gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr ) pošiljane po posti pa leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr. , za četrt leta 1 gld. 15 kr četrt leta 90 kr . den. > t r Ljubljani sredo julija 1869. Gospodarske stvari. . 18. Postava od 24. maja 1869. leta 9 Koliko bo dobrotnih vrst (vrst ali raz- redov po dobroti zemlje). Dobrotnih vrstá za vsak obdelovanjski red vrstil- kako naj se uravná Ijiški (gruntni) davek nega odseka ne sme biti vec kot osem (Dalje.) 19 Kaj cena podobrotnih t& Oddelek III. Precenitev zemljiŠkega prinosa prinos , ki se za vsako vrsto vsakega obdelo Cisti vanja v denarjih za en d. av. oral ustanoví dotične dobrotne vrste. > cena 15 Kak s e ust dek i o v i čist donesek) P fprih o- Cene za vsako dobrotno vrsto raznih obdelovanj Cisti mljiški prinos se ustanavlja po obdelovanj skih redov, naj se primerno ena od druge postavij tako ustanové, da Če se obrnejo na dotična zemlj in } tako da se za vsak cenitveni skih redih ali načinih in po dobrotnih vrstah od okraja do okraj o k raj postavi f m sicer a I času. ki jih je treba, da > da se more ijde čisti emljiški davek po vseh deželah ob enem vršila enacice 7 7 nerodina (nerodnice). in, jezera, §. 21. P o s eb no pr er aj t o van j e (ra čunan j e) p r i- Prostori, ki se po kmetijsko ne obdelavajo, roseoen nacm, Kaso naj se iscejo cene za vsaso so za drugo rabo namenjeni, naj se imajo za enacice; dobrotno vrsto, ni zapovedan, ampak treba je vse oko- ker nosa se ne zahteva. Poseben način, kako naj se iščejo cene za vsako med te spadaj o : Prostori, na kterih se apno pesek kremen šota 7 liščine AiuoLun, u» Menu ot5 pese«., JMcuicu, ovt«, krajih vrstilnega odseka ravná, do dobrega prevdariti, ilovica dobiva, kamor se kaj sklada in delà, privatne tako, da se bo na vse bistvene razločke v prinosu, po kterih se čisti zemljiški prinos v raznih do dobrega prevdariti (zasebno-lastne) překope, bregovi redi), lu-jaoiucj j uicgvyij meje, ai^j^ Kien so pri zem lastna pota, železniški prostori, po tem zemlja, mogoče, gledalo. aleje (drevo- kteri so pri zemljiščih vrstilnega odseka, kolikor je le kjer se kamen lomi, kjer so rudniški rovi, jame, vod-njaki itd. 17. Cenitveni okraj in vrstilni odsek (klasi fi ka cij ni distrikt). zlasti : . 22. Cenilni pomočki. Iz tega namena naj se pripravijo potrebni pomočki > Od finančně deželne gosposke po priloženih izvir-Po navadi je vsak politični okraj tudi cenitveni nih zapiskih poprečnega tržnega kupa izdelan izkaz od okraj ter vrstilni odsek. Ce so pa v njem bistveni razločki z ozirom na vseh v okrajů dobljenih zemeljskih pridelkov, djanih na av. mero iz petnajstletne dobe, pretečene pred tištim površje tal, na podnebje, na kmetijske okoliščine, kar letom, kterega se cenitev začne; prí tem se mora pa se tiče zemlje in preveda (pregona), sme se okraj tudi gledé vina za podlogo vzeti jesenski poprečni kup ti- 7 na več vrstilnih odsekov razdeliti, in za vsak tak odsek stega leta, kterega je zraslo: se mora posebna tarifa postaviti. izkaz 7 narejen po politiški gospôski, po čem so Sklep 7 ali se sme okraj na več odsekov razdeliti, bili v okrajů navadni dninarji pes in z živino v pet- če bi se hotelo najstletni dobi pred tištim letom, ko se cenitev začne Le gré okrajnim cenilnim komisijam. več ko tri odseke napraviti, mora finančni minister pri tem naj se pa tam, kjer se dninarjem hrana daje pritrditi. 7 nje vrednost v dnino vrajta; Ce je neogibno potreba, sme vlada s privoljenjem od davkarij izdelani izkazi od tega, po čem so v deželne komisije ne gledé na politično razdelitev tudi zadnjih petnajst letih prostovoljno prodajali ali za čas manjše cenitvene okraje napraviti. v štant (zakup, arenda) dajali posamezna zemljišča, cele 211 kmetije in grajščine; potem sodne cenitve; sedanje ka- razlogi utrditi, naj okrajna cenilna komisija na tanko tastralne» mape; zadnjič od posestnika podpisani izpiski iz kineto- pretrese in naj po tem domenjeno tarifo napravi Pri napravljanju vrstilne tarife naj se srednji Čisti valskih in gozdnih računov od zadnjih 15 let o tem, prinos za dol. av. oral vsake podobrotne vrste posames-kaj se je v naturi přidělalo in kaj na obdelovanje po- nih obdelovanjskih redov ustanavlja z okroglo številko trošilo, ako se ti izpiski dobrovoljno prinesó 23. Okrajno popisová nje po tabeli v obrazců III. priloženi. Obrazec III. Poročevalec ima od okraja, po tem ko ga prehodi j popis napraviti. tem popisu morajo biti posebno te-le reči Izkaz T UV/Ui W lu U UiUI UJ ^ U1H ^UUUUUU tu "iu 1 gui • jl£j t\.d/jj ktere občine in ktere samostojne grajščine (ki niso v Ce pade čisti prinos, ki ga komisija najde, med dve stopnji v vrstilni tabeli (obrazec III.) vmes, naj se cena ustanoví po bližnji višji ali bližnji nižji stopnji, kakor se najdeni čisti prinos eni ali drugi bolj bliža. zvezi z nobeno občino) redu. ; so v okrajů ; po abecednem 26. Kako se podtrjujejo cene. Obrazec I. Ako se preiskuje y ali so cene pravsne ali ne s Okraja dotičnega lega, velikost, meje, površje 7 ka- košno je sploh, podnebje 7 zemlja primerjanjem k kupšcinam in zakupščinam (štantninam), takrat naj se pomni, da so ti pomočki samo za pod- 7 kakošna je sploh, poro pri prerajtovanju, in da se misli le navadna kupna to je tište zastran tega nabrane razna rodovitnost po tem ali onem obdelovanjskem redu, in zakupna vrednost naprave za osuševanje in namakanje; drenaže, ceste in kupščine in zakupščine, kakor jih kupee ali zakupnik pota, to, kako je s prodajanjem kmetijskih in gozdar- (štantnik), ki je z navadnim obdelovalnim kapitalom skih pridelkov ; prebivalstvo, prirodni pridelki vseh treh založen, po navadi plača za oral srednje zemlje dotic- redov; to, kako je zemlja razdeljena, kako se kmetuje, nih dobrotnih vrst in obdelovanjskih redov z upanjem. po čem se spečujejo zemljišča, če se prodajajo ali v zakup (štant, arendo) dajo z ozirom na poprešnji kup kupščine iz nje dobi. da obresti, ki so v deželi navadne, od kupščine ali za- večih, srednjih in manjših posestev, celih kmetij ali posameznih zemljišč ali parcel od zadnjih 15 let, in, kolikor je mogoče, naj se pové, kaj je kup delalo ; kup ali cena lesa ali drv na porobku (rastilu) po doljne-avstrijskem sežnju 30" dolžine trdih in mehkih drv ; potem vinski kup ; povprečni kup tište robe (materijala) in tistih prirodnih reči ali pridelkov , ki jih je sploh za obdelovanje treba, iz omenjene lôletne dobe Navadna obrest v deželi je tista, ktero v kakem okraju za zemljišče dani denar po skušnji za res nese. (§. 22.), in sicer za poslednje le tedaj, če se za-nje ni že kup postavil pri pridelkih. . 24. Pregled okraj nega popisa in cenilnih p o m o č k o v. 27. Kdaj se gleda na posebne vzdrževalne stroške. Ako je v enem okraju ali vrstilnem odseku veča množina takih zemljišč, za ktere je za stanovitno posebnih stroškov treba , da se ohranijo tako rodna ali prinosna, kakor so, naj se cene za taka zemljišča tako ustanové, da bodo tudi omenjeni stroški v njih vidni. Pri tem se pa na obresti od kapitala i ki vah ne smé gledati. je v napra- Ce so taka zemljišča le majhnega prostora, naj se, Okrajna komisija naj přejete pomočke (§. 22.), ako je treba, na omenjene vzdrževalne stroške gleda s okrajni popis (§. 23.), in vse druge pomagalne jih ima, na tanko pregleda, reči 7 naj ce Je treba ki iz tem 7 da se zemljišča, ko se vcenjajo, v nižjo cenilno tega namena popřed okraj prehodi, ter vse te pomočke, kakor je primerno, nadopolni ali popravi. Po tem naj za daljni pomoček postavi za vsak pridelek in za vsak potrošni predmet vsakega vrstilnega odseka pravilni (normalni) kup. Za les in drva se lahko postavi več kupov (cen) pa vrsto denejo. . 28. vendar le toliko, kolikor jih je neogibno potreba. Pri postavljanju pravilnega kupa naj bo za podlogo poprečni kup tistih 15 let, ki so pretekla pred letom. Kako se pres oj a načrt vrstilne tarife. Okrajna komisija naj nacrtano tarifo pri posebnem prehodu vsega okraja presodi in kolikor je treba, tudi z ozirom na sosednje okraje popravi. Pri tem prehodu naj se vsaka tarifna vrsta v vrstilnem zapisniku popiše, in za vsako obdelovanje naj se izbero izglednice (vzornice, primerjalnice), kterih kterega je cenitev, po tem ko se pet najdražjih let odbije. Doba, po kteri se poprečni kup napravlja, mora za vse dežele ena in ista biti. Za poprečni kup naj se vzame: pri poglavitnih žitih kup iz tržnih krajev, po kterih se kup ravná, pri kmetijskih vmesnih (stranskih) pridelkih, pri vinu in potrošni robi (trošilnih stvareh) pozvedeni namen je ta, da se bodo v primeri k njim lahko vsa druga zemljišča vrstilnega odseka po svoji lastnosti in rodnosti v postavljeno tarifo vcenjala. Te izglednice ali vzornice naj se v posebnem iz-kazu (obrazec IV.) na tanko popišejo. (Dalje prihodnjič.) Opomin našim kmetom. « Kak hl maj nas kt gospodarji, vidimo v KilavČih so v po krajni (lokalni) kup v vrstilnem odseku pri delavcih dnina (na dnevno plačilo) v vrstilnem slednjih 6 letih že dvakrat hude bolezni med živino odseku potem, kar se določuje v 22. odstavku 3. imeli »U ^/VlUUJj AVCfcl OU VA \j A\j \j uJ \j V vy. uu» , UUOkaVXVU kj» lllltíll in KJtJl" Na razloček med navadnim in posebno spretnost vrsti poginile potrebujočim, po tem med lahkim in težkim delom naj se primerno gleda. edj dolg je o sežnje in pol so ravno zdaj nekemu kmetu 4 krave po kmet, kakor tudi drugi njegovi soin malo čez in tiči skor ima tak hlev: Visok je 7 širok a sezenj sežnj 7 25. Načrt vrstilne tarife. Obrazec II pod hlev Ali mlj svitloba pada skozi m ai h lu knj v Luiju, o v luuua pcnuc* iv o m lu t* j u «_» * i n »»u j ». In v tem brlogu je imel 5 goved in 20 ovác! čuda da v tacih brlogih živina konec jemlj J^ V tauill J-- Okrajne cenilne komisije predsednik dá najpred gospodarja na beraško palico spravlja? Ali bi ne bilo vrstilno tarifo načrtati, in sicer posebej po komisijskem brez velicih stroškov mogoce, prenarediti tak brlog v poročevalcu in posebej spet po odboru, ki ga komisija pošten hlev? — Komur ni svetovati, takemu tudi po- iz svoje srede izbere. Ta dva nacrta, ki se morata z magati ni! 215 Gospodarske novice. Kupčija s semenom svilnih črvičev v zvezdice milejše iz vedrega neba svetile i njihovo zemljo grele. Zato pa je treba, mili bratje, da stopimo Japanu donaša Japanezem pa tudi državni kasi veliko ^ica u slobodni zrak. veliko dobička. Po sporočilu konsulata severno-nemškega v Jokohami je lansko leto iz Japana samo čez v kolo prave sloge, da kmalu doletimo k vam kakor crni oblaki Temà, mili bratje i " UAVWVVHJ* ^ tu IV , LU... wiwijg J A V/l UA UUiatM letijo z naše mile domovine, akoravno smo še zmirom Jokohamo šio jajčic v 2 milijonih in 200.000 kartonih milijonov tolarjev. Največ jajčic in najboljih za blizo se je prodalo na Laško, kajti Lahi že več let poši- zborih ^^m m y m h ■ letimo u vaše kolo, da se okrepimo. Pri mite nas, mili bratje! po jeziku i krvi smo vaši primite nas i prožité nam desnico bratovsko po dežel- slabi, zatorej bratje f ljajo izvedence na Japaneško, da tù nakupujejo svilno seme. Manj in slabejega semena je šio na Franco sko. Na meji, kjer se mora za izpeljano seme colnína od-rajtati, je japaneški vladi došlo v Jokohami sami čez 300.000 tolarjev, vrh tega pa še pol odstotka od cene, > kojim gré na postavni poti važna beseda. Tudi čez Hakodade za ktero se je seme prodalo, se je do 60.000 kartonov jajčic izpeljalo. merno veliko denarja se po vsem svetu skupi za svilo- Vzrok našej slabosti so osobito šole, ktere so zmirom većinom laške, i tako se ne more duh narodni zdatno probuditi, akoravno se je že na mnogo straní probudil i se vsaki dan še bolj bode. Duh narodni je v Istri še ogenj pod pepelom. Pomoč tedaj, pomoč, mili bratje; Pač neiz- saj samec. veste, da združena moč vec zmore nego člověk rejo veliko vrednost. se ve, da svila (žida) je biago y ki Vroča ima zmirom e, mili bratj zedinimo, i tako jedno telo naša y da se z vanu i jedn duša bodemo. Trdni stojimo mi Istrani na slovanskej zemlji, zatoraj nas nič ne brig to Čudno vreme letošnjega meseca rožnika. solnce sveti Letošnje vreme rožnega cveta je nagajalo gospo- > kar Italij blodij y Naj jim solnce bode damo; zemlja je naša, mlj da na Istro lašk _ , — zemlje jim ne last naših starih pra darstvu v mnozih krajih z vednim dežjem, a tudi z dedov. Solnce vam protivniki pustimo, tudi zvezd i mrazom sem ter tjè y kakoršnega že davno ne pomnijo lune vam ne jemljemo y a zemlj y maj ke naše Pakazilo jim je tedaj veliko mrve, a tudi žita. To Čudno vreme se je razširilo Čez srednjo in južno Evropo. ne damo. Kaj hočete še več! Saj veste y vam darovali nektera mesta ? y da ta zguba nas britko smo vam Učeni možje so ugibali vzrok nenavadnega tega to naj vam bode > ,non ultra* peče y Mi hočemo verni vremena ju«, «i ne morejo ga uganiti. ----- - ------- ------- ------- r - ------- ----------- Nekteri trdijo, da mrzlo rožnikovo vreme delajo pravične a tadaj jake Avstrije! Solnce naj bode tedaj sinovi ostati materi Slavi pod krilom vsem narodom maroge, kterih je bilo na solncu*) veliko videti. lašl y mlj pa ostane i mora ostati slovanska ; mili Drugi pa so zavrnili, da to ni re3 > da solnčne ma- Bog bode daroval žarke silnega solnea tudi m roge krive bile, kajti maróg na solncu se vsacih 11 let Cujt ta prikaže več, tedaj bi vsacih 11 let meseca rožnika moralo za koj naš, mili bratje; prožité nam pomoč y vam bodemo iz srca hvaležni, i primite srČni y a to ni bilo, kakor zapisniki vreme vreme mrzlo biti noslovcev kažejo. In iz Lap o nije, ki je v najbolj se- tedaj jako mrzi em kraji Evrope, se sliši, da pozdrav od svojih zvestih bratov Slovanov isterskih vernem > so 19. dan rožnika ob 7. uri zjutraj imeli 20 stopinj Ljubljanski gorkote, in isti dan ie eorkomer v Parizu le 9. na Du- J „ . isti dan je gorkomer v^Parizu Du- tudi to, da 9* Tagblatt ti in duhovska spomenica naji pa 11 stopinj gorkote kazal. Čudno je v najbolj severnih krajih Amerike so meseca rožnika Da njem listu spomenica, natisnj tudi v našem posled ki jo je poslala duhovščina kranjsk c. kr imeli zeló vroče dneve, v srednjih krajih je sneg š v južnih pa je zeló mrzlo bilo. Po takem je človeška modrost pri kraji. Vgibajo pa nič ne vganejo! Svet se tedaj gori in doli nič ni več, kakor bi imelo biti. Al stojte! y ministerstvu za nauk in bogočastj dgo na oprav ljivo spomenico „gemeinderatha" Ijubljanskega, pravo y y meša delà stanu, ki da j skozi skozi in da do s toj neki nem- ljanski jo je poslal, tega je „liberalski" organ, ljub yy Tagblatt" sam najbolj pnea Kako se je si- škutar jo je uganil, rekši: da rogovileži Slovenci so krivi grđega vremena. In zakaj neki bi „Galgenvôgel" ne bili vsega zla krivi! M romacek vpiral in z dvoj nimi očali preiskaval vse na kako marogico našel in potem hrup drobno da bi gnal; kako je na tanko sitice deval vsako besedo ze ovreci, Narodne stvari Glas isterskih bratov. Nas Istranov, kakor sami veste, mili nam bratj da bi kaj staknil, kar bi se, če kolikor toliko omajati dalo, da bi mestni odbor sè svojim obrekovanjem vsaj popoinoma na sramoti ne ostal spomenice, vsaj dolg Al astonj je bil ves trud. Zastonj je napisal dva pregel vse mogoče fraze, članka kritike m s kojim O XOU WUU T y auuui OWUll V O LO y Uiiii UMlii V1 C* LJ y ^Vl^w LiUlillUi aUUXiL y ILl 1 V&VA » vv LUU^UVU JL1 UiiV pripada širokému i slavnému svetu slovanskému, kar jih koli nemški časnikarski jezik premore. Al du smo tudi i mi zmirom deliti i uživati bolj y S prihodnosti kojim pripravlj dobro i zlo i tudi mi gojimo sladko nado majana trdna hovščine odgovor je ostal vsem napadom kljub neo- y ki bo prihodnje čase gl nam y mili bratje, u tužném pričala zoper tiste, ki so iz hudobije ali nepremišlj ovem stanju gledati treba, da novi život živeti začnemo, nosti s tako grdimi in krivienimi tožbami napadli du mi želimo kakor vi iskati svetega prava našemu milému hovski stan jeziku Britko se spominjamo tužne svoje preteklosti y u kterej smo toliko vremena živeli kakor nema živo- škavo Al da naši častiti bralci spet sami vidijo, kako pi ; votlo in trhlo tinj; lost Temà mili , bratje, malo po malo minuje i svet Je vse y na kar opira „Tagblatt" in njegova klika svoje obtožbe zoper duhovščino y po- počela je na naš dom svetiti i njega greti. snamemo iz njegove kritike ob kratkem poglavitne do- zarje z i temi smo mi doslej živeli, našim pa vnukom bodo *) Visokoučeni zvezdogled Her šel si je teló solnea misiil kot jedro, ktero je zemlji podoben, trdo in obdano e svitlim okrožjem. Ako se sèm ter tjè to svitlo okrožje solnea pre-trga, se skozi te pretrge pokažejo te mne platí solnčnega jedra, in to so pike ali lise (maroge) solnčne. kaze, ki jih je to pot v boj pripeljal. Po teh se bo potem lahko sodila vrednost vsega druzega njegovega orožja. Znano je, da je mestni odbor duhovščini očital, da svojega pokliča za podučevanje in odgojevanje ljudstva ne spoznava; da surovosti src in zanašanju na telesno 216 moč ne delà nasproti, ampak da še potuho daje. A s čem skuša zdaj „Tagblatt" to nesramno laž podtrditi? On se skličuje na tisto, kar je v lánském deželnem zboru poslanec Kromer blodil, namreč, da je duhovščina kriva tega, da je na Kranjskem veliko tepežev. Poslanec Kromer je sicer že takrat dobil primeren odgovor, in poslanec Dežman bi mogel to dobro vedeti. Al kdo bode zamorce umivali Tedaj ne zavolj teh, am-ak zavolj druzih ljudi prašamo: kedaj je kje kak du-oven učil, da tepež ni prepovedan? ali se ne uči po vseh cerkvah in pri vseh kršćanskih naukih peta božja zapoved „ne ubijaj" — ravno tako, kakor unih devetero božjih zapovedi? Ce pa nekteri ljudje ne poslušajo pod-ukov, so li duhovni tega krivi? Po ti Kromer-Dež-m a no vi logiki bili bi duhovni krivi tudi tatvine, go-Ijufije, požiganja in sploh vseh hudobij, ki se godijo na svetu. Pa saj imajo tudi druge gosposke, policijske, politiške in sodbene to isto dolžnost. Tudi one imajo ljudstvo zastran tepežev svariti, podučevati, celó sè silo krotiti in kaznovati. Zakaj te ne odpravijo tepežev, kar bi storile še lože kakor duhovni, ker razen besede tudi še imajo oblast in silo v rokah? Naj bi se tedaj pometalo najpred pred svojim pragom, potlej še le naj gré pred duhovski! Ta „Tagblattov" dokaz je tedaj, kakor vidimo, popolnoma šepav. Potem je očital mestni odbor duhovščini, da je nje delovanje šolam le škodljivo, ter zahteva, naj se šola popolnoma loči od cerkve. Cujmo: kako podpira spet „Tagblatt" to očitanje? S tem, da je staknil v neki statistiki — ki je tako zanesljiva, kakor unidan omenj ena dr. Fickerjeva zastran Ijubljanskega prebival-stva — da od 100 kranjskih vojaških novincev znajo samo 4 brati. Pa recimo, da jeto res, zakaj bi pa bila spet duhovščina tega kriva? Ali so „Tagblattovcem" se tako možgani zmešali, da ne vejo, da je vlada šolske postave dajala, da je ona učitelje postavljala in vrhovni nadzor ona imela nad vsem šolstvom? Ali ne vejo, da le ona je imela oblast v rokah, ljudi v šolo siliti? Ali ni ona davkov jemala in pobirala od ljudi vse do zadnjega krajcarja, iz česar bi se bile lahko šole zidale in učitelji zdrževali? Ako tedaj ni bilo na Kranjskem dobrih in dosti šol, kako bi duhovščina morala tega kriva biti, a ne tisti, ki so imeli denar, oblast in silo v svojih rokah, ter bi bili lahko šol napravili, kolikor in kakoršnih bi bili hoteli?! Ali pa je morebiti duhovščina bila kriva, da se je še v teh malo in bornih šolah, kar jih je bilo, namesti nauka v maternem jeziku raji nemškovalo? in da so se namesti koristnih reči raji ubijale mladini prazne nemške besede v glavo, brez vsake pameti, in toraj brez vspeha, da je bil čas in denar zgubljen, in da je že kaj posebnega bilo, ako se je kdo toliko naučil, da je znal z nemškimi črkami svoje slovensko ime podpisati? — Tedaj je spet jasno, da, če je bilo malo šol in slabih, in če niso imele dosti vspeha, spet ni duhovščina, ampak vse kdo drugi kriv, in da je tudi ta „Tagblattov" dokaz zoper duhovščino popolnoma ničev. Naj „Tag-blattovci" vendar ne mislijo, da je kdo tako aboten, da jim bode verjel njihove čenče, saj jih še sami ne ver-jamejo! ^ Ravno tako hromast je pa njegov tretji dokaz. Skličuje se namreč na znani ukaz deželnega predsednika pl. Konrada do okrajnih poglavarjev, češ, da ta ukaz uradno potrjuje vse, kar mestni odbor duhovščini očita. „Tagblatt" si je sicer delo res zelo zlajšal s tem, da je gosp. deželnega predsednika naprej potisnil in se lepo za njegov hrbet skril; al dokazal siromaček s tem ni čisto nič, in zato ne, ker se tudi ukaz ne opira na dokaze, ampak na gole ovade. Ukaz ne vé povedati druzega nego da so prišle ovade. Z ovadami pa ni še nič dokazanega. Ali ni mogoče najpoštenejšega člověka ovaditi? Ali je v vseh teh ovadah tudi kaj resnice, to se ima še le skazati. Tako je tudi ta „Tagblattov" dokaz brez vsake veljave, in tudi on ne bo mogel zbrisati mestnemu odboru grde maroge, ki se ji pravi obrekovanje. Vrh tega pa še eno — in to prav lepo od „liberalcev" in „ustavoljubov". „Tagblatt" pravi, zakaj se je duhovščina oglasila zoper spomenico „gemeinde-rathovo", a ni pustila brambe škof u! O ti precartani „liberalizem !" — da se kdo ne vstraši tacega vraga, predstavljali mu bodemo vselej 3 križe ff + — tedaj duhovniki, grdo pred svetom psovani, ne smeli bi se še sami zagovarjati; morali bi še le svojega gospoda škofa prositi, da on namesti njih besedo poprime! Drugi -krat se ttt „liberalizem" hlini in slini fajmoštrom in kaplanom, kako da za-nje delà, ako zahteva vničbo konkordata, ki jih s užne delà škofom, —a zdaj jih „Tagblatt" hoče staviti pod tako kuratelo škofovo, da se v svoji pravdi še sami zagovarjati ne bi smeli! Tako se lažnjivost sama lovi v svojo mrežo! Znanstvene stvari. Sporočilo o XIV. odboroví seji slovenske Matice • v Ljubljani 24. junija 1869. 1. (Konec.) d) Po odstranjenih mnogih ovirah smo prišli do tega, da so tudi „Vodnikovi spisi" že v tiskarnici. Ako si. odbor želi, preberem mu pogodbo, ktero je odsek zarad njih sklenil z gosp. vredovalcem Fr. Lev- stikom. (Odbor želi, da se prebere; to se tudi zgodi.) Žal mije, da o „Slovenskem Štajarju" si. odboru ne morem poročati druzega, nego sem poročal že v mnogih sej ah, namreč, da ga še nismo mogli dati v tiskarnico, ker nam še niso došli rokopisi. e) O telovadni knjigi, ktero odsek nasvetuje, in o „Sokol-ovi" ponudbi bode obsirnejši govor pri 4. točki dnevnega reda. f) Odsek za sestavo opravilnega reda je dovršil svoj posel in njegov načrt je pridjan vabilu k današnji seji. 1 Nasvet novomeških dijakov, kterega je Matici poslal odbornik g. dr. Andrej Vojska, bode obrav-navan pod 7. točko dnevnega reda. Do ktere stopinje je odsek za nakup hiše dospel, bode poročal gosp. dr. Jern. Zupanee. — Odsek za „naučni slovnik" sporoča, da se na razpis za vrednika do sedaj ni nikdo oglasil, niti je odsek, da-si je mnogo gospodov nagovarjal, dobil kogá, ki bi ga bila volja, prevzeti ta posel; toraj bo treba še iskati vredovalca. Konec svojega sporočila imam še troje vprašanj, ktera naj danes reši si. odbor: a) Kdo naj letošnjim knjigam in zemljovidom nastavi prodajalno ceno? — (Odbor izvoli za to opravilo gosp. prvosednika, blagajnika in tajnika z naročilom, da se postavi nizka cena. b) Ali tudi letos letniki dobijo vse knjige? (Glej 5. §. Mat. pravil). (Odbor izreče, da.) c) Ali se tudi letos dadó vse knjige tištim novim udom, kteri do novega leta pristopijo in letnino plačajo za 1869. leto? — (Odbor izreče, da.)" Na vrsto pride „opravilni red", ki se po nekterih straničnih oporekah g. Gorjupovih na dr. Blei-weisov nasvet ne bere, ampak beró sele oddelki, ki naj se spremenijo; neke male nasvetovane poprave ali vredbe se tudi sprejamejo. O telovadni knjigi meni g. Trstenjak, naj jo dá le Sokol na svetio, morebiti s podporo Matičino ; toda po nekterih razjasniiih, da nima biti za ude , da jo utegne sprejeti vlada ter vpeljati v ljudske šole, da se bode toraj prodala in je Matica svesta si, da se ji stroški povrnejo, potrdi se odsekov nasvet, da jo spravi na dan Matica. — V kolikih iztisih, to določiti se prepusti odseku. O Schodlerjevi knjigi poroča g. dr. Zupanec, kakor je že omenjeno, in sklene se, da se jezikoslovni nasveti presojevalcev razodenejo g. prof. Tušeku, naj jih porabi po svoji previdnosti. — Tiska naj se v 2500 iztisih. Dr. Zupanec poroča o tem, kaj se je doslej zgodilo o nákupu hiše, prebere pogodbo, in, ko se po-jasnijo nekteri pomisliki, ali ima odbor to pravico in kako bode obrnil premoženje, se enoglasno sprejame nasvet ter dovoli, da se sklene pogodba, vsled ktere Matica za hišo na Bregu št. 192 dá 9700 gold. Pri nasvetu, naj Matica prične izdajati sistematično vredjene šolske knjige, opomni dr. Bleiweis, da z ozirom na neki že storjeni sklep in na sedanje neugodne šolske zadeve prestopimo na dnevni red, kar se tudi zgodí. O vprašanji, kdaj naj se skliče V. občni zbor, se zedinijo odborniki v tem, da se to storí v drugi polovici meseca septembra, morebiti sejmski teden. Po tem pové prvosednik, da mu je ravno pred sejo došlo pismo, v kterem se g. Noli ponuja, da hoče prevzeti pod nekterimi pogoji vredovanje naučnega slovnika; al — zarad obilih prejšnjih opravil se sploh sklene, naj pretrese to reč prej odsek za izdavanje knjig in poroča o tem v prihodnji odborovi seji. Naposled izročí prof. J. Marn obligaci jo narod, posojila za 20 gold, s kuponi vred, ktero Matici daruje preč. gosp. Andrej Bohinec, fajmošter Cerkljanski, ter nasvetuje, da se preč. gospod zapiše med dobrot-nike slov. Matice, v znak nekolike hvaležnosti naj se mu vendar pošljejo knjige, kar jih je doslej izdala Matica in kar jih še izdá to leto, kar se soglasno sprejame. Hvala! Vrtec lepoznanski. Prijateljici. Novela. Poleg Dragoile Jarnevićeve svobodno posnel J. Leviěnik. (Dalje.) IV. V ta čas dospe od očeta Vilneviča v Karlovec pismo, v kterem naznanja, daje sklenil gledé Judite, da pride domů ter se loti gospodinjskih ukov. Ker ste obe deklici ravno hoteli za nekoliko dni očeta obiskati, zato je le-ta doloČno v pismu izgovoril, naj se Judita sceloma od Karlovca poslovi. To pismo je oveselilo tetiko, vžalilo Ljuboslavo, raztogotilo Judito. „Jez ne grem sama na kmete" — zarevska Judita — nočem da bom kmetica; — če ne gré tudi Ljuboslava, pa grém raje služit". Te besede Juditině raztogotile so teto neskončno; hudo se z Judito razprete, in teta jej kar naravnost pravi, da jo, če ne uboga očeta, spoka kar iz hiše. Ljuboslava je stala pri tem hudem prepiru med teto in Judito, kakor na žarečem oglju, ne vedé, kteri bi dala prav. Konečno začne Juditi prigovarjati, naj uboga očeta, ki tako ljubeznjivo za-njo skrbí, ter jo ima v vsem ko lastnega otroka; prosi jo, naj se pripravlja polagoma na odhod; pa — zastonj! — „Ako ideš ti, idem tudi jez, sama pa po nobeni ceni ne" — se zadere Judita. — In pri tem sklepu je tudi ostala. Kaj hoče li Ljuboslava početi, mislili si bodo tu dragi bralci in gotovo še bolj radovedne naše bralke. — Šlepa ljubezen Ljuboslavina do Judite je zmagala; tudi Ljuboslava sklene iti domů. Teta zdaj strašno zroji in prične Ljuboslavo oštro kregati. „Je li to mogoče" — pravi — „da češ zavoljo take malovrednice zapustiti svojo teto, ki te je s toliko skrbjó in obilnimi stroški gojila? — od kod to, da tako strastno privrženost skazuješ njej, ktera je nikoli in nikakor vredna ni? In njej žrtuješ mojo in očetovo ljubezen?" — Lepe res in tudi resnične bile so te besede; al Ljuboslava ostala je vendar pri svojem sklepu. Njej bila je Judita mila, mila kakor sestra prijateljica; mila pa še čez vse zato, kjer jej je z lastno roko življenje otela gotove smrti. Enako čutje in odkritosrčnost, mislila je Ljuboslava, da goji tudi Judita do njej. Al tako ni bilo. Judita je znala vse veče svoje razvade — in le-teh ni bilo malo — le predobro pred Ljuboslavo tajiti; skrivala jih je, da z besedám prislovice govorimo : „kakor kaca nogé". Med vsemi napakami najbolj še pa jej je prikrivala svojo grdo privrženost do možkega spola, in to do možkih brez razlike stanů. Poznala je namreč le predobro Lju-boslavin krepostni značaj in vedela popolnoma, da bi jej tako ponašanja najbolj mrzelo in da bi potem zgu-bila najpred njeno iskreno ljubav. — Al tetiki tudi ta napaka ni bila prikrita ostala, toraj reče neki dan, ko ste se zopet nekaj z Ljuboslavo besedovali in je tudi govor na to cikal, svoji stricnici: „Ljuboslava! varuj se Judite! Hlinjenje in potuhnjenost njena je velika; bojim se, da ne bi ti tvoja ljubezen do Judite še škodila; kajti enaka je kaci med cvetjem.... Bog hotel, da bi se moja predčutja ne vresnicila". Ljuboslava ni na ti besede nič odgovorila, ampak skrivaj je jela snovati priprave, da bi jo brž ko mogoče pobrisala k očetu domů. Al tudi to skušenemu očešu skrbne tetike ni odšlo. V srce jo je to žalilo ; toraj zopet reče neki dan vsa otožna Ljuboslavi: „Ljubezen moja ti preséda; skrb moja za-te ti je že zo-perna.... una hinavka te je vso omamila in zbegala.. * s strupom svoje prekanjenosti te je popolnoma opá-nala.... in zdaj me na moje stare dni še celó hočeš zapustiti, ko sem mislila, da se v tvoji sreči zopet omladim in na novo poživim". — Britke rane so sekale te tetine besede Ljuboslavi v srce; svitle solzice jej priigrajo v očí, in skrivaj je delala sklepe, da ostane. -— Pa čez malo dni privihrá zopet vsa ósasta Judita do nje ter reče: „Teta so me ozmerjali zopet... imenovali me ostudno nesramnico .... nosili se tudi čez-te proti meni ter rekli, da jim je tvoj odhod ravno tako ljub in prijeten, ko moj .... da bodo naji pognali obedve še z grdo, če kmalu ne pojdeve.... itd." Te besede neskončno raztogotijo Ljuboslavo, ja-drno vihrá k teti in jej žaljivo reče: „Ker tedaj želite, da grem, bom šla tudi; hvaležna vam vedno ostanem za vašo skrb, al ljubiti vas ne morem več; — kdor zasramuje prijatlico mojo, zasramuje tudi mene. Da bi bili vi siroto gojili z večo ljubeznijo in potrpežljivostjo, njeno srce bi vam bilo gotovo vdano; sami ste krivi, da vas ne spoštuje in ne uboga. Sla bom, pa prosila tudi očeta, da vam povrnejo vse stroške, ki ste jih imeli z menoj. Zavolj mene naj ne bo nihče na škodi". Tacih besed teta ni nikoli in nikdar pričakovala od sicer krotke in rahločutne Ljuboslave ; — huda ihta jo popade; jezna zapusti Ljuboslavo, gré v svojo sobo, vsede se in napiše bratu naslednje pismo: „Mili brat! Moja stričnica, Tvoja hči edinica, optu-jila se je srcu mojemu in dala se hinavski Juditi za-peljati, da je meni neubogljiva postala.....Njej na 218 ljubav pripravlja se tuđi ona na odhod domů, in zapu- stiti me hoče Iz Pod drage 27. junija. (Nas kraj. Nase gospo Bojim , prepiraje se z manoj m psovaje me • • darstvo in nektere zelje o njem. Nasa zastava.) Pod- se da si zaslepljena reva goji gada v nedrijib, draška vas slovi menda po vsej naši dolini in še dalje, LJ UJ i ili ou y ua oi ^aoi^^ijujua iu va ki jo danes ali jutri v srce pici Bog hotel y da to pa zarad tega, ker je v njej res mnogo premožnih krivo sodim .... Kadar se deklici vrnete k domu, imej kmetov; nekaj pa tudi zarad tega, ker ima precej ugo- posebni pozor na potuhnjeno in zvito Jhidito; če ne, den položaj. "Vas stoji ravno v sredi med poljem in prav daleč v mejo hoditi po steljo, tako, da ni bodo njene napaČnosti poslednjic še Tebe samega iz mejami grada pognale .... Ljuboslavi odpuščam; — omamljena drva in les za trte; pa tudi s polja se pridelki brez in zapeljana je od prilizevanja in krasotě Juditině, velicega truda izpeljejo. Okoli in okoli vasi raste trta, Zdravstvuj! Tvoja Te Ijubijoča sestra Svakevičeva". (Dalje prihodnjič.) Dopisi gornjega Krasa. 9 (Žalostno pogozdevanje Krasa.) Uže lansko leto smo po „Novicah" štev. 52. vprašali : kam da gré ovih 10.000 gold. koji SO IZ državne kase v pomoč pogozdevanja Krasa odmerjeni? Na to vprašanje nismo niti po „Novicah", niti po druzih časopisih do danes še odgovora dobili. Čudno! — A dan danes imamo drugo , se bolj važno, pa za nas ža- lostno vprašanje do naše visoke vlade, osobito pa do tržaške deželne vlade in njenega inšpektorja staviti: ali je namreč imenovani vladi in Scharnaglnu znano : kaj delà gosenica, ktera se po naše góbovnik (Schwamm- spinner, Liparis dispar) imenuje? Ali jej je znano, kako let Kras pogozduje? Ako to go- naŠe mnenje že ta „Spinner" uže več spodom pri zeleni mizi ni davno opravičeno , da ti gospodje za naše materijalno se znano, je a za dobro malo ali celó nič ne skrbijo ter gozdevanje naših golicav čisto nič mar ni. Zato se drz- jim po- naše vlade, da se pošlje inspekcija y y " vse naše hrastovje in da Je îme- cerovino v nemo zahtevati od ktera je iz našega plaćana, na prepričanje novani „Spinner zimsko obleko djal, *) in tudi uže čez sadno drevje planil. Ce bi se pa sl. inšpekciji uže ne ljubilo do nas daljnih priti, naj se na svoje proti hribom tržaške okolice obrnjeno okno z dalnogiedom bo da potrudi, a videla Je ,Schwammspinner" tudi tam uže skoraj po vseh drevesih svoje delo dovršil. Da ni inspekcija za pogozdevanje Krasa v Trstu do sedaj še tega zla spa- zila, to se nam prav nič čudno ne zdi y kajti uze pri nje- nem rojstvu smo večkrat javno izrekli, da se nam ne dopada in da ni za naš Kras. Imenovani mrčes uže nekoliko let po doljnem Krasu škodo delà, lansko leto je tam vse drevje obril, potem so pa meseca kimovca njegovi metulji pri priložnem vetru k nam prifrfrali in toliko te gnjusobe zaplodili, da se bojimo , da je ta gnjusoba, razen tega, da nam sčasoma vse naše drevje pokončati utegne, tudi v obziru zdravja škodljiva, poti, te gnjusobe na levo in desno s palico odbiti in vkljub temu vendar še polno glavo in polna pleča te grdobe naleze. Ako se razširjanje tega mrčesa kar najbolj mo- ________I , Po koder drevje na-nje visi, more človek cele grešte goče in kmalu ne ustavi, kar se pri dobri volji posta- vodajstva lahko zgodi, planejo njegovi metulji od nas na Pivko in v senožeška Brda, kjer je še nekaj hra- Po- čudno osodo: stovja, in potem bode tudi ipavska dolina trpela. gozdevanje Krasa ima kakor vse ljub- kaže tržaški deželni vladi ni zato dosti ali nič mar ljanska vlada pa od druge strani pogubljivo individualno *) razdeljitvo soseskinih gozdov dovoljuje , kar v popolni pogin kmetijstva po celem Krasu peljá. Al ni vse to resnega presodka vredno? nekaj po njivah, druge pa po nogradih. Tudi zarad tega, ker Poddražani mnogo vina pridelujejo, se šteje Ze imé Poddraga naznanja, da naša vas med prve y v kterih izvira vas stoji ravno pod mejo (dragami neusahljivi studenec, ki oskrbuje leto za letom Poddra-dražane s potrebno vodo za perilo in ljubo živinico. da so se Menda ravno to je naše prednamce nagnilo tukaj naselili. Res neprecenljive vrednosti je omenjeni za naso vas y potok po vrednosti ceniti. leto za letom ker le on, kdor vode nima, ve jo vasčanom Pa ravno ta potok jemlje tudi neprecenjene vrednosti, kajti vsa gnojnica, rekel bi iz cele vasi, se v njega izteka: vas šteie nad 100 hišnih številk, — koliko je tedaj vredna voda od vseh teh gnojišč? — Kdor je že poddraško polje prekoračil, videl je, da je zeló obširno ter da se vsako leto veliko sená prideluje na njem; al ko bi omenjena gnojnica na polje se odcejala, za gotovo se sme reči, da bi bilo na leto za 2 tretjini vec sená nego do sedaj, kolika vrednost tedaj y ki pa v zgubo gré! Ni nemogoče ne, da se omenjena voda na polje izpelje; mnogo bi res to stalo, pa tudi resnica je^ bili vsi stroški obilo povrnjeni. Da bi se pa to da doseglo, morala bi biti sloga in edinost. darjev sem ze Več gospo- slišal reci da bi se to doseglo, ako bi se en inajhen hribček „Gorica" prekopah Pa tudi niže na polju bi se voda lahko iz potoka izpeljala, ako bi se za-njo naredil primeren kanal ali vodotoč, po kterem se voda o takem času izpuŠčala, kadar bi bila naj- «v, » v -----— ----—J bolj gosta, to se primeri po dolgi suši, kadar naliv daj! Za drevjerejo so se nekteri dobro dežja pride. Morebiti, da bodo zanamci bolj na to gledali, kar Bog vneli, in to je prav; da bi imeli dosti murbovih dreves, ne bi bilo treba toliko skakanja zavoljo perja, kakor gaje leto3 bilo; koliko drevje koristi, ni moč prera-čuniti, za potrebni les, za sadje, za steljo, za senco in za drugo; in koliko bi še le za našo dolino hasnilo,. ako bi bila z drevj em obraščena — zarad silovite burje* Kmetovalci! Le drevje, le drevje sadite, kar je najveé mogoče ! Ce m bolj bode naša dolina z drevjem obra- in tudi suša ščena, tem bolj bo burja moč zgubljala y bode manj pritiskala. Naj vrh tega še eno ree ome ni to y in to je bendima ali trgatev grozdja. Bi ne bilo bolj prav, da ne bi se vse grozdje ob enem času trgalo? Pri nas gledajo gospodarji sploh, kdaj je grozdje v plantah zrelo; med tem pa jim že po nogradih pod zlo gré; saj je vendar nespametno z dobrim slabega čakati; sai vendar ne bo nobeden z zrelimi saj figami (smokvami) zelenih čakal y da bi sezorile in bi potem vse na enkrat pobral. Iz tega sledi se zrelo grozdje pred drugim trgalo, trdim. y da naj bi tem pa ne da je moja misel najmodrejša; naj tedaj to rec drugi bolj umni vinorejci presodijo. Naj v se * To isto toži v 50. listu „Triglava" gosp. Schollmayr iz čankam srčno zahvaljujem. lastnega prepriČanja na poti v Gorico. konečno pristavljam, da tudi naša čitalniška zastava je bila na Vižmarskem taboru s tribarvenimi trakovi in z ven-cem od ljubljanskih vrlih Slovenk obdarjena; za to ljubav se v imenu vseh čitalničarjev vrlim Ljubljan- Vred. Ivan Jamšek. O tem, kakor smo že rekli, so si žalibog! misli še zeló navskriž. Treba, da bi se »koda razdelitve med posamne lastnike kraške na drobno po posestvih dokazala. Vred. # Zato je bolj prav pisati: Poddraga mesto Podraga Pis 219 W m ^ Iz Crnoiiklja 24. junija.*) — Tudi nam novi čas ne sipi je rožic na pot ustavno , temveč pa čujemo in vidimo žandarjev. Včeraj zvečer so fantje naši po starodavni navadi na vrhu v sadeži kres kurili; obilo se jih je ondi zbralo, peli so, z možnarji strelali in se po-menkovali v narodovih šegah in navadah ter so prav veseli bili. Al proti polnoči pridejo žandarji, — vendar ker ni bilo treba nikjer redú in mirú delati, za kterega so naši fantje sami skrbeli, so odlazili kmalu in mi smo jim vošili lahko noč. Iz tega vidite, da naš c. k. o&rajni glavár grof Chorinsky, nekdaj učenec v pisarnici vašega gosp. Pajka, v vsem posnema mojstra svojega. Da bi le ta dva možá obá tudi v vsem razumela, da ne živimo vec v časih absolutizma! — Naš pošteni gosp. Kolbezen mora tudi grenjke pozirati in nedolžen mnoga obrekovanja trpeti; po sili hočejo, da on denar daje ljudém, da jim vino kupuje — čemu pa? tega ne vé nihče. Naši ljudje imajo sami zasluženi denar, da si lahko kupico vina kupijo , in g. Kolbezen ni tako denaren mož, da bi ga trosil po svetu! „Pa — ga iz Ljubljane dobiva!" pravijo ovaduhi. Dozdaj žalibog! še nismo nikjer in nikoli slišali, da Ljubljancanje kujejo na nas deželane denar; saj bi menda sami radi, da bi ga jim mi iz hrvaške granice gori poslali. Ce pa Ljubljancanje! imate res novcev veliko, pošljite nam jih, da bomo boljo živinico gleštali, mašine kupili za poljedelstvo itd. Iz Predoselj nad Kraiijeni 2. julija. — Spolnu- jem le dolžnost, da se si. c. k. kmetijski družbi za blagovoljno mi podeljenih 20 gold, s pohvalnim pismom presrčno zahvaljujem. S to zahvalnico naznanjam pa tudi, da smo do sedaj sto dva in trideset tisoc pet sto in šestdeset (132.560) glogovih belinov (belih metuljev) pokončali. Ni jih veliko več videti, pa kteri so še, so tako plašni, da se koj v višavo podajo, ako se jim človek bliža. — Videti je pa po sadunosnem drevju, po peresih, veliko zastavljenih rumenih jajčic, iz kterih se na solncu sredi julija izlezejo gosenice. Nosijo mi otroci peresa, na kterih so taka gosencina jajčica, po šoli pa jih potarejo, da se bolj privadijo jih tudi domá pokoučevati. Perja so že nanesli blizo en jerbas. Poleg tega pa opomnim tudi to, da otroci ne smejo na drevje lesti, da kdo doli ne pade in se ne poškoduje. Kolikor jih pa pri tleh vidijo in doseči morejo, jih smejo natrgati in v šolo prinesti. Će jih jim pa stariši po drevju oberó in natrgajo, da mi jih več prinesó, me toliko bolj razveselé, ker to kaže, da se tudi drugi tega delà po-prijemajo in veliko še ne izvaljenih gosenic pokončajo. **) Bog daj, bi se tudi v naši domovini kmalu vzajemno poprijeli koristnega delà, kakor se to po drugih deželah že godi! Jan. Sajè, učitelj. Iz Ljubljane. (V seji glavnega odbora družbe kmetijske), ki je bila 4. dan t. m., so se med drugimi obravnavale sledeče važnejše reči. Dr. Bleiweis je poročal, da je gospod minister kmetijstva grof Potocki zopet blagovolil družbi zagotoviti 300 gld. za premije takim kmetom, ki si po poduku kmetijske družbe napravijo dobra gnojnišča; ta poduk se bo očitno naznanil in takrat tudi povedalo, na koliko premij se bode razdelilo omenjenih 300 gold.; dalje je gospod minister družbi poslal 600 gold., iz kterih naj se štipendije naredé/da grejo pripravni kranjski mládenči letos se na Moravsko umnega izdelovanja prediva učit; drugo leto hoče minister več podpore dati, da *) Zakasnjeao in zato nekoliko okrajsano. Vred. **) Pohvalite, gosp. Sajè, tudi v imenu „Novic" pridne svoje áolarčke in njihove umne stariše, da, z Vami združeni, pa sebi na korist, se tako marljivo vojskujejo s sovražnikom, ki nam pokončuje sadje in poljske pridelke. Vred. grejo v Belgijo; — vrh tega je družba dobila še 800 gold, za povzdigo sadje- in vinoreje, 500 gold, pa jej je zagotovljenih za izdelek kmetijske statistike kranjske. Kako se bojo vsi ti denarji obrnili, bode določil pomnoženi odbor; danes pa je bilo sklenjeno, zahvaliti se si. ministerstvu za blagovoljno denarno podporo, v enacih delih izurjenega gosp. Schollmaj er-a pa naznaniti ministerstvu, da bo po nacrtu izdelal statistiko. — Na priporocilo ministerstva kmetijstva bode družba iz se v erne Amerike po c. k. konsulatu na-ročila si 10funtov semena nove rastline, ki se imenuje Ramie (Bohmeria tenacissima), iz ktere se delà predivo tako lepo, da je platno lepše kot iz navadnega našega prediva in se sveti kot svila. Ker so po popisu tej rastlini naši kraji s srednjo gorkoto in rahlo pešeno zemljo prav pripravni, željno pričakujemo semena, da se skusi tudi pri nas ta rastlina, kteri ne škoduje ne deževno vreme ne suša, in enkrat vsejana več let raste. — Na željo začas, predstojnika poddružnice senožeŠke gosp. Z elén a, da bi se c. kr. deželni vladi vložila prošnja za prepoved individu eine (osebne) delitve gozdov, je bilo sklenjeno, gosp. Zelénu naročiti, naj bi prav na drobno popisal škodo take delitve v kraških gozdih. — Za ustanovo na spomin si. Pabsta bode po predlogu gosp. Pregeljna kmet. družba darovala 20 gold. — Prošnja županije železniške, naj bi se v Selski dolini napravila štacija ces. žebcev, je rešil odbor tako , da krepko zagovarja potrebo te štacije pri dež. vladi. — Ker družba kmetijska v Gorici ni dala družbi naši povoljne pomoči na roke, kako bi se mogli na Kranjskem přiděláni kokoni lahko spe-čati, je dr. Bleiweis opomnil, da je silna in nujna potreba, da družba najde pot, kako bi naši svilorejci lahko spečali svoj mali ali veliki pridelek; ako se jim ne odpré taka pot kmalu, bojo zgubili veselje do sviioreje, ktere so se zadnja leta prav živo poprijeli. Na to se vname živa debata, ktere so se udeležili gospodje Peter Kozler, dr. Orel, Lasnik, S eho 11- mayr in Jož. De be vec, čigar predlog je naposled obveljal: naj se namreč voli odsek (Kozler, dr. Bleiweis, dr. Orel, Schollmayr in Lasnik), ki prevdari, kako bi se na akcije napravila predilnica v Ljubljani za domačo svilo. — Kako si ministerstvo kmetijstva res na vso moč prizadeva povzdigniti kmetijstvo v vseh razdelkih, kaže uam tudi to , da je z oklicem 17. rožnika razpisalo premije za svilorejce v cesarstvu našem in sicer premije velike: po 400, 300, 200, 100 in 5 cekinov. Odbor je sklenil, da se ves razpis naznani svilorejcem po časnikih. — 6 gospodov bogoslovcev je v nedeljo popoldne naredilo na vrtu kmetijske družbe preskušaje iz sadje-, murbo- in sviioreje s prav dobrim vspehom; gosp. Prijatelj je tudi že dobro izurjen v mi-kroskopičnih preiskavah. Tudi še trije gosp. preparandi so iz murbo- in sviioreje naredili preskušnje. — Od gosp. Ant. Nedveda je 12. delo Offer- toriuui (Benedic anima mea Domino) za samospev z orgljami ali fisharmoniko prišlo ravnokar na svitlo ; cena mu je 40 kr. — Dolga pravda je tedaj končana: v Senožeče in Košta nj evico priđete c. k. sodniji spet nazaj. — Huzarji, ki so po jancji in vevški dogodbi prišli mir dělat v okolico ljubljansko, so šli spet nazaj, ker niso nikjer nič nemira našli in so se sami čudili, čemu da so prišli. — (Kako dunajski časnik „Vaterlandu v 182. lis tu naše šolske inspektor je klasificira.) „Razun gosp. Moćnika, Raktelja in Bohma — pravi — ki so znani kot zeló iskreni učitelji, vsi drugi niso izvrstni izvedenci (Fachmânner). Ali se more to morebiti od grajšcaka 220 řeči, ki ima le to zaslugo, da je pridno hodil šolske preskušnje poslušat? on je ni. Ali je izvedenec oni gospod prijatelj šolstva, a izvedenec moč ločlj ki kupaj t i n na vso pri prvi svoji in- pismo pisal delavcem špekciji še tega ni vedel, kaj in koliko se uči v prvem slavizem! zarota! hochverrath k upaj Ko bi pač kak Slovenec enako v Moskvo, kako bi kričali: pan- itd razredu, m je v Zeit", čeravno že Dvalizem je res Kako pogačo hočejo Nemci peči blizo 15 let v šoli ne rabijo več tega Slovanom, temu očitna priča je spet list dunajské „N. razredu govoril o „halbvergangene vstvaril vatla izraza, m kteremu manjka priljudno obnašanje do otrok Presse y u tako y da so deklice v glavni dekliški šoli y ko je iz- d od 1. julij y ki pravi: „Ravnopravnost praševal, pred njim se tresle kakor pred bavbavom? tovst Neki drug teh malo spretnih izvedencev je bil pred malo djanj leti od visocega gospoda priporočan njegovemu před- li s tu itd. peli aj e m pošto vanj e p (besedi) res lepe reči, al v so v teoriji v pogubo Nemčij je bolj u beremo svèt: „V politiki stojniku, naj ima potrpljenje ž njim, zato, ker je včasih kakor komu drugo lice nastavljati u enmalo prismuknjen ; vendar je isti visoki gospod mu glas zdaj pripomogel do časti šolskega inšpektorja. k Cujt In v istem vico delati y Slovani take Neka Ali v nemškem listu, ki je z vlado v ozki zvezi! niso to gla druga bistra glava ni mogla na navadna vprašanja pri gubo tirajo? učiteljskih konferencijah odgovora dati; da bi pa ta je pa dunajsk judovskih pisarj Nič 3V, ki Avstrijo v po surovejši kot judovski listi te baže 9 d aš k mož vendar ktero zadel, ker si je domišljeval y da je list, kteremu je imé yy Wehr zeitung , ki je o jancji in vevški dogodb tako pre prvak med vsemi, je skrivé vzel izdelano nalogo svo- drzno , tako neumno in surovo pisal in gnojá nakidal jega soseda in po tej naredil svojo; znal pa se je tada- na slovenski narod toliko, da — ako bi pisač tega se- njemu šolskemu nadzorniku dobro prilizniti in po tej stavka organ bil armadi avstrijski — bi obupati morali poti je slovel za enega najboljih učenikov, čeravno nad Avstrijo! — Hvala Bogu! da so vendar tudi ^ kot izvedenec „tabula rasa". Taka je tudi z nekim drugi nemški časniki, kterim se gnjusi tako časnikar- je -----,,------------• ----; ----- -------— ^om^* , drugim teh gospodov; ko je glas počil, da je izvoljen stvo. Tako dunajska a za inšpektorja, so vsi sosedni učitelji vskliknili: „Sonn- und Montagszeitg." pise a to ni mogoče! Britko bilo za našo deželo in za naš „Avstrijsko vladno časopisje je tako hlapčevsko kakor nobeno drugo na svetu. Laž, prevara, hinavstvo in su- narod, ako bi ne imeli boljih učiteljev kakor so ti in- rovost, to so lastnosti tistega časopisja, za ktero daj špektorji. in čuditi se moramo vladi y da je prezrla to- vlada iz davkov na leto već kot pol milij gold Mi liko izvrstnih in skušenih učiteljev in šolske inspektorate obžalujemo grehe vladine, a zaničujemo stanje njenega z malo izjemami izročila manj sposobnim osebarn." Čez m HM I ^HH Kreči prestregli še v zadnji uri, ko se je imel tat posloviti (Kolosalno tatvino 3000 gold.) so časopisja, ktera le litičnega življenja še množiti demoralizuje in pomaga gnjilobo po Po Nar u od štacune. Gospodarjev hlapec, pometaje štacuno v popisu? kaj pravi „Laibaherica" in „ pravici prasa ,, Tagblatt a Slov. temu špitalskih ulicah, predno se je imela po razprodanem blagu zapreti, je po naključbi zadel pod štelažami na zaboj , v kterem je bil skrit kos platna, ki je odkril potem veliko tatvino v denarji in blagu nad 3000 gold. doprinešeno v 5 mesecih. Plahi tat je sprva hotel ta- iVovičar iz domaćih in ptujih dežel. nedeljo začnete delegacije na Dunaji zborovati 60 poslancev iz državnega zbora dunajskega in 60 tudi kmalu je razodel — zaklad svojih dolgih ™ ogerskega, čeravno moramo mi plačati 70, Ogri pa prs tov, ki se je povrnil lastniku; ali je pa to y se je dobilo že v tuji hiši, tudi že vse, bode preis kar kava 30 od sto. Ogerski zbor se je jel sam sebe zeló gristi zarad novih pravosodnih naredeb ; tudi med kazala. Ta člověk je nemšk turnar, ki je bil tudi Deakovci je razpor. Minister pravosodja hoče odstopiti. na Jan čj em. Zakaj „Laibacherica" in „Tagbl."-, ki medalje bolj se kaže tu in unfcraj čitave, aa toiiKo stakneta sicer vsako nerodno bolho, ne zinita ne bese- hvalisana nova^êra že pojemlje. Nove volitve deželnih Zakaj Laibacherica" in Tagbl. ki Čedalje bolj se kaže tu in unkraj Litave, da toliko dice o tej tatvini, ki je šla iz ust do pač ugane vsak sam lahko. ust po mestu, to poslancev na Ceskem in prihodnje postopanje Polja kov : to ste dve v Avstriji zdaj najvažnejše reči y ki (Skrb za ljubljanske Slovence) gosp. Taj ka je da gré kaka družbica na de- bote razsodile osodo decemberske sisteme. y da, zvedši, tako velika želo, pošlje kar žandarje in služabnike na tišti kraj. Tako je bilo spet v nedeljo popoldne na Igu. Mi gosp. Pajku za gotovo moremo povedati, da taka „skrb bolj draži kakor miri. ljudi Žitna cena v Kranji 5. julija 1869. Vagán pšenice 5 fl. 10. rži 3 fl. ovsa 2 fl. 20. sorsice 3 fl. 56. (Poberki iz časnikov.) Dunajskému časniku 2 fl. 65. — krompirja fl. 30. ajde 3 fl. 50. ječmena I fl, prosa fižola 3 fl. 52. » yy da se tù snuje med Wanderer" se iz Ljubljane piše, mladoslovenci" demokratično društvo, ki bode v združbi z mariborskim slov. političnim društvom pobijalo neliberalne namene Bleiweis-Costove in pa kle- ,Lai- V U rikalne vpljive. Graška „Tagespošta" in po nj ej y Žitna cena v Ljubljani 3. julija 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 60 bacherica" ste brž slavo zapeli „demokratom ljubljan-sko-mariborskim", rekši, da ž njimi se bode dala pametna banaske 4 fl. 90. tursice 2 fl. 90. soraice 3 fl. 26. V 9 rm 2 fl. 70. ovsa 2 fl. jecmena 2 fl. 40 prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 60. K beseda govoriti. Pravijo y da Je Germovnik spustil to m p 1 fl. 50 časnikarsko raco na bajer „Wandererjev", od kodar je brž letela v močvirje ,,Tagesp. in Laib. Grof Kursi ua Dunaji 5. julija. Anton Auersperg (Anastazij Grun) je pisal te dni delavcem v Berolin pismo 5% metaliki 62 fl. 55 kr. Narodno posojilo 70 fl. 60 kr. Azijo srebra 12 J fl. 50 kr Cekini 5 fl. 93 kr. , v kterem roko, ki jo nemški sever podaja nemškemu jugu, srčno stiskuje, ter med drugim v tem pismu pravi, da nikdar ne bo vgas-nila v njem vera do tiste nerazrušljive skupnosti, v ktero se preje ali poznej e zediniti mora to, Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 3. julija 1869 36. 86 67. 19. 80 Prihodnje sreckanj Gradcu 18. 48. 54. 14. 83 na Dunaji 17. jnlija. Odgovorni vrednik: Janez Mumik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj