Kaj je pravica Kaj je praviea ? Praviea je hči nebeska. na zemljo ljndem poslana, da je uči v miru in slogi živeti, ilrug druzega spoStov&ti in ne jemsti tega, kar je sTOJina drugih ljudi. Pravica je velik dar milosti božje, s katerim nu vsemogočiii Bog napeljnje k nmneniu življenju, ter stori, da moremo ljudje sknpaj živeti v družbi in državi. Tako bi lehko Se mDogo napisal, kaj je pratiea! Ali, ljnbi moji otroci, to raje opnstim, ker bi vam mnogo ne koristilo, a vi bi vendar še ne zaali, kaj je pravica. Izbral sem si težio nalogo. Pravica jo nekaj, kar se ufi po visokih Solah. Kajti vsi sodoiki in višji uradniki so se morali učiti pravice. Kako bi vam tedaj mogel na drobno razložiti to, k čeniur se je treba toliko priprav-Jjati \n toliko Sol, malih in velikih preboditi ? A ne hudujte se, moji maU prijatelji, uohena stvar aa svetu nij tako težka, da bi se je Slovek uo mogel naučiti; zato mu je dal Bog ueumerjoCo duSo in uni, a to je 6no svojsfcvo, katero filoveka naobrasoje ia povikšnje, da postane v resaici to, i& kar ga je Bog ustraril, namreč: kralj vsega stvaretva, kateremn je podložna vsa narava. Ako je tudi kaka atvar težka, veudar ae dadfc tako razložiti, da jo morete tudi vi, ki ste še otroci in nada naie boljše prihodnosti, lehko razumeti in v spominu obdržati. Kaj mi odgovorite nato, ako vam povera, da pravica prebiva v prsih Tsacega Sloveka, da vsak človek, iii tako tudi vi, moji otroci, dobro čutite, k»j je pravo, kaj nij pravo. A vendar nijšte imeli nikoli v rokah take knjige, v katerej so napisane pravice, ki je imenujemo zakone ali postave, a kujiga sama se imenuje zakonik. Kaj nii odgovorile nato. ako vam povem, da vsi Jjndj^ nosimo v svojem srci neko božje čnvstvo, ki nas uS, da pozuamo, kaj je pravo, ter ločimo od onega, kar nij pravo. To isto Suvstfo nas n(Si Boga spoznati, oživlja tedaj t našem srci vero v pravoga Boga. Vi se vseinu tenm iindite, kako to more biti, m tndi dobro vem, da me bode kdo izmed vas vprašal: čemu so potlej take knjigc, ako pravica prebiva v prsih V8acega človeka? Nu le počasi, ne tako hitro, Ijulii nioji; rse vam hočem razložiti in vi bodete spoznali. da je vse to popolnoma naravoo. A najpred naj vam povcm ueko pripovedko, ki mi je ravao zdaj prišla na um. 1» Bilo je v starili starih časih, prej nego ste bili vi in j&z na svetu, in ljndje še nijso poznali jednega pr»»eg» Boga. Takrat so še Ijadje terovali v kri?e bogove, kar mi pogansko voro imeniijemo. V teh starih časih tednj, pripovedujejo ondašnji ljndje, bili so tako dobri in srečni fasi. kakor še nikoli ne prej ne pomeje. V tej dobi je bilo Tse arečno nj zemlji; kar je kdo 1» faotelf dano mu je bilo, nobeoe boleuii oij biio, nobeue nesreče, povsod je vlidaJ mir in najlepga složnost med ljudmi. Ondašnji ljndje, tako se pripo-veduje, bili so ps tadi innogo boljši od sedanjih; nijso se prepirali niti tepli, niti kradli, niti drug drugemu časti jemali, z jedno beaedo: nobene hudobije nij bilo na iemlji med ljuiimi. V taj presrefoej d6T>i je bodila po zemlji pre-krasni boginja., katero so ljudje ^pravico" imenovall Ta boginja jo pre-birala med ljndmi, bila jim je dobra in jijn delila pravice. Tega ravno nij bilo treba toliko« ker se takraf' ijtidje njjso prepirali med soboj, ter jim tudi nij bilo treba pred sodnijo. Ljudjč so bili takrat blazega, plemenitega in krotkega srca. A]i ti zlati časi nijso trajali dolgo. Ljudjš so postali bolj in bolj hudobni, za5eli so se prepirati, sovražiti, dnig dnizfiinn njegovo blago jemati, ter naposled o gr5za — 5e ceW ubijati sc. Takrat je boginja npravica" jokajoč zapustila zemljo iu Ijudi, ler je otisla. Od istega čas« ni morajo ljodje z velicim tradoin in težavo iskati prariee in srečen je vsak, kdor jo najde. Kaj se nčite, otroci, iz te pripovedke ? To vern da jo nemate za resnico! A to stoji, da so ljudjš že od pamtivoka imeli pravioo za nekaj božje.ga, ter so storili yse, da bi jo bili dobili zopet nazaj v stojb ko5e in gradove. Tako vas sem nckoliko kratkočasil, Ijnbi otroci; ako bodete pridni, dragiC vam poTem kaj druzega. A vi lepo pazite na vse, kar čitate t nVrt«i." ___________ Dr. M. M.