/^O l^t Gorenjski 6^snik od leta 1947 w ^ ft^ p Prví pi^pnmť^nNTK tvdktk Cdvi^n^fc r fta to^o PETEK, 13. NOVEMBRA 2009 Leto LXII št. 90, cena i.js EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih nakl^a: 22.ûoo i7vodov M'WW.GORENJSKIGtAS.SI Krivca • V v Policija še vedno poizveduje za storilcem ponedeljkovega bombnega napada v Radovljici, ves čas pa varuje tudi družino sodnice Katarine Turk Lukan. Simon Šubic osebah," je včeraj povedal medtem ko so zaradi lažjih ..............................................................................Andrej Zakrajšek. tiskovni ran in hude pretresenosti v Radovljica • Gorenjska kri- predstavnik Policijske upra- jeseniško bolnišnico odpe- minalistična policija je te dni ve Kranj. Policija sicervse od IjaJi mladoletno sodničino osredotočena predvsem v bombnega napada naprej hčer, ki pa so jo naslednji dan že izpustili iz zdravniške oskrbe. "Še vedno ni iskanje storilca ponedeljko- zagotavlja stalno varovanje vega bombnega napada na za sodnico in njeno dnižlno. stanovanjsko hišo sodnice Stanovalce Kajuhove uJice znano, kateri eksploziv je bil Katarine Turk Lukan v Ra- v Radovljici in v širši sosešči- aporabI|en, saj preiskava'na dovljid. "V sodelovanju s ko- ni je silovita eksploz^a zbu- centru za forenzične pre- legi z Generalne policijske dila v ponedeljek nekaj pred iskave še ni zaključena. Za- uprave je bilo opravljenih že 23. uro. Po sedaj znanih po- gotovo pa je šio za eksploziv- več informativnih razgovo- datkih je nekdo v bližino no telo z veliko udamo moč- rov, ves čas zbiramo obvesti* okna otroške sobe v pridičju ;o," pravi Zakrajšek. la in dodatno preverjamo stanovanjske hiše družine Po vsej verjetnosti je bil okoliščine tega dejanja. Kri- Lukan nastavil eksplozivno bombni napad povezan z minalistična preiskava pote- telo z veliko udamo močjo, delom Katarine Turk Lukan, ka v več smereh, a zaenkrat ki ga je po vsej verjetnosti ak- pred leti okrožne sodnice v še ne razpolagamo s kon- tiviral iz daljave. Eksplozija Kranju in sedaj v Ljubljani. Ni še znano, kakšen eksploziv je uporabil storilec bombnega napada na hišo sodnice kretniml sumi o konkretnih je precej poškodovala hišo, ^ S. stran Katarine Turk Lukan v Radovljld. /eotor.mD^^ Najmanj en učenec je zbolel Na eni od gorenjskih osnovnih šol potrjen primer virusa nove gripe. Na Zavodii za zdravstveno varstvo Kranj podatka ne želijo razkriti, kot pravijo, zaradi panike. Mnenja ravnateljev o tem so različna ... Suzana P. Kovačič Kranj - V posameznih razredih nekaterih gorenjskih osnovnih šol je več odsotnih učencev. "Učenci so ostali doma zaradi prehladnih in gripi podobnih obolenj. V enem primeru pa je bilo laboratorijsko dokazano, da gre za virus nove gripe tipa A (HiNi)," je sporočila dr. Irena Grmek Košnik, dr. med.» direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV") Kranj. V kateri gorenjski osnovni Šoli je potrjen virus nove gripe, nam na ZZV Kranj niso želeD povedati» z utemeljitvi- •J y Sole so izdelale svoje nekaj osnovnih šol (OŠ), rav- cev, v drugih razredih so po-načrte sodelovanja s starši, natelj OŠ StražiŠče Pavel samezni primeri. Manikajo kjer so opredelili tudi način Srečnik je povedal: "V dveh tudi dva, trije učitelji, kar pa obveščanja. Poklicali smo na oddelkih manjka več učen- ni nič več kot v preteklih letih v tem času. Nimamo podatka o tem, da bi kateri od zbolelih učencev ali učiteljev imel potrjen virus nove gripe. Kot šola smo dolžni spo' ročiti podatke o številu zbok- lih na ZZV Kranj, od tam pa gredo v javnost uradne informacije; jaz za to nimam pooblastila." Ravnatelj Robert Keršlajn iz OŠ Prežihov Vo-rane Jesenice je bolj odločen: "Če bi prišlo do potrjene okužbe z virusom nove gripe na naši šoli. bi staršem ro jo, da bi se v tem primeru Na Gorenjskem so odprli še peti cepilni center v zasebni sporočil." med ljudmi širila panika. ordinaciji Dušana Bavdka v Zdravstvenemu domu Kranj. ^ 3. stran ELEKTRONSKA BANKA taiTff?^ Do 20. novembra zastonj! Gorenjska^^ Banka Obetajo se spremembe volilne zakonodaje h«»« á á 0 • * Dakica Zavri Žlebir za osebo. To se bo spremenilo, volivci bodo (tako kot do- Kranj • Začela sc jc cnomc- slej s prcfcrcnčnim glasom) sečna javna razprava o spre» obkrožali imena kandidatov. membah volilne zakonodaje. Spremembe tudi ukinjajo S spremembami naj bi zago- volilne okraje, ki jih je bilo to\ili večji neposreden vpliv doslej po Slovwiiji 88, volirve volivcev na izbor poslancev, naj bi potekale v volilnih Volivci v zdajšnji ureditvi na- enotah na podoben način, mieč ne morejo izbirati med kot je bilo na volitvah za ev- različnimi imeni tta lîjçti kan- rop!>ke poslance. Gorenjska didatov, saj v vsakem volil- je ena od osmih volilnih enot nem okraju nastopa le po en v Sbveniji in je imela doslej kandidat z vsake liste, kar po- enajst volilnih okrajev. meni, glasujejo za tii»to in ne (Več na 2. sliaiii) 90 GORENJSKA Avsenek vendarle potrjen? Rad{y/I)!ik> občinski svet bo v pene« deljets.vendark odlodal o potrditvi mandata Andreju Av^eneku. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila. da je v&djs obmoCn« enot« zavoda za gozdove lahko tudi član občin skega sveta. ŠPORT CC+ Maja bo lovila johanno | Postopno se naučijo Ta konec tedna bo Kranj spei gostil r^ajboljie Iportne plezalce in p1c2ar stitvi zaostaja le za lohanno Ernst. odlagati maske pred ireml îeil In pol je v Bohinju ^a» čel delovati program komune Skup-n ost Žarek, Ves ta čas fi v nji hov program, ki traja dve leti, vključenih po nèkdanj ih odvi sni g-2Ui$ .ii GORENJSKI GLAS petek, 15. novembra 2000 Brdo Italijdnski zunanji minister v Sloveniji Na Brdu so se ta teden sestali zunanja ministra Slovenije in Italije Samuel Žbogartn Franco Frattini [na sliki) ter oba okolj- âkd ministra, beseda pa jc bila o gradnji plinskega terminala v Žavljah. Slovenija ob tem ni dobila nobenega zagotovila, da bodo glede terminalov upoštevani njeni pomisleki. V zvezi s tem Italija zagotavlja, da so pri tem projektu upoštevani vsi evropski zakoni. Italija je močno skrčila financiranje slovenske manjšine, o čemer tokrat prav tako niso vsebinsko razpravljali, na Brdu pa tudi ni prišlo do srečanja med zunanjima ministroma in predstavniki manjšin. D. Ž. N Tržič jutri romanje na Brezje članice regijskega odbora Ženske zveze N.Si Gorenjska 1 so na <;eji sklenile, da organizirajo prvo romanje po t. i. 'Vožno-venski poti". Avtorica projekta je Jana Grohar, Občina Tržič bo Investitor, prek katere bodo črpali evropska sredstva, na* menjena za razvoj podeželja. Pot namreč povezuje tri kra» jevne skupnosti in hkrati občini Radovljica in Tržič. Romanje bo jutri, v soboto, 14. novembra, izpred bazilike Marije Pomagaj na Brezjah ob 8.30, ko bo najprej maša, nato pa bodo romarke in romarji odšli na 8,$ km (tri ure) dolgo pot. Romali bodo v vsakem vremenu. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ( Knjigo prejme FRANC VOLČIČ iz Škofje Loke. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Novoletni videomeh Kot je že v navadi, bomo tudi letos naročnikom podelili nekaj vstopnic za ogled Novoletnega videomeha, ki bo v Športni dvorani Kamnik v soboto. 12. decembra ob 19. uri. Če se želite potegovati za vstopnice, odgovorite na nagradno vprašanje: Kateri Novoletni videomeh bo tokrat po vrsti? a) 18 b)i9 c) 20 Odgovore nam pošljite do Četrtka, 19. novembra, na: Gorenjski glas, Bleiweisovâ cesta 4, Kranj, ali na: koticek@g-glas.si. 11. Dorijev večer Obveščamo vas, da vstopnice za 11. Dorijev večer, ki bo v petek, 20. novembra, ob 19.30 v dvorani Tri Lilije v Laškem, lahko kupite tudi na Gorenjskem glasu. Cena vstopnice je 10 evrov. Na koncertu z naslovom Skupaj po domaČe bodo nastopili tudi Oto Pestner, Eroica, Štajerskih 7, Miša Molk in drugi. Če si želite zagotoviti tudi avtobusni prevoz, to Čim prej sporočite na tel. št.: 04/207 42 41. Eros Ramazzottil Gorenjski glas bo enemu naročniku omogočil ogled koncerta italijanskega pevca Erosa Ramazzottrja, ki bo v četrtek, 19. novembra, ob 20. uri v Hali Tivoli v Ljubljani, Napišite, zakaj si prav vi želite ogledati ta koncert, in nam svoje razmišljanje pošljite na naslova, ki sta napisana zgoraj. Vašo pošto pričakujemo najkasneje do torka, 17. novembra, dopoldne. Srečni nagrajenec bo vstopnico prevzel na blagajni pred koncertom. D. K. Volili osebe / ne list Začela se je enomesečna javna razprava o spremembah v volilni zakonodaji, ki jih je predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Volivcem naj bi zagotovile večji vpliv na izbor poslancev Danica Zavri Žlebih molka. Volilnih plakatov tudi ne bi več obešali na plačljivih mestih, pač pa le na tistih, ki jih morajo organizatorjem volilne kampanje brezplačno zagotoviti lokalne skupnosti. S spremenjeno zakonodajo naj bi zagotavljali tudi boljši nadzor nad financiranjem volilne kampanje in njegovo preglednost V delovno skupino za pripravo sprememb volilne zakonodaje so imenovani tudi predstavniki opozidje (denimo gorenjski poslanec SDS bi več volili liste, pač pa bi odstotkov, kandidatne Hste naj bi se po besedah minis* Branko Grims). Koalicija si ime kandidat, podobno kot pa bodo morale biti sestavlje- trice Irme Pa>toič Krebs iz- namreč želi zagotoviti njeno je bilo sedaj v veljavi s prefe- ne tako, da bodo kandidati v ognili manipulacijam- Med sodelovanje že v tej fazi, kajti renčnim glasom, le da bi bil prvi polovici razporejeni iz- novostmi kaže omeniti tudi tovrstna zakonodaja se spie- Ljubljana • Po spremenjeni volilni zakonodaji naj bi bili odpravljeni sedanji volilni okraji (v Sloveniji jih je 88), pač pa bi ostalo osem volilnih enot, v katerih bi volili po enajst poslancev državnega zbora. Proporcionalni volilni sistem bi tako ostal, glasovnice na volitvah pa bi bile podo- I bne tistim za evropsld parla- ^ ment. Na glasovnicah bodo I liste z največ enajstimi kari- | didati na vsaki, volivci pa ne "" ta po novem obvezen. Volivec bi moral tako obkrožiti menično po spolu. Noveli za- financerje volilne kampanje, [ema 2 dvotrećinsko večino konov tudi predvidevata kjer bodo morale biti vse pra- poslancev državnega zbora, številko pred imenom enega strožja merila za sorodstvena vne osebe, ki bodo podpirale V največji opozicijski stranki od kandidatov. Dokler se razmetja v volilnih odborih. kampan;o, javne, ne glede na SDS pa se na predlog spre- Ijudje oe bi navadili na no Pri glasu vanj u po poš li Jial bi vlšiuo prispevka. Od dueva memb odzivajo z izjavo, da vost, bi veljalo prehodno ob- imele ovojnice po§tni žig z razpisa volitev do uradnega "ne gre za tematiko, ki bi bila dobje, v katerem bi v prime- datumom ali pa v ovojnicah začetka volilne kampanje po nujna, in da je bilo to vpraša« rih, ko bi volivec obkrožil li- priložene dokumente, iz ka- novem ne bi smele prihajati nje sproženo zaradi tega, da sto in ne kandidata, njegov terih je razviden catum od- do objav političnih oglaševal- bi se javna razprava odmak- glas šel prvemu na kandidat- daje glasovnice. Pri dajanju sldh vsebin. Prepoved objave nila od vprašanj, ki so po- • ni listi. Z liste bi bil tako izvo- podpore kandidatom bodo javnomnenjskih raziskav, ki membnejša in ki bi jih bilo Ijen tisti, Id bi dobil največ uveljavili pravilo, da bo mo- v sedanji zakonodaji velja te- treba reševati urgentno". Ob preferenčnih glasov. ral volivec, ki dale podporo, den dni pred začetkom volil- tem dodajajo» da so se držav Ženske kvote se s sedanjih pred podpisom navesti, nega molica, pa bi bila ome- Ijani o volilnem sistemu od-35 povečujejo na štirideset komu daje podporo, s čimer jena zgolj na čas volilnega ločali na referendumu. Kaj vprašati državljane Ta teden se glavnina vročih političnih razprav suče okoli referenduma, ki naj bi ga izvedli o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. mo poudarili, da se želi Pahor "najprej izogniti odgovornosti in arbitražni sporazum z zavajajočim in nejasnim vprašanjem pošilja na posvetovalni referendum, potem pa posreduje opozid j i pred očmi slovenske in ev- Aii se stňnjate s tem, da dr- Opozicija, ki se je že pred ropske javnosti ;mešetarsko' ....................................... žauni zbor Republike Sloveni- predlogom koalicije zavze- ponudbo, kot da bi oboji bili Ljubljana • Za posvetovalni je sprejme predlog o ratijikaci- mala za razpis zakonodajne- lastniki tistega, s čimer naj bi referendum še pr«l riîtifika- ji Arbitrarnega sporaruma ga referendîima o arbitraž- trgovah". Opozarjajo, da gre ci j o arbitražnega s porazu- med Vlodo Republike Sloveni- nem sporazumu, Id bi bil za ^ vprašanje slovenskega nama, ki su ga prejšnjo sredo je in Vlado Republike Hrva- vlado boij obvezujoč, je do cionalnega interesa in da tu v Stockholmu podpisala škev katerem je med dru- predloga kritična, pripombe ^e more trgovati nihče, arbi- Danica Zavri 2lîbih premiçrja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in îa- gím določeno: • da arbitražno sodišče dob- ima na vsebino referendum- tražni sporazum pa po njiho- skega vprašanja, ki se ji zdi vem namesto poti do rešitve dranka Kosor, se je najprej či potek meje med Slovenijo in . nejasno in zavajajoče. Pre- ustvarja nove probleme in zavzel predsednik države HrvaŠke na kopnem in morju, mier Pahor je sredi tedna nove delitve. Danilo Ttirk, nato pa tudi stifc Slovenije z odprtim mor- sporočil, da je pripravljen Takosikoalidjainopozid- premier Borut Pahor. Pred- jem, režim za uporabo ustrez' umakniti predlog za razpis • ja podajata žogico c referen- log je podprla koalicija, v po- nih monkih območij in A posvetovalnega referenduma dumu o arbitražnem spora- nedeljek pa so koalicijske ' da noben enostranski doku in k temu nagovoriti koalidj- zumu, za katerega pa ne poslanske skupine (SD, ment ali dejanje katere koli ske partnerje, če se opozidja kaže, da bi še letos doživel LDS, Zares in DeSUS) vlo- strani po 6. za naloge zaveže, da ne bo zahtevala obravnavo v državnem zbo- Žile predlog za razpis posve- arbitražnega sodeča nima pra- naknadnega zakonodajnega ru. Za včeraj so bikd<^ovor- tovalnega referenduma. Predlog referendumskega vprašanja je naslednji: vnega pomena m ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne prejudicira razsodbe? referenduma. Opozicijske jena usklajevanja glede po- stranke ne kažejo pripravlje- bude o ustavni presoji arbi-nosti, v stranki SDS so deni- tražnega sporazuma, Spominski pohod Krn 2009 M ari ah a Ahačič nja, od planinskega Doma pri Savid (v Ukancu) od 7. do 7.30, in iz Lepene, ki je s pri- ditev pod sloganom Km - po- red vojaškega kurata pri bližno dobrima dvema ura- ....................................... hod spomina 1918-2009. Ob madžarskem križu na DupU ma hoje do Doma pri Km- Radovljica • V spomin na pa- 13. uri bo ob Krnskem jezem planini. Kot je sporočil pred- skih jezerih tudi najkrajši, die vojake in na konec prve proslava, na kateri bo slav- sednik organizacijskega od- Če bo slabo vreme, bo pohod svetovne vojne bodo jutri, v nostni govornik predsednik bora Janko S. Stušek, bo po- organiziran le iz Lepene, soboto, 14. novembra, pri- Zveze veteranov vojne za hod do Krnskega jezera mo- pravili tradicionalni, tokrat Slovenijo Janez Pajer. Ob že dvanajsti pohod in prire- 14.30 bosta slovesnost in ob- žen iz treh, usmerjen pa iz dveh smeri in sicer iz Bohi- proslava pa bo v tem primeru le pri Domu pri Krnskih jezerih. y f 4 t i k t GORENJSKI GLAS petek, 13. novembra 2009 i KTU) k LNO info @g'das. si 3 dvema V Škofji Loki so se ta teden razveselili odločbe za evropsko financiranje enega njihovih projektov. Drugi projekt Gorenjski odobren za Zgorniesavsko dolino. Danica Zavrl Žlebir, Marjana AhaČić » $kofja Loka, Kranjska Gora « Iz kohezijskega sklada bo dobil denar projekt Urejanje poreija Sore, ocenjen na 29,6 milijona evrov, nanaša pa se na odvajanjp in fiíře-nje odpadnih voda v porečju Sore. Pri njem sodelujejo občine Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-Poljane, ki bodo zgradile ali izboljšale dobrih 23 kilometrov kanalizacije, obnovile štiri Čistilne naprave, v Retečah pa zgradile nova Na kanalizacijo bo na novo priključenih 8532 Evropski denar je namenjen tudi v Cozd-Martuljku prekinjeni kolesarski povezavi jesenice prebivalcev, na čistilne na- - Kranjska Gora. / T^^^a D«ki prave pa 9476 enot. Iz evropskih virov bodo deležni 15,9 projekt med drugim predvi- milijona evrov. Vzporedno s Denarvokviru 1,6 milijardeevrovvredn^Operativne« deva postavitev mosta za tem je pripravljen tudi že ga programa razvoja okoljske in prometne infrasliuktu- pešce in kolesarje čez Savo projekt lu-ejanja vodovodov v ^e za programsko obdobje 2007.2013, kamor sodi tudi ^oUnko v Gozd-Martuljku. porečj u S ore. Žnpan obalne Skofja 1 oka skupni projekt občin na Škofjeloškem, je prednostno Državna direk- ciia za ceste, občina Kranj- Igor Draksler je o odločbi, ki omenjen za posodobitev ali riovogradnjo infrastruktu- ^^ ^ jim zagotavlja črpanje evr o p- re s področja okolja m prometa. Ta program je podlaga kot partner. ''Občina Kranj- skega denarja, dejal: "Vesel za črpanje zlasti iz kohezijskega skiada {okoli 1,4 milijar- ska Gora bo po dogovom z sem» da ko gre za resnično de evrov) in iz HvTopskega sklada za regionalni razvoj direkcijo za ceste financirala gradnjo zavarovanja opomi-_ kov čez novi most v Gozd- Martuljkxi," je pojasni! žu- velike razvojne projekte, vse (^24 milij onov evrov). štiri obiine na Loškem znamo stopiti skvipaj in se lahko zmenimo. Res pa je, da je to uspelo premagati pot do od- tudi drugi del projekta Ure- pan Kranjske Gore Jure Žer- zares zahteven projekt, ki je ločbe oziroma pridobitve ne- janja porečja Sore, vodooskr- jav. Novi most bo stal na me- terjal izjemno potrpežljivost povratnih sredstev kohezij- ba, za katerega mi v Ljublja- stu nekdanjega železniškega in strokovno usposobljenost skega sklada EU. S tem pa ni pravijo, da nara tudi do- mostu, katerega oporniki še vseh soudeleženih, loških še ni končana zahtevna in tr- brokaže. občinskih strokovnih služb, nova pot. saj prihajamo zo- stojijo. Kolesarska steza pa S sredstvi 1,6 milijona ev- je na tem mestu prekinjena in zato predstavlja eno najbolj nevarnih prometnih razvojne agencije Sore in pet na novo več ali manj ne- rov bo Evropski sklad za re- našepodžupanje." Projekt je obdelano ledino: razpisno gicnalni razvoj sofinanciral vodila loška podžupanja dokumentacijo, izbor i zva- tudi projekt gradnje kolesar- točk v občini. V Kranjski Mirjam Jan Blažič, ki med jalcev, gradbena dovoljenja, ske povezave med Gozd- Gori upajo, da bodo novi drugim meni! "V dveh letih izvedbo in nadzor investicij Martuljkom in Jesenicami: in devetih mesecih nam ie ... Po drugem tiru pa teče 2,3 milijona evrov vredni most začeli graditi že spomladi. Najmanj en učenec je že zbolel Šole in vrtd so že ob začet« ku šolskega leta dobili navodila za preprečevanje širjenja obolenj. "Posebna pozornost i 1. sfan "Redno spremljamo odso- činoma polni, sem pa tja je " se namenja zlasti higieni tnost učencev, in če bi dobi- posamezen primer prehlad- kašlja in rok, otroci naj si po- " To sem jim dolžan pove- li potrjeno informacijo, da nega ali črevesnega obole- gosteje umivajo roke s toplo dati in ;ih obenem opozoriti je šlo za virus nove gripe, bi nja. Ce bi v naših enotah vodo in milom. Prostore )e tudi na to, da pa naj zdravi za nasvet glede obveščanja manjkala tretjina otrok, bi o treba še večkrat zračiť in či- otroci še naprej hodijo k po- staršev vprašala ZZV tem takoj obvestili otroški stiti. Otroke, ki kažejo znake uku. V vsakem primeru bi starši od nekoga izvedeli in bolje je, da takšno stvar zve- Na Gorenjskem so odprli še ped cepilni center bolezni, je treba izolirati m poklicati starše. Vse starše otrok z znaki akutne okužbe dihal (povSana temperatura, do od mene. Nenazadnje ^ zasebni ordinaciji Dušana Bavdka, dr. med., v svoje otivke pušiljajo k iiain Zdravstvenemu domu Kranj. Za cepljenje se ni treba nahod, bolečine v žrelu, gla- V šolo. Vsak dan pa sprem- naročiti, delovni fas ordinacije je v ponedeljek in Ijam zapise o morebitnih gredo popoldne, v torek, četrtek in petek pa dopoldne. manjkajočih učencih in za zdaj ni nič posebnega." vobol, bolečine v mišicah, au z znaki bruhanja ali driske) prosimo, da otroke zadržijo doma in se po potrebi posve- Ravnateljica na OŠ Cvetka Kranj," je povedala Krajni- dispanzer in ZZV Kranj, tujejo s svojim iečečim Golarja Škofa Loka Karla' kova. Metíca Bendč, koordi- oni pa bi laboratorijsko do- zdravnikom po telefonu, še Krajník je dejala, da potrje- natorka za izvajanje načrta kazovali, za katerega pov- posebej če ima otrok kroničnega virusa nove gripe še za pandemsko gripo v zročiteijagre. Če bibil potr- no bolezen," je poudarila Ire- niso Imeli, da pa v vsakem Kranjskih vrtcih, je bila z jen primer virusa nove gri- na Grmek Košnik in dodala, razredu zaradi različnih nadzorno zdravnico v sredo pe, bi starše o tem zagotovo da naj zdravi otroci še naprej prehladnih in virusnih obolenj manjka kak učenec. na obholu po enotah Kranjskih vrtcev. "Oddelki so ve- obvestili, verjetno z dopisom na vhodnih vratih." normalno hodijo v vrtec in obiskujejo pouk. Resno opozorilo družbi onedeljkov bombni na- ča, v radovljiškem primem pa padvRadovljidpovzro' okoliščine kažejo m brezobzi- ta skrjji. Na pnwi me- ren napad o>piniziranega kri- 5tu zagotovo sodnici in njeni minala na zasebni dom javne- družin i, k i jo je v tem nepričet v si vt. in objektivno rars/yati ra sod- tako vami nih procesih proti najbolj okore- čina želi. K temu je pripordo^ Um kriminalcem. Z njo pa tudi tudi kriza vrednot, na kar opo- árugí stanovski feoiťgí. Verjetno zarjajo sodniki, ki s tožilci in bo napadena sodnica potrebo- policisti zagotovo sodijo med vala kar precej časa, da se bo ncijbolj ogrožene poklice. To otresla občutka ogroženosti, pa sedi k njihovemu poklicu in četudi bodo morda kriminalisti tega se najbii: zavedajo vsi. ki enako uspeŠKi, kot so bili v pre- se zanj odločajo. Celotno druž- iskavah obeh bombnih napa' bo pa hi moralo vseeno že resno dov v Kranju. slcrbeti, ker so omenjene institu- Čeprav napad na sodnico v cije v Sloveniji postale tarča Radovljici verjetno res ni pove- v^kodnevnihpolitičnih di^re-zan z majskim bombnim napadom na policijo v Kranju, pa imata oba primera zelo po- ditacij. Argumentirana kritika njihovega dela je zagotovo zaželena. prostodušno udrihanje membno skupno točko: oba- po njih pa samo ruši njihov ug- hat je bila napadena prama led v družbi, kar nikakor ne država. V kranjskem primeru pripomore k pravičn^'ši in var- je šlo resda za napad na javno nejši družbi. Sicer pa, kaj žeje ftaviřo, kista ffi precej amater- politika, da od nje pričakujemo 5ko izvedla galobrada miadeni' negovanje pravih vrednot? Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^k NAMESirgiKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danka ZavH Žlebir UREDNIŠTVO NOVINAR)!-UREDNIKI: Boi^n Bofstaj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovaáč, Prtemel. Mateja Rant. Stojan Saje, Vilma Stanovnk, Simon Šubc Cveto Zapkrtn k, Danica ZavH Žlebir, Stefen Žargi; staini sg-das. si 7 lovila Johanno Ta konec tedna bo Kranj že štirinajstič gostil najboljše Športne plezalce in plezalke sveta, v boj za skupno zmago med dekleti pa še lahko poseže tudi Ško^eločanka Maja Vidmar, ki v skupni uvrstitvi zaostaja le za johanno Ernst. Vilma Stanovnik Kranj • Že po tradiciji se bo v Kranju končale sezona svetovnega pokala v športnem ple- zanj u Letos bo udeležba očitno rekordna, saj se je prijavilo kar 123 tekmovalcev iz 2S drždv, od tega 44 žensk in 79 moških. Kot je na prilož« nostni tiskovni konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije poudaril predsednik komisije za športno plezanje in gonilj)â sila tekmovanja v Kranju Tomo Česen, so postavili zahtevne smeri. Malo manj bodo morda zahtevne le kvalifikacije, saj je sistem v skladu z odlodtvijo svetovne zveze IFSC letos Skol^eločanka Majd Vidmar je trenutna druga v skupni uvrstitvi svetovnega pokala, ta konec nekoliko drugačen od prejš- tedna pa bo imela priložnost, da se znova dokaže na domači tekmi v Kranju./F^etii^aDou njih let. Tekmovalci in tekmovalke bodo namreč v kva- vajeni/' je povedal Tomo kpvič. Ana Ogrinc in Maja pred dvema letoma podobna lifikacijah plezali dvakrat, Česen, ki je predstavil tudi Vidmar, v moški pa brata situacija, na koncu pa je pri plezanju kvalifikacijskih urnik tekmovanja. Tako se Jure in Klemen Bečan, Jer- zmagala Maja," pravi Tomo smeri pa bodo lahko opozo- bodo jutrišnje kvalifikacije nej Kruder, Urban Primožič, Česen, ki si želi tudi uspeha vali drug drugega, do sedaj za moške začeie ob 9. uri, Jure Raztresen, Matej Sova drugih naših. Prav posebno pa so pod steno prihajali iz za ženske pa ob 14. uri. Pol- in Izidor Zupan. "Ob zmagi se bosta zagotovo potrudila tako imenovane izolacijske finala bodo ob 20. uri zvečer in ugodnem razpîetu ima TržiČan Klemen BeČan in cone, "Do sedaj organizaror- in bodo predridoma trajala Vidmarjeva Še vedno mož- Natalija Gros, ki sta trenut-ji tekem s tem sistemom do 22. ure. V nedeljo b^do nost postati skupna zmago- no odlična tretja v kombina- niso bili najbolj zadovoljni, najprej ob 17.15 fin^dni obra- valka. Verjamem v njeno ciji, Slovenija pa je na tret- pa tudi tekmovalci ne. Ven- čuni moških, nato pa ob zmago, manj realno je, da bi jem mestu v skupni uvrstitvi dar se bomo tega pač držali, 18,15 še žensk. čeprav bo to pomenilo, da V ženski konkurenci bodo bila Avstrijka Ernstova slab- pokala narodov. K uspehu naših bodo zagotovo prispe- Ša od sedmega mesta. Toda bodo letos kvalifikacije pote» Slovenijo zastopale Asja Gro- pritisk bo velik, lahko se zgo- vale tudi vedno polne tribu kale precej dlje, kot smo bili sar, Natalija Gros, Mina Mar> di marsikaj, saj )e bila tudi ne dvorane Zlato polje. Družita jih šport in zdravo življenje Na Hotavljah so minulo soboto slovesno zaključili že petnajsto sezono Hotaveljske grče, ki so jo etos peto leto nadgradili s super grčo. Vilma Stanovnik Hotavtje • Pri Žportnem društvu Marmor Hoîavlje, katerega dani so že vrsto let oi^ani- zatorji in soorganizatorji različnih športnih in rekreativnih prireditev od vzpona z gorsld- mi kolesi na BlegoŠ za državno prvenstvo, do Urekovega poKo da in Slajkatlona. so v letošnjem letu že petnajstič pripravili fudi Hotaveljsko grčo. Sodelovati v akdji in postati grča, pomeni od pomladi do jeseni oprsvid različne nal<^, od pohodov do teka in kolesarjenja. Sprva je bilo takSnih grč na Ho- Qvdjah le okoli trideset letos se je za akdjo prijavilo sedemdeset udeležencev, več l^t sesde- Hotaveljske grče so že vseh petnajst let (z leve proti desni]: Tone Mravlja, Frenk Peter ne I j set pa jih je minulo soboto pie- in Peter jelovčan. jelo simbolične kolajne in na- grade za opravljene naloge. Tako so za rekreacijo navduâe- super grči," je ob slovesnem sodelujočim. Poseben aplavz "Vesel sem, da ima naša ak- ni najmlajši, pa tudi taki, ki se zaključku letošnje jubilejne zbranih v Zadružnem domu cija Hotaveljska grča vsako bližajo osemdesetim letom, petnajste sezone poudaril na Hotavljah je pripadel trem, leto več privržencev, da sode- Tisti, ki jim razpisane naloge predsednik Športnega društva ki so vsa leta opravili vse pred- lujejo tako posamezniki kot od pOKiladi do jeseni niso do- Mamior Hotavlje Niko Strží- pisane nalete ter že pctnajstiČ družine, tako domačini kot ti- voij,paseimajo2adnjihpetlet nar, nato pa skupaj s pobudni- postali grče. To so: Franc sti iz sosednjih občin in še od možnost prijaviti še za dodat' kom akdje Bojanom štur- PeterneJj, Peter Jeiovčan in mab dlje in da leta niso ovira, ne naloge in sodelovati tudi v mam segel v roke prav vsem Tone MraWja. Pivo, klobase in nogomet To nedeljo drugoligaška ekipa Triglav Gorenjska na domači nogometni zelenici zaključuje uspešno jesensko sezono. Vilma Stanovnik kem brez poraza in trener ..............................................................................Stane Bevc je dosegel us- Kranj - "Zmaga doma proti peh. Tokrat ima Bevc na mladi ekipi Livarja bi za- voljo udarno zasedbo (zara- okrožila nogometno nede- di poškodb in kazni ne bo Ijo, ko po daljšem času va- Dolžana, Novaka, Stjepano- bimo vse ljubitelje nogo- viča) in v svojem slogu naj- meta na kozarec piva in avlja zaključek sezone: prigrizek: pivo Paulaner in "Vedno igramo ná zmago!" odlična Arvajeva klobasa Triglav mora še naprej bosta na voljo zastonj pred predstavljati kakovosten tekmo in ob polčasu. Zalog nc^omet, klub se mora ražbo kar nekaj in zato upam, vijati na zdravih temeljih," da bodo navijači prišli na dodaja predsednik Igor Ve- svoj računi" pravi direktor kluba Miran Šubic, ki sku- lov. Tokrat bo težišče pri vhodu s Partizanske ceste. paj z nogometaši Trigiava povabUo vsem privržencem Gorenjske ob 14. uri vabi nogometa pa je na mestu: na zadnjo tekmo jesenske- serija uspehov, veliko doga dela sezone v Kranj. V mačih igralcev in boiben njej so Kranjčani nanizali pristop naj bi jamčili zma- n ev er j etii o i; cri j o s am i h zmag v gosteh (Livar, Pri- go proti ekipi Livarja, ki je na predzadnjem mestu, a morje, Šentjur, Bela kraji- nikakor slaba. Ne glede na na, Dravinja), ko sploh razplet pa bodo Kranjčani v niso* prejeti zadetka. Tako nedeljo na lestvici ostali so že 11 prvenstvenih te- najmanj drugi. Medvode Danci ubranili naslov Na evropskem prvenstvu v badmintonu do \y let, ki te dni poteka v Mecvodah, je bil v sredo finale v konkurenci ekip. Naslov prvakov so ubranili Danci, ki so s 3 :1 ugnali ekipo Rusije. Slovenija se po treh porazih, najprej z Avstrijo, nato pa še z Anglijo in Finsko, ni uvrstila v četrtfrnale. V skupini osem je končala na zadnjem, četrtem mestu. Od srede popoldne do nedelje potekajo Se tekme posamernlkov. Finala v petih disciplinah bodo v nedeljo med lo. in i6. uro, sledila pa jim bo podelitev priznanj in slovesen zaključek prvenstva. M. B. WWW.201Omasterssames.com 000 Čutim sport. 25. do 31. jatiuar 2010 'SS^Mnomo IBU •c« i PI^IMVIblšNA Doiivi svojo otir^pii^Ko izkuinio. Sodeime lehko vsak I mL lûVt i lOlOmastersgames SI SPORT C.O.Û Poslovna A 37, Sl^4208 ^Kwtn tel^ +386í279 1900Jíks: +386 4 27919 OS rnf o® 201 Oma jte^sođmes.cDfTT y LfrOSTftOJ Gorenjski Glas îlfi? MW W W WW ^ ^^ m cm W^KJÎ^VKÎ S 8 K o simon. suhic@g'gias. si GORENJSKI GLAS petek. 13. novembra 2009 Prižiganje sveč v spomin na žrtve nesreč Jutri popoldne bodo po številnih krajih In domovih v Sloveniji prižgali sveče, s čimer bodo zaznamovali svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, kateremu se že tretjič pridružuje Zavod Varna pot z drugimi vladnimi In nevladnimi organizacijami. S prižiganjem sveč In drugimi aktivnost« mi želijo opozoriti na Številne poškodovane In umrle v prometnih nesrečah, pa tudi na vse posameznike In družine, ki jih je prometna nesreča zaznamovala za vse življenje. Na Gorenjskem bodo sveče javno prižigali jutri ob 17. uri na Slovenskem trgu v Kranju. Pridružite se. S. S. KRiniNAL Kamnik Ropar napadel pošto V ponedeljek popoldne so oropali pošto v okolici Kamnika, so sporočili 5 Policijske uprave Ljubljana. Neznani zamaskiran storilec je ob 17.50 vstopil v prostore pošte in uslužbenki zagrozil s pištolo oziroma pištoli podobnim predmetom ter zahteval denar. Nato je sam preskočil pregrado In iz predalov pobral več gotovine, po dejanju pa jc zbežal s kolesom v neznano smer. Policija išče moškega suhe postave, visokega okoli 180 centimetrov. Lancovo Oropala raznašalca pre Neznana storilca sta v ponedeljek ob 19.40 na Lancovem ob dostavi pice oropala raznašalca hitre prehrane, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Zagrozita sta mu z nožem in zahtevala denarnico z dnevnim izkupičkom. Roparja, ki sta si prilastila manjšo vsoto denarja, sta stara od 20 do 23 kXy suhe postave, na glavi pa sta imela čmi kapi z izrezom za oČi in usta. Eden je visok 170, eden pa i8o centimetrov. DvOR)£ Oskubili hi$o Neznani storilci so vlomili v nedograjeno in ie nevsel jen o stanovanjsko hišo v Dvorjah. Iz nje si so odnesli stanovanjsko, kuhinjsko in sanitarno opremo. Lastnika so oškodovali za 30 tisoč evfov. S. Š. pharma care STEZA IZZIV? IŠČEMO NAJBOUŠE! I farmacevtske tehnike svetovale« za prodajo konà)[m kupcem (m/i) ter farmacevtskega tehnika - poslovodjo pmlajalne (m^ u dřio ¥p/ijetni ipt(a rt^i/o) 0pbdf)9VM9* inc5ta • strokevno]v«tev9nje kupcem i pedro^jd zdravja^ « vsa preostsU oÍH^ajria d»^ v proda^lnk Dodatn» a posSovod^ - samostojno vc<]cn]cprodajalr>*, Od VII prUsbií«TW - strokDvrio$i na sNvJvm podrob n do deU v spccíalcziían) prodaialrrl • 5 slDpn)o Obrube f»rmicr/&ki whnik In opcv^jen stn\wn\ir^ fpoootnozdrxvnwní MtintkX ^ smiwl ià vodene manjih finw i» poslovodjo). ^ pr^znoHinkotnunikatfvnofi • post^ življenjska Mfavnanon - do dala s kupci. ' caiatm znanje an«ga turna icBka (anqk^^naMemUlntf, • vM) i teta Modnih c^nj^nj na podobnem podro&u Nudimo: • *i/tfbnsko zanlnKo in dinamif nadelo, • delO2rMjkalttM5Tn«0imlud^ • sfimulauvno pMflo in ruQr3|wan|9usp«inosti PiijM. i prtloŽ^nimsv()•r^l&ûm In kopijami do mm poiljite na e-n«dov;Mpfiilrteđfil>in) PAarmaCar«. PE OCe2o9a. 4244Podnvt s DrtpBofTe il ms*» www.pharmacâre.si Danes Kranjska sodnica Marjeta Dvornik bo danes razglasila sodbo v kazenskem postopku zoper sedmerico, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo droge po ulicah Kranja, Tržiča in Škofje Loke Simon Šubic Kranj • Okrožna državna tožilka Polona Rošnik je prepričana, da je sodnemu senatu predstavila dovolj trdne doka» ze o krivdi obdolženih. zato pričakuje, da bo petčlanski sodjii senat Okrožnega sodišča v Kranju vseh sedem obdolženih poslal za zapahe. Največ, osem let in pol zapora je predlagala za ^a-letnega Kranjčana Marjanča Stojče* va, ki naj bi preostalo šesterico preskrboval z mamili, večinoma heroinom, medtem ko je za 44'letnega Kranjčana Gorana Puzina, zoper katerega je bilo zbranega največ do- Tožilstvo za prvoobtožena Gorana Puzi na în Marjviča Stojčfiva predlaga vedet nI zaporni kazni. kaznega materiala, predlagala za tri mesece nižjo zapor- vomik Samo Mirt Kavšek je drugi zagovorniki» je bilo drugi zagovorniki za svoje no kazen. Za druge obtože- tako zâ nesmiseh označil oč- ravnanje policije v preiskavi kliente je tudi Samo Mirt ne, 37-letoega Matjaža Oma- tek, da je njegov klient proda- neobičajno in v nasprotju s Kavšek zatrjeval, da je obto-na. 45-letnega Harija Novaka» ' jal drogo odvisnikom, ki so pravili. "Ko je bil Puzin okto- ženi prodajal drogo le zato, 4g«letnega Vladimir^ Malija bili v pr<^rarau odvajanja od bra lani izpuáčen iz zapora, da je kot odvisnik lahko za« (vsi iz Kranja), 40-letnega droge, kar je po novem ka» se je policija očitno vismerila služil denar za svoje potrebe. Branka Bujanoviča iz Bistrice ženskem zakoniku bolj obre- v opazovanje njega, ti ukrepi "Noben odvisnik do droge priTržiČu in 36-letn^ Alek- menilno kot prodaja navad- pa so se začeli izvajati brez ne more priti legalno, vsak sandia Han^Ča iz Tabora pa nim odvisnikom.'Tukaj za- ustrezne pravne podlage, se znajde po svoje. Puzin je je predlagala od enega do slišane priče so bile lahko for- Čeprav polid ja m va ja, da so prodajal, da si je drogo lahko dveh let in pol zapora. malno v metadonskem pro- opazovali objekt-lokal Cilka, kupil tudi zase. Prodajal pa Obramba se po drugi stra- gramu, vendar pa so vse isto- so v resnici opazovali Puzi- je le dolgoletnim odvisni- ni zavzema za oprostitev vseh časno uživale tudi amietamin na," je ocenil Kavšek.* Opo- obdolženih, predvsem zaradi ali heroin. V ambulanto so zori! je tudi, daje polidjana- kom, nobenega novega ni bilo vmes. Odvisniki še ved- domnevno nezakonitega rav- hodili le po brezplačni mets- laŠČ več mesecev vodila pre- no ostajajo na ulicah in v nanja polidje v fezi kriminali- don za lastno uporabo ali na- iskavo, po njegovem z na- tem mestu se zaradi more- stične preiskave, odvetnike pa daljnjo prodajo," je poudaril menom, da Puzinu naprti bitne obsodbe ne bo prav nič je zmotila tudi pravna kvaM- odvetnik. čim več kaznivih dejanj, s či- spremenilo," je v končni be- kadja nekaterih očitanih kaz- Po odvetnikovem mnenju, mer je že3e!a sodišče navesti sedi še razmišljal kranjski nivih dejanj. Puzinov zago- pridružili pa so se mu tudi k Čim strožji kazni. Tako kot odvetnik. Krivca eksplozijo ^f v iscejo i 1. stran lahko vprašamo, ali ni to dejanje uperjeno v same teme- Vodila jc namreč vcČ od- Ijc demokratičnosti naŠc di-mevnih primerov, zato tudi žave. Zato ga je treba jemati glavnina kriminalistične resno," je dodala notranja preiskave poteka v tej smeri, ministrica Katarina KresaJ. Po neuradnih podatkih so Tudi minister za pravosodje kriminalisti preverili že več Aleš Zalar je napad na sod-oseb, ki jih je obravnavala v nico ocenil kot resen dogo- sodnih dvoranah, vendar pa dek, ki terja resno obravna-niso naleteli Še na ničesar vo. V Slovenskem sodni- otipljivega. Čeprav je bilo ta- škem društvu, ki mu predse- koj po napadu sporočeno, da duje kranjska okrožna sod-sodnica pred dogodkom ni niča Janja Roblek, menijo, prejela nobene grožnje, pa da tak napad na sodnika pose je kasneje izkazalo, da je meni resno opozorilo na ne- spoštovanje institucij sistema in na krizo vrednot v biJa vendarle izpostavljena tudi občasnim grozilnim kli- Kriminalisti preverjajo vsako sled in informacijo, na katero cem, ki pa naj bi bili vsakda- družbi. Napad po njihovem naletijo pri preiskavi ponedeljkovega bombn^a napada, njik sodnikov, zato jih ni je- potrjuje, da se verbalne grož- mala resno in jih ni prijavila nje z napadom na življenje leti je šef mariborskega pod- sodišču že sodijo Kranjča polid) 1. sodnikov v zvezi z njihovim zemlja Maksindljan Voli- noma, starima 18 in 21 let. Generalni direktor polidie delom uresničujejo. Sodni» Janko Goršek zagotavlja, kov tudi takšna dejanja, kot meier na vrata stanovanja sodnika Konrada Rebemika 25. oktobra je ročna bomba pred hoteiom Creina v da polidja pri iskanju storil- je bil napad na okrožno iz maSčevanja dal namestiti Kranju ranila osem oseb. ca in zbiranju dokazov upo- sodnico, ne bodo odvrnila od bombo, ki je hudo ranila Policija je kmalu prijela rablja vse kadro\ske zmoglji- tega, da bi svoje delo tudi v sodnikovo ženo. Na Gorenj- domnevne napadalce, pri vosti in možne zakonske prihodnje opravljali pokonč- skem pa so letos odjeknile enem pa našla tudi orožje, ukrepe. "Ko je bombni na- no. vsldadu z ustavo in za» že tri eksplozije. 15. maja ki so ga maja letos ukrad- pad usmerjen na predstavni- koni, so še poudarili. je ročna bomba eksplodi- li iz začasnega skladišča ka oblasti, sodnika, ki izvaja Sicer pa Lukanova ni prva ra-la pred Policijsko upravo neeksplodiranih »ihojnih kazensko pravo, potem se napadena sodnica. Pred 13 Kranj, za kar na kranjskem sredstev pri Pivki. Gorenjski Glas wwv^'.gorenîskîclas.sl AKTUALNO POGOVOR OSEBNOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Pogovor Med slovenskimi vojaki v Afganistanu je bil tudi stotnik Miha Kuhar iz Kokre. Stran ii V Osebnosti Gregor Rozman, lanski nagrajenec Festivala Urška, ima svoj prozni prvenec. Stran 12 Šolstvo Srednje šole na avstrijskem Koroškem obiskujejo tudi Gorenjci Stran 13 J «i 10 GG + petek, 13. novembra 200Q komuni Ivanka Berčan, vodja komune: "Odločitev za odhod v komuno za nUcogar ni lahka. Znati živeti v skupini je že sama po sebi velika in dragocena ^la. Gradimo na zaupanju, zate se marsikdo čudi, da je hiša ves čas odprta. Če nekdo želi oditi, lahko odide. Lahko jim le. ponudtnko okvir, znotraj katerega rastejo." Luka Zupan, nekdanji član skupnosti: "Fizično se res že takoj počutiš bolje, v bistvu pa se šele po enem letu začne prava komuna. Ko enkrat prideš k sebi, če si bil prej recimo deset iet 'na drogi', je na začetku vse zanimivo, vse novo. Po enem letu pa se šele spet vzpostavi tisto življenje, ki si ga bil navajen od prej. In takrat šele začneš razmišljati, zato je dobro, da si takrat v komuni, saj zunaj lahko hitro zapadeš nazaj v stare navade." Metka Žnidar, vaščanka: "Nekateri smo jih sprejeli z velikim srcem in jim res želimo, da se ix)zdravi;o. Z njimi sploh ni nobenih težav, kot da jih sploh ne bi bilo tukaj." Tone Žnidar, vaščan: "Pol leta sem bil njihov mentor, da sem jih naučil osnov mizarstva. Bili so zelo pridni. Ponosen sem nanje • če bodo tako vztrajali, bom najbolj srečen." Postopno v se nauci]o odlagati maske Pred tremi leti in pol je na Brtnjah pri Bohinjski Bistrki začel delovati program komune Skupnost Žarek. Ves ta čas je v njihov program, ki traja dve leti, vključenih po šest nekdanjih odvisnikov, ki se trudijo pustiti droge za soboi in začdti novo življenje. Matija Rant "E>evet let sem bil na heroinu. Trikrat sem se prijavil v metadonski program, pa mi nikakor ni uspelo, da bi nehal. Skozi leta potem spoznal, da zgotj slepiš samega sebe, zato pride trenutek odločitve - aii bi se rad crogiral vse Življenje aii temu naredil konec. Neko jutro sem se zbudi] in uvidel da tako res ne gre več. Najprej sem bil Štiii mesece v komuni na Hr- osebnosti." Program traja dve leti, vsak posameznik, ki postane Član skupnosti, pa se mora najprej spoprijeti s preteklostjo, "Najpomembneje je seveda, da drogo pustijo za seboj, pomagamo pa jim tudi pri težavah z dolgovi, nerazčiščenimi stvarmi na sodišču, s policijo ..." Sprva sicer zadostuje, pravi Ivanka Berčan, da osvojijo nek red v življenju. "Zato smo vzpostavili umik in pravila igre, ki jim ponuja okvir, ki jim za- vaškem. Mislil sem, da zrno- y delavnici, ki so jo uredili s pomočjo evropskih sredstev, so ^^ ^^^ rem, pa m šlo. Ko sem prišel ^^ zastavili tudi prvi večji projekt • Izdelavo kuhinje. domov, pa sem takoj poklical vanko (Berčan, vodjo komune Skupnost Žarek, op. in zdaj sem že deset mesecev tu. Nikoli nisem obžaloval te od-lodtve - pride sicer kriza, ko imaš vsega Čez ^vo in bi Šel najraje domov, a potrpiš in gre. Pomaga, da se zaposliš z delom," je svojo izkušnjo, ki ga |e pripeljala v komuno na Bitnjah, opisal Emanuel, ki se je prvič srečal s heroinom že pri 16 letih. V komuni je opravil tudi zaključne izpite Za tiste, ki se želijo pridružiti Skupnosti Žarek, je Ivanka B« vedno dosegljiva 040 780 345. "Potem se poslai^mo ^tf^lki srečanje I jim drug tujini. Če se odločijo pa je prvi pogoj, da i Ivanka Berčan. stL" Enkrat na mesec jih lahko obiščejo domači, po treh mesecih pa gredo lahko tudi domov za en dan. Z vsaldm danom skupnosti Ivanka Berčan izdela individualni načrt, ki zajema osnovne dlje progntma» s po- udarkom na tisti lastnosti, na kateri bi sam najraje ždd delati. "Prve dni je pomembno že to, da nekdo zna biti dosle» den pri izpolnjevanju umika, da zna živeti z drugimi, sodelovati, se pogovarjati. Delo na sebi je sesta'bijeno iz zelo kon» za trilemo gostinsko šolo, ni. mnogi med njimi so jim n^lonjala, pa tudi izdelke po kretnih stvari. To jim je na- zdaj pa bo celo nadaljeval §0- 3 veseljem ponudili pomoč, naročilu. Prav zdaj smo že ^^ ^ življenju povzročalo ianje na peti stopnji. In prav ^ismo imeli žage, smo zastavili tudi večji projekt, to ^ stopi- to je tudi dj komune, je po- miza^u Tončku v vasi je kuhinja. Se je pač razvede- í^ ^^^ te stvari" Občasno, do- udariia Ivanka Berčan. "Smi- ^ „ara jo je posodil, pa tudi h- nekdo je kupil pručko in priplavajo na površje sel komune ni le v tem, da tu ^aj nam je pokazal tn poma- videl da je dobro izdelana, tudi stvari iz preteklosti, če- preživijo dve leti, ampak da g^i pn konkretnih zadevah." pa je naročU še kaj drugega mešanja po preteklosti nekaj naredijo iz svojega živ- v hišo so se vseliH konec in tako se je počasi začelo," je postavljajo v ospredje. ljenja - dokončajo šolo. pride- julija 2007, ko še ni bila pbv- pojasnil vodja delavnice rečemo: tako je bilo, jo dn poklica, razrežijo stvari ^^^ ^ ^^ ^^ Zupan. Tako so tudi ÎZ preteklosti., tili njene prenove, kar je pozimi ves Čas zaposleni, je zdaj pa vzemi stvari v svoje roke in naredi drugače. Naši ZačeU so v zelo skromnih predstavljalo del terapije pri še dodal, ko ni več toliko dela pogovori so res iskreni, po-razmerah v bohinjski Sote- zdravljenj u odvisnosti. Nekaj na polju in okrog hiše. ski julija 2006, v hiSi, ki je bila brez elektrike. "Dva me- časa so se stiskali na treh po- Cilj komune, je ob tem po- gradih v pritličju, potem pa jasnila Ivanka Berčan, je stopno se naudmo odlagati maske. Treba je priti do tega, kakšen čJovek si v sebi. Ne seca smo bili tudi brez pïtne ^^ ^o^ak za korakom sami zdravljenje in rehabilitacija. obleko imaš niti kakš- vode. po katero smo s plastič- prenovili podstrř»ho, kamor "Ase mi to zdi nekoliko po- no mnenje ima jo drugi o tebi, no ročko hodili v Nomenj. spomladi preselili spalni- nesrečen izraz, saj jih sama ampak kakšen si v resnid. Da Kopalnico, v kateri so se fant- ^^^ ^^^ nimam za bolnike. Odvis- postopno prideš do notranje- je lahko stuširaH, pa so nam delavnice, za katero so nost ni bolezen, ampak sta- ga « zadovoljstva." odstopUi na Bledu. Prala pridobili sredstva iz finanč- nje. To so zelo sposobni in Vzporedno veliko delajo s sem jim v prostorih društva ^^^^ mehanizma EGP in tenkočutni ljudje. Bistvo pro- starši • na Bledu. Jesenicah in na Jesenicah aJi pa so nam norveškega fmančnega me- grama je zato prepričanje, da v Radovljici imajo skupine za pomagale mame/ se sporni- hanizma, kjer zdaj nastajajo zmorejo sami narediti dolo- starše, ki prav tako predstav- nja Ivanka BerCan. Nato pa najrazličnejši izdelki iz lesa. cene korake. Zunanje doga- Jiajo del premama komune. so našli lokacijo na Bitnjah, Izdelujemo predvsem pruč- janje je zgolj nek okvir za no- oni morajo premagati bjmi zelo ustreza, ker je po ^e ^ kuhinjske stole brez tranjo rast in oblikovanje svoje strahove, razočaranja in eni strani na samem, a obenem biizu naselja. Nakup hiše je sofinanciralo vseh sedem občin zgornje Gorenjske, a največja zasluga, da jc na Bitnjah zaživela komuna, gre po besedah Ivanke Berčan bohinjskemu županu Francu Kramarju. "Vedno poudarja, 4a je ponosen na to. da je komuna v njegovi obdni," je hvaležna. Želo lepo so jih sprejeli tudi vašča- Mesec november je v Sloveniji že deveto leto zapored namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti na področju zasvojenosti. Ministrstvo za zdravje je letos za osrednjo temo izbralo za^gUvijanje kiikovosti in dostopnosti preventivnih programov d geslom (O)cena preventive • gradimo nove prakse. jezo. da lažje živijo. " je pojasnila Ivanka Berčan. Prvi, ki je v programu res zdržal dve leti, je bil prav Luka Zupan, ki zdaj vodi njihovo delavnico. "Drugim se je vsem bolj mudijo, želeli so hitre tečaje in čarobne pražke. â tega žal ni>" poudarja Ivanka Berčan in dodaja, da nekaj mesecev verjetno že zdržijo, a se ob prvi življenjski preizkušnji vrnejo na staro pot i GG + petek, 13. novembra 2009 11 Pogovor del Stotnik Miha Kuhar Med vojaki» ki so se prejšnji teden vrnili z misije v A%antstanu, je bil tudi stotnik Miha Kuhar iz Kokre» ki je sicer zaposlen v gorski šoli Slovenske vojske na Bohinjski Beli, kjer je zadolžen za razvoj gorskega bojevanja. V A^anistanu je v okviru skupine OMLT, v kateri so bili pripadniki Slovenske vojske skupaj z italijanskimi kolegi, poveljeval usposabljanju a&ani$tanske vojske. Danica Zavrl Žlebir že predhodno poklicali na- drejene v domovini in doma- Kako bi pojasnili razliko če, češ da se ni nič hudega med mirovno in vojaško zgodilo. O tem smo se že misijo? prej dogovorili, da smo pre-'Tudi mirovna misija je predli dezinfbrmadje in nevojaška misija, obstajajo pa potrebne skrbi." različne oblike. Mi smo deloval: v okviru ISAF-a, kar i« Kako ste ii in vaši vojaki do- mirovna misija, zandi nado- življali zaplet ob «vrnitvi nalnih omejitev pa nismo so- kontingenta v domovino? delovali v neposrednih boj- ^NaŠ pogled na zamudo nih nalogah, temveč je biia pri vrnitvi v domovino je morda nekoliko drugačen, ker pač poznamo in razumemo slhiadjo. Dejstvo je, da Slovenska vojska nima naša osr.ovna naloga uspo sabljanje» učenje ir. svetova nje afganistanski vojski Kljub temu da gre za mirov no misijo in da smo imeli svojega letala za strateški nacionalne omejitve, pa je transport in smo vezani na treba vedeti, da se vselej» ko druge prevoze. Ne glede na greš iz baze, lahko vsak hip to, ali imajo vojske svoje pre- zgodi kontakt 2 uporniki ali voze ali ne, pa se ti skoraj pa naletiá na druge nevarne redno prestavljajo iz ra7Uč« situacije, kot so bombe, zase- nih razlogov. V prvotnem načrtu je bilo, da gremo do- de, samomorilci..." mov med 16. in 19. okto-}e v tem času prišlo do takš- brom, prvi termin za iet ýý ne situacije? smo dobili za 29. oktober, "Zgodila se je na eni .zad- nato pa se je to prestavljalo njih nalog v septembru, ko smo izvajali humanitarno na 1. in 2. november. Odpotovali smo z ameriškim Tveganje je pač del našega poklica s ČÍYYieV pomoč 250 kJometrov zunaj transportnim letalom, ki je baze v Heratu. na zelo težko nrinp ialn v Afoani^tan nnrp. sam nimam težav. Že od mladih let se ukvarjam z alpinizmom, kov, k) smo jih mi urili, je pri brezplačno, kar )e bilo že torih, tak je pač standard za gorskim skim reševanjem, kjer se prav tako tvega, Ic na drugačen način. Tako pri mojem poklicu kot pri konjičku pa je pomembno zavedanje, da bom tvegal in da se je treba na to ustrezno pripraviti: fizično, psihično, strokovno in z materialnimi sredstvi je treba narediti vse, da bo tveganje čim manjše. Brez tveganja ne gre, to dejstvo smo sprejeli že, ko smo Sli v ta poklic. Težje kot nam vojakom pa je sprejeti našim domačim, ko odhajamo v tvegane situadie. " Ste v času svoje odsotnosti pogrešali družino? "Včasih je bilo treba to kar odmishd, zlasti zaradi najmlajše, šesdetne hčerke, ki je po internetu na koncu nenehno spraševala: ati, kdaj prideš ... Sicer imava z ženo Še tri sinove, stare 24, 21 in 18 let." baze v Heratu, na zelo težko pripeljalo v Afganistan opre- dostopnem goratem območ- mo, polet od 29. oktobra naju. Ob vrnitvi je naša enota, v prej pa so prestavljali, ker kateri so bili afganistanski oprema še ni bila naložena. Stotnik Miha Kuhar I FOTO: CODAZO Kavíič vojaki (mi smo se vračali ne- So nas pa o tem redno ob- Ko ste se vmili, so vam vaS* čani v Kokri pripravili do* brodošlico. Kako ste jo doživeli? "To je prekrasna zgodba. Sprejem v Kokri me je presenetil, srečanje z domačimi, prijatelji in vaščani je pred- kaj ur kasneje), naletela na veščali. To letalo se je praz- vadnega, V naši bazi je bila pogledih lepše kot v Afgani- stavljalo lep uvod v ponovno bombo, podstavljeno na ce- no vračalo nazaj v Evropo in • veČina ameriških enot stalno stanu, Icer že trideset let ne- civilno življenje. Ko se na- sti. Pet afganistanskih voja- zato smo dobili ta polet nameščena v napihljivih šo- prekinjeno traja vojna." mreč vojak vrne domov, lahko doživi krizo, osamljenost. tem umilo. Ta bomba je bila vnaprej dogovorjeno, tako radi tamkajšnjih pogojev in Številni gredo na medna- se težko privadi na način živ-zagotovo namenjena eni od da ne držijo informacije, da zaradi velikega Števila enot. rodne misije najbrž tudi iz ljenja, iz katerega je bil nekaj enot ISEF-a, bodisi Italija- se nas je s prevozom kdor- Ko so bile volitve, smo deni- materialnih razlogov, kak- časa iztrgan. Ob sprejemu nom bodisi nam. Na tem ob- koli usmilil. Ti odlogi so bili mo na terenu spa]i na pro- Šen pa je bil vaš motiv? svojcev, prijateljev in vašča- močju delujejo oborožene lo- najtežji za domače. Dogo- stem (pri dnevnih tempera- "Zagotovo je razlog tudi nov v Kokri, mi je bilo toplo kalne milice, pri katerih ni vorjeno je bilo, da se misija turah 55 in nočnih 30 stopinj materialni, saj ima vsak od pri srcu. saj da vedeti, da so tvega, Ic na vodništvom in gorskim v « t • ...... ........• r - ' --------- --- — —^ -- ----------------J ----r —; -------------/ —,---- ----— ...WW. ..-J — • --- —, — reševanjem, fyer nalanCno ^nan njlliov ulj. 15. oktobra zaključi, ko je v Cckija), vih vsega še na Ive- nas svoje potrebe ki načrle. ljudje mislili nate, da jih je , J Imeli so sicer informacijo, Afganistan že prišla nova ganem območju. Toda tak je Zame pa je bil tudi poklicni skrbelo in da so veseli, da si se prav taKO da ^ njim prihajamo s huma- skupina. Takojšnja vrnitev paČ naš poklic. Za te pogoje motiv. Zame kot za častnika, se vrnil." nitamimi nameni, zaradi če- pa iz že omenjenih razlogov smo tudi vnaprej vedeli, ki dela na področju usposab- sar naj ne bi sovražno delo- ni bila mogoča, v Sloveniji Komu od domačih je to mor» Ijanja in ker v gorski šoli Boste doma pogrešali adre* irUSUČen način. ^^^ P^®^ nam, vendar smo se je to medijsko potenciralo da težko razumljivo, vendar usposabljamo pretežno za nalin, saj doma življenje ni J , , morali biti pripravljeni na in javnost je to doživljala kot mora vojak delati tudi v za- Afganistan, udeležba na mi- tako vznemirljivo, kot je i akO pfl mojem vse, saj to ni uradna vojska. Imd zaplet. Naj povem, da v htevnih razmerah, nad Či- siji pomeni tudi velik prispe- bilo v Afganisiaiiu? poklicu kot pri konjičku pa je pomembno zavedanje, da bom tvegal in da seje treba na to ustrezno Največja grožnja v Afganista- Afganistanu ni nič posebne- mer pa se ne pritožujemo, vek k osebni kompetenci. "Doma pa je drugače. Spet nu so ta čas improvizirane ga, če pride do preložitve po- Za takšne pogoje se tudi Koristilo mi bo tudi pri na- se srečujem z vsakdanjim mine, ki jih postavljajo obce- letov, zlasti notranjih. Ko usposabljamo.' sti, in samomorilci predvsem v avtomobilih." sem bil v Času misije na daljnjem delu v gorski šoli. življenjem, treba se je vklju- Poleg tega menim, da vojaku čiti v tukajšnji službeni ri- neki konferenci v Kabulu, je V gorski Šoli Slovenske voj- danes nekaj manjka v karie- tem, zaživeti družinsko živ- ta trajala pet dni, pet dni pa ske na Bohinjski Beli, kjer ri, če se ne udeleži vsaj ene ljenje, sprejeti vsakodnevno Kako v takih primerih, ki sem porabil, da sem zaradi ste odgovorni za razvoj gor- mednarodne misije. Naš po- rutino od plačevanja polož- pridejo v javnost, pomirite zapletov pri prevozih prišel skega bojevanja, veliko de^ sel je sedaj v tujini, za danes nic do tekanja po uradih za domaČe? Je poskrbljeno za iz Herata v Kabul in nazaj." late pri usposabljanju do- in za prihodnost pa upam, dokumenti {z ženo se loteva- ustrezno komunikacijo z domovino ? * mačih in tujih vojakov, da nam države ne bo treba va gradnje hiše), skratka gre Preden ste vi odšli, je prišel Kakšna izkušnja je bila za braniti tukaj v Sloveniji." "Za to je zelo dobro po- v Afganistan že novi kon- vas misija v Afganistanu? za drugačen način dela in komuniciranja. Dovolj adrena- prek intemeta, po službeni v šotorih? pripraviti: ^ » y ^t ^ V p^lC^ XIXICXXICU^ pU »XU^L^XXX pzično, psinicno, strani pa smo imeli ves čas strokovno in z materialnimi sredstvi." skrbljeno, v bazi vsakodnev- tingent vojakov, zaradi če "To je bila nova, zanimiva Čeprav je človek za domovi- lina pa sem deležen pri svo- no lahko komuniciramo sar ste morali menda bivati in zelo koristna izkušnja. tako s poklicnega kot, tudi no verjetno pripravljen bolj tvegatí kot v tujini? jem konjičku, gomištvu in gorskem reševanju, Nisem "Tudi to je v Afganistanu človeškega stališča. Z veli "To je lahko predmet raz- pa od tega odvisen. Doma na voljo satelitski telefon, nekaj povsem normalnega, kim veseljem sem prišel na- prav. Tveganje je pač del na- imam rad svoj mii, rad sem tako da se lahko v vsakem Šotori so ogrevani, veljajo pa zaj, ne ker bi mi bilo v Afga- šega poklica, s čimer sam ni- z družino in s prijatelji, in če trenutku oglasimo v Sloveni- terenski namestitveni pogoji nistanu odveč, pač pa zato, mam težav. Že od mladih iet me vidite v civilu, najbrž ne jo. Ob vsakem takšnem do- (zložljive postelje), kar za vo- ker je Slovenija tako zelo se ukvarjam z alpinizmom, bi rekli, da opravljam vojaški gajanju v našem okolju smo jaško življenje ni nič nena- lepa in rudi življenje v v.qeh gorskim vodništvom in gor- poklic." ¥ u 12 GG + petek, 13. novembra 2009 Osebnosti Divra Pešk. Na Bledu se bo predstavila z nadrealističnimi slikami. / (910: COMZO Kavčič "Ilustrativno prenaâaDje ideje na platno vsebuje nadrealno fantazijo in to mi daje možnost, da naslilom tisto, kar realno ne obstaja,** svoje nadrealistične slike razlaga avtorica. Slike so pogledi na življenje V torek, T7. novembra» bo v hotelu Golf na Bledu odprtje razstave likovnih del makedonske umetnice Divne Pešid Igor Kavčič leta pomeni likovna umet- trlrana na posamezne po- svoje sporočilo in občutice^ ki - nost? Ste v njej ob stresnem slovne angažmaje. potem mi izhajajo tudi iz bogatega k> Koodali ste filoioSko fakuJte- poklicu našli tudi duhovno slikanje omogoča predvsem lorita, ki pri občinstvu prebu- to v Skopju, oddelek za ma- pomiritev? kedonski in lužnosiovanske "Moja prva inspiracija, ko največjo svobodo izražanja " ja senzorje in jih ne pušča ravnodušnih." Katera vaša likovna dela bo fezike, ob tem pa tudi amioi* sem pri trinajstih vstopila v Blizu vam je likovna abstrak- ške študije. Za vami je študij svet slikarstva, je bil genialni cija. pol^ močne in samoza- menedžmenta in bančniš- Salvador Dali. ki je nekoč re- - vestne poteze s čopičem se v ste predstavili oa Bledu, bo tva, poslovno sodelujete z kel "nisem jaz tisti, ki je vaših delih srečamo s pravu tu izbur iz vaše^ mednarodnimi podjetji, ste klovr, ampak jeto grozno d- erupdjobarv. Kaj vas je nav- slikarskega opusa ali bodo to pa tudi odlična športnica, nična in podzavestno naivna dihnUo v tak likovni večkratna državna prvakinja družba, ki se dela resno, da "Kot avtorica v vsem, kar najnovejše slike? "Na Bledu bom predstavila v streljanju z malokalibrsko bi bolje prikrila svojo no- se dogaja okrog mene, vedno najnovejša dela iz cikla in zračno puško. Pa vendar- rosť'. Svoje vzgibe in pogle- iščera resnico. Glede na to, "Združeni v različnostih", le. čez nekaj dni na Bled pri- de na stvari v življenju imam da je moj likovni slog nadie- inspiracijo za to temo pa sem jahate kot si i ka ika ... "V veliko zadovoljstvo mi je, da bo prihodnji torek v ho- "Če sem pri Streljanju osredotočena lena eno telu Golf na Bledu odprtje samo tořko «a tard, v poslu i?em skon cen tri rana moje osme samostojne li- ^^ posamezne poslovne angažmaje, potem mi kovne razstave, ki bo potem na ogled do kcnca meseca. slikanje omogoča predvsem največjo svobodo Organizatorja tega kulturne- izražanja." ga dogodka sta ambasador republike Makedonije v Slo- našla v večnih ugankah o mikro- in makrokozmosu, dejstvih organslœga spajanja in razdruže van ja, kot tudi v podobnostih in različnostih v sprejemanju posameznih živIjCTijskih situadj." Kako kot poslovna ženska in športnica gledate na umet- veniji Samoil Filipovski in potrebo na platno prenesti alističen, ilustrativno prena- nost? Je ta lahko poslovni iz- častni konzul republike Ma- na način, kot jih sama vidim šanje ideje na platno vsebuje ziv oziroma se jo da meriti? kedonije v Sloveniji Janez in doživljam. Umetnost je nadrealno iantazijo in to mi "To bi bilo popolno, ukvar- Bohorič, ki se jima na tem del mojega življenja in ni nič daje možnost, da naslikam jati se s tako vzvišenim po- mcstu tudi zahvaljujem za manj pomembna od vsega tisto, kar realno ne obstaja. slanstvom, kot je umetnost. vso IX* poro • drugega, kar počnem. Ce To pomeni, da različne sesta- in hkrati tudi živeti samo od sem pri streljanju osredoto- vine spreminjam med seboj, tega. Sicer pa, saj vedno stre- Kdaj ste se začeli ukvarjati s čena le na eno samo točko na da na neki način kritiziram mimo k popolnosti, mar slikarstvom in kaj vam vsa ta tarči, v poslu sem skončen- krivice. Vsako delo prinaša ne." Gregor Rozman je na vprašanje, če ima njegov prvenec srečen konec, tako Zgodbe pentljastega viteza Občinski uradnik iz Medvod ima svoj prozni prvenec» Pretekli mesec je namreč izlla knjiga z naslovom '^cruK.ansata^ avtorja Gregorja Rozmana, lanskega nagrajenca Festivala mlade literature Urška. Maja Bertoncelj Leto dni zatem, ko je bil izbran za Uršljana, nagrajenca izdam še kakšno knjigo ali Na primer zmenek na Bo- Je bi! Gregor Rozman pred nadaljujem v spletni dimen- genšperku se v resnici ni uspehom na tem festivalu ziji?" sprevrgel v junakovo spaho- neznano ime? vanje zraka iz želodca v ob 'Objavljal sem v literarnih Festivala mlade literature Za kakšne zgodbe gre? Kako raz meščanske dame v ti- revijah. Omenil bi líř^flíuro Ur$ka. je 35-letni MedvoŠčan bi preprostemu človeku raz« stem trenutku, ko sem jo av- in Mentor. V spletnih medi- Gregor Rozman, pisec pro- ložili vsebino te knjige? tor želel poljubiti. Zeld sem jih pa sem prisoten z različ* ze, Id je sicer kot svetovalec "Na 170 straneh knjige je pokazati, da junaka nekakš- nimi zapisi, predvsem s zaposlen v Oddelku za druž- 24 zgodb, ki imajo rdečo nit na podeželsko proletarska kratko prozo {gregor.roz- bene dejavnosti Občine v iskiiïju ključa veCnega živ- nouanjosi spominja, na) se maii.si) in z liieraiuu sudal- Medvode, dobil svojo prvo ljenja. Če ga želimo najti, raje giblje v primernih kro- nim eksperimentiranjem na knjigo. Izdaja knjige z našlo- moramo iskati ljubezen. Mo- gih. V knjigi sem kakšen do- vest.si.'' vom crux.ansata je bila na- Ški jo najdemo v ženski, s ka- godek želel podčrtati v ab- grada za "zmago" na Pestiva- tero se nadaljujemo v več- surd. Verjetno povprečnega lu Urška, založil pa jo je Jav* ni sklad RS za kulturno de- nost v obliki skupnega zapi- bralca zgodbe o dotgočas- sa. Izhajam iz staroegjpčan- nem življenju nekega javne- Kdaj ste v sebi začutili dar za pisanje? "Kar zgodaj. Šolske spise v javnost. Knjiga je torej Se skcmitologije,kjerankh(lat. gau5lužbcnca,kivsakdant3- osnovni šoli sem pisal odlič- povsem sveža, nagrajenec pa Crux Ansata) predstavlja naj- ska in preklada papir, ravno jo je prinesel s seboj na pogo- večji užitek tn čudež človeka, ne zanimajo." vor v medvoško knjižnico, ki svojo smrtnost premaga le no, prvo pesem pa sem napisal že v petem razredu osnovne šole. Takrat sem "Svetega izvoda še nisem to- z novim življenjem, t j. otro- Zgodbe so zapisane dru^če, zlagal preproste rimane ver-liko uporabljal, da bi dobil kom. Beseda crux pomeni v odstavkih, kot jih nismo va- ze o realni podobi sveta okoli ušesa, a jih gotovo še bo," je križ, ansata pa je pentíia. Fa- jeni? sebe, o objektih, ne pa še o pogovor o svoji prvi knjigi za- lični spodnji del predstavlja "Tiko je. OdloČil sem se občutkih, o katerih piše lite- čel Gregor Rozman, ki ga po- moškega, pentljasti zgornji za obliko odstavkov, s katero rat v zrelejših leti." kot so ga imele njegove osnovnošolske ieg pisanja zanimata tudi pa žensko. Junaku pentlja- že takoj namigujem na he- pesmice, odgovoril: ^Razumevanje konca v cnmi.ansati prepuščam posameznemu bralcu. Lahko je srečen ali žalosten, lahko pa ga sploh ni. spletna umetnost in multi- stemu križarju iskanje lju- raldiko. Polnost in praznost. Imate prve pesmice še shra medijsko sodelovanje z dru- bežni ne uspeva najbolje, ki se prepletata v eni sami njene? gimi umetniki. Branje nas v glavnem zaba- točki, kot šahovnica, stop- "Imam. Ko privlečem na va, vendar nas pri svoji dra- njujeta dogajanje. Tudi si- plan stare zvezke, se vedno Zakaj pa bi knjigo moral zaključiti avtor?" Dobili ste svojo prvo kniigo. matičnosti drži do konra." cer sem notranjost sam ob- nasmehnem. Ena se je kon- "To je velika ^st in izziv za So^odbelzvaš^fi^ijenja? Ukoval, medtem ko so plat« čala z besedami: In vsi veselo v prihodnje. Treba bo začeti "Največ je domišljijskih. razmišljati, kako naprej. Naj nekateri izseld pa vseeno so. nice delo fotografa Hemra- na Pivka." 50 zheli, dokler umirati niso zabelil" i 4 GG + petek, i}. novembra 2000 13 šolstvo srednjo šolo k sosedom? Gorenjski dijaki na avstrijskih dvojezičnih srednjih šolah niso novost, za mnoge pa je šolanje zunaj meja Slovenije še neznanka« Darja Ovsenik tične kompetence za podjet- primernim učnim uspehom Vse tri poudarjajo pomen izo- — —' ništvo in menedžerje. Nava- šolanje nadaljujejo na splo5- braževaiija Zâ večjezičnost v Ob nedavnem obisku av- ja» da je aanimiv tudi poda- ni viSji šoli (gimnaziji), v ka- alpsko-jadranskem prostoru atrijskih šolskih nadzornikov tek» da več kot polovico av» ten učenci izobraževanje za- (dijaki se učijo od tri do pet za ekonomske šole v Ijublja- strijskih univerzitetnih di» ključijo z maturo, ali na po- tujih jezikov), saj je to kljuni je beseda tekla o šolskem plomantov prihaja iz eko- klicni srednji ali viáii šoli, od čen dejavhik za bolj intenziv- sisteriju v Avstiiji iu Slvveiii- noniskih Šo] in ne, kot bi pri- koder je sistem pieliajanja no soddovću)fe med Sluvetil- Stavba, v kateri sta Gimnazija za Slovence in Dvojezična ji» izzivu podjetništNB v času čakovali, z gimnazij» na univerzo podoben sloven- jo, Avstrijo in Italijo. Na dru- trgovska akademija v Celovcu. gospodarske recesije in sode- Dr. Teodor Domej. deželni skemu, h srednjih šolah se je k po- lovanju na področju šolstva, šolski nadzornik za sloven- Na avstrijskem Koroškem uku slovenščine letos prijavi- Hermine Speri, vodja oddel- ščino na srednjih Šolah na so posebnost tudi dvojezične lo še 725 učencev, kar je oko- ka za ekonomske šole na av- Koroškem, je ob koncu sre» šole s slovenskim in nem- li 100 več kot v lanskem šol-strijskem Zveznem ministr- čanja poudaril, da je ob spe- škim učnim jezikom, kjer se skem letu. stvu za Šolstvo, umetnost m znavaniu slovenskega šol- olrod lahko prijavijo k dvoje- Srednje šole na avstrii- kulturo, je povedala, da so skega sistema prišel do za- žičnemu pouku. Prijave k skem Koroškem obiskujejo bili na obisku z namenom, ključka, da je le-ta zelo kvali- slovenskemu pouiai zadnja tudi Slovend, med njimi veda spoznajo slovenski šolski teten in bi bila za podiranje leta naraščajo, nudi pa ga 73 liko Gorenjcev, saj je Celovec sistem, saj se nadzorniki red- meja v glavah Slovencev in osnovnih šol (od tega devet za nekatere dijake z Gorenj- no srečujejo in razpravljajo o Avstrijcev potrebna tudi izpostav) ter dve šoli v Ceiov- skega praktično tako blizu, prihodnosti ekonomskih Šol obratna reklama, torej za šo- cu, ki sicer ni del dvojezične- kot bi se odločili za eno od v vseh devetih avstrijskih de- lanje avstrijskih dijakov na ga ozemlja, kjer velja zakon o srednjih šol v Ljubljani. Ne- želah, vsaj eràcrat na leto pa šolah v Sloveniji- manjšinskem šolstvu. Letos kateri med njimi zato med se odpravijo v tujino, da si , Avstrijski in slovenski šol- je k dvojezičnemu pouku tednom bivajo v Avstriji, dru- razširijo obzorja in dobijo ski sistem sta sí v marsičem prijavljenih 41,27 odstotka gi se v šolo vsakodnevno vo- nuve ideje za xiuvu:sti v Šulali. podobna in likrati tudi različ- ali 2016 vseh koroških zijo, nekaj pa je tudi otrok Dr. Bogdan Šalej, direktor na. Tako kot v Sloveniji v Av- osnovnošolcev, kar je najvišji Slovencev, ki so se zaradi mednarodnega centra za striji splošna šolska obvez- delež od leta 1959. dela ali drugih vzrokov pre- promocijo podjetništva nost traja devet let, a s to raz- Za srednješolce so na voljo selili na Koroško. Letos Gim-jrCPE), je ob obiskii nadzor- liko, da osnovna (v Avstriji tri dvojezične šole: Zvezna nazijo za Slovence obiskuje nikov dejal, da gJavno pred- !judska)^šola tiaja štiri leta, gimnazija in zvezna realna lo, Trgovsko akademijo 33 in nost ob spoznavanju avstrijskih ekonomskih šol vidi v nato pa se učenci lahko vpi- gimnazija za Slovence (letos Višjo šolo v St. Petru 52 dija- Šejo na različne vrste Šol: 532 vpisanih dijakov), Dvoje- kov iz Slovenije. Za vpis na- tem, da SD v primerjavi s slo- glavno (od 10. do 14. leta sta- žična zvezna ti^ovska akade* nje predznanje nemščine ni venskimi, ki usposabljajo rosti), splošnoizobraževalno mija (168 dijakov), ki sta v potrebno, je pa zaželeno. Di- predvsem za opravljanje višjo šolo {od 10. do 18. leta) isti stavbi v Celovcu, in za- jaki si tako pridobijo dobro funkcij in uslužbencev v go- ali višjo stopnjo ljudske Sole sebna Visja šola za gospodar- znanje nemšk^a jezika, saj spodarstvu, avstrijske bolj (do 14. leta). Po zaključku ske poklice v Št Petru pri št ta ves čas pouka poteka pol v usmerjene v razvijanje prak- glavne šoie lahko učenci s jakobu v Rožu (125 dijakov), slovenšárd, pol v nemščini C 't» h-i ■ i Sara Sušićp dijakinja Dvojezične trgovske akademije v Celovcu I Foto: osci Ni ÈPMi^ "Za šolo v Celovcu sem se odločila predvsem zato, da bi se naučila nemštine. Zanimal me je tudi način šolanja v tuji državi. Razlog več pa je bil, da sem hotela malo stran od doma/ je povedala i9«letna Sara Sušič z Jesenic, dijakinja Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu. m Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVEDN Skupaj poiscimo najbolj prijaznega postnega uslužbenca/ko! Veqetw ste kar presenečeni, kaOar se v vasem postnem nabiralniku ne znajde r>ić. ntt) en sam oglasni etak. Šele takrat pomisifrno, kako zelo smo odvisni od pošte oziroma njenih putnih delavijtAr. Morda niste veceli, da pismonoše za dostavo poštrih pošiljk na Gorenjskem opravijo 6.996 kitometrov poli na dan. Od tega 569 kjio-metiov peš. 935 kilonetrcv s kdesi» 1599 l<3k>metrDv z motorji in 5.643 kiometrrv 2 avtomobili. Pošte na Gorenjskem pa obišče od 5.000 do 15.000 up[>rabnikov na clan. Osupljivi podatki, mar ne? Ker Gorenjski glas enakomemo pokriva cbmočje Gorenjske, prinašajo pa ga ptsmonoše. ki jih marsikateri naročnik vsaj vsak torek in petek tezKo pnčaKuje, vas slabimo k sodelovanju, izpoinle glasovnico in nam jo do 24. novembra pošljite na: Gorenjski glas, 6lewetsova ces^ 4. K/anj, aii nam pišite m: koticek^^g-glas.si. Tako bono z vašo pomočjo igrali najprijaznejšega poštnega usJužbenca/ko. Ki to nagrajena zasluzenim letovanjem. Oeset izmed v&s pa bo prejeb prakbcne nagrade, ki jih podeljuje Pošta Slovenije (osebne zrtamke, letna mapa znamk). Glasujem za: Posta*: Moji pocatki: ' te fi6 poznate i(T>eAa r çnm)ia poàlnâQS na Kater deO oz. oDmoćie (naslov) k» 5no Gorenjski Gldb Cy POŠTA SLOVENIJI > I 0.78 € ■m * VI / t* «i». iS * 5 3 L» C A Û H i . VAVW .posta,si i ' ^ > » è - >'T. • ♦ ^ ^ t > « > / € « V0SĆ(LNlCE i S CÏM là í»mf4(( I.« i ADVENTTffi SVEČE i 5,»9 C CuAti kA POJOČI PUSACTI M5DVEOKI VO&Čn-Nt ZNAMKE V IVtÓjČKUÍ 2 t2 ZKAMKAMI t • # # .'O» d .4 ^ DARdNI SET 2.1» € ADVEKTNl ^ KOLEDAR IN KRESNIČKF v CmMkomptM 5,19 i ' « « « % CaàtAhxafàt^ C SVEČNIKI * / i 13,n€ NAUřMíCI* mnoA v ftoviiwhra bkđecmfaru^m Barvita praznična ponudba na poštah. Za prihajajoči advCDtni čas - smo pripravili pestro ponudbo izdelkov, adventoe sveče, adventne koledaije in razna drobna darilca za popestritev priprav na prazDov&oje božiča Obiščite nas. Zanesljivo vsepovsod POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN RNANCE vi 14 GG + petek, 13. novembra 2009 Na robu Bojanova zcode^ o tem, kako pasti in znova vstati Avtobus je pravkar speljal postaje Milena Miklavčič usode znova ugotavljam, da se mo- la. Prav Uko sva imela netim. Udarci, ki so jih posa- nehne prepire, ker je trdila, mezniki zadajali bližnjim še da sem otioka preveč razva- pred desetletjem in več, so jal, kar je bilo morda res, a v bili v primerjavi s prefriga- meni je bilo toliko nakopičenimi načini, ki iih nekateri ne ljubezni, ki je silila Čez ati. mi je govoril starejši sin, samo pretiravaš. To je bil stavek, ki sem ga slišal vsaj petkrat na dan. Nekoč je naneslo, da smo postavljali montažno hišo v bližini uporabljajo danes. Se zelo vse možne robove, da sem moje nekdanje učiteljice. Ne nežni in enostavni. Bojim jo nekomu pač moral dajati, vem, kaj me je pičiio, da 5€, da nam sodoben čas ni Spominjam se. da je bil sin sem potrkal pri njej. Bila me prinesel le modeme tehno- nekoč operiran na žrelnici, je zelo vesela in povsem logije, mnogi se iz nie učijo tudi tistega, česar se ne bi smeli. Rane, ki jih dobijo v času odraščanja, se otrokom red- kokda j po vs em z acel) j o. Morda tedaj, ko se nenehno menda je to nepomemben poseg, rutinski, a meni se je že ob sami misli, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se kirui' gu zatresla roka. mešalo od hudega. Vzel sem dopust in ostajal pri njem od iutra do spontano sva si padJa v objem. Če sem iskren, je bila ona edina, ki me je videla v dušo in me tudi razumela. Naneslo je tako, da sva se potem spet začela srečevati, pa ne toliko zaradi seksa, čeprav tući zaradi njega. Pri njej sem se počutil kot doma in moram priznati, da me njena zgubana koža sploh ni več toliko motila, kot me je tiekoč. Tudi doma nisem več toliko pretiraval, tako da smo nekaj let živeli dokaj mimo in tudi dobro. ť us til sem delo v podjet) u in šel na svoje, saj sem na ta način lažje kombiniral čas, da sem lal^o občasno ušel rem,"' je ob še zmeraj bole- k moji učiteljici. Doma me imele doma povsem "običaj- čih spominih, a brez dlake je najbolj zabolelo takrat, ko zavestno kontrolirajo, da fte večera, neznosna mi je bUâ ponavljajo napak svojih star- že misel, da bi ga za sekun šev. Podobno je počel tudi do izpustil z oči, bal sem se, Bojan. Opomnike je imel povsod po stanovanju. Na njih pa je pisalo: ne bodi tak kcft oče, pckaži ljubezen • ne bodi kot mati. da bi bilo kaj narobe. Meta je bila vedno bolj glasna, da jim ne pustim dihati, da jih bom zamoril do konca in še čez. Sem in tja sem se vzel v roke in se trudil, da ne bi zornost in pripravljenost, da pretiraval, a ka), ko me je za- ji ustreženi oa migljaj, godi- grabila panika, da imata !a. Bila je srečna in zadovolj- otroka premalo pozornosti "Na začetku je ženi moja po- na, zlasti tedaj, ko se je primerjala s kolegicami, ki so in potem je bilo spet po sta- ne" partnerje. Hvalila se je, da si midva vsa dela deliva, da jo nenehno nosim po ro- na jeziku, pripovedoval Bo- sem hotel ženo spontano lan. Žena Meta je odraščala v kah, ji ustrežem v vsaki že- povprečni družini, kjer z iz- Iji. Počasi pa ji je začel "bel kazovanjem Čustev niso pre- Pri številnih zgodbah, tudi îfnib" presedati, ^aj je vse tiravali, ohenem pa jih niko- pri Bojanovi, me včasih po- skupaj, kot je sama dejala, li tudi ni pogrešala. Zato je kličejo in me nejeverno po- postalo že dolgočasno- A ni- postajala ob Bojanovih pobarajo, če je zgodba resnič- sem mogei iz svoje kože. V skusih, da bi se je kar naprej na. Po drugi strani pa se meni je tiČoJa bolestna želja, dotikal, alergična in sitna. objeti, pa se je odmaknila in mi rekla: 'kaj bi pa spet rad?' Nisem mogel doumeti, da misli, da so nežnosti pogojene r trgoviro med nama. Svoje navade je nehote prenesla tudi na otroka, a vsaj pri njima sem se trudil, da sta doumela, da se oglasijo tudi tisti, ki kakšno da ji dajem tisto. Česar sam Dokler sta bila otroka majh- objemamo zato, ker se Ima tako ali podobno usodo po- nisem imel nikoli: to pa je znajo in mi jo zaupajo. Po- ogromno ljubezni in še več dobno se dogaja tudi tokrat Ijube^ai. Piiuašal sem jI na, je še šJo, da ju je očka nenehno crkljal, a potem ko sla udrasld, ^lasll v uubťile- in moram reči, da se me je drobnarije tudi za kakšne ti, sta pokazala kremplje, vsaj ena od na novo slišanih nepomembne obletnice, kot "Počutil sem se izločenega iz družinskega okolja. Sploh nisem vedel, kaj delam na- še posebej dotaknila. Včasih recimo datum najinega prse mi, žal. zdi, da poznam vega p>oljuba. A moja ušesa že vse oblike najbolj bolečih sploh niso zaznala signala, robe. Čutil sem, da sem jim trenutkov v medsebojnih ko sem opazil, da je darila dajal vse, Česar je meni odnosih, ki so značilni za odlagala r^a polico z začim- manjkalo, a dosegel sem družinska okolja, a vedno bami in jih sploh ni odpira» ravno obratno. Saj si ťajn, mo' radi, in ne zato, ker bi objeme zabarantali za kakšne usluge. " Ko je Bojan odprl svojo obrt, mu delo ni šlo od rok tako, kot je želel. Bil je preveč popustljiv, svojega dela pa ni zaračunal tako, kot bi ga moral. V njegovi bilanci je bilo vedno več rdečih številk... (se nadaljuje) Zakaj so domače naloge koristne? (6) Damjana Šmid moj pogled KaUre napake delamo starši njihove tožbe. Otroci radi za- d rečejo, da morajo sifirši iska-pri ifo/skiii obveznostih naíih pravljajo čas za pregovananje tipa spletnih straneh določeno otrok, a se ie^u nc ziivtdumo? Ena izmed najbolj pogostih dobronamernih napak je pri- družine zaradi / agajanj e otrokove domaČe naloge. Ne more vsa družina čakati ali se in pogujanjt, ni pa trsba tega početi nam. Postavimo časovni okvir, v katerem naj bo domača naloga opravljena, šele potem se lahko prižge raču- in seminarskih nalog. Pri tem ttûlmi:, In prav računalnik jc bi morali fciti ocenjeni le izdel- snov, je to potrebno preveriti pri učiteljih. V5I síař-Jí n€ znajo uporabljati računalnika. Enako je pri izdelavi plakatov starši vsa leta šolanja prilaga- pogosto jabolko spora, saj otro- ki, kijih zares naredijo otroci jati na čas, ko otrok hoče ali pa noče delati domaČe naloge. Če smo dogovorjeni, da gremo c\ trdijo, da ga potrebujejo za šolo. Če je to res, preverimo, katera snov je bila iskana na skupaj ven, je otrokova izbira, računalniku in otroci naj po- ali se bo potrudil in ki z nami kaže/o izdelek, ki so ga naredi- sami. Razlike med njihovimi izdelki so več kot očitne, ker je v nekateri izdelke vložena energija staršev, kar pa ni prav. Obveznosti, kot so do- ali pa bo estai doma in pisal I i s pomočjo računalnika. Pri mače branje, seminarske nalo-nalogo. Pri tem preveč popuš- mlajših otrocih se starši spra- ge in ostali izdelki, za katere čamo in se prilagajmo, otroci pa lagodno čakajo na naša Šujejo, kdaj naj bi otroci sami iskali podatke na računalni- nauodiia in priganjanje. Ko ku, O tem seje najbolje pogo-otroci tožijo zaradi količine voriti z učitelji, saj otroci prenašajo takšne informacije, ki jih ohmejo^ehi v prid. Če otro- naloge, premerimo, če je to res in potem se ne ozirajmo na otroci dobijo na razpolago več časa. Je /cori.^tno napisati na koledar oziroma na vidno mesto in določiti kakšen dan pred zadnjim rokom. Le tako bo dovolj časa in malo izgovorov. i SODNA KRONIKA TEDNA V Piše: Simon Subic Na Ptuju sodijo duhovniku Na ptujskem sodišču so za zaprthni vrati začeli soditi duhovniku Slavku Šteiku, ki vodi župnijo Polenšak (med Ptujem in Ljutomerom). Državno tožUstvo mu očita storitev spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, za kar mu grozi do deset let zapora. Po poročanju nacionahiih medijev so župnika zaradi domnevnih spolnih napadov na tri mladoletna deUeta pridržali maja letos, preiskovalni sodnik pa ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Tedaj je dejal, da gre za neresnične obtožbe tn za politično zaroto, kar da bo dokazal na sodišču. Kako se je na sodišču dejansko zagovarjal, ni znáno. Kot je medijem pojasnila ena od žrtev» naj bi obdolženi dekleta rad otipaval po zadnjicah in dojkah, še posebej takrat, ko je bil v vinjenem stanju. Ptujski Fritzl prišel na J »v v sodisce Na ptujskem okrožnem sodišču so za zaprtimi vrati nadaljevali tudi sojenje 63-letnemu domačinu Petru R.» ki ga obtožnica bremeni nasilja v družini in spolne zlorabe osebe, mlajše od petnajst let. Ptujskemu Fritzlu, kakor so ga poimenovali mediji, so prostost odvzeli januarja letos, ker naj bi že dlje posiljeval svojo mladoletno hčer> ki naj bi marca letos pri petnajstih letih celo rodila njegovega otroka. Sedaj je že uradno potrjeno, da je prav on biološki oče, saj so tako pokazale analize DNK. Začetek sojenja je bil sprva napovedan že pred poletjem, vendar so glavno obravnavo prestavili zaradi zdravstvenih težav obtoženega, ker ni bil sposoben sodelovati na obravnavi. Obdolženec naj bi hčer začel posiljevati, ko )e družina živela v Nemčiji, kamor so se preselili pred sedemnajstimi leti, potem ko so Ptujčana obtožili zaradi nasUja nad svojo najstarejšo hčerko, tedaj staro sedemnajst let. Leta 2007 so se brez prvorojenke vrnili v Slovenijo, lani pa je z očetom zanosila druga najstarejša hči. Minuli teden dva mrtva Na slovenskih cestah sta se v minulem tednu zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, v katerih sta umrli dve osebi. Na Gorenjskem so policisti prejšnji teden obravnavali 41 prometnih nesreč, y katerih jc bilo lažje ranjenih osem oseb, huje pa dva udeleženca. Zaradi preveiike vinjenosti so gorenjski policisti pridržati pet voznikov. V Sloveniji jc letos v prometnih nesrečah umrlo 157 oseb (igo v enakem obdobju lani), od tega na Gorenjskem 22 oseb (lani 13). GG + petek, 13. novembra 2009 15 Knjige m ljudje Knjige in knjigoljubi (20) Obama: Zgodovinska pot MihaNaguČ me ZDA zdaj igrajo bolj - konstruktivno vlogo, tudi pri Obama, Založbi Sanje se je spet po- reševanju velikih podnebnih Zgodovinska pot, sreči! sanjski podvig: po Ko- izzivov, ki so pred svetom." slikovna monografija, munističnem manifestu, ki In še: "Le redko se zgodi, da prevedla Igor Antič je postal knjižna uspešnica, neka oseba doživi tolikšno je izdala še bogato ilustrira- pozornost v svetu in vzbudi 7 1 c • no monografijo o življenju upe na boljšo prihodnost pri ^^^^^a Sanje, 2009, ameriškega predsednika: toliko ljudeh. Njegova diplo- 240 strani, 39,95 evrov in Petra Kavčič. Obama. Zgodovinska pot. macija temelji na konceptu, Izšia je namreč ravno v času, da morajo tisti, ki jim je Eden od kolumnistov NYT je tudi Paul Krugman, lanski noVelovec za ekonomijo. Tudi on je bil med "fani" kandidata Obame. Na dan zmage je napisal članek o njegovih nalogah. "Torek, 4. novembra 2008, je datum, ki bo živel v sîavi (nasprotje od slave jp sramota) za vedno. Če vas iz- ko so iz Osla sporočili, da so dano voditi svet, to delati na jati sta me pomagala beli volitev našega prvega afroa« Obami podelili letošnjo No- podlagi vrednot in ravnanj, ded, ki je preživel depresijo meriškega predsednika ni belovo nagrado za mir! fe pa ki so skiipna vedri svetovne- in med drugo svetovno voj- vznemirila, če zaradi nje ravno ta podelitev mnoge zmedla. Saj je na oblasti šele ga prebivalstva," so poudari-U. "Že 108 let si Norveški od- no služil v Pattonovi armadi, niste imeli solznih oči in če ter bela babica, ki je v Fort niste bili ponosni na svojo dobrih deset mesecev in tudi bor za Nobelovo nagrado Le ave nworthu pri tekočem deželo, potem je z vami ne- če bi hotel, ni mogel za sve- prizadeva, da bi vzpodbujal traku pomagala sestavljati kaj narobe." No. to so pač tovni mil narediti kaj tako natanko tovrstno mednarod- bombnike, medtem ko je bil evforične besede dveh zma- velikega, da bi si zasluži] na- no politiko in delovanje, ka- njen mož na tujem. Obisko- govalcev, novega predsed- grado? tere glavni zagovornik v sve* vaJ sem nekatere najboljše nika in ekonomista nobe« Mogoče je najbolje» da si tu je zdaj Obama." In odbor ameriške šole in živel med lovca. Toda ali bo izvolitev preberemo utemeljitev Nor- podpira Obamo, ko ta pozi- enim najrevnejših narodov tudi preobrat v trenutni veškega odbora Nobelove va, da'je zdaj čas za vse nas, na svetu, Poročen sem s nagrade. Ta trdi, da si je da si porazdelimo odgovor- črno Američanko, ki ima v stvarnosti naše politike? Ali Barack Obama res zmore Obama nagrado zaslužil za nost za globalen odgovor na sebi kil sužnjev in lastnikov začeti novo obdobje na- "izjemna prizadevanja za globalne izzive"... sužnjev. dediščino, ki jo po- predne politike? Da, zmo« okrepitev mednarodne di- Naj jim bo. v upanju, da bo srediijeva naprej, svojima re." V predsednikovem slo- piomacije in sodelovanja kaj od tega tudi res in bo do- dragocenima hčerkama, gu: "Yes, we can." Da. zmo- med narodi ter za prizadeva- bro za vse nas. Zdaj pa h Imam brate, sestre, nečaki- remol Ne glede na to, ali bo nja za svet brez jedrskega knjigi. Gre za monografijo, nje, nečake, strice in bratran- predsednik zmogel vse, kar orožja". Redmo. Zapisali so ki jo je izdal New York Ti- ce vseh ras in barvnih odten- si je zastavil pred volitvami tudi, dà je "Obama kot pred- mes, časopis z največ Pulit- kov, raztresene po celinah: in vse ovire. Id jih predenj sednik ustvaril novo vzdušje zerjevimi nagradami. Se in dokler bom živ, ne bom postavljajo gospodarska vmednarodnipoiitiki".Toje pravi: fotografije in besedila nikoli pozabil, da moja ^od- kriza, dve vojni, kontro- pa res. "Večstranska diplo- so delo novinarjev in uredni' ba v nobeni drugi deželi tega verzni projekt zdravstvene- madja je znova dobila osred- kov NYT, uredila sta jih Bill sveta sploh ne bi bila mogo- ga varstva za vse državljane njo vlogo, s poudarkom na Keiler in Jill Abramson, ki ča, To je ^odba, zaradi kate- in podobe reči - knjiga, o vlogi, ki |o lahko igrajo Zdru- sta v knjigo vkljuCila tudi ne- re nisem ravno najobičajnej- katen je beseda, je odličen ženi narodi in dnige medna- kaj bleščečih Obamovih go- Ši kandidat. Toda to je zgod- prikaz njegovega življenja rodne organizacije. Dialog vorov. V njih se je bodoči ba. ki je v mojo gensko za- in naporov do dne, ko je po- in po^janja so glavna orod- predsednik večkrat ozrl tudi snovo vtisnila idejo, da je ta st^ predsednik. Pes enkrat- ja za reševanje tudi najtežjih na svojo življenjsko pot. narod več kot le vsota svojih na zgodba! O tisti, ki jo so- mednarodnih konfliktov. "Sem sin črnega moža in delov • da smo iz mnogih oblikuje zdaj, se bo pa itak Obama z družino na dan zmsee, Chicago» 4. novembra 2008 Zahvaljujoč pobudam Oba- bele žene iz Kansasa. Vzga- resnično postali eno. šele pisalo. Ovitek knjige Slovcnci v zamejstvu (16S) Himni koroških Slovencev Jože KoŠnjek Slovend na Koroškem se te se bodo tudi loo-Ietnice roj- njimi je tudi lakob Knaflič. dni spominjajo ljudi, ki so stva skladatelja Radovana ki je bil leta 1841 rojen na WJ p/i Ç/^ÇP/jî napisali besedilo in uglas bili Gobca. Prvi koncert bo ob Bledu) so odkrili plošči du- f r PL/Í4' iJL/ijlyls^y najbolj znani koroški pesmi, 15. uri v PUberku, drugi pa hovnikoma Frand Trdberju "himni Slovcncev na Koro- ob 19.30 v dvorani mestne (1809 • 1878) in di. Janku škem" 'N'mav čez izaro' in hiše v Borovljah. Nastopili Mikuli (1904-1988). Franc Rož. Podjuna, Žila. To so bodo mešani pevski zbor Treiber, rojen v Bačah, naj bi duhovnika, pesnika in skla- Bilka iz Bilčovsa, mešani po pričevanju dr. Pavla Za- datelja Franc Treiber in dr. pevski zbor Podjuna iz Pli- blatnika leta 1855, ko sta mu )anko Mikula ter organist, berka, mešani pevski zbor umrla mama in oče in se je zborovodja in skladatelj Pa- Danica iz Šenprimoža, teno- vračal na prazen dom. napi- vel Kemj^lt. riíít CaHrijfl l iniiS, pianistka sal in prvič zapel pesem Stodeseti obletnici rojstva Zar^a Vatovec, godba na pi- "N'mav čez izaro", Na njego- (1899) in tridesetletnid smr- hala iz Šmihela in glasbeni- vem pogrebu 24. oktobra leta ti (1979) Pavla Kemjaka iz ki Slovenske filharmonije iz 1878 naj bi rožanski pevski Trebinje pri Št. llju/St Egy- Ljubljane. Program bo pove- zbori njemu v slovo zapeli den je bilo letos posvečenil*. zovala Mira Groetschnig- tudi to pesem, ki je postaJa Cerkveni pevski zbor « Loč je zapel obe zrrameniti pesmi, loški že nekaj prireditev. Televizi- Einspicler. himna Slovencev na Koro- župnik Stanko Clip « Sel, sin )anka Olipa, pa je blagoslovil ja Slovenija je o njem posne- V Ločah ob Baškem jeze- škem. Dr. Janko Mikula, rcn Trelberjevo in Mikulovo spominsko ploščo. la tudi film. Mežnarjevega ru/Latschach am Faaker See jen na Hribru/Oberaichwald Pavla, kot so rekli Kemjaku. so se v nedeljo spomnili ob Baškem jezeru, pa je leta pesem Rož, Podjuna, Žila. radi nacističnega trpinčenja se bo v nedeljo, 15. novem, dveh pomembnih rojakov. 1938 skupaj s kir.etom Jan- Pesem,ki jo jeu^sbil Pavle v celovškem zaporu umrl bra, z osrednjim koncertom Na zunanjem zidu cerkve, kom Olîpom iz Sel napisal Kemjak, je bila napisana v leta 1938 in je bil prva žrtev spomnila tudi Slovenska ob grobovih in ploščah po- besedilo za drugo himno spomin na koroškega duhov- nacizma med koroškimi prosvetna zveza. Spomnili kojnij} dušnih pastirjev (med Slovencev na Koroškem, za nika Vinka Poljanca, ki je za- slovenskimi duhovniki. 16 GG + petek, 13. novembra 2009 razgled Sporazum Miha Naglič Mihovanja s-asorjevem času ena od slo- skega zaliva ali malo bolj na venski dežd, Figo je bQa! Ni hmško stran. Vse drugo je bila slovenska, o Slovencih ta- demagogija, bat sploh še nihče ni govoril, Podobno kot naj bi Kardelj Se Slovend sami ne, bili smo razmišlja] takrat, bi lahko mi Kranjci» štajcrd, Korošd, Go- zdaj. Se pravi: ko bo enkrat ričani, Istrani... Istra je bila HrvaŠka v EU, vse te meje od Habsbmlanov, ena od nji- tako ali tako ne bodo tako po- kovih kronskih dežel, ne pa membne. Sk>vend se bomo slovenska. Če bi se Habsbur- lahko svobodno vozili na hr« žani vrnili na en^ od svojih vaško stran, tako po kopnem prestolov (avstrijski, ogrski, kot po morju, tako kot smo loški, španski...), bi jo imeli se v jugoslovanskih časih. morda pravico zahtevati, a Ob jadranski obali bomo lah- mdi o tem bi moralo najbrž ko kupovali parcele in na danpK razsojati kako medna- njih gradili hiŠe, pod pogo- rodno arbitražno sodišče, jem. da bomo za kaj takega Oni davni časi so minili, če- finančno zmožni in da se prav so jim nekateri še danes bomo pri tem ravnali po hr« podobni; nihče jih ne t» pri» vaških predpisih, usklajenih klical nazaj< tudi Če bi jih vle- z evropsko zakonodajo. Mar kli z velikim žerjavom. Svet ne bi bilo udejanjenje te pov- ^e naprei. Zadnja priložnost, da bi dobili večji kos Istre, je bila ok- sem realne možnosti vredno veliko več kot vsa ta prerekanja in nagajanja, ki smo jim tobra 1954, ko je bila določe- priča že 18 let, od osamosvo- na jugoslovansko-italijanska jitve do dnnes! Veliko je odzivov na spora- meja in hkrati ukinjeno Svo- O sporazumu, ki sta ga podzimí o mejni arbitraži, ki sta bodno tržaško ozemlje, pisala Pahor in Kosorjeva, se ga minuli torek v Stockhol- Cona A le-tega je pripadla morajo seveda izreči vsi, ki v mu podpisala "veleizdajalca" Italiji, cona B pa Jugoslaviji, teh rečeh kaj pomenijo. Borut Pahor in Jadranka Ko- in ta cona ni s^ala le do da« Predsednik države se je že, sor. Še najbolj mi je bil všeč aašnje slovensko-hrvaške sporazumu v prid. Vlada komentar, \q ga je ob tem iz- meje, temveč do doline Mir- tudi. Sledijo obravnave pred rekel hrvalki predsednik Sti' ne, v njej so bila tudi mesta ustavnim sodiščem, v dižav- pe Mesic. Izjavil je r.amreč. Buje, Umag in No\igTad. cera zboru, na referendumu, da je sporazum "lahko do- Vse to bi morda lahko posta- naj bo poizvedovalni ali zako- ber". Zakaj ? Zato, ker ga zav- slovensko, če bi se 'naši" nodajni. Ljudstvo se mora iz* rača 80 odstotkov državlja- za to takrat postavili. Pa se reči, neposredno ali po izvo-nov tako na hrvaški kot na niso. Kardelj je baje (baje Ijenih predstavnikih. Od teh slovenski strani! zato, ker za to trditev ni za- pa pričakujemo konstiuktiv Vaš razgled v časih naših babic in dedkov je bil klobuk skorajda obvezna modna zapoved, danes pa gospoda s klobukom res ne srečaš vsak dan. Na fotografiji: Lajnar Kranjski. Anka Bulovec 4 Tudi sam sem med tístimi, ki nesljivih virov) razmišljal no dižo. Če so proti sporazu- s sporazumom nismo zado- tako: saj bo tako ali tako vse mu, ni niČ narobe, a ponudi-voijni. Kar pa Še ne pomeni, naše, jugoslovansko. In je ti morajo boljšo in hkrati reda ga zavračam. Toda, kakor dejansko bilo, do 25. junija aino možnost JanSa in Sana- se je upravičeno odzval naš 1991* Takrat pa [e nastala der sta jo irr.ela, a nista nare- prvi minister: tisti, ki spora- nova situadja in izhodišče za dila dosti več, kot da stase sli-zum zavračate, povejte, kaj je današnje pobude in presoje kala na Bledu, sicer pa "nad-V tem trenutku mogoče stori- ie lahko kvečjemu stanje na mudrivala", eden bolj pameti več od tega? Res, kaj? Napo- isti usodni dan. Vprašanje je ten kot drug. Zdaj gre za to, vedati Hrvatom vojno, se javi,- samo, ali nam bo mednarod- da se problem reši in če ga ne d med prostovoljce in iti osva- no arbitražno sodišče doso- moremo sporazumno, naj ga p^pig^ m« Z lepOtO prinaša visoka meSta hi medalje, Z igrivOStjo pa ga Na razstavi ptic, ki jo je v Šenčurju pripravilo društvo Lišček, je sodeloval tudi Matic Medja iz Kranja {na sliki). Kot je povedal, je velik ljubitelj plaziicev in ptic. Med slednjimi ima najraje velike papige. Patagonska jat Istro, ki da je bila že v Val- dilo mejo po sredini Piran- pristojno sodišče. razveseljuje. Stojan Saje Smetišče prosvete Marteta Smolnikar sedmica Znanka moje dobre znanke. lahko hi rekla tudi znanka v naučil veliko težje kot soi^rstni' ki. Ampak. Pomanjkanje bist' vi, pa vendar odločajo o pomembnih znkonik ali Čem drugem kolenu, ima šoloob- r:>sti nadomešča z neverjetno drugem, ampak to je druga veznega otroka. Fantek ali pridnosi^o, vztrajnos^o im že- tema.) In ti otroci nedvomno punčka, za ta diskurz je to Ijo biří enakovreden sovrstnik, sodijo v šolo s prilagojenim povsem nepomembno, obisku- Tisto, na Čemer je otrok pri po- programom. Ne zaradi okolja, je tretji razred ene od sloven- gpjno rečeno strokovni pres(^'i pač pa zaradi njih samih; se skih osnovnih šol. Torej, 'padel", je računstvo. Mah pravi zaradi njihovega dobre» Znanki iz iru&ega kolena ali težje mu gre odšt^anje in se- ga. Če pa neki nadobudnež ne nja, množenja in deljenja pa tud:, da je mogoče s JHztrsko seje, da se razumemo, dotični izobrazbo odlično preživeti. otrok sposoben naučiti. Pogf^- Povedano drugače, osnovna ajvečjih tiiočl^tih šola ni poligon tekmovalru)sti, brezosebnosti, zavidljivcsti, pravi fizika Aiber- zavistnosti in kar je drugih Einsteina eleumnc formulo: ei masa krat svetlobna "akademskih" norosti, temveč temelj, na katerem vsak posameznik zida ter dopolnjuje bolje rečeno njenemu narašča- š^^evanje kot vrstnikom, zaradi dojame račurstva enako hitro irost na kvadrat, ampak tudi osnovno, izhodiščno znanje. ju grozi premestitev iz normal- č^r ga ta ista stroka namera- kot vrstniki, pa še zdaleč ni re- tenu: Kratko malo gre za krizo vred- ne šole, če se smem tako izra- va prestaM v pomožno šdo. čeno, daje umsico manj nadar- Einstein je imd. kot je znano, not. Namreč, kaj je v sodobni žiti, v pomožno. psiho- Kajpada ne trdim, da so vsi jen. Lahko blesti v matcmcm tdav z matematiko slovct^ski družbi sploh terrrelj- logtnja je namreč presodila, da otroa sposobni prestati preiz- jeziku. Lahko blesti v petju, a ga to, pri njegovi visoki zna- na (osnovnošolska) vrednota: otrok ni dorasel učnemu pro- kušnje osnovnošolska 'študi- Lahko blesti v risanju in tako nosti. ni prav nič oviralo. Mu priprava naših najmlajših na gramu. Daje. skratka, njegov ja". So tudi takšni, ki se jim um ali razum milo rečeno ne* umski razvoj ustavi na ravni naprej. Kdo, za vraga, pa je matema je zapletene matematične p bieme pač reíewia soprosa. odgovorno in kolikor sele da razumno ravnaje in daank v kolifco prizadet oziroma v éÎç/î- debila. (Mimogrede, v naši po- tiko postavil za tako pomemb- Skratka. Drži, v življenju po- odraslosti ali produkcija znan- litiki lahko na vsakem koraku, no življenjsko nomw, da brez sameznikajt lahko matematu stvenikov na osnovnoíoísfci pomeni v vsaki rtmnki srtča- integralov v sodobni družbi ni ka. v mislih imam seštev^inje ravni. Po mojem videnju stva- ^tu. Poglejmo, v čem je histun. Otrok ima res težave z uče- mo ljudi, za katere ni povsem mogoče kakovostno živeti in odštevanje, recimo ri gre prej za drugo kot za njem. Branja, denimo, se je jasno, koliko tořfc imajo v gia- preživeti. Odštevanja, sešteva- bistvenega pomena. Drži pa prvo. Žal, moram dodati. GORENJSKI GLAS petek, 13. novembra 2000 EKONOMIJ Stefan .zjrgi ® g-^.si 17 res? Za danes so bile napovedare tri stavke. Sindikati trdijo, da kljub dobičkom delavci padajo v revščino, delodajalci pa jim očitajo ogrožanje delovnih mest. su fan žabgi resnično "dozoreli" v spo-............................................................znanju, da je treba podjetja, Kranj - Na današnji petek, ki ki nc morejo dati dclavcem je povrh vsega še 13. v mese- dostojnih plač, zapreti, kot cu in zato za mnoge nevaren je bilo to storjeno z Muro. dan» so bile napovedane kar tri stavke. Napovedal jih je delodajalci; izgubili bi Sindikat kovinske m elektro- ^jj^g ^^^ industrije (SKEI), Sindikat igralnižkih delavcev in Sin- Na zahtevek po dvigu mi- dikat delavcev v gostinstvu, nimalne plaie, kar bo najpo- Slednjl si je sicer premislil, membnejša tema ljubljan- Sindikat igralniških delav- skih protestov oziroma za- cev. ki je manj številen, htevek SKEl-ja na današnjih predvsem protestira proti stavkah, so se že pred enim razmeram v največji igralni- tednom odzvali delodajalci, iki dnizhi Hít, medtem ko organizirani v Gospodarski utegne stavka, ki jo je napo- zbomici Slovenije (GZS) in vedal SKEI in ki ima prek na osnovi analize zapisali: štirideset tisoč članov, usta Dviga minimalne plače ta viti pomemben del sloven- trenutek ne bi preneslo niti ske industrije. povprečno slovensko podjet- Vzrokov in povodov za je niti država. Pritiski m viš- stavko je nedvomno veliko, je plače pomenijo tudi priti- Več let se na eni strani Jdjub ske na dodatno povečanje konjunkturi in zavidljivi števila brezposelnih. Zahte- ekonomski rasti položaj de- vane višje plače (ne le mini- lavcev, merjen predvsem s malne) bi se nesprejemljivo plačami, ni pomembneje iz- za-edle v dodano vrednost, ki Habjan boljševal, zahteve delodajal- se je v krizi že itak zmanjŠa- cev pa zaostrovale, neredko la. Za 42 odstotkov viSje mi- organizacije SKEI Gorenj- ločili za celodnevno stavko celo prek humanih meja, nimalne plače bi večino slo- ska Stanetom Habjanom. podjetjih Emo. Tokos, Kiko Kriza je položaj le Še zaostri- venskega gospodarstva pah- Povedal je, da napoved stav- in Še nekaterih drugih, za la, v mnogih podjetjih so za- nile v neizogibno in drastič- ke velja, da pa že tečejo po- (nekajurno) solidarnostno čeli zmanjševati plače, pove- nc zmanjšanje - po oceiiali gajanja z ustreznimi zdru- stavko so se odločili v Iskri čevati pritiske na delavce, GZS za 74 tisoč - zaposle- ženji pri GZS na ravni drža- ISD !er verjetno v podjetjih, groziti z odpuščanjem in od- nih." V združenjih kovinske, ve. Na sestanku tega dne so kjer se še pogajajo, Pogaja- puščali. Če k temu dodamo elektronske, elektroindustri- ugotovili, da se vsa večja nja tečejo v Acroniju, kjer so še tajkunske zgodbe, poda- je, industrije kovinskih ma- podjetja v teh panogah pri- ponudili zvišanje najnižjih tke o bajnih zaslužkih neka- terialov in livàm (v teh pano- pravljajo na stavko, pri če- plač na šeststo evrov neto, v terih menedžeriev, zlorabe gah je zaposlenih prek sto ti- mer pa so se na to odzvala LTH Ulitki (nekdanji TGG protikriznih ukrepov, zlora- soč delavcev) so Še ostrejši; vodstva podjetij z različnimi Unitech Ith ol), v Domelu be pomoči države, ni čudno, "Sprejem stavkovnih zahtev ponudbami, ki naj bi savko Železniki. Habjan poudarja, da so se zgodile uDce pred SKEI, ki so povsem nereal- preprečile. Ob tem je pou- da je prav solidarnost v tem Gorenjem in Muro in sindi- ne. bi pomenil pogreb veliko daril, da današnja stavka ni trenutku najpomembnejša, kati se tedaj niso izkazali. naših podjetij.' Sindikati na udaru Prav dogodki v Velenju in Murski Soboti so bili povod Sindikati: delodajalci manipulirajo neposredno naperjena proti saj je treba na ravni posa- vodstvom podjetij, pač pa meznih panog v državi dose- proti organizacijam deloda- či preboj in dogovor o dru- jalcev, zlasti proti GZS in gačni politiki plač in v odno- Združenjii delodajalcev Slo- su do zaposlenih. Če tega ne V odgovoru Zveze svobod- venije, ki odklanjajo vsaka bo, so že pripravljeni na za- nekaterim premislekom, nih sindikatov Slovenije je pogajanja o povečanju plač ostrovanje sindikalnega To, da so bili delavski prote- pred dnevi sledil očitek, da so in sploh politiki plač. Vod- boja, tudi na ulici, sti mimo in celo tudi proti si na GZS s političnim oza- stva podjetij se po njegovem sindikatom, je sprožilo tudi djem in v strahu, da sindikati mnenju čutijo ogrožena in medijsko obračunavanje s dosežejo prerazporeditev de- ponudbe, ki jih pošiljajo, temi delavskimi organizaci- narja v škodo dobičkov ter samo dokazujejo, da mož- jami, priče'pa smo bili tudi plač menedžerjev, številko ncsti za popravke plač ob- strankarskemu politikant- povečanja brezposelnosti pre- stajajo. Habjan je prepričan, stvu na njihov račun. Mnogi prosto izmislili. Analizo GZS da je bil že skrajni Čas, da se danes pripisujejo napoved v sindikatih zavračajo tudi v je Slavka napovedala. Dovolj današnjih stavk, pa tudiveli- prepričanju, da se s podatki je kršenja pravic delavcev, kega delavskega protesta v manipulira, saj je sedaj posta- vse bolj grobega izkorišča« Ljubljani, ki je napovedan la važna dodana vrednost, v nja in kovanja dobičkov na za 28. november, prav po- preteklosti pa so bili dobički, delavski račun ob grožnjah skusu, da se sindikati po ve- Trdijo, da se nadaljuje poslov- z odpuščanjem. lenjskem in inurskosobo- na politika, ki iic temelji na škem "spodrsljaju" nekako razvoju, inovativnosti in pro- VeČina stavk bo verjetno rehabilitirajo * in spet po- izvodnji s povečano dodáno solidarnostna Tudi avtoprevozniki čakajo na plačila Štifan Žargi v slovenskem avtoprevozniš-..............................................................................tvu aktivnm 31.300 poklic- Ljubljana - Slovenski avto- nih voznikov, Zaradi upada prevozniki opravijo približ- potreb po prevozih so mono štirideset odstotkov pre- rali iz prometa že umakniti vozov med tretjimi država- približno dva tisoč tovornih mi za tuje naročnike, veči- vozil» približno osemsto jih noma ^ šestdeset odstotkov je bilo vrnjenih lizinškim • pa gre za prevoze na do- družbam: nakup novih to- raačem trgu, so povedali na vor ni h vozil se je letos Združenju za promet pri zmanjšal za osemdeset do Gospodarski zbornici Slo- devetdeset odstotkov. Tudi venije. Padec slovenskega slovenske avtoprevoznike izvoza je povzročil tudi 30- zelo tare nespoštovanje pla- odstotno zmanjšanje pre- čilnih rokov, ki se v večini vozov, pri uvozu pa so bili že gibljejo nad 120 dnevi, prevozniki ob 27,9 odstot- veJiko računov avtoprevoz- ka dela. V Sloveniji se z av- nikov je blokiranih, težave to prevozništvom po poda- imajo tudi velika prevozni- tkih Združenja za promet Ška podjetja. Avtoprevozni- pri GZS preživlja pribhžno ki se zavzemajo za uzako- 7100 avtop revozniških pod- nitev 3o-dnevnega plačilne- jetij, od tega je 95 odstotkov ga roka, od države pa tudi mikropodjetij, ki imajo skupno približno 28.500 pričakujejo poostritev nadzora nad nelojalno konku- tovornih vozil s težo nad 3,5 renco domačih in tujih pre-tone. Po oceni združenja je voznikov. Goodyear beleži rast dobička Štefan Zargi matik, poleg tega so negativ« ....................................... ne tečajne razlike dodatno Kranj • Iz Save Tires, ki je prispevale k zmanjšanju del družbe Goodyear prodaje v višini 159 milijo- Tire&Rubber Conipacy, so nov dolarjev. Čisti dobiček v sporočili, da so v tretjem če- tretjem četrdetju 2009 je trtletjuobja'rtli rast^dobička» znašal 72 milijonov dolar-kj so jo omogočile izboljša- jev, kar je več kot v enakem ne razmere na trgu. V tret- obdobju lani, ko so čisti prijem četrtletju 2009 so Good- hodki znašali 31 milijonov yearovi prihodki od prodaje dolaijev. Družba je imela v znašali 4,4 milijarde dolar- drugem četrtletju 221 mili- jev, kar je za 15 odstotkov jonov dolarjev, v prvem četrt- manj kot v tretjem četrtletju letju pa 333 milijonov dolar- 2008. Prodaja se je v pri- jev izgube, Goodyear^je v merjavi z drugim četrtlet- prvi polovici leta predstavil jem 2009 povečala za 11 od- 42 novih izdelkov, v tretjem stotkov. Padec prihodkov od četrdetju je na trg uspešno prodaje v tretjem četrdetju uvedel še 15 novih izdelkov. 2009 v primerjavi z enakim S tem je družba že presegla obdobjem lani je posledica cilj za leto 2009, ki predvi- sedemodstotnega zmanjša- deva uvedbo več kot petde- nja števila prodanih pnev- set novih izdelkov. stavijo na čeb delavstva. vrednostjo, kar vse je odgo- Mnogo bolj od vsega tega vomost menedžmenta, tem- Večina podjetij kovinske je seveda pomembna ute- več politika zmanjševanja že elektroindustrije na Go- melienost dileme, ki smo jo tako nizkih piač delavce\'. zapisali v naslovu. Sc v res- renjskem je po besedah Staneta Habjana danes priprav. niči lahko najde denar za stavka proti delodajalskim ' bolj dostojne plače, ne da bi bilo ogroženo podjetje, kot je TO očitno v primeru Gore- organizacijam teh podjetjih 2300 članov, kar je približno osem odstot- 0 današnji stavki smo se kov vseh zaposlenih. Po po- nja, ki se že hvaii, da poslu- v sredo pogovarjali s poklic- datkih s sestanka gorenjske« je z dobičkom, in ali smo nim sekretarjem Regijske ga SKEI-ja v sredo so se od- PRIVOŠČITE SI VEČ. i i i • Kratkoročni potroiní^kí krediťdo 12 mesecev s fiksno nominalno obrestno mero 3,5% • Dolgoročni potrošniški kredit do 36 mesecev 2 variabilno obrestno mero Euritor * 2,6 o.t. Ponudbd velja do 3T.01.20^0 z možnostjo predčasnega preklica, • iJfř n poniitini ii a rtAoržtdn »id 7 reh.^ n u na MWuv hAi k ji.ko pi*f <1 ^ BANKA KDPER 2 afsiMp à t t à I t i8 KMETIJSTVO cveto.zapîotnik GORENJSKI GLAS petek, 13. novembra 2009 LjUBgANA Prva plačila za hribovska območja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo do konca tega tedna izdala 3S tisoč odločb o plačilih za hribovska in druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, m podlagi katerih bo upravičenim kmetijskim gospodarstvom lahko izplačala skjpno trideset milijonov evrov. Pn/a plačila bo nakazala že danes, v petek, so zagotovili na sredini novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo» gozdarstvo in prehrano, in hkrati napovedali, da bo agencija preostale odločbe za ta območja izdala do konca januarja prihodnje leto. Agencija bo decembra začela izdajati tudi odločbe za enotna plačila, nadaljevala pa bo januarja^ ko bo upravičencem predvidoma izplačala za sto milijonov evrov enotnih plačil, podpor za druge ukrepe na površino ter premij in dodatnih premij za ovce in koze. Po besedah ministra Milana Pogačnika so bile že letos podpore za ukrepe skup- ne kmetijske politike izplačar^e v povprečju dva meseca prej kot lani, do konca oktobra je bilo vseh izplačil že za 275 mi* ííonov evrov. C. Z. KftANj Na brezplačno ekskurzijo v Savinjsko dolino Razvojna agencija Ragor, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bodo v okviru projekta Dodana vrednost ponudbi podeželja pripravili v četrtek, 19. novembra» brezplačno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko dolino. Ekskurzija je namenjena vsem, ki se r)a kmetijah žc ukvarjajo 2 dopolnilno dejavnostjo ali o tem razmišljajo. Udeleženci si bodo ogledali nekaj primerov dobre prakse: kmetijo Podpečan v Galiciji, ki se ukvarja s predelavo mleka, Brineče/ kmečki mlin. kjer bo možno pokusiti pekovske izdelke, ribogojnico pri Povhu v Ljubnem ob Savinji, turistično kmetijo Covc - Vrbnik v Robanovem kotu ter predelavo in poistenje volne v Solčavi. Prijave za ekskurzijo zbirajo Klemen Klinar (tel. št. 04/581 34 Vlasta JurSak {04/257 88 26) in Lidija Šnut (04/280 46 33). C. 2. KŽIC Kmetijstvo, d o. o. Kranjska cesta 29, 4206 $ENCUR K dodeiMnju vabinx) Karx^fdate za prosto ddlovno mesto 1. POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE m/2 Obiao delovTK» rrtesio obs&gň sledeča deta in naloge: projektno vodenje programa Zemun polje, ki zajema promocijo in prodajo semenske koruze Zemi/n poije. vodenje ostalih r« novo p& dotqenih se^nenskjn prognmo/. pomo6 pri pripravi letnih oianm proIzMnie. spremljanje, kontroliranje proiz/odnje v vme$r}^ fasâh. evidentiranj realizacije proizvodnje v pdiodewvu In ŽMncrejr, zbiranje in obdelava podatkov, izdelava poročil (za ir>teme ootrebe in pcti«be Statističnega urada RS), sodekivai^ pn organiziranju in Izvabi varstva pn da^u. požarne var* noeti. varstva okdja. po za dc6eganja kakovosti proizvodnje, • spremljanie rMMOSti v polj^d^isivu in žKiVicn^. predloge^ £a VTK« l^teh v proizvodnjo Pogoji in pričakovana znanje kartddata ; • nâjtr^j Vil. stopnja izobrazbe kmetl>ske smeri. dAlnvnf) iTkaVije r področja kmeti^sk« prolzvodr^a, izpK kategonle B. lasten prevoz, poravanje aktualne kmetijska politike, uspoeobFjenosl zâ delo z raćunaJnikom (Word. Exc«l. Internet). samoInlcialŇnost, komuni kativnoet. sposobrvMt samosrojnega hn tirrv ake^adelâ ter hihega odločenjs In priagajai^ trenutnim sJhAcIiam. Delovno razmerje bomo skleniR za določen čea 9 poakusrtim detom » za čas rtadomeáčanja začasno odsolrie dela^. 2. M0L2NIK-ŽIVINOREJEC m/i Objavljeno de^omo mesto obsega sledeča dela In naloge: priprava molznega stroja. dogon kr^v v moiziiče. nati^nje moiznlhenot in sr^emanje. kontrola )(0JÍčÍn n:Ieka, mehanidno čáčenje In pranje molznih naprav in bazena. čiéčenje rnolziščs. miekâme in ostalih hlevskih prostorov. Pogoji (n prlčahiT/ana zr^ja Kancidata: V. IV, stopnja izobrazbe kmetijske smeri, lahko tudi delavec brez poHica z možno^ prhjiitve dekM>e izkušnje s podrob žMr>orejske prolzvodr^. e tzpti kategonje B. lasten prevoz. OekMy> razmerje bomo skleniri za dolo^n čas 12 mesečeva poskusnim ddom. 2 možno^o zaposlitve za r>edofočen čas. Ptsne prgave z dokaďi o tzpolnj^w^u pogojev poèijitt la v rohu 15 dni od ebtave* poďet- inovativna mlada kmetica leta Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta na sobotni prireditvi v Lenartu za inovativno mlado kmetico leta razglasili Andrejo Jagodic s Police pri Naklem. Cvrro Zaplotnik Polica • Približno tridesetih mladih, Članov Društva kranjske in tržiške podeželske mlacKne, se jc v soboto z avtobusom odpravilo v Lenart« kjer so si najprej ogledali kmetijo lanskega zmagovalca v izboru za mladega inovativnega kmeta tela, nato pa spodbujali edino gorenjsko final-crim v letošnjem izboru, Andrejo Jagodic s Poli-ce pri Naklem. Njihova pot v Slovenske gorice je bila poplačana • ne z denarjem, ampak z veseljem ob tem, ko je posebna komisija na podlagi dveh ločenih mnenj za vsakega od šestih kandidatov razglasila Andrejo za inovativno mlado kinetico leta. Andreja Andreja jagodic s priznanjem za inovativno mlado kmetico leta / rot«: je laskavi naziv prejela za ino- vativnost pri predelavi mleka delavnosti pa s predelavo jc za izdelavo navdušil Poli v nove mlečne izdelke in pri mleka. Redijo od štirideset Čaijeve, ki so se kasneje tudi Tople vode" ne moremo od- uvajanju novih načinov trže- do petdeset goved, od tega je registrirali za predelavo, na nja» za nagrado pa do sto ur dvajset molšiic Letna kvota bavili sirarski kotel, razširil oz. do dva meseca uporabe jim omogoča prirejo 150 ti- ponudbo različnih izdelkov.. traktorja John Deere (glavne- soč litrov mleka, iani so ga 85 Iz mleka izdelujejo navadni da je pri tem zelo pomembna ga sponzorja KGZ Sloga tísoČ litrov v lastni sirarni in sadni |ogurt, sir za peče Kranj), dvesto evrov in veliko predelali v mlečne izdelke, nje, skuto, kajmak, mascar steklenico šampanjca. izboljšave, spremembe kriti, veliko pa lahko naredimo že s kakšno maienkost- jo," pravi Andreja in dodaja, kakovost. Doslej so na ra2sta-vi Eïobrote slovenskih kmetij Večino pridelkov in izdelkov pone, različne namaze iz na Ptuju prejeli že veLko pri- prodajo neposredno doma, v skute, mlečno rulado z buč- znanj, letos za dva izdelka Stibelcu, kot so poimenovali nimoIjem.laki3čmsirspepe- celo najviSje možno število "Priznanja ^^ pomembna trgovinico na kmetiji, ter na lom, kuhan sir, mehki sir s točk, lani tudi znak kakovosti, za promocijo kmetije, še različnih prireditvah, kamor poprom, dimljeni sir, mehld ki je najvišje priznanje za več pa mi pomenijo zado- se zapeljejo s posebno priko- sir z orehi, sveže mleko, v prehranske dobrote na kme- voline stranke, ki se vrača« ^ vgrajenim hladilni« plastenke polnijo tudi sirot» tijah. Andreja Ima zdaf na si- jo na kmetijo. kom. Vključili so se tudi v ko, po katen je vse večje pov- rarskem področju že veliko izkušenj, bila je na dveh teča v Franciji in na dveh v _ spletni portal Sveže.si, pri _ tem pa z zadovoljstvom ugo- ^ ..... . , , Ko se je Andreja pred pet- tavljajo, da je vse več potroš- Lahko je biti inovativen, Nemčiji, po potrebi zaprosi najstimi leti omožfla z Vik- nikov, ki informacijo o njiho- ^e imaš dobro "ekipo", to tudi za pomoč strokovnjakov torjem, je poroka pomenila vi ponudbi dobijo na spletu, je podporo vseh družin« iz združenja malih siraijev ali tudi združitev Poiičarjeve Potrošnikom ponujajo poleg gkih đanov." kmetije s Police in Mlinarje- mlečnih izdelkov tudi jajca, ve z Ilovke, ki skupno obse- krompir in zelenjavo, v pri- iz tujine. In kaj načrtujejo na kmetiji za naprej? gaditi nameravajo novo, zmogljivej- gata 52 hektarjev zemljišč, hodnje bodo ponudbo razši- praševanje, "Vsi izdelki so iz Šo sirarno, v kateri bodo lahod tega 25 hektarjev kmetij- rili še s pridelki in izdelki domačega, surovega mleka, ko predelali vse mleko s kme-sldh. Nalonetiji se ukvarjajo okolišldhkmetij, zakarsose brez dodatkov. Vseskozi se tije, dopolniti ponudbo mleč- s prirejo mleka, z rejo praši- tudi že registrirali. moramo ' brihtati", poskuša- nih izdelkov s tekočim jogur- čev in kokoši nesrdc ter s pri- Ko je znani gorenjski gosti- ti, iskati rešitve, če hočemo v tom, s sirotko s sadnim do- deiovanjem laompirja in ze nec v slovenski osamosvojit- predelavo mleka oz. v ponud- datkom ter s pridelki in izdel- lenjave, v okviru dopolnilne veni vojni ostal brez kajmaka, bo izdelkov vnašati novosti, Id z drugih kmetij. Ministrstvo upoštevalo pripombe {«netov "Mlečno podporo" bodo prejeli tudi rejci, ki so prostovoljno vstopili v obvezno pokojninsko zavarovanje cvfto Zaplotnik varovan iz kmetijske dejavno- kmetje, ki so v sistem obvez- rejci, ki so se prostovoljno ....................................... sti. Pri izvajanju uredbe se je nega zavarovanja vstopili vključili v pokojninsko in in- Lj ubija na • Vlada je že pred zapletlo. Ko je agencija za prostovoljno. Ministrstvo za validsko zavarovanje. Število časom z uredbo namenila kinelij&kt irgç iii razvoj pode- kmetijstvo so pozvali, da zno- upravičencev se bo zaradi dva milijona evrov za blažitev želja že poslala upravičen- va prouči izvajanje uredbe. Z tega povečalo, ob omejenem posledic slabega ekonomske- cem dehio izpolnjene obraz- ministrstva so jim najprej od- znesku pomoči pa se bo pod- ga položaja v prireji mleka, ce za uveljavitev podpore v vi- govorili, da so vse kriterije za pora na kravo znižala. Kmet- pri tem pa je določila, da so šini (največ) 42 evrov na kra- dodelitev pomoči uskladili z je je tudi ne bodo prejeli le» do podpore upravičene le vo, so v kmetijsko gozdarski zbornico in s sindikatom. Po tos. kot je bilo najprej predvi. kmetije, na katerih je gospo- zbomid in sindikatu kmetov več sestankih z njihovimi deno, ampak zaradi pridobit- dar 02. vsaj en član obvezno op020riÍj, da so do tovrstne predstavniki pa so se odločili, ve potrebnJi podatkov šdc v pokojninsko in invalidsko za- pomoči upravičeni tudi da bodo podporo prejeli tudi začetku prihodnjega leta, k 4 ft I I h GORENJSKI GLAS petek, novembra 2009 k info@g-^s.si 19 Planinski izlft: Mah in Veliki Draški vrh (2132 m, 2243 m) Mali veliki brat Neoznačena, a dokaj lahko dostopna dvatisočaka, v neposredni soseščini očaka Triglava. Z njunih vrhov se odpira čudovit razgled v triglavsko kraljestvo, divjo dolino Krme, proti bohinjskim goram, pa vse tja do Krna. Jelena JusnN Pokljuka je odJično izhodišče za izlete v visokogorje. Zdaj, ko so vrhovi pokriti s snegom, je potrebno zahtevnost vzponov izbirati glede na znanje gibanja v zimskih %L il* - " ■ J i«. razmerah. Dva vrhova, ki ju bomo obiskali danes, sta teh-nično različno zahtevna; eden je zelo zahteven, drugi pa je dostopen precej lažje, a celotno turo lahko označim kot zelo zahtevno. Cilja današnjega dne sta Mali in Ve- Mali Draški vrh 5 Kačjega roba liki Draški vrh. izhodišče vzpona je Rud- Kačjemu robu se zmerno )e bila dolina "2abita" z me- Z Malega do Velikega Orano polje. Če še ni snega, se z dvigaje skozi rušje. Niti ni- gio, nad 1800 metri smo se škega vrha smo potrebovali avtom lahko zapeljete do maš občutka pridobivanja vi- kopali v soncu, a bilo je pre- dobro uio in pol hoje. Vzpon spodnje postaje řířnire, kjer Šine, a ta se kar nabira. Kma- cej hladno. nanj je precej kol na MaJi vas kažipot usmeri levo proti lu smo na severni strani Vi- Z Malega Dra^kega.vrha se Draški vrh, a na strmih travah Triglavu, desno pa vodi mar- ševnlka. Pred seboj zagleda- spustimo nazaj proti Srenj- moramo biti previdni zaradi kadja proti Viševniku. Nič ne mo naš današnji prvi cilj, skemu prevalu in tik pred zdrsa. Veliki Draški vrh je s boste zgrešili, če se boste za- Mali Draštó vrh. Spustimo se njim nas smerdcaz na veiiki svojo špičasto, priostreno ob- čeli vzpenjati'kar naravnost vkotanjopodViševnikom,ki skali usmeri po skromnem liko pravi lepotec. Spokojna nav:^or pod vlečnico. Po pr- jo obhodimo po desni strani. melišču navzdol, nato pa za- južna, bohinjska stran je pravem delu vzpona pot zavije Ko se pot obrne levo» se nam varovana pot preči južno stran • vo nasprotje prepadne sever-levo in se še bolj strmo začne z desne strani prikljuâ pot s Malega Diaškega vrha. Ta del ne stene, tí divje pada v doli-dvigovati po smučišču. Če . planine Lipanca oz. Debele je tisti kritični del poti, če ste no Knne in nudi številne tež-boste zelo zgodnji in boste peči. Dosežemo Srenjski pre- vrtoglavi. Menj osebno'zeio ke plezalne smeri. začeli hoditi malce pred v«d, jniíd ViŠevnikvin iii Ma- sončnim vzhodom, boste le- lim Draštóm vrhom. Na pre- ljuba iia^ uu pripeljala do travnika med MaŮm in Ve- Z Velikega DraŠkega vrha sestopimo po neoznačeni tega doživeli ravno nekje na valu se obrnemo desno in se • likim Draškim vrhom. V pra- stezici na Studorski preval, sredini smučišča. Splača se po zagruščeni grapi strmo vem letnem času nas tukaj kjer se priključimo romarski počakati in se zazreti proti povzpnemo na vrh Malega skoraj vedno pozdravijo sviz- poti, ki preko planine Velo vzhodu; živa ognjena krogla DraŠkega vrha. Pot je krušlji- d, če pa že ne pomahajo, pa polje vodi na Triglav. S pre- bo osvetlila naš planet in sr/et va, zato je uporaba čelade ob- vsaj zažvižgajo. Pot lahko na- vala se spustimo v krnico )e- bo videlj lep iiiopliiniiličen. vezna, sploh Če vas je v skupi- daJjujenio kar po označeni zerce od tam pa proti Po- Na vriiu smučišča se kolo- ni več. Pri napredovanju si poti do Studorskega prevala kljuki do Rudnega polja, voz spremeni v pešpot, kj se monmo pomagati z rokami, in se od fem povzpnemo do Jqer nas čaka naš zvesti, je« dviguje v ključih, kar naredi a preden se opremo na kakš- Velikega DraŠkega vrha, jaz kleni prijatelj. vzpon precej bclj prijeten. no skalo, preverimo, Če le-ta pa pr^dl^am, da s sedelca Nadmorska višina: 2152m in Prečkamo planino pod drži. Ko pridemo do vriia, se grizemo v travnato strmino in 2243 m Plesiščem in na razcepu na- držimo desno, da dosežemo z rahlim občutkom za vzpe- Višinska razlika: 1158 m daljujemo desno proti Kačje- glavni vrh, ki meri 2132 m. njanjc po brezpotju lahko (skupna) mu robu, pot naravnost gre Do vrha smo'potrebovali dve prav lepo dosežemo vrh Veli- Trajanje: 6 ur proti Viševniku- Pot proti uriinpoLTistozgodnjejutro kegaI>raškega vrha, 2243 m. Zahtevnost***** HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 N^rofiio 2i obj^o po v 1 Kranj J u. C« pcdli - 00 (»{«Mika lo cUtru OilKUl'Cù 4»ksij i\i ontm ra n^ll t iuv ir pox>idli I' lubiilif Uradno ijMdoi )anez rozman s.p. • rozman bus. lancovo 91, 4240 radovljicy^ tïu 04/53 '5 ^49 makarske topuce: 19. - 22. ^i., 2t n. • 1.12.. 17.12. - 20.12.; trst: 11,; sernaroinj 15.îs, 11. ;rim 19, n, • 22. topolsćica: 30.11.; martlnovanje: 14.114 ljutomer-b0ž1čn1 program: 23.12.-26. 12.;palmanova.tovarnacokolaoe;i. 12.; 2ive jasua v razkroju 26. t2; 2. r 2010 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezpučno samo enkrat. PRIREDITVE Martinova nedelja Zgorr^^ Palovče • Prireditev Martinova nedelja v 8udnarjevi muzejski hiši v 2g. Palovčah nad Kamnikom bo v nedeljo od 14. ure dalje. Kako se pri vas reče Bohinjska Bela - Srečanje z naslovom Kako se pri vas reče?, kjer boste pregledali hišna imena, ki ste jih nabrali za naselja Bohinjska Bela, Slamniki, Obrne in Kupljenik, bo danes ob i3. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli. Begunje • Srečanje z naslovom Kako se pri vas reče?, kjer boste pregledali hišna imena, ki ste jih nabrali za krajevno skupnost Begunje, bo v Osnovni šoli Begunje v ponedeljek ob i8. uri. IZLETI Pohod na Lubnik Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi 17. novembra na pohod na Lubnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Moste. Prijave in informacije: Drago Kajdiž tel. 5 8oi 469, GSM 031/535 799. Pohod po Vertovčevih poteh Slovenski Javomik • Planinsko društvo javornik Koroška Bels organizira pohod po Vertovčevih poteh po obronkih Vipavske doline. Pohod bo v nedeljo, 22. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s HruŠice. Prijave po telefonu: 051/345 806 • Vinko alič. Bitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vab v nedeljo, 22. novembra, na udeležbo na tradicionalnem pohodu po Vftovčevih poteh. Prijave in vplačila sprejema Cirila Resman v ponedeljek, 16. novembra, v društveni pisarni v Bitnjah in v sredo» i8. novembra, v Šmartinskem domu v Straži šču. Oddih v Portorožu Predoslje • Društvo upokojencev Predoslje vabi svc^e članice in člane na kratek oddih v hotel Historion v Bernardin pri Portorožu v času od 23. do 26. novembra. Prijavite se priTonetu Oblak na telefon 2 041 633 ali 031/494422 do 21. novembra. A Jddi za jesenske dni 101 KUHARSKI RECEPTI I an ez Štru ki q Pečeni lignji (za krajši čas jih damo v vrdo skupaj dobro začinimo in Goveji zrezki z zeliščnim zgoraj. Nato zrezke z obeh vodo, nato jih na hitro olupi- premešamo. Sladko smetano maslom Sestavine: 4 zrczkt po 16 strani opečemo. Maščobo odlijemo in dodamo vino in worchestersko omako ter Sestavme: 32 manjših Ug- ^q) in grobo narežemo. Ša- stepemo» tudi jajca stepemo njev. 15 dag paradižnikov, 4 lotko očistimo in jo drobno in jih dodamo k smetani. dag ialotk, pol a oljčnega olja. sesekljamo. Olivno olje segre- Moko, pekočo papriko zme- dag iz uiežamga ^j^a file- osnovo. Dušimo jih sol. poper, 5 dag subdm zik- jemo. dodamo ša3otke in jih šamo, Ugnjezvsehstranipo- j^^-poper, 2 dag ^rčiu. 4 t^^^šno minuto. Zrezke m, 10 dag korenja. S dag čuku „ekoliko popražimo. dodamo mokamo in pomočimo v pri- ^S ^ % ^^ zložimo na krožnike in jih nov, 12.5 sira nuxarcla, i vejica narezan paradižnik ter ga ne- pravljeno maso. Nazadnje jih ' ^^ ^^^^ lahko preUjemo z malo oma- bazuke, pol dl s\adkt smetane, ^^sa kuhamo. Jed solimo povaljamo še v drobtine in jih P*^^ ^^ ke ter obložimo z rezinami 2 jajd, 12 dag moke, 1 žlička pekoie paprike, 35 dagdrobtin, olje za peko, 1 šopek drobnjaka, in pcpopramo in jo na gosti cedilki pretlačimo. Omako ohladimo. Zeleno in koren- na hitro ocvremo v oljčnem ^^^ ^orchesterske omake, 8 paradižnika in paprike. Na olju. Ocvrte damo na papir- ^ zeliščnega masla, 4 para- krožnik polomimo še re- nato servieto, da se dobro od- ^ dekoracijo. Krompi^ev pire z oyčnim ol' ček očistimo, narežemo na 3 cedijo. Ponudimo jih r.a jem: 60 dag kuhanega krompir- cm wîike kocke. Zelenjavo krompirjevem pireju. zino zeliščnega masla. Priprava: Zrezke narahlo Zeliščno maslo: Maslo ali ja, sol, pope/, i al ndeka. 8 dag ^^^ v siano Krompirjev pire: Krompir potolčcmo zdlan)o, jih posch margarino umeSamo, doda- mask <úi mar^Hne, 4 žlice dj- ^j^bro odcedimo. Sir skuhamo v slani vodi, ga olu- popopramo in na tan- ^^ p^p^^^ worchester- čnegaolja. mi^niordček. mocareio prav tako narežemo pimo, takoj predačimo, do- ^^ namažemo z gorčico in sko omako, nekoliko gorčice, Priprava: Lignje očistimo na kocke, baziliko osmuka- damo mleko, n^aščoho, olj- pokapljamo z oljem. Preosta- seseki;anega peteršilja. Zavilo olje segrejemo v ponvi m je^o v alufoUjo ter postavi-vanj dožimo zrezke. Z gorči- ^^ ^ hladilnik, da se dobro in dobro operemo. mo in jo narežemo na rezan- Nadev: Paradižnike opere- ce. Zelenjavo, mocarelo in ba čno olje» solimo, popopramo in dodamo malo muškatne- mo, lahko jih rudi olupimo ziliko dodamo k pireju. Vse ga oreščka. CO namazana stran naj bo ohladi f i i U ¥ 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI GORENISKI GIAS petek, 13. novembra 2009 V Salzburg in Oberndorf Predpsije • Društvo upokojencev Predoslje organizira 3. de- cembra izlet v Salzburg in Oberndorf. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z obiiajniK mest. Prijav-te se lahko v pisarni društva v Predosljah na dan 27. novembra ob i6. uri ali pri pover-jenicah ozlfoma pri Tonetu Oblaku po telefonu 2 041 S33 ali 031 /494 422, do zasedbe mest v avtobusu. OBVESTILA Dan odprtih vrat Wu masaže Kokrica • Masažni salon Wu masaža v Prenočiščih Dežman na Kokrid pri Kranju v nedeljo od }$. do 17. ure organizira dan odprtih vrat. Predstavili vam bodo svoje prostore» vas seznanili s prednostmi tajske in kitajske masaže, možna pa bo tudi brezplačna masaža. PREDAVANJA Lepote Južne Amerike Naklo - Brezplačni predavanji Lepote Južne Amerike bosta potekali v četrtek, 3. in 10. decembra» ob 17. uri v Biotehniškem centru Naklo. Za prijave In informacije pokličite na št 04/277 21 20 ali 041/499 934. Proučevanje Svetega pisma Kran) - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Prlmskovo na proučevanje Svetega prsma z okvirno temo: Formalizem v nasprotju z odnosom. Diagnostika in zdravljenje raka Stražišče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v četrtek, 19. novembra, ob 18.30 v šmartinski dom na predavanje na temo Diagnostika in zdravljenje raka debelega črevesa in danke. Predaval bo dr. Matej Dolnec, dr. med., kirurg. KONCERTI Koncert Druřtva mrtvih pesnikov Kranj - Danes se bo ob 20. urr v Creinativi začel koncert Društva mrtvih pesnikov. RAZSTAVE Utrinki siaksa Bled • V Blejskem mladinskem centru na Trubarjevi 7 bo danes ob 17. uri odprtje slikarske razstave Jasne Djordjevič in debata o modnih smernicah ter študiju na fakulteti za modno oblikovanje z naslovom Utrinki s faksa. Na poti Železniki • (Muzejsko društvo Železniki vabi na odprtje fotografske razstave Igorja Mohoriča Bonče z naslovom Na poti, ki bo danes ob 78. uri v Galeriji Muzeja v Železnikih. Nagrajenci Nocojšnji koncert v gledališču Toneta Čufarja si bodo v dvoje ogledali: Vkia Bohinc iz Žirovnice, Milka Smít iz Lesc, Marjan Por ^ Zgornjih Corij, Klemen Koblar z jesenic tn Anton Justin iz Žirovnice. Pcavi^no so odgovorili, da Argentina ležt v Južni Am eri- i\njo in Čile. Khžanka v prilogi Požarna varnost pa je brisačo prinesla Heleni Orehar iz Kranja, Borisu Stroju iz Podnarta in Ma|di Jelene iz Žirov. Belvljevo premlero 20\2 pa so si ogibali Gašper Jekovec, janja KoSniek, Tomaž Markiz, Kbvdija Crašič in Jem« Zupanec LOTO Rezultati 90. kroga 5» 17.19.32.37 in 16 Lotko: 643490 Loto PLUS: 5,13, 26. 27. 29, 33, 38 in 32 Predvideni sklad 91. kroga za Sedmico: 270.000 EUR Predvideni sklad 91. kroga za Lotka: 990.000 EUR Predvideni sMad 91. kroga za PLUS: 125.000 EUR Odbojka - prva tekma četatfinala Pokaia Slovenije v torek, 17. novembra 2009, bo v ŠD Planina v Kranju ob 20, url prva tekma (etrtf, H IÏ&1 Izmiba celovitih geodetskih storrtev po jgodnih cenah: • načrti - ureditev meje {dela meje) D izravnava me}e « parcelacije (delttev, združitev) »označitev meje v narsvi •«viderttiranje semljiSia pod $tavbo < spremembd bcnHete zemIjiSâ • vpis stavbe in de^a siavb« v kataster stavb • rakollčbe objektov, komunalnih vodov, cest . komasacije sta^^bn Ih zemij išč P^iSite nas na te!efbn 0)1/695*434âli se oglasite na sedežu podjetjal STANCVANjE PROTAMO Kanj, SoHijevo nsselje, dvosobno v nadstr. (zmefe m2,1. izgr. 196S, kopalnica v celoti obnovljena, ostalo p9trà>no obnove» cena ioé.ooo,oo EJR, Kranj, Vodo^ni stolp, dvosobno v (V. nadstr, tzmere mz, I ízgr. 19^ p^fbovlje'^o 1.2GÛJ • okna, kopa'nica • cena 9$.oo«%oo EUR. Kiar^ Zlato pol je. trisobno v I. nadstr. v izmeri 79 mz, I. iigr, 1953, pfefwiieno 1.2004 • okna, kopalnica. tJaki, CK na p'in, dve kleb, vselitev po dogovoru, cena 107.000,00 EUft Picddvor, enosobno v mama/di Èzrrte-re 4Ž.00 mz, v hiSi so samo $tiri îtar>o- vanja, I. izgr. i960, stanovanje sdelarw . CK, cena 79.500,00 EUR,, STANOVANÉ ODDAMO V NAJEM Kranj, Drulovkâ, manjla visokopn'Jična hifa donsa 30 mi na paicefi vdikosti 500 ma, I. Ogr. 1951, v ùikpû pfřnovl^ nd fn opfcmljcnd I v p^j^u - lo> hifijSi jedilnica z dnevno sobo^ V/C^ v nadstr. ^spalnica, pK^moŽni proflof in kopilniOr CK. a dve os«fci vse- ijive bk^i ara 6)OpOO £UR/mCnl tokadj^, rr^edctažna s 300 rn2 uporabne sUnov. poy^íne na parceli velikosti 1144 L (z^. «na 4)9.000.00 EUR, v tri je vUjiičer>2 tudi vsa ^fema, cdel» ru po men. Goranska, C^elnla pn Naklem, viso kcprítfíčrta, tlorisa S^s x $ nu na pvcdi vdikcFSti rru, \ a^. déno ot^ r>ovljena 1994* ola^a, streha, kopalni* C4 WC ^niiiii vsi priključci, CK na oije, Zt urejena, cena '4S.OCO1OC £UR. POSLOVNI PROSTOR • PRODAMO v centru mesta na glavni tilid, prv tii^ev izmeri 30 rrs, I off.y^oo.ítá^ no prenovljen, primeren za rtežcvilsko l^ovino^ cena47.DCCiOO EUit VKENĐ • PRCX>AMO TrsterA^Orie» zldin, vvsokopntii&^L ttori- mz na parcei vdikosii 47Sm2. lepa senčna bbdja, garaža, dostop tiahovan, ob^^kvfHli/ tudi rrunjia brunarka^ I. ^997^ cena240.ooo>cc£U(t PARCEIA ^ PRODAMO Kfanj, prali NaUeirHi, ^ 1 rtdustnjsU corù V izmeri 5957 m2za proirMdnfo, sUa* diSČa, paridriS^, «na 144 EUR/mz in le prib)* i3 EUR/ni2 za komunalni prv spev^ PETKOVA PRIREOKTEV Gociui«* T«at«r u vm ŠIVILJA IN ŠKARJICE Petek, 6. novemC>ra 2009. ob 17.30 uri vKnc« Krace, Glavni trg 22 I t sobotna matjneja Gostujr Oledalilifi Iz desnega ž^ka MOTOVILČICA Sobota, 14. novembra 2009, ob 10. un v Preiamovem Ql«daliiiu 0 nasi tli > IHItWJ Coron tski Glâs Gjy Mfctt^^^MfnA dusí í FUNDACIJA vwwarozdeu Vincenca Draksleria wwwg'OZa.eu Svetovni dan sladkorne bolezni v okviru letošnjega praznovanja 14. novembra je Društvo ûlabetlkov Kranj pripravilo poset)en program, ki i}0 potekal danes, v petah. 13. ro-ïWèrt r>a Slovenskem trgu v Kranju Uóeleženc se bodo zbrali na Slovenskem trgu ob 15. ari, kjer bo pred- stâ vhev D luštva in brezplane merthn Imtgi sMcoria, ůb 10. irí sledi ogled Inntsldh rorov. za tem pa dnjženje na Slovenskem trgu, od koder bo lepo vidna i modro, mednaroi^iio ba/vo dlabete^ia, c$'vetlje- na kranjska Gimnazija. Koncert Mešane pevske shupine dr. France Prešeren Kuitumo društvo dr. France Prešeren Žitovnka^rezníca vabi na Kor>cert Mešane pevske lupine dr. France Prešeren, ki bo julii, v soboto, 14. novembra 2Û09. ob 19. uii v Kutturnl na Březnicí. Več Informacij: Jerneja Stres: 051/411 924. Ca min O brez žuljev Društvo blejski mladiRsU center (BMC) vabi v petek, 20. na/embra 2009, ob 17. uri na potopisno predavanje. Matej AlijeskI bo predstavii igode in doživetja pc 800 kilometrov dolgi Tomarski poti Camino Santiago de Compostela. Pot je preiodil v trldesetiti dneh in to brez žuljev. VeC intomiaclj, 6MC: 040/429 941. Komedija Ca{ za dve Kuttumo dnishro Krub Rrtže vabi na ogled komedje Čaj za dve. ki bo v soboto, 21. novembra 2009, ob 19. uri v Kulturni dvorani na Březnici. Več informacij: Jana Kus: 041/482 332. Grozd Vstopimo v svet GROZD-a tÀ xjmjmí iMŠM ÈMr NabSxi v vašo prihodtw$t OPCKtfnO DCIND SVROPSiOs CvtopA Mad Biti fit je danes nuja Športno društvo Sokol StraziŠče deluje predvsem na področju rekreativne skupinske vadbe za odrasle rn otroke ter na promociji zdravega načina življenja. V okviru društva je tudi studio Fit vizija v Stražišču. Ponudba društva in stidia sta namenjeni tako ženicam kot moškim, de-Icwno aktivnim in upokojencem, nosečnicam, dojenčkom in otrokon ter ljudem, ki pri urali telesne aktivnosti zahtevajo posebno pozornost • [udje po kapi, zlomih, osebe z bolečinami v hrbtenici, osteoporotic ni bolniki, ljudje 5 prekomerno težo... V studiu telovadfte v skupini osmih vadečih, kar zagotavlja individualen pristop pod budnim očesom strokovno usposobljeneoa in^uktoija. Spe- cÊUIzirani smo za pilâtes vafibo, ponujamo pa tudi jogo, aerobiko, kondi-ciske treninge, vadbe za pare, mamice z dojenčki ter osebno trenerstvo. D^^akrat na leto organiziramo štirimesečno Šolo hujšanja. nekajkrat ne leto pa tudi tečaje nordijske tioje. Posebno pozornost namerjamo otrokom. Poleg hip hop tečajev in izvedbe rojstnodnevnih zabav sme organizator Počitnic v divjini poleti In Zimovanj. In še naše vodlo: BIU flt|e danes «da^začutftl preporDdtelesa bi dulia p url telesno ^rtfvnosU OM posMICfl odločitve. Indvkiualna svctosma 20 NVD njrnoap Vrasriœ DiMBrjo v okm riudi brepbčřtt hdhikidrio swiowý 9Mm «Kta • ICO iTk n (lao Hv> w TiM nM^e^ E01A9V ^iWptt WW 1 pň^ TTyi* reçeeedin dne»* «**•, *ií penipéwi I* I UHUii k> noA Steele CRQA hMAe gsT «7 sr Ml mic R r um m mmm 4WHâ A ÍÉ wewOwie 05N607.577 OPREMLJEN vikend v BeO krajini, O 9ClOd7ftû VIKEND » posesti PRODAM TRAVNIK, raven, 776 mS po 11,50 ejr, dmer Sveti J«>3t, Kt'ân] - Pâavo. 9 -71 poslovni prostori ODDAM SKLADIŠČE • Hiaslje, 70 m2, v 1 dober dostop, cena 150 eur/mes, O 031/374-706 MOTORNA VOZILA avtomobili PRODAM OOKUP, PRODAJA, mpis rabljenih vo- à, gotninako plaďo, Avt> Kranj, d o. o., Krar^. S»«ka34. Krar^. 04/20-11-413, 041/707-145,031/231-368 CHEVROLET Kalo« 1.4 16V. Svrai. 2 vso op.> Mlin^ 2000 Maribor, 02/252'4S-26,041 /750-560 KMETIJSTVO kmetijsia stroji PRDDAM ia)VINSKI Ktaiar 23 Z mofor- lem 5.5 KW, ft 051/817-175 PRIKOUCOzamuítikuHivator Uuta, 041 /735-694 SEKULARsâUdOnJodivû. O 04/20 46-576,031/812-210 soceroe SLAMOREZNICO, cevi, koleno, ohranjeno, rta kolesih, símbolíčoa cena 70 9ur, ft 04/25-21-660 wxioo KUPIM FRE2A za zeml;o. Tomo VInkovič ali Pasquaii, priklop rta 4v))ake, v okvari, ft 041/677-605 PRIDELKI PRODAM BIO KAKIJE, po usodni ceni, ft ficc6;u BRINOVE tagode, ze1c kvalitetne, očléčene. pakirane po 30 kg, cena z dostavo 1,60 eur/kg, ft 041/410- 350 dooe/ií HRUâKOVO in ôesnjevo žganje, ft JABOLKA hruške, sok In zelja 04/53-31-144 I a 192, ft gODBS?? JABOLKA za ozimnico In predelavo, M at kula, čadovljo 3, Golnik, 9 i eoom JEDILNIK m knnllni kforrcor, DrulovKa 41. ft 04/23-32^27 KAKOVOSTNO Vjerske vino. rdeče all belo, ft04l/965-14ô eoôeazs 9v»m KRMNI kreme*, ft 04/2&í1-020occ«5s KRMNI in iedilni stava, w 031/313-678 tr, možna do- KRMNIkjtirncir,ft041/73l-d74 »ůmvk KROMPIR Loka. In krmní, skotja •703 MOAa» KVALITETHO ft fn otavo v kode, ft 031 /661-766 SIMENTALKO, staro 5 mesecev. Grad 5. ft 04/25-22-294 TELÍCE simentalke, tež^re 200 kg in prevozni bazen za mleko, 400 litrov, ft TELICO, visoko 031/853 176 , Ld, pašno, 0000 soa TELICO sImentaJho, brejo 9 mesecev, ft TELI ČKE si mentaJke, sta-e4 t«ik«od leo Oo 260 k$, ft 031/430- 163 TELIČKE síTtenlate, ć6, sirare 10 dm, ft 04/2&W^52.031/75&014 TELIČKO simentaiko, staro 11 dni, i ňOúfflSi TELIČKO simentaiko. sJa/o en Teden, ft 031/417-221 900061« TELICKO simentaiko, staro 14 dni, o TELIČKO Sivko, Staro 14 dni, 031 /669-036 TELIČKO simentaiko. sUiO 10 dni. ft TRILETNO žreUco lipicar^ko in stirifet-ne^s kastrata lipicanca z rodovnikom, 041731 i-.'i KUPIM BIKCA simentaica. st, do 14 dni ali za* mentam za teličko aimentalko. ft 051/352-895 BIKCA sirrentalca, 041/416-701 stare&a do 10 dni BIKCA sinentatoa cb 350 ks marStraMcr, in ostalo PRODAM oooesrs DVE TRAKTORSKI gumi 1i?.y/34 Contlnentđ 519 . ft USTROJENO govejo kcžo, « 041 9ooseo2 ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM BAR ZLATA KRILA, Trbojeacosi deMeza deto vstreztí, Ulan Smolen S43., Vetescvska C-e3,èen6ir.ft041/5 « IŠĆEMO ízkLJŠerw tekeforigtko (t^. pr> daja) za ocsta^^ teletorskega studia. ian,đ.o 0., UI.MIrkâVadnovalQ, 059041 -57 5 ZALOŽBA d. o. o., Cankaneva 10 b. Ljubijvia. zaradi áiriM prcîdajrun poti več ,000.00 eur. Zb dodatne ntcrmadje po-ft 031/532^62 ooa/M ZAPOSLIM delavca - kovir^afia z (Zku^ iijduil iti deloii STORITVE HUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od do strehe Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tfakovanje dvorišč, z r^aáim ali vašim materialom. S6P ©ytygi SfVMJ^, o. n o., Struzevo 3 a, Kranj, ft 041/222-741 ADAPTACIJE kopalnic, vodovodne storil zjdâfskâ deta, polagarje keiamíónjh piosćte, montaža kopainišM oneme. Pu* Marjan, s. p., Hda^ 34. Pc^ n^ 80 Loka ft 041/541-256 ADAPTACUEi vea graOtoena dela. notranje omete, fasada, adaptacije, tla-kovar^jo dvorišča. oQraie. kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni, SGP Benl, d o. o,, Stnjzevo 7, Kranj, ft 041/561-836 ASFALTIRANJE in tlakcvanje, Strojn izkop terena, převazem komplet grac^ tjenih del novo gradnje in adaptacije, izdelava lasad, izdelava škarp, AES, d.0.0., Sadnikarieva ui. 4, Kamnik, ft 051/623-095,031/303-144 A&FALTIR/V4JE, tďrAsnjedmč, dcxoz. DCt. cerkhs;, poëg robntoA pra(Ý>(icéč, i7d. betonskih in kamnitih škarp, Adiciw I. Co, d. n. o., JeSovékova 10, Kamnik, ft 01/63^14.041/660-7S1 AST&^IKS senčila Rozman Peter, s. p., SeničTO 7. Krila, ter 59-55-170, 04I/733-T09; žalusje, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komamiki, markize, WbW.aatenka.nei BELJENJE in glaj'enje stdn, odstranjevanje tapet, antigllvični pf^azi. baoi^ nje oken, vrat, dekorativni ometi in opleskt. kvalitetno In ugodno, Pavec Ivo, s. p., PodDrezje 179, Naklo, ft 031/392-909 DELAM vsa gradtwna dela, novogradnje, adaptacije, fasade, notranje orie- te, betonske škarpe, z vašim ďí na$m materialom. Babic Miloš, s. p., Be-c. 9, Lesce, ft 041/622*946 i ZAHVALE, MALI OGLASI info(Sig-^s.5i GORENJSKI GLAS petek, u. novembra 2009 DELAM VSA GRAOBENA DELA. asaptaciia Kopalnic. Dredeine sten» Knauf. làA^â^nk» dela. s'ikopleskar- ska. poslovnih prostorov» po- pust na v^ dala 10%. Tl(iiKaali novi dom. o 040/394.22? moofiéo TELEVIZOR Gruriďig. ekran 77 in Panasonic, ekran 37, avto vertge, tt ZABOJNIK c^Jpádke. 240 I. nov, □godno, o 04/&1-82-720 mooscm OSMRTNICA Svojo iivlienjsko ^t je sklenila naša sodelavka Marta patronažTu medicim Od nje se bomo posloviJi danes, v petek, 13. novembra 2009, ob 15. uri na pokopališču V Bitnjah- Ohranili jo bomo v (epem spominu. Kolektiv ZD Kiajii osmrtnica Sporočamo žalostno vest. da t\as je prczgo«^ zapustila naia draga Marja Bajželj Skrjanc 12 StražiSČa Od nje se bomo poslovili danes, v petek. 13. novembra 200$), ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žaia bo na dan pogreba od 9. Ufc daJjC v pcslovilnl vcžid na Mestnem pokopaliSču v Kranju. Žalujo4^i vsi rieni StraŽiSče. 9. novembra 2009 zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in nonota Antona Prinčiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem m sostanovalcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem cstalim, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Mestnega pokopališča Kranj, pevcem in g. župniku za lepo opravljen c^red. Žalujoči vsi njegovi Krao j, 3. novembra 2009 zahvala Kanu Je najteiji, za vedno konec ncktg^ časa ... t Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74, letu za vedno zapustil Alojz Vodnik Od njega smo se poslovili v družinskem krogu in v krogu prijateljev. Zahvaljujemo se zd izrečer^a sGžalja, podarjeno cvetje m sveče, g. Srečku Jermanu za vodenje pogreba, g. Andreju Bitencu, predstavniku KS za poslovilne besede, pevcem iz Predoselj za občutno zapete pesmi, pogrebni službi Navček, g. župniku janežu Jenku za slovesno opravljen pogrebni obred, gospe Veri Mubi za zaključe molitve in vsem. Ic ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste bili z njim in se ga boste spominjali v dobrem. Iskrena hvala. Vsi njegovi Predosije, 10. novembra 2009 JI Wâ Gorenjski Glas ÎScm vlítne, redna cena: 3 €, cena za naročnike: 1 € . 21 cm viiine. redna cena; 6 €, cena za naročnike: 1,3 € f ii V r.^^ficn^h b)rvđl> Idhko kLipiTC nd Gor^nj9kc^rrr çlasur Blcivveisovď 4 v Krjinju, v ponedeljek, toret. (!errtekod 8 do 17. ure* v Sredo od i.^o 18* ure m v peiekod S. do M. utC* Gorenjski Glas N^rtficncso M naročnike slane e O^ljenfga s(ek a m so opr^cm jene s posebnimi pokrov/chi. i SveĆđ odliíno gon m dogon v voîru, deiju. rnfazu èU vročini. I nç bo vam žal Komplet sveč«, stenja m pol tekoČeg:a voska za \G le Redna cena kompleta pa (e ■ n m L Eko sveco lahko kupčena Go^eniskem g asut Blcivvcisova ccsta 4 v Kranpu^ v ponedcl|C<^ lorck, čelrtek od 8. do 17. ure, v sredo od S. do iS. uro m v pctťk od 8 do 14. ure. ^ — živel si z zemljo (n /juJm;, giadi! dorn i yUjo. kot jc r^i, bil preudaren ji in pogumen, za nikogfir nikdar preutrujen. Ko zdravje U je zapustilo, si zntcny »pol. da ic Iw tmtih. čeprav si mncgo prvtrptl, življenje zelo si rad imd. zahvala V 74. letu nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče, brat, stric, tast in stari ata Janez Bokal Islcena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem, sosedom, sovaščanom, društvu upokojencev in obrtnemu združenju za sočutje, tolažbo, usma in pisna sožal;a ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu za sveto malo in lep pogrebni obred (er gospodu župniku za molitve. Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebnemu podjetju Akris, zvonarjem, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala dr. Zamanovi in dr. Camleku zt dolgoletne zdravljenje, dežurni službi in reševalcem zdravstvenega doma Škofja Loka. Iskrena hvala IPP (Klinični center). Bolnišnici dr. Petra Držaja, vsem zaposlenim na kardiološkem oddelku UKC Ljubljana, Še posebej pa dr. Zupanu ter zdravstvenem osebju intenzivnega oddelka kardiologije v sobi 1. Prisrčna hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili r^a njegovi zadnji poti, Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milica, sin Ivo in Beno z ženama ter vnuki Patrik. Klaia, Jure, Urška. Leon. Aljaž in Bine Zminec, novembra 2009 zahvala ']K>en jc! Vsako telo nus opominja, da jc vss mlnljluo, a u miU cvelliu U lvojcgt4 vrla, Sc niša cveneU, čakale so, da okrasijo tvojo di^o za najlepšo pot Uvijenja, pot fc Bogu." (M. P.) V osemdesetem letu zemeljskega življenja nas je zapustila nača ljuba Mama. sestra, staia mama, prababica in prijateljica Marija Šnajder *t6. 05.1930 +29. la 2009 ena Porenta, po domače Jergova Minka iz Veš pri Škofii Loki. Hvaia vsem. ki ste jo mnoga leta spremljali ob njeni hudi bolezni. Gospe dr. Romani Pintar, osebni zdravnici, ki je bila nesebično na voljo sleherni trenutek, gospodu dr. janežu Varlu iz NefrobŠke klinike Ljubljana, gospe dr. Marid IviČ Alibegovič iz Centra slepih, slatwvidnih in starejših škofja Loka, patronažnl službi ZD Skofia Loka, uslužbenkam Centra za socialno delo Škofja Loka, celotnemu osebju negovalnega oddelka Doma starejših občanov Izlake in CSS škofja Loka za skrbno nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvaležnost izrekamo duhovnikom g. msgr. Andreju Glavanu, g, dr. Alojziju Snoju, g. Pavletu Uršiču ing- patru Petru Vrabcu za dolgoletno duhovno oskrtK>ob prvih petkih in praznildh, za besede tolažbe in spodbude, ki ste jih izrekali naši Mami in nam bližnjim- Posebej hvaJežni smo našemu župniku g. dr. Alojziju Snoju za duhomo spremsfvo c6 zadnji uri in opravljeno mašo za srečno zadnjo uro. Hvaležni smo vsem, izkazovali dolgoletno pozornost ob njen: bolezni in jo obiskovali. Zahvaljujemo se vsem, Id ste nam v dneh slovesa stali ob strani. Sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavkam in sodelavcem Loka, d. d., in Mercator, d. d., sodelavkam in sodelavcem Sodečo, d. o. o., podjetju Sibit, d. o. o., in oskrbovancem CSS za izrečene besede sožaija in tolažbe, nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter darove za župnijo Stara Loka. Duhovnikoma g. dr. A. Snoju in g. P. Uršiču hvala za lepe besede slovesa, opravljeno pogrebno mašo in obred. Hvala pogrebni službi Akris in pevcem Zupan za ganljivo pe^e. Hvala vsem. ki se je v molit\i spominjate. ste ji ŽaJujoČi: hči Majda z možem Janezom, hči Joži z možem jankom. sestra Katka z možem Francljem, brat Franc in sestra Francka z, dnižinanu, vnuki Mateja z diužiiio, Jeiuej, Blaž. Maja, Matjaž in Matej ter ostalo sorodstvo Stara Loka, oktober 2000 V k 4 GORENISKÍ GLAS petek, 13. novembra 2009 ZAHVALE m/o @£-gios. si 23 Srce twjř več ne bije. WcÛne ne trpiš, nam pa éahst srcc tr^. solza l^t iz 0Ô. dom je prozen in otožen, k£r te xič med mmi ri. ZAHVALA V S5. letu stâtosd je odih k veâiemu počitku naia draga mama Ivanka Jelovčan iz Čabrač Iskreno se zahvaljujemo sorodnikoni, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja in sprem- st/onanjeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. ŠubiČevi iz zdravstvene* gs doma Cnrenja vas ta njpno več\p^o zdravljenje. Zahvala tudi vsem sodelavcem podjetja 'Jelovica", obrat Gorenja vas, in scdelavcem podjetja pohištvo "Iskra" Medvode. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem cerkvenega pevskega zbora za petje v cerkvi in na pokopališki. Najlepša hvala pogrebni službi "Hipnos" iz Medvod za lepo opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni Čabrače, Grenc, Hlevni Vrh, Žiri zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Jurija Kokelj IZ I-*»? pri Leskovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in soa pevskega zbora in pogrebni službi Akris. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v taio velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Ivica ter sinova Tone in Roman z družinami ZAHVALA ZAHVALA V 78. letu ms je zapustil dragi mol ože Dovič iz TupaJiČ Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, molitve, izrečena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu, hvala zdravst\enemu osebju, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan in zvonarjem; Posebej hvala sosedoma Slavki in Danici. Hvala vsem, ki ste ga v Uko velikem številu pospremili na zadnji dom. Vsřm pnkraT hvala. V S8. letu starostí nas je zapustiJa naša draga mama, sestra, teta, stara mama in prababica Marij DO domače Mli a Hribar po domače Mlioarjeva Maoca iz TenetiŠ f Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter darove za svete maše. Hvala dr. Teranovi in osebju bolnišnice Golnik za nesebično pomoč. Hvala župniku g. Branku Balažicu za lep pogrebni obred, pevcem, pcgrebniku in zvonarju. Iskrena hvala vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili k mirnemu počitku. Žena Francka in vst njegovi TupaJiče, 9. novembra 2000 Žalujoči: hčerka MiJena z Majo bi Mihom, sestre Lojzka, Johanca In Tončka, ' brat {anez in ostaJo sorodstvo Tenetiše, Preddvor. xo. oktobra 2009 Nekaterih bolečin ne mcreš preboleti. nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostûja pa ponos, huaieinost ln čudoviti spomini, ki rye min^o nikoli. V SPOMIN Mineva leto dni. odkar je h Gospodu odšel po večno plačilo naš dragi mož, oče, tast in brat Stane Vreček Vsem, ki mu namenjate svoje misli in molitev, postojite ob njegovem grobu Ln mu pritigatc svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi Mirrto in spokojno si zaspala, v vefni senodt%cs odpotovale. Noj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila n«ša dobra mama Ivana Te rala Podreča yz 9, Mavčiče Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem» prijateljem, osebju Doma upokojencev Kranj za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Ahis. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Minka, Marta, Slavka, Ivica, sinova Marjan in IvaD z družinami 1er vnxJd in pra vnuki Ko življenje tom v noč, ie žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in fiho solza veineea spomina. V SPOMIN ZAHVALA Minilo je žalostno leto od smrti našega dragega moža, ata in starega ata Janka Dolenca Hvala vsem, Id se ga spominjate, nosite cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Škofía Loka, 13. novembra 2009 V 63. letu starosti nas je upustil brat in stric Ivan Mohorič iz DavČe 32 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje in podarene sveče. Posebna zahvala gre g. Župniku Mirku Turku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Davče in pogrebni službi Akris. Zahva-Ijujemo se tudi družini lemec, Anici in Marjanu Tušek, Društvu parapiegikov Gorenjske in osebju ter sodelavcem Doma starejših občanov Predd\or. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 24 info si G0REN)SK1 GLAS petek, 13. novembra 2009 Anketa Napetosti naj se končajo aNICazavtlžl£bir Ta teden potekajo razprave o morebitnem referendumu o arbitražnem sporazumu, ki ureja meje med republikama Slovenijo in Hrvaško. Kako na to 2e dolgo aktualno vprašanje gledajo ljudje? Ferdo Golob: "Zavzemam se za to, da vprašanje meje urejajo pametni, strokovni ljudje. Sicer pa je že čas, da se te napetosti končajo. Če tega ne bo» se lahko zakuha še kak resen konflikt." Marija Hribar: "Referendum ima smisel, Če se bo njegov rezultat upošteval, Sicer pa se Pahor preveč podreja Hrvatom, ki so najprej izsiljevali arbitražo, sedaj pa je nočejo. Meja naj bo tam, kjer je bila 1991." Franc M a lek: ''Obstoječe stanje je negativno. Če bi bil sporazum sprejet, bi bilo bolje kot je sedaj, odnosi bi bili manj napeti. Referendum je verjetno edina rešitev. Olje se odlaga. sbbSi bodo odnosi. K Tine Kalan; "Na vse to se premalo spoznam, da bi lahko ocenjeval. Menim pa, da ne moreta de* (ati takega sporazuma politika, od katerih je eden levi in drugi desni. Na referendum pa bom najbrž Šel. " Žiga Logar: "Mnenje o tem si Se ustvarjam. Dogajanja spremljam v rnedijih, ne verjamem pa nikomur, vedno obstajata dve resnici. O vsebini problema se bom pozanimal, če bom šel na referendum." Humana rešujejo Kamniški alpinist Tomaž Humar se je poškodoval v steni nepalske gore Lantang Lirung. Reševanje poteka od torka. Stojan Saje Kranj • Alpinist Tomaž Humar je spet na težki preizkušnji. Prec § d rimi leti so ga uspešno rešili z gore Nanga Parbat v Pakistanu, tokrat pa je zašel v težave na 7227 metrov visoki gori Lantang Lining v Nepalu. Po doslej znanih podatkih naj bi si pri sestopu zlomil nogo, zato je na pomoč poklical reševalce. V torek sq iz Katmanduja odšli na goro tiije nepaJski so zaradi sneženja morali odnehati z vzponom in reševalci, ki so napeli vrv Tomaž Humar na eni od plezalnih tur t Foto: Am hvi^it do prvegaj/išinskega tabora. V sredo so pritrdili šé domovine vključili tudi li. Včeraj je povedal, da so daijšo vrv do višine 6300 Humarjevi prijatelji, zlasti aktivirali ekipo Švicarskih metrov. Pri iskanju Hu- Viki 'Grošelj. Kot je izjavil reševalcev, ki bo skušala iskanjem našega alpinista. marja je pomagal tudi heli- za javnost v sredo, ni vedel, pomagati pri reševanju To- ' Za zdaj tudi ni preverjenih kopter, ker so izgubili stik da jc Tomaž v Himalaji. Ko maŽa Humarja. V četrtek informaci j. kako je poSko- z njim prek satelitskega te- je zvedel, da se je tam po- se je poslabšalo vreme, zato dovan Humar, Reševanje lefona. Žal ga v sredo niso škodoval, je navezal stike s na goro ni mogel poleteti bodo nadaljevali takoj, ko našli. V reševanje so se iz tistimi, ki bi lahko pomaga- helikopter. Tudi reševalci boto mogoče. Šentvid {ubilej v Zavodu sv. Stanislava jutri, na praznik poljskega svetnika Stanislava Kostke, ki ga je katoliška Cerkev izbrala za zavetnika in vzornika mladih, bo slovesno v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. V ugledni cerkveni Izobraževalni ustanovi, ki je bila ustanovljena leta 190^, med drugo svetovno vojno pa ukinjena in na pobudo pokojnega ljubijanskega nadškofa Alojzija Šuštarja znova vzpostavljena leta 1993 obiskuje tudi precej dijakov iz Gorenjske, se bodo z opoldansko mašo v šentviški cerkvi, z mašo ob 15.30 v zavodski kapeli in slovesno akademijo ob 17. uri spomnili praznika zavoda in še posebej 1 Svetnice debvanja jegličevega dijaškega doma. I. K. Kran) Zapora zaradi obnove Corenjesavske seste Ta ponedeljek se bo, če bo primerno vreme, začela obnova Corenjesavske ceste. Na d ve sto metrske m odseku na podvozu pod železniško progo bodo zamenjali tamponsko nasutje in asfalt v celotni širini vozišča. Investicija je vredna okoli 96 tisoč evrov, izvajalec pa bo Cestno podjetje Kranj. Da bodo dela potekala nemoteno in bodo končana v čim krajšem Času, bo potrebna popolna zapora ceste. Za Besnico, Podblico in druge vasi na tem obnočju bo obvoz možen prek Caštejskega klanca in Delavske ceste v Stražišču. Dela bodo predvidoma trajala do konca novembra. V. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno, dopoldne bo po nižinah megla. V soboto bo večinoma oblačno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. V nedeljo bo spet deloma sončno. RS za »koje, Urad za mcié»rol5/8 «C Vinska pot tudi v Kranju jutri In v nedeljo bodo tako središče Kranja kot rovi pod njim živeli z Martinovo ponudbo, poleg odličnih vin pa bo mogoče poskusiti tudi raz ične dobrote in doživeti krst vina. Vilma Stanovn:k kranjskih klobas, pršuta, ...............................................Besniški Rokovnjači bodo Kranj - " Lani smo v rovih pr- pekli koštani in kuhali krom- vič pripravili vinsko pet, do- pir. Mislim, da pripravljamo godek pa je doživel izjemen dogodek, ki se ga res splača uspeh. To nas [e spodbudilo, obiskati," tudi pravi Natalija da smo se v letošnjem letu Polenec in dodaja, da se bo odločili za ponovitev, ki pa možno po vinski poti v rovih smo jo še nadgradili, saj smo sprehoditi oba dneva med 13. pripravili dvodnevni pro- in 18. uro, ob nakupu vstop- gram. Znova smo povabili nice (štev^o je omejeno, ku- slovenske vinarje, ki so z pite pa jih lahko v Kranjski navdušenjem pristali, da se v hiši ali prodajnih mestih Kranju predstavijo tudi letos, Eventim) pa bodo obiskoval» poleg tega pa bo letos prišlo d prejeli degustacijski koza- še nekaj novih res vrhunskih rec 2 vrečko, ki ga bodo po vinarjev, tako da bo dogaja- pokulinah v rovih in mestu nie v rovih in tudi v mestu, lahko odnesli domov. kjer bodo degustacijske toč- Ob bogati martinovi po- ke v različnih lokalih, res za- nudbi na Zavodu za turizem nimivo. Oba dneva bo ob 16. Kranj opozarjajo tudi že na uri v rovih potekal krst vina, druge novembrske priredit- ki ga pripravlja KUD Vagant ve, saj prihodnji teden v ro- iz Kranja," pravi direktorica vih in mestu pripravljajo raz- Zavoda za turizem Kranj Na- stavo adventnih venčkov, v lalija Polenec, ki je s sodelav- sredo, 25. novembra, bodo v d prireditev z uspehom mi- Kranjski hiši odprli razstavo nulo soboto predstavila tudi Kranjska lončevina, v oetek, na vinski poti v Ljubljani. 27. novembra, pa bodo po- "Poleg Ifiiudvajsetill viuar- slavili božično dievo in me* jev bo na prireditvi sedelo- sto razsvetlili z lučkami, ki valo tudi kar nekaj izdeloval- bodo Kranj krasile vse praz- cev sirov, knoha, najboljših nične dni. r LIGA TELEMACH TCG MERCATOR : ŠENTJUR ALPOS SOBOTA, 14. 11. 2009, ob 20. uri Športna dvorana roden vabljeni: RADIO KRANJ d.0.0. Strítarieva ut. 6. KRANJ TELS PON' <04) 281 (04) 281-2221 (04) (OSI) 2022.222 moc^m 303-50S MmwuÉiaw fax: (04) 261 -2226 (CM) 281- mNm ŘEsmuK rAitlohr anKprftcf I o-krani««l www.radio-kranj«si