Številka 155 TRST, v petek 5. junija 1908 Tečaj XXXIII r/// IZHAJA VSAKI DAN me« tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po o nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v dirokosti 1 kolone. CET-'E : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj [ a4iistot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ed nosti'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA ra vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areoalna na »M«U*ko lzd&nj* „EDIHOSTI" atan* : oala-—_ latno K 5 20, pol leta S 60 —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko« vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni don) PoŠtno-hranilnftni račun St. 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Urednik lista Information — umrl. DUNAJ 4. Danes jo tu umrl urednik korespondence „Information" Josip Graf, ▼ starosti G l !et. Pred par leti so mu odrezali obe nogi. Štrajk na ▼leučiliičih. PIJ A (t A 4. Na nemški tehniki ni bilo danes predavanj. BRNO 4. Profesorski kolegij je imel danes uopo'udne pod predsedstvom rektorja sejo, i a kateri je sklenil naprositi minister-st;o za uk in bogočastje, naj deluje na to, cia štrajk čim prej poneha, ker tiči vzrok latega iiveu vseučilišča. Sklepe objavi rektor dijaštvu ob 5. uri popoludne. — Dijaki štrajkajo nadalje, sicer vlada mir. Kongres protiduelne lige. BUDIMPEŠTA 4. Danes je bil slovesno olvorjen kongres protidulne lige. Navzočih je bilo 200 č'enov lige izvAvstro-Ogrske, Nemčije, Francije, Italije, Španske, Belgije in iz- iatti zbbtopj iki iz Galicije. Izredno zasedanje belgijskih zbornic. BRU3HLJ 4. „Moniteur" je objavil kraljev dekret, s katerim sta zbornica in stnat sklicana na izredao zazedanje za 10. junija. Volitve za prusko poslansko zbornico. BEIiOLIN 4. (ob 12. uri opoludne). Po doreddojih rezultatih prvotnih volitev je smatrati, da bo izvoljenih: 109 konservativcev, bJ. svobodnih konservativcev, 52 narodnih li-cera'cev, 19 svobodomiselnih pristašev ljudske strank^, 7 členov svobodomiselne zveze, fc7 centruma, 12 Poljakov, 9 socijalnih demokratov. 3 r£.7nih strank. BEROL1N 4. V 5. 6. in 7. volilnem okraju berolinskem je izvolitev socijalnodemo-kivtičn h poslancev zagotovljena. Italijanska zbornica. RLM 4. Minister za unanje stvari Tittoni je imel na razpravi proračuna ministerstva za unan;e stvari govor, v katerem je najprej izjavil. d:i se bo bavil le s tremi vprašanji, ki najbolj zanimajo javno mnenje, namreč z rfformsmi v Macedoniji, z balkanskimi želez nicami in z odnošaji med Italijo in Turčijo. Švedska kraljeva dvojca v Kodanju. KODA NT 4. Na današnjem svečanem obedu je kralj Friderik napil švedski kraljevi dvojici in prijateljstvu med obenta narodoma. Maroko. MADRID 4. V zbornici je minister za nnanje stvari odgovoril na neko interpelacijo ter je pri tem izjavil, da ni prejel nikake vesti o imenovanju novega poveljnika v Časa blanfci. Nekoliko poslancev je izrazilo željo, raj se španske čete umakne iz Casablanke. KOLIN 4. „Kol. Z&itung" poroča, da je t pretepu, ki se je minole nedelje vršil v Casablanki med francoskimi in Španskimi vojaki, bilo ranjenih pet španskih vojakov. — Pretep so pruvzročili francozki vojaki, ki so žalili svoje španske tovariše. Posredovala je policija. Na srečo niso vojaki imeli seboj orožja. Nemiri v Perziji. PETROGRAD 4. Kakor poroča „Novoje Vrernja"4 iz DjUlfe, 80 vdrli Kurdi v Urmio. Prebivalstvo je zbežalo. Bazarji so bili zaprti. V Tebrisu vlada baje anarhija in gu- PODLISTEK. J4 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. XL. Naslednjega dne se je prebudil Olenln nenavadno zgodaj in prva njegova misel je bila Marjanka in z radostjo se je spomnil njenih poljubov, stiskov njenih krepkih rok in njenih besed: „Kako so tvoje roke bele !u Skočil je s postelje in hotel takoj h gospodarjevim zaprosit Marjan-kine roke. Solnee še ni bilo vzšlo, in Oleninu se je zazdelo, da je bilo na cesti nenavadno vrvenje: ljudje so hodili, jahali in govorili. Nataknil je čerkesko in tekel vun na stopnice. Gospodarjevi še niso bili vstali. Pet kazakov je prijahalo in hrupno so se izgovarjali o nečem. Pred vsemi je jezdil ^fa svojem širokem kabardincu Lukaška. Kazaki so vsi hkratu govorili [in vpili; ni rilo mogoče razumeti, kaj so imeli. verner je brez moči. Perzijske čete dezertirajo v velikem število. Prenos Zolinih kosti v Panteon. PARIZ 4. Včeraj bo na pokopališču Pere la Chaise izkopali truplo Emila Zola in je prepeljali v panteon. PARIZ 4. Na ainočnih demonstracijah pred Panteonom, ki so jih uprizorili monarhisti, je bilo aretiranih 40 oseb. Demonstriralo je mnogo tisoč oseb. Policija je potisnila demonstrante s trga. A d-mostracije so Liechtenstein, res brezpogojno in neomejeno zasluZujejo ta častai naslov „staatserhaltend* V! Ako bi mogli princa Liechtensteina prisiliti, naj pride z dokazom, da so nameni in cilji teh velikih strank v nikdar v soglasju z interesom državne celote, torej z materijalnimi in etičnimi interesi vseh nje prebivalcev brez razlike narodosti — bi se ple meniti princ gotovo prav pošteno blamiral. Vzemimo le nemški blok, h kateremu pripada — tudi princ Liechtenstein! Je-li politika, je li vsa taktika, je-li so nameni in cilji trajale v bhžajih krajih še nekoliko ur. De- nem5kih srdittžev, je-li vse njihovo postopanje monstranti so večkrat napadli kočije in avto- na3proti slovanskemu prebivalstvu res v iute-mobile, ki so vozili krasne vence. Vence so regu države ?!! Ima li princ Liechtenstein raztrgali in cvetje razmetali po ulic!. Pred lollko žai06tQega poguma, ali pa — mlade-panteonom je čakala na sprevod tudi udova ni§ke nerazsodnosti, da bi hotel trditi, da se pokojnika. . . razmere v državi konsolidujejo in da se nje Ko se je pojavil Dreyius, ga je množica temelji utrjaj0> ak0 ee z državljani, ki tvo-vsprejela z kričanjem in žvižganjem. ; rijo cej0 večino, postopa kakor z državljani Atentat na Dr*yfn*a. ' druge vrste, ako se jih žali v njihovem na- PARIZ 4. Ko je bila končana ceremr- rodnem čutstvovanju, ako se jim odtezajo nija pogreba v Panteonu, je neka oseba dva- j pogoji narodnega razvoja, ako se jih na vse krat vstrelila z revolverjem na majora Drey- možne načine ovira v njihovem kultnrelnem fusa, ki je bil ranjen na roki. PARIZ 4. Mož ki je vstrelil na Drevfusa je neki časnikar, imenom Georg'. Vstrelil je napredku, ako ves državni zistem ustvarja iz njih — z eno besedo — malkontente in se s tem med njimi vedao bolj širi in utrja v trenotku, ko je predsednik Fallieres prišelj prepričanje, da v tej državi ne m o-iz Panteona, da prisostvuje defiliranju čet. rejo pričakovati pravice in na-Georgi je vstrelil iz neposredne bližine. DrugiIrodne svobode?!! Jeli taka politika, strel je odvrnil Matieu Dreyfu3, brat majorjev, je-ii takov zistem v interesu države, je-li Georgi-ja so takoj aretirali. Majorja Dreyfusa so odvedli na županstvo 5. okraja. Senator Pozzi, ki je zdravnik, je preiskal rano. — Krogla je prodrla precej globoko v podlaket, ne da bi pa zdrobila kost. Major Dreytus je izjavil, da ne čuti nikakih posebnih bolečin. PARIZ 4. Georgi, ki je vstrelil na Dreyfusa je nacijouafistični n< j vinar in so-trudnik nekega socialističnega lista. PARIZ 4. Ža od 8." ure zjutraj je vla-dalom: J' Quartir Latinu izredno gibanje. Velika množica ljudstva je prirejala manifestacije delo za deloma proti Zoli. Do 10. ure je bilo aretiranih okolu 200 oseb. Predsednik Fallieres in ministerski predsednik Clemenceau sta prišla v panteon ob 9. in pol uri i a sta bila živahno pozdravljena,, vendar je bilo slišati iz innožic9 tuli žfižganje. Dunaj 4. Deželni predsednik kranjski, baron ScbAvarz se je podal v Ljubljano. Hamburg 4. Aparati tukajšnje giavne oostaje za raziskovanje potresov so zabeležili ?čeraj popoludne srednjemočan potres v daljavi 5800 km. Začetek ob 5 uri 5 min. — Tresenje je tra;a'o uro in pol. Rim 10. Kralj je imeaoval 35 novih senatorjev. Peterhof 4. Japonski poslanik je danes zročil carju svoje poverilno pismo, nekoliko pripomb k govoru posl. prlnco Liechtensteina. stranka — in to so ravno Nemci, pripadniki jedne Liechtensteinovih velikih strank —, ki zahteva tako politiko, res staatserhaltend ?! Nemci so, ki ne zahtevajo le take politike z vso svojo furijoznostjo, ampak delajo marveč vso svojo zvestobo do državne misli odvisno od tega, da se tira taka državo slabeča in nje temelje izpodkopavajoča politika! Taka st.anka, pa naj je še tako velika, ne zaslužuje imena „državo ohranjajoče". Ša odločneje pa bi morali protestovati, ako bi se hotelo mišljenje in namene „velikih strank" postavljati kakor antitezo stremljenjem malih strank v smidlu, da so te poslednje in žniimi skupine volilcev, ki jih za stopajo, brez pomena za državo! To bi bi!a političua teorija naravnost ubi jalna za državo. Tudi skupine državljano7, ki so zastopane po manjih strankah, morejo biti največe važnosti za državo že po g=ogtafični legi teritorija, na katerem hirajo. In to velja t polni meri ravno glede nas Jugoslovanov. Ravno mi bomo igrali usodno vlogo v slučaju izve^taih velikih komplikacij, na katere mora biti na6a država pripravljena, ker vise tako rekoč v zraku! In ravno nas se proganja, ravno nas se pot;ska in tlači, ravno nam se odreka narodna pravica in svoboda, ravno iz nis se dan na dan ustvarja malkontente z državno politiko, ki so jo uveli Nemci — pripadniki jedce Liechtensteinovih „velikih strank** —, ki jo Nemcem vzdržujejo in jo hočejo ohra-V seji zbornice poslancev dne 1. junija niti za vse čase. Ravno nemški politiki so, ki je posegel v proračunsko debato princ' z vsem spojim vedenjem kažejo, da njihov inte-Liechtenstein z znamenitim govorom, res na državi seza le tako daleč, dokler se dr Najprej je napravil nekoliko komplimentov ministerskemu predsedniku baronu Becku; potem pa se je bavil s politično situvacijo, v kateri se nahajata vlada in parlament. G o* vornik je prišel do zaključka, da ob sedanji politični situvaciji ni možna drugačna, nego koalicijska vlada, v kateri so zastopane vrče in — kakor jih je pricc Liechtenstein označil — državo vzdržujoče stranke. Najprej bodi omenjen 3, da je — vsaj po naSem mnenju — se odprto vprašanje, da li stranke, na katere je mislil princ „Jahaj h gornjemu postu \u je kričal eden. „Osedlaj in pridi brž za nami!" je klical drug. „Od teh vrat je najbližje!" „Kaj čenčaš!" je vpil Lukaška. „Skoz srednja vrata moramo jahati.,f Odtod je najbližje,*4 je rekel eden kazakov; bil je ves zaprašen in njegov konj moker od potu. Lukaškin obraz je bil rdeč in zabuhel od sinoćnjega popivanja; kučmo je imel potisnjeno na tilnik. Upil je ukazujoče kakor bi bil poveljnik. „Kaj pa je ? Kam lu je vpraševal Olenin, trudeč se, da bi obrnil na se pozornost kazakov. „Abreke gremo lovit, skrili so se v sipinah. Takoj gremo, a nas je še premalo." In kazaki so jahali naprej po cesti, vpili in se zbirali. Oleninu se je zdelo, da bi ne bilo lepo, ako bi ne šel z njimi; razun tega se je mislil kmalu vrniti. Napravil se je, nabil puško s kroglami, skočil na kor\ja, ki ga je bil Vanjaša v žavna uprava stavlja njim na uslugo, pa bilo tudi za izvajanje politike, ki v svojih posledicah naravnost ubija državo. Taka je jedna tistih „velikih strank", ki — po Liechten3teinovem — vzdržaje in ohranja državo! Ne smemo se torej čuditi, da je princ Liechtenstein — ta pre9umptivni generalissimus nemftke ki ščansko - socijalne stranke — priporočal svoji stranki, naj ostane v nemški „gemeinburgschalt", v tem — kakor je rekel — par!amentariškeru organu v varstvo ^podedovanih in nepremičnih pravic nemškega naroda", Priac Liechtenste n je Nemec in kakor tak ima pravico, da se nacionalizira. Ali v to nima pravice, da to svoje zavezništvo opravičuje z no-orično neresnico in da pripoveduje — bajke. Rekel je namreč, da Nemci morajo skler i i svoje vrste, da se morajo narodno ujedinjiti in postati močni zato, da se omogući pomirje-nje s Slovani! Posl. Liechteinstein je s tem izrekel trditev, ki je v kričečem nasprot-stvu ne le z resnico, ki jo gledamo dbn na dan na vseh koncih in krajih, ampak tudi z logiko. Nemški gemeinbiirgschaft, v kateri tudi nemški krSčanski socijalisti godejo svojo vijolino, in namen braniti pravice nemške narodnosti, ker tem pravicam ne grozi prav nobena nevarnost, marveč je temu „parla-mentariškemu organu" namen, da oLranja nemfike predpravice, nemške privilegije, hegenomijonemškemanj-šine v tej državi. Kdor hoče trditi kaj druzega, govori vedoma neresnico. In komu hoče pripovedovati plemeniti princv da bodo tisti Nemci, ki se svojo in-transigenco nasproti Slovanom tlačijo državo v neprestane krize, bolj popustljivi in mehkeji potem, ko bodo še bolj moćni?!! Verovati temu pomenja prav čisto nič poznati duš9 nemških politikov. S tem, da jo pr.:nc Liechtenstein prepovedoval to bajko, je zagrešil grdo farizejstvo ! Nemci postanejo bolj naklonjeni spora-zumljenju šale potem, kojih imperativna sila primore v to, L3 ujedinjena moč S1 o-vanstvajih primora v to, da p r i-trde kakemu modus vivendi. te pa meni kdo, da bodo morda L'echteistein in som:š|jeniki notri v gomeinbiirgschalt propo-vedovali narodno toleranco nasproti Slovanom, tega mora vso postopanje na Dunaju gospodovalne krščansko - socijalno stranke nasproti Slovanom poučiti, da se temeljito — moti. Kdor hoče gabiti, ne priliva olja v plamen. Kdor trdi — kakor je to storil princ Liechtenstein — da je nemška borba za predpravice, borba za pravice ta le razpalja nemški šovinizsm in — noče miru. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 4. Med do>limi vlogami se nahaja interpelacija posl. Romanczuka glede ubojstva i/.vršenega od nekega orožnika na nekem maloruskem kmetu. Doslovno čitanje te interpelacije je izzvalo živahno gibanje in vsklike ogorčenja na strani maloruskih in so-cijalno*demokratičnih poslancev. Posl. Sommer je stavil lormelni predlog, naj predsednik pri ministru za notranje stvari posreduje, da se takoj odstrani pol cijo. nastavljeno pred parlamentom, ker je to nepotrebna preventivna odielba, pripravna le, da provzroči demonstracije dijaštva. Predsednik je obljubil, da bo v tem smislu posredoval in se iniormiral. Zbornica je nato nadaljevala specijeino debato o proračunu. Posl. Wuldner je obžaloval, da je \Vahr» mundova ai^ra postala politično vprašanje oblast', apeliral je na vse poslance brez izjeme naj ne stavijo stališče vseučiliščnega profesorja ter sodnika pod strankarski rek in vladno Bamovoljo. Nemške usoke dole mora;o ostati ponos i u Čast nemškega ljudstva in nemško ljudstvo se mora obdržati tudi v bodoče na visočini duševne moči in kulture. Protiviti se mora vzajemnosti s krščanskimi socijalni, ki so v neprestanem boju z nemškim duhom. Govorila sta |o tej aferi tudi še posl. Masaryk in Hruban. Prihodnja seja jutri. naglici za silo osedlal, in dohitel kazake zunaj pred vasjo. Kazaki so bili razjahali, stali v krogu, nalivali vino iz sodčka v leseno čapuro, jo podajali drug drugemu in „zalivali* svoj pohod. Med njimi je bil tudi mlad gizdav praporščak, ki se je slučajno mudil v vasi in ki je bil prevzel poveljništvo nad zbrano devetorico kazakov. Ti kazaki so bili sami prostaki in čeprav si je nadeval praporščak strog poveljniški obraz, so poslušali vsi le Lukaško. Za Olenina so se kazaki malo zmenili. Ko so bili vsi zopet seli na konje in odrinili, je pojezdil Olenin k praporščaku in poizvedoval o stvari; toda praporščak, dasi drugače prijazen Človek, je postopal z njim z višave svoje veličine. Le z veliko težavo je mogel Olenin spraviti iz njega, zakaj se je šlo. Patrulja, poslana iskat Abrekov, je kakih osem verst od vasi zasačila v sipinah nekaj gorjancev. Abreki so bili skriti v jami, so streljali in grozili, da se živi ne udajo. Narednik, ki je vodil patruljo, je ostal tam z dvema kazakoma, da jih straži, in poslal enega kazaka v vas, po-klicat drugih na pomoč. I r Solnce je ravno vzhajalo. Ko so bili oddaljeni od vasi kakih troje verst, jih je od vseh strani obdajala stepa, in videti ni bilo drugega ko enolično, žalostno, suho planjavo, z globoko vtisnjenimi sledovi živine v pesku, z velo travo tu in tam, z nizkim bičevjem po globelih, z redkimi, komaj prehojenimi stezami in z nogaj-skimi pastirskimi šotori, ki so se kazali daleč daleč na obzorju. V vsem je pora-žalo popolno pomanjkanje sence in osornost pokrajine. Solnce vzhaja in zahaja v stepi vedno rdeče. Kadar je veter, tedaj prenaša cele gore peska. Kadar pa je tiho, kakor je bilo to jutro, tedaj napravlja grobna tišina stepe posebno globok vtisk. To jutro je bilo v stepi tiho in turobno, čeprav )% sijalo solnce, kakor nekaj posebno samotnega in mehkega je ležalo na njej. Zrak je Dil negiben; slišati je bilo samo korake in prhanje konj ; a tudi ti glasovi so se slabo razlegali in takoj zamirali. Kazaki so jahali večjiael molče. Orožje nosi kazak vedno tako, da ne rožlja in ne žvenklja. Rožljajoče orožje je za kazaka največja sramota. (Dalje.) Stran II ►EDINOST« Štv. 155 V Tratu, dne o. junija 1903 K slovanskem shodu. Šotrudnik „N. \V. Abendblattai; je in-terwiewiral posl. dr. H 1 i b o v i c k e g a, ki se je ravnokar skupaj z dr. Kramarem in Hribarjem vrnil na Dunaj s petrograjskega potovanja. Posl. dr. Hlibovie.ki je zagotovljal, da slovanski kongresi zasledujejo le kulturne cilje in da je izključeno iz njih »sako politično vprašanje. Dela se pri tem tudi na to, da S9 te shode oslobodi vpliva vsakršnih oficijelnih krogov. ,.Mi stopamo odkrito", je nadaljeval dr. Hlibovicki, „in nimamo nikakega razloga, da bi kaj prikrivali. Kakor načelo treba smatrati vzajemno spoznavanje in kulturno približevanje vseh slovanskih narodov. Za to je neobhodno potrebna ugodna rešitev rusko-poljskega vprašanja na vsej Črti, povsodi tam, kjer se dotikata ta dva naj veča slovanska naroda, oziroma njih narodnostni odlomki. V tem pogledu so poljski in ruski poslanci dume pokazali globoko u me van je stvari. Poljski prvak Drnovški je izjavil v imenu svojih rojakov, da Poljaki pritrjajo akciji, prirejeni v svrho slovanskega sporazumljenja in zbliževanja. Ravnotako so najodličnejši ruski prvaki tekom skupnih posvetovanj zastopali stališče, da treba dati Poljakom vse ono na narodno-kulturnih pravicah, kar je potrebno za po-polui narodni razvoj, ob vzporednem uva-ževanju državnih interesov. Ganljiv je bil poziv grota Bobrynskega na nas avstrijske poslance, naj izročimo bratski pDzdrav bratom ob Vilnji", Da zadosti tej nalogi, j a dr. kramar dne 1. t. m. to sporočil na slavnostnem banketu v Varšavi, kjer je ta pozdrav vzbudil navdušenje in se je zanj zahvalil odlični poljski politik grof Krasinski, ..Poleg rusko-poljskega vprašanja smo se pečali še s celo vrsto drugih vprašmj. Tako smo pretrese vali organizacijo slovanskega tiska inslovanskib prosvetnih društev, dalje ustanovitev in skupno organizacijo Sokola in sklenili prired ti 1. 1911 rseslo vansko razstavo v Moskvi, kjer bodo zastopani vsi slovanski narodi ob istočaatni strogi enakopravno s t i^. Agresivnih namenov — je ponovil Hli-bovickj* — slovanski shod nima; ta akcija ni naperjena proti nikomur. Sedaj te snide (dne 12. t. m.) večje število odposlancev v Pragi, kjer se ima vršiti natančno pretre30vanje in ugotavljanje stvari, ki so bile predmetom posvetovanj v Pitrogradu. Izvedba slovanske vzajemnosti. V sredo popoludne so imeli poslanci (okolu 100) vseh slovanskih strank in frakcij v državnem zboru na Dunaju konferenco, na kateri so poslanci dr. Kramar, Hribar in Illibovicki poročali o svojem informacijskem potovanju v Petrograd in Varšavo. Navzoči so bili poslanci vseh slovanskih strank razun poslancev S. L. S. Konferenco je otvoril dr. Kramar z govorom, v katerem je označil naj-aktuelneje in konkretneje točke izvedbe slovanske vzajemnosti nastopno : 1) Predlog Trubeckega za vsealovanski kongres v Moskvi leta 1911 ; 2) ustanovitev velike vseslovansko banke in 3) obnovitev knjižarske zve-ze med slovanskimi narodi; 4) kongres slovanskih delegatov v Pragi dne 12. julija t. 1.; 5) razširjenje Sokola" izlaBti v Rusiji; 6) Fe deracija društev slovansko-Ijudsko-prosvetnih. — Konečno je izjavil, da so se odnošaji med Rusi in Poljaki v Rusiji že toliko poboljšali, da bodo na kongresu sodelovali tudi ruski Poljaki. Nato se je vršila obsežna debata, katere so se udeležili posl. Hribar, Hibovicki, Dziednszicky, Okunjevski in drugi. Konferenca je sklenila pomnožiti odbor na 15 členov, tako da bodo v istem zastopane vse glavne slovanske stranke in frakcije. V to komiuijo se naknadno še izvolijo 4 Poljaki, 4 Čehi, 1 Slovenec (klerikalec), 1 Hrvat, 1 Srb in 1 Malorus. Ta odbor pripravi vse potrebno za kongres v Pragi. Štrajk na avstrijskih vseučiliščih. Afera prof. AVabrmunda je stopila v nevarno tazo in moti ganljivo idilo t. zv, nemških liberalcev s krščanskimi socijalci, katerim obema je postal skrajno siten sedanji akutni stadij Wahrmundove afere : vseučilišč ni štrajk. Poved k tej akciji je znan : Prof. Wahrmund se je povrnil s svojega „dopusta" v Inomost in je na tamošnjem vseučililču mesto oficijelnih predavanj iz cerkvenega prava otvoril cerkvenopravni seminar (svobodne vaje z obojestransko diskusijo), kar je silno razburilo krščanske socijalce proti na-učnemu ministru dr. Marchetu in minister-skemu predsedniku bar. Bečku. Naučni minister je poslal na to dne 1. t. m. zaupen odlok profesorskemu zboru inomostskega vseučilišča, v katerem je izjavil, da prirejanje seminarja brez predavanj iz cerkvenega prava je po zakonu nedopustljivo. Ta naredba naufi-nega ministra je zadovoljila krščanske socijalce in bi ne bila menda niti vznemirila velikega dela t. zv. liberalnih Nemcev, da ni prišla ko j za tem veBt, da so bila vsled ukaza vlade zaustavljena vsa predavaaja na inomostskem vseučilišču in da je bila univerza zatvorjena. Ta fakt je spremenil situacijo. Prisiljeni od razburjenja med dijaki so nemški liberalni in radikalni poslanci očitali ministru Mar- chetu njegovo postopanje. Ta pa je baje proglasil, da zatvorjenje vseučilišča se je zgodilo preko njegove glave in dela odgovornim tirolskega namestnika. Nemško-nacijonalna zveza grozi z opozicijo, radikalci celo z obatrukcijo, minhter Marchet z demisijo in druga dva nemško-liberalna ministra dr. Derschatta in Prade se izjavljata baje solidarnimi z naučnim ministrom — to vse ako ne bo vseučilišče zopet odprto in predavanja zopet otvorjena. V nenemških krogih se to razburjenje nemških liberalcev smatra le za manever, da bi napravili iz gospodov ministrov Marcheta, Derschatte in Prade tri svobodomiselne junake. Ves aranžma teh dni pa kaže, da krščanski socijalci vlačijo prav lepo na vrvici te slavne svobodomiselce, ki si želijo na ka-terisibodi način — eventuelno s premeščenjem ominoznega profesorja na neutralna tla, v Prago — spraviti to nesrečno AVahrmundovo afero iz sveta in s tem rešiti svojo krinko svobodomiselnosti in ob enem svoje prisrčno prijateljstvo z nemškimi klerikalci — v znaku slovanožrstva. Za to jim je današnja akcija vseh vse-učiliščnih dijakov skrajno sitna. Imenitna je paralela: na eni strani hočejo nemški liberalni politiki dejanski žrtvovati Bvojo svobodomiselnost nacijonalnim razlogom na l]ubo; na drugi strani združuje se nemško liberalna mladina z vsemi svobodomiselnimi slovanskimi dijaki v obrambo svobode vede in ukfl. f>trajlc je torej proglašen mat one na vseh nemških in čeških visokih šolah. O tem gibanju se poroča z včerajšnjega dne: V zmislu včerajšnjega sklepa delegatov četvero visokih šol na Dunaju, da se proglasi splošni štrajk, so davi 'že ob 63/i liberalni dijaki zasedli poslopje visokih šol, da bi preprečili kako presenečenje se strani klerikalnih dijakom Okolo osme ure je bilo na vseučilišču nad ti^oč dijakov, med temi mnogi Slovani 'n Italijani. Dijaki so šli prepričat se, da-li kak profesor drži predavanja. Le prof. Mar-tens je predajal, a na poziv dijakov je tudi en prekinil predavanje. Klerikalnih dijako/ ni bilo videti na vseučilišču; le slušatelji teologije so se zbrali v poslopju. Ob 8. uri se je prikazal rektor Ebner, ki je naznanil dijakom, da so predavanja prekinjena, pač pa se bodo vršili izpiti in promocije; priporočal je dijakom m?r. Dijaki so rektorju priredili ova-cijo in se mirno razšli. V dijaških krogih sedi te, da prekinjenje predavanj bo trajala do konca binkoštnih počitnic. Ako dotlej pa ne bo rešona Wahrmundova afera, bo poletni semester baje poprej zaključen. Nemški liberalni dijaki zagotavljajo, da ako se ne da zadoščenja dijakom, se bode štrajkalo tudi v prihodnjem zimskem semestru. Ravnotako so bila prekinjena predavanja na tehniki in poljedelski akademiji. V Inomostu vladal včeraj mir. Sklenilo se je sklicati za danes velik protestni shod. Na istem shodu bo zastopnik nemško-nacijonalne stranke govoril proti odseku devetorice (nemških liberalnih poslancev) ; zastopnik socijali&tov bo napadal vlado ; Scho-nererijanec bo govoril proti klerikalizmu. Predsedniku odseka devetorice posl. Cbiariju se je sklenilo poslati odprto pismo, v katerem se graja čudno postopanje nemških liberalnih strank v Vfahrmundovi aferi. V Pragi so dijaki češke univerze in tehnike sklenili pridružiti se štrajku. Pritrdilo je k temu gibanju tudi 300 hrvatskih dijakov. V Brnu so se dijaki češke tehnike izrazili solidarnimi z nemškimi dijaki in stopili v štrajk, ______ Hrvatska. Baron Rauch in dr. Wekerle. Iz Zagreba poročajo, da so se med banom Rauchom in ogrskim ministerskim predsednikom pojavile diference, ki jih bo težko poravnati. Ogrsk a. Kongres madjarskih kmetov. Iz Budimpešte poročajo, da je pripravljalni odbor kongresa madjarskih kmetov imel v torek v Bekeše sabi sejo, na kateri je predsednik stranke izjavil, da se je doslej prijavilo 324 občin, ki pošljejo na kongres 728 odposlancev. Kakor gosti bodo prisostvovali kongresu zastopniki nemških zadrug, Nemške, Češke, Galicije in Bukovine, kakor zastopnik hrvatske kmetske stranke pa Radič. Konferenca narodnostne stranke. Na svoji konferenci minolega torka je narodnostna stranka sklenila, da ne privoli v novi zakonski načrt o brezplačnem pouku na j ljudskih šolah. Ta zakonski načrt naučnega ! ministra grota Apponyi ja ni nič drugega, nego nov atentat na ogrske narodnosti. To dokazuje najbolje določba novega zakona, da morajo biti domovnic 3 učencev v narodnostnih šolah izpolnjene v madjarskem jeziku. Kar se tiče novega zakonskega načrta o volilni pravici, ni stranka fie ničesar sklenila. Stranka ve, da mora opustiti vsako nado do pravične volilne reforme. Glasom informacij, ld jih je dobila stranka, bo nova volilna reforma temeljila na pluralitetnem načelu, glasovanje bo pa javno. To pomeqja, da bodo narodnosti imele izvojevati najvsčo borbo, ako novem volilnem a v 50 do 60 odločilen faktor hočejo priti do večine v svojih volilnih okrajih ; z druge strani pa, da nova volilna reforma osegura sedanjim mogotcem njihove mandate. Vzlic vsemu temu se narodnostna stranka nadeja, da dobi po redu 50 do 60 mandatov, okrajih da bodo narodnosti na volitvah. Nadalje je konferenca sklenila, da pojdejo v poletnih počitnicah poslanci v svoje volilne okraje, da poročajo volilcem o svojem delovanju in da organizirajo stranko. V stranki vlad« tudi velika nezadovoljnost radi tega, ker zbornica skoraj vsak dan razpravlja o novih predlogah, katerih členi stranke ne morejo proučevati radi velike naglice, s katero zbornica vsprejema predloge. Drobne politične vesti. Prva slovanska šola v Dalmaciji. Šibenski učiteljski list „Novo Vri jeme" piše. da mine to leto ravno sto let, da je bila v Šibeniku otvorjena srbska moška šola, ki je kakor taka prva slovanska šola v Dalmaciji. Dalmatinski namestnik Nar-delli ni pro3il in ni dobil podaljšanja dopusta, kakor so to poročali, neki listi. „Našemu Jedinstvu" javljajo sedaj z Dunaja, da prispe namestnik v nekoliko dneh v Zader in da prinese seboj načrt jezikovnega vprašanja za Dalmacijo kakor svoj dar, za kateri se je v resnici največ bori'. Knez Ferdinand ne pojde v Petrograd. Iz Petrograda javljajo, da ni govora o kakem posetu kneza bolgarskega Ferdinanda in njegove soproge. TamoŠn i bolgarski diplomatski agent no ve ničesar c takem posetu. Srbski ustaši ražgali bolgarsko vas. Iz Sofije javljajo, da s:> srb ki ustaši v torek napali in zažgali bolgarsko vas Ilnienczi ter odveli seboj vso živino. V bo-sednjih vaseh vlada radi tega velika razbijenost. Bavarski škofje so prepovedali vernikom svojih škofij obisk vseučilišča v Inomostu in sicer radi modernisti škili krivih naukov profesorja Wahrmuuda. Kazenska razprava proti Si-cinskemu. Iz Lvova javljajo: Svet^vahtvena zbornica deželnega sodišča je zavrnila prigovor Sicin3kega proti obtožnim aktom, tako, da je sedaj obtožnica pravomočna. Akti so bili odposlani že na Dunaj, da odloči najviša sodišča o vprašanju delegacije kakega izven-gali&ega porotnega sodišča. Dnevne vesti. K nedeljskim dogodkom v Puli. Prejeli smo : Velecenjeni gospod urednik ! Vaši notici v odgovor „Lavoratoru", kateri poslednji se sklicuje na puljski „Omnibui", češ, da ga je le ta pohvalil, kar da je v dokaz, da se socijalni demokratje niso vdelež li nedeljskih demonstracij in da je „E linost** pisala neresnic, hočem jaz kakor očevidec in vdele-ženec tržaških izletnikov — in sicer sine ira et studio — napisati par vrstic. Kako smo bili Tržačani in tostranski Istrani na kolodvoru v Puli vsprejeti, in kdo nas je „vsprejel", o tem Vam je poročalo že drugo pero. Jaz in zmenoj vsi izletniki, ki smo izstopili na puljdkem kolodvoru, pa po-trjamo, da je bilo mej razsajajoči tudi takih ki so bili „okinčani" z rudečimi kravatami in oboroženi debelimi gorjačami. To je fakt, katerega se utajiti ne da, ker je za to preveč prič na razpolago. (Gospod urednik „Oinni-busa" naj bi se bil potrudil na kolodvor, pa bi se bil prepričal, da je bilo tako.) So pa-li bili to socijalni demokratje, tega se morem trditi, ker sem bil tisti dan prvič v Puli in tom — razun treh, štirih oseb — nikogar ne poznam. Tudi mi ni znano, da-li se tam doli tudi kamoristi „dičijo" z rudečimi kravatami ali ne. Pač pa sem slišal od mnogih oseb na vrtu „Narodnega doma,( da so bil mej demonstranti tuli sccijalisti in daje bil eden izmej aretiranih socijalni demokrat! Prosim, to so trdili nekateri odborniki N. D. O. kateri razmere in ljudi v Puli — mislim prav dobro poznajo. Ako pa hoče kdo cd na3 odvrniti sum, da so na teh pobalinskih izgredih in zasra-movaujih proti mirnim tržaškim in istrskim izletnikom sodelovali tudi posamičniki, k i pripadajo socijalni demokracij?, naj to izjavijo puljska društva, ki so sede-| lovala na skupščini. Nikakor pa ne Bmatramo za tako izjavo kompetentno uredništvo Omnibusa". Na istem vrtu sem tudi cul, kako so ne-kateri puljski rodoljubi toždi, da je ravno ' „Omnibus^1 s svojim nerodnim pisanjem zakrivil, da je prišlo do rečenih kravalov. Sicer je pa pisava tega lista o zadnjih dogodkih v Puli dokaj čudna. Mesto, da bi z vso energijo zaklicali „Handsoffl" onim, ki so žalili in po nepotrebnem odstranili hrvatsko troboj-nico, se prav prereka in prepira s puljsko : kamoristično malarijo. Za tako „politiko14 ne maram rabiti izraza. S „poklonom „Lavoratoru" pa „Omnibus" seveda ni napravil ne prve in najbrža tudi ne zadnje nerodnosti.— Rad pa priznavam, da se je ogromna večina prebivalstva nasproti gostom korektno vedla. Toliko mi se je zdelo vredno pripomniti resnici na ljubo, k Vaši notici. T je 2 a 1 k i izletnik C. kr. avstr. državne železnice. Glasom razglasa priobčenega v „AViener Zeitung* se razpisujejo za gradnjo lokalne železnice Do-mažlice-Taliov od km 0'0 do km 699t> potrebne naprave, dela in dobave proti nameravani pavšalni odškodbi. Tozadevne ponudbe se sprejemajo najkasneje do 16. junija 1908, 12 ure opoludne na c. kr. železniško stavbenem ravnateljstvu na Dunaju VI Gumpendorterstr. 40 v poo-blastilnem imenu koncesijonarjev lokalne železnice Domažlice-Tabov. Pogoji in drugi pripomočki se lahko vpo-gledajo na imenovanem ra nateljstvu. Vpokojencem niže državne službe. Vpo-kojenci nižih drž. služeb v Trstu so sklenili skupno nastopiti za zboljšanje svojega revnega položaja kakor posledic,) prenizko odmerjene pokojnine. Na na*o prošnjo se je pridružil na^im prizadevanjem g. dr. Josip Mandic, predsednik „N. d. o." Bil je naš referent in podpiral nas je v vsem kakor smo želel'. Požrtvovalno nam je priredil vso kakor je bilo potreba. Na taki prijaznosti in trudu mu izrekamo na tem mestu najpr'srčaejo zahvalo. Odposlali smo nn jugoslovanski klub (predsedeiku Ivčeviću) spomenico z nad 40'» oodpi->i iz glavnih mest; v naših jugoslovanskih deželah: iz Trsta, Gorice, Z lra, lif-.ue itd. Mi smo so svoje .ti ni A- .. . .u potrebne važne korake i:; .iiodiii s:ri , smo obljub'i-' iz.avjh : . ' " !.. T .ko sn.o š'i tum v deputaciji do drž. poslanca d.ra Rvbara, ki n.:9 jo z lo j ri^zno vspr jel Ur nam obljubil, da na? h j p dpiial v naših stremljenjih. Ti ni pol m pa se cbrao;iruo t-;di dc druzih gg. d;žavnia po 'a icev, i Ju ti sl07ccr,kih in hrvatski, ^ p oš:/jo, r.r.j naiu g:na reko na naših opravičenih prizadevanjih. r. Ar.icni:č. Slovers'ifm irgovcctn z jestvin jpi.uik pri vi, da je vse to neutemeljeno obrt'rovanje, k jti v istem sodu da jo Čuk vozil grozdje in vino tudi meni. To d-* je najb i i doka.', d.\ v teiu soda se ni vozil gnnj, tor j da sem jaz obrekova'. Na to odgovarjam Rea sem šel ua Oue.it-3 k vaškemu načelniku. In res je, da sem o^nil, da se vozi voda tudi v sodih, v kater;" te ^e prej vozil gnoj. Ni pa res, da bi L.l jaz reko', daje tak ravno Čukov sod. D^ pa se 3 Cukovim sodom ne Bine več voziti voda, je vzrok ta, da so pripeljali v Trebce dva nova magistratov* soda z^i dovažanje vode. Torej zopet ni nikako krivda na strani. Dopisnik poživlja tari vašega načelnika na Opčinah, naj poskrbi, da bo kontmirar. tudi sod v mojem hlevu, k~r da btotako ni raben za prevažanje vode. To da zahtevajo zdravstveni interesi. Tudi to so soma podt.luu ja. Dotični sod je eden tistih dveh noviii sodov, ki ,u jvi magistrat poslal ravnokar v Trtbčo za prevažanje vode- Enega tth 3t>doY rabi'u ja7, drugega Andrej Možina. Vsa jeza prihaja cd t ori i, da "]e naš uofi trebenski vaški načelnik S'iickler dc»e Janjim voznikom odvzel dovažaiije vode. Ali, kaj morern jaz za to ? Iz vsega je razvidno, da nisem jaz nič žalega storil Čuku in da napada po krivici. Za vse, kar Eeai govoril pri vaškem načelniku in kar trdim tu. bom lahko odgovarjal na v^aki oblasti, ako b.mi pozvaii v to, kakor mi žuga dopisnik. •J e i n e j K r a 1 j, p. d. Sček. Slovenska knjigoveznica v Tr3tu. Kakor nazuanjeno, otvoril je te d:.i v Tntu, y u!:ci Cecilia št. 9, Anton Repenšek, bivSi vodja knjigoveznice A. / / / JU . , / // ' // / ' zar;amo slavno tržaško občinstvo na prvo -arodno dirko, ki se bo vršila na binkošfcni podlagi tega pravoreka de1 jek. Notančni vzporud, gkdo odhod* (oproščena, vlakov se objavi pravoča3no. Nadalje opozarjamo gg, čknn in kdor se hoče vpisali v društvo, da je odhod iz Trsta v poncdeije^ 3. t. m. točna cb 7. uri zjutraj. Zbirališča ca varna „Commercio". Redniki: Josip Muha . .Ju-t Sosič. Na obilno vdeležbo ulj u duo Obravnava je končala pozno v no Društvene vesti. i V novem skladišču zgotovljenih oblek za : dečke (vorjal J? JC Ul M £ -iELSl sl a odbor Trž. ko], društva, „Balkan4 V iutrišnii številki priaesamo natančno porodilo. Na slavnost pevskega društva Slovan" ^ Padriču se ie prijavilo še 22) pevsko dru-otvo ..Dra:rau iz O.loka. to; m Fzlet v Drago. N. kateri pevci in pe?ke d. š va „Kolo" priredijo na Binkoštno nedeljo celodneven izlet v bližnjo I tro. O lliod Rhrni 7hnr riramatirnpna društva 9« ip !izPrcd »Narodnega doma* ob 4. uri zjutraj, Opcni zDor cramaticnega društva se^ j DOtem neS ftez Katinaro do Dr:ige. Izletniki T "m0CleI č;t2lmskl dMrTi ^T^1 ki Želo iti Zjutraj, u ne peš se lahko pope-ndezb-. Shod _ se je zakl,u6il po 11. uri. Lejo z drža^0 ^iezll;Co ob 5 uri in 30 min. i in ob 7 uri in 20 iu. Kdor želi priti popoludne mo;9 editi z vlakom ib 2 uri 15 min. i Izletniki bodo gostovali v krčmi gosp. Čoča. i Prijatelji „Ko'a"* — dobrodošli ! Odbor pevskega drušiva ..Ilirija" prosi TRST, ulica Scorzsria čtev. 4 ulica Arc^i. Uprava Zveze bančnih in hranifničnih vse 8vojc pevcG m pevke, naj se r»?dno "vde- 'S prmHi in OuJeke iz dobrega Llaya za moške K 14, 18, in ve< Obleke iz dobrega biaga za dečke K 10 —, 12 53, 15 50 Bele in barvane obleke za birmance K 9, !0"5J3, 12*50 i Platnene mornarske oblečice od K 240 naprej. Črni jopiči iz orieansa K 3*20, 3*60, 5, 7, in 9 Beii jopiči za brivce in slaščičarje K 3 39. Izdelujejo se cbleke po meri. T3ST ? »n vec. več. m m j I? uradnikov v Avstriji, Skupina tržaška- ie : hžujejo pevcih vai, posebno včeraj odposlala upravam mestnih denarnih----—-- zavodov, dogovorno s poverjeniki tržaškega posojilnica in hranilnica nega urad^i=tva in kar že vec časa normalno sedaj, reg. zadruga z omejenim poroštvom VABILO na sosluje v raznih uglednih mestnih zavodih. Županstvo občine Dekani nas prosi naj t po zorim o cenjene čitatelje, da je bilo v v oglasu, s katerim 83 razglaša javna dražba i za gradnjo novega župnišča v Tmjaau, priob- j ?°aemu v n. V.m ii^tu v nedeljo ia ponedeljek dražba* juuija^doe-im^e^mira da | XUL FSfSfl« OMilS^S Z^OM nadaljevanje jo dražba 1. julije, ktikor je bilo tudi "iskano v terek in sredo. ki se bo vršil dražbo° ^^ ^^ ^ reflektiraj o na y net|eJj0j 14. junjja t. 0b |Q. predp. Cd Sv. Jakoba. Naši vrli mladini, ki se zbira v „Čitalnici", treba dati vse priznanje, i v veliki dvorani v lastui Liši (Piazza tlelJa Cp.sorma 2;. Kjer le more, se ta mladina vdeležuje v prvi Trsti narodnega dela in se žrtvuje pri tem. j ili pomoči je, žalibog, nima od nikjer. Pri | olikem Številu Slovencev pri sv. Jakobu bi morala „Čitalnica" imeti vsaj par sto udov. a jih kljub neznatni udoini (30 stot. me sečno, če sem dobro informiran) šteje okolo 60 pravih udov. Sedaj si je „Čitalnica" j DNEVNI PvP:D : 1. Volitev načelništva. "2. Volitev nadzorstva. TRST. dne 4. junija 1908. Načelništvo. Na rednem obenem /.boru, sklica nem v drugo 31. maja t. 1. se nista rešili gornji 1--------j- — -1-J r----r. |jjj0 gjjleujeno, rednega obč-zbor bo torej OPOM.UA ■i pomočjo te mladine sezidala lep gledališki \ točki dnevnega reda vsled cesarje oder, kjer roisli prirediti več predstav in ve- i da se ima vršiti nadaljevanje XVI. aelic. Nadejam se, da bo slatno objinstvo »gji^^b^eln^vu/LSikov. vedelo ceniti trud m žrtve te mladine in da ........................................... - oiihite na Binkoštno nedeljo v obilnem šie-x predstavi rDivjega lovca". Poleg lepega ižitka bomo imeli p ijetno zavest, da smo :u ji mi pripomogli „Čitalnici" do vspehov na nje kulturnem stremljenju. Tržaška maia kronika. Soprog brez srca. Marija Parenzan, sta-! aujo Giacisiio EasSSsasa Št. 8 (Prej v ul. delle Le^na) prodaja oblek, poursnikou, palefot in hlač Naj finej e Magfo. i M Si S t ^^vlA Cend čudovito nizka ! O priliki birme - v prodajalnici ——— Vito de Gioia ulica Sau Sehastiauo 2 Veliki popustki \'eliki popustki Pozor m nasloii! nogo denarja prihrani :: lahko vsak gostilničar in vinski trgovec, ako rabi popravljanje skisanega vina prašek od kemika RONCA, kateri pokvarjenemu vinu v=o kislino odvzame. — Omot dovolj za iO hekt. vina kron 7 . Dobiva se le pri: IV. SCHDSTES-Iu, Trst, ul. Gaetano Sonizett! 5 Razpošiljatev po povzetju. TELEFON 855, solidsio in eiegs^tsio po zmernih cenah Srebrna ura remontoir z zlato verižico remontoir z srebrno veriž. gl. 14-50 „ 4-90 Direktni dovoz štajerskih kokoši in ujetega tiča tožba ali pravzaprav 14 jajc. Specijaliteta: GraSk« Pralards. u etih tičev, ki so predsinočnjem pevali po mestu : evo nespremenljive točke j v spremenljivosti male tr/aške kronike. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanlle it. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v Kdor hoče potovati hitro in lepo V AMERIKO, naj se vozi s pamiki največje svetovne družbe Seuerno-neinšiii:::: Lloud u Bremena. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. New-York traja santo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat V tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodt od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da sc okoristi prilike potovati ceno in lepo. == CENE ZMERNE. —- Ha ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamoro dobiti « Truta pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina Stran IV »EDINOST« Stv. 155. V Tretn, dne 5. junija 1SC& bliža čas koncerta v Dutotljab, da bomo mogli dne 21. junija tem velifiastneje nastopiti. Srdeč po predpripravah, obeta biti koncert v Dutovljah dne 21. junija ▼ senci ato-letn h kostanjev v Brcih zares nekaj veličastnega : upamo da nas počasti tega dne mnogo tržaških Slovencev, a tudi naii bratje Kra-ževci gotovo ne izostanejo. Torej na veselo svidenje v nedeljo dne SI. junija ! Dramatični diletantje v sv. Križu vpri-zore na binkoštno nedejjo v dvorani gosp. Magajne veseloigro v dveh dejanjih „Zupanova Micika" in žaloigro v enem dejanju „Rešitelj svoje babice". Pri in po predstavi bo svirala sv. Križka godba. Darovi. . Šentfiorijanski farizeji" narodno desetino za možko podružnico sv. Cirila in Metoda 10 K. Za moško podružnico sv. Cir. in Met. je daroval gosp. M. Primožič K 1, za slov. ljudske knjižnice K 2, g. Fran Sturm mesar v Kozini nabral K 5'10 za isto podružnico. Te srote hrani uprava. Vesti iz Goriške. Iz Kobjeglave. Kakor že objavljeno v „Edinosti", priredi naše pevsko in bralno društvo „Kraški slavček^ svojo veselico na Binkoštni ponedeljek t. j. 8. t. m. V ta namen smo se obrnili do nekaterih bratskih društev s prošnjo, da bi sodelovala na naši slavnosti. In res: odzvalo se je bralno in pevsko društvo „Štanjel", bralno in rtevsko društvo „Branica** in pevski zbor iz Š ma rij na Vipavskem. Vsako društvo bo pelo po eno pesem. Najvažnejše je pa za nas to, da obrnemo čisti dohodek v razširjenje ljudske knjižnice, ki smo jo otvorili pred par meseci. Na ta način si napravimo na eni strani mnogo veselja, na drugi pa napravimo korak naprej v napredku narodne prosvete. Ker ima torej veselica važen namen, obračamo se do rodoljubov iz naše okolice, kakor tudi iz Trsta z uljudno prošnjo, da nas počastijo rečenega dne s svojim prihodom. Kobjeglava je le pol ure oddaljena od postaje Štanjel-Kcbdilj. Saj je itak mnogo gospodov, ki ne vedo kam bi se napravili na isti dan. Odločite se torej do Kobjeglave, kjer se lahko razvedrite pri veselici, ali pa z dobro kraško kapljico, med kateio najdete tudi v Tomaju odlikovanega terana. Ob enem pa pomorete tudi našemu društvu s tem, da je vspodbudite za bodoče k vstrajnejšemu delovanju. V to vam kličemo: Na veselo svidenje ! _____ Vesti iz Istre. Iz socijalno-demokratičnega raja. —Iz miljske občine : Kakor znano je občina Milje edina občina v Istri in na Primorskim sploh, ki se nahaja v socijalno-demokratičnih rokah. Človek bi mislil, da bodo sodrugi tu v praksi izvajali svoje lepe teorije o jednakosti, bratstvu, da pokažejo v praksi, kako znajo skrbeti za dobro in blaginjo vseh, kako privoš-čajo jednako svobodo in jednako pravico, da se v Miljski občini pod socijalno-demokratič-nim gospodarstvom cedita samo mleko in med. — Ne bo torej škodilo, ako čitatelje „Edinosti" nekoliko pobliže seznanimo, kako izgleda v praksi tista teorija, ki jo učijo socijalisti blestečimi frazami.... Istrske občinske ceste so sploh na glasu radi slabega stanja, v katerem se nahajajo. Rekord v tem oziru pa dosezajo vsekakor ceste v Miljski občini. Za te ceste se ni brigala že italijanska komora, a Se manje se briga zanje sedanji socijal-demokratični občinski zastop. Osobito se je neki kos ceste nahajal v takem položaju, da je bila redna nevarnost, da se zgodi kaka nesreča. Župan je bil opozorjen na nevarnost, više oblastnije so pa silile, naj se cesta popravi, a vse ni nič pomagalo. Župan se ni nič zmenil dokler ni neke noči padel nekdo v prepad, ter se poškodoval, da ne bo nikdar več za delo. — Župan je bil zato radi zanemarjenosti svoje dolžnosti sodnijsko kaznovan na 1~>0 K globe, ali 10 dni zapora. Vrhu tega mora plačevati dotičnemu možu do smrti po 60 stot. na dan. In to je — socijalen-demokrat 1 Ali treba še komentarja? Menda ne! Zato naredimo za danes — piko! Velika narodna slavnost obeta se o h i n k o š t i h v RižanihpriDekanih. Že sedaj so se prijavila sledeča društva: Iz Dekan : pevski zbor in tamburaši; iz Kopra: „Istra", dramatski skup; iz Kubeda: „Skala"; iz Loke: „Slov. kat. izobraževalno društvo" ; iz Pcdpeči: „Sloga" ; iz Rižane : pevski zbor in godba ter neimenovane osebe za deklamacije. Sedaj-le pa so gotovo prijavljena še druga društva. Pričakujemo jih Se od mnogo stranij. Triurni', — pravo narodno zmagoslavje pa bi se doseglo, ako bi veselica, če že ne definitivno, pa vsaj deloma zbližala in pobratila obe v občini nasprotujoči si slovenski (pa ne klerikalni in ne liberalni) stranki, k čemur treba le nekoliko osebnega samo-zatsjevanja in potrpežljivosti._ Za tako pobratimstvo bi res ne bila ni-kaka žrtev odveč. (Vaš dopisnik ima precej upanja, da se sporazvmljenje tudi doseže. Po koncu, po koncu, zaspanci in zahajajoči gostje po mestnih in drugih gostilnah I Tu sem se podajte, k viru bistre Rižane, ki vre naravnost izpod ravnega polja pod cesto navzgor — malo višje od vasi Rižane. — ^ Pred tisoč leti so kričali na tem polju Romani (altroehe Lahi, katerih še ni bilo tedaj): „In mi jih bacimo ven, Slovene ! Tukaj, narode moj, zapoj jim po tisoč leti: „M i pa ostanemo, kakor smo bii!" — Da nas se pa ne bodo samo bali, ampak nas v reinici spoštovali, podajmo si najprej roke sami! Razlike v mišljenju naj se ne zrcalijo v zunanji politiki. Brat je Slovenec vsem Slovanom, pa naj bi bil sovrag bratu Slovencu ? !! Prihicite k nam, ampak prinesite seboj blago voljo, ker občno veselico bo sestavljal le niz veselih društev in ta društva niz veselih členov, ki se bodo neprisiljeno v svobodni naravi zabavali, prej po vsporedu, potem po svobodnem dobrem nagonu. Sodelovanje Istre pri jubilejnem sprevodu na Dunaju. Na svečanem sprevodu na čast cesarjevemu vladarskemu jubileju bo sodelovala tudi Istra. Prijavilo se je okolu 500 ljudi z 90 konji in osli. Vesti iz kranjske. Na občinskih volitvah v Radečah pri Zidanem mostu 60 v vseh treh razredih zmagali kandidati S. L. S. Vesti iz Štajerske. Zmaga dr. Hrasovca in tov. proti staj. deželnemu odboru. Upravno sodišče je razveljavilo razsodbo štajerskega deželnega odbora v vodovodni aferi, glasečo se v prilog mestu Celju, kakor zakonito neutemeljeno. Razsodba je za spodnještajerske razmere velike načelne važnosti. Zadnje brzojavne vesti. BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je vsprejela kazensko novelo v tretjem čitanju. Na to je zbornica rešila več predlog ti' čočih se lokalnih železnic ter peticij, nakar je bila seja zaključena. MULI OGLASI --1 r_________ I Mali oglasi računajo se po S >tot. besedo; naaatnotiak&n« besede se računajo enkrat T9Č. Najmanjša pristojbina 40 atotink. ^ - Plača se takoj. - J| Ionom O cnhi nemebliracki do 15. junija b I Sv" III £ SUUI postrežbo pri snažni obitelji, katera govori tudi nemško, oddaljeno k večjemu 10 do 15 minut od glavne poite. Ponudbe pod „Inšpektor" na Edinost. 812 Dnrlriicatli nazmroja svojim gostom, da pre I UIIUldCillI »tavi svojo gostilno iz ulice Pietk v ulico Giuscppe Gatteri H. 10 v soboto dne 30. maja ter se ob enem priporoča. — Fran B i r s a. 779 Ugodna prilika! ^IM&S stroji. Triletna garancija. Blago od partije. Preprodajalcem se da popust. Ulica tj. Caterina 9, dvorišče Skladišče 1, A. 813 Pn^ilnn z sobami in mesnico ob dež. cesti UOSIlinU 10 mm od drž. kolodvora, dam v najem radi družinskih razmer sposobni osebi proti primerni položnim. Maks Ličen, veleposestnik v Rihemberku. 781 tri nova poslopja _ v Portorose. Krasna lega na obrežju. Pojasnila daje lnseratni od-ddelek Edinosti. 839 Prodajo se takoj V najem se odda soba z 2 posteljama. Naslov via Farneto t>, II. nad. lin uScnlfn si Poma»a mlad trgovec s 15 Ncl ¥I3UI\U tisoč kronami, prevzemši napravljeno povzetje. Razjasnila ilaja inženjer Zivic Trgovinska ulica 2. _ Pod naslov: Belovar 27 vašo narodno dopisnico. - Naprošeni ste ponoviti takoj željo za se spoznati. 830 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST T«lefoa it. 847. - VI» della Stazione Štv. 17. - Telefon It. 7 Filijaike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na v.e kraje tu- in inosemjtva v »aprtih patentnih vozovih >a pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - iPoSillaaifi predmetov, ti se jemljejo m potovanje In prevažanje blaga na m &rme.) Sprejema ee tudi pohlitve ia ,druge preda,ate v shranilo v lastna za te pripravljena suha skladišča. PT Edini tržaški zavod za = VACUM'CLEANER". ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PREPROG Zm---— Točna postrežba in nizke cene. O priliki birme imam prodajalnico bogato založeno z urami in verižicami po cenah, da ee ni bati konkurence od K 7-— naprej, jeklenih od K 3 — naprej in budilk po K 2-60. WV Kupuje ee in menjava. -»C GlUSTO TREVISAH, urar, TRST, ulica delle Poste it. 3 § # Živinorejci! ===== Prodaja se partija — krme za živino pod ugodnimi pogoji. Naslov pove „Insor. odd. Edinosti" pod štev. 488. čržaska posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači r:;;.-:^^^