#  5  &    & , Izvor kabale (heb. Kabbalah) in èas nje- nega nastanka je zelo sporno vprašanje in vsi, ki so se kdaj z njim spopadli, so si enotni v tem, da je ta tema še vedno predmet nedo- konèanih razprav. Nekateri znanstveniki jo datirajo v 12. ali 13. stoletje po Kristusu, med- tem ko jo tradicija postavlja v veliko zgod- nejše obdobje, in sicer daleè onkraj zgodo- vinske dobe, ki jo še lahko do neke mere kro- nološko datiramo. Obe trditvi sta sicer ve- ljavni, ker temeljita na drugaènih pristopih glede raziskovanja zgodovine in kabalistiè- nih rokopisov. Sam pa se bom v tem pris- pevku osredotoèil in predstavil stališèe tra- dicije, ki zaèetek pripisuje svetopisemskemu Adamu, ki je poznan tudi kot “prvi èlovek” (heb. Adam HaRišon). Ta je napisal prvo t. i. kabalistièno knjigo “Raziel HaMalah” (“An- gel Raziel”). Potemtakem se je kabalistièna znanost zaèela razvijati ob stvarjenju prve- ga èloveka. Kaj torej je kabala? Èlovek s svojimi èuti zaznava (ob-èuti) svet, v katerem `ivi, vendar glede na uèenje kabale poleg tega ni`jega sveta obstaja tudi višji svet (heb. Olam Elyon) oziroma duhovni. @ivijo pa – ali so `iveli – ljudje, ki obèutijo obe stvarnosti. Eden izmed njih je bil Adam, ki ni bil nikakršen divjak, ki se spozna zgolj na lov na mamute, ampak je imel zelo raz- vit “èut” za višji oziroma duhovni svet. V knjigi nam govori o svetovih, ki so višji od našega sveta, znotraj katerega `ivimo. Reèeno drugaèe: opisuje nam kraje, kjer prebiva duša, preden sestopi v naš svet in kamor se dvig- ne, ko zakljuèi svoje “potovanje” tukaj na zemlji. Nikakor nam ne govori o material- nem svetu in telesih. Naslednji veliki kabalist je bil Abraham1 (prib. 1800 pred Kr.). Napisal je knjigo “Sefer Yetzira” (“Knjiga stvarjenja”). V njej opisuje: 1. natanèno strukturo duhovnega sveta, ki je zgrajen iz t. i. “Eser Sefirot” in 2. naèine ra- zodevanja Stvarnika (heb. Bore), ki ga ime- nuje Luè ali Svetloba (heb. Ohr). Z name- nom, da prika`e medsebojno povezanost in odvisnost obeh svetov, uporablja grafe in raz- liène opise. Mojzes je bil naslednji in hkrati najveè- ji kabalist. Ne samo, da je poznal struktu- ro višjega sveta, ampak si je prizadeval, da le-tega razodene na naèin, ki bo dosegel ce- lotno èloveštvo. Z drugimi besedami: priza- deval si je, da se razodetje dejansko (zgodo- vinsko) dogodi. Doloèeno mu je bilo, da na- piše knjigo, ki bo vsakemu posamezniku omogoèala, da zapusti Egipt in dose`e du- hovni svet. Tako je svoje spoznanje in me- todologijo zapisal v knjigi, ki se imenuje To- rah, v drugih jezikih pa je poznana tudi pod imenom Pentatevh ali Mojzesovo Peteroknji`je. Beseda “Torah” izhaja iz hebrejske besede “Ohr”, kar pomeni luè, svetloba, tudi predpis ali postava. Vprašanje, ki se postavlja, je: zakaj je bila ta knjiga pomembna za kabaliste? Po uèenju kabale Postava govori o posa- meznikovem izhodu iz svoje notranje bede – Egipta – proti duhovni stopnji, ki se ime- nuje “de`ela Izrael” (heb. HaEretz Israel). Na- pisana je bila z namenom, da nam razode- ne skrivnosti celotnega stvarstva in nam po- %% 5   6      B 4       maga do spoznanja, da umevamo le delèek tega, kar je ustvarjeno. Prav tako je Mojze- sov namen bil ta, da posameznik uravna svoje `ivljenje po Postavi. Kabala torej pomeni preuèevati Postavo na naèin, da bomo vsto- pili v duhovni svet z namenom, da resniè- no spoznamo, kar obstaja zunaj naših èutov. V 2. stoletju po Kristusu je `ivel veliki mo- drec in avtor najpomembnejšega kabalistiè- nega dela “Sefer Zohar” (Knjiga sijaja), Simon bar Johaj. Ta je okrog sebe zbral skupino de- vetih uèencev, ki jih je razporedil tako, da je vsaka posamezna duša predstavljala dolo- èeno duhovno lastnost. To pomeni, da so nji- hove duše postale “razodevalke” Stvarnika v naš svet. Njihova struktura oziroma naèin, kako so bile razporejene, pa predstavlja struk- turo celotnega stvarstva. Rabin Simon ni na- pisal knjige Zohar sam, ampak je za to do- loèil svojega uèenca po imenu Aba. Knjiga 4  Andreja Muha: Akt, 2002, akril na papirju.  # je napisana v aramejšèini, v njej pa je tudi precej erotiènih podob in veliko grškega ter rimskega slenga. Vzrok temu je, da je rabin Simon `elel zakriti notranji (temeljni) pomen ravno na takšen “primitiven” naèin. Kma- lu zatem, ko je bila knjiga napisana, je Simon umrl. Pokopan je v Neronu. Po smrti je Zo- har izginil s površja zemlje in po veè sto letih ga je spet odkrila skupina kabalistov, ki jih je vodil rabin Mojzes de Leon,2 in sicer okrog leta 800 po Kristusu. Zohar je v svoji prvotni obliki vseboval tudi kabalistiène komentarje o Prerokih in Spisih, Mišni in Talmudu, ki pa so se izgubili. Naslednja zelo pomembna doba je doba Arija. Rabin Izak Luria (1534 – 1572), imeno- van tudi sveti Ari (heb. Ari HaKodeš), se je rodil v Jeruzalemu. Po smrti oèeta se je skupaj z materjo preselil v Egipt, kjer ga je vzgojil njegov stric. Pri 35-ih letih se je preselil na sever Izraela, v majhno mesto Safed. Tam je ustanovil šolo, imenovano ješiva, ki je obsta- jala samo leto in pol oziroma vse do njegove smrti. Umrl je star komaj 38 let. Za svoje- ga naslednika je doloèil Chaim Vitala, ki je v letu in pol zapisal èisto vse, kar je slišal od Arija. Iz teh zapiskov je potem nastala zbirka veè kot dvajsetih knjig Arijeve modrosti. Ari je zbral celotno kabalistièno izroèilo in ustvaril enotno zbirko, imenovano “Etz Hajim” (Drevo `ivljenja). V knjigi je `ivljenje predstavljeno kot sadno drevo, govori pa nam o tem, kako vzgojiti popolne in veène sade`e. Sveti Ari predstavlja – s stališèa kabale – ti- sti prelom v zgodovini èloveštva, ki je ljudi usmeril k duhovnemu razvoju.3 Doloèeno mu je bilo, da ustvari znanstveno metodo, ki bo primerna za mno`ice oziroma za veliko število ljudi, ki so `eleli duhovnega vzpona. Kabala se po Ariju imenuje “lurianska” ka- bala,4 kjer ni nobene meditacije, urokov, amuletov, magiènih besed ipd. Njegovo metodo, ki je primerna za vsako dušo in vse generacije, je dokonèno in v ce- 4  losti razvil rabin Jehuda Ašlag, znan tudi kot “Baal HaSulam” (Gospodar lestve5) – zaradi svo- jega dela z naslovom “Sulam” (Lestev), ki je komentar knjige Zohar. Jehuda Ašlag (1885 – 1954) se je rodil v Lod`u na Poljskem. Leta 1921 je skupaj z dru`ino emigriral v Jeruzalem. Kmalu zatem, ko je postal rabin predela Givat Šaul, je zaèel pisati svoj znameniti rokopis “Talmud Eser Sefirot”. To delo obsega veè kot dva tisoè strani, ki so povezane v šest knjig, in vsebuje celotno tradicijo od Adama do Ari- ja. Njegova metoda vsakemu posamezniku po- maga odkriti višji ali duhovni svet. Rabin Je- huda je napisal še komentarje k Arijevim knji- gam in komentar h knjigi Zohar. Njegov naslednik je najstarejši sin, rabin Baruh Šalom Ašlag, znan tudi kot Rabaš (1906 – 1991). Oèe ga je sprejel med poseb- ne uèence šele potem, ko se je poroèil, in kmalu zatem mu je dovolil, da je pouèeval nekatere izmed uèencev. Kljub temu da je bil velik modrec, nikoli ni sprejel rabinske slu`- be, ampak je nadaljeval oèetovo delo v pou- èevanju in širjenju kabale. Med drugim je za- pustil svoje zapiske, poimenovane “Šamati” (Kar sem slišal), ki opisujejo razliène kom- binacije duhovnega sveta, ki je relativen glede na èloveško dušo (posameznika), ki ga razi- skuje. Po Rabašovi smrti je njegovo mesto nasledil rabin dr. Michael Laitman. Dr. Laitman, po poklicu znanstvenik, je prispel v Jeruzalem leta 1974. Duhovna pot (iskanje) ga je sèasoma pripeljala k Rabašu. Po tridesetih letih prouèevanja kabale je Lait- man razvil znanstveni pristop k duhovnemu razvoju, ki temelji na delu rabina Jehuda Aš- laga in drugih velikih kabalistov skozi zgo- dovino. Napisal je veè kot trideset knjig na temo kabale in skrbi za širjenje le-te. Naslovi nekaterih pomembnejših knjig so: Izkustvo višjih svetov, Pogovor s prihodnostjo, Pot ka- bale, Kabala, znanost in smisel `ivljenja, Te- meljni pojmi v kabali, Uvod h knjigi Zohar, Kabalistièna znanost itd.      ! 4      >  ($ 8 (  (?   Kabala (heb. “Kabbalah”) je znana kot skrivnostna modrost oziroma kot mistika. Prav skrivnostnost, ki obkro`a kabalo, je vzbudila številne legende, ponaredke, oprav- ljanja, ignorantske debate in zmotne zakljuè- ke. Šele ob koncu 20. stoletja je prišel èas, ko se je kabalistièna modrost razodela vsem, še veè, celo razširila se je na razliène dele sveta. Zatorej v nagovoru bralcu na zaèetku tega èlanka èutim dol`nost, da odstranim zastarele etikete te starodavne modrosti, ki je skup- na vsemu èloveštvu. Kabalistièna modrost nima niè skupne- ga z religijo – to pomeni, da ni niè bolj po- vezana z njo kot fizika, kemija ali matema- tika. Kabala ni religija! To postane samou- mevno iz dejstva, da religiozni ljudje o njej ne samo, da niè ne vedo, ampak niti ne ra- zumejo pomena besed v njej. Temeljno vedenje o strukturi vesolja, me- toda o razumevanju sveta, dovršitev smisla stvarjenja, vse to je bilo prvotno zakrito pred religioznimi mno`icami. Kabala je èakala tre- nutek, ko je èloveštvo dovolj dozorelo, da je lahko to modrost sprejelo ter jo na pravilen naèin uporabljalo. Kabala èloveku omogoèa, da postane gospodar svojega `ivljenja; to je znanost, ki je bila predana vsem ljudem tega sveta. Po- droèje njene obravnave je popolnoma za- krito našim èutom. Operira samo s pojmi duhovnega sveta, se pravi s stanji, ki se do- gajajo nad materialno ravnijo, onstran na- šega dojemanja, v višjem svetu (heb. Olam Elyon). Kabala opisuje Olam Elyon z meta- forièno6 in znanstveno govorico: v 16. sto- letju, v obdobju t. i. lurianske kabale (za- èetnik rabi Izak Luria, 1534-1572), je kaba- la za opis višjega sveta prevzela znanstveni jezik in znanstveno metodo. D    B %)  Kabala obravnava vprašanje o smislu `iv- ljenja. Vprašanje, ki si ga zastavi vsak èlo- vek, ki pa ga v teku `ivljenja pozabi. To vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, povzroèa razliène travme, ki jih èlovek ne more pre- našati v nedogled. Kabala, ki je bila skozi stoletja na voljo samo nekaterim, je edini vir odgovora na omenjeno vprašanje. Kljub številnim predhodnim generacijam lahko samo predstavniki zadnjih generacij sprej- mejo neovrgljiv odgovor na najbolj pomem- bno vprašanje. Toda tudi danes, ko je kabala izgubila pridevnik ‘’skrivnostna doktrina’’ in je po- stala dostopna praktièno vsem, je namenje- na zrelim in celo tistim, ki so odrasli, se pra- vi tistim, ki se nenehno sprašujejo po smislu svojega `ivljenja in `ivljenja èloveštva kot celote. Ljudje, ki èutijo vso silovitost tega vpra- šanja, ne obèutijo zadošèenja in izpolnitve v vsakdanjosti `ivljenja. Enostavno ne dose- `ejo duševnega miru v tem `ivljenju. Zakaj? Kabala podaja naslednji odgovor. ,   +> ;,? Veètisoèleten razvoj èloveka in njegove ek- sistence pomeni razvoj in izpolnitev razliè- nih stopenj `elja. Iskanje poti oziroma na- èina zadovoljevanja teh nastajajoèih `elja do- loèa evolutivno stopnjo civilizacije in vse, kar pojmujemo kot tehnološki in znanstveni na- predek. Zaradi neprestanega spreminjanja èloveš- kih `elja – ki so vse zahtevnejše – èloveštvo napreduje, se razvija. Kabala deli celoten sistem èloveških po- treb na pet stopenj: 1. stopnja: prvenstvena `elja po spolnosti in hrani; 2. stopnja: prizadevanje za (materialno) bo- gastvo; 4   # 3. stopnja: lakomnost po oblasti in slavi; 4. stopnja: `elja po znanju; 5. stopnja: te`nja k duhovnosti – k Stvarniku. @elji po spolnosti in prehranjevanju spa- data na raven `ivalskosti; tudi `ivali imajo takšne potrebe. Celo èlovek v najstro`ji as- kezi še vedno èuti `eljo po hrani in spolnosti. @elja po bogastvu, oblasti, slavi in znanje so izvor èloveških `elja. Zadovoljitev le-teh na- mreè zahteva bivanje z drugimi ljudmi. Rojs- tvo èloveka in razvoj njegovih `ivalskih in èlo- veških `elja privedeta do stanja, ko se naen- krat zaène zavedati, da ga uresnièitev le-teh ne zadovolji. Kajti njegova, zaenkrat še za- krita, toda resnièna `elja, ki je še ne more niti uresnièiti niti doloèiti, presega meje tega sve- ta. Èlovek prejme takšno hrepenenje od zgo- raj. Ta ne pripada niti naši `ivalski naravi niti se ne razvija pod vplivom dru`be, kot se raz- vijajo ostale èloveške potrebe. Kabala poime- nuje to stopnjo ‘`elja po duhovni luèi’ ali ‘èlo- vekova duša’. Kabala prouèuje oz. raziskuje duhovno strukturo, imenovano skupna/obèa duša ali Adam. Ta je sestavljena iz 600.000 delov in vsak izmed njih se je razcepil na mnoštvo del- cev, ki se nahajajo znotraj zemeljskih potreb. Po uèenju kabale je Stvarnik univerzalna sila, ki vlada celotnemu stvarstvu in ki vkljuèu- je tudi posamiène zakone vesoljstva. = )(/"+ Zbir zemeljskih `elja imenujemo èloveško srce. Delec (`elja), polo`en v srce od zgoraj, imenujemo toèka v srcu (heb. Nekuda she ba Lev). Èlovek bi moral za èas zemeljskega `iv- ljenja popolnoma zadovoljiti svojo `eljo po duhovnosti. Sicer se bo utelešal znova in zno- va, dokler ne bo njegov cilj dose`en. Zate- gadelj je vsaka generacija sestavljena iz istih 600.000 duš, ki so utelešena v èloveška te- lesa. V vsaki generaciji je 600.000 duš, ki na- predujejo v smeri zadovoljitve z duhovno luè- jo: duša se potem, ko telo umre, utelesi v no- vem telesu, v njem ponovno deluje zavoljo zapolnitve tako dolgo, dokler ne bo na do- loèeni stopnji razvoja napolnjena z Bo`jo svetlobo. Veèina ljudi èuti zgolj `elje, ki ne prese- gajo mej našega sveta. Te vkljuèujejo pred- vsem èloveško ustvarjalnost, intelektualnost, kulturo in nujo po raziskovanju in razume- vanju strukture sveta, v katerem `ivimo. To prièa o tem, da duše teh ljudi še niso razvile duhovne `elje. Takšne duše ne stremijo po tem, kar obstaja onstran zemeljskih teles, v katere so vgrajene. Toda obstajajo duše (zaenkrat še majh- no število), ki so drugaène. Duša, ki je vgra- jena v beljakovinsko telo, prisili èloveka, da si po`eli nekaj nadzemeljskega in veènega. Ta èlovek, kakor vsi drugi, poskuša zadovo- ljiti svoje zemeljske (materialne) potrebe, toda zaman. Preko drugih, ki hrepenijo po ma- terialnem bogastvu in uspehu, spoznava, da je to samo neke vrste igra. In sodelovanje pri tej ‘’igri’’, èeravno pogostokrat uspešno, mu ne prinaša nobenega zadošèenja. Èlovek, preizkušan, razoèaran in streznjen, se zaène postopoma zavedati, da njegova duša zahteva drugaèno zadovoljitev. Konèno prejetje `elje po duhovnem pripelje èloveka do spoznanja, da mu zadovoljevanje zemeljskih `elja ne ko- risti veè, obenem pa èuti praznino v svojem `ivljenju. Posledièno zaène iskati alternativno pot, da zadovolji `eljo po duhovnosti. Iskanje in razoèaranje sta višek te nove vrste `elje in hkrati sta karakteristiki našega èasa. Vse od druge polovice 20. stoletja na- prej se je v vse veè ljudeh zaèela prebujati `elja po duhovnosti, poslana od zgoraj. Po- vezava duhovne `elje z vsemi drugimi `elja- mi ustvarja nasprotovanja v èlovekovem srcu. Duhovna `elja povzroèi notranji ne- mir in konèno pripelje èloveka h kabali. Ti ljudje pridejo k nam (skupini kabalistov Bnei Baruch) in mi jim zaènemo posredo- vati naèin, kako zadovoljiti `eljo po duhov- 4       nosti. Ker nam je ta `elja podarjena od zgo- raj, ne more biti zadovoljena s predmeti iz našega sveta. Kabala èloveku posreduje na- èin, kako to prezvišeno `eljo zadovolji. Kabalisti, ki poznajo naèin zadovoljevanja omenjene `elje (kabala v hebrejšèini pomeni ‘’sprejeti’’), imenujejo to zadovoljitev Svet- loba (heb. Ohr) oziroma Bo`ja svetloba ali luè. Bo`jo luè imenujejo tudi Stvarnik, kajti On je ustvaril `eljo in jo zadovoljil. Vendar pa v kolikor se ta `elja v èloveku ne mani- festira, ta `ivi naprej kakor vsi drugi. * ,)     8 ,    Èloveško `ivljenje je proces nenehnega is- kanja. Èlovek neprestano išèe nekaj, kar lah- ko zadovolji njegove nove potrebe: vztraja v prizadevanju za hrano, bogastvom, spol- nostjo, oblastjo in znanjem. Vse te `elje se v njem nenehno pojavljajo in menjavajo. Ko- nec koncev èlovek `rtvuje celotno `ivljenje samo za to, da jih zadovolji. V zgodovini èloveštva je veliko ljudi, ki jim je uspelo zadovoljiti svojo duhovno `eljo. Ti nam v svojih knjigah opisujejo iskanje za- dovoljitve in proces zadovoljitve. Njihove raz- lage in opis tega procesa so se razvili v zna- nost, imenovano ‘’Kabbalah’’. Sami sebe pa imenujejo kabalisti. Kabalisti razlagajo, da za èasa zemeljskega `ivljenja mora èlovek zadovoljiti svojo du- šo z luèjo, tako da bo dosegla isto duhovno stopnjo, ki je obstajala pred padcem in ob- likovanjem v ‘’èloveško srce’’. Naša naloga je, da ne glede na ostale potrebe, imenova- ne ‘’srce’’ ali ‘’telo’’, zapolnimo toèko v srcu z Bo`jo svetlobo. Prav tako pravijo, da za- polnitev duše z luèjo v èloveku vzbudi ob- èutenje višjega sveta (heb. Olam Elyon). To pomeni, da èlovek lahko istoèasno `ivi v obeh svetovih, tako višjem svetu kot našem, spod- njem (heb. Olam ha Zeh) in v sebi ta dva sve- tova zdru`i. Stanje, ko èlovek v tem svetu (heb. Olam ha Zeh) popolnoma preobliku- je in zadovolji svojo dušo na najvišji duhovni stopnji, se imenuje “konec preoblikovanja duše” ali preprosto “konec preoblikovanja” (heb. Gmar Tikkun). Kabala omogoèa posamezniku, da obvla- da metodo za zadovoljitev svoje duše; da do- se`e stanje neomejenega u`itka, obèutka veè- nosti, absolutnega spoznanja in popolno- sti. Nadalje prejme prilo`nost, da se zave- da vsega tega sedaj, v tem svetu, v tem `iv- ljenju, namesto da se vraèa znova in zno- va v ta ‘’ne najboljši’’ od svetov iskat in trpet od rojstva do smrti. Ker se duše nepretrgoma menjavajo, raz- vijajo in izpopolnjujejo, je naloga kabale us- tvariti metodo prejemanja duhovne zadovo- ljitve, ki bo primerna za vsako generacijo. Ta znanost se imenuje “Kabbalah” — sprejemanje (heb. Lekabel), ker nudi metodo, kako zado- voljiti dušo z luèjo. Kabala uèi èloveka spre- jemati Bo`jo luè in z njo zapolniti dušo. #(  +@A/B Prve štiri kategorije `elja so jasno razum- ljene in zaznavne, toda o tem, kaj je duhovna `elja, nimamo nobenih predstav. Èlovek ne bo odkril, kaj pomeni ‘’duhovnost’’, tako dol- go, dokler bo zadovoljeval svoje `elje s po- moèjo predmetov iz tega sveta. Te predmete namreè vidi in natanko ve, kaj je tisto, kar pravzaprav `eli. Toda ko se v njem prebu- di `elja po duhovnosti, ne vidi nobenega iz- vira, ki bi jo lahko zapolnil. Zaradi tega se èlovek poèuti nebogljenega in izgubljenega: `ivljenje izgubi smisel in u`itek. Èlovek se enostavno poèuti slabo. Vleèe ga nekaj ne- gotovega. Toda kam? Èlovek ne ve, èesa naj se oprime, ker je izvir zadovoljstva zakrit pred njim. Navadno vse skupaj pozabi. Kot otroci se sprašujemo: “Èemu `ivi- mo?”, toda kasneje hormoni, ki se pojavijo v adolescenci, potlaèijo omenjeno vprašanje skupaj z voljo odkriti pomen in izvor `ivlje- 4   # nja. Naše spolne in intelektualne te`nje nas vodijo vstran od reševanje tega problema. Nato se vprašanje pojavi ponovno, zato da nas vznemiri. In tisti, ki ne morejo zapolniti praznine in nujno zahtevajo odgovor, odkri- jejo kabalo oziroma so vodeni k njej od zgo- raj: ko se to zgodi, nastopi èas napolnjenja èloveške duše. %  )(    Ko èloveško telo umre, se duša uèloveèi v drugem novorojenem telesu. Duša se iz `iv- ljenja v `ivljenje razvija, dokler ni priprav- ljena, da se manifestira v èloveku. Ta pre`ivi mnogo `ivljenj, ne da bi pri tem sploh ob- èutil svojo dušo – prizadevanje za višji svet. Tega ne smemo zamešati z zemeljskim ‘’pri- zadevanjem za uspeh’’, kar je znaèilno za kreativnost, poezijo, glasbo in umetnost. Èlo- vek obèuti manifestacijo duše kot novona- stalo `eljo, hrepenenje, kot praznino, pri tem pa nima pojma, kako jo zapolniti. Od tega trenutka naprej se zaène iskanje, ki ga konèno vodi h kabali. Ko èlovek odkrije kabalo, torej ko naj- de uèitelja, knjige, skupino, se zaène t. i. ‘’uvajalno obdobje’’, ki traja veè let. Duhov- ni prostor se pred njim razkrije in èlovek se znajde na robu tega prostora, kjer je Stvar- nik v samem jedru. Duhovni prostor je sfera lastnosti, ki so podobne tem v fizikalnem polju, v katerem je v jedru maksimalna ma- nifestacija energije, ki pa proti zunanjemu robu postopoma slabi, dokler ta znaèilnost na meji, kjer se zaène naš svet, popolnoma ne izgine. S spreminjanjem svojih lastnosti glede na Stvarnikove se èlovek giblje v duhovnem prostoru: nepodobnost med èloveškimi in Stvarnikovimi lastnostmi povzroèi, da se od- daljujeta eden od drugega, medtem ko ju po- dobnost zbli`uje. Popolna ekvivalenca pov- zroèi njuno spojitev. V zaèetnem stadiju smo (ljudje) v nasprotju s Stvarnikovimi lastnost- mi; zaradi tega smo popolnoma zunaj ome- njenega polja in ne moremo obèutiti Stvar- nika. Èlovek dose`e prvo, minimalno stop- njo podobnosti s Stvarnikom, ko zakljuèi uvajalno obdobje in s tem preèka pregrado (heb. Mahsom) med našim svetom in višjim. Potem se zaène njegovo duhovno napredo- vanje; z razloènim obèutenjem Stvarnika za- vestno preoblikuje svoje lastnosti in se mu nenehno pribli`uje. Kabala opisuje ta proces kot vzpon skozi 620 stopenj. Postopno zbli- `evanje s Stvarnikom, preko podobnosti v lastnostih, se sestoji iz nepretrganega spre- minjanja; to je, nadomestitev vseh 620 egoi- stiènih lastnosti z altruistiènimi. Prav tako govori o metodi, kako preoblikovati `elje na vsaki izmed teh stopenj. Rezultat tega je, da posameznik vsakokrat spozna Stvarnika na novi, višji ravni. Èlovek mora preoblikovati vseh svojih 620 `elja; to pomeni povzpeti se skozi vseh 620 stopenj, dokler obstaja v svo- jem biološkem telesu. Na temelju dokonèa- nja svoje duhovne poti se popolnoma zdru`i z dušo, zato inkarnacija v materialni svet ni veè potrebna. - " @C  )(&B Èlovek ne umre, marveè umre njego- vo biološko telo. Na zaèetku vsi obèuti- mo najprej samo naša telesa – naše zemelj- ske `elje. Šele nato se v nas prebudi `elja po duhovnosti. Ta ni od tega sveta, temveè pripada Stvarniku. V kolikor jo èlovek raz- vija, zaène zaznavati ne samo lastnosti svo- jega telesa, ampak tudi lastnosti duše, ki pa je del Stvarnika znotraj èloveka samega. Èe se èlovek preoblikuje na naèin, da du- hovne `elje obvladajo oziroma nadvladajo telesne, in tako da se telo popolnoma zdru- `i z dušo, smrt telesa razume kot ‘’odlo- `itev obleke’’. Èeprav telo umre, se èlovek èuti loèenega od njega `e za èasa, ko v njem prebiva. Èe `ivimo znotraj potreb našega sveta (spolnost, 4       prehrana, bogastvo, oblast in znanje), spre- jemamo zadovoljitev skozi telo, se pravi sko- zi èutila. #(&DEF$  FFD(/) Duhovne `elje sprejemamo direktno od zgoraj. Za zadovoljitev teh potrebujemo poseben èut, imenovan ‘’zaslon’’ (heb. Ma- sah). Kakor hitro si èlovek pridobi ta èut, zaène zaznavati skozi njega ugodje, ki se imenuje Bo`ja luè. Ta vstopi v `eljo po ugodju skozi masah. @elja po u`ivanju Bo`- je luèi se imenuje duša. Luè se ne obèuti kot izvir ugodja, razen èe si posameznik ne pridobi dodatnega èuta, ki bo sposoben sprejeti to luè. Vsi elementi: luè (ugodje), masah (sreds- tvo za prejemanje) in duša (prejemnik) niso na noben naèin povezani z našim biološkim telesom. Zaradi tega sploh ni pomembno, 4  Andreja Muha: Vrata, 2001, jedkanica, 63 x 90 cm.  # èe èlovek ima telo ali ne. Br` ko posamez- nik vzpostavi stik z Bo`jo luèjo, se zaène preoblikovanje. Telo ni niè drugega kot orod- je za duhovno napredovanje. Drugaèe je brez pomena, ker kratkotrajno ugodje ni primer- ljivo z dolgotrajnim: veèje ugodje popolnoma zatre manjše. Zato je kabalist, ki `ivi v istem svetu kot mi, dejansko `e v višjem svetu. Ker ne moremo zaznavati njegovega sveta, so vsi njegovi obèutki onstran naše percepcije (zaz- navanja), na drugi strani ‘’pregrade’’ (heb. Mahsom). Ko se èlovek zdru`i, ne z biološ- kim telesom, marveè s svojo dušo, izkusi smrt telesa kot zamenjavo obleke. Obèutki, ki si jih je pridobil v tem svetu, ne izginejo in svet, v katerem `ivi, ostane z njim tudi potem, ko njegovo telo umre. Vsi `iveèi na zemlji lahko dokonèajo in morajo dokonèati svojo pot v skladu s Stvarnikovim naèrtom. =  )   B Kabala uporablja izkljuèno samo natanène in empirièno preverjene podatke brez kakr- šnih koli teorij ali predpostavk. Kabala te- melji na podatkih, ki jih je sprejela od lju- di, ki so dosegli duhovnost skozi toèko v srcu (heb. Nekuda she ba Lev) ali dušo. Ti so svoje izkustvo preverili, zmerili ter opisali in zdru- `eni rezultati njihovih raziskav tvorijo kaba- listièno znanost. Kabala, kot katera koli druga znanost, prav tako operira z natanènimi ma- tematiènimi, fizikalnimi in grafiènimi podat- ki (diagrami in grafi). Kabalisti, namesto uk- varjanja s èustvi, uporabljajo vektorje, gra- vitacijske sile in èustveno supresijo: njiho- va korelacija je številèno preraèunana – `e- lje in njihova zadovoljitev so natanèno de- finirane. To je naèin, s katerim kabalisti opi- sujejo lastno do`ivljanje Bo`je previdnosti. V našem svetu ne moremo meriti niti po- sameznikovih notranjih naporov niti nje- govega subjektivnega do`ivljanja. Sploh pa ne moremo natanèno primerjati percepcije in impresije dveh med seboj razliènih posa- meznikov. Edino, kar lahko naredimo, je, da simpatiziramo s psihologi in psihiatri, ki so popolnoma nezmo`ni operirati s parametri èloveške duše. !  "/  8 Vse, kar vemo o višjem svetu, še preden ga sploh sami odkrijemo, so zapisali ljudje, ki so ga sami osebno dosegli. Svojo metodo, do`ivljanje, spoznanja in priporoèila so za- pisali zato, da bi jim drugi lahko sledili. Tako so kabalistiène knjige nekakšen dnevnik o nji- hovem potovanju v višjem svetu. Vsakdo zaène privlaèiti Bo`jo vladajoèo silo z vpraševanjem o bistvu `ivljenja, trplje- nja in namenu stvarstva, usode in nakljuè- ja. Temeljita analiza omenjenih vprašanj nuj- no vodi èloveka do razodetja Najvišje sile. Prvi znani kabalist je opisal svoja do`ivlja- nja Bo`jega razodevanja pred pribli`no 3700 leti v knjigi z naslovom Knjiga stvarjenja (heb. Sefer Yetzira). Napisana je v kabalistiènem jeziku in je danes še vedno v uporabi. Za opisovanje duhovnega podroèja se prav tako uporabljata pripovedna in preroška govorica. Pravzaprav kabalistu ni pomem- bno, v katerem jeziku je zapisana knjiga o Stvarniku. Kakor glasbenik sliši glasbo, med- tem ko gleda v note, tako kabalist v katerem koli jeziku obèuti vsebino, ki jo je avtor za- pisal v kabalistiènem jeziku. -   )(   "( Èlovek se rodi s petimi èuti: vidom, slu- hom, vonjem, okusom in tipom, skozi ka- tere prejema nekatere informacije, ki priha- jajo od zunaj. Naš razum te informacije ob- dela in zatem nam prika`e sliko zunanje oko- lice. Ta zaznavanja se imenujejo ‘’ta svet’’ ali ‘’moj svet’’. Povedano drugaèe: ljudje ne zaz- navamo resniène stvarnosti okrog nas, ker je ne poznamo. Mi samo prisodimo našo reak- cijo nekaterim zunanjim vplivom. Naše uho je zasnovano tako, da membrana loèi med 4       našim notranjim delom in zunanjo realnost- jo. Membrana je lahko bolj ali manj obèut- ljiva, nepoškodovana ali poškodovana. Za- torej zvok definiramo kot moèan ali šibek, visok ali nizek ali celo nezaznaven. To po- meni, da kvaliteta zvoka, ki ga slišim, ni od- visna od tega, kakšen je na zunaj (v resnici), temveè je determiniran s parametri mojih èu- til, to je, po mojih notranjih kvalitetah. To, kar zaznavamo, ni zunanja fluktacija, mar- veè odziv mojih èutil. V bistvu zaznavam ne- kaj notranjega in to imenujem zunanji zvok. Tudi ostala èutila delujejo na ta naèin. Potemtakem se izka`e, da smo ljudje po- polnoma zaprt sistem: vsak izmed nas zaz- nava samo notranji odziv na zunanji nepoz- nan vpliv. Sploh ne moremo objektivno zaz- navati neèesa, kar se dogodi zunaj nas. Vse, kar zaznamo v naših èutilih, izdelajo naši mo`gani in informacija je predstavljena na doloèen naèin. Kakšna je v resnici ta infor- macija onstran naših èutil, nimamo pojma, ker smo zaprti znotraj nas samih. Kakšen je torej pomen dodatnega zavestno pridob- ljenega èuta? Ta namreè omogoèa informa- ciji, da vstopi, ne skozi moje naravne èute v egoistiène potrebe (v pomenu osebnega profita), temveè direktno in brez predsod- kov. Samo tako lahko dose`emo resnièno spoznanje absolutnega in objektivnega sveta, in to nam omogoèa kabala. Kabala je prav tako kakor vse druge znanosti okarakteri- zirana s ponavljajoèim se izkustvom, regi- strom podatkov itd. 0  )(& Ko dva kabalista bereta en in isti opis viš- jega sveta, zaznavata doloèeno sliko. Ob tem se postavi vprašanje, kako bosta lahko pri- merjala svoje obèutke? Vsak jih namreè zaz- nava glede na notranje lastnosti svoje duše. Èe ima en kabalist veèji masah kot drugi, po- leg tega pa je njegova duhovna stopnja viš- ja, bodo njegove slike zagotovo drugaène. Kvaliteta duše je odvisna od kombinacije vseh njenih lastnosti. V našem svetu vsak èlo- vek poseduje celoten niz lastnosti: lakomnost, ljubosumje, usmiljenje itd., ampak vsak v drugaèni proporciji. S prouèevanjem kabale lahko odkrijemo `elje posamezne duše, jih opišemo in formuliramo njihovo strukturo. Stvarnik je ustvaril enojno `eljo – du- šo, ki se imenuje ‘’Adam’’. 600.000 stal- nih duš, izmed katerih so lahko nekatere izbrane. Vsaka duša (skupna in individual- na) je sestavljena iz 620 notranjih delov, `eljá, in njih kombinacija determinira strukturo duše. Vsaka izmed teh duš prej- me ime glede na glavno in posebno kva- liteto. Vsaka ima tudi številèno vrednost, imenovano gematrija. Gematrija kombi- niranih lastnosti je izra`ena s èrkami, to je, namesto številk je uporabljena hebrejska abeceda. V kolikor `elimo v številkah do- loèiti dušo, so nam dana imena oziroma èrke, ker hebrejšèina prvotno ni poznala številk – le-te so zato izra`ene v èrkah. * ( ,(  ) + Posledica spreminjanja je, da se vse du- še spojijo v eno skupno dušo in zaènejo ob- stajati v medsebojnem odnosu znotraj celo- vitega sistema. Konstrukcija skupne duše po- vezuje vse posamezne duše skupaj, tako da na koncu vsaka obèuti tisto, kar èutijo vse ostale. To je dose`ek absolutnega izkustva. In to stanje se imenuje ‘’konec preoblikova- nja’’ (heb. Gmar Tikkun), potem ko se du- ša, ki prejema luè od zgoraj, povzdigne k ‘’Iz- viru’’ – k Stvarniku in postane enaka Njemu, se zdru`i z Njim. Vse duše so obvezane, da dose`ejo to stanje niè kasneje kot 6000 let od toèke ‘’stvarjenja sveta’’ – ko se je `elja po višjem svetu prviè prebudila v èloveku. Leto 2006 sovpada z letnico 5766 od ‘’stvarjenja sveta’’. Ostalo nam je nekaj veè kot 200 let, toda naše prizadevanje in trud lahko znat- no skrajšata omenjeno dobo. 4   # $ 5 ,&        Kljub temu da se je kabala v zadnjih letih spet pojavila, nisem nikjer zasledil literature, kjer bi bila kabala predstavljena skozi prizmo kršèanstva. Po drugi strani pa je literatura, kjer kabala sicer je predstavljena, vsebinsko po- manjkljiva in za znanstveni študij neprimerna. V glavnem literature, ki bi kabalo motrila s kršèanskega vidika, ni; vsaj jaz je nisem na- šel. Tako sem si pomagal s katoliško enciklo- pedijo New advent in literaturo, ki opisuje ka- bali sorodne pojme, kot je npr. reinkarnacija. Glede na katoliško enciklopedijo se po- jem ‘’kabala’’ danes uporablja kot tehnièni izraz za ezoterièno teozofijo, ki je v judovstvu imela skozi zgodovino pomembno vlogo. V teku èasa se je njena (dru`bena) vloga spre- minjala in šele od 11. ali 12. stoletja je pojem postal ime za judovsko religiozno filozofijo.7 O Knjigi stvarjenja pravi, da njen avtor ni Abraham, kakor to trdi veliko kabalistov. Tudi pripisovanje avtorstva rabinu Akibi (+120 po Kristusu) je sporno. Knjigo Zohar pripisuje španskemu Judu, Mojzesu de Leon (+1305), èeprav nekateri elementi spominjajo na veliko zgodnejše obdobje, in sicer na: 1. antièno Grèijo (Pitagora, Platon, Aristote- la in neoplatoniste iz Aleksandrije); 2. orien- talsko knji`evnost in stari Egipt (panteizem) in 3. gnozo iz obdobja zgodnjega kršèanstva. Nemški teolog Medard Kehl piše, da je ena izmed znaèilnosti gnoze iz poznoantiènega Rima ravno judovska mistika.8 Drugaèe pa so nekateri mnenja, da je ta knjiga zgodovin- sko zelo pomembna in pravijo celo, da je to Talmud judovskega misticizma.9  8  &"   Kršanstvo ni pisalo o reinkarnaciji, prepro- sto iz tega razloga, ker v celoti nasprotuje ve- likonoèni skrivnosti oziroma vstajenju Jezusa Kristusa.10 S teološkega vidika je vsak èlovek enkraten in neponovljiv oziroma ima samo eno `ivljenje. Prav tako se v tem `ivljenju do- vršuje njegovo odrešenje, ki pa si ga ni zaslu`il sam, ampak je odrešenje dar, in sicer dar Boga. Èlovek se torej ne odreši sam od sebe, s svojim lastnim delovanjem, marveè je Bog tisti, ki nas odrešuje s svojo milostjo. To pomeni, da se èlovek po smrti ne reinkarnira, temveè takoj zre v Boga “iz oblièja v oblièje” (Tes 13,12) (ali pa po oèišèenju v vicah). ' %  Beseda “Kabbalah” prihaja iz besede “lekabel”, kar pomeni sprejeti, sprejemati. Zatorej kabala uèi, kako pravilno sprejeti (odgovoriti na) Višjo previdnost in hkrati biti odprt za vse dobre stvari, ki so nam po- darjene. Vsi kabalisti nam razlagajo meha- niko stvarstva. S tem nam omogoèajo, da spoznamo zakone v stvarstvu, kot dejansko so. Kabala nam razlaga, zakaj te sile delu- jejo v našem svetu in kakšna je vloga posa- meznika. Laitman pravi nekako takole: Ka- bala nam razlaga, kako ljudje zaznavamo okolje, v katerem `ivimo; da bomo spoznali, kdo smo, se moramo najprej nauèiti zazna- vati realnost, v kateri `ivimo, in se sooèa- ti z dogodki, ki nas doletijo.11 Kabalisti prav tako umevajo popolnoma drugaèno izkustvo trpljenja, ki ga je pre`ivel vsak izmed nas in s tem celotno èloveštvo skozi zgodovino. Razlagajo, da je trpljenje posledica napaè- nega razumevanja ali interpretacije tega, kar se dogaja okrog nas; kabala pa podaja kljuè do gospostva na Zemlji, ki je opisano v 1 Mz 1,28. In po kabalistiènem nauku se bo to uresnièilo samo s poznavanjem strukture stvarstva in vseh njenih komponent. Èe primerjamo kabalistièni nauk s kršèan- skim, lahko najdemo veliko vzporednic. Ena izmed njih je gotovo najveèja zapoved, ki je: “Ljubi svojega bli`njega kakor samega sebe”. To pomeni, da je v središèu obeh èlovek, ose- ba. Vendar pa je med obema bistvena raz- lika. Kabala sebe namreè razume kot znanost, ki razlaga višjo (duhovno) realnost, medtem 4       ko kršèanstvo sebe razume kot religijo, ka- tere bistvo je èešèenje bo`anstva, konkretno Troedinega Boga, ki se je utelesil v osebi Jezusa Kristusa, da bi nas odrešil. Viri in literatura: Eugenio Fizzotti: Reinkarnacija – izazov s više dimenzija. V: Mijo Nikiè (ur.): Novi religiozni pokreti. Zagreb: Filozofsko-teološki institut Dru`be Isusove, 1997. Laitman, M.: A Guide to the Hidden Wisdom of Kabbalah. Toronto: Laitman Kabbalah Publishers, 2002. Laitman, M.: Kabbalah, Science and the Meaning of Life. Toronto: Laitman Kabbalah Publishers, 2006. Laitman, M.: The Alternative of Our Life. URL=’’http://www.kabbalah.info/engkab/ science_and_kabbalah/ articles_by_rav_laitman/ the_alternative_of_our_life.htm’’. 25. 2. 2006. Laitman, M.: Odesa State University. URL=’’http://www.kabbalah.info/engkab/ science_and_kabbalah/ articles_by_rav_laitman/ odessa_state_university.htm’’. 24. 2. 2006. Laitman, M.: The Historical Aspect of the Science of Kabbalah. URL=’’http://www.kabbalah.info/engkab/ science_and_kabbalah/ articles_by_rav_laitman/ the_historical_aspect_of_the_science_ of_kabbalah.htm’’. 24. 2. 2006. Laitman, M.: History of Kabbalah-part 1. URL=’’http://www.kabbalahmedia.info/VIDEO/ eng_RAV_History_Of_Kabbalah_part- 1_mast.wmv’’. 24.02.2006. Laitman, M.: History of Kabbalah-part 2, URL=’’http://www.kabbalahmedia.info/VIDEO/ eng_RAV_History_Of_Kabbalah_part- 2_mast.wmv’’. 24. 2. 2006. Medard Kehl: New Age oder Neuer Bund? Christen im Gesprëch mit Wendezeit, Esoterik und Okkultismus. Matthias-Grünewald-Verl, 1988. 4  URL=’’http://www.newadwent.org/cathen/ 08590a.htm’’. 31. 5. 2006. Velika verstva sveta. Koper: Ognjišèe, 1986. Sveto pismo Stare in Nove zaveze, SSP – študijska izdaja. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije, 2001. 1. V obdobju med Adamom in Abrahamom je `ivelo veliko kabalistov, katerih rokopisi so se ohranili zgolj v fragmentih, ki pa jih je nemogoèe klasificirati. 2. Rabin de Leon bi naj bil, po nekaterih trditvah, “konèni redaktor/avtor” knjige Zohar. 3. Arijeva doba, gledano s stališèa duhovnosti, je povezana s koncem prve stopnje razvoja duš; s koncem njihovega nezavednega razvoja, ko so bile še na stopnji `ivali. Ta razvoj se ka`e v iskanju smisla `ivljenja in ravno to vprašanje je ‘’za`ivelo’’ v ljudeh. Ravno v èasu Arija in kasneje, se je uèloveèilo vse veè duš z `eljo po spoznanju in izkušnji duhovnega sveta. 4. Prim. Michael Laitman, Kabbalah, Science and the Meaning of Life, Toronto, Laitman Kabbalah Publishers, 2006, 26. 5. Ime se nanaša na stopnice, ki jih je Jakob videl v svojih sanjah (prim. 1 Mz 28, 12). 6. Kabala prepoveduje vsakršno predstavo o povezovanju med pojmi iz našega sveta in njihovim duhovnim izvorom. Predstave smatra kot najveèjo zmoto. 7. Prim. ‘’http://www.newadwent.org/cathen/ 08590a.htm.’’ 31. 5. 2006. 8. Prim. Medard Kehl, New Age oder Neuer Bund? Christen im Gesprëch mit Wendezeit, Esoterik und Okkultismus, Matthias-Grünewald-Verl, 1988, 98-99. 9. Prim. Velika verstva sveta, Koper, Ognjišèe, 1986, 304. 10. Prim. Eugenio Fizzotti, Reinkarnacija – izazov s više dimenzija, v: Mijo Nikiè (ur.), Novi religiozni pokreti, Zagreb, Filozofsko-teološki institut Dru`be Isusove, 1997, 309. 11. Prim. Michael Laitman, Kabbalah, Science and the Meaning of Life, Toronto, Laitman Kabbalah Publishers, 2006, 22.