Št. 68 (15.170) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v,zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchi 6-Tel 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_* 1500 ur PETEK, 10. MARCA 1995 CISALPINA GESTIONL, investicijski skladi n rii s n banca di credito di trjeste DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova past žena preži Mile Šetinc 5x*° ™ah Vfrn\SkUn PreV0 sp^6 ustave, f Hep^? P16?™ d Ptemienin, saj . ) dovoljuje It pa Se res je, Borut Pahor o I Italiji in Sloveniji LJUBLJANA - Borut Pahor, primorski poslanec Združene liste in predsedujoči odbora za mednarodne odnose v slovenskem državnem zboru v daljšem pogovoru z novinarjem Repubbke Boštjanom Lajovicem analizira posledice italijanske odločitve, da pristane na pogajanja Slovenije z Evropsko zvezo in ocenjuje, da utegne biti cena italijanskega »da« višja, kot je bilo razbrati na začetku. Vsekakor gre po Pahorjevi oceni za Se en velik preizkus za slovensko politiko. _ T , . Na 13. stram ■ Banka Italije zamenjala | upravitelja Kmečke banke GORICA - Na Kmečki banki sta včeraj prevzela posle dva nova upravitelja, ki ju je guverner Banke Italije imenoval z odlokom 6. marca, da bi zapolnil vrzeb v komisarski upravi po odstopu dveh njenih elanov. Iz tričlanskega nadzornega odbora je moral odstopiti milanski odvetnik Guido Viola, ker je prejel jamstev-no obvestilo zaradi domnevne vpletenosti v pranje denarja ene ključnih osebnosti podkupninskih afer v Lombardiji, Mattea Carriere. Violo je med nadzorniki Kmečke banke nadomestil prof. odv. Francesco Capriglione. Guverner Banke Italije je hkrati zamenjal tudi enega od obeh izrednih komisarjev. Računovodjo Claudia Ansel-mija, ki ni vpleten v nikakršne škandale, pac pa je kot razlog za odstop navedel družinske težave, je včeraj nadomestil prof. odv. Leonardo Di Brina. Na 11. strani JUTRI SEJA STRANKINEGA VSEDRŽAVNEGA SVETA Ljudska stranka se pripravlja na odločilni politični obračun Levica: baza je z nami - Buttiglione pa sploh ne popušča Nekdanji tržaški župan Staffieri oktobra pred sodnike LJUBLJANA Sokoli ščitijo svoje ime LJUBLJANA - Namera Lapove Slovenske nacionalne desnice, da v okviru svoje politične stranke organizira športno-rekreacijsko društvo Slovenski sokol, je botrovala včerajšnji ustanovitvi Sokolske zveze Slovenije. Zvezo so ustanovila sokolska društva, ki želijo tako pravno zaščititi ime sokolov in ki menijo, da sokolstvo ne sme biti povezano z nobeno stranko. (M. B.) RIM - Jutri bo najbrž padla odločitev o usodi Ljudske stranke. Tajnik Rocco Buttiglione, ki je za aprilske upravne volitve v sredo sklenil sporazum z desnico, je v primeru poraza napovedal odstop. Levica, ki ga burno kontestira, pa se v primeru tajnikove politične zmage že pripravlja na ustanovitev nove katoliške stranke. Bivši zunanji minister in predsednik poslanske skupine Nino Andreatta govori o nevarnosti razkroja stranke in označuje Buttiglionejevo potezo za pravi politični samomor. Levica je tudi trdno prepričana, da ima za sabo strankino bazo, kjer pa je' že opaziti prve znake zmede in zbeganosti. Na Severu in v srednji Italiji je Ljudska stranka že sklenila okvirne volilne dogovore z Demokratično stranko levice in se - na deželnih volitvah -tudi sporazumela za skupne predsedniške kandidate. V Fulaniji-Ju-lijski krajini pa je na tem, da podpiše volilni dogovor s Severno ligo. Na Jugu pa se večji del stranke nagiba za volilno in politično sodelovanje z desnico. Buttiglione je včeraj odločno zanikal vsakršno vmešavanje Vatikana v življenje in na odločitve Ljudske stranke, Čeprav so znane njegove zelo tesne vezi z visoko cerkveno hierarhijo. Vmešavanje so zanikali tudi v Vatikanu. Na 2.strani TRST - Nekdanji tržaški župan Giulio Staffieri se bo moral zagovarjati na tržaškem kazenskem sodišču, pod obtožbo opustitve dolžnostnih dejanj, ker ni poskrbel za prisotnost tolmača za slovenski jezik na sejah rajonskih svetov za Rojan, Greto, in Barkovlje ter za Sv. Ivan in Lonjer. Tako je včeraj dosodila sodnica za predhodne preiskave Alessandra Bottan Griselli. Nekdanjega župana sta sodišCu prijavila slovenska rajonska svetovalca Aleksander Furlan in Edi Krapež potem, ko nista v zakonsko predvidenem roku prejela nobenega odgovora na njuni pisni vprašanji, zakaj ni občina poslala tolmača za slovenski jezik na seji rajonskih svetov. Na 4. strani Na Deželi včeraj avdicije vseh ezulskih organizacij TRST - Združenja istrskih optantov so na včerajšnjih avdicijah v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine spet zahtevala aktivno soudeležbo na bilateralnih pogajanjih med Italijo in Slovenijo. Po začetnih protestih, so tudi najbolj nacionalistično usmerjene ezulske organizacije vsekakor nekoliko omilile politično polemiko z zunanjo ministrico Susanno Agnelli, tako da včeraj v deželnem svetu ni bilo slišati odločnih nasprotovanj nad umikom veta nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v EZ. Predsednik Zveze begunskih organizacij odv. Paolo Sardos Albertini je delil deželnim svetovalcem italijanski prevod člena 68. slovenske ustave in dejal, da tujci v Sloveniji lahko že sedaj kupijo nepremičnine. Za rešitev problema je po njegovem navadni zakon, ki ga slovenski parlament lahko odobri v zelo kratkem Času. Najbolj odprta stališča do Slovenije sta zagovarjala predstavnika kulturnega krožka istra Marino Vocci in Livio Dorigo. Na S.strani Dvojno slavje Slovenskega stalnega gledališča z Jurčičevim Desetim bratom TRST - S postavitvijo Jurčičevega Desetega brata, ki ga bodo premiersko uprizorili drevi v Kulturnem domu, je Slovensko stalno gledališče želelo proslaviti kar dve pomembni obletnici. Slovenski teater je namreč v tržaški dvorani Penice leta 1945 svojo petdesetletno pot začel s priljubljenim Desetim bratom, s tokratno predstavo pa se SSG vključuje v okvir praznovanj 150-letnice Jurčičevega rojstva. V tokratni postavitvi nastopata tudi dva igralca, ki sta, seveda z drugimi vlogami, sodelovala že pri predstavi leta 1945 (foto KROMA). Na 15. strani Danes v Primorskem dnevniku Tudi včeraj niso našli plutonija Medtem ko tudi včeraj niso našli v Adizi dveh zabojev s plutonijem, so izvedenci prepričani, da je vsaka bojazen zaradi onesnaženja neupravičena. Stran 2 Boris Gombač ne predstavlja SL Tako v sporočilu za tisk zagotavljata predstavnika devinsko-nabrezinske sekcije SL Rajmund Carli in Lucijan Kocman. Stran 3 Odbornik Zoppolato na KZ Deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppolato je včeraj obiskal Kmečko zvezo, katere predstavniki so ga seznanih z glavnimi problemi Krasa in kmetijstva na Tržaškem. Stran 4 Umri je msgr. Lojze Škerl Po krajši bolezni je vCeraj v Trstu umrl msgr. Lojze Škerl. Dolgo let je bil Škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem. Stran 5 Profesorji v bran Goriškega sklada Goriška trgovinska zbornica je komisiji profesorjev pod vodstvom prof. M. Prestamburga naročila Studijo o Goriškem skladu in paketu Altissimo, ki bo prenehal veljati konec leta. „ JUTRI SEJA STRANKINEGA NACIONALNEGA SVETA GENOVA / NA SIMPOZIJU O PERESTROJKI Levica v LS pripravlja spopad z Butliglionejem Zmeda in zbeganost med deželnimi voditelji Gorbačov noče končati v arhivu Nekdanji sovjetski voditelj še vedno upa, do se bo njegovo vizijo prej ali slej uresničilo prej ali slej RIM - Jutrišnja seja vsedržavnega sveta bo odločilnega pomena za sam obstoj Ljudske stranke. Tajnik Rocco Buttiglione je tudi vCeraj nekajkrat ponovil, da bo takoj odstopil, Ce bo svet zavrnil volilno zavezništvo z desnico, notranja levica pa napoveduje »bitko na nož« in v primem poraza 2e snuje novo stranko. Buttiglione ima po neuradnih vesteh za sabo večino članov osrednjega vodstva, levica pa bazo in krajevne voditelje, med katerim si vsekakor že utirata pot zmeda in zbeganost. Levica je prepričana, da bi bil volilni sporazum s Silviom Berlusconijem in z Nacionalnim zavezništvom pravi samomor, ki bi v nekaj dneh popolnoma pogubil Ljudsko stranko. V to je trdno prepričan načelnik poslanske skupine, bivši zunanji minister Nino An-dreatta, ki je med najbolj vnetimi nasprotniki tajnika Buttiglioneja. An-dreatta in somišljeniki upajo, da se bo baza množično uprla napovedanemu dogovoru z desnico, kar se je doslej le delno zgodilo. Na Severa in v srednji Italiji so strankini voditelji na strani levice, na Jugu pa - kot kaže - ne nasprotujejo sodelovanju s Finijem in Berlusconijem. Buttiglione medtem trdovratno vztraja na svojih stališčih. Tajnik je včeraj odločno zanikal novinarske vesti, po katerih je volilni dogovor z desnico »blagoslovil« sam Vatikan. Gre za laži in natolcevanja, je dejal Buttiglione, ki pa je vedno vzdrže- val zelo dobre osebne (in politične) vezi z visoko cerkveno hierarhijo. Vmešavanje v italijanska politična dogajanja je včeraj s skopim sporočilom uradno zanikal tudi tiskovni urad Vatikana. Berlusconi in Fini sta seveda Se dalje navdušena nad Buttiglione}evim zasukom na desno. Vodja »Forza Italia« in Fininve-sta, ki v tem času ne preživlja najboljših trenutkov, seveda upa, da ga bo Buttiglione podprl tudi na parlamentarnih volitvah, zato pa bo moral počakati vsaj na razplet na jutrišnjem zasedanju vsedržavnega sveta Ljudske stranke. Fini je glede tega, kot vedno, previdnejši in se zadovoljuje že z dejstvom, da je tajnik LS politično le- gitimiral Nacionalno zavezništvo kot moderno evropsko desničarsko stranko. Buttiglionejev sklep je seveda ohromil priprave Ljudske stranke na deželne in upravne volitve, ki bodo 23.aprila. V nekaterih deželah na Severu in v srednji Italiji je LS že dosegla okvirne volilne sporazume z Demokratično stranko levico, ponekod (kot npr. v Furla-niji-Julijski krajini) pa s Severno ligo. V nekaterih deželah so se že sporazumeli tudi za skupne predsedniške kandidate, ki sedaj morajo čakati na razvoj političnih dogajanj. Tajnik je zmešal štrene tudi levici, kjer edinole Stranka komunistične prenove pozdravlja »politično razčiščenje«. V krogih DSL seveda upajo, da bo jutri prevladala levičarska komponenta oziroma, da se bo večina Ljudske stranke opredelila za resnično sredinsko usmeritev in da bo predvsem podprla Romana Prodija. Kandidat za ministrskega predsednika se je doslej izognil vsakršnemu direktnemu poseganju v razburkano življenje Ljudske stranke, a je naglasil, da si bo še dalje prizadeval za utrditev politične sredine, ki popolnoma izključuje vsakršno možnost (tudi volilnega) sodelovanja z desnico ter se kvečjemu nagiba k zavezništvom z zmerno levico. Prodi bo v prihodnjih dneh začel politične shode po vseh večjih italijanskih mestih. Nekdanji sovjetski državni in partijski voditelj Gorbačov. (AP) VREME / SNE2NI METE21 V ALPAH, NA APEN1IH IN CELO V NI21NAH Zima ponovno pokazala zobe RIM - V noči na četrtek je severno Italijo in naše kraje prešla hladna fronta, ki je povzročila izdatne padavine s sneženjem v višjih legah. Nočne zaplete pa so napovedovale že predsi-nočnje vesti o sneženju v Turinu in Milanu. V naslednjih urah se je položaj še poslabšal. Najhuje je bilo na apeninskem odseku avtoceste med Bologno in Firencami, kjer je začelo močno snežiti nekaj minut po polnoči. Metež je presenetil cestarje in šoferje tovornjakov, tako da so ti obtičah celo na položnejših odsekih avtoceste. Metež je prenehal ob 3.uri, ko se je zasneženo cestišče spremenilo v pravo ledeno ploskev, tako da je bila avtocesta več ur zaprta. Položaj se je nekoliko izboljšal šele ob zori, ko se je temperatura nekoliko dvignila. Ob 17.30 pa je prometa policija poročala, da je na bolonjskem odseku avtoceste kolona tovornjakov in avtomobilov še vedno dolga 8 kilometrov, tako da se je položaj normaliziral šele v poznih dopoldanskih urah. Zaradi snega je obvezna zimska oprema za vsa vozila, ki se podajo preko apeninskih prelazov (državna cesta 63 na prelazu Cerreto in državna cesta 12 med prelazom Abetone in Pavullom). Podoben položaj je tudi v Alpah, kjer pa novo sneženje ni presenetilo cestarjev kot na Apeninih, ker so vsi sneg pričakova-li. Tu so takoj posegli s plugi, ce- ste pa posipali, tako da so pre-prečili poledico. V Furlaniji-Julijski krajini je sežilo na širšem območju Trbiža in v Kamiji. Zimska oprema je obvezna za vsa vozila, ki so namenjena na Nevejsko sedlo, na Mokrine in na prelaza Lavardet in Monte Croce Camico. Seveda je zimska oprema obvezna tudi na dragih gorskih cestah Furla-nije-Julijske krajine Novi sneg pa je še povečal nevarnost snežnih plazov, tako da bodo morali v prihodnjih urah preventivno zapreti za promet marsikatero gorsko cesto pod izpostavljenimi pobočji. Gorske reševalne službe že opozarjajo sobotne in nedeljske smučarje, naj za konec tedna smučajo le na organiziranih smučiščih in naj se ne podajo na turno smuko. Vsi se namreč bojijo, da bi tudi to nedeljo kot prejšnjo snežni plazovi terjali nove žrtve. Ze danes se bo namreč z dotokom bolj suhega zraku vreme izboljšalo, tako da za soboto in nedeljo pričakujejo pravi naval v zimskošportnih središčih. Z dvigom temperature v soboto in nedeljo pa se bo nevarnost snežnih plazov še povečala, ker se novi sneg ni oprijel podlage. V noči na četrtek pa je bila civilna zaščita zaskrbljena tudi za reke, ker je obstajala resna neva-rost poplav. K sreči se je včeraj dopoldne položaj izboljšal, tako da je večina rek že začela upadati. GENOVA - Nekdanji Dvjetski državni in p31, ^jski voditelj Mihal. drbačov, ki se v GencM ženo Raiso udeležuj6 impozija »Od per6 'etovmh ravnotežij«-j ieraj jasno povedal, n Dče končati v zgod0 nskih arhivih. Po nje Dvem ga je usodn0 aključje postavilo na do ene od najpome®0 ajših velesil v trenutku-3 je dozorel čas za vrst form. »Na žalost nu nl spelo uresničiti vsega-jrestrojka se je preki® v kritičnem trenutku-ar se danes dogaja usiji je negacija per6' rojke v njenih ključ® ičkah. Za Rusijo so se anji trenutki izredn0 ramatični,« je še pove al oče perestrojke. Gor ičov je obenem izrazi panje, da se bo od nje i začeta perestrojka rej ali slej uresničila ® rikazal načela svoje P° tične vizije. Ta načeta 3 predvsem človešK inote, spoštovanj6 ogije do politike ® rmiranja), medna lo sodelovanje in na to vanj e vsem totali im režimom. •ed simpozijem se J 3acov na genovske® opališču poklo® ninu na ruskega p® nskega poveljnik ora Politajeva, ki s, okvira brigade Sen roril v Dolini Bon® Dbiskal je tudi g6 ski obrat Ansald® se je sestal z vods ^ in delavci. Žani®3 i rt o Ttr>rw-J X70cxm TTl 0+* RIM / SKRBSTVO r VERONA / MEDTEM KO SE PREISKAVA NADALJUJE n RIM / SKLEP SODSTVA Avtonomni skrbstveni zavodi negativno ocenjujejo srečanje z ministrom za delo Gasilci so tudi včeraj zaman poskušali v Adiži najti odvržena zaboja z radioaktivnim plutonijem Izvedenec ANPA Antonio Susanna je prepričan, da je zaradi minimalnih količin vsaka bojazen neupravičena RIM - Brez vsakršnega haska. Predstavniki skrbstvenih ustanov zaposlenih v tako imenovanih prostih poklicih so negativno ocenili izid srečanja z ministrom za delo Trenom. Do sestanka je prišlo na izrecno željo avtonomnih skrbstvenih zavodov po izjavi ministra za delo, da namerava z reformo pokojninskega sistema uvesti tudi skupna osnovna določila za vse sektorje. Skrbstveni zavodi so takoj negativno ocenili ministrove izjave, po včerajšnjem sestanku pa je predsednik skrbstvenega zavoda novinarjev INPGI Orlando Scarlatta nakazal možnost 4 dnevne stavke novinarjev. Minister Treu je rekel, da je zaskrbljenost avtonomnih skrbstvenih zavodov pretirana. Dejal je tudi, da ne namerava »nikomur ničesar vsiliti«. Ce ima posamezen zavod spravljene rezerve, mu jih nihče ne bo odvzel, skrb vlade je le v tem, da v srednjeročnem obdobju vzpostavi ravnovesje. Po njegovem mnenju namreč so nekateri zavodi trenutno finančno zelo trdni, ker skrbijo za majhno število upokojencev, ko pa se bo razmerje spremenilo, bodo tudi oni zabredli v težave. Takšno logiko so odločno zavrnili predstavniki avtonomnih skrbstvenih zavodov. Po njihovi oceni si vlada prizadeva le, da bi avtonomnim ustanovam pobrala denar in ga vključila v posebne fonde zavoda MPS. Istočasno pa so tudi zahtevali, da bi neposredno posegli v pogajanja o pokojninski reformi. VERONA - Kakih trideset gasilcev se je tudi včeraj zaman trudilo, da bi v Adiži našli lesena zaboja s svinčenimi tulci, v katerih je bil skrunjen plutonij 239. Zaboja je z nekega mostu v občini Belfiiore pri Veroni odvrgel 29-letni Nicola Todesco iz San Bonifacia (Verona), potem ko je z nožem ubil trgovca Paola Beltrameja iz Vicenze. Gasilci so včeraj z mostu vrgli podoben zaboj, da bi vsaj približno ugotovili, kam sta končala prava zaboja, a tudi ta poskus ni obrodil zaželjenih sadov, tako da nekateri že domnevajo, da sta zaboja končala v morju. Po začetnem preplahu, plutonij je namreč med najnevarnejšimi radioaktivnimi snovmi z najdaljšo razpolovno dobo, je direktor za radioak-tivo varnost pri Italijanski agenciji za okolje (ANPA) Atonnio Susanna pomiril duhove. Po njegovem je nevaro-st minimalna. Ze z navadnim računom je jasno da 4 grame plutonija raztopljenega v takih količinah vode, ne predstavljajo nobene nevarosti. Susanna je obenem omenil, da je plutonij skrajno nevaren, če ga vdihujemo, precej manj, če konča v vodi, ker zaradi izredno visoke specifične teže ni topljiv. Vsekakor pa ANPA skrbno nadzoruje Adižo in morsko vodo ob njenem izlivu. Susanna je obenem pomiril ljudi tudi ob primeru, da bi plutonij končal v ribje organizme. Ta snov se po njegovih besedah ne veže v ribjem mesu, temveč se deponira v ribjih kosteh, teh pa ne jemo, tako da ni nobene nevarnosti. Medtem se v največji tajnosti nadaljuje preiskava. Vesti so torej do skrajnosti pomanjkljive. Izvedelo se je le, da so karabinjerji izvedli več hišnih preiskav na domovih oseb, ki so večkrat potovale v Bolgarijo. V sedanjo preiskavo se je vključila tudi italijanska tajnoobveščevalna služba, ki bo sedaj poskušala ugotoviti, komu je bil namenjen radioaktivni material. Po zadnjih ugotovitvah naj bi ga iz Italije tihotapili v Švico. Enricu Nicolettiju so zaplenili vse njegovo bajno premoženje Iz oderuha je s pranjem denarja pos/^f pravi bančnik organiziranega kriminal RIM - Z ukazom rimskega sodstva so z organi2® nim kriminalom povezanemu rimskemu poslovne Enricu Nicolettiju zaplenili dobršen del njegovega pr moženja v Italiji. Na včerajšnji tiskovni konferenci rimski državni pravdnik Michele Coiro povedal, da J katastrska vrednost zaplenjenih nepremičnin 800 ®‘ h j ar d lir, realna vrednost pa vsaj petkrat višja. Med 23 plenjenimi nepremičninami je Hotel Paradiso v tecatiniju Terme, Hotel San Martino v Mevegalu (o luno), rezidenčni kompleks v Pascasseroliju in P stanovanj v Pontecorvu (Frosione). Poleg zemlj®0 , drugih hiš pa so Nicolettiju zaplenili tudi nekaj iP suznih avtomobilov, in sicer, po en mercedes, B® in porsche ter dva ferrarija. Kot je povedal sodnik Coiro: »Zločinci z la®16 je,su prenašajo zapor, a ko se jim zapleni premoženj d20' t nemočni, ker se jim odvzame orožje, s katerim nai , rajejo teritorij.« Z včerajšnjo zaplembo so po njeg0 0 trditvah finančni stražniki onesposobili pome®0, »finančno agencijo«, ker je Nicoletti v poslovnih stip tako s kamorističnima klanoma Galassovih in A* ^ rijevih kot s sicilsko mafijo. S svojim premoženje® dejavnostjo je torej z lahkoto pral umazani denar P nih zločinskih dejavnosti. Coiro je obenem pouu ^ da je Nicoletti znan v rimskem podzemlju, ker se J^_ svojimi oderuškimi posli od prekupčevalca z uk® nim blagom povzpel do velikega finančnika. J^ŽAŠKA uprava / ASOCIACIJA SLOVENIJE V EZ TRST / SPOROČILO ZA JAVNOST NOVICE Občina podpira vladno usmeritev Nacionalistična desnica je ostala spet Popolnoma osamljena - Skrb za manjšine obr^T ' Tudi tržaška j uprava poz- vpjia umik rimskega pri?nad pogajanji za Pridruženo članstvo Slo- Oril! 6 V Evropski zvezi. j]i .or župana Riccarda r f]aje namreč na vCe- osv!?-!1 Se)i Popolnoma r, L , Stališče, ki so ga Predaio^i°bCintski Tji Ver.- 02111 svetovalci L l®ske levosredinske-a ipije in Stranke ko-vJnstiCne "prenove. 1Dsko zavezništvo je, trn komunistov, t’upolnoma osamilo de- linvf0, ^1 Je resnici na 0 precej neprepriclji-Protestirala nad skle-pl rimske vlade, np zjeino predstavlja le (."otasisticni svetovalec a p l,stoCasno tudi rimski jjjs i\nec) Roberto Jvle-odst 116 8^asno zahteval cr q°P zunanje ministri-kn • Usanne Agnellijeve, J0)6 videl, daje popol-ip,^ a osamljen, pa je ran 0 zaPustil sejno dvo- c- ali '»k1 VodHnih strank, z zaporom o , begunstvom” včerajšnjih mo-Van0ev- Ni se zaključil z razkri-jn N® podkupninskega sistema Ves V. razPiranjem svinčene zavara’ ^ N akrivala in Se skriva ne-jPji a razmerja med mafijo in po-Ha r° se zakljutil z obtožbami (je .acV.n tajnih služb in Številnih mokacii>. ki so dušile politično de-Niti ln gospodarsko tržiSCe. sistp0C- • ltev za veCinski volilni sne zn n* za)ezila temačne potre-ja • 1 e’ ki lomijo ustaljena pravi-škor ■ razpoka "reže” italijanski ni ip611 k-0* hudournik zemljo in sun1r-Sn°’ .k.dai se bodo potresni slediceUm*r^ kakšne bodo po- obciit^lf °k meii imamo izostren kozit6k Za nevarnost. Na lastni Prp, Smo Pretrpeli zgodovinske vali v11)' Neposredno smo opazo-Bosi’ a. ,se je pričela lomiti Ju-posledi 1H, razumeli globinske Italii?106 zloma na Balkanu. V zakliLv ne bo zgodilo isto, bitk aCkl Potresa in današnjih gacerf3 S° ^akko boleči na dru-naein ’ p .Vendar skrajno zaostren ložaipr, rilnerjava med dvema po-v om a nam vsiljuje misel, da je gnati e v6™ trenutku lahko po-kulturn' pi(jnT gospodarski in težkn , boidožer, a je potem staviti stroj, na katerega smo pripeti. Jekleno vozilo zbeži šoferju z rok in se mora voznik prilagoditi nenačrtni poti. Bistvo političnih sporočil, ki jih poslušamo vsak dan, je enostavno: zmagovalec bo globinsko in skrajno negativno spremenil življenje poražencev. Izid prihodnjih volitev ne bo, kot je nekoč, pomenil nekaj več stolčkov za socialiste, krščanske demokrate ali pa nekaj več posluha za zahteve komunistov. Tokrat bo zareza ostra, celo odločilnejša od same politike. Berlusconijevi pozivi so osnovnošolsko jasni: nad Italijo stegujejo svoje kremplje komunisti; zatemnili bodo zasebne televizije in si ponovno prisvojili državno; zadušili bodo prosto tržišče; maščevali se bodo nad podjetniki in ubili liberalne spremembe; to bodo storili s pomočjo okostnjakov iz prve republike; Italija bo padla v nedemokratično brezno. Ne Čudim se, Ce se del Italijanov boji Kozakov, ki prihajajo iz zgodovine, da se utelesijo pred vodnjakom bazilike sv. Petra. Levica in vsa opozicija desnico opozarjata, da sta Berlusconi in Fini nedogovorna, da pehata Italijo v ekonomsko in inflacijsko brezno. Berlusconiju očitajo, da v obrambi lastnih interesov prezira splošno korist, da želi imeti vse televizije in torej monopol nad dušami. Najhujsa je kritika, da desnica želi zrušiti ogrodje socialne države in prelomiti osnovne socialne pogodbe. Dejstva Se najbolj utemeljujejo globoko skrb opozicije L: Ace Mermoua desnici. Semantično pa so sporočila očitna: nasprotna stran ne misli samo drugače, ne ponuja različnih (konservativnih ali progresivnih) opcij, ampak je nevarna in sovražna. Pravijo, da beseda besedo najde, v politiki pa mora postati dejanje. Ce bomo državljani izbirali v skrajno napetem vzdušju, bodo. prevladala Čustva in strahovi. Desnica je s svojo reklamno demagogijo sprožila proces in občutek, da izbiramo zato, da rešimo lastno eksistenco. Taksno vzdušje lahko postane neobvladljivo. Mrzlica je nalezljiva in za Berlusconijevega tekmeca Prodija, a tudi za strankarske voditelje, bo težko ubrati umirjene tone in razlagati probleme. Ne strinjam se s palermskim županom Orlandom, ko govori pred televizijsko kamero to, kar bi moral povedati sodnikom. PlaSi me Fininvestova fotomontaža, ki spreminja Orlandov obraz v rejenega Hitlerja, skratka, v osebo, ki je nagnusnejsa od fuh-rerja. Buttiglionejeva odločitev, da bi na deželnih volitvah Ljudska stranka nastopala s Polom svoboščin in torej tudi z Nacionalnim zavezništvom, ne bo umirila trde psihološke vojne. Buttiglione je poskrbel za dodatno zarezo in Se huje razklal katoličane: tokrat med dobre in slabe, med liberalne in katokomuniste. Verjetno so tudi ti manevri le površina, razburkano morje, ki prikriva premike na dnu. Razgreti toni razprave so morda le znamenje, da se lomijo nosilne vezi italijanske družbene pogodbe, ki je zapisana v ustavi in ima svoje najvisje jamstvo v predsedniku države in v državnih organizmih, ki bi morali v svobodi skrbeti, da politika ne potepta pravil igre. Dilema, ki nas zaskr-blja je, Ce bo jutrišnja Italija usodno razklana med Guelfe in Gibeli-ne, sprta med sloji, deljena po deželah in fevdih. Ali bo našla v nevihti združitev, ki ji je po fašizmu in vojni omogočila, da je vendarle naSla kohezijo za moderno ustavo in kolikor toliko zadovoljiv komunikacijski mehanizem med različnimi mišljenji, ideologijami in interesi? Vprašanje je toliko bolj zaostreno, ker so današnje ideološke parole metafore, ki prikrivajo usodnejša podtalna trenja. Ob koncu bipolarizma velesil so države po eni strani svobodnejše, po drugi pa odgovornejše za lastno usodo. Izgubile so nekatere apokaliptične nevarnosti, a tudi varnostne mreže. Ideološke teze nadomeščajo "goli” interesi ljudi in skupin: družbeni živci so "odkriti”. Ostrina italijanskega političnega jezika z ustrahovanjem prepričuje državljane, naj se opredelijo za osebne interese, kajti skupni so iluzija. Težko misel je sprožila desnica. Njena posledica je lahko ta, da bodo določeni soji iskali v desnici rešitev svojih interesov, drugi pa bodo videli rešilno bitko v levici. Skupni občutek je, da interesi drugih ogrožajo moje življenske Sanse in to, kar sem si s trudom priboril. Taksno Čutenje razjeda skupinsko pogodbo. Vidimo, kaj je podoben prerez povzročil na Vzhodu, ni nam Se jasno, kakšna bi lahko bila pot v Italiji. Italija ni država brez modrih. Pomembni gospodarstveniki, sindikalisti, intelektualci in sami politiki jasno opozarjajo na nevarnost procesa, ki se je že pričel. Ob njih pa je zelo moCna vojska tistih, ki noCejo plačati včerajšnjih grehov in vidijo lastno prihodnost v državi gradov in trdnjav z močnimi obzidji. Kdor je na varnem živi, kdor je zunaj, ga bodo napadli roparji. Izbral sem drastično prispodobo zato, da osvetlim prava politična antagonista. Italijanska bipolarnost ni veC zgolj politična. Verjetno je, da bosta na volitvah nastopila tabora, ki bosta ponujala dva povsem različna koncepta države. Desnica že danes ponuja fevdalno ureditev, kjer vsak zagrizeno brani svoje ozemlje in svoje interese. Naloga vodje je, da združuje množico individualnosti in prepričuje šibkejše, naj se pridružijo krajevnim gospodom. Opozicija lahko naglasi neovrgljivo potrebo, da se ohrani sposobnost države, da posreduje med ljudmi, različnimi mislimi in interesi, skratka, da ohranja občutek višjega skupnega dobrega. V tej dilemi se razkriva temeljno vprašanje, kakšne bodo jutri države in kakšna bo njihova vloga. Verbalni spori zastavljajo tako Italiji kot zahodni Evropi usoden vprašaj. KMETIJSTVO / SREČANJE Odbornik Zoppoloto obiskal Kmečko zvezo Predstavniki KZ so ga seznanili s problematiko Krasa Kmečko zvezo, ki se pripravlja na redni občni zbor (26. marca), je včeraj obiskal deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppo-lato. Deželnega predstavnika, s katerim je bil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, so sprejeli predsednik Alojz Debeliš, podpredsednika Robi Ota in Silvan Ferluga, tajnik Edi Bukavec in odgovoren za strokovno službo Mario Gregorič. V poglobljenem in tvornem pogovoru so se dotaknili vseh večjih problemov, ki zadevajo kmetijske dejavnosti na Tržaškem ter Kras in Kraševce sploh. Kmečka zveza izpolnjuje dvojno poslanstvo: po eni strani se zavzema za stanovske koristi, po drugi pa za narodne pravice SJovencev, saj je večina kmetijske populacije na Tržaškem slovenske narodnosti. To specifičnost so predstavniki KZ jasno predstavih odborniku ter pri tem izrazili tudi zaskrbljenost zaradi nevarnih političnih premikov v Italiji, kjer se uveljavlja tista desnica, ki je kot dedinja nekdanjega fašizma že izčrpno pokazala, kakšne namene ima s slovenskim življem. Kar zadeva odprta vprašanja, ki bodo predmet občnega zbora in na katera mora tudi dežela dati jasne odgovore, so predstavniki KZ najprej obrazložili odborniku svoja stališča glede kraškega parka, pri čemer so poudarih svojo staro zahtevo, da je treba zaščito Krasa uokviriti v globalen razvojni načrt za Kras. Zavzeh so se nato za odpravo vinkulativ-nih norm, ki onemogočajo razvoj na Krasu ter poudarili nujnost, da se celotnemu kmetijskemu območju na Tržaškem prizna status ne- SODSTVO / PO PRIJAVI Stoffieri: proces zaradi tolmačev Župan ni poslal prevajalcev v rajonske sveto KRAS / NARAVOVARSTVENIKI Deželni odbornik za kmetijstvo Zoppolato med včerajšnjim obiskom na KZ razvitega območja. Glede urbanistične politike je bilo rečeno, da mora težiti k zaščiti kmetijstva in k preprečevanju novih razlašče-vanj. Beseda je tekla tudi o cvetličarskem centru Erse na Proseku, ki bi ga bilo treba dati v upravo krajevnim cvetličarjem, ter o znamenitem deželnem zakonu 16 o Krasu in odpravi vseh zaprek, ki onemogočajo njegovo polno izvajanje. Zoppolato je zelo pozorno prisluhnil nakazanim problemom ter zagotovil propravljenost, da se za kraški teritorij, kjer živi slovenska narodna skupnost, izdela globalni razvojni načrt. Strinjal se je tudi z zahtevo, da bi kraško območje vključili v nerazvita območja in da bi odpravili razne urbanistične vinkula-cije, predvsem pa je izrazil pripravljenost na nadaljnja srečanja in poglabljanje načetih problemov. Nekdanji tržaški župan Giuho Staffieri se bo moral zagovarjati na tržaškem kazenskem sodišču pred obtožbo opustitve dolžnostnih dejanj, ker ni poskrbel za prisotnost tolmača za slovenski jezik na sejah rajonskih svetov za Rojan, Greto, in Barkovlje ter za Sv. Ivan in Lonjer. Tako je včeraj dosodila sodnica za predhodne preiskave Alessandra Bottan Griselh. Nekdanjega župana sta sodišču prijavila slovenska rajonska svetovalca Aleksander Furlan in Edi Krapež potem, ko nista v zakonsko predvidenem roku prejela nobenega odgovora na njuni pisni vprašanji, zakaj ni občina poslala tolmača za slovenski jezik na seji rajonskih svetov. O zadevi smo svojčas še obširno pisali. Nanaša se na Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382. fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Še vedno vztrajajo na parku Hudujejo se nad deželnim odborom, ker se mu je odpovedal “To je absurdna izbira, ki vzbuja začudenje in žalost": tako ocenjujejo naravovarstvene organizacije sklep deželnega odbora, ki se je odpovedal Kraškemu parku, namesto katerega pa naj bi ustanovil štiri manjše naravne rezervate. Predstavniki naravovarstvenih organizacij (Italia Nostra, Legam-biente, WWF, LIPU, Tržaška jamarska federacija, krožek Istria, ANITA in prostovoljci iz Nabrežine in Križa) so zato včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so orisali poziv za ustanovitev parka, ki ga bodo predlagali drugim skupinam, ustanovam in osebnostim in ga nato odposlali deželnemu odboru. Po njihovem mnenju se bodo s sklepom deželne vlade izničila dolgotrajna prizadevanja znanstvenikov in ambientali-stov ob močni podpori javnega mnenja. Kaj pa misli neposredno prizadeto prebivalstvo in strokovne organizacije, ki to prebivalstvo vedno branijo in zastopajo, na tiskovni konferenci niso povedali; kraško prebivalstvo je bilo vedno proti ustanovitvi parka, ker le-ta prinaša s seboj številne in težke vinkulacije za razne posege na teritoriju. Za naravovarstvenike je še vedno edina izbira le ustanovitev parka, ki po njihovem prinaša razvoj, obenem pa ščiti naravo; mnenja so tudi, da je odločitev deželnega odbora v nasprotju z interesi vseh, predvsem pa prebivalstva. Na včerajšnji tiskovni konferenci so zato napovedali, da še bodo obrnili na pristojne organe, da bi deželna uprava spremenila svojo odločitev. obdobje, ko je tržaško občino vodil melonar Staffieri. Pod njegovo upravo ni občina več pošiljala tolmačev za slovenski jezik na seje rajonskih svetov, v katere so bili izvoljeni tudi slovenski svetovalci. Svetovalcema Slovenske skupnosti Aleksandru Furlanu in Ediju Krapežu ni šlo v račun, da bi morala na sejah rajonskih svetov (prvi v sosvetu za Rojan, Greto in Barkovlje, drugi v sosvetu za Sv. Ivan in Lonjer) govoriti v italijanščini. Zato sta preko vročitve (1. decembra 1992) vprašala župana in odbornika za decentralizacijo, zakaj tolmačev ni več na seje obeh rajonskih svetov. Svoje vprašanje sta utemeljila na podlagi 27. člena pravilnika o rajonskih svetih, ki daje svetovalcem slovenske manjšine možnost izražanja v materinem jeziku, kar dejansko pomeni, da bi moral na sejah biti prisoten prevajalec. Prisotnost prevajalca ni bila nikoli sporna zadeva, saj so prejšnje uprave redno pošiljale občinskega uslužbenca, ki je bil zadolžen na uradu za prevode tržaške občine. V nasprotju s to Ze ustaljeno prakso je takratn1 župan Staffieri odločil dru- lov, v Kaiemi so ura izvuij— tudi slovenski svetovalci, ir zarjala predsednika raji"1 skih svetov ter tudi zahteva-la, naj njun protest zabeležita v zapisniku seje. Tri tedne po vročitvi pomanjkijivosn. v resmu, -je župan Staffieri z lastno okrožnico z dne 13. oktobra 1992 osebno pridržal poj* lastnim nadzorom prevajat sko službo tržaške občine, b +/-»•»-»-» i z-x ni/-/-v v-vz-tfLol men odgovorni lunKCionai, ^ paj z generalnim tajnikonj’ ki je po zakonu nosilec ou' govornosti za vodenj6 osebja. Zupan Staffieri je sk' ratka odgovoril slovenski' ma rajonskima svetovalce-ma, da očitno išče... sarneg3 sebe! DOLINA / SLOVENSKI FANTJE SLI V POSEBNE BATALJONE Spomin na dogodke pred 52 leti Svečanost pred spomenikom, nato pa skupno kosilo Člani sekcije VZPI-ANPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg so se včeraj spomnili 52 obletnice, odkar so fašistične oblasti polovile slovenske fante, letnike 1925, 1926 in 1927 in jih odpeljale v prisilne bataljone v Srednjo in Južno Italijo. Ob 12.30 so se zbrali pred občinskim poslopjem, kjer so pred spomenik položili venec; padlih soborcev so se spomnili z enominutnim molkom, zbrane člane sekcije pa je pozdravil najprej župan Marino Pečenik; v imenu domačih borcev je spregovoril Josip Lovriha, v imenu borcev s Krasa pa Janko Simoneta. Nato pa so se vsi skupaj zbrali na kosilu v Zadružni gostilni -bilo jih je preko 50-kjer so v prijetnem vzdušju obujali spomine na težka vojna leta, ki so od vsakogar terjala veliko žrtev; prijetno kramljanje se je zaključilo pozno zvečer, saj je imel vsakdo kaj povedati o tistem težkem obdobju naše zgodovi- tični dolžnosti zanimal ou • Peter Močnik, ki je bil v okv1 m svoje stranke zadolžen20 rrrr/itv-i TjiitmOTI ITT M C1 pež sta se po posvetovanju * njim odločila, da prijavita Staffierna sodišču. uuguvur namreč ne zakonskim predpisom, crrmntnn lahVn hi oa raZUl /oljenih predstavnikov. . Na včerajšnji sodn1 obravnavi pred sodnico 20 predhodne preiskave J oškodovani stranki zastop01 RpTflOU* zantevai je, naj se pruu ^ , fieriju uvede proces, ker J dejansko kršil zakon. St® fierijev pravni zastopn1 ^ odv. Esti je nekdanjega ž® pana zagovarjal v tip1® staffierijevskem slogu: z0 dil je, da je zahteva po r0^ slovenskega jezika v izr'01) nih telesih protizako® a’ ker doslej ni bil še izgk^T van zakon, ki bi to preClV}. deval. Zaradi tega bi m010^ vso zadevo arhivirati, 1 zahteval , Sodnica Alessandra B0 mnenja Razsodila je, da stajajo subjektivni in objekn ni elementi odeOV0®00 J jJMIK RIMSKEGA VETA IN VPRAŠANJE NEPREMIČNIN Ezulske organizacije imajo različna mnenja krožek istrio zelo toplo pozdravlja stališče Farnesine svet? nSednik deželne8a Uje a ^lancarlo Cruder, lQis^?Vai namestnika Mitu? Ud*n Matteo Bor-tn.,Z,° ^er načelniki sve-Malskih skupin so vCe-SD na ločenih sestankih 2r| elel' predstavnike Cp.U.Zenj istrskih begun-rna m,kr°žka Istria Te-Um'iVcdc*j )e bil nedavni zacetv mske8a veta nad Ptidn,»0m P08aiani za uzeno članstvo Slo-Evropski zvezi, 2cl a erem imajo ezulske i^enja zelo različna aenja. Zanimivo je, da sh-1 VCeraj - ni bilo merit, nasProtovanj us-stri tvi zunanje mini-7® Susanne Agnelli. Zen'Vfo3 ezulskih zdru-2,1 J 'Sardos Albertini), lia nž^nie Venezia-Giu-iu 7 aunazia (Cattalini) 6nn y.eza istrskih sku-tiaiK8^1 l^isante) so bili S°li kritični do rim-Vaii®a,sklePa in so Jroz- prentV^0’ na) 8lede ne' zaV 1Cnin in lastninske PrpHn?daie ne popušča vam' 0Venskimi zahte-Sarj1, Odvetnik Paolo deli®? Albertini je tudi Cletla planski prevod tave v slovenske us-donnZ! po njegovem že Piin Ca tuicem, da ku-Sln„ uppremičnine v njp eniji. Ljubljana po ti™ bi treben'f’f1 ustave’ P0' kon n- 6 navadni za-sj-j ’ ga lahko sloven-Zeln ir arnent odobri v ° kratkem času. H PRIPRAVE NA VOLITVE h Dolina: prva pogajanja in županski kandidati Uacrtf •lnCeV v resnici tuicni’6 nakuP nepre-morai nTv Istri, zato bi mišliat-ttallja resno raz-Skot1 0 finančnih od-nmah za optante. S Deželni svetovalci so včeraj prisluhnili tudi mnenju kulturnega krožka Istra (F.KROMA) Slovenijo bo mogoče prej ali slej najti skupni jezik, težji pa bo po Ro-vattijem mnenju meddržavni sporazum s Hrvaško, ki je pravzaprav glavni akter teh dogajanj. Najbolj odprta stališča sta zagovarjala predsednik in podpredsednik kulturnega krožka Istra, Marino Vocci in Livio Dorigo. Toplo sta pozdravila nedavni umik rimskega veta v Bruslju in izrazila prepričanje, da bo vstop Slovenije (in kasneje še Hrvaške) v Evropsko unijo močno olajšal tudi reševanje vseh odprtih problemov istrskih beguncev. Tudi Vocci je - podobno kot Rovatti - zagovarjal stališče po pravičnih finančnih odškodninah za ezule, saj bo vračanje nepremičnin res zelo težko izvedljivo. Stranka komunistične prenove, DSL, Slovenska skupnost in Demokratični forum se v Dolini že konkretno prizadevajo za obnovitev dosedanje upravne koalicije. Pogovori med strankami potekajo s pospešenim ritmom, tako da je morda v kratkem pričakovati prve konkretne rezultate. Stranke so tudi neformalno, med pogovori, namignile na nekatere možne županske kandidate. SKP je tako predlagala župansko kandidaturo Borisa Pangerca, Slovenska skupnost Al-da Stefenčiča in DSL Mi- lana Lovriho, bivši socialisti pa so že pred nekaj dnevi spet predlagali za župana Marina Peče-nika. Vse štiri stranke so vsekakor izrazile pripravljenost za skupno župansko kandidaturo, M bo morda - kot rečeno - dozorela v prihodnjih dneh. Nekateri se zavzemajo da bi skupno župansko kandidaturo podprlo skupno volilno zavezništvo, brez strankinih simbolov. Volilni zakon to dopušča, skupnega kandidata pa lahko ločeno podprejo tudi posamezne stranke. BIL JE ŠKOFOV VIKAR Umrl je msgr. Lojze Škerl Ko je msgr. Lojze Škerl pred dvajsetimi in več leti prihajal iz mesta v vas, da bi, na primer, vodil procesijo, je bilo med župlja-ni čutiti globoko spoštovanje do njega. Bil je škofov vikar, njegov namestnik, in to je dajalo vaški procesiji še poseben blesk. Ko je zapel molitev, so verniki prepoznali njegov glas: mnogokrat so ga biti že slišali po valovih Radia Trst A. Včeraj popoldne se je tisti okrogel, nizek glas spet oglasil po radiu, a le v posnetku, s katerim je urednik opremil novico o smrti msgr. Lojzeta Škerla. Msgr. Škerl bi čez poldrugi mesec dopolnil 81. leto. Po rodu je bil iz Sežane, a kmalu se je preselil v Gorico. Ze v ranih letih se je zapisal študiju teologije. Dokončal ga je na Gregorijanski univerzi nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne z doktorsko disertacijo o nadškofu sv. Savi, organizatorju srbske Cerkve. Se pred tem (leta 1941) je bil v Rimu posvečen v duhovnika. Njegova duhovniška pot je bila polna zadolžitev. Bil je stolni vikar in kaplan, vodja Marijine družbe v Rojanu, dekan stolnega kapitlja, škofov podkancler in nato tudi kancler. Več kot tri desetletja je bil katehet na slovenskih šolah v Trstu (v Rojanu, na trgovskem zavodu, na učiteljišču). Pisal je učbenike za katehezo za slovenske šole; bil je duhovni svetovalec pri Slovenski Vincencijevi konferenci; bil je časnikar. Več kot četrt stoletja je sodeloval s slovenskim radiom z vsakdanjim koledarjem in duhovno mislijo, z nedeljsko mašo, s postnimi govori. Pisal je v Katoliški glas in druge verske časopise. Vse to je bil in je počel msgr. Škerl. A za slovenske vernike na Tržaškem je bil predvsem škofov vikar. To zahtevno funkcijo je opravljal od leta 1966 do leta 1992pod tremi škofi: Santinom, Cocoli-nom in Bellomijem. Kdor je msgr. Lojzeta Škerla pobliže poznal, ve povedati, da je bil po značaju izrazito kraški človek: navidezno je bil trd, kot kraški kamen, a v njem je utripalo mehko srce. Včasih je dajal vtis, da je pretirano črnogled, pesimist, bil pa je le človek, ki se je zavedal realnosti, ki je hodil po svetu, ne po oblakih. Njegova spoznanja so temeljila na veri, a tudi na zelo rednem in vztrajnem delu. Imel je korajžo povedati svojo misel, ne pa suženjsko sprejemati, kar so mu velevali zviška. O tem se je prepričal tudi sam nadškof Santin. Nekaj dni potem, ko je bil nekoč izjavil, da se ni med vojno nikoli podal v nemško komando v vilo Neckar, je prejel pismo, v katerem ga je Lojze Škerl spomnil, da je gotovo obiskal vilo Neckar, ker ga je bil sam pospremil tjakaj. Nadškof mu je odgovoril le, da je na tisti obisk pozabil... To ni bil edinikrat, ko so se mnenja nadškofa Santina in msgr. Škerla razhajala. Starejši slovenski duhovniki vedo povedati, da je imel msgr. Škerl »določene težave« z nadškofom. Santin ga je na primer odslovil z mesta profesorja moralke pri bogoslovju, češ da Škerl ni »pravilno poučeval«, pa čeprav je slovenski duhovnik predaval snov že celi dve desetletji. No, nazadnje ga je spet poklical, ker je bil msgr. Škerl izredno sposoben in si se nanj lahko zanesel. Pokojnik je bil med tržaškimi duhovniki zelo ugleden. Italijanski so ga zelo spoštovali, cenili so njegov trud, pa čeprav je slovenski duhovnik nekoč potožil, da bi lahko storili več na poti medsebojnega zbliževanja. Msgr. Lojze Škerl je dal v več kot pol stoletja službe svoj pečat slovenskemu duhovništvu na Tržaškem. Pred tremi leti je prepustil mesto škofovega vikarja msgr. Francu Vončini, bil pa je še vedno dejaven in aktiven na področjih, ki jih je spremljal domala vse življenje. Po novem letu je potožil, da mu »noge nagajajo«. Nekaj tednov se je zdravil v bolnišnici, vrnil se je nato domov, v torek pa so mu spet svetovali sprejem v bolnišnico. V sredo popoldne ga je prišel veliki rojanski prijatelj msgr. Stanko Zorko spet pozdraviti. Okrogli, nizki glas mu je že opešal. Včeraj dopoldne je utihnil. (M.K.) '^SbjkAil / ZA IZPOLNITEV OBVEZh Protest upokojencev in stavka avtobusov v t!?anes dopoldne bo mestu velika deželna iencevSvaCiia uPoko" findikMn1 )0 prireiai° SPI rm, organizacije l£pC Sk' FNP-CISL in skih v Popoldan-stavlrT3*1 Pa fi° 4 ure cial a 0 osebje Konzor-Prevn683 Podjetja za mestrf6’ tako da bosta avtnk m okolica brez 2vmSOV 0d 17'30 do Poriiot' ostal° osebje zadnt)a pa bo stavkalo iSS,®'1 ™ vsake ciie'n^i'3^16 organiza-nif Pokojencev z ma-ftacijo zahtevajo, naka aželna oprava srea„te vis)a finančna nam Va Za uresničitev zirav f3 skrfistvene in za r itx?ne rezidence Po dali p oolozni; na- re z! jahte vaj o podpo-za o^na. ki skrbijo rejo vSf’ ^ si ne m°-in da .p T1 Pomagati movih; poleg tega zahtevajo socio-zdravstve-ne službe za preventivo in rehabilitacijo in pa znižanje dnevnic v domovih za upokojence. Zborovalci se bodo ob 9.30 zbrali na Trgu Unita in nato v sprevodu krenili do Trga Oberdan, kjer bodo zaključni govori sindikalnih predstavnikov. Sindikalni predstavniki FILT-CGIL, FIT-CI-SL,-UIL Trasporti in FAISA-CISAL Konzor-cialnega podjetja za prevoze pa so 4-urno stavko oklicali, ker zahtevajo notranjo preureditev podjetja; zahtevajo nadalje, da podjetje sprejme v službo 160 novih uslužbencev za boljšo učinkovitost vseh služb, ki so po njihovem mnenju zelo pomanjkljive in s sedanjim organikom ne zmorejo kriti vseh nalog. PREISKAVA / V TRSTU IN TOSKANI r— ČRNA KRONIKA —1 Prodajali so ponarejene obleke Finančni stražniki zaplenili 3 tisoč predmetov (pol milijarde lir vrednosti) Finančni stražniki so prišli na sled organizaciji, ki je prodajala oblačila in predmete s ponarejenimi zaščitnimi znaki znanih italijanskih in tudih tvrdk. V Trstu in Firencah so zaplenili nad 3 tisoč artiklov v vrednosti pol milijarde lir, dvanajst ljudi pa so prijavili sodstvu. Akcija je stekla lanskega novembra, ko so v tržaškem mestnem središču odkrili vrsto pouličnih prodajalcev iz iz-venevropskih držav, ki so prodajali oblačila znanih modnih znamk s ponarejenimi imeni in znaki. V teku preiskave so v nekem stanovanju na nabrežju našli nad tisoč kosov blaga in predmetov s ponarejenimi znamkami (Chanel, Ver-sace, Trussardi, Cartier, Gucci, Nazzareno Ga-brielli, Coveri, Armani, Dior, Ungaro, Valentino). V protizakoniti garderobi so odkrili šale, kravate, torbice, pasove in drugo. Stražniki so ugotovili, da so bila oblačila in drugi predmeti res dobre kakovosti, zaščitni znaki pa tudi zelo dobro ponarejeni, zaradi česar jih je bilo zelo težko odkriti. Novi sedež SSk Danes ob 20. uri bo odprtje in blagoslovitev prostorov v Ul. G. Gallina 5/IH v Trstu, kjer ima svoj novi sedež Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek in kamor se je iz Ul. Machiavelli 22 preselila tudi stranka Slovenske skupnosti. SSk ob tej priložnosti opozarja, da je njena pisarna tudi v novih prostorih odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, številka telefona in faksa pa je ostala nespremenjena, in sicer 040/639126. Preiskava se je nadaljevala v Toskani. Finančni stražniki so prišli na sled skupini tamkajšnjih obrtnikov, ki so zelo spretno ponarejali modne artikle. Med hišnimi preiskavami so izsledili tudi žige in kalupe, ki so obrtnikom služili za ponarejanje svetovno znanih znamk. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta operativni vodja tržaškega oddelka finančnih stražnikov Mario Sanna in poveljnik tretjega operativnega oddelka Giuseppe De Maio poudarila, da je akcija še v teku. Vodi jo namestnik javnega tožilstva pri tržaški preturi Alberto Santacaterina. Doslej so - kot rečeno -prijavili tržaškemu sodišču dvanajst ljudi. Večina jih je iz Toskane, nekaj pa je tudi tržaških prodajalcev ponarejenih oblačil in predmetov. Mladenič umrl zaradi overdoze Malo pred 17.uro včeraj je policijska izvidnica posegla v stanovanju v Ul. del Sale 6. Na kraj jo je priklical zdravnik Rdečega križa, ki je prispel malo prej v stanovanje družine Micheli. Tam so zdravnik in bolničarsko osebje našli na tleh 20-letnega Stefana Michelija. Vsi poskusi, da bi mu rešili življenje, so bili zaman. Po prvih zdravniških izvidih kaže, da je mladenič podlegel overdozi mamila, najverjetneje opija ali njegovih derivatov. Policijski agenti so povedali, da so mladeniča že poznali, saj je imel opravka z mamili. Leteči oddelek tržaške kvesture je medtem že uvedel preiskavo, da bi ugotovil, kdo je nesrečnemu Stefanu Micheli ju dobavil mamilo, in ali je bilo mamilo zastrupljeno s strupenimi primesmi. LS proti sekretarju »Rocco Buttiglione nas je razočaral in se je izneveril načelnim usmeritvam Ljudske stranke«. S temi grenkimi besedami je pokrajinska tajnika LS Elettra Dorigo komentirala Buttiglionejev zasuk na desno in njegov namen, da sklene volilna zavezništva z Berlusconijem in Finijem. Tržaška LS je na seji pokrajinskega vodstva soglasno potrdila levosredinsko usmeritev in izključila vsakršno možnost zavezništev tako s SKP, kot z Nacionalnim zavezništvom. Strankina baza močno podpira Romana Prodija. PROSEK KONTOVEL / V OKVIRU SKUPINE JAKA STOKA PO NAŠIH DRUŠTVIH / OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK Debut otroške dramske skupine Pogovor z mlado režiserko Taisjo Kodrič Kulturni večeri in tudi »slaščičarski« preizkus Do konca tedna se bo zvrstilo še nekaj prireditev V nedeljo ob 17.30 bo v Kulturnem domu na Proseku premiera ige »Salon Express«, avtorice Jane Kolarič, v kateri nastopa petnajst mladih iz Proseka in Konto vela, ki sestavljajo otroško igralsko skupino v sklopu Amaterskega odra Jaka Stoka. Režiserka predstave je Taisja Kodrič, mlada študentka, ki se pripravlja na maturo, ob tem pa je tudi ena glavnih igralk Amaterskega odra »Jaka Stoka«, pri katerem je odigrala eno glavnih vlog v zadnji predstavi »13«. Srečali smo jo v KD na Proseku, kjer je Čakala na svoje mlade igralce, da začnejo z vajo za nedeljsko premiero. »Moram povedati, da so bile priprave na začetek delovanja te otroške igralske skupine razmeroma dolge. Prvič smo se sestali nekje v oktobru 1993. Takrat je bila moja zamisel, da ustvarim v tem ambientu nekak krožek, kjer bi se mladi, sicer že moCno angažirani v športni dejavnosti, vključili tudi v kulturo. Igralska skupina ni nastala od danes do jutri. Prej so se otroci predstavili v manjših igricah za Miklavža, leta 93 z igrico ”Pri Sv. Petru”, leto kasneje z igrico LuCke Sosič "Punčka za Tanjo”. Otroci so sodelovali tudi na proslavi za padlimi na železniški postaji na Proseku. Potem smo se lotili vaj za samostojen nastop. Vaje so na začetku potekale enkrat, nato dvakrat tedensko. Sedaj so vaje vsak dan in moramo reci, da so na teh zelo toCni in da se na nastop zelo resno pripravljajo. Vsebina dela je vesela, saj so protagonisti junaki raznih pravljic, pa tudi poučna. Naj povem, da nam je glasbo pripravil Paolo Bembi, da je kostume poskrbela Tanja Emili, ki sicer študira v Benetkah za modno krea-torko, scene pa so pomagali pripraviti kar člani Amaterskega odra. Igra je razdeljena v dve dejanji; glavni junak pa je Skazo-mar, ob njem pa je še povezovalka«. Zvonka Rupel, ki je z možem Dariom duša dejavnosti tega amaterskega odra je še posebej pohvalila mlade igralce. »Vaje in učenje tekstov je naporno delo. A moram pohvaliti mlade, da so se dela lotili, kot moram pohvaliti tudi našo mlado režiserko. Naš oder bi letos slavil že 35-letnico de- lovanja, pa ne bomo imeli posebne proslave, ker bi to terjalo veliko napora in stroškov. Smo pa veseli, da se predstavljamo z otroško igralsko skupino potem ko smo sezono že uspešno zaceli z igro ”13”, s katero smo že sedemkrat z uspehom nastopili tudi na drugih odrih. Na žalost nas je zapustila ena od igralk. In tako smo morali odpovedati vrsto novih gostovanj. Amaterski odri pač nimajo rezerve. Ce zmanjka eden od nastopajočih, ga ne zmoremo nadomestiti. Zato še z večjim veseljem pričakujemo nastop najmlajših in si želimo, da bi iz njihovih vrst zrasdi tisti, ki bi omogočili našemu odru Jaka Stoka še nadaljnjo dejavnost.« Neva Lukeš V gledališču Prešeren se je v sredo zvečer zbrala številna ženska družba (foto KROMA) V NEDELJO V CERKVI SV. JERNEJA Koncert za flavto in kitaro Nastopila bosta Marko Feri in Ettore Michelazzi V nedeljo ob 18. uri bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah koncert, na katerem bosta nastopila tržaška glasbenika Marko Feri in Ettore Michelazzi. Glasbeni večer spada v niz koncertov, ki ga je otvorila ljubljanska vokalna skupina Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana. Nedeljsko srečanje pa bo ponudilo openskemu občinstvu duo flavte in kitare. Feri in Michelazzi skupno muzicirata od 1.1993, ko sta izpeljala daljšo turnejo po avstralskem kontinentu; tu sta tudi snemala za radio SBS iz Sydneya. Obenem se pa tržaška glasbenika uveljavljata tudi posamezno: kitarist Marko Feri je po diplomi na tržaškem konservatoriju uspešno nastopal na državnih in mednarodnih natečajih, kjer je dosegel visoke uvrstitve. Tudi flavtist Ettore Michelazzi je zaključil glasbene študije na tržaškem konservatoriju. Že pred diplomo je večkrat uspešno stopil na koncertni oder; po diplomi pa je dosegel srebrno plaketo na državnem tekmovanju »Citta di Cento« v kategoriji solističnih pihal. Tržaški flavtist igra bodisi v komornih zasedbah bodisi kot sohst. Nedeljski koncert bo duo Feri-Michelazzi pričel s štiristavcno Sonato v D-duru G.F.Haendla, v kateri bo kitarist izvedel part bassa continua. Sledila bo skladba Allegro maestoso op. 85 M. Giuhania in Tango Astora Piazzolle. Spored pa se bo nato nadaljeval s tremi solističnimi deti, ki jih bo odigral Marko Feri. Najprej sta na vrsti Villanesca in Zaraban-da Enriquea Granadosa, katere je iz klavirskega izvirnika priredil sam Feri; nato pa bodo sledile še skladbe F. Kleynjansa in A. Jessja za kitaro solo. Luisa Antoni S prirejanjem kulturnih večerov in družabnosti v teh dneh po raznih društvih praznujejo letošnji mednarodni dan žensk. Prve pobude so bile že na začetku tedna, zadnje pa bodo konec prihodnjega. V sredo, se pravi prav osmega marca, sta bili prireditvi v Bo-Ijuncu in Lonjerju. Na pobudo boljunskih žena so v sredo zvečer, v prostorih občinskega gledališča France Prešeren, veselo praznovale mednarodni praznik žensk. Srečanje je bilo priložnost za prijetno družabnost, obenem pa je izzvenelo tudi v resnejših razmišljanjih ob tem važnem letnem datumu. Priložnostni govor je tako imela Nadja Švara, domačinka mlajšega rodu,._ki je že pred leti stopila na pot besedne ustvarjalnosti. Srečanje pa je popestrilo »tekmovanje« v najboljših slaščicah, ki so jih za priložnost pripravile Boljunš’ce: izdelke iz domače peci sta ocenila poklicna slaščičarja Ren-zo Pockar in Ivo Bandi, za dobro voljo pa je poskrbela skupina Long Zlunk v godbeniški zasedbi. (dam) Pomen 8. marca je tudi letos privabil v lonjersko društvo veliko število prebivalk Lonjerja, Kati-nare in okolice. Družabnost je popestril krajši kulturni program. Pod vodstvom Vesne Kranjec je nastopil zborček lonjer-skih in katinarskih otrok, z recitacijo se je predstavila Sara Balde, v glasbeni točki je nastopil godalni kvartet v sestavi Jagode Kjuder, Vesne Kranjec, Marijana Corettija in Ver-nerja Sancina. Priložnostno misel je na začetku prireditve v prostorih lonjerskega društva p°^a la Jana PeCar. Za prijeti1® razpoloženje je poskrD harmonikar Marko. Vece je bil predvsem priložti0 st za srečanje med o maCinkami v ponove^ dokaz, da se v naših va seh vsi dobro zavedam0, kako je pomembno, da56 družimo in s tem doka zujemo svojo prisotnost teh krajih, (jpč) Sinoči je bila osm° marčevska prireditev tu v Sempolaju, organizira 0 jo je SKD Vigred, ki j0 _ goste povabilo priljubi)0 ni ženski »branjevski1 duo, se pravi Vanko 1° Tonco. Drevi ob 20. 1111 bo na pobudo KD Skam perle družabnost pri h' Ivanu (Vrdelska cesta 'J> za dobro razpoloženje pa bo poskrbela Nada Cerg^ s svojo harmoniko. Ljudskem domu v Tre Cah pa se bo pol ure ka sneje začel kultura1 večer, ki ga prirejajo do maciiike. Na večeru bod° sodelovali otroci iz vrtcj^ mešani pevski zbor Skal iz Gropade in doma03 godba na pihala Parma-Jutri pa bo na vrsti pr* reditev, ki jo v openskem Prosvetnem domu orga nizira SKD Tabor. Prh0' ditev se bo začela ob 2 ■ uri, na njej pa bodo O® stopili narečni pesnik 1 humorist Atilij Kralj, pia nist Martin Vremec i domači moški in žensk1 zbor Tabor. Teden ka sneje pa bodo praznoval mednarodni dan žens Dolinčanke, ki se bodo' soboto, 18. marca, ob 1 ’ uri zbrale v Zadružni g° stilni v Dolini. Program bodo popestrila dom3 dekleta, med temi tu Članice dekliškega zbor V. Vodnik. ________V NEDELJO V BABNI HIŠI_______ Šolski godalni orkester in godba na pihala iz Ricmanj na skupnem koncertu V nedeljo ob 17. uri bo v Ricmanj ih koncert, na katerem se bodo predstavili šolski godalni orkester in godba na pihala iz Ricmanj. Šolski godalni orkester sestavljajo gojenci glasbene šole, ki so sicer že večkrat nastopali v zamejstvu; skupina mladih pihalcev se torej glasbeno izobražuje v razredih godbene šole iz Ricmanj, ki je v zadnjih letih koncertno in didaktično zelo aktivna. Tudi zamisel o orkestru, ki bi se razvijal v sklopu šole, spada v pedagoško delo; v skupnem glasbenem poustvarjanju se namreč mladi izvajalci uvajajo v skupinsko delo. Šolski godalni orkester vodi prof. Marino Marsich, ki je svojo glasbeno izobrazbo pridobil na državnem konservatoriju, kjer je tudi diplomiral. Šolski godalni orkester bo predstavil na nedeljskem koncertu skladbe, ki so v veliki meri že znane širšemu občinstvu; kompozicije niso sicer v prvotni zasedbi, ampak v priredbi, ki jo je pripravil M. Carros. Tako bo občinstvo lahko sledilo skladbam J.S. Bacha, J. Haydna, W.A. Mozarta, F. Schuberta in še Beethovnovi odi »An die Freude« iz 9. simfonije. Godba na pihala iz Ricmanj pod taktirko Marina Mar-sicha pa bo oblikovala drugi del koncertnega sporeda. Godba, ki nastopa po Italiji in inozemstvu že vrsto let, je za svoj nastop izbrala tri skladbe skladateljev, ki spadajo v veliki meri v baročno obdobje, to so Vivaldi, Bach in Haendel in še dve deli, ki jih je Ted Huggens napisal izrecno za godbeno zasedbo; prva od teh bo »Air poeti-que« za rog in godbo, v kateri bo solistični del izvedla Rossana Komar, ki je ena najbolj aktivnih članov ric-manjske godbe. L.A. Sporočilo godbe Godba na pihala iz Ricmanj nam je poslala naslednje sporočilo: »Škofija je zadnji trenutek odklonila koncertni program za nastop v ric-manjski cerkvi v nedeljo, 12. t.m., ker meni, da skladbe niso primerne. Na žalost in zelo zagrenjeni smo primorani prenesti koncert, ki ga že četrto leto organiziramo in izrecno pripravimo za nastop v župni cerkvi ob praznovanju vaškega svetnika sv. Jožefa , v dvorano Babne hiše. Torej koncert z nastopom Šolskega pihalnega orkestra glasbene Sole in Godbe pod vodstvom dirigenta Marina Marsiča bo v nedeljo, 12. t.m. ob 17. uri v Babni hiši z istim koncertnim programom«. _____MAČKOLJE / NEKOLIKO DRUGAČEN 8. MAREC Vloga ženske v sodobni dmžbi Alternativno praznovanje 8. marca je v Mačkolje privabilo precejšnje število ljudi, tako da je bila dvorana prenovljene stare šole polno zasedena. Prireditev je bila tokrat malce neobičajna. Mačkoljanski župnik Žarko Škerlj si je omislil okroglo mizo. Vendar suhoparnega razpravljanja ni bilo. Pisano spomladansko cvetje na rumeno pogrnjenih mizah je poživilo prostor in ugledne gostje, tri zdravnice in ena sestra, so pogovor oblikovale v zelo sproščenem, neposrednem in prijetnem tonu. Župnik Škerlj je v uvodu navedel nekaj ključnih tem, okrog katerih naj bi stekla debata: pomen poklica, kariere v življenju žene in matere, enakopravnost med spoloma v družbi, vzgoja otrok, pomen 8. marca pri nas in v Sloveniji, predlog anglikanske cerkve o možnosti, da bi tudi ženske postale duhovnice. Dr. Jadranka Vrh in dr. Mirja Lisjak iz Kopra sta v svojem posegu poudarili napor, preobremenjenost ter požrtvovalnost, ki jih morata vlagati v svoj zahteven poklic. Ob tem ju tare slaba vest, ker nimata dovolj Časa za svojo družino, zlasti za otroke.Dr. Irena Tavčar je poveda- la, da so jo študij, šport in vsa druga zanimanja tako zaposlili, da ni utegnila misliti na družino. Poudarila je pomen svoje mame, ki ji je v vsem stala ob strani. Redovnica sestra Doroteja Rupnik je postavila Mater Božjo za vzor vsem ženskam. Izhajala je iz Jezusovega pojmovanja ženske, ustvarjene za veličino materinstva in ženske, ki sledi božjemu klicu ter živi po obljubah. Debata se je ob posegih g. Škerlja sukala dalj0, rog perečih problemov sodo ^ žene, razpete med kariero . družino. Materinstvo je v sodo družbi zapostavljeno. ., a Odziv publike na steV1s(;e vprašanja je bil skromen. Zen ^ TT t rz-M^n -r-t i rs /-x n -n r-y rfr 1 X * J ) I <3 .SL'1'-' prasanja je un sjsromeu. dvorani so se razživele _šel° zakuski. Srečanje je župnik 6 nil z molitvijo in papeževo cliin Ha mati ucfvarin mil*. OPČINE / RAZSTAVA ŠTEFANA TURKA Sozvočje vidnih in glasbenih vtisov Večer popestril pianist Marko Sancin V torek zvečer so v Prosvetnem do-U na Opčinah otvorili razstavo no-ejsih slik večjih formatov Stefana yUrka, ki nosi naslov »Simfonije«. eCer je pripravilo Slovensko kultur-ijJ1 ^.rustvo Tabor. Mladega umetnika , rjiegovo delo je kar precejšnjemu g instvu predstavila Jasna Merku, j arva nastopa kot prevladujoči nosi-notranjih duševnih vzgibov, ki se , 1 zvoki prelivajo. Razgrnejo nam ežeci trenutek, deživete vtise, ki jih je slikar z izkušeno roko prenesel iz Čutno zaznavne, sfere neposredno v otipljivo stvarnost akrilicnih slik. V sozvočju vidnih in glasbenih vtisov je otvoritveni veCer popestril nastop mladega pianista Marka Sancina, ki je znal Beethovnovi sonati vdihniti podobno temperamentno interpretacijo, kot jo izpovedujejo Turkove slike. Razstava bo na ogled vsak dan med 16. in 20. uro vse do vključno 18. marca. Drago Legiša predaval v Saležu o političnih vprašanjih SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Režija DUŠAN MLAKAR Premiera: danes, 10. marca, ob 20.30 - RED A Ponovitvi: jutri, 11. marca, ob 20.30 - RED B v nedeljo, 12. marca, ob 16.00- RED C Pod pokroviteljstvom OBČINE DOLINA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD France Prešeren, z dekliškim in moškim zborom Valentin Vodnik vabi na otvoritveni koncert 26. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE 95 Nastopajo: MPZ Kras iz Opatjega sela, MePZ društva upokojencev iz Izole, MPZ St. Maver, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, DPZ Devin, MePZ Zdravko Munih z Mosta na Soči v soboto, 11. marca 1995, ob 20.30 \ gledališču France Prešeren v Boljuncu ZSKD in An die Musik vljudno vabita na koncert TARTINI QUARTETA Črtomir SiškcviC violina Romeo Drucker violina Aleksander Milošev viola Miloš Mlejnik violončelo v nedeljo, 12. marca 1995 ob 20. uri Dvorana Marijnega doma (Ul. Cordaroli 29 - Rojan). Na sporedu:VI. A. Mozart in A. Dvorak. Na fakulteti političnih ved v Trstu je včeraj uspeSno doktorirala Milena Guštin Se veliko nadaljnjih uspehov ji želijo starsi, sestri in vsi njeni VCERAJ-DANES DANES, OB 20. URI bo v prostorih KD S. ŠKAMPERLE Vardelska c. 7 DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA Prijetno vzdušje bo ustvarjala NADA CERGOL s svojo harmoniko Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita d’Italia 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseska ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita d’Italia 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseska ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše pri- mere'NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. Ve sekcija stranke Slo- van' 6 skupnosti je v sodelo-v s Krožkom za družbena p0 aS®nia Virgil Scek priredila v Zve v dvorani KD RdeCa g0^. a v Saležu predavanje Dra-lra Legise z naslovom Vrni- mo se k politiki. Predavatelj je izhajal iz splošnega političnega položaja v državi ter se nato dotaknil zamejske politične stvarnosti. Te aspekte je nato se poglobil v živahni razpravi, ki je sledila njegovemu izvajanju. Danes, PETEK, 10. marca 1995 40 MUČENIKOV Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 11.33 in zatone ob 2.02. Jutri, SOBOTA, 11. marca 1995 RASTKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,4 stopinje, zraCni tlak 1010,7 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 29 km na uro, burja, vlaga 76-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 9 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Diletta Demarchi in Joselito RanaT li. UMRLI SO: 90-letna Car-mina Delpiano, 83-letni Giuseppe Tromba, 82-letni Pietro Labignan, 73-letni Francesco Busletta, 87-letni Isidoro Godina, 90-letna Er-menegilda Paoli, 89-letna Stanislava D obrila, 70-letni Bruno Schiozzi, 69-letna Lina Benvenuti, 84-letni Do-menico Del Vecchio, 53-letni Albino Stella in 80-letna Giuseppina Flego. OBVESTILO BRALCEM ŽAROVE in PRISPEVKE za objavo v Caso-(teT1 SPreiemaj° v tajništvu Uredništva PD • 7796600) in preko poverjenikov posa-Znih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Urn'kCer0ne 8 (Pntiicje) tel. 360072, s sledečim ^ljka^d1 14.00-17.00 od pone- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) □ LEKARNE Od ponedeljka, 6, do nedelje, 12. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ______________KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Foster. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 22.15 »Li-sbon Story«, r. Wim Wen- AMBASCIATORI 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Page Master - L’avventura meravigliosa«, i. Macaulay Kulkin. NAZIONALE 1- 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Night-mare - Nuovo incubo«, r. Wes Craven. NAZIONALE 2 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della li-berta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.30 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima vamp«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turtur-ro, Rob Morrovv. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Prima della piog-gia«. J PRIREDITVE ŽENE iz Trebe vabijo na KULTURNI VECER ob 8. marcu, danes, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo otroci iz vrtca, MePZ Skala iz Gropade in Godba V. Parma iz Trebe. SKD BARKOVLJE prireja danes, ob 20. uri, na sedežu TPK Sirena na barkovljan-skem nasipu predavanje prof. Jožeta Pirjevca O ODNOSIH MED SLOVENIJO IN ITALIJO. - prireja v soboto, 18. t.m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barko-lanskem nasipu pokušnjo domačega kruha in vina. Vzorce vin, od vsakega po dve steklenici, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj pridelovalci prinesejo na sedež društva, Ul. Cerre-to 12, v ponedeljek, 13. in v torek, 14. t.m., od 19. do 21. ure. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Vabimo na DAN ZENA jutri, ob 20. uri. Sodelujejo nareCni pesnik in humorist Atilij Kralj, pianist Martin Vremec, MPZ in 2PZ Tabor. Sledi družabnost. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi ob praznovanju vaškega patrona sv. Jožefa na KONCERT v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih. Poleg godbe sodeluje šolski pihalni orkester pod podstvom Marina MarsiCa. ŽUPNIJA SV. JERNEJA -Opčine prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri koncert, ki ga bosta oblikovala Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. Ob vsto-u v cerkev bo vsak dobil oncertni list. Koncert je dobrodelnega namena, prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel. Toplo vabljeni! PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 12. marca, na ogled igre ”LE KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ...” v izvedbi dramske skupine PD Stan-drež. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah. AMATERSKI ODER J. STOKA s Proseka - Konto-vela vabi v nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 na premiero otroške veseloigre SALON EKSPON. Avtor Jana Kolarič. Toplo vabljeni! SKK - Ul. Donizetti 3, vabi jutri, ob 18.30 na alternativni veCer z naslovom Spoznaj samega sebe, ali veš kdo si in v kakšni luci te vidijo prijatelji in soSolci. Na ta in podobna vprašanja bomo skušali najti odgovore s pomočjo psiholoških testov in psihodiagnostike. H ČESTITKA Kolesarski klub Adria iskreno Čestita svojemu bivšemu predsedniku STOJANU UDOVICU ob pomembnem Zivljenskem jubileju. □ OBVESTILA DOLINCANKE bomo praznovale mednarodni praznik žensk 8. marec, jutri ob 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini. Program bodo popestrile dekleta , dekliški zbor V. Vodnik. Vpisovanje v vaških trgovinah do Četrtka, 16. t.m. OSHO MEDITATION CENTER - Opčine - Bazoviška ul.29/13 organizira dvodnevne meditacije: v soboto, 1. 4. in v nedeljo, 2.4. ter v soboto, 29.4. in nedeljo, 30.40. Večerne meditacije so ob torkih in Četrtkih od 20. do 22. ure. Informacije: 040-327488, 213652, 200916. TABORNIŠKA DRUŽINA Kraškega marmorja -Repen obvešča, da bo jutri, ob 15.30 srečanje vodstva s starSi. Pogovorili se bomo o taborniški organizaciji in o načrtih za pomlad/poletje SKLAD MITJA CUK prireja v popoldanskem Času krožek za angleščino na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Za informacije telefonirati v dopoldanskem Času na St. 212289. SRENJA BOLJUNEC - V ponedeljek, 13. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu govoril g. Rudi Si-mac, predsednik zveze »agrarnih skupnosti« (srenje) v Sloveniji, o nastanku in pomenu »srenj« ter o postopku vračanja podržavljenih zemljišč matičnim srenjam, odrezanih z državno mejo. Predstavniki jusov tržaškega Krasa bodo poročali o svojem delovanju in odnosih s tržaško občino. MALI OGLASI ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 228179. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH iSCe uslužbenca. Tel. na St. 213274 po 13. uri. ISCEM enostanovanjsko hiSo s pogledom na morje največ 400 milijonov ali dvostanovanjsko hiSo vedno s pogledom na morje največ 800 milijonov. Tel. 370947 ali 280891. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. GOSPA - nemški materin jezik - nudi lekcije nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155. NA ZAHODNEM KRASU oddajamo v najem sončno 3-sobno opremljeno stanovanje za krajša obdobja. Pismene ponudbe na Pu-bliest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Stanovanje na Krasu”. DAJEM v najem vinograde. Tel. na St. 231859. HISO z obsežnim vrtom na Proseku prodam. Tel. St. 225581 med 20. do 21. uro. PRODAM zazidljivo zemljišče 1.100 kv. m z odobrenim nacrtom na vzhodnem Krasu. Tel. ob uri obedov na St. 381707. PRODAM fiat uno fire, letnik ’86 v odličnem stanju. Tel. St. 200950. PRODAM lancia prisma 1600, letnik november ’85 v dobrem stanju. Tel. St. 208907 v večernih urah. PRODAM prenosni telefon Nokia Cityman 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. 040/228997. OSMICO sta odprli Gian-na in Bojana Pahor v Medje vasi St. 8. Vabljeni vsi prijatelji pijace in jedače. V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež St.44. OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu St. 22. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Doberdobu (v Vrtni ulici) odprl Brejce. Ob domačem vinu Se domač prigrizek. Odprta je vse dni, razen ob torkih. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toci belo in Crno vino. PRISPEVKI V spomin na dragega moža Pinota daruje žena Salvina 20.000 lir za Zvezo žena - MaCkolje. V spomin na Angela Švaro darujeta Pavel in Tiziana 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Slovenska Skupnost se hvaležno klanja spominu msgr. Lojzeta Škerla dolgoletnega škofovega vikarja za Slovence v Trstu, prizadevnega duhovnika in vsestranskega javnega delavca. VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSM SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR), Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 8.12 9.25 10.12 (IR) (R) (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). 9.31 9.53 (R) (D)* 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47. (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praz- Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. nikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (20.18), Bologna (23".10), licce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 (15.22). nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.3/J. 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR)' (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz- nikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- (£124). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.46 ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob (R) Nabrežina (11,00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (t7.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA /RSTA SMER URA /RSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GLASBA / SEZONA LIPIZER □ OBVESTILA Koncert dua Rudi (klavir) in Vivier (klarinet) V nedeljo pa orkester Verdi Glasbeno društvo Ro-dolfo Lipizer nadaljuje s svojo intenzivno glasbeno sezono, ki bo v nedeljo zvečer v Kulturnem domu ponudila nastop orkestra Verdi iz Trsta. Ze nocoj ob 20.30 pa bosta v okviru abonmajske sezone nastopila v Fogarjev! dvorani (Verdijev korzo 4) klarinetist Jean-Philippe Vivier (na sliki) in pianist An-drea Rucli. Oba sta že uveljavljena koncertanta. Vivier je prvi klarinet Simfoničnega orkestra v Rhin-Mulhouseju, pred tem pa je dve leti nastopal v tej vlogi z orkestrom iz Johannesburga. Rucli se je po diplomi v Firencah izpopolnjeval z ruskim pianistom K. Roginom, skupaj z njim posnel več CD-jev, lahko pa se ponaša tudi z zmagami na raznih natečajih. Vivier in Rucli bosta nocoj predstavila program skladb Brahmsa, Schumanna, Poulenca, Verdija in Giampierija. r ZDRAVJE / V ŠOLI ZA BOLNIČARKE Posvet pediatrov Govor bo o bolezni, ki jo prenašajo klopi Deželna sekcija Italijanskega združenja za pediatrijo prireja jutri, 11. marca, v avli šole za bolničarke pri splošni bolnišnici v Gorici (Ul. Vittorio Veneto) poldnevni posvet o nekaterih aktualnih vprašanjih s področja pediatrije. Govor bo med drugim o boreljozi, bolezni, ki jo prenašajo klopi in ki predstavlja pri nas, zlasti na Krasu, precej perec problem. O tem bo v prvem delu posveta, ki ga bo ob 9. uri uvedel go-riški pediatrični primarij Giuseppe Romitelli, govoril prof. Giusto Trevisan z dermatološke klinike v Trstu, Maria Grazia Pizzul iz otroške bolnišnice Burlo Garofolo pa bo pojasnila, kako je treba iz zdravstvenega vidika ravnati v’ primeru pika klopa. Po odmoru bo ob 11. uri znani pediater Bernardino Della Bernardina iz Verone govoril o novih spoznanjih glede otroške epilepsije. Zaradi obravnavanih tem bo posvet zanimiv ne samo za zdravstveno osebje temveč tudi za širšo javnost. SPD GORICA obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 12. marca, odpeljal ob 7. uri s Korna, ob 7.10 iz Standreža in ob 7.15 iz Sovodenj. Za izletnike-smučarje je še nekaj prostih mest (tel. 882079). VZH/ANPI sekcija Vrb sklicuje sejo nocoj ob 20. uri v Kulturnem in športnem centru Danica. OBČINA SOVODNJE sporoča, da deželno od-borništvo za socialno skrbstvo skupaj z združenjem ODA organizira poletne kolonije za mladostnike iz manj premožnih družin. Za prijave in informacije se lahko interesenti obrnejo na tel, 882001 ah do socialne delavke na sedežu občine vsako soboto od 9.30 do 10.30. Rok za prijave zapade 1. aprila 1995. OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do četrtka 15.00-17.00, pe; tek 10.00-12.00; tehnični urad torek, četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00- 18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00- 10.00, ponedeljek 15.00- 18.00; urad občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30-9.30. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko-Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ah 81113. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18-ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. _______________KINO GORICA VTITORIA 18.00-20.00-22.00 »Nightmare, nuovo incubo«. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Frankenstein«. Igra Robert De Niro. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Lisbon stoiy«. Rež. Wim VVenders. n RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava Idrijske čipke. Ogled do ponedeljka, 20. marca, ob delavnikih med 9.30 in 13. uro in med prireditvami. V GALERIJI KINA VTT-TORIA je na pobudo krožka Exit postavljena razstava umetnika Salva Galija iz Catanie. Ogled po umiku filmskih predstav do 21. marca. V KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona razstavlja do 18. marca akvarelist iz Veneta Gianni Mutton. Ogled: delavniki 17.30-19.30, nedelje 10.00 -12.30 in 16.00-20.00 (v ponedeljek zaprto.) J PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta prireja 15. marca ob 19. mi v domu Andreja Budala v Standrežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič iz Strunjana o bolečinah hrbta in vretenc. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi nocoj ob 20. uri v gostilni pri Marinotu tekmovanje v briškoli. Društvo obvešča, da bo 19. marca tekmovanje v ulovu postrvi v jezercu Furlan pri Ro-mansu. Prijave do 16. marca v gostilni pri Bru-notu v Rubijah. SPD GORICA vabi na občni zbor v četrtek, 16. marca, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvi sklic ob 20.00, drugi ob 20.30. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja. Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. E KONCERI! V FOGARJEVI DVORANI (Korzo Verdi 4) v Gorici bo nocoj ob 20.30 v okviru glasbene sezone društva Lipizer koncert na katerem bosta nastopi' la francoski klarinetist Jean-Philippe Vivier ij1 pianist Andrea Rucli-Predprodaja vstopnic v agenciji IOT v Gorici. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, UL SV' Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ut Cosulich 117, tel. 711315 pogreb! Danes v Gorici ob 1°' uri Elvira Vuch vd. TO' busson iz splošne bolni5' niče v cerkev in na pok°' pališče v Ločniku, ob _lf uri Enrico D’Agostini V splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glaV no pokopališče, ob 13'1 Angelo Scussolin iz spl° ne bolnišnice v Krmin- TRGOVINSKA ZBORNICA / LETOS ZAPADE PAKET ALTISSIMO Profesorji v bran Goriškega sklada Prof. Prestamburgo bo vodil komisijo ZonsU trgovinsl oornica se aktivno za ^enia, da bi ohrani jonske olajšave, ki so panjih letih najhujse g Podarske krize zagoto\ ® nekaj kisika tukajSnj u gospodarstvu Ptavzprav omogočile nj i n'° preživetje. Konec 1 a ^995 bo zapadla velja °st zakona Ste , '1986, bolj poznane] °t paket Altissimo, Predstavlja skupaj s pr ^evrtianom na proda ettcina proste cone en °a glavnih virov financ anja Goriškega sklada, skj 2 Pomembnosti tei Podatek o učinkih v ^ern letu, ko so s spevki v korist razvoji sPodarstva aktivirali i ancije, ki v skupni 1 ^jard lir in so tako r 11685 delovnih me V Gorici obstaja oljena bojazen, Prihodnjim letom v ® bodo obnovili ugi ?U zakona iz leta : en se že pripravlj P°gajanje z vlado in S’nnentirano zagov; ^ranitve sed ajsav. V to akcijo "avaio stopiti ski Predstavniki iz ti Pokrajine, ki prat An-Va. ugodnosti j tsshno, se prej p; Pomočjo skupine Rilcev skušali teh “uhljih pomen Gi L SJ ada za tukajsi sPodarstv0. Odbor Trgov Qj05nlCe je prav 1 zS^skieP'!da pr strokovnjakov, ki jo bo koordiniral podtajnik v Dinijevi vladi sicer pa univerzitetni profesor Mario Prestamburgo. Namen je, da bi na najvisji možni znanstveni ravni preučili vlogo Goriškega sklada pri podpiranju go-riskega gospodarstva in spodbujanju njegovega razvoja. Raziskava naj bi pokazala, kako je sklad deloval v preteklih letih pri brzdanju recesije v raznih gospodarskih dejavnostih pa tudi pri razvijanju mednarodne vloge goriškega gospodarstva. Predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua se je v prejšnjih dneh že sestal s prof. Prestambur-gom in delovno skupino, ki bo sodelovala z njim. V njej so najuglednejša imena deželnih akademskih sredin: rektorja univerz v Trstu Giacomo Bormso in Vidmu Marzio Strassol-do, univerzitetni profesorji Pio Nodari, Sergio Tavano, Fabio Neri, Fran-cesco Marangon, Roberto Grandinetti in Sergio Albertini. Na srečanju so razpravljali o metodologiji raziskave, ki naj bi osvetlila gospodarsko dogajanje na Goriškem v vsem povojnem obdobju ter kljucne etape v razvoju. Raziskava naj bi nato razčlenjeno vzela v pretres aktualna vprašanja in perspektive na področju tržišča dela, v kmetijstvu, industriji, prevozih, terciarnih dejavnostih in v zvezi z utrjevanjem univerzitetnega središča. GORICA / OSEBJE GRE K CARINI Tobačno manufakturo bodo kmalu dokončno zaprli Finančna uprava je z okrožnico te dni obvestila preostalih 18 zaposlenih v podjetju Manifattu-ra tabacchi v Drevoredu XX. septembra v Gorici, da bodo s 1. aprilom letos dokončno zaprli obrat, ki sodi v sklop državnih monopolov. Osebje bo imelo možnost izbrati drugo službo v sklopu finančne uprave. Kot kaže se jih je velika večina že odločila za prestop v carinske službe na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu. S tem naj bi okrepili tamkajšnjo carinarnico, kjer je doslej kronično primanjkovalo osebja, za zainteresirane pa je ta rešitev seveda najprimernejša, saj se jim ne bo treba seliti drugam. V poslopje v Drev. XX. septembra naj bi finančna uprava nameravala bodoče preseliti svoje področne urade v Gorici, ki so danes nameščeni po raznih lokacijah. TobaCni obrat, ki so ga tam odprli leta 1954, je v 60. letih zaposloval do 160 oseb, kasneje pa njegov pomen postopoma upadal vse do dokoncega zaprtja, za katero so se odločili v sklopu prestrukturiranja državnih monopolov. BANCA AGRICOLA c. r. a g. 1. Kmečka BANKA r. z. z o. j. Pod izredno upravo SPOROČILO Vico odstopa izrednega komisarja rac. ra udBa Anselmi in elana nadzornega odbo-a odv. Gnida' Viola, sporočamo, da z od-0rn Guvernerja zavoda Banca d’Italia z ne h- marca 1995, ki bo objavljen v Urad-em Listu sta bila imenovana: Prof. odv. Leonardo Di Brina: izredni komisar Prof. odv. Francesco Capriglione: Član nadzornega odbora Sta danes prevzela svoje funkcije. Gorica- 9' marca 1995 ■---- Izredna komisarja POSVET Mihajil Gorbačov bo v torek na obisku v Gorici Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihajil Gorbadov bo prihodnji torek v Gorici. V svojstvu predsednika Sklada Gorbačov bo sodeloval na posvetu na temo Težavna tranzicija: Vzhodna Evropa med upanjem in konflikti. Posvet bo ob 17. uri v konferenčni dvorani na razstavišču in ga prireja združenje Anolf, ki mu predseduje sindikalist Cisl Lucio Gregoretti. Skupaj z Gorbačovom bosta razpravljala vsedržavni tajnik sindikalne zveze CISL Sergio D’Antoni in posebni poročevalec TGl Fulvio Molinari. GORICA / SPOZNANJE OB PREDSTAVITVI KNJIGE Tigrovsko gibanje še ni ovrednoteno Na pobudo ZSKD so v Gorici predstavili knjigo o Zorku Jelinčiču Pod svinčenim nebom Predstavitvi je pozorno sledilo številno občinstvo (foto Studio Reportage) Goriška številčno prisotna na sejmu v Celovcu Predstavili bodo tudi briška vina Od jutri do srede bo v Celovcu sejem turizma in gostinstva Gast 95. Naša dežela bo na njem solidno zastopana ne samo po številu gospodarskih operaterjev, ampak tudi po številu panog: od turizma do vinarstva, sadjarstva in vrtnarstva do agroživilstva. Nalogo koordinatorja je za našo deželo prevzela Goriška trgovinska zbornica v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva. Vstop Avstrije v Evropsko zvezo je namreč odprl nove možnosti za živahnejšo blagovno menjavo med našo deželo in sosedi preko Alp, ugodne pogoje zlasti za izvoz pa ustvarja visok tečaj avtrijske valute, ki po drugi strani ugodno vpliva tudi na turistične tokove. Goriška trgovinska zbornica je bila nekaj let odsotna na znani celovški sejemski prireditvi. V prejšnjih letih se je ponudba v glavnem omejevala na vino in gostinsko-turistiCne storitve (Gradež, Lignano), tokrat pa so ponudbo znatno razširili. Glede prisotnosti briških vinogradnikov velja zabeležiti, da bo pridelek ponujalo kakih dvajset posestev zlasti z območja Brd: uradno bosta prisotna konzorcij za zaščito briških vin in Briška gorska skupnost. Potrebna bi bila nova knjiga o življenju in delu Zorka Jelinčiča, predvsem zato, da bi prišli v javnost njegovi dnevniki, ki jih je sin Dušan našel prav ob izidu knjige Pod svinčenim nebom. Tako je bilo povedano na predstavitvi knjige o Zorku Jelinčiču, ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila na dobro obiskanem večeru v knjižnici Damira Feigla. Predstavitev knjige je pomenila predvsem priložnost, da je stekla poglobljena razprava o tigrovskem protifašističnem gibanju, o njegovi narodnostni valenci v povojnem in zdajšnjem Času tako v zamejstvu kot v matični domovini. Dejstvo je, kot so na večeru poudarili Branko Marušič, Dušan Jelinčič in Rudi Pavšič, da si Tigr še danes ni zagotovil tistega mesta, ki mu zgodovinsko pripada, Čeravno se je prav v zadnjih letih z izidom serije zgodovinskih publikacij in spominskih knjig vendarle nekoliko “uveljavil”. Potem ko je Pavšič izpostavil emblematiCne besede, ki jih je umirajoči Zorko Jelinčič izrekel prijatelju Borisu Pahorju (“Se ni izplačalo! ”) in se navezal na aktualnost te dileme tudi za zdajšnji Cas našega manjšinskega boja, je Dušan Jelinčič spregovoril o pripravah in raziskavah ob izidu knjige ter opisal križev pot svojega oCeta in celotne družine. Glede tigrovskega gibanja pa je ugotovil, da v zadnjih letih doživlja pravo renesanso in da obstaja še veliko neobjavljenega arhivskega materiala, ki bi, ko bi prišel v javnost, še v po- zitivnejši luCi prikazal prvo protifašistično gibanje in njegove voditelje. Zgodovinar Branko Marušič je ugotovil, da sodi Zorko Jelinčič med najbolj markantne osebnosti dvajsetega stoletja. Svoje izvajanje je naslanjal na odnos, ki ga je do Tigra imela režimska Jugoslavija oziroma Slovenija in na polemike, ki so potekale tudi v zamejstvu, predvsem negativen odnos, ki ga' je do Zorka Jelinčiča imel Avgust Sfiligoj. In da so se v teku desetletij vendarle spremenile ocene o protifašističnem gibanju (svojcas so ga imeli za skorumpiranega in nasprotnega) priča dogodek iz lanskega leta, ko se je slavnosti ob odkritju plošCe Zorku Jelinčiču na Nanosu udeležil sam predsednik slovenske republike. KRONIKA / PRIMER TODESCO NOVICE Je pot plutonija šla skozi Gorico? Na kvesturi potrjujejo le to, da je preiskava v teku tudi pri nas Gorica najbrž ni le naključno povezana z mednarodnim prekupčevanjem s plutonijem, ki v teh dneh razburja prebivalce obširnega področja ob Adiži v Venetu, kamor naj bi 29-letni Nicola Todesco odvrgel zaboj z nekaj grami izredno nevarne radioaktivne snovi. Todesca so v torek aretirali prav pri Gorici med begom proti Sloveniji, potem ko je istega dne pri Veroni z nožem umoril 30-letnega Paola Beltrameja. Naključna aretacija pri nas pa še ne bi bila zadoten razlog za preiskavo, ki jo - kot so nam potrdili včeraj na kvesturi - vodi tudi goriški leteči oddelek. Preiskovalci se sprašujejo, zakaj je Todesco, ki je bil menda namenjen v Bolgarijo, bežal proti Sloveniji, ko bi se po umoru italijanski policiji hitreje izmuzil z begom proti Brenneru v Avstrijo. En razlog bi utegnil biti v morebitnih zvezah, ki naj bi jih Todesco kot kurir v mednarodnem tihotapljenju plutonija imel kje v Sloveniji. Goriška policija pa skuša tudi preveriti, ali je morda imel kako oporišče prav v našem mestu. Na kvesturi vlada plede tega najstrožja preiskovalna tajnost. Sef kabineta pa je na naše izrecno vprašanje včeraj odgovoril, da na osnovi razpoložljivih informacij ne izključujejo, da bi bila Gorica kaj vec kot zgolj prehodna pot za tihotapca s plutonijem. V aktovki ni bilo bombe pač pa dokumenti v romunščini Aktovka ob zidku parka nekdanje umobolnice, nedaleč od maloobmejnega prehoda pri Šempetru, je predsinoci povzročila nekaj preplaha. Torbo je okrog 18. ure opazil slovenski državljan iz Šempetra in obvestil slovensko policijo na meji, ta pa je o zadevi obvestila italijanske kolege, ki so poklicali izvedence za razstrelivo iz Trsta. Ti so z vso previdnostjo odprh aktovko. V njej ni bilo nikakršne bombe, pac pa je vsebovala dokumente v romunščini. Sedaj ugotavljajo, za kaj gre in kdo jih je pustil tam. Dva Tržičana in Krminčan v zapor zaradi mamil Karabinjerji v Tržiču so aretirali dva domnevna razpečevalca mamil. Rocco lacoviello in Giovanni Orlando, oba stara 32 let, sta še stara znana policijskih organov. lacoviella so te dni ustavih na cesti in mu našli poldrugi gram heroina, med hišno preiskavo pa še dva grama heroina. Kasneje so pri-prli tudi Orlanda, ki naj bi mu odstopil mamilo. V Vidmu pa so karabinjerji prav tako zaradi mamil aretirali maldega Flavia D. iz Krmina. Preiskava o smrti R. Bednarika Tržiška policija ni uvedla preiskave glede smrti Ra-divoja Bednaržika. Kot smo poročali so njegovo truplo našli v torek na Koprskem. Slo naj bi za samomor, Četudi nekatere okoliščine niso povsem jasne. Neki jasnovidec je namreč že pred odkritjem trupla trdil, da naj bi Bednarika ugrabila italijanska mafija v Tržiču. Očitno pa mu pohcija ne daje posebne teže, saj na tržiškem komisariatu o zadevi včeraj niso bili obveščeni. PORDENON / TUDI B1ASUTT1 NA ZATOŽNI KLOPI Zanimanje v deželi za Titovo preiskavo Kmalu »križna maščevanja« med nekdanjimi KD PISMO UREDNIŠTVU Spoštovano uredništ- KULTURNO ŽIVLJENJE Seznam zborov in koncertov na 26. reviji Primorska poje VIDEM - V deželnem javnem mnenju vlada veliko zanimanje za preiskavo, v katero so vpleteni nekateri bivši vidni demokršCanski voditelji, ki so obtoženi korupcije. Med njimi so tudi bivši predsednik deželne vlade in eden od državnih liderjev de-mokršCanske levice Adriano Biasutti, pa še Arcangelo Agrusti in Andreottijev ljubljenec Di Benedetto. Državni pravdnik iz Pordenona Raffaele Tito, ki je nekaj mesecev v Milanu sodeloval s sodniki "Čistih rok”, je med raznimi zasliševanji zbral celo grmado podatkov, ki, tako kot sam pravi, pričajo o skorumpiranem političnem delovanju, ki je bilo prisotno tudi v naši deželi. Svoje preiskave je Tito zaCel v zvezi z nacr- tom za gradnjo večjega odlagališča smeti, ki bi ga bili morali zgraditi v bližini Pordenona. Na dan je prišlo, da so zainteresirani podjetniki morali plačati določene vsote nekaterim politikom, če so si želeli zagotoviti dela oziroma upravljanje tega objekta. Pred sodnika niso prišli le osumljeni za kazniva dejanja, številne so bile tudi priče, ki so prispevale k temu, da si je Raffaele Tito ustvaril točno sliko. Med pričami je posebno pozornost vzbudil Danilo Bertoli, bivši poslanec in lider videmske KD, ki je sodnikom "razkril” svojo teorijo o Biasuttiju. V nekem pogovoru v Rimu s senatorjem Di Benedet-tom (le-ta je pogovor na skrito posnel in kaseto posredoval sodnikom) se je Bertoli potožil, češ da "kontrolira” 30 odstotkov stranke, kar pa Biasutti ne upošteva in sam "kontrolira” vsa javna dela. Dodal je še marsikatero obtožbo na račun bivšega predsednika deželne vlade in ugotovil, da je že ”vse podkupil”. Bertoli je v teh dneh izjavil, da ko je govoril o Biasuttiju, ni mislil na kaznivo podkupovanje, pač pa na dejstvo, da je bivši deželni predsednik držal v rokah celoten strankin ustroj. Nekateri dobri poznavalci sodnih zadev znajo povedati, da bo kmalu prišlo do "križnih” maščevanj med bivšimi demokrščanskimi voditelji, ki bodo skušali same sebe rešiti iz zagate in se zato posluževali znanega latinskega reka "mors tua vita mea”. Rudi Pavšič vo, Pomorski klub Sirena že vrsto let prireja tečaje za voditelje čolnov in pridobitev plovnega dovoljenja (patente nauti-ca). Letos smo pod vodstvom kapitana Chersija še posebno številni, saj se je na tečaj vpisalo 25 navdušencev. Ena od glavnih in izredno važnih ved, ki jo mora dober voditelj čolna poznati, je vsekakor meteorologija, saj je branje in interpretacija meteoroloških kart pogoj za varno plovbo. 2e vrsto let je na zadnji strani Primorski dnevnik prinašal izredno dobro zasnovano in uporabno meteorološko sliko, kakršne ni imel noben drug državni časopis in kakršnih ni veliko celo v evropskem prostoru. Te meteorološke karte smo na tečaju Sirene z velikim pridom uporabljali in z njihovo pomočjo skušah predvidevati razvoj vremenske slike tudi za naslednje dni. Nekateri smo si pridno izrezovah vsakodnevno karto tako, da smo lahko sledili dolgoročnemu vremenskemu dogajanju. Drugi smo si kupili izvod Primorskega le zaradi zadnje strani, saj nekateri ne znamo slovenščine. Uredništvo nam je preko uslužbenca, ki obiskuje tečaj, celo pošiljajo kot promocijo nekaj ponedeljkovih in četrtkovih izvodov časopisa, katerih smo se vsakič razveselili. 2al smo z veliko mero razočaranja ugotovih, da je od nedelje, 26. februarja Primorski dnevnik spremenil to izredno dobro zasnovano stran in nam postregel z grafično in barvno precej slabšo, predvsem pa za vremensko predvidevanje povsem neuporabno karto. Kritike letijo predvsem na vremensko sliko na zgornji levi strani. Čeprav se je slika povečala, je predel, ki je na njej prika- zan, manjši. Glavna hiba nove karte pa je, da na njej ni več izobar, to je krivulj, ki povezujejo kraje z enakim pritiskom (strokovno se pravi, da manjka A.S. ali ”analysis surface”). Izobare so namreč za vremensko napoved bistvene, saj nam povedo, kako se bodo premikale fronte in iz katere smeri in s kakšno jakostjo bo pihal veter. Edini razlog za spremembo je bil očitno vnos na karto nekaterih evropskih krajev s pripadajočimi temperaturami prejšnjega dne. Ta informacija je bila prej v razpredelnici na desni strani. Podobno se je tudi zgodilo za temperature slovenskih in obmejnih krajev. Menimo, da je mesto za temperature v razpredelnici in ne na vremenski karti, ki naj še naprej služi svojemu poglavitnemu namenu: razumevanju in predvidevanju vremena. Čeravno ni razumevanje vremenske karte v dosegu kateregakoli bralca, pa mislimo, da mora vsekakor časopis ponuditi kompletno razpoložljivo informacijo: popolno vremensko karto z izobarami in frontami za pomorščake, alpiniste in vse, ki se načrtno podajajo v naravo in tovrstno karto potrebujejo; enostavno skico (slikica z oblački in sončkom, ki pa je bila jasnejša v stari zasnovi) in kratko splošno napoved (ki je bila na zgornji strani jasno podana in berljiva in je v novem formatu tudi izostala) pa vsem, ki jih zanima le, če bo jutri oblačno z dežjem ali pa sončno. Kot zvesti bralci si želimo, da bi se Primorski povrnil na stari koncept vremenskega prikaza, ki je bil, ponavljamo, neprekosljiv, tako, da ne bomo primorani segati po drugih časopisih, na primer italijansko Re-pubblico, da dobimo kvalitetno in uporabno informacijo. Sledi 26 podpisov Sobota, 11. marca 1995, ob 20. uri Podnanos, Kulturni dom MoPZ France Bevk -Šmarje pri Kopru, DPZ Grlica - Budanje, MoPZ Skala - Gabrje, MePZ Maestral - Koper, Nonet Brda, Komorni moški zbor Izola Sobota, 11. marca 1995, ob 20.30 Boljunec, Občinsko gledališče MoPZ Kras - Opatje selo, MePZ Društva upokojencev Izola, MoPZ St.Maver, MePZ Lojze Bratuž - Gorica, DPZ Devin, MePZ Zdravko Munih - Most na SoCi Nedelja, 12. marca 1995, ob 17. uri Breginj - Osnovna šola MoPZ Golobar - Bovec, MoPZ Prfarci -Spodnja Idrija, DPZ Vi-nika - Goriška Brda, Vokalna skupina Portorož, 2PS S tu ledi - Trst, Oktet vrtnica - Nova Gorica Petek, 17. marca 1995, ob 20 uri Tolmin, Kinogleda-lišCe Moška komorna skupina Temnica, 2PS Rože Majave - Ravanca, MoPZ Bilje-Orehovlje - Miren, 2PZ Spodnja Idrija, MoPZ Razpotje - Col, MePZ župnije sv. Stefana - Vipava Sobota, 18. marca 1995, ob 20.30 Sovodnje, Kulturni dom Lovski pevski zbor Zlatorog - Vipava, Portoroški zbor, Mladinski mešani pevski zbor Ta-bor-Kalc 1869 - Knežak, MePZ Ivan Rijavec -Idrija, Zenski učiteljski zbor Tolmin, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina Sobota, 18. marca 1995, ob 20. uri Medana, Kulturni dom MoPZ Justin Kogoj -Dolenja Trebuša, Sovo-denjska dekleta, MePZ Podgora, Oktet Škofije, MePZ DivaCa, MoPZ Vasilij Mirk - Prosek-Konto-vel Nedelja, 19. marca 1995, ob 17. uri Branik, Kulturni dom MoPZ Andrej Paglavec - Podgora, 2PZ društva upokojencev Idrija, MoPZ Pivka, ZPZ Ivan Grbec - Skedenj, Fantje iz Godoviča, MePZ Hrast -Doberdob Sobota, 25. marca 1995, ob 20.30 Opčine, Prosvetni dom MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ Jože Srebrnic - Deskle, ZPZ KUD Karol Pahor - Piran, MoPZ Slavina, MePZ PD MaCkolje, MoPZ Provox - Nova Gorica Sobota, 25. marca 1995, ob 20. uri Hrvatini, Kulturni dom MoPZ Podljubinj, MePZ Slavec-Slovenec -Ricmanje-Boršt, MoPZ Miren, MePZ Primorje -Ajdovščina, Oktet Simon Gregorčič - Kobarid, MePZ Primorec-Tabor -Opčine Nedelja, 26. marca 1995, ob 17. uri Izola, Kulturni dom Lovski zbor Dekani, MoPZ Slavnik-Hrpelje -Kozina, DPZ Amadeus - Pivka, MoPZ Košana, Tržaški oktet, MePZ Vrtojba Petek, 31. marca 1995, ob 20. uri Sv. Anton pri Kopru MoPZ Ciril KosmaC -Koper, ZPZ Tabor - OpCi-ne, MoPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Adriatic - Hrvatini, Fantovski oktet - Dornberk, Komorni mešani zbor Postojna Sobota, 1. aprila 1995, ob 20.30 Speter, Občinska dvorana MoPZ Vesna - Križ, MoPZ Ivan Panger - Korte, MePZ Skala - Gropa-da, MoPZ Franc Zgonik -Branik, MePZ Laetitia -Ajdovščina, MePZ Mirko Filej - Gorica Sobota, !, aprila 1995, ob 20. uri Pivka, Osnovna šola MePZ upokojencev -Ilirska Bistrica, Vokalna skupina Gallus - Trst, MoPZ Lijak - Vogrsko, Dekliška pevska skupina Valentin Vodnik - Dolina, Moška vokalna skupina Sotočje - Nova Gorica, MePZ Jacobus Gallus -Trst Nedelja, 2. aprila 1995, ob 17. uri Sežana, Kulturni dom MePZ društva upokojencev Koper, MoPZ Valentin Vodnik -Dolina, MePZ Primorsko - MaCkolje, ZPZ društva upokojencev Nova Gorica, TPPZ Finko Tomažič - Bazovica Nedelja, 2. aprila 1995, ob 17. uri Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu ZPZ društva upokojencev Postojna, MePZ društva računovodskih in finančnih delavcev - Nova Gorica, MePZ Standrež, ZPZ Igo Gruden - Nabrežina, MoPZ Pergula - Sv. Peter, MePZ Frančišek Borgija Sedej - Steverjan Sobota, 8. aprila 1995, ob 20.30 Gorica, Kulturni dom MoPZ KUD Simon Jenko - Temnica, MePZ Drežnica, MoPZ Tabor -Opčine, MePZ Ciril SiliC - Vrtojba, MoPZ Dragotin Kette - Ilirska Bistrica, MePZ Obala - Koper sobota, 8. aprila 1995, ob 20. uri Dornberk, Kulturni dom MoPZ Triglav - Trenta, MePZ Oton Zupančič -Standrež, MoPZ Soča -Nova Gorica, DPZ Vesna - Križ, MoPZ Fran Venturini - Domjo, MePZ Stanko Premrl - Podnanos Nedelja, 9. aprila 1995, ob 17. uri Idrija, Osnovna šola MoPZ Ivan Kokošar -Koritnica, MoPZ in MePZ KD Zora - Kostanjevica na Krasu, Oktet Baca - Podbrdo, MoPZ Igo Gruden - Nabrežina, Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica, PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana Nedelja, 9. aprila 1995, ob 17. uri Prosek, Kulturni dom Slovenski lovski zbor Doberdob, MoPZ KD Lira - LJbeljsko, MoPZ Soča -Kanal, MePZ Rupa-PeC, MoPZ Razpotje - CoL Mešani mladinski zbor srednjih šol Koper. TRST / S SEJE ODBORA SSO Zadovoljstvo in obžalovanje TRST - Odbor SSO je na svoji zadnji seji obravnaval položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji v luči novih odnosov med Slovenijo, Italijo in Evropsko skupnostjo. Pozdravil je napredek, ki se odraža v odnosih med obema državama, vendar je z obžalovanjem vzel na znanje, da se novo ozračje, ki se ustvarja med državama, ne odraža tudi v manjšini. Obžaloval je dejstvo, da se je začasno (toda kako dolgo?) in enostransko ukinilo priznanje diplom slovenskih univerz, kar predstavlja hudo oviro za vse zamejske študente, ki študirajo v Sloveniji. Nadalje je odbor SSO z zaskrbljenostjo obravnaval kritični položaj, v katerem so se znašle slovenske kulturne ustanove brez finančne podpore za svoje delovanje. Odbor je z za- prepadenostjo ugotovil, kako postaja manjšina drobiž med interesi dveh držav. Tudi sodelovanje z matično državo, ki se je začelo z demokratizacijo, je začelo izgubljati na intenzivnosti, očitno zato ker imajo stranke preveč drugih skrbi in pozabljajo, da je skrb za manjšino tudi skrb za razvoj narodnega telesa v celoti. Iz vseh teh razlogov odbor SSO sprejema pobudo stranke Slovenske skupnosti za skupno proslavo 50-letnice osvoboditve Primorske izpod fašističnega jarma in konca druge svetovne vojne ter ne more razumeti tistih, ki se vabilu SSk ne odzivajo. 2ato je odbor sklenil, da se za tako skupno proslavo jasno in javno opredeli. Bolj kot kdajkoli prej mora manjšina nastopiti navzven enotno in složno. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji Etnična razdelitev naših vasi V Primorskem dnevniku z dne 17. februarja 1995 smo lahko občudovali drugi umotvor podobne popačene nam sovražne miselnosti. Ettore Romoli, goriški desničarski senator (ki ima nekaj somišljenikov celo pri Slovencih) je obelodanil svoj zakonski predlog o »zaščiti« slovenske manjšine, v katerem se je posebno znesel nad slovenskim zamejskim športom, se zavzel za »preštevanje« in »zakoličil« etnične meje v goriški in tržaški pokrajini. Na Goriškem bi bila raba slovenščine z javnimi oblastmi dovoljena samo v šte-verjanski, sovodenjski in doberdobski občini. Na Tržaškem pa bi bila slovenščina dovoljena v razmerju z javno oblastjo samo v dolinski, repentabrski, zgoniški in devinsko-nabrežinski občini. V videmski pokrajini, po senatorju Romoliju, živi neko »praslovansko« ljudstvo, brez narodne istovetnosti. Ta njegova »razmejitev« seka na dvoje nekatere naše vasi. »Jezikovna« meja bi šla, na primer, preko Proseka in Sv. Križa. Slovenci v tržaški in goriški občini pa ne bi uživali nobene jezikovne pravice, čeprav so glavni oblastveni uradi v mestih. V poklicnem razmerju, kakor tudi v delovnem razmerju, velja pravilo zvestobe pri opravljanju poklicnega dela, ki ga je treba opraviti v korist zastopane osebe, ne pa v njeno škodo. Kdor bi prekršil to dolžnost in škodil svoji stranki, bi odgovarjal pred kazenskim sodnikom in bi se kaznoval z denarno globo ter z zaporom do treh let (čl. 380 kaz. zakonik). Če pa se nekdo ne čuti primernega ali razpoloženega za določeno opravilo, ga lahko odkloni ali pa ga sploh ne sprejme. To veleva tudi etika. Politika ne pozna tako strogih pravnih in moralnih predpisov. A vseeno ni mogoče pristati na misel, da bi Ku Klux Klan izdelal zakonski osnutek za varstvo Cmopolte-ga ljudstva. Pri nas pristajamo ne samo na tako misel, ampak tudi na taka dejstva. Slovenskjo ozemlje in jezikovne pravice, razlaščanje, načelo ozemeljskega etničnega obsega in »preštevanje« Zatiranje naših jezikovnih pravic se je stopnjevalo vzporedno s pokončevanjem našega narodnega ozemlja. Prilaščanje slovenske zemlje je tesno povezano z vprašanjem jezikovnih pravic in varstva manjšine nasploh. Podatki o prisilnem odvzemu (razlašče-vanju) in o načinu prilaščanja našega narod- nega ozemlja dokazujejo ogromno gospodarsko škodo, ki jo je utrpela naša manjšina. Nekateri imenujejo to izgubo tudi »doprinos« manjšine na oltar napredka in (skupne) blaginje. Izguba lastnine zaradi razlaščevanja pa nikakor ne more izbrisati naše zgodovinske prisotnosti na ozemlju, ki ni prenehala po prodoru industrializacije in urbanizacije. To zemljepisno dejstvo docela opravičuje odpor proti »preštevanju« in narekuje kriterij ozemeljskega obsega naše tisočletne prisotnosti kot prostorni okvir za manjšinsko varstvo. Manjšina niso samo posamezniki, temveč je predvsem skupnost, je avtohtono prebivalstvo s skupnim ozemljem, jezikom, s skupnimi zgodovinskimi izkušnjami. Do nedavnega je slovenska last segala do morja tudi v žaveljskem zalivu. Na tem ozemlju je delal in živel naš človek tisoč let. 2daj so tam same tovarne in nova naselja. Tu niti ne gre za ponarejene podatke zaradi raznarodovalnega procesa, zaradi asimilacijskih procesov, za povečani raznarodovalni pritisk, ki ga vsebuje že sam namen preštevanja, ki najavlja dokončni smrtni udarec v primeru, da bi manjšina izpadla statistično šibka. Preštevanju v industrijski coni (E2IT), v novih naseljih in stanovanjskih blokih za prišleke pa bi bilo navadno ugotavljanje še sveže etične bonifikacije slovenskega ozemlja. Zaradi tega je za nas edino sprejemljivi kriterij ozemeljskega obsega, ki se v teku stoletij ni bistveno spremenil. Samo tako je mogoče ugotoviti obseg naše ozemejske prisotnosti. (Nadaljevanje sledi) • Zadružna a BANKA OPČINE Zadružna k banka ^NABREŽINAjj mrngrn Zadružna KRAŠKA BANKA Ul. del Rlcreatorlo, 2 . OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 m "CžgVČERAJ PREVZELA SVOJE FUNKCIJE Na Kmečki banki zamenjali komisarja Namesto Viole in Anselmija Di Brina in Castiglione ^ • '■ “5' m m * zaradi obvestil in p®0 obeh podjetij. KULTURA Petek, 10. marca 1995 Smo v času pomembnih 0bletnic, med katere mora-m° Postaviti tudi 50-letni-c? neprekinjenega delovanja slovenskega gledališča v Trstu, zato smo s posebno radovednostjo sPremljali priprave na jubilejno Predstavo Jurčičevega »Desetega bra-a®- Radovedno tudi pričakujemo, Kaksen odmev bo predstava imela nred našimi ljudmi, predvsem tisti-p11’ ki so doživeli prvo uprizoritev l68a dela pred 50-leti v gledališču enice, torej le nekaj mesecev po °ncu krvave vojne proti nacifaši-2niu. Med zadnjimi pripravami na sre-01,10 predpremiero smo se za odrom srečali z dvema igralcema, ki sta natopila v takratnem »Desetem bratu«. 0 sta Aleksander Valič in Stane Ra-ztresen. ^alic je prišel takrat v Trst kor Partizanski borec, da bi skupno z rugimi gledališkimi entuziasti, kot bili Delak, Tiran, Sancin, Kosič in ® veliko drugih ustvaril Slovensko Stedalisce v mestu, kjer je bila slovenska govorica toliko let prepove-ana, kjer so Slovenci umirali samo zato, ker 0 bili Slovenci. Izredno je bil zato vesel va- 1 a, kot nam je sam povedal, da sodeluje v okratni postavitvi te igre. “Pred 50 leti sem igral kmečkega fanta ranclja, ki bi se rad oženil, pa mora prema-8ati vrsto težav. A vse se nato v igri dobro ece. Sedaj igram graščaka, ki s svojo avtori-■ 0 pomaga razreševati razne probleme. Spo-lnjam se, da smo takrat imeli premiero »Deri i ®a krata« zveCer, medtem ko je bila v po-10 tlanskih urah na programu igra »Hlapec ernej«. Kot bi bilo sedaj, imam pred očmi Aleš Valič in Stane Raztresen sta že leta 1945 nastopila v »tržaškem« Desetem bratu Neva Lukes dvorano, polno navdušenih ljudi, ki so po to- likih letih slišali z odra svojo govorico. Ne vem, kako smo zaigrali; vem pa, da nas je publika sprejela z velikim navdušenjem, kakršnega mogoCe nismo potem veC doživeli. Sam sem napet in imam tudi tremo, kot bi bil na odru prvič. Pa sem že tik pred prihodom v Trst odigral v Ljubljani v dvorani Doma Španskih borcev kar dve predstavi »Rogovileža«, v kateri nastopa tudi igralec Souček, ki je tudi gost tokratne tržaške predstave. Malo sem seveda utrujen, a ne toliko, da se ne bi Čutil v svojem igralskem elementu, da ne bi z istimi obču- tki, kot pred 50 leti, Čakal na izid predstave.« ValiC, dolgoletni Član ljubljanske Drame, je sicer uradno v pokoju, pa vendar še dela, recitira; nastopal je v veliko filmih, na televiziji, sedaj pa pomaga pri gledališki skupini »Moje gledališče«, s katero so imeli v treh letih kar 460 predstav. »Toda nastopati v tržaškem gledališču je vendarle dogodek zase. Lahko samo reCem, da sem srečen in da želim gledališču, da bi prebrodilo razne težave in nadaljevalo pot, ki smo jo mi pred 50 leti zaceli.« Staneta Raztresena smo »zalotili«, ko se je ravno oblačil za nastop. Ker ga vsi naši bralci dobro poznajo, ne bomo na dolgo govorili o njegovi dejavnosti v okviru tržaškega ansambla, tudi potem, ko je pred 20 leti stopil v pokoj. Vrsto let je namreč še delal v novogoriškem gledališču, sedaj pa je že vrsto let vztrajen recitator na prireditvah in proslavah po naših društvih, na Šolah, v partizanskem zboru in še kje. »Ce igralec nima pred premiero treme, ni igralec. To so posebni občutki, ki sem jih imel kot mlad in jih sedaj občutim kot star igralec. Pred 50 leti sem v tej igri podal vlogo graščaka Piskava, sedaj pa igram dve vlogi: vaSCana in sodnika Mežana. Seveda gre tu za dve različni dramatizaciji »Desetega brata« in zato so tudi moji vtisi različni. Toda, ker se vse odvija v nekakšnem ljudskem duhu, bi morala biti občinstvu tudi tokratna postavitev zelo blizu. Počutim se dobro. Vaje so sicer naporne, a tega dela sem bil vedno vajen. Lepo pa je delati in živeti v skupnosti. Sedaj sem med celotno ekipo naj starejši igralec, a sprejemajo me lepo in tudi sam se v tokratnem igralskem ambientu počutim dobro. Želel bi si samo, da bi ljudje sprejemali igro s podobnimi občutki, kot takrat pred tolikimi leti. Tudi danes smo Slovenci ogroženi, ogrožene so naše pravice, ogrožena je naša kulturna ustvarjalnost. Ce bo občinstvo sprejelo to, kar je Jurčič v svojem romanu izpovedal s podobnimi občutki kot pred tolikimi leti, ali-vsaj s prepričanjem, da se moramo za naš lep jezik trdo boriti, potem bom zelo vesel, da sem pri tokratni postavitvi sodeloval«. Na sliki skupinski prizor iz Jurčičevega Desetega brata v novi postavitvi SSG (foto KROMA). Iskriva »mafijska« filmska komedija Woodyja Mena o umetnosti, pravih in namišljenih umetnikih Igor Devetak g ujlets over Broadway (Pallottole su lq^way - Streli na Broadwayu), ZDA Ali4' ^ežija: Woody Allen. Scenarij: W. Qlc?n’ Fotograf: Carlo Di Palma. Glasba: pr j "yman. Scenograf: Santo Loquasto. aiZv Swettland Films. Igrajo: Jim Broa-p„l J°hn Gusack, Jennifer Tilly, Chazz jr^teri, Dianne Wiest, Tracey Ullman. Woni F° najbolj ustaljenem običaju, je Brnarr ^en snemal tudi Bullets over ton t, * * * * v New Yorku, v Četrti poleg nje-Vo v a ki jo V zac Ostanki ■jpu Krc Predse opa, dc o°lj poc rebitne stanje da v vedu tobal ki so BBC v Evropi 4 X PANORAMA Za BBC je bilo nekoč značilno tudi to, da ne objavlja reklam. Ko pa so leta 1991 uvedb novo programsko ponudbo - BBC World Service Televisi-on, se je začelo novo obdobje BBC: program, ki je bil namenjen Daljnemu vzhodu, so financirati z reklamami. Zdaj je BBC z reklamnimi vložki dosegel tudi Evropo. Od februarja oddajajo iz Londona dva programa, namenjena evropskemu občinstvu - BBC Prime in BBC World, oba prenašajo prek satelita Eutelsat H F-l, distribuirajo pa ju predvsem kabelska omrežja. Za BBC pomenijo programi za tujino vir dodatnega zaslužka, saj zanje tržijo naročnino ati pa jih financirajo z reklamami Seveda smejo reklame objavljati samo v tujini. Celotna operacija ne sme ogroziti prihodkov od domačih naročnin, morebitni dobički pa se prav tako vraCajo v osnovno dejavnost, s katero financirajo bogatitve programov. BBC Prime je razvedrilni kanal, za katerega morajo evropski naročniki plačati naročnino. BBC VVorld - na njem predvajajo predvsem novice in dokumentarce - pa je prosto dostopen in se finaneba iz reklam. Oba satelitska programa sta del podružničnega podjetja BBC Worldwide, pod krovom katerega sta tudi radijski program za tujino VVorld Service radio in založniška dejavnost BBC Worldwide Publishing. Z medijskim podjetjem Pearson PLC, ki je tudi delničar Thames TV in Financial Timesa, v program skupaj vlagajo in ga tržijo. Medtem ko se lahko BBC VVorld opna na razvejano mrežo 250 dopisništev po vsem svetu in objavlja najkakovostnejše programe domače proizvodnje - A question of šport, The clothes show, Foot and drink, Motorvvorld, Voyager, Panorama ipd., objavlja BBC Prime najbolj priljubljene britanske nadaljevanke, otroške in humoristične oddaje. Z obema ponudbama se želijo Britanci, kot pravijo, bolj približati Evropi, verjetno v smislu - glejte BBC, da boste razumeli Britanijo. Branje med vrsticami : w s W. i E * '■ F i [ 11 8 i iflPH UKU L . ' rr.r?- -r.v r- r *•" r- rnA r i■ Med pogostimi razpravami o »informacijskih veletokih« in »digitalni revoluciji« ali računalniških omrežjih pozabljamo, da že uporabljamo zelo vsestranski servis novic in informacij, ki je široko dostopen - teletekst. Gre za enostavni digitalni prenos informacij, ki ga posredujejo proste vrstice znotraj televizijske slike. Pomembno je, da sistemi za kodiranje televizijskih signalov ne zaklepajo tudi teh posebnih slikovnih vrstic, zato je teletekst na voljo šuši javnosti tudi na tistih kodiranih kanalih, ki so sicer namenjeni le naročnikom. Seveda za sprejemanje teleteksta potrebujete minimalno kakovost sprejema televizijskega signala, ki pa ga zagotavlja vsaka primerno naravnana antena. V ponudbi teleteksta je mogoče najti obilo informacij in enciklopedijskih podatkov, od tekočih gospodarskih kazalcev in borznih tečajev do najnovejših športnih rezultatov, od vremenskih podatkov do seznama RTV programov. V Veliki Britaniji uporablja teletekst vsakodnevno več kot 20 milijonov gledalcev - kar je veC, kot je bralcev vseh britanskih dnevnikov. Prihodki od oglasov so večino ponudb teleteksta finančno povsem osamosvojili. Teletekst mreže ITV se lahko pohvali celo s šestkrat večjimi reklamnimi prihodki od vseh nedeljskih izdaj britanskih listov. Številni teleteksti so uvedli najrazličnejše kontaktne rubrike, nekateri odgovarjajo tudi na pisma gledalcev. Večina programov, ki jih oddajajo prek satelita Astra, nudi tudi programe teleteksta. To je programska ponudba, ki se je v zadnjih petih letih v Evropi najbolj razmahnila, omogoča pa še dovolj možnosti za nadaljnji razvoj in izpopolnitve. Filmske in RTV kvote burijo duhove v Evropski zvezi Izkušnja uci, da so predpisane kvote vselej dvorezen meC, najsi gre za enakopravnost žensk ali pridelovanje mleka. Nihče pa nima z njimi tako bogatih izkušenj kot Evropska zveza, saj si je petnajsterica svoje življenje tako rekoC postlala z najrazličnejšimi kvotami. Tacaš se je na norm razplamtela razprava o kvotah na področju filmske in RTV produkcije. Koliko regulacije potrebuje evropska radiotelevizija? Francozi, ki vztrajajo na strogih in številčnih predpisih, trdijo, da gre za usodo evropske kulture in za obrambo pred izvenevropskim vdorom. V bitki za ohranitev evropske kulturne samobitnosti naj bi spoštovali določene produkcijske in posredovalne kvote, s katerimi naj bi jo zaščitili. Uveljaviti naj bi nekakšen evropski program določenih obveznosti za negovanje domačih programov. Medtem ko Francozi, ki so taCas tudi predsedujoči v Evropski zvezi, vztrajajo pri kvotah, jim večina ostalih elanov EZ nasprotuje. Menijo namreč, da kvote ne zagotavljajo večje kakovosti in odvračajo potrošnike. Razen tega menijo, da predstavljata film in TV osem odstotkov multime-dijskega trga, ta pa komaj Četrtino celotne informatike. Polemika, ki je tlela že med zadnjo stopnjo pogajanj o GATT, je ponovno vzburkala duhove ob razpravah o Smernicah za razvoj radiotelevizije (televizija brez meja), ki jih analizirajo in izpopolnjujejo po štirih letih veljavnosti. Ko so se v osemdesetih letih pojavile prve komercialne postaje in so zaCele oddajati tudi prek državnih meja, je nastala potreba po nekakšnih občih pravilih, s katerimi bi zagotovili minimalne standarde oglašanja, pravice do popravka in zaščito mladine in avtorjev. To so vključili v prve Smernice leta 1989 (hkrati je Svet Evrope sprejel konvencijo o čezmejni TV). V prvih Smernicah so zapisali, da morajo vsi, ki oddajajo programe, objaviti najmanj polovico evropskih produkcij. To pa se je izkazalo za nerealno: pojavilo se je namreč Čedalje veC tehničnih in programskih novosti (teleshopping, video po naročilu), tako da se nasploh postavlja vprašanje opredelitve »televizije«. Sistem kvot je ustvaril nove probleme: kdo naj nadzoruje izpolnjevanje predpisanega, kaj sodi v račun - tudi šport, informacija, reklama? Izkazalo se je, da so pravila krivična: bremenijo predvsem tiste, ki oddajajo kulturo, ki je že tako ali tako naj dražja. Medtem ko v Evropski zvezi zagotavljajo, da je sistem zaživel, pa številne tožbe pred evropskim sodiščem pričajo o nasprotnem. Tako bi bilo najbolj primemo, Ce bi EZ namesto predpisovanja kvot raje ponudila veC subvencij za proizvodnjo in razpečevanje evropskih produkcij. Vendar pa je še naprej odprto, kako se bo iztekla polemika o usodi kvot. Novi evropski komisar, pristojen za to področje, Marcelino Oreja ni velik privrženec kvot, Čeprav se bo težko uprl francoskemu pritisku. Francozi pa vsaj pred 7. majem, ko imajo predsedniške volitve, ne bodo odnehali, saj se ne bi radi zamerili vplivni filmski in RTV industriji. Zato so skušati razpravo o smernicah izpeljati še pred februarsko zamenjavo evropskih komisarjev. Portugalski komisar Joao de Deus Pinheiro je bil očitno premalo spreten (ati pa dovolj prebrisan), da tega ni izpeljal. 9. marca 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 IR) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana - - - - - - A banka Koper - - - - - A banka Nova Gorica - - - - - - Banka Celje d.d., t: 063/431-459 - - - - - - Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 81,10 11,30 11,50 6,60 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,30 81,50 11,17 11,47 6,59 6,96 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 - - - - - - Come 2 us* 80,60 - 80,95 11,40 11,48 6,75 7,00 Tel: 06 M 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. - - 11,20 11,60 6,70 7,50 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,01 81,05 11,45 11,48 7,00 7,04 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,95 81,05 11,44 11,47 6,90 6,95 Kompas Hertz Celje* 80,50 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 063/ 26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 . Kompas Hertz Nova Gorica* 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,40 80,90 11,33 11,44 6,68 7,00 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,30 80,90 11,22 11,50 6,40 7,00 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,50 81,50 11,19 11,45 6,64 7,00 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,90 81,70 11,35 11,60 6,80 7,40 Poštna banka Slovenije* 78,80 80,70 10,80 11,46 6,50 7,22 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,00 81,05 11,46 11,48 6,95 6,99 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,60 80,70 11,35 11,42 6,90 6,95 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,65 81,00 11,40 11,47 6,70 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,70 80,89 11,40 11,43 6,60 7,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,50 81,00 11,15 11,48 6,60 7,36 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,50 80,90 11,35 11,42 - - Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,45 80,90 11,36 11,50 6,75 7,10 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,40 80,90 11,35 11,45 6,60 7,45 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,40 80,90 11,37 11,47 6,60 7,38 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,80 80,95 11,36 11,50 6,80 7,02 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,35 80,75 11,25 11,42 6,70 7,04 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 79,90 80,68 11,26 11,45 6,90 7,60 SKB d.d.,*** 79,80 81,30 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana - - - - - - UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,52 6,70 7,20 Upimo Ljubljana, t: 212-073 ' ‘ I Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ' j Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 9. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1620,00 1689,00 nemška marka 1158,00 1208,00 francoski frank 325,00 336,50 holandski gulden 1026,00 1062,00 belgijski frank 55,75 57,75 funt šterling 2593,00 2693,00 irski šterling 2575,00 2680,00 danska krona 286,00 298,50 grška drahma 6,90 7,35 kanadski dolar 1149,00 1195,00 japonski jen 17,50 18,25 švicarski frank 1374,00 1428,00 avstrijski šiling 163,00 169,50 norveška krona 257,50 268,00 švedska krona 223,50 232,50 portugalski escudo 10,90 11,45 španska pezeta 12,60 13,20 avstralski dolar 1199,00 1246,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 13,95 14,90 hrvaški dinar-kuna 285,00 298,00 9. MAREC 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1620,00 1665,00 nemška marka 1153,00 1188,00 francoski frank 324,00 339,00 holandski gulden 1024,00 1052,00 belgijski frank 55,60 56,80 funt šterling 2592,00 2682,00 irski šterling 2579,00 2669,00 danska krona 287,00 295,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1151,00 1196,00 švicarski frank 1377,00 1407,00 avstrijski šiling 162,90 167,90 slovenski tolar 13,80 14,60 9. MAREC 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica Lotilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,80 14,60 Italija toka kreditna banka 13,95 14,90 27. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4561 francoski frank 28.3180 nizozemski gulden 89.1500 belgijski frank 4.8503 španska peseta 1.1310 danska krona 25.1320 kanadski dolar 1.0420 japonski jen 1.5060 švicarski frank 117.8400 avstrijski šiling 14.2090 italijanska lira - 0.8735 švedska krona - 19.8400 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna listo za obračun dolžnih prilivov in odlivov podjetij veljavna dne 10.3.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS m 1.157/705 1.161,4222 DEM m 8.150,0000 8.175,0000 USD 1 1133962 H4?4S7 Tetaji so obimi, pri konkretnih poslih so motna odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 047 z dne 9. 3. 1995-Tečaji veljajo od 10. 3. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen- gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 84,6725 1159,0152 394,5808 80,8056 2027,6851 2631,3714 2293,0667 8158,0573 6,8992 125,0386 7273,3160 1827,8128 77,5668 1590,4133 9779,8791 183,8418 114,0088 149,7411 88,9881 84,9273 1162,5027 395,7681 81,0487 2033,7865 2639,2993 2299,9666 8182,6051 50,3067 183,6995 6,9200 2200,0000 125,4148 7295,2016 1833,3127 77,8002 1595,1989 9809,3070 184,3950 114,3519 150,1917 89,2559 85,1821 1165,9902 396,9554 81,2918 2039,8879 2647,2172 2306,8665 8207,1529 50,4576 184,2506 6,9408 125,7910 7317,0872 1838,8126 78,0336 1599,9845 9838,7349 184,9482 114,6950 150,6423 89,5237 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10.3.1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) do zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ VJNI5KI ZAPISI, ZPLACUIVI 1 2. 5. 1995: 1,500,000 817,207 811,066 1,628,273 63 108.9610% 108.1421% 08.5515% 150,000 81,721 81,107 162,827 L Tečajnica borznega trga št.: 45 Datum: 9. 3. 1995 tjf»u*v> stoci pnasct- fc Vrednost. papir obr. indiv. ex kupon $tdat(3) enotni tečaj % sprem datum fovpiaš (mlin Max Min. IM M7i liTtrra •rbmrs LEKC 796 (4.5.93) 11.350 1,30- 9.3. 10.400 11.350 11.350 11.350 57 PUB 1.000 (6.6.94) 13.442 1,02 9.3. 13.410 13.900 13.500 13.400 1.438 SAL 500 (7)129.8.94) 19.592 ,73 9.3. 19.500 20.190 20.000 19600 2.351 SKBR 458 (16.5.94.) 33.609 ,01 9.3. 33.550 33.780 33.900 33.500 5.277 2SE HIKViV RS01 8,0 4.(31.12.94) 97,1 JO- 9.3. 976 97,6 97,5 96,8 64.493 RS02 9,5 8.(1.10.941 102,0 69 9.3. 101,6 102,1 102,0 102,0 174 RS08 5.0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 91,5 RS11 7,0 4.(15.1.95) 90,0 2.3. 85,0 91,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,8 ,06 9.3. 96,7 96,8 96,8 73 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 100,5 8.3. SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,7A 165 9.3. 96,5 97,5 99,3 97,4 108 MK BTBR 12.033* 5,67- 9.3. 12600 12.150 11.490 734 DAD 10.000 (1.6.94.) 115.722 1,48 9.3. 115.250 115.800 117.000 114.200 10.184 FMD (!) 13.655 367 9.3. 13.360 14.000 13.700 13.200 751 GPGR 16.000 6.2. 17.600 HMER 14.933 27.2. 13.500 15.500 MKZ 218 (30.3.93.) 8.825 8.3. 6.830 9.060 m 4.000 (81106.94.) 3.969 5,05 9.3. 3.900 3.930 4.100 3.900 5.358 ot (5) 697,0 62- 9.3. 696,0 710,0 700,0 695,0 141 xiyw KJTP' 4000 (23.5.94) 35.500 8.3. 34600 36.000 PfflP 34.500 1,07- 9.3. 34800 35.900 34.500 34600 173 RGSP [61 2.169 469 9.3. 2.150 2600 2.200 2.110 330 UBKP 10.286 7.3. 10.700 11.190 VIPP 41.200A ,07 9.3. 41.200 41.250 41.200 41.200 82 LEE 12,0 4.(1.11.94) 97,5 8.3. OZG 11,0 4.(1.1.95) 89,0 8.3. 95,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 1,02 9.3. 978 99,0 99,0 99,0 713 PLJ 12,0 7.(1195) 99,0 64 9.3. 97,7 99,0 99,0 99,0 1.167 PGO 10,0 1.(16.94) 95,0 61- 9.3. 95,0 95,0 95,0 579 RSGSi 10,0 4.(16,94) 93,5 8.3. Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 45/95-9. 3. 1995 Vrednost. papir n.t: ex kupon štda[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras panndba Max. Min. 1«K| ■d LEAR 2.100 1.3. 1.500 4.500 mo 119 (8.3.94.) 1.000 2.2. 3.000 HBR0 3.150 8.3. 2.010 3.300 m 3.615 ,14- 9.3. 3.415 3.630 3.630 3.600 72 8DR0 17500A 44,72 9.3. 10.100 17.500 17.500 17.500 123 RGSR 500,OA 7,52- 9.3. 465,0 520,0 500.0 500,0 150 HBP0 3.190 8.3. 3.070 3.200 KBPI KBPP 48.090 1.3. 30.000 37.500 UBKC 3.300 3.3. 2.000 4.400 irara limnr GORO 10,0 9.(15.1.95) 97,1A 9.3. 97,1 97,1 97,1 4 LOK (1.10.94) 63,8 3.3. 84,0 94,9 MLJ0 (1.4.94) 94,4 8.3. 88,1 94,5 3SM0 (1.10.94) 83,1 9.3. 80,0 83,5 83,1 83,1 724 3LS0 81.9.94) 85,OA 69 9.3. 76,0 86,0 85,0 85,0 275 3NM (1.8.94) 66,6 7.3. 83,0 89,5 3P0 6.(16.95) 86,5 7.3. 86,0 95,0 UBKK (15.10.94) 25,0 mo (1,10.94) 98,5 30.1. 92,0 99,5 ko dnevni (vSIT) KO dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) TiTnaum TTTliTiTT |BNB2breznak.bona(1.6.95) (1.6.95) | 95,6 ,36- 9.3. 956 95,6 96,0 95,4 80.783 KelnaLbona(vSlT)NBSl 49.803 23.2. 40.000 48.000 delnaLbona(vSIT)NBS2 15.530 13,39- 9.3. 16.660 16.740 17.020 14.320 404.227 Tsna 1150.000 SITsknpaj m) parski del maj 108,6 2.3. keviznidelmaj 150.000 SITskupaj maj parski del maj Ideviznidelmaj 9.3.95 prejšnji d T d% 1.168,51 1.158,32 10,19 0,88 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolaijih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečale na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor iu deviz oz. i 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben 1158.5809 2292,2074 8155,0000 6,8967 183,7729 113,9661 noslih je možno odsi doaovor. 1161,4223 2297,8290 8175,0000 6,9136 184,2236 114,2456 ropanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odšle 81,35 81,55 panje. 81,70 81,75' Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 10. marca 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečai za USD, ATS, UT h CHF so dob veljavni tečepti Banke SJovenie, pri drugih vat oziroma zmanSano za 025° 1: Morarese V' Dom Korota0 irocco 7, Ol)'111 ms 0. s - Ronchi 3;0 5:6) SIJE: TomS;°’ in T. Vižintin; č, Danielis, F :™h7,w d »9»«; : v ok”s OTlUlld ^ «)• zn; :o za nasl° a preostah11 no-S0! itieri m Lnvv*- ^ ZAOSTALO SREČANJE C2 LIGE_____________________________ Visok poraz Doma Agorest v Vidmu faradi zelo slabe obrambe gostov nasprotnik dosegel 109 točk - Zadovoljil samo Jarc Udinese - Dora Agorest 109:76 (47:36) DOM: KoSuta 3 (-, 1:1, ^ Jarc 20 (8:12, - 4:5), p°^si 21 (4:9, 2:5, 7:12), 1'odbersic 10 (4:7, -, 2:2), n1 Cecco 12 (5:9, -, 2:4), "Ordon Z (1:1, -, -), Bat-ello (0:1, -)j Ambrosi 4 u-3' ■- -), Pecanac 2 (1:1, -’ "J’Kocijančič 1 (-, -, 1:2) Proti VidemCanom so °ttiovci sinoči odigrali ?no najslabših tekem v etosnji sezoni. Kot pona-adi so v začetnih minu-V1 igrali zelo nezbrano v J3 ,rarnbi, tako da so gosti-6 P štirikrat zaporedoma ^ovirano dosegli kos za ri točke. Tedaj so gostje akoliko strnili svoje vr-. 6 in zlasti po zaslugi Jarca obdržali zaostanek sprejemljivih mejah, at so v drugem polčasu Popolnoma popustili in •demčani so si takoj PrugraJi prednost dvajse-lh točk. Tudi v tem delu ječanja je Dom Agorest to slabo igral predvsem obrambi in nasprotniku ovolil, da je na lahek apin prodiral do kosa Zlroma metal. Odpove-. ati so predvsem tisti Jfa ., ki bi morali biti • avni nosilci Domove 'gre. j. ^nnga v Vidmu bi Go-k anom prav gotovo zelo oristila, poraz pa bistve-0 ne spreminja njihovega položaja, saj jih od ^arriega položaja na lest- točk še ve<^no J°ci Sest I a0'1TAU lzm 16- KO-P : Bor Radenska - Arte o 86:72, Ferroviario -Im 79:97- Porcia - Virtus p 82;66, Spilimbergo -^agagna sinoči, Staranza-i, ' Senators sinod, si^° - Intermuggia Domovec Marko Bordon v akciji (Foto Kroma) KOŠARKA / 21.KOLO C2 LIGE- Bo Virtus lahek plen razigranih borovcev? Domova bodo v Spilimbergu naskakovali prvi uspeh v gosteh 2e jutri zvečer bosta naša predstavnika v košarkarski C2 ligi spet zaposlena v prvenstvenih dvobojih. Spored 21. kola je vsaj na videz dokaj ugoden tako za borovce, ki bodo gostili videmsko peterko Virtusa, kot za do-movce, ki bodo igrali v gosteh s Spilimbeigom. BOR: Z lepim uspehom v zaostali tekmi z gorisMm Artejem so be-lozeleni spet potrdili, da se forma moštva stalno vzpenja, tako da je vzdušje v tabora Radenske pred jutrišnjo tekmo res prijetno. Se pred nekaj meseci so se borovci nahajali v spodnjem delu lestvice, tik pred skupino, ki se je že tedaj borila za obstanek, s serijo zmag (7 v zadnjih 9 tekmah) pa so se Sandnovi fantje povzpeli na lestvici (sedaj so celo na 5. mestu) in tudi ambi- cije so se seveda povišale. Jutrišnji nasprotnik Virtus iz Vidma je Se vpleten v* boj za obstanek, tako da prav gotovo ne bo prišel v Trst na prijateljski obisk. DOM: V drugem delu prvenstva je Mianijeva ekipa pokazala precej več kot v prvem, toda po visokem porazu v Vidmu, morajo domova v zadnjih 10 tekmah dobiti tudi kakšno važno tekmo v gosteh, če resnično želijo razmišljati o obstanku v ligi. Prva priložnost se jim ponuja že jutri v Spilim-oeigu, ki je v sredini lestvice, v prejšnjem kolu pa je v gosteh premagal pr-vouvrščeni Martignacco. TAKO V l.DELU: Virtus Ud - Bor 78:71 (Perčič 16, M.Simonič 14, De-beljuh in R.Simonic 8), Dom - Spilimbergo 89:90 (Bordon 21, Orzan 20, Corsi 12). (VJ) KOŠARKA Deželno mladinsko prvenstvo Palmanova - Kontovel 52:59 (30:27) KONTOVEL: Jagodic 2, Spadoni 16 (2:2), Rizzante, Starc 2, Caser, Velinsky 3 (1:2), Čeme 12, Stokelj 2, Gerli 7 (1:4), Umek 15, trener Furlan. PM 4:8. SON: 21. PON: Spadoni (38). TRI TOČKE: Spadoni 2, Umek 1. telji, saj Kontovelci po dobrem začetku (+13 točk), kar sedem minuti niso dah koša. V drugem delu tekme so se naši le predramih, niso ATLETIKA / HITRA HOJA Uspešen nastop Ruzzierja Kljub pomanjkanju treninga je izpolnil zastavljeni cilj V nedeljo je bilo v Rovigu meddežel-no tekmovanje v hitri hoji, veljavno za »1. trofejo mesta Rovigo«. Na startu se je v raznih kategorijah predstavilo nad 80 tekmovalcev, med katerimi je bil v članski konkurenci tudi Fabio Ruzzier, ki je tekmoval na razdalji 10 km. Glede na trenutno popolno pomanjkanje specifičnega treninga za to razdaljo (sedaj si namreč nabira predvsem kondicijo s treningi za dolge razdalje), je bil njegov cilj predvsem čas pod 45 minutami. To mu je tudi uspelo, saj je na cilj prispel v času 44:10 in zasedel solidno 4. mesto v hudi konkurenci atletov iz cele severne Italije. Zmagal je državni reprezentant iz vrst karabinjerjev Colobini, pred klubskim tovarišem Mancinom ter elanom Libertasa iz Vidma Diegom Cafagno (zmagovalcem zimskega pokala v Boljuncu). Sedaj čaka našega atleta pravi »tour de force«, saj bo 19. t.m. nastopil v Riccio- neju na 20 km za Grand Prix, teden kasneje bo v Parizu (24 km za »Challenge Facoetti«), nakar bo teden kasneje na madžarsko-romunski meji (Bekescabi), kjer bo na vrsti »Coca-cola kupa« z močno konkurenco atletov iz vzhodne Evrope. Na sporedu bosta tekmi na 20 in na 50 km. Ruzzier bo najbrž startal na daljši progi, ker bi mu ta služila kot priprava in test za evropsko prvenstvo veteranov na 30 km, ki bo mesec kasneje v španskem Valladolidu. Omenimo naj še, da se je pred dvema tednoma Ruzzier udeležO državnega prvenstva na 40 km v Signi (Firence), kjer je s samo 12 dnevi treninga med 77 nastopajočimi zasedel nepričakovano dobro 25. mesto in je bil med 33, ki so tekmo končali (že to je lep uspeh) daleC najstarejši. Tu je zmagal Di Mezza pred De Benedictisom, Bianchijem in Pericel-lijem (bron na EP v Helsinkih). tudi zasluženo zmagah. Pri našem moštvu sta bolje od drugih igrala Angelo Spadoni in Jan Umek. Gorizdana - Kontovel 66:84 (32:43) KONTOVEL: Spadoni 16 (2:3), Rizzante 12 (2:8), Starc 7, Caser 1 (1:2), Stoka 12 (8:10), Velinsky 16 (4:5), Čeme 15 (7:11), Stokelj, Gerli 1 (1:4), Umek 4, trener Furlan. PM 24:43. ON 24. TRI TOČKE: Starc 1. Na zaostalem srečanju so Kontovelci brez težav premagah domaCo Goriziano.Ze po prvem polčasu so si priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato obranih do konca tekme. Minibasket - trofeja Jadran Polet - Portorož 12:95 (2:45) POLE T: Malalan, Milic 6, Cibic, RebeccM, Schilla-ni 2, Dolenc, Polissa, Daneu, Ferfoglia 4, Vaitho; vaditeljVremec. PORTOROŽ: S.Paladin, B.Paladin 6, DukiC 12, Kopic 14, Maticetov 10, Sluga 19 (1:2), Stanič 4, Kante 10, Troha 4, Segš 6, Cvijic 10; vaditelj Kovačevič. Tekma med poletovci in minikošarkarji iz Portoroža je potekala enosmerno, saj so bili košarkarji iz Slovenije boljši v vseh elementih. Za male poletov-ce so bili nasprotniki nedosegljivi, vaditelj Vremec pa je pristavil: »Take ekipe, kot jo ima Portorož, v tej kategoriji še nisem videl. Tudi borovci imajo zelo perspektivno moštvo, toda proti Portorožu nimajo kaj iskati«. (VJ) piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke V Milanu je Stelvio Ok boljši od vseh Hallo Lucky favorit galopa v Rimu 1. dirka (Milan): možnost baze s skupino X, kjer je Stelvio Ok boljši od vseh. Seveda pa bo moral paziti na Shiller Parka (2), pozornost pa zasluži tudi Snappy Trio (1); 2. dirka (Bologna); Praia Svved (2) bi morala zmagati, če ne bo delala napak. Trenutno pa je v zelo dobri formi tudi Onda d’Anzola (1), pozabiti pa ne smemo niti Ottoneja Deia (X); 3. dirka (Firence): Premiere PM (X) bi moral izkoristiti najboljši štartni položaj, toda Lisiodoro (2) bo skušal spet zmagati, medtem ko oba lahko preseneti Marziano VI (1); 4. dirka (Montegiorgio): Peglitto Mo (X) bo Startal na zmago, toda podobne načrte imata tudi Ottaviano Or (1) in Ibuscus Fa (2); 5. dirka (Rim): Hallo Lucky (X) je zaradi dobre forme naš favorit. Opozarjamo pa še na Alemyja (1) in Portogheseja (2); 6. dirka (Piša): v vlogi favorita nastopa Cefalonia (1), toda ob primernem terenu se lahko uveljavi tudi Pop Iva (X), medtem ko našo pozornost zasluži tudi Pelican Island (2). Dirka tis NASI FAVORITI: 19. Orgosolo, 3. Nevtrone Pink, 10. Ortega Om; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 22. Nepente Pl, 14. Orphium, 18. Paul D’Hihy. Totip L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 12 X X2 1 X 12 X 12 1 X2 -Košarkarska d uga / odigrane zaostale tekme is. kola, jutri na sporedu ze 20. kolo h Važna zmaga Cicibane v Gradežu - četrti zaporedni uspeh Kontovela - Tudi Sokol slavil Jutri vse naše ekipe doma: Cicibana - Goriziana, Kontovel - LNazionale, Sokol - Inter 1904 'acibt (33:34) ^urauNA: Pe za 3, 8:13), G , /J' Jogan 19 (i:i ii)na 2 (1:2), Se grnsic 13 (1;5); if-3’ d, Križma trener Kovačič. Met za 2 - 22:4 . Sodnika: C 111 D’Angelo (p Xljub moči tbrez obeh B Messinija) so 1 Vo zmagali ti moštvu, ki je valo visoka - »edlo.takov du, v drugem Ll ni 7o _ r 'V«m spret vodili (54:4£ ?tasti potem Mižal na 1 Sa ®m.) so beh zrelo igro te trojkami Tot Kontovel - Scoglietto 76:65 (34:34) KONTOVEL: Spadoni 6 (2:4), Kralj 2, Gulič 12 (4:6), Turk 16 (6:8), Emili 22 (12:14), Starc 12 (4:4), Umek, Čeme 2 (2:2), Vodopivec 2 (2:2), Godnič 2 (0:1); trener C.Starc. PM 32:41. SON: 25. PON: Vodopivec (24). Sodnika: Piliccini in Greguol (oba Videm) Po zelo slabem začetku (8:17) so Kontovelci k sreči kmalu ujeli pravi ritem in z neobičajno natančnim izvajanjem prostih metov kmalu ujeli Scoglietto. V drugem delu so plavobeli nadaljevati z urejeno igro in si v 28. minuti nabrali 7 točk prednosti (49:42). Gostje so zaman skušali znižati zaostanek, saj so Starčevi fantje igrali pametno do zadnje sekunde. Adi Ronchi - Sokol Wann 72:84 (35:45) SOKOL: Paulina 25 (7:7 za 2, 3:6 za 3, 2:2 pm), M. Pertot 11 (4:4, -, 3:5), Starc 16 (3:7, 1:2, 7:10), Sosič 16 (4:4, 2:4), 2:5), Skerlavaj 13 (6:6, -, 1:1), Busan 1 (0:2, 0:1, 1:2), Gruden 2 (1:1, -, 0:2), Gerli; trener Terčon. Sodnika: Russo in Varuzza (Pn) Po treh zaporednih porazih so Nabrežinci osvojili nov par točk in tako na najboljši način proslavili rojstni dan kapetana Damirja Starca. Kljub okrnjenosti (že tako odsotnim Civardiju, B. Pertotu in Pahorju, je treba dodati še poškodovanega Stanisso) zmaga gostov ni bila nikoli vprašljiva. Po začetnem ravnovesju so Nabrežinci zlasti po zaslugi Martina Sosiča odločno povedli (19:7 v 15. minuti). Neustavljiv je bil tudi Robi Paulina, ki je ob izvrstnih odstotkih v metu imel Se 16 skokov. V drugem delu so sokolovci obdržati razliko 10 do 12 točk, čeprav so domačini z menjavanjem obrambe skušali spremeniti potek tekme. Ob koncu naj Se omenimo, da so pri Sokolu zaigrali vsi razpoložljivi igralci in se tudi izkazali. (A. T.) OSTALI IZIDI 15. KOLA: Adi Ts - Ardita Go 68:122, Pom - Lega Nazionale 99:49, Santos - Inter 1904 81:71, Cus - Goriziana sinod, Libertas - Largo Isonzo preložena. 20.KOLO: Konec tedna bodo morali naši predstavniki v D ligi spet zavihati rokave. Cicibona in Kontovel imata, vsaj na papirju, dokaj enostavno nalogo, zahteven test pa Caka sokolovce, ki se bodo v gosteh pomerili z Interjem 1904. CICIBONA: Kovačičeva ekipa se bo na domačih tleh pomerila z Go-riziano (Cicibona je prvo tekmo dobila z 88:79). Se vedno bo odsoten Ivan Bajc, medtem ko bi se morala vrniti v postavo Iztok Bajc in Andrej Zuppin, lahko pa bo Kovačič poklical tudi Maura Messinija. KONTOVEL: Starčevo moštvo bi moralo brez težav zmagati petič zapored (doma s skromno Lego Nazionale). Na prvi tekmi so plavobeli slavili s 83:69. SOKOL: Belorded bodo skuSali ponoviti uspeh, ki so ga na prvi tekmi zabeležili proti Interju v gosteh (81:59), ko so pokazali res zelo dobro igro. V promocijskem prvenstvu ima Breg lepo priložnost, da osvoji nov par točk, saj bo Sal-vijeva ekipa gostila skromni Virtus. Težjo nalogo ima Polet v gosteh s Stello Azzurro, po treh zaporednih zmagah pa je VremCe-va ekipa pridobila na samozavesti in bo tris skusala spremeniti v poker. (VJ) Danes igra za vas Totocalcio Bari - Inter X 2 Cremonese - Cagliari 1 X 2 Fiorentina - Reggiana 1 Genoa - Brescia X Juventus - Foggia I Milan - Padova 1 Napoli - Lazio 1 X 2 Parma - Sampdoria 1 2 Roma-Torino 1 Palermo - Perugia X Pescara - Piacenza 1 Carrarese - Bologna X 2 Catanzaro - Savoia 1 X Mirko Sardo (letnik 63) je pravi polivalentni športnik. V mladih letih je igral nogomet v mladinskih postavah Primorja, zatem pa je tri sezone igral rokomet pri Krasu. Dalj časa je igral tenis in tudi uspešno opravil tečaj za teniškega vaditelja, v zadnjih letih pa se je posvetil teku. Lani se je udeležil tudi znamenitega maratona v New Yorku. Redno sodeluje tudi na raznih deželnih in pokrajinskih maratonah. Prosti čas izmenično posveča plavanju, smučanju, kolesarstvu in jadranju na deski, čeprav so mu všeč vse športne panoge. Prejšnji teden je Ivan Bajc pravilno napovedal 8 izidov. Mirko Sardo Obvestila šahovska komisija zssdi vabi vse šahiste na 11. zamejsko Šahovsko prvenstvo ZSSDI, veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo začelo v nedeljo, 12. t. m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.}. Vpisovanje tik pred pričetkom turnirja. NOVICE NORDIJSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Ghedina najhitrejši na treningu KVTTFJELL - Italijan Kristian Ghedina je dosegel najboljši Cas na včerajšnjem prvem treningu za jutrišnji smuk v Kvitfjellu, ki šteje za svetovni pokal v alpskem smučanju. Vrstni red na treningu: Kristian Ghedina (Ita) 1:45, 84; Lasse Kjus (Nor) 1:46, 02; Daniel Mahrer (Svi) 1:46, 09; Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1:46, 21; Luc Alphand (Fra) 1:46, 32 A.J.Kitt (Zda) 1:46, 34; Atle Skaardal (Nor) 1:46, 44; Jean Luc Cretier (Fra) 1:46, 45; Patrick Ortlieb (Avt) 1:46,49; Armin Assinger (Avt) 1:46, 50. Armstrong prvi v St. Etiennu SAINT-ETENNE - Po dnevu prekinitve zaradi snega je na včerajšnji zelo živahni etapi dirke od Pariza do Nice zmagal bivši svetovni prvak, Teksačan Lance Armstrong, ki je na ciljni ravnini premagal Francoza Thierryja Bourguignona, s katerrim je glavnini pobegnil 100 kilometrov pred ciljem. Francoz Laurent Jalabert je ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi. Cruiff se pritožuje BARCELONA - Johan Cruijff je zagrozil, da bo zapustil Barcelono, če se ne bo nehala medijska kampanja proti njemu in njegovemu 20-letnemu sinu Jordiju, ki od letos igra v standardni postavi katalonskega nogometnega prvoligaša. V intervjuju za dnevnik »El Periodico« je nekdanji nogometni virtuoz in zdajšnji trener Barcelone ogorčeno zanikal vest, ki jo je objavil dnevnik »Avui«, da je za svojega sina zahteval povišanje letne plače na 100 milijonov pezet (skoraj milijon dolarjev). »To je čista laž. Gre za golo obrekovanje. Ne bom dovolil, da me napadajo preko mojega sina,« je dejal Cruijff, ki letos ni več tako priljubljen med navijači, njegovega sina pa so zaradi slabe igre večkrat izžvižgali. Podpredsednik katalonskega društva Joan Gaspari se je baje takoj po objavi intervjuja sestal s Cruijffom. Hokej: Beljak proti Feldkirchu BELJAK/CELOVEC - Za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu se bosta potegovala beljaški VSV in lanskoletni državni prvak VEU Feldkirch. Ekipa iz Predarlske je dobila peto srečanje z EC Gradec z 2:1, odločitev o finalistu pa je padla šele v podaljšku. Gradec je z golom Celovčana Cijana v 26. minuti šel v vodstvo, za domačine pa je v 44. minuti izenačil StrauB. Odločilni gol je dosegel legionar VVheeldon v 48. sekundi podaljška. Prva finalna tekma (igra se na tri zmage) bo jutri v Feldkirchu, vprašanje, kdo bo novi državni prvak, pa je popolnoma odprto. (I.L.) Agassiju se mudi na prvo mesto INDIAN VVELLS (AP) - Drugi igralec sveta, Američan Andre Agassi, je v 2. krogu teniškega turnirja v Indian VVellsu (nagradni sklad 1.8 milijona dola-rejev) brez težav ugnal nekdaj prvega igralca na svetu Šveda Matsa Wilanderja s 6:0, 6:2. Agassi je za zmago potreboval vsega 58 minut. Rezultati - 2. krog: Agassi (ZDA/2) - VVilander (Sve) 6:0, 6:2; Becker (Nem/3) - Palmer (ZDA) 6:4, 6:4; Berasategui (Spa/5) - Santoro (Fra) 6:3, 6:4; Stich (Nem/6) - Reneberg (ZDA) 1:6, 7:6 (7:4), 6:3; Ferrei-ra (JAR/7) - Clavet (Spa) 6:3, 3:6, 6:4; Martin (ZDA/8) - Skoff (Avt) 6:2, 6:2; C. Costa (Spa) - Cou-rier (ZDA/9) 7:6 (8:6), 6:3; Muster (Avt/14) - Adams (ZDA) 6:2, 7:6 (7:0); Enqvist (Sve) - Korda (Ceš/16) 6:2, 7:5. Grafova se je namučila DELRAY BEACH (STA) - Nemka Steffi Graf se je kot prva igralka na teniškem turnirju v Dalray Bea-diu (nagradni sklad 430.000 dolarjev) uvrstila v četrtfinale. Čeprav je Graffova oddala vsega pet iger (6:4, 6:1), pa se je za zmago nad mlado Avstralko Nicole Bradtke morala kar močno potruditi. Avstralka, ki se je v treh mesecih na svetovni računalniški lestvici WTA povzpela za 98 mest in je sedaj 54., je na začetku prvega niza povedla s 3:1 in šele nato je Grafova spoznala, da mora zaigrati bolje. V nadaljevanju jih je od enajstih iger dobila 10 in zmaga je bila zagotovljena. Rezultati - 2. krog: Schultz (Niz/4) - Sugiyama (Jap) 6:4, 7:5; Dragomir (Rom) - Spirlea (Rom/7) 6:1, 6:2; Rittner (Nem) - Arendt (ZDA) 6:3, 6:2; Lihovceva (Rus) - Werdel Witmeyer (ZDA) 6:3, 6:4; Martinez (Spa/2) - Cristea (Rom) 6:0, 6:2; Fortuni (Ita) - Singer (Nem) 7:5, 6:3; Boogert (Niz) - Back (Nem/5) 6:0, 7:5; Vento (Ven) - Tanasugam (Taj) 7:6 (9:7), 1:6, 6:0; Nejedly (Kan) - Garrone (Ita) 6:2, 6:0; Labat (Alg) - McQinllan (Aus) 6:3,1:6, 6:3; Rottier (Nem) - G. Fernandez (ZDA) 6:0, 6:1; Tauziat (Fra) -Kschvvendt (Nem) 6:2, 6:3. Rezultati in vrstni red v NHL NEW YORK (STA/AP) - Rezultati: Montreal - Buf-falo 2:2, N.Y. Rangers - New Jersey 6:4, Florida - Ot-tawa 3:2, Toronto - Dallas 3:2, Edmonton - San Jose 5:2. Vrstni red - Vzhodna konferenca, severovzhodna divizija: Quebec 35, Pittsburgh 32, Boston 26, Buffalo 23, Hartford 19, Montreal 19, Ottawa 9; Atl-lanstska divizija: N.Y. Rangers 29, Philadelphia 23, N.Y. Islanders 21, Tampa Bav 20, New Jersev 20, 1 Florida 19, VVashington 19. Zahodna konferenca -centralna divizija: Detroit 29, Chicago 29, St. Louis 27, Toronto 25, Dallas 21, VVinnipeg 19; pacifiška divizija: Calgary 26, San Jose 20, Edmonton 20, Vancouver 19, Los Angeles 14, Anaheim 13 Rus Vladimir Smimov prvi svetovni prvak v Thunder Bayu No 30 kilometrov klasično je krepko prehitel vso konkurenco Robert Kerštajn je osvojil 29. mesto in dve točki za svetovni pokal THUNDER BAY (STA) - Kazahstanec Vladimir Smirnov je osvojil prvo zlato odličje na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev v kanadskem Thunder Bayu. Na 30 kilometrov klasično je krepko prihitel vso konkurenco, saj je drugouvrščeni in branilec naslova Norvežan Bjorn Dahlie zaostal minuto in desetinko. Bronasto odličje je pripadlo Rusu Alekseju Prokurorovu. Robert Kerštajn je bil 29., Joško Kavalar 53., Marko Dolenc pa je v svojem prvem nastopu na velikih tekmovanjih odstopil. »Zelo sem zadovoljen. V idealnih razmerah sem pokazal vse, kar znam in zmorem, ter odtekel enega svojih najboljših nastopov na svoji dosedanji športni poti. Zaradi težkih smukov in dolgih vzponov je bila proga zelo naporna, vendar sem bil kljub temu uspešen. Nastopi na SP bodo poslej precej lažji,« je bil zadovoljen Kerštajn, ki si je pritekel tudi dve točki za svetovnvi pokal, prvi za slovenske tekače nasploh. »Presenečen sem nad svojim tekom. Pričakoval sem več težav, zato sem bil pred nastopom zelo negotov. Klasičen slog ni moj najljubši, saj strmin ne znam pravilno presmučati. Veliko smo trenirali na podobnih progah in na njih sem imel veliko težav. Pred nastopom sem se odločil, da ne bom tekel na vso moč, med tekmovanjem pa sem kljub temu tekel na vso moč, saj enostavno nisem mogel zavirati,« je po tekmi dejal Ka- Vladimir Smirnov valar. Marko Dolenc je bil pred svojim prvim nastopom na velikih tekmovanjih živčen in je tekmo pričel zelo zavrto in premalo sproščeno ter je po 12. kilometru odstopil. »Bil sem popolnoma brez moči. Toda težave nimam s fizično pripravo, problem je prevelika nervoza. Podobno se mi je letos že dogodilo pri ognjenem krstu v svetovnem pokalu v Sappadi,« je vzrok za svoje težave orisal najmlajši član moške slovenske tekaške vrste. Trener Slovencev dr. Bohuslav Razi, ki trenira slovensko reprezentanco, je bil zadovoljen z nastopi svojih tekačev. »Trojica tekačev je slabša v klasični tehniki. Dolencu se je preveč poznalo, da je na prvem večjem tekmovanju, saj drugače dobro tekmuje in je zara- di dobre motorike zelo obetaven tekač,« je menil Razi. V ženskem teku rusko državno prvenstvo? Na svetovnih prvenstvih nordijskih smučarjev ženske nastopajo le v smučarskih tekih in glede na letošnjo sezono v svetovnem pokalu bodo na SP v Thunder Bayu odločilno vlogo pri razdelitvi kolajn igrale ruske tekmovalke, ki jim lahko ob najugodnejšem razpletu pripadejo celo vsa odličja v posamičnih nastopih. Na SP bo tekmovala tudi Nataša Lačen. Prva disciplina bo 15-kilometrski tek v klasični tehniki danes ob 17.30 uri. Prvi favorit tekme v nordijski kombinaciji je branilec naslova Japonec Kenji Ogivara. Tokrat bo imelo slovensko smučanje svojega predstavnika tudi v tej panogi, saj bo na Startu Franci Jekovec. Skoki na 90-metrski skakalnici bodo na programu danes ob 20. mi, jutri pa bo še tek na 15 kilometrov. Od Jekovca v slovenskem taboru pričakujejo uvrstitev med prvo trideseterico, sam pa upa na uvrstitev okrog 25. mesta. Rezultati: moški - 30 km: 1. Smirnov (Kaz) 1:15:52.3, 2. Dahlie (Nor) 1:16:52.4, 3. Prokurorov (Rus) 1:17:35.6, 4. Myl-lyla (Fin) 1:17:42.2, 5. Fauner (Ita) 1:18:02.8, 6. Kirvesniemi (Fin) 1:18:38.3, 7. Jevne (Nor) 1:18:48.7, 8. Ulvang (Nor) 1:18:57.5, 9. Iso-metsa (Fin) 1:19:43.8, 10. Behle (Nem) 1:19:55.2, ... 29. Kerštajn 1:23:12.8, 53. Kavalar 1:25:58.8, Dolenc (vsi Slo) odstopil. Sinoči svečana otvoritev SP THUNDER BAY (STA) - Po vzgledu olimpijskih iger je na slavnostni otvoritvi svetovnega prvenstva nordijskih smučarjev sinoči ob polnoči ogenj prižgal Pierre Harvey, najboljši kanadski tekač doslej. Na otvoritvi so s slikovitimi kostumi nastopajočih predstavili 300-letno zgodovino Thunder Baya. Prvič po letu 1950, ko je Lake Placid gostil najboljše nordijce na svetu, je svetovno prvenstvo v Severni Ameriki. Vsa tekmovališča so v športnem centru Big Thunder, do katerega se iz središča mesta ob jezeru Lake Superior pride v 15 minutah. Skakalnice so bile prenovljene lani, posodobili in preuredili so tekaške proge v neposredni bližini skakalnic, v lanski sezoni pa so gostili svetovni pokal v skokih, tekih in nordijski kombinaciji. Tekmovalce so prireditelji namestili v treh hotelih, ki so med seboj oddaljeni približno 200 metrov. S tem, da tekmovalci niso nastanjeni v enotni športni vasi, so prihranili denar za gradnjo večjega objekta, ki bi ga pozneje težko uporabljali. S prvenstva poroča okrog 600 novinarjev, fotoreporterjev in komentatorjev, prek televizijskih zaslonov pa naj bi svetovno prvenstvo spremljalo okrog 300 milijonov gledalcev. Prenose je ogranizirala televizijska družba CTV, ki je za to plačala 1.5 milijona dolarjev. Številka je dokaj visoka predvsem zaradi pričakovane večje gledanosti prenosov v Evropi, saj šestumi časovni zamik omogoča neposredne prenose tekmovanj ob najbolj gledanih večernih urah. Pri organizaciji prvenstva pomaga okrog 2400 prostovoljcev, okrog 300 pa jih lahko v primeru potrebe priskoči na pomoč pri usmerjanju prometa in gledalcev. V to številko ni vključenih 2500 otrok in njihovih staršev, ki sodelujejo pri ostalih prireditvah, ki so jih poleg športnih pripravili Kanadčani v velikem šotoru v bližini prizorišč SP. »Svetovno prvenstvo nordijskih smučarjev v Thunder Bayju bo velik hit in lahko bi razmislili kako bi pripravili kandidaturo za zimske olimpijske igre v tem mestu,« je optimistično predvidel ministrski predsednik zvezne države Ontario Bob Rae, ki je govoril tudi na otvoritveni slovesnosti. Med pripravami za SP so se nekajkrat pojavili dvomi, če bodo Kanadčani lahko nordijsko SP, saj so imeli velike finančne zagate. Potem ko je Rae odvezal mošnjo proračuna Ontarija in odštel okrog 10 milijonov dolarjev, so lahko skrpali proračun. SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU Kljub manjšim ncpakam zlato češkemu paru Radka Kovarikova in Rene Novotny (AP) BIRMINGHAM - Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju so prvi prejeli kolajne športni pari. Kar nekoliko presenetljivo sta svetovna prvaka postala Ceha Radka Kovarikova in Rene Novotny, sicer druga z letošnjega evropskega prvenstva. Par, ki trenira pod vodstvom nekdaj odlične ruske drsalke Irine Ro dnine, je kljub napakam osvojil zlato kolajno na prvenstvu, za katerega oba pravita, da je njuno zadnje. To nekako nakazuje tudi izbor njune glasbe, saj sta si za prosti program izbrala Verdijevo Moč usode. »Ne vem, kaj čutim. Po tolikih letih, po mnogih parterkah...,« je bil ves iz sebe 31-letni Rene. 20-letna Radka je že njegova četrta partnerka in hkrati tudi njegova zaročenka. Ceha sta s svetovnega prestola izpodrinila ruski par Jev-genijo Siškovo in Vadima Naumova. Tudi trenerka Rodnina je priznala: »Vsekakor njun nastop v finalu ni bil najboljši. Toda Radka je postala bolj samozavestna in težko delo skozi sve dosedanje sezone se je obrestovalo.« Njune napake so bile manjše, pri enem skoku nista odskočila hkrati, pri drugem pa je Radka zelo slabo doskočila. Toda odliča koreografija in težki elementi v počasnem delu programa so nagnili tehnico v njuno korist. Siškova in Naumov sta bila v sredo zvečer vsekakor boljša, toda sodniki so odločili drugače. Se najboljše sta prosti program oddrsala Američana Jenni Meno in Todd Sand, ki sta pravtako zaročena. Kljub temu pa so njuno usodo krojili pari, ki so nastopili prav na koncu. Evropska prvaka Nemca Mandy VVotzel in Ingo Steuer sta povsem razočarala, predvsem pa je za njuno katastrofo - osvojila sta le 5. mesto - v večji meri kriva nezanesljiva in tudi preveč živčna Mandy. Tudi Marina Eltsova in Andrej Buškov, ki sta zablestela na EP leta 1993, ko sta celo zmagala, nista navdušila. Začela sta sicer odlično, toda pri vrženem trojnem salhovra se je zataknilo. Iz trojnega je nastal dvojni, Marina pa se je morala izjemno potruditi, da se je rešila padca. Tako je tudi druga ruska dvojica ostala brez možnosti za zlato, še več, varovanca trenerja Igorja Moskvina sta se morala zadovoljiti s četrtim mestom. Rezultati: 1. Kovarikova-Novotny (Ceš) 1.5, 2. Siškova-Naumov (Rus) 3.5, 3. Meno-Sand (ZDA) 5.5, 4. Eltsova-Buškov (Rus) 6.0, 5. VVotzel-Steuer (Nem) 6.0, 6. Petrova-Siharulidze (Rus) 9.0, 7. Berežnaja-Sljakov (Lat) 10.5, 8. Ina-Dungjen (ZDA) 13.0, 9. Abitbol-Bernadis (Fra) 13.0, 10. Menzies-Bombardier (Kan) 15.5, 11. D. Carr-S. Carr (Avs) 17.5, 12. Belosovskaja-Potalov (Ukr) 18.0, 13. Kalturina-Krukov (Kaz) 18.5, 14-Higgins-Rice (Kan) 21.0, 15. Gaylor-Pelle-tier (Kan) 23.0, 16. Zagorska-Siudek (Pol) 23.5, 17. Rogers-Aldred (VB) 24.5, 18. Dimi trova-Rex (Nem) 27.5, 19. Andreella-Ka-. ploun (Ita) 28.0, 20. Gerstl-Lobenvvein (Avt) 30.0. (MAn) ŠPORT Petek, 10. marca 1995 BIATLON / TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V LAHT1JU NOVICE Andreja Grašič prvič na zmagovalnih stopničkah Prehitela jo je samo Martina Jasicova - Tomaž Globočnik na 23. mestu LAHTI (STA) - Najboljši biatlonci in bia-s. , e sveta ta konec tedna nadaljujejo z na-Pi na predzadnji tekmi letošnjega sveto-pokala v finskem Lahti ju. Dekleta sc raj že nastopila na 15 kilometrov, na sto- L* LlViJCA h 'Zn rm-\ rt 1/-1 r-j#-■ 1 «1 Ti 1 rl 1 afljivo je zmagala Slovakinja Martina Jasi a Pred GraSiCevo in svetovrio prvakinjo i terselve Francozinjo Corinne Niogret. 1 ,UsPeh Jasicove in Grašiceve je dokazal /^0 Širok je svetovni biatlonski vrh in da n p ^ tekmi lahko zmaga veliko tekmovali sebej veseli so bili v slovenskem tabore ^9.1 A« . i.T ii ii i ..i i 111 uunumm LIVlbLlLVdlli oiUVeli sh> °Va*Cev v let°šnii sezoni dodala Se L uu^dzara, aa je med ooijsimi teKmovć Tr11' včeraj pa se je povzpela Se v svetov br' j.^a2jveseljivo je tudi dejstvo, da je v d loki®11 že vso sezono in bi uvrstitev mori la14o še ponovila. bij ,etek tekme za naSo tekmovalko sicer zA^jboljši. 2e na prvem streljanju je enki ValVŠ^a ® med nekaj veC kot 50 tekm k^u na 16. mestu, daleč za vodilno Nei n Uschi Disl. V drugo je šlo Andreji še slabi ^Uspešna je bila dvakrat, in za Francozin s T111}6 Niogret je na 19. mestu s tremi zgi ni h1 zaostajala nekaj manj kot dve n trpa r uvlul zaueia iuv za najuuijsum. nem streljanju je bila znova enkrat neus bjT s Strelišča pa se je pognala kot 12., na lem streljanju pa je zadela vse tarče in se zadnja dva in pol kilometra proge pognala kot 4. ter na tem zadnjem delu prehitela še francoski tekmovalki Corinne Niogret in Veronique Claudel. Fantje so tekmovali na 20 kilometrov. Zmago je z enim zgrešenim strelom slavil najstarejši udeleženec tekme avstrijski veteran Ludvvig Gredler pred Francozom Herve-jem Flandinom in Italijanom VVilfriedom Pall-huberjem. Od Slovencev je bil najbolje razpoložen tekmovalec iz Tržiča Tomaž Globočnik, ki je s 23. mestom edini od slovenskih tekmovalcev osvojil nove točke za svetovni pokal. Med 93 tekmovalci je bil Janez Ožbolt 33., Matjaž Poklukar 38., Boštjan Lekan 52., Tomaž Zemva 55. in Jože Poklukar 59. Tekmovalci iniajo danes prost dan, v soboto pa se bodo pomerili v Sprintu na 7,5 oziroma 10 km. Izidi - ženske (15 km): 1. Jasicova (Sik) 59:15.7 (1), 2. Grašič (Slo) 59:35.2 (4), 3. Niogret (Fra) 59:40.9 (3), 4. Paramigina (Blr) 59:54.8 (2), 5. Claudel (Fra) 59:56.7 (1), 6. Skjelbreid (Nor) 1:00:09.0 (2), 7. Baverel (Fra) 1:00:23.5 (3), 8. Lampinen (Fin) 1:00:26.7 (3), 9. Briand (Fra) 1:00:29.0 (5), 10. Disl (Nem) 1:00:41.3 (3); moški (20 km): 1. Gredler (Avt) 1:07:08.8 (1), 2. Flandin (Fra) 1:07:27.4 (0), 3. Pallhuber (Ita) 1:07:41.3 (1), 4. Fischer (Nem) 1:07:48.6 (0), 5. Leitgeb (Ita) 1:08:08.5 (1), 6. Tyldum (Nor) 1:08:35.1 (1), 7. Passler (Ita) 1:08:47.3 (2), 8. Heymann (Nem) 1:09:50.5 (0), 9. Favre (Ita) 1:09:56.7 (3), 10. Majgurov (Rus) 1:10:12.9 (2) ... 23. Globočnik 1:11:49.7 (3), 33.'Ožbolt 1:12:45.1 (3), 38. M. Poklukar 1:13:14.8 (5), 52. Lekan 1:15:58.6 (5), 55. Zemva 1:16:09.7 (5), 59. J. Poklukar (vsi Slo) 1:17:09.5 (7). Andreja Grašič je z drugim mestom kronala uspešno sezono Na treningu najhitrejša Gotschl, Slovenke povprečne LENZERHEIDE (STA).- Na drugem ženskem treningu smuka v Lenzerheideju je bila najhitrejša Avstrijka Renate Gotschl. Med slovenskimi predstavnicami je bila ponovno najhitrejša Mojca Suhadolc, ki je zasedla 25. mesto, Spela Pretnar je bila 36., Alenka Dovžan 47., Katja Koren pa 53.. Izidi: 1. Gotschl (Avt) 1:55.08, 2. Lindh (ZDA) 1:55.48,3. Seizinger (Nem) 1:56.14,4. Zelenskaja (Rus) in Street (ZDA) 1:56.40, 6. Masnada (Fra) 1:56.42, 7. Ertl (Nem) 1:56.46, 8. Schuster (Avt) 1:56.76, 9. Schmidinger (ZDA) 1:56.84, 10. Dorfmeister (Avt) 1:56.86... 25. Suhadolc 1:58.40, 36. Pretnar 1:59.63, 47. Dovžan 2:00.92, 53. Koren (vse Slo) 2:01.40. Ghedina najhitrejši, Košir 66. KVTTFJELL (STA) - Na prvem treningu smuka v Kvit-fjellu je bil najhitrejši Itahjan Kristian Ghedina. Izmed slovenskih tekmovalcev se je Miran Rauter uvrstil rib 55. mesto z 2.9 sekimde zaostanka za najhitrejšim, Jernej Koblar je bil 59., Jure Košir pa 66. Izidi: 1. Ghedina (Ita) 1:45.84, 2. Kjus (Nor) 1:46.02, 3. Mahrer (Svi) 1:46.09, 4. Aamodt (Nor) 1:46.21, 5. Al-phand (Fra) 1:46.32,6. Kitt (ZDA) 1:46.34, 7. Skaardal (-Nor) 1:46.44, 8. Cretier (Fra) 1:46.45, 9. Ortlieb (Avt) 1:46.49,10. Assinger (Avt) 1:46.50... 55. Rauter 1:48.74, 59. Koblar 1:48.92,66. Košir (vsi Slo) 1:49.61. 31 Slovencev na teku Vaša LJUBLJANA - Na letošnjem, že 71. smučarskem teku Vaša na Švedskem je nastopilo približno 12.000 tekačev in tekaCic, med njimi 30 Slovencev in ena Slovenka. Tek v klasičnem slogu, ki je dolg 90 kilometrov in vodi od Salena do More, prirejajo že od leta 1922. Zmagal je Šved Sven Erik Danielsson, najbolje uvrščena Ne-skandinavca pa sta bila Avstrijec Manfred Nagi na 13. in Italijan Giuseppe Puhe na 16. mestu. Tri Četrtine tekme je vodil Ceh Martin Petrašek, ki je nato zdrsnil na 20. mesto. Od Slovencev je bil najboljši Mladen Trstenjak na 124. mestu, njegov Cas 1:41.50 pa je četrti najboljši Cas slovenskih udeležencev tega teka, ki je štel tudi za svetovni pokal v maratonu VVorldloppet. Rezultati absolutne konkurence: 1. Danielsson 4:11.09, 2. Hansson 4:13.33, 3. VVestin (vsi Sve) 4:13.48 ... 124. M. Trstenjak 4:41.50, 256. Vidovič 4:54.31, 418. Tarman 5:05.42, 670. B. Trstenjak 5:19.37, 886. Močnik 5:28.23, 917. Turšič 5:29.44, 8676. Cesar (vsi Slo) 8:51.02. (A. D.) JADRANJE / AMERICA'S CUP ATLETIKA / DVORANSKO SVETOVNO PRVENSTVO Znani so že vsi polfinalisti Opanci so premagali Riojo de Espano s pomočjo »božjega vetra« p( AN DIEGO - V zadnjem dnevu kvalifikacij za nastop v kole t kkmovanja za America‘s cup so se najbolj šibila riasn 3 .Poncem* ki so lovili uvrstitev v polfinale. Njihov se ip 0 nik na regatnem polju je bil Pedro Campos, ki pa Veci V W°P zadnj> predstavi razživel, tako da so Japonci 0 regate nemočno opazovali krmo Rioje de Espane. i Nih, kiakato Val, da točk. nasto] zmag zapre km Beni rahli ttiogl bosti cen bela pa je za tradicijo, saj je Syd Fischer tako še Četrtič končal tekmovanje na zadnjem mestu. V dvoboju stare One Australie in Tag Heuerja je nestrpni Chris Dickson prehitro zapeljal prek štartne Crte in moral za kazen opraviti 270-stopinj-ski zavoj. John Bertrand na One Australiji si je tako privozil še eno zmago, ki pa ne odloča o ničemer, saj Četverica polfinalistov New Zealand, Tag Heuer, One Australia in Nippon v polfinalu začenjajo vse znova. V razredu branilcev, kjer sta do konca četrtega kroga še dve regati, je Dennis Conner na Starš & Strip es premagal kolegice na Americi 111 in se utrdil na dru- gem mestu. Vse tri ameriške jadrnice se avtomatično uvrščajo v nadaljevanje, pr-vouvršCena Young America bo prenesla v polfinale dve zmagi, Starš & Stripes eno, America 111 pa nobene. Tekmovanje se bo nadaljevalo 18. marca. Rezultati - izzivalci: Nippon (Maketo Namba) - Rioja de Espana (Pedro Campos) 1:0 (+0:13), One Australia (-John Bertrand) - Tag Heuer (Chris Dickson) 1:0 (+0:57), France 111 (Marc Pajot) -Sydney 95 (Syd Fischer) 1:0 (+1:36); branilci: Starš & Stripes (Dennis Conner) -America 111 (Leslie Egnot) 1:0 (+1:35). Vrstni red - izzivalci: 1. New Zealand 65, 2. One Austraha 53, 3. Tag Heuer 49, 4. Nippon 28, 5. France 111 25, 6. Rioja de Espana 14, 7. Sydney 95 13; branilci: 1. Young America 46, 2. Starš & Stripes 39, 3. America 11121. (JuM) Linford Christie vendarle samo gledalec Od slovenskih tekmovalcev bo prva nastopila Celjanka Anja Valant - Danes pet finalov BARČKI .ONA - Pred današnjim začetkom dvoranskega atletskega svetovnega prvenstva v Barceloni so se pojavih dvomi o dejanski kakovosti zimskega vrhunca atletske sezone. 700 atletov iz 140 držav sveta sicer zagotavlja nove rekordne številke, kljub temu pa na 5. dvoranskem SP ne bo večine najboljših in kaj lahko se zgodi, da bo tekmovanje le še merjenje B-kategomikov svetovne atletike. Večina atletov, Id je pred tremi leti na olimpijskih igrah slavila zmago, je štadionu Palau Sant Jordi in dvoranskemu SP obrnila hrbet. Poznavalci atletike krivdo valijo predvsem na pozen termin izvedbe prvenstva. V letošnji predolimpijski sezoni je vse posvečeno poletnemu svetovnemu prvenstvu v švedskem Gote-borgu in podaljšanje zimske sezone je lahko za nekatere najboljše usodno. Z izjerno Lynn Jenning, tretje na 10.000 metrov z zadnjih olimpijskih iger, in tekača Cez ovire Allena Johnsona, bodo manjkali vsi najboljši Američani. Podobno so Američani reagirali tudi septembra lani, ko so na tekme svetovenga pokala poslali le tekmovalce »drugega kakovostnega razreda« in osvojili 6. mesto pri moških in 8. pri ženskah. IAAF je takraten nastop ZDA močno kritizirala. Na prvenstvu bosta manjkala tudi nemška olimpijska zmagovalca tekač Di-eter Baumann in skakalka v daljavo Heike Drechsler, britanski Sprinter Linford Christie in še nekatera zveneča imena. Pred milijardo televizijskih gledalcev v 137 državah sveta bodo tako priložnost dobili tudi nekateri mlajši in manj znani tekmovalci. Dolgemu seznamu atletov in atletinj, ki so odpove-dali svoj nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni, so se priključila še štiri nova ameriška ime- na. V teku na 800 metrov ne bo nastopila Joetta Clark, na 200 metrov je nastop odpovedal svetovni prvak iz leta 1993 na 400 metrov Antonio Pettigrevv, v olimpijsko mesto pa tudi ne bo Marka Everetta in njegovega soimenjaka Creara. Za Marka Creara, ki bo moral nastopiti v teku na 60 metrov z ovirami, so že izbrali njegovo »rezervo«, Comtneya Haw-kinsa. Namesto Pettigravva bo nastopil Rod Tolbert. Predstavniki ameriške atletske zveze so še sporočili, da zamenjave za Clarkovo in Everetta niso našli. Predsednik ameriške atletske zveze Ollan Cassell pravi, da bo ekipa ZDA vseeno močna. Prepričan je, da je njihova reprezentanca najmočnejša vse od leta 1987, ko so v Indianapolisu prvič pripravili dvoransko SP. Linford Christie si je včeraj znova premislil. Izrazil je željo, da bi vendarle nastopil, toda protokolarna pravila ne dovoljujejo nastopa svetovnega in olimpijskega prvaka v Sprintu. Generalni sekretar lAAf Istvan Gyulai je povedal, da je Christiejev agent obvestil svetovno zvezo, da Britanec želi nastopiti v Barceloni. Toda Gyulai je izključil možnost, da bi mu IAAF dala posebno dovoljenje za nastop izven kvote, ki jo določa pravilo, da za vsako re- prezentanco v posamezni disciplini lahko nastopita dva atleta, in Christie lahko tekmuje samo v primeru, Ce se kateri izmed šprinterjev iz reprezentance Velike Britanije (Darren Braithvvaite ali Michael Rossvvess) prostovoljno odpove nastopu. Christie je še prejšnji teden razglašal, da ne želi tekmovati v dvorani, ker noče tvegati poškodbe pred začetkom sezone na planem. Včeraj se je nastopu odpovedal še Noureddine Morceli. Alžirec, ki je svetovni rekorder v teku na 1500 metrov, želi po muslimanskem ramadanom, ki se je končal prejšnji teden, obnoviti moCi. V primerjavi s prejšnjim svetovnim dvoranskim prvenstvom v Torontu bo v Barceloni nastopilo 90 odstotkov najboljših svetovnih atletov, zagotavlja predsednik IAAF Primo Nebiolo. Zaradi odpovedi nekaterih, predvsem Američanov, so organizatorji ostro napadli mednarodno atletsko zvezo. Nekateri menijo, da je do množičnih odpovedi prišlo tudi zaradi dejstva, da na svetovnih prvenstvih ni nagradnega sklada za najboljše. Zadnji neljubi zapetljaj, ki se je pripetil Burundijcu Venustu Niyongabeju. Enaindvajsetletnemu Niyon-gabeju španske oblasti niso dovolile vstopa v državo, saj ni imel urejenega vizuma, kljub temu da je carinikom na letališču tri ure kazal povabilo organizatorjev za nastop. Ko je za ta zaplet zvedel predsednik IAAF Primo Nebiolo, je hitro posredoval pri oblasteh, vendar je bilo že prepozno, saj se je moral Cmopolti atlet vrniti v Rim. Sedaj organizatorji lahko edino upajo, da jim Niyongabu ne bo preveč zameril in bo nastopil na prvenstvu. Od slovenskih tekmovalcev bo kot prva danes ob 9.35 v kvalifikacijah troskoka nastopila Anja Valant. Ob 11.40 uri bosta v kvalifikacijah na 60 m tekli Jerneja Perc in Alenka Bikar, ob 12.15 pa bo nastopil še Gregor Cankar v skoku v daljavo. Britta BilaC bo imela kvalifikacije v skoku v višino ob 17.50 uri. Popoldne bosta na sporedu tudi polfinale (ob 18.25) in finale ženskega teka na 60 m (19.50), v kvalifikacijah pa bo na 800 m tekmoval tudi Rafko Marinič (ob 18.50). Današnji spored: 9.30 -60 m ovire (Ž, peteroboj); 9.35 - troskok (Ž, kv.); 9.45 -200 m (Z, kv.); 10.30 - 200 m (M, kv.); 10.35 - višina (2, peteroboj); 11.05 - 3.000 m (M, kv.); 11.30 - krogla (M, kv.); 11.40 - 60 m (2, kv.); 12.15 - daljava (M, kv.); 12.20 - 60 m (M, kv.); 12.50 - 800 m (2, kv.); 15.00 - krogla (2, peteroboj); 16.15 - slovesna otvoritev; 17.15 - daljava (2, kv.); 17.20-400 m (2, kv.); 17.45 - palica (2, kv.); 17.50 - višina (2, kv.); 17.55 - 400 m (M, kv.); 18.25 - 60 m (2, polfinale); 18.40 - 60 m (M, polfinale); 18.50 - 800 m (M, kv.); 19.00 - troskok (M, kv.); 19.15 - krogla (M, finale); 19.30 -1.500 m (M, kv.); 19.50 - 60 m (2, finale); 20.00 - 60 m (M, finale); 20.05 - 800 m (2, peteroboj); 20.30 - 200 m (2, polfinale); 20.45 - 200 m (M, polfinale); 20.55 - 3.000 m (M, kv.). 30 Petek, 10. marca 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. \ IZLET ZA KONEC TEDNA tf M Sef M & kh OVEN 21.3.-20.4: Hiteli boste, kot da vam gori pod petami; lovili boste lepe trenutke, vendar se vam bodo sproti izmikali. Na nekem ovinku se boste zaleteli naravnost v lepoto. BIK 21.4-20.5.: Lotili se boste novega nacrta, s katerim naj bi olepšali svoje domovanje. Sprva se boste ravnali po vzornikih, nato pa bo iz vas izbruhnila originalna ustvarjalnost. DVOJČKA 21. 5. • 21. 6.: Glasno boste izrazih svojo željo, tako glasno, da bo slišati kot zahteva Presenečeni boste ugotovih, da učinkuje bolj kot tisoč prošenj. Imate srečo, da živite med mazohisti. RAK 22.6. - 22. 7.: Načrt za soboto boste izpeljali že danes, nedeljski bo prišel na vrsto jutri. V nedeljo pa se le nikar ne spopadajte s ponedeljkovim, izkoristite jo raje za podtek. LEV 23.7. - 23.8.: Optimizem in navdušenje bosta danes vaša najboljša sodelavca. Izkoristite torej dober dan in povlecite potezo, H jo že predolgo časa odlagate. Ne more vam spodleteti. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Vaše samozaupanje se bo povečalo tako, da nazadnje ne boste poznali niti sebe. Nadrejenim boste taki všeč, podrejeni pa bodo s figo v žepu počakati do ponedeljka. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred vami so veliki družinski načrti. Preden jih začnete uresničevati, vsaj malce potipajte po stopnji pripravljenosti domačih. Zdi se namreč, da jih precenjujete. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Gibali se boste zlasti v družbi, pred katero boste lahko nemoteno uveljavljati svoj prav. Ker o njem niste ravno prepričani, se podajte še v drugačno družbo. STRELEC 23. H. -21.12.: V luči novih samostojnih načrtov boste začeli temeljito zanemarjati svojega bližnjega. Ne bojte se, da vam bo nasprotoval; žeti si le to, da mu ponudite sopotništvo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Lepih dni je konec, vendar so pred vami še lepši. Pljunite torej v roke, dohitite postavljene roke, pa boste lahko že kmalu spet uživati v brezksrbnih dneh. VODNAR 21.1. -19. 2.: V iskrenem pogovoru z bližnjo osebo boste odkrili pomembno novost. A saj ni tako zelo nova; novo je le to. da vam je naposled prišla v zavest Iskrene čestitke! RIBI 20.2. - 20.3.: Zadnji trenutek boste preprečili nevihto, razgnati oblake in dosegli, da v vaše ljubezensko gnezdece znova posije sonček upanja. Upanju sledi zaupanje. ŠAH Čez hrib Ojstrico na Osojnico Drugačna podoba turističnega Bleda Poti so dobro označene Morda je imel grajski oskrbnik Ignac Novak v mislih pripovedko o nastanku Blejskega jezera, ko je pred dobrimi dvesto leti prišel na misel, da bi jezero izsušili. Domneval je, da bi bila na mestu jezera bolj koristna polja, jezerske usedline pa bi bile uporabna surovina za opekarno. Kaj takega se na srečo ni zgodilo in travniki na mestu jezera živijo samo v pripovedki, ki jo je zapisal Lojze Zupanc. Kjer je danes jezero, je bila nekoč dolina, sredi katere se je vzpenjal hrib. Na njem so se v mesečnih nočeh zbirale vile, podnevi pa so tja zaradi dobre trave silile ovce. Ker so pastirji kljub nasprotovanju vil ovce še vedno spuščali na hrib, so vile priklicale z gora vodo, ki je zalilo dolino. Nastalo je jezero, iz katerega se dviga le vrh nekdanjega hriba. Tako so vile (ali pa pastirji) že v davni preteklosti ljudskega spomina zastavili osnove turizma na Bledu. V drugi polovici 19. stoletja se je Bled po zaslugi švicarskega zdravnika Arnolda Riklija razvil v znano klimatsko zdravilišče in pomemben izletniški kraj. Poleg lege v naročju gora in odličnega zraka so svoje dodali še dobrih dvajset stopinj Celzija topli termalni vrelci (danes njihovo vodo izkorišča Grand hotel Toplice) in Bled je bil v vseh minulih državah na našem ozemlju znan turistični kraj. To še vedno je, o čemer še predobro a b c d e f g h Barejev - Kramnik / Novgorod 1994 Z zadnjo potezo l.Td4 je beli zavaroval pomembnega kmeta na b liniji, obenem pa je zapretil črnemu kralju na osmi vrsti, v kolikor se črni po morebitnem šahu dame na prvi vrsti in osvojitvi kmeta v varijan-ti(l...Del+ 2.Kh2 Tb4: 3.Dd8+ Kh7 4.Td7+ Kh6 5.Df8+) znajde v težavah. V partiji je črni odigral l...Tb4:? in prav tako potegnil krajši konec! Rešitev naloge Po jemanju belega kmeta na polju b4 (l...Tb4:?j je beli dosegel zmagovito pozicijo v nadaljevanju 2.Dd8+ / slabSe je 2.Tb4:? Del+3.Kh2 Db4: z remijem / 2...Kg7 3.Dc7+' Kh6 - edina poteza, na 3...Kf6 4.Td6 - Beli je v časovni stiski igral 4.Dcl+ in zmagal, čeprav bi lahko takoj po 4.Df4+ g5 5.Df8+ osvojil črno trdnjavo in zmagal! S. Kovač LABIRINT EMnj®. Ime in priimek: . Telefon in naslov:. I Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Alenka in Tomaž sta bila tokrat spet skupaj (prejšnji torek je Tomaž-manjkal, ker je bil na smučanju). Smejala sta se Se bolj kot ponavadi in podelila kar nekaj nagrad, saj sta bila zelo usmiljenih src - tokrat celo Alenka. Nagrajenci: Tjaša Sovre 10.000 SIT, Luka Jurjevčič 7.000, Brane Renko 2.000, Robert De-breljak 2.000, Tanja Dolenc 1.000 srr. Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. priča poletna gneča, zaradi katere je Bled, vsaj kar se miru tiče, bolj privlačen v drugih letnih časih. Ravno zdaj se prebuja iz zimskega počitka, ob.jezeru se sprehajajo prvi številčnejši obiskovalci in čolni že vozijo na otok. Možnosti za pomladansko prebujanje telesa je v okolici Bleda več kot dovolj. Lahko se sprehodimo po cesti ob mirnejši severni obali jezera, morda s koraki premerimo ves njegov obseg (pogledi na otok, grad, okoliške vzpetine in gore v ozadju so navdušujoči), lahko pa se podamo tudi na katero od bližnjih vzpetin. V okolici Bleda je kar šestnajst sprehajalnih poti, izmed se nekatere povzpnejo dovolj visoko, da si lahko privoščimo pogled na jezero in okolico iz ptičje perpektive. 2e s skalnega izrastka, na katerem stoji Blejski grad (muzej v njem je odprt vsak dan) se ponuja razkošen pogled, še bolj razsežen pa je z Osojnice na zahodni strani jezera. Nanjo drži pot številka šest, ki jo lahko prehodimo v uri in pol, se pri tem dobro razgibamo ter doživimo nekaj izjemnih razgledov. Natančnejšo predstavo o poteh omogoča pogled ria karto sprehodov in izletov Bled z okolico v merilu 1:25.000. Slab kilometer pred Za-ko, kjer lahko pustimo vozilo, napisi na smernih tablah svetujejo navzgor: na levo po bolj strmem pobočju proti Mali Osoj-nici, naravnost bolj položno proti Ojstrici. Prvo pot si lahko prihranimo za sestop, saj je pot kljub strmini položno speljana v številnih ovinkih, ter gremo najprej na Ojstrico. 610 metrov visoki vrh je izredno razgledišče, s katerega ne moremo kmalu naprej. Kot da bi stali na veliko višji gori, se pogled razteza čez Blejsko jezero proti Karavankam, v daljavi se koničasto dvigujejo Grintovci. Ge nas greje toplo sonce, se razgledovanje sploh rado nadaljuje v dolg postanek. Ampak 756 metrov visoka Velika Osojnica nad nami prigovarja, da je vseeno treba na pot. Ne za dolgo. Skozi lep bukov gozd kmalu pridemo na povsem zaraščeni vrh, s katerega se steza spusti do razgledišča: spet nov razlog za postanek. Ko se pod vrhom Male Osojnice (691m) vračamo na izhodišče, razgledi ne presenečajo več, vendar še ve-' dno privlačijo. Sestop je kljub strmini prijeten, čez najbolj strm del pomagajo kovinske stopnice. Ko smo spet pri jezeru, se še nikamor ne mudi. Vzorci na vodni gladini vabijo k opazovanju, topli sončni žarki pozne zime zavajajo v občutke pomladi. Dario Cortese Na Ojstrici Razgled s poti pod Malo Osojnico sega v daljave . v , v > Wj ' . si if. vy- Otok privlači ljudi že več tisočletij tA, 'L' ; ; 7 • r, I <#1 'A A* i« mm 1 f ’ p Varuh minulih dni (Vse fotografije: Dario Cortese) SLOVENSKA DEDIŠČINA Različne podobe Ljubljanskega gradu 2 odhodom deželnega 3 Z .gradu i° 8rad gubil svoj pomen. Graj-stavbe in obzidja sko-v V^O let nihče ni več ■ _ clr2eval in obnavljal, ra-11 redkih občasnih ada-r ,za trenutne potrebe. raQ je tako ostal bolj ali ^l prepuščen propada-so ^ Rogovih prostorih ostali še pozami čuvaj n,8 pPu piskačev in stol-. ter kaštelan z dva-l |s^rni vojaki v petero-. nem stolpu. Občasno na gradu domovala voj-pohodu skozi Lju- ^Konec 18. stoletja je bil da V sla*3em stanju, g l® oankalna uprava ce-lf,t 6 administracije, pod t,Aero je od leta 1747 grad d ,1 s°dil in ki je bila zanj m, ?na skrbeti, sklpnila rus P.orusiti, ker si je od sr rnVdn’ uporabnih za vec u6ni material, obetala , koristi kot od njegove rjp-n°ye" Proti takšnemu so odločno nasto-P 1 deželni stanovi. Grajska kapela Grajska kapela je del primarnega Friderikovega gradu in predstavlja nenadomestljiv člen grajske celote, saj je bila ves čas prostor za potešitev duhovnih in verskih potreb grajskih prebivalcev. Posvečena je Juriju, Pankraciju in kraljici Heleni. Najbolj priljubljen je bil sv. Jurij, ki je bil takrat patron dežele in še dolgo pozneje eden najbolj čislanih svetnikov na Kranjskem. Za rojstni dan kapele velja 14. september 1489, ko je cesar Friderik III. med svojim obiskom v Ljubljani izdal dekret o ustanovitvi beneficija z dnevno mašo in grajskim kaplanom za kapelo sv. Jurija na gradu. Kaplana se je plačevalo iz cesarske blagajne, hrano pa mu je bil dolžan dajati na gradu živeči deželni glavar. Tako kot grad se je tudi kapela skozi zgodovino spreminjala in doživljala vzporedno z njim posebno stavbno rast, ki jo lahko delimo na dve 'kovna poslikava v grajski kapeli (Obe fotografiji: Diana Andjelič) obdobji: čas primarne Friderikove kapele v 15. stoletju in čas temeljite ■obnove in nadgradnje v 17. stoletju. Primarna Friderikova kapela je ohranjena v spodnjem delu sedanjega prostora kapele in ima usmeritev vzhod-zahod. Njena banjasta, obokana in podolžna ladja se na vzhodu končuje s prezbiterijem, omejenim s petimi stranicami pravilnega osmerokotnika. Na zahodni strani se kapela stika z grajskim stolpom, kjer je bil nameščen lesen oratorij. Na južni strani je urejen glavni vhod s škropilnikom, na severni pa je vhod, ki je prvotno veljal za interni dostop s strani palacija in je bil pozneje urejen z znamenitimi trinajstimi škofovskimi stopnicami Vera Senica (Se nadaljuje) JANEZ JAKLIČ Prebujajoča se orientalska lepotica « V soju električne luči, so se pred nami prelivale čudovite barve, ko je prodajalec z veščimi kretnjami razvijal preprogo za preprogo, umetnost tisočerih nitk. Približno uro kasneje smo zapustili prodajalno z občutkom krivde, ker nismo ničesar kupili, vendar kljub temu pospremljeni s prijaznim nasmeškom gostitelja. Bili smo deležni visoke Sole trgovanja. Naslednjega dne smo se vrnili tisočletja nazaj. Sprehodili smo se skozi antični Pergamon, pomembno makedonsko mesto in kasneje v rimskih časih glavno mesto azijske province. Ostanki svetišč, teatra, knjižnice, katere vsebino je davno tega Mark Antonij v svoji veliki ljubezni podaril Kleopatri, izpričujejo kulturno, trgovsko, denarno in vojaško moč mesta, ki je v času cvetenja enakopravno tekmovalo s tedaj znanimi mesti; Aleksandrijo, Antiohijo in Efesom. Spomeniki antične kulture delujejo na tem ozemlju v primerjavi s starodavnimi mesti v Grčiji razkošno, briljantno in veličastno. Efes je posebno doživetje. V času naj večjega razcveta je v mestu živelo približno tristo tisoč prebivalcev. To je čas, ko je v tedaj znani Evropi živelo do štiri milj one ljudi. Ob svojem prvem prihodu v mesto je apostol Pavel obstal in vzkli- knil: »Ali je mogoče na zemlji še kakšne večje mesto?« Zaščitnica mesta je bila Artemida, boginja lova. Njen tempelj na morski obali nam P linij opisuje kot veličastno stavbo talne površine 73 X 141 metrov s 127 stebri. Tempelj je bil večkrat uničen in ponovno pozidan, dokler ga niso Goti leta 226 n. št. do- -končno razdejali. Njegovi ostanki so se pogreznili v močvirna tla. Tempelj je bil v prvem seznamu svetovnih čudes, ki ga je menda med letom 150 in 120 p. n. št. sestavil grški pesnik An-tipatros iz Sidona. Na seznamu je bilo 7 čudes in med njimi dva na današnjih turških tleh. Že samo to dejstvo nam govori, kako bogata zgodovinska zakladnica je Turčija. Po široki marmornati cesti, na kateri so nešteta kolesa bojnih in trgovskih voz pustila svoje sledi, smo se počasi vzpenjali navzgor, mimo ogromnega teatra, ki večkrat, za časa efe-ških festivalov, zaživi v svoji pravi podobi. Pot je vodila mimo Se sedaj veličastnih ostankov Serapisovega in Hadrijanovega templja, mimo mogočne knjižnice, Trajanovega vodnjaka, mimo neštetih stebrov, kipov,’ kilometre navzgor, na vrh, kjer je kompleks gimnazijskih objektov. (Se nadaljuje) Ostanki starodavne efeške knjižnice (Foto: Tomaž Škerjanc) Dashiell Hammett Umor v Farewellu m Ne zahtevam, da razja: f Je doslej storil. Zahtev; stn*o?Cite’ da *Ji me ubil. K s, "j r^°' ljudi mi je ten sf j ' D°lphu je zlomil rol m, kar je doslej storil, če na vsak način vedeti.” ri. 11 .Kako dolgo že to ti Q°lgO]e že tukaj?” semvpr; knteden in dva dni.” n {7 Vam je vaš šofer po\ > ki sva ga videla na cest s: 'ya1Wal°w je stisnil ustni. 81 Pnkiinal. In sem se odpeljal nazi eč tam,” sem rekel. Naponi1 je lica, z rahlii *» - ma Cmec m cesta n umorjeni”11 ^ d° tega' da vonjal 8te Že obvestili se vprašal m S1 prizadeval, da v0ljakak0 se me počasi “Sem. In s kakšnim uspehom? Ali mi je kapetan grozil? No, rekel mi je, da je prišel, da bo videl mojo smrt. Tako, kot je rekel, je bila grožnja. Ampak za našega šerifa to ni grožnja. Vse moje ljudi je prestrašil. Ah imam za to kak dokaz? Serif pravi, da ga nimam. Kako absurdno! Mar potrebujem kak dokaz? Mar ga ne poznam? Mar mora na strahu, ki ga povzroča, pustiti svoje prstne odtise? Izšlo se je takole: Serif bo občasno vrgel nanj oko. Oko, je rekel, samo pomislite! Jaz imam tukaj dvajset ljudi, hišnih služabnikov in delavcev na kmetiji, ki imajo štirideset oči. Kapetan pa pride in gre, kot se mu zljubi. Oko!” “Kaj pa Ringgova roka?” sem vprašal. Kawalow je nepotrpežljivo stresel z glavo in začel svojo jagnjetino rezati s kratkimi, hitrimi gibi. Ringgo je rekel: “S tem nismo mogli nič. Jaz sem prvi udaril.” Pogledal je svoje odrgnjene členke. “Ne bi si mislil, da je tako žilav. Mogoče tudi jaz nisem več tako dober, kot sem bil svojčas. Vsekakor pa je ducat ljudi videlo, da sem ga treščil po bradi, še preden se me je lotil. Točno opoldne sva se stepla pred pošto.” “Kdo pa je sploh ta kapetan?” “Saj ni on,” je rekel bledi strežajs “ampak tisti črni hudič.” Ringgo je rekel: “Piše se Sherry, Hugo Sherry. Bil je kapetan britanske armade, ko sva ga spoznala pri intendanturi v Kairu. Bilo je leta 1917, tega je že celih dvanajst let. Komodor,” z glavo je pokazal proti svojemu tastu, “je špekuliral z oskrbovanjem vojske. Sherry naj bi bil oficir za zvezo. Dela za pisalno mizo ni maral. Zanj ni bil dovolj skrben. Nekdo je prišel do sklepa, da komodor ne bi bil toliko zaslužil, da ni bil Sherry tako malomaren. Vedeli so, da Sherry sam ni nič zasluzil. Sherryja so odpustili, ko-modorja pa prijateljsko zaprosili, naj odstopi.” Kawalow je dvignil pogled s krožnika, da bi pojasnil. “Tako se pač med vojno posluje. Ne bi me bili izpustih, če bi bil naredil kaj takega, za kar bi me lahko držali." “In zdaj, dvanajst let po tistem, ko ste poskrbeti, da so ga nečastno odpustih iz vojske, je prišel sem,” sem rekel, “in vi mislite, da vam grozi, da vas bo ubil, in da med vaše ljudi seje •strah. Je tako?” “Ne, ni tako,” je zatarnal Kavvalovv. “Sploh ni tako. Nisem ga dal brcniti iz vojske. Poslovnež sem. Dobiček si priskrbim tam, kjer se ponudi priložnost. Ge mi nekdo dovoli, da pridem do dobička, to pa ujezi njegove predstojnike, kaj imam jaz s tem? Drugič pa ne mislim, da me bo ubil. Vem, da me bo.” Rekel sem: “Poskusil bom vse to nekako dojeti.” “Saj ni kaj dojeti. Nekdo me namerava ubiti. Zahtevam, da mu to pre- prečite. Ali ni dovolj preprosto?” “Dovolj preprosto je,” sem pritrdil, in nehalo me je mikati, da bi se še pogovarjal z njim. Kavvalovv in Ringgo sta ob likerju kadila cigari, gospa Ringgo in jaz pa cigareti, ko je prišla v sivo oblečena plavolasa ženska rdečih lic. V sobo se je skoraj opotekla, temne oči je imela široko razprte. Rekla je: “Anthony pravi, da na zgornjem polju gori ogenj.” Kavvalovv je pregriznil konec svoje cigare in me pomenljivo pogledal. Vstal sem in vprašal: “Kako pridem tja?” “Pokazal vam bom,” je rekel Ringgo in se dvignil iz naslanjača. “Dolph,” je ugovarjala njegova žena, “tvoja roka.” Nežno se ji je nasmehnil in rekel: “Ne bom se vmešal. Samo zraven grem, da si bom ogledal, kako se takih stvari loti strokovnjak.” (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 32 Petek, 10. marca 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA SKtuunE a FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA ClKLOg* SREDIŠČE DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.25 in zašlo ob 18.00. Dan bo dolg 11 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 11.29 in zašla 2.00. PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najvisje 13 cm, ob 11.54 najnizje -23 cm, ob 19.50 najvisje 13 cm. lutri: ob 0.38 najnizje 4 cm, ob 5.23 najvisje 14 cm, ob 12.41 najnizje -30 cm, ob SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 120 Rogla 150 do 180 Kope 120 Krvavec 230 Vogel 315 Zelenica 90 do 220 Kalic do 50 cm Kanin 15 na 120 do 340 Kobla 10 -130 Kranjska Gora 40 -100 Soriška planina 200 Velika planina 100 do 200 Golte do 165 Rakitna 20 Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški planini, Veliki planini, Kopah, Pokljuki, v Kranjski Gori, Logarski dolini in Cerknem. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko planino, Koblo, Vogel, v Cerkno med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Dostop na smucisca Mariborsko Pohorje, Roglo, Pokljuko, Zelenico in Kope je možen samo z zimsko opremo. Na Kaninu je nevarnost snežnih plazov. V GORAH JE VELIKA NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV! Veliko ljudi bo čutilo vremensko obremenitev kot slabo počutje, notranji nemir, utrujenost, razdražljivost in potrtost. V drugi polovici noči bo obremenitev postopoma ponehala. ONESNAŽEf Konc. SO v mg/m' 9.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad 21 Maribor 82 Trbovlje 136 Velenje 25 Celje 68 Hrastnik 36 OVIDEM 12/1 S STnX CELOVEC nF —^ So - ^ s/-2 q prtu 5ksiL. CELJE *?■-- X> ° 1 ’——rvKMrtu v ©LJUBLJANA = (—^ ZA<3REB Z'S ____ GORICA C—1-------------------------------------■r' ^ Z XX n. MESTO © o »/-3 KRANJSKA GORA TRŽIČ j GORICA^ (J 12/1 POSTOJNA © »Z'3 KOČEVJE N. MESTO O ,0/ X = ; TRST 11/3 g>l RTOROŽ UMAG O CRNOMEU POREČ PAZIN O O „ REKA OPATIJA 12/3 'X.< V Sloveniji: , Vreme se bo izboljšalo, delno se bo zjasnilo. Burja na Primorskem bo ponehala. Obeti: V soboto bo sončno in ceZ dan topleje. Zjutraj bo po®' 1 JI J L r-BRHI Hib Ženevski avtomobilski salon: paša za oči, za naše žepe pa vse nedostopno ŽENEVA - Paša za oCi, v glavnem pa vse nedostopno za žepe navadnih smrtnikov. To velja tudi za letošnji avtomobilski salon, ki so ga odprli v sredo v Ženevi. Zgoraj roadster R, prototip švicarskega tovarnarja, opremljen s Fordovim 4.900 kubičnim motorjem, ki doseže hitrost 224 km na uro, desno pa nova bentley azure. Cene teh avtomobilov niso navedli, na naših cestah pa teh modelov verjetno ne bomo nikoli videli. Pa ne zaradi cest... (Telefoto AP) Ameriški odvetniki skupno v boj proti tobačni industriji NEW YORK - Bataljon odvetnikov se pripravlja na boj z ameriško tobačno industrijo, da bi ji iztrgal milijarde dolarjev odškodnine. Potem ko je zvezni sodnik Jones v preteklih tednih prvič sprejel kolektivno prijavo proti kajenju, je veC kot 60 ameriških odvetniških družb sklenilo začasno pozabiti na tradicionalno rivalstvo in združiti moči proti skupnemu sovražniku. Tisk trdi, da je vsaka odvetniška družba prispevala 100.000 dolarjev za skupni sklad, ki znaša približno šest milijonov dolarjev, in ga bodo uporabili za podvig. Skupina odvetnikov, ki bo vodila vojno proti kajenju, se je že sestala v New Orleansu. Med njimi so nekateri izmed najslavnejših ameriških odvetnikov. Ce bo do velikanske kolektivne tožbe res prišlo, bo to za ameriško tobačno industrijo zgodovinska preizkušnja. TobaCne družbe, ki letno iztržijo kakih 48 milijard dolarjev, še nikoli doslej niso izgubile tožbe (in torej velikih vsot) na sodišču, odločitev zveznega sodnika Jonesa pa je spremenila vse, saj je na zveznih sodiSCih omogočila vrsto koletkivnih tožb tistih, ki menijo, da jim je cigaretni dim škodoval, kar bi tobačne družbe lahko stale milijarde dolarjev odškodnine. Grobovi dražji od stanovanj KAIRO - Pokopališča prestolnice Egipta so zasičena in 15 milijonov prebivalcev Kaira mora za pokop svojih dragih odšteti težke denarje. Kdor želi nekoliko uglednejši grob, mora plačati celih 60 tisoč egiptovskih lir (30 tisoč mark), kolikor velja v Kairu 120 kvadratnih metrov veliko stanovanje. »Rasist« v pisarni NEW YORK - Vsaka stvar ima svoje meje, si je mi-sbl bančni uradnik Rus-sel Deakin - Anglež po rodu - in tožil svojega Sefa Georgea Courtadona -po rodu Francoza - ker so mu Sefove Sale na račun Angležev, njihove-kraljevske družine, huh-ganov in pijancev, ze presedale. Zaradi rasističnega obnašanja je od sefa zahteval 20 milijonov dolarjev odškodnine. Reklama ne oozna meja Tako akrobat cirkusa Bamum Bobby Dixon (s pomočjo ^ najdljivega fotografa) vabi munchenske obiskovalce (AP)