teto ir. Maribor, 11. septembra 1902 Stcv. 19. „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. ^haja vsak drngi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno krono za colo loto. Posamezno številko zijajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno vrstice (potit), če se enkrat natisne, po 15 b, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Prijateljske besede. Ce ljubim svojega bližnjega in mu Selim vse dobro, potem sem njegov pri-tetelj. V takem razmerju stojimo mi do Svojih dragih naročnikov. Hočemo jih ob-’h'žati v dobrem duhu, zato pa pišemo *ako, da se nikjer v našem listu ne žali Sveta vera in katoliška cerkev. Nikjer v ^šem listu se tudi ne žali spoštovanje a° maternega slovenskega jezika, katerega smo prejeli od svojih starišev ter ga morino vsled tega spoštovati. Kolikor nam le mogoče, pišemo o gospodarskih rečeh, se potem čitatelji o gospodarskih zadevah lahko pogovarjajo in nadalje po-8vetujejo. Iz celega sveta prinašamo ve-sele in žalostne novice, da naši ljudje Vedo, kaj se po svetu godi. Pri vsaki besedi, katero zapišemo, vodi nas skrb, da ,1 koristili našim milim in dragim či-ateljem. Ko smo premišljevali, katero bi zopet v tej številki rekli čitateljem, prišle so naše misli na dogodke, kateri v ^■žnjem času čakajo naše ljudstvo. O teh Se bomo danes pogovarjali, kakor prijatelji, ^tfrito, brez ovinkov. Iz srca nam gredo ®esede, naj torej najdejo tudi vaša srca. Deželnozborske volitve. Pred volitvami stojimo in naše oči Se ozirajo po možeh, katere bi naj volili v prihodnji deželni zbor. Kmalu bodo o tej reči po naši domovini posvetovalna zborovanja. Kmetje, teh se udeležite in tamkaj povejte svoje misli! Kar boste povedali, vse se bode poslušalo in tudi uva-ževalo. Ako se vam kaj dosedaj pri poslancih ni dopalo, le povejte, nihče vam ne bo zameril in rekel radi tega žal besede. Ako si želite kaj posebnega o bodočih poslancih, brez strahu z besedo na dan! Nikar pa se ne oklepajte nemškutarjev in onih Nemcev, kateri nam niso prijazni. Oni niso prijatelji Slovencev. Značajni Slovenci ostanimo skupaj in složno uredimo svoje stvari. Narodni odpadniki in neprijatelji pa naj ostanejo daleč proč od nas. Glavna naloga nemških in nem-škutarskih poslancev v prihodnjem deželnem zboru bode, da se povišajo de že Miš doklade, ki že sedaj znašajo 45 odstotkov. To bodo storili, ker so Nemci letos ustanovili mnogo nepotrebnih nemških šol, katere bodo morali začeti drugo leto plačevati. Nemškutarji in njih pajdaši bodo vam hoteli to utajiti, a to je res, in se tudi že o tem piše. Slovenski poslanci bodo z vsemi silami proti povišanju doklad. Nemci in nemškutarji naj obremenijo druge stanove, kmet ne sme dobiti nobenega novega plačila. To bo stališče slovenskih poslancev! Nemškutarski poslanci pa bi v odločilnem trenutku pozabili kmeta ter potegnili s svojimi prijatelji iz mest in trgov! Tako se je še vselej zgodilo, in tako bi se tudi sedaj! Slovenski možje, ne dajte se torej zvoditi po nemškutarjih na led. Kar želite, to povejte med Slovenci, bratje se med seboj lahko o vsem po-razumejo! Mladeniči-vojaki. Bliža se čas, da bodo slovenski mladeniči, katere hoče cesar k vojakom, morali jemati slovo. Marsikdo bo plakal za vami, dragi mladeniči! Vi pa boste ponosno rekali: Naj plakajo, naj plakajo, saj vredni smo solza! In ob slovesu se bo razlegalo vaše petje po vasi: Izbrani smo junaki mi, najboljša vaška kri, pogumni smo vojaki mi, nikjer enakih nil Mladeniči, naši prijatelji! Slovo boste že prestali, če tudi vam bo težko gledati jokajoče obraze. A težje vam bo biti proč od doma tri leta. Zato pa glejte, da boste pri vojakih pridno in zvesto izpolnjevali svojo službo, da vas marsikaterega že čez dve leti pustijo zopet k ljubim starišem, kateri vas bodo hudo pogrešali pri delu. Nekateri mladeniči so, ki se bahajo, ako so Stava. . V majhni stranski sobi gostilne » '’hem krokarju« je bila zbrana precej ma druščina. Navzoči so bili večino . 'sokošolci, mladi uradniki neke hranilni 1,lristi in tudi nekaj drugih uradnikov. Pogovor se je sukal okoli različnih lvarij in bil časih zelo živahen; prehajal f cd enega na drugi predmet, kakor je 0 že sploh navada v takih krogih. Se-a ie Pri tera prišel pogovor tudi na zne vraže, kar ni nič čudnega in že je U adjunkt Kljuka odprl usta, da bi j^nčel razkladati njemu najljubši predmet, k , je pripognil visokošolec Gofla in Pobral nekaj na tleh. 0u ^®veda se je pozornost celega omizja ie?ii a na G°fl0> kar je Kljuko zelo raz-hip 0’ ^er sedaj ni bilo misliti na pričetek Novega predavanja. kaži*Kai Pa imaš? Kaj si pa našel? Po-Vrst f Taka in ena*ca vprašanja so se 'Vbri! a križem med navzočimi, ki so vsi svoje oči v Goflo. »Dojačo* sem našel«, odgovori Gofla in snaži z rokavom svoje suknje omenjeni denar. »Živijo, to bodemo zapili!« je kričalo celo omizje. »Nezaslišano«, oglasi se Kljuka. »Ravno sem hotel pričeti govoriti, pa se plazi ta človek po tleh in išče denar.« »Daj dojačo Nandetu, da jo naloži obrestonosno v hranilnici.« »Ali jo pa podari natakarju, kar ga bode nedvomno grozno razveselilo.« Take in enake dovtipe so delali tovariši Gofle, ta je pa popolnoma mirno izvlekel iz žepa svoj žepni robec in rekel: »Veste kaj, ta desetica mi bo prinesla srečo«, to izgovorivši je zavezal desetico v žepni robec in oboje vtaknil v žep. »Kaj, kako?« oglasil se je nekdo izmed navzočih. »Srečo ti bo prinesla ona desetica? Hahaha! Potemtakem tudi Gofla veruje v vraže.« »In kakšno veliko srečo naj ti prinese ona desetica?« vpraša eden najbolj radovednih. * Dijaški izraz za desetico. »Nič večjo in nič manjšo«, odvrne Gofla, »kakor to, da moj žep ne bo nikdar brez denarja, dokler bom nosil to desetico pri sebi.« Še dalj časa so se pričkali o tem, slišati je bilo različna mnenja o tem predmetu, ko je nakrat Gofla zapustil svoj sedež in sobo za nekoliko časa. Komaj so se zaprla vrata za njim, že je zadonel po sobi velikansk krohot, iz katerega je opetovano čul svoje ime. Smehljaje se — kajti on je bil dobrovoljna duša in je razumil šalo —- postal je pred vrati in poslušal. In njemu še ni bilo treba posebno napenjali ušes, ker glavni govornik, njegov tovariš Brcek je govoril dovolj glasno. »Poslušajte«, je pričel, »danes bodemo še nekaj doživeli Med tem ko ste se vi pričkali o desetici, potegnil sem Golli robec z desetico iz žepa. Evo ga!« In pokazal je omizju žepni robec s v nji zavezano desetico. »Kaj pa naj počnemo z robcem in desetico?« vprašalo je celo omizje govornika. »Le počakajte takoj«, se oglasi zopet Brcek, »torej vzemimo desetico vun in imeli mnogo kazni pri vojakih. Ne bodite vi taki. Ce morate k vojakom, potem bodite celi vojaki. Ne pozabite pri vojakih tudi svojega Boga in molitve, ne pozabite pa istotako ne, da ste sinovi slovenske domovine! Ge vas tudi zasramuje kdo radi vernosti in narodnosti, ne postanite izdajice vere in naroda svojega! »NaS Dom« vam želi mnogo sreče pri vojakih! Pišite nam včasi tudi kaj, ako vam čas dopušča! Veselice, veselice! Še nekaj imamo na srcu. Zdaj je isti čas, ko se povsod prirejajo veselice. Vsako društvo hoče še pred zimo narediti vsaj jedno veselico. Slovenski rodoljubi, le ne samega razveseljevanja na veselicah, ampak zmeraj tudi poučevanja in navduše-vanja za vse dobro in koristno. In p a-.zite, da se ne bo vršil noben nered, ki potem daje nemškutarskim listom povod, da nas zasramujejo in zasmehujejo. Nočemo o tem nadalje govoriti, saj sami veste, kako zlobni so naši nasprotniki in da nas povsod blatijo, še celo tam, kjer nimajo nobenega povoda. Kako bi še le bilo, ako bi jim dajali povod. Veselje naj ima svoje meje in kolikor mogoče se naj vse godi po dne, ne pa ponoči. Ako se obiskuje veselica v soseščini, naj se posebno pazi, da se nasprotnikom ne bo dal noben povod za napade. Vsč naj se vrši pošteno in krščansko l Ob koncu pa čitateljem naznanjamo veselo vest, da število naših naročnikov vedno narašča in da Vam upamo kmalu naznaniti v tem oziru nekaj nepričakovanega. Pošiljamo vsem mladeniške pozdrave ! Politični razgled. Presvitli cesar se je udeležil manevrov naše mornarnice v Pulju. Manevri so izpah v veliko zadovoljnost cesarjevo. Mornarnica je imela nalogo izkrcati svoje moštvo na obrežjih, kjer jim je vojaštvo moralo izkrcanje braniti. Državni zbor se snide zopet 6. ali 7. oktobra. Politiki so radovedni, kako bo kaj šlo, ker Nemci nočejo, da bi vlada dala Cehom njihove jezikovne pravice. Veliki nemiri v Zagrebu. Srbski list »Srbobran« je v nekem članku raz-žaljivo pisal o hrvatskem narodu. Hrvati v Zagrebu so se čutili razžaljene in so začeli delati demonstracije proti Srbom v Zagrebu. Upih so pred njihovimi hišami, jim pobijali šipe ter potrupali pohištvo. Policija ni mogla vzdržati reda in poklicalo se je vojaštvo od manevrov. Vkljub temu še so se nadalje dogajali izgredi. Zato je vlada proglasila nagli sod, po katerem se izgredniki takoj in jako strogo, tudi s smrtjo, kaznujejo. To je uplivalo in umirilo razburjene hrvatske duhove. Sedaj vlada v Zagrebu zopet lep mir. Nemška omika je zopet praznovala svoje divjaško slavje. To pot se je zgodilo to v Iglavu na Moravskem. V Iglavu je bila nedavno sokolska slavnost. Ob prihajanju »Sokolov« je bilo hrupnih prizorov po ulicah. Gosta množica je stala na trgu pred domom čeških društev. Policija je morala varovati dom. Čim se je pokazal kak »Sokol«, nastal je uglušljiv krik in žvižganje. Ko je neki »Sokol« zaklical »Na zdar«, so vzdignili in mahali po njem, da se je krvav zgrudil na tla. Hrup je trajal dalje. Ves popoldan je množica ob legala Josipov trg in pevala »Die Wacht am Rhein«. V mestu je bilo strašno razburjenje, ker so se Čehi drznili priti v nemško (?) mesto demonstrirat. Ko se je zvečer nekaj gostov iz okolice hotelo odpeljati na lojternicah, je množica — ne da bi policija mogla preprečiti — spregla konje s silo in prisilila ljudi stopiti z vozov. Vsi poskusi, da bi vsaj izsilili možnost odhoda, so bili zastonj. Moralo je prihiteti vojašfvo, da so mogli gostje ob spremstvu vojakov in zasramovanju od strani množice oditi na svoje domove. Vse tako kakor v Celju in Celovcu! Angleži in Jnžna Afrika. Neki ugledni avstrijski državljan, ki je za časa južno afriške vojne prebival v Transvalu in je skupaj z burskimi generali potoval v Evropo, zatrjuje, da so burski generali še vedno jako nasprotni Angležem. Ko je Botha po dovršeni vojni dospel na svoje posestvo, bilo je isto popolnoma uničeno. mesto nje zavežimo gumbo v robec, katerega bom jaz Gofli zopet zatlačil v žep in vi začnete zopet govoriti o oni desetici. Najboljše je, če se ga loti Lipe Koreninica in ga malo »potegne«; ta mu je še tako od zadnjič dolžan. Najboljše je, če mu reče, da on, Gofla, sploh dobro pogledal ni in morda kaj druzega pobral ne denar. Seveda bo Gofla temu ugovarjal, tako bo prišlo še do stave in pili ga bomo.« »Živijo! Živijo!« oglasil se je Lipe Koreninica, »sodček piva je nam gotov!« »Torej tako, tako«, mrmral je Gofla zunaj pred vrati, »na ta način me mislite »potegniti« — nič ne bo iz tega — bomo videli, za čegav denar bodemo pili sodček piva.« Pet minut pozneje vstopil je Gofla v sobo in niti opaziti ni bilo, da je kaj čul o naklepu njegovih tovarišev. Še nalašč se je vsedel tiko blizu Brceka, da mu je ta lahko zatlačil robec v žep. Med tem ga je že prijel Koreninica, kakor je bilo domenjeno, da sploh ne verjame če je Gofla pobral desetico, morda je bilo kaj druzega, najbrž kaka gumba. »Smešno«, ugovarja Gofla, »da jaz ne bi znal razločevati desetice od gumbe.« »Oho že lepši in bolj previdni ljudje so se zmotili, pa da bi se ti ne?« oporeka Koreninica, »jaz stavim sodček piva, da si bil ti žrtva neke svetle stvari, mislč, da je desetica, pa najbrž je bila kaka svetla gumba, ki si jo zavezal v žepni robec.« »Velja stava?« vpraša naglo Gofla, drže desnico proti Koreninici, zraven pa je napravil tako kisel obraz, kakor bi mu bilo že žal, da ne bi kdo kaj sumil izmed navzočih. »Velja, velja!« potrdi hitro Koreninica, da se ne bi Gofla stvari premislil. »Dobro«, odvrne Gofla. Nato potegne robec iz žepa in pričenja razvezovati vozel. Konečno je bil vozel razvezan. Gofla vzame iz robca vsebino, in jo vrže na mizo in reče: »Tu se prepričajte vsi, če je to desetica ali gumba.« Vsi so iznenađeni gledali denar na mizi, kajti bila je res desetica! »To je pa že več kakor zlodej«, oglasil se je jezno Koreninica, »sedaj bom še jaz da*’ niso zadovoljili s tem, •*- * marveč so s smodni*0,, Angleži se mu hišo podrli, _____________________ razgnali tudi temelje. Botha je izjavit hiše ne sezida več na dotičnem temveč, da pusti razvaline nedotaknF( da bodo mogli otroci gledati na laS oči, na kakšen način so postopali AM z Buri. Buri ne bodo delali sitnosti ® gleški vladi, ako bo izvrševala mjr0. j pogoje, pač pa bodo imeli Angleži ^ opraviti s Kafri, ki nočejo izročiti oro»l marveč se pripravljajo na veliko v°i Gospodarske stvari. Peronospora. Od raznih strani se slišijo pritožbe) ^ je škropljenje proti strupeni rosi bilo le brezuspešno. Da je bilo bolj ali ma uspešno, hočemo po naročilu štajerPjj iom deželnega odbora v našem listu ceoi bralcem naznaniti vzrok. Škropljenje z znano bakreno -zmesjo je — ako se pravilno vrši 8% in edin pripomoček zoper strupeno r f, Ako pa je ta bolezen trto vendarle,^ • Irfl žlic vsemu škropljenju, napadla, je >, to, da mešanica ni bila pravilno prir®! in da se morebiti tudi ni škropilo 0 ® vem času. ^ Pri prirejanju in uporabi bakr I apnene zmesi še se vedno godijo ne|ict nosti. Navadno se vzame bakrene premalo, škropljenje se vrši le p°vrl nekateri deli listja ostanejo celo neP' škropljeni. Mnogokrat se pripeti, ^ takoj po škropljenju vlije ploha & ^il opere tekočino z listja, in le v r® j,» slučajih še se potem kdo spomni, da.f^ji škropljenje ponoviti. Tretje škrop'j^ji, katero bi se moralo v deževnik Zf kakor je n. pr. letošnje, vršiti, se 0aV opušča. . fi V knjigi »Škodljivci sadjarstva c f at o * Ir o ♦ CLY>r\ i a i rwA o 1 ^ .1 narstva», katero je izdal štajerski M odbor, je na strani 32. in 33. popisano, kako se prireja mešanica) zakaj in kedaj se škropi itd. Ako s®,! vinogradniki natančno ravnali, ka*. vujugiauuizvi uatauisiiu lavuan, ^ popisano, ne bo njih delo brezuspe8' V slučaju, ko je napadla strupen8 ^ trte močno, moramo gledati, da r® ^ sam pričel verovati v copernije ^ Nič ni pomagalo, Koreninica 1®. g0 * plačati stavo sodček pive. Nekater* ^ h (10in s ubijali glave, kako je bilo to sp , goče, da je bila mesto gumbe dej® ge f ( robcu in prišli so do zaključka, d najbrž Brcek zmotil. j Šele domov grede je razod® . svojemu prijatelju Koreninici, da l^e 2* slušal pred vrati ves naklep, zat0t,eC vezal drugo desetico v drug r k[to‘ istega izvlekel iz žepa. *_°____ —...... ........................... I« Prebrisan. Abraham svoi®^.s »Tukaj imam bankovec in .tu,. v«e katero izmed teh stvari ti je 1 ^ ti podarim?« Sinček: »Dragi pap > cekin v bankovec.« __;; čl1 N Čuden samog«vor‘. V svoji iV h **■ XQ;S: SC i % jrijate'll hodil je Američan, se prijemal za in stokal: Vse sem zaigral, vse z kar je bilo za zastaviti; vsi prna-^ me zapustili- Sedaj mi ne preostaja li zega, nego da primem za samokres, mi je edin prijatelj v sili; mojemu trj> k« atr>ril konec. — Jutri ga zastav* Of j. kar j,.1 Se rešiti da. V ta namen se vzame Ji odstotka močna mešanica. Tudi grozdje v deževnih letih naj poškropi. , Ako pa so napadeni le vrhovi trte, med i, ko je ostali del ne napaden, se naj ,ežejo vrhovi in sežg6, ostali del trsja tla ?u^no poškropi. Isti deli trte ali grozda, a katerih se že nahaja strupena rosa, so keozdr ozdravljivi, ker škropljenje z bakreno-PQono zmesjo ima namen le varovati vfave dele pred napadi peronospore. eMova voda, zdravilo proti izpadanja las. v Vzami tri velike čebule ter je razreži in*118*.6 ^e*e- To deni potem v steklenico p Pfilij enako mero dobrega žganja, in p/’1 oboje 36 ur stati na toplem prostoru, d Preteku 36 ur precedi vse skupaj v 8e k° posodo in prilij nekoliko vode, kjer d-10 kuhalo repinčevo korenje. — Nato gobo v t° tekočino in umij dva tr'krat na dan lase. To ponavljaj nekaj Pov in lasje ti ostanejo na glavi. Jabolka, hvalevreden živež. ^oskušnje so dokazale, da se v jabol-v i. nahaja mnogo več fosfora, kakor pa tt aterem koli drugem sadju in zelenjavi. tj0 tega se priporoča uživati jabolka ki mnogo sedijo in mnogo mislijo, i tjt Se razen fosfora tudi nahajajo neka-S t0je kisline, katere varujejo proti kožni in nespečnosti. Ako se otroku zaleti. iL^imi otroka, kateremu se je zaletelo za ^ roki in mu je raztegni navzgor. Na ^ k'la^‘n se prsi razširijo in otrok je Pehal kašljati. Zakaj je sol dobra? • lop,V špiritu, žganju ali salmijakovcu raz-tio^Pa, odstrani mastne madeže. Ako kak steklen predmet hitro ohla-, y denimo ga v mrzlo solno vodo. Za ,j iijjj nie medenih predmetov se rabi z namočena sol. Črno platno, ako se C s solno vodo, ostane nespremenljivo. ohranijo svojo barvo, ako je s C° vodo poškropimo. Iz tega je raz-if(| °’ da se sol ne rabi samo, da bi se hrlila, temveč tudi za druge reči. ^ brez vsake priprave, sposobne se' >k0 . gnojenje, *e blizu dreves in trte pokopljemo )Jl je lahko korenje doseže. Glavni i# 'ff)0kosti so mast, klej in fosforovokislo h , V apnu je fosforova kislina, v kleju PSik. Ako drevo, ki je vsajeno na > vzdignemo, vidimo, da je korenje V^krog kosti. j je pripovedoval brzo vlak °varišu tovornemu vlaku?! ^ (Piše Joaipina Itos). %vl!J?ravlien tovariš!« zažvižgal je $ tovornemu vlaku. »Kaj, ti me p. v tem ko si zadnjič kot kak V Plrial mimo mene?« se je začudil »N Vlak- f .J* no čuden«, odgovoril je brzo-(t Neben ^ ** znanoi da 8em takrat Ki9 h‘Parie P0se'> da sem peljal slovenske W ptajo k Mariji Pomagaj. Marsikatero lil iv °r sarao z vriskom pozdravil, 1 v V Pa n« v, ^e’ dra8* tovornik, česar mi h6 0^eS zameril. Tudi sem se radi (heterii, ?žlc.® pobožnih romarjev na w°tai t0 kraiih zakasnil, in zato sem zamudo popraviti. Dirjal, potil in sopel sem tako, da sem mislil, če že kmalo ne bodem pri cilju, mogli mi bodo cerkev naproti prinesti. Da te pa ne bom dolgočasil, hočem ti povedati neko zgodbico. Nekaj mesecev pred tem romanjem, vstopil je na postaji P... mož velike postave, dobro rejen in poštenega obraza. Jaz, kakor sam veš, ljubim poštenjake, sem malo ne od veselja zavriskal, misleč, s tem bom pa prav bahato dirjal po slovenskih, kakor tudi po nemškutarskih krajih, češ, take možake imajo Slovenci. Veš, malokedaj me je kaj varalo, ali to pot me je. Komaj se je ta gospod nekoliko segrel pod mojo streho, kar izvleče počasi iz žepa kos umazanega papirja. In s tem je bil celo prav postrežljiv, ter ga je ponujal tudi mojim gostom. Misli si, kako sem se odahnil, ko sem videl, da so ga vsi odklonili. Pa veš kaj je bilo? Bog se ga usmili, grešni »Štajerc« je bil. Dragi tovornik, ko bi ga ti slišal, kako je kvasil in razgrajal po slovenskih narodnjakih, čez sv. vero in duhovnike; in še celo mladeniče in dekleta ni pustil pri miru. Dasi nimam navade drugim, naj si bo sovražnik ali prijatelj, hudo želeti, vendar sem temu prav iz srca privoščil, da bi se pošteno ugriznil v jezik. Svoji dvaindevedeseti sreči se ima zahvaliti, da je izstopil, ker sem ga imel že tako v želodcu, da sem mislil v kak nasprotno prihajajoči vlak trkniti, naj bi se ta glavica nekoliko pomešala. Zapomnil sem si ga pa dobro. Osemnajstega avgusta sem imel posebno službo, kakor sem prej omenil, namreč, da sem peljal romarje na božjo pot. Dali so mi malo dalje, kot po navadi počitka, ker so vedeli, da bom moral presneto vleči. Ko preglejujem množico, ki se je na peronu gnetila sem in tje, zagledam — misli si mojo jezo — zopet onega mo-žička. ,Da bi te strela1, si mislim in srce mi je nemirno plulo. Kaj pa hoče ta tukaj? Menda se ja ne bo peljal k Mariji Pomočnici ? Te misli so mi švigale kakor blisk sem in tje. Zadnjič sem trdo sklenil, da mu bom, ako bi se mi hotel kedaj zopet pridružiti, ušel kar spred nosa. Že sem hotel izvršiti ta naklep, kar mi pride na misel, da bo znabiti le dobro, ako ga počakam. In res. Tudi on je hodil na božjo pot, kjer je prišel k pravi pameti in se vrnil kot spokornik. Tudi sem že peljal seboj naročnino v Maribor za »Naš Dom« za to najdeno ovco, ki je srečno ušla krvoločnim volkovom.« Tako je pripovedoval brzovlak svojemu tovarišu, tovornemu vlaku ter je radovoljno žvižgaje oddirjal. Tovorni vlak je še komaj vzkliknil: »To je posnemanja vredno!« Eazne novice in druge reci. Izginilo je več duhovnikov, ker jih je zopet zadnji «Štajerc* pohrustal. Vzel pa je te le gospode na piko: Sre-diškega gospoda kaplana, kateri mora imeti presneto trde kosti, ker ga ima «Štajerc* v vsaki številki med zobmi, pa še vendar zopet pride na svetlo in nagaja ptujskemu kramarskemu listu; župnika Ogrizega v Črešnicah mrcvari «Štajerc* s pomočjo Adamiča že po več številkah ; istotako ne da miru župniku črešnjevskemu, gospodu Sušniku; ta gospod mu je poslal popravek in to listič boli; v kozjanskem okraju na nesramen način napada nekega župnika, a imena ne pove. Seveda, tako delajo vsi poštenjakoviči proti duhovnikom! G. kapelana Dragotina (!) R o š k a r j a v Št. liju je naredil «Štajerc» za »šentiljsko dekle*. Motiš se, ptujsko motovilo! Gosp. dekana Cafa pri Sv. Tomažu smeši zaradi njegove starosti ter se jezi nad gospodom, da svari ljudstvo pred slabimi časopisi. Ljubi Bog, zakaj pa se ti oglasi zmeraj vest, dragi »Štajerc*, kadar se govori o slabih časnikih? Ali veš, kdaj mačka zacvili? Nemške dohtarje da bi enkrat ptujski »Štajerc* napadal, potem bi mu mi verjeli, da res dohtarjev, advokatov ne mara. V zadnji številki pa napada samo slovenske dohtarje, dr. Omuleca in dr. Rosino! To stori očividno samo iz sovraštva do Slovencev, kajti če bi dohtarjev res ne maral, potem bi tudi nemškim včasi nabrusil ušesa. Toda ako bi to storil, kaj bi potem rekel nemški dohtar Delpin v Ormožu. Vse korekture bi vrgel v peč in «Štajerc» bi se ne upal iziti. »Štajerca* dajo namreč ptujski kramarji najprej po tem dohtarju pregledati, potem še ga le spustijo v «luft». Čudežne reči v zraka. Dne 24. avgusta so bile čudapolne reči v zraku. Zadnji »Štajerc* namreč piše, da so na shodu v Središču dne 24. avg. zborovalci «rezolucije ali sklepe kar z zraka (lufta) potegnili.* Središče pa ima res čudotvo-ren «luft». Ponos in dika Slovencev. Ako primerjamo mali slovenski narod proti drugim velikim, navdajajo nas različna čutila. Ne bomo tukaj teh čutil opisovali, saj si jih lahko misli vsakdo, pač pa hočemo nekaj napisati, nekaj, česar nima vsak narod. Kaj mislite, dragi bralci, kaj bi bilo to?! Nič druzega, kakor «družba sv. Mohorja!* Ako gledam zadnji »Slov. Gospodar* in vidim, da ima letos ta družba 80.046 udov, poskakuje mi srce od veselja. In kaj bi tudi ne, ako pogledam Lavantinsko škofijo, ki je letos napredovala za 1637 udov. Ko so lani prinašali časniki poročila, češ, toliko in toliko ima ta škofija udov, toliko je napredovala ali nazadovala, je imela lani Lavantinska vla-dikovina črni madež, ona je — nazadovala. Nazadovala je, «Štajerc» pa se je širil. Vse je drlo za ptujskim rešiteljem, vse ga bralo. Narodnjaki gledali so žalostno to početje, gledali kako so se lomile veje mogočne lipe, ter padale in usahnjevale. In ta list je bil edino kriv, da je Lavantinska škofija lani nazadovala. Naši Nemci so se že velesili, češ, — to seveda na tihem — sedaj enkrat si kopljejo Slovenci svoj grob. Ali svaka sila do vremena, pravi Hrvat, in tudi tukaj se je spremenilo marsikaj. Navdušena mladina, oklenila se je vrlega »Našega Doma*, nastopila krepko proti »Štajercu*, ki se je jel polagoma umikati. Moral se je pritepenec ptujski umakniti premoči »Našega Doma* in navdušene mladine. Povsod po Štajerskem je vstajala mladina in tukaj ponovim naj besede nekega rodoljuba, ki se je nekoč izrazil: »Ko bi ,Štajerca4 ne bilo, bi tudi mladine ne bilo!* To se pravi, mladina bi morebiti še bila sedaj malomarna v narodnem oziru. In, da je res tako, ter da so spoznali že mnogi namene »Štajer-čeve», je naraslo letošnje število Mohor-janov. To je jasen dokaz, da je vsekakor boljše dati 2 kroni in dobiti zato 6 lepih knjig, kot pa za 1 K 20 v umazanca- nemčurja. Upamo, da bo od sedaj naprej Lavantinska škofija vedno napredovala. Vi pa, dragi mladeniči in dekleta, le naprej, po tem potu, katerega ste začeli, in narod vam bo enkrat hvaležen; delajmo tako, da bodo začeli sosedi z začudenjem klicati: Kdo on je, ki vstaja tez veke na dan? Kdo ta je junak velikanski ? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan I To narod je — narod slovanski! Shoda nepolitičnih društev v Ljubljani se je udeležilo kakih 50 štajerskih Slovencev. Zastopano je bilo 16 društev, največ iz Slov. gor., kjer je ravno naša mladeniška organizacija najbolj razvita. Mariborsko Marij anišče. 28. sept. ob 5. uri zjutraj se bo darovala v cerkvi sv. Alojzija slovesna sv. maša za ude Marijanišča; med sv. mašo bode skupno sv. obhajilo za društvene ude; istega dne, v isti cerkvi ob pol 4. uri popoldne bode pridiga in slovesne litanije za omenjene ude. — Družba sv. Mohorja ima letos 80 046 udov, to je 3936 udov več kakor lani. Naša škofija šteje 25.408 udov, to je za 1637 več kot lani. Krška pa 6565 udov, torej za 357 več kot lani. Sv. Ilj v Slov. goricah. To Vam je bilo čudo, da so nastopile naše mladenke v zadnjem »Domu« se svojim navdušenim dopisom! 2e prav tako, le v tem duhu vrlo naprej dekleta šentiljska! A to nam mladeničem nikakor ni bilo prav, da so pisale, da je deklet v bralnem društvu več kot nas. Res sicer je, da je že jako lepo število deklet navdušenih za vero in domovino, a resnica tudi je, da se dekleta, kar se števila in delovanja za narod tiče, nikakor ne morejo meriti z nami mladeniči. Dekleta! Kje imate ve svojo »Zvezo«, kakor jo imamo mi? In mi fantje nastopamo večkrat tudi v javnem življenju, posebno ob času raznih volitev. Da smo delavni za narod, to bomo spet odločno pokazali pri letošnjih volitvah za deželni zbor. Agitirali, svoje očete in rojake bodrili, podpirali in navduševali bodemo, in na vse kriplje si prizadevali, da bode vseh deset volilnih mož naše fare volilo le take poslance, ki bodo nadaljevali bojni klic: »Proč od Gradca« pod geslom vse za vero in domovino!« Tudi do Vas tovariši-mladeniči zelenega Štajerja se obračamo, da v tem smislu delujete ob bližajočih deželnozborskih volitvah, da naša slovenska stranka ne bode nikjer propala, ampak da bode povsod sijajno zmagala, a vse »Štajerčeve« vsiljence bunknila ob tla. Skrbimo torej: »Da se oglasilo jih bode sto in sto: — Noben »Stajerčev« kalin nam poslanil ne bo!« Ako bode njegova lažikmetska, a kramarska stranka pogorela pri volitvah, še bode »giftna krota«, ta »krotka živalica« prej poginila sramotno, predno še bode listje listje padalo z dreves. — Vsem dragim tovarišem-mladeničem po vsej slovenski domovini srčen bratski pozdrav od šentiljskih mladeničev. Spodnja Polskava. V Slov. Bistrici je bil obsojen znani posilinemški agitator Gregor Hlapčič zaradi časti kraje na tri dni zapora ali pa 30 kron globe. Taki so! Ponesrečil se je pri streljanju proti toči viničar Tomažič iz Partina. Ko je basal topič, se je smodnik naglo vnel ter viničarja hudo ranil. Pripeljali so ga v bolnišnico v Maribor. Uboj. V neki krčmi blizu Maribora je bil dne 23. t. m. pri nekem prepiru ubit brezposelni zidar Draschbacher. Isti dan je bil tudi v tej gostilni težko ranjen z nožem 22 letni viničarjev sin Rošker. Okrajni glavar v Ptuju je postal namestniški tajnik g. A. Underrainer. V Radgoni so imeli štajerski nemški kolesarji dne 7. septembra t. 1. velik shod. Da bi se jim le kaka nesreča ne pripetila, kakor na prejšnjih shodih, ko so pijani kolesarji cepali raz kolesa in poljubljali kamenje! Od Sv. Bolfenka pri Središču. Čudom smo se čudili, ko smo brali v vsenemški «Marburgerci» prestavljeni dopis od besede do besede: «Ali čuj in strmi svet! Trg Središče, daleč okoli po naši slovenski domovini znan po dobrih in trdih narodnjakih, ima vendarle, kakor smo se zadnjič prepričali, mlado — ,Štajerčevo‘ strankico. Mnogi mladeniči središki so branili z vsem ognjem nemškutarsko glasilo ,giftno kroto1, ter s tem pokazali, da so prišli iz dobre poti na slabo trnjevo pot. Da jih ni sram!» Istotako je «Pet-tauerca» prinesla dobesedno te vrstice. In da jih ni sram! Res, mladeniči središki, ki čislate »Štajerca, kaj mislite sedaj, ko vidite, da celo vsenemški, protestantski listi zagovarjajo «Štajerca»? Ako vam še bije le iskrica domoljubja, ako še le malo trohico spoštujete svojo slovensko domovino, morajo se vam odpreti oči, in da sprevidite podlost zakrinkanega nem-čurja in Nemca v slovenski obleki. List, katerega zagovarjajo taki listi, ki so sovražni celemu Slovanstvu, taki list ne more biti nič prida. Kaj ne, ljubi mladenič, da ga ne marate več, in da ste bili le v nevednosti zapeljani? Proč tedaj s »Štajercem«, proč ž njim, ki dela razpor in pomaga spravljati zemljo slovensko v roke tujcem. Pred očmi naj nam bodo vedno besede, naj donijo po ušesih, ki presunejo vsakogar, ki še količkaj ljubi rodno zemljo domačo; in te besede naj bodo kakor grom odpadnikom, kakor glas zmage in navdušenja narodnjakom: «Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!* V Krapju pri Ljutomeru je dne 15. avgusta umrla pridna deklica Ančika Cimerman v najlepši dekliški dobi po kratki in jako mučni bolezni. Bila je vzor domačim kakor tudi vaščanom. Tega leta ob Porcunkolovem še je hodila obiskat kot romarica cerkev Sv. Trojice v Slov. goricah in se je tara pripravila za pot v večnost, kakor da bi že vedela, če prav zdrava, da že stoji na robu groba. Za slovo ji je govoril sedmošolec Marko Sa-gaj in jo narisal drugim dekletom kot vzor in posnemo. Rajnka je rada prebirala v krogu svojih domačih «Naš Dom» kakor tudi druga berila. — Bodi nji lahka zemljica! — Na svidenje nad zvezdami! M i c i k a. Železnica Grobelno—Slatina se bo kmalu gradila. Od 9. do 16. septembra je obhodna komisija, ki pregleduje, čez katera posestva bo «lukomatija» žvižgal. Od Sv. Eme pri Pristovi. Cenjeni gospod urednik! Odkar čitam vaš cenjeni list, našel sem večkrat kak dopis ali pa kakšne druge novosti od Sv. Eme. Mislite si gotovo, da stanujejo tukaj ob šlajersko-hrvaški meji sami zavedni Slovenci, posebno ker imamo tudi kmetijsko društvo. Pa ne bo, gospod urednik! Naš župan noče biti zaveden Slovenec. Ima namreč navado, da se podpiše namesto (kakor je pravilno): Ivan Hajnšek, vselaj: Johann Hainscheg. Gospod župan, ali se vam prvi podpis ne dopada? Tudi občinski pečat je čuden: Gemeindeamt St. Hemma polit. Bez. Cilli, Post: Pristova. Vidite gospod urednik, pristno nemški! Lepšega občinskega pečata še Berolin nima, ki je glavno mesto Preisovskega. Daleč smo prišli, res daleč, ali hudič naj ve, da nam nekateri predbacivajo, da nazadujemo. Katoliško izobraževalno društvo se bo ustanovilo dne 28. t. m. v S t. Juriju ob juž. železnici. Katoliški možje in mladeniči, pridite takrat v obilnem številu na zborovanje! Nesreča v trboveljskem premogo-kopu. 31 letni delavec A. Rasberger se je v premogokopu ponesrečil. Pri razstreljenju se je po glavi zelo opekel. Izgubil je obe očesi. Velenje. Dragi «Naš Dom»! Od vseh strani naše mile Slovenije prihajajo ti dopisi, le iz naše strani menim, da ni dospe1 nikakšni. Vse je obče mrtvo, nikdar ne sliši noben časopis o nas in kar zve, gotovo ni nič kaj dobrega. Pri nas imamo dve gg. učiteljici, sicer eno gospodično za ročna dela, katera prav zvesto in pridno čita ptujsko «mulo» po domače »Štajerca*) baje zato ker je jako resnicoljuben. To pač ni res! «Štajerc» je le za kratkovidne ljudi. Seveda bi dobro bilo, ko bi se gospodična učiteljica enkrat zbudila iz svojega spanja, in se poprijela dobrih slovenskih časopisov in knjig, ki so pisane v krasnem — slovenskem duhu, da bi kratkem tudi odvadila svoje učenke med ročnim ukom ali delom kvariti naš rpi1! jezik. Da g. učiteljica sploh dovoli rabit1 svojim učenkam takšne izraze, je nad vs° sramotno, kakor: špancirat, štrikat, {or1« lust, štrikfrajla, trenat, hakelnodel itd Dva jetnika sta ušla iz zaporo'' marenberškega sodišča. Zbolel je nanire ondotni ječar ter ga je nadomestoval ne» čevljar, ki po noči ni spal v jetnišnie1 temveč doma. To priliko sta porabila dv*j nevarna tata, razvalila peč, izdolbla v z1 luknjo in tod pobegnila. V Marenbergu okrajno sodišče 09 cesarjev rojstni dan ni razobesilo zasta'^ Najbrž jo meni razobesiti tedaj, ko b nemški «kajzer» obhajal svoj god. Velika čarovnija nekje ob borju. V nekem lepem in prijaznem kral. ob Pohorju so živeli nekdaj Slovenci, N6'11 in nemčurji v najlepši zastopnosti. Kjet1 bil eden, je prišel drugi in tretji itd ^ ustanovili so društvo. Pri nekih volit^i pa so se Nemci in nemčurji med «eP_ sprli in tako hudo razjarili, da so si 1 prisegli večno sovraštvo, in če so He,su. čajno na cesti srečali, so drug preddriki zega pljuvali; da, najbližnejši sor°d se so se drug drugega izogibali. Začeh s • tožariti in nekaj jih je bilo na stroške obsojenih. Naenkrat pride ne šaljivcu krasna misel. Na suh h ras (hrastov les je Do od nekdaj f«" ” vs-pripne staro frankfurterco, 1 digne, strašno zaheila in preišnji sovraž niki hitijo skupaj, padel« na kolena, ^ trkajo na prsa, planejo vi u in se p ljubujejo, da je kar cmokalo m pozabljenj je sovraštvo in razprtija. Da bi £ sprava trajna ostala, so si priredili ‘DlS markfest* in zato izvolili uajprimirnep. prostor, lep hrastov log (že od nekdsl eUtoburger log imenovan) v katerem so Oiroci blagega in skrbnega očeta in po-Sestnika tako dolgo «heulali», da so posestvo J11 posestnika «zaheulali». Lepo posestvo *e kupil po dražbi neki žid. V tem žido-fcm logu se je obhajal 24. avg. »Bismark-H*t». Sedeli so skupaj prej tako zagrizeni asprotniki v najlepSem prijateljstvu, in ako pokazali, da ima frankfurterca to ^rašno čarovno moč, da take sovražnike enem hipu spravi. Bil je krasen dan, le ’heuiaiU so tako grozovito, da so vse r Cleveland, Ohio. 1778 St. Clair, ■ Perika. List ima velikost »Našega Doma» ? ima 8 strani. Slovenci naročimo si ga, ta, homo vsaj nekoliko v zvezi z našimi 'Haki onkraj velike mlake. >, Grozna nesreča. Iz Pontablja poro-jaJ°: Tatinski lovec Cesare Tabacco je p na lov na srne. V gozdu sta neka |.ahinja in nje 12-letni sin nabirala ma-i^- Lovec ju je videl daleč zu grmom } ne da bi dalje gledal, kdo je tam, je j^felil menč, da je meril na srne. Fant t ()bležal na mestu mrtev, mati je težko s,)iona. Lovec se je sam naznanil sodniku. H Libuče. Naše zborovanje podružnice, l,jj katero je tudi »Naš Dom« opozarjal, h!0 je navzlic slabemu vremenu vendar obiskano. Od daleč so prihiteli zlasti pa je veselo, da so se v tako obilnem številu udeležili, ds tem so pokazali, da so za po-y ažoico navdušeni in jo hočejo podpirati, h, ^njvečjem dežju je stal naš kmet na L^tem — sobe gostilne so bile premaj-tjj?. — in poslušali govornike, ki so pa Ha , avoie govore izvrstno sestavili in Seno predavali. Želeti je, da bi se »a ?.r 8- Valentina Weisa objavil, da bi ®>rši krogi ž njim seznanili. Poljudno tfh!’.azPravljaI č. g. Dobrovc o življenju in C- iu sv- Girila in Metoda. Govoi’il je !, velezaslužni naš deželni poslanec g. % ei?auer> katerega je ljudstvo z »živio«-Vil‘. s ploskanjem navdušeno pozdra-Ilavželjno pričakovani jurist g. Ožbolt tukai znan P0^ imenom »rebrški besee,* ali »Bezirk«, ki je svojim resnim ja »at111 ^edal marsikatero smešnico in Ufjjako skrbel tudi za kratek čas. Hvala t>ove(.U(*' v tamburašem iz Celovca in ^m'hela, ki so- nas s tambu-^kor 'n. prav izvrstno zabavali, ^0SP' Hartmanu, gostilničarju, jh odg01 narotlnlra dekletom, ki so hišo So r,krasno ovenčale, sploh vsem, 'Hžniv .k°U se trudili za shod. Po-želimo še mnogo takih shodov. f av dobro poljubi; ^>011 rt n .. Samomori. V Ehrenthatu pri Celovcu se je dne 26. avgusta v svoji sobi obesil 47-letni Ignac Cinder. Predno je to storil, se je še prepiral s svojo ženo, potem pa jo je odpravil iz izbe in se obesil. Vzrok je žganje, po katerem je prišel na nič. — Na Vratih se je dne 24. avgusta obesil 66-letni dninar N. Nesman p. d. Mik. Ko je šla žena k sv. maši, vzel si je mož v skednju življenje. Baje se mu je zmešalo. Dobrlavas. V našem okraju je zopet začela razsajati svinjska kuga. Precej svinj se je že poklalo. — Letina je v obče precej dobra, tudi sadja bo še nekaj. Škocijan na Koroškem. Na veliko Gospojnico zvečer je bila naša farna vas v veliki nevarnosti. Gorelo je pri Tišlerju. Na koči sami ni bilo veliko škode, sreča pa je bila, da je bila mirna noč. Če bi bil količkaj veter, bi zgorelo morda tudi Majorjevo gospodarsko poslopje, potem hiša in kdo ve, če bi se mogla ubraniti cerkev in sosedje. Vsa čast našim domačim možem in ženskam, ki so tako pridno gasili in donašali vode; tudi požarna hramba iz Sinčevesi je lepo storila svojo dolžnost. — Nihče ne dvomi in vsak, ki razmere in kraj pozna, bo mi prav dal, da prebi-bivajo v Srejah pridni, krščanski in pošteni ljudje; tembolj se mi čudno zdi in ne morem prav razumeti, da ima v celi naši fari ravno v Srejah največ naročnikov »Štajerc«, tiste grde »cajtnge«, ki že blatijo vse, karkoli je bilo dosedaj kristjanom sveto, in katerih ne mara v svoji hiši nobeden pravi krščanski gospodar. Torej, nekateri Srejani, kaj delate? S tem pa Srejanom nikakor nočem jemati dobrega imena, katerega so si dosedaj zaslužili vsled svoje poštenosti po vsej pravici. — Kamen na Koroškem. Strašna nesreča se je pri nas zgodila 17. avgusta. Zidar Fr. Kompoš p. d. Ofnerjev v Ramenski gori, rojen 1876 v Št. Vidu, je storil strašno smrt. Tam blizu, kjer se je pred 3 leti v najhujšem svojem diru prekucnil ponočni brzovlak iz Celovca, med postajico Rikarjaves in kamenskim mostom, se je vrgel Kompoš pred mašino vlaka, ki predpoldan vozi v Celovec. Bil je takoj mrtev. Ko je strojevodja videl Kompoša iz grmovja skočiti na železniški tir, ni mogel več nesreče zabraniti, četudi je precej zavrl. Nesrečnež je bil nekoliko slaboumen in pred par leti nekaj časa v celovški norišnici. Prejšnji večer še je razgrajal do Kamenu in okoli kamenjskega farovža, drugi dan — v nedeljo — pa si je šel po grozno smrt, ko so ravno ljudje bili v cerkvi. Zapustil je pismo, v katerem se je poslovil od znancev in prijateljev. Bolezen iz mladih let bi naj bila vzrok strašnega samomora. — Deset dni poprej pa je Drava pri mostu vrgla na suho mrtvo moško truplo. Dosedaj se ni moglo dognati, odkod bi ga donesla voda. Meso na licu je že razjedeno do kosti; mož je je moral biti star okoli 40 let. Roj v stolpu. V Št. Rupertu pri Velikovcu se je v farnem stolpu nastanil roj čebel. Bržkone je kje zbežal in našel potem zavetje visoko gori med tramovjem. Zvenenje ga ne moti. Visoko gori morajo nositi pridne čebelice obilni sad ajdove paše. Sinčavas na Koroškem. Ker ima naša zadruga prevelike stroške in je pretežko vse nadzorovati, se bo najbrže opustilo sprejemanje žita v Velikovcu in se sprejemalo žito samo v Sinčivesi. Boljša manjša trgovina z dobičkom, če tudi malim, kakor pa večja z izgubo. Zadružniki onkraj Drave, na severni strani Velikovca, bodo pač morali voziti v Sinčoves, kamor se mora itak vse voziti, ker je tam železnica. Voznino bodo dobivali kmetje sami, kakor so že dosedaj nekateri večji posestniki, če je bil čas in pot lepa, do-dovažali od velikovške strani. — Zadružnikom bode mogoče jeseni dobiti lepih jabolčnih drevesc iz zadružne drevesnice po 15 vin. počez, izbrane pa po 20 vin. Kdor ni zadružnik plača 25 kr. Dovažanje žita bode treba urediti, zato da gre delo lažje in boljše od rok in da kmetom, ki dovažajo, ni treba tako dolgo čakati. Dovažalo se bode v sredo, četrtek in soboto, drugi delavniki pa ostanejo zadrugi za notranje delo. Koroške novice. Mohorjeva družba šteje letos čez osemdesettisoč udov. Nemci, katerih vas je petdesetkrat več, kje imate kaj tacega? Lepo je napredoval slovenski del koroške škofije. — Celovško Ma-r i j a n i š č e, v katerega se sprejemajo samo mladeniči, ki se hočejo pozneje posvetiti duhovskemu stanu, je imelo lansko leto 161 gojencev, med temi mnogo izvrstnih dijakov. — Na šoli v Pokr-č a h, kjer prebivajo sami Slovenci, je razpisano mesto učitelja. Kakor je že na Koroškem navada, se ne zahteva, da bi učitelj moral znati slovenščino, č< tudi hodijo v šolo otroci popolnoma slovenskih starišev. Kaj bi pač rekli in naredili Nemci, če bi se za njihove šole od učiteljev ne zahtevalo znanje nemščine, temveč bi, recimo slovenski učitelj, njihovo deco učil samo v slovenskem jeziku, katerega otroci ne razumejo! Pogumen deček. Dne 1. septembra so se popoldne otroci kopali v Išči na Kranjskem. Naenkrat zaide učenec tretjega razreda na Igu Anton Cankar v tolmun; že je izginil pod vodo, le enkrat skoči še in pokaže glavo; tedaj pa skoči v obleki in popolnoma opravljen Anton Miglič, učenec petega razreda na Grabnu v Ljubljani za njim, ga potegne iz tolmuna in tira proti obrežju. Toda kmalu bi bil plačal ta svoj požrtvovalni čin z življenjem, ker Cankar ga je krčevito objel okolu vratu. Hvala Bogu oba sta se rešila. Pretep pri prodaji kumar. Na slavnoznanem trgu za kumare v Znojmu na Češkem so kmetje sklenili, da bodo prodajali kumare po enotnih cenah. Ku-povalci niso bili s tem zadovoljni. Prišlo je do pretepa. Kmetje so na kupce metali kumare in čebulo ter jih zapodili v beg. Vpliv podnebja na dolgost življenja. Malo je takih, ki preživijo eno stoletje in tudi te številke so na raznih krajih različne. Tako ima nemška država izmed 56 milijonov prebivalcev 778 takih, ki doživijo starost sto let. Francoska izmed 40 milijonov 213, Angleška 146, Šotlandsko 46, Švedsko 10, Norveško 23, Belgijska 5, Danska 2, Švica nič, Španska 401, majhna kraljevina srbska, v kateri je i 2 in pol milijona prebivalcev ima 575 takih, ki preživijo sto let. Smrtna vožnja k poroki. V Tarcza na Ogrskem se je peljal k poroki učitelj Jožef Lohmeier s svojo nevesto in gosti. Na poti so so splašili konji. Voz se je prebrnil tako nesrečno, da ste bili nevesta in neka njena sorodnica na mestu ubiti, učitelj je pa nevarno ranjen. Nevarna stava. V bližini Pittsburga se je moral te dni ustaviti osebni vlak. Na progi pred vlakom je sedel nek deček in se ni hotel odstraniti, naj je tudi stroj na vso moč piskal. Ko se je vlak ustavil, vstal je deček in izjavil, da je stavil, da bode vlak ustavil. Oba štiri ure čakala. Helena možu, ko je prišel iz gostilne pozno zvečer: »Cele štiri ure sem čakala, da prikolovratiš domov!« Hanza nedolžno: »Tudi jaz štiri ure, da bi ti zaspala!« Čuden dež. V Parizu in okolici je padal nedavno dež črnikaste barve; koje nekaj te vode izpuhtelo, se je pokazal jako lep, črn prah, sličen ogljenemu prašku. Ponarejalci denarja v Rumuniji. V Bukareštu so zasledili celo veliko po-narejalnico denarja v strojni delavnici glavnega kolodvora. Tekom let so železniški ključarji spravili v promet nad 300.000 frankov ponarejenega denarja. Za šalo se je obesil neki Francoz Lucien Arnaud v Žirondi. Pozval je na obed svoje prijatelje in se ž njimi prav dobro zabaval. Vladalo je pravo veselje. Proti koncu banketa pozove k sebi brivca, se da obriti in počesati ter se nato vrne k svojim prijateljem, katere pozove, naj mu zapojo vesele pesmi. Ko so začeli pe-vati odide v svoje skladišče. Prijatelji so ga dalje časa pogrešali, končno so ga šli iskat in našli obešenega med šunkami in salami v skladišču. Arnaud je bil obče-znan kot vesel človek, ki ga ne mine kmalu dobra volja. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt v nevarnosti. Lovski voz, v katerem se je peljal Roosevelt, je med Rits-Fieldom in Lenoxem trčil ob elektriški voz.. Predsednik in njegov tajnik sta lahko ranjena, en stražnik in oba konja so ubiti. Voznika elektriškega voza so prijeli. Nov izbruh Mont Pelee-a. Marti-niški vulkan, o katerem smo že pisali, je neprestano bruhal že od 15. m. m. Bobnenje se je čulo že od davno poprej in sicer v veliko daljavo. Pepel je pokril ladje daleč na morju. V noči 30. avgusta so se pojavili trije izbruhi. St. Pierru se ni mogel nihče bližati. Prebivalci kraja Le Carbet so pobegnili sredi noči v notranji del otoka. Z vsemi razpoložljivimi čolni so odvažali ljudstvo z obrežja v Fort de France. A tudi tu ni bilo miru, ker je morje poplavilo velik del mesta. Porušeni in pokončani so kraji La Carbet, Morne Rouge in Ajopa Bouillon. — Blizu 1050 oseb je mrtvih in do 1500 ranjenih. Kraljev osel. Ludvik XV., kralj francoski, je imel zvezdoznanca. Ta mu je prerokoval, da bode prihodnji lovski dan imel najlepše vreme. Kralj pa je na lovu zašel in prišel do ogljarske koče. Ogljar mu je prorokoval: »Vi bodete danes še pošteno mokri.« Kralj ga vpraša od kod ve? Ogljar mu odgovori: »Le poglejte mojega osla, kako špiči ušesa, to je gotovo znamenje, da bode deževalo.« Ko je kralj dospel do svojih lovskih tovarišev, vsula se je strašna ploha. Cela lovska družba je bila do kože premočena. Tedaj je kralj v svoji jezi spodil zvezdoznanca in vzel k sebi ogljarja z njegovim oslom, rekoč: »Ako že mora osel biti, imeti hočem vsaj pravega.« Grozen potres. V zgornjem delu Santa Barbara county v Ameriki je bil silen potres, ki je porušil cele vasi. Sicer je bilo več malih sunkov že od 27. julija, toda ljudje se niso brigali za to. Nakrat pa je pričelo tako neusmiljeno tresti, da so ljudje bežali iz hiš ven pod milo nebo. V pol ure je bilo sedem hudih sunkov, ki so popolnoma, spremenili površje enega dela Santa Barbara coutny. Kos zemlje, 15 milj dolg in štiri milje širok je bil razpokan, novi griči so nastali in vse vasi so bile porušene. Posebno hudo je razdejano mesto Los Alamos, kjer so se morali vsi ljudje izseliti. Na tisoče dolarjev škode se je tudi prigodilo v Dallard, Santa Ynez in Lampoo. Potrebno vprašanje. »Če boste z mojo hčerko lepo ravnali, dobite povrh dote še deset tisoč goldinarjev. — »Dobro! Kaj pa dobim, če ona ne bo z menoj lepo ravnala?« Amerikanci kot prijatelji. Amerikanci imajo navado, da si v pozdrav ali slovo stiskajo roke. In to delajo tako, da človeku kar podrobijo kosti. V Jowi je podal nek prijatelj kapitanu Mac Clanaamu s toliko silo roko, da je polomil kapitanu več majhnih koščičic, in so mu morali zdravniki odrezati roko, ker bi drugače kapitan dobil raka. Ne sklepajmo toraj prijateljstva z Američani, če hočemo imeti še cele kosti. Zanimiv poskus. Neki angležki učenjak si je napravil veliko prizmo, katero je postavil na polje, ki je bilo posejano z divjo salato. Postavil je pa prizmo tako, da je padala na polje solnčna svetloba, razdeljena v posamezne barvne trake. Kjer je bila višnjeva svitloba, niso rastline skoraj nič rastle, v zeleni svitlobi je bilo nekoliko boljše, v rudeči luči so bile bilke dolge in tanke, v beli in rumeni luči je pa salata bujno rastla. Previdnost. Sin čitaje časnik, reče materi: »Ravnokar berem o veliki povodnji, ki...« Mati prestrašeno: »Za božjo voljo, molči o tem in ne povej nič očetu, takoj ga bo pričelo žejati.« Čudežno ozdravljenje sv. Gorgo-nije. Cerkvena zgodovina pripoveduje o mnogih čudežih, ki jih je storil Jezus v presv. zakramentu. Tako n. pr. piše cerkveni učenik sv. Gregorij Nacijanski (f 389) o svoji sestri sv. Gorgoniji sledeče: »Moja sestra je bila smrtno bolna. Zdravniki niso imeli nikakega upanja več. Tu vstane draga sestra sredi noči in se poda v cerkev. Pred tabernakeljnom, kjer prebiva naš Gospod Jezus iz ljubezni do nas, pade na kolena in mu govori od njegove dobrote in o čudežih njegove ljubezni: «Nekdaj», mu je rekla, «se je dotaknila revna, po hudi bolezni trpinčena žena le roba Tvoje obleke in je bila hipoma ozdravljena. Kako, moj Gospod Jezus, ali niso Tvoje dobrote nič več tolikšne? Ali Te naj Tvoja dobrotljivost, Tvoja sočutna milost več ne gane, da bi pomagal bolnikom? Glej me na tleh pred nogami Tvoje neizcrpljive usmiljenosti. Glej me tu pred tem tabernakeljnom, kjer si sebi iz brezmejne ljubezni do človeških otrok izbral stanovanje. Da, obljubo sem storila, da ne vstanem, preden me ne ozdraviš.* — Ko je skončala to molitev — pri kateri ne vemo, kaj bi najbolj občudovali: ali živo vero ali ljubezen — Gorgonija vstane. Njena molitev je bila uslišana, bila je ozdravljena.* Križ ob morju. Prev. Iv. Vuk. Vreme je bilo slabo, morje burkalo, vihar je divjal in tulil krog majhnih hišic, dež je lil, kakor bi bile odprte vse zatvor-nice neba. Na nekem osamljenem otoku na Angleškem so stanovali ribiči v svojih nizkih hišicah ter gledali razjarjeno nebo, kedaj se zopet utolaži. Tesno jim je bilo pri srcu in malone so začeli obupavati. Njih hišice so stale na ozkem delu zemlje, katero je morje ločilo od glavnega dela otoka; ako se vreme kmalo ne pomiri, preti jim lakota. Nevarnost njih hišic in celega otočiča je bila očita, in od raznih strani so bili posvarjeni, da se naj izselijo. Zna se enkrat pripetiti, in to za gotovo, da poplavi voda cel otok. Sklenili so oditi, a vendar so se še obotavljali, ker ta del zemljice, ta Otočec je bil za njih domovje. Njih predniki so postavili hišice, njih očetje so bili tam rojeni in pod temi nizkimi strehami zatisnili so tudi oči. Ko pa vidijo razburkano morje, ko vidijo množino padajočega dežja, ko voda narašča in jim preti lakota, sprevidijo tudi nevarnost, ki jim žuga, ako se še dalj časa obotavljajo. Sklenejo torej se na pomlad izseliti. Dva dni pred Božičem se nebo zjasni in morje leži mirno kot majhno dete v zibelki. Sedaj pride zopet veselje in živahnost med ribiče, njih žene in otroke. »Danes se lahko peljamo na drugo stran«, rečejo veselo, »in ako Bog d&, imamo dovolj za praznike.« Kmalo nato se odpeljejo in vrnejo s polnimi čolni nazaj. Otroci vriskajo, žene pojo in možaki si stiskajo od veselja roke. Drugi dan sklenejo starejši možje se zopet peljati na morje na ribji lov, mlajši pa v mesto na ribji sejem, da še nakupijo potrebno za praznike. Zgodaj drugi dan, še pred solnčnim vzhodom, je bilo v majhni vasici na otoku vse pokoncu. S solnčnim vzhodom se odpeljejo na morje in na kupčijo. Tam na obrežji stoji velik, črno pobarvan križ, na katerem visi bela podoba Odrešenikova, vidljiva od vsakogar daleč okrog po morju- Pred davnimi leti, tako se pripoveduje, se je razbila ob obrežju velika ladja. Od vseh popotnikov rešil se je le jeden. Le jednega moža je vrglo požrešno morje na suho, katerega je našel ribič. Jezika rešenca niso prebivalci otoka razumeli, vendar so ga oskrbeli s potrebnim in ga prepeljali v bližnje mesto. Vse je na moža pozabilo. Nekaj mesecev je preteklo & tujec-rešenec je prišel zopet in tokrat ^ delavci, ki so pripeljali velik križ. mestu, kjer ga je vrgla voda na suh°t postavili so križ in ga obrnili k morja-Potem so odšli. Ljudstvo pa, ki je gleda, ta prizor najpoprej iz svojih koč, Pr).;r" žalo se je spoštljivo. Pred podobo križanega Rešenika pokleknejo in molijo za duše, ki so v sili. In enaka molitev napisana je na križu. . ... Ko so pozneje nekatere družine iskale prostora za naselbino, so si ga izbrale pri križu, kjer so postavile sV?le ^l5e-jim je bil cerkev. Ko je pnSel duhovnik iz bližnje župnije, postavil je pod križem priprosti oltarček i*1 P0^ razpeto podobo krvave daritve opravil je nekrvavo daritev. Pod to podobo zadobivalo je ljudstvo odpuščenje grehov, tukaj so se krepčale in ozdravljale njih duše. Tukaj so bil« krščeni njih otroci in tukaj so sklepali zakone. Qd ranega jutra do poznega večera, da celo po noči klečal je ta ali oni pod križem. In kadar se zvečer vračajo ribiči v svoje hišice, pogledujejo resno podobo Odrešenika. Naj posije solnce in obdaja s svojo bliščečo svetlobo križ, naj razsvetljuje tiha luna motno okolico, naj pihlja poletni vetrič krog podobe ali naj razsajajo nevihte krog nje, ostane vedno nespremenjena. Ljudje mrč in novi rodovi nastopajo, le veliki križ ostane nespremenjen. Obličje Odrešenika je bledo, resno gledajoče po morju, njegove razpete roke objemajo majhni otočič. K temu križu se napotijo ljudje, o katerih smo poprej govorili. Le jeden obstoji na strani in ustnice mu krožijo v zaničljiv posmeh. Nekateri postanejo nevoljni, ko ga vidijo, drugi ga zopet pomilujejo. Vitka, mlada deklica odtegne nežno ročico spremljevalcu in stopi k zasmeho-valcu. »Milan«, reče ganljivo, »zakaj stojiš tukaj z zaničljivimi pogledi ? Pojdi in moli z nami za sč in za druge!« »Molim naj, k temu lesenemu križu? Nikdar!« odgovori grenko se smehljaje. »Milan, dobro veš, da ne molimo k lesenemu križu, temveč k Gospodu Jezusu, ki je na njem umrl!« zakliče mlada deklica s solznimi očesi. »Leseni križ, ali Gospod Jezus, to je eno in isto. Milan se ne klanja pred križem, ne pred tistim, ki je na njem umrl.« »Bog nam bodi milostljiv«, reče deklica preplašena in se pokriža. »Naj ti mili in usmiljeni Jezus, ki je umrl za te in za me, odpusti te grozne besede! On prime njeno roko. »Helena, reči mi srečno«, zašepeče s hrepenečim glasom, in upre svoje oči v njeno obličje. »Srečno, Milan, in Bog, katerega ti tajiš, naj te obvaruje in pripelje srečnega nazaj!« »Helena«, nadaljuje Milan, »ljubi me, kakor ljubim jaz tebe. Pojdi z menoj. On te ne ljubi tako, kakor jaz. Pojdi z menoj, bodi —« Naglo odtegne deklica roko iz njegove in odbeži k drugim. Rudečica na obrazu dekleta ne uide mlademu možu, ki jo je poprej spremljal. Pristopil je k njej in jo vprašal obotavljaje: »Kaj je rekel, Helena?« »Oh, vedno stari odgovor, da noče moliti«, reče deklica in povesi oči. »Ta izdajica, odpadnik!« vsklikne jezno. »Imej usmiljenje z njim in moli za njega, Josip«, pomiruje Helena. »Helena, zakaj ga zagovarjaš? On je izvržek našega dobrega starega imena, sramota za vso vas — črna ovca.« »Bog ljubi črne ovce ravno tako, kakor bele, ljubi Josip«, reče ganljivo. »Nikdo drugi se ne briga za njega, kakor ti. Ali delaš to zavoljo njegovega lePega obraza?« Potrpežljiva je bila hčerka ribičeva, 2ato odgovori: , »Ne, Josip, to ravnam zavoljo njegove S preziranjem in zaničevanjem ga 'S spreobrnemo. Tako ni ravnal Odreše-Ull£ z grešniki!« ie , a<*enie obmolkne osramočen. Vendar j{0 . liub°sumnost vzkalila in pognala Gmine v njegovem srcu. »Ti skrbiš bolj za njegovo dušo, kakor za mojo. Zakaj?« »Njegova duša je potrebna več skrbi, kakor pa tvoja. To je vzrok!« »Mnogokrat si mislim, ko bi ta stvar stala drugače, bi ti —« Helena ga molče, začudeno in milo-očitajoče pogleda. On jo pogleda v oči, pogleda se srečata. »Odpusti mi, ljuba Helena, da sem te žalil in tako dvomil o tebi!« »Josip, jaz ti odpuščam. Pa prosim te, ne dvomi o meni. Stariši na smrtni postelji so naji blagoslovili, najini srci sta si naklonjeni, tvoja sem in hočem biti, zato prosim, ne dvomi!« Približala sta se k drugim, pokleknila in molila. Zasmehovalec pa je stal nepremično nekaj trenotkov, oko mu je počivalo na eni osebi med klečočimi; z zlobnim nasmehom se obrne in odide k čolnom. Ko odmolijo, vpraša Helena: »Josip, ali prideš že jutri nazaj?« »Da, Helena, ako bo božja volja«, je odgovor. »In ti boš na potu prijazen proti svojemu bratancu Milanu ter ga srečno pripeljal nazaj; ni res, Josip, da ga boš?« prosi milo deklica. Nekaj trenutkov se stemnijo oči Josipa, potem pa reče smehljaje: »Da, Helena, srečno bodem črno ovco pripeljal domov.« Nekaj ur pozneje je bilo, kot bi izumrla vsa vas. Le tu in tam se zdaj pa zdaj pokaže žena ob vratih in oko ji splava k velikemu križu in po morju. Potem obrne oko k nebu. Morje je mirno, nebo čisto kot ribje oko, le tam na severovzhodni strani se vidi ozka črta črnih oblakov. Ta črta se širi in veča. Morje se prične rahlo zibati, kakor zibelka otroka. Ta sprememba ne vznemirja niti najmanje žen.------- Vendar! Kaj to! Na pragu vsake hiše se prikazujejo prestrašeni obrazi. Tam, kjer se je preje dvigala ozka črta oblakov, postala je temna stena, ki se dviga vedno višje in višje, gnana od viharja. Kmalo je bilo popolnoma temno in morje je nemirno pluskalo. Sedaj zatuli vihar, morje se peni in šumi, val se dviga nad valom, kakor bi hotel doseči oblake. Žene in otroci hitč k nogam Križanega in vroče, srčne molitve se dvigajo proti nebesom za njih ljube, ki so daleč na morju. Bled obraz Zveličarjev se jim je zdel milejši. Šumenje burkajočega morja in tuljenje viharjev prevpije molitve žen. Crna tema obdaja morje in zemljo. Minute tečejo počasi, kakor dnevi; žene nastavijo na okna luči, oborožijo se z rešilnimi vrvmi, vzamejo seboj svetilke in čakajo na obrežju. Nekaj časa mučnega čakanja preteče, kar se zasliši slab klic. Žene začno mahati s svetilkami in kličejo, pa le veter in valovi se jim posmehujejo. Zopet mahajo s svetilkami in kličejo, pa odgovora ni od nikoder. Ure potekajo. Vihar razsaja vedno hujše in še vedno stoje žene ob morju čakaje, utopljene v molitev. Zopet se zaslišijo glasovi, tokrat močneje in glasneje. Zopet kličejo in mnogo rok vihti svetilke. Glasovi se bližajo in žene molijo. Val vzdigne čoln, v katerem se obupno oklepata vesla dva moža, in ga vrže k nogam žen. V istem trenutku objameta dve ženi svoja moža in tri druge stokajo, ker so zvedele, da so otroci izgubili očeta. O drugih čolnih ne vesta možaka ničesar. Moža pošljeta žene in otroke v hiše. Vse ubogajo, le Helena ne. Ona nima matere ne očeta, da bi je tolažila, temveč z rešilno vrvjo in s svetilko v rokah stoji na obrežju, gledaje proti jugu. V nočni temi, v svoji beli obleki, stoječa tako je bila videti kot kaka nadzemeljska prikazen. Kar se zasliši od morja glas. »Helena!« zakliče nekdo komaj slišno iz teme. »On je tukaj! On je tukaj!« vzklikne in dirja naprej. Moža ji sledita. Luč svetilke posveti po peneči vodi in pokaže čoln, boreč z razljučenimi valovi. Ribiča vržeta rešilne vrvi, ki pa padejo pred čolnom v vodo. Zastonj se trudita veslarja spraviti čoln naprej. Nekaj trenutkov ga zakrije val, potem ga dvigne visoko, kot bi pomišljeval, ali ga naj pokoplje v globočino ali vrže na suho. Sedaj pade svetloba svetilke v čoln. Moža v čolnu sta Josip in Milan. Kot stolp visok val se približa. »Moj Bog, morje je izstopilo na otok!« vzklikneta moža tik Helene in ona se čuti, kot bi jo nekaj vleklo nazaj! S silo se oprosti. Čoln se je nekoliko približal in natančno opazi Helena bled obraz Josipa in Milanove črne oči. Enega lahko reši, oba ne more. Kratka molitvica za srčnost, potem vrže vrv---------Milanu. »Josip, ne dvomi o menil Prosim te, ne dvomi!« zakliče proseče. Prime za konec vrvi in leti proti križu. Voda se dviga vedno višje in višje. Vpitje in klici utapljajočih se žen in otrok prihaja na njeno uho, vendar valovi jo potiskajo naprej. Še enkrat dvigne svetilko. Njena luč ji pokaže velik križ, napol pod vodo. Skuša ga doseči, valovi jo dvignejo visoko v zrak in jo nato potegnejo v globočino k ljubemu Josipu. Drugo jutro zve duhovnik o pogubi vasice. Nažene konja, da hitreje stopa in kmalo dospe na kraj nesreče. Prijazne hišice, katere so še stale včeraj tukaj, so izginile. Nekatere so bile popolnoma odnesene, od drugih se še vidijo razvaline. Prebivalci, ki so bili še včeraj tako veseli, kje so sedaj? Nikogar ni, vse je mrtvo. Le veliki, črno pobarvani križ, na katerem visi bela podoba Odrešenika, stoji nepokvarjen, klubojoč vsem silam. Spoštljivo se mu približa duhovnik. Ko pride bliže, zagleda človeka, oklepajočega se križa. Ko pogleda v obličje še živega moža, ki ni opazil bližine duhovnika, zakliče: »Milan, Milan!« Mož dvigne desno roko k podobi in vzklikne: »Glej ga — On je Bog!« Duhovnik se skloni čez njega in zopet zakliče: »Milan!« »Glej ga — On je Bog!« ponovi Milan in dvigne roko. Duhovnik mu poda nekatera krepčila. Ko se je Milan zavedel, pripoveduje: »Moj bratanec Josip je zgrabil za vrv, ki jo je vrgla Helena ter jo potisnil v mojo roko. Potem so valovi odnesli njo in vrv in naju razločili. Močno se držeč vrvi sem plaval naprej, kar me valovi vržejo ob nekaj trdega. Zgrabil sem z obema rokama in spoznal križ. Voda je bila ob njega, vendar je stal trdno, kakor skala. Voda je naraščala ter me dvigala višje in višje, dokler nisem čutil mrzlega ob- ličja Njegovega ob svojem. Dobro sem razločeval bodeče trnje njegove krone. Upadajoča voda spustila me je zopet k tlom in ostal sem pri tleh križa tak, kakor sem se ga v strahu pred smrtjo oklenil.« Deset let pozneje se je peljal Milan kot vojak sv. križa čez atlanski ocean, da postavi križ reSenja pri divjih narodih. ry^i\ izdelovanje diplom za častne občane po primerno nizki ceni se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Pozor! kmetovalci! Kdor ima kaj prodati, bodisi sadje, vino in druge pridelke, naj se obme na Franca Niederl, špediterja, p. Leoben. Uraduje se slovensko! 21 2—i Odlikovan z obiskom Nj. c. in kr. visokosti -----------nadvojvoda Evgena. --- Josip Tručl Največja zaloga biserov, zlatnine in srebrnine, brona in optičnih rečij. — Velika zaloga cerkvenega orodja.: Priporočam se v izdelovanje svetilnikov, svetilk, svečnikov, monštranc, kelihov, ciborij, itd. ter v popravljarge vseh cerkvenih in altarnih orodij. Posebno priporočam: nove kelihe v ognju pozlačene ter s srebrom okrašene BOO do 600 g. težke od BO gld. naprej; nove svečnike za oltarje okrogle, gladke, brušene, 60 cm. visoke po 4 gld. 60 kr. Velika zaloga namiznega orodja. Slavnim občinskim predstojništvom priporočam znamke za pse po zelo nizki ceni. Priporočam se veleč, duhovnikom in cenj. p. n. občinstvu v obilna naročila ter zagotavljam, da se bodem trudil izgotoviti vsa cenj. naročila najtočnejše in po nizki ceni. Josip Tručl Maribor, Grajska ulica št. 6. (20)12—2 Vse po nizki cenil Za izdelke se jamčil Zavarovanje pogrebnih stroškov. Tovarna poljeileM strojev v Mali ori Mora Josip Pfeifer-Ja ifa L izdeluje s parno močjo ročne mlatilnice najnovejših prednosti, ^ mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v bronski topovini. 1—2 mož® zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 urah od 500—800 8nop»v' Cena prej 130 K, zdaj znižana cena 11© K. Enoletna garancija. O#111 tndi pet dni na poskns. Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd. — Vejalni« ' Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za grozdi ^ Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik, stroje za sekanje sla nine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalke ® gnojšnico. Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje lomljenje Skorje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje brnela. — pravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901. Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Stranje, Reichenburg, 1. septembra 190l-Vam naznanim, da sem s poslano^ r0 mlatilnico prav zadovoljen. Hvala za njo. Spo^° vanj cm Franc Rađaj) posestnik. Sv. Anton v Sl. gor., 26. avgusta 1901. Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem od Vas, kako naročeno, dobil. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kedo mlatilnico naročiti, naj si naroči pri g. J. Pfeiferju v Hočah, ktcri izvrši hitro in gotovo svoje delo. Spoštovanjem Janez Omulec, posestnik. Runeč pri Ormožu, 29. oktobra 1901. Vam naznanim, da sem s strojem, kterega ste mi poslali, prav zadovoljen, izvršuje lahko in redno svoje delo. Vas bodem priporočal. Spošto-vanjem Franc Vabič, nadučitelj in posestnik. Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 160, 200, 250, 800, 360, 400, 460 in 600 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 16. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom celč zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E, Welxl v Maribora, Zofijni trg štev. 8. 9 20—13 M*-" Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki bo slovenščino in nemščine tudi pismeno dovolj znmžni, se sprejemajo pod zelč ugodnimi razmerami. 1 n vprašanjih se prosi za odgovor — znamko. V Rakovcih pri sv. Tomažu, 18. avgusta 1901. Blagorodnemu gospodu Jožef-u Pfeifer. Za sprejeti mlatilni stroj se zahvaljujem, da bi nam služil mnogo lot nepoškodovan ; ako se poškoduje se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmetje se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčni pozdrav Lorene Cainkar, ______________posestnik. V Gornih Lazah (Loče), 31. avgusta in se zahv»y Z mlatilnico sem zadovoljen ... ^ — v jem. Pozdrav Franc Verhovše* V Konjicah, 1. oktobra 1901' Mlatilnica je dobra. Vas pozdravljam Ignac Ljutomer, 5. oktobra 19^' Stroja sta dobra. Vas bodem priporočal- Em. Slan««1 V Osluševcih, 23. novembra S strojem sem zadovoljen. f,e. Janez Kov»f posestni^' Razbor pri Slovcngradcu, 16. februarja Prosim odpišite mi, ali ste sprejel1 ^ Ker ste mi zadnokrat rekli, da pridete sarni rvtu ate in* *'■'***»> F*—- ~ *e xnnup sr« S srčnim pozdravom Ju1’1 1 ° n 10 9-9 noaestn.k. KUVERTE § s firmo priporoča 0 i • tiskarna sv. Cirila v Mariboru. S# 8 Jožef Ullaga, trgoma z Izdajatelj In založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik • Ed v. Jonas priporoča svojo veliko m laznov . zalogo manufakturnega blaga, in sukna, posebno lepo izbirko su* za možke in ženske obleke po % nižii ceni, ter odeje in perilo lastn izdelka. Čiri'* 13 26 -11 Tisk tiskarne sv.