Mišljenje odličnih pravniških krogov v tem vprašanju. Popolnoma nepričakovano je prišlo s!o* vensko u5iteljstvo v ostro borbo, fci je zelo velike važnosti za svobodo ,in neodvisnost stanovske organizacije, za temelje, na katere je bila v zadnjem času postavljena — morda gre celo za njen obstoj v sedanji obliki. Ni to načelni boj, ki bi zadeval le u5i= teljstvo, 'temveč je vse državno uradništvo interesirano na tej borbi, kajti kar se dogaja danes organizaciji slovenskega učiteljstva in njenemu ti&ku, se bo jutri lahko dogajalo drugim stanovskim oirganizacijam in njene* mu tisku. Ogroženi smo tofrej. vsi! Vse učiteljstvo ni morda niti globlje razmišljalo za kaiko veliko načelno odločitev gre; še manj pa je o tem razmišljala večina ostalega državnega namešcenstva izven pro= svetne stroke. Načelna vprašanja, katerih se je dotaknil ta boj, bi bila v ostrih potezah sledeca: Sile so na deki, ki bi rade zrušile teme» lje neodvisne stanovske 'organizacije, kakor si jih je postavilo slovensko u5iteljstvo na celjski skupšoini leta 1926. Slovenski stran* karskospolitični tisk je porabil ta trenotek ter si prizadeva zopet razdvojiti slovensko učiteljstvo, omajati avtoriteto organizaciji, izpodbiti njeno politično nevtralno osnovo ter jo udinjati enemu ali drugermi strankar* skemu režimu. To bi se reklo panniti učitelj* stvo zopet v medsebojne strastne strankar* s>ke borbe ter kovati iz tega kapital za stran« karske namene. Trdno računamo z neomaj= nostjo in zrelostjo slovenskega učiteljstva, ki jo bo pokazalo seda.i še v večjd meri nego jo je poikazalo pred ceijsko skupščino ter bo šlo preko namer dnevnega časopisja in njega podpiihovalcev z eno samo gesto prezira in samozavesti svojo ravno strogo stanovsko pot naprej v trdni zavesti, da le v tem leži bodočnost našega stanu. Kar smo pretrpeli 'očilkov prej od ene strani, iste nam sedaj servirajo od druge; a naša pot je ravna odkar smo zdmženi. Ne poznamo režimov in jih noi5emo pripoznati, pa najsi bo to danes ali v bodoče — pri drugi situaciji. Sile so na delu, ki se postavljajo v borbo proti osamosvojitvi osnovnega šolstva; proti principu osnovnošolskega učiteljstva, da bi imelo nadzoTnike iz lastnih vxst, ter hočejo zgolj iz birokratsiko avtoritativnega ozira in iz kruhoborslkega stališSa I./4 postaviti osnov* no šolo in osnovnošolsko učiteljstvo pod ku< ratelo stroke brez pralktičnega upogleda v osnovno šolo in brez praktičnega smisla za njene potrebe in njeno notranje delo. Gre jdm v prvi vrsti za to, da se stavi tudi nad» zorniški vpliv v partinzansko službo; za ko» liko 5asa, tega ne vprašajo in 5e bo šola trpela zaradi takih izprememb, tudi ne upo> števajo. V kolikor v tem oziru ne bo zmagal naš princlp danes smo prepričani, da bo s-magal jutri; žal nam je le za čas, energije in žrtve ki bodo doprinešene v tem času. Sile so na delu, ki bi rade uničile tudi svobodo našim stroikovnim organizacijam, ki jim je dana z ustavo in drustvenim zalkonom. Z disciplinarnim postopkom proti predsednl« kom in funkcijonarjem naših strokovnih or* ganizacij jim hočejo vzeti pravico svobodno izražati voljo članstva, t. j. voljo učitelj* istva nad upiravo in upravnimi zadevami. Sile so na delu, ki bi rade uničile tudi svobodo našega stroikovnega tiska ter bi rade zamašile usta vsaki kritiki nad upravnimi zadcvami. Z \ discipJinarrtim poistopanjem proti uredniku in celo proti izdajatelju so se razširile tiskovne omejitve, ki so predvi» dene po ustavi in s tiskovnim zakonom. Staviti društvene funkcijonarje preko do* Io5b društvenega in tiskovnega zakona v di* sciplinarno preiskavo zaradi zadev, ki so jih izvajali v svojstvu fcot društveni funkcijo^ narji, se pravi izvajati službeni pritisk na svobodo društev in svobodo tiska. Priob5ujiemo v tem oziru mnenje odličnih upravnih juristov in sodnih juristov, ki jasno osvetljuje, kako velik boj bije slovensko učiteljstvo proti silam, ki delujejo proti svccbodi državnega uradništva, Od mu je za« jamčena z ustavo in z zakoni temelječimi na tej ustavi. Proti -najnovejšemu Jploizkusu omejitve svobodc uradniških društev in uradniškega tiska, so nam dali ©dlični pravniški krogi sledeče mnenje: »Čl. 14. ustave daje državljanom brez razlike stanu in poklica pravico združevanja, dogcvarjanja in zborovanja. Na temelju te določbe veljajo za Slove« nijo še vedno poprejšnji zakoni o društve« nem pravu. Te do-ločbe izpreminja le zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921, ki prepoveduje dru« štveno propagando komunizma, revolucije itd. Čl. 96. zakona o civ. uradnikih določa, da državni nameščenci ne smejo biti člani združb, katerih nameni nasprotujejo mtere« som države ali so protivni državnim zako= nom. Tudi jim ni dovoljeno, da bi se udele* ževali pdkretov, 'katerih namen bi bil ovirati ali ustavljati delo v službi. Tudi ne smejo biti brez dovoljenja pripadniki inozemskih društev. Iz navedenega sledi, da so vse v Sloveniji obstoječe stanovske in stroikovne OTganiza* cije državnih nameščencev popolnoma legal* ne in v svojem delovanju ne ovirane, ker no» bena teh organizacij nima znakov omenjenih v 51. 96. urad. zakona. Ako bi zakomodajalec hotel kako drugas če državnemu nameščencu zabraniti ali ome» jiti pravico do stanovske ali strokovne orga« nizacije, bi bil moral to statuirati v uradnis škem zakonu ix leta 1923. ali v kakem poznejs šem zakonitem določilu. Ker take omejitve ni, je jasno, da imajo uradniškc organizacije, kalkor vsa druga le* galna društva, absolutno društveno avtono* mijo in da imajo kakor vsa druga Iegalna društva, pravico zahtevati od drž. oblastva, da se načeloma ne vmešava v notranje drus štveno življenje in delovanje. Jasno je, da se označena društvena avtos nomija tudi ne sme kršiti po ovinku, potom disciplinarne preiskave. V mejah 51. 96. urad. zak. in lastnih pra» vil se vsako uradniško društvo dn vsaik po* samezni funkcijonar v društvu lahko svo» bodno kreta in udejstvuje. Na tem načelu avtonomnega društvcnega delovanja ničesar ne izpreminjajio drugi di= sciplinski predpisi, n. pr. 51. 164., točka 6. urad. zak. (neposlušnost napram naredbam predpostavljenih oblastev). Kajti 5e na pri* mer ministrstvo predpisuje za prrtožbe in predloge službeno pot, se ti5e ta predpis le službenega dela in osebnih stvari uradnvka poedinca, ne more pa veljati za uradni%a in u5iteljska društva, ki imajo po svoijih od ob« lasti odobrenih pravilih nalogo in dolžnost zastopati interese svojth članov pred kate* rimkoli oiblastvom., Z drugimi besedami: Društvena svoboda, zajam5ena po ustavi, se more omejiti le z zakonom, ne pa z ministrs skim razpisom. Klicati na odgovor društvene funkcijos narje radi prestopka predpisov, ki morajo veljati le za službeno delo uradnika=poedins ca, bi toirej pomenilo eklatantno kršenje po ustavi in zakonih zajamčene društvene avtos nomije stanovskih in strokovnih organizacij, državnih nameščencev. Gledc tiska oa je stališ5e sledeče: Poglavje VIII. zakoma o tisku vsebuje dolocbe o tem, icatera dejanja se smatrajo po tiskovAem zakonu za flcaznjiva. Dejanja, za katera ne predvideva niti tiskovni zakon, niti kazenski ali katerikoli drug zakon kako ka* zen — niso kaznjiva, ker 51.8. ustave izrečno pravi, da se zamorejo kaznovati samo taka dejanja. o katerih zakon naprej določa, ;la se kaznujejo z gotovo kaznijo. Poglavje VII. citiranega zakona navaja osebe, katere je smatrati odgovorne za kaz» njiva dejanja učinjena potom tiska. Ako prevzame urednik odgovornost za tiskovno stvar nase, odpadc avtomatično krivda izdajatelja. KdoTkoli ikliče v takeni primeru izdajatelja kljub temu na odgovors nost, se pregreši proti členu 8. ustave, ker si prisvaja pravico kaznovanja, ki mu ne pri« stoja niti po iustavi, niti po -tiskovnem zako» nu, niti po kakem drugem zakonitem dolo* čilu. Na tem ne spreminja dejstvo, da je izs dajatelj slučajmo državni uslužbenec ni5esar, in tudi ne dejstvo, da je morda podal izda» jatelj formelno izjavo, da lahko istinitost objavljenih trditev tudi s svoje strani doka« že. Oblast, ki bi naprtila v takih primerih izs dajatelju kakega lista disciplinsko preiskavo in ga moirebiti tudi disciplinsko kaznovala, bi prekoračila svojo kompetenco in postos pala protizakonito. Svobodno zamore biti urednik kakega li» sta tudi državni uslužbenec, ker niti ustava, niti činofvniški zakon, niti 51. 11. zakona o tisku, ki govori o tem, kdo sme biti urednik, tega ne prepo-veduje. V predmetnem slu5aju pa nastopa urednik — državni uslužbenec — še v drugem svojstvu: v svojs-tvu funkcijonarja legalne in avtonomne organizas cije, za katero veljajo vsa ona zakonita do» ločila kot za vse druge v državi obstoječe korporracije (Pravne subjekte) privatno prav« nega zna5aja. (Čl. 14. ustave, 51. 96. fin. zalk.). Iz tega izhaja, da je državni uslužbenec takrat iko nastopa kot lunkcijonar take orga» nizacije, odnosno urednik lista te 'organizacije, ki ima pravico in naTavnost dolžnost, da po pravilih svoje organizacije zastopa in» terese svoje 'organizacije, pravico, da se v mejah 5lena 96. cin. zak. svobodno kreta in udejstvuje. KHcati funkcijonarja legalne in avtonomne organizacije radi objave posas meznih člankov v glasilu organizacije na ods govoft* disciplinarnim potom, pomeni očitno kršenje društvene avtonomije. ki je vsakoš mur zajamčena po usiavi in zakonu. Tako postopanje pa je tudi v kricečem nasprotju s tiskovno svobodo, zajam5eno vsakemu državljanu brez razlike v členu 13. ustave in 5lenu 1. tiskovnega zakona. Z di« sciplinarno persekucijo funkcijonarjev sta« novske organiizacije državnih uslužbencev radi tiskovnih pregreškov se samolastno in protizakonito razširja omejitev tiskovne svos bode, kar ni samo v nasprotstvu s pozitiv« nimi zakonitimi določili, marve5 je naravnost naperjena proti duhu naše ustave in moderne demokracije.« • To je bistvo strogo stanovskega, ne» strankarskega boja, ki gai bije danes slo« vensko učiteljstvo, kar morda ni bilo do da« nes jasno javnosti in zaradi česar podajamo tudi tej temeljne orise sedanjega boja v sves sti si, da bo javnoist solidairna z bojem slo« venskega u5fteljstva ,in ga bo podpirala pov* sod, kjer ji je dan vpliv v tem oziru.