VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhala v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 12. SEPTEMBER 1980
ŠTEV. 37 (1985)
POZiV S PROSLAVE 75-LETNiCE SPD BOROVLJE:
Dajte vašim otrokom priiožnost, da se učijo obeh dežeinih jezikov!
„Naše društvo je prispevaio pomemben deiež, da je ponižani in izkoriščani deiovni čiovek začei ustvarjati nove živijenjske pogoje, da je vzbujai narodno zavest in začei borbo v prepričanju, da tudi maiernu in ponižanemu narodu pripada prostor pod soncem in mesto v krogu svobodoijubnih narodov. Naš deiovni čiovek, do tedaj ie skromen in posiušen, je stopii brez pomisiekov in z veiiko vero v borbo za iepše živijenje. in ta njegova vera, ta njegova borba ni biia zaman. Žeja po svobodi je združita naše rojake, v narodnoosvobodiini vojni je zraset naš ponos. Zato nas danes druži priznanje h kuiturni enotnosti vsega siovenskega naroda in k pridobitvam narodnoosvo-bodiine borbe siovenskega ijudstva."
Tako je poudari! predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Bo-rovtje" Andrej VVieser na nedeljski Proslavi 75-letnice boroveljskega SPD, o kateri obširneje poročamo Pa drugem mestu. Orisal je veliki Pomen in važno vlogo kulturno-Prosvetnega delovanja ne le za slovenski živelj v Borovljah, marveč za naš narod sploh. Pri tem je menil, da ustanavljanje izobraževalnih društev in s tem organizirane prosvete v prejšnjem stoletju ni bilo le delo posameznikov, temveč je to bila dobro premišljena zahteva ljudskih množic za zagotovitev narodnega obstoja in za čim večji kulturni napredek. „V kolikor so voditelji našega kultur-Po-prosvetnega dela razumeli to revolucionarno zahtevo našega ljudstva, so postali vodniki na čelu kulturno-prosvetnega gibanja in usmerjevalci narodnega življenja."
Kakor v vseh drugih krajih, tako je zgodovina prosvetnega društva tudi v Borovljah najtesneje povezana z odporom našega človeka Proti potujčevanju, z bojem proti izrabljanju odvisnosti in z bojem Proti socialno-privzgojenemu hlapčevstvu. Zato so sovražniki slovenskega naroda na Koroškem bili v Prvi vrsti tudi sovražniki kulture in Pjenih organizacij. Tudi v Borovljah so se z neprikritim srdom zaganjali v prosvetno društvo in skuhali zrušiti njegov organizacijski značaj; kar narodnim nestrpnežem Pi uspelo skozi desetletja, je dovršila nacistična drhal, ki si je zastavila kot svoj glavni cilj uniče-Pje prosvetnega društva kot središča kulturne dejavnosti.
„To nam kaže, kako velikega polena je bilo naše kulturno-prosvet-ho delovanje za narodno utrditev
in osamosvojitev in kako velika ovira je biia temu sovražnemu stremljenju organizacijska strnje-
slovenske kulture. Opozoril je na dejstvo, da je prav v Borovljah še potem, ko je bil nacizem že premagan in je zažarel sij svobode, padlo nad 80 slovenskih rodolju-bov-partizanov. „Mi se njihovemu častnemu spominu vsako teto dostojno pokionimo, vprašujemo pa, kdaj bodo to storili tudi pristojni krogi v našem kraju? Ker smo si svobodo priborili meseca maja in ne 10. oktobra, zgodovinske obiet-nice v maju tudi dostojno praznujemo, drugače od tistih med nami, ki zgodovinske resnice izkrivijajo
Bazovica - simbol
boja primorskih Stovencev
..Petdeset iet je minulo od na:iine smtti Mirih bazoviMuh junakov, račun pa je te dane: v mnogočem odprt. Zato je danatnja Bazovica tudi veiik očitek itaiijan:ki državi, da te ni popravita v:eh krivic in ikode, ki jih je povzročil fatizem :ioven:ki narodni skupnosti in da celo dane: te ni prave voije in razpoioženja, da bi nekatere teh krivic priznata." To je med drugim zapi:ai pre:ednik Sioven:ke kulturno-go:po-dar:ke zveze v Tr:tu Bori: Race v nedeij:ki itevilki Primor:kega dnevnika in v duhu teh ugotovitev je v nedeljo tudi potekata o:rednja :pomin:ka :večano:t ob 50-letnici u:mrtitve :ioven:kih antifaiiMov v Bazovici.
Enotna menifeMacija v:eh Siovencev v itaiiji je namreč izvenela kot :pomin, opomin in poziv na nadaijnji boj za ure:ničevanje enako-pravno:ti obeh narodov v deželi Futianiji-Juiijski krajini.
Po :obotni edin:tveni demon:traciji, ko :o po primor:kih hribih na obeh Mraneh meje zagoreti kre:ovi, :e je v nedeljo popoldne pred :pomenikom bazoviikim junakom zgrnila nepregiedna množica ti.000 ljudi. Priili :o iz v:eh krajev Primor:ke, da :e poklonijo spominu junakov, ki :o pred $0 ieti padii pod Mreii faiiMičnega na:iija in po:tali simboi upora proti krivici ter boja za :vobodo in enakopravno:). Okoii $00 pevcev in recitatorjev je izvedlo :pomin:ki kulturni :pored, kot :iavnc:tna govornika pa :ta naMopiia pred:ednik dežeinega :veta Futianije-Juiijske krajine Mario Colli ter nekdanji :oborec bazovitkih junakov dr. Dorče Sardoč.
Pred:ednik deželnega :veta je poudaril, da predMavija boj Slovencev proti faiizmu :vetio :tran v zgodovini primor:ke zemlje. „Fa-iizem je uprizarja) proti njim proce:e, ki jih je hotei iztrebiti. Njihova edina krivda pa je biia v tem, da :o bili Slovenci." Govoreč o denai-nji :tvarno:ti, pa :e je pred:tavnik uradne Matije zavzei za popolno ure:ničenje repubiiike u:tave, to je za re:nično enakopravno:) in poini razvoj siovenske narodne :kupno:ti, kar je enako kot krepitev odno-:ov in :odeiovanja med Italijo in Jugosiavijo bi:tven pogoj za razvoj Tr:ta in dežeie Futianije-Juiijske krajine. Prav tako pa je tudi sioven-:ki govornik dr. Sardoč :pregovori! o ŽS-ietni faM:tični raznarodovaini politiki, ki je rodita odpor ter :o Siovenci bistveno pri:pevali k zmagi nad faMzmom.
Z udeležbo delegacije ZSO pod vod:tvom člana Upravnega odbora inž. Tončija Schlapperja :mo tudi korožki Siovenci izraziti soii-darnost : primorskimi brati v njihovem boju za dosego popolne ena-kopravno:ti.
AVSTRIJA URGIRA
izpolnitev južnotirolskega paketa
Po večletni prekinitvi je ta teden spet prišlo do uradnega obiska italijanskega zunanjega ministra v Avstriji. Emilio Colombo je bil v ponedeljek in torek gost avstrijskega zunanjega ministra dr. Willibalda Pah-ra, italijanskega gosta pa sta sprejela
ne Tirolske. Minister Pahr je sicer izrazil zadovoljstvo nad napredkom, ki je bil dosežen v zadnjih letih; obenem pa je „s poudarkom" opozori! tudi na ..razumljivo nestrpnost" južnih Tirolcev spričo dejstva, da njihova vprašanja še niso v celoti rešena.
tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Pri tem je dal Pahr poseben pouda-
nost našega društva," je naglasil predsednik Andrej VVieser ter ugotovil, da ne z zlatimi, marveč s krvavimi črkami je pisana knjiga
z desetooktobrskimi proslavami.,,
Predsednik jubilantnega društva pa je v svojem govoru opozoril tu-
(D<zlje na 4. stnan/)
Kirchschlager in zvezni kancler dr. Bruno Kreisky.
Pri pogovorih, ki so jih ob tej priložnosti vodili predstavniki obeh držav, je bilo v ospredju vprašanje Juž-
Samo tisti je zvest domovini
ki prispeva k mirnemu in enakopravnemu sožitju obeh narodov na Koroškem
N% Korošce??? je velijo govora o JofHovlHS&l zvestobi. Nekateri si celo lastijo pravico razsojati o tew, Edo je domovini zvest in Etlo ne. Pa je tabo razsojanje 7?Mrrl!?6!%j t%rfi zlobno in nizbotno, ber tentelji na pri-stransbib in brivičnib nterilib. Kajti objebtivno je sanro eno nterilo; Dotnovini resnično zvest je santo tisti, bi prispeva b nrirnentM in enabopravnetnn sožitjn obeb narodov v deželi/
Tega bi se ntorali zavetlati tisti, bi intajo polna Msta /raz o tfontovinsbi zevstobi, bi pa jo vedno raznmejo le v dabn borbe za „z?nago v nentšbi noči". Zavedati pa bi se morala tega tadi nradna Korošba, od batere bi smeli pričabovati, da bo svaj v letošnjem jubilejnem borošbem in Perbonigovem letrr. sledila pozivM tega svojega pesniba sprave, naj dobaže slovensbcma soseda enabopravno mesto ter ma bončno popravi brivice, bi se ma. gotdijo že polnib šestdeset let.
Na žalost pa se tega nočejo zavedati. Namesto tega
brezobzirno zavračajo ponajeno robo ter z naravnost bratalno ošabnostjo odrebajo enabopravnost slovensbe-ma deželana in slovensbema jeziba. Pri tem govorijo, da „čas še ni zrel"; dolžijo Slovence, da niso za sbap-nosf, s tem pa že sejejo seme nezaapanja in prižigajo isbro narodnostne mržnje.
Proti tema razvoja, bi nosi v sebi bal napetosti in nemirov, se je treba odločno postaviti s tem, da dejavno prispevamo b mirnemn in enabopravnema sožitja obeb narodov v deželi. Eden in m-orda najvažnejši pri-speveb v tej smeri je p-rav gotovo prizadevanje za medsebojno razamevanje in spoštovanje, pot do tega pa vodi v bonbretnem primera prebo sbapne vzgoje v dvojezični šoli. /z^orlstlrwo torej sedanjo priložnost za prijavo otrob — s tem bomo največ prispevali b mir-nema in enabopravnema sožitja, s tem bomo najbolj prepričljivo dobazali, da smo zvesti svoji borošbi domovini/
rek vprašanju jezikovne enakopravnosti, češ, dokler ne bo zagotovljena enakopravnost uporabe jezikov, tako dolgo tudi ni zajamčen etnični in kulturni obstoj južnotirolske skupnosti.
Minister Colombo je obljubit, da Se bo italijanska vlada potrudila, da bodo vsa še nerešena vprašanja iz paketa praktično izvedena. Pač pa je ravno v vprašanju jezikovne enakopravnosti menil, da je pri reševanju treba upoštevati tudi italijanski pravni sistem. S tem je očitno mislil avstrijsko zahtevo, da ne zadostuje, če se pripadnik manjšine pred sodiščem lahko svobodno posluži svojega jezika, marveč mora biti ta uporaba jezika obvezna.
Avstrija brez dvoma upravičeno opozarja na nestrpnost južnih Tirolcev in zahteva od Italije dosledno izpolnitev njenih obveznosti. Toda to njeno prizadevanje bi bilo gotovo bolj verodostojno in moralno neoporečno, be bi se enakih meril posluževala tudi doma — glede svojih obveznosti iz državne pogodbe napram slovenski in hrvaški narodni skupnosti.
Starši, v teh dneh je priiožnost, da prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
Vzgoja v iastni materinščini in v jeziku naroda soseda je najbotjši prispevek k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, s tem pa tudi k pomiritvi in enakopravnemu sožitju obeh narodov v dežeti.
Zato bo prijava otrok k dvojezičnemu pouku
tudi najiepša počastitev jubiiejnega ieta Koroške!
V Prekmurju n! priznavainega načeta
Vtisi z obiska koroških novinarjev v Sloveniji
„V Jugoslaviji velja priznavalno načelo" — tako je zapisala Kleine Zeitung minuli teden po obisku koroških novinarjev v dvojezični občini Lendava/Lendva v Prekmurju. Resnica pa je naslednja: Tam je od 27.000 občanov približno ena tretjina madžarske narodnosti, ki uživa vse narodnostne pravice od dvojezične predšolske vzgoje preko dvojezične osnovne šole do uradnega jezika na vseh ravneh in do oddaj v radiu in televiziji v madžarskem jeziku. Posebnost prekmurske manjšinske ureditve pa je brez dvoma ta, da dvojezičnost ni enosmerna ulica, temveč da gre v obe smeri. Enosmerna dvojezičnost je pri nas na Koroškem, kjer so dvojezični le Slovenci, ki ne morejo drugače kot se naučiti tudi nemškega jezika. Dvojezičnost v obe smeri, kakor jo
prakticirajo v Prekmurju, pa pomeni, da se tudi pripadniki večinskega — slovenskega — naroda naučijo jezika narodnosti — madžarščine.
Kako torej pride novinar Kleine Zeitung do trditve, da na narodnostno mešanem ozemlju Prekmurja velja priznavalno načelo — „Bekenntnisprinzip"?
Opredeliti ga kot „ugotovitev moči narodne skupine z osebnim priznanjem občanov k narodni skupini kot osnova za realizacijo manjšinskih pravic", torej tako, kot ga na Koroškem poznamo — samo če se 25 °/o „prizna" za Slovence, je mogoče recimo postaviti dvojezične napise. V Lendavi pa tega nikakor ni. Tudi na sestanku s tamkajšnjimi občinskimi politiki nihče ni povedal nič podobnega. Nasprotno. Povedali so, da v Prekmurju narodnostne pravice veljajo ne glede na število pripadnikov mad-
žarske narodnosti. Pogoj je le, da v neki vasi prav ti pripadniki živijo avtohtono. To pa je nekako razumljivo. Dvojezični značaj neke vasi določa občinski statut. Osnova pa je pri tem spet samo dejstvo, da Madžari avtohtono živijo v tej vasi, njihovo število je popolnoma nepomembno. To velja tudi za dvojezično predšolsko in osnovnošolsko vzgojo. Če recimo v neki vasi živi 10 Madžarov in 1000 Slovencev, je pristojna šota dvojezična, kar pomeni, da se tudi Slovenci učijo madžarščine in ne samo Madžari slovenščine.
Prav pri dvojezičnem šolstvu pa se tudi pokaže, da na priznavalno načelo, ki je na vsak način instrument raznarodovanja, v Sloveniji še pomislili niso. Obvezno dvojezično šolstvo v Prekmurju (v občinah Murska Sobota in Lendava) je staro letos 21 let. Začeli so z njim leta 1959, prej pa so imeli v Prekmurju ločene slovenske in madžarske šole. Vendar pa so s tem sistemom naredili hude izkušnje: vedno več učencev madžarske narodnosti se je vpisovalo v slovenske šole, šolski sistem je torej pospeševat asimilacijo. Zaradi tega so leta 1959 začeli s sedanjim šolskim sistemom, ki učencem obeh narodnosti posreduje jezika in kulturi obeh narodov. Dolgoročni cilj tega sistema je, da se bodo pripadniki obeh narodnosti lahko sporazumeli v obeh jezikih. Seveda po tem načelu niso dvojezični samo vsi učbeniki, temveč tudi vsi ostali uradni papirji od šolskih sporočil, urnikov in spričeval do članskih izkaznic Rdečega križa in vozniških dovoljenj in do gradiv za občinske seje in samih razprav v občinskih organih.
Tudi zamejska Koroška
predstav!jena na „Vese!i jeseni" v Mariboru
Pod naslovom „Vesela jesen" so v Mariboru tudi letos priredili turistično razstavo. Odprta je bila preteklo soboto, zaključili pa jo bodo prihodnjo nedeljo. Poleg turistične zveze Slovenije in turističnih agencij SRS so na razstavi še zastopane Istra, Srbija, Bosna in Hercegovina ter avstrijska Štajerska in zamejska Koroška. V okviru te razstave so pripravili tudi razstavo zdravilnih zelišč, na kateri so zastopani zeliščarji iz vseh predelov Jugoslavije. Posebna
zbranim zastopnikom tiska in radia podal predsednik tega odbora dipl. inž. Franci Einspieler. V svojih izvajanjih je orisal tozadevne razmere južne Koroške, ki je v poletnih mesecih letos beležila nove rekorde nočitev, vendar gre v pretežni večini za nemške goste. To pa brez dvoma slabo vpliva na narodno zavest med Slovenci na Koroškem. Drugače je v zimski turistični sezoni, ko koroška smučišča močno zasedajo tudi turisti iz Slovenije oz. Jugoslavije;
To je bilo dovolj nazorno tudi za novinarja Kleine Zeitung, ki se v svojem zapisu lahko reši iz svoje zagate le z ugotovitvijo, da lendavskih razmer ni mogoče primerjati s koroškimi, ker je položaj čisto drugačen. Pač, drugačen je vsekakor, to smo videli — dvojezičnost je dokumentirana tudi v javnosti, recimo na dvojezičnih napisih. In drugačen je tudi glede priznavainega načela - tega instrumenta raznarodovanja namreč v Prekmurju ni.
Jubilej revolucionarja
Miha Marinko 80-letnik
znan; smvfTM/e; rcvofHC/o-TMr H tfrMŽRfMopoIRiČMi Je/g-vec, narodni Reroj Al ih a Afarin-^o je v teT dne%) deležen šte-fdntj? počastitev :'n čestitk za vtso^;' življenjski jnkiiej — osemdesetletnico. Posekno svečano so jnkilanta počastili v Trkovljak, v ožji domovini Aff-ke Afarinka, kjer so se proslave ndeležili tndi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije in Jugoslavije ter številni nekdanji soborci v revolucionarnem in narodnoosvobodilnem boja. Ob tej priložnosti so v Delavskem doma odprli tadi posebno razstavo, ki v besedi in sliki pripove-daje o življenja in dela Alibc Abarinka. Recitatorji, pevci in godba pa so v kaita.rnem sporeda izpovedali, da je jabilant vse življenje ostal zvest revolaciji in delavskema razreda.
Znani slovenski revolacionar in dražbenopolitični delavec, narodni beroj Aliba Abarinko je v teb dneb deležen številnih počastitev in čestitk za visoki življenjski jabilej — osemdesetletnico. Posebno svečano so jabilanta počastili v Trbovljah, v ožji domovini Abibe Abarinka, kjer so se proslave adelezili tadi vodilni predstavniki draž-benopolitičnega življenja .Slovenije in Jagoslavije ter številni nekdanji soborci v revolacionarnem in narodnoosvobodilnem boja. Ob tej priložnosti so v Delavskem doma odprli tadi posebno razstavo, ki v besedi in sliki pripovedaje o življenja in dela Abibe Abarinka. Recitatorji, pevci in godba pa so v kaltarnem sporeda izpovedali, da je jabilant vse življenje ostal zvest revolaciji in delavskema razreda.
O tej zvestobi in o bogatem revolacionarnem življenja in dela Abibe Abarinka je na proslavi govoril član predsedstva CK ZK/ Stane Dolanc, ki je naglasil, da med mnogimi janaškimi liki zavzema častno mesto v partiji tadi osebnost Abibe Abarinka, ki se je kot mnogi dragi ^odločil, da ne prizna krivic, tda se bori proti njim in da kot delavec postane astvarjalec novega, bolj pravičnega, bolj človeškega".
Abiba Abarinko se je rodil S. septembra pred SO leti v zaselka Rovte nad Trbovljami. Kot revirski otrok in pozneje kot radar in delavec je do dna spoznal krivice in se je zato že zgodaj vkijačil v boj za pravico. Njegova revolacionarna delavska in bamanistična zavest ter zvestoba slovenskema Ijadstva sta ga vselej p-ripcljala znova in znova tja, kjer so bile najbajše in odločilne bitke za gospodarske in politične interese delavskega razreda, za svobodo in lepšo prihodnost slovenskega naroda.
Njegov življenjepis v kratkih potezah.- zavzemal je najodgovornejše položaje v revolacionarnem gibanja, v Osvobodilni fronti in po vojni v novi socialistični dražbi — leta bbJb je bil sekretar pokrajinskega komiteja KR/ za Slovenijo, član CK KRS na astanov-nem kongresa 79J7 na Čebinah, nato tadi član CK KR/, eden vodilnih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja, politkomisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, predsednik narodne vlade Slovenije, predsednik izvršnega sveta TRS, sekretar CK KRS in izvršnega odbora OR, predsednik Ijadske skapščine TRS, član tzvršnega komiteja CK ZK/, sekretar CK ZKS, predsednik glavnega odbora SZDT Slovenije, član sveta federacije.
Za svoje bogato delo je prejel številna priznanja in visoka odlikovanja, ob sedanjem življenjskem jnbileja pa neštete čestitke. Tem čestitkam se z najboljšimi željami pridrnžajemo tadi koroški Slovenci.
pozornost je posvečena tudi kmečkemu turizmu, ročnim izdelkom, kulinaričnim špecialitetam in pokušnji vina. Razen tega so v okviru mariborske „Vesele jeseni" organizirali številne kulturne prireditve, na katerih sodelujejo domači zabavni ansambli in folklorne skupine Jugoslavije.
Kot že zapisano, je na razstavi zastopana tudi zamejska Koroška. Koroški razstavni kiosk je tudi tokrat pripravil gospodarski odbor Zveze slovenskih organizacij. Tu je v majhnem, a vendar prikupnem okviru prikazana turistična dejavnost južne Koroške. In kot je povedal Marjan Srienc, ki razstavo tolmači obiskovalcem sejma, je zanimanje izredno veliko in so razdelili precej turističnih prospektov slovenskih oz. mešanih gostinskih podjetij.
Izčrpno informacijo o turizmu na Koroškem pa je na tiskovni konferenci, katero je v torek v Mariboru priredil gospodarski odbor ZSO,
pač pa pri tem pridobivajo v glavnem kraji izven dvojezičnega območja, ker južna Koroška še nima dosti urejenih smučišč. Zato je Einspieler nakazat možnosti razvoja tega turizma na območju Pece, kjer bi tako Koroška kot Slovenija pridobili velike možnosti za sodelovanje na tem področju Inž. Einspieler pa je omenil tudi razveseljiv razvoj gostinstva takoimenovanih mešanih družb, ki so v letošnji poletni sezoni beležite lepe uspehe. To so potrdili tudi zastopniki hotela „Obir" v Železni Kapli, „Korotan" v Sekiri in „Jugo-turs" v Celovcu, ki v medsebojni koordinaciji dopolnjujejo svoje potrebe.
Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, ki je naglasil potrebo po ekonomski krepitvi južne Koroške. Na pobudo gospodarskega odbora ZSO je to deloma že uspelo, vendar bo treba v razvoj tega območja vložiti še mnogo sredstev, da bo situacija zadovoljiva.
ENAKOPRAVNOST NA KOROŠKI NAČIN:
Podpiranje ali podkupovanje?
Na podlagi obljube, da bo dežela prevzela letošnji Oktobrski tabor v spored uradnih oktobrskih prireditev, je pripravljalni odbor Oktobrskega tabora 27. maja letos poslal deželnemu glavarju Wagnerju proračun s prošnjo, da bi dežela prevzela stroške za to prireditev. Obenem so deželnega glavarja naprosili, da bi se pri vodstvu celovškega sejma zavzel za to, da bi dobili na razpolago eno od sejemskih dvoran. Svoje pismo je odbor zaključil: „Prepričani smo, da boste po vašem geslu .Srečanje na Koroškem', ki ste ga proglasili za
leto 1980, ukrenili vse, kar je v vaših močeh, da bo naša prošnja pozitivno rešena."
Toda deželni glavar tega pričakovanja ni izpolnil. Najprej je sploh molčal in šele na ponovno pismo (z dne 27. 8.) oziroma urgenco je blagovolil dne 1. 9. odgovoriti s pismom štev. LH-3490-75-80. In njegov odgovor je vsekakor vreden, da zanj zve tudi javnost, zato ga objavljamo v celoti in kar v nemščini:
Bezugnehmend auf Ihren Brief vom 29. 8. 1980 erlaube ich mir, darauf hinzuvveisen, dal) im Rahmen des letz-
ten Konfaktgespraches mi) den Vertre-fern der beiden slowenischen Orgarti-sationen kein Zweife! daruber offen-blieb, daf) eine Finanzierung des Oktober Tabor aus Landesmitteln nicht moglich ist. Es herrschte bei dieser Be-sprechung Ubereinstimmung daruber, daf) die Slowerten, weil die Zei) noch nicht reif ist, diesmal an der Feierlich-keiten zum 10. Oktober noch nicht feil-nehmen sverden. Ich muf)te annehmen, daf) diese Aussage der Slovvertenver-treter auch die Oktober Arena mit ein-schfof), vor allem, weil der von mit getatigte Hinweis, daf) ich dann diese Veranstaltung auch nicht tordern konne, akzeptiert wurde.
Solite aber in der Zwischenzeit eine Anderung der Einstellung eingetreten sein und solite Ihr Brief als otfizielles Angebot gewertet werden konnen, daf) zumindest der Teil der Slowenen, der von Euch vertreten wird, die Ihr im Organisationskomitee der Arena sitzt, an den Oktober Veranstaltungen teil-nehmen will, dann ware damit eine neue Lage geschaffen und uber Euer Subventionsansuchen eine neue Ent-scheidung herbeizufuhren.
Solite diese meine Auffasung richtig sein, so bitte ich darum, mir diese zu besfatigen.
Na to pismo, ki izraža res edinstveno pojmovanje načel enakopravnosti, svobode mnenja in enakopravnega podpiranja dejavnosti v deželi, je pripravljalni odbor Oktobrskega tabora pisal dne 5. 9. in dal deželnemu glavarju zasluženi odgovor:
Vašega mnenja, izraženega v vašem pismu, nikakor ne moremo potrditi. Pri branju našega pisma ste očitno podlegli napačni presoji dejstev. Ko smo svojčas zaprosili za podporo naši prireditvi iz javnih sredstev, smo imeli v mislih subvencijo in ne kupnino.
Zelo nam je žal, da ste mnenja, da čas še ni zrel za to, da bi prireditev, ki gradi na načelu dvojezičnosti v deželi in s tem išče poti do mirnega in demokratičnega sožitja obeh narodov na Koroškem, lahko prejela del velike vsote javnih sredstev, namenjenih za prireditve ob 10. oktobru.
„M!a[)i rod" je stopit v 30. tetnik
Ta teden so se tudi na Koroškem spet odprta šoiska vrata in za šoiarje ter učiteije, pa tudi za starše se je začet čas učenja in skrbi. Na dvojezičnih šoiah na južnem Koroškem je učence ob prihodu v šoto pozdravi) tudi njihov dobri prijateij in zvesti spremijevatec skozi šoisko teto — šotski tist „Mtadi rod", tn ob tem dogodku je treba vsekakor zapisati vsaj nekaj besed.
„Mtadi rod" je s prvo števiiko novega ietnika namreč vstopit v trideseto teto rednega izhajanja. Že tretje desetietje torej prihaja v šote, med mtadino, ki ji je opora pri učenju in ji pomaga spoznavati tepote in bogastvo stovenskega jezika. Vsi tisti, ki z giavnošotskim učiteijem Tomažem Ogrisom kot odgovornim urednikom na četu skrbijo, da je tist vedno zanimiv, pester in privtačen, brez dvoma zastu-žijo priznanje in zahvaio, saj svoje naporno in odgovorno deio oprav-tjajo prostovoijno, brez ptačita — iz tjubezni do mtadine.
Ob vstopu v 30. teto izhajanja bi „tVttademu rodu" žeteii, da bi tako uspešno opravtjat svojo natogo tudi v bodoče. Uredniškemu odboru bi žeiet, da bi mu uspeio pritegniti še več sodeiavcev — iz vseh stojev našega tjudstva, saj je vzgoja mtadine naša skupna stvar. Predvsem pa bi na pragu jubitejnega teta izraziti žetjo in pričakovanje, da bi bit „Mtadi rod" v bodoče tudi pri pristojnih obiasteh in merodajnih dejavnikih botj kot dostej detežen razumevanja in podpore. Le tako bo moget še naprej izpotnjevati svojo važno in koristno vtogo.
TURNEJA PO SR SRBtJt:
MPZ Rož nastopi! ob Titovem grobu
Zadnjo nedeijo so se vrniti z sedemdnevne turneje po Sociatistič-ni repubtiki Srbiji pevci Mešanega pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu. Turneja po osrčju Srbije in po avtohtoni pokrajini Vojvodini šteje gotovo med viške dejavnosti miadega zbora iz Roža. Pevcem se je po zasiugi organizatorja turneje in njihovega pevovodje Lajka Miiesavijeviča posrečiio pri vseh nastopih iz srca posredovati slovensko koroško pesem hkrati pa intenzivno spoznati bogato kulturno zgodovino srbskega naroda, njegovo borbeno pretekiost, posebno še v času antifašističnega osvobodiinega boja in tudi dosežke v ietih po zmagi nad fašizmom. Pri tem so najgiobtje vtise hapraviii na pevce dosežki pri reševanju narodnostnega vprašanja, Posebno še ob primeru stovaške manjšine v Kovačiči v Vojvodini. Ob obiskih na domovih, med nastopi, pri zabavi in plesu in ob vsakem koraku so občutiti samozavestno nastopanje raznih narodnosti, ki jih država pospešuje negiede na njihovo števito in jim tako omogoča nastopanje, ki dokazuje, da ti ijudje ne poznajo strahu ter se nasprotno ponosni na svoje narodne posebnosti. Vsi ti vtisi so močna moratna opora za nadatnje deiovanje čianov pevskega zbora ..Rož" in za njihovo borbo za takšne razmere na naši zemtji, ki nam bodo tudi pri nas omogočite svobodnejše dihanje kot pripadnikom slovenske manjšine.
OKTOBRSMlABOR
začenja z obrobnimi prireditvami
Danes vam tahko predstavimo le glavne nastope v okviru tega obsežnega in intenzivnega potovanja. V naslednjih številkah Slovenskega Vestnika pa vam hočemo z obširnejšim poročilom predstaviti potek Potovanja, ogled raznih muzejev, Ttanastirjev in spomenikov antifašističnega osvobodilnega boja ter žrtev fašizma ter drugih zanimivosti. Skupno je nastopil zbor ob raznih priložnostih v šestih dneh 13 krat.
Prvi nastop pred široko publiko ie imel MPZ „Rož" v ponedeljek v Kragujevcu, kjer je nastopal v okviru ..Večera virtuozov narodne giasbe in humorja", ki ga je prire-
jalo tamkajšnje kulturno društvo ..Abraševič". Šentjakobski pevci so tam nastopali pred kuliso 2000 obiskovalcev, ki so jih sprejeli z bučnim aplavzom.
V Ljigu, na poti iz Beograda v Čačak, se je MPZ Rož predstavil tamkajšnjemu prebivalstvu s celovečernim koncertom. Navdušili so tako s koroško pesmijo, kakor tudi s pesmimi jugoslovanskih narodov, še posebno navdušenje so izzvale srbske pesmi. V Ljigu so organizirali koncert na posredovanje ožjih sorodnikov dirigenta Lajka Milisavljeviča, ki je v neposredni bližini Ljiga rojen, in kjer živijo sedaj še njegova stara ma-
ma, njegovi strici in drugi sorodniki. Uspešen koncert ter širokogrudna pogostitev na domačiji sorodnikov v Bošnjanovičih sta veliko prispevala k temu, da moremo nastop in bivanje v tem kraju imenovati kot enega izmed viškov turneje.
Nedvomno največja čast je bila pevecm iz zgornjega Roža izkazana s tem, da so dobili dovoljenje, da pred hišo cvetja, v kateri je pokopan predsednik Tito, kot prvi zbor zapojejo pesmi v spomin temu velikemu državniku in borcu za mir in pravice zatiranih. Preko Tanjuga je ta vest šla v svet in jugoslovanski časopisi, med drugim Borba in Vjesnik, so pisali o tem.
še isti dan je bil na programu nastop v okviru ..Kalemegdanske-ga sutona" na odprtem prostoru pred vojaškim muzejem na beograjski trdnjavi Kalemegdan. To je znani cikel koncertov, ki jih prirejajo že 11. leto od junija do septembra vsak petek ob 17. uri ter jih prenašajo z zvočniki v bližnji park.
Zelo pomemben je bil tudi nastop v okviru „Brankovega kola" v Stražilovem blizu Sremskih Karlovcev. Prireditev na kateri se spominjajo velikega srbskega romantičnega pesnika in na kateri podeljujejo nagrade mladim uspešnim pesnikom, so prenašali preko radia Novi Sad, izvlečke pa je zvečer v dnevniku prinašala tudi televizija.
Zadnji dan je bil posvečen spoznavanju položaja slovaške manjšine. V ta namen smo se peljali v Kovačico, večinoma slovaško mesto s 8000 prebivalci severovzhodno od Beograda. Obisk srednje šole in galerije znanih naivnih slikarjev ter obiski na slovaških domovih so posredovali urejenost manjšinskega vprašanja. Večerni koncert, ki ga je MPZ „Rož" prirejal skupno s tamkajšnjo mladinsko glasbeno skupino, pa je bil drugi višek in primeren zaključek turneje. Koncert sam je bil izraz bratstva med narodi. Oba zbora sta pela pesmi raznih narodov („Rož" je zapel tudi dve slovaški) vmes pa so nastopala dekleta z recitacijami srbskih, slovaških, madžarskih in romunskih pesmi, jezikov, ki jih uporabljajo v tistem kraju in ki so tam popolnoma enakopravni.
Poleg osrednje prireditve, ki bo letos 11. oktobra v hali 3 na celovškem sejmišču, bodo v okviru Oktobrskega tabora še obrobne prireditve, s katerimi bo razširjen krog nastopov, ki naj prispevajo k sporazumevanju narodov in širijo odpor proti nemškonacionalnemu duhu, ki ga poostreno razširjajo na Koroškem ravno okrog obletnice
plebiscita.
V petek 19. septembra bo na Ra-dišah v Kulturnem domu prva prireditev te vrste. Predstavljeni bodo cilji Oktobrskega tabora, nastopili pa bodo tudi izvajalci ljudske glasbe, ki je pri nas dejansko neznana, a v nekaterih krajih Slovenije zelo priljubljena. Sodelavce predstavljamo tukaj:
S pesmijo se je MPZ ..Rož" spomni) v Kragujevcu 500 dijakov in 18 učiteijev, ki so jih "o tistem mestu 21. oktobra 1941 ustrotiti fašisti. Spominski park ..Kragujevački oktober" pa jo posvečen 7000 ijudem, ki so jih ustretiii fašisti v enem samem dnevu, da bi zatrii vseijudski upor.
Jože Zajc	Anton Plut s svojim sinom
Pristno ljudsko glasbo (ali, če kdo tako želi: folklorno) igra Jože Zajc na svojem nenavadnem glasbilu, na violinskih citrah. Jože Zajc, doma iz Vidma na Dolenjskem, je svoj instrument — nekakšen združek citer in violine — našel doma in sam ne ve odkod je prišel. Edino na Nizozemskem, kjer je bil lansko zimo, je videt še podobne citre, vendar pa človek, ki jih je imel, ni znal igrati nanje. Najbrž so violinske citre prinesli kaki Cigani, pravi Zajc. On sam pa na njih igra že od svojih otroških let. Čisto sam se je naučil voditi lok, brez vsake šole. Skromen kakor je, nima namena, svojo spretnost skomercializirati. Tako nastopa največ v neposredni soseščini, kjer so včasih hodili tudi od hiše do hiše in zagodli in zaplesali. Bil pa je tudi že na številnih folklornih festivalih, od tistega v Ohridu ali v Zagrebu pa do tistega v Rotterdamu.
Anton Plut, živahen, čeprav ima že 72 let, doma iz Semiča v Beli krajini, pa se je naučil druge spretnosti: na bršljanov ali zimzelenov list zna tako zapiskati, da se sliši kot klarinet. S svojim sinom, ki igra na „frajto-narco", na harmoniko na gumbe, in s še tremi igra v pravem pravcatem ansamblu. Pa tudi s semiško folklorno skupino in njeno „Semiško ohcetjo" je bil že na marsikaterem folklornem festivalu v domači Jugoslaviji in v tujini. Na marsikateri taki prireditvi so se že srečali z Jožetom Zajcem in tudi skupaj katero zagodli. Najbolj mu je bilo všeč v Rotterdamu in v Kamniku. Trenutno pa s semiško folkloro potuje po Poljskem.
Na Radišah se jima bo pridružil še Tomaž Pengov, ki je malce druge vrste muzikant. Sicer ne izvira neposredno iz ljudske glasbe, njegovi šan-sonski komadi, ki jih sam spremlja ob kitari, pa niso nič manj občuteni. Spomnimo se le Kokotov^ Napisi padajo, ki jih poje Tomaž. Kljub temu, da je njegova glasba bolj mestna, Zajčeva pa kmečka po izvoru, se kdaj pa kdaj v igranju tudi združi z njim. Trenutno Tomaž Pengov pripravlja svojo drugo longplay ploščo, prva pa je že nekaj let razprodana.
XB!BKA ZA OKTOBBSK! TABOR
V tej števiiki priiožena poiožnica za podporo tabora (Kt. št. 3047 Pos. Cei.)
Seme, ki so ga vsadili pred desetimi leti, je vzklilo in rodilo bogate sadove s/
Kdo ne pozna Vuzenice ob Dravi, tamošnje osnovne šole in njenega ravnatelja Lojzeta Gobca) Morda se v prvem hipu zamisiimo, ko pa omenimo likovno koionijo v Vuzenici, marsikdo vzkiikne in pritrdi: „Sevedat" in človek "e bi misii!, da je ietos miniio ie deset iet, ko so se v Vuzenici mudiii prvi udeleženci iikovne koionije ter iskaii in risati v svoje skicirske motive tega kraja in okoiice. Pobudnik koionije je bii ravnatetj Lojze Gobec, zato smo 9a zaprositi, da bi ob pomembnem jubiteju našemu sodelavcu odgovorit na "ekaj vprašanj.
SV: Tovariš Gobec, kako je prišlo do zamisli organizirati prvo likovno kolonijo v
Vuzenici?
Gobec: Razmišljal sem, kako bi bilo tožno mladino zaposliti tudi v času Počitnic, torej v izvenšolskem času, ki te sicer čas počitka, a bi mladini vendar nudili nekaj, kar jo pritegne. Tako je likovni pedagog Stefan Kresnik Predlagal, da bi se urili v risanju. Da akciji dali širši pomen, smo se povedali z učiteljem Hermanom Velikom, da dam pomaga zbrati tudi otroke iz zamejske Koroške. Tedaj se je pri nas v Vuzenici zbralo okoli dvajset koroških °hok. Nad odzivom smo bili navdušeni in tudi likovno-pedagoški uspeh je bil zadovoljiv.
SV: Vsak začetek je hud, s kakšnimi težavami ste se ob tem soočali?
Gobec: Dejansko smo začeli z nič, a kjer je volja, se dajo premagati tudi težave. A moram reči, da sem pri likovnih pedagogov našel razumevanje 'n tudi družine, ki smo jih prosili, da sprejmejo otroke za teden dni v goste, s° pokazale veliko razumevanje. V hi-Pu so nastale tesne prijateljske vezi pred pedagogi, otroci in starši. To pa te pravzaprav glavni namen take ko-tpnije. )n če pri tem gre za sodelovanje in navezovanje prijateljstva z zamejskimi Slovenci, je to večjega pome-na. Zaradi tega je bito že po prvem
srečanju jasno, da bomo s tem delom nadaljevali. Ker smo leta )971 gradili novo šolo, je tedaj tudi kolonija izostala. Zavedali pa smo se, da organizacije ne moremo bremeniti na ramena posameznikov, zato smo, kar zadeva Koroško, sprejeli predlog pokojne-
ga Hermana Velika, da organizacijo poverimo Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Tako sta za vašo stran skrb prevzela podpredsednik Tomaž Ogris in tajništvo SPZ. Tudi pri nas smo s strani Kulturne skupnosti občine Radlje našli posluh in tudi pri republiški Zvezi kulturnih organizacij smo bili deležni podpore. Ker je za tako kolonijo treba izredno veliko materiala, kot so barve, papir, platna itd., smo za pomoč prosili še nekatera podetja in posebno pri Ljubljanski banki, Aeru Celje in še nekaterih drugih našli razumevanje. Seveda moram še enkrat naglasiti pripravljenost naših družin v Vuzenici
in na Muti, ki so leto za letom z veseljem sprejemali mlade goste in moram reči, da je bilo včasih celo nerodno, ker je .zmanjkalo" gostov slikarjev iz Koroške, ki bi še in še našli prostore.
SV: Povedali ste nam, da je namen vuzeniške kolonije navezava prijateljskih stikov tako med mladino kot med starši in da ta namen povsem dosegate- Kaj pa poleg risanja sicer še nudite mladini, ko je v gosteh pri vas?
Gobec: Delo z mladino je težko, v počitnicah ne sme imeti občutka, da se kaj uči, vse mora biti prostovoljno. Zato imamo v program vpletene tudi izlete, kopanje, šport in tudi razvedrilo. Vsako leto priredimo tudi razstavo, na kateri mladi razstavijo, kar so pri nas naslikali. Zaradi povezave s Koroško priredimo tudi Koroški večer, na katerem nam rojaki predstavijo svojo kulturno ustvarjalnost; ob tej priložnosti pa se pogovorimo tudi o aktualnih vprašanjih. Skratka, hočemo biti čim bolj povezani, želimo se med seboj spoznati.
SV: Kljub temu ste poleg navedenega dosegli lepe likovne rezultate. Kako vam to uspeva?
Gobec: Brez ustreznega strokovnega vodstva pri taki stvari ne gre. Imamo odlične likovne mentorje, kot so Stefan Kresnik, Marija Senekovič, Emil Košič, Nadja Kresnik, Martina Golja in Bojan Golja, ki je predstojnik katedre za likovno vzgojo na pedagoški akademiji v Mariboru. Tudi domači likovni ustvarjalci nam stojijo ob strani, če tu omenim le Janka Dolenca in Antona Repnika. Zato so tudi rezultati zadovoljivi, čeprav je za to potreben tudi talent udeležencev. Vsakoletna razstava to potrdi in tudi kritike dobivamo dobre. V teku teh desetih let je pri nas nastala že prava galerija likovnih del, s katerimi bi se lahko pokazali kjerkoli.
SV: In kaj so vaši nadaljnji cilji?
Gobec: Da bi kolonijo v prihodnje
Vodja koionijo Lojze Gobec
špecializirali, recimo, da bi eno leto posvetili grafiki, drugo akvarelu, potem spet olju itd. Radi pa bi tudi, da bi se z rezultati predstavili pri vas na Koroškem, da bi se z našimi prijatelji srečali tudi v krajih, od koder prihajajo mladi slikarji v Vuzenico. To bi tudi za nas mnogo pomenilo, posebno za naše družine, in za mladino, ki se res močno čuti povezano s Koroško in koroškimi Slovenci.
SV: Koliko mladih slikarjev se je v teh desetih letih mudilo pri vas v Vuzenici?
Gobec: Skoraj dvesto, točno 196; v glavnem so bili Slovenci, nekateri pa so bili tudi nemške narodnosti oziroma niso znali slovensko, kar pa nas prav nič ni motilo, ker prav tu mladi lahko spoznajo, kaj pomeni, če kdo zna dva ali več jezikov in tako lahko tvori most med narodi, goji prijateljstvo.
SV: Tovariš Gobec, k vašemu desetletnemu prizadevanju za vzgojo mladih ti-kovnlkov in povezovanje mladine na obeh straneh meje vam iskreno čestitamo in izrekamo tudi našo zahvalo, z željo, da bi imeli še veliko nadaljnjih uspehov pri vodenju likovne kolonije v Vuzenici.
(S tovarišem Gobcem se je pogovarjat Andrej Kokot)
Udeteienci jubiiejne 10. iikovne koionije v Vuzenici
Siovensko prosvetno društvo Borovtje stovesno prostavito 75-!etnico svojega obstoja
V rtedeijo je eno najstarejših siovenskih prosvetnih organizacij na Koroškem, Siovensko prosvetno društvo „Borovije", v veiiki dvorani občinske hiše v Borovijah siovesno prosiavijaio svojo 75-ietnico obstoja.
Veličastne jubilejne obletnice v nabito polni dvorani so se udeležili številni častni gostje, med njimi boroveljski župan Anton Wo-schitz s člani mestnega sveta in občinskega odbora, jugostovanski konzul v Celovcu Zarot Šandor,
SPD „Vrtača" iz Slovenjega Plaj-berka (vodi Pavle Lausegger) in SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč (Erika VVrolich), pevski zbor „Stahl-klang" iz Borovelj (Franz Schlei-cher), mešani zbor KPD ..Planina" iz Sel (Franci Čertov), moški zbor

župani sosednjih občin — Anton Hribernik iz Sel, Hanzi Ogris iz Bilčovsa, podžupan Beguš iz Sveč, inž. Marjan Dežman iz Tržiča (zastopal Tržič, ker so bili drugi predstavniki v Srbiji) ter zastopniki na-rodno-političnih organizacij koroških Slovencev in še mnogi drugi. Med domačini je bilo tudi mnogo takih, ki so v mladih letih bili v naših vrstah, ki pa jih je življenje v Borovljah odtujilo, ki pa še vendar čutijo neko povezanost do našega ljudstva. Prišlo pa je tudi mnogo ljudi iz sosednjih krajev, da s svojo navzočnostjo izrazijo povezanost s člani boroveljskega društva.
V okviru bogatega in pestrega sporeda, ki ga je pripravilo društvo so sodelovali: mladi domači glas-beno-pevski skupini „Drava" in trio Oraže, tamburaškega ansambla
„Radiše" (Stanko VVrulich) in moški zbor SPD „Kočna" iz Sveč (prof. dr. Anton Feinig), ki je ob tej priložnosti jubilejnemu društvu poklonil kaseto slovenskih narodnih pesmi in brošuro kronike društva. Nadalje so nastopili še sestri Čertov iz Slovenjega Plajberka in sestri Velik iz Sel.
Spored je bil zelo pester in privlačen, tako da ga je publika nagradila z navdušenim aplavzom. Bili smo priče enkratne jubilejne prireditve, ki nam bo ostala v nepozabnem spominu. Razveseljivo za jubilejno društvo je tudi predvsem to, da ima mlad naraščaj, kar je dober omen za nadaljnji razvoj društva.
Poleg predsednika društva, prizadevnega Andreja VVieserja, katerega govor objavljamo posebej
Dajte vašim otrokom...
di na vprašanja in naloge, s katerimi se moramo spoprijeti v vsakdanjem življenju. Če hočemo uspešno ustvarjati našo kulturo, če hočemo zadostiti odgovornosti svojega poslanstva v narodu, moramo najti tisto ravnovesje v naši kulturi, ki izvira le iz močne zakoreninjenosti v življenju našega ljudstva. Kajti le tisti, ki je globoko zasidran v narodnem življenju, bo mogel uspešno zaorati v globino kulture svojega ljudstva.
„Osnovni problem naše kulture In prosvete pa je mladina," je poudaril tovariš Andrej VVieser. „Kaj nam pomaga kulturno delovanje, kaj nam pomagajo vsi uspehi, če ne bomo uspeli ohraniti mladino našemu ljudstvu. Če ne bomo bolj dosledno začeli s tem težavnim delom, bodo vsi naši kulturni napori zaman. Slej ko prej ostaja šolsko vprašanje poglavitno za našo narodnostno borbo. Dajte vašim otrokom priložnost, da se učijo obeh deželnih jezikov! To je naša želja za pomiritev v dežeii, to je naš prispevek za medsebojno razumevanje z narodom-sose-dom. Nesporno in splošno veljavno pa je, da je mogoče jezik ohraniti te, če se mu prizna in zagotovi enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Zato ne bomo nehati z boiem za enakopravnost našega jezika v javnem živijenju naše občine, ki jo zakonske dolžnosti obvezuiejo, da uresniči naše narodne pravice."
Kulturnemu izročilu naših prednikov smo dolžni, da se borimo za narodno enakopravnost, je dejal govornik. Zato mislimo slej ko prej, da je naše društvo važna opora pri utrjevanju narodne zavesti in ena alavnih trdniav proti ger-manizatoričnemu navalu, ki potui-čuie in raznaroduie naše vasi. Vsak zavedni človek mora čutiti potrebo in dolžnost, da njegovo sodelovanje v slovenskem prosvetnem dru-
štvu ni samo zaželjeno od vseh, ki se udejstvujejo na tem področju, temveč da je to nujna zahteva današnjega časa, v katerem bo odločevaia o naši usodi naša lastna življenjska volja in naš skupni in vztrajni napor za ustvaritev lepših pogojev našega skupnega življenja in napredka.
Ob koncu svojih izvajanj je predsednik Andrej VVieser naglasil, da obhaja boroveljsko prosvetno društvo svoj jubilej s slovensko pes-
mijo, ki je eden najmočnejših nosilcev naše kulture. Veselje pa je izrazil tudi nad tem, da z nami praznuje tudi delavski ..Stahlklang". Tega smo veseli zato, ker želimo kulturnega sodelovanja z narodom-sosedom. Spoštujemo kulturo sosednega naroda, isto pa pričakujemo tudi od njega. Če bomo sode-iovaii v duhu medsebojnega spoštovanja in prijateijstva med narodi, ta današnji skupni nastop ne bo zadnji, je dejai govornik in zakiju-čii z večno živo in veijavno misiijo o sožitju med narod), kot jo je izpovedat veiiki Prešeren v svoji Zdrav-ijici.
(na 1. in 4. strani), sta spregovorila tudi boroveljski župan Anton VVoschitz in predsednik SPZ Valentin Polanšek.
Zupan Anton VVoschitz je omenil težke čase od monarhije in prve svetovne vojne preko plebiscitne dobe in prve republike do nacizma in druge svetovne vojne ter poudaril, da dejstvo, da je društvo v vsem tem času, večkrat tudi pod nevarnim pritiskom imelo pogum delati za svoje ljudstvo, zasluži zahvalo in priznanje občine in skupnosti. Posebej se je zahvalil društvu za negovanje slovenskega kulturnega bogastva, ker s tem dopri-naša za obstoj slovenske manjšine in tvori most do sosednje Jugoslavije. Menil je, da je večina v občini ob letošnji 50-letnici mesta Borovlje pokazala nepričakovano navdušenje za delo društva, kateremu je tudi za prihodnost želel uspeha in dovolj poguma za na-dalnje kulturno delovanje.
Predsednik SPZ Valentin Polanšek je prav tako spomnil na težko preteklost, skozi katero je šlo boroveljsko društvo. V vojnah ljudje vedno trpijo, je dejal, tukaj v deželi ob Dravi pa Slovenci še posebej trpimo zaradi našega jezika — kakor naša slovenska beseda ne bi bila most do soseda. Naša beseda prihaja iz srca in z ljubeznijo se žrtvujejo naši ljudje za ohranitev materinščine. Ljubezen do lastnega jezika in lastne kulture daje moč za spoštovanje tudi drugih jezikov in drugih kultur; toda pri sosedu na žalost pogrešamo priznanje našemu jeziku in naši kulturi. In vendar so Borovlje taka občina in je Koroška taka dežela ter je Avstrija taka država, ki jih ljubimo v dveh jezikih. Zato si slovenski kulturniki in vsi pošteni ljudje želimo, da bi se lepi duh te prireditve razširil na vse boroveljske družine, v vse boroveljske domove, saj sta iz tega mesta izšla Perkonig in Just, ki sta toliko lepega povedala o spravi, o medsebojnem razumevanju in sožitju. V tem smislu smemo upati, da bo bodočnost morda le lepša — takšna kot si jo želimo.
Napovedovala in povezovala spored med nastopom posameznih skupin in orisala zgodovino društva sta Sonja Ban in Janko Male. Iz njihovih izvajanj in iz brošure, ki jo je ob tej priložnosti izdalo SPD ..Borovlje" smo lahko razbrali, s kakšnimi težavami in tudi uspehi se je borilo to društvo dolgih 75 let. Že istega leta po ustanovitvi društva leta 1905 je bil ustanovljen tudi pevski zbor, in leto navrh tam-buraški zbor v Slovenjem Plajber-ku. Leta 1907 je doseglo lep uspeh s postavitvijo slovenskega Delavskega doma na Koroškem (v tem domu je danes nameščena tiskarna „Drava", kjer se tiska naš list). Živahno dejavnost je prekinila prva svetovna vojna in plebiscit. Posebno težko je bilo takrat za slovenske učitelje in voditelje slovenskega narodnega gibanja, ki so morali zapustiti Koroško. Ko je prof. dr. Mišič po plebiscitu kljub pretnjam vztrajal v Borovljah in je bil leta 1921 izvoljen celo za slovenskega poslanca v deželni zbor, ga je oblast za vedno izgnala iz Avstrije. S priključitvijo Avstrije k nacistični Nemčiji, in v vojnem času pa je bilo še posebno hudo. Društvo je zgubilo veliko članov, pevski zbor kar polovico. Dva člana društva so nacistični krvniki obglavili na Dunaju. Dolgoletni predsednik društva Foltej Vertič se je vrnil iz izseljeništva težko bolan in je kmalu umrl. V zgodovini društva so bila leta, ko je bilo društveno življenje zelo razgibano, bita pa so tudi obdobja, ko je delovanje skoraj zamrlo, šele v zadnjih letih se je pod vodstvom neumornega predsednika Andreja VVieserja kulturno-prosvetna dejavnost spet okrepila in je polna novega zanosa. V znak zahvale in prizna-
Ker ne moremo v :likah prikazati vseh sodetujočih na proslavi, smo se omejili samo na nastopajoče iz občine Borovlje.
Tamburciki zbor SPD ..Vrtača" iz Slovenjega Plajberka
Delavski pevski zbor ..Stahlklang" iz Borovelj
Potoče pri Labotu
Le redko se oglašamo iz našega kraja in če, potem po navadi z žalostno novico. Vse nas je pred nedavnim pretresla vest o nenadni smrti spoštovanega Žmavčovega očeta, Franca Skuka, ki smo ga na njegovi poslednji poti spremili na potoško pokopališče.
Rajni Franc Skuk je izhajal iz znane Zmavčove družine in je moral že v mladih letih poprijeti za težko in odgovorno delo na domačiji. Ker pa je bil z vsem svojim bitjem pravi kmet, se ni ustrašil težkega in napornega dela posebno še tedaj, ko še ni bilo vseh tistih pripomočkov in strojev na razpolago in ko je bilo glavno orodje kmeta ljubezen do grunta, motika in leseno oralo. S svojo pridnostjo, ki jo lahko primerjamo z delom neumorne čebele, je delal od zore do mraka in skrbel za svoj dom in družino. S svojo marljivostjo je gospodaril v vzgled drugim, čeravno so imeli boljše pogoje kot on. Da pa je lahko tako uspešno gospodaril in ustvaril blagostanje se je imel zahvaliti tudi pridni ženi Matildi, ki izhaja iz Stropnikove družine iz Lokovice in ki mu je rodila dva pridna sinova.
S pokojnim očetom je odšel od nas stara korenina, ki se je zavedal svojega stanu in narodnosti, slednje tudi v času, ko to ni bilo lahko. Zgubili smo nadvse dobrega človeka in soseda; pač človeka, ki ga le redko najdeš na naši zemlji. Najbolj so ga ljud-
je spoštovali zato, ker je bil skromen in se ni napihoval, kot to radi delajo nekateri.
In še eno lepo lastnost je imel naš pokojni — miren značaj in izredno dober spomin. Vse svoje življenje je imel točno registrirano. Točno se je spominjal nazaj do svojih otroških let. Nič si ni zapisoval in vendcr je to vse imel v glavi in to točno na dan — bil je kot kompjuter. Ta izredno dober spomin pa mu je ostal do zadnjega diha. Zanimivo ga je bilo poslušati, kadar je pripovedoval iz svojih spominov. Znal je pripovedovati kot bi bral iz knjige, zato je imel tudi vedno mnogo vestnih in radovednih poslušalcev okoli sebe.
Čeravno je bilo njegovo življenje eno samo delo, katero je opravljal še dan pred svojo smrtjo, pa je le dočakal 83 lepih pomladi svojega življenja.
Na domu in na pokopališču so se od pokojnega poleg številnih pogrebcev poslovili tudi domači pevci z ganljivimi žalostinkami. Poslovilne besede, v katerih so bile orisane vrline pokojnika, sta izrekla župnika — iz Suhe gospod Igerc in iz Pliberka gospod Kul-mež.
Zemlja, katero je ljubil In v kateri je našel svoje poslednje počivališče, naj mu bo lahka. Ženi Matildi, sinovoma Francu in Pepiju ter vsem sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
nja za dolgoletno nesebično In požrtvovalno delo za ohranitev in širjenje slovenske kulture mu je Slovenska prosvetna zveza podelila spominsko plaketo.
Naj še zapišemo, da je godba
na pihala iz Tržiča pred proslavo s svojim koncertom vabila javnost na proslavo in hkrati demonstrirala povezavo med prebivalci z obeh strani Karavank, katere veže dolgoletno tovarištvo.
ŽELEZNA
KAPLA:
Kulturni večer za goste
Železna Kapla je lepa in priviači tako poieti kot jeseni. Tako trdijo gostje o našem kraju. Radi jim verjamemo, saj sami ijubimo in občudujemo našo domovino. "Vetband der Kriegsbeschadigten und Sociairentner Weichingen — Ortsgruppe Stuttgart" iz Stuttgarta in nje-9ovi čiani so to prepoznati in sedaj okoii 50 čianov že tri ieta prihaja v naš kraj oziroma hotei OB!R. Tu se menda najboij spočijejo od "lestnega stresa štrapacirani živci in tudi teio. Naša pretepa okoiica ter svež in zdrav zrak jim da nove energije za poi a!i ceio teto.
V Železni Kapli in hotelu Obir pa vanjem.
za goste resnično potrudijo, sicer vodstvo in osebje hiše ne bi bila deležna tako laskave pohvale.
Slovenske pesmi in pesmi številnih drugih narodov ter izbrana vezna beseda so jim dokaz poštenih
Precejšnjo mero pa prispeva k misli slovenskega deželana. Zato
dobremu počutju gostov tudi domače SPD Zarja, ki organizira in Priredi za goste kulturne večere. S svojimi številnimi sekcijami (od Mešanega, moškega zbora, treh folklornih skupin, tamburaškim zborom) jim lahko nudi zelo pester spored kulturnega udejstvovanja našega naroda, ki živi tukaj kot manjšina. Gostje iz najrazličnejših svropskih držav so tako na zelo Primeren način seznanjeni z našim položajem in našim prizade-
Na taborskih kuitumih dnevih v Žaicu
V soboto je bita v Žalcu v Savinjski dolini velika slovesnost, v okviru katere so odkrili skulpturo hmeljar-Ja-štangarja. Hmelj je posebna gospodarska proizvodna rastlina, ki daje dober kruh pridelovalcem (hmelj se Potrebuje pri proizvodnji piva). Kip, ki je delo akademskega slikarja Janeza Boljke, je odkril predsednik re-konference SZDL Mitja Ri-
ni čudno, da se gostje brez izjeme izražajo polni navdušenja o naših nastopih na teh večerih.
ZVEZA SLOVENSKIM ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bo:
16. 9. 1980 Daniei Štern
SPD Zarja priredi takih večerov kar več ali pa na njih sodeluje. Zadnji — namenjen posebej omenjeni skupini gostov je bil zadnjo soboto in je potekal kot „STUTT-GARTNER ABEND". Čeprav takrat Zarja ni imela na voljo nobene folklorne skupine, so moški zbor, mešani zbor (vodi Joško VVrulich), tamburaški zbor (vodi Pepca Stane), glasbenik LEO in napovedovalec Miha Travnik, odali pester, kvaliteten kulturni večer, ki se je seveda zaključil s plesom.
V imenu gostov je izrazila veliko zadovoljstvo gospa Schmidt in poklonila hotelu tudi darila, v imenu občine pa je pozdravil in spregovoril podžupan tov. Michael Kuhar, tov. Christian Koschlak pa je v vidno zahvalo in zvestobo kraju in hiši predal lesorez.
Dva dni navrh je za goste nastopila še pionirska folklorna skupina SPD Zarja. Vsi so dejali, da tako majhne folklorne skupine še niso videli, ter bili nadvse presenečeni, kar je izpričal tudi obilen aplavz.
Dva lepa večera, ki bosta navzočim gostom prav gotovo ostala v lepem spominu, prenekaterega pa morda celo privabila, da še kdaj obišče Železno Kaplo.
MarMa ni več,/
Publiške biči^ n
l^ič. Odkrili so ga ob priložnosti žd/o^fM vest, dd /e Kwr/ A/dr^r/
"taborskih kulturnih dni", ki so jih 2alčani priredili v spomin počastitve
AdRduJ/Mov oče ;z ^w;^/dvžd pr; Rd^;. V #3. letM starost; je mora/ za
H2-ietnice drugega slovenskega ljud- past;t; svojce ;n sorodnice v g/oRo&Z s*tega tabora. Ob tej priložnosti so ža/ost;.
Opozorili na revolucionarnost zahtev slovenskega ljudstva, ki so že takrat
Zahtevali enakopravnost Slovencev, časa 7V;t/er;zma so ga ^ot zavednega
in zahtevali združitev z drugimi jugoslovanskimi narodi.
V „okviru taborskih dni" je bila v Savinem salonu v Žalcu tudi raz-
stava umetnika kiparja Janeza Bolj- kremenitega značaja in trden steker ke. Na to veliko slovesnost mesta Za- s/ovenstva v Podjani severno od Dra-
lec so povabili tudi SPD „Bilka" iz mlčovsa. Prve stike s prosvetnim dru-
Pred mesecem dni nas je pretres/a /me/ je se ce/o vrsto dragik Jankcij
— ki/ je č/an krajevnega šo/skega sveta, krajevnega kmečkega sveta in č/an ve/ikovške okrajne kmetijske zkornice. /z vsek tek Jankcij je jasno razvidno, da je ki/ pokojni A/drZ:t/ izredno čis/an in spoštovan mož, katerem;; je naše /jadstvo zaapa/o svojo asodo. Po vojni so ga ce/o kote/i imeti za žapana, vendar je to čast odk/oni/. /(o so astanovi/i Narodni svet koroškik S/ovencev je ki/ on Rajni Rakavd/nov oče je ki/ mož eden izmed astanovnik č/anov. /zga--	-- *--J	**-***"" ^ 3tejana Markt/a je povzroči/a
g/okoko rano v narodnem te/esa, ki ve. Zaradi svoje zvestoke naroda je jo ko /e težko mogoče zace/iti.
Ziv/jenjska pot 3tcjana A/arkt/a ni ki/a z rožicam; post/ana. V najtežjem
5/ovenca ;'zse/i/i. 3e prej pa je kot Z#-/eten jant mora/ v vojsko s/ažit cesarja Pranca /ožeja.
mora/ ve/iko prestati streg/i so ma
*tvom Svoboda iz Žalca so bili štor- ce/o po živ/jenja. Rot zaveden s/o-Kni letos ob priliki kulturnega ve- venec se je že m/ad vk/jači/ v td^rdf-
Pogreka tega ve/ikega rodo/jaka se je ade/eži/a ve/ika množica /jadi. Po-grekni okred je opravi/ prošt Prane
^era, k; ^ jg priredilo SPD „Bi!ka" no prosvetno organizacijo — ZzoRrd-v Bilčovsu. Takrat so z Žaljčani in
? njihovim ansamblom „Veseli hme-	tu uu^Ln/c uu^n^ mu /"m- -	....	, , .	,
jarji" Bilčovščani navezali tesne sti- sedmk. Ri/ pa ni samo prosvetaš,	Žarma-
k«	------— t..^—:c femveč tadi po/itičen dejavnik, saj ^ a;sne gore.
je že /eta /923 ki/ izvo/jen za okčin-
žJv^/n. kato/,Jko Zš^ d.mačeja	"f' vas; ok asistenci
kraja in pozneje posta/ ce/. pred-
Itc in že izdelali smernice, na katerih Področjih bi bile možne kulturne iz-
menjave. Prvi rezultat takratnih po- skega odkornika. Padi po /eta /943
Pokojnega 3te/ana A/dr&r/d kamo okrani/i v častnem spomina, svojcem
govorov je bila sobotna slovesnost v je ki/ v okčinskem odkora in se pri- in sorodnikom izrekamo naše g/oko-
2al
zadeva/ za pravice svojega /jadstva. ko soža/je.
Oetovne akcije utrjujejo tovarištvo
Na izredno lepem mestu pod Krnom v Julijskih Alpah nastaja nova planinska postojanka, ki jo gradi Planinsko društvo Nova Gorica. To planinsko postojanko bo sestavljalo več zgradb, to pa zato, ker bi ena sama zgradba pokvarila okolje. Nova planinska postojanka bo namreč zgrajena v slogu tamkajšnje planinske arhitekture.
Nova planinska postojanka se nahaja na planini Duplje, za katero je znano, da je ena največjih ovčjih planin v Julijskih Alpah. Nekaj desetin metrov pod postojanko je Du-peljsko jezero, iz katerega bodo po-
planink. Nas korošce je bilo kar sram, ko smo primerjali naš prispevek s tržaškim. Nas je bilo sedem, in še od teh sta dva „zgrešila" gradbišče, tako da se je akcije udeležilo samo pet oseb. Najstarejši med nami je bil star 72 let. Delovna akcija bi morala biti dva dni — v soboto 30. iti nedeljo 3). avgusta. Ker pa je v soboto zvečer začelo deževati in je lilo vso noč in še naslednjega dne, smo se podali domov, z grenkobo v srcu, da nas je bilo tako malo in da nam je povrhu še vreme nagajalo.
Z izgradnjo nove planinske postojanke bo zlasti pozimi olajšano turno
tom elektrike črpali vodo za kočo. V neposredni bližini je tudi znano Krnsko jezero z majhnimi ribicami, imenovanimi pisanci. Na planini je tudi ovčarija, kjer pridobivajo ovčji sir. Trenutno se tam pase 300 ovc.
Ker ne vodi na planino nobena cesta so Goričani zgradili iz doline Lepene na rob planine tovorno žičnico, s katero so prepeljali na planino kar tri traktorje, seveda razstavljene na posamezne dele. S temi traktorji prevažajo gradbeni material za planinsko zgradbo. Čeprav je planina Duplje odrezana od sveta, imaš vtis, da se nahajaš na kakšnem gradbišču sredi mesta, saj je gradbišče opremljeno s sodobno tehniko — velikim betonskim mešalcem, hrumečim agregatom, ki proizvaja tok in žene stroje ter z omenjenimi traktorji, ki dovažajo vse kar je potrebno za gradnjo. Gradnjo postojanke je prevzelo neko gradbeno podjetje, planinci pa imajo predvsem nalogo, da pripravijo kamen za gradnjo — zgradbe bodo namreč iz tega materiala — da kopljejo jarke za vodovod, za elektriko itd.
Planinsko društvo Nova Gorica, s katerim imamo tesne in prisrčne prijateljske odnose so nas koroške planince, skupno s tržaškimi povabili na delovno akcijo, katere se je skupno udeležilo okrog 50 planincev in
smučanje s Komne preko planine Duplje na Krn, saj bo v sklopu te planinske postojanke na razpolago zimska lokacija za smučarje in turiste. Vsekakor bo nova postojanka velika pridobitev ne samo za PD Nova Gorica, temveč za vso široko planinsko javnost.
Minulo soboto smo imeli delovno akcijo tudi na Bleščeči planini, kjer stoji naša planinska postojanka „Ko-ča nad Arihovo pečjo". Počasi pripravljamo vse potrebno za zimo — drva in popravljamo, kar je poškodovanega ter olepšavamo in urejujemo, da bo koča še bolj privlačna in še naprej priljubljen cilj domačih in tujih planincev.
K,dor se udeležuje delovnih akcij ima neko zadoščenje, da je nekaj koristnega prispeval za svoj skupni planinski dom. Idealizem, ki ga vlagajo naša dekleta in fantje v ohranitev postojanke, utrjuje tudi planinsko tovarištvo, ki je zgrajeno na nesebičnosti in načelih srčne kulture. Pri delu smo se bridko spominjali rajnega Jozeja Miklavčiča, gospodarja ko-Če, ki je lansko leto še pridno delal na podobni akciji. Težko ga pogrešamo in v mislih smo vedno z njim, s človekom, ki je z delom in humorjem pritegnil zlasti mladino, ki ga je še posebno spoštovala in ljubila.
H
Vatentin Potanšek
48

****!)HE)ČM


It. del
Same segajo za puško. Same repetirajo, streljajo, vlagajo nove saržerje, merijo, spet streljajo. Roke, ki so Pienda ustvarjene za to, da delajo, da objemajo drage ljudi, da godejo na harmoniko. Vojna je norija! Vse je spremenila! Vse! Spanje in bdenje, misli in besede, čas 'a prostor. Ali sploh še živim? Tako kot se kdaj dobrika spomin? Ali sem sploh kdaj živel? Morda sem le sanjal? ja da samo sedaj živim? Sedaj in samo sedaj, resnično ja z vso pekočo zavestjo! Želje so že zdavnaj odjadrale 'z mojih prsi. Kaj bi želel? Samo trdno voljo imam do Preživetja! Niti za jutri ne vem, kako bo. Sproti si kujem bodočnost in zdajšnost. Samo sedaj se vse odloči. Volja 'a vera me neseta naprej skozi čas in kraje, skozi oči vseh ljudi in skozi srca vseh. Tudi skozi vseh tistih, ki se jle suvajo več v naših vrstah. Ker so zgoreli v svoji volji ja veri! Kri pa so scedili v to našo zemljo, če so padli tukaj kje, v zemljo, ki je prepojena z znojem in krvjo naših Prednikov Slovencev. Partizanske smrti ni! Povsod so se Vsadili s svojo mladostjo in vero in voljo in krvjo v našo domačo grudo. Mi hodimo mimo njihovih skritih grobov. V nas pa živijo soborci, vse drugače kot je kdaj živelo v das. V meni. Tudi moj jaz je nekaj drugega kot kdaj, kadar sem menil sebe. Zdaj smo vsi en sam jaz, en sam mi. Kar se sedaj s partizanščino dogaja v naših krajih, je trikratno! Vse polno leži mrtvih od Pece do Obirja, čaka-
jo. V isti veri kot mi. Na svobodo. Partizanske smrti ni! Smrt pozna te krivica. Naša reč pa je pravica, je življenjski boj. Mi partizani smo edini, ki držimo narodovo dušo živo po gozdovih!
Tako ga je spreletavalo v presledkih nekaj sekund. Pa je bil zopet ves prisoten. Zdaj: v nedeljo zvečer tretjega decembra tisočdevetstoštiriinštirideset. Neobrit je videti črn in grozen. A njegove temne oči, iz katerih kot lava iz vulkana hoče izbruhniti silen ogenj, ki hoče požgati vse. Tudi tak je v svoji grozi privlačeval občudujoče poglede.
Hudič vzemi vojsko in Hitlerja!
Ko bi sekiro vihtet namesto puške, bi več koristil sebi in drugim ... Kot nekdaj pred vojno. Ha! Skoraj jokavo mu gre skozi dušo: Pa smo se v sobotah zvečer, kdaj pa še ob nedeljah izvrstno imeli. Jaz sem godel, drugi so plesali in vmes smo vsi pili, pa tudi večkrat zapeli. Kakšno smo imeli s plesom z blazino in s plesom s stolom! Tam se je največkrat pokazalo, kdo je v koga zaljubljen.
Hudič z Hitlerjem in njegovo vojno!
Zunaj se zjasni in mesečina, kot v nočeh mirnega časa, se razširi prek zasneženih oblin.
Po tej zdaj tako varljivo mirni mesečini pa se vleče črna kača. Nemci.
Pritajeno se plazi policijski gad. V gosjem redu, daleč narazen, korakajo Nemci, se gibljejo deli črnega gada, uniformirani ljudje, ki so samo deli vojaškega stroja, ki nosi smrt s sabo, ki deluje samo, da uničuje življenje in kar je človek v mirnem času pridela! in ustvarjal za bodočnost.
Sneg škriplje. Četudi samo narahlo, se čuje to hre-stanje kot bi vojaški čevlji drobili človekove črepinje. Črni gad se je bližal Podlesnikov! kmetiji.
Nobene partizanske straže.
Pred Podlesnikovo hišo, je prej Matevž še postal. Sova se z osojne strani oglaša, kar niti ni motilo nočnega mirovanja. Za Matevževo uho je bilo to nekaj skupnega: noč in sova.
V	vseh teh letih partizanjenja ni imel časa za sentimentalnosti in tudi sam se je notranje bolj porobati), če že ne kar posurovil. A tokrat se je hotelo nekaj v njem pomehčati ob svojem zadiranju: Se sova tukaj v domačem kraju čisto drugače, dejal bi, skoraj prijetno poje. Vedno se ne da preklinjati. Pravzaprav tako ne preklinjam. Tudi pri partizanih so preklinjanje prepovedali. A kar tako iz neke navade tuintam se samo od sebe zakolne. Abotna reč. Zlasti v tej decembrski noči. S sovo imava veliko skupnega. Z njo sem se kdaj vračal s svojega drvarskega dela domov skozi gozdove in grape. Včasih sem jo oponašal. Pa me je spremljala na poti. Morda se je hudovala name, ker je nekaj drugega pričakovala kot človeško ponagajanje? Sova je bita večkrat tudi moja edina spremljevalka, ko sem se vračal pozne noči od plesa, kjer sem godel in nekaterikrat kar lepo zaslužil. Tudi, kadar sem skrivaje hodil od Lonke ali k njej, je bila rada sova ob meni. Morda se je v takem primeru ona iz mene norčevala? Ali pa mi je očitata, kakor obrekljivi človeški jeziki, moje nemogoče razmerje do poročene ženske, do Lonke. Kaj sem si mogel pomagati? Vse je tako čudno zapleteno. Večkrat sva z Lonko o najini ljubezni govorila. Nisva prišla do kraja. Uvidevala sva večkrat, da se nahajava na ne-izgledni poti...
V	izbo se vrnivšemu Matevžu začne gospodar pripovedovati o svojem najstarejšem sinu, ki so ga Angloameri-kanci letos poleti ujeli na Francoskem. Zdaj je že pisat iz ameriškega ujetništva.
„Drejči je že na varnem. Za njega je vojno klanje pri koncu. Seveda ne bo v ujetništvu najboljše, a vsaj
12. september 1980
To in ono o shujševainih kurah
Od časa do časa se pojavi nov, ideaini „vozni red" za žeiodec, ki naj bi odrešiino vpiivai na odvečne kiiograme. Že sama množica tovrstnih kur nam potrjuje domnevo, da se do ideaine shujševaine kure še nismo dokopati. A!i spioh obstaja? Prof. dr. Mein-rad Schar, direktor inštituta za sociaino in preventivno medicino pri univerzi v Zurichu, ki se pokiicno ukvarja z dietami vseh vrst, je pred kratkim v razgovoru postregei z nekaterimi znanimi aii manj znanimi podatki.
VPRAŠANJE: Koiiko shujševainih diet
pravzaprav obstaja?
ODGOVOR: Zelo veliko. Obstaja pravzaprav nekako sedem glavnih variant, pri čemer se ostala množica od le-teh razlikuje le v manjših podrobnostih. K tem glavnim variantam bi lahko prišteli naslednje: „nič-na" dieta, pri kateri smemo uživati samo vodo; potem dieta, revna s kalorijami in bogata z vitamini in rudninskimi snovmi; dieta, pri kateri v minimalni meri uživamo ogljikove hidrate, ki je že dokaj stara, omenjajo jo že konec prejšnjega stoletja. Potem so tu še diete, bogate s celulozo in ostalimi neprebavljivimi snovmi... Najbolj nenavadna pa je prav gotovo „mayo-dieta", pri kateri začnemo prvi dan z devetimi trdo kuhanimi jajci.
Pri vsej tej množici novih diet lahko z gotovostjo trdimo, da si vsakdo, ki pravi, da je odkril novo, izvirno, hoče večinoma ustvariti le sloves in s tem seveda tudi denar.
VPRAŠANJE: Katero od teh diet bi iahko priporačaii?
ODGOVOR: Za nobeno ne bi mogli trditi, da ima trajen uspeh. Res je, da imajo nekatere takojšen učinek, zlasti takrat, ko telo izgubi veliko vode. Pacient sanatorija, ki ga pošljejo domov z nasvetom, naj s to metodo kar lepo nadaljuje, tega preprosto ne zmore.
Vzrok, zaradi katerega take diete nimajo trajnega učinka, je preprost: prehranjevanje ni le razumsko sprejemanje kalorij, seznam prepovedi in zapovedi, temveč ima opraviti tudi s čustvi. Kdor se pri tem zanaša le na razum, pozabi pa na najrazličnejše psihične momente, bo „na dolgo progo" gotovo potegnil kratko.
VPRAŠANJE: Nekako tretjina ijudi v razvitih dežeiah je pretežkih. Koiikšna naj bo čiovekova normaina teža?
ODGOVOR: Po nekaterih standardnih merilih naj bi bil človek normalno težak toliko kilogramov, kolikor centrimetrov je visok nad enim metrom - 170 cm visok človek naj bi bil torej težak 70 kg. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi različno telesno konstitucijo.
Če tehta nekdo 10°/o več od take teže, lahko rečemo da je pretežek, za 20 % več
pa bi lahko rekli, da je že debel.
Obstaja še druga metoda za izračunavanje idealne teže, ki pa prav tako ni znanstvena; tudi tu gre za dokaj grobo poenostavljanje. Po tej metodi ima človek idealno težo, če tehta 10"/« manj od prej izračunane normalne teže. Pri ženskah je ta odstotek lahko celo višji: 15 "/o; 175 cm visok moški naj bi tako tehtal okrog 68 kg, enako visoka ženska pa 65 kg.
VPRAŠANJE: „Životnost" ni ie ne moderna, ampak je tudi nezdrava. Katere so po-giavitne nevarnosti?
ODGOVOR: Brez dvoma obstaja za debeluhe večja nevarnost za: sladkorno bolezen, protin, srčne infarkte, visok krvni pritisk, možganska kap, žolčne kamne in količino maščob v krvi. Poleg tega lahko pride zaradi prevelike obremenitve do okvar nosilnih sklepov, zlasti kolka, kolen in stopala. Menda so našli celo zvezo med debelostjo in rakom na maternici, prsih in črevesju. Tudi dimeljska kila in bolečine v hrbtu so lahko povezane z debelostjo. Seveda pa je treba poudariti, da prevelika teža ni edini vzrok za naštete težave, bržkone pa k njim prispeva dovolj velik delež.
VPRAŠANJE: Preučili ste že ceio vrsto shujševainih kur. Katere napake ste pri tem odkriti?
ODGOVOR: Seveda ne morem tu našteti vseh diet in njihovih napak. H glavnim napakam lahko prištejemo predvsem enostra-nost mnogih diet, se pravi pomanjkanje življenjsko važnih snovi: mineralov, vitaminov in beljakovin. Najnevarnejša je „nična dieta", ki je mogoča le kratek čas in še takrat le pod zdravniškim nadzorstvom, kajti posledice ogromne izgube beljakovin lahko pripeljejo do oslabelosti srčne mišice, v skrajnem primeru celo do smrti.
Pri dieti, revni z ogljikovimi hidrati, obstaja nevarnost, da dobimo prepičlo število vitaminov, ki so v sadju in zelenjavi; zaradi pomanjkanja ..balastnih" snovi pa lahko pride tudi do zaprtja.
VPRAŠANJE: Kaj mora storiti, da bi postati vitki?
ODGOVOR: Žal vam ne morem povedati kaj dosti novega. Zmerna prehrana z obilico vitaminov, mineralov in ..balastnih" snovi, povezana s telesno aktivnostjo. Odvečne maščobe se ni mogoče znebiti s potenjem niti z masažo. Že res da pri masaži nekdo shujša, toda to ni masiranec, ampak maser,
Je pač tako. da je hrana eden od užitkov v življenju. Zato moramo najprej ugotoviti, kje smo se ..pregrešili", kaj je bilo narobe z dosedanjim prehranjevanjem, in se preusmeriti na drugačno hrano, ki nam ne bo spet prinesla le užitka in nas nasitila, ampak bo tudi revna s kalorijami. Tako spremembo pa je seveda najteže doseči.
VPRAŠANJE: Pri nekaterih shujševainih kurah — tako vsaj trdijo nekatere rekiamne ponudbe — iahko shujšamo na primer v 14 dneh za 10 kg. Aii je to spioh zdravo?
ODGOVOR: Hitre izgube telesne teže, pri katerih gre večidel le za odvzemanje vode organizmu, nimajo trajnega učinka. Tako kot smo hitro shujšali, tako hitro se bomo spet zredili. Poleg tega, da imamo zaradi večjih sprememb teže preglavice z oblačili, pa to tudi ni zdravo za kožo, ki se vedno znova širi in krči. Zlasti nespametno pa se mi zdi, če nekdo vse leto dobesedno noro je, nato pa preživi počitnice v kakem dragem sanatoriju, kjer mora za neverjetne denarje „žreti travo".
VPRAŠANJE: Zakaj se večina ijudi, ko konča z dieto, kmaiu zatem spet zredi?
ODGOVOR: Ker psihosocialni momenti pri dietah niso upoštevani. Takoj po kuri se pacient spet vrne v svoje okolje, torej prav k tistim svojim starim navadam, zaradi katerih se je prej zredii. Največ uspeha imajo tisti, ki skušajo v dvoje ali troje, pri tem pa morda celo sklepajo stave o svoji telesni teži, ali pa se kako drugače medsebojno vzpodbujajo pri svojem prizadevanju.
VPRAŠANJE: Zadnje čase se govori o teoriji, po kateri je debeiost prirojena.
ODGOVOR: Ta teorija ni nova. Dejansko se nekateri ljudje ne zredijo tako hitro, čeprav jedo hrano, bogato s kalorijami. Maščobe tako rekoč posrka nekakšna „goba", podkožno tkivo, ki je pri ljudeh različno razvito. Nalaganje maščobe pa uravnavajo seveda hormoni: ženske se ne zredijo le lažje, temveč tudi na drugih delih telesa. Poleg tega, da je nagnjenost k debelosti prirojena, pa je lahko tudi pridobljena. Če v dobi, ko se pod kožno maščobo tkivo šele razvija, dojenčka preveč hranimo, nastane preobilica maščobnih celic, ki pozneje nikoli več ne izginejo.
VPRAŠANJE: Zakaj so mnogi tjudje med dieto sitni in čemerni?
ODGOVOR: Ker narobe jedo. Vsakdo ve, da postane človek zlovoljen, če ne zadosti svojemu „pože!jenju", to pa ne velja samo za prehranjevanje. Marsikateri kadilec, ki se skuša odvaditi kajenje, postane tako neznosen, da ga naposled vsa družina prosi, naj raje spet začne kaditi.
VPRAŠANJE: Težko je shujšati. Dosti teže pa je ostati vitek. Kako nam to uspe?
ODGOVOR: Nobena čudežna dieta niti dietni čudež ne obstaja. Dolgoročno uspemo le z optimalno dieto, ki je revna s kalorijami. Seveda to ne pomeni, da bi morali vsak dan preračunavati kalorije s kakim žepnim računalnikom.
Izogibati se je treba mastnim in sladkim jedem.
Gram maščobe ima 9 kalorij, gram sladkorja pa „le" 4 kalorije. Maščoba in še zlasti sladkor se v zelo kratkem času resorbi-
Otrok se uči ptavati
Afrzog; rtgrM s: že/rjo, Jg se	rtfrf'
to po/etje 72g%čJ p/g^grf. Ng poc;'r7M'c%^ 772% ^gžejo, ^g^O 77207g gf^gtf Z 70^g7722,
Z 720gg7722. Pr2gOT7gr;g;o 77222, 72gj 5e ^gr poŽf7!f
v voJo, pg ^p/g^gf M777 o J $e^e. ToJg otro% se voJe ^op. V 777or;e zg^reJe Jo ^o/e7?g, J(?f s: 72e gpg. č/čJe/J p/gfgrzjg pr/poroegjo sfgr-še?77, 72g; otro^K 7?gjpre; preže72ejo strg/? preJ voJo. se ^o otro^ Z7?eM strg^K, ^o spfgvgL 5frg^ 7!g;/gže p7eže72C 772 0 z 2grg7722. Tfo se
otro^ sezTMTg/ z voJo, ^o ^o spoz72g/, ^g^o se v voJr /g^o gf^/je, se ^o sg772 02/ se^e 72g22eJ p/gvgt;. Vsec72o je, ^grerf pfgvg/222 s/og s: ,Jz* ^ere", gJgw2o je, Jg p/gfg.
Otro^g 72C S2/27720 V 270 Jo. P22Sf2772 0 77222 CgS, pOtT-peŽ/jMg' ^02^27720 Z 72;2772, pg ^07720 JosegJ SC 72gjwČ.
/72 ^gtere so 2'gre, s ^gfer27722 p'reže72e7?20 ofro-^222 sčrg/7 prej foJo?
7. č/je7722 772e.* otro^ reče po ^oJf profr 77g 772,
p72Cg^g772 0 gg Z OJp7722722 70^27722, 22jg272C 722O gg-
Otro^ se 77g22Č2 /7oje 272 tc^g po voJf, ve, ^g^<? se v V0J2' Jr22ggče gf^/je ^or 72g S72/70222.
2.	T^ro^otJJ.- otro^ se z 70^22722' Jrzf zg ro^ ^gze72g gjf zg 22gse ro^e 272 pgstr' tefo, Jg ^eŽ2 22g g/gj;722 voje (^Ot ^70^0 JJ, ^2 se S072Č2'j-Č22t2, Jg gg vojg sg772 g 220S2.
3.	Afors^r /ev.* potopr 22sfg v voJo, 22gfP ^72Č2, 7C72Č2 2 72 p7S^g, Jg 22gSfgjgjo V0J722' 772e-%7227<%7. Otro^ SpOZ72g.' 722C ^722jegg 722, Če 7722 p72'Je vojg V 22Sfg 272 V 0Č2, to 72e ^0/2.
J. Po^27g72je S^o/j^.' 72g J720 Jg7720 /cpO ^O gp' 2g7g<%0, ofro^ se 7720rg S^/o722 t2 2 72 pO* topjf, Jg jo pobere. P22 fe772 2 772g oJp7te 0Č2, Jg V2J2, g Zgprfg MSfg 272 72 0S. Nggčf Se, Jg poj vojo 72C S772C Jf^gtf, /g/jpo pg g/ejg.
3. P22sČ2Cg; otro^ se oJŽe72e Z 720gg772 2 2 72 Jr$7 Z 2Zreg72je7227722 70 ^27722 po V0J2. $pOZ72g.' 22% V0J2 p/gVg772 ^Ot JeS^g.
6. Pg^etg z 772oro7je772.' Ofro^ se oJže72e, Jrsr po voj/ ^ot prf P22ŠČ2C2, ve72jg7 tTrJr' Preg Z 720gg7722. OpgzJ %70, Jg pjgVg. Pg ČeprgV ^ zgčer^22 fe 772eter gjf Jvg Jg/eč.
rata, zato se pojavi občutek sitosti šele tedaj, ko pojemo take hrane že dosti preveč. Seveda se ni treba povsem odpovedat' jedem, ki so nam v veselje, treba pa je kljut) temu vsaj približno paziti na količino kalorij-Primer za ilustracijo: če bi hoteli zadostiti dnevni potrebi npr. 2000 kalorij, bi morali pojesti bodisi 260 g masla ali pa 9100 g paradižnika. Po 2000 kalorij vsebujejo tudi tele kolečine hrane: 330 g slanine, 350 g mlečne čokolade, 400 g pečenega krompirčka ali 800 g belega kruha. Enako količino kalorij pa ima tudi 1600 g puste govedine, 2300 g krompirja, 5000 g korenja ali 9100 9 paradižnika. Iz teh številk je razvidno, da se nam pri pravilni izbiri hrane ni treba količinsko omejevati, temveč smo lahko pravi požeruhi. Zelenjavo lahko uživamo v velikih količinah, prav tako sadje, seveda P& se moramo izogniti suhemu sadju.
streljanja ni več. Ali za nas enega pa..." je zmedeno spravil Matjaž iz sebe.
Kakor da se dotika nečesa, kar mu še bolj stiska srce. Misli sesti. Le za toliko časa, kakor dolgo gori cigareta. Pa ne gre. Vse v njem je odpor. V drobovju zavija in v udih skeli.
Videč Zvonka, ki je, držeč Rezinkino desnico, bil odsoten kot sanjska podoba, se takoj iztrezni. Zato zaukaže:
„Zdaj pa greva!"
Trdo so zvenele besede. Domačim proži po vrsti roko. Nekateri še vedno vabijo, naj prenočita pri hiši.
Matevž čuti, da mu nejevolja sili na obraz.
„Ali pa vsaj toliko še posediva, da bo mesec malo više, da se bolje vidi!" predlaga zaljubljeni Zvonko.
Matevž stoji in ga namerno presliši. Ne pogleda ga.
Podlesnikova gospodinja začne pripovedovati s pravo kmečko, neverjetno razvlečeno navado o nečaku, ki so ga spomladi kot nemškega vojaškega dopustnika zasačili koljevci. Pod Golarjevem so ga pričakali, ko je zahajal zgodaj zjutraj na vlak. Prismode, če je že tak, bi se vsaj ne kazal tu po hribovih okoli. Če že ni za partizane, zakaj hodi tu sem na obiske, ko tako nima nobenega od svojcev več. Njegov brat je bil čisto nekaj drugega, škoda, da je padel na Ruskem.
„Pač hoče nemško umreti, ker se slovensko sramuje-" Matevžev glas je piker.
Pred Podlesnikovim hlevom zunaj domači pes malomarno zagodrnja. Kot večkrat.
Tišina.
Napetost.
Vsi se hočejo delati navadne, a vsem se vidi nenadna zaskrbljenost okrog ust. Matvež ošvrkne Zvonka s pogledom, kot da je pravkar nad njim zakričal: Glej hudiča, v
kako godljo sva zašla! Zaljubljenec izpusti dekletovo desnico in zagrabi karabinko. In že sta oba partizana v sosedni sobi poleg izbe.
Podlesnikov gospodar se spravi ven. Petrolejkina svetloba bušne v vežino temino. V tem svetlobnem rovu se pokaže več vojaških glav. Pod vsako glavo je v prsni višini videti napeto orožje.
„Heil Hitler!"
Na sivkasto zeleni bluzi prežijo nacistični orli.
Podlesnik še utegne naglo pogledati proti sosedni sobi. Prej je še gorelo skozi priprtino dvoje divje svetlih Matevževih oči. Zdaj so se vrata zaprla kot školjka. Divje Matevževe oči pa gospodar še vedno vidi. Tako se mu je prejšnji pogled vžgal v dušo.
Kmet je odrešen muke. Ob nemškem pozdravu znova odreveni: Težka skala negotovosti se zvali nanj. Od vseh strani ga zasipajo plazovi, ki nastanejo zaradi mučnih in sumljivih policijskih vprašanj.
Nemci se vsujejo v izbo. Kmetič opazi, da k sreči ni več Matevževega nahrbtnika s harmoniko poleg mize. Iz krutih policijskih pogledov in besed se zvarijo nevarne klešče, ki zagrabijo vse navzoče okoli prsi.
Končno se pojavita dva kapelška žandarja. Namestnik komandanta Lindemuth je tudi zraven. Gospodinja bolšči v prišleke. Zdaj ne bo nikogar, da bi poslušal njeno zgodbo do kraja, ki jo je pravkar začela. In slovensko bi je uniformirancem še poleg tega ne smela!
Podlesnika je skrbelo. Zunaj je pes močneje lajal. Kam sta se vtaknila Matevž in Zvonko? je glodalo v kmetičevi glavi.
Lindemuth pa je bil lisjak svoje vrste. Stavil je nekaj splošnih vprašanj. Seveda v zvezi z banditi. Izrecno pa je naglašal, kdaj se je zadrževala v grapi ali pri hiši večja banditska enota. Končno je dejal: bataljon morda? O po-
sameznih banditih ni direktno spraševat.
Potem so le kratko sedli. Policisti in vojaki so imei' v čutarah čaj ali sam rum. Zadišalo je v izbi. Tudi malico so imeli. Nihče od domačih ni kaj ponujal.
Takrat pa je zunaj zalajal nemški mitraljez. Nastala je gneča. Nemci so siliti ven v noč.
Podlesnikov Franči je bil velik nasprotnik žandarjev: Doli v Kapli naj bodo, pa tam, kjer se krade in narobe dela. Tukaj na kmetih se jih vse boji. Tukaj je vse v redu. Nihče ne potrebuje žandarjev. Nihče ne krade, ne ubija-Kaj pa druge briga, če že kak nestrpen divji lovec kakega srnjaka položi. Odkar pa so tuokoli partizani, je še manj treba žandarjev. Partizani imajo sami svoj red. Če je kaj, da ljudem ni po volji, se pritožijo pri koljevcih, pa zadevo uredijo. Partizani so naši ljudje. Brez njih bi nas Neme' vse izselili ali kar doma pobili in bi vse pokradli. Partizani so za nas. Čisto jasna reč je, če bi bili Nemci in tisti, ki prihajajo iz Kaple in od zunaj sveta, v redu, ne bi bilo treba partizanov. Torej so drugi narobe, pa morajo prit' partizani, da spravijo svet v red. Kaj pa smo mi tukaj na kmetih že narobe naredili? Kaj? Vse ubogamo, kar oblast od nas zahteva. Zakaj potlej nas preganjajo? Komu je že slovenska beseda kaj žalega storila? Mislim Nemcu? Ali takemu, ki se je ponemčuril? Pri miru naj nas pustijo! M' nočemo nikomur kaj slabega. Pa tudi drugi naj bodo tako z nami. Ako pride kak Kapelčan k nam gor na kmete, mu lepo postrežemo in mu skušamo ustreči, če kaj od nas želi. Samo priti mora kot človek do človeka. Pa ne tako kot zverina! Kdaj pa smo mi tako divjali v Kapli ali Celovcu ali drugod med Nemci in nemčurji? In če bi tako storili, bi nas gotovo tudi nakantali! Se je že dvajsetega leta pokazalo, kaj so tisti rajhsverovci v resnici. Se taki Rožani in Podjunčani so bili pri njih, ki so po naše govoriti, pa so grdo z nami ravnali.	fDg/je ^r^oJTrjfč)
Spomini na skupne doživijaje
s prijateljem, sošoicem in sodeiavcem ignacom Krevcem
h
:'z ZdJujc
Jeseni leta 1935 se je večina učencev iz tretjega razreda drugega oddelka preselila v četrti razred in tam ^avzeta pozicije v klopeh prvega oddelka. V tem razredu se je tisto leto Natrpalo 90 učencev iz štirih letnikov. Poleg treh vrst klopi, ki so stale kakor v drugih razredih odmaknjene od sten bolj v sredini prostora, so zadaj namestili še šest starih klopi, imenovanih „os!ovske klopi" (Esclsban-ke). Vsaka taka klop je dajala pro-stora štirim učencem. V tem času ^iske za prostor so nas potisnili pet tantov v enega „osla". Kljub temu Pa zadeva glede prostora še ni bila rnŠena. Kadar so prišli domala vsi nčenci v šolo, jih je moralo približno ^st sedeti na polenih, ki so bila naravnana ob peči. Ti učenci so bolj nesramno sledili pouku in se nam ^stalim smejali in režali v obraz. Ne-nga dne sem nalašč zamudil kake Poj ure pouka, da bi tisti dopoldan n^ival proste in vesele urce na tistih Polenih, učitelj pa me je lepo posadil na moj prostor v „oslovski klopi" in kovačev Fric, ki je ta čas sedel na "nojem prostoru, je smel iti sedet na n<*va. V tem četrtem razredu je pou-pVal učitelj Alfred Loser, ki je pri-na Koroško iz Kočevja, leta 1928 Pa v Šmihel za učitelja. Bil je zelo vober pedagog in res mojster svoje ^toke. Zelo vneto nas je poučeval in nam polagal na srce, da se učimo ko-"Atnih stvari za svojo življenjsko pot, nc pa zanj. Danes vemo, da je bila hkratna ureditev z okoli 90 šolarji n enem razredu naravnost kriminalna- In res je učitelj Loser na posle-jhcah te preobremenitve težko zbo-nk Tisti, ki je v razredu sprožil mi-snl, da bi bilo dobro obiskati bolnc-8a učitelja, je bil Nac Krevc. Zadelo smo rešiti tako, da je večje število "eklet v imenu razreda obiskalo bolnika z željo, da bi kmalu okreval. Učitelj Loser živi danes v Šmihelu n?t upokojen šolski ravnatelj pri pd. Dkcbu, kamor se je leta 1933 priže-n*!- Vsi njegovi nekdanji učenci tega ^obrega učitelja iskreno spoštujemo. X nasprotju z „Buhanom", „Piško" Ji „Piio", za učitelja Loserja ni bilo šaljivega imena. V letu 1934 so ga načeli klicati za „Dolfuf$a", ker je "'1 bolj majhne postave kot bivši av-stro-fašistični kancler DolfuB. Ko pa srno paglavci v Likcbovi jami našli izvržene časopise iz Nemčije in navtično literaturo, se je ta vest poti-Porna razširila med učenci in njih starši. To je bil najbrž tudi vzrok,
V	se ga ime „DolfuB" ni prijelo. *am v letu 1937 se je začela borba
V	pouk slovenskega jezika na ljudski s^h v Šmihelu. Povezali smo se z i.čenci kmetijske nadlajevalnc šole in h so napisali na tablo: „Drci Stun-
in der Woche s!owenisch", kar ^ izkazoval tudi urnik tretjega in Strtega razreda, a se v praksi to ni Upoštevalo, ne v tretjem in ne v četrtem razredu. Tablo s tem napisom s° potem obrnili, tako da je ta provokativna zadeva več dni gledala v steno. Vedeli srno, da učitelj po napadi sam obrača tablo, kadar mu na Prvi strani zmanjka. Tisti, ki smo za
V	napis vedeli, in to sva bila tudi lidva z Nacom, smo napeto čakali
V	tisti trenutek, ko pride zadeva na Pan. Nekega dne pred koncem zadaje ure pouka je učitelj res sam obr-P*1 tablo. Že je zamahnil z brisačo Pp robu table, ko se mu je pogled za-P'čil v kratki izzivajoči napis. Čeprav smo opazovali učitelja samo od Padaj — ni se namreč obrnil proti lam — smo točno opazili, kako ga Ji zadeva prizadela. Nc samo po Porazu, temveč tudi po vratu so mu Zaigrale barve: najprej rdeča, potem Ptodra, naposled bledica. Dolgo je Proučeval pisavo, da bi jo prepoznal, ? )o je naposled le izbrisal in nada-Jeval s pisanjem na tabli. Umiriti pa
Sc dolgo ni mogel. Učenci, ki So bili Paposleni s prepisovanjem, tega dogodka niti opazili niso. Jaz pa sem 'Ppustil več stavkov, ker sem budno Opazoval ves prizor in hitremu pisa-PJu učitelja nisem mogel slediti. Ne-Pij dni pozneje smo naredili nadaljnjo akcijo v prostoru tretjega razreda. Sneli smo urnik s stene in ga povozili učiteljici na mizo. Z že prej,
šolarjev nadaljevalne šole izgotovljenimi tremi puščicami, smo na Prniku opozorili na ure slovenščine.
Obe akciji sta razburili duhove. Opazili smo, da sta katehet Franc Posch in naš učitelj v vsakem odmoru burno razpravljala. Enkrat je bil eden potem pa spet drugi rdeč kot rak. Domnevam, da je šolska oblast sumničila gospoda kaplana, da je on v ozadju akcij, kar pa ni bilo res. Akciji sta bili iniciativa šolarjev samih, kakor tudi njihova izvedba. Borba za pouk v slovenščini je tudi rodila sadove. Nekega dne je učitelj Loser poklical k tabli Srienčevo Marico iz Blata in ta je začela pisati na tablo daljši spis z naslovom „stari Slovani". Govora v tem spisu je bilo o delu, <o veri, o šegah, o velikodušni gostoljubnosti, ni pa bilo nič pove-
Domisiice
Prijatelj je tisti, ki vas dobro pozna, a vas ima vseeno rad.
Dober pes ne naganja kur, dober mož ne tepe svoje žene.
Utopija je prostor, kjer ni nobenih ijudi.
Kompiiment pomeni nekomu reči nekaj, kar oba vesta, da ni res.
Življenje je obsodba, ki jo mora čiovek odsiužiti, ker je bii rojen.
Dobra morata je iastnost, ki jo pričakujemo pri drugih.
Optimist je mož, ki se poroči s svojo tajnico v upanju, da ji bo še naprej diktirat.
Ljubezen pomeni vse dati in vse oprostiti.
' Če kmet dotgo teži, mu pšenica zaspi.
danega o zgodovini tega ljudstva. V nekaj tednih je sledilo še nekaj pesmic. Vedno bolj smo čutili, da bo Hitler stegnil svoje kremplje po Avstriji in ta lepi začetek slovenskega pouka je prenehal silno hitro. Edini pa, ki je godrnjal nad slovenščino, je bil moj sosed v klopi, učenec doma iz Dvora. To je moralo priti do ušes gospodu kaplanu in ta je fanta vzel na piko tudi zaradi nekega obrekovanja duhovnikov. Ta učenec se je za kazen moral naučiti na pamet precej snovi iz verouka. In to je tudi temeljito izvedel. Ves razred se je čudil, kako je pri izpraševanju znal
obširno snov docela na pamet. Ko smo ob veliki noči dobili spričevala, je imel v verouku enojko. Ta šolar pa je bil tudi edini iz našega razreda, ki se je takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji navdušeno in aktivno vključil v vrtse mladinske nacistične organizacije „Hitlerjugcnd". Seveda smo pozneje v teku treh let bili pod silo razmer tudi drugi primorani sodelovati v tej mladinski organizaciji. S tem fantom sva se stalno pričkala, katera komanda je pri ekserciranju bolj pametna: avstrijsko-nemška ali nemško-nemška in vedno so Nac in drugi podpirali mene, oni pa je besnel, ker ga ni nihče podprl. Rajnega Naca so vsi učitelji skozi vsa leta klicali lepo slovensko Krevc in ne Kreuz.
Da smo se šolarji teh utrakvistič-njh šol le naučili nekaj več slovenščine, je pripomoglo dejstvo, da smo uživali verouk v materinščini. Poučevali so ga po eno leto kaplani: Jože Butej, Filip Milonig, dr. Oto Schuster in naposled dolgih pet let Franc Posch, današnji župnik v Globasnici. Imeli smo tudi možnost, da smo si iz mladinske knjižnice izobraževalnega društva brezplačno izposodili knjige. Tudi pri številnih kulturnih prireditvah smo pridno sodelovali.
V zgodnji spomladi leta 1937 je bilo v načrtu potovanje takratnega avstrijskega kanclerja dr. Kurta Schuschniga tudi po južni Koroški. Verjetno je sluti! konec svojega vladanja in je hotel še prej uradno obiskati ožjo domovino svojih dedov in pradedov. Sušnikov rod namreč izvira iz Libelič pri Labotu. To je bilo obče znano, vendar je to dejstvo takratna šola enostavno zamolčala.
Ceste v našem okraju so bile leta 1937 v zelo slabem stanju. Napoved obiska kanclerja pa je očitno prebudila odgovorne na Koroškem, da so cesto od Dobri e vasi pa do na novo posuli z gramozom. Tudi Šmihel se je temeljito pripravljal na sprejem kanclerja. Godba na pihala in gasilci so pridno vadili, brambovci pa so za vasjo pridno eksercirali. Slovenski komandni klici so odmevali po vasi, ženske pa so čistile okoli hiš in hlevov.
Nam šolarjem so učitelji ukazali, da sprejmemo kanclerja z vzklikom „hoch". Na pobudo rajnega Naca, pa smo fantje sklenili, da bomo klicali „živijo". Ko smo mi večji šolarji vpili „živijo" so se nam pridružili s tem klicem tudi manjši, tako da klic „hoch" ni več prišel do izraza. V sosednji vasi v Štebnu pa se je ob tej priliki zgodilo sledeče: pred kolono kanclerja se je peljalo skozi vas nekaj „Burgerjev" iz Dobrle vasi. Čakajoči so mislili, da se pripelje že
kancler in so pozdravljali s klici „ži-vijo". Iz avtomobilov pa so jih ozmerjali z „Holt's Maul, Baben!". To pa je ženske hudo razburilo, tako da so jo purgerji hitro pobrisali iz vasi.
Bilo je sredi meseca marca 1942, ko sem Naca srečal kot službenega sodelavca na poštnem uradu v Pliberku, kamor sem prišel z šmihelske pošte. V začetku mi je radevolje mnogo pomagal, da Sem se lažje znašel na novem delovnem mestu. Bil je izredno dober in nesebičen sodelavec.
Na pliberški pošti je bil tedaj občevalni jezik v sprednjih prostorih strogo nemški, tam so po večini sedele frajlice nacistke. V prostoru zadaj pa so se pripravljali pismonoše za odhod po njihovih turah. Tu pa je tudi v nacistični dobi poleti 1942 prevladovala pretežno domača slovenska govorica. Celo ilegalni nacist in pučist iz leta 1934 uradnik Franc Steinik je v prostih minutah rad zahaja! v ta prostor. Bil je izvrsten šaljivec in po slovensko se mu je bolj podalo šaliti kot v nemščini. Po navadi je tu dobil tudi dobro kapljico, ker so vsi pismonoše imeli dobre stike s kmeti.
Na jesen leta 1942 pa je iz KHD centrale v Celovcu prišlo na kupe lepakov z naslovom „Karntner sprich deutsch". Pismonoše so kleli, ker so morali raznašati te težke zavoje krajevnim nacistom. En tak lepak mi je izročila predstojnica urada gospa Frieda Ehrenfeldner, da bi ga nalepil v prostoru za pismonoše. Rekel sem ji, da tja stranke ne zahajajo, vendar odgovor je bil: „trotzdcm". Ni pa dala točnega ukaza, do kdaj moto izvršiti. Tako sem lepak po-
radio - teievizija
		A V S T R ) J A 1
K		PETEK, 12. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Ruščina
mt
ram
ložil na omaro in tam ga je pokril prah. Kmalu nato sem dobil vpoklic k vojakom. Ne vem ali je ta lepak sploh kdaj vise! v tem prostoru. V sprednjem prostoru pa so jih frajlice nalepile že prvi dan.
Na dan izselitve slovenskih družin 14. aprila 1942 me je Nac obvestil o izselitvi družine mojega ujca z Rut pri Rinkolah. Po navadi smo v uradu obširno diskutirali o dnevnih dogodkih. Tisti dan pa je bilo vse tiho. Pliberka Nekaj po peti uri popoldne pa je iz-^ ' bruhnilo. Nekaj frajlic je bilo nezadovoljnih, ker so iz celega mesta Pliberk izselili edino Breznikovo družino; druge so spet upale, da se bi izseljevanje nadaljevalo. Neka debe-luška pa je dobesedno dejala: „AHe sollen sie, beim Wibernik angefan-gen"! Čeprav sem bil zaradi izselitve nekoliko prestrašen, sem se le opogumil in tem frajlam citiral stari znani pregovor, „kdor drugim jamo koplje, lahko sam pade vanjo." S tem pa je bilo diskusije takoj konec. Verjetno se tem ženščinam še sanjalo ni, da bodo mnogi, ki so povzročali takšna grozodejstva, po kratkih treh letih podobno usodo občutili na lastni koži. Tudi v tej diskusiji je Nac kakor vedno zastopa! humano linijo.
Že/ezTM /Ctp/d — PotfgrdJ
— 10.00 Lui na temni podlagi — 10.10 IV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev — 11.55 Potapljač na trnku — 17.00 Za predšolske otroke — 17.50 Heidi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Driavijanova smrt — 21.25 Modna revija — 21.30 Tuje perje — 22.20 Rekiama in šport — 23.30 Poročita. SOBOTA, H. 9.: 15.30 Fatstaff na Dunaju
—	17.00 športna abeceda — 17.30 Bii je nekoč . . . čiovek — 17.55 Otrokom za iah-ko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads
—	19.00 Siike iz Avstrije in Juine Tiroiske
—	19.30 Čas v siiki in šport — 20.15 Rudi ie deta prav — 21.55 šport — 22.20 Eiia Fitzgeraid — 23.20 Poročita.
NEDEL3A, 14. 9.: 11.00 Ura tiska — 14.50 Viharne višave — 16.30 Afrika v gozdovih Južne Amerike — 17.15 čebeiica Maja — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Kiub seniorjev — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Operni vodič — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	Čas v siiki — 20.15 Donnarumma se razjari — 21.50 Poročita.
PONEDELJEK, 15. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 inštrukcija: angieščina — 9.45 inštrukcija: iatinščina — 10.00 Tehnike iikovne umetnosti — 10.15 Tehnike iikovne umetnosti — 10.30 Gospodar sedmih morij — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Zivaii pod vročim soncem — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Po-nedeijski šport — 21.05 Detektiv Rockford: teiefonski kiic zadostuje — 21.50 Večerni šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 16. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 inštrukcija: angieščina — 9.45 inštrukcija: iatinščina — 10.00 Kaj bi iahko postai? — 10.30 Viharne višave — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Robinovo gnezdo — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 V centru
—	21.00 Kriminaika — 22.05 Stre! v ozadje
—	23.20 Poročita.
SREDA, 17. 9.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Dežeia in ijudje — 10.00 To Iso Benetke — 10.30 Anastazija — 17.00 Lutkarstvo — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Cesaričin sei — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske
—	19.30 čas v siiki — 20.15 Giganti — 21.45 šport — 22.15 Poročita.
ČETRTEK, 18. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 inštrukcija: angieščina — 9.45 inštrukcija: iatinščina — 10.00 Mesto ima zgodovino — 10.30 Giganti — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Pet prijateijev
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Giganti — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročita.
izdajateij, zaioinik in iastnik: Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ceiovec / Kiagenfurt, Gasometergasse 10, tei. 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovtje
Milionom Afričanom grozi lakota
Lakota ogroža letos ogromne predele sveta, zlasti pa je prizadeta Afrika. Tako je na področju od Džibutija čez Etiopijo do južnega Sudana in Ugande zavladala huda suša, ki je požgala pridelke in pomorila tudi mnogo živine. Trenutno še sploh ni mogoče presoditi, koliko ljudi je vsled tega v življenski nevarnosti in koliko jih bo kljub vsem naporom, da bi jim pomagali, postalo žrtev teh ekstremnih razmer.
Po podatkih FAO (specializirana organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) je na svetu 26 držav, katerih prebivalstvu ni zagotovljena redna prehrana; 17 takih držav je v Afriki. Predstavniki OZN so mnenja, da grozi letos lakota 20 milijonom ljudi; 12 milijonov ljudi ne more računati na redno prehrano, milijon ljudi pa bo do konca tega leta zaradi lakote prišlo ob življenje.
Ob robu Sahare, ki se širi s hitrostjo šestih kilometrov na leto, potrebuje ljudstvo v Čadu, Nigru, Mavretaniji, Maliju, Gornji Volti, Gambiji in Kapverdskih otokih hrano, ki jo pričakuje od drugod; okoli 30 milijonov strada samo v teh deželah. Nekatere afriške države, kakor Kenija, Zambija in Zimbabve, so poprej izvažale živita, zdaj pa morajo hrano uvažati. Pomanjkanje živi) vlada v Ruandi, Mozambiku in Botsvvani. Tudi v Zairu ni v nekaterih predelih na voljo dovolj hrane in celo bogato Južno
Afriko je prizadela suša; prizadeto je predvsem črno prebivalstvo.
V afriških deželah pridelek živil na prebivalca pada za 1 odstotek, obenem pa prebivalstvo narašča za okoli 2,9 odstotka na leto. To pomeni, da je lakota neizogibna oziroma da je prebivalstvo v teh delih sveta navezano na pomoč drugih. Vzrok lakote je v posameznih deželah različen: v Mozambiku je pridelke prizadelo slabo vreme; v Zimbabveju je osemletna državljanska vojna dejansko uničila tudi živino in so se razširile razne živalske bolezni; v Gani je tudi korupcija prispevala k pomanjkanju zadostne dobave živil, ki so nujno potrebna za prehrano 10-milijonskega ljudstva; v Zairu je civilna uprava povsem popustila in je v oddaljenih krajih že nastopila lakota; v Keniji so se po bogatem pridelku leta 1978 odločili za izvoz koruze, pol leta nato pa so ugotovili, da imajo sami le še za pol leta potrebnih zalog koruze in sedaj prosijo druge za pomoč; posebno poglavje v tej žalostni zgodbi pa so milijoni beguncev, ki zaradi najrazličnejših vzrokov bežijo iz dežele v deželo in nevarno množijo število lačnih.
Samo v Sudan je pribežalo okoli milijon beguncev iz Eritreje in bo pri vsem denarju in pomoči, ki jo prejema Kartum, v Sudanu primanjkovalo še vedno najmanj 50.000 ton živil. Zaradi spopadov med severnimi muslimani in južnimi kristjani je iz Čada zbežalo okoli
110.000 ljudi čez reko Čari v Kamerum, kar je seveda povzročilo veliko pomanjkanje živil in zdravil. V Somaliji živi 1,5 milijona beguncev in vsak dan jih prispe več kot 1500 novih. Na sto in sto jih umre zaradi lakote in slabe prehrane, pa tudi zaradi bolezni. V vzhodnih in zahodnih predelih Etiopije je zaradi spopadov in nemirov grozila lakota petim milijonom ljudi. Na nekaterih področjih je poginilo 90 "/a živine zaradi žeje. V mnogih gorskih krajih se je ljudstvo lahko obdržalo pri življenju samo s hrano, ki so jo metala letala. Posebno hudo pa je razsajala lakota med nomadi v Ugandi: okoli 350.000 teh ljudi je v nevarnosti, da pomrejo zaradi lakote.
Poleg lakote pa hudo prizadeta ljudstva ogrožajo tudi še medsebojni spopadi, do katerih prihaja zaradi živine, ter divjanje oboroženih tolovajskih tolp. V osrednji Ugandi so se tolovaji polastili ogromnega orožja, ki ga je odvrgla Aminova vojska. Sedaj v Ugandi razsajajo tolpe oboroženih tatov. Ko so začele prihajati pošiljke živil, ki jih vodijo razne agencije OZN, je prav tako prišlo do neredov. Tako so na primer v Keniji in Ugandi pošiljke večkrat izročili nepoštenim uradnikom; živila so „zašla" tudi v barake tanzanijske vojske v Kampali; zgodilo se je tudi, da so si pošiljke živil prilastili tolovaji, katerim so se pridružili še vojaki, ki so jih oblasti poslale, da bi napravili red.

Zakaj pa ne dvojezično?
Občina Sete je izrazito stoven-ska občina, ki je tudi po statusu zakona o narodnih manjšinah dvojezična. Avstrijski potitiki se radi hvatijo in to zlasti pred mednarodnimi forumi, da imata slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji toliko pravic, kot malokatera druga manjšina na svetu. Da pa temu le ni tako in da je med besedami in dejanji še globok prepad pa
Tamburaši iz Loč
na seminarju v Crikvenici
Dvajset ioških tamburašev se je koncem avgusta in začetkom septembra udeiežiio seminarja v Crikvenici, znanem ietoviškem kraju severnega Jadrana. Loški tamburaši Siovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jzero" so stanovati v Domu jeseniških žeiezarjev, kjer je seminar vodiia učiteijica Erika Wroiich, ki je hkrati tudi voditeijica omenjenega tamburaškega zbora. V času bivanja v Crikvenici so dati tudi tri koncerte in napraviti iziet k svetovno znanem Titovem mostu, ki povezuje ceiino z otokom Krkom.
V okviru seminarja so se tamburaši naučiii ceio vrsto hrvaških in daimatinskih meiodij, ki jih bodo posneti pri ceiovškem radiu.
Denar za bivanje na seminarju so tamburaši zbraii sami in to z nastopi za tuje goste, ki so jih imeti v ietošnji poietni sezoni.
prepričljivo dokazuje sledeč primer.
V Selah je celo vrsto športnih organizacij, ki se zavedajo, da delujejo na dvojezičnem ozemlju; to se pravi, da vabijo in spregovorijo na svojih prireditvah tudi slovensko. Samo ena športna in hkrati planinska organizacija, krajevna skupina „Naturfreunde", ne pozna tega naravnega človečanskega zakona, da če živiš na dvojezičnem ozemlju spregovoriš ali zapišeš nekaj tudi v obeh jezikih. Tako že nekaj let zasledujemo vabila krajevne skupine „Naturfreunde" v Selah, ki vabijo na vsakoletne mednarodne pohode pod Košuto, da so objavljeni samo v nemškem jeziku.
Če pomislimo na poslanstvo turistične organizacije ..Naturfreun-de", ki je bila ustanovljena leta 1895 samo zato, da bi zavrla nacionalistične tendence takratnega Nemško-avstrijskega Atpenvereina, ki je bil izrazito velenemško usmerjen, potem se danes primemo za glavo, kako zelo se je od tistega časa spremenila miselnost te organizacije, ki se kratkomalo ne znajde v dani situaciji in ubira pot temnega mračnjaštva.
Upamo, da je zadržanje lokalne organizacije ..Naturfreunde" v Selah samo izjemen primer ali nerodnost lokalnih faktorjev in da se bo organizacija le ..pošpegala" pri drugih športnih organizacijah v Selah kot so na primer nogometno društvo in druge športne organizacije, ki so vključene v DSG, ki pa se striktno držijo dvojezičnosti.

Minulo soboto je bilo pri Sereinigu (pri Boštu) v Podnu pri Slovenjem Plajberku veselo razpoloženje. Vzrok tega veselega razpoloženja je bila poročna svatba. V plajberški cerkvi sta si obljubila zvestobo do groba Krista Wieser, pd. Prinškova nastav-ljenka pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu in Gottfried Laussegger, pd. Dušnjakov, študent glasbe v Gradcu, oba iz Slovenjega Plajberka. Poročni obred je opravil domači župnik Jančar.
Kristo Wieser poznamo kot aktivno prosvetno delavko, ki poje v pev-
skem zboru in sodeluje pri tamburaših domačega Slovenskega prosvetnega društva „Vrtača". Poleg tega je tudi članica SPD .Borovlje". Ženin Gottfried Laussegger pa je odličen dirigent in pedagog in vodi pevski zbor SPD .Vrtača". Da je bilo na svatbi veselo in prijetno ni treba posebej poudarjati. Vsekakor želimo obema novoporočencema mnogo sreče in družinskega blagoslova ter da bi ostala zvesta domačemu društvu in še naprej pridno sodelovala v njem. Vse to in še mnogo več želijo novoporočencema prosvetaši iz Borovelj.
POZOR
Pripravljalni odbor Okto-berskega tabora-OkfoberAre-na išče prenočišča za 10., 11. in 12. oktober 1980 v bliž-nji okoiici Ceiovca (do 20 ki-iometrov), kjer naj bi prespati obiskovaici Oktoberskega tabora/OktoberArene, ki bodo prišii iz drugih avstrijskih zveznih dežei.
Prosimo vse tiste, ki imajo na razpoiago tujske sobe in so pripravijeni te-te oddati v teh dneh, da nam sporočijo števiio posteij, ceno prenočišča z zajtrkom ter nasiov in teiefon.
Oktoberski tabor/Oktober Arena, Postfach 497, 9010 Ceiovec, tet.: 84 9 24
Zveza siovenske miadine Pii-berk in Katoiiško prosvetno društvo „Drava" Žvabek prirejata
P!esni tečaj
za začetnike
vodi: Gregor Krištof začtek: 4. oktobra 1980 ob 19.30 uri
cena: 350 šiiingov
30 tečajnih ur
prijave: v Posojiinici Piiberk
OPOZORiLO
Danes, 12. septembra bosta v siovenski oddaji radia Ceiovec predstavijena Jože Zajc in Anton Piut, ki bosta v petek, 19. septembra skupaj s Tomažem Pengovom v okviru Oktobrskega tabora nastopita v kuiturnem domu na Ra-dišah. Jože Zajc igra na vio-iinske citre, Anton Piut na bršijanov aii zimzeienov iist. Oddaja nosi nasiov „Kar po domače z nenavadnimi gias-biii".
O B i Š č i T E
Wemer Bergovo gaierijo
v PLIBERKU
Menjava denarja
Stanje v četrtek 11. septembra 1980
Za 100	din dobite	40.—	šil.
Za 100	din piačate	45.—	šii.
Za 100	iir dobite	1.42	šil.
Za 100	iir plačate	1.51	šil.
Za 100	mark dobite	698.50	šil.
Za 100	mark plačate	714.80	šil.
Slovensko prosvetno društvo .Gorjanci" v Kotmari vasi vabi na
3. POHOD PO GURAH
v nedeljo 14. septembra 1980.
Zbirališče in odhod bo ob 8.1S uri izpred gostilne .Pri Mežnarju" [pred cerkvijo] v Kotmari vasi.
Pot nas bo vodila na območje razglednega in mikavnega Plešivca. Med potjo nas bodo domačini seznanjali z lepotami in posebnostmi teh krajev in pa tudi s krajevnimi in ledinskimi imeni.
Prisrčno vabljeni!	Odbor
SLOVENSKI ATLETSK I KLUB vabi na prvenstvene tekme
V SOBOTO, 13 SEPTEMBRA 1980
SAK šol. — Trdrtja vas šol. (Hortendorf)	ob 15.00 uri
SAK ml. - Trdrtja vas ml.	ob 16.15 uri
na nogometno igrišče Trdnja vas
V NEDELJO, 14. SEPTEMBRA 1980
SAK-KAC
ob 8.45 uri
na nogometnem igrišču policije v biižini univerze (Polizeiplatz).
Vstopnina je šilingov 40, ki je pa hkrati tudi že za tekmo med Policijo in Lienzom (deželna liga).
Ndvrjdčr prisrČHo
RAD!0-TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDA1E RADIA CELOVEC
PETEK, H. 9.: 14.10 Koroški obzornik — „Kar po domače z nenavadnimi glasbili".
SOBOTA, IS. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, 14. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. 15. 9.: 14 10 Koroški obzornik — M. Kumer-črčej: Vaška kronika — Blato 1.
TOREK, 16. 9.: 9.50 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Pesmice za otroke — poje ženski vokalni kvartet.
SREDA, 17. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Veseli val.
ČETRTEK, 19. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
		1 AVSTRIJA 2
K		PETEK, 12. 9.: 17.25 Pregied sporeda — 17.50 Tehnike ii-
kovne umetnosti — 17.45 Tehnike likovne umetnosti — 18.00 Inštrukcija: angleščina — 18.15 Inštrukcija: latinščina
—	18.50 Orientacija — 19.00 Vi želite — m! zaigramo — 19.50 čas v sliki — 20.15 Hyde park — 21.00 Sužnji — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Gospodar sedmih morij — 0.05 Poročila.
SOBOTA, 1!. 9.: 15.10 Glasbeni pomenki s Christianom Boeschem — 17.00 Waltoni
—	17.45 O starinah — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer —
19.50	čas v sliki — 19.50 Primer za ijudske-ga odvetnika — 20.15 Funny lady — 22.25 Vestern okrog treh banditov — 25.50 Poročila.
NEDELJA, 14. 9.: 14.20 Pregied sporeda
—	14.25 športno popoldne — 17.55 Sando-kan — 18.50 Okay — 19.50 čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Anastazija
—	21.55 šport — 22.10 Charll Chan: smrt je črna kameia — 25.20 Poročila.
PONEDELJEK, IS. 9.: 17.55 Pregied spore da — 18.00 Inštrukcija: angleščina — 18.15 Inštrukcija: latinščina — 18.50 Bodoči mojstri — 19.00 Vzgoja — 19.50 čas v sliki —
20.15	Jacques Offenbach — 21.05 Ars eiec-ronica 80 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Obsojena, da živi.
TOREK, 16. 9.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Dežela in ljudje — 18.50 Potovanje Hokulea-e — 19.15 Nova — 19.50 čas v sliki — 20.15 Aii poznate melodiji — 21.05 8 dan — človek pri iskanju zgubijenega zvoka — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, 17. 9.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Inštrukcija: angleščina — 18.15 Inštrukcija: latinščina — 18.50 Brez nagobčnika — 19.50 čas v sliki — 20.15 Kultura v sredo — 21.00 šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vesela družba — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 18. 9.: 17.55 Pregied sporeda
—	18.00 Ruščina — 18.50 Pota k umetnosti
—	19.00 Gaierija — 19.50 čas v siiki —
20.15	Akcija energija — 21.15 šartelj —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
H)		JUGOSLAV! JA
š		PETEK, 12. 9.: 17.20 Poročita — 17.25 Leti, ieti pikapoio-
niča — 17.40 Družina Smola
—	18.05 Rock koncert — 18.55 Obzornik — 18.45 Spoznavajmo naše morje — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Zabava vas Ljlljana Petrovič — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Blakovih sedem — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Tommy.
SOBOTA, 1S. 9.: 8.00 Poročila — 8.05 Z besedo in sliko — 8.20 Colargo! — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Poletav-ček — 9.50 človek hoče navzgor — 10.50 Bazovica 1958 — 11.30 625 — 12.10 Poročila
—	15.55 Poročila — 16.00 Ubežnika — 17.25 Nogomet — 18.45 Risanka — 18.55 Naš kraj
—	19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Mož, ki je hodil skozi stene — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Vesela jesen — 22.00 Kdo je morilec? — 25.15 Kažipot — 25.35 Poročila.
NEDELJA. 14. 9.: 8.45 Poročila — 8.50 Ve-stival mladinskih pevskih zborov — 9.10 Zgodovina pomorstva — 10.00 Viking Viki
—	10.25 Angleška mladinska nadaljevan-
ka — 10.50 Vrnitev odpisanih — 12.10 Kažipot — 12.15 Kmetijska oddaja — 15.15 Poročila — 14.55 Pot na vzhod — 15.25 športno popoldne — 16.00 Varnost zračnega prometa — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik — 20.00 Kiklop — 20.55 Siovenska mesta: Piran — 21.40 V znamenju — 21.50 Zabavno glasbena oddaja — 22.10 športni pregled.
PONEDELJEK. 15. 9.: 8.45 TV v šol! — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku — 17.55 Delaj z glavo — 18.00 Znana-neznana Jugoslavija — 18.50 Mozaik — 18.55 Obzornik
—	18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Wil!y — 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 Kruh — 21.55
V	znamenju.
TOREK, 16. 9.: 9.00 TV v šol! — 17.15 Poročila — 17.20 Colargol — 17.35 Glasba narodov — 18.05 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostov: Hidak, oddaja za madžarsko narodno skupnost — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vzponi in zatikanja — 20.55 Ameriške novele — 22.05
V	znamenju — 22.20 Iz koncertnih dvoran. SREDA. 17. 9.: 9.20 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Z besedo in sliko — 17.50 Veiike razstave — 18.15 Jesenska serenada
—	18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bolnišnica preobrazbe — 21.30 Razgovor o poljskem fiimu — 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 V znamenju — 22.00 Jazz na ekranu.
ČETRTEK. 18. 9.: 9.00 TV v šoli — 17.10 Poročita — 17.15 Zgodovina pomorstva — 18.05 Otroška oddaja — 18.35 Obzornik
—	18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik 20.00 Studio 2 — 22.05 V znamenju.
PETEK, H. 9.: 4.30 Dobro jutro — 4.50 Dnevni koledar — 5.00 Poročila — 5.20 Rekreacija — 5.30 Jutranja kronika — 6.00 Poročila — 6.30 Poročila — 6.55 Vremensko poročilo za pomorščake — 6.50 Dobro jutro, otroci — 7.00 Poročila — 7.30 Iz naših sporedov — 8.00 Poročila — 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Glasbena pravljica — 9.00 Poročila — 9.05 Z radiom na poti — 9.40 Turistični napotki za naše goste Iz tujine — 10.00 Poročila — 10.05 Rezervirano za ... — 11.00 Poročila — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.00 Poročila — Na današnji dan — 12.10 iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 15.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	13.50 človek In zdravje — 14.00 Poročila — 14.05 Barkarola in idila — 14.25 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Zabavna glasba
—	16.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi — 18.30 S knjižnega trga — 18.55 Minute za EP — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lchko noč, otroci — 19.45 Z zadovoljnimi Kranjci — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo
—	21.00 Poročita — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Poročila — Nošim rojakom po svetu — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Iz naših sporedov — 22.30 Besede In zvoki iz logov domačih — 23.00 Poročila — 25.05 Lirični utrinki — 23.10 Petkov glasbeni mozaik — 24.00 Poročila.
SOBOTA. 1!. 9.: 4.30 Dobro jutro — 5.00 Poročila — 6.20 Rekreacija — 6.50 Poročila
—	6.35 Vremensko poročilo za pomoršča-
ke — 6.50 Dobro jutro, otroci — 7.00 Poročila — 7.30 Iz naših sporedov — 8.08 Pionirski tednik — 9.00 Poročila — 9.05 Z radiom na poti — 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Svetovna reportaža — 12.00 Poročila — Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli domači napevi — 15.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . .	14.05 Kulturna
panorama — Minute za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.50 Zabavna glasba
—	18.00 škatlica z godbo — 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestita in zabavna glasba — 20.00 Sobotni zabavni večer
—	22.00 Poročila — pregled sporeda za prihodnji dan — 23.00 Poročila — 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini — 24.00 Poročila.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV V VRATIH
v nedeljo 14. septembra 1980 s p"* četkonm ob H. uri pred Aljaževih* domom. Zbirališče in odhod izpred gostilne ..Podgrad" v Šentjakobu v R"* iu ob 10. uri.
Prisrčno vabljeni!
OBVESTILO
Pokojninska zavarovalnica za delavce (Pensionsversicherungsati* stalt der Arbeiter) sporoča, da Itns v mesecu septembru še sledeče uradne dneve:
Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 Delavska zbornica
23. sept. od 8. do 12. ure
Veiikovec, Hauptpiatz 2
Labot 65, občinska hiša
19. sept. od 8. do 12. ure
KULTURNOZGODOVtNSKI OBISK HA ZILJI
v nedeljo, 21. septembra 1980 ob 14.3** uri se srečamo pri farni cerkvi na Vro* tih-Thorl. Umetnostni spomenik, ki predstavijo najvišji dosežek poznogotskega stenskega slikarstva na Koroškem, ho predstavi! dr. Marijan Zadnikar.
Nato se bomo podali v Zahomc k Rihf* ku — gostilna Milionig, kjer bo Nike Kriegl pripovedoval o ziljskih šegah i" navadah povezane s cerkvenim ietom-Vašega obiska se veselita kot priredi* teija SPD „Zila" in Katoliška prosvete-
Slovensko prosvetno društvo „Svobo-da v St. Janžu v Rožu vabi na kulturno igro PRIZORI IZ NEMŠKIH NOČ) v nedeljo !!. septembra 1980 ob 20 uri pr* Tišlerju v Št. Janžu
Prisrčno vabljeni*
Slovensko prosvetno društvo Borovlje in Slovensko planinsko društvo Celovec vabita na
SREČANJE Z LJUBLJANSKIM) PLANINCI
v nedeljo 21. septembra 1980 ob !%-uri pri Cingelcu na Trati Pred srečanjem se bodo ljubljanski skupno z našimi planinci podali n<* Griovec [Hrlovc)
Odhod ob 8.30 uri od Oriča v Brodet* [200 m. južno od gostilne Deutschef Peter). Turo bo vodil Franci Kropivnik iz Sel.
Po izletu prijetna zabava pri Cingelc**
Ekskurzija za sadjarje in kmete
PO SODOBNtH SADNtH NASADtH ^ OKOLtCt MARiBORA [no Štajerskem)
Tamkaj je tudi kosilo in obisk neke kmetije!
Čas: v soboto, 20. septembra 1980 Vozi: autobusno podjetje Sienčnik Cena: šil. HO —
Točno ob 7.30 uri odhod iz Dobrle vaši — druge postaje vam bomo sporočili-ko se boste prijavili pismeno ali tele-fonično.
Opozprite tudi še druge kmete na t? ponudbo!
Prijave najkasneje do torka 16. septembra opoldne!
V A B t L O
na predavanje prof. dr. R. Sazerja
DVOJEZIČNOST V ŠOLI —
ZA BOLJŠO BODOČNOST NAŠIH OTROK
# v petek 12. septembra 1980 ob 20-uri v sejni sobi občinskega dom<* v Bistrici v Rožu.
Prireditelj: Slovensko prosvetna društvo . Kočna" v Svečah