Poštnina plačana v gotovini
Gena 1.50 din
^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H   ^^^^^r ^^^^^^^L           ^^^^^^^H ^^^^^^^^H B^^J^^ft ^^^^^^^.
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5"50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjcva ul. 1, pritličje,desno //
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petck S. juSijat 1Q3S
Stev. 2S.
Trije žalski jubileji
Zalec, 8. julija.
100-letnica rojstva Janeza Hausen-
bichlerja
Letos 17. januarja je ptoteklo 100
let, odkar se je rodil v Zalcu oče sa-
vinjskega hmeljarstva, idealni nationa-
list, kmetijski strokovnjak in organiza-
tor, ugledni žalski tržan in župan, po-
kojni Janez Hausenbichler.
Ni namen tega članka naštevati
Hausenbichlerjeve nacionalne in gospo-
darske zasluge, ki si jih je pridobil v
svojem plodonosnem življenju, temveč
naj bo pristojnim činiteljem v Zalcu
samo v opozorilo in pobudo, da Zalec s
Celjem in Savinjsko dolino vred primer,
no proslavi 100-letnico Hausenbichler-
jevega rojstva. Pravimo, da s Celjem
vred, kajti Hausenbichler je po-
leg pokojnega dr. Josipa Serneca zav-
zemal vodilno mesto v nekdanjera
okrajnem zastopu celjskem, v dobi, ko
je prišla ta politično in gospodarsko
važna korporacija po hudih bojih v
slovenske roke. Hausenbichlerja pa so
kljub njegovemu odločno nacionalnemu
prepričanju upoštevali tudi v takratnih
nemških in vladnih krogih. Hausen-
bichler je bil častni občan trga 2alca
in raznih drugih savinjskih občin v
znak priznanja za zasluge, ki si jih je
pridobil za hmeljarstvo, da danes pred-
njači Savinjska dolina v gospodarskem
in kulturnem ioziru. Zato Hausenbich-
lerjevo ime ni zvezano samo z rojstnim
krajem, marveč tudi s Savinjčani sploh
in z imeni po večini že pokojnih celj-
skih narodnih borcev, s katerimi se je
Hausenbichler skupno boril s takratni-
mi avstrijskimi vladami za narodne
pravice in zahteve.
Današnji mlajši rod hmeljarske do-
line pa že ne pozna več Hausenbichler-
jcvcga imena. To ime naj znova ožari in
povzdigne proslava, ki jo je Zalec dol-
žan pokojnemu Hausenbichlerju ob 100-
letnici njegovega rojstva. Naš mladi rod
naj ob tej priliki spozna moža, ki je
položil temelje savinjskcmu blagostanju
Da se ta jubilej dostojno proslavi,
naj se v Zalcu osnuje pripravljalni od-
bor, ki naj sestavi primeren spored in
pripravi vse ostalo za to proslavo. Pre-
pričani smo, da se bo v nacionalnem
Zalcu zbralo dovolj merodajnih oseb,
ki bodo z veseljem sodelovaie pri ve-
liki narodni proslavi v cast velikemu
narodnjaku in slavo spominu Janeza
Hausenbichlerja.
Hausenbichlerjevo proslavo namera-
vajo prirediti 4. septcmbra tudi na
Mrzlici, ki hrani v Domu Hausenbich-
lerjevo silko. Turisti pa po večini ne
vedo, čemu je ta slika in kdo je bil po-
caščenec. Tej proslavi seveda ne more-
mo ugovarjati, čeprav ni bil Hausen-
bichler planinec v današnjem pomenu
besede.
Hausenbichler je bil Zalčan. Zato je
prvenstvena moralna dolžnost Zalca, da
s proslavo obnovi Hausenbichlerjev lik
tako, kakor je živel in deloval za svoj
ljubljeni slovenski rod.
70-letnica žalskega tabora
Letos 6. septembra bo 70 let, odkar
je bil znameniti prvi slovenski tabor v
Zalcu.
Kako nacionalen je bil že takrat Za-
lec, dokazuje proglas za slovenski ta-
bor v Zalcu, ki ga je podpisalo 57 naj-
odličnejših slovenskih narodnjakov na
bivšem Spodnjem Stajerskem s takrat-
siim žalskim županom, posestnikom in
okrajnim odbornikom Antonom Zužo
Ha čelu. Proglas pravi med drugim:
»Podpisani možje so sklenili povabiti
vas, drage rojake, in Vas sklicati na
^an 6. septembra 1868. v Zalec, da bi
se tarn pod milim nebom pogovarjali in
Posvetovali, česa nam je treba, da se
^am bo za naprej bolje godilo, kakor
Zc*aj; — da bi se tarn posvetovali in
pogovarjali, kako bi se ravnopravnost
Jašega naroda, ki nam je v § 19. dr-
2a-vnih osnovnih postav vnovič od pre-
svitlega cesarja zagotovljena, dejansko
izpeljala. Na noge, slovenski možje! Po-
magajmo si sami! Ce si ne pomagamo
sami, nam ne bo nihče pomagal na tem
svetu. Zdramimo se! Delajmo! Zedi-
nimo se!
Se enkrat Vam kličemo: Pridite iz
vseh his in vseh vasi, posebno iz celj-
skega, gornjegrajskega, vranskega, šo-
štanjskcga, laškega, konjiškega, ko-
zjanskega in šmarskega >okraja. Pridite
na dan 6. septembra 1868. ob treh po-
poldne v žalski trg k slovenskemu
taboru!«
Takšen je bil klic naših takratnih pr-
vih narodnih mož, ki so lahko zgled tu-
di sedanji slovenski generaciji.
Ker je bil tabor, ki se ga je udele-
žilo 15.000 štajerskih narodnih mož, na
žalskih tleh, je zopet nacionalna dolž-
nost Zalca, da proslavi 70-letnico prve-
ga slovcnskega tabora v Zalcu. Ta pro-
slava naj bi se združila s proslavo 100-
letnice Hausenbichlerjevega rojstva s
sodelovanjem vseh Slovencev v spomin
na oni dan pred 70 leti, ko je veličast-
na množica našega naroda složno mani-
festirala za zedinjeno Slovenijo.
Zalec mora slediti zgledu Ljutomera,
ki že kliče Slovence na proslavo 70-ler-
nice svojega tabora konec avgusta 1.1.
Kar smo dolžni pokojnemu Hausen-
bichlerju, ki je 1. 1868. kot 30-letni po-
sestnik in občinski orborirk v Zalcu
na sedmem mestu podpisal vabilo na
žalski tabor, dolgujemo tudi 70. oblet-
nici velikega dogodka na zgodovinskih
žalskih tleh, na katerih je narod mani-
festiral za zedinjeno Slovenijo.
•                 20-letnica Jugoslavije
I V Mariboru se je osnoval odbor za
proslavo 20-letnice Jugoslavije. Prosla-
va bo v avgustu. Ta odbor je povabil
tudi žalsko občino, da pripravi primer-
no gradivo za jubilejno razstavo in pro-
slavo 20 - letnice našega osvobojenja.
Na razstavi, ki bo od 7. do 14. avgusta
v Mariboru, bo tudi Zalec častno zasto-
pan s slikami umrlih in še živečih na-
rodnjakov, ki so se udejstvovali v letih
1917. in 1918. v deklaracijskem giba-
nju, ter s slikami s prvega žalskega ta-
bora 1. 1868. in drugega žalskega ta-
bora 1. 1918. in slikami vseh govorni-
kov, ki so v Zalcu med svetovno vojno
zahtevali ob navzočnosti nad 7.000
ljudi samostojno Jugoslavijo. Upamo,
da se bo posrečilo zbrati za mariborsko |
jubilejno razstavo vse gradivo, torej J
celotno žalsko skupino, izpopolnjeno
s slikami članov Narodnega sveta v
Zalcu.
Tudi 20-letnica Jugoslavije se da
spojiti s prej omenjenima proslavama.
Ob tej priliki naj bi bila v Zalcu raz-
stavljena skupina slik ter besedilo go-
vorov in resolucij, ki bo tudi v Mari-
boru vsem obiskovalcem jubilejne raz-
stave na ogled.
Take proslave so živ zgodovinski
pouk naši mladini, ki naj bi se udele-
žila žalske manifestacije v polnem šte-
vilu, saj gre za veliko in pomembno na-
cionalno prireditev, ki vžiga in krepi za-
vest, ki je novemu pokolenju tako nuj-
no potrebna.
Zalčani na delo!
Zakljucek sols5:ega leta na trgovski
nadaljevalni šoli v Celju
V  nedeljo 3. t. m. je bil na trgovski
nadaljevalni soli v Celju ob navzočnosti
učiteljskcga zbora in zastopnikov Zdru-
ženja trgovcev za mesto Celje slovesen
zaključek šolskega leta 1937-38. Upra-
vitelj sole g. direkt or Marin ček    je    v
imenu    učiteljskega     zbora     pozdravil
predstavnike  trgovstva,  učiteljski zbor
in mladino. Trgovstvu se je še posebej
zahvalil za naklonjenost in  zanimanje.
za uspešno delo sole in napredek učen-
cev, ki ga združenje kaže zlasti s po-
deljevanjem nagrad učencem, ki dovrši-
jo šolo z najboljšim uspehom.    Orisal
je važnost trgovskega stanu za državo
in apeliral na absolvente sole, da se še
nadalje izobrazujejo, kajti samo na ta
način lahko postanejo nekoč dobri    tr-
govski     sotrudniki     odnosno     trgovci.
Ostalim vajencem in vajenkam je pri-
poročal, da se v II. in III. razredu bolj
intenzivno   poprimejo   učenja,     da    bo
uspeh na koncu drugega leta tem bolj-
j ši. V prvi vrsti naj gledajo, da posta-
nejo dobri Jugosloveni in da se bodo
vedno in povsod držali gesla pokojnega
Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-
telja: Cuvajte Jugoslavijo! S trikrat-
nim »Slava« pokojnemu velikemu kra-
lju in s trikratnim »Zivio!« kralju Pe-
tru II. je g. direktor zaključil svoj
govor.
V  imenu mladine se je v    prisrčnih
besedah    zahvalila    absolventinja    III.
razreda Zlata Likarjeva upravitelju so-
le in vsemu učiteljskemu zboru za ves
trud, ki ga je imel z učenci in učenkami
Zahvalila se je tudi  upravi Združenja
trgovcev za mesto Celje in vsem gg. tr-
govcem za njih naklonjenost in za po-
delitev nagrad.
Predstavnik Združenja trgovcev za
mesto Celje g. Anton Fazarinc je nato
pozdravil vse navzoče ter se zahvalil
upraviteljstvu sole in učiteljskemu zbo-
ru za ves trud. Izrazil je veselje nad
uspehom, ki ga je mladina dosegla v
letošnjem šolskem letu in ki je boljši
od zadnjih let. Priporočal je mladini,
da se v bodoče še bolj poprime učenja
kajti to je samo njej v korist. Za ab-
solvente s tem, da so končali šolo, še
ni koncc učcnja, kajti doslej so si pri-
dobivali samo teoretično znanje, v prak-
tično se morajo še bolj poglobiti z na-
daljnjo izobrazbo v trgovski literaturi
in učenju tujih jezikov, ki so posebno
važni zaradi naše geografične lege. Po
svojem govoru je razdelil nagrade
Združenja trgovcev.
I. nagrado po 200 din so prejele: Ma-
rija Slosarjeva, učenka I. razreda (tv.
R. Stermecki), Valburga Kompostova,
učenka II. razreda (tv. Weiner nasl.)
in Zlata Likarjeva, učenka III. razreda
(tv. Cili Rožič); II. nagrado po 100 din:
Friderik Pollandt, učenec I. razreda
(tv. Julio Meinl d. d.), Rafko Rednak,
učenec II. razreda (tv. Josip Weren) in
Antonija Orešnikova, učenka III. razre-
da (tv. Valentin Hladin); III. nagrado
po 50 din: Jelka Cirnermanova, učenka
I. razreda (tv. Valentin Hladin), Bogo-
mir Videnšek, učenec II. razreda (tv.
Karl Loibner) in Edmund Lorger, uče-
nec III. razreda  (tv. Josip Weren).
Lepa šolska svečanost je bila zaklju-
čena z državno himno.
Politični pregled
X Kaj vse nam že očitajo. Na Hrvat-
skem živi mnogo čudnih modrijanov ter
kulturnih in gospodarskih strokovnja-
kov, ki imajo za nas Slovence polno
očitkov. Tako pišc v »Kurierju War-
szawskem« dopisnik iz Zagreba, da smo
Slovenci razvili svojo industrijo na ra-
čun ostalih delov države, da imamo v
Jugoslaviji industrijski monopol v iz-
vestnih panogah in da se vsled tega sil-
no bogatimo na škodo Srbov in Hrva-
tov. Edino uspešno sredstvo, ki bi to |
prekomerno bogatenje Slovenije usta-
vilo, vidi naš zagrebški poznavalec in
prijatelj v tem, če bi Hrvatska postala
samostojna, ker bi potem že gledala, da
bi svoje potrebščine kiila samo doma v
svobodni Hrvatski. Ta hrvatski stro-
kovnjak, ki z našo »slovensko« indu-
strijo korespondira verjetno po nem-
sko, noče pogledati in se prepričati, ka-
ko rnalo slovenska je tista industrija na (
Slovenskem, za katero nas slovenske
reveže zavida! V tej »naši industriji"
imamo pač zaposlene naše slabo plača-
ne delavce, za naše kvalificirane delov-
ne moči in za naše inženjerje pa že ni
kruha!   Tako  gospodarsko  modrovanje
EDINA TOLAZBA
m-Ui
BONBON I
iz Zagreba samo še dopolnjuje sliko ti-
ste politike zagrebške, ki je v škodo
Hrvatom, Srbom in nam Slovencem, ki
ji je stvarna resnica nepoznan pojm
in ki je nesreča Jugoslavije.
X Kajše Dunajska kot Tyrseva ce-
sta! <>Naša miscK<, omladinski kulturno-
politični list, prinaša: »Nacionalna
Ljubljana se je oddolžila spominu usta-
novitelja Sokolstva dr. Miroslavu Tyr-
šu s tem, da je preimenovala po njera
bivšo Dunajsko cesto. Nesreča je ho-
tela, da stoji ob tej, sedaj Tyrsevi ce-
sti tudi Stadion, na katerem se je vršil
»fantovski tabor«. Stvar je že tako na-
nesla, da je bilo treba večkrat v radiu
imenovati to prometno žilo. Kako ae
izogniti neprijetnemu imenu? Na dan
so privlekli iz ropotarnice staro ime, ki
je lobenem spominjalo na stare dobre
case, ko so vse ceste vodile poleg Rima
še v cesarski Dunaj. Tyrseva cesta in
»fantovski tabor« vendar ne gresta
skupaj. To bi bilo pohujšljivo. Tako &e
je zgodilo, da so »slovenski fantje« ko-
rakali krepko po »Dunajski cesti«, ka-
kor nekoč »kranjski Janezi« v 17.
pešpolku«.
X Izprememba v ptujskem mestnem
pvetu. Banska uprava je razrešila štiri
nemške člane mestnega sveta v Ptuju
in na njih mqeta imenovala štiri Slo-
vence. Iz solidarnosti z razrešenimi sta
podala ostavko še ostala dva nemška
mestna svetnika, kar sta v posebnih pi-
smih obrazložila.
Domače vesti
— Nepopisni sokolski triumfi v zlati
Pragi. V nedeljo so se začeli v Pragi
glavni dnevi jubilejnega X. vsesokol-
skega zleta, ki so se pretvorili v najmo-
gočnejšo in najsijajnejšo manifestaeijo
v zgodovini sokolstva. Glavnim zletnim
dnem so prisostvovali prezident dr.
Edvard Beneš s člani češkoslovaške
vlade, zastopniki vseh evropskih držav,
ogromne množice naroda in nad 350 po-
ročevalcev svetovnega tiska. Prvemu
javnemu nastopu članstva je v nedeljo
na sokolskem stadionu prisostvovalo
nad 300.000 gledalcev. Poleg ogromne-
ga števila češkoslovaških Sokolov in
Sokolic je nastopilo z zletnimi vajami
tudi 2.500 jugoslovenskih Sokolov in
Sokolic. Jugolsovenskemu sokolstvu so
množice prirejale nepopisne ovaeije. V
ponedeljek dopoldne se je sokol-
stvo poklonilo na Hradčanih prezidentu
dr. Benešu. V navzočnosti zastopnikov
vseh češkoslovaških in jugoslovenskih
žup je starosta COS dr. Bukovsky izro-
eil prezidentu dr. Benešu kipec, ki sitn-
bolično predstavlja češkoslovaško dr-
žavo, prezident dr. Beneš pa je izročil
Sokolom dragoceno zastavo kot prapor
COS. V ponedeljek dopoldne sta pri-
speli v Prago jugoslovenska in rumun-
ska vojna delegacija, v vsaki 300 voja-
kov in podoficirje^ ter 10 častnikov,
ki jim je priredila Praga triumfalen
sprejem. Popoldne je izvajalo na stadi-
onu pred 140.000 gledalci proste vaje
30.000 članov in 17.000 članic COS ter
ameriški Sokoli in francoske telovadke.
Tudi drugi javni nastop je sijajno uspel
V torek je bil na stadionu tretji in za-
ključni javni nastop. Nastopili so
češkoslovaški  Sokoli in  Sokolice,  ame-
Stran 2.
»NOVA    D O B A«
Štev. 28.
riški Sokoli, bolgarski Junaki ter ru-
munski in litovski gimnasti. Kljub de-
ževnemu vremenu je prisostvovalo na-
stopu okrog 140.000 gledalcev, ki so
prirejali nastopajočim burne ovacije. V
sredo ob 9. dopoldne se je pričel pohod
sokolskih legij skozi Prago. V sprevodu,
kakršnega Praga še ni videla, je kora-
kalo okrog 120.000 Sokolov in Sokolic
ter inozemskih telovadcev. V sprevodu
je korakalo okrog 6.000 jugoslovenskih
Sokolov in Sokolic s 140 prapori in 9
lastnimi godbami. Sprevod je trajal
skoraj pet ur. V njem je bilo okrog
1500 zastav in 200 godb. Ob progi, po
kateri se je pomikal sprevod, je tvorilo
špalir okrog 750.000 ljudi. Navdušeno
vzklikanje je neprestano pretresalo o-
zračje. Veličine teh ur ni mogoče popi-
sati. Iz Prage je mogočno donela eno-
dušna in silna manifestacija slovanske
vzajemnosti in sokolskega bratstva. Po-
poldne je 400.000 gledalcev na stadionu
prisostvovalo vežbam češkoslovaških,
jugoslovenskih in rumunskih vojakov.
Nastop treh bratskih vojsk so sprem-
ljale ogromne množice z nepopisnim
navdušcnjem. Po nastopu je bil pred
zidentom dr. Benešem defile češkoslo-
vaškega, jugoslovenskega in rumunske-
ga vojaštva, ki je stopnjeval navduše-
nje množic do vrhunca. Zvečer je zače-
lo zapuščati Prago češkoslovaško sokol-
stvo, jugoslovenski Sokoli in Sokolice
pa so zapustili Prago v četrtek v po-
poldanskih urah. Ob slovesu jim je pri-
redila zlata Praga zopet navdušene ova-
cije. Triumfalni X. vsesokolski zlet v
Pragi bo ostal vsem udeležencem v ne-
izbrisnem in najsvetlejšem spominu.
—  Nj. Vel. kraljica Marija je prispe-
la v sredo dopoldne na Bled, kjer biva
že nekaj dni Nj. Vel. kralj Peter II.
—  Divizijski general g. Lazar Tonic,
komandant dravske divizije, je imeno-
van  za   komandanta  moravske   divizije
in bo drevi zapustil Ljubljano.  Nacio-
nalna Ljubljana  se je  v  sredo zvečer
na poslovilnem večeru na izredno pri-
srčen način poslovila od zaslužnega   in
priljubljenega  odličnega     nacionalnega
oficirja.
•— Strahovita toča na Bizcljskem. V
bizeljskem okolišu se je letos obetala
zelo dobra vinska letina, kakršne že ni
bilo od 1. 1917. V nedeljo okoli 16.30
pa so prepregli nebo črni oblaki in
vsula se je strašna toča, ki je padala
več ko četrt ure. Med gpsto točo so bili
tudi kakor oreh debeli ledeni kosi. To-
ča je v vsem bizeljskem okolišu od
Zdol do Podsrede in Sv. Petra pod Sv.
gorami in dalje čez Sotlo proti Klanjcu
do Marije Bistriškc opustošila vso
rast. Trte so uničene, okleščeno je sadno
drevje, žito je zbito v tla, uničeni so
turščica, fižol in krompir. Trta še pri-
liodnje leto ne bo v rcdu rodila. Prebi-
valstva se je polastil obup. Nujno po-
trebno je, da oblasti priskočijo bedne-
mu prebivalstvu na pomoč z javnimi de-
li in drugimi sredstvi. Pomoč pa mora
priti v najkrajšem času, ker grozi pre-
bivalstvu lakota.
—  Novi kovanci. Naša država bo za-
čela v kratkem kovati nove kovance po
50, 20, 10, 2, 1, 0.50 in 0.10 din. Ko-
vanci po  50  in  20  din  bodo  vsebovali
Celje in okoläca
c Moderni časi. Odkar je pri nas zni-
žana cena bencinu, se je po naših lepih
cestah močno razširil avtomobilski pro-
met. Soferski izpiti se kar vrstijo. Prav
je, da so ti izpiti strogi, da ne more že
vsak človek divjati z avtomobilom po
prašni cesti in ogrožati življenja onih,
ki so na cesti, pa morajo tudi naprej
za kruhom. Prav je tudi, da se za te
izpite plačujejo neke takse in pristojbi-
ne, saj je državi potreben denar, spo-
dobi pa se tudi, da slabo plačan držav-
ni uradnik dobi kako dnevnico. Povsod
po svetu je tako, le pri nas v Celju ni
bilo nekomu jasno, komu pritiče ta
dnevnica. In ker je zmagala pravica,
je prišlo do hude zamere s posledicami
glavobola in otroške bolezni. Okoliške
kmetice, ki nosijo na trg zelenjavo, da
kupijo z izkupičkom soli, kruha in slad-
korja, pa tožijo, da je konkurenca na
trgu vedno hujša, in bi rade vedele, kdo
sme in kdo ne sme na celjskem trgu
prodajati zelenjavo. Ako se peča s tern
drobnim poslom že Mestno zavetišče,
istočasno ko po Celju potrebni in nepo-
trebni, lačni in žejni toliko prosjaeijo
kakor nikjer drugod, pa vendar ne ve-
mo, ali je dovoljena prodaja zelenjave
tudi z vrtov, ki so dani    v    naturalno
uživanje. Tudi to sporno vprašanje bo
treba rešiti, pa naj izpade kakor že. Ne-
kateri pravijo, da greh ravno ni, kar
se dogaja, lepo pa da ni.
c Kaj je z nadaljevanjem regulacije
Savinje? Kakor čujemo, bi se bila mo-
i-ala te dni vršiti pri banski upravi v
Ljubljani licitacija oddaje del za četrto
etapo regulacije Savinje pod Celjem.
Bila pa je iz formalnih razlogov odlo-
žena. Tako izgubimo zopet en mesec
najboljše sezone za delo v vodi. Delo v
tretji etapi se je itak zakasnilo, bo pa
vendar v prihodnjih dneh dokončano.
Nato pa nastopi v regulacijskih delih
presledek, ki je neodpustljiv, saj je s
temi deli, ki so edina javna dela pri nas,
75% sreb'ra in 25% bakra, kovanci po
10 din bodo iz nikla, ostali drobiž pa
pa iz aluminijastega brona.
Pet minut z dr. Schwabom
Ker sva bila najbližja soseda (on v
I., jaz v II. nadstropju), sva se prav
pogosto srečavala. Navadno sem ga vi-
del, kako je stal na prvem zavoju stop-
nic ob oknu in počival. Najbrž mu o-
slabelo srce ni dovoljevalo, da bi se bil
povzpel po stopnicah v enem zamahu.
Zivo mi je pred očmi njegova visoka
postava z malo naprej upognjeno gla-
vo in njegov svojevrstni obraz, ki se
je zdel, da se vedno smehlja. Njegova
prikazen je bila odlična,    izcivilizirana.
Najini pomenki so bili navadno zelo
kratki, nekaj besed o vremenu ali o
preklemanih nogah, ki štrajkajo ob
vsaki stopnici. Pokojni dr. Schwab je
bil naglušen — pri tolikih slavnih pri-
merih je človek v skušnjavi, da smatra
to kot usodo nadarjenega glasbenika —
in malo naporno je bilo spuščati se v
daljše pogovore, ker si moral govoriti
s povzdignjenim glasom in stavke več-
krat ponavljati.
Bilo je oni dan, ko so listi poročali o
sijajnem nastopu ljubljanske Glasbene
Matice v Postojnski jami. Se pod vtisom
teh poročil sem zagledal dr. Schwaba
zopet na stopnišču. Pohitelsemknjemu,
jemal sem kar po dve stopnici in mu
prožil roko:
»Gospod doktor, ali ste čitali? Ce-
stitam Vam! Pomislite, naš najboljsi
pevski zbor poje v najveličastnejši cer-
kvi, ki jo je sam Bog postavil, a izbere
si za nastop baš Vašo »Zdravo Marijo«.
To je v mojih očeh največji triumf za
Vas!  Lahko ste veseli.«
»Cital sem, čital! Seveda me veseli!«
Podal sem mu roko, da se poslovim.
Saj več kakor samo nekaj stavkov na-
vadno nisva izmenjala. On pa je mojo
roko, pridržal v svoji:
»Pa veste, kaj me najbolj veseli?«
»Ne morem si misliti.«
»To, da je naša uboga, zasužnjena
siovenska raja enkrat slišala slovensko
pesem in da je bila navdušena in ga-
njena baš ob moji pesmi. To mi je v
večje zadoščenje nego vse bučno plo-
skanje, ki sem ga kdaj doživel.«
Presenečen sem mu pogledal v obraz.
Izginil je oni večni smehljaj. Ali prav
vidim? V očesu častitljivega starca so
lesketa solza... Nemo sem mu stisnil
roko.
Ne samo velik talent, tudi veliko
srce smo oni dan izročili materi zemlji.
tesno povezano tudi vprašanje zaposlit-
ve velikega števila brezposelnih.
c Zadnja pot dr. Antona    Schwaba.
Pred mrtvašnico na mestnem pokopali-
šču se je zbrala v soboto 2. t. m. ob
18.30  velika  množica  ljudi,   da  spremi
pokojnega skladatelja in višjega zdrav-
stvenega svetnika v    p.    dr.    Antona
Schwaba na njegovi    zadnji poti.    Po
cerkvenem  obredu v mrtvašnici,  ki ga
je opravil g. prof. Kardinar ob asistcn- !
ci petih duhovnikov,  sta moška  zbora j
Celjskega pevskega društva in »Oljke« |
pod vodstvom g.  Cirila Preglja zapela
Pregljevo   »V  tihi noči  utrnila«.  Nato
je krenil dolg sprevod s krsto do grob-
nice. Na čelu sprevoda so    nosili    od-
borniki CPD venec in prapor društva,
sledili so odborniki ter člani CPD, »Olj-
ke«   in   »Celjskega   zvona«,   zastopniki
nedavno ustanovljenega Dr.    Schwabo- [
vega savinjskega pevskega  krožka    iz
St.  Petra,   člani  Celjskega   šahovskega
kluba, zastopniki celjske gasilske župe
in celjskih gasilskih čet ter mnogi po-
kojnikovi stanovski tovariši, prijatelji
in znanci iz Celja in raznih drugih kra-
jev. Po cerkvenem obredu ob odprtem
grobu so se poslovili od pokojnega
velikega skladatelja in zaslužnega kul-
turnega delavca župan g. Mihelčič v
v svojem in v imenu celjskega prebi-
valstva, v imenu ljubljanske Glasbene
Matice njen tajnik g. Grčar, komisar g.
Reja v imenu banske uprave, sreskega
načelstva in uradništva, predsednik
CPD g. prof. Fink pa v imenu Celjske-
ga pevskega društva, čigar častni clan
je bil pokojni dr. Schwab. Ob zaključ-
ku je zapel meaani zbor CPD pod vod-
stvom g. Peca Segule Schwabovo »Zdra-
vo Mariio« s krasnim sopranskim solom
ge. Rajhove. Celje se je na veličasten
način poslovilo od velikega pokojnika.
c Namesto vencev na krsto dr. Anto-
na Schwaba so darovali: veletrgovec g.
Božidar Ravnikar in pevsko društvo
»Celjski Zvon« po 150 din, odvetnik g.
Mirko Hočevar pa 100 din Dijaški ku-
hinji v Celju.
c Pozdrav celjskih Sokolov iz Prag<\
Celjski Sokoli so nam poslali iz Prage
naslednji pozdrav: >V bratskem obje-
mu slovanskih sokolskih sil v zlati Pra-
gi v morju praporov, kjer kipijo srca
v bratstvu in solze nadomestujejo dež,
kličemo Celjanom krepak: Zdravo!«
c Celje je dosiojno proslavilo praznik
slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in
Mctorla. Mogočno je zagorel v pone-
del jek zvečer med pokanjem topičev
naš tradicionalni kres na Starem gradu,
ki ga je podjetje ,Pyrota' bajno razsvot-
lilo. Predsednik moške podružnice CMD
g. dr. Jože Bavdek je v lepih, prepriče-
valnih besedah očrtal pomen kresa in
pozval mnogoštevilne udeležence na de-
lo za našo šolsko-obrambno družbo sv.
Cirila in Metoda. Da Celje v tern slav-
ju ni bilo osamljeno, so pričali kresovi
po bližnjih gričih Liboj, Pečovnika, nad
Vojnikom, Dramljami, Smartnem, na
Pohorju in v Savinjskih planinah. Naš
Cirilmetodov kres na Starem gradu v
Celju je  bil  letos  prisrčna slovesnost,
ki jo je lepo zaključila mogočna pesem
»Hej Slovani«, ki nas je v mislih in
čustvih povedla k bratom in sestram po
slovanskem svetu in k onim našim bra-
tom in sestram na severu in zapadu, ki
jih ločijo od nas državne meje.
c Popravite hodnik na kapucinskem
mostu! Mnogo oseb se jc že pritožilo.
da je za pešce, ki hodijo preko kapu-
dnskega mostu, največja nevarnost, da
si zlomijo noge. Leseni hodnik je v naj-
slabšem stanju, deske so preperele, ta-
ko da se udirajo pod nogami pasantov.
Tako jc pred dnevi obtičala neki dami
peta v taki luknji, drugi se je pa de-
ska udrla. Pa to niso pasanti, ki za za-
bavo hodijo preko kapucinskega mostu,
temveč osebe, ki stanujejo na Bregu in
morajo po svojih «pravkih v mesto. Mi-
slimo, da je dolžnost gospodov pri ob-
čini, da temu mostu posvetijo malo
več pažnje nego doslej. Razumemo, da
ni mogoče zgraditi pred regulacijskimi
deli na tern odseku novega mostu, ven-
dar smatramo, da je nujno potrebno,
da se vsaj hodnik popravi tako, da ne
bo direktne življenjske nevarnosti ali pa
nevarnosti za zdravje pasantov. Cudno
se nam zdi, da tega ne opazijo oni go-
spodje pri občini, ki sami stanujejo na
Bregu, in ne ukrenejo vse potrebno za
odstranitev te nevarnosti. Tudi ugled
občinske uprave napram tujcem, ki v
sezoni obiskujejo Celje, trpi vsled tega
predpotopnega hodnika. Upamo, da bo
občinska uprava to uvidela in nemudo-
ma pustila hodnik popraviti, predno se
zgodi kakšna nesreča, za katero bo
končno le občina odgovorna.
c Zanimiva šahovska prireditev v
Rogaški Slatini. Celjski šahovski klub
bo igral v nedeljo 10. t. m. od 12.30 do
17.30 v Aleksandrovem domu v Ro-
gaški Slatini šahovski match s šahov-
sko sekcijo Udruženja jugoslovenskih \
nacionalnih železničarjev in brodarjev
iz Maribora. Igrali bodo na 8 deskah.
Celjani se bodo odpeljali iz Celja v ne-
deljo z vlaköm ob 7.25 zjutraj.
c Iz sodne službe. Gdč. Marija Vrtač-
nikova z Viča je imenovana za dnevni-
čarko pri upravnem sodišču v Celju.
c Velik letalski miting, združen z lc-
talsko razstavo, bo priredil celjski
mestni odbor kr. jugoslovenskega Aero-
kluba »Naša krila« v avgustu v Celju,
Razstava bo od 10. do 15. avgusta,
glavna letalska dneva pa bosta 14. in
15. avgusta. Celjsko letalsko združenje
bo s tern proslavilo 10-letnico obstoja.
Na prireditev, ki bo dogodek za Celje,
že sedaj opozarjamo občinstvo in orga-
nizacije.
c Pri blagajni na celjski pošti je na-
vadno tak drenj, da morajo stranke, ki
hočejo oddati denar, dolgo čakati in
izgubljati dragocen čas, predno pridejo
na vrsto. Poštno osobje je preobloženo
z delom, vendar pa opravlja svoj od-
govorni posel zelo marljivo in vestno.
Da se prepreči naval in čakanje pri po-
štni blagajni, bi bilo nujno potrebno, da
bi poštna uprava poskrbela tudi v tem
oddelku za primerno število osobja.
Poštni dohodki bi to prav gotovo prene-
sli, obenem pä bi izostala nevolja med
občinstvom.
c Ponovna ukinitev toka. Kranjske
deželne elektrarne bodo zaradi popravi-
la na omrežju v nedeljo 10. t. m. od 6.
do 13.30 zopet ukinile tok v Celju in
okolici.
c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in
okolice bo imelo svoj redni sestanek v
soboto 9. t. m. v St. Petru v Savinjski
dolini. Odhod iz Celja z vlakom ob 16.
Predavanje in nadaljnji spored bo pre-
skrbel tov. Srečko Pečar.
c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce-
lje in okolico bo vf torek 12. t. m. od
8. do 12. dopoldne v posvetovalnici
Združenja -trgovcev za mesto Celje V
Razlagovi ulici.
c Prcgled motornih vozil za drugo
polletje 1938, določenih za javni pro-
met, in vseh motornih vozil, ki niso
bila še pregledana, bo v Celju v pone-
deljek 18. t. m. od 13.15 do 15.30.
c Izpit vozačev (šoferjev) bo na sres-
kem načelstvu v Celju v ponedeljek 8.
Kino Union
! Celje
predvaja:
8. juiija ziočlnec s Rrin.Ro
Napet kriminalni film
9. juiija
Sestra Marija
Temperamentne pesmi, ciganska
glasba, ganljiva ljubezen.
io., ii. in 12 juiija   MESTq QRm ^ Francisko
V vlogi velikc pevke leanette MacOonald, njen partner Clark Gable
Ne zamudite!
PROoaia
blaga
po čisto nizkih cenah
Podružnica Stermecki
preje
Urchova
trgovina
Celje — Glavni trg 17
Štev. 28.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
avgusta ob SA9. dopoldne za kandidate
iz sreaov Celje, Gornji grad, Konjice in
Smarje pri Jelšah. Zadovne prošnje naj
kandidati čimpreje vložijo na sreskem
načelstvu v Celju.
c Kolesarski i/Jct v Rogaško Slatino
bo v nedcljo 10. t. m. Zbirališče ob 5.
zjutraj pred gostilno »Zeleni travnik?.
v Celju. Vabljeni vsi kolesarji in kole-
sarke!
c Vsesokolski /let in ljubljanski ra-
dio. Prejeli smo: Dočim je ljubljanska
radijska postaja prav pridno prenašala
poročila z ljubljanskega tabora, ni sma-
trala za potrebno, da bi bila poskrbela
vsaj za emo reportažo z veličastnega
vsesokolskega zleta v Pragi, kjer je ze-
lo častno sodelovalo tudi jugosloven-
sko sokolatvo. Tudi drugih poročil o
zletu nismo zasledili. To si bomo dobro
zapomnili!
c Zetev smrti. V soboto zjutraj jc
umrla na Slomškovem trgu v starosti
73 let zasebnica ga. Ana Kodelova, maii
učitelja g. Henrika Kodele v Dramljah.
Pokojna je bila izredno blaga žena in
nadvse skrbna mati. V celjski bolniei
so umrli: v soboto 66-letni dclavec
Franc Zibret iz Trbovelj in 52-letna sn-
barica Franja Lednikova z Gorice pri
Veliki Pircžici, v ncdeljo 32-letna po-
sestnikova žena Marija Mastnakova iz
Sedine pri Dramljah, v poncdeljek 61-
letni žagar Anton Ramšak iz Viianja ;n
58-letni brezposelni zidar Franc Zupanc
iz Letuša, v torck 3S-letna žena upoko-
jenega rudarja Marija Kačurjeva iz
Strmca pri Laškem in 12-letna rudar-
jeva hčerka Frančiška Pirčeva iz Lok
pri Trbovljah, v sredo 37-letni najemni-
kov sin Martin Oblak iz Griž. Pokojnim
bodi ohranjen blag spomin, svojcem na-
še iskreno sožalje!
c Sirjenje slinavke in parkljevke.
Ker se je pojavila slinavka in parkljev-
ka v dunavski in savski banovini in se
širi proti dravski banovini, je banska
uprava v Ljubljani izdala potrebne
ukrepe, da se prepreči vnos in širjenje
te kužne bolezni. Opozarjamo na za-
devni razglas, ki je nabit na uradnih
deskah mestnega poglavarstva v Celju.
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
jc bilo 1. t. m. v evidenci 227 brezpo-
selnih (177 moških in 50 žensk) na-
sproti 316 (254 moškim in 62 ženskam)
dnc 20. junija. Delo dobi 50 do 60 dc-
lavcev pri regulaciji Savinje, 5 hlapcev,
po 1 kolar, kovač, krojač, sodar in ža-
gar, 8 kuharic, 6 dekel in 2 postrežnici.
c Za slabo vrcme in potovanje dobite
že za 150 din lep gumiran plašč pri tv.
Kramar & Mislej, Celje.
c Ob smrti publicists Andreja Gabr-
ščka je poklonil g. prof. Vinko Levičnik
50 din Podpornemu društvu za revne
učcnce na drž. realni gimnaziji v Celju.
c Zaščiti decc in m lad ine v Celju sta
darovala ga. Ana in Franjo Natek 100
din v spomin na pokojnega dr. Antona
Schwaba.
c Nočno lekarniško službo ima od
9. do 15. t. m. lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje. Od 10. do 16.
t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo po-
veljnik g. Košir.
Gospodarstvo
= Kaj je s »Hmeljarskim vcstni-
kom«? Iz vrst Savinjskih hmeljarjev
nam prihajajo vprašanja, zakaj nc iz-
haja »Hmeljarski veatnik«, ki je prina-
sal stvarna poročila o stanju hmeljsko
rastline, dajal navodila o zatiranju
škodljivcev hmelja in v hmeljski sezoni
s. dobrimi nasveti šeitil intcrese hmc-
ljarjev pri prodaji hmelja. Na vsa ta
vprašanja lahko danes odgovarimo že
loliko, da bo strokovni list »Hmcljarski
vestnik« začel v kratkem zopet redno
izhajati in da je oblast zopet dovoliia
Hmeljarskemu društvu za dravsko ba-
il ovino normalniD delovanje.
-~ Mussolini ob žetvi pešnice, V vasi
Apriliji je Mussolini prisostvoval pri-
četku žetve in je ob tej priliki svečano
dokazoval v svojem govoru, da bo do-
nos žetve dober in zadosten. Izjavil je
tudi, da bi, če bi t.udi ne bilo kruha do-
volj, ne prosili onin, ki vedo poroeati o
slabi žetvi v Italiji in se tcga vcselijo.
Z besedami »tovariš kmetovalec, žetev
se pričcnja« je g. Mussolini slavnostno
otvoril žetev. Tudi pri nas se je začela
bogata želev, čctudi brez slavnostnih
govorov, pa vendar vemo., da bo zu-
dostna, da bo dala presežka za izvoz m
KINO DOM CELJE
S.  t. m.:   »Njena  velika  matura«
Od 9. do 11. t. m.:  »Zadnje potovanje
»Sv. Margarete«.
nam bo zopet pocenila naš vsakdanji
kruh, na kar že tako težko čakamo. V
Italiji pa bodo, ker je pač letina tako
dobra, izdelovali v bodoče samo dve vr-
sti pšenične moke, ena bo za kruh, dru-
ga pa za slaščičarske izdelke, obe vrsti
pa bosta imcli 10% dodatka koruzn:;
moke. Po vsej Italiji bodo v bodočo
pekli le enoten kruh.
— Zveza trgovskih zdru/ßiij dravsko
banovine bo imela 18. redno letno skup-
ščino v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne
v dvorani Sokolskega doma v Logatcu.
V soboto 9. t. m. ob 14. bo v istih pro-
storih važna predkonferenca.
Sport
¦ SK Ljubljana:SK Atletik. V nede-
ljo 10. t. m. ob 17. se bo pričela na
igrišču pri »Skalni kleti« prijaleljska
nogometna tekma med komplctnim lip,i-
nim moštvom SK Ljubljane in celjskimi
Atletiki. V moštvu Atletikov bo igral
bivši član Olimpa Cater kot gost. Za
gostovanje liginega moštva Ljubljane
na celjakih tleh vlada v 3portnih krogih
veliko  zanimanje.
• Zanimiva te:iis";u priroditev v (>.•-
lju. V nedcljo 10. t. m. od 8. do 12. \w
od 15. do 19. bo na toniskih prostonh
SK Celja v mestnem parku prijateljsko
tekmovanje med tc-niäkim klubom i?,
Majšperka in SK Celjem. Ker bosta oba
kluba zastopana po svojih najboljšili
igralcih, bo tekm'ovanjc gotovo vsesko;ä
napeto in zanimivo. Nastopili bodo
igralci  Banko,  prvakinja    dravske    in
savske  banovine Eza    Sernečeva,    To-
plak in  dr.  Občinstvo  je  vabljeno,  da |
prisostvuje temu  tekmovanju    v    čim
večjem številu.
* Medkiubsko etapno kolesarsko dir- j
ko bo priredil Klub slovenskih kolesar-
jev v Celju v nedeljo 10. t. m. v dveh
etapah na progi Celje—Podplat—Polj-
čane—Konjice (vilj prve etape) in Ko-
njice — Celje — Rogaška Slatina (cilj
druge etape). Start prve etape bo ob
5.30 zjutraj pri »Zelenem travniku« v
Celju. Okrog 10. bodo dirkači zopet p-i-
sirali Celje. Sodelovali bodo najboljši
dirkači iz Ljubljane, Maribora, Celja
in drugih krajev.
¦¦Podsekcija motosokcijc Z.SK Herme-
sa v Celju. Sestanek vseh doslej prijav-
ljenih članov bo v soboto 9. t. m. ob 20.
v klubski sobi hotela »Evrope« v Ce-
lju. Zaradi izleta k rnotodirkam našega
kluba v Ljubljani je sestanek zelo va-
žen, zaradi česar prosim za polnoštevil-
no udeležbo. Motociklisti, prijavite se za
izlet, da pokažemo tudi mi uspešen raz-
voj našo mlade sekcije! — Tehnični
vod ja.
Iz naših krajev
Store
Merilo kulture
Zadnji dan ljubljanskega tabora je
našel tudi pri nas v Storah odmev. Ko
so se na praznik sv. Petra in Pavla
zvečer vračali uniformirani in civilni
santje z vlakom iz Ljubljane skozi Sto-
re, so se vozili v zadnjih vagonih tudi
Sokoli in Sokolice v Prago. V Storah
so tudi naši Sokoli iskreno in navduše-
no pozdravili brate in sestre v vlaku z
vzkliki »Zdravo!« To ni greh in Bog I
nas za to ne bo kaznoval. Ce bi bil'J
v Storah kaj klerikalcev, bi bili gotovo
pozdravili slovenske fante v vlaku.
Fantje pa tega očividno niso zameriii,
saj so nekateri tudi vzklikali »Zdravo !«¦ J
Pač pa se je hudo razburil neki zclo j
pobožen in kulturen gospod v Storah
ter nahrulil štorske Sokole, ki so vzkli-
kali »Zdravo!«, z besedami: »Smrkavci,
ali je to Vaša štorska kultura?« Po-
tem pa se je našel še neki sant, ki, ce
ni drugače, na zunaj simpatizira s So-
koli, a je sicer naš nasprotnik, in je
temu gospodu naštel vse one, ki so bili
pred postajo in vzklikali »Zdravo!«
Drugi dan so sledile nedolžne konse-
kvence. Gospoda sicer delavci v tovar-
ni prav nie ne brigajo, a je kljub temu
napadel našega naraščajnika, zaposle-
nega v tovarni, z besedami: »Te bo žc
Bog kaznoval, ker se iz starih ljucii
norčuješ!« Bilo je še več takega dro-
biža. Ta gospod gotovo ni slišal udele-
žencev, ki so se vozili iz Ljubljane sko-
zi Store na tovornem avtomobilu in
kričali: »Fuj Sokoli! Bog živi, dol z
njimi!« Tu je pa glavni krivec avto-
mobil, ker je prenaglo vozil, zaradi če-
sar nismo imeli easa, da bi bili pogledaü
in izvedeli, čigava kultura in iz katere
župnije se vozi na tovornem avtomobi-
lu. Mi spoštujemo lepi pozdrav »Zdra-
xo!« in ga ne uporabljamo za prostaška
izzivanja. Klici »Bog živi« pa so imeli
izzivalen namen. Ubogi narod, ki te uči-
jo toliko novega, druge božje zapovedi
: Ne imcnuj po nemarnem božjega ime-
na!« pa te ne ueijo. Mi pa znamo to
božjo zapoved!
š Javni letni nastop Sokola Štoro-
Teharje bo v nedeljo 17. t. m. Zdru-
žen bo z otvoritvijo obsežnega letnega
lelovadišča   pri   Sokolskem   domu.   Na-
raščajniki in člani vsak večer kopljejo,
planirajo, vozijo material in popravlja-
jo telovadni prostor. Posebno delavni
so naraščajniki, ki pred telovadnimi
urami in tudi še po njih opravljajo so-
kolski kuluk. Spored javnega nastopa
je zelo pester in še lepši nego prejšnja
leta. 17. julij bo naš štorski praznik,
dan polaganja računov >o celoletnem
delu v tclovadnici.
š Poroka. Na Teharju se je poročil
br. Edo Vucko, član Sokolskega dru-
štva Celje I, s s. Edico Pocajbovo, na-
čelnico Sokolskega društva Store-Te-
harje in odlično članico dramskega od-
seka. Naš Sokol je izgubil s sestro Po-
cajtovo dragoceno moč. Mlademu sokol-
skemu  paru  naše  iskrene čestitke!
š SK CeljerSK Štore 3:2 (2:0). V
nedeljo je gostovalo v Storah kombini-
rano moštvo SK Celja in zmagalo s
tcsnim rezultatom 3:2 (2:0). Ves čas
*Sre je močno deževalo. Igrišče je bilo
lazmehčano in na nekaterih mestih ga
je celo pokrivala voda do 15 cm viso-
ko. Vsled tega je bila igra zelo otežko-
uena. Celje pride že v prvih minutah
po krivdi domače obrambe po Dobrajcu
v vodstvo. Kmalu nato zviša isti igralec
na 2:0 za Celje. Vsak pričakuje hud
poraz domačinov. Domači se kmalu
otresejo začetne nervoze in do odmora
krepko pritiskajo na nasprotni gol. To-
da obramba Celja čisti točno, tako da
ni mogooe priti do zgoditka. V drugem
polčasu so domači zaigrali z elanom in
bili skoraj ves čas v lahni premoči. Po
dolgotrajnih kombinacijah doseže Jug
pi vi gol za domačine. Vendar SK Celje
ne popusti in zopet močno pritiska. Po
kitrem prodoru zviša desno krilo Celja
na3:l. Domači se trudijo na vse načine,
da znižajo rezultat. Iz lepe kombinacije
postavi Jug končni rezultat — 3:2. Ce-
lje je proti koncu zabilo še en gol, ki ga
pa sodnik ni videl. Sodil je zclo dobro
savezni sodnik g. Hobacher iz Celja.
Igra je bila vseskozi iair. Tekmi je za-
radi slabega vremena prisostvovalo le
malo gledalcev.
Teharje
t Pevsko društvo »Slavec« na Te-
harju bo priredilo v nedeljo 10. t. m.
vrtno veselico na povečanem in preure-
jenem vrtu gostilne Lavrič na Teharju.
Poskrbljeno je za prijetno zabavo in
dobro postrežbo. Udeležite se prireditve
v čim večjem številu!
Št. Jurij ob J. t.
j Orientacijske table na križpotih bi
bilo treba nujno popraviti. Posebno ona
pri gostilni Adama Kincla je že močno
zarjavela, imena so težko čitljiva in de-
loma napačno pisana. Avtomobilisti, ki
jih je sedaj, ko je sezona v Rogaški
Slatini na višku, zelo mnogo, se mo-
rajo ustavljati in čakati, da jim kdo
pojasni pot, kar bi morala pač tabla
opravljati.
j Kuharslvi tečaj. Gospa Tatjona do
Luksenbourg, ruska emigrantka, vc.H
v gostilni Brežnik štiritedenski kuhar-
ski tečaj. Tečaj se vrši ob večerih. Obi-
skuje ga 12 tečajnic. Vežbajo se tudi v
francoskem in ruskem načinu kuhanja.
ki je tudi slovcnskemu želodcu prav
simpatičen.
Vojnik
v Da, krinko dol, vi črni klečeplazci,
ki stc se oglasili v »Vojniškem zvonu«,
iarnemu listu, kakor ga imenujete. Ali
vam je težko, če so kmetski fantje in
dekleta ob tekmi koscev razstavili da-
rila v izložbenem oknu posojilnice od-
nosno g. Pušnika, ki je vsem društvorn
naklon jen ? Ali vam ne gre v račun tri-
tisooglava množica, ki je ta dan prihi-
tela v Vojnik? Farni list je torej začel
borbo z našimi poštenimi farani. Da,
krinko dol! Prav ste povedali. Poka-
žite se v pravi luči, tudi vi, ki lovite
kaline za trgovino v »Vojniškem zvo-
nu«! Posojilnična uprava rada ustreže
vsem, kar je edino pravilno. Vas pa že
itak poznamo, da ste željni nesmiselne
borbe in da vam je edini interes stran-
karstvo, čeprav nastopate pod firmo
ruznih kmetskih, delavskih, santovskih,
dekliških, prosvetnih in gledaliških
krožkov. Kalibre vseh vrst bi radi spra-
vili v eno pištolo, a zelo dvomimo, da
bo vžgalo!
v Velik vlom vr trgovino. V noči od
srede na četrtek je bilo vlomljeno v
trgovino in gostilno g. Antloge v Are-
linu pri Vojniku. Vlomilci so razklenili
železno mrežo na gostilniškem oknu in
zlezli v gostilno, odtod pa v trgovino.
Odnesli so manufakturnega in specerij-
skega blaga v vrednosti okrog 10.000
din. Orožništvo je marljivo na delu, dv,
izsledi storilce.
Konjloa
k Sreska organizaeija omladine JNS
za srez Konjice bo priredila 16., 17. in
24. t. m. več ustanovnih občnih zborov
ebeinskih organizacij in sicer: v soboto
16.  t. m. zvečer v Konjicah, v nedeljo
17.   t.   m.   zjutraj   v  Zrečah,  popoldne
na Stranicah in zvečer v Vitanju, v ne-
deljo 24. t. m. po kosilu v Ločah, ob
treh pa v  Pobrežah. Omladinci  in  vsi
¦ člani JNS vljudno  vabljeni!
k Manifestacijsko zborovanje nacio-
nalne   omladine,   združeno     s   proslavo
' 20-letnice obstoja naše države, bo 7.
avgusta v Konjicah. Po zborovanju bo
vrtna veselica pri Zagarjevem ribniku.
Cisti dobiček je določen za potovanje
cmladincev na grob blagopokojncga Vi-
teškega kralja Alek3andra I. Zedinite-
lja na Oplencu. Na to nacionalno pri-
reditev že sedaj opozarjama vse naše
somišljenike in prijatelje.
k Uboj pri Konjicah. Prve dni mese-
ca julija so bili v Konjicah nabori.
Navadno fantje po naboru malo pokro-
kajo po okoliških gostilnah ali pa naj-
rajše pri kmetih. V soboto 2. t. m. so
sc zbrali nekateri naborniki pri kmetu
Furmanu na Križevcu in tarn popili ne-
kaj litrov pijače. Prišlo je tudi nekaj
i'antov, ki niso bili na naboru, med
njimi 19-letni Anton Jevšenak iz Prelog
in 28-letni Anton Videčnik, delavec iz
Hebenštrajta, oba iz konjiške občine.
Pri pijači so se fantje nekaj sprli, a
so se kmalu pomirili. Med potjo domov
je pa Jevšenak hotel obračunati z ne-
kim prijateljem, ki ga je bil pri Fur-
manu sunil v obraz. Videčnik je to vi-
del, stopil med fanta in ju hotel pomi-
riti. Jevšenak ga je pa nato napadel in
ga sunil z nožem dvakrat v prsi. Z
drugim zabodljajem mu je prerezal
pljuča in želodec. Videčnik se je zgru-
dil nezavesten na tla. Prepeljali so ga
j v bolnico, kjer jc drugi dan izdihnil.
Jevšenaka so orožniki takoj aretirali.
Videčnik  je  bil  zelo marljiv  in  miren
W RADI "^
PRODAlA 5E CENEIŠE
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev. 28.
fant. Jevšenak je bil že kaznovan in
je slaboten fant. Pred kratkim je ozdra-
vel po težki pljučnici.
k Dr. Lutlvik Schwarz f. Dne 1. t. m.
je umrl v konjiški bolnici g. dr. Ludvik
Schwarz, banovinski zdravnik v Ločah,
Sele pred dobrima dvema letoma je na-
stopil službo v Ločah. V soboto zjutraj
so ga našli nezaveatnega pred njego-
vim stanovanjem. Prepeljali so ga v
bolnico v Konjicah, kjer pa mu niso
mogli več pomagati. Na mrtvaškem
gdru je ležal en dan na domu svoje že-
ne v Konjicah, nakar so ga prepeljali
v Soštanj in ga v nedeljo ob veliki ude-
ležbi položili v Soštanju k veenemu po-
čitku. Naj mu bo lahka domača zemlja,
svojcem naše iskreno sožalje!
k Ustanovni občni zbor organizacije
Legijo koroških borcev za srcz Konjico
bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne
pri Sutlerju v Konjicah. Poročal bo de-
legat glavnega odbora LKS iz Ljublja-
ne. Vabljeni so vsi koroški in Maistrovi
borci.
Loče
lo Javnosti v konjiškem srezu je zna-
no, da služijo na naši šoli trije odlični
učitelji, ki imajo že vsi nad 20 službe-
nih let. Eden že čaka celo na upokoji-
tev. Banska uprava je imenovala za
šolsko upraviteljico učiteljico. Nedavno
je ta upraviteljica kaznovala nekega
učenca s tem, da ga je privezala na
»Aleksandrovo lipo«. Vsa loška fara se
zgraža  nad  takim  početjem.
lo Incident. Pred nekaj tedni sta bila
povabljena v neko »gorco« gospod in
gospa, ki sta dobro znana naši javno-
sti in ki bi morala biti vzgled vsej ob-
čini. Ko sta se zvečer vračala domov,
ju je srečal neki fant. V temi se niso
spoznali in začclc  so    padati    klofute.
**O*; •?-¦.-.¦  ....    .¦••*;•         -,,,   ..v -.. vv   .-.¦¦¦*>;?¦&   oilt
-•« naj se zadeva prespi. Zadeva
se ni sarno prespala, ampak je čisto
zaspala.
Petrovče
p Umrl je davi na posestvu »Mira-
san« v Kasazah v starosti 62 let peša-
dijski narednik vodnik v p. g. Ferdo
Skok. Pokojni je bil odloeno nacionalen
mož in je vzgojil v nacionalnem duhu
tudi svoje 'Otroke, ki se odlično udej-
stvujejo pri Sokolu. Pokojni zapušna
soprogo, hčerki Meri in Kristo ter aina
Ferda, ki je učitelj na Vranskem. Po-
greb bo v soboto 9. t. m. ob 18. iz hiše
žalosti v Kasazah na pok-opališče pri
Sv. Kancijanu v Zalcu. Pokojnemu bodi
ohranjen časten spomin, svojcem naše
iskreno sožalje!
jgaleo
ž Velika sokolska tombola v    Zalcu.
Sokolsko društvo v Zalcu bo prirediio
v nedeljo 31. julija ob 15. veliko torn-
bolo, za katero vlada že sedaj po ysnj
Savinjski dolini izredno zanimanje. Ob-
činstvo sega pridno po tombolskih kar-
tah, ki stanejo v predprodaji 3 din, na
dan tombole pa 4 din komad. Tako ve-
like tombole Savinjska dolina doslej fie
ni imela, saj bodo razdeljeni dobitnikom
sledeči glavni dobitki: 1) motorno kolo,
2) radioaparat, 3) prvovrstna škropil-
nica za hmelj od tvrdke Jos. Lorber &
Co., 4) Sackov plug, 5) Alfa separator,
6) vrcča moke, 7) blago za moško oble-
ko, S) 1000 kg premoga iz rudnika Za-
bukovca, 9) moško kolo, 10) žensko ko-
lo. Razen navedenih glavnih dobitkov
bo razdeljenih še 490 lepih in vrcd-
nostnih dobitkov. Eratska sokolska
društva in sokolski misli naklonjeno
občinstvo opozarjamo žc danes na to
veliko prireditev žalskega Sokola ter
priporočamo, da si pravoca.sno preskr-
bijo karte za tombolo, ki bo na letnem
telovadišču žalskega Sokola, kjer gradi
društvo veličasten Sokolski dom. Po-
setniki tombolskc prireditve bodo našli
tudi dovolj okrepčila v laznih šotorih,
kjer bo v obilni meri poskrbljeno za
prvovrstna jedila in izborno pijačo. Dne
31. julija torej vsi v Zalec na veliko
sokolsko tombolo!
AH  ste že  poravnali    f
naročnino    •
BrasloYČe
Pismo   hmeljarja
Braslovče, 8. julija.
V poslednjcm času ie ves pogovor
naših občanov obrnjen in osredotočen
le na našo žlahtno rastlino. Mnogi se
sprašujejo, kaj bo. Radi bi vedeli, kje
in v kateri mišji luknji tičijo naši prc-
roki, naši borci za hmeljarskoi blagi-
njo. Sedaj je čas, sedaj rešujte nas
limeljarje! Sedaj svetujte, da ne bömo
uničili šc tega, kar nam je oßtalo. To-
liko imamo umetnih pripoimočkov za
ceuvanje hmelja. Mi ubogi hrneljarji pa
naj sami delamo poizkuse. Ccmu potem
hmeljarska zadruga? Toda ubogi kmet-
hmeljar, ti samo segaj v žep in kupuj.
In če niinaš denarja -— kaj ti koristi
gospodarska podlaga in z n_io gosp>-
darstvo!
To so sedaj naäi pogovori, to so- na-
ša vprašanja, toda Mojzesa ni, ki bi vo-
dil nas hmeljarje in razglatil desot za-
povedi, kako bi očuvali bolno rastlino.
Morda je sei na goro, a vrnil se bo gc-
tovo, ko bo prepozno. Mnogi so, ki se
bore za položaje, a danes ni nobenega,
— je pač tako, če letina slabo kaže.
Iz leta v leto se ponavlja zahteva:
Hočemo može, ki so odrasli med hmc-
Ijem in ki s svojimi nasveti pomagajo.
resnično svetujejo in rešujejo. Lajikov
ne potrebujemo, potrebni so nam dobri
praktiki, ne pa zgolj teoretiki, ki uni-
čujejo hmeljsko uš samo z beseclo,
praktičnemu dokazu pa se izogibajo.
In kako je bilo lani? Predavanja za
predavanjem, poizkusno škropljenjo
vsako nedeljo. Hmelj je bil zdrav. Po-
ročila ugodna. Povsod smo videli hme-
Ijarske voditelje. A letos? Skropilnice
v skladiščih, hmeljski svetovalci pa so
odšli v hladnejše kraje, ker je pri nas
prevroče. A prihodnje leto? Gotovo bo-
mo za kakšno preizkušnjo, sreeno ali
nesrečno,  bogatejši!
b Učiteljica — kuharica in kmetica!
To so ideje nad idejo našega agrarca.
Baje je ta klic toliko močan, da dobi-
mo sedaj v Braslovče ženske učne moei
po tem receptu. Kmečka dekleta, ve pa
so pripravite, ker kiihalo in krompir
sadilo se bo na veliko.
b Jelovnik — »predmcstjc« Braslovč.
Dela sirotišnice napredujejo. Vodnjak
se je enkrat že sesul in sedaj končno
obzidan čaka, da okrepča žejno dušo.
Tu bo postavljena prva vila, katere so
že braslovški brezdomci tako vcsele.
Ako bi uspelo tlakovanje ali asfaltira-
njc ceste v JelovYiik, bi gotovo ne osta-
la osamljcna ta vila in bi lahko v bo-
dočnosti nastalo tu »predmestje« Bra-
slovč.
b Izprijoni otroci. Po drugih občinah
se izvaja prepoved beračenja, pri nas
pa imamio nekega odbornika, ki to dovo-
Ijuje. Naj navedemo primer: Občina je
dala neki 6-članski družini stanovanje
in nudi tudi mesečno podporo otrokom.
To podporo porabi mati, otroke pa na-
žene beračit. Ti nesrečni otroci morajo
beračiti. Ce ničesur ne priberačijo, pa
ukradejo. Ce tudi tega ne morejo, pa jo
mahnejo v hmeljski nasad in porežejo
večjo množino hmelja. Takšne in slične
stvari počenjajo ti izprijeni otroci. Kaj
bo iz njih, če se ne bo nihee pobrigal
zanje? Občinski upravi svetujemo, da
ukrene vse potrebno, da se bodo otroci
dobro vzgajali, nikar pa naj ne poslusa
onega odbornika, ki te otroke zagovar-
ja in pravi, da morajo otroci beračiti,
če hočejo živeti.
Gomilsko
g Kdaj bo konec nesoglasij? Kakor
na hmeljske nasade, se je tudi nad na-
še mirno ljudstvo pripodilo roj črnih
uši, ki delajo razdor med vaaeani in
hočejo vse postaviti na glavo. Zadnje
čase opazujemo vedno večjo zarezo, ki
deli naše prebivalstvo; kar čez noč je
nastala ta razpoka. Toda no samo ti3ti,
ki se zanjmajo za politiko, ne, vse kar
leze, je že opredoljeno in hoče imeti
svojega nasprotnika. To diferenciranje-
se pozna najbolj pri mladini. Ali ni bilo
lepo nekoč, ko so se zbrali zvečer kmen-
ki fantje na vasi in skupaj prepovali
narodne pesmi, se razgovarjali o vsak-
danjem delu in s pozdravom »liahko
noč« odšli k počitku? In danes! Ako ao
srečajo, grcdo nemi drug mimo druge-
ga, včasih pade tudi kakšna opazka,
ki kaj rada povzroči prepir. Ce se bo
to nadaljevalo, se bojimo, da bo miro-
ljubna gomilska fara postala kmalu
slavna zaradi hujskanja in pretepov.
g Na praznik sv. Petra in Pa via smo
iarani slišali najlepšo pridigo v lotos-
njem letu. Tudi tisti, ki sicer os Lane jo
med pridigo zunaj cerkve, so vstopili
in zvesto poslušali. Pridiga namreč ni
imela politično tendence.
g Sukolsko društvo v Št. Juriju ob
Taboru je prirediio v nedeljo 26. juni-
ja tombolo. Udcležba je bila zelo velika.
Litevilo udeležencev pa bi bilo še neko-
liko večje, če bi ne bil nekdo ukazal
»svojim«. da se ne smejo udeležiti toni-
]jole, sicer bodo izključeni iz društva.
v
SmaHhno  ob   Paki
šm Nastop novoga kaplana. Pred dno-
vi so livam izmcnjali kaplana. Doscdanji
g. kaplan je bil visoko inteligenten mož,
ki se je strogo ravnal po Kristusoveni
nauku: Dajte Bogu, kar je božjega in
ee-sarju, kar je cesarjevega. Politika pa
mu je bila deveta briga. To pa izvesi-
nim gospodom ni ugajalo, zato so za-
htevali politično aktivneišega kaplann.
Ze prve dni po prihodu novega kaplanp.
so se pojavili na kaplaniji letaki z žalji-
vimi napadi na sokolstvo, ki so izpriče-
vali avtorjevo moralno vrednost. Letaki
go bili izdelani doma in so v ta namen
organizirali lastno »grafično delavnico^.
N'Ovi kaplan je takoj preiskal politično
pripadnost cerkvenih pevcev. Ker jc
nad 50% pevcev akfcivnih Sokolov, je
zahteval od organista, da morajo vsi
Sokoli s kora. Ker organist ni našel na-
domestila za te pevce, se ni zinenil za
kaplanovo zahtevo, dobno vedoč, da bi
bil cerkveni pevski zbor razbit, če bi
izostali vsi pevci - Sokoli. Slavčeve pe-
smi pač ne more nadomestiti kragulj.
šm Cudne metode. Glede v »Novi Do-
bi« objavljenega dopisa »Iz naše obči-
ne« je izjavil prvorojeni sin predsedni-
ka občine, ki je sedaj na vojaškem do-
pustu, da bi dopisnika »Nove Dobe« po-
šteno pretepel, če bi vedel, kdo je. Zame
kot dopisnika je to prav laskavo, ne
morem pa razumeti, da se sin v naši
ba.novini tako znane osebe ne more bo-
jevati z nasprotnikom drugače kakor s
pretepom, ko se vendar v splošnem
predstavlja kot zelo inteligentna oseba.
Govori se, da se vse to godi zato, ker
bi jaz rad postal občinski tajnik. Jaz
pa povem, da na to mesto sploh nikdar
niscm reflektiral, posebno pa ne pod se-
dan jim vodstvom, in da gi^em rajši dan
in  noč  napravljat  seženjska  drva.
šm Glcdo naših cost je treba pripom-
niti še to, da delavci v času občinskega
vodstva del niso dobili delo izplačano v
denarju, temveč so jim dajali samo na-
kaznice za živila, ki so jih morali na-
bavljati v kmečki zadrugi neglede na
to, ali so bili člani zadruge ali ne. Ker
bi pa tudi drugi trgovci radi prodali
svoje blago in sicer &e cenejše, je tako
izplačevanje mezd nepravilno in v ško-
do trgovcem, ki morajo plačcvati viso-
ke davščine in tako gmotno največ pri-
pomorejo kr javnim delom. Delavcem pa
se omejuje osebna svoboda, ker ne mo-
rejo svobodno razpolagati s svojim za-
«lužkom.
šm Proslavo 10-letnice Kola jugosl.
sester v Smartnem ob Paki je zelo lepo
uspela. Proslavo je v nedeljo otvorila
ga. M. Koroščeva z lepim nagovorom,
v katerem se je zahvalila östalim se-
stram za požrtvovalno sodelovanje. Ga.
Gregoričeva je kot zastopnica centrale
vzpodbujala sestre k nadaljnjemu
vztrajnemu delu, ga. Setinova pa je pri-
kazala dosedanje delo v podrobnostih.
Sledila je vprizoritev Nušičeve komedi-
je »Navadni človek« v spretni režiji
gdč. Goleževe. Izvedba vlog je bila v
yplosnem zelo posrečena, malo bolj pa
bi se bilo moralo paziti na maskiranje.
Obisk j.e bil kljub slabemu vremenu
zelo zadovoljiv. Prepričani smo, da so
prišli vsi udeleženci na svoj račun.
Sposoben
emajlirni mojster
ali samostojen emajler se takoj sprej-
me pod ugodnimi pogoji.  Ponudbe   j.>
treba jposlati   na: Vojvodjanska Liv-
nlca d. d, Novl Sad.
Mozirje
m Pevsko društvo »Oljka« iz Celja je
büo preteklo nedeljo na izletu v zgornji
Savinjski dolini. Popoldne je prirediio
koncert v Gornjem gradu, zvečer pa v
Mozirju. v Sokolskem domu. Večerni
koncert v Mozirju je prav dobro uspel,
tlasi obisk ni bil najboljši. Zbor je izva-
jal umetne in narodne pesmi; bili smo
i: njim zelo zadovoljni. Nekatere pesmi
so morali pevci na enodušno željo po-
slušalcev ponoviti. Zbor, ki ga vodi pri-
znani pevovodja g. Pregelj, se je s tern
nastopom prav simpatično predstavil
raaini tržanom, ki bi ga zato ob priliki
üopet radi slišali.
Sloven] gradee
Ustanovitev   protituberkuloz-
nega dispanzerja
Slovenjgradec, 8. julija.
V času najhujše stanovanjske krize
je napredna občinska uprava z ogrom-
nimi stroški zgradila v Slovenjgradcu
stanovanjsko hišo, v katezi so dobili
stanovanja občinski in državni uradniki
Na veliko presenečenje prebivalstva pa
je sedanji občinski odbor sklenil pre-
urediti v tej hiši eno stanovanje v pro-
tituberkulozni dispanzer. Državni urad-
nik, ki stanuje v tem stanovanju, je
že prejel od občine odpoved stanovanja.
Cutimo se primorane najodločneje na-
sLopiti proti na tak način nameravani
ustanovitvi protituberkuloznega dispan-
zeija, ceprav priznavamo, da je že
skrajni cas, da dobi tudi naše mesto z
vedno bolj se razvijajočo industrijo ta-
ko potrebno ustanovo za našega delavca
in ciruge sloje.
Namen zgraditve stanovanjske hiše
je bil, da se omili stanovanjska kriza,
ki Je še danes v našem mestu zelo ob-
čutna. Zato mora prebivalstvo še da-
nes plačevati dolg za to hišo. Nikakor
ni dopustno, da sedanji odbor unieuje
plemenita prizadevanja prejšnjih občin-
skih uprav in meče uradništvo na cesto.
I;.azen tega pa tudi iz higienskih raz-
logov ni dopustno, da se tak dispanzc
osnuje v stanovanjski hiši, v kateri pre-
biva polno rodbin z nedoraslimi otroki,
ki bi bili v tem prirneru izpostavljeni
nevarnostim okužitve. Protituberkuloz-
ni dispanzer nikakor ne sine biti urejen
v stanovanjski hiši, temveč popolnonui
ločcno od strank. V letošnjem proraču-
nu smo videli postavko v partiji za
naiodno zdravje v znesku 11.800 din
kot prispevek občine za izwliraico slo-
vcnjegraške bolnice. Ali ne bi bila mo-
gla občinska uprava staviti malo večji
znesek v proračun in bi poleg izolirnice
zgradili majlien paviljon za protituber-
kulozni dispanzer? To bi bila tudi edi-
na pravilna rešitev perečega vpraäanja
in prepričani smo, da bi v ta namen
priskočilo tudi prebivalstvo riadevoljc
s prispevki na pomoč.
Zanimivo pa je dejstvo, da je občina
omenjenemu državnemu uradniku, ka-
teremu je zaradi ustanovitve protitu-
berkuloznega dispanzerja odpovedala
blanovanje, nakazala stanovanje v svo-
ji drugi stanovanjski hiši in vrgla iz
tega stanovanja na cesto učitelja, encga
najvidnejših sokolskih in nacionalnih
delavcev. Po še vedno veljavnem zakc-
nu so občine dolžne preskrbeti učitelj-
stvu stanovanja in v naši domovini vi-
dimo, da si vse občine prizadevajo spra-
viti svoje učiteljstvo pod streho. Edino
v našem obmcjnem mestecu ne čuti ob-
čiriska uprava te potrebe, temveč celo
meče na cesto lastno učiteljstvo, kate-
remu je po zakonu dolžna preskrbeti
btanovanje! Upamo, da si bodo nadzor-
na oblastva tudi to zadevo malo bližje
ogledala in zavarovaia naše učiteljstvo
pred taksnim preganjanjem.
Končno prosimo že danes merodajne
kroge, da posvetijo vso pozornost na-
meravani ustanovitvi protituberkuloz-
nega dispanzerja in poskrbijo, da bo
ustanovitev dispanzerja res služila pra-
vemu namenu in da ne bo celo ogrožala
ostalega prebivalstva.
s i\i-:wi"/Aiv poštne riizmor«. Ze od
Novega leta imamo v slovcnjegraškem
poštnem okolišu vsled upokojitve enega
pismonoše skrčeno dostavo pošte. Oko-
lica dobiva že pol leta pošto le vsak
drug dan. Poštna direkcija    do    danes
Stcv. 28.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
še ni smatrala za potrebno, da bi nasta-
vila novo moč. V preteklem tednu pa
jo zbolel še en pismonoša, zaradi če-
sar so morali sploh ustaviti dostavo po-
šte v okolico, kar je vzbudilo upraviče-
no ogorčenje med okoliškim prebival-
stvom. Posebno pogoste so pritožbe le-
toviščarjev, ki bivajo že v precejšnjem
številu v okolici Slovcnjegradca in ne
prejemajo pošte po pismonošah. -Dolž-
nost poštne uprave je, da vsaj v tuj-
skoprometnih krajih v času največje
sezone skrbi za redno dostavo pošte in
ne ovira tuiskega prometa. Upamo, da
bo poštna direkcija nemudoma odstra-
nila ta nedostatek in nastavila vsaj še
cnega posmonošo.
s Nenadno zvišanje najemnin. V Slo-
venjgradcu se že vsa povojna leta čuti
veliko pomanjkanje stanovanj, pri če-
mer trpi najbolj baš naše uradništvo. V
zadnjem času pa so izvestni krogi iz po-
litičnih razlogov kar čez noČ zvišali na-
jemnino za celih 78% , pri čemer je bil
seveda zopet prizadet naš uradnik. Zalo
prosimo pristojna oblastva, da prepre-
eijo to prekomerno politično zviševanje
najemnin in zaščitijo našega ubogega
uradnika, da ga ne bo v svobodni drza-,
vi izkoriščal tujec. Ce pa to ne bo pre-
nehalo, bomo prisiljeni odgovoriti s
sličnimi represalijami, toda odgovor-
nost za to bodo nosili tisti, ki so nas
izzvali.
s Sport v Slovenjgradcu. Nedeljska
nogometna tekma med SK Zarjo iz Zal-
ca in domačim moštvom SK Mislinjo
je kljub neugodnemu vremenu privabila
nad 200 gledalcev, ki so z zanimanjem
sledili izredno napeti tekmi. Gostje so
se predstavili občinstvu kot lepo pove-
zana in izcnačena enajstorica, katere
najmočnejša opora je napad, ki je iz-
koristil vsako priliko. Domačini so po-
novno presenetili občinstvo z dobro in
požrtvovalno igro ter je posebno vratar
s svojimi uspelimi intervencijami mno-
s Ob prerancrn grobn mlade Jožice.
Turobno je odjeknila v sobotnih popol-
danskih urah v Slovenjgradcu vest, da
je po daljši bolezni preminula v bolnici
stara komaj 11 let, učenka s. Jožica,
^čerka pokojnega sokolskega starešine
primarija br. dr. Vinka Zeleznikarja.
Jožica Zeleznikarjeva je bila vneta so-
kolska naraščajnica in najvzornejša
učenka v 5. razredu osnovnc sole. Kako
globoko se je dojmila prebivalstva smrt
prerano umrle in priljubljene Jožice,
je najlcpše pokazal ncdeljski pogreb, ki
se ga je udeležilo prebivalstvo v ogrom-
nem številu in tudi vse mlade tovari-
šice pokojne Jožice. Ob odprtem grobu
je prvi spregovoril v srce segajoče po-
plovilne besede mestrii župnik g. Jakob
Soklič, nakar se je v imenu sokolskega
naraščaja poslovila od svoje drage se-
stre naraščajnica s. »Majda Puncerjeva.
Vsa očesa so se orosila, ko se je mala
Marica Slivnikarjeva poslednjikrat po-
slovila od svoje drage sošolke in so mla-
da dekletca zasula svežo gomilo s cvet-
licami. S tugo v srcu smo se poslovili
od preranega groba naše toliko obeta-
joče sestrice Jožice. Iskreno sočustvu-
jemo z užaloščeno rodbino, posebno pa
s težko prizadcto materjo gospo Pavlo.
Naj bo naši mladi sestrici Jožici lahka
domača zemljica, ki jo je že v svoji
rani mladosti tako goreče ljubila, svoj-
cem pa naše najiskrenejše  sožalje!
s Iludo neurje s točo. V soboto po-
poldne se je po težkih soparnih dneh
prevleklo nebo s temnimi oblaki in pre-
bivalstvo je s strahom v srcu pričako-
valo bližajočo se nevihto. Med silnim
bliskanjem in grmenjem se je nad slo-
venjegraško okolico nenadno utrgal
oblak. Med strahovitim nalivom je pri-
čela padati kakor lešnik debela toča, ki
je napravila po vseh poljih v okolici
ogromno škodo in uničila našemu ubo-
gemu kmetu mnogo tako lepo se obe-
tajočega pridelka. Kmet s strahom gle-
da v bodočnost. Dolžnost merodajnih
krogov je, da po te.i hudi nesreči pri-
skočijo našemu težko prizadetemu kme-
tu s primcrno podporo na pomoč.
s Poroka. V ponedeljek sta se poroči-
la v mestni župni cerkvi v Slovenjgrad-
cu gdč. Ančka Vyborny, trgovska so-
trudnica in hčerka uglednega slovenje-
graškega brivskega mojstra g. Vybor-
nega, ter znani nacionalni in sokolski
cielavec g. Elo Horvat, prokurist tvor-
nice Ornik & Mitrovič v Dravogradu.
Mlademu priljubljenemu nacionalnemu
Paru naše najiskrenejše čestitke!
go prispeval k zasluženi zmagi domače
enajstorice. Po lahki terenski premoči j
je zasluženo zmagalo domače moštvo z
rezultatom 3:2 (1:2). Sodnik je bil
objektiven. Ob tej priliki bi apelirali na
vodstvo SK Mislinje, da pristopi k ure-
jevanju igrišča in ga s prostovoljnim
kulukom svojega članstva usposobi za
tekme. Potem bo tudi obisk večji.
s Prepoved zahajanja v krčme. Sres-
ko načelstvo v Sloven jgradcu razglaša:
S kazensko sodbo okrajnega sodišča v
Soštanju Kps 286-37-3 z dne 28. 12.
1937. je to sodišče izreklo prepjoved
zahajati v krčmo za dobo enega leta
Pistotniku Antonu, mesarskemu pomoč-
niku, roj. 24. I. 1914. v Freilingenu v
Nemčiji, pristojnemu v občino Skale,
srez slovenjegraški in stanujočemu v
St. Florjanu St. 19 občina Soštanj. Pre-
poved velja od 14. 5. 1938. do 14. 5.
1939. To se objavlja v smislu določb
uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb
(Uradni list kraljevske banske uprave
dravske banovine z dne 6. 2. 1930, St.
125-28). Kdor imenovanemu v prepove-
danem času postreže z alkoholno pijačo,
bo kaznovan po § 268. kaz. zak. z za-
porom do 6 mesecev in v denarju do
5000 din.
Laško
Občinske zadeve
Laško, 8. julija.
Občinski odbor občine Marijagradec-
Laško se je posvetoval pretekli teden.
Kolikor smo poizvedeli, je bilo na dnev-
nem redu več važnih vprašanj, ki jih
za mesto Laško rešujejo okoliški kmetje
Lotili so se predvsem zgradbe javne-
ga termalnega kopališča na prostem, o
čemur smo v našem listu že večkrat
razpravljali. Znano je, da je kopališka
uprava — OUZD — izjavila, da je pri-
pravljena dati na razpolago v ta namen
termalno vodo, v kolikor je ne potrebu-
je za svoje potrebe. Odkar so namreč
predlanskim renovirali zajetje termal-
nih vrelcev, ima kopališče mnogo oci-
višne vroče vode, ki odteka sedaj brez-
plodno v Savinjo. Vsa ta voda naj bi se
porabila za prosti termalni bazen. Oko-
liški očetje bi seveda ta bazen najraj-
še napravili nekje v okolici na področ-
ju marijagraške občine, ker se vendarle
ne zaneseio, da bo trajno ostalo pri
združitvi obeh občin. Ker pa že to ne
gre, naj se bazen zgradi vsaj tik ob !
meji obeh občin in to" tako, da bi imela
občina Marijagradec kako korist, če-
tudi neposredno. Zaradi tega se večina
zavzema za to, naj zgradijo kopališce
nasproti sedanjega kopališča pod Hu-
niom. Ker pa bi bilo na tern prostoru
kopališče popolnoma ločeno od javnih
kumunikacij in bi že iz tega razloga ne
imclo nobene bodočnosti, bi morali
zgraditi nad kopališčem nov most preko
Savinje, ki bi ga marijagraški občani is
katastrske občine Rifengozda uporab-
ljali za svoje gospodarske vožnje. Pra-
vijo, da bi most in kopališče stala
skupno okrog 380.000 din. Ta denar naj
bi dala banovina. Ako bi se pa to ne
dalo doseči, naj bi banovina vsaj privc-
lila, da bi se v ta namen uporabil del
fonda, ki je namenjen za zgradbo izo- i
lirnice ali sirotišnice in ki so ga občine
(ne samo naši dve) svojčas podedova-
le po bivši Okrajni blagajni.
Z dveh vidikov bi bila projektirana
zgradba prostega bazena simpatična.
Sprehajališče ob kopalnih utah za Sa-
vinjo bi bilo vrnjeno prvotnemu svoje-
mu namenu in bi se kmečke vožnje
usmerile tja preko Savinje, na drugi
strani pa bi brezplodno ležeč denar ven-
darle prišel v korist javnemu namenu.
V splošnem pa dvomimo, da bi bila mi-
sel zgradbe bazena na levem bregu Sa-
vinje posrečena, četudi bi imel tarn mor-
da nekaj več solnca. Kopališče spada
brezpogojno na desni breg Savinje v
neposredno bližino banovinske ceste
Celje—Zagreb. Primerjati hočejo do-
hodke kopališča v Rimskih toplicah s
pričakovanimi dohodki našega prostega
bazena, pri čemer pa ne upoštevajo, da
ima bazen v Rimskih toplicah dobršen
del svojih dohodkov baš zaradi lege ob
navedeni cesti. Ni pričakovati, da bi
tujci z avtomobili žonglirali preko
dvomljivega mostička čez Savinjo ali
pa po ozkih in zanemarjcnih. potih ob
levem bregu Savinje, samo da bi pri-
speli do bazena. Tudi    oddaljenost    od
kolodvora bi kvarno vplivala na obisk
bazena. Vzdrževanje mostu in bazena,
osebne režije itd. bi požrle vse dohodke.
Bojimo se, da je občina preokoren apa-
rat za upravljanje take naprave. Sicer
pa smo prepričani, da vse to ne bo od-
ločalo pri sedanjih občinskih gospodar-
jih že iz edinega razloga, ker prihaja
kot primeren prostor za prosto kopali-
šče v poštev edinole spodnji del kopališ-
kega parka, severno od — Sokolskega
doma. Ze ta razlog bo odločal v prilog
sedanjemu načrtu občine. Zalostno je,
da bodo morali k takemu načrtu pri-
spevati najvišji obdavčenci iz Laškega,
ne da bi bili za to vprašani in ne da bi
se upoštevalo njih mnenje.
Občinski odbor je razpravljal tudi o
nakupu graščine v Laškem. Baje so se-
danji odborniki uvidevnejši od doseda-
njih in so uvideli potrebo, da pride
predvsem graščina v roke občine iz
splošno znanih razlogov, za kar se je
zavzemal svoječasno legalni občinski
odbor. Predhodniki so stvari mnogo
škodovali in bojimo se, da je vse skupaj
nekoliko zamujeno. Naše informacije
segajo nekoliko globlje.
Kaki dve uri so se očetje posvetovali
tudi o podporah občinskim revežem.
Zdaj prihaja na dnevni red vse tisto, v
čemer je prejšnji župan videl pridobi-
tev za Laščane, ko se je tako ponosno
trkal na prsi s svojimi zaslugami za
povečanje mestne občine. Komasacija
občin je bila za Laščane pridobitev v
tern, da so doklade narasle skoraj za
100%, občinski reveži pa za več ko
1000%.. Vse druge dobrote pa še pride jo
1 Občinskega stražnika nam je pre-
skrbel g. kaplan. Izbral ga je iz vrst
onih slovenskih fantov, ki so se v Slov.
Bistrici pri zadnjih občinskih volitvah
posebno dobro postavili. Zato pa vzbu-
ja novi policaj po naših ulicah zaradi
svoje postavnosti veliko pozornost, še
bolj pa njegov pendrek, ki mu maha-
dra ob suhih bedrih. Ta policaj bo re3
krotil objestne Laščane, na posebno
piko pa si bo vzel tudi razne črnosuk-
neže na njihovih nočnih pohodih.
1 Slovenski fantje se pod vodstvom
našega kaplana in čokatega zastavono-
še prav pridno gibajo. Preteklo nedeljo
so jo mahnili na Vrh, ali kakor pravijo,
St. Lenart nad Laškim. Slo je 14 članov
v krojih, 7 farovških kuharic in 4 ne-
dorasle članice z zastavo in godbo na
čelu. Na cilju so priredili procesijo, po
kateri je imel pridigo drugi kaplan iz
Laškega, ki pa na Sentlenarčane očivid-
no ni napravil posebno prikupljivega
vtisa, ker se je na vseh straneh slišalo
sumljivo kihanje in posmehovanje.
Sentlenarčani niso tako »kracke pame-
ti«, da bi se spuščali v takele organi-
zacije, ki nastajajo v časih, ko beremo
o novih bremenih in plačilih in ki po-
menijo samo izdatke in stroške. Pa
tudi fantovska uniforma je pretežka in
prevroča za naše hribovje. Tarn doli ob
Savinji boste morda boljše uspevali.
1 Zapostavljanje poklicnih delavcev
pri javnih delih. Pred dnevi se je zglasil
pri nekemu podjetju v Laškem delavec,
ki je prodajal staro, skoraj neuporabno
sesalko za kolo. Pravil je, da nimy.
sredstev niti za sol in kruh. Prosil je
za delo na cesti v Smarjeti pri Rimskih
toplicah in opisoval, kako so tamkaj
postopali pri sprejemanju delavcev:
Zvrstili so se. Predsednik cestnega od-
bora v Laškem je osebno izbiral delav-
ce, pretežno same mlade kmetske fante
s posestev, ki imajo v hlevu po več
glav živine, dočim on pa tudi drugi dru-
žinski očetje in poklicni delavci niso
dobili prepotrebncga kruha. — V dru-
gem primeru so nekateri delavci pripo-
vedovali, da jih je g. I. D. osebno za-
vračal, češ, da so politično drugačc
orientirani. — V tretjem primeru je
mlad kmetski fant, ki je zaposlen pri
delih na obrežnem zidu na Masaryko-
vem nabrežju, ponudil nekemu poklic-
nemu delavcu službo hlapca in poljske-
ga delavca, češ da sam nima časa doma
delati. Cudimo se, da občina sprejema
v službo takšne ljudi, ki jim raste kruh
na domači njivi. Ali naj gredo poklicni
delavci kmetovat? Ni čuda, da delav-
stvo ob takšnem postopanju izgubi vse,
kar ima človek plemenitega v sebi, in
da v obupu zajadra v kriminal ali pa
jo ubere v skrajno levičarsko strujo.
Potrebno je, da nadrejena oblast takoj
napravi red, kakor je to delavstvu, ki
se je pritožilo, tudi že obljubljeno. Pod
»diktaturo« JNS v Laškem in tudi dru-
god takšni primeri niso bili znani. In
takrat je živel tudi kmet prav gotovo
boljše kakor danes.
1 SK Laško sporoča, da ni bila name-
noma dogovorjena tekma s SK Hrast-
nikom na dan župnega zleta v Celju,
temveč je bilo dogovorjeno že lani ob
priliki pokalne tekme, da bo SK Laško
letos zopet sodeloval pri pokalni tekmi
v Hrastniku. Ker pa je priredil SK
Hrastnik to pokalno tekmo ravno na
dan sokolskega župnega zleta, je bil SK
Laško na podlagi dogovora dolžan odi-
grati to tekmo.
1 V proslavo Sv. Cirila in Metoda je
tukajšnja podružnica CMD zažgala ve-
lik kres ob cerkvi Sv. Mihaela nad La-
skim in plamenice na Sokolskem domu.
Pevsko društvo »Hum« je ob tej priliki
zapelo na Sokolskem domu tri primer-
ne pcsmi, ki so se z njegovega ravnega
krova lepo razlegale preko Laškega v
tiho noč. V bližini se je zbralo tudi
precej nacionalnega občinstva, ki je
obudilo spomin na velika duhova našo
nacionalne  zgodovine.
1 Na krivih potih. Nekako sredi ju-
nija t. 1. se je zglasil pri tuk. mesarju
in gostilničarju g. Perdihu mladenič
Vekoslav C, iz Rečice in povedal, da
ga pošilja g. Kovač iz Rečice z nujno
prošnjo, da bi mu posodil 300 din za
prevoz težko bolne hčerke v celjsko
bolnico. Ko je fant izročil tudi listek s
podpisom, je g. Perdih, ki g. Kovača
osebno pozna, fantu izročil zaprošeno
vsoto. Nekoliko dni zatem pa so ugo-
tovili, da si je C. vsebino izmislil in jo
tudi sam napisal ter falzificiral podpis
g. Kovača. Tukajšnje orožništvo je za-
devo razčistilo in zbralo tudi ves de-
nar, ki ga je šele 13-letni C. na tako
rafiniran način izvabil od g. Perdihain
ga zapravljal po Laškem. Fant ima za
seboj že več tatvin in je bil zaradi tega
izključen iz celjske gimnazije. C. spa-
da v poboljševalnico, dokler je še čas.
1 Kino Laško predvaja v soboto 9. ob
ob 20.30 in v nedeljo 10. t. m. ob 16.30
in 20.30 veliki 100% češki zgodovinski
film »Pasjcglavci« po znanem romanu
češkega pisatelja Alojzija Jiraska. Pri-
kazuje življenje, običaje in borbe Pa-
sjeglavccv (prebivalcev v okolici Choda
na Ceškem) za njihove pravice. Zajet
je globoko iz življenja, kakor vsi češko-
slovaški filmi. Cenj. občinstvo bo v tern
zanimivcm filmu spoznalo vrednost in
značaj bratske slovanske duše in z ve-
seljem poslušalo češkoslovaško besedo.
Tednik! — V nedeljo ob 8. zjutraj ma-
tineja. — V torek 12., sredo 13. in če-
trtek 14. t. m. ob 20.30 se predvaja
krasen film »Petrograjski slavček« s
Svetislavom Petrovičem in Marijo Ce-
botari. Tednik! O tem filmu že danes
vsi govore!
Reöica p-g ¦-»§«'«¦»'
reVelika tombola Prostovoljne gasil-
ske čete Rečica pri Laškem je bila za-
radi slabega vremena preložena in bo
v nedcljo 10. t. m. ob 16. pri gostilni
Plaznik v Debrem pri Laškem. Dobit-
kov je v vrednosti 10.000 din, poleg
glavnega dobitka, 350 kg težke telice.
Ugodne zveze! Prijatelji, podpritc
stremljenja in delo gasilcev!
Radeče
Otvoritev   Glasbenega   doma
Kadeče, 8.  julija.
Preteklo nedeljo je imelo naše glas-
beno društvo »Savski val« velik praz-
nik — blagoslovitev in otvoritev Glas-
benega doma v mestnem parku.
Ze na predvečer svečanosti je bilo
naše lepo mesto v zastavah. Ob 21. se
je pričela baklada po mestu. Med po-
kanjem možnarjev in raket je kreniln
povorka v mestni park, kjer je bila
podoknica kumici ge. Polančevi.
V nedeljo ob 8. je bil sprejem do-
lenjskih godb ter rudarske in steklar-
ske godbe iz Hrastnika. Ob 9. se je
pričel promenadni koncert pred Glasbe-
nim domom, nato pa je bila v cerkvi
maša za umrle Clane glasbenega dru-
štva. Po maši je krenil sprevod na po-
| kopališče, kjer so položili venec v po-
častitev umrlim članom. Kaplan g. Po-
korn sc je v lepem govoru in z molitvi-
jo spomnil umrlih tovarišev glasbenega
društva »Savski val«. Domača godba pa
je zaigrala žalostinko.
Stran 6.
»NOVA   D O B A«
Stev. 28.
Marmelade in želeii
Iminutah
OpeKta
Navaden zavojčck za približno
I kg marmelade, cena Din 4'—
Ob 14. je bil sprejem godb z Zidane-
ga mosta in iz Senovega pri Rajhen-
burgu. Od postaje je krenila povorka
po mestu h Glasbencmu domu. Ob 15.30
je tukajšnji kaplan g. Pokorn po lepem
nagovoru blagoslovil dom, nakar ga je
kumica ga. Polančeva svečano odprla.
Govoril je še g. dr. Jereb, ki je na
kratko oriisal zgodovino in delovanje
društva.
Sledila je prosta zabava z raznimi ša-
ljivimi točkami in s plesom. Rajanje
je trajalo pozno v noč in ga niti vre-
menske neprilike niso mogle skaliti in
preprečiti.
Našim godbenikom čestitamo k veli-
kemu moralnemu in gmotnemu uspehu!
r Kres sv. Cirila in Metoda. Na pred-
večer praznika slovanskih blagovestni-
kov sv. Cirila in Metoda je zažgalo So-
kolsko društvo v RadeČah velik kres.
Kresovanja se je udeležilo mnogo pri-
padnikov Sokola in Družbe sv. Cirila
in Metoda. Med kresovanjem so udele-
ženci zapeli pesem sokolskih legij in več
narodnih pesmi. Clanstvo in naraščaj
sta zaplesala kolo okoli dogorevajočega
kresa.
r Modras jo je pieil. Te dni je pičil
modras gdč. Martinškovo s Slivnega pri
Radečah. Hodila je bosa po travi In
nenadoma jo je pičila strupenjača v
boso nogo. Gdč. Martinškova se je za-
tckla po pomoč k tukajšnjemu banovin-
skemu zdravniku  g.  dr.  Matku.
r Usoden padec. Te dni si je 12-letna
posestnikova hčerka Julija Ravnikar-
jova z Močilnega pri Radečah pri padcu
zlomila levo roko v zapcstju. Zdravi se
v celjski bolnici.
Brežice
Sokolsko  delo
Brežice,  8.  julija.
V nedeljo 19. junija je priredilo naše
Kokolsko društvo svoj letni nastop na
civorišču Narodnega doma. Ceprav so-
kolski ideji na Sp. Posavju ni ravno
najboljše postlano, je prireditev prav
lcpo uspela. Sodelovala so vsa okoliška
društva. Posebno se je izkazal Sokol iz
Artič, ki je med drugim poslal nad 50
moške in ženske sokolske dece. Pa tudi
Iirežičani radi pohitijo v prijazne Ar-
tiče na prireditve br. Sokolskega dru-
štva.
Mnogim, ki živijo v majhnih podežel-
skih mestih, prihaja v današnii dobi
nasprotstev proti sokolski ideji vcdno
bolj pred oči način vzgojc državljanov,
posebno še mladine v drugih državah,
v katerih stopa v ospredjc zavest dr-
žavljanske skupnosti ne glede na more-
bitno deljenost v zgodovinski pretek-
losti. Tudi mnoge druge države so bile
sostavljene iz različnih, eeprav po je-
ziku sličnih pokrajin, ki so še morda do
nedavnega imele svojo avtonomijo. Na-
rodi, ki štejejo 40 do 80 milijonov pre-
l-ivalcev, se zavedajo, da zavisi bodoč-
nost države, moč in uspeh njenega ho-
tcnja le od vzajemnega sožitja in delo-
vanja vseh tistih, ki ljubijo in spoštuje-
jo svoj narod in državo, njeno zgodo-
vino in njene tradicije pošteno in s sr-
cc-m, ne pa morda s kakšnim napisanim
elankom o ljubezni do domovine, o
njenih potrebah in dolžnostih državlja-
nov, da lahko slepijo preprost narod,
ker pač »politika« tako zahteva. Vseh
prebivalcev    v    dravski    banovini    je
okroglo cna šestina prebivalcev Lon-
dona ali ena tretjina prebivalcev Berli-
na. Države s tako ogromnimi prestolni-
cami vedno intenzivnejše propagirajo
med svojimi državljani zavest skupno-
sti in državnega edinstva, le nekateri
ljudje v dravski banovini čutijo potre-
bo, da vodijo v naši državi dvorezno po-
litiko, to je, da so doma trdni Slovenci,
v Beogradu pa trdni JugoslovenI, ker
pač politika tako zahteva. Tako nam
postane povsem razumljiva resnica, da
se vodi v dravski banovini takšno na-
sprotstvo proti sokolski ideji le zato,
ker združuje v svoji organizaciji vse
nacionaliste, ki niso vajeni trkanja na
prsi in priseganja zvestobe zaradi tre-
nutnega položaja, ampak so vajeni dela
in borb, kakršnih ne poznajo v ostalih
banovinah. Zakaj se vodi na nekaterih
šolah od strani veroučiteljev kontrola
nad tistimi učenci, ki so pri Sokolu?
Ali so morda veroučitelji in še nekateri
nasprotniki sokolstva poklicani, da vo-
dijo nadzorstvo nad vzgojo jugosloven-
ske nacionalne mladine? Zdi se nam,
da izvestni krogi zelo radi pozabljajo,
da ne živimo več v časih inkvizicije,
ampak v dobi, ko je vsakemu državlja-
nu dana možnost svobodnega svetov-
nega naziora, ako ta ne nasprotuje dr-
žavnemu ustroju. Pregloboko je že za-
sidrana sokolska ideja in ideja brez-
kompromisnega jugoslovenskega edin-
stva, da bi se moglo zaustaviti nara-
ščanje sokolske moči v službi kralja in
naroda.
Zato je pa tudi sokolski nastop v
Brežicah uspel zelo zadovoljivo. Bre-
žiškemu Sokolu iskreno čestitamo k
uspehu. Prihodnjič pa še kaj več o naši
spodnjeposavski metropoli.
br Sokolsko društvo v    Artičah    bo
priredilo v nedeljo 10. t. m. popoldne
javrti nastop v Artičah. Sosedna dru-
štva in prijatclje sokolstva vabimo, da
se nastopa udeležijo v čim večjem
številu.
Podčettftek
e Poftlavje zase tvorijo koruza in
druge življenjskc potrebščine, ki jih je,
prodajala in še prodaja naša obcina.
Vendar pa o tem kaj več v kratkem In
z druge strani. Pravijo namreč, da bo
s te »druge strani« bolj zaleglo, kakor
če bi mi to stvar mešali v svoji režiji.
V najnovejšem času tudi opažamo, da
sta začela tajnik in svetovalec pozdrav-
Ijati tudi one ljudi, mimo katerih sta
hodila prej tiho in brez odzdrava. Tako
; je lepo in prav.
Imeno
i O naših ccstah skozi Imenske go-  j
rice bi zelo radi pisali    važne    stvavi.
Toda bojimo se, da ne bi naš občinski
tajnik g. Bovha na dopisu česa poprav-
Ijal, cesta pa ostala še nadalje  nepo
j  pravljena. Upamo pa, da bo to diskret-
no opozorilo zaleglo in da nam ne bo
treba zadeve obešati na vcliki zvon.
i      i Zrtev Sotle. V nedeljo 3. t. m. po-
I  poldne  se  je  odpravil  16-letni  posest-
,  nikov sin Karel Seligo v družbi svojega
prijatelja k Sotli pri Miljanskem brodu
kopat dva konja. Vsak je zajahal enega
j  konja in pognala sta živali proti globo-
ki vodi. Nesreča pa je hotela, da je iz- '
gubil Seligo ravnotežje in padel v glo-
boko vodo. Ker ni znal plavati, je iz-
ginil pod vodo in utonil. Prijatelj tudi
ni bil vešč plavanja in mu ni mogel pri-
skočiti na pomoč. Seligovo truplo so
kmalu nato potegnili iz vode. Pokojni
je bil splošno priljubljen in krepka
opora svojih staršev. S težko prizade-
timi starši vsi iskreno sočustvujemo.
Dr. Fortunat Mikuletič:
Zaradi pomanjkanja prostora se poceni prodaio
razni predmeti: 2 železni stojali za cvetlice,
20 musa rastlin, 10 jelenjih rcgovij, 25 sr-
njakovih rogov, 1 mehka postelja, l želez-
na otroška postelja z vlogo,2 jelenji rogov-
ji z glavo, 1 lovski luster s puško, 1 tržna
plahta, 1 državna zastava, 1 šivalni stroj in
60 m pletene ograje, visoke 130 cm. Vpra-
šati:  Celje, Aškerčeva ul. 8.
aVTOMOBILISTI
Veliko sortirano skladišče vseh vrst rablje-
. nih avto-delov kot tudi motorjev vseh vrst
jakosti, pripravne za pogon na vpojni plin,
diferenciale, kroglične ležaje, svetilke in ka-
roserije lahko nabavite zelo poceni pri znani
tvrdki »GROM «, Zagreb, Heinzelova ul. 41.
(Sejmišče).                             Telefon 37-50.
Skodljivce na hmelju
trtiy  tadnem  drevju,   grmičevju  in   povrtnini
uspešno uničuje kvasija les, tobačni izvleček, apneni In svinčeni arzenijat,
zelenilo, afidon, mazavo milo, Kazein, Salojdiu, Sulikol, Arsol, Solbar,
Nosprasen, Nosprasit, žvepleno apnena brozga, hipermangan, Arbinol, fenof-
talajnpapir
Drogerija MSanitas4S Celje
Franjo Dolžan • Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instaiacije
¦trelovodne  naprave
Preuzetna vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoia dela in
popravila — Cene zmerne — Pojtrežba toüna in solidns
5?
Drž. rudnik Uelenje
je z ureditvijo sušilnicc za  premog
znatno izboljšal kvaliteto in  nudi
dobro gorivo za domačo rabo
po nizkih cenah :
metrski stot
1 i g n i t a po Din 12.—
kosovca po Din 10.—
orehovca  po Din   9.—
plus l%ni   prispevek  za  Osrednji in
rcz. sklad Bratovske skladnice.
Odvzem v vagonskih  pošiljkah
ali na drobno z vozovi.
Kupujte  domače   blago!
i Zelo izdatni in trpežni so
traki za pisalni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
knjlgarni   \n trgovini  s papirjem
Franc Leskovšek
Cel|e, Glavnl trg 16
Krompir
savinjski,  vsaka množina,  se  še dobi  po
nizki ceni vtrgovni Jos. Plavc, Vrazovtrg 1.
JABOLČNIK
pristen,  prvovrsten,  vsako množino  dobite
po nizki ceni. Vprašati v trgovini Jos. Plavc,
Celje Vrazov trg 1.
Prodam 3 lepe cvetoče mlade
OLEANDRE
Podunajec,   frizer, Celje - Breg  30.
Državni upokojenec iščezai. September ali
1. oktober TRISOBNO   STANOVANJE s
kuhinjo, event, s kopalnico. Glavni pogoj: zelo
snažno in mirno, tudi izven centra, a ne pre-
daleč. Pismene ponudbe na upravo listapod
»I. D. S.«
Semena
vrtna in poljska,
tSveža, kaljiva, dobite pri tvrdki
Karl Lolbner        Telefon 120
Kralla Petra c. 17 - pri .Zvonctt*
Pozor!
Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem
1. julija prevzela
gostilno,Pri angelu' (Savodnik)
v Prešernovl ulici v Celju
Ker sem delovala več let v najuglednejših
gostilnah v Celju, seni v stanu vse cenj.
goste postrcči v njihovo popolno zadovol]-
stvo, Priporočam se za cenj. obisk. Spreje-
mam tudi abonente po zelo ugodnih cenah.
Anica Turnšek
Solnčna meblovana soba
s posebnim vhodom z razgledom na Masa-
rykovo nabrcžje se odda. Vpraša se: Celje,
Na okopih št. 5.
Novo I- in 2- sobno  stanovanje
s pritiklinami se odda s 1. avgustom
v Zavodni 59.
Za kuhanje sadja in sočivja
so najboljši
„Weckovi" kozarci in
aparati
Dobite jih v trgovini z železnino
Jos. Jagodič,   Celje,  Gubčeva   u>. 2
Cenik zastunj. - Kuhlnjska posoda. - Jedilno oiodjo
Pozor
biciklisti!
Vsak kupec  kolesa je  zavarovan  za  slučaj nezgode za
din lo.ooo- in za slučaj smrti 2a din lo.ooo*-
Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki
ANTON   BREMEC,   CELJE Miklošiieva   ul. 2—tel. 202
Velik» izbira
k o i e s!
Prodajatn tudi
na obnke!
Celjska posojilnicad d u Celju
JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hranilne
yloce, vložene pri
CELJSKI POSOJILNTCI P, P. Y CELJU
so varno naložeue,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Dennr, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE
SVOJE PR1HRANKE   V
Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom
CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM
PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««   odgovarja Rado Pcčnik - Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetlna - Oba v Celju