Leto XLIV - št. 102 - CENA 30 SLT
Kranj, torek, 31. decembra 1991
Obet prijazne domačije
PredSAMOstojni Sloveniji v spomin (658-1991)
Vtharjov jeznih mrzle domačije bilepokrajne nase so, kar, Samo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov, veter brije.
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmam suzno ramo; od tod samo krvavipuntpoznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.
Ni dolgo tega, kar nas je pesnik Tone Pavček opomnil, da je vsa slovenska zgodovina do Prešerna (ali pa kar do današnjih dni) zajeta v gornjih dveh kiticah iz Sonetnega venca (8). Kralj SAMO, ki je vladal veliki slovanski plemenski državi na ozemlju današnje Češke, Moravske, Slovaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije, je umrl leta 658. Karantanci so nato uživali svojo SAMOstojnost še do 745, ko so se pod knezom Borutom podredili Bavarcem in z njimi Frankom. Veliki frankovski državi je tedaj vladal Pipin Mali (714-768), sin Karla Martela, kije pri Poitiersu (732) zaustavil prodiranje Arabcev v Evropo in oče Karla Velikega, ki ga ni treba posebej poveličevati. Za ilustracijo "viharjov jeznih mrzle domačije"pa bo zadostovala omemba nepopisno strahotnega leta 1348. Kdo se ga danes sploh še spomni? Potresa namreč, "kije trajal 40 dni ter porušil 26 mest in nešteto vasi - samo razklani Dobrač je s plazom zasul 17 koroških vasi in novih 8 vasi je zalila zajezena Zilja. Naslednje leto je pokosila še kuga 'črna smrt' nad tretjino ljudi, redko obdelana polja pa so uničile kobilice. Take stiske naš svet še ni poznal." (Dr. Maks Miklavčič, 1971)- Kaj nam je danes sploh hudega ?! Prešeren v svoji pesnitvi seveda ne pozabi na Jana Vitovca, kije v 15. stol. poveljeval enotam domače plemiške rodbine grofov Celjskih v njihovih bojih s Habsburžani. In če gremo tako naprej, pridemo do nam bolj znanih let 1848, 1918, 1941 in 1991. Taka je pot od izgube SAMOstojnosti do oSAMOsvojitve, ki se je dopolnila ravno letos. Če bi bili nagnjeni k pretiravanju, bi rekli, da se je v zadnjem letu dni od plebiscita prek razglasitve samostojnosti do sprejema nove ustave zgodilo več kot v prejšnjih viharnih in nesrečnih trinajstih stoletjih.
To bi bilo res veliko pretiravanje. Ne smemo namreč pozabiti, da se ravno v teh hladnih in pozabljenih stoletjih vrstijo de-m
janja, ki vsako po svoje pripomore v napredovanju oSAMOsvojitve slovenstva. Celjskim bojem s Habsburžani, v katerih Slovenci izgubimo prvenstvo domačega plemstva (1456) in bojem proti Turkom, v katerih branimo jugovzhodni prag zahodne Evrope, sledijo Trubar in njegovi, ki povzdignejo slovenščino v knjižni jezik. Za staro pravdo se puntajo slovenski kmetje. V drugi polovici 18. stol. se pod razsvetljenima vladarjema Marijo Terezijo in Jožefom II. začne slovenska kulturna in gospodarska prebuja. Leto 1848 prinese program Zedinjene Slovenije, temeljni in nikoli uresničeni slovenski politični ideal. Ob prelomu 19. v 20. stol. smo priča silnemu gospodarskemu in političnemu SAMOorganiziranju Slovencev. Tudi v obeh Jugoslavijah, kakršni že sta bili, proces oSAMOsvajanja napreduje. Da o narodnoosvobodilnem boju (1941-45) niti ne govorimo.
Danes, ko imamo svojo lastno, SAMO-stojno, neodvisno in mednarodno priznano državo, nikakor ne smemo mimo dejstva, da je bilo zanjo treba 1300 let klubo-vati viharjem. Le upamo lahko, da je "ropanje Turčije" z odhodom jugovojske končano za zmeraj. Zavedati se moramo, da "očetne razprtije" niso pozabljene, da lahko oživljanje le-teh še kako obloži svobodno ramo zdaj, ko nismo več ogroženi od zunaj. Bodimo torej realisti. Viharji bodo še, a naše domovanje bo vseeno bolj prijazno. Tako domovanje bodi prva SAMO-stojna slovenska država, za slovenske domačije, ki ostajajo zunaj nje, v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu, pa bo treba še posebej skrbeti.
Pazimo, da nam SAMOv duh, ki se je končno znova podržavil, spet ne izgine. Tokrat zavoljo nas samih.
MIHA NAGLIC
Kranj, tel. 324-734 " Prodaja vozil OPEL in FORO.
Prodajamo tudi na sejmu. VECTRA GL1,6 i 28.700 DEM
0
/D ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJC FORMU
JW_/   I    I Šuceva23, Kranj
MCm r\r\\r\r\\/   Tel-: 064/241 -438
/    m   \J\JW \kJV      Fax: 064/241-464 PROIZVODNJA: stavbno ključavničarstvo, predelne stene po sistemu RIGIPS... TRŽENJE: metali, kemikalije, elektromaterial, ležaji, proizvodi za ogrevalno in vodovodno tehniko...
INŽENIRING: projektiranje, izvajanje in nadzor...
Vsem poslovnim partnerjem veliko sreče in uspehov v letu 1992!
GLAS    2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 31. decembra 1991
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Leto neverjetnih sprememb
Pomislite: če bi vam decembra 1990 kdo rekel, da bo Slovenija leto dni kasneje samostojna, neodvisna in priznana država, ila tedaj Jugoslavije in Sovjetske zveze ne bo več in da bo v svetu vsemu navkljub sorazmerno mirno - bi mu verjeli?
Neverjetno, toda resnično. V letu 1991 so se dogajale in zgodile velike reči. Američani in njihovi zavezniki so potolkli iraškega liktatorja in njegovo silno vojsko, brez velikih človeških žrtev in ako, da se spopad ni razširil po Bližnjem vzhodu. Pol leta kasneje so v Madridu že sed(e)li za isto mizo Arabci in Izraelci, ki so od !948 naprej neprestano merili moči in se štirikrat krepko udarili. Slovenci smo v začetku poletja ugnali svojega zmaja; v desetih Ineh smo sesuli mit o veličini in nepremagljivosti jugovojske. O bćžiču, kije komaj za nami, pa je Gorbačov, ki je avgusta preziri vojaški udar. na TV, pred očmi vsega sveta, prebral svojo od-. topno izjavo. Kaj drugega mu ni preostalo, saj je ostal brez drža-i c. Enajst od nekdanjih petnajstih sovjetskih republik se je zdru-ilo v Skupnost neodvisnih držav, baltiške tri so šle na svoje, v iruziji pa še divja spopad za eno od obeh možnosti.
Tisti, ki na vse to gledajo bolj ideološko, bi rekli, da je minu-lo leto prineslo dokončni zlom komunizma kot svetovnega sistema in planetarno zmago demokracije. Tako je npr. božično mnenje ameriškega predsednika. A to so prej ko ne pretežke besede. Komunizem sovjetskega kova se je krhal že lep čas, pospešeno pa >d 1989; res je propadel, toda kaj, ko je na svetu še toliko neučinkovitega gospodarstva, političnega brezpravja, socialne bede in kulturne sivine. Za veliko besedo demokracije pa vemo. da ni nič več od tistega, kar ji je prisodil pronicljivi Anatole France, ko je zapisal, da je demokracija povsod tam, kjer je vsem enako prepovedano spati pod mostovi - tako revnim kot bogatim.
Recimo raje, da je to nadvse spektakularno leto potrdilo premoč ameriškega družbenega modela nad sovjetskim, zahodnega nad vzhodnim. Ko so Američani pacificirali Bližnji vzhod, smo se čudili, kako da je SZ tako pasivna. K obračunu z Irakom je dala celo predhodno soglasje, na mirovno konferenco v Madridu pa so jo povabili le zaradi vljudnosti; so že vedeli, da je samo še papirnati tiger. Po ameriških pravilih potekajočo igro svetovne politike je pravzaprav še najbolj zmotila mala Slovenija; postala je pravi "špilferderber". Kam bi prišli, če bi se vsi ta mali obnašali tako svojeglavo, so godli ta veliki?! Posebno jih je skrbelo, da se ne hi po našem zgledu ravnale še druge jugoslovanske in sovjetske republike, pa Slovaška in še kdo. Pol leta kasneje SFRJ in ZSSR ni več, zato pa je toliko več novih držav, ki so (z izjemo Srbije!) še kako zainteresirane za mirno sožitje in jih kot take tudi priznavajo.
V svetu se pač uveljavljajo novi subjekti in med njimi nastajajo novi odnosi, če ne zlepa, pa zgrda. Huseina je bilo treba s kopitom po glavi in očitno je, da tudi glave Miloševiča in jugogene-ralov niso dojemljive za "mehke" argumente; zato jih kaže obravnavati trše. Na Bližnjem vzhodu in na včerajšnjih sovjetskih tleh kljub vsemu zmaguje razum in to v razmerah, ki mejijo na njegovo nasprotje. Vznemirja vprašanje, kdo bo poslej obvladoval sovjetski jedrski arzenal. Ko je Gorbačov odstopil, je tistemu, ki ga je avgusta rešil, decembra pa čisto človeško odslovil, izročil črno skrinjico s šiframi za uporabo atomskega potenciala in poznavalci zatrjujejo, da je nepredvidljiva uporaba le-tega izključena...
Ko je bil svet razdeljen na dva bloka, je bilo vse tako enostavno in pregledno. Zdaj, ko je sovjetski pol ugasnil, tega velikega nasprotja in napetosti ni več, a negotovost ostaja. Bati se je. da nove razmere ne bodo tako obvladljive, kot se zdi,in ameriški žandar ne bo vedno pri roki. A to je že stvar novega leta. Staro se je iztekli) v znamenju neverjetnih in za nas ugodnih sprememb. Zataje prav. da ga ugodno tudi sklenemo. Zaželimo si tako kot Paul Valerv: "Najboljše v novem je tisto, kar odgovarja neki stari želji." V mednarodni politiki bo tako verjetno še najboljše tisto, kar odgovarja stari želji po miru.
Voščilo
Leto, ki je za nami, je bilo polno presenečenj, dobrih in slabih, porazov in zmag. Obdobje, ki je pred nami, je še zmeraj nepredvidljivo, čeprav so mnogi cilji že doseženi. Uspehi nam dokazujejo, da smo na pravi poti. Svojo državo si gradimo tudi zaradi boljšega standarda, čeprav so rezultati v sedanjosti nasprotni.
Neodvisni sindikati Slovenije želimo svojim članom in prebivalcem Slovenije prijetno praznovanje božiča in srečno novo leto 1992, političnim strankam in drugim organizacijam pa uskladitev in uresničevanje ciljev, ki so namenjeni dobrobiti ljudi.
Predsednik predsedstva NSS Rastko Plohi
Sredstev za vojno škodo zmanjkuje
Ljubljana, 23. decembra - Komisija za odpravo posledic vojne agresije na Republiko Slovenijo je konec preteklega tedna ugotovila, da sredstev za odpravo neposrednih posledic vojaškega napada nekdanje JLA na Slovenijo, ki so se zbirala po posebnem zakonu, zmanjkuje. Zborom slovenske skupščine je zato predlagana dopolnitev zakona, ki bo omogočala dokončanje te naloge, močno pa primanjkuje tudi sredstev za begunce. Ker tudi po teh dopolnitvah še zdaleč ne bo mogoče sanirati vsega, je predlagano vsem ministrstvom, da pripravijo s kriteriji usklajene zahtevke. Sklenili so tudi. da se del darovanih deviznih sredstev dodeli enajstim otrokom umrlih pripadnikov TO, policije in civilistov. • Š. Ž.
IZGORENJSKIH PARLAMENTOV
Seje zborov jeseniške skupščine
Krediti za demografsko ogrožena območja
Na minuli seji so delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice sprejeli razvojni program demografsko ogroženih območij, ki so v jeseniški občini: Rateče - Planica, Belca, Srednji vrh nad Gozd Martuljkom in Podkoren. Natančen program zimske službe. Nova člana jeseniškega izvršnega sveta sta Vinko Pogačnik in Vojteh Budinek.
Jesenice, 2. decembra - Na minuli seji jeseniške skupščine so za nova člana jeseniškega izvršnega sveta izvolili Vojteha Budineka iz Kranjske Gore, ki bo zadolžen za področje turizma in Vinka Pogačnika, dipl. inženirja metalurgije iz Spodnjih Gorij, ki je zadolžen za področje gospodarstva. Predstojnika upravnega organa občine - sekretarja sekretariata za notranje zadeve občine Jesenice pa bodo imenovali na prihodnji seji skupščine.
Po končani skupni seji skupščine občine so v nadaljevanju razpravljali o predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v naslednjem letu in ga tako kot osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov sprejeli. Prav tako so delegati sprejeli tudi predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Jesenice v prvem trimesečju prihodnjega leta.
Delegati so bili prvič seznanjeni tudi z razvojnim progra-
mom demografsko ogroženih območij v občini Jesenice, med katera sodijo Rateče - Planica, Podkoren, Belca in Srednji vrh nad Gozd Martuljkom. Nekateri delegati so bili kar malo začudeni, da so v jeseniški občini še vedno območja, kjer nimajo osnovne infrastrukture. Razvojni program sloni na zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Eden izmed pogojev za pridobitev sredstev po tem zakonu je tudi izdelan razvojni program za posamezno demo-
grafsko ogroženo območje. Razvojni program mora pripraviti občina do konca leta, potrditi pa ga morajo tudi vsi trije zbori skupščine občine.
Za vsako ogroženo območje so v občini izdelali samostojni razvojni program. V Srednjem vrhu in na Belci naj bi tudi v prihodnje imelo prednost kmetijstvo, ob katerem naj bi se razvile razne dopolnilne dejavnosti. Nasprotno pa v Podkorenu in v krajevni skupnosti Rateče - Planica vidijo prednost v razvoju turizma in trgovine, pri čemer bi kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi imelo funkcijo dopolnjevanja turistične dejavnosti. Delegati so razvojni program sprejeli. Tako bodo nerazviti kraji lahko kandidirali za kredite in sredstva.
Na seji so se seznanili tudi s
predlogom programa zimske službe za lokalne ceste, nekategorizirane ceste, parkirišča in avtobusna postajališča v občini Jesenice. Izvršni svet Jesenice je ob sklepih tega programa priporočil, da se občane pravočasno obvesti in seznani z uresničevanjem tega programa, dat pa tudi pobudo, da se ceste v Kranjski Gori posipajo večinoma s peskom. Program je izredno natančen, saj vsebuje vsa naselja in soseske v občini.
Z uveljavitvijo odloka o spremembi meje območij naselij Blejske Dobrave in Lipe bo nastala med tema dvema krajema nova meja. Delegati vseh treh zborov pa so na minuli seji tudi potrdili imenovanje Olge Troha iz Kranja za namestnico javnega pravobranilca Gorenjske. • D. Sedej
S seje škofjeloške občinske skupščine
Potreb za 60 let
Onesnaženje vode v Škofji Loki so povzročili herbicidi in druge kemikalije.
Škofja Loka, 29. decembra - V začetku preteklega tedna so se zbori Občinske skupščine Škofja Loka sestali na zadnjem zasedanju v tem letu. Največ pozornosti je vzbudil seznam investicijskih potreb na področju družbenih dejavnosti in državne uprave, ki je tako dolg in v seštevku zahteven, da niti približno pravega odgovora, kako zagotoviti potrebna sredstva, ni bilo. Precejšen zaplet je nastal tudi pri predlogu za občinsko garancijo za nakup teptalnega stroja za smučišče na Starem vrhu, kar lahko pripišemo slabi pripravi na odločanje. Po večkratnem glasovanju so se odborniki odločili za garancijo.
Kot vse občinske skupščine na zadnjih zasedanjih v letu, je imela tudi škofjeloška na dnevnem redu veliko število točk -skupno štirinajst. Obravnavi Razvojnega programa za gorsko višinska območja - ta je ostal, v razliko od podobnih programov o demografsko ogroženih območjih drugih občin, kljub strokovni instituciji izven občine (ali prav zato), zgolj na načelni ravni - ter ambiciozno poimenovanega Razvojnega programa turizma v občini Škofjka Loka sta dali odbornikom kar nekaj argumentov za nasprotovanje mnenju Izvršnega sveta, da se Delovni organizaciji Šport in rekreacija ne pomaga z garancijo za nakup teptalnega stroja za Stari vrh. Slabo pripravljena prošnja upravljalcev starovr-ških žičnic - Ludvik Leben je lepo razložil, da je čas prošenj že minil in da se bi morali pogovarjati o smotrnih, ustrezno zavarovanih naložbah tudi za občinske denarje - in sprememba negativnega mnenja občin-
ske vlade v predlog sklepa, so pripeljali vodstvo skupščine v skoraj komični položaj, ko so odborniki glasovali proti sklepu, ki je proti dajanju garancije, kar po tolmačenju sekretarke zborov še ni pomenilo "za". Edino logični izhod je bil, da so odborniki sami spremenili sklep Izvršnega sveta v "za garancijo" in z glasovanjem tudi potrdili. Strokovni argumenti, ki govorijo, da Stari vrh zaradi skromne, predvsem pa kratkotrajne snežne odeje, nima pogojev za razvoj v moderno smučišče, so bili preslišani in tako je le od "neba" odvisno, koliko dolga si je občina (in njene bodoče naslednice!) s tem nakopala.
Na večkratno zahtevo po celovitem seznamu potrebnih investicijskih vlaganj v objekte javne rabe, so odborniki z gradivom za današnjo sejo občinske skupščine prejeli seznam 22 potrebnih investicij na tem področju, ki so v seštevku ocenjene na skoraj 13 milijonov nemških mark. Ker je znesek tako
Uradno o onesnaževanju loškega vodovoda
Na zasedanju skupščine so delegati dobili na klopi tudi informacijo o vzrokih osnes-naženja loškega vodovoda 17. oktobra. Preiskave so pokazale, da so onesnaženje povzročili v vreči in steklenicah odloženi herbicidi in druge kemikalije v grapi med Perkom in Stržinarjem pri Hotovlji, kar je voda ob deževju prevračala in tako so snovi občasno odtekale oz. bile izpirane. Ker je teren počiščen, nevarne snovi izprane, Zavod za medicino in higieno Gorenjske Kranj pa ugotavlja le naravno onesna-žensot vode, upravljalec -Komunalno podjetje Škofja Loka namerava hotoveljski vir ponovno vključiti na vodovodno omrežje. Da bi izboljšali vodno oskrbo, zlasti pa zelo vprašljivo kvaliteto vode v loškem vodovodu, pa že iščejo nove vire. Med dolgoročnimi načrti lahko preberemo celo napeljavo Rodovne.
velik - pomeni kar 60-kratno višino sredstev v ta namen v le-
tu 1991 - se je razprava, kot kost v grlu, skoraj zataknila. Poskusi uvrstitve novih potrebnih investicij (kulturni dom v Lučinah. sprememba programa vrtca v Železnikih) so bili sicer uspešni, vendar so se na koncu odborniki le odločili, da določanje vrstnega reda, kar je bil eden od namenov obravnave te problematike, nima prav nobenega razumnega pomena. Vse nadaljnje prizadevanje je potrebno usmeriti v iskanje možnosti financiranja (v gradivu je
ponujeno: občinski samoprispevek, pridobitev republiških sredstev, prerazporeditev občinskega proračuna, krčenje programa), saj prav primer Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki, ki ji zaradi nesporazumov z Gorenjsko banko grozi .izselitev, kažejo nujnost
in neodložljivost obravnavanih vlaganj. Ali je ureditev knjižnice v prostorih nekdanjega TVD Pratizana v starem mestnem jedru najboljša in najsmotrnejša rešitev - to vprašanje je v očitni nemoči razreševanja celovite problematike na današnji seji razdelilo odbornike - bodo pokazali konkretni projekti, če bodo tudi zanje uspeli zbrati denar... • Š. Z.
Danes seja kranjske vlade
Podražitev stanarin, najemnin in oskrbnin
Kranj, 30. decembra - Kljub vsesplošnemu prazničnemu vzdušju, ki le malo kje še omogoča resno delo, pa si je kranjska vlada na današnji /adnji letošnji seji zastavili kar vrsto resnih in težavnih nalog. Poleg obravnave gospodarskih gibanj v desetih mesecih letos, bo seja -če sklepamo po vabilu in priloženem gradivu - minila predvsem v znamenju podražitev. Obravnavali bodo predlog za povišanje stanarin (te naj bi se v prvih treh mesecih prihodnjega leta povečale za 158 odstotkov, nato pa sledile inflaciji od I. januarja dalje), najemnin za poslovne prostore (za 70 odstotkov), oskrbnin v vrtcih in Domu upokojencev Kranj (za 20 odstotkov) ter odškodnin za uporabo kmetijskih zemljišč (100 odstotkov). Izvršni svet naj bi tudi potrdil prenehanje celodnevne oblike dela na Osnovni šoli Helene Puhar, kjer bodo uvedli od 3. februarja dalje oddelke podaljšanega bivanja, ustanovil in imenoval pa naj hi tudi tri komisije za denacionalizacijo. Ali bo rebalans finančnega načrta za upravne organe - del uresničevanja možnosti, ki jih jc dala druga renominacija proračuna - sprejet, saj je medtem republiška vlada sprejela že tudi tretjo renominacijo, pa bomo poročali V prihodnji številki. • Š. Ž.
Ponoven sklic Zbora združenega dela kranjske skupščine uspel
V upanju na skorajšnji konec
Kranj, 29. decembra - Ko so se zbori kranjske občinske skupščine po daljšem skupnem zasedanju in odmoru z zdravico neodvisni Sloveniji 17. decembra sešli na ločene seje. Zbor združenega dela ni bil več sklepčen. Zato so v začetku preteklega tedna ponovno sedli v odborniške klopi in ob sicer skromni zasedbi, ki je tudi sicer stalna značilnost sej tega zbora, predelali zastavljeni dnevni red.
Nujnost sprejetja dogovora in odlokov s področja davkov in taks, ki morajo začeti veljati z novim letom, je narekovala, da se je moral Zbor združenega dela ponovno sestati še v starem letu. Ponovni sklic po šestih dneh je bil kljub dvomom in strahu uspešen, saj je /bor sprejel vse predlagane ukrepe. Tako z novim letom začne veljat' Dogovor o usklajevanju davčne politike. Odlok o davkih občanov, pa tudi novost, ki smo jo omenili pri poročanju s sej preostali dveh /bo; rov: Odlok o komunalnih taksah v občini Kranj. Podobno kot na seji Družbenopolitičnega zbora pa poskus med/borovskega usklajevanja glede potrditve organa upravljanja in programskega sveta Radia Kranj žal ni uspel in se postopek, ki traja že leto in pol. vrača na začetek. Sprejeti so bili tudi: Odlok o začasnem financiranju javne porabe v začetku leta 1992, o razglasitvi arheoloških spomenikov. Lovsko gospodarski načrti in Program razvoja demografsko ogroženih območij.
Ker so prav tisto popoldne v slovenski skupščini sprejemali novo ustavo, je predsednik zbora i/razil upanje, da bodo na tej podlag' kmalu ukinjeni, čeprav ustava določa le sestavo državnega parlamenta. Do dogovora o novih občinah in morebitnih regijah pa je napovedana dolga, postopna in verjetno imava pot. Da se le število odbornikov - na tokratni seji so ugotovili, da sla delegata iz Tekstilindusd izgubila svojo delegatsko bazo - ne bi preveč skrčilo. • Š. Z.
GLAS
Ustaaovitrlj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORbNJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltedmk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovč.in. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Dani" C« Za\ rl-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn ' Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DbL# — TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835. lclefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku! uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 30 SLT-Naročnina: trimesečni obračun -- naročniki imajo 20°c popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91).
Praznična anketa Gorenjskega glasa
Novoletna pričakovanja znanih Slovencev
MILAN KUČAN, predsednik predsedstva Republike Slovenije: "Pričakujem, da bo navadno, mirno leto, ki bo ljudem omogočalo ustvarjanje, v katerem se bo končala ta nesmiselna vojna, in ko bo omogočeno tudi Slovencem svoje energije obrniti v reševanje gospodarskih in socialnih problemov ter v preseganje razvojnih zaostankov za razvitim svetom. V osebnem življenju pa si želim zdravja, dobre volje in predvsem pravih prijateljev." Kakšno je Vaše novoletno sporočilo Gorenjcem?
"Da naj bodo še naprej Gorenjci, da naj ne pozabijo, da so razen Gorenjcev Slovenci tudi še drugod."
Dr. PETER VENCELJ, minister za Šolstvo: "Upam, da bomo postali v enem letu popolnoma normalna država z vsem tistim, kar pod normalnost države spada, vključno z mednarodnim priznanjem, z vključevanjem na vseh področjih življenja in dela, od kulture do športa, znanosti, gospodarstva, do vključitve v Organizacijo združenih narodov. Osebno pa želim tole. Dokler časa bom to nalogo opravljal, želim, da bi bila v korist temu narodu in da bi te rešitve, kakršnekoli morajo že nastati, bile čim bolj kvalitetne. Pri tem si pa želim, da bi ljudje, ki lahko pomagajo, resnično s srcem pomagali."
DENIS ŽVEGELJ z Bleda, veslač: "Kot športnik pričakujem dober nastop na olimpiadi, če bom uspel seveda priti na olimpiado. Kot človek pa pričakujem srečno leto na vseh področjih, tudi pri študiju, upam pa, da se bodo v Sloveniji zadeve zboljševale."
IZTOK ČOP z Bleda, veslač: "Kot športnik želim dober nastop na olimpiadi, kot človek in še športnik zraven pa nekoliko boljši standard za športnike, nekoliko boljši odnos Slovenije do njih. Skratka, želim splošno uveljavitev Slovenije in
dviganje splošnega standarda, življenja."
JANEZ KOCJANČIČ, prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije: "Pričakujem, da bo leto 92, ki bo zadnje olimpijsko leto z dvojnim sporedom, zimske igre v Allbervillu in poletne v Barceloni, zelo pomembno za uveljavitev športnikov suverene, samostojne države Slovenije, športne rezultate je težko napovedovati, vendar sem prepričan, da razpolagamo v tem trenutku s športnicami in športniki, ki so sposobni vrhunskih dosežkov. Olimpijski komite mora pač storiti vse, da bodo ti športniki lahko nastopili na obeh igrah in omogočiti pogoje vadbe in priprav, da bodo lahko posegali po odličjih. Upajmo, da bo res tako. Nasplošno pa upam, da bo slovenska država znala stopiti na lastne noge tudi na tistih področjih, kjer nam gre v tem trenutku najslabše. Tu mislim na gospodarsko področje. Če želimo biti suvereni in samostojni in če želimo v družbo naprednih narodov, potem se moramo izkazati predvsem na tistem področju, kjer poteka največja tekma, to pa j€ gospodarstvo."
Milan Kučan
Darjan Petrič
Peter Vencelj
Tomo Česen
Denis Žvegelj
Franci Petek
Iztok Čop
Tone Vogrinec
DARJAN PETRIČ iz Kranja, nekdanji plavalec: "Ne pričakujem toliko, kot si želim, da bi lahko vsi slovenski športniki nastopili na zimskih in letnih olimpijskih igrah in da bi na teh največjih športnih tekmovanjih dosegli tisto, kar si želijo in predstavili Slovenijo kot izrazito športno državo. Osebno tudi želim, da bi se razmere v Sloveniji izboljšale, da bi dobil službo in da bi v miru lahko delal tiste stvari, ki jih želim."
TOMO ČESEN, alpinist iz Kranja: "Upam, da bo prihodnje leto drugačno, ampak ne kar se športa tiče, da se ne bo ponovilo tisto, kar se je zgodilo letos, kar je vplivalo tudi na šport in na nas športnike predvsem psihično. Če bo leto tako, kot sem si ga letos zastavil, če bom cilje dosegel, potem bo kar v redu. Seveda pa si želim, da bi šlo tudi glede ekonomske situacije na boljše, kar pomeni hkrati tudi za šport nekaj boljšega. Če pa je zdravje, je ob profesionalnem delu mogoče vse doseči."
FRANCI PETEK iz Lesc, smučarski skakalec,  najboljši   slovenski športnik:
"Od prihodnjega leta pričakujem vse najboljše. Pa tudi vsa Slovenija pričakuje kar veliko, kar bo težko ponoviti in tega sploh ne upam omeniti, da bi kaj takega iz lanskega leta ponovil. Jaz upam, da se bom čim boljše izkazal, da bom čim večkrat skočil med špico. Ne vem, bomo videli. Vsi športniki pa si samo želimo, da bi lahko za Slovenijo nastopili na olimpiadah. To je sedaj še vprašanje, po 15. januarju, ko nas bodo priznali, pa bo veliko več jasnega in še ne bo prepozno, da bi tudi to uredili. Sebi pa želim še nekaj let uspešnega skakanja in končanje študija. Potlej pa, da bi kaj zanimivega počel."
TONE VOGRINEC, direktor alpskih smučarskih reprezentanc: "Osebno bi rad imel zdravje, kajti če bom zdrav, bom lahko še dolgo delal sebi in drugim v prid, če zdravja ni, pa je vse malce težje. Znan je izrek: človek, ki je zdrav, ima tisoče želja, ko je bolan, ima samo eno. Jaz bi jih raje imel tisoč. Kar se pa moje dejavnosti tiče, bi rad imel na najbolj pomembnih tekmah sezone podobne rezultate kot v preteklosti, če pa bodo malce slabši, pa tudi ne bo tragedije. Če bi uspeli na olimpiadi dobiti vsaj eno kolajno, prvo za novo slovensko državo, bi bilo seveda veselje toliko večje, ki bi bilo obenem povezano z rojstvom naše nove države, in z mojo 50-letnico, ki jo bom proslavil zadnji dan olimpiade v Allbertvillu." • J. Košnjek, slike G. Šinik
Janez Kocjančič
Liberalno demokratska stranka občine Kranj
Prva in zadnja seja
Brdo pri Kranju, 27. decembra - Danes se je v hotelu Kokra na Brdu sestal Svet Občinskega odbora Liberalno demokratske stranke Kranj, ki je ob skromni udeležbi (navzočih je bilo manj kot tretjina članov) ugotovil, da tak organ ob skromnem številu članstva, nima Posebnega smisla. Zato se je - ustanovljen je bil februarja - na prvi seji ukinil in prenesel svoje pristojnosti na Zbor članov. Sicer pa je bila seja, kot to zahteva ta, politični aktivnosti nenaklonjeni pred-•»ovoletni čas, posvečena pregledu dejavnosti v iztekajočem se letu ter načrtom v novem. Ugotovili so, da se je stranka po krizi v prvi Polovici leta, ponovno "ujela", saj so z odmevnimi akcijami (okrogla miza o šolstvu, ustanavljanje podjetniškega foruma) ter načelno Politiko (odstop iz občinskih funkcij) ponovno postali prepoznavni. Bližnji kongres LDS, ki bo predvidoma sredi februarja, bo v organiziranost stranke vnesel nekaj pomembnih novosti, hkrati pa pocenil začetek priprav na volitve. Pri akciji potrjevanja člastva v stranki podatki sicer niso razveseljivi (mnogi člani LDS iz predvolilne "evforije" zadnjih volitev ostajajo le simpatizerji stranke), kar
Pa po drugi strani pomeni le normalizacijo, saj je znano, da se v izvitih demokracijah aktivne politike udeležuje le nekaj odstotkov ljudi. Novi statut LDS bo zato poleg članov določal tudi položaj sinipatizerjev stranke. Po kongresu naj bi rekonstruirali tudi občinski odbor, zato so danes izvolili le nov nadzorni odbor in vršilca dolžnosti sekretarja. • Š. Ž.
Izvršni svet o »divji« privatizaciji
Gorenjka prehaja v HIT Nova Gorica
Jesenice, 28. decembra Moratorij za vse sporazume za prenos poslovnih skladov, tudi poslovnega sklada Gorenjke v višini 240 milijonov tolarjev na HIT Invest Nova Gorica. Jeseniška trgovska podjetja so ustanovila nove firme, ki jih vodijo dosedanji direktorji, družabniki pa so vsi zaposleni.
Na minuli seji jeseniške skupščine je poslanec Miro Harej v imenu poslanskega kluba Stranke demokratične prenove Jesenice zahteval odgovor jeseniškega izvršnega sveta o domnevni »divji« privatizaciji nekaterih jeseniških podjetij, predvsem turističnih in trgovskih.
Izvršni svet Jesenice mu odgovarja, je so bili člani izvršnega sveta posredno seznanjeni s prenosom družbenega kapitala in Hotelsko turističnega podjetja Gorenjka na HIT Nova Gorica. Kot so bili člani obveščeni, so zadevo preverjale ustrezne službe SDK in Minisrtstva za notranje zadeve. Bila sta tudi dva delovna razgovora na Ministrstvu za turizem in gostinstvo v Ljubljani, na katerem je sodelovala tudi predsednica izvršnega sveta skupščine občine.
Glede na sklep ustavnega sodišča Republike Slovenije, na podlagi katerega je bil sklenjen sporazum o prenosu poslovnega sklada Gorenjke v višini 240 milijonov tolarjev na HIT Invest Nova Gorica, velja moratorij za vse sporazume, ki so bili sprejeti na tej osnovi.
Na delovnem pogovoru v Ljubljani so se med drugim dogovorili, da velja moratorij, glede na stališča jeseniškega in radovljiškega izvršnega sveta o dokapitalizaciji turističnih podjetij ter ustanovitvi delniških družb pripravita HIT Nova Gorica in izvršni svet Radovljica vsak svoj osnutek pogodb in jih predlagata v razpravo. Poslanci v skupščini pa naj bi čimprej obravnavali problematiko lastninjenja na področju turizma.
Jeseniški izvršni svet je bil tudi seznanjen s tem, da so nekatera trgovska podjetja kot Rožca, Delikatesa in Zarja ustanovila nova podjetja, kjer so družabniki vsi zaposleni, vodijo pa jih dosedanji direktorji. Izvršni svet pa ne razpolaga s podatki o divjem sekanju lesa v gozdovih. • D. Sedej
Julijana je že v plastenkah
Jesenice,28. decembra- Po enomesečni zamudi so na Jesenicah že začeli poskusno polniti nadvse kvalitetno karavanško vodo v plastenke. Obrat polnjenja so uredili v zapuščenih prostorih jeseniške Železarne, pet let staro opremo za polnjenje pa je firma Perne dobavila od italijanskega proizvajalca.
Naročila za izvoz vode, ki je po ocenah strokovnjakov ena najkvalitetnejših in primerna tudi za otroke in diabetike, so že dobili. Vodo bodo januarja začeli izvažati v Ameriko in na Če-hoslovaško, dogovarjajo pa se tudi s kupci drugod po svetu -tudi s kupci iz južnih jugoslovanskih republik na območjih, kjer vode primanjkuje. Najprej bo pri polnjenju zaposlenih 15 delavcev, nato pa jih bodo zaposlili okoli 60.
Projekt: voda Julijana je eden izmed prvih projektov, ki so jih uresničili na Jesenicah in tako dobili nova delovna mesta. Pri pridobitvi dovoljenj je bilo nekaj zapletov, vendar seje končno le vse uredilo. V prid novih delovnih mest, ki so Jesenicam še kako potrebna. Le želimo si lahko, da bodo tudi drugi podjetniki sledili temu vzoru in kljub številnim oviram začeli izkoriščati prostor, ki ga v opuščenih, a komunalno povsem opremljenih objektih ponuja jeseniška železarna. • D. S.
Novoletni sprejem v Kosovi graščini
Jesenice, 27. decembra - Predsednik jeseniške skupščine dr. Božidar Brudar in predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva sta v torek v Kosovi graščini na Jesenicah pripravila novoletni sprejem za direktorje jeseniških firm in zavodov, predstavnike skupščine, predsednike skupščin krajevnih skupnosti ter novinarje. • D. Š.
Vojaki so zaprisegli
Ljubljana, 27. decembra - Med torkovo popoldansko slovesnostjo so v 520. učnem centru teritorialne obrambe - v nekdanji vojašnici Boris Kidrič v Šentvidu pri Ljubljani - slovesno zaprisegli vojaki, ki so ta mesec oblekli teritorialsko uniformo. V centru, ki mu poveljuje stotnik I. razreda Fedja Vra-ničar, se bo blizu šeststo fantov usposabljalo za vojaške naloge še dva meseca in pol, potlej pa jih bodo razporedili v druge centre. Svečanosti so se poleg svojcev in znancev vojakov udeležili ugledni gostje, med njimi tudi poveljnik slovenske TO generalmajor Janez Slapar, slovenski obrambni minister Janez Janša in njegov namestnik Miran Bogataj.# S. Saje
Priznanja junakom vojne
Ob dnevu državnosti so letos prvič podelili priznanja generala Maistra.
Prevalje, 27. decembra - Ob prvem prazniku slovenske državnosti so se spomnili tudi junakov, ki so se izkazali pri obrambi slovenske samostojne države med letošnjo agresijo armade. Slovesnost so včeraj pripravili na Koroškem, kjer so med desetdnevno vojno potekali posebno hudi boji v Dravogradu in na mejnem prehodu na Holmcu.
Na svečanosti v prevaljskem družbenem domu je zbranim spregovoril slovenski obrambni minister Janez Janša. Med drugim je poudaril, da bo leto 1991 zapisano v svetovno in še posebej v slovensko zgodovino. Malo držav na svetu je namreč nastalo na tak način kot naša. Po eni strani nam ni bilo ničesar podarjenega, po drugi strani pa smo plačali relativno nizko ceno. V enem letu smo uresničili plebiscitno odločitev - z delom, bojem in pogajanji, je ugotovil slavnostni govornik.
Na prireditvi so podelili nova priznanja ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Priznanje generala Maistra I. stopnje je prejel generalmajor Janez Slapar. Med dobitniki šestih priznanj generala Maistra II. stopnje je bil tudi polkovnik Miran Bogataj iz Kranja. Podelili so še 28 priznanj generala Maistra III. stopnje, 11 velikih plaket različnim ustanovam in organizacijam za sodelovanje s TO ter več sto znakov "Obranili domovino" zaslužnim pripadnikom teritorialne obrambe.
• S. Saje
Vpoklici na vojaške vaje
Ljubljana, 24. decembra - V zadnjem času je bilo v javnosti ali v nekaterih organizacijah izrečenih več pripomb zaradi vpoklicev obveznikov na vojaške vaje. V zvezi s tem daje ministrstvo za obrambo tole sporočilo za javnost!
Ob odhodu JA z ozemlja Slovenije je prevzela objekte in sredstva armade Teritorialna obramba. Zanje je treba zagotoviti varovanje, dokler jih ne bodo prevzele občine oziroma drugi uporabniki, ali dokler ne bodo spet uporabljeni za obrambne namene. Ministrstvo je že poslalo občinskim izvršnim svetom sezname objektov JA, ki ne bodo več služili obrambnim namenom, tako da bi se čimprej začeli uporabljati za civilne namene in da bi se zmanjšali stroški za njihovo varovanje.
Minister za obrambo Janez Janša je hkrati izdal upravnim organom za obrambo začasno navodilo, ki predvideva, da se od 15. januarja 1992 ne kličejo na vojaške vaje za varovanje objektov in materialnih sredstev tisti obvezniki, ki so bili leta 1991 že enkrat ali večkrat vpoklicani v enote TO. V obrambnem ministrstvu predvidevajo, da bodo kljub predvidenim spremembam težave z vpoklici vojaških obveznikov zaradi varovanja objektov v celoti razrešene šele z rednimi vpoklici nabornikov na služenje vojaškega roka in z oddajo velikega števila objektov J A, ki jih ministrstvo ne potrebuje. • S. S.
Ml VAM - VI NAM
tel.: 217-960 218-463
fax.:215-366 213-163
GLAS   4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 31. decembra 1991
Priznanje KS Jezersko Andreju Karničarju - V Gostišču ob Planšarskem jezeru na Jezerskem so se v petek zvečer sestali člani sveta krajevne skupnosti in društev, ki delujejo v krajevni skupnosti. Ker poleti zaradi vojne v krajevni skupnosti niso mogli proslaviti krajevnega praznika, je predsednik sveta KS Milan Kocijan tokrat ob koncu leta, potem ko je v nagovoru spomnil na nekatere večje letošnje akcije v krajevni skupnosti, ki jih kljub vojni ni bilo malo, podelil tudi letošnje priznanje sveta krajevne skupnosti. Za dolgoletno aktivno delo na vseh področjih v krajevni skupnosti so ga letos po sklepu sveta KS podelili Andreju Karničarju, priljubljenemu oskrbniku v Češki koči, ki je pred nedavnim že prejel tudi najvišje slovensko priznanje kot najbolj priljubljen oskrbnik v najprijetnejši slovenski planinski koči. Na petkovem srečanju v Gostišču ob Planšarskem jezeru so se mu tudi člani vodstva KS in predstavniki društev v krajevni skupnosti zahvalili za njegovo delo in trud, da je ime Jezerske doline tudi v veliki meri po njegovi zaslugi postalo znano daleč naokrog. -
A. Ž.
Veselo novoletno rajanje - Primskovo - Krajevna skupnost in Osnovna šola Primskovo sta tudi za letošnji konec leta v ponedeljek za vse predšolske in šolske otroke iz krajevne skupnosti pripravili veselo novoletno rajanje. Celotno prireditev je vodil Janez Dolinar, nastopali pa so Rastko Tepina z lajno, Aleksander Prime s citrami, Romana Krajnčan, pevci in re-citatorji Osnovne šole Primskovo, pevec Ivo Radin in Trgovina Biba z modno revijo. Vsi, ki so nastopali v programu, so se odrekli honorarju, trgovine in tovarna Ibi v krajevni skupnosti Primskovo pa so pomagali, da so se najmlajši iz krajevne skupnosti tudi posladkali. • (až)
VpiSOVanje nOVlh ČlanOV - Cerklje - Društvo upokojencev v Cerkljah v kranjski občini vabi v društvo nove člane. Vpisovanje bo 6. in 7. januarja od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v zgornjih prostorih Zadružnega doma v Cerkljah. Za vpis v članstvo društvo potrebuje poleg osebnih podatkov še podatek o dnevu upokojitve in odrezek zadnje pokojnine. K vpisu v društvo vabijo vse upokojence iz krajevnih skupnosti pod Krvavcem. • (až)
Srečanja in Vrednostni boni - Kranj - Prejšnja leta so delovne organizacije po Gorenjskem ob koncu leta oziroma meseca decembra ne ravno redko povabile svoje nekdanje, upokojene člane na prednovoletna srečanja. Letos pa takšnih srečanj z nekdanjimi člani kolektivov skorajda ni bilo. Še največ jih je bilo, ki so svojim nekdanjim članom poslali čestitke in vrednostne bone. V nekaterih tovarnah oziroma kolektivih pa so na upokojene člane kar pozabili. • (ip)
40-letnica ZŠAM - Kranj - Okrog 540 članov Zveze šofer-| jev in avtomehanikov občine Kranj bo februarja prihodnje leto proslavilo 40-letnico delovanja. ZŠAM Kranj, ki ima prostore na Ljubljanski 22 - v prostorih servisa Alpetour Remont - in dežurstva vsako sredo od 15. do 17. ure (izven tega časa pa so dosegljivi na telefonski številki 421-425 in 217-240), že četrto leto predseduje Tone Ropret mlajši, ki je že 26. leto zaposlen v Cestnem podjetju v Kranju. Pred novim letom je Tone povedal, da se zahvaljuje vsem članom, ki so prispevali za žebljiček za prapor, ki ga nameravajo razviti ob 40-letnici. Jubilejni datum ustanovitve pred 40 leti je sicer 20. januar, vendar bodo proslavljali 15. februarja v prostorih Oljarice v Britofu, ker so januarja na programu občni zbori. Vsem članom je zaželel tudi srečno vožnjo v novem letu, zahvalo za redna dežurstva ob sredah popoldne pa še posebej Albinu Zevniku, Jožetu Šubicu in Francu Rebcu. • A. Ž.
"Ogledalo" staro 20 let - Kokrica - Turistično društvo Kokrica, ki mu predseduje Janez Rih-ter, bo prihodnje leto beležilo 20-letni-co delovanja. Koje Janez prevzel vodstveno mesto v društvu, je rekel, da bo predsednik en mandat oziroma dve leti. "Zdaj," pravi, "se mi izteka že tretji mandat. Čas je, da malo sprežem."
Pa bo težko uresničil svojo napoved; preprosto zato, ker jih ni malo, ki mu zaupajo in hkrati priznajo, da je društvo pod njegovim vodstvom nekakšno ogledalo dogajanja v krajevni skupnosti. Domala ob vsaki priložnosti, dogodku,... so člani turističnega društva soudeleženi pri dogajanju ali organizaciji.
O tem, kako bo jutri s turističnimi društvi nasploh, Janez $ sodelavci niti ne razmišlja preveč. "Delamo tako, kot da bomo še naprej obstajali in delali. Sicer pa je res, da nam bi kdorkoli težko vzel tisto, kar nam je nekako priraslo k srcu, za kar smo se trudili in naredili, pri čemer nismo nikdar razmišljali, koliko bo vsak dobil za vložen trud. Zato tudi še zdaj želimo in delamo, da Bobovek s sodelovanjem in pomočjo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišče ohranimo oziroma uredimo. Prihodnje leto je naša željo urediti parkirišče ob cesti Mlaka -Bobovek in vsaj skromno kopališče z lesenim pomolom in stopnicami.* A. Ž.
Bačne v krajevni skupnosti Gorenja vas
Pomoč zoper nesrečo in nemoč
Pri Bačnarjevih v Bačnah, kjer je Milena Peternelj s sedmimi otroki poleti letos v nesreči zgubila moža, otroci očeta, domačija pa gospodarja, nimajo več "ovna".
Bačne, decembra - Zdaj imajo pri Bačnarjevih že vodovod. Ni še povsem dokončan, vendar skrbi, kako bo s pitno vodo, za katero je prej vsa leta, ko je "vzdrževal ovna", da je potiskal vodo do domačije, skrbel gospodar, mož in oče, ni več. Nesreča, ko je družini traktor "vzel" očeta, je bila huda. Najmlajši hčerki Jani je poldrugo leto, najstarejši Mateji pa šestnajst. Vendar ob moževi materi in sedmih otrokih Milena Peternelj ni ostala sama.
Bačne z devetimi hišami, od katerih je le šest naseljenih, ležijo na zahodni strani Vinharij, mejijo pa hkrati na krajevno skupnost Poljane. Ko je okolica in dolina zvedela za nesrečo, sta se odločila za akcijo odbor kmečke stranke Gorenja vas in krajevna skupnost Poljane. Skupaj so se sestali 3. julija letos, da bi ocenili, kako in kje najbolj učinkovito pomagati, da bo domačija obstala in da bodo otroci prišli do kruha.
"V krajevni skupnosti Gorenja vas smo se takrat odločili, da rešimo najbolj pereč problem domačije in sicer preskrbo s pitno in požarno vodo," je med obiskom tiste sončne sobote v začetku decembra v Bačnah razlagal predsednik skupščine KS in delegat v zboru KS občinske skupščine iz Gorenje vasi Jože Bogataj. "Ker krajevna skupnost ni imela denarja, smo se odločili za solidarnostno akcijo. Najprej je stekla v vaškem od-
Akcija se je začela septembra in pod domačijo so zgradili črpališče
Nad domačijo je 50 kubični vodohram
Velika želja v KS Koprivnik - Gorjuše
Jože Bogataj: "Zadovoljen in hvaležen sem vsem, da je akcija uspela."
boru Vinharje. V krajevni skupnosti Gorenja vas pa smo se povezali z organizacijo Rdečega križa in njenimi poverjeniki. Na območju šestih vasi oziroma krajev je akcija zares uspela, saj smo zbrali okrog 70 tisoč takratnih dinarjev. Podprla pa sta takrat akcijo tudi občinski izvršni svet in Zavarovalnica Triglav -Območna enota Kranj"
Po načrtih inž. Kepica so se potem domačini in krajani lotili izgradnje zahtevnega projekta. Okrog 360 metrov vodovoda so zgradili, črpališče pod kmetijo, od koder avtomatska elektropostaja, ki je v Bačnar-jevi hiši, prečrpava vodo v 50 kubični vodohram, ki je 90 metrov nad kmetijo.
"Ni bilo majhno delo in tudi stroški niso majhni, vendar smo zdaj, ko je treba dokončati še zadnja dela, vsi zadovoljni. Rad bi se zahvalil vsem, ki so se vključili v to akcijo, še posebej pa občinskemu izvršnemu svetu, Zavarovalnici Triglav, krajevni skupnosti Poljane, organizaciji RK Gorenja vas, župniku v Gorenji vasi, odboru Kmečke zveze Gorenja vas, vsem krajanom, ki so prispevali, da se je akcija sploh lahko začela in vsem, ki so potem delali na izgradnji vodovoda. Veliko zaslug pa imata tudi predsednik vaškega odbora
Anton Debenec, predsednik vaškega odbora Bačne, Dobrava, Todraž je operativno vodil akcijo
Bačne, Dobrava, Todraž Anton Debenc in naš tajnik v krajevni skupnosti Gorenja vas Ivo Pe-trovčič," je zadovoljen nad deli, ki jih je vodil, povedal Jože Bogataj.
Hvaležna za pomoč, skrb, za moč in počutje, da vendarle ni čisto sama, je tudi Milena Peternelj. "Šele ko te doleti huda nesreča, spoznaš, da nisi osamljen, da kraj živi skupaj s teboj. To je občutek, ki pomirja, ki preganja negotovost, vliva upanje, voljo in moč. In zares vsem, ki so nam pomagali, sem od srca hvaležna...!" • A. Žalar
Bo šola (vendarle) spet krona dogajanja
Krajani Koprivnika in Gorjuš s predsednikom sveta krajevne skupnosti Janezom Korošcem, če bi rekli v prispodobi, so v zadnjih letih gore premikali. Zdaj pa si želijo še krono vsega prihodnjega dogajanja - šolo.
Koprivnik - Gorjuše, decembra - Tako kot se zadnja leta krajani v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini niso "izneverili" svojemu predsedniku Janezu Korošcu pri številnih načrtih in akcijah; tako, kot jih ni izneveril tudi Janez Korošec, ker je tisto, kar je načrtoval, kot "bohinjski sveder zvrtal", kakor je rekel radovljiški predsednik skupščine Vladimir Černe na srečanju sredi tega meseca, tako so tudi tokrat v Gostilni pri Korošcu pokramljali ob koncu leta z vsemi, ki so letos in tudi prejšnja leta sodelovali z njimi.
Bil je prijeten in hkrati slovesen klepet, kjer Koprivnikar-ji in Gorjušci niso tudi tokrat hoteli ostati nehvaležni (in nezvesti Janezu) in so se izkazali tudi pri akciji, da povabljenici ne bi sedeli pri praznih mizah. Presenetili so celo svojega predsednika, saj so jo Janezu
Korošcu "zagodli" z darilom, za katerega bi težko rekli, da pomeni zahvalo ob slovesu, marveč prej spodbudo, da se še kaj uresniči v tej krajevni skupnosti, ki "trmasto" vztraja in želi, da mladi ostanejo doma, ne pa da bi kot leta in leta odhajali v dolino.
Prednovoletno srečanje v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, kjer so se vsi strinjali, kjer sta že cerkev in gostilna, mora biti tudi šola...
Stoji učilna zidana, nasproti nje pa, za zdaj predvsem sameva, lepa dvorana v gasilskem domu. Ko bo šola, bo dvorana tudi polna...
Z ureditvijo preskrbe s pitno vodo, s cesto, s telefonijo, ki so jo dobili letos, z izgradnjo postajališča, gasilskega doma, mrliške vežice po načrtih domačina Stanka Korošca in še vrsti drugih del, jih ob nadaljevanju na cestah in drugih drobnih komunalnih delih, čaka še eno velika naloga. Na Koprivniku stoji zdaj "Učilna zidana", v njej pa domačini želijo, da bo mladim dajala znanje, voljo, življenje... Šolo hočejo nazaj. Zato, da bodo ustanovili še kakšno športno ali drugo društvo, da bodo imeli prireditve, na katerih v programu ne bosta nastopala samo predsednik krajevne skupnosti z govorom
in ansambel, ki potem igra za ples; da bo velika in lepa dvorana sprejemala domačine in goste in "živela" s krajem in krajani z njo...
In dobili jo bodo. Kakšen pa je kraj s cerkvijo in gostilno brez šole. Predsednik občinske skupščine Radovljica, pa Jože Resman, Pavel Žirovnik, pa poslanec dr. Mencinger in povabljenci iz GG, PTT, Zavarovalnice... so se strinjali z ugotovitvijo Janeza Korošca, da nekaj milijonov lahko samo porabiš, šolo pa zapraviš. Zato šola j mora nazaj in obljuba krajanom Koprvnika in Gorjuš bi se najbrž morala uresničiti v letu. ki prihaja. • A. Žalar
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Praznično kramljanje z družino Šmid
Želimo si zdravje in mir, in da bi Lojze dobil službo!
Na obisku pri Šmidovih v Škofji Loki: kako dandanes živi mlada slovenska delavska družina?
Ko smo pred prazniki zmotili družinsko idilo Jolande in Lojzeta Šmida v naselju blokov na Trati v Škofji Loki, še ni bilo čutiti prazničnega razpoloženja. Jolanda se je komaj dobro vrnila z dela, 10-letna hči Maja s popoldanske šolske izmene, vsi skupaj pa so imeli še polne roke vsakdanjih opravil. Pri Šmidovih so ta čas vloge obrnjene malce na glavo: Jolanda služi kruh, Lojze, ki je že dlje časa brez dela na zavodu za zaposlovanje, pa gospodinji in skrbi za otroke. Družina, ki bi ji v nekdanjih časih rekli tipično delavska, je živela že boljše čase.
Kakšna družina ste? JOLANDA: »12 let delam kot šivilja v škofjeloškem Kroju, mož "pa je po 15 letih zaposlitve najprej v LTH in kasneje pri zasebniku od lani brezposeln. Imava dve hčerki, 10-letno Majo, ki obiskuje 4. razred osnovne šole na Trati, in dveinpolletno Matejo, ki je trenutno v očkovem domačem varstvu.«
Kako ste prišli ob zaposlitev? LOJZE: »Ko sem odpovedal delovno razmerje v LTH, sem se poskusil v zasebni dejavnosti. Ker mi ni preveč šlo. sem se zaposlil pri zasebniku kot šofer. Prvega dne dopusta lani pa se mi je v Škofji Loki primerila prometna nesreča. Zdravil sem se več mesecev, kar štiri mesece sem bil v bolniški in tedaj me je zasebnik odpustil. Tisti čas se nam je vse podrlo, v isti sapi sem bil ob avto in ob delo. Svoj prav sem moral kot žrtev prometne nesreče iztožiti, zavarovalnica mi je naposled povrnila odškodnino, vse skupaj pa je terjalo čas in energijo. Zdaj smo si sicer materialno opomogli, toda se vedno sem brez službe. Pogrešam volan, pogrešam delovni tempo življenja.«
JOLANDA: »Saj se dopoldne ukvarja z družino in gospodinjstvom, toda moški ne more ves čas živeti na tak način.« Pa iščete delo? LOJZE: »Iščem, prej redkih časopisnih oglasov, oglasne deske na zavodu za zaposlovanje, tudi med znanci povprašujem, toda dela zame ni. Povprašujejo v glavnem po gostinskih poklicih, iščejo učitelje, za kovinarja in voznika pa nima nihče zaposlitve.« Živite od plače in nadomestila? JOLANDA: »V Kroju so plače kar dobre. Z otroškimi dodatki vred sem nazadnje zaslužila 12 tisočakov. Moževo nadomestilo pa znaša okoli sedem tisočakov. Saj nam ne gre slabo. Zdrav i smo, sami plačamo vse stroške, sama šivam oblačila za družino... Otroške hlačke stanejo od 700 do tisoč tolarjev. Če jih sešijem sama.
lahko veliko prihranim. Tudi nekaj hrane pridelamo na domačem zelenjavnem vrtičku, nekaj pa je dobimo na moževem domu v Selški dolini.«
Stanujete v družbenem stanovanju. Kako zmorete stroške bivanja? LOJZE: »Stanujemo v dvosobnem stanovanuju, okoli 60 kvadratnih metrov meri. Stanarina in ogrevanje sta v Škofji Loki hudo draga. Tudi mi smo med tistimi, ki jim občina subvencionira te stroške. Okoli tri tisočake plačamo. Moje bivše podjetje LTH, ki je lastnik stanovanja, nam ga je sicer ponudilo v odkup, vendar se zaenkrat še nisva odločila. Če ga kupiva, namreč subvencija odpade, malo pa naju je strah tudi, kolikšni bi bili odplačilni obroki, če ga vzameva na 20 let. Sicer pa bova o tem do pomladi še razmislila.«
JOLANDA: »V to stanovanje smo se preselili pred šestimi leti (koje bil blok zgrajen), prej pa smo stanovali kot podnajemniki na Partizanski cesti. Še predtem sva bila pri moževih starših v Selški dolini. Ne rečem, da bi si ne želela
prijetne hiše z vrtom, toda tudi v bloku nam nič ne manjka. Le mož. ki je odraslel na kmetiji, se nikakor ne more navaditi na blok. To skušamo popravili tako, da smo veliko v naravi, na vrtu. na kolesih, včasih smo se veliko vozili po izletih, zdaj pa to že veliko stane.«
Kako obvladujete druge življenjske stroške? JOLANDA: »2e od nekdaj sva vajena najprej poravnati vse položnice, od elektrike, stanovanja do naročnin, ostalo imamo za življenje.« Vam je ob koncu meseca le kdaj zmanjkalo? JOLANDA: »Tudi se je že zgodilo, zlasti ob večjih nakupih, denimo, ozimnice. Ali lani, ko je mož doživel prometno nesrečo. Tedaj smo se ravno lotili beljenja stanovanja. Mož si je dal popravljati zobe pri zasebnem zobozdravniku. Potem pa je prišlo še do nesreče, ki nam je vzela preostale prihranke.«
Ste se lani zato odrekli dopustu? JOLANDA »Ne, avgusta smo se vendarle odpravili na morje. Tudi sicer smo vsako leto dopusto-vali, enkrat v Krojevih, drugih v LTH-jevih počitniških zmogljivostih, dokler je bil pač mož še tam v službi. Edinole letos nismo šli na morje, ker smo bili v strahu zaradi vojne.«
Lahko rečete, da ste kdaj doživeli Zlate čase? LOJZE: »Pred 15 leti smo gotovo vsi živeli bolje kot danes. Danes se sicer manj vozimo okoli, drugače pa nam še ničesar ne manjka.« JOLANDA »Zlati časi so bili, ko s\a še oba delala. Moževa nesreča in brezposelnost pa sta veliko spremenili. Marsičemu se moramo odreči. Toda v primeri z. nekaterimi drugimi družinami nam res še ni hudega. Zadnjič sem se za radio Žiri (kjer se honorarno poskušam v novinarstvu) govorila z neko materjo šestih otrok. Ker oba z možem slabo zaslužita in sla občasno celo na čakanju, jim seveda maričesa manjka. Najinima otrokoma denimo še vedno kupiva toliko sladkarij, kolikor si jih le želita. Pri njih pa kupijo kilogram bonbonov in vsak od njih dobi po dva na dan.«
Sta vaša otroka v vrtcu in šolskem varstvu? JOLANDA: »Nikoli jima ni bilo treba biti. Varovala ju je stara mama, zdaj pa je doma mož, ki varuje mlajšo. Starejša ima dvoizmenski pouk, tako da se ji prilagajamo z družinskim ritmom. Odkar je mož doma. nam življenje teče bolj lagodno, ni več naglega tempa. Ko pridem domov, je kosilo skuhano, nato samo še pospravim in popoldne
lahko preživimo skupaj, najraje v naravi.«
Bi si želeli več kot le dva otroka? LOJZE: »Izhajam iz družine z veliko otroki, osem nas je bilo v hiši. V svoji družini pa nimam želje po veliko otrocih. Vsak naj jih ima toliko, kolikor jih lahko zgledno preživi.« JOLANDA: »V naši družini pa smo bili trije otroci. Sama sem si vedno želela le dva. Eden je premalo, dva pa sta ravno dovolj za družbo, dvema tudi lahko nudiš kolikor toliko udobno življenje. Otroke moraš namreč vzrediti sam, nihče ti pri tem dosti ne pomaga.«
Kakšno je bilo za vas leto 1991? JOLANDA »Za nas je bilo težko predvsem leto 1900, ko je mož
doživel nesrečo. Letošnje pa je bilo tesnobno predvsem zaradi vojne.«
Kako boste praznovali? JOIANDA:
»Z možem sva včasih za silve-strovo veliko hodila v družbo, letos pa bomo novo leto najbrž dočakali doma. Po polnoči bo prišel voščil kdo od domačih. Od doma pa ne bomo hodili, Mateja je še premajhna, da bi jo puščali samo. Slavili bomo tudi božič, kot ponavadi z dobro večerjo, potico, postavili bomo drevešček in jaslice, odšli skupaj k maši...«
Kaj si najbolj želite v letu 1992? JOLANDA: »Zdravja, miru, in da bi mož dobil službo. Upam, da bom tudi jaz v prihodnje še obdržala službo. Tovarni gre zdaj kar dobro, veliko izvozi in dela imamo čez glavo. Da bi le tako ostalo!« • D. Z. Žlebir, foto: J. Ci-gler
Fata Botonić iz Lesc Vt
Naj živimo od neba?
Lesce, decembra - Botonićevi so ena številnih pred desetletjem v Slovenijo priseljenih delavskih družin, ki danes zaradi dveh prenizkih plač sodijo v samo socialno dno. Žena Fata je nazadnje prejela sedem tisočakov mesečne plače, mož Rezak, ki je zadnje mesece izmenično na čakanju, je na 70 odstotkih. Vsak mesec sproti ju skrbi, kako bosta preživela troje otrok. Ko so pred kratkim napovedovali veliko podražitev elektrike, se je sicer tiha in potrpežljiva Fata pri-dušala: ali naj živimo od neba!
Oba z možem delata v leski Verigi. Rezak je ta čas spet na čakanju. I H. so Verigini delavci za tretjino plače sicer dobili živilske bone. da bodo lažje počakali na plačo, ki pride pred koncem meseca.
»Še sama ne vem, kako se uspemo prebiti iz meseca v mesec« je odgovorila na vprašanje, kako shajajo. »Plači sta nizki; vsakdanjim stroškom smo komaj kos. Čeprav živimo v majhni sobi s kuhinjo v samskem domu v Lescah, nas tudi stanovanje z Ogrevanjem in elektriko kar precej stane. Za najine Iri otroke. slare osem. sedem in štiri leta. ffobiva k plači tudi otroški dodatek. Pa gredo vsi prihodki za najnujnejše; hrano, stanovanje, položnice... Mislili smo že. da bi se
preselili v večje stanovanje, pa so nam rekli, da ne gre drugače kot z odkupom. Toda pri dveh ven garskih plačah na kaj takega ni misliti. Saj ne tarnam, navadiš se potrpeti, toda težko je otrokom.
Novih oblačil jim že dolgo nisem kupila. Kar imajo, ponosijo drug za drugim. Najhuje je bilo. ko so v šoli zbirali oblačila za begunce. Ničesar nisem mogla dati. saj še sami nimamo. Toda sinu je bilo hudo in sram ga je bilo pred sošolci, tako da sem se potem o tem pogovorila z učiteljico. No. na socialni službi so nam kasneje obljubili obleko za otroke. Težko si privoščim nakup obutve za vse tri. Zimski škornji za otroke bi me veljali več kot pol plače. Tako pa sem jim spomladi kupila ra-
bljeno obutev, po 50 tolarjev za par.«
Botonićevi otroci težko razumejo, da ne morejo imeti vsega, kakor njihovi vrstniki. Za Miklavža si je osemletni sin zaželel smuči. Kje naj vzamem, je skrbelo mater, ki ima preštet in vnaprej namenjen vsak tolar! Pri sindikatu je zaprosila za kredit Delavske hranilnice in res soji odobrili pet tisočakov, ki jih bo prihodnjega pol leta vračala po nizki obrestni meri. Pet tisočakov je kaplja v morje. Botoničevim pa pomeni, da bodo otroci vsaj malo obdarovani za letošnje praznike.
»Praznujemo bajram in novci leto,« je povedala Fata. doma iz bosanskega Ključa, muslimanka po veroizpovedi. »Pred desetimi leti sem prišla v Slovenijo, ker doma ni bilo možnosti za zaposlitev. Domala ves čas delam v Verigi, prav tako mož. Res nam gre slabo in trdo je Ireba delati, toda v Sloveniji sem rada. Vložila sva že prošnjo za državljanstvo, ker bi rada ostala za stalno. Mislim, da bo. potem ko dobimo slovensko državljanstvo, bolje. Počutila se bom bolj varno in bolj doma.
Svoje čase smo se za praznike pogosteje vračali v domači kraj, zdaj pa ni več denarja, pa tudi poti čez Hrvaško niso več varne. Nazadnje sva bila v Bosni za lanske prvomajske praznike, celo na pogreb mojega očeta, ki je umrl ietos, nismo mogli.«
To leto je bilo za Botoničeve težko: nizke plače, trdo življenje, utesnjeno stanovanje, mož v nenehni negotovosti za službo, otroci, ki si zaslužijo lagodnejše življenje. Nekaj optimizma pa vendarle veje iz Fatinih besed, ko napoveduje načrte za prihodnje leto. Veliko ji pomeni lasten v rt. ki ji ga je na pomlad obljubil tovarniški sindikat. Veliko si obeta od slovenskega državljanstva. Otroci pa znajo del zimske radosti užiti tudi na ledenem Sončevem bajerju. • D. Z. Žlebir.
Želite kaj sporočiti
#Goren|kam in Gorenjcem9^ Izbeflte fk
•NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO B
v Gorenjskem glasu^^ fax 215-366^^
Pri Fonovih na Jesenicah:
Mesto železarjev je danes mesto revežev
Jesenice, 28. decembra - Na Jesenicah smo si za naša sogovornika izbrali Jožico in Francija Fona s Tomšičeve ceste na Jesenicah. Jeseničani Francija iona prav dobro poznajo, saj je 33 let delal v jeseniški železarni - zdaj je v pokoju - tudi kot preglednik bolniškega staleža. Še bolj pa je priljubljen in cenjen po tem, da vedno vidi stvari take. kot resnično so, in govori brez dlake na jeziku. Njegova žena Jožica pa je bila med prvimi, ki so na Jesenicah morali na prisilni dopust. Zaposlena je namreč v Iskri na Blejski Dobravi, kjer so se najprej pokazale vse tiste težave našega gospodarstva, ki jih tako množično občutimo danes.
»Jesenice so »rafale « mesto mladih upokojencev in mesto revežev, mesto železarjev že niso več,« pravita Fonova. »Že leto in pol trajajo take razmere v železarni. Če ne bi bilo odpadkov, bi bilo že vse na tleh. Ko bodo odpadki odpotovali in če bo država dvignila roke, potem bo konec. V proizvodnji je naročil dosti, a če ni vložka, ni kaj delati. Skozi vso povojno zgodovino smo le preveč razmišljali o tem, kako bi ogromno ogromno delali, ob tem pa so proizvodne naprave zastarele.
Jesenice so tako postale mesto revežev, ljudje niti za kruh nimajo več. Danes nima Jeseničan niti toliko v žepu, da bi avto prodal, kaj šele kupil! Štiričlanska družina s 6.000 tolarji in enim samim zaposlenim ne more preživeti!
Na Jesenicah so danes razmere veliko slabše kot pod prejšnjo oblastjo - 33 let sem bil zaposlen in 33 let sem vsakega 15. v mesecu dobil izplačilo. Lahko sem preživljal družino, si opremil stanovanje in kaj malega kupil. Danes je porazno, če zaslužiš v železarni 6.000 tolarjev in so čevlji v trgovini 2.400 tolarjev!
Ne pomnim, da bi imel delavec kdaj tako malo pravic, kot jih ima danes. Ljudje životarijo, kakor vedo in znajo, nikjer nočejo ničesar reči, ker se bojijo za delovno mesto. Porazno!
Vlada nam streže tudi z veliko neumnostmi. Oba z ženo imava 55 let delovne dobe, vsa leta sva plačevala stanovanjske prispevke, za stanovanje sva plačala soudeležbo in vseh 22 let. kolikor sva v stanovanju, plačujeva tudi amortizacijo. In zdaj naj stanovanje kupiva?!? Menda ni tudi tako. da je delavcem za stanovanjsko izgradnjo ta družba nekaj dolžna? A kako pri takih dohodkih sploh kupili stanovanje? Pošteno bi bilo, da bi od dejanske cene odraču-nali delavčeve stanovanjske prispevke.
Druga. Žalostna stvar je zdravstveno in socialno zavarovanje, ko je vse treba dodatno plačevati. Kaj se zgodi, če kdo resno zboli in mora plačati stroške bolnišnice? Naj kar umre, ker ne more plačati prispevkov?
Zanimivo je, da se v Sloveniji monopolistom nikoli nič ne zgodi! Energetiki vpijejo, da je v Sloveniji elektrika za 50 odstotkov cenejša kot v Avstriji, nihče pa ne pove, da so tam plače osemkrat večje kot v Sloveniji - pa se ne dela osemkrat več kot tu, brez skrbi! Res se mora pošteno delati, a delo je tudi pošteno plačano.
Vsaka država si res preskrbi denar z davščinami, a ne tako kot naša. Tu se mora postaviti meja in nizki prejemki ne bi smeli biti tako hudo obdavčeni, saj danes tudi upokojenci plačujejo davke. Naj bo obdavčen alkohol, pa cigarete in luksuz, ne pa avto, ki je nuja in potreba vsake družine.
Jesenice se bodo »pobrale« samo z majhnimi podjetji, v katerih bo redno zaposlenih vsaj šest delavcev. To, kar doživljamo danes, da zasebniki zaposlujejo upokojence in presežke delovne sile. ki so socialno zavarovani, ni nič. Nima ne občina nič denarja in nič od tega, mesto pa nobenih perspektiv...«• D. Sedej
Novoletni čas je posebej lepo doživetje za otroke. Novoletna jelka, pričakovanje daril, lepše od daril samih, čas in pozornost, ki jim jo bolj kot navadne dni posvečajo starši, sprehod po praznično razsvetljenem mestu, lutke, igrice, skupno pričakovanje dedka Mraza v vrtcih... Letošnji (in že lanski) december je otrokom še posebej naklonjen: rehabilitiral je Miklavža in Božička in pred koncem leta je med otroškimi dobrotniki pravcata gneča. Skoda, ker morajo starši zaradi tega globlje seči v žep! Naša fotografija pa je iz kranjskega vrtca Kekec, kjer so otroci družno s starši zarajali pred novim letom. Čeprav zabava ni bila razkošna kot v starih časih, čeprav so darila izdelali sami, pecivo pa nape-kle neutrudne mame, je bilo prav zabavno. - Foto: A. Gorišek
GLAS   6. STRAN
NOVOLETNI POGOVORI
Torek, 31. decembra 1991
Janez Eržen, kmet iz Žabnice:
Da bi kmetje in delavci še naprej živeli v sožitju!
"Kmetje si želimo, da bi v prihodnjem letu tudi delavci več zaslužili, kot so letos, in da se število brezposelnih ne bi povečevalo. Dobro vemo, da kmetje brez delavcev ne moremo in da je za kmete dobro takrat, ko tudi delavci dobro zaslužijo. Čeprav nas nekateri včasih poskušajo medsebojno skregati, si želimo, da bi še naprej živeli v sožitju.
Republiška skupščina je letos sprejela le en pomembnejši zakon s kmetijsko-gozdarskega področja. Gre t za zakon o denacionalizaci-
ji, ki med drugim ureja tudi vračanje podržavljenih, za-H plenjenih ali kako drugače
krivično odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov. Kmetje si želimo, da bi prihodnje leto slovenski parlament sprejel'tudi nekatere druge, za kmetijstvo in gozdarstvo pomembne zakone. Najbolj težko čakamo na %     ^        . zakona o zadrugah in goz-
/  * dovih, za katera smo misli-
li, da bosta začela veljati že letos, a seje nepričakovano zapletlo. Zdaj je velik nered, kmetje smo prepuščeni sami sebi in ne vemo, kako se odločati in kako ravnati. Da se v nekaterih gozdovih seka brez kontrole in da se pri trgovanju z lesom prometni davki ne pobirajo, ni dobro ne za gozdne lastnike in ne za državo; ustvarja se le slabo vzdušje.
Kmetje bi želeli, da bi slovenska država v prihodnjem letu sprejela dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva in da bi v tej strategiji tudi opredelila, kaj bomo v Sloveniji pridelovali. Za kmete je zelo pomembno vprašanje, kako bo s prodajo: ali bo omejena samo na slovenski trg, se bo ponovna "odprla" tudi v druge dele nekdanje Jugoslavije, ali je edino nadomestilo za južne trge izvoz v druge države... Kmetje bi že zdaj, ob prehodu starega v novo leto, radi vedeli, kakšne bodo v letu 1992 cene glavnih kmetijskih pridelkov, kakšna bodo razmerja med cenami mleka, mesa, krompirja, pšenice in drugih pridelkov ter kakšna razmerja med kmetijskimi pridelki in najpomembnejšimi kmetijskimi reprodukcijskimi materiali. Zelo nas skrbi, če se bo elektrika res toliko podražila, kot napovedujejo, in če bo enako "zgodilo" tudi s cenami naftnih derivatov.
Za našo kmetijo si želim, da bi v prihodnjem letu pridelali vsaj toliko kot letos. Pri krompirju je bila letos letina normalna, prodajna cena pa tako slaba, da ne želim, da bi se še kdaj ponovila. Še najmanj pa si želim, da bi se ponovila prihodnje leto, saj dve slabi prodajni sezoni že lahko povzročita kmetijam precejšnje težave. Želim si tudi, da bi odkupne cene mleka in živine ostale vsaj na letošnji ravni in da bi se pri hrani od kmeta do kupca zmanjšal delež posrednikov."© C. Z.
Olga Lombar, tajnica Turističnega društva Kokrica
Začnimo razmišljati o sebi
Ali veste, zakaj že od nekdaj vdove v črno oblačijo? Zato, da jim po smrti najdražjega prehitro ne začnejo traparije hoditi po glavi.
Resnica ni daleč od zbadljivke. To je razkrila Olga Lombar s Kokrice, tajnica Turističnega društva na Ko-krici, ki že tretje leto v je-sensko-zimskem času uresničuje svojo idejo o Čajankah. Bojda se ljubljanski gospod Lesar bolj razume na barve, kot na komunalo, saj je prav on na prvi Čajanki na Kokrici povedal, da ne nosimo črnih nogavic in črnih puloverjev, ker črna barva jemlje energijo. No in tu je ključ tudi o vdovah, ki se oblačijo v črno. Če ti nekaj jemlje energijo (črna barva), j>ač laže žaluješ "Zakaj Čajanke? Zato, ker na predavanje, če vabiš, nikogar ni; če napišeš "z barvnimi diapozitivi", spet nikogar ni. Ker pa mi tako imenovane mejne znanosti niso neznane in predvsem, ker ob čaju in domačem pecivu "lepše zveni" kot povabilo, in ker nenazadnje zdaj tudi že na mejne znanosti drugače gledamo, kot smo pa še pred leti, naše Čajanke še kar "uspevajo". Mislim, da bomo z njimi in z rahlim odtenkom na to zvrst in področje, na mejne znanosti namreč, z njimi še nadaljevali. Že po novem letu, januarja pripravljamo temo Konec sveta. Tema naj bi nam skozi besedo strokovnjaka razkrila nekdanje in uresničene prerokbe in tiste, ki naj bi se še."
Zadnja Čajanka 14. decembra letos je bila zelo obiskana. Beseda je bila o sliki Zadnje večerje in njenem pomenu. Razkrila je, daje 12 apostolov 12 mesecev, daje Jezus sonce, da ga je da Vinci študiral kar dve leti, da predstavlja vsak apostol svoj znak v Zodiaku, in predvsem, da se je Leonardo da Vinci zelo dobro "spoznal" na astrologijo.
Olga pa se spozna na dogajanje in utrip kraja. Zato rada dela v turističnem društvu in prepričana je, da jim vsaj na Kokrici v turizmu volje še lep čas ne bo zmanjkalo. Tudi zato ne, ker turistični delavci, ko sedejo skupaj, ne razpravljajo o problemih iz strankarskih in političnih zornih kotov, marveč s ciljem, da bi kraju in krajanom nekaj doprinesli, trenutek in čas v okolju obogatili, uredili...
V prihodnjem letu si Olga Lombar želi vse najboljše in tudi želi vse najboljše vsem. Nekako preroško pa svetuje, naj ljudje začnejo razmišljati o sebi, kajti zdaj prihajajo takšni časi, ko bo duhovnost še kako potrebna. V bogatiji namreč ni prostora za duhovnost, razmišljajoča duhovnost pa je hkrati veliko bogastvo. In nazadnje ob čestitki še pojasnilo: slikati za portret se Olga ni hotela. Zakaj, tudi nismo izvedeli. Pa vse najboljše... • A. Žalar
Štefan Urbane - Štefko - 80-letnik
Bili smo na pravem mestu
Tržičan je po rodu, doma iz kajžice na robu enega od kamnolomov pod Sv. Jurijem v Bistrici. Na svetega Štefana je bil rojen, zato je Štefan, če bi bil uro prej prišel na svet, na sam Božič, bi bil Kristl. Tako je bilo takrat v navadi. Imen se niso izmišljali. In hvala bogu, tudi župnika niso imeli tako po cankarjevsko hudobnega, da bi mu kot nezakonskemu dodelil ime, ki bi ga zaznamovalo. Že tako je bilo dovolj hudo, razmišlja danes o svoji materi, o stari materi in svojem otroštvu. Svojih osemdeset let bo popraznoval z družinicami obeh sinov, z vnuki, s številnimi prijatelji, aktivisti in soborci. Tudi v hišici pod Sv. Jurijem, kajti tu je in bo vedno doma njegova mladost, vse, kar je bilo v življenju najlepšega.
Kofčarjev Štefko
Lepo otroštvo je imel, kljub strogemu času in pomanjkanju. Bil je bister otrok, priljubljen v okolici. Mati je morala za kruhom, stara mama pa je bila njegova zaščitnica, njegova vzgojiteljica. S seboj ga je jemala povsod, tudi na njivo spodaj v Bistrici, kamor je hodila plet, okopavat. Iz Železne Kaple je bila doma stara mama, to njeno vejo mora še enkrat dokončno raziskati, stari oče pa je "kope kuhal" in fural. Pri Kof-čarju se je reklo pri hiši. Eni razlagajo, da so morda nekoč pri hiši delali klobuke, a Štefko se bolj nagiba k razlagi, da ime prihaja od "kupčevati", kajti ded je fural čez Ljubelj in trgoval, "kpčval". Zanimiv možak je bil. Ohranila se je njegova slika. Napreden je moral biti, da se je v tistih časih, v prejšnjem stoletju, za časa Francozov, dal slikat!
Manj kot na staro mamo ima spominov na mamo. Takoj po šoli je morala služit pod Stol, k Finžgarju v Žirovnico in od tu v Volosko pri Opatiji za sobarico v hotel, kamor so Čopi, Finžgarji, Medvedi in Jane-žiči hodili na morje. Po njegovem rojstvu je delala pri Peku v vzorčnem oddelku. "Muštre" je delala. Ima Štefko po materi
ta izredni dar za risbo, za oblikovanje?
Revnih dota je znanje
Odličen učenec je bil in dobre, prijazne učitelje je imel; zavzeli so se za otroke, če so ti obetali. Deška šola je bila tedaj pri športnem igrišču v starem delu Tržiča. Meščansko šolo je obiskoval na Balos. "Vir modrosti, blaginje in sreče" je z velikimi črkami pisalo na pročelju stavbe. In pa: "Revnih dota je znanje." Rek, ki je veljal prav zanj. Osemnajst predmetov so imeli že tedaj, zraven pa je naredil še stenografski in strojepisni tečaj, tečaj iz računovodstva. To je bila šola, ki je mlade ljudi pripravila za praktično delo. Takšnih šol manjka danes. Bila je odskočna deska za vse poslovne ljudi. Slovela je takrat tržiška meščanska šola, z Bleda, Lesc in od drugod so prihajali sem učenci. Nekaj talentov za risanje je zbral učitelj Kernc in jih vodil na slikanje tržiških motivov: vila nad Bistrico, njiva ajde pred njo, za njo Sv. Jurija cerkev, stari gu-tenberški grad, Dobrča. Slika kužnega znamenja na bistriškem polju, kjer še nobene hiše ni bilo, danes pa tu živi pet tisoč ljudi. Danes je vse to zgodovina.
Ko se je njegova mama Marija 1914. leta poročila z Ivanom Mokorelom - Žanom, so v hišo prišli čevljarji. V tej mali hišici sta bila vedno po dva pomočnika in vajenec. Štefko naj bi šel študirat, to je bila največja želja stare matere. A na tehnični šoli v Ljubljani tisto leto ni bil sprejet. Ravnatelj tržiške meščanske šole g. Lajovic se je zavzel zanj in ga priporočil Petru Kozini, lastniku Peka, naj ga vzame v službo. 1. avgusta 1927 se je zaposlil v Peku in prinesel prvih 300 dinarjev plače.
Sokol, športnik, aktivist OF, partizan
Štefko je pri Peku hitro napredoval. Že 1934. leta je postal glavni kalkulant pri Peku. Kalkulacija je bila alfa in ornega vsega. Moral si biti sposoben, tak, da so te rabili. Le ta-
krat si lahko prosperiral. A bo-gnedaj, da si se v kalkulacijah zmotil! Štefko je bil uporaben tudi kot risar, oblikovalec. Risal je cenike, opremljal trgovine. Tisti čas je Peko imel le pet trgovin: dve v Ljubljani, pri Cojzovi piramidi in na Aleksandrovi cesti, kjer je zdaj Nama, v Skopju, v Zagrebu in v Beogradu. Potem so se naglo širile.
Sokol je bil Štefko, odličen telovadec, smučar, planinec, vsestransko aktiven, napreden. Kako v politiki stvari stojijo, je spoznal že kmalu in nič čudnega, da se je v začetku druge svetovne vojne znašel na pravi strani, med aktivisti OF. Osvobodilna fronta je bila velika ideja, ki je v odporu proti okupatorju združila vse Slovence, vse stranke. Karkoli bi danes drugače govorili, bi bilo krivično. Bili smo na pravem mestu in nikogar danes ne sme biti sram partizanščine, razmišlja globoko užaljen ob vsem, kar se danes dogaja. V odpor, v borbo so šli brez vsakršnih želja po oblasti, klerikalci in sokoli, vsi zavedni Slovenci. Nobenega komunista ni bilo med njimi.
V Kranju je bil povezan, padel je v Kumerdajevo izdajo in imel je veliko srečo, da je ostal. 27. marca 1942 je bil že v radovljiških zaporih, nato v Begunjah, kjer ga je zasliševal sam Druschke. Šest mesecev
zapora je pretrpel v kamnolomih Krauta. 9. novembra 1942 je prišel domov. Potem se je spet začelo tiho sodelovanje z NOB. 2. junija 1944 je bil dokončno v partizanskih vrstah. V 4. manevrski bataljon Gorenjskega odreda je prišel. Specialne naloge je imel njegov bataljon. V tehniki, ki se je uradno imenovala Vojaška tehnika Gorenjskega odreda "A", je bil kulturni referent. Izdajali so bataljonski časopis "Sel naših gora". Še danes hrani izvode. Kasneje je njihov bataljon postal bataljon 2. Kokrškega odreda. Prav nad Dolžanovo sotesko so imeli skrito tehniko. France Slana je tu narisal svoja prva dela, prav tako Marjan Belec. Mitja Valenčič - Sonc, Janko Franci in Ludvik Perun -Zigar so bili njegovi neutrudni sodelavci. Tudi od tu
Štefkova velika ljubezen do drobne risbe, drobnih načrtov za odlikovanja, značke, spominske medalje. Menda je prav vse načrte zanje, kar so jih prejeli borci Gorenjskega ali Kokrškega odreda vsa leta po vojni izrisal prav Štefko.
Predsednik okraja, župan, direktor
Po vojni je bil prvi predsednik okraja Tržič - Brezje in po prvih volitvah izvoljen za predsednika Tržiča, istočasno pa tudi za sekretarja KP in poslanca v Okrajni odbor Kranj. Hkrati je bil direktor Tria, Runa in Smukove cvekarne. Vse za eno plačo in vse je šlo. Bili pa so to ogromni napori. Družinskega življenja tista leta skorajda ni poznal. Prva leta po vojni, pod njegovem županstvom, so v Tržiču zgradili prve stanovanjske bloke. Najštevilnejše družine so dobile stanovanja. Javno, na zboru volivcev, so jim razdelili ključe. Louis Adamič, ki je pogosto prihajal v vilo Bistrico in v Tržič, ni mogel verjeti, da kraj tako hitro napreduje. Tisoč udarniških ur so Tržičani naredili pri blokih za Virjem. Adamič je moral vse videti, vse
preveriti. Ni bilo dovolj, da sta mu Štefko in Recar napisala poročilo. Najbolj pa je Tržič potreboval cesto. Takrat so iz Jelendola hlode skozi mesto, po "placu" vlačili. Zato je bila cesta po levi strani Bistrice v prvem planu.
Ogromne uspehe so dosegali, se spominja Štefko danes. Prva leta celo večje kot Kranj. Prvo povojno odlikovanje je dobil tista leta, Red dela I. stopnje. Veliko so tedaj pomenila odlikovanja. Če si si jih pripel na prsi, so te tajnice v Ljubljani kar brez najavljanja spustile do velikih šefov, se danes s smehom spominja Štefko. Vendar, če si bil preveč prizadeven, so te tudi preveč izrabili. Štefka so postavili povsod tam, kjer je "zapelo". 1950. je bila ljubljanska usnjarna Indus v minusu. Z družino se je preselil v Ljubljano, se kot strokovnjak zavzel in rešil usnjar-no in Ljubljansko tovarno čevljev. Postali so celo dobavitelji za vojsko. Prav iz te usnjar-ne se je začela graditi kranjska Planika.
1952. leta je Štefko postal direktor Utoka iz Kamnika in tu ostal petnajst let, vse do upokojitve. Modernizirali so tovarno, se specializirali za galanterijo iz svinjskega usnja, veliko izvažali in na svetovnih trgih dosegali lepe uspehe. Brez dinarja kredita! Delavci so sami kreditirali nova postrojenja. Tudi po celo plačo so pustili tovarni. A bili so prvi na trgu in kdor je prvi, pobere smetano. To še vedno velja, zdaj še bolj, kot prej.
Po 43 letih aktivnega dela se je 1968. leta upokojil. A mu niso dali miru. 1970. leta je pred stečajem reševal tržiški Runo. Usnjarno za drobnico je zamenjal poliuretan; ko je bila tovarna "ozdravljena" so jo pripojili k Peku.
Računovodja, čeprav je pel na koru
"Na pošten način se rešujejo podjetja, ne pa tako, kot se danes dogaja z Elanom in podobnimi tovarnami, ko vsi špekulirajo, kdo bo več odnesel, več privatiziral. Jaz od tega nikoli nisem nič imel, nič vzel," pove. "Politiko bi morali izločiti iz gospodarstva! Vsi v Tržiču vedo, kako smo zaposlovali. Če je bil dober računovodja, smo ga vzeli, čeprav je na koru pel. Pa je bilo v najhujšem komunizmu. Sposobnost bi morali dati na prvo mesto. Nikoli ne bom pozabil pomočnika direktorja v nemškem Oplu. Sredi naših razgovorov je stopil v pisarno mojster orodjarne in povedal šefu, da je prišel za službo vprašat neki strugar. Šef ni storil drugega, kot odprl predal, vzel ven načrt nekega dela stroja in velel, naj ga preskusi z njim. Kos bi moral izdelati v 22 minutah. Razgovori so tekli naprej, po slabih 20 minutah je bil mojster spet pri šefu v pisarni. Šef ni storil drugega, kot s posebnim merilom premeril izdelek, ugotovil, da je vzorno narejen. Delavec je bil sprejet, ne da bi šef vprašal, kdo je, je Nemec ali Čeh, bel ali črn, član te ali one stranke. Ocenil je le
njegovo delo. Tako bi moralo biti tudi pri nas. Sposobnost naj bi bilo edino merilo. Šele takrat bomo uspešni."
Bole ga te divje privatizacije. Le čemu? Zakaj rušiti podjetje, če je dobro. Predno se na novo pobere, traja. Boli ga tržiška predilnica. Kako so si nekdanji lastniki prizadevali zanjo. Sto let je dobro delala, tretjino Tržičanov je živela, zdaj pa je vse na tleh. Stanovanja prodajajo, da bi se rešili.
Gospodarstvo vendar ni poskusni kunec! Kapitalizem se je razvijal tristo let, mi ga pa hočemo kar žez noč. Sindikat mora imeti zdaj močno besedo, razmišlja prizadeto. Če bi delali tako, kot so zastavili on in njemu podobni, bi ne bilo treba vsega tega. 57 bilanc je podpisal v življenju, nikoli ni bilo niti dinarja izgube. On je šel v pokoj z mirno vestjo. Nič ni zase krivično pridobil. Stanovanje je kupil staro, iz leta 1924, avto pa šele potem, ko je bil že upokojen. Petindvajset let bo , že star njegov zeleni pižo. Vsi ga poznajo. Pa se zato ne počuti revnega. Bogastvo človek nosi v sebi. Tega bogastva pa ima Štefko Urbane veliko, veliko. Nikoli ni prenehal delati. Pokoj ni za to, da prenehaš z vsem. Delo se nadaljuje, kot se nadaljuje življenje. Štefko še vedno riše diplome, priznanja. Kar je za borce, naredi vse brezplačno. To jemlje za svojo dolžnost. Prav tako s srcem dela za Izseljeniško Matico. Štirideset let so pred dnevi praznovali. Tako so jih počastili, da verjeti ni mogel. Sam Kučan in njegovi so jim pripravili protokolarni sprejem. Le za nekaj slovenskih podjetij za plačilo izdeluje reklamne napise. Toplo je človeku pri srcu, ko se mimo vozijo avtobusi z reklamami, ki so nastajale v njem in zdaj z velikimi črkami in znaki sporočajo ljudem to in ono. Edino to si pusti plačati, sicer mu pokojnina zadostuje. Nikoli ni bil materialist in nikoli ne bo. Kaj pa je bogastvo? Eno samo veliko breme!
Zgodovina bo poštena, nevtralna
"Bojim se, kaj čaka naše ljudi. Prevelike razlike bodo med ljudmi. Saj ni treba komunizma, ko naj bi imel vsak po svojih potrebah, kot smo včasih sanjarili, toda nek socialni red bi moral biti. Ne moreš gledati, da je en človek brez kruha, drugi pa bogataš. Morali bi stvari urejati na pravi način. Ne zaposlovati brez znanja. Socialni nemir je nevaren. Zadnjič sem v naši trgovini videl mladega moža, ki je pred prijateljem jokal kot otrok. Ni imel dela. Nešteto osebnih, družinskih tragedij bo nastalo. Zdi se mi, da gremo z dežja pod kap. Za to se res nismo borili. Peščica zaposlenih bo pretirano obremenjena, drugi bodo ostali brez vsega. Kako dolgo lahko to zdržimo? Prav so dejali zadnjič zdravniki, ko so štrajkali, da "smo Ameriko že imeli"-Jaz bi spoštoval vsako oblast, ki bi bila pravno urejena, ki bi sprejemala zakone, ki bi bili sprejemljivi za vse ljudi, spoštovani. Zdaj smo pa vse to zrušili, spravili v anarhijo. Spreminjamo imena ulic, šol, ker nosijo imena narodnih herojev, rušimo spomenike. Vsako mesto je mrtvo, če nima spomenikov. V njih se zrcali zgodovina. Zgodovina bo poštena, nevtralna, bo dokazala, kaj je v resnici bilo. Če bi se Hitlerju ne uprli, kot smo se, Če bi ne bilo poljanske vstaje, če bi ne bilo Dražgoš, bi Slovenci končali kje na Poljskem. Takoj sem bil Stephen Urbanz, takoj zaznamovan.
Danes smo svobodni. Zamerim našim politikom, ker so vsi tako strašno šolani, pa se ne morejo pametno dogovoriti. Naj nehajo s politiziranjem, naj skrbijo za gospodarstvo. Več bo ustvarilo gospodarstvo, več bo denarja za kulturo, so-cialo, zdravstvo, šolstvo. Od kod pa naj bi prišlo, če bomo gospodarstvo spravili na tla in ljudi pometali na cesto?! " • D. Dolenc
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
"Blow up" a la Franco Juri
KARIKATURA JE ZRCALO
POLITIKI
Že dve leti vsak dan nariše karikaturo za prvo stran časopisa Delo, tudi če je na počitnicah, ali na potovanju po Istri, od koder je doma. Doma je tudi v Ljubljani, toda tu je bolj gost, integriran gost, kot sam pravi; v Ljubljani nastajajo njegove politične karikature, ki so te dni v izboru izšle tudi v knjigi, v Ljubljani sedi v parlamentarnih klopeh, kjer mrgoli idej za njegove politične karikature, tja dobiva tudi prijazna in manj prijazna, celo zelo našpičena pisma drugačemislečih - vesel pa je vsakršnih -, v Ljubljani tudi predava italijansko književnost, iz Ljubljane beži v svojo Istro, saj se počuti zares doma le v trikotu med Novo Gorico, Koprom in Puljem...
Je karikatura za vas resno opravilo? Kako gre skupaj, da ste asistent italijanske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vsak dan pa izide tudi karikatura z vašim podpisom na prvi strani časopisa Delo. Je težavno združevati tako različna opravila?
"Karikulura je predvsem komentiranje. Njej najbližja dejavnost bi bilo novinarstvo. Karikatura ustreza - ne poročanju, pač pa komentiranju dogodkov, kakor jih vidim sam, to so moji pogledi, moje mnenje, moj pristop, to so psihološki profili politikov, kakor jih sam vidim in razumem. To je zelo oseben pristop do politike, do političnih subjektov: le-ti nastopajo včasih zelo živahno, večkrat tudi smešno in celo groteskno - kar je zame seveda navdih. Zato so moji najljubši 'heroji' ponavadi taki z močnim karakterjem - negativnim ali pozitivnim - ampak v politiki sploh ni povsem pozitivnega ali povsem negativnega človeka. Vsak ima le prednosti in pomanjkljivosti, razlika je le, kaj trenutno prevladuje. Nihanje političnega bioritma bi lahko rekel, in to opazujem in po svoje s karikaturo komentiram. Od tu do satire v književnosti seveda ni daleč. Tu je ta povezava tudi z delom, ki ga opravljam kot asistent za italijansko književnost: o satiri in ironiji v književnosti bi se dalo veliko povedati od srednjega veka pa do danes: v najboljših romanih renesanse najdemo v tistih navideznih slavospevih mogočnežem precejšnjo dozo grenke in močne ironije, ki se bere med vrsticami. Ljudskim posmehovalcem v srednjem veku je bilo tudi več ali ali manj dovoljeno povedati, da je kralj nag, če in ko je bil nag -in pri tem so seveda tvegali glavo ali grmado..."
Današnji karikaturisti tudi tvegajo toliko?
"Satira je zrcalce. kot pravi moj cenzor in uvodničar v knjigi. Centralni del vsega je smeh, smeh kot nekaj demonskega za dogmatike in ozke duše; smeh je prvi sovražnik fanatizma, toda le tako imenovani inteligentni smeh. Ironija, predvsem samoi-ronija. je dobra zaščita pred vsakim fanatizmom. Čeprav smo dokaj laična, liberalna družba. Slovenija je sicer v določeni prednosti pred drugimi vzhodnimi deželami socializma, smo vendarle v fazi spreminjanja, ko je pretirana čustvenost in zagnanost lahko nevarna, zlahka preide v fanatizem - politični, miselni, religiozni, moralistični fanatizem. Ena od preventiv pred takim fanatizmom je vsekakor politična satira, vendar kruta, strupena, taka ki pove v obraz prav vse brez dlake na jeziku. Kljub temu da tudi pri meni deluje av-tocenzura. končno smo vsi otroci socializma, samoupravnega razmišljanja in pristopa do oblasti, pa mislim, da se moja satira dokaj dobro približuje teh funkciji, ki jo satira mora imeti."
Ste tudi politik, poslanec v republiškem parlamentu - je parlamentarno dogajanje za vas bogat vir idej? Vas pri tem vaša pripadnost Liberalno demokratski stranki tudi kaj ovira? Je lahko vaš satirični pogled na 'smešno plat zgodovine' zaradi tega kaj drugačen?
"Biti poslanec in karikaturist pomeni tudi določeno dozo shizofrenije. Vsekakor vloga, ki ne traja posebno dolgo. Čez čas bom prisiljen izbirati - aktivna politika ali aktivna satira. Če bi to moral izbirati že danes, bi seveda izbral satiro. Toda moje videnje Parlamentarnih dogodkov se ne menja, tudi če bi sedel kol novinar na balkonu. V naslednjem mandatu bo moje mesto v parlamentu tam zgoraj, upam vsaj tako, in ne spodaj v parlamentarnih klopeh.
Pripadam pa seveda stranki, ki sem jo izbral tudi zato. ker je
najmanj stranka med vsemi drugimi strankami. LDS dopušča individualnost, sprejel sem kandidaturo in poslanski sedež na podlagi določenih osebnih pogledov, nekega liberalnega pogleda na politiko in družbo. Skratka ne predstavljam si, da bi bil lahko v katerikoli drugi stranki, saj se ne počutim zaradi pripadnosti stranki kakorkoli utesnjen. Celo nasprotno, to je stranka s precejšnjo dozo humorja, ima občutek za avtoironijo, ni pa seveda popolna, dela napake in je zato tudi moja stranka večkrat tarča mojih karikatur..."
Prva stvar, ki jo bralec zjutraj v časopisu prebere, je gotovo karikatura na prvi strani. Se tega vpliva na bralca zavedate?
"Mislim, da ne vpliva le splošno na bralca, pač pa tudi na politike. Le—ti so me na začetku celo sovražili, toda med sovražnostjo in ljubeznijo je zelo ozek prostor. Toda časi se spreminjajo - nekateri, ki so me včeraj sovražili, me zdaj cenijo. Trdim celo, da so moje karikature nekatere politike spremenile - na bolje. Če ima politik vsak dan zrcalo - karikaturo pred seboj, lahko to omili njegova ravnanja, napake predvsem, to, kar sem v karikaturi potenciral. Sliši se sicer samo-všečno, toda ta vloga satire vsekakor deluje." Kot pritisk?
"Ne. to je vpliv resnice, ki je politik ne vidi, vidi pa jo satirik. Dobra plat karikature vsekakor onemogoča ustvarjanje kulta osebnosti. Tito je bil na primer nedotakljiv za karikaturo, tudi za karikaturo, ki bi ga recimo predstavila na simpatičen način. Karikatura bi ga počlovečila, snela bi ga s piedestala. Politiki današnjega časa pa so prav gotovo sanjali, da bodo postali novi heroji, novi nacionalni miti, to je bilo očitno. Ob satiri pa mit ni uresničljiv: zato ostajajo le kot politiki, kot ljudje, ki imajo oblast in večjo odgovornost, kaj več pa ne. To je zasluga dobre satire, pa ne le moje, ampak nasploh, saj je karikaturistov pri nas kar nekaj in to odličnih."
Je satiri pomagala do take uveljavitve parlamentarna demokracija?
"No, satira pri nas se je začela že prej. še pred spremembo politične oblasti, to je jasno. Vsaj dve leti pred tem smo že živeli v socializmu, ki ga ni bilo več razumeti v takem pomenu besede, kot danes gledamo nanj ali kot hočejo nekateri dokazovati - da je bilo to 45 let peklenskega obdobja. Vemo, da ni bilo tako: v osemdesetih letih se je medijski prostor odpiral do take mere. da je bila dosežena maksimalna svoboda tiska v letu 1988. Po političnih spremembah v zadnjem poldrugem letu pa se mi zdi, da v vseh uredništvih spel prevladuje nekaj opreznosti do oblastnikov, ni več takih udarnih potez, ki so bila značilna za vodilne časopise ob koncu socializma. V tistem obdobju sprememb, nekakšnem vakuumu, je bil lahko novinar najbolj kritičen, tudi konstruktiven, saj je dejansko lahko ustvarjal neke nove razmere. Večina novinarjev zdaj več ali manj išče svoj novi prostor... Za satiro je drugače, pot si je utrla do te mere, ko nazaj praktično ni več mogoče. Cenzura ni možna, obstajajo pa seveda pritiski, gonje, tudi zrežirane, doslej na srečo neuspešne. Nekaj tega je bilo v pismih bralcev tudi objavljeno, nekaj najhujših pa sem celo uporabil za reklamo svoje knjige - in to je vedno najboljša reklama. Taka pisma med drugim tudi omogočajo celo analizo določene družbene netolerance."
Slovensko osamosvajanje je bilo pogosto tarča vaših karikatur, bi rekli, da je slovenska pot v samostojnost tlakovana s karikaturami Franca Jurija...
FRANCO JURI: Avtoportret
"Kes, zaradi tega so mi celo očitali, da nisem naklonjen osamosvajanju. Kar seveda ni res. Če bi se dalo rešiti Jugoslavijo, če ne bi imeli Miloševiča, če bi lahko normalno živeli v jugoslovanski državi, ne bi imel nič proti temu. Jugoslavije pa ni več. Vsaka republika se mora osamosvojiti in tako preživeti in temu seveda ne ugovarjam. Vse skupaj pa je treba izvesti zelo profesionalno in brez. evforije. Bal sem se tega procesa, ker sproža veliko čustvenih reakcij, nestrpnosti, netolerance, tudi ksenofobije. Te fanatizme tudi vedno prikazujem s satiro. Treba je seveda ločevati proces osamosvajanja, proces državotvornosti. Kar se pri takih procesih pojavlja stranskega, ne-liumanega. če vznikajo druge tendence - pri tem pa seveda ne morem molčati." Karikaturisti ste tudi nekakšni napovedovalci prihodnosti Kronološki pregled vaših objavljenih karikatur je lepo napovedal začetek vojn v jugoslovanski državi.
"Žal se marsikatera napoved uresniči. Vojno pa sem začutil že pred leti. No, bili so drugi pred mano, že CIA je leta 1984 v Mladini napovedala vojno. Ko sem še pisal za italijanske časopise, deloval pa tudi že v odboru za varstvo človekovih pravic ob znani aferi JBTZ, sem razumel delovanje Slobodana Miloševiča kot sejanje vojne. Ker pa sem služil tudi vojaški rok v takratni JLA, sem poznal tudi delovanje te ideologije. Žal pa se je ta nasil-niški pristop do zgodovine ohranil še naprej vse do danes. Zgodovina žal nastaja z nasiljem, vojnami, nekateri trdijo, da je vojna zrelostni izpit za narod -zame je to primer tragične interpretacije. Dokler bom znal in bom lahko risal, bom prikazoval grotesknost takih interpretacij..."
Zato tudi naslov Slavna naša zgodovina...
"Zgodovino spremlja vedno polno kiča, ideologij, velikih besed, demagogija. Žal se vse to pojavlja tudi v našem procesu. Naivni bi bili, če bi mislili, da se mlado, novo, najmlajšo evropsko državo lahko ustvari brez teh 'dodatkov'.
Ali zato tako pogosto gostujejo v vaših karikaturah tudi tako močne in za osamosvajanje pomembne osebnosti, kot so Janša, Bavčar?
"Vsekakor gre za močne karakterne osebnosti, pomembne zaradi svoje prodornosti in pomembne vsekakor za to fazo slovenskega osamosvajanja. Ob pozitivnih plateh pa je opaziti tudi znake arogance in tudi večvred-nostni kompleks. Kadar se pri sposobnem človeku na oblasti pojavi pretiravanje glede vloge narodnega heroja, poslane vse skupaj nevarno - na to je treba pač opozoriti. To ne velja le za Janšo, Bavčarja, dr. Rupla... Prav zanj imam občutek, da se je nekoliko 'omehčal', delno tudi zaradi mojih vinjet. No, tudi Janša se zadnje čase pojavlja bolj nasmejan, spreminja svoj imidž, vloga skrajnega zagovornika vojske in militarizacije Slovenije se ne obrestuje več. Če se hočejo politiki obnašati kot politiki, se pač morajo omehčati, prilagoditi tudi opoziciji."
Je to tudi vloga opozicije?
'To je vpliv opozicije. Slovenija je zdaj na dokaj solidnem tiru. Prišli smo vsi skupaj do določenega kompromisa: Če ne bi bilo nas liberalcev, kritikov, razbija-čev, žigosali so nas tudi kot izdajalce in ne vem kaj še vse, če torej ne bi bilo nas skrajnih pacifistov, bi prevladal drugi povsem militanten ekstrem. Če ne bi bilo njih, bi morda prevladal naš ekstrem. Zdaj smo prišli do sinteze interesov. V novi ustavi je ta sinteza dokaj vidna, zato je ta ustava dokaj dobra ustava. Ko smo skoraj doživeli vojno v Sloveniji, to pač še ni bila prava vojna, sta bili vojaška in politična, pogajalska plat, ki smo jo mi zagovarjali, komplementarni. Slovenija je se nekako dialektično rešila pred ekstremizmi. Tudi moja satira postaja bolj 'normalna', medtem koje bila prej razumljena kot sovražno dejanje, pripisovali so jo nekakšni specialni vojni. Upam, da bo Slovenija ostala demokratična, laična, skeptična drža je pri tem bistvena. Pripravljenost smejati se tudi sebi - to olajšuje marsikaj. Če pa vodiš podobno politiko, kot recimo Miloševič, in v marsičem smo tudi vodili tako politiko, moraš biti tudi pripravljen svoj obraz zagledati v ogledalu, se nasmejati - in spremeniti register."
Je ta vaš ironičen odnos do politike posledica tega, da se iz Istre, od koder ste doma, velika politika vidi drugače?"Za Istro je res značilen ironičen odnos do politike nasploh, vpliv italijanskega načina, da se je treba prilagoditi novim časom, je dobra lastnost, onemogoča ustvarjanje totalitarizma. V Istri smo vajeni relativizirati vse
- predvsem pa zgodovino. Nimamo posebnega odnosa do zgodovinskih podvigov, velika zgodovina je v glavnem vedno zatirala Istro, omejevala njen razvoj, tudi danes. Za Istro ni dobra perspektiva ne Jugoslavija, ne ustvarjanje novih državic, ne italijanski iredentizem, nič od tega ni dobro za istrske interese. Mislim, da si Istani zaslužijo, če že drugega ne. vsaj spoštovanje svoje identitete. Prav takšno gledanje na dogodke pa omogoča tudi večjo ironijo, tudi avtoironijo... Smo ljudje, ki naglas klepetajo, se veliko smejijo, ne verjamejo nacionalnim herojem, očetom naroda, ker pripadajo več narodom, ne le enemu." Vam to, da se ukvarjate s književnostjo, kaj pomaga pri karikaturah
- le te so nemalokrat tudi napoved prihodnjih dogodkov?
"Vsekakor. Kulturološka in psihološka plat zgodovine vsekakor pri tem pomaga, znani so mehanizmi, ki poganjajo zgodovino. Zdaj na primer ponavljamo vzorce značilne za čas pred drugo svetovno vojno: izbruh nacionalnih evforij, netolerance, val skrajno desnih gibanj, vse je bilo tudi značilno za vveimarsko republiko, za porajajoče se fašizme, nacizme. Zato ni težko uganiti, kaj bodo govorili protagonisti takih gibanj, kaj bodo počeli. Meni je jasno, kam gre Miloševič, kam Tudjman, kam vsi skupaj, zato nisem vedno optimist, žal. Morda je Slovenija pri vsem tem še v najboljšem položaju, ker je majhna, da se jo rešiti, zanimiva je za zahod, morda nas bo to ubranilo pred totalno katastrofo, ki čaka ostali del Jugoslavije in tudi vzhodni del Evrope." Kaj si želite v novem letu?
"Sliši se banalno, toda res želim, da bi bil mir. Mir in normalno življenje, čeprav mi seveda godi, da se kaj dogaja, pa ne vojna. Ironijo in humor bi našli lahko tudi v manjših, manj pomembnih .stvareh. Zdaj nenehno rišem vojno, smrt, to so grenke risbe. Rad bi že enkrat risal karikature o vsakdanjih, majhnih stvareh, o majhnih napakah, ne več velikih, usodnih. Toda kaj bi napovedoval!" • Lea Mencinger
KULTURNI KOMENTAR
[trii kf>LtJ/U«»t^
LEA MENCINGER
KOLEDNICA
Kadar gre tako burno obdobje, kot je bilo leto 1991, h kraju, večino prevzema želja, da bi dnevom do izteka leta še pomagali, da hitreje izginejo v zgodovino časa. In pri tem si še vsi delamo utvare, da bo tega obdobja zares tudi konec, samo da nam uspe 31. december dokončno poriniti čez prag in zaloputniti vrata. In odpreti okna za novo, mlado leto, ki bo vse drugačno, sveže v idejah, v rešitvah, v možnostih in v dejanskem. Potem pa bomo morda tam sredi leta naenkrat opazili, da to novo dete vleče nase stare cape, v katerih morda prepoznamo oblačila, ki smo jih že lani obnosili, zavrgli. Vse novo namreč ne zraste iz povsem počiščenih in s praho za novo mlado rast pripravljenih tal - v naslednje leto bomo povlekli skupaj z letnico še na kupe starih težav, ustaljenih gledanj, morda bomo celo taki, kot smo bili včeraj, kot smo mislili oktobra, načrtovali aprila... Vso svojo z leti nabrano ropotijo nosimo s seboj v novo leto, ne začenjamo misliti na novo, ne gledamo v svet z novimi očmi, ne odpiramo se za vse, kar je bilo včeraj neznano in za nas v nevedni temi. Razen, če za novo leto ne pademo na glavo.
Toda bolj, ko se ukvarjamo s preteklim, nas novo prehiteva. V histeričnem strahu, da nam med prsti uhaja nekaj vrednega, starega, medtem ko novega še ni. bi nas moralo skrbeti pravzaprav le to, da si ob vsakem, še tako čudnem času, kot je ta. ki je bil. in bo še marsikateri v prihodnje, ohranili svoj OBRAZ. Na to misel navaja na še včeraj neuglednem, danes pa modernem in okolju prijaznem papirju natisnjena pesniška zbirka dubrovniške-ga pesnika Luke Paljetka z naslovom Ubežne pesmi. Pesnik nam je blizu, pa ne zato. ker bi dobro poznali njegovo pesniško besedo že doslej, pač pa zato, ker je v celoti prevedel poezije Franceta Prešerna. In tudi zato, ker je begunec iz Dubrovnika. Ni pa begunec iz poezije. V dneh, ko neka civilizacija kaže svoj obraz z uničevanjem vsega, kar večini pomeni kulturnega - da ne omenjam življenj - je pesnik begunec ohranil vero v poezijo. Njegova zbirka pesmi, ki so nastale danes in včeraj, kaže uporni obraz pesnika, kaže obraz civilizacije, ki ohranja poezijo v času, ki ji ni naklonjen. In medtem, ko se velika politika ukvarja z malimi narodi in vleče poteze, ki lahko pomenijo dolgo pričakovani mir ali pa drugo skrajnost - totalno vojno, ohranja poezija svoj obraz ne z boje-vitostjo verza, pač pa z bojevitostjo pravice obstaja v vsakem še tako ubožnem času. Pokazati obraz v pravem času pa je že napol dobljena bitka.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Lipa razstavlja Bojan Bensa, v galeriji Mestne hiše pa je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava črnobelih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar Stane Kolman, odprta pa je tudi prodajna novoletna razstava likovnih del. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Vojna v objektivu; razstavljajo člani Foto kluba Sloboda-Vis iz Varaždina.
BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan so na ogled male lastike akad. kiparja Toneta Demšarja.
KOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled klubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela skupine Nova - - ob njeni dvajsetletnici.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V četrtek, 2. januarja, bo v Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein spet veselo. Otroci bodo uživali v lutkovni predstavi Pavliha Lutkovnega gledališča Kranj. Prireditvi bosta ob 16.30 in 17.30 uri.
KRANJ: GLEDALIŠČE VABI - V Prešernovem gledališču bodo danes, v ponedeljek, ob 10. uri uprizorili Mojco Pokrajcu-ljo za izven. Jutri, v torek, 31. decembra, ob 19.30 bodo kot novoletno predstavo zaigrali komedijo Georgesa Fevdeauja DO-RE-M1-FEY-DEAU. Za izven.
RADOVLJICA: KOLEDOVANJE - V soboto, 4. januarja, ob 20. uri bo v gostilni Kunstelj Koledva 91 z moškima pevskima zboroma Kropa in Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča ter solistoma Zlato in Dragišem Ognjanovičem. Sodeluje tudi trio Branko Brezavšček (violina), Lojze Velkavrh (klarinet) in Miško Hočevar (kontrabas). Po koncertu bodo postregli z obaro in ajdovimi žganci. Rezervacije Gostilna Kunstelj. ŽIRI: NOVOLETNI KONCERT - V dvorani Svobode bo v sredo, 1. januarja, ob 19. uri tradicionalni novoletni koncert Pihalne godbe Alpina Žiri. Gostji koncerta sta citrarki Kokalj iz Podnarta. Vstopnice bodo žrebali, izkupiček gre kot pomoč Hrvaški. V soboto, 4. januarja, ob 19. uri bodo koncert ponovili v dvorani Partizana v Gorenji vasi.
NOVOLETNI KONCERT
Bled - V Festivalni dvorani bo v sredo, I.januarja, ob 16. uri in 19. uri Novoletni operni gala koncert s slovenskimi opernimi umetniki in Simfoničnim orkestrom SNG Opera Ljubljana. Na prireditvi najstopajo: sopranistka Olga Gracelj, sopranistka Zinka Aljaž, mezosopranistka Dragica Kovačič, tenorist Jure Kušar, baritonist Jaka Jeraša, baritonist Zdravko Pergar in bas-baritonist Juan Vasle. Dirigent je Vladimir Kobler. Program povezuje Marjan Breznik.
... .14^3!L -s
GLAS   8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 31. decembra 1991
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Nove volitve
Za nami je burno leto 1991, ki bo v slovenski zgodovini napisano z veliko začetnico. Kaj kmalu se bodo šolarji učili, da je to leto, ko je Slovenija postala samostojna država, kar je bila davna želja Slovencev. Zato je razumljivo, da je bilo v letu tako pomembnih političnih sprememb gospodarstvo nekoliko ob strani, čeprav je seveda v današnjem svetu prav gospodarska moč vse bolj odločujoča. Navsezadnje se je to pokazalo tudi pri priznavanju slovenske samostojnosti, saj je Nemčija odločno preizkusila, kako bo svet sprejel usklajevanje političnega vpliva z njeno gospodarsko veljavo.
Pa vendar, kaj ni bilo le preveč ob strani, se sprašujemo na vstopu v novo leto? Kaj ni bil vrtoglavi padec z Markovičevih oblakov na trda Peterletova tla le prehud? Težko je s tristo markami povprečne plače živeti ob spominu na tisoč mark izpred leta dni in kaj slaba je tolažba, da so na Poljskem, Češkem, v Rusiji še večji reveži, saj so množice na robu lakote, ne le na robu revščine. Ko preštevamo tolarje v naših denarnicah, rade volje priznamo, da Markovičevih tisoč mark in nakupi čez mejo res niso mogli dolgo trajati, veliko težje pa je, da ne bi mogli zaslužiti več kot tristo mark. Brez podrobnih analiz in kopice podatkov si že upamo trditi, da je bil padec le prevelik, ne da bi pri tem tvegali ostra nasprotovanja, češ da so takšne besede politično sporne, da tako govorimo, ker nam ni povšeči Demos.
Neuspešnost Peterletove vlade na področju gospodarstva lahko najbolje pojasnimo z lastninsko zakonodajo, saj smo prav pri njej lahko najbolj jasno opazili, da nima nikakršne strategije. Kako naj si sicer razlagamo zasuk taktike sredi lastninske igre, kar je privedlo do blokade temeljnega lastninskega zakona. Tudi parlamentarni poskusi, da bi oblikovali nov, za večino sprejemljiv zakon, se zdijo vnaprej obsojeni na propad. V parlamentu namreč vse bolj prihajajo do izraza interesi ozkih skupin, ki niso več oviti v celofan, temveč nastopajo kar najbolj razpoznavno. Prav pri lastninski zakonodaji so najbolj "otipljivi", povsem pa niso poniknili niti pri sprejemanju ustave, ki so jo naposled tudi po zaslugi Bučarjeve modrosti sprejeli s preimenovanjem pravice v svoboščino do splava, kar za žensko, ki se bo zanj odločila, res ni prav nič pomembno, stvar pa je na moč podobna preimenovanju ulic, kar je zdaj spet v modi. Če strategije ni bilo pri lastninski zakonodaji, kako naj bi jo pričakovali pri drugih gospodarskih in razvojnih vprašanjih Slovenije?
Tako pridemo do vprašanja, kako je bil izvoljen parlament, kako sestavljena vlada, v odgovoru nanj se šele zavemo, kaj vse se je medtem že spremenilo in kaj vse sta torej že napravila. Zavemo se, da sta bila izvoljena in sestavljena za osamosvojitev Slovenije in ne za razreševanje strateških gospodarskih in razvojnih vprašanj. Ugibanja, kdaj bo padel Peterle in kdo ga bo zamenjal, kdaj bo v Demosu odstopil Pučnik itd., kaže zamenjati z ugibanji, kdaj bodo nove volitve, da bomo dobili parlament in vlado za današnji dan. Čehoslovaški predsednik Havel pravi, da bi morale biti pri povratku iz socializma v kapitalizem volitve na dve leti, če ne vsako leto. Naša stvarnost njegove ocene potrjuje. Bomo torej volitve imeli že spomladi, saj strokovnjaki pravijo, da je zaradi večjega optimizma ljudi to pravi čas za volitve?
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Program Phare za Slovenijo
Predstavniki italijanskih družb iz Milana in podjetja 5P Immobiliare iz Devina so pred kratkim v Ljubljani s predstavniki mednarodnega podjetja Slovenijales podpisali sporazum o sodelovanju pri oblikovanju programa Phare pri Evropski
skupnosti. Skupno bodo oblikovali svetovalne in izobraževalne programe in projekte, ki naj bi jih financiral program Phare, na področju financ in reforme podjetij ter v okviru sredstev, ki so bila odobrena bivši Jugoslaviji. Načrti se nanašajo predvsem na izobraževanje vodstvenega kadra slovenskih podjetij, prestrukturiranja industrije, prostorskega urejanja, infrastrukture in energetike. Soglasje k sporazumu je v imenu slovenske vlade dal dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo, s čimer so ustvarjene možnosti za aktiviranje odobrenih sredstev programa, ki jih je predvidoma za 30 milijonov ecujev.
Elektrika bo dražja za najmanj 30 odstotkov
Slovensko elektrogospodarstvo je predlagalo 87-odstotno podražitev elektrike, kar je povzročilo v javnosti veliko jeze, energetski minister dr. Miha Tomšič je nato napovedal najmanj 30-odstotno podražitev, vendar je slovenska vlada v predbožičnih dneh ni potrdila. Kljub temu lahko podražitev pričakujemo v kratkem, verjetno bo sledila inflacija v zadnjih treh mesecih. Glede oskrbe z elektriko je minister Tomšič dejal, da se mu grožnje z izklapljanjem gospodinjstev ne zdijo primerne, saj bi v primeru motenj v preskrbi najprej pomislili na velike porabnike, ki so letos poravnali le četrtino računov za elektriko.
Energetsko ministrstvo je vladi predložilo novo gospodinjsko tarifo, ki predvideva tudi določene olajšave za tako imenovani mali odjem v gospodinjstvu, popust za štiričlanska in večja gospodinjstva ter skrajšanje cenejše nočne tarife na osem ur. V Sloveniji je približno 700 tisoč odjemnih mest oziroma 650 tisoč gospodinjstev, do tega naj bi bilo popusta zaradi številčnosti deležnih približno 145 tisoč družin.
Novost, ki jo lahko pričakujemo pri podražitvi, pa bo ukinitev zimske in letne sezone, kar pomeni, da bodo računi za elektriko enakomernejši čez vse leto.
Kljub padanju cen nafte na svetovnem trgu pa se bo verjetno podražil tudi bencin in naftni derivati, minister je napovedal 15-odstotno podražitev. Naftni derivati so se zadnjič podražili 15. novembra.
V Savi napovedujejo bistveno povečanje proizvodnje in izvoza
Sava kljub krizi ostaja trdna
Letos so proizvodnjo kljub izgubi južnih trgov povečali za 3,6 odstotka, za prihodnje leto napovedujejo kar 13,7-odstotno rast.
Kranj, 27. decembra - Kranjska Sava kljub težavam, ki jih prinaša gospodarska kriza, ostaja trdna, njena stopnja samostojnosti je kar 74- odstotna. Na južnih trgih je prodaja upadla za polovico, zato je toliko večji izvoz in Sava bo prihodnje leto prvič ne le količinsko, temveč tudi vrednostno pretežni izvoznik. Računajo, da bo v bilanci za letošnje leto 250 milijonov tolarjev izgube ob 300 milijonih tolarjev odpisanih terjatev.
Sava se lahko pohvali z gospodarsko rastjo v letošnjem letu, za kar se moramo zahvaliti vsem zaposlenim in dejstvu, da smo v preteklih letih veliko investirali zlasti v povezave z Zahodom, zato letošnjih težkih pretresov nismo tako občutili kot drugi v Sloveniji, je na prednovoletni tiskovni konferenci dejal Viljem Žener, glavni direktor kranjske Save.
Obseg proizvodnje so letos povečali za 3,6 odstotka, znašala je 56.491 ton. Zaposlenost upada že od leta 1987, zdaj v Savi dela 4.245 ljudi, 54 manj kot lani. Produktivnost torej narašča.
Sava je letos finančno vzdržala, ker so investirali le 20 milijonov mark (normalno bi bilo od 30 do 35 milijonov mark), prihodnje leto bo investiranje še manjše, kar seveda pomeni, da se morajo odpovedovati razvoju. Drugi razlog, da se držijo na vodo, so nizke plače, ki imajo v sestavi cen izdelkov le 17-odstotni delež, v Semperitu imajo denimo 40—odstotnega-
Sava tudi vrednostno pretežni izvoznik
Ob razpolovljenem letošnjem prometu z republikami bivše Jugoslavije so povečali izvoz, ki je znašal 95,2 milijona dolarjev, kar je 13,2 odstotka več kot lani. Izvoz je imel v celotni letošnji prodaji količinsko 55-odstotni delež, vrednostno pa 44,6-odstotnega. Svetovne cene so namreč vselej nižje, zato se Savi z osamosvojitvijo Slovenije obeta podoben položaj, kot ga ima avstrijski Sem-perit, ki izvozi 70 odstotkov proizvodnje.
Že prihodnje leto naj bi Sava tudi vrednostno postala pretežni izvoznik, saj računajo, da bodo izvozili za 127,8 milijona dolarjev izdelkov, kar bo količinsko predstavljajo za 63 odstotkov proizvodnje, vrednostno pa 52,8 odstotka.
Letos so uspeli z izvozom v celoti pokriti uvoz surovin, re-
zervnih delov in opreme ter ustvarili za 12,5 milijona dolarjev presežka, računajo, da bo prihodnje leto znašal 26,4 milijona dolarjev.
Z novim letom korporacija
Sava bo s 1. januarjem začela poslovati kot korporacija in bo tako kot celota pripravljena na lastninjenje, ki ga bodo izvedli, ko bo sprejet zakon. Tedaj se bodo nadaljevali tudi dogovori s Continentalom glede njegovega vlaganja, znano bo tudi, kakšen bo Semperitov delež v Tovarni avtopnevmati-ke, kjer je zdaj 28-odstoten.
Korporacijo sestavlja 6 domačih podjetij in tri v tujini. Poleg omenjene tovarne avtop-nevmatike so to: Sava Teh (15 programov), tovarna Vist, tovarna Velo, tovarna Forma in trgovsko podjetje Sava Trade. V tujini že leto dni posluje podjetje Euro Sava v Trstu, ustanovili so podjetje Sava Trade Hungarv v Budimpešti, v kratkem bodo odprli podjetje v Miinchnu.
Po bivši Juguslaviji jim je poslovne enote uspelo preoblikovati v mešane družbe v Skopju (z Makedonijo so uspeli vzpostaviti trgovsko pot prek albanskega Drača), v Zagrebu je tik pred registracijo, podobno v Sarajevu, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v Beogradu in Titogradu, je povedal Janez Bohorič, direktor Save Trade Kranj. V mešanih družbah ima Sava 70-odstotni lastninski delež, zaposleni v poslovalnici 30— odstotnega. Zanimivo je, da so v Beogradu skušali slovenski vpliv zredčiti s sodelovanjem Semperita kot tretjega partnerja, vendar pa je prav to zdaj problematična, saj avstrijska zunanja politika nikakor ni pogodu Beogradu.
Za odvzeto skladišče v Rumi tožba zdaj miruje, stvar se očitno ohlaja. Tovarna traktorskih gum pa izvaža direktno Sempe-
Sava je morala lani v tem času odpisati za 200 milijonov tolarjev (tedaj še dinarjev) terjatev, letos jih bodo morali odpisati še enkrat toliko, še več pa bi jih bilo, če ne bi sredi leta ustavljali prodaje na jug. Ob zamenjavi valute 7. oktobra so terjatve znašale 1 milijardo tolarjev, od tega izven Slovenije 560 milijonov tolarjev, decembra so jih uspeli znižati za 50 milijonov tolarjev.
ritu, ne več prek Save, ostaja pa tehnično tehnološko sodelovanje, ki naj bi ga z novo tri-partitno pogodbo dorekli do konca marca prihodnje leto. Po načelu franšizinga pa je tam prodajalno odprl zasebnik, ki prodajo povečuje, problem je v tem, da plačila morajo izpeljati blagovno, kot dobave traktorskih gum.
Sava bo seveda uveljavljala lastninski delež tovarne v Rumi, pravijo, da je približno 5-odstoten. Denacionalizacij-skih zahtev za tovarne v Kranju pa še niso prejeli, Sava je bila namreč pred vojno Sempe-ritova, med vojno pa jo je "vzel" nemški Continental. • M. Volčjak
V Savi nameravajo prihodnje leto obseg proizvodnje povečati kar za 13,7 odstotka, predvsem na račun izvoza, ki naj bi bil večji kar za 34,2 odstotka. Na južnih trgih namreč lahko računajo le na menjavo blaga za blago.
Slovenska PTT in Iskra Telekom podpisali pomembno pogodbo
280 tisoč novih telefonskih priključkov
Posel je vreden kar 1 milijon mark, od tega podpisana pogodba 431 milijonov mark.
V Slovenije naložbe v razvoj telekomunikacij znašajo od tri do štiri promile družbenega proizvoda letno, kar je pet do desetkrat manj kot v razvitih zahodnih državah. V predlogu proračuna za prihodnje leto ni več davkov na telefonski impulz zbranih namenskih sredstev.
Ljubljana, 24. decembra - Predstavniki PTT Slovenije in Iskre Telekom Holdinga, Iskre TEL, Iskre Elektrozveze, Iskre Elektroopti-ke-Optične komunikacije in Iskre Terminali so slovesno podpisali okvirno petletno pogodbo o projektiranju, dobavi, montaži in zagonu telekomunikacijskih naprav. Pogodba predvideva inštalacijo kar 280 tisoč novih digitalnih telefonskih priključkov, s čimer se bo Slovenija približala 35 telefonskim priključkom na 100 prebivalcev, kar je značilno za razviti svet.
Gre za ambiciozen program razvoja teleinformacijskega sistema v Slovenije, ki je vreden kar 1 milijon mark, nanaša se na razvoj PTT do leta 1995. Zdaj podpisujemo pogodbo v višini 431 milijonov mark, predvideva inštalacijo 280 tisoč novih digitalnih telefonskih priključkov, po 70 tisoč vsako leto, je uvodoma dejal Miloš Mitič, generalni direktor PTT Slovenije. Pohvalil je dosedanje poslovno sodelovanje z Iskrinimi tovarnami, saj so pogodbe v celoti uresničili in v zadnjih treh letih namestili 180 tisoč novih telefonskih priključkov, od tega letos 35 tisoč. Tako je v Sloveniji zdaj približno 22 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Z novimi 280 tisoč telefonskimi priključki bi se približali razvitemu svetu, saj ga bo lahko imela vsaka družina, v Sloveniji naj bi jih bilo 450 tisoč, zmogljivosti pa zgrajene za 550 tisoč priključkov.
Seveda ne gre le za razširitev telefonskega omrežja, temveč tudi za sodobne digitalne rešitve, zagotovili bodo tudi centralizirano upravljanje in vzdrževanje, vpeljavo storitev inteligentnega  omrežja (IN) ter
omrežja integriranih storitev (ISDN). Tudi pri nas se bo tako hitreje razvijala mobilna telefonija, elektronska pošta, pa-ging, videoteks, prenos podatkov itd, kar zdaj uporabljajo le prvi zanesenjaki, smiselna pa je seveda le množična uporaba. Tako se bo Slovenija lahko hitreje vključevala v evropski komunikacijski prostor, saj bi imelo sleherno nadaljnje zaostajanje na področju telekomunikacij usodne posledice za
poslovne, gospodarske in družbene tokove med Slovenijo in evropskimi državami.
V razvitem svetu telekomunikacije danes dosegajo najvišje gospodarske rasti, pri nas potrebujemo nacionalno strategijo razvoja telekomunikacij, kar je seveda v domeni države.
Je tukaj še kdo od vlade, je vprašal dr. Peter Tancig, slovenski minister za znanost in tehnologijo, nihče se ni oglasil. S tem je nazorno pojasnil, da se je od petih povabljenih ministrov podpisa tako pomembne pogodbe udeležil le on, čeprav bi poleg podje-tih in PTT tretji partner morala biti država. Dejal je, da nam manjka strategija razvoja Slovenije kot celote, česar pa od vlade, takšne kot je, ne moremo pričakovati, saj posamezno ministrstvo tega ne more prevzeti. Odgovor torej lahko da prestrukturiranje slovenske vlade, le tako bi lahko dorekli, kdo naj napravi celovit strateški razvoj Slovenije.
Blaž Kavčič, generalni direktor Iskre Telekom iz Kranja je dejal, da so skušali ponuditi izhodišča zanjo, kar je to stvar ministrstva za promet in zveze, kajti če v Sloveniji ne bomo razvijali telekomunikacij, se bo Evropa odmikala od nas. Telekomunikacije so pomembne za splošen gospodarski in družbeni razvoj, celo za prihodnost tujih naložb v Sloveniji, zato potrebujemo  strateški razvoj
na tem področju in ustrezni zakon o telekomunikacijah, ki je v pripravi. Program digitalizacije bi morala napraviti vlada, ki še vedno ni podprla Telekomovega programa digitalizacija II. Kavčič je še dejal, da bi bila potrebna tudi drugačna politika financiranja, zdaj je denimo cena telefonskega impulza v Sloveniji trikrat nižja kot na Hrvaškem ali v Srbiji. • M. Volčjak, foto: G. Šinik
M. VOLČJAK
Šestdeset let Paulusove delavnice
Evropski standardi tudi v mehanični delavnici
Ker so avtomobili vse boljši, morajo mehaniki znati vse več in kmalu vsakdo ne bo več mogel biti mehanik.
Škofja Loka, decembra - Letos je minilo šestdeset let, odkar je Leopold Paulus odprl v Škofji Loki prvo
mehanično delavnico daleč naokrog. Avtomehanika je v Paulusovi družini pognala krepke korenine, saj je Leopoldovo delo nadaljeval sin Janez, ki se je specializiral za popravila audijevin volksvvagnov.zdaj pa ga nadaljuje Janezov sin Stane, ki v delavnico uvaja računalnike in evropske standarde.
Nemci izselili, Janeza in Vido je rešilo naključje, nakar sta odšla v partizane. Polde je padel v Ribnici, Stane Na krnu, mati Francka Paulus, rojena Čemažar, je umrla v taborišču Rotenfels. Med vojno je delavnico prevzel Nemec, v prvih povojnih dneh Vili Tomšič in nato Rudi Gaber. Ko se je oče z otroki vrnil domov, je nadaljeval z delom v delavnici, pomagal mu je sin Janez, ki je mojstrski izpit napravil leta 1953. Franci se je na Češkem izučil za avtoelektričarja, Vinko je prav tako postal mehanik.
Janez je počasi zamenjal očeta, delavnico je specializiral za popravila osebnih vozil. Staro delavnico je leta 1965 prodal Transturistu in nad Plevno zgradil novo hišo in delavnico. Na cestah je bilo vse več različnih avtomobilov, leta 1969 se je odločil za audije in podpisal s tovarno pogodbo o servisu, kasneje je dodal še Volksvva-gnovo.
Janeza Paulusa zlasti Ločani niso poznali le kot dobrega mehanika, temveč tudi kot dirkača. Motorje je imel rad, na motorju s prikolico sta dirkala s Pavlom Podobnkom, dobra tri leta, začela sta leta 1949. Dobro sta se izkazala v dirki čez Gorjance, dirkala sta celo v Crni gori.
Ob Janezu je v odličnega mehanika zrasel njegov sin Stane, ki je po očetovi smrti delavnico prevzel leta 1986. V tem času jo je že nekoliko preure-
Paulusova delavnica je prva in dolgo edina v Škofji Loki in daleč naokoli. Tedaj še ni bilo veliko avtomobilov, Ločani so jih šteli na prste, zato so v Paulusovi delavnici popravljali tudi cestne valjarje, mlatilnice, slamoreznice, drobilce kamenja, motorna kolesa in dvoko-lesa. Leopold je delavnico leta 1931 postavil blizu Plevne, poslopje je ohranjeno, v njem je danes Alpetourov Bandag. Ker je tekoče govoril nemško, je nakupil knjige o avtomehaniki, znanje je kasneje dopolnil s seminarjem v tovarni Saurer-Benz na Dunaju. V delavnici je imel stružnico, ki mu je omogočala, da je sam izdeloval rezervne dele. Počasi so začeli prihajati vajenci, med njimi so bili Tone Starman, Rudi Gaber, Ivo Cemažar.
Kako draga stvar je bil tedaj avto, pove zgodba o Bajželje-vem avtu, prvem, ki ga je Leopold popravil. Po kopici predelav in popravil se je cena povzpela na 7.000 dinarjev, s tem denarjem je Leopold hotel poplačati dolgove, ki so se mu nabrali pri gradnji hiše. Vendar Bajželj iz Železnikov toliko denarja ni imel in avto je zažgal. Zavarovalnico je njegovo goljufijo odkrila in Bajželj je ostal brez avta, Leopold pa brez denarja.
V Paulusovi družini se je rodilo devet otrok, po očetovih stopinjah je šlo vseh pet sinov. Vendar je vojna družino zelo prizadela. Polde in Stane sta odšla v partizane, družino so
dil, postavil je novo dvigalo in dopolnil veliko opreme, ohranil pa je specializiran servis za audije in volksvvagne. Prav zdaj razmišlja o temeljiti preureditvi in razširitvi delavnice, saj tudi v njegovo prihajajo evropski standardi.
Mehanična delavnica je danes nekaj povsem drugega, kot je bila včasih, bolje rečeno, kot je bila še pred nekaj leti, saj Stane sledi zahtevam odličnih nemških izdelovalcev avtomobilov, v katerih je vse več elektronike. Ce primerjamo Leopoldovo stružnico in Stanetov računalnik ter CD plošče, na katerih so podatki o avtomobilu in njegovem motorju, je razlika osupljiva. Tako kot je Leopold potreboval veliko iznajdljivosti, potrebuje Stane veliko znanja, kakor je bil Leopold pionir avtomehanike, je danes Stane pionir sodobne avtomehanike. Svoje znanje mora nenehno izpopolnjevati, da je
na tekočem z novostimi, vse zahtevnejše so, saj tudi v njegovo delavnico že prihajajo avtomobili, ki imajo vgrajene računalnike. Na posebnih folijah, ki jih že zamenjujejo CD plošče, mu tovarna pošilja vse potrebne podatke o posameznem avtomobilu, s pomočjo računalnika za vsakega nato pripravi "recept" za najpogostejša popravila in nastavitev motorja. Tako se drži vseh navodil, ki mu jih daje tovarna, tako lahko za vsako opravljeno popravilo daje tovarniško predpisano garancijo, tako lahko vsaki stranki natančno pojasni, kaj priporoča tovarna. Svoje znanje vsako leto izpopolnjuje na seminarjih, ki jih Volksvvagen prireja v \Volfsburgu, kjer ima tovarno z 62 tisoč delavci. Stvari imajo tam že tako dodelane, saj so jih na zadnjem seminarju poučili predvsem o tem, kakšen mora biti njihov odnos do strank.
Tudi avtomehanika postaja zahtevna stroka, avtomehanik ne bo več mogel biti vsak. Ni več daleč dan, ko bo imel Stane v delavnici računalnik (pokazal mi ga je na prospektu), ki ga bo "odklenil" s ključem avtomobila, ki ga stranka pripelje v popravilo in na ekranu se bodo pokazali vsi podatki o avtu in njegovih okvarah ter "recepti" za popravilo. Ker so avtomobili vse boljši, bo popravil vse manj, ostali bodo le najboljši mehaniki, ki bodo šli v korak z evropskimi standardi.
■m^šM iti*?. J
Urednikova beseda
Novoletne Odprte strani prinašajo v sredici pregled dogajanja v letu 1991 in zapis o novi ustavi, na prvi in zadnji strani pa so gospodarske teme: kako uspevajo zasebni podjetniki z dolgo tradicijo in kaj poskušajo novi. Preberite oba prispevka in primerjajte.
Vsem našim zvestim sodelavcem in bralcem želimo mirno in uspešno leto 1992!
Leopoldina Bogataj
Stane Paulus
M. VOLČJAK
Šestdeset let Porentove delavnice
Porentove nahrbtnike pozna vsa Slovenija
Cenijo jih alpinisti in himalajci, taborniki in smučarji in sploh vsi, ki zahajajo v gore.
Škofja Loka, decembra - Virmaše, vas pri škofji Loki, so najbolj znane po Porentovih nahrbtnikih. Ljudje prihajajo ponje od blizu in daleč in o njih vselej govorijo pohvalno. Kako tudi ne, saj jih cenijo tudi vrhunski alpinisti in himalajci, ki so jih preizkusili v najtežjih razmerah in se vedno znova vračajo ponje. Srečka in Mijo Porenta smo obiskali, ker je letos minilo 60 let od začetka Porentove delavnice.
Alpinist Viki Grošelj je o Srečku Porenti zapisal: "Pri nas je edini, ki je doslej znal in hotel prisluhniti željam in potrebam planincev in alpinistov. Izdeluje zelo kvalitetne nahrbtnike, ki dosegajo zahodne standarde, le da so precej cenejši. Bistvo dobrega nahrbtnika je v tem, da je njegova teža razporejena po vsem hrbtu in bokih, najmanj na ramenih."
Skopa in natančna ocena, kakršno lahko napiše redkobesedni alpinist. Srečko Porenta že dvajset let podpira slovenske himalajske odprave, Grošelj je s Porentovimi nahrbtniki osvojil devet osemtisočakov. Zanimivo je, kako Srečko kontaktira z alpinisti, pravi Mija, Stane Belak - Šrauf mu na droben listič napiše, kaj je potreb-
no še napraviti, prebrati ga znata le onadva. Tako so v preteklih dvajsetih letih postajali nahrbtniki vse boljši, alpinisti in himalajci so se vračali z nasveti, Porentove nahrbtnike so preizkusili v najtežjih vremenskih pogojih in jih testirali v tujini.
Porentovi so bili prvi, danes imajo že nekaj konkurence, vendar so njihovi nahrbtniki še vedno daleč najbolj znani in priznani. Izdelovati so jih začeli pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sta Porentovo delavnico sredi šestdesetih let po materini upokojitvi prevzela Srečko in Mija. Srečko je bil odličen smučar, za Elan je najprej izdeloval smučarske torbice. Smučarski prijatelji so mu prigovarjali, naj napravi nahrbtnik in
mu dopovedovali, kakšnega potrebujejo. Tako je začel in ostal pri nahrbtnikih, saj so vse pogosteje prihajali smučarji, planinci, alpinisti in želeli dober domači nahrbtnik, saj so bili tuji predragi.
Poleg planinskih in alpinističnih narede veliko nahrbtnikov tudi za tabornike, s Porentovimi nahrbtniki so opremljeni gorski reševalci, vzorce so naredili tudi že za slovenske vojake. Materiali so v glavnem uvoženi, vendar Induplati že izdeluje dober najlon. V delavnici imajo štiri delavcev, izdeljujejo pa tudi šolske torbe, smučarske vreče in podobne stvari. Srečko in Mija si delo delita, Srečko se ukvarja z izdelovanjem in kreiranjem izdelkov, Mija s prodajo in s financami. Zaradi posla se še nikoli nisva sprla, sta smeje pritrdila, saj vsak dela svoje, tisto, kar ga veseli in se ne vtika v delo drugega. V posle pa sta se že vključila tudi hčerka Darja z možem Igorjem Kreačičcm, dve trgovini Poren-ta-šport imata, v Kamniku in pri Tromostovju v Ljubljani. V teh prednovoletnih dneh Porentove nahrbtnike prodajajo tudi na Gospodarskem razsta-
višču in na Čopovi v Ljubljani. Veliko kupcev pa še vedno najraje prihaja v delavnico, v Virmaše.
Porentova delavnica je bila letos stara 60 let, ki poleg prijetnih hranijo tudi grenke spomine. Začetek delavnice sega v marec 1931, ko sta Srečkova starša, mati Marija in oče Janez, začela na svoje, prej sta delala v torbarski delavnici Po-lak v Ljubljani. Kar doma v kuhinji sta začela izdelovati listnice, denarnice in drobno usnjeno galanterijo. Nato sta si delavnico uredila kar na drvarnici, kjer je bila vse do leta 1939, ko sta zgradila prvi del hiše in vanjo preselila delavnico. Hišo sta nato dvignila in poslopje je še danes mogočno. Ker sta bila znana po dobrih izdelkih, jima je posel dobro cvetel, tik pred vojno sta imela že 25 delavcev, računovodkinjo.
Med vojno je veliko delavcev odšlo v partizane, tudi tedaj 14-letni Srečkov starejši brat, veliko so delali za partizane. Očeta so zaprli, bil je v Begunjah in imel sečo, da ni bil med škofjeloškimi talci. Zaradi priimka na črko P je bil uvrščen v drugo skupino petdesetih
Srečko in Mija Porenta
mož in fantov, ki jih niso ustrelili, če bi bil za začetku abecede, bi bil med petdesetimi padlimi. Lahko si predstavljate, kakšno grozo je doživljala Srečkova mati, koje na plakatu prebrala moževo ime in iskala med ustreljenimi. Ali pa kakšno je doživljala, ko stav hišo vdrla črnorokca in zahtevala šnops. Srečko se spominja - tedaj je imel štiri leta - kako je prvi v mamo nameril pištolo, krogla pa se je zataknila, ko sta odhajala, se je pred hišo spro-
žila in zazvenele ob vrtni ograji-
Po vojni so jim premoženje pobrali, oče je bil zaprt skoraj leto dni, mati je morala na prisilno delo v Gorenjsko predilnico, srce se ji je trgalo, pravi Mija. V hiši je bilo pet strank, družina pa je živela v hišici na vrtu. Toda oče se ni dal, pod hruško na vrtu je začel šivati žoge za Slovenijašport. Ko je bilo najhujše mimo, je leta 1951 spet dobil dovolienie za obrt.
GLAS   10. STRAN
Torek, 31. decembra 1991
JOŽE KOŠNJEK
Država Republika Slovenija ima novo ustavo
Svojo svobodo bomo znali živeti
Nova slovenska ustava, sprejeta pretekli teden, je skladna z merili sodobne evropske demokracije, je bistveno krajša od sedanje, saj ima 173 členov, stara pa jih je imela 200 več, predvsem, kar je najpomembneje, pa je skladna z voljo večine državljank in državljanov Slovenije, ki bodo svojo, v ustavi zapisano svobodo, znali živeti.
Predsednik slovenske skupščine in predsednik ustavne komisije dr. France Bučar, ki si upravičeno lahko lasti velike zasluge, da je bil glede ustave dosežen kompromis in predlog ustave ni padel tik pred ciljem, kar so nekateri očitno želeli, tudi z vsiljevanjem dopolnil tik pred sprejemom in s poskusi miniranja že dogovorjenega, je v uvodni obrazložitvi predloga dejal, da je imelo sorazmerno dolgo obdobje pripravljanja ustave tudi pozitivno plat: to je bilo obdobje notranjega duhovnega vrenja, zorenja in razčiščevanja. Šele ta časovni spa-tium je pripomogel, da so se mnogi pogledi na odprta vprašanja razbistrili, mnoga nesoglasja izgladila in doseglo večjo razumevanje mnogih vprašanj, ki so nas ločevala. K Bučarjevim besedam je potrebno dodati še nekaj. Slovenci smo vendarle dokazali, da tudi v času največjih političnih razhajanj
znamo oceniti pomembnost trenutka in doseči soglasje. Nihče ni z ustavo popolnoma zadovoljen in vsak poslanec je imel razloge za glas proti, vendar se je tokrat pomembnost odločitve dvignila nad strankarske, politične interese. Narod, ki to zmore, je zrel in takim je mesto v družini narodov, ki krojijo sedanjost in bodo gradili prihodnost Evrope.
Vse pravice so iztožljive
Nova slovenska ustava je izraz soglasja o gospodarskih in socialnih razmerjih. Ce je stara ustava razglašala celo vrsto programskih ciljev kot pravico,
potem nova ustava izhaja iz predpostavke, da je neka pravica resnična pravica samo takrat,
Najkasneje v enem letu volitve
Ustavni zakon za izvedbo ustave določa, da se začne ustava povsod, kjer je mogoče, takoj izvajati. Izjema je sedanja skupščina, ki je nastala na temelju volitev in jo je mogoče rekonstruirati samo na temelju novih volitev. Zato bo skupščina še naprej delovala na osnovi sedanjih ustavnih določb. To prehodno obdobje bo trajalo do sestave novega državnega zbora, v katerega je treba izvesti volitve najkasneje v enem letu po sprejemu nove ustave.
če ima sodno varstvo in mora biti iztožljiva. Odpravljanje navideznih pravic ne pomeni zmanj-
I
sevanja dejanskih pravic, pač pa samo uskladitev stvarnega stanja z dejanskimi možnostmi. V
drugem poglavju naštete človekove pravice in temeljne svoboščine so samo tiste pravice, v katere država ne sme posegati,
vendar ima posameznik še več pravic. V ustavi naštete pravice so samo obrambni zid pred lastno državo, ki je tako kot vse druge organizacije usmerjena k omejevanju popolnoma svobodnega ravnanja posameznika. Vsaka pravna norma je v bistvu poseg v človekovo svobodo, zato je za človeka več svobode, če je manj pravnih norm in to za novo slovensko ustavo drži. Država pa ni samo razsodnik v družbenem dogajanju, ampak ima naloge zagotavljati normalno družbeno sožitje, možnosti za zaposlovanje in delo, socialno in ekološko funkcijo lastnine. Skrbeti mora
Iz nove ustave
• Slovenija je demokratična republika. Slovenija je pravna in socialna država. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljani in državljanke jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
• Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon.
% Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. % S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju.
• Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.
• Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Državni zbor se voli za 4 leta.
• Državni svet ima 40 članov. Sestavljajo ga 4 predstavniki delodajalcev. 4 predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Člani državnega sveta se volijo za dobo petih let. Član državnega sveta ne more biti hkrati poslanec v državnem zboru.
• Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
• Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino vseh poslancev. Ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja.
za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, za vsestranski razvoj gorskih in hribovskih območij, za okolje, za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Ustava nima posebnih določil o gospodarskem sistemu in še manj o vlogi države na področju gospodarstva, predvsem pa nikakršnih določil o planskem usmerjanju gospodarstva. Vse prihaja v pristojnost avtonomnih nosilcev gospodarske podjetnosti. Seveda pa država ni izključena kot partner v urejanju gospodarskih procesov.
Partnerstvo je del družbene ureditve
Ustava zagotavlja svobodo sindikatom in njihovo sodelovanje pri urejanju družbenih zadev. V državnem svetu bodo zastopani delodajalci, delojemalci, profesije in lokalni interesi. Dana jim je možnost zakonodajne pobude, imajo pravico odložnega veta na vse že sprejete zakona in pravico zahteve po referendumu. S tem
prihajajo v parlament nosilci različnih gospodarskih, socialnih in lokalnih interesov, ob političnih seveda. Država Slovenija bo imela po novem dvodomni parlament. Splošno predstavniško telo s funkcijo zakonodajne oblasti bo državni zbor z 90 poslanci, ob njem pa bo neodvisni državni svet z dopolnilnimi in korektivnimi funkcijami, v katerem bo 40 poslancev. Taka ureditev velja v večini evropskih držav.
V parlamentu bo veljal nov način glasovanja. Za sprejetje odločitve bodo veljali samo opredeljeni glasovi. To sicer omogoča, da sorazmerno majhna večina odloča o pomembnih družbenih zadevah, vendar je realna domneva, da so vsi tisti, ki se niso opredelili, nevtralni in torej ne nasprotujejo odločitvi. Sicer pa so na široko odprta vrata za sprejemanje zakonov na temelju referenduma.
Slovo komunalnega sistema
Nova ustava ločuje zadeve države in lokalne samouprave. Država ne more posegati v urejanje samoupravnih lokalnih zadev in zato med državo in lokalnimi skupnostmi ni vzpostavljen hierarhični odnos. Samoupravi je s tem vrnjeno mesto, ki ga je imela v nastajanju evropske družbe. Lokalna samouprava je bila pred državo, nacionalna država pa je nastala z uzurpacijo pravic lokalne samouprave.
Občine, ki bodo nastale na osnovi referendumov, so povsem svobodne v povezovanju z drugimi občinami v najrazličnejše oblike lokalnih skupnosti. Ustava predvideva možnost, da država po sporazumu s širšimi lokalnimi skupnostmi, recimo pokrajinami, prenese nanje tudi določene državne zadeve.
Posebne pristojnosti se lahko prenesejo na mestne občine, kot sta na primer Ljubljana in Maribor. Za prenos državnih pristojnosti na lokalno skupnost so možne tudi nekatere drugačne kombinacije, vendar vedno samo sporazumno. Pri razmejevanju, kaj so državne in kaj lokalne pristojnosti, je temeljno načelo subsidiarnosti: vse, karkoli lahko opravi nižja enota in če pri tem ne prizade-
Kučan, Bučar in Peterle o novi ustavi
Milan Kučan, predsednik predsedstva Republika Slovenije: "Vesel sem, da je s tem postala Slovenija prava država, država, kije z ustavo izrazila voljo, kako želi imeti urejena svoja notranja razmerja in razmerja med državljani in oblastjo, da to želi biti v vsakem pogledu evropska država, ki bo sposobna mednarodnega komuniciranja in ki bo sposobna v tem mednarodnem življenju sprejemati tudi obveznosti, brez katerih ni mogoče živeti v nobeni skupnosti. Z zadovoljstvom bi rad ugotovil tudi to, da je pred več kot letom dni v slovenskem predsedstvu formultranem predlogu zapisanih stvari večina v novi ustavi upoštevanih. Skupščina je takrat ta izhodišča sprejela in se je po njih tudi ravnala."
France Bučar, predsednik skupščine in ustavne komisije: "S to državo smo dobili tisti državni instrumentarij, ki nam bo omogočal, da pridemo dejansko do vlade, ki bo vrh državne uprave in da nam ta ustava daje s tem osnovo, da bomo lahko organizirali državno upravo, ki bo sodoben instrument za poseganje v družbene probleme. Lahko imamo še tako dobro ustavo, še toliko dobre volje, če nimamo instrumenta, s katerim bi urejali problematiko in vanjo posegali. S to ustavo ustvarjamo neke vrste partnerstvo v družbi, pri čemer je država samo eden od partnerjev in mora biti država usposobljena za tako funkcijo. Prav rezultati glasovanja o novi ustavi me navdajajo z določenim optimizmom. Dokazali smo, da smo sposobni oblikovati skupne odgovore kljub največjim razlikam in smo danes položili neke vrste 'zrelostni izpit."
Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta: "Vesel sem, da je po polletni zamudi do nove slovenske ustave prišlo. Ustava odraža sodobne pravne standarde. Zame pa je vendarle nesrečen kompromis 55. člen, ki pa odraža sedanje stanje v slovenski družbi in to se odraža preko poslancev. Ta člen nam ne kaže ravno evropskega obraza, čeprav toliko govorimo o Evropi. Ustava pa je v drugih dimenzijah taka, da bomo lahko izpeljali nekatere bistvene spremembe v družbenem, gospodarskem in tudi v političnem redu in s tega vidika novo ustavo pozdravljam."
Sporni 55. člen
Sporni 55. člen, ki je povzročil tik pred sprejemom nove ustave največ razhajanj in dvomov o sprejemu ustave, se glasi: "Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok." Razlaga: Cilj načrtovanja družine je obogatitev in ne omejevanje človeškega življenja. Načrtovanje družine pomaga ustvarjati pogoje, v katerih posamezniki lahko izkoristijo vse svoje možnosti. Starši morajo vedeti, kako načrtovati družino. Imeti morajo sredstva za načrtovanje svojih družin in možnost, da sami odločajo koliko otrok in kdaj jih bodo imeli. Svoboščina iz 55. člena vključuje tudi pravico človeka do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, do preprečevanja zanositve, kar vključuje kontracepcijo in sterilizacijo, ter pravico ženske do prekinitve nosečnosti. Država zagotavlja dostopnost zdravstvenih in drugih storitev za uresničevanje teh pravic. V skladu s 15. členom je uresničevanje te temeljne svoboščine človeka zagotovljeno nesposredno na podlagi ustave. To svoboščino je mogoče omejiti samo, kadar bi pomenila poseg v pravice drugih ljudi. Zagotovljeno je sodno varstvo te svoboščine, ki je ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Tej pravici je zagotovljeno tudi varstvo pred ustavnim sodiščem.
va interesov drugih, je v pristojnosti take nižje enote. Ce prihaja v tem primeru do spora, odloča ustavno sodišče. Posebej je opredeljeno upravljanje državnih zadev. Nekatere stvari bo mogoče urejevati neposredno iz centra za vso republiko, drugod bodo potrebne izpostave republiških resorjev, nasplošno pa se nakazuje potreba po organizaciji upravnih okrajev oziroma podobnih upravnih enot.
Novost: računska sodišča
Računska sodišča pri nas uvajamo nanovo. To je neodvisen organ, ki ne sodi v pravosodni sistem, je pa instrument, ki za-
gotavlja polno zakonitost, odgovornost in kontrolo tudi na področju javnih financ, kar je bilo pri nas doslej razdrobljeno. V
srednjeveški Angliji se demokracija ni začela z načeli demokracije, ampak z zavezo o davčni   odgovornosti monarha.
Brez utrditve temeljev zdravega in odgovornega financiranja javnih zadev si ni mogoče zamisliti moderne, na demokraciji temelječe države. Zato morajo biti temeljna načela o javnih financah vključena v ustavo.
Ne gre samo za integralni proračun in za prepoved financiranja javnih zadev izven proračuna oziroma z raznimi izvenproračunskimi skladi, pač pa za nadzor z avtoriteto sodne funkcije.
< J. KOŠNJEK
Začetek leta je bil dramatičen. Združene države Amerike so terjale od Iraka, naj zapusti Kuvajt, Sadam Husein je razglasil sveto vojno zoper Američane in njihove zaveznike, sovjetska armada je napadla Litvo in posredovala v Latviji, ponoči s 16. na 17. januar pa so zavezniške sile napadle iraške enote. Udar je bil silovit, operacija "puščavski vihar" pa dobro načrtovana. V Sloveniji so se začele priprave na sprejem ustavnih dopolnil, jugoslovanskim republikam pa je bil iz Ljubljane poslan prvi poziv k razdruževanju. Slovenija je na srbski vdor v monetarni sistem, težak je bil 18,2 milijarde dinarjev, odgovorila s protiukrepi, predvsem na področju carin in davkov, 11. januarja je slovenska vlada sprejela poseben memorandum, ki je v Beogradu   povzročil  val ogorčenja. Odnosi med Ljubljano in Beogradom so se zaostrili, armada se je začela vedno bolj vmešavati v politiko, terjala orožje od tako imenovanih paravojaških formacij, premeščala slovenske vojake izven Slovenije in Hrvaške, na kar je slovenska skupščina reagirala s pozivom, naj gre vojska v vojašnice, slovenski fantje pa domov. Januarja se je začela serija neuspešnih sestankov predsednikov jugoslovanskih republik. Februarja se je doma vse bolj zapletalo. Pritiski na Slovenijo in Hrvaško so bili vedno hujši, za Slovenijo je postala zaradi tega nekakšna  nova konfederalna ureditev Jugoslavije nerealna in 20. februarja je Slovenija sprejela resolucijo o razdružitvi skupaj z ustavnimi dopolnili, s katerimi smo večino zveznih pristojnosti prenesli na republiko. V Beogradu so se nadaljevali prepiri, 28. februarja pa so Srbi v Kninski Krajini razglasili av-
športniki uspešni
Športniki so nas kljub težkim in nevarnim časom razveseljevali. Nastop pod jugoslovansko zastavo je bil zanje sramota in so nastopali pod slovensko, ne glede na mednarodno priznanje. Imamo svoj olimpijski komite, ki čaka na sprejem v mednarodnega. Sicer pa so naši športni biseri Franci Petek, ki je februarja postal svetovni prvak v smučarskih skokih na veliki skakalnici, Nataša Bokal, druga na svetu v slalomu, blejska veslača Žvegelj in Čop, ki sta bila druga na svetovnem prvenstvu v veslanju, pa alpinisti Česnovega in Štremfljevega kova, itd.
tonomijo kot del Srbije. V Sovjetski zvezi, kjer je Litva izvedla referendum o samostojnosti, se je začel dvoboj med Gorba-čovom in Jelcinom, 28. februarja pa je bila končana iraška vojna. 38 dni so letala neprekinjeno bombardirala Irak, nato pa je sledilo 100 ur kopenske ofenzive. Sadam je bil poražen. V Sloveniji pa so osamosvojitvena prizadevanja spremljali prepiri v vladi in o vladi, začelo pa se je tudi reševanje begunjskega Elana. V Slovenijo je prišel čudežni harvardski ekonomist Sachs, ki je v naslednjih mesecih še buril slovenske politične in ekonomske duhove.
Jovićev državni udar
Marec se je začel v znamenju obsodb slovenske in kasneje tudi hrvaške resolucije o razdružitvi. Na Hrvaškem so se začeli spopadi med Hrvati in Srbi, vojska pa je bila še količkaj nevtralna. V Beogradu je začel delovati štab vrhovnega poveljstva, ki mu je uslužno stregel tudi Marković in pozival k enotni Jugoslaviji in njenemu zavarovanju. Jovič je skušal uvesti izredno stanje, kar mu ni uspelo, zato je odstopil in se spet premislil, dejansko pa je vojska že prevzemala oblast. 10. marca so bile v Beogradu velike demonstracije srb-
o o
Ti
m Z
C«
r
r >
H O po
M »—
b
n
M
03 PO >
H
> Z
Moda
in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS,      TOREK, 31. DECEMBRA 1991
Kar tam vezite, kjer ste to prebrali!
V našem časopisu smo objavili oglas Ljubljanske banke. Gorenjske banke Kranj, da lahko občani vežejo tolarska sredstva tudi za nekaj dni in ne le za mesec ali tri mesece.
Naš bralec se je oglasil v banki, kjer pa so ga zavrnili: »Tega ni! Kar tam vežite, kjer ste to prebrali!«
Ko smo »intervenirali« v banki, smo dobili približno tak odgovor: »Kaj pa jaz vem, saj nimam »cajtenga« in ne vem, kaj je objavljeno.«
To pa še ni vse! V ponedeljek, 23. decembra, smo telefonirali za podatke, kakšen je menjalni tečaj. In dobili odgovor v stilu prejšnjih: »Saj v »cajtengih« piše!«
Gorenjski banki očitno nikoli ni nič prav. Zdaj, ko jim obilno prinašamo devize v banko, so namrgođeni; ko jih hočemo ven, so spet namrgođeni, malodane užaljeni. Ko hočemo vezati denar, zavpijejo: Tega ni! In pri vsem imajo ti vrli bankirji še »public relation«, se pravi službo za stike z javnostjo.
Res čuden stik z javnostjo. Brž ko se postikaš z njimi, te že stre-se...9 D. S.
Pod Ribičičem napis: JAMA!
Videli smo. na naši televiziji, da je Stranka demokratične prenove Slovenije zborovala v Postojni.
Prav fino se je videlo, koje kamera prikazala šefa stranke dr. Cirila Ribičiča, kije nagovoril navzoče. V zadnjem času je že v navadi, da hotel, kjer zborujejo naše stranke, pač na vidno mesto postavili SVOJE IME: recimo hotel KOKRA na Brdu, hotel RADIN. ROGAŠKA SLATINA in podobno. Da se. jasno, reklamira...
In tako so tudi na govorniški oder v Postojni, kjer je zborovala Ribičičeva stranka, Postojnčani samoumevno napisali ime hotela, kjer je bilo zborovanje.
Kaj moreš, ko pa se ta hotel imenuje hotel JAMA.
Tako je pod govorečim gospodom Ribičičem nenehno pisalo hotel JAMA!
Kako zlobni ste, če ste zdaj pomislili na kakšno simboliko! % D.
S.
Kandidatura v promilih
V Stranki demokratične prenove Slovenije je ob koncu decembra završalo, kajti zapustil jo je bil senčni vladar Emil Milan Pintar. Da se noče siliti v boljševizem in sploh, da se ne strinja s programsko usmeritvijo stranke.
Žalostno!
Pa je ni zapustil le Emil Milan Pintar. Na programski konferenci v Postojni se je izkazalo, da je v predsedstvu kaj malo Gorenjcev. Zgodil se je namreč še en »incident«, kajti s stranko je prišel navzkriž tudi Kranjčan Stane Boštjančič
Ko je stopil na govorniški oder, je nekako takole dejal:
»Med lepo in grdo punco je šest šnopsov! Med mojo nekandida-turo in kandidaturo je pa flaša piva!«
Koliko flaš bi bilo med njegovo kandidaturo in neizvolitvijo v predsedstvo, kasneje ni povedal...
Spoštovani bralci
Redna petkova priloga GL16AS se v današnji obliki poslavlja, kajti z novim letom smo zasnovali novo petkovo prilogo, ki bo izhajala na osmih straneh Gorenjskega glasa in vas bo razbremenila predvsem nevšečnega rezanja strani.
Tudi v prihodnje bomo objavljali televizijski in radijski spored ter spored naših lokalnih radijskih postaj. Najmlajšim je v prilogi še naprej namenjena rubrika Iz šolskih klopi, gospodinjam pa stran Za dom in družino. Poleg razvedrila, zanimivosti, glasbenega kotička ostajajo tudi nagradne igre, predvsem pa križanka, ki ima tako privlačne in bogate nagrade, da vedno dobimo izredno veliko rešitev.
Trudili se bomo, da bo priloga še bolj pestra, še bolj zanimiva in zabavna.
Vsem sodelavcem, ki so sooblikovali prilogo, vsem, ki ste nam minulo leto dobronamerno poslali pohvalne ali kritične pripombe, vsem bralkam in bralcem želimo veliko sreče in zadovoljstva v novem letu 1992!
Bohinj, 27. decembra - Minuli božični prazniki so na naša smučišča privabili množico smučarjev, ki so uživali na belih strminah. Zlasti lepo je bilo na Voglu, ki ga je obiskalo dnevno okrog tisoč petsto obiskovalcev. Zimske radosti na Voglu pa si je po uspešnem sprejetju ustave privoščil tudi predsednik slovenskega parlamenta, sicer pa domačin iz Bohinja, dr. France Bučar. Foto: V. Stanovnik
VRE JVE E
Sneg
Za novoletne praznike nam pratika takole napoveduje vreme: v sredo, 1. januarja, sneg, v četrtek, 2. januarja, oblačno, v petek, 3. januarja, spet sneg, v soboto, 4. januarja, nestanovitno, v nedeljo, 5. januarja, mlaj, v ponedeljek, 6. januarja, veter, v torek in v sredo jasno, v četrtek pa mrzlo.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni 5. januarja deset minut čez polnoči, po bo Herschlovem vremenskem ključu mrzlo, če ne bo jugoza-hodnika.
PETEK	SPOREDI	3. januarja 1992
		
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 11.50
13.30 13.40 13.45
15.10 16.00
16.20 1625 16.30 16.35 17.45
18.35 18.40 18.50 18.55 1925 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20 21.00 21.15
21.55 22.10 22.30 23.15
2.30
Video strani Mozaik, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Harold Lloyd, angleški dokumentarni film TV dnevnik Napovednik
Umetniški večer, ponovitev The Sin of Harold Diddlebock, ameriški film
35 let z Avseniki, ponovitev Charlie   Chaplin: Priseljenec, ameriška burleska EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Spored za otroke Daljna dežela, avstralska nadaljevanka EP, Video strani Risanka
TV nocoj in napovednik
Divji svet živali
EPP
TV dnevnik Vreme Forum EPP
Oči kritike EPP
S. Moore: Trgovina z mamili,
angleška nadaljevanka
EPP
TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Svet prihodnosti, ameriški film Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka
Smrtonosno orožje, ameriški film
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
1520 Video strani
15.30 Glasba skozi čas, koprodukcija 16.30 Sova, ponovitev 18.40 Euroritem, ponovitev 19.00 Klasika 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Alternativni program: Studio' Citv
21.35 Peter's pop show 23.00 Yutel,   eksperimentalni program
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SLo-venija. Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
GORENJSKI GLAS
0% «0
SAMSUNG »j SAMSUNG
Electronics ri—------
Electronics
Velika božično-novoletna razprodaja od 10. do 27. decembra
TV - 51 cm, teletext 33.990,-Videorekorder, 3 glave, VPS, LCD 23.990,-HI-FI stolp: DC gramofon, digitalni radio, dvojni kasetofon, gramofon, daljinsko upravljanje 22.990.-
CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!!!
del. čas
od ponedeljka
do petka
9. do 12. ure,
od 14. do 19. ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel.: 212-367
AVTO ŠOLA1 ing. HUMAR
SREČNO '92
ORGANIZIRA TEČAJ
CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v
kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 6.1.1992, ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF
311-035
1. RADIO zrni
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Od tu in tam - 19.00 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo
KINO
3. januarja
CENTER amer west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 10. in 16. uri, amer. west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 19. uri STORŽIČ amer. fant. thrill. EVA - UNI-ČEVALKA ob 16. uri, amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 16. uri, amer. kom. HUD-SON HAWK ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. pust. akcij, film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 20. uri LAZE amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 19 uri ČEŠNJICA amer. akcij, film DICK TRACY ob 20. uri DOVJE amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 18. in 20 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film DELTA FORCE II ob 19. uri
Ul instalacije
ŠKOFJA LOKA
p. o.
vam v novi prodajalni na Kidričevi c. 55 v Škofji Loki nudi: t elektroinstalacijski material f material za centralno kurjavo
• vodovodni material
• peči na trda goriva L0 KATER M
• svetovanje pri nakupu materiala za adaptacijo in novogradnjo
• montažo nabavljenega materiala
• brezplačno dostavo v Škofjo Loko in bližnjo okolico
Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah in na silvestrovo pa od 8. do 12. ure. Od 1. do vključno 6. januarja 1992 je prodajalna zaradi inventure zaprta.
Želimo vam srečno in uspešno novo leto 1992.
srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev -1- EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimović: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
pniHC
SVEČANA
Ženska in moška oblačila
Icmisu t'\,i Id. Kranj, tel: (Kv) ill Mi-I
0VU GAULOISES BLONDES
4^   Želite kaj sporočiti to Gorenjkam m Gorenjcem?^ m izberite M
fNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO B
v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^<^
©s
<
m
u u
bi O
iti 06
O
H
< -
C/3 >—>
Z
Uj
BC O O
Z
<
I-
c/>
CM
o o
X
m
z <—
J*
—
r >
H O
f)
P1 o
03 X
>
00
0) H
>
Voščilnica
SREČNO in ČISTO želimo našemu okolju v letu 1992 in v naslednjih letih ter desetletjih. Tovarne, ne izpuščajte strupenih snovi! Kmetje, manj gnojite in škropite! Starši manj se vozite z avtomobili!
Učenci 4. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Moja želja je tudi prijateljstvo
Moja želja je... Ne vem! Imam jih nešteto. Poln nebotičnik samo mojih želja. Imenujem ga nebotičnik želja. Želja, ki se skriva v tem nebotičniku, je tudi prijateljstvo.
Imam veliko prijateljev in prijateljic, a v moji okolici zelo malo. Tri ali štiri. Prijatla sem z vsemi. Nerada pa priznam, da se zelo rada prepiram, a če se skregam, ne zdržimo dolgo skregani ne jaz in ne sošolka ali sošolec.
Rada bi imela prijatelje, s katerimi bi hodila na sprehode, drug k drugemu na obiske, si pomagali, se pogovarjali, hodili iz šole in še mnogo drugega bi lahko počeli. Najbolj mi je hudo povedati, da nimam nič takih. Ko v časopisih prebiramo horoskope, pod mojo zvez-
do zmeraj piše: "Našli boste veliko prijateljev, ki vam bodo pomagali." Kje pa, jaz na kaj takega še pomisliti ne smem. Ko pokličem sošolko, mi slušalka zmeraj odvrne isto: "Ne morem, ker se učim," ali pa: "Staršev ni doma, ne moreš priti k meni." Sama samevam v sobi in delam... še sama ne vem, kaj delam. Mami me podi ven na dvorišče, a jaz nerada grem, saj nimam nikogar, s katerim bi lahko počela vsemogoče.
Zelo bi bila vesela, če bi se mi ta želja uresničila. Katja Sitar, 5. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Dedek Mraz
Dedek, dedek, dedek Mraz, dedek prišel je v vas. Vsi nestrpno čakamo, kaj prinesel nam vse bo. Radi vsi imamo ga, ker je dobrega srca. Na koncu poslovimo se in kličemo: Pridi še!
Učenci 4. b r.
Pesmica o muci
Naš maček je miško ujel. Joj, kako je bil vesel! Se miška milo je jokala, ko se je v želodčku obračala. Na peči naš maček sit leži, se sam sebi smeji, prede, dremlje, se preteguje, tudi meni se prilizuje. Blažka Gantar, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Pomagali smo beguncem
Sem članica Rdečega križa. Na sestanku smo se dogovorili, da bomo pomagali beguncem, ki so se zatekli v kranjsko občino. Drugi dan sem povedala sošolkam in sošolcem. Zbirali smo denar, obleko, obutev in igrače. V našem razredu smo zbrali 342 tolarjev, v vsej šoli pa okrog 5.000 tolarjev. Vsi smo bili veseli, kajti vsak begunec je dobil lepo darilo. Pevci in igralci so jim v dijaškem domu v Kranju pripravili še koncert. Upam, da so bili veseli daril.
Katarina Krivec, 4. b r. OŠ Predoslje
Prepir
Otroci imamo to smolo, da smo življenjsko odvisni od dobre volje svojih staršev. Na žalost pa je ta dobra volja kakor aprilsko vreme. Skrbi me, kako se bo končal dan, ko oče pride iz službe mrk in kislega obraza. Začne me spraševati, kako je bilo v šoli in pri tem ves čas nekaj godrnja in išče napake, ki sem jih ali pa jih nisem zagrešil.
Jure Rozman, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Božič
Božič je bil nekoč največji praznik v letu. Ob božiču postavimo jaslice in drevešček. Babica mi je povedala, da so včasih pri njih imeli papirnate jaslice, ki so jih obesili po stropu. Pozneje pa je iz mahu naredila hrib, na vrh postavila hlevček, okoli hlevčka pa pastirčke. Navada je bila, da so na vsak božični večer v hiši kadili. Vzeli so lonec, dali vanj žerjavico in suho vrbje od velikonočnih butar. Noter so dali nekaj zrnc kadila, da je lepo dišalo. Potem je družina kadila okrog hiše.
Primož Kujundžič, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Naše novoletne želje
• Za vse otroke, ki so spoznali vojno in lakoto, želim miru.
POLONA
# Čim več kontrolnih nalog.
JAKA NACE GAŠPER PU. MAJA HA. TJAŠA LUKA H. JURE MATEJ BOJANA KLEMEN
• Rad bi se preselil v svet naših prednikov.
• Ves svet naj se spremeni v dobro otrok.
• Mir pri nas in na Hrvaškem.
• Naša Ajša naj ne grize več copat moji mamici.
• Malo več denarja pri hiši.
• Vsi bolni naj ozdravijo.
• Rad bi imel psička.
• Da bi se mamica odpočila.
• Mamico bi rad razveselil z dobrimi ocenami.
• Veliko snega in dolge počitnice.
GAŠPER PO.
• Dobro voljo za očka in mamico, kar pa je skoraj nemogoče ob mojem bratcu.
LUKA Z.
• Vsi begunci naj se vrnejo domov.
MAJA HO.
• Rada bi imela svoj živalski vrt.
MATEJA
• Veliko snega, da mi sanke in smučke ne bodo zarjavele.
NASTJA
• Dolge počitnice in veliko snega - tudi v dolini.
ANA
• Želim čist svet.
MOJCA B.
Učenci 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
JAN/A KR4JVC
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.55 Video strani
9.05 Spored za otroke, ponovitev 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani
14.10 Domači ansambli: Alpski kvintet
14.40 Potovanje v Melonijo, švedski
risani film 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila
16.35 Spored za otroke, Zgodbe iz školjke
17.15 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija
17.45 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka
18.35 EP, Video strani
18.55 Divji svet živali
19.25 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Žrebanje 3x3
20.15 Show Rudija Carrella
21.50 EPP
21.55 TV dnevnik, šport, vreme 22.25 J. Cundill: Hlapčič, avstralska
nadaljevanka 23.15 Sova
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka. Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, Šlata-nje, ameriški film. Ljudje počnejo vse mogoče, oddaja ameriškega varietejskega programa
novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DO-mače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek
- 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17 00 - Tedenski aktualni mo-
zaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.45 Video strani 16.05 Video strani
16.15 Glasba skozi čas, koprodukcija 17.15 Sova, ponovitev 18.30 Garfield in prijatelji 19.00 Jazz in blues 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.05 Plava laguna, ameriški film 21.50 Peters pop show 22.50 Yutel, eksperimentalni programi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
VSEM PRIJA TELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELI
TEf
INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ, ŠKOFJA LOKA
KAMENA VOLNA - TERV0L, ARMIRANI POLIESTER, TESNILNE MASE - KITI
Ml SKRBIMO ZA ČLOVEKA IN OKOLJE Ml SKRBIMO ZA UDOBJE VAŠEGA DOMA Ml SKRBIMO ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO
l. RADIO žnu
16.00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE		L PROGRAM RADIO SLOVENIJA
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače	4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05  Zabavna   in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev	
Na 1. programu Radia Slovenija bo letošnja sil-vestrska noč še daljša kot prejšnja leta, s slavnostnim začetkom ob 22. uri, ko vas bosta v našo družbo povabila že znana nočna voditelja Betka Šuhel in Slavko Kastelic. Ob obilici dobre glasbe, ki jo bo za vas izbral Lojze Kožar, bomo za najboljše razpoloženje poskrbeli s šalami, humoreskami, bodičkami in veliko steklenico šampanjca, ki jo bomo odprli natanko ob polnoči. Da pa bomo čisto točni pri odmerjanju časa, nam bo pomagal časomerilec Seiko - z odštevanjem minut in sekund in nagradami za vas. Rajali bomo vse do 6. ure zjutraj, ko tudi najbolj zagrizeni počasi odidejo k počitku. Vabljeni na naše radijske valove!
ELAN
PLIGHTdoo
Begunjska št. 1 Begunje na Gorenjskem
vabi k sodelovanju
NOVE SODELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI JADRALNIH LETAL
Pogoji:
IV. ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola strojne, lesarska in avtoličarske smeri, odslužen vojaški rok, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik, in poskusno delo 2 meseca. Pisne prijave sprejema kadrovska služba Elan Commerce, d.o.o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi.
KINO
4. januarja
CENTER amer. najstn. film KAKOR OČKA REČE ob 10. in 17. uri, amer. pust. film ROBIN H00D - PRINC TATOV ob 19. uri, amer. pust. akcij, film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 21.15 uri STORŽIČ amer. ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 16. uri, amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 17. uri, amer. kom. HUD-SON HAWK ob 19 in 21. uri DUPLICA amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 21. uri TRŽIČ amer. west. fiim PLEŠE Z VOLKOVI ob 16. in 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film DELTA FORCE II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama KRIK V TEMI ob 19. uri
SAMSUNG - GORENJE ISKRA
RTV servis satelitske antene, tel.: 216-945
Servis gospodinjske opreme Gorenje, tel.: 41-590
Servis hladilne in zamrzovalne opreme Gorenje, tel.: 421-250
VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZA UPANJE IN ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992!
o o
m
Z •—
CA
T>
r >
H O
72
D
Pl
00
50
00 —i
> Z
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
Video strani Otroška matineja Živ žav
Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke Kitarski ansamble in solisti šole Franca Šturma, ponovitev ONA -t- ON, ponovitev Obzorja duha EP, Video strani
9.10 9.20 8.20 10.25
10.55
11.25 12.25 12.55 13.00 TV dnevnik
13.10 Domači  ansambli: ansambel
Tonija Verderberja 13.40 Sedem  let skomin, ameriški
film
15.20 Video strani in napovednik 15.30 K. Eidam: Johann Sebastian
Bach, nemška nadaljevanka 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila
16.35 My little girl, ameriški film
18.30 Zimsko veselje v Sloveniji
18.45 EPP
19.05 TV mernik
19.20 Slovenski loto in EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Zdravo
21.05 EPP
21.10 Kaj se dogaja v trgovini s krznom, dokumentarna oddaja
21.55 TV dnevnik, šport, vreme
23.20 EP, Video strani
22.30 Sova
Taksi, ameriška nanizanka Mračna pravica, ameriško ka-
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.30 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Sova, ponovitev 16.00 Športno popoldne 20.00 Svet narave: Strah pred divjino
angleška poljudnoznanstvena
serija
20.50 Majo Dizdar Duško Andič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo
21.45 Novoletni koncert, posnetek z Dunaja
0.05 Yutel,   eksperimentalni program
RADIO TRIGLAV PENICE
8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek
L RADIO ZIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni
I SALON OKVIRJEV
R. BITENC, Vodopivčeva 3, 64000 Kranj
OKVIRJANJE SLIK
OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA
DELOVNI ČAS: od 10. -12. in 15. -19. ure, sobota zaprto
t OKVIRJANJE SLIK, OGLEDAL, POSTERJEV
• VELIKA IZBIRA OKVIRJEV V VSEH BARVAH
• STALNA RAZSTAVNA PRODAJA SLIK
servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme -15.30 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno  23.15-04.30 Nočni program, glas-
SATELITSKI TV SISTEMI
• ECHOSTAR SR1500 ZDA
• ACTION 250 Anglija
Ugodni aranžmaji za skup. sisteme do 16 uporabnikov.
ZAHT. DOD. INFORMACIJE
7T 064 45 381
KINO
5. januarja
CENTER amer. ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 10. in 17. uri, amer. pust. akcij, film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 19. uri, prem. amer. erot. drame DEVET TEDNOV IN POL ob 21. uri STORŽIČ amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16. uri, amer. trda erot. VROČICA LJUBEZNI bo 18.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. DVOJČKA ob 17. uri, amer. kom HUDSON HAVVK ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. akcij, kom AIR AMERICA ob 17. uri, amer. thrill. film MISERY ob 19 in 21. uri TRŽIČ amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 16. uri, amer. west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film DELTA FORCE II. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 19. uri
Izvršni svet Skupščine občine Kranj v sodelovanju z Društvom urbanistov Gorenjske
objavlja
REZULTATE SPLOŠNEGA, JAVNEGA, ANONIMNEGA NATEČAJA
za pridobitev strokovnih rešitev za ureditev ožjega mestnega središča Kranja.
1. nagrado prejme: Elaborat pod šifro "3 TRGI"
Avtor: BOŠTJAN KOLENC, dipl. ing. arh.
Sodelavka: BREDA TORKAR - KAMPUŠ, dipl. ing. arh.
2. nagrado prejme: Elaborat pod šifro "SPARK"
Avtorji: MARJAN VRHOVEC, dipl. ing. arh. BORUT ŠAJN, dipl. ing. arh. mag. PETER BASSIN, dipl. ing. arh. BLANKA BARTOLJ, dipl. ing. kraj. arh. Sodelavci: ZORAN GUŠTIN, abs. arh.
JASNA ČERNE, gradb. teh. BORIS MLAKAR, teh. sod.
3. nagrado prejme: Elaborat pod šifro "JEDRO"
Avtor arhitekture: ALEŠ VODOP1VEC, dip. ing. arh.
Sodelavka: NATAŠA JAKOPIN, dipl. ing. arh.
Avtor zasnove trga: prof. DUŠAN OGRIN, dipl, ing. kraj.
arh.
Sodelavec: DAVORIN GAZVODA, dipl. ing. kraj. arh.
Tri enakovredne odkupe prejmejo:
Elaborat pod šifro "CUNEO"
Avtorji: EDO RAVNIKAR, dipl. ing. arh.
MAJDA KREGAR, dipl. ing. arh. Sodelavca: TINE GORENČIČ, dipl. ing. arh.
BRANE KREGAR, dipl. ing. arh. Elaborat pod šifro "JOŠT" Avtor: VOJTEH RAVNIKAR, dipl. ing. arh. Sodelavci: MARUŠA ZOREČ, dip. ing. arh.
ROBERT POTOKAR, dipl, ing. arh.
ŠPELA KUHAR, abs. arh. Elaborat pod šifro "50188" Avtorja: FRANCE HOČEVAR, dipl. ing. arh.
JANEZ LAJOVIC, dipl. ing. arh. Konzultant za statiko: MARTIN KLEMENČIČ, dipl. ing. gr-
Sodelavci: IRENA HLEDE, dipl. ing. arh.
IRENA GERL, dipl. ing. arh.
MATEJ GAŠPERIČ, stud. arh.
BARBARA KOKAJJ, stud. arh. Razstava natečajnih del bo objavljena naknadno!
PONEDELJEK	SPOREDI	6. januarja 1992
		
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.20 8.30 9.50
10.40 13.30 13.45 16.25 16.30 16.35 17.30 18.00 18.05
18.40 18.55 19.00 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
20.35 21.30 22.10 22.40
0.40
Video strani
Program za otroke
S. Moore: Trgovina z mamili,
ameriška nadaljevanka
Video strani
TV Dnevnik
Video strani
Poslovne informacije
Poročila
Slovenska kronika Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Risanka EPP Žarišče EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Da, predsednik, angleška nanizanka EPP
A. Marodič: Odsev brez blišča
TV dnevnik, vreme
Sova
Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka Zvezdne steze - naslednja generacija, ameriška nanizanka Video strani
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop, Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek
l. RADIO ZIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obve stila - 17.15 - Otorški program - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa -
L PROGRAM RADIO SLOVENIJA
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 15.40 15.50 16.40 17.55 18.15 19.30 20.05 21.05 21.30 22.25
0.15
Video strani
Video strani
Oči kritike, ponovitev
Sova, ponovitev
Euroritem
Športni dogodek
TV dnevnik HTV
Po sledeh napredka
Druga godba: Ferus Mustafov
Mostovi
Ciklus filmov Alfreda Hitcho-cka: Dvoriščno okno, ameriški film
Yutel, eksperimentalni program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Za bavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TRGOVINA
PRAV JE, DA VEMO
Kozarci za vino
Izbrati primerne kozarce za vino je skoraj tako težko, kakor izbrati samo vino, kajti kozarci morajo biti vedno prilagojeni značaju vina, pravi veliki Pellaprat. Za črna vina uporabljamo navadno kozarce na pecljih. Pri takšnem kozarcu mora imeti časa obliko balona, da se v njej lahko razvije vinski buket. Zgoraj mora biti malo zožena, da se vonj prehitro ne porazgubi. Kozarci za Črno burgundsko vino imajo izrazito, za belo bordojsko pa le zmerno balonasto obliko. Če je čaša manj balonasta, je zgoraj seveda tudi manj zožena. Kozarci za belo bordojsko vino so podobne oblike kot za črno, le daje čaša zgoraj popolnoma odprta.
Za nemška, švicarska, avstrijska pa tudi naša štajerska ali primorska bela vina je najbolj prikladen kozarec na razmeroma debelem peclju, tako imenovani "roemer". Kozarec in podstavek morata biti brezbarvna, kajti danes niso več priljubljeni kozarci, ki prekrijejo barvo vina. Vsako belo vino ima namreč svojo barvo, ob kateri iahko uživamo. Pisani kristalni "roemerji", ki so bili nekoč ponos naših dedov in babic, so prišli čisto iz mode. Ravno tako danes niso več priljubljeni zelo plitvi, široki kelihi za šampanjec ter visoki in ozki keiihi. Danes dajemo prednost kozarcu tipa "flavte", ali še bolje, kelihu, ki ima obliko tulipana na peclju. Oblika kozarca za sladka vina se skoraj ni spremenila, sicer pa imamo danes na izbiro toliko modernih kozarcev za vino, da lahko vsakdo najde kaj primernega po svojem okusu.
KINO
6. januarja
CENTER amer drama MORSKE SIRENE ob 16. in 18. uri, amer. erot dra ma DEVET TEDNOV IN POL ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto!
W8U
GAULOISES BLONDES
POSKUSIMO ŠE ME
Za enkrat v usta
Poljubčki
Potrebujemo 7 dkg zmletih orehov ali lešnikov, 7 dkg sladkorne moke, sneg iz enega beljaka ter malo naribane limonine ali pomarančne lupinice.
Iz vseh sestavin umešamo maso. Pekač namastimo. Iz dobro umešane mase oblikujemo male kroglice (le s centimeter in pol premera), jih drugo za drugo polagamo na pekač, z vsaj centimetrom razmaka, ker pri peki narastejo, in že na pekaču vsako pritisnemo s prstom, da se naredi okrogla vdolbinica. Pri oblikovanju poljubčkov moramo imeti roke mokre, ker se sicer masa prijema rok. Iz te količine sestavin dobimo okrog 30 piškotkov. Če jih pripravljamo iz orehov, jim dodajmo lupinico limone, lešni-kovim pa lupinico pomaranče (in nobene moke!). Poljubčke pečemo 15 minut pri 175 stopinjah C, na koncu pa damo za nekaj minut na 200 stopinj C.
Pasta flora
Potrebujemo 20 dkg moke, 5 dkg masti, 5 dkg masla, 8 dkg sladkorja, 1 celo jajce, 1 vanili; cele orehe ali lešnike in 1 stepeno jajce za nadevanje.
Iz vseh sestavin ugnetemo gladko testo, ga pustimo malce počivati, potem pa vzamemo košček testa in na gladkem prozornem papirju (v kakršnega zavijamo rože) naredimo za centimeter debel svaljek. Tega razrežemo na male koščke, iz njih v dlaneh naredimo kroglice in jih polagamo na dobro pomazan pekač malce v razmaku, ker narastejo. Lešnik, pol orehovega jedrca ali pol mandeljna pomočimo v stepeno jajce in pritisnemo na kroglico.
Pečemo jih okoli 15 minut pri 180 stopinjah C. Zapečemo jih bledo rumeno, nikakor jih ne smemo močno zapeči.
TRGOPREVOZ
d.o.o.
Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16
Vabi k sodelovanju sposobne in samostojne mehanike-obrtnike za servisiranje traktorjev naslednjih tipov:
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 445
•TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 445
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP V 445
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 445
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 550
•TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 550
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 550
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 651
Rezervni deli so v celoti zagotovljeni za vse vrste servisi ranja (rezervne dele zagotavlja proizvajalec).
Interesente vabimo, da se oglasijo na podjetju osebno ali pismenO, oziroma po telefonu 062/724-675.
ZA DOM IN DRUŽINO
Ureja: Danica Dolenc
Ko zavijamo darila
Ko prelistavam tuje revije, ugotavljam pri zavijanju daril pravo revolucijo. Nič več svetlečih škatel s tako in drugače košatimi pentljami. Darilca so zdaj skrita v grobo lepenko, ki je oplemenitena s čipko ali pa v preprosto kuhinjsko servieto. Servieta povezana v culo, v žensko torbico oblikovana, v koničast škrnicelj zvita, prepognjena in s papirnim lepilom zlepljena, z vrvico prevezana... Lahko je enobarvna ali karirasta, rožasta ali črtasta, naj pa ima izvezen monogram obda-rovanega. Torej, naj bo letos tudi pri darilih malo drugače.
In kaj obleči za najdaljšo noč v letu
Imate svojo malo črno obleko, ki je primerna prav za vse priložnosti. Nimate? Potem imate zagotovo malce bolj praznično belo bluzo ali zdaj silno moderno dolgo bluzo iz svetlečih se niti "za čez" in temno krilo. Modne so vse mogoče kombinacije črnega s črno perjanico, ki si jo nadenemo nad dekolte, ali pa odprta črna obleka v kombinaciji s kovinsko modrim ali rožnatim ogrinjalom in podobno. Toda take ekstra-vagance si ne bomo privoščile. Pomembno je le, da imate k enostavni bluzi vpadljiv nakit. Naj bodo večkrat okrog vratu ovite perle, naj bo grob in težak moderno oblikovan srebrn nakit, prav takšna zapestnica, naj bodo svetleči se gumbi, veliki uhani, ki smo jih izbrali v kakšni boljši bižuteriji. Pomemben je učinek!
OGREJMO SE
Silvestrski punč
Segrejmo 1 steklenico mineralne vode, 500 g sladkorja, 1 steklenico belega in 1 steklenico rdečega vina. Nazadnje prilijemo sok pol limone in 2 del ruma. Premešamo. V vsak kozarec damo spi-ralasto odrezan kos limonine ali pomarančne lupine, nalijemo pijačo in okrasimo z vloženimi češnjami.
Drage naše bralke
Želimo vam, da bi bile v novem letu 1992 srečne in zadovoljne, predvsem pa, da bi zmogle zvezati začetek meseca s koncem. Na tejle strani vam bomo poskušali svetovati, kako kaj dobrega in poceni skuhamo, kako si same pomagamo, kako in kje lahko kaj privarčujemo, skratka gospodinjimo tako, kot nam kažejo časi. Radi bi, da bi se nam oglašale s svojimi predlogi. Saj veste, več ljudi več ve. SREČNO!
PET MINUT ZA LEPŠI VIDEZ
Da bo make-up zdržal
Da bi zadnji dan pred novim letom še letali h kozmetičarkam, zagotovo ne bo časa. Če ste si mislili obraz temeljiteje urediti, ste ga morali že teden prej, kajti rdečica, ki ostane na obrazu po kozmetičarkini obdelavi, ne bo najbolj privlačna za najdaljšo in najlepšo noč v letu. Da bo make-up, ki si ga bomo za ta večer zagotovo nadele, dlje držal, profesionalci za šminko svetujejo sledeče:
1. Preden se lotimo "grundiranja", si moramo kožo temeljito očistiti z losjoni, mlekom ali kremami, za katere vemo, da jih naša koža dobro prenaša.
2. V kožo obraza zdaj enakomerno vtremo vlažilno kremo ali kremo, ki je kot nalašč pripravljena za osnovo make-upa.
3. Sledi tekoči puder - pravi odtenek barve zase seveda že poznamo. Na obraz ga nane-semo z blazinicami prstov in ga nalahko vtremo v kožo. Nobenega drgnjenja, nasilnega praskanja.
4. Suhi puder si zdaj na obraz nanesemo z blazinico in ne s čopičem, kot običajno. Narahlo ga vtiramo. 2 5. Preden si na veke nanesemo barvna senčila, jih moramo prav tako, kot obraz obdelati s tekočo osnovo in pudrom. Trepalnice namažemo z vodoobstojno maškaro.
6. Silno pomembne so ustnice. Dobro jih namažemo z negovalno kremo in da se bo bolje vtrla v robove ustnic, le-te obdelamo z vatno paličico.
7. Sama šminka se nam bo hitro zbrisala z ustnic, zato si jih raje zdaj, ko smo jih dobro nakremili, namažimo s pudrom za ustnice. Nanesimo ga z malo gobico.
8. Naj bo šminka ali puder, s prstnimi blazinicami si barvo nežno vtremo, nato pa čez "potegnemo" transparentni puder. Torej, ustnice naj se ne svetijo, temveč naj imajo raje žametno zabrisan sijaj.
Sicer pa novi trendi ličenja govore, naj ima obraz čim manj barve. Zato naj bodo veke komajda vidno osenčene, na ličnice nanesemo s čopičem resnično malo rdečila. Svinčnik za oči naj bo pri brinetkah in temnolasih siv. Blondinke pa naj oči poudarijo s temnim senčilom (pudrom), ki naj bo v zunanjih kotičkih oči in vek črn, same oči pa naj poudarijo še s črnim kajalom. Ustnice naj si obrobi-jo z rjavim konturnim svinčnikom in prav tako čez šminko na tanko vtrejo še puder za ustnice.
Temnooke si lahko privoščijo široko senčno črto pod očmi, kot se je nosilo v tridesetih letih. Rjavim očem se lepo poda modro-lila senčilo. Ličilo za ustnice je dveh barv: rjavo za obrobo, znotraj pa svetlo medeno rjave barve.
Predvsem pa pred začetkom praznovanja poskrbimo vsaj za urico počitka. Ko se okoplje-mo, uredimo, namažemo nohte, si morda na hitro naredimo še masko iz beljaka. Morda ne toliko zato, da nam bo polepšal kožo, kot zato, da bomo tisti čas, ko naj deluje maska, res počivale. Potem si uredimo pričesko, se oblecimo in vzemimo čas za temeljiti make up, kot smo vam ga predstavili zgoraj.
TEMA TEDNA
V letu, ki se izteka, smo doživeli več prijetnih in neprijetnih stresov kot v vseh minulih petinštiridesetih letih! Politika Partije je bila tako dovršeno vsepričujoča, diktatorsko vsemogočna, obenem pa ljudstvu tako nedosegljivo in bogaboječe skrivnostna, da sploh ni presenetljivo, da smo se v demokraciji trumoma vrgli prav na politiko. Vse leto in več nas je ob-sedalo strankarstvo - tiste na vrhu še posebej, saj so čisto pozabili na kakšne bolj posvetne teme: na gospodarstvo pa na šolstvo pa na zdravstvo pa na znanost pa na razvoj. Medtem ko v svetu pride na dan kvečjemu kakšna seksapilna ali mafijska ministrska afera, je bil pri nas že škandalozno, če je kakšna ugledna osebnost, ki so jo v vlado naplavile prve demokratične volitve, izjavila: »Saj ni važno, če je pismen, važno je, daje naš «. In tresli smo se od ogorčenja, koje pravosodni minister moral priznati, daje tihotapil svetilko. Če nič drugega, takoj ga je ljudstvo kaznovalo z nesramnim vzdevkom: LAMPI!
Naši ministri z ministrskim predsednikom vred so na lastni koži občutili, česar v sanjah niso pričakovali: ni hujše diktature, kot je diktatura javnega mnenja! In večina je diktaturo javnega mnenja jemala vnemar in ostala debele kože. Ob kakšnih resnih zahtevah in opozorilih so se otročje sprenevedali ali držali kot egipčanske mumije in si mislili: »Juhej, mi gremo naprej, dokler je še v proračunu kej!« Boij resni in strokovni ministri, ki se nikomur niso pustili vtakniti za klobuk ali v zadnji žep, so bili odstopljeni. Tako tudi minister Mencinger, ki je dal daleč najboljšo izjavo o našem lastninjenju in privatizaciji. Modelarje lastninjenja je primerjal z butalskim kovačem Nacem. Butalski kovač Nac je na vprašanje Butalcev, kaj kuje, pomodroval: »Ne vem, kaj bo ratalo!
Srečno!
Če bo špičasto, bodo vile, če bo okroglo, bo pa lopata!« Da pa nismo skovali ne vil in ne lopate, je pa tudi že vsem jasno.
Zanimivo je, da se je javno mnenje veliko bolj razvnelo, kadar je šlo za kakšne pritlehne javne besedne dvoboje ali kakšne nagnusne poslanske replike, skoraj grobna tišina pa je bila tedaj, ko je šlo za finančni lumperaj in mafijska posla. Minister za trgovino Maks Bastl nam je s Slovinovo transakcijo mimogrede zapravil domala vse blagovne rezerve in pognal 4 odstotke davkoplačevalskega denarja, pa so stranke kar tiho, da o davkoplačevalcih sploh ne govorimo. V normalnih pravnih državah bi tisti moment letel, kot je dolg in širok in bi ga kvečjemu žena kot skladiščnika zaposlila v svojih dveh podjetjih, ki jih ima v Celju ali v Avstriji. Pri nas pa je minister za štacuno, ki je prav zaradi konkurenčne klavzule moral zapustiti Kovinotehno, zaščiten kot severni medved. In po vsem mirne duše celo upa izjaviti, da je šlo samo za papir! Če bi to naredil Butalcem, bi ga nasadili na Naceve vile in vrgli na gnoj.
Ljudstvo v tej državi pa je kar preveč tiho. Samo posluša in zmajuje z glavami, se bori za košček vsakdanjega kruha in sebi v brado preklinja. Z novimi volitvami bo zanesljivo želelo zamenjati vse tiste Nace, ki jim niso ratale ne vile in ne lopata. Malo morgen! Delale se bodo levosredinske in desno-sredinske in kaj vem kakšne še koalicije, samo, da bi kakšni Nacki še zarotirali, kajti oblast je slast.
Ne mene in ne vas pa niti približno ne bodo pustili do besede! Konec koncev pa Evropo 92 kakšnim nadutim in sa-movšečnim Nackom, ki se bodo zrinili na oblast, prav privoščim. V takšni ali drugačni evropski integraciji ne bo nacionalno eksperimentiranje in ekonomsko čudaštvo današnjega tipa le smešno, ampak nas bo porinilo tudi v izolacijo. V obdobju državnega konstituiranja so se še lahko šli kakšne hece, v Evropi 92 pa jih bodo imeli za bedake.
In kar želim sebi, želim v letu 92 tudi vam: manj politikantstva, političnega spakovanja in več belega kruha. Srečno! • D. Sedej
HIT obrača kapital, da se ti v glavi zavrti
Slovenija, moja
Kar veliko prahu se je dvignilo ob novici, da »podjetje HIT iz Nove Gorice kupuje gorenjska hotelska in turistična podjetja v Bohinju, Podvinu, Kranjski Gori in Bledu!« Poslanci so zahtevali odgovore in v javnosti so se pojavila raznorazna namigovanja, od kod novogoriškemu HIT-u toliko kapitala, da meni nič tebi nič kupi skoraj vse, kar vidi. Ko je HIT v Kranjski Gori odprl novo igralnico ameriškega tipa, so HTT-ovci posredovali tudi nekaj podatkov, predvsem pa odločno zavrnili kakršnakoli namigovanja! Da bi vam bilo vsaj približno jasno, za kakšne denarje gre v primeru HIT-a, vam bomo HIT predstavili. Nam se je od številk in načrtov kar v glavi vrtelo in verjetno se bo tudi vam.
Kupiti CIMOS in urediti zabaviščni park
Podjetje HIT se je povzpelo predvsem s prirejanjem iger na srečo: od majhnega igralnega salona je nastala CASINO Nova Gorica, ki je danes najuspešnejša igralnica med devetimi slovenskimi igralnicami. Ustanovili so še igralnice v Rogaški Slatini, v Kranjski Gori in v Tolminu, podjetje pa je oblikovalo tri nova podjetja: HIT Invest in HITTOURS International. Za povezovanje s HIT-om pa so se odločila še blejski Park in Golf, Kompas Bled, Hotel Grad Podvin, Alpi-num Bohinj, Zdravilišče Moravske Toplice, Hoteli Gorenjka Kranjska Gora in Univit Ljubljana.
»Lani smo bili po uspešnosti na 23. mestu v turizmu. Vsa Slovenija je imela lani za 500 do 600 milijonov nemških mark deviznega priliva, na HIT z 1.800 zaposlenimi in 3.900 ležišči pa odpade 112 milijonov mark priliva. Ko smo podpisali protokol o povezavi v holdinški sistem, kar bo trdnejša povezava, smo načrtovali še večji bodoči priliv deviz,« je dejal generalni direktor Danilo Kovačič. HIT obvladuje kar 60 odstotkov slovenskega igralništva, ob tem, da igralnice stalno posodablja in povečuje. Samo v kranjskogorsko igralnico so vložili 3 milijone nemških mark.
Minister za turizem Ingo paš...
Tik pred zaključkom je podpis pogodbe HIT-a v Tirani v Albaniji, kjer za poslovne ljudi nameravajo zgraditi igralnico in hotel z 200 sobami. V Tirani bodo morali najprej poskrbeti za izobraževanje kadra. Kupili so tovarno CIMOS, ki je šla v stečaj in na 70.000 kvadratnih metrih in 18.000 kvadratnih metrih pokritih površin nameravajo zgraditi velik park, zabaviščni center po vzoru ameriških igralnic. Za te namene so že plačali 7 in pol milijard italijanskih lir, za nabavo opreme, del te je tudi v igralnici Kranjska Gora, so porabili 2 milijardi italijanskih lir. Podjetjem, s katerimi se povezujejo, so za reševanje likvid-
In tako se je zavrtelo kolo sreče še v eni izmed HIT-ovih igralnic v Sloveniji...
a. 5 o > a.H o. > c
i/
dežela igralnic...
Si fifi
u o
us
u
OS
O
H -
C/5 i—>
Z u aL O O
Z <
rx h-
C/) cd
nostnih težav posodili 3 milijarde 750 milijonov lir čiste glavnice.
Za Bled 183 milijonov nemških mark
HIT je ambiciozen in ima tudi ambiciozne projekte, tudi na Gorenjskem.
V obnovo bohinjskega turizma namerava takole vlagati: v obnovo hotelov 15 milijonov mark, v novogradnjo hotelskega kompleksa v Stari Fužini 30 milijonov mark, v apartmajski objekt Triglav 2 milijona mark, v trgovski center Ribčev Laz 4 milijone mark, v golf igrišče 15 milijonov mark in v sofinanciranje centra na Voglu 15 milijonov mark. Bohinjski zalogaj znaša torej: 81 milijonov mark.
V Bled pa takole: za obnovo hotelov 11 milijonov mark, za obnovo starih vil 12 milijonov mark, za izgradnjo penzionov 15 milijonov mark, za revitalizacijo 25 zasebnih hiš 3 milijone mark, za izgradnjo mestnega hotela s 600 ležišči 72 milijonov mark in za izgradnjo zabavno - rekreacijskega centra 70 milijonov mark. Skupaj: 183 milijonov nemških mark.
Ocena vlaganj v turistično gospodarstvo Kranjske Gore znaša 40 milijonov mark, načrtujejo pa precejšnja vlaganja tudi v primorsko turistično gospodarstvo.
tve, podjetja so se sama odločila, da se povezujejo s HIT-om.
Božo Resman, direktor Hoteli Gorenjka Kranjska Gora je dejal: »Turizma v Kranjski Gori ni, saj zaradi znanih političnih razmer ni gostov. Razmere se tudi po novem letu ne bodo bistveno spremenile, morda lahko pričakujemo porast števila gostov šele v naslednji zimski sezoni. Medtem ko smo imeli prejšnja leta smo-^ lo z zelenimi zimami, nas danes pestijo nestabilne politične razmere   v   bivši Jugoslaviji.
Ubadali smo se z velikimi likvidnostnimi težavami, vprašanje razvoja je bilo popolnoma odprto. Popolnoma bi zastali, če se ne bi nekaj spremenilo.
Hotelov še vzdrževati nismo mogli več, so pa nekateri zelo stari. Prisank je star 30 let, vprašljivi so Erika, Razor, hotel Slavec, ki »zapadejo« tudi pod zakon o denacionalizaciji.
Predvsem v Vitranc, Razor, Slavec pa smo v preteklih letih precej vlagali. Vprašljiva je tudi infrastruktura.
Iskali smo razne možnosti, da bi preživeli. S HITOM smo našli povezavo v razvoju, skupni investicijski politiki, trženju. Če ne bi bilo HIT-a, bi morali v stečaj in čas bo pokazal pravilnost naših odločitev.«
Grega Benedik in Dušan Senčar.
V naslednjih petih letih bi tako zaposlili 2000 do 2.500 delavcev, povečali število ležišč iz 4.000 na 8.000 in vložili okoli 700 milijonov mark. Skupni priliv članic korporacije naj bi se s 112 milijonov nemških mark povečal na 600 milijonov nemških mark.
Čas bo pokazal...
Predstavniki HIT-a zagotavljajo, da nikomur niso vsiljevali nikakršne poslovne odloči-
Dnevna potrošnja turista: 250 mark
Vinko Marolt je takole ocenil blejske turistične perspektive: »Bled se v prihodnosti nikakor ne sme širiti, ampak je treba podpirati lastnike domačih penzionov. Bled tudi potrebuje veliko več zabave, saj je danes precej pust turistični kraj. Načrtuje pa se obnova 1.500 ležišč in izgradnja 1.200 novih postelj. Skratka: Bledu je potreben tak turizem, da bi prihajali gostje srednjega razre-
V zadnjih petih letih je podjetje HIT realno podeseterilo celotni prihodek, ki je lani znašal 65 milijard italijanskih lir, letos pa bo znašal okoli 70 milijard lir. Samo letos so za sponzorstva namenili kar 300 milijonov italijanskih lir!
da, ki dnevno potrošijo od 150 do 250 nemških mark. V petih letih naj bi tudi mladim v turizmu ponudili 700 novih delovnih mest, saj se že postavlja veliko vprašanje, kje zaposliti mlado generacijo.«
HIT ima v vseh igralnicah 60 igralnih miz in 800 igralnih avtomatov. Največji dobitek, ki je bil doslej izplačan, znaša 970 milijonov lir ali 1,3 milijone nemških mark.
Janez Zaje, Tone Vogrinec in Danilo Kovačič na otvoritvi igralnice...
O bohinjskem turizmu pa je Iztok Noč dejal: »Že dvajset let so pripravljeni načrti za novogradnjo v Stari Fužini, a ti so že tako zastareli, da bo treba napraviti nove. Tudi v povezavi s HIT-om bi radi obnovili žičnice na Vogel. In še to: v večjem sistemu so nedvomno velike prednosti. Mi potrebujemo nova tržišča, ki jih majhno podjetje težko najde. In če si majhen, moraš imeti tudi veliko kapitala, moraš imeti partnerja, ki te rešuje, ko si v stiski. In povezava s HIT-om je naš dolgoročni interes.«
Največji dobitek: 1,3 milijone nemških mark
HIT pa vendarle »sloni« na igralništvu. Odločili so se za ameriški tip igralnice, ki se tudi vedno bolj uveljavlja v svetu. Od evropskega tipa igralnic se razlikuje predvsem v tem, da ni poudarek na hazardu, ampak na hazardu povezanem z zabavo. Poleg klasičnih iger, razen francoske rulete, imajo še značilne ameriške igre kot ameriško ruleto, eraps, punto banko, bingo in kolo sreče ter igralne avtomate. Vzdušje v igralnicah je v znamenju shovva. Pri obiskovalcih so manj selektivni in se držijo načela: vsak gost je dobrodošel. Občasno obdarujejo igralce, stalnim obiskovalcem delijo proste vstope, nagrajujejo z gostinskimi storitvami, vsak dan žrebajo vstopnice, organizirajo zabavne programe.
Največ gostov prihaja iz Italije - vendar pri nas ne prenočujejo, ampak se po igri vračajo domov. Za naslednje leto načrtujejo povprečni dnevni obisk 2.000 gostov.
HIT pa gre še dalje: načrtuje tudi zabaviščni prostor na mejnem prehodu Vrtojba in še več: poleg igralništva doma se jim kažejo tudi velike možnosti razvoja v tujini. Dovolj so usposobljeni tudi za izgradnjo in vodenje igralnic na tujem. Že se pogovarjajo s tujimi partnerji, vendar kaj več za našo domačo javnost za zdaj še nočejo odkriti...
Tako. V Sloveniji imamo zdaj devet igralnic, odprle pa se bodo tudi nove. HIT jih bo verjetno odpiral še v tujini.
Tako nenaden skok in prodor igralništva ter takšen kapital, s kakršnim razpolaga novo-goriški HIT, nas je v takih razmerah, kakršnih smo zdaj, Slovence   nedvomno presenetil.
Dolga desetletja so bile za nas igralnice nekaj skrivnostnega, nedosegljivega, če ne že nekaj, kar je bilo v grozljivem nasprotju s socialistično moralo. Ob tako živem medijskem prodoru igralnic v slovenski prostor, ob kapitalu, ki se tam obrača in namenja tudi za ostalo infrastrukturo in ob tem, da so povsod drugod malodane same črne finančne luknje, se tako zdi. kot da je dežela Slovenija postala moja dežela igralnic* D. Sedej
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.20 8.30 10.00 11.20 11.40 13.30 13.45 13.50
15.50 16.20
Video strani Program za otroke Šolska TV
Euroritem, ponovitev Sedma steza, ponovitev TV dnevnik Video strani
Cikljus filmov Alfreda Hitcho-cka: Dvoriščno okno, ameriški film, ponovitev Mostovi, ponovitev EP, Video strani
mEKGLAS
f EKONOMSKA t IPROPAGANDA«
obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463
KINO
7. januarja
CENTER prem. amer. kom. FANTASTIČNI BRATJE ob 16. uri, amer. erot. drama DEVET TEDNOV IN POL ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot SUŽNJE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. fant. thrill. EVA - UNI-ČEVALKA ob 18. in 20. uri
In aperitivi?
Konjak in armagnac razvijeta šele pri sobni temperaturi ves svoj vonj in okus. Češnjevo, malinovo in mirabelino žganje ter podobne močne sadne pijače serviramo hladne; vodka, whisky in druga žitna žganja pa najbolj ugajajo, če so ohlajena na ledu. Opozoriti pa moramo tudi na to, da je polsuhi šampanjec najboljši aperitiv, ki sploh obstaja.
Ko pride maček
Če se držite pravila, da je treba k vsaki jedi svoje vino in da se za tako velike praznike, kot so novoletni, spodobi tudi dober aperitiv za začetek in šampanjec za vrhunec silvestrske noči, potem moramo pričakovati, da bo naslednji dan glava protestirala. Klin se s klinom zbija, mačka pa tudi podobno. Eni predlagajo za preganjanje mačka močno kavo z limono, drugi spet, da s pijačo nadaljujemo, barmani pa svetujejo Bloodv Mary.
Bloody Marv
V manjši kozarec za viski damo pet koščkov ledu, malo limoninega soka, žličko vvorchester omake, kozarček vodke (1/2 del) in dodamo paradižnikov sok. Pomešajte, zamižite in popijte. Poznavalci obetajo, da bo čez pet minut življenje spet lepo.
16.25 16.30 16.35 16.45 18.40 18.55 19.00 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.00 21.10 22.05 22.30 23.05
020
Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika
Program za otroke
Risanka
EPP
Žarišče
EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
C. Israel: Luisiana, ameriška
nadaljevanka
Novosti založb
Osmi dan
TV dnevnik
Dokumentarna oddaja
Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka, Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.10 Video strani
16.20 Sova, ponovitev
18.00 Regionalni programi Koper
19.00 Zgodovina slovenskega popa
19.30 TV dnevnik, Sarajevo
20.00 Paralaksa, nizozemska dokumentarna oddaja
22.35 Alternativni program: kino
23.05 Yutel, eksperimentalni program
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13 - Radio Slov-neija. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj m pobud - 19.00 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila -17.05 -18.30 Silve-strsko popoldne za otroke in mladino -19.00 Radijski dnevnik -19.30 - 06.00 Silvestrski novoletni program -
POSLOVIM PARTNERJEM, KUPCEM,
članom kluba Kokra ter vsem občanom želimo mam
/PP J
Trgovsko podjetje p o.. 64000 Kranj, Poštna ul. l
varnost
KRANJ p. o.
podjetje za varovanje premoženja
Poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1992!
64000 KRANJ Cesta JLA 16
Telefon: 064/22-726, 28-684 Telex: 34655 var-kra ŽR.: 51500-601-15421
• Fizično - tehnično varovanje
• Prevoz in spremstvo gotovine in drugih vrednosti
• Prevozi in najem vozil
Prijazni nasmeh
Alenka Vrhovnik in Mirni Novljan
Oni dan, ko sem jih obiskala, snega še ni bilo. Bilo pa je zunaj ivje in zvezdice zmrzali so se nabrale tudi na klopeh, na igra-lih. "Sneeeeeg!" so se razveselili otroci in vsak je vsaj malo moral tega belega prahu obrisati z rokavico. Kako težko so čakali letošnji prvi sneg!.Zdaj ga imajo, imajo pa tudi že okrašene hodnike in sobe v pričakovanju dedka Mraza. Njihova vzgojiteljica v kranjskem vrtcu "NAJDIHOJCA" Alenka
Vrhovnik in varuhinja Mirni Novljan sta iz papirja izrezovali zvezdice, snežinke, lune, snežake in kdo ve kaj še. Tudi didaktične igrače, kot tiste imenitne domine in slikanice, ki jih bo potem verjetno prav njihovi skupini prinesel dedek Mraz, sta izdelali sami. Dobri punci sta, za vseh devetnajst mulčkov v skupini. Letos ni gneče v sobi, veliko kranjskih staršev je "na čakanju", pa so otroci doma. Pa vendar je škoda, da niso v vrtcu, razmišljata Alenka in Mirni, 1.200 SLT je najnižja cena, tu so otroci v družbi vrstnikov, trikrat dobijo hrano in še jutranji napitek, igrač je na pretek in obe si kar naprej izmišljata nove igrice. Pa tudi kaj drugega počno. Prejšnji teden so obravnavali promet, kako se edino sme čez cesto, izraze, kot so križišče, zebra in podobno, vse najbolj preproste pojme, ki jih malčki od treh do štirih let lahko razumejo. Najraje pa so zunaj. Če je le količkaj vreme spodobno, gredo ven, sicer bi jih razgnalo. In potem so na vrsti igrala na vrtu, zvirala in seveda vlak, kjer se najbolj korajžni povzpnejo prav na sam "dimnik ču-ha ču-ha", drugi pa so seveda potniki. Kdo bi ustavil tak vlak?! Samo tovarišice, ki jih znajo spet zvabiti v tople prostore vrtca, potem ko so noski že vsi rdeči... • D. Dolenc
Kranjska Gora, decembra - Na tekmi evropskega pokala, ki je bila prejšnji teden v Kranjski Gori, so se zbrali vsi naši najboljši tekmovalci, precejšen del vodstva Smučarske zveze Slovenije in seveda tudi direktor naše alpske reprezentance. Ko je po prvem veleslalom-skem teku kazalo, da se je našim fantom končno le odprlo in se bo sezona vendarle nadaljevala z vse boljšimi rezultati, je v drugi vožnji domačin Jure Košir zapeljal s proge. Takole je njegovo zamujeno priložnost komentiral Tone Vogrinec, ki sicer med ljubitelji smučanja ni znan kot direktor, ki si "zatiska oči" pred dejstvi - pa naj bodo slaba ali dobra. Toda možnost za popravni izpit naših fantov bo že konec tedna na 31. pokalu Vitranca. In upamo, da bo "Tona" tokrat v Kranjski Gori bolj nasmejan. V. Stanovnik, foto: J. Cigler
IZŠLA GLASBENA KASETA »S'M TRŽIČAN«
Po drobceni zbirki tržiških pesmi in veliki pesmarici je tik pred koncem letošnjega leta Zveza kulturnih organizacij Tržič presenetila Tržičane z glasbeno kaseto z naslovom S'M TRŽIČAN. Na enourni kaseti je zbrano 23 najbolj znanih in priljubljenih tržiških melodij. Založnik je pobrskal po domačih arhivih in arhivih Radia Tržič in zbral zanimivo paleto posnetkov, ki so nastajali od daljnega leta 1953 pa vse do letošnjega leta ob različnih priložnostih. Prava rariteta so posnetki Tržiškega veselega kvinteta s pevcem Bojanom Plahuto, pa Sester Potočnik ob spremljavi Francija Šarabona, Brigite Lupša, Daniela Zupana in Jelke Končina, Kvinteta bratov Zupan, ansambla Tretji človek in drugih.
Kvaliteta posnetkov in izvedb od izvajalca do izvajalca niha, kar je razumljivo, saj so nekateri nastali za izdajo plošče, drugi za domačo rabo, tretji na zabavnih prireditvah in prav zato ima kaseta tudi veliko arhivsko vrednost.
S pričujočo kaseto je ZKO izpolnil dolgoletno željo številnih domačinov po originalni izvedbi tržiških melodij. Na kaseti ne manjka Zelenica, Storžič, Kriška gora. Mladi alpinisti, Janez in Micka in vseh »tržiških«. Dokaz za pravo potezo tržiške ljubiteljske organizacije, ki s tem projektom stopa v leto 1992, ko Tržič praznuje 500-letnico tržiških pravic, je tudi podatek, daje vsa prva naklada pošla že v prednaročilu.
Boris Kuburič
Na prireditvi Vala 202 na Brdu, ko so razglasili najbolj negativno in najbolj pozitivno osebnost leta. ki sta se obe zgodili v svojstvu Lojzeta Peterleta, sta bila med povabljenimi tudi poslanka Darja Lavtižar - Bebler in njen soprog Anton Bebler. In zgodila se je nesreča: natakarica se je spotaknila ob gospoda Beblerja in ga zalila s šampanjcem... Foto: Gorazd Šinik
Pohvalno!
Letos so ob božiču po nekaterih slovenskih občinah s pomočjo avstrijske dobrododelne organizacije Stranke krščanskih demokratov pripravile prireditve, na katerih so revnim in prizadetim podelile nekaj tisoč paketov avstrijske pomoči - Božični dar.
Ne le, da je bila akcija zelo odmevna in dobrodošla, strankarski odbori so tudi obvestili, da je prireditev zaprtega tipa. Se pravi, da so na obdaritev vabljene le družine in otroci, ki so bili obdarovani.
Nadvse pohvalno!
MM
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel.: 064/68-210
PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO!
SALON
I™
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 10.00 Novoletni koncert iz Portoroža,
ponovitev 11.00 C. Israel: Luisiana, ameriška
nadaljevanka 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani 14.30 Zgodbe iz školjke, ponovitev
domačem ognjišču - 10.05 Poslanice manjšin - 12.05 Na današnji dan -12.15 - 13.30 Neposredni prenos novoletnega koncerta z Dunaja - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Posebna oddaja - pregled skozi leto 91 - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Tako igrajo in razmišljajo - 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev -23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
KINO
8. januarja
CENTER amer kom. FANTASTIČNI BRATJE BACKER ob 16. in 18. uri, amer drama MORSKE SIRENE ob 20 uri STORŽIĆ amer. trda erot. SUŽNJE SLASTI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer kom BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 18. uri, amer. erot. drama DEVET TEDNOV IN POL ob 20 un DUPLICA amer. fant. pust. film BREZNO ob 20. uri
CENJENIM NAROČNIKOM OGLASOV V GORENJSKEM GLASU SE ZAHVALJUJEMO ZA LETOŠNJE SODELOVANJE IN JIM TUDI V PRIHODNJEM LETU ŽELIMO ČIM VEČ USPEHOV Z OBJAVAMI V NAJBOLJ UČINKOVITEM PROPAGANDNEM MEDIJU NA GORENJSKEM!
15.30 1620 16.45 16.50 16.45 18.35 18.40 18.50 18.55 19.25 19.30 19.55 19.59 20.05
21.45
22.05 22.35
0.50
Svet narave EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Spored za otroke in mlade EP, Video strani Risanka
TV nocoj in napovednik
Divji svet živali
EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Film tedna: Izvoljeni, ameriški film
Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja Andreja Furlan - klavir TV dnevnik, vreme Sova
Alf, ameriška nanizanka. Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani
2.prcgramwsiavenp
15.25 16.25 17.40 18.00 19.00 19.30 20.00 22.00
22.35
Video strani Sova, ponovitev Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Alter
TV dnevnik HTV športna sreda
Komorna glasba skozi stoletja: pozna renesansa in zgodnji barok, ponovitev
Yutel, eksperimentalni program
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Spominska oddaja op slovenskem pevcu in humoristu Francu Koširju - 18.00 - Hea-vy metal na Radiu Žiri - 19.00 - Odpoved programa -
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Ob
NOVOLETNI PROGRAM RADIA KRANJ
Torek, 31. december, od 8.°° dopoldne pa vse do jutranjih ur 1. januarja!
B
H
							RADiO STEREO
RADiO STEREO							
				RADiO STEREO			
							
							
							
	3ADiO <=tAITJ STEREO					RzlDiO felera STEREO	
							
NOVO: od 1. januarja 1992 program Radia Kranj vsak dan odS.^doig.00 ure.
Novoletna lestvica Radia Žiri
Domača lestvica
1. Slovenski band aid - Za svobodo
2. Tajci - Dvije zvezdice
3. Kalifornia - V meni je California
4. Wolf - Koliko solz
5. Danijel - Ma daj obuci levisice
6. Edvin Fliser - Pogrešam te, draga
7. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63
8. Andrej Šifrer - Šum na srcu
9. Miran Rudan - Ne reci goodbv
10. Helena Blagne - Moj mornarček
Tuja lestvica
1. Bon Jovi - Blaže of Glory
2. Elton John - You gotta love someone
3. Maria McKee - Show me haven
4. Gloria Estefan - Comming Out Of The Dark
5. The Righteons Brothers - Unchained Melodv
6. Roxete - Jovride
7. Sam Brown - Kissing Gate
8. Scorpions - Wind Of Change
9. Paula Abdul - Rush, Rush
10. Bryan Adams - Evervthing I do I do it for you
VSEM BRALCEM GORENJSKEGA GLASA IN LJUBITELJEM LESTVICE RADIA ZRI ŽELIM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1992. OSTANITE Z NAM!
Nataša Bešter
Izšla je prva slovenska CD plošča božičnih pesmi
Na policah nekaterih naših trgovin je v teh dneh mogoče najti prvo CD ploščo s slovenskimi in nekaterimi tujimi božičnimi pesmimi. Ploščo je izdala založba Gallus Carniolus iz Lukovice, izvajalci pa so Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole in or-ganistka Cecilija Kobal.
Štirinajst skladb, zasnovanih tako, da bi kar najbolj verno pričarale mirno in slovesno božično vzdušje, se razteza od Psalma z antifono Dominus dixit ad me, preko Kyrie eleison iz Misse de Algelis, Gallusovih Resonet in laudibus in Pueri concinite do Arcadeletove Ave Maria, J. S. Bachove Ich steh an deiner Krip-pen hier, angleške Angelus pastoribus, Langove O, du frohliche in Gruberjeve Svete noči. Sledijo nekatere najbolj priljubljene slovenske božične pesmi, Belarjeva Glej, zvezdice božje, Štolcer-Sicherlove Rajske strune, Ipavčeva Prišla je lepa, sveta noč, Satt-nerjeva Noč božična in Cvekova Raduj, človek moj.
Najbrž nam izvajalcev ni treba posebej predstavljati, saj so se v letih pred Gallusovim letom in zlasti to leto premnogokrat sami dovolj dobro predstavili tako na koncertih, na festivalu IDRIART kot tudi v televizijskih oddajah. Omenimo naj le to, da so posnetki s te plošče med najboljšimi posnetki Slovenskih madrigalistov, zatorej vam jo lahko priporočamo z najtoplejšim srcem.
Tomaž Bole
In kakšna vina bomo pili pri silvestrski večer-ji?
Pravilo je, da k lahkim jedem pijemo lahka vina, k težkim jedem težka vina. Francozi med jedjo pijejo zmeraj najprej belo vino, potem črno. Na koncu slavnostnega kosila, večerje serviramo šampanjec, ki veliko pripomore k boljši prebavi pa tudi k boljšemu razpoloženju.
Opozoriti moramo tudi na to, da k nekaterim jedem ne serviramo vina, ker se k njim veliko bolje poda voda ali pa mineralna voda. Takšne jedi so na primer testenine, jedi in solate, zabe-Ijene s kisom in oljem, ker kis uniči okus vina.
Sončkov kot
V čast mi je...
... vsem vam, ki ste sodelovali v vseh devetindvajsetih al' pa kakšnem manj "Sončkovem kotu", želeti, da bi praznovali še sto novih letov (o šit, se že zapleta). Ma ja, v glavnem, mišljeno je bilo tisto, kar se ponavad reče za nov let. No, za čestitke se posebej zahvaljujem Saši iz Škofje Loke, Katji iz Kranja, Mateji iz Šenčurja, Nataši iz Voklega, Beti iz Podbrezja, Vidi z Jesenic, Renati iz Strahinja, Romani iz Brega ob Kokri pa obljubljam, da bom v cvetju (vsaj zdele čez praznke). Kar se tiče zadnje nagradne uganke, seveda črni belec je Maj ki Dekson in žrebal je en fejst fantič, zdi se mi, da je imei plavo - rdečo bundo, človk je potegnu in pazi fora, v roki mu je ostala dopisnica, prebrali pa smo mi, pooblaščeni za branje dopisnic (s potrebno specializacijo seveda), zadevo pa je bilo slišati takole Vera Dolenc, vaaau ona, Rodine 35, a je to gor okrog Radolce nek, 64274, ej, kakšna številka, Žirovnica, torej Vera, pride dopis, z njim pa v Sončka po želeno muzko.
Ampak, to še ni vse, zadnjič smo obljubili, nekaj nagrad, ki jih bo podelil šef Sončka za nekatere izmed vas, ki ste, da skrajšam "Sončniki", no, gospod Aligator je že nervozen... Ja, evo že pišem, počas člpvk, kalma..., 1. posebno novoletno nagrado zato, ker je iz Škofje Loke (dvojna plošča -Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov) prejme Helena Ju van, Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka, 2. dve kaseti za najbolj scenski odgovor na nagradno vprašanje (beri v prejšnjem Sončkovem kotu) prisojamo Tini Gruden, Gorenjskega odreda 4, Kranj, 3. dve kaseti za najstarejšega "Son-čnika" bo knjižil Albin Urh iz Jelovške 10, Bohinjska Bistrica, 4. dve kaseti za najbolj popisane dopisnice beleži Renata Lavtar, Strahinj 109, Naklo, 5. dve kaseti za največ poslanih dopisnic za eno nagradno vprašanje bo dobila Silvija Karlin, Titova 45, Jesenice, 6. Za najbolj razširjeno mrežo žlahte, znancev, stricev..., ki posojajo imena za žrebanje, nagrado prejme Marička, Milan in ostali Mavci, Šorlijeva 31, Kranj -kar 3 kasete, da bo lažje razdeliti, 7. dve kaseti za najlepšo pisavo je Aligator namenil Špeli Šturm, Šutna 60, Žabnica, 8. dve kaseti za sprejem v klub proti enemu alpskemu pevcu pisec Sončkovga kota namenja Beti Vovko, Podbrezje 184, Duplje, 9. - 11. lično majico s kratkimi rokavi prejmejo za čisto zvestobo Mateja Zveršen, Srednja vas 59/a, Šenčur, Vida Jamar, Bokalova 15, Jesenice in Stanka Sčekič, Struževo, Kranj. Uuuff. Končno. Kasete za vas je Sončkov šef že izbral, dobite pa jih v prodajalni Sonček na Cankarjevi 7 v Kranju, seveda ne čakajte na dopis, saj se meni ne da tolk listov stipkat, zato po objavi kar v Sončka, razpoznavni znak pa je osebna, mesečna za bus, vizitka... Vsem, ki smo vas kakorkoli uspeli zgrešiti, pa svetujemo pogum, še bodo nagrade.
TOP 3
1. The Best Of... - The Sončks
2. Na planini je živel - Tomaž Domicelj
3. Greatest Hits II - Queen
4. Nocoj - Helena Blagne
NOVOSTI
Tako. Cedeji: Richard Clavderman s Christmas, Georges Bi-zet s Carmen in Frederic Chopin s Preludiji (izvaja Pogoreli-čev Ivo). Kasete pa pravjo tako: Avsenik pravi Vse življenje same želje, Tina Turner skromno Simply The Best, The Best Cf so tudi Spandau Ballet, Motlev Crue pa Decade Of Deca-dence.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 30:
Napišite, kako se vam po tridesetih tednih kaj dopade rubrika "Sončkov kot", kaj v njej manjka in česa je dovolj, kaj novega predlagate in kaj ne, kako ste zadovoljni s prodajalno Sonček in kako niste... skratka velja vse, kar vam pride na pamet ob besedah Sonček in kot! Seveda bomo spet žrebali za nagrado po vaši izbiri, zato popisane dopisnice pošljite do srede, 8. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa. Pripis "Sončkov kot", jaz pa pripisujem "čav do naslednjič".
Kaj pa temperatura vina?
Za temperaturo vina je najbolje upoštevati kletarjev nasvet na nalepki. Buket belega vina ubijemo s premočno ohladitvijo, črnega vina pa s tem, če steklenico z njim predolgo pustimo poleg radiatorja centralne kurjave ali pa jo celo potopimo v pretopio vodo.
Bela vina pijemo hladna, vendar ne smejo biti ledeno mrzla.
V glavnem zadošča zanje temperatura kleti, to je 10 do 12 stopinj C. Šampanjska vina serviramo ohlajena do kakih 8 stopinj C. malo sladka vina pa damo na mizo ohlajena 6 do 8 stopinj C.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.20 8.30 10.00 11.20 13.30 14.20 16.20 16.25 16.45 18.05
18.40 18.50 19.25 19.30 19.55 19.59 20.05 20.45 21.45 22.30 23.00
0.45
Video strani Program za otroke Šolska TV, ponovitev Video strani TV dnevnik
Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Spored za otroke in mlade Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja Risanka
TV nocoj in napovednik EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Razrednik, ameriška nanizanka
Tuji shovv
Tednik
TV dnevnik, vreme Sova
Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, Do zadnjega pennvja. angleška nadaljevanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 Video strani
15.50 Sova, ponovitev
17.40 Euroritem
19.00 Video lestvica
19.30 TV dnevnik HTV
20.05 Umetniški večer, Heinrich von Kleist: Katica iz Heiibronna, nemška drama
22.05 Yutel, eksperimentalni program
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek. opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI JESENICE
BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz,
89,8 Mhz
96,0 Mhz
87.7 Mhz
101,1 Mhz
Gornjesavska dolina
mesto Jesenice
Radovljica, ostala Gorenjska
Jesenice, Radovljica, Gorenjska
Bohinj
RADIO ZIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98,2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavž: 96.4 Mhz
KINO
9. januarja
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
CENTER amer. thrill. MORJE UUBEZNI ob 16. in 18. uri, amer erot drama DEVET TEDNOV IN POL ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SUŽNJE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. pust. akcij, filma NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 17.45 in 20 uri DUPLICA amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 20. uri
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Stu-
dio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20
Iz naših sporedov program, glasba
23.15-4.30 Nočni
GORENJSKI GLAS
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Oddaja iz kulturno-verske zgodovine -18.00 - Novice in dogodki - 19.00 -Odpoved programa -
TRGOPREVOZ
d.o.o.
Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16
KMETOVALCI
vam nudi izredno ugoden nakup traktorjev
- TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 445
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 445
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP V 445
■ TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 445
- TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 550
• TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 550
- TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 550
■ TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 651
cena 494.00,00 SLT cena 470.000,00 SLT cena 353.000,00 SLT cena 380.000,00 SLT cena 538.000,00 SLT cena 520.000,00 SLT cena 439.000,00 SLT cena 739.000,00 SLT
do
po dogovorjeni ceni s 5 % komercialnim popustom, plus 3 % prometnim davkom razprodane količine.
Dobavni rok 30 dni! Izkoristite enkratno zimsko ponudbo!
Kupce prosimo, da se oglasijo na podjetju TRGOPREVOZ d.o.o. Lenart, Ptujska cesta 16 - telefon 724-675 oziroma pri naslednjih zastopnikih podjetja TRGOPREVOZ: • GABRIJEL d.o.o. Zg. Pirniče 124 a, Medvode, tel. 061/576-447, • KMEČKI STROJ Sv. Barbara 23, 64220 Škofja Loka, tel. 064/631-497 • AGROAVTO Gorenje-savska c. 17, 64000 Kranj, tel. 064/221-192 • AGROMETAL d.o.o. Črni vrh 4, Polhov Gradec, tel. 061/645-111 • RABOHA FRANC Pucova 17, 63000 Celje, tel. 063/31-026 • NENEGATI ANA Goriška ul. 39, Cerkno, tel. 065/75-206
Trgovina je odprta dnevno od 8.-16. ure, v soboto od 8. - 12. ure.
INTEGRAL JESENICE
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO
Poleg Volksvvagnovega programa nudimo pod izredno ugodnimi pogoji vozila iz programa Zastava in Citroen.
PRIDETE - POKLIČETE - ODPELJETE
Se priporoča - INTEGRAL Jesenice!
Komentar
LJUDSKE PESMI NA KASETI
NAZAGANA KAMNIŠKI KOLEDNIKI LOJTRCA DOMAČIIT91
Poslušalci Radia Slovenija in bralci štirih slovenskih časnikov Nedeljskega dnevnika, Slovenskih brazd, Kaja in Kmečkega glasa so preko vsega leta glasovali za najprilju-bljenejše viže na Lojtrci domačih '91, kar smo potem ob nedeljskih popoldnevih poslušali v radijskih oddajah. Zal pa letos ni bilo letnega epiloga z javno prireditvijo v celjski dvorani Golovec, ko so mesečni zmagovalci prejeli zlatega petelina in nastopili pred občinstvom.
Običajno je bila po decembrski javni prireditvi, med novoletnimi prazniki na televizijskem sporedu tudi Lojtrca domačih v televizijski verziji s posnetkom iz prireditve. Zaradi finančne zmožnosti uredništva in sponzorskih krogov gospodarstva in po posvetu z oddelkom za trženje, se je Radio Slovenija odločil, da gmotno zahtevnega projekta, kot je zaključna prireditev Lojtrca domačih '91 ne organizira, ampak jo je izpeljal le na radijskih valo-voh... Kot kaže tudi izida kasete desetih mesečnih zmagovalk letos ne bo, kljub tradiciji pete-klih let?! Ob tem se poraja vprašanje odnosa Radia Slovenije in strankarskih služb do domače glasbe, saj je bila prav Lojtrca domačih ena od sprejemljivih oblik, tekmovanja muzikantov in predstavljanje njihove narodnozabavne produkcije. Po glasovnicah sodeč, so ji bili zelo zvesti poslušalci, sedaj pa so prikrajšani za obiskano zaključno prireditev in televizijski posnetek z nje. Res je, da so se v uredništvu razvedrilnega programa TV Slovenija odločili, da bodo v Kopitarjevih oddajah Videomeh predstavili mesečne zmagovalce, vendar je to slaba tolažba, saj so bile med privrženci že ideje, da bi se nemara zaključna prireditev kot video posnetek izdala tudi na video kaseti, kar bi bilo na kakovostnejši ravni, kot pa so domača snemanja s televizijskih ekranov... Muzikantom je bila lojtrca domaČih spodbuda pri nadaljnjem delu in nagrada hkrati, da so imeli pravico nastopiti v finalu, to pa je zabeležila televizija, radio, mediji in avdio kaseta. Za letošnje leto bi lahko rekli, da je izvedba polovična, poslušalci in glasbeniki pa so bili opeharjeni!
Drago Papler
Pred letom dni je izšla kaseta ljudskih pesmi Kamniških ko-lednikov, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, ki ima daljšo vrednost, saj je praznično obarvana za novoletne priložnosti. Tričlanska zasedba: basist Rok Lap, baritonist Janez Majcenovič in citrar Tomaž Plahutnik so že veliko nastopali v zamejstvu in pri nastop na Opčinah pri Trstu jim je prinesel ime sestave, saj so jih zamejski rojaki kar poimenovali Koledniki izpod Kamniških planin. Ime v skrajšani verziji se je ansambla prijelo, lani pa so kot Kamniški koledniki nastopali skupaj z ansamblom
Slovenija na daljši turneji po Južni Ameriki.
Na kaseti Kamniških koledni-
kov je deset ljudskih pesmi ter štiri umetne, ki so že skoraj po-narodele pesmi. Na kaseto so
uvrstili najlepše kolednice, ki jih izvajajo ob različnih priložnostih. Štiri leta že nastopajo skupaj s programom ljudskih pesmi, ki jih pevca izvajata solistično ali v duetu, Tomaž Plahutnik pa ju spremlja na najbolj slovenskem ljudskem inštrumentu, citrah.
Drago Papler
^1
SALON
P
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308
STROJNO VEZENJE APLIKACIJ
OLGA BREZAR, Britof 1 1 2 A. te!.: 064/241-694
SCHRODI
HIFI-TV-VIDEO
SREČO SO DELILI PRISCHRODIJU V BELJAKU
V soboto, 21. decembra, so v priznani bel jaški trgovini s HI-FI, TV in VIDEO opremo z žrebanjem zaključili posebno nagradno igro za bralce Gorenjskega glasa. Za lepe nagrade so se potegovali vsi, ki so v trgovini oddali pravilno izpolnjene kupone, objavljene v oglasih SCHRODI v Gorenjskem glasu.
Lastnica trgovine Karin Schrodi, njen sin, poslovodja Dalip Krveziu in predstavnik Gorenjskega glasa Andrej Mali so poskrbeli za pravilen potek žrebanja, v katerem so bili izžrebani:
1. barvni televizor na daljinsko upravljanje: Marija Belehar, Voklo 106
2. stereo radio z dvojnim kasetofonom: Miha Horvat, Bevkova 43, Radovljica
3. stereo radio z dvojnim kasetofonom: Ivan Mestek, Prešernova 37, Jesenice
4. par zvočnikov za avto: Marička Mavec, Šorlijeva 31, Kranj
5. sobna TV antena z ojačevalcem: Joža Preželj, Sp. Gorje 91
6. - 10. super slušalke:
Albin Urh, Jelovška 10., Bohinjska Bistrica Borut Kenda, Žiganja vas 63, Duplje Matjaž Strgar, Kurirska pot 7, Jesenice Matjaž Vaupotič, Prvoborca 5, Jesenice Sašo Čuhalev, Janeza Puharja 8, Kranj
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jih čakajo v TV-HIFI-VIDEO SCHRODI na Nikolaigas-se 37, v Beljaku (tretji semafor za dravskim mostom levo). Obrnite se na poslovodjo Da-lipa, ki razume tudi slovensko.
Nagradna križanka
j 1	2	3	4	5 '6 1 i		7	8	9	10	11
12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22
23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33
	34	35	36	37	38	39	40	41	42	r
Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljeno na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 9 januarja 1992, do 8. ure zjutraj. Ne pozabite pripisati svojega naslova!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: elektronski telefonski aparat ETA 910/10Z
2. nagrada: elektronski telefonski aparat ETA 85
3. nagrada: elektronski telefonski aparat ETA 812 Prepričani smo, da se tako za lepe nagrade splača potruditi!
GAULOISES BLONDES je klub, ki zadovoljuje mlade in nekoliko manj mlade obiskovalce Vanj zahajajo pristaši dobre glasbe - od evergreenov do rock'n'rolla. Tu je vedno živo in zabavno. Toda po številu prispelih rešitev lahko sklepamo, da se ljubitelji kluba raje odločajo za glasbo kot za reševanje križanke. Nič za to!! Kakorkoli že, med prispelimi 997 rešitvami smo izžrebali deset srečnežev!
1. nagrada - SILVESTROVANJE ZA DVE OSEBI - MARINKA POGA-ČAR, Smokuč 16, Žirovnica
2. nagrada - LETNA VSTOPNICA ZA KLUB - ŠPELA PRESTOR, Kranjska 5, Tržič
3. nagrada - PAKET PRESENEČENJA, ki ga podarja KLUB: JOŽE MOHORIČ, Hraše 56, Smlednik
Ostale nagrade prispeva Gorenjski glas.
4. nagrada - PAVLA JELEN, M. PIJADEJA 32, KRANJ
5. nagrada - DENIS ČEMAZAR, ZG. BITNJE 113, KRANJ
6. nagrada - MIMI ŠEMROV, ZG. JEZERSKO 109/a, ZG JEZERSKO
7. nagrada - TOMAŽ ČADEŽ, VIRLOG 10, ŠKOFJA LOKA
8. nagrada - NACE DEMŠAR, DAŠNICA 8, ŽELEZNIKI
9. nagrada - ANICA STRGAR, PREDILNIŠKA 10, TRŽIČ
10. nagrada - LUČKA RIBNIKAR, GOLNIK 65, GOLNIK
Zahvaljujemo se komisiji za vestno sodelovanje pri žrebanju. Prvonagrajencu želimo prijetno silvestrovanje, drugim nagrajencem kot tudi zvestim bralcem pa poleg veselih praznikov še srečno novo leto.
slov stroj nik in izumitelj (feliks
avtor križanke r noč
varen utrjen prostor v trdnjavi. ječa
EDVVARD *E..E=
slov germanist
ijakob;
F-iE5'. i-el rakuz
izrastek
v ustih
eomače
obuvalo
kamb gene ralnol
PREUDAREN VOJSKOVODJA
REMONT rBNCVA
0SKAK
DEV
MANJŠA MORSKA RIBICA
17
PRAŠIČ
GR POVELJNIK PRED TROJO
VELIKA TEKOČA VODA
S'JMERSKI BOG NEBA
GR D'DAKT PESNIK
ZEM OŽINA NA MALAK!
EGiRT BOŽANSTVO
STEKLO ZA SONC OČALA
GORA v SOSE ŠČINI KRNA
ŠPECANJE
°ESN!CA ŠKERlOVA
BEOGRAJ IGRALKA
NAZIV ZA BAKH VNUKA AHILA
AFRIŠKA DRŽAVA. GL MESTO »JAM
VNEMA
POLET
MIT REKA V GR PODZEM
GREZ1L0. SV1NČNICA
3R TEOLOG EKUMENSKI PATRIARH iSPiRIDONi
DUŠA UMRLEGA PO VEROVANJU SLOVANOV
35
NAJVEČJE TURŠKO JEZERO
zagrebška kovnica medalj in =Ji«.ET
način
:el--'E
celic
VER VODI TEUV1RANU
REKA V HAMBURGU
OTOK V MALH SUNDIH
reka na tajskem
neko perz
poutik mohammadi
ZANOS. VZNE SENOST
anton ravnik
rek.«. v egiptu
LOVRENC ARNIČ
IGOR PRETNAR
KRAJ NAD VIPAVO
moč JAKOST imnož
IGRALEC TAMIR0FF
AVSTRU MESTO OB DONAVI
SLOVNIČAR BOHOR'Ć
RUDI OMOTA
EMIL NOLDE
MODEREN PLES
ovoj. mapa
LESARSKI POKUC
patina •,a Ji — _
VERA ALBREHT
Skozi staro leto se je sprehodil Jože Košnjek
Leto 1991 je bilo leto vojn in miru, leto, v katerem so se zgodile nepričakovane stvari
Slovenci ga ne bomo pozabili
ske opozicije, ki so jih zadušili tanki, dva demonstranta sta bila mrtva, cel kup pa zaprtih, med njimi tudi Vuk Drašković. Slovenska skupščina je 7. marca sprejela dopolnila k slovenski ustavi, ki predpisujejo slovenskim fantom služenje vojaščine doma, razen če sami želijo drugače. V Slovenijo je prišel argentinski Slovenec Andrej Rot, ki je prevzel uredništvo novega dnevnika Slovenec, pa je bil tam odslovljen in izvoljen za vodjo informativne službe slovenske skupščine, kar pa je tudi odklonil. Marca se je utrgal tudi plaz beguncev iz Albanije v Italijo, pritisk pa je bil tudi na jugoslovanske meje. Aprila so se na Plitvicah spopadli Hrvati in Srbi, 11. aprila so se na Brdu zbrali predsedniki jugoslovanskih republik, Markovi-ćeva vlada pa je pooblastila armado, da vzdržuje red in zavaruje enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. To je bila znanilka vojne, ki se je na Hrvaškem že razplamenevala. V Sloveniji so se začele razprave o osamosvojitvenih zakonih, na 23. junij, ko je preteklo pol leta od plebiscita. Maja se je v parlamentu nadaljevala razprava o osamosvojitvenih zakonih, Beograd in armada, v njenem imenu je nastopal predvsem tedanji komandant 5. armadnega območja Konrad Kolšek, sta pritiskala na Slovenijo, naj odneha, vrhunec pa so ti pritiski dosegli 23. maja, ko je vojska obkolila učni center slovenske teritorialne obrambe na Pekrah pri Mariboru in ugrabila komandanta štajerske teritorialne obrambe Vladimirja Miloševiča. Vojaški oklepnik pa je do smrti povozil Jožefa Simčika. Izvolitev Mesiča za predsednika predsedstva je bila preprečena, v Indiji pa je bil ubit predsednik Radživ Gandhi.
Junij: vojna
Mesec je bil podoben kriminal-ki. Markovič je ponovno opozarjal Slovenijo, naj ne gre na svoje. Slovenija je vztrajala pri razglasitvi samostojnosti. Na meje je postavila svoje carinike in miličnike, tudi h karavanškemu predoru, ki je bil odprt junija in je dolg 7864 metrov. 2.
Ne moremo ga in ne smemo. Preživeli smo vojno in dosegli mir, zgradili smo lastno državo kljub notranjim in zunanjim pretresom, vendar si pustili tudi veliko dela za prihajajoče leto. Svet pa si bo zapomnil leto 1991 po iraški vojni in razsulu Sovjetske zveze ter odhodu Gorbačova.
Zgodba Grubelič in odpadki
Vlekla se je vse leto. Ko jo je Sandi pobrisal v Švico, je Slovenija januarja za njim razpisala tiralico. Ni in ni ga bilo iz Švice. Vrnil se je. s pomočjo švicarske in avstrijske policije, II. novembra in sedaj je naš. Malo krajša pa je zgodba z odpadki slovenskih podjetij, ki so jih Bosanci vrnili in so bili na Jesenicah, vmes pa so se Jeseničani in republikanci prepirali in decembra sklenili, da gredo odpadki na Finsko.
junija je prisegala prva generacija slovenskih vojakov. Vendar. 21. junija so piloti jugoslovanske armade z Brnika ukradli 10 letal znamke kragulj, last slovenske teritorialne obrambe. 25. junija ponoči je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti in samostojnosti države Republike Slovenije, Temeljno ustavno listino in ustavni zakon za izvedbo listine. Dobili smo novo zastavo in grb. 26. junija zvečer smo v Ljubljani razglasili svojo državo in dobili pravico do sanj, kot je dejal Slovencem predsednik Kučan, 27. junija ob 2,45 pa so iz vrhniške in drugih slovenskih in hrvaških vojašnic tanki krenili proti mejnim prehodom, pred seboj rušili vse, streljali in uničevali. Slovenija se je dvignila k obrambni vojni, postala kot en mož in to so bili dnevi, ki jih Slovenci ne moremo in ne smemo nikdar pozabiti. Državo smo ubranili, tudi z žrtvami, vendar smo prestali eno najhujših zgodovinskih preizkušenj. Vojna je bila kratka in srdita, armada se je uštela in julija pristala na umik v vojašnice. Potem je Slovenija 7. julija na Brionih sprejela Brionsko deklaracijo in med vojno in mi-
Kučan in Drnovšek, dva najbolj priljubljena slovenska politika
W%.
Slovenska zastava namesto jugoslovanske
rom izbrala mir. 18 zvezno predsedstvo
slovenski parlament je imel obilo opravka sam s seboj, največkrat Pa s sklepčnostjo. Kljub temu je sprejel za samostojno Slovenijo odločilne zakone.
julija je sklenilo,
da se bo armada umaknila iz Slovenije, k nam so prišli evropski opazovalci in nadzirali tudi umik vojske. Operacija je uspela in julij je bil ob juniju morda najodločilnejši za nastajanje nove slovenske države, ki jo je kot prva 30. julija priznala Litva. V Sloveniji je nastajal mir, na Hrvaškem pa se je razbohotila vojna. Začele so se težave slovenskih letališč in slovenskega letalskega prevoznika zaradi zaprtja našega zračnega prostora. Vojna je zasenčila mnoge druge dogodke v Sloveniji, kot so bili prepiri v vladi, sporna pobuda javnega tožilca Antona Drobnica, da ustanovi Novo slovensko zavezo, pa peticija zoper njo, ki so jo podpisali tudi nekateri veljaki Demosa, pa so bili zato grdo kre-gani, predvsem pa zunanji minister Rupel, pa tudi Kučan in še trije člani predsedstva (razen Omana), ki so bili za peticijo.
Ustavno sodišče je potem ugotovilo, da to ni bilo prepovedano, saj sojo podpisali kot državljani, ki imajo, tako kot vsak drug, pravico do svojega mnenja. V Rusiji pa je prevzel oblast Boris Jelcin in v tej največji sovjetski republiki porazil Gorbačova.
Avgust: Začetek konca Gorbačova
19. avgusta so Gorbačova osamili na Krimu in terjali naj odstopi. Na sceno je stopil Jelcin, se postavil v bran prezidenta in ga dal pripeljati nazaj v Moskvo. Armada ni udarila po ljudeh, ampak je bila poslušna Jelcinu in to je bilo odločilno za kasnejše dogodke. Gorbačov je odstopi! kot generalni sekretar sovjetske partije in jo
razpustil. Evropa se je, razen z Rusijo, ukvarjala z Jugoslavijo,
vendar neuspešno, saj se je vojna na Hrvaškem nadaljevala. V Sloveniji so bile nekatere diverzantske akcije, vojska se je postopoma, z manjšo zamudo, umikala, v Slovenski demokratični zvezi so se pojavili prvi znaki razkola, parlament pa je sprejemal lastninsko in drugo zakonodajo, se prepiral in ostal na pol poti. Nekatere predele Slovenije je prizadelo hudo neurje. Septembra se je začela drama Vukovarja in Osijeka na Hrvaškem. Nobeno od sklenjenih premirij ni držalo. Makedonija se je odločila za referendum o samostojnosti, v Haagu se je začela mirovna konferenca o Jugoslaviji, v Slovenijo je začel prihajati val beguncev s Hrvaške in njihovo število je hitro doseglo 20.000. Sloveniji se je začelo obljubljano mednarodno priznanje izmikati. V Srbiji, Črni gori in Bosni je armada začela pospešeno izvajati mobilizacijo, v Beogradu je srbski del zveznega predsedstva izvedel puč in začel vladati in ukazovati v imenu tedaj že nekdanje Jugoslavije. Slovenska letališča so bila nekaj dni odprta, potem pa spet zaprta.
Oktober: konec moratorija na samostojnost
7. oktobra, po treh mesecih brionskega moratorija, je Slovenija uveljavila polno samostojnost in začela izvajati vse osamosvojitvene zakone, čeprav mednarodnega priznanja še ni bilo. 8. oktobra je bil uveden slovenski tolar, predhodnik pravega slovenskega denarja. 25. oktobra je zadnji vojak zapustil Slovenijo, pilot hrvaške narodnosti pa je z vojaškim migom zbežal v Avstrijo. Letalo je še vedno v Celovcu. Statistiki so ugotovili, da živi v Sloveniji 2.001.768 ljudi. Tržaška igralka Mira Sardoč je dobila Borštnikov prstan kot najvišje
Prišli in odšli
April je bil mesec odstopov. Odstopil je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tomaž Košir, na njegovo mesto pa je prišel očitno spravljivejši bivši zvezni minister za zunanjo trgovino Feri Horvat. Odstopila sta podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger in finančni minister dr. Marko Kranjec, na njuno mesto pa sta prišla dr. Andrej Ocvirk in Dušan Šešok. Odstopil je tudi tedanji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Miha Ravnik, ki ga je nadomestil socialist Dušan Semolič. Sicer pa so se stolčki majali tudi nekaterim drugim. Najbolj ministrici za zdravstvo dr. Katji Bohovi in namestniku dr. Tonetu Koširju. Odšla bosta oba. Košir po svoji volji, čeprav skupščina njegovega odstopa ni sprejela, Bohova pa na Dunaj v slovensko diplomatsko službo. Zunanji minister dr. Rupel pa kljub Peterletovim grožnjam še ostaja. Ostaja tudi še kmetijski minister Osterc, ki še posebej Kmečki zvezi - Ljudski stranki ni po godu.
Zgodilo seje letos
• Jugoslovanska armada je hotela zapreti nekdanjega komandanta 5. armadnega območja in sedanjega inšpektorja hrvaških oboroženih sil generala Martina Špeglja
• 24. februarja je minilo 30 let, ko je naš smučarski skakalec Jože Šlibar v Obersdorfu s 141 metri postavil svetovni rekord v smučarskih skokih
• v Sojiji so postavili pred sodišče nekdanjega bolgarskega državnega in partijskega voditelja Todorja Živkova
• 21. maja je bil v bombnem atentatu ubit indijski predsednik Radživ Gandhi
% 12. maja sta se v Himalaji ubila slovenska alpinista Marija Frantar in Jože Rozman, člana odprave Kanč 91
• 3. junija je sodišče razveljavilo obsodbe na Nagodetovem procesu, ki je bil leta 1947 v Ljubljani
• avgusta je Američan Mike Powell skočil v daljino sanjskih 895 centimetrov in s tem izboljšal 23 let star svetovni rekord Boba Beamona, ki je takrat skočil 890 centimetrov
• 29. septembra so v Mariboru odkrili spomenik Antonu Martinu Slomšku, mariborskemu škofu in narodnemu buditelju. ki je sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Avstriji prenesel v Maribor
• novembra so namesto De Cuellarja za novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov izvolili egiptovskega diplomata Butrosa Galija.
• novembra je v Pragi umrl Gustav Husak, ki je bil vodja češkoslovaške partije in države od leta 1968 do leta 1987, ko so ga odstavili. Star je bil 78 let
• decembra so za novega rektorja Univerze v Ljubljani izvolili akademika dr. Miha Tišlerja, kije nadomestil dotedanjega rektorja dr. Borisa Sketa
slovensko gledališko priznanje. Hrvaška je oklicala samostojn-sost, za nagrado pa je armada raketirala Banske dvore v Zagrebu. Tudjman in Markovič, ki je bil takrat v Zagrebu, sta za las ušla najhujšemu. Vojna na Hrvaškem se je nadaljevala, v Sloveniji pa je šlo vse po starem v znaku prepirov okrog lastninske zakonodaje, preštevanja v Demosu, saj se je Slovenska demokratična zveza razpolovila, zelo odmeven pa je bil prihod črnogorskega pesnika Jevrema Brkoviča v Slovenijo. Uteči je moral zaporu, ki ga je čakal, ker je Črnogorce pozival, naj ne gredo v bratomorno vojno na Hrvaško.
Novembra je bil prodan Elan
Kupila ga je firma Komel. Sploh pa je bil Elan vse leto v središču pozornosti in tako je bilo tudi po nakupu, ko se je stečajni upravitelj Igor Triller znašel za zapahi, vendar je bil naslednji dan po aretaciji izpuščen. Slovenijo so zadeli ukrepi, ki jih je sprejela Evropska skupnost zoper Jugoslavijo, vendar so bili kasneje za nas omiljeni. Naši smučarji so bili   sprejeti   v mednarodno
Poslanci v nevarnosti
Decembra smo zvedeli, v kakšni nevarnosti so poslanci slovenske skupščine. 13. decembra je pred stanovanje Mileta Šetinca neznanec postavil molotovko in jo zažgal. To dejanje pa je pripomoglo, da so prišli na dan tudi drugi primeri ogrožanja poslancev, na primer na vrtu restavracije Rio v Ljubljani, na ulicah, kjer občani zmerjajo poslance, da nič ne naredijo, in pred skupščino, kjer demonstrante mečejo v poslance, ki dogajanja opazujejo, jajca.
smučarsko organizacijo FIS, kar naj bi bil prvi korak do sprejema v Mednarodni olimpijski komite, vojna na Hrvaškem se je nadaljevala. V Sloveniji so se zaostrili prepiri glede nove ustave. Jabolko spora je bil 55. člen, ki je govoril o pravici staršev, da svobodno odločajo o rojstvu otrok. Pa tudi glede vlade je bilo živahno. Socialisti so predlagali glasovanje o zaupnici. Prav tako je bil sprejet predlog Liberalnode-mokratske stranke, da se glasuje o zaupnici, svoj predlog za glasovanje pa je dala tudi vlada sama, vendar je vladni predlog predsednik skupščine dr. France Bučar zavrnil, česar premier Lojze Peterle ni sprejel ravno z navdušenjem.
December prinaša ustavo in nemško priznanje
23. decembra je bila sprejeta nova slovenska ustava, skoraj istočasno pa je iz Bonna prišlo pismo, da nas Nemčija priznava in da bodo 15. januarja, ko naj bi nas priznale tudi druge evropske države, med Slovenijo in Nemčijo vzpostavljeni diplomatski odnosi. Igor Bavčar je postal šef nove Demokratske stranke, parlament ni uspel sprejeti lastninske, pokojninske in zdravstvene zakonodaje, kar zanj ni posebej ugledno. 17. decembra je evropski vrh v Bruslju sklenil, da nas prizna 15. januarja, dokončno pa je bila pokopana Sovjetska zveza. Gorbačov odhaja z vsemi častmi in 4000 rublji pokojnine v pokoj, pri nas pa je odšel Markovič, vendar njegov odhod ni tako dostojanstven kot odhod Gorbačova. Jelcin je prevzel oblast, vendar v nekdanji Sovjetski zvezi, predvsem v Gruziji, še teče kri, prav tako kot v naši neposredni soseščini, na Hrvaškem, kamor naj bi prišle mirovne sile Organizacije združenih narodov.
Odhaja leto, ki bo zaradi mnogih stvari prišlo v zgodovino. Preživeli smo ga z željo, da se njegove temne plati nikdar več ne ponovijo...
»Ji&IfglEJIGLAS   20. STRAN
Torek, 31. decembra 1991
C. ZAPLOTN1K
Privatizacijski ples ob polni mizi družbene lastnine
Ko ni zakonov, lahko le ugibamo je moralno, ni moralno...
Družbena lastnina je kot očarljiva gospodična, ki z mencajočimi koleni zvablja poročene moške, da skačejo čez plot in se naslajajo v ženstvu. Pri vsem tem ni nič nezakonito, vik in krik zganja le mati Morala... Z družbeno lastnino je enako. Vsi, ki jo "ljubijo" (in privati-žirajo), delajo to zakonito; edino, kar zbuja javno pozornost in grajo nekaterih političnih strank, je nemorala, ki postane kazniva šele tedaj, ko nekdo (namerno) sklene za podjetje gospodarsko škodljivo pogodbo.
Če je direktor družbenega podjetja hkrati tudi direktor zasebnega ali mešanega podjetja, ali če delavski svet družbenega podjetja sklene, da bo podjetje sodelovalo pri ustanovitvi zasebne delniške družbe, v kateri bo direktor družbenega podjetja hkrati tudi direktor zasebne družbe in predsednik delavskega sveta hkrati tudi predsednik upravnega odbora, je to pri nas predvsem moralno vprašanje. Ker ni zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in ker tudi sicer kazenska in druga zakonodaja ne sledi razvoju podjetništva, je zelo težko govoriti o divji ali celo črni privatizaciji, ampak le o privatizaciji, ki ni nadzorovana in ki bo nekaterim "premetenim in zvijačnim" upravnikom družbene lastnine dala toliko lastnine, kot je sicer ne bi moglo z delom svojih rok ustvariti več rodov.
Ko je poslanec republiške skupščine Cveto Gra-dišar pred nedavnim vprašal vlado, kdo nadzoruje lastninsko preoblikovanje podjetij, je dobil odgovor, da nadzor opravljajo predvsem registr-
Družbena in lastninsko mešana Creina
Stroški na staro, zaslužki na novo podjetje
Dopolnjena uredba, ki zahteva, da morajo družbena podjetja za vsako statusno spremembo predložiti registrskemu sodišču soglasje republiške agencije, je sicer zavrla nastajanje mešanih podjetij, v katerih je predvsem praktično težko potegniti ločnico med zasebnim in družbenim kapitalom in odkoder je le še korak do zasebnih podjetij, vendar pa je nekaj takih podjetij že pred sprejetjem uredbe nastalo tudi na Gorenjskem. Med njimi je tudi družba v mešani lastnini Creina - I - d.o.o., podjetje za proizvodnjo, trgovino živilskih in neživilskih proizvodov, gostinstvo, turizem, storitve, zunanjo trgovino, zastopanje tujih partnerjev in konsignacijo. Podjetje, ki je bilo registrirano 10. oktobra letos, ni zanimivo samo po zelo obsežni dejavnosti (med drugim naj bi se ukvarjalo tudi s proizvodnjo lesene embalaže pa z avtomobilsko trgovino in leasing posli), ampak tudi po nastanku in načinu poslovanja.
Novo podjetje so ustanovili Hotelsko turistično podjetje Hotel Creina Kranj in 38 delavcev, zaposlenih v tem podjetju. HTP Creina je k osnovnemu kapitalu družbe, ki je ob ustanovitvi junija letos znašal 43,6 milijona tolarjev, prispevala v premoženju 43 milijonov in 450 tisoč dinarjev (tolarjev) oz. 99,63 odstotka, 38 delavcev iz podjetja HTP Creina pa skupno 153 tisoč dinarjev (tolarjev) oz. 0,37 odstotka. Vsak je prispeval po 4.000 dinarjev (tolarjev), le direktorica je dala tisoč dinarjev (tolarjev) več. Direktorica družbenega podje-, tja HTP Creina je kot predstavnica družbenega kapitala, ki ima v osnovnem kapitalu mešane družbe 99,633467-odstotni delež, in z vložkom 5.000 di-
Na vprašanje, zakaj se je samo 38 delavcev od skupno 56 odločilo, da postanejo družbeniki v mešanem podjetju in da vplačajo deleže, je v.d. direktorja Lojze čimžar dejal, da so se za to odločili predvsem tisti, ki niso vedeli za pravo vsebino in so se zbali za službo. V mešano družbo se niso vključili predvsem natakarji in kuharji.
narjev (tolarjev) zasebnega kapitala, kar predstavlja 0,009583 odstotka osnovnega kapitala, postala tudi v.d. direktorice novoustanovljene družbe v mešani lastnini. Po pogodbi o ustanovitvi družbe sta organa družbe skupščina in direktor, skup-
ska sodišča, ki morajo po nedavno dopolnjeni uredbi o vpisu v sodni register zahtevati od družbenih podjetij, da za vsako statusno spremembo predložijo tudi soglasje Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. Pri varovanju družbene lastnine imajo zelo široka pooblastila tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja, ki lahko izpodbijajo vsako dejanje ali akt, s katerim se oškoduje družbena lastnina. Slovenska vlada se sicer zaveda razsežnosti "prelivanja" družbene lastnine v zasebne roke, vendar meni, da bi bil popoln moratorij na vsakršno lastninsko preoblikovanje podjetij korak nazaj, saj bi izničil tudi vse pozitivne učinke, ki jih je spodbudila tržno naravnana zakonodaja. Ker sedanji zakon o podjetjih in zakon o družbenem kapitalu ne omogočata ustreznega varstva družbene lastnine, bi bilo po mnenju vlade treba čimprej spejeti zakon o privatizaciji, ki naj bi to področje sistemsko uredil in delno posegel v že izvedene postopke lastninjenja.
ščina pa lahko po potrebi imenuje tudi izvršilne in strokovne organe. Ker je vpliv družbenikov v skupščini odvisen od njihovega vložka (od 100 odstotkov se odšteje le tri odstotke glasov, ki jih imajo delavci družbe na osnovi živega dela), si je direktorica kot zastopnica družbenega kapitala v skupščini nove družbe pridobila možnost, da skoraj o vsem odloča sama.
Družbeno podjetje HTP Creina je v mešano družbo preneslo približno 60 odstotkov predvsem bolj donosnega premoženja (hotelske sobe z restavracijo, vinoteko, nekatere poslovne prostore), ohranilo pa je restavracijo, diskoteko, aperitiv bar, pralnico, skladišče... Novoustanovljeno podjetje v mešani lasti, Creina - 1 - d.o.o, je že uspešno delovalo: računi za plačilo stroškov so prihajali predvsem na družbeno podjetje, prihodki pa pretežno na mešano. Tako bi se verjetno tudi nadaljevalo, če delavci ne bi pred kratkim iz teh in drugih razlogov direktorice odstavili in ves denar z računa nove družbe preusmerili nazaj na družbeno podjetje. Kaj bodo storili z mešano družbo, se bodo odločali po novem letu. Možnosti sta predvsem dve: ali novoustanovljeno družbo v likvidacijskem oz. stečajnem postopku razpustiti ali družbeno podjetje preoblikovati v mešano podjetje in tudi ostalim delavcem omogočiti, da vplačajo ustrezne deleže.
Vasja Vižintin, direktor Dimnikarskega podjetja Kranj:
Družbeno premoženje ni ogroženo
dimnih emisij, z vzdrževanjem in montažo energetsko-ogreval-nih naprav in z drugimi posli. Ko smo ustanavljali dimnikarska podjetja, je bilo osnovno izhodišče število objektov, ki naj bi jih "pokrivalo" vsako podjetje. V kranjski občini smo ustanovili štiri podjetja, v trži-ški eno, v delu škofjeloške tudi eno. Če katero od teh podjetij ne bo opravljalo dimnikarskih storitev tako, kot veleva zakon, ima "staro" dimnikarsko podjetje vso pravico, da mu območje vzame in ga dodeli drugemu. Delavci, zaposleni pri podjetniku, tudi v takem primeru ne bodo ostali brez zaposlitve, ampak jih bo prevzelo matično (družbeno) dimnikarsko podjetje, medtem ko podjetnikom, nosilcem podjetij, zaposlitve ne jamčimo."
Družbeno podjetje se torej pojavlja v vlogi, ko daje posameznim podjetjem koncesijo oz. pravico do opravljanja dimnikarskih storitev. Ali ni normalno, da koncesije podeljujejo občine oz. njihove vlade?
"V Dimnikarskem podjetju Kranj vztrajamo, da podjetje v prehodnem obdobju, do sprejetja nove zakonodaje o dimnikarski dejavnosti, še vedno ostaja "nosilec" dimnikarske službe na celotnem območju in da kot "nosilec" daje določena območja v najem novonastalim podjetjem. Ko pa bo sprejet nov zakon, bodo podjetja morala na natečaj in si na njem od
Dimnikarsko podjetje Kranj je zanimivo po tem, da je skupaj z nekaterimi delavci oz. zasebniki ustanovilo osem podjetij v mešani lastnini, od katerih se jih bo šest (Kamin Kranj, Dimko Škofja Loka, Dim Tržič, Kontrast Cerklje, Ras Kranj in Vlek Kranj) ukvarjalo samo z dimnikarskimi storitvami, eno (Elpro Kranj) z drugimi dejavnostmi, eno (Konto-S Kranj) pa s finančno-knjigovodskimi in poslovnimi storitvami. Direktor družbenega podjetja Dimnikarsko podjetje Kranj je tudi v.d. direktorja enega od dimnikarskih podjetij v mešani lastnini, eden pa se vlogi v.d. direktorja mešanega podjetja pojavlja kar dvakrat.
Ali Dimnikarsko podjetje Kranj cer nj veliko, obstajalo vse dot-kot družbeno podjetje še obsta- iej dokler ne bo zakona o last-Ja? ninskem preoblikovanju podje-
"Podjetje bo zaradi zaščite tij, ki bo določil metode in po-družbenega premoženja, ki si-  goje za privatizacijo. Za reor-
ganizacijo smo se še pred sprejetjem zakona odločili predvsem zato, da bi spodbudili kakovostnejše opravljanje dimnikarskih storitev. Na območju kranjske in tržiške ter deloma škofjeloške občine smo ustanovili šest dimnikarskih podjetij, družb z omejeno odgovornostjo, poleg teh pa še dve, ki se bosta ukvarjali s specifičnimi posli - ena s finančno-knjigovodskimi in poslovnimi storitvami in druga z vodenjem katastra in opravljanjem meritev
občine oz. drugega pristojnega organa pridobiti pravico za opravljanje dimnikarskih storitev."
Kako je s premoženjem družbenega podjetja?
"Z ustanovitvijo podjetij v mešani lastnini ne posegamo v premoženje družbenega podjetja. Premoženje ostaja in se bo
lastninilo tako, kot bo določil zakon. Dokler pa zakona ne bo, bomo ta vprašanja urejali z najemnimi pogodbami. Kar je drobnega inventarja, pa smo predlagali, da bi ga podjetniki odkupili."
Kakšno je v novonastalih podjetjih razmerje med družbenim in zasebnim kapitalom?
"V vseh primerih je osnovni kapital družbe 8.000 tolarjev. Osemdeset odstotkov so prispevali delavci, zasebniki, dvajset odstotkov pa družbeno podjetje. Ker smo v družbenem podjetju ugotovili, da so naši ustanoviteljski deleži nesmiselni oz. da samo povzročajo zaplete in sumničenja, smo se odločili, da jih umaknemo in da se podjetja registrirajo kot zasebna podjetja. Podjetniki, ki bodo morali precej denarja vložiti še v nakup orodja in opreme, prevzemajo s tem tudi precejšnje tveganje. Če bodo, denimo, na licitaciji za opravljanje dimnikarskih storitev ostali praznih rok, so lahko njihove današnje naložbe tudi proč vržen denar."
Ali bo Dimnikarsko podjetje Kranj "potegnilo" svoje deleže iz mešanih podjetij zato, da bi zaščitilo družbeno premoženje, ali so za to drugi razlogi? "Glavni razlog je v tem, da v sedanjih razmerah mešana podjetja vzbujajo sumničenja o "prelivanju" družbene lastnine v zasebno in o okoriščanju. Pri nas ni šlo za ničesar takega. Družbeno podjetje je vseskozi bedelo nad lastnino, ki jo je doslej ustvarilo, in bo tudi poskrbelo za to, da se bo premoženje lastninilo tako, kot bo določil zakon."
Kako to, da je eden od zasebnikov, ki sicer ni (bil) zaposlen v Dimnikarskem podjetju Kranj, v.d. direktorja dveh dimnikarskih podjetij v mešani lastnini -Kamina in Rasa? "Gre za obrtnika, ki že opravlja dimnikarske storitve v delu radovljiške občine. Ker pa ima premajhno območje, smo mu odstopili še del kranjske občine in mu tako kot drugim omogočili, da je postal soustanovitelj podjetja v mešani lastnini in v.d. direktorja podjetja. In zakaj je soustanovitelj in v.d. direktorja še enega od podjetij? Eno od območij kranjske občine je namreč prevzel naš delavec, ki je sicer dober dimnikar, vendar ima s podjetništvom malo izkušenj, zato je zaprosil omenjenega obrtnika in podjetnika iz radovljiške občine, da bi kot v.d. direktorja
zastopal tudi "njegovo" podje-
tje."
Iskra
L
O
M
ZASEBNI TELEFONSKI SISTEM
za eno ali dve zunanji liniji
Na sistem SELECOM je možno priključiti več internih telefonskih aparatov.
Hkrati pa še:
SELECOM - REŠITEV PROBLEMA NOTRANJIH IN ZUNANJIH TELEFONSKIH POGOVOROV
TER MINA L S
European Quality and Design from Iskra
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Kmetijstvo v letu 1991
Leto velikih predstav in majhnih kmetijskih korakov
"Trdo kmečko življenje kuje značaj človeka kmeta, njegovo srce in ponos; kuje ga dan za dnem. Kmet je s srcem navezan na svojo zemljo. Njegove roke so trde, tuljave. Njegovo srce je prav tako trdo. Ljubezni, nežnosti kmet ne kaže. Čustva skriva pod trdo skorjo zunanjosti... Tako je skrita tudi moč rodnosti zemlje, da spomladi vzklije iz nje novo življenje. Vendar je kmetova ljubezen mnogokrat močnejša celo od Življenja in smrti, posvečena njegovemu domu, zemlji in gozdu. In kdor kmetu pomaga negovati zemljo, postane njegov zaveznik, del njega samega..."
In koliko zaveznikov, o katerih neposredno in posredno govori ljudska pisateljica v eni od svojih povesti, je letos imel slovenski kmet? Jih je bilo veliko ali malo ? So bili dobri ali slabi?
Leto, ki se končuje, je bilo leto "velikih predstav" (osamosvojitev, vojna, boj za mednarodno priznanje, denacionalizacija in popravljanje povojnih krivic itd.); leto, ko na skupščinskem odru ni bilo vedno dovolj prostora za zakone in vprašanja, ki neposredno zanimajo slovensko kmetstvo. Veliko dela je bilo začetega, precej je ostalo nedokončanega. Ne samo zaradi časovne stiske in "velikih tem", ampak tudi zaradi zapletov, stranpoti, prestiža, političnih igric, nizkih udarcev, mencavosti, premajhne preudarnosti in takt nos ti...
Slovenski kmetje, ki so z ustanovitvijo kmečke zveze, predhodnice današnje parlamentarne stranke, orali brazde strankarskega življenja na Slovenskem, priznavajo novi oblasti zasluge za nastanek samostojne slovenske države, a hkrati poudarjajo, da so v njej videli močnejšega zaveznika. Čeprav so kmečke korenine močno in na široko razpredene v slovenskem narodu in čeprav so bili naši očetje, dedje in pradedje v glavnem kmetje, so nekateri (tudi v vladi, v parlamentu, v strokovnih krogih) pozabili na svoje kmečke
Pogledovanje k sosedu
Ko tudi krhlji postanejo iskano blago...
Sirarna v Lamprechtshausnu odkupuje le mleko od krav, ki niso krmljene s koruzno in travno silažo.
Kranj, 27. decembra - Ko se je Karlo Hujber, direktor Inštituta za razvoj občin v Salzburgu, mudil pri podpredsedniku jeseniških krščanskih demokratov in občinskemu poslancu Francu Avseniku, se je porodila zamisel, da bi predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke obiskali Salzburg in zgornjo Avstrijo in se seznanili predvsem z regionalnim razvojem malih občin. Dvanajstčlanska skupina, v kateri so bili krščanski demokrati Jana Primožič iz Tržiča ter Rajko Skubic in Franc Avsenik z Jesenic in predstavniki kmečke zveze Janez Šebat, Ivan Štular in Pavel Razinger, se je mudila v Avstriji sredi decembra. Domov se je vrnila s koristnimi spoznanji in z mislijo, ki jo je že ob sprejemu izrekel salzburški nadškof dr. Georg Eder, češ vsi smo na isti ladji, vsi se moramo prizadevati za dobro, za mir na svetu. Majhni narodi so prav tako pomembni kot veliki. Tudi Avstrija ni velika dežela...
Ko so kmet Janez Sebat iz kraju dolgo tradicijo in po katerem je bil kraj znan daleč naokoli.
korenine m na spoznanje, da je kmetijstvo tudi v državah z izrazito razvitim tržnim gospodarstvom nekakšen "državni ljubljenček". Ne ljubljenček, ki mu je dano vse, kar se mu zahoče, ampak ljubljenec, ki se mora podrejati evropskim merilom, standardom in normam, a se mu hkrati ni treba bati velikih nihanj v ponudbi in povpraševanju, dumpinških uvoznih cen, zaslužka, ki ne pokrije niti stroškov, in podobnega.
"Velike predstave" so letos zasenčile vse male korake in prikrile tudi to, da je bil od vseh pomembnejših zakonov, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo, sprejet le zakon o denacionalizaciji. Zakon o zadrugah se je znašel v "mrtvem kotu", odkoder je težko napovedati, kdaj in kako bodo skupščinski zbori uskladili edino sporno točko - namreč poglavje o vračanju zadružnega premoženja in o lastninjenju mlekarn, klavnic, vinskih kleti in še nekaterih kmetijskih podjetij. Zakon o gozdovih je tako spri kmete oz. njihove politične predstavnike ter gozdarske strokovnjake, da je vsak poskus predparlamentar-nega iskanja političnega soglasja obsojen na uspeh in da je edina rešitev - glasovanje in preglasovanje. Kdo bo dobil in kdo izgubil, katera stran bo dobila več glasov in katera manj, je ob spoznanju, da v tej "tekmi" ne
bo zmagovalcev, ampak bodo samo poraženci, nepomembno! Zakon o veterini še ni prišel na poslanske klopi, a je bilo že o tezah za zakon slišati veliko burnih razprav, različnih stališč in ostrih reakcij. Ze zdaj je mogoče napovedati, da bo "jabolko spora" vprašanje, zasebna veterinarska praksa - da ali ne, v kolikšnem obsegu, pod kakšnimi pogoji itd. Zakon o divjadi in lovstvu? Strankarski možje so ga že nosili pod pazduho, ga kazali drug drugemu, tudi razpravljali o njem, na dnevnem redu vlade pa ga doslej ni bilo. Da se bo tudi za tem "konjem" (beri: zakonom) prašilo, ni nobenega dvoma. Ne samo zato, ker je bila "lovska bratovščina" doslej tudi zaradi pomembnih velmož v svoji sredini politično dobro zaščitena, ampak tudi zaradi tega, ker so dosedanja "pravila igre" bolj ščitila divjad kot gozd in kmetijske površine. Še celo gozdarji priznavajo, da so se v svojih prizadevanjih za zmanjšanje škod v gozdovih zaman "zaletavali" v lovstvo in v preveliko število parkljaste divjadi.
Veliko letos vloženih naporov je bilo jalovih, brez rezultata. Kmečka zveza se je vsaj dvakrat prizadevala, da bi spodnesla ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jožeta Os terca in še nekaj njegovih sodelavcev, ki naj bi bili "ostanek
prejšnjega (kmetijskega) režima ", vendar ji to ni uspelo. Zakaj ne, ni povsem natančno pojasnjeno. Ali je razlog v tem, da se tudi v kmečki zvezi niso mogli usoglasiti o tem, kdo naj bi v primeru Osterčevega "padca" postal novi kmetijski minister.' Ali premier Lojze Peterle ni upal tvegati in tako občutljivega področja, kot je kmetijstvo, prepustiti morebitnim "zaletavcem", o katerih je govoril tudi predsednik kmečke zveze Ivan Oman? Je bilo zamenjavo ministra mogoče vmestiti tudi v okvir odnosov med kmečko zvezo in krščanskimi demokrati?
Pisateljici, ki je v ljudski povesti zapisala, da je "kmet s srcem navezan na svojo zemljo", velja pritrditi, pa vendarle: letošnji posvet kmetijske svetovalne službe na Bledu je pokazal, da ima Slovenija za racionalno gospodarjenje premajhne kmetije in da bo podobno kot druge alpske države morala stopiti na pot, na kateri se bodo morali tudi tisti, ki so s srcem navezani na zemljo, tej zemlji odpovedati. Za proces, ki bo dolg in zapleten, bo mogoč šele v razmerah, ko bo zemlja postala breme, ne pa pomemben vir zaslužka, in se bo zemljo dalo "zamenjati" za dobro službo v drugi dejavnosti.
Če je bilo letos še mogoče nekako shajati brez dolgoročne razvojne strategije (in rajoniza-cije), to ob vse bolj jasnem položaju Slovenije in njenih odnosov z drugimi deli nekdanje Jugoslavije in s svetom ter ob vse bolj podrobnih zakonih ne bo več mogoče. Slovenija potrebuje dolgoročno razvojno strategijo, Slovenija se bo tudi morala (ob nekaterih javno izraženih dilemah) tudi odločiti, ali bo podpirala pridelavo domače hrane in z ustreznimi ukrepi ščitila domače kmetijstvo pred nelojalno konkurenco, ali bo strategijo snovala na predpostavki, ki jo je najbolj odkrito izrazil dr. Marko Kranjec, nekdaj republiški finančni minister, zdaj 'pa viceguverner Banka Slovenije, ko je dejal, da ni pripravljen vse življenje jesti kruha iz drage domače pšenice in mesa, kije dražje od uvožene-ga.% C. Zaplotnik
Za naše razmere je zanimiva tudi tržnica v Schlierbachu. Na gostilniškem vrtu jo je uredilo štirinajst kmetov, v njej pa ima vsak kmet svoj "pult". Prodajajo sveže mleko, razne vrste kruha, izdelke iz ovčjega mleka, strojene kože, storže, zelišča, metle, različne vrste domače pijače (od mošta do orehovca) in druge izključno domače kmetijske pridelke in izdelke. Blago na policah nosi ime proizvajalca, nekaj blaga ima tudi zaščitno znamko "biološko neoporečno". Tržnica je odprta enkrat na teden (ob sobotah), povpraševanje po pridelkih je večje od ponudbe, kupci pa so predvsem domači in tuji turisti.
Smokuča in predsednik jeseniške podružnice kmečke zveze, Ivan Štular, kmet iz Strahinja in republiški poslanec, ter Pavel Razinger, kmetijski svetovalec in jeseniški minister za kmetijstvo, po povratku domov Pripovedovali o vtisih, predvsem o kmetijsko pomembnih vprašanjih, so večkrat poudarili to, da se naši sosedje še posebej dobro zavedajo, kako pomembna je ohranitev podeželja za uspešen razvoj družbe in gospodarstva. Kmetijstvo in kmečki živelj sta neodvisno od tega, koliko je na podeželju kmečkega prebivalstva, glavna vzvoda za razvoj, ki si ga po mnenju avstrijskih sogovornikov ni mogoče zamišljati brez dobre lokalne infrastrukture, odpiranja novih delovnih mest 'n krepitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ni dobro, da Jjudje čakajo na to, od kod bo "priletela" zaposlitev; ljudje, ki so brezposelni, morajo predvsem veliko razmišljati in iskati 'dejo, delo, ki bo prinašalo zaslužek ter omogočalo normalno delo in življenje.
Primer avstrijskega Stein-^acha je v tem dovolj poučen. Kovaštvo nožev, ki je imelo v
je propadlo. Prebivalci so postajali malodušni, začeli so iskati zaposlitev v bližnjem Steverju ali se izseljevati. Število prebivalcev je z 2500 upadlo na vsega 1800, hiše so propadale in kraj je postajal vse bolj podoben tistim našim vasem, ki smo jih letos razglasili za demografske ogrožene in jim zdaj poskušamo pomagati na različne načine. Razmere v Stein-bachu bi se verjetno še poslab sevale, če ne bi pred štirimi leti prišel v kraj učitelj z idejo o ad-ventnem koledarju. Hiše v središču kraja so osvetlili in okrasili in vsaka je za adventni čas "odstopila" okno, v katerih so, odvisno od dneva in adventne-ga koledarja, vsak dan prikazovali različne osebnosti advent-nega časa. Ideja, ki je samo dopolnila že tradicionalne ad-ventne prireditve, je že prvo leto, 1988. leta, vzbudila veliko pozornost in privabila v kraj številne filmske snemalce, fotografe, novinarje ter domače in tuje turiste, ki so si želeli posebno doživetje božičnega vzdušja. Od tedaj dalje je bilo zanimanje za advnetne prireditve, predvsem za adventni kole-
Gostje iz Slovenije so si ogledali tudi manjši kraj Lam-prechtshausen in tamkajšnjo sirarno, v katerijo izdelujejo znameniti sir edamec. Sirarna je v lasti 70 kmetov, na dan predela 9 do 14 tisoč litrov mleka, sir prodaja po vsej Evropi, zaposluje pa štiri delavce. Odkupuje le mleko od krav, ki jih kmetje niso krmili s travno ali koruzno silažo, vendar pa jim za to omejitev prizna 51 grošev dodatka na liter in po letnem obračunu še 20 do 30 grošev. Za liter mleka dobijo 6,30 do 6,50 šilinga, za mleko nad določenim kontinegtom pa le poldrugi šiling. Kontrola mleka je petkrat na mesec. Če kdo odda oporečno mleko, je tisti dan vse oddano mleko "njegovo" oz. mora za tolikšno količino plačati vse stroške.
dar in za stalno razstavo izdelkov domače obrti, vsako leto večje.
Nekdaj propadajoča vas je ponovno zaživela. Prebivalci so spoznali, da imajo dobrine, s katerimi je mogoče tržiti, da je njihov kraj lep in da ni razloga za odseljevanje ali iskanje zaposlitve zunaj domačega kra-
ja. Začeli so urejati pročelja hiš in se med drugim zazrli tudi v opuščeno kovaško delavnico, ki bi jo želeli preurediti za potrebe mizarstva. Na razpis se je oglasilo šest kandidatov izven domačega kraja in vsi so le zamahnili z roko, češ da ni računice, nato pa sta se oglasila še domačina in kmalu spoznala, da je tudi od mizarstva mogoče živeti. Danes zaposlujeta osem delavcev (domačinov), izdelujeta pa predvsem za potrebe domačega kraja in sicer vse, kar je iz lesa, razen stavbnega pohištva. Naslednji korak, ki so ga storili v kraju, je bila ureditev sušilnice za sadje v starem farovškem hlevu. Kmečko sadje, ki nikdaj ni bilo nič vredno in niso vedeli, kaj bi z njim, je naenkrat postalo precej vredno in pomemben vir preživljanja. Nekaj tega sadja prodajo kot "bio hrano", ostalo pa posušijo v krhlje, ki se dobro prodajajo in za katere najbolj povprašujejo šoferji in pohodniki. Sušilnica zaposluje štiri delavce, za kurjavo pa uporabljajo ostanke iz mizarske delavnice in vejevje, ki ga narežejo pri urejanju kraja. Da je pobuda zaživela, je najbolj zaslužen župan Steinbacha, ki pravi, da mora v občini ustvarjeni denar tudi v občini krožiti • C. Zaplotnik
Kaj je kmete (in njihove politike) letos najbolj motilo in jezilo?
0, ti gozdarji!
Še (neodkazano) podrto drevje žigosajo!
Matevž Debeljak, kmet z Jarčjega brda: "O, ti naši politiki! 2e par let spravljajo skupaj zakona o zadrugah in o o gozdovih, pa še nimajo nič za pokazati. Tu jih je treba pokritizirati. In pokritizirajte jih! Hvalijo jih že drugi. Kmetje odkazila ne potrebujemo. Tisti, ki smo vsakodnevno v gozdu, znamo na gozd
bolj paziti, kot oni, ki ga pridejo pogledat le nekajkrat na leto. Kdor pa na gozd že doslej ni pazil, tudi v prihodnje ne bo in mu tudi noben strokovnjak ne bo mogel pomagati. Sicer pa samo odkazilo sploh ni sporno, bolj je sporno to, da ne bi bilo odkazilo tudi evidenca za davke."
• • •
Marjan Podobnik, podpredsednik kmečke zveze in republiški poslanec:
"V nove čase smo šli z resnimi nameni, da tisto, kar smo zapisali v program, tudi uresničimo, vendar pa smo kmalu ugotovili, da tudi nova oblast "vleče" za sabo dosti starih napak, predvsem nenačelnost. Problemov, ki bi jih lahko hitro rešila (na primer - problem "zaprtih kuvert"), ni reševala odločno. Na kmetijsko-gozdarskem področju me je najbolj ujezil aroganten odnos t.i. gozdarskega lobija do mnenj, predlogov in pobud naše stranke, ki želi v gozdarskem zakonu dati pravo mesto lastniku in lastnini, hkrati pa zaščititi tudi druge interese. Presenetil me je tudi nekritičen odnos sredstev javnega obveščanja.
V kmečki zvezi smo se zelo resno zavzeli za uresničevanje strankinega in Demosovega programa, vendar smo kmalu spoznali, da nekateri našega programa niso vzeli preveč resno in da kmetijsko-gozdarski program celo podcenjujejo."
• • •
Jaka Korenčan, kmet s Podbrezij in kranjski kmetijski minister:
"Kaj meje najbolj ujezilo? Anarhija! Pričakoval sem, da bo republika letos sprejela vse za kmetijstvo in gozdarstvo najpomembnejše kmetijske zakone, pa ji je uspelo "spraviti pod streho" le zakon o denacionalizaciji. Zakonov o zadrugah, o gozdovih, o veterini, o kmetijskih zemljiščih, o lovstvu pa še ni. Razočaran sem.
V občini me je najbolj ujezilo, da smo kmetje vse leto občutili posledice priporočila, ki smo ga prejeli v začetku leta, češ da bo vse intervencije v kmetijstvu prevzela republika in da po občinah za to ni treba posebej namenjati denarja. No, kasneje se je izkazalo, da to ni bilo res in da tedanji finančni minister, zdaj pa viceguverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec ni posebno naklonjen kmetijstvu.
Da sem letos precej časa porabil za politiko, se je odražalo tudi na kmetiji. Rezultati so nekoliko slabši, kot bi bili sicer. To je izkušnja in poduk, da je zame mesto na kmetiji in v strokovnem kmetijskem delu, ne pa v politiki."
• • •
Franc Soklič, kmet s Sela pri Bledu:
"Razmere so takšne, da se ne smemo preveč jeziti, kajti sicer bi morali biti jezni vse leto. To pa ne bi bilo dobro... Najbolj so me letos razjezile razprave o novem gozdarskem zakonu. Gozdarji zavračajo pripombe kmetov in se zgovarjajo na strokovnost. Pojdimo pogiedat gozdove in bomo videli, da vse le ni bilo narejeno tako strokovno, kot radi poudarjajo! Spet bi nam radi vsilili obvezno odkazilo in sečnjo po nekem načrtu. Kmetje imamo gozdove predvsem za hude čase, gozd je že od nekdaj kmetova rezerva ali banka.
Nad kmečkim turizmom se letos nismo posebej jezili. Koje bila v Sloveniji vojna, smo bili sicer brez gostov, vendar pa so takoj, koje zavladal mir, spet prišli. Najbolj me moti, da je za turizem kot dopolnilno dejavnost kmetije treba toliko uradova-nja, pisanja, vodenja knjig..."
• • •
Marija Martinčič, kmetica iz Lučin:
"Najbolj meje razjezilo, ko smo brez odkazila posekali les, potem pa so nam gozdarji brez naše vednosti vse požigosali. Ne vem, zakaj so to storili: ali zaradi davkov ali česa drugega. Razjezilo me je tudi, ko smo prodali bika in se je čez nekaj dni podražil. Čeprav sem šla v klavnico in zahtevala razliko, mi je niso hoteli plačati. O, jezi me tudi cena mleka! Nam so ga nazadnje plačali po sedem tolarjev, v trgovini pa ga prodajajo tudi po štirideset tolarjev. Razlika je prevelika, preveč je tistih, ki h kmetovim žuljem pristavljajo lončke."
• • •
Janko Aljančič, kmet iz Križev:
"Pri nas smo vojno v Sloveniji občutili tudi drugače, kot jo je večina. Ker so se prekinili ustaljeni trgovski tokovi z obmorskimi kraji in ker zaradi vojne ni bilo turistične sezone, nam je propadlo okrog sto ton zelenjave, predvsem solate, ki bi jo sicer prodali. Ni nam preostalo drugega, kot da smo jo razrezali in jo "vrnili" naravi. Nekaj zelenjave nam je julija še uspelo prodati na Hrvaško, vendar doslej še nismo prejeli plačila in niti ne vemo, kdaj ga bomo. Kadarkoli pa plačilo že bo, bo verjetno zelo razvrednoteno.
Ker imamo kmetje "tovarno brez strehe", nas ujezijo in razjezijo tudi predolga sušna ali deževna obdobja in druge vremenske neprilike. Letos jih je nekaj bilo in tudi r)ad temi smo se včasih jezili."
• • •
Jože Skuber, kmet z Zgornjega Jezerskega:
'Kaj nas je najbolj jezilo? Cene! Cene mleka in lesa! Odkupna cena mleka je sramotno nizka, cena lesa pa je v zadnjem letu realno padla za več kot polovico. Zdaj dobimo za kubični meter okrog petsto šilingov, prej pa smo 1000 do 1200. Ker dobimo za les plačilo po dveh do treh tednih, nam vmes že spet precej pobere inflacija.
Zakon o gozdovih? Kaj naj rečem? Kmetje ne bomo dopustili, da bi nas gozdarji še naprej "komandirali"! Letos še nismo bili gospodarji na svoji zemlji. Želimo si, da bi bili in upamo, da to tudi bomo.
Jezili smo se tudi nad vremenom. Ko bi morali spravljati seno, se je začelo deževje. In ko bi traktor moral najbolj delati, se je pokvaril!"
wmm®mGum 22. stran
NOVOLETNI POGOVORI
Torek, 31. decembra 1991
Ivko Bergant, predsednik Planinskega društva Tržič
Življenje utiriti v normalne kolesnice
»V letošnjem letu se je zgodilo marsikaj predvidljivega in še več nepričakovanega. Sam sem pravzaprav presenečen nad tako hitrimi in obsežnimi spremembami. Seveda, marsikaj bo še treba popraviti in dograditi v prihodnjem letu! Mislim zlasti na to, da nekaterim ljudem ne bi hodilo toliko po glavi pogrevanje naše preteklosti, ampak bi se začeli bolj ukvarjati s sedanjostjo. Čeprav so pred mirni nove volitve, bo treba pozabiti na medstrankarska nasprotja, da bi lahko utiri-li življenje na normalne kolesnice,« razmišlja o političnem utripu v prihodnjem letu Tržičan Ivko Bergant.
»Kot predsednik PD Tržič ne morem mimo dejstva, da je večina našega članstva pod povprečjem splošne življenjske ravni. To se bo še naprej odražalo na osipu članstva in tudi na skromnejši prodaji v kočah. Zato se bomo oklepali zaviranja cen v postojankah, da bi obdržali čimveč gostov. Namesto dosedanjemu povečevanju zmogljivosti koč se bomo morali posvetiti vzdrževanju in posodabljanju stavb, zlasti z ekološko naravnanimi naložbami. Tako tržiški planinci načrtujemo, da bi prihodnje leto začeli izkoriščati v koči na Dobrči sončno energijo; če ne bomo uspeli narediti vsega, bomo zbrali skupaj vsaj potrebni material. Kot predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske pa bi si želel, da ta povezava ne bi bila samo formalna. Namreč, kar tretjina vseh društev sedaj ne sodeluje v odboru. Več bi lahko storili pri nekaterih osnovnih dejavnostih, zlasti pri izobraževanju članstva. Še posebej pa bi nas moral družiti skupni nastop pri uveljavljanju določenih usmeritev in zagotavljanju materialnih osnov za naše delovanje. Če nam ne bo uspelo s skupnimi močmi doseči, da bo Republika Slovenija še naprej zbirala denar v skladu za obnovo visokogorskih postojank, sami kmalu ne bomo zmogli vseh bremen,« ugotavlja o razvoju planinskega gospodarstva neutrudni planinski funkcionar iz Tržiča.
Kakor priznava Ivko Bergant, mu je delo v planinski organizaciji v veliko zadovoljstvo. Vesel je priznanja Planinske zveze Slovenije, ki ga je letos prejel ob 60-letnici življenja. Vendar v sebi čuti še dovolj moči, da bo skupaj s planinsko organizacijo še dočakal kakšen okrogel jubilej. Ker ta organizacija, ki je povsem nepolitična, stopa po jasno začrtani poti, je v njej pripravljen poprijeti za vsakršno koristno delo, pa naj bo še tako težavno. • Stojan Saje
Franci Petek, svetovni prvak iz Lesc
Za vrhunski rezultat moraš imeti
tudi "svoj dan"
Franci Petek
Smučarskega skakalca Francija Petka Slovencem, še posebej pa Gorenjcem, ni treba več posebno predstavljati. Vsi, ki imamo radi šport, ga poznamo kot pogumnega mladeniča iz Lesc, svetovnega prvaka iz zadnjega prvenstva v Italiji, pa tudi kot vedno nasmejanega, simpatičnega fanta. Seveda pa je Franci moral za svoje uspehe tudi veliko garati, trenirati, se maričemu odrekati. Toda pred letošnjo sezono, ko je že kazalo, da ne bo mogel nastopiti kot Slovenec, pod slovensko zastavo je dejal: "Raje ne nastopam več!" In bil seveda toliko bolj srečen, ko je na prve tekme čez lužo odpotoval kot slovenski predstavnik.
Letošnja sezona bo zate v marisčem drugačna od drugih. Z lanskimi uspehi si prišel med najboljše skakalce sveta, veliko zato od tebe pričakujejo domači ljubitelji skokov. Kaj pa načrtuješ sam?
"Po prvih tekmah je vsem skupaj že malo bolj jasno kaj načrtovati v letošnji sezoni. Predvsem se je pokazalo, da je svetovni vrh zelo širok in da moraš, poleg tega, da dobro skačeš, imeti tudi "svoj dan". Vendar pa seveda računam, da se bom s tekmeci lahko enakopravno meril in da bom lahko kdaj prišel malo bolj spredaj. Seveda pa nikoli ne veš, kaj te čaka. Lahko se poškoduješ, lahko je kaj drugega. Upam pa seveda, da bo šlo po sreči in bom lahko normalno tekmoval." Uvodne tekme vlivajo optimizem?
"Pokazalo se je, vsaj pri meni, da sem kar dobro treniral, čeprav mi mogoče manjka še nekaj "psihične stabilnosti."
Dobro skakanje na olimpiadi pa je gotovo tvoj letošnji najpomembnejši cilj?
"Seveda je moj glavni letošnji cilj olimpiada. Je pa to tako - za prve tri so samo trije "placi". Seveda, Če bom dobro skakal, če bom imel svoj dan, če bom imel poleg tega še srečo... bom lahko dobro uvrščen. Lahko pa mi seveda spodleti...
V športu so uspehi in neuspehi. Kaj bi bil zate v novi sezoni uspeh?
"Zadovoljen bi bil, če bi se uvrščal nekje do desetega mesta. Zelo lep uspeh bi bilo uvrščanje do šestega mesta, uvrščanje med prve tri pa je seveda "sanjsko". Posebno na olimpijadi, ki je še več kot svetovno prvenstvo, saj je samo vsako četrto leto. Vsak športnik si zato ravno takrat želi pokazati vse, kar zmore. Toda med tri se pač lahko uvrstijo trije."
Na domači skakalni tekmi v Planici se vedno zbere veliko navijačev, lani so te navdušeno pozdravljali na svetovnem prvenstvu. Ti to pri skoku kaj pomaga?
"Moram reči, da imam rad navijaško vzdušje, da je veliko ljudi okrog skakalnice. To mi da še poseben polet." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
Oskrbnik v najprijetnejšem planinskem domovanju
Med vsakdanjim planincem ali ministrom ni razlik
Tako razmišlja Jezerjan Andrej Karničar in to pravilo v Češki koči velja.
Jezersko, 26. decembra - Že lani, ko so pri Češki koči praznovali 90. obletnico postavitve postojanke in je Andrej Karničar zaokrožil tretje desetletje svojega oskrbništva v koči, sva si potihem obljubila, da bova ob prvi priložnosti pokramljala kaj več za bralce Gorenjskega glasa. Pa je minilo kar debelo leto do ponovnega srečanja z oskrbnikom, katerega kočo so planinci letos izbrali za najpri-jetnejše domovanje v slovenskem visokogorju. In to je pravi razlog za današnji pogovor!
naredili. Nekaterim sem se zato celo tako zameril, da so me hoteli izključiti iz društva. Potem so prišli zraven ljudje, ki so to reč vzeli za prav; odločili so se, da bomo kočo le popravljali in jo s tem nikakor ne skazili.
Kaj vse smo naredili na novo? Ker je bila muka z nošenjem vode od Sinjega slapa, smo potegnili najprej kovinski vodovod, ki pa ga je kmalu potrgal plaz. Čez nekaj let smo namestili ročne črpalke za vodo, kar se tudi ni najbolje obneslo. Nazadnje smo se odločili, da do zajetja pod ostenjem Grintovca speljemo približno 600 metrov plastičnih cevi, ki jih postavimo vsako leto pred začetkom sezone. Načrti za več adaptacij v koči so nas primorali najprej k izgradnji tovorne žičnice, ki smo jo postavili 1969. leta. Že v prvem letu smo z njo prepeljali na Spodnje Ravni 111 ton gradbenega materiala. Nato smo pod vso kočo naredili nove temelje in v kletnih prostorih uredili skladišča, sanitarije in sobe s 15 ležišči. Dela je bilo ogromno; pri marsičem je bilo treba tudi fizično sodelovati. Sreča je bila, da sem bil takrat v koči z vso družino. Sam se lahko posvetil prenovitvenim delom, žena in otroci pa so poskrbeli za goste.«
Prepričani smo, da je ime Kar-ničarjev znano daleč naokrog, čeprav je vaša družina tesno povezana z Jezerskim in bližnjo okolico. Bi vendarle povedali našim bralcem najprej nekaj več o sebi?
KARNIČAR: »Ja, po poreklu sem res pravi Jezerjan. Najmanj za štiristo let nazaj se ve, da je Karničarjev rod v tem kraju. Rodil sem se novembra 1923. leta kot sin čevljarja. Tudi sam sem se izučil tega poklica in nekaj let po vojni poskušal postaviti na noge svojo obrt, a takrat niso bile prave razmere za to. Pozneje sem bil tudi miner v kamnolomu, od 1960. leta pa sem se ukvarjal z oskrbovanjem Češke koče, kar kljub upokojitvi počnem še da-.nes.
S krajem smo zelo povezani. Imel sem možnosti za boljšo eksistenco, če bi se odselil drugam. Tako sem delal hišo v domačem kraju kot Noe barko, od 1948. do 1970. leta, brez vsakega posojila. Vseeno mi ni žal, da sem ostal tukaj, med gorovjem in goščo. Tudi otroci se drže na Jezerskem, eno dekle in štiri fante imava, od teh samo še eden stanuje doma. No, pa trinajst vnukov je že v naši družini!«
In kaj je odločilo, da ste postali tudi poklicni oskrbnik v Češki koči?
KARNIČAR: »Že po vojni sem kot ustanovni član Planinskega društva postal gospodar Češke koče. Na začetku nismo imeli nikogar za oskrbnika, pa sem sprejel še to nalogo 1948. leta; zatem sem jo opravljal še dve leti. Tudi 1960. leta smo imeli težave v planinskem gospodarstvu, zato sem ponovno priskočil na pomoč. Pri oskrb-ništvu sem vztrajal ob delu v kamnolomu več let, dokler se ni domače planinsko društvo toliko opomoglo, da so me lahko redno zaposlili.«
S kočo torej že dolgo delite usodo. Veliko ste storili za napredek v njej, obenem pa ste si zavzeto prizadevali za ohranjanje pristne podobe postojanke iz začetka tega stoletja. Kaj je bilo za vas težje?
KARNIČAR: »Posebno po vojni, ko so hoteli vse staro porušiti in zamenjati z novim, je bilo hudo. V koči so hoteli na vsak način položiti plastično talno oblogo, podreti lončeno peč in jo zamenjati z železno, narediti pločevinasto streho in podobno. Kar dosti sem imel opraviti, da sem nekaj odbornikov prepričal o škodljivosti takega početja. Tako je bajta ostala nazunaj takšna, kot so jo
nobenega gosta, ko v grdem vremenu prihajajo mokri in blatni obiskovalci, ko planinci pojedo večinoma le s seboj prineseno hrano. Ko bi bil najbolj potreben prijazen sprejem, bo tak oskrbnik najbolj gotovo napet in neprijazen.«
Andrej, kakšni gostje prihajajo k vam in koga sprejemate najraje?
KARNIČAR: »Veste, pri Češki koči je bil že 1937. leta prvi smučarski tečaj. Od takrat naprej je koča gostila mnogo smučarskih reprezentantov; tudi sedanji vodja slovenskih alpskih smučarjev je treniral pri nas. Poleti sem zaidejo tudi nedeljski obiskovalci, ki se sprehodijo le do koče. Največ je seveda pravih planincev, katerih osnovni cilj so vzponi na okoliške vrhove. No, že ata mi je privzgojil spoštljivost do ljudi. Vendar, v gorah ne delam nikakršnih razlik med njimi! Naj bo najbolj preprost hribovec ali pa minister, vsak je enako dobrodošel. Gotovo sem vesel uglednih gostov, tudi ministre in škofe sem sprejel, ampak zato nisem mize posebej pogrinjal, ali tem ljudem posvečal drugačno pozornost.«
Kdaj pa je bilo v vaši koči najbolj družabno in veselo?
KARNIČAR: »To je pa težko reči! Tolikokrat je bilo tako ljubko, da bolj sploh ni moglo biti. Včasih je bilo v kočah veliko bolj družabno kot danes. Ljudje so bolj držali skupaj, radi smo zapeli in se poveselili. Sedaj mladi čakajo, da jih bo kdo drug razvedril, ali pa razgrajajo čez vse mere. Kajpak, to nikogar ne zabava!«
to, ker nekaj dni zatem niti hoditi nisem mogel od utrujenosti.
Sprašujete, ali se mi je pozneje zahvalil za rešeno življenje? Ne, nikdar več se nisva niti videla niti slišala. Če bi pričakoval zahvale, verjetno ni bi šel velikokrat pomagat. Pa tudi drugače, z nasveti iz izkušenj, skušam planince obvarovati pred nesrečo. Za svojeglave pa ni pomoči!«
Po vsem povedanem je še bolj razumljivo, da so vašo kočo letos izbrali za najprijetnejši visokogorski dom. Kako sprejemate to priznanje?
KARNIČAR: »Ljudje smo tako ustvarjeni, da je vsak vesel pohvale. Tega, kar sem počel, seveda ni povzročila kakšna želja po prvem mestu. Poleg tega, ni le moja zasluga, da so obiskovalci v koči dobro sprejeti in postreženi; za pomočnice sem imel kar pridna dekleta. Zdi se mi pa tudi, da gostom pomeni več od bogate postrežbe pristno hribovsko vzdušje, ki ga pri nas res ne manjka. Upam, da bo še naprej tako.«
Kljub spoštljivim letom vsako leto znova odhajate na Spodnje Ravni. Bo tako tudi leta 1992?
KARNIČAR: »O hribovski upokojitvi pa res še ne premišljujem! Vsa naša družina živi s Češko kočo, vsak postori svoje v njej. Tudi sam bom vztrajal, dokler bom pri močeh, saj mi je to v zadovoljstvo.«
Če bi imeli možnost ponoviti življenje, bi spet stopili na pot planinskega oskrbnika?
KARNIČAR: »Glede na to, kar sem doživel, ne bi prav nič
Kdor je že kdaj vstopil v Češko kočo, dobro ve, da sta v njej doma prijaznost in gostoljubnost. Je vedno vaša navada, da sprejemate obiskovalce z dobro voljo?
KARNIČAR: »Ja, mislim, da je ponavadi bilo tako. Zdi se mi, da smo se vsi iz družine dobro počutili zunaj v tistem skalovju in notri v tistem cvre-tju. Tam smo uživali skupaj z otroki; zanje je bila igra na snegu in v skalah, smučanje in plezanje. Tudi žena je po naravi hribovka. Zato se nam ni bilo treba nič siliti k hribovsko primernemu obnašanju. Sami smo bili tam dobro razpoloženi; in če si sam dobre volje, si lahko do drugih tudi takšen. Komur je všeč nek ambient, bo gotovo vesel tudi vsakega obiskovalca v njem. Kdor pride v kočo morda samo zaradi zaslužka, tak človek potem težko prenese dni, ko ni od nikoder
Žal gore včasih pokažejo tudi svoj neprijazen obraz in človeka navdajo z žalostjo. Ste morali obiskovalcem pogosto priskočiti na pomoč kot gorski reševalec, se morda katerega teh dogodkov posebej spominjate?
KARNIČAR: »Če se naredi nesreča, je vsakdo v bližini, ki je sposoben nuditi pomoč, dolžan to storiti, tako tudi oskrbnik. Gore okrog naše koče so kar precej nevarne; posebno spomladi je na zasneženih in poledenelih poteh potrebna previdnost.
Žalostnih in tudi tragičnih dogodkov je bilo precej. Med reševanji mi je najbolj ostalo v spominu, ko sem šel sam iskat na greben Zdolske škrbine planinca, ki se je zastrupil zaradi vboda s pretrgano pletenico v roko. Našel sem ga nezavestnega, si ga oprtal na rame in ga sam ponoči prinesel v kočo. Tega se posebej spominjam za-
pomišljal. Ce bi lahko porabil še vse pridobljene izkušnje, bi znal življenje v hribih še bolje organizirati in olepšati.«
Zahvaljujemo se vam za pogovor in vam želimo vso srečo! Obenem upamo, da bodo tudi vas obiskovali prijetni ljudje.
Stojan Saje
Slavko Kalan
14 tisoč izgubljenih delovnih mest
Rastoča brezposelnost v minulem letu je bila kriva, da se je SLAVKO KALAN, direktor kranjskega Zavoda za zaposlovanje in namestnik direktorja republiškega zavoda, to leto pogosto družil z mediji. Razlog tokratnega druženja pa je drug: hkrati z letom 1991 jemlje slovo tudi Slavko Kalan. Ob odhodu v pokoj se je pogovor spet dotaknil - česa drugega kot zaposlovanja...
kmalu zatem pa tudi pri nas, tako da je družba začela siste-* matično   zavirati odhajanje
kvalificiranih ljudi v tujino. V Sloveniji se je začelo ekstenzi-* vno zaposlovanje, primanjko-
vati je začelo delovne sile in množično so začeli zaposlovati priseljence iz južnih republik. Sredi 70-ih let se je v enem letu pri nas zaposlilo tudi do tri tisoč delavcev iz drugih republik. Stopnja rasti zaposlenosti (med 4 in 5 odstotki) je bila tolikšna, da smo občinsko oblast začeli opozarjati na negativne učinke. Sicer pa smo imeli na Gorenjskem še leta 1988 domala polno zaposlenost. Na zavodu za zaposlovanje je bilo prijavljenih okoli 600 iskalcev zaposlitve, in le ducat jih je prejemalo denarno nadomestilo.«
Danes so razmere precej bolj dramatične. Kakšne bodo prihodnje leto?
»Brezposelnost, ki je novembra letos že skoraj dosegla številko 10 tisoč, bo še naraščala. Po grobih ocenah naših strokovnjakov bo konec prihodnjega leta narasla na 14 tisoč iskalcev zaposlitve. Če je bilo nekdaj med brezposelnimi desetina takih z nadomestilom, jih je danes že okoli 60 odstotkov. Vsa beda pa se bo pokazala, potem ko jim bodo te pravice prenehale, ko bodo tudi ob denarno pomoč. Pričakovati je socialne nemire, če na Gorenjskem ne bodo strnili sil za ponovno pridobitev 14 tisoč delovnih mest, kolikor smo jih izgubili zadnja tri leta, in sicer produktivnih delovnih mest.«
Kakšni so vaši načrti za pokoj: aktivnost ali zapeček?
»Prav gotovo ne bom obtičal v zapečku. Obdržal bom stike z zaposlovalsko dejavnostjo, povezal pa jo bom tudi z dejavnostjo, ki mi je bila nekdaj blizu - s sindikatom. Upam, da bom s svojim znanjem in izkušnjami za obe področji lahko še koristen.«
Kdo vas bo nasledil?
»Moj naslednik bo mag. Franc Belčič, ki je gorenjski javnosti znan kot strokovnjak na področju štipendiranja in poklicnega usmerjanja. Njegov je, denimo, tudi projekt zaposlovanja "Karavanke". Sicer pa je odličen sodelavec, dober strokovnjak, pronicljiv in poln idej. Glede na prihodnja dogajanja v zaposlovanja prav gotovo ne bo imel lahkega dela.« • D. Z. Žlebir
Retrospektiva vašega aktivnega življenja?
»Kot 15-letni fantič sem začel delati v jeseniški Železarni, končal ob delu malo maturo (tedanjo osemletko), se zaposlil v kranjski Iskri, končal industrijsko šolo, misleč, da jo bom zapustil kot tehnik, pa sem jo kot strugar; kasneje dokončal tudi tehnično šolo, do leta 1963 delal v Iskri, zatem do 1974. v sindikatih, doštudiral politologijo, nato pa od 1974. do letos delal v zaposlovanju.« Kaj se je na tem področju dogajalo   v preteklosti?
»Zaradi mnogih reorganizacij tega področja smo v preteklosti pogosto pozabljali na vsebino zaposlovanja, pa tudi na nas same. Preden sem začel delati v zaposlovanju, sredi 60-ih let, so bile razmere kritične, vendar ne toliko kot danes. Delo je tedaj iskalo od tri do štiri tisoč ljudi. V 70-ih letih se je začela odpirati možnost zaposlovanja   v inozemstvu,
Miha Pogačnik, violinist
Umetnost odpira vse poti
Kranj - Znani violinist Miha Pogačnik, doma iz Kranjaje tiste vrste glasbenik, ki ga ne zanimajo zgolj koncertne turneje po mestih, v katerih si umetnik pobliže spozna le s koncertno dvorano. Delovanje v okviru mednarodnega festivala IDRIART mu omogoča stik z ljudmi na različnih kontinentih ne le preko glasbe, pač pa z umetnostjo nasploh.
Kakšno se vam kaže leto 1992?
"Natrpano s koncertnimi nastopi in s festivali IDRIART na različnih koncih sveta. Že nekaj časa skoraj ne ločujem svojih nastopov od festivalskih, vse preveč je oboje prepleteno. Nisem tiste vrste glasbenik, ki ga zanimajo izključno koncertne turneje, ki so morda finančno sicer donosne - mene pa, razen glasbe, zanimajo tudi ljudje. Znani so moji glasbeni nastopi, spremlja jih pogovor s poslušalci, skupno poslušanje glasbe itd."
So v vašem glasbene koledarju tudi nastopi doma? "V maju vsako leto nastopam tudi v Sloveniji. Z leti se je, kot se zdi, zarisala nekakšna orbita mojih koncertnih potovanj -oktober in november nastopam v Skandinaviji, Angliji in na Irskem, februarja v srednji Evropi, aprila v nekdanji SZ in tako gre do junija, ko se odvrtijo IDRIART festivali na več kontinetih. Vanje, kot se ve, je že vsa leta vključen tudi Bled in prav veseli me, da je med poslušalci in udeleženci blejskega festivala med tujimi tudi vedno več slovenskih."
Letošnji festival je potekal v neugodnem času, kmalu po junijski vojni. Je bilo zato kaj manj udeležencev?
"Nekaj se je res poznalo na udeležbi, toda idriartovske delavnice so prav tako stekle, prav tako veliko je bilo zanimanje za predavanja o vvaldorfski pedagogiki, alternativni medicini, biok-metovanju in podobno kot prejšnja leta. Letos je imel festival svojo obletnico in sicer v francoskem Chartresu, zaradi usmeritve Slovenije v samostojnost in zaradi ovir, ki so nastajale ob tem, pa ki je bilo veliko do teža, da festival vsemu navkljub na Bledu tudi izpeljemo. In smo ga in še z novostjo - popotovanjem skozi pokrajino."
V novem letu torej nadaljujete s svojim potovanjem z umetnostjo k ljudem, kar je princip delovanja IDRIART?
"Mislim, da je v sedanjem času, ko pol sveta pretresajo krize, velike družbene spremembe, če pogledamo samo nekdanje socialistične dežele, mnogo ljudi išče nove odgovore. V to iskanje je treba vnesti principe, ki veljajo tudi v umetnosti. Le tako je mogoče vzbujati tudi lastno ustvarjalnost pri ljudeh. To bo pomembno tudi za iskanja slovenskih razvojnih poti, posnemanje 'ahodnih vzorcev ni najboljše, mislim, da so pri nas še vse možnosti za izbiro novih poti in to na vseh področjih."* Lea Mencinger
AVTO ŠOLA
VIKTOR
RAZPISUJE TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV. KI SE BO ZAČEL
V SREDO. 8. 1. 1991.
OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL: 324-746
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
MINI METRO
(bivši Dekor)
Končno tudi na Gorenjskem!
Bela tehnika
CANDY - MIELE - BLANCO
šivalni stroji PFAFF.
Poleg bogate izbire bele tehnike iz Gorenja sedaj še pestrejša izbira iz uvoza za zah-
• tevnejši okus.
• Dobili boste vse na enem mestu, od tihega pomivalnega stroja do super modernih pomivalnih korit iz silikrona.
. Naše geslo je: Ne menjajte celih kuhinj, zamenjajte kuhinjske stroje, prihranili boste čas in denar
Trgovina MINI METRO vas popelje v svet kakovosti in izbire.
Prvič v 500 letih
Sejem ima svoje prostore
Vsa dolga leta v zgodovini kranjskega sejmarstva, ki bo 1993. leta proslavilo 500-letnico, je sejem gradil Kranj. Zdaj pa ima tudi kranjski sejem svoje prostore, kar nenazadnje niti ni tako nenavadno, saj v svetu tudi danes mesta gradijo sodobna razstavišča.
V letih od 1977 do 1981 so na področju sejmarstva v Kranju naredili tisto, da je sejemska dejavnost ostala. Takrat so odpravili nekdanjske sejemske barake, uredili kanalizacijo in se s samoupravnim sporazumom dogovorili za združevanje denarja za prostor in halo, zaradi katere je danes Kranj pomemben člen verige v prostoru Alpe Jadran in v tem delu Evrope.
"Hale nismo gradili zgolj za
sejem," pravi direktor sejma Franc Ekar. "Tudi ne samo za šport, kaj šele za eno samo športno panogo, čeprav je res, da je Kranj prav ob 100-letnici prve umetne ledene ploščadi v svetu, dobil tudi drsališče. Vendar drsališče, ne pa led za hokej. Zanj hala nikdar ni bila grajena. Danes, po toliko letih obratovanja pa je sploh vprašljivo, kako je z napravami za led, ki jih letos zaradi vojne nismo mogli preizkusiti. Kaj lahko se zgodi, da bo večnamenska hala postala prostor za kakšno drugo dejavnost."
Majhen sejemski koletiv je letošnje leto končal z zadovoljstvom in svojevrstnim ponosom, da so v zvezi s samoupravnim sporazumom odplačali vsa posojila, ob tem, da so pokrivali ves čas tudi izgubo, za katero se je obvezalo v sporazumu tudi tistih 90 odstotkov podpisnikov sporazuma, ki je nikdar po podpisu niso pokrivali. "Morda bi bilo pošteno, da bi tisti, ki postavljajo zdaj takšne ali drugačne pogoje, najprej poravnali svoje obveznosti iz samoupravnega sporazuma. Kar prevečkrat nas zdaj z gnojevko polivajo zaradi ledu. Sprašujem se, kdo je gradil na primer vse te smučarske centre pri nas, pa nihče ne godrnja nad njihovimi današnjimi cenami. Razumevanje za športno dejavnost pa je bilo v Savskem logu vendarle vedno. Nenazadnje prav zaradi nje nismo mogli dokončati hale. Ob sedanjem "zunanjem" ute-
meljevanju pa nenazadnje pozabljamo, da je v Savskem logu sejem, ki Kranju prinaša dobiček. Zato je naravnost smešno, da nam v log pošiljajo različne kontrole kar po tekočem traku. Tako smo po tej plati celo bolj pomembni, kot recimo Elan."
Kaj pravzaprav pomeni napis, da ste zdaj samostojni upravljalci?
"Vsekakor ne, da smo si nekaj vzeli in podelili. Želimo sodelovati s prostorom in v njem, kar je zapisano tudi v našem statutu in opredeljeno z zunanjimi člani in vodstvom Programskega sveta sejma. Osnovno pa je, da bo bodoča lastnina morala temeljiti po vzorcu drugih dežel in sejmov v njih, torej na delniški družbi. Trenutno smo družbeno podjetje (ne nekakšna privatizacija) in bomo počakali na normalen zakonodajni proces. Vsekakor pa bomo izpostavili zahtevo po nadaljnjem razvoju sejemske dejavnosti v Kranju. Nenazadnje smo v desetih letih poslovanja dokazali, da smo idejo uresničili, z malo več dobre volje okolja in z boljšim posluhom kranjskih ambasadorjev in mendžerjev, ki so hodili po svetu, pa bi lahko naredili še več."
In kakšen naj bi bil torej razvoj sejma?
"Vemo in poznamo svoje slabosti. Trenutno nas je zavrla moratorijska določba. Sicer pa ostaja v programu najprej večnamenska hala, ureditev energetskih in klimatskih naprav, parkirišč, morda tudi hotel oziroma motel iz sedanjega zimskega kopališča. Vsekakor lahko rečem tudi to, da če bo led, bo moral biti najprej tudi denar za obnovo dotrajanih naprav, vsekakor pa ne bo šlo skupaj, da je lahko sejem sociala za neko dejavnost ali športno panogo. Osnova so še vedno sejmi in ob 500-letnici upam, da bomo naredili nekaj več, kot pa popravilo strehe."
Ekar pravi, da pričakuje odziv kranjskega strokovnega tea-ma. Kar pa zadeva posamezne sejeme želi tudi spodbudnejšo davčno politiko. Ne takšno, kot je sedanja, ko sejmarje odganja s sejmov. Sejem v Kranju naj ne bo prostor za davkoplačevalce (na ljubljanskem sejmu na primer ni!) in čas bi že bil, da bi carinsko zakonodajo dru-
gače "naštudirali", saj je zdaj zgolj prepisana iz (nekdanje) zvezne. "Sicer pa so bili letos na sejmu v Kranju prav vsi ministri in drugi ugledni in odgovorni ljudje iz Republike Slovenije in nihče ni negiral naših programov. In nenazadnje velja takšna ugotovitev tudi za občinsko vlado oziroma občinsko politiko." • A. Žalar
Sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1992
telimo vsem, ki nas obiskujete!
2. januarja 1992 bo delikatesa odprta od 7. do 13. ure.
AVTOKLEPARSTVO -	AVTOVLEKA
	FRANC
	KERŽAN
PREDDVOR 3	® (064)45-043
64205 PREDDVOR	
Obilo sreče, zdravja in upeha v letu 1992!	
GLAS   24. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Torek, 31. decembra 1991
Košarka
Triglav je potrdil, da sodi v zeleno skupino
Triglav : Micom Markus 108 : 98 (59 : 46)
Kranj, 28. decembra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Kamnikar in Kavčič, oba iz Ljubljane.
Triglav: Lojk, Ceranja 30 (6-5), Mubi, Prezelj, Prevodnik, Tušek 2 (2-2), Tadič 9 (2-2), Bošnjak 19 (5-3), Subic 10 (2-2), Kastigar, Jeras 14 (4-3), Mitič 24 (8-8)
Micom Markus: Cvitan, Katarič 9 (4-2), Ajanovič, Maho-vič 9, Kladnik, Sory 24, Murovec 2, Rizman 21 (1-1), Jagodnik 2, Šantelj 20 (6-4), Sovv 5, Bursič 6
Osebne napake: Triglav 17, Micom Markus 25; prosti meti: Triglav 29-25, Micom Markus 12-7; trojke: Triglav 7, Micom Markus 7.
V prvem delu srečanja je Triglav že v 13. minuti priigral prednost 15 točk, ki jo je zadržal do odmora.
V drugem delu so igralci domačega moštva prikazali ekshibicijo na parketu, kar jih je nato uspavalo in gostje so tri minute pred koncem znižali razliko le na eno točko. Domačini so se nato zbrali in zmagali z desetimi točkami in dokazali, da sodijo v zeleno skupino. J. Marinček
Košarkarji že ta konec tedna nadaljujejo prvenstvo. Derbi kola bo v Kranju, kjer Triglav v soboto ob 20. uri gosti Smelt Olimpi-jo. - Foto: Jure Cigler
Začenja se "Pokal Ratitovec"
Selca, 29. decembra - Športno društvo Selca in Športno društvo Bukovica sta skupaj s športnimi organizatorji iz Dolenje vasi, Zalega Loga in Davče pobudnika tekmovanja v veleslalomu, ki bo v novem letu potekalo pod imenom "Pokal Ratitovec". Tekmovanje bo sestavljeno iz petih tekem, tekmovalo pa se bo tako posamično kot ekipno. Vsako ekipo sestavljajo tekmovalci in tekmovalke od cicibanov do veteranov.
Tako se bo uresničila želja mnogih, da lokalna tekmovanja povežemo v športno rekreacijsko tekmovanje za celotno Selško dolino. Namero je podprla tudi občinska Športna zveza, pokroviteljstvo pa je prevzela tovarna obutve Ratitovec iz Železnikov. Prva tekma bo to soboto, 4. januarja, organizira pa jo ŠD Selca na Soriški planini. Na tekmo so vabljeni vsi re-kreativci, prijavite pa se lahko pri vodji svojih ekip. # Štefan Lotrič
Prvenstvo mlajših pionirjev občine Kranj
V soboto, 11. januarja, bo ob 9.00 na Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču občinsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke (letnik rojstva 1980 in mlajši). Pravico nastopanja ima po 7 igralcev iz vsake osnovne šole, ki ima sedež v kranjski občini. Igralo se bo 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca(-ko). Tekmovanje bo trajalo predvidoma do 14.00.
Aleš Drinovec
Ekipno prvenstvo osnovnih šol občine Kranj v šahu
Kranj, decembra - V soboto, 12. decembra, je bilo na Osnovni šoli Stane Žagar občinsko ekipno šahovsko prvenstvo osnovnih šol. Že več let pogrešamo sodelovanje osnovnih šol iz Šenčurja, Cerkelj in Preddvora.
Vrstni red pri starejših pionirjih: 1. OŠ Matija Čop Kranj (1. Blaž Kosmač, 2. Maja Sorli, 3. Matej Brce, 4. Erik Sedej, 5. Vlado Pantelič, 6. Dušan Tomič), 2. OŠ Stane Žagar Kranj (1. Peter Kovačič, 2. Igor Nonne, 3. Vekosav Delimar, 4. David Kopušar, 5. Sašo Lipovšek), 3. OŠ Simon Jenko Kranj (1. Tomo Kristane, 2. Sašo Koren, 3. Perica Zlatanovski, 4. Sebastjan Vertej)
Vrstni red pri mlajših pionirjih: 1. OŠ Lucijan Seljak Kranj (I. Uroš Kavčič, 2. Branko Panič, 3. Vesna Panič, 4. Aleš Zaletelj), 2. OŠ Matija Čop Kranj (1. Aleš Sedej, 2. Tadej Brce, 3. Jure Ramovš, 4. Goran Pantelič), 3. OŠ Stane Žagar Kranj (1. Klemen Umnik, 2. Matevž Rudolf, 3. Jaka Čebašek, 4. Nikola Smolovič, 5. Arben Kukolaj), 4. OŠ Simon Jenko Kranj, 5. OŠ Simon Jenko Primskovo *
Aleš Drinovec
Planinci na Kum
Kranj, 30. decembra - Planinsko društvo Kranj organizira pohod na Kum. Odhod iz Kranja bo v četrtek, 2. januarja, ob 6.36 z vlakom do Ljubljane, odtod pa ob 8.40 do Trbovelj. Hoje bo za približno 4 ure. Zbor je na kranjski železniški postaji, kjer naj vsak pohodnik kupi povratno vozovnico do Trbovelj. Obleka in oprema naj bo vremenu primerna. Izlet bosta vodila Dušan Feldin in Igor Kloar. • J. K.
V soboto in nedeljo pokal Vitranca
Kranjska Gora čaka najboljše smučarje
Kranjska Gora, 29. decembra - Ta konec tedna, 4. in 5. januarja bo Kranjska Gora prizorišče tradicionalnega tekmovanja v alpskem smučanju moških za svetovni pokal. Otvoritev tekmovanj bo v petek ob 19. uri na terasi hotela Larix. V soboto ob 10. uri bo prvi tek veleslalomske tekme, ob 13.uri pa drugi tek. Slalomska tekma se bo začela v nedeljo ob 11. uri, drugi tek pa bo ob 13.30 uri. Razglasitev rezultatov bo oba dneva takoj po tekmi v ciljni ravnini. • V. S.
Izbrani in razglašeni najboljši slovenski športniki
Štirje športni biseri
"Športniki vemo, kaj je zmaga in poraz. Trudili se bomo, da bomo še naprej častno zastopali državo Slovenijo," je v nagovoru občinstvu in v zahvali za priznanje dejala najboljša slovenska športnica tega leta, alpska smučarka Nataša Bokal iz Škofje Loke.
venstvih. Nataša Bokal, presenečenje lanske sezone v alpskem smučanju, je 1. februarja na svetovnem prvenstvu v Saal-bachu odvozila sanjski drugi tek slaloma in osvojila srebrno kolajno, Franci Petek pa je 10. februarja na tekmi za svetovno prvenstvo na veliki skakalnici v Predazzu v Italiji zmagal in osvojil zlato kolajno. Na prireditvi v Cankarjevem domu, na
Ljubljana, 26. decembra -
Gorenjci smo bili na prireditvi v Cankarjevem domu, ki sta jo organizirala Društvo športnih novinarjev Slovenije in Športna zveza Slovenije, s svojo udeležbo pa so dogodek počastili predsednik republike Milan Kučan in nekateri ministri, ki je pred tem sprejel sedanje in nekdanje športnike, ponosni. Med štirimi letošnjimi športnimi biseri so kar trije z Gorenj-
ske. Najboljši slovenski športnik je postal smučarski skakalec Franci Petek iz Lesc, najboljša slovenska športnica alpska smučarka Nataša Bokal iz Škofje Loke, najboljša ekipa v posamičnih športih mlada blejska veslača Denis Žvegelj in Iztok Čop, najboljše moštvo v kolektivnih športih pa košarkarji Smelta Olimpije iz Ljubljane.
Košarkarji Smelta Olimpije so kljub odhodu Jureta Zdovca
Predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Branko Vekič izroča priznanje Žveglju in Čopu.
Čestitka predsednika.
Zasluženo prva. Nataša Bokal in Franci Petek.
Najboljši v Sloveniji. Od leve proti desni Nataša Bokal, Franci Petek, Denis Žvegelj, Iztok Čop in kapetan košarkarjev Smelt*Olim-pija Dušan Hauptman.
uspešno igrali v evropskem pokalu in imajo vse možnosti, da postanejo prvaki države Slovenije. Iztok Čop in Denis Žvegelj sta na svetovnem veslaškem prvenstvu na Dunaju prekosila vsa pričakovanja in sta, čeprav šele prvo leto med člani, osvojila srebro v dvojcu brez krmarja. To je bila njuna tretja kolajna, saj sta pred tem osvojila že dve zlati na svetovnih mladinskih veslaških pr-
kateri so kakovostni kulturni program izvedli Veliki plesni orkester RTV Slovenija, Nevv svving quartet, plesna skupina Urška in Oto Pestner, program pa je povezoval Ivan Lotrič, sta najboljšim priznanja podelila predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman in predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Branko Vekič. • J. Košnjek, slike G. Šinik
Acroni še neporaženi, na Bledu ni šlo po načrtih
V petek gorenjski derbi na Bledu
Bled, Jesenice, 27. decembra - Z desetim kolom državnega hokejskega prvenstva so najboljši slovenski hokejski klubi zaključili letošnje leto. Z ligaškimi obračuni pa bodo nadaljevali že ta petek in soboto, ko bo na sporedu enajsto kolo.
Derbi minulega kola je bil na Bledu, vendar pa domača ekipa Bled Promolinea ni izkoristila prednosti domačega ledu. Čeprav so bili v igri kos gostom, Olimpiji Hertz, pa so se preslabo znašli v napadu. Tako je bil rezulat 1:5 (0:2, 0:1, 1:2). Drugo zanimivo srečanje se je obetalo v Celju, kjer so se gostitelji, ekipa Cinkarne, nekaj časa dobro upirali ekipi Acroni Jesenic, ki pa so v zadnji tretjini dokazali, da niso po naključju na vrhu ligaške razpredelnice. Takrat so hoteli posredovati gledalci, ki so na led začeli metati petarde in vse, kar so imeli pri roki. Sodnik je srečanje zaključil v 58. minuti, Jeseničani pa so prinesli domov rezultat 3:7 (2:2, 1:2, 0:3). V dvorani Podmežaklja je bilo v petek srečanje med ekipo Jesenic in Slavijo Beton Co. Mladi jeseniški igralci so gostom nasuli kar 23 golov, domača mreža pa je ves čas ostala prazna. Tako je bil končni izzid 23:0 (10:0, 6:0, 7:0). Triglav je gostoval pri mladi ekipi Olimpije v Ljubljani ter zasluženo zmagal. Rezultat je bil 3:6 (1:1, 0:4, 2:1). Po tekmi je trener Triglava Pavel
Bakus povedal: "Zadovoljen sem z rezultatom, po zmagi proti Cinkarni smo namreč prestopili že drugo stopničko pri doseganju zastavljenih Ciljev. Pomebno srečanje nas čaka še na Jesenicah in uz ugodnim izidom nam načrtovano četrto mesto ne bo ušlo." Milan Grah, pomočnik trenerja pa je dodal: "Ob uspešnem igranju našega moštva moram poudariti, da je to zasluga vsega kluba, tako trenerjev kot igralcev in vodstva." Jože Skrbiš, ki skrbi za prehrano čeških hokejistov Triglava pa je dejal: "Zadovoljen sem z igro celega moštva. Posebno me veseli igra tujcev, ki so pokazali odličen hokej in dokazali, da je pri meni dobra hrana. Če bi mi omogočili prehrano v večjem objektu, pa bi lahko sprejel še več kranjskih športnikov.
Državno hokejsko prvenstvo se bo nadaljevalo v petek, 3. januarja. Posebno razburljivih srečanj si ni obetati. Kot kaže bo še najbolj zanimivo na Bledu, kjer bo ekipa Bled Promolinea gostila mlado ekipo Jesenic, ki na prvenstveni le-
Tujci v kranjski ekipi igrajo vse bolje. Tudi Krutov dokazuje dobro formo. Foto: G. Šinik
stvici zaostaja le dve točki za blejsko ekipo. Čeprav so seveda domačini favoriti, bi mladi Jeseničani, ki so se letos nekajkrat že izkazali, utegnili pomeniti trd oreh za gostitelje. Gorenjski derbi bo v petek ob 19. uri v športni dvorani na Bledu. Ekipa Acroni Jesenic na petkovi tekmi v dvorani Podmežaljo seveda ne bi smela imeti težjega dela z mlado ekipo Olimpije. Tekma bo ob 19. uri. V petek bo v Ljubljani še srečanje med Olimpijo Hertz in Cinkarno, v soboto pa bo Triglav v Kranju gostil ekipo Slavije Beton, ki je
po desetih kolih še brez točke. Tako so domačini na tekmi, ki se bo začela ob 17.30 v ledeni dvorani Gorenjskega sejma, seveda favoriti. • V. Stanovnik, J. Marinček
0173
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Kam plovemo
K pisanju me je spodbudilo veliko napisanega o zaščiti delavcev in njihovih pravic, predvsem pa objavljene polresnice s strani SKS. Ne morem trditi, da je moje pisanje popolna resnica, je pa ena od polresnic v mozaiku le-teh.
Finančno stanje podjetja se slabša (o tem delavci ne vedo prav veliko), tudi dela vse bolj primanjkuje. Vodstvo je vse bolj aktivno, okrepljena prodajna služba, novi reklamni prijemi, službena potovanja na vse konce in kraje.
Kmalu se začne šušljati med delavci, da je vodstvo zanič in da samo zapravljajo. Nasprotna stran pa trdi, da je kriva vlada in neučinkovitost delavcev. Začnejo se že prve čistke v samoupravnih organih v korist vodstva. Na dan pridejo podatki, da je od okoli 300 delavcev dela samo še za 80, kmalu samo še za 50 delavcev. Nezadovoljni delavci se vzdignejo, odstavijo enega ali dva grešna kozla (vodstvena delavca). Ostalo prenovljeno vodstvo pa zgrabi bika za roge. V navezi s sindikatom izpelje ukrepe "rešitve" podjetja — čakanje na delo doma, z nepovratnimi sredstvi starega podjetja ustanovi novo vzporedno podjetje. Nato prenese opremo in stroje v novo podjetje, seveda brez obveznosti. Končno dolžnikom starega podjetja pošlje račun novega podjetja, izprazni skladišča starega podjetja, dolgove pa pusti staremu podjetju. Delavce velikodušno potolaži s kvazi pogodbo med SKS, starem podjetjem in novim podjetjem, v kateri piše, da naj bi novo podjetje krilo dolgove starega podjetja do delavcev. Delavci prepozno ugotovijo, da je pogodba slepilo za delavce, vodstvu pa daje proste roke. Kljub temu se nekateri skušajo upreti temu početju, vendar zaradi pritlehnosti in klečeplaštva večine delavcev ter splošne panike in strahu klavrno propadejo.
Staro podjetje gre v stečaj, delavci pa končno ugotovijo, da so opeharjeni s svojo pomočjo. Predsednik sindikata razpusti sindikat starega podjetja in postane direktor nabave novega podjetja.
Nekateri odpuščeni delavci, približno 90, nezaupljivi do sin-
dikata, tudi do SKS, se organizirajo in v lastni režiji oddajo terjatve do podjetja v stečaju. Po usklajevanju dosežejo za okoli 30 odstotkov boljše odpravnine. Na prvem naroku so popravljene terjatve priznane vsem, tudi tistim, kijih je zastopal SKS.
Organizirani delavci pa niso zadovoljni s tem, kajti priznanje terjatev še ne pomeni tudi poplačilo terjatev s strani podjetja v stečaju, zato se odločijo za spodbijanje pravnih poslov med starim in novim podjetjem, za eno leto nazaj. S tem nameravajo zvečati stečajno maso in s tem tudi poplačilo terjatev vseh! Čeprav večina v veliki finančni stiski, sami financirajo postopek. SKS pa v Gorenjskem glasu, 10. decembra, nekako vzporedno s temi dogodki, pride na dan s kvazi pogodbo o poplačilih manjkajočega dela terjatev delavcev z vrednostnimi papirji novoustanovljenega podjetja, za katerega pa nihče ne more jamčiti, da ne bo šel tudi ta v stečaj in bodo delavci zopet opeharjeni.
Naj povem, da sem bivši delavec podjetja Iskra Inženiring v stečaju. Izračunal sem, če bi redno dobival vse, kar mi dolguje podjetje in sproti spreminjal v devize na črnem trgu, bi danes imel v nogavici približno 8000 DEM, če pa bi uspeli s 100-od-stotnim poplačilom terjatev, kar pa je malo verjetno, bom dobil mogoče 3000 DEM. MOGOČE!? Tudi za to razliko sta nas družno opeharila novo podjetje in razpuščeni sindikat starega podjetja oz. nerazumljivo zaupanje delavcev predsedniku bivšega sindikata.
Rotim in svarim vas vse ostale delavce, ki ste na podobni poti, verjemite mi, ni vas malo po Kranju in po vsej moji domovini, preverite svojo vest in družno uredite sindikate. Konec koncev ni važno, kateri sindikat je, da je le sindikat delavcev in da ga delavci stalno in nenehno kontrolirajo.
Za začetek pa predlagam, da zahtevate od sindikalnih poverjenikov za vsakega posameznega delavca po en izvod: Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon o sindikatih in Sindikalni pravilnik.
Verjemite mi, v tem gradivu bo vsak našel kaj zase, naj vam ne bo odveč trud za branje in razumevanje zakonov. Priporočam, da se jih naučite na pamet, to je vaša rešitev! Več glav več ve, drugače ste obsojeni na poraz.
Nikakor ne dovolite ustanavljanja nekakšnih vzporednih podjetij za reševanje zdravih jeder podjetja. To se lahko uredi tudi na bolj pošten način do tehnoloških presežkov. Delavci imate enake ali boljše pravice, če ste tehnološki presežek, kot pa če gre podjetje "kontrolirano v stečaj".
Bodite trezni in vedite, da za
vse res ni dela in uredite tako, da bo za vse bolje. S pasivnim opazovanjem in mislijo, da mene to ne bo doletelo, dosežete samo stečaj in ko ima stvar v rokah sodišče, zgubljamo vsi (celotna družba), razen sodišča. Kranj, 20. decembra 1991
Stanko Krč, Kranj
Sporočilo slovenski javnosti: Pokljuška soteska prepuščena vandalizmu
Pokljuška soteska je naravna znamenitost v neposredni bližini Bleda, pomemben primer geo-morfoloških procesov iz časov zadnje ledene dobe, ko je čez pokljuško planoto segal velik ledenik. Močan odtok s tega ledenika je vrezal globoko sotesko, okoli kilometer dolgo, z ozkimi, meandrastimi zožitvami in razširitvami. V steni na levi strani hudournika je nekoliko nad dnom soteske dvorane z dvema vhodoma in dvema naravnima okno-ma. Pokljuška luknja. V zgornjo, zadnjo razširitev je skozi najožji del pod naravnim mostom možno priti le čez Galerije kraljeviča Andreja (zgrajene l. 1930, obnovljene l. 1982). Soteska je v upravljanju turističnega društva Zg. Gorje in skupaj z bolj znanim Vintgarjem tvori privlačno in zaokroženo turistično ponudbo naravnih znamenitosti tega območja.
S to sotesko je povezana stara zgodba o sporni gradnji traktorske ceste preko najožjega dela. Že takrat, ko tod še ni bilo narodnega parka, je prevladal zdrav razum nekaterih prosvet-Ijenih in spoznanje o širšem pomenu soteske. Tako izjemne naravne posebnosti bi bil vesel vsak kulturno ozaveščen narod. Zato so že začeto gradnjo ustavili pred najožjim delom soteske.
Nedavno so ponovno oživele stare želje po podaljšanju traktorske ceste z Zatrnika proti Stari Pokljuki (ta je že sedaj dostopna z druge strani). Preko najožjega dela soteske nastajajo temelji za cestni nasip, pri čemer je za osnovo uporabljen nekaj tisočletij star naravni most v najlepšem delu soteske. Dosedanja dela so že močno načela prvobitno podobo, vsakršno nadaljevanje pa bi pomenilo njeno popolno razvrednotenje.
Oseba, ki sije samovoljno, neodgovorno, brez lastništva zemljišča in brez veljavnega dovoljenja privoščila uničevanje naravne znamenitosti je g. PETER ŽEMVA. Razgledna 14, Bled. Na naši ustanovi smo tipično nedovoljeno gradnjo prijavili pristojni urbanistični inšpekciji, ki je izdala odločbo o ustavitvi del. Hkrati smo obvestili vrsto republiških organov. Na vse to se čr-nograditelj požvižga. V svoji objestni samozaverovanosti in trd-
nem prepričanju, da je dandanes vse možno, je na gradbišču v duhu nekdanjih udarniških akcij izobesil republiško zastavo in nadaljuje z vandalizmom. Od javnih občil zahteva še publici teto, da bi širši javnosti dokazal, kako se v brezpravnem sistemu uveljavlja človeška nesramnost. Na srečo mu novinarji (zaenkrat) še ne nasedajo.
Naravne znamenitosti so vse-narodno bogastvo, so darovi narave, ki pripadajo vsem in vsakomur, toda nikomur posebej. Po mednarodnih konvencijah so naravne znamenitosti nedotakljive. Človeku ni dovoljeno, da jih spreminja. Ali je danes resnično prav vsakomur prepuščeno na milost in nemilost, da počenja z narodnim bogastvom, kar se mu zljubi? Ali še obstaja možnost dejanske ustavitve tega norega početja?Z uničenjem te naravne znamenitosti bo gotovo vznikla rejleksna kritika in vsesplošno zgražanje nad takim početjem. Vendar, kot navadno, prepozno.
Vse državne in druge organe (npr. TD Zg. Gorje), posameznike in širšo javnost pozivamo, naj s svojim vplivom storijo vse za preprečitev tega vandalskega početja. Dokler še ni vse zamujeno! Bled, 16. decembra 1991
Triglavski narodni park
Odprto pismo uredništvu RTV Slovenije prvi in drugi program
Z veseljem spremljamo prenavljanje RTV programov, v katerih se v zadnjem poldrugem letu nedvomno čutijo milejše sape do vseh tistih vrednot, ki kristjanom v slovenskem prostoru še nekaj pomenijo, med drugim je to vzgoja otrok.
Ker smo prepričani, da nam te težke dolžnosti in pravice ne odrekate, vas moramo opozoriti, da imamo nekatere pripombe glede TV sporedov. Želimo, da ukinete vse tiste oddaje ali filme, zlasti poplavo risanih filmov, ki vzbujajo v mladi generaciji nekulturne in nehumane vzorce obnašanja.
Priporočamo, da se vse oddaje, ki niso namenjene otrokom (in tudi mladini), prenesejo na večerni čas, t. j. po dvajseti uri. Menimo, da je nedopustno, da nočni spored »Sova«, ponavljate ob tretji uri popoldne, je pa nekaj oddaj, primernih za otroke -prepoznih za ogled. Želimo, da se dopoldanski nedeljski spored (od devetih do enajstih) prestavimo na popoldne in sicer po petnajsti uri. Ker za te oddaje v glavnem nimamo pripomb, smo zainteresirani, da jih vidijo tudi tisti otroci, ki so ob tem času pri nedeljskem bogoslužju.
Če nam boste v teh naših željah ustregli, nam boste najbolj zgovorno dali vedeti, da so svinčeni časi prevzgoje in socialistične vzgoje zares minili.
V upanju, da si z nami prizadevate za zdrav razvoj naših otrok, naj bo na telesu kot na duši, ker nam že zvoni »pet pred dvanajsto« - da le ne bi bilo prepozno!
Lepo vas pozdravljamo. Morda še eno v razmislek: bi se pridružili tisti pionirski, toda za naše pojme zelo dobrohoteči dr-
žavici, ki s polurno prekinitvijo vseh programov želi svojim državljanom dober tek (večerja) in dopušča, da se družina vsaj ubere, če ne že kaj pogovori? Mišljen je večerni »odmor« od 19. -19.30 ure. Hvala! Škofja Loka, 2. decembra 1991 Skupina staršev tretjega letnika veroučne šole iz Škofje Loke
a i
•W Agromehanika I
Hrastje 52 a      © 064/324-033,324-034
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV -KLJUČAVNIČARSTVO RADIKOVIČ do. KRANJ
POSLOVALNICA I - za trgovino Globus POSLOVALNICA II - Kebetova 8, Kranj
Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, brusimo vse vrste rezil, graviramo napise in številke. Cenjenim strankam sporočamo, da imamo v zalogi varne in proti vlomu zaščitene cilindrične vložke winkhaus ter zastopništvo in servis.
ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO LETO 1992
domplan kranj, p. o.
podjetje za stanovanjsko in investicijsko dejavnost, urejanje prostora in naselij
kranj, c. JLA 14 tel. 064/214-440 telefax 064/211-864 p. p. 139   žiro račun: 51500-601-16114
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1992
Peter Čolnar 48
DREVESA V GOZDU
Zaradi tega so se širile po Ljubljani govorice, da je Prežih v Rimu...
"Ali dobiš pakete?"
"Ne. Saj nihče ne ve, da sem tu."
Povedal mu je o ženski, ki ga je iskala in ga vprašal, kaj potrebuje.
"Za jesti imam. Potrebujem sadje in poročila, kako je zunaj. Sporočite hčerki, ki je v službi v trgovini pri Stanetu Vidmarju, da sem tu."
V nedeljo opoldne, ko so bili vsi glavni policisti prosti, je pripeljal Alberto v klet gostilničarko iz Mrakove gostilne. Petko-všek ji je vse povedal, da je lahko obvestila Prežihovo hčerko...
Šentpetrska kasarna
8. februarja je zopet zaslišal klic: "Čolnar z vso robo!"
Peš so ga peljali v četrti zapor - v Šentpetrsko kasarno, kjer Je bil zaprt že leta 1936 med kranjsko tekstilno stavko.
Tuje bil nekakšno zbirno taborišče, od koder so pošiljali ljudi v internacijo. Na sprehodu je vsem pripovedoval, da je zaprt Prežih v Hacinovi podmornici. V kratkem je za to vedela vsa Ljubljana.
Od zapornikov, ki so jih pripeljali iz Hacinove podmornice ^Senpetrsko kasarno kasneje, je izvedel, da so Italijani prestavili ^režiha iz samice v skupno luknjo.
V Šentpetrski kasarni je bil do 9. marca 1943.
Znanci so ga poskušali na vse načine spraviti iz zapora. Tako so bili tudi pri škofu Rozmanu.
Ko je prišel italijanski visoki komisar Grazioli čestitat Rozmanu ob njegovi 60-letnici, mu je Rozman med drugim baje dejal:
"Spustite Čolnarja!"
10. marca zjutraj sta prišla k Lojzetu dva Italijana. "Čolnar z vso robo!"
Moral je prenehati sredi umivanja. Spustili so ga, ker je zanj prosil škof Rozman!
Ko so ga spustili, mu niso vrnili dokumentov. V Ljubljani so bile stalne racije in zelo hitro bi se lahko ponovno znašel v zaporu. Zaradi tega ga je skril prijatelj dr. Peter Kruh v bolnišnico in mu dajal vsak dan dnevno dovoljenje za izhod.
Povsod je iskal svoje dokumente, vendar jih ni mogel dobiti. Sestra prvega moža Lojzetove žene, Erjavčeva, je imela trgovino z usnjem. K njej je hodil redno nakupovat neki navaden italijanski vojak, ki je bil v službi na sodniji. Povedala mu je, da Lojze ne more priti do dokumentov in čez nekaj dni jih je prinesel...
V ustaškem zaporu
Ko se je vrnil v Zagreb, je kakšna dva meseca normalno nadaljeval s svojim delom.
Konec marca in v začetku aprila 1943 so pričeli mobilizirati Nemci slovenske izseljence na Hrvaškem za svojo vojsko. Uslužbenca italijanskega konzulata na Hrvaškem Gregorija je Lojze uspel nekako nagovoriti, da je začel italijanski konzulat uradno popisovati Slovence iz "Ljubljanske pokrajine", katerim ni bilo treba iti v vojsko. Posebni komisiji je sledil kot senca, hkrati pa še naprej pomagal pri skrbi za otroke.
Ko je sedel 24. 4. 1943 pri kosilu, sta v stanovanje stopila dva ustaša v civilu. Jedilnica je bila temna in zaslišal je "škljoca-nje" revolverjev:
"Aretirani ste!"
"Lahko vsaj v miru pojem?"
"Lahko!"
Previdno oddaljena sta stala z naperjenima revolverjema in čakala, da je pojedel.
Peljala sta ga na ustaško policijo v Djordjičevo ulico. V celici je bilo več ljudi, ki so jih klicali popoldne na zasliševanje. Okoli 18. ure je prišel na vrsto.
Sprejel gaje na pogled zelo dostojen zasliševalec. »Predelala« sta vse zagrebško delo. Povedal mu je, da sodeluje z Vedrino, Breslerjem, Stepincem, nemškim in italijanskim konzulatom, Sic-herheitsdienstom...
Zasliševanje je trajalo nekako do 22. ure. Vsake pol ure je zasliševalec odšel iz sobe. Po vprašanjih, ki jih je postavljal po vrnitvi, je Lojze spoznal, da je medtem govoril z dr. Krunosla-vom Draganovićem. Tako je spoznal, da ga je dal zapreti Draga-novič. Zasliševalec je naprimer spraševal, zakaj se ne razume z Rihterjem in podobno...
Ko je zasliševalec tako nekoč odšel na pogovor z Draganovićem iz sobe, je Lojze začel govoriti s stenodaktilografko. Bilo je že pozno in se je videlo, da nimajo proti njemu nič konkretnega.
»Gospodična, ko boste šli domov, stopite prosim k moji ženi, ji povejte, kje sem in jo prosite, naj mi pošlje najpotrebnejše stvari...«
»Saj vas bo spustil, saj to vse skupaj ni nič...«
»Prepričan sem, da me ne bo spustil. Zaprt sem po nalogu takšnega gospoda, da me ne sme spustiti.«
Dekle je povedalo, da je doma iz Samobora. Res je šla k ženi, tako da je dobil še isti večer potrebne stvari v zapor.
GLAS   26. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 31. decembra 1991
KRANJSKA GORA
HOTELI KOMPAS KRANJSKA GORA VAS
VABIJO NA VELIKI
SMUČARSKI PLES
4. JANUARJA 1992
V RESTAVRACIJI HOTELA KOMPAS, Z * ZAČETKOM OB 21. URI
PROGRAM: ltofovmopedshovvz
NOVOLETNIM PROGRAMOM
2. ANSAMBEL »ŠOK«
3. NAGRADNO ŽREBANJE VSTOPNIC Z GLAVNO NAGRADO: »POČITNICE NA KANARSKIH OTOKIH«
CENA VSTOPNICE Z ZA INFORMACIJE IN
NAPITKOM DOBRODOŠLICE REZERVACIJE JE 400,00 SLT. POKLIČITE NA TELEFON
ŠTEVILKA 064/88-661.
HKRA TI PA VSEM BRALCEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, USPEŠNO NOVO
LETO 1992 IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
KOMPAS
KRANJSKA GORA
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
^/f'» w/^M//z Jtpfcm/z /k /M-
DOBER NAKUP JE PRI
NAKUP
RADI BI NOV AVTO!
Ponujamo vam izredno priložnost pri izbiri svetovno priznanih znamk avtomobilov!
ZAMENJAVA STARO ZA NOVO
Predvidoma samo še do konca leta 1991 zamenjamo vaš avto katerekoli znamke za novega!
Posvetili se Vam bomo pri izbiri avtomobila glede na Vaše želje in možnosti ter Vam ponudili
najugodnejše plačilne pogoje.
POTROŠNIŠKI KREDIT   ali   LEASING/ZAKUP VOZIL
POKLIČITE NAS SE DANES!
oN Trdinova 9; tel.: 061 302 530, 315 797, 302 767 ahl Titova 64; te!.: 061 326 685, 301 717 oN Vodovodna 93; tel.: 061 181 444, 183 060, faks: 061 347 272
ahl
ai/tohi/ci Ijubljana
KJER VELJATA DOGOVOR IN ZAUPANJE
64228 Železniki, tel : 064/66-155, tax: 66-154,66-380
Odprto vsak dan od S. do I V. ure. ob sobotah od H. do 12. ure
center
alples
Poslovnim partnerjem, kupcem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto
Ne pozabite obiskati našega nakupovalnega centra
Decembra še posebej ugodni popusti za plačilo z gotovino.
Posebna akcijska ponudba božičnih in novoletnih daril.
Prepričajte se sami!
64228 Železniki, tel : 064/66-155. fax: 66-154,66-380
Odprti* vsak dan od H. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure
protona
center
I
f
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure
osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš!
S KUPONOM GORENJSKEGA GLASA V ALPETOUR REMONT NA LABORE - Če še niste izkoristili možnosti za četrtino nižje cene storitev s kuponom v servisu Alpetour Remont na Laborah: servis posluje tudi 30. in 31. decembra od 6. do 15. ure.
NOVOLETNI POHOD NA KOFCE - 1. januarja 1992 ob 19. uri se bodo izpred GOSTILNE ANKELE iz Podljubelja opravili na Kofce, mimogrede bomo obiskali tudi kmetije pod Košuto.
NOVOLETNA PREDSTAVA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU KRANJ - Igro G. Fevdeau: DO-RE-MI-FEYDEAU si lahko ogledate 31. 12. 1991 ob 19.30 uri.
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
Prodam motorno žago HUSQUARNO, Up 266 SG. novo, flg> 622-581 23509
Prodani rabljen Barvni rv. flj 403-665 _23827
OVERI OCK Pfaff. nov. / garancijo, prodam *g 215-650_23837
Prodani RECIVER Sherwood, 2 x 100 W. nov. Hnuif 277. K run j. g 241-404 23852 Prodam RAČUNALNIK C 64. z opremo
^ 218-480 _23856
Ugodno prodam PEC Kuppemlmsch. električni RADIATOR in termoakuiriula-cjjsko PEČ. 2.5 kvv. <jB> 43-005 23863
Prodam ŠTEDILNIK ITPP-Kuperbusch. za etažno ogrevanje. Cena ugodna, flP 403-235 23435
Prodam industrijski PISALNI stroj. SIN-GEK. 'S 631-058 _23937
GLASBILA
Prodam 80-basno klavirsko HARMONI-ki) Melodija, *g 329-1 19_23844
GR. MATERIAL
Proddm smrekove Pl OHE. deh. 5 in 8 cm ter DESKE colaricc. g 45-672 23897
OBLAČILA
Prodam malo rabljen SMOKING. Ji. 25 in SKORN.IL si. 42 - 43. flp 215-122
23737
BUNDO za II) let poeeni prodam. 'Sf 216-104 23918
Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst senčil - iz uvoženega materiala.
* lamelne zavese
* roloji
* žaluzije
* rolete    1 q 0/0 izven$ezonski novoletni popust
OBROČNO ODPLAČEVANJE
Int. po tel. 77-996 76-107 tax 76-107
Čelni NAKLADAL EC IN 360 A. pro-
O.im. g 061 823-078_ 23879
Prodam segment ni BRUSILNI STROJ Hann in  Kolhe ter tridimenzionalni GravirNI STROJ Deckel c,K 21 ; 12-687_ 238S5
Prodam 4 moenejie tLbK IROMOTOR-•U       06Q8 82-65 I 23901
jjrodam PRALNI STROJ in crno-bel TV Borenje Iff 66-156 23903 Prodam ŠTEDI I NIK s pečico ter nov be Umski MEŠALI ( •» 310-240 23907
Prodam 150-litisko zamrzovalno OviA-R<) Gorenje, »tara 5 mesecev, še v guran-nji. (ena 15.000.00 SLT. Pecnik. Rudija
''•ipe/.i 3. K ran i_23909
1'rodam kombinirani ŠTEDILNIKI :+s Porona Iskra, ler P1ANINO, ® 329-063'
t__<__239H)
Satelitske ANTENE / montažo, dobava takoj, flf 242-864 2391:
Komplet /\ Spectrum 64 K. prodam za
IgO 1)1 Al g» 77-7 74 _23917
Prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje flr" 213-244 23925
IZOBRAŽEVANJE
INŠIRl IRAM malem,itiko in liziko /a OS m SS, ® 43-141 23860
KUPIM
Kupim ženske DRSALKE, šl. 19 • 40 323-916_ 23859
Kupim pol PRAŠIČA, krmljenega z d<> maco krmo, 79-941 23872 Kupim TELE. težko 100 kg. • 65-939
23874
Kupim zazidljivo PARCELO aH opuščeno HIŠO. U 45-550_ 23908
Kupim MOTOR /a VW Hrošč 1200. star do letnika 1976. v dobrem stanju, ® 403-030 23922
V Kranju ob glavni cesti oddam DELA V-NlCO-samoslojni objekt 60 kvad m /a mirno obrt ali slično ^gf 242-650 23769
Oddam rnunjSi PROSTOR za servis ali delavnico, flf 633-752 23931
OBVESTILA
TRGOVINA CEKIN. Avtocamp Drago-čajna. Vam te\\ Srečen božič in uspešno novo letoKDhrutOValni čas. ob delavnikih 8-12 ure. 14-18 ure. sobota in nedelja 8-12 ure. 16-18 ure. SI. PRIPOROČAMO! Informacije ^ 061 627-067 23767
SI ROJIM krzno ovc. zajcev, ko/. ® 311-248 23848
LITERARNA DELAVNICA - tečaj krea-livnega pisanja /a osnov nošolce in srednješolce. I sposahljanje /a učinkovito pisno izražanje. Pričelek: januar 1992 Organizator: Studio "GRIVA" II. Planina 3. Kianj Informacije na ^ 323-752. od 8. do I L ure 23887
MALA ŠOLA GOVORNIŠTVA - tečaj retorike za srednješolce, bodoče intelektualce. Usposabljanje za jasno ustno izražanje in javno nastopanje. Pričetek: 12. 2. 1992. Organizator: Studio "GRIVA". 1'lanina 3. Kranj. Informacije n,i 323-752. od 8 do I I ure 23888 Iščem kandidata za Igro EAIR Pl AY. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 23928
OTR. OPREMA
1'rodam kombiniran italijanski otroški VOZIČEK. Suha 2. Kranj, "S? 43-423
23843
Nov oiroški AVTOSLDLZ Bob. prodam ■Jff 691-442 23871
OSTALO_
Prodam SMETNJAKE iz pocinkane plo-čevme. -g 324-457_23817
Stare KNJIGE prodam. Dolenc. Cankarjeva I-a. Jesenice_23818
Prodam 2 uokvirjena GOBELINA, f 801-132_'_23870
Prodam električni SVINČNIK za risanje na les       218-929_23873
Nujno potrebujem POSOJILO - 20.000 DLM. Vrnem 32 000 DEM v 6. mesecih. ^ 217-891 23896
PRIDELKI
JABOLKA, neškropljena. prodam. ^ 78-823 23875
Prodam domačo PŠENICO in OVI S~ fl? 061/823-078 23878
Prodam jedilni KROMPIR po 5 SLI ^ 49-524 23934
POSESTI
V najem oddam GARAŽO v Lescah. Bnc. Vojkova 7. Lesce . 23819
Oddam ali prodam GARAŽO v Grudni-
kovi ul.^fr 213-218_23821
PARCELO z. lokacijsko dokumentacijo. 600 kvad m., v Besnici pri Kranju, prodam. g» 216-964_ 23905
RAZNO PRODAM
Prodam 9 mesecev brejo IELICO. domače KRVAV K 1 in /IT JE. Praše 15. Mav-
žice_23854
Prodam mini ŠTEDILNIK (2 plin. električna pečica), lermoakumulacijsko PEC. t.s k\v m zustekleno okno / roleto, dim 80 \ 120 cm. "Sr 324-594 23855 Prodam 2 nova JOGIJA in 5 let star PRALNI STROJ "St 325-479 23881 Prodam nova vhodna VRATA, kupim Kll'l'l RSBI S( II «S« 43-202 J392I
SPORT
Prodam rabljene SMUČI Elan CR 3000. Iff 73-798 23825
STORITVE
LOKALI
V centru Kranja oddam v najem adaptiran LOKAL, primeren za trgovinsko ali drugo dejavnost. ^ S24-I8I zvečer
23506
Najtišjo pot si smrti šel naproti, v življenju nisi iskal hrupne slave, vpreden bil si v sen narave, umrl sam si, ko smrt Ti strla je peruti.
V SPOMIN
31. decembra mineva 10 let, odkar je na Zatrniku tako tragično preminil naš ljubljeni
sin in ati
MIRKO VIDIC
Vedno in povsod si z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjajo in mu prižigajo svečke! Z ljubeznijo in bolečino: mami, ati in sinko Bled, 31. decembra 1991
AVI OKI I P.ARS1VO. Lacko Bianko. Radovljica. Bevkova 37. "jfr 75-807. Veterani - plačljivo tudi z prehrainhenimi boni 23477
Lamelne zavese, /aluzije in rolete i/deluje ROLETARSTVO NOGRAŠEK. Milje 13, Visoko pri Kranju. 43-345 ali 061/50-720 23685 OBREZOVANJE in PODIRANJE drevja, g 263-437_23820
RTV SERVIS Porenta, Breg ob Savi 75. Kranj, "g 401-347_23832
IZOLIRAM cevi centralne kurjave, flp 79-043 23867
SI r\in mopedov, tudi na vašem domu!
^ 78-386 23868
MONIA/A    centralnih kurjav. 65-817. zvečer_23869
STANOVANJA
Iščem STANOVANJI v Kranju ili okolici, m dobo l leta. Šifra: SLOVENKA
_23828
Prodam 2-sohno STANOVANJE v Kra-nju. Lena po dogovoru. *S 312-535
23853
Takoj oddam v najem ogrevano, opremljeno SOBO. s souporabo kopalnice ^ 325-861 23866
Prodam 1-sobno STANOVANJE. Šifra: PLANINA III. 23890 Prodamo lastniško I-sobno zasedeno STANOVANJI . 31 kvad. m., v Škofji i o-ki. Cena ugodnaHg> 217-259       239H
Prodam 1-sobno S I ANOV.AN.lt s kabi-netoiii ^ 326-358 23929
VOZILA DELI
J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS
popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI naprav. Kranj, Smledniška 80, tel.: 329-886
VOZILA
Prodam JI dO Koral 55. letnik 1989. Cena po dogovoru. Plevel. 1 rala 9. Cerklje 23824
Prodam JLGO 55 A. letnik 1987 S 327-814 23830
Prodam VISO II RL. letnik 1985. "St 41-690 23833
Prodam Z 101, registrirana do oktobra 1992. Cena 500 DEM,      64-123 23834
Zamenjam 5 let starega GOLFA diesel in novega VvARlBURGA. za 2 do 3 leta sta-rega PASSATA Možno doplačilo' ^ 75-660 23835'
Prodam GOLE. letnik december 1982. registriran. 83.000 km Cena 5.500 DEM.
46-387 23836 Prodam / 750, leiiuk 1982. neregistrirana. Cena 6?0 DEM. # 328.722, 23838 Piodam / 101. letnik 1985. f 723-724
23839
JUGO 45 A\. letnik 1988. prodam flp 692-051. zvečer 23840
Po zelo ugodni ceni prodam dve Z 750.
Podjetje 17. Bohinj_23841
Prodam JUGO 55. letnik 1986. ^ 50-541. torek in četrtek, od 14. do 18. ure
_23845
Prodam JUGO 45. letnik november 1982. zelo lepo ohranjen. • 061 611-478
23850
Prodam CITROEN GS 13 Super. Bnlof 277. Kranj,      241-404_23851
Prodam Z 101 Konfori, letnik 11/1980. neregistrirana, tehnično brezhibna. Cena 900 DEM. flfr 312-313 23861
Prodam R 5 Campus. troje vrat. nov. Cena 12.400 DEM fl? 622-824. popoldan
23864
JUGO 45. letnik 7 1990. kot nov. zaščiten, prodam *g 310-061_23865
Z 128. karambolirana. prodam. ^ 66-710 23880
MAZDO 323 1.3. letnik 1990. prodam. ® 214-880 23882
Prodam Z 750. celo ali po delih. Podbrez-ie 169.^70-210 23884 Prodam Z 128. letnik 1987. Bojan Beuus. Ul. Rudija Papeža 32. Kranj. & 325-549 23893
Prodam LORD Ficsta. letnik 1978. Otiled od 7. do 19 ure. ^ 401-249 23895
Prodam JUGO 45 AX. letnik 1988. ka-ramboliran, Uf 311-197 23898 Z 101. letnik 1981. registrirana, prodam. ^621-154 ~ 23899
Prodam nov R 5. pet vrat. metalna barva, temna stekla. ^ 620-160 23904
Prodam LORD KOMBI ali menjam za Karavan avto. ^ 45-550 23906 Prodam JUGO 45 AX. letnik 1 1988. 27.000 km. bež barve, dodatno zaščiten, cena 3.500 DEM. flf 74-872. Bohar. Lan-gusova 41. Radovljica 23915 Prodam R 4 G I L. letnik 1982. ohranjena.
g 47-057_23916
Prodam JUGO 45 A. letnik 1987. cena po dogovoru. UP 218-215. Lehan Robert. Šorlijeva 9. Kranj_23919
Prodam JUGO 45. letnik 1987. cena po dogovoru. ^ 82-371 23920
Prodam VAREBURG Karavan, letnik 1979. v voznem stanju, neregistriran cena po dogovoru Cciin. Gorice 16, Gol-nik. tf 50-150. i nt 355. dopoldan 23924 Ugodno prodam PEUGLOl 309 GL. lemnordeč. letnik 4 1987, 55000 km. flp 328-068 23930
Prodam SPAČKA, registriran do 10 1992.900 DEM. ^ 46-637 23936
ZAPOSLITVE
Zastopnike - prodajalce za prodajo revije Facana osnovnih in srednjih šolah iščemo. Reden in odličen zaslu/ek. Ponudbe: Lusuria. p |i 9|. 61111 Ljubljana & 061 268-661. i nt. 360 23580 DELO V AVSTRIJI! Želite katalog z na-slov i za 1.600 delavnih mest. po povzetju 580 SIT. na Januar 92. p.p. 5. 62392 Mežica_23603
Iščem EKIPO za izvajanje notranjih in zunanjih ometov ^ 221-321. int. 25-68 Grašič 23729
V Sp.Gorjah iščem občasno varstvo za 4 mesečnega sinka Ma vašem ali našem domu. ® 725-85 * 237M>
Nudim DELO na domu Dela se za izvoz. Plačilo v 1)1 M       622-51 I_23829
Nudim 1)1 I.O na domu - P \ KI R A NJE Pošljite vaš Življenjepis. Sprejemam samo pisne ponudbe. Vido Zupančič. Štefetova 7. Kranj__23886
Iščemo mlajšega, pridnega fanta za DELO v Biljard klubu v Kranjski gori. Šifra: SLOM NI C_23892
Pridnim in poštenim nudim honorarno DELO flf 41-493 ali 422-305 23894
ŽIVALI
Prodani 10dni aaregu BIKCA, Praprolna polica 29. Cei kiie _2 3774
Prodam 10 dni starega BIKCA, Sp Brnik 25. ( erklje_"_2*810
Prodam 10dm starega BIKCA Podbrezjc 67. Duplje 23822
Prodam 5 tednov starega BIKCA. Pod-brezje 160. Duplje       _ 23823
Piodam PRAŠIČA Ta zakol ® 061,627-080 23826
Prodam 3 tedne starega TELIČKA, flf
73-148 23842
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Pivka 7. Naklo__23846
Piodam BIKCA za pleme, fl? 45-787
\ Mesnici dobite nemško HRANO in OPREMO za pse      403-286 23849
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČ V krm-Ijen z domačo krmo.      48-051 23857
Prodam Ml SO od krave. ® 68-237
23858
Prodam črno Pl Dl ICO, stara 9 tednov. It? 70-505 23862
Prodam srednjo ŠNAVCI RKO / rodov-nikom.® 061 823-078 23876
Oddam dva mlada Ml CKA flf 2 I 3-994
Prodam PRAŠIČ \ za zakol Šmartno 28. (erklje. ® 422-806 23900
Pri idam Kl< \\ o po izbiri. I ine I lal nar Binkelj 7. škofja Loka 25902
Prodam 10 dni staro TELIČKO, čtnobe-lo. Vrha 23. flj 802-088 23913 Prodam TELIČKO frizijko. staro 10 dni Slruževo 9. Kranj 23923
Prodam MESO od krave in večjo količino domačega ZGANJA. Sr. Bitnje 18. Zubni-ca_23926
Prodam MESO mladega bika. fif 65-548 23927
Prodam PRAŠIČA 180 kg iežkega tf 422-558 ' 23912
Prodam TELETA težkega 100 kg. Veleso-
vo 40. Cerklje 23933
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in pradedka
JANEZA ŠKOFICA
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za besede tolažbe, za osebno in pisno izražena sožalja, za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste karkoli dobrega naredili zanj.
VSI NJEGOVI
Kranj, Suha pri Predosljah, Ljubljana, 19. decembra 1991
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega ljubega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
FRANCA MOHINSKI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste se od pokojnika poslovili v tako velikem številu, mu podarili cvetje, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani. Posebna zahvala velja patronažni sestri g. Fine, podjetju KŽK, OŠ Simon Jenko, Iskra TSD ter g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
31. decembra mineva leto dni, odkar se je od nas prezgodaj poslovil naš dragi sin in vnuk
TILEN VOJIČIĆ -ZAPLOTNIK
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob! VSI NJEGOVI Kranj, 31. decembra 1991
R -I IIS. prodam 061 823-078
delih. <&
23877
Prodani Z Ml podelili ® 46-350 23914
	ZAHVALA
-v '	Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
	CIRILA MEGLICA
	iz Zg. Dupelj 38
izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje po-klon.lt cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala kirur-SJ^emuvoddelku bolnišnice Petra Držaja in dr. Cvetku za zdravljenje ter dr. Marčunu in dr l rimozicevi za zdravljenje na domu. Prav tako izrekamo zahvalo sosedom in nosačem za pomoč v težkih trenutkih, moškemu pevskemu zboru iz Dupelj in cerkvenim pevcem za zapete zalosttnke, g župniku za govor in lepo opravljen pogrebni obred. Skupščini občine Kranj, skladu stavbnih zemljišč občine Kranj, SKZ-LS podružnica Naklo in SKZ-LS Tržič kolektivu PPK Kranj in ožjim sodelavcem ter govornikoma g. Vitomirju Grosu in g Ivanu Stularju za poslovilne besede. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej'	
	VSI NJEGOVI
	Duplje, Zadraga, Tržič, 22. decembra 1991
Otepanje pod Studorjem ali
Srečno novo leto
V Bohinju ne koledujejo, ampak otepljejo. Ne pojejo in ne prosijo, pač pa voščijo srečo in zdravje v novem letu in se maščujejo, če dar ni bil, kot bi moral biti.
Studor v Bohinju, 26. decembra - Otepanje v Studorju v Bohinju se je je ohranilo vse do današnjih dni. Zdaj pa celo postaja eno od pomembnih nekdanjih ljudskih prvobitnosti in domordskih značajev v prikazovanju turistične ponosnosti in nevsiljive (želja prebivalcev Studorja in njihovega domačina, ministra za turizem v občinski vladi Jožeta Cvetka je prav ta) ponudbe.
Med 42 hišami oziroma ne- nja Sončno novo leto, zbralo kaj nad 100 domačini se je le- šest, sedem fantov, ki še niso tos na sv. Štefana, ko se zače-   poročeni, še niso bili pri voja-
kih, zbralo in šlo po poti prvobitne šege zvečer od hiše, stopili vanjo, če je gorela luč, in zaželeli  srečno  novo  leto. Za
obisk so dobili v vrečo klobase, v košaro jajca in v steklenico žganje, v škatlo pa denar. Včasih so igrali na "kampel" in druge domače inštrumente, dokler jih ni "izrinila" harmonika. Vsak obisk in dar pa je skrbno zapisoval njihov "mer" (vodja).
Tudi letos je bilo tako in tudi za naprej naj bi bilo. Zbrali so se fantje v Oplenkovi hiši v Studorju 16, ki je hiša muzej in je prav po zaslugi etnologa Vladimirja Knifica obnovljena v svoji prvobitni arhitekturi. Najpomembneje pa je, da je "živa", saj zanjo skrbi Resma-nova družina, sicer njena soseda.
Niko Kuret, znani raziskovalec slovenskih šeg, razlaga, da predstavljajo novoletni koledniki - otepovci - duše umrlih, ki se v času dvanajsterih noči mraka in skrivnosti od Božiča do Treh kraljev, ali bolje od sončnega obrata v prve dni novega leta, vračajo med žive, se maščujejo, si nasilno jemljejo darove, a prinašajo hkrati blagoslov in zdravje družini in živini. Ta šega se je ohranila samo v Bohinju pod Studorjem in v Stari Fužini na Štefanov večer, v Srednji vasi, Cešnjici in na Jereki pa na silvestrovo.
V četrtek so se torej v Studorju domačini srečali z otepovci, z duhovi umrlih, ki imajo pravico biti nasilni in neprijetni in zahtevati darove, a prinašajo srečo. Domačini jim pravijo šeme in po večini so si nekdaj (in danes prav tako vaš-čani) želeli njihovega obiska. Če pa se je kje kdaj zgodilo, da jim niso odprli, med Bohinjci krožijo zgodbe tudi o takšnih dogodkih in o strašnem maščevanju, predvsem pa o špotu in sramoti, ki sta zadela takšno hišo. No letošnje šeme v četrtek zvečer so bile prav prijetne in tudi špot ter sramota nista padla na nobeno hišo v Studorju. # A. Zalar
Zadnje letošnje zasedanje republiške skupščine
Poslanci omagali pred ciljem
Ljubljana, 27. decembra - Slovenska skupščina na zadnji letošnji seji ni sprejela nove pokojninske, invalidske in zdravstvene zakonodaje, ki bi začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Pri pokojninskem zakonu se je zataknilo pri usklajevanju, ker ni bilo sklepčnosti, zaradi enakega razloga pa tudi ni bil sprejet nov zakon o zadrugah, kar so naknadno, na zahtevo zbora občin, uvrstili na dnevni red. Tudi zakoni o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in lekarniški dejavnosti niso bili sprejeti, tako da se bo zdravstvo še naprej financiralo iz proračuna, kako pa bo zaradi nesprejema v prihodnjem letu de-
loval pokojninski in invalidski sistem, pa se bo treba še dogovoriti. Utegne se zgoditi, da bo nova zakonodaja začela veljati čez eno leto, ker so spremembe med letom na tem področju nemogoče. Neusklajen ostaja še naprej zakon o prometnih davkih, pa tudi republiški proračun še ni sprejet, zato je skupščina sprejela zakon o začasnem financiranju proračuna v prvem trimesečju prihodnjega leta na letošnji osnovi, to pa znaša dobrih 33 milijard tolarjev.
Poslanci odhajajo sedaj na počitnice, ponovno pa se bodo sešli v sredo in četrtek, 15. in 16. januarja. • J. Košnjek
V Bohinju za novo leto ne bo prazne postelje
Celo za nenapovedane Italijane zmanjkuje prostora
Barvni televizor za božično darilo - Območni odbor Socialdemokratske stranke Kranj je pred božičem podaril učencem in učiteljem osnovne šole s prilagojenim programom Helene Puhar v Kranju barvni televizor. Soli sta ga izročila predstavnika stranke Branko Grims in Peter Tomazin. Darovalci so bili na šoli deležni enkratnega sprejema, kar kaže, da so se prav odločili in televizor podarili tistim, ki ga najbolj potrebujejo. J. K., slika G. Šinik
Kranjski otroci in njihovi starši so dedka Mraza nadvse množično sprejeli. Nad takim obiskom je bil malce presenečen celo sam dedek Mraz, ki je med drugim dejal: »Miklavž obdaruje »ta pridne«, Božiček »ta verne«, dedek Mraz pa obdaruje vse otroke. Foto: Jure Cigler
RADIATORJI JUGOTERM
IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO
UGODNIH CENAH
KIKA ŽIRI TEL. 692-036
Delovni aktivisti RK Bistrica
Prireditev za 80-letnike
Tržič, 29. decembra - Kako malo je treba, da se osreči starejše krajane, se je ponovno pokazalo pred kratkim v Bistrici pri Tržiču. Tu so namreč aktivisti Krajevnega odbora RK Bistrica pripravili sprejem za vse 80 in več let stare krajane Bistrice. Otroci bistriškega vrtca Deteljica so jim v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici priredili prisrčen kulturni program, poln igric, deklamacij, najbolj pa so navdušili mladi pevci 40-član-skega pevskega zbora vrtca in plesalci. Svoje najstarejše so-krajane - prišlo jih je okrog 30 -so aktivisti RK tudi skromno obdarili.
Ves mesec je v Bistrici tekla posebna akcija pomoči RK družinam z več otroki in nizkimi osebnimi dohodki. Pomoči je bilo deležnih skupno okrog 60 družin. Zdaj pa aktivisti RK v Bistrici že pripravljajo program za prihodnje leto. Med drugim bodo za svoje krajane pripravili nekaj zanimivih zdravstvenih predavanj. • D. Dolenc
/uspešen*
*   posel propagandna ■
i objava §
^k v Goreniskem glasu ▼       Pokličite ^W 218-463
Bralcem, sodelavcem, poslovnim sodelavcem, dopisnikom, kolegom in vsem drugim, ki ste nam pisali in želeli uspehe in zadovoljstva v novem letu 1992, se zahvaljujemo in vam želimo mirno, zadovoljno in uspešno '92.
Uredništvo
Bohinj, 28. decembra - Po poletnem turističnem boomu v Bohinju je septembra večina hotelov in zasebnih sob ostala praznih, te dni pa bo spet težko najti prazno posteljo. Vendar pa bodo hoteli polni le tri dni, nato pa spet obeta negotova sezona.
"Med božičnimi prazniki je Bohinj spet oživel, začeli so prihajati domači gostje pa tudi tujci. Hoteli in zasebne sobe so bili polovično zasedeni. Že danes in dan pred novim letom pa pri nas ne bo mogoče dobiti prazne postelje, saj so tako hoteli kot zasebne sobe za praznike razprodani. Pravzaprav se celo bojimo, kam bomo dali goste iz Italije, ki navadno nenapovedani prihajajo na silvestrovo. Ponavadi jim potem lahko oddamo le sobe, ki se si-
cer pozimi zaradi kurjave ne oddajajo... ," pravi tajnik TD Bohinj Marjan Malej.
2ai pa podatki o rezervacijah v naslednjih mesecih niso obetavni. "Kot kaže bo zelo malo gostov do zimskih počitnic, pa še za takrat ni prida rezervacij. Ker v glavnem računamo na Slovence, je težko karkoli napovedovati, saj se Slovenci za počitnice odločamo zadnji hip. Za naprej pa bo marsikaj odvisno od razpleta
političnih dogodkov," je povedal Marjan Malej.
V Bohinju, kjer je navado poleti in pozimi vrsta turističnih prireditev, letos ne pripravljajo posebnih programov. Upajo pa, da bo tudi v dolini kaj snega, da bo zamrznilo jezero in da bodo gostje vendarle prišli. Takrat jim bodo seveda pripravili prijetne urice in kaj iz programa nekdanjih znanih turističnih prireditev. • V. Stanovnik
Naslednja številka bo izšla v torek, 7. januarja.
POLEG IZBORA PRAKTIČNIH DARIL PO ZELO UGODNIH CENAH
DO 31. DECEMBRA
ŠE 15% ZNIŽANJE CEN
za skoraj celotni prodajni program
iz zalog Merkurjevih prodajaln, za takojšnja plačila nad 2.000 SLT.
PA ŠE ZA DODATNIH 5% CENEJE!
KAKO? Vprašajte prodajalke in prodajalce v
MERKURJEVIH
prodajalnah. //G2Sl9&r'*» <^
W