PoStufna plačana v gutovtaL Leto XXnM st. 106 Ljubljana, nedelja 4. maja 1941 Cena t Din jpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva b — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3123. 3120. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel 3492 In 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg it. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljub-Hana 9t 17.749. Izhaja vsaK dan razen ponedeljka Naročnina znaSa mesečno 30 din. Za Inozemstvo 60 din. OredoUtTti Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8126; Maribor, Grajski trg St i, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. I, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo II Duce concede alla Slovenia occupata dalle Forze Armate Italiane un ordinamento autonomo nell' ambito della sovranita di Roma La plena leale riconoscenza delle popolazioni verso Sua Maesta it Re Imperatore e il Duce per le generose e particolari leggi v- ' • ■i*'--V * ~ > ■-.%■■ iS" : w. i ::. r rrr »^i - - 41 I i - ■ : ? * jj,' ■«.■*"■>. g » S '' D] i- V/7 če? .,< iJj /...k K , Vi Vl^u Duce ]e podelil Sloveniji, zasedeni po Italijanski Oboroženi Vojni Sili, avtonomno ustavo pod suverenostjo Rima Ves narod izraža svojo popolno lojalno zahvalnost Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju za blagodejne in posebne zakone « Kraljevi dekret člen 1. Slovenska ozemlje, katerega meje so odrejene kakor na priključeni karti, je integralni del Kraljevine Italije in tvori Ljubljanska Provinco• člen 2. S kraljevskimi dekreti, kateri se bodo izdali na pred' log Dučeja Fašizma, predsednika Vlade, se bodo odre-dile uredbe za Ljubljansko Provinco, katera imajoč kompaktno slovensko ljudstvo, bo imela avtonomno ustava, vpoštevajač etnični karakter ljudstva, geograf-ski položaj ozemlja in posebne potrebe pokrajine. člen 3. Vladno .vblast bo izvrševal Visoki Komisar, imena* van s kraljevskim dekretom na predlog Dučeja Faši' zma, Predsednika Vlade in Ministra za Notranje posle. Člen 4. Visokemu Komisarju b.a pomagal svet 14 zastopnikov, izbramh med produktivnimi kategorijami slaven-skega ljudstva. Člen S• Vojaška služba ne ha obvezna za slovensko ljudstvo Ljubljanske Province. člen 6. P H ha obvezno v sloven- skem jeziku. V srednjih in viš&h šolah bo fakultativen p.mh italijanskega jezika. Vse službene odredbe bodo izfmp.fi le v obeh jezikih. Člen 7« Kraljeva Vlada je pooblaščena, da na ozemlju Ljubljanske Province objavlja Ustavo in druge zakone Kraljevine, da izdaja potrebne odredbe ter da jih dovede v sklad z že obstoječo zakonodajo in z odredbami, ki se bodo izdajale v smislu čl. 2. člen 8. Ta dekret velja od dneva, ko bo objavljen v „Službe-nem listu" Kraljevine ter bo predložen Zakonodajnima Skupščinama v svrho v zakonit ve. Izbruh SOVFSIZitllžf £1 med Irakom In Anglijo Komunike iraške vlade o prvih spopadih z angleško vojsko Silni pritisk na Tobruk se nadaljuje Obstreljevanje tobruških utrjenih postojank — Sovražnik z znatnimi izgubami odbit na odseku Amba Alagiju Eno angleško letalo sestreljeno Glavni stan Oboroženih sil je objavil naslednje 332. službeno vojno poročilo: V Cirenaiki intenzivno delovanje topništva in izvidnic proti neprljateljskim položajem trdnjave Tobruk. V noči 2. maja so sovražna letala izvršila napadalni polet nad Bengasi. Povzročila so majhno škodo in le nekoliko žrtev. En angleški bombnik je bil sestreljen od naše obrambe in je zgorel. V Vzhodni Afriki so na§e čete na odseku pri Amba Alagiju gladko zavrnile silovite napade ter prizadejale sovražniku hude izgube. Nemško vojno poročilo Nagovor Kr. Civilnega i Komisarja Ljubljana, 3. maja. Danes je slovensko zasedeno ozemlje doživelo svoj zgodovinski dan. Kraljevi Civilni Komisar je danes dopoldne v sprejemni dvorani na Kr. Civilnem Komisariatu sprejel zastopnike političnega, gospodarskega, delavskega in kulturnega življenja, ki so prišli, da mu izrazijo svojo zahvalo za dosedanjo skrb za usodo zasedenega ozemlja ter za mir in red v njem. V veliki deputaciji slovenskih predstavnikov so bili bivši ban dr. Marko Natlačen, bivši ministri Ivan Pucelj, Ivan Mohorič, dr. Novak in dr. Gosar, bivša se-notarja dr. Ravnihar in dr. Grego-rin, bivši narodni poslanci dr. Stare, dr. Golja, Kavka, Lavrič, Rig-gler, Smersu, dr. Koče in Masič, zastopnik Trgovskega združenja Smrkolj, predsednik Zveze gostinskih obratov Majcen, predsednik Zveze bančnih zavodov Slokar, rektor vseučilišča dr. Slavič, predsednik Odvetniške zbornice dr. Ži-rovnik, predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik Zbornice za TI Čeč, predsednik Zveze in-dustrijcev Av. Praprotnik. zastopnik Delavske zbornice Jonke in predsednik Novinarskega društva Virant. Kr. Civilni Komisar je v kratkih a jasnih besedah obrazložil dekret in posebej opozoril na pomen Du-čejevih dekretov za ureditev ustavnopravnega položaja Slovenije. Izrazil je prepričanje, da bo slovensko prebivalstvo s svojimi predstavniki na čelu, kakor v prvih dneh, tudi v bodoče sodelovalo z njim in oblastmi v prospeh vse pokrajine. Z&favs!a v imenu slovenskega ljudstva Bivši ban dr. Natlačen je tedaj v imenu vseh prisotnih in v imenu vsega slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini izrazil najglobljo udanost Nj. Vel. Kralju in Cesarju in vso zahvalo Duceju za plemenite posebne ukrepe, s katerimi so podana jamstva za naše varno življenje in bodočnost prebivalstva. Izročil je Kr. Civilnemu Komisarju spomenico za Dučeja, Ustanovitelja Imperija in Vrhovnega Poveljnika vseh Oboroženih Sil proš-nio, da bi mu io predložil. Kr. Civilni Komisar ie slovenskim predstavnikom zagotovil, da bo njihovo spomenico takoj odposlal v Rim, tako, da bo nemudoma predložena Dučeju. Zgodovinsko svečanost je Kr. Civilni Komisar zaključil z vzkliki Vladarju, Duceju, Italiji in Ljubljanski pokrajini. Tem vzklikom so se pridružili vsi prisotni. Navzoči so se na povabilo Kr. Civilnega Komisarja še slikali. Kr. Civilni Komisar ie še posebej želel, da se je poleg bivšega bana in rektorja vseučilišča postavil poleg njega tudi zastopnik delavstva. Ko so se že razšli, je prispel na Kr. Civilni Komisarijat stolni prošt dr. Na-drah, ki je Kr. Civilnemu Komisarju izročil osebno spomenico ljubljanskega škofa dr. Rozmana za Duceja. Tudi v tej spomenici so bili izraženi udani pozdravi in najgloblja zahvala za držav-nopravno ureditev avtonomne Ljubljanske pokrajine. Kr. Civilni Komisar je škofovemu odposlancu zagotovil, da bo tudi njegovo spomenico nemudno poslal Bucejo. Zgodovinski akt Ljubljana, 3. maja. Današnji dan bo s svetlimi črkami zapisan v zgodovini našega naroda in zemlje, na kateri biva. Zgodovina Slovencev je obrnila nov list in napisala nanj pomenljive besede: Pokrajina Ljubljana, integralni del Kraljevine Italije. Zaplapolalc so no vsej slovenski metropoli italijanske zastave, Ljubljana si je nadela svečano lice. NI dvoma, da je veliki državniški akt, ki ga prinašamo zgoraj, za nas Slovence najpomembnejši dogodek zadnjega, tako razgibanega in dogodkov polnega časa. Niso samo minili dnevi negotovosti; v naše javno življenje je posinil tudi žarek novega življenja. Po modri volji ustanovitelja Italijanskega Imperija Mussolinija je dobila slovenska metropola z vsem ozemljem, ki so ga zasedle čete zmagovite Italijanske Vojske, avtonomen položaj. V okviru italijanske državne suverenosti je zavzela ljubljanska provinca poseben položaj z zajamčenimi samoupravnimi pravicami, ki varujejo v našem narodnem interesu vse naš«; narodnostne, kulturne .n jezikovne posebnosti. Slovenskemu jeziku je priznana vsa pravica v šolah od najnižje do najvišje, prav tako v uradih in v vseh drugih ustanovah. Tako je slovensko ljudstvo na ozemlju, ki so ga zasedle za letošnjo veliko noč Italijanske oborožene Sile, prešlo kot priznana narodnostna edi-nica v sestav močne in velike države, kakor je Italija, ter je zavzelo v nji položaj, ki ustreza našim željam in duhu naših Kraljevi dekret, ki je ustanovil Ljubljansko pokrajino, je državnopravni akt velikega značaja. Slovensko ljudstvo, ki je z današnjim dnem priključeno Italiji, se dobro zaveda, da je bila njegova usoda izročena onim, ki so imeli vso moč, da jo odločijo po svoje. Občudovanja vredna državniška genialnost Duceja je sedaj pokazala vzor, kako bi bilo treba urediti novo Evropo: v spoštovanju etničnih posebnosti prebivalstva, njegovih kulturnih in drugih tradicij, njegove zgodovine in narodne zavesti. Ne dvomimo, da bo slovensko ljudstvo, ki prehaja po dneh zasedbe v sestav Italije, z iskreno hvaležnostjo sprejelo to veliko državniško gesto Duceja kot izraz politične modrosti, ki vodi sodobni Rim, vtelešen v osebi Kralja in Cesarja in v osebi Duceja. Kraljevi dekret določa vrsto pomembnih ugodnosti, ki so priznane novi pokrajini. Med nje sodi poleg priznanja nje narodnostnega značaja tudi ustanovitev posebnega Sosveta (Consulta), ki bo z besedo in dejanjem podpiral Kraljevega Civilnega Komisarja ter bo tako akcijo Oblasti izpopolnjeval z voljo ljudstva. Načelo, po katerem bo sestavljen Sosvet, pomeni uveljavljanje korporacijskega sestava, v čigar znamenju je Fašistična Stranka preporo-dila Italijo. Duce je tako omogočil slovenskemu delovnemu ljudstvu, da prihaja do besede v vseh vprašanjih, ki se tičejo njegovega gospodarskega in socialnega življenja v Italijanski Državi. S tem smo Slovenci priznani za enakopravne državljane, ki v okvira državnih nujnosti in Vodstva soodločajo o svojem razvoju. Naše ljudstvo je že od prvega dne, ko Potopljen angleški parnik Amsterdam, 3. maja. s. Reuter poroča iz Simle, da je neka sovražna ladja potopila angleški 9000-tonski parnik »Britan-nia«, ki je konec februarja zapustil Anglijo v smeri proti Indiji. Španski tisk o Hrvatski Madrid, 3 maja. s. List »Alcazars objavlja dolg članek o Hrvatski, v katerem pojasnjuje njene začetke in zgodovino. List pravi, da ima Pavelič za seboj neizbežno borbo za dosego hrvatske neodvisnosti. On je nasprotnik Mačka, ki je pokazal manj poguma, kolikor je sodeloval s Simovičem. so čete Italijanske Vojske vkorakale v Ljubljano, pokazalo s svojim vedenjem in s svojo disciplino, da je miroljubno in zrelo ter da razume daljnosežni preobrat v svoji zgodovini. Zmagovita Italijanska Vojna Sila pa je v svojih stikih z ljudstvom pokazala toliko ozira in moralnega čuta za naš položaj, da si je pridobUa spontano spoštovanje in splošne simpatije. Ne dvomimo, da je prav ta skladnost med prebivalstvom in okupacijsko vojsko olajšala akt državniške uvidevnosti in politične velikodušnosti, ki nam ga je prinesel današnji dan. Prepričani smo, da izražamo najgloblja čustva tistega dela Slovencev, ki se vključuje v italijansko državno skupnost, če zagotovimo Kralju in Cesarju ter vsemu vzvišenemu Savojskemu Domu vso hvaležnost in popolno lojalnost prebivalstva Ljubljanske pokrajine in če naslovimo na visoko osebo Duceja iste besede vdanosti in občudovanja. Prepričani smo, da bomo pod zaščito Italijanske Vojne sile, v okviru suverenosti Italijanske Države, na osnovi slovenske kulturne avtonomije in v duhu korporacijskih načel uspešno premagali vse težkoče, ki jih je povzročila vojna in zaživeli novo narodno življenje v prostoru, čigar težišče je sama narava postavila v smer proti Trstu in Jadranskemu morju. Val hvaležnosti, ki danes poplavlja slovenska srca v Ljubljanski pokrajini, se bo jutri spremenil v neumorno, žilavo slovensko delo za skupni blagor skupne velike države. Paveličev revolucionarni pokret, zaključuje list, je prebudil hrvatsko nacionalno čustvovanje, ki ga niso mogla uničiti stoletja. švicarsko trgovsko brodovje Bern, 2. maja. rs. Ministrstvo za trgovino je objavilo, da razpolaga šyica danes s 140.000 tonami ladijskega prostora. Od tega odpade 60.000 na promet med lukami ženevo in Lizbono, 80.000 pa na plovbo po Atlantiku. Vlada namerava v najkrajšem času nakupiti še nekoliko novih ladij. Berlin, 3. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja v svojem današnjem službenem poročilu: Borba proti sovražnemu trgovskemu brodovju je bila v mesecu aprilu posebno uspešna. V tem mesecu so potopili letala ter podvodne in nadvodne sile vojne mornarice skupaj 1,211.000 ton angleškega trgovskega ladijskega prostora ali takega, ki je za Anglijo uporabljiv, od tega okrog 400.000 ton v grških vodah. Razen tega je bilo nadaljnjih 250 ladij poškodovanih. Z izgubo dela tudi teh ladij je mogoče računati. Nišo vštete sovražne ladje, ki so bile poškodovane zaradi operacij z minami, ki sta jih pod-vzeli vojna mornarica in letalstvo. Letalstvo ie bombardiralo tudi v pretekli noči ob dobri vidnosti pokrajino Mersey, V pristaniških napravah Liver-poola so nastali veliki požari in močne eksplozije. Nadaljnji letalski napadi so Bejrut, 3. maja. rs. Iraška vlada je objavila naslednje uradno poročilo: Iraška vlada se trudi in deluje na to, da bi anglo-iraška pogodba ne postala neveljavna in da bi se onemogočili vsi incidenti z britansko vlado, toda angleška vlada je izvršila nekaj dejanj, ki niso združljiva s pogodbo ter ogražajo pravice in varnost dežele. To zadržanje je prisililo iraško vlado, da je izvršila svojo sveto dolžnost, ki jo zahteva narod in ki je postala potrebna v lanem položaju. Zato je ukrenila potrebne odredbe za obrambo države, ohranila pa je vse doslej mirno kri, da bi se s svoje strani izognila vsakemu izzivanju. Nasprotno pa so se izzivanja britanske vlade proti Iraku ojačila ter so zavzela izrazito sovražen značaj. Britanske čete, ki so razmeščene v Habaniji, so pričele streljati proti naši posadki, ki je bila prisiljena podvzeti vojaške operacije, ki se sedaj z uspehom nadaljujejo. Iraško vojno poročilo Bagdad, 3. maja. d. Danes je bilo objavljeno prvo iraško uradno vojno poročilo, ki pravi: Iraška letala so napadla včeraj po Angležih zasedeno letališče Habanija ter so vrgla 30 ton bomb. Pet angleških letal na tleh je bilo uničenih, skupno pa je bilo v petek razdejanih 26 angleških letal. Poskus angleških motoriziranih oddelkov, da bi zasedli postojanke Rotpa in bližnje letališče, je bil odbit in preprečen. Več angleških tankov je bilo ob tej priliki uničenih. Prvi spopadi Rim, 3. maja. rs. »Popoio di Roma« piše, da je iraška vlada zahtevala umik britanskih čet iz Basre. Obenem so oddelki iraške vojske obkolili britansko letalsko oporišče v Habaniji. Iraško prebivalstvo je strnjeno na strani svoje vlade proti angleškemu nasilstvu nad Arabci. Bejrut, 3. maja. (Štefani.) Po došlih poročilih so se sovražnosti med Angleži in Iračani že začele. Prvi spopadi so bili baje pri letališču v Habaniji, kakih 70 km se-verozapadno od Bagdada. Iz Bagdada poročajo, da se boji razvijajo ugodno za iraške čete. Berlin, 3. maja d. Iz Bagdada poročajo, da je prišlo včeraj pri Habaniji do spopadov med angleškimi in iraškimi četami. Boji so trajali ves dan in so bil zvečer še v teku. Amsterdam, 3. maja. d. Londonski radio je v svoji arabski oddaji pričel snoči huj-skati proti sedanji iraški vladi. Napovedovalec je dejal, da Anglija ni nikdar zaupala v sedanjega iraškega ministrskega predsednika Kailanija, vendar pa je čakala s svojimi odločitvami, ker je hotela temeljito se prepričati o pravih namerah Kailanija. Londonski radio je tudi javil, da je že prišlo do bojev med angleškimi in iraškimi četami. New York, 3. maja. d. Po poročilih ameriških agencij iz Bejruta so se sovražnosti med angleškimi in iraškimi četami pričele v petek zjutraj z medsebojnim obstreljevanjem. Po prvih salvah, ki so bile oddane med nasprotnikovima taboriščema, se ie razvila borba, ki je trajala nato z veliko silovitostjo ves dan in tudi še v večernih urah. Angleške represalije Bagdad, 3. maja. d. Kot represalijo za iraški letalski napad na letališče Habani-jo so angleška letala napadla stanovanje iraškega ministrskega predsednika Kajla-nija ter vrgla več bomb. Pobeg indijskih vojakov Bagdad, 3. maja. d. 800 indijskih vojakov, ki so bili z angleško vojsko poslani v Irak, je prešlo na iraško stran. Beg angleških državljanov New York, 3. maja. d. Po poročilih iz Bagdada je angleški poslanik pri iraški vladi pozval vse angleške državljane v Iraku, naj svoje rodbine pošljejo v Palestino. bili usmerjeni proti važnim vojaškim ciljem ob južni in južnovzhodni obali An-glije. Pred Cromerjem je bila uničena sovražna ladja s 3.000 tonami. V Severni Afriki so prodrli deli nemškega afriškega zbora pri krajevnem napadu globoko v obrambne črte Tobruka, ki jih žilavo branijo angleške čete. Zavzetih je bilo večje število bunkerjev in pripeljanih več sto ujetnikov. Sovražnik je zadnjo noč metal na raznih krajih zapadne nemške obale razdiralne in zažigalne bombe. V zunanjih okrajih Hamburga ter v okolici Bremena, kakor tudi na drugih mestih je nastala škoda. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri angleška letala, ki so napadla. Lovska eskadrila Galland je izvojevala 1. maja svojo petstoto zmago v zraku. Omejitev angleškega uvoza v Irak Amsterdam, 3. maja. d. Iz Londona poročajo, da je odredila angleška vlada sistem navicertov za ves uvoz blaga v Irak. Brez posebnega dovoljenja Angleži ne bodo dopuščali nobenega uvoza v Irak. Gibanje med Arabci Bejrut, 3. maja. d. Med Arabci v Siriji zbuja razvoj položaja v Iraku mrzlično zanimanje. Arabci poudarjajo, da je usoda Sirije v mnogih ozirih povezana z usodo Iraka. Iraški vladi je bilo zaradi njenega odločnega zadržanja napram angleškim zahtevam poslanih mnogo pozdravnih brzojavk. Iz Palestine poročajo, da bo odšlo od tam v Irak mnogo prostovoljcev, da vstopijo v iraško vojsko, če bi iraška vlada izdala apel v tem smislu na arabski svet. Turčifa bo nevtralna Ankara, 3. maja. d. Turški politični krogi zelo pazljivo zasledujejo razvoj dogodkov v Iraku. V Ankari mislijo, da je angleško iraški konflikt sedaj že povsem neizbežen. Na merodajnih mestih poudarjajo, da bo v tem primeru ostala Turčija prav tako nevtralna, kakor je nevtralna napram vojni v Evropi. Ankara, 3. maja. d. Turški zunanji minister Saradzoglu je včeraj sprejel iraškega, iranskega in afganskega poslanika. Kakor znano, je Turčija z Irakom, Iranom in Afganistanom povezana z zvezno pogodbo. Odmev v Nemčiji Berlin, 3. maja. rs. Nemški tisk z živim zanimanjem zasleduje razvoj dogodkov v Iraku ter zlasti podčrtava energično stališče, ki ga je zavzela vlada v Bagdadu na • sproti nelegalnim akcijam angleške vlade. »Lokalanzeiger« piše, da predstavlja Irak geografski in strateški ključ vsega angle-. škega teritorialnega sistema na tem azijskem področju. Sporočilo Instituta za Italijansko Kulturo Ravnateljstvo Instituta za Italijansko Kulturo v Ljubljani sporoča vsem članom in obiskovalcem tečajev, da bo prihodnji ponedeljek v celoti obnovilo svoje tečaje in predavanja. Urnik ostane neizpreme-njen. Institut bo sprejemal nadaljne prijave, tako za tečaje, ki se že vrše, kakor za nove tečaje, ki se bodo vršili v teku poletja. Informacije daje Tajništvo ob uradnih urah. Za veličino nove Španije Madrid, 3. maja. rs. Vsa Španija je z velikimi slovesnostmi proslavila praznik nacionalne neodvisnosti. Na velikem falan-gističnem zborovanju v Moti dal Purbo je govoril Serano Suner, ki je poveličeval zgodovinski dan in pozival mladino, naj čuva veličino nove Španije. Minister je nato izjavil, da je Španija že zasnovala črto, po kateri bo hodila v svoji zunanji politiki. Ta črta je v skladu s španskimi nacionalnimi interesi in določnimi zahtevami njene vesti in časti nasproti prijateljskim državam. Serano Suner je zaključil svoj govor z izjavo, da samo Španija odloča o svoji usodi. Nemške čete na Finskem New York, 3. maja. d. Dopisnik lista xNew York«, Vaugham Henry, poroča, da je Nemčija z zadnjimi prevozi izkrcala na Finskem doslej 37.000 mož. Poročevalec pravi, da je nedavno zvedel v merodajnih krogih Berlina, da je Nemčija že ob koncu novembra imela na Finskem 25.000 mož v polni bojni opremi. Po finskih virih so bile te čete deloma motorizirane, med njimi pa je bila tudi ena artilerijska divizija razmeščena severno od mesta-Vaase. Poziv na grški narod General Zolakoglu o potrebi mirit, dela in obnove Atene, 3. maja. a General Zoflakoglu, predsednik nove grške vlade, je naslovil na grški narod poziv, v katerem pravi: »Po zasedbi Aten, po begu Angležev in po tem, ko je trudi kralj zapustil deželo, ne more biti več govora o nadaljevanju vejne. Grški nared se mora sprijazniti z dejstvi, kakršna so. Grčija potrebuje močne in avtoritarne vlade, zato sem v spo-razumu z generali grške vojake sklenil sestaviti novo- vlade, ki bo slonela na volji grikega naroda. Namen vflade je, skrbeti za varnost nareda in dežele; napela bcv vse moči, da odstrani huda bremena, ki jih jc povzročila vojna « General Zolakoglu se nato spominja minulih borb, v katerih je ostala čast grškega orožja neomadeževana. Isiti vzroki, ki so ga prisilili, da jo v trenutku, ko je spoznal jalovost borbe, odredil položitev orožja, mu danes velevajo, da vabi vse, naj se mu pridržijo p>ri obnovi oboževane grške domovine. Brez ozira na tuje in zasebne koristi, edino v interesu naroda, naj zasledujejo vsi samo cilj, obuditi Grčijo k novemu živfljenju ter zagotoviti ljudstvu delo in mir. Nihče ne sme omahovati, vsaik naj do skrajnosti stori svojo dolžnost. General Zolakcgu končuje z besedami: »Zanašam se na vaše domoljubje.« Vsi grški otoki zasedeni Berlin, 3. maja. s. V političnih krogih nemške prestolnice se je snoči zvedelo, da so sedaj vsi grški otoki, kolikor so važni s strateškega stališča, z izjemo Krete, zasedeni. To vest smatrajo za pomembno, ker pomeni konec vojne v Grčiji in kakor poudarjajo v merodajnih krogih — novo etapo pri zgraditvi novega evropskega reda po končnem izgonu Anglije s kontinenta. Solidarnost orožja in čustev veze velesile osi Operacijska cona, 3. maja. (Štefani.) V teku včerajnjega dne je general von Weichs, poveljnik druge nemške armade, obiskal Komandanta naše Druge Armade Nj. Eks. Ambrosia. Srečanje med poveljnikoma obeh zma- govitih armad, katerih složna akcija je tako naglo končala vojno proti Jugoslaviji v severnem sektorju, je imelo značaj trdne in prisrčne solidarnosti orožja in čustev, ki veže na vseh frontah velesile osi. > JUTRO« št 106 3 Nedelja, 4. V. 1941 Allocttzione del R. CommiEsarlo Civile Lubiana, 3 maggio. Oggi il teritorio slove no occupato ha avuto il suo giorno sto-rico. 11 K. Commissario Civile ha ricevuto cggi nella Sala dei rice vimen, ti del K. Commissia.rio Civile i rappresen-tanti della vita po! Kiča, economica, sociale e colturale, i quali m »no presc-ntaiti ad esprimergli la loro gratitudi-ne per la cura che egii ha dimoatraito fino ad oggi per il territorio occupato. per la sua pacificazione t per 1'ordine pubbiico. dc-ila grande deputazione dei rappresnen-tanti sloveni facevano parte: il bano useente -dott Marko Natlačen, gli ex-mi-niitri Ivan Pucelj, Ivan Mohorič, dott. Novak e dotit. Goi&ar, g h ex-senatori dott. Kavnihar e dott. Gregonn. gli ex-deputa.ti dott. Stare, dott. Gclja, Kavka, Lavrič, Rigler, Smersu, dott. Koče e Masič, dde- fato de L1' A sso c i a z i on e dei Commercianti merkolj, presidente delTUnitne della Fe-dorazione albcrghicra Majcen, presidente deU'Unione dei Is>t'ituti bancari dott. Slo-kar, il Rcttore delPUnivcrsrta dott. Slavič, presidente dcilla Camera degli avvocaiti dott. Z i rov n: k, presidente della Camera notarile dott. Kuhar, presidente della Camera di Commorcio ed indusitria Ceč, pre-sideiste delPUniome degli Indusitriali Pra-protnik. i>l rap presen tam te dolla Camera del Lavoro Jonke cd il presidente delila Sociota dei giornahsti Virant. II R. Commis6ario Civile ha spiegato con poehe ma pregnan t' parole iJ Decreto, ri-levando sipecialmente il senso dei Deereti dol Duce per il regolamento delilo stato cos.. ituzionale e giuriJico della Slovenja. Egli ha espresso 1'opinione che la popo-lazione slovena cd i suoi rappresentanti collaboreranno anehe in futuro co-me nei primi g;orni dei.l'occupazione con esso e con le autorita per >la prosperita di tutta la Provmcia. 'J^L. del sloveno L'ex banr,i dott Natlačen ha espresso pci in norne di tutti i presenti cd in norne di tutto i'l pcpo'o sloveno nella Provinc i a di Lubiana la piu profonda devozione a S. M. il Re ed Imporatore e la gratitudinc a! Duce per le nobiii cure, cotn le qua!li seno state garantite alLa popdlazioine della Provmcia la sicurezza della vita e la sna prosperita. Per il Duce, il Fondatore del-1'I m pero e il Comandante Supremo delle Forze Armate egli ha presentato al R. Commissari o> Civile un imdiirizzo, pre-gaindolo di voli ar presen t ar! o. II R. Commesaric Civiie ha assicurato i rappreacntanti sloveni che il loro indi-rizzo šara spedito espressamente a Roma, e immediatamente prcs.cn t a to ail Duce. La manifesitazionr stori ca il R. Commis-sario Civile ha ccncluso acclamando il Mcnarca, il Duce, 1'ItaKa e Ha Provimcia di Lubiana. A qi:esi"e acdlamazkraii si sono uni.ti tutti i presenti. Quando i rapprcscntanti si sono alllon-tanati e venutc dal R. Comrnkssario Civile il prelato do:t. Nadrah portando ali R. Commissar'.■■■> Civile un indirizzo dol vo-seovo di Lubiana dott. Rož man per il Duce. Anehe quesito indirizzo esprimeva i devoti saluti e la gratitudine profonda per la recolaz;one oix) 1'occupazione di Atene, dopo la fuga degli Inglesi e dopo che anehe il re ha abbandonato il paese, non e piu il caso dl parlare di una continuiazione della guerra. Il popolo greco deve accettare i fatti quali essi sono in realtž. La Grecia ha bi-sogno di un governo forte e autoritario pci-cio a,vrei deciso d'intesa con i generali dell'esercito greco di formulare im nuovo govorno basato sulla volonta del popolo greco. Scopo del governo sarebbe queilo di garantire la sicurezza della nazione e del paese nella sciagurai, il quale ceichera con tutte le sue forze di eliminare i gravi oneri che sono stati causati dalla guerra. U generale Zolacoglu ha rievocato quin-di le passate lotte nelle quali il popolo lo ha conosciuto nella sua qualitš, di condot-tiero, lotte nelle quali l'onore delle armi greche e stato tenuto alto. Le stesse ra-gioni che lo hanno costretto a orainare la deposizione delle armi nel momento in cui egli riconobbe l'inutilita della lotta, lo in- ducono oggi ad invitare tutti a seguirlo onde ricostruire Tadorata patria greca. Liberi da interessi stranieri e privati soltanto neirinteresse della nazione dovranno perseguire tutti soltanto lo scopo di far rivivere la Grecia e di assicurare al popolo il lavoro e la pace. Nessuno deve tenten-rare, tutti dovranno fare al massimo il proprio dovere. II generale Zolacoglu ha terminato con le parole: «Confido nel patriottismo di voi». Tutte le tsole greche occupate Berlino, 2 maggio. s. Nei circoli politici della capitale del Reich e giunta questa sera notizia che ormai tutte le isole greche importanti dal punto di vista strategico, ad eccezione di Creta, sono occupate. Tale notizia 6 considerata significativa e costi-tuisce la fine della campagna di Grecia e va considerata, si sottolinea in questi circoli competenti, come una nuova tappa nella costruzione del nuovo ordine euro-peo e che e stata raggiunta in cacciata dell'Inghiltera dal continente. Nas novi roman Prihodnje dni izide v »JUTRU« hkratu s koncem sedanjega romana začetek novega dela, o katerem vemo naprej, da bo zbudilo med bralci živo pozornost: „Boj za Mompracem" izpod peresa EMILIA S ALG ARIJA, ki mu je literarna kritika po pravici odkazala eno prvih mest med mojstri pustolovskega romana. Novi podlistek bo vodil čitatelje po daljnih morjih in deželah ter jim bo pripravljal dan za dnem nepozabne trenutke užitka in oddiha. Pazite na začetek! Ne izpustite nobene številke! Bombardamento delle sne SoršISisate — II ne- mico rigettato con jserdite n-otevsli al settore di Amba Alagi — Un velivt»la Isiglese abhattuto II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 3 maggio 1941-XIX: In Cirenaica intensa attivita di artiglie-ria e di pattuglie contro le posizioni ne- miche della piazzaforte di Tobruk. Nella notte sul 2 corrente, aerei nemici hanno compiuto una incursione su Benga-si: qualche vittima ed alcuni danni. Un bombardiere inglese e stato abbat-tuto in fiamme dalla nostra difesa contro-aerea. Nell'Afriea Orientale, nel settore di Am-i:a Alagi, le nostre truppe hanno netta-mente respinto un violento attacco inflig-gendo al nemico notevoli perdite. Solidarleta d9arml e il zoMkneMl loga le potenze delPAsse Zona di operazioni, 3 maggio. (Štefani.) Nel corso della giornata di ieri il Colon-nello Generale von Weichs Comandante della Seconda Armata germanica ha fatto visita al Comandante della nostra Seconda Armata Ecc. Ambrosio. L'incontro tra i comandanti delle due vittoriose armate la cui azione concorde ha cosi rapidamente risolto la guerra contro la Jugoslavia nel settore settentriona-le, e stato improntato a quella salda e cordiale solidarieta d'armi e di sentimenti che su tutti i fronti lega le potenze delPAsse. Delež Itallle v ¥ Pregled sodelovanja Italijanske Vofske in Mornarice pri izločevanju angleškega vpliva v Evrom Rim, 3. maja. rs. V prvih enajstih mesecih vojne je Italija doprinesla važen delež v borbi, ki jo velesile osi bojujejo za zrušenje Anglije in za uvedbo novega reda v Evropi. »Messaggero« se v svojem uvodniku bavi s to ugotovitvijo in podčrtava posebno naslednje točke: 1. V teku preteklega poletja in jeseni se je Italija sama borila proti združenim britanskim silam v Severni Afriki ter je zasedla Sidi el Barani in otvorila tudi operacije proti Grški. 2. Pozimi je Velika Britanija hotela pobiti in popolnoma izločiti iz boja Italijo še pred pomladjo, da bi nato lahko vse svoje imperialne sile vrgla proti Nemčiji. Anglija je zato podvzela ofenzivo v Cire-naiki, koncentrični napad v Abesiniji ter znatno ojačila pomorsko ln letalsko akcijo v Sredozemlju ter proti italijanskim mestom, izvršila je tudi znatne dobave vojnega materiala Grčiji, da bi pregnala Italijane iz Albanije, toda Italijani so ostali trdni in jaki in angleške nade so se naglo zrušile, kakor so to dovolj dokazali zadnji dogodki. Wawellova armada je bila v resnici vržena nazaj v krajšem času, nego je prišla. V Abesiniji so vrle čete vojvode d'Ao-sta pritegnile nase znatne sile ter izzvale s tem razcepljenje angleških čet. Italijanska mornarica je pretrpela nekoliko zelo bolestnih in neizogibnih izgub, vendar pa je nadaljevala svoje poslanstvo in angleška mornarica kljub svoji toliko hvaljeni nadmoči ni mogla zavreti prevozov čet in materiala med Italijo in Libijo ter med Italijo in Albanijo. V Grčiji so naposled italijanske čete kljub svoji številčni podrejenosti zaprle pot ter prizadele postopno Grkom nepopravljive udarce. 3. Medtem je zavezniška Nemčija delovalo politično ter je vojaško pripravljala končni napad. Italijanska akcija je ustvarila ugodne pogoje za hiter razvoj nemškega postopanja s tem, da je pritegnila nase glavnino grških čet v Albaniji ter jo polagoma dosledno uničevala. 4. Italijansko delovanje v Grčiji ima veliko zaslugo na tem, da se Je razjasnil položaj na Balkanu, kajti izven vsakega dvoma je, da sta Grčija ln Jugoslavija predstavljali važni oporišči za Anglijo, ki je hotela ustvariti novo vojno fronto proti osnim silam. Italijanske operacije na Balkanu so omogočile zvezo italijansko-nem-ških čet za popolno obkolitev Jugoslavije. Razen tega je bil srbski umik proti morju odrezan od italijanskih čet, napredujočih ob jadranski obali. Na drugi strani je italijanska mornarica pazila, da je lahko preprečila vkrcanje srbskih čet. 5. Uspehi sodelovanja Italije in Nemčije so sedaj na dlani. Izločitev Anglije z evropske celine bo mogočila osnim silam razmestitev mnogih v boju izkušenih divizij, letalske sile razpolagajo sedaj z oporišči, ki so za več 100 km bližje trikotniku Aleksandrija-Haifa-Kreta. Jadran je poslej italijansko morje, kakor v času Rima in Benetk; poslej ne bo treba več spremljati prevozov med Italijo in dalma-tinsko-albansko obalo; plovba na Jonskem morju je postala za sovraZnika zelo nevarna, zlasti po zasedbi otoka Krfa. Kljub tem znatnim uspehom bo borba še težka, zaključuje »Messaggero«, toda italijanske sile bodo vedno na prednjih mestih odločene za vsakršne žrtve v dosego popolne zmasre. Bas?d€§sjpY preglas Budimpešta, 2. maja s. Uradni list vladne stranke priofcčuje poziv ministrskega predsednika Bardossyja madžarskemu narodu. Ministrski predsednik poudarja, da je prevzel težko dediščino. Zgodovinski dogodki, ki se razvijajo okrog nas, pravi poziv, terjajo od vsakega občana naše dežele disciplini! ano in trezno delo, posvečeno edino ogrskim koristim in madžarski bodočnosti. življenje, ki smo ga živeli teh 22 let čakanja in dela, nam je rodilo znatne uspehe, toda vrnitev ozemelj, ki so bila nekdaj odtrgana od Madžarske, nam nalaga velike naloge in velike dolžnosti. Smer naše politike ostane neizpremenjena; v notranjosti socialna in ljudska politika, navzven zaupanje v naše velike prijateljice, države osi. Ministrski predsednik opominja narod, da sta bili volja in domoljubje tudi v najhujših čas;h zmerom krepka opora madžarskemu narodu. Tudi danes preživljamo hude čase tako v gospodarskem kakor y političnem pogledu in je zato najtesnejše sodelovanje vseh članov madžarskega naroda absolutno potrebno. Opozorilo d^latosiB Ida-si£3ie gimnazije v Ljubljani Od ponedeljka, dne 5. t. m. dalje se bo na drž. klasični gimnaziji nadaljeval redni pouk. Nižji razredi bodo imeli učilnice pri uršulinkah, višji pa na I. moški realni gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek pouka bo ob 13.50. tigimmmm 3a ii« Ob 10.30 (matineja), 15., 17. in 19. i Največji alpinski film vseh časov! B©J za Himalajo Nanga Parbat. Ekspedicija 1. 1937. Film je opremljen s hrvaškimi napisi! KINO UNION — Tel. 22-21 Premiera fantastičnega filma Frankenstelnov sin Boris Karlov, Bela Lugosi. KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes premiera prekrasnega glasbenega veledela VEČNE MELODIJE (MELODIE ETERNE) Wolgango A. Mozart — Gino Cervi Aloisia W. Lange — Conchita Mon-tenegro KINO MATICA — tel. 22-41 Radoveden otrok »V tvojih letih nisem bil tako neumen kakor ti.« »Kdaj si pa postal, dragi stričgk?« Imate občutljivo kožo pri britju? Če Vas koža po britju peče, če pordeči in postane mozoljasta, ali če se Vam vname, kar napravi prihodnje britje za pravo muko — tu Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar in napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka in mehka, že naslednji dan boste opazili, koliko laže in kako brez bolečine se brijete. t * t »JUTRO« St 106 Kronika Eno uro v četi Nedelja, 4. V. 1941 Po dovršenih študijah v Ljubljani je bil tri leta gojenec znamenitega italijanskega violinskega pedagoga A. Poltronierija. V Milanu je dovršil glasbeno akademijo. Samostojni koncertni nastop Uroša Prevor-ška bo v petek 9. t. m. v veliki Filharmo-nični dvorani. Na sporedu ima dela: Beethovna, paganinija, škerjanca, Hubada in lastno delo. Na klavirju ga bo spremljal skladatelj L. M. škerjanc. Vstopnice od jutri naprej v knijgarni Glasbene Matice. u— Z univerze. Z današnjim dnem, 3. maja 1941, je ljubljanska Univerza spet odprta. Predavanje in vaje se prično 12. maja 1941. u— Glasbena akademija in srednja glasbena šola. s prihodnjim tednom se bo začel reden pouk v predmetih: čelo, klarinet, flavta, trobenta, tuba. pozavna, fagot, kontrabas in oboa (ev. tudi rog). Gojenci, ki mislijo nadaljevati študije v letošnjem šol skem letu. naj se prijavijo v pisarni zavoda. Natančnejša navodila (tudi za stranske predmete) bodo nabita na oglasni deski. u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel v bodoče i-edne vaje vsega mešanega zbora ob torkih in četrtkih, vsakokrat ob 19.20 Smo pred nastopom. Kdor bi ne mogel sodelovati, naj to sporoči odboru! (—) u— Knjigovodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, tel. 24-07. (—) u— Dve nogometni tekmi na igrišču Ljubljane. Popoldne bodo na igrišču Ljubljane poskusili odigrati dve prijateljski tekmi. Prireditelj je SK Ljubljana. V prvem paru bosta nastopili druga garnitura SK Ljubljane in moštvo Svobode, glavno tekmo pa bosta igrali prvi moštvi Ljubljane in Marsa. Začetek prve tekme bo ob 15.30, druge ob 17. Koncert vojaške godbe na Kongresnem trgu V Italiji zelo skrbno gojijo godbe na pihala. Skoraj vsako manjše mesto ima vsaj po eno meščansko godbo, ki doseza mnogokrat zelo visoko stopnjo dobrega izvajanja. Prednjačijo pa posebno vojaške godbe posameznih edinie, ki so večinoma precej mnogoštevilne in so zelo dobro izurjene. Poleg svoje godbe na pihala imajo vojaške edinice tudi svoje posebne bob-narske zbore in fanfare, ki so posebno na mestu ob korakanju edinic na daljših pohodih. že pred dnevi so imeli Ljubljančani priliko, da so slišali koračnice godbe grena-dirskega regimenta, ko je korakal po mestu in se poklonil na grobovih padlih italijanskih vojakov. Danes v nedeljo 4. t. m. pa bo prvič v Ljubljani od 17. do 18. ure godba Armadnega zbora priredila na Kongresnem trgu izbran koncert, na katerem bo izvajala naslednje točke: 1. A. Di Zen-zo, Koračnica 2. pešpolka »Re«; 2. Ros-sini, Simfonija iz opere »Seviljskega brivca«; 3. Donizetti, Delirij iz opere »Lucija Lamermoorska«; 4. Brahms, Madjarski plesi št. 1 in 2; 5. Mornariška koračnica, želeti je, da bo nedeljsko popoldne obvarovano z lepim vremenom, da se bo lahko čim več občinstva udeležilo javnega vojaškega koncerta. S Spodnje štajerske Posavske novice. V Rajhenburgu je prevzel županske pasle po g. Kržišniku trgovec Matko Presker, podžupan pa je kolodvorski restavrater Drago Zemljak. — Gradnja nove elektrarne v Rajhenburgu se nadaljuje. — Kakor drugod, je bila tuui na Senovem na rojstni dan Vodje rajha .A dol f a Hitlerja prisrčna proslava v polnih sencvških šolskih prostorih s spominskimi govori in petjem, županske posle na Senovem vodi sedaj krojaški mojster g. Leopold Lipovšek. Preimenovanje ulic v Mariboru. Novi mariborski župan g. Knaus je po prevzemu župansk h r oslov iz rok začasnega župana dr. Brandstatterja takoj odredil, da se trgi, ceste in ulice v Mariboru preimenujejo. Po večini so preimenovanja prevzeta po uličnih, cestnih imenih pred preobratom 1. 1918., tako se na primer Trg svobode imenuje Sophienplatz, Kopališka ulica Bad-gasse, Gregorčičeva ulica Schillergasse, Krekova ulica Kaisergasse, Gosposka ulica Herrengasse itd. Organi mestne uprave so zaenkrat namestili na vogalnih hišah posameznih ulic in cest večje napisne table, dočim bodo manjše za vsako hišo pritrjene, čim bodo po naročilu izgotovljene. Porušeni mostovi Le rovine del ponte sulla Sora presso škofja Loka. I resti del ponte fra Borovnica e Verd — Ruševine mostu čez Soro pri Škofji Loki. Ostanki mostu med Borovnico in Verdom V#jna vihra je obšla naše pokrajine, toda ostali so sledovi, ki kaj zgovorno pričajo, kakšna nesreča za narode je vojna . . V Sloveniji ni bilo bitk, bombe iz napadalce vi h letal niso rušile mesta in vasri, tudi artilerija ni napravila velike škode. Toda miii'jonsko škodo je napravila umikajoča se armada: vojaki so rušili mostove v na-di, da tako zajezijo napredovanje nasprotnika. Tako imamo žalostne spomine. Od velikih in malih mostov, ki so ponosno stali nad šumečimi vodami, je ostal le še velik kup kamenja, preko katerega besne reke I tal janski časopisi pravilno imenujejo Slovenijo deželo porušenih mostov. Veliki borovniški viadukt, dolg 480 in visok 50 m, je razrušen. Iz daljave se vid', kakcT da bi zijala v tem mostu ogromna škrbina. Tam, kjer se je ta kdlos sesul, je Sprememba voznega reda na progi Ljubljana—Vrhnika trs: Pričenši s 5. majem 1941 vozijo na progi Ljubljana—Vrhnika trg in obratno dnevno redno sledeči mešani vlaki: odhod iz prihod v Vlak št. Ljubljane Vrhniko trg 8032a 5.50 6.25 8032 7.45 8.20 8034a 10.30 11.05 8036 14.00 14.35 8038a 17.10 17.45 8040a 19.00 19.35 odhod iz prihod v Vlak št. Vrhnike trg Ljubljano 8031b 6.40 7.15 8033a 8.35 9.10 8035b 13.00 13.35 8037a 15.00 15.35 8039a 18.05 18.40 8041 19.55 20.30 V zvezi s to spremebo se razveljavi na omenjeni progi do sedaj veljavni vozni red. Vlaki 8032a ter 8034a ter 803Sa imajo v Vrhniki trgu takojšnjo avtobusno zvezo do Postojne ter nato vlakovno zvezo za Trst, v obratni smeri pa vlaki 8033a, 8035b in 8041. Potujemo v Beograd Sprejemamo naročila privatnega in trgovskega značaja. Izvršimo vse posle in pota, ki so s tem v zvezi. Naročila sprejemamo do ponedeljka 5. t. m. do 12. ure kakor tudi jutri v nedeljo, dne 4. t. m. od 9. do 12. ure. »SERVIS BIRO«, Liub-Ijana, Sv. Petra c. 27, tel. 21-09. 3764 Dr. A. F. Ferenčak zdravnik za splošno prakso, kozmetiko, krčne žile in hemoroide — Gajeva 3, ordinira samo od 2. — 5. ure popoldne. Dr. Cirntan Miroslav opušča v Medvodah zdravniško in zobozdravniško prakso radi bolezni. Prlmarij dr. Meram redno ordinira cd 11. do 13. lire ostal le velikanski kup kamenja in velikih karnenitih kvadrov. Italijanske delovne čete m domačini sedaj odstranjujejo ves ta nagromadeni mafterial. Opeko in kamenje odvažajo. Pri miniranju je utrpela precejšnjo škodo tudi neka hiša, ki se nahaja v dolini precej oddaljena cd mosta. V surovem stanju je bila že zgrajena, sedaj ji je pa s'!na eksplozija odtrgata steno, ki gleda proti viaduktu. Toda borovniški viadukt ni edini mest, ki je porušen na progi, ki vedi na Rakek. Prinašamo tudi posnetek železniškega mosta med postajama Borovnica in Verd. Vse je porušeno, le oba tira še neme- visita m družita oba kraja bivšega mosta. Pa tudi Škofja Loka je precej utrpela saj so tam porušeni trije mostovi. V dolino je z grmel 1. 1936. zidani most na cesti Škofja Loka—Trata. V Soro so se zrušili oboki mesta zraven »Stare prajerce«. Kaj kratko živijensko dobo je pa imel »Puštalsiki mw;«: lansko leto so ga zgradili, letos so pa od njega ostale 'le še razvaline... Koliko let je bilo potrebnih, da sme dobili vse te krasne mostove. Koliko deputa-cij, intervencij, in koliko denarja je vse to stalo. In vse to, kar se je dolga leta gradile, je sedaj uničeno. Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno* ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino! Toča je klestila v šiški Čeprav imamo precej hladno vreme, v k-kišnem navadno ni toče, so bili včeraj v delu ljubljanskega mestnega ozemlja deležni te šibe božje, ki je tako zgodaj v Ljubljani že vrsto let nismo imeli. Sredi popoldneva, ko smo imeli v centrumu Ljubljane, v Rožni dolini in tam okoli samo močnejše nalive, se je v šiški v smeri proti Št. Vidu, kar trikrat v presledkih vsula toča. Bila je tako gosta, da je precej na debelo pobelila vrtove in njive. Napravila je znatno škodo posebno na vrtovih. Okle- stila je z marelic plodove in cvetje, kjer še ni bilo plodov. Enako je zbila cvetje z breskev in žlahtnih sliv. Po nekaterih vrtovih ni ostal na drevju skoraj noben cvet. Uničen je tudi ribezelj. Samo češplje so neka manj prizadete, kjer še niso v polnem cvetju. Mlada solata, paradižniki in druga povrtnina so zbiti v tla. škoda je zlasti občutna pri marelicah, ki so letos izredno ugodno kazale. Povrtnine ni toliko škoda, ker je čas, da se nanovo posadi. Na Notranjskem v usodnih dneh ! Kakor po vseh drugih okrajih, ki so jih zasedla italijanska oblastva, je tudi na Notranjskem vzpostavljen red m prehaja življenje v normalni tiir Vedno pa bodo ostali v spominu razburljivi dnevi velikega tedna. Lahko si je predstavljati, da je bilo notranjsko obmejno prebivalstvo spričo izpostavljenosti še posebno vznemirjeno, ko je na cvetno nedeljo tudi nad Slovenci zavibrala vojna. Nikdo ni vedo'!, kaj še pride, povelje pa se je glasilo, da mora vsakdo ostati na svojem mestu. Ali ko je v ponedeljek po cvetni nedelji prišlo sporočilo, da bodo železničarji evakuirani, je to dalo ventil tudi ostalemu prebivalstvu, ki je ubralo polt čez hribe proti Sv. Vidu in dalje proti Velikim Laščam. Takoj ob pnčctku vojne je bilo očitno, da ni namen porušiti Rakek, čeprav je padlo nekaj granat ki pa niso napravile hude škode. Stanje se je zdelo resno, ko so graničarji na veliko sredo spustili tiste orjaške »brane« (zapore) onkraj proge proti Cerknici, s katerimi so zaprli cesto. Vsaka teh železnih zapor je tehtala po 5000 kg. Začeli su tudi rušiti mostove in je med prvimi zletel v zrak vir.dukt na Rakeku. Ljudje so še odhajali, toda na veliko soboto so se prvi že vračali in do torka po Veliki noči je bi! že ves Rakek spet pod svojo streho. V spi orne m je bilo na Rakeku malo vo- jaštva. Večina se je v formacijah umaknila proti Grosupljemu. Bilo je na veliki četrtek, ko se je tam na okrog na umiku začelo vojaštvo razhajati. Na veliko soboto so italijanske patrdle ogledaile Rakek in druge večje notranjske kraje. Na Rakeku, kjer je bila velika carinarnica, so posamezni nedisciplinirani elementi zagrešili nekaj nerednosti, ki jih zdaj raziskujejo oblastva. Takoj po zasedbi je bil vzpostavljen rod in mir, obnavlja se promet in se razvija običajno življenje. Zveza z Ljubljano, ki je bila prekinjena v noči na veliko sredo, je spet obnovljena. Iz Ljubljane vozi vlak do Vrhnike, cd koder so potom notranjski kraji dosegljivi z avtobusno zvezo. Z avtobusoma, ki prihajata direktno iz Ljubljane, smo po glavni cesti sikozi Planino zvezani tudi s Trstom in Gorico. Nadalje je avtobusna zveza do Postojne, od koder je mogoče z vlakom potovati dalje v Italijo. Za prehod čez sitaro mejo pa je potrebno posebno dovoljenje, ki se dobi v Ljubljani pri poveljstvu Kr. Karabinjerjev (bivša uprava policije). Tudi onkraj stare meje se je že vse vrnilo na svoje domove. Italijanska oblast-va se trudijo zlasti za preskrbo prebivalstva z živili in je za logaški okraj že nakazanih 100.000 kg krušne moke, od tega je 300 sto-tov moke že prispelo, nadaljnji dovoz živil pa se organizira. * Novi grobovi. V četrtek, 1. maja popoldne, je umrla v Ljubljani gospa Hanika Uhtenekerjeva, soproga upokojenega poštnega upravnika. Pokojnica je bila vzorna žena in mati. S svojim soprogom je v življenju delila najlepšo družinsko srečo, pa tudi mnogo tegob, ki jih je moral mož prestati zaradi svoje zavednosti in značaj-nosti. Kljub vsem tegobam sta z možem nudila svojim trem hčeram in trem sinom najlepšo vzgojo in sta jim lepo uravnala pot v življenje. Blago pokojnico so včeraj, v soboto, ob 16. spremili z žal k večnemu počitku pri Sv. Križu. — V škofji Loki so včeraj ob 16. pokopali gospo Marijo Hal-lada, vdovo po profesorju, ki je umrla v četrtek v Ljubljani po kratki bolezni v 74. letu starosti. Zapustila je hčerko edinko. — V petek je bila pri Sv. Križu v Ljubljani pokopana gospa Ivanka Pečkova, ki je bila dobra mati svoji družini. — Na Trški g3ri pri Novem mestu je umrl 1. maja posestnik g. Avgust Drelse. Zapustil je vdovo in hčerko. Začasno bo pokopan na pokopališču v Novem mestu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vsi brezposelni delavci in nameščenci, katerih stalno bivališče je na slovensker.-. ozemlju, zasedenem po Italijanski Oboroženi Sili. naj se nemudno prijavijo pismeno ali ustno pri Javni borzi dela v Ljubljani. Prijave ss sprejemajo samo proti predložitvi poslovnih knjižic. Eramorje in voluharje nniči preizkušeno sredstvo BRAMORTN. Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1. * Knjigo o slovenskih pisateljih, ki io jr italijanski napisal znani italijanski slavist prof. Umberto Urbani, lahko kupite ali naročite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Pouk italijanščine se prične v ponedeljek 5. maja. Večerni in dnevni, začetni in nadaljevalni tečaji. Prijave se še sprejemajo. Na razpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov nčn; zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. Telefon 43-82. * Tečaji nemščine se prično 6. maja. Večerni in dnevni tečaji. Začetni in nadalje-valjni oddelki. Oddelek za konverzacijo. In-formacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesra "15. Telefon 43-82. (—) * Dr. r.ori>:a Zakrajška, djaka-redova v Sarajevu, pogrešamo od začetka vojne. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči pismene na upravo ..Jutra« pod šifro s Dr. B. Z.t ~ Prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o letalcu Jakliču Bogomilu. da sporoči proti povračilu stroškov njegovi materi na naslov: Jaklič Ivanka, učiteljica v p., Ljub-: ian-i-Moste, Ciglerjeva ulica 25. Zadnj3 n iejovo sporočilo sem dobila iz Skoplja, Aoreklub. iz Ljubljane u— Popolna vselitev v novozgrajeno pa^opje Vseučilišlse knjižnice v Gosposki in Turjaški ulici se še ni izvršila, so pa v novo palačo navczili iz dosedanje študijske knjižnice že ogromno knjig, časopisov in dragocenih listin, že za 15. februar 1.1. r.aročene železne police so iz Nemčije prispele šele dan pred zasedbo Gorenjske na postajo Podrožčiea onstran karavanškega predora na Koroškem. Ker je vojaška oblast potrebovala zase vse kolodvorske prostore na tej postaji, so že vsake carine oproščeno pošiljko železnih polic odpre-mili nazaj, in sicer v Beljak, kjer 3edaj leži vsa tako težko pričakovana knjižnična oprema. Ni še znano, če pride v do-g lednem času njena odpošiljatev na vrsto, študijska knjižnica v poljanski gimnaziji posluje zaenkrat samo vsako dopoldne. u— Violinist Uroš Prevoršek bo nastopil na prihodnjem koncertu Glasbene Matice. Našemu glasbenemu občinstvu je Prevoršek dober znanec še izza številnih njegovih nastopov na javnih produkcijah ljubljanskega drž. konservatorija, kjer je bi! gojenec prof. Jana šlaisa. Nastopil je pa tudi svojeoasno na novinarskem koncertu. ■i p; §3 I I ifills r —j _ - ---- Moj razpored se je glasil za Ra'jo. Zakaj sem moral ravno v Raljo in kaj bi bil tam delal, bo ostalo po vsej priliki skrito. To bo pač ena izmed tistih modrosti, ki so ljudi z Jesenic gnale v Dojran, ki so letalce pošiljale h konjenici, mitraljezce h kuhinji, topničarje v divizijska skladišča, pešce pa k težki motorizirani artiljeriji. Neki zločesti .škrat je zaigral svojo kruto igro z nami, in to s tako rafinirano popolnostjo, da je bilo res vse zmešano in da nihče ni služil pri svojem pravem orožju. Najbližja pot v Raljo je bila preko Zagreba in Beograda; ker pa se preko Beograda ni dalo več. sem krenil preko Novega mesta, Karlove a in Bihača na Banjaluko. Na postajo Banjaluka-predmestje sem se pripeljal na veliki petek popoldne nekako ob pol dveh. Že v Bihaču so se čutile prve posledice hrvatskih dogodkov, cd tod dalje pa so bile nekatere postaje že opremljene s hrvatskimi zastavami. Vozil sem se v službenem vozu. ker sem bil še v civillni obleki, vlaku pa je bilo priklcplienih kakih osem vagonov vojske, ki se v Bihaču ni hotela pridružiti upornikom. Ko se je vlak ustavil na postaji, so zažvižgale sirene, mi pa smo tekli preko nekih železničarskih gredic in plotov na obširen močviren travnik med postajo in cesto, ki vodi iz Banjaluke v Dra-gečaj. Tisti hip sem se s svojim kovčegom znašel med samimi vojaki, ki so brez vseh pomislekov legali na mokra in blatna tla. Meni se je škoda zdelo obleke in površnika, saj veste, da civilist nerad leže v blato. Le nekoliko siem se pribiti il, ko so nas tri nemška letala prav pridno obstreljevala. Po lužicah na travniku se je vlekla ravna, vedno preskakujoča črta udariajočih izstrelkov. To mi je zakurilo za petami in podvizal sem se, da pridem iz nevarne vojaške druščine. Na levi sem zagledal vegast plot. ob katerem so ležali trije vojaki in dva železniška delavca. Mahnil sem jo k njim, prcbredel spotoma jarek ledeno mrzle vode in legel po dolgem ob piotL. ki ie bil ravno na tem mestu nekoliko poveznjen Ni mi dajal zaščite, skrivali pa me je le nekoliko pred letali, ki so se spuščala neverjetno nizko, da se mi je zdelo, kakor da so vzela na muho ravno mene in moj kovčeg. Medtem sc se na raznih straneh mesta slišale eksplozije bomb, ki jih je metala letalska trojica. Kadar so se letala nekoliko oddaljila, sem se poskušal rešiti vsaj do bližnjih hiš. pa se mi in nikoli posrečilo. Toliko, da sem vstal izpod piotu. se je vrnila katera izmed jeklenih ptic in me nagnala pod plot. Vojaki in oba železničarja so tiščali obraze v zemljo, meni pa radovednost ni dala, da bi z velikim interesom ne sledil poletom strahotnih ptičev. Naenkrat sem opazil, kako rz levega boka ene izmed jeklenih ptic padajo večji in manjši kosi. Že v naslednjem trenutku se je trimotornik nagnil rn v ostrem kotu strmoglavil na zemljo. Še tisti mah se je pognal pod nebo ogromen steber črnega dima in žarečega plamena. Letalo je s posadko vred v trenutku positalo žrtev plamenov. Kasneje sem zvedet, da ni padlo na ela, marveč na streho zadnjega traikitia nove vojašnice. Kmalu so sledile detonacije in zlasti cd dveh se je močno stresla zemlja pod menoj. Spet sem bil ped plotom, toda kmalu sem vstal in se napotil dalje v smeri proti mestu Do.-el sem do nek h gramoznih jam. iz katerih so vojak1 kričali name. »Izdal nas boš, a koj lezi k nam!« Pa sem legel med vojake, ki so streljali na preostali letali. Obe sta »šival'« iz strojnic, kakor vojaki imenujejo ta način streljanja. Ko sta se malo oddaljili, som zlezel iz jame in to pot srečno do-pel na cesto. Toda ptic: sta so vračali in na ccsti so se dvigali majhir oblački prahu v ravni črti. da ni bilo varni' hoditi da'je Nekdo me je pek'i ca 1 pod majhen most, kjer k sreči ni bih vide in kjer so se stiskala dva civilista, cn vojak in en deček Pcmudil sem se pri njih nskoMko, se malo odpočil ter kreniti proti men'u. Zdaj sta me bučeča ptiča zagnala k neki hiši, kjer mi je star železničar dobrohotno očital: »Knj ste zblazneli, da hočete v mesto ko vse beži ven?« — »Moram na divizijo, da se javim . ..« — »Kaka divizija, gospodine moj. saj je že včeraj krenila v Kotor Varoš!« — »Kje je to?« Mož mi jc pokazal z roko' proti jugovzhodu in ko sem ga vprašal dalje, mi je naštel vse vasi ob potu. ki sem si jih zapisali. V železni carjevi hiši sem se nekoliko osvežil in očistil, nato pa presil starca, naj mi poišče človeka, ki bi mi pokazal pot do lesenega mostu preko Vrbasa, kjer se začne cesta na Kotor Varoš Še preden se je zmračilo. me je spremljevalec za 70 din pri ved ol do Vrbasa in mi pokazal cesto, ki se je moram držati. V zadnjem skrivališču pod mostom se mi je prdruži! mlad fant neznane veroizpovedi, ki se mu je ponudil, da mi bo nosil prtljago. Dejali je, da mu je ime Miako, katoliki so ga imeli za muslimana, Srbi so dejali, da je katolik, muslimani pa so dejali, da je navaden postopač. Bil pa i je teko prestrašen, da se me je držal kakor psiček in ste niti za korak ni oddaljil od mene. Krepko sva stopala proti veliki mu-l slimanski vasi Vrbanjcem ob reki Vrbanji ter pri tem prehitevala dolge kolone divizij-sikcga vezatajstva. Miško je začeli omago-vati, pa sem mu nagnal strahu v kosti, da jc na cesti nevarno, dokler nisva mimo komore. Čc prileti Nemec, nas bo obstreljeval, če naju ne zadene, naju bodo poteptali konji in vozovi. Po tem prijaznem opozorilu moj zagonetni Miško ni več pešal. V teku noči sva s spremljevalcem pretekla vso komoro in sva v zgodnjem jutru dospela do čete, ki je bila kolikor toliko v redu, saj so vojaki po večini le imeli puške, dasi je nekaterim primanjkovalo municije. Specialitcta pa je bilo vsekakor mitraljesko od del j en j c, ki je bilo brez mitraljez, imelo pa je vsega le 16 pušk. Vprašal sem po komandirju, pa so vojaki dejali, da so brez starešin in da nič ne vedo, kam gredo, povelje sc glasi za umik na Kotor Varoš, Teslič in še dalje na Doboj ali Gračanico. Zdaj jc na naju postal pozoren neki orožniki narednik, ki je meni na temelju mojih vojaških listin dovolil, da korakam z vojsiko, mojega nosača pa je strogo zapodil, dasn je slednji izjavili, da hoče vstopiti kot dobrovoljec. Pomagalo ni nič. Odložila sva kovčeg v obcestni krčmici, kjer so mi dobri ljudje zagotovili da bodo moje stvari hranili pet let in da so mi vsak čas na razpolago. Miško je odšel, jaz pa sem hodil za četo in se držal tistih tovarišev, ki so imeli samo šajkačo in šinjel. Talcih smo imeli za celo četo. Zdaj se je začelo hudo življenje. Ves dam so letalli nad cesto sovražni trimotorniki in od ene do druge uzbune si nismo mogli niti opomooi. Vendar pa srno opazili, da se letala ne zanimajo za nas. Zaposlovalo jih je zbiranje čet v Tesliču in v Doboju. Tam so baje sipala svoj ogenj na zbirajoče se množice naše razpršene vojske. Po vsakem alarmu nas je bilo manj in na Veliko nedeljo se je tudi meni p stoodstotno bombardiran. Prvo bombardiranje niti še ni bilo preveč strašno. Prebivalstvo pa je seveda takoj nato v paničnem begu hitelo v planine nad Tiv-tom in poiskalo zavetja v gorskih vaseh. Letala so kljub znatni višini iskala samo voiaške cHje, ne pa zasebnih hiš. Toda Bf^ka je ena ama trdnjava in tako pač ni bilo čudno. 5e je bila močno prizadeta tudi zasebna lastnina. Škoda po prvem napadu je bila naslednja: uničena je bila električ-n-' centrala, ozko zvezana z arzenalom. na katerem se bile zaenkrat manjše poškodba. Nadalje so se zrušile nekatere bližnje hiše. Požar ni nastal nikjer, dokaz, da so ■padale samo rušilne bombe. Poleg Tivta ie bil to Hitro napaden Gjenovič, znana h droplansk baza. Na vojaških objektih je bilo prizadejane nekaj škode, letala pa so bila že nekaj tednov pred vojno spravljena iz hangarjev in razpostavljena ob obrežju po Boki, da jih je bilo s hribov videti kakor zelene muh«, z večje višave pa gotovo samo kakor zelene pike. Nadalje je bila napadena Zelenika, zadnja postaja bosansko - hercegovske železnice. Prizadeto je bilo pristanišče in potopljen je bil vlsčilec »R 5«. žal je bila tudi žetev med ljudmi precejšnja. Povsod je obležalo precej mrtvih in ranjenih. Letalski napadi so se ponavljali z malimi presledki od 7. do 17. ure. Vsega skupaj ie bilo v italijanski eskadri kakih 30 letal. Jugoslovanskih letal pa ni bilo nikjer videti. Kako to? V Boki Kotorski so počivali samo bombniki, ni pa bilo lovcev. Nikoli jih ni bilo videti. Vsa obramba je bila prepuščena protiletalskemu topništvu! Osem baterij je streljalo proti italijanskim letalom, a edini uspeh je bil ta. da je topništvo držalo letala v višini 4 do 5 tisoč metrov. Silna borba med strmoglavci in mornarico Najbolj dramatična je bila na cvetno nedeljo peklenska bitka med jugoslovanskimi vojnimi ladjami in strmoglavci. Bitka se je pričela ob pol 13. uri in je trajala nekaj nad eno uro. Med vsemi štirimi zalivi je kotorski zaliv najožji, podoben je kozarcu, saj je od Kotora na vse strani zajet od navpičnih skal, ki se vzpenjajo po tisoč metrov visoko. Vsi jugoslovanski rušilci — »Dubrovnik«, »Zagreb« in »Beograd« — kakor tudi admiralska ladja »Dalmacija«, na kateri je bil poveljujoči admiral Domanjko pot poveljnik eskadre, ter vse štiri podmornice s svojo matično ladjo »Hvarom« so bili zbrani v tem ozkem zalivu, kjer so bili najbolje zaščiteni. Razpolagali so s specialnimi protiletalskimi topovi in stroj nicami. Po skalovju pa je bilo polno mi-traljeskih gnezd. Tako je bilo verjetno, da noben strmoglavee ne bo tvegal napada, ker bi moral biti sestreljen. Kljub vsemu temu pa je v omenjeni uri preletelo v smeri od Budve čez Lovčen — torej iz Albanije — kakih 20 italijanskih in nemških strmoglavcev. Nad nje se je sesul strahovit ogenj mornarice in baterij. Nastal je pravcati sodni dan. V mestu Kotom je nastal poplah. ljudje so trumoma hiteli po lovčenskih vzpetinah proti Črni gori. Borba je bila veličastna, da se ne da opisati. Gledalec, ki je mogel ohraniti mirno kri, pač ni vedel, komu bi se moral bolj diviti: ali strmoglavcem. ki so vsak posebej tvegali vse, prav vse, ali pa posadkam. ki so bile v nevarnosti, da se zdaj, zdaj potope. Vsi mornarji na vojnih ladjah so imeli reševalne pasove. Strahovito so bombe treskale v zaliv ali po nenavadnem naključju so padale tik ob ladjah v morje, ki se je dvigalo in šumelo kakor ob najsilovitejši nevihti. Stožci vode so se dvigali po 10 m visoko, v njih so se pogrezale ladje in se spet dvigale. Pošastna igra! Edinice vojne mornarice po čudnem naključju niso bile zadete, letala pa so tri treščila ob skalovje. Bil pa je sploh čudež, da so strmoglavci iz tega brezna, kamor so padali kakor kanje, še venomer vstajali živi. Preizkušali so se v najdrznejših akrobacijah. napadali so kljubovalno v vira-žih (zavojih) kakor tudi v strmoglavem pikiranju. Dv o"ezfCfte cenilce, napisa in tiskovine na papirju in kartonu Vam takoj solidno in po ugodni ceni izdela TELEFON 31—22, 31—26 liiodna Tiskarna Ljubljana, Knafljeva 5 Eno samo uro je trajal ta nepopisni pekel, je pa vseboval dogodkov za najveličastnejši iflm. Po eni uri, ko so strmoglavci odvrgli vse bombe, so odleteli. Za ta dan je bilo opravljeno. Žaloigra na Tivtskem polju V ponedeljek po cvetni nedelji so v smeri od Trebinja priletela nad Boko Kotorsko štiri neznana letala. Vse baterije od Hercegnovega in dalje sem so streljale na letala, ki so letela začudo zelo nizko. Ko so priletela na Tivtsko polje, je eno izmed njih prisilno pristalo in šele tedaj je bila spoznana usodna zmota: baterije so streljale na lastna letala! V zasilno pristalem letalu je bil vodja skupine s štirimi letalskimi oficirji. Pristanek sam je bi! spet nov čudež. Tivtsko polje je polno jarkov, da ni kvadratnega metra ravnine. Letala so bila poslana nad severno Albanijo. Letalo, ki je pristalo, je imelo 12 bomb. težkih po 100 kg. in obilo streliva za strojne puške. Ce bi bilo pristalo na kolesa, bi bombe eksplodirale in bi letalo zgorelo. Tako pa se je posrečilo spretnemu pilotu, da je pristal na desno krilo, ki se ie zlomilo, toda bombe so ostale dvignjene nad zemljo in se je posadka rešila. Ker se izprva ni vedelo, ali ne gre morda za prevaro, so bile k ponesrečenemu letalu poslane patrulje Tedni se je izkazalo, da je bilo letalo poškodovane od lastnih baterij, ostala tri letala pa so srečno odletela dalje Uvedena je bila preskava. zakaj ni bila Boka obveščena o tem poletu. Izkazalo so je. da je radijska postaja v Klincih prejela obvestilo. tod3 radiotelegrafist ga ni dal dalje. Bil je še tisti dan obsojen na smrt in ustreljen. Tišina velikega tedna V velikem tednu ni bilo v Boki Kotorski posebne aktivnosti. Dež in megla sta onemogočila polete Prihajali so le še sarajevski dnevniki. Ko pa je bilo bombardirano tudi Sarajevo, ie izostala pošta in vsa Boka Kotorska se je znašla pred mučno zagonetko? Kaj se godi drugod? Krajevna oblastva so vrhu vsega zaplenila tudi radijske aparate. Tako je bila Boka Kotorska popolnoma odrezana od sveta. Nihče ni vedel, da je bila že 10. aprila progla- šena samostojna hrvatska država, nihče ni vedel o pobunah in premikih na fronti. Nov pekel na Veliko noč Na velikonočno nedeljo ob 9. je priletelo 50 do 60 italijanskih letal, spet v smeri od Budve, v posameznih valovih. Sledil je takojšen napad z bombami in tokrat je bila tudi gmotna škoda ogromna. Arzenal v Tivtu je bil docela razdejan in zraven so trpela zasebna poslopja. Vrata so bila povsod vržena s tečajev, šipe so popokale. Dopoldanski napad je trajal eno uro. Kljub razdejanju, pri katerem je bil Tivat najbolj uničen, je bilo malo človeških žrtev, kajti prebivalstvo je bilo že vse odpravljeno v varne gorske vasi in drugam. Popoldne se je pričel letalski napad ob 15. uri. Med Tivtom in znano ožino Verigami je bil prirejen strahovit ogenj na rušilce. katerih pa ni bilo mogoče zadeti. In tako je bil popoldanski napad spet kmalu končan. Velikonočni nedelji je sledil teden končne odločitve. Odkar ie bil uničen arzenal v Tivtu kot glavni cilj, so po Boki ostali le mali objekti, katerih se skoraj ni splačalo napadati iz zraka. Jugoslovanska mornarica je zatorej gledala, kako bo sama sebe zavarovala. Takoj po Veliki noči so ladje kamuflirali v tivtskem zalivu, da so bile od zgoraj videti kakor gozd. Na jambore so bila pritrjena drevesa, da je mornarica tvorila pravcati gaj, ki podaljšuje obalo. Ali v dneh po Veliki noči se nemška in italijanska letala niso več mudila nad Boko, imela so že druge naloge. Vreme se je poslabšalo. Dne 16. aprila bila je sreda — pa se je spet pojavilo več letal. Bili so opazovalci, ki so mirno krožili nad Boko. Protiletalske baterije so takoj začele streljati. Brž pa je sledilo zaupno povelje, naj baterije streljajo samo na letala, ki bodo metala bombe. To je bilo sumljivo, saj baterije niso zato tu, da čakajo na bombe, temveč da napade preprečijo. Kljub temu so baterije prenehale s streljanjem, ker je pač povelje bilo utemeljeno s tem, da se baterije z ognjem ne smejo razkrinkati, kajti opazovalci da vse fotografirajo. Duh razkroja je mahoma kužno zajel posadke po Boki. Brez povelj se je tisto noč pričelo razsulo. Povedati je treba, da je bilo med vojaki in mornarji le malo Hrvatov. Črnogorci in Hercegovci, nameščeni po taboriščih in trdnjavah so se začeli razhajati in so razid utemeljevali z najbolj fantastičnimi govoricami. Nihče ni vedel, kaj se godi. Odpravljali so se krat-komalo domov, češ: Italijani so že v Bud-vi in prispejo vsak čas v Boko, zato je treba rajši oditi domov kakor zaiti v vojno ujetništvo. Zaman je bilo zadnje povelje, naj vsakdo ostane na svojem mestu. Moštvo se je razšlo, oficirji pa so se zbrali v Tivtu in drugih večjih krajih Boke, da pričakajo prihod italijanskih oblastev. Dne 17. aprila so Italijani vkorakali v Kotor, potem so ob severni obali nadaljevali pehod proti Hercegnovemu. Dne 18. aprila so prispeli v Tivat. Od jugoslo-venske mornarice je samo n^kaj torpi-l;ark pobegnilo na Malto, z njimi so od-plule tri podmornice, od katerih pa je ena bila baje zajeta pri Krfu. Ga. Mica Pehanijeva f Ljubljana, 3. maja V Leonišču je davi po kratkem, hudem trpljenju za zmerom zatisnila oči ga. Mica Pehanijeva rojena Lavrenčičeva, soproga vseučiliškega profesorja inž. Iga Peha-niju in sestra pokojne ge. Milene Zerjavo-ve. Pokojnica je bila iz ugledne rodbine nekdanjega postojnskega župana Josipa La-vrenčiča. Bila je vzor žene in matere, a življenje ji ni skoparilo z udarci. Komaj je bila pol leta poročena z odvetnikom dr. 2-ižo, ji je soprog umrl in ostala je sama s sinom Petrom. Pozneje si je v zakonu z univ. prof. inž. Pehanijem, v katerem se ji je rodila še hčerka Breda, ustanovila novo tiho srečo, ki pa so je, prav nedavni dnevi vojne vihre tako iznenada neusmiljeno pretrgali. Soprog je odšel pod orožje, gospa je sama — že takrat je tožila o pogostem in mučnem glavobolu — ostala v ozkem družinskem krogu doma. Pred 14 dnevi se je njeno zdravstveno stanje resno poslabšalo, zdravniki so ugotovili meningitis in prepeljali so jo v sanatorij. Po 14 dnevih trpljenja ji je včeraj zjutraj zastalo plemenito srce. Xa poslednji poti jo spremimo v ponedeljek ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na 'Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Blagi gospe blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! centro di Belgrado tra le «Terazije» © il grattacielo. GH effetti delle bombe sulle «Terazije» — Pogled s središča Terazij proti beograjskemu nebotičniku. Sredi Terazij so nčmki bomb najbolj vidni II ponte gigantesco distrutto, che univa Belgrado e Zemun, visto da un piroscafo — Pogled z ladje na ruševine orjaškega mostu, ki je vezal Beograd z Zemunom Distrutto I'acquedotto dalle bombe I'ac-qua potabile si trasporta in citta con carri-cisterne — Ker so bombe razdejale vodovod, je bilo treba do obnovitve vodovoda dovažati v Beograd pitno vodo v tankih t Viadotto di Borovnica distrutto (vedi l'articolo neirinterno del giornale) Porušen borovniški viadukt (glej članek na drugem mestu) nič neznane veroizpovedi je še nekaj rogovji i 1, na kar so mej kovčeg oddali na občinsko upravo, no&aea pa so zaprli, dokler se ne ugotovi njegova veroizpoved. Kovčeg so mi takoj izročili, ni mi pa znano, kako je bilo v z ugotovitvijo mladeničeve verske pripadnosti. Po vseh teh naporih so bile moje telev-ne sriSc pri kraju in obilo je k temu pripomoglo strahotno razsulo. Počivali sem v ka-fani dva dni, ki jih nc bom nikoli pozabiti. Nisem bil med tujci, ker je v tisti dolini nekaj slovenskih kolonistov, ki so vrli zavedni in napredni ljudje. Ti so mi dali naslov nekega svojega rojaka v Banjaluki. V njegovi gostoljubni hiši se jc zbrala majhna skupinica naših ožjih rojakov, ki sem se jim pridružil Pred podatkom srno si og 1 ed alii razdejanje v Banjaluki. ki je z malimi presledki trajalo tri dni. Vendar mesto razmeroma ni mnogo trpelo, ker so letali nad mestom hkrati po trije avijoni. Videli sem v tur:kem delu popolnoma razrušene slabotne hišice in po razvalinah je siromaščina že iskala, kaj bi se dalo še uporabiti. Nekatere izmed teh hišic je zračni pritisk po-pf tiioma odpihnil. Drugim se je na strehah poznalo. kako jih je obstreljevalo letalo s strojnicami. V nekaterih mestnih delih ni bilo niti ene cele šipe. Poslopje uradniške zadruge je bilo prebito cd strehe do tal, ostale so samo štiri gofle stene. Kot zadnja žrtev je padla prelepa pravoslavna katedrala, katere gradnja je stala 30 milijonov din. Njen zvonik je po nekakem čudežu ostal nepoškodovan. Odpotovaili smo skupno proti domu ter v vlaku nekako adoptirali še tri silovensike vojake, da tako na drugih oddolžimo za dobrote in usluge ki so nam jih izkazali slovenski kolonisti v Banjaluki in okolici. Potovali smo brez nezgod, toda s čestim prestopanjem, preko Sunje. Capraga in Karlovca na Novo mesto, upoštevajoč nuj- no svarilo, naj se Zagrebu cgibljemo, kolikor sc le da. V vsem času sem bil fle dobro uro v sklopu vojske, ves pohod pa sem napravil kot civilist v izrazito vojnih okoliščinah. Pokrajina in narod fašistične Italije Italijansko podnebje je milo ne samo zaradi ugodne lege dežele med 37 in h.1 stopnjo zemljepisne širine, marveč ga blažita še posebno dve okolnosti. Veriga Alp varuje Italijo pred severnimi vetrovi, vzdolž Italije pa se na vseh straneh razliva morje. Zato je Italija, če jo primerjamo z ostalimi evropskimi deželami, posebno blagega ozračja, jasnega neba in zdravilnega solnca. Italija nudi v različnih krajih v vsakem letnem času tako prijeten odpočitek, kakor si ga človek le more želeti: pozimi na Ligurski rivieri, v Neapeljskem zalivu in na Sicilskih obalah: pomladi in jeseni ob Lombardskih jezerih in po pokrajinah Srednje Italije; poleti pa ob Alpah ali v gozdnatih predelih Apeninov, kakor tudi na peščinah neštetih morskih kopališč. Trta, oljka in citronovci rode ob bregovih Gardskega jezera prav tako kakor ob vznožju Etne. Pri tem pa je vendarle nešteto podnebnih razlik po posameznih krajih in pokrajinah. Podnebje v prostrani dolini reke Po je bolj kontinentalno, prinaša ostre zime in vroča poletja, kajti tu ni čutiti toliko blažilnega vpliva z morja Podnebje na tirenski obali je milejše kakor na jadranski strani, ker je manj izpostavljeno vetrom z vzhoda. Cim dalje potuješ od severa proti jugu Italije, tem manj je padavin. Mnogotera pokrajina na jugu ali na otokih trpi hudo pomanjkanje vode. Raznolikost krajevnih razmer povzroča torej v vsej Italiji precejšnjo nestanovitnost podnebja in padavin. Kmetovalec se mora posluževati različnih pripomočkov, ki jih ima po tisočletnih izkušnjah, še zlasti pa po zaslugi moderne tehnike. Italijanska pokrajina je pa kljub raznolikostim značilno enotna. Je polna nasprotij in čudovitosti, ki jih ne najdete nikjer drugod. Alpe tvorijo veličasten amfi-teater, prehajajoč z ledenikov in golega skalovja v temne gozdove, v katerih vznožju počivajo sinja jezera, obrobljena od divnega cvetja in zelenja, po dolinah in globelih pa se pretakajo čiste reke in potoki, ki oplajajo zemljo, po kateri valovi žito Toda pokrajina v klasičnem smislu, prava italijanska pokrajina je tista v srednji Italiji, kjer motrimo skromne mirne črte pogorij in podolij, harmonične obrise gričevja, globoko mirno luč in praznično obzorje, ki izžareva svojstveno plemenitost. Pa bregovi italijanskega morja! Pobočja so okrašena z gaji pomarančnih dreves, zalivi in zatoki so zajedeni v kopninu v obliki polmescev. Srebrnkaste lagune, svetlikanje juga, sirensko Sredozemlje, sončni zahodi, v katerih žarijo stebričja dorskih svetišč in potem čudeži prirode, ki očitujejo skrivnostno življenje v notranjosti zemlje: vulkanski ogenj, ki plapola iznad snega vrh Etne, podzemeljske jame, jezerske špilje, ki se bleščijo kakor safirjl in smaragdi — vse to spleta najlepšo kro- no lepote. Nad vse značilen za italijansko pokrajino pa je pečat starinske kulture, človeškega ustvarjanja, ki se je najbolj približalo božjemu stvarstvu. Šest in dvajset stoletij zgodovine je za nami in iz vse te dobe so ostali spomeniki in sledovi neštetih človeških pokolenj, katerih vsako je deloma preoblikovalo, deloma ohranilo tvorbe prednikov, tako da v Italiji skoraj ni pokrajine, kjer bi ne bilo zgovornih prič človeškega ustvarjanja v starejših dobah. Ko smo si tako doslej ogledali pokrajinske zanimivosti Italije, poglejmo še med narod. Italija je 20. julija 1940 štela 44,755.000 prebivalcev, to se pravi povprečno 140 na kvadratni kilometer. V vzpo-redbi z drugimi velesilami je Italija manjša kakor Nemčija in Velika Britanija, pač pa številčnejša kakor Francija. Po gostoti zaostaja za Veliko Britanijo (191) presega Nemčijo (133). še posebno pa Francijo (76 na kvadratni kilometer). Toda gostota italijanskega prebivalstva dobi v primerjavi z imenovanimi tremi državami poseben poudarek ob dejstvu, da je daleko večji del dežele pokrit z visokim gorovjem, medtem ko so na drugi strani tla mnogo skromnejša kakor drugod in ne skrivajo tistih zakladov, ki drugod pomagajo k ljudski blaginji. Seveda se tudi v Italiji menja gostota prebivalstva po pokrajinah. Najbolj naseljene so: Ligurija, Kampanja in Lombardija, torej dežele, kjer vzajemno delujejo kmetijstvo, velika industrija in razraščanje velikih mest. Najskromnej-še so Sardinija, tridentska Benečija in Lu-kanija, torej gorate pokrajine Od ustanovitve italijanskega kraljestva (1861) do danes je italijansko prebivalstvo naraslo od 26 milijonov na več kot 44 milijonov duš, pri čemer so všteta vsa območja. ki danes pripadajo kraljestvu. To se pravi, da se je italijanski narod pomno- žil v 80 letih za 40°/o. Upadanja ni bilo, čeprav je bilo izseljevanje zlasti pred prvo svetovno vojno zelo številno, čeprav so nadalje bile človeške izgube v vojni zelo velike in je potem še hripa pobrala mnogo žrtev. Povprečen letni prirastek je 23 živih ro-jenčkov na tisoč prebivalcev nasproti 14 smrtnim primerom. Število rojstev torej presega smrtne primere za 9 duš na tisoC prebivalcev. To se pravi, da se italijansko prebivalstvo vsako leto pomnoži za blizu 400 tisoč duš. Prirastek je daleč pred Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. Italijanski narod je močno strnjen. V 25 stoletjih zgodovine je bilo mnogo pre-viranj narodov in plemen in kultur, a po-sledek vsega tega je organično strnjen narod, ki se močno zaveda svoje skupnosti. Italijanski jezik je že sedem stoletij, od Danteja dalje, vpeljan v svetovno literaturo. Italijanska narečja so pri tem še vedno živ izraz pokrajinskih jezikovnih posebnosti v krogu velike narodne družine. Velika preseljevanja v moderni dobi pa bolj in bolj izenačujejo jezikovne razlike. Posebno v velikih mestih je to opazno pri mlajših pokolenjih. IZPRIČEVALO »Zakaj hočete dobiti izpričevalo o lepem vedenju ravno od upravitelja kaznilnice?« »Ker je on edini človek, ki me Dozna tri leta in ki lahko potrdi, da me v tem času nikoli ni videl pijanega.« Sodobno Žena (svojemu možu): »Veš. dragi Marko. naša Anka ie danes dopolnila svoje sedemnajsto leto. in zdelo se mi je potrebno, da se z njo pomenim o vseh vprašanjih življenja ...« Mož: »Pa si zvedela kaj novega?« »JUTRO« §t 108 6 Nedelja, 4. V. 1941 Gospodarstvo Važni sklepi medministrskega avtarhič- nega odbora Pod predsedstvom Duceja se je 1. maja ob 17. v Beneaki palači sestal medministr-ski avtarkični odbor. Seje. so se udeležili i minister m tajnik fašistične stranke, finančni in kmetijski minister, minister za kmetijstvo in gozdove, za javna dela in za Italijansko A triko, drž. podita jniik za korpo-racije," za vojno produkcijo, guverner italijanske banke, generalni tajnik vrhcvnega odbora za narodno obrambo, zasitopnik glavnega generalnega štaba in podpredsednik nacionalnega sveta za raziskavanja. Nadalje so bili na seji tudi visoki funkcionarji korporaci jskega ministrstva dr. Saantcro, prof. Gerbella in dr. Girardi. Državni podtajnik Amicucci je po nalogu Duceja podal poročilo in podatke o industrij sik i h pobudah, ki so bile spričo svojega posebnega pomena za avtarkijo predložene v odločitev medministrskega av tarkičnega odbora Po daljši razpravi je bilo odobreno, da se ustanovi v Tridentu električna železarna v okviru železarn delniške družbe Galt Trossa, nadailje se ustanovi elektrolitična jeklama pridobivanja navadnega jekla ter pločevin v Tridentu v okviru delniške družbe Ccmasine. Nadalje je odbor dovolil delniški družbi »1LVA«, da poveča svoje plavže v Loveru delniški družbi Fiat v Turinu gradnjo dveh novih produkcijskih naprav za pridobivanje železa in jekla, Družbi za izdelovanje žice in drugih železnih izdelkov v Cogoletu pove- čanje njenih obratov in gradnjo naprav za izdelovanje aluminijaste pločevine, družbi »ILVA« povečanje njene tovarne Ilvanie, Družbi italijanskih rud in kovin zgradnjo tovarne za pridobivanje čisitega surovega bakra v Cagliariu, delniški Družbi za pridobivanje apuansikega apna zgraditev tovarne za pridobivanje apna in apnenčevega hidrata v Atuaniji, delniški družbi Ferra-nia povečanje njene tovarne, družbi »Tovarne v Rumianci« gradnjo novih naprav za pridobivanje ramstala (posebne vrste bakrene zlitine). Podjetje Ugo Cattania je bilo pooblaščeno, da si zgradi tovarno za iz delovanje predmetov iz ebonita in podobnih surovin v Neaplju Delnišiki družbi »Tovarna za izdelavo vezanih plošč« je bila dovoljena gradnja tovarne vezanih plošč v Ilirski Bistrici. Družbe Snia Viseosa, Ci-sia Viseosa in Chatillon so bile pooblaščene, da zgrade vrsto novih tovaren za izdelovanje celulozne volne in umetne svile. Nacionalno podjetje za pridobivanje sintetičnega bencina v Livornu pa je prejelo dovoljenje za gradnjo nove tovarne za pridobivanje sintetičnega bencina Duce se je posebno zanimal za najvažnejše izmed pobud, ki so bile predložene odboru za proučitev, in je dal podrobna navodila za njihovo naglo izvedbo spričo posebnega pomena, ki ga imajc za gospodarsko avtarkijo in za vojno pripravljenost države. F^sisog in elektrika v Italiji Na podlagi intenzivnih mineraloških raziskovanj, ki so se pričela šele v zadnjem desetletju in v okviru avtarkičnih stremljenj, je Italija v zadnjih letih dosegla izredno povečanje svoje domače produkcije premoga. Danes je vsa Italija v geološkem pogledu že temeljito raziskana in so v glavnem ugotovljena vsa večja ležišča premoga. Dolgo vrsto let je bil na delu cel štab geologov, ki je v glavnem izvršil svoje delo. čeprav je Italija relativno revna v pogledu premogovnih ležišč, je vendar uspelo v izrednem obsegu povečati nacionalno produkcijo premoga. še leta 1933 so v Italiji nakopali samo 718.000 ton premoga. Leta 1935 se je produkcija približala prvemu milijonu, naslednje leto, se je naglo povzpela na 1,575.000 ton, leta 1937 na točno 2 milijona ton in leta 1938 na 2,290.000 ton. Pospešeno delo za izgraditev avtarkičnega gospodarstva je v naslednjih letih prineslo še občutnejše povečanje produkcije, ki se je leta 1939 dvignila na 3,180.000 ton v lanskem letu in po podatkih Instituta za kontrolo gospodarstva s kurivom na 5.280.000 ton. Od lanske produkcije odpade na prvovrstni industrijski premog s kurilno vrednostjo 4000 do 8000 kalorij 3,160.000 ton, na premog s kurilno vrednostjo preko 3000 do 4000 kalorij 1,190.000 ton in na lignit s kurilno vrednostjo pod 3C00 kalorij 910.000 ton. Spričo napredujoče industrializacije, zlasti naglega razvoja težke industrije, je seveda tudi potrošnja premoga precej narasla. Vendar je uspelo zmanjšati uvozno potrebo od 14. na okrog 12 ton. kar je pripisati prizadevanju, da se zboljšajo kuril- N&mdna, $4oJtijca upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je MBL CKLkSr. 27946/36 Kvalitetno blago čisto volneno — zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke. ' ne naprave in da se, kjer je le mogoče nadomesti, premog z električno energijo. Sedaj uvaža Italija predvsem visoki kvalitetni premog za kemično in metalurgično industrijo, ker je tudi razširjenje naprav za predelave premoga v koks odpadla potreba uvoza koksa. Premogovnike, ki jih je največ v Sardiniji in Istri izkorišča po večini družba »Azienda Carboni Italijani«. Ta družba je pod državnim vplivom in je lani povečala svojo delniško glavnico od 300 na 600 milijonov lir. Avtarkični program, ki bo predvidoma dosežen leta 1944., računa z bodočo letno domačo produkcijo v višini 7 milijonov ton. Samo v premogovnikih družbe Azienda Carboni Italiani je narasla produkcija premoga že na preko 4 milijone ton. Produkcija koksa pa je centralizirana pri družbi »Cokitalia«, ki sta jo ustanovili družbi »Montecatini« in »Itai-gas«. Ta družba je dosegla že letno produkcijo okrog 800.000 ton koksa. Spričo potrebe, da se čim bolj zmanjša uvoz premoga, se je v Italiji zlasti v zadnjem desetletju v izrednem obsegu povečala uporaba električnega toka za pogon in kurjavo. Potreba po avtarkiji menda v nobeni evropski državi ni v taki meri pospeševala elektrifikacije, kakor ravno v Italiji. Na tem področju je Italija v zadnjih letih dosegla tako velik napredek, da se je med evropskimi državami v pogledu produkcije električnega toka povzpela na četrto mesto. Posebno v Severni Italiji nudijo številne alpske reke široko možnost za izkoriščanje vodnih sil. Zato je ravno v Severni Italiji elektrifikacija najbolj napredovala. V Srednji in Južni Italiji so naravni pogoji za izkoriščanje vodnih sil manj ugodni, in sicer zaradi znatnih sprememb v vodnem stanju med letom. Zato pa so tam v znatni meri kombinirane hi-drocentrale s pomožnimi termoelektrični-mi centralami. V interesu pravilne razdelitve razpoložljivega toka in izmenjave med posameznimi centralami, kakor tudi zaradi izravnave produkcijskih stroškov, so elektrarne v Italiji združene pod okriljem finančne družbe »Coniel« (Compa-gnia Nazionale Imprese Elettriche), ki je bila ustanovljena leta 1936. Proizvodnja električnega toka, ki je znašala leta 1926 že 6 milijard kilovat-nih ur, se je v lanskem letu že dvignila na preko 20 milijard kilovatnih ur. Vzporedno so šla prizadevanja Italijanske železniške uprave, da se tudi v železniškem prometu čim bolj zmanjša potreba premoga in je lani skupna dolžina elektrifi-ciranih železnic dosegla že 7500 km nasproti komaj 860 km v letu 1922. Dela za preureditev železniškega prometa na električni pogon se v velikem obsegu nadaljujejo. Potrošnja premoga se Je pri italijanskih državnih železnicah že bistveno zmanjšala in znaša le še 1 milijon ton na leto. Danes ima Italija v Evropi največje omrežje elektrificiranih železnic. Tudi v težki industriji so v precejšnji meri nadomestili premog z električnim tokom, zlasti pri proizvodnji jekla in v topilnicah železne rude. Elektrifikacija težke železarske industrije pa se v velikem obsegu še nadaljuje. Obveznost dvojezičnega besedila pri napisih in cenikih že v petkovi številki smo objavili besedilo odredbe Kr. Civilnega Komisariata, po katerem morajo imeti v javnih obratih (prenočiščih, restavracijah, kavarnah itd.), v trgovinah in vobče v vseh občinstvu dostopnih lokalih table, napisi, ceniki, obvestila itd. poleg slovenskega tudi ustrezno italijansko besedilo. Poleg tega je obvezna tudi jasna in dobro vidna dvojezična navedba cen vsega blaga in storitev (slovensko in italijansko besedilo). V zvezi s to naredbo, ki stopi v veljavo že v ponedeljek, so združenja trgovcev opozorila vse lastnike trgovskih in drugih javnih obratov, da takoj sestavijo vse cenike, napise in obvestila v izložbah, v lokalih in prostorih dostopnih občinstvu, poleg v slovenskem tudi v ustreznem italijanskem besedilu. Besedilo v obeh jezikih naj bo enako veliko. Tudi vse družbe (javne trgovske, komanditne, družbe z o. z. m delniške družbe) morajo imeti svoj naslov v obeh jezikih. Lastniki podjetij naj takoj odrede vse potrebno, da bodo napisi preurejeni v smislu gornje odredbe, če bi bil kdo v dvomu, kako se glasi ustrezno italijansko besedilo, naj se obrne na svojo pristojno stanovsko oziroma strokovno združenje. Vsi brez izjeme naj pokažejo dobro voljo pri izvedbi gornje odločbe. Sekcija trgovcev s špecerijskim blagom pri Združenju trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da bo izdala dvojezični cenik. Ljubljanski trg Počasi prihaja tudi naš živilski trg zopet v pravi tir in dobiva običajno Lice. Sicer ni prometa v prejšnjem obsegu, toda bližnje prodajaiLke nas zalagajo z vsem, kar je v današnji dobi mogoče nuditi. Pomanjkanje se še opaža pri svežem mesu. Pri mesnicah in mesarskih stojnicah je že v zgodnjih jutrnjih urah največ kupovalk. Razen govedine se dobi še suho mesa Precej povpraševanja je tudi po konjskem mesu, ki dobiva zopet veljavo. Po dolgem presledku simo 'lahko kupili zopet nekaj sladkovodnih rib, in sicer belice po 20 din, krape po 28 in postrvi po 40 din kg. Zelenjadarice nas zopet redno zalagajo s svežo domačo zelenjavo, toda boljšega blaga na trgu ni dobiti; to gre vse po domovih ali gostilnah. Trd, zelen regrat, po 15 cm dolg, prodajajo po 12 do 16 din kg. V pomanjkanju boljše solate kupujejo gospo d in je rdeče-zeleni radič po isti ceni in se gospodinje zgražajo nad pretiranimi cenami. Manj je bilo goriškega radiča in mo-tovilca, ki so ga gospodinje hitro pokupile po 18 do 24 din kg. Tržno nadzorstvo se zelo trudi in ima dovolj neprilik z uvedbo prodaje na težo, vendar je treba tudi vprašanju ccn posvetiti več pažnje. Mnoge brezvestne prodajalke izkoriščajo položaj. So pa tudi gospodinje, ki nimajo smisla za skupnost in nagovarjajo prodajalke k predaji na merice. Največ je bilo lepe, sveže špinače po 10 do 14 din kg, po običajni ceni se dobe kolerabe, korenje, repa, peteršilj, hren itd. Mnogo je tudi še pese, črne reukve, pora, čcbuile, manj pa zelene in česna. V majhnih šopkih po 1 din prodajajo rdečo redkvico, drobnjak; dobi se tudi že rabarbara za ko.mpot. Iz južnih krajev še nismo dobili nič zelenjave. prišlo je le nekaj cvetače po 12 do 14 din kg. Po trgovinah z zelenjavo je videti nekaj novega krompirja po 16 din kg, pač pa so trgovine še dobro založene z limonami in oranžami po starih cenah. Razmeroma poceni so jabolka. Cena od 8 do 14 din res ni pretirana Vsak dan več je sedaj na trgu sadik solate, kolerabic, zelja, chrovta, pese in raznih cvetic. Sadike solate so pošle že zgodaj, mnogo manj zanimanja kakor druga leta pa je letos za razne cvetice. Seme- Italijanski tečaj 3. lekcija. L e z i o n e t e r z a. Samoglasniki. Ko smo končali z izreko soglasni-kov, je treba posvetiti nekoliko truda še samoglasnikom, da bomo italijanščino lepo in pravilno izgovarjali. Tu je treba paziti posebno na e in o, ki se izgovarjata včasih ozko, včasih pa široko. To izgovarjavo bo lahko zadel tudi tisti, ki se doslej še ni bavil z gla-soslovjem. Izgovori naj glasno in počasi vrsto i-e-a! Opazil bo, da so pri i usta najbolj zaprta, pri e že bolj in pri a najbolj odprta. Glas e je nekako v sredi med i in a. Če ga pomaknemo bolj proti i, to se pravi, če nastavimo usta, kot bi hoteli izgovoriti i, izgovorimo pa e, nastane tako zvani ozki e, e chiusa (kjuza) ali e stretta (stretta). Če nasprotno nastavimo usta, kakor bi hoteli reči a, izgovorimo pa e, nastane široki e, e aperta (aperta) ali e larga. V slovenščini jih imamo tudi, čeprav ne tako izrazitih, primerjaj ozke e v: sneg, sreča in široke v: sestra, metla. Podobno je z glasom o. Izgovori glasno vrsto: a-o-u/ Opaziš lahko, da se sedaj usta od a proti u vedno bolj zapirajo; tudi ne bo težko, pomakniti glas o proti a, nakar nastane široki o, o aperto ali o largo, ali pa ga pomakniti proti u. nakar nastane ozki o, o chiuso ali o stretto, primerjaj slovenske besede: kosa, oče, roka in pot, ■most. kos. Razlika med ozko m široko izreko je v italijanščini še večja kakor v slovenščini in za jezik zelo značilna, zato je potrebno, da si vsakdo takoj v začetku prisvoji pravilno izreko. Pripomnimo še končno, da se izgovarja široki e in o samo v naglašenih zlogih, v nenaglašenih se izgovarja navadni e ali o, pisava pa ima za oba glasova en sam znak e oziroma o. Treba je torej, narice prodajajo še vedno semena, vendar kupčija že ponehava. Precej so pripekali krompirja tudi na debelo in menda še nikoli ni bil tako hitro razprodan. Že med potjo so ljudje ustavljali vozove s krompirjem, ker ga mnogi meščani kupujejo tudi za seme. Cena se je dvignila na 2.50 din pozneje, ko ga je začelo primanjkovati, celo na 2.70 din. Z Dolenjske še ne prihaja dovolj prodajalk, zato je na trgu manj perutnine, fižola in masla. Jajca se prodajajo po 8 komadov za 10 din, vendar za jajca ni bilo posebnega zanimanja, saj so sie mnogi že prej založili. Prodajalke masla oddajajo le po osmin k o vsaki kupovalki, obetajo pa, da bo v kratkem zopet več te dobrote na trgu. Gospodarske vesti = Prijave zalog. Prijave po uredbi o kontroli zalog, ki so se prej pošiljale vsak mesec v Beograd, se predlagajo odslej Kr. Civilnemu Komisariatu, odseku za oskrbo (oddelek št. VIII.). Termin je 5. maj. = Za smrekovo čreslo bo letos predvidoma veliko zanimanje, ker bo primanjkovalo strojil. Zato svetujemo vsem gozdnim posestnikom in lesnim trgovcem, da pri sečnji smrek pazijo, da bodo vse smreke obeljene in čreslo lepo sušeno, ker bodo zanj gotovo dosegli lepe cene. (—) Iz Hrvatsl * Preselitev podpredsedništva hrvatske vlade v Banjaluko., S 1. majem se je preselil urad podpredsednika hrvatske vlade v Banjaluko, kjer je njegova naloga, da v prvi vrsti skrbi za osebna vprašanja Bosne in Hercegovine. Ob tej priliki je izjavil podpredsednik hrvatske vlade dr. Osman Kulenovič, da je pomen selitve v tem, da se Bosancem dokaže skrb, ki jo hrvatska država goji za Bosno in Hercegovino kot najbolj hrvatski pokrajini, ki ne moreta pripadati nikomur drugemu kakor Hrvatski. Predvsem se seli v Banjaluko oddelek za živinozdravništvo in živinorejo ter oddelek za gozdarstvo, med tem ko bo rudni-štvu določen poseben resor, ki se ne bo se- da začetnik vsako tako besedo nekoll-kokrat glasno izgovori, da mu ostane pravilna izreka v ušesu. Primeri za široki e: la minestra (juha), la primavera (pomlad), la re-gola (pravilo), la testa (glava), il caffe (kava), il te (čaj), sei = sej (šest), siete = sjete (ste). Primeri za ozki e: la pera (hruška), la mela (jabolko), la tela (platno), la sera (večer). Pri nekaterih besedah se loči pomen samo po izgovoru e ali 4: Z e pomeni: Z e pomen!: venti vetrovi venti dvajset pešca breskev pešca ribolov peste kuga peste sledovi messe žetev messe maše tema naloga, vaja tema strah Vidimo torej, da je treba paziti na pravilno izreko. Primeri za široki d: no ne, 7'oro (izg. loro) zlato, forte močan, la porta vrata, la parola beseda, la nota znak, nota, il negozio (negocjo) prodajalna, il giovanotto (džovanootto) mladenič, bu-ono (budno) dober, il suono (suono) zvok. Primeri za ozki d: 1'ora ura, la coro-na krona, la tomba grob. Tudi tu se nekatere, sicer v pisavi enake besede ločijo samo po izreki. Z izreko o pomeni il rogo grmada eolto utrgan (part. co^liere) la rocca trdnjava, pečina botte (p/ur. od botta) udarec voto prazen z izreko o pomeni il rogo robida eolto kultiviran la rocca preslica la botte sod il voto zaobljuba, voščilo- lil iz Zagreba. Kot ravnatelj urada podpredsednika vlade je odpotoval v Banjaluko g. Mumir šahinovič-Eskremov. * Ukrepi proti Srbom in Židom v Sarajevu. Ustaško policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je izdalo tri naredbe. Po prvi ne smejo židje in Srbi nositi hrvatskih znakov ali hrvatske trobojke. Po drugi na smejo lastniki židovskih in srbskih trgovin, poslopij in ustanov izobešati hrvatskih znakov. Židom je po tretji naredbi prepovedano obiskovati javne lokale. V vseh treh primerih bodo prekrški najstrožje kaznovani. * Okrožnica hrvatskega metropolita dr. Alojzija Stepinca vsem duhovnikom zagrebške nadškofije je prav obširna in pravi med drugim: »Ko poznamo može, ki danes vodijo usodo hrvatskega naroda, smo globoko prepričani, da bo naše delo želo polno razumevanje in pomoč. Verujemo in pričakujemo, da bo cevkev v svobodni hrvatski državi lahko Topolncma svobodno razglašala neporušljiv-i načela večne resnice in pravice. Cerkev božja se ni nikoli izgubljala v frazah in tudi ni nikoli zatajila v onem vztrajnem delu. na katerem se ustvarjajo temelji srečne bodočnosti poedincev, naroda in države. Pokažite to, bratje v Gospodu, tudi zdaj in izpolnite svojo dolžnost do mlade hrvatske države. V zvezi s tem odvejam, da se prihodnjo nedeljo 4. maja zapoje svečani Te Deum po vseh župnih cerkvah, h čemur naj župni uradi pozovejo krajevna oblastva in verni narod.« s Prvi maj je hrvatski narodni praznik, vendar ga letos niso praznovali s sprevodi in sestanki, ker je hrvatska država v vojnem stanju. Delo pa je počivalo in so obratovale samo tiste trgovine, ki lahko redno poslujejo tudi ob nedeljah. Delavstvu na Hrvatskem je 1. maj priznan kot praznik, za katerega morajo prejeti plačilo. Državni in samoupravni uradniki pa so morali letos 1. maja uradovati. MED POTEPUHI Prvi potepuh: »Nikar ne hodi v to hišo. Vegetarijanci stanujejo v njej.« Drugi: »Nič hudega. Tudi jaz sem bolj vegetarijanec.« Prvi: »Pa vzlic temu rajši ne hodi. Ljudje so vegetarijanci, toda njihov pes ni.« Randi o Slovencih V zbirki »Civilta italiana nel mondo«, ki jo izdaja »Societa Nazionale Dante Ali-ghieri«, je izšla knjiga Oscara Randia »Nei Baleani«. Pisec prikazuje v prav zanimivi obliki zapleteni kompleks balkanskih pojavov in vprašanj in se potlej zaustavlja posebej pri štirih sedanjih poglavitnih državah na Balkanu: Albaniji. Grški. Jugoslaviji in Bolgariji. Na str. 78-84 piše podrobneje o odnosih med Italijani in Slovenci. Najprej prikazuje v zgoščenih obrisih slovensko zgodovino. Slovenci so se približali vzhodnim vratom Italije, kamor jih je potegnila s severa močna germanska masa, Ker je bila pot v Italijo tedaj odprta po prejšnjih invazijah barbarov, so mogli zatsesti dolino Soče in Rezijansko, kjer so se vzdržali do danes. V teku stoletij so naravni ozemeljni pogoji ustvarili črto jezikovne razmejitve: v furlanski nižini bivajo Italijani, na hribovitem Krasu pa Slovenci. Vse slovenske skupine, skupinice, rodbine in posameznike, ki so se preselile s Krasa iz kakršnega koli vzroka na furlansko ravan, so izginile v ondotnem ljudstvu in se italijanizirale; nasprotno pašo se Romani — Furlani in Italijani — ki so ostali aH ki so se naselili na hribovitem Krasu, tu poslovanili. Tako so hoteli sami naravni zakoni okolja. Nato karakterizira pisec na kratko naš narodni po'ožaj v dolgem zgodovinskem razdobju od pogodbe v Verdunu (848) do pogodbe v Trianonu (1919), omenja »trdo besedo«, ki jo je 1. 1444 zapisal Enea Silvio Piccolcmini"o Ljubljani, da bivajo tu »barbari« ter prehaja k prvim pojavom našega jezika v literaturi, omenjajoč, da prijateljski stik Pavla Vergerija in Primoža Trubarja pomeri hkrati prvi resnični stik italijanske kulture s slovensko. Nadalje omenja avtorja »prve i—- >- skem jeziku ' 11 1 <; ' >'"' ; 1 ripa, Fiemonteza, ki je sestavil ital-slo- slov. slovar. Potlej omenja Randi še nekatere osebne stike ter ustanovitev »Acca-demiae Emoniae« po tipu »Arcadie«, ki ji je bil na čelu v rimskih aristokratskih krogih dobro znani Aleksander Do ničar. Omenjajoč skrbno vse poizkuse slovenskih prevodov Danteja je pisec pomotoma prezrl, da imamo v celotnem prevodu dr. Jos. Debevca »Divino Commedio« in da Boccaccio, prav kakor Machiavell'jev »Principe«, že dolgo nista več prevedena samo v odlomkih, marveč v celoti. Podatek, da je bilo v letih 1851—3911 preveden h v slovenščino samo sedem del italijanskih avtorjev, bo po vsej verjetnosti treba izpopolniti in popraviti. Na podlagi razprave prof. Stanka škerlja navaja Randi p~da'ke o delovanju Italijanov na ljubljanskih odrih. Randi se zaustavlja pri predvojnih odnosih med Italijani in Slovenci ter pripoveduje neznano epizodo izza časa aneksij-ske krize 1. 1908, ko je prispel v ted nje središče predvojnega iredentizma, v Vid m (Udine) neki petrič iz Ljubljane in prinesel s seboj za Italijo važne vojaške dokumente. Petrič se je v kratkem naučil italijanščine in je postal najboljši informator o slovenskih zadevah v tedanji Avstriji. Ob izbruhu svetovne vojne je bil v Ljubljani zaprt in obsojen na smrt zaradi špiionaže. Ponudili so mu pomilostitev pod pogojem, da izda svoje tovariše, česar pa Petrič ni storil in se je rajši dal usmrtiti. O slovenščini pravi Oscar Randi, da ima izmed vseh slovanskih jezikov najčistejši besedni zaklad, torej najmanj tujk. Pisec sklepa: »Slovenci so dosegli velik kulturni napredek. Med njimi ni analfa-betov. študirajo in delajo«. Med Italijani, ki sebavijo s slovensko tar"'*rvnostjo navaja B. Ca!v:' " :: • C. UmV.a ^•»"""'ii, V. Giuot.a. . s '-'Tvek končuje O. Randi z dami; »-Lahko tedaj upamo, da bo nasto- pilo med obema, tako bližnjima narodoma razdobje boljšega medsebojnega razumevanja«. To razdobje je nastopilo prav v sedanjih zgodovinsko prelomnih dneh. Zapiski IZ TRŽAŠKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Provincialni Dopolavoro v Trstu je or-g niziral zanimivo tekmovanje: nacionalni natečaj za karikature. Udeležili so se ga samo člani Dopolavora. žiri, v katerem so bili poleg zastopnikov tržaškega vod.tva te organizacije nekateri umetniki, med njimi tudi v Ljubljani znani kipar Ugo Čara. je izmed 1^5 priposlanih del izbr:l 90 risb kot primerne za natečaj. Pcd3"il je 15 nagrad. Prvo je prejel dopolavo.ist Pietro Cactaneo iz Turlna za tri svoje uspele karikature: »La Gioeonda«, »Portret neznanca,« in »Halifax<-. Tekmovanja vneprofesio-n^nih« karikaturistov je po s?dbi tržaškega tiska pokaralo zanimive rezultate. Vsekako je to tekmovanje značilno tudi za ugled, ki ga karikatura uživa v Italiji, kjer so imeli že v starih čarih mnogo čuta za dobro karikatuio, o čemer pričajo zlasti italijanski humoristični listi. V Galleiia del Corso so razstavili svoja dela štirje tržaški slikarji: Franco Orlan-do, Gianni BiUmatti, Djalma Sultus in Lu-ciano Posar. V soboto, 3. m a-'a prireja Zveza profesionalcev in umetnikov v zvezi z nekaterimi drugimi organizacijami večer v počast pisateljice Ade Negri, ki je lani postala edini ženski član Italijanske Akademije. Večer obsega predavanje dr. Anite Chersi in recitacije dr. Bruna Cadalbeita. Izmed koncertnih prireditev vzbuja pozornost koncert znanega violončel'sta Mai-nerdiia ki ga prireja koncertno društvo. — je igralska družina vprizorila dramo Daria Nicodemija »Zora, dan in noč«, Shawovo komedijo »Nikdar se ne ve« in V. Lawrenca »Quartet«. TISK IN ZLOČIN V Italiji je kriminalna kronika v listih zelo omejena in prepovedano je sleherno senzacionalno izkoriščanje teh žalostnih pojavov. Kako utemeljeni so taki ukrepi, pričuje kriminalno-etiološka študija profesorja ^ ljubljanske univerze Aleksandra M a-klečova »Tisk in zločin«, ki je izšla v posebni brošuri kot ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav juridične fakultete, knjiga 17. Pisec obravnava vpliv tiska na kriminalnost z vidika etiologije zločinov. Ne kaže kajpak pretiravati v presojanju tega vpliva. Zločini nastanejo iz motivov, ki so mnogo močnejši kakor jih more nuditi najbolj razuzdani tisk. Vendar pa ima tisk važno vlogo med činitelji kriminalnosti. V poglavju, ki obravnava liste kot kri-minogene činitelje, označuje avtor to, kar bi lahko imenovali zavedno ali nezavedno poveličevanje zločincev. V tem poglavju prednjači zlasti zakotni tisk, ki skuša po tej poti povišati svojo naklado. Sporočanje kriminalnih senzacij, razgovori z zločinci, niih podobe in njih spomini, vse to pomeni neke vrste reklamo in vzbuja željo po posnemanju. Prav neodgovoren tisk je najbolj razširil poznanje novih sredstev za razne zločine in seznanil ljudi z zločinskimi triki. Nikakor ne smemo pozabiti, da listov ne čitajo zgolj odrasli ljudje. Naslednje poglavje v spisu prof. Makle-cova obravnava tako zvano detektivsko, pornografsko in pustolovsko književnost kot kriminalnega činitelja. Mladoletni ljudje so v prvi vrsti žrtev vplivov takega cti-va. Izkušnje nas uče, da nastaja nevarnost posnemanja v okolnostih, ki so manj ugodne zaradi dednosti, okolja in vzgoje, zlasti še pri neuravnovešenih mladoletnikih, ki pripadajo tipu fantastov. Zadnje poglavje razglablja preventivne in represivne ukrepe zoper vplive tiska na kriminalnost. Posebno koristno je lahko to, da se pri pisateljih in novinarjih ojači stanovska disciplina in da se sodno poroceval-stvo primerno organizira. Poglavitna po- zornost pa bodi posvečena varovanju mladine pred vplivom slabe literature. V naši dosedanji zakonodaji je prof. Makleeov ugotovil glede tega znatne vrzeli. V razpravi je posebej predlagal, da se vnese v kazenski zakonik stroga kazen za tiste, ki širijo med mladino pornografske knjige in liste. Z odločnimi ukrepi bi bilo mogoče zajeziti zločinsko dejalnost ljudi, ki bi hoteli obogateti s kvarjenjem mladine. Razprava prof. Maklecova je izšla še pred prevratom, ki je via facti uveljavil pri nas italijanska časopisna načela^ in leta — kakor smo že omenili — izločajo iz listov tisto poročevalstvo, o katerem je beseda v zgornji razpravi uglednega znanstvenika. Sicer pa je treba priznati, da se je slovenski tisk vedno zavedal svoje odgovornosti tudi v tej smeri, zlasi če ga primerjamo s pisanjem prejšnjega beograjskega tiska. Za hrvatsko filmsko proizvodnjo se zavzema glavno glasilo novega režima na Hrvatskem »Hrvatski narod«, ki poroča med drugim, da se je pri Državnem tajništvu za prosveto ustanovilo ravnateljstvo za film. Ta urad bo reševal vsa vprašanja, ki so v zvezi s filmom in s kinematografi na Hrvatskem. Za ravnatelja je bil imenovan Marijan Mikac. Ena poglavitnih nalog te naprave bo, da skuša organizirati proizvodnjo domačega filmskega tednika, ki bi ga predvajali vsi kinematografi v območju Hrvatske, po možnosti pa tudi v inozemstvu. Matica Hrvatska v Zagrebu je obnovila svoje delovanje po prejšnjih načrtih in pod vodstvom uprave, ki je bila lani suspendirana. Kot njena prva knjiga po aprilskem prevratu je izšla zbirka povesti Jure Pavičiča »Krčevina«. Pavičič opisuje kmečko življenje v Liki in kaže, da se je največ učil pri svojem vzorniku, sedanjem hrvatskem ministru dr. Mile Budaku, avtorju monumentainega liškega romana. »Ognjište«. = 1 — . Nedelja, 4. V. 1941 v možganih Kako se v spanju vrača ubegla zavest — Spremembe električne na pstsstl — Vloga možganskih motorjev — Budnost pri starih ljudeh Ljudje se neredko zbudimo iz spanja zaradi kakšne velike bolečine. Sanjali smo nemara, da nas je pes ugriznil v prst. in ko smo se zbudili, smo v prstu v resnici čutili bolečine, čeprav ni bila tako huda kakor v sanjah. Našli smo ji tudi vzrok: v spanju smo ležali malo preveč na robu postelje, prst je pri tem zašel med rob postelje in nočno omarico. Možgani so bolečino začutili, ker pa v spanju zavest ne deluje, si niso vedeli drugače pomagati, nego da so s pomočjo podzavesti izumili budilne sanje, ki naj bi spečemu posredovale dogodek okrog prsta. Takšne budilne sanje imajo važno nalogo, ker skrbijo za to, da se telesu tudi v spanju nič resnega ne zgodi. Speči izgubi z zavestjo namreč tudi energijo, kar obču-tuno zjutraj, ko se prebudimo. Vedno traja tedaj neki čas, preden nas dvigne, n. pr. za to, da bi pogledali na uro ali pa prižgali električno luč. Večinoma si moramo nekaj časa prigovarjati, preden zberemo toliko volje, da odpremo cči in zganemo roko. Prof. Mtiller, psihiater v Jeni, je s poskusi skušal pojasniti zanimivo, toda znanstveno nikakor ne preprosto vprašanje, na kakšen način se v spanju ubegla. zavest sploh vrača in kako spravlja telesne ter duševne sile v tek. Meril je električne napetosti v skorji velikih možganov in je ugotovil, da postajajo med bdenjem tako močni, valovito potekajoči nihaji, ki izdajajo delavnost možganskih stanic, v spanju čedaije enakomernejši in slabot-nejši. V trdnem spanju rogljati potek »budne krivulje« skoraj popolnoma izgine, a ko se zbudimo, postajajo spremembe električne napetosti spet močnejše, dokler ne preidejo v obliko dnevne krivulje. Ce so se poskusne osebe med raziskavami utrudile, je bilo med njihovimi normalnimi krivuljami razločno videti dosti bolj ploske nihaje. To je bilo znamenje, da se mali akumulatorji možganskih stanic izčrpali in da so se morali na novo napolniti. Čeprav nima še nobenega pravega pojma o tem, kakšni kemično-električni pojavi se pri tem dogajajo, so takšne meritve vendarle vsaj malo posvetile v vprašanje spanja. Krivulja, ki kaže delovanje »bioelekti-ič-nih možganskih motorjev«, kakor so imenovali to živo električno centralo v možganih, je pri vsakem človeku seveda drugačna. So ljudje, ki se z lahkoto zbude in so takoj sveži, drugi pa se le počasi bude in zavedajo. Pri prvih prehajajo električna dogajanja v možganih hitro v normalni tir, pri drugih pa rabijo možganski motorji dalj časa, da stečejo. To so stvari, ki so odvisne od telesnega ustroja, človek, ki se težko zbudi in se dolgo preteguje, ni že samo zaradi tega len. Le tedaj, če skuša svoje spanje umetno podaljšati, čeprav ga več ne potrebuje, lahko govorimo o lenobi. Tudi to je naravno, da so ljudje, ki se Zdravnik dr. Sikorski je izvršil z mladimi ljudmi 20 do 27 let, ki so hoteli postati piloti, poseben poskus. Zaprl jih je v tlakovno komoro, v kateri je lahko poljubno redčil zrak, da je ustrezal zraku v raznih višinah. V zraku, ki je ustrezal višini med 4000 in 5000 m, ni kazal čut za ravnotežje pri mladih kandidatih za pilote še nobeno motnje, pri višini 5000 m pa so se te motnje že pojavile, in sicer v obliki piloti tj« li&g&JL V dobi ccmcnta in betona si doi da sc stare z kline ne morejo po trdnosti niti od daleč primerjati s tem, kar postavljajo moderni zidarji. Tak'no nazranje pa jc male pretirano. Tudi stari graditelji niso bili od muh. Dober primer za to predstavlja si*b'p Bur-ris ob severczapadntm vogalu starega obzidju v Solothurnu na Švicarskem. V tem stolpu so hoteli pridobiti novo nadstropje odnosno pod« t rop jc in za ta namen jc bi.! a treba tla v notranjosti c.dkopati za 3 m. Izhod za novi predor pa naj bi šel skozi ilC Izkoriščanje odpadkov in uporaba starega blaga nt nič novega, kar bi bila izumila .šele sedanja vojna. Že v starih časih so poznali te reči, čeprav seveda v manjši meri kakor dandanes. V srednjem veku so uporabljali star i papir za izdelavo novega. A -e dc*ti starejše je izkoriščanje odpadkov tek'tilnega blaga, ki jih imenujemo cunje. Dolgo časa sov bile stare cunje glavna surovina za izdelovanje papirja. To uporabo so odkrili baje Arabci v S. stolerju in razširila se jc zelo hitro preko Evrope. Sedaj pa so ugotovili, da se že davno pred Arabci vedeli za to stvar Kitajci, ki so po-eetniki toliko »novih« izumov. Iz tekst"nih surovin so izdelovali papir in vojni ujetniki so1 to umetnost prenesli v Arabijo. Kma'u potem so jc gn ovo razvila tudi obrtna trgov na s starimi cunjami. Ko so odkrili pos topek, po katerem sc vlakna cunj napravijo lahko spet sposobna za prejo, jc pomen te trgovine silno narasel. ctistrija arazs Na 84. cesti v New Yorku imajo velik urad. v katerem posluje eno najbolj nenavadnih ameriških podjetij. To je ?zavod Margery Wilsonove«, na katerem študira ta čas kakšnih 500.000 mlajših in starejših Američank umetnost, kako bi postale šarmantne«. Vsak tečaj stane 12.50 dolarja in za ta denar postane tečajnica po- ANE ©TA V malem madžarskem mestu so uprizorili opereto danes že pozabljenega skladatelja Fechnerja, ki se je osebno udeležil predstave, čeprav je bil s tamkajšnjim ravnateljem v sovražnih odnošajih. Skladatelj se je nalašč umaknil v neko ložo, nekateri iz občinstva pa so ga le spoznali in so mu tako ploskali, da je moral končno na oder, da se z ravnateljem vred občinstvu prikloni. Kolikokrat je šel zastor gor, se je ravnatelj čutil po viharnem odobravanju dolžan, da objame uspešnega avtorja. čim pa je zastor padel, sta se moža grdo pogledala. Ko se je to nekolikokiat ponovilo, je dejal ravnatelj Fechnerju: »Po teh številnih objemih bi se pa mogla res pobotati!?— Gospod,« je zakričal Fechner, naj vam ne pride na um. da bi me jutri na cesti pozdravili, kajti tedaj boste doživeli nekaj grenkega!« VSAK DAN ENA Posledica kratkovidnosti (»Humorist«) večje dražljivosti. V višini 6000 m so nekateri kandidati imeli svoj čut za ravnotežje sicer še neokrnjen, pri nekaterih pa je bilo opaziti motnje na ustnicah in rokah, ki so se tresle. Pobledeli so, pot jih je oblil in so bljuvali. Pokazale so se tudi duševne ovire, tako da je bilo treba poskuse ustaviti. Dr. Sikorski je iz teh poskusov v ostalem posnel, da je fiziološka višinska meja za človeka okrog 4500 metrov. temelj starega stoilpa. To jc bil kaj trd oreh! Zid jc bil namreč zunaj m znotraj opažen z k ti mn itn i mi kvadri, vmes pa jc bile jedro iz malte, ki so ji bili primešani kremeni ;n drobci kamna. Prav ta malta je dala največ dela, saj jc bila tako trda kakor najboljši starorimski zidovi, ki so na primer v Londonu bo*jc zdržali bombne napade kakor novejši zidovi. Da so v Solothurnu prebili 12 štiri jaških metrov .široko odprtino v si ari zid, so- morali celih 50 delovnih dni delati z vrta lom na .stisnjeni zrak, razen tega pa so morali izvr".ti nič manj ko 300 razstrelite v. tem zajamčeno »dražestna, ljubezniva in očarljiva«, kakor pravi prospekt. In vse to vrhu tega po dopisni poti... Ga. Margery Wilsonova je bila prva ženska v Ameriki, ki ji je šinilo v glavo, da bi ustanovila tečaje za dražest na daljavo. Imela je s to domislico tolikšen uspeh, da se ponaša ameriška »industrija dra-žesti«, to je tista, ki deli ženskam s pismi lekcije, kako naj postanejo dražestne, z letnim denarnim prometom mnogih mH-jonov dolarjev. Levji delež pripade pri tem seveda zavodu ge. VVilsonove. D?3et tednov traja takšen tečaj, vsak teden dobe tečajnice po eno pismo, ki jih pouči, kako naj se vedejo, da bodo ugajale moškim, kako naj govore, kako naj se oblačijo, kako naj sede in hodijo in kako naj se vedejo v pomembnih življenjskih položajih. Dražest sestoji iz 50 odstotkov zunanje podobe, 40 odstotkov osebnosti in 10 odstotkov vedenja«, pravi pismo s prvo lekcijo, ki priporoča dekletom, naj se proučujejo vsak dan četrt ure pred zrcalom, da se seznanijo s svojo pojavo in s tem, kako učinkujejo na zunaj in s svojimi kretnjami. Vsekako je malo nenavadna misel, da stoji na ta način vsak dan kakšnega pol milijona ameriških deklet in žena. predem odidejo na svoje delo, pred zrcalom in se kritično opazujejo ter se po vseh pravilih dražesti pogovarjajo s svojo zrcalno podobo. »Kako lep dan imamo danes!« — ?Kako prijetna družba je tukaj zbrana!« — »Oh, rada bi potovala nekoč okreg zemlje!« Ti in podobni stavki so zapisani v učnih pismih in tečajnice jih moraio ponavljati pred zrcalom ter jim dajati potrebni čustveni poudarek. Uspeh je ta. da mora zavod ge. Wilsonove odgovarjati vsak dan povprečno na 10.000 dopisov, da o raznih tiskovinah in podobnem niti ne govorimo. Moški 30 pač velike reve v Ameriki, če pomislimo, s kakšnimi metodami jih tam »ribarijo«. Samo ob sebi je umevno, da se poleg vprašanj, kakršno je ;>Kako se pogovarjam šarmantno?« v lekcijah obravnavajo tudi vprašanja »Ali more poljubljanje privezati moškega?*, >Ali moremo brez poljubljanja privezati moškega ?-,', *Kako privežem moškega, ki mi hoče uiti?« in še mnogo podobnih. težko bude, še nekaj časa slabe volje — treba jih je razumeti. Marsikatero stvar pa bo treba tu še razčistiti. Tako se lahko vprašamo, zakaj se stari ali bolni ljudje često sredi noči zbudijo, ne da bi se popolnoma prespali, pa se čutijo vseeno takoj spočite. Po navadi se lahko tedaj bavijo s kakšnimi problemi ali pa čitajo in le težko spet zaspijo. Pri tem sedetujejo morda kašne podzavestne skrbi ali telesna neugodja. Prof. Muller domneva tudi to, da se v starosti možganske stanice težje nabijejo z bioelektrično energijo nego v mladosti, ko je spanje večinoma globoko nezavestno. Poleg spečega otroka je lahko še tako velik hrup, ne da bi ga zbudil, med tem ko bi odrasli takoj planili iz spanja. Zanimivo je tudi znano dejstvo, da se ljudje, ki jih ob določeni uri čaka kakšno delo, pogosto sami pravočasno zbude, pa čeprav se niso naspali. Marsikdo se zbudi lahko na minuto točno, samo če zvečer zapove, da se mora to zgoditi. Tudi šolarček, ki ga ropot težkega tovornega voza ni zbudil, je takoj buden, če položi cče, ki ga vsako jutro budi, roko na kljuko pri vratih. Malenkostni šum je spravil otroku »uro dolžnosti« v možganih v pravi tek, in ta ura je gotovo že prej neopazno delovala v pod-zavestju. Ni nam pa znano, na kakšen način si uspe, da sproži tako hitro malo električno napravo v možganih. Bluze in kostumi Lahki kcctumi, ki jih bomo nosile pozno pomladi in tudi poloti, so videti posebno m'ado ni m .'lahkotni, ker imajo kratke rokave. Izdelamo jih kajpada iz prav lahkega v nenega blaga ali pa iz barvastega ali n travnega platna. Široka kriia podčrtava j o lahkotno obeležje teh novih modnih stvaritev, jopice pa učinkujejo prav zabavno si svojimi velikimi žepi, zaokroženimi stranskimi šivi in malimi reverji. K takšnim svetimi k- 'umom ur mi' pralne bluze iz črtastega ali p:kča:tega tvoriva, ki jih opremimo. z drobnimi barva: tirni gumbki, z lično nabrenrmi gubami, z majhnim ov .i'nikom a'i z Ulično p-cnuljo ob v ratnem izrezu. _ ■ i tf h e Sivo blago kombiniramo letošnjo pomlad s temnomodrim tvorivom v najrazličnejših sestavah. Posebno pri jopicah modemih kostumov učinkujejo takšne sestave zelo posrečeno. S pomočjo temnomodrih vstavljenih delov U-hke tudi podaljšamo jopico lanskega kostuma, če jc za letošnjo modo prekratka. Drobni nasveti S'ari satinasti bluzi vrnemo izgubljeni lesk, ec jo nekaj čas,a drgnemo z gobo, ki smo jo namočile v vodo, kater smo dodale 6" o kija. Bluzo razgrnemo po večkrat zloženi rjuhi in pustimo, da sc posuši Ko jc še rahlo vlažna, jo polikano na narobe strani, in slccr skozi svilen papir ali cunjo iz lahke gaze. Kako pa očistimo stare kozarce, ki so postali motni? Povsem preprosto: umijemo jih s kisom, ki smo mu dodale nekaj soli. Tudi sveže mastne madeže očistimo če jih takoj pceipljemo z drobno sioljo. ki vsrka maščobo vase. Počrnele obroče za zastore iz medi oče-dimo tako, da jih pomočimo v milnico, ki smo ji dodale annonijaka. Še mokre obrišemo in s teem odstranimo vse črne madeže. Enako očistimo vsak počrnel predmet iz pozlačene medi. Drevo rase brez zemlje Na pobudo nekaterih botanikov proučujejo ta čas smotrno, trideset metrov visoko smreko, ki se dviga v zračni višavi nad Ycsenurtsko dolino iz gole skale hriba »Ca-pitana«. Niti grude zemlje ni videti tu daleč naokrog in še manj je je v skali, navzlic temu je drevo doseglo ilepo višino in kaže, da se .izborno počuti. lk>taniki razlagajo to tako, da si prido- biva rastlina mineralne snovi, ki jih potrebuje, naravnost iz skale, potrebno vlago pa mu dajejo zimski meteži in dež. Njegove korenine so trdno zasidrane v skalno razpoko Proučevanje te samotne smreke ni lahko, vršiti ga morajo z daljnogledi, kajti drevo rase 400 m nad dolino in jc popolnoma nedostopno. Stena iz katere rase, je gladka kakor steklo. Radio je vris Lansko leto so se med množestvenim begom pariškega prebivalstva pred bližajočimi se nemškimi oklepnimi d vizijami trije otroci izgubili svojim staršem. Najstarejši med njimi je štel komai pet, let. Po zaslugi nemških zasedbenih oblasti in s pomočjo radija so starši sedai na nenavaden način našli male izgubljenčke. Neki vojaki so odkrili trojico v nekam pariškem predmestju in opozorili oblastva nanjo. Najstarejšega otroka so povedli do pa- riške radijske oddajne postaje in skozi mikrofon se je oglasil, zlogujoč svoje krstno ime in ime svoje sestrice ter bratca, kajti priimka ni vedel. Zapal ie tudi nekoliko kitic stare ve jaške pesmi, ki se je je naučil od matere. Se isti dan je rad j-ska postaja prejela brzojavno sporočilo, da se nahajata starša izgubljenih otrok v Clermont-Ferrandu in da sta se že p:dala na potovanje v Pariz, da cbjameta otroke, o katerih sta mislila, da so že mrtvi ... Ukradena štetima sv< v Ml Zakonca J. iz Wilmersdorfa sta pred več nego dvema letoma irnella zastavni listek za dva srebrna svečnika v vrednosti 2000 mark, ki sta ju bila zastavila za 80 mark. Nekega dne sta v svojo žalost odkrila, da je ta zastavni listek izginil iz skrinjice, v kateri sta ga hranila. Ko sta povprašala v zastavljalnici sta zvedela v svojo še večjo žalost, da jc neki ncznancc dvignil tudi svečnika. Dve leti pozneje je mati ge. J. v izložbi velike draguljarne nenadno zagledala obe dragocenosti. Bila sta na prodaj, vsaka za 900 mark, ki sta jih bila tudi vredna. Kakor se je izkazalo, je draguljar kupil oba svečnika za skupno vsoto 700 mark cd neke berlinske srebrarske dc'avnicc, nadaljnje poizvedbe pa so ugotovile, da ju jc te- mu podjetju v novembru 1938, ponudil z zastavnim listkom neki možak, ki se je izkazal s šofersko1 izkaznico. Prišlo je do kupčije, tvrdka je dvignila zastavljena predmeta za 80 mark, razen tega je plačala prodajalcu šc 140 mark. Sedaj so tega moža izsledili in ga postavili pred sodnike. Bd je znanec zakoncev J. in je v jeseni 1938. v noči, ki jo je prekrokal z njima, prenočil v njunem stanovanju ter odnesel zastavni listek, obenem je odnesel tudi šofersko izkaznico ženinega brata. Neki nameščenec srebrarske dc'avnicc ga je še po dveh letih lahko točno opisal in tako je prišla vsa stvar na dan. Tat jc prejel za tatvino in napačno izkaznico primerno plačilo za zamreženimi okni. raz v zdr Že mars.:ikdo je občutil blagodejni učinek hladnih obkladkov na glavo. Doslej pa ni bilo znano, da se s takšnimi obkladki ne hladijo samo koža na glavi ali lobanjske kosti, temveč tudi možgani. Prof. dr. Bierman iz New Yorka je izvršil zanimive poskuse, ki so to dokazali. Nekemu pacientu, ki so mu morali odpreti lobanjo, da mu odstranijo oteklino v možganih, so položili mrzel obkladck na čelo in občutljiv toplomer jc pokazal, da se je temperatura tudi v možganih, navzlic oviri lobanjskih kosti, znižala za eno stopnjo. Mrzili obkladki na mehkih delih namesto na kosteh učinkujejo seveda še bolj v globino. Vrečica z ledom na stegnu poskusne osebe je ohladila temperaturo v notranjosti mišic na primer za celo vrsto stopinj. Tudi ohlajevaini učinek prepiha jc proučeval dr. Bierman. Z ventilatorjem je usmeril hladen zračni tek na poskusno osebo in izkazalo se je, da je tudi notranjost njenega telesa zgubila mnogo toplote. Ameriški učenjak jc prepričan, da bodo mraz v bodočnosti še izdatneje uporabljali v zdravilne namene, ker se jc izkazalo, da ne učinkuje samo toplota, temveč tudi mraz v globino. Vodoravno: 1. Italijanski otok, 7. slavni violinist, virtuoz in kompozitor (17S4 — 1S40), 14. Madjarski pesnik-epik (1817 -82), 16. mesto v Abesiniji, 17. kratica za površinsko mero, 18. mcLi (latinsko), 20. slovenski pisatelj, 22. reka v Srbiji, 23. nipponska narod, igra, 25. žensko krstno ime, 27. vrsta stila pri sabljanju, (tudi izraz za opomin), 30. prestolica evropske države (v italijanščini). 33. cvctlica, 34. vrsta igre, 36. sveta podoba, 37. kemič. znak za prvino, 3S. O. R. 39. kemična prvina, 40. roman od Emila Zola, 41. mesto v samostojni hrvatski državi, 44. rusko žensko ime, 45. skala v solmizaciji, 46. pogojni veznik, 47. vrsta pesnitve, 49. pritrdilnica, 51. nastane po ognju, 53. velik ptič, 54. kratica za sveti, 56. reka v Srbiji, 58. upanje, 60. znamka avtomobila, 61. lepo, pošteno (angleško fonet.), 62. drug izraz za besedo raste, 64. skupščina ali mednarodna konferenca, 66. telesna poškodba, 67. nemška vojna luka, tudi mesto (fon.) 69. francoski politik in re-volucijonar (1742-93), 70. reka v Rusiji, 71. španski pisatelj (pisec knjige »Krvava arena« (1807-1928), 74. angl. otok v Irskem morju, 75. mesto iz svetega pisma katero je bilo uničeno z ognjenim dežjem, sedaj mrtvo morje, 77. srbski pisatelj in književnik (1875-1919), 78. slovenski pisatelj (1836-1923). Navpično: 1. vrsta sladkorja (uporabljiva pri zdravilstvu), 2. Irska organizacija, 3. kem. znak za prvino, 4. star veznik. 5. valuta sosedne države, 6. pritrdilnica, 8. kem. znak za prvino, 9. sin mir-midonskega kralja Peleja, 10. oseb. zaimek, 11. kem. znak az prvino, 12. gol, 13. posmeh, 15. predlog, 19. nekdanji prebivalec Slovenov, ki so prebivali med rekama > Dnjester in Dnjepra, (v 6. stoletju), 20. .polotok - v Indiji (Siam-angl. meja), 21. kraj in želez križišče v zasedeni žumadf- ji, 22. nedelaven, malomaren, 24. staro ime za Ljubljano, 26. največji otok zapad-ne Indije, 28. drobiž našega denarja, 29. vrsta rovskega plina, 31. reka v Rusiji, 32. žensko ime, 34. evropi. -prestolica, 35. glo-davka, 41. srbski romanopisec in književnik (1863), 42 del glave, 43. vrsta kokosove masti, 45. industrijska rastlina, 48. oblika glagola peti, 49. slov. pisatelj, 50. žensko ime, 52. zemlja u Palestini, južno od Judeje, 53. prislov časa, 54. sanje, 55. portir, 57. abesinski vojak, 59. del francoske Indokine, 60. luka v Afriki, 61. vrsta glasbila, 63. ime italijanskega tenorista, 65. sočivje, 66. moško ime, 68. zver, 70. igličasto drevo, 72. oblika glagola bili, 73. Zi, 75 kratica za starejši, 76. stara maloazijska boginja prirode in vojne (tudi kem. znak za mazurij). Rešit v nedeljske riž k Vodoravno: 1 barisfera, 9 Mongolija, 17 ornega. 18 Radgona, 20 Nazor, 21 le, 22 oa;-a, 24 alt, 25 Utah, 27 ne, 23 Ira, 30 ritem, orkan, 34 lat, 35 vino, 37 los, 39 Tin, i U piti, 41 aktiva, 43 anali, 46 Kalmau, 4s? Pa, 19 sa, 50 k^o, 51 oče, 53 ni, 54 no, 55 Selma, 57 tat, 59 kutna, 62 Noe, 64 ve, 6C Mario. 67 bi, 68 sto, 71 ob, 72 Balt., /3 svj;a, 75 en, 76 avizo, 79 trava, 81 Kotor, 83 Triton, 84 Radek, 85 Apolon, 87 satira, 83 Azana, 89 Tamara. Navpično: 1 Bolivar, 2 Amerika, 3 re, 4 igo, 5 Saar, 6 Erato, 7 Ra (= radij), 8 Adam, 9 moto, 10 on, 11 nauki, 12 Onan, 13 Lah, 14 iz, 15 Jonatan, 16 Aretino, 19 gl(avni). 23 Žila, 26 tank, 29 Ant, 31 Esad (paša). 33 rtič, 34 Lim, 36 Oise, 38 Ea, 40 plin, 42 Valvazor, 44 nota, 45 Loti, 47 antilopa, 50 Ka. 52 Ek, 55 se, 56 melona, 58 arkada, 60 unikat, 61 as, 62 no, 63 obara, 65 mitra, 68 Osaka, 69 teror, 70 on, 72 iti, 74 atom, 77 (s)vit, 79 raz, 80 ven, 82 Ola, 83 t s, 86 na. 5 JUTRO« 8t. 106 8 NfedeTJa, '4. V. IVtl CENE MALIM OGLASOM Po 30 par za besedo, "Din 3.— davka za vsak oglas tn pri- stojbino Din 3.— za «fro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki IMeJ* služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dta lfl. . Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za ftttro ali dajaajs naslovov. Najmanjši znesek za fin krstno objavo oglasa Din 90*—h Vsi ostali oglati se zara&majo po Din lv— sa besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aU dajanje naslovov. Najmanj« znesek aa enkratno objavo oglasa Dtn 17.—* Hali t cjluti Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, Se zahtevate od Dill J.- v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana. Službo dobi Gospodično S znanjem nemškega Jezika se sprejme k dvema otrokoma za čez dan. Naslov v vseh nofinval-nicah Jutra. 8454-1 Kuharica vešča fine kuhe, katera opravlja tudi druga hiš-na dela razen pranja perila, se sprejme k dvema osebama. Plača dobra. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Fina kuharica«. 8579-1 Čevljarske pomočnike sa šivana dela, prvovrstne moči, sprejmem. Kos, Radomlje. 8569-1 Prodajalko za modno trgovino ▼ Ljubljani s kavcijo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Pridna 1941«. 8608-1 Brivsko friz. pomočnika ali brivsko frizersko pomočnico takoj sprejmem v stalno službo. Milan Perko, Stari trg pri Ložu. 8517-1 Kuharico gospodinjo 25 letno, dobrega srca značajna per-fektna v nemščini se išče k eni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena duša«. 8506-1 Postrežnica pridna, dobi delo dnevno od pol 7. do pol 12. — Predstaviti se opoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8651-1 Hlapec priden, pošten in služkinja za poljska dela, dobista takoj službo. — Huč, Vegova ul. 10. 8681-1 Postrežnica mlajša, se išče za enkrat na teden. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8658-1 Mizarja za politirano pohištvo, prvovrstnega, sprejmem takoj. Mizarstvo SAVA, Miklošičeva cesta. 8741-1 čevljarskega pomočnika sprejme. Tyrševa c. 53. 8750-1 Ločen državni uradnik LJubljana, 48 let, visok, trezen, simpatičen, išče gospodinjo. Plača začetna din 200. Prosim mlajše, solidne amska krojačiea Slomškova 4-H. Izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni ln prvovrstno. 8797-2 Vajenci (ke) Iščem službo za vajenca v kakem elek trotehničnem podjetju. Dokončal 3. raz. real. gimnazije. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec 1941«. 8035-44 Vajenca t brivsko obrt sprejme brivec. Ambrožev trg 9. 8758-44 Zobotehnik z večletno prakso išče stalnega nameščenja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobotehnik« 8712-2 Natakarica zmožna kavcije, agllna. išče primerne zaposlitve. Gre tudi izven LJubljane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Natakarica«. 8765-2 Perfektna kuharica ki opravlja razen perila tudi hišna dela, zelo snažna, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica, vestna in dobra«. 8744-2 Mesto čuvaja vratarja, hišnika, skladiščnika ali kaj sllčne-ga iščem. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8747-2 Medicinka ki obvlada nemško, išče primerne zaposlitve. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8756-2 Natakarica išče službo, z znanjem italijanskega jezika za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«._ 8802-2 Vajenca mehanika sprejmem. Rakoš, Zaloška cesta 51. 8743-44 Kovaškega vaj«*n»,a sprejmem takoj. Zidar Alojzij. kov. mojster. Jegllčeva 15. LJubUana. 8754-44 Italijanščina Profesor vzposobljen za Italijanske srednje šole, daje ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8543-4 Konverzacija Gospodična daje ure las francoščine ln Italijanščine — tudi za otroke. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »11«. 8554-4 Pripravljam za sprejem, izpite srednjih šol. ter poučujem nemščino ln italijanščino. Ljubljana, Tav čarje\a ul. 3-ni levo. 8642-4 Tečaji nemščine, tečaji italijanščine, slovenščine za Italijane. — Ljubljana. Beethovnova 9-1. 8672-4 Italijanščino pride na dom poučevat akademik. Poceni ln odlična. hitra metoda — Gostlša Zdenko, Kotnl-kova 21-n. 8724-4 Nadaljevalni italijanski tečaj priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27. pritličje, med 8. ln 14. uro. 8703-4 Dvomesečni tečaj italijanskega Jezika Vpisovanje na realki, pritličje (vhod čez dvorišče) dne 4. maja od 11. do 12. ur«, strokovna moč. Učnlna nizka. 8728-4 Italijanščino poučuje profesor, usposobljen aa Italijanske srednje Sole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 8727-4 Italijanščino poučujem dobro, hitro ln poceni izvršujem vse prevode ln korespondenco. Grem tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent šole v Rimu«. 8748-4 Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa. Tudi klavirski pouk za zmeren honorar. Novi trg št. 1. I. nadstr., desno KUučenko. 7847-4 Gospodična poučuje italijanščino ln nemščino otroke ln oa-rarfe po zmerni ceni. Wolfova rt. 4. 8898-4 Italijanščino poučuje Italijanski učitelj. Pleteršnlkova 10 — blizu postaje. 8701-4 Prodam Dalije veilkocvetne, dobite na vrtu Učiteljske šole — Realjeva cesta 10. v LJubljani. Gnoj na vozove se oddaja lz art. vojašnice ob Tyrševl cesti v Ljubljani. Pojasnila Prekmurska 6 (za art. vojašnico). 8593-6 Prodam železen štedilnik nova 16. II nad. Hre-8643-6 Kupim lipove, bukove latice 26x26x1000, deske 26 mm, hlode debele, ravne brez-grčne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 85992-7 Stare rabljene sode kupim od 300—700. — Pismene . ponudbe na Lasan, LJubljana VII — Telefon 23-49. 8534-7 Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni din 80 za 100 kg franko vagon al\ usnjama J. Lavrič, LJubljana, Sent Vid pri Stični. 8676-7 Kupim in plačam takoj rabljene fotoaparate, potrebščine in druge predmete. Ponuditi: Fototehnlka, Vošnjakova 4. telefon 41-35. 8806-7 Kupim stare avtomobile in motorna kolesa, šivalne in pisalne stroje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 8579-10 MotoMkl nov, prodam. Lastninska pravica dokazana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ztindapp«. 8801-10 V najem Parcelo v Ljubljani okoli 900 kv. m, dam v obdelavo za malenkosten delež na pridelku Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Pridelki«. 8335-17 Prodam čistokrvne rruade foks-terijerje v dobre roke. Naslov v vseh posl Jutra. 8820 17 Vse oglase za naslednjo številko ,Jutra" sprejema oglasni oddelek lutra čo nadaljnjega dnevno do 15. ure Dipl. učiteljica poučuje nemščino in klavir. Informacije popoldne. Dollar. Mestni trg 5-II. 8749-4 Instrukcije in konverzacijo Italijanskega jezika nudi proti zmernemu honorarju akademik. In-strulra tudi vse gimnazijske predmete. Naslov v vseh posl. Jutra. 8757-4 Nemškega jezika in teorije se lahko vsi naučite hi-tro po moji najboljši metodi. Zmerne cene. Informacije od 9 do 10 ln od 13 do 15 vsak dan. Salendrova IV-H. — K. Ljutova. 8692-4 Gospa poučuje nemščino ln klavir za hrano ln stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8822-4 Inštruktorja ki bi poučeval opisno geometrijo ln fiziko Iščem. A. Jankovič, Rož na ulica 21, I. nadstr. 8840-t Dipl. filozof ki Je študiral v Italiji. Doučuje italijanščino. — Gre na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten, točen«. . 8714-4 Privaten pouk Italijanščine, tečaj ali posamezno. Vpisovanje: Prešernova ul. 54. 8713-4 Vešč poznavalec italijan. jezika se nudi zs pouk, korespondenco ali prevajanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč«. 8733-4 Učitelja angleščine ln po možnosti tudi Italijanščine iščem. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Angleščlna-ltalljaničlna«. 8804-4 Frodam par tisoč kč. tramov proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Cena«. 8570-6 1000 kg prima konjske krme (mačji rep) na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8671-6 Pohištvo cvetličarne naprodaj radi opustitve lokala Polzve se v trgovini Ida Skof Wanek, pod Trančo 2. 8711-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen naprodaj. Milčlnskega 73 8735-6 Police dobro ohranjene za trgovce, pisarne, obrtnike, poceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8705-6 Rabljene steklenice od črnila vseh velikosti, kupuje po najvišjih cenah Ivan Lapa j ne, — Ljubljana - Moste. 8761-7 Kupim vsako množino volnenih krojaških oarezkov po najvišji dnevni ceni. Josip Boc, Tavčarjeva ul. 4, LJubljana. ----7 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Rimska cesta št. 19-1., desno. 8773-6 Moto Guzzi 250 m3 v brezhibnem stanju, elastičen okvir, neprijavljen, prodam. — Mehaniška delavnica Sirk, Tržaška c. 8829-6 Okna nova, ugodno naprodaj z roloji: 4 kom. 100-120, 1 kom. 130-120, 1 kom. vo-im. o rez roiojev: t kom. 70-130, 2 kom. 40-120, 1 kom. 80-120. — Pojasnila: Markelj. Pleteršnlkova 10. 8814 6 Kupim Otroški voziček športen ali globok kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 8617-7 Kauč dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8626-7 l Otomano dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8700-7 Daljnogled dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 8 769-7 Leico m B v dobrem stanju kupim takoj. Perluga, Tyrševa 15-H. n. 8833-7 Kupim bolniški voziček za odraslo osebo. Dimic Apoloni j a, — Galjevica 5. LJubljana. 8670-7 Glasbili* Harmoniko, malo, prodam. Hišnik, Gosposka 12. 8573-26 Klavir kratek ali planino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Klavir«. 8752-26 Kupim klavir gosli, radio, pisalni in šivalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj klavir«. 8783-26 Knjige Knjige domače in tuje posamezne ali cele biblioteke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjiga«. 8751-8 Avto, moto Bencin ne rabite, ako pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon r ogljem, s katerim Je vožnja dovoljena. Generator delavnica. Tyrševa 13, levo, dvorišče. 8486-10 Fetcevni radio dobro ohranjen, zelo poceni prodam. Ljubljana VII, Pod gozdom 10. 8175-9 Radio aparat trivalovni, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in letnice poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Radioaparat«. 8800-9 Kolesa Popolnoma novo kolo prodam po Izredno nizki ceni. Dacar. Tavčarleva 6. 8529-11 Pohištvo PRODAM komplet, stanovanje shrambeI9 žrdgcovummd sestoječe iz spalnice, kuhinje, predsobe in shrambe. Vse v prav dobrem stanju. Lahko tudi s stanovanjem. Mirje 17., pritličje. 8655-12 Pohištvo za samsko sobo s kavčem, prvovrsten izdelek, kupi foto Jug, Kranj. 8505-12 Spalnico in jedilnico iz orehovega lesa prodam. Rozman, Sv. Petra c. 85. 8669-12 Pohištvo Kupim pisarniške in sobne oprave, politirane takoj. Elvira Zupančič, Rožna dolina. Predjam-ska 32. telefon 37-94. 8739-12 Pohištvo Največjo izbiro sobnih in kuhinjskih oprav, žičnih vložkov in mo-drocev Vam nudi po najnižjih cenah Tovarna pohištva »SAVA«, — Miklošičeva cesta. 8738-12 Elegantna spalnioa popolnoma nova, orehova korenina, nanrodai. Mizarstvo Filip, Dravi je, poleg šole. 8772-12 Razno staro pohištvo orodam Naslov v vseh posl. Jutra. 8843-12 Kompanjona (kompanjonko) mesečni zaslužek 8000 din, išče mala tvomica. Ponudbe ^ _______________ na ogl. odd. Jutra pod j hlSe poroči situiran go-šifro »Potrebno 50.000 ! spocj na d-seii. ponudbe fr spodi čno od 21 do 30 let iz dobre din«. 8485-16 na ogl odd. Jutra pod: , »Maj«. 8568-25 Knjižice Kmetske posoj. ljubljan- Mlad fant ske, kupimo še par 100 simpatičen čedne zuna-tisoč. Rudolf Zore. Ljub njosti z nekaj premože-ljana, Gledališka ul. 12. nja želi spoznati sebi 8824-16 j enajt0 gospodično po --- nudbe po možnosti s sli- Vojne Škode I ko katera se na zahtevo prodam din 600.000 proti ; vrne na ogl. odd. Jutra takojšnji gotovini. Po- | »Dober mož«, nudite ceno na oglasni ' odd. Jutra pod »Vojna škoda«." 8825-16 8304-25 Draibe Javna dražba Rentabilno podjetje, enih predmetov b0 brezkonkurenčno, ugod- ? ma1a ob g uri na no naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »125.000«. 8830-16 Voino škodo 100 do 250 obveznic kupim. Ponudbe s ceno od najmanj 10 komadov dalje na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 16«. 8826-16 žel. postaji Ljubljana. 8717-32 Deske Kupimo smrekove, jelo-ve in bukove deske vsako količino. — Tovarna pohištva »SAVA«. Miklošičeva cesta. 8742-15 Iščem motorno kolo znamek DKW 200 ccm. št. 968039, evid. št. 2-4712 ki je bil oddan komandi 37. peš. puka v Vel. Laščah. Najditelj naj sporoči proti dobri nagradi na: Mally Jernej, Sp. Log 7, p. Nemška loka pri Kočevju. 8684-10 Moško kolo prvovrstne znamke še popolnoma novo radi od-potovanja prodam za din 1000. Kovačič, Cigaletova ul. 11. 8632-11 Moško kolo prodam. Zvezna ulica 21 Zelena jama. 8648-11 Ohldtiia Nova obleka za gospoaa, temnosiva in prvovrstno blago za poletno moško obleko ali za kostim, ugoSno i brezkonkurenčnega pod-naprodaj. Vprašati v po-siovamici ivl. tt.ovacic. Rimska cesta 7, priti. 8835-13 Gostilno ali bufet v Ljubljani ali okolici, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«. 8610-19 Trgovski Tokal velik, z izložbami, v centru mesta sprejmem takoj v najem. Tovarna pohištva SAVA. Miklošičeva cesta. 874C-19 Trgovino z mešanim blagom, zelo dobro vpeljano v Ljubljani, mesečni promet 40.000, prodam radi nujnega odhoda z inventarjem in zalogo skupno za din 30.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 8771-19 Skladišče 100—200 m2 z industrijskim tokom in telefonom, pripravno za obrt, z dvosobnim stanovanjem takoj na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Bližina Tržaške«. 8831-19 Oddam 2 lokaia na Celovški ce-■-ti T>oleg stare cerkve. — Naslov v vseh pos'. Jutra. 8792-19 7 večiim kanitalom pristopim v trgovsko industrijsko podjetje. Kupim hišo aH parcelo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje« 8601-16 Posojilo od din 200.000 dalje proti vknjižbi ali tihega družabnika za razširitev tftfen ne N urf*h lr J l ww Vsakovrstno zlato Kupuje do najvišjih cenah rERNE — juvelir. Ljubljana Woltova ulica 8-3" Šivalni stroj »POSEST« realitetna pisarna LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4-H Telefon 21-82 nudi v nakup: Kmetsko posestvo v bližini Grosuplja s trgovsko hišo za din 120.000. Novo hišo, 5-stanovani-sko, Bežigrad. 520.000 din. Trgovsko hišo v centru, dvonadstropno. večsta-novanjsko, za 750.000 din. DvostanovanjsVo vilo na Glincah din 250.000. Komfortno, 5-stanovan.i-sko hišo, 750 m2 vrta, Bežigrad, din 600.000. — Hipoteke 140.000. Hišo v Mostah z vrtom 4-stanovanjsko, 140.000 kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dober j din gotovine in neka] plačnik«. hipoteke. 8616-29 i Gostilniško hišo ob tram vaju, din 400.000. Pisalni stroj v kovčegu popolno nov najnovejši model, poceni prodam, radi odpoto-vanja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8533-29 Šivalne stroje Vilo, štiristanevanjsko, 7.500 m2 zemljišča, Šiška, din 700.000. Krasno vilo tik centra, 5 stanovanj, vrta 3.200 m2. din 1.100.000. Starejšo hišo na Viču, zemliišča 1050 m2. din 55.000. Kišo v Rožni dolini. 2-stanovanjsko 900 m2 in kolesa vrta, din 260.000. nrodaja še po stari ceni , Kišo z stilno. Bežigrad 1,1 J _ K.__________i rfi^, ■Jon nnn Triglav, Resljeva 16. 8766-29 Pisalni stroj najboljše znamke skoraj nov, ugodno proda Poslovalnica M. KovačiC, Cesta 29 oktobra 7 prit. 8834-S9 Pisalni stroj »Royal. pisernUki. dobro onranjen. ugoano naprodaj. Sv. Petra o. 91-!. 8842 29 Mlade kdl Drčarje orvovrstnih staršev z rodovnikom, proda Nuss-dorfer. černuče 106 pri Ljubljani. 8599-27 din 320.000. Več parcel v mestu in okolici po primernih cenah. Naslovi in pojasnila brezplačno! 8762-20 Hišo in parcelo kupim brez posredovan;ia Pristopim k dobrem trgovskem ali industrijskem podjetju z večjo gotovino. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Donosnost«. 8600-20 Novo bišo v centru Ljubljane, oz. solastninski delež ugodno prodam. Poizve se pri stavbnem podjetju Furlan, Rimska cesta 6. 8388-20 s-ri/t < ■ - > jetja, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Visoke obresti«. 8775-16 »Pri Sokolu« 27. IV. ob 11. Pričakujem Vas v nedeljo ob nol 3. Zemljišče za obdelavo nudi interesentom pod ugodnimi pogoji za 1 leto, v površini 800 kv. m. Po tra pod »Rodovitna zemlja«. 8424-20 prodam. Nahaja se v Mostah. Vprašati je Kotnik p. Semič. 8598-20 Prodam parcele od 400 do 1200 kv. m, 10 min. od tramvaja, lepa lega. ugodne cene. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8525-20 na naši postaji. Pozdrav- j g stanovamsko hlSO Ija Vas C. — 100 din. ' 8491-24 Kolesarka — Ljubljana čakajte v nedeljo ob 4. pred dramo. 8668-24 Priiatflvco samo boljšo damo želi spoznati gospod srednjih let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatija 212«. 8722-24 Gospodična išče inteligentnega prijatelja. sorodne duše. — Dopisovanje, izleti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje 1941«. 8708-24 OBIRAJ Šeststanovanjsko hišo s tremi lokali v centru Ljubljane, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Ugodna hiša«. 8679-20 Hišo v Mariboru s 4 dvosobnimi stanovanji zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8728-20 62 a tudi za hranilne Kurimo: P9T*?eiO V T.iiihI jan \. o^rn- li"i. ^O po 000 d>n: ai ška. Bcii^rad Ro*na c!o-lira 1O0 rr>o Vid. .le Žif-j 50 0^0 riin. Tt*5-» V 'RoTri.r-a^ R—' i n 5 pp- ppp ^rin* giš'-a Dn'-M« Stožice do dir. 20n 000. 'jvt. h;si ši^Vn. "Be^1-frr"ri Roma dolina din S50 000. n^ročiia izvr^in-m brez vsakih n-e^plaCil in r>i?ver, na ci^k^nlno. če kiirx>c sam nroda. p - -^tria posredovalnica v prrip-poT-i it■ nasoro-ti po"ste »»RealitetR*. g«; 94 ?r\ Stanovanje odda Enosob stanovanje •vse pod enim ključem za 15. maj ali pozneje )ddam za din 450. Ogled v nedeljo od 10. do 14. Vi/*mar, Vodnikova c. 31. 8634-23 Pnrcolo okrog 1000 m2 nad št. Vif*om. osem minut od tramva-a. ob slavni cesti po 75 din. Pon\idbe na c:. odd. .Tutra pod šifro »Samo gotovina«. 8702-20 Lepa parcela blizu tramvaja v Šiški rutino in ugodno naprodaj. Resni kupci pišite pod šifro Tako.) 90.000« na ogl. ocTd. Jutra. 8710-20 Stavbno parcelo prodam v Mostah. Poizve se: Okiskega ul. 18 Kodeljevo. 3767-20 Otroški voziček globok, prodam. Trste-njakova 2. I Leskovic. 8745-20 Hiše. parcele gozdove, posestva proda rcalitetna pisarna Fr. i I' '~tavec. Ljubljana. Go- | snosvetska 3. telefon ' 23-81. 8760-20 Kupim roanišo hišo ali parcelo ci o din 300.000 v Ljub-l/ani ali okolici. Ponud-fcp na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 8704-20 Hišo | v oko pr-tlično. v okolji. Ljubljane, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 8789-20 Novejšo vilo kupim. Dam njivo v najem. Ponudbe na ogl. c.lcl. Jut-a pod značko V; »o - nJiva«. 8827-20 Prodam hišo dvostanovanjsko v Viž-marjih in kupim hišo v I ibljani ali pa zameni nm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ljubljana«. 8832-20 Trisob. stanovanje se za poslovne prostore takoj odda. Poizve se: Aleksandrova c. 4-1. 8637-21 Dvosob. stanovanje k:\tinet in kopalnica se odda takoj. Rauter. Mar- montova 41. 8644-21 Trisob. stanovanje z verando in kopalnico Fugnerjeva ul. 10 se odda s 1. avgustom. 8560-21 Dvosob. stanovanje sončno se odda takoj ali za pozneje za 400 din. Sv. Petra c. 81 dvorišče. 8666-21 V vili pod Rožnikom oddam 2—3-sobno stanovanje s kopalnico in vsem komfortom prosto za Junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8664-21 Dvosob. stanovanje veliko v centru mesta za takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8650-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, sončno z vrtom v novi hiši se odda za 1. junij. černetova ul. 3. 8682-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom na Iliriji oddam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«. 8731-21 Šiiriscb. stanovanje moderno, s kopalnico, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Bežigrada«. 8729-21 Ehosobno stanovanje z balkonom, oddam ob kamniški železnici zraven postaje mirni ženski osebi. Ponudbe poa »150 din« na ogl. odd. Jutra. 8685-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam v Zg. šiški — Poizve se v tovarni Pauer, Ljubljana, Celovška cesta. 8768-21 Enosobno stanovanje v Franko-pan.-ki se ooida ze takoj. Kno-obno s kabinetom za takoj. — Bežigrad. uvosoono. Komrortno. s kabinetom ze takoj. Bežigrad. Pojasnila Adamič, reaJi-tetna pisarna. Lijuoija-na, Gosposvetska 7. 8813-21 Priprosta stanovanja takoj oddamo. Zglasiti se med 10. in 12. uro v nec,eiio 4. maja na Vi- aovaansKi 8837 21 3-sebno stanovanje komfortno. blizu Sv. Krištofa, oddam. Vprašati: Smoletova ul 6. 8799-21 Hiše vseh i-rst ter razne dru-pe nepremičnine prodaja in kupuje realitetna P -na Adamič. Ljub-lj, na, Gosposvetska c. 7 3812-20 Hišo 7 400.000 ali parce:o v- jo ali manjšo, tudi c; <=■ skupaj za vilo ku r i takol v L1ubl1a.nl. Ponudbe na ogl. oddP:. J"rra pod Samo ~ot->-vina . 8341-20 Krasne vogalne stavbne parcele ob aveniji naprodaj. — P n-idbe na ogl. oddei. Jutra pod Solnčne-. 8338-20 INSERIRAJ V „JUTRU"! Fno- ali dvosob. stanovanje ! za 15. maj ali 1. ! iunij Ponudbe na ogl. I odd. Jutra pod »Točen i olačnik 23«. 8623-21a Iščem stanovanje i eno sobo s kuhinjo ali | sobo in kabinet. suho, | po možnosti sončno " j odrasle osebe z 10-letnim mirnim otrokom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj R. O.« 8596-2Ia 2—3 sobno stanovanje s kopalnico in pr" nami iščem na periferiji, ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mir je. Trnovo, Vič«. 8477-21a Dvosob stanovanje komfortno v bližini centra. iščem ev. na Mirju. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tri osebe«. 8587-21a Komfortno dvosobno opremljeno sta novanje v mestu. Iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj rabim t 8639-21a Enosob. stanovanje ne predaleč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zel. upokojenka«. 8508-21a Enosob. stanovanje rabi samostojna upokojenka. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Jezero«. 8649-21a Komfortno trisobno stanovanje iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 8777-21a Eno- ali dvosobno stanovanje (velika alt dve mali sobi s pritiklinaml) v bližini centra mesta iščeta za 1. junij zakonca, brez otrok. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 8781-21a Enosob. stanovanie čisto, s kabinetom Iščeta dve odrasli osebi za iunij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točni plačniki«. 8548-21a Enosob. stanovanie s kuhinjo in po možnosti s kopalnico išče zakonski par brez otrok in ves dan odsoten s 1. ali 15. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen in miren«. 8805-21a Stanovanje oho odda Hr.spod-fno sprejmem na stanovanje Vovk. Cankarjevo nabr. 23-111. 8574-23 Sobo v strogem centru oddam z dvema posteljama gospodom ali gospodičnam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8631-23 Sobo opremljeno oddam gospodu v Trnovem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 8565-23 Oddam kabinet ali sobo lahko z souporabo štedilnika in kopalnice. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8641-23 Leno opremliena mesečna soba s posebnim vhodom se odda takoj bolišemu gospodu — Nasl.r Vrhovčeva ul. 11 priti levo. 8520-23 Opremlieno sobo oddam boljši gospodični v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8673-23 Prazno lepo sobo v Trnovskem okraju ali na Mirju. iščem za 1. junij. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod: »Za gospodično t. 8656-23 Sprejmem sostanovalca al! sostanovalko takol. Rožna ul. 27-11 zadnja vrata. 8654-23 Prenrosto sobico (mansardno) opremljeno sončno in zračno s posebnim vhodom oddam takoj ali pozneie. Rožna ulica 33-11 levo pri sv. Jakobu. 8661-23 Absolvent klas. gimnazije, vešč risanja sprpime vsako zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8674-23 Opremljeno sobo v strogem centru oddam takoj. Aleksandrova cesta 16. Prepisbiro. 8706-23 Oddam nrazno sobo prodam pisalno mizo z rolojem. Novi trg 1. I. 8725-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, balkon, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8763-23 2 opremljeni sobici separatni, sončni, čisti fevent. z uporabo kuhi->"-je) oadam zakoncema ali dvema gospodičnama. Ogled od 12. do 15. \'>.bPtova 1 (vogal škrab čeve). 8686 23 Izgubil sem rezervno avtomobilsko kolo »Plat • med Vrhniki ln Ljubljano. Prosim poštenega najditelja, naj proti nagradi javi na podružnico »Jutra« ail šo ferju. ki vozi vsak 6'an iz Postojne v LjuVjano 8693 28 Lepa soba s posebnim vhodom s souporabo kopalnice v sredini mesta se takoj odda. Nastov v vseh poslovalnicah Jutra. 8687-23 ca i 13 Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni »PLANINKA» čaj V vseh lekarnah. — Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana. Sobico oddam gospodu takoj ali pozneje po nizki ceni. Poizve se: Masaryko-va 58, podpritličje. 8688 23 Prazna soba velika, zračna, sončna, souporaba teiefona, v centru še odda. Ogled od 2. do 3. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8699-23 V centru oddam opremljeno sobo (event. z dvema posteljama in souporabo kopalnice). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8695 23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Zeleni pot 10. Kolezija. 8697-23 Kromoir in fižol za prehrano, kupimo vsako množino na ozem-Hu okupiranem po italijanski volski Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Solidna cena«. 8709-33 Dve lepi ««bi opremljeni, sončni ln zračni, v novi hiši, oddam skupaj ali posamezno. z eno ali dvema nosteliama ali eno prazno. Kopalnica, poseben vhod. Zins, JesenVova 6. 8716-23 Sončno sobo lepo. oddam 1—2 gospodoma ali zakonskemu paru z uporabo kuh*n.1e takol ali 15. maja. Kopališka ul. 20. za Obrtno šolo ob Gradaščici. 8730-23 Mesečno sobo sredi mesta, z 2 posteljama. oddam 2 mirnima osebama, zakonskemu paru ali 2 gospodičnama Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 8788-23 Lepo sončno sobo prazno, s posebnim vhodom takoj oddam. Tsto-tam sprejmem sostanovalca zelo poceni. Hor-waht, Aljaževa 6. 8787-23 Dvosob. stanovanje prostorno, s telefonom, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Tobačne tovarne« 8828-23 Opremljeno sobo oddam v bližini sodišča. Naslov med 10. in 11. uro na tel. št. 23-67. 8823-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom se odda za takoj. Jelovško-va c. 24. — Trnovo. 8819 23 Sobico lepo, zraven sodnije, oddam gospodu. Trdinova 8-1, vrata X. 8317-23 Sobo s posebnim vhooom in .ouporabo kopalnice. — dddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 8793 23 Opremljeno sobo takoj oddam divema ose bama, najraje zakoncema brez otrok. Šenčur, Florjanska ui. 7. 8795 23 Lepo opremljeno sobo oo.dam takoj dvema gospodičnama. gospe.-ra ali zakonskemu paru. Naslov v vseh posl. Jutra 8790 23 Opremljeno sobo event. z uporabo kuhi nje, čisto in solnčno. 15 minut od centra ugodno ocaam samostojni žen-ski oseoi. vprašati oq 16. ure dalje: Karadžl-čeva 10, Kolezija. 8836 23 "Sobo prazno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. takoj oddam. Cigoj, Gosposka ul. 10-T. 8803-23 Lepo sobo veliko, opremlieno, z uporabo kopalnice oddam. Dvoržakova 13-11. 8808-23 Opremljeno sobo oddam. Slomškova 17-1. 8807-23 V strogem cenim takoj oddam opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8809-23 Prazno sobo Iščem za takoj v centru ali v bližini. Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »Maj 250«. 8621-23a Sobo večjo, svetlo, išče upokojen profesor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •»Profesor«. 8719-23a Ufficiale superiore circa elegante earsoniera o piccolo appartemento mobiliato moderno indi-pendente. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strogo separirano«. 8718-23a Dve sobi s kopalnico v okolici Bežigrada Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 8736-23a Iščemo moderno opremljeno sobo s kopalnico in ev. telefon. v sredini mesta Ponudbe na »Putnik% poštni predal 255. S667-23a Prazno sobo ali stanovanje eno- do dvesotmo, išče »talen ln točen plačnik. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod pod »15. maj«. 8821-23a Dama dobrosrčna, ki bi vzela samo na stanovanje inteligentnega, mirnega eospoda. ki je trenutno brez fiksnih dohodkov, naj sporoči svoj cen J. naslov na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna vrnitev«. 8810-23a Informacije Vojake I. baterije I. težkega motoriziranega artilerijskega polka lz Slav. Požege. ki Je odšla koncem marca v Kumano-vo naprošam, če kdo kaj ve o redovu Šoferju Valentin štrekelj iz škofje Loke. ki se po 2. aprilu ni več javil. Sporočila prosim na Franc Dolenc, škofja Loka ali »Lesna«. Ljubljana, Beethovnova ul. 6 proti povrnitvi stro škov. 8500-31 Kdor se je vrnil iz Kraljeva - Raška in ve kaj povedati o letalskem kapetanu pilotu Košutnik Viktorju, naj lavi proti nagradi trgovini Grčar, Dev. Mar. v Polju. 8590-31 Nanrošam vsakogar, ki kaj ve o mojem možu Bricman Francu, ki le bil v 6. konjičkem pu-ku v Zagrebu naj javi na nasl.: Bricman Nada, Domžale. Stroške povrnem. 8635-31 Poizvedba Rez. pešad. podporučnik Vladimir Jevšek, je 5. aprila sporočil lz Zagreba. da gredo na madžarsko mejo. Do danes se ni vrnil, če kdo kaj ve o njem. ga prosim, da mi sporoči. Dr. Jevšek, direkcija drž. železnic, LjubUana. Stroške povrnem. 8755-31 Kolesarska četa Log Da ml ne bo treba Iskati pri posameznikih, ki so bili poklicani v kolesarsko četo 32. konjeniškega divizona v Logu. katerih točne naslove posedujem, tem potom pozivam onega, ki Je odpeljal moje kolo svetlo zelene barve' Wan derer ev. št. 189106 tov. št. 1180899. da mi ga vrne proti nagradi. Bokal Anton, Ljubljana, Resljeva 23. 8778-31 Pogreša se obveznik Ivanšek Franc, mizarski moister iz Ljub liane, ki je služil v čačku. aerodrom 10-188. Ker nimamo o njem ni-kake vesti, vljudno prosimo vsakogar, ki bi kaj vedel o njem. da to sporoči na naslov: Oekle-va Roman, Ljubljana. Cesta 29. okt. št. 19, dvorišče. 8776-31 Prosim vse one ki ka.i vedo o Slak Jožetu. akt. peš. naredniku vodniku, službujočem v Somboru. štab utvrdži-vanja ali Karlovac 53 p. puk, se lepo naproša, da sporoči proti povračilu stroškov njegovi sestri Milki Slak. Ljubljana, Opekarska cesta 49.* 8764-31 Prosim vsakogar ki ve kaj o podporočniku Ratimiru Cotiču pri planinskem polku, kasneje dodeljen k avija-tiki. da javi prof. Cotiču Llubljana, Beethovnova ulica 14. 8780-31 Jože Staut redov, iz Ljubljane, odšel 1. apriia v Trnovlje (Celje) pionirska četa VII. oddelenje, se še ni vrnil. Prosim pojasnila vsakogar, ki kaj ve o njem — obupani materi Mariji Staut. Ljubljana. Tržaška 5. Stroške povrnem. 8647-31 Pele Marjan kaplar 1. mitraljeske čete I. bat. 55. pešp. služeč kader v Bihaču, ee do danes še ni javil. — Naprošam vsakogar, ki bi kaj vedel o njem. naj sporoči na naslov Pele. Vrhovčeva 3. 8680-31 Kdo ve kje se nabala Q''ak Ru dolf Pešl. vn četa šole za pe^adijske oficirje. — Sarajevo Pešl. Ljublja na, Tržaška c. 13. 8820-31 lOOOdin nagrade dam onemu, kateri mi pove ali sam Jefrl^a motorno kolo znamke PUH 200 c«m, ft. motorja 107180 evid. št. 2035. oddana L planin, bataljoa. v 3 četa Goričane — Medvode. EDI MRAK, trg. vajenec. 8618-31 »Ardie« motocikl 200 ccm ev. št. 43 št. motorja 89792. iščem. Sporočiti je na naslov: inž. Zupan, Mestna plinarna, Ljubljana. Najditelj dobi nagrado. 8056-31 Kdo kaj~ ve o konju, z vozom pa-rlssarjem z loj tram i. — Razpuščen v Ribnici, restavracija pri Cenetu. — Konj je bil velik pram, zadnja noga bela. na glavi ima belo veliko zvezdo, na nosu belo liso in muštafe. Konj. voz, komat brez številke Kdor kaj ve. naj javi proti nagradi na Frarič Dečman, Stožice 19 pri LJubljani. 8746-31 1000 din nagrade tistemu, ki najde par volov eden montafonc 165-210 štev. 292. drugi pšenične barve 155-200. št. 293. na rogeh. Sporočiti na naslov Devjak Franc, Dolenji Logatec 18. 8562-31 Pogrešam sledeče konje in opremo: konj »Sokol« star 11—12 let, vr^nec 165-182 cm nosi žig št. 110: konj »Lubl« star 12—13 let, ne čist belec rujavo špri-can oddan v škofjl Loki brez žiga: kobila »Lin-da« zelenec brij desna usta bela 161-178 cm nosi fcfg 139: 6 komatov;. 1 lojtrskl voz na štango: i lojtrskl voz na ojnice; naprošam vse, ki bi kaj vedeli o teh stvareh, da ml proti dobri nagradi sporoče na moj naslov: Franc Dolenc, lesna industrija. škofja Loka ali »Lesna«, Ljubljana, Beethovnova ul. 6. 8499-31 Iš"pm konja črnca, brez lise visok vitek. star 7 let, št. 1866 in voz z deskami- Vin/ kompleten težki komat voz z več žigi K. Kovač proti dobri nagradi Javite na — Kari Kovač. Stari trg pri Rakeku. 8489-31 Iščem konja »Dori« bosanca, visokega 135 cm čokate postave, rj&vega z belo liso na čelu. Na kopitu vžgano št, 1935. Kdor Javi kje se konj nfehaja ali ga pripelje, do bi nagrado. Rado Hribar Liubllana. Gradišče 9, ali Stermol, Cerklje pri Kranju. 8341-31 Iščem kobilo brez žiga ali menda žig 129, svetjo kostanjevi"" ~rmrve, (ime »Ela.70?<590. '— Kino TT-ion. Ljubljana. 8753-31 Prepis-biro nrenlsuie, razmnožuje, prevala v itaMianšrlno. 1'nbHpna. Aleksandrova cesta 16. 8759-31 Kiiv^ff sem i7«nib" v Tomačevem. Pošten naidltelj ra.1 ea vrne "■•otl nagradi v trgovini Lukniš. Vodnikova r. 193 8597-31 Iščem: motorno kolo znamke DKW. Tvp RT3 št. motorja 971-160, evidenčna št. 2-2551, ki je bil oddan štabu 5 posadnega bataljona v Selcah nad škofjo Loko. Najditelj naj sporoči proti nagradi tvrdki Franc Dolenc, lesna Industrija Škofja Loka, ali pa »Lesna-. Ljubljana, Beethovnova 6. 8498-31 Kdo ve kje se nahaja osebni avto DKW Meister Typ F7 — 700 štev. motorja 753007-76 — evidenčna št. 2—2202 — naj Javi proti nagradi pri upravi Jutra 8442-31 1000 din nagrade dobi kdor izsledi ali. izroči od vsakega naslednjih konj: kobila črna stara 7 let št. 2954; kobila liska črna 8 let št. 1323; kobila črno mokra z liso v glavi 12 let št. 1326. Tržar Gregor, trgovec, Dol. Logatec. 8588-31 Kdo ve, kje se nahaja konj št. 2675 »Sargo« visok, močan, bolj počasen. Odposlan svoj čas v Sp. Dravi Je iia orožne vaje in konj »Miško--; odposlan v Boh. Belo z znakom visok 148-162, proti nagradi. Javiti je na naslov: Rudež Jurij, veleposestnik — tJgar — Ribnica — Dolenjsko. 8571-31 Imam v oskrbi konja ki ima v grivi listek Jo-van Ing. L d-.iger Josip. Lastnik konja pridi takoj pOnj. Bregar Lovro. trg. Krka pri Stični. 8640-31 1000 din nagrade plačam onemu. ki mi pripelje ali sporoči, kje Je kobila temna prama stara 11 let, visoka 159— 175 z belo liso na glavi, tri noge spodaj pri kopitu malo bele. le desna zadnja noga popolnoma črna. Oddana v 5 juriš-no četo na Vrhniki. Šimenc Franc, Dol pri LJubljani. 8591-31 Iščem konja - lipicanec, fuks, 4 leta, 160-178 cm, mala bela lisa na čelu, smrčku, tri noge bele v binclju in novo svetlo sedlo. Najditelj dobi nagrado: Dr Valentinčič. Ljubljana — Poljanska 15. 8607-31 Kateri ima ali ve za konja Močan, »pram«, žig številka 1170, naj se oglasi na naslov: Matko Curk. stavbenik, Ljubljana, Mirje št. 1. 8638-31 DRAMA: - - .i -Začetek ob 19. uri. •Sobota, 3. maja: šesto nadstropje. "Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 4. maja nedelja ob 15. uri Trideset sekund l jubezni. Izven znižane cene "od 20 am navzdol. Ponedeljek, 5. maja: Zaprto. ' •' ' . :• : Danes, -v nedeljo bq vprizorila Drama .ob iS. popoltidne ■-Alde' Benedettija 'salonsko veseloigro v treh dejanjih, »Trideset sekund ljubezni«, ki je duhovito in humor-no delo italijanskega pisatelja. V ..temjig-lu je prikazal nfi, satiričen, način, kako. kloner rodbinski ittorala v zvčzi z denarnim vprašanjem. Glavne vloge: Mira Danilova., Kralj in Jerman. \{eljale bodo znižane cene od 20 din navzdol. ' ' O P E « A r *.'V*" Začetek ob 19. uri. Sobota, 3. maja,- ob pol 19. Faust. -Red B. IŠTedelja, 4. maja ob. 15. uri: Princeska in zmaj. Mladinska 'dpe)"eta.' Izven. Znižane cene. — Ob 19: Traviata z Tlato Gjungjenac. — Gostovanje Leventove je preloženo na teden dni. - v Ponedeljek, 5. maja:. Zaprto. PiJIjubljcpa umetnica Zlate Gjungjen- ceva bo gostovala v nedeljo ,ob 19. uri v partiji Vlolete v Verdijevi VTraviati«. S to partijo je žela triumfalne uspehe pri nas in drugod. Ljubljanska uprizoritev te opere je doživela >z Gjungjenčevo 60 re-priz, ki pričajo o silnem uspehu te pevke. Močna osebna nota, s katero oblikuje to Vlo«o, je prinesla na osnovi njenih velikih umetniških kvalitet nedelj eno priznanje občinstva. Bolgarska odlična pevka Vanja Leven-tdva bo gostovala v Pucclnljevi operi " »^tadame- Butterfly« v naslovni partiji prihodnjo nedeljo. Na.jutrišnji produkciji S * Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi. KRANJ, dne 2.- maja 1941. Žalujoči ostali 7 i I Božja previdnost nam je utrgala iz naše srede našega ljubljenega soproga, papana, starega očka, brata, zeta, tasta, svaka in strica, gospoda Bonača Ludvika pošt. uradnika v pokoju in posestnika Pogreb bo v ponedeljek 4. maja dopoldne ob 10. uri na tukajšnje farno pokopališče. BEGUNJE PRI CERKNICI, dne 3. maja 1941. FANI — soproga; VIKO, TONE, JANEZ, FRANCI — sinovi; MAR-JANCA, FANČI — hčerke; MARICA — sestra; IVANKA in ANČKA —• snahe; MARIJA in IKEC — vnučka, in ostalo sorodstvo. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4vezane na odpoved po 5% Oouoljuje kratkoročne kredite u tekočem računu - EsRontira trgouake menice HOUE ULOBE OBRESTUJE HR1U50DHE1E DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje ZAHTEVAJTE PROSPEKTE EN BBEZOBVEZEN OBISK IN2ENIBJA! Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja -. jugoSkoda A. D. ZACrBEB, Boškovičeva 32-1 Telefon 67-51 V STALNI ZALOGI Jekleno blago vsake vrste TntsartGtafelmarcnSabriF Golingen Poskusite kakovostne kline Inserirajte v w Jutru"! ZAHTEVAJTEjŽIM^SAMO, Z^ZAŠClTNO PLOMBO " "ltu ^STERILIZIRANC *