4 AcrocephaluS letnik 15 številka 64 1994 4 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia. Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editorial board 61000 Ljubljana. Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo. Pokopališka 13, tel. 064/47 170 Iztok Geister (oblikovalec, lay out), Bojan Marčeta (za fotografijo, photography) Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) uredniški svet editorial council lektor m prevajalec revised and translated by tisk print cena naklada dr Miha Adamič. Janez Gregori. Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek. dr. Sergej D. Matvejev. Andrej Sovine, Dare Sere, Davorin Tome. dr. Andrej Zupančič Henrik Ciglič Tiskarna Hren grafika, Ljubljana, Cesta v Gorice 40 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 500 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov, address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina International Girobank 61000Ljubljana,Langusova 10.tel.061/1232 631 Ljublana, Zibertova 1 četrtek med 18. m 20. uro Franci Janžekovič 62000 Maribor, Maistrova 10 tel. 062/20618 Franc Bračko 62000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29086 Peter Trontelj 61000 Ljubljana, Cesta na Laze 27 tel. 061/575732 Tatjana Celik 63320 Velenje, Stantetova 8 tel. 063/858888 50100-620-133-05-1018116-2385287 Andrej Bibič, Franc Bračko, Luka Božič, Tatjana Čelik, Iztok Geister, Tomaž Jančar, Franc Janžekovič, Primož Kmecl, Bojan Marčeta. dr. Sergej D. Matvejev (častni član). Borut Mozetič, Miro Perušek. Dare Sere, Peter Trontelj, Milan Vogrin, dr. Andrej Zupančič (častni član) 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove No. 50100-620-133 7383-99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno ludi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4. 3. 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. XV-64-1994 ACROCEPHALUS Prvo opazovanje črne njorke Cepphus grylle v Sloveniji First observation of Black Guillemot Cepphus grylle in Slovenia Luka BOŽIČ Borut ŠTUMBERGER OPIS OPAZOVANJA: Prvo opazovanje: Dne 2. januarja 1994 je bilo ob 10. uri v Ormožu jasno in za ta letni čas razmeroma toplo (7 °C). V zraku se je čutila praznična utrujenost in lenobnost, pa tudi na jezeru je bilo vse mirno. Že ob prvem pogledu na s soncem obsijano gladino sem ugotovil, da so nekaj dni počitka preživeli tudi italijanski lovci, ki so še pred prazniki neusmiljeno pustošili po jezeru. To je obetalo lep opazovalni dan. Napotil sem se po levem nasipu, kjer je od metrskega decembrskega snega ostalo le še borih deset centimetrov. Po nekaj minutah hoje je mojo pozornost pritegnila "raca", ki je z veliko hitrostjo letela po toku reke navzgor. Ko sem jo ujel v daljnogled, je naredila zavoj m pristala na vodi. Po pristanku se je za kratek čas potopila. Pogled skozi teleskop je povedal, da mi je Ormoško jezero, kot že tolikokrat, ponovno namenilo veliko presenečenje. Pri ugodni svetlobi, ob ne preveliki oddaljenosti, sem ugotovil, da sem se srečal z izrednim gostom iz družine njork Alcidae. Ker fotoaparata nisem imel, sem njorko kljub slabim risarskim sposobnostim skiciral. Pri natančnem opazovanju skozi teleskop sem si njorko dobro ogledal in s terenskim priročnikom v roki ugotovil, da gre za črno njorko Cepphus grylle. Na vodi je dajala vtis zelo majhnega slapnika, glede velikosti pa je ustrezala malemu Žagarju Mergus albellus, ki je bil v bližini. Od daleč je bila videti precej svetle (bele) barve, še posebej pa je zbujala pozornost velika bela lisa v peruti. Peruti so bile črne barve, prav takšen je bil tudi nekoliko navzgor zavihan rep. Hrbet je bil siv s posameznimi temnimi črticami; dajal je vtis rahle grahavosti. Zadnji del trupa pod repom je bil snežno bel. Ob sicer sivem temenu je imela na čelu nekaj temnih črtic, izrazitejša temna črta se je vlekla med korenom kljuna in očesom. Popolnoma bela lica in grlo so prehajali v sivkasto navdahnjene, vendar še vedno bele prsi. Boki so bili enake barve. Na skici je morda videti, kot da bi bil kljun privihan - to ne drži, je le plod omenjenih risarskih sposobnosti Bil je torej ozek, koničast in temne barve. Slika 1: Faksimile iz ornitološke beležnice (L Božič) Fig. 1: A facsimile from the ornithological notebook (L. Božič) ot)lo5; 'ježevo -1A. ?\ *)RA l 4ö-^>__________________ --------------'------------------------ry^\fi?.*y'---------------------------- 3 ' __________-4\fdr-"~ ______„___________ r ----------^---------------------1--------------------------- - femfcüM____gujds *k ___ ----------L—----------------. ., . . «¦------------------------------------1------« A3&W& XA> A*c\/lc<\ -/"WLt//nS 69 ACROCEP1IALUS XV -64 1994 Črna njorka je potem ves čas opazovanja plavala po toku navzdol in si nekaj časa urejala perje. Po 15 minutah opazovanja je odletela na hrvaško stran jezera. Letela je zelo hitro, tik nad vodno gladino. Zgornja stran je bila v celoti temna, razen dveh pozornost zbujajočih belih lis na perutih. Čez približno eno uro sem jo ponovno opazoval nedaleč od zapornic jezu. Skupaj s številnimi mlakaricami Anas platyrhynchos je počivala na vodni gladini, za okolico pa se sploh ni zmenila. Kmalu zatem so se vse race iz neznanega vzroka splašile in z njimi je po vsej verjetnosti odletela tudi njorka, saj je nisern več zasledil. Popoldne sva s kolegom B. Štumbergerjem dvakrat pregledala celotno ormoško akumulacijo, vendar njorke nisva več opazila. Doma sem črno njorko determiniral kot odrasel primerek v zimskem perju. Sicer zelo podobni mladostni primerki imajo značilno belo liso v peruti temno progasto. Drugo opazovanje: Naneslo je tako, da sva se s kolegom L. Božičem 2. januarja 1994 srečala v Ormoških lagunah v trenutku, ko je veliki srakoper Lamus excubitor zgrabil neznan plen, v lagune pa so prileteli labodi grbci Cygnus olor. Prav čudno se mi je zdelo, da mi Luka ni prišel naproti, marveč se je sede samozadostno in obenem skrivnostno smehljal na stopnicah razdelilne postaje s sendvičem v roki. Ko sem prišel do njega, je zmagoslavno potegnil beležnico izžepa, mi pokazal najnovejšo vrisano skico in mirno dejal: "Na jezeru je njorka!" Dogodki naslednjih ur in nekaj dni so si sledili z bliskovito naglico. Zapeljala sva na hrvaško stran jezera, da bi v idealnih opazovalnih okoliščinah njorko videla kar se da dobro. Kot da bi se bila vdrla v vodo! Ni je bilo videti in tako sva v mrzličnem iskanju njorke ob vetru, ki ježe delal valove na drugi strani jezera, dobrih dvajset minut opazovala plavajočo pločevinko, na kateri sva videla skoraj vse značilnosti njorke. Le potopiti ali vzleteti ni hotela. Celo roke sva si podala ob imenitnem odkritju. No, kakorkoli že, po manjšem razočaranju sva iskala naprej, se odpeljala na varaždinsko dravsko akumulacijo, ponovno na ormoško in kasneje na ptujsko akumulacijo. Iskanje sva sklenila z ugotovitvijo, da je njorka že odletela z ormoške akumulacije. Tega dne zvečer sem poklical vse razpoložljive opazovalce, ki bi naslednji dan (delovni ponedeljek 3, januarja) njorko bili pripravljeni iskati. Obenem sem poklical po društveni vroči liniji nacionalnega organizatorja zimskega atlasa, da mi je posredoval dragocene informacije za nadaljnje iskanje, glede na opazovalne izkušnje, ki jih je pridobil na Helgolandu. Tako je na Ptujskem jezeru akcijo iskanja vodil kolega M. Vogrin, sam pa sem bolj za šalo in brez velikega pričakovanja ponovno prevzel Ormoško jezero. Po dveurnem iskanju v talečem se snegu (8 °C ob okoli 13h) sem čisto na koncu jezera ob zapornicah še zadnjič postavil teleskop, pri čemer me je zaradi vztrajnega opazovanja skozi leče pričela boleti glava. Njorke ni! Odmaknil sem pogled od teleskopa z namenom. da bi ga sestavil, ko jo zagledam. Največ petnajst metrov stran me je mirno opazovala. Kakšna kardinalna začetniška napaka! Medtem ko sem jo s teleskopom iskal po jezeru, je bila mogoče že ves čas le nekaj metrov stran od mene, morebiti je celo sedela oddaljena le kake tri ali štiri metre na nasipu. Naslednjih nekaj trenutkov je bilo nepozabnih. V značilni beli lisi na perutih sem videl dve blagi, sivi, rahlo poševni črti, tretja pa je bila manj izrazita. Ko je njorka odprla kljun, se je pokazala rdeča obarvanost, oglasila pa se je s tankim, tresočim se piskom. Ko se je potopila, je izvirno brcnila "v prazno" z nogami v zrak. Zvalil sem se z nasipa po fotoaparat, ki sem ga bil pustil v avtu. Ko sem se vrnil, je bila njorka že kakih 50 m oddaljena. Ob tej prigodi pa sem naredil kakih 8 posnetkov, ki so me, ko je bil film razvit, resnici na ljubo zaradi neznatne pike na filmu kar nekam razočarali. Njorka se je potem štirikrat potopila in odletela kakih 150 m dlje, kjer se je šestkrat ponovno potopila in tik nad vodno gladino preletela razdaljo 200 m, tam pa se je ves proces ponovil. Kasneje se je čistila in počivala ter se še enkrat značilno oglasila. Zanimivo je, da se prej omenjenih sivih črt na beli perutni lisi že z razdalje 50 m s teleskopom ni več videlo. Po polurnem opazovanju sem oddrvel domov v upanju, da bova z gospodom V. Lašičem to izredno opazovanje dokumentirala tudi z Videokamera Naslednji dan (4. januarja) pa sva z g. Lašičem njorko zaman iskala. Lovski bobni so klicali k smrti. Italijanski klavci so skupaj 70 XV-64-1994 s hrvaškimi lovskimi brati za ta dan ob 1 lh končali svoj krvavi posel na jezeru. Od mnogih tisočev vodnih ptic jih je na jezeru ostalo le par sto. So pa po kratkem zatišju, ko so s čolni jezero zapustili, pobijali z veliko ihto po najbližji okolici. Grmenje pušk ni prenehalo niti za trenutek. Vsak pri sebi preklinjajoč sva zato z g. Lašičem jezero po eni uri zapustila. Je mar padla tudi njorka? Na mestu, kjer sem jo dan prej opazoval, je plavala le še plastična maketa race sivke. KOMENTAR Ta cirkumpolarna izrazito severno morska ptica prezimuje nam najbližje na obalah severnoevropskih morij. Po gnezditvi se ne seli v tolikšni meri in tako daleč na odprto morje kot druge vrste njork, saj se prehranjuje v obalnem pasu. Tako domnevno obstaja večja verjetnost, da se izjemoma pojavi tudi v notranjosti (povzetek po več citiranih in necitiranih avtorjih). Prvo doslej znano opazovanje te vrste v Sloveniji, povrhu še v notranjosti, je izjemna redkost tudi v srednji Evropi. V notranjosti srednje Evrope je bila opazovana zelo redko. Sloveniji najbližje opazovanje črne njorke podvrste C, g. grylle je pri otoku Krku na Hrvaškem iz leta 1903 (Matvejev & Vasic 1973), drugo najbližje opazovanje subspecifično nedoločljive njorke pa je z reke Labe na Češkem 17. februarja 1979 (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982 po Urbanek 1979). Po avtorjema dostopnih podatkih v drugih sosednjih državah oz. bližini Slovenije črna njorka doslej ni bila opažena. Z geografsko nekoliko bolj širokega kota je črna njorka opažena nedaleč od zadnjega jugovzhodnega okrajka Alp - Pohorja v subpanonskem biogeografskem področju na zajezit veni akumulaciji reke Drave. To območje z izrednim geografskim položajem in naravnimi danostmi sta v preteklosti že obiskala dva za slovenske in širše razmere izredno redka severna morska gosta: mormon Fratercula arctica in ledni vihamik Fulmarus glacialis. Spektakularna jata okoli 20 mormonov (eden je bil ustreljen) je bila opažena 1. novembra 1983 v gramoznici nedaleč da Vrat je vasi pri Gornji Radgoni ob Muri (Grošelj 1990), danes že legendarni ledni viharnikpa je bil ujet 5. decembra 1922 na zajezitveni akumulacuji Fala na Dravi ACROCEPHALUS (Reiser 1925). Ker realno verjetno ni pričakovati, da je njorka priletela na Ormoško jezero iz mediteranskega bazena, ampak iz severne smeri, torej severnoevropskih morij, je hipotetično preletela po najkrajši možni zračni razdalji med Baltikom pri izlivu Odre in Ormožem najmanj 784 km (najbližnja zračna črta do Jadrana med Koprom in Ormožem meri 211 km). Avtorja sta mnenja, daje opazovana črna njorka odrasel osebek v zimskem perju, podvrsta pa glede na okoliščine opazovanja seveda ni določena. Kdaj je črna njorka priletela na Ormoško jezero, je težko reči. Več kot mesec dni izjemno slabega vremena z meglo, močnim sneženjem, visokim snegom, dežjem in nizkimi temperaturami je bolj ali manj onemogočil redno opazovanje na vseh vodnih površinah v širši okolici, kot tudi na ormoški akumulaciji. Ob zadnjem "dobrem" rednem opazovanju na Ormoškem jezeru dne 18. 12. 1993, ko so po jezeru pustošili lovci, še ni bila opažena. Verjetni neposredni razlog za odhod je oživitev lovskih dejavnosti na jezeru. Večkratno kasnejše preverjanje žal ni obrodilo sadov LITERATURA: GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. N., K. M. BAUER (8, 1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Akademische Verlagsgesell-schft, Wiesbaden. MATVEJEV S. D., V E VASIĆ (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Aves, SAZU. Ljubljana, str. 55. GROŠELJ, P (1990): Mormon Fratercula arctica - prvi zapis za Slovenijo. Acroce-phalus 11, št. 46:85-86. REISER, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz. POVZETEK Od 2. do 3. januarja 1994 je bila na Ormoškem jezeru opazovana črna njorka Cepphus grylle. Njorko sta ločeno opazovala dva opazovalca, eden s teleskopom (2. januarja), drugi z razdalje IS metrov (3. januarja). Odkritje je dokumentirano z risbo in fotografijo. Črna njorka se v srednji Evropi pojavlja redko, iz sosednjih držav je znan 71 ACROCEPHALÜS XV-64-1994 podatek za otok Krk (Hrvaška) iz leta 1903. Črna njorka je bila tokrat v Sloveniji opazovana prvič. SUMMARY A Black Guillemot Cepphus grylle was observed at Lake Ormož on January 2nd and 3rd 1994 by two observers. The bird was watched separately i. e. through a telescope on January 2nd, and at a distance of no more than 15 yards on January 3rd. The event was documented with a drawing and a photograph. This bird occurs in Central Europe very rarely; the only record from the neighbouring countries is the one from the island of Krk (Croatia) in 1903. In Slovenia, however, the Black Guillemot was observed for the very first time. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor Borut Štumberger, Cirkulane 41, 62282 Cirkulane Pt'L,\4jM2. ¦•'if.j: > **.!• i-jS'i « A ti • ' t* i « a t/tu. e. htp-r/, JN c< 72 XV-64-1994 ACROCEPHALÜS Selitev plasice Remiz penduhnus prek Slovenije -novi dokazi za vzhodno selitveno pot Migration of the Penduline Tit Remiz penduhnus over Slovenia - new evidence confirming its eastern migration route Dare SERE STANJE PO EVROPI V 19. stol. je plašica (Remiz penduhnus) gnezdila v glavnem v podonavskih državah, drugod je bila redka. Po letu 1950 pa je začela širiti svoj areal. Jeseni 1961 je bila po vsej Evropi zabeležena večja invazija te ptice, njen gnezditveni areal se je širil proti jugozahodu do Španije, Velike Britanije na zahodu, prek Danske in Švedske pa v pribaltske države (Litva, Latvija in Estonija) in celo na Finsko (Zink 1981, Valera et al, 1990, 1993, Cramp & Perrins 1993, Bezzel 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). SELITEV PRELET, GNEZDENJE IN PREZIMOVANJE Leta 1981 je izšel "Selitveni atlas evropskih ptičev", v katerem je obdelanih 111 različnih najdb plasice (Zink 1981). Na osnovi teh najdb je Zink prišel do zanimivih zaključkov. Ko mladiči zapustijo gnezdo in postanejo samostojni, se razpršijo. Tako so že 17. avgusta v Italiji ujeli mladiča plasice, obročkanega na Poljskem. Ob tem je treba dodati tudi to, da je imela plašica še pred leti status klateža (t. j. vrste, ki jo lahko zabeležimo na različnih mestih ne glede na časovno obdobje). V gnezditvenem arealu pa se pojavlja brez pravih zakonitosti glede smeri selitve ali obdobja pojavljanja. Leta 1961 je Bauer s podatki in najdbami z Nežiderskega jezera potrdil, da je plašica selivka, čeprav so bili posamezni osebki opaženi tudi pozimi. Danes velja, da naj bi bile severne in srednjeevropske populacije selivke, južno-evropske pa stalnice (Zink 1981, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Zanimivo je tudi to. da so bile v nekaterih letih prave invazije plašic. Odrasli osebki včasih migriraj o tudi v času gnezdenja. Na osnovi barvnih obročkov so v Nemčiji ugotovili, da imajo lahko plasice v istem letu dve legli (prvo in drugo gnezdo), ki sta lahko do 20 km vsaksebi (Franz 1988). Znana sta tudi dva primera, ko je imela obročkana plašica drugo gnezdo (v istem letu) 200 km proč od prvega gnezda (Franz et al. 1987). Plašica je dnevna selivka, s tem da ima na selitvi rada tople dni, orientira pa se največkrat po rekah (Franz 1993). Zanimiva je trditev, da se plasice iz srednje in vzhodne Evrope selijo v svoja prezimovališča v južno Evropo v dveh selitvenih smereh, severno ali južno od Alp; le nekatere izmed njih naj bi Alpe tudi prečkale. Pomembno je, da nekatere plasice ti dve selitveni poti tudi menjajo (Zink 1981, Franz 1993). Jesenska selitev poteka v septembru, oktobru in delno še v novembru. Prezimovanje je vezano na območja južne Evrope in Sredozemlja, t. j. od Portugalske in celo Maroka pa tja do Izraela (Zink 1981, Cramp & Perrins 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Na Nežidersko jezero v Avstriji priletijo prve plasice že konec februarja, glavnina pa se vrne v začetku aprila (Zink 1981, Bezzel 1993, Cramp & Perrins 1993). V tem prispevku predstavljam, na podlagi najdb obročkanih plašic, nekaj novih podatkov in spoznanj o vzhodni selitveni poti. PLAŠICA V SLOVENIJI Naposled je še glasovita umetnica: "PLAŠICA ali remec je plavčeve velikosti. Prebiva po vrbinah in močvirjih vzhodne in južne Evrope, pride pa tudi k nam in časih tudi gnjezdi, okoli Postojne in Idrije so že našli njeno gnezdo." Tako je zapisal Fran Erjavec v svoji knjigi Domače in tuje živali v 73 ACROCEPHALUS XV-64-1994 podobah iz leta 1870. Ta kratki in prijetni opis je ilustriral s čudovito risbo gnezda (mošnje), ki pa ga spletata ptiča, bolj podobna veliki sinici kot plašici. Kasnejša slovenska ornitološka literatura plašice ne omenja; o njej se je začelo spet pisati v zadnjih tridesetih letih. Leta 1965 mi je sedaj že pokojni L. Breskvar (obročkovalec ptičev v PMS) pripovedoval, kako je na Ljubljanskem barju opazoval ptičke, podobne samcu rjavega srakoperja. Po njegovem naj bi šlo za plašice. Dne 5. maja 1973 sva s sodelavcem J. Gračnerjem našla plašičino gnezdo na vrbi v sotočju Ljubljanice in Save (Geister & Sere 1974). Do tedaj smo domnevali, da gnezdi le v severovzhodni Sloveniji, v glavnem ob Muri in Dravi. Množičneje pa se je v druge predele Slovenije razširila verjetno po letu 1980, kar pričajo podatki o najdenih nedokončanih jgnezdih ob Ljubljanici in Iščici (Jančar 1984, Sere 1985). Prvi rezultati Ornitološkega atlasa Slovenije kažejo, da plašica gnezdi na širšem območju severovzhodne Slovenije, na Ljubljanskem barju in delu Primorske (Geister 1989). V letošnjem letu (1994) plašica še zmeraj gnezdi na Ljubljanskem barju, vendar se je število gnezdečih parov zmanjšalo. Potem ko smo začeli ptiče loviti z najlonskimi mrežami, mi je I. Geister konec marca 1975 v Stožice prinesel plašico, ki jo je ujel v Bobovku pri Kranju. Plašica se je živahno oglašala, zato sem klice posnel na magnetofonski trak. Že 2. aprila 1975 mi je ob pomoči magnetofonskega zapisa uspelo ujeti v mrežo prvo plašico. Z leti smo posnetke izboljševali in tako smo lahko plašice brez težav lovili za potrebe obro-čkanja tudi na terenih, ki jih je plašica običajno samo preletela. Po tem letu pa smo plašico začeli spoznavati po oglašanju, in nenadoma smo ugotovili, da nas redno obiskuje na preletu. Spomladi smo največ plašic videvali na cvetočih vrbah, v jesenskem ali zimskem času pa v trstičevju. Z Iztokom sva imela še to srečo, da sva 11. oktobra 1978 v Bobovku ujela plašico, ki je bila obročkana na Češkem. Tako se je začela nezadržna pot vse boljšega poznavanja plašice ob selitvi in preletu. Se najbolj smo se z njo spoznali na vrhniški ornitološki postaji, kjer so se najdbe hitro vrstile, za kar ima največ zaslug naš dobri poznavalec plašice na preletu J. Gračner. Po zaslugi dobre opreme se je število obročkanih plašic v zadnjih letih zelo povečalo (glej si. 1); svojevrsten rekord je bil dosežen 7. oktobra 1992, ko je J. Gračner na vrhniški ornitološki postaji ujel v popoldanskem času 368 plašic (do 14. ure samo dve ), od teh kar 14 obročkanih v drugih državah. Plašice z našim obročki so bile najprej spet ujete v Italiji. Posebne omembe je vredno opažanje z Dravskega polja dne 8. oktobra 1992, ko so se plašice dobesedno usipale z neba. Priletele so iz smeri S in SV Jate s po 50 osebki niso bile nič posebnega (Vogrin 1993). METODE DELA Vse plašice smo ujeli v najlonske mreže naslednjih dimenzij: dolžina 12m, višina 3.3m ali 4m, velikost okenca 15mm, število prekatov 4 ali 5. Velika večina jih je bila ujeta ob predvajanju magnetofonskega zapisa klica in petja plašice. Zvočni zapis smo predvajali ob mrežah, pri katerih je bil običajno postavljen šop trstja (Phragmites sp.), ki je te ptice še dodatno privabljal. Najdbe so bile izračunane na osebnem računalniku iz baze podatkov, kreirane v dBASE III PLUS (/c/Ashton-Tate 1985, 1986). Razdalje med posameznimi kraji in smeri najdbe pa v programu QuickBasic 4, 5 (/c/ Microsoft), kije geografske koordinate kraja obročkanja in najdbe pobiral iz baze podatkov in vanjo vračal izračune. Avtorja programa sta mag. Tomi Trilar (dBASE III PLUS) in Mojmir Štangelj (QuickBasic 4, 5). Najdbe plašic so razdeljene v deset (10) skupin, ki sestavljajo zaključno celoto. Glavni merili sta bili čas obročkanja in čas najdbe. Glede na to so najprej navedene naše najdbe, sledijo jim tuje. Na koncu vsake skupine je tudi komentar, ki se navezuje na to skupino najdb. V tem delu so objavljene vse najdbe obročkanih plašic od leta 1975 dalje. Pred tem letom takšnih najdb namreč sploh ni bilo. 74 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Razlaga najdbe: Explanation ol the recovery: oznaka obročka starost spol sex marking of the ring age datum obrockanja kraj obrockanja date of ringing / place of ringing kot najdbe angle of recovery obročkovalec ringer A 605567 4' m 07.10 92 Vrhnika, SLOVENIJA. \ Q.Gračherf; li. i0 92 MaranoLacjunare,Uoine,ITALIA,44D-60km-25In-WSW 7 način najdbe datum najdbe / kraj najdbe število dni manner of recover y date of recovery place of recovery number of days razdalja v km \, smer r distance in km direction of rec SPOL/SEX m = male/samec f = female/samica N= North/sever E= East/vzhod S= South/jug W= West/zahod 5 = drugoleten: ptica izvaljena v preteklem koledar- skem letu / second year 6 = po drugem letu : ptica izvaljena pred pred- preteklim koledarskim letom, vendar ni znano kdaj / after second year, age unknown KODE STAROSTI (po EURINGU) 0 = starost neznana / age unknown 1 = pullus: gnezdomec / pullus 2 = odraščen, sposoben leteti, starost neznana/full- grown, flying, age unknown 3 = prvoleten: ptica izvaljena v tekočem letu / first year 4 = po prvem letu: ptica izvaljena pred tekočim letom, vendar ni znano kdaj / after first year, age unknown KODE NAČINA NAJDBE v = ptica ujeta in izpuščena z istim obročkom / caught and released with same ring vB = ptica ujeta ob gnezdu / breeding where recaptured t = številka obročka prebrana s teleskopom / ring number read with telescope Foto 1: Plašica označena z obročkom iz Litve (D. Ševe) Photo 1: Pendulme Tit ring from Lithuania (D Ševe) . ¦ - Wm -mmW: w9M 75 ACROCEPUALUS XV-64-1994 REZULTATI V Sloveniji smo od leta 1975 do 1993 obročkali 3974 plašic, od katerih je bilo ponovno ujetih 84 (= 2,1%) (Slika 1). Večina plašic (2012) je bila obročkanih na Ornitološki postaji Vrhnika v obdobju od 1987 do 1992. od koder izvira tudi velika večina tujih najdb. S tujim obročkom smo do sedaj v Sloveniji našli 68 plašic. Skupaj smo do sedaj registrirali 152 najdb, od teh so kar 104 najdbe s postaje na Vrhniki. Največ naših najdb (33) sodi v kategorijo pod 100km, v nasprotju s tujimi najdbami (32), ki spadajo v kategorijo do 300 km (SI. 2). Največ naših obročkanih plašic so ujeli v sosednji Italiji (49). Večina najdb je iz časa jesenske selitve, bistveno manj jih je iz časa spomladanskega vračanja in gnezdenja, v primerjavi z maloštevilnimi najdbami iz časa prezi-movanja. 5 t 78 78 77 78 79 80 81 82 83 84 85 8» 87 88 89 60 BI 92 93 YEAR SI 1: Število obročkanih plašic (R. pendulinus) vSlovenijiv SI.2: Število najdb obročkanih plašic (R pendulinus) v letih 1975 - 1993 in število najdb. Sloveniji ( ? ). ter obročkanih na tujem ( |), glede na Fig. 1: Number of ringed Pendulme Tits Remiz pendulinus razdaljo (v km). in Slovenia from 1975 to 1993 and number of recoveries. Fig. 2: Number of recovered Pendulme Tits Remiz pendulinus ringed in Slovenia (fj) and abroad (g), with regard to distance (m km). PREGLED NAJDB 1. SKUPINA ĆAS OBROĆKANJA. RINGING TIME: september / oktober ĆAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: oktober / november ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 36 1. LJUBLJANA A321344 2. LJUBLJANA A 344965 3. LJUBLJANA A 438623 4. LJUBLJANA A 484057 5. LJUBLJANA A 485320 6. LJUBLJANA A 485316 3 13.10.88 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 09. 11.88 Chiav. Marina-Scardovari, Porto Tolle, Rovigo, ITALIA, 26D-19 lkm-229°-SW 3 22.10.88 Ormož, SLOVENIJA, (I. Vreš) v 09. 11.88 Chiav. Marina-Scardovari, Fbrto Tolle, Rovigo, ITALIA, 17D-338km-238°-WSW 3 15. 10.89 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 01. 11. 89 Preval, Cormons, Gorizia, ITALIA, 16D-61km-271°-W 4m 02. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 18.10. 90 Chiav. Marina-Scardovari, Porto Tolle, Rovigo, ITALIA. 16D-19 lkm-229°-SW 3 11. 10.90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 14. 10.90 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 3D-60km-246°-WSW 3m 11.10.90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 23. 10. 90 Chiav Marina-Scardovari, Porto Tolle, Porto, ITALIA, 12D-191km-229°-SW 76 -64-1994 7. LJUBLJANA A 485599 4m 13. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 14.1090 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, lD-65km-248°-WSW 8. LJUBLJANA A 485635 3 13.10.90 v 08. 11. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Caneo, Grado, Udine, ITALIA, 26D-66km-244°-WSW 9. LJUBLJANA A 486217 10. LJUBLJANA A 486565 11. LJUBLJANA A 486573 4f 18.10.90 v 25. 10. 90 4m 21 10.90 v 28. 10. 90 3 22. 10. 90 v 18.11.90 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Chiav Marina-Scardovari, Porto Tolle, Rovigo, ITALIA, 7D-191km-229°-SW Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere / K. Kazmierczak) Caneo, Grado, Udine, ITALIA, 7D-66km-244°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere / K. Kazmierczak) Conca (Fiume-Invaso Artif.), San Giovanni in Marignano, Forli, ITALIA, 27D-255km-209°-SSW 12. LJUBLJANA A 557950 13. LJUBLJANA A 558103 14. LJUBLJANA A 603080 15. LJUBLJANA A 605567 16. LJUBLJANA A 605649 17. LJUBLJANA A 605882 18. LJUBLJANA A 605689 19. LJUBLJANA A611640 20. LJUBLJANA A 612130 21. LJUBLJANA A 603244 22. LJUBLJANA A 605530 23. LJUBLJANA A 611633 24. LJUBLJANA Ä612117 25. LJUBLJANA A 605462 3 11.10.91 v 27.10.91 3 13.10.91 v 11.11.91 3 25. 09. 92 v 08.11.92 4m 07. 10. 92 v 11.10.92 4f 07. 10. 92 v 05.11.92 3 08. 10. 92 v 24.10.92 4f 07. 10. 92 v 25.10.92 3 11 10. 92 v 19 10. 92 3 19 10.92 v 25 10.92 3f 26 09. 92 v 05 11.92 3m 07. 10. 92 v 08.11.92 4f 11.10.92 v 23, 11. 92 3m 19. 10. 92 v 29.11.92 3 07. 10. 92 v 29.11.92 v 21.12.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Caneo, Grado, Gorizia, ITALIA, 16D-66km-244°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Malcontenta, Venezia, ITALIA, 29D-173km-249n-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) Lisert, Monfalcone, Gorizia, ITALIA, 44D-60km-251°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 4D-92km-255°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Baccuco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA, 28D-205km-235n-SW Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 16D-64km-245°-WSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 18D-92km-255°-WSW Sečovlje, SLOVENIJA, (]. Dolinšek) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 8D-50km-311°-NW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 6D-182km-203°-SSW Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 40D-255km-209°-SSW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 31D-92km-255°-WSW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Conca, (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 42D-182km-203°-SSW Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 40D-30km-347°-NNW Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 52D-64km-245°-WSW Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 74D-64km-245°-WSW 26. LJUBLJANA A 605735 3f 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 26. 10. 92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 19D-92km-255°-WSW ACROCEPHALUS XV-64-1994 27. LJUBLJANA 4f 03. 10. 93 A 649490 V 09. 10. 93 28. LJUBLJANA 4f 11. 10.93 A 670867 V 01. 11.93 WSW 29. LJUBLJANA 3 22. 10.90 A 503686 V 28. 10. 90 30. LJUBLJANA 3 22. 10. 90 A 503676 V 04. 11.90 31. PRAHA 3 18. 10.88 T 587424 V 25. 10. 88 32. RADOLFZELL 3 06. 09. 90 BC 3900 V 18. 10.90 33. PRAHA 3 29. 09. 90 N329230 V 07. 10. 90 34. RADOLFZELL 3 13.09.91 BJ 33741 V 07. 10.92 35. RADOLFZELL 3 09. 09. 92 BH 52827 V 07. 10.92 36. RADOLFZELL 3 23. 09. 92 BH 55512 V 07. 10 92 KOMENTAR Ornit. post. Barje, Ljubljana, (J. Gračner) Sant'Andrea, (Isola), Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 6D- l06km-251°-WSW Ornit. post. Barje, Ljubljana, (J. Gračner) Sant'Andrea, (Isola), Marano Lagunare, Udine, ITALIA, 20D-106km-251°- Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, Q. Dolinšek") Casale, Vicenza, ITALIA, 6D-158km-278°-W Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) Conca, (Fiume-Invaso Artif.), San Giovanni in Marignano, Forli. ITALIA, 13D-165km-204°-SSW Dolni Dunajovice, Breclav CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (D. Sere), 7D-364km-208"-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 42D-276km-223"-SW Mušov, Breclav CZECHIA Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko), 8D-278km-186°-S Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 24D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J, Gračner), 29D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 15D-276km-223°-SW Jesenski prelet plašice prek Slovenije v Italijo nam potrjujejo najdbe od št. 1 - 36. Kar 24 pri nas obročkanih piašic je bilo ujetih v Italiji. Vse so bile ponovno ujete oktobra ali novembra, osebek pod št. 25 pa že v času prezimovanja. Najdbe obročkanih piašic v Sečoveljskih solinah (št. 19, 20, 23 in 24), v Istri ob reki Mirni (Hrvatska), najdbe št. 29 in 30 dokazujejo, da plašice na teh mestih Jadransko morje preletijo v kratkem času in se ne selijo ob obali (Slika 3). Sodelavec J. Dolinšek mi je pripovedoval, da je plašice videl in slišal na morju, ko je čolnaril v bližini ustja Mirne pri Novigradu. V optimalnih vremenskih razmerah in dobri vidljivosti plašica na preletu pri normalni višini že vidi italijansko obalo in ni potrebe, da bi letela naokoli. Sliko jesenskega preleta dopolnjujejo najdbe iz Avstrije (št. 32,34,35 in 36) in Češke (št. 31 in 33). Razdalje med mestom obročka-nja v Sloveniji in krajem najdbe v Italiji so bile različne (30 - 338km). Plašice pa jo lahko preletijo dokaj hitro, kar dokazuje najdba št. 7 (65 km v enem dnevu). SI. 3: Mesta (•) obročkanih piašic (R.pendulinuš) ob obali v Sečoveljskih solinah (SLO) in ob izlivu Mirne v Istri (HR) in kasneje ponovno ujetih v krajih (*) na drugi strani Jadranskega morja v Italiji. Fig. 3: Localities (•) oii-mgedPenduimeTiis Rermzpenduliiius by the sea at the Sečovlje salt-pans (SLO) and by the mouth of the river Mirna in Istria (HR), and later caught again in places (*) on the other side of Adriatic (Italy). 78 XV-64-1994 ACROCEPHALUS SI A Prikaz 10-ih tujih najdb plašic R.pendulinus iz različnih držav; ki so bile skupaj s 358 plašicami ujete v enem samem popoldnevu dne 7.oktobra 1992 na Vrhniki. K desetim najdbam s tujim obročkom je treba dodati še štiri (4) iz Italije, ki so bile obročkane v jeseni ali zimi 1991. Pet (5) plašic (od 358) z našim obročkom je bilo kasneje že ujetih v Italiji Fig. A: Ten recoveries of Penduline Tits Remiz pendulinus from different countries, caught together with 358 individuals on October 7th 1992 at Vrhnika. To the ten recoveries carrying foreign rings, four (4) Italian must be added as well, ringed in autumn and winter 1991. Five (5) Penduline Tits (of 358) carrying our rings were later caught in Italy 79 ACROCEPHALUS XV-64-1994 2. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: december / januar ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 3 + 1 37. LJUBLJANA A 308246 38. LJUBLJANA A 604271 39. LJUBLJANA A 611609 4f 07. 10. 87 Vrhnika, SLOVENIJA, (E Bračko) v 26. 01. 88 Gorino, Goro, Ferrara, ITALIA, 11 lD-199km-229°-SW 3f 30. 09. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 17. 01. 93 Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 109D-255km-209'-SSW 3f 11. 10. 92 Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek) v 12.12.92 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA. 62D-133km-242°-WSW KOMENTAR Razmeroma majhno število najdb pn nas obrockanih plašic je iz časa pravega prezimovanja (XII - I). V to skupino spada tudi najdba št. 25, ker je bila ta plašica v Sdobbi (Italija) ujeta dvakrat (29. 11. in 21. 12. 1992). Manjše število najdb je treba verjetno pripisati tudi manjši aktivnosti obročkanja v zimskemu času. Plašice je tudi laže loviti na preletu kot v času prezimovanja, ko se v obsežnih sestojih trstičevja skoraj neopaženo prehranjujejo. Lokalitete iz časa prezimovanja (Ferrara, Forli in Rovigo) so tudi najbolj pogoste iz obdobja preleta (najdbe v skupini 1), kar lahko pomeni, da plašice v svoja prezimovališča v Italiji priletijo že v oktobru. 3. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: avgust / september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: marec / april ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NApB, NUMBER OF RECOVERIES: 12 40. LJUBLJANA A 321141 41. LJUBLJANA A438617 42. LJUBLJANA A 503352 3m 12. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 23.04.89 Zahlimce, Kromeriž, CZECHIA 193D-440km-33°-NNE 3f 15. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 16. 03. 90 Györ-Sopron, Fertörakos, HUNGARY, 153D-264km-42"-NE 3m 13. 10. 90 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 07. 04. 91 Preval, S. Floriano al Collio, Gorizia, ITALIA, 177D-72km-357'-N 43. LJUBLJANA A 602977 44. LJUBLJANA A 605877 45. LJUBLJANA A 605561 46 RADOLFZELL BZ 64871 47. ZAGREB BA 51580 48. BOLOGNA K 383687 4m 24.09.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 21, 03. 93 Forgaria nel Friuli, Udine, ITALIA, 180D-106km-284°-WNW 3f 08. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner) v 21. 03. 93 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA, 165D-276km-43°-NE 3m 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 22.03.93 Fertörakos, Györ-Sopron-Moson, HUNGARY, 167D-264km-42°-NE 3f 08. 08. 91 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 14. 03. 92 Sečovlje, SLOVENIJA, Q. Gračner), 219D-352km-223"-SW 3m 06. 10. 91 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 14. 03, 92 Sečovlje, SLOVENIJA, (D. Sere), 61D-17km-8"-N 4m 27. 10. 91 Conca. (Foce Fiume), Cattolica, Forü, ITALIA v 22.03.92 Pragersko, SLOVENIJA, (I.Vreš), 148D-354km-40°-NE 80 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 49. BOLOGNA 3m 27. 10.91 K 394308 V 05.04.92 50. BOLOGNA 3f 14. 10.92 K 413702 V 23. 03. 93 51. RADOLFZELL 3m 09. 08. 86 BV 30923 V 24. 03. 89 KOMENTAR Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA Šentjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner), 161D-91km-63°-ENE Marano Lagunare, Udine, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Dolinšek), 161D-92km-76°-ENE IUmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 959D-276km-223°-SW Plašice (najdbe št. 40 - 45 in 47 - 50) so bile obročkane v času jesenskega preleta (IX-X); razen dveh osebkov (št. 46 in 51) iz Avstrije, ki sta bila obročkana že v avgustu. Vse te plašice so bile ponovno ujete v naslednjem koledarskem letu (izjema je najdba št. 51), in to v času preleta, ko se vračajo v svoja gnezdišča. Oba spomladanska meseca (marec in april) lahko štejemo za meseca, ko se plašice v večjem številu vračajo v svoja gnezditvena območja. Tako se nekatere plašice (najdbe št. "41, 44, in 45) že sredi marca vrnejo na Madžarsko ali v Avstrijo, v nasprotju z drugimi, ki so v tem času še v Italiji (najdbe št. 42 in 43) ali pa na preletu v Sloveniji (najdbe št. 46, 47, 48, 49 in 50). Konec aprila je bila obročkana plašica že ujeta na Češkem (najdba št. 40), 440 km od kraja obročkanja. Domnevam, da so vse te plašice prezimile v Italiji in se prek Slovenije vračale proti svojim gnezdiščem. Da se nekatere plašice ne vračajo popolnoma po isti selitveni poti, potrjujeta najdbi št. 42 in 47.Večina (vrst) ptičev se namreč vrača v svoja gnezdišča po krajši oz. drugi selitveni poti. Verjetno se vse plašice v času prezimovanja ne zadržujejo ves čas na istem mestu. Ker se vračajo z različnih izhodiščnih mest, lahko pride do zamika selitvene poti, ki ga potrjujejo tudi različne najdbe. Razdalja med jesensko in spomladansko selitveno potjo pri najdbi št. 42 je 72 km, kar pomeni, da se je ta plašica spomladi vračala veliko severneje v primerjavi z jesensko selitvijo. Ce ne upoštevamo razlike (72km) med obema selitvenima potema, je mogoče sklepati, daje plašica jeseni letela prek morja, spomladi pa se je vračala po kopnem. Drugačno sliko nam prikazuje najdba št. 47, ki kaže, da sta jo obe poti vodili prek morja, med potema pa je samo 17km razlike. 4. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: oktober / november ČAS NAJDBE. TIME OF RECOVERY: september / oktober / november (naslednje leto/leta po obročkanju) ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 12 52. LJUBLJANA HP 619 53. LJUBLJANA A 308400 54. LJUBLJANA B9033 55. LJUBLJANA A 373366 WSW 2 30. 11. 85 Sečoveljske soline, Sečovlje, SLOVENIJA (I. Geister) v 18. 10. 88 Ebental, Bez. Klagenfurt, Kärnten, AUSTRIA, 1054D-138km-24"-NNE 3 09.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (F Bračko) v 02. 09. 89 Tovačov Prerov, CZECHIA 694D-445km-30°-NNE 4m 04. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (FBračko) v 27. 10. 90 Chiav Marina-Scardovari.PortoTblle, Rovigo, ITALIA, 753D-191km-229°-SW 4f 19. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 18. 10. 89 Cona-Foce, Fiume Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 364D-60km-246°- 56. LJUBLJANA A 485422 57. LJUBLJANA A 503779 3f 12. 10. 90 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik) v 09. 10. 91 Conca, (Foce), Cattolica, Forü, ITALIA, 362D-255km-209°-SSW 3f 23. 10. 90 Mirna (reka), Novigrad, Istra, HRVATSKA, (]. Dolinšek) v 26.11.91 Caneo, Grado, Gorizia, ITALIA, 399D-45km-356°-N 81 ACROCEPHALUS XV G4 1994 58. LJUBLJANA A 558014 59. LJUBLJANA A 558110 60 LJUBLJANA A 557335 61. LJUBLJANA A 558273 62. LJUBLJANA A 604474 63. LJUBLJANA A 605552 4f 12. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 14. 09. 92 Pape Lake, LATVIA, 337D-1228km~22°-NNE 4m 13. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner) v 08.10.92 Marano Lagtinaie, Udine, ITALIA, 36 lD-92km-255°-WSW 4f 04. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 09. 10. 92 Draganići, Karlovac, HRVATSKA, 371D-113km-l 13°-ESE 4m 15. 10. 91 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 20. 11. 92 Volta Grimana, Loreo, Rovigo, ITALIA, 401D-193km-237°-SW 3f 01. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) v 10. 10. 93 Volano, Codigoro, Ferrara, ITALIA, 374D-206km-230°-SW 4f 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) v 18. 10. 93 Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 376D-64km-245°-WSW KOMENTAR Vse plašice (najdbe št. 52 - 63) so bile obročkane v Sloveniji, z izjemo najdbe št, 57, kije bila obročkana v Istri (Hrvaška). Plašice z našim obročkom so bile ponovno ujete v Italiji (8x), na Češkem (1 x), v Avstriji (1 x), Latviji (1 x), in na Hrvaškem (1 x). Najdba št. 52 potrjuje domnevo, da posamezne plašice Alpe tudi preletijo. Od (običajnih) lokalitet, kjer so že bile ujete plašice z našim obročkom, se razlikujeta najdbi št. 58 in 60. Plašica, ki je bila 12.10.91 obročkana na Vrhniki, je bila vnovič ujeta 14.09.92 v Latviji, na sami meji severne gnezditvene razširjenosti. To je tudi najdaljša selitvena pot pri nas obročkane plašice (1228km od kraja obročkanja). Najdba obročkane plašice na Vrhniki (04. 10. 91) in spet ujete pri Karlovcu (Hrvatska) dne 09. 10. 92 je zanimiva, ker je ta plašica letela proti svojemu prezimovališču 113 km bolj jugovzhodno. Možno je, da je bila usmerjena proti prezimovališčem ob Jadranski obali. Nasploh se postavlja vprašanje izvora ob Jadranski obali prezimujočih plašic, o katerih za zdaj še nimamo nobenih najdb. 5. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: marec / april ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: september / oktober / november ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 9 64. LJUBLJANA 4m 18. 03. 88 A 311157 V 01. 11.88 NNW 65. LJUBLJANA 4m 29. 03. 92 A 545574 V 27. 10.92 66. LJUBLJANA 4m 05. 04. 92 A 545674 V 28. 10. 92 67. LJUBLJANA 4m 04. 04. 93 A616271 V 11. 11.93 68. PRAHA 4m 28. 04. 85 U 57446 V 29. 09. 85 69. BOLOGNA 4f 10.04.92 K 397487 V 19. 10.92 Škocjanski zatok, Koper, SLOVENIJA, (J. Gračner) Cona-Foce, Fiume Isonzo, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 226D-25km-332°- Šenrjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner) Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA, 21 lD-233km-235°-SW Šentjakob, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner) Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA, 206D-91km-242"-WSW Ornit. post. Barje, Ljubljana, SLOVENIJA, (B. Vidic) Conca, (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA, 220D-267km-21 1°-SSW Ivachnova, Lipi Mikulaš, SLOVAKIA Črneče, Dravograd, SLOVENIJA, (F Bračko), 154D-43i.km-227°-SW Forgaria nel Friuli, Udine, ITALIA Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek), 192D-98km-148°-SSE 82 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 70, PRAHA 4m 29. 03. 86 U 77041 v 15, 10.89 71. BUDAPEST 4m 10.03.89 F 10130 v 14. 10.90 72. BOLOGNA 6m 02. 04. 92 K 226896 v 17. 10. 93 KOMENTAR Prusy. Preroy CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner/B, Vidic), 1295D-454km-211°-SSW Fertörakos, Gyor-Sopron-Moson, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 582D-264km-222"-SW Pezzoneghe-(Fiume Piave), Belluno, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj/I. Brajnik), 563D-159km-98°-E Plašice v tej skupini so bile obrockane marca ali aprila na preletu v Sloveniji ali tujini - najdbe št. 64-72 in spet ujete v času jesenske selitve (od septembra do novembra) istega leta ali enega naslednjih let. Zato je pri teh plašicah (skoraj) nemogoče ugotoviti kraj gnezdenja. Prvo polovico aprila imamo v Sloveniji lahko še za izrazito preletno obdobje, čeprav se naše plašice že pripravljajo na gnezdenje. Pomembni sta dve češki najdbi (št. 68 in 70), saj je bila ena plašica ponovno ujeta pri Dravogradu in to na samem robu Alp. Za drugo plašico s češkim obročkom pa sta značilna razmeroma zgodnji datum obročkanja (29. 03. 86) in datum ponovnega ulova (15. 10. 89). Tako je bila ta plašica že najmanj v petem koledarskem letu svojega življenja, 6, SKUPINA ČAS OBROČKANJA. RINGING TIME: september / oktober ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: maj /junij /julij / avgust ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB. NUMBER OF RECOVERIES: 9 73. LJUBLJANA A 242288 3f v 21. 09.86 18. 08. 88 74. LJUBLJANA A 259479 3f v 09. 10,86 22. 07. 89 75. LJUBLJANA A 295055 3m vB 12. 10.87 03. 05. 93 76. LJUBLJANA A295110 3m v 13. 10,87 02. 07 89 77. LJUBLJANA A 256948 3m v 17. 10.87 20. 07. 90 78. LJUBLJANA C2126 3m vB 11. 10.88 09. 05. 89 79 LJUBLJANA A 373274 4m v 18. 10.88 25 06. 89 80. LJUBLJANA A 410440 3 v 17. 09. 89 22. 07. 91 81 LJUBLJANA A 483604 4f v 29. 09. 90 08. 08, 92 Ormož, SLOVENIJA, (R. Koražija) Keszthely-Fenekpuszta, Zala, HUNGARY, 697D-89km-68°-ENE Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko) Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY, 1018D-149km-14°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Vreš) Zielonczyn, Sicienko, Bydgoszcz, POLSKA, 2031D-839km-17"-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Vreš) Sedlec, Pond Nesty Breclav, CZECHIA 629D-361km-29°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner) Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY, 1008D-264km-42°-NE Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj) Jaksice, Inowwroclaw, Bydgoszcz, POLSKA, 211D-817km-20°-NNE Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner) Keszthely-Fenekpuszta, Zala, HUNGARY, 250D-241km-70°-ENE Vrhnika, SLOVENIJA, (D, Sere) Feherto, Györ-Sopron-Moson, HUNGARY, 674D-300km-51r-NE Vrhnika, SLOVENIJA, (A, Bibič/R, Tekavčič) Žehun, St. Nat. Res. Zehunsky pond, Nymburk, CZECHIA, 679D-469km-9°-N 83 ACROCEPHALUS XV-64-1004 KOMENTAR Plašice, ki so bile v Sloveniji obročkane v času jesenskega preleta (IX-X), so bile vnovič ujete predvsem v času gnezdenja (V -VIII). Za te plašice torej natančno vemo, kje so gnezdile in kdaj se pri nas pojavijo na selitvi. V tej skupini najdb je treba posebej omeniti najdbo štev 75, ki izpričuje najdaljšo nošnjo obročka (12. 10. 87 * 03. 05. 93), to pa pomeni, da je bila plašica že v sedmem koledarskem letu življenja. 7. SKUPINA ČAS OBROČKANJA, RINGING TIME: julij / avgust ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: september / oktober istega leta ali enega izmed naslednjih let ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 32 82, LITHUANIA 3 29.07.86 VE 9865 v 05.10.86 Ventes ragas, Šilute, LITHUANIA Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko), 67D-1035km-199°-SSW 83. BUDAPEST F 03239 3f 14. 07. 87 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY v 17.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 94D-264km-222"-SW v 05. 10. 88 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY 84. RADOLFZELL BV 61060 3f 21. 07. 87 nimitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 21.10.87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 9lD-276km-223r'-SW 85. RIGA F 167191 3 22. 07. 88 Pape Marsh, Liepaja, LATVIJA v 16. 10. 88 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 86D-1228km-202°-SSW 86. RADOLFZELL 3 08.07.89 BZ4236 v 15.10.89 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 98D-276km-223°-SW 87. BUDAPEST F 48042 4m 14. 07. 88 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY v 15. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (T. Gračner), 458D-264km-222°-SW 88. PRAHA T 611551 3 20. 07. 89 Bartošovice, Navy Jičin. CZECHIA v 08. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj), 79D-497km-214f-SSW 89. BUDAPEST 3 26.07.89 E 29125 v 24.09.89 Györ, Györ-Sopron, HUNGARY Fužine, Ljubljana, SLOVENIJA (L. Jakopin), 59D-295km-230°-SW 90. BUDAPEST E 78094 4f 27. 07. 89 Feherto, Györ-Sopron, HUNGARY v 17. 10. 89 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner). 8 lD-300km-229°-SW 91. BUDAPEST 3 22.07.91 E 95654 v 07.10.91 Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 76D-264km-222"-SW 92. RADOLFZELL BZ 59955 4f 03. 07. 92 Breitenguessbach, Kr Bamberg, Oberfranken, GERMANY v 05. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 94D-512km-150°-SSE 93. RADOLFZELL BH 50250 3 06. 07. 92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, G-Gračner), 93D-276km-223°-SW 94. RADOLFZELL 3 11.07.92 BH 50405 v 20.10.92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Sečovlje, SLOVENIJA, (J. Dolinšek), 101D-352km-223"-SW 95. RADOLFZELL BH 50691 3f 28. 07. 92 Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 7lD-276km-223°-SW 84 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 96. PRAHA 4f 30. 07. 92 V 65752 v 07. 10.92 97. RADOLFZELL 3 31. 07. 92 BH 50800 v 07. 10.92 98. RADOLFZELL 4m 08. 07. 86 BV 24334 v 17. 10.87 99. BUDAPEST 3m 16.07.87 F 03274 v 01. 10.90 100. BUDAPEST 4m 12 07.88 F 40527 v 17. 10.89 101. RADOLFZELL 3m 12.07 89 BZ 4337 v 07. 10. 92 102. LITHUANIA 3m 24.07.90 ZT 2693 v 17. 10.91 103. RADOLFZELL 3m 08. 07. 89 BZ 4233 v 04.04.91 104. PRAHA 3 26. 08. 77 T 10198 v 11. 10.78 105. PRAHA 3 06. 08. 84 U 63519 v 29. 09. 85 106. RADOLFZELL 3 03. 08. 86 BV 30382 v 16. 10.91 107. LITHUANIA 3 11.08.88 EZ 7679 v 18. 10.88 108. PRAHA 3 27. 08. 88 V 33829 v 18. 10. 88 109. PRAHA 3 31 08. 88 V41418 v 23. 10, 88 110.HIDDENSEE 3f 08. 08. 90 91401082 v 07. 10. 92 111. BUDAPEST 3m 01.08.91 E 95835 v 07. 10.92 112.PRAHA 4m 01.08.92 V 54699 v 24 09, 92 113. RADOLFZELL 3f 22. 08. 93 BE 2381 v 06. 10. 93 KOMENTAR Ražice, "Režabinec", pond, Pisek, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 69D-365km-177°-S Ilmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 68D-276km-223°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 465D-276km-223°-SW Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, (I.Brajnik), 1172D-264km-222°-SW Fertörakos, Györ-Sopron, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 462D-264km-222°-SW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 1182D-276km-223°-SW Ventes Ragas, Šilute, LITHUANIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. GračnerčD. Sere), 449D-1150km-204*-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Iška, Črna vas, Lj. Barje, SLOVENIJA, (P Čeme), 635D-262km-222°-SW Sopreč, CZECHIA Bobovek, SLOVENIJA, (I. Geister/D. Sere), 411D-431km-191°-S Ostrava, Hermanicky pond, CZECHIA Črneče, Dravograd, SLOVENIJA (D. Vrhovnik), 419D-440km-213°-SSW Illmitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 1900D-276km-223°-SW Ventes ragas, Šilute, LITHUANIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 68D-1150km-204°-SSW Tovačov, Preroy CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 52D-445km-210°-SSW Sedlec, Nesyt pond, Breclav, CZECHIA Ormož-lagune, SLOVENIJA, (F Bračko), 53D-266km-188°-S Storkow, Beeskow, GERMANY Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 791D-689km-179°-S Fertörakos, Györ-Sopron, Moson, HUNGARY Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 432D-264km-222°-SW Tovačov Preroy CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik), 53D-445km-210°-SSW Illmitz, Bez, Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Parte, Ljubljansko Barje, SLOVENIJA, (B.Vidic), 45D-263km-220°-SW Vse te plašice so bile v sosednjih in severovzhodnih državah (Latvija, Litva, Nemčija, Poljska, Češka, Madžarska in Avstrija) obročkane že kot mladiči ali pa kot odrasli osebki v mesecu juliju. To je čas, ko je gnezdenje v glavnem končano in se odrasle plašice v celoti pregolijo. Te obročkane plašice so bile v Sloveniji ponovno ujete v septembru (1 najdba), oktobru (20 ACROCEPHALUS XV-64-1994 najdb) in aprilu (1 najdba). Od teh jih je bilo šest (6) ujetih v enem izmed naslednjih let, druge najdbe (16) pa so bile registrirane v istem koledarskem letu. V drugi polovici septembra, ko se v Sloveniji pojavijo prve seleče se plašice, smo registrirali tudi že prvo najdbo ( št. 89 - 24. 09. 89). Največ najdb je v prvi polovici oktobra, po 25. oktobru število najdb krepko pade, ravno tako število plašic, tako da je v začetku novembra opaziti samo še posamezne osebke. V tej skupini najdb sta najbolj zanimivi najdbi iz Litve in Latvije. Najdba št. 92 iz Nemčije pa je neobičajna zato, ker se je plašica selila po jugovzhodni smeri. Plašice, obročkane v Nemčiji, naj bi se selile severno od Alp; tako so znane najdbe v Švici, Franciji in Španiji (Franz 1993). Vse te plašice, ki smo jih ponovno ujeli v Sloveniji, so bile obročkane na do sedaj znanih lokalitetah oz. državah (Avstrija, Madžarska in Češka). Najdba št. 113 sodi v to skupino sicer samo delno, vendar je edina, ko je bila plašica obročkana julija in vnovič ujeta v aprilu. Vse te avgusta in na tujem obročkane plašice (najdbe št. 104-113) so bile ponovno ujete v Sloveniji septembra ali oktobra istega leta ali enega naslednjih let. Najdba št. 81 je ena izmed dveh najzgodnejših najdb plašice s tujim obročkom jeseni v Sloveniji (24. 09. 92). Na osnovi te in drugih zgodnjih jesenskih najdb je moč sklepati, da so prve plašice iz drugih držav na preletu v Sloveniji že proti koncu septembra. Zanimiva je tudi najdba št. 107, saj je bila v Litvi obročkana plašica ponovno ujeta na Vrhniki (18. 10. 88), kar je ena od petih najdb, kjer je med krajem obročkanja in najdbe nad 1000 km zračne razdalje. Najdba obročkane plašice s češkim obročkom v Bobovku (najdba št. 104) pa je prva najdba obročkane plašice v Sloveniji. Edina najdba plašice iz nekdanje Vzhodne Nemčije je najdba št. 110. V tej skupini pa je še ena starostno zanimiva najdba (št. 106), saj je bila plašica že v šestem letu življenja. 8. SKUPINA ČAS OBROČKANJA. RINGING TIME: september / oktober / november ČAS NAJDBE, TIME OF RECOVERY: oktober (naslednja leta po obročkanju) ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 16 114. GDANSK 2 13. 10.88 KH 66196 V 22. 10.89 115. BOLOGNA 3f 14. 10.88 V10820 V 15. 10.89 116.RADOLFZELL 3f 26. 09. 89 BZ5918 V 14. 10.90 117. BOLOGNA 3m 25. 10.89 V 25065 V 14. 10.90. 118. PRAHA 3m 01.09.90 T 629286 V 09. 10. 92 119. BOLOGNA 4m 02. 11.90 V26511 V 24. 10.92 120. BOLOGNA 2m 11. 11.90 K 277808 V 11. 10.92 121. BOLOGNA 3f 22. 10.91 K 394255 V 07. 10.92 122. BOLOGNA 3 23. 10.91 K 214873 V 08. 10. 92 123. BOLOGNA 3f 23. 10. 91 K 383663 V 13. 10. 92 Stacja"Bukowo-Kopan", Koszalin, POLSKA Pragersko, SLOVENIJA, (I. Vreš), 374D-900km-183"-S Malcontenta.Venezia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner), 366D-173km-70r'-ENE nimitz, Bez. Neusiedl, Burgenland, AUSTRIA Pragersko, SLOVENIJA, (I. Vreš), 383D-176km-209", SSW Conca (Foce), Cattolica, Forli, ITALIA v 14. 10. 90. Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 354D-255km-29"-NNE Žehun, St. Nat. Res. Žehun pond, Nymburk, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, Q. Gračner). 769D-469km-189°-S Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA Ormož, SLOVENIJA, (I. Vreš), 722D-328km-66°-ENE Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 700D-255km-29°-NNE Sdobba, Grado, Gorizia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 351D-64km-66ft-ENE Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 351D-177km-61°-ENE Conca (Foce Fiume), Cattolica, Forli, ITALIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 356D-255km-29*-NNE 86 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 124. BOLOGNA K 268351 125. BOLOGNA K 268420 126. BOLOGNA K 268446 127. BOLOGNA K 268542 128 BOLOGNA K 394482 129 BOLOGNA K 413750 3m 23.10.91 Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA v 17. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj/I. Brajnik), 725D-177km-61°-ENE 3m 24.10.91 Brenta (Foce Fiume), Chioggia, Venezia, ITALIA v 17. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik/P Grošelj), 724D-177km-61°-ENE 3m 29. 10. 91 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA v 08. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (]. Gračner), 345D-205km-56°-NE 3f 02.11.91 Bacucco, Ariano nel Polesine, Rovigo, ITALIA v 07.10.92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 340D-205km-56°-NE 4m 26. 11. 91 Sdobba, Grado, ITALIA v 02. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (P Grošelj), 31 lD-64km-66°-ENE 4 f 16.10.92 Marano Lagunare, Udine, ITALIA v 16. 10. 93 Vrhnika, SLOVENIJA, (I. Brajnik/P Grošelj), 365D-92km-76"-ENE KOMENTAR V to skupino so razvrščene tiste plašice, ki so bile obrockane v jesenskem času (od septembra do novembra) predvsem v Italiji in nato spet ujete oktobra enega izmed naslednjih let. Te plašice so verjetno v (teh) krajih obročkanja v Italiji tudi pre zimovale. 9 SKUPINA NAJDBE S POSAMEZNIM KOMENTARJEM, INDIVIDUAL EXPLANATORY COMMENTS ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NApB, NUMBER OF RECOVERIES: 7 Jičin, CZECHIA Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 121D-502km-188°-S 130 PRAHA i 08. 06. 92 V56121 v 07. 10, 92 KOMENTAR Do sedaj je bila v Sloveniji ugotovljena samo ena najdba plašice, ki je bila obročkana v gnezdu, in to na Češkem (08. 06. 92). 131 BUDAPEST E32731 KOMENTAR 4m 15.02.87 Siofok, Somogy HUNGARY v 17. 10, 87 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 245D-306km-248°-WSW Najdba št. 131 je zanimiva zato, ker je bila plašica obročkana na Madžarskem že 15. februarja, kar dopušča dve razlagi, in sicer, da gre za prezimovanje, ali pa da se je plašica tako zgodaj vrnila. Ali je na osnovi najdbe mogoče sklepati, da je enkrat prezimovala na Madžarskem, v naslednji jeseni pa se je odselila, npr. v Italijo ? 132 LJUBLJANA A 548403 4m 27.04.93 Robidnice, Lj. barje, SLOVENIJA, (J. Gračner) 4m 15. 05. 93 Robidnice, Lj. barje, SLOVENIJA, (D. Šere/B. Vidic), 18D 4m 16. 05 93 Iščica (reka), Rudnik, Lj. Barje, (D.Šere/B.Vidic), lD-3km 4m 23. 07. 93 Isonzo Cona, Staranzano, Gorizia, ITALIA, 88D-82km-248°-WSW 87 ACROCEPHALUS XV-64-1994 KOMENTAR Zanimiva najdba na Ljubljanskem barju obročkane plašice, ki je bila potem na Barju ujeta še dvakrat, 23. julija pa so jo ujeli še v Italiji. Obročkani samec je bil brez samice in se je potikal po Barju. Bržčas gre za klatenje v času gnezdenja. 133.LJUBLJANA 4m 13.05.90 Fužine, Ljubljana, SLOVENIJA, (J. Gračner) A 439538 v 22.12.92 Marano Lagunare. Udine, ITALIA, 953D-115km-253°-WSW KOMENTAR Najdba št. 133 je dragocena, saj gre za edino slovensko plašico, ki je bila pn nas obročkana v času gnezdenja (13. 05), ujeta pa na prezimovanju (22. 12.) v Italiji. 134.LJUBLJANA 3 10.07.88 Ormož, SLOVENIJA, (F Bračko) A 285175 v 26.08.88 Balatonbereny, Somogy, HUNGARY, 47D-95km-69°-ENE KOMENTAR Prvoletna plašica, ki je bila obročkana 10. julija v Ormožu in spet ujeta 26. 08. ob Blatnem jezeru na Madžarskem, nam dokazuje, kako daleč se mladiči po izvalitvi in osamosvojitvi lahko razpršijo (95km). Pri tej najdbi je zanimiva še severovzhodna smer leta oz. najdbe. 135.PRAHA 2 10.08.80 Bohdaneč, CZECHIA T 174565 v 13. 12. 80 Sečovlje, SLOVENIJA, (]. Gračner/D. Sere), 125D-535km-196i:,-SSW KOMENTAR Najdba št. 135 je do sedaj edini podatek plašice s tujim obročkom, ki je bila v Sloveniji ujeta v času prezimovanja. Najdba je iz Sečoveljskih solin, kjer plašice tudi redno prezimujejo. 136. BOLOGNA 2f 27.12.91 Malcontenta, Venezia, ITALIA K 327617 v 07. 10. 92 Vrhnika, SLOVENIJA, (J. Gračner), 28SD-173km-70'5-ENE KOMENTAR Št. 136 pripada edini plašici, ki je bila obročkana v Italiji v času prezimovanja (27. 12. ) in kasneje na preletu ujeta v Sloveniji. 10. SKUPINA NAJDBE OBROČKANIH IN PONOVNO UJETIH PLAŠIC PO SLOVENIJI, LOCAL RECOVERIES ŠTEVILO OBRAVNAVANIH NAJDB, NUMBER OF RECOVERIES: 16 Zrkovci, Maribor, SLO, (R. Koražija) Bevke, Lj. Barje, SLO, (R. Tekavčič), 177D-121km-238°-WSW Vrhnika, SLO, (F Bračko) Bevke, Lj. Barje, SLO, (R. Tekavčič), 2D-5km-70°-ENE Škocjanski zatok, Koper, SLO, (J. Gračner) Vrhnika, SLO, (D. Sere), 218D-64km-43°-NE Ormož, SLO, (T. Jančar) Vrhnika, SLO, (D. Sere), 77D-152km-250°-WSW 137. LJUBLJANA 4f 16.04.87 A 258790 v 10. 10.87 138. LJUBLJANA 4m 08. 10. 87 A 308345 v 10. 10.87 139. LJUBLJANA 4f 18.03.88 A3] 1161 v 23. 10. 88 140. LJUBLJANA 3 01.07.89 A 327738 v 17.09.89 88 XV-64-1994 ACROCEPHALUS 141. LJUBLJANA 2m 30. 09. 90 A 503219 vB 25. 06 91 142. LJUBLJANA 4m 06. 10.90 A 484597 V 07. 10. 90 143. LJUBLJANA 4f 06. 10. 90 X484593 V 07. 10.90 144. LJUBLJANA 3f 11. 10.90 A 485323 V 14 10.90 145. LJUBLJANA 4 m 17. 10.90 A 486189 V 18. 10.90 146. LJUBLJANA 4f 13.05.91 A 506136 t 14 07.91 147. LJUBLJANA 3 27.07.91 A 536268 V 11.04.92 148. LJUBLJANA 3 27 07 91 A 536304 vm 29. 03. 92 vm 23 03. 93 149. LJUBLJANA 4m 18. 09. 90 A 482104 V 07. 10.92 150. LJUBLJANA 3m 11. 11.91 A 493906 V 21.03.92 151. LJUBLJANA 6m 14.03.92 A 549760 V 21.03.93 152. LJUBLJANA 4m 17.05.92 A 549843 vB 06. 06. 93 KOMENTAR Škofljica-Ig, Lj. Barje, SLO, Q. Dolinšek) Mestni log, Ljubljana, SLO, (P Čeme), 269D-9km-325°-NW Vrhnika, SLO, (Z. Mesesnel) Fužine, Ljubljana, SLO, (]. Gračner), lD-24km-67°-ENE Vrhnika, SLO, (Z. Mesesnel) Fužine, Ljubljana, SLO, (]. Gračner), lD-24km-67°-ENE Vrhnika, SLO, (I. Brajnik) Godovič, SLO, (P Grošelj), 3D-17km-257°-WSW Vrhnika, SLO, Q. Gračner) Godovič, SLO, (P Grošelj), lD-17km-257°-WSW Vrhnika, SLO, (P Černe) Prošca, Ljubljanica, SLO, (D. Sere), 62D-18km-71°-ENE Škofljica-Ig, Lj. Barje, SLO, Q. Gračner) Pragersko, SLO, (I.Vreš), 258D-96km-61°-ENE Škofljica-lg, Lj. Barje, SLO, (J. Gračner) Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner), 245D Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner), 605D-15km-9°-N Vrhnika, SLO, (D. Sere & B. Vidic) Vrhnika, SLO, (J. Gračner), 385D Sečovlje, SLO, (]. Dolinšek) Sečovlje, SLO, fl. Gračner), 130D Sečovlje, SLO, p. Sere) Šentjakob, Sava, Ljubljana, SLO, (J. Gračner). 372D-103km-47°-NE Parte, Iščica, Lj. Barje, SLO, (D. Sere) Parte, Iščica, Lj. Barje, SLO, (D. Sere), 385D Do sedaj smo registrirali ] 6 najdb plašic, obročkanih in ponovno ujetih po Sloveniji (najdbe št. 137-152). To število je v primerjavi s tujimi najdbami v Sloveniji (68) in našimi najdbami na tujem (84) res zelo majhno. Predvsem naše najdbe iz časa gnezdenja m selitve imajo trajno vrednost. Tudi na vrhniški ornitološki postaji je bila do sedaj ujeta samo ena piašica, ki je bila na tej postaji obročkana v enem izmed prejšnjih let. Skoraj za vse te najdbe je značilno, da so bile plašice obročkane ali vnovič ujete v času spomladanskega ali jesenskega preleta. Zanimivi sta najdbi št. 142 in 143, ker sta bili plašici obročkani na Vrhniki in spet ujeti že naslednjega dne. in to v Fužinah pri Ljubljani. V bistvu sta leteli nazaj (24km) proti vzhodu oziroma v smeri, od koder naj bi bili prišli. Ravno tako sta omembe vredni najdbi št. 144 in 145, saj sta bili plašici, obročkani na Vrhniki, spet ujeti že po enem oz. treh dneh v Godoviču, to je 17 km v smeri selitve. V slovenskem prostoru vzbuja največ pozornosti glede na razdaljo med krajem obročkanja in mestom najdbe najdba št. 140, saj je razdalja kar 152 km. Najdba je zanimiva tudi zato, ker je bila piašica obročkana 1. julija kot mladič in ponovno ujeta na Vrhniki na samem začetku jesenske selitve. Iz časa gnezdenja imamo tri najdbe (št. 141, 146, in 152). Zanimiva je najdba št. 146, ker je bila piašica obročkana na Vrhniki v času gnezdenja (13. maja), ponovno pa je bila ugotovljena v Ljubljani ob Prošci (14. 7. ), ko je hranila mladiče v gnezdu. Najdba št. 152 je zanimiva zato, ker je bila piašica prvič obročkana v gnezdu in spet ujeta naslednje leto ob gnezdu, zgrajenem na isti vrbi ob Iščici. Zanimivo je tudi to, da je najdba št. 149 edina, ki je bila obročkana in tudi ponovno ujeta na Vrhniki v 89 ACROCEPHALUS enem izmed naslednjih let, kljub temu, da nič manj kot 2012 plašic. RAZPRAVA V zadnjem desetletju je številčnost plašice Remiz pendulinus v Evropi zelo narasla, s tem pa se je močno povečal njen gnezditveni areal. Vzporedno se je razširil tudi areal njenega prezimovanja. Prve plašice so bile v Sloveniji ujete in obročkane leta 1975. Sistematično pa smo jih začeli loviti in obročkati na vrhniški ornitološki postaji v letih 1987 - 1992. Šesiletni jesenski permanentni lov naVrhniki (od konca julija pa do 1. novembra) je pokazal, da se plašice (to velja tudi za nekatere druge vrste ptičev) ravno na območju Vrhnike oz. na koncu zahodnega dela Ljubljanskega barja, kjer se geografsko to območje zoži, nenadoma znajdejo v nekakšnem lijaku. Večje število ptičev (tudi plašic) smo ugotovili samo v času jesenske selitve, kar pa ne velja za spomladanski čas, ko se ptiči vračajo z jugozahoda in tega "lijaka" ni, ker se Barje tu šele začne. Zato smo spomladi opazili in ujeli več plašic (in tudi drugih ptičev) bolj v osrednjem delu Ljubljanskega barja. Velik pomen v jesenskem času imajo reka Ljubljanica in bližnji bajerji z okolico, kjer plašice včasih tudi prenočujejo. Prve seleče se plašice se pri nas pojavijo sredi septembra, višek selitve je med 55. in 58. pentado, običajno v 57. pentadi, t. j. med 13. in 17. oktobrom (SI. 5). Po tem datumu začne število plašic strmo padati in po 1. novembru se pojavljajo samo še posamezni redki osebki. Plašica se seli v manjših ali večjih jatah, tako da so opazili tudi do 300 osebkov skupaj. Velike jate nastanejo, ker večina pritegne posamezne osebke. Na Vrhniki se je 7. oktobra 1992 v popoldanskem času med 15. in 17. uro ujelo kar 358 plašic, od teh jih je bilo 14 z obročkom iz drugih držav (si. 4). Verjetno je bila jata še večja, ker se vse plašice niso ujele. Najdaljša znana selitvena razdalja je 2800 km, največja starost, ugotovljena na osnovi XV-64-1994 v obdobju 1987 - 1992 na Vrhniki obročkali obročkanja, pa 5 let in 10 mesecev (Bezzel 1993, Cramp & Perrins 1993, Franz 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Po starosti naše plašice na osnovi obročkanja lahko posebej omenimo najdbo št. 75 (obročkana 12. 10. 87 in ponovno ujeta 03. 05. 93), kar je ena najstarejših najdb na osnovi obročkanja tudi v Evropi. Bezzel (1993) navaja za plašico najdaljšo dobo 5 let in 10 mesecev. Ker avtor ne navaja podatkov o starosti ob obročkanju, je nemogoče določiti starost plašice, ki je obroček nosila tako dolgo. Seveda je treba pri najdbi upoštevati dejansko starost plašice in čas, ki je minil med obročkanjem in najdbo. Za našo plašico torej velja naslednje: obroček je nosila 5 let, 6 mesecev in 21 dni, dejansko pa je bila plašica že v sedmem koledarskem letu življenja. Druga zanimivost je v tem, da je bila ta plašica ujeta ob gnezdu že 03. 05. 93, in to na Poljskem. Tudi naša najdba plašice (št. 132) je zanimiva: samec brez para se je v gnezdit-venem času klatil po Ljubljanskem barju in bil ponovno ujet konec julija v Italiji. ¦ 1987-1992 N-2012 (N) I.. avg. sept. okt. SI.5: jesenski prelet plašice R pendulinus na osnovi obročkanja na Vrhniki (Slovenija) v letih 1987 - 1992. Fig. 5: Autumn passage of Penduline Tit Remiz pendulinus on the basis of the ringing carried out at Vrhnika in 1987 -1992. 90 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Plašica redno prezimuje samo v našem priobalnem pasu v Primorju. Ravno tako je v slovenskem Primorju vzhodni in v Alpah severni rob prezimovalnega areala plašice v tem delu južne Evrope. Za zdaj iz območja vzdolž vzhodne jadranske obale ni podatkov o najdbah in obročkanju iz časa prezimovanja. Iz notranjosti Slovenije tudi ni zimskih opazovanj, z izjemo dveh naključnih preletnikov v obdobju terenskega dela za Zimski ornitološki atlas Slovenije v zimah od 1979/80 m 1992/93 (Sovine, 1994). Naše plašice, ki so bile v zimskem času ujete v Primorju, izvirajo od drugod, medtem ko "naših" tam nismo ujeli, ravno tako jih pozimi nismo opazili v naših gnezdiščih. Zato lahko zanesljivo trdimo, da so naše plašice selivke. Prvi osebki se začnejo vračati s prezimovanja sredi marca, številčni višek spomladanskega preleta pa je v začetku aprila. Konec aprila so bila pri nas že najdena prva gnezda. Rezultati najdb kažejo, da večina v oktobru oziroma v času jesenske selitve pri nas obročkanih plašic prezimuje v severovzhodni Italiji, čeprav nekatere verjetno letijo še naprej proti zahodu in jugu. Ornitološka postaja v vzhodni laguni pri izlivu Soče v Jadransko morje v Italiji ravno tako beleži številčni upad ujetih plašic po številčnem vrhu sredi oktobra. Tako jih na prezimovališčih v SV Italiji ostane samo še okoli 20 %. Druge plašice naj bi letele proti jugu in zahodu Italije (Kravos 1990, in ustno). Plašica, ki je bila v času selitve obroč-kana na Vrhniki in kasneje ponovno ujeta pri Karlovcu (Hrvaška), kaže na možnost obstoja še ene selitvene poti, ki bi vodila proti prezimovališčem vzdolž jadranske obale ali JV Evrope. To možnost dopušča najdba obročkane plašice v času prezimovanja v severni Grčiji, ki so jo konec aprila dobili na Slovaškem (Hudec 1983). Zanimivo bi bilo obročkanje plašic vzdolž Jadranske obale v času selitve ali prezimovanja, od koder za sedaj še ni nobenih najdb. Terensko opazovanje in najdbe dokazujejo, da vsaj nekatere plašice, ki so bile obročkane ob slovenski in istrski obali, Jadransko morje preletijo (si. 3). Plašice iz bolj severnih krajev Evrope se pri nas pojavijo istočasno z osebki iz bližnjih srednjeevropskih območij Avstrije, Madžarske in Češke. To seveda pomeni, da se plašice med selitvijo med seboj pomešajo. v Se več, celo v isti jati smo našli plašice, ki so bile obročkane v različnih državah. Večina plašic prileti v Slovenijo na njenem severovzhodnem delu (Prekmurje), prek Dravskega polja proti Ljubljanski kotlini in naprej proti Primorju in Jadranskemu morju. Prek Slovenije se plašice ne morejo orientirati po rekah, ker jih večina ne teče v selitveni smeri t. j. SV - JZ. Plašice se selijo po dokaj širokem koridorju in ob lepem vremenu tudi dovolj visoko, tako da imajo zelo dober pregled. Ob deževnem ali meglenem vremenu jih sploh ni opaziti na selitvi in takrat se v trstiščih oblikujejo večje jate, ki takoj ob sončnem vremenu nadaljujejo svojo selitveno pot. Jeseni se najraje zadržujejo v trstiščih, med spomladanskim vračanjem pa se rade zadržujejo po vrbah in topolih ob rekah, kjer je tudi dovolj hrane. Čeprav Alpe nekateri osebki le preletijo (Franz 1993), domnevam, da v Slovenijo priletijo tudi prek gorskih prelazov (Koren, Jezersko) in naprej po alpskih dolinah ali rekah (Drava pri Dravogradu), kar potrjujeta dve češki najdbi in naša najdba na avstrijskem Koroškem. Zanimiv je podatek iz Julijskih Alp ko sta bili v vasi Podkoren 12. 10. 1986 opazovana dva (2) osebka in na istem mestu 18. 10. 1987 en (1) osebek (Gregori, ustno). Plašice, ki so bile opazovane ali ujete v Bobovku in Podkorenu, so verjetno priletele prek enega izmed bližnjih gorskih prelazov. Znano je, da so na selitvi ujeli plašico na nadmorski višini 2035 m (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). V Sloveniji se vse plašice spomladi ne vračajo po isti poti, tako da se spomladanska selitvena pot lahko razlikuje od jesenske. V času spomladanskega vračanja je ta razlika med krajem obročkanja in krajem najdbe največ 70 km. Lahko se razlikujeta tudi poti dveh zaporednih jesenskih selitev: tako je bila ponovno ujeta plašica 113 km oddaljena od kraja obročkanja v pretekli jeseni. Glede na sedem različnih najdb plašic, ki dokazujejo, da lahko plašice menjajo svojo selitveno smer (Franz 1993), je zanimivo, da pri nas kljub velikemu številu najdb do sedaj nismo zabeležili niti ene najdbe, ki bi lahko potrdila ta pojav. Možno je, da plašice, ki se selijo po vzhodni selitveni poti, ne menjajo teh selitvenih poti tako pogosto. Franz (1993) dokazuje, da se plašice selijo v dveh smereh (zahodni in vzhodni glede na Alpe). Seveda lahko mirno po- 91 ACROCEPHALUS XV-64-1994 SI. 6 : Selitvene smeri v tujini obročkanih plašic R.pendulinusm na jesenski selitvi v Sloveniji ponovno ujetih plašic. Lepo vidna je vzhodna selitvena smer južno od Alp. Na osnovi različnih najdb lahko vidimo, da se nekatere plašice selijo po vzhodni selitveni poti, in to kljub temu, da bi na osnovi kraja obročkanja sklepali, da bodo letele po zahodni selitveni poti. Slika levo zgoraj: s krogom je označeno območje, ki ga Franz (1993) omenja kot kraj, kjer naj bi plašice izbrale eno od selitvenih poti (vzhodno ali zahodno) okoli Alp. Fig. 6: Migration routes of Fenduline Tits Remiz pendulinus ringed abroad and individuals caught again in Slovenia during their autumn migration, indicating their eastern migration route south of the Alps. On the basis of various recovens it is clear that some PendulineTits migrate along the eastern migration route, in spite of the fact that according to the place of ringing it could be presumed that they would choose the western migration route. Above left: Circle indicates the area where Penduline Tits Remiz pendulinus are supposed to choose between the eastern and the western routes around the Alps (Franz 1993). 92 XV-64-1994 trdimo, da poteka prek Slovenije tako imenovana vzhodna selitvena smer, kar potrjujejo najdbe obročkanih plasic ob Nežiderskem jezeru v Avstriji in na Madžarskem in kmalu zatem ujete v Sloveniji, in to v glavnem na Vrhniki. Enako velja za najdbi obročkanih plasic na Štajerskem in kasneje ujeti na Ljubljanskem barju. Franz (1993) omenja, da naj bi se selitvena pot plasic razšla med 18 - 20° vzhodne geografske dolžine, t. j. nekje na Češkem. Z najdbami pa smo dokazali, da se po tej poti selijo tudi plašice, ki so bile obročkane na Češkem, to je tam, kjer naj bi že migrirale po zahodni selitveni smeri (si. 6). Od trinajstih najdb obročkanih plasic na Češkem je bila samo ena obročkana v kraju, ki bi dopuščal možnost, da se seli po drugi selitveni poti. Tudi nekatere najdbe obročkanih plasic na Češkem (Literak et al., 1993) in kasneje ujetih na Nežiderskem jezeru v Avstriji, na Madžarskem, v Sloveniji, Italiji in ena najdba januarja celo v Španiji dopolnjujejo naše najdbe v zvezi z mestom razcepa selitvenih poti. Ravno tako sta zanimivi najdbi obročkanih plasic iz Nemčije, od katerih bi bila ena Alpe lahko neposredno prečkala, druga pa zagotovo ne, saj je bila ujeta skupaj v veliki jati, v kateri je bilo najmanj 14 plasic, obročkanih v tujini (si. 4). Velika verjetnost je, da obstoja večje območje, kjer se pot plasic razcepi v dve smeri, in šele kasnejše najdbe bodo verjetno pokazale, ali ta razcep povzročijo Alpe same. S tem pa obstaja tudi možnost, da bi se nekatere plašice z obeh selitvenih poti (zahodna in vzhodna) združile na pre-zimovanju za Alpami (na območju Francije ali Španije). ZAHVALA Na tem mestu se posebej zahvaljujem pomočniku glavnega urednika Andreju Sovincu in recenzentu Davorinu Tometu za kritične pripombe in predloge, ki so v veliki meri vplivali na končno podobo tega prispevka. Za nasvete in kritičen pregled rokopisa se tudi zahvaljujem dr. Borisu Krystufku in Janezu Gregoriju. Posebna zahvala je namenjena našemu zunanjemu sodelavcu Jožetu Gračnerju, ki je s svojimi številnimi najdbami plasic omogočil nastanek tega dela. Zahvala velja ACROCEPIIALUS tudi vsem drugim zunanjim sodelavcem -obročkovalcem. POVZETEK V članku so prikazani rezultati obročkanja in najdbe plasic Remiz pendulinus v obdobju 1975 - 1993. V tem času je bilo v Sloveniji obročkanih 3974 plasic; od teh je bilo 68 plasic ponovno ujetih v tujim, 16 lokalnih najdb pa je bilo v Sloveniji. Ujeli smo tudi 68 plasic s tujim obročkom. Skupno je torej prikazanih 152 najdb plasic. Skoraj vse plašice so bile ujete s predvajanjem posnetka klica in petja ob mreži. Najdbe plasic so razdeljene v 10 skupin glede na čas in lokacijo obročkanja ter najdbe. Prve seleče se plašice se jeseni pri nas pojavijo sredi septembra, številčni vrh ulova je običajno v prvi polovici oktobra, nato število hitro upade in po 1. novembru so opazovani le še posamezni osebki. Rezultati obročkanja kažejo, da večina plasic prileti v Slovenijo v njenem SV delu in nadaljujejo pot v JZ smeri. Plašice v Sloveniji prezimujejo edino v Primorju, v obalnem trstičevju, kar je obenem skrajna vzhodna meja prezi-movalnega območja, ki je na severu omejeno z Alpami in sega v SV Italijo, verjetno pa še proti jugu in zahodu. Večina naših najdb iz časa jesenske selitve je iz Italije, kjer nekatere tudi prezimujejo, večji del pa odleti v prezimovališča bolj proti jugu ali zahodu. Na spomladanskem preletu se plašice v Sloveniji pojavijo sredi marca, višek preleta je v začetku aprila, konec aprila pa so najdena že prva gnezda. Selitvena pot plasic se deli pred Alpami na t. i. vzhodno (južno od Alp) in zahodno (severno od Alp) selitveno pot. Naše najdbe obročkanih plasic nedvomno potrjujejo obstoj vzhodne selitvene poti, ki poteka prek Slovenije. Do sedaj je veljalo, da se plašice odločajo za vzhodno oz. zahodno selitveno pot v pasu med 18 - 20 ° vzhodne geografske dolžine. Najdbe pri nas ujetih plasic iz Češke in Nemčije, torej iz krajev; ki ležijo bolj zahodno od omenjenega geografskega pasu, kažejo, daje območje, kjer se selitvena pot plašic deli na vzhodno oziroma zahodno, mnogo širše in da je njegovo težišče pomaknjeno bolj proti JZ (torej proti robu 93 ACROCEPHALUS Alp), kot se je domnevalo do sedaj. Zelo verjetno je tudi, da posamezne plašice med selitvijo prečkajo Alpe, najbrž na nizkih prelazih in po rečnih dolinah. Nekatere naše najdbe iz podnožja Alp pa dopuščajo tudi možnost, da so te plašice priletele v Slovenijo v njenem SV delu in se nato razkropile tudi v predalpska območja. Naše najdbe obročkanih plašic potrjujejo tudi domneve, da se vsi osebki spomladi ne vračajo po isti selitveni poti, po kateri so prileteli jeseni. V času spomladanskega vračanja in najdbe je bila razlika do 70 km glede na kraj obročkanja v jesenskem času. Zanimivo je tudi, da lahko plašice menjajo selitvene poti v istem časovnem obdobju (jeseni), vendar v naslednjem koledarskem letu: o tem govori jesenska najdba plašice 113 km od kraja obročkanja v pretekli jeseni. Zanimivo je, da so bile v posameznih jatah ujete plašice z obročki iz različnih držav, kar kaže, da so lahko v jatah tudi osebki iz različnih geografskih območij. Naša plašica je nosila obroček 5 let, 6 mesecev in 21 dni, tako da je bila že v sedmem koledarskem letu življenja. Najdaljša najdba v Sloveniji obročkane plašice znaša 1228 km. Sedmega oktobra 1992 se je na Vrhniki ujelo 358 plašic; med njimi jih je bilo 14 z obročki z drugih držav. SUMMARY The article presents the results of the recoveries and ringing of Penduline Tits Remiz pendulinus carried out from 1975 to 1993. In this period, 3974 individuals were ringed in Slovenia, of which 68 were again caught abroad; in Slovenia, 16 locally ringed individuals were recovered. 68 caught Penduline Tits carried foreign rings. All together, 152 recoveries are thus presented herewith. Almost all Penduline Tits were caught with the aid of recorded calls and singing broadcast along the net. The recoveries are arranged in 10 groups as to the time of ringing and the time of recovery. The first migrating Penduline Tits occur in Slovenia in mid September. Most were caught in the first half of October, but then their numbers decreased, so that only a few XV-64-19Q4 were still observed after November 1st. The results of the ringing show that the majority of these birds enter the territory of Slovenia in its NE part and then continue their flight towards the SW In Slovenia they winter only in Primorje, the coastal area of Slovenia, i. e. in reeds which at the same time present the extreme eastern boundary of their regular winter quarters. These are bound by the Alps in the north and extend to NE Italy: most likely. however, they extend also to the south and west. The majority of our recoveries from the autumn migration period originate from Italy where some of them also winter, while the greater part move to their winter quarters more to the south or west. During the spring passage the Pen-duline Tits appear, in our territory, in mid March. The migration peak is reached at the beginning of April, and at the end of the same month the first nests are found. Just before the Alps, their migration route divides into the so-called eastern (south of the Alps) and western (north of the Alps) migration routes. Our recoveries of the ringed individuals indubitably confirm the existence of the eastern migration route leading across Slovenia. In the past it was believed that Penduline Tits chose the eastern or western migration route in the zone between 18 to 20 degrees longitude east. On the basis of the individuals caught in our country and originating from Germany and Czech Republic, i. e. the countries lying much more to the west from the mentioned geographical zone, we can say, however, that the area where the migration route divides into the eastern and western routes is in fact much broader and that its centre of gravity is situated much more to the SW (towards the edge of the Alps) than presumed until now. It is also very likely that during their migration some Penduline Tits cross the Alps, probably over low passes and along river valleys. Some of our recoveries from the foot of the Alps may speak, however, that these birds entered Slovene territory in its NE part and then dispersed to the pre-Alpine areas as well. On the basis of our recoveries of the ringed birds we can also confirm that all individuals do not return, in spring, along the same migration route as taken m autumn. At 94 XV-64-1994 ACROCEPHALUS the time of their return in spring, the difference amounted up to 70 km compared with the place of ringing in autumn. It is also interesting that these birds may change their migration routes in the same time of year (autumn), but in the following calendar year: of this speaks the individual caught in autumn 113 km away from the place of ringing in previous autumn. Also interesting is the fact that some recovered individuals belonging to the same flock carried rings from different countries, indicating that flocks might have contained individuals from some very different countries. Our Penduline Tit carried the ring for 5 years, 6 moths and 21 days, indicating that it was already in its seventh calendar year of life. The "longest" recovery of a Penduline Tit ringed in Slovenia was 1228 km. On October 7th 1992,358 Penduline Tits were caught at Vrhnika, 14 among them with rings of other countries. In Slovenia, only 16 recoveries of Penduline Tits, ringed in our country and again caught here, were made. Three recoveries (Nos. 141, 146 and 152) are from the breeding period. The recovery of the Penduline Tit No. 140 is particularly interesting, for the distance between the place of ringing and its recovery in Slovenia amounted to no less than 152 km. LITERATURA BEZZEL, E. (1993): Kompendium der Vögel Mitteleuropas, Passeres, AULA-Verlag Wiesbaden CRAMP. S. & C. M. PERRINS (EDS. ^1993): The birds of the Western Palearctic, bl. 7, Oxford Univ. Press ERJAVEC, F (1870): Domače in tuje živali v podobah. III. del:Ptice. Celovec FRANZ, D., N. THEISS & H. GRAFF (1987): Weibchen der Beutelmeise Remiz pendulinus brütet in einer Saison zweimal erfolgreich an zwei mehr als 200 km voneinander entfernten Brutplätzen. J. Orn. 128:241-242 FRANZ, D. (1988): Wanderungen der Beutelmeise Remiz pendulinus während der Brutperiode - Ausdehnung, Häufigkeit und ökotoqische Bedeutung, Die Vogelwelt 109:188-206 FRANZ, D. (1993): Wechseln einzelne Beutelmeise (Remiz pendulinus) ihre Zugwege und Winterquartiere? Die Vogel- warte 37: 26-31 GEISTER, L, D. SERE, (1974): Novo uqotovliene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus, 37 Q): 3-11 GEISTER, I. (1989): Slovenski prispevek k evropskemu ornitološkemu atlasu. DOPPS, Ljubljana. GLUTZ VON BLOTZEHIM, U. UND K. M. BAUER, (1993): Handbuch derVöqel Mitteleuropas. Bana 13. Aula-Verlag, Weisbaden HUDEC, K. (1983): Fauna CSSR. Svazek 24, Dil IIJČ2. Aves, Academia Praha JANČAR, T. (1984): Gnezditev plašice (Remiz pendulinus) v Sigah pri Ljubljani. Acrocepnalus: 21: 41. KRAVOS, K. (1990): Osservatono fau-nistico. Analisi delle catture del pendolino Remiz pendulinus. 44-52 LITERAK, L, M. HONZA, I. STOLARCZYK, (1993): Nachbrutzeitliches Vorkommen der Beutemeise (Remiz pendulinus) im Schilfbestand des oberen Oderqebietes. Eoretta 36:57-66 SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana SERE, D. (1985): Plašica (Remiz pendulinus). Acrocepnalus 25:51 VALERA, T., P REY, A. M. SANCHEZ-LAFUENTE & J. MUNOZ-COBO (1990) The situation of Penduline Tit (Remiz pendulinus) in Southern Europe: A new stage of its expansion.!. Orn. 131:413-420 VALEIRA, F, R REY, A. M. SANCHEZ-LAFUENTE & J. MUNOZ-COBO (1993 : Expansion of Penduline Tit (Remiz pendulinus) through Migration and Wintering. J. Orn. 134; VOGRIN, M. (1993):Grivar (Columba palumbus). Acrocepnalus 60:166-167 ZINK, G. (1981):Der Zug europaischer Singvögel. 3. Lieferung. Radolfzell-Mög-gingen. 95 ACROCEPHALUS XV-64-1994 PRILOGA: APPENDIX: PREGLED LOKALITET IN KOORDINAT LOCALITIES AND COORDINATES SLOVENIJA-SLOVENIA Bevke, (Lj. barje): Bob cvek: Črneče, (Dravograd): Fužine, (Ljubljana): Godovič: Iška, (Črna vas): Mestni log, (Ljubljana): Ornit. postaja Barje: Ormož: Parte, (Lj. barje): Pragersko: Prošca, (Ljubljanica): Sečovlje: Šentjakob, (Ljubljana): Škocjanski zatok, (Koper): Škofljica Ig, (Lj. barje): Vrhnika: Zrkovci, (Maribor): 45. 59 N/14. 46. 17N/14. 46. 35N/15. 46. 03N/14. 45. 56 N/14. 01 N/14. 02N/14. 01N/14. 25N/16. 58N/14. 23N/15. 46.01 N/14. 45. 28 N/13. 06N/14. 33N/13. 58N/14. 58N/14. 33N/15. 46. 46. 46. 46. 45. 46. 46. 45. 45. 45. 46. 22 E 23 E 01 E 35 E 05 E 29 E 30 E 30 E 10E 33 E 40 E 31 E 38 E 36 E 44 E 34 E 30 E 43 E AVSTRIJA-AUSTRIA Ilmitz. Bez. Neusiedl: 47. 46 N /16. 48 E Ebenthal, Kärnten: 46. 36 N /14. 22 E ČEŠKA-CZECHIA Bartošovice: 49. 40 N/18. 03 E Bohdaneč: 50. 05 N /15. 40 E Dolni Dunajovice: 48. 51 N /16. 36 E Jičin: 50. 26N/15. 21 E Mušov (Breclov): 48. 54 N /16. 36 E Ostrava: 49. 52 N/18. 20 E Prusy (Prerov): 49. 26 N/17. 31 E Ra/ice: 49. 15 N/14. 06 E Sedlec, (Breclov): 48. 47 N /16. 42 E Sopreč: 50. 05 N/15. 34 E Tovačov (Prerov): 49. 26 N /17. 17 E Zahlinice: 49. 17 N/17. 30 E Žehun, (Nymburk): 50. 08 N /15. 18 E NEMCIJA-GERMANY Storkow: 52. 10 N/14. 12 E Breitenguessbach: 49. 58 N /10. 53 E HRVAŠKA-CROATIA Mirna. (Istra): 45. 19 N/ 13. 36 E Dragamći, (Karlovac): 45. 34 N/15. 38 E ITALIJA-ITALIA Baccuco, (Rovigo): Brenta, (Venezia): Caneo, (Udine): Casale, (Vicenza): Chiav. Marina, (Rovigo): Conca, (Forli): Forgaria n. Fr. (Udine): Gorino,(Ferrara): Isonzo Cona, (Gorizia): Lisert. (Gorizia): Malcontenta, (venezia): Marano Lagunare, (Udine): Pezzoneghe, (Belluno): Preval, (Gorizia): Sant'Andrea, (Udine): Sdobba, (Gorizia): Volano, (Ferrara): Volta Grimana, (Rovigo): LATVIJA-LATVIA Pape Lake: Pape Marsh: 45. 32 44.52 43.58 46. 13 44.49 45. 45 45.48 45.26 45.46 46. 09 45.59 45.43 45.44 44.48 45. 03 N/11. N/12. N/12. N/12. N/12. N/13. N/13. N/12. E/13. N/12. N/13. N/13. N/13. N/12. N/12. 34 E 25 E 43 E 58 E 21 E 31 E 34 E 12E 09 E 15E 31 E 12E 33 E 15E 12E 56. 11N/21.03E 56. 11 N/21.03E LITVA-LITHUANIA Ventes Ragas: 55. 21 N / 21. 13 E MADŽARSKA-HUN GARY Balatonbereny, (Somogy): Feherto, (Györ-Sopron): Fertörakos, (Györ-Sopron): Györ-Sopron: Kesztheiy (Zala): Siofok, (Somogy): POLJSKA-POLAND Jaksice, (Bydgoszcz): Stacya, (Bukowo): Zielonczyn, (Bydgoszcz): 46. 43 N/17.20 E 47.41 N/17. 21 E 47. 43 N/16. 39 E 47. 42 N/17.38 E 46. 43 N/17. 15 E 46. 55 N/18. 03 E 52. 52 N/18. 12 E 54. 28 N/16. 25 E 53. ION/17. 49 E SLOVAŠKA-SLOVAKIA Ivachriova: 49. 06 N / 19. 25 E 44. 56 N/12. 07 E 45. 11 N/12. 19E 45. 43 N/13. 32 E Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SLO - 61000 LJUBLJANA 96 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook RJAVA ČAPLJA Ai'dea purpurea PURPLE HERON On 2nd April 1992 at Ljubljansko barje Rjava caplja, ki na Ljubljanskem barju ne gnezdi, se tu večkrat ustavi. Tako sem imel 2. 4. 1992 priložnost opazovati en primerek v vodi v jarku na Barju pred Igom (slika), ko je ptica očitno lovila ribe. Kljub enournemu čakanju pri lovu ni bila uspešna, pri čemer niti enkrat samkrat ni kljunila. Očitno so ribe zaznale nevarnost in se ji niso približale. Ko sem se hotel še bolj približati, je zlezla iz vode na kolovoz, odletela in se spet spustila v bližnji jarek. Z enim osebkom sem se spet srečal 5. "'" ¦¦ '¦¦•¦ •; Z ...,'.?•:'... . i v.. "''. .' " '"; ¦v.: wkBc •,V-v ;- •: -v.:-;_-..;¦. ^-;,^^:;¦:;:..:¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ' ¦ r'? --7~ 5. 1992, le kakih 500 m stran od prvega srečanja, /ro A. Božič, Na jami 8, 61000 Ljubljana 1993 SIVA GOS Anser anser rubrirostris GREYLAG GOOSE On February 2T\ at Ljubljansko barje Kljub temu, da je 27. 2. 1993 na Ljubljanskem barju snežilo, je pri Iški Loki že pel prvi veliki škurh Numenius arquata. Ko sem prišel do Iga, me je v zraku presenetila siva gos, ki se je kmalu zatem spustila na travnik nedaleč od mene. Ker pri sivih goseh vedno najprej pogledam, kakšne barve je njihov kljun, sem to storil tudi tokrat. Seveda sem ., , WBk*---.... .... " - A: Amm m wMP* ""%. 97 ACROCEPHALUS bil ob spoznanju, da ima rožnat kljun, presenečen, saj je (kljub temu, da večina ptic, ki gnezdijo ob Baltiku, pripada tej podvrsti) pri nas ta podvrsta precej redka. Manjšemu številu opazovanj te podvrste pri nas nemara botruje premajhna pozornost opazovalcev na to malenkost, ki pa je včasih zaradi slabe svetlobe in optičnih prevar dokaj varljiva. Gos sem opazoval še skoraj pol ure, dokler se ni naveličala mojega stalnega zalezovanja in ob glasnem oglašanju odletela drugam. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana MANDARINKA Mix galericulata MANDARIN From early November to early March 1992-93 on the Sava river at Jesenice Bilo je v začetku novembra 1992, ko sem šel ob Savi Dolinki proti centru mesta Jesnic. Sredi Save sem na kamenju opazil raco. Počasi sem se približal in opazil, da se razlikuje od drugih; po opisu, ki sem si ga zapomnil, sem pozneje po literaturi ugotovil, da gre za samca race mandarinke. Ko sem se hotel še bolj približati, je racman odletel po Savi navzgor. Naslednji dan sem šel na isti kraj, toda racmana ni bilo. Po naključju sem imel prav v tej smeri vsak dan pot, in ko sem se pozno proti večeru vračal, sem ga spet našel na istem mestu. Tako sem ugotovil, da se vrača na ta kraj le zvečer, čez dan pa se zadržuje drugje. Tudi zapadli sneg in dež racmana ni oviral. To opazovanje se je nadaljevalo vse do začetka marca 1993, ko nekega dne racmana ni bilo več na njegovem običajnem mestu. Med tem sem pri okoliških rejcih, ki gojijo razne vrste rac, preveril, ali racman morda pripada kateremu izmed njih, toda prav nobeden ni v tem času gojil takih vrst in tudi ni pogrešal kake živali. Vesel sem bil, da sem lahko toliko časa opazoval to redko vrsto race. Miran Rijavec, Cesta 1. maja 66, 64270 Jesenice KEGLJA Anas querquedula GARGANEY On December 28th and 30th, and on January 18th 1991 at Bohinjsko jezero Na Bohinjskem jezeru pri Sv. Janezu sem 28. 12. 1991 opazoval jato (95) devetinpet-desetih mlakaric Anas platyrhynchos in (23) triindvajsetih lisk Fulica atra. Med njimi je plavala in se poganjala za kruhom, ki so ga racam metali izletniki, manjša sivo rjava raca. Kljub temu, da sem imel pri sebi dva XV-64-1994 priročnika (Petersonovega in Heinzlovega), mi je ni uspelo določiti, zato sem jo skiciral in podrobno opisal v beležnico: izrazito svetla nadočesna proga, temna proga prek očesa, svetla pega ob korenu sivega kljuna, skoraj črne noge, svetel trebuh. Doma sem ob pomoči specializirane literature ugotovil, da gre za samico regije Anas querquedula. Najverjetneje isto ptico sem na istem mestu opazoval še 30.12.91 in 18.1.92. Gre za enega redkih zimskih podatkov za to vrsto pri nas, ki sicer prezimuje južno od Sahare in le v manjšem številu ob Sredozemskem morju. Tomaž Jančar Gorenje Blato 31, 61291 Škofljica RJAVI LUNJ Circus aerugmosus MARSH HARRIER Observation at midnight at high altitudes: one on May 2"j, 1992 on Mt. Razor Dne 2. 5. 1992 sem na Planini Razor pod Voglom (1320 m) opazoval samico rjavega lunja Circus aerugmosus, ki se je počasi dvigovala, potlej pa izginila za hribom. Nebo je zastirala visoka oblačnost, tla pa so še prekrivale večje zaplate snega. Tega dne sem na Razorju opazoval še druge selivke: več repaljščic Saxicola rubetra, nekaj samic muharjev Ficedula sp. in na desetine kupčarjev Oenanthe oenanthe, niže doli v Tolminskih ravnah (900 m) pa še drugega lunja, samico z belo trtico Circus sp, Prizori se nikakor niso ujemali z mojo predstavo, da selivke prelet ijo hribe prek najnižjih prelazov, saj je veriga Spodnjih bohinjskih gora precej enakomeren hrbet, visok od 1720 do 2000 metrov. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 61291 Škofljica SOKOL SELEC Falco peregrmus PEREGRINE Nest with 3 young on May 29th 1994, and another one, although only supposedly both at Kum Znanec mi je povedal, da je med prvomajskimi prazniki opazoval neke ujede, ki bi lahko bile iz družine sokolov. Zato sem 21.5. 1994 odšel v ta predel v okolici Kuma in pregledal večji kompleks skalovja. Po kakšnih treh urah iskanja sem zaslišal razburjene klice: kjek, kjek, kjek. Oglašanje, nekakšen dialog med vsaj dvema pticama, sem poslušal še kakšnih 15 minut. V tem času sem opazil tudi en odrasel osebek sokola selca v letu, temnega, s kovinsko sivo trtico in izrazitimi brki. Po kakšnih petnajstih 98 XV-64-1994 sekundah je odletel iz mojega zornega kota. Vendar pa še vedno nekako nisem mogel verjeti svojim očem, niti ušesom, zato sem skupaj z E. Lorgerjem ponovno obiskal ta predel 29. 5. 1994. Ob 9. 30 sva prvič opazila osebek sokola selca, ki je prinesel plen v gnezdo. Nato sva okrog 11. ure našla gnezdilno polico s tremi mladiči, ki so že skoraj zamenjali "mladeniški puh". Do 12. ure sta stara dva še trikrat prinesla plen v gnezdo. Da bi bilo veselje z odkritjem gnezda sokola selca še večje, sem po nasvetu E. Lorgerja preiskal še eno lokacijo v bližini prve in 31. 5. 1994 opazoval par sokolov selcev, ki jim domačini pravijo ptičarji. Po njihovih izjavah ti "ptičarji" gnezdijo vsako leto na tej lokaciji. Dne 6. 6. 1994 sem imel srečo, kajti opazoval sem osebek sokola selca med počitkom na suhem osamelcu med 16. 50 in 17. 40. Tedaj se je pojavil še en osebek, ki je z vzhoda priletel med skale, natanko v isti predel stene, kamor je odletel tudi prej opazovani osebek. Verjetno sta poletela na gnezdilno polico, ki pa je na žalost nisem mogel odkriti. Zanimivo je dejstvo, da sta gnezdilni polici na obeh lokacijah obrnjeni proti zahodu. Upam, da kar dve odkriti gnezdi na kratki razdalji pomenita, da se tem čudovitim ujedam obetajo boljši časi. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 61432 Zidani most NAVADNA POSTOVKA Falco tmnunculus, KAČAR Circaetus gallicus KESTREL, SHORT-TOED EAGLE On July 11th, 1991 at Vratca (1800 m a. s 1.) Dne 11. 7. 1991 sem se okrog 9 h vzpenjal proti Vratcem na poti od Komne proti Krnskim jezerom. Na prelaz v Vratcih na n. v. 1800 m je priletel manjši sokol in se usedel na tla. Ob pogledu skozi daljnogled sem postal le še bolj zmeden. Po nekajminutnem kukanju skozi teleskop sem dojel, da opazujem samico postovke Falco tmnunculus. Ko sem zlezel na prelaz, je postovka odletela, za seboj pa sem zagledal večjo ujedo, ki je letela proti meni. Termični veter na nasprotni strani prelaza je bil še šibak, zato mi je odrasel kačar Circaetus gallicus dal na voljo kar precej časa za ogled, preden se je dvignil čez prelaz in odletel proti dolini Tolminke. Okrog 14h pa je kačar priletel iz te smeri in odletel proti Dolini triglavskih ACROCEPHALUS jezer, zato domnevam, da gre za isti osebek. Andrej Bibič, Osojnikova 7, 62000 Maribor BELKA Lagopus mutus PTARMIGAN Nest with 9 eggs found on June 26th, 1992atKališče Poklicno delo v Triglavskem narodnem parku me večkrat "pripelje" k opazovanju redkosti in posebnosti živalskega sveta v narodnem parku. Zaradi redkosti oz. malo-številnosti, težje dostopnosti v gorskem svetu in morda večje pazljivosti, vsekakor pa velike varovalnosti v okolju, nekatere vrste teže opazimo, čeprav smo lahko v njihovi neposredni bližini. Snežni jereb ali belka je prav gotovo takšna vrsta. Čez leto prilagodljivo pisano, pozimi pa snežno belo belko težko opazimo v njenem naravnem okolju, še zlasti, ko miruje. Še posebno srečno naključje pa je odkritje in opazovanje belkinega legla. Takšno srečo sem imel, ko sem lanskega junija nepričakovano odkril gnezdo z devetimi rdečkasto rjavo lisastimi jajci. Bilo je 26. 6. 1992 pod Kališčem v dolini Vrat. To je področje brezpotij, kjer je mogoč prehod iz Vrat na bivak II na Gruntu. Sel sem tik gnezda, ki je bilo na strmini, manjši skalni steni, spodaj poraščeni z rušjem, slečem in travami. Verjetno je bilo naključje tisto, ki me je pripeljalo do odkritja. Na tistem mestu sem namreč obstal, da se razgledam, ko je skoraj izpod nog v višini kolen zletela belka, najbrž samica. Ker imam navado, da vedno pogledam mesto, od koder zleti ptica, odkritje belkinega gnezda ni bilo več vprašljivo. Žal s seboj nisem imel fotoaparata, čas za ponoven obisk pa mi je "ušel". Zanimivo je, da sem skoraj na istem mestu pred mnogimi leti (tam okoli leta 1972) na podoben način našel belkino gnezdo z jajci. Spominjam se le, da je bilo v začetku julija. ko smo s tečajniki mladih planinskih vodnikov sopihali prek kališč na Dovški Križ. Zato imam vsaj malo upanja, da se bom na tem mestu še srečal z "mladimi" belkami. Miha Marenče, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 64260 Bled 99 ACROCEPHALUS XY-64-1994 KOSEC Crex crex CORNCRAKE On 5th June 1994 on Mt. Rašušica (Ćićarija) KAČAR Circaetus gallicus SHORT-TOED EAGLE Display flight on March 2 V" 1994 at Rašušica (Ćićarija) Dne 5. 6. 1994 sem se odpravil na 1084 metrov visoko Razsušico v Čičariji. Domačini ji pravijo Rašušica in tudi na starih specialkah je vrh tako imenovan, kar je najbrž pravilneje. Ob njenem južnem pobočju se razprostira čudovito kraško polje z mnogimi vrtačami. S tradicionalnim načinom kmetovanja polje zagotavlja idealne življenjske možnosti prepelici (Coturnix coturnix), saj se je njeno petje, ob nekaterih mojih obiskih, blagoglasno razlegalo po pokrajini. Ko sem tako po polžje stopal navkreber, me je presenetil kosec. Vsaj pol ure je "brusil koso". Kosec je reden gnezdilec doline Malinske. posamezne pojoče samce sem zasledil v dolini reke Mirne in najbrž gnezdi tudi v dolini reke Raše. Po uri hoje sem dosegel vrh. Tu so prav zanimive kraške tvorbe, saj je apnenec ponekod tako erodiran, da so škraplje globoke tudi dva metra. V okoliških gozdovih bukve, bora in manjših sestojev smrekovine gnezdijo krivo kljuni {Loxia cur virostra), kalini (Pyrrhula pyrrhula) in krekovti. V robnih habitatih s posameznim grmičevjem se zadržuje mlinarček (Sylvia curruca). Kmalu sem na nebu opazil par orlov kačarjev Počasi sta krožila nad gozdom. S pomočjo blagega vetra sta jadrala, potem pa sta se vertikalno spustila v hosto. Dvakrat sem poskušal najti gnezdo, a sem ostal praznih rok. Paru sledim od leta 1990, ki ga je v tem delu Čičarije videti čez vse leto, občasno lovi v Brkinih. Najzgodnejši datum opazovanja je 21. 3. 1993. Tega dne sta ptici že svatovali. Ob rahlem vetru sta krožili, en osebek je nekajkrat izpustil neznan predmet iz krempljev, a ga je s spretnim pikiranjem ponovno ujel. Kasneje ju je napadel mladosten osebek planinskega orla (Aquila crysaetos), izredno agresivnemu napadu je sledil nagel umik orlov kačarjev Mlad orel je zatem nekajkrat preletel hrbet Rašušice in se spustil^ na kamnišče, od koder je oprezal v nižavje. Čez nekaj dni je Čičarijo obilno zasnežilo in kačarja sta si za preživetje morala izbrati kak drug plen, saj o plazilcih ni bilo ne duha ne sluha. Miran Gjerkeš, Ivančičeva 17, Ankaran KOZAČA Strix uralensis URAL OWL Singing male on February 14th, 1992 at Goreljek (1280 m a. s. 1.) Na Pokljuki je bila še prava zima s kakšnega pol metra snega, ko sem 14. 2. 1992 pri Goreljku (1280 m n. m. ) poslušal petje kozače. V neposredni bližini pre-številnih počitniških hišic se je iz smrekovega sestoja neprenehoma oglašal samec s svojo štirizložno kitico. Poslušal sem ga četrt ure, potem ko sem ga bil ob 21. 30 po naključju zaslišal. Novejših podatkov o gnezdenju kozače v Alpah ni, vsi znani primeri gnezdenja iz naših Alp in tudi z avstrijske Koroške so starejšega datuma. Zaradi tega sem 3. 3. 1992 s T. Celik in S. Polakom ponovno obiskal Pokljuko, vendar kozače nismo slišali nikjer, kljub predvajanju njenega oglašanja s kasetofonom. Poslušali pa smo štiri koco-noge čuke Aegohus funereus v okolici Mrzlega studenca. S. Polak je na podlagi svojih izkušenj s snežniškega pogorja menil, da je ugodnejši habitat za kozačo v Alpah v nekoliko niže ležečih gozdovih, kjer prevladuje bukev. Peter Trontelj Cesta na Laze 27, 61000 Ljubljana KOCONOGI ČUK Aegolius funereus TENGMALM'S OWL Observations from Pokljuka in September 1993 Koconogi čuk na Pokljuki ni nenavadna ptica, saj tu tudi gnezdi, bolj nenavaden je nemara način, kako sem se s to ptico prvič srečal. V septembru 1993 sem na Pokljuki prebil tri dni. Tako sem imel možnost opazovati ptice tudi ponoči. Večkrat vzamem s seboj kasetofon, zlasti če se na terenu mudim več dni. Tako sem 24. septembra 1993 že pred mrakom začel predvajati svatovsko oglašanje koconogega čuka. Kasetofon sem postavil na Goreljku blizu Hotela Šport. Na moje veliko presenečenje se je že podnevi odzval prvi čuk na oddaljenosti kakih 100 m. Ko se je stemnilo, sem vključeni kasetofon pustil pod streho in se za nekaj časa umaknil v hišo. Čez približno dvajset minut sem z baterijo v roki stopil v bližino kasetofona. Bolj naključno sem posvetil v bližnjo smreko in uzrl čuka, ki je s svojimi okroglimi očmi radovedno buljil vame. Luč baterije ga je malce oslepila, zato je kar obsedel na veji in z veliko puhasto glavo zvedavo pomigoval 100 XV-64-1994 sem ter tja. Potem ko sem baterijo za hip ugasil in jo nato spet prižgal, je bil čuk že na drugi veji. Nato je izginil. Z lučjo sem posvetil tudi po drugih drevesih, s katerih so se s cvilečimi glasovi oglasili še štirje koco-nogarji. Zanimivo je, da so se čuki odzvali na svatbeno oglašanje zunaj paritvenega obdobja v razmeroma velikem številu. To potrjuje, da je koconogi čuk na Pokljuki vse prej kot redek. AIVrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana SMRDOKAVRA Upupa epops HOOPOE On April 5,h at Ig, or May 9"' at Kozlarjeva gošča and on June 20"' at Draga (all in 1992 at Ljubljansko barje) S smrodkavro sem se v letu 1992 prvič srečal na Barju pred Igom, ko je hodila po kolovozu in stikala za hrano. Očitno sem se ji preveč približal, zato je odletela na bližnje drevo, kjer je v razburjenju dvigala in spuščala pisano perjanico. To je bilo 5. 4. Prijetno oglašanje smrdokavre me je razveselilo 9. 5. pri Kozlarjevi gošči, drugič pa 20. 6. v gozdu v Dragi za Srednjim ribnikom. Smrdokavra se oglaša s prijetnim "upanjem", ki se sliši razmeroma daleč. Nekdaj pogosta gnezdilka Ljubljanskega barja je danes verjetno le še preletna gostja. Ivo A. Božič, Na jami 8, 61000 Ljubljana SIVA PENICA Sylvia communis, ČUK Athene noctua, LESNA SOVA Strix aluco WHITETHROAT, LITTLE OWL, TAWNY OWL Observations at higher sea-levels Pri popisu v TNP sem 17. 5. 1992 dopoldne opazoval samca sive penice na strmem opuščenem pašniku na gori Nos pri vasi Čadrg. Samec je vneto prepeval na grmovju in se ni dosti menil zame. Presenetila me je njegova navzočnost na tej nadmorski višini (900 m n. m.), kar kaže na močan mediteranski vpliv Podobno je bilo ponoči, ko sta za pravo primorsko ozračje poskrbela čuka, ki sta monotono pela v čadrških sadovnjakih (690 m n. m. ). V bližnjih strmih hribih pa sta jim odgovarjala dva samca lesne sove Strix aluco. Nočne glasove so popestrile še številne miši, ki so šumele v suhi podrasti. Imel sem občutek, kot da so tega vročega sončnega dne živali prišle šele ponoči na piano. Miro Perušek, Jurjevica 4, 61310 Ribnica ACROCEPIIALUS RJAVOGLAVI SRAKOPER Lanius senator WOODCHAT SHRIKE On June 14"' 1985 near Ig at Ljubljansko barje Pri pregledovanju svojih zapiskov sem naletel na podatek, ki je vsekakor zanimiv. Dne 14. 6. 1985 sem bil v opoldanskih urah na Ljubljanskem barju levo pred Igom. Že od daleč sem opazil ptiča, ki je z nizkega količka poletaval v travo in se vračal nazaj nanj. Ko sem se malo približal, sem skozi daljnogled zagledal lepo obarvanega rjavoglavega srakoperja. Ko sem se še malo približal, je odletel na bližnje drevo in potem izginil. Kljub temu, da sem se tu še večkrat zadrževal in opazoval ptice, se z njim, na žalost, nisem več srečal. Ivo A. Božič, Na jami 8, 61000 Ljubljana LIŠČEK x REPNIK Carduehs cardueUs x Acanthis canabma GOLDFINCH x LINNET Male (supposedly a natural bastard) caught in October 1992 at Kranj Marko Brenkuš iz Kranja mi je pripovedoval, da se mu je na vabo liščka ujel sredi oktobra 1992 zanimiv ptič. ki ga nikakor ni mogel prepoznati. Ker je imenovani dober poznavalec ptičev, je domneval, da gre morda za severnega repnika C. flavirostris, ki ga sicer še ni nikoli videl, poznal ga je samo iz opisa knjig. Domneval je tudi drugo možnost, ki pa se mu je zdela nekoliko neverjetna, da je ujeti ptič morda križanec med liščkom in repnikom. Ko sem ptico kmalu zatem videl, sem ugotovil, da je ptica v resnici križanec med liščkom in repnikom. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da je ptič samec. Ker je bil križanec nenavadno plašen in v svežem, povsem nepoškodovanem perju, prav tako ni imel kakih drugih oznak, ki bi bile dokaz, da bi bila ptica vzgojena v ujetništvu, menim, da je ptica potomec križanja liščka ter samice repnika v naravi. Križanec je kmalu zatem pobegnil iz kletke ter žalostno končal, ker se je silovito zaletel v veliko zastekljeno okno. Peter Grošelj, Godovič 124, 65280 Idrija 101 ACROCEPHALUS__________________________________________________________________________XV-64-1994 Ornitološka kronika za leto 1992 Ornithological chronicle 1992 Pred nami je tretja izdaja jedrnatih ornitoloških podatkov - ornitološke kronike leta 1992. Prinaša 546 zapisov o 192 različnih vrstah ptic, ki so z objavo za vedno ušli duhu pozabe v zaprašenih, založenih ali nemara nekoč celo izgubljenih ornitoloških belež-nicah. Že v drugo so zbrani tudi najzanimivejši podatki obročkovalcev ptic, sodelavcev Prirodoslovnega^ muzeja Slovenije, ki jih je zbral D. Sere. Žal pa oddaja letnega ornitološkega poročila - ornitološke kronike torej - še vedno ni prešla v zavest vseh opazovalcev ptic, saj spisek sodelavcev te rubrike ni tako dolg, kot bi lahko bil. Kljub obljubi, da bomo v prihodnje pripravljali sprotno, po četrtletjih razdeljeno letno kroniko, bo vsaj prihodnja, za leto 1993, še vedno objavljena skupaj za celo leto. Žal je premalo rednih sodelavcev, poročila prihajajo zelo neredno, priprava kronike pa terja ogromno časa. Ob tem je treba člane Društva ponovno opozoriti na Kodeks slovenskih ornitologov, ki v 5. členu govori o vestnem beleženju vseh opažanj in skrbi, da se podatki v beležkah ne postarajo (Acrocephalus št. 52, str. 94, 1992). Posebej prosimo vse, ki imajo podatke o opazovanju vrst s Seznama redkih vrst ptic Slovenije, objavljenega v 58. -59. številki Acrocephalus a (1993), da jih čimprej objavijo ali pošljejo v obliki letne kronike. Naša Komisija za redkosti je bila namreč soustanoviteljica evropskega združenja komisij za redkosti, ki bo skrbelo za objavo letnih poročil evropskih držav. Naloga nacionalnih komisij je med drugim tudi čimprejšnja objava letnega poročila o redkih vrstah, ki pa naj bi bilo čim bolj popolno. Da bo letna kronika za leto 1993 pripravljena čimprej, vljudno prosimo, da svoja poročila pošljete NAJKASNEJE DO 15. JANUARJA 1995 na naslov: A. Sovine, Pod kostanji 44, 61000 Ljubljana ali na naslov Društva. Podatke za leto 1992 so poslali: Andrej Bibič (AB), Andrej Sovine (AS), Branko Bakan (BB), Darjo Bon (BD), Igor Brajnik (BI), Boris Kozinc (BK), Brane Lapajna (BL), Božidar Magajna (BM), Branko Božič (BO), BogdanVidic (BV), Dare Sere (DŠ), Eva Vukelič (EV), Franc Bračko (FB), Franci Janžekovič (FJ), Ivo A. Božič (113), Iztok Geister (IG), Iztok Vreš (IV), Jože Dolinšek (JD), Jože Gračner (JG). Krys Kazmierczak (KK), Katja Prosenc (KP), Luka Božič (LB), Marjan Gobec (MG), Milan Vogrin (MY), Nuša Kropivšek (NK), Peter Černe (PČ), Peter Grošelj (PG), Peter Trontelj (PT), Rajko Koražija (RK), Rudi Tekavčič (RT), Simon Jurečič (SJ), Stane Kos (SK), Slavko Polak (SP), Tatjana Celik (TČ), Tomi Trilar (TT), Miro Vamberger (VM), Žiga Gombač (ŽG). Vsem sodelavcem se zahvaljujeva za posredovane podatke. Oznake pomenijo sledeče: Key: a in b - prvo in zadnje spomladansko opažanje first and last spring records c in d - prvo in zadnje jesensko opažanje first and last autumn records p - (prvo) petje (first) singing Ob tem je treba poudariti, da se oznake o prvem ali zadnjem sezonskem opazovanju lahko nekoliko razlikujejo glede na različne geografske lege opazovalnih območij. Običajno je oznaka dodana le pri tistih podatkih, kjer avtorji to izrecno označijo in s tem poudarijo, da gre za prvi (zadnji) podatek v okolišu, kjer redno ali vsaj pogosto opazujejo Gavia aretica 03. 12.92,Vrhniški glinokopi, 3 os do 9. 12., EV; Tachybaptus ruficollis, 10. 10. 92, Sava pri Radečah, 1 os.. MG; 08. 12. 92, Preddvor, 1 os., IG; Fbdiceps eristatus. 08. 12. 92, Bobovek, 4 os., IG; 09. 12. 92, Vrhniški glinokopi, 13 os, EV; Podiceps grisegena 18. 01. 92, Ptujsko jezero, 2 os. F]; 31. 10.92, Vrhniški glinokopi, 2 os.. EV. 13.12.92, Vrhniški glinokopi, 7 os., EV; 102 XV-64-1994 ACROCEPHALUS Phalacrocorax carbo, 29.02 92, Pernrca, 60 as., FB; 09. 09. 92, Vrhniški glinokopi, 3 os., EV; 08 11.92, Bevke, max. 18 os., EV; 12.12. 92, Hotić. 68 os.. 13. 12. 92 Breg 1 os., MG; Botaurus stellaris, 29. 03. 92, Škofljica-Ig 1 os., DŠ+ŽG; Ixobrychus minutus. 17 05 92, ob Iščici, 1 samica, DŠ; Nycticorax nycticorax, 26 07. 92, Ormož, 5 os., FB; Egretta garzetta, a, 10 01. 92. Hotinja vas, 1 os., MV; 24.08. 92, Komar mk, 2os.,FB; Egretta alba, 27. 02. 92, Drava-Zlatoličje, 1 os., 15. 3. Sestrže 1 os., FB; 30. 04. 92, Iščica-Ig, 2 os., DŠ; Ardea cinerea. 03. 05. 92. kolonija pod Šmarno goro, najmanj 17 zasedenih gnezd, PT; 16.06 92, Sotelsko jezero, 55 os. na dnu skoraj prazne akumulacije, PT; 09. 11.92, Bevke, 10 os., EV, Ardea purpurea 05 04. 92, Vnanje gorice-L)ubljanica, 1 os., 7. 4. pri Bevkah, EV 24, 04 92, Škocjanski zatok, 1 os. (+ 1 os. N. nycticorax), AS+IG, 08 05 92, Ljutomerski ribniki, 3 os., FB; 08. 05.92, Fbdgradje.3os.,MV; Ciconia nigra, 10. 04 92, Drenov grič, 1 ad. os., EV; 29. 04. 92, Brezovica na Lj. barju, 1 os., DŠ; 24. 05. 92, Dolenje jezero-Cerknica, 3 os.,DŠ; 05.06.92,Rače, 1 ad., spet 6. 6. in 20.6., MV; 04.08.92,Ledava. 1 os. (ly),FJ; 10.08 92,litija, 1 os., AS;05,09. 92, Gomilsko, 1 ad kroži, PT, 08.09.92, Sestrže, 7 os., 9.9. Ormož 1 os„ FB; 10. 09. 92, Cerkniško jezero, 1 os., DŠ+JG; Ciconia ciconia 03. 01. 92, Sečoveljske soline, 1 os., AS; a, 15. 03. 92, Šikole, 1 os. na gnezdu, FB; 29. 03. 92, Brezovica na Lj. barju, 3 os., SK; 01. 04. 92, lipe na Lj, barju, 1 os,, povratek na gnezdo, DŠ; a, 06.04.92, Blagovna pri Celju, 1 os. v gn„ 17.6.92 3 ml. v gn., MG; 01. 05. 92, Podpeč, 1 os., EV; 06. 05. 92, RodinečLesce, 1 os.; 21,5. vletu-Lesce, BK; Ljubljan. barje-Kozlar. gošča, 5 os. kroži, IB. 11 06. 92, okolica Celja, 2 os., EV; 10. 09. 92, Cerkniško jezero, 1 os., DŠ+JG; Cygnus olor, 13. 05. 92, Trbojsko jezero, par pri gnezdu, 1 os. sedi, PT; Anser fabalis, 08 02. 92, Ormoško jezero, prenočuje 2500 os., FB; Anser albifrons, 08. 02. 92, Ormoško jezero, prenočuje 70-80 os., FB, Anser anser, 15. 02. 92. Ljubljana-Ig, 1 os., AS; 08. 03. 92, Šoštanjsko jezero, 2 os., TČ; Anas penelope, 11. 04 92, Šoštanjsko jezero, 9 as., TČ; Anas strepera. 03. 12. 92, Vrhniški glinokopi, 15 os., EV; 23. 12. 92, Hotinja vas, 2 samca, 1 samica, MV; Anas crecca, 07. 01 92, Brdo pri Kranju, 6 os., AS+IG; Anas plathyrhynchos, 18 04. 92, Plevelcvo jezero, samica s 5 mladiči.TČ; 16 06. 92, Akumulacija Teharje, 45 os., SP; Anas acuta 11. 04. 92, Šoštanjsko jezero, 1 samec, TČ; Anas querquedula a, 07 03. 92, Pernica. 1 os, FB; a, 16. 03. 92, Rače, 2 samca, 1 samica, MV; 29. 03. 92, Ig, 20 os., IB; a, 31. 03.92, Šoštanjsko jezero, 1 samec, TČ; 11.04.92, Šoštanjsko jezero, 2 para, TČ; 15. 05 92, Komarnik, 1 samec, Ff; Anas cr/peata, a, 31. 03. 92, Šoštanjsko jezero, 1 par, TČ; 11. 04.92, Šoštanjsko jezero, 2 para. TČ; 10.05.92, Ledavsko jezero, 10 os„ FB; 16. 06. 92. Rače, par, MV; Aythya nyroca, a, 19. 03. 92, Rače, 10 os, MV; Aythya fuligula 11. 06. 92, akumulacija Žovnjek, 2 samca, 1 samica, AS; Aythya marila 03. 01. 92, Ptujsko jezero, 1 samec, MV; ciangula ftyemalis, 03, 01,92, Ptujsko jezero, 5 os,, MV, Melanitta nigra, 14. 12. 92, Požeg, 1 os., MV; Melanita fusca, 03. 01. 92, Ptujsko jezero, ad. samica, MV; Bucephala ciangula 10. 11. 92, Bevke, 1 samec na poplavlj. travniku, EV; 26.12.92, Vrhniški glinokopi, 3 os., EV; Mergus senator, 26. 12. 92, Ptujsko jezero, 2 samca, FB; Mergus merganser, 13. 05. 92, TYbojsko jezero, samica+10 ml., še ena samica, PT; 05 06. 92, Trbojsko jezero, samica z 9 mladiči, PT; Pemis apivorus, 21. 05. 92, Škofljica-Ig, 3 os„ DŠ; Milvus migrans, a. 11. 04. 92, Lesce,, 1 os.,, BK, 14 05. 92, Ljubljana-Koseze, 2 os. krožita, PT; 15,05.92. Lesce, 1 os.,DŠ; 16. 07.92, pri Lescah, nekaj dni stara mladiča (gn.), BK, Haliaetus albicilla 24. 03. 92, Cerkniško jezero, 1 ad, SP; 05. 04.92, Rače, 1 ad, spet 21.5., MV; Circaetus gallicus, 21. 05. 92, Požeg, 1 os, spet 6. 6.. MV; Circus aeruginosus, a, 23. 03. 92, Koritnice, 1 samec, SP; a, 28, 03.92, Iška Loka, 2 samca, DŠ+BV; a, 30.03.92, Rače, ad. samec, MV; 05.05.92, Ig, 1 samica, IB; b, 12.05.92, Ig, 1 os, (samica), AS; 25. 05. 92, Ig-Grmez, 1 samica napada škurh gnezdo. AS. 09. 09.92, Ormož, 1 os. (juv), FB; c, 13.09.92, Hotinja vas, ad. samec, MV; Circus cyaneus, 04.01.92,Sestrže, 3 as., MV; 07.04. 92. Bevke, 1 os.,EV; 02.11.92,Notranje gorice, 1 os.,EV 05.12.92. Cerkniško polje, 1 samec, SP; Circus pygargus, a, 28.03. 92, Iška Loka, 1 samec, DŠ+BV, 16. 05,92, Gabrk pri Divači. 1 os., DŠ; Circus sp. 17. 06. 92, Ig-Grmez, 1 os. (pygargus/cyaneus), AS; Accipiter gentilis, 05. 04. 92, Maribor, 1 os. lovi turško grlico, BO; Aquila chrysaetos, 01. 03. 92, Vipava, 2 os, B; Pandion haliaetus, 18. 04. 92, Stol-Zelenica, 1 as., prelet, BK; G 16.07.92, Požeg, los.,MV; Falco naumanni, a, 02. 04. 92, okolica Horjula, par (opaž. F Škof). DŠ; 07.04.92,Dronovgrič, parjenje, EV; 22. 04 92, okolica Horjula, parjenje nažici, DŠ; 21.05.92, Iščica-Ig, 1 samec, 2 samici, DŠ; 25.07.92, okolica Ivančne gorice, 6 os., AS; Falco tinnunculus, 22. 02, 92, Ljubljana-Center, 1 os. se oglaša, DŠ; 23.04. 92, Lipe na Lj. barju, parjenja DŠ+SJ; Falco •vespertinus, a, 27. 04. 92, Drenov grič, 1 samica. DŠ; 02. 05.92, Ormož, 12 os., MV; 08. 05.92, Hotiza, par, 10. 5. Skakovci 7 os, FB; 20. 05. 92, Iščica-Ig, 55 os., 21. 5. še 31 os., DŠ; 24. 05. 92, Martinjak-Cerknica, 57 os., DŠ+BV; b, 09. 06. 92, Horjul, ad. samec, DŠ; Falco subbuteo, 07. 04. 92, Bevke, 2 os, EV; 14. 04. 92, Ig- Škofljica, 1 os., spet 31.5., B; 29.04.92, Brezovica na Lj. barju, 1 os., DŠ; 13.08. 92, pri Bledu, speljava dveh mladičev BK; 09,09. 92, Ormož, 2 os, FB; Falco peregrinus, 20. 04. 92, Korrtnice, 1 os., SP; 01. 05. 92, prod Igom, 1 os. lovi pribo, DŠ; Lyrurus tetrix, 25. 06. 92, Jezerski vrh/Pohorje, 1 samec, 3 samice, FJ; Alectoris graeca, 25. 05. 92, Iški Vintgar, 1 as. poje, DŠ; Perdix perdix, 24. 10. 92, Podova pri Racah, 10 os., FB; Coturna coturnix, 02. 05. 92, lipe na Lj. barju, 1 poje, DŠ+BV; a, 02. 05. 92, ob Iščici, 1 os. poje, DŠ+BV; Phasianus colchicus, 26. 09. 92, Poljane pri Mirni pea, samica z 7 mladiči, DŠ; Rallus aquaticus, 08. 02. 92, Ormoško jezero, več os, FB; 14. 11.92, Ljubljanica pri Vrhniki, oglašanje, EV; Porzana porzana, d, 28. 10. 92, Vrhnika, 1 os., DŠ+KK; Porzana parva, 12. 08. 92, Bevke, 1 os, EV; Ciex «ex, 04,05,92, üpe na Lj, barju, 1 os, poje, pred 20 uro, DŠ; Fulica atra, 06. 12. 92, Bobovek, 2 os, IG; Grus grus, 17. 03.92, Požeg, 7 ad, 22. 3, 9 as., MV; 11. 06. 92, Rače, 1 os., AS; 01.11.92, lipe na Lj. barju, več os v jati, začetek 103 ACROCEPHALUS XV-64-1994 novemb., SJ, Chatadnus dubius, a. 16. 03. 92, Rače, 2 oa, MV; 03. 05. 92, Gameljne gramoznica, 1 -2 para, PT; 06.05.92, Trzin, obrtna cona, najmanj 2 para, PT; 15. 06.92, Feskokop Koren (Krakov, gozd), 1 os, SP; 28. 06.92, Loka pri Zidanem mostu, par, MG, Ruvialis apricaria 01 04.92, Parte ob Iščici. 9 os.. DŠ; 09.11. 92, Bevke, 1 os, v jati prib, EV; Vaneilus vanellus, 18. 01. 92, Ptujsko jezero-njive. 1 os, AS; 07. 02 92, Spodnja Femica (ribniki), 400 os., Ff; a, 17. 02. 92. Lj. barje-Rudnik, 1 os, DŠ; a, 24. 02. 92, Rače, 4 os, MV; 08. 03. 92, Lesce, jata 19 os, BK; a, 15. 03. 92, Šoštanjsko jezero, 1 par, TČ; 15.03 92. Sestrže, 200 os, FB; 21.03.92, Ig-Škofljica, 200 os, IB; 01.11.92. Notranje gorice, 1 os, EV; 09.11.92, Bevke. 80 os, EV; 04. 12 92, Letališče Fbstojna, 5 os, SP; Calidiis minuta, b, 29. 05. 92, Sečoveljske soline, 12 os, AS; Calidris alpina, 01. 11. 92, Notranje gorice, 3 oa, EV; Philomachus pugnax, 07 02. 92, Sp. Pernica (ribniki), 2 os., F]; a, 29 02 92, Ftemiško jezero, 7 os, FB; 01. 05.92, Šoštanjsko jezero, 1 samica, TĆ; 30.05.92, Ormož-lagune, 21 kadavrov MV; Gallinago gallinago, 30. 01. 92, Ormož-lagune, 1 os, MV; 29. 02 92, Hraše. 2 os. ob kanalizacij, jarku, BK; 15.03. 92, Sestrže, 5 os, FB, 03 iO 92, Loško polje (Zid. most), 1 os, MG; Scolopax rusticola. 31. 10. 92, Loka pri Zidanem mostu, 2 os, MG; 31 10. 92, Bori pri Koritnicah, močan prelet, SP; 27. 12. 92, BistncačNaklo. 2 os, 30. 12^92 1 os, IG; Limosa limosa 12. 03. 92, Škocjanski zatok, 3 os, AS; a, 14.03. 92, R?rniško jezero, 1 os, FB, Numenius phaeopus, 30. 06, 92, Hoče, 1 os, MV; Numenius arquata. 26. 04. 92, Iška Loka, Samica vali 4 jajca, DŠ. 08 06 92, Ig. 11 osebkov (negnezdečP), IB; Tringa ervtrhopus, 31. 03. 92, Rače-ribniki, 1 os, plava med racami, FB; Tringa totanus, 10. 05. 92, Martinjak na Cerkn. jezeru, 1 os poje, DŠ; Tringa nebularia, a. 29. 02. 92, Mariborski otok, 1 os, FB; 01. 05.92. Iščica-Ig, 2 os., DŠ; Tringa ochropus, 15. 03. 92, Sestrže. 1 os, FB; 24. 08, 92, Komarnik, 3 os, FB; Tringa glareola a, 29. 03. 92, Iška Loka, 1 os, DŠ+ŽG; 02. 04. 92, Ig, 2 os, B; a, 18. 04. 92, Race, 2 os, 01. 05. 92, Šoštanjsko jezero, 25 os, TČ; MV; 20.06. 92, Ig/Iščica (pod želez, mostom), 1 os, IB; Actios hypoleucos. 17. 05. 92, Brestaniško jezero, 1 os, MG; 11.07. 92, Draga pn Igu, 2 os, B; 06.08. 92, Fbdpeško jezero, 2 os. na dristavcu. EV; Larus minutus, 25. 08. 92, Škocjanski zatok, 1 os, AS; Larus ridibundus, 01.01 92. Maribor (Drava), ves januar redno prenočuje 300, FB; 16.06.92, Akumulacija Teharje, 35 os., SP; 02. 11.92, Notranje gonce-Bevke, 320 os, EV; Larus canus, 10. 10. 92, HE Vrhovo, 30 os, MG; Larus cachinnans, 01. 05. 92, Fbdpeč, 3 os, EV; Larus argentatus, 26. 12. 92, Ptujsko jezero, 1 ad. os, FB; Stema caspia 18. 04. 92, Fbžeg, 6 os, MV; Chlidonias niger, 28. 06. 92, Požeg, 3 os, MV; d. 08. 10. 92, Rače, 2 os. MV; Columba oenas, a, 15. 02. 92, Ig 2 os, AS; 13. 06. 92, Tinčeva bajta na Fbhorju, 1 os., MV, 28.06.92, Fbžeg, 2 os, MV; 01.11.92, Ig. 17 os, DŠ; Columba palumbas, 10. 10 92, Radeče pri Zid. mostu, 150 os, MG; Streptopelia decaocto. 15.03. 92, Zrkovci, v gnezdu vsaj 10 dni star ml, FB; Stieptopelia turtur, a, 29. 03. 92. Iq-Skofi)ica, 3 os, B; 04. 05. 92, Lipe na Lj. barju, 5 os, DŠ+SJ; Cuculus canorus, a, 01. 04. 92, Šentjakob ob Savi, 1 os, JG; p, 04.04. 92, Pleš pri Zid. mostu, 1 os, MG; 20. 05. 92, Žice, 1 os., rjava varianta, FB; Otus scops. 11. 04. 92, Lipe na Ljubljanskem barju, 1 os. poje, SJ; 31. 05. 92. Ljubljana-Vič, 1 samec poje-ponoči, DŠ; Strix aluco, 21 04. 92, Fbdlipoglav 3 mlad. obr. v gn na lov preži, DŠ-HD; 09. 05 92, Sv Ana, 4 mladiči v gnezdu, FB. Strix uralensis, 19 04 92, Sv Peter (&88nm),Dvoi-Žužemberk, los,DŠ; Asio otus, 24.03.92, Bmik-\bdice, 1 os. na kolu ob cesti; ponoči, DŠ; Aegolius funereus, 14 05. 92, Lipanca na Fbkljuki, 1 poje, DŠ; Caprimulgus europaeus, 21. 05. 92, Itošca na Lj. barju, 1 os, DŠ; Apus apus, a, 27.04. 92. Maribor, 30 os, FB; 16.05.92, Besnica- kamnolom, 6 os, B; Alcedo atthis, 05 04 92, Ig, 1 os, B 30 08. 92, Rimske Toplice, 1 os. pri izlivu Gračnice, MG; Merops apiaster, 16. 05. 92, Betanja pri Divači, 16 os, DŠ; Upupa epops, a, 21.03.92, Lesce, 1 os, BK a, 23.03.92, Knežak, 1 os., kasneje sneži!, SP; 01.04.92, Parte ob Iščici, 1 os, DŠ; a, 12 04. 92, Zg. Rartmje, 1 os, FB; 26. 04. 92, Ftošca na Lj. barju, 1 samec poje + še en os. DŠ; Jynx torquilla p, 01. 04. 92, Kontnice. 1 os, SP; 02. 04. 92, Ljubljana-Vič, 1 samec poje, DŠ, a. 03. 04. 92, Ljubljana-Tivoli, 1 os, B, a, 08 04. 92. Hraše. 1 os , 12. 4. prvo petje BK; p, 10. 05. 92, Loško polje, 2 samca, MG; 16. 09 92. Vrhnika, 1 os, RT+AB; Picus canus, p, 18 03. 92. Ljubljana-Tivoli. 1 os, B; 30. 03 92, Zidani most, 1 os, MG; 14 04.92, Ljubljana-Koseze, 1 os. kliče in bobna, PT; Picus viridis. 29. 08 92. Zidani most, I os, MG; Drvocopus martius, 08. 05. 92. Razkrižje, 1 os, FB; Dendrocopos major, p, 30. 01 92. Maribor, prvič bobna, FB; Dendrocopus minor, 13.06.92, Vukovski dol, gnezdi v sadovnjaku, FB; 06.08.92. Lokavec pn Rim toplicah, 1 os, MG. Galerida cristata, c, 07. 10. 92, Rače, oglašanje. MV, Lullula arborea, 18. 10 92, Gračišče, 15 os, IG; Alauda arvensis, a, 13 02. 92, Hotinja vas, 4 os, MV, 29 02. 92, Golovec pn Ljubljani, več os, DŠ; 30 12. 92, Hoče, 3 os, FB; Riparia riparia, 01 05 92, Fbdpeč, 1 os. v jati drugih lastovk, EV; 16.06.92, Bizeljsko, 5 os. ob steni s čebelarji, FT; c 24.08.92, Vrhnika, 1 os. ujet, DŠ+BV; 23. 09. 92, Sečoveljske soline, 8 os ujetih,JG; d, 04. 10 92,Vrhnika, 1 os. ujet,JG; Ptvnoprogne rupestris, 18. 03. 92, Belca pri Mojstrani, 2 os. ; sneži1, DŠ; 07 09.92, Ukane, 7 os. EV; Hirundo rustica a, 30 03. 92, Rače, 4 os., MV; a. 07. 04. 92. Lesce, 2 os., BK; 09 05 92, Lipe na Lj. barju, 3 jajca v gnezdu, SJ, d, 07.10.92, Vrhniški giinokopi, 2 os., EV d, 11. 10. 92, Ljubljana. 2 os, B. d, 19 10.92.Vrhnika, 2 os, DŠ, Delichon urbica a, 14. 03. 92, Sečoveljske soline, 2 os, DŠ+JG. a, 10.04.92. Hotinja vas, 1 os, MV; 24 04.92, Ljubljana-Bežigrad (Gl. plošč.), < 15 as v gn. koloniji, DŠ; Anthus campestris, 01. 05. 92, Šoštanjsko jezero, 1 os, TČ; Anthus trivialis. d, 10. 02 92, Kamnica pri Mariboru, 1 os. ujet, FB, a, 05.04. 92, Ob Iški, 1 samec poje. DŠ; Anthus pratensis, 04. 01 92, Sestrže, 1 os med vriskaricami, MV; 08. 01 92, Loka- Drav polje, 1 os.. MV. c, 01. 10. 92, Hotinja vas, 20 os, MV; 08. 10.92, Dravsko polje, višek preleta;2000 os. čkm2,MV; 31. 10.92.Vransko 17 oa, 30. 12 92 Čeplje 1 os ,NK; Anthus cervinus, 01. 05. 92. ob Iščici, 1 os, DŠ, 104 XV-64-1994 Motacilla flava, a, 29. 03. 92, Škofljica-Ig, 1 os. leti, DŠ+ŽG; a, 09.04. 92, Fbžeg, 9 os , MV; Motacilla cinerea 06. 03. 92, Ljubljana-Vič, 1 os„ DŠ; 28. 12. 92, Žužemberk, 1 os., DŠ; Motacilla alba a, 10. 02. 92. Hotinja vas, 2 os., MV; a, 29. 02. 92, Studence pri Fbrakvi, 1 os., TČ; 01. 03. 92, Ljubljana-Vič, 1 os.; T=-l zjutr., +18 podnevi, DŠ; a, 19.03.92, Zidani most, 2 os., MG; 11. 12. 92,Rače, los.MV, Bombycilla garrulus, b, 17. 04. 92, Maiibor, 130 os. (pojoči), 23.4. 8 os, MV, Cinclus cinclus, 12. 05 92, Brester niski potok, gnezdo z jajci, FB; Troglodytes troglodytes, 08. 02. 92, Ormož-lagune, 15 os., FB; c, 07, 10.92, Fbžeg, 1 os., MV, 13. 11. 92,VidemčPtuj, potok Studenčnica, 20 os , FB; Prunella modularis, 28. 03. 92. Ob Iški na Lj barju, se jih več oglaša, DŠ+BV, c, 27. 09 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PG; 09. 10. 92, Šembrelje, 303 os. ujeti!!, BL; Luscinia luscinia, c, 05. 08. 92, Vrhnika, 1 ad. ujet, BL; 05. 08. 92, Duplek pri Mariboru, 1 os ujet, RK; d, 13. 09. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, RT+AB; Luscinia megarhvnchos, 05. 04. 92, ob Iški na Lj, barju, 1 os. ujet, SK; a, 09.04. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, BL; 28. 04.92, Ljubljana-Center, 1 samec poje DŠ. d, 14, 09. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PG; Luscinia svecica, c, 05. 08. 92, Vrhnika, 1 juv ujet, BL; 09. 08. 92, Škofljica-Ig, 1 juv ujet, ]D: 29. 08. 92, Cerkniško jezero, 6 os. ujetih. JG; 22. 09 92. 1 os. ujet, Sečoveljske soline, JD; d, 25. 09. 92, Vrhnika. 1 os. ujet, BI; Phoenicurus ochruros, 19 01 92, Godovič, 1 os,, PG; a, 15. 03.92, Šoštanjsko jezero, 1 samec, TĆ; p, 15.03. 92, Hotinja vas, 1 os., MV; a, 17 03 92. Žice, 1 os., FB, 22.03. 92, Preloge pri Slov Bistrici, 1 os.. DŠ; a, 31. 03. 92, Lesce, par, BK; d, 17. 10. 92, Šoštanjsko jezero, 2 a?., TČ; 09. 12. 92, Hotinja vas, 1 os., MV; Phoenicurus phoenicurus, a, 07. 04. 92, Hraše, 1 os., BK; 07. 04.92, Zali log pri Železnikih. 1 samec, SK; a, 08.04.92, Maribor, 1 samec, MV; a, 18. 04.92, Jakobski dol, 1 os. poje, FB; a, 01.05. 92, Studence pri Fbrakvi. 1 samec poje. TČ; 11. 10.92, Vrhnika, 1 ad.ujetJG; 15.10.92,Kontnice, 4os.,prelet,SP;Saxicolarubetra, a, 14.04, 92, Ig, 1 os.. IB; a, 27.04.92, Sp. Ščavnica, več os., FB; a, 01. 05. 92, Šoštanjsko jezero, 6 os., TČ; b, 11. 05. 92, Šoštanjsko jezero, 1 os., TČ; 24.08.92, Jurovski dol-Žice, močan prelet, FB; d, 26.09. 92, Šembrelje, 2 os. ujeta, BL; d, 04. 10 92. Vrhnika, 1 os. ujet.JG; Saxicola torquata, a, 04. 03. 92, Hotinja vas, par, MV; 10. 03, 92, Logatec, 1 samec.T=-2,6oC),DŠ;a, 15.03 92, Šoštanjsko jezero, 1 samica, TČ, 16. 05 92, Loško polje, par, MG, d, 17. 10. 92, Šoštanjsko jezero, 1 samec, TČ; 05.11.92, Fram, 1 os., MV; d, 20. 11.92,Vrhnika-Brezovica 1 os., DŠ; Oenanthe oenanthe, 27. 03. 92, Iška Loka, 1 samica; <10 cm snega, DŠ: a, 09 04. 92, HiušečStudenčnice, 1 os. na njivi, BK; a, 18. 04. 92, Rače, 3 os., MV; c, 22. 08.92, Rače, 1 os., MV; 02. 09. 92, Ig, 5 os. -selitev, IB; Turdus torquatus, 20. 04. 92, Pašniki pri Koritnicah, 1 os., SP; d, 14.10. 92, Rssek (Fbhorje), 1 os., FB; Turdus pilaris, 08. 02. 92, Ormož. 100 os., FB; 09. 05. 92, Lipe na Lj. barju, 2 gnezdi z jajci, DŠ+SJ; 02.10.92, Hotinja vas, 3 os., MV; lUidus pMomelos, 11.01.92, Hraše, do 10.2.1 os,, BK; a, 04, 02.92, Ptujsko jezero, 1 os., LB; a, 29.02.92, Rače, 1 os, ujet, MV; a, 25. 03. 92, Šoštanjsko jezero, 1 os., TČ, Turdus uiacus, 22.03.92. Fbžeg, 30 os., FB; c, 12.09.92,Maribor, 1 os., FB; 12. 10 92 Ljubljana-Koseze, 1 os., PT; 31. 10. 92, ACROCEPI [ALUS Šturmovec, 1 os. Ff; 05. 11.92, Godovič, 2 os. ujeta, PG, Cisticola juncidis, 24. 04. 92, Ankaran, 1 os poje, AS+IG; Locustella naevia 29. 04. 92, Notranje gorice, 1 poje, DŠ; c, 26. 07.92, Vrhnika, 1 os. ujet, PČ; 23.09.92. Sečoveljske soline, 1 os. ujet,P; 02.10. 92, Kamraca pri Marboru, ujet 1 os., FB; d, 02.10. 92, Kamnica pri Mariboru, 1 os. ujet, FB; Locustella fluviatilis, 13.05.92, Robidnice na Lj. barju, 1 samec poje, DŠ; 16.05.92, Piagersko, 1 os. ujet, IV, 02.08.92, Vrhnika, 1 os ujet, BL; Locustella luscšnoides, 26. 04. 92, Cerkniško jezero, 1 os ujet, JG; a, 29. 04. 92, Ormož, 3 os. ujeti, IV; 02. 09. 92, Vrhnika 1 os. ujet. BL; 11. 09. 92, Cerkniško jezro, 2 os. ujeta, JG; 22 09. 92, Sečoveljske soline, 1 os ujet, JG; Acrocephalus melanopogon, 26. 07. 92, Ormoško jezero, 2 ujeti, FB; c, 30 09 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PG; 01. 10. 92. Dravograjsko jezero. 1 ujeta, FB; d, 24. 10, 92, Vrhnika, 1 os, ujet, DŠ+KK; Acrocephalus schoenobaenus, 08. 04. 92, Vrhnika. 1 os., ujet, BL; a, 08. 04. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, BL; 26, 04. 92, Cerkniško jezero, 1 os. ujet, JG; a, 27. 04.92, Pragersko, 1 os. ujet, IV, c. 20. 07.92,Vrhnika. 1 os. ujet,TT+KP; d, 22.10.92,Vrhnika, 1 os ujet, DŠ; Acrocephalus palustris, a, 02. 05. 92, Hraše, 1 os., BK; a, 05. 05.92, Prošca na Lj. barju, 1 os. poje, DŠ; 26.09.92, Ormož, 1 os. ujet, IV; d, 28.09. 92, Vrnika, 1 os. ujet, PG; Acrocephalus scirpaceus, 26. 04. 92, Cerkniško jezero, 1 os. ujet, JG, a, 27.04.92, Pragersko, 1 os. ujet, IV; 09.05. 92,Vrhnika, 2 samca pojeta, DŠ+BV; c, 23.07.92, Vrhnika, 1 os. ujet, TT+KP; 26,07. 92, Ormoško jezero, ujet 6 let star osebek, FB; d, 26, 10. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, DŠ+KK; Acrocephalus arundinaceus, 11. 05 92, Šoštanjsko jezero, 1 os.poje,TČ;b, 13.05.92, Ig, 1 os.poje.AS; 16.09.92, Sečoveljske soline, 2 os. ujeta, IV; d, 23.09.92, Vrhnika, 1 os ujet. BI; Hippolais icterina 27. 04. 92, ob Iščici, 1 os. ujet, BV; 24. 05. 92, Martrnjakna Cerk. jezeru, 1 os. ujet, DŠ+BV, b, 16. 06.92, Ig- Grmez; ob Iščici, 1 os. poje, AS; c, 21.07. 92. Vrhnika, 1 ad ujet. TT+KP; c, 26.07.92, ob Iščici, 1 os. ujet. BV; 26.09. 92, Ormož, 1 os. ujet, IV; d, 01. 10. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PG; Hippolais poryglotta, a, 05, 05. 92, Sečoveljske soline, 1 os. ujet, JD; 16.05. 92, Gabrk pri Divači, 1 os. poje, DŠ; 18, 05 92. Jermance pri Knežaku, 1 samec poje, SP; 02. 08. 92, Vrhnika, 1 os, ujet, BL; 20.08. 92, Sečoveljske soline, 3 os, ujeti, JD; Sylvia nisoria, 02. 05. 92, Sestrže, 1 os. ujet, IV; a, 03. 05. 92, Lipe na Lj. barju. 1 samec poje, SJ; 05. 05. 92, Vrhnika, 1 as ujet, PC, 09. 05. 92, Ljubljans. barje-Kozlerjeva goš, 1 os. poje, EB; 25 07.92, Ormoško jezero, 1 ujeta, FB; 22.08.92, Vrhnika, 1 os ujet, BM+DŠ; Sylvia curruca, 31,05. 91, Ljubljana-Žale, 1 os. poje. DŠ. 18. 04. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PČ; 21.04.92, ob Iščici, 2 os. ujeta. BV; 04 05.92, Maribor, močan prelet, FB; b, 26.05.92, Ig, 1 os poje, AS; c, 30. 07. 92, Kamnica pri Mariboru, 1 os. ujet, FB, 01 08. 92, Bevke, 1 os. ujet, RT; c, 06.08.92, Vrhnika, 1 ad. ujet, BL; d, 01.10. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, PG; d, 11. 10. 92, ob Iščici, 2 os. ujeta, BV; Sylvia communis, a, 18.04. 92, Zrkovci pn Mariboru, 1 os ujet, RK; p, 20. 04. 92, Fbžeg, 2 samca, MV; 21.04. 92, ob Iščici. 1 as. ujet, BV; a, 26.04.92, Parte ob Iščici, 1 samec poje, DŠ, a, 27.04. 92, Pragersko, 1 os. ujet, IV; d, 23.09. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, BI; Sylvia tam, a, 02.05.92, db Iščici, 1 os„ ujel, BV; 02.05,92, ob Iščici, 3 os. ujeti, BV; 13. 10.92, Vrhnika, 1 os. ujet, JG; Sylvia atricapilla, 24. 03. 92, Ljubljana-Vič, 1 samec poje, DŠ; a, 29, 03. 92, Šentjakob ob Savi, 2 os. ujeta, JG; a, 01. 04. 92, Maiibor, 1 os., FB; 29. 10.92,Vrhnika, 1 samica ujeta, DŠ+KK; d, 105 ACROCEPHALUS 31.10.92. Vrhniški glinokopi, 1 samica, EV; Phylloscopus boneUi, 18. 04. 92, južno poboč. šmamogorske Grmad. 1 os. poje, FT; 19.06.92, Belca pn Mojstrani, poje 1 os., DŠ; Phylloscopus sibilatrix, a. 09. 04. 92.Vrhnika. 2 os. ujela. BL, 10.04.92.Vrhnika. 1 os ujet, BL: 21. 07.92, Ob Iščici, 1 as. ujet, BV; c, 24. 07. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, TT+KP; d, 29 09 92,Vrhnika. 1 os ujet.PG; Phylloscopus coDybita a, 25. 03. 91, Lesce, 1 os., BK; a, 29. 02. 92,Rače. 1 os., MV; a, 29.02.92, Pragersko, 1 os ujet, IV; a.01.03. 92,Vipava, 1 as., IB; a. 08 03. 92, Šoštanjsko jezero, 1 os.,TČ; 12. 03.92, Ljubljana-Center, 1 as. poje. DŠ; 03.11.92, Ormož, 4 os. ujeti, IV; 10.12.92, Hotinja vas, 1 os, MV; 26.12.92, Nova gorica, 1 as ujet, BD; Phylloscopus trochilus, a, 02. 04. 92, Ljubljana-Vič, 1 os. poje, DŠ; a. 09 04 92. Maribor. 1 os. poje, MV, c. 06. 08.92. Vrhnika, 1 os. ujet, BL. d, 14 10: 92, ob Lščici, 1 os. ujet, BV; d, 20. 10. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, DŠ; Regulus regulus, p, 09. 02. 92, Ljubljana-Rožnik, 1 poje, DŠ; 07. 12 92, Ljubljana-Vič, 1 os., DŠ, Regulus ignicapiltus, 05. 04. 92, Ob Iški na Lj. barju. 1 os. ujet, SK, 09.04 92. Beltinci (grajski park), 1 as. poje. FB; b, 10.05. 92, Cerkniško jezero, 1 os. ujet, BV; 05. 11. 92, Godovič, 1 os. ujet, PG; 09 11. 92, Kamnica pri Mariboru, 1 os. ujet, FB; Muscicapa striata d, 17. 09. 92, Vrhnika, 1 os. ujet, RT+PČ; d, 05. i0.92, Rače, 1 os.MV, Ficedula parva, 25. 05 92, Iški Vintgar, 1 os poje, DŠ; Ficedula albicoDis, 31. 05. 92, Šentjur pn Celju, 1 os., MG; Ficedula hypoleuca. a, 18. 04. 92, Rače, 1 samec, MV; a, 30. 04. 92, Iščica-Ig, 1 samec, DŠ; 02. 05. 92, ob Iščici, 1 os. ujet, BV; a, 10.05.92, Fbžeg, 1 os. ujet, IV; c, 13.08.92, Vrhnika, 1 os. ujet. IV; 10 09. 92, Ljubljana-Tivoli, 1 os, IB; d, 18. 09. 92, Vrhnika. 1 ad. ujet, IV; Panurus biarmicus, c, 13. 10. 92. Vrhnika, 2 os. ujeta, JG; 19. 10.92, Sečoveljske soline, 5 os. ujetih, JD; d, 24.10.92, Vrhnika, 1 os. ujet, DŠ+KK, 03. 11.92, Ormož, 4 os. ujeti, IV; Aegithalos caudatus, 21. 06. 92, Besnica, 32 os. v jati, IB; 15. 12.92. Kocjančiči, 3 jate, IG; Rarus cristatus, 23. 02. 92, Brestermško jezero, 1 os.. BO; F&rus caeruleus, 18. 12. 92, Movraž, 2 os., IG, Parus major, 12. 12. 92, Žužemberk, obročkanih 132! os. ob knniLmci1!1, DŠ+BM, Cenhia familiaris, 01. 03. 92. Grmada (898nm)-Fblh. Dolomiti, 1 os poje, DŠ; Remiz pendulinus, 29. 03. 92, Škofljica-Ig, 1 os, DŠ+ŽG; 22. 04.92. Šentjakob ob Savi, gnezdo v delu, JG; 07.06.92, ob Lščici, mladiči zapustijo gnezdo. DŠ+BV; 08.07.92, Ljubljana-Vič, 7 os., DŠ; 27. 09 92, ob Iščici, 1 as. ujet, BV; c, 05. 10. 92, Rače, 1 os„ MV, 29 10 92, Vrhnika, 1 os. ujet, DŠ; Oriolus oriolus. a, 27. 04. 92, Sp. Ščavnica, 1 os poje, FB, 31. 08.92,Iška, 1 os.PČ; Lanius collurio, a, 27. 04. 92, Sp. Ščavnica, 1 os., FB; a, 29. 04. 92, Brezovica na Lj. barju. 1 samec, DŠ. a, 01.05.92. Hraše, 1 os., tudi poje. BK, a, 01.05.92, Šoštanjsko jezero, 1 samec, TČ; d, 28. 09.92. Vrhnika. 1 os. ujet, PG, Lanius senator, 16. 05. 92, Gabrkpri Divači, 1 os., DŠ; Lanius minor, 15. 06. 92, Vukovski dol, obročkanih 5 ml. v gnezdu, FB, Lanius excubitor, 23. 02. 92, Ig, 1 os, IB; c, 19. 09. 92, Rače, 1 os., MV; a, 12. 10. 92, Zrkovci pri Mariboru, 1 os. ujet.VM; c, 15. 10.92, Ig, 1 os, AS; 24.10. 92, Notranje gorice, 2 os., EV; 14.11. 106 XV-64-1994 92, Šoštanjsko jezero, 1 os., tudi 12. 12. 92, TČ; Garrurus glandarius, 19. 09. 92, Ljubljana, v zraku 25 as., IB; Corvus frugilegus. b, 12. 04. 92, Ig, 1 os, AS: b, 28. 05. 92, Rače, 1 os, MV. c. 06 10 92, Rače. 1 os, MV, 05.12. 92. Naklo, 1 os, IG; Corvus corone, 12. 04. 92, Maribor, 1 as med sivimi vranami, BO; 04. 08 92, Ledava, 4 os., Ff: 05. 12.92. Naklo, 1 os. IG; Corvus corax, 04.01 92. Sestrže, 2 os, MV; 04 04. 92. Maribor. par obm. let; 17. B.Vitanje 4 os., FB; 30.06.92, Lipe na Lj barju, 11 os.DŠ; Stumus vulgaris, p, 17.02. 92, Lesce, 4 os., petje, BK; 18. 02. 92, Ljubljana (PMS), 3 os., pri -3 stopinjah!. DŠ, a, 24 02. 92, Rače, 1 os, MV; a, 08 02 92, Ljubljana-Ižanska c, 2 os. DŠ; Fringüla montifringilla, 22. 01. 92, Hotinja vas, 450 os., še 23. 1.. MV; 19. 04 92. Ljubljana- Rožnik, par, samec poje, FT; Serinus serinus, 18 02. 92, Obrije pn Lj, 7 as , DŠ: p, 23. 03. 92, Maribor, prvo petje. FB; 05. 04 92. Maiibor. jata 80 os. BO; 14.10. 92, Limbuš pri Mariboru. 14 in 15 10 300 os, FB; Acanthis üammea, 27 02, 92. Blejska koča na Pokljuki 1633 nm, 1 os, DŠ; Lcxia airvirostra, 07. 03. 92, Golovec pn Ljubljani. 6 os. ujetih, JG, 15. 11. 92, Godovič, 7 os. ujetih, PG; Carpodacus erythrinus, 18. 06. 92, Ig-Škofijica, 3 os, AS; 10. 08.92, Cerkniško jezero. 1 samica ujeta, BL; Coccothraustes coccothraustes. 29. 02. 92, Beltinci, 20 os.. BB; Emberiza cirlus, 14 03. 92, Sečoveljske soline, 1 os. poje, DS+JG; 02 10.92, Kamnica pri Mariboru, ujeta samec in samica. FB; Emberiza cda, 18. 03. 92, Belca pri Mojstrani, 1 os., se oglaša. DŠ, Emberiza hortulana 16. 05. 92, Gabrk pri Divači, 1 os. poje, DŠ; Emberiza schoeniclus, 29. 03. 92, lg-Škofijica, 1 os, IB; 29. 03.92, Škofljica-Ig, 1 os. leti, DŠ+ŽG. 25. 04. 92. Črna vas na Lj. barju, 1 os. ujet, BV; 15 05.92, Zg. Pernica (ribnik), lsamec poje, Andrei Sovine, Pod kostanji 44, 61000 Ljubljana Dare Sere, Langusova 10, 61000 Ljubljana XV-64-1994 Prikaz knjige Books review Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae (Goran Filipi) Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 1993 V zbirki Annales je lansko leto izšla za slovenske razmere nenavadna knjižica: Ornitološki slovar slovenske Istre, ki ga je napisal jezikoslovec Goran Filipi. Delce sestavljajo: uvod v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku, slovar in stvarna kazala ljudskih, znanstvenih, slovenskih, hrvaških in italijanskih imen, končuje pa z bibliografijo. Vse. kar moramo o tem slovarju vedeti, najdemo v uvodu. Slovarje nastal kot anketa, pri čemer je bilo v slovenski Istri v 21 krajih izprašanih okoli 70 ljudi. Govorci slovenskih narečij so bili izprašani v krajih Brezovica, Dekani, Dragonja, Gračišče, Korte, Kubed, Malija. Marezige, Plavje, Pobegi, Prade, Sočerga, Škofije in Šmarje, govorci istro-beneškega italijanskega dialekta pa v krajih Bertoki, Bivje. Izola, Koper, Lucija, Piran in Str u nj an. Zbranih je bilo okoli 200 ljudskih imen ptičjih vrst, "ki so v slovenski Istri stalne ali pa se dokaj redno pojavijo ob določenem času". Slovar je namenjen tako jezikoslovcem kot ornitologom. Jezikoslovec, pravi avtor, bo v slovarju našel gradivo za fonetično-fenološke, leksikološke in morfološke raziskave, slavist za slovenske govore v Istri, romanist pa za istrobeneške. Za ornitologe pravi, da imajo neredko hude težave z informatorji, ki latinskih imen seveda ne poznajo, slovenska strokovna imena pa v glavnem slabo poznajo. Ornitologi lahko takšno namembnost vsekakor prepoznamo kot nekaj hvalevrednega. In kaj se lahko iz tega osupljivo pristnega slovarja naučimo, čemu se lahko čudimo in ACROCEPHALUS kakšne pomisleke nam morebiti vzbuja? Za ponirke, bobnarice, Žagarje, galebe (z izjemo rumenonogega), detle, cipe, srako-perje. trstnice (z izjemo rakarja), sinice (z izjemo istrobeneškega za močvirsko sinico), ljudje ne poznajo vrstnih imen, čemur se lahko ob nekaterih zlahka prepoznavnih različnostih le čudimo. Po drugi strani pa se najdejo vrstna imena za nekatere nedvomno redko pojavljajoče se vrste, kot za rjavega škarnika (galinel), ki ga je izprašanec nedvomno zamenjal za kragulja, ki ima takšno ime v istrobeneskem narečju. Ime morska lastovka se v Marezigah uporablja tako za navadno čigro kot za črnega hudournika, kar je komaj verjetno. Veliki skovik kljub pogostosti in lahki odkrivnosti v slovenski Istri nima svojega imena, pravijo mu čuk ali sova in ga od čuka dejansko ne ločijo, misleč (to sem slišal na lastna ušesa), da ima čopke le samec in da je čuk potemtakem samica. Popis imen nam odkriva nekaj favnistično izredno zanimivih namigov. Tako zvemo tudi nekaj takega, kar do sedaj ni bilo poznano, npr., da se severni dular ustavlja na preletu tudi na naši obali, saj mu tako v Kopru kot v Izoli pravijo skoridor, kar je sicer istrsko-beneški izraz. Ohranja pa nam popis tudi nekaj zelo lepih slovenskih imen, kot je železnik za vodomca (Dekani), škrlj za hudournika (Sočerga), dršč za drozge (povsod), slamar za rakarja (v večih krajih). Seveda pa je velikokrat očitna močna medsebojna povezava, zlasti naslonitev slovenskega imena na istrsko-beneško, kot npr. parašuloto postane perušulinček. kar pomeni plavček. Avtorju Antonu Filipiju smo lahko le hvaležni za opravljeno zahtevno pionirsko delo, ki gaje opravil znanstveno brez dvoma korektno in z veliko posluha za odkrivanje filigranskih razlik med imeni, kar pa je hkrati največja draž takšnega truda. Ni kaj, po izidu ornitološkega leksikona slovenske Istre komaj čakamo na leksikone preostalih slovenskih pokrajin. Če lahko ornitologi k temu kaj prispevamo, potem je tudi ta zapis lahko vzpodbuda za zbiranje ljudskih imen v domačem kraju. Iztok Geister 107 ACROCEPHALUS XV-64-1994 Skrivnostna fotografija Mystery photograph Ni posebno težko uganiti, da je na skrivnostni fotografiji iz 63. številke ACRO-CEPHALUSA upodobljen kormoran, toda kateri: veliki (Phalacrocora carbo) ali mali, imenovan pogosteje vranjek (P aristotelis)? Ko bi se na fotografiji videlo okolje, da je ptica fotografirana na reki ali jezeru, odločitev ne bi bila težka, saj je vranjek izrazito morska ptica, v nasprotju s kormoranom, ki je tudi Skrivnostna fotografija št. 63: VranjekPanstotelis(l. Geister) Mystery photograph No. 63. Shag P arisiotelis (I. Geister) 108 sladkovodna ptica; ta ne samo da počiva, marveč tudi gnezdi na drevju. V primeri z vranjekom daje kormoran vtis močnejše in nekoliko večje ptice, k čemur prispeva svoje tudi daljši in debelejši vrat, ki nosi bolj stasito in zato bolj opazno glavo. Tudi kljun je bolj trikoten in je zato videti daljši. Še najbolj odločilen vtis pa naredi drža, ki je pri kormoranu kar se da pokončna, pri vranjeku pa vendarle dovolj poševna, pri čemer govorim seveda o sedenju. Posebno problematični so mladostni osebki, in po kontrastni obarvanosti sodeč gre v našem primeru za prav takšen prvoleten ali morda drugoleten osebek (posnetek je namreč nastal avgusta). Ptica je po hrbtni strani prevladujoče rjava (s temnejšo glavo na hrbtu) in opazno svetla po trebušni strani. Na peruti zarisujejo beli krovci kontrastno svetlo črto. Takšne črte nimata niti kormoran niti vranjek nominatne podvrste, ki sta si sicer v mladostnem perju zelo podobna. Kdor ne verjame, naj pogleda v Harrisonov "the best" priročnik za morske ptrce (str. 111). Ali je na naši skrivnostni fotografiji potemtakem sploh kateri od teh dveh kormoranov? Takšno opazno svetlo krovno črto imajo mladostni osebki sredozemske podvrste vranjeka (/? aristotelis desmarestii). Nedavno tega (april 1993) je D. S. Ramm v British Birds podrobno nanizal drobne, tipične in atipične razlike med obema rasama, sredozemsko in nominatno. Nanašajo se na potrebušje, ki naj bi bilo pri sredozemski podvrsti svetlejše in bolj kontrastno, kar velja tudi za krovno črto, na kljun, ki naj bi bil pri sredozemski podvrsti daljši in tanjši, in na noge, ki naj bi bile pri tej podvrsti bolj rdečkaste, to je mesnate barve. Vendar' je na žalost pri zanesljivosti tako, da je nomrnatna podvrsta v pogledu obarvanosti zelo variabilna, kar pomeni, da je prepoznava mladostnega sredozemskega vranjeka zunaj domicilnega območja nemogoča. Naš vranjek je bil fotografiran avgusta 1990 blizu Porata v Istri. Posnetek je nastal iz vode, tako da je fotograf vehementno odganjajoč se z nogami zibajoče držal fotografski aparat nad vodo. Vranjek se namreč plavalcev na svojem stalnem počivališču ni bal. Do soda je plavalec pritihotapil fotografski aparat v plastičnem otroškem čolniču. Iztok Geister Iskala sva gnezdečega rdečenogega martinca, ki nam je prejšnje leto na drgem koncu Cerkniškega jezera prvič priznal, da je gnezdil na slovenskih tleh, saj so odkrili speljane mladiče, a se je leto pozneje zaradi visoke in pozne vode s Pogreščakov umaknil. Kam drugam, sva sklepala, kot na pas domnevne zemlje siedi neizmernih voda Cerkniškega jezera. In res sva kmalu zatem, ko sva stopila na trdna tla in splašila nekaj gnezdečih mlakaric in skrivnostno pritajenih kožic, zagledala v zraku frfotavi obredni ples rdečenogega martinca, ko je pojoč razkazoval široko nasmejano belino svojih peruti... Knjigo lahko naročite na avtorjev naslov. Za člane društva posebno ugodna cena: 3.000 SIT. V knjigi so predstavljeni rezultati zimskega kartiranja ptic, ki so ga opravili člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v zimah 1979/80-1992/93. Projekt Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije, ki je del Evropskega ornitološkega atlasa, je delo 150 ljudi; zajel je popis ptic v 240 kvadrantih 10-kilometrskega rastra, na katere je razdeljena Slovenija. Pozimi je bilo pri nas ugotovljenih 192 ptičjih vrst; vsaka je predstavljena z distribucijsko karto in poljudnim besedilom. V posebni tabeli je število kvadrantov, v katerih je bila ugotovljena; ocenjena sta velikost in gibanje prezimujoče populacije; označen je status vrste v gnezditvenem in ne-gnezditvenem času. Knjigo bogatijo izvirne risbe ptic v zimskem perju. Knjigo lahko naročite na društven naslov, Za člane društva posebno ugodna cena: 8.220 SIT. Plačate jo lahko na 5 obrokov. The Atlas of wintering birds in Slove* nija has just come out. You can order the book by the editor's house: Tehniška zaloiba Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana, Slovenija. Price: 123 DEM + p.&p. 4 _- ,-..r rT T LETNIK 15 LETO 1994 ŠTEVILKA 64 STRANI 69-108 AOKUOt^rtALUb VOLUME 15 YEAR 1994 NUMBER 64 PAGES 69-108 VSEBINA CONTENTS Prvo opazovanje črne njorke Cepphus grylle 69 Fust observation of Black Guillemot Cepphus v Sloveniji (I. Božič, B. Štumbeiger) grylle in Slovenia Selitev plašice Remiz pendulinus prek 73 Migration of the Penduline Tit Rerniz penduhnus Slovenije - novi dokazi za vzhodno selitveno over Slovenia - new evidence confirming its pot (D. Sere) eastern migration route (D. Sere) Iz ornitološke beležnice: 97 From the ornithological notebook: Ardea purpurea, Anser a. rubnrostris, Aix galenculata, Anas querquedula, Circus aeruginosus, Circaetus galhcus.Falcoperegrmus.Ftinnunculus.Lagopusmutus, Crexcrex, Stnxuralensis.Aegoliusfunereus, Upupa epops, Sylvia communis, Lanius senator, Carduehs carduehs X Acanthis canabina Ornitološka kronika za leto 1992 102 Ornithological chronicle 1992 (A.Sovinc, D.Šere) (A.Sovinc, D.Šere) Prikaz knjige: Lexicon ornitologicum 107 Books review: Lexicon ornitologicum Histriae Histriae Slovenicae Slovenicae Skrivnostna fotografija 108 Mystery photograph Fotografija na naslovnici: Plašica Remizpendulmus (D.Šere) Front cover: Penduline Tit Remiz pendulinus (D.Šere) Risbe na strani 72: ledni viharnik in njorke (P Snow) Drawings on page 72: Fulmar and Auks (P Snow)