?tev. 5.
V Liubijnni, v petek, dne J. Innmria 1909.
Leto milil.
txi-.-Vjju.-r
Velja po poŠti;
rta celo leto naprej	K 26'—
sa pol leta „	„ 131—
Ha tetrt leta „	„ 6-50
&a en mesec »	„ 2*20
V upravniStvu i
ua celo leto naprej	K	22 40
X« pol leta „	„	11-20
; a četrt leta „	„	5-60
m «n mesec „	„	f90
J* poJilj. na dom 20 h na
mesec,
^©samezne Jtev. 10 h,
Uredništvo I' f Kopitarievlh it. I (vhod tej dvcrl^če oaH llskartio) •- Rokopisi s» ■ne --'rafajo, netranklrana pisma ne (prejemajo, Uredniškega telefona i 11 v. /4.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 t za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 0 „ za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah sbnt enostopna garmondvrsu it 26 h. Pri ve?kratnem ob. javljenju primeren popuit.
Izhaja
vsak dan, izvzem5i nedelj« In praznike, ob pol 6 u r< popoldne.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniltVO le u Kopitarjevih ulicah 5tev. 2.
—----Vsprejema naročnino, inserale
reklamacije. Up> ivnlSkega telefona Ste v. 188.
te
Današnja številka obsega *> strani.
Koalicija, koncentracijo, birokracija.
Baron Bienerth marljivo dela dalje, da sestavi parlamentarno ministrstvo. Ako se i ii ii ne posreči, bo, še predno se snide državni zibor, sedanje provizorno uradniško ministrstvo izpremenil — morda tudi s kakšnimi personalnimi izpremembami — v definitivno in tako uvedel birokraSki sistem, kakor pravijo »Narodni Listy«.
Kaj je na tem? Nam se zdi, da se bo baronu Bienerthu vendarle posrečilo sestaviti pravo parlamentarno ministrstvo na podlagi koalicije strank. Nemci in Čehi se sicer še branijo, češ, da je medsebojni sporazum nemogoč, vendar pa bo to najbrž le manever, da obe stranki skleneta premirje pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji-
Barom Bienerth je zdaj napel zadnjo, posebno močno struno. Z Dunaja se namreč poroča, da hoče cesar posebno z ozi-rom na Ogre, ki delajo na vso moč, da se uredi bančno in armadno vprašanje v zmi-slu njihovih »neodvisnostnih« zahtev, biti informiran, kaj o tem mislijo avstrijski parlamentarci. Zato da bo cesar pozval predse strankine voditelje. Da to nič drugega ne pomeni kakor to, da bo cesar na primeren način parlamentarce opomnil, da zahtevajo nujne državne potrebe — anek-sija, proračun, socialno zavarovanje, po-oblastilni zakon, češko-nemško jezikovno vprašanje, podržavljenje železnic itd., itd.
koalicijske vlade, ni potreba posebič povdarjati.
Kar se tiče napovedane namere Bie-uerthove sestaviti mesto koalicije tako-zvano koncentracijo, se zdi, da nobena stranka ni zanjo. Bienerth je namreč sprožil misel, naj bi se sestavilo ministrstvo napol iz uradnikov, napol iz parlamentarcev, ki pa naj bi na svojo odgovornost vstopili v kabinet, ne da bi bile stranke vezane jim slediti. Podlaga skupnemu delovanju bi bila na ta način le osebni ugled in zaupanje, ki ga voditelji uživajo pr; svojih strankah. Od druge strani pa se zo-
pet poroča, »Ja se bo krona pri sestavi ozirala le na tiske velike stranke, ki se v resnici hočejo obvezati, da bodo sledile vladi. Stvar torej nikakor ni jasna. Zlasti slednja namera je neizvedljiva, ker tisti, ki jo je sprožil, najbrž misli, da bi bilo mogoče vlado sestaviti eventualno tudi brez Čehov, kar pa ne bo šlo, ker sta celo dr. Chi-ari in D' Elvert izjavila, da se ne.udeležita koalicije brez Čehov.
Baron Bienerth hoče ministrstvo pomnožiti za dva sedeža, da omogoči koalicijo- Ustanovilo naj bi se posebno prometno ministrstvo in pa novo ministrstvo brez portfelja.
Krščanski socialci polagajo posebno važnost na nameravano izpremembo poslovnika. Odsek je že sestavil tozadevne predloge. Namen tem predlogom je onemogočiti obstrukcijo pri nujnih predlogih, prvem branju in pri prebiranju došlih vlog. Pri nujnib predlogih naj se debata o nujnosti čisto odpravi in se naj takoj preide k glasovanju. Kar se tiče došlih vlog, se da predsedniku popolna oblast, ali naj se dobesedno prebero začetkom ali koncem seje. Kar se konečno tiče prvega branja zakonskih predlog, predsednik lahko stavi predlog, da se odkaže odseku. Če kdo ugovarja, vpraša predsednik zbornico, ki o tem odloči z navadno večino. Tako se onemogoči, da bi se moralo vršiti prvo branje na zahtevo enega samega poslanca.
Tak je položaj. Da morajo Jugoslovani zahtevati, da brez njih ne sme biti koalicije, se nani zdi samoposebi umevno.
Kranjski deželni zbor.
(Seja dne 8. januarja 1909.)
S toliko radovednostjo menda še nikdar občinstvo ni pričakovalo nobene seje deželnega zbora, kot danes. Ljudje so že od 7. ure zjutraj oblegali deželni dvorec, deloma zaman, ker so bile vstopnice že včeraj oddane. Za vsak kotiček na galeriji se je razvil boj.
Deželna vlada je res zopet storila neprevidnost in poklicala v Ljubljano 140 ' nepotrebnih orožnikov, katere je spravila v realki, v poslopju filharmonrčne družbe in pri Rudežu. Po »Zvezdi« je hodil ošabni
ritmojster Bregencer s celim štabom in tako prav po nepotrebnem kazal občinstvu, da so v obližju skriti orožniki.
Točno ob 10. uri so bili na mestu poslanci, S. L. S., ki so se sredi dvorane zbrali okolu svojega načelnika dr- Šuster-šiča, in pričakovali nadaljnib dogodkov. Došel je tudi prevzv. knezoškof.
Na natlačeno polnih galerijah je vladala splošna nervoznost, ki se je pa spremenila v veselo razpoloženje, ko so do-šli v dvorano poslanci narodno-napredne stranke ter so se poslanci obeli slovenskih strank najprijaznejše pozdravljali. Splošna veselost je zavladala po dvorani, ko je dr. Šusteršič pristopil k Turku in ga pozdravil kot »ljubljansko srajco«.
Poslanci so si poiskali sedeže- Za nove poslance so napravljeni na obeh straneh pod galerijo novi sedeži.
Ob četrt na 11. uro je došel v dvorano deželni glavar, Nemcev in deželnega predsednika pa še ob pol U. uri ni bilo od nikoder. Deželna vlada je tudi topot kazala staro svojo »točnost«. Na galeriji so ljudje zbijali dovtipe in pravili, da sta dva Nemca pred sejo od strahu omedlela in da se je zato dohod »združenih Nemcev« tako zapoznil.
Nekaj minut po pol 11. uri zavzame deželni glavar svoj prostor, pa ker »združenih Nemcev« le'še ni, gre deželni glavar zopet iz dvorane. V dvorani postaja vedno bolj vroče.
Na galeriji opazita dr. Šusteršič in Tavčar župana Zurca, kateremu dajeta znamenja, naj gre z galerije na poslanski sedež-
Okolu tri četrt na 11. uro pride v dvorano najprej Sehvvegel, za njim se usu-jejo Nemci, potem pa stopa v dvorano Schwarz. Nastane nepopisen vrišč. Poslanci narodno-napredne stranke planejo po konci in kriče: Abzitg Schvvarz! Vun ž njim! Turk: Kje imate pa 500 orožnikov! Ali vam jih je zmanjkalo? Samo 140 jih imate! Fej! Vun s Schvvarzem!— Klici: Lopov! Morilec! — Dr. Oražen plane k Schuarzu iu mu kaže s krvjo okrvavljeno manšeto, katero si je okrvavil, ko je obvezoval ranjence.
Vilfan: Vun s Sehvvarzem. — Na galeriji se čujejo žvižgi. Deželni glavar svari
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Tako sem moral ležati ure dolgo, ko so me valovi neprestano metali sem iu tja, ko sem bil vedno premočen do kože in nisem niti za trenutek prenehal pričakovati pri naslednjem valu svoje smrti. Polagoma se me jc lotila utrujenost, nekaka omotica sc me je lotevala celo sredi teli grozot, dokler me ni premagal omotu; spanec; lin tam sem ležal v svojem čol-niču, ki ga je morje metalo sem in 'tja, in sanjal o domu in starem »Admiralu Ben-bow«.
XXIV. POGLAVJE.
Križarenje čolniča.
Bil je že beli dan, ko sem se prebudili in spoznal, da se nahajam v svojem čol-niču na jugo'zapadnein koncu Otoka Zakladov. Sobice je že izšlo, vendar je bilo meni še vedno skrito za Daljnogledom, ki je padal na tej strani z orjaškimi skalami naravnost doli do morja.
Meni najbližje sc je nahajalo predgorje Haulbovvline in Gora srednje jambore; gora gola in temna, predgorje pa
obdano s štirideset do petdeset čevljev visokimi klečmi in skalami. Nahajal sem se komaj četrt milje daleč na morju in moja prva misel je bila veslati na suho.
To namero sem kmalu opustil. Med skalovjem je morje bobnelo in šumelo, peneči valovi, ki so se vzdigovali in padali, so se vrstili drug za drugim; ako bi se drznil bližati se obrežju, bi me vrgli valovi na peči in ubili, ali pa bi svoje moči zaman napenjal, da bi splezal na te pred-stoječe strme skale.
In to še ni bilo vse; kajti na gladkih skalnatih pločah sem zagledal velike opolzke zveri, ki so se ali plazile naokoli ali pa med glasnim pljuskanjem skakale v morje mehke polže neverjetne velikosti. kakih štirideset do šestdeset skupaj.
Pozneje sem zvedel, da so bili morski levi in prav nič nevarni. Toda pogled na nje skupno z divjimi klečmi in razburkanim morjem mi je pristudil to pristanišče. Čuti! sem, da bi raje stradal na morju, kakor da 'bi se podajal v take nevarnosti.
Imel pa sem več sreče, kakor sem mislil. Severno od predgorja Haulbovvline sc razteza obrežje v ravni črti in pri odtoku morja se prikaže dolga proga rumenega peslka iz vode. Severno od tod sc nahaja Predgorje gozdov, kakor je bih napisano na zemljevidu.
Spomnil sem sc, kaj je povedal Silver o toku, ki teče ob zapadni obali Otoka Zakladov proti severu, iu ko sem spoznal, da sem sc nahajal v objemu tega toka,
sem raje zapustil predgorje Haulbowline za seboj in prihranil svoje moči za pozneje, ko poskusim priti na suho na prijaznejšem Predgorju gozdov.
Na morju je 'bilo opaziti veliko gladko valovanje. Ker pa je veter vlekel trajno in rahlo od juga, ni bilo nobenega nasprotja med tokom iu med valovanjem in radi tega so se valovi nemoteno dvigali in padali.
Ako bi bilo drugače, bi bil moral že davno poginiti; tako pa je bilo v resnici čudovito, kako varno in na lahko je plaval moj majhni in lahki čoinič. Pogosto, ko sem ležal na dnu in sem samo z enim očesom pogledoval preko roba čolna, sem videl veliko modro goro vzdigovat. se v bližini; toda čolnič je samo malo poskočil in zaplesal kakor na peresih ter se je na drugi strani lahko kakor ptica po-greznil zopet v dolino valov-
Postajal sem bolj drzen in sem se vsedel v čoln, da poskusim, kako znam veslati. Toda tudi majhna sprememba v ravnotežju je povzročila velike spremembe v vedenju čolna. In komaj sem se ganil, je čoln naenkrat opustil svoje lahko plesajoče gibanje in planil po tako strmem vodnem bregu nizdoli, da se mi je v glavi zvrtelo, iu je zadel s svojim rilcem globoko v steno sosednjega vala.
Bil sem ves premočen in prestrašen in sem takoj zopet padel v čoln nazaj, in potem se je zazdelo, da se je čolnič zopet spametoval iu me nosil med valovi tako
galerijo. Poslanci S. L. S. stoje mirno sredi dvorane.
Schvvarz se vsede na svoj prostor.
Dr. Triller: Morilec Sohwarz!
Plantan je imel na nekem listku zapisanih par medklicev, katere je z veliko vztrajnostjo bral in jih parkrat ponavljal: Tiran! Vodja žandarjev! Zatiralec!
Klici med narodno-naprednimi poslanci: C. kr. morilec! Rabelj!
Dr. Tavčar razburjen grozi Schwarzu z roko.
Dr- Oražen se vedno bolj rine k Schwarzu, v rokah držeč krvavo manšeto ter kliče: Morilec, tu glej slovensko kri! Zandarski komandant! Vun! Tu liži slovensko kri! Situacija jc postala jako opašna.
Dr. Šusteršič miri dr. Oražna, ker je Schvvarz imel v žepu razpustitev deželnega zbora in bi razpusta se mogli veseliti le Nemci, ki sc že naprej boje sklepov slovenske večine.
Deželni glavar je zvonil na vse pre-tcge, opominjal galerije, naposled je pa le nastal mir.
Med nemirom je knezoškof zapustil dvorano.
V sredi dvorane stoje poslanci S. L. S. mirno in tiho, v zavesti, da hočejo s svojim delo m in svojimi predlogi zadati najhujši udarec našim narodnim nasprotnikom in tako z narodnim pozitivnim delom dobiti Slovencem na Kranjskem najboljše zadoščenje za od Schwarza jim zadane krivice.
Cesarjev jubilej in sožalje zaradi nesreče v Južni Italiji-
Deželni glavar se spominja nato cesarjevega jubileja in omenja-sprejem deželnega odbora pri cesarju, kateremu je šel deželni odbor čestitat imenom dežele.
Poslanci stoje zakličejo cesarju »Zivio!«
Nato omenja deMni glavar groznega potresa na Laškem in izjavi, da bo imenom dežele in deželnega zbora odposlal pismeno sožalnico.
Schvvarz ves čas sedi bled na svojem prostoru kakor obtoženec.
Zapisnikar čita samoslovenski zapisnik zadnje seje. Zapisnik se odobri.
mehko, kakor poprej. Očito je bilo, da se ne smem vmešavati v njegovo gibanje, toda kakšno upanje sem imel potom, da bi prišel na suho, ako nisem mogel vplivati na njegovo smer?
Velik strah se me je lotil, vendar v kljub temu nisem izgublil svoje glavic. Najprvo sem z opreznim gibanjem s pomočjo svoje mornarske čepice polagoma izmeta! vso vodo iz čolna, nato sem zdpet samo z enim očesom pogledoval preko roba čolna in začel prevdarjati, kako je bilo mogoče, da se je mogel čolnič tako mirno gibati skozi valove.
Spoznal senu, da valovi niso kakor velike, gladke in svitle gore, kakor se vidijo od obrežja al,i raz krova ladije, temveč popol norma podobni gorskim grebenom polni vrhov, ravnin iu dolin. Samemu sebi prepuščen čoln si je takorekoč delal svojo pot skozi nižave iu doline in se izogibal strmini bregovom in višjim valovom, ki so se prekučovali.
»No, dobro,« sem si mislil sam pri sebi, »jasno je, da moram ležati, kjer sem in ne smem motiti ravnotežja; jasno je pa tudi, da zamorem izpostaviti veslo iu od časa do časa na mirnih mestih nekoliko zaveslati proti suhem.« Rečeno storjeno. Vlegel sem sc sedaj oprt na komolec in sem pri vsaki dani priložnosti enkrat ali dvakrat za veslal, da sem obrnil rilec proti obrežju.	(Dalje prihodnjič.)
t
Deželni glavar pozdravlja novoizvoljene poslance in se nadeja, da bodo tudi novi poslanci delovali v blagor domovine. Pozdrav Schwarza deželnemu zboru.
Sclnvarz vstane m hoče govoriti.
Dr. Tavčar: Vidiš ga!
Dr. Oražen: Ne boš tu govoril! Vun s Scbwarzem! Okrvavljen je!
Narodno-napredni poslanci kličejo Schvvarzu: Lopov!
Plantanu je zmanjkalu medklicev na listkih in je zato sedaj klical samo: Pfui Teufel! To je deželni zbor! Pfui Teufel!
—	Turk je Plantana hudo gledal, ker je nemški klical.
Dr- Triller kliče Schwarzu: Vi nimate pravice tukaj govoriti! Vun s Schwarzem iz slovenskega parlamenta!
Dr. Oražen kliče: Žandarjem naj pridiga! Žaindarska duša!
Dr. Triller: Lajtnanta Mayerja pošljite notri! V belgijsko kasarno pojdite govorit, ne pa v ljudski parlament! Morilec! Mrtva stvar!
Deželni glavar: Dr. Triller in dr. Oražen, kličem vaju k redu.
Narodno-napredni poslanci zapuščajo dvorano in kličejo: Mi ga ne poslušamo!
—	Turk kliče pri vratih: Kadar bo nehal govoriti, pa pridemo nazaj! Turk, predno gre iz dvorane, zlije na Sehvvarza celo zbirko prijaznih imen: Kazinohuzar! Kr-voločnik! Germanizator! Lakaj Volks-rata! Nerodnež! Nesposobnež! Klice je ustavil šele pri vratih.
Sclnvarz nekaj govori, glas se mu trese; pozdravlja deželni zbor in želi deželnemu zboru plodonosnega delovanja.
Novi deželni poslanci store obljubo. Ko stopa Turk k deželnemu glavarju, se čujejo z galerije klici: Živio Turk!
Dr. Šusteršič: Opozarjam, da je bil zadnjič dr- Žitnik bolan in da tudi še ni storil obljube! — Dr. Žitnik: Saj ie vse enot _ Veselost. Dr. Žitnik tudi res m storil obljube, ker je bil zadnjič sam zase storil obljubo, ker ie bil zadržan ob otvoritvi.
Volitev v deželni odbor.
Nato je sledila volitev v deželni odbor. Deželni glavar naznanja, da je 'poslanec Šusteršič odložil deželno odborni-štvo in bo trefoa voliti deželnega odbornika iz splošne kurije in enega iz cele zbornice ter namestnika.
Izid vo'itev.
V splošni kuriji je bilo oddanih 11 glasov. Deželni poslanec Evgen Jarc 9, dva prazna. Jarc izjavlja, da sprejme izvolitev. Ploskanje.
Za namestnika: 11 glasov oddanih. Nadučitelj Ravnikar 9 glasov, K ob i 1, en glas prazen. Sprejme. Dobro-klici.
Iz cele zbornice je bilo pri volitvi deželnega odbornika oddanih 46 glasov, en list je bil prazen Dr. Pegan je dobil 44 glasov. Ko naznani deželni glavar to soglasno volitev deželnega zbora, navdušeno zaploska galerija in slovenski poslanci.
Za namestnika je bil izvoljen od oddanih 46 glasov Jos. Mandelj s 43 glasovi.
Živio-klici.
Oba izvoljenca izjavita, da sprejmeta
izvolitev.
Tekom celega daljšega časa. kar je trajala volitev, se Sclnvarz ni upal s svojega prostora. Sedel je tili-o ter se nervozno bObna! po kolenih. Schvvegel je enkrat prišel mimo njega ter mu žalostno stisnil roko. Semintje je Schwarz pogledal na ložo, v kateri so sedele dame, a ko je spoznal, da med njimi ni gospe Line Kreu-terjeve, je srpo obrnil pogled v tla.
Razne volitve. — »Ne zastopma nemšk!«
Nato so se vršile volitve v razne odseke- Te volitve so trajale tiad eno uro in pol, galerije so kljub temu vztrajale.
V disciplinarni svet deželnega zbora je bil izvoljen iz kurije veleposestva baron Apfaltrern, iz mestne kurije Ivan Plan-tan, iz kmečke kurije dr- Krek, iz splošne kurije profesor Jarc, iz cele zbornice Pogačnik; za namestnike so bili izvoljeni Marglieri. dr. Triller, Demšar, Jaklič. Ko je naznanjal deželni glavar v nemščini, da je veleposcstvo izvolilo Apfaltrerna, je za-kiical Turk, komodno sloneč ob prvih sedežih: Ne zastopma nemšk! Burna veselost. Poslanci S. L. S. ploskajo Turku. — Glavar ponovi svoje naznanilo v slovenščini. Turk: No, alstn zdej pa zastopma! Hrupna veselost, klici: To je pa dObro napravil!
Peticijski odsek: Košak, Dimnik, Demšar, Ravnikar, Pire, baron Codelli.
Verrfikacijski odsek: Baron Redt-bach, Ivan Plantan, Pogačnik. Jarc, dr. Pegan, dr. Zajec.
Naznanila deželnozborskega predsedstva.
Deželni glavar naznani, da sta radi bolezni zadržana udeležiti se seje poslanca Ivan Lavrenčič m dr. Novak.
Želje sodišč po slovenskih poslancih.
Deželni glavar naznani, da zahtevajo sodišča izročitev naslednjih deželnih poslancev: dr. Lampeta, dr. Pegana, Supan-čiča, Turka, dr. Žitnika. O vsakem imenu se čujejo živio-klici. — Pegan: Za tarok nas je že! — Turk: Saj imamo čas. Pa Filharmonija bo zraven 'špilala!
Dr. Šusteršič: Predlagam, da se te vloge raznih sodnij izroče imunitetnemu odseku šestih članov, ki naj se takoj izvoli. Sprejeto-
V imunitetni odsek, ki bo zahteve sodišč zavrnil, so bili izvoljeni poslanci Kobi, Mandelj, Matjašič, dr. Pegan, dr. Vilfan, baron dr. Born.
»Saj znajo slovenski!«
Deželni glavar prosi člane raznih odsekov, da se pred jutrišnjo sejo konstituirajo. Ko to naznanja tudi v nemščini, za-kliče dr. Krek: Saj znajo slovenski! — Turk na drugi strani: Tako je! Saj znajo slovenski!
Deželni glavar naznanja, da je vloženih mnogo nujnih predlogov S. L. S.
Predloženi so sledeči nujni predlogi:
Dr. Šusteršič in tovariši predlagajo:
Pomnožitev zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	S 20 točka 2. zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 1.3, se spremeni in se ima glasiti: »2. iz četvero zastopnikov dežele, ki jih določi deželni o d b o r«.
b)	Izvoli se takoj šolski odsek desetero članov, z nalogom, naj takoj izdela tozadevni zakonski načrt. Razdelitev od-sekovega poročila je opustiti. Odsek ima v 48 urah podati zboru svoje ustno poročilo.
c)	Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. Krek in tovariši predlagajo:
Aneksija Bosne.
Deželni zbor skleni:
1.	Deželni zbor pozdravlja aneksijo Bosne in Hercegovine v trdni nadeji, da je s tem izvršen prvi korak k združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije.
2.	Ta predlog, ki naj se obravnava z vsemi okrajšavami, katere določa § 21. opravilnega reda, se izroči ustavnemu odseku.
,3. Ustavni odsek naj poroča o tem predlogu ustmeno v 48 urah, ne da bi mu bilo treba razdeliti poročilo.
Dr. Lampe in tovariši predlagajo:
Deželne doklade.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. januarja 1909 do onega časa, ko se deželnega zaklada proračun za I. 1909. definitivno ustanovi, sledeče deželne priklade:
1.	40% doklada na užitnino od vina,, vinskega in sadnega mošta ter od mesa;
2.	samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra;
3.	40°/c doklade na vse direktne davke izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev.
II.	Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod 1. Najvišje odobrenje.
III.	Deželni odbor se pooblašča, da primanjkljaje v času od 1. januarja 1909 do definitivne ustanovitve proračuna deželnega zaklada za 1. 1909 pokrije eventualno potom primerne kreditne operacije.
b)	Izvoli se takoj finančni odsek desetero članov z nalogom, naj takoj izdela tozadevno poročilo. Razdelitev odseko-vega poročila je opustiti. Odsek ima v petih dneh podati zboru svoje ustno poročilo.
c)	Temu predlogu se prizna nujnost v smislu S 21. opr. reda.
Dr. Šusteršič in tovariši predlagajo:
Deželno posojilo.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	V svrho pokritja deželnih stroškov odnosno prispevkov za cestne in vodne zgradbe ter druga melioracijska dela, se deželni odbor pooblašča, najeti deželno posojilo v znesku 10,000.000 K.
b)	Finančnemu odseku se nalaga, da takoj izdela tozadevni zakonski načrt. Razdelitev odsekovega poročila je opustiti. Odsek ima v treh dneh podati zbornici svoje ustno poročilo.
c)	Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
I. Mandelj in tovariši predlagajo: Deželna banka.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	Ustanovi se deželna banka;
b)	deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja v dogovoru z vis. c. kr. vlado tozadevni zakonski načrt.
c)	Izvoli se »odsek za deželna podjetja« 10 članov, ki tekom 48 ur ustmeno
poročaj; razdelitev poročila je tedaj opustiti.
d) Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. Pegan in tovariši predlagajo:
Izprememba občinskega in občinskega volivnega reda.
Visoki deželni zbor skleni:
1.	Občinski red in občinski volivni red naj se spremenita po načelih posplo-šenja volivne pravice, demokratizacije občinske uprave ter onemogočenja občinskih obstrukcij.
2.	Ustavnemu odseku se naroča, da čimpreje vzame stvar v pretres ter o svojih sklepih tekom 48 ur zboru ustmeno poroča. Razdelitev odsekovega poročila naj se opusti.
3.	Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
J. Piber, Fr. Demšar, Lavrenčič in tovariši predlagajo:
Zakon za varstvo planin.
Visoki deželni zbor skleni:
Upravnemu odseku se naroča, da takoj izdela zakonski načrt v varstvo planin.
Razdelitev odsekovega poročila je opustiti.
Odsek ima podati zbornici svoje ustno poročilo tekom 48 ur.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu S 21 opr. reda.
J. Mandelj in tovariši predlagajo:
Deže'ni zavarovalni zavod.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	Ustanovijo se deželni zavarovalni zavodi za
I. zavarovanje proti škodi po ognju; 2. zavarovanje človeškega življenja, 3. zavarovanje goveje živine in konj.
b)	Deželnemu odboru se naroča, da izdela tozadevne zakonske načrte.
c)	Predlog se izroči odseku za deželna podjetja, naj opusti razdelitev poročila in ustmeno tekom 48 ur poroča.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. Zaje in tovariši predlagajo:
Izpremembo lovskega zakona.
Deželni zbor skleni:
1.	Lovski zakon za vojvodino Kranjsko naj se spremeni po sledečih načelih:
a)	Zajca se izvzame iz varstva lovskega zakona.
b)	Upravljanje občinskih lovov se prepušča občinam.
c)	Preuredi se naj primemo odškodninsko postopanje.
2.	Ta predlog' naj se izroči upravnemu odseku, ki se naj takoj izvoli in kateremu naj se ta predlog odkaže, da v 48 urah ustmeno poroča. Razdelitev poročila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. Žitnik in tovariši predlagajo:
Izprememba deželnega cestnega zakona.
Deželni zbor skleni:
I.	Deželni cestni zakon se razmeram in potrebam primerno izpremeni.
II.	Ta predlog se izroči upravnemu odseku z naročilom, da v 48 urah izdela svoje poročilo in takoj ustmeno poroča; razdelitev poročila torej odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. Šusteršič in tovariši predlagajo:
Reorganizacija deželnih uradov.
Visoki deželni zbor skleni:
a)	Deželni uradi se reorganizirajo tako, da bodo mogli točno zadostiti vsem potrebam in zahtevam deželne uprave in zakonodaje.
b)	Zajedno se spremeni tudi inštruk-cija za poslovanje deželnega odbora in službena pragmatika uradnikov, primerno časovnim potrebam.
c)	Izvoli se takoj poseben odsek šestero članov, z nalogom, da izdela v 48 urah svoje poročilo in takoj ustmeno poroča; razdelitev poročila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21. opr. reda.
Jaklič, dr. Žitnik in tovariši predlagajo:
Deželni zavod za pospeševanje obrti in deželni obrtni svet.
Deželni zbor skleni:
1.	V Ljubljani se ustanovi deželni zavod za pospeševanje obrti in deželni obrtni svet.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da v najkrajšem času izvrši vse priprave, zlasti da osigura zavodu prispevke države in onih korporacij, ki lahko prispevajo v ta namen in da v prihodnjem zasedanju stavi svoje podrobne predloge.
3.	Za priprave in ustanovitev tega zavoda se dovoli deželnemu odboru kredit do 10.000 kron iz deželnih sredstev.
4. Izvoli se takoj poseben obrtni odsek 10 članov, da izdela v 48 urah svoje poročilo in tako ustmeno poroča. Razdelitev poročila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 27. opr. reda.
E. Jarc in tovariši
predlagajo:
Slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Deželni zbor skleni:
a)	1. Osrednja vlada se poživlja, da nemudoma uvede vse potrebne ustavne korake, da se čim preje ustanovi slovenska visoka šola v Ljubljani in sicer najprej bogoslovna in pravna fakulteta.
2. Z ozirom na interese dežele se izreka deželni zbor zoper Trst kot sedež italijanske visoke šole.
b)	Predlog se izroči šolskemu odseku z nalogom, da v 24 urah ustmeno poroča; razdelitev poročila se tedaj opusti.
Temu predlogu se prizna nujnost v zmislu § 21. opr. reda.
Regulacija učiteljskih plač.
Dr. Triller in tovariši so vložili nujni predlog o regulaciji učiteljskih plač:
1.	Pravična uravnava sedanjim razmeram še vedno neprimernih službenih prejemkov učiteljskega osobja na ljudskih šolali v dežeii Kranjski smatra se za nujno.
2.	Izvoli se poseben odsek 12 članov, ki se o tej uravnavi posvetuje in še v tem zasedanju stavi deželnemu zboru svoje namene.
Gangl.
Poslanec Gangl je vložil predlog:
1.	Visoka vlada se poživlja, da odvzame šolski referat deželnemu vladnemu svetniku vitezu Ka'teneSSerju ter ga poveri slovenskemu uradniku.
2.	Visoka vlada se poživlja, da premesti deželnega šolskega nadzornika Be-larja v kako nemško pokrajino.
Razmere pri sodiščih v Ljubljani.
Deželni poslanec dr. Oražen in tovariši so vložili interpelacijo na c. kr. vlado zaradi odstranitve deželnega sodnega svetnika Tomaža Einspieierja od vodstva c. kr. okr. sodišča v Ljubljani.
- Ti nujni predlogi pridejo na vrsto pred včeraj priobčenim dnevnim redom po vrsti, kakor so tu natisnjeni.
Podpore.
Dr. Krek je vložil prošnje: občine Sv. Križ, naj bi se priklonila občini Velika Vas, občine Trojane za napravo vodovodov v Trojanah, Št. Gotardu in Križih, kr. šolskega sveta v Dolskem za podporo k stroškom za razširjenje ljudske šole, krajevnega odbora za pletarstvo in vrbo-rejo v Dolskem za podporo šoli in učencem, mlekarne v Dolskem za podporo, Starega Sela za vodovod in par osebnih prošenj.
Poslanec Drobnič
je vložil prošnjo vasi Hiteno pri Sv. Trojici za napravo vodovoda.
Zasedanje deželnega zbora v senci bajonetov.
Dr. Triller se oglasi k besedi in vprašuje deželnega glavarja, ali mu je znano, da je deželna vlada poklicala danes orožnike v Ljubljano. (Fej-klici na galeriji. Turk: Za svojo osebo se Schwarz boji, ima slabo vest, nam pa se ni treba bati.) Dr. Triller: Orožniki so konsigtiirani v Tonhalle, v realki in v Gospodskih ulicah. Usojam si vprašati deželnega glavarja, ali se mu zdi umestno in dostojno, da deželni parlament zboruje v senci bajonetov.
Deželni glavar izjavlja, da je njegova dolžnost le skrbeti, da se v dvorcu ali v neposredni bližini deželnega dvorca ne zgodi nič, kar bi ne bilo v soglasju z varnostjo in postavo.
Dr. Tavčar: Orožnike je poslala deželna viada! Turk: Mi nismo tolovaji. Dr. Triller: Tonhalle in realka sta v neposredni bližini deželnega dvorca. Turk: Le baron Sclnvarz je kriv, da so tu orožniki! Tavčar: Še kakega Mayerja naj pošljejo v zbornico! Galerija burno kliče deželnemu predsedniku Fej! Čujejo se klici: »Falot«. Turk Schuarzu: Ven, ti si odgovoren za žrtve! Dr. Oražen: Sclnvarz je za vse žrtve odgovoren! Ven! Galerija kliče: Ven ga vrzite! Sclnvarz mirno sedi na svojem prostoru. Turk kliče Schvvarzu: Kaj se bojiš iti ven, saj imaš žandarje. Dajte poslati po žan-darje, da ga bodo žandarji nesli iz dvorane. Burno odobravanje na galeriji in »Živio«-klici.
Dr. Šusteršič kliče: Galerija se naj ne vmešava,sicer popoldne ne bo pristopa na galerijo! Tu imajo govoriti samo poslanci! Različni klici na galeriji.. Dr. Šusteršič: Tega ne bomo trpeli, da bi se vmešavala galerija! Nekdo še kliče z galerije. Dr. Šusteršič: Kdo pa je to, ta popoldne ne bo imel pristopa. Klic na galeriji: Jaz sem, strojevodja južne železnice. Slovenec! Turk: Kaj nas briga, kaj
Pfiioaa »Sinven««" ito*. 5, dni 8 januarja 1009
Gorlikl deželni jbor.'
Gorica, 7. jan. 1909.
Te dni se je zopet vzbudilo zanimanje za goriški deželni zbor. Raznovrstno je ugibanje glede njegove bodočnosti in delovanja. Vse je radovedno, kaj se zgodi jutri, ko se deželni zbor zopet snide. Od jutrajšnje seje je odvisno, ali borno imeli ncve volitve, ali pa se bodo nasprotja mirno poravnala. Položaj je še vedno zelo nejasen, akoravno se ne da tajiti, da se je vendarle nekoliko izboljšal.
V torek so se pod predsedstvom tržaškega namestnika princa Hohenlohe zbrali načelniki viseli 'klubov, da se posvetujejo, kako bi se dalo doseči sporazum. Edino pameten in pravičen sporazum bi bil, pustiti vsalki stranki eno o d1 bo mišk o mesto-Toda vlada je po princu Hohenloihu predlagala, naj bi se ustanovilo še dvoje odporniških mest, tako da bi vse stranke dobile možnost, sodelovati v deželnem odlboru. Po tem predlogu bi mala goriška dežela imela šest odbornikov. Vse stranke razun S. L. S. so se načelno izjavile za ta vladni predlog. Načelnik S. L. S. dr. Gregorčič pa se je temu 'predlogu uprl, češ, da bi kaj takega o'n in njegova stranka pred ljudstvom ne mogla zagovarjati. Gr- Gregorčič se je postavil na stališče, da je vsaka pomnožitev odporniških mest nesprejemljiva, ker je uradniški aparat v deželnem odboru tako razvit, da popolnoma zadostuje 'sedanjim razmeram in potrebam. Pomnožitev odporniških mest bi le kazala, da stranke hlepe le po odporniških mandatih.
To je tudi po našem mnenju povsem zdravo stališče. Kaj naj delata nova dva deželna odbornika v deželni hiši? Saj je uradnikov popolnoma dovolj. Vsled tega ugovora je padla potem ta vladna misel.
Kaj se torej zgodi v petek popoldne ? Iz nekaterih, precej verjetnih virov, smo izvedeli, da se je začela krhati zveza laških krščanskih socialcev z našimi liberalci. Na drugi strani pa Gabršček za svojo in Frankovo stranko išče zveze pri laških liberalcih. Kakšen uspeh bo imelo njegovo prizadevanje, ne vemo. Za jutri so možne sledeče eventualnosti:
Ena možnost je, da ostane razmerje Strank tako, kakoršno je sedaj. Druga možnost je zveza S. L- S. z laškimi kršč. socialci proti zvezi laških in slovenskih liberalcev. Mogoče je, da ostanejo slovenski liberalci osamljeni, slednjič pa je tudi mogoče, da se vse ostale tri stranke združijo proti S. L. S., ki bi v tem slučaju bila osamljena ter primorana voditi samostojen boj proti nasilju.
Po našem mnenju bi bila edino zdrava in načelna zveza S. L. S. z laškimi kršč. socialci, ki imajo z nami enak kulturni in gospodarski 'program.
Novih volitev ne želi sicer nihče; a »Slovenski Ljudski Stranki« se jih ni treba bati-
Grozen potres u Južni Italiji«
(Najnovejše vesti.)
Italijanska prestolna dvorana — krojač-nica.
R i m , 8. januarja. Kraljica Jelena je namestila v prestolni dvorani mnogo šivilj, ki delajo noč in dan oPleko za ranjene in Ubežnike.
Pogrebi.
Milan, 8. januarja. Iz Messine poročajo, da pokoplje vojaštvo vsak dan Qo tisoč mrličev na osmih pokopališčih, napravljenih od utrdbe San Ranieri do Giar-dino sul mare. Mrliče poprej razkužijo.
Messino zgrade na drugem mestu.
Milan, 8. januarja- Podpredsednik senata, Paterno je izjavil, da Messine ne zgrade na dosedanjem kraju, ampak drugod, kjer mesto ne bo tako zelo izpostavljeno potresni nevarnosti.
Parnik z ranjenci izostal.
G e n o v a , 8. januarja. Tu so v velikih skrbeh, ker še 'ni prispel parnik Campagna«, ki je odpeljal iz Messine 700 ranjencev. Tudi v Messini, Livornu in Rimu ne vč nihče, kaj je s parnikoni.
Zgradba razrušenih mest in vasi.
R i m , 8. januarja. Danes se snide ministrski svet pod predsedstvom kralja, da končno odloči o državni podpori nesrečnim krajem. Za zgradbo razrušenih mest in vasi bo treba 300 milijonov lir, plačljivih v treh letih. Zgradbo nameravajo poveriti nekomu sindikatu.
30 milijonov darov-
R i m , 8. januarja. Doscdaj je inozemstvo darovalo za žrtve okolo 30 milijonov lir, polovico te vsote sama Amerika.
Nov ognjenik v Reggiu?
R i m , 8. januarja. Dementirajo vest, da bi se pri Reggiu di Calabria pojavil nov ognjenik.
Angleži izmed tujcev največ trpeli.
R i m , 8. januarja. Po dosedanjih izkazih so pri potresu izmed tujcev Angleži največ trpeli. 300 jih je izgubilo življenje.
Belgija za žrtve.
Bruselj, 8. januarja- Belgijska ka-mora je dovolila za žrtve 100.000 frankov, mestni svet v Bruselju 10.000, mestni svet v Autwerpenu pa 20.000 frankov.
Požrtvovalna duhovščina.
Rim, 8. januarja. Nadškof messinski in mnogo duhovnikov hodi oprtih na palice, kakor jih imajo hribolazci, po razvalinah in vrši ob nevarnosti za lastno življenje dolžnosti svojega stanu: tolaži umirajoče, jim deli svete zakramente, blagoslavlja mrliče in sokoli zaostale.
Vzrok potresu.
R i m , 8. januarja. Voditelj opazovalnice v Catani, astronom Ricco, je izjavil, da zadnji potres ni vulkanske narave-Etna, Stromboli in Vezuv so mirni. Vzrok potresu je v orogeniškem (gore ustvarja-jočenn) gibanju, ki se vrše tudi v sedanji geološki prelomini ob Messini. Krivo je pa tudi to, da zemljišče, ki na njem stoje Mes-
Nadaljni darovi.
Rim, 7. januarja. Zavarovalnici »Assicurazioni Generali« in »Riuuione Adriatica« sta darovali žrtvam po 10.000 lir. Srbska skupščina je darovala 60.000 dinarjev, mesto Zagreb 5.000 kron, Budimpešta 30.000 kron, trgovska zveza v Moskvi 300.000 frankov.
Messinski izseljenci v Ameriki.
N e w - Y o r k, 6. januarja. Včeraj je prispel semkaj parnik »Re d' Italia« z dvesto izseljenci iz Messine in okolice. Ko so izvedeli, kaj se jc doma zgodilo, so pretresljivo jokali in povpraševali po usodi svojih družin, ki so jih zapustili doma.
Jetniki za žrtve.
Benetk e, 7. januarja. Benečanski jetniki so prosili, da smejo del svojih zaslužkov v ječi darovati žrtvam potresa. Ministrstvo bo prošnjo ugodno rešilo.
»Imar, kje si ?«
R i m, 7. januarja. Med razvalinami Messine teka gor in dol mož, ki neprestano kliče: »Imar, kje si ?« Nesrečnež, edini artist messinskega cirkusa, ki je ostal živ, je zblaznel in išče svojega najljubšega — konja.
Izredna seja italijanskega parlamenta.
R i m, Jutri se snide komora k izredni seji.
Razlaga:
O Q Delujoči vulkani .sik,.. Ugasli ognjeniki l.užcbluvnikl
sina, Reggio in druga mesta, nima trdne zveze.
Še dve osebi živi rešeni.
Messina, 8. januarja. Včeraj so izkopali iz razvalin še dve osebi živi. Raz-kopavanje, pokopavanje in razkuževanje nadaljujejo.
Zveri v človeški podobi.
Rim, 7. januarja. Tu so prišli na sled mnogim »damam«, ki povprašujejo po deklicah, osirotelih vsled potresa, češ, da jih hočejo vzeti za svoje, v resnici pa, da bi jih spravile v hiše sramote. — V Milanu pobirajo elegantne gospe in fini gospodje v imenu nekega pomožnega odbora ne za žrtve, marveč za se. Denar zvečer zapravljajo v dvomljivh družbah. — Borzijanci so se hoteli okoristiti z nesrečo s tem, da so nakupovali strašno pada-joče vrednostne papirje, ki bi jih potem za drag denar prodali. Ministrski predsednik je napravil tej grdi špekulaciji kraj: zaprl jc borze.
Hijene.
N e a p ol j, 7. januarja. Iz krajev nesreč poročajo: Roparjev, ki plenijo mrliče, je čezdalje več. Napadajo tudi žive ter jim ropajo denar. Tolovaje, ki jih zasačijo, ustrele na mestu. Dne 3. t. m. so jih v Messini ustrelili 10, in siccr so ustrelili ruski vojaki dva lopova, ki sta hotela oropati železno blagajno italijanske banke. Tatovi so se preoblekli v kroj finančne straže. V Messini so bili roparji 36 ur gospodarji mesta.
Z Balkana.
Položaj resen.
Iz Carigrada in Londona prihajajo vesti, ki se jim na prvi pogled pozna tenden-cioznost. »Times« pišejo, da je rešitev iz zamotanih razmer nemogoča, dokler Av-stro-Ogrska Turkom ne da, kar zahtevajo- Mir na Balkanu in morda v Evropi je odvisen od kakega neodgovornega Srba, ki bi se mu vzljubilo, da prekorači Drino. Vojna ali ukrotitev vstaje v Bosni pa bi Avstro-Ogrsko nerazmerno več stalo, nego če izpolni, tudi najskrajnejše denarne zahteve Turčije.
»Beri. Zeitung am Mittag« pa poroča iz Carigrada, da je neki diplomat o pogovoru z velikem vezirjem doPil vtisek, da turški vodilni krogi ne mislijo več na to. da Pi bilo mogoče vzdržati evropski mir. Avstro-Ogrska da bo čez nekaj mesecev zapletena v vojno. Tudi Turčija da se pripravlja proti Bolgariji. Na dunajski borzi se širi glas, da veleposlanik Pallavicini zapusti že te dni Carigrad.
Vse to so seveda le pretiravanja, ki dokazujejo, da gotovi krogi želijo, če bi prišlo do vojne. Vir tem vznemirjajočim vestem se nahaja v Londonu.
Bolgarsko vojaštvo na srbski meji.
Belgradska »Politika« piše, da Bolgari združujejo ob srbski meji, zlasti pri Caribrodu, svoje vojaštvo in delajo priprave za prevoz konjenice in topništva.
Srbskim potnikom da delajo bolgarske oblasti na meji težave-
Milovanovič se umika.
Srbski zunanji minister dr. Milovanovič je poslal londonskemu »Standardu« dolg telegram o svojem govoru v skupščini glede aneksije. Izpustil jc odstavek, da je Avstrija Bosno in Hercegovino »za-roPila«. Milovanovič zahteva, da dobita priklopljeni deželi vsaj toliko samostojnosti, da stopita lahko s Srbijo in Crnogoro v ozke politiške in gospodarske zveze. Samostojnost Srbije in Crnegore mora dobiti svoj »pendant« v Bosni in Hercegovini. Ravnotežje v Evropi da zahteva, da sc prepusti priklopljeni deželi samima sebi, da sledita po lastni volji svojim simpatijam in koristim.
Uradno poročilo o poravnavi s srbsko vlado.
Glasom dunajskega uradnega komunikeja je Milovanovič našemu poslaniku postregel z zaželjenimi pojasnili ter ga pooblastil izjaviti dunajski vladi, da v svojem govoru ni hotel napadati monarhije, da ui imel žaljivega namena in da obžaluje, če se je njegove izraze krivo tolmačilo. Obžaluje tudi kritiko, ki so jo razni govorniki v skupščini vršili o notranjih avstro-ogrskih razmerah, ker je to v nasprotju z mednarodnimi običaji.
Bojkot-
Carigrad, 8. januarja. Bojkotu o gibanje proti avstro - ogrskemu blagu in avstrijskemu Lloydu ne ponehuje. Vendar je opaziti semtertje opozicijo onih, ki pod bojkotom trpe. Posreči se časih tudi z grda ali z denarjem doseči, da razložijo kako ladjo.
1ZVOLSKU NE ODSTOPI.
Peterburg, 8. januarja. (Najnovejše.) »Novoje V remija« izjavljajo, da so vesti o odstopu Izvolskega, ki ga baje hočejo imenovati za poslanika v Berolinu, neverjetne, ker je car dejal, da želi, da ostane lzvolskij minister toliko časa, dokler se balkansko vprašanje ne reši.
RAZPAD HRVAŠKO-SRBSKE KOALICIJE!
Iz Zagreba poročajo dunajski »Reichs-post«, da namerava takozvana Zagorčeva skupina izstopiti iz hrvaško-srbske koalicije, ker so Srbi vsled veleizdajniške afere močno kompromitirani. Zagorčeva stranka je v svrho nove konstelacije in ureditve deželnih razmer v saboru že neobvezno stopila v dotiko z banom bar- Rauchom.
Shodi.
Slovenci iu Slovenke! Dan na dan
prihajajo iz dežele poročila o lepo uspelih zborovanjih, na katerih naše ljudstvo ponavlja svojo staro zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo ob pol II. uri dopoldne pa se vrši v veliki dvorani hotela »Union« velik javen ljudski shod, na katerem se stolno mesto Ljubljana in nje okolica pridruži zahtevam dežele. Skrbite, da bo to zborovanje vredno Ljubljane! Agitirajte pri prijateljih in znancih, da bo v nedeljo »Unionova« dvorana napolnjena do zadnjega kotička! Zavedni okoličani iu okoli-čanke, prihitite v obilnem številu na shod!
+ Shod »Kmečke zveze za Beio-krajino«. Dne 6. t. m. popoldne ob pol štirih je priredila »Kmečka zveza za Belo-krajino« v prostorih g. župana J. M. Sku-bica javen ljudski shod za slovensko vseučilišče. Poapredsednik K. Z- g. župan J. M. Skubic je otvoril zborovanje in dal besedo g. predsedniku »Slov. dijaške zveze«, pravniku M. Natlačenu, ki jc orisal v živih barvah neznosne razmere, v haterih sc nahaja slov. dijaštvo na nemških vseučiliščih. Drugi govornik g. pravnik M. Mal-nerič je ovrgel razne trditve, da je slovenski narod nesposoben za lastno vseučilišče in povdarjal vsestranske korist', ki bi jih imel slovenski narod od svojega vseučilišča. Nato so se z navdušenjem sprejele sledeče resolucije: Shod »Kmečke zveze za Belokrajino« v Črnomlju, dne 6. januarja 1909: 1- protestira najodločneje proti neznosnimi razmeram na avstrijskih nemških vseučiliščih in poživlja vlado, da nastopi energično proti brutalnemu početju nemškega burševstva in stori konec nemškemu nasilstvu; 2. poživlja vlado, da ustanovi čimprej popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani; 3. priznava Italijanom pravico do lastnega vseučilišča, da pa odločno protestira proti ustanovitvi 'stega v Trstu; -4. poživlja vlado, da pri-pozna študije in izpite na zagrebškem vseučilišču tudi za v avstrijskem državnem zboru zastopane kronovine ter za Bosno
ter Hercegovino. Istočasno poživlja vlado, da čimprej izpopolni zagre'bšlko vseuči'i-šče z medicinsko fakulteto.« — Na shodu je bilo mnogo Občinstva, zlasti veliko število mož iz Črnomlja in okolice, da so bili vsi prostori' napolnjeni. Z velikim zanimanjem in živahnim pritrjevanjem so sledili Izvajanjem obeh govornikov, kar kaže, kako dobro ljudstvo umeva važnost predmeta, o katerem se je razpravljalo.
+ »Kmečka zveza« za tolminski okraj je dne 3. t. m. imela shod pri Sveti Luciji. Predsedoval je predsednik K. Z. g. Manfreda. Govorili so poslanci Kosmač, dr- Denmastia, »Daničarja« Munih in Kem-perle in poslanec Zega. Z navdušenjem se je sprejela resolucija za slovensko univerzo.
Štajerske novice.
š Vsem izobraževalnim organizacijam.
Sedanji zimski čas je najboljši čas za notranje delo v društvih. Vršijo se sedaj tudi občni zbori, ki so pa zvezani navadno s kakim poučnim govorom. Na teh občnih zborih sklenite vse izobraževalne organi-zicaje svoj pristop h »Slov. kršč. socialni zvezi«, v kateri se druži sedaj že nad 100 društev. Čim več jih bo, tem lažje bo »Zveza«, kakor tudi društva, širila izobrazbo med naše ljudstvo- Zato pa kličemo vsem izobraževalnim organizacijam: Na občnem zboru ali pri prvi seji sklenite: Pristopimo h »Slov. kršč. socialni zvezi« v Mariboru.
š Sv. Jakob v Slov. goricah. Pri tukajšnjem poštnem uradu se je uvedlo šestkratno dostavljanje poštnih pošiljatev potom poštnega sela.
š Ljutomer. Socialni tečaj Slov. kršč. soc. zveze je pustil pri nas najboljše spomine. Stari možje, ki so se istega udeležili, hvalijo S. K. S. Z., ki prireja tako pod-učne tečaje za naše mladeniče.
š Mladeniškim zvezam. Sedanji zimski čas porabite za notranjo delo in organizacijo v mladeniških zvezah. Prirejajte mesečne sestanke, na katerih se vadite v govorništvu in deklamacijah. Veliko gradiva za razne govore najdete v prejšnjih letnikih »Naš. Doma« in »Domoljuba«, kakor tudi v Mohorjevih knjigah, n. pr. o varčnosti v knjigi: Bodi svoje sreče kovač itd. Porabite pridno vsak čas, ki se vam ponuja. Učite se v mladosti in ne bo vam žal.
znanost m umetnost,
*	Osebna dohodnina, sestavil Valentin Zan, c. kr- davčni nadzornik; cena I K 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. Knjižica obsega 103 strani in jo priporočamo vsem, ki morajo plačevati osebno dohodnino, da se pouče o dohodkih, ki jih je napovedati, pa tudi o izdatkih, ki se morajo upoštevati. Napoved za osebno dohodnino je pravilno skoro nemogoče sestaviti brez natančnega poznanja tozadevnega zakona. Ker je ne-poznanje zakona o osebni dohodnini dostikrat tudi v gmotno škodo davkoplačevalcem, je vsakemu nabava gori omenjene, res priporočljive 'knjižice le v korist. Stvarno kazalo v knjižici omogočuje, da najdemo takoj to ali ono zakonsko določbo, pridejana pojasnila, določbe upravnega sodišča in razni vzgledi olajšujejo umljivost zakona. Vsakdo, ki si nabavi to knjižico, se bo prepričal, da je njena cena v primeri s koristijo, ki jo nudi, res malenkostna. Je pa tudi naša narodna dolžnost, da podpiramo izdajo zakonov v materinščini, zato naj ne bo zlasti med inteligenco Slovenca, ki bi si ne nabavil te knjižice. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	Lebensfragen- Apologetische Ab-hartdlungen fiir Studierende u'nd gebildete Laien. Dr. Klug. 1908. — To knjigo bi najlažje imenovali k o m p e n d i j krščanskega svetovnega naziranja. V tem ozirui je ta sicer precej obsežna, toda glede na format zelo lična in priročna, molitveniku podobna knjiga, pač edina te vrste. Spisana po najizbor-nejšib in najnovejših virih, obravnava na skozinskozi moderen način vsa vprašanja vere in nevere. V mnogoterem oziru je celo veliko boljša kot sistematične apologetike, ker upošteva marsi-ktera Vprašanja, ki v teb še niso obdelana. Talko n. pr. nismo zlepa nikjer drugod našli tako karakteristiko naslikan pesimizem in monizem ter tako jedrnato in prav ovržen kakor v tem tako skrbno izpiljenem delu. Poglavje » Mo -žg a n je in duša « spada med najboljše, 'kar je o tem spisala protimaterialistovska krščanska apologetika. Uvodoma najdemo obravnavano vprašanje o religiji, nje p os t a n k u in obl i k a h itd. itd. »Lebensfragen« dr. Kluga naj si omisli vsak akademik, vsak dijak, vs~k laik, voditelji Marijinih kongregacij za dijake in gospode, tisti, ki vodro apologeti-ške kurze in propovedniki. Dr te jo v roke
zlasti dijaški moški in ženski mladini! — Cena lepi, oktav-forrrfatni knjigi je primeroma nizka, 3 K 12 h. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Studien zur kirchlichen Reform Josephs 11. Dr. Hermanu Fran z. Frei-burg, Herder, 1908. Res pre važno delo! Naši zgodovinarji bodo pač po tem delu marljivo sedali, ker je tudi za naše razmere temeljnega pomena. Sicer se pisatelj ne ozira specielno na Kranjsko, v obče pa podaja principe, težnje in reforme jožefinske dobe s strokovnjaško -točnostjo, preglednostjo itn tudi s popolnim umevanjem takratnega duha- Dobe se nemalokrat čisto novi podatki, tudi razvrstitev snovi je taka, da ne bi mogla boljša biti. Virov je porabljenih nebroj. Cena 7 K 20 h. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Slavisches etyinoiogisches Worter-buch von Dr. B e r n e k e r. Od tega pomembnega dela je izšel zdaj -2. snopič (od besede b r a k do č u b. Cena 1 K 80 h za vsak sešitek. Letošnje delo bo obsegalo nekako 25 snopičev, ki bodo jako k m alti izšli!
Telovadni odseki.
+ Sestanek vseh goriških telovadnih odsekov je bil na Svetih Treh Kraljev v Gorici. Zastopana je bila večina goriških odsekov. Več prinese »Mladost«.
+ Telovadski odsek se je ustanovil v nedeljo, dne 3. t. m., v Dobrepoljah. Govorili so br. F. Terseglav, V. Jeločnik in Iv. Rode. Nastopili so trije tudi v kroju, kar je mladeničem zelo ugajalo. Pristopilo je takoj 75 članov. Odbor se je 'konstituiral takoule: predsednik Ivam Štrukelj, podpredsednik Iv. Baloh, načelnik telovadnega Odseka Jos, Od lase k, blagajnik Fr. Tratnik, tajnik Fr. Cimerman, odborniki Iv. Dren, Doni. Samec, Ant. Miklič, Josip Perko, Ant. Tiselj, Iv. Glač, Anton Rotar, Ant. Drolbnič, Jos. Zganjar, Al. špolar in Jos. Babič. Gospod poslanec Jaklič je naročil za mladeniče deset izvodov »Mladosti«.
-f Planinski orel v Bohinju. Poldrug-sto postavnih mladeničev Bohinjcev se je zbralo včeraj popoldne v salonu hotela Markež v Bohinjski Bistrici, da si ustanove dva telovadna odseka, enega za Bohinjsko Bistrico, drugega za Bohinjsko Srednjo vas. Shodu je predsedoval gosp. deželni poslanec Piber, predaval je o mla-deniški organizaciji brat Podiesnik, dalje sta govorila na shodu še g. kaplan Kogov-šek in navdušeni mladenič Arh. Lepi shod bohinjskih mladeničev je rodil ta sad, da sta se ustanovila oba gori navedena odseka in da so se mladeniči navdušili za svojo organizacijo- Oba telovadna odseka se imenujeta »Planinski orel« v Bohinjski Bistrici in Bohinjski Srednji vasi. Na zdar!
DruStva.
lj »Glasbena Matica« je včeraj zvečer ob 8. uri priredila v veliki dvorani »Narodnega doma« svojemu koncertnemu vodji g. Mateju Hubadu povodom najvišjega odlikovanja častni večer. Dvorana je bila popolnoma zasedena, ko je vstopil v njo slavljenec v spremstvu društvenega predsednika g. profesorja Antona Štritofa med sviranjem slavnostne koračnice, pro-izvajane od popolnega orkestra »Sloven. Filharmonije«. Vrsto napitnic otvpril je društveni predsednik g. profesor Štritof ki je v izbranih besedah čestital slavljen-cu na podeljenem odlikovanju, katero je isti za svoje vzorno in nad vse plodonosno delovanje na kulturno-glasbenem polju v polni meri zaslužil. Govorili so nato odvetnika gg. dr. Ravnihar in dr. Švigelj, dvorni svetnik g. dr. Ferjančič in predsednica ženskega zbora g. Julija Ferjančiče-va, ki so vsi v iskrenih besedah čestitali slavljenju in povdarjali njegove raznovrstne zasluge na glasbenem polju ter za preporod in razvoj slovenske pesmi in slovenske glasbe. Na vseh teh govorih zahvalil se je, frenetično pozdravljen, g. slavljenec, ki je v njemu prirojeni ljubeznivosti očrtal svoje delovanje na glasbenem polju in čestital pevskemu zboru na pridobljenih uspehih, bodreč ga do nadalj-ne vztrajnosti. Tekom častnega večera nastopil je moški zbor, ki je zapel Aljažev markantni zbor »Na dan«, v katerem se je odlikoval kot solist g. Završan in je občinstvo navzočega skladatelja veleč. gosp. župnika Aljaža, ki je počastil večer s svojo navzočnostjo, navdušeno pozdravljalo. Nastopil je tudi mešani zbor ter moški kvartet g. Matjan, Stegnar, Završan in Šebenik in kot nekaj popolnoma novega ženski kvartet, sestoječ iz gospe Pavčič ter gospic Bole, Franke in Malič. Vsi pevci, osobito |)a dobro znani izborili moški kvartet in ljubki ženski kvartet, ki je prav fino pel, želi so obilo pohvale. »Slovenska
Filharmonija« je pa s svojim docela dovršenim proizvajati!em navzoče občinstvo kar elektrizirala. V imenu pevskega zbora čestital je konečno slavljencu g. Zebre. Veselje na tem častnem večeru je bilo ne-izkaljeno in prisrčno, da je sleherni čutil, da ima »Glasbena Matica« v slavljencu nenadomestljivo moč. Slavljenec je pa lahko spoznal, da so mu pevci neomajeno udani in da ves slovenski narod ve ceniti njegove neprecenljive zasluge na glasbenem poliu, ki je priboril slovenski pesmi tudi izven domovine častno mesto in da ga čisla in ljubi kot enega svojih prvih mož.
cer s 5. slikami. Morda je to zakasnjenje vzrok, da ni navedena v katalogu in da da se tako ne vč niti naslove njenih slik, temu bi bilo moglo prirediteljstvo razstave pač odpomoči. Vobče Henrijeta to pot ni zastopana s slikami, kakoršne smo vajeni i>ri njej sicer videti. V resnici lepa slika njena sta pa ona dva otroka, ki stojita v senci in na katera pada le tupitam kak solnčni žarek skozi listje.
Prodale so se vsega skupaj tri slike (dve Marčičeve in ena Gerbičeva), kar je pri tako nizkih cenah pač malo čudno.
— avi —
Božična razstava slovenskega umetniškega druStva „$kala" v Trstu
Kakor smo že omenili, je priredil imenovani klub v prostorih »Mizarske zadruge« božično razstavo, ki je bila 31. p. m. zaključena. Če se ozremo nazaj v zgodovino tega mladega kluba, opazimo razveseljivo procvitanje in delovanje. — Prvi nastop kluba je bil pravzaprav uže »Prva slovenska umetniška razstava v Trstu«. Dasi klub kot tak še ni obstojal, vendar lahko prištevamo to razstavo med plodove niegovega delovanja, kajti vres-ničili so jo sedanji klubovi člani, deloma odborniki (Marčič, dr. Merhar, Gerbič). Drug uspeh kluba je bil krasno okrašenje prostorov »Narodnega doma« ob priliki »Planinskega plesa« v Trstu. In sedaj tretji uspeh — božična razstava.
Vstopimo v oddelek lokala »Mizarske zadruge«, ki je spremenjen v ličen anterier. Tu pa tam ob stenah in v lokalu so prilično razstavljeni lični stolčki, naslonjači in mizice, last Solkanske zadruge, na stenah pa visi 53 slik, katere je razstavilo 6 klubovih članov.
Oglejmo si jih po vrsti kot so navedeni v katalogu: F. O. P. Globočnik razstavlja 10 oljnatih slik, po večini znane motive s Krašuni, ki so njegova speciali-teta. Globočnik je pesnik Krasa, on oživlja puste skalnate krajine s svojimi kraškimi demoni in satiri, ki jih imenuje Kra-šune. Slike so jako zanimive kot po vsebini tako tudi po tehnični strani- Globočnik je v tej seriji zašel med humoriste. Tu ti predstavlja rodbino Krašunov, ki se da fotografirati, tam požira slikarju Krašunka v pozi Venere, tu zopet leži lenuh Krašun v senci, toda v senci komaj ped visokih borovcev. Najlepše je pogojena slika »Široko«, ki nam kaže kot po vsebini, tako tudi po tehnični strani vse vrline tega nadarjenega umetnika. Skozi luže iu blato neprijetnega južnega vremena se vleče težavno pijani očanec, a vsak korak mu še' teži hudomušni Krašun, ki se mu je obesil na havelok in se — »sanka«. Zal, da pandant k tej sliki »Burja« ni tako uspel. »Burja« je malo »schvvach«. Zdi se mi, da jo je slikar napravil brez prave ljubavi, samo zato, da ima nasprotje k »Široku«, to ni prav. Svetovali bi g. Glo-bočniku, da takih eksperimentov ne ponavlja. Prav lepo je uspela tudi njegova »Jesen« in »Veleničica«. »Strah« je zanimiva študija razsvetljave. Otožno idilična slika s Krasa je »Jesen«.
Drugi na vrsti je Hugo V. Gerbič. Razstavlja istotako deset slik. Najmočnejše poente kaže v svojih morskih študijah, izmed katerih je najbolje uspel pastel »Morje«, ki nam kaže prostrano morsko plan, vznemirjeno vsled burje; barve so v vrlo lepi harmoniji. Tudi »Zarja« je lepa sličica. Grajati pa moramo »Prvi žarek«, to je morda študija, zanimiva za slikarja, nikakor pa ne spada na razstavo in ni za občinstvo. Njegovo sliko »Pod jezom« (od katere prve dni razstave nismo videli druzega kot njeno številko in vrv, na kateri bi imela viseti!) večina občinstva najbrže ne bo tunela, slika pa je jako zanimiva študija refleksov na vodi.
Tretji razstavljavec je Lojze Perha-vec. Razstavlja tri peročrteže. Najbolja je slika »Verjanko ustreli Rožlina«, toda dvomimo, da je g. Perhavec prav pojmi! našo lepo narodno pesem »Rožlin in Verjanko«. Dobro risana je vinjeta »Delo«. »Stoji, stoji tam Beligrad« pa je popolnoma trdo risano diletantsko delo in ne sodi na razstavo.
Četrti jc dobro znani slikar Marčič. Ima, kot je pri njegovi plodovitosti samo po sebi umevno, največ slik (16). Krasni motivi iz Boke iu Dalmacije se ponavljajo v nenavadno sijajnih in lepih barvnih tonih. Najboljša slika je pač »Dalmatinski ribiči« (olje), čez katero se razgrinja lahka poldanska megla. Njegove slike se lahko imenuje prave simfonije barv.
Slednjič sta še brat in sestra Šantel. Prvi ima lepe slike iz Istre. Najlepša je pač »V pazinskem gradu« in »Poldansko solnce«, ki kar di! ijo toploto. Lepa sta tudi dva iiastela, in zanimiv po tehnični strani je guadie »Kočiea«. Henrijeta Šaut-lova je prišla na razstavo zakasnela in si-
Pozor! čiiaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd.	3144 10 5

Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena Je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A , lekarnarja
v Pa k rac it št. 65 (Slavonija).
Prva slovensko modna : trgovino za gospode:
Cngelbert Jkuseli
LjuDIlnnn, Mestni trs št. 19
se naitoplele priporoča
2710
m
		
IIIHI		liilliiii
©
Josip Maljavac
3428 v Roču, Istra 10 4
ima na prodaj
do 50 hektolitrov do-'j rega, zdravega
belega vina
Kdor želi kupiti, mu ga pošlje po 33 K franko vse postaje Kranjske.
9
SiHiSSBSilSSilSS
/v-ja n^n _ _ __r	_fi_n n
D'Mubad
okrožni zdravnik
v Škof j i Loki
: uljudno naznanja da :
ordlnira vsak dan cd pol9.doll.uredopold.
na Glavnem trgu.
16 3-3 T
kliče galerija. Mi za to nismo odgovorni. Mi imamo svoje opazke, oni pa svoje. Klic med poslanci: Bomo pa Turka poslali na galerijo! (Veselost.)
Med tem prizorom se je Schvvarz zmlizal do vrat. Ko je odprl vrata, da stopi ven, začulo se je z galerije še par »Ab-zug«-klicev.
Deželni glavar je prekinil sejo. Nadaljevanje seje danes ob 4. uri popoldne.
Po Ljubljani jezdijo močne kavalerij-ske patrulje dragoncev. Deželni vladi menda za »pomirjenje« ni bilo dovolj orožnikov.
Dnevne novice,
-j- Parlamentarna komisija deželno-zborskih poslancev S. L. S. obstoji iz poslancev: dr. Šusteršič, dr. Krek, Pogačnik, Povše, dr. Lampe, dr. Pegan.
-f Deželni zbor. Dopoldansko zborovanje deželnega zbora je nudilo samo dva prizora: Dolgočasne volitve odsekov in nič bolj duhovito razgrajanje liberalcev. Ta način nastopa proti deželni vladi gotovo -ni bil pravi- To se pravi barona Schv/arza držati, ako se samo vpiie in tuli: Svinja, morilec, pf-uj Teufel, Belarjev lakaj itd. Kajti če se tako napada deželni predsednik, ga centralna vlada — po dosedanjih skušnjah — samo drži! Ni biio niti sledu kakega političnega prevdarka v tem nastopu liberalne stranke, in če ne bi imeli liberalci med sabo Turka, ne bi bili dosegli prav nobenega efekta. Lenarčič in Knez sta se sramežljivo odtegovala, rudi dr. Tavčar je samo markiral semter-tje, a v koiikurenco z mlajšimi »močmi« se ni spuščal. Kot na udarec čisto teatralično se je psovanje začelo in ravno tako naenkrat so zopet utihnili, kakor človek, ki se izkašlja. Oosipodje liberalci, v imenu časti slovenskega naroda moramo reči, da ima slovenska stvar boljših branivcev. Slovenska Ljudska Stranka je s svojimi dvanajstimi nujnimi predlogi, ki obsegajo cel velikanski delavni program in obrambo slovenskih teženj, pokazala pravo pot. Nadaljnje seje kranjskega deželnega Zbora bodo s stvarnimi govori poslancev S. L. S. pokazale novo, boljšo dobo kranjski deželi- Kar je bilo danes dopoldne, še ni bilo zborovanje, deželni zbor šele pride, ko nastopi Slovenska Ljudska Stranka!
+ »Narodni Dnevnik«, novi štajerski liberalni list, sicer prazen in netečcn kakor slama, napolnjuje polovico svojih predal s kranjskimi zadevami, tako da vzbuja upravičeni sum, da njega boljšo polovico pišejo v Ljubljani. To bi nas seveda nič ne brigalo, ko bi ne kazal list v tem oziru čudovito neorientiranost in bi se ne zaganjal s toliko slastjo v S. L. S., katero psuje, kar se da. Skoro se zdi, da je »Narodni Dnevnik« od kranjskih liberalcev najet, da nadaljuje delo, ki so ga v »Narodu« prekinili. Tako beremo v »Narodnem dnevniku« o klerikalnih poslancih, ki so kmete izdali, se nas poučuje, kdaj smemo stopiti v vladno koalicijo, kdaj ne, se nam očita »klerikalna nepoštenost«, »katoliško obrekovanje« itd. »Narodnemu Dnevniku« svetujemo, naj se rajši briga za štajerske razmere in si pridno nabira naročnikov, da ne bo prezgodaj zmrznil! Če bo tako strupeno in babje pisal naprej, kakor je začel, ga bodo kmalu siti, kakor so bili naveličani rajne mile jere »Domovine«.
+ Italijansko vseučiliško vprašanje.
Dr. Bugatto objavlja v »Trentinu« sledeče: Vodja naučnega ministrstva, sekcijski šef Kanera mi ie na neko tozadevno vprašanje odgovoril, da o stanju italijanskega vseučiliškega vprašnja ne more ničesar poročati. Vse tozadevne vesti da so kombinacije. Vlada noče 'izdati, kje se bo laška fakulteta ustanovila. Bugatto dostavlja, da bo Bienerth predlogo o laškem vseučilišču parlamentu še ta mesec predložil. — Po našem mnenju bi pa vendar dobro bilo, da bi vlada vsaj namignila, kaj misli o Trstu?
+ Razmere na ljubljanski realki po-stajejo vedno neznosnejše za slovenske dijake. Kaj si vse dovoljujejo ti nemšk o-nacionaini profesorji? Ne mine skoro dneva, da se ne 'bi žalilo slovenskih dijakov. Zlasti se odlikuje v tem profesor in okrajni šolski nadzornik Schrautzer. Nedavno je moral razrednik posredovati, ker je profesor Schrautzer med poukom dela! opazke, da stoji na mostu do Adrije, da mora neko stvar zakrpati z jugoslovanskimi krpami itd. A kakor se kaže, niti pritožbe pri razrednikih ne morejo brzdati njegovega strupenega jezika. Dnč 5. t. m. je profesor Schrautzer zopet čutil potrclio med poukom žaliti slovenske dijake s tem. da se je norčeval iz naše narodne ogorčenosti nad imenovanjem dež. šolskega nadzornika Belarja. Vprašal je nekega dijaka, ki je bil prej na gimnaziji, ali še pozna grške črke. in ko ta to zanika, mu pravi.
da potem pač ne more postati dež. šolski nadzornik- Kaj bi se zgodilo s slovenskim učiteljem, ki bi si dovoljeval slične opazke med poukom? Poživljamo c. kr. deželni šolski svet kranjski, da pouči profesorja in okrajnega šolskega nadzornika Sehrau-tzerja o tem, kaj se sme in mora v Šoli razpravljati. Naj se profesor rajši boljše pripravi za svoje učne ure, pa mu ne bo preostajalo časa za neumestne opazke, ki žalijo slovenske dijake! Naj c. kr. deželni šolski svet s pravočasno intervencijo prepreči, da ne bo potrebno preganjati slovenskih dijakov, če bi jih opravičena ogorčenost zapeljala h kakemu prenagienemu koraku! To zahtevamo odločno stariši slovenskih dijakov !
+ Javni ljudski shod v Velikih Laščah bo v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne ob pol 3. uri v dvorani Zadružnega doma. Na dnevnem redu je protest proti imenovanju nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko. Govorita g. Ivan Pucelj in g. Matevž Koželj. Udeležite se ga polnoštevilno, da s tem javno pokažemo, da nismo Slovenci več pripravljeni prenašati krivic, ki jih naša nemška vlada prizadeva slovenskemu narodu!
+ Razdelitev sena. Iz raznih krajev prihajajo vprašanja, kedaj se bode vršila druga razdelitev sena. Iz krogov naših poslancev smo dobili naslednje pojasnilo: Naši poslanci so pri osrednji vladi izprosili državno podporo, njih naloga ali pravica pa ni, da bi seno razdeljevali. To je stvar v prvi vrsti deželne vlade, katera na podlagi županskih poročil in okrajnih glavarstev po dogovoru s posebno enketo določi, koliko sena dobe posamezne občine, oziroma posestniki. Ta por»čila in po-razdelba pa dajo toliko dela in pisarij, da ni bilo mogoče vsem prosivcem takoj ustreči. Kakor smo izvedeli pri deželni vladi, bode te dni dotični odbor reševal ostale prošnje. Druga delitev sena bode se torej vršila proti koncu tekočega meseca. Želeti je, da se razdelitev sena izvrši čimpreje, ker mnogi živinorejci so po-krmili že vso krmo in bodo v kratkem prisiljeni, odprodati ali poklati živino.
+ V Podgori je 6. t. m. bilo skiopti-ško predavanje. Predaval je odposlanec S. K. S. Z. iz Gorice.
+ Deželnega poslanca iščejo! To je čud.no, kaj ne? Saj so ga vendar izbrali vo€vci! V Istri je drugače. V okrajnem glavarstvu Pazin bil je izvoljen z dr. Tri-iiajisbičem Avgust Rajčič, nadučitelj v Opatiji. Namestništvo v Trstu je pa izdalo 'legitimacijo na ime Alojzij Rajčič. Tega imena seveda niso našli — in tako i iščejo poslanca. Zlobni jeziki pa trdijo, da se je to naredilo nalašč, ker bivši kandidat Avgust Rajčič izveš t ni m krogom ni po volji.
+ Nemška vzgoja. Ko so v nedeljo demonstrirali slovenski delavci na velikem trgu pred namestništvOni in pred sedežem parobrodnega društva »Dalmatia« v Trstu, opazi! sem med množico kakih pet nemških srednješolcev z malimi fotografskimi aparati v rokah, ki so šminkali fotografujoči sem in tja med demonstranti, odkoder so skakali tudi k policijskemu komisarju, kateremu so prav zaupljivo javljali, o čem, to si lahko mislimo. Do danes so opravljali policijsko službo za to plačani uradniki, da pa je pričela tak policijski posel opravljati nemška srednješolska mladina! Zahtevamo slovenskih šol, da se ne vgnjezdi v Trst taka nemška vzgoja!
— Dr. Derschatta, bivši železniški minister, je vsekakor nesebičen mož. Že precej časa ie od tega, kar je moral de-misijonirati, stanovanja v železniškem ministrstvu pa še vedno ni zapustil. Češki listi 'ga radi tega ostro napdajo.
+ Velika skrb za slovensko mladino. 9. prosinca sta minula ravno dva meseca, odkar so zdravniške oblasti ustavile pouk na obeh celjskih okoliških šolah. Res sta se širili meseca listopada vsled mokrote in mraza vratica in škrlatica, pa dobre %, reci: tri četrtine otrok je bilo bolnih v mestu in le slaba četrtina v vaseh. In vendar so bile mestne šole zaprte le 14 dni. Odkod ta dvojna mera ? Ljudstvo je ogorčeno. Kai se bodo naučili ubogi učenci, ki naj stopijo jeseni v gimnazijo? In ubogi delavec naj najame in plača varuha, da se za časa njegove odstonosti pri nedoraslih otrocih ne zgodi nesreča. Dokler bodo oblasti poslušale izvestne faktorje celo med učiteljstvom, se bo na okoliških šolah začel pouk 15. kimovca 1909.
Dijaška beda. Dne 5. t. m. je umrl v Čepovanu osmošolec A. Podgornik. Živel je v veliki revščini, posebno za časa svoje bolezni. Ko so za to zvedeli njegovi sošolci, so zbrali skupaj s profesorskim zborom goriške gimnazije 103 K njemu v pomoč. To svoto so mu odposlali v ponedeljek. V torek so mu odposlali zopet 36 kron. Toda oboje je prišlo prepozno. A. ; Podgornik je med tem že umrl v bedi in
pomanjkanju. Bil je izredno priden in nadarjen dijak. Svetila mu večna luč!
—	Dr. Dermota hodi okrog po Goriškem agitirat za socialno demokracijo in ne dr. Dermastia, kakor je tiskarski škrat napačno poročal v torek.
Z Bučke. Tukajšnji ostanki liberalcev, oziroma sedaj socialnih demokratov, bi si na vsak način radi podaljšali politično življenje, dasi se že delj časa bore s smrtjo. Da bi jih rešil, povabili so gospoda Skalickija iz Novega mesta. Obžalujemo omenjenega občespoštovanega gospoda, ako se jim bode vsedel na limanice!
—	Poročil se jc v Metliki c. kr. davčni asistent Rado Predalič z gdično. Vilmo Gangl.
—	Paša v gozdu prepovedana. Iz logaškega okraja se nam piše: V našem okraju skoraj povsod tarnajo ljudje zaradi pomanjkanja paše, ker jim je pred več leti okrajno glavarstvo vsled ukaza deželne vlade prepovedalo pašo tudi po gozdih. Mi bi to še razumeli, ko bi bila paša prepovedana po mladih nasadili,- koder se pogozdujejo gola kraška tia. A temu ni tako. V logaški občini n. pr. je bil gozd razdeljen že I. 1881, kmalu nato je bila paša prepovedana posestnikom ttidi v njihovih delih. Pred osmimi leti so pričeli deliti še skupne pašnike in požganino. Tako je sedaj paša skoraj popolnoma zatrta. In posledica je, da je v občini vsako leto manj živine. L. 1904 je bilo v spodnjelogaški občini živine 682 glav, 1. 1905 še 662, lani pa samo še 504. Tudi število telet vedno pada. To ie dokaz, da povsod ne kaže deliti pašnikov. Naravnost neumevno pa je, da vlada prepoveduje pašo po zaraščenih gozdih. Dotično naredbo je moral skovati mož, ki sc razume na pašo, kakor zajec na boben. Pritoževali smo se že na vse strani, tudi v državnem zboru je drž. poslanec v obliki interpelacije ostro grajal to nesmiselno prepoved. Gospodje pri zelenih mizah pa nočejo izprevideti svoje zmote ter nosijo še nadalje svoje stare kitajske cofe.
—	Visok obisk v Postojni. 6. januarja t. I. dospel je nadvojvoda Karol Franc Josip s spremstvom z avtomobilom iz Opatije v Postojno in obiskal svetovno-
"znano postojnsko jamo. Akoravno ni bi! na ta visok obisk nihče pripravljen, vendar je predsednik jamske komisije v najkrajšem času vse potrebno ukrenil, da je visokemu gostu jamo z vsemi čarobnimi krasotami pokazati zamogel. Nadvojvoda ie pod vodstvom gospoda okrajnega glavarja celo jamo skoz in skoz pregledal, si dal razne kapniške podobe raztolmačiti, se živo zanimal za jamsko zgodovino ter je bil od velikansko-romantične scenerije in njenih krasot presenečen. Zabeležil je tudi svoje ime v častni knjigi, se o pripravi in vodstvu laskavo izrazil ter je zapustil jamo s čustvom, da je videl krasote, kakor jim ni na celem svetu enakih.
Zastrupila se je v Trstu Ana Marija Košuta. Umrla je v bolnici.
—	Umrl je v Jolietu Slovenec Fr. Fink.
—	Vsled prenapolnjenih skladišč so
ustavile c. kr. skladovnice v Trstu prevzemanje takih tovorov, kateri dohajajo v svrlio vlaganja. Izvzet je špirit v voznih kotlih in pa ono blago, katero je že na poti. Prevzema se potemtakem za tržaško prosto luko c. kr. državne in južne železnice razen špirita v celih kotlih le tako blago, katero je glasom predpisanega voznega lista namenjeno ali za vlaganje v one oddelke skladišč, kateri so v najemu strank, ali pa če je blago namenjeno za vkrcanje-Sprejemanje blaga za železnična skladišča v tržaški prosti Iu ki južne železnice, kakor tudi c. kr. državne železnice pa ostane i v naprej neomejeno.
—	Iz Št. Ruperta. Lep je bil zopet božični večer. Vrstile so se deklamacije in govori in žive podobe iz mladostnega življenja Zveličarjevega. Katol. slov. izobraževalno društvo je s tem poskrbelo za prijeten večer. Mladeniči in otroci so častno spolnili svoj posel. Posebno je ugajal mali Maks Kurent, ki je govoril kot »izučen govornik«. Tudi mladeniča Cugel, ki mu sicer ni šlo tako dobro, moramo pohvaliti, pa korajža velja. Začetek je vsak težak! Dekleta so se pa odlikovale, kot po navadi. — Občni zbor društva se je vršil ob obilni udeležbi 3. t. m. Govorila sta tu kaplan Iv. Strajhar in akademik Zupančič, slednji o slovenskem vseučilišču. Navzočih je bilo čez 110, ki so enoglasno pritrdili resolucijam, ki so se poslale na poslanca dr. Hočevarja in na ministrstvo. Društvo gre dobro in z novimi silami naprej. Gmotno stoji društvo dobro. Spomladi si zida dom — takrat bo treba iskat dobrotnikov! — Javno vprašanje je, kdo ima pri gostilnah več govoriti, ali županstvo ali sodtiija ali žatidar-merija ali glavarstvo ali vlada — ali — ali pa gostilničar, ki toči celo noč do ranega jutra brez kazni? — Prodajalna v
Št. Rupertu je še za oddati. Je ravno pred cerkvijo. Ponudbe na Hranilnico.
- C. kr. priv. avstrijski zavod za trgovino in obrt ie daroval 10.000 kron za po potresu v Kalabriji in Siciliji oškodovane. Glavni zavod in vse njegove podružnice so pripravlejne, da prejemajo v ta namen darove. V Ljubljani in na Kranjskem sprejema darove »Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino iu obrt v Ljubljani«.
RAZPAD MLADOČEŠKE STRANKE.
P r a g a, 7. januarja. V Pardubicah in Jičinu so dosedanji somišljeniki mlado-češke stranke sklenili stopiti v stik z radikalnimi državnopravninh strankami. Dežclnozborski mladočeški poslanci se s politiko mladočeškega državnozborskega kluba ne vjemajo. Kramar v »Denu« napada »Narodne liste«, češ, da so oni krivi razpada stranke. Prihodnjo nedeljo se vrši shod mladočeških zaupnikov v Pragi, da izkuša poravnati sporne zadeve.
IZDELOVANJE BOMB V KRAGU-JEVCU.
V	Kragujevcu se nahaja na vabilo srbskega vojnega ministrstva v vojaški pirotehniški tvornici neki angleški kemik, ki vodi in nadzoruje izdelovanje bomb, ki so jih dozdaj izdelali nad 100.000. Bombe so izdelane v velikosti kurjega jajca in dobi vsak prostovoljec, ki jih je že 20.000, po pet kosov.
RAZOROŽENJE.
V	Otoku pri Limit so razorožili prebivalstvo. Uradni sluge so vzeli kmetom vse orožje, tudi tako, ki so jo imele razne rodbine več stoletij. Razoroženje nadaljujejo.
BEGUNCI IZ TRŽAŠKEGA VOJNEGA ZAPORA V VIDMU.
Videm (Italija), 7. januarja. Tukajšnjim oblastnijam so se javili begunci iz tržaškega vojnega zapora: Ernest Gržetič, Kari Gerdol, Ivan Budinič, Evgen Laube in Adolf Lenarduzzi. štirje njih hočejo iti v Messino pomagat pri rešilnih delih.
NOVE ARETACIJE NA HRVAŠKEM.
Iz Zagreba se poroča, da so aretirali vsled suma, da so udeleženi na velesrbski propagandi, posestnika Jurija Jagniča, kaplana Danila Podunovaca, učitelja Simona Vuksana, gostilničarja Štefana Ju-kanoviča in učitelja Kosto Dragosana.
NOVA ŽELEZNIŠKA ZVEZA S CARIGRADOM.
S i b i n j. 7. januarja. Tu se namerava uvesti nova brzovlakna zveza s Carigradom. Mesto čez Belgrad, naj bi vozili avstro-ogrski brzovlaki čez Sibinj in Sofijo v Carigrad.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani vabi k božičnici, ki jo priredi v nedeljo, 10. januarja v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice št. 12, točno ob 6. uri zvečer. — Spored: 1. Anton Nedved: »Pozdrav«, moški zbor. 2. Ant. Foerster: »Cigan«, tenor-solospev (Avg. Jeločnik).
3.	»Slovenec sem«, tamburaški zbor.
4.	»Svibanjska ružica«, tamburaški zbor.
5.	Govor. 6. »Sv. Ciril, mladi inučenec«, igrokaz v treh dejanjih (štiri slike). 7. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži I.—III. vrste 1 K, IV.—VI. vrste 80 vin., VII.—X. vrste 60 vin. Stojišča 40 vin.
lj V diskuzijskem tečaju je predaval 7. t. m. dr. Dolšak o delavski higijeni.
Ij Ob službeni 25-Ietnici gosp. Antona Supina, uslužbenca Katoliške Bukvarne v Ljubljani, mu je včeraj ob navzočnosti knjigariiiških uslužbencev čestital v imenu odbora »Katoliškega tiskovnega društva« preč- g. L. Smolnikar, društveni tajnik, kateri mu je tudi izročil primerno darilo.
Ij Orožniki v Ljubljani. Z današnjim jutrajšnjim dolenjskim vlakom je prišlo nad 30 orožnikov v Lubljano.
Ij Umrli so v Trnovem: Ivan Turšič, posredovalec kupčije z senom in steljo; L. Oven, delavec; Fran Valusnik, krojač. Svetila jim večna luč!
Ij Gg. deželne poslance si usoja ravnateljstvo slovenskega gledališča opozoriti, da jim je za vsako slovensko gledališko predstavo na razpolago loža št. 2 na desni v pritličju ter da dobe vselej mesta v ložah št. 1 na desni in levi v I. nadstr. Vse druge lože so oddane. Reservirajo pa se tudi parterni sedeži, ako se pravočasno oglasijo reflektantje.
lj Društvo strojnikov. Krajna skupina Ljubljana in okollfca zveze avstrijskih strojnikov ima v nedeljo, dne 10- januarja svoj letni občni zlbor, združen z demonstracijskim zborovanjem za novo reformo za izpite (skušnje) strojnikov m kurjačev, ob 3. uri popoldne v hotelu »Štrukelj«, Kolodvorske ulicc v Ljubljani. Vabijo se člani
društva, da 'se tega zborovanja gotovo udeleže. Po članih vpeljani gostje dobro ddšli, posebno se vabijo'izven društva stoječi strojniki iz mesta in dežele, da 'se na'm pridružijo lin stopijo v našo organizacijo. Prosi se gospode industrialee, da se v potrebi za novega strojnika zaupno obrnejo na predsednika društva, Ivana Zirovnik, mestni strojnik v Klečali pri Ljubljani, kateri razpolaga z zanesljivimi strokovnjaki. — Odbor.
lj Nekaj podatkov iz poslovanja policijskega oddelka. Leta 1908. je bilo v policijskem oddelku ljubljanskega mestnega magistrata poleg različnih potrdil, spričeval itd. izdanih tudi 435 delavskih knjig, 324 domovnic, 356 spričeval o lepem vedenju, 302 orožna lista, 28 kroš-njarskih dovolil, ^85 potnih listov in izkaznic, 107 spremnic za orožje in raz-streljivo, 27 legitimacijskih izkaznic, 34 poselskih knjig, 1121 nakaznic za brezplačno dobavo zdravil ubožcem, 1072 do-voill za zabavne prireditve, 109 oseb je bilo domov odpravljenih z blagotvorno vožnjo in izdalo se je 76 dovolil za 'azne produkcije.
Ij Zasledovani tat aretovan. Pred včerajšnjem zvečer je bil v neki hiši v Prešernovih ulicah zasačen 52-letni va-gant Ivan Kapus, rodom iz Kamnegorice, ko se je ravno hotel vtihotapiti v neko stanovanje. Poklicani stražnik je Kapusa vzel s seboj. Kapusa išče tudi orožništvo na Bledu radi tatvine srebrne ure. Oddali so ga sodišču.
Ij Semenj. Dne 5. t. m. bilo je na mesečni semenj prignanih 459 konj in volov, 149 krav in telet, skupaj 608 glav. Kupčija je bila pri konjih dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa srednja. Cena goveje živine je bila od 52 do 64 v. kilogram žive vage.
Razne sM
Huda zima. V Šleziji je zmrznilo 9, v Prusiji pa 6 oseb.
Zarotniki v Carskem selu. Zasledili so novo zaroto proti ruskemu carju, ki ima svoj sedež v Carskem Selu.
Osemletni deček umoril svojo sestro. V Saint Oauderesu je ustrelil osemletni Baron v nenavzočnosti svojih staršev svojo petletno sestro, in sicer baje zato, ker sestre nima rad.
15 oseb je zmrznilo. Na poti je pri Ri-sudi zmrznilo 15 oseb neke karavane, ki je štela 40 ljudi.
Dete zažgalo babico. Na Dunaju '.ce je pripetila 30. m. m. grozna nesreča. Babica hčerke svojega sina zasebnega uradnika Keucherja je bila salma doma- Dete se je igrallo z vžigalicami in se je zažgalo. Babica se je tako prestrašila, da ni zaklicala. dasi se ji je vnela obleka. Sosedje, -ki so opazili požar, so vdrli v stanovanje, kjer so dobili umirajočo babico in ožgano dete. Babica je umrla, dete upajo kljub groznim opeklinam ohraniti pri življenju.
IV. IZKAZ DAROV za »Društveni dom« v Št. llju v Slovenskih goricah.
Od 8. do 28. grudna.
H. Brezovnik, Vojnik, 2 K; Stalno omizje pri Vugetu, Grobelno, 6 K; Rajko Perušek, c. kr. prof., Ljubljana, 5 K; H Tkavec in P. Zacherl, Ljutomer, 6 K 10 b; Iv. Brozovič, stud. iur., Gradec, 5 K; M. Zevnik, kaplan, Idrija, 2 K; K. Šeško za socialni kurz, Sv. Križ tik Slatine, \2 K 63 h; F. Kušar, Mengeš, 7 K; Anton Spari, kaplan, Planina, 6 K; Jak. Kosi, kaplan, Celje. 132 K 50 h, kot božični dar celskih Slovencev, in sicer ,so darovali: mil- gospod opat Fr. Ogradi 10 K, lv. Krušič 3 K, Iv. Gorišek 10 K, dr. Matija Slavič 5 K, Peter Majdič 20 K. Anton Pučnik 2 K, Jak- Kosi 5 K, dr. J. Hrašovec 5 K, J. Kar-dtnar 3 K. Ant. Cestnik 4 K, dr. Jos. Ser-nec 5 K, dr. Gvid- Seirnec 2 K, dr. Karlovšek 2 K. Fr. Lončar 5 K, Iv. Vavken 3 K, M. Suhač 1 K. dr. A. Božič 2 K, Anton Kosi 1 K, dr. Lj. Filipič 2 K, Dragotin Vanič 2 K, dr. Vek. Kukovec 5 K, dr. Jos. Vrečko 2 K, Vek- Spindler I K. R. Str-mecki 1 K. Anton Mirnik 1 K, Ant. KoHcnc I K, dr. Jos. Kotnik 1 K, dr. Lj. Stiker 1 K. Fr. Dolinar 2 K, Iv. Ravnikar 1 K, dr. Janko Sernec 3 K, dr. Ant. Sclrvvab 3 K. M. Voh 1 K, J. Kralj I K. Fr- Strupi
1 K, N. N. 50 h, Fr. Confidenti I K, M. Levstik 1 K, Fr. Kranjc 1 K, Armin Gradišnik 1 K, Ivan Rebek 2 K, dr. Ant. Dolar 1 K, F. Pcčnik 1 K, dr. Al. Brenčič 3 K, H. J oš t I K, R. Volovšek 1 K. Rodoljubnim celjskim Slovencem, 'posebno č. g. Kosiju kot nabiratelju naša najsrčnejša zahvala! Dalje so darovali: Vesela družba v Baumanovi gostilni v Št. llju 4 K; Neimenovan iz Nemčije po g. Sennecu, Sp. Kuugota, 10 K; Ad. Gril, kaplan, Koprivnica, 5 K; Ant. Levšin, župnik v Radomlji, 5 K; dr. Jos. Marinko, c. kr. prof., Novo mesto, 10 K; »Slovenec«, Ljubljana, 9 K 66 h; dr- F. Kovačič, prof. bogoslovja, Maribor, 5 K; dr. F. Lukman, bogosl. prof., Maribor, 2 K; Jos. Cvahte, nabral v Slov. Bistrici, 10 K. — Skupaj v tem izkazu 244 K 89 h. — Vsa nabrana sveta skupaj 678 K 49 h. — Vsem velikodušnim darovalcem, požrtvovalnim rodoljubom hvala najsrčnejša! Živeli nasledniki! Rojaki, spominjajte so ob novem letu teptanih šentiljskih Slovencev! — Ves pa: Veselja iu sreče polno novo leto! ^
Št. Ilj v Slov. goricah, 28. grudna 1908.
Za odbor: Franjo Žebot.
J*" Opozarjamo, da se vrši jutri, v soboto v veliki dvorani hotela »Union« predpustna veselica tobačnega delavstva. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 1 K- — Ker je ta zabava vsako leto velezabavna, nai občinstvo jutri i zvečer v velikem številu pohiti v »Unio-! novo« dvorano !
Telefonsko In Drzojauna poročite.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gorica, 8. januarja. Danes popoldne ob 5. bo zopet otvorjen deželni zbor. Deželni glavar se bo spominjal nesreče v južni Italiji, nakar se bo seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
PARLAMENT.
Dunaj, 8. januarja. Državni zbor se snide, kakor se poroča iz parlamentarnih krogov, z gotovostjo dne 20. januarja.
VELIKE IZPREMEMBE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 8. januarja. Baje bo izbruhnila na Ogrskem velika kriza. Dela se na to, da postane Košut ministrski predsednik. V kabinet bi vstopili najhujši kričači, Hollo, Ugron itd. Cesar o tem zdaj še nič noče slišati-
NEMŠKO NASILSTVO.
Dunaj, 8. januarja. V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je poslanec Axmann stavil predlog, da bodi na vseh javnih šolah na Nižjem Avstrijskem izključni poučni jezik nemščina. (Svoj čas ta predlog, ki so ga stavili nemški nacio-nalci, ni bil sankcioniran.)
ODSEK ZA SPREMEMBO POSLOVNIKA.
Dunaj, 7. januarja. Načelnik odseka za spremembo poslovnika sklicuje odsekovi seji na dan 18. in 19. t. m., ob 10- uri dopoldne.
ŠPANIJA SE PRIPRAVLJA.
London, 8. januarja. Španska si zgradi velikansko brodovje. Zgradilo se bo na Angleškem.
1300 TRUPEL NA ENEM KUPU.
Messina, 8. januarja. Našli so 1300 trupel na enem kupu. Nadškof jih jc blagoslovil. Blagoslovil je tudi mesto.
Naročajte »Slovenca"! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj!
Na prodaj j« iz proste roke
večji MLIN
ob Krki z vsem ostalim posestvom. Več pove naše upravništvo.	21 3—3
Meteorologično poročilo.
Višina n. mor|em 306-2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm
a J 3	Čl>9 up»-ILIVHCI •	Stan|e baro-uietr« v mm	Temperaturi po Ceiziju	Vetrovi	Nebo	■ JU oje 5 = 1 B- »
7	9. zveč.	7415	- 1 0	sl. szah.	obl.	
8	7. zjuti.	337	- 1 9	si. svzh.	*	00
	2. pop	28'2	— 02	sl. sever	sneg	
Srednja včerajšnja temp. — 103, norm. —2 7°
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 8 januarja Pšenica za april .	12 75
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 89 Rž za april I. 1909	10 19
Oves /b april .	8 72
Koruza za maj 1. 1909	... 7 27
Efektiv 5 dražje
Bt
n
IVAN PENGOV
paaobnr. izdelovatelj oltarjev, lil,
naznanja prečastiii duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice it, 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega ' i praktičnega dela pri ranjkem g Kovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v piihodnje ravno tako solidno iu kolikor mogoči; po nizki ceni izdelovalo, ^s^kakor se je dosedaj.	3438 52—lr^CL
m---—sa
-ar
Vsem prijateljem in znancem naznanjava, da je Bog k sebi poklical najino ljubeznivo hčerkico
Georgino
v najnežnejši dobi življenja. V Ljubljani, 8. januarja 1909.
Jurko in Pavlina Jnvernlk.
Prodajalka
za manufakturno trgovino na deželi se 48 sprejme. Pojasnila daje 5—1
Jsrlca ŠmKOM, trgovka u Kamniku.
Razpisuje se do 20. januarja služba drugega
cerkovnike.
Plača 760 K in prosto stanovanje. Neožen-jeni, zlasti zmožni kakega rokodelstva naj se zglase osebno.	14 4—2
Mestni župni urad sv. Jakoba v Ljubljani-
Jan. Rozman
mestni župnik.
Učenca
35 sprejme takoj v poduk 2 2
•BJ	M"	■■ ■■ * 4? mizarski
mojster v Podgori, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Prodajalna in trgovina
I ravno pred cerkvijo se odda.
■ 26	Več upravništvo.	3-2
l&£e se prijazno
Stanovanje
za mirno stranko brez otrok obstoječe iz I treh večjih sob in pritiklinami za februarjev, j oziroma majev termin. Prijazne ponudbe se ; prosijo na upravo tega lista pod ,,Pri-: jazno stanovanje".	36 3—1
i Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez; 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena t franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—4
s spodnjo gimnazijo
itfe primernega opravila
za celi dan ali za pol dneva. Nastop takoj. —
Ponudbe pod šifro „1909'' na upravništvo „Slovenca".	37 3-2
Gostilna
Dijak
i
St

3-2
z 2—4 sobami i§č« mirna stranka takoj ali pozneje. - Ponudbe pod A. S. I. Poste restante, Ljubljana.


^ na prometni cesti se da
najem »Ni pa npoda pod
ugodnimi pogoji v Celju. HiSa ie primerna tudi za vsako drugo podjeije. Poizvedbe pod: Poste restante, Celje, ,,Amicua".
mMSMS*wwm
*
s m m
Izmed najboljšega najboljše!
Da zadostim tudi najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega prolzvora in nudi ::	čudovito fino, aromatično in oživljajoče pijačo.	::
Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleVa kot „firn" Je prijeten zaključek vsake pojedine ali večerje; Ima moč In oživlja.
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
Karol Planinšek
Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske ul.
3244 12 6
Podružnice
Spljet, Cclovcc in Trst
- Delniška glavnica -K 3.000.000]
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na te- JB I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih - /2/0
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Cclovec in Trst
Rezervni fond K 300.000.
MM—————BPBB—M