KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO IV 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IV. letnik Ljubljana 1956 3. številka Vsebina tretje številke: D. Kermauner: Prvi slovenski socialnodemakratski list iNovi čas« — Stran 121 S. Vilfan : Nekaj vprašanj iz zgodovine Stare Ljubljane — Stran 132 J. Orožen : Teritorij in uprava mesta Celja od davnih dni do danes — Stran 149 M. Z a d n i k a r : Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Slovenjem Gradcu v luči zgodovdne in novih odkritij — Stran 156 M. S m o 1 e : Gospodarski položaj ribniških podiložndkov v začetku XIX. stoletja — Stran 170 J. Wester: Novomeški spomini — Stran 174 MUZEJSKE NOVICE: L. V.: Zemljepisni muzej Slovenije — Stran 179 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Š: Gospodarski razvoj Maribora — Stran 180 O.: Ljubljanski vodnik — Stran 180 ().: Stane Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenjske —Stran 180 O.: Jože Šorn, Razvoj Papirnice Vevče — Stran 181 Slika na ov.itku: Boris Kobe, »Stolp piskačev« na Ljubljanskem giradu (risba po Val- vasorju) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič Izdaja in zalaga; Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavn'Ji Jože Som. Oprema inž. arh. B. Kobe. Tiska tiskarna iToneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani. Mestni trg 27/11 i{iMestiii arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 60t-605-l-75. Letna naroNOVI ČAS« DUŠAN KERMAOTER II. Ko je Lila ituidii druga vloga Franca Vovica konec jiuiija 1889 odklonjena, je bil videti >Novi čas« pokopan, predan se je rodil; saj ni ibilo več računati, da bi ista deželna vlada dovolila ilist, ko bi se zamj prijavil drug odgovorni urednik s približno enako šolsko, jezikovino in splošno izobrazijo, kakršno je imel Franc Vovk. Ce je med ljubljaaiskimi socialnimi demokrati tedaj še ostalo kaj volje in poguma iza nadaljevanje tiskovne akcije, ju je vsekakor še bolj potlačila no- vica z Dunaja, da je bilo osirednje glasite so- cialne demokracije v Avstriji, tednik dr. Vik- torja Adlerja »Gleichbeit«, tudi medtem ob- lastveno ustavljeno in je njegova poslednja številka izšlai 14. junija 1889. Upadli pogum pa jim je takoj spet zrasel, ko je po štiri^teden- skem »odmoru« namesto »Gleichheit« začel 17. julija na Dunaju izhajati .nov dr. Adler- jev list »Die Arbeiter-Zeitung« (= Delavski časnik) s podnaslovom »(Glasilo^ avstrijske sociailne demokracije«, najprej dvakrat me- sečno. In že nekaj dni po izidu njegove 2. št. (26. julija) je bila v Ljubljani vložena nova, tretja prijava »Novega časa«. Niti originala niti prepisa te vloge v arhivskih spisih ni bilo moč ,najti. Vložena pa je mo- rala biti bodisi 3. avgusta ali dan pred tem, kajti 3. avgusta je državni pravdmk Pajk poslal »prijavo (Ivana Brezovica, da bo pre- vzel uredništvo movega lista ,.Novi čas', c. kr. deželnemu predsedstvu iza Kranjsko v upo- gled dn nadaljnjo odločitev«. V spremnem dopisiu je opozoril na »okolnost, da je bil v obeh prejšnjih prijavah nameravanega časnika Brozovič navedeni le kot izdajatelj, očitno nesposobni Vovk pa kot urednik«, kar daje »domnevati, da je Broizovič še bolj nesposoben od Vovka, kajti sicer ne bi bil za svoj list iskal drugega urednika«, in iz česar je sklepati, da »tudi Brozovič svoje ime le posoja, medtem ko naj bi list de- jansko urejala druga osebnost«. Nadalje je pripomnil državni pravdnik, da v predlože- nem programju »ni dovolj jasna« točka V., ki se glasi: »»Nabiral bode za agitačni fond«, in je hkrati menil, da »bi moral izdajatelj točno označiti, kakšni agitaciji je ta fond namenjen, kajti sicer bi se utegnilo zbirati tudi 'z& nedovoljeno agitacijo«.* V ozadju te tretje vloge za »Novi čas« lahko z gotovostjo domnevamo nasvet z Dunaja — od dr. Viktorja Adlerja — ljub- ljanskemu »izdajateljiskemu odboru«, naj ne odneha in naj poskusi z drugim odgo- vornim urednikom, četudi prav tako delav- cem (kajti šolanega u^ednika^socialista med takratnimi Slovenci ni bilo najti niti z lučjo ob belem dnevu...). Ta dunajska urgenca in tudi ljubljanska pripravljenost za taikojšnje nadaljevanje tiskovne akcije pa se nam vidi v zvezi s .silovitim nastopom tistega življa, kateremu naj bi bil slovenski socialnodemokratski lisit v prvi vrsti na- menjen, s prvim velikim bojem slovenskega delavstva: s stavko v trboveljskem premo- govnem revirju, ki se je začela v Zagorju 22. julija, v Trbovljah in v Hrasitniku pa 23. julija 1889, in ki je v prvih dneh avgu- sta, ko je Ivan Brozovič vlagal svojo proš- njo, sikoraj še v polnem obsegu trajala in ki je zaradi svoje nenadnosti, velikega ob- sega in vojaške zasedbe premogarskih kra- jev naravno prožila močne odmeve v slo- vensiki javnosti (oba vodilna slovenska čas- nika, »Slovenski Narod« in »Slovenec«, sta se tedaj postavila na sitran stavkujočih pre- mogar jev in je bil »Slovenski Narod« z dne 1. avgusta zaradi tega celo zaplenjen).^ Ni tudi izključeno, da so v tem vzdušju, ki ga je ustvarila velika rudarska stavka, ljub- ljanski socialni demokrati dobili iz me- ščansko liberalnega kroga ka!kšne spodbude k nadaljevanju svoje aikcije. Mogoče so ti novi momenti tudi ovirali deželnega predsednika barona Winklerja, da bi bil kar uporabil konstrukcijo, ki mu jo je v ta mamen izdelal državni pravdnik, in Brezovica kot »očitno« nesposobnega za urejanje lista itd. odklonil enako, kakor je bil dvakrat zavrnil Franca Vovka. Verjet- neje pa se nam vidi, da so ga od zgoraj opo-, m KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zorili na to, da injegovo ravinanje pri obeli dotedanjih prepovedih »Novega časa« ni bilo niti zatonito niti v iskladu s tedanjo avstrijsko upravmo prakso. Zato je deželna vlada Brozoviču 7. avgrusta isporočdila, da >bo dobili dovoljenje za izdajanje delav- skega lista jNovi čas', ko izkaže svojo spo- sobnost urejati časnik z izkazali v smislu, čl. 12 tiskovnega zakona«.' Se pred tem pa so Brezovica 6. avgusita ipoiklicali na deželno vilado in ga zaslišali o tem, kako je umeti V. točko mjegovega programa za »Nova čas«, na katero je bil opozoril državni pravdnik kot »ne dovolj jasno«. Pri zaslišanju je Brozovič programsko točko lista, da »bode nalbiral za agitačni fomd«, pojasnil itakole: »Agitacijski fond ima samo ta smoter: K delavcem jk> tovarnah in drugih delavnicah v oddaljenih krajih je treba poslati v pri- meru potrebe, n. pr. ob stavikah, posebne odposlance, da jih poučijo o tem, kako imajo ra-vnati v okviru zakona; takšnim od- poslancem je treba poplačati trud in povr- niti potne stroške. Zato je izključeno, da bi se iz tega fonda trosilo za druge, postav- no nedovoljene smotre. Časnik ,Novi čas' se bo prodajal po tako nizki ceni, da ni predvideti nobenega presežka. V raznih pri- merih pa bi bilo vendarle potrebno delav- cem ['po odposlaincih] pojasniti njihov po- Karel Kordelič (slika iz 1913) stavmi položaj, a ker tega ne bo mogoče storiti, vsaj me [vselej] pravočasno, s čas- nikom, ki bo izhajal samo vsakih 14 dni en- krat, je [iBrozovič] menil, da bi se temu lahko odpomoglo s 'posebnim fondom.«* Tudi o novem kandidatu za odgovornega urednika »Novega časa« je uvedel baron Winkler podobne poizvedbe kakor o Francu Vovku. Računali bi, da se bo obrnil prav talko na ljubljanski magistrat kakor v Vov- kovem primeru. V naše začudenje pa tega ni storil, ampak se je obrnil na okrajnega glavarja v Črnomlju, ker je bil Brozovič (po starših) pristojen v Vinico. Črnomaljski okrajni glavar je 15. avgusta poslal deželni vladi naslednje sporočilo »o sposobnosti Ivana Brozoviča iz Vinice za urejanje čas- nika«: »Ivan Brozovič se je rodil 13. sep- tembra 1858 v Ljubljani in je pristojen v občino Vinica... Obiskoval je le enoraz- rednioi v Dobu in ipozneje v Vinici ter se je leta 1871 podal v 'Gradec, da bi se tam izučil krojaške obrti. Leta 1875 je bil nekaj časa doma, nato pa krojaški pomočnik v Gradcu in v Ljubljani. Kolikor je v tem okraju znano in je bilo mogoče poizvedeti, ni bil nikdar v nobeni sodni preiskavi. Glede na stopnjo njegove izobrazbe pa mu sposobnositi za urejanje časnika ni pripisati in gre domnevno le za to, da ga bodo upo- rabili kot ^amnatega moža'-podteiknjenca. Ivan Brozovič velja v domačem /kraju tudi za lahkomiselnega in v socialistično smer nagnjenega, ne da bi vendar v tem pogledu imeli kaj podrobnejših podatkov.«' Iz 'Spisov, ki so v arhivu jwmanjkljivo ohranjeni, ne moremo razbrati, v kakšni obliki je deželno predsedstvo Brozoviču vendarle očitalo, da ima premajhno šolsko izobrazbo za urejanje časnika. Brozovič pa je v 'posebni vlogi »slavni c. kr. deželni vladi v Ljubljani« 38. avgusta ta uigovor izpodbijal takale: »Naznanjam, da nisem pri teh naukih obstal, katere mi je ljudska šola podala, marveč sem se še sledečih predmetov kot pomočnik v tujini učil: V Gracu na Štirskem sem pris.ustvoval pre- davanjem 'kemije na trgovinski akademiji. U delavskem društviu učil sem [se] občne zgodovine, posebej še rimsko, nemško pra- vopisje in drugih predmetov. U delavskem izobraževalnem društvu u Ljubljani učil sem [se] slovensiko pravopisje, računanje u desetinkah, knjigovodstvo in menično pravo (Weohselrecht) in nemšiko stenografijo. Te- daj mislim, da sem vešč za uredovamje slo- venskiga delaviskiga lista.«' Tokrat pa baron Winkler mi napotil svo- jega uradnika na pot presoje Brozovjčeve 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »knjižne« slovenščine, ki je ibila videti sicer nekaj boljša od Vm^kove, a ji je bilo prav tako mogoče očitati slovnične in pravopisne napxake, ampak se je zadovoljil z ugotovit- vaimi, da »je Brozovič predložil domovnico in z njo iizkazal svoje [avstrijisiko] državljan- stvo in svojetpravnost, da stanuje v Ljub- ljani kot kraju izhajanja nameravanega časnika, da po sporočilu c. kr. okrajnega glavarja v Črnomlju iše nikdar ni bil v sodni preiskavi in da torej ni mogel priti ob pasivno volilno pravico v občinsko za- stopstvo [ob to bi bil mogel priti le z ob- sodbo, ne pa že s preiskavo!], in je tako ustregel določilom čl. 12 tiskovnega zakona ter zato ni postavnega zadržka, ki bi ga iziključeval kot nesposobnega za uredništvo periodičnega lista, tem manj, ker je v svoji vlogi z dne 28. avgusta izjavil, da s.i je pri- dobil tudi znanje s področja splošne iz- obrazbe«, ter je končno pojasnil tudi točko V. programa nameravanega časnika, glede katere je državno pravdništvo izrazilo po- misleke. Uradnik, ki je to — seveda od zgo- raj naročeno — poročilo 31. avgusta izdelal, si je na koncu »usodil udano predložiti na- slednjo rešitev« v obliki 'besedila pisme- nega »priobčila« — »gospodu Ivanu Brozo- viču, krojaškemu pomočniku v Ljubljani, Rožne ulice št. 12|9«, »da je deželna vlada Vaše naznanilo o nameravani izdaji perio- dičnega lista jNovi čas' v zmislu čl. 10 ti- skovnega zakona vzela na 'znanje«. Hkrati je uradnik predložil tudi besedilo sporočila državnemu pravdništvu, da deželno pred- sedstvo »ne najde nobenega postavnega raz- loga, da bi izdajanje lista prepovedalo«, in da je o tem Brezovica obvestilo.'' Ljubljanski socialni demokrati v »izdaja- teljskem odboru« so si meli roke in menili, da iso na konju. Zdaj so lahko prešli od pi- sanja vlog za list k pripravljanju sestavkov za njegovo prvo tštevilko, v kateri so videli velik dosežek doitedaejih naporov in izho- dišče za nove velike uspehe v prebuji slo- venskega delavstva. Sestavljanje gradiva za prvo številko pa se je nemara izkazalo za dosti težji posel, kakor pa so s.i zamišljali, preden .so se ga lotili. Preteikla sta cela dva meseca in še teden dni povrhu, preden jim je »Narodna tiskarna« natisnila tako zaže- leno prvo številko »Novega časa«. Njen izid je 6. novembra 1889 najavil »Slovenski Narod« v notica »Nov list« z besedami« »Kot glasilo slovensikih delavcev izaone jutri v ,Narodni itiskarni' izhajati nov list z ime- nom ,Novi čas', socijaldemokratičen list. Izhajal bode dvakrat na mesec, vsak prvi in tretji četrtek.«* Toda veselje slovenskih socialnih demo- kratov je bilo prezgodnje. »Novi čas« je bü sicer natisnjen, toda le za — državno oblast, ki ga je takoj po natisu zaplenila, kar je bila vsekaikor že vnaprej sklenila. »Sloven- ski Narod« je še tisti dan, 7. novembra, pod naslovom »Konfiskacija« sporočil: »Včeraj smo bili javili, da danes I2dde prva številka delavskega glasila JVovi čas', danes pa nam je zabeležiti, da je državno pravdništvo za- pJenilo takoj prvo številko.«* Ti dve notici v »Slovenskem Narodu« sta bili edina odmeva »Novega časa« v sloven- ski javnosti. A tudi v avstrijskem socdalno- demokratskem tiisku ni najiti nobene omem- be »Novega časa«. Vsaka tiskovna zaplemba pa je po čil. 36 avstrijskega tiskovnega za- kona morala biti razglašena tudi v uradnem listu potem, ko jo je sodišče, ki ga je moral državni pravdnik v treh dneh od izvršene zaplemibe za to zaprositi, v nadaljnjih treh dneh potrdilo. Iz »Laibacher Zeitung« (= Ljubljanski časnik), uradnega lista ta- kratne »Vojvodine Kranjiske«, prinašamo v prevodu »razsodilo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot tiskovnega sodišča«, s ka- terim je bila »v imenu Njegovega Veličan- stva cesarja« zaplemba prve številke »No- vega časa« potrjena: Ivan Brozovič .(slika iz 1685) 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »Vsebina 1. št. v Ljubljana izhajajočega periodičnega ilista ,Novi čas' predstavilja ob- jektivni dejans'ki stan prestopka proti jav- nemu miru in redu po čl. 302 in 305 kazen- skega zakonika, in sicer: 1. s člankom, na- tisnjenim na str. 1 iu 2 pod naslovom »So- drugi delavci«, ki se začenja z besedami »S to številko« in končuje z besedama »pozdra- vom izdajatelji«; 2. s člankom, natisnjenim na !2. str. pod naslovom »Splošno o socia- liiamu in sooijalnej demokraciji«, ki se za- čenja z »Glavna misel« in končuje s »social- ne j demokraciji«; 3. s člankom, natisnjenim na str. 2 in 3 pod naslo\'Om »O komunizmu in socijalizmu«, iki se začenja iz besedami »Ker se tdlikokrat« in končuje s »sreča in zadov olju ost«, in končno 4 s sestavki -v ru- briki »Razne istvari« pod naslovi »Obrtni nadzornik«, »iPredivina tovarna« in »C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani«. — Zato se za- ' plemba 1. št. periodičnega lista ,Novi čas', ki jo je odredilo državno pravdništvo, po čl. 489 in 493 kazenskega pravdliegia reda po- trdi in po čl. 36 in 57 tiskovnega zakona pre- pove njeno nadaljnje razsiirjanje ter ukaže uničenje zaseženih izvodov in razrušenje stavka inkriminiranih sestavikov. — Raz- logi: inkriminiram članki in sestavki huj- skajo in izapeljujejo k sovražnostim proti posameznim razredom in sitanovom meščan- ske družbe in skušajo omajati pravni po- jem o lastnini, s čimer je podam dejanski stan prestopka proti javnemu miru in ledu po čl. 302 in 305 kazenskega zakonika in je odrejena zaplemba upravičena. — V Ljub- ljani, dne 9. novembra 1889.«*" Tudi v primeru, da bi se naše znanje o »Novem času« moralo omejiti na to, kar nam o njem pove »razsodilo« alli potrdilo njegove zaplembe, bi nam bilo jasno, da je cenzor črtal skoraj vse, kar iSO slovenski so- cialni demokrati imeli in hoteli v prvi šte- vilki svojega prvega časnika ipovedati slo- venskim delavcem, ilnkriminirani so bili vsi trije članki — uvodnik, ki je predstavljal pravzaprav manifest izdajateljev »Novega časa« s programskimi smernicami, in obe »teoretski« razglalbljanji o »sociailizmu in so- cialni demolkraciji«, ki naj bi se še nadalje- valo v naslednjih številkah, ter »o komu- nizmu in socializmu« — tako, da je na prvih treh straneh ostal nezaplenjen samo »Socijal- no-iplolitični pregled« na tretji strani z nekaj vestmi iz delavskega gibanja na Dunaju, v ostali Avstriji in v Nemčiji; na četrti strani so bili inkriminirani kar trije dopisi s pri- tožbami nad ravnanjem z delavci, ostal pa je ile en sam taikšen dopis iz »Papirnice v Vevčah« poleg splošnega dopisa »iz Pichlin- ga pri Köflaohu«, s katerim se bomo zaradi njegove zaniiruivosti še posebej bavili, ter nekaj drobiža: notica o praznovaiinju dvaj- sete dbletnice ustanovitve ljubljanskega de- lavs.kega izobraževalnega društva, seznam čeških in nemških »ocialnodemokraitskih listov v Avstriji (ili umiljivo, zakaj v se- znamu manjkata tržaški delavski list »La confederazione operaia«, ki je izhajal od spomladi tistega leta, in zagrebški »Rad- nički glasnik«, ki je izhajal že od začetka leta 1887, a samo do 30. septembra 1889), in končno seznam »doneskov v podporo lista« z navedbo osnovnega in x>oglavitnega du- najskega prispevka 35 goldinarjev, ki smo ga že omenili, nadalje daru tržaških »arze- nalnih delavcev«, ki so zbrali 10 goldinar- jev, petih goldinarjev, zbranih v Beljaku, in dveh enogoldinarskih osebnih prispev- kov, Johanna Wögererja in Vincenca Ar- netzla (ki sta bila ileta 1888 v prvi vrsti socialnodemokratiskih aktivistov v Ljub- ljani, a sta se med tem odselila drugam), medtem ko iznesek ostalega dela »tiskov- nega sklada«, ki je bil »po krajcarjih zbran«, ni bil naveden. Po cenzorjevem tolmačenju je bila po- temtakem vsaka socialnodemokratska in socialistična misel — »hujskanje in zape- ljevanje k sovražnostim proti določenim razredom meščanske družibe« in »majanje pravnega pojma o lastnini«. Na to se ni hotel ozirati, da so se takšne misli oznanjale na avstrijskem ozemlju v nemških in čeških socialnodemokratskih listih, in je pred oku- ženjem z njimi hotel obvarovati vsaj tiste slovensike delavce, ki bi utegnili »nasesti« le slovenisko itisikanemu »hujskanju« in »za- peljevanju« v socialno demokracijo, ter tako ustreči konservativnemu krilu sloven- ske narodne stranke z duhovščino, pa tudi večjemu delu njenega liberalnega krila s posvetno inteligenco — advokati, profesorji in drugimi državnimi uradniki — na čelu. Od nikogar v krainjski deželi ni bilo priča- kovati, da bi se zavzel za enake pravice sloveniskili sociallnodemokratskih delavcev, kakršne so si tedaj že pridobili socialni de- mokrati večjih narodnosti v Avstriji. Na vprašanje, ali so izdajatelji »Novega časa« utegnili »rešiiti« iz tiskarne vsaj ne- kaj izvodov s takšnim hrepenenjem pri- čakovanega lista, še preden so prišli od državnega pravdništva naročeni policijski «laplenjevalci po vse ostale, ne moremo od- govoriti, ker manjkajo o tem vsakršni po- datki. Prvi slovenski socialni demokrat, ki je o tem listu — brez navedbe njegovega imena — in o njegovi zaplembi poročal pol- 124 st. v Ljubljani, četrtek 7. novembra 1889. Ii(-(0 I. Uredništvo in upravniStvu nu l'o- Ijanski cesti Lt, 26 II. nadstr v Ljubljani, kamor naj se i^^volijo dopisi kakor tudi vse denarne pošiljatve poSiljati. Izhaja vsaK prvi in tretji Četrtek v meseca in velja za Avst -Ogersko pil poŠti pošiljan celo leto I oUi. 40 kr. pol , - „ 'O „ fietrt „ — . 35 .. posampzne številke po 6 kr. Socijal-demokratičen list slovenskih delavcev. Za oznanila plaCuJe se od Četii-istn..ne petit-vrste 8 kr,, odprte ! NaroCnina za tuje dežele toliko « efi. kar znaSa poStnina. Pii de- reklamacije so poStniue proste \ narnih poSiljatvjth naj se blago7..1( poštnili nakaznic posluževati ' Oiff- bodiugi. delavc: so preceni, vedno za razširjanje 1'St i skrbeti, Sodrugi, delavci! ^ to številko stopimo v vrsto borilcev za, pra- %^ vice četrtega, stanu. Naloga nam je, našim častitim čitateljem vsporcd, po lr-mveü za S|ilošno bitj"! Oii zahtevi državno in skupno življonje Ijudij Po socijaliiem mnenji obstoji človf^kn blagostanje v tt-iii. dit .se vsi Ijndjf zj^-dinjo iii d.i g«> v.Hiik loii z.i vse, ne pa, da bi se Ijiid.e. k.ikor dandanes zoper vse bojev.ili. Zatpg^ddj je l'isfo drngi r.izlüi'ek med duna.šnjo državo in sknpnim življenjem onpga, ki ga hoc*' socija- lizcni vstanoviti! Dandanes je vsak za-se. Prostost in red je v tem, da vsak svoj^ moi-i zoper driig-ga svojevolJTio porabi in da svojo trdno pribojevano mesto smatra kot pravico. Kaki'F daleč se detieni povzdigne pa svoji moči in trudu, da druge podložne stori, to je ravno njegova varnost in čast Oni, ki se je tako visoko dvignil, da si je izdelke drogali prisvojd, k.iterili ni sam izgotovd. jih takorekoč Ib pc d doval, je vendar pod varstvom državnih postav. Sicer j- že tudi dandanes družbinsko življenje, v katerem so vsi za jednega; pa s tem razločkom, da si tega var- stva niso ti posamezni sami zasluždi. To trdno mesto so jim priborili njih predniki ali pa drugi ljudje; sicer se imajo zahvaliti posamezni ugodnim okoliščinam, pa take okoliščine obrača država močnejšim v prid ! Državno glavno prizadevanje je ravno to, moč 'po- sameznih podpirati in rasvijati, kar zmiraj opešanje ia zatiranje družili provzroči. Dandanes se država le malo briga za to, da bi imela vsaka stvar tudi jednake po- goje in pravice, da bi se razvijati in delovati zamogla; dandanes je red samovolja posameznih, kar pri takih razmerah ne more biti drugače. Država je še malo sto- rila, da bi se velike nejednakosti in razločki med stanovi razdrli v korist jednakih pravic. Nasproti temu, kar je francoska revolucija v tem obziru dovršila, so novi ve- liko znamenitejši ekonomični faktorji nastali kot vsako- vrstni stroji, ki 80 v rokah posameznih ravno take, če ne še večje antisocijalne razmere, kot so bile pred ome- njeno revolucijo provzročili. Socijalizem, ki je bil že od nekdaj v dobro urejenem ljudskem življenji v veliki veljavi, zahteva tedaj odločno, da se sistem samovoljnosti vniči, ne da bi se morebiti samo olajšal. To je naloga socijalizma, uničiti nejednakost stanov, ki je nastala tekom časa po samovoljnem ravnanji po- sameznikov; zato mora dandanes socijalizem kot socijalna demokracija politično nastopiti. Njegovo geslo (klic) bodi : Prostost, jednakost, sloga (bratovstvo) ! Ako tedaj hočemo zdaj novo družbinsko življenje vötanoviti, ne mislimo, da do dandanes ni bilo nobenega društva ali, da v starem družbinstvu ni bilo nikakih socijalnih elementov. Podlaga družbinskeinu življenju dandanes je neomejeno samo-' voljno postopanje, ki zahteva pod veliko kaznijo od vsakega, da varuje in pospešuje to samovoljnost. Tako brani država močnejše proti slabšim, ki morajo za majhno plačo vse svoje življenje služiti. Slednjič ne od- ločujejo o moči in slabosti osebne prednosti, temveč le premoženje, katero se ohranjuje od roda do roda po po- stavah. Socijalizem in socijalna deinokracija ima tedaj državo in življenje v splošnem pomenu predrugačiti, da se pospešuje in hrani blagostanje vseh v vsakem obziru, kar se brez jednakosti doseči ne more. Splošna oblika socijalizma je zelo piiprosta, glasi se: Povišanje skup- nega ali družbmskega življenja! Tu se moramo posebno za ekonomične stvari zanimati, ki so podlaga vseh drugih. To so glavne poteze o socijalizmu in socijnlnej demo- kraciji. O komunizmu in socijalizmu. Ker se tolikokrat n« le v časnikih, tetnveč v pro- stem pogovoru pretresava pojem teh teorij, njihove težnje in njih smoter, njihovo zgodovino, napredek in bodočnost — hoč-mo tu v glavnih potezah spregovoriti o teh za- devah, katere so bile že raznim dobam zgodovinskim gl»-dé človeškeg.i razvitka v lazumu in blagostanju me- rodajne in tudi — osoJepolne, današnji čas pa pretre- sajo in vznemirjajo kakor kaka podzemeljska naravna prikazen, navidezno povsem varna socijalna tla! Ni se tedaj čuditi, da se inlisikdo povprašuje samega sebe ali tovariša, kaj pa je komunizem, kaj li nameruje socijalizem? Komunistično-socijalistične izjave in težnje neso nastale v sedanjej dobi in v nekaterih narodih, temveč v različnih narodih pod uplivom okoliščin, katere so bile njunemu razvitku posebno ugodne. Nov je prav za prav le njuni smoter in način, po katerili so se zadeve pokazavale s prvo francosko revo- lucijo pričenši koncem prejšnega stoletja, in pa stranko, katere .so na novo nastajale o začetku druge polovice tega stoletja — težnje in stranke, katere so jih razmo- trivale, so skoraj povsem socijalno-političnega značaja z ozirom na to, da so se kolikor toliko nanašale na no- tranjo upravo človeške družbe, zaradi tega pa segajo že več v politiko sploh, ter se ne bavijo z družino (fami- lijo), s posestvom, z obrtom itd., kar pa nas seveda že radi pobližnjih interesov največ zanima. Komunisti kakor socijalisti smatrajo družinski in gospodaratveni red pogrešuim in nezadostnim, da bi vsim dajala in osigurila življenje človeku dostojno, v okoli- ščinah, tesno zvezanih z onim redom, iščejo in najdejo pogre.ške in vzroke, kateri so baje zakrivili in še vedno prouzročijo slabo in nesrečno ter neugodno stanje iibož- nega prebivalstva, radi tega si domišljujejo sedanjost na- domestiti po upravah in ustanovah, ter zboljšati sedanje I neznosno stanje po izmišljenih organizacijah. Komunistične in socijalistične stranke sanjarijo v popolnem soglasju vkljub utemeljenim znanstvenim nas- protnim teorijam le vedno o tem, da uživa le mala manjšina prebivalstva materijalnega blagostanja, katero je podlaga vsej treči iu zadovoljnosti mej tem ko siromašna večina, brei kacega posestva, komaj pridela sredstva najnujnejšim potrebam za navadno življenje. Sedanje politične in soci- jalne razmere so silno krivične, tedaj se je' proti njim z vso silo naperiti in jih pobijati. Glavni uzroki tacemu gospodarstvenemu stanju, katero se ima odpraviti, iščejo se v raznih okolščinah, katere so pa v* čisto naravnem razvitku človečanstva nastale, n. pr. v privatnem posestvu in njegovih posledicah, v dedinskem pravu (Erbrecht) in v trgovini, deloma v rabi novcev in radi tega v nako- pičenju kapitala, v najnovejšem času pa se to išče po- sebijo v sedanjem načinu produkcije v zistemi plačila (mezde) [= Lohnsistem]. Predlogi v zboljšanje sedanjosti pa se vsi v tem strinjajo, da se položaj siromašnega pre- bivalstva, „neposestnikov" ali „od dédine izobčenih" (Enterbten), posebno dninarjev,, živečih v potu svojega obraza zboljša po tem ali onem radikalnem sredstvu. Sicer pa se nazori komunistov in socijalietov kaj zelo mej seboj razločujejo', umevno je tedaj, da je bila vsaj v začetku velika razlika, bistveni razpor mej za- htevam in organizaci,skimi črteži, kateri so se napravljali glede izvršetka omenjenih zahtev. Komunizmu, kateri je z ozirom na socijalizem na dokaj nižjej stopinji, bila je ideja o prostosti (slobodi) in enakopravnosti v najmate- tijalnejem in najradikalne em zmislu, mej tem ko je mnogo sanjarskeji socijalizem krenil vže od nekdaj na zmernejšo pot, imel ravnodušneje napore, kateri neso merili toliko na popoln prevrat, temveč samo na temeljito reformo vseh sedanjih naprav in naredeb. Komuni.gti skraja poudarjajo, da so vsi ljudje jed- naki in da ima tedaj sleherni svojo pravico do svetov- nega premoženja (Güterwelt), zahtevajo in nameravajo tudi v gospodarstvenem oziiu popolno jediiakosf. Da se pa doseže in ohrani jednakost, naj se upelje odstranivši privatno posest in posamično gospodarstvo (Einzelwirthschaft), vkupno premoženje in vkupno gospo- darstvo, po tem takem torej popolno vkupnost ali sode- ležnost premoženja, pridobivanja in zaslužka. Vsi ljudje, kakor bogati tako siromaki so po rodu jeiliiaki, ali po izrazu skrivnostnega društva v Singaporu živečih Kitajcev, imenovanega ,bratov.ščina nebes in zemlje": vsi ljudje zaglfdali so beli dan pod istimi obredi (ceremo- nijami), pod istimi poslovijo se zopet od tega sveta! — Po manifestu necega francoskega revolucijonarja (Babeufa, umrlega 1796. 1.), odmerila je narava slehernemu jednako priivico uživati vsakojakega premoženja, nikdo pa se ne more izključljivo, ne da bi zločinil, polastiti pravice do zemljišča in obrti. V pravej, resnobnej („dobro uredjenej") družbi ne smejo biti ni bogatini ni ubožci. Smoter revo- luciji pa naj bi bil, uničiti nejednakost in vstvariti občo Srečo in zadovoljnost. (Dalje prihodnjiS ) Socijalno-politični pregled. Dunaj, K položaju čevljarjev naznanja dunajska „Freie Schuhmacher Zeitung« : Nekoliko let se že trudi pomočniški odbor čevljarske zadruge, da bi delavce te stroke, kateri se niti v plačilu, niti v tem, kako se ž njimi ravna, z drugimi strokami primerjati ne morejo, organizDval, kjer si vsaki dninar (težak), kateremu ni potreba, da bi se več let ed kakega surovega ali slabo- mnnega delodajalca mučiti pustil, več prisluži kaljor čevljarski pomočnik. Vsakemu pametnemu človeku se neverjetno dozdeva, da bi si delavec, kateri se je tri leta učil, pri 16 do 18 ur trajajočem vsakdanjem delu, ne zaslužil več nego 1-50 do'2 ali 3 gld. na teden; pri tem dobiva še slabo hrano in še slabšo posteljo, v kateri navadno po dva, da še celo dostikrat se primeri, da jih v dveh posteljah po pet skupaj leži. Da ima tudi bolje plačane dejavce, kateri si še kaj zaslužijo, je umevno, ah iz povprečnega zaslužka je razvidno, da si tudi oni bolje plačani ne zaslužijo več nego 4 do 5 gld. na teden. Samo najboljši delavci te stroke se smejo ponašati s povprečnim zaslužkom 7 do 8 gld. na teden. 23. prosinca I. I. bil je v „Volkshalle" javni shod, katerega je obiskalo 2000 čevljarjev. Od oneg.i časa se je za temeljno podlago agitacije, mezdna tarifa (Lohn- tarif) in delavnični red (Werkstattordnung) postavil, kateri naj bi pomočnike zoper prevelikim izrabljenjem varoval. Delavnični red in mezdna tarifa sta bila od zadružnega predstojništva, brez diskuzije zavržena, čeravno se po- hlevno glasita. Pri tem takem ni čuda, da si delavci od takega vse zanikajočega predstojništva v.se dopasti ne pustijo. Nekakova razburjenost polastila se je pretekli teden skoro vseh dnevnikov, kateri poročajo o štrajku, katerega se bode baje 'JOOO čevljarskih pomočnikov udeležilo. Povod tej govorici dalo |e najbrž vodstvo dunajske čevljarske zadruge, katera se že celo leto splošnega čevljarskega štrajka boji. Čeravno še sedaj o splošnem štrajku ni misliti, so se vender najbolji pomočniki zjedinili, da za- htevajo povikšanje plačila, kakor tudi da se jed iu sta- novanje v delavnicah odpravi, ter se na ta način dejavni čas uredi. V ta namen je bil 14. m. m, prosti čevljarski shod, na katerem je bilo zaključeno, da se na delo- dajalce mezdna tarifa in okrožnica pošlje, v kuterej se zahteva, da |0 delodajalci do 1. novembra podpi.šejo, sicer bi se ravno isti dan delo ustavilo. Mi ne verUjemo, da bi do tega prišlo in upamo, da se bode sporazum- Ijenje doseglo., Naj bi .se pa delodajalci, kar ni verjetno, na stališče zadružnega vodstva postavili, se bode poka- zalo, kdo da je močnejši, delavska vzajemnost in trdna volja, ali na svoj žep se. trkajoči delodajalci.. Aostriju. Dunaj 5. m. m. je imel sodrug Drag. Adler prizivno obravnavo (Appellverhandlung), kateri je o svojem času zaradi prestopka § 312. (razžaljenje poli- cijskega komisarja Feldmann-a zaradi besede „ učite se poprej kaj") na 24 ur ječe obsojen bil. Kazen se mu je na 'i dni ječe povikšala. Ravno tisti dan je bila prizivna obravnava, proti sklicanju sodruga Zinram-a, kateri je bil zaradi pre- stopka § 18. društvene postave v prvi instanci na 5 gld. kazni obsojen. Zastopal ga je g. dr. Zwebrük, obravnava končala se je, da je bil popolnoma oproščen. Nemčija. Kakor piše „Arbt Zeitung" ni (jdpoto- vanje ruskega carja iz Berolina nikomur toliko veselja napravila, kakor ravno berolinski policiji (redarstvu), redarji imeli eo namreč nekaj hudih dnij, ker so bili noč in dan v mnogobrojnem številu na nogah, da zabra- nijo — ako bi se vzlic vsej opreznosti, kakov nihilist ne skrival, kateri bi carju po življenji stregel. K sreči se je vse v redu in po volji končalo, kakor so si sami že- leli, zato je pa tudi marsikateri rusovski réd našel svoja mesto na suknji Jakovega državnega odličnjaka. Na politične razmere ni imelo to potovanje nikakoršnega upliva, čeravno se je zagotavljalo, da pride v prid evrop- skemu miru. Najlepše se to pokaže s tem, da se od državnega zbora zahteva posojilo 265 milijonov, kateri se bodo večinoma za vojaške potrebe, to je za oboro- Ženje irojiikav, in za uatanovljenje domobranskega to(>- ništva porabili. ¦V zadnjih časih so se posojila tako pomnožila, da je že zdaj na novo posojenih, ali vsaj dovoljenih 500 milijonov mark V ar'-di sedmega desetleja je bila država dolga prosta. Francoske milijarde so ji pomagale da je vojskine stroške in vojaška oboroževanja (Rüstungen) lahko plačala, ali sedaj niso le milijarde pognane, nare- jeno je še dolga okroglih 12.")0 milijonov mark; z naj- novejšim posojilom bode ravno poldruga milijarda polna. Kakor se sliši, bode postava zoper socijaliste, ne- spremenjena pred državni zbor prišla, kateri naj bi jo tako rekoč za večno potrdil; državni učenjaki so si za- man glavo belili nad njo, da bi jo v občno pravo pri- vedli, ali. pa, da bi jo „z večjo sigurnostjo prava" obdali. Dopisi. Iz Pichlinga pri Köflachu se nam piše : Spo- štovani, sodrug ! Poročila za uredništvo vam za zdaj ne morem poslati, ter si moram prej sodruga pridobiti, kateri mi bo pri Sestavljanju slovenskih poročil pomagal. Jaz sem sicer rojen Slovenec, rodom iz Podgorja pri Slov. Gradcu, ker pa že 14 let na ptujem med samimi Nemci živim in samo nemške spise za brati priložnost imam, se mi moja izobraženost v slovenskem jeziku pre- pomanjkljiva zdi. da bi samostalna slovenska poročila pravilno pisal, ^e iz teh mojih vrstic vam je razvidno, da ima Slovenec za svoje narodne'sodruge gorko serce, če je ravno v borbi za vsakdanji" kruh, v svoji nežni sta- rosti zapustil dom in se izobraženju v svojem raaternem jeziku odreči moral. Taka, kakor se meni godi, godi se mnogim, ki so primorani med ptujimi narodi živeti. Slovenec se ptujega jezika nauči in se v njem izobra- žuje ravno tako naglo, kakor se mu potem njegov jezik ali izobraženje v njegovem jeziku izgubi, posebno ako nima času primernih knjig ali časopisov, katere bi bral. Zategadelj mislim, da bode slovenski delavski list za one sodruge velike važnosti, da si svoj jezik obdržijo in da se jim prdožnost poda, da se v njem izobrazijo, ako jih osoda primora med drugimi narodi živeti Jaz sem na- sprotnik vsakemu narodnemu fanatizmu, ali materni jezik, katerega se je najpred naučil, naj se vsakemu delavcu, kateri je primoran svoj kruh po svetu 'iskati, obdrži. Časopis, kateri se pa za delavske koristi bori, kar nam „Novi Čas" obljubuie, naj se že pri ustanovljenju, če ne drugač, vsaj skoz marljivo 'naročnino podpira. Zatrorej sodrugi slovenskega jezika, kateri se po rudokopih (Berg- werk), tovarnah in drugih podjetjih, dostikrat na naj- nevarnejših krajih, pri težkem delu, neustrašeno za vaš kruh borile, ne ustrašite se tudi tu, kjer je potreba, da se časopis vzdrži, kateri se za naše koristi boriti hoče in kateri zahteva, da se nam naš prvi jezik obdrži. Torej naročnjmo in berimo pridno v Ljnbljani iz- hajajoči „Novi čas" in kličimo v našej jugoslovanski neustrašenosti : Živi .Novi Čas" ! Ö. D. Razne Stvari. Obrtni nadzornik. Predilna tovaiaa (Spinn- fabrik). V ljubljanski predilnici se z delavci in delavkami kaj surovo ravna. Ravno ko je bil gospod obrtni nad- zornik tukaj, prišel je od jednega uradnika sinček v to- variio, v katerej sicer nima nič opraviti, ali takov go- spodič dobi si takoj delo, kjer nič dmzega najdel ni, prislonil je jednej delavki gorko zaušnico ; ali je to omika pri takovih tjadeh, kateri se toFiko -višji od delavca intijo. Delavci, vam pa kličem, zdiuzqjte «e in ve de- lavk« ravno tako, potem vam ne bode potreba takovih snrOvostij prenalati. Opazovalec. C. k. tobaena tovarna v Ljubljani. -V c. k. to- bačni tovarni tudi ni vée v redu, kakor bi moralo biti, tako se je primerilo, da' je nadzornik c. k. tovarne umrl, gg. pazniki-ali mojstri niso holfega znali, kakor da je vsak v svoji -sobi napovedal, da imajo delavke vence kupiti, in še večinoma so donesek napovedali, koliko da ima vsaka dati, češ oni imajo toliko, da mi ne bodemo zaostali, tako, da je prišlo v vsakej delavnej fobi ali '|~llyorani do ib gld. fkiip.ij. ali ni to nesramno od teh gospodov paznikov, da delavkam po' 10 kr. iz žepa spra- vijo, ko marsikatera še tolikf) za kosilo ne (lor.ibi, in ker so tudi morale isti dan delo opustiti, kdo jim lo povrne? Za vse svetnike se je lopet pobiralo za vence ravno onemu gospodu; ali mora delavec svoje načelnike tudi še po smrti poveličavati. Ko je bil o svojem času i gospod obrtni nadzornik v tovarni, je seveda zdaj tega ali one>:a kaj povprašal, seveda zvedel m nič. kei mu je vedno kakov uradnik za petami, tako pride tudi k delavki, ki izdeluje „virginia smodke", vpra«a jn, koliko dobi od sto, uradnik od zadaj se oslasi 14 kr, namesto da bi bil rekel 12 kr ..delavka je bila tiho. če bi se bila oglasila, zgubila bi bila svoj kruh. Za danes naj bo za- dosti, drugikrat kaj več. Vam pa delavci in delavke kjičem, prebudite'se ! Opazovalec. Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani praznuje v nedeljo 24, novembra svojo 2Uleliio ustanovno veselico. Vspored veselici naznanjen bode pozneje po vabilu. Delavci! Naša dolžnost je, da se te veselice mno- gobrojno vdeležite in tako k boljemu prospehu ..društva" pripomorete, saj vam je to jedino društvo na Ivianjskem torej ua mnogobrojno svidanje uljndno vabi Slavnostni odbor. Papirnica v Vevčah (Josefsthal). V tej tovarni dela se večinoma vsako nedeljo, delavni dan je od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer ; nočna (šiht) dela, od 6. ure zvečer do 7. ure zjutraj, če pa pride delavec ä minut pre- pozno, je kaznovan do 1 gld., in vendar mora še ' , dneva delati. Na socijal demokratičnem stališču obstoje sle- deči listi, katere sodrugoin pripoiočamo : l^eški „HIas Lidu". Uredništvo Markgrafengasse .Nr. 21. Prossn'c (Mo- ravsko) Cena za celo leto 1 gld. GO kr. — „Arbeiter Zeitung". Organ avstrijske socijaldemokracije. Uredništvo VI. Gumpendorferstrassi- Nr 79 Dunaj, hhaja vsnk teden jedenkrat. velja četrt leta 75 kr. — „Rovnost". Ured- ništvo Josefstadt Nr, 21 Brünn (Brno). Cena za četrt leta 35 kr. — „Volksfreund". Organ socijaldemokratične stranke v Avstriji. Izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu Cena za poluleta 60 kr. Uredništvo in uprav- ništvo Josefstadt Nr. 3'J Brünn. — „Novy Vek Svobody". Uredništvo Nuslich Nr. 162 Praga. Cena četrt leta 35 kr. — „Arbeiterstimme". Organ socijaldemokratičen v Av- striji. Uredništvo Lazaretgas.se Nr. 23. Upravništvo Jo- sefstadt 39. Cena za poluleta 60 kr Brünn. „Cervänky". uredništvo Josefstadt Nr. 21 Brünn. — „Der Freigeist". Socijaldemokratičen časopis za delavsko ljudstvo. Ured- ništvo Wallensteinstra.sse Nr. 15. Cena za poluleta 60 kr. Reichenberg. — „Heslo". Uredništvo Weinberge Kliper- gasse Nr. 39 Praga. Ona za četrtleta 35 kr. — v podporo lista doSli so nam sledeči doneski: Ljabljana; Mizarski delavci pri g. Matjanu 7 gld. 70 kr. Bndapešta: Vinko Amezt 1 gld. Reljak (Villach) 6 gld. Mizno okrožje .pod skalo" 66 kr. (Sevljarji pri g. A. Kunsta, gornja delavnica 60 kr. Spodnja 16 kr. Krojaška delavnica Witt 1 gld. Krojaška delavnica Schnmi 80 kr. Ravnikar kroja« 60 kr. A Rebans 10 kr. Rndeii pirhi .pod skalo" 1 gld. 2 kr Po sodragn Šama 2 gld. 10 kr. Prosti Čevljarski shod 40 kr. Prosti krojaški shod 40 kr. J. Manthnei 20 kr. Červeni Franta 10 kr. L. Golzer 10 kr.' Olga Knmik 10 kr. llinka Korošec 10 kr. Social 10 kr. Janez 10 kr. Viršek 10 kr. Šermona 20 kr. Košiiek 20 kr. IlerSii 20 kr. Uojsterca noče plačat 8 kr. Natakarica .Speckhügel" 8 kr. Dnnaj: uredništvo .Oleicheit" 36 gld Trst: Areenalni delavec 10 gld. J. Wögerer 1 gld. J. Govekar 50 kr. J. Holob 10 kr. F. Adamič 15 kr. T. Waröek 40 kr. M Klupar 20 kr. V. Vate 20 kr. J. Dolenc 50 kr. A. Stibic, tipograf 60 kr. L. Helbrigel .malo pa iz aerea" 30 kr. A. Hanovald 10 kr. Biagio Kotnik 30 kr. Popotnik lOkr.'V. Fav- li6ek 10 kr. Darila natakarju 8S>/i kr. J. Sager 40 kr. J. Bok se kr. M. Zidan 40 kr. Johman 10 kr. F. Varel 20 kr. Darilo na- takarja 66 kr. Fi^moiter v Benciga je čepico zgabil 10 kr, zh »tobodo »O kr. Badaci romar 10 kr. Izdajatelj : Dragotin K o r d e I i č. i Ciednik: Ivan BiosoviS. Tisk .Narodne Tiskarne'. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA, drugo leto taisneje ina II. kongresu avstrij- ske socialnodemokratske stranke konec junija 1891 — Ludvik Zadnik — je po kratkem opisu prvilh posknisov z listom, ki niso uspeli ker urednika niso priznali za sposoibnega urejati lisit, češ da nima ,zaido9tne šolske izobrazbe', in po pripombi, dia »od časnikarja vendar ni mo- goče zahtevati spričeval o tem, da lahko opravlja časnikarslko delo«, povedal le, da je list [»Novi čas«] končno izšel, a prva šte- vilka je bila zaplenjena in siicer je bil po mnenju državnega pravdnistva v Ljubljani nedopusten že takoj prvi stavek za naslo- vom, t. j. besede: jQlasilo slovenskih social- nih demokratov' [dejanski podnaslov je bil: »Socijal-demokratičen list slovenskih de- lavcev«!] iz razloga, kakor se je pozneje iz- kazalo, ker oblast sploh ni priznala socialni demokraciji, da bi smela v slovenskih deže- lah obstajati«.!' f^j Zadnikovi omembi »No- vega časa«, ki pa ni vsebovala njegovega imena, je šele po petih letih — leta 1896 — cedila druga njegova omemba v polemični notici (Roka [Drofenika, ki je upravičeno očital Zavertnikovemu poročilu o »delav- skem gibanju in o socialni demiokraciji v Slovencih«'^ za ustanovni zbor jugoslovan- ske socialnodemokratske stranke nepopol- nost in netočnoKt; splošno je pripomnil, da »o tem predmetu pisati ni lahka naloga«, ki »zahteva resnega preiskovanja«, in navedel na prvem mestu med socialnodemokratski- mi časniki, ki jih »pisatelj niti z jedno be- sedico ne omenja« — »iNovi čas« s poudar- kom: »Tega prvega slovenskega socialistič- nega časopisia izšla je leta 1890 (!] jedna številka, koja pa je bila zaplenjena«." Ta vir je gotovo imel v roki Kari Linhart, ki je zbiriul gradivo za izgodovino začetkov islovenskega socialističnega gibanja in ki je leta 1904 v osmrtnioi za Antonom Grablo- vicem zapisal o njem: »dzdal je [Grablovic!] leta 1890 [!] z Brozovičem lisIt ,iNovi čas', ki je pa izšel samo en/krat«'*. Osem let kasneje se je kot drugi lotil zbiranja gradiva iz začetkov slovenske socialne demoikracije Anton Kristan, ki pa je v svojem pozivu »Sodrugom po Slovenskem«'' v seznamu slo- vensikih isocialnodemokratsihih listov izpustil »Novi čas«, o katerem ni nič vedel, in po- stavil ma prvo mesto »,Ljudski glais' i(Ljub- Ijana)« pred »,Delavislki list' (Trst)« ter s tem nehote povzročil, da je nato pri nein- fiormiranih in neraziskujočih prepisovalcih sitopilo na mesto imena »Novi čas« ime »Ljudski glas«, t. j. ime liisita, ki je iizhajal sicer v Ljubljani, toda že v letih 1^2—^1885 in 'ki v bistvu ni bil sociatlističen list, če- prav ga je nekaij čaisa uiporabljal in ga sikušal dobiti v svoje roke ZeleznikaTJev radikalnosiocialistični krog. Ime »Novi čais« pa vendarle še ni zaitonilo v pozabo v spo- minu njegovega nekdanjega iisdajatelja Karla Kordeliča, od koder se je pojavilo v biografskem sestavku ob štiridesetletnici vistopa tega sozačetnika sllovenske socialne demokracije v ljubljansko delavsko izobra- ževalno društvo leta 1914, da je KordeLič po hainfeldslkem kongresu »usrtanovil jjoli- tičem list ,iNovi čas'«'*. Na svoj — in nemara tudi Kordeličev spomin se je opiral drug sodobinik »Novega časa« — Kari Tekavc, ko je v isvojem ispominisikem sestavku »iz miojih zapiiskov« leta 1926 z vso dolločnostjo zapisal: »Po haimfeldskem kongresu smo seve poskušali z lastnim časopiisom. Ustano- vili smo ,Novi čas', ali ni izšla oficielno no- bena številka, ker so vse tri ijisic!] zaplenili že v tiskarni.«''' so se pri Tekavcu iz ene zaplenjene številke »(Novega čaisa« rodile kar tri, moramo pač pripisati vplivu na- vedb v sestavku »Spomini«, ki ga je leta 1912 napisal Janez Kocmur, skrit za inicial- kamii svojega psevdonima D[mitar] iMjihič], na osnovi spominskega predavanja Melhi- or ja Cdbala, in v katerem beremo : »Iz Hain- felda je prinesell slovenslki delegat tudi 40 goldinarjev za ustanovitev slovenskega so- cialnodemokratskega lista. Sicer je že prej [?] bilo napravljenih več [?!] poskusov v tem oziru, ki pa so se zaradi pomanjkanja sredstev vsi ponesrečili. ,Ljuds'ki glas' [t. j. seveda: »iNovi čas«!] iin ,Zora' [ki jo je na tem mestu Kocanur — ali morebiti Cdhea — prvi preselil iz Trista v Ljubljano in ki je tako postalla že drugo kravo ime za »Novi čas«!] sta doživela le p>o par [?!] izdaj. De- janska urednika sta bila sodruga Anton Grablovic [?!], čevljar, in A. [prav: Ivan!] Brozovič, krojač, ki sita bila tudi izvrstna govornika in zvesta pristaša sitranke do svoje ismrti. Prva številka ,Zore' [t. j. se- veda: »Novega časa«!] je bila popolnoma zaplenjena, ostalo je le 'par beležk in nekaj revnih inseratov [samo teh ni bilo!]. Držav- ni pravdnik je Brozoviču zažugal, da bo [?!] list sploh prepovedal, če ga ne bo ure- jeval drugače. Šele tretja [?!] številka ,Zore' [?!] je bila nezaplenjena.«'* Teikavc je de- jansko popravil krivi imeni »Zora« in »Ljudski glas« ter »ipodatek« o ndki neza- plenjeni številki, njegov in iKordeličev spo- min pa iniista zmogla več pMjpraviti enako krivega »;podatka« o treh številkah namesto ene same. A še pred Tekavcem so se v to, od leta 1912 tako zamotano zadevo začeli vti- kati tudi znanstveni bibliograifi, ki so nava- jali samo nepobitne podatke. Prvi je dr. Dra- 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gatin Lončar v apisu »Poliitično življenje Slovencev« leta 1921 v seznamu političnih časnikov navedel: »,Novi čas' v Ljubljani, 1889. (Takoj 1. številka zaplenjena.)«" Ta podatek je pač povzel iz notic v »Sloven- skem Narodu«, kajti sicer bi morali tudi pri njem najti krivo letnico 1690, in je brž- čas prav on nanje op)ozoril dr. Janka Šle- bingerja, ki je pri sestavi svojega seznama slovenskih časnikov in časopisov od leta 1797 do 1936 seveda moral v celo.ti prevzeti vanj Lončarjev seznam slovenskih politič- nih časnikov in z injim tudi »iNovi čas«, ki ga ipa niti Lončar niti on inisita imela v ro- kah in se je zato ob njegovi navedbi sklical na notico v »Slovenskem Narodu« kot edini vir.^° Tako smo ipodali .popoln pregled vseh pred iletom 1951 objavljenih omemb »No- vega časa« pod njegovim pravim imenom, vmes pa smo tudi opozorili na prvo njegovo navedbo pod dvema krivima imenoma, ki so jo pozneje prevzeli še nekateri pisci in 'bibliografi, ker bodisii niso utegnili nič raz- iskovati ali pa so menili, da bi bilo vsakršno raziskovanje brezplodno.^' Navesti pa mo- ramo končno še eno omembo' »Novega časa« v doslej še neobjavljenih univerzitetnih predavanjih dr. Ivana Prijatelja o slovenski slovstveni in politični zgodovini iz leta 1927- 1928, ko je predavatelj povedal, da se je »prvo glaisilo« sloveniäkih siocialnih demo- kratov »po Kordeličevih podatkih imeno- vallo ,Novi čas'« in da »sta izšli baje samo dve [?!] številki,« nakar »da je policija list ustavila«; za urednika »Novega časa« je imel Prijatelj — pač /tudi po Kordeličevih podatkih — čevljarja Vovika, kateremu »so pomagali Barta, Kordelič in drugi na ta na- čin, da so prevajali prispevke iz nemških socialističnih liistov«. Ob te spominske po- datke, ki jih je seveda mogel sprejeti in navesti le s pridržkom, je Prijattdj moral postaviti s prav takšnim pridržkom tudi krdve podatke iz Kocmuir-Cobalovih »Spo- minov« o ljubljanski »Zori«, pri čemer je opustil le očitno nevzdržno ime »Ljudski glas« za prvi sllovenski socialnodemokratski list. Tako je vendarle dal predeost Kordeli- čevim navedbam pred .Kocmur-Cobalovimi, čeprav protislovja ni mogel dokončno raz- rešiti. Iz vsebine »(Novega oaisa« lahko prav do- bro raziberemo značilne poteze socialne de- mokracije, kakršna se je tedaj začela pri nas oblikovati. V dobro sestavljenem uvod- nem programskem oklicu je tedanjemu sta- nju slovenskega delavstva ustrezno izra- žena misel delavsikega oisveščenja in zdru- ženja »prati drugim, delavcu sovražnim strankam«, »ker samo združeni in našega stanja si svesti zmoremo se vspešno proti našim izrabi je valcem in tlačiteljem v bran postaviti«, uspešno nastopiti »iza pravice četrtega stanu«, iza zboljšanje gmotnega po- ložaja delavstva, za dosego bollj učinkovite socialne zaščite, za priboriitev vdlilne pra- vice in za zagotovitev državljanskih svo- boščin vključno pravico do izoibrazbe. Vse to je bilo v okviru tako imenovainih mini- malnih zahtev socialnodemokratskega pro- grama, ki so povsem zadostovalle za prebu- janje in združevanje delavskih množic, težečih iz brezpravja k pravicam, ki so bile videti po sebi umevne, a jim jih je vlada- joča družba vendarle odrekala. Kjer pa se je »Novi čas« odmaknil od teh perečih po- treb delavstva, kakor v dbeh razglabljanjih o »socializmu« in »komunizmu«, se je raz- krila nizka teoretska raven njegovih piscev, ki so znali napabirčiti le nekaj splošnih naravnopravnih argumentov v prid sociali- stični preobrazbi družbe in ki so bili tu dosti bliže utopičnemu sociallizmu kakor pa marksizmu. Podrobnejši razčlembi »sociali- stične teorije«, kakršna se razodeva v »No- vem času« in ki so jo njeni pisci prav mu- koma spravili na papir, ne da bi se na njem dokopali do kakšne jasnosti, se moramo na tem mestu odreči. Med »do^pisi« pa se nam zdi tu posebne obravnave potreben le eden, ki ima «golj obliko »dopisa«, medtem ko je dejansko politična deklaracija. Prejeli naj bi ga bili sodrugi v Ljubljani iz premogar- slkega kraja Pichlinga pri Köflachu na Nem- škem Štajerskem od Slovenca, ki je bil do- ma iiz Podgorja pri Slovenjem Gradcu, a je med 144etnim bivanjem »na ptujem med samlimi Nemci... samo nemške spise za brati priložnost« imel »in se izobraženju v svojem matemem jeziku odreči moral«. A bolj, ko si ta »dopis« ogledujemo, manj mo- remo verjeti o njem, da bi bil prišel takšen ¦po naključju iz PioMinga ali od koder koli iz tujine, in bolj smo prepričani, da so ga prav spretno sestavili sami ali pa dali napi- sati izdajatelji »Novega časa«, da bi v njem izpovedalli svojo privrženost k maiterinščini in poudarili, da njihov internacionalizem s slovenstvom ni v navzkrižju. Y njem so s socialnim programom povezali tudi narod- nostnega, ko iso izrecno iizjavili, da se »Novi čas« ne samo za naše [delavske] koristi bo- riti hoče«, ampak da tudi »zahteva, da se nam naš pravi jezik obdrži«. In ko mu iz obeh teh dveh razlogov v svoji »jugoslo- vanski neustrašenosti« kličejo, naj živi, po- udarjajo svoj narodnostni ponos prav nena- vadno močno za socialne demokrate tistih 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Časov. Pini tem jim nemara ni šilo isamo zato, da bi ipravilno osvetlili ali — recimo tudi — »omejili« svoj dntemacioinailiizem, ki se je itaikrait marsikje pojmoival kot popolna brezbrižnost za narodnost, ampak hkrati tudi za političen račum, ki je seveda utegnil biti bolj [podzavesten kakor pa premisije'n: Ko so itako .i>oudarjaili pomen slovenskega socialističinega lista za narodnotsitno ohrani- tev slovenskih deila-vcev v itujini im tudi na obrobju slovenskega oizemilja, so kot ne- kakšna pomožna narodnost ohranjujoča sila skušali zbuditi onekaj simpatije 'zase med demokratičnimi živllji isllovenske posvetne inteligence v naroidnjaškoliberalinem ta- boru, pri katerem so isloveniski socialini de- mokrati bili prisiljeni iskati nöke opore že iz razloga, ker so svoj Jist morali tiskati v njegovi — »Narodni tisami« ... S svojo vsebino pa »iNovi čas« ni mogel vpilivati na dogajanje, saj so bili zaradi nagle, že vmaprej isiklenjene zaplembe (zase- ženi domala visi inaitisnjeni izvodi, ki so bili po soduii potrditvi zaplembe in prepovedi »inadaljnjega« irazširjanja uničeTii, namesto da bi bili prišli med sloven/sike delavce in jih spravljali k samozavesti in k boju za gmotne, socialne liin politične pravice. Držav- ni pravdnik sicer ni »Brozoviču zažugal, da bo list sploh prepovedaJl, če ga ne bo urejeval drugače«, kalkor smo brali v Koc- mur-Cobalovih »Spominih«, pač pa je »vi- soka C. kr. deželna vlada v Ljubljani« morala prav ostro »izažugati« urredniku Bro- zoviču in izdajatelju Kordeliou — najver- jetneje s kazenskim procesom in obisodbo — da ju je pripravila do 10. novemibra 1889 podpisanega »maznamila« : »Udamo podpisani javljajo [= javljata] s tem, da JVovi čas', socijal-idemokratičen lisit za slovenske de- lavce, ne bode več izhajal, in da u to volljeni odbor svoje delovanje usitavd.«^^ Dva dni nato je deželno predsedstvo sporočilo ljub- ljanskemu državnemu pravdndštvu in du- najskemu notranjemu ministrstvu, da je »po nazmamilki izdajatelja Katrla Kordeliča in urednika Ivana Brozoviča bilo nadaljnje izhaljanje časnika ,Novi čas' ustavljeno.«^' Tako je bal >xNovi čas« izatrt in pokopan. Tiskovna aikoija slovenskih socialnii/h demo- kratov se neikaj časa nii mogla nadaljevati. Sole po nadaljnjem preteku celih devetih mesecev sta se iz njihove srede pojavila dva nova prijavitelja — Anton Grablovic kot izdajatelj in Ludvik Zadnik kot ured- nik — novega slovenskega isocialnodemo- kratskega lista z novim imenom »Delavski liiS't«. To pa je že začetek nove zgodbe... OPiOMBE t. Predsedstveni spisi kranjslie deželne vlade (v Držav- nem arhivu LR Slovenije), št. 3153 p'ri št. M50 (in in v nadaljnjih opombah isto leto 1«89). — 2. Prim. jD. Kermau- ner:) *PrvIj veliJii boij islovenskega delavstva — ob petdeseti obletnicic, Ljubljana W39, in |iD. Kermauneir:] >Iz zgodovine riidarsifcih stavk v trboveljskem revirju«, Ljubljana 1^0. — 3. Predsedstveni spisi ... št. 3430 pri št. 3(150 izrecno ome- nja to sporočilo (Brozoviču, ki je imelo št. 2160, a ga v arhivu ni najiti. — 4. Prav tam, št. 2290 pri št. 5150. — 5. Prav tam. — 6. Prav tam, št. 24Q0 pri šit. 5150. — ?. Prav tam. — 8. Slovenski Narod št. 256 z dne 6. novembra 1889. — ». Prav tam, št. 257 z dne 7. novembra 1889. — 10. Lai- bacher Zeitung (Ljiubljanski časnik), št. 26(2 z dne 14. no- vembra 1889; razsodilo je tudi v predsedsrtvendh spisih . . . št. 5220. — 11. »SociaJistično gibanje v Sloveniji 1869-^1920«. Zgodovinski arhiv komunisftačne partije Jugoslavije, V. tom, Beograd 1951, str, lil. — Prevod je nekoliiko popravljen po originalu v >Verhandlungen der zweiten österreichischeai so- cialdemokratischen Parteitages, abgehalten lu "Wien am 28., 29. und 30. Juni il89it. Wien Ili89it, s*r. 42. — 12. Prav tam, str. 34—38. — 17. -t- (= Rok Drofemik] : »Kakov list je bil, ,Ljudski glas'?« v »Svobodi« I, št. 6 z dne 25. novembra 18%. — 14. i>Delavec — Rdeči prapor«, št. 32 z dne 5. avgusta 1904. — 15. »Zarja«, št. 590 z dne 33. septembra 1912. — 16. »Karel iKordeli^. Ob 40-letnici njegovega vstopa v stranko« v >Zepnem koledarju za delavce sploh in prometne name- ščence za leto 1915« (XV. letmik »Zeipnega koledarja za slo- venske delavce), atr. 44. — 17. >Pod lipo«, 111/4936, str. lill. — 18. D.M. [= Janez Koomur] : »Spomini. Odlomki iz pre- davanja sodruga M. Cabala v IJTibljanski ,Vzaiemnosti' dne 16. oiktobra 1912« v »Družinskem koledarju za leto 19!l3«, Ljubljana 4912, str. 116—lili7. — 19. Dr. Dragotin Lončar: »Politično življenje Slovencev«, iLjnbljana 1921, str. 435. — 20. Dr. Janko Slebinger: »Slovenski časitikij im časoi>isi. Bi- bliografski pregled od 1797 do 1936« v zbormdfcu »Razsrtava slovenskega novinarstva v Ljubljami«, 1957, str. 30, št. 152. — 21. Krive podatke iz Koomnr-Cobalovih »Spominov« so pre- vzeli ipo vrsti: dr. Avgust Pirjevec leta 11936 v svoj sesJtavek o Anitoim Grablovicu za Slovenski biografski leksikon I, str. 238, Anton 'Kristan leta 1927 v svoijo knljigo »O delav- skem in socialističnem gibaniju na (Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialno-demokratične stranke a tudi Mestni trg alli Mesto izvira po njegovem mnenju že iz XIM. sto- letja in je tedaj verjetno že obizidan. Ven- dar je Mesto mlajše od Novega trga. Glede obzidja je Kos že previdnejši od svojih prednikov in mu je obzidje, ki oklepa Stari trg, le še »verjetno« najstarejše. Kosovo delo je prvo obsežnejše delo o stari topo- grafiji Ljulbljane za Vrhovcem. S kritičnim upoštevanjem velikega (števila historičnih virov nudi v mnogem bistveno nove po- datke o razvoju stare Ljubljane in tvori najsolidnejšo osnovo za nadaljnja razprav- ljanja. (Dokumentacije, ki jo navaja Kos, v nadaljnjem praviloma ne bomo podrob- neje citirali, marveč jo predpostavljamo kot znano.) Teza o zajWA-rstju: Stari trg—Novi trg— Mestni trg (Mesto) -torej še danes stoji, bi- stveno pa je spremenjeno datiranje na- stanka teh treh mestnih delov, ki je po Zwittru, Meliku in dokončno po Kosu za vse tri mestne dele pomaknjeno nazaj, nekako v XilH. stoletje. Ali ne nudi že to dejstvo samo povod, da začenjamo dvomiti tudi o samem, doslej uveljavljenem zapo- redju? Prvi dvom je javno izrekel Suini'' v oceni Kosove knjige. Ime Novi trg mu ne izklju- čuje vsaj sočasnega nastanka Starega in Mestnega trga, če ni bil zadnji sploh naj- starejši. Za prvenstvo Mestnega trga mu govore starejši urbanistični elementi zlasti v območju Ribjega trga, stavbne faze na ljubljains;kem gradu in tudi starost šenklav- ške cerkve. Zdi se mu zato potrebno kritič- no preveriti trditve o prvotnem rotovžu na Starem trgu. Medtem ko se sam omejuje predvsem na navedbo takih urbanističnih momentov, se mu zdi potrebno, razvozilati še celo vrsto nerazisikainih vprašamj, ki jih odpira Kosova publikacija, pri čemer naj bi se pOleg pisanih dokumentov u^poštevali med drugim tudi drugi še ohranjeni vidni srednjevešiki stavibni elementi. 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Priprave za drugo knjigo Zgodovine Ljub- ljane nam nujno narekujejo, da ponovno načnemo na videz davno rešena, a dejansko zotpet odprta vprašanja iz starejše zgodo- vine Ljubljane. * Zdi se, da je osnovna pomanjkljivosit dose- danjih raziskav o tem vprašanju v tem, da avtorji predpostavljajo v bistvu samo tri razvojne faze: Stari trg—^Novi trg—^Mestni trg (Mesto), pri tem pa premalo upoštevajo možnost, da 'bi vsak izmed teh mestnih pre- delov imel tudi svoje razvojne faze, ki bi se križale z razvojnimi fazami drugega mest- nega predela. Drugič premallo razlikujejo med nastankom mestnega predela in med nastankom njegovega obsega in končne urbanistične podobe in.tretjič premalo raz- likujejo med nastankom mestnega predela in postavitvijo njegovega obzidja. Z drugi- mi besedami: Pri dosedanjih opdiaih dobd bralec vtis, da posamezni mestni predel na- stane, dobi obseg in uribanistiono podobo pa še obzidje tako reikoč na en mah. Le tako je moči razumeti trditve alli domneve o prvem obzidju okrog Starega trga, čeprav iz nekoliko novejšega časa vemo, da na pri- mer Stari trg pod Višnjo goro ni bil obzi- dan in da je obzidje dobilo šele mesto Viš- nja gora, ki je nastalo nad njim. Kolikor pa se ponekod upošteva možnost raznih raz- vojnih faz posameznega mestnega predela, se iz tega ne izvajajo koinsekvence v sploš- nem sklepu. Pri nadaljnjem razpravljanju se bomo predvsem omejili zgolj na vsprašanje nasel- binskega razvoja, ki ima neposredno zvezo z današnjo Staro Ljubljano, to je že več- krat omenjenih treh predelov. Zato ne se- gamo v predzgodovino, v antiko pa samo to- liko, kolikor je potrebno opozoriti na njene neposredne vplive. Tudi me segamo v nasta- nek predmestij, ki tvori vprašanje zase. Zaradi boljšega razume vam ja je treba na- dalje opozoriti na eno izmed bistvenih pred- postavk pri uporabi urbanistične dokumen- tacije: Splošno priznano je in za razvoj Ljubljane tudi sicer za zadnja stoletja do- gmano, da je enkrat uveljavljena parcela- cija, izlasti pa načrtna parcelacija, izredno trdoživa in da se le izjemoma spreminja z enkratnimi, praviloma prisilnimii ukrepi, ki pa večinoma zajemajo le posamezen manjši kompleks. Tako se celo današnje glavne ulice po nekdanjih ljubljanskih predmest- jih ipo svojem poteku večinoma ujemajo z nekdanjimi nezazidanimi poljsikdmi potmi. Edina zgodoviniäko znana siprememba urba- nističnega koncepta v starejši dobi je spre- memba trikotnika okrog šentjakobske cer- kve ob 'postavitvi jezuitskega samostana in kolegija. Seveda se s posameznimi pogodba- mi med sosedi včasih izvrši kaJka nebistvena korektura mejne črte, vendar praviloma nikdar v takem obsegu, da bi bistveno S'pre- minjala osnovno 'razporeditev naselja. Ta trdoživost je razumljiva, če pomislimo na 'konservativni značaj zasebne zemljiške last- nine na eni strani in na izredno zapletene in počasne postopke za urbanistično rešitev že zazidanih površin v zvezi z razlastitve- nim postopkom na drugi strani, pojave, ki so nam po zapletenem postopku znani še iz novejše dobe. Prvo naselbinsko obdobje po naselitvi Slovencev moramo iskati v dobi pred na- stankom gradu, ki je gotovo staJl že, preden se prvič omenja Lj'ubljana 1. Iil44. Ozemlje Stare Lj'ubljane je bilo v tem času nase- ljeno ali pa je bilo vsaj v neposred'ni bližini naselbine, kot dokazujejo grobovi na No- vem trgu iz IX. stoletja in blizu Novega trga ter ,pri Šempetru iz X. stoletja.'^ Nepo- srednih vplivov te naselitve ma Staro Ljub- ljano kot mesto ne moremo predpostavljati. Vsekakor je šlo za agrarne naselbinice. Drugo masel'binsko obdobje Ljubljane za- čenja z ljubljanisikim gradom. Da bi se bili SI. 5. Del načrta za prezidavo hiše st. p. 183 (Olupova j hiša) Iz druge pol. XIX. stol. (MALj., z.birka načrtov).! Črtkani četverokotnik nepravilne obliike, je stavbna par- ] cela, ki je bila dotlej samostojna. (Na naših tlorisih prostor J E.) To stavbišče, (prvotno je tu skoraj gotovo mesnica, nato : del Trance, nazadnje Jagirova hiša), se je vključilo v so- : scdno stavbo šele konec preteklega stoletja. Kot je iz načrta razvidno, je bilo celotno severno-zahodno krilo postavljeno na novo in pri tem obstoječa fasada na SV delu zgradbe razširjena tudi na novi trakt. (Reproducirano je I. nadstropje. Pritličje gl. si. 6.) 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 6. Rekonstrukcija stanja okoli nekdanje Trance s pritličji hiš za dobo okrog 1800 Rekonstrukcija je v glavnem izvršena po ohranjenih stavbnih načrtih za adaptacije obeh hiš ob Tranci, ki poda- jajo le posamezne partije hiš. Tisti deli hiš, za katere ni starih načrtov, so zato zarisani po sedanjem stanju (črtkano). A. Mestno obzidje ob Ljubljanici iz začetka 16. stoletja, vključeno ^ sestav hiš, ki so se z Mestnega trga širile proti reki. ¦B. Vogalni obokani prostor današnje hiše pod Trančo 2 (st. p. 251), s stebrom v sredi, ki po načinu ziklave izvira najbrž iz let okrog 1500, ko Je bila očitno predelana dote- danja hiša. Ta prostor, kii je bil zidan za trgovski >velb<, je bil predelan leta 1885 z odstranitvijo stebra itti name- stitvijo današnjih traverz. C. Čevljarski most s prodajalnami ob straneh. Prodajalne so se vrstite prav do obeh hiš, tako da z mostu ni bilo neposrednega prehoda na- breg Ljubljanice, ob kateri tedaj še ni bilo ceste. D. Prostor nekdanje Trance, ki Je stala na obokih čez cesto. E. Hiša, ki jo je 1. 1790 postavil Jager in ki je bila podrta konec preteklega stoletja. Severno linijo je 1. 1789 \ določil magistrat za zazidavo, pri čemer so zvezali vogal \ zadnje trgovine na mostu z Togalom južne hiše. Na mestu te hiše so prej stala stanovanja sodnih slug in stolonoš, ki so spadala k Tranci. Verjetno je bdlo tu tudi stopnišče za ¦ Trančo. Ta, prejšnja zgradba je imela očitno pravokotno ' obliko. \ F. Osrednji del južne hiše, sedaj Stari trg 2 (si. p. -83), \ znane po sedanjem lastniku kot Olu/pova hiiša. i G. iMesto nekdanjih mestnih vrat. \ H. iSe danes vidni rstolpič ob tej hiši, ki je še do nedav- i nega na levi slonel na konzoli. Dokumentacija: Za st. p. 251: akt 5526/81 '(MALj Reg 1/992), 9744/85 <(MA.Lj Reg 1/993), «639/99 .(MALj Reg I/lil53);'| današnje stanje (črtkano) po narisu Okrajnega spomeniškega ^ zavoda. Za «t. p. 183 nedaiiran načrt v posebni zbirki načrtov Mestnega arhiva. Današnje stanje (črtkano) po načrtu, ki. ga ima lastnik hiše. .(Merilo 1 : 500) \ pod gradom naseljevali ministeriali, kot meni Vrhovec, je pač možno le v zelo majhni meri. Ministeriali so tili spočetka deloma na samem gradu, deloma na utrjenih posto- jankah ljubljanskega fevdalnega ozemlja, kalkor vemo iz poznejših časov na primer na Jeterhenku, Polhovem Gradcu itd. Tudi ne kaže, da bi bila tedaj ma ozemlju Stare Ljubljane nastala kaka vas v .pravem teda- njem j>omenu besede, to je skupnost .pod- ložnih enodružinskih kmečkih gospodarstev. Pač pa je .zelo verjetno nastal na tem ozem- lju kak fevdalni dvor kot gospodarsko sre- dišče gospostva. Najdba silosov na Novem trgu" iz XI. ali Xn. stoletja omogoča dom- nevo, da bi bil taik dvor ndkje v bližini, morda na poznejšem sedežu križevniške Ko- mende. Saj je za to dobo neštetokrat izka- zano, da so vladarji ali visoki fevdalci po- deljevali svoje že obstoječe dvore kakemu redu. Drugi dvor ali poznejši dvor utegne biti nekdanja vicedomska palača na mestu sedanje univerze. Kolikor pridvoirni hlapci in dekle (mancipiji) niso bili nastanjeni na samem dvoru, so imeli svoje i>osebno biva- lišče (mancipialno naselje). Po svoji podoibi 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA bi takemu naselju utegnilo ustrezati Kra- kovo, vendar bi bila vsaka zadevna trditev gola hipoteza. Na Starem trgu dvora ali mancipialnega naselja vseikakor me smemo iskati, ker je tam manjkalo pravega agrarnega tcTena. S tem pa mi izključeno, da se v bližini stav- bišča poiznejiše šentjakoibske cerkve niso na- seljevali pasamezniiki, kd so imeli opravka na samem gradu, ali ki so si sicer obetali kakega dohodka od bližine gradu. Vendar to naselje nikakor ni moglo biti miti ve- liko, niti pravo tržno ali meistmo in nimamo o njem zanesljivih sledov. Možnosti za taka nenačrtna majhna naselja pod Gradom pa je seveda še več. Nedvomno je grad kaj kmalu dobil tudi svojo zvezo na ono stran Ljubljanice z mo- stom. Misliti moramo ma mekdanji Špitalsti most, sedaj Tromostovje, po Kosovi ugoto- vitvi že liaSO: »Stari most«. (Ta most ne bi bil v nasprotju z dvorom pri Križankah, saj poteka najugodnejša vozna zveza z gradu po Študentovsiki ulici.) Pozneje bomo videli, da je ta lokacija mostu ustrezala tudi teda- njim cestnim zvezam. Kjer stopa most z go- renjske plati na desni breg Ljubljanice, je prostor pod gradom mdkoliko razširjen. Ob obeh straneh tega doistopa bi bila prav lahko nastala zopet kaika manjša neagrarna naselbina, kakršno domneva Šumi okrog Ribjega trga in kalkršno bi dopuščali tudi na mestu poznejšega Spitala (sedanja Kre- sija), ki kaže še v XIX. stoletju dokaj ne- pravilno parcelacijo. S tem smo nakazali nekoliko več ali manj verjetnih možnosti za inaselitev stare Ljub- ljane v dobi pred mastamkom trga oziroma mesta, to je v bistvu za dobo do konca XII. stoletja. Čeprav gre predvsem za hipoteze, moremo vendarle v splošnem trditi, da ne smemo nastanka Stare Ljubljane izvajati samo iz enega jedra, hi maj bi bilo na Sta- rem trgu, marveč da moramo spričo narav- nih, gospodanslkih in družbemopiravmih raz- mer računati iz večjim številom maselbdn- skih jeder. Poudariti pa moramo, da ta ugo- tovitev ni bistvena predpostavka nadaljnjih izvajanj. Kot prve prebivalce takih jeder moramo šteti razen oseb, vezanih na grad ali dvor, še ribiče in posamezne male obrt- nike, ki so bili najbrž še večinoma ljudje z omejeno osebno svobodo. Tretje obdobje v razvoju Stare Ljubljane maramo iskati v razvoju trga. Res je, da se trg ustanavlja praviloma z enkratnim pravnim aktom (podelitev tedenskega sej- ma), toda ne glede na to, da tega akta za Ljubljamo me poznamo, tudi sicer ta akt še ne pomeni vsega. Ne gre mamreč samo za formalno ustanoviitev trga, marveč pred- vsem za nastanek tržnega prostora, za po- jav prvih obrtnikov, za pojav male trgo- vine, za [razširitev trgovine na srednje in slednjič na večje razdalje. Le izjemoma se to zgodi naenkrat, praviloma gre za daljši razvoj in do nasprotnega dokaza moramo to pTedpostavljati tudi za Ljubljano. Kako je v tej zvezi razložiti nastanek Starega trga? Melik in Kos iščeta razlago zanj v stari rimski cesti, ki je po njegovem svetu vodila iz Emone proti Dolenjski. Ob tej cesti, pod gradom, naj bi bila nastala prva tržna naselbina. Ce je tako, potem bi bila ta cesta pomenila življenjsko magi- stralo Stare Ljubljane. Ce bi bil rimski most še ohranjen — a gotovo ni bil — ga pač ne bi bili odstranili in če bi ga na novo postavljali, bi ga postavili tu, na stari cesti, ne pa kilometer niže. Predvsem pa: če je bila rimska cesta res žiilla Stare Ljubljane, je pač me bi bili na Novem trgu (za Stari SI. 7. Detajl iz velike Valvasorjeve vedute. Tranča s Čevljarskim mostom Risba žal ni do kraja izdelana. Hiša na levi od Trance je tu drugačna kot pri obeh prejšnjih risbah, verjetno je naris nekoliko točnejši, a stisnjen. 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trg je situacija zaradi jezuitskih prezidav manj jasna) preselkali z zazidavo celega »bloka« hišic, to je kompleksa med Salein- drovo in Ribiško, današnjo Križevniško ulico. Pogled ina zemljevid nas mora o tem prepričati (gl. si. 1). Rimsko cesto kot magi- strale in življenjsko os Starega trga mora- mo torej izločiti. Rimska cesta je dejansko igrala vlogo v irazvoju Ljubljane, toda v i SI. 8. Rekonstrukcija stanja okoli Irance sredi 17. stoletja Za podlago nam služi prejšnja rekonstrukcdja za dobo okrog 1800. Na starejše stanje moremo sklepati deloma na podlagi predloge, deloma po Valvasorjevih risbah, deloma pa po ohranjeni pismeni dokumentaciji. A. Obzidje (gl. legendo pri si. 6). B. Starejše jedro hilše pod Trančo 2 (gl. legendo pri si. 6). C. Čevljarski most (gl. legendo pri si. 6), C. Prostor nekdanje mesnice, ki si ga je med 1560—1570 dokupil lastnik hiše B Gašper Ilochstetter in nanj postavil novo hišo, torej sem razširil svojo hišo. (Spitalski urbar v SKALj. iz prilbl. 1568 tol. 1. pravd, da si je postavil H. hišo tam, kjer je bila prej mesnica >na gornjem mostu pri ko- munu na spodnji strani«). D. Tranča ali po starem komun, v 17. stoletju mestni zapori. Poslopje je bilo dvonadstropno in je stalo na obokih čez cesto. Stebri so zarisani le zaradi nazornos,iä. NjiÜiorvega točnega števila in mesta ne poznamo. Tranča skupaj s trak- tom E .(gl. spodaj) je bila na mestu prejšnje Trainče na novo sezidana 1. litól—1*32 (MAiLj Cod XIII/«—50), zato se je še v 18. stoletju imenovala tudi Nengebeu ali Novo zidanje. E. Stranski trakt Trance s stanovanji, v pritličju najbrž trgovski) velb. Po legi in po analogiji s prostorom C bi mogli sklepati, da Je tudi na tem mestu prvotno Sftala mesnica. F. Osrednji del >deželnomaršalske«, t. j. tedaj Auersper- gove hiše. G. iMestna vrata, ki so jih podrli v začetku 1:7. stoletja. H. Stolpič na Auerspergovi hiši, ki ima morda še kako zvezo z nekdanjim obzidjem na tem mestu. I. Obzidje, kil je še 1. .1673 stalo in je bilo tega leta vzidano v hišo, ki je združila obe sosedni hiši oz. stavbišči. Ob tej priložnosti je bilo na več krajih prebito. J. Današnja sit. p. 182 (h. št. i). Hiša je bila sezidana 1. .1652 — v nekoliko manjšem obsegu — za kruharno, na mestnem svetu, ki tedaj ni bil zazida.n. Na tem mestu so po Valvasorju doslej domnevali nekdanji rotovž, o katerem se- daj ugotav'ljamo, da je bil dejansko onstran Auerspergove biše na »Komunu« ali .poznejši Tranci. Rekonstrukcija seveda v podrobnosti ne more biti. povsem točma. Zato okna in vrata sploh niso zanisana, notranji zidovi pa tudi niso povsem zanesljivo začrtani. (Merilo 1 : 1000) ,, drugem smislu, in preden se povrnemo k Staremu trgu, je treba predhodno pojasniti to vprašanje na podlagi anailize srednjeve- ških 'trgovinsikih zvez v Ljubljani in nepo- sredni bližini (gl. si. 1). Kjer je stara rim- ska. cesta iz Trsta in Ogleja trčila nekje pri današnjem Lovcu na emonsko obzidje, se je v srednjem veku začel kup razvalin, čez katerega se je nekdanja rimska cesta le s težavo in v vijugah zopet prebila proti vzhodu, dokler .se ni v že označenem pravo- kotniku ob Gosposki ulici sploh izgubila. Ko se je začel oživljati promet, se je zato cesta pred nekdanjo Emono, sedanjim Gra- diščem, odcepila na levo, to je proti severu in obšla Emono. Od njenega severovzhod- nega vogala pa si je nato poiskala diago- nalo čez današnji Muzejski itrg in se nekje pri sedanji pošti zopet priključila drugi rimski cesti, ki je od tod vodila proti severu (čez Trojane) oziroma z odcepa pri Ajdov- ščini na Gorenjsko. Prometni vozlišči sta bili torej pri pošti in na Ajdovščini. Zvezo na nekdanjo rimsko cesto proti Dolenjski so od vozlišča ,pri pošti potegnili čez Stari most (Tromostovje) in ob jugozahodnem ob- ronku gradu. Pešci in jezdeci pa so si od zahodnih emonskih vrat poiskali čez razva- line — Gradišče bližnjico na Stari most i>o današnji Igriški ulici. Emonske ceste toirej neposredno na tloris stare Ljubljane niso vplivale, pač pa so vplivale stare rimske vpadnice v novi kombinaciji s Starim mo- stom. Vanj so se skoraj lijakasto usmerile stara gorenjska, primorska in štajerska ma- gistralla, z druge strani pa je k njemu vo- dila dolenjsika magistrala. Statistika bla- govnega prometa pri mestnih vratih iz konca XVI. stoletja izlkazuje''', da je ogrom- na večina trgovskega prometa vodila skozi Spitalska vrata, znatno manj skozi Karlov- ska, še manj skozi Poljajiska, skozi križev- nišlka in vicedomska vrata pa skoraj nič. Potek vpadnih cest, ki je po doslednem ovinku okrog ruševin Emone očitno zgod- njesrednjeveški, in notranja 'zazidava mesta dokazujeta, da je taka koncentracija bla- govnega prometa na Stari most vsekakor za srednji vek prvotna, le da o tem nima- mo številčnih podatkov. Tudi za blago, ki je prihajalo po Ljub- ljanici, ni nič kaj verjetno, da bi se usmer- jalo v Stari trg. Kako naj si razložimo na- stanek pristanišča na Bregu (torej na levem bregu Ljubljanice), ki naj bi služilo potre- bam desnega brega, to je, s ponovnim na- kladanjem in prevažanjem na desni breg? S Starim trgom kot najstarejšim tržiščem v Stari Ljubljani prihajamo torej v pre-> 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cejišnjo zadregio. Najbolj mikavjio bi bilo, da bi njegovo iprvenstvo sploh zavrgli in poiskali prvo tržišče pri Starem mostu, to- rej že kar v Mestu. To pa bi bilo upravičeno le tedaj, če bi inam bil znan iz okoliških de- žel visaj en primer, da more i(StaTI) trg na- stati oib mestu še pwtem, ko mesto že ob- staja. Toda analiza imen Stari trg'' takega sklepa ne dopušča in tudi patrocini j sve- tega Jalkoba, ki igra meko vlogo v poznejši ljubljanski mestni avtonomiji, govori proti temu, da bi Staremu trgu na vsej črti od- vzeli prednost. Iz te obojestramske zadrege nas more po mojem mnenju res'iti samo upo- števanje dejstva, da se tudi trgoviina ni uveljavila ma mah v vsem obsegu in v vsej intenzivmiostli, marveč da imamo tudi tu razne razvojne stopnje. Stari trg je po svoji lokaciji prav lahko prihajal v poštev 'za na- selitev malih obrtnikov in iza maloprodajo njihove irobe potrošnikom v okolici, pa tudi za trgovski promet na srednje razdalje, zla- sti med koroško-gorenjsko p)latjo na eni in dolenjsko platjo na drugi strani. Morda je tudi prikladen datum letnega .žegnamja pri- tegnil največ trgovskega prometa na staro- trški letni sejem, tako da se na njem ljudje v večji meri ukvarjajo s trgovimo in da dobi prvi pravico tedenskega sejma. Razni taki momenti so vplivali ma to, da se je na jugu gradu razvil -prvi »Trg«, ki pa nikakor ni mogel biti znaten, vsekakor omejen na razmeroma majhen prostor in na majhen trgovski akcijslki radij. Stari trg kot prva trgovsika postojanka na ozemlju Stare Ljubljane pa ni mogel dolgo obdržati svojo prednost. Oživitev trgov- skega prometa na dolge razdalje je pred- vsem okrepila staro zvezo med morjem in Panonijo čez Trojane, obenem pa tudi pro- met na Ljubljanici. Lega Starega trga je bila zilasti za prvo transverzalo izelo od rok, za pristanišče pa je bil Bireg najpriklad- nejši. Interes mestnega gospoda je zahteval, da se tudi morsiko-pamonska transverzala, ki je ipotekala onstran Gradišča, zajame v na- selbino in da se s pnisilnostjo ceste (Stras- senz-svang) potegne Aianjo. Mestni trg, iz var- nostnih razlogov umaknjen pod grad, ali po starem »Mesto«, je nastal iz teh potreb. Iz- bira prostora za Mesto priča o načrtni usta- novitvi mestne naselbine s tem, da so že obstoječe prometne zveze odvrnili od prvot- ne neposredne linije in jih čez Stari most koncentrirali pod gradom. Oživitev Brega pa je začela krepiti tudi na drugem bregu Ljubljanice neagrarni element. Zdi se, da je tu kiriževmiška kolonizacija že prva izgu- i bila agrarni značaj s tem, da so se križev- niški podložniki posvetili ribištvu (Ribiška' ulica, danes Križevmiška ulica). Da se je to ; prebivalstvo nato posvetilo tudi težaškim ! poslom ma Bregu, kaže po mojean ime druge, : vzporedne ulice: Salendrova ulica, nemški Sailendergasse, kar prihaja najbrž od /popa- čenega Zuländergasse — ulica pristaniških delavcev. Toda medtem ko so bile na kri-1 ževmiškem delu Novega trga za razvoj mest- ! ne naselbine ovire družbenega značaja (pod- : ložništvo zemljiškemu gospostvu), so bili ' pogoji na severnem delu drugajčni. Tu je : bila zemlja še last mestnega gospoda, kar • je olajšalo prehod teh zemljišč v svobod- nejše oblike zakupa in s tem naseljevanje meščanov v bližini Brega. Edino tako si je moči razložiti nastanek j Mesta in Novega trga v zvezi s Starimi trgom. Stari trg je rezultat male obrti in ; trgovine na srednje razdalje v dolenjsko j smer, Mesto je rezultat trgovine na velike ' SI. 9. Detajl Iz male Valvasorjeve vedute, sektor med gradom in Gornjim (Čevljarskim) mostom Potek obzidja od stolpa piskačev proti južni fronti Auer- spergove (Olupove) hiše je precej točno zarisan. Na notra- njem robu Mesta stoji ob obzadjn stavba, ki ima verjetno z obzidjem neke zveze, a doslej še ni točneje raziskana. Kom- pleks Trance je precej točno zarisan, levo od nje pa je nekaj liiš izpuščenih. Zadaj poteka obzidje Starega trga, vendar zasukano proti zahodu. 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razdalje po mopslko-panomisiki trainsverzald, Novi trg pa rezultat Brega. Če gledamo stvar s tega gledišča, ipostane seveda zelo problematično, ali je Novi trg nastal pred Mestom ali le pod njegovim vplivom. Prometna zveza Brega z Mestom in ne s Starim trgom kaže vsekaikor, da se je iNovi trg razvil zadnji. To do neke mere potrjuje tudi listina iz deta 1344". Ta listina določa lego neke hiše na Starem trgn enkrat z besedami »v jwednjem mestu, na Starem trgu«, drugič pa »v Starem mestu, na Sta- rem trgu«. Kos tdlmači to dikcijo kot pleo- nazem in posta vil ja enačbo: Stari trg = staro mesto = sprednje mesito, pri čemer meni, da je pisec govoril o sprednjem mestu pač zato, ker je gledal s Starega trga. Toda na ta način bi bila oanačba »(sprednji« popolnoma odveč, ker bi ustrezala za vsak mestni pre- del, na katerega bi se kdo postavil. Po mo- jem ne gre za pleonazem in je položaj opi- san s stališča gradu. Staro ali sprednje me- sto sta Mesto in Stari trg, novo ali onkrajš- nje mesto kot antiteza pa Novi trg. Stari SI. 10. Detajl večje Valvasorjeve vedute s sektorjem med gradom in Trančo Obzidje Mesta proti Staremu trgu je očitno zarisano v spodnjem poteku preveč proti (desni. Tudi tu vidimo na notranjem robu Mesta ono zgradbo ob obzidju. Tranča je zaznamovana s št. 14. Kompleks levo od Trance podoben kot pri maili veduti, nekaj hiš je izpuščenih. Desno od gradu so viidne Sance, močno zasukane proti JUKU. i trg je torej del sprednjega ali starega me- sta. Vendar moramo poudariti, da iiz te en- kratne in osamljene dikcije, ki je povrhu še irazmeroma ipazna, ne smemo ne v enem ne v drugem smiislu izvajati določnih skle- pov. Ne moremo pa pritegniti mnenju, da bi bilo Mesto dobilo ime Novi trg, če bi bilo nastalo taßcoj po Starem trgu in pred na- seljem onstran Ljubljanice. Mesto je bilo že spočetka ustanovljeno v pravnem statusu mesta in zanj ime trg pač ni prihajalo v poštev. Pač pa smemo iz imena Novi trg skle- pati, da ga takoj spočetka še niso pojmovali kot mesto. To vprašanje pa je povezano s pravnozgodovinsko prablematiko in si ga moramo pridržati za drugo priložnost. Ce gledamo stvar zgolj s topografskega gledišča, vprašanja razmerja med Mestom in Novim trgom zaenkrat ne moremo z gotovostjo re- šiti, pač pa govori nekaj indicov za to, da se je Novi trg razvil kot tržno oziroma kot del mestnega naselja pod zmatnim v^silivom že obstoječega Mesta, s čimer pa prejšnji zametki v tej smeri niso izključeni. K temu je še pojasniti, da je naziv Mestni »trg« no- vejšega nastanka. Kar se tiče samega nastanka treh naselij Stare Ljubljane torej izalključujemo, da mo- ramo domnevati več starejših naselbinskih jeder, od katerih je prve tržne pravice pre- jel Stari trg, prvi mestni status pa Mesto. Novi trg se raz\'ija verjetno precej vzpo- redno z Mestom. Poudarili pa smo že, da je treba od nastanka naselitvenega jedra razlikovati nastanek njegovega obsega in trajnejše naselitvene podobe. Zdi se, da doslej uve- ljavljena naziranja predpostavljajo, da se je v vseh treh mestnih delih naselitvena po- doba, kakršna je bila uveljavljena v XVI. stoletju, uveljavila že ob nastanku posa- meznega dela. Tu moramo uvesti nekoliko ostrejše razlikovanje. Že po dosedanjih izvajanjih moramo v vsakem izmed treh mestnih predelov ločiti idve razvojni fazi: prvič prvotno in spontano ter drugič na- črtno parcelacijo in kolonizacijo. Nenačrtno ali spontano fazo moremo, kakor Šumi pra- vilno ugotavlja, dokazati le v majhnem jedru Mesta (le da se nam ta moment ne zdi dovolj odločilen, da bi Mestu kot takemu pripisovali največjo starost). Na Starem trgu sledov te faze ni, vendar Melik dopu- šča, da bi bila nekje v kompleksu, ki so ga jezuiti podrli. Čeprav glede na točno tri- kotno razdelitev tega (kompleksa tudi to ni 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prav gotovo, je vendar verjetno. Za Novi trg domneva Snmi majistarejši kompleks zazidave oib Čevljarskem mostu in mogoče še v delu židovske četrti, vendar velja to za meščansko -zazidavo, imedtem ko smemo koloinizaciji križevniškili mancipijev ozi- roma poidložnikov že prej pripisovati na- črtnost, in torej kljub načrtnosti večjo sta- rost (Ribiška in Salendrova ulica). Ne glede na vprašanje lokalizacije prvot- nih jeder pa tiči g/lavno viprašanje, ki si ga zastavljamo, v tem: ali je Stari trg kot prva tržna naselbina tudi prvi dobil tisti obseg iin načrtno podoibo, kakršmo poznamo danes? Da načrtna iparcelacija Rožne in Hrenove ulice ni prvotna tržna parcelacija, ker ti dve ulici nista bili sestavni del trga, je že tako dognano. Toda kaj je z ostalim kom- pleksom Starega trga, ki ima obliko roga z vrhom blizu Trance in osnovo med današnjo Florjansko cerkvijo in Zvezdarsko ulico? Glede na gospodarsko bazo, iki smo jo ugo- tovili za prvotni Stari trg, mu talkega ob- sega prvotno nikakor ne moremo pripisovati. Kakor bomo pozneje ugotovili v zvezi z ob- zidjem, tudi ni mogel pred nastanikom me- sta segati v bližino Trance, ker bi sicer obzidje Mesta objelo lahko vsaj del Starega trga. Parcelacija Starega trga je le loigično nadaljevanje Mesta in tako postane močno dvomljivo, ali je dobil Stari trg svojo kla- sično načrtno naselitveno podoibo prej kot Mesto. Tako ne moremo iziključevati, da ne bi bil po ustanovitvi Mesta kak krej^kejši načrtni poseg vplival na končno oblikova- nje naselitvene podobe Starega trga. . Zastavljeno vprašanje moremo torej le delno rešiti: Svoj polni obseg kot načrtna mestna naselbina je z enim mahom v glav- nem dobilo le Mesto. Za Statri trg to ni ver- jetno, za Novi trg tudi ne v taki meri. Vprašanje, kje je prvi načrtni delni kom- pleks in kako isi ti delni kompleksi med se- boj slede, pa je nejasno in ga bo najbrž sploh težko pojasniti. Namenoma smo kot zadnje pridržali vpra- šanje mestnega olbzidja, ker bo treba tu naj- bolj bistveno odstopiti od dosedanjega mnenja. Predvsem moramo ugotoviti, da ni niikakega dokaza, da bi bil Stari trg prvi. obzidan. Ce pa takega dokaza nii — ali ni ; najbolj narav-no domnevati, da je bil prvi i obzidan tisti del Stare Ljubljane, ki se je ! imenoval Mesto? Ali je logično, iskati prvo \ obzidje okrog Trga, pa pustiti Mesto odprto j in nezazidano? Dokler so domnevali nasta- nek Mesta nekje v XV. stoletju, je bilo to SI. 11. Pregled s Starega na Mestni trg Na mestu neitdanjih vrat iz Mesta proti Staremu trgu se lomijo fasade hiš. Puščice kažejo na te prelome, po ka- terih moremo sklepati na točnejšo lego vrat na tem svetu. a) Nekdanja Auerspergova, sedaj Olupova hiša, vogal ob obzidju. b) Nekdanja Andrejčičeva hiša, ki je bila zelo ozka in je izipolnjevala vrzel med starim kompleksom mesta in ob- zidjem. Po Valvasorjevi rokopisni veduti je bila to eno- kapnica, obrnjena na obzidje. c) Na tem mesftu je bila do 1675 v glavnem pušča, Ic ob cesti je stal manjši objekt. To je bil prostor pred obzid- jem. Na tem prostoru je bila omenjenega leta postavljena hiša, spojena z büvso Andrejčičevo hišo tako, da je obzidje (puščica) prišlo v notranjščino hiše. Še nekako razumljivo, toda brž ko se nam \ nastanek vseh treh mestnih predelov jx) ; Zwittrovih in 'Kosovih dognanjih pomakne i nazaj, nekalko v XIII. stoletje, pa domneva o prvem 'obzidju okrog trga močno izgubi J na verjetnosti, ali točneje — postane sploh j neverjetna. Listina iz leta 1243, ki prva omenja ljub- ljansko obzidje, govoTii o stav'bišču, ki ga je Španhajmovec kot mestni gospod po- delil Jurkloštru »v Ljubljani med obzidjem mesta« (in Laibaco intra mumm civitatis). To besedilo lahko raalagamo na dva načina. Prvič bi lahko rekli: če je Jurkloštrska hiša ina Mestnem trgu, potem je bil ta že ¦ tedaj obzidan. Toda kje je ta hiša bila, ne\ vemo. Drugič bi lahko rekli: naziv Mesto) ima v srednjem veku Mestni trg, torej je civitas — Mesto, ki ima obzidje, in jurklo- štrska hiša je na njem. Osebno se mi zdi druga interpretacija naravnejša in prepro- stejša. Res pa je, da še ni do ikraja prepirič- Ijiva. Zato naj pregledamo še nekatere druge momente topografske in listinsike do- kumentacije. Ze sama lega Starega mostu (Tromostovje), j po katerem se je ves cestni promet na dolgeJ razdalje stekal v Ljubljano, govori za to, i da iso načrtno zasnovano mesto z vsemi te-j danjimi atributi, zlasti obzidjem, zasnovali: pod gradom tam, kjer je most prestopil na desni breg Ljubljanice. Še močneje pa govori za to princip racionalnosti pri zi- 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 12. Rekonstrukcija stanja okoli Komuna (bodoče Trance) in mestnega obzidja za 14. stoletje Podlago tvori rekonstrukcija za 17. stoletje, starejše sta- I nje ije vneseno po pisani dokumentaciji v zvezi s presojo i novejšega stanja. Popolna eksaktnost takih zarisov seveda i ni dosegljiva, moglo pa bi se 'to aU ono precizirati s pomočjo ! sondažnjih izkopov. Zidovi oz. stene so zarisani s približno : enako debelino, vendar je treba računati s tem, da je ver- jetno ta ali ona stena še lesena in torej tanjša. A. Obzidje, ki za to dobo nit dokumentirano, a je mo- ; goče vsaij delno že obstajalo. Zarisani sta dve možnosti: ¦ stavbne parcele se končajo ob obzidju ali pa so potegnjene ¦ proti vodi. B. Ogalna stavba (gl. legende pri prejšnjih slikah). B 1. Druga hiša, kise je pozneje združila z vogalno hišo B. ! C. Gornji most, o katerem pa ne vemo z gotovostjo, ali so mesnice stale nu njem po vsej dolžini in samo ob stikih \ 7 bregom. I C. Mesnica, ki je v 16. stoletju pripadla k hiši B. ¦ D. .Komun (gl. legendo pri prejšnijih slikah). ' E. Verjetno mesnica, katere stavbišče je pozneje pripadlo ; h komunu, ki je tu dobil svoj stranski trakt. F. Porgerjova hiša, ki je okrog 1400 bila najbrž last kaplana Plankla, nato pa je bila last Celjskih grofoiv. Her- man jo je dal v fevd Ostermanu s Kamnika, vicedomu Kranjske. Sredi 15. stoletja je prešla na Cmomeljske in od njih na .\uBrsperge. (Gl. tudi legende pri prejšnjih slikah.) G. Vrata, kjer se gre >ven čez most na Sta.ni trg«. H. Stolpič (gl. legende pri prejšnjih slikah), o katerem, pa ne vemo, kdaj je nastal. I. Obzidje med starofrškimi -vrati in gradom. J. Poznejše stavbišče kruharne, tedaj še mestna gmajna z jarkom. K. Obzidje pri Porgerjevi hi^i, o katerem ne vemo, ali je potekalo proti vodi, ali pa je v pravem kotu odvilo proti mesnici. Nakazani sta obe možnosti. Med obzidjem in hišo moramo domnevati obrambni hodnik. L. Na tem prostoru vemo, da je pozneje stal stolp pi- skačev kot mestni stolp. Ali Je stal že v 14. stoletju, ni gotovo. M Grad (iMerilo 1 : 1000) , davi oibzidja, kii ga poudarja Melik: »Prin- cip doibre in lažje obrambe (mi bi dodali : in princip ekonomičnosti) je zahteval, da se je s čim krajšim obzidjem obdal čim manjši (sic!) prostor.« Pogled na zemljevid nas pre- priča, da je obzidanje Mesta pač najbolj v skladu s tem načelom. Prvotno je v bistvu za silo izadoščalo postaviti kakih 100 m dolg zid proti Poljanam in kakih 20 metrov dolg zid proti Staremu trgu. Pozneje so lahko potegnili ta dva zidova v ravni črti ptroti gradu, pri čemer so gradbeni material lahko kojmli na mestu samem. Celotno staro ob- zidje Mesta je na ta način merilo v hori- zontalni projekciji na jugu 160, na severu pa 250 metrov, skupaj 410 metrov, pri če- mer je več ko dve tretjini zajete površine primerne za stavbišče. Nekoliko manj ra- cionalen je v tem pogledu Novi trg. Na tem skoraj pravokotnem trgu je bilo treba obzi- dati kar tri stranice z obzidjem v dolžini pribl. 550 metrov. Toda tudi ta obzidava je imela svoje prednosti: izkoristiti je bilo moči ostanke vzhodnega emonskega ob- zidja, na katerega so postavili srednjeveški zid, emonske razvaline so nudile v bližini dober gTadbeni material in en vogal, če ne oba sta bila že itak utrjena kot fevdalna sedeža. Razen tega je to obzidje omogočalo sitoprocentno izrabo zazidanega prostora za stavbišče. — Najmanj racionalen m ob- zidavo je nedvomno Stari trg. Zanj pravza- prav niti ne vemo, kako je M prvotno ob- zidan. Da prvotno obzidje ni moglo potekati tam kot v XVlI. stoletju, poudarjata že Me- lik in Zwitter. Zato bi mogli to oibzidje po- staviti kvečjemu nekje ob Rožno ulico, čeprav doslej ni csa to nikalkega dokaza. Vzemimo zaenkrat, da je bil Stari trg obzi- dan prej kot Mesito in da je njegovo se- verno obzidje blizu Trance (160m), južno pa ob Rožni ulici (250m). Ostane nam na grajskem griču še vedno odprto krilo v dol- žini 300 metrov. Ce hočemo še to odprto krilo zavarovati z obzidjem, bi Stari trg zahteval minimalno dolžino 710 m, pri tem pa bi za stavbišča prišla v poštev le zelo slaba polovica oibzidanega sveta. Postavitev obzidja je bila draga investicija in bi bila še danes. Morali bi pirisoditi našim davnim prednikom precejšnjo mero nerazsodnosti, če bi trdili, da vsega tega niso ob obizidavi mesta premislili. Pri tem pa prvotno obzidje na črti Rožne ulice ni nič kaj verjetno. Po tej liniji bi iz utrdbene zveze izpadel stolp Padav, ki je tvoril ravno njeno jedro. Ra- zen tega že Kos ne izraža dvomov o Valva- sorjevem poročilu, da so stolp Padav zvezali 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z giradom šele v drugi polovica XVI. sto- letja.'s To pa vendar pomeni, da je bilo dobnih 300 metrov dolgo krilo med gradom in stolpom dotlej neuitrjeno! Ce je linija Padav—^grad neutrjena in če je linija Pa- dav—Zabjek recentna, linija Rožna uHca pa malo verjetna — kje pa je potem bilo prvotno srednjeveško obzidje Starega trga? Vse kaže, da so se zelo dolgo časa zado- voljevali s tem, da je Stari trg zaščiten proti severu in vzhodu z gričem, ki ga branita grad in Padav% na zahodiu z Ljubljanico, na jugo- vzhodu pa z močvirnatimi Prulami, ki jih nadzoruje Padav pa še morda ka;ka posa- mezna utrdba, ne pa sklenjeno obzidje. Po vsem tem se moramo resno vpraišati, ali ima domneva, da bi bilo najstarejše obzidje, ki je oklepalo Stari trg, kako resno osnovo. Ce slednjič k vsemu temu pritegnemo še pravilno Sumijevo opozorilo, da je grajski palacij obrnjen na Mesto, potem moramo pač ugotoviti, da vsi topografsko^historični momenti govore odločno za to, da moramo doslej veljavini vrstni red obrniti in da je bilo dejansko najprej obzidano Mesto, nato Novi trg in šele nazadnje Stari trg. Do kraja se moremo o tem prepričati, če podrobneje analiziramo obzidje med Me- stom in Starim trgom in se vprašamo: ali gre za obzidje Mesta proti Staremu trgu ali narobe? Ze dikcija listin, ki govore o teh vratih (n.pr. kjer se gre i z Mesta ven n a Stari trg) govori za to, da so bila vrata usmerjena iz Mesta navzven. Listina iz leta 1406" postane razumljiva samo, če predpo- stavljamo pred vrati na Starem trgu jarek, čez katerega je še v XV. istoletju peljal most. Oba srednjeveška mostova čez Ljub- ljanico, Stari in Gornji pa sta peljala v Mesto. Dalje moramo opozoriti na dejstvo, da je talna niveleta na strani Mesta znatno višja in da se spušča s precejšnjim padcem proti Staremu trgu, kar moremo razložiti le s tem, ida je bilo Mesto v obzidju. Stari trg pa izven njega. Slednjič poiznamo stalno prakso, da so se hiše širile na obzidje iz no- tranjščine mesta navzven (glej na primer Študentovsko ulico in hiše ob Vegovi ulici ali na Grabnu!). Tak primer predstavlja še danes hiša na st. p. 183 (Olupova hiša), ki se je razširila kot iplemiška hiša iz Mesta na obzidje, medtem ko je na starotrški strani ostala steza nezazidana. Dalje stoji Stolp piskačev kot mestni stražni stolp na terenu Mesta, ima s te plati dohod in je v obliki obrambnega stolpa obrnjen proti Sta- remu trgu (gl. si. 2!). Vse to so seveda le posamezni drobci, ki jih je treba povezati v celoto. To je doseg- ljivo le s podrobno in dokumentirano re- konstruikcijo tlorisa tega mestnega predela za čim starejšo dobo. Tako rekonstrukcijo nudijo naši tlorisi št. 3, 6, 8, 12, kjer smo postopno iz novejših tlorisov rekonstruirali starejše, uporabljajoč pri tem ohranjeno risano in pisano dokumentacijo. Medtem ko lokalizacija Čevljarskega mo- stu ne more tvoriti inikakih problemov, gre pri tej rekonstrukciji v bistvu za ugoto- vitev prvotnega obsega, lege in razvoja Trance, 'dbeh hiš ob Tranci in tiste hiše pod gradom, skozi katero je še v XVlI. stoletju potekalo mestno obzidje. Glavni potek re- konstrukcije navajamo neposredno pod po- sameznimi slikami in ga je tu odveč ponav- ljati. Da bi tekst razbremenili podrobnejših navedb, navajamo razen tega zgodovino po- sameznih objektov v posebnem dodatku. Tako izvedena rekonstrukcija nam ta mali, a zanimivi predel Ljubljane za dobo okrog 1500 predstavlja takole: Kdor je hodil po Mestu proti jugu, je imel ob obeh straneh čedalje bolj bližajoči se vrsti ozkih stavb- nih parcelle, na katerih so stale meščanske hiše, ne tik druga ob drugi, marveč z ozki- mi predahi. Na južnem koncu Mesta se je — kalkor še danes — odcepila ipot proti Gor- njemu mostu, ob katerem so bile mesnice. Ta pot od glavne ceste do mostu je bila zbirališče občine meščanov — 'komun. Ime kaže na 'precejšnje primorske vplive. Pri izbiri tega prostora so nedvommo upoštevali soseščino obeh trgov, ki sta bila pritegnjena v mestni komun. To zbirališče so neznano kdaj pokrili z lopo in ga slednjič nadzidali najprej z enim nadstropjem, ki je obsegalo SI. 13. Skica položaja prt Čevljarskem mostu okoli 14. stoletja Risba tvori samo ponazorilo tlorisa in kot taka nima ambicije eksaktnosti. Višina stavb nam ni znana ^zalo niso zarisana okna) in tudi ne vemo za smeri zatrepov. Glede razporeditve stavb pa bo slika v glavnem precej ustrezala realnosti. Legendo glej pri tlorisu. 145; kft-ÓNlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KftAJEVNÓ ZGODOVINO le mestno pwisveitovalnico. Tako se je Ko- mun razvil v meistno kišo. Zapore mestnega sodišča iso imeli tedaj v enem izmed mest- nih stolpov, najbrž kar nad bližnjimi staro- trtškimi vrati. Ko je vse ito postalo pretesno, so nekoč v XV. stol. prestavili Komun ina da- naišinji kraj kot rotovž, kjer — kakor vemo — prvotno tudi ni obsegal več kot pritličen, skoraj odprt prostor in posvetovalnico v prvem nadstropju. (Podrobneje bo treba to pokazati ob opisu zgodovine sedanjega »Ro- tovža« ali z mlajšim imenom »Magistrata«.) Tedaj so v prostore Komuina prestavili mestne zapore in počasi je to poslopje do- bilo ime Tranča (die Trantschen), obdržalo pa tudi še staro ime Komun. Južno od Komuna je v vogalu med mest- nim obzidjem in Ljubljanico stala plemiška hiša; od njenih prvih lastnikov poznamo bankirsiko rodbino Porgarjev, nazadnje pa je konec XV. stoletja postala last Auersper- gov, ki so bili dedni maršali Kranjske. Zato se je je prijelo tudi ime »deželnomaršalska hiša«. Šele v XV111. stoletju je ta hiša po- stala meščanska. Danes je znana pod ime- nom Olupova hiša. Prvotno nekoliko manjša, se je že pred XVII. stoletjem, naj- si. 14. Oblika nekdanje loggie tržaškega municlpija popolnoma spominja na nekdanji ljubljanski »Komun« — »Trančo« brž okrog 1500, razširila proti jugu na ob- zidje in proti zahodu bliže Ljubljanici. Proti vzhodu je potekalo obzidje na grad. Prvotno na ebeh straneh tega obzidja vrsta hiš še ni mogla biti sklenjena. Na eni sitrani je moral biti obrambni hodnik, na drugi pra- zen prostor z jarkom. Dejansko vemo, da je bilo n. pr. stavbišče poznejše kruharne še celo sredi XVl. stoletja gmajnsko. Da bi bil tu nekdaj stal rotovž, je rezultat očitne pogreške v branju nekega nam neznanega vira. Ta vir je najbrž poročal, da je nek- danji rotovž stal poleg Auerspergove hiše in mislil na Komun. Valvasor ali pred njim morda že Sohönleben pa je izbral južne- ga soseda (kruharno) namesto severnega (Trančo). Zgodovina stavbne parcele 15 nam sled- njič še v XViII. stoletju pušča pred obzidjem mesta ozek pas gmajne na starotrški strani tega sektorja. Najboljši preizkusni kamen za našo re- konstrukcijo je listina 1406 december 2.'* lu se omenja hiša, ki leži v Ljubljani, nad Gornjimi vrati, kjer se gre čez most ven na Stari trg, pri Komunu, ob vodi (t. j. Ljub- ljanici). Predvsem ne smemo prezreti, da se gre po tej listini iz Mesta ven na Stari trg, kar je očitno že stara, udomačena dik- cija. Drugič ISO Gornja vrata nedvomno vrata med Mestom in Starim trgom. Ce so to Gornja vrata, potem njihov pendant (Spodnja vrata) gotovo niso Karlovška (ki jih tedaj morda niti še ni bilo), marveč Po- ljanska. Kaj pomeni izraz »kjer se gre čez most ven na Stari trg«? Ce gledamo stvar s stališča Novega trga, potem se čez Gornji most ni prišlo na Stari, marveč na Mestni trg. Ce pa gledamo stvar s stališča Mestnega trga, potem čez Gornji most nisi prišel na Stari, marveč na Novi trg. Torej tu ne more biti mišljen Gornji most, marveč mostič, ki vodi iz Mesta pri Gornjih vratih čez mestni jarek na Stari trg. Hiša leži nadalje 1. nad gornjimi vrati, 2. ob vodi, 5. pri komunu. Nad gornjimi vrati ne smemo iskati po toku reke, torej južno od vrat, marveč z gledišča, da je »nad vrati« vedno mišljena notranj- ščina mesta, ki ima dejansko tudi višjo talno niveleto. Tako dejansiko ta hiša leži ob nam že znanem Komunu in nam ni treba na Starem trgu na mestu kruharne konstru- irati še drug komun, o katerem prav niče- sar ne vemo. Opis lege se popolnoma ujema s hišo na stavbni parceli 185. Vsaka druga razlaga listine vodi v nerazrešljiva proti- slovja. Študij tega zanimivega detajla iz Stare Ljubljane nam je torej zopet potrdil ugo- 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tovitev, da je prvi ikoi mesto zasnovani in obzidani del Ljulbljane — Mesto in da Stari trg iše v začetku XV. stoletja ni bil v taki meri razvit proti severu, kot je bil pozneje in kot bi ga nekateri hoteli videti že ob samem začetku. Zaključno moremo povzeti, da se nasel- binska tradicija Ljubljane začenja najpo- zneje v IX. stoletju. Po uveljavljenju fev- dalizma in nastanku gradu moremo domne- vati, da se na Novem trgu začenja pred- vsem razvijati naselje pridvornega značaja z 'razvijajočiim se slojem ribičev, medtem ko smemo na Starem trgu in po nastanku Sta- rega mostu tudi na jedru Mestnega trga domnevati kaka naselbinska jedra ribičev in morda malih lobrtnikov. Od teh naselbinskih jeder dobi tržno pra- vico tedenskega sejma najprej Stari trg, ki ima le omejeno trgovis^ko izaledje, pa se ob tem še ne razvije miti p>o obsegu niti po urbanistični izasnovi do tiste mere, ki jo po- znamo n. pr. za začetek XViI. stoletja. Oži- vitev trgovine na velike razdalje privede v prvi polovici XIII. stoletja do ustanovitve Mesta, ki sedaj zajame ves kompleks »Mest- nega trga«, doživi v celoti načrtno ureditev (z ohranitvijo starih jeder) in ddbi obzidje. Obenem oživitev Brega in vpliv Mesita spre- menita značaj Novega trga, 'ki majprej v severni polovici, mato pa postopoma do XVI. stoletja skoraj v celoti dobi značaj meščan- ske naselbine, a že pred 1. 1307 postopno igradi obzidje, (llmenuje se Novi trg in ne Novo mesto, zato ker spočetka še ni obzi- dan, pač pa imajo 'prebivalci meščanski sta- tus.) Stari trg se pri izgraditvi svoje uribani- stične zasnove vsaj 'delno nasloni na Mesto in najbrž kot zadnji dobi — obzidje, o čigar starejšem poteku in razvoju pa prav mallo vemo. Zgodovine »treh mest« v Ljubljani torej ni moči povzeti v eni sami formuli, marveč moramo z različnih vidikov —¦ izvzemši predzgodovino in antiko — postaviti raz- lične vrstne rede: 1. po prvem nastanku naselja sploh ima zaenkrat še največ prednosti Novi trg. Mest- ni trg pa bo dejansko najbrž zadnji. !2. Po nastanku tržnih pravic moramo pu- stiti prednost Staremu trgu, nakar slede mestne pravice Mesta in približno isto- časno vključitev Novega trga v to ipravno sfero. 3. 'Glede vrstnega reda načrtne zasnove ne moremo nobenemu delu z gotovostjo pri- pisovati absolutne prednosti, vendar se zdi, 4a je najbolj tipična in obsežna enkratna načrtna zasnova Mesta, ki tudi najprej do- seže 'svoj polni obseg. 4. Glede obzidja pa moramo priznati prednost Mestu, kateremu sledi No'vi trg im najbrž šele kot zadnji Stari trg. Stvar se je s tem mekoliko skomplicirala, zato pa je rešitev nedvomno vendarle real- nejša kot dosedanja, resda enostavnejša re^ šitev, ki pa je skrivala v sebi celo koipico protislovij. Da smo si do kraja na jasnem, moramo povedati še tole: Od gledišč, ki smo jih doslej omenjali, moramo razlikovati še dve: Z umetnostnazgodovinakega stališča je moči postaviti vprašanje, kateri današnji mestni predel mudi najbolj verno staro sta- nje zumamje podobe hiš (ne njihove parcela- cije). Naše zaključke bi 'mogla taka ugoto- vitev precizirati le toliko, koiHkor bi bilo moči kake stavbe po arhitektonskih iznačil- nostih datirati pred XI'II. stoletje. Za ves poznejši čas pa gre tu za Bamostojno vpra- šanje umetnostne zgodovine, ki me vpliva na vprašanje geneze Stare Ljubljame. SI. 15. Ponazorilo zaključka Grafično podobo dosedanjega mnenja je podal v gornjem , smislu Tomažič v Kroniki 1957. Ta shema se v glavnem stri- j nja tudi z mnenjem, zastopanim v Kosovi 'Srednjeveški Ljub- ljani in jo povzema tudi Grafenauer v Zgodovini Slo- vencev II. Očitno pa je treba korigiraiti lapsus te ponazoritve, ker južnovzhodni del Starega trga ne sodi v pravo srednje- veško Ljubljano. V tej razpravi zastopamo mnenje je prücazano samo s tremi najbolj značilnimi fazami, vendar je treba opozoriti na to, da dejansko razlikujemo več faz in da nekatera vpra- šanja smatramo še za odprta. Tako ni popolnoma jasno, aU i so začetki tržnega naselja na Noivem trgu starejši od Mesta ali pa pod vplilvora mesta, vsekakor pa je Mestni trg prvi v pravnem položaju mosta in obzidan. Kompleks Starega trga, označen s III, ni ploskovno črtkan, ker je priključen mestu šele v začetku '16. stoletja. (tPloskovno črtkanje tu ne pomeni zazidanega sveta, mar- več teritorij mastnega predela sploh.) 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Za doikaiično analizo razvoja Ljubljane tpa je ireba upoštevati še pravnozgodovin- sko gledišče. Gre za vprašanje mestne uprave v dobi, ko je bila zavest o »treh mestih« še živa, za vprašanje spojitve uprave in avtonomije teh »treh mest«, skratka za vprašanje, kdaj pravni status Mesta zajame oba trga. Lo pa je že posebno, še bolj zapleteno vprašanje, ki ga moramo — kot omenjeno — pridržati za drugo pri- ložnost. Z vsem tem pa problematika nastanka in razvoja mestne naselbine ni izčrpana. To- pografski in pravni razvoj sta le dve plati širšega dogajanja, ki ju je treba končno obravnavati tudi v širšem kompleksu druž- benega značaja naselbine in položaja nje- nega prebivalstva.^*' Ves ta širši kompleks vprašanj v tem članku, ki se omejuje na topografsike osnove, ni upoštevan. Šele v po- vezavi topografslke s pravno- in družbeno- zgodovinsko analizo pa bo moči dati popol- nejši odgovor na vprašanje o najstarejši zigodovini Stare Ljubljane. DODATEK Osnovni podatki o zgodovini hiš na mejnem sektorju med Mestom in Starim trgom Stari trg 1 (st. p. 14) .prej v Mestu, prvotno dve hiši. Lastniki znani od prilbl. 1600 dalje. Od li623 obe hiši lastniško združeni, najipazneje okrog l'7i>0 tudi prezidani v eno. (iPrim. podrob- neje Fabjanoič, Knjiga hiš I/l ss in zemiljiško knjigo.) Stari trg 3 (st. p. 15), prvotna hiša in pušča. Hiša je štela v mesto, pušča na Stari trg. a) Severna hiša je nastala na ozkem prostoru za obzidjem. Po Fabjančiču (K. h. 1/5 ss) 1343 Kholibeis.ova, nato Tašičeva, 1574 AndrejčiEeva (MALj. Cod 1/16-147 1. I599). h) Pušiča je bila na iprostoru izven oibzidja, torej na strani Starega trga. Fabjančič postavlja sem liišo, iki so jo stanovi izročili mestu (ali prepustili v jnrisdikcijo) ]. 1587, vendar je za to lokalizacijo premalo opwre. 1600—1606 po- .stavlja Fabjančič sem nekega okleparja (Plai- ner), češ da je imel v najemu to mestno hišo. Dejansko ipa je najbrž imel tu le neko manjšo delavnico (hiša in zemljišče, kd sta mestna las^t Cod 1/16-132), kajti 1606 je bilo zemljišče »že dolgo pusto« (Cod 1/19-167 ss). Ko je mesto 1. 1606 slednjič našlo kupca za ta svet, je last- nica hiše a) kot soseda in v zaščito svoje služ- nosti oken uveljavila predkupno pravico in svet kupila. Od 1606 dalje sta severna hiša in južna pušča združeni. Nekaj let je tudi namesto pušče govor o »hiši« (Falbjančič o.e.), nato 1616 zopet le o zemljišču. Dejansko kaže, da je šlo ves čas za komijjleks pred obzidjem, ki je bil v glavnem pust in je na njem stala le manjša provizorična zgradlbica. Oba trga pa tu najbrž še nista bila siklenjena, ikar moremo siklepati iz tega, da je Andrejičička zaradi oken uveljavila predkupno pravico. Ce je Valvasorjeva s.kica točna (si. 7), je Andrejčičeva hiša bila enokapnica z-notraj Oibzidja -z okni proti Staremu trgu, izven obzidja pa je bila nekaka strma ulica, ki jo je spodaj zapirala lopa. — 1645 Ciriani, 1647 Mesto, 1673 Štefan Graffhaiden. Ta je pridobil hišo in puščo s pogojem, da tam postavi primerno hišo, pri če- mer pa ne sme mestnega obzidja do temelja po- dreti, pač pa se ga sme posluževati z dograjeva- njem in prelbitjem enih ali več vxat. (MALj Cod 1/42-1'). Današnja hiiša je očitno v glavnem na- stala tedaj. V njeni pritlični fasadi se še danes poana združitev linije Starega trga in Mesta, v nadstropju pa je linija izravnana z izzidkom. Dvoriščna linija poteka po liniji nekdanjega ob- zidja. Debelina zidu je dokaj normalna. Mestna vrata: »Zidar, ki je podrl zidovje pri Tranci med Auerapergovo in Andrejčičevo hišo...« (Ood 1/16-124). — »Slikar Ulrik Kramar prosi, da se za sllikarijo na novem oboku ob Auerspergovi in Andrejčičevi hiši plača...« (God 1/16-155). Andrejčič prosi, da se ob novo- gradnji oboka, iki ga izida mesto med njegovo in Auerspergovo hišo, upošteva njegova pravica do svetlobe in strešne Ikaipi, da se njegova v mestno obzidje vzidana oikna ne bodo zazidala. — Ker se stavba letos ne bo končala, naj se drugič oglasi. (Cod 1/16-147') — Iz teh podatkov izhaja, da so 1599 podrli mestna \irata proti Staremu trgu in namesto njih postavili (večji) abok, ,ki je bil poslikan. Nameravali pa so naj- brž gradnjo razširiti na tedaj mestno puščo, a namere očitno niso izvršili. Stari trg 4 (St. p. 182), mestna kruharna, po- stavljena 1552 ali 1553 na mestnem svetu, ki je bil dotlej nezazidan. Novogradnja 1636 ali 1637 (kruhama, tehtnica in skladišča). 1785 prodana Francu Antonu Merlu, 1801 Cebulj itd. (gl. Fab- jančič Knj. h. 1/693). Valvasor in za njim vsi novejši avtorji so sem postavljali stari rotovž. Kot smo v tekstu omenili, gre tu inajbrž za na- pačno razlago kakega vira, ki postavlja stari i-otovž i>oleg Auerspergove hiše, kar more biti ali Komun ali pa stavbišče kruharne. Očitno se je treba odločiti za Komun. Radics se je Valvasorju oddolžil s tem, da mu je tu poiskal rojstno hišo. Da ta, vseeno nekoliko sprejem- ljiva trditev, ni dovolj dokazana, ugotavlja Fabjančič (prim. Fabjančič, knjiga hiš 1/388 ss). Stari trg 2 (Pod Trančo 1 — St. p. 183), prvotno v Mestu. Jakob Porger proda 1. 1327 Petru z Libenberka »svojo hišo, ki leži v mestu Ljubljani pri Gornjem mostu in pri vratih, ko- der se gre iz mesta na Stari trg (Otorepec v GZL 1/24). Zelo verjetno gre iza isto hišo v opo- roki kaplana Mihaela .Plankla iz leta 1406 (hiša s stavbiščem v mestu Ljubljani pri komunu, za katero kaplan odreja, maj se proda (Deželni arhiv Graz, Otorepčev prepis v MALj). Nekaj mesecev pozneje i>otrjuje Osterma.n iz Kam- nika, vicedom kranjski, da je prejel od Her- mana Celjskega v fevd hišo »v Ljubljani nad Gornjimi vrati, kjer se gre ven čez most na Stari trg, ipri Komumu 'Olb vodi«. (Verjetno so hišo kupili Celjski grofje iz PlanJklove zapu- ščine in jo .podelili Ostermanu v fevd; pri tem pa vemo, da so .si pridržali pravico stanovanja v tej hiši. — DAD, fotokopija v MALj). Konec XV. stoletja je bil lastnik hiše Gaš.peT Crnomelj.slki, od katerega je prešla na Viljema Auersperga, deželnega marša a kranjskega (»v masitu Ljubljani .pri Gornjem mositu in poleg vrat, ki vodijo na Stari trg.« — Listina 1505 v 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MALj, Zbiiika listin). To mesto navaja Vrhovec kot vrhuin'siki dokaz svoje triditve o tem, da je bil tedaj le Stari trg obzidan, mesto ipa očitno neobzidano, trditve, ki je že sama na sebi neko- liko paradoksna. V zvezi s podobno, a še neko- liko jasinejšo dikcijo prejšnjih listin {Den na Stari tirg) govori ta pasus ravno za nasprotno: obzidano je bilo brez dvoma ravno Mesto. Do 1731 je hiila ,h;iš'a turjais'ka in «e je ozna- čevala Ikot deiželinflimaršalslka hiša, nato pa je bila do 1775 mestna. Ob likvidaciii mestnega premoženja 1774 je hišo na dražbi kupil sedlar Anton Kehrer (potem, (ko se je postopek za pro- dajo vlekel že od '1. 1771), pod pogojem, da se iz hiše odstrani mestna sitražarnica in da se mu dovoli iprebiti okno proti Tranci. To okno je najbrž v pritličju na skrajnem vzhodnem robu fasade (MALj Reg 1/20-179. 229, 236). — 1832 je hiša iprešla na druge lastnike i;n se po sedanjem laistnikii imenuje Olupova hiša. Vendar prvotno hiša ni obsegalla celotnega sedanjega stavhišča (gl. izvajanja v tekstu, rekonstrukcije in na- vedbe pri Tranci pod b in d). Tranča a) Glavna zgradba. Staro ime Komuin dka- mawn in pod.) se omenia prvič 1360. Tu je bilo prvotno zborovaiišče občine meščanov na mestnih večah pod milim nebom. Prostor je bil izbran v obzidanem Mestu, vendar na stični točki z obema trgoma, tako da sega to zborovališče očitno nazaj ido srede XIII. stoletja. Kmalu so ga najbrž pdkrili z loipo, iz katere se je razvila najiprej enomadstroipna, pozneje dvonadstropna zgradba. Ko so komun rorenesli na sedanji ro- tovž (XV. stoletje, moirda res 1484), je morala zgradba ibiti še enonadstropna, kajti tudi novi rotovž spočetka ni obsegal drugega ,kot pritlično lopo z zborovalnico v 1. nadstropiu. Po prenosti rotovža na sedanje me=ito so zgradbo uporabljali za mestne zapore in je tedaj dobila novo ime Tranča, ki ima nedvomno neke zveze z novo funikcijo zgradbe, ne pa s francosko besedo tranchée —¦ jarek, 'ker francoskih vplivov tedaj pač ne moremo tako pretiravati. Vrhovec trdi, da so leta 1599 napravili pi. Tranci nov obok (Laiib. 74), ,ki je bil poslikan. Ta ipodatCik se dejansko nanaša na drug o'bok, na mestu prejšnjih starotrških vrat (gl. zgoraj). Pod Trančo je bila menda ena prodajalna in ndkaj stojnic. Fabjančič navaja najemnike teh prostorov od 1. 1620 dalje. L. 1631/32 iso staro Trančo ipodpli in na njenem mestu sezidali novo poslopje, ki pa je iprav tako (kot prejšnja Tranča stalo na obokih nad cesto. Odtlej se je Tranča imenovala tudi Neugebeu ali Novo zidanje. Ce ne kdaj prej. je tedaj Tranča dobila še stranski trakt v vogailu ob vodi poleg Auerspergove hiše (gl. spodaj). Kdaj je Tranča dobila drugo nad- stropje, ni točneje znano. b) Stranska zgradba. Kombinacija pisanih in risanih dokumentov doikazuie, da je Tranča obsegala vsaj v XVII. in XVIil. stoletju tudi prostor, označen na naših tlorisiih z E in o katerem moremo s precejšnjo .gotovostjo trditi, da je bil včasih mesnica. Na- zadnje 90 bila v tej zgradbi stanovanja sodnih slug (t. j. neke vrste paznikov) in stolonoš. c) Podiranje Trance. Sept. 1786 so opazili, da se Tranča ma vodni strani ipodira. Magistrat je predvidel popravilo in prosil Kresijo za odobri- tev ipopravil. Decembra 1786 opozarja Kresija Magistrat, naj dobro premisli zadevo Trance, i Ker reka neprenehno izipodjeda stavbo in se utegne ta zrušiti, naj se preuči vprašanje, ali je ne kaže pyodreti. Iz magistratovega odgovora povzemamo (6.febr. 1787), da podiranje ravno j ne bi bilo nujno, pač pa je treba popravil ob i vodi. Da bi se pa zapori prestavili na grad, ma- j gistratu ne bi bilo po volji, ker morajo biti sodni sluge pri roki tudi za vzdrževanje jav- nega roda in mirru. V primeru premestitve za- porov bi bilo treba pripraviti kakih 15 ločenih celic, ipoleg tega še nekaj (boljših celic (iza bol- ¦ nilke itd.) ter stanovanja. Kresija je s tem marca soglašala in zahtevala nov predračun, maja pa so ugotovili še močnejše znake razpadanja v obvodnem (stanovanjskem) traiktu. Zato je stav- benik Hofer maja meseca narisal tloris Trance (ki nam ga doslej ni uspelo najti) in stavil pred- račun za popravilo v znesku 400 goldinarjev. V istem času, ko je Kresi ia junija obravnavala ta predračun za popravila, pa je Magistrat že začel mislliti na to. da bi te zapore opustil in jih namestil v dotedanje vojaško os.krbovališče na Poljanah, julija je Kresija predračun na- čelno odobrila, vendar izvedbo odložila do re- šiitve predloga, da bi se zapori sploh prenesli drugam. 7e nekoliko prej so lastniki sosednih zgradb obliubili Magistratu svoje prispevke za podiranje Trance, ker so si obetali od tega iz- boljšanje svojih stavbišč, ki bi pridobila zrak, svetlobo in razgled. To svojo obljubo, pa so vezali na rok julija 1787 in ko je bil ta rok prekoračen ter so videli, da ima tudi Magistrat, SL 16. Pogled z Novega trga na mejni sektor med Novim in Starim trgom V smeri, ki jo kaže puščica, poteka od vrha navzdol rahla vzboklina, desno od nje komaj zaznavna vdolbina, sledovi nekdanjega obzidja. Oboje je zaznavno le na licu mesta ali pa pozimi pri močni stranski svetlobi. Stolp pi- skačev je prvotno branil to linijo v vsem njenem poteku do ceste. 147 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sam interes na odstranitvi Trance, so začeli svoje ponudbe umiikati ali pa razširjati svoje zahteve. Talko je severni sosed Jager zahteval zase del stavbišča in stebre, južna soseda Ke- rerjeva pa tudi stebre na svoji strani. S temi dodatnimi zahtevki pa niso prodrli. Aprila 1788 je komisija ugotovila, da se utegne Tranča pri najmanjšem povodu zrušiti. Zato so jo prodali Ikot gradbeni material na lici- taciji 2. maja za 71 gld podjetniku Pragerju, nakar je Kresija maja odobrila rušenje in pro- dajo s pogojem, da stavbišče ostane mestna last. Rušenje je bilo v glavnem izvr.šeno junija me- seca in julija iso se začeli oglašati kupci za stavibišče stranskega trakta, ki je tvorilo maj- hen trg med iKererjevo (Oluipovo) hišo in lopa- mi na Čevljarskem mostu. ,Da bi se rešilo vpra- šanje tega stranskega stavtbišča, je Magistrat naročil načrte za njescovo zazidavo. Avgusta je Kresija te načrte odobrila. Glavni reflekitant za to stavbišče je bil trgovec Jager, lastnik hiše pod Trančo 2. torej nasproti ležeče hiše, ki je hotel preprečiti, da bi na tem stavbišču nastala konkiurenčna trgovina, stavi ial pa tudi za.hteve za odstranitev dotedanjih štantov in pri tem skušal doseči svoje namene čim ceneje. Ker z njim ni mrišlo do sporaräuma. so 20. septembra 1788 prodali stransiko stavbišče na dražbi. Jager je na tej dražbi pridobil stavbišče, a pod znatno težjimi pogoji, kot jih je prvotno ho'tel prevzeti. d) Na stavbišču nekdanje stranske zgradbe Trance, ki ga je kupil Jager, je ta moral posta- viti oz)ko, dvonadstropno hišo, .ki se je zajedala v Kehrerjevo (danes Olupovo) hišo. Lasitniško sta bili hiši združeni šele 1891 (Hahn), zemlji- škoknjižno 1. 1894 združeni ^pod en vložek in parceli združeni šele 1918. Pri tem je zanimivo, da 'Olb napravi katastra 1825 hiše niso posebej vzrkazali. marveč da jo ie najbrž ugotovila šele reamlbulacija. Hiša tudi nekaj časa ni imela svoie hišne številke in jo je najbrž zato prezrl tudi Fabjančič. Ugotoviti pa jo je moči nesporno tako :po aiktih v iMALt kot v Stari zemljiš.ki knjigi (DAS), točno lokalizirati pa ipo tu ob- javljenem delnem načrtu št. 5. (Dokumentacijo o rušenju Trance gl. v MALj Reg 1/6 passim in Reg 1/20 passim.) Pod Trančo 2 (St. p. 251), spada od nekdaj v Mesto. Fabjančič razlikuje na tem mestu dve hiši, dejansko pa .gre za tri stavbišča, dve obr- njeni na Mestni trg, tretje ob vodi: a) vogalno stavbišče (ina tlorisih B) je naj- brž 1. 1522 Luff.tovo, od srede XVI. stoletja dalje Hoohstetterjevo. Nato razmeroma hitro menjava lastnike in ipride 1731 na .Rasterne. b) tej hiši se pred 1568 priklj.uči stavbišče mesnice (na tlorisih C, na katerem Hochstetter postavi hišo). c) hiša iv fronti Mestnega trga (ina .tlorisih Bi) je od 1549 Reisingerjeva. nato Cirmanova, od 1634 Kocjančičeva, od 173.1 Rasternova. Od 1731 dalje tvorijo vsa tri stavbišča eno. (Prim. Fabjančič, knjiga hiš 111/605 ss. Staro zemljiško knjigo DAS, Spitalski urbar ca. 1568 v SKALj.) KRATICE: MALJ. — Mestni arhiv ljubljanski, druge kratice po inventarju DAS — Državni arhiv Slovenije SKALJ — Škofijski arhiv Ljubljana iDAD — .Državni arhiv Dunaj GZL — Gradivo za zgodovino LJubljane I. 1956. VIRI 1. Valvasor, .Die Ehre d. Herzogthums Krain, III/XL str. 664 ss. ~ 2. Valvasor ibid. 665. Pač pa Valvasor na str. 669 pravi, da se je >še pred 200 lerti . . . .(mesto) končalo pri Gornjem mostu« l(.t. J. Čevljarskem mostu). Ne pove pa iz- recno, kateri iizmed obeh mestnih predelov se je tu >končal«, najbrž pa je tu že on mislil na Mesto. — 5. J. Vrhovec, Die wohlloebl. landesfuerstl. 'Han-ptstadt 'Laibach, Ljubljana »1886. — 4. o. c. 9, 1.2. — 5. o. c. 12. — 6. o. c. 12^14. Prim, v tei zvezi tudi J. Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, LM'S 1885. — 7. Vrhovec, Lau). 1,9 ss. — 8. Fr. Zmtter. Razvoj ljubljanskega ieritorija, GV V/VI, .1929/30, str. 138 ss. — 9. A. Melik, Razvoj Ljubljane, ibid. str. 93 ss. — 10. M. Kos, Srednjeveš.ka Ljubljana, Topografski op.s mesta in okolice, Knjižnica Kronike, Ljubljana 1955. — 11. N. Sumi, Knjiga o srednjeveški LJubljaini, 'Naša sodobnost Ill/il955, str. 1091 ss. Govorim o prvem ja.v.no izrečenem dvomu, ker je bilo v osebnih ditskusijah vprašanje zaporedja že večkrat postav- ljeno. Zlasti .moram navesti, da je na problem menda prvi opozarjal prof. Zwitter in da so se nam resn.ii dvomi o pred- nosti Starega trga pojavljali ob risanju topografske karte Valvasorjeve Ljubljane. — 12. J. Korošec, Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodnjega srednjega veka. Zgo- dovina Ljubljane, I. knjiga, LJTibljana 1.955, sir. 427 ss. — n. Ibiid. 432 ss. — 14. Statistika na osnovi računskih knjig v rokopisu v MA.Lj. — 15. Gl. M. iKos, Stari Irg in sorodna krajevna imena, GV V/VI-il929/30, str. 160 ss. — 16. Otorepec v GZL 1/53. — 17. Kos, Sr. Lj. .21. — 18. O. c. 38. — 19. 1406, DAD; fotokopija v MALj. — 20. Prim. .Fr. Zwitter, .K pred- zgodovini mest in meščanstva na starokaranitanskih tleh. Kosov zbornik .(ZC VI/VII) 1952-1953, str. 218 ss. 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TERITORIJ IN UPRAVA MESTA CELJA OD DAVNIH DiNI DO DANES JANKO OROŽEN V celjski Zgodovini razlikujemo pet faz: prazgodovinsko in rimsko Celejo, srednje- veško, novoveško avstrijsko, slovensko na- rodno in slovensko socialistično Celje. Te faze se razlikujejo med seboj po nosi- teljih zgodovinskega dogajalnja, po gospo- darskoHSOcialni |>odlagi in po prevladujočih idejah. O prazgodovinskem Celju ne vemo dosti več kot to, da je obstajalo. Kvečjemu lahko domnevamo, da je bilo središče majhne keltske plemenske kneževine, vsaj najdeni keltsiki novci z okrajšanimi knežjimi imeni dopuščajo to misel. Jasneje odseva iz zgo- dovinske teme rimska Celeja. Ta je imela podobo glavnega mesta države, večnega Rima. Izza cesarja Klavdija je bila muni- cipij in se je imenovala Claudia Celeia. Rim je imel svoja dva konzula, svoj senat, svoje edile, svoje kvestorje. Celeja kot mu- nicipij je imela svoja dva duovira (župana- konzula), svoj ordo (občinski 5 vet-senat), svoje edile (policijske uradnike), svoje kvestorje (blagajnike). V Petrovčah in v Šempetru so našli nagrobnik z imenom celj- skega duovira, v Trbovljah nagrobnik z imenom celjskega edila in kvestorja. Oblast rimskega senata in mestnih oblastnikov se je raztezala nad vso državo, oblast celej- skega municipija se je širila na področje, ki je močno presegalo pravi mestni teri- torij: segalo je od Savinjskih Alp do Po- sotlja, od pohorskega slemena do Save in še preko nje. Čeprav rimska Celeja ni popolnoma izgi- nila s površja, se vendar srednjeveško Ce- lje pojavi šele leta 1551 kot trg. Bilo je pod fevdalno oblastjo Celjskih grofov. Da so grofje daH trgu neko samoupravo, sledi iz poročila srednjeveške Celjske kronike, ki pravi, da je grof Herman II. izročil Vero- niko Deseniško v sodbo trškemu sodišču. Ta samouprava je pa morala biti kaj ne- pwpolna, kajti grof je brez premisleka ovr- gel oprostilno sodbo. Sicer je pa bil sam sodnik tedaj še brez tega njegov zastopnik, tržane so predstavljali samo njegovi pri- sedniki. Glede trškega teritorija nimamo nikakih poročil; gotovo se je ujemalo s področjem zaokrožene trške zemljiške po- sesti. To je bila priprava; Celje je postalo me- sto šele 11. aprila 1451. Ustanovno listino je izdal grof Friderik U. V ustanovni listini je v glavnih potezah označena meja mest- nega teritorija. Izhodišče ji je most preko Ložnice na Ljubljanski cesti. Od tod po- teka meja tostran znanega »živailskega vrta« in gozda, ki se širi proti Ostrožnemu in se močno približa cerkvi s\'. Duha, nato se požene proti severu do trnoveljske gmajne, kjer so bile tedaj vislice, potem se ob Hu- dinji usmeri proti jugu in se pod njenim izlivom v Voglajno obme proti vzhodu, ko pride do kamna, ki je označeval teharsko mejo, se za hribom, kjer je pozneje nastala cerkev sv. Jožefa, usmeri proti jugu, poteka ob Savinji, jo prekorači pri Devinem skoku, se vzpne preko vinogradov na Lisce, ttiato se spusti k reki, jo prekorači in se sklene pri začetnem mostu. Meja torej nikakor ni bila zaokrožena, temveč je na zahodu, severu in jugu z ne- kako konico molela v okolico. Taka je ostala meja do leta 1751. Tedaj je grof iGaissruck kupil od Marije Tere- zije celjsko gospoščino in deželsko sodnijo ter je pri pogajanjih pristal na to, da se je na severni strani teritorij mestne Občine znatno povečal. Poslej je segal do Dobrave, Lahovne in Prekorja. Dogovorili so se pa, da izločijo iz vsakršne mestne jurisdikcije v tem okolišu ležeča zemljišča gospoščine ter vse, kar si gospoščina ali podložniki pridobe »titulo quocumque« (pod katerim koli naslovom). Tako je ostalo do leta 1850. Medtem so za Marije Terezije (leta 1771) uvedli tako imenovane popisne ali konskrip- cijske občine. Državi so bile jxjtrebne za- radi kontrole nad vojnimi obvezniki. Mest- ne biše so dobile enotne številke. Tako je v Celju ostalo do leta 1089, ko so šele uvedli številke po ulicah. Mesto je bilo pač majh- no, saj se do konca habsburške dobe ni dvignilo preko 8.000 prebivalcev. Vsa nase- lja, ki so bila zunaj ožjega mestnega ozem- lja, so dobila svoje posebne številke. Za cesarja Jožefa H. so ustanovili davčne občine, ki so večinoma združevale po neko- liko števnih občin. Ob nastanku katastr- skih map leta 1825 so idavčne občine postale tudi katastrske. iNa i>odračju celjske mestne občine je bilo sedem davčnih alli katastr- skih občin. Davčna ali katastrska občina Celje-mesto je obsegala poleg obzidanega dela še okolico cerkve sv. Duha in Dolgo polje na severni strani in ožji pas, segajoč preko Lave do Ložnice; na tem ozemlju so imeli meščani večji del svojih zeljnikov, njiv, travnikov in pašnikov. Ostale davčne 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ali katastrske abčine Zagrad, Six>dnja Hu- dinja, Medlog, Ostrožno, Breg in Koišnica so bile povsem nemestnega značaja, vendar je bilo v njih precej meščanske posesti, največ pašnikov in vinogradov. Važna sprememba je nastalla tudi leta 1782, ko je vlada cesarja Jožefa organizi- rala davčne (vojaške) okraje, naslonjene na nekatere večje gospoščine. Za gospoščino je veljala tudi celjska mestna oblast (magi- strat), saj je prav tako nastopala kot zem- ljiška gosposka. Kot okrajnemu davčnemu oblastvu so ji podredili še nekatere tuje davčine občine: Kresnike, Bukovžlak in Teharje. V prvih stoletjih vsega tega razdobja, ki se le polagoma otresa značilnosti srednjega veka, so bili na čelu mestne uprave sodniki (župani) z občinskim svetom. Dve temeljni listini (Ulrikova in cesarja Friderika III.) govorita o županu in sodniku, vendar mo- ramo oba izraza smatrati kot sinonima, ker se v praksi javlja le eden (navadno sodnik). Razlikovanje sega v starejšo preteklost, ko je sodnik zastopnik mestnega gospoda, žu- pan pa meščanov, toda Celje je dobilo mestne pravice šele, ko sta se oba oblast- nika večinoma že združila v enega, ta pa je bil zastopnik meščanov. Občinske svetovalce so volili vsi meščani ob koncu ali v začetku leta za dobo enega leta; konec XVH. in v XVIII. stoletju vsaj se je občinski svet delil v dvanajst asesor- jev (prisednikov) in v šesterico (širši in ožji svet). Občinski svet je iz svoje srede volil sod- nika. Izvoljeni izvolitve ni mogel odklo- niti, če se občinski svet z Obrazložitvijo ni strinjal. Vendar ga je morala vlada po- trditi. Izvolitev so navadno obhajali s poje- dino, ki so jo priredili na mestne stroške. Po osnovnih listinah je pripadalo mest- nemu svetu krvno sodstvo. Smrtno kazen je izvrševal mestni krvnik. Zelo pogosto je mestni svet razpraviljal o žalitvah časti, o tepežih, premoženjskih pravdah in zapu- ščinskih zadevah. Važna je bila skrb za siromake, mestna zemljišča, obrt. Obzidje in tako dalje. Ker še ni bilo organiziranega magistrata, so mestni svetniki sami vršili raznovrstna dela, ki so jih pozneje opravljali magistral- ni uradniki. Značaj uradnika je imel samo tajnik, 'ki je že izza XV. stoletja cesto imel pomočnika. V mestni službi so bili čuvarji mestnih vrat, sodni sluga, nočni in požarni čuvaji in vojaki-najemniki. Za 'Marije Terezije in Jožefa II. so se izvršile znatne spremembe v občinski upravi. Z ustanovitvijo okro'znih uradov 'za Marije Terezije se je okrepilo državno nad- zorstvo nad občinsko upravo. Za občinskega tajnika (sindika) so predpisali posebno iz- obrazbo. Mesto je izgubilo krvno sodstvo (za Jožefa 11.) in novi predpisi (1782) so zahtevali župana (kakor se je tedaj jel imenovati prejšnji sodnik) in občinske svetnike, ki so se bavili s civilnim in ka- zenskim sodstvom, posebne študije ter do- ločaili, da se lahko nameščajo samo z odo- , britvijo apelacijskega sodišča, pred 'katerim so tudi opravljali izpit; izvolitev je pri sve- tovalcih veljala dosmrtno, pri županu pa za štiri leta. Leta 1815 so izšli o organizaciji mestne uprave (ki se zdaj že redno označuje kot magistrat) novi, še bolj določni predpisi. Zupan in dva svetovalca so morali biti iz- prašani. Svetovalca sta 'bila županova na- mestnika in eden izmed njiju je bil pri se- jah mestnega sveta vedno sodni referent; sodili so po državljanskem zakonu iz leta 1811. Urad sam je pa vodil tajnik s pomož- nimi pisarniškimi močmi, ki so deloma tudi morale biti strokovno usposobljene. Svoje dohodke je imelo mesto deloma od zemljišč, v večji meri pa iz raznovrstnih davkov, ki so se vsi pobirali neposredno, ne pa kot doklada na deželnoknežje davke, ki jih je mestni svet tudi sam pobiral. S preobrazfbami izza konca XVIII. stoletja je mestna uprava prehajala v novo, bolj moderno fazo. Odločilnega pomena je bila revolucija leta 1848. Splošni občinski zakon je leta 1849 uvedel velike spremembe. Celjska občina se je razdelila v dve občini, v mestno in okoliško. Splošni občinski zakon je spre- jel načelo, da smejo nove občine obsegati samo posamezne davčne ali katastrske o'b- čine, lahko pa združujejo tudi več davčnih ali katastrskih Občin, toda te morajo v novi zvezi ostati cele. 'Občina Celje-mesto je dobila samo mestno katastrsko občino. To je bila nekoliko čudna tvorba. Na mesto, ki ni imelo več obzidja, se je na severu in za- hodu naslanjalo ozemlje nemestnega zna- čaja, ki je kot širok poganjek segalo proti zahodu. Na severni strani je začelo nasta- jati Graško, na zahodu Ljubljansko in na južni, v ozkem pasu Ob Savinji, Vodno pred- mestje. Občina Celje-okolica (izprva ime- novana Breg) je dobila vse ostale, poprej celjske katastrske Občine: Zagrad, Spodnjo Hud in jo, Medlog, Ostrožno, Lisce in Breg ter Košnico. Razen na zahodu, kjer je bila petroxTSka občina, je okoliška občina docela 150 ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA oklepala mestno. Sajno preko mosta je bilo treba iti, pa si bil že v okoliški občini. Leta 1894 so mestni očetje dosegli, da je dežekii zbor priključil mestni oibčini park onstran Savinje (v katastrski občini Lisce), a leta 1898 so pridobili tudi zemljišče v Za- vodni, kjer so zgradili novo mestno klav- nico. Pač pa je okoliška občina leta 1906 dobila Lopato, ki je spadala dotlej pod Veliko Pirešico in je že tako bila pod celj- sko župnijo; priključili so jo Medlogu. sebne statute, ako jih še nimajo. Celjani, meščani in občinski možje, so takoj začeli skrbeti za to, da svojemu mestu pridobe take statute. V januarju 1667 je deželni zbor sprejel zakou, s katerim je priznal Celju poseben statut in mu dal nov volilni red. S tem je mesto postalo avtonomno, ne- odvisno od okrajnega glavarstva, ki je v tem letu zamenjalo prejšnji okraj. Kakor vsaka občina je imelo tudi mesto lastno in preneseno področje dela. Glede lastnega Leta 1849 je mestni magistrat nehal biti okrajno oblastvo. To se je zgodilo, ker so tedaj ustanovili Okrajno glavarstvo, ki so ga kmalu zamenjali z okrajem. Mestna občina je imela v novi fazi značaj navadne občine. Meščani so na osnovi kuri- alnega sistema volili 18 odbornikov in 9 na- mestnikov. Odborniki so iz svoje srede vo- lili župana. Magistrat je imel še malo name- ščencev : tajnika, nekaj pisarniških pomoč- nikov, služiteljev in stražnikov. Dohodki so izvirali deloma iz döklad na državne davke in deloma iz užitnine, mitnine in taks, ki jih je mesto ^pobiralo neposredno. Okoliška občina je imela župana, sveto- valce, odbomike in namestnike, tajnika, po- zneje tudi kakega pomočnika, služitelja in redarja. Dohodki so bili podobnega značaja kot pri mestu. Leta 1862 je izšel državni zakon, ki je določal, da dobijo deželna glavna in druga važna mesta ter pomembna zdravilišča po-, področja je bilo podrejeno deželnemu od- boru, glede prenesenega, h kateremu so spa- dali posli državne uprave, pa namestništvu. Občinski odbor avtonomne mestne občine je štel 24 oidbornikov in 12 namestnikov. Odborniki so si iz svoje srede volili žu- pana in njegovega namestnika. Zupan je za svoje delo prejemal nagrado iz proračuna. Občinski odbor je nastopal kot celota, ven- dar si je za študij in obravnavo posameznih vprašanj volil primerne odseke: pravnega, gradbenega, finančnega, obrtnega, pokopa- liškega. Kakor že v prejšnji dobi tako je občinski odbor tudi zdaj poverjal določene naloge (n. pr. nadzorstvo nad gozdom, pli- narno, vodovodom, mestno hranilnico) posa- meznim svojim članom. Zelo važna je bila skrb za mestne reveže, ki jo je neposredno izvajal ubožni svet, v katerega je kakor že poprej občinski odbor volil tudi nečlane. Važna je bila funkcija vodilnega urad- nika magistrata (»uradnega predstojnika«);. 151 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ker so za. mes'tni teritorij na magistrat pre- nesli posle oikrajnega glavarstva, je moral biti vodilni uradnik izprašan in izkušen jurist. Število ostalih uslužbencev je bilo izprva majhno: tajnik in še kaka pisarni- ška moč, blagajnik, dva služitelja in nekaj policajev. Sčasoma so se pridružili še mest- ni zdravnik (fizik), mestni živinozdravnik, mestni inženir in ekonom. Nekaj uslužben- cev so imela tudi nastajajoča mestna pod- jetja: plinarna, vodovod, elektrarna. Na po- kopališču je delalo nekaj grobarjev, gozd je upravljal gozdar, iz proračunske raz- prave za leto 1918 je razvidno, da je imel tedaj mestni magistrat naslednje osebje: uradnega predstojnika (ravnatelja), mest- nega komisarja, blagajnika, knjigovodjo, vodjo stavbnega urada, mestnega zdravni- ka, ekonoma, kanclista, živinozdravnika (ki je bil pri vojakih), dve uradni slugi, ne- kaj pisarniških pomočnikov in devet poli- cajev. Skupaj (brez mestnih podjetij) ne- kaj nad 20 ljudi. Med prvo svetovno vojno je imel magistrat posebno mnogo dela, saj je mestu pripadalo vodstvo celotne aprovi- zacije. V ta namen so morali pri magi- stratu osnovati poseben odsek. Stiska za ljudi je bila tolikšna, da so prosili vojaško komando, naj za najvažnejša dela pošlje na pomoč nekaj enoletnih prostovoljcev. Dohodki so izvirali iz istih virov kakor prej : iz doklad na državne daVke, ki so pri- hajale iz idavkarije, iiz užitnine, mitnine in tales, ki jih je mesto pobiralo neposredno po svojem blagajniku. Vsa mestna uprava je imela enoten tir. Vsi akti, ki so prihajali in odhajali, so šli skozi vložišče in so jih vpisovali v skupni opravilnik. Tudi shranjevali so jih v enotni registraturi ((hikrati arhivu), večinoma so izločali samo stavbne akte, da jih je imel mestni inženir brez iskanja na razpolago. Vsalk akt je moral sopodpisati uradni pred- stojnik, ki je imel zaradi tega neposredni pregled čez celotno poslovanje. Le akte finamönega značaja je sopodpisoval župan kot oseba, odgovorna za pravilno izvajanje proračuna. Nova faza v agodovini celjskega mesta in njegove uprave je nastopila ob nastanku stare Jugoslavije. iMesto župana je izprva nekaj mesecev zavzemal vladni komisar in mesto občinskega sveta i(odbora) imenovani sosvet. Volitve sredi leta 1919 so dale mestu redno predstavništvo z županom, podžupa- nom in občinskim svetom. V prvi palovici 1'927 je zaradi strankar- skega sistema v vodstvu občine nastopila kriza in na magistrat je «opet prišel vladni komisar. Sredi leta je občina ponovno do- bila redno predstavništvo. Ob uvedbi šesto- j einuarskega režima je vlada razpustila red- no predstavništvo in sama imenovala žu- pana, podžupana in občinske svetnike, uva- jajoč v občinsko posvetovalnico sistem brez strank. Leta 1955 je nastala v zgodovini celjske občine važna sprememba. Dne 30. septem- bra se je združila z njo okoliška občina. Izza osvoboditve se je zahteva po združitvi cesto ponavljala, okoliška občina je v neka- terih svojih delih dobila pravi mestni zna- čaj, sicer je pa bila gospadarsko že davno povezana z mestom. Nemci so združitev od- klanjali, ker so se bali za nemški značaj mesta, zdaj pa tega vzroka ni bilo več. Na- slednje leto so priključili celjski občini tudi severni del Tremerij, ki so dotlej v celoti pripadale občini Sv. iKrištoifa. iZa komisarja, ki je vodil mesto po na- stanku Jugoslavije, je bila v znatnem obse- gu okrnjena mestna avtonomija. (Mestni upravi so vzeli obrtni referat in še zadeve, ki so se nanašale na stanovanjske matice in sklepanje zakonov, na ljudsko štetje in vo- litve v zakanodajna zastopstva, na vodno pravo in socialno zavarovanje delavcev in nameščencev. Obrtni referat je dobila občina nazaj 26. septembra 1926, in sicer potem, ko je občinski svet namestil še drugega jurista (komisarja), ostale zadeve pa šele leta 1930. Poslovanje občinskega sveta se v bistvu ni ločilo od poslovanja v predhodni dobi. Samo dela je bilo več in je zato imel ob- činski svet tudi več odsekov. Med novimi odseki je bil posebno važen odsek za regu- lacijo Savinje. Tudi sestav in po'sllovanje magistrata se v bistvu nista spremenila. Akti so se obravnavali kakor prej in so od- hajali v enotno registraturo (hkrati arhiv), gradbene akte so še vedno izločali in šolski akti iso imeli svojo pot. Veliki adresar Maribora, Celja, Ptuja in občin bivše mariborske oblasti iz leta 1955 nam podaja med drugim tudi sestav mest- nega sveta in mestnega poglavarstva (kakor so zdaj imenovali bivši magistrat). V glav- nih potezah je bilo poslovanje razdeljeno na takle način: magistratni ravnatelj je vodil celotno mestno poglavarstvo in opravljal zadeve, ki so se nanašale na stanovanjske matice, skle- panje zakonov, bogočastje in vodno pravo; magistratni komisar je vodil obrtne in stavibne zadeve, prodajo in nakup mestnih nepremičnin; 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mestni itajnik je vodil pisarno, blagajno občega iin upravinega oddelka (gllobe itd.), domovinske, bolmške itn ubožne zadeve, li- cence za strup, zapisnik sej občinske upra- ve in ubožnega sveta, zadeve cestno-poHcij- skega reda in kazenski register; eden izmed dveh mestnih uradnikov je vodil socialne zadeve, pogrebni zavod, po- kopališče, drugi pa vojaške in invalidske zadeve ter prijave vozil; tržni nadzornik je madzoroval trg in aprovizacijo; stavibne zadeve je reševal mestni stavbni svetnik, inženir, ki sta mu bila prideljena stavbni tehnik in cestni mojister; izdravstvo je vodil zdravstveni svetnik, zdra\^nik; nadzorstvo nad klavtnico in pro- dajo mesa ter druge veterinarske zadeve je opravljal veterinar; računovodstvo je vodil računski svetnik, knjigovodstvo računski revident, ki sta jima bila prideljena pisarniška uradnica in inkasant; za mestno posestvo in gozd je skrbel mestni gozdar in oskrbnik. Po priključitvi okoliške občine so name- stili na mestnem poglavarstvu še enega ko- misarja (jurista), ki je prevzel pogodbe, in še enega tehnika, od okoliške občine so pa dobili dva uradnika in dva služitelja. S tem se je število služiteljev podvojilo. Pred- stojništvo mestne policije, ki je bila nekaj časa državna, je bilo tedaj samo materialno povezano z mestnim poglavarstvom. Okupacija je prišla kot vihar in je magi- stratu dala tuje, isovražno obeležje. O kakem občinskem predstavništvu seveda ni bilo govora. Okupator je vzel mestni občini poseben položaj in jo je izenačil z drugimi občinami. Podrejena je bila okrožnemu vodji (i»Landratu«). Magistrat je obsegal tako imenovane urade (»Ämter«) : urad za občo upravo, za pravne posle, za računo- vodstvo, za finance, za stavbne zadeve, za prehrano, za socialno sikrbstvo, za izdaja- nje živilskih kart i(Kartenstelle). Policija je bila ločena od uprave, pli- narna in elektrarna sta bili priključeni pod- jetju za preskribo energije (EVS — Energie- versorgung-Süd). Akte so sicer registrirali v skupnem vlo- žišču, nato so jih pa vračali v urade, kjer so jih kot registratuTO shranjevali v trgov- skih mapah. Ustanovitev nove Jugoslavije pomeni v zgodovini Celja in njegove uprave začetek nove faze, ne samo zaradi obnovitve nacio- nalne svobode, ampak tudi zato, ker se je s podržavljenjem proizvodnih sredstev in s spremembo individualistične družbe v so- cialistično zelo razširilo stvarno območje mestne uprave. Spremenil se je tudi mestni teritorij. Ta- koj po osvoboditvi so priključili mestni ob- čini Cret, ki je dotlej pripadal Teharjem in je preko Zavodne, Gaberja in Spodnje Hudinje že čisto prirasel mestu, in leta 1952 Spodnje Trnovlje, ki so postale neposredno nadaljevanje Spodnje Hudinje. V jeseni 1953 so z republiškim zakonom priključili Celju tri dotlej samostojne občine: Šmartno v Rožni dolini, od koder dobiva mesto de- lovno silo in živila. Škof jo vas z industrijo in delavsikimi naselji ter ištore (prejšnjo ob- čino Teharje) z močno industrijo in krep- kim delavskim življem. Z novim letom 1954 bi se bila morala priključitev izvesti, ven- dar so jo preklicali. Te tri občine so prišle k Celju šele ob ustanovitvi velikih občin (komun) leta 1955. Brž ko je bilo mesto 9. maja 1945 osvoibo- jeno, je prevzel oblast v njem narodno- osvobodilni odbor, ki je deloma prišel s partizanske bojne fronte, deloma se je pa dopolnil z ljudmi iz mesta, ki so jih bili v ta namen že vnaprej določili. Iz mesta so upravno organizirali tudi ožjo in širšo oko- lico, kar ni bilo težko, saj so že v vseh na- seljih obstajali krajevni narodnoosvobodil- ni odbori. Mestni narodnoosvobodilni odbor je takoj uredil svoje urade, ki so se delili na odseke. Dne 5. avgusta 1945 so bile volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in posredno tudi v mestni (okrajni) narodno- osvobodilni odbor. Na celjskem teritoriju je bilo treba izvoliti dvajset krajevnih na- rodnoosvobodilnih odborov, štiri v mestnih četrtih in šestnajst v okoliških naseljih. Vsak krajevni odbor je poslal v okrajni narodnoosvobodilni odbor Celje-mesto po dva odposlanca, samo Gaberje je poslalo tri. Tako je štel okrajni narodnoosvobo- dilni odbor (okrajna narodna skupščina) 41 članov. Dne 12. avgusta 1945 se je sestal mestni oikrajni narodnoosvobodilni odbor in izvolil izvršni (»izvršilni«) odbor, sestoječ iz predsednika, podpredsednika, tajnika in štirih odbornikov. Že v januarju 1946 si je izvršni odbor dodal še dva odbornika, kajti štirje so bili premalo. Istočasno, kot izvršni odbor, je nariodno-osvobodiln,i odbor izvo- lil tudi prve ljudske sodnike (na podlagi spiska, ki ga je predložilo ministrstvo) in prve prisednike sodišč (po predlogih mno- žičnih sestankov). S sklepom, s katerim se je izvršni odbor pomnožil za dva odbornika, je zmanjšal 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Število krajevnih narodnoosvobodilnih od- borov na sedem. iNarodnoosvobodilni odbori (mestni in krajevni) so prevzeli oblasivene funkcije, a odborom Osvobodilne fronte so prepu- stili politične. Urad mestnega narodnoosvoboidilnega od- bora je imel po odredbi republiške vlade 60 nameščencev, ki so delali v posameznih odsekih in oskrbovali posamezne referate, vendar jih je bilo cesto premalo, kajti dela je bilo veliko, zlasti so naraščale gospodar- skosocialne naloge. V februarju 1946 so urad mestnega okraj- nega narodnoosvobodilnega odbora reorga- nizirali. (Določili so, naj obsega itajništvo (sekretariat) in štiri glavne odseke. Ti od- seki so bili: gospodarski, socialni, finančni in prosvetni. Vsak odsek je imel več refe- ratov. Obnovili niso prejšnjega odseka za lokalni promet, kajti njegove naloge je pre- vzel poseben notranji odsek. Stanovanjski odsek so pa skrčili. Za izvršitev mnogih .začasnih nalog so po potrebi daločali (komisije; približno tri leta je trajalo poslovanje uprave narodne imo- vine (komisije za upravo narodne imovine — KUJVI), ki je skrbela iza zaplenjeno imo- vino, dokler je ni prevzela redna mestna gospodarska uprava. V februarju 1946 so ukinili krajevne na- Todnoosvobodilne odbore, njihovo nalogo (predvsem izdajanje živilskih in oblačilnih kart) so prevzele množične organizacije in odbori Osvobodilne fronte. V septendjru 1946 je tajništvo dobilo na- log, da organizira centralno vložišče in ure- di strojepisje. Maja 1946 je izšel Splošni zakon o ljud- skih odborih. Mestni okrajni narodnoosvo- bodilni odbor je dobil ime mestnega ljud- skega odbora (MLlO). Glavno delo je še vedno pripadalo izvršnemu odboru. V je- seni leta 1946 so članom izvršnega odbora začeli poverjati vodstvo jxjsameznih odse- kov. Postajali so poverjeniki in odseke so polagoma začeli označevati kot poverjeni- štva. Prve poverjenike je mestni ljudski odbor določil za gospodarstvo, socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo ter prasveto. iKer so gospodarske naloge rasle po širini in globini, so v februarju 1948 od poverje- ništva za gospodarstvo odcepili poverjeni- štvi za trgovino in preskrbo ter delo, a 8. julija 1948 so poverjeništvo za gospodar- stvo (ki so ga označevali kot lokalno), raz- delili v dve poverjeništvi: za industrijo in obrt in za komunalne zadeve. Poverjeništvo za komunalne zadeve je vodilo tudi kme- tijske posle. V jeseni 1948 so ustanovili posebno pover- jeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Dne 22. marca 1949 so ustanovili poverje- ništvo za lokalni promet, a poverjeništvo za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo so razdelili v dve poverjeništvi: za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo. Mislili so tudi na posebno poverjeništvo za turizem in gostinstvo, vendar so referat o teh pa- nogah tedaj priključili poverjeništvu za komunalne zadeve. Sredi leta 1949 se pojavi poverjeništvo za državne nabave. Dne 3 januarja 1950 so iz poverjeništva za komunalne zadeve izločili poverjeništvo za gradnje in poverjeništvo za turizem in gostinstvo. Dne 2. avgusta 1950 so zaradi znižanja števila nameščencev združili po- verjeništvo za zdravstvo in socialno skrb- stvo ter poverjeništvo za kmetijstvo in go- zdarstvo ter nabave, pač pa so ločili obrt od lokalne industrije in za vsako zase usta- novili posebno poverjeništvo. V tem času se navaja tudi posebno poverjeništvo za no- tranje izadeve, ki se je razvilo iz notranjega odseka in je imelo poseben položaj. Ker za tri poverjeništva ni bilo prostora v glavnem poslopju mestnega ljudskega od- bora (bivšem magistratu) in so jih morali namestiti drugje, je mestni ljudski odbor odločil, da se s 1. januarjem 1949 enotno vložišče razdeli: tajništvo naj ima svoje in vsako poverjeništvo prav tako. Akte so shranjevali kakorkoli, ako so jih imeli na razpolago, v trgovskih mapah. Medtem se je spremenila tudi krajevna uprava. V marcu 1947 se niso več posluže- vali organov Osvobodilne fronte in usta- novili so terenske pisarne kot nekake eks- poziture mestnega ljudskega odbora; sprva jih je bilo deset, izza 22. marca 1948 sedem. Izvršni odbor oziroma poverjeništva so imela vrhovno operativno vodstvo podreje- nih jim .podjetij in ustanov. Večje število podjetij in ustanov je novo mestno vodstvo prevzelo kot dediščino prejšnjih časov. To- da po osvoboditvi je to število naglo raslo: mnogo podjetij je bilo po sodni odločbi za- plenjenih, mnogo z zakoni podržavljenih, večje število podjetij je novo mestno vod- stvo tudi na novo ustanovilo. Poleg mestnih so bila tuidi republiška, zvezna in zadružna podjetja. Cesto so menjavali njihovo pri- stojnost. Mestni Ijmdski odbor je stara in nova podjetja neredko razpuščal, jih spre- minjal, jih povezoval in ločil. Zaplenjena podjetja je polagoma prevzemal od uprave 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA narodne dmovine. Množil in spreminjal je tudi ustanove, socialne, izdravstvene in kul- turne. V jeseni 1946 je bila v smislu Splošnega zakona o ljudskih odborih ustanovljena na- črtna (planska) komisija. Njena naloga v razvoju lokalnega gosipodarstva je bila iz- redno važna. Dajala je preko poveirjeništev podjetjem navodila za sestavo letnih na- črtov v okviru petletnega načrta, sama je sestavljala generalne načrte, kontrolirala je podjetja v pogledu izvedbe načrtov, dajala je nasvete glede organizacije in dela, raz- deljevala je surovine in material, potre- ben za proizvodnjo. iNačrtni komisiji so pri- družili biro za gospodarsko koordinacijo, kontrolno komisijo in inšpekcijo za delo. Sprva so bila posamezna podjetja in usta- nove neposredno pod izvršnim odborom. Najprej so združili stara mestna (komunal- na) podjetja, ki so jim dodali še nova: gradbeno podjetje, cestno upravo, prevoz- ništvo, tako je januarja 1946 nastala uprava mestnih podjetij. Ko je bila ustanoviljena načrtna komisija, je septembra 1946 stavila predlog, naj se vsa mestna podjetja razdele v devet skupin, ki so obsegale: igradbene obrate, dbrtne obrate gradbene dejavnosti, vodovod, pli- narno in inštalacijsika podjetja, obrate ne- gradbene dejavnosti, obrate oblačilne de- javnosti, trgovske obrate, gostinske obrate, mesnice in pekarne, komunalne obrate, mestno hranilnico. Za vseh devet skupin je bil imenovan skupni direktor. Za gospHxlarska podjetja je bil izdelan poseben statut. Podjetja so prihajala pod vodstvo nastopajočih jKiverjeništev. Ta so jih vodila s sodelovanjem stalnih odborov, ki so bili ustanovljeni za posamezne sku- pine podjetij. Skupinam obratov so bili na čelu upravniki, posameznim obratom pa po- slovodje. Personalna služba je bila pri po- verjeništvih, kasneje pri obratih. Dne 15. decembra 1947 je nastala važna sprememba. Tedaj so namesto ene direk- cije ustanovili tri: za proizvodna in usluž- nostna podjetja (za lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje); za trgovino in preskrbo; iza komunalna podjetja in upravo ustanov (prosvetnih, socialnih in zdravstvenih). Dne 16. julija so zdravstvene, socialne in prosvetne ustanove ločili od komunale (uprave komunalnih podjetij) in jih dali tja, kamor spadajo, pod ustrezna poverjeni- štva (ki so že talko vodila strokovno delo teh ustanov). Vendar so šele 1. januarja 1949 ločili upravo ustanov mestnega ljud- skega odbora v upravo zdravstvenih in so- cialnih ter v upravo prosvetnih ustanov. V začetku leta 1949 so skupne direkcije sploh ukinili ter posamezna j>odjetja nepo- sredno podredili poverjeništvom. Važne spremembe v mestni upravi so na- stale izza leta 1950. Dne 6. decembra 1950 so na podlagi od- ločbe vlade Ljudske republike Slovenije v organizaciji izvršnega odbora in njegove uprave ukinili poverjeništva za izdravstvo, socialno skrbstvo in prosveto ter kulturo ter mesto njih ustanovili ustrezne svete, druga poverjeništva so še osta)la, vendar so že v začetku leta 1951 ustanovili pri njih ustrezne svete, pri poverjeništvu za kme- tijstvo celo tri, teritorialno ločene. Nasled- nje leto {I952) so združili svet za lokalno industrijo in obrt, v svet iza gospodarstvo, a leto pozneje (1955) ta svet in svet za ko- munalno gospodarstvo v svet za gospodar- stvo in komunalo. Med tem so leta 1950 podjetja prevzeli upravni odbori in delavski sveti. Vodstvo mestnega ljudskega odbora (oziroma izvrš- nega odbora poverjeništev in svetov) je po- stalo bolj usmerjevalnega in nadzornega značaja. Leta 1951 so prenehale terenske pi- sarne, kajti preskrbo z nakaznicami so od- pravili; uvedli so še ekonomske cene in pri- memo uredili plače. V februarju 1951 so se pri poverjeništvih in svetih ustanovile ko- misije za ureditev arhivov (pravzaprav re- gistratur). Leta 1952 je mestni ljudski odbor reorga- niziral obrate, v trgovini je ustanovil ne- kaj grosističnih podjetij. Komunalno banko je s prenosom bančnih poslov na Narodno banko spet spremenil v Mestno hranilnico. Razlikovanje med zveznimi, republiškimi in mestnimi podjetji je prestalo. Davke v starem smislu so ukinili in uvedli akumula- cijo, katere dobiček so delili med podjet- jem, mestom, republiko in zvezo. Pač jm je ostala dohodnina od kmečkih posestev in privatnih obrti. Temelj proračunu je postal družbeni plan — pretres dohodkov družbe- nega dela in smotrna uporaba v smislu po- stavljenih ciljev. Leta 1952 je na osnovi zakona o občin- skih odborih z dne 50. junija nastala po- vsem nova ureditev. Mestni ljudski odbor so Tazdelili v mestni zbor in zbor proizva- jalcev. V njegovem okviru so ustanovili svete za gospodarstvo in komunalne zadeve, za kulturo in prosveto, za zdravstvo in so- cialno politiko, za notranje zadeve. Kot upravne organe so uvedli ustrezna tajni- 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO štva. Splošnega značaja je bilo tajništvo mestnega ljudskega odbora. V začetku leta 1954 so združili okrajni ljudski odbor Celje-okolica z mestnim ljud- skim odborom Celje-mesto. To so napravili tako, da so združili 'oba okrajna ljudska odbora (tako okrajnega kakor mestnega zbora in zbora proizvajalcev). V okviru no- vega okraja je Celje postalo mestna občina s posebnimi pravicami. Leta 1955 je nastala dalekosežna spre- memba. Dne 16. julija 1955 je Zvezna ljud- ska skupščina sprejela splošni zakon o ure- ditvi občin in okrajev. Na njegovi x>0'dlagi so se osnovale velike občine (komune). Celju so definitivno priključili Šmartno v Rožni dolini. Škof jo vas in Store. Vodstvo občine je prevzel občinski ljudski odbor, ki si je na I. seji 18. avgusta 1955 določil svoj statut. Po statutu ima občinski ljudski odbor predsednika, dva podpredsednika in z njimi 50 odbornikov. Občinskemu ljud- skemu odboru in predsedstvu je na pomoč deset svetov, ki so jim člani deloma tudi neodborniki. Sveti so naslednji: za gospo- darstvo, komunalo, splošno upravo in pro- račun, stanovanjsike zadeve, išolstvo, pro- sveto in kulturo, zdravstvo, varstvo matere in otroka, socialno skrbstvo, delo in de- lovna razmerja. Prejšnje občine štore, Šmartno v Rožni dolini in Skofja vas so po statutu dobile krajevne odbore. LITERATURA IN VIRI: Ignacij Orožen, Celjska kronjtka, Thomas Fürstbauer, Cilli 1875^1892, 1892, Andreais Gubo, Geschichte der Stadt CJlli '1909, Janko Orožen, Zgodovina Celja I.-Ul, 1927—1930: Oris za novejšo dobo pa itemelji v^seskozi na gradivu, ki je v arhivu mestne in biivše okoliiške občine. Izza leta 1953 izdaja mesitni .(loboinski) Ijudsiki odbor mesečmo taskan Bilten, ki ipoleg poročil o sejah in odločb iprinaša tudi razpravice iz mestne problematike in zgodovine; urejuje ga načelnik ko- munalnega oddelka Zoran Vudler. SREDNJEVEŠKA ARHITEKTURA NA GRADU PRI SLOVENJEM GRADCU V LUCI ZGODOVINE IN NOVIH ODKRITIJ DR. MARIJAN ZADN.1KAR V enem najlepših predelov Slovenije, kjer se Mislinjska dolina razširi v Slove- njegraško kotlino, sredi katere mežika v samem zelenju belo »mestece med gorami«, se lepoti pokrajine pridružujejo mnogi pomniki zgodovinskega dogajanja na tem čudovitem koščku .slovenskega sveta in ga delajo še mikavnejšega. Nekdanja deželna pripadnost h Koroški in poznejša soseščina s to, spomeniško tako bogato .deželo, se raz- odevata ne samo v značaju pokrajine z osamelimi kmetijami na položnih i.n prisoj- nih pobočjih zahodnega Pohorja, temveč tudi v ohranjenih umetnostnih spomenikih. Za primer naj povem, da je prav Mislinj- ska dolina posredovala s Koroške n. pr. značilne romanske »vzhodne zvonike« v no- tranjost Slovenije dol do Save in da so se tu najbolj proti jugu pomaknjeni ohranili do danes poleg glovenjegraškega sv. Duha še pri sv. Ahacu v Okarju in pri sv. Magda- leni na Brdah nastrešni stolpiči kot zadnji jjredstavniki nekoč gotovo bolj razširjenih malih zvonikov nad podružnicami, ki jih danes označujemo kar iza koroško poseb- nost. Tako je prirodni Obraz pokrajine sku- paj z njenim odsevom v ljudski kulturi in umetnosti obrnjen proti severozahodu, ka- mor teko tudi njene vode, ki jim na vzhod in na jug zapirajo pot visoka gorovja. Ce se omejimo na .spomeniško posest, ki se z množico majhnih in bogato oprem- ljenih cerkva, s poljskimi in obpotnimi zna- menji in s kmečkimi domovi dobro veže z naravo v značilno krajinsko podobo, ki so jo ustvarjala stoletja z življenjem prepro- stih ljudi, pa moramo hkrati ugotoviti tudi nekatere umetnostne pojave, ki presegajo povprečje te kulturne pokrajine in ki niso zrasli iz nje same. Posebna zgodovinska usoda je njih nastanek posredovala semkaj iz umetnostno vodilnih središč in predstav- ljajo dosežke višjih umetnostnih stremljenj, kot jih je bila sposobna .dati ta zemlja iz last- nih moči. Mednje .sodijo kot baročna kipar- ska in umetnoobrtna mojstrovina n. pr. ve- liki oltar v slovenjegraški župnijski cerkvi, delo graškega mojstra J. J. Schoya, dalje gotske freske tujega mojstra Andreja pri tamošnjem sv. Du.hu, baročna arhitektura na Kronski gori in še marsikaj. V skupini tistih izrednih spomenikov, katerih po- membnost presega ožji okvir in dobiva zla- sti še v luči nedavnih novih odkritij kar evropski jKjmen, pa se uvršča na prvo me- sto izredna srednjevešika arhitektura cer- kve svetega Pankracija na Gradu nad Sta- rim trgom pri Slovenjem Gradcu. Njena stavb-no-zgodovin.ska problematika je pred- met te razprave. 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cerkev stoji na hrilbu, ki ga Ijndje na kratko imenujejo Grad, kar že samo izdaja njegovo zgodovinsko pomembnost. Tu so bile ugotovljene posamezne predkeltske najdbe, ki izpričujejo poselitev že v- sta- rejši železni doibi, medtem ko je za mlaj- šo dobo železa ugotovljen v utrjenem gradišču Pušava poleg vrha grajskega hriba že tudi manjši stanovanjski zaselek. Rimska doba na griču samem ni zapustila in situ ohranjenih pomemJbnejših sledov, ker se je takrat življenje osredotočilo ob viznožju hriba na mestu današnjega Starega trga, kjer je stala ob državni cesti Celeia- Virumum poštna postaja z imenom Colatio. Starosilovensko pokopališče iz X. in XI. stol. v notranjosti gradiišča Pušava pa bi morda kazalo na to, da se je življenje v tem času spet preneslo na višine'. Za visoki sred- nji vek pa nismo več navezani samo na arheološke izsledke, ker so odslej zgodo- vinski viri in podatki tako bogati, kot za malokateri kraj, in dobro dopolnjujejo ohranjene spomeniške vire. Ime »Grad« za Crajski hrib skoraj ne- dvomno kaže na njegovo srednjeveško zgo- dovino in funkcijo, medtem ko se je staro- slovenska oznaika za gradišče na njegovem vrhu v obliki besede »Gradec« prenesla po- zneje na bližnji novi trg, to je sedanje me- sto Slovenj 'Gradec^ in je celo dala ime vsej Mislinjski dolini, ki jo viri XII. stol. imenujejo kar »Greztal«^". Zelo verjetno je torej, da je stal nekoč na omenjenem hribu grad, pod njim pa se je na mestu rimskega Colatia razvila trška naselbina, ki so jo po ustanovitvi Slovenjega Gradca ob koncu Xn. stol. v razliko z njim kot z novim trgom pričeli imenovati Stari trg, ki še da- nes obstaja s sožupno cerkvijo sv. Rade- gunde pod vznožjem Grajskega hriba'. V tej zvezi se ne moremo dlje spuščati v čisto zgodovinsko problematiko, ki tvori samo zunanji okvir našemu predmetu in ki do- slej še ni povsem pojasnjena, tako da bo verjetno edinole larheološki poseg lahko tudi za visoki srednji vek povedal svoje, če bo v eventualno ohranjenih temeljih okrog sedanje cerkve dokazal na Grajskem hribu obstoj gradu, preden je bila tu po- zidana obstoječa cerkev. Že sedaj pa lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo nanj, če pripišemo spodnji del samostojnega zvo- nika poleg cerkve ostanku nekdanjega graj- skega obrambnega stolpa, ki se skriva v njem, kakor bomo tudi še jx>zneje omenili. Listinski viri so za obstoj nöke cerftve s patrocinijem sv. Pamkracija na območju Slovenjega Gradca zelo številni in sedanja stavba, posvečena istemu patronu, govori za to, da je tudi njena lokacija bila ves čas ista, to je vrhu Grajskega hriba nad Sta- rim trgom pri Slovenjem Gradcu. Ne po- vsem dokumentirano navaja njeno prvo omembo štajerski zgodovinopisec Muchar že za leto 1090* kot »St. Pankratz in Graz«, medtem ko se leta 1106 omenja v Slovenjem Gradcu že fara, pri čemer smemo po mne- nju F. Kosa misliti na faro sv. Pankracija v Starem trgu oz. na hribu nad njim.' Če- prav tudi še 1. 1167 le posredno lahko skle- pamo na obstoj cerkve, ko se omenja »Ber- htoldus archidiaconus de iGraze«', pa je zato že v začetku leta 1174 izrecno ome- njena kot »ecclesia sancii Pancratii de Graz«', ko je oglejski patriarh Ulrik II. v sporu med opatom samostana Beligne pri Ogleju in med savinjskim diakonom Bertol- dom pravico do omenjene cerkve razsodil iako, da naj dobi arhidiakon omenjeno cerkev od opata v fevd, kar je pozneje po- trdil tudi papež^ in je 1. 1178 patriarh svojo razsodbo ponovil'. Leta 1186 ali 1187 je pa- pež Urban III. cerkev, »que dicitur Graze«, spet potrdil belinjskemu samostanu"', kate- remu jo je prav tedaj jemal istrski mejni grof, da je morala preko oglejskega pa- G. il. \'ischeriev tabrorez Slovenjega Gradca iz 1.1681, detajl: Grad 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO triarha o laistninskiih pravicah nad njo spet razsojati ApOiStolska stolica omeinjenemu samostanu v prid*^. PomembnOist cerkve je torej morala biti že db koncu XII. stoletja v gospoidarskem poglledu precejšnja, če so se tako odlični in oddaljeni tekmeci pote- govali zanjo in iseveda za njene dohodke. Iz začetka XIII. stoletja imamo za cerkev spet poisredne podatke^^, hkrati pa tudi o gradu in župnišču v njem, ne da bi natanč- no vedeli, kakšno je bilo medsebojno raz- merje vseh treh stavb''. Leta 1'246 se belinj- ski opat spet pritožuje piri oglejskem pa- triarhu, da mu po krivici zadržujejo kapelo v Slovenjem Gradcu". Prav ta listina pa odpira nove važne poglede na razmerje oglejskega patriarha do naše cerkve. Med- tem ko je namreč patriarh Bertold belinj- skemu opatu zaradi drugih težav in krivic, ki so mu jih delali razni gospodje, obljubil svojo jK)moč, mu je islednjo izrecno odrekel v pogledu kapele v Starem trgu. Zakaj? Lastniki Slovenjega Gradca so bili nekaj časa koroški Spanheimi, nato grofje iz rodu Weimar40rlamünde in od leta 1146 dalje grofje Andeški, ki so dobili leta 1180 še naslov »iMeranski«, hkrati pa se je njihova slovenjegraška posest ločila od Koroške in se oblikovala v samostojno Slovenjegraško gospostvo. Tako je bil Slovenj Gradec z okolico v prvi polovici XIII. stoletja, to je v času, ki nas zlasti zanima v zvezi z obrav- navano arhitektuiro, v posesti andeškega rodu. Leta 1218 je bil izvoljen nekdanji nadškof v ogrski Kalocsi, andeški grof Ber- told, za oglejstkega patriarha in tako je bila oidslej v eni osebi združena oblast deželnega kneza, zemljiškega gospoda in cerkvenega poglavarja nad velikim delom slovenske zemlje in toTCJ tudi nad Slo ven jim Gradcem. Patriarh Bertold je osrednja osebnost slo- venske zgodovine v prvi polovici XIII. sto- letja. Z rodbinskimi zvezami je segal nje- gov vpliv daleč po Evropi in preko svojih treh poročenih sester do vidnih evropskih dvorov. Za časa svojega oglejiskega vlada- nja (1,218—^1251) je Bertold vneto posegal v severnoitalijan.ske politične razmere, oseb- no pa se je zanimal tudi za svoja roidbinska posestva na Kranj-^kem in Štajerskem, kjer se je pogosto mudil. Njegove osebne stike z našimi kraji bomo še omenili, ko bomo poskušali dokazati, da je tudi izredni ,umet- nostni spomenik na Gradu pri Slovenjem Gradcu kot odsev njegove izredne osebnosti nastal na njegovo pobudo. Poleg manjših omemb, ki pa se ne spu- ščajo v problematiko, kot n. pr. v našteva- nju nekaterih štajerskih arhitektur pri J. Grausu'^, je bil doslej v strokovni lite- raturi ta edinistveni spomenik deležen le malo pozornosti. Tako se je n. pr. leta 1822 le bežno ustavil ob njem Carl Schmutz*', ko je menda prvi zapisal vse do danes se ponavljajočo trditev, da je cerkev nastala iz gradu, J. C. H.*^ pa jo je proglasil zaradi »lepega in velikega stebra sredi cerkve« kar za irimski tempelj. Nastanek cer^kve iz gradu je poskušal dokazati leta 1863 Karlmann Tangl'8 s tem, da se hrib, na katerem cerkev stoji, še sedaj imenuje Grad; da je cerkev v stavbnem pogledu povsem svojevrstna in kaže na visoko starost; da stoji zvonik sa- mo,stojno in je bil poprej grajski stražni stolp; da so tla okrog cerkve zaradi pod- zemskih prostorov votla itd. Grad so po nje- govem delno spremenili v cerkev že v XI. stoletju. — Stavbno zgodovinsko in slogovno je objekt prvi ocenil Hans Petsöhnigi', ki je obstoječo cerkev določno proglasil za nekdanjo grajsko dvorano in njen obok po- stavil v konec XV. ali na začetek XVI. sto- letja, prej pa, da je imela iraven lesen strop, ker cerkev nima opornikov. Kljub tej ne- vzdržni presoji celote pa se je njegova do- mneva, da je kapitel osrednjega stebra ba- ročno oblečen, šele po skoraj sto letih ne- davno tega izkazala za točno. — J. A. Ja- nisch^o je leta 1878 ponovil, da je cerkev nastala iz gradu že v XL stoletju in je na njenem portalu bral danes ne več "gotov- Ijivo letnico 1208. V duhu svojega časa je seveda zapisal tudi pripovedko o nastanku cerkve. — Domači župnik Davorin Trste- njak je v svojem zgodovinskem pisanju^^ sklepal, da kaže cerkveni patrocinij sv. Pan- kracija na zgodnje krščanstvo v teh krajih, za stavbo samo pa ni mogel pritrditi tistim, ki so mislili, da je steber ostanek rimskega templja, ker baje v vsej okolici ni takega marmora, temveč je domneval, da so steber v času Henrika IV. prepeljali iz Ogleja in potem povečalli nekdanjo grajsko kapelo, na kar naj bi se tudi nanašala letnica 1208 nad cerkvenim portalom, kakor jo je bil še bral Janisch. — Isti H. Petschnig je leta 1890^^ nastanek kvadratnega arhitekturnega prostora z osrednjim stebrom, nekdanjo grajsko dvorano datiral v XIV. stoletje, medtem ko sta šla Travner in Baumgartner še dlje in sta prezidavo gradu v cerkev pri- pisala celo cesarju Frideriku 111.^'^ E Baum- gartner sam pa pozneje^'' te prezidave ni mogel več »natančneje dognati«. Tako vidimo, da je vsa skromna doseda- nja literatura obstala pred nenavadno arhi- tekturo našega spomenika brez zadovolji- vega odgovora in je ni mogla uspešno 158 CASÓPlS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA uvrstiti mod dotlej ipoznane tipe cerkvenili stavb. Prav to pa je bili tudi vzrok, da so jih zgodovinisiki podatki o graidu navajali na misel, da gre za grajisko dvorano, kar pa bi bilo težko resno jemati v pretres. V nadalj- njem pa bomo poskusili dokazati, da se ta arhitektura tudi ne da razložiti samo z vpli- vom avstrijsike gotike na »sosednje jugo- vzhodne pokrajine«, kakor je mislil ob menda časovno zadnji literarni omembi na- šega spomenika W. ¦Buchowiiecki^', ker v Avstriji mi ohranjenih vzorov zanjo in ker predstavlja z danim arhitekturnim tipom enega najstarejših primerov take arhitek- ture v vsej Srednji Evropi im bi zato govo- rili o vplivanju morda laže v obratni smeri. . Cerkev stoji vrh 5i2l7 m visokega Graj- skega hriba ali Gradu, dobrih sto metrov nad ravnino in ne cele pol ure hoda iz Slo- venjega Gradca proti zahodu. Ze od daleč opozarja nase zajetna stavbna gmota, od katere se samo višji zvonik lahko uspešno dviguje iznad drevja, s katerim je porasel zlasti vrh strmega hriba. Bolj strma pot nas pripelje na vrh mimo baroičnih postaj kri- ževega pota, ki se prične ob vznožju pri sožupni cerkvi sv. Radegunde v Starem trgu in konča na vrhu pri starotrški pravi žup- nijski cerkvi sv. Pankracija ob dohodu na »svete stopnice«, katere je srednjeveški arhitekturi na južni strani nad zakristijo prizidal pozni barok. Mežnarjeva hiša z go- spodarskimi poslopji je vrhu hriba še danes edina stavba izven obzidja, ki oklepa pro- stor južno od cerkve tako, da poteka v ne- pravilnih zalomljenih črtah, kot jih nare- kuje teren, ki na vse strani strmo pada. Za- hodno od cerkve stoji na najvišjem mestu stolp, v juigozahoidnem kotu obzidja pa obenj prislonjema nekdanja duhovska hiša z nenavadnimi okroglimi okenci, ki bi uteg- nili biti precej starejši, kot bi hišo morda na pogled ocenili. Okrogla okna spominjajo od dilleč na enaka v južni cerkveni steni, čeprav samo zaradi njih še ne kaže delati kakšnih prenagljenih sklepov. Osrednjo po- zornost pa priteguje v tem obzidanem kom- pleksu nase cerkev. Ce bi si odmislili ba- ročne prizidke na južni strani, pa tudi ves vzhodni del s tristramo zaključenim prezbi- terijem, ki tudi ni istarejši od baroka, bi ostala pred nami mogočna kubična gmota ogromne kocke v geometrično čisti obliki, ki jo prekriva piramidasta skrilasta streha. Tako nam jo še kaže Vischerjev bakrorez s pogledom na Slovenj Gradec iz leta 1681^', na katerem se za obzidanim mestom dviga pretirano strmo upodobljen grajski hrib, na njem pa je sredi obzidja, ki je bilo takrat še utrjeno s stolpi, dobro vidna kvadratična stavba s strmo streho brez vsakega prizidka, za njo pa stoji samostojno postavljen zvo- nik. V steni, ki gleda proti mestu, to je proti vzhodu, se dobro vidijo okna, ki do- kazujejo, da cerkev v tem času še ni imela prezbiterija. Isto potrjujejo tudi zapiski cerkvenih vizitacij iz XVII. stoletja, ki so za obliko stavbe in za njeno opremo v tem času zelo zgovorni. Najstarejša je vizitacija škofa Hrena iz 1. 1600, ki pravi, da stoji cerkev sredi obzidja starega gradu in da je brez preZbiterija ter omenja steber, ki opira obok^'. Leta 1611 ponavlja vizitator isti opis in posebej omenja, da je steber iz enega kosa^*. Tudi leta 1651 je vizitator izrecno pripomnil, da je cerkev brez prez- biterija^', medtem ko je leta 1652 poleg stavbne oznake navedel celo njene mere^'. Izredna arhitektura cerkve je s svojo enot- Jio, svetlo in jasno pregledno prostornino- očitno ustrezala renesančnemu in humani- stičnemu okusu vizitator ja, da jo je leta 1684 ponovno označil za »lepo zgradlbo«^!. Zal nam vizitacije ne povedo, kdaj je bil pazidan prezbiterij, vendar lahko po nje- govi arhitekturi in po slogu glavnega oltarja, ki je bil že zanj naročen, s:klepamo, da se je to zgadilo okrog 1. 1700. Zunanjščina stavbe je nerazčlenjena, brez podzidka in brez podstrešnega venca. Skozi tenak omet proseva kamnita gradnja, ki je večinoma nepravilna, le ponekod kot n. pr. Zunanjščina župne cerkve sv. Pankracija od juga s prilzidanimi baročnimi »Sveiimi stolpnicami« reza na vsaki strani za- ključuje v podobnem lijakastem motivu, kakršnega smo kot značilnega za svoj čas spwznali tudi pri portalu v severni steni. Ves šilasti del portala zapira na oba kapi- tela postavljena gladka plošča na ravni pre- kladi, tako imenovani timpeinon, ki je izum romanskega sloga in ki ustvarja pod seboj pravokotno vhodno odprtino. Na prekladi sami je vokvirjen vklesan napis: »ECCLIA. SCI. PANGRATII« z epigrafskimi poseb- nostmi, katere pa bi zahtevale posebnega študija. Ves šilasti vrh timpanona nad ome- njenim napisom je prvotno zavzemala fre- ska Marije z detetom v naročju, ki pa je bila v stoletjih že tako poškodovana, da so jo v desni tretjini pozneje prebarvali in ploskev dekorativno pres.likali, ko so hkrati tudi druge dele portala pokrili z novo sli- kano dekoracijo. Preostala prvotna figu- rallna slikarija pa kljub slabi ohranitvi, ki zahteva nujno strokovni restavratorski po- seg, z ostrim gubanjem oblačil, z barvno lestvico in z nekaterimi ikonografskimi mo- menti kaže na reminiscence romanskega stenskega slikarst\-a. Čeprav ta novo odkriti slikarski spomenik v sedanjem stanju še ni pobliže opredeljiv, kaže njegov slog na splošno v Srednjo EvrojK) in na sočasen na- stanek z arhitekturo, kar pa pomeni, da predstavlja s tem enega najstarejših ohra- njenih primerov stenskega slikarstva pri nas, ki se bo po uničenih ptujskih minorit- skih freskah iz o. leta 1260 sedaj s slikari- jami v ptujski proštijski cerkvi in s frag- mentom na portalu kostanjeviške župnijske cerkve potegoval za časovno prvenstvo. — V višini kapitelov sta bila ob portalu na vsaki strani vzidana obdelana kamna, ki ne moreta biti drugega kot ostanek odbitih, žlebasto profiliranih konzol, ki sta nosili dvokapno streho nad portalom. S celotno višino 416 om proti celotni širini 158 cm je portal izredno visok, če ga primerjamo z drugimi sočasnimi pri nas (Kostanjevica, Domanjševci), pa tudi sam po sebi izdaja s takimi razmerji višine in širine svojstven in ambiciozen koncept, kd je v skladu z drznostjo v zasnovi celotne arhitekture. Tako se nam naš spomenik z vsemi opisa- nimi posebnostmi izkaže za svojevrstno arhitekturo, ki ni le papwlnoma različna od vsega, kar j>oznamo iz časa njenega na- stanka sredi XIH. stoletja doma, temveč je redka tudi daleč okrog po Evropi. Bistvena je tu prostornina, ki je v neisprotju z ne- enotno bazilikalno in v srednjem veku bolj spilošno, višinsko in prostorno enotna, v sebi zaključena in jasno pregledna ter je s temi značilnostmi v svoji vrsti in v svojem času uresničila podobno dvoransko prostornino, kot je bila po večstoletnih naporih srednje- veškega stavbarstva dosežena pri nas komaj dve sto let pozneje ob koncu srednjega veka v posebni poznogotski gorenjski stavbarski skupini'*. Obdkana dvoranska prostornina je v srednjem veku vseskozi napreden po- jav, saj se je z njo izvršil velik korak na- prej v smislu prostorne enotnosti, za katero teži ves srednji vek. Sama po sebi je bila taka višinsko enotna prostornina sicer ne- hote že dana iz mnogimi kriptami romanskih cerkva od enajstega stoletja dalje, med ka- terimi je v naši bližini ena najpomembnej- ših kripta stolnice v Krki na Koroškem iz XII. stoletja, toda zavestno ustvarjen dvo- ranski prostor je v tem času še redek jwjav. Bolj jjogost kot v cerkveni je v profani arhitekturi, kjer nastopa v stanovanjskih delih gradov, predvsem pa v samostanih, kjer služijo dvoladijske obokane dvorane z vrsto stebrov po sredini za spalnice, jedil- nice in za kapiteljske dvorane (n. pr. Hei- ligenkreuz, Zwettl itd.). V cerkveno arhi- tekturo ga razmerama zgodaj prevzamejo beraški redovi in ustvarijo z njim poseben tip pridigarske cerkve''. Dvoranske cerkve v dvo- ali triladijski obliki srečujemo po vseh evropskih deželah, čeprav doslej še ni zadovoljivo pojasnjen nastanek tega arhi- tekturnega tipa'". Nemčija in Francija se tu ix>tegujeta za prvenstvo in za »izumitelj- sko« čast. Medtem ko izvaja G. Dehio^* nemške primere iz konca XII. stoletja in iz časa prehodnega sloga v Westfaliji in na Bavarskem iz vzorov v jugozaihodni Fran- ciji in omenja med temi Anjou in zlasti Poitiers kot dvoje izhodišč, hoče novejša literatura westfalske spomenike prve polo- vice XIII. stoletja prikazati kot avtohtoni pajav*^. Kot prva večja dvoranska prostor- nina v Nemčiji slovi kajjela sv. Jerneja v Paderbornu. ki je po tradiciji nastala leta 1017 »per Graeoas aperarios«, verjetno pa je delo južnoitalijanskih mojstrov*'. Sosed- na Avstrija ne pozna iz romanske dobe no- bene dvoranske cerkve**, pač pa se ta tip prav tu zelo bogato raz\dje pozneje v gotski dobi, da velja Avstrija za eno klasičnih de- žel dvoranske arhitekture. Tudi Italiji dvo- ranske prostornine v romanski in gotski do- bi niso bile neznane, vendar se jih je malo ohranilo*^. Vendar pa sam pojav dvoranske arhitek- ture v raznih evropskih deželah še ne j>o- 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stavbni detajli: kapitel osrednjega stebra, baza osrednjega stobia s podstavkom, brstni kapitel v glavnem portalu, konzola obočne konstrukcije, sklepnik z brstnimi listi v JV obočni poM, prolil stenskega portala z lijakastim izlivom (Foto: M. Zadnikar) 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jasni vprašanja našega spomenika, ker ia nastopa v taki obliki, ki pomeni posebno izbran primer cerkvene dvorane, kakor je n. pr. kvadrat specialiteta med četverokot- niki. Njena gdavna elementa sta kvadratič- na talna ploskev kot nosilec centralne pro- stornine, in osrednji steber, ki to prostor- nino zgoščuje in nosi enalko visoke oboke. Taka prostornina pa je med dvoranskimi stavbami izreden primer. Tip cerkve z enim samim osrednjim stebrom (Einstiitzenranm, Einsäulenkirche) izvajajo nekateri iz pra- starega tipa lesene enoprostorne germanske hiše na kvadratnem tlorisu, ki je imela na sredini močno leseno pokončno oporo, tako imenovani »firstsul«, ikot ga imenujejo viri VII. in VMI. stoletja, na katerem je poči- vala streha*'. To obliko so pozneje pre- vzele tudi kamnite stavbe in na ta način naj bi se bila prenesla tudi v cerkveno stav- barstvo. Cerkve, pri katerih je ladja v tlo- risu kvadrat z osrednjim stebrom kot no- silcem oboka, so posebno številne v poizno- gotski dobi v Avstriji, kjer se jih je ohra- nilo vsaj osemnajst*^, vendar se razlikujejo od naše v dveh bistvenih momentih: vse imajo poleg kvadratične ladje tudi poseben prezbiterij, ki ga naša cerkev vse do baroka ni imela, in vise so občutno mlajše, nastale od XIV. do XVlI. stol. z iže gotskimi mrežasti- mi in zvezdastimi oboki, medtem ko je naša križno obokana. Med vsemi bi bili v tej zve- zi zaradi primerjave zanimivi edinole cer- kev klaris v Judenburgu, pozidana po eredi- Leta 1956 odkriti timpanon prvotnega glavnega portala (Foto: M. Zadnikar) ni XIII. stol., ki pa je danes podrta, in pa grajska kapela na Albrechtsbergu a. d. Pielach pri Melku, ki je menda še zgod- njegotska s 4 križnimi oboki na osmerokot- nem osrednjem stebru. Zelo verjetno pa samo avstrijski primeri ne bodo mogli za- doščati za razumevanje naše arhitekture, kakor je misilil Buchowiecki*^, ki našega spomenika osebno ne pozna, temveč bo po- trebno nadaljnji študij obrniti v nove smeri. Srednjeveška sakralna arhitektura se v zahodni Evropi izživlja največ v raznih longitudinalnih tipih, medtem ko je cen- tralna zasnova mnogo bolj redka in služi le za posebne namene, kot n. pr. za krstil- nice, nagrobne kapele in podobno, ali pa je odraz posebnih regionalnih pogojev in funkcionalnih potreb. To potrjujejo tudi ohranjeni spomeniki romanske arhitekture na Slovenskem. Kakor so meniški redovi za svoje potrebe ustvarili poseben tip cerkvene stavbe in se je v našem kulturnem prostoru triladijska ravno krita bazilika brez prečne ladje ne- kako udomačila pri župmijslklh cerkvah ter so posamezne pokrajine prevzele in zlasti uporabljale določen tip podeželske podruž- nice, tako se je tudi grajska kapela zaradi svoje posebne funkcije pogosto izoblikovala v dvonadstropno stavbo, katere nadstropno delitev je narekovala razlika med stanovi, katerim je služila. Tudi posebni stavbni tip, kot ga predstavlja obravnavana slove- njegraška arhitektura, vsaj v zgodnjem času, iz katerega je tudi naš spomenik, kot vaška ali mestna cerkev še ni splošno v rabi in se pojavlja skoraj redoma na pobudo do- ločenega zemljiškega gospoda v središču njegove posesti, največkrat v zvezi z gra- dom ali sploh z njegovim bivališčem. To dokazujejo nekateri sočasni primeri iz Srednje Evrope, pa tudi zgodovinski mo- menti v zvezi z našim spomenikom. Naša cerkev ni niti mestna župnijska niti vaška podružnica, temveč je to cerkev zemljiške- ga gospoda, ki si jo je postavil na svoji zemlji za posebne potrebe. V njej je lahko ne le svoji osebnosti primerno prisostvoval verskim obredom, temveč mu je služila tudi pri izvrševanju njegovih posvetnih sloves- nosti, kadar je v njej v spremstvu drugih odličnikov n. pr. izdajal listine in podobno"'. Izredna arhitektura cerkve, ki \ni služila samo navadnemu bogoslužju, temveč tudi v posvetne reprezentativne namene, seveda »in nomine Oei«, je torej izraz te njene iz- redne funkcije. Njen arhitekturni tip in s tem umetnost- nozgodovinski pojav je kaj nenavaden. Pre- 166 OASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gled evropske spomenLäke posesti pokaže, da ga v redkih primerih pozna in ohranja edinole iseverna Evropa, medtem ko je evropskemu jugiu in vsemu isredozemskemu kulturnemu prostoru z eno samo izjemo po- polnoma nepoznan. Sredoizemska in južno- evropska arhitektura je v skladu s klasič- nimi tradioijami, ki tu nikoli niso umrle, antropMKjentričina, v obravnavanem tipu pa je človek izrinjen iz središča arhitektur- nega prostora, ki ga je zavzel osrednji steber. Človek ima v tej arhitekturi podre- jeno mesto, ker ga prostor vsega obvlada, kar je tuje evropskemu jugu, kjer je člo- vek merilo vsega, in kaže na severna izho- dišča te arhitekture, kar potrjujejo tudi spomeniki, ki so v severni Evropi razme- roma številni. Arhitekturna konstrukcija se navadno zbira v stenah ali ob njih, ko ome- jujejo kot lupina arhitekturni prostor od zunanjega neskončnega prostora, tu pa je poglavitni konstruktivni člen v obliki osred- njega stebra postavljen v prostoru, ki se okrog njega zgoščuje, beži iz središča na vse strani in se spet vrača vanj. Glavna ho- rizontalna os ne poteka skozi prostor, tem- več skozi steber in tako je prostornina sa- ma dvoosna v dveh pravokotno druga na drugo postavljenih in križajočih se smereh. Tradicionalna obočna j>ola kot sestavni del srednjeveških bazilikalnih in katedralnih notranjščin ni več odločilni element za vtis prostora, temveč na osrednji steber enako- vredno in radialno oprti sestav štirih enakih baldahinastih križnih obokov, ki jih steber kot prostorno najbolj sugestivni element druži v celoto, da z njo prekrije prostor in ga navzgor jasno omeji. S temi poseb- nostmi je taka prostornina v nasprotju s splošno veljavnimi cerkvenimi tipi in po- novno potrjuje svojo posebno funkcijo. Vsi doslej znani zgodnji evroipski primeri takih prostornin so nastali kot grajske ali hišne kapele, ali pa so v izvezi s kultom umrlih. V prvem primeru jih morda lahko direktno izvajamo iz arhitekture že poprej omenje- niih prostorov profanega značaja v sklopu Srednjeveških gradov in samostanov, v dru- gem pa navezujejo na antične mavzoleje in na njihove idejne naslednike v kriptah pod cerkvenimi prezbiteriji in v spodnjih pro- storih alpskih karnerjev, kjer tudi osrednji steber nosi obok nad seboj. Zanimivo je in morda celo ne brez vsake zveze z našo arhi- tekturo, da je pod prezbiterijem bližnje sožupne cerkve sv. Radegunde, katere arhi- tektura ne sega preko XVI. stoletja nazaj, z južne strani od zunaj dostopen obokan prostor z osrednjim stebrom, ki je svojčas verjetno služil za osuarij poleg drugih, ki jih še vizitacije 17. stoletja omenjajo na pokopališču okrog cerkve. Kot že povedano, je tip naše arhitekture evropskemu jugu z Italijo, Francijo in Špa- nijo popolnoma tuj. Edino izjemo predstav- lja zapuščena cerkev San Bändel de Ber- langa severovzhodno od Madrida, ki izvira po vsej verjetnosti še iz XI. stoletja in je tako sploh najstarejši znani spomenik tega tipa'". Sredi kvadratične ladje stoji masiven okrogel steber, od katerega se pno v pol- krožnih lokih po diagonalah in simetralah pravokotne oproge, na katerih sloni proti sredini z vseh strani se dvigajoč kupolast obok. Hkrati je to eden najstarejših rebra- stih obokov sploh. Drugi primerjalni spomeniki pa so vsi razvrščeni po severnih evropskih deželah od Bavarske do vzhodne iNemčije in do Švedske. Med najjužnejšimi je Friedersried (bav. Oberpfalz), kjer je ladijski prostor združen z zahodno emp>oro tipa bavarsko- čeških grajskih kapel. Obok in osrednji ste- Rekonstrukclja prvotnega glavnega portala (risal arh. T. Bester) 167 tCRÖNlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ber iz Xill. stoletja sicer nista ohranjena, izpričana pa sta s profilom pilastrov v glav- nih oseh sten in s sluižniki v kotih. Zanimivo je tudi, da vodijo na zahodno emjxiro iz cerkve v debelini stene speljane stopnice, ki pa so bile prvotno verjetno dostojwie tudi naravnost od zunaj po lesenem hodniku, ki je povezoval kapelo s stanovanjem zem- ljiškega gospoda^'. Podobno situacijo ima- mo tudi na Malem gradu v Kamniku, kjer je bila zgornja grajska kapela skozi ohra- njeni polkrožni portal v zahodni steni in po lesenem mostovžu direktno povezana z gra- dom. Per analogiam zato tudi oba omenjena primera lahko dobro podpreta samostojno postavljeno rekonstrukcijo prvotne funk- cije stenskega portala pri našem spomeniku. — iNekako istočasna je cerkev v Vielist (Mecklenburg — Schwerin) pri Warenu v severovzhodni iNemčiji iz ca. 1230-50 s 4 križnimi romanskimi grebenastimi oboki na osrednjem okroglem stebru^^, — Dvonad- stropna grajska kapela v Freiburgu a. d. Lfnstrut na Saškem ima v zgornji kapeli na osrednjem snopastem stebru s 4 križnimi rebrastimi oboki obokan prostor iz ca. 1230^' in močno istočasni sta na Mecklenburškem tudi cerkvi v Friedbergu in v Recknitzu. — Poleg nekaterih danskih primerov^* pa je zlasti številna skupina kakih 50 romanskih in zgodnjegotskih cerkva našega tipa na otoku Gotland v Severnem morju, ki so obokane večinoma z grebenastimi križnimi oboki na osrednjem okroglem stebru, ki pa je v nasprotju z našim sestavljen iz več de- lov in vseskozi enako debel. Ta skupina, za katero domnevajo izveze s klasično deželo zgodnjega dvoranskega stavbarstva, z West- falijo, kjer pa se take cerkve očitno niso ohranile, obsega .čas od začetka XIII. do prve polovice XIV. stoletja^*. Ob navedenih stavbah in v zvezi z njiho- vim geografskim položajem se naš si>omenik ponovno izkaže za enega najstarejših in umetnostno geografsko najzanimivejših pri- merov te arhitekture. Z njim je bila namreč podobno kakor z romanskimi »vzhodnimi zvoniki« prav na naših tleh v visokem sred- njem veku dosežena najskrajnejša jugo- vzhodna meja njihove evropske razširje- nosti. Se vedno v okviru grajskih in hišnih ka- pel prevzame ta stavbni tip tudi gotika^', hkrati pa se prične uveljavljati tuidi pri drugih cerkvah zlasti v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Slovaškem, kjer se s pozno gotiko družijo tudi novi sestavi obokov, ki mu dajejo nov prostorninski izraz. Koliko so pri tem sodelovali beraški redovi s po- \ dobnimi prostornimi težnjami, doslej še ni pojasnjeno. Naša stavba pa stoji še z neka- terimi nedvomno na začetku te zanimive razvojne vrste. Nobenega dvoma ni, da je mogel biti po- budnik tako ambiciozne stavbe v središču svoje slovenjegraške posesti edinole oglej- ski patriarh Bertold. Vemo namreč, da se je osebno zanimal za verske in cerkvene razmere v naših krajih, ki jih je tudi po- gosto obiskoval. Tako je med drugim leta 1237 nameraval ustanoviti novo škofijo v Gornjem gradu, leta 1228 je osebno v Beli krajini utrdil oglejsko cerkveno organiza- cijo, sodeloval je pri ustanavljanju novih samostanov, tako v Velesovem in v Stude- nicah, za njegovega vladanja so prišli v naše kraje pridigarski redovi, ki so tu razvili napredno arhitekturo itd.^' Šele podrob- nejša raziskovanja bodo morda pojasnila, če ni med našim spomenikom in med Stu- denicami, ki se tudi vežejo na Bertoldova gradbena prizadevanja, celo ožja delavni- ška sorodnost, na kar bi morda kazal po- prej omenjeni vrvasti profil portalnega ostenja, ki ga doslej iz tega časa nikjer drugje ne .poznamo. Očitno pa je bila Bertoldu prav stara rodbinska posest v Slovenjem Gradcu po- sebno pri srcu. V tamošnjem novem trgu, ki je tudi andeška ustanova, je Bertold 30. aprila 12511 tik pred svojo smrtjo po- svetil svoji nečakinji sv. Elizabeti na čast cerkev, ki je v jedru bržčas še danes ohra- njena, in je ob tej priložnosti izdal tudi listino, s katero je vso svojo slovenjegraško lastnino prepustil oglejski cerkvi^*. 2e spre- daj smo omenili, da je Mradi neke slove- njegraške cerkve odrekel podporo belinj- skemu opatu, ki se je pritožil pri njem, češ da mu kratijo pravice do nje^'. Ker pa že iz starejših listin vemo, da so belinjskemu sa- mostanu stalno izpodbijali pravice do cerkve sv. Pankracija'", tudi sedaj ne more biti dvoma o tem, .da je šlo za isto cerkev, ko je Bertold odrekel svojo j>omoč, in ne morda za cerkev sv. Elizabete v novem slo- venjegraškem trgu. Zato tudi omenjena li- stina iz 1. 1246 še bolj potrjuje ožji odnos Bertoldov do našega spomenika in se pri- družuje mnogim drugim momentom, ki go- vore za to, da je »ecclesia sancii Pangratii« v opisani obliki nastala po njegovi zaslugi. Na najbolj mikavno vprašanje, kdo je njen graditelj in od kod njena izredna arhi- tektura, pa vsaj za sedaj še ne bo mogoče dati zadovoljivega odgovora. Ni izključeno, da je arhitekturno idejo zanjo iK>sredoval Bertold iz dežel, kjer je bil ta stavbni tipi 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že poznan in že ponovno nresničen, za kar bi monda še najbolj prihajala v poštev Ber- toldova rodbimska domovina Bavarska, k čemer so lahko kot pozitivni moment poleg funkcionalnih potreb prispevali še neki po- sebni razlogi. Obstoječi monolitni trup ste- bra, če mn pripišemo antično poreklo"', bi lahko bil eden takih posebnih razlogov pri izbiri stavbnega tipa, saj je iS svojim monu- mentalnim pojavom kot kamnoseška moj- strovina naravnost vabil, da ga nekje po- novno stavbno uporabijo tako, da bo prišel do polne veljave. Tako je bil po iBertoldovi zaslugi na naši zemlji uresničen napredni spomenik sred- njeveške arhitekture, ki je eden redkih ohranjenih in hkrati najbolj proti jugo- vzhodu pomaknjen primer v vsej Srednji Evropi. Z njim hrani naša spomeniška po- sest eno najpomembnejših in najvabljivej- ših srednjeveških arhitektur, ki vzbuja v luči vsega povedanega prav v zadnjem času kar evropski interes. Opomba: Za mnoge strokovne nasvete in opo- zorila pri pisanju te razprave se iskreno za- hvaljujem g. docentu dr. E. Bachmannu, München, ki je kot eden [najboljših poznavalcev tega zanimivega problema evropsike umetnostne zgo- dovine z zanimanjem in kolegialno spremljal moje delo. OPOMBE 1. Za navedene arheološke podaitke in oipozorila se prav lepo zahvaljujem univ. asisleniu J. Sašlu. — 2. M. Kos: Gra- diišče in Gradec v slovenskem sred.njem veku, GMS XXII, Lj. ili941, 116 sq. — 2a. F. Kos: Gradivo za zgodovino Sloven- cev IV, št. 477. — 5. M. Kos: iStari trg in sorodna krajevna imena. Geografski vostnik V-VI, 1929—1930, 160 sq. — 4. A. Muchar: Geschi'chte des Herzogthums Steiermark III, 180. — 5. F. Kos: Gradivo IV, št. 20 in str. XLIX. — 6. Gradivo IV, št. 492. — ?. Gradivo IV, št. 544. — 8. Gra- divo IV, št. 550a. — 9. Gradivo .IV, .št. 6U. — 10. Gradivo IV, št. 718. — 11. Gradivo IV, št. 7i22. ~ 12. n. pr. 1. 1227 se omenja vBertoldus plebanus de Grez< — Gradivo V, št. 466. — n. L. 11226 izdani listini >in castro Windeschgrez ita domo plebani« — Gradivo V, št. 435 .in 436. — 14. >snper capella de Grezc — Gradivo V, št. 878. — 15. Der Kirohenschmuck XI, Graz .1880, 102, 107, 1.09. — 16. Carl Schmutz: Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I, .Graz 1822, 44. — 17. »Römerstrassen von Drau- ilns Murgebieth<, Carinthia XLVIII, 1858, 122. — 18. Karlmano Tangl: Windischgratz und die Herren von Windischgratz, MHVSt XII, Graz 1863, 143 sq. — 19. Hans Petschnig: Über einige Kirchen in Steier- mark, Die Ost. ung. Monarchie in Wort und Büd — Steier- Lexikon von Steiermark I, Graz 1876, 31. — 21. Davorin Trstenjak: Zgodovinske črtice o ndkdanji provinciji Windisch- graz — Starost cerkve sv. Pankraca 'itd.. Kres II, Celovec 1882, 59il sq. — 22. H. Petschnig: Die Architektur in Steier- mark, Die Ost, ung. Monarchie in Wort und .Bild — Steier- mark, Wien 1800, MO. — 27. V. Travner — E. Baumgartner: Naši srednjeveški novci, CZiN XXV, 1930, 163. — 24. E. Baum- gartner : Kovnici Slovenj Gradec in Kamnik v dobi Andechs- Merancev, CZN XXVIII, 1933, 18 sq. — 25. W. Buchowiecki: Die gotischen Kirchen Österreichs, Wien 1952, 421. — 26. G. M. Vischer: Topograiphia Ducaitus Stiriae, Graz 1681. — 27. Vizitacija 51. V.II. 1600, KALij: lEcclesia est in monte Pancrati'ano, intra muros antiquae arcis pulcherrimae situ- ata: figura quadrata et absque choro. constructa pulchra et valida fornice, quae oolum,na marmorea in medio tempU inclinas recnmbit . . .«. — 28. ^Ecclesia haec in monte, Pan- cratiano dicto, sita est, intra muros arcis antiquafi, figura quadrata, sine choro, tola habet fornicem, et innititur magna colum.na marmorea ex uno lapide . . .«, KALj. — 29. Viz. prot. za (leto 1.631 str. 94/11; >.Ipsa ecclesia non habet chorum«. 30. >Visitata est Eccla. que orientem versus est in quadro posita. Alta est oubitis 24, longa a -maiori porta versus orien- tem 26, lata a parte septentrionali ad merid. latus etiam 26 cubitis, tota sub firmo uno fornice, qui sup. marmorea columna ex albo marmore supra bicubitale qnadrum, locata cubitorum undecim de uno solo et integro lapide . . . Pavi- mentum est integrum et Eccla. sicca ac lucida, habens fene- stras amplas et longas ad orientem ... ad merid item sunt amplae duae rotundae . . .« (cubitus = 44.4 cm). — 31. Vizit. protokol za leto .1684 str. 286. SfcALj: »Ecclesia haec est quadriangularis pulchrae structurae, in medio habet Colnm- nam altam marmoream totius Ecclae. pavimentum sufferen- tem . . .< — 52. A. Choisy: Histoire de l'architecture LI, 364, profil S. — 33. ZUZ XIV, 1936/37, 56. — 34. Vizitaciia 1. 1652. SkALj: >Campanile est foris extra Ecolam. m una veteri firmissiima turric. — 35. Viait. zap. 1. .1652 str. 36, KALj f. 52: >Turris camipanilis, quia turpiter ruinata, a summo usque ad paviimentum demolito per medium muro, patet pro in- gressa, ideo claudenda est et decen.ter una porta effoirmanda pro hoc ingressu. Et gradus ad portam lateralem videntnr minati et reparandi.« — 36. Vizit. zap. za 1. Ii669, SkALj: >Nlov,iter aedificata est turris murata firma«. — 3?. n. pr. Krancelj nad .Skofjo .Loko, Žužemberk, Stari grad pri No- vem mestu. — 38. F. Stele: Gots.ke .dvoranske cerkve v Slo- venijii, ZUZ XV, 1938, 1—43. — 39. R. K. Domin: Die Bettel- ondenskirchen in Österreich, iBaden bel Wien 1.955, 150 sq. — 40. W. Buchowiecki o. c. «tr. 61. — 41. Geschichte der deu- tschen Kunst 1, Berlin^Leipzig »19, 274 sq im 295. — 42. H. R. Rosemann: Die westfälische Hallenkirche im dar ersten Hälfte des il3. Jahrhunderts, Zeitschrift für Kunst- geschichte I, Berlin-^Leipzig 1952, 203^227. — 43. M. Hautt- mann: iDie Kunst des frühen Mittelalters, Propyläen-Kunst- geschichte VI, Berlin 1929, podoba XX. — 44. W. Bucho- wiecki 0. c. str. 62. — 45. Dehi)o-.Bezold: :Die kirchliche Bau- kunst des Abendlandes I, Stuttgart .1892, 450-453. — 46. W. Buchowiecki o. c. str. 44. — 47. W. Buchowiecki o. c. Str. 45^46. — 48. o. c. str. 421. — 49. Izdajanije listin se je pogosto vršilo v cerkvah ali pred njimi. V Kamniku, ki je bil tudi andeška posest, je isli patriarh Bertold 1. 1250 izdal neko listino >in oapella superiori castri inferioris«, to je v zgornji kapeli na Malem gradu — F. Schumi: Urkunden und Regestenbuch . . . H, str. 159, št. 174. — 50. B. Bevan: Hi- story of Spanish architecture, London 1938, 43—44, pod. XVI. — 51. G. Dehio: Handbuch .der .Deutschen Kunstdenkmäler HI, Berlin 19K, .150. — 52. Podatki v G. Dehio: Handbuch . . . II, Berlin 1926, 496 v oogledu oboka niso ločni (E. Bachmann). — 53. G. iDehio: Handbuch ... 1, Berlin li934, *15. — 54. A. Michel: Histoire de l'awt .1/2, .Paris 1921, 554. — 55. Po sporočilu E. Bachmanna v zasebnem pismu z dne 50. I. 1957. — prim, tudi A. L. Romidahl-J. Roosval: Svensk Konsthistoria, Stockholm .1913, Idi. — 56. n. pr. kapela sv. Tomaža >am Romling« v Regensbnrgu iz zač. 14. stol. z enim_ najzgod- nejših zvezdastih obokov v južni Nemčiji — G. Dehio: Ha,nd- buch . . . HI, Berlin 1925, 448. — 57. Prim. J. Gruden: Zgo- dovina slovenskega naroda II, 186—il92; .M. Kos: Oglejski patriarhi etc., CZN XIH, Maribor 1917, .1—44; Pio Paschini: Storia del Friuli II, Udine 1955. — 58. J. Zahn: UlB III, št. 88, .str. 153. — 59. F. tin M. Kos: Gradivo V, št. 878. — 60. F. Kos: Gradivo IV, št. 6111. — 61. R. Egger: Ausgra- bungen ira No.ricu.m 1912/.15. Tahrashefte des österreichischen archäologischen Institutes XVII. Wien 1914, Bbl. 64. 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GOSPODARSKI POLOŽAJ RIBNIŠKIH PODLOZNIKOV V ZAČETKU XIX. STOLETJA MAJDA SMOLE Ribniški okoliš je v začetku XIX. stoletja tvoril del novomeškega okrožja in mejil na Blokah in Snežniku na postojnsko okrožje. Štel je 9000 prebivalcev, ki so bili po pre- težni večini mali kmetje in kajžarji. V žup- niji Ribnici, vikaniatih Loški potok in So- dražica ter lokali ji Dolenja vas so v začetku XIX. stoletja že popolnoma prevladovali lastniki tretjinskih kmetij ali domcev, četr- tinskih kmetij in kajž. V Nemški vasi, ki je štela 85 biš, je bilo ina primer 37 četrtgrun- tarjev (Viertelhuebler) in 11 kajžarjev, v Dolenji vasi splob sami četrtgruntarji in kajžarji, v Sodražioi pa je od skupnih 65 podložnikov bilo i28 kajžarjev, 20 jih je imelo četrtinske kmetije, 5 pa domce. Na hribovitem, hladnem in nerodovitnem ozem- lju so se mogli ti mali kmetje preživljati z lastnimi priidelki le sedem do osem mesecev v letu; gojili so predvsem krompir in str- niščne sadeže, medtem ko je žito uspevalo le v neznatni meri. iKer ribniški podložniki z dohodki od kmetijstva niso mogli izhajati, kaj šele izpolnjevati svoje obveznosti do zemljiškega gospoda, so se morali ukvarjati s trgovanjem in obrtjo. Trgovali so z južnim sadjem, ki so ga ku- povali v Trstu in ga prodajali na Dolenj- skem zlasti v Novem mestu ter na Hrvat- skem. Obratno pa so na hrvatskem naikupo- vali konje, prašiče, ovce in koze in jih pre- prodajali v Trstu in na Goriškem. Kupče- vanje z južnim sadjem je močno nazadovalo zaradi poostrenih carinskih predpisov. Mnogi so se ukvarjali z žitno trgovino na drobno. Tovorili so žito iz Karlovca in ga razprodali na tedenskem sejmu v Sodražici, oskrbovali pa z njim deloma tudi sosedno postojnsko okrožje. V Bakar ali na Reko so hodili po sol in krošnjarili z njo po novo- meškem okrožju. Od ribniških krznarjev so jemali kožuhe in jih nosili na prodaj celo na Štajersko tja do Drave. Pomembnejši vir dohodkov kot kupčija je bila obrt. ^Najvažnejši obrtni panogi sta bili lončarstvo in izdelovanje škatel oziro- ma sit in reset. Osredotočili sta se v pre- delih, v katerih je bila zemljiška posest najbolj razdrobljena. Lončarji so prebivali v petih vaseh loka- lije Dolenja vas. Z lončarsko obrtjo se je ukvarjalo 250 družin, povečini četrtgrun- tarji in kajžarji. Ilovico so kopali na veliki bližnji gmajni ter žgali iz nje pečnice in navadno kmečko posodo, s katero so oskr- bovali novomeško, postojinslko in goriško okrožje, vso Hrvatsko in Primorsko s Tr- stom. Od kmetov so za lonce dobivali v za- meno žito. Letno so lončarji zaslužili 10.000 goldinarjev. Središče lesne obrti je bilo v hribovitem ozemlju vikariata Loški potok. Tu se je okoli 100 družin bavilo z izdelovanjem lese- nih škatel in obodov za sita in resela. Škatle, ki so služile kot embalaža za drogerijsko blago, so pošiljali v Trst, Benetke in Le- vante; po letu 1806, ko je Napoleon progla- sil celinsko zaporo, da bi preprečil trgovske stike med evropsko zemljino in Anglijo, je izvoz v Benetke in na bližnji Vzhod popol- noma prenehal. Obode za sita in rešeta so izdelovali iz smrekovega in jelovega lesa in jih prodajali tako imenovanim »dežela- nom«, to je prebivalcem žujHiije Ribnice in vikariata Sodražice, kjer je bilo okoli 300 družin zaix>slenih s pletenjem sit in reset. Dna za sita \niso izdelovali sami, temveč so hodili ponje v Stražišče in Kranj, pač pa so sami pripravljali iz leskovih šib vitre za rešeta. Vsa družina se je ukvarjala s tem delom. Izdelke so naložiili na voz in z njimi krošnjanili po vsej Kranjski, Koroški, Šta- jerski do Gradca, po Hrvatski, Slavoniji, Goriški, Trstu in Reki; spotoma so tam, kjer so dobili ustrezen les, delali nove obode in iz njih sita lin rešeta ter se vračali domov šele po več mesecih; včasih so ostali na poti tudi pol leta. Revnejši »deželani«, ki niso premogli voza, so nosili svoje obode, vitre, dna za sita in Škatle kar na hrbtu, izgotavljali sita in rešeta, kjer so naleteli na odjemalce, in se vračali domov po nov to- vor. Toda kupčija je precej nazadovala, ko so leta 1609 zasedli Kranjsko Francozi; v Avstriji so poslej Ribničanom kot tujim podložnikom precej oteževali trgovanje. Vedno večje težave so imeli tudi z dobav- Ijanjem smrekovega in jelovega lesa, ki ga jo začelo primanjkovati in so ga morali za drag denar kupovati v oddaljenih predelih na Snežniku, v Cabru in drugod. Kroš- njarji, ki so prodajali lonce, sita in rešeta, so jemali s seboj svoje komaj osem do de- setletne sinove, da so se ti pravočasno spo- znali s kraji in prometnimi razmerami. — Izdelovalci škatel in obodov v Loškem po- toku so zaslužili letno do 5000 gld., »deže- lani« s siti in reseti pa do 20.000 gld. 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Okrog 9200 goldmarjev letnega dohodka je nudil ribniškemu prebivalstvu lov na polhe, ki «0 bili posebno številni v pretežno bukovih gozdovih gospostev Logatec, Pla- nina, Bistra, Postojna, Snežnik, Turjak, Cušperk, Ribnica, Kočevje, Žužemberk in Ruperče. Lov na polhe se je začel v me- secih avgusitu in septembru, ko je dozorel žir in so se polhi šele prav razmnožili. Lo- vili so jih v temnih nočeh s posebnimi lese- nimi pastmi, tako imenovanimi skrinjicami, ki so imele štirikotno obliko, okroglo odpr- tino in železno vzmet; vaba, običajno ko- šček v olivnem olju namočenega jabolka ali hruške, je bila v notranjosti skrinjice. Vsak polhar je imel 30 do 40 takih skrinjic, ki jih je s posebnimi palicami pritrdil na bu- kova debla v območju četrt ure hoda okoli ognja, ki ga je zalkuril v gozdu. Kadar je bil lov ugoden, je moiral polhar večkrat obiti svoj revir, pobirati ujete polhe iz pa- sti in te znova nastavljati; tako je zjutraj prinesel domov do 100 in več polhov. Zelo izdaten je bil lov tudi spomladi. Polharji so namreč dobro poznali prezimovališča polhov; spomladi so jih z dimom in ognjem prepodili iz razpok in votlin ter jih polovdli v različne pasti, ki so jih nastavili pred votlinami. Spomladi ujeti polhi so imeli še prav posebno dobro krzno. Vendar polhov niso lovili le zaradi krzna, temveč tudi za- radi mesa in tolšče, ki so jo stopili in po- rabili mesto slanine za zabelo, meso pa so prekadili podobno kot klobase. — Krzno so prodali krzmarjem v Ribnici in Ložu; ti so odstranili s kož še preostalo tolščo in jo porabili za razsvetljavo, očiščene kože pa sešili po 50 do 100 kosov skupaj v tako ime- novane »table«, ki so jih prodajali Kočevar- jem, ti pa so jih odnašali na Dunaj. Ob dobrih letinah žira so polharji ujeli več milijonov polhov; en isam krznar v Ribnici 171i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je tedaj zbral 170.000 polšjih kož; vendar je bil lov tako izdaten le vsako sedmo leto, v ostalih šestih letih je bilo polhov mnogo manj ali pa celo nič. Povprečno so nalovili letno do 450.000 polhov in jih prodali bodisi surove po 30 krajcarjev za sto kož ali pa sešite v »table« v vrednosti enega in pol goldinarja. Postranski zaslužek ribniškega podlož- nika od trgovine in obrti je postajal v času napoleonskih vojn, izlasti po letu 1806, vedno bolj pičel. Splošna gospodarska kriza, ki jo je povzročila v Evropi celinska zapora, je imela za posledico tudi propad domače obrti, ki se še dolgo po končanih vojnah ni opomogla. V predelih, ki so biH glede kme- tijstva popolnoma pasivni, sta postajali rev- ščina in stiska prebivalstva vedno hujši. Štiri lepa po obnovitvi avsitrijske oblasti na Kranjskem, leta 1817, je beda prebivalstva na Dolenjskem in še posebej v ribniškem okolišu tako narasla, da je vzbudila pozor- nost dunajske vlade, ki se je začela zani- mati za vzrok težke gospodarske krize v tem delu Kranjske. Po posredovanju gu- bernija je dunajska vlada naročila novome- škemu okrožnemu glavarju, naj glede tega zasliši zemljiške gospode, ki so zavzeti za javno blaginjo in lahko izrečejo nepristran- sko sodbo. Med zemljiškimi gospodi, kate- rim je novomeški okrožni glavar prisojal omenjene lastnosti, je bil tudi ribniški gra- ščak Anton Rudež. V svojem odgovoru na vprašanja dunajske vlade je bil Rudež za čuda odkritosrčen, ko je ugotavljal vzroke skrajno neugodnega gospodarskega polo- žaja svojih podložnikov, in nekoliko smešno originalen pri navajanju sredstev, ki naj bi pomagala prebroditi gospodarske težavne. Po Rudeževem mnenju so večletne slabe letine bile važen, vendar ne edini vzrok za revščino in stisko kmeta. Vsaj toliko kot slabe letine so zakrivila žalostni gospodar- ski položaj kmeta tudi fevdalna bremena, ki so daleč presegala dohodke kmetij. Ubogi kmet je potem, ko je poravnal obveznosti do zemljiškega gospoda, ostal cesto brez najpotrebnejšega živeža. Marsikateri stra- dajoči kmet je vzel od premožnejšega so- seda mernik ovsa z obljubo, da mu bo ob žetvi vrnil mernik pšenice, ali pa je svojo, še nepožeto pšenico prodal po pet goldinar- jev mernik v času, ko je stal mernik pše- nice deset goldinarjev, ali pa je zastavil bodočo žetev, oziroma donos od vinograda. Razumljivo je, da je kmet spričo takih raz- mer izgubil pogum in je le nerad opravljal delo, katerega sadove so izčrpale dajatve. Njegova pridnost je pojenjala, polje je ob- deloval slabo, živino je zanemarjal in po- sledica je bila še večja stiska in revščina. Mod vsemi fevdalnimi bremeni je kmeta najbolj hromila tlaka, ki v pretežni večini Dolenjske še ni bila prevedena v denarno dajatev. Posledica tega je bila, da je osta- jalo več tisoč delovnih rok vsaj dve tretjini dneva brez dela, kajti tlačansko delo je kmet opravljal le nerad in z odporom ter je delal na tlaki le toliko, kolikor so ga prisilili; tlačan je vas dan opravil komaj toliko dela kot plačan hlapec v eni tretjini dneva. Še huje od fevdalnih služnosti so kmeta težili državni davki, ki so se prav v začetku drugega desetletja XIX. stoletja podvojili ali celo potrojili. To povečano obdavčenje je v zvezi s pogubnim načinom pobiranja skoraj j>ovsem uničilo kmeta, zlasti ker je bila tudi razdelitev davkov skrajno pomanjkljiva in brez pravega so- razmerja. Razen tega pa je bilo po sodbi Rudeža, ki se pri tem sklicuje na splošno javno mnenje, zvišanje davkov v marsika- terem pogledu neutemeljeno, kajti izdatke države bi bilo mogoče omejiti, če bi bila administracija smotrneje urejena. Rudež pravi dobesedno: »Pred 50 leti so bile v eni pisarni zaposlene tri ali štiri osebe, ki so zadoščale za uradovanje, sedaj pa je v isti pisarni deset ali dvanajst uslužbencev, ki porabijo tri ali štirikrat več papirja, ne opravijo pa nič več dela. Uradi so prena- polnjeni z uradniki za posle in pisarije, ki so povečini brez koristi in odveč. Več kot polovico teh uradnikov bi mogli pogrešati, če bi bili drugi bolj sposobni, delavni ia pridni, ampak tega žal ni, ker pri nastavitvi ne odločata pridnost in sposobnost, temveč patronanca in protekcija. Kameralna posest ne prinaša erarju niti polovico tega, kar bi mogla ob pametni in enostavni administra- ciji. Kar počenjajo uradniki pri gradnjah in podobnih delih erarja, je že prav sipotik- Ijivo. Kar bi mogel privatnik izpeljati s Ribniški grad ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1000 goldinarji, to stame erar najmanj 3000 goldinarjev. Tako pridejo uradniki do de- narja, do blagostanja in izobilja, česar na pošten način ne bi mogli doseči. Velika, draga dn zgrešena podjetja ne uspevajo in brez koristi požirajo ogromne vsote. Na ta in podoben negospodarski način poteka do- mala vse javno gospodarstvo. iNa ta način gredo v izgubo milijoni, ki bi se bogato obrestovali, če bi jih porabili za razbreme- nitev kmeta, izboljšanje kmetijstva, napre- dek industrije in povečanje splošne bla- ginje. Ko je Rndež tako ožigosal javno upravo z izgovorom, da smatra za svojo dolžnost, da sporoči vladi splošno javno mnenje, je obrazložil, kaj bi storil, da bi »mlačnega in lenega Dolenjca vzpodbudil k delu in večji aktivnosti.« »Ker poznam posebnosti zemlje, značaj, težnje in slabosti kmeta,« pravi Rudež, >bi poskusil z naslednjimi ukrepi: Posebno pozornost bi posvetil poljedel- stvu in živinoreji. Ukazal bi iztrebiti vinsko trto tam, kjer so tla ugodna za poljedelstvo,. in tako pridobljeno zemljo posejal z žitom in deteljo ali pa posadil krompir, kajti na Dolenjskem vinogradništvo ne prinaša ta- kih koristi, da bi se moglo meriti s polje- delstvom. Skušal bi izboljšati sadjerejo, ki je na Dolenjskem na zelo nizki razvojni stopnji. Pri hišah, hlevih in ograjah je mno- go prostora, kjer bi mogla rasti in dobro uspevati sadna drevesa kot slive, jablane, hruške itd. Dokler bi ne bilo pri vsaki hiši sadovnjaka, naj bi bila kmečkim sinovom prepovedana poroka in prevzem gospodar- stva. Vsak kmečki fant bi moral letno zasa- diti šest do sedem sadnih dreves in doka- zati, da je to nalogo res izvršil. Vsaka ob- čina naj bi ob sodelovanju cerkvene in svetne gosposke razdelila svoje prebivalce v deset razredov glede na marljivost in za- nikrnost pri negovanju živine, obdelovanju polja, oskrbovanju travnikov in sadovnja- kov. Najbolj zanikrni gospodarji bi naj bili uvrščeni v deseti razred, ki bi morali vedno obsegati vsaj 20 posestnikov. Le-te i naj bi javno ožigosaili, jim vzeli pravico ¦ soodločanja v občinskih zadevah, njihove : sinove pa brez izjeme potrdili k vojakom, j Ce bi v naslednjem letu pri ponovni razde- i litvi prebivalstva najslabši gospodarji ne dosegli boljšega razreda, naj bi jim prodali ; posestvo na dražbi in jih z družino vred I izgnali iz občine. Pri tej klasifikaciji prebi- i valstva naj bi sodelovala duhovščina, ki bi j tako opravila koristnejši posel, kakor pa i da navaja podložnika k prenapetemu po- božnjaštvu in nadzemski popolnosti, kar je vse škodljiva izguba časa. Za spodbudo in i pouk Dolenjca naj bi jwklicali nekaj rod- i bin z Gorenjskega, kjer poljedelstvo, sadje- i reja, tkalstvo in druge obrti prav pkosebno cveto, in jih naselili na kameralni posesti. Vzgled takih pridnih in delavnih ljudi bi gotovo ne ostal brez učinka pri dolenjskem- kmetu.« i Kot vidimo, je Ruidež iskreno želel izbolj- : šali položaj podložnika na Dolenjskem. Ne- \ kateri njegovi predlogi so bili trezni in premisleka vredni, toda zamisel o klasifi- kaciji prebivalstva glede na razvojno stop-! njo njihovega gospodarstva je bila nesmi- selna in bi prinesla kmetu več škode kot koristi, zlasti ker je način, po katerem naj ; bi se klasifikacija izvedla, dopuščal neza- i slišane in nep>opravljive krivice. Teh pred- logov oblast tudi ni upoštevala, vsaj v rib- niškem arhivu ni odgovora na Rudeževo i poročilo, ki je ohranjeno v osnutku s pri- \ pombo, da je bilo 4 avgusta 1817 odposlano ; novomeški kresiji. j VrlRI: I Rudež Anton; Staitlst«che Bemeirkungen aus Krain, 1810 Junij 25. — Rudež Anton: Beantwortung der mit löblichen ! kreisamtlichen Verordnung TOn 13. Juli 1. J. vorgelegten ' Fragen, die andauerende Armuth eines Theils der Unther- ' tanen in Neustadtler iKreise und die Wegräumung ihrer Ursa- j chen betrcfend, 1817 argust 4. i(Oba referata sta v arhivu ; gospostva Ribnice, tasr. Korespondenca-dopisi uradov; brez ' signature, ker arhiv še ni dokončno urejen). — Urbarji rih- ; niškega gospostva za leta 1798-^1610, 1818—1829. i 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NOVOMEŠKI SPOMINI JOS. WESTER Tri dobe sem preživel v Novem mestu, tri triletke, ki so se odražale vsaka v drugačnem družbenem okolju. Prva (1882—1885) sega v moja deška leta, ko sem bil učenec na ondotni ljudski šoli, kjer so takrat poučevali očetje frančiškani; druga (1900—1902) obsega leta, ko sem bil profesor na stari, še avstrijski gimnaziji; tretja (1918—1921) pa, ko sem kot ravnatelj deloval že v novem gimnazijskem poslopju prejšnje Jugoslavije. Spomini, ki jih hočem v naslednjem óbno~ viti, so resda bolj osebnega, pomena, vendar so vsaj skromen prispevek h kroniki dolenj- I. Ljudskošolska doba (1882—1885) Uteginil bi (kdo vprašati, kako da so me poslali v ljudsko šolo v Novem mestu. Moj oče, po rodu Gorenjec z Bleda, je bil oskrb- nik Barbove graščine v Radeljci pri Bučki na Dolenjskem. Početni šolski pouk (1880 do 1881) mi je dajal učenik Fran Fabjančič v enorazrednici na Bučki. Naziv učitelj tiste čase še ni bill v rabi; rekali smo mu učenik ali pa šolmošter. Leto nato so me starši od- dali v Sodražico, rojstni kraj moje matere, kjer sem v kisi starega očeta prebil drugo polletje 1881/82 kot učenec 2. razreda. Pre- jel sem sicer ugodno letno spričevalo, a ven- dar so me jeseni 1882 vpisali zopet v 2. raz- red deške ljudske šole v Novem mestu. Tako sem postal »prostovoljen« ponavljač. Razlog za to izgubo enega šolskega leta vidim edino v tem, da je bila nemščina na novomeški šoli že od 1. razreda dalje obvezen učni predmet, medtem iko se je na sodraški šoli sploh nismo učili. Zato za 3. razred nisem bil dovolj sposoben in sem moral 2. razred zaradi nemščine ponavljati. Na novomeški deški šoli so poučevali sa- mo redovniki frančiškani. V 2. razredu mi je bil učitelj p. Gizlen Sedlaozek, ki mi ni ostal v jasnem spominu. Le toliko še vem, da se mi je zdel tuj človek, ki je govoril nekam drugačno slovenščino, kakor sem jo ske metropole. V prvem obdobju je bilo Novo mesto še idilično provincialno mesto brez železniške zveze; v drugi, v začetku novega stoletja, je življenje v njem že živahneje po- tekalo; v tretji, po končani prvi svetovni vojni in po državnem preobratu, pa je s poli- tičnim preokretom dobilo povsem nov obraz. Samoumevno se v teh spominih odražajo predvsem šolske razmere, vendar nudijo po- gled tudi v takratne kulturne in družabne prilike —¦ pestri kamenčki so to v mozaiku novomeške kronike. slišal od prejšnjih učiteljev; menda je bil ogrski Slovenec ali pa Slovak. Pač pa imam v lepem spominu glavnega učitelja v 3. in i. razredu, p. Florentina Hrovata, resnob- nega moža, ki se ob živahnosti dečkov ni nič razburjal in ni rabil šibe ali palice, s kakršno sta bučenski in sodraški učenik krotila objestne učence. P. Florentin mi je bil učitelj v vseh predmetih razen verouka, risanja in petja, ki ga je vadil živahni p. Otokar Aleš. Pouk ismo imeli vsak delavnik, tudi popoldne, razen četrtka, ki je bil do- cela prost dan. Vse štiri naše učilnice so bile v pritličju stare gimnazije, medtem ko so prvo in drugo naidstropje zavzemali gimnazijski razredi. Na gimnaziji je poučevalo tista leta še ne- kaj profesorjev frančiškanov. Le-te smo kot zelo učene može učenci bolj spoštovalli ka- kor lastne učitelje. Zlasti imam v spominu dva taka učenjaka: p. Lacka (Ladislava) Hrovata in p. Rafaela Klemenčiča. Ko nam je v zemljepisni uri p. Florentin nekoč po- kazal telurij, učilo, ki ponazoruje gibanje lune in zemlje, nam je povedal, da je ta čudoviti stroj napravil p. Rafael. Odslej se ¦mi je zdel ta mož nekak čudodelnik. Drugi gimnazijski profesorji z ravnateljem vred so bili laiki. Vedeli smo, da se med seboj nemški pogovarjajo, čeprav sta bila razen ravnatelja Fischer ja samo dva Nemca: Donnemiller in Stanger. Drugi profesorji so bili Slovenci: Fran Breznik, Anton Der- ganc, Leopold Koprivšek, Rajmund Nach- tigall, Rajko Perušek in Ivan Poljanec. Ra- zen po civilni obleki so se od naših učite- ljev razlikovali tudi v tem, da so bili vsi bradati, kakor je bila tedaj menda splošna Novo mesto ok. 1890. Na levi še viden stari leseni most čez Krko ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA moda. Te igospode smo učenci ljudske šole na ulici spoištljivo pozdravljali. Tako so nam zabičili naši učitelji, češ da hodimo, vsi v isto šolo. Realne predmete so poučevali malone brez nazornih učil. Le za zemljepis smo imeli stenske zemljevide Avstroogrske in Vojvodine Kranjske. To mi je bil najljubši učni predmet, menda nekaj zaradi tega, ker je bilo treba na zemljevidu ipoiskati imena, ki jih je navajala knjiga, nekaj pa, ker so bile dežele označene vsaka v drugi barvi, tako da se mi je zdela karta Avstroogrske nekaka slika v barvah. Naši učitelji so imeli navado, da so med poukom njuhali. Usekovali so se v velike modre robce, ki so jih imeli spravljene v zavihku levega rokava ali pa v nedrju me- niške kute. Sprva se mi je tako nosljanje kar zabavno zdelo. Čudil sem se, da pri tem nič ne kihajo, medtem ko sem jaz, če sem potegnil le ščepec tobaka v nos, moral takoj kihniti. Ob sredah smo si iz šolske knjižnice — bila je to omara v sobi 2. razreda — izpo- sojali knjige za domače berilo. Izbire kaj- pak ni bilo dosti. Največ je bilo zvezkov izbranih spisov Krištofa Smida, ki so jih prevajali večidel naši učitelji in jih je tiskal novomeški tiskar Krajec. Rajši sem citai Vrtec, ker je imel tudi silike in razne uganke. Zelo me je prevzel Robinzon sta- rejši, še bolj pa me je zanimalo Odkritje Amerike, ki ga je prevedel p. Hrizogon Majar, zlasti dogodivščine Krištofa Kolum- ba, manj pa Kortezove in Pizarove pusto- lovščine. Snopiči Narodne biblioteke, ki jo je tudi Krajec izdajal, so me zaradi učene snovi manj zanimali, če sem katerega dobil v roke. Pač pa sem rad listal po Valvasorj u, ki ga je imel sin moje gospodinje. Besedila, ki je nemško, seveda nisem razumel, zani- male pa so me slike kranjskih gradov. Ra- dostilo me je, da sem našel med temi tudi sliko radeljskega grada, kjer je gospodaril moj oče. Zlasti me je zavzela slika hudiča, kalko z bičem goni trop polhov po temač- nem gozdu. Konec šolskega leta so ob razdelitvi spri- čeval odličnjaki dobili še posebno darilo, tako imenovano premijo. To je bil kak zve- zek izbranih spisov Krištofa Šmida, takrat slovečega nemškega mladinskega pisatelja. Na čelni strani platnic je stalo v zlatih črkah ime in priimek obdarovanega učenca. Na- ravno, da je bila tako označena vezana knjiga obdarovancu v veselje in ponos, dru- gim pa v spodbudo. Najtežji učni predmet se mi je zdela nem- ščina, ker je treba za en glasnik pisati po dve, tri, celo štiri črke: ch, sch, tsch, ali da se h včasi sploh ne izgovarja; motili so me preglasniki ä, ö, ü in njih izreka. Tudi se mi je upirala pisava z oglatimi gotskimi črkami. Šolske telovadbe sploh ni bilo, saj niti gimnazija ni imela posebne telovadnice, kaj šele ljudska šola. Dečki smo poznali tri vrste igranja na prostem: »klinec biti«, ne- beškanje in frnikolanje. Za to igro smo ra- bili kamnite kroglice, steklene so bile dra- gocena izjema. Kdor je bil spreten frniko- lar, si je nabral več takih kroglic; tudi jaz sem doma hranil vrečico takih nik kot ne- kak zaklad. Stanoval sem pri Štrukljevi materi v pritlični hišici na klančku pod križatijo. Hiša je imela visoko strmo streho, krito s skodlami. Streha je bila znatno višja ka- kor vse zidanje samo. Zad za njo je bil vrtič, nagnjen dol proti Bregu. (Zdaj te hiše ni več, samo temeljno zidovje še priča, kje je stala.) — Oče je za vso oskrbo in stano- vanje plačeval mesečno 4 goldinarje, vse drugo pa je dajal »in natura«. Jeseni je Pogled na novomeški Breg z Resljeve ceste (si. iiz ok. 1900) 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pripeljal voz s krempirjem, zeljem, repo, korenjem, žitom, pozneje še koline, masti in suhega mesa. — iDomači sin, dijak višje gimnazije, naj ibi me bil po očetovem naro- čilu pwuceval v nemščini. Talkoj pri prvi lekciji, ko je od mene zahteval, da naj se naučim dolgo vrsto nemških besed iz slo- varja v učni knjigi, sem se temu uprl in ga jokaje zavrnil, češ da v šoli tega ne zahte- vajo in da se bom sproti sam učil tega, kar nam bodo v šoli povedali in naročili. Struk- Ijev Jože je bil že bradat fant. Zato je pri neki šolski prireditvi v živi sliki predstav- ljal sv. Jožefa, ne da bi se mu bilo treba maski rati. Trgovino s knjigami in šolskimi potreb- ščinami je imel nemški trgovec Tandler. Pri tem sem kupoval zvezke, peresa, svinčnike in radirke »na račun«, to se pravi: trgovec je zapisal račun v svojo knjigo, oče pa je plačal, kadar je prišel v mesto. Vestni trgo- vec pa mi ni hotel dati na ta račun barvic, fmikol ne odtisnic, ki smo jih poznali pod imenom »aboibild« (Abziehbild), kar se mi je kajpada za malo zdelo. Take stvari smo si kupovali v sosednji trgovini Vepustek, bon- bone pri Pauserju in Guštinu, zemlje pri peku Mechori, slaščice pa pri Ilovskem na voglu 'Glavnega trga. Značilno za oni čas je pač to, da je bilo v mesitu še več trgovcev in obrtnikov z dru- go jezičnimi priimki, kakor n. pr. lekarnarja Bergmann in Rizzoli, trgovci Durimi, Jenk- uer in Seidl, gostilničarji Brunner, Preatoni Ciani novomeške meščanske garde (Kos F., Vriačič A.. Kopač; L.) in Schwarz, mizar Fischer, krojač Reisner, mesar Windischer. Mestni župan je bil v onih letih notar dr. Poznik, mož z rjavo kozjo brado. Ni bil novomeški rojalk, ampak koroški Slovenec, kar je dvigalo njegov ugled v mojih očeh. — Mestna občina je imela edinega svojega policista, prepasanega s sabljo. Ta je po mestu objavljal uradne razglase s tem, da je najprej ropotaje na boben — rekli smo, da publicira — opozoril občinstvo, da naj ga pride poslušat. Določene so mu bile po- stojanke, kjer je izvajal svoj uradni posel. Beseda publicirati mi je bila istovetna z bobnati. V vojašnici nad mestnim mlinom je bilo nastanjeno vojaštvo, menda bataljon lovcev ali brambovcev. Tja smo hodili gledat vo- jake, kadar so »eksercirali«. Naravno, da smo se dečki za njih strumne vežbe zani- mali. — Ob raznih slovesnostih je nastopila meščanska garda v temnih uniformah s svet- limi guimbi, gilavo so jim pokrivale črne čake, okrašene z velikim cesarskim orlom; torej drugačna pokrivala, kakor so jih imeli tedanji žandarji: trde črne klobuke s koša- timi perjanicami. — 'Poveljeval jim je stot- nik Vrtačič, drugi oficir pa je bil Florče Skaberne, ki smo ga dečki dobro poznali po rdečem nosu. Edino prometno zvezo z glavnim mestom Ljubljano je oskrboval poštni voz, ki smo ga imenovali »malevagen«. To je bilo ogrom- no vozilo, krito s streho, v njem pa je bilo več sedežev za potnike. V mesto je pri- hajal vsak dan v popoldanskem času. Po- stil jon je trobil na rog, s čimer je dajal znak, da se bliža poštni postaji, ki je bila v veliki Fichtenauovi hiši na Glavnem trgu. Takrat se je zgrnila tam množica čakalcev in radovednežev, saj je bil to navadno naj- važnejši dnevni dogodek v mestu. Še nekaj o pošti ! V tisti dobi so bili uvedli poštno-hranilno poslovanje. Menda so tudi šolam naročili, da naj mladino navadi na varčevanje. V ta namen so rabile kartonske tablice z vtisnjenimi okvirčki. Na te smo lepili znamke po 5 krajcarjev. Ko je bila tablica polna, sem jo predložil in oddal na pošti, na kar mi je poštar v hranilno knji- žico vpisal znesek i goldinarja. Pomnim, da je bilo med učenci več takih hraniteljev. Poleti smo se hodili kopat na Loko, kjer je bilo ob Krki preprosto leseno kopališče. — Mizar Fišer na Bregu je imel doli na Krki razen ribiškega čolna tudi čoln pla- tiščar za veslače. Nekoč sem si ta čoln izpo- sodil, čeprav nisem bil vešč veslanju. Odri- nil sem od brega in poskušal veslati, a sem 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA le nerodno motovilil po vodi. Fišer, ki me je >s hodnika svoje hiše opazoval, me je klical aiazaj, tako da sem naposled le srečno pristal. Če ine hi hila Krka tako mirna voda, bi me bilo lahko zaneslo do mosta, kjer bi morda zadel ob brano, ali pa bi me bilo neslo še dalje do jezu iniad mcsinim mlinom. Takrat je čez Kriko držal še lesen most iz- pod klanca na mestni strani onstran na desni breg v Kandiji blizu Štemburjeve go- stilne. Moj debut v veslaškem športu mi ui uspel. Včasi so se v mestu pojavili laški muzi- kanti z dudami, ogrnjeni v temne plašče, na glavi so imeli širdkokrajne klobuke z visokimi štulami. Nas dečke je najbolj za- nimala segava opica, ki se je smešno spako- vala, čepeča na rami takega muzikanta. Bolj všeč nam je bilo otožno enolično du- danje teh Lahov kakor poskočna muzika mestne garde, ki je kak večer svirala na Glavnem trgu. V bližini mojega stanovanja je bila Bnin- nerjeva gostilna s košatim vntom, kjer se je v poletnih večerih shajala mestna gospoda. Tam so imeli tudi kegljišče. Zadovoljen sem bil, kadar sem tam postavljal keglje dn sem dobil za ta zabavni posel še denarno nagrado. — Moja gospodinja je rada stavila v loterijo. Na kritični dan me je vsakokrat poslala gledat, katere številke — pet jih je bilo — so bile potegnjene. Te so bile napi- sane na deski, ki je visela na vratih trgo- vine Pollak, kjer je bila loterijska poslo- valnica. Ne pomnim, da bi bila kdaj kaj zadela, vsaj povedala mi mi. Končno naj omenim še dva dožitka, ki sta mi ostala kakor zasidrana v spominu. Saj jar'ko osvetljujeta deško lahkomisel- nost in tedanje vzgojne razmere. Ministrant v sili! Ker ob nedeljah in praz- nikih ni bilo šolarske maše v frančiškanski cerkvi, me je gospodinja, pObožna ženica, pošiljala k veliki maši v kapiteljsko cerkev. Tam smo dečki imeli svoj prostor na estradi pred prižnico. iNekoč je cerkovnik tik pred začetkom slovesne maše iskal pomožnega ministranta. Kar mene je prijel za rokav in pozval, da naj grem v zakristijo. Nekaj sem ugovarjal, češ da še nisem nikoli ministriral. Ko mi je nadeval ministrantsko oblačilo, mi je naro- čal, da naj gledam na ministranta tovariša, ki bo z menoj v paru: kakor bo ta ravnal, tako naj ga oponašam. Bila je peta maša s tremi duhovniki in štirimi ministranti. Šel sem v prvem paru, pred oltarjem pa krenil ; na levo stran. Med opravilom sem venomer ¦ škilil na partnerja na nasprotni strani. Ka- ' kor je ta stal, poklekal in držal svečnik, i tako sem ga zvesto posnemal. Ker nisem ' znal latinskih ¦molitvic, sem le nemo žebral ! z ustnicami. Maša je minila in vrnili smo ] se v zakristijo. Tu mi je kanonik izplačal ] za nagrado četrtak — »firar« smo imenovali i tak veliki bakreni kovanec. Doma sem go- \ spodinji z zadovoljstvom povedal, kakšna j čast me je bila doletela in kako lepo na- \ grado sem dobil. To je bil moj edini nastop i v liturgični službi. i Hud disciplinarni prestopek in kazen zanj! Ko sem bil v 3. razredu, sem si nekoč ; kupil škatlico cigaret — deset jih je bilo, S menda so se imenovale »drama« — zavitek j žveplenk z rdečo kapico, v slaščičarni pa ¦ nekaj španskih kepic — rekli smo jim »špa- ; niš vind«. Kaj neki me je zamikalo, da bi i poskusil kaditi, kar je bilo učencem strogo i prepovedano? Videl sem, da kadijo odrasli i moški, a tudi gimnazijski dijaki, četudi tega ; niso smeli. Napravil sem si poseben načrt ¦ za ta kadilni poskus. Namesto da bi šel v \ kapiteljsko cerikev k litanijam, kakor je to ; gospodinja zahtevala, sem zavil za ozidje \ proštovega vrta na strmino nad Loko. Tam ; sem, skrit v grmovju, naglo puhal dim in ' sem za vsako grenko cigareto zaužil posla- dek španske kepice. Doma je gospodinja i zavohala, da smrdi obleka po tobaku, in i priznal sem ji, kaj sem storil. Kako pa je i prišel ta prestopek v vednost mojim učite-- 1 jem, ne vem več. Menda sem se bil kakemu ! sošolcu pobahal in ta me je nato v šoli ¦ »zatožil«. Odmerili so mi štiri ure šolskega, zapora v četrtek dopoldne, ko je bil pouka, prost dan. Razrednik p. Florentin mi je dal ' neke računske naloge, kar sem kmalu izgo- j tovil. Mučno sem se dolgočasil sam v šolski ' sobi. Na stojalu je visel zemljevid Kranj- ' ske. iKar sem iztaknil med knjigami na mizi ¦ Catalogus cleri, latinsko knjigo, v kateri, sem mogel brati le imena dekanij in župnij. 1 S to knjigo v roki sem na zemljevidu iskal i imena krajev. Kar vstopi p. Otokar. Ko je! opazil, kaj počenjam, me ni pokaral — od- : Nastop meščansike garde pred roto\ženi ob neki svečanosti 1. 1S75. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Profesorski zbor novomeške gimnazije L 1885. Sode: Breznik, p. Bern. Vovk, Stanger, ravn. Fischer, p. Ing. Staudacher in Koprivšek, stoje pa Jos. Riedl, p. Lacko Horvat, Nachtigal, Ogorek, Poljanec, p. Rafael Klemenčič, Pečar in Ant. Derganc dal sem mu izdelane naloge — temveč me je dobrohotno potrepljal po rami. Zazdelo se mi je, da je s tem vse odpuščeno, tem bolj, ker me je še pred 112. uro izpustil, tako da sem še pred opoldanskim zvonjenjem pritekel domov ter bil deležen opoldanske molitve, kakor je to zahteval vsakdanji hišni red. Toda motil sem se, ker sem domneval, da mi je poslej vse odpuščeno in pozabljeno. V šolskem naznanilu za 3. četrtletje sem do- bil v nravnosti lOceno »lepa«, v stolpcih prvih dveh četrtletij pa je stalo »prav lepa«. Kaj če bosta oče in mati opazila ta madež! Brez pomisleka sem pred »lepa« s črnilom pripisal »prav«. Nihče ni tega popravka oj>a2dl, ne oče ne mati ne učitelj, ki mi je pozneje za 4. četrtletje vpisal zopet »prav lepa«. Ta moj ponaredek stoji še vedno do- bro viden v spričevalu, ki ga kakor vsa druga skrbno hranim. Za tako potvorbo bi bil zaslužil občutno kazen, vsekakor bolj upravičeno kakor za ono skrivno kajenje, ki ni bilo nikomur v javno pohujšanje. In še eno posledico je imela znižana ocena iz vedenja: da sem v tiskanem letnem poro- čilu zdrknil med odličnjaki na 7. mesto, medtem ko sem bil v 2. razredu in letO' nato v 4. razredu na 4. mestu. Naj se spomnim še součencev v 4. razredu. Vseh nas je bilo petdeset. Konec šolskega leta smo dobili tiskano »Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v No- vomestu — Rudolfswert 1884 — 85«. (V let- nem sporočilu za 1883/184 je pisano: v Ru- dolfovem — Rudolfswert). Takrat je bila še običajna lokacija učencev, tako da so njih imena bila razvrščena po vrednosti let- nega spričevala. Izdelali so vsi učenci. Od- ličnjakov nas je bilo trinajst. Prvačil je Jarec Anton, sin krojača in trgovca na Glav- nem trgu. Pozneje se je pisal Jarc, bil mor- nariški kurat, nato profesor prirodopisa na škofijski gimnaziji v Šentvidu. Po prvi svetovni vojni je odložil duhovniško suk- njo, prevzel priimek Jare, se oženil in živel v Mariboru. — Zanimivo je, da smo še trije bili pozneje gimnazijski profesorji in rav- natelji srednjih šol: Reisner Josip na tehni- ški srednji šoli v Ljubljani, Komljanec Jo- sip na gimnaziji v Ptuju, jaiz pa na novo- meški gimnaziiji, od koder sem bil 1. 1921 kot višji šolski nadzornik premeščen v Ljubljano. — Učiteljski poklic si je izbral tuidi iMatko Martin, ki je služboval nazad- nje v Novem mestu kot okrajni šolski nad- zornik. Dva sta bila ndkaj časa tudi deželna in državna poslanca: Reisner in Rajer Ja- nez, doktor veterine, naposled senator v sitari Jugoslaviji. Izmed drugih součencev so mi v spominu: Barborič Franc, pozneje trgovec v Novem mestu; Mendlik Janez, po- zneje višji magistratni uradnik v iNemškem Gradcu, njegov oče geometer je bil po rodu Ceh, in Rudež Jože, sin graščaka na Tolstem vrhu. Po končanem 4. razredu smo dobili poleg slovenskega letnega spričevala še posebno »obiskovalno spričevalo« —• »Frequentati- onszeugnis« z nemškim in slovenskim tiska- nim in pisanim besedilom. S tem je dobil učenec pravico, da se je prijavil za sprejem v srednjo šolo. Ko me je oče isto jesen vpisal na takrat edino ljubljansko gimna- zijo, sem sprejemni izpit tam kar gladko opravil. Saj je bila priprava, ki sem je bü deležen na novomeški šoli, vsaj toliko so- lidna kakor na kaki ljubljanski ljudski šoli ali vadnici. Tako mi je potekala in potekla moja prva- novomeška triletka. i 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE Kdor se -peča s slovensiko geografislko dejav- nostjo, mora v svoiem deilu poseči dokaj v pre- teMost. Že v XVIII. stol. inastane pmsL res .slo- venska geografska karta, ikaiteri slede v XIX. stol. še druge. S pisano ibeisedo se začenja slo- venslka geografija uveljaviljaiti v dmigi polovici XIX. stol., ,ko slovenski avtorji izdajo prve geo- graifske učbenike, medtem Iko izidejo dela, ki so nastala na osnovi znansitvemih razisikaivanj, šele konec stoletja. Dobo do pirve svet. vojne Ikarak- terizirajo sporadiana dela posameznikov, ki de- lajo na geografskem polju iz viso ljulbeznijo, toda manijka ji organska povezanost sistematičnih raziskavanj vsega slovenskega ozemllja. Sele ko dobimo Slovenci po prvi sivetovmi vojni na ta- krat ustanovljeni univerzi v Ljubljani istolico za igeografijo, ko je lustanovljeno Geografsko društvo iin ko začne izhajati Geografski vestnik, moremo reči, da začne tudi slovenska geografija s sistematičnim delom„ katerega rezultat so šte- vilne razprave v zvezi z razislkavanji po vsem Slovenskem in obsežna dela posameznih avtor- jev. Po letih molka v času olkupacije nastopi po 1. 1945 novo obdobje, ki ga karakterizira močno razširjeno delo posameizmkov in širokega kro.ga geografov v znanstvenem oziru, obenem pa po- stane slovenska geografija tudi važen činitelj v splošnem kullturno-prosvetnem oziru. ¦Da se je slovenska igeografdija povzpela do tolikšne višiine in da je neprestano napredovaila, je v veliki meri zasluga akademika univ. prof. dr. Antona Melika. Slovencem ni samo vzgojili vrsto geografov in napisal vnsto znanstvenih del, ampak je poklical iv ziviljenje tudi nove geograf- ske institucije, med katerimi je tudi Zemlje- pisni muzej Slovenije. Na osnovi njegovih prizadevanj je izdala vlada LRiS 7. maja 1946 Urerdbo o nstanoviitvi Zemljepisnega muzeja Slovenije, s katero so bile obenem precizirane tudi glavne nalloge nove miuzejske ustanove. Te so naslednje: 1. da poda strdkovnjaikom in občdnstvai z nazornimi zbirka- mi čim ^popolnejšo izemiljepisno sliko slovenske zemilje v celoti in njenih posameznih delov po- sebej, 2. da poda pregledno sliko o razvoju slo- venske zemljepisne vede in še posebej o razvoju kartogirafiskega prikazovanja slovenske zemlje, 3. da v inavedenem smislu sodeluje pri zbirkah na vsem juigoslovamskem ozemilju, v drugih ju- goslovanskih deželah, posebej pa še pri zbirkah v krajih, kjer žive naši izseljenci in kjer so delovali izemljeipLsni delavci slovenske narod- nosti, in 4. da ipoda nazoren ipregled splošnega (teoretičnega) zemljapisja in njegove metodike v prikazovanju Kemljepisnih pojavov (karto- grafije) ter s tem bistveno pripomore k Lzpo- jKjlnitvi nazornega ;poüka zemljepisa na naših osnovnih, srednjih in visOkih šolah. Naloge, ki so bile postavljene novi muzejski ustanovi, prvi v nalši državi, se od leta 1946 naprej postopoma (uresničujejo. Takoj v začetku moramo poudairiti, da je bila največja ovira v dosedanjem delu vprašanje prostorov, saj jih ustanova še danes mirna. V nasprotju z dnuigimi stairejšimi sloveniakimi muzeji, iki so ob tuistano- vAtvii prevzeli že večje alli manjiše zbirke. Zem- ljepisni muzej Slovenije ni imel ničesar. Naj- preje se je 'začeilo z izbiranjem kartografskega materiala za Slovenijo, ki tivord os-novo sedanjih eksponatniih izbirk. V teku (let se je posrečilo zbrati dhsežjno graidiivo, iki prikazuje Sloveniijo v kartografskem pogledu od XVI. stol. naprej. Veliko pomoč pri tem delu mu je nudil takratni Zbirni center LRS. kii mu je odstopili veliko zadevnega m^ateriala, ^in ipa posamezni muzeji, posebno Mestni muzej v Ptuiu. Seveda zbirka še ni ipopolina. se pa postopno lizpopoln juje. Toda ta izbirka, ki je 'historično-igeografisikega značaja, ima v eksponatnem pogledu bolj stranski po- men, ker glavna naloga ustamove je v tem, da prikaže slovensko zemljo v fiziioigeo'grafskem in antropageografskem pogledu, ali z drugimi be- sedami, da jo predoči liudem taikšna, kakršna je v isvojeim življenju. Za 'dosego tega cilia pa je m>oralla ustanova začeti šole z izdelavo ekspo- natov, ker teh doslej siplah nii bilo. Po proigira- mu naj bi se najpreje izdeMi tisti eksponati, ki zanimajo širše občinstvo; to so reliefi posa- meiznih pidkraijin, makete naših naselij, iznačiilne morifološ,ke oblike itd., šele kasneie pa naj bi prešli 'k reševanju specifičnih nalog v okviru celote. Dedno se je ta naloga rešila že doslej. Za razvoj .in prikaz naših mestnih naselij so važni naonti in isliikovni material, .katerega ima ustanova v precejšniji meri. V pogledu razvoja slovenisike igeografije izbira u!s.tainova vsa geo- grafska ddla islovenisikih avtorjev, pa naj bodo ta znanslvenega, šolsko-prosvetnega ali poljudnega zinačaja. 'Majhni razstavni pro^stori sedaj me dopuščajo Zeim'ljepisnemu muzeju večjih stalnih razstav. Zato je bilia ustanova prisiljena, da začne z organiziranijem' občasnih xaiastav in to ne v Ljvibljani, temveč po .drugih slovenskih mestih. Doslej ISO bile prirejene razstave v Mariboru in Celju (1.1954) ter v Postojni iin Kopru (1956). Steviilo obiskovalcev je bilo na vseh razstavah veliko nn se je gibalo med .5 in 7O0O. Lj.udje so kazali povsod za eksponate neverjetno, velik interes, saj so bili v celoti za vse nekaj novega. Na vseh razstavah je istro,kovno vodistvo nudilo osebje iZemijepisineiga muzeja. Tudi za letošnje leto ima ustanova v programu občasne razstave, med katerimi bo največja spomladi v Ljubljani. Za sedaj je ta način irazistavljanja za ustanovo edini, ki pride v poštev, ker lastni pros.tord so za razstavljanje premajhni. Slovenija je edina republika v Jugoslaviji, .ki ima specifično geografski muzej. Njegove ¦aujnosti 'ne narekuje .sam.o igeografska potreba, ampalk v veliiko večji .meri položaj naše ožje domovine. Zato je v iresnici res že skrajni čas, da dobi ustanova prostore, kd .bodo .ustrezali na- menu, izraženem v splošno muzejskih nalogah. L. V, 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRANJE Gospodarski razooj Maribora. Gradivo k zgo- dovini industrializacije mesta Maribora. Uredil in napisal dipl. ek. Ermin Kržičnik. Maribor 1956. Izdalo Društvo ekonomistov Mariboir, za- ložila Založba Obzorja. Bro.šura nas seznanja na 190 straneh z raz- vojem okoli 50 mariborskih podjetij, na uvod pride ok. 60 strani, na sintetični pregled razvoja 10 strani, ;za sama podjetja je prihranjenih ne- kako 120 strani ali povprečno 2,5 strani za posa- mezno podjetje. Za dolbro informacijo dovolj, za zgodovino mariborske industrije premalo. Prav- zaprav brošura niti nima namena podati zgodo- vino kot tako; v glavnem se omejuje na nava- janje podatkov ekonomskega, historičnega in statističnega pomena za vsako podjetje posebej. Hočem reči, da stoji sinteza nekako v ozadju, v ospredju so informativna navajanja. V danem okviru je brošuira vsekakor izpol- nila svojo nalogo in s tem opravičila svoj izid; trud mariborislkih ekonomistov ni bil zaman. Kaj takega bi morallo imeti vsako mesto z industrijo. Gospodarskemu zgodovinarju ie 'laže delati, če ima pred seboj knjigo s podatki, ki bi jih sicer šele moral zbirati in si ustvariati pregled. Glede Maribora so torej prvi korak napravili ravno ekonomisti. Znano je, da se podjetja v kapitalističnem sistemu povezujejo v kartete in druge podobne asociacije. Tudi mari'borska podjetja tekstilne stroke so n. pr. bila član jugoslovanskega tek- stilnega kartela, toda ekonomisti so ta način povezova,nja prešli. Naj omenim, da se mnogo pravega gradiva iza mariiborsko tekstilno indu- strijo hrani v Arhivu grada Zagreba, v arhivu Zbornice TOI v Ljublljani (IDrž. arhiv Sloveiniie, Lj.), za delavsko gibanje v arhivu Delavske zbornice (danes v arhivu Zveze sindikatov, Lj.) — itd., itd. 'Izid dela je treba jx>hvaMti. ker izpolnjuje občutno vrzel, toda ta prvi korak izziva še dru- gega: iti v arhive in stvar napisati zgodovinsko. /. S. Ljubljanski vodnik — Guide to Ljubljana — Führer durch Ljubljana. Izdal in založil Klub borcev NOB »Kosmač-Klemenc«, Ljubljana 1936. Uredil uredniški odbor. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. 186 str. Obravnavani vodnik po Ljubljani in okolici ie bil res že potreben, saj po osvoboditvi Ljub- ljana ni imella podobne knjige, ki bi prišla prav domačinom in tujcem. Pred vojno je izs'lo sicer več manjših vodnikov, toda vsi ti so iz razum- ljivih razlogov že zdavnaj zastareli. Knjiga ima štiri poglavja: Ljubljana nekdaj in sedaj. Podatki in naslovi. Ogled mesta in Iz- leti. Ljubitelje preteklosti Ijiubljans/kega mesta bo zlasti zanimalo prvo in tretje poglavje, ki nam prikazujeta njegov zigodowinski razvoj od najstarejših časov 'do danes in važnejše zgodo- vinske in kulturne spomenike. Poglavje »Ljub- ljana nekdaj iin sedaj « prinaša najprej sestavek o zemljepisni legi mesita, ki govori razen o kli- mi in rastlinstvu delno tudi o položaju Ljub- ljane v zgodovini. Šele naslednji sestavek »Ljub- ljana skozi stoletja« kaže zgodovinski razvoj mesta. Ta sestavek je brezdvoma prdkratek za podobno knjigo, razen tega pa je v njem več napak. V trditvi, da se naselje v listinah ome- nja prvič lil42 kot Lubigana, ista kar dve: Ljub- ljana se namreč v dosilej znanih virih prvič omenja šele lil4'4 kot Laibach, dve leti kasneje pa s slovensko-romansko označbo Luwigana. Bolj bi bilo treba poudariti pomen trgovine za razvoj srednjeveškega mesta, od rzunanjih do- godkov pa zlasti turške napade. Škoda je, da tekst ni bil delan na osnovi najnovejših dognanj o zgodovini Ljubljane, temveč da so se povzele vanj zopet stare napake. iNujno bi bilo treba upoštevati knjigo Milka Kosa o srednjeveški Ljulbljani. Res je, da mora 'biti tokst v taJkem vodiču kratek in cim'bolj strnjen, toda dani po'datki morajo biti točni in kar najbolj po- polni. Tudi sestavek o Ljubljani med osvobo- dilno boirbo bi moral biti o'bsirnejsi. V prvem poglavju je opisan tudi upravnii in politični ustroj, organi oblasti in državne uprave, sod- stvo, politične in dr'uzbene organizacije in kon- zulati, ki imajo svoj sedež v Ljubljani, od česar bi pravzaprav marsikaj sodilo v naslednje jx>- glavje »Podatki in naslovil«, ki je zelo obširno. Tudi tu je več napak, a nam prostor ne dopušča, da bi jih naštevali. Omenimo naj le, da je med ljubljanskimi knjižnicami na prvem (!) mestu našteta Frančiškanska knjižnica, za katero se trdi, da sega v sredo XIII. stoletja (v angl. tek- stu: v XIII. stoletje, v nemšlkem pa kar: Osno- vana 1230(!!), čeprav ima ta knjižnica danes zgolj zgodovinski pomen in se frančiškani v Ljub- ljani omeniajo šele od 1. 1232 dalje. Pri arhivih je izpuščen Škofijski in kapiteljski arhiv, ki hrani dragoceno gradivo tudi za gospodarsko zgodovino Slovenije. Pri podatki'h o gledališču (str. 88) stoji trditev, da »sega ljubljans,ka gledališka tradi- cija nazaj v XI. stoletje (ko se Ljn'bljana sploh še niti ne omenja! Op. p.) s poročilom o igrah na Ljubljanici — ludi navales«. Ker to trditev zlasti v novejšem času vedno znova pogrevajo, je treba povedati, da je podatek vzet iz Val- vasorja, ta ga pa ima iz kronike ljublj. žnpana Schönlebna iiz 1660 in da v verodostojnih virih o tem ni nobene vesti. Res je verjetno, da so se take iere na Ljubljanici vršile, toda to šele v XV.—XVL stoletju, kot fcaže seznam na- grad 'za zimagovalce. — -Zelo dolbro je napisan og'leid mesta, ki sicer v zelo strnjeni obliki podaja in opisuje vse važnejše ljubljanske kul- turne spomenike, i;n bo dobro služil tudi doma- činu, ki bi rad spoznal iznamenitosti svoiega mesta. Knjigo zaključujejo opisi krajših in dalj- ših izletov v bližnjo in daljno okolico Ljubljane. Ves slovenski tekst je vzporedno preveden v aingleščino. iza njima pa sledi nekoifiko skrajšan nemški tekst, kar dela knjigo precej nepre- . irledno. Za ovitek bi bil morda primeren kak bolj znam pogled na Ljubljano, kot pa ravno >modeirnI!: nosrled s Cevlljarskega mostai mroti gradu. — Toda kljub naštetim ipomanjkljivo- stim ie vodnik nedvomno pozitivno delo in pri •uooštevaniju nekaterih popravkov bo druga iz- daja nedvomno že veliko boljša. Stane Gabrovec, Najstarejša zgodovina Do- lenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v .Novem mestu, Brežicah in Metliki. Novo mesto 1956. Izdala in založila Muzejsika .društva v No- vem mestu, Brežicah in Metliki. 70 strani, 2 zemljeviida, 24 str. silik. Trije dolenjisiki muzeji začenjajo s to fcnjdgo vrsto razprav, ki naj na jjoljuden, a znanstven 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA način podajo izaokrožem pregled ,posameziiiJi jDodročij, na katerih miuzeji dtilajo in hranijo njih spomenike. Ta misel je nova in zanimiva, saj bo izibiirka na kraju vsebovala dela o zigodovin- skem, druižbenam, goapodartsikem in kulturnem razvoju Dolemjiske s poseibno tknijiigo o NOB. Po- leg splošnega preglleda naj ibii vsaka knjiga vse- bova a taidi vodnike po izibirkah iz obravnavanih področij, ki jih omenjeni muzeji 'hranijo. Tako bodo išoliska mladina in Ijudskoprosvetni delavci dobili nedvomno 'dragocen pripomoček za po- znavanje domače ipreteklosM. V knjigi, ki leži pred nami, je podal Sitane Gabrovec najprej na 54 straneh kratek oris prazgodovine in r.im'slkega obdobja na Dolenj- skem in Posavju. Razprava je pisana sicer po- ljudno in zanimivo, vendar z vso znanstveno amlhicijo. Za tiste, ki bi jiih uteignilo to obdobje jxxlrobneje zanimaiti, je na kraju dodan seznam najvažnejše literature. Temu pregilednemu se- stavku slede vodniki po DOlenj'Skem in Posav- skem muzeju. Tu lahiko bralec na podlagi raz- stavljenih predmetov zasleduje prej opisani raz- voj in ito nazorno od vitrine do viitrine. Sledi zopet .pregled zgodovine Bele krajine do nase- litve Silo'vencev z najvažnejšo literaturo in po- sebej vodnik po Belokranjiskem muzeju v Met- liki. Da bo mož,no dati to .knjigo v roke tudi tujim dbiskovalcem, so poskrbeli izdajatelji z dodanim framooiskim povzetkom. Dva zemljevida prikaz/ujeta arheološka najdišča v Beli krajini in na Dolenjskem. Na boljšem ii>apirju dodane slike najdišč in predmetov iz obravnavanih ob- dobij iso le -ponatisnjeni klišeji iz raznih razprav SAZU, Narodnega muzeja in Glasnika muzej- skega društva za Slovenijo, izipolmjujejo pa svoj namen kljub temu kar dObro. Skratka, knjiga je prav lep prispevek tudi k .naši krajevni zgo- dovini, ki jo ibo vsakdo rad vzel v roike, še po- sebej, če bo Ohisikal omenjene tri muzeje. Jože Sorn, Razvoj Papirnice Vevče. Ljub- ljana 1956. Založila in izdala Papirnica Vevče. 152 strani. Papirnica Vevče je še danes največja to- varna za proizvodnjo papirja v Jugoslaviji. Z njeno zgodovino smo dobili eno prvih obšir- nejših in resnejših del o razvoju naših velikih industnijskih obratov. Avtor si je nadel težav- no, a hvaležno nalogo, da predvsem na podlagi bogatega arhiva tovarne napiše njeno zgodo- vino, kar še jjoveča vrednost knjige. Razdeljena je na šest poglavij. Prvo, 'ki obravnava t. i. kla- sične mline za papir na Slovenskem, prikazuje razvoj proizvodnje papirja na naših tleh od druge polovice XVI. stoletja, ko je na Fužinah pod Ljubljano deloval Kislov mlin za papir, preko mlinov blizu Vipave, v Žužemberku, blizu Škofje Loke, pri Radečah in v Ajdovščini, do zadnjih v Lobnici in pri Goričanah, ki so obra- j tovali od začetka XVIII. do srede XIX. stoletja, i Vsi iti so bili manjši, bolj obrtniški obrati. To j poglavje je izvleček iz avtorjeve večje raz- ; prave o starejših mlinih za papir .na Sloven- ; skem, objavljeno v Zgod. časopisu VIII. (1954), j 87-ll'7. Drugo poglavje obravnava nato začetke \ naše strojne industrije papirja v Obdobju \ 18ti2-iie70. To doba je tesno povezana z razvo- j jem kapitalizma pri nas in s tipičnim predstav- ; nikom tega razvoja Fiidelisom Terpincem (1799 i —1875) in njegovo družbo. Razvoj papirnice v \ Vevčah je začel 1.1845, ko je bil izdelan prvi \ papir. Tretje poglavje opisuje nadaljnjo pot i papirnice, ko je z vdorom tujega kapitala pre- i šla ll. I'8i70 v siklop koncema Leykam-Josefsthal ! d. d. 'do razsula Avstro-Ogrske. L. 1919 je bila j ustanovljena delniška družba Združene papir- nice Vevče, Goričane, Medvode, v kateri je imel domači kapiital večino delnic, največ Ljubljan- ska kreditna banka. Iz nadaljnjega razvoja je zanimivo zasledovati nastajanje kartelov in ostalih oblik kapitalističnega monopolizma, usodo tovarne v krizi 1931—1954 in močan dvigi v dobi konjunkture do II. svetovne vojne ter ! prilagoditev okupatorskemu gospodarstvu 1941 . —1945. Peto poglavje 'Opisuje velik razvoj pa- ) pirnice v novi Jugoslaviji, ko. je bil 1955 dose- žen maksimum proizvodnje v vsej zgodovini tovarne. Zaključno VI. poglavje obravnava ; delavstvo in njegov razvoj od fevdalizma do ' najnovejše dobe. Opisani so delovni in življenj- ¦ ski pogoji mojstrov in pomočnikov v starih mlinih za papir, nastajanje industrijskega pro- letariata v XIX. stoletju, ustanavljanje delav- skih organizacij in prve stavke, kolektivne po- godbe, stavka 193i6—^1957 in borfba vevških de- , lavcev za časa okuipacije v NOB, ter končno ; razvoj v novi Jugoslaviji. .Knjiga daje torej dragocene podatke za zgo- i dovino našega indu s tri j ske ga razvoja v obdobju ¦ kapitalizma od srede XIX. stoletja dalje, še po-i sebej Obširno pa v stari Jugoslaviji. V tem je ! tudi njen splošni pomen. Še posebej pa naj bo \ delo vzpodbuda drugim velikim in starejšim | podjetjem, da se lotijo obdelave zgodovine last- ; nega podjetja na osnovi tovarniških arhivov, ki ] so za to dragocen vir. Potrebno je tudi pohvaliti i delavski svet Papirnice, ki je z velikim razume- i van jem. omogoči izid tega dela. Angleš-ki, fran- coski in nemški povzetki bodo omogočili upo- rabo dela tudi tujim strokovnjakom. Izredno ' lep brezlesni antični papir, na katerem je knji- , ga tiskana, je lep dokaz dosežkov tovarne v j Vevčah. q '¦ Uredništvo Kronike prosi vse izdajatelje krajevnozgodovinskih publikacij, da mu pošljejo po en izvod za objavo poročila v rubriki »Zgodovinsko branje« Tiskano in izdano iv Ljubljani i95b. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v /Ljubljani. Klišeje izdelali klišarni »Ljudske pravice« v Ljubljani in »Gorenjskega tiska« v Kranju. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som. 181