I. IZVRŠITEV PLANA PROIZVODNJE IN BRUTO REALIZACIJA TRGOVSKEGA BLAGA tkanine in pletenine konfekcijski izdelki strešnik trgovina (bruto real.) Enota mere Plan 1975 Izvršitev I-VI 1975 % izvr- šitve m 4,041.140 2,098.421,90 52,- kom 1,250.000 609.944 49,- kom 6,866.702 3,261.072 47,- din 55,100.000 25,302.994,05 46,- Izvršitev letnega plana proizvodnje v I. polletju je zadovoljiva. Bolje je izvršena polletna planska obveznost pri proizvodnji strešnikov (97 %) in pri realizaciji bruto prodajne vrednosti trgovskega blaga (103 %), medtem ko je pri proizvodnji konfekcijskih izdelkov polletni plan uresničen le 91-odstotno. II. PRODAJA Enota mere Plan 1975 Izvršitev I-VI 1975 % izvr- šitve tkanine in pletenine •m 4,052.230 2,101.800,60 S'1 - konfekcijski izdelki kom 1,430.00 564.131 39,- strešnik kom 6,771.567 2,432,633 36,- trgovina (neto real.) din 49,285.300 22,527.366,65 46,- Izvršitev letnega plana prodaje je zadovoljiva pri tkaninah in pri realizaciji trgovskega blaga, precej pa zaostaja pri prodaji konfekcijskih izdelkov in strešnikov. III. PREGLED ŠTEVILA ZAPOSLENIH TOZD Plan Poprečje Stanje 1975 I-VI75 31.6. 75 TKANINA 1.051 1.016 1.015 PREDILNICA Metlika 318 309 318 KONFEKCIJA 949 957 936 STREŠNIK 94 98 98 TRGOVINA 63 66 66 SS PODJETJE 121 99 107 IVS 115 111 111 MENZA Novo mesto 16 19 19 SKUPAJ PODJETJE 2.727 2.675 2.670 Poprečno število zaposlenih je bilo manjše od načrtovanega za 2 odst. Največja razlika je v skupnih službah podjetja in v TOZD Tkanina. Vedno bolj zaskrbljujoča postaja zaposlitev strokovnih delavcev, kar se kaže v nezasedenosti delovnih mest v skupnih službah podjetja in v skupnih službah TOZD Tkanina. IV. PREGLED REZULTATA PO TOZD ZA I. POLLETJE 1975 ' Tkanina Metlika Konfekcija Celotni dohodek 233,830.851 55,539.337 92,586.439 Porablj. sred! 177,490,709 40,127.772 76,722.874 Dohodek 56,340.142- 15,411.565 15,863.565 Pog. obvez. 3,297.319 3,775.239 4,254.048 Zakon, obvez. 5,352.639 1,222.876 2,210.214 OD 25,548.110 7,192.981 17,424.110 Drugi os. prej 326.524 101.375 243.876 Korekc. za mehan. odd. - 191.981 + 191.981 Ostanek 21,623.569 3,119.095 - 8,076.702 Strešnik 11,841.407 9,593.617 2,247.790 354.180 328.922 1,823.208 21.783 280.303 Trgovina 25,142.152 21,315.852 3,826.300 647.943 308.686 1,731.516 360.401 1,077.754 - Skup. sl. 20,757.844 12,717.849 8,039.995 85.750 647.529 7,208.256 315.902 217.442 Skupaj 439,698.029 337.968.673 101,729.356 12,414.479 10,070.866 60,928.182 1,069.860 17,245.696 Iz tega pregleda je razvidno, da je bil pri nekaterih dosežen predvideni finančni rezultat, pri drugih pa slabši od predvidenega. Uresničitev sanacijskih ukrepov pri Konfekciji in Strešniku je v teku, zato se bodo rezultati pokazali v naslednjih obračunskih obdobjih. Akcija za stabilizacijo Z akcijo šimm po Sloveniji smo opravili šele prvi korak oziroma prvi del široko zasnovane družbene aktivnosti, od katere lahko pričakujemo konkretne rezultate šele, ko bomo v sleherni temeljni organizaciji združenega dela poiskali možnosti za povečanje produktivnosti in kvalitete izdelkov, povečanje izvoza gotovih izdelkov, zmanjšanje uvoza surovin in repro materiala, če jih lahko dobimo na domačem trgu, in odpravo nelikvidnosti. Tako zastavljena naloga bo imela za posledico povečanje samoupravne discipline in odgovornost vsakega in v vsakem okolju. Uresničevanje dogovorov o stabilizaciji ni prav nič drugega kot mozaik majhnih, na pogled drobnih akcij povsod in na sleherni ravni, da bi dopolnil celoto, ki jo predstavlja ekonomska in družbena stabilizacija. Ne moremo govoriti o dramatizaciji ali kampanji. Dobro pa je, da odkrito in vsestrano analiziramo sedanje družbenoekonomske probleme. Predvsem je osnovna naloga, da analiziramo in premostimo težave plačilne bilance, probleme v investiranju in drugih oblikah potrošnje. Hkrati moramo pojasniti tudi druge vzroke, ki povzročajo inflacijo. Vzroke za tolikšno inflacijo moramo zavreti že v njihovem začetku — saj kot rakasto tkivo razjedajo stanje v delovnih organizacijah in imajo lahko negativen vpliv na nadaljnji razvoj samoupravnih sociali-stičnih odnosov. Akcije ne bomo ocenjevali po številu sestankov, ampak po rezultatih, po tem, kako bomo sprejeli v svojo zavest, da moramo bolj odgovorno, več in bolje delati. V prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva bomo morali več kot doslej spodbujati ustvarjalne in strokovne moči. Povsod bomo morali obračunati z inflacijsko formulo našega razvoja, ki smo jo v preteklosti kaj radi uporabljali. Uporaba le-te je imela za posledico, da smo iz dneva v dan vse bolj zanemarjali kriterij kvalitetnega gospodarjenja. Zavedamo se, da vsaka takšna družbena akcija rodi odpore. Splošna družbena akcija, katere cilj je dolgoročna družbena in gospodarska stabilizacija, ne bi smela popuščati pred takšnimi odpori in pritiski. Predpogoj za uspešno uresničevanje stabilizacijskih nalog in sprejetih obvez je racionalnejše in odgovornejše ravnanje samoupravnih in naprednih sil in ne le iskanje rešitev v novih sistem-skilr ukrepih. Prepričani smo, da bodo delovni ljudje to akcijo podprli, da bodo dosledno izvajali samoupravne in družbene dogovore ker bo le to ob večji produktivnosti in boljši kvaliteti ozdravilo naše gospodarstvo. 2 stran novoteks Stabilizacija in ukrepi ____________________J AMALIZA IZVAJANJA STABILIZACIJE V I. POLLETJU 1975 Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije TOZD in podjetja so konec lanskega in na začetku letošnjega leta obravnavali in sprejeli program stabilizacije za leto 1975 ter dopolnitev programa sanacije poslovanja v temeljnih organizacijah združenega dela Konfekcija in Strešnik, ki sta poslovno leto 1974 zaključila z negativnim poslovnim rezultatom. Po sprejetih sanacijskih programih so že za poslovno leto 1975 predvideni pozitivni poslovni rezultati, s čimer bi vse podjetje rentabilno poslovalo, delavcem pa bi bili zagotovljeni približno enaki delovni pogoji. S sprejetim stabilizacijskim programom in programom sanacije pri dveh TOZD se je Novoteks aktivno vključil v program stabilizacije celotnega gospodarstva. Osnova za nalizo izvajanja programa stabilizacije so poslovni rezultati 1. polletja 1975. Pri ocenjevanju poslovnih rezultatov je treba upoštevati vedno težje pogoje poslovanja tekstilne industrije, posebno še konfekcijske skupine. Pogoji prodaje tkanin in konfekcije so se na jugoslovanskem in na svetovnem trgu občutno poslabšali, kar se kaže v skokovitem naraščanju zalog in v stalnem zniževanju prodajnih cen. Posebno težko stanje je v prodaji v izvozu, kjer dosežene prodajne cene ne pokrivajo kompletnih stroškov proizvodnje. Tako kot ostala podjetja, tudi Novoteks beleži stalen dvig stroškov poslovanja, kije v glavnem posledica naraščanja cen materialu in storitvam. Le z dosledno realizacijo programa stabilizacije predvsem pri stroških poslovanja je podjetju uspelo zadržati zadovoljivi poslovni rezultat v 1. polletju letošnjega leta. Pri oceni stroškov poslovanja je bilo ugotovljeno, da se stroški, na višino katerih vpliva delovni kolektiv, niso povečali preko planiranih okvirov. To so stroški potovanj, dnevnic, kilometrine, izdatki za reklamo in propagando, reprezentančni izdatki in režijski osebni dohodki. Pri oceni investicijske usmerjenosti je bilo ugotovljeno, da v letu 1975 nismo na novo investirali. Investicijska poraba, ki je bila realizirana v prvem polletju, se nanaša na nezaključene investicije iz preteklega leta, za katere so bili zagotovljeni ustrezni viri. V perspektivnem obdobju nekaj let ne predvidevamo novih naložb v razširitev kapacitet, razen za eventuelno dopolnitev zaradi ozkih grl in modernizacijo strojev. V jugoslovanskem merilu smo eden izmed največjih ponudnikov tkanin in hlač, zato je vsaka razširitev obstoječih kapacitet problematična. Cene tkaninam in konfekcijskim izdelkom se praktično niso povečale od leta 1973, V letu 1974 so se cene surovinam povečale za okoli 100 odst. v letošnjem letu pa so se cene surovinam ustalile. Pri nabavi barv in kemikalij je stanje drugačno, saj so nabavne cene v stalnem porastu. Pri nabavi surovin, barv in kemikalij smo v pretežni meri vezani na uvoz, kar je zaradi spremenjenih predpisov zelo otežkočeno. Pri nabavi poliestra se bomo skušali iz zahodnega tržišča preusmeriti na vzhodno in na jugoslovansko tržišče. Pri oceni celotnega izvoza, ki temelji na izvršitvi v prvih šestih mesecih letošnjega leta, fiksnih pogodbah do konca leta in oceni možnosti izvoza v zadnjem četrtletju, je bilo ugotovljeno, da bo letni plan izvoza v celoti dosežen, oziroma za približno 20 odst. presežen. V 1. polletju letošnjega leta se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 9 odst. Pretežni del izvoza konfekcije in tkanin je bil usmerjen na zahodna tržišča. Tendenca izvozne politike je, da s svojimi izdelki prodremo ludi na vzhodno tržišče, zlasti v SZ in na Čchoslovaško, kar bo naša dolgoročnejša usmeritev. Tik pred zaključkom so nekateri izvozni posli v države v razvoju (Saudska Arabija, Kuvajt, Libija, Nigerija, Malta, Ciper). Likvidnosten položaj lahko ocenimo kot problematičen za celotno podjetje. Za izboljšanje likvidnosti je potrebno znižati vezanost obratnih sredstev v zalogah nedovršene proizvodnje, v zalogah surovin in v zalogah gotovih izdelkov. Za znižanje zalog in izboljšanje likvidnosti je komisija delavskega sveta podjetja pripravila poseben elaborat. Manjko obratnih sredstev je največji v TOZD Konfekcija in ni samo posledica povečanja zalog, ampak posledica samega začetka delovanja obeh dislociranih enot (Trebinje, Vinica), ki sta bili zgrajeni leta 1972 oziroma 1973. Za obe novi investiciji takrat ni bilo zagotovljenih obratnih sredstev, razen približno 7.700.000 din za delovno enoto v Trebinju. Za normalno obratovanje obeh enot je potrebno 6,6 milijard din obratnih sredstev, kar se trenutno pokriva na račun poslabšanja likvidnosti podjetja. Ocenjujemo, da je bila dosedanja programska usmerjenost podjetja pravilna glede na zahteve domačega in tujega tržišča. Osnovnega koncepta programske ustne ijenosti v bodoče ne bomo bistveno spreminjali, razen glede nadomestitve z novimi, sodobnejšimi izdelovalnimi materiali (cenejši, domača surovinska baza) in prilagajanja zahtevam kulture oblačenja ter večje možnosti plas-mana. Pri oceni organizacije dela je bilo ugotovljeno, daje organizacija primerna. V TOZD Konfekcija je bila s sanacijskim programom določena nova organizacijska shema. Ncglede na to pa je bilo sklenjeno, da ponovno preučimo če se na vseh delovnih mestih in službah dosledno izvajajo naloge po opisu dela. Pri oceni delovne discipline je bilo ugotovljeno, da se je disciplina nekaterih še poslabšala, kljub dogovorom in sklepom vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organov. Vprašanja delovne discipline v bodoče ne smemo obravnavati le na splošno, pač pa je treba obravnavati konkretne primere nediscipline. Analiza uresničevanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov kaže, da smo sprejeli sedem samoupravnih sporazumov, ki jih tudi izvajamo. Pri oceni novatorstva je bilo ugotovljeno, da je pri Društvu inženirjev in tehnikov ustanovljena komisija, ki je zadolžena za izdelavo pravilnika. Novator-stvo je treba pospešiti tako, da bo postalo element varčevanja. DOPOLNITVE PROGRAMA STABILIZACIJSKIH UKREPOV Pri analizi uresničitve programa stabilizacijskih ukrepov v podjetju „Novoteks“ je bilo ugotovljeno, da že sprejeti program stabilizacijskih ukrepov in njihovi sestavni deli, sanacijski program TOZD Konfekcija, sanacijski program TOZD Strešnik in sanacijski program likvidnosti podjetja v celoti zajemajo problematiko stabilizacije podjetja. Zato ni potrebno dopolnjevati že sprejetih programov, pač pa le zagotoviti njihovo doslednejšo uresničitev. Vsi si moramo prizadevati, da bomo stabilizacijski program dosledno izpolnjevali novoteks stran 3 II Informiranje v TOZD Tkanina Tov. Marjan Somrak je znan družbenopolitični delavec; je predsednik DS TOZD Tkanina, vsestransko aktiven tudi na športnem področju. Slišala sem, da ste v vaši TOZD pričeli izredno zanimivo akcijo za boljše seznanjanje med vodilnimi in delavci, oziroma sploh za boljše informiranje. To akcijo imenujemo po domače tudi kar „Iz oči v oči“. Kako ste prišli na to idejo? „Ko smo ugotovili slabo informiranost oziroma premalo stika med vodilnimi in delavci, se je ideja rodila tako rekoč sama po sebi. Najprej smo to obliko vpeljali v oplemenitilni-ci, kjer je bila izpeljana zelo uspešno, zato smo na predlog ing. Fajfarja in ing. Kovačiča napravili razpored do konca leta za vse obrate." — Kako so zaposleni to akcijo sprejeli? ,.Akcijo so ljudje sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj so sami čutili nepovezanost z vodilnimi oziroma slabo informiranost. To sploh ni sestanek, pač pa razgovor oziroma javna tribuna. Tu se pogovorimo o vseh problemih, ki nas tarejo, in jih skušamo s skupnimi močmi rešiti." — Kako pripravite tak razgovor in na kakšen, način izvolite delegate, ki zastopajo obrat? „Delavci morajo dva dni pred sestankom oddati vprašanja obratovodji ah vodji sektorja oziroma službe. Na podlagi vprašanj povabimo tiste, ki so dolžni dati konkretne odgovore na postavljena vprašanja. O sistemu prihajanja na sestanek se delavci dogovorijo sami v obratu. Običajno so to delegati, zbrani po fazah dela in izmenah. Pravilo je, da pride vsak vsaj enkrat na sestanek. Tako je na sestanku približno 20 zaposlenih, predsedniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD. Mislim, da je razgovor uspešen, če dobijo delavci na vsa vprašanja odgovore, saj tako preprečimo desinformacije, kot se širijo tudi v našem kolektivu. Glavna naloga teh delegatov je, da potem seznanijo vse svoje sodelavce o vsebini razgovora." V katerih obratih ste, že imeli te javne tribune in kaj so bile glavne teme razgovora? ______ „Sedaj smo imeli tak razgovor v oplemenitilnici, predilnici in pripravi. Pripravili smo jih ob delovnih sobotah ali pa ob petkih dopoldne. Glavne teme sestankov so: stanje podjetja in 1. Procent I. kvahtete za prvo polletje: tkanine 94.55 % pletenine 96.98 % skupna metr. 94.74 % TOZD, perspektive podjetja, vloga sindikata glede na nove predpise, notranji problemi po- Marjan Somrak sameznega obrata, nočno delo žensk, možnost povišanja OD, datum izplačila OD, problem družbene prehrane, problem prevoza ob sobotah, norme, itd. Obrat skupno m Pred. Nm 6.034,00 Pred. Meti. 5.821,70 Priprava 7.343,80 Tkalnica 44.718,90 Pletilnica 1.517,90 Apretura 36.674,90 Nereg. m. 7.172,30 Skupaj 109.283,50 Na kratko preglejmo še bistvene vzroke, ki so vplivali, daje kvaliteta slabša. Ker so v prvem polletju najmočneje zastopani art. TEDI, DUŠKO, ROKO, STANKO, MAKS, je na teh artiklih zabeležena največja količina metrov neregularne kvalitete. Poleg napak, ki se pojavljajo več ali manj stalno in se jih ni mogoče izogniti, je še približno 1,5 % napak, ki jih ob večji pazljivosti in pravočasnem ukrepanju ne bi bilo. Na osnovi teh razgovorov določimo tudi konkretne zadolžitve, kot na primer: finančni sektor mora vsak mesec določiti okvirni datum izplačila OD; ali pa: splošni sektor mora zahtevati odgovor od ŽTP glede prevoza ob sobotah." — Kaj misliš o teh javnih tribunah? Ali bodo pomagale delegatom k boljšemu upravljanju? ,,Ker nimamo dobro dogovorjenega sistema informiranja, mislim, da bo ta oblika dosti pripomogla k izboljšanju medsebojnih odnosov med zaposlenimi. Poleg tega bodo delavci dobili hitrejšo in točnejšo informacijo od odgovornih in s tem bomo preprečili ustvarjanje neugodnega ozračja, kot to nekateri žele." Želimo, da akcijo uspešno pripeljete do konca, saj bo nas vse obogatila z ovimi spoznanji, ki nam bodo v bodočnosti še kako potrebna. % udeležbe na % udeležbe na skupno količino celotno količino neregularnega blaga 0.25 5.52 0.23 5.33 0.80 6.72 2.05 40.92 0.05 1.39 1.65 33.56 0.28 6.56 5.26 Te napake so: pomešana preja (namesto preje PES/V je ena ali več niti iz 100-odst. volne ali obratno); neenakomerna preja; pomešane partije; slabo parjena preja; samo dvojena preja; pomešani votki; pomešane osnovne niti; črte od grebenov; črte od razpenjalca; napačni vdevi; madeži; preseki v več zaporednih komadih; preskoki; tkalske blende; manjkajoči votki; zadrgnjena mesta; madeži od barv in rje; zalikana in zaprana mesta. Kontrolni sektor Polletni prikaz kvalitete TOZD Tkanina 2. Izpad kvalitete, prikazan v metrih in procentih: Nov sistem nagrajevanja v konfekciji OSNOVNA IZHODIŠČA Po gospodarskem načrtu za 1975 se določi skupna bruto masa osebnih dohodkov din 40,000.000. Bruto masa osebnih dohodkov vsebuje: osebne dohodke po času in učinku, nadomestila za letni dopust, državne praznike, boleznine do 30 dni in ostale plačane izostanke, vkalkuli-ran del osebnega dohodka, ki se izplača ob koncu leta, ter podatke za nadurno delo, nočno delo in državne praznike. V bruto masi je zajet tudi gibljivi del osebnega dohodka ter dodatek za stalnost in strokovnost. Skupna bruto masa osebnih dohodkov je določena v višini 40,000.000 din, pod pogojem, da bo TOZD Konfekcija do konca leta 1975 izdelala in prodala iz redne kolekcije 1,250.000 kom izdelkov in 180.000 iz zaloge ta zaključila poslovno leto 1975 z dobičkom v višini 6,600.000 din po pokritju vseh materialnih stroškov, zakonskih in pogodbenih obveznosti ter z vkalkulirano amortizacijo, ki je za 100 r/c višja od minimalne. Pri doseganju nižje realizacije in nižjega ostanka dohodka se za razliko korigirajo osebni dohodki preko vrednosti kalkulativne minute. Popravke izvajajo posamezne konfekcije. DOLOČITEV VREDNOSTI REALIZIRANE KALKULATIVNE MINUTE Vrednost realizirane kalkulativne minute vsebuje: bruto osebne dohodke po času in učinku; bruto dodatke za nadurno delo, nočno delo, delo ob nedeljah in državnih praznikih; bruto dodatek za stalnost in strokovnost; in bruto znesek gibljivega dela. Delež nadur in režijskih ur se določi na 25 odst. Nadomestila za letni dopust, državne praznike, boleznine do 30 dni in za ostale plačane odsotnosti se iz skupne n rse izločijo v predvideni višini (državni prazniki 3,6 od- st., letni dopust 8,0 odst., BO in ostalo 2,5 odst.). Pri dvigu mesečnega osebnega dohodka se izplačajo v dejanski višini. Za izplačilo osebnega dohodka ob koncu leta („13. plača") se izloči ustrezni del bruto mase OD. Dejansko izplačilo „13. plače" je v celoti pogojeno z realizacijo planiranega finančnega rezultata. Vrednost realizirane kalkulativne minute se za obdobje do periodičnega obračuna za I. polletje 1975 določi v višini 0,45 din in velja za vse tri delovne enote in krojilnico. Za skupne službe konfekcije pa v višini 0,072 din. Kalkulativne minute se izračunajo za proizvedene komade iz minut iz kalkulacij in se korigirajo s faktorjem prodane proizvodnje. Prodaja zaloge se ne upošteva pri izračunu faktorja prodane proizvodnje. Za izračun mase OD za skupne službe konfekcije sc upoštevajo realizirane minute vseh treh konfekcij in krojilnicc. IZRAČUN IN KOREKCIJA BRUTO MASE OD Bruto maso OD izračunamo tako, da realizirane kalkulativne minute pomnožimo z vrednostjo, ki se določi za 1 minuto. Vrednost minute je enotna za vse tri konfekcije in krojilnico. Spremeni se lahko na podlagi ugodnejših ali slabših ekonomskih rezultatov po sklepu delavskega sve- ta TOZD Konfekcija na predlog sanacijske komisije. Prva korekcija bruto mase OD, ki je izračunana za posamezno konfekcijo, krojilnico in skupne službe konfekcije, se izvrši za izgubljene ali uničene konfekcijske izdelke v proizvodnji. Korekcija se izvrši v višini dejanske škode, to je v višini neto prodajne vrednosti. Druga korekcija bruto mase OD pri posameznih delovnih enotah pa se izvrši za nepravočasno zaključene delovne naloge. Nepravočasno zaključeni delovni nalog je tisti nalog, ki 10 dni po dokončani proizvodnji na traku ni pripravljen za odpremo v skladišče konfekcije. Za prekoračitev tega roka se korigira masa tako, da se za zakasnjene količine upošteva 50 odst. vrednosti minute, če je po krivdi delovne enote konfekcije ali krojilnicc. Če pa je nezaključeni delovni nalog nastal po krivdi delavca ali celotne strokovne službe (oddelka), pa se zniža osebni dohodek za 20 odst. po ugotovljenem odškodninskem obračunu. MESEČNI OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA Za izračun mesečne vrednosti točke za obračun osebnih dohodkov delavcem delovnih enot in skupnih služb TOZD Konfekcija se izračuna skupna masa točk. V skupni masi točk je zajeto delo po času, po učinku, nadurno delo, dodatek za stalnost in strokovnost (delo v stroki). Skupna masa osebnega dohodka po izračunu in korekciji bruto mase OD se zniža za gibljivi del. Razlika se deli s skupnim številom točk. Dobljeni rezultat predstavlja mesečno vrednost točke za izračun individualnega osebnega dohodka za čas, prebit na delu z vsemi dodatki. PRIČETEK OBRAČUNA PO NOVIH MERILIH IN ZAGOTOVITEV PODATKOV Izračun osebnega dohodka po novih merilih se izvrši od 1. maja 1975 dalje. Za izračun osebnih dohodkov po novih merilih je potrebno pravočasno zagotoviti ustrezne podatke, najpozneje do četrtega v mesecu za pretekli mesec, in sicer: 1. podatke o proizvedenih komadih v konfekcijah, po modelih in skupno skrojenih komadih v krojil-nici; 2. podatke o nepravočasno zaključenih delovnih nalogih v komadih in 120 odst. odbitka osebnega dohodka povzročiteljem zakasnitve (poimenski seznam); 3. skupno maso točk za izplačilo OD z vsemi dodatki za konfekcije, krojilnico in skupne službe TOZD Konfekcija; 4. podatke o prodanih komadih brez količin prodane zaloge za izračun faktorja prodane proizvodnje. Majhna soba nasproti bifeja je naša vez z zunanjim svetom: brez telefonske centrale in teleprinteija si danes ne moremo predstavljati sodobnega poslovanja. V dneh od 26. do 28. junija so družbenopolitične organizacije SR Bosne in Hercegovine pripravile II. srečanje samoupravljalccv Jugoslavije v počastitev 25. obletnice uvedbe samoupravljanja v Jugoslaviji. Srečanje je bilo v Sarajevu, Mostarju in Splitu. Na tem srečanju seje zbralo okoli 600 predstavnikov samoupravljalccv iz vse Jugoslavije. Obiskali smo podjetje Soko, Mostar in cementarno Prvoborac v Solinu; nadvse zanimiva je bila filmska predstava o izvolitvi prvega de- lavskega sveta v Jugoslaviji in o gospodarskih uspehih Bosne in Hercegovine. Plenarnega zasedanja se je udeležil tudi predsednik prvega delavskega sveta v Jugoslaviji, ki je bil izvoljen v cementarni Prvoborac v Splitu. Govorniki so opozarjali na probleme, s katerimi sc v sistemu samoupravljanja srečujemo, ter poudarjali, daje samoupravljanje stvarnost in ne poskus, kot ga marsikje v svetu poskušajo prikazati. V delu po komisijah so delegati prikazovali vsakodnevne probleme. ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Nov gasilski dom v Šmihelu V nedeljo, 27. julija, je bila v Šmihelu pri Novem mestu otvoritev novega gasilskega doma. Čeravno je to dom Prostovoljnega gasilskega društva Šmihel, ta ne bo služil le gasilcem, marveč vsem družbenopolitičnim organizacijam in občanom Šmihela. V orodjarni izredno lepega in funkcionalnega gasilskega doma stoji skoro nov gasilski avtomobil in nov gasilski agregat. Herman Koprivnik Predstavnik naše delovne organizacije in našega gasilskega društva je na govorniškem odru pozdravil in čestital v imenu delavcev Novo-teksa gasilcem Šmihela k veliki delovni zmagi, k pomembni pridobitvi. Še posebej pa je čestital dvakratnemu gasilcu Hermanu Koprivniku, članu naše delovne organizacije in tudi gasilcu našega Industrijskega gasilskega društva za njegovih 980 ur prostovoljnega dela pri izgradnji doma v Šmihelu. Kdo ne pozna Hermana ? ! Poznamo ga kot dobrega delavca in strokovnjaka v električarski delavnici, poznamo ga kot družbenopolitičnega delavca in kot člana samoupravnih organov, poznamo ga kot predanega gasilca - strojnika v našem gasilskem društvu. Ta naš Herman, ki je gasilec z dušo in telesom, je začel kot pionir, star 13 let, pred skoro tridesetimi leti sprejemati znanje in veščine od starejših gasilcev v Šmihelu, predvsem pa od svojega očeta gasilca. 980 ur dela pomeni 5 mesecev rednega dela po 8 ur na dan' 980 Hermanovih ur pomeni skoraj sedmino vsega prostovoljnega dela pri novem domu! Zato se ni nihče čudil, ko ga je na poti in s poti k govorniškemu odru, kjer so šmihelskim gasilcem podeljevali priznanja, spremljalo spontano ploskanje. Tisto, ki pride res od srca in ne zaradi tega, ker je navada takšna, da se ploska. Herman je naredil veliko delo in prav zaradi tega je uredništvo našega glasila menilo, da je prav, da vsi naši delavci vedo za to, da mu čestitamo, da se mu zahvalimo za njegov trud, za njegovo delo in ljubezen do gasilstva. Uredništvo ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ vpraševali in si izmenjavali izkušnje o problemih pri svojem delu. Namen organizatorja, da ob 25. obletnici samoupravljanja zbere predstavnike samoupravljaleev iz vse Jugoslavije, je bil vsekakor dosežen. Posebej pa je bila s tem zabeležena 25. obletnica uvedbe samoupravljanja v Jugoslaviji. HINKO ŠINTLER Besede so premalo Ukrepi in naloge na področju sta bilizacije so danes in v naslednjem obdobju ena osnovnih nalog, ki jih bomo morali z vso resnostjo uresničiti. Skoraj ni sestanka na vseh ravneh, kjer ne sprejemajo sklepe o sanaciji in stabilizaciji. Ob analiziranju ekonomske in samoupravne situacije sedanjega časa. ob predlaganih rešitvah za odpravljanje napakah neskladij teh področij pa ni malo - ne moremo mimo tega, da te analize potrjujejo domnevo, da poznamo torišče problemov. Zavedeli smo se jih tudi prej, vendar jih nismo reševali. Čakali smo in se sprenevedali. Včasih zavestno, pa tudi s premalo resnosti in odgovornosti. Program nalog in rokov sanacijskega in stabilizacijskega programa naših temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote je šel v razpravo. O njih smo dosti govorili in zapisali. Pri tem pa velja omeniti to, da moramo tokrat delati drugače, kot smo doslej. Ne smemo se zadovoljiti s polovičnimi rešitvami ali pa jih po svoje obarvati, mnogokrat pa celo pozabiti. Gledati moramo dolgoročno obdobje, zavedati se moramo, da smo sestavni del družbe, ki mora na tem področju nekaj storiti; če tudi bo potrebno, tudi pokazati s prstom rut tiste, ki teh teženj in prizadevanj še niso doumeli. Stabilizacija gospodarstva bo uspešna le takrat, če bomo sklepe uresničili in samokritično odpravljali napake na vsakem delovnem mestu in z vso odgovornostjo. (Izvleček iz razprav na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov) Beri in sodeluj Glasilo svojega kolektiva prejemaš vsak mesec. Si z njim zadovoljen? Kaj pogrešaš v njem? Kaj svetuješ uredništvu? Ali si sam že napisal kak članek, vest predlog, kritiko ali pohvalo? Zakaj ne? Uredništvo te iskreno vabi k sodelovanju. Beri svoje glasilo, pa tudi sodeluj v njem! Pretekli mesec je bil v Piranu seminar o obveščanju delavcev v združenem delu. Organizator, delavska univerza „Tomo Brejc“ iz Kranja, je program zastavil in izpeljal tako, da smo udeleženci tega seminarja pridobili zares mnogo uporabnega. Seminar je bil namenjen zlasti tistim delavcem v združenem delu, katerih delovna ali politična naloga je organiziranje medsebojnega obveščanja delavcev za njihovo samoupravljanje in družbenopolitično delovanje. Samo obveščen delavec lahko odloča! i Zavedamo se, da v naši delovni organizaciji še vedno obstaja problem dobrega in pravočasnega obveščanja. Tako smo vsaj v neki meri spoznali, kako razvijati in razširjati dobro informacijo. Ker menimo, da je dobro in pravočasno obveščanje delavca v združenem delu pogoj za upravljanje in odločanje. bo svet ŽK ocenil dosedanji način obveščanja delavcev v naši delovni organizaciji in pripravil predlog vseh možnih oblik medsebojnega obveščanja za eno izmed naslednjih sej delavskega sveta. De K a Izlet upokojencev Kot vsi člani kolektiva, tako sc tudi mi upokojenci vsako leto veselimo izleta. Udeležba je bila tolikšna, da smo se odpeljali z dvema avtobusoma. Pot nas je vodila preko Idrije v partizansko bolnico „l'ranja“, kjer je tako lepo, da nobenemu ni žal, da smo si jo ogledali. Tisti, ki si niso mogli privoščiti precej naporne poti do bolnice, pa so počakali v hladni senci. V Tolminu smo imeli kosilo. Po kosilu smo sc vračali preko Cerknega proti domu. V Višnji gori smo še po malicah, nato pa se vsi zadovoljni odpeljali domov. Lani nismo imeli izleta, v glavnem zaradi vremenskih neprilik, zato smo prihranili denar, da je šlo letos nekaj upokojencev v razna zdravilišča. Tako smo denar porabili v zdravstvene namene, za kar smo vsi hvaležni. Zahvaljujemo se podjetju, da nam omogoča prijetne urice v jeseni našega življenja. L ANI ŠEPETAVC 6 stran novoteks Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 15. julija do 12. avgusta so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Žuglj Jože (do sedaj že 15-krat), Krakar Franc (10), Udovič Jože (30), Vidmar Martina (5), Žic Milena (5), Božič Marija (13), Djaip Stanka (1), RajerRado (6), Stanjša Jože (2), Sulc Jože (4), Medved Štefka (6), Zabukovec Jože (4), Dragan Ana (12), Zupančič Ivanka (4), Rapuš Alojzija (19), Kranjc Nfarija (2), Pangre Franc (9), Kranjčič Štefka (5), Jakclj Franc (1), Jcnič Martin (1), Kregulj Jože (3), Zupan Rudi (26), Potočnik Anton (1), Žagar Stane (1), Hudoklin Jože (3), Lihtenthaeler Tatjana (1), Draginc Vinko (3), Pogačnik Avgust (3), Majerič Ivan (1), Favšek Alojz (1), Pureber Bojan (6), Hočevar Antonija (4), Fink Cvetka (6). Avguštin Ljuba (15), Mali Peter (8), Hočevar Rozalija (4). Špringer Ana (9), Špringcrlda (7), Pavlič Marija (7), Stipič Milan (6), Vovko Anica (4), Verček Marija (17), Škufca Jože (8), Gorenc lončka (3). Konček Jože (12), Žmavc Simona (6), Kocjančič Jože (6) , Dular Janez (13), Macele Pepca (4). Parkelj Stane (5), Radež Martin (5), Kocjan Anica (5), Mali Bogdan (7), Lužar Jože (2), Zorc Avguštin (1), Palčar Marjan (9), Dragman Jože (29), Hrovat Šlavica (7) , Ogrinc Franc (3), Resnik Rihard (14), Macedoni Majda (2), Blagojevič Stojan (2), Ban Anica (15), Žagar Ana (1), Mejač Matevž (45). Kukman Ciril (23), Gorišek Janez (12), lljaž Franc (4), Kumer Peter (22), Klemenčič Marija (7), Udovič Martin (3), Kuplenk f ranc (7), Ajdišek Anton (10), Jereb Marija (5), Koračin Martina (8), Bogolin Slavko (17), Mesojedec Ljudmila (6), Braskovič Jernej (4), Krištof Franc (3), Jankovič Štefka (3), Slobodnik Anton (6), Primc Anton (6), Blažič Alojz (14), Golob Vida (11), Bec Martin (18), Potočnik Viktor (9), Frlah Jože (2), Lesjak Fanika (7), Lužar Jelka (3), Kastelic Slavica (2), Klobučar Jože (12), Dembič Ana (4), Kadragič Halid (7), Marentič Ladislav (10). Izlet na Pohorje V nedeljo, dne 22. junija, smo se ob 6. uri zjutraj zbrali člani kolektiva predilnice pred Novotcksovo tovarno, da bi sc odpeljali na izlet na Pohorje. Sonce nam je obetalo lepo vreme, zato smo toliko bolj veseli vstopali v avtobuse. Prva postaja na poti do cilja je bil Ptujski grad, kjer smo si ogledali grajske zanimivosti in muzej v njem; malo smo se okrepčali in kmalu nadaljevali pot. Po dolgi vožnji smo le prispeli do Poštarskega doma na Pohorju. V domu nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo se zbrali pri avtobusu in izpraznili nekaj steklenic dobrega dolenjskega cvička. Nato smo krenili proti hotelu Bellvuc. Tu so se nekateri peljali z žičnico v dolino in nazaj, drugi pa smo šli na razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled na Maribor in okolico. Ob štirih popoldne smo sc spet zbrali v avtobusih, ki so nas popeljali proti domu. Na poti nas je spremljala pesem tja do Kostanjevice, kjer smo imeli večerjo in zabavo. Pozno zvečer smo odšli domov z željo, da bi naslednje leto zopet šli na tak izlet. Marija f \ ZAHVALA Ob izgubi drage mame se 7.ahvaljujem sodelavcem IVS in skupnih služb, ki so podarili cvetje, nam iz.rekli sožalje in prišli na pogreb. SLAVA TOMLJANOVIČ \________________ __________________S PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI Od 1 7. julija do 19. avgusta 1975 so v podjetje prišli: TOZD TKANINA delovna enota oplemcnitilni-ca: Šlajkovec Franci; delovna enota tkalnica: Frlah Jože, Staniša Ivan; delovna enota priprava: Vidic Zlatko; skupne službe tkanine: Hotko Jože in Nemanič Marjeta. TOZD PRFDILNICA MFTLIKA: Priselac Branko, Kralj Ivanka in Tajčman Franc. TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Mitag Jo- že; TOZD TRGOVINE prodajalna Bršlin: Bec Branko. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA - investicij-sko-vzdrževalni sektor: Božič Branko - vajenec v strojni delavnici; splošni sektor: Kavčič Vida in Luzar Zdenka: finančni sektor: Mačc-čevič Nada in Medic Rahela; služba načrtovanja in analiz: Možina Tomaž. TOZD STREŠNIK - Dobru-ška vas: Tekavec Alojz. ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD! V istem času so podjetje zapustili: TOZD TKANINA - delovna enota tkalnica: Tutin Martin in Ovniček Janez; delovna enota pletilnica: Potočnik Alojz; delovna enota priprava: Slak Alojz, Žunič Ivan in Gazvoda Stanislav; delovna enota predilnica: Mejač Matevž. TOZD PREDILNICA METLIKA: Pcr Alojz. TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Novak Martina, Dragman Jože, Sopič Dragan, Udovč Martin, Rus Dušan, Zorc Avgust, Potočar Anica, Hodnik Marija in Kalin Anica; delovna enota VINICA: Falič Janko, Donitrovič Ivan in Kmetič Julijana; skupne službe podjetja: Škufca Stanislav, Fuis Martin in Zadnik Danijel. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA investicijsko-vzdrževalni sektor: Lebič Tugomir; služba načrtovanja in analiz: Medic Samo. TOZD STREŠNIK - Dobru-ška vas: Škulj Anton, Bregar Marjan in Luzar Ludvik. Moda sveta brez meja To leto se je že tretjič uveljavil v Trogiru festival mode „Modefest Internacional 75“ pod skupnim geslom festivala „Moda sveta brez meja". Žnanost in umetnost imata gotovo veliko moč pri povezovanju ljudi, neglede na državne meje, zato moramo izkoristiti to moč, če želimo mir v svetu, v katerem živimo. „Modefest internacional" je svečanost mode in .ima značaj kulturne manifestacije. V prvi plan postavlja kreatorja kot umetnika in esteta na polju modnega ustvarjanja. Moda je povsod prisotna, ker je človeku potrebna. Na Modcfcstu je sodelovalo 25 držav iz petih kontinentov. Sodelovala je tudi naša delovna organizacija Novoteks. Zanimivo je bilo videti večerno revijo visoke mode, v kateri so krea-torji pokazali tudi zelo ekstravagantne modele. Tatjana TROGIR 10 -17.8 75 TROGIR 10 Ih TO '7 tr OF S < MODEFESTI INTERNATIONAL f TROGIR ”751 SOORGANIZATOR JADRANTEKSTIL - SPLIT Bodoča trgovka Po končani osemletki sem se odločila za poklic prodajalke. Vpisala sem se v šolo za prodajalce v Brežicah in zaprosila za štipendijo v tovarni „NOVOTEKS“. Med mnogimi, ki jim je „NOVOTEKS“ omogočil, da so prišli do želenega poklica, sem tudi jaz. Z velikim optimizmom sem odšla v šolo in po končanem pouku prišla na prakso v prodajalno v Bršlinu. Težave, na katere naleti vsak začetnik, so bile s pomočjo sodelavcev in poslovodja kmalu premagane. Prvo postrežbo kupca v trgovini sta spremljala trema in strah. Za zgled sem si vzela sodelavce in jih skušala posnemati. Spoznala sem, da je za vsakega trgovca najvažnejši odnos do kupca. Poleg hitre in solidne postrežbe moraš biti pripravljen tudi svetovati in pomagati kupcu pri odločitvi. In če je stranka odšla iz trgovine zadovoljna, sem bila vesela tudi jaz, saj sem vedela, da to ni njen zadnji obisk. Končala sem II. letnik; pred mano je še leto dni učenja in nato zaključni izpit. Upam, da bom z uspešnim šolanjem opravičila zaupanje, ki mi ga je izkazalo podjetje. Po končani šoli se bom z veseljem vrnila med sodelavce v trgovino. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti celotnemu podjetju „NOVOTEKS“ za vsestrano pomoč pri šolanju in vsem sodelavcem v trgovini za razumevanje med mojim praktičnim poukom. Vajenka trgovske šole MARICA ŠINKOVEC stran 7 novoteks Kolesarsko društvo Novoteks Dolgo smo gledali posamezne kolesarje na dirkalnih kolesih, ki so pridno trenirali po dolenjski metropoli. In ti amaterji so si ogledali vse kolesarske dirke v Sloveniji. Tako so spoznali tudi trenerje in tekmovalce. Beseda na besedo in pogovor je prinesel sadove. Tov. Zvone Zanoškar, trener ROGA iz Ljubljane je predlagal, naj ustanovimo svoje društvo na Dolenjskem. V Novo mesto je prišel tudi Jože Majes, večkratni zmagovalec na kolesarskih dirkah, do takrat član kolesarskega kluba Hrastnik. Dogovorili smo se, da ustanovimo kolesarsko društvo Novo mesto, in to smo 17. 5. 1972 tudi storili. Bilo je veliko dela in težav, toda nismo obupali. Porabili smo ves svoj prosti čas. Prve sestanke smo imeli na klopi pred stavbo na Stadionu bratstva in enotnosti. Kasneje smo dobili prostore bivšega veslaške- KOSnIDICIJSKI TRENINGI KEGLJAČEV Kegljaški klub je za svoje člane organiziral enkrat na teden kondicijske treninge na Stadionu bratstva in enotnosti. Trening sestoji iz teka (v Porto-vald), razgibalnih vaj in igre z žogo. Udeležba je na prvih dveh treningih bila kar zadovoljiva, saj je prišlo obakrat po 10 članov. Ko se bodo končali dopusti, bo udeležba še številnejša. Vabimo vse člane kegljaškega kluba in ostale člane podjetja, naj se udeležujejo teh zares koristnih treningov. Treningi so vsak ponedeljek ob 16.30. ga kluba na Loki. Stavba je bila zelo zapuščena, toda to nas ni motilo. Z denarno pomočjo OZZTK in samostojnim delom smo si uredili lepe klubske prostore in telovadnico. Isto leto smo bili organizatorji cilja velike mednarodne dirke po Hrvatski in Sloveniji. Dobili smo priznanje za organizacijo. V jeseni istega leta smo organizirali tudi prvo dirko po dolini Krke. Tu so prvič nastopili tudi naši tekmovalci. Leto 1973 je bilo že bolj uspešno, saj smo pridno vadili, in to se je poznalo tudi pri rezultatih. Zmaga in pokali so se vrstili. V jeseni smo že imeli tudi mladinsko ekipo. Denarja je bilo malo, zato je bil vsak dinar, ki smo ga dobili od podjetij, dobrodošel. Živeli smo skromno, toda to nas ni motilo pri nadaljnjem delu. Leto 1974 je bilo za nas zelo uspešno. Dosegli smo veliko uspehov, organizirali trim akcijo „Kolo za zdravo telo" in krožno dirko „okoli Grma" z mednarodno udeležbo. Mladin- PRED REPUBLIŠKO TEKSTILIADO V KEGLJANJU V mesecu oktobru bo v Celju in Žalcu 8. republiška tekstilia-da v kegljanju. Udeležilo se je bo blizu 600 tekmovalcev — delavcev tekstilnih podjetij iz vse Slovenije. Organizator je tovarna TOPER iz Celja. Tekmovali bomo v naslednjih disciplinah: ŽENSKE: ekipno 4 x 100; pari; ppsameznice. MOŠKI: ekipno borbene igre; ekipno 6 x 200; pari; posamezniki. Na to tekmovanje se naši kegljači pripravljajo že celo poletje, saj smo v tej mrtvi kegljaški sezoni organizirali obvezne treninge za člane ekipe. Rezultati so vedno boljši in upamo, da se bomo uvrstili zelo visoko. V prihodnjih letih se nam obeta nova oblika tekmovanja na tekstiliadah. Zaradi velikega števila udeležencev je zelo težko organizirati tako tekmovanje, saj traja najmanj 7 dni. Poleg tega pa so stroški tekmovanja zelo veliki. Zato bo stalni odbor republiške tekstiliade na svojem prvem sestanku (v septembru) izoblikoval predlog, po katerem naj bi bila predtekmovanja po področjih, najboljši iz teh tekmovanj pa bi se srečali v finalu. S. D. ci pa so v Zagrebu na kolesarskem stadionu dosegli na državnem prvenstvu 3. mesto. Letos smo po uspehih takoj za kranjsko SAVO. Na državnem prvenstvu, katerega organizator smo bili, smo dosegli 2. mesto. Vse bolj se povečuje članstvo, saj imamo že okoli 30 tekmovalcev, še več pa si jih skušamo in želimo pridobiti. Zato organiziramo trim akcije, na katere vabimo vse ljubitelje tega športa. Z Novoteksovim sindikatom smo se dogovorili, da se preime- Preden se je začelo letošnje tekmovanje v slovenski košarkarski ligi, kjer nastopajo tudi košarkarji Novoteksa, so bili nekateri mnenja, da se močno pomlajena ekipa ne bo mogla uspešno upirati izkušenim vrstam v tej konkurenci. Pesimiste so potrdile prve tekme, v katerih je Novoteks zmagal le enkrat, izgubil pa je tudi z nekaterimi slabšimi nasprotniki. V nadaljevanju pa se je obrnilo na bolje in košarkarji, ki jih vodi trener Andrej Petrič, so v zadnjih šestih tekmah prvega dela prvenstva kar petkrat zmagali! V poletnem odmoru so po krajšem odmoru Novoteksovi igralci začeli vestno trenirati; še zlasti so si prizadevali za izpopolnitev telesne pripravljenosti. Kaže, da so bile priprave dobro zastavljene, saj so že v prvi tekmi v Ljubljani premagali ekipo Ježice — in to po podaljšku. Za Novoteks so na tej tekmi, ki se je končala z rezultatom 99:98, dosegli koše: Janežič 12, Bajt 8, P. Seničar 11, Ž. Kovačevič 17, Kopač 2, S. Kovačevič 20, Ivančič 22, Plantan 5 in Besednjak 2. S to zmago so se Novo-meščani utrdili sredi lestvice s 14 točkami, kolikor jih imajo tudi Metličani in Fructal iz Ajdovščine. V nadaljevanju prvenstva se obeta zanimiva borba za visoko uvrstitev. Ljubljanska Ilirija bo gotovo prva, za njo pa je precejšnja gneča: kranjski Triglav ima 18 točk, celjska Kovinotehna, trboveljski Rudar in mariborski Branik pa po 16. Novomeški igralci bi torej ob zmagah na tujem nad katerim od neposrednih tekmecev nujemo v kolesarsko društvo NOVOTEKS Novo mesto. V upravo društva pa smo dodatno izvolili tri nove člane, in sicer: Hinka Šintler, Bojana Florjančiča in Danila Kovačiča. Zahvaljujemo se Novoteksu, ki nas je sprejel pod svoje okrilje, saj se bomo tako lahko še v večjem številu udeleževali tekmovanj in organizirali trim akcije in izlete na kolesih. Vse, ki se želijo vpisati v naše društvo, bomo radi sprejeli. BRANKO RALIJAN prav lahko napredovali še za nekaj mest! Prav gotovo je razveseljivo, da Novoteks tako dobro igra kljub močno pomlajeni ekipi, v kateri nastopa več košarkarjev, ki igrajo hkrati tudi za mladinsko ekipo. Mladinci Novoteksa prav tako igrajo v najmočnejši skupini, dobro pa napredujejo tudi pionirji. Za košarkarski naraščaj se novomeški košarki torej ni bati in najbrž bo še lep čas košarka najmočnejši šport od vseh iger z žogo v Novem mestu. Zasluge za to pa gredo kajpak tudi kolektivu Novoteksa, ki že nekaj let podpira novomeško košarko. Klub dela namreč v skromnih razmerah in bi s samo dotacijo občinske zveze za telesno kulturo ne mogel shajati v vseh konkurencah. Ob skromnih sredstvih, kijih daje občinska zveza za telesno kulturo in ob podpori Novoteksa, po katerem nosi klub tudi ime, so uspehi novomeške košarke še več vredni: ekipa se namreč meri v konkurenci, v kateri imajo nekateri klubi za svoje delo ne le boljše pogoje za vadbo (Novoteks na primer pozimi telovadnico le dvakrat do trikrat tedensko po dve uri za vse ekipe!) ampak tudi znatno več denarja. Potem ko bo zgrajena v mestu športna dvorana, bodo bržkone tudi pogoji za delo boljši, s tem pa se bodo povečale tudi možnosti Novoteksa za boljšo uvrstitev, še zlasti tudi zato, ker bodo mladi igralci, ki letos zvečine igrajo prvič v tej ligi, pridobili dovolj izkušenj. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■g Uspešne igre pomlajenega ..Novoteksa”