CELJE, 25. JUNIJA 1981 - ŠTEVILKA 25 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
manj razvita območja na celjskem
§E VEDNO ZAOSTAJAJO
Na današnjem posvetu zakoličiti meje sodelovanja
Medobčinska gospodarska
zbornica Celje je v sodelova-
nju s svetom občin celjskega
območja pripravila danes v
Virštanju posvet o manj ra-
zvitih področjih celjske regi-
je. Pri tem je posebno pozor-
nost namenila kmetijstvu, še
posebej osnovni kmetijski
proizvodnji in predelavi hra-
ne. Logično pa je, da so na
rešetu tudi kompletne ra-
zvojne usmeritve sedanjega
srednjeročnega obdobja v
občinah Laško, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah in Mozirje.
Za odpravo vse večjih ra-
zlik v razvitosti posameznih
območij velja v naši republi-
ki dogovor o pospeševanju
skladnejšega regionalnega
razvoja, ki kot eno izmed
možnih usmeritev poudarja
vlaganja organizacij združe-
nega dela iz razvitih okolij v
manj razvita območja.
Ob analizi uresničevanja,
dogovorjenega v preteklem
srednjeročnem obdobju,
smo v celjski regiji ugotav-
ljali, da razen nekaterih orga-
nizacij združenega dela iz
Celja, ni bilo širše pripravlje-
nosti za sodelovanje. Prav
zato, ker velja mnenje, da je
nezainteresiranosti OZD
bolj botrovalo nepoznavanje
razvojnih osnov, prednosti
in oblik sovlaganja na naša
manj razvita območja, naj bi
ta posvet pomagal točneje
izmeriti možnosti sodelova-
nja in dati pregled ugodnosti
posameznih manj razvitih
območij na Celjskem.
Sicer pa so v posameznih
občinah obveljale vsaj za na-
zaj naslednje ugotovitve:
Laško: Razvoj manj razvi-
tih krajevnih skupnosti Bre-
ze, Jurklošter in Vrh nad La-
škim ni zadovoljiv. Med
vzroke štejejo predvsem to,
da je bil vse preveč odvisen
samo od občinskih možno-
sti, trgovina je na splošno
zaostala, javni prevoz ni za-
dovoljiv, premalo je vložene-
ga v kmetijstvo. Kljub vse-
mu pa je bil razvoj v zadnjih
nekaj letih hitrejši kot kdaj
koli prej.
ŠENTJUR: Leto 1976 je
pomenilo stagnacijo gospo-
darskega razvoja, zlasti zara-
di težav pri aktiviranju novih
investicij. To se je leta 1979
sicer umirilo, čeprav pravijo
v občini, da so imeli pred
tem opraviti tudi z nezadost-
no samoupravno organizira-
nostjo in slabšo kadrovsko
politiko, slabotno investicij-
sko dejavnostjo in nestabil-
nostjo gospodarskih gibanj.
ŠMARJE: Občina je dose-
gla v zadnjih letih dinamičen
razvoj na vseh področjih.
Stopnja rasti narodnega do-
hodka je bila višja kot v re-
publiki,- vendar še vedno
prenizka, da bi lahko nado-
knadila razliko. Prizadeva-
nja odgovornih dejavnikov v
občini so bila namenjena ra-
zvoju gospodarstva, nekate-
re naloge s področja izenače-
vanja pogojev družbenih de-
javnosti in nalog za hitrejšo
izgradnjo gospodarske infra-
strukture so bile podrejene
temu cilju. Investicijski ob-
seg se ni uresničil v predvi-
deni velikosti, nekaj od načr-
tovanega se je preneslo v no-
vo srednjeročno obdobje,
kot steklarna, Vital in kme-
tijstvo.
To je le površen povzetek
nekaterih ugotovitev, ki bo-
do tvorile dobre iztočnice za
razprave na regijskem po-
svetu, o katerem pa bomo
obširneje poročali v prihod-
nji številki NT.
MITJA UMNIK
ZMAGALA
CRVENA ZVEZDA,
KLADI V AR
ODLIČEN DRUGI
V Celju je bilo finale za
APJ, kjer je nastopilo več
kot 300 atletov in atletinj iz
vse Jugoslavije. Organizator
je bil AD Kladivar, ki je tako
kot druge podobne priredi-
tve tudi to nadvse vzorno
pripravil in tudi izpeljal. Po-
krovitelj je bila delovna or-
ganizacija Kovinotehne. Do-
seženih je bilo nekaj odlič-
nih rezultatov, kjer je treba
posebej omeniti Lazareviča
in njegov met krogle 20,10
(evropski rezultat!); Temima
v skoku v višino 220 cm (na-
skakoval 227 cm!) in še koga.
Po daljšem času je nastopil
tudi Rok Kopitar in zmagal v
teku na 400 m ovire z letos
najboljšim rezultatom v Ju-
goslaviji 51,81! Med moškimi
je zmagala beograjska Crve-
na Zvezda, odličen drugi pa
je bil celjski Kbadivar. Na sli-
ki ste Ukič in Arzenšek, oba
ADK, ki sta na dolgih pro-
gah prinesla vrsto dragoce-
nih točk. Več o finalu APJ
berite na 7. strani.
TV - Foto: T. TAVČAR
ODSLEJ
TITOVO
VELENJE
Na torkovi seji pred-
sedstva RK SZDL v
Ljubljani so potrdili
predlog Velenjčanov, da
bi v skladu s predlogom
predsedstva SFRJ, v vsa-
ki republiki poimenovali
eno mesto po Titu. Tako
se bo Velenje odslej ime-
novalo Titovo Velenje,
poimenovanje pa bodo
uradno opravili ob občin-
skem prazniku 10. okto-
bra letos.
v__^
agroživilsko sodelovanje
HMEZAD, MERX
Skupna plansko poslovna skupnost
Potem, ko smo na celj-
skem območju pokopali
SOZD Dobrino, ni bilo rav-
no veliko dobrohotnih roje-
nic pri oblikovanju dveh se-
stavljenih organizacij zdru-
ženega dela iz tako imeno-
vanega agroživilskega kom-
pleksa, Hmezada in Merxa.
Toda, kot kaže, sta dobra
volja in ekonomska nujnost
sodelovanja vztrajno delo-
vali na obeh straneh. In
najbrž že danes ni preveč
optimistično zastavljena
ugotovitev, da se v splošno
družbeno in predvsem po-
trošnikovo korist na osnovi
vse trdnejšega poslovnega
zaupanja in skupnega načr-
tovanja razvoja tke med
Kmezadom in Merxom
trdna vez, katere dober zu-
nanji izraz pomeni obliko-
vanje plansko poslovne
skupnosti.
Poslovni odnosi med obe-
ma sozdoma Hmezadom in
Merxom so torej dobri, kar
se tudi že kaže v boljši pre-
skrbljenosti tržišča celjske
regije z živilskimi proizvodi,
pa tudi na nekaterih drugih
področjih, kot sta sovlaganje
za regijsko mlekarno v Ru-
šah pri Arji vasi in usklajeva-
nje naložb. Obe SOZD načr-
tujeta medsebojno usklaje-
vanje in urejanje blagovnih
tokov, proizvodnje in proda-
je. Če je kaj bolj nujno v se-
danjih gospodarskih in druž-
benih razmerah, potem je to
skupen nastop obeh velikih
agroživilskih organizacij za
uresničitev vseh prednost-
nih naložb na področju
osnovne kmetijske proi-
zvodnje, predelave in proda-
je na širšem celjskem ob-
močju.
Tako sta glede prednost-
nih naložb obe SOZD enot-
ni, da je nujno nadaljevati z
oblikovanjem mlečno prede-
lovalnega kompleksa, tako s
stališča proizvodnje, prede-
lave in potrošnje mleka in
mlečnih izdelkov. Skratka:
mobilizirati vse sile, ne na-
zadnje prav bančne in njiho-
va sredstva za gradnjo nove
mlekarne, istočasno pa v so-
delovanju z Zavodom za
mlekarstvo pripraviti pro-
gram razvoja pridelave mle-
ka v okvirih obeh sestavlje-
nih organizacij združenega
dela. Samo povečana proi-
zvodnja mleka v zasebnem
in družbenem sektorju bo
zagotovila nujno zadostno
surovinsko bazo za novo
mlekarno. In, če je verjeti
strokovnjakom, to ni mačji
kašelj!
Mesno predelovalna vpra-
šanja so drugi najpomemb-
nejši koš skupnih proble-
mov obeh SOZD. Tudi tu gre
za enotnost v mislih in akci-
jah, da se klavniško predelo-
valna industrija razvija na
osnovi republiške srednje-
ročne usmeritve, na načelih
pametne delitve dela, obli-
kovane na samoupravno
sporazumen način in ob upo-
števanju realnega obsega su-
rovinske baze na širšem do-
mačem območju. Razvoja
posamezne klavnice od treh
v regiji ni mogoče uresniče-
vati mimo dogovorjene deli-
tve dela. Za klavnici v Šent-
jurju in Laškem je potrebno
čimprej pripraviti program
razvoja, ki bo moral zagotav-
ljati predelavo ob krčenju ah
opustitvi klavniških Unij, če
se bodo le-te kot regijske ši-
rile v Celjski mesni industri-
ji. Med »mesne« probleme
sodijo tudi vprašanja zaklju-
čene reprodukcijske verige
piščancev, pri čemer bi bila
upoštevana močnejša vloga
Kmetijskega kombinata
Šentjur, tako iz vidikov pri-
hodnje tovarne hrane kot ve-
čanja »piščančjih« klavni-
ških zmogljivosti.
Oba agroživilska SOZDA
sta tudi za enoten nastop v
okvirih Poslovne skupnosti
Agroslovenija, kjer bosta
ob sredstvih Ljubljanske
banke zanimivi dve področ-
ji: hmelj kot izvozni artikel
in zadostna proizvodnja
močnih krmil v Hmezadu za
potrebe obeh sestavljenih
organizacij združenega de-
la, Hmezada in Merxa.
Agroživilske rojenice, bo-
dite torej demantirane!
MITJA UMNIK
100 LET GASILSTVA V ŽALCU
Koncem tedna bo v Žalcu več različ-
nih prireditev, s katerimi bodo člani žal-
skega gasilskega društva proslavili visok
jubilej, 100-letnico obstoja (1881-1981).
Tako bo jutri, v petek, ogled razstave in
gasilskega muzeja, ob 16. uri pa sprejem
gasilcev iz pobratene občine Kruševac.
Ob 18. uri bo večja gasilsko reševalna
vaja v blokih v Soseski V. Napovedal jo
bo zračni napad, nato pa se bo začelo
reševanje, kjer bodo sodelovali člani
osmih gasilskih društev (Žalec, Aero
Šempeter, Prebold, Vransko, Griže,
Šempeter, Vinska gora in Ložnica) ter
enote civilne zaščite. Prikazali bodo upo-
rabo sodobne gasilske in druge opreme
za reševanje prizadetih iz višjih nadstro-
pij.
V soboto, 27. junija, bo na stadionu v
Žalcu tekmovanje za pokal mesta Žalec,
kjer bo v šolskem trodelnem napadu z
motorno brizgalno nastopilo 28 ekip in
občine in ostalih gasilskih zvez. Za naj-
boljše so pripravljeni trije pokali - mesta
Žalec, krajevne skupnosti Žalec in Gasil-
skega društva Žalec. Zvečer bo v atriju
osnovne šole akademija, ki jo pripravlja-
jo DPD Svoboda, po akademiji pa bo
ognjemet.
V nedeljo, 28. junija, bodo najprej ra-
zvili pionirski gasilski prapor, kjer je po-
krovitelj Občinska gasilska zveza Žalec.
Na slavnostni seji ob 100 letnici društva
bosta govorila predsednik društva (žal-
sko društvo ima trenutno 61 članov, dve
pionirski A in B desetini, mladinško in
člansko) IVAN PRAŠNIKAR in povelj-
nik Občinskega štaba CZ MIRKO UR-
BANCL. Na slavnostni seji bodo tudi
podpisali listino o pobratenju med gasil-
skima društvoma Kruševac in Žalec. Po
seji bo velika gasilska povorka, ki bo
krenila s prostora pri Ljubljanski banki
v centru Žalca mimo slavnostne tribune
ob trgovini Savinjskega magazina na sta-
dion, kjer bo slavnostni govornik pred-
sednik skupščine občine Žalec VILJEM
PETEK Pokrovitelji proslave 100 let-
nice Gasilskega društva Žalec so Skup-
ščine občine Žalec, Juteks Žalec in Za-
varovalna skupnost Triglav. Ob po-
membnem jubileju so žalski gasilci iz-
dali tudi serijo spominskih značk, za-
stavic in knjig o nastanku in razvoju
gasilstva.
TONE VRABL
FOLKLORA V
CELJU
Šest folklornih skupin (Titov
Veles, Sisak, Beltinci, Novo me-
sto, Marija Gradec in Celje), ki so
v petek in soboto-nastopile v Ce-
lju v programu tretjega turistič-
nega tedna, je prineslo v mesto
ob Savinji veliko petja, plesa in
prijetnega razpoloženja. Mesto je
bilo na nogah, še zlasti v soboto
dopoldne, ko so se skupine v po-
vorki sprehodile in poplesale po
ulicah. Več o teh nastopih v bese-
di in sliki na zadnji strani. Na
tem posnetku pa so Celjani, člani
folklorni skupine 2PD France
Prešeren.
MB
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
ocena vaje »celje 81«
KRITIČNA OCENA DOSEŽENEGA
Delovno skupino za končno oceno vodi Stane Ocvirk
V	ponedeljek dopoldne Je
bil« t Celju skupna seja or-
ganizacijskef* odbora in
vodstva vaje »Celje 81«,
kjer so podali prvo Širšo
oceno priprav in izvedbe
rvesne taktične vaje ter
vseh spremljajočih priredi-
tev, ki Jih Je bilo 29 od tride-
set načrtovanih.
Sejo je vodil vodja vaje Vi-
ki Krajnc in poudaril, da bo
na podlagi razprave ter pri-
spelih poročil posameznih
izvajalcev v vaji napravljena
ocena, ki jo bodo kasneje po-
sredovali v razpravo posa-
meznim strukturam. Delov-
no skupino za izdelavo konč-
nega teksta ocene vaje »Ce-
lje 81« vodi Stane Ocvirk,
tekst pa mora biti priprav-
ljen do 15. julija.
V	razpravi so sodelovali
vsi nosilci posameznih akcij
ter podali oceno opravljene-
ga dela. V pripravah je bila
največja pozornost namenje-
na Štabom in enotam civilne
zaščite ter njihovemu delo-
vanju v različnih pogojih. Na
tem področju je bilo oprav-
ljeno pomembno delo, s ka-
terim pa je seveda treba na-
daljevati. V vaji je sodelova-
lo 8630 ljudi, od tega 3050
pripadnikov civilne zaščite
in 852 pripadnikov narodne
zaščite. Aktivno je sodelova-
lo tudi okoli 3500 krajanov iz
krajevnih skupnosti, ki so
bile vključene v vajo. Pred in
med vajo je bila posvečena
posebna pozornost organizi-
rani zdravstveni službi, Rde-
čemu križu, tabornikom, ga-
silcem, skratka vsem, ki lah-
ko in morajo prispevati svoj
delež k naši skupni varnosti.
Pomembno delo je bilo
opravljeno pri aktiviranju
posameznih hišnih svetov
oz. njihovih enot za civilno
zaščito. Po opravljenem delu
pa so se pokazale tudi dolo-
čene slabosti, kot premajhna
povezanost med posamezni-
mi strukturami, ponekod
premajhno znanje ah pa pre-
veliko teorije brez potrebne
prakse.
Vaja je pokazala cisti te-
melj, na katerem je treba na-
daljevati naše obrambne pri-
prave. Ugodno oceno je tudi
dobilo sodelovanje žensk in
mladine.
Predstavnik JLA Rado-
mir Eremija je govoril o de-
ležu aktivnih pripadnikov
JLA v vaji ter omenil, da je
vaja pokazala dobro znanje
vseh sodelujočih. Celjska va-
ja bo služila kot primer za
nadaljne usposabljanje na
tem pomembnem področju.
Radomir Oros je spregovoril
o sodelovanju enot teritorial-
ne obrambe, ki so pokazale
visoko stopnjo pripravljeno-
sti, znanja in sposobnosti za
učinkovito delovanje ob mo-
rebitnih težavah.
Nikolaj Pirtošek je spre-
govoril o varnostnih pripra-
vah pred in med vajo. Vse
službe so dobro delovale in
ni prišlo do nobenih težav.
Morebitne pomanjkljivosti
in slabosti pa bodo koristile
pri nadaljnem delu.
Mija Hanžič je govorila o
prispevku Rdečega križa,
Tone Roiman pa o spremlja-
jočih prireditvah, ki so kljub
nekaterim pomanjkljivostim
v celoti uspele.
Ivica Žnidaršič, predse-
dnica skupščine RK Slove-
nije, je ocenila delo in pri-
spevek Rdečega križa, ki je
opravil svoje delo v taboru
na Gričku. Vaja je pokazala
pravilnost naših skupnih
usmeritev na širokem po-
dročju splošne ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite.
Precejšnjo pozornost so v
ocenjevanju vaje namenili
nadaljnemu usposabljanju
vseh delovnih ljudi in obča-
nov. Usposabljanje mora po-
stati še intenzivnejše in kva-
litetnejše. V njem mora biti
več praktičnosti, kot teorije.
Prva splošna ocena vaje
»Celje 81« je ugodna. Vse
morebitne pomanjkljivosti -
in teh je nekaj - pa bo seveda
treba odpraviti. Predsednik
skupščine občine Celje Joie
Marolt pa je v pozdravnem
nagovoru na osrednji prosla-
vi ob letošnjem Dnevu civil-
ne zaščite po končani oceni
vaje izrecno poudaril, da bi
bilo zelo nevarno, če bi po
sicer dobro uspeh vaji začeli
počivati. Potrebno je dvoje:
takoj povsod napraviti anali-
zo, sprejeti zaključke in
smernice za nadaljne uspo-
sabljanje na tem področju.
Velik izpit je opravljen, te-
melji za še kvalitetnejše delo
pa položeni.
TONE VRABL
NAGRAJENCI OB
DNEVU CIVILNE
ZAŠČIT
Na ponedeljkovi osrednji
sobčinski proslavi ob letoš-
njem Dnevu civilne zaščite,
20. juniju, so podelili tradi-
cionalna priznanja pri Sve-
tu za SLO in DS posamezni-
kom in skupinam, ki so v
zadnjem času pokazale pol-
no mero angažiranosti na po-
dročju civilne zaščite in
sploh obrambnih priprav.
Priznanja so dobili:
Štab za civilno zaščito v
krajevni skupnosti Nova
vas, Hišni svet Škapinova 1
do 6 v krajevni skupnosti
Nova vas, Občinska konfe-
renca SZDL Celje, Aero tozd
kemija, Občinski odbor Rde-
čega križa Celje, Novi tednik
- Radio Celje, RTV Ljublja-
na, Milan Pavlovič, Zoran
Lah, Vlado Mikuš, Franc Ro-
zman, Jože Golob, Franc
Dorn, Anton Mackovšek in
Martin Frece.
Plaketo civilne zaščite, ki
jo podeljuje Zvezni izvršni
svet SFRJ (pri tem ni bil kri-
terij samo sodelovanje v vaji,
temveč več letno delo!), so
dobili:
Krajevna skupnost Dolgo
polje, Krajevna skupnost
Center, Občinska konferen-
ca SZDL Celje, Gasilske or-
ganizacije Celja, Viki Krajnc,
Lovro Blažin in Stane
Ocvirk.
Zlato značko Republiške-
ga štaba za civilno zaščito
pa so dobili Tone Rožman,
Zoran Lah in Milan Pavlo-
vič.
Na osrednji proslavi so po-
delili tudi 100 plaket ljudem,
ki so se s svojim delom še
posebej izkazali v pripravah
in izvedbi vaje »CELJE 81«.
T. VRABL
CELJE: BAZENI,
KEGLJIŠČE,
GRIČEK... ŽE
JUTRI!
Jutri, v petek, 26. junija, na
dan pred praznikom samo-
upravljalca, bosta v Celju
dva pomembna dogodka, ki
tudi govorita o zmagi samou-
pravljanja, o zmagi zavesti in
solidarnosti delovnega člo-
veka - samoupravljalca.
Dopoldne ob enajstih bo-
do počastili zaključek grad-
benih del na rekreacijskem
centru na Gričku, pozno po-
poldne ob osemnajstih pa bo
slavnostna otvoritev novega
objekta na Golovcu, v kate-
rem so trije plavalni bazeni,
desetstezno avtomatsko keg-
ljišče, restavracija in še vrsta
drugih prostorov, od savne
do trim kabinetov in podob-
no, ki pa z izjemo bazenov,
kegljišča in restavracije, še
ne bodo začeli služiti na-
menu.
Na Gričku bodo zaenkrat
sklenili le gradbena dela in
tako napovedali skorajšnjo
popolno življenje na novih
objektih, tudi v restavraciji
in podobno. Bazeni v veliko-
sti 21 x 25, 16 x 8 metrov ter
okrogel s premerom 5 me-
trov, nadalje kegljišče in re-
stavracija na Golovcu, pa bo-
do sprejeli kopalce, kegljače
in goste takoj.
Zaključna dela in ureditve
bodo na obeh objektih še tra-
jala, toda, to ne zmanjšuje
pomena velike pridobitve,
pomena rezultata, ki ga je v
obeh primerih doseglo zdru-
ževanje sredstev celjskih or-
ganizacij združenega dela.
Samo za Golovec je bilo po-
trebnih okoli 115 milijonov
dinarjev, tudi vrednost ob-
jekta na Gričku je precejš-
nja. In vse to je bilo naprav-
ljeno s sredstvi celjskih de-
lovnih ljudi. In prav zato sta
oba objekta vredna dosti
več! Udeležite se obeh otvo-
ritvenih slovesnosti.
M. BOŽIČ
RESOLUCIJO URESNIČITI
V PRAKSI
»To je bil kongres akcije!« Tako je v svoji zaključni
besedi na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije
poudaril predsednik odbora za sklic in pripravo kon-
gresa, Mika Špiljak. Nato pa je nadaljeval z mislijo, da
je na vseh organizacijah v družbi zdaj naloga uresniče-
vanja sprejete resolucije kongresa. To jasno oprede-
ljuje glavne smeri akcije. Kongres je trajal tri dni in
vse, kar bo tem dnem sledilo, bo pomembnejši del
aktivnosti, brez katerih nikakršna resolucija ne more
prinesti rezultatov.
S tega stališča je treba ocenjevati vsa stališča kon-
gresa in vse dele resolucije. Na kongresu so izrazili
enotno mnenje, da delavskega razreda ni mogoče deliti
na nobenih osnovah. V praksi pa je precej takšnih, ki
to poskušajo bodisi z nacionalistično zaslepljenostjo,
bodisi z ozkimi ekonomskimi interesi. Zato ni nak-
ljučje, da resolucija že v svojem uvodu opozarja na
zastoje pri razvoju socialističnih samoupravnih odno-
sov in na širjenje prostora za delovanje birokratskih in
tehnokratskih sil.
Najpomembnejši del resolucije je vsekakor njena
zahteva, da združeno delo obvlada celoto družbene
reprodukcije. Prav to pa bo tudi ena najzahtevnejših
nalog. Delavčevo upravljanje z dohodkom je namreč
tista rdeča nit, ki povezuje vse tri dosedanje kongrese.
Povsem jasno je, da mora združeno delo vedeti za
sleherni dinar, ki ga daje, kam gre in čemu je name-
njen. V resoluciji zato ni več govora o »vplivu« delavca
na dohodek. »Vpliv« očitno ni več dovolj. Nujno je, da
delavci odločajo o dohodku in prevzemajo odgovor-
nost za to, kako bodo z njim razpolagali.
V delu resolucije, ki govori o pridobivanju in delitvi
dohodka, je postavljena zahteva, da se proizvodno delo
in delo v težjih pogojih družbeno bolje cenita in
gmotno bolje vrednotita, kot administrativno-tehnična
in podobna dela. Pri tem velja pa vendar opozoriti na
osnovne pogoje za zagotovitev reševanja teh vprašanj.
Gre za dohodek. Kajti, če ta ne bo pomembneje nara-
stel, bo nujna njegova prerazpodelitev v korist pro-
izvodnega dela. Znano pa je, da to tudi doslej ni šlo.
Zato mora biti osnovna naloga ustvarjanje večjega
dohodka. Tega pa ni brez večje količine in kakovosti
dela.
Pomembna je, nenazadnje, odločna opredelitev 1800
delegatov na kongresu, za dosledno uresničevanje
ustave in Zakona o združenem delu.
(Tanjug)
dobrovlje
VODA BO TEKLA
Pisarniški delavci zavihali rokave
Dobrovlje so edini zaselek
v KS B raslovče, ki še nima
vodovoda. Da je tako, so kri-
ve precejšnje razdalje in pa
nadmorska višina, saj znaša
ponekod več kot sedem sto
metrov. Delež Dobrovelj
med NOB je bil zelo velik,
zato se jih je tudi prijel vzde-
vek partizanske Dobrovlje.
Lani so na Dobrovljah odprli
Dom borcev, ki je bil sad
skupnega dela Dobroveljča-
nov in cele žalske občine. Se-
daj pa so se odločili, da bodo
zgradili s skupnimi močmi
tudi vodovod.
Omrežje bo zajemalo tride-
set gospodinjstev in Dom
borcev. Najprej bodo speljali
vodovod do doma in bližnjih
kmetij, potem pa bodo po-
stopno dobili vodo tudi osta-
li. Dela so stekla v soboto z
delovno akcijo uprave Skup-
ščine občine Žalec, udeležilo
pa se je 47 delavcev iz obči-
ne. Naslednji dan so z delom
nadaljevali delavci samou-
pravnih interesnih skupno-
sti in družbenopolitičnih or-
ganizacij. Tpkrat je delalo 51
udarnikov. Vzpodbudno je
to, da so se obeh akcij aktiv-
no udeležili najvidnejši druž-
benopolitični delavci obči-
ne. Kljub slabemu vremenu
so na izredno težavnem tere-
nu opravili delo, ki so si ga
zastavili pred akcijo. Predse-
dnik režijskega odbora za
gradnjo vodovoda Franc
Vratnik pa nam je ob obisku
povedal:
»Dobrovljačani smo zelo
zadovoljni, da je delo pri vo-
dovodu steklo, za kar imajo
vsi krajevni in občinski čini-
telji veliko zaslug. Verjetno
je izgradnja našega vodovo-
da edina v bližnji in daljni
okolici pri kateri sodelujejo z
krampom in lopato tudi
predsednik skupščine, izvrš-
nega sveta, sekretar OKZK,
predsednik SZDL in drugi.«
Z udarniškim delom bodo
nadaljevali, pri tem pa bodo
sodelovali mladi, krajani in
pripadniki garnizona JNA
iz Celja. TONE TAVČAR
JOŽICA
VITAHC
V Savinjsko dolino je
prišla s Koroške. V Pre-
boldu je bila najprej vo-
dja hotelske kuhinje, se-
daj pa je direktorica
TOZD Hotel Prebold.
Ljudje, ki jo poznajo,
pravijo, da je pridna kot
mravlja. Svojo trditev
utemeljujejo s tem, da je
ni strah nobenega dela.
Če je treba, skoči poma-
gat v kuhinjo, če nastane
gneča, pride streč go-
stom, če je v hotelu kakš-
na prireditev, te pa so
vsako soboto zvečer in še
kdaj drugič, skrbi, da so
gostje dobro postrežem.
Ni ji vseeno, da v hotelu
že nekaj časa poslujejo z
izgubo in vsa njena priza-
devanja, da bi bolje go-
spodarili že krepko prese-
gajo zgolj službene dolž-
nosti. Resnici na ljubo je
treba povedati, da se je
mnogo stvari izboljšalo,
res pa je tudi, da jih še
precej škriplje. Toda tu je
Jožica nemočna. Pravi,
da je najbolj jezna, ker
hotel ni zgrajen tako
funkcionalno kot bi mo-
ral biti, jezi jo, ker so kar
naprej težave s kadri, saj
je težko dobiti delavce, ki
bi bili pripravljeni delat
tudi ob sobotah, nedeljah
in praznikih. Trenutno bi
v hotelu najbolj rabili vo-
djo kuhinje. Dokler ga ne
bodo našli, bo Jožica še
naprej delala dve stvari,
to pa je za žensko napor-
no. Tem bolj, ker ima do-
ma družino in ve, da je
zaradi njene službe druži-
na mnogokrat prikraj-
šana.
V trenutkih največje
stiske se je že zgodilo, ko
je razmišljala, da bi se
odrekla direktorskemu
mestu, potem pa energič-
no zamahne z roko, pohiti
v kuhinjo, zgrabi za delo
in si misli: Saj bo bolje.
Prijatelji in znanci ji pra-
vijo, naj vendarle malo
manj gara, toda iz svoje
kože ne more.
Nekaj pa je vendarle
res. Odkar je v Hotelu
Prebold direktorica Joži-
ca, se je mnogo stvari po-
pravilo. Tega nihče ne
more zanikati. Jožico vi-
dimo na delovnem mestu
dopoldne, popoldne, zve-
čer, ob sobotah, v prazni-
kih in ob nedeljah. Neka-
teri sodelavci se včasih je-
ze nanjo (kdo pa se ne na
šefe?), na tihem pa si ven-
darle mislijo. Ta ženska je
pa od vraga.
JANEZ VEDENIK
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
srečanje z delegatom iii. kongresa
BESEDO JE ODDAL PISMENO
Alojz Mavrič opozarja na težave v gozdarstvu
»Čeprav še nimam svojih
vtisov in ne končne podobe,
se vendarle zavedam, da sem
sodeloval na velikem sreča-
nju delovnih ljudi Jugosla-
vije.
Moram reči, da se nisem
potegoval za delegatsko
mesto na tretjem kongresu
samoupravljalcev. Po zna-
čaju sem bolj samotar. Naj-
bolje se počutim doma, tudi
gostobeseden nisem, nav-
zlic temu z besedo na varču-
jem tedaj, ko je treba udari-
ti na glavo. Sicer pa je težko
reči, če sem pri tem vedno
uspel,« je počasi in z nizkim
glasom pripovedoval Alojz
Mavrič, delegat za pravkar
konačni tretji kongres sa-
moupravljalcev iz mozirske
občine.
Je član kolektiva Gozdne-
ga gospodarstva Nazarje, te-
meljna organizacija Gornji
grad, čovek, ki je 28 let delal
kot sekač, kot nakladalec le-
sa, zdaj pa je pet let lesni
manipulant.
»Na kongresu sem sodelo-
val v drugi skupini, tam, kjer
je beseda tekla o samouprav-
nem povezovanju in združe-
vanju na osnovi dohodka.
Bil sem eden izmed tistih 96.
delegatov, ki nismo prišli do
besede. Zato sem svoje mi-
sli, ki sem jih hotel povedati,
oddal napisane. Morda v tej
zvezi še podatek, da so v naši
skupini razpravljali 103 dele-
gati.
Če bi hotel na kratko strni-
ti misli, ki so se prepletale v
delu naše komisije, bi moral
predvsem dejati, da smo vsi
skupaj ugotavljali, da je med
organizacijami združenega
dela premalo pravega dogo-
varjanja na dohodkovni pod-
lagi in da bi prav zaradi tega
naj dobili dohodkovni odno-
si svoje močnejše mesto v
drugih aktih, morda tudi v
zakonih, če drugače ne gre.
Če bi bili namreč dohodkov-
ni odnosi boljši, bolj čvrsti,
potem bi ne imeli kolekti-
vov, ki jim gre dobro in takš-
nih, ki se borijo za svoj ob-
stoj. Če bi se med seboj spo-
razume vah na pravi osnovi,
bi morali dobro živeti prav
vsi!
Všeč mi je bila misel neke-
ga delegata, ki je dejal, da
delavec mora povedati, kar
misli in narediti, kar zna, si-
cer ga je treba naučiti.
Zdi se mi nadalje, da je na
kongresu sodelovalo preveč
delegatov iz administracije
in premalo delavcev iz nepo-
sredne proizvodnje. In ven-
dar so prav slednji s prepro-
sto delavsko besedo, z nena-
pisanimi referati, doživljali
največje odobravanje.
Všeč mi je bilo nadalje, ko
je delegatka iz Ljubljane
opozorila, da v osnutku kon-
gresne resolucije ni besede o
kulturi. Njeno ugotovitev
sem sprejel kot svojo zato,
ker vem, da je delo tesno po-
vezano s kulturo v najširšem
pomenu besede, da je kultu-
ra sestavni del našega dela!«
»In o čem ste hoteli na
kongresu razpravljati?«
»Predvsem sem hotel opo-
zoriti, da se v naši delovni
organizaciji vse bolj srečuje-
mo s problemom doseganja
plana gozdnih sortimentov.
V celoti bi morala naša de-
lovna organizacija zbrati in
oddati 129.000 kubičnih me-
strov hladovine. Problem je
v tem, ker imamo vse manj
ljudi, ki bi hoteli delati v goz-
du. Ni zlasti mladih. Tudi na-
pori, da bi našli interesente
za dvoletno gozdarsko šolo,
niso dali rezultatov. Zato nas
skrbi, kako bomo delali v na-
slednjih letih. To tembolj,
ker je od 190 delavcev, ki de-
lajo na sečnji in spravilu lesa
le okoli 6,5% starih do 25 let
in da je onih, ki imajo več
kot 45 let že 36%. To je sig-
nal, ki bi moral zaskrbeti ne
le gozdarje, tudi predeloval-
ce lesa.
Prav tako sem hotel opo-
zoriti, da nagrajevanje po de-
lu v gozdni proizvodnji ni
stimulativno. Po mojem
mnenju bi moral kvalificira-
ni gozdni delavec zaslužiti
dvakrat toliko kot delavec
enake kvalifikacije na pri-
mer v predelavi lesa ah v ka-
teri drugi primerni panogi.
Čeprav smo v zadnjih de-
setih, petnajstih letih napra-
vili v tehnični opremljenosti
v gozdarstvu velik korak na-
prej, še vedno ni tista, ki bi
lahko bila. Težava pa je tudi
v tem, da bo novih strojev
zaradi pomanjkanja deviz ne
pridemo, tiste, ki imamo, pa
tudi zaradi pomanjkanja re-
zervnih delov ne moremo
pravočasno popravljati.
In ko ljudje ugotavljajo
takšno stanje, začno razmiš-
ljati, kje je bolje in če so do-
volj mladi gredo drugam,
kjer imajo boljše delovne po-
goje, ne delo pod milim ne-
bom, marveč v ogrevanih
proizvodnih halah.
Zato menim, to sem hotel
tudi povedati, bi morali pro-
bleme v gozdarstvu hitreje
in učinkoviteje reševati, si-
cer se bo še nadalje večal raz-
korak med planirano in do-
seženo gozdno proizvodnjo.«
M. BOŽIČ
KOLEKTIVNO
VODSTVO V TIM
LAŠKO
Centralni delavski svet de-
lovne organizacije TIM La-
ško je pretekli četrtek potr-
dil predlog razpisne komisi-
je za imenovanje članov ko-
lektivnega poslovodnega or-
gana. Tako bo v tej delovni
organizaciji v prihodnje
opravljal funkcijo predse-
dnika kolektivnega poslovo-
dnega organa Srečno Šent-
jurc, dosedanji individualni
poslovodni organ, zadolžen
pa bo za področje razvoja in
marketinga. Za člane novega
vodstva so bih imenovani
Ivo Bračun, ki bo zadolžen
za področje proizvodnje in
oskrbe, Franc Ortl za po-
slovno informatiko in finan-
ce ter Miha Prosen za razvoj
samoupravljanja in kadre.
Kolektivni poslovodni or-
gan v DO TIM Laško bo
prevzel svojo funkcijo s 1. ju-
lijem.
M. A.
po poteh celjske čete
DA BI POMNILI
Pohod postaja tradicija
Preko petsto pohodnikov
iz Celja, Šentjurja, Rogaške
Slatine, Prebolda, Velenja,
Šoštanja, Litije, Polzele in
drugih krajev je v soboto
20. junija krenilo po poteh
Celjske partizanske čete.
Pohod, ki postaja tradicio-
nalen, je bil organiziran v
počastitev 40-letnice Osvo-
bodilne fronte slovenskega
naroda, 40-letnice vstaje in
40-letnice ustanovitve in
delovanja Celjske partizan-
ske čete. Mladincem, čla-
nom planinskih društev,
borcem in pripadnikom
JLA je na Vrunčevem domu
spregovoril nekdanji ko-
mandant Kozjanskega odre-
da Marjan Jerin. V svojem
nagovoru je orisal čas in
predvojne politične razme-
re na celjskem ter dogaja-
nja v letu 1941, ko je bila
sredi julija ustanovljena
Celjska partizanska četa.
Pohod se je nadaljeval v
smeri Zavškove domačije,
Langerjevih pečin in Muleje-
ve domačije, krajev, ki so ne-
posredno vezani na delova-
nje Celjske partizanske čete.
Na pobudo Sveta za ohranja-
nje in razvijanje revolucio-
narnih tradicij in spomeni-
ško varstvo Občinske konfe-
rence SZDL Celje ter Izvrš-
nega sveta Skupščine občine
Celje so bile na omenjenih
krajih odkrite tri spominske
plošče. »Revolucionarno
izročilo partizanskega boja
živi v zavesti mlade genera-
cije, krepili in negovali bo-
mo revolucionarne tradicije
in iz njih črpali moči za de-
lo,« je v priložnostnem govo-
ru poudaril predsednik Ob-
činske konference ZSMS
Celje Darko Končan. Verzi,
ki jih je za spominske plošče
prispeval partizanski pesnik
Matej Bor, govore mimoido-
čim o revoluciji in žrtvah ter
s tem trajno obeležujejo do-
gajanja tedanjega časa:
»svoboda je prečuden sad,
ki ti ne pade v roke sam z
drevesa - v vrhove strme, ki
vihar jih stresa, sam moraš
ponj, če rad ah nerad.«
Čeprav je vreme pohodni-
kom precej nagajalo, bilo je
deževno in precej hladno za
ta letni čas, jih je vendarle
velika večina prišla na cilj -
h koči na Resevni. Vsi udele-
ženci so prejeli TRIM značke
za hojo in jubilejne spomin-
ske značke. Organizatorjem
pohoda - ZTKO Celje in pla-
ninskemu društvu Zelezar
Štore ter osnovnim šolam 1.
Celjske čete, Štore in Kom-
pole velja iskrena zahvala za
dobro organizacijo pohoda z
željo, da se ponovno sreča-
mo drugo leto.
V. N.
DELEGATI O NOVIH ŠOLSKIH
OKOLIŠIH ZA MESTNE OSNOVNE
ŠOLE V CELJU
Danes, v četrtek, 25. junija, ob osmih zjutraj, bodo zadnje
ločene delovne seje delegatov zborov celjske občinske
skupščine pred nastopom počitniškega obdobja. Prihodnji
mesec bo le še slavnostna seja v okviru prireditev in proslav
na čast dvajsetega julija, praznika celjske občine.
Današnja seja obeta zanimivo in aktualno delo, saj so se na
dnevnem redu znašla prenekatera pomembna vprašanja.
Tako bodo razpravljali o samoupravni organiziranosti in
družbenoekonomskih odnosih v samoupravni stanovanjski
skupnosti, za tem o izvajanju programa komunalnega go-
spodarstva in urejanja prostora v občini, o nadaljnjem
izboljšanju zdravstvenega varstva, o skupnih nalogah iz te-
meljev planov občin celjskega območja in dodatno o uresni-
čevanju resolucije občine Celje v prvem tromesečju letoš-
njega leta.
Delegati bodo odločali tudi o letošnjih Šlandrovih nagra-
jencih, prav tako o tistih, ki naj prejmemo priznanje samou-
pravljalcu, zatem o šestih odlokih, o novih šolskih okoliših
za osnovne šole v mestu in drugem.	MB
NI RAZLOGA ZA OPTIMIZEM
Danes, ko se že počasi pripravljamo na to, kako bomo preži-
veli dopust v juliju ali avgustu, pa nas gospodarstveniki opo-
zarjajo na slabšanje gospodarskih razmer. V Celju smo na
takšno gibanje opozarjali že po rezultatih prvega tromesečja,
kajti rezultati po prvih treh mesecih so bili marsikje nižji kot v
lanskem letu, kaj šele, če smo jih primerjali z letošnjim pla-
nom.
Področja, ki so trenutno v ospredju našega zanimanja so:
-	oskrbljenost s surovinami in z reprodukcijskim materia-
lom,
-	ekonomski odnosi s tujino,
-	investicije,
-	cene.
Oskrbljenost z reprodukcijskim materialom se na splošno
slabša. V zadnjih dveh mesecih se je dramatično poslabšala
oskrbljenost kovinsko predelovalne industrije v občini, predv-
sem z izdelki črne metalurgije. Zato je v resni nevarnosti
proizvodnja v Libeli, zlasti program gospodinjskih tehtnic,
velike težave pa so tudi v EMO, Žični in Klimi, kjer npr. za
redno proizvodnjo, poleg izdelkov črne metalurgije manjka že
več kot 7000 elektromotorjev vseh vrst. Težave izvirajo iz
dejstva, da kovinsko predelovalna industrija ne more izpolniti
zahtev črne metalurgije po sovlaganju za modernizacijo in
razširitev proizvodnje. Celoten problem kaže na to, da položaj
najbrž v celoti ni rešljiv samo v neposrednem dogovoru med
črno metalurgijo in predelavo, temveč da bi bilo potrebno
napraviti nekatere korekcije v samem sistemu delitve deviz,
kar pa spričo ogromnih potreb na vseh koncih in krajih ni
lahko uresničljivo.
Poleg te industrije se s problemom, kako zagotoviti prejo za
proizvodnjo tkanin, srečuje Metka. Zaradi kolektivnih dopu-
stov pri proizvodnji preje se bo ta problem v juliju še zaostril.
Podobno je v kemiji, kjer je vse usmerjeno v zagotavljanje
najpomembnejših proizvodenj kot so npr. titan dioksid v Cin-
karni in aero copy v Aeru. Ostale proizvodnje v teh organizaci-
jah delajo ali pa tudi ne, pač glede na razpoložljive surovine.
Izvoz je v občini daleč od lanskoletnih rezultatov in še dlje
od predvidevanj. Vzrokov za to je več. Slaba oskrbljenost
proizvodnje z reprodukcijskim materialom izvoza prav gotovo
ne pospešuje. Drug pomemben vzrok so nizke prodajne cene,
zlasti na konvertibilnih trgih, ki včasih ne krijejo niti material-
nih stroškov. To potrjuje tudi dejstvo, da je temeljna organiza-
cija združenega dela večje delovne organizacije navedla, daje
vzrok poslovanja z izgubo v prvih treh mesecih letošnjega leta
povečan izvoz, kije konec marca dosegel že 50% letno planira-
nega in ob tem doseganje zelo nizkih cen na tujem tržišču.
Tretji vzrok pa so vse težave, ki izvirajo iz vprašanja: kako
zagotoviti devize za.uvoz potrebnega reprodukcijskega mate-
riala in kako pri tem pokriti vrednosti deviz, ki se oblikujejo
daleč nad uradnim tečajem ?
Ob vsem tem pa mora biti vendarle jasno, da je v sedanjih
razmerah le izvoz tisti, ki marsikje zagotavlja kolikor toliko
redno proizvodnjo. V zadnjem času so posamezne delovne
organizacije v občini zaradi velikih potreb po uvoznih repro-
materialih ubrale pot zadolževanja v tujini. To je lahko zelo
nevarno, kajti ob nenadni spremembi tečaja diharja, pa tudi
glede na nihanje drugih valut, padejo vsi valutni riziki na
delovno organizacijo, ki je lahko zanje celo usodno. Ko je
posebna delovna skupina Izvršnega sveta ugotavljala perspek-
tive na področju ekonomskih odnosov s tujino v letošnjem
letu, je bila skoraj povsod prisotna ugotovitev, da letošnjega
plana izvoza ne bo mogoče izpolniti.
Na področjh investicij je ravno v tem trenutku v teku po-
novno preverjanje vseh investicij, ki so v pripravi, pa tudi
tistih v teku. Usmeritev v Celju je bila že od vsega začetka, da
je treba investirati tja, kjer se bo kot neposredna posledica
pokazal večji izvoz. Kot takšne lahko štejemo investicije v
Libeli, Aeru in Železarni v Štorah, medtem ko pomeni investi-
cija v proizvodnjo žveplene kisline v Cinkarni naložbo v strate-
ške surovine za potrebe slovenske kemične industrije.
Posebno poglavje v letošnjem letu so cene. Zaradi nenormal-
nega gibanja cen je bil potreben tudi odlok Zveznega izvrš-
nega sveta o neposrednih ukrepih na področju cen. V okrivu
cen, ki so v občinski pristojnosti pa v tem trenutku najmočneje
trkajo na vrata neurejene cene komunalnih storitev, cene
kruha zaradi pomanjkanja sredstev za kompenzacijo in cene
storitev v vzgojnovarstvenih ustanovah.	J. T.
KOMUNISTI V FRANCOSKI VLADI
Kako naglo se spreminja svet! Sploh
še ne tako davno, marveč letos februar-
ja, ko so v Španiji poskusili skrajno de-
sničarski državni prevrat, je bilo videti,
kakor da je politična desnica na pohodu,
kakor da se je nad Evropo in svetom
začela zgrinjati mora konservativnih in
ultrakonservativnih pritiskov, ofenziv,
zmag.
Zdaj, proti koncu junija je podoba pre-
cčj, pravzaprav bistveno drugačna. Za-
radi Francije, predvsem zaradi te drža-
ve. Mejniki tega velikega preloma, veli-
kega obračuna s politično desnico so
znani: najprej je socialistični prvak Mit-
terrand v dveh krogih predsedniških vo-
litev prepričljivo zmagal. Razpisal je
izredne skupščinske volitve in že prvi
krog je pokazal, da bodo socialisti zma-
gali in da bodo v parlamentu levičarske
stranke imele veliko večino. Drugi krog
volitev je to samo še do kraja in zgovor-
no potrdil.
Temu so takoj sledila velika ugibanja:
bo Mitterrand povabil komuniste, ki so
sicer na volitvah dobili precej manj po-
slanskih mest kot prej, v vlado ali ne?
Mitterrand je to storil. Začela so se krat-
ka, a intenzivna, naporna pogajanja. Na
začetku tedna sc podpisali sporazum o
sodelovanju v vladi. Z njim si je KP
Francije zagotovila mesto v vladi, prvič
po letih 1944-1947. V torek zvečer je bilo
jasno: komunisti bodo dobili ne samo
eno ministrsko listnico in tri položaje
državnih sekretarjev, marveč štiri mini-
strske položaje: za transport, za javne
službe in upravno reformo, za zdravstvo
in poklicno izobraževanje.
To seveda niso ključna ministrska me-
sta v vladi. Tega tudi nihče ni pričako-
val, bržkone še vodstvo KP Francije ne.
Piše: JOŽE ŠIRCEU
Toda ne gleda na to ostane dejstvo, da
je v veliki zahodnoevropski državi pri-
šlo z glasovanjem volilcev do tako veli-
kih sprememb na političnem odru, da so
komunisti prišli v vlado -topa je stvar,
ki se v Zahodni Evropi že zelo dolgo ni
zgodila!
Cena, če se tako izrazimo, ki jo je vod-
stvo KPF plačalo za to, je pozitivna. V
vladnem sporazumu s socialisti so pri-
volili v dve pomembni formulaciji, ki
rahljata dosedanjo blokovsko zaveza-
nost francoske partije. Izrekli so se za
samostojno pot Poljske, brez vmešava-
nja od zunaj in tudi za samoodločbo Af-
gancev, vštevši z zahtevo po umiku tu-
jih, sovjetskih čet iz te azijske države.
Kar zadeva Franfoisa Mitterranda in
socialiste, je zanje vključitev komuni-
stov v vlado izpolnitev ene osrednjih
programskih točk, namreč tiste o obli-
kovanju enotne leve, socialistične fron-
te v Franciji, o povezavi vseh napredno
usmerjenih sil.
Čisto realistično gledano, si je Mitter-
rand s tem zagotovil podporo komuni-
stov pri izvajanju težavnih nalog, dva-
krat težavnih zaradi gospodarskih pre-
tresov, ki zadevajo tudi Francijo in med
katerimi je tudi visoka, naraščajoča
brezposelnost. Z drugimi besedami: ko-
munisti ne morejo biti več možna opozi-
cija vladi, v kateri imajo glavno besedo
socialisti.
Primer Francije nazorno potrjuje, da
je socializem svetovni proces, da obliko-
vanje socialističnih družbenih odnosov
poteka v različnih deželah na sila različ-
ne načine, neenakomerno, z uspehi, za-
stoji, pa tudi porazi - da pa napreduje.
To je nedvomno bistvena značilnost
velikega francoskega obrata v levo, pre-
sojanega iz širših, globalnih vidikov.
Pravzaprav ni potrebno posebej po-
udarjati, da bi bilo naivno reči, češ, zdaj
bo šlo, kakor da je z rožicami postlano,
ne bo trenj, omahovanj, sporov o tem, po
kakšni poti iti, katere reforme in koreni-
te spremembe uveljaviti. Ne glede na
možne zaplete, ostane dejstvo, da man-
dat socialističnega predsednika franco-
ske republike in vlade, v kateri so tudi
komunisti, traja sedem let. To pa ni
kratka doba.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
je malo gospodarstva res malo?
PODRAST ZA INDUSTRIJO!
Bolj se povezati s kooperacijskimi odnosi
V zahodnih gospodarskih
sistemih imenujejo drobno
gospodarstvo in obrt z bese-
dama »small business«, torej
prevedeno v malo poslova-
.nje, čeprav je njegov eko-
nomski in družbeni daleč od
majhnosti. Ta zadnja spozna-
nja le počasi prodirajo tudi v
našo zavest in politiko v kon-
kretnih razmerah družbeno-
politične skupnosti, kot ie na
primer občina. Tega se do-
bro zavedajo tudi v celjski
občini in še nekaterih na šir-
šem celjskem območju, pov-
sod pa zagotovo ne, četudi se
občinska proračunska mal-
ha dokaj uspešno polni prav
s prispevki in davki iz te de-
javnosti. Druga razsežnost
so seveda kadrovske, zapo-
slitvene možnosti, ki skupaj
z vprašanji vračanja naših
delavcev iz tujine, v sedanjih
razmerah gospodarjenja do-
bivajo še na dodatni večji
teži.
Iz analize položaja delov-
nih organizacij drobnega,
malega gospodarstva, njiho-
vega povezovanja v poslovni
skupnosti in nadaljnjem ra-
zvoju, povzemamo le nekaj
značilnih ugotovitev.
Poslovna skupnost za ma-
lo gospodarstvo Formator
Celje združuje 54 delovnih
organizacij in TOZD iz širše-
ga področja in sicer iz občin
Celje, Laško, Mozirje, Slov.
Konjice, Šentjur, Šmarje,
Velenje, Žalec, Beltinci,
Ljubljana, Maribor, Ravne
na Koroškem in Slovenska
Bistrica. Cilji združevanja so
jasni: usklajevanje in skup-
no programiranje razvoja,
delitev dela, vzajemno izrav-
navanje delovnih razmer in
poslovanja, preučevanje
trga, skupno nastopanje zu-
naj, združevanje sredstev za
naložbe, zagotavljanje opre-
me, surovin, orodja in re-
zervnih delov, usklajevanje
proizvodnje izdelkov in sto-
ritev itd.
V zadnjih letih, predvsem
od leta 1975 dalje, ko je bil v
Sloveniji sprejet družbeni
dogovor o pospeševanju
drobnega gospodarstva, se je
stanje v Celju bistveno spre-
menilo. Večina delovnih or-
ganizacij si je zgradila ali
uredila poslovne prostore in
to: TAMI, Ključavničar, Au-
rea, Avto, Elektrosignal,
Obutev, Obnova, Pohištvo,
Steklar, Oprema. Vsekakor
pa z doseženim ne moremo
biti zadovoljni, predvsem so
prisotni problemi razširitve
storitvenih dejavnosti v sa-
mem mestnem centru in še
bolj v novih naseljih.
Na območju Creta pri Ce-
lju je bilo v zadnjih letih
zgrajenih več proizvodnih
prostorov za malo gospodar-
stvo, vendar še ni urejena
okolica in komunalije.
Izraziti problemi so pred-
vsem kadrovski, saj se malo
mladih ljudi odloča za obrt-
ne poklice, še posebno v sto-
ritveni obrti. Pomanjkanje je
v ključavničarstvu, ši-
viljstvu, pleskarstvu, krov-
stvu, popravilu gospodinj-
skih aparatov, elektro in vo-
doinstalaterstvu, brivstvu
ter frizerstvu.
Iz razvojnih vidikov gleda-
no, so v malem gospodar-
stvu resnično nemajhne
možnosti nadaljnjega razvo-
ja, predvsem zaradi hitre pri-
lagodljivosti in preusmeri-
tve, kot imenitne podrasti in-
dustrije, pri čemer vitalnejše
enote s specializirano proi-
zvodnjo lahko preraščajo v
industrijske tozde ali delov-
ne organizacije. Neizkorišče-
ne so zlasti kooperacijske
povezave z industrijo, zato
so se odločili v okviru po-
slovne skupnosti in obrtne-
ga združenja, da oblikujejo
informativno službo, ki bo
skrbela za obveščanje
MITJA UMNIK
ll bohor in lik savinja
STISK DELAVSKE ROKE
Dragoceno solidarnostno dejanje LIK SA VIN JE
Pred dnevi so se v tozdu
žaga-furnirnica LI Bohor
Šentjur znašli kar čez noč
pred hudim, in sprva je kaza-
lo celo nerešljivim proble-
mom. Dokončno je odpove-
dal eden od dveh furnirskih
nožev, kar je pomenilo me-
sečni izpad proizvodnje
250.000 nr furnirja in gleda-
no še dlje, ne doseganje let-
nega začrtanega plana proi-
zvodnje.
Skoraj hipno so ob tej ne-
sreči reagirali v LIK Savinja
Celje, kjer so se kot sorodna
industrija zavedli posledic,
ki jih s seboj prinaša tako
velika okvara. 20 milijonov
dinarjev bo stal nov furnir-
ski nož, skoraj toliko bi zna-
šala tudi izguba v Šentjurju
zaradi izpada proizvodnje in
nedoseganja plana. Kolektiv
LIK Savinja Celje pa je Bo-
horju ponudil svoje stroje,
delovne prostore in celo 10
delavcev, ki zdaj skupaj s 15
štentjurskimi delavci bijejo
bitko za doseganje proizvod-
nje. V LIK so organizirali ta-
ko imenovano »četrto izme-
no« ob sobotah in nedeljah.
Tako bo, so obljubili v LIK
vse dotlej, dokler v šentjur-
skem tozdu ne bodo uspeli
uvoziti in zmontirati novega
furnirskega noža. To pa bo
trajalo najmanj 2 meseca. V
tem času bi brez pomoči so-
rodnega kolektiva nastajala
iz dneva v dan večja izguba.
Nastala bi težave z razmesti-
tvijo delavcev. Izpad proizv-
donje bi pomenil izgubo
kupcev, ki so pogodbeno ve-
zani na dobavo furnirja iz
Bohorja. Star, dotrajan in
amortiziran nož za rezanje
furnirja bodo skušali v Bo
horju čimprej nadomestiti 2
novim in delo bo spet stekle
v domačih proizvodnih pro-
storih. Bitka za doseganje
plana bo, to kažejo že zdaj S
nji prvi rezultati, dobljena
Izbojevala jo bo solidarnost
ki bi jo v tem primeru morali
zapisati z veliko začetnico,
Hitre in učinkovite odloči-
tve, ponujena pomoč sicer
konkurenčnega kolektiva je
svetal primer, kako je treba
nastopati v prizadevanjih za
ustalitev gospodarstva.
Z zaplankarstvom in zati-
skanjem očmi pred nekom
ki je v stiski, je možno hodit
samo rakovo pot. Naj primer
LIK postane vzorec za skup-
na prizadevanja in skupne
cilje na vseh področjih!
MATEJA PODJED
ENAJSTIČ PO
POTI
SLOVENSKE
DELEGACIJE
AVNOJ
Enajsti pohod mladih po
poteh slovenske delegacije
na drugo zasedanje AVNOJ
je pred vrati. Tudi letošnjega
pripravlja republiška konfe-
renca Zveze socialistične
mladine Slovenije, sicer pa
bo potekal v znamenju praz-
novanja letošnjih obletnic.
Pohod se bo pričel 3. julija v
Ljubljani in bo potekal po
poti, ki so jo prehodih dele-
gati med svojim povratkom
iz Jajca. Tudi njegova konč-
na postaja bo v Ljubljani,
kjer se bodo zbrali ne le vsi
udeleženci letošnje poti,
marveč tudi vsi preživeli
udeleženci drugega zaseda-
nja AVNOJ, vsi komandanti,
komisarji in drugi, ki so vo-
dih dosedanje pohode mla-
dih po teh poteh.
Pohod se bo konča} 18. ju-
lija.
D. NARAGLAV
PRIZNANJA
INOVATORJEM
V Celju bodo danes podeli-
li priznanja s področja inova-
torstva. Letos bo komisija
podelila pet plaket inovator-
jem, deset priznanj in nagra-
de posameznim delavcem-
inovatorjem. Novost bo v
tem, da bodo nagrajeni tudi
vodilni in vodstveni delavci,
ki so v delovni proces uvedli
novo tehnologijo, ki omogo-
ča racionalnejšo in učinkovi-
tejšo proizvodnjo.
Nosilca te akcije sta občin-
ska konferenca socialistične
zveze in raziskovalna skup-
nost iz Celja, ki vsako leto,
odkar se je akcija pred šesti-
mi leti začela, spremljata in
ocenjujeta dosežke s tega po-
dročja.
Več o inovatorjih in.o le-
tošnjih rezultatih, bomo po-
ročali v naslednji številki
Novega tednika.
WE
CELJEs MODRI
TRAK
IZLETNIKU
Četrto tekmovanje med
jugoslovanskimi avtobu-
snimi kolektivi za modri
trak, oziroma na koncu
letne ocene za zlato pla-
keto, je tokrat dobil ko-
lektiv celjskega Izletnika.
Zmaga je pomembna
tembolj, ker jo je kolektiv
osvojil v družbi enaintri-
desetih avtobusnih po-
djetij v državi.
Tekmovanje za modri
trak teče skozi vse leto.
Vsak mesec sproti pa oce-
njujejo vse udeležence. V
tekmovanju četrtega leta
je Izletnik prejel kar tri
mesečne modre trakove,
zdaj pa je vsem tem dodal
še prvo mesto v končnem
enoletnem ocenjevanju.
To je hkrati priznanje
za skrb za varno in udob-
no vožnjo potnikov v av-
tobusih, to je tudi rezultat
skrbi za čim večjo moder-
nizacijo voznega parka.
Pri Izletniku dosegajo na
tem področju kljub vsem
izredne uspehe, saj so nji-
hova vozila stara v pov-
prečju le okoli tri leta! To
hkrati pomeni, da vlagajo
za nabavo novih avtobu-
sov znatna sredstva.
Seveda pa na ocenjeva-
nje vplivajo tudi prevože-
ni kilometri, število pre-
peljanih potnikov, število
nesreč, urejevanje avto-
busnih postaj in postaja-
lišč. Seznam tekmovalnih
pogojev je dolg in obsega
okoli štirideset točk.
Tokratno tekmovanje,
četrto po vrsti, sicer pa na
pobudo časopisnega ko-
lektiva Politika-expres iz
Beograda, so sklenili v
Celju, kjer je bilo tudi
tekmovanje v spretnostni
vožnji in v drugih vešči-
nah.
TEKMOVANJE KOVINARJEV V
CELJU
Orodjarski poklic sodi med zahtevnejše v kovinarstvu,
glede na kadrovske potrebe v naši kovinski predelovalni
industriji pa nudi dovolj zaposlitvenih možnosti. Toliko bolj
razveseljivo je bilo gledati na letošnjem tekmovanju kovi-
narjev v celjski občini veliko mladih obrazov. Dva od teh sta
tudi na naših dve fotografijah: Darko Gaber iz TOZD Oro-
djarna Emo Celje se je izkazal v skupini orodjarjev; prav
tako prvič, odkar so takšna tekmovanja, tudi Stanko Vrečer
iz celjske Klime.	MITJA UMNIK
ZAKAJ IZGUBE?
Čeravno je položaj ob koncu polletja drugačen, kakr-
šen je bil ob prvem tromesečju, je problem izgub še
zmeraj aktualen.
V celjski občini je v prvem četrtletju letošnjega leta
poslovalo z izgubo kar osemindvajset temeljnih in or-
ganizacij združenega dela. Njihove izgube skupaj so
znašale skoraj 108,5 milijona dinarjev, kar je v primer-
javi z enakim obdobjem lanskega leta za 82 milijonov
dinarjev več.
Res je, da je v mnogih organizacijah združenega
dela, oziroma v njihovih temeljnih enotah nastala iz-
guba tudi zaradi sezonskega vpliva. Dolga in ostra
zima je pustila posledice tudi v mnogih obračunih
tromesečnega poslovanja. V večini teh kolektivov se
bo stanje po polletnem obračunu izboljšalo. Računajo,
da izgub več ne bo. V ta okvir sodi približno tretjina
organizacij, ki so prvo tromesečje izkazovale nega-
tivno bilanco.
Toda, na drugem delu spiska so kolektivi, ki zaslu-
žijo drugačno pozornost. Zato ni naključje, če je tudi
izvršni svet celjske občinske skupščine zahteval od
njih podrobnejša poročila ne samo o vzrokih izgub,
marveč veliko bolj o ukrepih za njihovo odpravo.
Zaskrbljujoča je izguba v treh temeljnih organizaci-
jah združenega dela EMO, prav tako v več gostinskih
enotah. Poglavje zase je položaj v klavni in mesni
industriji. Stalno ponavljajoče se izgube na tem po-
dročju kažejo, da je precej krivde zanje tudi zunaj
vpliva delovnih kolektivov.
Sicer pa se med najpogostejšimi vzroki za izgube
pojavljajo povečani stroški za reprodukcijski material,
še posebej nenehno naraščanje neplačane realizacije.
V	ta okvir spada tudi zastarela tehnologija, nadalje v
prenekaterih kolektivih tudi visok delež izvoza. To
predvsem, ker cene na tujih tržiščih, še posebej, kadar
gre za nove, ne dosegajo cen na domačem trgu.
Na spisku kolektivov, ki so prvo tromesečje poslo-
vali z izgubo so tudi nekatere gostinske enote. Očitno
so tu podražitve energije, obveznosti do samoupravnih
interesnih skupnosti ter predvsem višje cene osnov-
nemu materialu imele bistveni vpliv na finančno nega-
tivno poslovanje. Tudi omejitve pri razpolaganju z
družbenimi sredstvi za reprezentanco v kolektivih so
povzročila zmanjšanje realizacije v gostinstvu. Zaradi
manjše kupne moči, je obiska v gostilnah manj, zlasti
pa posebnih naročil. Tu in tam se v gostinstvu poznajo
tudi visoke obremenitve na račun novih naložb, in ne
nazadnje, tudi del stroškov za družbeno prehrano bre-
meni kolektive, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. In
tako se ob vsem tem poraja vprašanje, ali bo gostinstvo
reševalo svoj položaj z nedavno povišanimi cenami?
Mnogi, tudi gostinci, v tem ne vidijo rešitve. Kje je
torej? Tudi v davčni oprostitvi posameznih delov reali-
zacije, tudi v določenih kadrovskih rešitvah, v organi-
zacijah dela in še kje.
Skratka, gre za mnoga aktualna vprašanja, s kate-
rimi se ta čas spoprijemajo v prenekaterih kolektivih.'
V	tem gre tudi za oceno stanja in za ukrepe, ki jih bodo
morali sprejeti.
M. BOŽIČ
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
gradbeništvo in komunala
PROBLEMI SE KAR PONAVLJAJO
Zaostriti odgovornost izvajalcev na vseh ravneh
Namen četrtkove seje občinske kon-
ference zveze komunistov v Celju, je
oblikovati stališče in predloge do
vrste odprtih vprašanj s področja
gradbeništva in stanovanjsko komu-
nalne dejavnosti v občini. Na seji, ki jo
je vodil Edvard Stepišnik, predsednik
konference, so člani iz osnovnih orga-
nizacij, kjer so že obravnavali gradivo,
posredovali nekatere konkretne ocene
v zvezi z delom na tem, tako pomemb-
nem in občutljivem področju družbe-
nih dejavnosti.
V Ingradu so opozorili na neusklaje-
nost in togost predpisov, ki zadevajo
samoupravno organiziranost na tem
področju. V zvezi s sedanjo gradbeno
prakso so opozorili na nesorazmerje
med družbeno in zasebno gradnjo. Ve-
liko več je zasebne gradnje, medtem
ko družbena zaostaja za potrebami,
pereč postaja problem večanja stro-
škov za visoke gradnje, zato bi morali
že sedaj razmišljati o gradnji takih sta-
novanjskih blokov, kjer ne bi bilo dvi-
gal in kjer bi stroški za tekoče vzdrže-
vanje bih manjši. To naj bi bih največ
petnadstropni bloki. V Ingradu so tudi
predlagali, naj vsi, ki čakajo na stano-
vanja oblikujejo svete, preko katerih
bi imeh večji vpliv na področju stano-
vanjske izgradnje, kajti trenutno tisti,
ki je najbolj neposredno prizadet, ima
najmanj možnosti, da izrazi in uveljavi
svoje interese na tem področju.
V	Aeru so predvsem kritično pristo-
pili do dela strokovnih služb, za katere
je značilen podcenjevalen odnos do
delegatov, kar se izraža tudi v tem, da
ne upoštevajo predloge in mnenja, ki
jih delegati posredujejo iz svojih de-
lovnih okolij.
V	Remontu, podobno kot drugje, je
veliko pripomb bilo izrečenih na ra-
čun nekvalitetne gradnje. Zato so še
enkrat opozorili, da bi bilo potrebno
povečati nadzor nad izvajalci gradbe-
nih del. Več pripomb so imeli tudi gle-
de samoupravne organiziranosti na
področju celovite stanovanjske pro-
blematike. Zlasti v krajevnih skupno-
stih bi moralo delo delegatov bolje za-
živeti, in s tem tudi hišna samouprava.
Predstavnik s področja komunalnih
dejavnosti je dejal, da se komunalna
dejavnost preozko gleda. Ta dejavnost
bo morala v bodoče dobiti ustrezno
mesto pri načrtovanju del in nalog.
Čimprej bo potrebno urediti tudi si-
stem združevanja sredstev. Da je to
neurejeno, nam zgovorno priča primer
čistilnih naprav na Dobrni in v Škofji
vasi. Naprave so, vendar sredstev za
obratovanje in vzdrževanje ni. Sama
Komunala tega bremena ne bo zmo-
gla. Prav tako nimajo dovolj sredstev
za izgradnjo mreže plinovoda. Z racio-
nalnejšim izkoriščanjem zemeljskega
plina, ki ga je dovolj v zalogi, bi omilili
posledice energetske krize. Skratka,
premalo razmišljamo o konkretnih
vprašanjih, ki bodo čez leto ah dve
postala problem, kot na primer oskrba
Celja s pitno vodo. Trenutno je vode
dovolj, čez dve leti bo pa ta oskrba že
problematična.
To je samo nekaj predlogov in
mnenj, ki so bili izrečeni na četrtkovi
seji. Vsekakor pa bo potrebno tudi v
našo samoupravno prakso uvesti ne le
večji nadzor nad izvajanjem gradbenih
del, temveč tudi večjo odgovornost de-
lovnih organizacij in posameznikov za
kakovost del od programiranja do iz-
gradnje. Kajti slabosti, ki se pojavljajo
na področju stanovanjske izgradnje,
nas veliko stanejo. In končno bomo
morali priti tako daleč, da tisti, ki bo
napako naredil, jo bo tudi moral plača-
ti, ne pa da je za slabo delo sam plačan!
V. V. E.
»Če sem vam na poti, se
lahko umaknem.« »Če pri
tem ne uspem, se obesim
na prvo kljuko.« S podob-
nimi besedami se pogo-
sto srečujemo, prepogo-
sto. Marsikdaj sledi bese-
dam dejanje. Samomor.
V petih letih si je vzelo
življenje v desetih obči-
nah celjske regije 527 lju-
di, kar je približno toliko,
kot je bilo žrtev v promet-
nih nesrečah. Toda, med-
tem ko preprečevanju
prometnih nesreč posve-
čamo vso družbeno skrb,
nismo naredili skoraj ni-
česar za ljudi, ki se v sti-
skah odločijo za brezu-
mno dejanje. Skupina
strokovnjakov: Cvijeta
Pahljina, Ciril Kavčič, Jo-
žica Barborič, Darja Bo-
ben, Vlasta Dečko in Mla-
den Vrabič je sklenila
spremeniti našo brezbriž-
nost in kot pričetek ob-
sežnega dela, s katerim bi
naj zmanjšali število sa-
momorov, pripravljajo te-
lefonsko službo - klic v
duševni stiski - po vzoru
takšnih služb v Beogradu
in Ljubljani.
Število samomorov v
vseh občinah celjske regi-
je je bilo v letih od
1975-1979 grozljivo viso-
ko in nas uvršča v svetov-
ni vrh. Na sto tisoč prebi-
valcev si je vzelo življenja
33-43 ljudi, v posameznih
občinah pa v posameznih
letih celo od 60-80. Med
njimi je bilo največ ljudi
starih od 40 do 70 let, de-
lavcev, upokojencev in
kmetov. Moških je bilo tri
do štirikrat več kot žensk,
odločali pa so se predv-
sem za obešanje in upora-
bo strelnega orožja. Poleg
teh je bilo letno tudi več
kot 100 poskusov samo-
morov, ki so jih delali
mladi ljudje med dvajse-
tim in tridesetim letom
življenja.
Vzroke, ki tako množič-
no silijo ljudi v dokončno
dejanje na našem območ-
ju, bo potrebno še prouči-
ti. Najpomembnejše pa
je, da s konkretnim de-
lom, s katerim bo ljudem
v duševni stiski mogoče
pomagati, pričnejo. Sku-
pina, ki se je tega lotila,
upošteva kadrovske in
materialne možnosti, zato
bodo najprej organizirali
telefonsko službo, v kate-
ri bodo sodelovali psihia-
tri, psihologi, zdravniki
splošne medicine in so-
cialni delavci. Pri delu
bodo sodelovali s specia-
lističnimi zdravstvenimi
službami, z reševalno
službo in službo za notra-
nje zadeve. Sprva name-
ravajo nuditi pomoč po
telefonu v času od 19. do
6. ure zjutraj, saj je to čas,
v katerem so morebitni
samomorilci najbolj ogro-
ženi. Poleg kontaktov po
telefonu pa bi bilo treba
ljudem, ki iščejo izhod iz
krizne življenjske situaci-
je, omogočiti osebno sre-
čanje s strokovnjakom in
seveda pomoč reševalne
službe, kadar je to po-
trebno.
Skupina strokovnjakov
je pripravljena organizi-
rati tudi predavanja po
šolah in delovnih organi-
zacij ah in se vključiti v
druge oblike preventiv-
nega dela. V prihodnosti
pa bi bilo treba oblikovati
stalni center za prepreče-
vanje samomorov in po-
moč v kriznih življenj-
skih situacijah, ki bi delal
neprekinjeno 24 ur na
dan. Seveda pa bo vse to
mogoče le ob vključeva-
nju širše družbene skup-
nosti. Aktivno se je že
vključila Skupnost so-
cialnega varstva.
MILENA B. POKLIČ
POKOJNINE
OD JULIJA
VEČJE ZA
OSEM
ODSTOTKOV
Pokojnine v Sloveniji
se bodo od prvega julija
povečale za 8 odstotkov.
Čeprav gre za običajno
vsakoletno medletno us-
kladitev, je letos novost
v tem, da so z njo nekoli-
ko pohiteli. Doslej so na-
mreč pokojnine usklaje-
vali jeseni, septembra
ali oktobra, z veljavnost-
jo za nazaj. Z osemod-
stotnim povečanjem po-
kojnin bo ohranjeno do-
govorjeno »razmerje, po
katerem povprečna sta-'
rostna pokojnina dosega
73,5 odstotka povprečne-
ga osebnega dohodka v
republiki.
Julijska uskladitev po-
kojnin naj bi predvsem
ublažila upadanje stan-
darda upokojencev v
lanskem letu, ko so se ne-
normalno dvignili živ-
ljenjski stroški. Posledi-
ce seveda občutijo upo-
kojenci tudi letos, saj jih
ni v celoti odpravila re-
dna uskladitev pokojnin
v začetku leta.
Sklep, s katerim je
skupščina skupnosti v
marcu dvignila raven
mejnega zneska pokoj-
ninskih prejemkov, je
sodil v prvi del načrto-
vanih ukrepov za odpra-
vo posledic neugodnih
ekonomskih gibanj. S
tem ukrepom se je zbolj-
šal gmotni položaj naj-
bolj ogroženih upokojen-
cev in sicer tistih, ki pre-
jemajo varstveni doda-
tek. Ta uskladitev pa bo
zboljšala položaj tudi
vsem drugim upokojen-
cem.
Poleg tega so še skleni-
li, naj strokovna služba
skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zava-
rovanja skrbno spremlja
ekonomska gibanja, da
bi, če bi bilo potrebno,
Pokojnine ponovno us-
klajevali še letos.
Z.S.
steklina na celjskem območju
SE VZTRAJNO SIRI
Po gobe s palico, previdnost ne škodi
Steklina med živalmi se
vztrajno širi, tako da je v celj-
ski regiji okuženih že osem
občin: Laško, Celje, Žalec,
Mozirje, Velenje, Šentjur,
Slovenske Konjice in Šmar-
je. Lani so na območju izoli-
rali 405 primerov stekline pri
živalih, letos v prvih petih
mesecih že 464! Najbolj
ogrožene so občine Sloven-
ske Konjice, Šentjur in
Šmarje, manj pa občine, kjer
je steklina že lani opravila
svoje, torej Mozirje in Vele-
nje.
Pri ljudeh še ni bilo stekli-
ne, kar je tudi rezultat dobre-
ga dela zdravstvene in vete-
rinarske službe. V celjskem
antirabičnem dispanzerju so
zaščitno čepih že 90 ljudi, po-
škodovanih od steklih ah
neznanih živali. Ker so za-
ščitna cepljenja vedno
uspešna, kadar pride poško-
dovana oseba v štiriindvajse-
tih urah po poškodbi, tudi ni
potrebe po vnaprejšnjem za-
ščitnem cepljenju.
V času, ko so naši gozdovi
polni gozdnih sadežev, je
prav, da ponovimo, da se ste-
klina prenaša le preko sline
obolele živali, s katero pa je
treba priti v direkten kon-
takt - torej ugriz. Kar mirno
torej po borovnice in po go-
be, le kakšno palico imejte s
seboj. Stekle živali niso na-
padalne in so od bolezni
oslabljene, torej se jih boste
tako lahko ubranih. Sicer pa
na našem območju ne priča-
kujejo več razmaha stekline,
saj so prenašalce, zlasti lisi-
ce, že močno iztrebili. Verjet-
no se bo pa razširila še v neo-
kužene občine, v tistih, ki pa
so že okužene, se bo po vsej
verjetnosti obdržala še nekaj
let. Navaditi se torej moramo
živeti s steklino.
Še enkrat - če vas poško-
duje stekla ah neznana divja
žival, k zdravniku v štiriin-
dvajsetih urah! Zdravnik pa
bo že ukrenil vse potrebno!
MILENA B. POKLIČ
delegatske vezi v krajevni skupnosti
ZVEZANI S PAJČEVINO
Zbori občanov so le še spomin
V celjskih krajevnih skup-
nostih se skupščine, ki so
najpomembnejši krajevni
samoupravni organi, sestaja-
jo praviloma od enkrat do
štirikrat na leto. Tam, kot
napr. v Vojniku, Medlogu,
Novi vasi, na Hudinji in še
ponekod, kjer se je skupšči-
na sestala le enkrat ah dva-
krat, z njenim delom bržda
niso povsem zadovoljni. Še
posebej v primeru, ko se je
redko sestajal tudi svet
skupščine in še niso zaživeh
odbori in komisije, ki bi mo-
rah delati ah pri svetu ah pri
skupščini. Najmanj samou-
pravno delajo tam, kjer se
skupščine sestajajo redko in
kjer tudi ne sklicujejo zbo-
rov občanov po stalnih ob-
močjih. V takih krajevnih
skupnostih se zoži odločanje
o vseh krajevnih problemih
le na ozek krog članov sveta.
Čeprav je takih primerov
vsako leto manj, pa analize o
samoupravnem življenju
krajevnih skupnosti v celjski
občini odkrivajo težave in
slabosti, ki izvirajo pred-
vsem iz neupoštevanja dele-
gatskih in samoupravnih
odnosov na terenu.
Samoupravno organizira-
nje celjskih krajevnih skup-
nosti ima jasno zgradbo.
Stalna območja v krajevni
skupnosti naj bi se spreme-
nila v prostor, kjer bi občani
nanizali konkretne proble-
me, rešitve zanje, in tudi svo-
jo pripravljenost za sodelo-
vanje v različnih akcijah.
Prav po stalnih območjih bi
se lahko meril samoupravni
utrip krajevne skupnosti. Če
pa delegacije in zbori obča-
nov po stalnih območjih ne
delajo, tedaj niti skupščina
niti svet skupščine ne more-
ta zajeti v sklepe tistega, kar
se na terenu resnično dogaja.
Delegatske zveze, ki bi
morale seči s stalnega ob-
močja v svet skupščine kra-
jevne skupnosti ah v njene
druge organe, so prepogosto
pretrgane. Celjska analiza
ugotavlja, da gradiv za svet
skupščine in tudi za sejo
skupščine po stalnih območ-
jih ne obravnavajo. Tudi
zbori občanov so marsikje že
pozabljena oblika samou-
pravnega zbiranja in odloča-
nja. V takem primeru je nei-
zogibno, da se odločanje v
krajevni skupnosti zožuje na
manjše število občanov. To
pa je daleč od tistega, kar naj
bi predstavljala temeljna sa-
moupravna skupnost. V ana-
lizah krajevnih samouprav-
nih razmer je potemtakem
enostranska tista informaci-
ja, ki poleg problematike de-
legatskih odnosov ne odseva
še samoupravnega dogajanja
po stalnih območjih. Resda
marsikaj ovira razrast sa-
moupravnega in političnega
združevanja po stalnih ob-
močjih po krajevnih skupno-
stih. Vendar je prav to eden
izmed pogojev za večjo ne-
posredno samoupravno
vključevanje občanov v kra-
jevno in širše družbeno odlo-
čanje.
MATEJ BOR V
KLUBU
. Prejšnji petek je bilo v klu-
bu kulturnih delavcev Ivan
Cankar v Celju prijetno sre-
čanje članov kluba s sloven-
skim književnikom in bor-
cem za čisto okolje Matejem
Borom. Zbranim je govoril
tudi o svojem novem ro-
manu.
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
Jože Jošt (prvi na desni), med prvimi aktivisti na vojniškem območju ter Alojz Sešel pri
sprejemu raporta skupine mladih, ki je obiskala spominska obeležja NOB na območju
Vojnika in Škofje vasi
vojnik - škofja vas
BILI SO PRIPRAVLJENI...
Plošča v spomin na 22. junij 1941. leta
»V vrtni uti ob tej hiši je
22. 6. 1941. tov. Peter Stantre-
Skala, član okrožnega komi-
teja KPS Celje članom OF
razdelil naloge za odpor pro-
ti okupatorju za takratni ob-
čini Škofja vas in Vojnik.«
To je napis na spominski
plošči, ki jo je v nedeljo, 21. t.
m. dopoldne, odkril Milan
Kožuh na hiši nekdanje go-
stilne pri Olčeku v Archnu, v
spomin na tisti dogodek, ki
pomeni za širše vojniško ob-
močje začetek oboroženega
odpora proti okupatorju. Ta
dan je odslej tudi praznik
krajevnih skupnosti Vojnik
in Skofja vas. Letos so ga
prvič počastili skupaj.
Po pozdravnih besedah
predsednika sveta skupšči-
ne KS Vojnik, dipl. inž. Mila-
na Šetine, ki je svoj govor
namenil tudi začetku in ra-
zvoju narodnoosvobodilne-
ga boja, je udeležence slavja
nagovoril podpredsednik
Zveze koroških partizanov v
Celovcu, Lipej Kolenik, ki ni
prinesel samo pozdrave iz
pobratene borčevske organi-
zacije onstran meje, marveč
je še posebej poudaril, da so
vsi, ki so preživeh strahote
druge svetovne vojne, dolžni
obujati in prenašati te spo-
mine na druge, da bi se tisto,
kar se je zgodilo v vojnem
času, nikoli več ne ponovilo.
Medtem, ko je ravnatelj
vojniške osnovne šole Miro
Klančnik opozoril na vsebi-
no praznika dveh krajevnih
skupnosti, je o prvem se-
stanku aktivistov, 22. junija
1941. leta, spregovoril še edi-
ni preživeh udeleženec Mi-
lan Kožuh. ■
Sestanek 22. junija 1941.
leta, ki ga je vodil Peter
Stante in pripravil Milan Ko-
žuh po nalogu Toneta Grčar-
ja, je dal novih spodbud za
nadaljnje delo. Poleg Stante-
ta in Milana Kožuha so se ga
med drugimi udeležili tudi
Jože Antloga, Martin Dobro-
tinšek, Lojze Vrečko. Na
njem so se dogovorih o for-
miranju vojaških skupin v
vseh vaseh. V akcijo je bilo
vključenih okoli trideset ak-
tivistov. Približno prav toli-
ko članov je štela tudi mla-
dinska organizacija.
Mnogi domačini so se prav
po zaslugi te aktivnosti
vključevali v partizanske
enote. Prišli so tudi težki
dnevi, zapiranje in streljanje
talcev. Toda, gibanje je raslo
in se razvijalo naprej.
V obujanju teh in drugih
spominov je tekla osrednja
proslava v počastitev 22. ju-
nija 1941. leta. Njeno vsebino
so še zlasti lepo dopolnili
učenci in učenke osnovne
šole »Bratov Dorotinškov« v
Vojniku z recitalom in pe-
smijo. Uspešno so nastopili
še člani pevskega zbora in
godbe na pihala prosvetnega
društva »France Prešeren« v
Vojniku. Svoj raport pa so
udeležencem proslave
sprejel ga je Jože Jošt - pri-
nesli tudi udeleženci pohoda
mladih, ki so obiskali vsa
spominska obeležja NOB na
tem področju, še zlasti Do-
brotinškovo domačijo. Pro-
slava je bila skratka veliča-
sten zaključek še drugih pri-
reditev, ki so jih v počastitev
22. junija 1941. leta imeli tudi
v petek in soboto.
M. BOŽIČ
ZASTRUPITVE NI BILO!
Pod naslovom Dve zastrupitvi s pizzo, smo objavili
vest, da je do tega prišlo v Starem piskru, znanem
gostinskem lokalu v Celju. Ker so posledice te trditve
lahko velike za ta gostinski lokal, smo dolžni objaviti
obrazložitev, kajti ni šlo za zdravniško preverjene pri-
mere kot tudi ne za pojav, ki bi zajel večje število
gostov, ki so jedli v tem lokalu.
Kadar gre za manjše slabosti pri zaužiti hrani, ni
nujno, da je to le posledica hrane, lahko izvirajo tudi iz
osebnega počutja uživalca. Možno je, da je v teh dveh
primerih res prišlo do nedoslednosti pri pripravi jedi.
Ce je gost opazil, da s hrano, ki so mu jo postregli ni
tako kot bi morala biti, ima potrošnik popolno pravico,
da jed reklamira. Vodja enote jo pregleda in če je
potrebno, ustrezno ukrepa. V Na-Na to pravico gostov
dosledno upoštevajo, čeprav je takih primerov izredno
malo.
Tudi inšpekcija, ki si je lokal ogledala ni imela pri-
pomb na higijensko sanitarne pogoje dela. Tudi živila
so bila neoporečna. Gobe so pregledali na centru za
socialno medicino in higijeno, kjer so ugotovili, da so
popolnoma neoporečne in zdravju neškodljive. VVE
UPOKOJIL SE
JE IVAN
URANJEK
Ivan Uranjek je sklenil
svoje aktivno delo. Zaradi
bolezni nekoliko prej, kot bi
lahko sicer. Stopil je v pokoj
dobro leto za tem, ko se je
skupaj s kolektivom, ki ga je
vodil sedem let, razveselil
največje povojne pridobitve
na Dobrni - otvoritev nove-
ga hotela, ki je odprl zdravili-
škemu kraju novo pot v
zdraviliškem in turističnem
življenju. To je bilo njegovo
delo in za gradnjo novega in
prepotrebnega hotela se je
razdal."
Toda nič manjši niso drugi
uspehi, ki jih je beležil v času
aktivnega dela. Ne gre samo
za dejavnost na družbenopo-
litičnem področju, temveč še
posebej za delo, ki ga je opra-
vil kot odgovorni delavec na -
mestnem in okrajnem ljud-
skem odboru, pri Veležitar-'
ju, Gospodarski zbornici in
ne nazadnje pri poslovnem
združenju »Formator«, ki ga
je kot direktor vodil deset
let. To je tudi čas začetkov
obrtnih sejmov, ki so tudi po
njegovi zaslugi prerasli v ve-
liko gospodarsko manifesta-
cijo.
Sklenil je aktivno delo, kar
pa ne pomeni, da mu upoko-
jitev prinaša popolno miro-
vanje. Želja in povabilo, da
se v kolektiv zdravilišča na
Dobrni in v družbenopolitič-
no življenje celjske občine
vrača, je bila izražena tudi na
svečanosti v sredo, 17. junija
na Dobrni, ko se mu je za
velik delež v kolektivu zah-
valil zdajšnji direktor zdravi-
lišča Stane Bizjak in ko mu
je predsednik celjske občin-
ske skupščine Jože Marolt
izročil odlikovanje - Red de-
la z zlatim vencem.
Najlepše čestitke pa sta
mu izrekla tudi predsednik
občinskega sindikalnega
sveta Franc Vrbnjak ter
izvršni sekretar OK ZKS Ce-
lje Srečko Pratnemer.
M. BOŽIČ
DENARNE
POMOČI ZA
VSE OBČINE
ENAKE
Skupščina skupnosti so-
cialnega skrbstva Slovenije
se je že spomladi strinjala s
predlogom o povišanju druž-
benih denarnih pomoči, ki
so edini vir za preživljanje na
3200 dinarjev mesečno in
družbenih denarnih pomoči,
ki so dopolnilni vir za preživ-
ljanje na 1600 dinarjev.
Valorizacijo naj bi izplačali
od 1. aprila, lahko pa tudi od
prej, če bodo občinske skup-
nosti socialnega skrbstva
zbrale toliko denarja. Skup-
ščina skupnosti socialnega
skrbstva Slovenije in pred-
sedstvo RSZSS, je sprejela
usmeritev, naj" se zagotovi
valorizacija denarnih pomo-
či iz lanskih presežkov ob-
činskih samoupravnih inte-
resnih skupnostih. Velika
večina občinskih skupnosti
socialnega skrbstva je ta de-
nar res uspela najti v lanskih
presežkih. Nekatere so si po-
magale s prelivanjem sred-
stev iz drugih občinskih sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, ki so trenutno v
boljšem položaju. Ponekod
pa so zagotovili denar za to
povišanje iz neporabljenih
investicijskih skladov.
V tistih ekonomsko manj
razvitih občinah, kjer denar-
ja za povišanje denarnih po-
moči nikakor niso mogli
zbrati sami, je priskočila na
pomoč republiška skupnost
socialnega skrbstva z denar-
jem, ki je ostal od sredstev
skupnega programa. Tako je
z denarjem pomagala 14 ob-
činam, med njimi občinama
v Slovenskih Konjicah in
Šmarju pri Jelšah.
Z. S.
BREZE DVA DNI Z BRIGADIRJI
V soboto in nedeljo je bila dvodnevna MDA Breze 81'.
Akcija je bila izvedena na pobudo OK ZSMS Laško in
sveta KS Breze. Udeležilo se jo je nekaj čez dvajset briga-
dirjev iz OK ZSMS Laško, k njim pa so se priključili
krajani in mladinci iz vseh zaselkov KS Breze, ki jih je
bilo v obeh dneh več kot sto, vsak zaselek pa 'je dal še po
dva traktorja. Tisti, ki so akcije udeležili prvič, so lahko
videli kakšna je organizacija, življenje in delo v brigadi.
Akcija je potekala na novo rekonstruirani cesti Slatina
-Bezgovje. Namen akcije, ki je dobro uspela je bil uredi-
tev in čiščenje zemljišč, ki so bila poškodovana ob gradnji
ceste, saj bo le ta tako lahko prišla v upravljanje in vzdrže-
vanje Krajevni skupnosti Laško.
Ob zaključku akcije so brigadirjem pripravili še zabavo
z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani
dramskega odseka Strelske družine Mala Breza, Kulturno
prosvetno društvo Trobni dol in OO ZSMS Breze. Kultur-
nega programa, ki je potekal v še nedokončani dvorani
Strelske družine, so se udeležili tudi drugi okoličani, ki na
akciji niso sodelovali, si pa želijo kulturne osvežitve. Na
sliki: brigadirje pozdravlja predsednik KS Breze Jože
Marot.
Tekst in foto: VLADO MAROT
DOVŽAN REPUBLIŠKI PRVAK
Na Bohinjskem jezeru je bila nedavno zadnja regata za
jezerski pokal Slovenije v razredu fireball, na kateri so
nastopili tudi celjski jadralci. Posadka Dolžan Cigler je na
tem tekmovanju osvojila prvo mesto, Planinšek in Jeršič
sta bila peta in Kuntarič deveta. V skupni uvrstitvi je prav
tako zmagala posadka Dovžan Cigler, Planinšek-Jeršič
sta bila četrta in Kuntarič-Kuntarič devfeta.
TISKARSKI KRST V FOTOLIKU
Takole so starejši stanovski kolegi v tiskarni Fotolik
Celje krstili Vasjo Knapiča in ga tako po vseh pravilih
sprejeli med črne umetnike. Čeprav je bil krst vajenca,
preden postane pomočnik, včasih obvezen v vseh pokli-
cih in so ga ponekje razvili v pravi obred, danes te običaje
skoraj povsod opuščajo. Vasja Knapič je povedal, da vse
skupaj niti ni bilo tako hudo kot je sprva mislil, čeprav so
priprave na krst potekale že cel mesec (Foto: F. Punger-
čič)
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
dragocen jubilej
VSAK DAN, VSAKO NOČ -
BLIŽNJEMU V POMOČ
O pomenu praznovanja 100-letnice slovenskega gasilstva, ki je
obenem 100-letnice GD Žalec in bo potekalo v počasitev 40-letnice
vstaje
V	Žalcu je z ustanovitvijo
požarne brambe 13. februar-
ja 1881 stekla tedaj tudi zi-
belka slovenskega gasilstva.
Samo malo kasneje je bila v
Žalcu ustanovljena tudi
ZVEZA SLOVENSKIH PO-
ŽARNIH BRAMB. Tako se je
Žalec že v tistih časih uvelja-
vil kot trdnjava slovenske
napredne miselnosti na
Spodnjem Štajerskem, kar
je pognalo korenine iz vre-
dnot drugega slovenskega
tabora, ki je bil v Žalcu. Ta je
bil najbrž tudi vzpodbuda,
da je Josip Sirca pripravil
prvi slovenski VEŽBOVNIK
za gasilce za ZVEZO SLO-
VENSKIH POŽARNIH
BRAMB.
Že teh nekaj podatkov kli-
če po nekoliko globljem po-
jasnilu. Slovensko gasilstvo,
ki je danes prodrlo domala v
sleherni slovenski dom, je
doraščalo tedaj med prostra-
nimi zelenimi hmeljišči prav
tako napredno, kakor so ne-
katera napredna kulturno-
prosvetna društva žalske ob-
čine vzklila 1868 iz močnih
korenin žalskega tabora, ka-
terega idejni vodja je bil
Fran Levstik.
V	težkih narodnostnih ra-
zmerah je bilo poslanstvo
slovenskih gasilcev seveda
','fliko zahtevnejše kot zgolj
gašenje gCr^tfi kopic sena
in preganjanje rdečepete-
lina s streh. Gasilci so tedaj
prevzeh odgovorno vlogo
narodovega osveščanja in
osveščanja in so neuklonlji-
vo gasili tudi požare, ki so
ogrožali slovensko jezikovno
korenino; gasili sovražne og-
nje, ki so se bili nasilno zaži-
rali v napredno slovensko
miselnost.
Na vodilna mesta so stopa-
li narodnjaki; napredno mi-
sleči borci za slovenstvo in
socialno miselnost.
Ne samo očetje in sinovi,
tudi matere in hčerke, prav
vsi so prispevali delež, ki se
je neizbrisno potrdil v naro-
dnoosvobodilnem boju.
ŽALEC JE LAHKO PO-
NOSEN, ker je v njem stekla
zibelka slovenskega gasil-
stva in se je iz njega dvignila
humana in zavedna pred-
straža slovenstva za Savinj-
sko dolino, ponosen na svoje
gasilce, ki so ostali zavedni
tudi v najbolj mračni preiz-
kušnji naše zgodovine, ko je
vdrl k nam okupator in so
mnogi člani prijeli za orožje,
mnoge zavedne člane pa so
odpeljali v koncentracijska
tabofifČ11- kjer so jih nečlo-
veško"mučili. DC^ najbolj-
ših članov je darovalo življe-
nja za svobodo.
TEMELJITE PRIPRAVE
NA PRAZNIK
Žalski gasilci so si zdaj
zgradili nov in sodoben ga-
silski dom, takšen brez zna-
čilnega gasilskega razgle-
dnega stolpa, kakršni so bili
nepogrešljivi nekoč, ko še
gasilci niso poznali tehnič-
nih obveščevalnih omrežij.
V novem domu ima prostore
tudi OBČINSKA GASIL-
SKA ZVEZA.
Ob 100-letnici je treba pou-
dariti, da je bi) tedaj, ko je
Janez Hausenbichler, ki je
bil sicer medičar in posest-
nik, kot ustanovitelj izvoljen
za prvega načelnika, zlasti na
Spodnjem Štajerskem izre-
dno hud avstrijsko buržoaz-
ni in raznarodovalni pritisk.
Tedaj je gasilstvo, ki se je
širilo po vaseh in zaselkih
okoli Žalca, krepilo svoje
kulturno in politično pripa-
dnost izhajajočo seveda iz
naprednih idej ljudske kul-
turne tvornosti prednikov.
težke razmere so ro-
dila v Žalcu zaVCine hčere in
sinove, ki so širili prosvttll-
teljstvo med ljudstvom, pri
tem pa so bih gasilci neomaj-
ni graditelji stebrov ljudske
zavednosti. Tudi danes se
žalski gasilci tvorno vključu-
jejo na številnih kulturnih
področjih. V njih še danes
živo odzvanja geslo, ki so ga
zapisali gasilski kronisti v
Žalcu že leta 1908, ko so s
skupnimi napori kupili
»dampferico« ah parno briz-
galko. »Vsak dan, vsako noč
bližnjemu na pomoč!«
Zanimivo naključje je
najbrž, da je bilo istega leta
kot gasilsko društvo v Žalcu
ustanovljeno tudi HMER-
LJARSKO BPvUSTVO.
Tajnik GD Žalec Ivan Za-
gode, ki je drugi najstarejši
gasilec v Žalcu, nadaljuje pa
tajniško tradicijo svojega
očeta, ki je umrl med vojno v
Auschwitzu, se skupaj z vse-
mi člani GD pripravlja na
svečano praznovanje 100-let-
nice in je ob pripravah na
proslavo povedal: »Prav vsi
gasilci se zavedno pripravlja-
jo na julijsko proslavo. Naša
želja je, da bi kar se da sveča-
no proslavili ta pomemben
jubilej. Dokler nismo dobili
lani novega gasilskega do-
ma, je bilo težko s prostori.
Prva orodjarna drušva je bila
na primer v leseni uti na sta-
rem občinskem dvorišču,
kar potrjuje, da smo dom ze-
lo potrebovali. Po vojni smo
si s prostovoljnim delom si-
cer zgradili dom, ki pa je bil
skromen in zato kmalu pre-
tesen. Danes šteje naše druš-
tvo 55 članov, 45 aktivnih in
10 rezervnih. Imamo tudi
mladinsko desetino in pio-
nirski desetini.«
Karel Jug, član upravnega
odbora žalskih gasilcev in
namestnik poveljnika občin-
ske gasilske zveze je nanizal
zanimiv podatek, ki ga prav
tako velja omeniti v tem za-
pisu: »Naše gasilsko druš-
tvo, ki se je ob ustanovitvi
imenovalo POŽARNA
BRAMBA, je bilo sicer usta-
novljeno šele 13. februarja
1881 in sicer ob 17. uri, toda
lahko bi bilo ustanovljeno že
kmalu po žalskem taboru, a
oblasti tedanjega cesarstva
niso obfSV^vale prošnje za
ustanovitev društva, IvC!" je
bila napisana v slovenščini
in ne v nemščini, kakor so
podobne vloge tedaj pisali.
Šele veliko kasneje, ko so
dopolnili slovensko vlogo še
z nemškim prevodom, so jo
rešili...
MIROSLAV
SLANA-MIROS
Parna brizgalka, kije bila leta 1908 revolucionarna prido-
bitev za žalske gasilce, zdaj pa je kot znamenitost name-
njena žalskemu gasilskemu muzeju. (Posnetek: M. Slana)
SKUPŠČINA V DELOVNEM
ČASU?
Že večkrat se je zgodilo, da skupščina občinske skup-
nosti socialnega skrbstva ni bila sklepčna. Zato to tudi
na zadnji, ki je bila v ponedeljek, ni bilo nobeno prese-
nečenje. Manjkalo je kar dve tretjini delegatov, največ
seveda iz zbora uporabnikov. Prav slednji bi morali
prisluhniti občutljivim temam, kot jih nudi socialna
problematika in ki so bile na dnevnem redu tudi na
zadnji skupščinski seji.
Kako podreti barikade nezainteresiranosti, neodgo-
vornosti, ki se iz meseca v mesec večajo oziroma se
zmanjšuje število delegatov. Bo res le sprememba, da
se klic skupščine preloži na dopoldanski čas, rešila vse
probleme? Ne verjamemo, kajti čas ne bo spremenil
naše zavesti, predvsem pa ne odgovornosti.
Z.S.
VEČ DENARJA ZA UPOKOJENCE
IN INVALIDE
Pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in
invalidov sodelujejo s posebnim samoupravnim spora-
zumom stanovanjska skupnost in skupnost pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja. V obdobju od 1981
do 1985 bo zbranih sredstev 120.963.000 dinarjev, ki
bodo namenjena za gradnjo domov in stanovanj upo-
kojencev ter invalidov. Kljub visokemu zneSfeu pa bo v
prvi polovici tega srednjeročnega obdobja problema-
tično reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev,
ker se bodo omenjena sredstva v" glavnem dodelila
dograditvi doma upokojencev v Celju. Tako bodo šele
v drugi polovici tega srednjeročnega obdobja na voljo
sredstva za gradnjo upokojenskih stanovanj in za pre-
novo njihovih stanovanj in stanovanjskih hiš.
Ta sporazum uveljavlja tudi načelo, da se stanovanj—'
ske potrebe upokojencev rešujejo tudi v organizacijah
združenega dela ter v stanovanjski skupnosti, z na-
menskimi sredstvi in iz združenih sredstev solidarno-
sti.
Z.S.
PRAZNOVANJE V GOTOVLJAH
Že od sobote se v krajevni skupnosti Gotovlje v žalski
občini vrstijo prireditve ob letošnjem krajevnem praz-
niku, ki ga praznujejo v spomin na 22. junij 1941, ko so
aktivisti OF prišli iz Joštovega mlina v Medlogu v
osnovno šolo Gotovlje in naprej v Joštovo zidanico.
Tako so v soboto pripravili koncert moškega pevskega
zbora, ki ga vodi Rafko Gorenšek in novoustanovlje-
nega ženskega zbora, ki ga vodi Irena Janič. Med po-
membne prireditve, ki so jih pripravili v tem tednu,
sodi pohod mladih in članov zveze borcev na Joštovo
zidanico s kulturnim programom, srečanje krajanov,
starih sedemdeset in več let in številna športna tekmo-
vanja.
Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in
drugih družbenopolitičnih organizacij bo jutri zvečer
ob 20. uri. O poi7^Du praznovanja in o uspehih ter o
na daljnem razvoju KS bo govoril predsednik skup-
ščine KS Gotovlje Stanko Vasle. ZasiiiŽrJjP občanom
bodo podelili srebrne plakete, zlate in srebrne značka
KS Gotovlje.
T.TAVČAR
slovenske konjice
VEČ TELEFONOV
Razširjena centrala julija
Po vrsti drobnih in malo
večjih zapletov vse kaže, da
bo v Slovenskih Konjicah že
konec julija končana razšir-
jena avtomatska telefonska
centrala, ki bo omogočila 600
novih naročniških priključ-
kov. Zanjo so seveda poleg
občanov močno zainteresira-
ne tudi organizacije združe-
nega dela in razne skupnosti,
ki so tudi sodelovale pri
združevanju potrebnih sred-
stev.
Konjičani pa seveda ne ča-
kajo na izgradnjo centrale -
, pravočasno so se že dogovo-
rih o razdelitvi telefonskih
številk po krajevnih skupno-
stih in v večini krajevnih
skupnostih so že zbrali bo-
doče telefonske naročnike.
V samih Slovenskih Konji-
cah so izdelali projekt kra-
jevnega telefonskega omrež-
ja, za obrobne krajevne
skupnosti pa še pripravljajo
tehnične rešitve. Poleg tega
so že naredili kabelsko pove-
zavo za 140-poslovno stano-
vanjski objekt, pripravljajo
Pa tudi napeljavo v smeri no-
vega doma teritorialne
obrambe in naselja Blato.
Pri tem sodelujejo temeljna
organizacija za PTT promet
Celje, Interesna skupnost za
komunalno in cestno dejav-
nost in Krajevna skupnost.
Temeljna organizacija za
PTT promet v Celju ocenju-
je, da bo široko zastavljena
akcija, ki so jo skupno priče-
li že v letu 1979 obrodila sa-
dove. Dela na razširitvi tele-
fonske centrale v Slovenskih
Konjicah bi naj bila zaklju-
čena 20. julija. S to razširitvi-
jo pa bo mogoče povečati tu-
di telefonsko centralo v Zre-
čah, o čemer se že dogovarja-
jo s Kovaško industrijo
Unior in Krajevno skupnost-
jo Zreče.
S povečavo konjiške cen-
trale za 600 priključkov bo
mogoče zadostiti potrebam
delovnih organizacij in dru-
gih skupnosti, mogoče pa bo
napeljati telefone tudi v tiste
krajevne skupnosti, ki tele-
fonov sploh še nimajo ah pa
jih imajo zelo malo. Sicer pa
so krajani to tudi predvide-
vali v srednjeročnih planih-
Da pa se jim bodo načrti ure-
sničili, bo potrebnih še pre-
cej naporov in tudi potrpež-
ljivosti.
MBP
OTO ŽAGAR,
NOVI
PREDSEDNIK
MS ZSMS
Letna volilna konferen-
ca Medobčinskega sveta
ZSMS celjskega območja
je bila v petek dopoldne v
Delavskem domu v Na-
zarjih.
Po pregledu in temeljiti
oceni aktivnosti Medob-
činskega sveta ZSMS na
vseh področjih delovanja
mladih na celjskem ob-
močju, je bil za predse-
dnika MS ZSMS celjske
regije izvoljen Oto Žagar,
dolgoletni mladinski ak-
tivist in dosedanji sekre-
tar občinske konference
ZSMS Žalec. Albert Le-
bič, dosedanji sekretar
MS ZSMS celjske regije
bo to funkcijo opravljal
še eno leto.
Po izvolitvi novega
vodstva so se mladi za
okroglo mizo, skupaj s
predstavniki celjske me-
dobčinske Gospodarske
zbornice, medobčinskega
sveta SZDL Celje in sveta
občin celjskega območja,
pogovarjali o gospodar-
ski in politični situaciji v
Jugoslaviji s poudarkom
na območni gospodarski
problematiki ter perspek-
tivah nadalnjega razvoja
gospodarstva na celj-
skem območju.
' M.A.
DOBRO NALOŽEN
POŽARNOVARNOSTNI DINAR
Pri samoupravni interesni
skupnosti za varstvo pred
požarom občine Laško z za-
dovoljstvom ocenjujejo, da
je požarnovarnostni dinar
dobro naložen. To dobro na-
ložbo izpričuje društvena
množičnost,	sodobna
opremljenost in dobra orga-
nizacija. ki omogoča širjenje
požarnovarnostne kulture
med občani.
Urejen sistem financiranja
je v občini Laško omogočil
velik številčni porast članov
v prostovoljnih gasilskih
društvih. Okrog 400 občanov
je vključenih v 10 prostovolj-
nih gasilskih društev in v 4
industrijske gasilske enote.
Največ pozornosti posve-
čajo najmlajšim članom.
podmladku. Na področju ob-
čine deluje 15 pionirskih in 3
mladinske gasilske desetine,
ki se redno udeležujejo ob-
činskih mladinskih gasilskih
tekmovanj. Na mnogih
osnovnih šolah v laški občini
že delujejo gasilski krožki,
odraz množičnosti med mla-
dino pa je tudi vsakoletni
mladinski gasilski tabor na
Šmohorju. Tudi letošnjega
se bo, po predvidevanjih, v
juliju in avgustu, udeležilo
170-180 pionirjev in mladin-
cev. Poleg rednega učenja in
urjenja v gasilskih spretno-
stih imajo mladi v tednu ki
ga preživijo na Šmohorju, na
programu vrsto organizira-
nih interesnih dejavnosti,
pohodov po partizanskih po-
teh Šmohorja, srečanj z bor-
ci ter vrsto kulturnih, šport-
nih in zabavnih prireditev.
V tem mesecu je bilo v kra-
jevni skupnosti Vrhovo pio-
nirsko občinsko tekmova-
nje. na katerem so najmlajši
gasilci pokazali veliko zna-
nja in spretnosti. Tako je v
skupini pionirjev od 6 do 12
let zmagala desetina iz Vrho-
vega, v tekmovalni skupini
pionirk od 12 do 14 let prav
tako desetina iz Vrhovega. v
isti starostni skupini pionir-
jev pa je zmagala desetina iz
krajevne skupnosti Sedraž.
Po napornem in uspešnem
tekmovanju so se pionirji-
gasilci odžejali in okrepčali,
tako kot se je desetletni Ro-
man Simončič iz Vrhovega.
10 LET
HORTIKULTURE
Hortikultumo društvo je bilo
na Polzeli ustanovljeno pred de-
setimi leti. Začetki so bili zelo
skromni Peščica ljudi je zagrabi-
la za delo, želela je, da bi tudi na
Polzeli začeli organizirano skrbe-
ti za lepo okolje. Čeprav je bik)
mnogokrat težko, niso obupali.
Pridobivali so vedno več novih
članov in simpatij.
Danes se je društvo že povsem
uveljavilo. Za seboj ima Številne
delovne akcije, razstave, preda-
vanja in prireditve. Delo, ki so ga
opravili, bodo poskušati prikaza-
ti tudi na prireditvah ob {Kazno-
vanju jubileja.
Praznovanje bodo pričeli z ra-
zvitjem prapora, prvega v Slove-
niji. ki bo 3. julija ob 16. urL Pri-
pravili bodo tudi cvetlično raz-
stavo. razstavo ročnih del in do-
mačih pogrinjkov, ki jih bo
okrog 50. Medtem bo v Komendi
razstavljal svoja likovna dela Sta-
ne Petrovič-Conči. makrameje
pa Travti Taznik
Na svečani prireditvi, ki bo 3.
julija ob 20. uri, bodo podelili 15
priznanj Republiške zveze borti-
kultumih društev Slovenije in 23
društvenih priznanj s {Maketo, lri
jih bodo prejeti najbolj zaslužni
člani. Ob tej priložnosti bodo
pred domom Svobode nastopili
Folklorna skupina in moški pev-
ski zbor iz Marija Gradca pri La-
škem. ki ju vodi Anton Tanc, An-
sambel Slovenija, mešani in mla-
dinski pevski zbor Svobode Pol-
zela ter neznani talenti Hortikul-
turnega društva.
Praznovanje bo zares slovesno
in vredno ogleda.
TONE TAVČAR
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
kultura obsoja svojo skupščino
ALI KRIČEČ MOLK DELEGATOV
Vrsta pomembnih odločitev je sprejeta brez ene besedice v razpravi. Seja
skupščine brez delegatov iz Cinkarne in Ema
Sprejet je nov srednjeroč-
ni načrt, enako samouprav-
ni sporazum o financiranju
Tedna domačega filma, po-
trjena je bila dosedanja in
bodoča usmeritev založniš-
tva v celjski občini in še
kaj. Nič nenavadnega za
pred počitniško sejo skupšči-
ne kulturne skupnosti v Ce-
lju, ki se je prejšnji četrtek
odvijala v res prijetnem hla-
du dvorane kir.ogledališča.
Toda v teh sklepih je nekaj
nenavadnega. Bili so spreje-
ti brez besedice v razpravi,
pa čeprav gre v njihovi vse-
bini za težke milijone dinar-
jev. Le ko je tekla beseda o
novi organiziranosti skup-
nih strokovnih služb celj-
skih samoupravnih intere-
snih skupnosti, sta posredo-
vali vprašanja delegaciji
Aera in Kovinotehne, ki sta
med zelo zelo redkimi, ki se
sploh oglašata in tvorno so-
delujeta na zasedanjih
skupščine.
Omenjena seja je bila zna-
čilna tudi po tem, da je bilo
v zboru izvajalcev navzočih
70 odstotkov delegatov, v
zboru porabnikov pa sta
manjkala dva, ki sta ogrozi-
la sklepčnost in bodo njuna
stališča, oziroma stališča
njunih delegacij upoštevali
naknadno pri sklepih. Dele-
gati so se namreč odločno
uprli temu, da bi šli domov
praznih rok in se še enkrat
sestajali zaradi neodgovor-
nih posameznikov, ki zara-
di svojega ignoriranja te-
meljnih ustavnih pravic in
dolžnosti, kradejo čas druž-
bi in pri tem podcenjujejo
delo svojih sotovarišev. Ob
tem se je seveda treba odloč-
no in na glas vprašati, kaj na
primer dela zveza komuni-
stov in sindikat pa mladina
in samoupravni organi v
Cinkarni in Emu, ki pred-
stavljata več tisočglavo mno-
žico delovnih ljudi, pa ni nih-
če od njih na mestu in ob
času, ko se odloča o milijo-
nih dinarjev, ki so jih ustva-
rili z lastnimi rokami. Dobro,
vemo, kdo naj bi bil odgo-
voren za takšno zlorabo sa-
moupravljanja! Končajmo
že enkrat z imaginarnimi
družbenimi pojmi, ko pa
moramo točno vedeti, kdo
je za kaj postavljen v naši
družbi, zgovar janje na zase-
denost, pomanjkanje časa
in druge, recimo jim ob-
jekttvne danosti, so v takih
primerih iz trte izvite. Če ne
more delegat neke delegaci-
je, ki šteje več ljudi, priti
enkrat (ali pa še manj) na
mesec na sejo skupščine, ki
predstavlja vrhovno sa-
moupravno telo neke inte-
resne skupnosti, potem je
milo rečeno oportunist.
Takšna je celotna delegaci-
ja, takšni so potemtakem
vsi, ki skozi takšno obnaša-
nje enostavno ne spoštujejo
rezultatov niti lastnega
dela.
Beseda teče o srednjeroč-
nem načrtu, o zadnjih po-
pravkih. Razprava: molk.
Predsednica Aleksa Gajšek-
Krajnčeva sprašuje vrsto
drugih pomembnih stvari,
vzpodbuja razpravo: molk.
Gledam delegate - vedo za
kaj sedijo v dvorani, prijet-
ni kinodvorani, ki so jo tudi
sami pomagali zgraditi s
svojim delom? Kaj se s£ po-
govarjali doma v delegaci-
jah. Ali so se? Se morda ni-
so? Kaj pa tisti, ki jih v dvo-
rani sploh ni?
Nihče ne bo namesto nas
opravljal delegatskega de-
la. Nihče ne more odločati
namesto nas... O, pač. Lah-
ko! Strokovne službe bi lah-
ko to počele (saj počnejo,
večkrat), sicer še tega ne bi
bilo storjenega, na kar da-
nes lahko pogledamo kot na
določene rezultate. Dokler
bo delegat tiho ali pa bo
ostajal anonimen, morajo
pač strokovne službe gnati
kolo stroja naprej. Pa se
zdaj spomnimo III. kongre-
sa samoupravljalcev in go-
vora predsednika predsed-
stva SFRJ Segeja Kraigher-
ja, ki je med drugim dejal,
da morajo interesne skupno-
sti delovati kot skupnosti
združenega dela, ne pa kot
podaljšane roke upravnih in
izvršnih organov...
Nekaj skupščin zapored je
bilo takšnih: dobra udeležba
v zboru izvajalcev, in na ro-
bu sklepčnosti ali pa neskle-
pčen zbor uporabnikov.
Uporabnikov česa?
DRAGO medvf.p,
repertoar slg celje 1981/82
SMELI NAČRTI
Klasika, novitete, domače in tuje
Svet za kulturo pri OK
SZDL, občinska kulturna
skupnost, klub kulturnih
delavcev Ivan Cankar, Novi
tednik in Radio Celje ter
SLG Celje so prejšnji torek
izvedli v foyerju SLG Celje
javno razpravo o predlogu
repertoarja SLG Celje za se-
zono 1981/82. Kljub velike-
mu številu osebnih vabil in
oglasu v Novem tedniku se
je razprave udeležilo le du-
cat udeležencev. Izjemno
skromna udeležba kaže, da
mnogi niso pripravljeni pri-
spevati svojega ustvarjal-
nega deleža k nadaljnjemu
podružbljanju gledališkega
programa.
V prihodnji sezoni nam bo
ansambel SLG Celje pred-
stavil dve deli iz svetovne
klasike, dve sodobni tuji deli
in dve domači noviteti. Sezo-
no bodo začeli s krstno upri-
zoritvijo komedije mladega
slovenskega pesnika in dra-
matika Milana Kleča Polka v
režiji Francija Križaja. Upri-
zoritev pomeni vztrajanje na
tisti usmeritvi programske
politike, ki skrbi za redno
predstavljanje dosežkov so-
dobne domače dramatike, s
katero se je to gledališče naj-
bolj uveljavilo v širšem gle-
dališkem prostoru. Domači
noviteti bo sledilo srečanje z
uprizoritvijo klasične kome-
dije znamenitega francoske-
ga klasicističnega komedio-
grafa Moličra. V režiji Fran-
cija Križaja nam bodo pred-
stavili njegovega Žlahtnega
meščana in gotovo našh v
njem dovolj bodic na račun
jare gospode, njene nečimr-
nosti in povzpetništva. Šol-
ski mladini je namenjena
krstna uprizoritev mladin-
ske novitete Alenke Goljev-
šek Kralj Matjaž, kako se
imaš, ki jo pripravlja režiser
Iztok Valič. V igri avtorica
na zanimiv način povezuje
svet bajeslovja in pravljično-
sti ter svet sive vsakdanjosti,
kakor to doživlja otrok. Sle-
dila bo uprizoritev drame
norveškega klasika Henrika
Ibsna Gospa z morja v režiji
Alberta Kosa, ki prinaša no-
voromantično hrepenenje
po preseganju materialne
blaginje in utesnjenosti za-
konskih institucij. O sodob-
ni tuji dramatiki pa nas bo-
sta nazorno obvestili zadnji
uprizoritvi v sezoni, in sicer
noviteta ameriške avtorice
Wendy Kesselman Sestri, ki
k) bo postavil na oder Zvone
Sedlbauer, in noviteta so-
dobnega češkega dramatika
Milana Kundere Jakob in
njegov gospodar v režiji
Francija Križaja.
Ob domačem repertoarju
bodo abonenti deležni tudi
gostovanja Primorskega
dramskega gledališča iz No-
ve Gorice, ki se bo predstavi-
lo z Orkenyjevo komedijo
Tatovi v režiji Heraga Gyo-
rya, Slovenskega mladinske-
ga gledališča iz Ljubljane z *
Levstikovim Martinom Kr-
panom v režiji Dušana Jova-
noviča (ob 150-letnici avtor-
jevega rojstva) in Drame
SNG iz Maribora z Butalci
Frana Milčinskega, v režiji
Vesne Arhar.
SLG Celje je pripravilo po-
seben program tudi za potre-
be gledališke vzgoje v okviru
umetnostne vzgoje v prvem
letniku usmerjenega izobra-
ževanja, ki obsega poleg
izbrane predstave tudi ustre-
zen didaktični del.
Čeprav je bilo udeležencev
malo, je razprava v celoti iz-
zvenela v podporo predlože-
nemu programu, a opozorila
tudi na nekatere potrebe in
želje. Več skrbi bi bilo treba
nameniti programu za otro-
ke, zlasti med 4. in 8. letom
starosti. Razpravo o progra-
mu bi bilo treba razširiti na
več sezon in ponuditi tudi
možne alternative. Okrepiti
bo treba informiranje in pri-
lagoditi obseg in način infor-
miranja posameznim pred-
stavam in posameznim sku-
pinam gledalcev. Vzporedno
z informiranjem bo treba
okrepiti tudi napore za pove-
čanje neabonmajskih obi-
skovalcev (zaključene pred-
stave za posamezne šole, de-
lovne organizacije, krajevne
skupnosti) in ponovno vpe-
ljati občasna srečanja med
ustvarjalci in ljubitelji gleda-
liške umetnosti. Predstavni-
ki gledališča so omenjenim
pobudam pazljivo prisluhni-
li in obljubili, da jih bodo v
nadaljnjem delu upoštevali.
SLAVKO PEZDIR
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CELJU
OBLIČ
Ker je bila kovina nekdaj težje dosegljiva in za marsi-
koga tudi predraga, so bili izdelki narejeni iz lesa bolj
pogosti. Poleg tega je lahko ta material obdelal vsak
gospodar sam. Iz lesa je lahko naredil različne upo-
rabne predmete, lahko si je naredil novo orodje ali pa
popravil staro, saj les za obdelavo ni tako zahteven kot
drugi materiali. Taki doma narejeni predmeti so bili
največkrat bolj grobi in niso bili tako lepo obdelani kot
če so jih »delali izurjeni posamezniki. Vsi ti posamez-
niki, vključno s popotnimi mojstri, ki so hodili od hiše
do hiše, pa so potrebovali orodja za obdelavo lesa. Eno
od takih orodij je tudi oblič. Oblič, kot orodje za obde-
lavo lesa, najdemo v skoraj vsaki domači delavnici in
ker je naša regija zelo bogata z gozdovi, so imeli to
orodje pri skoraj vsaki hiši.
Obliči navadno niso tako lepo okrašeni kot je naš na
sliki. Okrašeni so bili navadno le tisti primerki orodja,
ki so jih uporabljali ob posebnih priložnostih. Navadni
obliči niso imeli kakih posebnih lepotnih zahtev, am-
pak so bili obdelani le glede na funkcijp, ki so jo imeli.
Seveda so bili obdelani tako, da se delavec pri delu ne
bi poškodoval. Naš oblič je obdelan nekoliko lepše, saj
ima na vrhu vrezan okras v obliki lončka s cvetlicami
in list, spodaj pa se okras zaključi v obliki dveh trakov,
ki gresta do roba obliča. Na istem koncu obliča.
reljefni okras zgoraj, se telo orodja kon£^ z ročajem in z
nekakim podaljškom, ki je y Sredini okrašen z dvema
volutama. Tako oblič ni "bil samo orodje ampak tudi
okrasni r,rscjmet:
VLADIMIR ŠLIBAR
KMJSŽ2ŠQ
DARILO ZA OŠ
MARIJA BROZ
Učenci osnovne šole
Marije Broz v Bistrici ob
Sotli so se v sredo, 17. ju-
nija razveselili 500 novih
knjig iz programa Držav-
ne založbe Slovenije,
Cankarjeve založbe in še
nekaterih drugih založni-
ških hiš.
Mladim bralcem, učen-
cem te šole, je knjige v
imenu založb izročil Bo-
ris Lipužič, član sekreta-
riata predsedstva republi-
škega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije. Šolska
knjižnica bo obogatena z
novimi knjigami mična in
vabljiva za vse učence šo-
le, ki jim bo darilo vzpod-
buda za branje in delo v
šoli.
Veseli in prijetno prese-
nečeni so se bistriški šo-
larji zahvalih za dragoce-
no darilo in izvedli kratek
kulturni program.
M. POD JED
najboljši dijaki glasbene šole
KDAJ SREDNJA ŠOLA?
Koncert v Narodnem domu 19- junija
Postala je že tradicija, da
prikaže glasbena šola ob
koncu šolskega leta javno-
sti uspehe svojega dela.
Običajno izberejo pedagogi
za tako priliko najboljše iz
svojega razreda. Tudi letos
je bilo tako. 23 najboljših
dijakov se je pojavilo na
koncertnem odru, tehnično
dobro pripravljeni, marsi-
kateri z osupljivo sigur-
nostjo, z lepim nastopom.
Glasbeno šolo obiskuje
preko 300 gojencev - večina
so nadarjeni, eni bolj, drugi
manj. Dokončni rezultat
glasbene vzgoje je odvisen
od mnogoterih dejavnikov:
od muzikalnosti, inteligence,
(= marljivosti). Kadar so po-
dani vsi dejavniki, je zago-
tovljen odličen uspeh, toda
takih primerov je razmero-
ma zelo malo, zato je število
23 odličnih dijakov dokaj
nizko. Seveda pa je mnogo
odvisno tudi od staršev. Ra-
zmere (urejene) doma ugo-
dno vplivajo na otrokov ra-
zvoj, tudi muzikalen, neure-
jeni odnosi vplivajo na mla-
dino porazno. Prav tako važ-
ni so odnosi staršev do glas-
bene vzgoje. Miselnost, da
bo glasbeni pedagog opravil
vse delo, je zgrešena, starši
se morajo brigati, da bo imel
otrok delovne navade, da bo
redno in pravilno vadil, itd.
To so torej elementi, ki so za
dobro, pravilno glasbeno
vzgojo izredno pomembni.
In ker je le malo takih ele-
mentov združenih, je marsi-
kedaj uspeh glasbene vzgoje
skromen, večkrat preskro-
men. Vsled tega je tudi glas-
benih učiteljev vse premalo
ob čedalje večjem zanimanju
na glasbeno vzgojo. Baje se
je letos priglasilo za sprejem
v glasbeno šolo 118 prosil-
cev, niti polovico jih ne mo-
rejo sprejeti zaradi pomanj-
kanja kadrov in zaradi prete-
snih, zastarelih prostorov.
Uvodna točka koncerta je
bil harmonikarski kvintet
(Šepec, Guček, Bedeničar,
Škorc, Maček), ki je solidno,
enotno zaigral avatgardno
kompozicijo »Muha in ko-
mar«. Sledile so solistične
točke pianistov, violine, vio-
le, trobente, klarineta, dueti
flavt. Dijaki so vsi iz višjih
razredov ter so zmogli pre-
težno zahtevno literaturo z
večjim ah manjšim uspe-
hom, v mnogočem odvisnim
od izbire primerne literature,
kar pa ni bilo vedno. Čeprav
so vsi nastopajoči prikazali
solidno znanje ter žeh zaslu=-
žen aplavz številnih navzo-
čih staršev (ki so poslušali z
velikim zanimanjem izvaja-
nja svojih otrok), pa so ven-
dar nekateri vidno izstopali
Tako npr. pianist Iztok Pilih
klarinetist Boštjan Zupan
čič, trobentar Robert Kerš
violistka Sonja Vukovič, k
je imela na programu zel<
primerno skladbo, in violi
nistka Klementina Pleterski
nadarjena in muzikalna.
Nehvaležno skladbo je
imela tudi Marija Založnik
sicer tehnično prav dobre
pripravljena. Ugoden vtis j<
naredil duet Tomaž in Marke
Gubenšek s čisto igro ir
enotno, podobno flavtistk
Alenka Jager in Irena Fran
ko. Od pianistov se je odliko
val s tehnično dospelostje
Aleš Studen, zelo lepo so st
uveljavile Bernarda Ojster
šek, Mateja Karlin, Urški
Koren in Adrijana Požun
Ob koncu sporeda je nasto
pil godalni kvartet v zasedb
Pleterski, Kovač, Vukovič ir
Moderc.
Ob tako vidnih uspehih st
nujno poraja misel, kako j<
s srednjo glasbeno šolo, ki
bi morala biti že davno y
Celju. Kader dijakov iz viš
jih razredov dokazuje, da j<
srednja šola upravičena ii
nujna, kajti kam bodo šli
vsi ti nadarjeni učenci p«
maturi. Najbrže se bodo po
razgubili, ker ne bodo imeli
možnosti nadalnjega študi
ja. Na drugi strani pa velj«
omeniti vprašanje gradnjt
glasbene šole: skrajni čaJ
je, da bodo začeli z gradnje
v kratkem, vsaj obljuba j<
taka in v programu samo
prispevka je tudi določena
Ali jo bomo dočakali i>
kdaj? Taka kot je zgradbi
sedaj, je nemogoča, kultur-
no neugledna, neustrezna.
EGON KUNEJ
ŠENTJUR: DAN PROSVETNIH DELA VCEV
Prosvetni delavci šentjurske občine so že
pred šestimi leti pričeli prirejati JDan pro-
svetnih delavcev. Poimenovali so ga po veli-
kem slovenskem pedagogu Henriku Schrei-
nerju, dolgoletnem ravnatelju učiteljišča v
Mariboru, ki je pokopan na šentjurskem po-
kopališču.
Organizatorjem tega srečanja velja vse-
stransko priznanje, saj je bilo izvedeno tako,
da je bilo vseh 150 udeležencev izredno za-
dovoljnih. Letos je bil gostitelj dneva otro-
ški vrtec Šentjur, ki je za to priložnost pri-
pravil bogato razstavo izdelkov otrok in
vzgojiteljic ter učencev šentjurske šole.
Ravnateljica vrtca Marina Srebočanova je
predstavila dejavnost in življenje v vzgojno-
varstveni ustanovi, ki se je v 15 letih obstoja
razrasla na 20 oddelkov, v katerih je 475
otrok.	<
Milena Janova, ravnateljica VIZ je nato
predstavila pedagoga H. Schreinerja, ki je
zarezal v slovensko šolstvo globoke brazde,
saj je veliko prispeval k narodnosntemu
prebujenju slovenskega učiteljstva: bil je
pisec pedagoških del in učbenikov, ustano-
vitelj in urednik Slovenske šolske matice
itd.
V imenu OSS Šentjur je navzoče pozdra-
vil Miha Lukanc. Sekretar OK ZK Šentjur
Boris Križmančič pa je orisal politični polo-
žaj v svetu, odnose z našimi sosedi, položaj
na Kosovem in naše odnose z LR Albanijo.
Občinska kulturna skupnost je kot nagra-
do prosvetnim delavcem, ki se nenehno uk-
varjajo s kulturno dejavnostjo, financirala
program. Izvedli so ga: igralec Janez Kla-
sinc z monodramo in igralec Boris Kralj
skupaj z glasbenikom Slavkom Mihelči-
čem.
ERNEST PEČNIK
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
KLOPNI
MENINGOENCE-
FALITIS
V KNJIGI
Klopni meningoencefalitis
je v Sloveniji sorazmerno
redka bolezen, saj za njo
oboli letno le okoli 200 prebi-
valcev in je tudi smrtnost le
izjemna. Medtem ko so bili v
letih od 1948 do 1953 priza-
deti predvsem gozdni delav-
ci in prebivalci endemičnih
žarišč klopnega meningoen-
cefalitisa, obolevajo zadnja
desetletja prebivalci iz vse
Slovenije in od drugod, ne
glede na poklic, če so se mu-
dili krajši ali daljši čas na en-
demskem področju. Danes
prevladuje bolezen na štajer-
ski strani zahodno od Celja
in Maribora. Samo v Celju so
na infekcijskem oddelku
zdravili od leta 1952 do da-
nes 1150 bolnikov s to bolez-
nijo.
Njej je posvetil veliko dela
in študija tudi dr. Janko Leš-
ničar, predstojnik infekcij-
skega oddelka Zdravstvene-
ga centra Celje, primarij in
redni univerzitetni profesor
Medicinske fakultete v Ljub-
ljani. Zbral je gradivo o klop-
nem meningoencefalitisu iz
svetovne literature in ga
obogatil z našimi izkušnja-
mi, vse skupaj pa je izdal
Svet za znanstveno razisko-
valno dejavnost Zdravstve-
nega centra Celje v obliki
knjige.
Delo, ki je izšlo v 500 izvo-
dih, je namenjeno predvsem
medicincem in mlajšim
zdravnikom, da bi podrob-
neje spoznali nacionalno pa-
tologijo, ki je ni v temeljnih
učbenikih, posamezna po-
glavja pa bodo koristila tudi
drugim zdravstvenim delav-
cem in vsem drugim, ki se s
to boleznijo lahko srečamo
danes ali jutri. Knjigo je mo-
goče kupiti v Mladinski
knjigi.
MBP
portreti v likovnem salonu
DIALOG POSEBNE SORTE
Odlična predstavitev de! slikarja Slavka Koresa
Ob zaključku polletne raz-
stavne sezone Likovni salon
predstavlja opus portretov
akademskega	slikarja
SLAVKA KORESA iz Mari-
bora. Razstava sicer ni bila
uvrščena v naš redni razstav-
ni program, vendar smo jo
zaradi pestrosti vsebine por-
treta, ld je v današnjem li-
kovnem prostoru redka, uvr-
stili v poletni program.
Portret ima v likovni
umetnosti stoletja dolgo tra-
dicijo, njegovi začetki segajo
v sredo 14. stoletja, pri čemer
je doživljal številne spre-
membe. Njegova vsebin-
skost in pomembnost se je
prilagojevala času, politič-
nim, socialnim in kulturnim
potrebam. Beseda portret
pomeni upodobitev določe-
ne osebnosti, prikaz indivi-
duuma v njegovem poseb-
nem videzu, ki je drugačen
od ostalih. Pri portretu ni bi-
stvena vedno vernost upo-
dobljenca, temveč »poseb-
nost« ah tako imenovana
»portretnost«, ki je tem več-
ja, čim bolj je osebna.
Razstavljene portrete aka-
demskega slikarja Slavka
Koresa lahko razvrstimo v
tri skupine: avtoportret, por-
treti sorodnikov in znancev
ter portreti obrazov, vzetih z
ulice (fantazijski portret).
Avtoportret! Pogovor z
lastnim jazom, s samim se-
boj ah čudnim dvojnikom,
veseh pomenek, nezaupno
merjenje sil ah pravi prepir,
monolog, razpet v neštetih
odtenkih človekovega doživ-
ljanja, spoznavanja in večne-
ga spraševanja. To ie umet-
nikov avtoportret, grajen v
okviru realistične tradicije s
poudarjanjem svetlobne igre
in razgibane fakture slikane
površine.
Portreti znancev in soro-
dnikov - so najhvaležnejša
tvorba, kajti umetnik ne poz-
na samo njegovega obraza,
ampak tudi značaj, njegove
značilne poteze, ki jih s čopi-
čem še potencira in poudarja
njegovo čustveno nrav.
Z nizom fantazijskih por-
tretov, ki so že na meji kari-
kature, stopa do izraza avtor-
jev dualizem, svet realnosti
in domišljije. Vrsta naključ-
nih portretov, podobe ljudi z
ulice, ki jih je avtorjevo oko
nekje težno srečalo in zazna-
movalo, preneslo v svet do-
mišljije in kot take na platno.
To so otroške podobe, izpiti
obrazi starcev, dekliške po-
dobe v svoji zasanjanosti. Tu
ne moremo govoriti o verno-
sti portretiranca, kajti ob
poudarjanju značajnosti, ga
le-ta niti ne zanima. Obraze
je posplošil, jih karikiral,
zaprl v svoj sanjski svet, za-
brisal poteze čopiča, zgladil
fakturo slike in jih postavil v
nedoločen, irealen prostor.
Vsem svojim portretom je
Kores podal plastičnost, raz-
gibanost potez, kompozicij-
ske in svetlobne možnosti pa
je izrabil do popolnosti.
Portret je v shkarjevem
opusu prisoten že od vsega
začetka, čeprav ne v taki me-
ri kot v zadnjih letih, ko si ga
je umetnik izbral za odkriva-
nje človeka in njegove nravi.
ALENKA DOMJAN
otroško varstvo
OGRETI ZA PRVO INAČICO
Idejni projekt preoblikovanja VVO v celjski občini
Delegati zbora uporabni-
kov in izvajalcev skupščine
Skupnosti otroškega varstva
občine Celje so se v ponede-
ljek ponovno sestali na seji.
Na obrazložitev predloga
samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi skupnih stro-
kovnih slubž SIS družbenih
dejavnosti v občini Celje de-
legati niso imeli takšnih pri-
pomb, ki bi lahko posegale v
spremembo določil osnutka,
vprašali pa so se, zdi je pre-
dvidena kadrovska zasedba
resnično takšna, ki bo zago-
tavljala učinkovitejše poslo-
vanje strokovnih služb v
smislu organizacijskih in
stabilizacijskih prizadevanj.
Tudi na predlog samou-
pravnega sporazuma o
opravljanju službe, odmere
in izterjave prispevkov od
zasebnega sektorja, delegati
niso imeli bistvenih pri-
pomb, ogreli pa so se za prvo
inačico predlaganega načina
pobiranja prispevkov iz za-
sebnega sektorja, ki se po
novem prenaša iz Regional-
ne zdravstvene skupnosti
Celje na Upravo za družbene
prihodke.
Osnutek samoupravnega
sporazuma o denarni pomo-
či otrokom je bil sprejet v
obeh zborih, ob tem pa so
delegati želeli vedeti, kakšna
je konkretna primerjava se-
danje dohodkovne lestvice z
novo glede na razmerje med
dohodkom na družinskega
člana in denarno pomočjo
Skupnosti otroškega var-
stva. Odgovor bodo dobili v
naslednji številki Delegato-
vega poročevalca.
Pri Skupnosti otroškega
varstva Celje je bila v mese-
cu februarju ustanovljena
delovna skupina, ki naj bi
pripravila idejni projekt no-
vega povezovanja in preobli-
kovanja vzgojnovarstvenih
organizacij v občini Celje.
Karmen Gorišek, vodja te
skupine je na seji podala iz-
črpno poročilo o delu in
predlogih nove organizacije,
o katerih bo tekla javna raz-
prava do konca meseca sep-
tembra.	MAGREŽ
NEMŠKO ŠOLSTVO IN
OTROŠKI VRTCI
Temelj za popolno ger-
manizacijo dežele so bile
nemške šole in vrtci. Oku-
pator je poudarjal, da so
šole in otroški vrtci osno-
va za prevzgojo otrok in
mladine, pa tudi odrashh,
v	nacističnem duhu.
Zvezno vodstvo Štajer-
ske domovinske zveze je
že spomladi 1941 izdalo
štiri osnovna načela o šol-
Piše: 10
JOŽE VURCER
stvu: »1. da bodo v dežeh
samo nemške šole, v kate-
rih bodo poučevali samo v
nemščini, 2. da ne bo niti
dvojezičnega pouka niti
manjšinskih šol, 3. da bo-
sta delo šole in delo orga-
nizacije Deutsche Jugend
povezana in postavljena
na skupne temelje, in 4.
da bo šola pomenila sredi-
šče vsega ponemčevalne-
ga dela.« Za slovensko
Štajersko so v začetku
aprila ono vali tri »akcij-
ske skupine«, ki naj po za-
sedbi prevzamejo šolstvo.
V prvi skupini je bilo 15
okrajnih šolskih poverje-
nikov, ki so jih 14. in 15.
aprila 1941 pripeljali na
Štajersko, da prevzamejo
šole. Njim so nato sledili
učitelji. V nekaj tednih jih
je prišlo 1235.
V Celje je 14. aprila pri-
šel pooblaščenec za šol-
stvo Rudolf Rentmeister,
ki je prevzel šolstvo v celj-
skem okraju. Ob vzposta-
vi okrožnega vodstva Šta-
jerske domovinske zveze
je postal vodja urada za
izobraževanje Erwin Du-
kar. Nato sta bila organizi-
rana dva šolska urada:
Šolski urad Celje - vzhod
in Šolski urad Celje - za-
hod.
1. aprila 1941 so jugoslo-
vanske šole prenehale z
delom. Nemški okupator
je delo šol obnovil že ko-
nec aprila in v začetku
maja ter je šolsko leto
1940/41 trajalo od 15. av-
gusta 1941. Novo šolsko
leto 1941/42 pa se je priče-
lo 15. septembra v skrče-
nem obsegu, glede na sta-
ro jugoslovansko šolo. V
mestu Celje je nemška
vojska ob prihodu zasedla
vsa šolska poslopja, razen
šolskega poslopja današ-
nji v Gregorčičevi ulici in
za pouk je bila občasno
prosta tudi šola v Vrunče-
vi	ulici. Tam so imele po-
tem pouk: v pritličju me-
ščanska šola in trgovska
šola, v prvem in drugem
nadstropju pa mestna
osnovna šola in okoliška
šola. Skupaj je hodilo v to
poslopje 2600 otrok, pouk
pa se vrtel v treh turnusih,
vsak učitelj je učil dva ra-
zreda, vsakega po dve uri
do tri ure. Učitelji in mla-
dina pa so imeli še pose-
bej dolžnosti pri organiza-
ciji Deutsche Jugend. Sa-
mo od časa do časa so bih
za pouk prosti prostori
okoliške šole v današnji
Vrunčevi ulici. Gimnazija
se je preselila v Sernečevo
hišo na današnjem Šlan-
drovem trgu. Število gi-
mnazijcev se je zelo
zmanjšalo. Glavni cilj
nemške šole je bil »mladi-
no vrniti nemštvu« zato je
bil na šolah stvarni pouk
močno reduciran. Važno
je bilo predvsem nemško
branje, pisanje in govorje-
nje, nekohko računstva,
sicer pa mnogo telovadbe
z ekserciranjem in petjem
vojaških koračnic. Snov
zgodovine je bila skrajša
na, skrčena na najnovejšo.
»Važno je zdaj utrjevati
nacionainosocialistično
idejo ter ljubezen do fire- -
ja in rajha. ne pa kopičiti
znanje.« Učitelji so vodili
mladino na mnoge prosla-
ve in predstave politične
vrste, na poti tja in nazai
pa naj bi otroci s čvrstiir.
korakom in pesmijo poka
zali svojo odločnost in z
njo učinkovali.
Po pričevanju nemške
kronike (Šolska kronika
II. osnovne šole) se je šol
sko leto pričelo tfdcole:
»Dne 5. maja se je pred
tremi nemškimi učitelji
na šolskem dvorišču zbra-
lo 119 dečkov. Pustih smo
jih nastopiti v treh vrstah.
Učiteljem ni bilo lahko
sporazumeti se z dečki,
kajti pri našem pouku se
ni smela rabiti nobena slo-
venska beseda. Dečkom
je bilo povsem novo to, da
stoje pred njimi učitelji v
uniformah političnih vo-
dij. Peli smo »Die blauen
Dragoner«. Tekst smo po-
jasnjevali z risbami. Učen-
ci so si čudovito hitro pri-
lastili melodijo. Za dobro
izgovarjanje smo morah
trenirati jezike in na kraju
je pesem stekla, čeprav še
z zelo zvenečimi »z«, s
premehkim »t« in »c«, ki
je bil podoben »z«...
Osvojili smo srca fantov.
Videli smo, da opisano
nam zločinsko pobalin-
stvo pri učencih okohške
šole ni bilo njihova dedna
lastnost, ker bi bila sicer
morala prodreti na dan.«
Slovenski	učitelji
osnovnih šol in profesorji
so bih odstavljeni razen,
če niso bih folksdojčerji-
16. aprila 1941 je okupator
med prvimi aretiral nad
40 profesorjev in učiteljev
v Celju, pozneje pa skoraj
vse na celotnem Štajer-
skem. Velika večina jih je
bila z družinami izgnana v
Srbijo in na Hrvatsko.
Okupator je tudi izredno
poudarjal pomen otroških
vrtcev za germanizacijo.
Do konca 1941 je tako
odprl na Štajerskem 72
vrtcev, ki naj bi zajeli
otroke od 2. do 6. leta sta-
rosti, predvsem pa vse
otroke pred vstopom v
osnovno šolo. V Celju je
bil odprt otroški vrtec v
poslopju današnjega Ka-
juhovega doma, nekdanji
dekliški šoh.
50zd sozd merx v celjski novi vasi
merx ZDAJ, ZDAJ BO
CELJE BLAGOVNICA
Celjska Nova vas je v nekaj letih
postala ena največjih stanovanj-
skih sosesk v občini. Toda z rastjo
števila prebivalcev je postajala do-
bra oskrba z osnovnimi živih in
drugim potrošnim blagom vse bolj
pereča. Bližnji market v Šaranovi-
čevi je postal pretesen in prebivalci
so vzporedno s tem postajah vse
bolj nezadovoljni s preskrbo.
Težavam bo konec že sredi pri-
hodnjega meseca. V Novi vasi je
namreč že zaključena gradnja nove
vehke blagovnice Merxa, s čimer ta
sestavljena organizacija združene-
ga dela pomembno širi mrežo svo-
jih trgovskih objektov namenjenih
kakovostni oskrbi prebivalcev.
Še bolj pohvalno od dejstvo, da
bodo v Novi vasi dobili blagovnico
pa je, da bo objekt v bistvu pravi
družbeni center te vehke celjske
krajevne skupnosti. V njem bo
namreč tudi podružnica banke, fri-
zerski salon, zbiralnica kemične či-
stilnice in prostor krajevne skup-
nosti. Vse to so objekti, ki prispeva-
jo k urejeni stanovanjski soseski.
Najpomembnejša za krajane bo
seveda blagovnica sama, ki bo ime-
la dva dela, zasnovana na najsodob-
nejši način. Samopostrežnica, v ka-
teri bodo naprodaj živila, ima 650
kvadratnih metrov čistih prodajnih
površin, medtem ko bo prodaji tek-
stilnih in tehničnih izdelkov name-
njenih 805 kvadratnih metrov pro-
dajnih površin. Sestavni del objek-
ta bo tudi sodobna restavracija s
120 sedeži in bife s 24 sedeži. Kuhi-
nja v tem objektu bo imela zmoglji-
vost 150 obrokov p<? naročilu in 400
obrokov malic in abonentskih ko-
sil.
Gradbena in obrtniška dela so za-
ljučena in zdaj hitijo s sklepnimi
montažnimi deli. V prihodnjih
dneh je že napovedan tehnični pre-
gled in prevzem blagovnice, zatem
pa se bodo pričele polniti prodajne
police. Z otvoritvijo nove blagovni-
ce, s katero bodo počastili tudi celj-
ski občinski praznik, bo uspešno
rešen bržkone najbolj kroničen
problem preskrbe v celjski občini.
Delovni organizaciji Potrošnik s
tozdom Prodaja Celje ter Gostin-
sko turistično podjetje s tozdom
gostinstvo in turizem Celje sta kot
nosilca naložbe opravila pomemb-
no delo. SOZD Merx pa se je vno-
vič potrdil kot organizacija, ki
skrbno razvija zmogljivosti za pre-
skrbo prebivalstva, katere nosilec v
celjski občini je.
Vehka vložena sredstva v blagov-
nico Nova vas se bodo nedvomno
večkratno obrestovala. Ne le v de-
narju. Največje obresti bodo v za-
dovoljstvu kupcev, krajanov Nove
vasi, najmlajšega celjskega naselja,
ki iz spalne postaja prava, urejena
stanovanjska soseska.
Otroci »Kindergartna« v Vojniku, kjer je bil otroški
vrtec ustanovljen v hiši izgnanega učitelja Šinigoja
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
BISERNA POROKA V
ŠOŠTANJU
V naselju Metleče pri Šo-
štanju že 60 let živita v skup-
nem zakonskem življenju
Jožefa in Fortunat Kumer.
T . visoki jubilej je bil pred
daevi tudi uradno potrjen,
Hi; sta zaradi bolezni kar do-
m i v krogu družine obhajala
b --irno poroko. V imenu
S; upščine občine Velenje
st ; obred biserne poroke
o« . avila Martin Primožič, ki
i« j abilantoma tudi čestital
ir jima podelil posebno priz-
n n e občine Velenje, ter
n .tičarka Angela Zaverš-
n k.. Visokemu jubileju pa je
zi iconcema v iifenu krajev-
na s'cupnosti Šoštanj čestital
ir p sklonil šopek cvetja Sta-
n £ majdl.
3;> prijetno razpoloženje
nr tej nevsakdanji »ohceti«
Si v_snosti so poskrbeli pev-
ci š deškega okteta, ki so ji-
rr priredili pravi mali pev-
s; koncert. Ob tem sveča-
na n dogodku se je v domači
h i zbralo tudi številno so-
rodstvo, pravnukinji Polon-
ca in Mateja pa sta bili za
priči pri tem zares srečnem
slavju, saj 60-letni jubilej
skupnega življenja le malok-
do dokača.
Oba zakonca sta domači-
na, spoznala pa sta se leta
1921 na vajah za igro pri ta-
kratnem prosvetnem druš-
tvu v Šoštanju in se istega
leta tudi poročila. Jožefa je
bila izučena šivilja, Fortunat
pa krojač, ki so ga kmalu po
uku leta 1914 poklicali v
prvo svetovno vojno na fron-
to v Galicijo in Karpate, kjer
sta mu tako hudo zmrznili
nogi, da so ju zdravniki hote-
li odrezati, kar pa on ni dovi-
lii. Še vedno je zelo hvaležen
takratnim bolničarkam, ki
so ga negovale več mesecev,
nakar je po ozdravitvi moral
še na Soško fronto. Po razsu-
lu Avstroogrske 1918. leta se
je pridružil koroškim bor-
cem v Dravogradu in Sinči
vasi, za kar je prejel tudi Mai-
strovo spomenico. Med obe-
ma vojnama sta si zgradila
tudi lasten dom, v katerem
sta opravljala šiviljsko in
krojaško obrt ter izučila pre-
ko 20 vajencev te stroke.
Med okupacijo je bil Fortu-
nat nekaj časa tudi v partiza-
nih, po osvoboditvi pa se je
upokojil kot uslužbenec ta-
kratne občine Šoštanj.
Takšna je bila v nekaj obri-
sih življenjska zgodba obeh
jubilantov, ki jima k 60-letni-
ci skupnega življenja in bi-
serni poroki iskreno česti-
tamo.
Na sliki: Biserna poročen-
ca s hčerkama Elico in Pep-
co na desni.	y KOJC
po sledi nekdanje reportaže: invalidova volja gradi
BO KMALU ZASVETILA ELEKTRIKA
VINKO ZALOKAR iz Podgorja pri Celju vztraja
Ko smo pred štirimi leti
obiskali Vinka Zalokarja in
njegovo ženo Marijo, smo za-
pisali: »Marija in Vinko nosi-
ta srci na dlani in pričakuje-
ta, da jih vsi ljudje. Nikoli
nista nobenega človeka izko-
ristila, zato mislita, da tudi
nju nihče ne more. V službi
tega nista doživela. Imajo ra-
di Vinka, imeh so radi Mari-
jo, dokler se ni upokojila. Ko
pa sta začela uresničevati
svoje sanje, sta doživela to,
da njun »grad« ni tak, kot bi
moral biti. A to jima ne jem-
lje volje, le počasi žolč razje-
da dobre mish. A ne za dol-
go, saj kljub temu predeta
niti življenja dalje, dokler ci-
lja ne bosta dosegla. S tisoč-
kratno voljo, ki se skriva v
invalidu Vinku in njegovi
ženki Mariji, ki bo potiskala
Vinkov voziček tako dolgo v
klanec, dokler bo šlo. Morda
pa se bo medtem časom Vin-
kov voziček spremenil v in-
validskega in ta povest o
Vinku, stoodstotnem invali-
du, ki sedi osem ur za stro-
jem v tovarni Žična v Celju
in gradi hišo, dobila druge
razsežnosti. Postala bo re-
sničnost, za to čarovniško
gesto pa bodo poskrbeh nje-
govi sotovariši, ki so včlanje-
ni v društvu invalidov v Ce-
lju. Ce bodo le mogh, so de-
jali in verjamemo jim. Morda
pa bi združili svoje sile in že-
lje, tako oni kot delovni ko-
lektiv, kjer je Vinko zapo-
slen? Vsem bi bilo toplo pri
srcu, najbolj pa Vinku in nje-
govi ženi, povest o dobrih
ljudeh pa bi se končala
srečno.«
PO ŠTIRIH LETIH NIČ
NOVEGA
Stoodstotni invalid Vinko
Zalokar, ki je osem let že za-
poslen v Žični, je po štrih
letih še vedno optimist. Hišo
gradi že sedem let, elektriko,
ki je še danes nima, pa deset.
Nihče mu pri tem ni poma-
gal. Društvo invalidov Celje
se je obrnilo na krajevno
skupnost, kjer Vinko živi, da
bi mu pomagali pri pridobi-
tvi dovoljenja za napeljavo
elektrike. Resnici na ljubo
povejmo, da je Vinko zgradil
svojo hišo na črno, zato tudi
ni dobil dovoljenja za nape-
ljavo elektrike. Pa je tako
storila tudi vsa soseska v
Podgorju, kjer pa že povsod
gori električna luč.
Vinko s svojimi parahtič-
nimi nogami ni zmogel pota
po uradih, bolehna ženka
Marija, ki jo Vinko tako ljub-
kovalno kliče, pa tudi ne. Pa
se je kljub temu dokopal do
sodnika združenega dela in
zdaj močno upa, da mu bo v
kratkem zasvetila elektrika.
Dokumentacija je narejena
in leži na občini, Vinko pa
čaka na rešitev. Upa, močno
upa, na ugodno. Morda je ta
želja toliko bolj vroča, ker
Vinku v njegovem življenju
še ni nikoli svetila električna
žarnica. Ne tam, kjer se je
rodil, na Kozjanskem, ne
tam, kjer se je učil, ne zdaj v
domači hiši, ki jo je zgradil z
lastnim znojem, odrekanjem
in neizmerno voljo. Ko bo za-
svetila luč v njegovi hiši, bo-
do uresničene njegove sanje.
In Marijine tudi.
Kako pa je z invalidskim
vozičkom? Se vedno je stari,
tisti, ki si ga je sam priredil.
Z njim se vozi vsak dan na
delo, nekaj kilometrov iz
Podgorja v Celje. Ker je kla-
nec do njegove hiše prestrm,
ga vsak dan počaka Marija in
ga povleče z vrvjo po klancu
navzgor do hiše. Le kohko
časa bo tako zmogla, zlasti
pozimi, ko mora najprej od-
kidati sneg in ni ga malo, po-
tem pa Vinka z vozičkom
vred povleči v klanec. Morda
pa bi Vinku z združenimi
močmi delovne organizacije
in prijateljev invalidov le
uspelo kupiti voziček, ki bi
Vinka pripeljal do njegove s
tolikim trudom pridobljene
hiške?
ZDENKA STOPa.iv
ŠENTJUR: SKRB
ZA STAREJŠE IN
OSAMLJENE
Iz analize socialne proble-
matike je razvidno, da je v
šentjurski občini 5550 go-
spodinjstev: od tega je pol-
kmečkih 1509, čistih kmeč-
kih 969, ostalih družin pa je
3072.
V	700 gospodinjstvih žive
sami, nad 60 let stari občani,
med katerimi je 283 kmečkih
družin in 131 takih, ki žive na
ogroženih kmetijah. Zato
prejema redno družbeno de-
narno pomoč 280 občanov,
družbeno priznavalnino 322
oseb, vojaško invalidnino 90
osebnih in 70 družinskih in-
validov.
V	domovih za ostarele je iz
šentjurske občine 90 obča-
nov.
ER
»Nekateri zagovarjajo priključitev slovenskega ozemlja
k Avstriji zaradi osebnih koristi, ker bi jim to omogočilo
vrnitev domov. Toda takih je malo. Drugi pa pogumno
prenašajo tegobe begunstva in zaupajo v božjo pomoč ter
diplomacijo zaveznikov. Naj vsemogočni usliši naše proš-
nje in očisti domovino partizanov ter komunistov...«
To so brez reda nametani odlomki, pripovedi tistih, ki so
se pred tridesetimi leti v paničnem begu umaknili. Tako se
je začela zgodba o slovenski emigraciji, ki se še vedno
nadaljuje.
Tri desetletja kasneje je maja 1975 na proslavi 30-letnice
sklepnih bitk in končne zmage na Poljani pri Prevaljah
govoril Mitja Ribičič.
»Kdo se je bojeval na fronti napredka in kdo na fronti
mračnjaštva in zločina nad človekom in njegovo priho-
dnostjo? Kdo se je osvobajal sam, ne da bi čakal, da mu
svobodo prinesejo drugi? Kdo je ostal zvest svojemu ljud-
stvu tudi po njegovi zmagi v boju za utrjevanje lastnih
pravic in lastne poti v socializem, kdo pa se je po propadu
hitlerjevskih oblastnikov udinjal novim gospodarjem - im-
perialističnim in hegemonističnim silam ? Kdor zanika ves
ta boj, zanika tudi obstoj slovenskega ljudstva.«
»Jugoslovanske meje so med najbolj odprtimi na svetu
in gotovo najbolj povezujoče meje med deželami z različno
družbeno ureditvijo. Tako odprtost zagovarjamo tudi na
evropski konferenci o varnosti in sodelovanju. Zavze-
mamo se za premagovanje blokovske razcepljenosti, za
svobodno kroženje ljudi dobre volje, za izmenjavo dobrin
in blaga, tehnološko in znanstveno sodelovanje, za preple-
tanje kultur, ki plemenitijo ljudi, za svobodne stike manj-
šin z matičnimi narodi. Po drugi strani pa bomo povedali,
da smo proti zlorabljanju naše odprtosti za politično vme-
šavanje, hujskanje ali celo pošiljanje terorističnih skupin
in vohljačev, povedali bomo vsakomur, da je pri nas naci-
stična in fašistična propaganda, širjenje nacionalistične ali
verske nestrpnosti, rasizma in žalitev prijateljskih držav
ustavno prepovedana in tudi onemogočena.«
In ob koncu:
»To pomeni, da se ljudje, in še posebej mladi rod, zave-
dajo pridobitev, doseženih v oboroženem boju revolucije
ter v petindvajsetletnem razvoju socialističnega samou-
pravljanja.
... To prispeva k težnjam, da napredne sile ponovno
vzpostavijo ločnico do sil mraka in zla. Evropi prav nič ne
koristi pomirjanje med silami napredka in nazadnjaš-
tva...«
Na isti proslavi je govoril tudi Kosta Nadj, nekdanji
komandant 3 armade, ki je med drugim spomnil, da je
jugoslovanska armada v tistih zadnjih dneh vojne pred
tridesetimi leti zajela približno 300.000 nemških in kvislin-
ških vojakov ter vse poveljstvo nemških armadnih skupin
Jugovzhod z generalpolkovnikom Loehrom na čelu.
»To je bil zlom zadnjih vojaških sil Hitlerjeve soldateske,
ki je hotela zagospodariti nad svetom in vsiliti vsem naro-
dom vladavino tiranije.*
Ob tem je rekel:
Slovenski odredi, brigade in divizije so bili v sovražniko-
vem zaledju predhodnica naših armad, ki so prodirale fron-
talno in dokončno osvobajale naše ozemlje. Delež sloven-
skega naroda v splošnih prizadevanjih za osvoboditev de-
žele je bil velik, pri čemer so imele enote IV. operativne
cone še posebno vlogo. V boju proti okupatorjem in doma-
čim izdajalcem je bila na tem področju še zlasti pomembna
dejavnost Osvobodilne fronte.
... Jugoslavija je bila in je še vedno deležna priznanj
zaveznikov za svoj veliki delež k vojnim naporom protihit-
lerjevske koalicije. Ponosni smo na to.«
Nekateri okušajo ta boj raz\Tednotiti. Tem je general
Kosta Nadj dejal:
»Karšnokoli podcenjevanje našega narodnoosvobodil-
nega boja ne prispeva k mednarodnemu razumevanju, po-
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
13
meni tudi omalovaževanje pridobitev naše revolucije, na
katerih gradimo danes našo samoupravno socialistično do-
movino. Tega ne bomo nikoli dovolili.
... Nacisti in njihovi sodelavci so izvajali grozljiv feno-
men dvajsetega stoletja, množično preganjanje in iztreblja-
nje civilnega prebivalstva zgolj zaradi tega, ker so bili
drugačnega prepričanja, ker niso bili Germani in ker niso
pripadali arijski skupini.
Nacisti so (in pri tem so jim pomagali njihovi sodelavci,
ki so delovali proti lastnemu narodu), da bi lažje germanizi-
rali posamezne kraje, razseljevali jugoslovanske narode. To
metodo so drastično izvajali v Sloveniji, kjer je Hitler hotel
ustanoviti povsem germansko območje. Velikonemško
aneksionistično politiko in druge osvajalce iz preteklosti je
motil svobodnjaški patriotizem slovenskega naroda, ki so
ga hoteli iztrebiti s tega zanje strateško ugodnega ozemlja.
... Ko se oziramo v dni zmage, z globokim ogorčenjem
ugotavljamo, da fašizem znova oživlja iz pepela, ker kljub
vojaškemu porazu, žal niso izruvane korenine in pc
ganjki...
Prepričani smo, da napredno človeštvo nikoli ne bo do-
volilo, da bi se takšne skupine teroristov in nasilnikov
toliko okrepile, da bi lahko uničile vse, kar so ljudje ustva-
rili v stoletjih...
Zdaj, ko se fašizem vnovič povezuje v mednarodnih
razmerjih, ko prirejajo javne shode privržencev fašizma,
tako na primer v Avstriji, Franciji, Zvezni republiki Nem-
čiji in Italiji, slišimo tezo o tem, da je boj proti fašizmu
mimo, neprijetna preteklost, na katero je treba pozabiti.
Nikakršna propaganda te vrste nas ne bo preslepila in tudi
ne uspavala.
Ponekod na Zahodu prikazujejo drugo svetovno vojno v
zadnjem času kot navaden spopad dveh skupin držav, ki so
vanj zašle'po nekakšnem spletu okoliščin ali zaradi medse-
bojnih nesporazumov... To ni pot vzgajanja njihovih mla-
dih rodov ob bridkih naukih preteklosti, v obtožbah zločin-
skega nacizma. To je zavajanje lastne javnosti, ki ima lahko
nasproten učinek.«
LOČNICA
Ne samo ob proslavah tridesetletnice zmage, marveč tudi
v letih predtem je bilo dovolj jasno povedano, kako vidimo
tiste, ki so'delali proti svojemu narodu - manj pa smo imeli
priložnost reči, kakšna je ta politična emigracija sedaj in
kaj je delala v letih po dokončnem zlomu njihovih nekda-
njih gospodarjev.
Poskusil bom opisati del zgodbe o ljudeh, ki so se uso-
dnega leta 1941, nekateri pa že prej, v izbiri med svetlobo in
mrakom, med dobrim in zlim... opredelili za slednje.
Tri desetletja kasneje sem jih srečeval v Združenih drža-
vah Amerike, v Argentini in drugod, toda predvsem v
Argentini.
Nekateri so vedeli, da sem novinar, nekateri ne - in
njihove izjave so bile vsaj za spoznanje odvisne od tega.
Skoraj praviloma se mi je dogajalo, da so me ob koncu
sicer odkritosrčnega pogovora prosili, naj nikakor ne ome-
njam njihovih imen, ker bi imeli zaradi tega lahko neprijet-
nosti.
»Kakšne?«
»Saj veste, kako je. Tukaj se vse hitro zve in še vedno
živimo precej skupaj. Eno je, kaj jaz mislim, drugo pa je to
javno povedati. Potem je takoj zamera in kaj vem kaj še.«
Pogovarjal sem se ob kavici v eni izmed kavarn Buenos
Airesa ali v prijetnih dnevnih sobah ali na vrtu ali pa kar v
uradnih pisarnah politične emigracije - kakor na primer v
»Slovenski hiši«. To so bili zanimivi pogovori, pa čeprav ne
vselej prijetni.'
Reporterju, ki je nabiral gradivo in vtise za pričujočo
zgodbo, se je zdelo, da lahko potegne precej opazno črto
med dvema skupinama ljudi iz sovražne emigracije: vod-
stvom in tistimi drugimi.
Ljudje iz vodstva, s katerimi sem govoril (o nekaterih pa
zgolj slišal, toda slišal iz zanesljivih ust ljudi, ki jih dobro
poznajo), so bili praviloma izjemno sovražno razpoloženi in
celo poudarjeno napadalni do vsega, k&r danes pomeni
Jugoslavija.
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
OBIŠČITE
ŠMARJE PRI
JELŠAH
Med nizkimi prisojnimi
griči, zasajenimi z vinsko
trto, travniki, sadjem in me-
šanim gozdom leži med Ce-
ljem in Rogaško Slatino
Šmarje, prijetna izletniška
točka za tiste, ki jih vodi pot
slučajno tod mimo.
Pomemben spomenik v
Šmarju je Marijina cerkev, ki
je v kroniki prvič omenjena
že v 13. stoletju in je bila ka-
sneje še nekajkrat predelana
in barokizirana.
Med najlepše kulturne
spomenike Slovenije pa
prav gotovo spada cerkev sv.
Roka na hribčku nad Šmar-
jem. Je prava baročna umet-
nina z Križevim potom, ki jo
zob časa že pošteno najeda.
Zgrajena je bila v 17. stolet-
ju, kar priča vzidana plošča v
cerkvi, ki govori: »Leta 1645,
razsajala je v Ptuji kuga. Dva
Smarčana jo prineseta od
ondot v tukajšnjo vas Brec-
lovo. Bolezen se začne širiti
po vsej fari. V kratkem času
podavi nad 200 ljudi. Da bi
ljubi Bog odvrnol šibo kaz-
nivko, sezidala se je bila na
tem hribu kapalica. Služba
•ožja se je v njej prvikrat
opravljala vsako drugo nede-
ljo v adventu, drugikrat o sv.
Stefanju in tretjikrat o sv.
Boštjanu s procesijoj. L.
1646 Bog je na priprošnjo
matere božje sv. Roka in sv.
Boštjana uslišal skesane in
vroče molitve ter strašno ku-
go mahoma pregnal iz deže-
le, o čudesu totem pričata č.
g. Luka G., bivši župnik tu-
kajšnji in č. g. Janez Jožef...
10. aprila 1646.«
Kuga pa je morila že prej.
Leta 1358, 1529 in 1625.
Šmarje pa so napadali tudi
Turki, večkrat je Šmarje tudi
gorelo.
Če se boste odločili za
sprehod do sv. Roka, boste
za svoj trud bogato poplača-
ni. Za pot, ki ga boste prelili
do vrha, se vam bo ponudil
čudovit razgled po mehki,
valoviti pokrajini vse tja do
Rogaške Slatine, po hribč-
kih, posejanimi z malimi
cerkvami, vinogradi in še do
danes ohranjenimi lesenimi
hišicami, kritimi s slamo, v
katerih so se ponekod vse do
danes ohranile še črne kuhi-
nje, stare lončene peči.
Ženička, ki s svojim zvo-
njenjem od daleč in od blizu
privablja vernike, o zgodovi-
ni cerkve in njene okolice ne
ve prav mnogo, pravi le, da
je ljudem všeč in dajo hodijo
gledat celo iz daljne Nemči-
je. Marsikdo baje pravi, da je
ni lepše okrašene, kot je tu
pri sv. Roku nad Smarjami.
Nada Koblar
Kajuhova 14
Velenje
UREDNIŠTVO: Cerkvica
sv. Roka nad Šmarjem je
prav gotovo vredna ogleda.
Toda, v Šmarju ne gre samo
za ta kulturni spomenik.
Prav gotovo je pomemben
tudi grad Jelše. Tudi zgodo-
vina kraja je močno razgi-
bana. Pomembno je dejstvo,
da so v Šmarju potekali raz-
govori o ustanovitvi slo-
venske tiskarne v Mariboru
in o izdajanju časopisa Slo-
venski narod. Bilo je to v
času nemškega pritiska,
pred prvo vojno. Naj ne gre
v pozabo, da je v drugi polo-
vici 19. stoletja zaslovela
daleč po Sloveniji Šmarska
godba na pihala.
Težke čase so domačini
preživljali med drugo voj-
no. Borci so zasedli ta kraj
kar trikrat. Dne 5. novem-
bra 1944. so partizanska le-
tala napadla Šmarje in po-
rušila postajno poslopje.
Zaradi kuge, ki jo omenjate,
pa to, da je bila najhujša v
letih od 1645 do 1652. O tem
govorijo mnoga kužna zna-
menja v okolici. Šmarje pa
je dalo tudi vrsto pomemb-
nih mož. Kar predolg bi bil
spisek, če bi ga hoteli obja-
viti na tem mestu. Tudi zato
in še zaradi drugih dejstev,
je Šmarje pri Jelšah vredno
obiska.
ŠE ENKRAT
»ŽALOSTNA
RESNICA«
Dogodek, ki je bil objav-
ljen v 23. številki Novega te-
dnika, je žal resničen. Raz-
človečeni odnosi med ljudmi
prihajajo do izraza tudi med
najstarejšimi.
Primeru, ki se je zgodil pri
nas, je botrovalo še to, da je
oskrbovanka težak psihone-
vrotik in neustrezno reagira.
Zaradi grobih izpadov na-
pram sostanovalcem je bila
že premeščena iz enega v
drug dom upokojencev.
Pisca popravljamo le v
tem, da je napadalka pred
prevozom v bolnišnico iska-
la poškodovano oskrbovan-
ko, ne pa po prihodu domov,
ker smo pred tem že podvze-
h ukrepe. Ovadbe javnemu
tožilcu nismo dali, ker meni-
mo, da je bil dosežen dovolj
velik učinek s tem, ko smo
poklicali miličnika in opravi-
li z napadalko temeljit razgo-
vor ter jo poučili o posledi-
cah takšnih dejanj.
Na svetu doma je bil spre-
jet sklep, da se oskrbovanki
zaseže žepnina v mesecu ju-
liju in avgustu ter nameni
poškodovanki za bolečine.
Izrečen pa ji je bil opomin po
komisiji za sprejem in od-
pust oskrbovancev.
Direktor
MARTINA JURJOVEC
UREDNIŠTVO: Hvala za
pojasnilo in seveda odgo-
vor. Moramo zapisati, da ni-
mate lahkega dela.
FOTO-COLOR
Vse usluge fotografom in
amaterjem nudimo hitro in
konkurenčno. Filme lahko
pošljete tudi po pošti.
Odprto od 13. do 17. ure,
ob sobotah od 10. do 13.
ure.
FOTO RIZMAL
Kardeljeva 20
ŽALEC
ZAKAJ NE
SLIŠIM
RADIA CELJE
Zanima me, zakaj ne do-
bim Radia Celje, odkar je na
novi valovni dolžini. Tudi so-
seda v hiši ga ne dobi. Imam
tri leta star transistor Grun-
dig. Zelo mi je žal, ker bi ra-
da iz Celja poslušala poročila
in tudi ostale oddaje. Kaj je
temu vzrok? Za odgovor že
naprej hvala.
HILDA LOKOVŠEK,
Na Lipico 2, Šentjur
Uredništvo: Po zamenjavi
valovne dolžine na sred-
njem valu je sprejem Radia
Celje v občini Šentjur zelo
dober. Zato bi oddaje mora-
li slišati. Možna sta le dva
vzroka - okvara radijskega
sprejemnika ali pa, da od-
daje ne iščete na pravi va-
lovni dolžini. Seveda pa
sprejema v šentjurski obči-
ni ni na UKV (FM) frekven-
ci. Zato vam predlagamo,
da na svojem radijskem
sprejemniku poiščete našo
valovno dolžino na srednje-
valovnem območju (SV,
MW) in sicer na frakvenci
931 KHz. Prosimo vas tudi,
da nas obvestite, če boste
naše oddaje ujeli. V na-
sprotnem primeru pa vas
vabimo, da se oglasite z ra-
dijskim sprejemnikom v
našem uredništvu.
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno muzejsko
zbirko.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, v sredo pa tudi popol-
dne od 14. do 16. ure. Obiskovalci
si lahko ogledajo stalno arheolo-
ško razstavo, rimski lapidarij in
stalno razstavo, ki prikazuje kul-
turno zgodovinsko zbirko.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
V	Galeriji turističnega društva
bo v poletnih mesecih odprta
prodajna razstava turističnih
spominkov, ki je bila pripravlje-
na v okviru turističnega tedna v
Celju.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
V	Razastavnem salonu v Roga-
ški Slatini razstavlja likovna dela
slikar amater Andrej Košič iz Go-
rice v Italiji. Razstava bo odprta
do 15. julija.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu bo do 27.
junija odprta razstava, na kateri
razstavlja svoja dela akademski
slikar Stanko Kores iz Maribora.
4. julija pa bo v Likovnem salo-
nu otvoritev fotografske razstave
pod naslovom »Gradovi na Slo-
venskem«, avtorja Vlada Vivoda.
Razstava bo odprta do 14. julija.
KONCERT NA
TOMŠIČEVEM TRGU
V	torek, 7. julija bo ob 20. uri v
atriju na Tomšičevem trgu kon-
cert. Predstavila se bosta Ruda
Ravnik-Kosi na harfi in Božo Ro-
gelj na oboi.
PROMENADNI
KONCERT NA HUDINJI
V	petek, 3. julija bo ob 18. uri
na Hudinji promenadni koncert
godbe na pihala Štorskih železar-
jev.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
V	prostorih Knjižnice Edvarda
Kardelja je odprta razstava upo-
dobitev iz monografije Stare celj-
ske upodobitve«. Ogled razstave
je možen v času, ko knjižnica po-
sluje za bralce, razstava pa bo od-
prta celo poletje.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
Danes, 25. junija bo od 19. uri v
dvorani Zdraviliškega doma
koncert KUD Kajuh iz Dobrne in
nastop folklorne skupine iz Žu-
panje.
DOM D. FINŽGARJA
LAŠKO
V	okviru ob činskega praznika
občine Laško bo v ponedeljek,
29. junija otvoritev razstave z na-
slovom Vstaja na Celjskem v
Kulturnem domu Dušana Finž-
garja v Laškem.
RIMSKE TOPLICE
V	sklopu prireditev ob občin-
skem prazniku občine Laško bo
v Rimskih toplicah v petek, 26.
junija ob 18.30 uri pred osnovno
šolo Antona Aškerca 3. množični
zbor, na katerem bodo nastopili
združeni pevski zbori občine,
godba na pihala Papirnice iz Ra-
deč, recitatorji iz Rimskih toplic
in opereni pevci ljubljanske ope-
re, Ladko Korošec, Sonja Hoče-
varjeva in Rajko Koritnik.
RAZSTAVA V GRIŽAH
Ob 40-letnici vstaje in ob 40-
letnici napada na rudnik Zabu-
kovica ter 60-letnici DPD Svobo-
da Griže pripravljajo razstavo ro-
jaka, akademskega slikarja Rudi-
ja Španzla, ki bo od 27. junija do
5. julija v prostorih Osnovne šole
v Grižah.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob sobotah je
dežurni zdravnik od 15. do 12.
ure naslednjega dne, ob nedeljah
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa je
dežurstvo od 7. do naslednjega
dne do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 27. junija do 12. ure
dežura Nova lekarna na Tomši
čevem trgu, nato prične z dežu'
stvom Lekarna Center v Staneto
vi ulici.
TRGOVINE
V tednu od 22. do 27. juru;
dežura samopostrežba RIO
Prešernovi ulici vsak dan do 2C
ure, od 29. junija do 3. julija p,
dežura samopostrežba SOČA v
Stanetovi ulici.
kolektivna pogodba 1981
»OD« V ODVISNOSTI
OD USPEHA IN POSLOVNIH
REZULTATOV!
Kot kaže, so določila
nove kolektivne pogodbe
1981, ki so jo pred krat-
kim prejeli vsi obrtniki in
bo veljala naslednjih pet
let, povzročila nekatera
vznemirjenja. Predvsem
gre za določila okrog naj-
nižjih osebnih dohodkov
oziroma mesečnih akon-
tacij osebnega dohodka,
ki naj bi veljala za letoš-
nje leto, obrtniki pa imajo
čas, da v treh mesecih in
v okvirih pogodbe, dogo-
vorijo s svojimi delavce te
akontacije OD...
Gre za to, da v pogodbi
predvideni minimalni
zneski akontacij pomeni-
jo cilj, za katerega se mo-
ramo vsi zavzeti, da ga
uresničimo, vendar je ja-
sno in razumljivo, da ga
lahko tudi obratovalnica
le tedaj, če za to obstoje
realni pogoji. Preprosto
povedano, če ustvari toli-
ko dohodka, da ga lahko
tudi razdeli v smislu po-
godbenih določil in v
skladu z vloženim tru-
dom, delom in uspehom
delavca v zasebni obrato-
valnici. Naj ponovno citi-
ramo določilo iz kolektiv-
ne pogodbe: ...to so naj-
nižji mesečni osebni do-
hodki delavcev v letu
1981 po 49. členu pogod-
be, torej za delo delavca
v polnem delovnem času
(182 ur na mesec) in pri
doseganju normalnega
delovnega uspeha ter v
pogojih doseganja nor-
malnih poslovnih rezul-
tatov obratovalnice.«
Vsi dejavniki, ki so »v
igri« za uresničitev kolek-
tivne pogodbe, so v celj-
ski občini, zlasti sindikat
in obrtno združenje, na
dveh posvetih že pojasni-
li ta in druga določila ko-
lektivne pogodbe. Pri
tem je potrebno posebej
poudariti, da bo uprava
za prihodke občine Celje,
tudi na zahtevo sindikata,
individualno preverjala
dohodkovne sposobnosti
obratovalnic, njihove
realne razmere poslova-
nja, ki bi lahko omogoča-
le dosledno spoštovanje
že omenjenih določil ko-
lektivne pogodbe 1981 o
minimalnih letošnjih
akontacijah osebnih do-
hodkov ter dokončnega
proračuna po zaključku
poslovnega leta 1981.
Poznane so težavne ra-
zmere zlasti storitvene
obrti in logično je, da ni
družba za take rigorozne
zahteve po osebnih do-
hodkih, ki bi zarezali v
življenjski obstoj obrato-
valnic ah, da bi določila
kolektivne pogodbe celo
povzročala zastoj ali krče-
nje obrtnih dejavnosti.
Končno je dovolj jasno
podana usmeritev nadalj-
njega razvoja obrti in
drobnega gospodarstva,
ne nazadnje zaradi zapo-
slitvenih možnosti, vrača-
nja naših delavcev, ki so
na začasnem delu v tujini,
in želijo svoje minulo de-
lo in sredstva združevati
v okvirih zasebne obrti,
pa tudi drugih družbenih
razlogov, ki jih pogojuje-
jo tudi sedanje in prihod-
nje gospodarske razmere
doma in v svetu.
Vsekakor pa je prepri-
čanje sindikata, da obra-
tovalnice, ki niso v stanju
zagotavljati primernih
osebnih dohodkov zapo-
slenim, najbrž nimajo
perspektive, ob še tako
razumljivem pomanjka-
nju storitev ah izdelkov
določene obrtne dejavno-
sti. Vsi v celjski občini se
dobro zavedajo, da so v
razvoju obrti nesporne
velike rezerve tako za
večji družbeni proizvod
in več kosov poštenega
kruha za delavoljne ljudi,
tudi za mlade in kvalifici-
rane kadre.
CELJE
Rodilo se je 31 dečkov in 23
deklic.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
LAŠKO - KRAJEVNI URAD
RADEČE
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
CELJE
Poročilo se je 10 parov od teh:
FRIC Štefan in CRETNIK Jože-
fa, oba iz Šmarja pri Jelšah,
MIRT Ivan iz Ostrožnega pri Po-
nikvi in VOUK Brigita iz Celja,
SIKOLE Konrad in MASTNAK
Milena, oba iz Bukovja pri Slov-
nici.
ŽALEC
Poročili so se: PILIH Konrad in
CVIKL Marjanca, oba iz Levca,
KUDER Miran iz Pongraca in
ZUZA Ana iz Gornje vasi pri
Preboldu, CETINA Bojan iz
spodnjih Grušovelj in VASLE
Marija iz Založ, GOLAVŠEK Ro-
man iz Petrovč in REHER Mile-
na iz Galicije, CETINA Vincenc
iz Podloga in KAVClC Zvezdana
iz Polzele.
LAŠKO - KRAJEVNI URAD
RADEČE
Poročili so se: ŠVELC Vinko
in SLADIC Stanislava, oba iz Ve-
likega Širja, ŠEŠKO Branko iz
Obrežja pri Zidanem mostu in
KLENOVŠEK Marjeta iz Zida-
nega mosta, GORENJEC Ivan iz
Zebnika pri Radečah in ERA-
ZEM Vida iz Jelovega pri Rade-
čah.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se: 4 pari.
Zlato poroko sta praznovala
POLUTNIK Martin in Rozalija iz
Topolovega.
CELJE
Umrli so: JEŽOVNIK Marija, 81,
iz Podloga v Savinjski dolini,
CVETREZNIK Neža, 69, iz Koš-
nice pri Celju, ZUPANC Alojz,
76, iz Šentjurja, HROVAT Ana,
77, iz Olešč, PELKO Kristina, 66,
iz Podčetrtka, COH Antonija, 39,
iz Huma na Sotli, KASTELIC
Martin, 36, iz Podčetrtka, RAM-
ŠAK Franc, 75, iz Velenja,
KLANCNIK Justina, 71, iz Bu-
kovja pri Stranicah, MRAMOR
Ana, 81, iz Polzele, TOVORNIK
Franc, 73, iz Dobja pri Planini,
ŠULIGOJ Julijana, 51, iz Prista-
ve, MLINARIC Danijel, 42, iz
Grobelnega, TERBOVŠEK
Frančišek, 82, iz Gornjega grada,
KRUŠIC Mateja, 16, iz Celja, ZU-
PANC Barbara, 88, iz Štor, BIN-
CEL Frančiška, 69, iz Celja,
KENDA Božena, 84, iz Vojnika,
KOŠTOMAJ Franc, 55, iz Celja,
ZALOŽNIK Stanislav, 44, iz Ce-
lja.
ŽALEC
Umrli so: GUZEJ Janez, 31, iz
Žalca, LAMPREHT Anton, 53, iz
Šempetra, KUREJ Justina, 70, iz
Pameč.
LAŠKO - KRAJEVNI URAD
RADEČE
Umrl je FUGINA Vladimir, 82,
iz Radeč.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: DOŠLER Angela, 69,
iz Sotenskega pri Šmarju, TE-
CEK Mihale, 69, iz Strtenice,
OREL Marija, 79, iz Rogaške Sla-
tine.
Okolica spomenika padlim žrtvam med NOB je vedno lepo urejena. Tudi po zaslugi KO
ZZB NOV.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ŽALE
OBČINSKO;
NE POMENI
Jim bo v Žalcu uspelo rešiti problem telefonij
Kar precej krajevnih
skupnosti v občini Žalec
smo že predstavili v notra-
njih straneh Novega tedni-
ka. Resnici na ljubo je treba
povedati, da smo marsikje,
kjer se ubadajo s težavami,
problemi in jih rešujejo s
prostovoljnim delom ter sa-
moprispevki, slišali tudi
očitke, češ, lahko njim v
Žalcu, ko pa imajo tako re-
koč že vse probleme rešene.
Ceste imajo, vodovod in
elektriko tudi, pa še kup
drugih vsakdanjih stvari,
ki pa niso tako vsakdanje.
Vsaj za manjše, obrobne
krajevne skupnosti ne. Po-
nekod so svoje trditve pod-
krepili še z besedami, da je
Žalčanom še lepše, ker je v
Žalcu pač sedež občine in že
samo to naj bi bilo dovolj za
napredek Žalca. Napredek,
za katerega ni potrebno
prostovoljno delo. Toda je
to sploh res? Najprej nas je
zanimalo, kako se počutijo
v krajevni skupnosti, kjer
je tudi sedež občinske skup-
ščine.
PREMALO
SODELOVANJA MED
KS IN DELOVNIMI
ORGANIZACIJAMI
Naši sogovorniki so nam
priznali, da ima Žalec kot
krajevna skupnost res nekaj
prednosti pred ostalimi. So
pa tudi negativne stvari, ki
jih v drugih KS ne občutijo.
Žalčani ugotavljajo, da so v
nekaterih drugih krajevnih
skupnostih ljudje med sabo
bolj povezani. Bolj pride do
izraza tudi sodelovanje med
delovnimi organizacijami in
krajevno skupnostjo. Prav
tu pa imajo v Žalcu precej
nerešenih problemov. Pra-
vega sodelovanja pravzaprav
sploh še ni. Pri krajevni
skupnosti so se prav zato, da
bi sodelovanje prišlo bolj do
izraza, pred časom odločili,
da na vsako sejo skupščine
krajevne skupnosti povabijo
predstavnike organizacij
združenega dela. Ti povedo
svoje načrte, težave in mne-
nja, predstavniki krajevne
skupnosti pa svoje. Začetki
boljšega sodelovanja torej so
in upajo, da se bodo rezultati
kmalu pokazali. Navsezad-
nje se je treba zavedati, da so
organizacije združenega dela
pravzaprav del krajevne
skupnosti. Ko bo osvojeno
takšno prepričanje, bo bolje.
GLAVNA NALOGA -
KREPITEV
GOSPODARSTVA
Sicer pa so v razgovoru
vrli Žalčani večkrat poudari-
li, da bo v bodoče ena pogla-
vitnih nalog, krepitev gospo-
darstva v Žalcu. Menijo na-
mreč, da se je doslej preveč
vlagalo v infrastrukturo, na
krepitev gospodarstva pa so
ob tem pozabljali. Sledilo je
malce provokativno vpraša-
nje: V Žalcu načrtujejo grad-
njo kulturnega doma in zim-
skega bazena. Ste torej proti
gradnji teh dveh objektov.
Odgovor je bil presenetljiv.
Smo proti temu, da bi gradili
kulturni dom, ki bi bil palača
v malem. Predvsem se bo
treba pri gradnji obnašati
stabilizacijsko in graditi tak-
šen objekt, kot so pač finanč-
ne zmožnosti. Povedali so
tudi, da bi bilo tudi čisto le-
po in prav,* ko bi zgradili po-
kriti bazen, vendar je vpraša-
nje, če smo zaenkrat gospo-
darsko toliko močni, da si
zimski bazen lahko privošči-
mo. Sicer pa ga zaenkrat ta-
ko ne bodo gradili. Sklepna
ugotovitev te teme pogovo-
rov je bila, da so vsepovsod
že malo preveč razvajeni. Tu-
di tako bogata družba nismo,
da bi vsak kraj imel svoj kul-
turni center, svoje športno
središče, svoj nakupovalni
center....
ŽALEC JE ZELENO
MESTO
V preteklih štirih letih so v
Žalcu opravili ogromno na-
log na komunalnem področ-
ju. Modernizirali so precej
cestnih odsekov in ulic, ure-
dili javno razsvetljavo, pri-
dobili nekaj novih ulic in jih
poimenovali ter opremili z
ličnimi tablicami ter uredili
mnogo novih sosesk. V žal-
ski krajevni skupnosti so
dandanes urejeni in osvetlje-
ni prehodi za pešce, urejena
so avtobusna postajališča ter
opremljena z uticami, na po-
kopališču so uredili vodovod
ter do tja speljali asfaltirano
peš pot. Ob vsem tem pa so
se najbolj trudili za lepo oko-
lje. Povsod v mestu je že do-
volj košaric za odpadke, v
naslednjih dneh pa jih bodo
postavili še več kot sto. Tudi
tega, da Žalec ni zeleno me-
sto, sedaj nihče ne more za-
nikati. V vseh teh prizadeva-
njih ima pomembne zasluge
hortikulturno društvo, ki je z
novim vodstvom doživelo
pravi preporod v pozitivnem
smislu.
Seveda pa se motijo tisti, ki
menijo, da v občinskem sre-
Skulptura hmeljarja simbolizira dolino zelenega zlata in
prehod iz starega v novo mestno jedro.
dišču ni komunalnih proble-
mov. So! In eden največjih je
kanalizacija. Stara je, dotra-
jana in še zdaleč ne zadostu-
je potrebam hitro se razvija-
jočega mesta. Najbolj pereče
stanje je v Ložnici. Vpraša-
nju ureditve kanalizacije v
mestu bodo v tem srednje-
ročnem obdobju namenjali
vso pozornost.
Da bo Žalec še bolj zelen
in še lepši in da bodo poča-
stili spomin na predsednika
Tita, bodo že v jeseni med
osnovnošolskim centrom,
obvoznico in športnim cen-
trom zasadili 88 dreves v
spomin na Tita.
Z ZVEZAMI JE V
ŽALCU TEŽKO
Danes je že prava sreča, če
komu uspe, da v prvem po-
skusu dobi željenega sogo-
vornika v Žalcu. Mislimo se-
veda na telefonske pogovo-
re. Sedanja centrala je preo-
bremenjena, dodatno pa je
vsaj še 110 nujnih primerov,
ki bi rabili telefon, pa ga
zaenkrat nihče ne more do-
biti. Priprave za razširitev te-
ga problema so v polnem te-
ku. Že sedaj je jasno, da zara-
di naraščajočih stroškov še
zdaleč ne bo mogoče dobiti
vsega, kar je v zvezi s telefo-
nijo bilo sprejeto na refe
dumu za samoprispevek
leg referendumskih srec
bodo potrebna še dodati
če bo vse posreči, bo m
kaj bolje že prihodnje
Zatika se samo še o
gradnje nove zgradbe
poštne potrebe, ki naj bi
rila 1000 kvadratnih mel
Lokacija zaenkrat še ni
na. Nekaj variant je, vei
obljubljajo, da jim bo 1«
kljub vsemu, vendarle u
lo urediti vse okrog lok
ske dokumentacije.
NENAVAJENOST
LJUDI NA MESTNO
ŽIVLJENJE
Število prebivalcev se
zadnjih desetih letih mc
povečalo, V novih stanov
skih soseskah, še poseb
Soseski V, živi precej 1;
ki so prišli iz drugih kr«
drugih sredin... Tu živ«
dje z različnimi običaji ii
vadami. Ža mnoge poi
vživitev v novo okolje 1
problem. Tudi v tem je t
iskati vzroke za to, da di
nost hišnih svetov in h
samouprava še nista ta
kot bi bilo treba. Tudi t
srečujejo s tipično prc
matiko hitro se razvijajo<
mesta. Organi KS in dru
nopolitične organizacije
miličniki tem probleri
namenjajo mnogo pozo
sti. Uspehi so!
OBVOZNICA
SPREMENILA ŽALS
UTRIP
Žalčani trde, da je bila
izmed največjih pridot
Pogled na stari mestni del Žalca. Prizadevanja teko, da življenje v njem ne bi zamrlo.
Vedno večji poudarek dobiva novo mestno jedro. Na si
JIEDIŠČE ŠE
'REDNOSTI!
Športni center ni samo žalski. Tu imajo možnost za športno in rekreacijsko udejstvova-
nje prav vsi občani.
;dnjih let prav obvoznica,
elo tisti, ki se z gradnjo niso
ijbolj strinjali, danes priz-
avajo, da so se motili. Nav-
»zadnje si ne znajo pred-
,a vi jat i danes prometa v
alcu, če ne bi bilo obvoz-
ice.
Toda, tudi na obvoznici, je
jlo precej nesreč? Že, že,
ravijo Žalčani, toda po te-
jeljito opravljeni analizi
keh dosedanjih nesreč, smo
goto vili, da je vzrok zanje
[l izključno v človeškem
Iktorju, pa v nenavajenosti
peležencev v prometu na
bvo cesto. Sedaj, ko so se
anjo že navadili, je tudi ne-
teč manj.
Vseh težav s prometno
reditvijo pa še vedno ni ko-
ec. Gre za to, kako rešiti to-
brni promet v južnem, in-
ustrijskem predelu. Pred-
ig je, da bi na vzhodni stra-
napravili priključek na
bvoznico, od tu pa naj bi v
ižni predel vodila nova ce-
a. Zavedajo se, da bo za to
eba žrtvovati nekaj rodo-
itne zemlje, toda, kot trdijo,
nage variante ni. V korist
izvoja je včasih, čeprav tež-
o, treba žrtvovati tudi zem-
E>.
JE SO DELAVCI
PRAVNIH ORGANOV?
Delovanje delegatskega si-
tema ne ocenjujejo niti z
ceno odlično, niti z zadost-
o. Uspehi so, pa tudi težave,
[ajbolj so pohvalili delo de-
sgacije za zbor krajevnih
kupnosti občinske skupšči-
ne. Delegati se sej delegacij
&dno udeležujejo in na seje
prihajajo z jasnimi stališči, ki
so rezultat poznavanja
mnenj krajanov. V nekaterih
delegacijah za skupščine sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, pa je nekaj dele-
gatov, ki se sploh še niso
udeležili sej delegacije. Ne
glede na to, tega na sejah
skupščin ni bilo opaziti. Žal-
ski delegati so se jih redno
udeleževali.
Dolgo časa so v Žalcu opa-
žali, da se je zborov krajanov
udeleževalo bolj malo ljudi.
Treba je bilo nekaj ukreniti
in Žalec so razdelili v mestne
četrti Žalski tabor, četrt Ri-
sta Savina, Soseska V in Po-
reber, k temu pa je treba pri-
šteti še vaški odbor Ložnica.
V vseh četrtih so ustanovili
odbore SZDL in sedaj že
ugotavljajo, da so pametno
ravnali. Udeležba na zborih
je trikrat večja, pa tudi zag-
nanost za delo in reševanje
težav. Na teh zborih so tako
pred časom obravnavali fi-
nančni načrt KS, program
dela KS, urbanistični načrt
in govorili o varnostni pro-
blematiki.
Opozorili pa so še na ne-
kaj, kar jih moti. V krajevni
samoupravi ni čutiti dela de-
lavcev uprave skupščine ob-
čine. Vedno in povsod prav
ti ljudje govorijo o pomemb-
nosti dela v krajevni skupno-
sti, v resnici pa ravnajo dru-
gače. Morda bo ta problem
rešilo novo kadrovanje. Žal-
čani imajo občutek, kot da
delavci upravnih organov
skupščine občine nekako
zviška gledajo na delo v kra-
jevni skupnosti.
NEUREJENO
FINANCIRANJE KS
V Žalcu so nezadovoljni
tudi s financiranjem krajev-
ne skupnosti. Nekateri1 na-
menski viri dotekajo z zamu-
do, kar pomeni, da je sprotna
realizacija programa krajev-
ne skupnosti zavrta. Še sedaj
oa v občini niso sprejeli sa-
moupravnega sporazuma o
»glavarini«. Ta naj bi letos
znašala 1000 dinarjev. Res je,
da glede na težak položaj več
denarja kot je bilo obljublje-
no ne pričakujejo, toda vsaj
tisto, kar je dogovorjeno, naj
pride pravočasno!
O Žalcu bi seveda še lahko
pisali. Toda na dve časopisni
strani je vse težko spraviti.
Naj ta reportaža izzveni kot
odsev neke dejavnosti v tem
času. Odsev resničnosti spe-
cifične krajevne skupnosti,
kjer je tudi sedež družbeno-
politične skupnosti. V žal-
skem primeru pa prav to ne-
malokrat pomeni dvotirnost
pri reševanju problemov in
mnogokrat tudi neusklaje-
nost. Toda, z dobro voljo, bo-
do tudi te težave premagali.
Dosedanji uspehi so porok
za to
Po Žalcu se je potepal
JANEZ VEDENIK
ALOJZ HRUŠOVAR,
predsednik sveta KS: Opo-
zoril bi rad na probleme, ki
nas tarejo že dolgo časa. Gre
namreč za nekatere investi-
torje, ki gradijo objekte, ob
tem pa KS ignorirajo. Tako
je tudi s poslovno stanovanj-
skim objektom v Cankarjevi
ulici, kjer nihče ne misli, ka-
ko bo z dostopom do tja. Pri-
pombe smo imeli, upošteva
pa jih nihče.«
SLAVKO GALOF, predse-
dnik KK SZDL: »Da bi bila
udeležba delegatov, zlasti v
delegacijah za skupščine
SIS boljša, smo za vsako de-
legacijo zadolžili po dva
predstavnika, ki skušata
vplivati na to, da bi bila ude-
ležba boljša ter tudi sicer z
nasveti pomagata delegatom
pri njihovem delu.«
FRANC RADIŠEK, pred-
sednik skupščine KS: »Ža-
lec je tipični primer mesta,
ki se hitro razvija. Tudi v tem
je treba iskati vzroke za ne-
katere težave, ki nas tarejo.
Ko bomo končno uredili
problem v zvezi s telefoni in
kanalizacijo, potem bomo re-
šili veliko nalogo. Čim prej
bo treba urediti tudi sanitar-
no deponijo v Ložnici. «
JOŽE ŠTEFANČIČ, se-
kretar OO ZKS: »V Žalcu
stanuje kar 630 komunistov.
Aktivnih pa je zelo malo. Ve-
liko se jih izgovarja, da so
organizirani v organizacijah
združenega dela in da tam
delajo. Tam pa se spet izgo-
varjajo, da delajo v krajevni
skupnosti. Ne vem, kam to
vodi in če je to prava zavest,
kakršno bi moral imeti ko-
munist!«
KONRAD PEVEC, predse-
dnik KO ZZB NOV: » V vseh
dosedanjih akcijah NNNP
smo borci bili aktivni udele-
ženci, saj smo vsakič organi-
zirali pohode. Veliko skrb
namenjamo ostarelim in bol-
nim borcem ter pomagamo
pri reševanju stanovanjskih
problemov. V kratkem bo-
mo odšli na izlet na Sutje-
sko. Aktivni smo vsepov-
sod.«
»o del velikih parkirišč pred Namo in nov gasilski dom.
Po zaslugi obvoznice je v Z alcu manj prometa.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
laško: kmetijska pospeševalna služba
VSE MANJ JE SLABIH KMETIJ
Karel Krašek: »Premalo nas je...«
V Kmetijski zadrugi La-
ško je pospeševalna služba
organizirana v Temeljni za-
družni organizaciji, ki jo se-
stavljajo zadružne enote v
krajevnih skupnostih Jur-
klošter, Rimske Toplice,
Radeče in Laško. Na vsaki
od teh zadružnih enot dela
področni pospeševalec, du-
ša vseh kmetov, kooperan-
tov, predvsem pa vseh čla-
nov Kmetijske zadruge La-
ško. Najzahtevnejše naloge
v okviru pospeševalne služ-
be opravljata dva agrono-
ma in kmetijski tehnik. Ti
trije sestavljajo preusmeri-
tvene programe, ki so spri-
čo prizadevanj za boljši in
večji pridelek hrane, zelo
pomembni elementi v ob-
činski kmetijski usmeritvi.
Temeljno zadružno organi-
zacijo pri Kmetijski zadrugi
Laško vodi Karel Krašek, ki
je delo pospeševalne službe
takole opisal: »Po našem
programu naj bi se letno v
občini preusmerilo 50 kme-
tij, kar ni enostavna naloga,
saj je treba gospodarja kme-
tije najprej prepričati in
ogreti za primeren program
preusmeritve, takšen pro-
gram, ki je za kmetijo, glede
na njeno lego, velikost, dose-
danjo opremljenost in uspo-
sobljenost lastnika, najbolj
primeren. Na osnovi teh fak-
torjev je treba sestaviti preu-
smeritveni program, s kate-
rim se mora lastnik kmetije
strinjati. Nato sledi obvezno
investiranje, ker večina na-
ših kmetov nima ustrezne
mehanizacije niti ustreznih
govedorejskih objektov.
Glavni vir sredstev za nalož-
be so bančni krediti. V prete-
klem obdobju je bilo v obči-
ni Laško 240 poskusov preu-
smeritve kmetij, ki so lepo
uspele in danes že kažejo za-
dovoljive	proizvodne
uspehe.
Smatram, da je naša po-
speševalna služba številčno
prešibka, saj je na območju
laške občine okrog 1000 či-
stih kmetij, na pospeševanju
pa dela le pet delavcev. Zato
delamo po principu selekcije
in se lotevamo preusmerja-
nja le tistih kmetij, ki imajo
za to boljše pogoje in kjer so
gospodarji bolj pripravljeni
preiti na tržni način gospo-
darjenja.
V zadnjem času je naloga
naše pospeševalne službe tu-
di skrb za bodoči kmetijski
kader, ko prepričujemo mla-
de na kmetijah, da se po ob-
veznem šolanju usmerijo v
kmetijske poklice, v šole, ki
usposabljajo učence za bo-
doče gospodarje na kmetijah
in kmetijske strokovnjake.
Veseli nas, da se je letos pri
nas prijavilo kar 80 fantov in
deklet, ki se želijo izobraže-
vati v šolah kmetijske usme-
ritve.«
M. AGREŽ
MELODIJE NA GRAŠKI GORI
Graška gora pa je vsako leto - letos bo že šestič! - v juliju prizorišče srečanja narodno
zabavnih ansamblov, ki ga prireja KPD Ivan Cankar iz KS Plešivec. Na srečanju nastopi po
več ansamblov in vokalnih skupin, vse skupaj pa si vedno ogleda po nekaj tisoč ljubiteljev
domačih napevov. Letošnje srečanje bo 19. julija v pričetkom ob 14. uri, kamor organiza-
torji vse prijazno vabijo. Posnetek je z lanske prireditve!
HERMINA VRBOVŠEK
BOJ ZA PRAVICO IN SVOBODO
V pripravah za oborožen boj proti nemškemu okupatorju so se 22. junija 1941. leta sestali - v Arclinu, v
vrtni utici gostilne »Pri Olčekovih« in le nekaj dni kasneje v Vojniku za pokopališkim zidom ob potoku
Hudinje - napredni kmetski sinovi in delavci iz škofjevaškega in vojniškega območja. Peter Stante-Skala,
tedaj že določen skupno s Franjem Vrunčem - Buzdo za ustanovitev prve oborožene partizanske skupine v
celjski okolici, je podal na arplinskem sestanku prisotnim navodila za delovanje, ki je v naslednjih tednih in
mesecih vključilo desetine zavednih ljudi v narodnoosvobodilni boj.
Društva so
prirejala proslave s prika-
zovanjem kmečkih del
(košnja in sušenje sena,
žetev, sečnja lesa, prede-
nje lanu itd.), družabne
prireditve (pevski in god-
beni nastopi, odrske pri-
reditve, konjske dirke,
kolesarske tekme in po-
dobno), oglede vzornih
kmetijskih obratov, prire-
jah gospodinjske in ku-
harske tečaje ter družab-
ne izlete. V Sloveniji je
delovalo v letih pred voj-
no 250 društev in njih do-
bra polovica je bila zelo
aktivna in prizadevna.
Kakor je v prvem obdob-
ju imela nacionalno libe-
ralna stranka dokaj šen
vpliv na delovanje dru-
štev, tako se je njihovo
delovanje po prvem de-
setletju obstoja zavzema^
lo za sodelovanje s komu-
nisti. Na celjsko-savinj-
skem območju je bilo
ustanovljeno	prvo
DKFID 1926. leta v Orli
vasi, v Dramljah 1928., na
Frankolovem in Zabu-
kovju 1929., na Stranicah
1930., Zg. Hudinji 1931., v
Škofji vasi 1932. in v Voj-
niku 1934. leta. Razen na-
štetih so delovala na celj-
skem območju še društva
v Trnovljah, Ljubečni,
Teharjih, Šentjurju, Po-
nikvi, Slivnici in v Št. Vi-
du pri Planini.
Kakor povsod, so tudi
društva na škofjevaškem
in vojniškem področju
delovala v prvih začetkih
le na utrjevanju kmetske
delovne zavesti in združe-
vanju mladine, ki je bila
do tedaj podeljena na kle-
rikalni in liberalni tabor
in so nastajala marsikje
nasprotstva. Razlike v
ocenjevanju političnih in
gospodarskih dogodkov
so se sčasoma izenačeva-
le. K temu je pripomoglo
včlan je vanje v društvo ti-
stih kmetskih fantov in
deklet, ki so se zaposlili v
bližnji celjski industriji,
pri obrtnikih in trgovcih.
Zaostreni politični po-
goji pod režimom šestoja-
nuarske diktature in vla-
de generala Živkoviča in
težke življenjske razmere
so vplivale, da se je priče-
la tudi kmetska mladina
pridruževati vrstam ti-
stih, ki so postajah somiš-
ljeniki preganjane komu-
nistične stranke, posebno
še po 1934 letu, ko je KP
sklenila na konferenci v
Goričanah - prisostvoval
ji je tovariš Tito, za celj-
sko partijsko okrožje je
bil delegat Peter Stante -
PIŠE	/%
FRANJO FIJAVŽ L
da se bo v svojem nadalj-
njem delovanju še moč-
neje naslonila na delovne
ljudi na vasi. Takšna
usmeritev KP Slovenije
je v tedanjih letih vzbudi-
la tudi med odborniki
DKFID napredna strem-
ljenja in poživila društve-
no delovanje. V Škofji va-
si so priredili več preda-
vanj z družbeno aktualni-
mi temami in s ciljem po-
vezovanja kmetske in de-
lavske mladine. Povabili
so inštruktorja Zveze
društev iz Ljubljane Fer-
da Godino, da je vodil
odrski tečaj. Izvedli so
vrsto uspešnih tekmo-
vanj koscev in žanjic in se
udeležili izletov, ki so jih
organizirali sami ali skup-
no s sosednjimi društvi.
Iz tistega obdobja je zabe-
leženo v »Grudi«, meseč-
nem glasilu Zveze in
DKFID, da je bil 1940. le-
ta izvoljen kot delegat
društva iz Škofje vasi za
občni zbor Zveze Milan
Kožuh in da je postal Ti-
ne Dobrotinšek na obč-
nem zboru član odbora
Zveze.
REVOLUCIONARNA
DELAVSKA
MLADINA
Velika zasluga DKFID
na vojniško-škofjeva-
škem območju je bila, da
so odborniki dosegli že
vrsto let pred vojno zgle-
dno sodelovanje z delav-
sko prosvetnim druš-
tvom Vzajemnost, nasle-
dnico zaslužnega, a v 1935
letu prepovedanega DPD
»Svoboda«. Ta društva so
imela v naših delavsko-
industrijskih krajih in ru-
darskih revirjih že dolgo-
letno tradicijo, saj so bila
nekatera ustanovljena
kmalo po prvi svetovni
vojni. Domala vsa so širi-
la revolucionarno delav-
sko zavest, razen redkih,
ki so v tem zaostajala. V
zadnjih letih pred drugo
svetovno vojno so spreje-
le. Vzajemnosti v svoj
program tudi vnašanje
narodnoobrambne zave-
sti in so zavračale petoko-
lonaško nacistično propa-
gando, ki je širila govori-
ce o boljšem življenju
proletariata v tretjem raj-
hu. Do ukinitve DPD je
prišlo po vseslovenskem
delavskem shodu in zbo-
rovanju »Svobod« v Celju
7. julija. Več kot desetti-
sočglava množica delav-
cev iz Maribora, Ljublja-
ne, Kranja, prišle so šte-
vilne skupine tudi iz Za-
greba in drugih mest, je
poleg delavstva iz celj-
skega delavskega pred-
mestja Gaberij, Creta, iz
Štor, Škofje vasi in bliž-
njih zaselkov, začela v
navdušenju prepevati ob
zborovanju na Glaziji sta-
re delavske in revolucio-
narne pesmi.
To delavsko zborovanje
»Svobod« je vodil pri-
pravljalni odbor, v kate-
rem so sodelovali člani
PK KPJ za Slovenijo.
Glavna govornika sta bila
Franc Leskošek, tajnik
Zveze kovinskih delav-
cev in prof. Bogomir Te-
ply, predsednik glavnega
odbora »Svobod«. V po-
vorko po celjskih ulicah
so se uvrstili tudi okraše-
ni vozovi s konjsko vpre-
go iz raznih društev
KFID, tako iz Savinjske
doline kot iz Škofjevaške
sredine in okolice.
Martin Dobrotinšek
Alojz Preložnik
Alojz Vrečko
Jože Antloga
Jože Jošt
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
V ZELENI DOLINI
SOLIDARNOSTI
Prilogo posvečamo bližnjemu prazniku občine Žalec
Spoštovani bralci Novega tednika! Pred sabo imate še posebej zani-
mivo prilogo, ki smo jo pripravili ob prazniku občine Žalec. Zanimivo
zategadelj, ker gre pravzaprav že kar za nekakšen zgodovinski doku-
ment, v katerem boste spoznali razvoj občine v zadnjih dvajsetih letih.
V času torej, ko v občini praznujejo občinske praznike.
Ti so se doslej zvrstili že v vseh krajevnih skupnostih. Izjema so le
Vrbje, kjer pa bo potekalo praznovanje občinskega praznika prihodnje
leto. To je tudi razumljivo, saj je ta krajevna skupnost najmlajša v
občini in se je šele pred letom dni odcepila od krajevne skupnosti
Žalec.
Zapisati je treba, da smo prilogo pripravili v sodelovanju s predse-
dnikom Izvršnega sveta žalske občinske skupščine JOŽETOM JANOM.
Predsednik izvršnega sveta je namreč pripravil celovit pregled dose-
danjih praznovanj.
Priloga je opremljena tudi s številnimi fotbgrafijami, kijih je v prav
vseh krajevnih skupnostih žalske občine pred dnevi pripravil naš
novinar JANEZ VEDENIK. Skratka - današnja priloga bi morala biti
zanimiva za prav vse občane žalske občine.
Upamo, da smo v naših prizadevanjih uspeli, pričakujemo pa tudi
vaša mnenja in pripombe.
Ob številnih občinskih praznikih so bili srečni tudi mladi. Šole v občini Žalec so nove,
sodobne in tudi učni rezultati so boljši. Posnetek pa je iz osnovne šole v Grižah, kije bila
tudi prva zgrajena iz sredstev samoprispevka.
SPOMIN NA 7. JULIJ 1941
Občina Žalec praznuje
svoj občinski praznik v spo-
min na sedmi julij 1941. Ta-
krat je namreč bila v Savinj-
ski dolini velika propagan-
dna akcija, ko so se v dolini
zelenega zlata pojavili letaki
in napisi in pozivali v boj
proti okupatorju. V občini so
se odločili, da bo praznova-
nje vsako leto potekalo v
drugi krajevni skupnosti.
Vsaki krajevni skupnosti, ki
je bila zaupana izvedba praz-
novanj, je to pomenilo po-
sebno priznanje in zaupanje.
Občinski prazniki so bili pri-
ložnost, da v posameznih
krajih rešijo največje proble-
me. Kot merilo za izbor kra-
ja, so v občini upoštevali
predvsem aktivnost in
uspešnost dela krajevne
skupnosti, družbenopolitič-
nih organizacij* in društev
skozi več let.
JOŽETA JANA smo pov-
prašali za ugotovitve o tem,
kakšen je bil gospodarski in
družbeni razvoj občine v
dvajsetih letih in v kolikšni
meri so imela praznovanja
občinskih praznikov vpliv
na razvoj posameznih kra-
jev, krajevnih skupnosti ali
na občino kot celoto. Takole
nam je odgovoril:
»Na osnovi konkretnih
dejstev lahko z vso upraviče-
nostjo rečemo, da so ta praz-
novanja imela v vseh letih
izredno močan vpliv ne sa-
mo na razvoj gospodarstva
in na družbeni razvoj, pač pa
so bila tudi tesno povezana z
razvojem in krepitvijo kra-
jevne samouprave, z oživlja-
njem tradicij Narodnoosvo-
bodilne borbe, krepila se je
solidarnost delovnih ljudi in
občanov ter mnogo prispe-
vala k policentričnemu ra-
zvoju občine. Trdim lahko,
da so imeli občinski prazniki
izredno močan politični po-
men.«
NT: Koliko časa pa so tra-
jale priprave na praznova-
nje občinskega praznika v
določeni krajevni skupno-
sti?
JOŽE JAN: »Običajno več
kot leto dni. V tem času so
povsod izvajali številna ko-
munalna dela. Asfaltirali so
ceste, gradili vodovode, na-
peljevali telefonske priključ-
ke, gradili kanalizacijo in
druge stvari. Omeniti mo-
ram tudi posamezne novo-
gradnje in adaptacije objek-
tov. V preteklih letih smo
zgradili ali obnovili mnogo
šolskih objektov, gasilskih,
prosvetnih in zadružnih do-
mov. Še enkrat poudarjam,
da smo lahko vse to storili le
po zaslugi solidarnosti in
enotnosti delovnih ljudi in
občanov na področju celotne
občine. Povem naj tudi to,
da so zadnja leta odigrale pri
financiranju posameznih ob-
jektov pomembno vlogo
prav samoupravne interesne
skupnosti.«
NT: Kaj pa samopri-
spevki?
JOŽE JAN: »Ogromno de-
narja smo zbrali v teh letih in
povsod, v vsakem kraju, v
vsaki krajevni skupnosti je
moč videti rezultate samo-
prispevkov, ki jih občani
združujemo že vse od leta
1967 naprej. Pomembna pa
so tudi sredstva, ki jih obli-
kujemo na osnovi posebnih
dogovorov in sporazumov.
Predvsem gre za področje
komunalne izgradnje.
Vsa ta solidarnostno zdru7
žena sredstva, sredstva posa-
Drugič so občinski praznik praznovali na Vranskem. Ta-
krat so asfaltirali cesto v trgu, danes pa je že potrebna
obnove. Tudi zaradi številnih avtobusov, ki imajo tu po-
stajališče.
meznih samoupravnih inte-
resnih skupnosti in krajev-
nih skupnosti pa so znali
oplemenititi s sredstvi in de-
lom občanov. Povsod so ob-
stojali ob izgradnji posamez-
nih objektov režijski in grad-
beni odbori, ki so zbirali do-
datna sredstva in organizira-
li prostovoljno delo. Res je
tudi, da v marsikateri krajev-
ni skupnosti ne bi zmogli
vseh nalog, če ne bi bilo soli-
darnosti vseh občanov v ob-
čini. Vse to je mnogo prispe-
valo k veliki aktivnosti obča-
nov v okviru krajevne sa-
mouprave, k družbenopoli-
tičnemu razpoloženju in k
uspešnemu razreševanju
vseh problemov, ki so po-
membni z vidika urejanja
življenjskega okolja delov-
nega človeka. Najrazličnejša
vlaganja ob občinskih praz-
nikih v preteklih letih so
imela velik vpliv na samo
produktivnost dela v organi-
zacijah združenega dela.
Navsezadnje urejeno živ-
ljenjsko okolje vpliva tako
na obnavljanje človekovih fi-
zičnih in umskih sposobno-
sti, na njihovo počutje in vo-
ljo do dela.«
TAKO SO SE VRSTILI
OBČINSKI PRAZNIKI
1961 - GRIŽE:
OŽIVLJANJE TRADICIJ
NOB
Ni naključje, če je bilo
prvo praznovanje občinske-
ga praznika prav v Grižah.
Ljudje so tam zagnani za de-
lo kot le malokje. Vnema iz-
pred dvajset let in še več, še
vedno ni pojenjala. V Grižah
so ljudje navajeni delati. To
se vidi na vsakem koraku.
Koliko asfaltiranih cest je v
tej krajevni skupnosti, kako
aktivni so vaški sveti, pla-
ninci, pevci, gasilci, šolar-
ji.,.! Praznovanje leta 1961
so spremljale posamezne
kulturne in ostale prireditve.
Poseben poudarek so dali
oživljanju tradicij Narodnoo-
svobodilne borbe. To je tudi
razumljivo, saj so Griže z Za-
bukovico znane iz obdobja
predvojnega delovskega gi-
banja in iz časov med drugo
svetovno vojno. Ko so leta
1961 v Grižah praznovah ob-
činski praznik, so opravili
pomembna dela, med kateri-
mi velja omeniti asfaltiranje
ceste Žalec-Zabukovica na
odseku od klanca na gri-
škem mostu čez Savinjo do
mostu čez Artišnico. Poleg
tega so Grižah zgradili vodo-
vod ter vmesni prizidek med
zadružnim domom in do-
mom Svobode.
Zanimivo je bilo takrat v
Kotnikovi družini v Pongra-
cu. Tam je namreč bila sve-
čanost ob rojstvu trinajstega
otroka. Boter je bil predse-
dnik Tito, v njegovem imenu
pa je botrovanje opravil
Franc SIMONIČ, takratni se-
kretar okrajnega komiteja
Zveze komunistov Slovenije
v Celju.
V domu Svobode v Grižah se nadaljuje dolgoletna tradicija kulturnoprosvetne dejavno-
sti.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
Leta 1962 so na Vranskem položili temeljni kamen za bazen. Danes se v njem že kopajo
navdušeni ljudje, ki imajo radi lepo naravo.
Leta 1963 so praznovali na Polzeli. Od takrat pa do danes je ta kraj temeljito spremenil
svojo podobo.
Na Polzeli imajo res lep vrtec, toda potrebe po otroškem varstvu se nenehno večajo.
Na Polzeli je bil dolgo časa problem s preskrbo. Z otvoritvijo blagovnice Savinjskega
magazina so rešili tudi te probleme.
V Prebolda so praznovali leta 1964. Takrat je kraj izgledal še povsem drugače kot dane
Življenje se je spremenilo tudi po zaslugi hotela, da o tekstilni tovarni, MIKU in Gradn
niti ne govorimo.
Nov zdravstveni dom v Preboldu je precej prispeval k boljšim zdravstvenim uslugan
1962 -VRANSKO:
ASFALTIRANJE TRGA
Tudi ob tem praznovanju
so se zvrstile številne politič-
ne, kulturne in športne prire-
ditve. Seveda je bila tudi
slavnostna seja občinske
skupščine. Do praznovanja
občinskega praznika so na
Vranskem asfaltirali cesto
skozi trg, opravili več drugih
manjših komunalnih del ter
položili temeljni kamen za
gradnjo bazena. Mimogrede
naj zapišemo, da je vranski
bazen dandanes lepo urejen,
leži v čudoviti okolici in v
teh dneh se rekracije, kopa-
nja in plavanja željni ljudje
že z veseljem namakajo v
njem. Voda res ni ogrevana,
se pa v toplih poletnih mese-
cih vendarle segrejejo toliko,
da je kopanje v bazenu prav
prijetno. V bližini je tudi pro-
stor za campiranje, blizu je
znani Pograd, kjer se vsako
leto odvijajo tradicionalne
kmečke igre, poleg tega pa
nameravajo v bližnji bodoč-
nosti urediti tam tudi Kmeč-
ki muzej. Prizadevni turistič-
ni delavci si za izjemno ak-
tivnost vsekakor zaslužijo
vso pohvalo!
1963 - POLZELA:
ODPRLI SO DOM NA
GORI OLJKI
Res je! Čudoviti dom na
Gori Oljki,- ki danes tako ža-
lostno propada, so odprli
pred osemnajstimi leti, ko je
praznovanje praznika občine
Žalec potekalo na Polzeli.
Dom nameravajo sedaj
adaptirati prizadevni polzel-
ski planinci in upamo lahko,
da jim ne bo pošla sapa. Nav-
sezadnje leži dom na čudovi-
ti izletniški točki, od koder je
lep pogled na Šaleško in Sa-
vinjsko dolino ter vse tja do
Celja. Tu se križata tudi Sa-
vinjska in Šaleška planinska
pot. Ob občinskem prazni-
ku, leta 1963, pa so bili Polze-
lani bogatejši že za vrsto dru-
gih stvari. Tako so rekon-
struirali cesto Ločica-Polze-
la, uredili makedamsko ce-
sto do Gore Oljke, gasilci so
dobili nov gasilski avto, v to-
varni nogavic,pa so odprli
nove proizvodne obrate.
Na Polzeli se je takrat zvr-
stilo tudi precejšnje število
kulturnih in športnih prire-
ditev. Izredno zanimiva je bi-
la razstava o urbanističnem
razvoju kraja in gospodar-
skem razvoju tovarne noga-
vic.
Na slavnostni seji občin-
skega zbora in zbora delov-
nih skupnosti je občinska
skupščina sprejala tudi od-
lok o podelitvi nagrade obči-
ne Žalec. Zanimivost: prve
nagrade so znašale 100.000
starih dinarjev.
1964	- PREBOLD:
ZIDOVI GRAŠČINE SE
RUŠIJO
Tudi v Preboldu se je zv
stila vrsta kulturnih in špor
nih ter političnih priredite
Do praznovanja je bila r<
konstruirana ter razširjer,
cesta Latkova vas-Prebol(
V Preboldu so pričeli z i
gradnjo nove stanovanj si;
soseske. Okoli graščine s
podrli obzidje in opravili s
vrsto drugih manjših komi
nalnih del v kraju.
Nagrade občine leta 196
so prejeli:
OBČINSKA ZVEZA Z
TELESNO KULTUR
ŽALEC
OSNOVNA ORGANIZj
CIJA ZVEZE BORCE
VRANSKO
FRANC KOVAČ iz Liboj
1965	- ŽALEC:
SAVINJSKA
METROPOLA
POSTANE MESTO
Ob praznovanju občinski
ga praznika v Žalcu so pra
no vali tudi dvajsetletnic
osvoboditve. Tega leta pa j
bil Žalec proglašen tudi z
mesto. Utemeljitev: Žalec j
posebno v povojnem obdoi
ju dosegel takšen gospoda
ski, kulturni, urbanistični i
ostali razvoj, ki tudi v pr
hodnje omogoča celovit n
zvoj gospodarskih in družb«
nih dejavnosti, ki so značiln
za razvoj mesta. Dnes seved
lahko ugotavljamo, da je bil
ta usmeritev pravilna. Rj
zvoj Žalca je zlasti po let
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
1975 dosegel izredno hiter
vzpon, ki se kaže v prostor-
skem in urbanističnem ure-
janju, razvoju posameznih
gospodarskih organizacij,
družbenih dejavnosti, trgo-
vine in gostinstva, ki jih leta
1965, kljub optimističnemu
gledanju na prihodnji razvoj
niso mogli v celoti predvide-
vati. Od leta 1965 do 1981 se
je število prebivajstva po-
dvojilo.
V času praznovanja občin-
skega praznika je Žalec pri-
dobil pomembne komunal-
ne in ostale objekte: asfalti-
rane ceste, urejene zelenice,
stadion, mrliško vežico, raz-
svetljavo ob glavni cesti,
zdravstveni dom, otroška
igrišča; hmeljarski muzej,
prostore za klub družbenih
organizacij in knjižnico. Do-
grajena je bila zgradba pošte
in komunalne banke.
Ko so Žalec proglasih za
mesto, so v turški stolp vzi-
dali posebno spominsko plo-
ščo.
Nagrade občine leta 1965
so prejeli:
KRAJEVNA ORGANIZA-
CIJA SZDL ŠEŠCE
OBČINSKA ORGANIZA-
CIJA RDEČEGA KRIŽA
LOJZE FRIC, Prebold
1966 - LIBOJE: 150
LET KERAMIČNE
INDUSTRIJE
Leta 1965 v Libojah niso
praznovali le občinskega
praznika, pač pa tudi 150-let-
nleo keramične industrije. V
tednu prireditČV je bila tudi
proslava rudarskega praz-
nika.
V Libojah je bilo še več
prireditev kot prej v drugih
krajih. Tudi to dovolj zgo-
vorno priča o tem, da so Li-
boje delavsko središče z bo-
gato kulturno dejavnostjo, ki
je odigrala pomembno vlogo
že v času predvojnega delav-
skega gibanja. Osnovno solc
v Libojah so zgradili leta
1961 in je prva novozgrajena
šola na območju občine Ža-
lec. Ko so praznovali občin-
ski praznik, so odkrili spo-
minsko ploščo padlim bor-
cem. Uredili so cesto Petrov-
če-Liboje, zgradili vodovod
od zajeta do keramične indu-
strije ter strelišče. Na sveča-
ni seji občinske skupščine je
bil podeljen domicil občine
Žalec brigadi Slavka Šlan-
dra.
Nagrade občine leta 1966
so prejeli:
TVD PARTIZAN BRA-
SLOVCE
AKTIV ZSMS GRIŽE
IVAN COKL, Liboje
1967 - BRASLOVČE: V
ZNAMENJU PRVEGA
REFERENDUMA ZA
SAMOPRISPEVEK
Priprave na praznovanje v
Braslovčah so bile pevezane
s pripravami na izvedbo pr
vega referenduma za samo-
prispevek, na osnovi katere-
ga so v občini v petih letih v
veliki meri obnovili osnov-
nošolsko mrežo. Ne le, da so
izboljšali materialne pogoje
za vzgojo in izobraževanje,
dvo ali celo večizmenski
pouk so zmanjšali na eno in
polizmenskega. Zanimive je;
da je bil to tudi prvi občinski
referendum v Sloveniji.
Udeležba na referendumu je
bila več kot 82 odstotna, za
samoprispevek pa je glaso-
valo 64,7 odstotkov vpisanih
volilcev.
Za občinski praznik v Bra-
slovčah so zgradili gostinski
objekt pri jezeru ter obnovili
dom Partizana. Modernizira-
nih je bilo precej cestnih od-
sekov, med drugim Braslov-
če-Male Braslovče in Bra-
slovče-Žovnek. Zgradili so
tudi vodovod v Kamenčah in
Glinjah. V počastitev prazni-
ka občine so odkrili spome-
nik padlim borcem, pripravi-
li razstavo kmetijske meha-
nizacije ter razstavo cvetja.
Sicer pa je bilo tudi precej
nridobitev izven Braslovč.
Tako so Zgradili most preko
Savinje, most v ŽalCŽah. vo-
dovod Šentrupert-Trnava,
nadaljevali so z izgradnjo vo-
dovoda Liboje-Petrovče in
asfaltirali več cestnih odse-
kov.
Nagrade občine leta 1967
so prejeli:
DPD SVOBODA POL-
ZELA
GASILSKO DRUŠTVO
ŠEMPETER
TOMO POTOČNIK, Pre-
bold
1968 - ŠEMPETER:
RAZMIŠLJANJA O
JAMI PEKEL
V času okrog leta 1968 je že
potekal hiter razvoj rimskih
izkopanin. Člani prizadevne-
ga turističnega društva in
Šempetra so že takrat ra-
zmišljali o ureditvi jame Pe-
Leta 19€5, ko so praznovali v Libojah, so asfaltirali tudi
cesto Petrovče-Liboje. V teh dneh jo rekonstruirajo.
Prvi vrtec v žalski občini je bil v Preboldu. Naglo naraščanje števila prebivalcev, veliko
mladih družin in majhni prostori so bili vzrok za gradnjo novega vrtca. Srečni so starši
in še bolj njihovi malčki.
Ali je to res Žalec, bi se vprašali ljudje, ki so bili v Žalcu pred desetimi leti, potem pa ne
več.
Liboje se razvijajo tudi po zaslugi kerz^ične industrije. Na sliki vidimo novo proda-
jalno te tovarne.
Ko so praznovali v Braslovčah, so zgradili gostinski objekt pri jezeru, ki še sedaj
privablja mnogo ljudi.
Šola v Braslovčah je ena najlepše urejenih v žalski občini.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
Tudi v Šempetru so po zaslugi Savinjskega magazina rešili problem oskrbe prebival-
stva. Nove blagovnice so se razveselili tudi ljudje iz drugih krajev žalske občine.
Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v *Z7apeirskem Sipu odprli novo tovarno.
Vidimo jo na sliki.
Leta 1969, ko so praznovali v Petrovčah, so odkrili tudi spomenik padlim žrtvam NOB.
Ni ga kraja v žalski občini, ki ne bi imel športnih igrišč. Izjema niso niti Petrovče.
Razglednica s Ponikve.
Leta 1968, ko je bil občinski praznik v Šempetru, so priza-
devni turistični delavci razmišljali o ureditvi jame Pekel.
Jama zadnja leta privablja vse več obiskovalcev in je
tretja najbolj obiskana v Sloveniji.
Občinski praznik leta 1970 na Ponikvi je bil v znamenju
mnogih pomembnih obletnic. Ob tej priložnosti so odkrili
tudi spomenik padlim žrtvam med NOB.
kel. Kot zanimivost naj po-
vemo, da je Pekel danes tret-
ja najbolj obiskana kraška
jama v Sloveniji in smo le-
tos, v času od 15. marca pa
do sredine junija, si jo je
ogledalo okrog deset tisoč
obiskovalcev.
Do praznovanja v Šempe-
tru so asfaltirali posamezne
gomembne cestne odseke
empeter-Roje, Šempeter-
-Podlog, središče Šempe-
tra... V središču Šempetra
so asfaltirali dve vzporedni
cesti za zadružnih domom,
uredili in asfaltirali so pot za
pešce od Šempetra do Dobr-
teše vasi in zgradili javno
razsvetljavo ob glavni cesti.
Leta 1968 so pričeli tudi z
gradnjo nove šole in vzgoj-
novarstvenega zavoda v Gri-
žah. To je bil prvi objekt, ki
so ga pričeli graditi s sred-
stvi samoprispevka in s sred-
stvi na osnovi družbenega
dogovora. Leta 1968 so praz-
novali tudi 100-letnico dru-
gega slovenskega tabora v
Žalcu in tridesetletnico prve
konference Komunistične
partije Slovenije, ki je bila
pri Šmiglovi zidanici nad
Grajsko vasjo.
Nagrade občine leta 1968
so prejeli:
DPD SVOBODA ŠEMPE-
TER
KRAJEVNA SKUPNOST
GALICIJA
TONE ČULK, Petrovče
1969 - PETROVČE:
ODKRILI SPOMENIK
ŽRTVAM NOB
V času pralnevaiTj a praz-
nika občine Žalec so v Pe-
trovčah pri osnovni šoli od-
krili spomenik padlim
žrtvam Narodnoosvobodilne
borbe. Naselja v petrovški
krajevni skupnosti so kar
tekmovala med sabo za lepši
videz. Sicer pa so v Petrov-
čah izvedli mnoga komunal-
na dela. Na novo so asfaltira-
li cesto skozi Petrovče in jo
na nekaterih mestih tudi raz-
širili, asfaltirali so tudi cesto
v Dobriši vasi, Zaloški Gori-
ci in Mali Pirešici. Na števil-
nih križiščih so uredili javno
razsvetljavo in avtobusna
postajališča. Zgrajen je bil
most čez Strugo in vodovod
v Levcu. Gasilci v Drešinji
vasi so dobili nov avtomobil.
Za občane žalske občine je
bila pomembna pridobitev
otvoritev osnovne šole in
vrtca v Grižah. Zgradili so ju
seveda s sredstvi samopri-
spevka. V Petrovčah so sve-
čano položili temeljni kamen
za dozidek k osnovni šoli.
Nagrade občine leta 1969
so prejeli:
GASILSKO DRUŠTVO
DREŠINJA VAS
DPD SVOBODA LIBOJE
KAREL PODVRŠNIK, Pon-
grac
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
1970 - PONIKVA: V
ZNAMENJU 20-
LETNICE RAZVOJA
SAMOUPRAVLJANJA
Hkrati z občinskim prazni-
kom so leta 1970 na Ponikvi
proslavljali tudi 25-letnico
svobode in 20-letnico razvoja
samoupravljanja. Mnogo pri-
reditev je bilo posvečenih
obujanju tradicij Narodnoo-
svobodilne borbe. Ponikva
in okoliški kraji so namreč
nudili močno oporo osvobo-
dilnemu gibanju, v partizan-
skih enotah pa je bilo pre-
cejšnje število domačinov.
Mnogi ljudje se še radi spo-
minjajo čudovitega partizan-
skega srečanja, ki je bilo leta
1970 na Ponikvi. Ob občin-
skem prazniku, ki so ga praz-
novali na Ponikvi so adapti-
rali in dozidali nižje organizi-
rano osvnovno šolo (sred-
stva samoprispevka. Po-
membna je bila izgradnja
cestnega odseka v Veliki Pi-
rešici do križišča na Ponikvi,
ki vodi preko naselja Stu-
denci. Do takrat so bile Stu-
dence izredno slabo poveza-
ne z dolino. Ponikva je dobi-
la tudi telefonsko povezavo,
cesto skozi naselje pa zaradi
pomanjkanja denarja ni bilo
mogoča v celoti asfaltirati.
Nagrade občine leta 1970
so prejeli:
PLANINSKO DRUŠTVO
ZABUKOVICA
TURISTIČNO DRUŠ-
TVO BRASLOVCE
ANTON MILAVŽIN,
Šempeter
1971 - GALICIJA:
OBNOVLJEN
ZADRUŽNI DOM
Praznovanje občinskega
praznika v Galiciji je sovpa-
dalo s proslavljanjem tride
setletnice vstaje, ki so jo tudi
na območju žalske občine
proslavljali nadvse svečano.
Se zlasti velja to za Galiciji in
Veliko Pirešico. Prav na tem
območju so namreč dali lju-
dje velik prispevek naro-
dnoosvobodilnemu gibanju.
Ob praznovanju občinskega
praznika so v Galiciji odkrili
spominsko ploščo padlim in
Žrtvam fašizma. Obnovili so
šoli v Galiciji in Veliki Pire-
šici, zgradili vodovod v Veli-
ki Pirešici, cesto Velika Pire-
šica, Zadružni dom Galicija.
Zadružni dom je bil obnov-
ljen in od takrat naprej so
tudi boljši pogoji za kulturno
prosvetno delovanje.
Tega leta so v občini adap-
tirali iz razširili tudi šolo v
Žalcu in Petrovčah ter priče-
li z dozidavo in adaptacijo
šole na Polzeh.
Leta 1971 so spremenili
odlok o nagradi občine. No-
vost je bila v tem, da so po-
delili hidi nagrade za uspehe
v gospodarstvu (nagrada za
Leta 1971 so v Galiciji obnovili zadružni dom, ki je danes
nekakšno središče te idilične vasice.
Kamnolom v Veliki Pirešici je med največjimi v Jugoslaviji. Značilno je, da je sodelova-
nje s krajevno skupnostjo zadnja leta izvrstno.
Na številnih gričkih v Galiciji se bohotijo nove zgradbe, ki pričajo o lepšem življenju
ljudi v tem predelu.
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
Za Šešče pri Preboldu je značilno, da je kraj izredno lepo urejen in cvetja nikjer ne
manjka.
V Matkah v mrzliškem grabnu so leta 1972 obnovili gasilski dom, v katerem je danes
znana gostilna pri gasilcu, ki privablja mnogo ljudi. Sicer pa so po izredni dejavnosti
gasilci v Matkah še posebej znani. So prava gonilna sila v Matkah.
Središče Tabora krasi lep spomenik kmetu-borcu.
Pred dnevi so odprli tudi otroški vrtec. Bojazen, da ne bo dovolj zaseden, je bila odveč.
V Andražu so leta 1975 za častnega občana žalske občine imenovali Franca Leskoška-
Luko. Tudi v Andražu so za občinski praznik asfaltirali in zgradili precej novih cest.
V ozadju vidimo Goro Oljko. Škoda, da lepa planinska postojanka tako propada.
posameznika in delovno or-
ganizacijo)
Nagrade občine leta 1971
so prejeli:
TURISTIČNO DRUŠTVO
ŠEMPETER
KRAJEVNA ORGANIZA-
CIJA SZDL GALICIJA
FRANC CINK, Žalec
1972 - ŠEŠČE:
PRIREDITVE V
MATKAH IN ŠEŠČAH
Tudi v Seščah so se prire-
ditve v počastitev občinske-
ga praznika odvijale ves te-
den. In ne le v Seščah, tudi v
lepi vasici v mrzliškem grab-
nu - v Matkah. V šeški kra-
jevni skupnosti so opravili
mnogo komunalnih del. Ob-
novili so cesto Šempeter-Še-
šče, asfaltirali cesto Matke-
-Šešče, Dolenja vas-Šešče,
Gornja vas-Matke in odsek
ceste v Gornjo vas pri Pre-
boldu. V Seščah so zgradili
vodovod, obnovili so zadruž-
ni dom v Seščah in gasilski
dom v Matkah ter opravili še
več manjših del.
V občini so leta 1971 priče-
li skupaj Z Zavodom za pro-
duktivnost dela iz Ljubljane
z izdelavo dolgoročnega pro-
grama družbenoekonomske-
ga razvoja občine Žalec do
leta 2000. V Taboru so odprh
novo šolo, na Polzeli pričeli
adaptirati dom upokojencev,
v Žalcu pa zgradili novo var-
stveno ustanovo, prostore za
glasbeno šolo Risto Savin ter
temeljito adaptirali Savino-
vo hišo, ki je sedaj namenje-
na muzejski dejavnosti in
prircj3I2ju likovnih razstav.
Nagrade občine leta 1972
so prejeli:
DPD SVOBODA ŽALEC
OBČINSKA ZVEZA DPM
ŽALEC
BERNARD CEPIN, Sešče
EMIL JUG, Prebold
Priznanje je prejela tovar-
na nogavic Polzela.
1973 - VINSKA GORA:
NOVA OSNOVNA
ŠOLA
Ob otvoritvah posameznih
objektov, še zlasti cest in vo-
dovodov, je prišla do izraza
vsa iskrenost in hvaležnost
prebivalstva v posameznih
vaseh in zaselkih. Z izgrad-
njo posameznih objektov so
bih rešeni, za marsikatero
domačijo izredno pomembni
življenjski problemi kot sta
oskrba z vodo in vozna cesta
do doma. V Vinski gori so ob
občinskem prazniku odprli
novo osnovno šolo, v kateri
poteka pouk do petega razre-
da, v objektu pa je tudi igral-
nica za otroško varstvo. Za-
družni dom je bil temeljito
obnovljen, v njem pa je tudi
samopostrežna trgovina ve-
lenjske Ere. Zgradili so nov
gasilski dom in asfaltirali
več kot šest kilometrov cest.
Še zlasti svečano je bilo ob
otvoritvi vodovoda v Lipju.
Tega leta so v Grižah praz-
novali tridesetletnico usta-
novitve brigade Slavka Šlan-
dra, v Šempetru so odprli
novo šolo, na Vranskem pri-
čeli z adaptacijo stare šole in
dozidavo ter namenih precej
denarja za naložbe v SIP
Šempeter in v zabukovšk.
Minervi.
Nagrade občine leta 1973
so prejeli:
KAREL KAC, Žalec
ZORKA GODLER, Liboje
KO ZB NOV GRIŽE
PIONIRSKI ODRED 0$
GRIŽE
KRAJEVNA SKUPNOSI
VINSKA GORA
Priznanje je prejela pohiš.
tvena industrija GARANT1
Polzela.
1974 - TABOR: KAR
OSEM KILOMETROV
CESTNIH ODSEKOV
Seveda ni naključje, če je
bilo praznovanje tudi v Ta-
boru v znamenju obujanja
tradicij NOB. Tudi to ob-
močje je znano po izredne
močnem sodelovanju prebi-
valstva v boju proti okupa-
torju. Do praznovanja občin-
skega praznika so opravili
številna komunalna dela in
druga dela.
Že pred praznovanjem je
bila v Taboru zgrajena nova
osnovna šola, staro šolsko
poslopje pa so preuredili v
sodobno samopostrežno tr-
govino. Dom Partizana so
razširili in ga temeljito obno-
vili. tako da služi šoli, kultur-
no prosvetnemu društvu in
društvu Partizan. Zraven do-
ma je tudi lepo asfaltirano
igrišče.
V krajevni skupnosti Ta-
bor so modernizirali in asfal-
tirali kar osem kilometrov
cest, zgradili in obnovili so
nekaj mostov, ter pričeli z
delno izgradnjo kanalizacije.
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
Nad Taborom so odkrili spo-
menik padlim talcem.
Nekaj pomembnih dosež-
kov je bilo tudi v drugih kra-
jih občine. V tovarni nogavic
na Polzeli so odprli nove po-
slovne prostore, v Garantu
so izvedli delno rekonstruk-
cijo proizvodnje, v Latkovi
vasi pri Preboldu so odprli
nove proizvodne prostore
Gradnje, v Libojah proizvo--
dne prostore keramične in-
dustrije, odprli so tudi obrat
Montane za izkoriščanje ap-
nenca v Libojah, odprli ob-
novljeno šolo v Andražu,
dom Svobode na Polzeli in
most preko Savinje pri Kasa-
zah.
Nagrade občine leta 1974
so prejeli:
JOŠKO ROZMAN, Celje
FRANC ŠPEGLIC, Gali-
cija	s
PROSVETNO DRUŠTVO
IVAN CANKAR TABOR
OBČINSKO DRUŠTVO
UPOKOJENCEV ŽALEC
Priznanje je prejel SIP
Šempeter
1975 - ANDRAŽ:
PROSTORI ZA
OTROŠKO VARSTVO
Praznovanje je potekalo v
znamenju tridesetletnice
osvoboditve, 40-letnice revo-
lucionarnega delavskega gi-
banja, 401etnice zleta Svo-
bod v Celju in 25-letnice de-
lavskega samoupravljanja.
Posebej svečano je bilo na
zboru aktivistov celjsko sa-
vinjskega okrožja ter na zak-
ljučni slavnostni seji skup-
ščine družbenopolitičnih or-
ganizacij občine. Kot zanimi-
vost naj omenimo, da je ta-
kratno slavnost neposredno
prenašala radijska postaja
Celje, ki se je potem s preno-
si zaključnih slovesnosti ob-
činskih praznikov vključe-
vala neposredno v svoj spo-
red vsako leto.
Velika pridobitev za An-
draž je bila asfaltiranje več
kot sedem kilometrov cest.
Omeniti velja gradnjo vodo-
voda, ureditev igralnice za
otroško varstvo v osnovni
šoli, igrišč pri zadružnem do-
mu, obnovo zadružnega do-
ma in dvorane z odrom ter
drugin prostorov. Savinjski
magazin je trgovino preure-
dil v samopostrežnico, gasil-
sko društvo pa je nabavilo
črpalko in novo sireno. Ob
spomeniku NOB so odkrili
posebno napisno ploščo.
V Žalcu so leta 1975 odkrili
športni park.
Nagrade občine leta 1975
so prejeli.,
RUDI CILENŠEK, Pe-
trovče
JELICA ŽUŽA, Žalec
KO SZDL ANDRAŽ
KO ZB NOV BRA-
SLOVCE
^ RIBIŠKA DRUŽINA
ŠEMPETER
Priznanja so prejeli:
HMEZAD TOZD KME-
TIJSTVO
HMEZAD TOZD SA-
DJARSTVO MIROSAN
HMEZAD TOZD KOOPE-
RACIJA
WZ JANKO HERMAN
ŽALEC
GRADNJA ŽALEC
MINERVA ŽALEC
DUŠAN LOVRIHA, žu-
pan občine Dolina pri Trstu
Za častnega občana je bil
imenovan FRANC LESKO-
ŠEK LUKA
1976 - LETUŠ: REŠEN
PROBLEM OSKRBE Z
VODO
Tako kot že tudi v drugih
krajevnih skupnostih, so tu-
di v Letušu občani krajevne
skupnosti oplemenitili znat-
na vložena sredstva s svojim
delom in samoprispevki.
Najbolj so bili veseli prazno-
vanja, ker je v veliki meri bil
rešen velik problem oskrbe s
pitno vodo. Ob Savinji je bi-
lo namreč zgrajeno črpali-
šče, zgrajena je bila poveza-
va do rezervoarja in izvedena
razpeljala celotnega vodovo-
dnega omrežja. Modernizira-
nih in asfaltiranih je bilo več
kot štiri kilometre krajevnih
cest, pomembna pridobitev
pa je bila tudi obnova propa-
dajočega poslopja, s katerim
je gospodarila Cinkarna Ce-
lje. Letuš je tako dobil lep
kulturni dom, v objektu zra-
ven pa še gasilski dom. V bli-
žini so zgradili tudi športno
igrišče. Med kulturni in ga-
silski dom so krajani Letuša
postavili spominsko obelež-
je NOB. Ob občinskem praz-
niku so adaptirali tudi za-
družni dom ter trgovino Sa-
vinjskega magazina. Leta
1976 so v Letušu pričeli s pri-
pravami za razširitev telefon-
skega omrežja. Nalogo so
končali lansko leto, ko so
uredili tudi telefonsko pove-
zavo z višinskimi in partizan-
skimi Dobro vljami.
Praznovanje občinskega
praznika pa ni bilo svečano
le v Letušu. Na Polzeli so od-
prli nov vrtec, v Preserjih ri-
biški dom, v Žalcu pa so na-
menu predali novo tržnico.
Plaketo občine leta 1976
-so prejeli:
TEKSTILNA TOVARNA
PREBOLD'
ZARJA ŽALEC
GG CELJE KOOPERACI-
JA VRANSKO
GG CELJE TOZD GOZ-
DNIK ŽALEC
JAMARSKI KLUB PRE-
BOLD
DRUŠTVO INVALIDOV
OBČINE ŽALEC
GASILSKO DRUŠTVO
LETUŠ
EDMUND BOŽIČEK,
Žalec
FERDO KOLŠEK, Letuš
FRANC LESKOŠEK
LUKA
1977 - TRNAVA: ZA
POTREBE
OSNOVNEGA
ŠOLSTVA
Ob praznovanju občinske-
ga praznika v Trnavi so vlo-
žili znatna sredstva v asfalti-
ranje cest, v hmeljarskem
domu pa so uredili prostore
za kulturno dejavnost in za
druge potrebe. Obnovili so
tudi gasilski dom. Pri šoli so
zgradili lepo asfaltirano igri-
šče, pred tem pa so obnovili
tudi šolsko zgradbo. Kasneje
so v njej uredili tudi prostore
za otroško varstvo. Pred
hmeljarskim domom so ure-
dili lep spomenik padlim v
času Narodnoosvobodilne
borbe. Leta 1977 so v Žalcu
odprli tudi novo avtobusno
postajo, na Dobrovljah pa so
pričeli graditi dom borcev.
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov iz Žalca je name-
nu predalo avtopoligon za
voznike motornih vozil, ki so
ga zgradili v glavnem s pro-
stovoljnim delom.'
Plaketo občine leta 1977
so prejeli
ivan debelak, Celje
ivan otavnik, Žalec
prosvetno društvo
trnava
gasilsko društvo
parižlje-topovlje
zšam žalec
tvd pajitizan žalec
tone bole
peter šprajc
albin vipotnik
ludvik zupanc
postaja	milice
žalec
osnovna" šola vran-
sko
nama ljubljana
gip ingrad celje
občina backa pa-
lanka
občina kruševac
1978 - ŽALEC: ZARADI
INVESTICIJ ENOLETNI
PREMOR
Leta 1978 ni bilo praznova-
nja v nobeni krajevni skup-
nosti, saj je bilo treba plačati
pretekle obveznosti. V Žalcu
je bila le slavnostna seja ob-
činske skupščine in družbe-
no političnih organizacij.
Pred tem je bila izredno po-
membna proslava 40-letnice
prve konference KPS pri
Smiglovi zidanici nad Graj-
sko vasjo. Te manifestacije
so se udeležili številni gostje.
Med njimi vsi živeči udele-
Tudi Letuš je bil za občinski praznik bogatejši za mnogo pridobitev.
Leta 1978 se je pričela akcija gradnje višinskih cest. Uspehi so vidni vsepovsod. Kmetom
je olajšano življenje.
Na Gomilskem so leta 1979 položili temeljni kamen Za gradnjo doma krajanov.
Središče Gomilskega
Lani so praznovali v Gotovljah. Tudi v Gotovljah dajejo velik poudarek lepemu videzu
kraja.
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
20 LET PRAZNIKOV OBČINE ŽALEC
ženci prve konference, razen
tovariša Tita. Ključ od ob-
novljene zidanice je Gomlja-
nom predal Edvard Kardelj.
V jeseni so se odvijale pri-
reditve v počastitev 110-let-
nice žalskega tabora.
Kljub vsemu pa so tudi v
tem letu odprli precej po-
membnih objektov: energet-
ski obrat tekstilne tovarne
Prebold, prostori Surovine
pri Žalcu, Lesnina v Levcu,
grafitni obrat keramične in-
dustrije Liboje... Leta 1978
se je pričela tudi solidarnost-
na akcija povezave višinskih
domačij s cestami. Uspešno
pa so potekala dela pri grad-
nji Soseske V v Žalcu, pričeli
pa so graditi tudi obvoznico.
Precej novih stanovanj so
zgradili v Soseski V, v Pre-
boldu, na Polzeli, Šempetru
in drugod. V Žalcu so odprli
novo osnovno šolo, v Petrov-
čah vrtec, v Braslovčah šolo
in v Preboldu zdravstveni
dom.
Plaketo občine leta 1978
so prejeli:
SAVINJSKI MAGAZIN
BEOGRADSKA BANKA
INŠTITUT ZA HME-
LJARSTVO IN PIVOVAR-
STVO
OSNOVNA ŠOLA PRE-
BOLD
OO ZSMS VRBJE
KRAJEVNA SKUPNOST
VRANSKO
GASILSKO DRUŠTVO
VINSKA GORA
LOVSKA DRUŽINA
ŽALEC
ANTON KOTNIK, Pre-
bold
JUSTINA KOLOBAR,
Žalec
RADO ROTAR, Dobriša
vas
STANKO ŽAGAR, Griže
1979- GOMILSKO:
TEMELJNI KAMEN ZA
DOM KRAJANOV
Že ko so praznovali 40-let-
nico I. konference KPS so
uredili Šmiglovo zidanico
nad Grajsko vasjo ter njeno
okolico. Takrat so asfaltirali
tudi cesto proti Grajski vasi
ter priključek na magistral-
no cesto Maribor-Ljubljana.
Do Šmiglove zidanice so
zgradili makadamsko cesto.
V letu, ko so praznovali na
Gomilskem, pa so moderni-
zirali še preko osem kilome-
trov cest, regulirali so Bol-
sko.. Pomemben dogodek je
bil, ko so položili temeljni
kamen za gradnjo doma kra-
janov, s katerim se Gomilsko
danes že ponaša. Upamo lah-
ko, da bo tudi v naslednjih
letih v njem toliko prireditev
kot jih je sedaj. Adaptirali so
tudi gasilski dom, začeli gra-
diti športno igrišče v Šma-
tevžu ter uredili še več dru-
gih, manjših stvari. Leta
1979 so na Dobrovljah odprli
dom borcev, v Braslovčah so
predali namenu novo pla-
stično skakalnico, v Žalcu pa
dozidan zdravstveni dom.
Priznanja leta 1979 so pre-
jeli:
ZLATI GRB:
KS GOMILSKO
SIP ŠEMPETER
ZORAN RAZBORŠEK,
Ar j a vas
HENRIK SCHMIDT,
Žalec
SREBRNI GRB:
IGD TN POLZELA
GASILSKO DRUŠTVO
GRIZE
ANDREJ ZAKONJŠEK,
Žalec
BRONASTI GRB:
ROKOMETNI KLUB MI-
NERVA
TONČKA HAZLER, Go-
milsko
KONRAD BRUNŠEK,
Andraž
STANKO SATLER, Breg
1980-GOTOVLJE: V
ZNAMENJU
OBVOZNICE
Že pred praznovanjem ob-
činskega praznika v Gotov-
ljah so odprli obvoznico s
priključno cesto na Sloveni-
ko. Zgrajen je bil tudi prik-
ljuček, ki veže križišče na
obvoznici s cesto Ložnica
-Gotovlje. V Gotovljah so
dozidali zadružni dom. En
del je namenjen potrebam
kulturno prosvetnega delo-
vanja, drugi del pa kmetijski
zadrugi Savinjska dolina. V
središču Gotovelj so uredili
prostore za KS in za potrebe
družbenopolitičnih organi-
zacij. Gasilci so si uredili ga-
silski dom. Delno so zgradili
kanalizacijo, višje ležeči pre-
deli pa so dobili cestna pove-
zave. Velika pridobitev za
Gotovlje je krajši odsek ce-
ste, ki izven središča naselja
veže cesto od osnovne šole
na samo obvoznico.
Sicer pa so lani v občini
Žalec položili temeljni ka-
men za gradnjo prizidka k
osnovni šoli Polzela ter te-
meljni kamen za gradnjo re-"
gijske mlekarne v Rušah. V
Levcu so odprli drugi del Le-
snine. V Žalcu pa hotel Gol-
ding Rubin. V tovarni noga-
vic na Polzeli so predali na-
menu novo barvarno.
Priznanja leta 1980 so pre-
jeli:
ZLATI GRB:
FERRALIT ŽALEC'
GODBA NA PIHALA ZA-
BUKOVICA
KS GOTOVLJE
VLADO GORIŠEK, £alec
SREBRNI ZNAK:
MIROSAN PETROVCE
KS PREBOLD
OBČINSKI ŠTAB TO
ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA BRA-
SLOVČE
GRONASTI GRB:
OBČINSKA ČEBELAR-
SKA ZVEZA
OROVA VAS
PLAKETO OBČINE:
D3LFE NARAKS, Šem-
peter
BREDA LENARČIČ,
Žalec
IVAN RAK, Gotovlje
ANICA TERPIN, Prebold
LEOPOLD RAJH, Pre-
bold
IVAN ŽAGAR, Prebold
Nobenega dvoma ni, da
se je z občinskimi prazni-
ki krepila krajevna sa-
mouprava. Občani so bili
pripravljeni, da tudi sami
s prostovoljnim delom re-
šujejo pomembna vpraša-
nje za gospodarski in
družbeni razvoj. Krajevni
prazniki so bili priložnost
za oživljanje tradicij
NOB, krepila pa se je tudi
aktivnost družbenopoli-
tičnih organizacij in dru-
štev. S krajevnimi prazni-
ki se je uresničevala za-
misel o policentričnem
razvoju občine.
(--
FILM O ŽALCU
Letos bo praznovanje
občinskega praznika v
Žalcu. Na slavnostni seji
občinske skupščine bodo
prvič predvajali film o do-
lini zelenega zlata, katere-
ga avtor je Darko Klarič,
glasbo za film pa je napi-
sal znani skladatelj Jože
^Privšek.__^
(-^
PRIHODNJE LETO
NA SVIDENJE V
VRBJU!
v_J
Razvoju trgovine so posvečali vso pozornost. V Levcu je že trgovski center Lesnine, ki bo
še letos dopolnjen z novo Namo.
Na svidenje prihodnje leto v Vrbju!
Lani so v Žalcu odprli hotel Golding Rubin, ki je rezultat konkretnega sodelovanja dveh
pobratenih občin - Kruševac in Žalec.
Ker vsem, ki bi radi telefon ni mogoče ustreči, so v mnogih
krajih postavili telefonske govorilnice. Takšna je tudi v
Taboru in Milan Selčan pravi, da so je ljudje zelo veseli.
Delavci Cest in kanalizacij že urejajo prva dela pri grad-
nji regijske mlekarne v Rušah pri Arji vasi.
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
velik uspeh iii. turističnega tedna v celju
BOGASTVO DUHA IN KROŽNIKA
Beseda tudi o prostorskem planiranju, urejenosti gostišč
Čeprav je nekaterim pri-
reditvam na odprtem odru
ponagajalo vreme, je tretji
turistični teden v organiza-
ciji domačega turističnega
društva uspel. Upravičil je
svoje mesto v življenju Ce-
lja, pokazal je svojo moč in
tudi pot, kaj bi morali na-
praviti še drugi, ne samo tu-
ristični delavci, da bi bilo
dogajanje v mestu ob Savi-
nji bolj razgibano. Imamo
vse pogoje, da bi to dosegli!
ODPRTI ODER -
NOVOST
Tretji turistični teden je
prinesel novo osvežitev, še
posebej pa odprti oder na
Tomšičevem trgu. Četudi ne
gre podcenjevati drugih pri-
reditev v času od 15. do 21.
junija, je vendarle treba zapi-
sati, da je odprti oder največ-
ja pridobitev turističnega te-
dna. Odprti oder naj postane
prostor za nastopanje najra-
zličnejših umetniških sku-
pin, tudi posameznikov. Se-
veda prostor za organizirane
nastope! In tudi čas za njiho-
ve nastope naj bi bil daljši,
ne samo en teden. To je lah-
ko vse od junija do konca
avgusta, morda še dlje.
In še nekaj - odprti oder bi
morali drugače urediti. Mor-
da bi kazalo oceniti varianto,
da bi zelenico pri spomeniku
na trgu preuredili in iz nje
dobili prostor, kakršnega po-
trebujejo tudi folklorne sku-
pine za svoje plese. To bi naj
bila stalna ploščad, nekoliko
dvignjena, kot je zelenica že
zdaj, in ne oder, napravljen z
deskami.
Tretji turistični teden je
povezal enaindvajset najra-
zličnejših prireditev od raz-
stav in posvetovanj, do na-
stopov na odprtem odru*
ogledov kulturnih spomeni-
kov, dnevov kulinaričnih do-
brot, športa itd. Nekatere
med njimi so bile zaradi sla-
bega vremena okrnjene, to-
da, navzlic temu so vse vzbu-
dile dovolj pozornosti.
Razstava »Partizanske te-
hnike in tiskarne na Štajer-
skem« je imela posebno me-
sto, še posebej, ker je pouda-
rila to dejavnost na celjskem
območju.
Dan domače kuhinje na
celjski gostinski šoh je potr-
dil ne samo razgibano, tem-
več tudi kakovostno delo na
šoh. Tudi nekatera vprašanja
izobraževanja mladih nata-
karjev in kuharjev in tudi
dejstvo, da se bo šola že čez
nekaj let znašla v silni pro-
storski stiski. Sicer pa je bila
priprava mnogih domačih
jedil lepa spodbuda gostin-
cem sploh. Ko bi jo le osvoji-
li in tako popestrili jedilnike,
ki jih ponujajo gostom.
Trije ogledi kulturnih spo-
menikov so naleteli na velik
odmev. Zdi se, da nas je vča-
sih kar sram priznati, da svo-
jega mesta še ne poznamo
dovolj. Zato so bile besede
srokovnjakov, članov kolek-
tiva Zavoda za spomeniško
varstvo, vselej dobro spre-
jete.
Posvet o družbeni prehra-
ni delavcev je pokazal, da
nas čaka na tem področju še
veliko dela, ne samo v pri-
pravi hrane, tudi v distribu-
ciji in še kje.
Razgovor o prostorskem
razvoju celjske občine in tu-
rizmu je bil zanimiv in ak-
tualen. Doseženi uspehi in
tudi načrti kažejo, da smo v
celjski občini na pravi poti.
Ne glede na to je nalog še
dovolj, ne samo okoh Šmar-
tinskega jezera, tudi na ob-
močju Celjske koče in Sveti-
ne, tudi v mestu samem, na
Teharjih, Kompolah in sploh
v skrbi za pridobivanje čim-
več zeleneih in rekrativnih
površin.
GOSTI NSKO-
TURISTIČNA
RAZSTAVA
Dvanajsta gostinsko turi-
stična razstava, ki jo je pri-
pravila Poslovna skupnost
za turizem, je doslej privabi-
la največje' število razstav-
ljalcev. In kar je najvažnejše
- prišli so iz vseh osmih ob-
čin celjskega območja! Bilo
jih je 32, število eksponatov
pa je preseglo stotico. Natan-
ko jih je bilo 105. Poleg njih
pa so veliko pozornost do te
prireditve pokazali še kolek-
tivi-pokrovitelji, kot EMO,
Merx, Hmezad, Pivovarna
Laško.
Polne roke dela je imela
tudi strokovna komisija, ki
je ocenila razstavljene ek-
sponate. V kulinaričnem de-
lu so zlato medaljo priznali
Hotelu Evropa (Galantin),
Gostinski šoh (Skuta v naro-
dnih jedeh) in Hotelu Rubin
v Žalcu (Srbsko kosilo). V
pripravljanju omizja so zlato
odličje dobili: Gostinstvo
Velenje, Gostinska šola Ce-
lje in Merx Celje. Med slašči-
čarskimi izdelki je najvišje
priznanje dobila TOZD Na-
na celjskega gostinskega po-
djetja. Ocenili so tudi cvet-
lične aranžmaje. Tu so zlato
prejeli: Vrtnarska šola, Vrt-
narstvo Celje in Mene Celje.
Ne glede na ta priznanja je
treba posebej opozoriti in
pohvaliti kotiček, ki so ga
uredili člani Prosvetnega
društva Svibno pri Radečah
in njihovo malico kopačev.
Iz nje je dišala narava, zemlja
in domači kruh, vse tisto, kar
pogrešamo v mestih.
In še nekaj, otvoritev raz-
stave je lepo dopolnil mešani
pevski zbor kolektiva Celj-
skega gostinskega podjetja
pod vodstvom Toneta Vola-
ska.
SANITARIJE -
PROBLEM
Tudi letos je v okviru turi-
stičnega tedna potekalo oce-
njevanje družbenih gostin-
skih obratov. Komisija je
obiskala dvajset obratov. Na
sploh ni bila zadovoljna. Pre-
več je šepala postrežba, da o
čistoči in urejenosti sanitarij
ne govorimo. To je slaba
stran.
Prvo mesto je s 33. točka-
mi od 35 možnih dobila re-
stavracija hotela Turške
mačke, drugo restavracija
hotela Merx (32), tretje resta-
vracija hotela Evropa (31),
četrto restavracija Pri mostu
(30), peto restavracija hotela
Celeia (29). Sledijo: Majolka
(27), Pod obokom (26), Stari
pisker (26), Ribič (24), Koper
(23) itd.
DEŽ NA ODPRTEM
ODRU
Odprti oder je dal najprej
prostor pihalnemu orkestru
ZPD France Prešeren. Že
naslednji dan, v torek, so na-
stopile Žabe. Škoda, da je
njihov nastop trajal le slabo
uro. Dež. Nastop štirih ročk
ansamblov je pokazal, da je
za to zvrst glasbe, zlasti med
mladimi, največ zanimanja.
Nastop narodnozabavriih an-
samblov (Viki Ašič in Zeme)
je zaradi slabega vremena
odpadel. Zato pa so folklor-
ne skupine skoraj v celoti
predstavile svoje plese.
TENIS, ŽABARIJA...
In če k vsemu temu doda-
mo še tekmovanje v tenisu,
žabarijo ob Šmartinskem je-
zeru, ne nazadnje spoznanje,
da je otvoritev tedna opozo-
rila tudi na kakovostno vo-
kalno skupino »Terca«, da se
lahko domači kuharji (Pri
mostu) uveljavijo tudi s
prekmurskimi specialiteta-
mi in da so k uspehu tedna
veliko prispevali folklorne
skupine, potem nam ne
preostane drugega, kot, da
izrečemo priznanje organiza-
torju, vsem nastopajočim in
turističnemu tednu kot ce-
loti.
M. BOŽIČ
Polna miza kulinaričnih dobrot, veliko občudovalcev in obilo priznanja udeležencem
dvanajste gostinsko-turistične razstave v Narodnem domu
SOZD
merx
CELJE
DO GOSTINSKO-
TURISTICNO PODJETJE
CELJE
vas vabi na letovanje v
POČITNIŠKI DOM BIOGRAD na moru
Cena 10-dnevnega letovanja za odrasle od 2640 din
dalje. Otroci imajo popust.
Organiziran je tudi direktni avtobusni prevoz v Biograd
in nazaj. Možno obročno odplačevanje.
Informacije po telefonu 25-410 od 8. do 12. ure.
NOVO PRI HRANILNIH VLOGAH
IN TEKOČIH RAČUNIH
Novo v pravem pomenu besede, novo za
vse, ki imajo hranilne knjižice in tekoče
račune, novo, ki tudi pomeni določene
prednosti in še kaj.
Združenje bank Jugoslavije je predlaga-
lo dva nova sporazuma o poslovanju s hra-
nilnimi vlogami in tekočimi računi obča-
nov. Sporazuma sta začela veljati na začet-
ku tega meseca. K tema sporazumoma je
pristopila večina bank v naši državi in se-
veda tudi vse temeljne banke, ki so združe-
ne v Ljubljanski banki. Torej tudi Ljubljan-
ska banka Splošna banka Celje.
In kaj pomenita sporazuma?
Predvsem urejata pravice in dolžnosti
banke do občanov, ki imajo hranilne vloge
in tekoče račune, prav tako so določene
obrestne mere, ki jih banke morajo spošto-
vati, zatem obračun in pripis obresti, kako
je z vplačili in izplačili s hranilnih knjižic in
podobno. Gre tudi za tako imenovana te-
hnična navodila za poslovanje z vsemi vr-
stami hranilnih vlog občanov.
Ob tej priložnosti kaže še enkrat opozo-
riti na obresti za hranilne vloge. Kolikšne
so? Za hranilne vloge na vpogled veljajo v
višini 7,5%, za vezane preko enega leta do
dveh let 9% in za vezane več kot dve leti
10%.
Katere pa so novosti, ki zadevajo poslo-
vanje s hranilnimi vlogami?
Še vedno velja pravilo, da lahko lastnik
hranilne knjižice dvigne v bančni enoti, ki
mu je knjižico izdala, neomejeno vsoto, se
pravi do višine vloge, ki jo ima in da lahko v
drugih bankah dvigne zdaj do 6.000 dinar-
jev (prej 4.000 din) brez primerjave stanja.
Če pa želi dvigniti večjo vsoto, mora seve-
da pristati na primerjalno pot. To pravilo
velja tudi tedaj, če lastnik hranilne knjižice
dviguje denar pri poštah v naši republiki.
In kaj je novega pri tekočih računih?
Predvsem je pomembno to, da je pove-
čana višine čekovnega zneska, za katerega
jamči banka. Zdaj je ta znesek 4.000 dinar-
jev, prej je bi! tisoč dinarjev manj. In še to -
posamezni ček se ne more glastiti na zne-
sek, ki je manjši od 100 dinarjev (prej 30
din). Slednje določilo velja za vsa plačila
storitev, za nakup blaga in za druge obvez-
nosti.
V skladu z novim sporazumom lahko v
banki dvignete na ček do 4.000 dinarjev
gotovine, poprej je bil ta znesek omejen pri
3.000 dinarjih.
Ne glede na to, pa lahko občan v bančni
enoti, ki mu je odprla tekoči račun dvigne
tudi znesek, ki je večji od 4.000 dinarjev,
seveda pa le do višine svojega dobroimetja
na tekočem računu.
Tudi tekoči računi se obn&stujejo in to po
7,5% meri letno!
To pa ni vse, kar je novega v poslovanju
s tekočimi računi.
Banke lahko imetniku tekočega računa
po posebej dogovorjenih pogojih dovolijo,
da tekoči račun pride v negativno stanje do
višine največ do 10.000 dinarjev in sicer na
osnovi in odvisnosti od povprečnega eno-
mesečnega priliva v prejšnjih treh do še-
stih mesecih. Se pravi, da je ta dovoljena
prekoračitev odvisna od pevprečka me-
sečnih prilivov na tekoči račun v času od
treh do šestih mesecev nazaj.
Tak tekoči račun je lahko v dovoljenem
negativnem stanju največ šest mesecev,
naslednja nova prekoračitev pa je možna
šele po treh mesecih od dneva rednega
pokritja poprej dovoljenega negativnega
stanja.
Skratka, pomembne novosti v poslova-
nju s hranilnimi knjižicami in tekočimi ra-
čuni, novosti, ki jih bodo vlagatelji in last-
niki tekočih računov toplo pozdravili, saj
jim prinašajo nove ugodnosti in prednosti.
Sicer pa, za vsa vprašanja so vam na voljo
v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke
Splošne banke Celje.
24. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
atletski pokal jugoslavije v celju
MOŠKA EKIPA KLADIVARJA ODLIČNA DRUGA
Postavljena dva državna rekorda, med njima Kolar, ADK, v hoji na 20 km - 1,20:34,2!
Zadnjo soboto in nede-
ljo (20. in 21. junij) je bil
celjski atletski stadion
ponovno v znamenju naj-
boljše jugoslovanske at-
letike. AD Kladivar je or-
ganiziralo finale Atlet-
skega pokala Jugoslavi-
je, kjer je nastopilo več
kot 300 atletov in atletinj
s predhodnih kvalifika-
cijskih tekmovanj Sirom
po Jugoslaviji. Mirno
lahko zapišemo, da je to
tekmovanje kvalitetnej-
še od državnega prven-
stva, saj na nJem nastopa
v vsaki disciplini po dva-
najst najboljših atletov.
V dveh dneh smo na po-
novno vzorno urejenem
stadionu (kdaj pa ni bil?)
videli številne lepe in ra-
zburljive boje pa tudi
mnoge dobre rezultate,
čeprav razen dveh, treh iz-
jem, nekaj blestečega ni
bilo. Bila sta postavljena
dva državna rekorda in
enega izmed teh dveh je
dosegel Celjan Kolar v ho-
ji na 20 km - 1:29, 34, 0.
Kot zanimivost naj pove-
mo, da je isti rezultat do-
segel tudi drugouvrščeni
Galušič, sicer eden naj-
boljših (če ne najboljši!) v
tej disciplini pri nas.
Kako so uspeh pred-
stavniki Kladivarja in Ve-
lenja?
Po daljšem času je na-
stopil Rok Kopitar, ki je
solidno tekel na 400 m in
bil najboljši na 400 m ovi-
re z letos najboljšim do-
sežkom v Jugoslaviji - 51,
81! Ah to pomeni ponoven
vzpon forme? Upajmo!
Odlično zasedbo so ime-
li Celjani na dolgih pro-
gah, kjer se je tudi nabralo
največ točk za končni
ekipni uspeh. Nastopih so
Rozman, Arzenšek, Ukič,
Svet, Lisec in Milovac. Sa-
mi heroji, ki so v potu na-
birali kilometre in točke!
Prezreti ne gre skakalcev
v višino Čopa in Prezlja
pa metalca diska Mijača,
mladega Gabra, odličnega
tretjega v skoku ob palici
Renerja (450 cm). Vsi ti in
ostali so dali svoj delež, da
je ob koncu Kladivar med
moškimi osvojil za beo-
grajsko Crveno Zvezdo
odlično drugo mesto.
Končni vrstni red: 1. CR-
VENA ZVEZDA (sicer
druga najboljša ekipa v
Evropi!!!) 309,5 točke, 2.
KLADIVAR 186,5 točke,
3. Sarajevo 164,5 točke, 5.
Partizan Beograd 164 toč-
ke itd. Kladivarjev dose-
žek je prav gotovo eden
izmed največjih uspehov
moške ekipe v zveznem
merilu!
Med atletinjami je bilo
manj uspeha. Prezljeva je
bila druga v skoku v viši-
no, Topoletova pa tretja.
Četina je bila šesta na 100
in peta na 200 metrov,
vendar obakrat z solidni-
ma rezultatoma. Erjavče-
va je bila dvanajsta v me-
tu krogle in Babičeva še-
sta na 3000 m in osma na
1500 metrov. Kastelčeva
je bila deseta v disku. Eki-
pa atletinj je osvojila sed-
mo mesto, medtem ko je
bilo Velenje trinajsto.
Zmagala je ekipa beograj-
skega Partizana.
Omeniti velja tudi naj-
boljše dosežke celjskega
tekmovanja, ki so bih po
mednarodni vrednosti
»močnejši« od doseženih
državnih rekordov: Laza-
revič v metu krogle
20,10 m (evropski rezul-
tat!), Temim 220 v višino"
(naskakoval nov državni
rekord 227 cm), neuničlji-
vi Alebič na 400 m 46,32 in
Hegediš v troskoku 16,55.
Stekič je skočil v daljavo
781 cm.
Celjski nastop je bil prvi
skupni pregled vseh naj-
boljših jugoslovanskih at-
letov in atletinj v letoš-
njem letu. Končni rezultat
je dober in napoveduje
uspešno atletsko sezono.
Zlasti smo veseli uspeha
celjske moške ekipe pa
dobre organizacije in do-
sežkov nekaterih atletinj.
Veseli smo tudi obiska,
saj je bila tribuna domala
polna. To je še en dokaz,
da imamo v Celju atletiko
radi. Seveda pa to ni bila
zadnja večja atletska pri-
reditev v našem mestu.
Vrhunec bo prav gotovo v
drugi polovici avgusta s
Skokovim memorialom
in plejado odličnih evrop-
skih (pa morda tudi izven
evropskih) atletov. Finale
APJ je minilo pod pokro-
viteljstvom delovne orga-
nizacije KOVINOTE-
HNA.
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
Pred začetkom finala za
APJ je vse atlete in gle-
dalce pozdravil predse-
dnik AD Kladivar Stane
Mele.
Ob Nataši Seliškar (levo), Olimpija -Emona Ljubljana
odlična mlada celjska sprinterka Mojca Četina, ki je
bila v Celju šesta na 100 in peta na 200 metrov ter ena
izmed stebrov ženske ekipe, ki je osvojila sedmo me-
sto.
Med tistimi, ki gre vedno največja zahvala za dobro
izpeljano atletsko prireditev v Celju, je prav gotovo
sodniški zbor. Zaslužijo si, da se enkrat»vidijo* tudi v
časniku. Za skromno priznanje in zahvalo za vse iz-
gubljene sobote in nedelje.
Trenutno najboljša celjska atleta Rok Kopitar, ki seje
po daljšem času uspešno vrnil na stezo ter Stanka
Prezelj, odlična skakalka v višino, trenutno v samem
jugoslovanskem vrhu. Oba sta tudi stalna državna
reprezentanta, pred leti pa sta bila tudi najboljši celj-
ski športni par.
V teku na 400 m je poleg Roka Kopitarja nastopil tudi
obetavni mladinec Robert Gaber, ki pa je po konča-
nem teku na cilju močno padel. Po padcu mu je poma-
gal nihče drug kot njegov oče Franci Gaber (desno),
televizijski snemalec. Pravočasna pomoč!
MARJAN LENARČIČ IN NOVINARJI V ŽALCU
Dan pred finalom za APJ je bila v Žalcu letna skupščina Zveze športnih novinarjev
Jugoslavije, kjer so bili navzoči delegati iz vseh republik in pokrajin. Domačini,
predstavniki družbenopolitičnih organizacij, TKS in Partizana so jim pripravili bogat
program, nad katerim so bih vsi gostje izjemno navdušeni. Po dopoldanskem spre-
jemu v prostorih skupščine občine Žalec (Vili Petek, Jože Jan in drugi) so se športni
novinarji odpeljali na ogled tovarne nogavic Polzela pa v Braslovče, kjer so si ogledali
kompleks smučarskih skakalnic, prisostvovali kratkemu treningu mladih skakalcev
na plastiki in obiskali tamkajšnjo osnovno šolo. Po povratku v Žalec so si ogledali še
športni center, nad katerim so bili vsi neizmerno navdušeni ter so zatrjevali, da
takšnega kompleksa športnih objektov verjetno v Jugoslaviji ni.
Najbolj pa jih je presenetilo to, da je objekt odprtega tipa, brez ograje, in namenjen
vsem delovnim ljudem in občanom ter predvsem mladini.
Na popoldanski skupščini so izvolili novo vodstvo ZŠNJ. Eno leto bo predsednik
športni novinar iz Slovenije Evgen Bergant. Športni novinarji so tudi obširno sprego-
vorili o svoje delu, problemih in načrtih.
Na sliki: med obiskom Športnega centra v Žalcu, na čelu pa predsednik ZTKO
Jugoslavije Marjan Lenarčič (pozdravil je tudi novinarje na skupščini in ji spregovoril
o njihovem delu) v družbi z novim predsednikom ZŠNJ Evgenom Bergantom.
Odlična celjska dolgoprogaška trojka (z leve proti desni) Milovac, neuničljivi Svet
in neumorni Ukič. Vsi trije so na celjskem finalu doprinesli lepe točke ter tako
pripomogli, da so atleti Kladivarja osvojili odlično drugo mesto za beograjsko
Crveno zvezdo.
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 25
Predstavljamo vam našo
delovno organizacijo ERA Ve-
lenje, ki letos praznuje 30 let
obstojal Od prvih povojnih dni
se je iz skromnih zasebnih ru-
darskih in okrajnih trgovin
ERA razvila v sedanjo močno
delovno organizacijo, ki jo se-
stavljajo temeljne organizaci-
je združenega dela: malopro-
daja, veleprodaja, kmetijstvo,
proizvodnja In Vino Šmartno
ob Paki.
DANES PREDSTAVLJAMO
POSLOVNO ENOTO SODOBNA
OPREMA
V sklopu ERA Velenje je
tudi Poslovna enota SO-
DOBNA OPREMA, ki ima
svoje prostore ob Šaleški
cesti 20 v Velenju, torej za
lažjo orientacijo v neposre-
dni bližini veleblagovnice
NAMA. Poslovodja je FRI-
DERIK CAMLEK.
Koliko dela---v je 2apo.
*'enih v PE Sodobna
oprema?
F. CAMLEK: »Osemin-
dvajset.«
Kaj vse Je možno kupiti v
vaši trgovini?
F. CAMLEK: »Pri nas je
možno kupiti pohištvo za
dnevne sobe, kuhinje, spal-
nice, za predsobe, sedežne
garniture, razne regale,
vrtno opremo, opremo za
pisarne, preproge in po-
steljno konfekcijo.«
Vaše posebnosti?
F. CAMLEK: »Opremlja-
mo tudi šole in vrtce.«
Trenutno priporočate...
F. CAMLEK: »Za poletni
čas imamo dovolj sedežnih
in vrtnih garnitur, dovolj je
spalnic in tudi regalov oz.
Pri nas jep raktično možno
kupiti vse iz igrama, ki
tsrr. ga omenil.«
Zanimivosti?
F. CAMLEK: »Roki za na-
kup kuhinj so občutno
skrajšani. Možno je kupiti
na potrošniški kredit, kup-
ljeno opremo tudi dostavi-
mo na dom ter v okviru na-
ših možnosti opravimo
montažo.«
Želje?
F. CAMLEK: »Vsakega
kupca smo vedno veseli.
Postregli mu bomo z želje-
no informacijo ter ugodili
njegovim željam, vabimo
vse, da nas obiščejo.«
ALI STE ŽE OBISKALI PRODAJALNO DOM?
-	okrasni predmeti in dodatki za opremo stanovanj,
-	artikli iz kristalnega stekla, porcelana, keramike
-	vse vrste tapet in pribora
SKRATKA, VSE ZA PRIJETEN IN UREJEN DOM V PRODAJALNI
»DOM«.
64
Skoraj prav nič se nisva pogovarjala, ker ne
zadržujem rada človeka v trgovini, kije polna otrok. Kupila
sem, plačala in zadovoljna odšla, ne da bi vedela, da so se
potrudili in tako malo očarljivega človeka, kot je moja
sestradana in do rjavega ogorela malenkost, skrivaj nadzo-
rovali.
Tega dne sem študirala zunaj v javni knjižnici, ki je bila
oddaljena pol ure od mojega stanovanja, in se vrnila domov
šele okoli desetih. Oblekla sem se za noč (na potovanjih
sem vselej spala v ponošeni dnevni obleki, da bi bila oble-
čena, če bi morala nepričakovano skočiti iz postelje), ko je
nenadoma nekdo potrkal na moja vrata. Sprva se za ropot
nisem zmenila, potem pa sem le legla na tla in se predala
študiju nog. Res, prsti nog so stali tik pred mojimi vrati.
»Kaj je?« sem vprašala, ne da bi odprla.
»Važno pismo imam za vas!«
»Ni mogoče. Nikogar ne poznam v Manili.«
»Da, da, pa je za vas! Poslali so me, ker je nujno! Morate
ga sprejeti!«
Bilo je enajsljDonoči, zato se nisem hotela na glas pogovar-
jati skozi Vrata. Zbudila bi vso hišo. Jezno sem odsunila
zapah, da bi osebno odklonila pismo. Komaj pa sem odprla
vrata, se je zrinil mimo mene v sobo majhen, kot lešnik rjav
Filipinec v čedni evropski obleki in z bleščečo kravato ter
se usedel na stol. Tega nisem pričakovala in bilo mi je
neprijetno.
Pokazalo se je, da želi lastnik trgovine, neki dr. St., pri
priči govoriti z mano. Rekla sem, da ga bom, če je zadeva
res nujna, sprejela naslednjega dne dopoldan ob desetih,
da pa ob enajstih ponoči ne bom šla nikamor, najmanj pa k
tujemu moškemu.
Potem mi je Filipinec izpovedal svojo vročo ljubezen, in
mi ponudil poroko. Fantu je bilo komaj enaindvajset let in
je kot tipkar zaslužil devetdeset pesov na mesec. Hotel je
imeti belo ženo in pod ogorelo kožo sem bila res bela. To pa
je bilo po mojem mnenju tudi vse, kar je lahko kdo videl na
meni. Vsaj kar zadeva mojo zunanjost.
Ko me gledal, je bil v njegovih očeh skoraj sovražen
lesk. Ali imam morebiti kaj proti njegovi rjavi barvi? Ne,
niti najmanj ne! Niti najmanj pa tudi ne hrepenim po
človeški zvrsti »moški«, vsaj ne v takem smislu, kot si to
predstavlja on. Vzdignil se je, morebiti za to, da bi me
pritisnil na svoje vroče srce. Toda pri tridesetih stopinjah
Celzija me njegov objem ne bi mogel ogreti, kot bi me
morebiti na Laponskem pri tridesetih stopinjah pod ničlo,
bil bi torej brez vrednosti. Filipinec je bil majhen. To mi je
dalo pogum: Prijela sem ga za bleščečo kravato in za pas
pod želodcem - sunek - in že je bil pred vrati, ki sem jih
spet zapahnila.
Pol ure je preklinjal, toda vrata so ostala zaprta. Potem je
odšel. Naslednji dan me je Kitajec osuplo gledal. Verjetno
so leteli tu nočni obiskovalci pogosteje noter kot pa ven.
Sem za koristne novotarije.
V angleški koloniji bi bila Filipinca lahko naznanila, na
Filipinih pa to ne bi imelo smisla, zato sem vzela raje iz
kovčka bodalo, ki sem ga kupila v Panami. Zdelo se mi je,
da je to ravno pravšnja dežela zanj. Poleg tega pa sem še
podvojila proučevanje nog pred vrati.
INTRAMUROS
Ko je Legaspi osnoval Manilo, je okoli mesta zgradil
visoko obzidje, ki ga zdaj prekriva zelenje, dvižne mostove
in osem vrat, toda pozneje je okoli prvotnega mesta zraslo
več naselij: Binondo - živahna trgovska četrt, ki sem jo že
opisala; Tondo - kjer lahko vidiš še pristne filipinske hiše
na koleh, z lestvijo, ki vodi do vrat, in s streho, ki je pokrita
s slamo nipske palme (v slami na strehi domujejo kuščarji,
na deželi hišne kače, ki ponoči zlezejo iz slame in uničujejo
mrčes); San Jose - kjer srečaš veliko duhovnikov v dolgih
belih oblačilih, ki vrtijo v rokah rožni venec iz kokosovih
kroglic, pa Santa Cruz, Paco, Dinapa in nazadnje La Ere-
mita, kjer lahko kupiš najlepša ročna dela - vezeno pinaško
ruto, finijusi, togi sinamay, pletenine iz manilske konoplje,
in namizne prtiče iz slame buriške palme; od tod prideš v
»Settlement«, kjer imajo Američani sredi lepo negovanih
vrtov vile. V daljavi vidiš Marivelške hribe, porasle z dre-
vesi, ki dajejo fin mahagonij.
V Intramurosu (v obzidanem delu mesta) lahko občudu-
jem najraznovrstnejše, skrbno izdelane izdelke šolarjev in
jih tudi kupiš. Tako lahko kupiš pletene košarice (med
njimi prav majhne, izdelane iz trave) pa vezenine, plete-
nine, tkanine, rezbarske izdelke in tako naprej. Glavni
poudarek pri pouku je na rokodelstvu in domači industriji,
ne na znanju, kar je pametno, toda Filipinci imajo možnost,
da se izobrazijo tudi na področju znanosti. V Manili imajo
univerzo in študij na njej ni tako drag kot pri nas. Ker so
Filipinci potomci Špancev in domačinov (z izjemo čisto-
krvnih domačinov na bolj oddaljenih otokih in v notranjo-
sti Luzona), živijo na pol po zahodnjaško, na pol po vzhod-
njaško in zato je študij v Manili zanje bolj primeren kot na
zahodnih univerzah. Staršem in misijonarjem je ljubše, da
rasno čisti otroci oziroma rasno čisti Filipinci dokončajo
študije v Manili. Tako se jim ni treba bati, da bi se vrnili
domov z zmedenimi nazori in da bi se čutili Evropejce, kar
v bistvu ne morejo niti biti. Če hočem biti pravična, moram
pristaviti še to, da študij na domači univerzi Filipince med
drugim obvaruje tudi pred nevednimi belimi goskami, ki v
navdušenju za vse tuje letajo za tujimi moškimi in jih
pogosto finančno uničijo, ali pa se podajo z njimi v nepre-
mišljen in dobrega obetajoč zakon.
SKOZI DRSNO OKNO
Nekaj noči zatem, ko sem obiskala Intramuros, sem proti
eni ponoči zaslišala trkanje, ki ni hotelo ponehati. Ozrla
sem se po hvala bogu razsvetljeni sobi, a nikjer nisem
opazila nobene sence. Vstala sem in pogledala, če so pred
vrati nožni prsti; ni jih bilo. Spet sem zlezla v posteljo.
Nekaj hipov zatem se je zganilo moje zunanje drsno okno
in v okviru seje prikazala rjava glava, ki bi lahko služila za
reklamo za čokolado.
»Upam, da ne motim?!«
Ob enih ponoči in pri oknu! Nepridiprav! Odgovorila sem
okoliščinam ustrezno in glava je izginila. Dobro sem ve-
dela, da je to šele uvod, zato sem segla po bodalu, si obula
brezpefe gumarice in se znova ulegla na postelj. Tudi jaz
sem znala čakati.
Četrtinke ure so počasi minevale. Ob dveh ponoči se je
drsno okno znova čisto tiho premaknilo. Reklama za čoko-
lado je skozenj potisnila glavo, prsi in eno nogo. V hipu
sem bila pokonci kot andska puna. Golo bodalo je šinilo
navzdol samo nekaj centimetrov od njegovega nosu.
26. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
VEČ VZROKOV ZA
NESREČO
Brez vozniškega dovolje-
nja, pod vplivom alkohoia in
z neprimerno hitrostjo je vo-
zil iz Žalca proti Vranskemu
IVAN SPEH, 31, iz Gorenja.
V Latkovi vasi je pričel pre-
hitevati tovornjak, pa ga je
zaneslo najprej v levo in nato
sunkovito v desno v ograjo
mostu, nato pa je avtomobil
poletel s ceste in obstal za-
gozden med drevjem na stre-
hi. Voznik Speh se je hudo
ranil, na ograji je škode za
50.000 din, BMW pa je popol-
noma uničen - škode je za
300.000 din.
DEKLICA UMRLA PO
MESECU DNI
V ljubljanskem Kliničnem
centru je umrla 4-letna BAR-
BARA JURlC, iz Okrogarje-
ve ulice v Celju. Deklica je
bila hudo ranjena v promet-
ni nesreči 19. maja na preho-
du za pešce pri gasilskem
domu na Dečkovi cesti v Ce-
Takrat je njo in njeno
mamico zull yoznik^osebne-
ga avtomobila BrvAJ^O
RAKOVNIK, 26, iz Celja, ki
je tik pred prehodom prehi-
teval tovornjak.
TRIJE POŠKODOVANI
PEŠCI
Pred prehodom za pešce
pri bencinski črpalki v Šem-
petru je ustavil voznik oseb-
nega avtomobila VINKO
PRAPROTNIK, 61, iz Vran-
skega, ker sta z njegove de-
sne strani prečkali cestišče
MARIJA PULKO, 28, iz Do-
brteše vasi in ZOFIJA RAP,
33, iz Šempetra. Z leve strani
pa je prečkal cestišče
FRANC GRAČNER, 35, iz
Celja. Za Praproinikom pa je
pripeljal tovornjak, ki ga je
vozil VALENTIN DELO-
VEC, 30, iz Kranja in ker ni-
so prijele zavore, trčil v oseb-
ni avtomobil, ki ga je odbilo
naprej, da je zadel pešakinji
in zapeljal izven cestišča. To-
vornjak je skrenil v levo, za-
del pešca Gračnerja, trčil pa
še v osebni avtomobil, ki ga
je nasproti pripeljal STANI-
SLAV BRODNJAK, 42, iz
Maribora. Vsi trije pešci so
hudo ranjeni, škode pa je za
90.000 dinarjev.
NEPREVIDEN
MOTORIST
IVAN RIBIC, 24, iz Podvi-
na je vozil motorno kolo brez
vozniškega dovoljena iz Pol-
zele proti Podvinu. Pri odce-
pu ceste proti Gori Oljki je
dohitel 12-letnega kolesarja
in ker je Ribič vozil prehitro,
ni uspel ustaviti, temveč je
med zavijanjem v desno
zaprl pot kolesarju, ki je pa-
del, po 100 metrih pa je Ribič
zapeljal na travnik in trčil v
drevo. Ribič je težje poško-
dovan, kolesar pa lažje.
PRETESNO
PREHITEVANJE
Iz Šempetra proti Polzeli
je vozil z osebnim avtomobi-
lom IVAN PALIR, 65, iz Lo-
čice. Dohitel je kolesarja
STANKA ROJNIKA, 27, iz
Latkve vasi in ker ga je pre-
hiteval pretesno, ga je zadel s
sprednji desnim delom vo-
zila ter zbil na	Prt-
ljažnika, v vetrobransko ste-
klo in preko strehe je Rojnik
padel na cestišče ter se pri
tem težje poškodoval.
NEPREVIDEN PEŠEC
Težje se je poškodoval tudi
pešec FRANC HALOŽAN,
56, iz Mestinja, ki je v doma-
čem kraju nenadoma preč-
kal cestišče tik pred oseb-
nim avtomobilom, ki ga je iz
Šmarja pripeljal JOŽE GA-
VEŽ, 48, iz Podplata Halo
žan je z glavo udaril ob vetro-
bransko steklo in padel po
vozišču. Prepeljali so ga v
celjsko bolnišnico na zdrav-
ljenje.
PRVA REGATA ŠPORTNIH JADRNIC
NA ŠMARTINSKEM JEZERU
V okviru Žabarije je Društvo za šport na vodi Nivo Celje
pripravilo tudi jadralno regato za vse tipe športnih jadrnic in
regato v jadranju na deski.
Regata športnih jadrnic je bilo prvo tovrstno tekmovanje
na Šmartinskem jezeru, ki so se ga udeležili tekmovalci iz
Ljubljane, Bleda, Trzina in Celja.
Regate jadranja na deski se je udeležilo 27 tekmovalcev iz
Velenja, Hrastnika in Celja, ki so v dveh tekmah dosegli
naslednje rezultate: 1. Branko Tanjšek, 2. Nac Keršinar, 3.
Matej Maligoj (vsi NIVO Celje) itd: Pokrovitelj tega tekmo-
vanja je bila Tkanina Celje.
Zmagovalci tekmovanja jadrnic pa so optimist: Cigler JK
Ljubljana; flaing junior - Pretnar Elan in fireball - Dolžan
Nivo Celje.
Foto: JANEZ ŠTURM
ZA CELJSKE STRELCE TRI ZLATE
MEDALJE
Celjski strelci so se v Ljubljani udeležili prvenstva Slove-
nije z malokalibersko puško serijske izdelave in vojaško
puško. Tudi tokrat so Celjani dosegli lep uspeh. Med mla-
dinkami je zmagala Barbara Jager z rezultatom 461 krogov
od 600 možnih. Zelo lep uspeh je dosegla tudi mladinka
Ingrid Vreček, ki se je z rezultatom 453 krogov uvrstila na 2.
mesto! Pri mladincih je zlato medaljo osvojil Celjan Branko
Malec s 489. krogi. Velik uspeh je med člani posamezno
dosegel Jože Jeram, ki je postal prvak Slovenije z odličnim
rezultatom 509 krogov, Tone Jager pa je bil šesti s 495, krogi.
Zal pa Celjani letos med ekipami niso več prvaki, saj so
morah priznati premoč zmagoviti članski ekipi Postojne. V
streljanju z vojaško puško je bila celjska ekipa četrta. Med
posamezniki je bil Vili Dečman četrti s 174 krogi od 200
možnih iz ležečega položaja na oddaljenosti 100 metrov.
Ivan Kočevar je bil v tej disciplini peti s 173 krogi, Tone
Jager osmi s 169 krogi, Drago Cuček deveti s 169 krogi.
Ervin Seršen enajsti s 166 krogi. Vsi omenjeni tekmovalci se
bodo udeležili tudi državnega prvenstva v Varešu.
TJ.
II. SREČANJE MOTORISTOV V
CELJU
Moto sekcija pri AMD Šlander Celje in Z SAM Celje - sekcija
»Veteran« organizirata v soboto 27. junija in v nedeljo 28. junija
drugo srečanje voznikov motornih koles v Celju na avtopoligonu v
Ljubečni pri Celju.
Prireditev spada v počastitev praznovanj ob 40-ietnici vstaje jugoslo-
vanskih narodov in 35-obletnici AMD Šlander. Namen prireditve je
vzgojnega pomena za voznike motoriste, predvsem pa krepitev sti-
kov in tovarištva med motoristi, člani in simpatizerji avto-moto
društev.
Prvi dan, v soboto popoldan so na sporedu po prihodu udeležen-
cev razne športno-zabavne igre in spoznavni večer z glasbo in kreso-
vanjem. Naslednji dan, v nedeljo bo ob 10. uri na programu drugi
moto raliy, kjer bodo tekmovalci - motoristi morali opraviti ocenje-
valno vožnjo v dolžini 29 kilometrov, dve spretnostni vožnji, slalom
streljanje z zračno puško in met bombe v določen cilj in nazadnje
testiranje. Proga bo razdeljena na tri posamezne etape z vmesnimi
kontrolnimi postajami in bo potekala z avtopoligona v Ljubečni, kjer
bo štart preko Arclina, Vojnika do Šmartnega v Rožni dolini Nasled-
nja etapa bo tekmovalce vodila od Šmartnega v Rožni dolini. Lopate,
Ostrožnega naprej po Čopovi ulici skozi mestni park do Skalne kleti.
Tretjo zadnjo etapo bodo morali prevoziti od Skalne kleti mimo
tovarne Toper, pod železniškim podvozom po Aškerčevi ulici, Mari-
borski cesti, skozi Tmovlje do avtopoligona v Ljubečni, kjer bo tudi
končni cilj.	GABER F.
ZLATARNA - CELJE
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
PLANER - ANALITIK
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri
-	da imajo 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju
podobnih del
Poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja je
trimesečno poskusno delo.
Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba DSSS Zlatarne-Celje, Ce-
lje, Kersnikova 19. Ponudbe sprejemamo 15 dni po
objavi.
Obvestilo
vsem uporabnikom družbenih
sredstev in varčevalcem
Ljubljanske banke
S pristopom k novemu medbančnemu
sporazumu so temeljne banke, združene v
Ljubljansko banko, povečale mejni znesek, na
katerega se lahko glasijo čeki po tekočih računih
Omejitev posameznega čeka je odslej
od 100 do 4000 din.
Prav tako se je povečal tudi možni znesek
dnevnih dvigov s hranilne knjižice pri drugih
bankah in na poštah v Sloveniji, Dalmaciji in
Vojvodini.
Dnevna izplačila vpoglednih hranilnih
vlog na ime smejo znašati do 6000 din
(doslej 4000 din).
hitreje do cilja
Tekstilna tovarna Prebold
išče interesenta za opravila
HIŠNIKA
v bloku malih stanovanj (samski blok) v Preboldu.
Zažeien je zakonski par, ki ima možnost sklenitve
delovnega razmerja v TT Prebold, kolikor ni tu že
zaposlen. Predvidoma bi žena opravljala hišniške po-
sle.	*
Zagotovljeno je primemo stanovanje, zaposlitev in
osebni dohodek.
Interesenti naj se prijavijo v kadrovski službi do 5. 7.
1981, sicer pa velja oglas do zasedbe.
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 27
povratna rokometna kvalifikacijska tekma
»PREKRATKI«ZA EN GOL
Tokrat sta tudi sodnika napravila »svoje«! Žalostno!
ŽRK AERO CELJE : PROLETER 18:15 (12:7)
Povratna kvalifikacijska tekma za vstop v I. zvezno ligo!
Dvorana Golovec. Gledalcev okoli 4000. Sodnika Dragoslav
Vukmanovič iz Zemuna in Branislav Kristič iz Valjeva.
Delegat Miodrag Jakovljevič iz Pančeva in zdravnik Milan
Žuntar.
Aero Celje - Tomič, Ramšak, Kavčič, Kleč, Božič 5, Praz-
nik, Kalin 1, Ščurek 1, Selčan, Anderluh 10, Razgor 1, Puš-
nik.
Proleter - Dordjevič, Fajfrič, Maleševič, Fodor 2, Eremič
4, Delič, Dražič 5, Mirkonjev, Maljkovič 3, Curguz, Vučkovič
1, Luborič.
Sedmerke: Aero Celje 5-4, Proleter 6-3.
Izključitve: Aero Celje 6 (Kalin 2+2,Selčan 2), Proleter 10
(Maleševič 2, Fodor 2, Maljkovič 2, Curguz 2, Vučkovič 2).
Hala Golovec že dolgo ni
bila tako polna kot v soboto,
ko je bila na sporedu druga
kvalifikacijska tekma med
Aero Celje in Proleterjem iz
Zrenjanina. Med 4000 gledal-
ci je bilo tudi 300 gledalcev iz
Zrenjanina, ki so športno na-
vijali za svoje moštvo, kakor
tudi Celjani, ki so kar pone-
sli domačine v prvem pol-
času. V takšnem lepem
športnem okolju so igralci
enega, kakor drugega moš-
tva pokazali dobro igro. Ce-
ljani so že v 27. minuti izena-
čili prednost gostov iz Zre-
njanina (21:25 so zmagali
Zrenjaninci doma) in poved-
li 10:6. Na odmor so odšli pri
rezultatu 12:7. Celjanom se
je »nasmihala« prva liga.
Zlasti potem, ko je Razgor
povišal v 32. minuti na 13:7.
Odlična Anderluh in Božič
sta potem še kar trikrat povi-
šala na 14:8, 15:9 in -16:10.
Cas je tekel in že je bila 43.
minuta.
Celjani so igrali »dolgi« na-
pad. V čudovitem trikotnem
»delovanju« je bil Ščurek
sam na črti. Tam so ga oVirali
pri strelu in namesto, da bi
sodnika dosodila sedmerko,
sta vzela žogo Celjanom, na-
kar so gostje zmanjšali na
16:11. V naslednji minuti je
bila 7 m za goste, ki so »pori-
vali« celjsko obrambo v nji-
hov prostor in že je 16:12.
Kalin je povišal na 17.12 ter
Anderluh na 18:13 v 56. mi-
nuti! Torej še so imeli Celja-
ni štiri minute pred koncem
možnost za uspeh. Toda so-
dnika sta v zadnjih minutah
sodila samo prekrške Aera.
Gostje so lahko delali .kar so
hoteli in tako so dosegli 55
sekund pred koncem končni
rezultat 18:15 in uspeh!
Skratka, vsi prisotni so vi-
deli, da so bili mladi igralci
Aera grobo ukradeni in
oškodovani. Nekateri gledal-
ci so želeli po tekmi obraču-
nati s sodnikoma, toda to je
preprečila služba LM. Celja-
ni in vsi športni delavci v Ce-
lju pa so spoznali, da tudi
med rokometnimi organiza-
cijami ni vse tako kot bi mo-
ralo biti. Tokrat se je namreč
na lepi športni prireditvi na-
pravil pravi športni zločin.
Sodnika Vuksanovič in Kri-
stič sta »zadala« težak uda-
rec celjskemu in slovenske-
mu rokometu.
J. KUZMA
Kapetan Aero Celje Stanko Anderluh je pred tekmo prejel
iz rok sekretarja Rokometne zveze Hrvatske pokal za
osvojeno prvo mesto v II. zvezni ligi. Čestitamo!
Prizor iz povratne kvalifikacijske tekme med Proleterjem in Aero Celje. To je eden
izmed »nežnih prijateljskih« objemov gostov nad domačimi igralci...
Foto: TONE TAVČAR
IZJAVE PO TEKMI
Slobodan Miškovič, trener Aero Celje: »Tokrat moram
povedati, da so nam sodniki ukradli zmago in prehod v I.'
zvezno ligo. Naši fantje so igrali zelo dobro in nobenega
očitka nimam na njihovo igro, v katero so vložili vse, kar
znajo. Vodili so, toda proti sodnikoma niso mogli napraviti
prav nič.«
Ivica Grubački, trener Proleterja: »Srečni smo, ker smo
dosegli cilj. Škoda je, da tako mlada ekipa, kot je Aero, ne
more v I. ligo, ker si je to zaslužila. Toda igralci Celja bodo
dosegli svoj cilj že prihodnje leto. Vse kaže, dfi smo se mi
hitro prilagodili sodenju in zmagali.«
Stanko Anderluh, kapetan Aera Celje: »Sami ste videli,
da sta nam sodnika »vzela« zmago! Kljub porazu bomo
ostali skupaj in se bomo preko I. B zvezne lige poskušali čez
leto, dve prebiti v I. A ligo. Do sprememb v ekipi ne bo.
prišlo, razen v primerih odhoda v JLA.«
Viki Dom, zvezni sodnik: »Na srečanju je bilo prisotnih
več zveznih sodnikov, ki so ogorčeno izjavili, da sta sodnika
»ukradla« Celjane. Toda vse to ne vodi nikamor! Celjani so'
ostali praznih rok in s' spoznanjem več, da je tudi med
rokomet prišla nešportna »rabota«!
J.K.
ORGANIZIRAN
šum »POD
GRADOM«
V petek je bila v prostorih Do-
ma krajanov v Zagradu usta-
novna skupščina športnega
društva Partizan Pod gradom.
Vse vetje potrebe na področju
telesne kulture so namreč pre-
rasle organizacijske sposobno-
sti aktiva sa telesno kulturo, ki
je sicer v okviru krajevne skup-
nosti dobro delal.
Pred letom dni so sato krajani
izbrali iniciativni odbor, ki je
pripravil vse potrebno sa usta-
novno skupščino društva. V no-
vem društvu, ki bo telesno kul-
turo še bolj prlbllialo kraja-
nom, bo imela enako veljavo te-
lesna vzgoja, rekreacija kot tek-
movalni šport. Društvo bo nudi-
lo organizirano in strokovno vo-
deno športno udejztvovanje
mladim in seveda usmerjeno in
strokovno vodeno rekreacijo sa
starejše krajane.
Ena izmed osnovnih nalog bo
tudi čimbolj izkoristiti obstoje-
če objekte v krajevni skupnosti
Pod gradom - telovadnico in
igrišče ob osnovni šoli Frana
Kranjca na Polulah, kombinira
no asfaltno igrišče v Zagradu ii
25-metrsko smučarsko skaka
nico v Pečovniku, ki jo bodo
prevleki! z plastiko. V načrt,
društva pa je tudi zgradit
igrišča v Koinici, uredit«
športno-rekreacljakega ceni -
ob igrišču v Zagradu in postavi-
tev manjše smučarske vlečnice
na Veliki ravni pod Grmado.
Pristopno izjavo k društvu je
podpisalo nekaj manj kot sto
krajanov, ustanovnega ol^it»r
zbora pa zta se.ud r j* i
predstavnika Pahkuu Oaber-
je in Store, najaktivnejših to-
vrstnih društev v fr
in izrazila priprav	-:J
aktivno sodelujejo z _ «/v6ušt»-
novljenim društvom, ki je po-
membno tako sa krajevno skup-
nost Pod gradom kot za celo
celjsko občino.
Na petkovem občnem zboru
so člani društva tudi sklenili,
da bodo ob igrišču v Zagradu
(načrtovanem športno-rekrea-
cijskem centru) zasadili 88 dre-
ves v spomin na tovariša Tita.
S. ŠKOT
OD PRVIH DO PETIH
KVALIFIKACIJ
Leta 1966 so bile kvalifikacije v Slavonskem Brodu, kjer
je mlada ekipa Celja, združena iz vrst Partizana Celje in
ŽRK Celje v enotni klub ŽRK Celje, premagala najprej
Bečej 10:9, nato Velež iz Mostarja 16:7 in še domačega
Radničkega 12:8. Uspeh so dosegli: (Presinger, Markovič,
Janez in Tone Goršič, Djakič, Krelj, Snedič, Koren, Povalej
in Levstik.
1967	- nastop v I. ligi in osvojitev zadnjega, 14. mesta.
1968	- kvalifikacije so bile v Celju na Skalni kleti. V goste
so prišli prvak Srbije Železničar iz Niša, prvak Hrvatske
Metalac in prvak Bosne in Hercegovine - Goražde. Celjani
so pokazali zrelo igro in premagali železničarja 12:10, goražd
9:8 ter Metalca 17:15. Igrali so: Presinger in Markovič V
golu, Orač, Koren, Janez in Tone Goršič, Telič, Krelj., Lev-
stik, Frkič in Povalej.
1969	- v I. zvezni ligi so osvojili 12. mesto!
1970	- v I. zvezni ligi so ponovno osvojili 12. mesto!
1971	- v I. zvezni ligi so osvojili 14. mesto in izpadli!
1972	do 1976 leta so igrali v II. zvezni ligi in leta 1976 znova
osvojili prvo mesto. Zaradi tega so dobili pravico sodelova-
nja v kvalifikacijah za ponoven vstop v I. ligo.
1976	- uspeli v kvalifikacijah v dveh srečanjih proti Veležu
v Mostarju in Celju. Igrali: Marguč, Vojkovič, Vlado in Miha
Bojovič, Luskar, Guček, Levstik, Božič, Peunik, Mrovlje in
Ivezič.
1977	- v I. ligi so osvojili 7. mesto!
1978	- v I. ligi so osvojili 8. mesto!
1979	- v i. ligi so osvojili 13. mesto in izpadli!
1980	- zmagali v II. zvezni ligi in v kvalifikacijah izgubili v
dveh tekmah proti Slogi iz Doboja. V Doboju je bil rezultat
18:22 in v Celju 23:20. Za Aero Celje so igrali: Tomič, Nov-
šak, Bajuk, Tiselj, Praznik, Vukoje, Ščurek, Selčan, Ander-
luh, Razgor, Božič in Pušnik.
1980/81 nastop v II. ligi in znova osvojitev I. mesta!
1981	- nove kvalifikacije proti Proleterju iz Zrenjaninu. V
gosteh je bil rezultat 21:25, v Celju 18:15. Poskušali so priti v
I- zvezno ligo: Tomič, Tamšak, Kavčič, Kleč, Božič, Praznik,
Manček, Kalin, Ščurek, Selčan, Anderluh, Razgor in Puš-
nik.
J. KUZMA
TUDI KEGUAČI
REPUBLIŠKI PRVAKI
Celjsko kegljanje je dose-
glo še en izreden uspeh.
Pred kratkim so v »dopolnil-
nem« dvoboju s Konstruk-
torjem osvojile naslov repu-
bliških prvakinj kegljavke
Celja, ki so premagale v
Ljubljani Mariborčanke za 9
kegljev, tokrat pa so dosegli
podoben uspeh še kegljači
Celja. V dodatnem, »super«
finalu, so v Novem mestu
premagali Triglava iz Kranja
in osvojili naslov prvaka.
Prvi naslov v mednarodnem
slogu 6 x 200 lučajev! Trigla-
va so premagali za 37 kegljev
in pri tem dosegli skupni re-
zultat 4891:4854..
Za celjsko ekipo so v tem
dvoboju na težkem kegljišču
dosegli Alojz Urh 814 keg-
ljev, Boris Kompan 805, Lu-
dvik Kačič 839, Danilo Sivka
808, Milan Nareks 811 in
Slavko Tomažič 814 kegljev.
Celjski kegljači so tudi edi-
ni, ki so ostali še v borbi za
naslov državnega prvaka.
Med štirimi finalisti so na-
mreč poleg Celjanov, ki so
četrti, še Medveščak iz Za-
greba, Poštar iz Splita in
Brodosplit. Ženska ekipa
Celja je tudi v finalu, toda tu
je najboljša Reka, Celjanke
so druge, Konstruktor tretji
in Podravka četrta. V pri-
hodnjem tednu so na spore-
du zaključne borbe.
IZBIRNE TEKME ZA
REPREZENTANCO
V	Senovem in Krškem so
bile izbirne tekme za sestavo
republiške in pozneje tudi
državne reprezentance. Med
moškimi je bil Nareks četrti
1743 kegljev, Urh šesti 1722,
Kačič sedmi 1721 kegljev in
13 Tomažič 1665 kegljev.
Med dekleti je na izbirnih
tekmah osvojila drugo me-
sto Tatjana Gobec iz Celja.
ŠUNKOV MEMORIAL
Danes popoldne od 15. do
19. ure bo na kegljišču Ingra-
da v Celju tradicionalni keg-
ljaški memorialni turnir v
spomin na prerano preminu-
lega kegljača Ingrada Edija
Šunka. Nastopile bodo naj-
boljše ekipe celjske regije.
PETERICA V
REPREZENTANCI
V	Makedoniji v Bitoli bo
letošnji rokometni turnir za
»Trofejo Jugoslavije« za mo-
ške. V mlado reprezentanco
Jugoslavije je povabljena
kar peterica rokometašev
Aera Celje. To so vratar Ro-
lando Pušnik, Stanko An-
derluh, Igor Razgor, Aleš
Praznik in Polde Kalin. Le
obveze v šoli in zaključni iz-
piti na srednjih šolah lahko
preprečijo odhod vseh v re-
prezentanco.
LISEC IN KOPITAR
Na Skandinavsko turnejo
in na polf inalni nastop v atle-
tiki sta v našo reprezentanco
povabljena dva celjska atle-
ta. To sta Rok Kopitar, ki bo
tekel na 400 m z ovirami in v
štafeti 4 x 400 metrov ter
Stanko Lisec, ki bo Jugosla-
vijo zastopal v teku na 5000
metrov. Kljub temu, da je
mladi Stane Rozman prema-
gal v nedeljo Stanka Lisca
na 5000 metrov, je zvezni ka-
petan Dane Korica dal pre-
dnost rutiniranemu Liscu.
Rozmana pa čaka nastop na
Balkanskem prvenstvu.
ŽIVAHNO MED
CELJSKIMI KONJENIKI
Med člani celjskega Konje-
niškega kluba je te dni zelo
živahno. Po uspešnem sode-
lovanju ob vaji NNNP Celje
81, ko so organizirali militeri
na progi 5 km in turnir v pre-
skakovanju ovir, so v teh
dneh celjski tekmovalci so-
delovali na turnirju v Ljub-
ljani. V konkurenci tekmo-
valcev Slovenije, Hrvatske
in Srbije je Aleš Kučar osvo-
jil s konjem Boranom drugo
mesto v lahki kategoriji,
medtem ko je bila Saša Do-
manjko na Rexu deveta v.
težji, višji kategoriji.
J. KUZMA
III. IGRE SPRETNOSTI
DOBIL MERX
Delavci Partizana Gaben<
so tudi letos pripravili III
igre spretnosti, ki si jih je n;
letnem telovadišču ob Mari-
borski cesti ogledalo več sto
gledalcev, nastopilo pa je se-
dem ekip. Vse nastopajoče
in gledalce sta pred začet-
kom pozdravila predsedujo-
ča v predsedstvu Partizana
Gaberje Slava Marinček, v
imenu pokrovitelja Občin-
skega sindikalnega sveta Ce-
lje pa sekretar Miro Medved.
Nastopilo je sedem ekip,
zmagala pa je ekipa SOZD
MERX, ki je zbrala 42 točk in
osvojila prehodni kristalni
pokal. Sledijo: 2. Partizan
Gaberje 36, 3. Partizan Štore
34, 4. Železarna Štore 32, 5.
Cinkarna 29, 6. Kovinotehna
27 in 7. LIK Savinja 23 točk.
Dan pred temi igrami
spretnosti so nekaj podobne-
ga pripravili (že drugič) v
LIK Savinja, kjer so nastopi-
le ekipe sedmih tozdov.
Zmagala je ekipa DSSS pred
tozd Energetika in vzdrževa-
nje, tozd Pohištvo itd.
XV
28. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
GASILSKO
DRUŠTVO
ŽALEC
V	J
Čestita vsem delovnim ljudem in obča-
nom žalske občine ob občinskem praz-
niku, izreka čestitke ob 4. juliju, dnevu
borca
in
pozdravlja člane gasilskega društva Kru-
ševac, s katerimi so se ob 100 letnici
gasilstva v Žalcu pobratili.
Člani gasilskega društva ŽALEC vabijo>
vse delovne ljudi in občane, da se v dneh
od petka, 26. junija do nedelje, 28. ju-
nija, udeležijo številnih prireditev, ki so
jih pripravili ob 100 letnici društva in 40
letnici ustanovitve OF in vstaje jugoslo-
vanskih narodov!
PROGRAMI ZA VSAK ŽEP
Pohištvena industrija GARANT s Polzele vam tokrat predstavlja program pohiš-
tva POLZELA F III. Ta program sodi med cenejše in je primeren za opremljanje
dnevnih, samskih in mladinskih sob, spalnic ter hotelskih in turističnih sob. Vse
izdelke lahko kupite v sestavi garnitur ali posamezne kose pohištva.
Program POLZELA F III je na voljo v večjih specializiranih trgovinah s pohiš-
tvom. Nabavite ga lahko tudi v tovarni GARANT, kjer boste dobili tudi podrobnejše
informacije in prospekte.
Zapomnite pa si: GARANT pohištvo je osvojilo Evropo, Bližnji vzhod in Jugosla-
vijo. Zakaj? Zaradi primerne cene, estetskega in sodobnega videza ter kakovosti.
V okviru sestavljene or-
ganizacije združenega de-
la Hmezad Žalec zavzema
pomembno mesto tudi
delovna organizacija
Strojna, ki jo sestavljata
temeljni organizaciji zdru-
ženega dela Proizvodnja
kmetijske mehanizacije in
Storitve, seveda pa ne gre
pozabiti tudi delovne
skupnosti skupnih služb.
V delovni organizaciji je
trenutno zaposleno 160
delavcev, k čemer je treba
prišteti tudi šestdeset
učencev.
PROIZVODNI PRO-
GRAM PKM:
-	proizvodnja specialne
opreme za hmeljarstva od
rezalnikov, obiralnih stro-
jev do sušilnic ter tran-
sporta
-	stroji za sajenje, obde-
lavo in spravilo krompirja
-	trosilniki umetnih
gnojil
-	mulčerji za sadjarstvo
in vinogradništvo
-	druga oprema po na-
ročilu za kmetijstvo
TOZD STORITVE:
-	storitve za buldožerje
in gradbeno mehanizacijo
(zadnja leta so buldožerji
Strojne uredili več kot
2000 km gozdnih poti v
gornji in spodnji Savinj-
ski dolini ter na Koro-
škem)
-	servisiranje kmetij-
ske mehanizacije (za co-
lotno celjsko regijo)
-	servis in prodaja avto-
mobilov ter rezervnih de-
lov programa VW, za vso
celjsko regijo)
-	modri program (plo-
vila, izvenkramni in no-
tranji motorji, ter jadralne
deske)
hmezad do strojna žalec
ZA BOLJŠE
KMETOVANJE
Servisiranje kmetijskih strojev je že dolgoletna tradicija žalske Strojne in njene
usluge poznajo kmetje iz vseh občin celjskega območja
70 ljudi TOZD PKM izvozi tudi za milijon ameriških dolarjev izdelkov. V glavnem stroje za obiranje hmelja.
Dobro so založeni tudi z rezervnimi deli za a vtomobile
programa Volkswagen
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 29
obrtno združenje žalec
SKRB ZA USKLAJEN RAZVOJ
Jeseni nova poslovna stavba
Obrtno združenje Žalec
vključuje obrtnike vseh
strok, tako proizvodnih
kot storitvenih dejavno-
sti. Lani je bilo v občini
506 obrtnikov in 72 »po-
poldancev«, v to število
pa niso vračunani gostinci
in avtoprevozniki. Letos
je na novo prijavljenih 37
obratovalnic. Julija lani je
bilo tako v občini Žalec v
obrtni dejavnosti zaposle-
no 1149 delavcev, sem pa
niso všteti »popoldanci«.
Obrtniki v žalski občini so
lani ustvarili okrog 120
milijonov dinarjev ostan-
ka dohodka. V merilu ob-
čine so lani predstavljali
davki iz samostojnega
opravljanja obrtne dejav-
nosti 31,3% dohodka ob-
činskega proračuna ali 27
milijonov dinarjev,« kar
pomeni peto mesto v Slo-
veniji. Obrt oziroma drob-
no gospodarstvo pomeni
v občini torej izredno po-
membno panogo gospo-
darstva. Še pomembnejša
bo, če vemo, da naj bi se
število zaposlenih samo v
storitvenih dejavnostih
do leta 1985 povečalo za
450 delavcev.
NOVA OBRTNA
CONA
Žalsko obrtno združe-
nje je že v dosedanjem ča-
su dokazalo upravičenost
svojega obstoja. Že zdav-
naj je prerastlo samo ne-
kakšno stanovsko združe-
nje, ki bi se »potegovalo«
zgolj za interese v združe-
nje včlanjenih obrtnikov.
Dandanes je združenje že
prava zbornica v občini,
ki skrbi za usklajen razvoj
tega dela gospodarstva v
občini.
Ni naključje torej, če
prav v tem času potekajo
vsa prizadevanja za uredi-
tev obrtne cone blizu Ruš
pri Arji vasi. Izdelavo zazi-
dalnega načrta so plačali
interesenti. Gre za kom-
pleks v velikosti 22000
kvadratnih metrov, kjer
naj bi bil prostor kar za
štiriindvajset obrti. Tu bo-
do seveda le delavnice
brez stanovanjskih hiš.
Obrtniki pravijo, da bi bi-
lo prav, ko bi v bodoče
financiranje podobnih
stvari uredili preko po-
sebnega sklada za razvoj
obrti pri izvršnem svetu
občinske skupščine.
Vprašanje je namreč, če
bodo v bodoče možni in-
teresenti lahko takšne iz-
datke plačevali kar sami.
Druga možnost je, da
bodo v okviru združenja
namenili del sredstev iz
davka. Vse to je seveda še
stvar dogovorov in pri
združenju pravijo, da je
bilo sodelovanje med
izvršnim svetom in obrt-
niki že doslej dobro, da pa
pričakujejo še boljšega.
Mnogo stvari je namreč
ostalo še nedorečenih.
Akcijski program o razvo-
ju drobnega gospodar-
stva, sprejet leta 1977, še
doslej ni bil realiziran ta-
ko kot bi naj bil.
KNJIGOVODSKI
SERVIS IMA MNOGO
DELA
Pri žalskem obrtnem
združenju so pred časom
ustanovili posebno delov-
no skupnost Knjigovod-
ski servis. Dela opravlja
za več združenj. Vanjo so
vključeni obrtniki iz žal-
ske, celjske, mozirske,
hrastniške, kamniške in
radovljiške občine. Kma-
lu bodo sem včlanjeni tu-
di obrtniki iz drugih slo-
venskih občin. Ta delovna
skupnost trenutno oprav-
lja knjigovodska dela za
več kot 160 slovenskih
obrtnikov.
NOVI POSLOVNI
PROSTORI
Jeseni bodo odprli nove
poslovne prostore v Žal-
cu. Za ureditev teh pro-
storov je Zveza obrtnih
združenj namenila dva in
pol milijona dinarjev v
obliki kredita. V novih
prostorih bo delo združe-
nja še bolj zaživelo, tu bo
imela svoje prostore za-
druga, lažje bo delovanje
delegatskega sistema, če
pa bo tu svoj prostor našel
tudi sindikat delavcev za-
poslenih pri zasebnih de-
lodajalcih, bodo skupaj še
lažje reševali probleme, ki
se porajajo. To velja tudi
za reševanje preblemov s
področja delovanja sklada
za dopolnilno izobraževa-
nje. Prav tu še nastajajo
številne vrzeli, saj je izo-
braževanje delavcev neus-
klajeno glede na potrebe
drobnega gospodarstva.
DELEGATI NISO
ZADOVOLJNI
Delovanje delegatskega
sistema ni takšno kot bi
moralo biti. Delegati ugo-
tavljajo, da so gradiva
preobsežna in da so šeje
predolge. Obrtniki so že
doslej imeli precej pri-
pomb in vprašanj. Odgo-
vorov strokovnih služb pa
ni bilo. Tudi sicer pravijo,
da je težko dajati pripom-
be, saj strokovne službe
pripravljajo gradiva v
takšnem »stilu«, da nihče
noče razpravljati, ker ima
občutek, da vsemu napi-
sanimi niso kos. Na tem
področju bo treba nekaj
storiti. Sicer bodo še na-
prej ugotavljali, da dele-
gati niamjo dovolj vpliva
na sprejemanje odločitev.
O dejavnosti žalskega
združenja bi še lahko pi-
sali. Pa naj bo dovolj
sklepna ugotovitev:
Obrtno združenje si pri-
zadeva za usklajen ra-
zvoj drobnega gospodar-
stva v občini. Res tega
poslanstva še niso v ' '
jeli, to pa ni prav.
Tu bodo od jeseni naprej novi poslovni prostori žalskega obrtnega združenja.
30 let finomehanike celje
JUBILEJNE SPODBUDE ZA NAPREJ
Poudarki samoupravljanju in delegatskemu sistemu
Že mora biti pošten ju-
bilej, da se na slavnostni
seji delavskega sveta in
vodstev družbenopolitič-
nih organizacij zbere več
kot 80-članski delovni ko-
lektiv kar iz petih mest
naše republike - iz Celja,
Ljubljane, Trbovelj, Slo-
venj Gradca in Murske
Sobote. In prav takšen,
30. jubilej so prejšnji pe-
tek proslavili delavci Fi-
nomehanike iz Celja,
zbrali pa so se v Domu
železarjev na Teharjih.
Krajši kulturni pro-
gram ob sodelovanju ok-
teta Studenček in DPD
Svoboda Zagrad ter tova-
riško srečanje, kot se za
takšno priložnost spodo-
bi, je nadvse uspelo. De-
lavcem večih enot Fino-
mehanike Celje je omo-
gočilo pregledati doseda-
njo razvojno pot in po-
gled usmeri tudi v pri-
hodnja obdobja: predv-
sem, na katerih področjih
svoje samoupravne in po-
slovno-ekonomske orga-
nizirnosti bo potrebno
več in bolje narediti.
Iz govorov direktorja
Mirka Hutinskega in te-
hničnega vodja Danila
Sluge so jasno izzveneli
zlasti nekateri poudarki.
»Eden osnovnih pro-
blemov je, kako zagoto-
viti nemoteno servisira-
nje vseh aparatov, za ka-
tere smo usposobljeni in
za katere imamo tudi
pooblaščen servis v Slo-
veniji oziroma v Jugo-
slaviji. In to v razmerah,
ko se je oskrba z rezerv-
nimi deli celo poslabša-
la...« je poudaril na jubi-
lejnem srečanju Mirko
Hutinski. •
Kljub vsemu pa so v
celjski Finomehaniki do-
segli lani in tudi v letoš-
njih prvih mesecih rela-
tivno dobre poslovne re-
zultate. Prav dobro pa se
zavedajo, da jim jih vseh
ni omogočila večja pro-
duktivnost dela, ampak
je temu pripomogla večja
rast cen. Tudi v jubilejnih
slavnostih niso pozabili
samokritično ugotoviti,
da še niso izkoristili vseh
svojih notranjih rezerv v
organizaciji dela, dograje-
vanju sistema nagrajeva-
nja po delu in rezultatih
dela in na splošno boljše-
ga gospodarjenja s sred-
stvi, s katerimi razpolaga-
jo. Na vsak način bo po-
trebno več storiti pri ob-
veščanju in samouprav-
nem in delegatskem orga-
niziranju odločanja na
vseh ravneh. V teh okvi-
rih pa so še vprašanja de-
lovne discipline, osebne
in kolektivne odgovorno-
sti, varčevanje z materia-
lom, odnosi s porabniki
storitev in drugo.
Jubileji so nesporno ti-
sta priložnost, na katerih
se podehjo plakete in
priznanja. Tako* so tudi
člani delovnega kolektiva
Fiiiomehanike podelili 28
plaket in jubilejnih na-
grad. 5 plaket in štiri jubi-
lejne nagrade za 20 in več
let dela so prejeli iz celj-
ske poslovne enote Jože
Dereani, Marjan Ručigaj,
Danilo Sluga, Edi Koželj,
Srečko Uršič in Ivan Ke-
ber, Miro Cesar iz Trbo-
velj, Jožica Koželj in Ka-
rel Jurkošel?iz Ljubljane.
Jubilejno srečanje v Domu železarjev na Teharjih je bilo po splošnem mnenju
enkratno...
Mlade oči in spretni prsti v oddelku elektronike so poroštvo za nadaljevanje
tradicije
30. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 25 - 25. junij 1981
Št. 25 - 25. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 31
Komisija za delovna razmerja, izobraževanje in
štipendiranje
»AUREA« Celje,
Kersnikova 17, Celje
ponovno vabi
k sodelovanju
ČISTILKO
z delovnim časom od 14. do 22. ure popoldan in
dvema mesecema poskusne dobe.
Kandidatki in potrebno imeti zaključene osemletke,
zaželeno pa je, da ima 6. razredov osnovne šole. Prav
tako je zaželeno, da imajo izkušnje na delih čiščenja.
Kandidatke naj svoje vloge posredujejo na gornji na-
slov v 15-ih dneh od objave.
Odgovore bodo prejele v naslednjih 15-ih dneh.
celje: odprti oder v objektivu
VSE ZA STARO IN
MLADO...
Člani plesnega orkestra »Žabe« iz Celja so prvi stopili na
odprti oder, in kot vselej, kadar so se oglasili s svojimi
instrumenti, so tudi tokrat privabili veliko poslušalcev in
vzbudili ustrezno pozornost. Tomšičev trg je dokazal, da
je primeren kraj tudi za takšne nastope, poleg tega pa
lahko sprejme na tisoče hvaležnih poslušalcev.
Lahko bi kdo rekel, da so prišli na svoj račun tudi mladi.
Res je, tudi njim je bil oder na voljo, na svoj račun pa so
prišli pravzaprav vsi, ki so jih poslušali (na sliki med
nastopom skupine Kladivo, konj in voda). S svojim izvaja-
njem so privabili k poslušanju staro in mlado, sicer pa so
nastopil» še štirje ansambli.
Plesna skupina »Keramičar« iz Titovega Velesa je pri-
jetno presnetila. Mladost in temperament sta pritegnila
tudi resnega gledalca. Svoje so opravila tudi lepa, pisana
oblačila, ne nazadnje njihov kalundjijski ples. Skupina iz
pobratene makedonske občine je požela navdušeno odo-
bravanje tudi v soboto dopoidne po celjskih ulicah.
Na odprtem odru in prav tako po celjskih ulicah so zaple-
sali tudi mladi iz pobratenega Siska. Ni naključje, če so se
najprej predstavili s svojimi posavinskimi plesi. Osvojili
so srca Celjanov in bili deležni dosti simpatij. Bili so
pravi mojstri plesa in petja, tudi igralci. In kdo bi ne sledil
njihovim lahkotnim korakom, gibom?
Foto: M. BOŽIČ in DRAGO MEDVED
Prav za vse! Tak je bil od-
prti oder na Tomšičevem
trgu v čacu tretjega turistič-
nega tedna od 15. do 21. juni-
ja. Na njem so se zvrstili šte-
vilni instrumentalni ansam-
bli, ria koncu tudi šest fol-
klornih skupin. Žal, je dež v
celoti preprečil nastop dve-
ma narodnozabavnima an-
sambloma - Vikiju Ašiču in
Zemetu. Pa tudi druge pred-
stave je vselej proti koncu
zmotilo neurje.
Navzlic temu je odprti
oder živel polno življenje, bil
je v središču pozornosti, bil
je dogodek dneva. Vsak dan
v prejšnjem tednu. Tako je
svoj krst uspešno prestal in
dokazal, da je sposoben živ-
ljenja. Pobudniku zanj, celj-
skemu turističnemu druš-
tvu, pa zato polno priznanje!
Mešani pevski zbor iz
madžarskega mesta Sze-
ketfehervar se je uspešno
predstavil v petek na Do-
brni. Zbor, ki je bil v go-
steh pri celjskem meša-
nem pevskem zboru
France Prešeren, je skup-
no s svojimi gostitelji pri-
pravil resnično lep večer
domačinom in zdravili-
škim gostom.
»ALBA REGIA«
NA DOBRNI
Madžarskim gostom,
pri katerih so bih »Pre-
šerno vci« pred tremi te-
dni, so pokazali tudi lepo-
te naše ožje domovine.
Seveda, "navezala so se tu-
di številna prijateljstva
med pevci dveh narodov,
ki jih tudi nerazumevanje
jezika ni oviralo. Z obi-
skom madžarskega zbora
so lahko tako zadovoljni
gostitelji kot poslušalci
na Dobrni in v drugih
krajih.
MBP
J A VNA RADIJSKA
ODDAJA V NEDELJO
V HOTELU PREBOLD
Po daljšem času je ure-
dništvo Novega tednika in
Radia Celje znova pripravilo
javno radijsko oddajo. Ta bo
to nedeljo ob deseti uri v ho-
telu Prebold pod pokrovi-
teljstvom Hmezada oziroma
delovne organizacije Gostin-
stvo turizem. Oddaja je po-
svečena tudi dvajsetletnici
Hmezada iz Žalca.
Gostom v hotelu Prebold
in poslušalcem ob radijskih
sprejemnikih - oddajo bo
Radio Celje neposredno pre-
našal - se bodo predstavili
pevec IVO MOJZER, ki je
uspešno nastopil na letoš-
njih dnevih slovenske zabav-
ne glasbe s skupino PEPEL
IN KRI, ansambli Vokali in
Mah Vokali ter Filter iz Pre-
bolda, člani preboldske Svo-
bode,
Ansambel Griški kvintet, ki
je bil letos najdlje na lestvici
narodnozabavnih melodij
Radia Celje in drugi. Sevetf
pripravljamo tudi razgovor
s predstavniki hotela Pri
bold in Hmezada in še vrst
presenečenj za obiskovalo
te prireditve.
V nedeljo, 28. junija ob de
seti uri na svidenje v hoteli
na javni radijski oddaji
dia Celje, Novega tednika ij
delovne organizacije Gostin
stvo turizem v okviru SOZl
Hmezad Žalec. Obiskoval^
javne radijske oddaje v Pr«
boldu naprošamo, naj na prj,
reditev pridejo nekaj minut
pred deseto uro, ker smo v«
zani na neposredni radijski
prenos, kasnejše prihajanj
pa bi motilo oddajo.
Zapišemo še to, da v nai
slednjem obdobju pripra\
ljamo še nekaj podobnih o<l
daj. Načrtujemo, da bo na
slednja oddaja na Dobrni.
JANEZ VEDENIK
Grad se 1336 imenuje utrdba -
vest Tyuer, a že 1328 in nato 1338
naletimo v virih na oznako neue ozi-
roma newe vest Tyuer nova utrdba
Laško. Tedaj so očitno opustili stari
grad in pozidali novega, ki razvaljen
še danes stoji. Kje je stala prvotna
utrdba zaenkrat ni znano.
Po 1456 je grad spet v rokah dežel-
nega kneza, ki ga je oddajal v najem
in zakup raznim oskrbnikom: 1465
Friderik Aprecher, laški župnik,
1482 Viljem Dollacher, 1496 Hans in
Gregor Lamberger, 1501 Pavel iz
Buechvvalda, 1511 Žiga Weichsel-
berger, 1515 Hans Turjaški.
Ob času velikega turškega vpada v
Avstrijo in posebej na Štajersko
1532 so pričeli grad obnavljati in utr-
jevati. Takrat so pozidali mali okro-
gli stolpič, na katerem je G. R. Puff
sredi preteklega stoletja še videl citi-
rano letnico, Ignac Orožen pa se spo-
minja, da sta bili poleg tudi inicialki
E S, ki ju je skušal razbrati: Erasmus
Stich. Ta je bil tedaj ugleden me-
ščan, nemara trški sodnik. 1534 je
moral Jorg Turjaški grad na dežel-
noknežji ukaz utrditi, stroške pa je
nato obračunal.
V rokah Turjaških je ostala gospo-
ščina do 1554, ko jo je odkupil Jo-
hann Valvasor in jo nato 1581 zapu-
stil sinovom svoje sestre Katarine
Frančiške MoscOn, Petru, Mihaelu
in Maksu. 1620 je cesar Ferdinand II.
prodal gospoščino baronoma Juriju
Karlu in Vidu Mosconu, 1665 pa jo je
kupil Janez Vajkard grof Vetter, ki
je pozidal v trgu novo graščino.
Gospoščino Laško vsaj od začetka
15. stol. dalje niso upravljali z gradu,
ampak v uradu oziroma graščini, ki
je stala v trgu. Grad je deželni knez
bržčas že zgodaj izročil tržanom. V
urbarju iz 1621 beremo: »Laški trža-
ni imajo nad trgom Laško zidan Ta-
bor, kamor se lahko ob času sovraž-
nih napadov ali premikov zatečejo.«
Ko je turška nevarnost minila, so
utrdbo opustili. Na Vischerjevi upo-
dobitvi s konca 17. stol. je grad sicer
še pokrit, na začetku 19. stol. pa je
bil že razvaljen.
1805 je občina prepustila razvalino v
last usnjarskemu mojstru Juriju
Župneku s pogojem, da je ne sme ne
podreti ne poškodovati. Pozneje so
jo posedovali Martin Lažič, Mihael
Lažič in njegovi dediči, nato Jožef
Presiček. Od njega jo je 1879 kupil
tržaški trgovec Jožef Cerni, z name-
nom, da jo spet pozida. 1880 so zato
iz utrdbe odstranili nasutine in po-
pravili poškodovano zidovje. Na
grajskem dvorišču so pri tem odkrili
zidan, a povsem zasut vodnjak, v
njem pa so našli hudo poškodovano
čelado in tri glinaste vrče. V nasuti-
nah so našli bodalo s srebrnim roča-
jem in druge železne predmete. Ra-
zen tega so že v štiridesetih letih
preteklega stoletja pri kopanju vino-
grada zahodno od razvaline našli
srebrn krucifiks z relikvijami, dolg
55 mm, z vgraviranim napisom »Ma-
ria« v gotski minuskuli na aversu.
1945 je razvalina postala last sploš-
nega ljudskega premoženja, 1952 pa
jo je domače turistično in olepševal-
no društvo restavriralo.
Grad Laško je značilen primer
pozne kastelne zasnove, katere na-
stanek lahko datiramo v začetek 14.
stoletja. Njeno jedro oblikuje stano-
vanjski stolp, ki obsega poleg prit-
ličja še dve etaži. Zidan je iz apnen-
čevih lomljencev, ki kažejo izrazi-
željo po plastenju, to pa še poudarja-
jo šivani vogali iz lehnjaka. Vse od-
prtine v stolpu razen svetlobnih lin v
pritličju (višina 65 cm, širina reže
11 cm), ki so še avtentične, so ob
restavraciji gradu izgubile prvotno
podobo, manjkajo jim pa tudi pe-
ščenčeve obrobe, o katerih še sredi
preteklega stoletja govori Puff.
Severno od stolpa je prostrano ob-
zidano dvorišče z vodnjakom. Talna
zasnova obzidja je poligonalna in na
koncu poudarjena z enonadstrop-
nim, okroglim, obnovljenim stolpi-
čem iz 1532. Medzidje, ki je na vzho-
dni strani tik stolpa varovalo dostop
na grajsko dvorišče in ki ga je še
videl Piper, je uničeno.
LANDEK (Landeck),
gradišče
Domnevno na gradišču v naselju
Homec severovzhodno od Lember-
ga pri Dobrni. Orožen dopušča tudi
možnost, da je grad ležal v bližini
porušene cerkve sv. Tomaža v Lan-
deku. Občina Celje.
Landek se v srednjeveških virih
ne omenja, vendar pa je ime nedvo-
mno povezano z zelo staro, verjetno
še zgodnjesrednjeveško utrdbo. Na
njene sledove je morda ob koncu
prejšnjega stoletja naletel takratni
lastnik kmetije Homec 8 Janez Zu-
raj pri oranju svoje njive, ki je ležala
na griču nad vasjo.
Izrečena omemba utrdbe Landek
1708 v matični knjigi prafare v Novi
cerkvi - Strmcu - infra arcem Lan-
deck (pod gradom Landek) se zatr-
dno ne nanaša na to gradišče, ampak
na gradič Vine v njegovi neposredni
bližini, ki ga ljudje še danes včasih
imenujejo Landek.
Grad in graščina Laško na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
25
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik,
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne
vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa:
50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.