V Ljubljani, dne 15. maja 1937
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XIX.
•NAŠ GLAS" izide vaakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. tam Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
\
nz»
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvi: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. R čj»' "»črtne hranilnice v Ljunij.	"' •*67.
List za državne nameščence in upokojence
Iv. S.:
Dvojm* zaslužkarstvo upokojencev
Pod tem naslovom je »Delavska pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva v Ljubljani, objavila članek, kjer zagovarja pisec misel, da je treba državne pa tudi zasebne upokojene uradnike, ki kot upokojenci vrše razne posle v zasebnih podjetjih, odstraniti iz služb, ker s tem odjedajo kruh nezaposlenim zasebnim nameščencem oz. poslabšujejo delovne pogoje tistim, ki so v službi.
Članek navaja: »Nič ni lažjega, kot izgubiti zaupanje, nameščencu, če mora ugotoviti, da je služba, katero bi bil on zmožen v redu vršiti, podeljena upokojencu, ki jo je voljan vršiti pod najnižjimi pogoji. Tu se nazorno kaže nujna potreba po ureditvi plač po kolektivni pogodbi. Pod sedanjimi pogoji se da to zlorabljanje urediti le na ta način, da se uzakoni minimalna pokojnina, po kateri bi bil vsak postranski zaslužek prepovedan. — Ureditev z zakonsko močjo na podlagi prepovedi, da se upokojenci ali na razpoloženje Postavljeni, zaposlujejo, je danes brezpogojno nujna potreba.«
K tem izvajanjem, ki zastopajo sicer nepravilno, pa zato nič manj razširjeno stališče, da se mora vprašanje postranske zaposlitve upokojencev oblastveno v škodo le-teh urediti, naj dostavimo samo nekaj pripomb.
Vsaj kar se tiče drž. upokojencev, je skrajno težko, nesocialno in nečloveško, če bi jim prepovedali, da ne smejo sprejeti nobene postranske službe. Saj je znano, da so pokojnine v premnogih primerih tako nizke, da tudi za naj skromnejše življenje ne zadoščajo. Zlasti velja to za tako imenovane »staroupokojence«, pa prav tako tudi za nove upokojence, ki so bili iz kakršnih koli razlogov — zaradi bolezni, redukcij ali pogostokrat celo iz nestvarnih, zgolj političnih vzrokov — Predčasno upokojeni in ki zato preje-majo prav neznatne pokojninske prejemke. Državni uradniki, upokojeni pred dovršitvijo 20 efektivnih službenih let, imajo skrajno nizke prejemke, ker se jim položajna doklada ne vračuna v pokojnino, prispevke v uradn. pokojninski sklad pa morajo od iste plačevati tudi še kot upokojenci. S takimi prejemki je pa čisto nemogoče vzdrževati družino z otroki, tako da ni drugega izhoda za take reveže, kakor da si poiščejo drug vir dodatnih dohodkov, s katerimi si dopolnijo nezadostne pokojninske prejemke. Večina drž. upokojencev nima lastnega premoženja ali obratne glavnice, da bi mogli pričeti s kako trgovino ali obrtjo, tudi ne morejo izvrševati v mnogih primerih svobodnih poklicev, ker za to nimajo kvalifikacije ali ker je v dotični profesiji že tako prevelika konkurenca, tako da jim ostane kot edina možnost sprejem postranske zasebne službe, v kateri morejo izkoristiti svoje v šolah in v praksi pridobljeno znanje in zmožnosti.
Člankar to deloma sam uvideva, ko pravi, da se lahko tod označijo posebne izjeme, o katerih naj bi odločevalo posebno mešano razsodišče delodajalcev in delojemalcev. Toda s tem se ne moremo strinjati, ker se moramo državni uslužbenci načeloma upirati vsakemu poskusu, da bi se nam onemogočil sprejem zasebne postranske službe, ta edini še možni izhod, ki je upokojencem na razpolago iz njihove stiske. Zakaj nikakor ne gre, da bi se ravno državnim upokojencem kot edinemu stanu uradoma prepovedalo Postransko udejstvovanje v zasebnih službah, medtem ko dvojno zaslužkarstvo sicer ni nikomur prepovedano.
Državni upokojenci sicer popolnoma razumejo težki gmotni položaj zasebnih nameščencev, ki jim tudi ni postlano premehko, vendar pa smatrajo, da bi se z oblastvenimi poseganji v to področje položaj prav nič ne spremenil v korist zasebnih uslužbencev. Pomisliti je treba tudi to, da so med drž. upokojenci specialisti s strokovnimi zmožnostim!, pridobljenimi v praktični državni službi, kakršnih zasebni nameščenci nimajo, tudi imeti ne morejo, ker jim pač ustroj dotične stroke oz. dotičnega strokovnega poslovanja ni znan, niti dostopen.
Mislimo, da bi se to vprašanje za obe strani najbolje rešilo tako, da bi se drž. upokojencem priznale tolikšne pokojnine in družinske doklade, da bi
Kar se tiče drugega gori omenjenega ugovora, da namreč zadružništvo ne more biti nevtralni pokret, ker ima mnogo nasprotnikov med sociologi, mednarodno-gospodanskimi in političnimi teoretiki, velja še to, da moremo ost tega ugovora tudi obrniti: opozorimo namreč lahko na dejstvo, da zadružništvo zagovarjajo in se ga oklepajo pristaši najrazličnejših gospodarskih, političnih in socialnih teorij.
Nekaj primerov!
Proudhon, idejni utemeljitelj francoskega kreditnega zadružništva je bil anarhist, Ch. Fourier tako zvani socialistični utopist. Izmed socialistov, ki so krčili pot zadružni ideji, naj bodo nadalje omenjeni: Anglež R. 0\ven, Francoz L. Blanc, Nemec F. Lasalle, Rus Černiševskij. Vobče moramo priznati, da so se na polju zadružne teorije in prakse zlasti odlikovali socialisti. Toda v vrsti zadružnih ideologov ne manjka tudi pristašev liberalne šole. Sem spadajo n. pr. prof. Valenti, L. Luzzatti, L. Wollenborg, prof. Luginin. Ni treba še posebej poudarjati, da so se udejstvovali kot odlični delavci in propagatorji zadružnega pokreta tudi religiozno usmerjeni možje (Ramei-sen, V. A. Huber in dr.). Našteti bi mogli seveda še celo vrsto zadružnih apostolov, ideologov in delavcev, ki se niso prištevali v tem svojem udejstvovanju k nikaki določeni stari gospodarski ali politični smeri.
Vse, kar smo tu omenili glede po-bornikov zadružne ideje iz pretekle in polpretekle dobe, velja seveda tudi še za današnje prilike. Pripomnim naj samo še to, da nas zgodovina našega domačega zadružnega gibanja prav tako uči, da je našel ta pokret odmev, borce in tvorce med možmi in ljudmi ne glede na njih socialno ali politično na-ziranje.
Še nečesa ne smemo prezreti. Politični pokreti, ki so v novejši zgodo-dovini skoro do temelja preobrazili
Prijatelj lista nam je poslal dopis, v katerem obravnava vprašanje, kako bi bilo pravilno in smiselno uporabljati določbo 1. odst. § 264. uradn. zakona glede uradniških pripravnikov.
Po navedenem predpisu se sme postaviti aktivnim ali upokojenim drž. uslužbencem (tudi njihovim družinam, ki prejemajo rodbinsko pokojnino) prepoved na tretjino njih prejemkov, in sicer sodno ali po njih pristanku.
z njimi mogli primerno živeti in skrbeti za svoje rodbine. Kadar bo to doseženo, bo vsaka konkurenca s strani i drž. upokojencev takoj prenehala, ker zlasti tisti, ki so bili upokojeni po odsluženih polnih služb, letih, prav tako kakor tudi zaradi bolezni upokojeni prav gotovo ne bodo silili v zasebne službe in s tem odjedali kruh zasebnim nameščencem. Dokler bo pa država dajala drž. upokojencem premalo za najpreprostejše življenje, toliko časa se bodo pa drž. upokojenci morali z vsemi močmi boriti za svoj in za svojih družin obstanek. Vsako oblastveno poseganje v to vprašanje je pa doslej že v raznih državah pokazalo, da se s prepovedovanjem postranske zaposlitve javnih upokojencev ni dosegel zaželeni uspeh: prav nič več nezaposlenih ni dobilo službe, le mnogim upokojencem se je življenjski obstanek še hudo otežkočil.
mišljenje in hotenje celih narodov ali vsaj odločilnih plasti, niso vzlic najbolj nasprotujočih si načel (Rusija, Italija, Nemčija!) zrušili zadružništva. Nasprotno se je prvotna večja ali manjša nenaklonjenost ali skepsa morala naposled umakniti trezni presoji in prepričanju, da je zadružništvo zgrajeno na tako zdravi in solidni podlagi, da lahko služi pod najrazličnejšimi režimi kot temelj gospodarskega in duhovnega napredka.
Če govorimo torej o politiki in zadružništvu, vidimo, da je slednje od prve prav lahko ločiti, ne da bi prišlo do tako globokih nasprotstev med obema, da bi drug drugega ogražala. To velja celo tam, kjer se v politič- ' nem mišljenju izražajo zarodki nekega resničnega svetovnega naziranja in načelnega gledanja na svet in življenje; naziranja, s katerim morda zadružništvo ne more soglašati. Da ne pride v takih primerih do trenja, si lahko tolmačimo iz okoliščine, da zadružništvo v sedanjem svojem razvoju, v katerem se na najbolj viden način manifestira njegovo praktično prizadevanje po izboljšanju gospodarske ga stanja človeške družbe, nobeni politični teoriji ne more nasprotovati, odnosno se v toliko naipram vsaki teoriji lahko zadrži nevtralno.
Še nekaj o razmerju med zadružništvom ter verskim ali konfesionalnim prepričanjem. Z religijo (vero in konfesijo) zadružništvo sploh nima spornih točk; to pa zato, ker je religija glede svojih posebnih načel in smotrov (verski nauki, posmrtna sreča) že izven realnih mej zadružnega programa. Tostran te meje pa korakata oba po paralelni poti in za podobnim ciljem.
Pravo zadružništvo se torej mora in more vedno ogibati sporov s političnimi in verskimi naziranji. Le na ta način bo lahko neovirano izvajalo svoj program in doseglo svoje cilje.
Prepoved se razteza samo na tretjino njihove plače in položajne doklade, ne pa na osebne in rodbinske (draginjske) doklade. Od zarubljene tretjine se odbijeta tudi še davek in vloga za pokojninski sklad.
O uradniških pripravnikih ta paragraf ne govori nikjer, omenja le na splošno »državne uslužbence«. Gotovo so tudi uradniški pripravniki v bistvu drž. uslužbenci, ker pravi § 6. ur. zak..
da se civilni drž. uslužbenci dele na: uradnike, uradniške pripravnike, zva-ničnike in služitelje. Navzlic temu je pa mogoče trditi, da se določila § 264. ur. zak. nanašajo samo na tiste državne uslužbence, za katere velja § 22. ur. zakona, t. j. na drž. uradnike, dalje na zvaničnike in služitelje (§§ 24. in 25. ur. zak.), ker imajo prvi po zakonu plačo in položajno doklado, zvaničniki in služitelji pa ločeno plačo in posebe — enako kakor uradniki — osebne doklade.
To stališče, da 1. odst. § 264. u. z. za uradniške pripravnike ne velja, bi se dalo utemeljiti z naslednjimi razlogi:
L Uradniški pripravniki imajo »za prejemke mesečno plačo«, kakor pravi § 2o. ur. zak., nimajo pa ne položajne, niti osebne doklade.
2.	Podlaga za odmero prispevkov za uradniški pokojninski sklad je po § 136. ur. zak. pri uradnikih, zvanični-kih in služiteljih različna kakor pri uradniških pripravnikih. Pri uradnikih sta podlaga vplačevanju plača in položajna doklada, pri zvaničnikih in služiteljih plača, pri uradniških pripravnikih pa polovica njih plače.
3.	Upoštevati je tudi okolnost, da bi tretjina, na katere bi se mogla izposlovati prepoved pri pripravnikih, bila sorazmerno mnogo večja od zasegljive tretjine prejemkov ostalih uslužbencev, ker se pri istih položajna in osebna doklada ne moreta zarubiti.
Gotovo ni hotel zakonodajalec pri redakciji 1. odst. § 264. ur. zak. posebno občutno prizadeti ravno uradniške pripravnike, ker je vendar smisel tega določila v tem, da se prisilno vsakemu drž. uslužbencu (celo upokojencem) zajamči minimum dohodkov, ki so za preživljanje neobhodno potrebni. Bilo bi gotovo nesmiselno in protislovno, če bi se ravno uradniškim pripravnikom, ki imajo itak že izredno nizke prejemke, zavaroval sorazmerno in absolutno nižji del njihovih prejemkov, kakor ostalim uslužbencem.
Povedano dokazuje, da je predpis § 264. ur. zak. glede uradniških pripravnikov nejasen in pomanjkljiv. Treba bi bilo, da se ta pomanjkljivost čim prej odpravi in se to vprašanje v kratkem pojasni in uredi v duhu pravičnosti tako, da pripravniki ne bodo na slabšem, kot vsi ostali uslužbenci. Po smislu zakona in po intencijah zakonodajalca bi se morala pri prepovedih na prejemke pripravnikov vzeti samo tretjina tiste njihove podlage, ki se upošteva za odmero prispevkov v uradniški pokojninski sklad, torej tretjina od polovice njihove pripravniške plače, ne pa od celotne.
To vprašanje se danes v praksi različno obravnava. Ponekod razlagajo uvidevnejši predpis § 264. ur. zak. tako, kakor smo pravkar navedli, drugod pa dovoljujejo zaznambe na tretjino celotnih prejemkov uradniških pripravnikov, s čemer se seveda njihov zavarovani eksistenčni minimum potisne globoko navzdol. Pri prihodnji noveli-zaciji uradniškega zakona bo treba mimo neštetih drugih odpraviti tudi to nejasnost in za vselej pravično urediti to vprašanje.
Naročajte!
„Naš glas"
Nevtralnost zadružništva
(Nadaljevanje.)
(Konec.)
Prepovedi na prejemke uradniških
pripravnikov
Znižanje rokov za napredovanje
Odločba državnega sveta o razumevanju § 254. uradn. zakona
Pri uporabi § 254. u. z. so razni oddelki državnega sveta različno razlagali to določbo glede vprašanja: ali se ista nanaša samo na uradnike, katerim je vojna preprečila, da bi bili dovršili tisto šolo, ki jim je dala izobrazba za stroko, v kateri služijo, ali tudi na one, pri katerih je bila zaradi vojne preprečena dovršitev šole, ki jo je bilo dovršiti pred poslednjo. V tem vprašanju so nekateri oddelki državnega sveta, ko so odločali o napredovanjih uradnikov s fakultetsko izobrazbo (razsodbi štev. 5747/32 in štev. 27.213/32), zastopali stališče, da je § 254. u. z. treba uporabiti tudi pri uradnikih, katerim je vojna preprečila dovršitev srednje šole, torej tiste, ki jo je bilo dovršiti pred fakulteto. Neki drugi oddelek je pa nasprotno v primeru štev. 2510/36 spoznal, da se pri uradnikih s fakultetsko izobrazbo more uporabljati ta predpis samo tedaj, kjer je uradniku preprečila vojna dovršitev vseučilišča, torej poslednje šole, ki mu je dala izobrazbo za stroko, v kateri služi. Zaradi tako nasprotujočih si stališč je bilo prednje pravno vprašanje na podlagi čl. 4. zak. o drž. svetu in upr. sodiščih predloženo splošni seji državnega sveta, ki ga je preučila in spoznala tole:
»V 1. odst. § 49. u. z. je predpisano, da more uradnik napredovati iz nižje položajne skupine v višjo, računajoč od X. do IV. skupine 2. stopnje, šele tedaj, ko je v nižji skupini odslužil določeno število let. Ti roki so pa z določbo § 254. skrajšani za tretjino tistim uslužbencem, ki so se zatekli v službi na dan, ko je ta zakon stopil v veljavo, in kateri so bili po vojni ali z odvzemom svobode po sovražnih oblastvih iz političnih razlogov med vojno zadržani, da bi bili dovršili šole ali stopili v službo, in to pod pogojem, da se jim že poprej ni upošteval tak razlog za ugodnejše napredovanje v službi.
Kakor iz tega besedila izhaja, je morala biti vojna ali odvzem svobode ovira za dovršitev šole ali za vstop v službo. To pa, na katero šolo se to nanaša, ali samo na poslednjo ali tudi na prejšnje, v zakonu ni natančno določeno. Zato se to vprašanje more rešiti samo oziraje se na značaj določb iz splošnega uradniškega zakona. Po njem pripada državni uslužbenec, razen da ima ta svoj značaj, tudi še določeni stroki državne službe, v kateri ima posebno zvanje in položaj. Da dobi značaj drž. uslužbenca oz. za vstop v državno službo sploh, po tem pa za nadaljnje kretanje v službi, so predpisana pravila v splošnem uradniškem zakonu. Za vstop v posebno stroko
državne službe in za kretanje v nji so pa določeni predpisi v posebnih zakonih o posameznih strokah. Oziraje se na to, se z določbami uradniškega zakona načeloma urejajo službeni odno-šaji vobče, ne pa odnošaji v službi posameznih strok. Če se obravnava spredaj postavljeno vprašanje, je pa treba obdržati v očeh, da se določba § 254. nahaja v splošnem uradniškem zakonu. Iz tega se spet sklepa, da se ista ne nanaša na uslužbence neke določene stroke, temveč na vse uslužbence. Nadaljnja posledica tega je pa ta, da splošni uradniški zakon, kadar govori o šoli, ne da bi jo pobliže označil, načeloma nima v vidu šole kot izobrazbe za določeno stroko, temveč šolo sploh kot pogoj za vstop v državno službo vobče. Ker pa stroka določenega uradnika zavisi praviloma od poslednje šole, katero je le-ta dovršil in ker se pod šolo iz splošnega uradniškega zakona ne misli samo na šolo, ki je pogoj za vstop v določeno stroko, pomeni to, da je s tem zajeta šola vobče, tako poslednja kakor tudi prejšnja, ker so vse te skupaj dale uradniku usposobljenost za vstop v državno službo vobče. Iz tega izhaja, da se pod šolo iz § 254. u. z. ne razume samo poslednja šola, temveč tudi predhodna, pri čemer je vsekako izvzeti osnovno šolo, ki se vselej predpostavlja in ki predstavlja samo splošno šolsko obveznost.
Za nasprotno stališče, po katerem bi določba § 254. merila samo na po-
Oddelek za srednješolsko izobrazbo prosvetnega ministrstva je izdal razpis od 23. februarja 1937, štev. 5873, in ga poslal fin. ministrstvu. Vsebina tega razpisa, ki je važen za presoja-( nje značaja meščanskošolske izobrazbe, se glasi:
»Zadnji čas se večkrat obrača to ministrstvo, podrejene ustanove ali posamezni uslužbenci na prosvetno ministrstvo za pojasnilo, kedaj je bil predpisan končni (zaključni) izpit na meščanskih šolah, in ali imajo učenci, ki so dovršili četrti razred meščanske šole bodisi redno ali privatno, brez končnega izpita, šolsko kvalifikacijo nepopolne srednje šole.
Z odločbo prosvetnega ministrstva od 29. nov. 1924, O. n. št. 63.413, je bil uveden končni izpit prvikrat v šolskem letu 1924./25. na vseh meščanskih šolah v kraljevini. Z odločbo prosvetnega ministrstva od 14. aprila 1926, O. n. št. 45.962/III, je bil končni izpit odpravljen v šolskem letu 1925./26. Z
slednjo šolo, ne bi bilo razloga v besedilu zakona, niti izhaja to iz navedenega predpisa v zvezi z ostalimi določbami uradniškega zakona. Toda mimo tega bi tako razumevanje nasprotovalo namenu te zakonske določbe, ki nedvomno stremi za tem, da se vsaj kolikor toliko omogoči hitrejše napredovanje tistim uradnikom, ki so zaradi vojnih razmer, navedenih v § 254., zaostali v državni službi za uradniki, katerih vojna ni ovirala niti v šolanju niti pri vstopu v službo, in da se jim tako v neki meri izguba nadoknadi. Ker je pa ta izguba mogla nastati ne le v poslednji šoli, temveč tudi v prejšnji, ki je bila pogoj za prestop v poslednjo, je z ozirom na namen določbe iz § 254. sklepati, da se le-ta nanaša na vse uslužbence, ki so bili po vojni ovirani v dovršitvi šole — pa bodisi poslednje šole ali katere prejšnje, izvzemši vselej osnovno šolo.«
Zato je splošna seja državnega sveta na podlagi §§ 12. in 13. zak. o posl. redu v drž. svetu in upr. sodiščih izdala pod štev. 26.450/36 od 17. oktobra 1936 to-le
odločbo
o razumevanju § 254. ur. zakona:
»Predpis § 254. uradniškega zakona od 31. marca 1931. se nanaša na vse državne uslužbence, ki so bili že v državni službi na dan, ko je ta zakon stopil v veljavo, in ki so bili po vojni zadržani, da bi bili dovršili ne le šolo, ki jim je dala izobrazbo za stroko, v kateri služijo, temveč tudi šolo, ki jo je bilo dovršiti pred poslednjo.«
meščanskih šolah
odločbo O. n. štev. 36.700 od 23. nov. 1926 je bila razveljavljena odločba O. n. št. 45.962/III od 14. aprila 1926 in se je v šolskem letu 1926./27. vnovič uvedel končni izpit na navedenih šolah na ozemlju vse naše kraljevine. Od tedaj dalje učenci, ki so dovršili četrti razred meščanske šole najmanj z oceno »dober« iz vseh predmetov, opravljajo končni izpit. V smislu § 36. zak. o mešč. šolah se končni izpit polaga meseca junija po pravilih o končnem izpitu, katera predpisuje prosvetni minister. Učenci, ki dovrše četrti razred bodisi redno ali privatno, opravljajo po navedenem zakonskem predpisu končni izpit. Končni izpit je ločen od rednih razrednih izpitov kot samostojen izpit, pri katerem naj učenci pokažejo uspehe svojega dela v teku štirih šolskih let.
Predpis § 36. zakona o mešč. šolah imperativno predpisuje opravljanje tega izpita in brez njega učenci ne dovrše šolanja niti nimajo kvalifika-
cije, katero jim more dati meščanska šola, oz. nimajo šolske kvalifikacije za zvanja, ki se razporejajo od X. do zaključno VIL položajne skupine po 1. odst. § 45. u. z. Učenca ni mogoče pod nobenim zakonskim predpisom prisiliti, naj opravi ti izpit, zato pa nima navedene kvalifikacije.
Mišljenje posameznikov, da je bil končni izpit neobvezen, je napačno in izvira iz okolnosti, da jih k opravljanju ni nihče silil.
Učencem, ki so dovršili IV. razred mešč. šole najmanj z oceno »dober« iz vseh predmetov, pa niso opravili končnega izpita, dovoljuje prosvetno ministrstvo naknadno opravljanje tega izpita na področju tiste mešč. šole. kjer stanujejo, kar morajo dokazati s potrdilom upravnega oblastva.«
Zborovanje sodnikov
Začetek maja je imelo Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, svoj redni občni zbor. Ker je bi! dosedanji predsednik g. dr. Avgust Munda premeščen v Zagreb, je vodil občni zbor tajnik g. dr. Stanko Štrukelj.
Po uvodnih formalnostih je podal tajniško poročilo o minulem letu. Uvodoma je naglasil, da je poglavitna zahteva sodnikov kar najnujnejša uzakonitev sodniškega za kona. Na žalost se to vprašanje tudi lani ni rešilo, čeprav je osnutek zakona izdelan že do zadnjih podrobnosti in je bilo pričakovati, da bo zakon v najkrajšem času uveljavljen. Lani je 3. septembra minula ustavna suspenzija sodniške stalnosti, ki je trajala polnih pet let. Zato je bilo treba vnovič dokončno urediti vprašanje stalnosti in neodvisnosti sodnikov, ki je zajamčeno v ustavi. V interesu države in pravosodja samega je, da se sodnikom zagotovi vsestranska gmotna in moralna neodvisnost in se jim zajamči življenjski obstoj. Navzlic ponovnim izjavam najvišjih odločujočih činiteljev o izredni splošni važnosti pravosodja in o upravičenosti sodniških zahtev, vendar ni prišlo do uveljavljenja težko pričakovanega zakona o sodnikih, ki bi le-tem vsaj nekoliko izboljšal gmotne pogoje, čeprav bi obremenitev za državno blagajno zaradi tega ne bila preveč občutna.
Ljubljanska sekcija je delovala složno z osrednjim odborom v Beogradu. Po odposlanstvih je predložila svoje težnje ministrskemu predsedniku, pravosodnemu ministru in drugim činiteljem. Za društvo je ponovno posredoval narodni poslanec g. dr. Jančič, upokojeni drž. tožilec iz Maribora.
Na izrednem občnem zboru društva, ki se vršil lani decembra, je bil sprejet pravilnik o podeljevanju gmotnih podpor društvenim članom in njihovim družinam. Tako se je premnogim, ki so v potrebi, zagotovila tovariška podpora. Društvo je prav vneto zagovarjalo splošne koristi članstva, kakor sistemizacijo novih službenih mest, napredovanje in nastavitev novih sodnikov itd. Občni zbor celotne organizacije bo pa letos v Beogradu, dne 6. junija. Končno je poročal tajnik, da je
K vprašanju šolske Izobrazbe
Končni izpit na
R. Plummer:
Boj za življenje
Stolp v veseličnem parku v Whitelakeu se je slok in bel dvigal 700 čevljev nad zemljo. Mesto Whitelake je bilo ponosno na ta stolp. Poleti je dvigalo dan za dnem dovažalo obiskovalce na razgledišče, ki je eno najlepših na svetu, in spet nazaj na tla. Z viška mogočne stavbe je bilo videti globoko spodaj jezero, srebrno in modro-sivo, na drugi strani pa sijajna pokrajina z gosto zaraščenimi griči v ozadju.
Samuel Biggs je korakal po ozki ploščadi vrh stolpa in raztreseno kadil cigareto. Bilo je malo po štirih in razen njega ni bilo nikogar več gori. V globini je bilo videti nejasno množico naglo se premikajočih pičic, ki so se odražale od beline obrežja in obalnih cest. Kazalo je, da se približuje ura za čaj. Nekaj časa je opazoval, kako urno so letoviščarji hiteli sem in tja. Stal je na skrajnem robu jeklenega balkona, ki je molel nad strašno globino. Odprl je ustnice, spustil cigareto in opazoval z vso težo naslonjen na ograjo, kako je neslišno padala. V nekaj trenotkih je ni bilo več videti.
»Sedem sto čevljev!« je zamrmral Biggs. Zasmejal se je in stopil previdno na široko kamenito ograjo, kjer se je ustavil, držaje se za železen drog, ki je nosil žico z barvastimi žarnicami. Nenavadno razburjen je opazoval majčkeni svet tam spodaj. Za nekaj trenotkov je zaprl oči, globoko zajel sapo in se še enkrat ozrl v globino.
Tedajci se je nekdo zasmejal. V tem smehu je bilo nekaj, da se je Biggs zdrznil in skoro strmoglavil v prepad. Naglo se je ozrl in zagledal visokega moža — zakesne-lega obiskovalca, kakor je bil sam. Tujec
je stopil čisto blizu in se spet zasmejal. Biggs je videl, kako so mu ustnice podrhtevale, videl je, kako se mu prsti nemirno odpirajo in stiskajo. Še močneje se je oprijel tenkega železnega droga.
»Sedem sto čevljev!« se je zarežal tujec. »Sijajno — sijajno!«
»Čudovit razgled!« mu je Biggs pritrdil. Zavedel se je, da se je moralo onemu zdeti malce nenavadno, da stoji na ograji. Zato se je obrnil.
»Ne, nikar!« mu je živahno odsvetoval tujec, »skočite vendar!«
Biggs se je preplašeno zdrznil.
»Saj to je tako lahko!« je zašepetal tujec in se zaupljivo skrivnostno ozrl naokoli. »Sijajno, takole skočiti. Tja dol, tja dol, le dol. Gledal vas bom!«
Bog pomagaj! si je mislil Biggs — saj to je — norec!
Trdno je zrl tujcu v oči in pri tem naglo skočil nazaj na ozko ploščad. Komaj se je je dotaknil z nogami, ko ga je visoki mož z neznansko silo zagrabil okoli pasu. Ves brez sape se je branil in divje kričal na pomoč. Med borbo je skozi ograjo pogledal na spodnjo ploščad, ki je bila čisto prazna. Očitno se je tujec pripeljal z dvigalom in je nato, ravno tako kakor Biggs, po zavitih stopnicah prišel na najvišjo točko stolpa. Biggs se je boril kot tiger.
»Sijajno!« se je smejal tujec in zadovoljno pokimal, ko je končno obvladal nasprotnika, ga malce privzdignil in ga vlekel k ograji. »Nobenega roba, nobenih vogalov — dol, dol kakor z brzovlakom. Ta zrak, ki ga režeš med padcem... Čudovito!«
Dosegel je ograjo. »Zdaj!« je izdavil. Z rezkim krikom si je Biggs oprostil nogo
in z vso silo sunil napadalca. Čevelj je zadel oglato čeljust krohotajočega se blazneža, ki je zaklel, se opotekel in padel vznak. Iz ust mu je lila kri. Trepetaje oči prepolne groze, je planil Biggs nadenj. Toda ko se je pobral in hotel pobegniti, je skočil tudi tujec na noge, divje zatulil in se spustil za njim. Dosegel ga je blizu železnih stopnic, ga zmagoslavno pograbi! in odvlekel navzlic odporu spet k ograji.
»Le nikar se nič ne bojte! je tiščal. »Saj boste čisto gotovo prišli dol. Saj ne morete obviseti nikjer med ptojo — imenitno! Skočite vendar! Gledal vas bom. Zdaj!«
Biggs je začutil, kako ga norec dviga na ograjo. V groznem strahu se je oklepal najbližjega droga. Z drugo roko je hropeč držal za svoj klobuk. Boril se je z nezavestjo. Nenadoma je zaslišal rahel, dolgotrajen šum, kakor če brni dvigalo... Z močmi obupanca se je oklepal droga. Dvigalo je prihajalo! Samo da pridobi še nekaj trenotkov...
Motno se je spomnil stvari, ki jih je bral o duševno bolnih. Na bledem obrazu mu je zaigral prisiljen smehljaj. »Sijajno misel imam!« je trepetaje šepnil tujcu. »Pojdiva skupaj dol — pa skočim na stolp!«
Krik gneva je bil odgovor: »Skočite vendar! Naglo — ali vas pa pahnem navzdol! No torej!«
Dvigalo je utihnilo. Biggs je zaslišal glasove pod seboj. Ko se je tujec sklonil naprej, da ga vrže čez ograjo, se je zavihtel čezenj in padel na ploščad. Norec ga je spet oprijel okrog pasu in borba se je pričela iznova. Le hitreje, le hitreje — noge tam na stopnicah! Zdaj sta tesno objeta
padla na tla. Z živalsko divjostjo je Biggs zagrabil sovražnika za glavo in z njo nekajkrat na vso moč udaril ob železno ploščad. Šele ko v truplu pod seboj ni čutil nobenega življenja več, je globoko sopeč vstal. Trije uniformiranci so pridrveli po zadnjih stopnicah. »Zgrabil ga je!« je zaklical prvi. »Hvala bogu!«
Po nekaj minutah divjih vprašanj in odgovorov so se sporazumeli. Ko je potegnil parkrat iz steklenice, ki mu jo je eden izmed mož ponudil, je dejal vodnik trojice Biggsu: »Kakšen strahoten doživljaj za vas! Toda v majhno tolažbo: možakar je pobegnil iz blaznice... Pet sto funtov nagrade je razpisano za tistega, ki ga ujame. Greste z nami gospod?«
Bolnika so zvezali. Samuel je odšel z njimi.
Drugi dan je na vse zgodaj čakal pred vrati na poštarja in mu sam odvzel pismo, naslovljeno na njegovo ženo in ga na skrivaj vtaknil v žep. Naslov na pismu je bil napisan z njegovo lastno pisavo, poštni pečat pa je pričal, da je bilo pismo oddano prejšnji dan ob polu štirih popoldne. Na skrivaj ga je prebral, preden je šel k ženi v stanovanje.
»Dovolj imam tega obupnega življenja brez upanja na izboljšanje. Ko oddam to pismo skočim s stolpa v Whitelakeu. Izbral sem si ta imenitni način smrti, brez bolečin, brez zavesti. Zdravstvuj, Marta. Ko boš brala te vrstice, me ne bo več med živimi.«
Samuel Biggs je kar blestel, ko je sedel za mizo k zajtrku.
»Samo potrpljenja je treba!« je ponosno izjavil. »Samo upanja ne smeš izgubiti, pa bo vse dobro! Pet sto funtov je pa vendarle kar čedno za začetek ...«
večina novih sodniških pripravnikov pristopila k društvu. — Po blagajniškem poročilu ima društvo 358 članov.
Zborovalci so izvolili nov odbor, in sicer so bili izvoljeni: za predsednika g. višji drž. tožilec dr. Luka Kravina, za podpredsednika g. s. o. s. Alojzij Žigon, za tajnika g. s. o. s. dr. Stanko Štrukelj, za blagajnika pa g. s. o. s. dr. Vladimir Rupnik.
Ljubljanska sekcija Društva sodnikov prav živahno in uspešno deluje v korist članstva, čeprav ob sedanjih, tako neugodnih razmerah uspehi niso taki, kakor razmere zahtevajo.
Vestnik
Učiteljstvo pri prosvetnem ministru. Konec aprila je sprejel prosvetni minister ves glavni odbor Jugosl. učiteljskega združenja s predsednikom Ivanom Dimnikom na čelu, ki je ministru sporočil vse strokovne in stanovske želje organiziranega učiteljstva. Odposlanstvo je zlasti poudarilo slabi gmotni položaj učiteljstva, potrebo stalnosti in avtomatskega napredovanja ter izenačenje pravic učiteljev in učiteljic. Prosvetni minister je v odgovoru tudi naglasil, da se dela na tem, da dobi učiteljstvo stalnost in se mu izboljša gmotni položaj. Glede organizacije je pa izjavil, da se prosvetno ministrstvo noče vmešavati v notranja vprašanja društva, dokler stoji isto na čisto stanovski podlagi.
Premalo uslužbencev v poštni stroki. Na zadnjem občnem zboru ljubljanske sekcije Združenja uradnikov p. t. t. stroke so posebno poudarjali nemogoče razmere, ki so nastale na ozemlju ljubljanske poštne direkcije zaradi stalno naraščajočega pomanjkanja uslužbencev. Stalež pada od leta do leta, tako da se je od leta 1931. do konca minulega leta znižalo p. t. t. osebje v območju ljubljanske poštne direkcije prav na minimum. V posameznem je padlo število uradnikov od 732 na 709, zva-ničnikov in služiteljev od 870 na 762, le število dnevničarjev je zrastlo od 38 na 72. Skupaj se je torej znižalo število uslužbencev za 97 oseb. Do tega je prišlo, ker se službena mesta po upokojenih uslužbencih več ne zasedajo. Posledica tega skrčenega staleža je seveda skrajna preoblo-žitev preostalega osebja z delom, tako da lani okrog 500 poštnih uslužbencev ni moglo izkoristiti rednega letnega odlora. Zato je nujno, da se število p. t. t. osebja na ljubljanski direkciji zviša potrebam primerno.
Zenske v službi poštne hranilnice. Po nedavno izišli uredbi o notranji ureditvi poštne hranilnice je določeno tudi razmerje ženskega osebja nasproti moškemu. Po čl. 25. sme biti v poštnohranilnični službi od uradništva z visokošolsko izobrazbo največ 5 % žensk, v kategorijah, za katere se zahteva popolna srednja šola, največ 30 % žensk, v kategorijah, za katere se zahteva nepopolna srednja šola, pa največ 40 % žensk. Dokler se število ženskega osebja ne spravi v sklad z navedenimi predpisi, se ženske k poštni hranilnici ne bodo sprejemale. Izjemoma se pa morejo postaviti za uradnike oz. uradniške pripravnike zvaničnice, ki spolnjujejo' pogoje § 8. (10 let dobre neprekinjene službe) in § 66. u. z. (nepopolna srednja šola, tri leta zvaničniške slu/.be in strokovni izpit). Iz-
Frid. Karinthy:
Če dva storita isto ..
Gospod direktor je obstal sredi ceste in blestečih oči skoro na glas pričel govoriti sam s seboj.
»Ne — to ni navadna ljubezen«, je dejal mehko ginjen. »Zmeraj sem zaničeval moške, ki jim je čeden obrazek dovolj, da izgube glavo. Jaz, jaz ljubim dušo tega dekleta, njeno osebnost, vse to sijajno skrivnostno bitje, ki se mi izliva iz njenih besed. ... Spoznal sem njeno dušo, ta duša se mi je razodela v pogovorih in popolnoma sem pozabil, da govorim z žensko. Najini duši sta se za zmerom združili. Kako sijajne so bile njene besede, kako globoko so me zgrabile! Kaj pa je prav za prav dejala? Moral bi si napisati vsako besedico, tako lepo in resnično je vse, kar je rekla. Kako je bilo že? Da ji je pogostoma tako čudno pri srcu ... Res — tako je rekla, natančno tako. Da pogostoma kar tako predse strmi, ne da bi kaj mislila... Bog pomagaj, kako lepo je to, kako pesniško! Ampak koliko moških je med tisočimi, ki to razumejo? Ali pa da ima pogostoma občutek, da bi bila rada nekje drugje, ne tam, kjer je... Saj ne more povedati kje, samo kjerkoli, kjer še ni bila ... In kako čudežno je to in kako pravilno, kako pogostoma sem že sam isto občutil, samo upal se nisem tega tako povedati... Ali če pravi, da ljudje niso rojeni za to, kar potem postanejo... Ah, kako ji skozi to dragoceno resnico zrem v dušo, ki jo razumem samo jaz... Ali ko je vzdihnila in sem jo vprašal, zakaj je vzdihnila. Samo nasmeh-
jemoma se smejo obdržati v službi tiste zvaničnice, ki so bile ob izdanju uredbe že v službi, v bodoče se pa v zvaničniško službo ženske ne smejo več sprejemati.
Ljudske šole in okrajna sodišča. Z objavo banske uprave se je predpisala za Službeni list in uradne spise uporaba izraza »ljudska šola« namesto srbskega izraza »narodna šola«, ki se je doslej uporabljal, ker je bil uradni prevod zakona napačen, oz. prevajalec te besede sploh ni prevedel v slovenščino. Enako se pričenja zadnji čas uporabljati tudi v uradnem dopisovanju izraz »okrajno sodišče«, namesto izraza »sre-sko sodišče«, ki je bil zaradi napačnega prevoda zakonskega besedila doslej v rabi.
Železničarski dom. Pri ljubljanskem odboru UJNŽB je samostojen stavbni od- |
sek, ki ima nalogo, da se kar najprej uresniči načrt za postavitev železničarskega doma. Iz tajniškega poročila na zadnjem občnem zboru je videti, da je ta odsek zelo delaven in da se že bliža čas, ko bo mogoče pričeti misliti na izvršitev tega lepega načrta. Organizacija si bo predvidoma že v kratkem pridobila stavbišče, tako da bo s tem storjen prvi in poglavitni korak do cilja.
Nujna prošnja. Vsem p. n. naročnikom, ki se obračajo na nas za razna pojasnila oz. navodila, priporočamo, da prilože vprašanjem vselej tudi frankiran pisemski ovoj s točnim naslovom. Tako bodo odgovori zanesljiveje dospeli. Uredništvo ne more iz svojega kriti še stroškov | za poštnino in odpremo.
Iz organizacij
Zborovanje davčnih uradnikov. Dne
16. maja ima občni zbor Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Zborovanje bo v Splitu. Dovoljena je udeležencem znižana voznina.
Združenje davčnih izvrševalcev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ima svoj redni občni zbor o binkoštih, dne 16. in 17. maja v Beogradu, v Ulici kralja Aleksandra. Finančno ministrstvo je vsem davčnim izvrševalcem, ki se zborovanja udeleže, dovolilo potreben izreden odmor.
Občni zbor nižjih poštnih uslužbencev. Združenje zvaničnikov in služiteljev p. t. t. stroke bo imelo v dneh 16. do 18. maja redni letni kongres, in sicer v Novem Sadu.
Iz Združenja zvaničnikov fin. kontrole.
Letošnji občni zbori sekcij navedene organizacije so se vršili po društvenih pravilih iz leta 1932. To pa vsled tega, ker je državni svet lani jeseni razveljavil odločbo notranjega ministrstva, s katero so bila potrjena društvena pravila, sprejeta na kongresu v Banja Luki 1. 1935. Takrat se je zgodila pomota, da je bila organizacija v pravilih nazvana »Združenje finančne kontrole« namesto pravilno »Združenje zvaničnikov finančne kontrole«. Zato je sedanji upravni odbor dobil dovoljenje, da na prihodnjem občnem zboru popravi tudi to formalno napako. To zborovanje bo v maju 1937 in se bo vršilo po društvenih pravilih iz L 1932. Na tem občnem zboru se sprejmejo in potrdijo pravila iz leta 1935., ki le zaradi formalne napake začasno niso v veljavi. Vesti, da preti organizaciji zaradi tega postavitev komisarja, so izmišljene in teden-ciozne.
Iz organizacije železniških uradnikov. Po statističnih podatkih je imelo Združenje železniških uradnikov na dan 15. marca 1937 vsega skupaj že 1356 članov. Od teh jih je včlanjenih pri oblastnem odboru v Zagrebu 472, v Ljubljani 372, v Beogradu 317 in v Sarajevu 195. Članstvo polagoma toda stalno narašča, kar dokazuje, da je organizacija prav živahna in da uspešno deluje.
Zborovanje sodnih izvršilcev. V nedeljo, dne 2. maja je imelo Društvo šodnilf izvrševalcev v Ljubljani svoj občni zbor. Udeležba je ibla prav zadovoljiva in so prisostvovali zborovanju tudi številni zunanji člani. Na zborovanju so obravnavali
slabi gmotni položaj sodnih izvrševalcev, ki jim določbe finančnega zakona vsako leto omejujejo in okrnjujejo pravice. Letošnji fin. zakon določa celo, da se izpraznjena zvaničniška mesta sploh ne smejo več zasesti z zvaničniki, temveč samo še z dnevničarji. Zato je društvo sestavilo posebno spomenico, v kateri zagovarja tudi napredovanje sodnih izvrševalcev po njihovi praktični izobrazbi in službeni usposobljenosti. Spomenica se v kratkem izroči pravosodnemu ministrstvu in organizacija upa, da se te trde določbe omilijo. Pripomniti je treba, da so sodni izvrševalci v naši državi organizirani samo v Sloveniji in deloma v Dalmaciji. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Ivanom Stavcem in tajnikom g. Francem Mlinarjem. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in so bile debate živahne v dokaz velikega zanimanja članov za svoje društvo.
Težnje zvaničnikov finančne kontrole.
Na seji širšega odbora Združenja zvaničnikov finančne kontrole v Beogradu so bile sprejete naslednje točke kot poglavitne težnje navedene organizacije. To so naslednje zahteve: 1. Izda naj se nov zakon za finančno kontrolo, ki naj bo v splošnem enak uradniškemu zakonu iz leta 1931. Z njim naj se prizna terenska službena doklada, slično kakor orožništvu in policiji, in to vsaj po 300 Din na mesec. Zvaničniki fin. kontrole naj se razvrste v štiri skupine s periodskimi poviški, slično kakor je urejeno to glede policijskih izvršnih organov. Po 30 efektivnih službenih letih naj se prizna polna pokojnina. Za disciplinske prestopke naj se ustanove disciplinska sodišča in se dovoli zastopanje po odvetnikih. 2. Zviša naj se podpora za obleko in spremeni zadevni pravilnik. 3. Spremeni naj se pravilnik za polaganje strokovnih izpitov, h katerim naj se pripuste vsi zvaničniki ne glede na šolsko kvalifikacijo, če so le dobro ocenjeni. 4. Kontrolna taksa po tarifni postavki 99. a) naj se izplača uslužbencem fin. kontrole kot neposrednim izvršnim organom. 5. Selitveni računi iz prejšnjih proračunskih let naj se končno likvidirajo. 6. Denar iz sklada prejšnje oblačilnice naj se razdeli uslužbencem fin. kontrole, ki imajo do njega pravico. 7. Zvaničniki naj se pomaknejo v višje skupine, če izpolnjujejo vse pogoje in imajo že zadnji period-ski povišek svoje skupine.
nila se je žalostno in rekla: ,Kdo ve? Sama ne vem...‘ Ah, kako globok, nežen in čudovit odgovor je bil to; nič več je nisem izpraševal; samo občutil sem, da sem razumel to dušo in da jo občudujem ...«
Gospodu direktorju so se orosile oči, naglo si jih je obrisal, ker je medtem prišel že v pisarno in je moral poskrbeti, da ne bi kdo kaj opazil.
Prvo kar je opazil na svoji pisalni mizi, je bil sveženj spisov v zadevi Černe. - Prejšnji dan je bil naročil, naj mu ga pripravijo! Samo s pogledom je ošinil spise in zatulil:
»Lesjak!«
Lesjak je ves preplašen prihitel iz sosedne sobe. Bil je bled mladenič z dolgimi lasmi.
Direktor: »Slišite Lesjak, to je pa res nečuveno. V tem prekletem svežnju spet niste prilog prav vpisali.«
Lesjak (zardi, povesi oči, zajeclja): »Oprostite, gospod direktor ... Prosim, ne zamerite, pozabil sem ...«
Direktor: »Pozabili ste? Pa kaj imate vendar v glavi, da pozabljate na najbolj preproste stvari? ... Kaj počnete ves dan za moj denar? Ste že čisto bebasti?«
Lesjak (zajeclja): »Prav res ne vem, gospod direktor... Pogostoma mi je tako čudno pri srcu ...«
Direktor: »Tako? Vam je čudno pri srcu? Kakšna traparija pa je spet to?«
Lesjak (jokavo): »Saj... sam nič več ne razumem ... Pogostoma kar tako predse strmim, ne da bi mislil na kaj ...«
Direktor: »Vi strmite predse, ne da bi kaj mislili? Potem pa morate v blaznico.
dragi prijatelj. Tam zdravijo take stvari... In ne pridite v pisarno ...«
Lesjak: »Prosim, nikar ne bodite hudi, gospod direktor... tudi jaz imam pogostoma občutek, da bi bil rad nekje drugje, ne tod, kjer sem ...«
Direktor: »Drugje? Česa mi ne poveste? Torej niste zadovoljni s konfekcijskim oddelkom? Ali bi morda želeli priti v oddelek za gumi? Ampak tam ne potrebujejo bebcev, ki niti v konfekcijskem oddelku ne znajo svojega posla.«
Lesjak: »Saj ne bi mogel niti povedati, kje... Kjerkoli, kjer še nisem bil nikoli ...«
Direktor: »V norišnici, sinko moj, v norišnici. Tja spadate.«
Lesjak: »Ljudje niso rojeni za to, gospod direktor, kar potem postanejo ...«
Direktor: »Ta je pa imenitna! Znate še kaj takih bedarij? Vas ni nič sram? Namesto, da bi se opravičili zaradi lenobe, čenčate take budalosti...«
Lesjak globoko vzdihne.
Direktor: »Kaj pa sopihate, kaj sopihate? Ali me hočete odpihniti?«
Lesjak (se žalostno smehlja): »Kdo ve? Sam ne vem ...«
Direktor (divji od jeze): »Sami ne veste? Torej boste pa izvedeli! Prvega se lahko poberete k vragu, naj vam pa ta pove! In vzemite ta gnoj s seboj!« (Zažene Lesjaku sveženj spisov v glavo. Lesjak odide. Zase, ves besen): »Takega bedaka mi pošljejo na glavo!«
TRIGLAV
J. O LUP — LJUBLJANA
prva domača industrija perila in oblek
priporoča za vse letne čase svojo bogato zalogo. Ako želite sebe in svojo ljubljeno družinico poceni pa tudi dobro obleči, pridite v naše poslovne prostore
LJUBLJANA Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8.
Obleke in perilo izdelujemo tudi po naročilu po najnovejših krojih in po naj nižji ceni.
Trgovci znaten popust. Podpirajte domače podjetje, ker s tem podpirate naše domače dobro strokovno delavstvo.
Upokojenec.
Tovarišem upokojencem! Vse tovariše drž. upokojence vabimo, naj se naroče na naš list, ki že 18 let z enako vnemo zastopa interese upokojenih drž. uslužbencev, ne glede na kategorijo in službeno panogo. Naš list objavlja nešteta važna strokovna navodila, zakonske razlage in pojasnila, ki so v korist slehernemu upokojencu. Kakor doslej bo naš list tudi v bodoče prinašal kar najprej zanesljiva in točna poročila o vseh spremembah zakonodaje, ki se tičejo vseh upokojencev. Zato naš list upravičeno pričakuje od vseh upokojencev idejno in gmotno podporo. Naročajte in priporočajte »Naš Glas«!
Zborovanje upokojencev v Ljubljani.
Vnovič opozarjamo, da ima Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani svoj redni občni zbor v nedeljo, 23. maja ob polu devetih dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22. Na zborovanju se bo sklepalo o dospelih predlogih in pritožbah, zlasti tudi o ustanovitvi posebnega društvenega posmrtnega sklada.
Prejemanje dveh pokojnin. Letošnji finančni zakon vsebuje določbo, da od 1. aprila 1937 ne smejo osebni in rodbinski upokojenci prejemati poleg pokojnine od države še pokojnine od kakega samoupravnega telesa, recimo od banovine ali občine. Podati morajo izjavo, za katero od obeh pokojnin se odločijo. V splošnem jim gre sicer pravica do višje pokojnine. Doslej je veljala izjema za tiste upokojence, ki so si pridobili pravico do pokojnine od samouprave že pred 1. aprilom leta 1933. oz. pred 1. aprilom 1934, ko so v tedanjih fin. zakonih izšle prvič prepovedi prejemanja dveh pokojnin. — Da se to zakonsko določilo izvede, pozivajo občine svoje upokojence, ki so hkrati tudi državni upokojenci, da podajo predpisano izjavo. Na podlagi te odločitve se potem upokojencu ustavi ena od obeh pokojnin. — S tem predpisom so mnogi upokojenci utrpeli veliko škodo, saj so nekateri po svoji upokojitvi v državni službi služili lepo število let pri raznih samoupravnih korporacijah, vplačevali tam v razne pokojninske sklade in si pridobili tudi pravico do pokojnine. Isto velja pa tudi za tiste osebne državne upokojenke, ki jim je pripadla pravica do rodbinske pokojnine po pokojnem možu, samoupravnem uslužbencu.
Staroupokojenim častnikom! Naprošeni smo, da objavimo naslednje:	Udruženje
penzionisanih oficira i vojnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Beogradu, Prestolonaslednikov trg št. 5, prosti vse tiste častnike in vojaške uradnike, kakor tudi družine padlih in umrlih častnikov in vojaških uradnikov, ki prejemajo pokojnine po zakonih iz leta 1904. in 1923., naj blagovolijo poslati odboru navedenega društva prepis odločbe (dekreta), po kateri jim je bila odmerjena zadnja pokojnina. Za navedene upokojence je izredno važno, da to čimprej store in navedejo hkrati svoj točen naslov.
Na novo upokojenim v vednost! Finančne direkcije predpišejo in začno izplačevati na novo upokojenim drž. uslužbencem pokojninske prejemke takoj, ko prejmejo od finančnega ministrstva plačilni nalog in ko predlože novi upokojenci prijave za prejemanje doklad. Zato je v nujnem interesu vseh na novo upokojenih, da pristojni fin. direkciji predlože takoj po upokojitvi prijavo za doklade, čeprav še niso prejeli dekreta o odmeri pokojnine in dasi od direkcije same še niso prejeli poziva za vložitev. S tem si skrajšajo čakanje na izplačilo pokojnine, ki se zaradi neštetih predpisov itak rado za več mesecev zavleče.
Legitimacije novih železniških upokojencev. Doslej so morali uslužbenci državnih železnic ob upokojitvi takoj vrniti svoje osebne in družinske legitimacije za ugodnostno vožnjo. Ker se je pa pokazalo, da se odmera pokojnine zavleče časih za več mesecev, celo za leto dni ali še več, bo odslej železnica takim novim upokojencem
dajala vozne legitimacije takoj po upokojitvi, čeprav še pokojnina ni bila odmerjena, da ne bi zaradi zavlačevanja odmere pokojnine trpeli škode.
Upokojenški dom v Zagrebu. Iz zagrebškega »Penzionera« posnamemo, da je ondotna upokojenska organizacija ustanovila v svojem okrilju poseben ženski od-
sek, ki naj bi prevzel zbiranje prispevkov za upokojenški dom, katerega namerava društvo v Zagrebu postaviti. Društvo upa na pomoč tudi od države, banovine in mestne občine, glavno upanje pa polaga v sodelovanje svojih članic pri ti nabiralni akciji.
Josip Furkharf, Maribor:
Organizacija upokojencev v Mariboru
Letošnji občni zbor Društva jugoslov. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru se je vršil v nedeljo dne 11. aprila v mali dvorani Narodnega doma pod spretnim vodstvom predsednika g. dr. Jos. Kronvogla.
Iz poročil društvenih funkcionarjev ter iz poteka razprav posnamem sledeče točke:
I.	Gibanje članstva in premoženjsko stanje. Začetek leta 1936. je bilo 1339 članov, med letom jih je pristopilo 552. izstopilo ali umrlo 162, tako da je konec leta 1936. štelo društvo 1729 članov. Do letošnjega občnega zbora pa je število članov narastlo na 1856.
Minulo leto je društvena blagajna imela 30.756 Din prejemkov, 19.731 Din pa izdatkov, tako da znaša letni prebitek 11.025 Din.
Društvo si je nabavilo razno pohištvo, nadalje razmnoževalni aparat.
II.	Posmrtninski sklad. Dvoletna praksa je narekovala spremembo nekaterih členov pravilnika posmrtninskega sklada. Za sprejem v ta sklad se je določila starostna meja 65 let. Nad 65 let star član (članica), ki na novo pristopi k skladu, mora doplačati vse prispevke zadnjih dveh let. — Karenčna doba je pol leta in eno leto; po preteku 6 mesecev se izplača polovična, po enem letu pa cela posmrtnina. — Posmrtninski prispevek za vsak smrtni primer je ostal en dinar. — Za rezervni sklad in poslovne stroške se je določil letni prispevek 4 Din, ki je plačljiv s prvim obrokom v drugi polovici leta; morebitni primanjkljaj za te stroške sklada se krije
iz društvene blagajne. — Na koncu leta 1936. je posmrtninski sklad štel 629 članov; do občnega zbora pa se je število članov zvišalo na 685. — V minulem letu je umrlo 28 članov, po katerih se je na posmrtninah izplačalo 15.594 Din.
Ta skromen posmrtninski sklad se je ustanovil predvsem za revnejše sloje; toda za vstop v članstvo se vabijo tudi vsi premožnejši društveni člani, da bodo s tem revnejšim upokojencem pripomogli do višje posmrtnine.
III. Delovanje društva. 1. Poslovne ure za stranke so vsak dan razen nedelj in praznikov na tajništvu v Vrbanovi ulici 59, od 10. do 11. ure; razen tega pa še ob sobotah od 15. do 16. ure na Rotovškem trgu 6/1 v prvi sobi Kreditne zadruge. To sobo nam je Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev dala brezplačno na razpolago in tam je naš poslovni lokal, kjer se vrše tudi seje. — Redne odborove seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu, a podrobno delo pa razmotrivajo in rešujejo odseki, i. s.: pravni, posmrtninski, propagandni in podporni. — V vseh večjih krajih bivše mariborske oblasti ima društvo svoje zaupnike, po katerih je v stalnih stikih s člani do-tičnega kraja.
2. Društvo je dajalo najrazličnejše informacije in koncepte vlog v zadevi pokojnin, draginjskih doklad i. dr. Posredovalo je pri prijavah, železniških kuponih in legitimacijah, katerih je na stotine šlo skozi društveno pisarno. — V zelo nujnih primerih sprejemajo posamezni funkcionarji stranke tudi izven določenih uradnih ur,
tako da je odbor imel vse leto dosti posla.
Tudi v minulem letu so se delile podpore na račun društvene blagajne. Prošnji-kov je bilo veliko, a upoštevali so se naj-bednejši, med katere se je razdelilo 3890 dinarjev. — Lanska božičnica je izborno uspela. Priredila se je s samimi darovi in prostovoljnimi prispevki posameznih Članov, brez najmanjšega zneska iz društvene blagajne.
Obleke kemično čisti, barve, pllsir« In lika tovarna JOS. REICH.
3. Poleg navedenega »notranjega« dela pa društveni odbor razvija svojo delavnost tudi na »zunaj«, t. j. brani skupne interese upokojencev, deluje za izboljšanje našega gmotnega stanja, za odpravo krivic itd. V to svrho je odbor v stikih z bratskimi društvi v državi, kajti le s skupnim, smotre-nim delom je upati, da se bo dosegel zaželeni smoter. — Znano nam je, katere malenkosti smo dosegli s skupnim delom; znano nam je pa tudi, kaj je ostalo samo obljuba; med te spada m. dr.:	ukinitev
uredbe o draginjskih dokladah iz 1. 1935., odprava kuluka, črtanje 1 % doprinosa k uslužbenskemu davku, izenačenje upokojencev ... Deloma smo sami krivi, da nas pitajo samo z obljubami in nas omalovažujejo, ker je večina upokojencev še neorganizirana in izven tovariških vrst; v drugem oziru pa obstoječim maloštevilnim organizacijam časih ravno v najbolj kritičnih momentih manjka prepotrebni složen nastop.
Po mojem mnenju bi naša stremljenja dosegla več uspeha, če bi se upokojenci organizirali slično kakor na pr. učitelji, ki imajo okrajna društva, banovinske sekcije, v Beogradu pa vodstvo združenja. Po tem načelu naj bi se v prvi vrsti v vseh večjih centrih ustanovila društva upokojencev. Da bo omogočen vstop tudi najrevnejšim slojem, naj bi bila članarina zelo nizka. Po en dinar na mesec, kakor v Mariboru, bi zadostoval za poslovne in potne stroške, če bi delali društveni funkcionarji brezplačno. Seveda pa je brezpogojno potreben enoten, složen nastop celokupne armade upokojencev; in ob takem, toda vztrajnem delu ne more izostati uspeh.
KROJAŠKI ATELJE
Fran Iglič,
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga. Uradnikom znaten popust ali na obroke.
L}ul>lfefe.xm£iL
Pražakova ulica
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874.
Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila do Din 10.000’— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
O
Z
M
O
H
Z
»1
cu
o
cu
.£, -s
c
J J
o. o
M .C ca 'ca n C
"H '*i
J-s
ill
S E 8.
►-Sl®-
I ill!
N N 2 >
©
o
h
OS
UJ
O
Tovariši!
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v
„NAŠEM GLASU"
Prosveta
Iz prosvetnega proračuna. Predlog proračuna za 1937/38 vsebuje za več kot eno milijardo dinarjev izdatkov za prosvetno ministrstvo. To je skoraj desetina celotnega proračuna in za 2,05 % več kot lani. Osebni izdatki znašajo 91,4 % cele te vsote. Za osnovno šolstvo in učiteljišča gre od tega 61,7 %, za srednje in meščanske šole 18 %, za univerze in druge visoke šole 10,3 %, za umetniške šole 2,4 %, za vse ostale izdatke pa 6.2%. Zanimivo je, da znaša samo kredit za periodske poviške 11 milijonov dinarjev.
Koliko je učiteljev? Po predlogu državnega proračuna za leto 1937/38 je določen za osnovnošolski pouk, in to za osebne izdatke, kredit v višini nekaj nad 500 milijonov dinarjev, kar znači za 12,7 milijonov dinarjev več kakor doslej. Število učnih oseb znaša 28.125, od teh je stalno nameščenih učiteljev (-ic) 22.079, razen teh pa še 6073 učiteljskih pripravnikov (-ic). V novem proračunu je določen kredit za novih 800 učiteljskih pripravnikov, ki se bodo nastavili. Ta izdatek bo znašal nad 5 milijonov dinarjev.
Srednje šolstvo. V Sloveniji imamo 13 državnih, in sicer 10 popolnih in 3 nepopolne srednje šole. Na teh je 7181 učencev in 3355 učenk, skupno 10.536. Obisk je po-rastel za 334 učencev in 240 učenk, skupaj 574 in za 22 razredov. Na en razred pride povprečno 42 dijakov. Na 4 nedržavnih srednjih šolah sta v 30 oddelkih 402 učenca in 779 učenk, skupno 1181. Potrebnih je še 15 suplentov, 5 veroučiteljev, 2 učitelja risanja, 2 telovadna učitelja ter 3 osebe za veščine.
Naše osnovno šolstvo. V dravski banovini je bilo konec proračunskega leta 1936./37. ljudskih šol vsega skupaj 860, razredov pa 4023. Število šol je ostalo isto, število razredov se je pa precej zvišalo. Učencev je 183.600, učiteljev pa 4141, za 32 manj kot prejšnje leto. Praznih učiteljskih mest je 248. V raznih pisarnah politične uprave opravlja službo 109 učiteljev. Od učencev je 92.498 dečkov in 91.181 deklic. Od učnega osebja je 1540 učiteljev in 2580 učiteljic. Sprejetih je bilo na novo 97 abiturientov. Odpuščenih je bilo 19 učiteljev, umrlo jih je 20, upokojenih je bilo 25. — V Sloveniji je na 29 šolah 41 manjšinskih razredov, ki imajo 1682 učencev. Odpravljenih je bilo v proračunskem letu 9 manjšinskih razredov.
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2678 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za naknp vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Učiteljska
tiskarna

Ljubljana
Frančiškanska ulica
Telefon šle v. 2312 Račun pošl.hran. 10.761

je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku', brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
SVILO
pravo in umetno, moderne vzorce, za damske obleke in
FAKTURO
veliki izbiri
MANU
vseh vrst dobro in poceni kupite pri znani tvrdki
NOVAK
manufakturna trgovina
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15
pri NUNSKI CERKVI
iadrnga dtSčovtuU ustuž&etuev eca m&ovo. potedšeut
t, © A* ©•
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421
Državni lislužbsnci ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
-.*• ■ ■> '■';
Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.