158 številka. Ljubljana, v četrtek 14. julija 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi Bam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj* ,d«ioi« toliico več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah 6t. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. — Dpravnifitvu naj se blagovosijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Quousque tandem, Boua-ventura, abutere patientia nostra? Marsikaj bo se že drznili naši nestrpni popi na Kranjskem storiti, kar bije v obraz človečnosti in vsakemu plemenitejšemu čutu, a da bi +3 ničvredna Bodrga tsko posurovela, kakor se je pokazalo v Lukovici pri pogrebu našega somišljenika Mlakarja, tega pa le nismo pričakovali, dasi nismo nikdar baš ugodno sodili o tej črni drhali. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« in »vsako sovraštvo naj izgine, predno zaide solnce za gore«, tako je učil Kristus, za čigar naslednike hočejo veljati ti lopovi v črnih haljah, ki ne delajo drugega, Kakor sejejo razdor in prepir, netijo sovraštvo, razpihujejo ljudske strasti ,;n goje brezmejno sovraštvo in maščevalnost do vsakogar, ki pred njimi ne upogiba, valjajoč se v prahu, svojega tilnika. Župnik Slak je odrekel Mlakarju slovesni pogreb in zabrani), da se mu ni zvonilo niti pri župni, niti pri po» družni cerkvi zato, ker je bil pokojnik baje »proti cerkvi«, kakor se je izvolil izraziti človekoljubni pcp Slak. To nečuveno postopanje katoliškega duhovnika, ki bi naj bil oznanjen alec miru in ljubezni ter zncs-I ivosti, ježe samo nascbi škandal, ako bi bil rajnki Mlakar tudi v resnici »nasprotnik cerkve«; kdor pa pozna okolnosti in pobližnje podrobnosti, mora tako postopanje imenovati ne Bamo škandal, marveč podlo lumparijo, infamijo prve vrste, za katere dostojno označenje nam v našem jeziku že nedostaje primernih izrazov in besed. Pokojni Mlakar ni bil namreč nikdar »nasprotnik cerkve«, kot take, pač pa je bil mož, ki ni nikdar prikrival, da je pristaš napredne stranke in njenih nače), in ki ni nikdar upo-gibal robsko svojih kolen pred vsakim prit*»penim zplenim popom. In to je bila njegova pregreha in zate so ga tudi naši popi sovražili, kar se je dalo. Ker mu pa za Časa njegovega življenja niso mogli dati čutiti svoje moči, hoteli so se osvetiti po smrti na mrtvem, ki se ne more več braniti.. Župnik Siak mu je odpovedal slovesen pogreb in prepovedal zvo-nenje — njemu, Luki Mlakarju, ki je bil veren katoličan, ne morda na jeziku, kakor je sedaj pri nas običajno, marveč v dejanju. Miakar je bil vseskozi pobožen in veren mož, ki ni izpustil, dokler je bil zdrav, niti ene nedelje, da bi ne bil pri boža službi. Zvonovi v po-družni cerkvi sv. Vida so sad njegovega truda. Soho Matere božje na trgu v Lukovici, ki je stala nad 2000 kron, je dal on postaviti, dasi so se temu protivili ceio nekateri klerikalni občinski odborniki, in je v ta namen sam prispeval s 600 K. Najjasnejši dokaz pa, kako veren katoličan je bil Mlakar, dasi ni bil prijatelj duhovnikom, je to, da je pred desetimi leti ceio romal v Rim in podaril papežu zlat kelih. Da pa ni bil samo dober kristjan, kakor se pravi, ampak tudi plemenit človek v besede najlepšem pomenu, ki je imel gerko čuteče srce za svojega trpečega sobrata, dokazuje zlasti njegova oporoka. Nič manj kakor 40 000 kron je zapustil revežem, a tudi na družbo sv. Cirila in Metoda, na revne učence in na ognjegasno društvo ni pozabil. Dolgovi pod 20 K se odpuste, pri revežih se tudi večji zneski ne smejo izterjavati in se jim naj zbrišejo, ako se izkaže, da dolga ne morejo lahko poravnati. Ko je vse svoje premoženjske zadeve tako lepo uredil, se je pripravil na smrt in se, kakor se prav »spravil z bogom«. Isti župnik Slak, ki mu je pozneje odrekel pogreb, ga je spovedal in sprevidel z zadnjo popotnico. Tako je umri Mlakar, kakor pravi ljudstvo, — spravljen z Bogom in z ljudmi, čigar spomin ne bo izginil, dokler ne bo v Lukovici legel v grob — zadnji revež. In sedaj vprašamo, ali Mlakar ni umrl kot vzoren katolik, kot pravi kristjan, ali ni vse uredil, predno je zatisnil oči za vedno, tako, kakor uči bv. pismo in vera? Vprašam o naše duhovnike, ali je umrl kdo v njihovih vr&tab, ki so ga prištevali med vzor-katolike, ki bi se bil tako v de janju pokazal kot moža, skozi in skozi prožetega z nauki Kristusovimi, kakor Mlakar, ki je skoro vse svoje veliko premoženje zapustil v dobrodelne namene? In takemu možu je župnik Slak odrekel slovesni pogreb in mu za-branil zvoniti! In zakaj je to storil? Zato ker je bil Mlakar »nasprotnik cerkve«, ali z drugimi besedami povedano, ker je bil Mlakar — »brezverec«, kar je najlažje razvidno iz zgoraj navedenega. Po Slakovem mnenju pa je bil pokojni Mlakar »nasprotnik cerkve«, torej brezverec ne samo zbog tega, ker je bil naprednih načel, temveč zlasti zato, ker je v oporoki do ločil, da njegova ustanova za reveže v znesku 40000 kron ne sm6 biti v cerkveni oskrbi in upravi. To in edino to je bil pravi povod, da je Slak proglasil Mlakarja za »nasprotnika cerkve« in mu ni privoščil spodobnega pogreba! Ako bi bil pa Miakar odredil, da ima s 40.000 K, sporočenimi za reveže, prosto razpolagati lukoviški župnik in to svoto upravljati, ni niti malo dvomiti, da bi bil Miakar pokopan z vsem cerkvenim pompom, ne glede na to, ali bi umri »spravljen« z bogom, ali ne. Iz tega je pač razvidno, da za župnika Slaka niso bili odločilni verski in cerkveni oziri, da je odrekel mrtvemu Mlakarju slovesen pogreb, ampak ostudna pohlepnost po posvetnem blagu — denarju, in grda maščevalnost. No, pa od Slaka, ki v svoji posurovelosti ni dostopen nobenemu plemenitejšemu Čutu, ki se vede tako, da ga je moral pred leti v Mengšu celo njegov lastni župn k pred altarjem oku lutati, od takega človeka se ne da ničesar drugega pričakovati! Kar pa da celi stvari drugo lice in drugo obiležje, pa je to, da sta to naravnost škan dalozno postopanje župnika Slaka, da se n&jmileje izrazimo, s a n k c i j o n ir a I a generalni vikar ljubljanske Škofije Flis in škof Anton Bona-v en t u r a! Ta dva sta proglasila načelo, ko so Mlakarjevi sorodniki na njiju apelirali, da je treba odobriti ž u p-nikovo postopanje, dasi sta uvidela, da je isto krivično, neutemeljeno in skrajno surovo, a to samo zbog tega, da se varuje župnikova avtoriteta. S tem sta pa prevzela n»se tudi vso odgovornost za Slakovo nečuveno dejanje! Najvišja oerkvena dostojanstvenika v ljubljanski škofiji sta torej sankcionirala načelo, da ni tisti dober kri-stijan in vzoren katolik, ki živi po naukih Kristovih, ki izpolnjuje zapovedi in vrši dela krščanske u s m i 1 j e n o s t i, marveč da je boljši katolik vsak lopov, samo ako začasa svojega življenja liže kakor ščene popovsko roko in ob svoji smrti napolni duhovniško bisago z zlatom in srebrom! Takšno versko moralo sedaj širijo pri nas — namest-I niki Kristovi! Tako p r o s t i t u -irajo vzvišene Kristove nauke v svoje umazane in ogadne namene! Fej! Toda le tako naprej! Pride še čas in morda ni več daleč, ko poči struna potrpežlj ivosti tudi prepo trpež 1 j i ve m u narodu slovenskemu, da bo obrnil hrbet takim oznanjeval-cem miru in ljubezni! Morda ni več daleč — doba nove reformacije! Iz enih Ricmanj jih lahko nastane še več! Zapomnita si to, gospoda Flis in Anton Donaventura! Vojna na Daljnem Vztoku. Poraz Japoncev na suhem pred Port Arturjem. Včeraj po sklepu lista je došla iz Petrograda tale uradna brzojavka: Po poročilih iz japonskega vira, ki jih je prejel generalni štab namestnika Aleksejeva, so Japonci po noči dne 11. t. m. napadli ruske pozicije pred Port Arturjem, a so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Sovražnikove izgube se cenijo na 30.000 mož. Danes pa se brzojavlja iz Petrograda: Poročilo ruskega generalnega štaba potrjuje, d * so Japonci pri naskoku na ruske pozicije pred Port Arturjem izgubili 30.000 mož. Te izgube so tako ogromne, da se poročilo o njih zdi skoro neverjetno. Ako se pa uvažuje, da so poročila o japonskih izgubah pred Port Arturjem iz uradnega ruskega vira, ki se je dosedaj še vselej odlikoval s popolno zanesljivostjo in verodostojnostjo, kar se brez vsakega zadržka priznava od sovražnika in prijatelja, moramo vesti o grozoviti katastrofi, ki je zadela Japonce pred Port Arturjem, — verjeti. Res si je težko misliti, da bi samo eden edini boj zahteval tako ogromnih žrtev; Če se pa upošteva, da so Japonci brez dvoma navalili in naskočili z vso svojo močjo port-arturško trdnjavo, a da se napadenoi niso samo boril s pučko in mečem v roki, ampak da so tudi topovi s portarturških utrdb iz sto in sto žrel v obrambo trdnjave bljuvali smrt in pogin v sovražne vrste in da so tudi ruski podkopi, rovi in mine, ta izborna obrambna sredstva obiegancev, storila svojo dolžnost, je pač verjetno, da je bila smrtna žetev v ponedeljek pred Port Arturjem zares tako ogromna! Ni pa dvomljivo, da s*mo ruske puške in topovi niac mogli povzročiti toliko izgub, marvtč da so ino Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. II. (Dalje.) Težkih korakov se je vrnil Erazem v samostan. Hudo mu je bilo pri srcu, da se bo treba ločiti od kraja, kjer je preživermnogo srečnih dni, kjer je duša njegova iskala luč, a vendar je bil vesel, da so raztrgane vezi, ki so ga vezale na red in na samostan, ki so zastrupljale vso njegovo notra-nost in morile njegovo vest. Zadobil je spet zaupanje v samega sebe, kajti videl je pred seboj jasno in razločno, kar je toliko Časa iskal bede in v sanjah po dnevi in po noči, namreč pot resnice in pravice in odločen je bil, da za vsako ceno, celo za ceno svojega življenja, odpre, kar mu je oviralo, da še ni mogel kreniti na to pot — samostanska vrata. Skupne večerje menihov in njihovih gostov se Erazem ni udeležil. Ko pa je v svoji celici vse spravil v red in poskrbel za odhod, je šel doli v veliko sobo kraj kuhinje, kjer so obedovali posli in stražarji edini prebivalci samostana, s katerimi sc je dobro razumel, in ki so ga imeli resnično radi. Erazem je hodil pogostoma mednje, tem raje, ker je tu največ izvedel o vsem, kar se je godilo po svetu, o turških navalih, o borbi deželnih stanov za enakopravnost luteranov s katoličani in o kmetskih vstajah v raznih krajih dežele. V sobi je našel samo samostanskega stražarja, kateremu je bilo sicer ime Urh Ravnahrib, ki ga je pa ves okraj poznal samo kot dolgega Labana. Menihi so mislili, da je dolgi Laban malo neumen in so se radi tega iz njega norčevali, v resnici je pa le zategadelj govoril časih nekoliko zmedeno, ker vsled svoje neomikanosti ni mogel vselej dati svojim mislim pravega izraza. Dolgi Laban je bil Erazmu posebno vdan in zgodilo se je večkrat, da ga je prišel celo v celico iskat in izpraševat v verskih zadevah. Dolgi Laban sc je bil namreč navzel mnogih luteranskih nazorov, in je dobro slutil, da se tudi Erazem ogreva za misli, za katere so se neustrašno borili Primož Trubar in deželni stanovi že skoro pol stoletja. V prostorni mračni sobi je vladal prijeten hlad. Tu je bilo tiho in mirno, samo iz refektorija se je časih slišal smeh ali pa je vrhniški sodnik Završan zapel kako fantovsko pesem, kakor vselej, kadar je bil dobre volje. — Kaj je to, da si sam, dolgi Laban, je vprašal Erazem, ko je zagledal moža za mizo, na kateri je stal velik vrč. Kje so tvoji tovariši. — Gluhi Tobija je na straži, je odgovoril dolgi Laban, po druge je pa prišel pater Celestin in jih peljal v Bevke. Menda so Šli lovit požigalca. — Ali so ga zasledili? seje čudil Erazem. — Pater Celestin pravi, da ga je zasledil; Če je res, tega seveda ne vem. Saj ga poznate Celestina; verjeti mu ni nikdar. Dolgi Laban se je nagnil k Erazmu in z zamolklim glasom dostavil: — Kaj mislite, gospod Erazem, ali ni pater Celestin včeraj po krivem prisegel. — Da, prisegel je po krivem, je mimo in glasno odgovoril Erazem. In ker ga je prijor k temu napotil in mu pri tem pomagal, zato, prijatelj, sem jaz sklenil, da zapustim samostan. Dolgi Laban je s tako silo skočil pokonci, da se je stresla miza in se je prevrnil vrč, poln plemenite vipavske kapljice. Laban, ki je sicer dobro kapljico cenil nad vse, se sedaj ni zmenil za prevrnjeni vrč. — Kaj, gospod Erazem? Samostan hočete zapustiti. Ali res? Bežite! In meniško haljo hočete sleči? — Tako je, prijatelj. Že dolgo časa so mi rojile take misli po glavi. Morda bi jih bil udušil, vsaj trdni namen sem imel, ali kar se je zgodilo včeraj in danes, mi je odprlo oči. Zdaj vem, da mi ni obstanka v samostanu, da moram ven v svet. — Jaz grem z vami, gospod Erazem, je zakričal dolgi Laban in udaril ob mizo. Će me hočete, grem koj z vami. Če me nečete, grem pa k razbojnikom aH pa k ciganom. Tega klo-šterskega življenja sem že davno sit. — Zakaj? se je čudil Erazem. Tu se ti dobro godi. Nikjer se ti ne bo tako. — Res, dela je malo, jedi in pijače pa dovelj, je menil dolgi Laban, ali to kloštersko življenje je pusto in dolgočasno. Veste, gospod Erazem, najraje bi Šel k ciganum. Gluhi Tobija pravi, da ima cigan vsako leto drugo ženo in glejte, Bog mi greh odpusti, to bi meni ugajalo. Erazem ni mogel ničesar odgovoriti, kajti pred vratmi je nastal inoČen šum. Menihi in njihovi gostje so zapuščali refektorij. Dolgi Laban se je zdaj spomnil, da mora pripraviti voz vrhniškega župnika in sodnika Završaua in je hitel iz sobe. A odprl je vrata ravno v treuotku, ko je mimo njih prišel prijor Ahacij. Videvši, da sta bila Erazem in dolgi Laban sama v sobi, se je prijor ustavil. — Kake tajne naklepe sta pa zopet kovala, je vprašal prijor Ahacij porogljivo. Ze dlje Časa stikata glavo in tičita cele noči skupaj. To se mi zdi Že nekaj časa jako sumljivo. Erazmu se ni zdelo vredno, da bi bil kaj odgovoril, tem manj, ker je videl, da je bil ta dan celo prijor Ahacij nekoliko pregloboko pogledal v čašo. Dolgi Laban pa je imel tak rale v veliki meri izpolniti svojo dolžnost — mine in podkupi. In da je bilo tako, o tem ni malo ni dvomiti. To nam zlasti tudi potrjujejo vesti, ki so došle iz Čufua. Kitajske ladje pripovedujejo namreč, da je bilo v ponedeljek slišati iz Port Ar-turja več groznih oksplozij. Takisto pripoveduje tudi neki ameriški poročevalec, ki se je s svojo ladjo »Fawaa« v pondeljek približal Port Arturju, da je opazil velike eksplozije v Port Arturju in videl, kako bo se dvigali oblaki črnega dima izza obzidja. Slišalo se je tudi strahovito gromenje topov in vsako minito je zagromelo najmanj 16 topov. Mislimo, da se ne motimo, ako tuđimo, da so bile ekeplozicije, ki so se v ponedeljek slišale iz Port Arturja, v zvezi z ruskimi minami in podkopi, ki so eksplodirajoč stale življenje stoterih japonskih vojakov. Kako bi se naj sicer razlagale one eksplozije? Da bi morda zopet Rusi razstreljevali v pristanišču svoje vojne ladje, ali da bi sami rušili trdnjavo, kakor so že opetovano z vso resnostjo zatrjevali razni angleški in nemški listi?! V obče se kaže, kakor da bi Japonci pred Port Arturjem ne imeli one sreče, ki jih sicer, vsaj po zatrdilu »edino merodajnih« angleških in nemških listov, spremlja vse pov-sodi na bojišču. Iz Mukdena se namreč poroča, da je 5. t. m. napravil general Fok izpad iz Port Arturja in napal desno japonsko krilo. Japonci so se morali umakniti na celi črti. Ruski strelci so prodrli do Nanga-hina. V Port Arturju vlada prepričanje, da trdnjava ne more pasti. Takisto se poroča tudi iz Sang-haja, da je bila prve dni tega meseca huda bitka pred Port Arturjem; Japonci so izgubili 2800 mož in so se morali umakniti. Vidi se torej, da Port Artur krepko stoji in da bo ta trdnjava še terjala hekatombe žrtev, ne da bi bilo gotovo, da bi kedaj prišla v japonske roke. Z mandžurskega bojišča. Poročevalec »Birževih V j e-domosti« brzojavlja iz D*čičava: V nedeljo 10. t. m. zjutraj se je jelo levo naše krilo umikati izpred Kaj-pinga z n&mencm, da bi izvabilo sovražnika v dolino. Japonci niBO dolgo časa dovolili, da bi artiljerija stopila v aktivnost. Šele proti večeru so jeli grmeti topovi. Japonci so streljali, kakor se je dognalo, s krog-ljami malega kalibra in starega sistema Na potu v Kajping so imeli Japonci ogromne izgubo, zlasti ko so prekoračili reko. Ko so se Japonci u-taviii, 80 se Rusi umaknili na pozicije, ki bo si jih že preje izbrali. »Times« poroča iz Fengvan-čenga, iz glavnega japonskega tabo riščb: Ru*i so proti našemu desnemu strah pred prijorjem da se sploh ni upal ničesar odgovoriti. Toda ta molk je prijorja Še bolj razburil. Jezno je stopil čez prag in z ostrim glasom ukazal Erazmu. — Povej, kaj sta imela. Spomni se, da si mi dolžan brezpogojno pokornost, in da imam pravico in moč, te k pokorščini prisiliti. Prijor Ahacij je tako kričal, da so vsi menihi prihiteli v sobo; bil je izredno razdražen, a te razdraženosti ni provzrocilo samo zavžito vino, nego v še večji meri zavest, da se je Erazem odvrnil od njega, da ga obsoja in da je izgubil pred njim vsako spoštovanje. Prijorjeva osornost je Erazma tako užalila, da se je ogorčen dvignil izza mize in s plamtečimi pogledi stopil pred zbrane menihe in njihove goste. — Dolžan sem vam brezpogojno pokornost, da, gospod prijor, je rekel z rezkim glasom, ali moja vest mi pravi, da storim neodpustljiv greh, Če ne vržem od sebe teh verig. Vedite torej, gospod prijor, kaj sem dolgemu Labanu povedal. Naznanil sem mu, da zapustim ta samostan za vedno. Prijor se je pri teh besedah hipoma streznil. Takega naznanila ni pričako- krilu nenadoma prešli v ofenzivo. Javlja se, da je močna ruska armada zasedla vrhove onstran gorskega prelaza Motien in da ji neprestano dohajajo nove moči iz okolice mesta Sajmaci. Gibanje te čete zakriva ko* njenica, o katere številnosti se pa ne ve. Sadi se, da nameravajo Rusi s temi demonstracijami prikriti druge operacije, mogoče umikanje Kuropatkinove armade proti Liao-jangu. Ni verjetno, da bi prišlo do resnih bojev, pređno Japonci ne do-spo ▼ Liaojang. A Se v tem slučaju je skoro neverjetno, da bi se na tem mestu bila odločilna bitka. Izpred Port Arturja. Admiral Togo poroča: V soboto 9. t. m. ob 7. uri zjutraj je priplulo sovražno brodovje iz pristanišča; top-ničarke in torpedne uničevalke bo plule spredaj, zadaj pa križar ke »Bajan«, »Novik«, »Diana« in »Pa-lada« in oklopnica »Poltava«. Dve topmčarki in sedem torpedovk, pred katerimi so pluli parniki, je jelo iskati in odstranjevati mine. Te ladje je napala ena japonska torpedovka, ki je signalizirala navzočnost sovražnikovo. Zidelo seje nam, kakor da bi bil »Novik« poškodovan. »Bajan« je plul naprej in napadel japonske torpedovke, ki so se umaknile. Med tem so se pojavile na bojišču štiri japonske križarke. Imele so nalogo Ruse napasii in sovražne ladje ovirati, da bi ne megle odstranjevati min. Eaa izmed ruskih vojnih ladij je pod zaščito obrežnih baterij plula skoro do Lungvangtana najbrže z namenom, da bi fore ščitila pred napadi s suhe strani. Popoldne so japonske torpedovke s pomočjo ostalega brodovja ustavile operacije ruskih ladij. »Bajan« je streljal s svojimi topovi do 4. ure popoldne; nato pa se je vse rusko brodovje umaknilo v pristanišče. Razen tega še poroča Togo, da je 6. japonska torpedna flotila 11. t. m. opolnoči rusko stražno ladjo, usidrano v bližini brun, ki zapirajo vhod v luko napadla in jo torpedi rala, ne da bi opazila kakega uspeha. Iz Čifua se poroča, da je neka ruska vojna ladja prodrla blokado in Japoncem ušla. Japonske ladje so jo sicer opazile in zasledovale, a kri-žarka je v obližju otoka Huangčeng-tas tako spretno manevrirala, da je Japonci niso m gl zajeti, da si jo je lovilo 8 japonskih torpedovk. Iz Petrograda pa se brzojavlja : Tu se z vso gotovostjo vzdržuje vest, da je rusko porta r-turško brodovje izvedlo zma-gonosen izpad iz pristanišča in pluje sedaj proti korejski morski ožini. Odločilna bitka na vidiku? »Times« poroča iz Iokova: Velika ruska armada stoji pri DačiČavu v popolnem bojnem redu pod osebnim poveljstvom generala Kuro-p a t k i n a. Lokomotive vozijo ne- val. Kri mu je zalila lice in s tresočo roko se je prijel za mizo. Erazem pa je z neko srditostjo, kakor bi hotel dati duška dolgo prikrivanim čutilom, nadaljeval: — Mesto grobnega miru vlada v samostanu najgrja posvetnost. Samostan naj bo zavetišče duš, ki so se odpovedale vsem udobnostim življenja, a je samo zavetišče nečistnikov, pijancev in krivoprisežnikov. Samostan naj bi bil pribežališče onih, ki zaničujejo življenje in hočejo živeti samo Bogu, v resnici pa je zatočišče najgrŠih grehov in bivališče ljudi, ki vsak dan s svojimi deli žalijo Boga. Dolgo že sem težko . nosil verige, v katere ste me vkovali še v mladeniških letih, ne da bi me bil kdo vprašal ; moje srce je krvavelo in moja vest je trepetala groze, ko sem gledal Vaše početje. Po božji milosti pa se je zgodilo, da sem začel iskati tolažbe v svetih evangelijih in da sem osvobodil svojo dušo, kakor hočem zdaj svoje telo. To je — kar sem povedal dolgemu Labanu. Prijorju je zastajala sapa, tako, da nekaj časa ni mogel ziniti besede. Težko je sopel in se krčevito držal mize. Šele čez nekaj minut je prišel k prestano na železniiki pro*i in posredujejo med glavno armado in med predstraiami, ki as nahajajo na jugu, 20 km od DaČiČava. Splošno se pričakuje, da se bo v nekaj dneh vnela velika, morda odločilna bitka. Rusi v Koreji. Reuterjev urad poroča iz Gen sana, da je v severni Koreji polno koiakov, ki se pojavijo sedaj tu, sedaj tam in so povsodi prava šiba šiba za Japonce. B »mbardm^ Gen-sana po vladivostoški eskadri je pro-vzročil mnogo škode. Vojašnice so vse razdejane. Japonski vohuni zatrjujejo, da grade Rusi velike utrdbe pri Lionhengu, vsled česar se sklepa, da namerava general Linevič v kratkem z močno armado vdreti v Korejo. Oklopi za rusko pehoto. Kakor se poroča iz Milana, je ruska vlada naročila pri akcijski družbi Monspolio Corazza Benedetti za pehoto 100.000 prsnih oklo-pov, katerih ne prebije nobena krogla. Oklopi morajo biti v šestih tednih gotovi. Admiral Togo zopet ni govoril resnice! »Eeho de Pariš« poroča iz Petrograda: Poročilo admirala Toga, da je bila poškodovana ruska križarka »Askold«, da pa japonske torpedovke niso trpele nobene škode, ni resnično. Nasprotno je res, da so se potopile tri japonske torpedovke, doČim je križarka »A s k o I d« ostala popolnoma nepoškodovana. Car za kozaške rodbine, Po poročilu iz Petrograda je car Nikolaj ukazal, da se ima rodbinam onih kozakov, ki se nahajajo na bojišču, izplačati po 100 rubljev. da se obvarujejo pred skrajno bedo. Dr. Korber dementuje. Dunaj, 13julija. Uradna »Wie-ner Abendpost« poroča: »V »Narodnih Listih« 12. julija se poroča, da je ministrski predsednik kot vodja pravosodnega ministrstva izdal novo naredbo, v kateri se vsem sodnim predstojnikom naroča, naj gledajo z vso strogostjo na to, ali zna češki kandidat, ki se poteguje za službo, res popolno dobro nemško. Pooblaščeni smo izjaviti, da take naredbe ministrskega predsednika ni. Dolžnost, da se pri nameščenju kandidat strogo presodi in opiše glede jezikovne kvalifikacije, to izvira iz potrebe točnega pravosodja, vsled Česar pravosodno ministrstvo neprenehoma pazi, da se to izpolnuje.« — Ali je to de-menti ? Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. julija. Zbornica je nadaljevala debato o povišanju civilne liste. Posl. B a r a b a s (neodvisna stranka) je govoril proti predlogi; povedal je, da se je civilna sebi, potem pa je njegova jeza bruhnila z elementarno silo na dan. — Zdaj spoznavam, da sem redil gada na svojih prsih. Ti grdi izdajalec in odpadnik! Iz usmiljenja sem te vzel v samostan, te negoval kakor oče svojega sina in te obsipal z dobrotami. V zahvalo za to si se izneveril sveti katoliški veri in hočeš iti med naše sovražnike. Idi, idi, in prokleta naj bo vsaka bilka, na katero stopiš, proklet bodi ti in tvoj spomin. Ali prej se bos še pokoril za svoje besede. Imenoval si naš samostan zatočišče najgršib grehov in njegove prebivalce proglasil za nečistnike, pijance in krivoprisežnike. Se imam oblast, da te zato kaznujem, in kaznoval te bodem, da boš pomnil. Primite ga in vrzite ga v ječo. Kakor psi, Če se jih spusti z verige, so menihi planili na Erazma, ga zgrabili in ga zvezali. Erazem se jim ni branil in ni izrekel nobene besedice. Ponosno in s povzdignjeno glavo je sel med njimi in ko so se za njim zaprla vrata temne podzemske ječe, se je celo rahlo zasmehljal, kakor bi se mu pri-jorjevo maščevanje zdelo otročje. In vendar je bil v ječi, katere še nihče ni zapustil živ. (Dalje prih.) lista od leta 1848 Že štirikrat zvi-šala, ne da bi bila zato došla kaka protiusluga. Koncem svojega govora je izjavil, da bi za ogrski dvor ogrskemu kralju bil pripravljen na vsako Žrtev, toda za avstrijskega kralja odreka vsak krajcar. — Posl. Szatmarv (Košutovec) je izjavil, da goji sicer dinastiČna čuvstva, toda zahteva po zvišanju civilne liste zamore pri Bedanjih neugodnih finančnih razmerah omajati zvestobo kralju. Razmerje med Avstrijo in Italijo. Rim, 13. julija. Nekateri pod-pihovalci, posebno avstrijski Italijani, so hoteli znano vohunsko afero Erco-lesija porabiti za ščuvanje proti Avstriji. Italijanski vladni list »Popolo romano« je zaradi tega prinesel zelo oster uvodnik proti poskusom, Italijo in Avstrijo zopet razdvojiti. Italijanska vlada je pripravljena, proti takim nemirnežem nastopati brezobzirno. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 13 julija. Pri Ama-tovem pod železniško progo Solun-Skoplje so našli rov z desetimi dina mitnimi patronami. Govori se, da je bil atentat namenjen namestnikom civilnih agentov, ki bi se bili morali pripeljati drugi dan po železnioi. Sofija, 13. julija. Maoedonski odbor je prepričan, da so zadnji atentat na železnico izvršili Turki, da bi imeli vzrok, preganjati in ropati bolgarsko prebivalstvo. Sofija, 13. julija. Med voditelji armenskega gibanja in macedon-skimi odbori se snuje vzajemna vez za skupno nastopanje. Sofija, 13. julija. Med Conče-visti in notranjo organizacijo je na stal zopet hud razpor. Cončevisti dolžijo oba voditelja notranje organizacije, Sandonakega in Černopeva, da so njune čete izvršile nasilja na bolgarskih rodbinah v Macedoniji. Trgovinska pogodba med Italijo in Švico. Rim, 13. julija. Trgovinska pogodba med obema državama je dognana ter jo obestranski posredovalci podpišejo danes ali jutri. Italijanski delegatje za svilorejsko in dustrijo so brzojavili iz Švice, da po meni nova trgovinska pogodba veliko škodo za italijansko svilorejo. Nova Combesova zmaga. Pariz, 13. julija. Vsa javnost je z veliko napetostjo pričakovala, kakšno bo glasovanje o poročilu parlamentarne komisije v znani kartu-zijanski aferi. Tozadevne debate so se udeležili najodličnejši parlamentarci. Na predlog Jauresa se je sprejel sledeči dnevni red: »Zbornica izreka svo.e prepričanje, da je preiskava dognala, da je čast ministrskega predsednika in vlade zvišana nad vsako sumničenje « Sprejeto s 370 glasovi proti 82 glasom. Drugi del: »Zbornica s studom obsoja anonimno ovaduštvo in obrekovanje«, je bil soglasno sprejet. Končno je bil tudi sprejet predlog, da zbornica odklanja v tej stvari vsak dostavek. Vsesokolski zlet Javna telovadba. cjVajevrstslovenskega Sokolstva na orodju z enkratno menjavoorodja. Tudi telovadba na orodju pokaže v malem sliko orodne telovadbe na velikih čeških sokolskih zletih. Slovensko Sokolstvo nastopi obenem s 27 vrstami z okoli 180 telovadci na 27 orodjih: na 7 drogovih, 5 bradljah, 4 konjih, 4 kozab, 2 mizah, v osta lem v skoku v višino in daljino. Vrste menjajo enkrat orodje. d) Vaje slovenskegaso-kolskega naraščaja. Sloven ski sokolski naraščaj bo izvajal vaje s palicami in telovadil na orodju. Udeleže se teh vaj gojenci ljubljanskega, celjskega, idrijskega, kranjskega in šišenskega »Sokola«, skupaj nad 100 dečkov. V prvič je to, da nasto pijo gojenci več slovenskih sokolskih društev skupaj. e) Proste vaje izbranih slovenskih »Sokolov«. Trideset najboljših telovadoev (18 ljub Ijanskih, ostali ii Celja, Iirije in Kranja) slovenskega Sokolstva izvede 4 cddelke prostih vaj najvišje stopnje Doslej se te »vrhunske« proste vaje pri nas še niso izvajale javno. Same na sebi so že silno težke in izredno utrudljive, otežuje jih pa še velika kompliciranost sestav — vsaka seatava obstoji iz 16—18 vaj <£- in pa to, da se bodo i vajale brez s pre m 1 jev an j a godbe in brez povelja. V Sokolstvu sploh 80 se proste vaje te vrste izvajale prvič na IV. vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1902, bile so nekoliko lažje od naš h in manj komplicirane, ž njimi se ;e naredil na IV. zletu v češkem S jkolatvu prvi poskus, ki se je sijajno obnesel. Upamo, da bo imel tudi prvi slovenski poskus dober uspeh. Poudariti nam je razmeroma za slovensko Sokolstvo veliko število telovadcev, ki jih bodo izvajali. Te takozvane »vzorne« proste vaje so poslelek č-šao francoskih sestankov, zlasti pa sokolske orlprave k federalni slavnoati unije francoskih gimnastov na svetovni razstavi v Paricu. Skupne vaje francoskih gimnastov in zlasti gojencev šole v Join-ville so vzbudile v čeških Sokolih željo, da bi se izveŽbali enako dovršeno v prostih vajah in jim pridobili v Sokolstvu enak pomen, kakor ga imajo na Franooskem. i) Vaje slovenskih telo-v a d k. Telovadke »ženskega telovadnega društva v Ljubljani« in telovadke idrijskega »Sokola«, skupaj 72, bodo nastopile z vajami s kiji in na orodju. Tudi ta nastop bo za širšo javnost nekaj novega. Vestnost in marljivost vodstva obeh društev nam jamči za lep uspeh. g) Vaje gostov. Na konou javne telovadbe nastopijo naši gostje Čehi in Hrvatje. 177 čeških »Sokolov« bo izvajalo vaje s kiji. Ob velikem številu telovadcev bo brez dvoma dovršena izvedba težkih vaj — pet jako kompliciranih sestav — našemu občinstvu nudila izreden užitek. Razen tega nastopi še 26 vzor nih čeških vrst s 156 telovadci in 2 hrvatski vrsti z vajami na orodju. Slovenskemu občinstvu bo tu prilika videti najboljše češke in hrvatske telovadce. Vzpored javne telovadbe je tore; obBežen pa tako raznovrsten in za nimiv, da smo prepričani, da v nedeljo popoldne ne bo ne enega praznega mesta v prostoru za gledalce na telovadišču! Dnevne vesti. V L|ubljani, 14. |ulija — Imenovanja. Gospod Rudolf llofman, pristav c. kr. drž žel. v Kranju, je imenovan računovodjem v Ljubljani, drž. kolodvor. Gosp. Hinko Rebolj, asistent c. kr. drž. žel. v Kranju je imenovan računovodjem istotam. — Včerajšnji „Slovence ee je po svoji stari, robati navadi prav po kaplansko zakadil v »Učiteljskega Tovariša«, ker prinaša oddelek »Ukazi in odredbe šolskih oblastev«, v katerem objavlja samonemške odloke c. kr. deželnega šolskega sveta. »Slovenčevi« uredniki, ti vzorni mojstri v zavijanju in sumničenju, trdijo, da dobiva »Učiteljski Tovariš« te ukaze in odredbe od deželnega šolskega sveta, uredniki se pa potuhnejo kakor kaznovani kužki in j.h z največjo servilnostjo priobčujejo samo v nemške a jeziku ter jih niti na slovenski jezik ne upajo prestaviti. Ume se samo ob sebi, da se je vsevedni »Slovenec« hudo vrezal. »Učiteljski Tovariš« ni dobil od deželnega šolskega sveta še niti enega odlok?, niti ene odredbe, ker »Učiteljski Tovariš« ni uradni list deželnega šolskega sveta če prinaša te odloke, dobi jih od kakega krajnega šolsk. sveta aliokr. šolskega sveta in jih priobči v istem jeziku, kakor so izdani, ker ni dolžnost urednikov »Učiteljskega Tov i, da bi slovenili odloke deželnega I skega sveta. Ne iz servilnosti, temveS iz principa priobčuje »Učit. Tov.« te odloke samo v nemškem jeziku, da svet vidi, kako malo se še spoštuje v naših višjih uradih slovenski jezik in da bi se čimprej temu odpomoglo. Vsemogočni državni poslanec dr.Šu steršič, na noge! Iiposlujte nam na Dunaju, da dobi naš slovenski jezik tudi v teh korporacijah večjo veljavo in hvalo Vam bo pel »Učiteljski Tu variš« in z veseljem priobčeval samo v slovenskem jeziku izdane odredbe To pojasnilo pa velja samo pametn in ljudem, ne pa »Slovenčevim« urednikom iu njihovim bralcem. — Občinske volitve v Kranju so se včeraj tuđi v I. in II. volilnem razredu mirno izvršile. Nasprotnikov ni bilo blizu in na rodno-napredni kandidati so bili izvoljeni soglasno. Kranjski malkon-tenti Koblarju na noben način niso več hoteli na klerikalni led, Kobiar pa z neznatnim številom svojih klerikalnih mežnarjev sploh ne pride v poštev. Po štiriletnem političnem pastirovanju se je kranjski tehant — general brez vojske — moral umakniti in se bavi le še s tem, da doma v farovžu in v »Slovencu« hujska tercijalke na liberalne trgovce. Zakaj bi tudi penzijonirani politik Kobiar ne imel svojega veselja! — Za oškodovance po toči v novomeškem okraju je cesar iz svoje zasebne blagajne daroval 3000 K. Ljudstvo čaka z obupnostjo na deželno podporo, pa je ne more dobiti, ker jo je klerikalna o b-s t r u k c i j & odžrla. 19 Omladini" ii Et haec olim meminisse iuvnbit". Iz akademičnih krogov se nam piše: Velikokrat jso nas že počastili gospodje »veliki in zdravi kritikastri« z različnimi noticami. Mi smo imeli z slednjimi vedno zabavo in niti na misel nam ni prišlo, da bi jim odgo varjali bodisi ker jih nismo smatrali popolnoma resnim, bodiai kar je z ijudmi, ki principijelno vse negirajo, damo natolcujejo in trgajo posamezne dele stavkov iz okiicev, poleg tega pa še žive v najvišji megalomeniji, polemika jako nehvaležna in brez vsakega pomena, kar se tiče njihove polemike moramo omeniti, da se strinja na celi črti s farško polemično moralo. Pri zadnjem podlem članku mi je pa le sililo pero v roke, kakor že zgoraj omenjeno je tukaj iztrganih par delov stavkov iz oklic* na abiturijente (zakaj neki Vas je ta oklic teko razburil, gospodki?) in iz oklica v avli sledeče: »agiticija je za akademika nečastna« Da gospodje taka agitacija, kakor jo vprizsrjate Vi n. pr. pošiljanje pol po razredih višje gimnazije, na katerih se morajo srednješolci s podpisom zavezati, da bodo stopili v Vaše društvo in prisegali (!) na Vaš program, nadalje vsi mogoči in nemogoči shodi s srednješolci, pošiljanje članov po tujih krajih v agitačno svrho in lov ienje novih članov, z eno besedo, krošnarjenje z društvenim programom, kakor krošnjari »RibenČan z siiho robo«, da, taka agitacija je akademika nevredna in to zapišemo danes, kakor smo v tem pomenu zapisali začetkom leta na oklic v avli. — Ker sem že pri »Omladini«, naj omenim, da je priobčila zadnja številka izvrsten članek »naroden ali klerikalen« Toda kdo bi se ne smejal temu humbugu, ko je vendar vsem znano, da se narodni radikalci bolj brje zameriti klerikalcem kakor pa vragu. Ni h mogoče ta članek tudi rekak agitačni lim? Sram naj bode akadeiuke, ki se v hranitev svojih idej poslužujejo takih polemičnih sredstev in obenem s Trigla-vani Vam kličemo: »principijelno negiranje,zavijanje, natolcevanje, trganje sta v-kovih delov iz dopisov, govoriti vedoma neresnico je nečastno agitačno sredstvo«. Z maslom na glavi ja ne na solne?; »hic Rhodu^, hic salta«. — Član društva svobodomiselnih, slovenskih akademikov »Sav a«. — Odgovor „Slovencu". Iz Idrije se nam piše: Na naš popolnoma resničen dopis o birmi v Idriji je priobčil sobotni »Slovenec« kratek, a tem nesramnejši odgovor. Ne odgovarjamo blagoslovljenemu poštenjaku radi svoje osebe, pač pa zato, da pokažemo čitateljem, kako si pomagajo v stiski katoliški duhovniki. Takoj v uvodu piše katoliški svečenik: »Groga zopet laže v »Narodu«. V umazanem dopisu iz Idrije je precej laži« Na tak uvod bi poštenjak pričakoval od poštenjaka, posebno pa še od katoliškega duhovnika, ki pri-diguje: »Ljubite resnico, hčerko božjo«, da bo navedel vse ali vsaj eno laž iz omenjenega dopisa, sicer pridejo psovke »laže« in »lafe« na njega nazaj in mu utisnejo neizbria-Ijiv pečat. Toda katoliški duhovnik se ni zmenil za dokaz in je s tem pokazal, da ne ljubi resnice, Ičerke božje. Navedel ni niti ene laži iz našega dopisa, pač pa kar na kratko ponovil svojo pesem: »Tuli laže Groga . . .« Kar je pa najzrmčilneje pri početju tega farja, je destvo, da se prav krepko zlaže samo zato, da bi dokazal nasprotnikovo laž. Mi smo namreč pisali: »Tik pred birmo sta se dvema domačima duhovnikoma primerili nesreči, da hi sktro ne bila mogla poveličavati s svojo prisot nostjo škofovega bivanja v Idriji«. Katoliški duhovnik pa s« zanaša na neumnost in nevednost svojih bralcev in laže tako: »Tudi laže Groga, da bi bil kak idrijski duhovnik zadržan radi kapi ali druge bolezni, da bi se poslovil od knvzoŠkofac Kje stoji v našem dopisu, da bi bil kak duhovnik zadržan posloviti se od škofa? Kje si čital to, resnicoljubni pope?! V svoji lažnjui butici. Pa kaj stori klerikalou, če vedoma laže, Baj taki grehi so mu iiak odpuščeni že naprej. Tako, katoliški poštenjakovič! G. — f Karel Pire. Po dolgi in težki bolezni je danes ponoči umrl v Idriji ravnatelj ondotne mestne realke g. Karel Pire. Pokojnik je bil brat ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pirca in dež. poslanca g. Cirila Pirca. Po dovršenih štud/jah se je pokojnik mudil nekaj časa pri sorodnikih v Ameriki, kjer si je pridobil široko obzorje in mnogo tiste izredne energije, ki je lastna Amerikancem. Vrnivši se v staro domovino je postal profesor na ljubljanski realki it se z veliko ljubeznijo posvetil delu pri narodnih društvih. Zlasti za ljubljansko Čitalnico si je pridobil nevenlnvih zaslug. Kot profesor je bil iskren prijatelj mladine. Ko je idrijska občin?, ustanovila realko, je ponudila ravnateljsko mesto g. Karelu Pircu, vedoč, Ja pridobi ž njim zna-čajnega moža in izkušenega Šolnika, Čigar oseba je jamstvo, da se bodo dijaki vzgajali v pravem narodnem duhu. Pokojnik se dolgo ni mogel odločiti, a končno je lepa, vzvišena naloga, ki gaje čakala v Idriji, vendar premagala ojegovo ljubezen do Ljubljane. Gosp. Karel Pire je izpolnil vse nade, kar so jih gojili v Idriji, v največji meri. Bil je uzoren ravnatelj in je za mlado realko njegova smrt jako britka izguba. Pokojnik je bil kon-eiljantnega značaja, v narodnem oziru radikalen, sicer pa zlata duša ter ostane vsem mnogoštevilnim prijateljem nepo-zabljiv. Truplo se prepelje jutri v Kranj. Bodi blagemu pokojniku ohranjen ljub spomin. — Kmetijska družba kranjska je imela danes dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov iz razn h krajev naše dežele Razven običajnih poročil je bila na dnevnem redu tudi volitev predsednika ter štirii članov glavnega odbora Predsednikom je b«l per acolamationem zopet izvoljen g. Oton pl. D e t e 1 a, odborniki pa gg.: grasfiak Henrik baron Laz ari ni. posestnik JosipPogačnik, adjunkt kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman in župan dr. Tomaž Romih. V svrho naprave nove dre-vesn'ce je kupil* družoa obširno zem lj:šČe v Gornji Š ški ter v ta namen pri kranjski hranilnici najeU posojilo 30000 K. Ob5ni zbor je dotičnemu odboroveonu nasvetu soglasno pritrdil. — Sokoli, pozor! Ljubljanski »Sokol« je objavil v zadnji številki »Slovenskega Sokola«, ki je izšla 12. t. m, obsežna „navodila za II. vsesokolski zlet". Neobhodna potreba je, da se vsak Sokol, naj že sodeluje pri javni telovadbi ali pa tudi samo nastopi v društveni opravi, seznani s temi navodili. »Slovenski Sokol« Be dobiva tudi pri g. L. S c h w e n t n e r j u, iz-tis po 24 vin. — Za II. vsesokolski zlet so darovali: Kmetska posojilnic* na Vrhniki 40 K dr. M i 1 j u t i n Z a r -ni k v Ljubljani 10 K, Srečko Nolli, častni član »Sekola«, 50 K. Živeli! — O Ljubljani je spisal v »A.tframer T»gblattu« član istega uredništva g. Vekoslav Sik jako simpatičen podlistek, v katerem oživlja svoje vtise, ki jih je dobil ob najnovejšem svojem izletu v slovensko prestolnico. Namen podlistku je, zbuditi pri bratih Hrvatih povodom vso-sokolakega zleta pploŠno zanimanje za lepoto in znamenitosti Ljubljane. — V istem listu od zadnjega torka se nahaja izvrstan članek o Sokolovi slavnosti v Ljubljani, ki ga je spisal g. dr Konrad V o d u š e k — Na glavni skupščini Ciril - Metodovega društva za stopajo Šentpetersko žensko in moško podružnico sledeče dame in gospodje: Klemen&eva, Potočnikova, Sajevčeva in Strahova; ĐonaČ, Lenček in Petri Č Finačni minister glavne družbe si je te dni izvestno rael radostno roki, kajti naša gdč. blagajničarioa in g. blagajnik sta mu izročila 180 K članarine in K 88557 čistega dohodka veseličnega ■ dne 3. t m, — skupno K 1065 57. Želimo, da i drugi p. n. posestrime naše dosežejo enakih gmotnih uspehov. — Zadruga gostilničarjev naznanja svojim članom, da magi strat ni ugodil prešnji, ki je bila vložena vsled sklepa zadnjega sestanka zaradi poltoiJBke ure ob dnevih sokolske Blavnosti, ker pristojbine za licenoe spada ubožnemu za kladu. Gostilničarji, ki hočejo imeti gostilna čez uro odprt-*, si morajo torej dobiti običajno licenco. — Koncert, katerega sta priredila 13 t, w. v dvorani Puntigam-s&e pivn ce dijaški tambur -šti in pevski zbor v slovo slovenskim abi-turijentom, je uspel kar najbolje. Dvorana je bi* napolnjena do zadnjega kotička. Tamburaški in pevski zbor sta rešila svojk nalogi v pjpolno zadovoljnost občinstva, ki je z burnim ploskanjem d*'o duška svojemu pnzn^nju. Presenetila nas pa je gdč Milka Novak s svojim milo donečim, prijaznim in dobro izšolanim glasom v Vilharjevem »Mornarju«. Tudi v Mo*>zkevskija »Španskih plesih« se je poSatala kot dobro izurjena in nadarjena vi|olinistinja, tako da ji mo ramo samo č-sutat«. Žela je tudi z*to obilo pohvale in las&aveg* pri znanja. Na klavirju jo je izborno spremljala g^č. Minka M^dičeva. Pavzo pred plesom je izpolnila zelo živahna šaljiva pošta. Spored je zaključil animiran ples. — Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pridobninskega davka od pod-jetb, zavezanih javnemu dajanju računov za L 1904 se je po ukazu finančnega ministrstva z dne 11. junija 1904, štev. 38801 v zmislu členov IV. do XI. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. štv. 220 za leto 1904 1.) določil popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišuorazrednem in hišnonajemniškem davku na 121/2. 2.) je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta ter se je 3.) določilo davčno merilo za v §-u 100, odst. 1. in 5. omenjenega zakona o neposrednih osebnih davkih navedene javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov. — V škofjeloškem kame-nitniku lomijo kamenje za bohinjsko železnico. Da se morajo pri tem skale razstreliti je samoobsebi umevno. Toda način, kako se to vrši, je nekoliko čuden in je skrajno potrebno, da poseže c. kr. okr. glavarstvo vmes. Prosimo, v neposrednji bližini mesta na-sujejo za en strel do 7 0 k 1 g in še več smodnika! Učinek tolike kvantitete užganega smodnika je seveda strašansk. To poka in grmi, da se zemlja trese pod nogami, podobe padajo raz sten, *ipe šklefetajo in popokajo, kar se je že zgodilo. Osobito občutijo to prebivalci okrog „Štemarjev", kajti tam ti takorekoč zemlja ves dan vibrira pod nogami. Streljajo po štirikrat (vselej seveda po več strelov) na dan: zjutraj, opoldne, popoldne in zvečer, a da bi se posebno ozirali na določene ure, ne moremo trditi, kar seveda na občinstvo tem huje vpliva, ki ne ve natanko, kdaj se prične strašna kanonada. Za Človeka, bolnega na živcih, je to gro-menje grozovita muka. Končno še pripomnimo, da v bližini delajoče ljudstvo niti ni varno svojega življenja, kajti skale kar frče po zraku, kakor bi metal pesek. Da se streljati mora, je samoobsebi umevno, a nikakor nismo primorani trpeti, da se tresejo ves dan naša stanovanja. Nasuje naj se torej manjšo kvantiteto smodnika. Prosimo torej, glavarstvo v Kranju blagovoli potrebno ukreniti, da se pride tej nepravilnosti v okom. — Blagoslovljenje društvene zastave veteranskega društva v Radečah na Gorenjskem bo dne 24 juli;a t I. Kumo vanje je blagovolila sprejeti gospa Ivana Budinekova iz Kranjske gore. — Izvanredni občni zbor tržišlkega „Sokola" se vrši zaradi odstopa nodataroste Josipa R**s mana dne 24. julija t. 1. v sokolski telovadnici ob 2 uri popoldne Ako bi ne bilo zadosti ČUnov i avzočih, se vrši drugi istega dne on 3 uri popoldne ter je sklepčen pri vsakem številu članov. Slavnostna ustanovitev »Sokola« v Tržiču se bode vršila dne 3 septembra t. 1. Slavna društva Že zdaj prosi odbor, da nas na isti dan blagovoiifO počastiti s prisotnostjo. — Utonil je včeraj v Savi na Krškem učenec ond« tne n* ščm-tke šole, 15!etni Friderik Sehonwetter, sin notarja Sob6,jW>ittra, ki |e v L;ub« ljani pred 3. 1 ti umrl. Deček je bil v svojem življenju sploh nesrečen, kajti iele pred 8. dnevi so ga b Ii komaj redili smrti, ko ga je bil pičil modras — V Šmarju pri Jelšah bo tekom meseoa julija v proslavo otvo ritve novega poletnega kopališča na vrtu gostilne Skale velika veselica s srečolovom. Pri veselici bo svirala godba. — Tatvine. »Slovenec« je sinoči poročal, da je neka Antonija Biziljeva, doma iz Gorioe pri Morav čah, ukradla hišnemu posestniku Henriku Kornu, v Slomškovih ulicah št 5 zlat prstan z briljantom, vreden 540 kron. Z ozirom na mladost tega dekleta smo hoteli stvar zamolčali. S*-daj pa ko je izpregovori »Slovenec«, moramo pa tudi mi govoriti, posebno ker »Slovenec« ni povedal vsega, kar utegne občinstvo zanimati. Korn je res naznanil tatvino policiji, ki je prstan pri preiskavi našla in potem aretovala dekle. Antonija Bisiljeva se izgovarja, da si je bila prstan samo izposodila in da ga je ho tela djati nazaj, koder ga je bila vzela, kar ji je pa bila prestregla policija. Kje ie resnica, se izkaže pri obravnavi Zanimivo pa je. da je ta Marijin otrok!" Smola, tic* ii kaj? — atarinarju Ambrožu G rku je bil včeraj popoldne ukraden na Sv. Jak- b* nabrežju otročji voziček, vreden 10 K. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovenoev, nazaj pa je prišlo 83 Slovencev in Hrvatov. — 5 Hrvatov je šlo iz Heba v Zagreb, 13 pi z K--ke v Škofjo Loko — Izgubila je gospa Rozalija E. srebrno Drtžo v obliki meča, vredna 6 kron. — Corrigendum ! Včeraj smo poročali, da bo v petek promoviran v Gradcu doktorjem prAva gosp. I^o Jan. To je pomota! Dotični gospod se zove: Igo Jane. — Hrvaške novice. Hrva ški pisatelj P«-tar Petrovič, čegar ljudska drami »Rkać« se je letos s tolikim uspehom igrala v Za grebu, je dobil od deželne vlade »ustanovo, da prepotuje Liko ter si nabere gradiva za novo ljudsko igro. — Zaradi demonstracij povodom povratka izključenih hrvaških kadetov iz PeČuha v Zagreb sta bila obsojena dva abiturijenta vsak na 8 dni zapora, dva uradn ka pa v tridnevni zaper. * Najnovejše novice. — Velikanski požar je razsajal te dni v veliki ogrski občini Bodony. Zgorelo je 242 hiš s 700 gospodarskimi poslopji. Pri gašenju je zgorelo pet oseb, 150 oseb pa je ranjenih. — Štrajk v Bor y slavu še vedno traja vkljub neprestastanim pogajanjem med lastniki in voditelji delavcev. Ker delo počiva, izteče vsaki dan v jarke in potoke nafte za 80.000 do 90.000 K. Pitna voda je vsled tega okužena s petrolejem. Borvslav izgleda liki vojno taborišče. Vojaštvu zapoveduje general Keiler. Pretečeni torek je poročnik Kwiech pred vrsto ustrelil z revolverjem nekega vojaka, ker se je baje simpatično izjavil za štrakarje. — Zaradi veleizdaje so v Lvovu zaprli filozofa Lozinskega. — Italijanski kralj obišče v jeseni sultana v Carigradu. — Hrvatje v A v s t ralij i. V avstralskih rudnikih dela okoli 10.000 Hrvatov iz Dalmacije. Zadnji čas pa so jih na pritisk domačih delavcev začeli podjetniki trumoma odpuščati, češ, ker ne znajo angleško jim tudi rudarski predpisi niso znani ter zakrivijo vse nesreče. Pravi vzrok gonji pa je ta, ker so hrvaški delavci s svojo pridnostjo preveč nevarni tekmeci lenim avstralskim delavcem. * Rusko časopisje proti Levu Tolstemu. Pismo Leva Tolstega proti rusko japonski vojni, ki ga je priobčil v »Timesu«, je zbudilo v ruskem časopisju veliko nezadovoljnost. »Novoje VremjT»« piše: Človek je del narave, a mir in pokoj se da izvojevati samo z vojsko in s težkimi skušnjam*. Na ustvor-jajočo in patrijotsko energijo je tr^ba puzivat;, a ne prepovedovati, da se ni treba upreti nesreči ter Japoncem, ako bi pož'giijoč s potoma prišli tudi do Petro g rada«. — »Peterburgski|a Velomoiti« pa pišejo: »Dradi, mili L-v Nikolajevič, ki ste naš ponos in naša slava, varujte nas. Vi blodite m nas vodite v pogubo. Naj to vsakdo drugi dela, le ne Vi!« * Dom ljubezni. V Londonu se je pojavil novi prorok, neki Pigott, ki je ustanovil versko sekto „agapemo-nitov". Pigott se izdaja za Mesijo ljubezni ter uči po sv. pismu, da je zakonsko življenje največja poguba in največji greh. Ta prorok je odšel s svojimi pristaši pravzaprav so večinoma ženske, ki se priznavajo k njegovim naukom — v neko vas izven Londona ter tam ustanovil „doin ljubeznia. To je krasna palača sredi vrta, ki je obdan z visokim zidom. Tu notri gospodari sredi svojih vernic liki sultan v svojem haremu novi Mesija. Pigott je lep, čvrst mož, ki s svojim elegantnim vedenjem in nenavadno ljubeznivostjo očaruje vse ženske. Sanjar ima neko tajno privlačno moč, vseh 200 do 300 žensk v njegovem domu je strastno zaljubljenih v njega; vedno hočejo biti okoli njega ter ga naravnost obožavajo. Možje, katerim so pobegle žene, neveste in hčerke v „dom ljubezni" grozijo njegovo naselbino naskočiti, toda prorok je hladnokrven ter nikomur ne brani zopet odpeljati žene iz naselbine, prosi pa starše in varuhe, naj ne silijo deklet v zakon. Oblasti ničesar ne store proti temu asketu. * Sredstvo zoper utrujenost, je baje iznašat franc '»ti zdravnik dr Clement. I -»ti namreč trdi, da ima mravljinčna kislina čudovita moč na mišičevje Ako vzame človek dvakrat na dan 30 do 15 kapljic mravljinčne kisline, ne loti se ga pri najtežjem delu utrujeuost, oziroma se utrujenost takoj prepodi, ker zaužita tekočina napne miš ce in živce. Ker pa bi mravl}inčna kisitna razdražila želodec, treba je v začt-tku jemati ob enem s kislino v vodi tudi nekoliko rgljenčevo kislega na-trona Clement proroku)e, da bo og-Ijenčeva kislina izpodrinila alkohol, ki ga delavci uživajo v napačni vtri, da jim oživi moč Iznajdba bo paČ najbrže pretirana, a poskusi je lahko , vsakdo. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 14. julija. Slovensko šolsko vprašanje v Trsta se po več kot d e s e t 1 e t trajajočem boju bliža rešitvi. Z odlokom z 2. maja 1899 je tržaško namestništvo že v tretje odbilo prošnjo za ustanovitev mestne slovenske šole v Trstu in ministrstvo je to potrdilo Proti temu je bila vložena pritožba na upravno sodišče in je obravnava o tej pritožbi razpisana na 7. oktobra t i. Trst 14. julija. V tukajšnjem laškem telovadnem društvu je policija izvršila hišno preiskavo. Zaplenila je več spisov veleizdajske vsebine. Clarys 14 julija. Tukaj je umrl bivši predsednik transvalske republike Pavel Kriiger. Rusko-japonska vojna. Pariz 14 julija. „Echo de Pariš" poroča iz Petrograda: Japonci so v noči od 10. na 11. t. m. navalili na ruski for št 3, kjer jih je zadela že znana katastrofa. Naskočili so ta for, ker so po vohunih poizvedeli, da je ta točka najslabejša med portarturškimi utrdbami. Toda Rusi so v zadnjem času tudi ta for močno utrdili in položili na te pozicije nad trideset min, ki so bile med saboin s trdnjavo zvezane z električno žico. Ko so Japotci v koncentriranih kolonah dosegli imenovane pozicije, so Rusi vžgali električnim potom mine, ki so eksplodirale in povzročile Japoncem naravnost ogromne izgube. Berolin 14. julija General Kuropatkin namerava na vsak način držati Dačičavo. Rusko armado navdajajo najboljše na^e. Kuropatkin je pred celo armado razglasil, da so bili Japonci pred Port Arturjem strahovito poraženi, vsled česar je zavladalo med vojaki veliko veselje in navdušenje. Čifu 14. julija. Poroča se, da prodira general Oku z armado 50 000 mož nevzdržno proti Dači-čavu. Kuropatkin ima baje tamkaj samo 30.000 mož Vladivostok 14 julija. Tukajšnji list „Daljni Vztok" je prenehal izhajati, ker je pošel ves papir. List se je v zadnjem času tisk u 1 na rujavi zavijalni papir Bratje Sokoli! Trakovi z napisom „Ljubljana" dobe se v trafiki g. Šešarka, Šelenburgove ulice, po 20 vinar, komad. 1990 Na zdar! Odbor. RnfTAcki narej-a apetit, IlUguoru povspešuje pre- Jempel-vrelec' ureja odvajanje. OtS" Malbolfše IzpHoe-valo9 ki daje zdravniku in pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, Je kemiška analiza, ki je vsekdar potrdila — napovedano množino železa v zel e* ni« tem vinu lekarnarja 1*1-eeollja v LJubljani na Dunajski 4 restl. Zunanja naročila po povzetju 8 Ar Se dobiva povsod) l/Lt. t: /t j- w neobhodno potrebna zobna Creme «> vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Posojilo i Prodajalko^M,aduradnik Jg -aV A V UUlUlllV j z lOetno sodno prakso želi vst iSSfi nnaftstnik nrnti intnhnlarnii na nrvn U 1 V kako ljubljansko oisamo. išče posestnik proti intabulaciji na prvo stopnjo dobrega posestva. 1940—3 Kdo? pove uprav. „Slov. Naroda". za manufakturno trgovino sprejme takoj A. B0I6 v Postojni. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'' v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 14. julija 19u4. 4° 0 avstr Kaloihenl impirji 4*2° o majeva renta . . . srebrna renta . . . kronska renta 4°'0 „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4, n zlata 4° 0 posojilo dežele Kranjske | i*/t% posojilo mesta Spljet 1; 41.;°;0 „ Zader j 4 V/o bos -herc. Zel. pos. 1902 : 4° o CeSka dež. banka k. o. . | 4%. 41 fo 1 Donar » ž« o. . zst. pisma gal. d. hip b. 41/ * pe&t. kom. k. o. z 10°/„ pr...... zast. pisma InnerBt. hr. •/•m „ o-jrske cen. dež. hr...... 418° o z Pis- ngr. hip. ban. 4V9° obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr. , - . . ±1 o 4» 41 o obl. češke ind. banke 4% prior. Trst-PoreC lok. žel 4°/o prior. dol. žei. . . . S°/0 „ juž. žel. kup. V,1 7 4* s° o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od L 1854 . K ,1 18601 h ;; , „1864 ... . 4, tlZSFG...... M zem. kred L emisije - - «" k\ -„ ogr. hip. Danke . srbske a trs. 100 — „ turske . .... Bazilika srečko , . . Kreditne , . • Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa „ , . . Ogr. „ n n • Etudolfove „ ... Salcburske „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice AvBtr. kreditne banke . -Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bnix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem dražbe Avstr. orožne tovr. dražbe Oešfce sladkorne družbe . . 99 45 99 40' 1*8 70 9715 11860 100— 100- 55' ic*o-—j 100*76] i*9 60J 99 60 101*7u! 106 45 101- - 100-50 100 — 100 — 997S 38-0-. 99' -30290 101*25 Valute C. kr. cekin...... 11 35 U 39 20 franki 1901 1903 20 marke....... 2346 23.54 Sovereigns....... 23*90 2398 Marke........ 11732 11762 Lafiki bankovci ..... 95-— 9520 Rublji........ 253 — 254 — Dolarji........ j 4*84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. julija 1904. Termin. PSenica za oktober 18125 866-162 — 299 — 290 -266 — 90 -128 — 20 9*0 462 — 7-*'— 78*-66- -5325 29 — 69*-75 — 608 — 8125 638 75 1617 — 64050 750-50 249— 607" -426 50 2193-494 25 306 — 488 — 152- Bl&go 99*65 9960 99*55 11890 €7 35 11880 100*76 10125 ion- -101-70 100 — 9990 10215 10745 •102.- 101 — 100 70 101 — 100 — 100* — 304 9o 10170 183 25 201 — 164 — 309-299 50 274 — 93 50 129 — 2190 472"— 82 50 81-80 70 -5525 30 — TSr— 7950 518- 82 25 639 75 1627 — 64150 75150 250-610 -4;-7 50 2210 — 495 25 309-490 — 165 50 Rž „ oktober 1904 . Koruza „ avgust . . . „ maj .... Oves „ oktober . . . Efekti v. 10 vin. cen. 50 kg 50 „ 60 n 50 M 50 9*17 6 79 5 55 690 65^ Meteorologičiio poročilo nčfzia ii*d tnor'voa S06'». Srednji si-hčai \:Lii 7oćCi tam 0 aa •§ opazo-vanja Stanja barometra: v mm. Vetrom ! Mt5i>. 13. 14 9. zv. 7. zj. 2. pop. 740 9 742 3 7414 20 4 j hI. sever j jasno 16 4 si. s v z hod jasne 25 8 bi*, j vzhod jasno Srednja včerajšnja tomporatara: 214, /vmaJe: 19 7fl. IlofcrfaMi v urah : 0 0 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze presrCnega sočutja ob smrti nagega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda Karola Piš za mnogobrojno spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika in za prekrasne darovane vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 14. julija 1904. 1988 Žalujoči ostali. «f * Potrtim srcem naznanjamo podpisani prežalostno vest o smrti svojega prejabega soproga, oziroma očeta, sna in brata, gospoda KABLA PIRCA ravnatelja mestne realke ki je včeraj ob 8 412. uri ponoči, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal Truplo pokojnika so bo blagoslovilo v hi§i žalosti v petek, dne 15. julija ob 6. uri popoldne ter se potem prepelje v Kranj, kjer bo pogreb iz domače hiee v soboto, dne 16. julija, popoldne ob 1 a6. uri. Sv maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi in v Kranju. Nepozabni ranjki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. IDRIJA-KRANJ, dne 14. julija 1904. 1991 Berta Pire, Vasilisa, soproga. hči Ljudmila Verderber in Olga Pire, sestri. Katarina Pire, mati. Gustav in Ciril Pire, brata. z lCetno sodno prakso želi vstopiti j v kak) ljubljansko pisarno. Jlaslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 1976—2 Za novembarski termin se odda 1979- 1 prostor trgovine Več love M. Jemec, špecerijska trgovina, IržaŠka cesta 8, Ljubljana. Spreten na račun, z majbno kavcijo, za prav dobro idočo gostilno se išče. Dopisi na upravništvo „Šlov. Nar.u ped l(Ehrlich". 1977—1 Oton Zupančič 2-80 Učiteljski zbor mestne nižje realke v Idriji izpolnjuje žalostno dolžnost, in naznanja, da je gospod KAREL PIRC realčni ravnatelj v Idriji dne 13. julija t. 1. v 47. letu svoje dobe umrl. Truplo pokojnikovo prepeljejo v petek, dne 15. t. m. popoldne ob 6. uri iz Idrije v Kranj, kjer ga polože v soboto, ob 5. uri popoldne k večnemu počitku. Zavod je izgubil svojega prvega ravnatelja, ki je z neumorno vnemo deloval zanj, učeča se mladina očetovskega prijatelja in učiteljski zbor zvestega tovariša. V Idriji, dne 13. julija 1904. 19S7 l vrv i 1 vrv 1 i vrv i r^x^j li..vjLAi| A*A| VTV1 IA1AI1 U-vjtAl 11I I^JLAI IITCC^ l5l£t£J j lvtv i I ivtvi | i vrv i | i vtv veliko izbiro in zalogo OMAR ZA LED, STROJEV ZA LED IN SLADOLED, OMAR ZA JEDILA, JEDILNIH POKROVK, KUHINJSKEGA ORODJA ITD. najnovejših vrst in po najnižjih cenah priporočajo - ernest hammerschmidta nasledniki - MADILE, VVUTSCHER & KO. - Ljubljana. Valvazorjev trg št. 6. - vrv VTVi IVTV vtv AJLAI VTV I vtv i Cez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravi'a kritika zelo radostno in jo ocenia izredno laskavo. „Zlato knjigo- moderne slovenske lirike jo naziva kriti?: Sever v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec" ter „Dom in Svet** sta priznate Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobni ni slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotnjo^h si listov p«Č neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirke nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentuer-ja Učenec iz d( bre hi£e, kateri bi imel veselje do manufakturne trtrovine, se takoj sprejme. V>6 se izve pri tvrdki J« Keber v Ljubljani. 15*51-* Zemljišče se proda na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893-5 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda- ] j: Na Bistrici v Bohinju ste za oddati dve lepo opravljeni Mobi z dvema posteljama. Več se izve pri Franji Mencingerjevi na Boh. Bistrici. 1965—| Stanovanje v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinj«» jedilno shrambo ter z vso pritikliuo, se takoj ali pa s 1. avpi>tom odda v pc daljšanih Škofjih ulicah poleg nove pehotne vojašnice. Naslov pove upravništvo „Slov Naroda". i9hl WF~ Pijte Klauerjev Triglav najzdra ejši vseh likerjev. 1 Razpis. 198C Za zgradbo vodovoda za mestno občino Kamnik potrebna dela iu dobave se bodo oddale po javni dražbi. Tozadevne pismene pa0».»4>tf*— Zamenjava Ii ekskonptujs izžrebane vrednostne papirja in vnovćuie zapale kupone. Vinkuluje in devinkuleija Oaja prsdujm« u vrednostna papine. ■2Sa.t7-stx-aJe sxećlc9 proti vcjeSkf* ženitninske kavcija. 1M V*JT BortiiM uHr«MtllH. 1tX Podružnica w SPLJETU. v tekočem rafiana ah na viožne knjižico proti egodnim obrestim. VloSeul denar obrestuje od dne vloge do ino vzdiga. 39—79 Promet s čeki In nakaznioami. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 35 ^///%$$+%%%%%$/+^^^+^^++$%/^^O