pr £2”5 5* £ „alofl a: N *. ;. B apredek naroda! Pfobuja» iV DULUTH, MINN., THURSDAY, SEPTEMBER '“'•Im, 0 il VZAMEJO AMERIŠKO ŠOLO V ALBANIJI itFLJICA NEUSMILJENO PRETEPENA KER NECE OD >tl KLJUČEV. TURŠKO BULGARSKA ZVEZA ZOPER tflJO SE MOGOČE VRESNIČI. POVELJNIK BULGAR- (t VOJSKE V KONŠTANTINOPELJU. ZOO ALBANCEV Spev BOJU' S SRBI. AVSTRIJA VODI ALBANCE. )i ]i. S,S! Sl« 'p. YGC f *'; ■ . ^ ®estj 11-»*' vibo in i z ia cena, & CO NAROČIM SLOVENSKI P3 1 KH AMERIŠKI 22 septembra. — Grška • 1 «ela ameriško misijonar- J . e n y gorici, Albanija, kjer X v šolo okoli 100 albanskih 7 To poročilo je došlo na Du- AT lone, glavno pomorsko T Albaniji- so tudi aretirali in prega- Albancev, kateri so se ^ Amerike v Korico, in so ioostili le pod obljubo, da bo- tai na ito, da se priklopi , gorica Grčiji.' itanski konzul v Monastir je jS ter protest pri grški vla- e Amerikancev. stvar je del grške straho- T s katero hočejo Grki prisiliti Ee Albance, da priklopijo juž - unijo Grčiji. i uradniki v Korici so hoteli vzeti amerikansko misijon- lo. vendar hišina ni hotela ; Grkom ‘ključev. Grški vo- jf to jo neusmiljeno pretepli in ’|| |uso jo vletkli v ječo. , Nemčija, 22. septembra, jeilu poročevalca Kolinski v Konštantinopelj, so po- tujih vlad mnenja, da se trška in bulg. armada zdru žile proti Grčiji, če Grčija ne sprej me mirovnih pogojev kakoršne predlaga Turčija. Turški vladni list je istega mnenja. General Mihael Savoff,- glavni poveljnik bulgarske armade je v Konštantinopelj, in govorica gre, da ho poveljeval v slučaju zveze Bolgarije in Turčije obe armadi v vojslki z Grčijo. Dunaj, 23. septembra. — V ostri bitki med ‘Srbi in Albanci na novi srbsko-albanski meji vbitih je bi¬ lo 200 Albancev in mnogo je bilo ranjenih. Bitka se je vršila med krajema Dibra in Jakova, kjer se je vršilo več bojev med Srhi in Turki. Bitka se je vnela, ker je hotelo več tisoč Albancev zasesti ozemlje, katero so Srhi vzeli Turkom. Srbi zgubili so enega stotnika, in več mož. <- ’ Belgrad, Srbija, 23. sej! Albanci tso 'zasedli srbske : okoli vasi Dibra. 20,000 d- roženih Albancev je nap O trd¬ njave. Srbi so poslali pomoč gar¬ niziji v Dibri. Albance vodijo av¬ strijski in bulgarski oficirji. DVA VLAKA DINAMITANA V MEKSIKI. Trideset usmrčenih na enem in petdeset na drugem. Vstaši še vlak oplenili in potnike oropali. Mesto Meksika, 23. septembra. Meksikanski vstaši so dinamitira- li proti severu vozeči vlak na Me¬ ksikanski nacijonalni železnici bli¬ zu mesteca Vanegas v državi San Luis Potosi. Poročila javljajo, da je bilo 30 oseb vsmrčenih. Vlak se je moral vrniti, ker je bilo mnogo mostov razstreljenih. Lokomotiva je peljala čez dina - mit brez vsake škode, prtljažni in dva osobna voza je pa dinamit raznesel. Potniki fki so bili vsmr¬ čeni vozili so se v drugem razredu. Brzojavne žice so vstaši porezali. Laredo, Tex., 23. septembra. — Petdeset oseb je bilo vsmrčenih, ker so vstaši razdjali z dinamitom vlak na Meksikanski Northern že¬ leznici 50 milj južno od mesta Sal- tilo. V staši so vlak oplenili in po¬ tnike so oropali. Med vsmreenimi je 40 zveznih vojakv in deset pot¬ nikov. Mnogo je ranjenih. Dina¬ mit so užgali z elektriko. NAR01i.NI: VESTNIK C- • O £*****>! Največji slove * otednik Jj v Zedinjer avah. NATI\<\« r»' ir' i M r */A NAPADI OMOTICE. »gokrat se pripeti, da čuti, kot bi hoteli onesvestiti, na- nas nenadoma slabost in orno Vzroki zamorejo biti različ- 'eodar je pa navadno to sla - želodca ali nepravilna preba¬ vne. Y takih slučajih želimo priporočati Trinerjevo ame- i zdravilno grenko vino, ker jegovi učinki vedno zelo dobri. *wstvo ho izgnalo dz telesa •tete STO vi in to bo dalo ®t>bno pomoč. Rabite ga, ka- > ®ate kake sitnosti s pre - Lli pri zgubi teka, kolcanju, p zabasanosti, omotici, zlate- ta rnah ' ~ Jos - Triner. 1333 V So. Ashland A ve. Chica- Gosp. Štefan Hovanetz, st. Allentovvn, Pa. Trinerjev liniment je zelo °dal sem vsega. Vsakdo ®o steklenico, bo opozo- ( Prijatelje da ga tudi ku- f Mornarja VSMRČENA. ^ ^°nu., 20. septem- t ra °rnarja, B. M. Mc- | s bojne ladje Vir- ■tonV ^ ock z brooklin- ^ rskih delavnic sta pa- Ju rtle = a y laka, ki jih je š 111 usmrtil. 13 L£ T V JEČI. X °V 22 - ‘septembra. — John -rV® Pomilostil 66 let- je bil na ^ ■fiil , T državni ječi v S le 'ta 1870 na 0 Vs led umora. ^ska hci V LDI GLUHONEMA. ^ r odct? S v lij ' a ’ 22 ■ septem- ’Prizafi.,*. 1 s P a aske kraljice ^ hči s 1 Vs ^ 6< ^ novice, da ot i P ? ails ^ e kraljevske drugi sin, tudi glu- • so at i°, trok ' i. e i al£0 ža - "I upa b X f Vniki m špeci- g Hon^ h ° Zdravl ‘ VLAK VSMRTI DVE SESTRI. Wooster, O., 20. septembra. -— Dve udovi sestri, Mrs. Zehner 50 let stara, in Mrs. Benjamin, 45 let stara, ste šle skup po železnici. Bil je hud dež, in imele ste le en dežnik. Zato tiščale ste se skup in niste opazile vlaka, ki je pri¬ vozil za njima. Vlalk ju je vrgel 50 čevljev daleč, kjer ste obleža¬ li mrtvi. Še mrtvi ste se držali skup. , VISI NA ŽEBLJU 100 ČEVLJEV NAD ZEMLJO Hammond, Ind, 20. septembra. Delavca Nanzi in ITorak sta po - pravljala visoki dimnik, in sta stala na odru. Oder se je podrl. En čas sta se držala za deske gu¬ gajočega se odra; potem se je del za katerega se je držal Horak vlo¬ mil, in strmoglavil je 100 čevljev globoko, ter se je smrtno poškodo¬ val. Istočasno se je zlomil oder za kojega se je držal Nanzy; vendar on je padel le tri čevlje globoko in je obvisel na velik žebelj za “overalls.” Eno uro je visel tako 100 čevljev v zraku. Potem so ga tovariši rešili, da so mu dali vrv, s ko j o so ga potegnili na vrh ne¬ poškodovanega. ODKRITJE SPOMENIKA UMRLEM GUVERNERJU. St. Peter, Minn., 22. sept. •—- Pr j odkritju spmenika umrlem gu¬ vernerju države Minnesota John A. Jo.hnson-u v St. Peter, Minn., je bilo navzočih okoli 5000 mešča¬ nov in ljudi iz sosednih mestec. Spomenik je enak onemu, kate¬ rega so odkrili umrlem guverner¬ ju Johnson-u pri državnem kapi- tolu v St. Paul, Minn.: lansko po¬ mlad. Slavnostni govor je govoril 'gu¬ verner Eberhardt. , PET VBITIH V EKSPLOZIJI. Camden, N. J. 22. septembra. -— Pet mož je bilo vsmrčenih in se¬ dem ranjenih v eksploziji tvor- nice za smodnik. . Tvornica je popolnoma razdja- na, in .vse šipe vasi Gibbstown, kjer je bila tvornica, so razbite. Otrok. ijenjem MILICA POD OROŽJEM DA NAREDI MIR. Benton, 111., 23. sept. — Mi - lica je napravila danes konec iz - gredom zadnje noči, ko so se pre¬ tepali inozemski majnarji in Ame- rikanci. Nemir se je začel, ker nista ho¬ tela dva godca igrati pri neki ve¬ selici po polnoči. Na poti domov so veseljači vbili godca. Ta dvojni umor je povzročil izgred. Župan je vposlil 25 posebnih policajev. Petindvajset inozemcev, ki so pri¬ šli na trg, so policaji pretepli in pognali domov. Petnajst poljskih majnerjev je v zaporu in pridejo v preiskavo radi dvojnega vboja. Guverner je poklical kompani- jo milice v Benton pod orožje. DEKLE KROPLJE KOT KOKLJA. Los Angeles, Cal., 20. sept. — Ana 'Samaroff, ki je v otročji bol¬ nišnici je uganjka zdravnikom. Čez dan je Ana tako zdrava in živahna kot so drugi otroci; ka¬ kor hitro pa zaspi prične kropa- ti ravno tako kot koklja, in krop- lje vso noč dokler spi. če se pre¬ budi neba ‘kropati. Zdravniki so delali z njo razne poskušnje, pa ne morejo najti vz¬ roka za čudno prikazen. STRELA VBIJE ŠTIRI NEVESTE. Budapest, 22. septembra. — Šti¬ ri dekleta, ki bi se imele poročiti drugi dan, so bile usmrčene od strele blizu vasi Nagy-Varad. Vjelo jih je hudourje, in šle so vedriti v jamo v kojo je udarila strela. SODNIKI ZOPER DELAVSTVO— ZAKAJ? Calumet, Mich., 22. sept. — Sod¬ nija je prepovedala shode, parade, in glavno, odvzela je delavstvu pravico “picketovanja” ali stra- ženja, da skebi ne bi mogli na delo. Zakaj vsa ta gonja zoper delav¬ stvo? Edino zato, ker delavstvo zahteva te gonje, tega nasprot - stva. Dokler bodo v legislaturah in v kongresu taki poslanci, ki ku¬ jejo postave za obrambo kapitali¬ stov in za zatiranje delavstva, bo¬ do vse 'Stavke zastonj. Zakonodaje držav in kongres Združenih držav je izvoljen po večini volilcev, in to večino tvori delavstvo, ergo je de¬ lavstvo krivo, da ga zastopajo tam 'kjer se delajo postave, kapitalisti¬ čni hlapci in delavski nasprotniki. Volilni dan in industrijelna orga¬ nizacija ste edini sredstvi s kojimi zamore delavstvo zmagati; in do¬ kler ne bo delavstvo uporabljalo teh dveh sredstev v lastno korist, ampak v korist drugih, toliko časa ne bo doseglo delavstvo svojih pravic. Organizirajte se v industrdjekLe unije in oddajte na volilni dan svoj glas za delavsko stranko in zlomljena bo kapitalistična moč — prej pa nikdar. Vi možje pa držite z delavstvom vzlic “dnjunction”! NEW Y0RK PRI POGREBU ŽUPANA GAYN0R TISOČE IN TISOČE JIH STOJI TIHO OB POGREBU. VSA MESTNA IDUSTRIJA STOJI V ČAST VILJEM J. GAY- NOR-JU. New York, 22. septembra. — Truplo župana Gaynor je bilo dvi- gneno danes iz mrtvaškega odra v mestni dvorani, in mrtvega župa - na so prepeljali v Trinity cerkev, kjer je škof Greer izvršil epi-sfco- palške obrede za mrtve. Tisoče meščanov je stalo na stra¬ nskih hodnikih, in so tiho zrli po¬ časi se premikajoči sprevod od mestne dvorane v cerkev. Na ijelu sprevoda je jezdilo osem redarjev v vrsti. Za njimi je korakala policijska godba, ki je igrala mrtvaško koračnico, za god¬ bo jezdil je regiment pilieije, po osem mož v vrsti in za jezdecem, korakal je regiment policije peš. Za tem je bil mrtvaški voz, kate¬ rega je vleklo 16 črnih (konj, in na vozu bila je krsta v črnih pre¬ progah, in na njej ležali so tri ve¬ liki venci. Krsto so spremljali čast ni nosači, ko j ih je bilo 6 na vsako stran. , , , Rakev z voza v cerkev je pre¬ neslo šest ognjegascev in šest po¬ licajev. Tisoče pogrebcev in some¬ ščanov umrlega župana je čakalo zunaj cerkve, Iker je bilo v cerkvi premalo prostora za nje. Po kon¬ čanju cerkvenih obredov prenesli so krsto nazaj na mrtvaški voz, in sprevod se je začel premikati proti Greewood pokopališču v Broo- klyn. Ysa mestna industrija je bila vstavljena med pogrebom, in me - stni uradi bili so za ves dan zaprti. En milj on šolskih otrok jev šolah izražalo sožalje za mrtvim župa - nom mesta New York Viljem J. Gaynor-jem. TRETJA ŽENA VSTRELI MOŽA. Knoxville, Tenn. 23‘, septembra. Tretja žena rannol-jh ^J/O. KVer sole ga je vstrelila v pričo njego¬ vih dveh prešnjih žen, od kojih je bil ločen. Dala mu je pet strelov. Eversole je živel z vsako ‘ženo v sporu. , LINČANJE V DVEH JUŽNIH DRŽAVAH. Louisville, Miss., 22. septembra. Neger IIenry Crosby je bil linčan ker je ostrašil neko belo žensko. Ko ga je policija iskala ga je na¬ šla viseti na veji. Franklin, Tex., 22. septembra. Neger Will Davis je bil linčan ker je vstrelil, dva bela fanta, in tre¬ tjega je ranil. Prvega je vstrelil v prepiru, in druga dva, ko sta ga hotela aretirati. KARTE KRIVE DVEH SMRTI. Decatur, 111., 20. septembra. — Negra Tomaž Gordon in Ed Bias sta se sprla pri igranju s kartami in sta eden druzega vstrelila do smrti. TRGOVEC ZVABLJEN V SOBO IN VMORJEN. Indianapolis, Ind., 23. septem - bra. — Truplo trgovca Joseph Schlansky je bilo najdeno v so¬ bi hotela, katero je najel mladi mož, ki je vpisan v hotelski knji¬ gi kot “W. R. Anderson, Louis¬ ville, Ky.” Okoli vrata trgovca je zadrgbjena močna vrvica, in vstr elj i‘ij j e skozi 'glavo. “Anderson’’ se je predstavil v trgovini umorjenega kot potovalni zastopnik neke tvrdke in ga je po¬ vabil v svojo sobo v hotel pod pretvezo, da mu pokaže blago. Ker se Schansky zvečer ni vrnil, je njegova družina naznanila to poli¬ ciji. Morilec si je še vrnil roke pred- no je zbežal, ker je pustil v umi¬ valniku krvavo vodo. Vzel je tr¬ govcu $20. — in žepno uro. Mo¬ rilec je pustil dva listka s poroči¬ lom, da je vmoril trgovca, da ga oropa. Na enak način je bil oropan tr¬ govec Raff v Louisville, Ky. Ko je vstopil v hotelsko sobo, kamor ga je zvabil “agent.” ga je “agent” z revolverjem v roki oro¬ pal za $62. — Ropar je porezal telefonsko žico, zaklenil je žrtev v sobo in je všel. Sumi se, da je ropar Joseph Ellis, Richmond, Va. DIMNIK SE PODRE ZRUŠI LIVARNO. Chicago, 20. septembra. — Sto čevljev visok dimnik pri Deering tvoruici International Harvester kompanije se je podrl, zrušil je streho livarne, in padel je med de¬ lavce v livarno. Eden delavec je bil usmrčen, pet ranjenih, mnogo se jih je pa še v času vmaknilo, ko je stotine ton opeke zahrumelo skozi streho. Vslnreen bi bilo gotovo več de¬ lavcev, če bi se ta nesreča pripe¬ tila kateri drugi čas kot se je, namreč v soboto popoldne, ‘ko dela le malo delavcev. Dimnik so po - pravljali v vznožju. NEGER OBSTRELI TRI SKORO LINČAN. Detroit, Mich., 22. septembra. Neger George Davis je v jezi, ker je bil vržen s voza pocestne želez¬ nice, potegnil revolver in je začel streljati. Tri možje bili so obstre¬ ljeni, eden smrtnonevarno. Davis je zbežal, in dva policaja sta se podala za njim. Po zamenjar vi več strelov je bil Neger ranjen v roko, in policaja sta ga vjela. Razjarjeno ljudstvo ga je hotelo linčati, in policija ga je komaj re¬ šila. DVA MOŽA VSTRELJENA ŽENSKA NE IZDA STRELCA San Francisco, Cal., 20. septem¬ bra. — Nočni klerk George Ko - vach in Viljem Acker 1 ', šofer v Atlas gerač sta bila vstreljena ško zi okno, in Mrs. Coulson je bila smrtno obstreljena, ko so jedli pri¬ grizek okoli 4 ure zjutraj. Ženska pravi, da ve kdo je sto¬ ril umor, a ga neče izdati. VLAK SKOČI S TIRA 20 OSEB RANJENIH. Manhattan, Kans., 20. sept. — Rock Island vlak je skočil s tira, in en osobni jekleni voz za kadil¬ ce se je trikrat prekucnil v globo¬ čino 20 čevljev. Le eden potnik je ranjen smrtno; 19 jih je zadobilo ložje poškodbe. GRKI RAČUNIJO NA VELIKO MORNARICO. London, 21. septembra. Grčija se je odločila, da vstanovi takoj veliko bojno brodovje. Ljudstvo je navdušeno vsled zmag in je pripravljeno žrtvovati vse, da se Grčija vtrdi na morju. Grčija ho¬ če naročiti bojne ladje, križarke in podmorske čolne za znesek od $60,000,000. — do $75,000,000. — Za narod, ki šteje le okoli 5 miljonov prebivalstva bo to veli¬ ki davek, če ne dobi Grčija od Turčije in Bulgarije vojne odško¬ dnine. SESTRI VTONETE V SODU ZA DEŽ. Marmarth, N. D., 22. septembra. Smejaje se svoji podobi, katero ste videli v vodi v sodu, splezale ste se hčerki farmerja Ostrander tako visoko na sod, da ste se pre¬ kucnili z glavo naprej v vodo. Ma¬ li deklici ste se tako zagozdili, da niste zamogli iz soda, in mati ju je našla mrtvi čez nekaj ur. De - klici ste bili 2 in 4 leta stari. GOREČ MOST Z VLAKOM SE UDRE 15 PONESREČENIH. Trempealeau, Wsi., 20. sept. — Greath Northern Orienta! Limi¬ ted vlak se je vdrl z. gorečim mo¬ stom vred, in vse skup je šlo 15 čevljev v globočino. Štiri osobni vozovi so zgoreli. Vlak je vozil z brzino 50 milj na uro, ko se je pripetila nesreča, in čudno je, da je bila le ena ženska težko ranjenih, 14 oseb je; bilo pa ložje poškodovanih. Prestrašeni pasaširji so zbežali skozi okna in vrata. MESTNI KANAL V ST. LOUIS VDRT. St. Louis, Mo., 20. septembra. Mestni kanal 75 čevljev v daljavi se je vdrl kolikor je cesta široka in globočina znaša 25 čevljev. Glavne cevi za vodo in plin so se prelomile, in plin se je tako razši¬ ril po okolici, da so morali lju¬ dje iz stanovanj. Plinove cevi so za mašili, in okolica bo delj časa brez plina. Škoda znaša $100,000. — in bila bi mnogo večja, če bi mesto ne zaprlo vodo,.ki je drla po kana¬ lu in bi spodjedla biše. SEDEM OBDOLŽENCEV STORI SAMOMOR. Breslava, Nemčija. 21. septem¬ bra. Sedem izmed štirnajstih vgle- dnih meščanov, ki so bili obtoženi nevarnih dejanj z mladimi dekleti je storilo samomor. Med njimi je en višji oficir in en višji policij¬ ski uradnik. “KULTURFOLK” VŽIJE VEDNO VEČ PSOV. Berolin, 22. septembra. -— Uži¬ vanje pasjega mesa vNemčiji se je v letu 1912 jako razširilo. Od leta 1907 se poje v Nemčiji vedno več pasjega mesa; vendar leta 1912 se ga je pojedlo izvanredno veliko. Leta 1911 je bilo vbitih v pasjih mesnicah v Berolin 6553 psov, leta 1912 pa že 8385. To število pa ne kaže koliko psov se v Nemčiji v resnici povži- je, zato ker mnogo jih zakoljejo in povžijejo po hišah, brez da bi bili naznanjeni zdravstvenem ^ura¬ du. , Prusija in Saksonska povžije- | te največ pasjega mesa. SUFRAGETKE ZOPET POŽIGAJO. Liverpool, Anglija 23. septem - bra, — Požigalski oddelek sufra- getk je zapalil palačo, ki je pogo¬ rela do tal. Škode je $400,000. — Okoli pogorišča so nastlale i s su- fragčtsko literaturo. Poslopje se je vporabljalo kot samostan, in je bilo prazno radi preuredbe za bolnišnico. BIK OBLEGA STANOVANJE Mandan N. D., 22. septembra. Zloben bik iz državne reform šo¬ le je oblegal dom farmerja Henry Grossgebaner štiri ure. Bik je na¬ lomil predno in zadnjo steno hi¬ še, in je hotel udreti v hišo, kjer so bili Mrs. Grossgebauer in šest otrok vsi prestrašeni. Ko se je farmer vrnil domu na¬ padel je bik njega, vendar mu je vbežal. Farmer dobil je potem pu¬ ško in mu je dal dva Strela v gla¬ vo, ter ga je oslepil. Farmer bo tožil reform šolo. TRI VSMRČENI V ŽELEZNIŠKI NESREČI. New York., 22. septembra. — Sprevodnik in dva motormana so bili ■vsmrčeni in dvajset oseb je bi¬ lo ranjenih ker ista treščila skup dva Long Island električna vlaka pri Colege Point, L. D. Večina poškodovanih so tovar¬ niški delavci, ki iso se peljali na • delo. Vlaka sta treščila skup v ovinku, ko sta vlaka.vozila z brzi¬ no 40 milj na nro. FRNACOSKI AVIJATIK ZLETI Z EVROPE V AFRIKO Bizerta, Tunis, Afrika. 23. sept. Francoski zrakoplovec Rolland G. Garros je preletel čez Sredozem¬ sko morje iz St. Rafael Francija, v Bizerto, pomorsko mesto v Tu¬ nis. V zelo mu je 7 ur 53 minut. $2000. — ZA ROPARJE. Grand Rapids, Mich., 20 sept. Dva tisoč dolarjev je razpisanih za prijetje dveh roparjev, ki sta vstopila v dragulj adno trgovino J. J. Thomson-a, sta vstrelila dva trgovska pomočnika, tretjega sta težko ranila, in sta šla z zlatnino v vrednosti $5000. Rop se je dogodil pred 6. uro zvečer dne 18. t. m. ko je bila uli¬ ca polna ljudstva. Roparja sta vstrelila dva pomočnika in tretje¬ ga sta težko ranila. Pobrala sta ves denar, mnogo dijamantov, in potegnila sta dragocen dijaman - ten prstan raz prsta enega trgov¬ ca, ki je ležal mrtev na tleh. Ro¬ parja sta šla ven skozi sprednja vrata, vstopila sta v hišo na na¬ sprotni strani ulice, in tukaj sta zginila. (Rojak Klobučar, dopisovalec je Dopisi. s to že popravil. Y listu bile so le X | začetne črke; toraj ni bil nikdo De Pue. Ills. Cenjeni list N. Vestnik ! 1 o - dolgim času se zopet oglasim, da J; direktno napaden ali obdolžen. V J? j tem krtienem času je treba eden sporočim kako še kaj živimo tu- drugemu odpustiti. Glavna stvar je- da človek ni skeb. In nas jako veseli povedati vsem slovenskem svetu, da rojak Peter Klobučar, njegova cenjena soproga, in nje - gova družina niso skebi. Uredni - kaj pri nas; no saj ne slišim nič štvo.) Mogoče je nepoznaš, dopis- in ne čitam nič iz naše vasi. De- j nik. Ona še ni ničesar slabega sto- lavske razmere so zmiraj tako po- j rila ali kaj slabega rekla temu ali starem, toliko da živimo Da bi' onemu stavkarju. Kadar boš poro- si i pa kako bogastvo skup spravili : čal listom poročaj resnico in pod- _I «n In /1 1 To A _ I rvic?i i UTI n i >0 ovo irtvi TJnono |SJ 1 tega pa sedaj še ni in ga tudi ne¬ bo, doker bo ta sistem vladal med nami. Kako sem se razveselil ko sem videl naš delavski list, res za delavce, in to z dokazom, ne samo s prazno frazo z unijsko znamko. Še mlad in tako napredni! To je nekaj, nakar smo lahko ponosni mi njega čitatelji. List je v kratki toliko zaprek premagal, da je sto¬ pil med prave delavske, in na njih čelu koraka nevstrašno naprej. Zato mu je napredek in ostanek zagotovljen. Delavci podpirajte unijski list. Vi za njega on za vas! Ker sem že pri napredku, naj se še nekoliko vstavim pri konvenci¬ ji J. S. K. Jednote. Čital sem v li¬ stu G. N. zapisnik konvencije z dne 13. sept. “Uradno glasilo.” točka 33, katera se glasi: “Unij¬ ski list, kateri ne ruje proti de¬ lavskim interesom.” In ravno v tisti številki v 7 koloni pa zopet či- tam: Uradno glasilo je G. Nareda li se vjemate člani J. S. K. Jednote stem?! Pa brez komentarja. Tudi v Janezovi plenici čitam z dne 5 sept. v “Drobtinicah” po¬ lo obrekovanje in napad na list N. Vestnik in ob enim na urednika samega, ki mu pravi, vaše častni- karstva je pod ničlo. Se ve, Ja¬ nez, brihtna glavca vleče v čast- nikarstvu pri backih. Njemu se vi¬ di včenost že v tem, ker vsacega človeka, kateri v njegov rog ne tuli, prav nesramno ob meče s priimki, kateri so najbolj priklad- dni takim zabavljačem in kriča - čem kot je Žoliješki pop. Nič ne de, cenj. list N. Vestnik, ako te napadajo radi narodnosti in na - predka. Le tako najprej! Časi te - me minevajo, in zato njega jezi, in ga bo še jezilo, ker mi in list N. Vestnik korakamo naprej, naprej za pr obuj o Slovenstva v Ameriki. Po vsem kulturnem svetu gre ve - da naprej, tema pa zanjo kriči, zato pa Janeza boli! Dne 15. septembra se je poro¬ čil rojak Alojs Zorič, rodom z Dr- novega, z gospico Mary Dojmoč, doma z Šutne. Prav lepo smo se zabavali do ranega jutra, da ni - smo rabili svetilke ko smo šli do¬ mov. Kličem ženinu in nevesti: Bi¬ la srečna! Minuli teden je moloh pobral dve žrtvi. Pr. Bosnar-ja doma iz Čateža na Dolenjskem, n Anton Mežnarič-a, rodom Štajerc. Prve - ga je ubila kara na ponočnem de - lu v tovarni, in drugega pa pre- mikalna lokomotiva, tudi na de¬ lu. 0,ba sta bila precej mrtva. Lah¬ ka jima tuja zemljica! Drugih novic ni posebnih. Se še prihodnič kaj oglasim. H koncu do piša pozdravljam vse čitatelje ši¬ rom Amerike, kot tudi v stari do¬ movini in ostajem vaš Jos. Amerza. piši ime — in mirna Bosna. Ni se treba bati ali sramovati spra¬ viti resnico na dan, in pod resnico se lahko vsak podpiše. Jaz sem tukaj na Baltic že v drugi stavki, ali, dosihmal sem se zavedal delav¬ skih dolžnosti, in nisem mojih to¬ varišev, ki se bijejo za delavske pravice, nikdar izdal. Istotako je moja žena istih misli, kot sem jaz. Peter Klobučar. Denver Colo. Cenjeno uredništvo Narodni Vestnik: Prosim priobčite par ver- stic v vašem cenjenem listu. Ker se le male kedaj sliši iz tukajšnje naselbine v listih si jaz usojam opisati malo tukajšnje razmere. Kar se tiče dela je srednje; ta¬ ko da se nemoremo preveč pohva¬ liti. , Na društvenem polju pa prav lepo napredujemo v vsakem ozi¬ ru, naj si bode v članstvu, kakor tudi v finančnem oziru. Imamo namreč štiri slovenska in eno hr- vatsko podporno društvo, katera vsa so na dobri podlagi. V štev. 162 tega lista sem čital tudi od nekega dopisnika iz Den¬ ver, Colo., glede Z. S. Z., da se po¬ časi razvija glede članštva. Ne bom ravno oporekal temu; toda glede finančnega ozira pa nadkriljuje več drugih slovenskh podpornih organizacij v primeri denarja s številom članstva. In tudi upamo da se članstvo v kratkem času -po¬ dvoji. Tako bo tudi ta organizaci¬ ja imela dostojno število članov bot druge slovenske organizacije v Ameriki. Ne morem si tudi kaj da ne bi kritiziral dotičnega dopisnika v štev. 162 N. V., ko piše od neke¬ ga Sloveskega salooner.ja, da za - vi proti 1. da se ga obdrži v Zve- ničuje svoj materin jezik. Tukaj jeizi. Po zagovoru in odhodu rojaka Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mafrk!* 0 "hi "\T X CA TJ A 7VT LdTBTd TVT o m ti n 1 m nm o -noTm 1 • n v • ^<1 - op a ' ?;*> sl Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. N arl , . ii Al i rvi ommrrn rrloon -treil Al 4 -__ druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga"nab poročamo # Ako si naročite naš GRAMOFON, smo nv 0 r,»>%'-I-Ti dete z njim jako zadovoljni. Prepričani J ! i Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz 111 godb, si ir ' z -m *predenj s I ^.ni le < r;p# ’ ka- nove snotftJ ifd 111 pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ' n Sn ° Vi in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelk Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v s i • • dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se i . UC4J . II, U plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite pon^' 0 1 Benefit Society in Convention of assembled at Mitvvaufcee, Wis., as sure you ol bur sympathy and mo ral support in your efforts to bet- ter your eoridition urge you to stand fast for the principles for vvliieh you are fighting. Convention of S. S. P. Z. Nadaljuje se z zadevo br. Ulepi- ča. Stavi se več predlogov, kako bi rešili celo stvar. Po daljšem po¬ jasnilu del. Kovačiča se razvije živahna debata, iz katere se razvi di, da Ulepič ni ničesar zakrivil, vsled česar ga je gl. odbor izklju¬ čil. V debato so posegli :Kovačič, Fric, Kalan, Kos, Mladič, Benko in M. Hočevar. Stavi se predlog, da se M. Ulepiča sprejme nazaj v vezo, kakor starega član". Pred log sprejet. Tožne stroške nosi iveza. Na vrsto pride zadeva Trošta. Dovoli se vstop in se mu podeli be seda. Zagovarja svoje stališče in pojasnjuje celo afero. Povdarja, da ga ni sodil porotni odbor, pač pa gl. upravni odbor, ako prav je društvo št. 1. Sklenilo s 15 glaso- deset sloveskih saloonarjev, kate¬ ri, kolikor jaz poznam, so vsi po¬ šteni Slovenci, ki se ne sramujejo slovenskega jezika. Jaz mislim, da ima dotični dopisnik “piko” na katerega salunarjev, in se mu je pripetilo, da mu je pokazal vrata, ker tudi tukaj se dobi tak, da bi :se llahko reklo “pil bi ga vsak h. .. . č, plačal pa nič.” Dotičnik, ki tndi pravi, da so tu¬ kajšnji delavci nezavedni, da ho¬ čejo biti rajši “Avstrians” kot Slovenians to ni res. Vsaj kolikor je meni znano so jako zavedni na¬ ši rojaki tudi v tukajšnji nasel¬ bini. Toliko dotieniku v pojasni¬ lo; ako lioče še kaj zvedeti sem mu na razpolago kadar hoče. K oklepu pozdravljam vse cenjene rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke, tebi cenjeni list pa obilo dob - rih naročnikov in predplačnikov. Joe Prijatu. Baltic, Mich. Spoštovano uredništvo Narod - nega Vestnika: Upam, da boste te moje resnične besede priobčili v priljubljenem delavskem listu Na¬ rodni Vestnik. Tukaj pri nas je še vedno stav¬ ka; razmere so skoraj iste kot v začetku. Resnica, da delajo neka teri skebi po nekaterih rovih, a gre njim jako piškava, ker veči¬ na delavcev se drži zvesto delav - skega gesla “Vsi za enega, eden «a vse.” Ti baltiški poročevalec, stav - kar kot sem jaz! zakaj ne prideš na dan s tvojim imenom, kadar prideš na dan z dopisom. Ti imaš Trošta, se o stvari razvije živahna debata. K besedi se oglasijo; Ho¬ čevar, Kužnik, Benko, Muhvič, Kos, Mladič, Ivanšek in Kalan. Stavi se predlog, da se roj. Trošta sprejme v Zvezo kot novega čla¬ na, ako Trošt stvar, to je kritiko v toliko popravi, da je bil v nekem oziru napačno informiran, v dru¬ gem oziru pa, da se je njegovo kri tiko preostro razumelo. Predsednik'Mladič izjavi, da je proti temu, da se take člane spre¬ jema v Zvezo. Stavi se proti predlog, da se Trošta ne sprejme v Zvezo. K predlogu se oglasijo: Muhvič, Ku¬ žnik, Konda, Kos Marn, Golob. Da se zadeva še jasnejše razjasni, se. prečita še pritožba Trostova po slana na gl. porotni odbor. Na to se stavi vrhovni predlog, da se rt ROJAKI? Sedaj je čas, če hočete napraviti denar z lotami pri jeklarni v New Duluth. Lote se bodo s 15. ok¬ tobrom podražile. NEW DULUTH je in bo najboljši del za biznes in za stanovanje v bližini jeklarne, in zato se ne prodajajo loti talijanom, Črnogorcem in Grkom. — Podrobnosti daje: FRANK HITTI ZASTOPNIK NEW DULUTH LAND CO. Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. B enko rus & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. ff‘0^ se la ^ P< go >D>« r menoj >0 F ki Grant Avenue A. M. MURNIK Eveleth, Nlinn. Največja zaloga mh sa;i f sem P zvest e« * P uS ' ^ pustila. A teiiefail nikd jega in nanj' MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANIinE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRD GIH DOMAŽIH POTREBsoIN. L svojemu vrl Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PR£. PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. Čita se zapisnik 5 seje z dne 10. sept. 13., ki se brez ugovora sprej¬ me. Nadalje se čita zapisnik 6. se¬ je istega dne popoludne. Sprejme 'se zmalim dodatkom pri točki gla¬ sovanja za "sprejem roj. Trošta. Čitanje pozdravov. Brzojavke: Rradley,, HI., 10. sept. 1913. •Josip Kalan, Mihvauikee, Wis. Pozdravljeni delegatje in slav¬ na konvencija. Delujte v prid, po¬ sameznih članov in naše slavne or¬ ganizacije, mnenje našega društva je, da en mož nezastopa, več ka¬ kor dva društva. Društvo št. 95. Ely, Minn, 70. sept. 1913. Slavna zbornica! Želi se vam mnogo vspeha v korist in povzdi- go naše dične organizacije S. S. P. Z. Živei delegatje! Vsi elani dru¬ štva št. 54. Josip Bolka, tajnik. Barberton, O., 11. sept. 1913. Josip Benik, Mihvauikee., Wis. Pozdravljeni delegatje tretje redne konvencije! Delujte složno in premišljeno za korist Zveze in nje napredek. Trudapolno vaše de¬ lo naj rodi o'bile'n sad. Delujte za ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze v Mihvaukee, Wis. iste za norca, če pišeš nekaj kar trikratni: Živijo! (Dalje.) Conemaugh, Pa., 8. sept. 1913. Društvo št. 59. S. iS. P. Z., po - zdravlja konvencijo in ji pripo - roča združitev vseh slov. podp. organizacij. Martin Jager. Collimvood, O., 8. sept. 1913. Član št. 26 S. S. P Z. John Lo - kar želi konvenciji obilo vspehov. Darragh, Pa., 8. sept. 1913. Pozdrav od S. D. P. in P. Druž¬ be! Josip Hauptman, gl. tajnik. Vsem pozdravom se zakliče Trošta sprejme kot starega člana' združenje naprednih Jednot i / T T 'f TATI .1 A TT T~F /J VUn ’ * A ‘V, ", 11 “1 TVI A / m ni povsem res. Urednik ne more vedeti kako se ta ali ona stvar go¬ di v tem ali onem njemu tujemu (kraju, in tako pridejo med svet stvari, ki ne temeljijo povsem na resnici. Prosim te dopisovalec, če si že mož ali fant, govori resnico, resnico in nič druzega. Ti si tvoj dopis popravljal, popravil si ime žene, in dobro bi bilo, da bi ga še popravil, da bo več vreden, če¬ tudi bo krajši. Ljubi sobrat, ti me¬ ni očitaš, da sem skeb. To je laž, ker skeb jaz nisem bil še nikdar; glej, da popraviš, ko si dal vlist, da je moja žena zoper stavkarje. Prebere se pismo od bivšega člana Aug. Trošta, v katerem pro si, da bi ga konvencija zaslišala v zadevi njegove izključitve, v na - men, da razjasni in pojasni vso za devo. K besedi se glasijo: Duler, J. Hočevar in A. Kužnik. Zadeva se odloži za toliko 'časa, da se prej reši zadeva br. M. Ulepiča. Še prej pa gl. tajnik prebere brzojavko, katero pošlje konvencija na dru¬ štvo št. 97 v Calumet, Mich. Gla¬ si 's§: \Vestern Federation of Mi- ners: The delegates to the Conventi- of the Slovenic Progressive brez vstopnine. K vrhovnemu predlogu govore: Hočevar, Benko Kalan, Balant, Jurak, Kos, Fric, Glojek, P. Kočevar, Kaučič, Kon¬ da in Muhvič. Debata se zaključi. Predlog dobi 43 glasov, proti 21 glasovom. Preide se na glasovanje predlo¬ gov. Predlog, da se ga sprejme v Zvezo kot novega člana, dobi ve¬ čino nad drugimi predlogi. Trošta se sprejme v Zvezo kot novega čla na z izjavo, da da zadostilo gl. od¬ boru. Nadaljuje se s čitanjem gl. za¬ pisnika. Del. Kovačič vpraša, ka ko je to, da se zvezne znake raču¬ na po $1,' ko so se vendar veliko ceneje nabavili. Gl. tajnik pojas- nuje, zakaj so se znaki računih po tej ceni; namreč: Je sploh navada da se 'znaki računajo po tej ceni. Ker je pa Zveza mlada in potrebu je denarja, je glavni odbor gledal da je naročil znake čim cenejše jih je bilo mogoče dobiti. Pojasni¬ lo se sprejme. Seja se zaključi ob pol šestih popoldne on 7. seja v četrtek dopoludne 11. sept. 1913. Konivenčni predsednik odtvori sejo točno ob 8 uri dopoludne. Čitanje delegatov in glavnih od¬ bornikov; navzoči so vsi, razun del. J. Potočarja, ki pa pride 20 min. pozneje. Potočar se opraviči in konvencija ga oprosti. Nadaljuje se s čitanjem zapisni¬ ka gl. dbora. Pri zapisniku 19. redne seje gl. odbora se oglasi več delegatov k besedi radi homatije pri št. 20, ker se čuje splošna želja in ista glasno izraža naj se radi dragega časa in važnega dela, ki ga konvencija ima z drugimi važnimi .deli, naj se osebni ponosumakne celotnemu dobrobitju naše mlade organiza - cije.. To se vpošteva in se preide brez ugovora na drugo točko. Pri računu gl. porotnega odbo¬ ra se debatira in konen sklene predložiti račun v pretres konven- čnemu preiskovalnemu odboru. Sprejeto. Glede fotografiranja članov konvencije se prepusti del. Lenku in Komeršeku, da ta dva preskr¬ bita vse potrebno in le le mogoče, naj se to popravi v soboto popolu- dne. Sklep seje ob 12 uri. Zvez, ker le v združenju je moč. Le močno združeni bomo pokazali svojo moč nazadjaškemu sovragu. Živel soeijalizem, živeli delegatje! Živela S. S. P. Z! George Kos, Martin Železnikar. Farmington, Mich. 11. sept 1913 Slavna konvencija! Vsekupno članstvo pričakuje od vas bol ju bodočnost organizacije. Živeli de¬ legatje in gl. odborniki! Mileshinic in Kubin od št. 31. Pismeni pozdravi: Pozdrav konvencije! Zadruštvo št. 70, August Samec, tajnik, Aloizi Strle, preds. Za društvo št. 83 sv. Barbere, August Samec, tajnik. Za društvo Zarja Svobode S. D. P. Z. Alojzi Sarle. Za društvo Vrtni Raj S. N. P. J. Anton Poje. Hermenie Pa., 9. sept. 1913: Slavna konvencija! Društvo št. 80 S. S. P. Z. bratsko pozdravlja vse delegate. Frank Osterman tajnik. Calumet, Mich., 10. sept., 1913. Cenjeni delegatje! V daljšem pismu se posebno priporoča, odloč nega koraka proti skebom — gro- 'bokopom trpečega delavstva. Le pošteni mož je, odločni borilec za delavsko pravo naj imajo, biti čla¬ ni naše S. S. P. Z.! Leon Junko, tajnik, Anton Ge- šelj, elan št. 97 S. S. P. Z. Vsem pozdravom se zakliče tri¬ kratni živijo! 8. seja v četrtek popoludne ' 11. sept. 1913. Konvenčni predsednik otvori sejo tčno ob dveh popoludne. Čita se imenik delegatov in glav nih odbornikov; navzoči so vsi. Konvečni predsednik naznani da je prišel na lcohvecijo Zvezni tajni nadzornik,. M. Mladič. Pode¬ li se mu beseda, da poroča o svo¬ jem delovanju, M. Mladič pojas¬ njuje težavno in nevarno delo taj¬ nega nadzornika. V svojem delo - vanju je sprevidel, da se v marsi¬ kateremu slučaju izrablja bolniško podporo. Tajni nadzornik je jako potreben in v prihodnje priporo¬ ča velike pozornosti. Kjer je bil tak prepir, je skušal nesporazum- ljenje pravnati, kar se mu je v več slučajih posrečilo. Deloval je ves čas iz požrtovalnosti in za dobro¬ bit Zveze brezplačno. V prihodnje pa tega posla ne bode mogel več prevzeti in naj se v naprej kate¬ ri drugi žrtvuje. Stem se Zvezi zahvali za zaupanje in želi plodo- nosnega dela. Na soglasni sklep konvencije se konvenčni predsed - nik v toplih 'besedah zahvali bra¬ tu M. Mladiču za nesebično in po- žrtovalno delovanje. Čitanje pozdravov. Brzojavke. Balck Diamond. Wash., 11 sept 1913. Cenjena konvencija! Pozdrav vsem delegatom S. S. P. Z. Deluj¬ te trezno in premišljeno. Kakor- šno delo, tak vspeh. Delujte složno za zjedinjenje vseh jednot in Zvez. Vsi za jednega eden za vse. Podikrajnik, Pavlič. Kadan greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Nortlnvestern Passenger Agent, ST. PAUL, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice parnika. KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. v v SLOVENSKO ZAVETIŠČE V AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Neff ^ Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago^ Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Elv, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., (>“1 " -- Skubic, Frank r Frank Mladich, John Žvanut, A. H, boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in na kov ter še sledečih rojakov: .dzorm- John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, IH- Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IH. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorau 0 - Jv« Vsaka slovenska organizacija, ki ste,ie jj re kt' več društev, je opravičena do enega člana v Vsak slovenski list v Ameriki je op 1 a' ga mesta v direktoriju. r avič e ®* Vsa ostala samostojna društva so op enega zastopnika v direktoriju. T ^ Rojaki! Agitirajte za Slovensko ^ aV ,_„„ a d f ... ““J««: Agmrajte za suu.v—- . n diieg» u i t nki, ki naj bode spomenik skupnega nai ^ rll go?* potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eU skrbimo za one, ki si sami pomagati ne i g0 p OSUP . . Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Av ®V^ko- 1 denarne pošiljatve oddaja blagajniku e poveljuje ob .zapuščeno 1 jsio samotno! norem pomag oliva, pa ne n samo postava Ujmo, ne vem na zeleno Š1 irebivajo dol kom vedno jigre kar tako, »im prisegi, o »; nisi imel p rjo dolžnost, liašena; “ali litovnikom v «, jo je rota. Stokrat > 2 vsegj Tse svoje K Pisek j pr 12 iz\ ,fetu - Štefam' Neljuba i 9 " 1 ra »d f am Wbi, o] H Va Sd S ec v .Pa hi Pisal ,1% v :V>k 0 o? v a V^ Us 'g I>j s V s t e o X 0 pl i, Mej, Pat,- 4 ha.iv, Pi si sI < .da dri C"* n, ss**> >,S,( 'i a It: ^ Pokf°di Črna žena. J'* (iK,. : ,a Mb,S.^ J V S»\ pa< ^0 v Si4’i>, *SA ;Q <>. faLs Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) ■ e napeto poslušal. Sapa mu je zastajala, srce se mu »® c ® ^ naj stori? — Prav blizu njega je rastel gost jelšev :!l1 ' ji skrije vanj? Iz grma bi labo opazoval vse okrožje, • ■ j. pod njegovo stražo, njega bi panihče ne opazil. — o S P -gno._Samo par skokov in že je bil pri grmu. Hitro je v ''° r .g v grm, a preden je mogel potegniti še noge v grm, lil ž laV i0 , ga je nenadoma objelo okoli vratu dvoje rok in nad l!U . ie opazil dvoje žarečih oči. Na uho bo mu pa že donele ’" n skoro zadušene besede: oga ŽEl V ® VSEH ZALOGO TER te; •IH CENAH, 10 Z( V Y0RKA ASE, f. , jokom P' t Radko, zopet te imam! Slednjič si vendar zopet moj! J zakaj si mi napravil to?” 8^’j 1 se j e izvil France iz objema. Nigana jeskočila iz grma S 510 re( j e nj s prekrižanimi rokami. Oblečena je bila skoro ena- ffk-^eni, le da je bila sedaj njena obleka še bogatejša s tkani- ;ii V' 'dmi' kamni; lase je imela pomaziljene z duhtečimi di- f. glave se ji je svetil srebrn venec. ^ "i aa, ie še enkrat objeti, a mož jo je surovo pahnil od se- flotel* v a J • • v . o«. •• v . . na ne pehaj me v nesrečo! btojim na straži in zato ne ‘ nikomur govoriti. rli menoj ne smeš govoriti? Z Nigano, svojo ženo, ne smeš mu je kričala žena v obraz tako od blizu, da je čutil na Licah njen vroči dih. . s \>ana, saj nisem vec tvoj, ampak sedaj služim domovini; j 1 ’ 'jizvestobo in odzdaj je moje življenje boj zoper tur- . V i^iane. , . ... ft meni? Nisi li meni poprej prisegel zvestobe pri Očetu in f ,,j sem t e pustila zlatolasi ženi na Kranjskem, pa te tudi voj- f‘ pustila. Moja pravica je starejša, močnejša.!” tvvama, ti si kriva. Če bi bila izpolnila le deseti del svojih ob- fv*°enehilnikdar zapustil; a zdaj ne pomaga nič. Cesarska služ- I , roga ju nanjo sem sedaj navezan z dušo in s telesom. Prise- P s vojemu vrhovnemu poveljniku Sigmundu Pollheim, ki že F poveljuje obmejnim četam. — Sicer pa tu tudi ni tako sa- „ in zapuščeno kakor v tvoji hiši v Bjelini.” Piko samotno! Tako zapuščeno!” je vzdihovala žena. “O, Rad¬ iem pomagati. Pustinjski duh me zgrabi kakor veter kos- »ediva. pa ne morem več obstati. In tedaj nisem več Nigana, samo postava brez duha, brez duše, brez volje. Žene ine proč njino, ne vem kam, in ne morem se braniti. .. . Toda, Radko, na zeleno Štajersko, kjer so lepa mesta in prijazne vasi »prebivajo dobri ljudje; tam me ne bode dohitel pustinjski am bom vedno ostala pri tebi! ’ ’ Se gre kar tako, ni mogoče, Nigana; cesarju sem prisegel in če jseverini prisegi, me doleti smrtna kazen. Saj nisi imel pravice priseči cesarju; s to prisego si ravnal svojo dolžnost, Radko,, ti si nezvest, verolomen!” je strastno »vala žena; “ali se še spominjaš, 'kako si mi dal besedo pred duhovnikom v Bjelini.?” Nigana,” jo je strogo zavrnil mož, “ti si verolomna, ti si mi »zvesta. Stokrat si ravnala zoper svoje dolžnosti; zato me je ST. PAUL, SSL osti te žela v v sem m svoje pa duhovnik v Bjelini odvezal od moje besede. Prost življenje sem daroval eesarju. !” “Radko! Radko! Ali je res? Ti si prost? Osvobodil si se? — Nigane ne poznaš več? Nigana ti je tuja,, preslaba; več ne maraš za¬ gorele ciganke!.... Zopet hočeš proč med divje gore, k zlatolasi ženi!.... Toda prisegam ti pri svetlih zvezdah, da ne^ smeš biti srečen z njo, tega nikakor ne pustim — Za teboj pojdem, če treba na konec sveta, in če te najdem pri njej umorim njo in tebe! “Nigana, brzdaj svojo strast,” je rekel ič^ož žalostno,, ^ saj ni¬ maš vzroka, da bi postala ljubosumna.... Zalke v svojem žvljenju ne bom videl več. Ne pojdem med gorenjske gore, marveč v krvavo vojsko; tam me bo sprejela bleda smrt v svoje naročje. Če bom umrl za domovino, bom vsaj vedel, zakaj sem živel.” “O, Radko, ljubi Radko, tudi smrti te ne pustim! Svoje živ¬ ljenje moraš dati meni in nikomur drugemu in tudi smrti ne!.... Kri, rožna kri na tvojem ljubem obrazu! — ne, ni mogoče, pri tej misli se kar tresem! — Rajša, kakor da bi videla tebe mrtvega, raj- ša umrjem jaz!. ... V vojsko ne smeš! Naročili.'/ioni svojim rojakom da Te bodo skrivaj odpeljali, tako da te ces?T""ne bo nikdar več dobil!” “Nigana, nikar ne ravnaj nepremišljeno. Moja služba je ne¬ izprosna; 'kdor bi položil le rako name ali če hi pokazal le naj¬ manjše znamenje nasilja, ga moram prebosti, pa če si 'tudi ti ali tvo¬ ji rojaki!” “Mene prebosti?” je divje kriknila ciganka, “prebodi me, tu stojim pred teboj, mirno in tiho-le zabodi mi meč v srce in potem greš lahko k svoji beli punčari!... . Svojo dušo si mi že ta¬ ko vzel in brez tvoje duše zame ni življenja!” Pri teh besedah je ciganka odstopila par korakov od njega in obstala mirno kakor drevo. “Grozna si, Nigana,” je vzdihoval France; “s svojim početjem onesrečiš sebe in mene! Premisli vendar, na straži ne smem govoriti z nikomur.... Zdaj sem te poslušal tako dolgo in če se to izve, bom moral za to pretrpeti težke kazni, ali bom moral iti celo v ječo. Poj¬ di, Nigana, pojdi proč!” “Zaradi mene ti ni treba trpeti kazni, ljubi, dobri mož! Toda tako te vendar ne smem zapustiti.... Zopet te moram videti — zo¬ pet te moram imeti!” Od dalje se je začul vojaški klic. “Za božjo voljo te prosim, Nigana, pojdi proč!” jo je silil France; “patrola prihaja; če te najdejo tukaj, sva oba izgub- ljena.” “Ne bodo me videli, že grem, Radko. A še te moram videti. Povej Radko, boš-li jutri ob tej uri zopet tukaj?” “Da, še dve noči bom stal tu na straži; toda vedi, da na straži ne smem govoriti; to je strogo prepovedano.” “Samo prišla bom, Radko; saj ti ni treba z menoj govoriti.” “Ti pa govoriš z menoj in vendar jaz ne smem na nič druzega paziti kakor na stražo. ... Ti se ne moreš zdržati, da bi ne govori¬ la jaz pa ne smem prelomiti svoje dolžnosti. Bolše bo, da ,zamenjam svojo stražo z drugim mestom. ... Toda pojdi proč, Nigana, — poj¬ di — pojdi! Če te najdejo tu, te bodo vjeli in zaprli.” “Ne grem, dokler mi ne obljubiš, da jutri zapet prideš. Ne bom gvorila s teboj — niti besedice ne, — samo da te bom videla in da bom pri tebi.! ’ ’ Da, jutri zopet pridem, Nigana, toda sedaj teci, da te ne opa- GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Z1JO I” Strastno, mn je Stisnla še roko v slovo in nato je skočila kakor veverica v grm in izginila v njem.--— (Dalje prihodnjič.) Prestolon asledn ik Rudolf. ^ove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt. I ILLINOIS , ZA SLOVE BIKI- 1 •. II: H- diaD a , glc# c > A. 1 * pA- A (Dalje.) i n l em iz vsega srca vse storjeno ter upam, da bodem hitro “a vse svoje prejšnje pustolovščine. 1 F izpisek iz izvirnega pisma in v tem smislu je pisal Rudolf ,5 wetu. Štefaniji je pa pisal. Preljuba Štefanija! , 7 111 ranil tvoje dobro srce. Nisem vreden, da se s tem približam tebi, tvoji čisti duši. Storim pa to vendar v na- j. es na Pram meni dobrosrčna ter mi bodeš odpustila, il v . kristjanka, naučila si se odpuščati sovražnikom in a °ueš morebiti tudi meni. Prosim te za to. Tukaj sem v pu- L.. J en le se mi sedaj predstavlja slika mojih pregreh. Že- 11 na vse, živeti hočem za tebe, edino za tvojo ljubezen.... Pisem se razvidi, da je Rudolf v resnici začel premišlje¬ ni 1 m °gel popraviti vse to, kar je prej zagrešil. Iz teh pi- ‘ opazimo, da je hotel pozabiti na Marijo in na vse svoje J Pustolovščine. [ G a dne, ko se je Rudolf vrnil iz sprehoda, mu Laris reče vas okost, oprostite mi, da se mešam v vaše cesarske čij jj* Sem P a I^rat, da storim le svojo dolžnost.” it 7 nov ega, dragi moj Laris? V kake cesarske posle si za- sr nej a i se j e j> U( j 0 2 £_>> Morebiti se hočeš dati kronati za r tesarja?” fot«;* 16 ’ Va ® a visokost, ali druga stvar je, namreč o-” iyOvunz besedo!” 'k Eat,'. e ^ aaa ces arska visokost, imam jaz na Dunaju svojo H ti j C0 .. pa . mi je pisala --” l S1 1 1 Pisal in naznanil naš naslov?” mu pade v besedo ibcu-jj a | a Vls okost. Pisala mi je na naslov, ki sem ji ga dal ihtovali , nano vam je, da sem dobival pisma od nje, ko smo Lili o p v?. Carigrad, na naslov enega mojih prijateljev, on Pisel- • liste t; > a ’ kjer se nahajamo mi. Na ta način sem *■ i(i \ P ls mo od svoje K.” I"" mi’ PlSm °>” prideUe Rudolf. Torej kaj je novega?” * Pa p;k a i e Laronesa Večera iz Dunaja zginila. Iskali so jo V 2a ^ n ; i sledu o njej. Na Dunaju mislijo vsi, da je 'dirlf 0 !^ eer P a > Pusti vso zadevo meni.” Hudolf Prepričajte se o islmltostl! Poskusite enkrat sodček jfiejega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. obilna naročila se priporoča Za Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Stari telefon: Cole 364-A. Novi telefon: Calumet 436-1,. Frank Brand TRGOVEC Z GR0CERIJ0. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in ITrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. :* * * KOVALL & SON, ely, minn. ^ GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘“NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. tfž. A»A »V Af# V* AV & VA »V. »V FIRST NATIONAL BANKS Chishoim — Minn. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! SO o f Ot je* ,:A pa ,se je zamislil. # * * m j e t ari ^ a Večera je dospela v Carigrad ter je dobro pre- dtagog R udolf že moral priti tja. Vzela je seboj vso go- ermct, v trdnem prepričanju, da najde Rudolfa. Ko 6 bila kot izgubljena. Imela je sicer v mestu ’ Cari» n ° Sti . V d ' r ^ nem prepričanju, da najde Rudolfa. Ko ni p a 7 ad > i e bila kot izgubljena. Imela je sicer v mestu i '.^ a li j, • t . ela iti k njemu, ker se je bala, da bi jo pri njem F« si j e ’ ]en l r oditelji. Njen stric je bil v Carigradu bankir. l°Pise p0 ^ a i a v evropejskem predmestju. Naročila si je ^ d 0Šlj]j nomž.V', ^ „ T.OTT rann,n Tnomll 7H sl fiirt D Vfl.l S\ k 0 j, V 567 ’ ker je vedela, da se Rudolf gotovo ne nasta- V kakem hotelu. In tudi to je prav pogodila, da se Rudolf v hotelu ne vpiše s svojim pravim imenom, temveč kako dru¬ gače. Toda izslediti ni mogla ničesar. Neko jutro je čitala v časopisu, da je trgovec Ivan Schwitzer prejšnji dan ustrelil krasnega gor¬ skega orla. To jo je napravilo pozorno. Vedela je, da je Rudolf stra¬ sten lovec vsled česar si domisli, da bi bilo mogoče, da se Rudolf skriva pod tem imenom. Iz časopisov je tudi zvedela, da stanuje ta Sclrvvitzer v hotelu “Grand.” Da bi se o tem prepričala, si najame ravno naproti vhodu hotela malo sobo, v kateri je sedela neprestano od ranega jutra do pozne noči. Rudolf, opozorjen od Larisa, da je Marija iz Dunaja naenkrat izginila, je bil prepričan, da ga bode tukaj iskala, ter je vsled tega redkeje zapuščal hotel kakor prej. Kadar je šel na sprehod, je to storil edino v zaprti kočiji te se dal navadno prepeljati do Bospora, kjer si je naročil čoln in se potem vozil po Bosporu. Marija pa ni odnehala sedeti pri oknu najete sobice. In res, neki dan zapazi Rudolfa. Spoznala ga je takoj. “Govoriti moram z njimu,” vsklikne polglasno ter se obleče. Vratar v hotelu ji radevolje pojasni, kje bo našla trgovca SchAvi- tzerja. Ni poteklo desetine minute in ona je že stala pred Rudolfom. “Marija, ti tukaj?!” vsklikne Rudolf zelo iznenadjen ter po- bledi. “Da tukaj, Rudolf, prišla sem za teboj.” “Za Boga, Marija, usoda je odločila drugače, mida se morava ločiti za vedno.” “Kako to govoriš, Rudolf? Ali misliš ti resno? Ali je tvoja prisega nič? Ali se bojiš vsake malenkosti?” “Oh da, daMarija midva si nisva usojena.” vzdihne Rudolf Marija 'sede k Rudolfu. Prime ga za rame in začne: “Rudolf, ti niti ne veš, kaj se je zgodilo na Dunaju. Prišla sem ti povedat. Jaz vem, da svoja biti ne morava nikoli, ali boli me, ker si se ti napram meni ohladil, .zdaj ko sem že pretrpela tolike muke” “Kaj zamorem storiti?” “Vidiš, tvoja prisega je piškav oreh. Jaz pa ne bodem zlomila svoje prisege. Umrla bodem za tebe.ti pa.” “Ti umreti, pa vendar zakaj, kaj nama bode to pomagalo?” vpra¬ ša Rudolf. “Jaz bodem umrla, ni več daleč do tega. Imela sem s kneginjo Luizo Koburjjko dvoboj in jaz sem zgubila.” “Kaj to govoriš?” “Kneginja Luiza me je razžalila in jaz sem ji napovedala dvo¬ boj. Ona je izžrebala življenje, jaz pa smrt, potegnila sem črno (krog- Ijo iz vrečice. ” , “Kedaj, Marija,'kje? O tem še ne vem ničesar!” “To pa vse zaradi tebe, ali jaz se ne bojim smrti, umrla bodem z \ T eseljem, ker vem da bom umrla za tebe. Tega nisem smela pove¬ dati nikomur, nikomur izdati, ker sem tako prisegla, ali ker si pre¬ lomil svojo prisego ti, zamorem jo tudi jaz svojo. S tem sem ti pove¬ dala vse.” ”Mogoče, da je ta dvoboj bil sama prevara?” “O, ne! žrebale sve dvakrat. Ona je vlekla in jaz sem vlekla, me ni je vsakokrat kazalo smrt. V letu dni moram umreti.” “To vse me je zelo iznenadilo, Marija, jaz nisem vedel do sedaj, še ničesar. Kaj si ti sklenila storiti?” “Umreti želim.” “Umreti, umreti!?” mrmral je Rudolf žalostno. “Da, umreti, želela bi pa, da tudi ti držiš svojo besedo ter z me¬ noj umreš.” “Ja, svojo besedo? Oh, da spominjam se.v Mayerlngu.... Ali jaz imam ženo otroka....” (Dalje prihodnjič.) Frank Veranth ELY, Mhm.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. H Osebna odgovornost $5,000.000. ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ ate ¥ Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! ateateateateateateateateateateateateateate*?ateateateateateateateateateateateate CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Gatabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na- ločati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & Sl. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. feTČeir-Ar?#'— S KSr Fr; Burvvi NO Compa.vv • Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesote. SR m s Hi m £ Bi !fi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi Bi !fi Bi Bi tfi Bi Bi Bi M. F. SKALA, agent za * 31 B: Bi Bi Bi Bi “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake |fj Bi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Bi Bi i Bi Bi Bi Bi BiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBi Bi ijj Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v S ELY, MINN. Telephone No 52. r99 “Narodni Vestnik National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publistiet by the Slovenian Prlntlng & Publishlng Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače ot Business: Duluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 Tire Pest Advertlslng medlum among Siovenians in the Nortlmest Rates on application „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. znala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi hrez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarna posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth* Minn. jo volilno močjo tega tzmaja po glavi s tako močjo, da ga popolnoma ubije. Odprlo se bo takrat njegovo orjaško žrelo in ljudsko boga- gastvo bo steklo iz zasebnih blagajn finan- eijelnega večglavega zmaja na Wall Street v ljudsko blagajno v Vashington. Vlada vpe¬ ljala je poštno hranilnico, katera je dokaz, četudi denarim monopolistom ničesar ne ško¬ di, da je vlada povsem zmožna voditi finance. Hudi udarec po eni glavi večglavnega zmaja je tudi demokratska prememba carine na uvoznine, o ko ji stvari je tudi razpravljal Narodni Vestnik. ALI NI VRAŽEVERSTVO. VZROK UBOŠTVA? (Dalje.) A ne samo stari časi, tudi moderna civili¬ zacija naprednega dvajsetega stoletja v svo¬ bodni ljudovladi Združenih držav ima dušev¬ ne gore in duševne jame pred katerimi se ve¬ čina ljudsta trese in klanja še danes. Vzemimo bankirje, velebankirje. Mi smo naučeni vraževere, da se mora denar, ki spa¬ da vsem ljudstvu, in tudi vladni kredit, vpo- rabljati največ zato, da se zvišuje bogastvo bankirjev in denarnih carjev. Po vsej republi¬ ki imamo bankirje, ki držijo denar, 'ki spada ljudovladi, toraj ljudstvu, in ga posojujejo podjetnikom, trgovcem in farmarjem proti skopuškim obrestim, ali pa sploh odtečejo po¬ sojilo, če se vstrašijo obstoječih razmer. V Združenih državah je nekaj mož — mo¬ goče ne več kot en ducat — kateri imajo v ro¬ kah takorekoč vso denarno moč republike. Ti financijelni velikani se tresejo, če slišijo po¬ šteno in pravično besedo ‘ ‘ Enakost. ’ ’ Boj i- jo se, da bi jim delal kedo zapreke pri ple- nenju in ropanju ljudstva na debelo. Če oni zaklenejo svoje denarne skrinje zato ker se bojijo, da bi jim denar ne nosil visokih obre¬ sti, trpi vse ono ljudstvo, katero se ne stra¬ ši dela in proizvajanja človeških potrebščin. Industrija zaspi, trgovstvo se vstavi, farmer - stvo se preneha širiti —- zato ker se ljudstvo klanja vraževeri, da bi se svet podrl, če ne bi imelo deset ali dvajset mož ves ljudski denar v rokah . Kakor hitro se ljudstvo otrese vraževere, da morajo kontrolirati vso financijelno moč ljudovlade le nekatere privatne ali zasebne osebe, katerim dolguje celo vlada, kakor hi¬ tro bo pričelo ljudstvo rabiti svoje možgane, in bo vzelo svoj ljudski kredit iz rok ducat fi- nancijelnih kraljev in ga podalo ljudovladi v rolke, da se bo v.porabljal v korist ljudstva, v korist , vsega naroda Združenih držav, takrat se bosta razlila bogastvo in sreča iz žrela več¬ glavega financijelnega zmaja, v ko jem je še danes vso ljudsko bogastvo, takrat se 'bo še le pokazal prospeh in prosperiteta ljudstva, takrat, in nikdar prej, ne bo vživalo ljudstvo sad svojega truda. Farmer, ki potrebuje denar za zboljšanje kmetijstva, rokodelec in delavec, kateri po¬ trebuje pomoč za zgradbo svoje strehe in og¬ njišča, mali trgovec in mali pd jetnik, vsi bo¬ do deležni dobrote ljudskega kredita, boga - stva ljudovlade, mesto, da bi se ta narodni kredit, to bogastvo republike Združenih dr¬ žav vporabljalo izključeno zato, da se debe¬ li le enega velikanskega ducatglavnega de-i narnega zmaja, kateri drži ves ameriški narod v financijelni sužnosti, in prebiva v new Yor- škem žlamboru znanem pod imenom Vali Street. S tem vdarcom, kateri še ni povsem zadel eno glavo večglavnega zmaja odvzela se bo monopolistom moč držati ceno blaga tako vi¬ soko, da ne morejo oni, ki proizvajajo bla¬ go istega kupiti in uživati. Četudi se pa naj- brže ne bo doseglo za ljudstvo mnogo koristi s tem vdarcem na glavo, večglavnega zmaja, vendar vsak udarec šteje, in Wilson je vsaj pokazal, da stremi za tem, da se ljudstvo opro¬ sti vraževere, v katero so z vso vnetostjo ve¬ rovali republikanski predsedniki, namreč, mo¬ nopolizirati vse ljudsko bogastvo v roke za¬ sebnih poedincev, dvigniti njih blagor v mil- jarde, ljudstvo — delavce vseh bož in strok, bodisi duševne ali fizične — pa tiščati v ubo¬ štvu, pomanjkanju in trpljenju. LAHI V KRALJESTVU PROTI SLO¬ VENCEM IN PREDRZNO PISANJE NEMŠKEGA JUDOVSKEGA ČASOPISJA. Sedanji predsednik Wilson in financijelni vladni tajnik McAdoo storila sta že prvi ko¬ rak v pravo smer, da se vbije večglavni finan¬ cijelni “lintver.” Kakor smo videli v Narod¬ nem Vestniku svoj čas visel je črni oblak kri¬ ze čez Ameriko, in če bi vlada ta oblak ne pregnala, utrgal bi se, iu ljudstvo Amerike bi zopet ihtelo v povodnji velikanske krize in panike. Denarja že ni bilo nikjer, velika pod¬ jetja šla so bankert. A prišel je Wilson s po¬ nudbo pol biljona vladnega denarja, tki bi se posodil, če potreba, proti nizkimi obrestmi malim bankam po deželi, in druigi dan je vsled te vladne grožnje odprl večglavni denarni “lintvei*” svoje velikanske denarne skrinje, in denarni trg je bil kar čez noč preplovljen z dolarji. Financijelna preosnova, katero je predlo¬ žil kongresu predsednik, in katera bo najbrže sprejeta, je drugi korak v pravi smeri, da se zbije iz žrela večglavnega financijelnega zma¬ ja bogastvo naroda, in se položi v isto skledo iz katere vse ljudstvo zajema. Ta financijelni večglavi zmaj bo pa še ži¬ vel, bo pa še ljudstvu v strah, dokler se veči¬ na ljudstva ne otrese vraževere, da morajo bi¬ ti vladne vajeti v rokah kapitalističnih hlap¬ cev, in dokler ne trešči večina ljudstva s svo- Italjanska javnost v kraljestvu se zaradi Hohenlojevih odlokov tako zelo razburja, da nastaja upravičeno vprašanje, so li razlogi, 'ki¬ jih javnost v regnu za to svojo razburjenost navaja, res pravi. Hohenlojevi odloki imajo samo eno napako, da so namreč prepozno iz¬ šli. Lahi se cisto umljivo povprašujejo, zakaj je avstrijska vlada čisto proti zakonu nasta¬ vljanje regnikolov v tržaški magistratni služ¬ bi sploh trpela in je s temi odloki prišla šele sedaj, ko je razmerje med zunanjo politiko in laško politiko saj relativno in navidez jako prisrčno. Na drugi strani pa bi morali Itali¬ jani v kraljestvu priznati, da zadenejo ti od¬ loki samo kakih štirideset oseb in da je avstrij¬ ska vlada obljubila, da bo pri osebah, ki so se vzorno vedle, postopala s skrajno obzirnostjo in jim eventualno podelila avstrijsko držav¬ ljanstvo, da ne bodo trpele sploh nobene ško¬ de. Seveda se Lahi razburjajo zato, ker av - strijska vlada bržčas ne bo v prihodnjosti več nastavljanja regnikolov pri tržaškem magi - stratu trpela. Toda v tem ne tiči nobena kri¬ vica, marveč je to celo dolžnost naše vlade. Lahi v kraljestvu vendar ne bodo tajili, da so regnikoli preveč nezanesljiv element, da bi se mogli nastavljati na tako važnih mestih kakor so avstrijski občinski zastopi, posebno pri ob¬ činskem poslovanju v poštev strategnično ta¬ ko važne zadeve. General Caneva je lahko ta¬ ko dobro dušen, da meni, da je iredenta mr - tva, toda nam ni treba, da bi bili tako brez¬ mejno naivni. Vsak vrabec na strehi že čivka, da se bomo zaradi Albanije z Italijo še pošte¬ no sprli in Lahi to sami najboljše vedo. Čemu toraj to razburjenje? Naj pa Lahi začenjajo nastavljati avstrijske pdanike na beneškem magistratu, če smo Avstrijci in Lahi res taki prisrčni prijatelji! Ker pa to Lahom niti v sanjah v glavo ne pade, naj naši vladi pusti¬ jo, da ureja svoje notranje razmere sama po svojih zakonih. Lahi smejo protestirati, koli¬ kor jim drago, če bi se regnikolom pri nas go¬ dila kaka krivica, in nihče jim tega ne bo za¬ meril. Tako pa dobivajo njihovi protesti nek jako nevaren in sumljiv pomen, in prav ti ne¬ opravičeni protesti so zmožni prijateljstvo med Avstrijo in Italijo skaliti . Človek se nehote povprašuje: Zakaj pa je Italiji toliko na teh par regnikolih na tržaškem magistratu? .... Kaj čudno pa je tudi, da se laško časopisje to¬ liko razburja zaradi slovenskih demonstracij r Trstu. Oficijozno “Tribuna” se vsaja zaradi tega, “Secolo“ smatra slovenske demonstraei- jekot bistveno zvezane z Hohenlojevimi dek¬ reti in piše, kakor da bi bila avstrijska vlada slvenske demonstracije naročila, “Italia” me¬ ni,da so te demonstracije v stanu hudo ska¬ liti avstrijsko-laško prijateljstvo, in “Giorna- le d’ Italia” gre celo tako daleč, da opozarja avstrijsko vlado, da so slovenske demonstra¬ cije “plod centrifugalnih teženj od zmage pri Kosovu upijanjenega slovenstva,” ki je posta lo državi nevarno Glej jih iredentarje, ako drugim podtikajo, česar je njihovo srce pol no! Hinavci! Mari ne veste ;da nam je vsem v Avstriji dobro znano, da je ravno Italija največja prijateljica Srbije? Sicer pa so slo¬ venske 'demonstracije bile kaj nedolžne in niti od daleč ne dosegajo onih, ki so jih ravno regnikoli v Trstu vedno uprizarjali tako pro- Slovencem kakor proti Avstriji. Ali se je krivil prestolonaslednik. In vendar nimajo tr¬ žaški dekreti nič opraviti ne s prestolonasled¬ nikom ne z gospodom Merey de Kapos-Mere v Rimu, ampak so le v duhu avstrijskih temeljn- jih zakonov. ‘Neues Wiener-Journal’ služi pač onim krogom o katerih se je rajni Tegetthof, ki ni bil samo dober admiral, ampak tudi bi¬ ster politik, tako bridko izrazil, kako znajo čuvati interese Avstrije. JUSTIČNA UPRAVA NAMERAVA NOVO NARODNO KRIVICO NA ŠTAJERSKEM. V Mariboru je stopil pred kratkim v po¬ koj predsednik kaz. spoznaval, senata okrož¬ ne sodnije dvorni svetnik dr. V usek, redki višji justični funkcijonar, Iki se je zavedal svo¬ jega slovenskega rodu ter je bil tudi v jezi¬ kovnem oziru, pravičen, kolikor so dopuščale neznosne razmere. V kazenskem spoznaval - nem senatu sta sedela dosedaj običajno dva slovenska in dva nemška votanta. Sedaj name¬ rava justična uprava mesto dvornego svetni - ka dr. Voušeka poklicati v kaz. spoz. senat nemškega svetnika iz mariborske okrajne sod¬ nije, kjer so si razpravni sodniki Nemci in se v kazenskem postopanju samo nemško proto- fcolira in izdajajo samo nemške kazenske sod¬ be. Na okr. sodnijo nameravajo pa imenova¬ ti zopet okrajnega sodnika — Nemca. Na ta način bi sedel v kazenskem spoznavalnem se¬ natu le še en sam Slovenec, na okr. sodniji bi pa bili zopet sami Nemci. Kostatirati je treba, da je šele nekaj let kar so sedeli v kaz. spoznavalnem sen. okrož¬ ne sodnije v Mariboru trije slovenski sodhiki in en nemški, na okrajni sodniji pa sta bila dva slovenska in dva nemška razpravna sod¬ nika. Celo predsednik razsodišča Pittreich je pri svojem nastopu obljubil upoštevati prin - cip, da naj so kazenski senati vsaj na polovi¬ co slovenski na Spodnjem Štajerskem. To vsled zdrave justice. Spodnještajerski nemški sodniki in zlasti tudi mariborski — z eno ali dvemi častnimi izjemami — lomijo naravnost slovenščino, so književne slovenščine skoro nezmožni, obto - ženci jih slabo razumejo, ee tudi se silijo go¬ voriti slovensko. Jasno je, da vsled tega raz¬ pravljajo skoro samo v strankam nerazumlji¬ vem jeziku. Nemški sodnik ima naravno anti¬ patijo do slovenskega obtoženca, ki mu raz¬ pravljanje otežkočuje. Kakšno sliko ima po¬ tem tuji sodnik zlasti pri vseh mnogih agend hitro se vršečih razpravah o stvari, če bi tudi hotel biti objektiven! In po našem kazensko - pravdnem redu je izročen obtoženec spozna¬ valnem senatu na milost in nemilost. Z večino nemških sodnkov v kaz. spoznav, senatu bodo gotovo nastopile enake jezikov¬ ne ' razmere kot pri okr. sodišču ali pa v ka¬ zenskem vzklicnem senatu, kjer se vrše vse razprave od kraja do 'konca nemško in obto¬ ženec, če nima odvetnika, sploh ne ve, za kaj se gre. 'Pod dvornim svetnikom dr. Voušekom so se izdajale tudi slovenske kazenske sodbe in so se zapisniki vodili tudi slovensko. Nove raz¬ mere bodo vse to odpravile. V kaz. spoznav, senatu bi ostal samoše en Slovenec. Kaj se to pravi v političnih slučajih, razume vsakdo. Ne le iz narodnega stališča in iz stališča narodne časti je treba preprečiti nameravani nemškonacijonalni trik, nego tudi iz stališča zdrave justice. Le istorodni sodnik, ki pozna ljudstvo, more temeljito soditi in menda ima slovenski državljan pravico zahtevati, da ga sodnik vsaj razume, ko ise mu gre za biti in ne biti. Značilno je tudi, da leže pri skoro vseh nemških sodnikih na sodni, mizi “Siidmarkov- ske” vžigalice, da se porabljajo tudi za slo¬ venske civilne zapisnike nemški formularji (da se izkaže večja poraba nemških tiskovin), da se delajo sploh vse protokolarične tožbe nemško, da potem pri razpravi sploh stranka besede ne razume. To je znamenje časa! Sistem je na vrhuncu. Očitna in sistema- tičnagermanizacija bo prerastla zadnje naše postojanke. Caveant consules! Stvar je nujna ter se utegne nemški naklep v nekaj dneh iz vršiti, če že ni na tihem izveden. ti v Trstu večkrat klicalo “Abasso Avstria!” ali Abasso Italija!”? Vendar početje Italijanov ni tako obsodbe vredno kakor obnašanje ča¬ sopisja, ki uživa čast služiti kot odmev goto¬ vih krogov. Tako n. pr. sumniči “Neues Wie- ner Journal” našega prestolonaslednika, če¬ prav ga ne imenuje, češ, Hohenlohe, Slovenci in klerikalci” dobivajo svojo parolo od “ne¬ znanca,” kojega politika je baje v očitnem nasprotstvu z odlikovanjem, ki je je podelil cesar našemu poslaniku Mereyu v Rimu, ker je ustvaril najintimnejše prijateljstvo ’med Avstrijo in Italijo. Seveda, kar izvestni gos¬ podi, ki bi rada Slovence na korist Lahov da¬ nes v žlici vode utopila, ni prav, to vse je za- Če gleda človek v davno trpljenje, gleda nanj kakor na lepo podobo, kar je bilo nek¬ daj megla v megli,vse sivo in pusto, sama tež¬ ka bridkost brez oblike in oboje, stoji jasno pred očmi, naslikano s krepko roko umetnika Lica so bleda, roke koščene, pokrajina pusta m žalostna, toda človek gleda z veselim, vži- j očim srcem in komaj se še zaveda, da je nje¬ gov tisti bledi obraz, da so njegove tiste ko¬ ščene, trudne roke in da je on sam hodil po tisti pusti žalostni pokrajini. .. Iv. -Cankar, Nina. Kakor se človeku na starost vrne neka otročjost, tako mu pride nekaj idealnega raz- glednosti iz mladih let nazaj, sosebno, če ga domišljija popušča, in mu ginejo' čustva hur- nah let in spomin posvetnega spoznanja in uži¬ vanja, če se je navadil daleč od hrupa živeč le v^sebi iskati sveta in gledati v skrivnostno \ isoeino nad seboj. Kakor mladenič v svojem optimizmu misli, da je vse dobro, vse lepo, kar vidi in ga čaka, tako časih starec ne umeje, za kaj drugi ljudje ne mislijo takisto kakor on. Jos. Jurčič, Cvet in sad. NAPRODAJ je v veliki slovenski naselbini bli¬ zu U. S. Steel Plant trgovina z grocerijo, mesom in železnino. — Lepa prilika za rojaka, katerega veseli trgovina. — Podrobna po - jasnila daje upravništvo “Narod¬ nega Vestnika”, 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. * NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE^ i'4 V ^4 v *'4 V f'4 V DA JE »'4 Mestna *’4 v i'4 'Sfi j'4 V S 5 *'4 V i'4 V i'4 V i'4 V i'4 V i'4 V i'4 V % i'4 V i'4 V % J i'4 v i'4 v v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranja največja in najvarnejša slovenska hranii n i Ca Prometa koncem leta 1911 RJ4.5 milijonov kr Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron ° S ' Rezervni zaklad hranilnice | ,300.QQ!) kron obrestuje po 4 1 |2 °lo brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in stna občina ljubljanska z vsem svojim premože njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mik jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. a Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi b ' Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje dei* ■ na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in " kako drugo man j varno “šparkaso”. Nam pa takoi JžV po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam 6 $ site razločno in natančno. 111 pi- ^ Izključena je vsaka špekulacija in izguba vložene® denarja. 06 Vit ‘tl > m da če s n trt a doP« st) ’-t .F, Človek \ se m° rii -V*«'"« „a«P k ’ olesm PT3 Frank Sakser e barve, '■&» V’ rt*., 11 ” fino W ofeuf *P er \i se ofctis bi se če je P le f , les P° d 1*4 P°P ri Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. , P ar fufi t0V ” , ga spl« ^LJjiliaj ra soljel Pošilja Prodaja DENARJE v staro domovino PAROBRODNE LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. r T a p □ tn h SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W . Michigan St., DULUTH, MINN- XXX Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto.$2.00 za pol leta.1.0O Za Evropo in Canado: Za celo'leto . . . . . za pol leta. $3.00 1.50 V. je in brinove , sod, ter ga P iere: potem so< j 0 jn ga moči isnaži kolikor itraj z apnoir se apno p o s (Aličevo olje funta na c »in počasi 20 (prenaglo zlije jdo, se preve' vse kraje/ ii i. To mešanico iljem vlij v apno se bo Sprazni i i ga, z vroč i napolniš mal 'ii, gfCpofeth" tažveplaš, boš navil. j slamo ppi -v fii veštan , v ‘katem treske. S T °do, skulinj pionSenjeniiu ” dzVr očo i n hli ® ga žveplaj J e treba tak avi 1 n jega 2’j^ji se mor dokler T arno v r Pred »« ni bil iV ANje i f ’ 1 So se n Carstvi { ŽL; ^ t6 «au 'H v L j ni t»0' rav ' vl a , k 'lev io „ a dal a /'»"■'S o. % sp „ .« . 7 < kV " n ■V v „„ 'a&, Ca h ; h >t 0 0 © 0 gospodinjstvo. Jt J* Jt 5{. k % % ftjf }k % X StETAKSTVO. osoopl"« 6 ” 6 ! » de popravljati- . v plesnenih sodih ^operni okus po ples- r rD °>-i se iz vina težko od- r.: birti imajo to ču- V ' t da se še s takim vi- ^ s0 i; ’- 0 češ ima okus po ^ raste trta; vendar T« dopusti, ampak je kn- človeška neznanost .Stv-kleti- ksod se mora, preden se "fl posvetiti in natanko ‘fnikjepleenjiv.Ceje: at močno plesniv, da je ple- b ž0 lt. e barve, m se kaze j desniveem črnikast, tak druzega- kot da ga za- ko vino bi za do bilo v 1 jopern okus, da bi 'bilo dkns bi se ne dal od- Tr e če je plesnivec še bel- ijL les pod njem pa še s da sod popraviti na več L. funtov nengašenega hTsod- ogasi ga v sot ? u ’ j, potem ga splahni s čisto Kaj na soljeni vodi ore- jL r ie in brinove jagode, vlij {Lsod, ter ga pusti v njem Klare; potem sod splahni z trodo in ga močno žvepljaj. Idosnaži kolikor se da dob- motraj-z apnom namaži in Tila se apno posuši. Potem hudičevo olje (carbolic pol funta na 30 galonov, L t io in počasi 20 funtov vo- Bž.ee prenaglo zliješ hudičevo k Ido, se preveč razgreje, vse kraje/ in te lahko Kje. To mešanico vode s hu- i pijem vlij v sod, in ga pij: apno se bo v tej tefco- jtopilo. Sprazni sod čez pol 'itni ga, z vročo vodo, in Te napolniš malo splesnim 'droži, ga potem'' dobro po- zažveplaš, boš tudi ples- iidpravil. , • jTžigaj slamo pri vratih soda, jkireo ali veštan/ in skuhaj ■epom, v katerem so se ku¬ ratove treske. Splakni po- (Tz voeKOskiihaj ga še en- r goriomenjenim kropam, d ga zvročo in hladno vodo, “m ga žveplaj. Skuhati in iti je treba tak sod dobro spravi z njega dimni sme¬ hljanji se mora sod vselej zamašiti, dokler se ne rabi. ! , n ' varno v plesnivi sod l!l predno ni bil mošt v nje- © m ® q m m i f ^NJEVANJE štorov. T' Isi so se posvetili zad- a tarmerstvl, so šli večino- ... , K temu bili so neka- ,J eni ' v Dokler je bila po r Travah zemlja v naj- j h’* 1 zastonj, se naša jaiv- # n " a | a za gospodarstvo. V ' mea bi danes naši lju- - oniačije in lepe kmeti- . *> zasedli Čehi, Poljaki, >$> '• rU ?* narodi, kojih vo- tJ' m pravočasno poka- L a ° Priliko dobiti v naj- a 'ab vladno zemljo za- j ’' P rav em pomenu be- j. s °venska farmerska L 1 H e zasedla zastonj- Ptaie 2 ^°. i e ona v goz- H ,u j anes ote, v okolici ki,; . ]e na d 150 naših Pionirjev. Hud je bil ier u “^elili so se v divji ibilo !T dala le divjačina, je, T 0bene 'Poti, nobene „ ane , S ’ P° sedemlet¬ ni*, i a ° br ačajo se stvari Je bodo posedo/ fpla n ot , epe domačije, če- L-lagati ^ Jeva ’ an četudi Sske S , e . “nogo težkoč. 6 tako zva " L<£> « W bila kaj i ^ v S n mal °' Serijska , !%,„ u nadi in v Te- bi si jo mo- ’ 1 »z atft Sio y e »ski delavec g Posvetil? f blh ° ni r °i aki > .Disili, : iarmei, stvu, ta- S 5 & o si kupili gozd, katerega pretvarjajo v po¬ lja. Takih naseljencev je mnogo zadnja leta po različnih krajih Združenih držav in - c/a O > c/a H—■ SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPEEIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. BACICH & TALKOVICH, lastnika. i NlfOAS N IfOAS C/a < O 'K C/a C O MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO. CIJALNIH NIČEL. Sj==l^=!C Ugodna prilika! za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Chippeiva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. -— Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na L upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. DULUTH. — Sol, skoraj dovolj soli, da bi napravila jezero Superior slano (kot je morje, leži v kupili v Du- luth kot leži tudi premog. Večina soli, ki se rabi po Seve- rozapadu pride najprvo v Duluth. Tilk a j se zloži na isti način kot premog, in nalaga in odpšilja se tudi kot premog. Sol je menda najceneja stvar, katero 'človek vporablja za živež. Ena tona soli stane $4.50 — manj kot premog. — Leta 1914 znašal bo davek v Dulutii $849.500. —, ali $33,500. več kot leta 1913. — Delavec Axel S j edin je vstre- lil svojo ženo, prerezal je mrtvi vrat, i npotem se je vstrelil v gla¬ vo na 323 Baxter Ave. Vmor in samomor je našel delavec Emil Sstlund, ko se je vrnil ob 5. zve¬ čer z dela. Iz pisemca, katerega je zapustil Sjodin, je razvidno, da je bila ljubosumnost vzrok umora in samomora. Samomorilec in nje¬ gova žrtev sta se skregala in nista nekaj dni živela skup. Mrs. Sjo¬ din se je vrnila domov zjutraj, in kmalo za njo je prišel mož,ki je po noči delal. V drvarnici našla je policija krvavo kladivo, ki kaže, da jo je mož najprvo zbil na tla s kladivom. Policija je mnenja, da je mož žensko vstrelil ko je bila nezavestna, in pozneje ji je še vrat prerezal. Mož je mogel pozneje spisati pismo, in nato se je vstre¬ lil. Truplo njega je ležalo čez njo. Zakonska zapuščata štiri •troke v starosti od 12 do 61et. — Duluth je v zastavah. Vrši se razstava vseh izdelkov in pridel - dr o v iz oklice Duluth. Trgovine so razstavile najnovejše parižke izu¬ me obleke, in v “Gurlling rink” je poljedeljska razstava. Razstav - ljeni so različni pridelki in žival¬ stvo. Rastava bo trajala do vštevši 27. t. m., in vmedno je, da si jo ogleda vsakdo, če ima le priložnost Razstava je velik pripomoček k izobrazbi; človek vidi, kaj se v tem ‘ali onem kraju godi, in vsak napreden človek naj se zanima za razstave. — Referendum volitev vsled Hickenove naredbe glede salunov je stala mesto $1511. 89. Hicken je zmagal le z 39 glasi večine. Prvo štetje bilo je nepravilno. — V New Duluth in Gary se gradi 50 novih stavb, in mnogo več se jih namerava zgraditi še letos. V Gary se potrebuje takoj nove šole. Lesena sedanja šola je popolnoma polna in otroci nima¬ jo dovolj sedežev in sedijo na za¬ bojčkih. Sedanja šola v ‘Gary se tudi ne more vporabljati po zimi, ker je premrzla. Lansko zimo bilo je manj otrok, in tako so se lah¬ ko stisnili okoli peči; letos je pa to nemogoče, ker je preveč otrok. — Walter Thomas je bil areti¬ ran, ker je menjal ček za $91. — katerega je dobil v pismu, ki ni spadalo njemu, ampak Walter J. Thmas-isu. Ček je skušal menjati v New Duluth a prijel ga je poli¬ caj McDermott pravočasno. Slepar se je izgovarjal na pismo, katere¬ ga je dobil od žene v Gary, Ind., češ, da mu je ona poslala denar. Ko je bilo pismo prestavljeno v an gležčino se je videlo, da ga je žena prosila za denar, in ne, kot je on trdil, da bi mu denar poslala. — Rojakinja Terezija Kosmina, rojena Podlesnik, ki je stanovala v Gary pri jeklarni je umrla za legarjem ali tifusom. Tifus povzro¬ či največkrat slaba voda. Ker se je zadnje čase mestni zastop izre¬ kel, da so sanitarne razmere v Gary pri jeklarni jako slabe, za¬ to priporočamo Slovenkam v Gary da prevrejo vso pitno vodo, dokler nimajo vodovoda, ki se namerava napeljati iz New Dulutha prihod¬ njo spomlad- Legar je smrtonosna bolezen, in mnogo boljše je, da se bolezen prepreči kot pa zdravi. Kuhajte pitno vodo! — Odvetniku Joseph De La Motte je najvišjesodišče prepove¬ dalo izvrševati advokatski posel skozi eno leto, ker je nepošteno ravnal s Hrvatom Paul Golikom kateri je ponesrečil za vse živ¬ ljenje in katerega je De La Motte zastopal in spravil ob vso odško¬ dnino. — Hickenova gostilniška nared- ba je zmagala po drugem štetju le z 39 glasovi večine. V našem uradu so se zglasili: Anton Strle, Eveleth, kupil je dve loti v New Duluth. RojaJk Mohor Mladič, zastopnik tvrdke Sebe - uer Liguor Co., grede na železniški ikraj obiskati odjemalce. Rojak John Agnič salunar, Eve¬ leth, Minn. Rojaki Frank Globoeh- nik, John Mlačnik, Lovrenc Ma - roM iz Greaney. Frank Jakše, Vir¬ ginia. ALRORA. — Steel korporacija odprla bo nov rudnik, ki se bo imenoval Weed (reci: uid). Rudnik bo tik Števen« rudnika, vzhodno od Au- rore. Weed 'bo podzemski rudnik, in delo odpiranja bo vso jesen in zimo. Do AVeed rudnika se je po¬ ložil železnični tir. ELY. Šolski čas se bliža; zatoraj po - trebujete trpežna obuvala, obleke blago za obleke, in sploh vse kar potrebujejo šo’arji in šolarice, Vse se dobi po nizki ceni pri Peter Bgzek-u, Ely Minn. EVELETH. — Občinski odbor je sklenil pre¬ noviti bolnišnico za nalezljive bo¬ lezni, dalje se je sklenilo preseli¬ ti presbiterijanško cerkev iz se - danjega prostora na jugovzhod¬ nem delu Central parka na pro - štor na Roosevelt Avenue, tik epi- sfeoipalske cerkve, in sklenilo se je tudi zgraditi stavbo, ki se bo vpo- rabljala za javno.teržišče. — Lastniki na Adams Avenue nameravajo sodnijsfcem potom vstaviti tlakovanje s cementom med tračnicami Mesaba Railway kompanije, zato ker so morali pla¬ čati za kreosotno tlakovanje. Last¬ niki navajajo tudi kot vzrok, ker Je Ha cementnem tlaku preveč ro¬ pota. GREANEY. —- Klerk v trgovini Mr. Grea- ney-a je po nesreči obstrelil 16 letnega John Škrabe-ja. Prepelja¬ li so ga v bolnišnico na Virginia. Upa se, da rana ni smrtonosna. — Rojak Frank Globochnifc je dobil pri razstavi v Hibbing štiri premije. Prvo nagrado je dobil za konopljeno semenje, ajdo in ječ¬ men na dve vrsti: Tretjo nagrado je dobil za proso. HIBBING. — V sodni sobi sodnika Brady vnel se je pretep. Obravnava se je vršila v zadevi bratov Petra, Gi- le in Jožeta Suolič, katere dolži Mike Papalovič, da so vdrli v nje¬ govo stanovanje, in so pretepli njega in njegovo ženo. Med izpraševanjem in zaslišava- njem so se jele stranke prepirati, in kmalu so se vihteli po zraku stoli, in vnel se je pravcat pretep, katerega sta sodnik Brady in poli¬ caj AVilliams komaj pomirila. Ka¬ znovana sta bila le Peter in Jože Sukilič, vsak $5. — — ITibbing mogoče zgradi v kratkem občinsko bolnišnico, ki bo stala $10,000. — NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Iz “C. A.” povzemamo, kako ponosno so nastopili Slovenci v pa¬ radi ob slavnosti stoletnice Perry- jeve zmage nad Angleži na jezeru Erie tako-le: Zjutraj zgodaj bo se začeli že zbirati Slovenci; bilo jih je prvot¬ no do 3000 v paradi, a bilo bi jih še enkrat toliko, da jih ni prestra¬ šil dež, ki je po malem rosil. Ob pol eni se je sprevod začel pomi¬ kati na 36. cesto med Payne in Su¬ perior Ave. Posebno lep je bil voz, na katerem je sedelo 16 Slovenk v pristnih narodnih nošah. Krasno je bila ozaljšhna Grdinova avtomo¬ bil ambulanca, in kakor je prišlo poročilo iz mesta, je bilo enogla - sno mnenje, da je bila med ambu - laneami najlepše okrašena Grdino¬ va, za kar je dobil tudi darilo. Na¬ roda slovenskega se je nabralo to¬ liko, kot že dolgo prej ne. Precej mučno in dolgo je bilo čakanje na 36. cesti, in medtem je rosil še dež, tako, da je eden ali pa drugi izginil iz parade, večina je pa ostala trdna in korakala po 40. cesti po Euclid Ave., med nepre¬ glednim narodom. Slovenec se je dobro postavil ta dan, in hipno ploskanje ob vrstah, ko so prikora¬ kali Slovenski Sokoli, dr. sv. Aloj¬ zija in sv. Lorenca v uniformah ter ostala društva, je bilo zname¬ nje, da so se Slovenci pokazali. Lepo je bilo videti guvernerja in župana ter vse druge dostojan¬ stvenike, kako so se odkrivali slo¬ venskim zastavam, katere so nosili Slovenci v sprevodu. Slovenski Sokoli so se častno u- deležili z zares dostojnim in šte¬ vilnim nastopom, kakor tudi vsa druga društva s številnimi zasta - vami. Naredil se je en sam mal ne¬ sporazum, ko je glavni maršal od- kakor je bilo prvotno določeno. Za redil korakanje trgovcev drugod, to bo moral odgovarjati pri skup¬ ni seji maršalov. Sicer pa je bila cela prireditev v resnici sijajna, in posebno moramo pohvaliti sloven¬ sko godbo, ki je v resnici izvrstno igrala najlepše komade, in ko smo bili že trudni proti koncu parade, pa je zaigrala še “Naprej zastava Slave” in vsakdo je dvignil glavo ter pospešil korak, dokler se para¬ da na 17. cesti ni razšla. Vspričo velikanske množice ljudij, se je pripetila ena sama nesreča, ko se je podrla tribuna na Superior Ave. in je bila ena oseba ubita, nekaj pa ranjenih. Kakor čujemo, je bil ponesrečen tudi sin Fr. Špelkot^ čitalnica v Cleveland, O., se ne bo opustila, ampak zbudili so se možje, ki bodo to važno narodno društvo naprej gojili, društvo, ki je velike važnosti za prosveto slo¬ venskega naroda, v Cleveland, O., kakor tudi za vsako slovensko na¬ selbino, kjer se čitalnica vstanovi. Živeli rojaki, ki se brigajo za na - rodno stvar! Poročil se je v Pueblo, Colo., ro¬ jak Anton Dremelj z gospodično Fr. Garvos. OLAJŠANO SODBENO POSTOPANJE z ozirom na dezerterje in naborne ubežnike Belokranjce iz politič - nega okraja Črnomelj, po njiho¬ vem povratku v domovino. C. in kr. avstrijsko-ogrski kon¬ zulat v St. Paul, Minn., prejel je z višjega mesta naročilo, naznaniti onim Belokranjcem iz političnega okraja Črnomelj, ki bivajo v kra¬ jih, spadajočih v ta urad, da je c. in kr., ministrstvo za deželno hram¬ bo na Dunaju v sporazumu s c. in (kr. vojnim ministrstvom po nasve¬ tu c. in kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju ukazalo polajšano sod- beno postopanje 'onih v inozemstvu bivajočih, in za uhajavce (dezer¬ terje) ali naborne ubežnike pro - glašene Belokranjce, kateri so bili — zaradi neprijetnih imovinskih razmer na zaslužek, ali pa zato, ker jim domovina ni mogla nuditi zaslužka in jih ni mogla preživeti — prisiljeni podati se v tuji svet. Vsled tega so, v uradnem okra¬ ju tega c. in kr. konzulata bivajo¬ či, in kot dezerterji in naborni u- bežniki progiišeni Belokranjci iz političnega okraja Črnomelj, kate¬ ri so voljni iz ljubezni do domo - vine in nič manj iz zvestobe do ce¬ sarja, v domovino se povrniti, ozi¬ roma voljni k svojim polkom pri¬ stopiti — vabljeni povrniti se v domovino, in tam potom njihove - ga pristojnega oblastva odpust preteče kazni zaradi hudodelstva dezertaeije ali odtega vojaškemu naboru Najvišjim Milostnim po - tom izprositi. Vendar se pa pripomni, da v slu¬ čajih, v katerih se zakonu ne more ogniti, da pa je bil vzrok izselitve zgolj revščina ali pomanjkanje o- brtnih sredstev, se bode po zakonu z največjo milostjo postopalo. Ces. in kr. avstro-ogrski konzulat v St. Paul, Minn. Prochnik, konzul. (‘S. 25, 29, O. 2.) RAZNOTEROSTI. Delavci napadi vlak. Iz Rima poročajo: Na progi Rim-Neapolj je prišlo do delavskih nemirov. Delavci so napadli železniški vlak, razbili dva voja in poškodovali lo¬ komotivo. Karabinerje so napadli s kamenjem Več oseb je bilo poško dovanih. Progo stražijo vojaki. Strela udarila med vojake. Iz Ljutiha poročajo: Pri vojaških vajahpri Ljutihu je udarila stre¬ la med vojake. Poročnik in en vo¬ jak sta bila ‘zadeta in se jima je pretreslo živčevje. Več vojakov se je onesvestilo, vendar pa so se kmalu zopet zavedli. Ženo je vstrelil. V Sarajevo je trgovec Cucalo ustrelil svojo 18 Mi prodajamo pet glavnih vrst peči, ki se izdelujejo v Ameriki. COLE’S HOT BLAST UNIVERSAL HEATER GLOBE RANGE CHAMPION COMBINATION štedilniki za drva, premog ali plin ‘BESrS” DOUBLE ACTION a štedilniki na plin. Mi vzamemo Vašo staro peč v zameno. B complete housefurnishers AYHA & (? Second Ave. W. and First St. Poglejte vsi sem! Duluth Universal moka (Najboljša moka za kruh) napravi kruh, kakoršnega je mati pekla. Kos kruha iz te moke napravi vso družino veselo. -Melje jo — DULUTH UNIVERSAL MILUNGJCOMPAHV MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. let staro ženon. Vzrok ljubosum - nost . Kralj mora peti. “Figaro” se spominja stoletnice rojstva enega izmed svojih prvih urednikov, Ed¬ varda Ourliaea, ki je znan vsled svojih šal. Nekega dne — bilo je to po revolucijskih dneh 1. 1830. — je prišel Ourliac z več dijaki pred Tullerieje, poklical mešč. kralja Ludovika Filipa na balkon in zapovedovalno zaklical: “Kralj mora peti!” Na to je dobri kralj položil roko na srce, obrnil oči proti nebu ter začel s tresočim glasom peti marseljezo. Ourliac in njegovi spremljevalci so pri drugi kitici tudi začeli peti, nato pa so burno ploskali. Kralju je to najbrže ugajalo, vsled česar je nadaljeal petje. Ko pa je dopel vso pesem, je opazil, da ga imajo za norca. Obrnil se je ter odšel. Za albanske roparje. Zunanji minister grof Berchtod je sprejel 1. septembra posebno albansko deputacijo, v kateri sta bila tudi dva albanska ministra. Grof Ber- chtold je zagotovil deputaciji pod¬ poro avstrijske vlade v vprešanju južnoalbanskih mej ter obljubil, da bo podpiral in skrbno negoval mlado Albanijo. Duhonik bo poročil nuno. Iz Be- kesgyule na Ogrskem poročajo: Duhovnik Marton ! fy je javil svoji oblasti, da izstopi iz duhovniške sužbe, ker se bo oženil. Zaljubil se je v neko ondotno nuno. Ljubezen se je pričela pri neki pridigi, ki jo je imel v župni cerkvi. Mlada nu - na, hči bogatna, je prišla nekega dne v cerkev ter pokleknila blizu oltarja, pred katerim je Martofy pridigal. Od tega dne sta se več¬ krat shajala. Zdaj je pa tudi nuna naznanila svoji prednici, da izsto¬ pi iz samostana.Koncem tega me¬ seca se bo vršila poroka na pose¬ stvu njenega očeta. 38 let po nedolžnem v ječi. 2. avgusta 1877 je bil v Palermu na dosmrtno prisilno ddlo obsojen po¬ ljski djelavec Erasmo Vassallo, ker je bil obdolžen, da je umoril veleposestnika Fra.ncesca Bolog - na. V preiskovalnem zaporu je bil celi dve leti. Prej in slej je zatr¬ jeval, da je nedolžen, kar mu pa ni nič pomagalo. Prebil je v ječ ce¬ lih 38 let. Sedaj šele se mu je s po¬ močjo sorodnikov umorjenega ve- leposetnika posrečilo dokazati svo¬ jo nedolžnost. Izpustili so ga iz je¬ če in mož se je odpravil v svojo do mačo vas Capaci. Tu je našel od cele svoje družine, živega le še enega sina; žena in drugi so mu pomrli. Italijanska država 63 let¬ nemu možu ne le ni dala nobene odškodnine, marveč mu je še voz - ne stroške iz Ancone, kjer je bil zadnja leta zaprt, do doma odteg¬ nila od njegovega zaslužka v ječi Zanimivo pa je, da Vassallo kljub prestani veliki krivici do nikogar ne 'goji nobenega sovraštva. Pre¬ življati se hoče s tkanjem, ki sega je naučil v ječi. Najboljša slika človeka je pis¬ mo in govor. Če zbiraš ženo, ne so di jo po fotografiji; sodi jo po pis¬ mih in po govorjenju. Naselbina z veliko prihodnosjo. Miljone ton v lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega ru/ 6 skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako p 0 / r ' tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse v p 0v Je ' in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplačila ° ]U ’ Podrobnosti zveste pri Iron Range Tovvnsite Co. TORREY BUILDING DULUTH ’ Zastopniki: OTON J. MAJERLE, 414 Jackson Street, Eveleth Minn. JOHN SCHVAB, Box 433, Eveleth, Minn. W. NICOLAJSEN,Glode Hotel, Eveleth, Minn. j j in 0’Neil Hotel, Chisholm, Minn. DE DDE DE Slovenski gostilničarji pozor! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna ki importira žganje naravnost s Kranjskega. ■V IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, 1MPORTRAN KRANJSKI SLIV0VEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), |F. PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. A. HORWAT. 600 N. CHICAGO ST ., JOUET. lil. t, Nevv Duluth bo glavni trgovski in najboljši stanovski kraj okoli jeklarne, katera bo stala $ 25, 000, 000., in kateri se bo pridružilo mno¬ go drugih tovarn. V New Duluth kupujejo lote boljši ljudje, in kjer se naselijo ti tam se cena dvigne. LASTIMO IN PRODAJAMO LOTE V NEW DULUTH od $ 350 naprej na lahka odplačila. Oglejte si kraj, in, če uvi¬ dite izvrstno bodočnost, katero ima New Duluth, kupite loto. in Vaš denar Vam bo prinesel obilnih obresti. V New Duluth je vodovod, elektrika, cevi za plin, kolodvor, pošta, gasilarns. ljudska šola, tja pride električna železnica, in zida se katoli¬ ška cerkev. PRODAJAMO SADNE FARME V BAYFIELD CO, WIS. le 30 milj od hitro rastočega industrijskega mesta Dulutii. Oglejte si pridelke, če ste namenjeni kupiti farmo. Peščena ilovka, pogozdeno. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTE za vse prekomorske družbe v staro domovino in iz movine v Ameriko. Pošiljamo denar hitro in ceno. Pojasnila v slovenščini. JOHN GONSKA & C0. duluth, mif stare k 3 SO. 5 AVE. WEST (BLIZU DIPE) s« ' 32 J -V& >;V' let 'lot' 1 ' Jfei let >2$ «*■ SP! F 8 ® hr IfT Pete > TV pap >ve* me fe£ v i. P, tcc K ban 1 N s &i*i Se« »«' "!»*■ ‘“ff Javilo -P°d ^ c : 13 krat j Keše na pr< ,»taki ljudje — l| zop6't zle J, sodišče ga , radi prestopi % e z presilne l pn enaki tict be, delavec v P korajže, potem i ljudi. Tako jc Sen. Ko ga jeji je zelo ža. ežno. Pred in pljunil v [sodila le radi j« zapora. idno strelja |i predvečer sv. . tje iz Golega br ska Janeza Trn i dali nekaj stri HWu'š dal za f razvneti so oh šprenesli topič [ •®karja, s kater ^ oddal en strel 'fosluževal goreč JSednji bližini 7 Jože Bezln j li bil toP^ n« Jddanera etrelu I*! lev ° kol ( Poškodovan .<] Jv T dežlno b H? f bil a tud f ,, sIa ®o krito £*?«? « da je le sr - da n sla »nat 0 s Mopj oko uniči 2 J P° n es ie j e f ari st :W/ ne 26. First National Bank, EVELETH, MINN. Naj stare) ša narodna banka na Mesaba R a * KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 # Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cel1 Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. Nek,; 1 -J - Kdi > 2“° ik Je j ■K bC IfedaSi - ^ R-tN ^V'0 J ; SMODKE pohne T 5^^^ k: ^- kovosti z UREOM slovenskb de P05raS;i zllElilni 155 najfinejšega tobaka u 5 CENTOV IN 10 CENTOV. qVX Sl°’ . obilna naročila se priporočam vsem slavnini d.^^ pofi^ 0 MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. NS kVj ho "Sil 6 Je m ; K , I! organizirajte se na politične^^ji SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANA MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ‘S F s a N. (VSo i** iS.Ni J' .\S N* hi stare domovine. ' *f h ir» llja ’ kranjsko. v Ljubil j and Marija $s. V H.« ^■«1 le C«. 32 let. — Marija - ^estnikova hči, 3 leta. !. P 08 jeakovec, tovarniški <. , pt Marija Dolinšek, (C. a ° 73 let. — P avel Pr °- evka- '■ le t_ — Štefanija ^■Meženlncga oficianta 1 t, tlCl ' v a Z ore žena železni- 61 let. — Ivan Mi- 22 let. — sin klučav- iJela' et 22 let. — čl a ran Is- if! ?r,ieavničarskega pomoč »" g P » e v. — OIg a Mohar, 6 '“stLa sprevodnika, 3 eleZDl Ivan Kaiser, nadomest- te ' *7 t domobranskega peš - *ft __ Peter gulbelj, baj- ** *! e lavec v papirnici, 49 let. l ' Novem mestu. Na kapi- W hr ibu si je postavil Janez klavec na novomeški po - rl hišico. Vodo je dobi - IfLo iz precej oddaljene- KJa Lani je izkopal vod- "tnapeijal vanj kapnico. Bli- ® zbirala tudi gnojnica pa je mož ( n»se je < v ^ • vžival Erste, umrl jeth naj bo pridružilo m:- NEW Duum j si kraj, in, če e- Juluth, kupite k »sti. VNefftih or, pošta, i, in i se *w fFIELD C0,Wb ega mesta ^ piti farmo, vino ® in ceno. \i st^ ‘‘ ort* 1 t .»»‘j" *\4 4? kratkem bolehanju Larju. jkletnik. Županstvo Irbov- e mislilo, da bo vendar en- scravilo P od t0 obeino spada ‘ j e 13 krat kaznovanega ^3 Keše na prostor, kamoi , taki ljudje —pa je ta ne- lV zopet zlezel iz zanjke -sodišče ga je namreč ob E radi prestopka v navaden arez presilne delavnice. — r temu enaki tiček je pa Ju- ie, delavec v Prelogah. Na- korajže, potem pa suka nož e ljudi. Tako je storil prete len. Ko ga je pa orožništvo lo, je zelo žalil Boga in dežno. Pred križanim se vil in pljunil vanj. Sodnija ibsodila le radi pijanosti na ec zapora. * Jeprevidno streljanje s topi- Xa predvečer sv. Janeza obgl. iz Golega brda h godu nika Janeza Trampuša s to- odali nekaj strelov, za kar •Trampuš dal za žganje. Od razvneti so okoli 10 . ure i prenesli topič k hiši Jane- inikarja, s katerim je Jožef ik oddal en strel, pri tem se posluževal gorečega papirja »srednji bližini ležal je pa ulji Jože Bezlaj. Ni izklju¬ va je bil topič nagnjen, kaj- oddanem etrelu je bil Be- adet v levo koleno in tako no poškodovan, da so ga mo- JJati v dežlno bolnico. Ne - * je pa bila tudi za Ločni- v ° s slamo krito hišo, kajti e Ml oddan iz daljave 6 me¬ he hiše in je le srečnemu slu- * zahvaliti, da ni padla ka- " a »a slamnato streho ter bi 0£lr uničil tri gosoo- “ Poslopja. iteBarm ponesrečil. Janez j ^ stari steklarski po- •se je dne 26. avgusta t. 1 . * i uj I' 0 I )d: cab opekel z , . S ; ' om in se zbodel s ste- P lt0 v desno nogo, 'kar je Medico, da je vsled za- t ;: Mkodb dne 2 . t. m. v deželni bolnišnici umrl. 1 nemški mornariški !.** častnik nemške voj- ht”. e . e je med vožnjo iz jh. 1 '' Petru. Tu mu je k: u . rade na tobačnica, v ( ' mel 160 kron. v Hriji France Poliš- išS'.’ »*»»■ J“ ani cas uiki. y Belgra *aPeriodični časnik: ■’ u Javo> ” « Radnigke , j , 6 «Pski strilac ’ ’ so na 'Iržavn ' S ^' P re P° ve dani v , zboru zastopanih !! smrt Q deže lah. nesre ča v vevški , era J popoldne je 49 >api n 6C Peter Š» b ert v i*ri j. 1Cl Vz digoval težke i prete - sled o , olnisnieo, kjer . tak oi ° l en ih notranjih Ne? umr l !liv.š! am ? mor biy še uči - r Mari i a ik,- a ski Ce ,A let > stanu joča tS ,2 Setv ' 54 - je 4. i.^°et 0V i gorilnim name - v' J0l Dico v lm °' Pre P el j a ' 'fečiio ’ v. er Se j e z 'drav- r# 4 rešiti Ji življenje. So ba j e vzrok a Pisma. Delavci Parzrjeve tovarne so sklenili tovarno v lastni upravi da¬ lje voditi in dokončati naročena dela Na ta način upajo priti do svo jega neprejetega zaslužka naročni¬ kom bodo pa tudi vsaj deloma zmanjšali škodo. Svoječasno smo že poročali da je Parzer pobegnil. Aretacji. 60 letni krojač Jakob Košak na Krakovskem nasipu je včeraj svoji ženi grozil da jo bo ubil, ker mu ni hotela izročiti na¬ kupne knjižice konsumnega dru¬ štva. Prestrašena žena je šla po policija; ko je prišla nazaj, jo je Košak v veži čakal s sekiro in no- žem.Njegov mabljej je pa prestre¬ gel z ženo došli redar. Košaka so izročili deželnemu sodišču. — Na Dunajski cesti so radi nedovolje - nega povratka aretirali 53 letno brezposelno postrežničo Terezijo Križman iz Imenje vasi pri Morav¬ čah, ki je iz Ljubljane izgnana. Na Rimski cesti je stražnik ra¬ di potepuštva aretiral 43 letnega brezposelnega podobarja Ivana Jenko iz Cerknega na Goriškem. Poškodbe. Tri in pol leta sta¬ ra Irma Jamnik, hči kuharice iz Novega Vodmata št. 28. se je igra¬ la z užigalnicami, hudo opekla. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Prane Babnik, dveletni sin delav¬ ke iz Ladja pri Medvodah, je pa¬ del v škaf vroče vode in so ga ope¬ čenega prinesli v deželno bolnišni¬ co. Nesreča v Karavankah. — Gro¬ zen doživljaj turistke. 31. avgu¬ sta se je knjigovodkinja gdčna. Avgusta Wykovkal v Celovcu od¬ pravila na zlet na Vrtačo v Ka¬ ravankah. Od tedaj ni bilo več n,o- benega glasil od nje. V ponedeljek zjutraj je neki drvar v skalah na Vrtači slišal klice, za katere se pa naprej ni zmenil. Pozneje se je pa le podal proti onemu mestu, odko¬ der so Mici prihajali, toda popol¬ dne je nastala tako strašna ne¬ vihta ,da se je moral vrniti. Ko je prišel do celovške koče; je na¬ znanil kar je doživel. V koči se je slučajno nahajal grof Attems, ki je takoj pisemno poročal v Bistri¬ co v Rožno dolino. Ondi so dobi¬ li poročilo ob 10 . uri zvečer, nakar se je nemudoma odpravila na pot ena civilna in ena vojaška rešilna ekspedicija, Slednja je o prvem ju tranjem svitu dospela do celovške koče in takoj odšla dalje v vrtaške stene. Nevihta jo je silno ovirala Končno se je poveljniku vojaške ekspedicije poročniku Schusterju od cesarskih lovcev posrečilo z ne¬ kaj možmi najti in dospeti do po¬ nesrečene turistke in jo prenesti v kočo na Stolu. Bila je gdčna. Wy- kovkal, ki se sedaj leži v hudi vro¬ čici. Strašne so bile ure, ki jih je poinesreeenka prestala v skalovju. Svojo nesrečo je opisala takole: V nedeljo se je vspela na vrh Vr¬ tače. Tam se ji je iz rok izmuznil nahrbtnik, v katerem je med dru¬ gim imela toplo obleko, in zdrsnil po vzhodnih stenah. Splezala je za njim in pri tem zašla v skalovju Končno je dospela na točko, odko¬ der ni več mogla ne naprej, ne na¬ zaj. Čisto sama, lahno oblečena, je prebila tu dve noči in tri dni. Pre¬ ko nje je divjala strašna nevihta in snežni metež. Bila je že popol¬ noma obnemogla in ako bi bila pomoč prišla le par ur kasneje, bi bilo prepozno. ‘ ‘ Slovenčev ’ ’ dopisnik umor¬ jen? Mihael Petkov, rimskokato¬ liški škof v Trakiji, poroča: Turki so, vdrši v Trakijo, po¬ polnoma uničili katoliško občino v Ela-Gunu, občino Lisar, Ak-Bu - nar, kjer so umorili, Slovenčevega dopisnika, duhovnika očeta Bone- va, 'katerega so preje mučili, so zažgali nadalje Mostratli, kjer so uničili oba katoliška samostana, zažgali Kaiadejk in Derviško Mo- gilo, kjer so vse ženske onečastili in ubili duhovnika P. Genčeva, in zažgali tudi katoliško župnijo Su- djak na starem Bulgarskem. Tako so Turki uničili vse katoliške ob¬ čine, cerkve in šole ter večino pre- bivalsta pomorili. ŠTAJERSKO. Nov odvetnik v Ljutomeru. S. 1. septembrom je otvoril v Ljuto¬ meru novo odvetnško pisarno dr. M. Stanjko, ljutomerski rojak. Tatvine. V času od 17. do 23. av¬ gusta so tatovi udrli v vinsko klet posestnika Jos. Herzoga v Brezov¬ cu, občina Sv. Barbara v Halozah, in so ukradi tam 220 litrov vina v vrednosti 110 K. 1 medeno pipo in več steklenic. Istočasno in naj- brže isti tatovi so poskusili v Bre¬ zovcu prevžitkarju Marku Ivanšu v klet vlomiti. Napravili so že ve¬ liko ljukno v zid, a so bili še pra¬ vo časno pregnani. V spanju šel na skedenj. Iz Pe¬ trovč se poroča: Hlapec Fran Me¬ dved pri veleposestniku Ivanu Je¬ šovniku v Arji vasi je 29. avgusta v sanjah šel na skedenj, raz kate - rega je padel globoko na trda tla, kjer je brezzavesten obležal. Pre¬ tresel si je možgane ter mu poči¬ la obanja. Kljub zdravniški pomo¬ či je 30. avgusta umrl, ne da hi pri šel k zavesti. Bela žena. V graški bolnišnici je umrla Olga Preuz, katero je nedavno dragonec Dengschwert na Ptuju trikrat ustrelil v hrbet. — Na Bregu pri Ptuju je umrla trgovčeva soproga J. Iglič. Stara je bla 28 let. — Kap je zadela na Ptuju gospo Schvarner, soprogo izdelovalca dežnikov. — V Slatin¬ skem dolu pri Svečini je umrl vrl kršanski mož, veleposestnik Jos. Elžnik. star 45 let. 'Zapušča osem nepreskrbljenih otrok. Najstrejši je star komaj 11 let. — V Savi je pri Brežicah utonil 18 letni trgov¬ ski pomočnik Karol 'Sehventner, sin župana Schventnerja na Vran¬ skem. Kopal se je v Savi in ga je pri tem prijel krč. — V Spod. Dra¬ vogradu je 31. t. m. umrl dr. Ru¬ dolf Kaleher (jurist,) star 29 let. — V Slovenji Bistrici je umrl rač. stotnik Robert Riedl. Zopet konkurz. V petek, dne 29. avgusta je umrl v Mariboru velik Nemec, občinski svetnik, hišni po¬ sestnik in trgovec Jurij Lendler. Zadela ga je kap. Mož je v svojem življenju pri vsakih volitvah bil najhujši nemško nacionalni agita¬ tor. Predmestje Melje je bilo pod njegovo komando. Nas Slovence je mož hudo sovražil. Če je slišal slovensko besedo, n. pr. v železni¬ škem kupeju ali v gostilni, takoj je strastno vzrojil. A vsa nemško- radikalna politika mu ni pomaga¬ la na noge. Kakor se trdi z vso go¬ tovostjo, bo baje napovedan nad Lendler je vo zapuščino •— kon - kurz. Pasiva prekašajo za več ti¬ sočakov . aktiva. Mnogo upnikov in denarnih zavodov bo moralo gledati skozi prste ali pa prijeti poroke. Tukaj bi naj Siidmarka reševala nemško posest in obvaro¬ vala upnike ogromne škode, ne pa da grabi slovensko posest! Nepošten uradnik. Josip Cehner iz Laškega trga je bil nastavljen pri najemniku užitninskega zaku¬ pa (davka) Ivanu Ješovniku v Arji vasi pri Petrvočah. Kot tak je glasom poizvedbe v preiskavi in njegovega lastnega priznanja po - neveril znesek 635 kron 18 vin. svojemu gspodarju, poleg tega pa trški občini Laško ni oddal 28 K. 35 vin. kot znesek za pristojbno mesnega ogledvanja. Se'nat celj¬ skega okrožnega sodišča ga je dne 4. septembra obsodil na sedem me secev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak me¬ sec enkrat. Cehnar je bil hud nem¬ škutar. Novorojenega otroka odložila v cerkvi. Iz Celja se poroča: Ko je dne ,3. t. m. opoldne prišla perica Koprivnik v celjsko mestno žup¬ no cerkev, zaslišala je sem od glav nega oltarja tiho otroško jokanje. Ko je prišla pogledat, našla je no¬ vorojeno možko dete, : ki je bilo ovito v neko raztrgano modro cu¬ lo. Odkod je dete? Predpoldne is-j tega dne je priša neka 30 do 35 let stara, ubožno oblečena ženska v celjsko bolnišnico s prošnjo, naj vzamejo tam njeno novorojeno de¬ te v oskibo. Ko se ji je povedalo, da se zame otroka le, ako tudi ona ostane v bolnišnici, se je dstranila. Najbrž je potem nesla otroka v cerkev in ga tam pustila. Nek dob¬ rosrčen hišnh 'je sprejel sedaj otro¬ ka v oskrbo. Vršijo se poizvedbe za neljubeznivo materjo. Divjak. 22 letni hlapec Alojzij Puff iz Šmarij a v 'Sulmski dolini na Srednjem Štajerskem je bil nslužben pri posestnici Katarini Christian. Dne 4. septembra je Puff pretepal neko živinče v hlevu radi česar ga je gospodinja hndo ostela. Puff je bil hudo razjarjen je razbil v svoji jezi škaf in je na¬ to še razklal z gnojnimi vilami hišna vrata. Hlapec je nabil tudi gospodinjo z gnojnimi vilami in jo precej težko ranil. Gospodinja je komaj ubežala pred divjakom. Puff ji je bil zopet za petami, po¬ drl jo na tla ter jo je še s petami obdeloval, da je bila vsa krvava ter je postala nezavestna. Pretil je tudi s požigom. Hišni prebivalci so zbežali k sosedu, Puff pa za nji¬ mi. Pri sosedu Sangerju, kamor so se skrili begunci, je hotel s seki¬ ro razbiti hišna vrata in je pretil, ubiti vse, ki so v hiši. V kritičnem trenutku je posestnik zbežal k bli¬ žnji telefonski postaji ter je po¬ zval žendarmerijo, 'katera je div¬ jaka prijela in ga izorčila deželne¬ mu sodišču. PRIMORSKO. Huda ura v Trstu. Takega nali¬ va kakor v nedeljo jutro proti 6 . uri Trst že leta in leta ni doživel. Kake tričetrt ur.e je bilo obzorje tako čudno zelenkasto-runieno-rde čkasto in tako motno, da se je zde¬ lo, da je zbruhnil v ! ližini kak vul¬ kan, kojega pepel se meša z og¬ njem odsevom bluvajočega 'kra - terja. Ploha je bila silna, vmes pa je padala toča m grom in blisk sta motila grozno monotonijo hude ure. Voda je napravila po nižje se nahajajočih skladiščali precej škode. Čez dve ali tri ure pa je si¬ jalo najlepše solnce. Otrok v morju. V petek popol - dne 29. avgusta je zapazil neki fi¬ nančni stražnik v Lovranu, da pla¬ va na morski površini ob obrež¬ ju otrok, ki se mora vsak čas po¬ grezniti. Ker sam najbrže ni znal plavati, je poklical stražnik de - lavea Jožefa Scautamburla, ki je potegnil otroka iz vode. Gospod Nikolaj Pegan, ki je bil 'k sreči na licu mesta, se je takoj potrudil za ofroka in je z umetnim diha - nje'm rešil pet let starega Antona Cukariča. Oproščen je bil pred splitskim sodiščem bančni uradnik Ljubo Petrič, ki 'je bil obtožen žaljenja cesarja. S sojo hčerko je hotela v morje skočiti v Pulju Apolonija Hanzig, doma z Dunaja. Nesrečna mati je hotela svojo in svojega otroka uso¬ do izročiti morskim valovom radi pomanjkanja. Apolonija Hanzig je žrtev onih divjih zakonov, ka¬ teri se v Pulju s tako hitrostjo innože, kakor v nobenem drugem avstrijskem mestu. Mož, s katerim je nesrečnica živela skupaj v div¬ jem zakonu,ji je dal tako majhne prispevke, da si ni mogla niti naj- potrbnejše 'hrane preskrbeti. Raz¬ mere v Pulju postajajo res čudne. Divji zakoni se množe od dneva do dneva in jh je danes v Pulju že okolu 2000 parov.Vso to moralno propalost pa one oblasti, katere bi bile v prvi vrsti poklicane jo za¬ jeziti, mirno gledajo. Policija in ne v zadnji vrsti puljska cerkvena oblast, kje ste? Kralj potepuhov je klepar Ka - rel Viravski iz Libohovič na Češ¬ kem. Tako se je imenoval sam v neki odi, ki jo je spesnil, da pove- liči svojo lastno osebo. Viravske- mu resnega dela ni bilo nikoli mar in zato se je šel potepat. Kla¬ til se je posod in tod, a vedno je pisal svoje vtise in dgodke kakor drugi Maksim Gorki. Viravskega so sedaj zaprli v Trstu. Pri njem so našli celo zalogo tujih izkaz¬ nic, ki jih je rabil po potrebi. Radi poneverjenja so zaprli v Trstu mladega uradnika zavaro - valnedružbe “Croatia” Mirka Vi- efenika z Moravskega. Vicenik je kot uradnik zdajal za družbo po - potnice, pa si je pridrževal denar. Baje so našli že čez 15 slučajev sleparstva. Kako se krade pivo. Tvrdka Giov. Cuzzi v Pulju je bila že pred časom opazila, da jej 'gine pivo kakor bi se sušilo. Nekdo ga krade a kdo in kako ! Belili so si glave in slednjič javili zadevo policiji. Tu pa so bili kmalu na jasnem. Do¬ bili so voznika Antona Rumina, ki je dovažal Cuzziju pivo in ga spravljal v-klet. Pa kako? Mož je imel metodo, da je pri vsakem vo¬ zu spravil v klet par praznih sod¬ čkov, do čim je skotal iz kleti — polne. Sedaj je poštenjak pod kiju čem in pivo dalje časa trpi. Čreda ukradena. Kmetovalcu Blažu Červaju iz Vrsarja pri Po¬ reču so lopovi ukradli 21 ovac in 12 koz skupne vrednsti 1125 kron. Tatovi so “delali” ponoči, ko je vse spalo. Afere v Opatiji so na dnevnem redu kakor v Nizzi ali Ostendu. Najnovejša je ta-le: Hčerka neke berolinske družine, ki se že dalj časa nahaja v Opatiji na počitni¬ cah, se je na plesu zaljubila v ne¬ kega peštanskega stavbenika, ki jo je takoj zasnubil. Starši so pa snubca odbili, češ, da je hčerka že zaročena z berolinskim odvetni - kom. Mlada Berolinčanka pa ni odnehala, marveč je kratkomalo pobegnila z drugim zaročencem. Staršem sta pustila pismo, da se ♦ ♦ ♦ t ♦ : ♦ ♦ ♦ : ♦ x ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ! i i ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Motenje prebavljenja. Če hočemo biti pri dobrem zdravju ne smemo dovoliti nikakih motenj v na¬ šem prebavljenju, zato ker je to vsikdar znak kake bolezni celega života ali pa tega ali onega sestoja života. Brez pravilne jedi in pravilne prebave ni življenja. Vsled tega je jako važno, da se ima pri rokah kako sredstvo, katero bo hitro poma¬ galo v slučaju slabega prebavljenja. V takih slučajih bi mi priporočali vsakomur dobroznano, zanesljivo in hitro delujoče TRINERJEVO Amerikansko zdravilno grenko vino. To izvrstno sredstvo bo izčistilo prebavni sestoj popolnoma, ne da bi povzro¬ čalo kake bolečine; ono bo povečalo tek, dalo bo moč črevesju, in odpravilo bo zaprtje in vse neprilike združene s tem. Rabiti bi se moralo v vsakem slučaju bolehnosti. Imejte to sredstvo v vaši hiši in rabite je v zaprtju, živčnosti, glavobolu, bolečinah v črevesju, slabosti, neprebavljivosti, izgubi teka, zlatici, težkoči po jedi, Ne odlagajte v nadi, da bodo te sitnosti same izginile. Če jih ne zdravite pra¬ vilno, bodo one oslabele organe. Najboljše sredstvo v vseh takih slučajih je Trinenjevo Amerikansko zdravilno grenko vino. .:rs333 V LEKARNAH. NE SPREJMITE PONAREDB. JOS. TRINER UVAŽALEC IN IZVAŽALEC, 1333-1339 So. Ashland Avemie, Chicago, II). vrneta šele tedaj, ako jima dovoli¬ jo, da se poročita. Staršem tudi drugega ni preostajalo in sedaj se dekle zopet srečna sprehaja po Opatiji kot srečna zaročenka. KOROŠKO. Nemci v Celovcu napadajo Slo¬ vence (kadar morejo. Če imajo Slo¬ venci kako svojo prireditev v zna ■nem hotelu “ Trabesinger, tedaj je na nogah vse celovško nemšku- tarstvo; nad 'Slovence- gredo s pa¬ licami pljujejo na slovenske dame itd. Divji nemškutarji v Celovcu zmerjajo Slovence in razbojniško nastopajo proti njim —- radi kake nedolžne slovenske veselice v slo¬ venskem prostoru na slovenskih tleh! In ti hočejo priti sedaj v Go¬ rico. Navajeni so psovati in napa¬ dati razbojniško Slovence doma in nastopili bi brez dvoma enako tudi v Gorici proti Slovencem! In take ljudi imenuje “Corriere” olikance in izobražence. No, po njegovo so olikani. Ali takih oli - kancev in takih finih nemških lju di ne trpimo v Gorici. Ostanejo naj doma. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaia. — Obleka za možke in fante; najboljše blag-o po primernih in poštenih cenah. GARY LUMBER CO. Commonvvealtli Ave. & House Street NEW DULUTH, GARY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. Miners National Bank, EVELETH, MINN. » S:- « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 » « Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vso strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetile nas. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček -$1,550.000. V lo banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. t ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i i i ♦ X l X ♦ X ♦ i t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t i Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vesfnik , \ ZAPISNIK. Devetega glavnega zborovanja Jugoslovanske Katoliške Jednote v Pittsbure. Pa. meseca septem¬ bra leta 1913. Sedemnajsta seja 10. sept. 1913. Predsednik John Germ otvori sedemnajsto sejo 9 gl. zborovanja - točno ob pol dveh popoldan z običajno molitvijo. Čita se imena uradnikov in de¬ legatov, navzoči so vsi. Čita se zapisnik prejšne seje in se z malimi popravki sprejme. Nadaljevanje s pravili. Točki 44 se doda: ako se to pre¬ peti se lahko za dotično sejo izklju či in izgubi tudi dnevnico. Predlog stavljen in potrjen, da smrtnina za umrlimi člani v sta¬ rem kraju se izplača po preteku 6 mesecev. Predlog stavljen in potrjen; bol¬ niki ki zbolijo pred 1. jan. 1914 do be podpore do tega časa po starih pravilih po 1. januarju, se plača¬ jo bolnške podpore po novih pra¬ vilih, toda Skupna podpora ne sme presegati svote določene v novih pravilih. Poročilo Finančnega odbora. Finančni odbor poroča, da so vse knjige pregledali in jih našli v najlepšem redu. Poročilo finan¬ čnega odbora se vzame na znanje in gl. uradnikom se izreče zaup¬ nica. Vstop v zbornico se dovoli gl. tajniku K. S. K. J. jos. Zalarju in nadzorniku K. S. K. J. John Nara- vincu. Predsednik odloči 15 minut od¬ mora. Po odmoru. Dovoli se vstop v zbornico Pred¬ sedniku N. H. Zajednice, Mr. La- rohnica in Dr. Greheka. Mr. Na- rohnich v lepem govoru pozdravi celo zbornico. Dodatek k dolžnosti predsedni ka. Predsednik vodi svoje knjige, zahtevati mora račun vsacih 6 me¬ secev od vseh bank kjer je jedno- tin denar naložen, in od gl. bla¬ gajnika, da vidi če se bančni ra¬ čuni strinjajo z računi blagajnika. Plača gl. uradnikov. Predsednik ima plače na leto $150.00 Prvi podjoredsednik ima plače $20.00 drugi podpredsednik ima letne plače $10.00 gl. tajnik ima mesečne plače $200.00 bla¬ gajnik ima letne plače $300.00 blagajnik neizplačanih smrtnin ima letne plače 75.00 predsednik nadzornega odbora ima letne plače $50.00 drugi štirje nadzorniki ima jo letne plače po $10.00 predsed¬ nik porotnega odbora ima letne plače $35,00 druga dva porotnika imata letne plače po $20.00 Vrhovni zdravnik ima od vsake prošnje novih članov in za vsa dvomljiva spričevala kakor tudi za mrtvaške liste po 25 centov ako jih preišče. Nobenemu iz med uradnikov se ne sme povišati plača do prihod - njega zborovanja izvzet je le glav¬ ni tajnik. Glavnemu tajniku se sme plača povišati, ako med ča¬ som Jednota napreduje za 2000 članov od časa ko je nastopil nje¬ gov urad in to $10.00 na mesec. Pomočnika v svojem uradu mora sam plačati. Glasilu Jednote se plača $150.00 na leto. Predlog stavljen in potrjen da se da po enkrat na leto oglas v vse Slovenske časopise. V takem oglasu morajo biti označene vse dobrote ki jih daje J. S. K. J. Predlog stavljen in potrjen da se radi obilnega dela seja nadalju¬ je ob pol osmih do desete ure zvečer. Prečita se brzojav iz Clevelanda Ohio. Cleveland, Dhio. sept. 10. 1913. Convention 57 S. Hall Butler St. Pgh. Pa. Slavna zbornica. Sprejmite tužno vest, da je preminul Rev. Andrej Smrekar, sinoči, on kateri nam je brzojavno poslal častitke zadni teden na zbornico. Z bratskim po¬ zdravom sodelegat. A. Grdina, Pogrebnik. Ko je bil brzojav prečitan vsta¬ nejo vsi navzoči v znak sožalja. Predsednik prekine sejo do pol osme ure. Nadaljevanje sedemnajste seje. Pobere se med delegati z name¬ nom da se pošlje nagrobni venec za pokojnega Rev. Andrej Smre¬ karju v spomin, z napisom: V spomin od delegatov J. S. K. J. (nabralo se je $16.05) Odbor za prošnje poroča o svo¬ jem delovanju in prečita 18 različ¬ nih prošenj, katere se rešijo kakor sled. 1, Prošnja Mihael Vrbank Dr. Sv. Alojzija št. 19 se vzame' na znanje kakor poroča odbor za pro¬ šnje. 2, Prošnja Jernej Ravnikar Dr. Sv. Petra in Pavla št. 51 se plača 'kaoikr določajo pravila. 3, Prošnja John Ravnikarja Dr. Sv. Jožefa št. 20 se sklene, da po - šlje glavni urad prošnje na krajev¬ na društva ker po pravilh se ne more dati stranki nilkake podpo¬ re. x 4, Prošnja Dr. Sv. Srca Jezuso¬ vega št. 98 se zavrne, ker ne spa¬ da v delokrog odbora za prošnje. 5, Prošnja Martin Rebrovich Dr. Sv. Cirila in Metoda i se odkloni. 6, Prošnja Mirko Tepeš Dr. Zvon št. 70 se vzame na znanje, da se plača kakor določajo pravila. 7, Prošnja John Bezek Dr. Sv. Jurija Vitezi se odklone. 8, Prošnja John Jenskovich rav¬ no istega društva se odkloni. 9, Prošnja Pavel Zupančič Dr. Sv. Mihaela St. 40, se naznani da društvo stopi v dogovor s članom in ako je zadovoljen z odpravni - no ter pore ca gl. tajniku. 10, Prošnja Jos Deržaj Dr. Sv. Oirila in Metoda se odkloni. 11, Prošnja Joseph Kompare Dr. Sv. Jurija št. 23, se vzame na zna¬ nje poročilo odbora za prošnje ter se plača prosilcu po pravilih. 12, Prošnja Franlk Podboj Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 16, na znani se da društvo prvo uredi stvar ter isto proča v glavni urad. Društvo naj si .izvoli tri može ki naj izjavijo, da je zahteval od¬ pravnino. Izjavo naj pa pošlje gl, tajniku. 13, Prošnja Feliks Volček Dr. 'Sv. Cirila in Metoda se odkloni, sprejme lahko odpravnino. 14, Prošnja John Zunich. Dr j Sv. Oirila in Metoda št. 9, da se mu izplača še neizplačana bolna podpora. 15, Prošnja Mihael Kuzma Dr. Sv. Oirila in Metoda št. 19, se mu izplača po pravilih, kadar pošlje zdravniške listine v glavni urad. 16, Prošnja.Matt Schweiger Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 9. se od - kloni. 17, Prošnja Rudolf Paselj Dr. št. 40. se odikolni ker ni priložene¬ ga. zdravniškega spričevala. 18 Prošnja John Krausman Pitts burgh Pa. se odkloni. Predsednik zaključi sejo ob 11. uri zvečer. Joseph Pishlar, Frank Gouže Zapisnikarji. J. B. Smrekar. Osemnajsta seja 11. sept. 1913. Predsednik John Germ tvori osemnajsto sejo 9. gl. zborovanja točno ob 8 uri zjutraj z običajno molitvijo. Čita se imena uradnikov in dele¬ gatov navzoči so vsi razun dele¬ gata Saeich-a, ki je bil oproščen. Čita se zapisnik prejšne seje, in se sprejme kakor je bil prečitan. Dovoli se za izplačilo ža izvan- redne delo gl. tajnika pri uvedbi novega sistema, priprava raznih form za nove knjige in listine $300.00 Br. gl. tajnik se zahvali za priznanje svote ter odkloni in jo izroči Slovenskemu Zavetišču. Dovoli se. izplačilo pravilnemu od¬ boru in sicer F. S. Taueharju $25.00. ostalim dvema po $10.00 za njih izvanredno delo. Dovoli se v izplačilo Rev. Kertelu $10.00 za daritev sv. maše, za žive in mr¬ tve člane J. S. K. J;. Dovoli se v izplačilo K. S. Domu $100.00 kot nagrado od prostorov za zboro - vanje. Na dnevni red pride razpra va o Sloven. Zavetišču. Sklene se 'da se vstanovi posebni Sklad za stare in onemogle člane, in si¬ cer 25 centov od člana na leto. Ako se ideja Slovenskega Zaveti¬ šča uresniči, se ta sklad obrne za Slov Zavetišče. Gl. tajnik razpiše asesment za ta sklad vsako leto v mesecu juliju. NE V AMERIKO. Govor žlahtnega g. J. Mesojedca. Občinstvo. (Opustil je “slavno, ker “slaven” je samo on.) V prvi vrsti današnjega govora se hočem pečati z rakovo rano, kate¬ ra razjeda moja jetra. In ta rana ima dvojen pomen 1 : prvič je že ra¬ na sama po sebi, drugič je pa še rakova zraven. Kaj pomeni rako¬ vo, veste vsi. Da preidem na prvo vrsto: v čim obstoji ta rakova ra¬ na? Občani, v tem, da odhaja dan za dnem vedno več naših občnskih teles v Ameriko In ker ne nosi jo samo. teles Seboj, ampak vse, kar spada zraven, tvori Amerika ze- Ijivce jeter in pljuč z ostalo vse - bino. Vsak izmed vas ve, da ti ni¬ so za med občinstvo, da so v zvezi s hudimi skušnjavami in da čim manj jih ima občan tem bljižje je občinske hiše, ktero smo postavi¬ li za povzdigo lakote in rejo manj šib domačih živali j. Tam pa dobivajo-kako bi vam rekel naša kronca ktere sem vam enkrat pokazal, da se jo bodete vedeli ogibati in otresati, je na¬ vadna figa proti tistemu zapeljiv¬ cu, ki mu pravijo tolar. Ta je za pet naših in zato je tem nevarnej¬ ši. To je toraj Amerika. Da se še bolj prepričate, gremo še pred Slamapukco r ega Anžeta, fcteri ni bil še nikdar izven praga svoje hiše. ’ ’ In Anže je potrdil vsebino ce¬ lega govora, nakar so se občinske telesa še bolj potrudila in iz - ginila s prepričanjem, da Ameri¬ ka je res Amerika. me najgorostasnejšo nevarnost, da se posušim izven kože. Amerika tvori nevarnost, nebo¬ tično nevarnost v sledečih toč - 'kali: Prvič tam gleda občinstvo telo s svojim očmi. To pa je nekaj izvanredno pogubnega, (udari s§ po žepu). Veste li, kaj se to pra¬ vi? Balkanska sloga je vladala med nami, dokler ni bilo te-te-A- merike. Jaz, ki stojim nad vami kot pleša nad človekom, sem gle¬ dal za vas,, žrtvoval se za vas, bil odličen mučenik, da prihranim vaše oči. Ko smo imeli nedavno Steklenico tinte, razglasil sem slo vesno, da je bela. In občinska te¬ lesa so se zvila v udarnosti, kot se zvijajo danes in ponavljala so u- dano : da tinta je bela. Telesa pa, ki gredo v Ameriko, pozabljajo na moje besede, da gledam jaz vse in-groza-gledajo tudi sami. In do- bic se telo, ki upa gobe raztegniti do ušes zmajati z glavo kot svinja, ko se brani muham in reči; tinta je črna. Drugo zlo, ne manjše od prve- vega, tiči v ušesih. Zakaj imate ušesa? Da imate kam obesiti rin- ke in murčke, kadar ste veliki. Dokler ste pa še majhni, so pa u- šesa samo za to, da ima človek kam prijeti, kadar navija uro. Ko liko prilik je bilo, ko so stala ob¬ činska telesa kot ostrnice detelje na njivi. Jaz sem pa napenjal nše ■sa in poslušal za vse. In kalkor sem slišal jaz, tako iste slišali vsi. A v Ameriki? Tam posluša vsak sam. Izgubila so ušesa svoj prvotni po¬ men navijenja in odkladanj-a rink in porabljajo se v ne učenjaške namene. Tretje zlo v Ameriki tiči v jezi¬ ku, tistem jeziku, kateri služi ob¬ činskim telesom samo zato, da se ima s čim pokazati osle in da se ima telo pri prežvekovanju kam ugrizniti. Vi vsi ste mi priča da ni govoril nikdo v celi občini. G-ovo ril sem jaz in s tem je bilo pove¬ dano vse. V Ameriki pa govori vsak sam zase. Ali ste že kdaj sli¬ šali kaj tacega? Ali ne zaslužijo ti občani, da bi jim nadločan pore¬ zal jezike in jih skušal spraviti v promet za vsak denar? Velikan¬ sko zlo v Ameriki je tudi misel. Zakaj ima vsako telo te občine mi sel? Zato, da se ima s čim spomni¬ ti, kam je treba nesti pleče, kadar se kolje prešiča, da ve .}sje se od- klada zapeljivec vsega sveta, če je kdo tako nesrečen, da se pri toči k njemu. V Ameriki pa bčin- sko telo najprej vidi in sliši, po tem misli, nazadnje pa govori. Vsak se drzne povzpeti se v tiste višine, kot sem jaz sam. Ali ni to grozno? Če pojde tako naprej bom res še prisiljen baviti se s svo jim najhujšim a najmanjšim sov- ražnikom-fiekom. zasluga je, VARNOST! s Skrb, s katero .-j — A'i se vodi Bank oi »r.A-—Shebojrgan, jam- "V \ či trdnost in moč -V Koristi vlagate- ljev in varnost njih vlog je pr- •$; Iv ( EffrlM va skrb naših ■F' F li l 1 ; ! ravnateljev in u- /l \ loj H fy :j radnikov. st: I: Bf HI’ Mi Vas vabi- '// fijff u if" ji rbf | mo, da zberete 1 olliltet našo banko za f£js> Vaše vloge. % Premoženje 3,000,000 BANSCof SHEBOYGAN . A ROLLOFHONOR BANK _ Q ^ 3 % INTEREST PAID ON SAVINCS J 'o Brezplačno Mali oglasnik. VPRAŠAJTE TE ŠPECIJALISTE ŠE DANES Za SV Ak o imate revmatizem— Ako imate bolečine v želodcu.— Ako čutite bolečine v ledvicah— Ako ste nervozni in razdražljivi— Ako se čutite slabim in da propadate— Ako -čutite bolečine v srcu— Ako imate bolečine v hrbtišču— Ako teče voda počalsi in povzroča bolečine— Ako so Vam v neredu čreva in ste zaprti_ Ako morate prepogosto puščati vodo— Ako imate mozolje ali prišče po obrazu ali vratu— Ako imate bolečine v plečih,- bubrikih ali žlezah— Ako slabo slišite—- Ako imate katar— Ako se Vam prelahko zadela nos— ‘ Ako občutite bolečine v prsih— Ako sluzno pljujete— Ako Vam zvoni ali šumi v ušesih— ZA ŽENSKE: Ako imate kakršnokoli bolezen ali slabost v Vaši n a 1 ZA MOŠKE: Ako imate mehko naravo— Ako ste zabasani— Ako imate soj čas z bolečinami— Ako imate srab ali vnetje— Ako čutite bolečine ob času sprmembe v živlieniu_ POZOR ROJAKI! Hiša z gostilniško koncesijo in lota na prodaj, na najboljšem pro¬ storu v Gilbertu. V hiši je vodo - vod; prvo nadstropje ima 8 sob in 2 kopalni sobi. Istotam se proda več sodov izbornega domočega vi¬ na, velika zaloga raznovrstne dru¬ ge pijače in smodk. Kdor se požu- ri je lahko v 30 dneh srečen. Vred¬ nosti je za $8000, proda se vse za $6000. Vzrok cenene prodaje je: Starost in slabo zdravje. Marko Matekovich, gostilničar, Broad - way St., Gilbert, Minn. Zdravo slast ima tisti človek, ki do bro prežveči in prebav¬ lja svoja jedila. »1 v sV0J ° Obranile pravice ni poifldexterjeva > zahteva, d prometna s ^Združene dr: NAZNANILO. ■ Kdor hoče puške od $6.00 na - prej, ali šivalne stroje od $26.00 naprej, ali najfinejše 25 let jam- eene britve od $2.00 naprej, naj se zglasi pri podpisanemu. — Po - pravljam puške, samokrese, šival¬ ne stroje ter brusim britve, nože in sploh vse rezilno orodje. Za de¬ lo jamčim. V popravilo mi lahko pošljete tudi po pošti. — Pišite mi in Vam natančno pojasnim pisme¬ no. — Edina slovenska trgovina te stroke v Ameriki. Za cenj. na- ročbe se priporoča K. Bauzon, 6120 St. Klair Ave., Cleveland, O. levera s S tomacli Bitters) I jjekateri interc, * (Hnaj vlada , fge, in naj bi ji * @ kapitalu v < : ('rlada proda. I: flade privatnin " prt je, da naj I I prevzela. , Senator Poind ’ ite strinja Iz n btrem. On pred hlada zgradila i Kni sistem (žel iskladišča,) in, < (panje in razpr is privatnim k * naj bi se nek Ralo v najem ■rico premoge Pirala vlada, h iHa odprta priv Nem. Dobiče 1 *i a naj bi im< h delavci (prei !rjl Prometnih ali j s ti, ^delavcem všt, . ® s ° v zvezi 'Prometnimi LEPA PRILIKA ZA SLABE. BOLNE IN BOLEHNE MOŠKE. ŽENE IN OTROKE. Vsi bolehni moški, žene in otroci se poživljajo, da taU vprašajo za svet profesorje in špecijaliste zdravnike “evropska ga zdravniškega zavoda”, da slišijo izkušeno sodbo o svoji J lezni. “European Medical Institute” je odprl najboljši mnajn*! dernejši zavod v tej deželi, katerega izdatki presegajo ioiim] tisoč dolarjev. Zdravniki, špecijalisti tega zavoda imajo veli, no prakso v zdravljenju vseh kroničnih — zastarelih imuni bolezžni pri moških, ženskah in otrocih. S pomočjo najnovejših električnih in niagnetienili apan-j tov so v stanju ozdraviti bolezni, katere so drugi zdravnikiww glasili za neozdravljive. Pridite danes in čujte njih resnično in izkušeno misel, ned bi vas kaj stalo. ZAPAMTITE SL DA JE NASVET IN PF^KOVAl S X-ŽARKI BREZPLAČNO. pomaga tistim, ki ne morejo dobro prebav - ljati svoja jedila. Po - maga prebavi, odpravi napihovanje, kislo izpe- havanje, gorčico, zape - ko in splošno slabost. Cena $1.00. Okrepite živce in rabite andhopto^. SEVEROV NERVOTON mothers j make s i stroner \ bodies healthful ** '" 6i|,lJ š« limit mki«K w*" sN BBEVHNCCa*, gr. P A ^ 21V 2 Norih Fifth Aventie West D« URADNE URE: Vsak dan od 9. dop. do 8. zvečer od 10. dopoldne do 2. ure popoldne. Priporoča se za zdrav¬ ljenje živčne onemogosti, nervoznosti, nespečnosti, histerije in raznih živčnih nepri- lik. Cena $1.00, Jaz ne vem, eegava da je Amerika taka Amerika, am pak moja gotovo ne. Človek bi jo snedel, ko bi bila dva meseca star piščanec in izpil, 'če bi jo mogel potopiti v steklenici cvička. Kot je tam narobe v eni stvari, tako je tudi v drugi. Vi veste, da ni ničesar bolj udauega, kot skro¬ men, ponižen želodec, teman in prostoren ikot nanovo sešit meh. Kadar se pa natlači in napolni, je pa talk kot občinski šek. Nič mu ni prav. In tam se polnijo in tla¬ čijo vsak -dan s tem, kar vidite, kadar giblje, slišite, kadar cvili ali ruče, pitate, da. se trese, od de¬ belosti o-dvseh strani, potem pa izročite tistim, kteri so za to po - stavljeni, kajne. Kdo izmed vas je videl kako cenjeno žival od zno traj, če izvzamemo tisto, ki ima svoj dom pod klobukom in še par drugih. domačih pritiklin?, Tam so pa taki, 'da so popolnoma poza¬ bili na principe naše občine, kate¬ re je postavil že pred sto leti vele- pesnik z besedami: Na žgancih tropine pa kislega zelja “Bob, kaša, vse zgine ko pri¬ dem od dela. Vidite, tako se godi vsem tis - tim, kteri pozabijo na domovino. Tam so ljudje tako grozno pakvar jeni, da hočejo vsake reci dosti, pa da je dobra. Nesramno. Vir vsega tega pa je, ker ljudje tam delajo pa dobe denar za to. In da je denar zapeljivec, to veste sami. Zato sem te zapeljivce, ved¬ no pobiral med vami, občani in jih zaklepal med mogočne štiri stene. In tam jih stražim noč in dan, da ne pridejo nikdar več na svetlo. Tako se godi vsem, kteri imajo po naravi kaj slabega na se- SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČAVAMfljS THEO.HAnn » BREWING COMPANY V, ST. PAUL .♦•T MIMN Rojakom po Minnesoti in po druzih okrajih se d . da se loti ki so na prodaj v Gary Minn., pri- eni naj^MJ 1 ^ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to J e ' kratek čas. Ker po -mnogo številnim naseljenem je prišla do zaključka, da bodo mogli povzdigniti ceno. ^jj ki kateri hoče svoj denar vtakniti na sigurnost zdaj priliko, in kateri hoče kupiti naj se oberne na MAKS VOLČANSEh FRANK TORKAR GARV LAND ** Gary, Duluth, Minn. Naprodaj so v vseh lekarnah, Ako jih ne morete dobiti, na ročite jih od nas. p_ _ / 1 :*:• »»i-Vi-,v,vi !■■■■■■■■■■■■■.■ JAY W. ANDERfeON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 180 jO. ONRAD & HARD koncesionieana MAZILCA. Wau- kegfan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi , za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago, haloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. GARY LAND CO Gen’l Office, 202 Palladio Building, Tovvnsite Office, Cor. Commonvvealth Ave. URKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., Wuakeg-an, 111. Tel.: št. 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z' železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cehe zmerne. POZOR, ROJAKI! Dobil si Direktna črta med New Yorkom in Avstro, Ogrsko, Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. . A. PETROSHIUS 12 po ?o r » No. Chicag-O 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. 5i.W StonifS MliWAf MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se srovore vsi avstrijski .jezila. Dru-žbiui parobrodi uh 2 vijaka: KAISER FRANZ J0S2F I MARTHA WASHINGTQN ’’ T A TTT? A AT Tna ’ ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil si obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih, pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. OSIAH COLLINS p z ° a f a r “ S kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766'J. Priporoča se Slovencem m Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. RVNK"QSi l Q trgovec s premogom U A j n drvami, State St. near 22nd St., North Chicago, pisarna 1007 Marion St. haloga vsakovrstnega premoga in drv po naj nižji -ceni. -— Posebno se priporoča , Slovencem in Hrvatom za obila naročila. S pLE J!S hi* BIectr |c c]e i V .««-2 OlT ' 1 TlCIvI' ' r , ;r i nl l/l TH—J- ffl cf A. CIO ” 1KI Hotel fl „il Superior S W est. , V' SUFEHIOJS^Toff'^ NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSA VAH Kolikokrat ste delali zame, pa nisem se nilkdar spozabil tako da¬ leč, da bi vam bil prepuščal zape- ČEPAR RAPIDS. IOWA