GLAS
LETO XXV. ŠT. 13 (1172) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 2. APRILA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Drugačen post,
drugačna Velika noč
  si, ki smo spremljali svetega očeta na Trgu sv.
Petra, ko je sam hodil v dežju, da bi še enkrat
ponovil zavezo evangeliju in v imenu vseh
nas prosil Boga, naj nas odreši pogubne pande-
mije z virusom covid-19, smo s papežem
Frančiškom podoživeli samoto Kristusovega
trpljenja med križevim potom in na Golgoti. Pra-
zen Trg sv. Petra, tišina, ki je dobesedno kričala,
papeževa molitev in njegov blagoslov mestu in
svetu z Najsvetejšim so dogodki, ki nimajo pri-
merjave v zgodovini. Nagovorila nas je papeževa
ponižnost, da je sprejel željo jetniškega duhov-
nika Marca Pozze, ki je v začetku marca po tele-
vizijskih zaslonih dobesedno rotil svetega očeta,
naj pride na prazen Trg sv. Petra in naj vsemu
svetu pokaže, da je Bog živ, naj v imenu vseh nas
ponižno prosi za zdravje, naj se ponižno kot Pe-
trov naslednik pokloni Najsvetejšemu in naj mo-
li za vse nas. Sveti oče je to storil in nas dobesed-
no vrgel v drugačen postni čas, v postni čas,
kakršnega še nismo doživeli. Naše cerkve so sicer
odprte, duhovniki v njih mašujejo, a zbiranje v
njih in prisostvovanje mašam ni dovoljeno zaradi
pandemije z virusom covid-19. Papež Frančišek
nagovarja s preprosto besedo, vsak dan, ob sed-
mih zjutraj lahko spremljamo njegovo mašo v
Zavodu sv. Marte v Vatikanu, od koder nas stalno
opozarja, da moramo moliti, predvsem pa nas
nenehno opominja, da moramo živeti evangelij
z dejanji, da moramo biti kristjani. Ne poslušajte
tistih, ki oporekajo papežu, češ da je Križanega
neprecenljive vrednosti iz cerkve sv. Marcela v
Rimu izpostavil dežju na Trgu sv. Petra!
/ str. 2
V
www.noviglas.eu
“Z Bogom življenje 
nikoli ne umre!”
Predsednik ZKB Trst Gorica
Adriano Kovačič
o poslovanju
banke, izjemnih
ukrepi ter
pomoči
podjetjem in
družinam 3
Trgovec
Benedikt Kosič je
iskreno spregovoril
o posledicah, ki jih
je epidemija
prinesla v življenje
lastnikov manjših
trgovskih dejavnosti 3
Senatorka
Prof. Tatjana Rojc
je tudi sama v
samoizolaciji, a
po spletnih
povezavah
spremlja delo in
naše življenje 2
Predsednik ZSŠDI
Prof. Ivan
Peterlin o
koronavirusu,
športnih društvih
in ukinjenih
dogodkih pri
ZSŠDI 10
Anesteziologinja
Dr. Marijana
Oppelt razlaga,
kako poteka delo
na intenzivnih
oddelkih v
prenapolnjenih
bolnišnicah 10
Deželni svetnik FJK
Deželni tajnik
SSk Igor
Gabrovec o
okužbi, virusu,
izolaciji, a tudi o
politični in
časnikarski etiki 11
Svet okrog nas2. aprila 20202
Povejmo na glas
Veličastna drža zdravnikov in drugih
Senatorka Tatjana Rojc o izrednem stanju zaradi koronavirusa covid-19 
Virus in mi
  edino slovensko senator-
ko v Rimu, Tatjano Rojc,
smo ves čas v stiku. Pred
dnevi sva se pogovorila in sem
jo naprosil za nekaj misli v teh
nelahkih časih prisilne samoi-
zolacije, osame, ko se zdi, da se
je vse spremenilo, tudi politika.
Senatorka Tatjana Rojc je tudi
sama v samoizolaciji, a po
spletnih povezavah spremlja
delo in naše življenje. Za
pričujoči zapis smo ji iskreno
hvaležni. / JUP
Zgodilo se je zares: udarilo je
po nas, po vseh nas. Po nas, ki
smo imeli misli naravnane dru-
gam, v svet, ki se nam je zdel
vse bolj dostopen, ki smo doje-
mali t. i. globalizacijo kot del
našega civilizacijskega procesa.
Ki smo izgubili smisel za na vi-
dez samo vsakodnevne, v resni-
ci pa bistvene stvari. Ki na
začetku nismo povsem dojeli,
kakšna je dimenzija virusne
okužbe. In ki morda še danes
ne vidimo, kje je srž vsega tega.
Kdor veruje, lahko tolmači vi-
rusni pojav kot nekakšne vrste
nov vesoljni potop. Laiki lahko
preizkušnjo dojemajo kot sva-
rilo narave in sveta, ki ga bre-
zobzirno izkoriščamo.
V tem strašljivem zatišju so se
v beneške kanale vrnile jate rib,
delfini plešejo pod pomoli, ka-
kor da bi človeku ponujali novo
obliko dvogovora. Ljudje pa
smo vsi na isti barki, neboglje-
ni in prestrašeni. Zahodni svet
je prvič od konca druge svetov-
ne vojne v nenavadnem po-
ložaju: skozi desetletja smo
namreč izgubili stik z nevarno-
stjo, z labilnostjo eksistence.
Z Sprašujem se, kako je bilonašim starim staršem, ko so za-puščali domovino v letih prve
vojne, kako je bilo fantom, ki
so umirali na frontah. In kako
je bilo potem, ko je zagorel Na-
rodni dom in se je nebo stem-
nilo. Ko ni bilo videti žarka no-
ve zarje. Vse so prenesli. Na eni
strani v zavesti, da so, za kar se
je dogajalo strašnega, krivci
poznani in prepoznavni. Na
drugi z upornim glasom, ki je
postal neugnana, neuničljiva
sila.
Mi o vsem tem nismo več raz-
mišljali; starši so nam želeli pri-
hraniti vsako trpkost, da ne bi
ostali, kar so bili oni sami: mla-
di brez mladosti. Ta virus nas je
streznil, ker nas seznanja s
težavami, pred katerimi smo
odvračali pogled. Vsak dan do-
bivam sporočila in prošnje, naj
vlada vendar ukrepa v korist
kroničnim bolnikom, zaporni-
kom, osebam s posebnimi po-
trebami, psihičnim bolnikom,
podjetnikom, samostojnim de-
lavcem, ostarelim, naj ta emer-
genca čim prej mine. V tem
zgodovinskem trenutku, ko se
z ljudmi lahko pogovarjaš sa-
mo na daljavo, ko opravljaš
svojo vsakodnevno službeno
dolžnost na daljavo, ker je pro-
met močno ohromljen in vstop
v obe zbornici kontingentiran,
ko veš, da je marsikdo v velikih
težavah in da nihče nima to-
lažilnih odgovorov na vsa od-
prta vprašanja, se zaveš pravza-
prav, da si dejansko povsem ne-
močen pred nevidnim so-
vražnikom in da v tem trenut-
ku postaja življenje, kljub vsem
težavam, še kako dragoceno.
Kdor je šel skozi težke preiz-
kušnje, jemlje protivirusne
ukrepe brez nepotrebne ne-
strpnosti. Zunaj je skoro že
pomlad, drevesa nemoteno ze-
lenijo, kakor da je narava brez-
brižna do človeka. In vendar ni.
Žrtve vsake bolezni niso zgolj
številke, ampak ljudje: za vsako
tableto, za vsako infuzijo ali in-
jekcijo je v bistvu delo stotin,
tisočev znanstvenikov, zdravni-
kov, raziskovalcev, bolničarjev,
analistov. Za strahotnimi števil-
kami je bolečina neštetih
družin, ki se poslavljajo od svo-
jih dragih. So vojaški kamioni,
ki v dolgi koloni prevažajo
mrtve. Konvoji smrti, o katerih
smo slišali pripovedi izpred se-
demdesetih let in več in za ka-
Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu  
Prošnja za pomoč pri spopadanju
s pandemijo koronavirusa
  poštovani Slovenci v za-
mejstvu in širom sveta!
Cel svet zadnjih nekaj
tednov pretresa pandemija ko-
ronavirusa, ki je do temeljev
spremenila naša življenja.
Urad Vlade Republike Sloveni-
je za Slovence v zamejstvu in
po svetu pozorno spremlja do-
gajanje v vseh državah, kjer,
dragi rojaki, živite. Vsi upamo,
da se bodo razmere kmalu
umirile in bodo naša življenja
zopet v običajnih tirnicah. Ta
pretres pa je hkrati priložnost,
da se še bolj ozremo na stvari,
ki so najpomembnejše –
predvsem čas z našimi naj-
bližjimi.
V sodobnem času večkrat teh-
nologijo vidimo kot nekaj ne-
gativnega, te dni pa nam kaže
svojo pozitivnejšo plat. Tako v
Sloveniji kot v številnih drugih
državah se je običajno javno
S življenje ustavilo, prav prektehnologije pa ostajamo pove-zani in prek nje lahko pošilja-
mo našo prošnjo in poziv
vsem vam.
Slovenija pandemijo koronavi-
rusa za zdaj dobro obvladuje.
Sprejeti so bili vsi potrebni
varnostni ukrepi, s katerimi
upamo, da se okužba ne bo
preveč širila, seveda pa se mo-
ramo v skladu z načelom pre-
vidnosti pripravljati na ra-
zlične mogoče scenarije. Lah-
ko se bo situacija tudi še po-
slabšala in bomo potrebovali
dodatne ukrepe, predvsem pa
dodatno znanje in dodatno
človeško pomoč.
Zato vas vljudno vabimo in
prosimo vse, ki imate kakršno
koli znanje zdravstvene in dru-
gih strok oz. s področij, na ka-
tera bo trenutna situacija vpli-
vala (varovanje javnega zdrav-
ja, ekonomija, sociala itd.), ali
če poznate kogarkoli, ki ta
znanja ima in bi lahko pri-
skočil Sloveniji na pomoč,
četudi samo z nasveti na dalja-
vo in izmenjavo mnenj, da se
nam oglasite na naslov urad.
slovenci@gov. si.
Če poznate kakršnekoli
možnosti, kje in kako bi Slove-
nija lahko dobila oz. kupila
zdravstveno opremo, ki je nuj-
no potrebna za zaščito zdravih
in lajšanje zdravljenja tistih, ki
so zboleli zaradi koronavirusa,
se prav tako priporočamo.
Za vsako vašo pomoč se vam
že sedaj iskreno zahvaljujemo,
predvsem pa želimo vam in
vašim domačim vse dobro v
teh izjemno zahtevnih časih.
Ostanite zdravi.
dr. Helena Jaklitsch, ministrica
dr. Dejan Valentinčič, 
državni sekretar
Izjemno spodbudno dejstvo v obremenjujočem
času koronavirusa je brez najmanjše sence dvoma
hrabra drža zdravnikov in zdravstvenih delavcev
ter še mnogih služb, ki skrbijo za nas v teh težkih
razmerah. Če rečemo hrabra drža zdravnikov in
njihovih sodelavcev, so besede mnogo preskrom-
ne za vse, kar zdravniške službe v tem trenutku
delajo za povrnitev zdravja res velikemu številu
okuženih in obolelih. Ne nazadnje gre za življenje
ali smrt in tragičnemu koncu pandemične bolez-
ni, kot rečeno, ne uidejo niti tisti, ki jo edini lahko
premagajo, se pravi niti zdravniki. Na dan za-
ključevanja tega zapisa jih je umrlo že 51, okuženih
skupaj z ostalimi zdravstvenimi delavci pa jih je
nad šest tisoč. Pri tem moramo upoštevati dejstvo,
da gre za osebe, ki se v mnogo večji meri kot drugi
zavedajo nevarnosti, ki so ji uro za uro in dan za
dnem izpostavljeni, in vendar se ne umaknejo,
brez velikih besed vztrajajo na svojih položajih in
opravljajo svojo dolžnost in poslanstvo. Še več, ko
je bil zaradi kritičnih razmer v Milanu in Bergamu
objavljen tako rekoč obupan klic na pomoč, da
primanjkuje vsaj tristo zdravnikov, se jih je javilo
skoraj osem tisoč (!), vsi pripravljeni, da prosto-
voljno in ne zaradi službene obveze stopijo v prvo
vrsto in se postavijo proti grozečemu virusu, ki pu-
stoši po svetu. Res je nekaj veličastnega in že kar
pretresljivega v tej neustrašenosti, v tej etiki in
odločenosti biti do kraja zvest osnovnemu smislu
zdravniškega poklica, ki je pač v spopadu z
vsakršno še tako hudo boleznijo s ciljem ozdravit-
ve in s tem uresničitve srečne zgodbe vseh obole-
lih. In ta lepa podoba požrtvovalnosti ni osamlje-
na, saj je tem v času velike preizkušnje na delu tudi
ogromno drugih oseb in dejavnosti, ki nam zago-
tavljajo kolikor toliko normalno življenje in so go-
tovo dragocene. Dovolj se je spomniti osebja v
trgovinah s hrano, ki se velik del dneva nahaja v
zaprtih prostorih, v katere dnevno prihajajo
množice ljudi. In tu so še uslužbenci v bankah, na
pošti, farmacevti, novinarji, ki se podajajo tudi v
osrčje epidemije, policisti, ki skrbijo za kar najdo-
slednejše upoštevanje ukrepov, politiki, upravitelji,
volonterstvo z več kot petdeset tisoč prostovoljcev
in ne nazadnje duhovniki, med katerimi je nema-
lo desetin žrtev zaradi njihovega vztrajnega spod-
bujanja težkih bolnikov. Z eno besedo izjemna
stopnja človečnosti ogromnega števila ljudi in po-
klicev, humanost, ki za marsikoga pomeni veliko
in lepo presenečenje, če se spomnimo prevladu-
jočega stanja pred pandemijo. Če se torej spomni-
mo časa, ko je vse močnejša usmeritev v pridobi-
vanje predvsem materialnih dobrin dodobra pre-
krila vrednote oziroma vse tisto, kar je res pomem-
bno in kar nam lahko podeli srečno osmislitev in
z njo blažilno medsebojno solidarnost. Solidar-
nost torej ni mrtva in silovito zasije prav tedaj, ka-
dar odpovejo vsa druga reševanja in se spet vrne-
mo k sebi, se spet odpremo drug drugemu.
Janez Povše
tere smo bili prepričani, da se v
Evropi narodov ne bodo več
ponovili.
Ko se bomo vrnili v svoj vsak-
dan, v svet in družbo, se bomo,
razmišljajo modri, morali pri-
lagoditi novemu toku. In novi
zavesti, da je ni gotovosti, ki jo
lahko garantiramo. Ni je bilo
tudi pred pandemijo, le da o
tem nismo razmišljali. Ta nadu-
ta gotovost, da si lahko dovoli-
mo karkoli, da smo lahko ne-
spoštljivi, predvsem pa samo-
zadostni, ne bo izginila, morda
pa bo marsikdo med nami po-
mislil, kaj pravzaprav pomeni
sprejemati skupno dobro in
skrbeti zanj. Danes (nedelja je,
ko to pišem) že od jutra brni te-
lefon: kako zagotoviti terapev-
tični sprehod osebam s psi-
hičnimi in kognitivnimi
težavami? Kako omiliti posle-
dice ekonomske krize? Prisluh-
niti ljudem, združenjem, kate-
gorijam v stiski, dopisi s kolegi,
državnimi sekretarji, mini-
strom. Vsaka še tako mila ne-
strpnost omejitve gibanja izgi-
ne. In dalje: zaskrbljenost sa-
mozaposlenih, ki so ob vsak za-
služek. Ki ne vedo, kako bodo
preživeli. Trgovci, podjetniki,
obmejni in čezmejni delavci,
avtoprevozniki, študentje, ki se
vračajo iz tujine, sanitarni ma-
terial, ki ga ni dovolj, prazne
ulice, ljudje, ki izgubljajo
službe.
Ko bo pojenjala zdravstvena, se
bo okrepila druga emergenca:
v teh dneh nas je pretreslo spo-
ročilo papeža Frančiška, ki nas
je z utrujenim korakom, a
trdnim glasom, ki je napolnil
povsem prazen Trg sv. Petra,
opozoril, naj se streznimo. Po-
dobno je bilo sporočilo pred-
sednika Mattarelle, ki je tudi
Evropo pozval, naj vendar prev-
zame nase odgovornost, zaradi
katere je nastala, saj je to njen
smisel in njeno poslanstvo, ker
bo drugače sama priznala, da je
nemočna in torej tudi nepo-
trebna. Gospodarska slika in
projekcije so zelo skrb vzbuja-
joče. Delo vladne koalicije je
naporno, vsak dan se s kolegi
soočamo s predlogi, ki jih po-
sredujemo pristojnim mini-
strstvom. In vsak dan imamo
nešteto pogovorov, v katerih
nas sogovorniki soočajo s po-
trebami in težavami posamez-
nikov, družin, posameznih ka-
tegorij. Nujna so prizadevanja
vseh, da kolikor je le mogoče
razbremenimo naše sodržavlja-
ne skrbi in strahov. Prihodnost
ne bo enostavna, saj se bodo
države, med njimi tudi Italija
in Slovenija, znašle pred
ogromnim izzivom. Pre-
pričana sem, da v našem pro-
storu ne bo umanjkalo prija-
teljsko slovensko-italijansko
sodelovanje tako na deželni
kot na državni ravni, da kriza
ne bo uničila gospodarskega
sodelovanja in vzajemnosti.
In pred nami je ne nazadnje
še dodatna skrb, na katero
nas opozarjajo stota obletni-
ca Rapalske pogodbe in
požiga Narodnega doma, de-
vetdeseta obletnica ustrelitve
bazoviških junakov, petinse-
demdesetletnica našega Pri-
morskega dnevnika, ki je na-
stal kot svobodni klic v za
Evropo najbolj strahotnih
časih, zaveza, ki jo dolguje-
mo svojim starim staršem,
svojim materam in očetom:
skrb nas vseh naj bo, da ne
bi vrnitev lastnine Narodne-
ga doma odplavala s posledi-
cami tega virusa, saj bi z njo od-
plavala tudi priložnost, da bi
naša skupnost z novim poglav-
jem in v času, ki prihaja, kljub
vsem neznankam, ohranila
zgodovinsko zavezo ter, obe-
nem, iskala možnosti za razmi-
slek o svoji prihodnosti.
  apež je to storil
zavestno, saj je tisti
Križani pred stoletji
vodil procesijo po Rimu, ko je
v mestu zavladala kuga. Papež
P ve, kako resnično je, kar jezapisal Miguel de Unamuno,ko je dobesedno zakričal
svetu, da še tako veliko
umetniško delo ni vredno
enega samega, najmanjšega
človeškega življenja! Za
življenje gre, za življenje
vsakega posameznika! In v
tem našem današnjem
drugačnem postu skušajmo z
molitvijo, premišljevanjem in
predvsem z dejanji podoživeti
križev pot, kateremu sledi
vstajenje!
S 1. strani
Drugačen post ...
Aktualno 2. aprila 2020 3
  Benedikt Kosič, trgovec
“Sedaj se bojimo postati
žrtve virusa, v naslednji fazi
bodo žrtve drugačne”
POGOVOR 
  ajhne in srednje velike
trgovine se že leta spo-
padajo s hudo gospo-
darsko krizo, v času koronaviru-
sa pa se je stanje nedvomno še
poslabšalo. Podaljšan-
je izrednih varnostnih
ukrepov in obveznega
zaprtja trgovin bo hu-
do prizadelo ne samo
lastnike trgovskih de-
javnosti, temveč tudi
zaposlene in njihove
družine. Trgovci se za-
vedajo pomembnosti
ukrepov na krajevni in
državni ravni, vendar
bodo gotovo potrebo-
vali pomoč, da bodo
njihove dejavnosti
lahko preživele in še
naprej privabljale kup-
ce v mestno središče.
O trenutnem kriznem
stanju in posledicah,
ki jih je epidemija pri-
nesla v življenje lastni-
kov manjših trgovskih
dejavnosti, smo se po-
govorili z Benediktom Kosičem,
enim izmed lastnikov goriške
zgodovinske trgovine obutve in
športnih artiklov.
Ali lahko bralcem Novega gla-
sa na splošno predstavite vašo
trgovsko dejavnost?
Naša trgovska dejavnost obstaja
že več kot sedemdeset let. V Go-
rici, v Raštelu, se je začela s
čevljarsko delavnico, ki se je ka-
sneje spremenila v trgovino
obutve. Trgovina se je v letih
vedno bolj širila in imeli smo še
druge dejavnosti, pred dvaintri-
desetimi leti pa smo začeli tudi s
prodajo športnih artiklov - tre-
nutno se ukvarjamo izključno s
prodajo omenjenih izdelkov,
pred kratkim pa smo se odločili
tudi za prodajo preko naše splet-
ne strani. V preteklosti smo imeli
v mestnem središču do pet trgo-
vin in v določenih obdobjih tudi
preko dvajset uslužbencev. Tre-
nutno imamo tri trgovine, ker
smo začasno, zaradi ekonomske
krize v Gorici, morali zapreti
trgovino otroške obutve in de-
javnost prenesti v glavno proda-
jalno v Raštel. Pri vodenju dejav-
nosti smo soudeleženi vsi bratje
(dve sestri in dva brata) - vsak od
nas ima svojo vlogo, ustanovitel-
ja trgovske dejavnosti pa sta bila
naš ded Benedikt in naš oče An-
drej Kosič, ki še vedno vsakod-
nevno prihaja do nas in se oseb-
no zanima za delovanje podjet-
ja.
Posledice širitve koronavirusa
za manjše trgovine so ned-
vomno zelo hude. Kako v vaši
trgovini občutite krizo, ki jo je
povzročila širitev pandemije?
Pri tem moramo upoštevati več
dejavnikov. V našem sektorju se,
tako kot v mnogih drugih, že
skoraj dve desetletji spopadamo
s hudo ekonomsko krizo. Še
težje obdobje se je za majhne
trgovine začelo v letu 2008, z na-
stopom vsesplošne gospodarske
krize in posledično znižanjem
kupne moči posameznikov. Že
pred nastopom pandemije so se
vsa manjša in srednje velika pod-
jetja, podobna našemu, borila za
obstoj. Za premostitev finančnih
težav so lastniki velikokrat upo-
rabljali lastna finančna sredstva,
M ki so zdaj izčrpana. Danes smo vše hujši situaciji, saj velika večinamajhnih in srednjih trgovinskih
obratov v zadnjih desetletjih ni
uspela ustvariti zadostne fi-
nančne likvidnosti, da bi lahko
bila kos taki krizi. V tem trenut-
ku so trgovine zaprte, prodaje so
se izničile, država in bančne
ustanove žal odločajo o življenju
in smrti manjših podjetij in, če
nam ne bodo priskočile na po-
moč, bo situacija dramatična.
Koliko časa je že zaprta vaša
dejavnost?
Zaprli smo pred nekaj tedni, ko
je stopila v veljavo zakonska
odredba, v kateri je bilo na držav-
ni ravni določeno zaprtje trgov-
skih dejavnosti za omejitev širit-
ve koronavirusa.
Kaj predvideva zadnji vladni
odlok glede pomoči trgov-
cem?
Zadnji vladni odlok med drugim
določa zamrznitve nekaterih po-
sojil in določena podjetja bodo
imela pravico do prispevka 600
evrov “una tantum” za mesec
marec. Drugih oblik finančne
pomoči ne predvideva, razen so-
cialnih blažilcev za naše
uslužbence, ki pa se jih v naši ka-
tegoriji ne moremo še po-
služevati. Odlok prepušča v tem
smislu veliko avtonomije tudi
posameznim deželam. Upošte-
vajoč dejstvo, da so trgovine za-
prte že nekaj tednov, se mi vse-
kakor zdi, da ni dovolj jasen, po-
membni ukrepi pa niso še izve-
dljivi.
Kaj menite vi o tem?
Rešitve, ki jih predvideva zadnja
uredba italijanske vlade, t. i. “De-
creto cura Italia”, trenutno goto-
vo ne zadostujejo potrebam
trgovskih dejavnosti, ki delujejo
v našem sektorju. Gre za po-
memben ekonomski poseg, ki
pa ne bo kos finančni izgubi, ki
jo je povzročilo zaprtje trgovin.
Lastniki bomo davke in do-
ločene pristojbine vsekakor mo-
rali plačati in mislim, da bi jih
morala država za eno leto ukiniti
in ne samo začasno zamrzniti.
Občutek imam, da smo pre-
puščeni sami sebi, izključno z la-
stnimi močmi pa bo veliko ma-
jhnih in srednje velikih trgov-
skih dejavnosti težko preživelo.
Koliko zaposlenih imate v vaši
trgovini? So vsi doma? Ste
vzeli v poštev socialne blažil-
ce?
Pri delu smo soudeleženi vsi
bratje, zaposlenih pa imamo
osem uslužbencev. Trenutno
smo vsi doma, uslužbenci kori-
stijo svoje dneve dopusta, čaka-
mo pa na možnost
posluževanja social-
nih blažilcev. Dan za
dnem spremljamo
dogajanje, vladne
ukrepe in odločbe,
upoštevamo navodi-
la naših svetovalcev
za delo in sindikal-
nih organizacij ter
združenja trgovcev.
Kako doživljajo to si-
tuacijo vaši
uslužbenci?
Naši uslužbenci so
že veliko let pri nas.
Zelo so potrpežljivi
in razumevajoči,
stalno smo v stiku z
njimi. Srčno upam,
da se bodo lahko
čim prej poslužili so-
cialnih blažilcev.
Ali lahko kvantifici-
rate škodo, ki jo je utrpela vaša
dejavnost?
V tem trenutku bi zelo težko
kvantificiral finačno škodo, ki jo
je naša, družinska dejavnost
utrpela do zdaj in ki jo bo še v
prihodnosti. Težave imamo tudi
zaradi nakupov blaga, saj v
našem sektorju delamo “sezon-
sko” in blago preko pogodb z do-
bavitelji kupujemo tudi pet, šest
mesecev pred začetkom sezone,
za poravnavo pa se poslužujemo
raznih plačilnih metod. V naših
trgovinah imamo trenutno že
veliko novega, visoko kvalitetne-
ga blaga, ki leži in čaka na pro-
dajo. Govorimo o več sto tisočih
evrih vrednosti, ki jih bomo mo-
rali dobaviteljem izplačati.
Kaj pa menijo ostali goriški
trgovci?
Veliko se pogovarjam z ostalimi
trgovci, ki vodijo svojo dejavnost
v mestu. Večina jih meni, da
doživljamo pravo tragedijo. Vsak
se bori za lasten obstoj, pri tem
pa se čuti osamljenega - ne-
močni gledamo, kako se v nekaj
tednih izničuje ves trud, ki smo
ga v zadnjih desetletjih vlagali v
premostitev ekonomske krize.
Vsi smo mnenja, da, če ne bo
država konkretno posegla z do-
datnimi manevri, podobnimi ti-
stim, ki jih je udejanjila za
reševanje bank, bo v letu 2020 v
Gorici izginilo do 80% majhnih
in srednjih trgovskih objektov, ki
delujejo v raznih kategorijah.
Ne moremo si predstavljati, da
se bodo ljudje, po epidemiološki
krizi, v kratkem času spet vrnili
k starim navadam in se prosto
premikali po mestu kot prej. Ti-
sti, ki v tem času niso imeli za-
gotovljenih finančnih prihod-
kov, plače, se ne bodo vrnili v
trgovine in kupovali. Kupna
moč se bo še bolj znižala, saj
ljudje, ki so za preživetje načeli
svoje prihranke, si bodo po tako
hudi krizi težko lahko privoščili
kupiti kaj novega.
Ali mislite, da bodo banke pri-
skočile na pomoč trgovcem in
vsem tistim, katerih dejavnost
se je zaradi koronavirusa pov-
sem ustavila?
/ str. 6
Katja Ferletič
  Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica 
“Prepričan sem, da bomo
to krizo premostili in da nas
bo morda tudi kaj izučila!”
POGOVOR 
  dneh, kakršne doživlja-
mo zdaj, čutimo bolj kot
sicer potrebo po varno-
sti. Zadružna kraška banka Trst
Gorica je bančni zavod skupno-
sti, iz katere izhaja
in kateri iz leta v le-
to vrača z delom
pridobljene sado-
ve. Z namenom,
da bi spoznali, ka-
ko je v tem bur-
nem času ZKB bli-
zu družinam in
podjetjem, smo se
pogovorili z nje-
nim predsedni-
kom Adrianom
Kovačičem.
V kakšni obliki
te dni posluje
banka? Ali so
vse njene poslo-
valnice odprte?
Vse bančne po-
družnice razen
štandreške te dni
obratujejo. Odprte
so med 8.20 in 12.
uro za nujne bančne transakcije,
ki jih ni mogoče opraviti na dal-
javo. Tudi štandreška bo od po-
nedeljka, 30. marca, delovala po
istem urniku. Kdor namerava v
banko, naj se predhodno najavi
po telefonu ali elektronski pošti.
Kontakti vseh poslovalnic so na
voljo na spletni strani www. zkb.
it. Marsikatero informacijo nu-
dijo namreč bančni uslužbenci
že po telefonu. Kdor mora dvi-
gniti ali polagati gotovino in
čeke, se lahko poslužuje banko-
matov. Ljudi pozivamo, naj ob
nakupih plačujejo z debetnimi
in kreditnimi karticami ter naj
čim manj posegajo po gotovini.
Vabimo jih, naj se poslužujejo
storitev e-bankinga tako za pre-
gled stanja na računu kot za
izvrševanje nakazil, plačilo po-
ložnic, računov in drugih ope-
racij. Če se zgodi, da ljudje, ki te
dni pokličejo v banko, ne dobijo
takojšnjega odgovora, jim svetu-
jemo, naj malo kasneje spet po-
skusijo in naj bodo potrpežljivi,
saj so telefonske linije zelo zase-
dene. Nudenje bančnih storitev
prebivalstvu zagotavlja državni
odlok. Zaradi izrednih razmer,
ki veljajo, je bolje, da ljudje ne
hodijo po nepotrebnem v po-
slovalnice. Le tako bomo učin-
kovito pripomogli k omejevan-
ju širjenja okužb s koronaviru-
som.
Ali so obiskovalcem v
bančnih poslovalnicah na
voljo razkužila?
Seveda so. Dogaja pa se, da je
težko ponekod razpolagati z za-
dovoljivimi količinami raz-
kužila. Na bančnih okencih so
tudi površine prekrite s pleksi
steklom itd. Naša banka je že
pred tremi tedni sprejela to-
vrstne preventivne ukrepe zo-
per širjenje koronavirusa; ti so
se potem izkazali za pravilne. Za
nami so tudi že trije tedni spre-
menjenega načina dela, katere-
mu smo se morali izredno hitro
prilagoditi. Zdaj dela več kot po-
lovica naših uslužbencev od do-
ma. V vseh centralnih uradih
banke poteka delo na daljavo,
kar pomeni, da zagotavljamo
naši skupnosti vse potrebne sto-
ritve. Naj se ob tej priložnosti
V zahvalim vsem sodelavkam insodelavcem banke, ker so se po-zitivno odzvali na novonastale
spremembe in so se praktično v
zelo kratkem času izučili pov-
sem novega načina dela. Če
iščem pozitivne stvari v dani ne-
gativni situaciji, moram reči, da
se znamo prilagoditi.
Banka je torej v tem času bli-
zu podjetjem in družinam?
Banka je v vseh kriznih časih
pomagala svojim članom in
strankam. Tako je bilo v času
dolge globalne gospodarske kri-
ze, ki je bila že za nami, in tako
je tudi tokrat. Podjetja, člani in
vsi komitenti lahko računajo na
podporo banke. Banke za-
družnega kredita, pridružene v
bančno skupino Cassa Centrale,
smo že pred mesecem dni zago-
tovile konkretno pomoč podjet-
jem in družinam (odlogi
plačevanja obrokov posojil in
drugi podporni ukrepi). Kasneje
je stopil v veljavo državni odlok,
ki primora vse banke v državi,
da izvedejo, če kdo seveda zanj
zaprosi, odlog plačevanja kredi-
ta tako za glavnico kot za obresti
do 30. septembra. V vseh po-
družnicah in komercialnem od-
delku ZKB Trst Gorica je bančno
osebje na razpolago za nudenje
vseh potrebnih informacij ozi-
roma preventivno pokliče stran-
ke, da jim pri tem pomaga. Na
nedavni seji upravnega odbora,
ki po novem potekajo preko vi-
deokonference, smo se domeni-
li za bolj poenostavljene postop-
ke prošenj, ki jih je treba izpol-
niti za odlog plačevanja obro-
kov posojil. Tako bodo stranke
hitreje prišle do konkretne po-
moči. Podjetjem v težavah smo
prav tako pripravljeni odobriti
tudi namenske kreditne linije.
Evropska centralna banka je
namenila veliko denarnih
sredstev za financiranje “anti
korona” ukrepov …
ECB je odobrila precejšnjo lik-
vidnost bankam, da lahko ta
sredstva ponujajo na tržišču.
Likvidnost torej ne predstavlja
problema. Obrestne mere so tu-
di izredno nizke. Bančni sistem
je torej pripravljen ta sredstva
ponuditi odjemalcem. Upam,
da bodo evropske oblasti tudi na
novo določile razne parametre,
na osnovi katerih ocenjujejo po-
slovanje bank.
Sicer pa moramo v tem trenut-
ku najprej skrbeti za zdravje in
spoštovati vsa navodila, da se
pandemija seveda ne širi. Potem
bo pa treba pomisliti, kako na
najboljši možen način rešiti raz-
ne probleme, ki bodo
nastali v družbi.
Zaradi strahu se verjet-
no zdaj ljudje ne
spuščajo v osebne na-
ložbe, kajne?
Osebne naložbe trenut-
no mirujejo, saj so na
borzi precejšnja nihan-
ja. Stranke naj nekaj
časa potrpijo. Na se-
stanku upravnega od-
bora smo se spraševali,
kako preko operacij na
daljavo priskočiti na
pomoč ljudem, ki bodo
radi investirali svoje
prihranke. Za zdaj so
seveda druge prioritete.
ZKB TS GO in banke za-
družnega kredita so na-
sploh zavodi, ki so zelo
pozorni do socialnih
vprašanj. Zdaj po vsej
državi darujejo znatno po-
moč bolnišnicam in civilni
zaščiti. Ali je v okviru bančne
skupine Cassa Centrale pred-
videna kaka solidarnostna
iniciativa v pomoč zaradi ko-
ronavirusa prizadetim ob-
močjem?
V sklopu skupine Cassa Centrale
smo že izvedli tovrstno pobudo,
o kateri nismo še javno sprego-
vorili. Cilj iniciative z naslovom
Intenzivne terapije v boju proti
virusu - Zadružne banke so z va-
mi je zbiranje denarnih sredstev
za okrepitev oddelkov intenziv-
ne terapije v bolnišnicah. Pobu-
da za nakup medicinske opreme
poteka v sodelovanju z mini-
strstvom za zdravje. Pri njeni
uresničitvi sodelujeta tudi sku-
pina bank zadružnega kredita
Iccrea in južnotirolska Reiffei-
sen. Odprli smo tekoče račune,
na katerih bomo zbirali denar-
no pomoč posameznih za-
družnih bank, članov, sodelav-
cev in strank. Kot banka bomo
pa izpeljali še dodatne podpor-
ne pobude, s katerimi bomo v
kratkem seznanili javnost. Tudi
v tem primeru bomo potrdili
našo bližino skupnosti, znotraj
katere delamo in za razvoj kate-
re si vselej prizadevamo.
Ali imate še kakšno sporočilo,
ki bi ga radi posredovali
našim bralcem?
Nekaj bi dodal. Iskreno se zah-
valjujem vsem vam, tiskanim,
spletnim in drugim medijem,
ker v tem času odigravate še to-
liko pomembnejšo vlogo pove-
zovalcev. Kot banka smo konec
marca nameravali organizirati
področna srečanja, na katerih
redno predstavljamo specifične
rezultate, ki jih naš zavod dose-
ga, in cilje, ki jih zasledujemo.
Ker zaradi znanih razmer teh ne
bomo mogli prirediti, bomo
medijem v kratkem posredovali
te informacije, da lahko po vas
pridejo do ljudi.
Izkoristim tudi priložnost, da
obvestim, da bomo občni zbor
naše banke, potek katerega je bil
predviden 10. maja, po vsej ver-
jetnosti preložili na julij.
/str. 15
Matej Caharija
Kristjani in družba2. aprila 20204
  Renato Nucera, ravnatelj škofijske Karitas v Gorici   
Vedno skušamo ohranjati
pozornost do zadnjih
POGOVOR 
  enato Nucera je mož, oče
in diakon v goriški
nadškofiji. Poleg tega je
direktor škofijske Karitas, ki
ima tudi v času okužbe s koro-
navirusom polne roke dela.
Kako doživljate letošnji po-
stni čas?
Kot ravnatelj Karitas nisem niti
za trenutek prenehal delati. Ne
moremo pozabljati na osebe, ki
so v potrebi, na osebe, ki nima-
jo doma, na tiste, ki nimajo
kam iti jest. Vedno skušam
ohranjati pozornost do zad-
njih, v tem času, seveda, v
spoštovanju izrednih ukrepov.
Drugače sem stalno dejaven, za
delo moram tudi večkrat ven.
Karitas v tem času utegne
primerno opravljati svojo
vlogo ali jo izredne razmere
pri tem omejujejo?
Karitas mora seveda spoštovati
R zakonska določila. Tisti, ki mo-remo, skušamo delati od doma,temu se pravi smart working;
dejavnosti skušamo usklajevati
po kriterijih, ki jih narekujejo
zakoni. V emporij solidarnosti
npr. vstopa po ena oseba, torbe
s hrano delimo pri vratih, upo-
rabljamo zaščitne maske, roka-
vice, razkužilna sredstva itd.
Spoštujemo torej navodila
oblasti, pri tem pa ne pozablja-
mo na naše poslanstvo.
Dormitorij Faidutti na Placu-
ti sprejema goste, ki nimajo
kje spati?
Posebne razmere veljajo tudi za
goste dormitorija; če so tam do
pred kratkim samo spali in pre-
bivali med 19.30 in 8. uro zju-
traj, pa sedaj v stavbi živijo cel
dan. Ko zjutraj vstanejo, name-
sto da bi zapustili hišo, se samo
premaknejo v večjo sobano v
isti stavbi, kjer ostajajo ves čas.
Tako jim ni treba tavati po me-
stnih ulicah. V stavbi jedo in
ostajajo zaprti, kot se v tem tre-
nutku dogaja vsem Italijanom.
Koliko je teh gostov?
Približno štirideset. Toliko jih
je in toliko jih tudi ostane, no-
vih - zaradi varnosti - niti ne
moremo sprejemati. Ti, ki so,
so stalno zaprti, tako ne morejo
prinašati okužbe. Kot družine.
Ta je sicer precej številna …
Sedež Karitas v stavbi inšti-
tuta Contavalle redno delu-
je?
Da. Kar se tiče t. i. centra za po-
slušanje, imamo smart wor-
king. Za najnujnejše primere in
potrebe je na razpolago oseba
na telefonu. Naša uprava nadal-
juje svoje delo. Jaz sem tam pri-
soten ob različnih urah. Tako
skušamo iti naprej.
Kaj še utegne delati Karitas v
tem trenutku?
Emporij in dormitorij sta za nas
že pomemben zalogaj. Dejstvo,
da moramo za goste na Placuti
skrbeti tudi za kosila in večerje,
zahteva od nas kar velike napo-
V medijih in na družbenih omrežjih vabijo, da
se v času epidemije ljudje osamijo v svojih
domovih in zapolnijo ta čas z gledanjem filmov,
poslušanjem glasbe, branjem knjig, peko,
urejanjem arhivov. Redko kdo omeni molitev in
poglobitev duhovnega življenja. Tudi nekateri
kristjani ne vedo, kaj početi s tem praznim
časom, in ne vidijo povabila, da bi okrepili vero
in molili.
V osami se odvijajo grenkoba, skrb negotovosti,
izgubljenost pred prihodnostjo. Vse se zdi v
zraku in se nagiba k strahu. Toda, kdor zaupa
Gospodu, posluša njegovo Besedo in se ne
prepusti strahu ter dvomu, odkrije obljubo in
povabilo: to so dnevi velike Božje bližine in
blagoslova, ki  prihaja z
Jezusovega križa. Te okoliščine
vabijo k odvrženju
samozadostnega napuha in
brezbrižnosti. Ni samo čas za
karanteno, ampak tudi za
molitev in klicanje blagoslova.
V oddaljenosti  je tudi
priložnost, da po sredstvih
družbenega obveščanja
sledimo sveti maši in molitvam.
Marsikje duhovniki spremljajo
vernike po svetovnem spletu,
mašujejo zanje, organizirajo
molitve, češčenja, vabijo k družinskim
bogoslužjem in sestavljajo predloge za kateheze
otrok. Morda je največja priložnost, da se spet
rodi družinska molitev in blagoslovi dom.
Cerkev se je v zgodovini zelo trudila pri pomoči
ljudem ob velikih epidemijah. Še posebno
duhovniki, redovniki in člani bratovščin so bili
ob strani bolnih in umirajočih. Mnogi so se prav
pri tej pomoči okužili. Sveti Karel je med veliko
kugo v Milanu spodbujal reševanje ljudi v stiski,
obenem je spodbujal duhovnike, civilne oblasti
in vse ljudstvo, da so molili, se kesali in prihajali
k svetim skrivnostim, da bi tako izprosili milost
ozdravljenja in prenehanja epidemije. V kugi je
videl Božjo kazen za grehe ljudi in priložnost za
spreobrnjenje. V 40-dnevnem postu in karanteni
je Milan postal molitveno mesto. Epidemija je
prenehala julija 1577.
Zgodovina pozna različne valove pandemij:
1300, 1600, 1918. Marsikdaj so okužbe razširili
trgovci, včasih tudi romarji. Kuga je marsikje
pobrala 1/3 prebivalstva. Ob taki epidemiji so
se v Benetkah obrnili k Mariji in njihove molitve
so bile uslišane. Zaobljubili so se Mariji. V ta
spomin je nastal praznik Matere Božje od
zdravja, beneški senat je dal postaviti mogočno
baziliko nasproti sv. Marka. Češčenje Matere
Božje od zdravja se je ob epidemijah preneslo
tudi v naše kraje. Močna epidemija je bila
španska mrzlica, ki je v času prve svetovne
vojne zahtevala več smrtnih žrtev kot vojna. Šele
antibiotiki so ustavili te epidemije, tako se je
sredi druge svetovne vojne leta 1943 človeštvo
oddahnilo od te nevarnosti. Od
tedaj so bile redke epidemije:
črne koze, sars, aids, ebola,
prašičja in ptičja gripa.
Zanimivo je, da prihajajo v
zadnjih časih pandemije iz
Azije in s Himalaje, od tam so
prišle na Kitajsko. Tam je tudi
nastal koronavirus. Ne smemo
prezreti dejstva, da je Kitajska
država, ki predstavlja največji
upor Bogu in zanikanje
dostojanstva ljudi ter
preganjanje Cerkve. Mislili so
zgraditi raj na zemlji, družbo brez Cerkve in zlasti
sovražno do katoliške Cerkve in človekove
svobode. Ta virus, ki je iz živali prešel na ljudi, je
pokazal, da tehnika ni vse in da je življenje veliko
širše od nje, da je tudi življenje vzdržnosti, duha
in ljubezni, ki more zdržati v najbolj težkih
okoliščinah.
Bolj kot ljudje mislijo, da zmorejo vse z
modrostjo in tehniko, tem bolj so ubogi in
nesrečni. Narava se po sebi ne postavlja proti
človeku, vendar pridejo nesreče in epidemije, ki
se usmerijo proti ljudem. Tudi narava mora biti
odrešena, poudarja sveti Pavel. Nekateri ljudje
so žrtve naravnih in drugih nesreč. Narava more
biti tudi mati, kolikor je v Kristusovem Duhu
odprta za življenje ter vsakega človeškega sina
in hčer. Zemlja kliče k streznjenju in ponižnosti,
kot pravi prevod latinske besede: humus.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (2) PRIMOŽ KREČIČ
re. Karitas skuša
tudi podpirati
menzo za reveže
v Tržiču - to dela
v sodelovanju s
tržiškimi župni-
ki, zlasti z g. Za-
nettijem - in
tamkajšnji dor-
mitorij. Drugače
pa je Karitas še
vedno odprta za
vse druge potre-
be ljudi. Marsikaj
delamo tudi v so-
delovanju z dru-
gimi združenji in
ustanovami, ki
so dejavne na
našem ozemlju.
Skušamo biti po-
zorni do potreb,
ki bi se pojavile v
tem času.
V času, ko mora-
mo vsi ostajati
doma, so v Gori-
ci še osebe, ki nimajo doma?
Kar je meni znano, v tem tre-
nutku v mestu ni oseb, ki bi ne
imele stalnega bivališča ali stre-
he nad glavo. Zaradi zakonskih
določil bi mi ne mogli spreje-
mati drugih; toda prepričan
sem, da bi javne oblasti, ko bi
se kdo pojavil, poskrbele za pri-
merno rešitev.
Morda še sklepni poziv: kaj
lahko posamezniki, župnij-
ske ali druge skupnosti nare-
dimo za potrebne v tem
času?
Kar se tiče razdeljevanja oblačil,
smo to dejavnost prekinili, tre-
nutno do 3. aprila, saj bi bila v
bistvu neizvedljiva, če se mora-
mo izogibati medosebnim sti-
kom. V tem času je zelo dobro-
došel kakšen dar, saj imamo
več stroškov kot ponavadi, ne
nazadnje zaradi obrokov v dor-
mitoriju, pa tudi za razkužilna
sredstva, zaščitne maske itd.
Naši emporiji so prejemali hra-
no tudi od marketov, a zdaj ni
več niti tega. Zato moramo ku-
povati marsikaj, česar nam do
pred kratkim ni bilo treba, na-
josnovnejše stvari za reveže in
potrebne. Krajevne Karitas je za
različne potrebne nedavno
podprla tudi Italijanska škofov-
ska konferenca, toda sredstev ni
nikdar dovolj in zdi se, da se-
danja kriza ne bo hitro mimo.
Kateri koli dar bo zato vedno
koristen in dobrodošel!
Danijel Devetak
Misel na cvetno nedeljo 
Na poti za Gospodom
  stopamo v veliki teden
Gospodovega trpljenja,
ki ga bomo letos
obhajali precej drugače,
verniki po svojih domovih,
duhovniki pa sami po
cerkvah, a smo vendarle
poklicani k temu, da se
poglobimo in premišljujemo
odrešilno Gospodovo
trpljenje. Preberimo si morda
poročila vseh štirih
evangelistov, saj nam vsak na
drugačen način poroča o
trpljenju in križu, mi bomo
dali nekaj smernic. To vse je
priprava na Pasho, ki pomeni
prehod, ker pa je velikonočno
jagnje sam Kristus, postane ta
prehod naša smrt, če le
umremo v Kristusu, zato je
ključnega pomena čim bolj
živeti v pravičnosti, kakor
nam Sveto pismo poroča o
številnih osebah, kar pomeni,
da poglobimo in vzdržujemo
ljubezniv odnos z našim
Gospodom, njegovimi angeli
in svetniki, najbolj seveda z
njegovo Materjo, ki nam jo je
na križu dal tudi nam za
Mater. Kristus je vnaprej
vedel, kaj ga čaka, kakor
vidimo iz njegovih besed, mi
pa ne vemo, prav zato pa smo
skozi ves evangelij pozvani k
budnosti in čuječnosti. Ne
smemo se bati, saj je Gospod
z nami vseskozi, kakor nam
pove na koncu evangelija,
zelo dobro pa je, da si
V vzpostavimo neki red indisciplino tudi ali zlasti naduhovnem področju, ki ga
nato vzdržujemo tudi po
končanem
“štiridesetdnevnem”
obdobju, saj tudi “karantena”
izhaja iz te številke. Vsak
kristjan mora moliti osebno
vsaj 15 minut, vsaj prav toliko
pa naj bi bilo potem še
skupne molitve. Oče je
župnik domače cerkve, ki je
družina, če pa naša skupnost
še ni posvečena z
zakramentom svetega zakona,
potem oče seveda te službe ne
more opravljati. Sklenimo, da
to čim prej popravimo, da bo
tudi naša ljubezen podobna
Kristusovi in ne bo samo v
nekih čustvih in “fiziki” ter
“kemiji”, ampak bo tudi
duhovna, kjer se bomo drug
za drugega žrtvovali, da bi ga
posvečevali, s tem pa tudi
sebe, da bi se lahko nekoč vsi
skupaj znašli v nebeškem
kraljestvu, že zdaj pa
prejemali milosti in
blagoslove z neba. Kakor
Kristus smo tudi mi bili pri
krstu in birmi maziljeni,
namesto na nogah na srcu, da
bi bili maziljeni vsi naši
koraki in bi hodili v
Kristusovi luči. Širimo prijetni
Kristusov vonj povsod, kjer
smo, začenši doma, zato je
bila maziljena naša glava.
Podobno kakor Juda Iškarijot
v Janezovem pasijonu so se tu
učenci jezili nad potrato, a mi
se zavedajmo, da potrošena in
žrtvovana ljubezen nikdar ne
gre v nič, če je le namenjena
Bogu in bližnjemu. Vzemimo
si čas za Gospoda in za naše
domače, v tem pa nadaljujmo
tudi potem. Gospod nas
opozarja, da nam nikdar ne
bo zmanjkalo priložnosti, da
bi mu služili v ljubezni do
bližnjih, vendar resnično
opozarjamo, kako pomembna
je tu hierarhija ljubezni, saj bi
bili premnogi zelo radi kakor
zdravnik v Bratih
Karamazovih F. M.
Dostojevskega in bi se dali
teoretično tudi križati za
človeštvo, v resnici pa nismo
pripravljeni kaj dosti potrpeti
in se žrtvovati za bližnjega, da
ne govorimo celo o določeni
mržnji, ki smo ji priča te dni.
Kakor naš Gospod ni hotel
bežati od križa, ki ga je čakal,
zato so ga namreč apostoli
vprašali, kje hoče, da bi jedel
velikonočno jagnje. Tudi mi
smo poklicani, da se ne bi
bali “kot hudič križa”, temveč
da svoje križe sprejmemo,
vanje povabimo Kristusa,
skupaj z njim pa spremenimo
križe v milost in blagoslov –
za nas in za vse naše. Konec
koncev moramo tudi mi
“preliti svojo kri” za svoje, kar
pomeni darovanje svojega
življenja, vendar, kakor nas
uči apostol Janez, notranjega
življenja, ker je precej bolj
enostavno dati v fizičnem ali
biološkem smislu, precej težje
pa v notranjem, duhovnem
smislu, ki pomeni darovanje
svoje volje Bogu in bližnjemu.
Kako težko se je odpovedati
svoji volji in storiti kakor
Kristus, da se zgodi Božja volja
in volja žene, otrok itd.,
seveda v potrebnih stvareh,
ne nekih kapricah. Tu se
pravzaprav vse skupaj že
zgodi in potem fizična
izvršitev le še potrdi in
zapečati tisto, kar je že. Prav
zato je tako pomembna zlasti
priprava na zakramente. Če
bomo ta čas izkoristili, da
poglobimo svojo vero in
odnos do Kristusa v
zakramentih, potem bomo,
ko bo vsega konec, te prejeli
tako, kakor jih še nikdar
nismo.
Andrej Vončina
Tudi brez oljčnih vejic pomislimo
na potrebne!
Konec tedna praznujemo kristjani cvetno ali
oljčno nedeljo, prihod Kristusa v Jeruzalem.
Duhovniki  vernikom ob tej  pr i ložnost i
blagoslovi jo šope,  butare,  povezano
pomladansko zelenje, pri nas pa predvsem
oljčne vejice. To je za naše ljudi pomemben dan
in trenutek, ko lahko blagoslovljene vejice nesejo
domov, na pokopališča in svojim dragim. Zaradi
letošnjega izrednega stanja, ki ga prinaša
koronavirus, ne bo tradicionalnih delavnic
šopkov vejic in druženja, ki so tako pri srcu
vernikom. Več ustanov bo v stiski, saj so darovi
za oljčne vejice glavni prihodek za dobrodelne
organizacije. Med temi je tudi Vincencijeva
konferenca,  k i  v  posameznih župnijskih
konferencah (v Barkovljah, Rojanu, pri Sv. Ivanu
in Sv. Antonu) že desetletja skrbi za pripravo in
ponudbo oljčnih vejic v cerkvah. Nabrani darovi
so zanje glavni in skoraj edini vir prihodka, tega
pa uporabljajo izključno za pomoč družinam v
stiski. Zato bi bilo lepo in plemenito, da bi se
verniki, kljub temu da bo letos prisrčna tradicija
odpadla, spomnili na manj srečne in pokazali
dobrosrčnost z darom. Prispevek lahko nakažete
na bančni račun Slovenske Vincencijeve
konference, ob tem pa lahko tudi zapišete, kateri
župniji je namenjen.
IBAN: IT81 K089 2802 2010 1000 0012 725
Ob cvetni nedelji
Kristjani in družba 2. aprila 2020 5
G. Primož Krečič: križev pot
Križ je prehod v življenje, je most, ki povezuje
  postu molimo tudi ob
križevem potu, ki obuja
Kristosovo trpljenje vse
do smrti na križu na Golgoti.
Objavljamo križev pot, ki sta ga
pripravila dr. Primož Krečič,
stolni župnik v Kopru in naš
cenjeni sodelavec, ter slikarka
Mira Ličen, ki jo tudi poznamo.
Oba vsako leto sodelujeta pri
upodobitvah križevega pota po
raznih cerkvah v Piranu, ki pa
letos zaradi pandemije s koro-
navirusom covid-19 odpadejo.
  o je ranjena ljubezen, je
le križ prehod v življenje.
Ljudje, ki ga ne sprejme-
jo in ne nosijo z Gospodom,
ostajajo zaprti vase in so brez
upanja. Križ je most, ki povezu-
je različne stvarnosti in ljudi. Je
kot bomba, ki jo vržemo v žrelo
morskemu psu hudobije. Fan-
tu, ki je vprašal Jezusa, kaj naj
naredi, da bo dosegel večno
življenje, evangelij odgovarja:
pojdi po križevem potu. Tudi
ko bo doživel temo ali se bo za-
plezal, mu bo v križu posijal
žarek rešitve.
Gospod, daj mi moč, da bom s
tabo hodil skozi preizkušnje, da
bom ob tvoji pomoči ponovno
vstal in ostal odprt za dar vsta-
jenjske ljubezni.
Prva postaja: Jezusa
obsodijo na smrt
Pilat spozna, da je Jezus ne-
dolžen. Verski voditelji se bojijo
izgubiti privilegije in zaupanje
ljudstva, zato nahujskajo
množico, da kriči: »Križaj ga! «
Ker se Pilat obotavlja, mu
začnejo celo groziti, da ga bodo
šli tožit k cesarju. Na koncu po-
pusti laži in krivici. Nekateri
ljudje na vodilnih mestih, ki
imajo moč za rešitev krivic, se
izmaknejo, ker bi si s tem na-
kopali težave. Veliko lažje je
uporabiti moč v prid
močnejših. Toda le resnica
osvobaja.
Gospod, ne dopusti, da bi šel
po poti Pilata, da bi si umil roke
pred krivico in bi tebe in tvoje
brate pustil v smrt zaradi strahu
ali komodnosti. Prebudi v Cer-
kvi in med kristjani preroškega
duha, da ne bi pristali na kom-
promise in se ne izpostavili ob
krivicah.
Druga postaja: Jezusu naložijo
križ
Jezus stoji pred vojaki, ki ga pre-
tepajo in se norčujejo iz njega.
Potem mu naložijo križ, da ga
bo nesel na kraj svoje smrti. Na-
puh hudobnega duha si vedno
želi stopiti na mesto Boga in
odločati o ljudeh. Vsemogočni
sodobniki želijo izključiti Boga
iz vseh por življenja in živeti
drugačen ritem na temelju ra-
zuma, moči in užitka. Jezus pa
sprejema križ, na katerem so
vse rane človeškosti, upori, bo-
lečine, smrti. En križ prinesejo
drugi, drugi pride sam, tretjega
si naredijo ljudje sami sebi.
Gospod, ti se poistovetiš z vse-
mi trpini in sprejmeš križ kot
orodje, na katerem boš rešil
najbolj temna človeška stanja.
S tvojo pomočjo morem spre-
jeti resničnost življenja in ne
bežati od naporov.
Tretja postaja: Jezus pade prvič
Jezus ne sprejme le križa ampak
se spusti tudi v padce, ki jih
doživlja človeštvo. Pred oči pri-
haja Izaijev Trpeči Služabnik, ki
bo s svojim trpljenjem prinesel
odrešenje mnogim. Bog se v Je-
zusu ne zaščiti pred ranami,
sprejme vse posledice človeške
hudobije. Še posebno je blizu
V
K
ljudem, ki so pohojeni, izrinje-
ni, zaznamovani. Vsem poma-
ga čim prej vstati.
Gospod, daj mi dovolj jasen na-
mig, da si blizu v mojih padcih,
okrepi pogum duha in voljo, da
se čim prej dvignem. Naj se v
prahu moje nemoči razodene
čudež tvojega usmiljenja, da ne
bom krivil drugih in kuhal za-
mer, ampak priznal svoj padec
in se pognal iz njega.
Četrta postaja: Jezus sreča ma-
ter
Simeon je Mariji napovedal, da
bo meč prebodel njeno srce.
Vse življenje je duhovno hodila
za svojim Sinom in bila njego-
va prva učenka. Tako se je zgo-
dilo tudi v trpljenju. Srečala ga
je v sprevodu in gneči, ko so ga
gnali na križanje. Ljudje se
nočejo premakniti in sprejeti
resnice. Namesto da bi se spreo-
brnili, ubijajo in uničujejo
življenje. Marija vidi bolečino
svojega otroka. Iz skupnega
trpljenja se rojeva nova
družina.
Prosim te za družine, da bi znali
skupaj prenašati bolečine in bi-
ti blizu tistim, ki trpijo. Tako
bodo postale prostori miru, lju-
bezni, sproščenosti in od-
puščanja. Merilo tvoje ljubezni
je, da drug drugemu nosimo
bremena in smo sočutni.
Peta postaja: Simon pomaga Je-
zusu nositi križ
Ko drugim pomagamo nositi
križ in smo jim blizu, se trpljen-
je spremeni v pot odrešenja.
Trpljenje sprejmemo, kakor ga
je sprejel Jezus in kot Simon iz
Cirene, ki mu je v stiski poma-
gal nositi križ. To pomeni sku-
paj nositi bolezen v družini, ko
je človek priklenjen na posteljo,
voziček in štiri stene, na to ali
ono bolezen, demenco, samo-
to, izključevanje.
Gospod, tvoj učenec nosi križ z
upanjem, da boš ti Simon iz Ci-
rene, ki boš pomagal nositi
križ. Vsak trpeči je priča tvoje
občutljive ljubezni. Zato se ob
naklonjenosti in bližini vzpo-
stavi nov odnos ljubezni. Hva-
ležen sem za vsakega Simona,
ki mi ga pošiljaš v krizah in ne-
moči.
Šesta postaja: Veronika obriše
Jezusov obraz
V stanju ogroženosti so po-
membne geste bližine in pod-
pore. Skrivna učenka se Jezusu
približa in mu želi ublažiti bo-
lečino tako, da mu s prtom
nežno obriše obraz. Kaj vse se
je nabralo na njem: pljunki, kri,
pesek, prah, voda, in morje hu-
dobije, ki ga je bil deležen. V Je-
zusovem obrazu prihajajo dru-
gi trpeči obrazi: zapuščeni, ran-
jeni, potrti, hinavci, nasilni,
brezčutni. Prihajajo in govori-
jo. Vsak obraz govori. Nekateri
z žarom in spokojnostjo, drugi
s hudobijo in nasiljem. Obraz
iz Manoppella v Italiji, ki ga pri-
pisujejo Jezusu, govori z milino
in dobrohotnostjo o iz-
kušenem trpljenju.
Gospod, učiš me, da v vsakem
trpečem in zapuščenem člove-
ku srečam tebe in tvoj obraz. Ko
pomagam tem ljudem, mi po-
darjaš sijaj svojega usmiljenega
obraza. Daj, da se bom zavedal,
da noben človek, tudi najbolj
zaničevan, ne izgubi veljave in
dostojanstva. Še bolj je zna-
menje tvoje navzočnosti v sve-
tu.
Sedma postaja: Jezus pade dru-
gič
Breme krivice in nasilja je pre-
veliko, ne zmore več in pade.
Udarec je težji, ker mu moči po-
jenjujejo. Zakaj se je odločil, da
bo izstopil iz dokajšnje varnosti
v Galileji in šel v Jeruzalem, za-
kaj se je postavil proti judovski
religiozni in politični eliti, da
ga je zmlela? Toda Oče ga
spremlja na tej poti in mu daje
svojega Duha, da se dvigne in
gre majavo naprej. Volja ljubez-
ni nikdar ne obupa.
Gospod, prosim te, okrepi mi
voljo, da bo ostala pokorna lju-
bezni in tudi po padcih šla na-
prej. V še tako globoko temo
posije sonce tvojega usmiljenja.
Daj da bom usmiljen do vseh,
ki pogosto padajo, zlasti do ti-
stih, ki nimajo več volje. Da bi
jim pomagal, da bi vstali in se
borili naprej.
Osma postaja: Jezus se smili Je-
ruzalemskim ženskam
Ženskam iz Jeruzalema se Jezus
smili, kaj delajo vojaki s tem
človekom, kako ga trpinčijo, saj
ne bo prišel do morišča. Ženske
so že po naravi bolj sočutne.
Toda za tem trpljenjem so kri-
vice in hudobije, so ljudje, ki to
počenjajo in prizadenejo
moške in ženske v njihovem
najglobljem dostojanstvu. Zato
jih Jezus pokara.
Tvoje usmiljenje, Gospod, ni
ceneno sočutje, ampak trpljen-
je z drugimi, da jih čutiš, jim
pomagaš in predvsem, da si z
njimi. To sočutje ni daleč in po-
ceni, ne greš mimo rane, am-
pak se približaš skrivnosti
življenja in jo obdaš s svojo lju-
beznijo, da ozdravi.
Deveta postaja: Jezus pade tret-
jič
Jezus izgublja zadnje moči,
opoteka se, vse se mu vrti in pa-
de. Skuša se pobrati, za nobeno
ceno ne sme podleči skušnjavi,
da ne bi dal vse od sebe. Od
začetka nosi na sebi križ člo-
veškosti, njegove krhkosti, ran-
jenosti, pa tudi hudobije. S tem
želi ljudem pokazati, da je zma-
ga možna in hudobija ni vse-
mogočna.
Gospod, zapustil si mi Cerkev,
da boš po njej reševal človeške
padce v hudobijo in raz-
puščenost. Z njo želiš narediti
prostor, v katerem se uresničuje
tvoja osvoboditev, da morem
po ponavljanju padcev ponov-
no vstati. Samo po križu in ke-
sanju more tvoja zmaga stopiti
v človeške padce in odpreti pot
vstajenja.
Deseta postaja: Jezusa slečejo
Jezus je oblekel človeškost, da
bi po njej pripravil dostop do
presežnega Očeta. Slekli so mu
obleko, da bi ga osramotili in
razčlovečili. Če vzamejo člove-
ku dostojanstvo, mu s tem oro-
pajo njegove veličine in skriv-
nosti. Naredijo ga za stvar in se
norčujejo z njim. Ljudje si v na-
puhu mislijo, da se lahko rešijo
sami. Toda znajdejo se goli,
brez moči in dostojanstva.
Gospod, dopustil si, da so te sle-
kli in razgalili, toda ohranil si
svoje dostojanstvo in nisi pri-
stal na raven živalskosti in na-
silja. S tem si mi pripravil moč
in pogum, da se morem po po-
nižanjih obleči v novega člove-
ka in ohraniti svoje dostojan-
stvo.
Enajsta postaja: Jezusa pribijejo
na križ
Udarci kladiva padajo na dolge
rjave žeblje. Nič ne more več,
vse ima zvezano: roke, noge,
oči, jezik. Popolnoma je priti-
snjen na grobi križ in visi nad
zemljo. Toda nihče ne more
zvezati njegovega srca. Še ved-
no ljubi in spreminja zlo v dar
za življenje. V breznu hudobije
odpira izvir usmiljenja, ki ne bo
nehal teči v ranjeno človeštvo.
Križani Gospod, iz tvoje bo-
lečine prihaja blagovest
odrešenja. Prosim te, osvobodi
sužnje užitkov, drog, zasleplje-
nosti, napuha, nasilja, daj, da
bi v tvoji žrtvi odkrili zametek
resnične svobode in sreče. Vse
človeštvo tako stopa v tvojo
izročitev: »Oče, v tvoje roke
izročam svojega duha! «
Dvanajsta postaja: Jezus umre
na križu
Ko se rodimo, zakričimo, s kri-
kom se tudi poslovimo s sveta.
To je zadnje, kar je človeško in
je blizu vsem. S svojim zadnjim
krikom se Jezus bliža krikom
ubogih, nemočnih, nerojenih.
Pribit je na drevo življenja, ker
se iz njegovega umiranja rojeva
novo življenje. Njegova žrtev
premaga zlo. Jezus svoje člo-
veško življenje izroči Očetu, da
se do kraja zgodi njegova volja.
Gospod, tudi ob najbolj kri-
tičnih trenutkih, se morem
umiriti v Očetovih rokah in mu
izročiti vse, kar sem, svoje
življenje in umiranje. Nauči
me, kako naj se v teh oko-
liščinah obračam k nebeškemu
Očetu. Izročam ti tudi vse krike
ljudi, ki jih ubijajo, mučijo, po-
zabljajo. Tvoja smrt je namreč
krik pred pozabo in prehod v
življenje. Odpri srca ljudi, da bi
spoznali to resnico in se zavzeli
za kulturo življenja ter ljubez-
ni.
Trinajsta postaja: Jezusa sname-
jo s križa
Kdor ljubi, ostane živ tudi v
smrti. Jezus stopa iz križa med
mrtve, da bi človeštvo popeljal
k življenju. Ob njem je Mati, ki
tudi v tem najbolj temnem tre-
nutku veruje vanj in izpolnitev
Očetove volje. Ne pusti se ujeti
v misel, da je zlo zmagalo nad
največjo ljubeznijo. Potrebno je
okrepiti vero, ko se vse podira
in so ljudje brez smisla, ko se
zdi, da ne bo mogoče zajeziti
terorizma, nasilja, korupcije in
drugega zla.
Gospod, mrtev si ležal v rokah
svoje matere, ona te je darovala
za novo življenje. Pomagaj, da
bo kri nedolžnih žrtev postala
zagotovilo novega krščanskega
življenja. Ob tolikih krivicah
ohrani v srcih ljudi vero v zma-
go tvoje ljubezni.
Štirinajsta postaja: Jezusa po-
ložijo v grob
Jezus se pusti pokopati v grob
sredi vrta. Telo Božjega Sina po-
stane mrtvo truplo, približa se
vsem umrlim, ki so v podzem-
lju in čakajo na odrešenje. V
pogledu ljudi je odpisan, poza-
bljen, judovski voditelji so za-
dovoljni, da bo za tem zavladal
mir. Jezus sprejme krutost člo-
veške smrti in minljivosti, z
ločitvijo duha od telesa. Posta-
ne kot zrno, ki je položeno v
zemljo, da bo iz nje vstalo no-
vo, poveličano življenje. Kar se
podari in izgori v ljubezni,
zaživi v novo življenje.
Gospod, prosim te, okrepi mo-
jo vero, da bi zares veroval, da
tudi kot človek živiš pri Očetu.
Pomagaj tudi vsem, ki jim je
ugasnilo upanje v presežno
moč ljubezni in ne vidijo smi-
sla v darovanju. Hvala, ker je s
tvojim grobom posvečen vsak
grob in v smrti sije upanje.
Sklep
Gospod Jezus, s svojo smrtjo si
presekal zlo, ki je stalo nad člo-
veštvom in posamezniki. Stopil
si v vse temne trenutke in odprl
pot iz potrtosti in skrivanja.
Vedno bo posijal žarek rešitve,
ker si umrl in vstal v novo, po-
veličano življenje.
Zahvaljujem se za tvojo mater
Marijo, ki bo spremljala tudi
mene in moje brate na poti
preizkušnje in osvoboditve.
Hvala za to, da nisem nikoli
sam in brez tvoje pomoči. Po-
kazal si mi, da je ljubezen ved-
no zmagovita in ne bo nikoli
zašla. Amen!
Goriška2. aprila 20206
Goriška Karitas sporoča
Center za poslušanje goriške Karitas je aktiven po telefonu (št. +39
327 3132745) ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in
12. uro, ob sredah od 15. do 17. Na razpolago je tudi mail
cda@caritasgorizia. it. Menza za reveže pri kapucinih v Gorici je 22.
marca prekinila delovanje. Namesto nje nudi Karitas revežem vsak
dan 30 obrokov. Več informacij na: tel. št. 0481 531847 oz. po
mailu direzione@caritasgorizia. it.
Nova Gorica / Topli obrok in prenočišče za t. i.
ranljive skupine
Od 25. marca so brezdomci in uporabniki prepovedanih drog v Novi
Gorici deležni dnevnega toplega obroka, od 26. marca dalje pa tudi
prenočišča. V novogoriški mestni občini so namreč dodatno
poskrbeli za ranljive skupine, mednje sodijo tudi brezdomci in
uporabniki prepovedanih drog. Na območju mesta se jih zadržuje
nekaj čez 20, piše v tiskovnem sporočilu. Nekateri že prenočujejo v
zavetišču za brezdomce na Bidovčevi ulici, ne pa vsi. V sodelovanju
s Štabom CZ mestne občine in ŠENT-om so zanje organizirali pomoč.
Prejšnji teden so v bližini dnevnega centra za brezdomce in
uporabnike prepovedanih drog postavili dva bivalnika, kjer lahko
prenočujejo. Obenem so v sodelovanju z osebjem ŠENT-a poskrbljeli,
da bodo imeli dostop do sanitarij in tuša. Vsak dan jim nudijo tudi
topli obrok. Osebje ŠENT-a je v stalni komunikaciji s pomoči
potrebnimi in sproti rešuje morebitne težave.
Kratke
  Pogovor: Benedikt Kosič, trgovec
“Sedaj se bojimo postati
žrtve virusa ...”
S 3. STRANI 
  astniki trgovskih dejavnosti
polagamo naša upanja v ra-
zumevanje upraviteljev
bančnih ustanov. Pričakujemo
nove sisteme pomoči podjetjem,
ki so v težavah zaradi prejšnje go-
spodarske krize in zaradi fi-
nančne škode, ki jo je povzročila
pandemija. Banke so trenutno ve-
zane na odločitve italijanske vla-
de in, če bodo tudi v prihodnosti
odvisne le od teh, bo to nedvom-
no premalo za premostitev go-
spodarske krize. Zelo žalostno, za
mala podjetja tragično, bi bilo, če
bi naše bančne ustanove izko-
ristile ta trenutek za opravljan-
je neke vrste “čistke suhih vej”.
Vsekakor mi bankam še vedno
zaupamo in obenem upamo,
da bo tudi država z resnimi
ukrepi in večjo, konkretno po-
močjo spremljala tudi našo ka-
tegorijo.
Če le za trenutek pogleda-
mo v prihodnost, kakšno
pomoč pričakujete od dežel-
nih in državnih institucij,
ko se bo stanje normalizira-
lo?
Čakamo in upamo v primerne
finančne manevre. Vse kategorije
doživljamo podobne težave: že
pred epidemijo nas je sistem
državnih dajatev tlačil, če pa se
tudi po njej situacija ne bo iz-
boljšala, če ne bomo imeli
olajšav, ne vidim rožnate prihod-
nosti za italijanski gospodarski si-
stem. V tem trenutku lahko go-
vorimo o pravem “vojnem stan-
ju” in upamo v čim lažji začetek
“povojnega” življenja. Pred viru-
som smo s prihodki od svoje
trgovske dejavnosti lahko dan za
dnem krili plačila, s popolnim za-
prtjem trgovin pa prihodkov ni-
mamo. Osebno pričakujem tudi
pomoč Evropske unije, saj so se-
daj v velikih težavah tudi države,
ki so začetno podcenjevale nevar-
nost širitve koronavirusa. EU bo
morala nujno razbremeniti fi-
nančnih obveznosti posamezne
države, da bodo te lahko kos
težavam. Čas nam bo pokazal,
kakšna je resnična vloga EU - pan-
demija bo v tem smislu po mo-
jem mnenju prinesla velike spre-
membe. Posamezniki moramo
ostati živi in zdravi, a nujno bo-
mo morali imeti zagotovljene
možnosti, da bomo ohranili pri
življenju tudi naše dejavnosti.
Gospodarsko stanje manjših
trgovin je bilo tudi pred koro-
navirusom že šibko. Veliko
trgovin v Gorici je zaprlo, no-
vejših, a tudi takih, ki so dolgo
let bogatile mestno življenje.
Bodo po vašem mnenju posle-
dice epidemije na goriško go-
spodarstvo zelo hude?
Mnenja sem, da bo prosto premi-
kanje po mestu precej omejeno
za vsaj šest mesecev, in glede na
to sem prepričan, da bo brez pri-
merne pomoči po koronavirusu
naše mesto še bolj prazno in obu-
božano, kot je bilo prej.
Sprašujem se, koliko trgovcev bo
imelo zadostno ekonomsko moč,
da bo lahko spet odprlo svojo de-
javnost: Nekateri dobavitelji bodo
lahko počakali, drugi pa ne. V
tem trenutku se bojimo okužbe,
bojimo se za naše zdravje, bojimo
se postati žrtve virusa, v naslednji
fazi pa bodo žrtve drugačne.
Koliko časa menite, da bo po-
trebnega, da se bo italijansko
oz. goriško gospodarstvo spet
pobralo in doseglo vsaj stop-
njo, na kateri je bilo pred viru-
L som?Mislim, da bo potrebnih nekajlet, da bomo dosegli stopnjo go-
spodarske rasti, ki smo jo imeli
pred pandemijo. Da si bomo lah-
ko konkretno opomogli od vse-
splošne gospodarske krize, pa bo
po mojem mnenju potrebnih več
desetletij - na noge moramo po-
staviti ekonomijo, ki je že pred vi-
rusom bila v slabem stanju - si-
tuacija je še hujša, kot je bila v po-
vojnem času. Srčno upam, da bo
ta huda preizkušnja privedla do
tega, da bodo ljudje spremenili
svoj način nakupovanja, da se bo-
do spet približali manjšim trgovi-
nam in se zavedeli, da nakupo-
vanje v lastnem mestu, med la-
stnimi ljudmi, je edini način za
izboljšanje krajevnega gospodar-
stva in ponovnega cvetenja me-
stnih središč. S širjenjem nakupo-
vanja v velikih trgovskih centrih
mestna središča dobesedno
ugašajo, denar kupcev pa gre iz-
ven mesta, celo izven dežele - ve-
like verige trgovin so vezane na
multinacionalke, tako da gre de-
nar celo izven naše države. Upam,
da se bodo v prihodnosti po-
trošniki zavedali, da z nakupo-
vanjem v manjših trgovinah v
mestnih središčih pripomorejo
ne samo k preživetju trgovcev,
ampak tudi k ustvarjanju novih
delovnih mest.
Kako si predstavljate ponovno
odprtje vaših trgovin po epide-
miološki krizi?
Težko si predstavljam, kako bo
potekalo in kakšni bodo v pri-
hodnosti varnostni ukrepi, ki jih
bomo morali spoštovati. Komaj
čakam dan ponovnega odprtja,
saj imamo veliko novega, kvali-
tetnega blaga, ki čaka na kupce.
Prepričan sem, da v naših proda-
jalnah ne bo težav z varnostnega
vidika, glede na to, da nimamo
na desetine ljudi v istem času pri-
sotnih v istem prostoru, kot se do-
gaja v nakupovalnih središčih. Pri
nas smo že v prvih trenutkih kri-
ze poskrbeli za razkužitev prosto-
rov in za spoštovanje primerne,
varne razdalje med ljudmi.
Kako pa vi osebno doživljate
epidemiološko krizo?
Vsak od nas drugače doživlja kri-
zo. Osebno sem zelo zaskrbljen,
slabo spim, v trgovino zahajam z
bratom Simonom samo za izpol-
njevanje spletnih naročil, torej
zbiranje artiklov, pripravljanje in
pošiljanje paketov, sestra Aleksan-
dra pa skrbi za urejevanje vsakod-
nevnih zadev v uradu. V zadnjih
letih smo vsekakor imeli zadovol-
jivo obratovanje, stisnili smo zo-
be, trudili smo se za plačevanje
dobaviteljev in pravočasno kritje
vseh obrokov. Za prihodnost
upam, da bomo lahko še naprej
kos vsem svojim obveznostim, še
posebno do uslužbencev in nji-
hovih družin, tako, kot smo ved-
no bili. Upam, da nam bodo naši
kupci ostali zvesti in da bomo pri-
dobili nove. Upam, da se bosta v
ljudeh ponovno prebudila potre-
ba po bližini in direktnih člo-
veških odnosih, občutek enotno-
sti in odgovornosti ter medseboj-
ne pomoči v mestni skupnosti.
Katera je prva stvar, ki jo boste
naredili, ko se bomo vsi lahko
spet svobodno premikali? Med
drugim vas zelo veseli fotogra-
fija …
Šel bom v naravo. Fotografija me
zelo veseli, name učinkuje anti-
stresno, zato se bom s svojim fo-
tografskim aparatom sprehodil v
naravi, zelo verjetno po Soški do-
lini.
Zahvaljujem se Vam za iskren
pogovor.
Barcelonski vsakdanjik v očeh goriške Slovenke
Števerjanka, ki živi v
Barceloni, o času
koronavirusa v Španiji
  manuelo Klanjšček, ki že od
16. oktobra 1989 živi in dela
v Barceloni v Španiji, sem
pred dnevi povprašal, ali mi pove,
kako sama s svojimi tremi sinovi
doživlja to mračno obdobje, ki ga
označuje koronavirus covid-19.
V Španiji so razmere slabe. Med-
tem ko smo ta zapis poslali v tisk
(torek, 31. marca), je v Španiji
okuženih nad 85 tisoč ljudi, 7.300
mrtvih imajo že, ozdravelih pa
16.780.
Emanuela je Števerjanka in je ve-
sele narave, a mi takoj pove, da so
zadeve resne, saj pravi, da se Kata-
lonci držijo samoizolacije, med-
tem ko je v Madridu drugače, saj
tam ljudje še vedno hodijo v resta-
vracije, bare, veliko okuženih hodi
okrog, med njimi so tudi mini-
stri…., tudi zaradi tega imajo Ka-
talonci vsega dovolj.
Dogovoriva se za pogovor, a po-
tem mi sama predlaga, da bo raje
kar napisala dnevnik, kako sama
živi karanteno.
Pisala je minulo nedeljo, 22., in v
ponedeljek, 23. marca, zato so po-
datki danes, v sredo, 25. marca, ko
objavljamo na spletu, seveda dru-
gačni!
Hvala Emanueli, ki sicer živi v Bar-
celoni, a ima srce še vedno v rod-
nih Brdih!
Jurij Paljk
“Ob nedeljah v Barceloni je 10.
ura še zelo zgodaj zjutraj. Barce-
lončani vstajamo kasneje, da tudi
s tem poudarjamo pomen praz-
ničnega dne, ker nam ni treba iti
v mesto, na delo. Tu pri nas v Špa-
niji je ob nedeljah vse bolj živah-
no. Mi živimo pred parkom Park
Guell in turisti se ob prazničnih
dneh pomnožijo kot gobe v gozdu
ob jesenskem dežju. Taksiji švigajo
gor in dol, v parku se sliši otroški
smeh, na cesti pa se prepletajo
večjezične govorice, povsod
živžav, šum in naglica, popevke po
radiu, pralni stroji … Mesto pač.
Sem na balkonu. Zalivam rožice.
Zrak je še kar mrzel za ta čas, saj
smo že padli v naročje pomladi; je
pa čist, skoraj gorski, svež zrak.
Mesto molči. Na cesti ni nikogar.
Sosedova okna so zaprta. Tišina.
V parku žvrgolijo ptički. Zdaj so
oni naša družba. Nenehno tekan-
je smo zamenjali za počitek. Virus
nas je ustavil. Kako more tako ma-
jhna, mikroskopska celica ustaviti
naše ogromno mesto? Kaj pravim
mesto: državo! Kaj pravim državo:
svet! David proti Goljatu? Pred-
sednik Sanchez je pravkar z re-
snim obrazom opozoril po televi-
ziji, da moramo “biti pridni” še 15
dni. Drugih 15 dni, ki se bodo pri-
ključili tistim 15 dnem, odkar smo
že “pridno” zaprti v stanovanjih.
E Stvar je resna. “Domingo atípico”pravi general zraven predsednika,ki mu visijo raznovrstne medalje
na jopiču (in potem pravijo, da je
moje božično drevesce nako-
pičeno z balončki; bi morali videti
ta jopič!). Domingo atípico in ne
samo domingo. Vse je atipično.
Stalno preverjajo, če smo doma.
Policaji se vozijo okoli parka. Dro-
ni letijo nad našo glavo in opozar-
jajo, naj ostanemo doma. Avte
ustavljajo po ulicah, kot da bi bili
vsi zločinci in “mešetarji”. Ati-
pično! Beseda pandemija je posta-
la naš vsakdanji kruh. Do danes
(31. marca, op. ur.) so v Španiji
skupno prešteli več kot 85.000
okuženih oseb, med njimi je več
kot desetina oseb iz zdravstvenih
krogov, zdravnikov, bolničarjev,
mrtvih je že nad 7.300 in te števil-
ke naraščajo. Pandemija ne pozna
statusa: znani, neznani, beli, ru-
meni in črni, katalonsko, an-
gleško ali špansko govoreči … Bal-
kon mi je v pripomoček, da se raz-
vedrim in nadiham svežega zraku.
Postal je moje središče, “public
center”. Od tu vidim sosede ob
oknih, ko ob 20. uri ploskamo v
zahvalo našim zdravstvenim de-
lavcem, ko tolčemo s kuhalnico
po loncih (caçerolada), ko prote-
stiramo proti vladi ali če kaj zapo-
jemo, čeprav tega je bolj malo
(hvala Bogu, ker naši sosedje niso
prav nadarjeni za petje). Ta moj
“public center” pomaga, da je
stanje doma še pozitivno in urav-
novešeno. Pomaga, da nas ni strah
pred katastrofalnimi novicami, ki
se dan za dnem pojavljajo na sple-
tu, pomaga, da se še marsikdaj
smejem pri kakšnem stavku in vi-
cu. Facebook, ki sem ga večkrat
odpravljala in zapravljala, je zdaj
moj največji spremljevalec. Iščem
sicer simpatične situacije, da mi
pozitivnost in dobro vzdušje po-
magata pri dnevnih opravkih. Po-
zitivnost je božja mana, smeh ni-
ma cene.
Tudi potrpežljivost je zanimiva
“žival”. Biti doma zaprti je težka
stvar za odrasle, kaj šele za naše
otroke … Vsakdanji “tran-tran”,
ven in noter iz hiše, odbojka, no-
gometni treningi, lepo vreme, ki
nas vabi na sprehod in nas vleče
na plažo, vse to je postalo lep spo-
min. Šole so zaprte in zaradi tega
so moji fantje še kar (zelo) veseli.
Pa povejte mi odkritosrčno, ali
imate doma kakšnega otroka žalo-
stnega za to … ker ne more v šolo!
V spomin mi prihaja potres iz leta
1976, ko smo izpite 5. razreda
osnovne šole opravili pod lopo
(nadstreškom) poleg osnovne šole
v ulici Randaccio, ker je šolska
stavba zaradi potresa imela polno
razpok. Ah, kako je bilo luštno, za-
nimivo in živahno … Zdaj so otro-
ci prav tako veseli, da so doma, kot
mi takrat. Otroško veselje je pač
vedno veselje, pred 40 leti in da-
nes. Ta novi “status quo” nam da
možnost, da lahko “povlečemo”
jutranje spanje, naenkrat so pro-
fesorji postali prijazni in prijatel-
jski, naloge so zanimive in lahke.
V tem nam pomaga “gospod” in-
ternet, ki je postal ogromna po-
moč med temi štirimi stenami.
Skoraj bi rekla, da so postali moji
fantje kot polži, ko pada dež: po-
kukajo iz sobe samo, če rabijo po-
moč pri nalogah ali če so lačni.
Gospod internet je bolj zanimiv
kot mama … Kar se tiče hrane,
smo se morali tudi pri nas prila-
goditi navodilom. Edine odprte
trgovine v tej pandemiji so jestvi-
ne in lekarne. Kitajci so skrivno-
stno “pobegnili” kakšen dan pred
izbruhom virusa. Ta vsemogočni
narod je kar naenkrat zaprl trgo-
vine in restavracije in izginil na
dopust. Atipično! Dnevne zadeve,
kot je bila “špeža”, so postale ne-
koliko bolj zahtevne: navodila so
jasna: naj gremo čim manj v trgo-
vino, z masko in rokavicami in
moramo biti kakšen meter daleč
drug od drugega. Prav zaradi tega
sem se naenkrat navadila pisati
seznam tega, kar rabim, kot je po
starem pisala naša nona, ki je žive-
la kakih 8 km proč od trgovine in
ni imela avta. Vse pride prav, tudi
stare navade. Pridno kupim,
čakam daleč v vrsti in zbežim do-
mov, kot da bi me zasledoval vrag.
Pa čeprav so ulice prazne. Meni je
raznovrsten: mešam malo po
špansko (paella), malo po italijan-
sko (lasagne), malo po slovensko
(krofi), sadje in zelenjava sta pri-
sotna povsod, pa čeprav je “lep ze-
len klorofil” v krožniku zame “le-
po prijateljstvo”, za moje fante pa
ni prav tako. In tukaj bi “padel”
na mizo ta znani stavek naših de-
dov: bi moral vedeti, kaj je lakota
v času vojne! Upajmo, da ne bo
postal “lema” tudi v tej pandemiji
… In čas gre naprej: “eppur si
muove”; rekla bi, da kljub temu
gremo (in moramo) naprej. Brez
dvoma nam bo to atipično stanje
prineslo kup dobrih in pozitivnih
sprememb. Pravijo, da se zdaj vi-
dijo ribice v beneških kanalih,
pravijo, da se je znižala kontami-
nacija na Kitajskem, ne vem, am-
pak ptičje žvrgolenje tukaj na mo-
jem balkonu v Barceloni prav
“paše” in sveži zrak tudi. Gotovo
bomo zlezli iz te “korone” brez
nje.
Uživajte tudi vi na svojem domu
kot mi, da bo ta “domingo atípi-
co” del naših zgodb, čez nekaj let.
Saludos z mojega “public center”
balkona. ”
Goriška 2. aprila 2020 7
  Kako v času omejevanja socialnih stikov ohraniti skupnost 
Skavtizem na daljavo?
SZSO 
   k, zdaj je prišel še
G.! Manjkajo sa-
mo še T., M. in J.
” “Ne, T. je že z nami. T. si tu”?
“Bodite tiho, vi, ne slišim”.
“Škrškr... ” “Ou, zaprite mikro-
fone! Vsi tisti, ki ne govorite,
zaprite”! “Ja, sem tukaj”! “J.
piše, da ji ne lovi telefon”. “Tu-
di M. pravi, da nima omrežja”!
“Pokličem jaz J. po telefonu, jo
dam 'in vivavoce'”. “Jaz te
slišim”! “Kdo je bil ta”? “Je P.,
njegov glas pride kasneje, je
odprl usta nekaj sekund od te-
ga”! “Aaahh”. Neki dan v ka-
ranteni. Kateri, se ne spom-
nim, ker stalno izgubljam
občutek glede dni. Sestanek
klana, 11 ljudi in trije voditelji
preko aplikacije Google Meet.
Ubogi profesorji, ki jih imajo
po 30! Ura je 21.10, zmenjeni
smo bili za 20.45, 25 minut je
bilo potrebnih, da nam je uspe-
lo se povezati vsi. Čeprav neka-
terih ne vidimo, nekatere
slišimo kasneje in ena je pove-
zana telefonsko. Začnemo!
Ko so prvi teden odpadli se-
stanki, sem si rekla, ne, ne bo-
mo jih takoj začeli mučiti z
“nalogami”, skavtizem ni “na-
loga”. Kmalu je postajalo ja-
sno, da bo karantena stanje, v
katerem bomo živeli kar nekaj
časa. Na whatsappu so se mi v
skavtskih skupinah iz tabornih
šol nabirala sporočila voditel-
jev z vse Italije. Začeli smo de-
bato tudi v Skupnosti voditel-
jev goriškega stega in na ravni
SZSO. Vsi smo se spraševali
isto: kako v času omejevanja
socialnih stikov ohraniti skup-
nost, kako živeti skavtsko skup-
nost, ki je osnovna celica vseh
starostnih vej, na daljavo? Kako
otrokom pokazati, da smo z
njimi, da smo blizu, kako jim
pomagati, da bodo in bomo v
dani situaciji osebnostno ra-
stli? Mene je, kot voditeljico
najstarejše veje, skrbelo tudi,
kako vzdrževati motivacijo na
daljavo, motivacijo mladih
oseb, ki iščejo same sebe, ki jih
večkrat zanese na stranpota in
jih moraš še skrbneje spremlja-
ti. Nekaj moramo, smo si rekli!
Skavtizem je osnovan na dejav-
nostih: najprej gremo v akcijo,
“O gremo ven, gremo med ljudi,gremo v naravo. Najprej seigramo, poskusimo postaviti
hiško na drevesu, najprej se
spotimo, si nalovimo mraza, se
zmočimo, se skregamo, si
strgamo hlače med igro, nabla-
timo čevlje, zmoremo ali ne
zmoremo. Pa če smo volkuljice
ali volčiči, se pravi otroci med
8. in 10. letom, vodnice ali iz-
vidniki med 11. in 16. ali rover-
ji ali popotnice (16-21). Kako
torej skavtizem, ki je narejen iz
dejanj, iz materije, iz fizičnosti,
prestaviti v 'online mode'?
Nihče od nas nima recepta.
Vzeli smo spisek naših običaj-
nih sestavin in jih začeli prila-
gajati.
1. Poskusimo vzpostaviti in
ohranjati stik. Mi, vodstvo RP,
smo se, recimo, odločili, da se
bomo enkrat tedensko javlja-
li/pokazali v prispevku, kjer
obravnavamo božjo besedo ti-
ste nedelje, predlagamo kako
dejavnost, kaj v poslušanje, kaj
v branje. Izvidniki tedensko
prejemajo izzive, tematsko po-
vezane z Baden Powellovimi
štirimi “točkami”: fizično
močjo, ročnimi spretnostmi,
pomočjo bližnjemu in krepit-
vijo značaja. Tudi krdelu se
vodstvo javlja z video posnet-
ki.
2. Poskusimo nadaljevati že
začeto delo, vsaj tematsko, vsaj
približno, kolikor se da. Seveda
ne bo prenočevanj, ne bo izle-
tov, ne bo služenja v domu za
ostarele, razmišljajmo drugače.
Moja sestra, Akela kraškega ste-
ga, medtem ko pišem, snema
nadaljevanje Movglijeve pra-
vljice, ki jo otroci poslušajo
med letom. Kot “nalogo” bodo
vsak na svojem domu posta-
vljali hiške iz rjuh, stolov, na-
jlepša igra! V marsikaterem
krdelu volčiči v teh tednih na-
daljujejo lov plenov, zasleduje-
jo cilje, ki so si jih sami zastavi-
li, se česa novega naučili, rasli.
Celo T. je Akeli poslal svoj po-
snetek in pokazal knjigo -
“šuper fumetto” na temo
džungle! Tudi izvidniki marsik-
je izkoriščajo čas za osebno
specializacijo.  (Kje bo moj brat
med karanteno postavil bivak
za specializacijo iz preživetja v
naravi, sicer še ne vemo, bo pa
nedvomno teoretično obvladal
najrazličnejše tipe izolacije tal.)
Goriški klan mora končati “po-
glavje”, to lahko počno na svo-
jih računalnikih, le koordina-
cije je treba. Ogled filma, pre-
biranje zgodb, vodeno raz-
mišljanje in meditacija.
Srečamo se po Meetu, po Sky-
pu, da delimo občutke, misli,
da zaokrožimo temo in lahko
potem nadaljujemo. Čeprav
vsakič en voditelj predaja bese-
do in “spraševanje” izpade res
šolsko, prav tako vemo, da de-
bata ne bo zaživela, bo pa vsee-
no nekaj. Vsi bomo slišali in re-
kli svojo. Po klicu ostanejo mi-
sli in občutki, pomeni, da ne-
kako deluje.
3. Kaj pa načrtovanje za naprej?
Načrtujemo? Skušamo sprejeti
negotovost in se ji prepustiti.
Saj smo tega vajeni, ne? Tudi
na potovalnih taborih se stalno
prepuščamo poti. Ja, gremo na
pot z načrtom, boljši je, lažje
bo. A ni rečeno, da bo bolje!
Nepredvideni dogodki, spre-
membe poti, nevarnosti, vse to
je tisto, kar najbolj ostane v
spominu. Zakaj? Ker smo ta-
krat šibki, ker smo negotovi,
ker si in Mu moramo zaupati,
da zmoremo, da bomo našli
prenočišče, da bomo prišli
pred temo. Mogoče “načrtuj-
mo” ni najboljša beseda. Prila-
godimo se, pripravimo se. Iz-
kopljimo jarke okoli šotora, da
bo voda prej odtekla. Potem pa
v šotor in pojmo! Če ne bo
vmes hujšega, počakamo, do-
kler ne mine, sicer gremo držat
pagodo. Noviciat se lahko vsee-
no zdaj loti podviga: kaj potre-
bujemo zdaj? Premislite, zasta-
vite si cilje in si domislite
nečesa, kar nam bo v dani si-
tuaciji pomagalo. Za razvedri-
lo, za smeh, za karkoli. Poletni
tabori? Plan A, B, C.
V vsaki stvari je tudi nekaj do-
brega, je rekel Baden Powell.
Tudi v tej situaciji je. To že
opažam pri svojih mladih skav-
tinjah in skavtih. Nekdo, ki ga
nismo videli že lep čas, se je
odzval, pridružil se je tudi na
Meetu. “Smem tudi jaz”? Ma,
seveda! Saj smo te čakali. Nek-
do se je, ne da bi naročili, sne-
mal z ruto, celo voditelji smo
takrat pozabili! Nekdo je skle-
nil, da bo vsak dan naredil kaj
dobrega za bližnje. Nekateri
razmišljajo o pomoči Civilni
zaščiti. Spet druga je povedala,
da vsak večer moli, tudi za Za-
greb, prosim, dajte tudi vi. “Po
tej karanteni gotovo ne bom
več ista”, je reklo drugo dekle,
ker, kot so pritrdili tudi ostali,
spoznavamo dragocenost od-
nosov, dragocenost svojih
družin, dragocenost svobode,
dragocenost zdravja, dragoce-
nost vseh, ki te dni delajo, dra-
gocenost soseda kmeta, ki mi
prinese zelenjavo, dragocenost
ekonomije, ki nam zagotavlja
plin za kuhanje in elektriko za
telefone, in še bi lahko našte-
vali. Kaj vse smo v teh dneh
občutili, doživeli, kar bo v nas
pustilo sled! Aha, kot pri skav-
tih navsezadnje: najprej
doživim. Nekdo se je zahvalil.
Za skrb, za sporočilo, zato, da v
tej nevihti veslamo skupaj. To-
rej deluje, ta skavtizem, tudi na
daljavo!
Energični galeb
Štmaver / Odšla je Anica Figelj Prinčič
V spominu bo zapisan
njen prijazni nasmeh
  o se je začela bujno razcve-
tati narava v letošnji pom-
ladi, na katero pada temna
senca koronavirusa, se je od nas
poslovila gospa Anica Figelj
Prinčič. Dočakala je častitljivih 97
let in je bila najstarejša vaščanka v
Pevmi. Bila je pristna domačinka,
saj se je rodila 20. julija l. 1922 v
Koštaboni, kjer je živela vse življen-
je, dokler je ni prejšnji teden sla-
bost prisilila v tržiško bolnišnico,
kjer ji žal niso mogli več pomagati.
Do zadnjega so bili ljubeče ob dra-
gi mami in noni vnukinja Katja,
hčerki Daria in Loredana, ki jo vsi
dobro poznamo kot izvrstno foto-
grafinjo, sin Dario in preostali vnu-
ki. Gospa Anica, ki je bila zmeraj
zelo dinamična, avto je npr. še vo-
zila, ko je imela krepko čez devet-
deset let, je bila zelo navezana na
svoj domači kraj, rojstno hišo, kjer
je, dokler so ji življenjske moči do-
puščale, tako rada skrbela za vrt.
Gospe Anici, katere starši so bili
Milka Šfiligoj in Jožef Figelj, v
življenju ni bilo z rožicami postla-
no. V njenem otroštvu je vladal
trdi fašistični škorenj. Zaradi
splošne krize je oče odšel v Argen-
tino, a se je kmalu vrnil domov, saj
je bilo tudi v tujini hudo. V tistih
K
časih je bil v Pevmi za župnika Jo-
sip Abram, po katerem nosi ime
tamkajšnja osnovna šola. On je
otroke učil slovenskega jezika, ki
ga je hotel fašizem izbrisati iz naših
krajev. Ko je Anica odrasla, se je za-
poslila kot šivilja v krojačnici, v ka-
teri so šivali za vojaštvo. Ni ji bilo
lahko niti, ko so na Goriškem vla-
dali Nemci. S partizani pa so bili
Koštabonci zmeraj v prijateljskih
odnosih. Domačini so jim namreč
veliko pomagali. Iz vseh teh bolj
ali manj burnih časov je gospa Ani-
ca ohranjala živ spomin in je znala
povedati marsikatero zgodbo in
anekdoto. Po vojni se je zaposlila
v predilnici v Podgori. Leta 1950 je
stopila v zakon z Darkom
Prinčičem. Rodili so se jima štirje
otroci, prej omenjeni trojčki, Da-
ria, Dario in Loredana, ter najsta-
rejša hčerka Neva, ki je zaradi za-
hrbtne bolezni mnogo prezgodaj
zapustila ta svet. Tudi mož Darko
jo je iz istega vzroka po le trinajstih
letih zakona pustil samo z majhni-
mi otroki. Po moževi smrti se je za-
poslila kot postrežnica na sloven-
skih višjih šolah, ki so bile tedaj v
ul. Croce. Tu je ostala do upokojit-
ve. Prav iz teh let ohranjamo nek-
danji dijaki, ki smo “trgali hlače in
krila” na tedanjem učiteljišču in
klasičnem liceju, najlepše spomine
nanjo. Nikdar je ne bomo pozabili.
Trajno nam bo ostal v spominu
njen topli, dobrohotni nasmeh, s
katerim nas je sprejemala, ko smo
se zatekali k njej, ker nas je bolela
glava ali nas je kaj črvičilo, morda
le iz strahu pred izpraševanjem ali
težko šolsko nalogo. Njena prijaz-
na beseda in prisrčen objem sta na
nas vplivala bolj blagodejno kot še
tako učinkovito zdravilo. Res je bi-
la izjemna, krasna! Vsi smo čutili,
kako nas iskreno ima rada in kako
vselej sočustvuje z nami. Bog naj ji
v nebesih povrne za vso materin-
sko skrb, ki nam jo je velikodušno
namenjala. Njenim domačim pa
naj gre naše najiskrenejše sožalje.
Počivajte v miru, draga gospa Ani-
ca, in prisrčna hvala za vse!
IK
  Violinist Aleš Lavrenčič
Eden od absolutnih
zmagovalcev v ZDA
POGOVOR 
  epa novica je prejšnji teden
odmevala v nadpovprečno
veselem tonu, saj so zmage
na glasbenih tekmovanjih zad-
nje čase pravzaprav spomini na
čas pred ukinitvijo vseh kultur-
nih prireditev. Prišla je namreč z
določenim zamikom, iz ZDA, po-
tem ko je strokovna žirija ocenila
nastope tekmovalcev, ki so fe-
bruarja nastopili v znameniti ne-
wyorški koncertni dvorani Car-
negie Hall.
Doberdobski violinist Aleš La-
vrenčič spada v ožji krog absolut-
nih zmagovalcev velike nagrade
mednarodnega glasbenega tek-
movanja Crescendo. Dosežek
spremljajo laskave pohvale člani-
ce žirije, ki piše, da je njegovo
igranje “nadpovprečno bogato v
dinamičnem razponu, prožnosti
fraziranja, obvladanju agogike”.
V oceni piše tudi, da je Lavrenčič
“pravi umetnik” in da je igral v
L odličnem sozvočju s pianistom,glasbenikom z znamenite šole zaglasbo in ostale umetniške smeri
Julliard School. Za Lavrenčiča je
dosežek na mednarodnem tek-
movanju (bil je edini evropski
glasbenik v velikem finalu!)
vrhunec v plodnih mesecih, ko
je njegov glasbeni talent ubral
poklicno pot.
“Od septembra lani igram v or-
kestru opernega gledališča Verdi,
kjer sem zaposlen za določen
čas”, nam je povedal Lavrenčič,
ki je tudi naštel glavne etape in-
tenzivne delovne izkušnje:
“Začeli smo s simfonično sezo-
no, nato sem pobliže spoznal
svet opere s sodelovanjem pri
raznih uprizoritvah, gostoval
sem z orkestrom na Japonskem,
kjer smo imeli 14 ponovitev ope-
re Traviata in dva koncerta. Ko
smo se vrnili, sem igral ob od-
prtju sezone; takrat smo imeli
Darovi
Ob 16. obletnici smrti Alfreda
Jermana iz Ločnika daruje hčerka
Marina 50 evrov za Novi glas.
(od 3. aprila 2020 do 9. aprila
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 3. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 4. apri la (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 5. aprila, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 6. aprila (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 7. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 8. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Človek in
smrt. - Izbor melodij.
Četrtek, 9. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in
humor.
dvojno premiero, Turandot in Ai-
do. Sledili so še balet, božični in
novoletni koncert, januarja še
operi Lucrezia Borgia in Boris
Godunov. V programu je bilo še
veliko dogodkov, ki so seveda
preklicani. Svoje začasno sodelo-
vanje naj bi končal aprila”.
Razen tekmovanja v New Yor-
ku ni bilo verjetno veliko časa
za izvengledališke dejavnosti...
Težko bi lahko delal karkoli dru-
gega v tem obdobju, saj smo ime-
li veliko vaj in nastopov. Moram
pa povedati, da sem v zadnjih
mesecih nadaljeval tudi študij.
Julija lani so me namreč sprejeli
na glasbeno akademijo v Mün-
chnu, kjer naj bi jeseni začel obi-
skovati lekcije koncertnega moj-
stra bavarske opere Markusa
Wolfa. Sočasno pa sem začel de-
lati v Trstu, zato sem prenesel štu-
dij v drugi semester, ki naj bi se
začel pred kratkim. Glede na
zdajšnje razmere pa se vse spre-
minja.
Je prisotnost glasbenika v
družini vplivala na vaše izbire,
od študija glasbe do poklica?
Zagotovo je močno vplivala, ko
sem začel študirati. Ko imaš
očeta, ki se poklicno ukvarja z
umetnostjo, si
lahko predsta-
vljaš, da lahko
postane tudi
tvoj poklic. Za-
to tudi drugače
občutiš glasbo,
se ji posvečaš
odgovorno, re-
sno. Za nadalje-
vanje pa so
spodbudne be-
sede mentorjev
in sami rezulta-
ti utrdili pre-
pričanje, da ho-
dim v pravo smer. Prav gotovo pa
je velika prednost, da se tudi do-
ma lahko s kom pogovarjaš o gla-
sbi in igraš.
Opera je verjetno vaša najno-
vejša ljubezen.
V tej sezoni sem se prvič soočil z
opero in priznam, da mi je zelo
všeč. To je svet, ki ga nisem poz-
nal oz. ga nisem do zdaj upošte-
val, saj sem najraje poslušal sim-
fonično glasbo. Opera me je pre-
senetila. Je popolnejša oblika gla-
sbene umetnosti, ki se ne ustavi
pri glasbi, ampak zaobjame veli-
ko umetniških izrazov.
Publika doživlja glasbo na bolj
površen in čustven
način, v orkestru pa
se soočate s pisavo
skladateljev in gleda-
te na partituro iz
čisto drugačne per-
spektive. Kateri av-
torji so vas do zdaj
najbolj fascinirali?
Na opernem po-
dročju me je prevzel
Puccini. Njegova
glasba je lepo napi-
sana, se lepo igra, in
čeprav je tvoj part ze-
lo zahteven, ti daje
toliko zadoščenja, da se ga zlahka
naučiš in ti je ob igranju vsakič
lepše. Opero Turandot bi igral ti-
sočkrat! Na simfoničnem po-
dročju sem užival ob izvajanju
pete simfonije Petra Ilijča Čajkov-
skega, ker je moj part resnično
napisan za violino; s tem mislim,
da nekateri skladatelji imajo lepe
ideje, a jih prenašajo na glasbilo
na način, ki je za izvajalca lahko
problematičen. Če se povrnem k
vprašanju in posplošim, lahko
povem, da najraje igram skladbe
romantične in postromantične
dobe.
Rossana Paliaga
Kultura2. aprila 20208
Na pobudo Državnega sveta poklicne zbornice psihologov 
Psihološki priročnik v zvezi s
koronavirusom tudi v slovenščini
  akaj se strah lahko prelevi
v paniko in kako naj se
zaščitimo z učinkovitim
ravnanjem, pravilnim raz-
mišljanjem in ustreznimi čustvi.
Ta podnaslov nosi Psihološki
priročnik za državljane v zvezi s
koronavirusom, ki ga je tudi v
slovenskem jeziku izdal Državni
svet poklicne zbornice psiholo-
gov.
Zgibanka, ki je zaradi obravna-
vane vsebine koristna, je v digi-
talni obliki na voljo na spletni
strani Deželne poklicne zborni-
ce psihologov (https: //www. or-
dinepsicologifvg. it). V papirna-
ti obliki je na razpolago obisko-
valcem lekarn. Pripoveduje o
čim boljšem usmerjanju misli,
čustev in ravnanju - osebnem in
skupinskem - v odnosu do
smrtonosnega COVIDA-19.
Zgibanka se uvodoma zaustavlja
pri opisu občutkov strahu, ki
nas zdaj upravičeno spremljajo.
V nadaljevanju nudi bralcu na-
svete proti paniki. Psihologi iz-
postavljajo, da je tako podcen-
jevanje kot precenjevanje pro-
blema vselej neučinkovito, saj
oba pristopa vodita k neustrez-
nemu ravnanju: “Ljudem v re-
snično pomoč je le pravilno
ocenjevanje nevarnosti, saj to
krepi naš kvocient vzdržljivo-
sti”.
Avtorji zgibanke poudarjajo po-
membnost upoštevanja dejstev
in opozarjajo na nevarnost šir-
jenja panike. Če postanemo
žrtev kolektivnega širjenja le-te,
“spregledamo objektivne po-
Z datke in se naša razsodnostošibi”.Ljudje, pri katerih je razširjena
tesnoba, so večkrat pripravljeni
storiti vse, da bi jo zmanjšali. V
stresu pogosto ravnajo na-
pačno, kar pomeni, da spregle-
dajo enostavna, a učinkovita
zaščitna dejanja, kot so
nasveti zdravstvenih
oblasti. “Naval čustev
preprečuje trezno raz-
mišljanje in zavira spo-
sobnost opazovanja
stvari s pravega in
širšega zornega kota, iz
katerega bi lahko ocen-
jevali dogodke v pri-
mernem časovnem in
prostorskem razmahu”.
V analizi čustev, ki nas
v teh dneh prevevajo,
psihologi pravijo, da je
zaskrbljenost nad ranlji-
vostjo nas in naših dra-
gih, ki jih skušamo ob-
varovati, pravzaprav na-
ravna. “Obsedeno
iskanje neranljivosti pa
je škodljivo, saj nas vodi
v pretiran strah in ne-
sposobnost soočanja s
prihodnostjo, ker smo
preveč zaprti vase”,
poudarjajo.
Kaj v danih razmerah storiti?
Kako kljubovati paniki, ki je, de-
nimo, v tem času zavladala na
družbenih omrežjih?
Psihologi svetujejo zmanjšanje
izpostavljenosti informacijam
medijev in družbenih omrežij.
Dovolj je pridobiti temeljne in-
formacije in nato po zanesljivih
virih preverjati novosti, pravijo.
Če razpolagamo z vsemi potreb-
nimi informacijami, se lažje
zaščitimo “pred neprekinjenim
pretokom novic, ki povzročajo
samo preplah in tesnobo”. Pri-
ročnik predlaga preverjanje no-
vosti, ki jih na svojih spletnih
portalih objavljata Ministrstvo
za zdravje (http: //www. salute.
gov. it/nuovocoronavirus) in
Višji zdravstveni zavod (https:
//www. epicentro. iss. it/corona-
virus/).
Psihologi ljudi tudi opozarjajo,
da koronavirus ni individualni,
pač pa kolektivni pojav. Zaradi
tega se moramo pred njim
zaščititi kot “odgovorna skup-
nost: če se sistematično držimo
nekaj osnovnih navodil za oseb-
no zaščito, ki jih navaja Višji
zdravstveni svet, bomo močno
zmanjšali možnosti okužbe za-
se, za naše bližnje in celot-
no skupnost”, piše v zgi-
banki. Ta omenja tudi, ka-
ko ravnati z otroki, in ob-
vešča, naj zaprosijo za stro-
kovno pomoč ljudje, kate-
rim strah in tesnoba
ustvarjata pretirano nela-
godje: “Psihologom so ti
problemi dobro znani in
lahko vsakomur s svojo
strokovno pripravljenostjo
pomagajo”.
Sklepni del zgibanke pou-
darja, da je pomembno v
tem času delovati “kolek-
tivno in odgovorno”. Kdor
pravilno tolmači pojav, naj
pomaga tudi drugim tako,
da jim na čim preprostejši
način (“potrpežljivo in
spoštljivo, brez preziranja
ali zaničevanja tistih, ki ne
znajo ali nočejo o tem raz-
mišljati”) objasni v pri-
ročniku in na spletni strani
Višjega zdravstvenega sveta ob-
javljena navodila. “Če vsi delu-
jemo ozaveščeno in odgovorno
ter si medsebojno pomagamo,
bomo okrepili sposobnost
zaščite skupnosti in vsakega iz-
med nas”, pravilno ocenjujejo
psihologi.
Mch
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (41)
Dr. Marko Anton pl. Plenčič in drugi
(1)
Trg okrog župnijske cerkve sv. Štefana v Solkanu je
poimenovan po velikem Slovencu in slavnem
zdravniku, profesorju dunajske univerze in plemiču
Marku Antonu Plenčiču. Gre za osebo, ki v
svetovnem merilu velja za enega glavnih
utemeljiteljev oz. predhodnikov mikrobiologije in
kemoterapije, ki je torej še posebej vreden spomina
ob zdajšnjem izbruhu bolezni COVID-19, ki jo
povzroča novi koronavirus. Na bližnji hiši najdemo
tudi spominsko ploščo, ki je bila po zaslugi
domačinov in Goriškega muzeja odkrita leta 1967
na mestu, kjer naj bi nekoč stala Plenčičeva rojstna
hiša. Bil je sin Boštjana Plenčiča in Ane, roj. Krivic.
Precej podatkov najdemo v Slovenskem
biografskem leksikonu (avtor: dr. Ivan Pintar,
zdravnik in zgodovinar medicine, Ljubljana, 1888 -
1963, nečak slavne slikarke Ivane Kobilce), a
verjetno najstarejši življenjepis v našem jeziku o tem
izredno zaslužnem rojaku, ki je globoko in neizbrisno
zaznamoval razvoj in zgodovino medicine, najdemo
v Ljubljanskem zvonu, ki je v letih 1895-1896 objavil
delo častnika in književnika Fridolina Kavčiča
(Sevnica, 1860 - Maribor, 1922) z naslovom
Znameniti Slovenci: “Dr. Marko plemeniti Plenčič
porojen 28. mal. travna I. 1705. v Solkanu pri Gorici,
se je šolal v Gorici; odtod je šel na dunajsko
vseučilišče, kjer se je bavil z modroslovjem in
zdravilstvom. Z Dunaja je šel v Paduvo in se posvetil
zdravilstvu. V Paduvi mu je bil učitelj slavni laški
zdravnik Morgagni, ki mu je bil jako naklonjen”.
Zdravnik, anatom in patolog, a tudi zgodovinar,
arheolog, agronom, latinist, književnik in pesnik
Giovanni Battista Morgagni (Forli’, 1682 - Padova,
1771), znan kot utemeljitelj sodobne patološke
anatomije, je bil profesor Solkanca Marka Antona
Plenčiča na univerzi v Padovi. Po Morgagniju je
poimenovano veliko anatomskih struktur človeškega
telesa ali tudi bolezni, kot na primer Gerbec-
Morgagni-Adams-Stokesov sindrom, srčna napaka,
ki nosi tudi ime slavnega slovenskega zdravnika
Marka Gerbca (Šentvid pri Stični, 1658 - Ljubljana,
1718). Marko Gerbec alias Marcus Gerbezius (v
latinski obliki, ki je bila zelo razširjena med
renesančnimi humanisti) je bil soustanovitelj
Academie operosorum Labacensium, prve
ljubljanske znanstvene akademije. Drugi zelo znan
profesor Plenčiča na univerzi v Padovi je bil Carlo
Francesco Cogrossi (Crema, 1682-1769), vrhunski
zdravnik in preučevalec tako imenovanega “živega
kužila” (contagium vivum), ki je nedvomno vplival
na kasnejša Plenčičeva opažanja in odkritja.
Cogrossija poznamo tudi kot prevajalca in
preučevalca opusa koprskega zdravnika in očeta
sodobne fiziologije Sanktorija (Koper, 1561 -
Benetke, 1636), čigar latinsko ime je bilo Sanctorius
Sanctorius, izvirno ime pa po mnenju že omenjenega
uglednega zgodovinarja medicine dr. Ivana Pintarja
po vsej verjetnosti slovensko – Svetina, saj je rod
prihajal iz Beneške Slovenije (raziskovalec zgodovine
slovenske znanosti in tehnike Sandi Sitar je mnenja,
da je Svetina/Sanctorius/Sanktorij uporabljal
latinsko ime po navadi renesančnih humanistov, kot
mnogi drugi zdravniki, znanstveniki in umetniki iz
cele Evrope, na primer Poljak Kopernik/Copernicus,
Šved Linne’/Linnaeus, Slovenec Petelin/Gallus, že
omenjeni Gerbec itd.). Ravno Cogrossi je razglasil
Sanktorija za utemeljitelja iatromehanike. Tega
slavnega Koprčana poznamo tudi kot prvega
zdravnika, ki je uporabljal toplomer za merjenje
telesne temperature, izumil pa je tudi tako
imenovani “pulsilogium”, ki po mnenju nekaterih
velja za prvo napravo za precizno merjenje (v tem
primeru srčnega utripa) v medicini, poleg cele vrste
drugih merilnih in kirurških naprav, ki so bile
epohalnega pomena za razvoj medicine in kirurgije.
Zdravnik, anatom in patolog, ampak tudi zgodovinar,
arheolog, agronom, latinist, književnik in pesnik
Giovanni Battista Morgagni (Forlď, 1682 - Padova,
1771), znan kot utemeljitelj sodobne patološke
anatomije, je bil profesor Solkanca Marka Antona
Plenčiča na univerzi v Padovi.
Več virov potrjuje, da ne obstaja noben znan portret
Marka Antona pl. Plenčiča. Kljub temu smo neko sliko našli
na spletni strani belgijskega mikrobiološkega društva.
Kontaktirali smo pisca spletnega članka, častnega
profesorja Univerze v Ghentu (Belgija) Ericka J.
Vandammeja, a na žalost nam ni uspelo izvedeti, kdo je
avtor slike in kje se ta nahaja.
Trg okrog župnijske cerkve sv. Štefana v Solkanu je
poimenovan po velikem Slovencu in slavnem zdravniku,
profesorju dunajske univerze in plemiču Marku Antonu
Plenčiču. Gre za osebo, ki v svetovnem merilu velja za enega
od glavnih utemeljiteljev oz. predhodnikov mikrobiologije in
kemoterapije. Na bližnji hiši najdemo tudi spomisko ploščo, ki
je bila po zaslugi domačinov in Goriškega muzeja odkrita leta
1967 na mestu, kjer naj bi nekoč stala Plenčičeva rojstna hiša.
Kip zdravnika Marka Gerbca (Šentvid pri Stični, 1658 - Ljubljana,
1718) na Stritarjevi (nekdanji Špitalski ulici) v Ljubljani. Napis
pravi, da je “deloval tudi v mestnem špitalu na tem mestu”. Na
tej ulici - na mestu sedanje Kresije - je res stal pred potresom leta
1895 “špital”, tj. ubožnica, ki je dokumentirana že leta 1326 in ki
naj bi jo po legendi ustanovila ogrska kraljica Elizabeta, hči
poljskega kralja Vladislava. Gerbec je bil tudi ustanovitelj
Academie operosorum Labacensium, prve ljubljanske znastvene
akademije. Po njem je poimenovan Gerbec-Morgagni-Adams-
Stokesov sindrom, srčna napaka, ki nosi tudi ime Plenčičevega
učitelja na univerzi v Padovi Morgagnija.
“Sanctorius Sanctorius Iustinopolitanus” (Sanktorij
Koprčan, pravi priimek verjetno Svetina). Tega slavnega
Koprčana, prijatelja in sodelavca Galilea Galileija,
poznamo tudi kot prvega zdravnika, ki je uporabljal
toplomer za merjenje telesne temperature, in kot velikega
izumitelja. Plenčičev učitelj Cogrossi je znan tudi kot
prevajalec in preučevalec Sanktorijevega opusa.
Dimitri Tabaj
Pri založbi Mladika v kratkem izid novega dela Marija Čuka
Črni obroč, roman o
požigu Narodnega doma
  oronavirus je močno
načel kulturno in
umetniško življenje
pri nas, vendar ustvarjalni
duh ne počiva. Založba
Mladika je te dni poslala v
tisk nov roman Marija Čuka
Črni obroč. Gre za posebno
delo, ki dobiva dodatno
učinkovitost in pomen prav
v tem času skoraj popolne
osamitve in ostrih
omejevalnih ukrepov. Vse
misli so namreč usmerjene
v zajezitev pandemije. V
ozadje je s tem stopila tudi
priprava na velike obletnice,
ki nas čakajo v tem letu, v
prvi vrsti na spomin požiga
Narodnega doma v Trstu, ko
naj bi prišlo tudi do srečanja
med slovenskim
predsednikom Pahorjem in
italijanskim Mattarello.
Črni obroč pripoveduje prav
o požigu Narodnega doma
in je prvo delo daljše
pripovedne narave v
zgodovini slovenskega
slovstva. Požig 13. julija
1920 je sicer opisal Boris
Pahor v Grmadi v pristanu,
vendar gre v tem primeru za
novelistično pripoved. Čuk
pa se je lotil romaneskne
obdelave, v katero je vnesel
zgodovinske elemente in
skiciral fresko časa, ki
Slovencem ni bil naklonjen.
Roman z napetim
stopnjevanjem dogodkov
pripelje bralca do tragičnega
epiloga, ko so plameni
pomenili začetek
preganjanja slovenskega
K naroda in vzpon fašizma. Znatančnim odmerjanjemromanesknih elementov je
Črni obroč presenetljivo
delo, napisano v hitrem in
pronicljivem slogu, kot da
bi šlo za kriminalko, ki
bralca ne spusti iz svojega
primeža od prve do zadnje
strani. Marij Čuk je v svoje
zadnje delo umestil številne
zgodovinske like in opisal
tudi zgodbo edine smrtne
žrtve, katere življenje so
prekinili zublji Narodnega
doma. Ob tem pa se vijejo
številne vzporedne
pripovedi, od spletkarjenja
fašističnega veljaka
Francesca Giunte do glavnih
protagonistov, dunajskega
para, ki se mudi v Trstu na
ljubezenski avanturi,
medenost pa se sprevrže v
moro in neizbrisen pečat, ki
jima zaznamuje življenjsko
usodo.
Roman Črni obroč bo v
dneh, ko se človek lahko
globlje posveča branju, brez
dvoma enkratna priložnost,
da se poglobimo v lastno
zgodovino in eksistenco.
Delo je z očitno poetično
močjo tudi klic k
ponovnemu ovrednotenju
človečnosti in opomin, da
se grozote v nobeni obliki
ne smejo ponoviti, še manj
preganjanje zaradi etnične
različnosti. Roman Marija
Čuka, za katerega vlada
upravičeno pričakovanje, bo
predvidoma izšel prihodnji
teden.
Kultura 2. aprila 2020 9
JEZIKOVNICA
Poezija, pesništvo, pesem
Spomladi, ko 21. marca obeležujemo ne le prvi pomladni
dan, pač pa tudi svetovni dan poezije, se spodobi, da
tudi v Jezikovnici zapišem kaj o poeziji, še zlasti, ker je to
že dolgo moj namen. Beseda bo tekla o razmerju med
samostalniki poezija, pesništvo in pesem. Da sta poezija
in pesništvo sopomenki, ni dvoma, poezija je prevzeta
beseda, pesništvo pa domača ustreznica. V rabi je
pogostejša poezija, pesništvo je bolj literarnozgodovinski
termin, še zlasti v besedni zvezi ljudsko ali epsko
pesništvo. Sopomenka pesnika je poet, ki pa se rabi bolj
ekspresionistično, običajno pa ne, še manj je v rabi izraz
poetesa, ki je za slovenski knjižni jezik tudi precej
zaznamovan, zato pa toliko pogosteje pesnica.
Poglejmo, kaj o besedi poezija piše v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika. Poezija je “literarno ustvarjanje, katerega
izrazna oblika je pesem”, pa tudi “pesniška dela, pesmi”.
Primeri rabe za prvi pomen so: “brati, pisati poezijo;
zgodovina poezije; poezija in proza”, za podpomen pa:
“za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih
pesnikov/avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in
prevodna poezija/poezija med obema vojnama/ponatis
Prešernovih Poezij”. Preletimo še enkrat primere rabe,
bodimo pozorni na slovnično število, v katerem nastopa
poezija (pisati poezijo, zgodovina poezije, poezija in
proza). Vidimo, da je poezija postavljena zgolj v ednino,
izključno pri navedbi naslova Prešernove pesniške zbirke
je množina (ponatis Prešernovih Poezij). Na kaj lahko
sklepamo po takih primerih rabe? Da se danes
samostalnik ženskega spola poezija rabi izključno v
ednini, čeprav se je v Prešernovih časih rabil tudi v
množini. Ali drugače: danes pesniki ne pišejo poezij,
temveč poezijo ali pesmi, v sodobni slovenščini torej ne
bomo rabili: “beremo poezije”, temveč “beremo poezijo”,
zato tudi obeležujemo svetovni dan poezije, ne pa
svetovni dan poezij. Zakaj je dandanes tako?
Samostalnik poezija sodi k t. i. neštevnim samostalnikom,
torej takim, ki jih rabimo izključno v ednini in jih ne
postavljamo v dvojino ali množino. Beseda poezija ni
osamljen primer. Kako bi npr. tvorili množino
samostalnika kri? Težko ali celo nemogoče, ker sodi tudi
kri k neštevnim edninskim samostalnikom. Kaj pa
mladina ali svoboda? Tudi za samostalnika mleko in vino
je nekoč veljalo, da ju rabimo izključno v ednini, vendar
se je v zadnjem času uveljavila tudi množina (vina, mleka),
kadar mislimo na različne vrste obeh tekočin, zato
zasledimo napis “prodaja vin” ali “različna mleka: kravje,
kozje, mandljevo, ovseno …”. Pri poeziji pa v knjižnem
jeziku osrednje Slovenije ne bomo naleteli na množino,
to je zgolj jezikovna posebnost Slovencev v Italiji, najbrž
pod vplivom italijanščine (“leggiamo le poesie”).
Zato pa lahko samostalnik pesem po mili volji
postavljamo v dvojino in množino, še celo prvi primer iz
ilustrativnega gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega
jezika pri geslu pesem je v množini: “brati, deklamirati
pesmi”, v nadaljevanju pa še: “prevesti, uglasbiti pesem;
romantična, satirična, tendenčna pesem; ljubezenska
pesem; ljudska pesem”.
V 19. stoletju, ko sta ustvarjala Prešeren in Gregorčič, je
samostalnik poezija v nekaterih primerih še zamenjeval
samostalnik pesem, kot je tudi še danes v italijanščini,
zato je naslov njunih pesniških zbirk Poezije. Kette ima
leta 1900 prav tako Poezije, Aškerc pa istega leta Nove
poezije, medtem ko Murnova poezija leta 1903 izide že
z naslovom Pesmi in romance. Dejansko je tudi Prešeren
že ločil med poezijami in pesmimi. S prvo besedo je
označeval bolj umetelne pesniške oblike, z drugo pa manj
zapletene, zato je v svojo zbirko Poezije uvrstil tudi
razdelek, ki ga je poimenoval Pesmi, kamor pa ne sodijo
npr. soneti in gazele, pač pa med drugim pesmi Pod
oknom in Soldaška.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slove-
nistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na
Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske va-
je. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezi-
kovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega gla-
su.
Vladka Tucovič Sturman 82
Obisk in ogled v času krize
Nekaj slovenskih galerij in
muzejev na spletu
  ot je mogoče prebrati na
spletni strani Narodne ga-
lerije, spletna predstavitev
stalne zbirke umetnosti na Slo-
venskem temelji na izboru umet-
nin, ki so bile vključene v preno-
vljeno stalno zbirko januarja
2016.
Umetnine na razstavi Zeleni rez
v Galeriji Equrna so ustvarili Nina
Slejko Blom in Conny Blom, Beti
Bricelj, Nina Čelhar, Vuk Ćosić,
Gustav Gnamuš, Josip Gorinšek,
Tomaž Gregorič, Herman Gvar-
djančič, Zmago Jeraj, Anja Jerčič,
Aleksij Kobal, Metka Krašovec,
Tugo Šušnik, Zavetišče za
zavržene rastline, Mojca Zlokar-
nik, Zdenka Žido in Uroš Wein-
berger.
Prva naloga razstave je, kot piše
na spletni strani galerije, preveriti,
kako se zelena znajde v sodobni
K umetniški podobi, denimo,kakšna je njena pot "nazaj" k na-ravi. To je še vedno največje mi-
metično področje, kjer kraljuje
zelena. Druga naloga zadeva nje-
no samostojnost: kako se zelena
izraža v abstraktnem prostoru,
kateri odtenki so danes v predno-
sti. Zelena se kaže kot tudi
družbena in družabna barva:
kakšne površine, predmete, figu-
re pokriva in kako se uveljavlja v
medijskem okolju. In navsezad-
nje: zelena je barva ekologije.
V Galeriji Jakopič je bilo v torek
virtualno odprtje razstave Viden-
je 20/20: Skupnost - Sodobna in-
donezijska družbeno zavzeta fo-
tografija, ki ga je bilo mogoče
spremljati na Facebook in Insta-
gram strani galerije. Na spletni
strani pa so zapisali, da po letu en-
tuziazma, trdega dela in medna-
rodnega sodelovanja s ponosom
sporočajo, da je razstava posta-
vljena in nared, da jo pokažemo
obiskovalcem. Do nadaljnjega so
sicer vsi javni dogodki v Sloveniji
odpovedani, takoj ko bo mogoče,
pa bodo z veseljem sprejeli obi-
skovalce in pripravili dogodke z
indonezijskimi fotografi, ki so tre-
nutno načrtovani za konec maja.
Poleg tega so razstavo že po-
daljšali do julija 2020.
V Moderni galeriji bodo tedensko
pripravili poseben izbor iz zbirk
Moderne galerije v seriji Artemija
ter povezave na vodene video
oglede aktualnih razstav, stalne
zbirke in druge video dokumente
iz preteklih dogodkov Moderne
galerije; Slovenski etnografski
muzej pa vabi k ogledu digitalnih
zbirk in spletnih razstav na svoji
spletni strani.
Pandemija, ki nas uči solidarnosti
V tem času smo že vsi spoznali, da je (in bo)
svetovna pandemija koronavirusa radikalno
spremenila naš svet, začenši z našim načinom
mišljenja, z našimi medsebojnimi odnosi. Marsikdo
je izrazil upanje, da bomo iz te globalne krize izstopili
močnejši, predvsem pa bolj empatični, prijaznejši
drug do drugega. V tokratnem zapisu bi rada to
upanje podkrepila z nekaj primeri človeškosti, ki
sem jih v tem težkem obdobju doživela na lastni
koži.
Začela bi s fenomenom pouka na daljavo. Z
učenjem preko spletnih platform so se morali soočiti
prav vsi, dijaki, študentje in profesorji, tako v tujini
kot doma. Selitev vseh študijskih procesov v spletno
okolje predstavlja težek izziv za
vse soudeležene. Jaz sem med
tistimi, ki se, če bi imela izbiro,
nikoli ne bi odločila za
obiskovanje spletnih tečajev;
veliko raje imam osebni stik s
sočlovekom. A čeprav zveni
nekoliko protislovno, imam
občutek, da sem s profesorji in
sošolci zdaj, ko se ne moremo
srečevati v živo, vzpostavila
pristnejši odnos.
Treba je povedati, da je na
španskih univerzah odnos med
študenti in profesorji že v osnovi
precej bolj sproščen kot v Italiji
ali Sloveniji: tukajšnji študentje
profesorje kličejo po imenu, v predavalnicah se
skupaj pošalijo, na hodnikih se včasih pozdravljajo
z objemi in poljubi. Zdaj, ko so nas izredne
zdravstvene razmere zaprle po domovih, pa imam
občutek, da se je ta sicer prijateljski, a vendar
površinski odnos poglobil: ko smo skozi
računalniške kamere pokukali v njihova stanovanja,
videli v ozadju družinske slike, morda zaslišali pasji
lajež ali otroško kričanje, smo spoznali drugo,
ranljivejšo plat svojih profesorjev.
Nekateri so sicer nadaljevali predavanja, kot da se
ne bi dogajalo nič posebnega, a večina profesorjev
je pokazala veliko mero razumevanja: profesor
literature vsako spletno uro uvede z branjem
lahkotne, optimistične poezije s seznama, ki smo
ga začeli sestavljati skupaj. Profesor slovnice je
skrajšal dolžino predavanj s priporočilom, naj se v
tem času posvetimo skrbi za svoje zdravje in za
grajenje odnosov z bližnjimi. Skoraj vsi profesorji
svoja predavanja začnejo z iskrenim vprašanjem,
kako se počutimo – in prav vsak od njih ga konča z
željo, da ostanemo zdravi in da se ob katerikoli
težavi obrnemo nanje.
Tudi v bloku, v katerem zdaj
stanujem, je prišlo do
pozitivnih sprememb: ko
sem ob razglasitvi
karantene stopila v vežo, mi
je srce ogrel napis, ki sta ga
obesila mlada stanovalca iz 2. nadstropja. Na njem
piše, da se lahko ostareli in vsi tisti, ki iz kakršnihkoli
razlogov raje ne bi hodili na cesto, obrnejo nanju,
da jim nakupita vse, kar potrebujejo.
Slišala sem, da je postalo v Italiji nakupovanje precej
moreča izkušnja, saj se čakanje v vrsti pred trgovino
lahko zavleče do tudi več ur, v vsem tem času pa se
ljudje sploh ne menijo drug za drugega. Čisto možno
je, da se v večjih španskih supermarketih dogaja
enako – tega ne vem. Lahko pa jamčim, da
prodajalci v trgovinici pod mojim
blokom, kjer se nikoli ne tre ljudi
in zato ni čakalnih vrst, delujejo
prijazneje kot v navadnih pogojih.
Nerodnim kupcem, kot sem jaz,
so pripravljeni priskočiti na
pomoč, in čeprav zaradi zaščitnih
mask ne moreš videti nasmehov
na njihovih obrazih, jih lahko slišiš
v njihovem glasu.
Da lahko z majhnimi gestami
ljudem, ki nas obdajajo,
izkažemo sočutje, sem se naučila
tudi od svojega sostanovalca.
Prejšnji teden se je ob prihodu iz
trgovine opravičil tretji
sostanovalki, češ da ji ni prinesel
piškotov, za katere ga je prosila. Povedal ji je, da se
je pred vhodom v trgovino zapletel v pogovor z
brezdomko, ki mu je povedala, da je prav pred
izbruhom epidemije prišla v Granado z upanjem,
da bo tu končno dobila službo – zasmilila se mu je,
zato ji je podaril pravkar kupljene piškote.
Na socialnih omrežjih lahko vidimo, da se je
marsikdo v času karantene lotil kuhanja in pečenja:
v našem stanovanju se to ni zgodilo, ker smo vsi
trije prenerodni in preleni, da bi se lotili kuharskih
eksperimentov. Zato si kdaj pa kdaj privoščimo tudi
dostavo na dom. Dostavljavec – vedno dobro
zaščiten z masko in rokavicami – se od nas vsakič
odpravi s hvaležnim nasmehom: sočuten do
vrstnika, ki mora delati v takih razmerah, mu moj
sostanovalec vedno pokloni mastno napitnino.
Vse naštete malenkosti me v času karantene
spravijo v boljšo voljo. Iz njih sem se naučila, da
lahko čisto vsak od nas prispeva k boljšemu počutju
sočloveka, in to brez velikega truda ali odrekanja.
Pandemija nas je naučila skrbeti drug za drugega.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (4)
Molitev papeža Frančiška na praznem Trgu sv. Petra
“Gospod, ne pusti nas na milost
in nemilost viharju!”
  istemu, ki je v petek, 27.
marca, proti večeru po te-
leviziji ali internetu videl
to, kar se je dogajalo na praz-
nem Trgu sv. Petra, je bilo goto-
vo jasno, da se piše prav poseb-
na stran zgodovine. Papež
Frančišek je s težkimi koraki
pod dežjem - brez dežnika -
prišel pred baziliko in po pre-
branem evangeliju o viharju na
morju iz Markovega evangelija
(Mr 4,35) v veliki zbranosti na-
govoril vernike in vse ljudi do-
bre volje. Razmišljal je o viharju
sedanjega časa, ki ga je pov-
zročila okužba s koronaviru-
som, in o tem, kako nas Gospod
sredi tega viharja vabi, naj pre-
budimo in poživimo solidar-
nost in upanje. Nato pa je Rimu
in vsemu svetu - Urbi et Orbi -
izjemoma podelil blagoslov, ki
ga lahko da le on. To je blago-
slov, ki ga papež lahko podeli ob
izvolitvi, Božiču in Veliki noči.
Zanimivo je, da je papežu dal to
posebno zamisel Marco Pozza,
mlajši duhovnik, kaplan v ječi
Due Palazzi v Padovi. Papeža, ki
je pontifex, graditelj mostov,
“most med zemljo in nebom”,
je sredi marca zelo ponižno, kot
“zadnji duhovnik na tem sve-
tu”, pozval, naj izbere dan in
uro, ko bi se “svet ustavil” in ko
bi bili žarometi medijev vsega
sveta usmerjeni vanj, v Kristu-
sovega namestnika na zemlji.
Ko je ves svet kot ena sama
puščava in so ljudje v strahu
pred okužbo zaprti v svojih do-
movih, naj papež prosi Boga,
naj reši svet tega zla. Ta “bolna
zemlja” mora dvigniti oči k ne-
T bu in verjeti, da potrebuje Boga.“Dvigni svoj glas, svojo molitev,prosi Boga, naj pride na po-
moč”, je g. Marco rotil papeža.
Sedanja preizkušnja odpira
mnoga srca Bogu. Čas je, da se
Cerkev in svet ustavita, da bi vsi
ljudje spet obrnili oči k Bogu.
Na praznem trgu, ki je odražal
stanje po svetu, je Frančišek v
oglušujoči tišini spregovoril o
gosti temi, ki je zagospodovala
nad našim življenjem. Kot učen-
ce v evangeljskem odlomku je
tudi nas presenetil nepričako-
van in divji vihar. Vsi smo na
istem čolnu, preplašeni, krhki
in izgubljeni, a hkrati vsi po-
membni in potrebni, poklicani,
da veslamo skupaj, je poudaril.
Jezus je na čolnu kljub preme-
tavanju zaradi viharja mirno
spal. Zaupal je Očetu, je dejal
papež. Ko so ga zbudili in je
umiril veter, se je obrnil na
učence in jim očital, češ da so
strahopetni in še nimajo vere.
“Vihar razkrinka našo ranljivost
in pusti odprte tiste lažne in od-
večne gotovosti, s katerimi smo
si zgradili svoje agende, svoje
načrte, svoje navade in svoje
prioritete”. Gospodova beseda
nas pretresa. V svetu “smo na-
predovali z vso hitrostjo in se
čutili močne in sposobne vsega.
Hlastali smo po zaslužku, pustili
smo se posrkati stvarem in zme-
sti naglici. Nismo se ustavili
pred tvojim klicanjem, nismo se
ustavili vpričo vojn in planetar-
nih krivic, nismo prisluhnili kli-
cu revežev in našega hudo bol-
nega planeta. Neustrašeno smo
šli dalje, misleč, da bomo vedno
ostali zdravi v bolnem svetu. Ko
pa smo zdaj na razburkanem
morju, te moledujemo: ‘Prebudi
se, Gospod’”. Ta čas preizkušnje
naj bo čas izbire, “čas, da izbe-
remo, kaj je res vredno in kaj
mine, da ločimo to, kar je po-
trebno, od tega, kar ni. Čas je,
da odkrijemo tudi nove načine
solidarnosti … Gospod nas na-
govarja in nas sredi našega vi-
harja vabi, da prebudimo in
poživimo solidarnost in upanje,
ki sta sposobna dati trdnost,
podporo in pomen tem uram, v
katerih se zdi, da se vse pota-
plja”. “Prebudi se, Gospod! …
Ne pusti nas na milost in nemi-
lost viharju”, je še dejal. Molil je
za človeštvo, za bolnike in umi-
rajoče, ki čutijo težo osamljeno-
sti, zdravnike in zdravstvene de-
lavce, za politike, ki nosijo bre-
me odločanja. “Povabimo Jezu-
sa v čolne svojega življenja.
Izročimo mu svoje strahove, da
jih premaga. Kakor učenci bo-
mo izkusili, da z njim na krovu
ni brodoloma. Kajti to je Božja
moč: obrniti v dobro vse, kar
nas doleti, tudi hude stvari. On
prinaša vedrino v naše viharje,
ker z Bogom življenje nikoli ne
umre”. Objeti njegov križ po-
meni najti pogum, da objame-
mo vse neprilike sedanjega časa
in za hip opustimo svoj videz
vsemogočnosti in posesti, da bi
dali prostor ustvarjalnosti, ki jo
je edino Duh sposoben prebu-
diti. Zato objemimo Gospoda,
da bi objeli upanje: “to je moč
vere, ki osvobaja od strahu in
daje upanje”.
Danijel D.
Tržaška2. aprila 202010
  Prof. Ivan Peterlin
Težko bo ponovno zaživeti
s polno paro
POGOVOR 
  oronavirus je za veliko časa
zamrznil skoraj vse dejav-
nosti na vseh področjih. To
se je zgodilo tudi v športu, profe-
sionalnem, amaterskem in mla-
dinskem, ki je veliko bogastvo tudi
naše slovenske narodne skupnosti.
O športu, športni dejavnosti in
Združenju slovenskih športnih
društev v Italiji v izrednih časih
smo se pogovorili s predsednikom
ZSŠDI prof. Ivanom Peterlinom.
Kako je ZSŠDI reagiralo na izred-
no stanje in ukrepe proti širjen-
ju koronavirusa?
Naj takoj povem, da je tudi nas, kot
vsa druga področja družbenega
življenja v Italiji, koronavirus pov-
sem presenetil in sploh nismo
pričakovali, da bo ta novi, zahrbtni
sovražnik človekovega organizma
mogel do temeljev zamajati naše
življenje in življenjske navade na-
sploh, da bo celotno družbo v
državi spravil dobesedno na kole-
na.
Popolnoma pravilno je državno
politično vodstvo odreagiralo s ce-
lo vrsto tudi ostrih ukrepov, ki naj
predvsem skušajo obvarovati člo-
veška življenja. Zato smo tudi vsi
mi z velikim razumevanjem spre-
jeli vse ukrepe, čeprav nam je bilo
takoj jasno, da bodo le-ti močno
usekali po vseh dejavnostih
družbe, od šolstva do gospodar-
stva, do popolne prepovedi vseh
srečevanj tako kulturnih kot vseh
drugih, na katerih se zbirajo ljudje.
Tako je tudi na športnem področju
prišlo do popolnega mrka, saj so
vse dejavnosti zamrle. In prav je,
da je do tega prišlo! Če je res, da se
koronavirus prenaša od človeka na
človeka, je prav, da okužbe
skušamo omejiti z vsemi sredstvi,
ki jih ima država na razpolago. Teh
pa, žal, ni veliko! Seveda je žalo-
stno, če pomislimo, da so ukrepi
morali udariti prav na področje
človeške telesne komunikacije, kar
zelo težko prenašamo, a zdi se, da
drugih orožij v tem trenutku zdrav-
stvo nima.
Društva oz. članice so se
obračali na združenje za razne
informacije; ali so bili vsi dobro
seznanjeni z ukrepi?
Naj poudarim, da so bila vsa naša
športna društva zelo na tekočem o
vsem dogajanju in so se znala di-
sciplinirano podrediti vsem ukre-
pom, ki jih je predpisalo predsed-
stvo vlade. Poudariti moram tudi,
da so tako pokrajinske kot deželne
športne organizacije, od olimpij-
skega odbora do panožnih špor-
tnih zvez, temeljito obveščala
društva o brezizhodni situaciji, ta-
ko da društva niso potrebovala no-
benih naših dodatnih navodil. Vsi
so se zelo disciplinirano držali do-
ločil, vsi so prekinili delovanje, in
to na vseh ravneh, tako da se o
naših društvih lahko samo pohval-
no izrazim.
Športne sezone je dejansko konec.
Kako se bo stvar resnično končala,
pa bo vsaka deželna panožna zveza
odločala avtonomno in po svoji la-
stni presoji, takoj ko bo alarmno
stanje mimo. V tem trenutku vsi
lahko le potrpežljivo čakamo, v
upanju, da bo kmalu nastopil sve-
tlejši dan.
Ste z odborniki v stalnem stiku?
Uslužbenci so na delu?
Glede na stroge ukrepe smo morali
oba naša urada – v Trstu in Gorici
– zapreti. Zaprta bosta, dokler se si-
tuacija ne bo umirila in bomo spet
lahko začeli vsakdanje delo.
Uslužbenci tekoče zadeve opravlja-
jo, kot druge ustanove, od doma.
K A lagal bi, če bi tajil, da se nam vteh časih v glavah pletejo načrti zasestavo različnih strateških prije-
mov, ki so usmerjeni v obdobje
“potem”! Radi bi namreč čim prej
spet zlezli na zeleno vejo. A težko
bo, zelo težko! Tega se dobro zave-
damo, zato pa se tudi že zdaj
skušamo pripraviti na to, kar nas
čaka, ko bo koronavirus mimo.
Ob teh razmišljanjih pa se tudi do-
bro zavedamo, da na tem svetu ni
samo šport, da so tu tudi druge po-
membne dejavnosti in da bo pri
vseh ponovni vzpon zelo težak in
od vseh nas, od naše dobre volje
in sposobnosti usklajevanja stališč
bo odvisno, koliko časa bomo po-
trebovali, da bomo lahko spet za-
dihali s polnimi pljuči!
Kateri dogodki so odpadli in
kdaj jih boste nadoknadili? Ste
imeli težave zaradi projektov, ki
so že potekali?
Žal so odpadli vsi dogodki, ki jih
je ZSŠDI načrtovalo za ta čas. Tako
nam je bilo že sporočeno, da je Eu-
ropeada, na katero smo se že dalj
časa intenzivno pripravljali, prene-
sena na junij prihodnjega leta. Ško-
da!
Odpadla sta tudi oba načrtovana
izobraževalna seminarja, tako za
mlade odbornike kot za starejše.
Zamrlo je vse naše delo na šolah.
Na kasnejši datum smo morali pre-
ložiti finale jezikovnega poligona,
prav tako deželni finale za osnov-
nošolce v igri med dvema ognje-
ma.
Pod vprašajem je tudi naš letni red-
ni občni zbor, ki ga bomo morali
iz aprila prenesti na kasnejši da-
tum. Zaskrbljeni smo tudi, ali nam
bo sploh uspelo prirediti naš junij-
ski Zlati let, prav tako je pod
vprašajem letošnje Srečanje slo-
venskih športnikov iz obmejnih
dežel, ki bi moralo biti v Ki-
dričevem. Zaskrbljeni pa smo tudi
nad usodo Iger prijateljstva, ki bi
jih letos morali prirediti mi v Trstu.
Škoda, ki nam jo povzroča korona-
virus, je res ogromna. Težko, res
težko bo ponovno zaživeti s polno
paro in pri društvih spet spraviti
delo v pogon.
Pri vsem tem me skrbi tudi eko-
nomska plat naše celotne športne
dejavnosti. Ta v glavnem sloni na
nenadomestljivi podpori staršev in
na temeljni podpori naših večjih
in manjših gospodarskih krogov,
ki naše športno gibanje podpirajo,
v mlade verjamejo tudi zato, ker je
morda prav to področje eno tistih,
ki res lahko nudi poudarjeno vi-
dljivost, kar je tudi končni cilj vsa-
kega pokroviteljstva. A koronavirus
je dobesedno spravil na kolena tu-
di gospodarstvo in tudi za to po-
dročje bo potrebnih kar nekaj časa
in naporov, da se bo spet postavilo
na noge. Zato sem zaskrbljen, saj
dvomim, da bo lahko naše gospo-
darstvo spet tako velikodušno kot
v preteklosti podprlo naš šport, pa
ne samo njega, saj gospodarstvo
stoji ob boku tudi naši kulturi in
drugim dejavnostim, s katerimi se
ukvarja naša narodnostna skup-
nost v Italiji.
Virus je hud udarec za šport in
športnike, ki težko mirujejo. Ironi-
ja je tudi ta, da bi bila športna de-
javnost v takih situacijah primerna
za vsakogar, a večina ljudi nima
primernega prostora za to.
Tako kot svetujejo
strokovnjaki po spletu
in televizijskih ekra-
nih, lahko vsakdo re-
kreativno skrbi za do-
bro telesno počutje
tudi doma in res ni
potrebno, da gre na
cesto in s tem ogroža
druge ljudi.
Ko govorimo o virusu
in športu na državni
ravni, pride bolj do
spopada med interesi,
denarjem, televizijski-
mi pravicami itd. Mi
pa pogrešamo špor-
tno dejavnost kot tre-
nutek tekmovanja,
sprostitve, druženja
oz. tistih pravih vred-
not, ki bi morale oz-
načevati šport... Kaj
menite? Drži?
Res je! Vrhunski šport
je svet velikanskih
ekonomskih interesov, je pač svet
biznisa!
Naš šport pa je za zdaj, na srečo, le
nekaj drugega. Naš šport je trenu-
tek druženja, ustvarjanje prijatel-
jstva, je trenutek zdrave vzgoje in,
ne nazadnje, je to trenutek utrje-
vanja narodne zavesti in utrjevanja
slovenskega jezika.
Kaj bi še radi dodali?
Morda to, da me pri vseh radijskih,
televizijskih in drugih poročilih, ki
poročajo o hitri širitvi koronaviru-
sa v Italiji in drugod po svetu,
izredno moti stalno poudarjanje,
da tej zahrbtni bolezni usodno po-
dlegajo predvsem starejši ljudje, da
so to vsekakor ljudje, ki so že itak
imeli kako drugo patologijo, s ka-
tero so se že dalj časa spopadali, in
jim je docela ohromila imunski si-
stem in jih telesno zelo ošibila. To
stalno poudarjanje mi je srce na-
polnilo z malodušjem, žalostjo in
grenkobo. Iz teh poročil namreč
izzveneva sporočilo, da so sedem-
desetletniki in starejši že itak na
koncu življenjske poti in jim torej
ni usojeno, da bi še dolgo tavali po
tem svetu. Priznam, da se ob po-
slušanju takih poročil smilim sa-
memu sebi in smilijo se mi vsi no-
noti in none.
S televizijskih ekranov in iz radij-
skih sprejemnikov odmevajo sicer
upravičeni spoti oblasti, ki nago-
varjajo ljudi nekako takole: “Bodi-
mo strnjeni, a samo na razdaljo!
Nobenega stiska rok, nobenega
objema, kaj šele poljuba! Pazimo
na vsaj metrsko razdaljo drug od
drugega”! Težko, res težko je zata-
jiti v nas samih srčno željo, da bi
stalno stali ob strani tistim, ki jih
imamo radi! Morda pa je prav to
največja in najhujša kazen, ki nam
jo nalaga koronavirus!
Matevž Čotar
  Anesteziologinja dr. Marijana Oppelt  
“Premalo se poudarja, da je
virus covid-19 izredno nalezljiv!”
POGOVOR  
  zdravnico dr. Marijano
Oppelt sva se dolgo iskala
za pogovor, predvsem za-
radi njenih delovnih obvezno-
sti.
Zdaj je zaposlena v tržaškem Sa-
natoriju, dvajset let pa je delala
v tržaški bolnišnici na Katinari.
Je anesteziologinja, anestezistka,
kot rečemo v pogovornem jezi-
ku. To je tisti zdravnik, ki skrbi
za “prekinitev čutne zaznavno-
sti”, se pravi, da zdravnik aneste-
ziolog prekine zaznavo bo-
lečine.
Ko jo povprašam, kako gre, je
odkrita in mi takoj pove, da je
stanje tako, kot pač je, in je ja-
sna: “Ostati moramo doma, da
ne širimo okužbe s koronaviru-
som covid-19”!
In doda: “Veš, to
stanje, ki ga posred-
no doživljamo tudi
mi, ki spremljamo
dogajanje v Italiji,
spada v medicino
katastrof”.
Povprašam jo, kako
poteka njihovo delo,
delo zdravnika spe-
cialista anesteziolo-
ga, in mi odgovori:
“Mi smo vajeni de-
lati iz minute v mi-
nuto in vedno smo
pripravljeni na naj-
slabše. Tako smo
usposobljeni. In tu-
di danes delamo ta-
ko, razlika je le v šte-
vilkah, ki so ogrom-
ne. Govorim seveda
o prenapolnjenih
bolnišnicah, ki da-
nes pokajo po šivih,
predvsem v Lombardiji, Milanu,
Bergamu, kjer je okuženih ljudi
ogromno in primanjkuje tako
zdravnikov kot tudi ustreznih
postelj, naprav”.
Vprašam jo, zakaj je do tega
prišlo, in dr. Marijana Oppelt mi
pove: “Prideš enostavno do
stopnje, ko ne zmoreš več. Na in-
tenzivnem oddelku namreč ne
moreš kar povečati števila po-
stelj in tudi ne gre za to, da bi sa-
mo primanjkovalo “respirator-
jev”, dihalnih naprav, manjkajo
tudi druge aparature, od črpalk
do drugega, predvsem pa man-
jkajo usposobljeni ljudje, tako
zdravniki kot medicinsko oseb-
je. Gre za timsko delo in rezi na
področju zdravstva, ki so se
začeli pred leti, se poznajo da-
nes. Ne moreš kar čez noč dobiti
anesteziologe in ne medicinske-
ga osebja, ki bi bilo usposoblje-
no za zahtevno delo na intenziv-
nih oddelkih”.
Povem ji, da sem te dni bral, ka-
ko so se finančni rezi začeli z
Montijevo vlado in da so v Lom-
bardiji povedali, da primanjkuje
vsaj 3.500 zdravnikov anestezio-
logov …, če odmisliva še uspo-
sobljene medicinske sestre.
“Ja, ponavljam, na intenzivnem
oddelku morajo delati usposo-
bljeni ljudje in teh ne dobiš čez
noč in ne gre samo za “respira-
torje”, tu so še posebne črpalke
in tako naprej”.
Dr. Marijana Oppelt mi govori
po telefonu umirjeno.
Ko jo vprašam, naj mi pove kaj
več o okužbi z virusom covid-19,
mi reče: “Veš, pozabljamo, da
gre pri okužbi dihal s tem viru-
som za kompleksno zadevo, ne
pešajo namreč samo pljuča,
pešajo ledvica, jetra, gre za hudo
Z obolenje. In na intenzivnem od-delku, kjer so taki bolniki, mo-raš imeti natrenirane anestezio-
loge in natrenirano, izjemno
usklajeno, strokovno usposo-
bljeno osebje. Tu je največji pro-
blem”.
Povprašam jo, kako gre na delu.
“Tudi pri nas smo v stanju pri-
pravljenosti, že od začetka pan-
demije ne delamo nujnih ope-
racij, ampak samo nujne onko-
loške posege in pa seveda tera-
pije bolečine, se pravi najbolj
nujno, vse ostalo je odpoveda-
no”.
Kako pa kaj zaščita pri vas, v me-
dijih spremljamo, da imajo na
najbolj okuženih področjih tudi
zdravniki slabo zaščito.
“Ne, pri nas smo dobro zaščite-
ni, imamo maske, posebne ki-
rurške maske, vse je v redu, kot
zahteva protokol”! je jasna dr.
Marijana Oppelt.
Kje se je zataknilo torej pri teh
okužbah z virusom covid-19,
sem radoveden.
“Glej, premalo se poudarja, da
je virus covid-19 izredno nale-
zljiv, mi za nalezljivost upora-
bljamo koeficient RO, in ta je za
covid-19 izjemno visok. Prepro-
sto ti povem, da en človek, ki je
okužen z virusom covid-19, lah-
ko okuži štiri, pet ljudi, kar je se-
veda ogromno.  (RO je 1,5 do 4).
Glede Lombardije pa ti lahko
povem, da se je virus najbrž že
širil prej, in tam je tudi izjemno
visoka naseljenost ljudi”, mi po-
ve dr. Marijana Oppelt, ki pa do-
da, da “gre za veliko relativnost
vseh številk, ki jih slišimo pre-
več. Šele po pandemiji bomo ra-
zumeli, ko bomo imeli vse pod-
take”.
Še enkrat mi ponovi, kar smo že
velikorat slišali: “Starejši ljudje
so veliko bolj ranljivi, ogroženi,
to je jasno. In upam, da se ne bo
našel danes nihče več, ki bo go-
voril, da gre za prehlad, kot so
do nedavnega govorili! Virus co-
vid-19 povzroča zelo hudo vnet-
je pljuč! Nastopi zelo huda
pljučnica! In nimamo zdravil za
to! Vsa zdravila so šele eksperi-
mentalna, tu je velika težava. In
zato kot zdravnik lahko samo
pomagaš. Oboleli morajo naj-
prej zaužiti čim več vode, zaple-
teno zdravljenje je potem, v bol-
nišnici pa jim jasno pomagamo
z respiratorji. Pri tem pozablja-
mo, da morajo biti zraven pneu-
mologi, specialisti za pljučna
obolenja, ki zares veliko poma-
gajo. Če poenostavim: respira-
torji pridejo na koncu, ko je
stanje že zelo hudo. Mimogrede
povem, da je treba paciente tudi
obračati v postelji, da ostanejo
pljuča aktivna. Jasno, da poeno-
stavljam, a ti pravim, da morajo
pljuča ostati prožna, elastična,
ostati morajo aktivna”.
Oba pomolčiva pri telefonu.
Nato dr. Marijana Oppelt doda:
“Zato ponavljam in ti napiši
vsem, naj ostanejo doma. Edina
preventiva je samoizolacija, osa-
mitev, da se prepreči širjenje
okužbe in posredno naval na
bolnišnice. Če sem lahko zelo ja-
sna: ni dovolj postelj, ni dovolj
zdravnikov, če pride do velikan-
ske okužbe, zato je treba ostati
doma, skrbeti za higieno, da ne
pride do množične okužbe!
Znano je, da je resničnih okužb
od pet do desetkrat več, to neka-
ko predvidevamo. In samoizola-
cija pomeni, da moraš znižati
osebne stike za vsaj 75 odstot-
kov! Ker samo tako znižaš
smrtnost z okužbami in pre-
našanje bolezni”.
To bo pa trajalo, zavzdihnem v
telefon in dr. Marijana Oppelt
mi odgovori: “Ja, seveda bo, pa
saj sam vidiš, da bodo šole ostale
zaprte, še bo trajalo, ja, sledilo
bo počasno odpiranje, počasi se
bomo vrnili v normalno življen-
je, a do konca aprila bo po moje
vse zaprto”.
Povprašam jo, kako kaj njeni
otroci doma prenašajo samoizo-
lacijo.
“Saj veš, imajo pouk na daljavo,
sicer so pa otroci najbolj prila-
godljivi, bolj kot mi”.
In rečem ji, da so ženske gotovo
bolj kot mi moški. Odvrne mi,
da smo moški morda najbolj
prizadeti.
Povprašam jo, kako bo šlo na-
prej, sam sem te dni veliko bral
o kugi, raznih epidemijah in ji
zato rečem, da imamo danes
enako samoizolacijo in karante-
no, kakršno so v 15. stoletju uve-
dli beneški doži v času pogubne
kuge …
“Glej, tudi krivulje okužbe z vi-
rusom covid-19 so zelo podobne
okužbam s kugo … Leta 1630 je
imela kuga enak graf, kot ga ima
danes okužba, ki jo povzroča co-
vid-19, leta 1918 je bila španska
gripa, podoben graf … Edina je
torej samoizolacija, karantena”!
je jasna dr. Marijana Oppelt.
In potem?
“Veš, počasi se bomo vsi “imu-
nizirali”, postali bomo imuni,
približno leto dni bo trajalo,
vmes bodo še nižji vrhunci”, mi
pove dr. Marijana Oppelt in še
doda: “Veš, sreča v nesreči je, da
se je najhušja okužba z virusom
covid-19 zgodila v Lombardiji,
kjer imajo najboljše bolnišnice
in največ intenzivnih sob. O za-
sebnem zdravstvu se pri nas go-
vori slabo, a to ni prav, ti povem,
da je slovita milanska zasebna
bolnišnica San Raffaele v nekaj
dneh podvojila število intenziv-
nih sob, opremljenih po sodob-
nih standardih. Drugje to ne bi
bilo mogoče”!
Ko se ji zahvalim za pogovor, jo
povprašam, kako prenaša samoi-
zolacijo, in ustreli: “Podobno
kot vsi, tudi očetu ne bom mo-
gla za rojstni dan jutri voščiti, si
bomo samo po telefonu, a nekaj
ti povem, če ne bi imela telovad-
be na daljavo, bi znorela”!
Jurij Paljk
Tržaška 2. aprila 2020 11
  ozdravljen, Igor, in do-
brodošel spet doma.
Pri Novem glasu smo
s skrbjo spremljali tvoje
zdravstveno stanje in smo
vsi veseli, da si premagal to
bolezen, ki lahko v nekate-
rih primerih krepko napade
osebo in pusti hude posledi-
ce. To se je zgodilo tudi tebi,
čeprav si še mlad in si bil
drugače zdrav... Kaj bi pove-
dal tistim, ki še podcenjujejo
ta virus ter se ne ravnajo po
navodilih...
Hvala za dobrodošlico, vrnitev
domov, potem ko sem bil sko-
raj cele tri tedne popolnoma
izoliran v bolnišnici, je res
predstavljala trenutek prero-
jenja. Virus covid-19 je za-
hrbtna pojava. Širi se zelo hitro
in preko preprostih vsakdanjih
človeških navad. V velikem de-
lu okuženih sploh ne daje bo-
lezenskih znakov in ravno po
teh se najlažje širi. Spet v drugi
kategoriji ljudi povzroči le bla-
ge simptome, kot so, denimo,
povečana telesna temperatura
ali navadni gripi sorodne zna-
ke. V tretjo kategorijo ljudi pa
lahko udari z vso silo in navad-
no povzroči bolj ali manj hude
oblike pljučnice, ki jih zdravi-
mo le v bolnišnici s pomočjo
namenskih zdravil in z umet-
nim dovajanjem kisika. Zaradi
povedanega so zelo izposta-
vljeni starejši ljudje in sploh ti-
sti, ki se že zdravijo zaradi dru-
gih bolezni in je njihov orga-
nizem tako ali drugače
ošibljen. Virus pa je udaril,
včasih tudi do smrti, tudi mla-
de in zelo mlade ljudi, zdrave
in športno aktivne. Tako da
lahko rečemo, da virus ne gle-
da na osebno izkaznico. Udari
in pika. Včasih se nam lahko
posreči, da je blag, včasih ne.
Zato je pomembno, da v
pričakovanju na cepivo, za ka-
tero bo potrebno kar nekaj
časa, in na učinkovita zdravila,
ki jih z zaupanjem pričakuje-
mo v kratkem, da se zdaj
skušamo za vsako ceno izogni-
ti okužbi. Zaradi tega večkratni
poziv, da se držimo navodil
zdravstvenih in upravnih obla-
sti. Med temi najbolj preprosto
in najbolj pomembno: ostani-
mo doma, čim več. In ko smo
v stiku z zunanjostjo, bodimo
zelo previdni: zaščitimo si usta
in dihala ter si stalno skrbno
umivamo ali drugače raz-
kužujemo roke.
Nazadnje pa ključno sporočilo:
virus je res zahrbten in agresi-
ven, vendar, hvala Bogu, raz-
polagamo tudi z učinkovitim
zdravstvenim sistemom, ki
nam stoji ob strani in nas
spremlja do dokončne ozdra-
vitve.
V dneh v bolnišnici si imel
prav gotovo veliko skrbi, a
tudi časa za razmišljanje... V
teh časih si ne predstavlja-
mo, kako je biti odrezani od
sveta, še dobro, da obstaja
tehnologija... Ali se motim?
Verjetno ti je bila tehnologi-
ja za nekatere stvari v po-
moč, za druge malo manj...
Točno tako. Telefon in razne
komunikacijske aplikacije so
mi edine omogočale, da sem
zapuščal bolniško samico. Pre-
jemal sem sporočila sorodni-
kov in prijateljev, včasih sem se
P z videoklicem povezoval s svo-jo družino. Zaradi telefona paje bil včasih pritisk zunanjosti
skoraj neznosen. Bil sem med
redkimi okuženimi z imenom
in priimkom, ostalim je bila v
glavnem zagotovljena zaseb-
nost. Zato sem zlasti v prvih
dneh hospitalizacije prejemal
številne prošnje časnikarjev, ta-
ko iz Italije kot Slovenije, da bi
posredoval svoje pričevanje o
tem, kako izgledata okužba in
zdravljenje. Bil sem v postelji z
visoko vročino, tako da sem le
redkim na hitro odgovoril,
večji del kolegov je ostal brez
odziva in upam, da so razume-
li, da situacija ni bila najboljša
niti zame …
Kako gledaš na politično in
časnikarsko etiko po tej
osebni izkušnji? Hitro so te
napadli in pisali o tebi, ne
da bi imeli vseh podatkov o
tem, kako si se ravnal... Če
ne bi toliko vztrajal za bris,
bi lahko šlo slabše... Je spre-
jemljivo, da te nekateri ob-
tožujejo neodgovornosti sa-
mo zato, ker si v politiki nji-
hov nasprotnik?
Z velikim razumevanjem, saj
smo prav vsi že dalj časa pod
velikim pritiskom, negotovi in
zaradi tega tudi dejansko pre-
strašeni. Sam sem bil okužen v
času, ki je skoraj neprimerljiv
z današnjim, pa čeprav je minil
le slab mesec dni. V začetku
marca so bile sicer že zaprte
šole in prekinjene športne in
kulturne pobude. Vendar smo
se še vedno neposredno sesta-
jali, podjetja in pisarne so nor-
malno obratovali, skoraj nihče
ni uporabljal zaščitnih mask
ali rokavic. Na severu Italije je
bilo nekaj t. i. rdečih con. Le
nekaj dni po mojem vstopu v
bolnišnico se je stanje obrnilo
na glavo: vsa Italija je bila pro-
glašena za veliko rdečo cono.
Virus se je skoraj nemoteno
širil februarja in z vso silo but-
nil na dan marca. Ukinjena je
bila vsaka oblika neposredne-
ga srečevanja tudi manjših
skupin ljudi. Seje, tudi institu-
cionalne, kakršne so deželne,
so začele potekati le v obliki vi-
deokonference. Postopno so
bile dan za dnem uvedene vse
strožje omejitve v premikanju
ljudi. Celo do tega je prišlo, da
je prepovedano, da gremo sa-
mi na sprehod v park ali gozd.
Vse to se je zgodilo v pičlih ne-
kaj dneh. Ko se je meni pojavi-
la vročina, sem več dni vztra-
jal, da so mi opravili bris. Ni-
sem spadal v takratni protokol
testiranja, ker nisem kazal za-
dostnih virusnih znakov. Ni-
sem obiskal takratnih redkih
rdečih con, nisem kašljal, niti
drugih dihalnih težav nisem
imel. Isti dan, ko sem po dol-
gem vztrajanju imel zdravniški
pregled, me je infektolog po-
novno pomiril, da me v naj-
slabšem primeru tare neka
oblika navadne gripe. Bris so
mi opravili zaradi mojega
vztrajanja in da me pomirijo.
Danes testirajo po dolg in po
čez in ob vsakem minimalnem
bolezenskem znaku. V tujini je
marsikje zelo podobno. Tako
se je svet spremenil v štirih ted-
nih.
V palačo deželnega sveta sem
stopil prepričan, da je virus pri-
soten kvečjemu v moji fanta-
ziji. Kljub temu sem si skrbno
razkužil roke že ob vstopu.
Imel sem namen zagovarjati
neko aktualno svetniško
vprašanje, vzeti svoje stvari in
se pobrati domov v pričako-
vanju, da bo gripa že dan ka-
sneje mimo in da bom sodelo-
val v naslednjih dveh dneh pri
zasedanjih. Končalo se je tako,
da sem poslušal konec Riccar-
dijevega poročila o ukrepih
proti virusu in ugotovil, da bo-
do preostale točke na dnev-
nem redu zelo kasno prišle na
vrsto. Tako sem vzel svojo do-
kumentacijo o zakonu, ki naj
bi ga obravnavali v naslednjih
dneh, in zavil domov. Zvečer
je prišla hladna prha, ko me je
zdravnik poklical, da je bris
“devetdesetodstotno poziti-
ven” in naj pridem že isti
večer, če mi je slabo, drugače
dan kasneje. Ni mi bilo slabo,
vendar sem v torbo na hitro
stlačil nekaj oblek in prenosni
računalnik ter se sam odpravil
v bolnišnico. Parkiral sem avto
in tam je ostal skoraj tri tedne.
Vest o moji okužbi je privedla
do preklica seje deželnega sve-
ta v naslednjih dveh dneh in
testiranja nekaterih kolegov, ki
so sedeli okoli mene v tistih
nekaj minutah, kar sem jih
prebil v avli. Od takrat se orga-
ni deželnega sveta sestajajo v
obliki videokonference. Isto se
dogaja tudi z drugimi sorodni-
mi organi v Italiji in Evropi.
Sreča v nesreči: vest o moji
okužbi je vse zdramila, saj bi se
drugače v naslednjih dveh
dneh v Trstu zbiralo nekaj sto
ljudi – deželni svetniki, sode-
lavci, funkcionarji, časnikarji -
z vseh koncev dežele, še vedno
brez individualne zaščitne
opreme, skupaj bi obedovali,
pili kavo, si stiskali roke, se ob-
jemali, uporabljali ista stra-
nišča. Šele danes vemo, da se
je ravno v tistem obdobju virus
potihoma širil, da je nato do-
besedno eksplodiral v nasled-
njih dneh in tednih.
Seveda bi se z današnjim znan-
jem in zavestjo tistega dne
skrbno izognil vsakemu stiku
s komerkoli, še domov bi se ne
odpravil. Zato sem se kolegom,
takoj ko sem bil teden kasneje
v stanju, da komuniciram,
opravičil za nevšečnosti in jih
prosil za razumevanje, saj tiste-
ga dne nisem imel možnosti,
da bi pravilno ocenil resnost
svojega zdravstvenega stanja.
Ti je sploh kdo med kolegi
izrazil solidarnost?
Veliko jih je bilo in različnih
političnih opcij. Pa tudi veliko
preprostih ljudi, kar me je pre-
cej potolažilo.
Kaj bi povedal o zdravstvu in
odnosu, ki si ga imel z zdrav-
niki? Si mogoče opazil razli-
ke v ravnanju zdravnikov in
osebja med prvimi dnevi, ko
se je vse začelo, in pozneje
ko je bilo okužb veliko?
Odnos z zdravniki in vsem
osebjem je bil odličen, nimam
kaj se pritoževati in pravzaprav
sem ponosen na deželni zdrav-
stveni sistem in na naše javno
zdravstvo. Njima gresta moja
neizmerna zahvala in priznan-
je. Tudi sami so se iz dneva v
dan znašli pred čisto novim so-
vražnikom, ki ga vsi premalo
poznajo. Vendar pristop je
morda danes bolj odločen in
pogumen. Na osnovi izkušenj
na Kitajskem in drugod po sve-
tu uvajajo terapije in zdravila,
ki so se izkazala za učinkovita.
Terapije so seveda prilagojene
posameznemu bolniku, njego-
vemu zdravstvenemu stanju in
temu, kako se organizem po-
sameznika odziva na različna
zdravila in pristope. Največja
in najbolj opazna razlika je bila
morda v zaščitni opremi zdrav-
stvenega osebja, ki se je iz dne-
va v dan bolj utrjevala in jih
vse bolj ščitila pred možnostjo
okužbe. Ravno zdravstveno
osebje je najbolj izpostavljeno
tveganju. Če pa zbolijo zdrav-
niki, potem se stvari zelo za-
komplicirajo tudi za sedanje in
prihodnje bolnike …
Kakšni so bili občutki, ko si
prišel končno domov?
Bil je kot dan osvoboditve.
Močno sem stisnil k sebi svojo
družino. Za večerjo sem si pri-
voščil cvrtega piščanca in
pražen krompir. Na dolgo sem
se prhal pod vročo vodo. Nato
sem zlezel v svojo posteljo.
Skoraj nisem mogel verjeti, da
sem spet doma.
Bi si kdaj mislil, da nas bo
tak virus spravil na kolena?
Vsi so in smo podcenjevali vi-
rus, ki nas vsestransko spravlja
na kolena. Epidemija bo prej
ali slej za nami. Potem bo treba
spraviti na noge gospodarstvo,
ki je prav tako na kolenih. Pri-
merljivo bo s povojnim stan-
jem.
Ti poznaš zelo dobro bodisi
Osebni spomin
Osvoboditelj Trsta
istrski begunec
  o sem delal kot družinski
zdravnik v Trstu, sem
imel ambulanto v sre-
dišču mesta. Med mojimi bol-
niki je bilo veliko Italijanov,
med njimi so bili tudi nekateri
istrski begunci. Nekega dne me
je eden od njih, ki me je slišal
odgovarjati na telefon po slo-
vensko, nagovoril v hrvaščini.
Začudil sem se, ker mu je bilo
ime Antonio Corazza. Tako mi
je nekega dne, ko sem imel ne-
koliko več časa, povedal svojo
zgodbo. Doma je bil iz istrskih
Buj. Ko je bil goden za vojaški
nabor, so ga klicali in dodelili v
posebni bataljon, kamor je ita-
lijanska vojska dodelila vse po-
litično sumljive nabornike, tudi
iz Julijske krajine. Tako se je
znašel nekje v južni Italiji in so
ga ujeli zahodni zavezniki. Ko
so med italijanskimi ujetniki ju-
goslovanski partizani iskali bor-
K ce, ki bi bili pripravljeni se jimpridružiti, se je Corazza javil intako prišel v prekomorsko bri-
gado. Tako se je kot partizan
prebijal skozi vso Jugoslavijo
proti severu in končno z jugo-
slovansko četrto armado 1. ma-
ja 1945 bil soudeležen pri osvo-
boditvi Trsta. Ko so se, kot zna-
no, jugoslovanske čete junija
1945 morale umakniti iz Trsta,
je seveda iz Trsta odšel tudi Co-
razza. Bil je demobiliziran in se
je vrnil v domačo istrsko vas
Buje. Ob podpisu Londonskega
memoranduma so imeli Istrani
možnost, da optirajo za Italijo,
če so se priglasili k italijanski
narodni skupnosti. Z italijan-
skim priimkom mu to seveda ni
bilo težko. Tako je istrski begu-
nec pristal v Trstu. “Če hočete
doktore, bila je velika mizerija”,
je zaključil svojo zgodbo.
Rafko Dolhar
Spoštovana generalna konzulka
Nevenka Grdinić
Izražam solidarnost in bližino mestu Zagreb, ki ga je minuli
teden prizadel močan potres. Z mislijo in srcem sem blizu
tistim, ki so bili v potresu ranjeni, in tistim, ki so doživeli hudo
materialno škodo.
V teh težkih časih, ko se Italija, Hrvaška in druge evropske
države borijo proti novemu virusu, ki nas je že hudo prizadel,
solidarnost in bližina lahko samo dodatno okrepita zgodovinsko
prijateljstvo med našima državama.
Igor Švab
Podpredsednik občinskega sveta
Švab izrazil solidarnost Zagrebu
realnost v mestu kot na po-
deželju, katere so dobre in
slabe strani enega ali druge-
ga v tem trenutku?
Danes so gotovo na boljšem
tisti, ki živijo na podeželju,
pa čeprav s slabšim interne-
tom. Tega gre vsekakor iz-
boljšati, saj ni normalno, da
je ponekod tudi normalen
telefonski signal slab, kaj
šele prenos podatkov. Na
podeželju pa bistveno lažje
prenašamo ukaz, da ostaja-
mo doma. Ko imaš prostor-
no hišo, dvorišče, vrt, njivo,
potem je hišni pripor bolj
znosen. Pa tudi dela ti ne
zmanjka, zlasti ne spomladi.
Konfinacija v majhnem sta-
novanju sredi mesta je bi-
stveno težja. Upajmo, da se
bo širitev okužbe zaustavila
in da se bodo ublažile ome-
jitve na področju premikan-
ja ljudi in obratovanja raz-
nih podjetij. Tako stanje ne
more trajati dolgo, ljudje bo-
do znoreli. 
Kako misliš, da bo to, kar
zdaj doživljamo, spremenilo
politično in vsakdanje
življenje?
Mislim, da si post virusnega
časa sploh ne moremo za-
mišljati. Tako kot si nismo
predstavljali zdajšnjega časa. Ta
izkušnja bo še najprej močno
vplivala na gospodarska raz-
merja. Pa tudi s psihološkega
in etičnega vidika nas ta iz-
kušnja že zdaj spreminja. Zani-
mivo bo videti, kako bo vse to
vplivalo na odnose med
državami in na prihodnjo vlo-
go Evropske unije, ki se za zdaj
ni najboljše izkazala.
Gotovo pa je, da bo “popotre-
sni” čas zahteval vse naše naj-
boljše energije, znanje in pozi-
tiven pristop. Izkoristimo čas
prisilnega mirovanja, da se za-
zremo sami vase in da opravi-
mo obračun svojega življenja,
za kar nam je v vrtoglavem
vsakdanu prevečkrat zmanjka-
lo časa. Predvsem pa izkoristi-
mo ta čudni čas, da načrtuje-
mo, da si zamislimo svojo pri-
hodnost, da določimo ali po-
trdimo svoje prioritete in vlo-
go, ki jo imamo v ožji in širši
družbi. In da nakopičimo vse
potrebne energije za naslednjo
dobo, ki bo seveda prepolna
težav – vendar tudi nemajhnih
izzivov.
Matevž Čotar
Pogovor / Igor Gabrovec - Osebna izkušnja bolezni koronavirusa
Izkoristimo čas prisilnega mirovanja, da se zazremo
sami vase in da opravimo obračun svojega življenja
Našemu cenjenemu sodelavcu 
in prijatelju
MIRU OPPELTU
ob visokem življenjskem jubileju
iskreno voščimo še na mnoga leta
VSI PRI NOVEM GLASU
Aktualno2. aprila 202012
  ima, prestolnica, gospo-
darsko in kulturno sre-
dišče Peruja, je ogromno
mesto ob Tihem oceanu; v
njem živi več kot osem milijo-
nov prebivalcev. Večina je staro-
selcev, drugi so mestici, belci od
vsepovsod, pa tudi priseljenci iz
Kitajske in Japonske. Socialne
razlike med revnimi in bogati-
mi so velike. Skoraj polovica
prebivalcev živi v barakarskih
naseljih na obrobju mesta, v
puščavski pokrajini, kjer ni vi-
deti prav nič zelenega. Prišli pa
so s podeželja … Mesto je usta-
novil španski osvajalec Franci-
sco Pizarro, potem ko je prema-
gal Inke. Inkovska prestolnica
Cuzco, ki je ležala v pogorju An-
dov na 3399 metrov nadmorske
višine, je bila malo preveč od-
daljena od njegovih roparskih
ladij. V Limi si je postavil svojo
palačo, končal pa je tako kot vsi
smrtniki, le da je za razliko od
večine pokopan v lepem sarko-
fagu. Nekdanjo špansko koloni-
jo je v 19. stoletju, podobno kot
druge južnoameriške države, za-
jelo gibanje za neodvisnost.
Okrog leta 1820 so uporniki, ki
jih je vodil argentinski general
Jose’ de San Martin, zavzeli Li-
mo in jo razglasili za glavno me-
sto neodvisne republike Peru.
V Peruju se zaradi tektonskih
prelomnic pogosto zatresejo tla.
Potresi niso prizanesli niti Limi
in danes v mestu prevladuje
moderna arhitektura. Starejše
kolonialne stavbe in mo-
gočnejše palače so predvsem
okrog osrednjega trga Plaza Ma-
yor. Tu stojijo mestna hiša, pred-
sedniška palača, nadškofijska
palača in druge sakralne stavbe,
katedralo pa so morali zaradi
L potresov večkrat obnoviti. V sre-dišču mesta so še druge zname-nite cerkve, posvečene sveti Rosi
iz Lime, svetemu Martinu iz
Porresa, svetemu Dominiku in
svetemu Frančišku. V Peruju je
namreč več kot 90 odstotkov ka-
toličanov. Celo kamioni se po-
našajo z imeni svetnikov in
marsikatero vozilo krasi citat iz
Svetega pisma. A tudi staroselska
verska izročila so še živa. Pred-
mete in dokumente o starejši
zgodovini hranijo knjižnice in
muzeji, med njimi Narodni mu-
zej arheologije, antropologije in
zgodovine Peruja in Muzej zla-
ta. V Limi je bila leta 1551 usta-
novljena tudi prva univerza na
ameriški celini, Universidad San
Marcos. Bogata in moderna pre-
dela Lime sta San Isidoro in Mi-
raflores. Razkošne ali bolj
skromne hotele in restavracije,
banke in trgovske centre gleda-
mo le od daleč, zato pa zvečer
skozi steklene stene opazujemo,
kako v velikih fitnes centrih po-
ganjajo kolesa in napenjajo
mišice.
Zdajšnji župan četrti Chorrillos
je Augusto Miyashiro Ushikobo.
Povzpnemo se na peščeni hrib
Morro Solar. Tu od leta 2011 sto-
ji mogočen, 37 metrov visok kip
Cristo del Pacifico. Ob koncu
svojega drugega mandata ga je
dal kot darilo perujskemu naro-
du postaviti tedanji predsednik
države Alan Garcia Perez, kar je
sprožilo nemalo govoric in na-
sprotovanj. Če pomislimo, da je
menda kar nekaj zadnjih pred-
sednikov zaradi korupcije prista-
lo za zapahi, je to razumljivo.
Ponoči kip osvetljujejo luči v 26
različnih barvah. Stojimo pod
njim in opazujemo mesto. Vidi
se skoraj vsa obala in več me-
stnih četrti. Široki valovi nemir-
nega Tihega oceana, ki se zlivajo
na peščeno obalo, so primerni
za surfanje. Pod nami leži eden
od mnogih stadionov. Nogo-
met je tudi tu najbolj priljublje-
na športna igra. Nad obalo se
dviga klif z mnogimi sprehaja-
lišči in v ograjenih parkih se
igrajo otroci pod budnim
očesom svojih mamic. V parkih
so tudi psi, oblečeni po zadnji
modi v oblačila znanih modnih
oblikovalcev. Povsod v Limi so
napisi, ki opozarjajo lastnike
psov, naj imajo svoje ljubljenčke
na vrvici in naj pobirajo njihove
“kakce”. Ob širokih cestah so
vrste modernih nebotičnikov.
Na drugi strani so barakarska
naselja. Piha veter in nebo je si-
vo. “Ali v Limi nikoli ne posije
sonce”? vprašam patra Josepha.
Z roko pokaže nekam daleč in
reče: “Tam je predmestje z raz-
košnimi vilami in bazeni sredi
zelenja in oni imajo tudi son-
ce”. V nedeljo se s patrom Jose-
phom odpeljemo v Pachacutec.
“Pachacutec je ime slavnega in-
kovskega poglavarja iz 15. sto-
letja”, pripoveduje pater Joseph,
ko spretno vozi po avtocesti sko-
zi mestni predel Ventanilla in
nas opozarja na gole peščene
hribe. Po kakšni uri vožnje pri-
demo na cilj, na puščavsko
obrobje Lime, kjer živi v lesenih
barakah več kot deset tisoč ljudi.
Priselili so se iz drugih delov Pe-
ruja. Svoje revne kmetije so za-
pustili, ker so jim politiki v za-
meno za glasove na volitvah
obljubili zemljo. Pater Joseph
parkira svoje vozilo pred večjo,
a skromno barako, ki služi kot
cerkev. Otroci, žene in možje
nam pridejo naproti, podajo
nam roko in izrečejo dobro-
došlico, ko pa nas objamejo in
poljubijo, smo ganjene do solz.
Vstopimo v cerkev, pater Joseph
se preobleče v mašni plašč, za-
slišita se petje in udarjanje na
boben. Presenečene smo, kako
prijazni, veseli, nežni in do-
brosrčni so ti revni ljudje. Nikjer
ni vrtov ali zelenic, povsod sa-
mo pesek. Primanjkuje jim pit-
ne vode in hrane, mnogi so brez
dela, in ko zbolijo, si zdravljenja
ne morejo plačati. Kmalu odkri-
jemo tudi njihovo gostoljub-
nost. Po maši se pater odpravi še
v drugo barakarsko naselje, nas
pa žene povabijo v majhno ba-
rako poleg cerkve na zajtrk. Pri-
pravile so pecivo, topel napitek
iz banan in kvinojinih semen,
kavo, kruh. Ko vprašamo za stra-
nišče, nas odpeljejo nekam za
cerkev. Dolgo iščejo ključ, da
lahko odklenejo preprosto stra-
nišče na štrbunk. Iz velikih pla-
stičnih sodov nam starejša go-
spa natoči kanglico vode za iz-
plakovanje. Začnem se pogovar-
jati z njo. Je vdova, pred pol leta
je izgubila sina, drugi je hudo
bolan in bi moral biti operiran.
Rojena je v predelu, kjer je
deževni pragozd, in se je sem
priselila pred več leti. Pogreša
svoj kraj, kjer je vse zeleno in vo-
de v izobilju, a ne želi si nazaj,
saj ima tu prijatelje, sosede in vsi
si med seboj pomagajo. Nihče
ni izgubil vere v boljše življenje.
Patri klaretinci jim pomagajo na
različne načine. Predvsem bi jih
radi naučili, kako skrbeti za
zdravo okolje, telesno zdravje in
osebno higieno, čistočo in zdra-
vo prehrano. Obiskujejo tudi
revne družine, skrbijo za verski
pouk otrok in odraslih.
Po zajtrku se vrnemo v cerkev.
V kotu katehistinja poučuje
otroke. V zakristiji imajo sesta-
nek. Ker se bliža 1. maj, ki je
praznik dela tudi v Peruju, za
vernike pa še praznik sv. Jožefa
delavca, se dogovarjajo za skup-
no praznovanje. Potem ob
spremljavi bobnov in kitare za-
pojejo. Tudi me zapojemo nekaj
slovenskih pesmi, in ko se po-
slovimo in odpeljemo s patrom
Josephom, ki se je medtem že
vrnil, imamo oči spet polne solz
…
/ dalje
Špela Pahor
Uresničile so se mi otroške sanje
Pot k staroselcem v perujski deževni pragozd (2)
DM+ / Predavanje na spletu mag. Irene Deželak  
“Treba je vedno gledati skozi pozitivno
prizmo, preden stopimo v konflikt!”
  oronavirus ni ustavil
plodnega delovanja pred
kratkim nastalega
Društva mladih Slovencev v Ita-
liji. Mladi se pač znajo dobro or-
ganizirati tudi v takih hudih
časih, ko se ni možno srečati
osebno, saj so danes povezani
po spletu, socialnih omrežjih in
videoklicih. To dobro vedo tudi
odborniki DM+, ki so v petek,
28. marca, priredili vrhunsko
predavanje z mag. Ireno Deželak
in ga predvajali v živo na spletni
strani Youtube. Predavanje je
doživelo velik uspeh, saj si ga je
ogledalo in poslušalo v živo 60
udeležencev. Predavateljica, ki je
poklicni coach in prava izveden-
ka za programe s področja vo-
denja zaposlenih, uspešnega
motiviranja, poslovnega komu-
niciranja in organizacije časa, je
mladim razložila, kako obvlado-
vati konflikte v skupinah.
Izvedenka je bila med drugim v
živo povezana z odborniki
društva, ki so na koncu postavili
vprašanja in tista s strani “publi-
ke”, ki je lahko med komentarji
posnetka interagirala s predava-
teljico. Po kratkem pozdravu
predsednice Neže Kravos je Ire-
na Deželak najprej obrazložila,
da konflikte spoznamo že iz
otroških let in nam je hitro ja-
sno, da do njih pride v vsakdan-
jem življenju in da jih je vedno
bolje rešiti, preden se preveč ne
razvnamejo. Do konfliktov pri-
K de zaradi neusklajenosti medosebami v določenem sistemu,področju ali območju, npr. neu-
sklajenost informacij, znanja,
zanimanj, prepričanj, vrednot,
pozornosti, čustev itd. Konflikt
je vedno stanje nemoči oz. neke
situacije, ko dva ali več posamez-
nikov niso sposobni nekaj rešiti.
Velik vzrok za začetek konfliktov
so interesi in strah. V bistvu je
vzrokov za konflikte res ogrom-
no, je poudarila Deželakova, ki
je dodala, da so med posledica-
mi konflikta zelo pomembni
funkcionalni konflikti, tisti, ki
povečujejo neko učinkovitost, in
disfunkcionalni, ki pa ovirajo in
rušijo doseganje nekega cilja.
Vsak konflikt sproži v nas tisto
reakcijo, ki je izredno slaba.
Sproži se hormon stresa, ki
spodbuja napetost, sovraštvo in
agresivnost. Kako zato lahko po-
zitivno gledamo na konflikt?
Konflikt kaže na prisotnost ne-
kega problema, je lahko pri-
ložnost, da se izvlečemo z neke
mrtve točke, kjer stagniramo,
vodi lahko do novih spoznanj,
utrjuje skupino, zahteva rešitve
in je osnova za spremembe. Za
učinkovito reševanje konfliktov
je potrebno razumevanje na-
stanka konflikta in ustvarjanje
ustreznega vzdušja. Ustrezno ko-
municirati je bistvenega pome-
na, besede, kot so “se ne strin-
jam”, ustvarjajo zidove. Če pa
povemo “zanimivo, da raz-
mišljaš tako, jaz pa mislim čisto
drugače”, začnemo neko pro-
duktivno sodelovanje. Pri tem je
pomembno tudi, da ne sodimo
ljudi na prvi pogled. Tudi če
nam niso všeč ali se ne strinja-
mo z njimi, moramo dobiti po-
zitivne plati in razumeti, zakaj
se tako vedejo, potem šele govo-
riti. “Treba je vedno gledati skozi
pozitivno prizmo, preden stopi-
mo v konflikt”, je dejala preda-
vateljica, ki opaža, da je danes
družba postala individuali-
stična, da ne posluša in da ni po-
zitivno naravnana. Posamezniki
niso več empatični. Emocional-
na inteligenca igra 80 % vlogo
uspeha pri konfliktih, ne sme-
mo pozabiti, da imamo v odno-
su do ljudi opravka s čustvi, zato
so pomembni čustveno inteli-
gentno vedenje, dinamično po-
slušanje, empatija, pozitivna na-
ravnanost, konstruktivna kritika
in zgledna komunikacija. To se
pravi tankočutnost.
Irena Deželak je razdelila odzive
na konflikte v pet skupin. Prva
je tista, ko se oseba pri konfliktu
umakne, ker v konfliktu ne vidi
pomena, ker ga doživlja kot ne-
varnost, ker raje deluje sama. Ta
taktika umika je smiselna, ko za-
deva res ni pomembna, ko je
preobčutljiva ali ko potrebuje-
mo več časa za razmislek in do-
datne informacije. Druga skupi-
na je podreditev, takrat ko si po-
sameznik ne želi tvegati dobrih
odnosov in se raje odreče oseb-
nim interesom. Tako ravnanje je
smiselno, ko spoznamo, da smo
se zmotili, ko se hočemo izogni-
ti večjim zapletom in ko
hočemo dokazati voljo za sode-
lovanje. Tretja skupina je izva-
janje pritiska. To večkrat delajo
take osebe, ki so jim lastni inte-
resi najbolj pomembni, ki nima-
jo občutka za sočloveka in ki so
nagnjene k tekmovanju. To je
koristno, ko je treba kaj hitrega
odločati, ko gre za koristne učin-
ke in ko izvajamo neprijetne na-
loge. Tudi kompromis je smisel-
na skupina, gre za pogajanja, ko
rešimo vsaj nekaj, da ne bi izgu-
bili vsega, ali ko se zavedamo
pomembnosti medosebnih od-
nosov. To uporabljamo, ko so
cilji zmerno pomembni in ne
potrebujejo dodatnih zapletov,
ko želimo doseči vsaj začasni do-
govor ali ko sta dva enako
močna nasprotnika, ki se zavze-
mata vsak za svoj cilj. Zadnja
najkoristnejša skupina pa je se-
veda tista, ki si prizadeva za ra-
zrešitev konflikta, ko zmagamo
vsi: ko so za osebo pomembni
tako lastni kot interesi nasprotne
strani, ko so pomembni odnosi
z drugimi, ko skušamo dobro
analizirati stanje in se lotimo
modrega reševanja. To zahteva
veliko časa in energij, toda iz-
boljša delovne odnose in zau-
panje ter pomaga, da poiščemo
dolgoročno rešitev brez kom-
promisa.
Na koncu je izvedenka povedala,
kakšna je najboljša pot oz. ob-
našanje, ki pripelje do sporazu-
ma. Najprej moramo aktivno
poslušati, prepoznavati čustva
in prepričanja govorca, da razu-
me, da smo pozorni in da nas
zadeva zanima, kajti “ljudje, ki
ne znajo poslušati, tudi ne mo-
rejo doseči, da jih drugi po-
slušajo”, je poudarila Deželako-
va. Potem je pomembno, da
obrazložimo naše občutke, da
parafraziramo prejšnjega govor-
ca in da odločno, a s prijaznostjo
zastopamo svoje stališče. Na ta
način pridobimo in si zaslužimo
pozornost. Nazadnje pa je po-
membno, da dobimo skupne
točke, da gradimo na idejah dru-
gih, ponujamo ideje, a jih ne
vsiljujemo, in da rešitev sestavi-
mo iz potreb vseh. Taka oblika
pogovora je najboljša za sodelo-
vanje in rešitev konfliktov, kajti
besede so najmočnejše zdravilo,
ki ga uporablja človeštvo, je skle-
nila Irena Deželak.
Posnetek kakovostnega preda-
vanja Kako obvladovati konflik-
te v skupinah ostaja na razpola-
go na Youtube kanalu DMplus
Društvo mladih Slovencev v Ita-
liji. Predavanje, čeprav namen-
jeno mladim, je zelo konstruk-
tivno tudi za starejše in za vse,
ki se ukvarjajo z društvenim de-
lovanjem. Večkrat namreč na-
stajajo trenja v naših društvih in
posnetek nam gotovo nudi ko-
ristne napotke, da izboljšamo
delovanje, sodelovanje in pro-
duktivnost v naših krogih, zato
priporočamo ogled.
MČ
Naslednje srečanje, tokrat o
učinkovitem vodenju sestankov,
bo potekalo v živo na Youtubu
v petek, 3. aprila, ob 19. uri, pre-
davateljica Irena Deželak.
Slovenija 2. aprila 2020 13
V nedeljo, 22. marca 2020,
je  Hr vaško  pr i zade l  hud
potres. Zato je predsednik
Sveta slovenskih organizacij
Walter Bandelj poslal Barbari
Riman, predsednici Zveze
s lovensk ih  d ruš tev  na
Hrvaškem, naslednje pismo:
“Ob včerajšnjem potresu, ki
je prizadel hrvaško prestol-
nico Zagreb in okoliške kra-
je, kjer živi tudi slovenska
narodna skupnost na
Hrvaškem, Ti izražam iskre-
no bližino in solidarnost v svojem imenu in imenu Sve-
ta slovenskih organizacij.
Živimo v težkih življenjskih razmerah zaradi širitve
okužbe s koronavirusom COVID-19. Poleg tega je včeraj
Hrvaško prizadel še močan potres, ki je povzročil kar
nekaj škode in naložil prebivalstvu ter državi še dodatne
skrbi. Verjamem, da je tudi slovenska narodna skupnost
pod hudim pritiskom. Zaradi tega smo vam blizu in si
želimo, da bi se ta težka preizkušnja čim prej končala in
da bi lahko nadaljevali skupno delo v korist Slovencem,
ki živijo izven meja naše matične države.
Ostajam na razpolago, za karkoli bi potrebovali, in ti
posredujem prisrčne pozdrave”.
Solidarnost SSO 
z Zvezo slovenskih društev
Nad 3 milijarde evrov pomoči prebivalcem in gospodarstvu za škodo, ki jo povzroča novi virus
Odločno in uspešno delovanje vlade
po demokratičnih pravilih in postopkih!
  i mogoče natančno ugo-
toviti vsega, kar se po po-
javu koronavirusa dogaja
v Sloveniji, zato ker dogodki na-
stajajo sproti, se oblikujejo novi,
pri čemer pa splošno ozračje v
državi v bistvu ostaja nespremen-
jeno. Obstaja strah pred novim
smrtonosnim virusom, a hkrati
upanje in pričakovanje, da bo s
skupnimi napori in zavzetostjo
zdravstvenega osebja, vlade, dru-
gih odločevalcev, pa seveda tudi z
izpolnjevanjem ukrepov, uperje-
nih zoper virus, uspelo omejiti, če
ne celo preprečiti, njegovo delo-
vanje. Hvala Bogu, ustvarjena sta
enotnost in skupna zavzetost vla-
de, največjega dela politike, sindi-
katov in vseh organov civilne
družbe, pa tudi javnosti in Cerkve
pri premagovanju stisk in težav, ki
jih je povzročil in jih še povzroča
novi virus. Izrednega pomena je
sprejem velikega števila ukrepov,
ki so povzeti v osrednjem zakonu,
poimenovanem kot mega zakon,
v katerem je država vsem slojem
slovenske družbe, denimo tudi
študentom, namenila skupaj več
kot 3 milijarde evrov pomoči za
nadomestilo morda največjega de-
la škode in pokritje stroškov dru-
gih posledic delovanja
uničuječega koronavirusa.
N V Sloveniji poteka zelo razširjenamobilizacija ljudi, med njimi go-spodinj in mnogih gospodarskih
družb in samostojnih podjetni-
kov, ki šivajo na primer zaščitne
obrazne maske, rokavice, oblačila
in druge pripomočke za zdravstve-
ne delavce, pa za vse druge
ogrožene skupine ali posamezni-
ke, tako za varovance v domovih
za starejše prebivalce. V Sloveniji
je namreč veliko pomanjkanje
vseh zaščitnih sredstev, potrebnih
v boju zoper virus. Pereče je po-
manjkanje pomembnih in drago-
cenih respiratorjev, medicinskih
pripomočkov za zdravljenje
okuženih oseb.
Kot je očitno, vlada hitro sprejema
in dopolnjuje zaščitne ukrepe v
boju zoper virus, parlament pa se
nagiba k hitremu potrjevanju
ustreznih predpisov. Toda vse po-
teka po poteh in postopkih, ki jih
določajo ustava in zakoni, ki so
značilni za demokratično državo.
Pomenljivo je, da ukrepe, ki jih
sprejema vlada in potrjuje Državni
zbor, v največji meri podpira tudi
največja sindikalna centrala, vpliv-
na in močna Zveza svobodnih sin-
dikatov Slovenije, s predsednico
Lidijo Jerkič na čelu.
Žal pa je v Sloveniji okuženih večje
število zdravstvenih delavcev, med
njimi doslej 22 zdravnikov. Naj-
večji in najbolj tragični primer se
je zgodil v Univerzitetnem kli-
ničnem centru Maribor, ki je dru-
ga največja bolnišnica v slovenski
državi. Tam so nekega pacienta
razglasili za zdravega, naslednji
dan pa ugotovili, da je okužen z
virusom. Zaradi stika z njim so
morali kar 93 tamkajšnjih zdrav-
stvenih delavcev napotiti v štiri-
najstdnevno prisilno izolacijo. Če
se bo kaj zapletlo, bodo morali v
prisilni karanteti ostati še dlje. De-
lovanje Univerzitetnega klinične-
ga centra v Mariboru je zaradi
omenjenega primera zmanjšano
in tudi manj uspešno, kar ima po-
sledice po vsem Štajerskem.
V domovih za starejše ljudi, ki jih
je v Sloveniji nad sto, so v velikih
težavah zaradi pomanjkanja
zaščitnih sredstev za zaposlene. V
nekem primeru je bilo rečeno, “da
so za uslužbence v domovih za sta-
rejše ljudi zdaj zelo hudi in težki
časi, saj delajo z zadnjimi atomi
svojih moči”.
PG Kranj / Teden slovenske drame 
Znani so nominiranci za nagrado Slavka Gruma
  oronavirus, ki vzbuja tu-
di v gledaliških nav-
dušencih tesnobo in
strah in jih je tako kruto oddal-
jil od kulturnih hramov, je, tu-
di zaradi ministrskih ukrepov
nove vlade Republike Sloveni-
je, prisilil organizatorje, t. j.
Prešernovo gledališče Kranj, da
so morali prestaviti pomemben
gledališki festival, Teden slo-
venske drame. Jubilejni, 50. fe-
stival bi moral namreč potekati
od 27. marca do 6. aprila 2020.
Kot znano, je Teden slovenske
drame, osrednji festival uprizo-
ritev, nastalih po slovenskih
dramskih besedilih, ki ga PG
Kranj uresničuje s podporo Mi-
nistrstva za kulturo in Mestne
občine Kranj. Namen festivala
je spodbujanje uprizarjanja slo-
venske dramatike in njenega
ustvarjanja ter njena promocija
v tujini. K nastajanju novih
dramskih tekstov v slovenščini
pomembno prispevajo tudi
vsakoletne delavnice dramske-
ga pisanja, ki jih že drugo leto
prireditelji organizirajo v okvi-
ru rezidence “Jenkova soba” in
jih vodijo priznani dramatiki.
Če se bodo razmere spremeni-
le, bodo festival morda priredili
v juniju. Kljub izrednim razme-
ram pa priprave nanj niso zam-
rle.
Ne glede na to namreč, kdaj bo
lahko festival končno izveden,
je žirija za podelitev nagrade
Slavka Gruma in nagrade za
mladega dramatika, ki jo sesta-
vljajo Matej Bogataj (predsed-
nik), Srečko Fišer in Amelia
Kraigher, že izbrala letošnje no-
minirance. Žirija je prebrala se-
demintrideset besedil za nagra-
do Slavka Gruma ter šestnajst
besedil v kategoriji za mladega
dramatika. Za nagrado Slavka
Gruma je nominirala naslednja
besedila: Izkoristi in zavrzi me
K Ize Strehar, Naše skladišče TjašeMislej, Rabljena roba SimoneSemenič, Sedem dni Katarine
Morano in Žige Divjaka ter Vse
OK Simone Hamer.
Dobitnik nagrade Slavka Gru-
ma bo razglašen na sklepni pri-
reditvi festivala, ko bodo znani
tudi dobitnik nagrade za mla-
dega dramatika in drugi nagra-
jenci.
Žirija je v svojem poročilu med
drugim napisala: “Opažamo,
da je dramska bera pestra in
razgibana, prisotni so vsi dram-
ski žanri, od drastične pokopa-
liške komedije do predelav iz
tradicije ali iz zgodovine (po)
znanih motivov in situacij, od
Don Juana do Turandot, nasto-
pajo zgodovinske osebe, drame
pa so pritrjevalne, afirmativne
do zgodovinskih dejstev in jih
ne poskušajo prevrednotiti. Po-
goste so navezave na antiko, na
primer posodobljen motiv Oj-
dipa, spisan v obliki zapletene
kriminalke, nekatere drame so
izrazito alegorične in druge
spet veristično prizemljene.
Slednje tudi prevladujejo, prav
tako je opazno široko zaniman-
je za socialno problematiko, ki
se kaže v opisih monotonega in
izčrpavajočega dela v napol za-
porniških ali taboriščnih pogo-
jih, opazna je še osredo-
točenost na nekakšen novo-
dobni proletariat, kakor ga
predstavljajo vsi tisti, ki so tako
ali drugače vpeti v prodajo, pre-
meščanje, skladiščenje proizvo-
dov. Vendar se nam je pogosto
zazdelo, da se socialnih tem in
zaostrenih delovnih pogojev
drame ne lotevajo samo zato,
ker socialna varnost vse bolj iz-
ginja in je obilje pač hierar-
hično in piramidno namenje-
no le peščici, ki ima tudi zares
politično in družbeno moč,
temveč se jih lotevajo tudi za-
radi ugajanja pričakovanjem
naslovnikom”. Žiranti namreč
menijo, da so socialne teme po-
gosto obravnavane bolj
Vlada si zelo prizadeva, največ z
napori in vlogo zunanjega mini-
strstva, za vrnitev slovenskih
državljanov z raznih območij, kjer
jih je presenetil nastanek krize z
virusom. Večina jih želi hitre
vrnitve domov, posamezniki pa
bodo ostali v državah sprejemni-
cah, kjer pa ponekod tvegajo, da
bodo izgnani. Slovencev na tujem
naj bi bilo še okoli 600. Zapletlo
se je v Velenju, kjer so namestili
41 povratnikov iz z virusom zelo
ogrožene Španije. Lokalna oblast
se je njihovemu prihodu najprej
uprla, potem pa so prišleke podprli
in jim nudijo tudi pomoč. To sku-
pino povratnikov iz Španije so na-
stanili v hotelu Paka, ki ga je dal
na razpolago lastnik, kitajska
družba Hisense. Drugo skupino
povratnikov iz Španije, v kateri je
bilo tudi okoli 40 oseb, so name-
stili v nekem zasebnem hotelu v
Postojni. Iz ZDA bi se rado čim prej
vrnilo okoli 300 naših rojakov,
med njimi je večje število fantov
in deklet, ki so študirali na raznih
ameriških univerzah.
Na zunanjem ministrstvu izjavlja-
jo, da si bodo še naprej prizadevali
za vrnitev vseh tistih Slovencev
oziroma slovenskih državljanov, ki
se bodo za to odločili. Vendar bo-
do pri vsakem povratniku skrbno
preverili, ali ni morda okužen.
Minister za notranje zadeve Alojz
Hojs, ki je predlagal uporabo 37a
člena zakona o obrambi, ki dovol-
juje uporabo vojske za sodelovanje
s policijo pri varovanju meje, po-
skuša za svoj predlog pridobiti tudi
soglasje opozicijskih strank. Mor-
da mu bo uspelo, tudi zaradi tega,
ker uporabo omenjenega člena
podpira tudi predsednik države
Borut Pahor, ki je po ustavi vrhov-
ni poveljnik oboroženih sil, to je
slovenske vojske. Varovanje slo-
venske južne meje je treba okrepi-
ti, ker čeznjo še vedno prihajajo
velike skupine nezakonitih mi-
grantov z nevarnostjo vnosa viru-
sa.
V obdobju vsestranske krize, stisk
in najrazličnejših težav, ko je v lju-
deh veliko tesnobe in bojazni pred
mogočo nevarno prihodnostjo, se
je v Sloveniji povečala strpnost do
Cerkve in njenih predstavnikov, to
posebej na javni RTV Slovenija.
Tako so ljubljanskemu nadškofu
metropolitu Stanislavu Zoretu dali
možnost, da je na televiziji ocenil
duhovne vidike in sporočila koro-
novirusa ter blagoslovil slovenske
državljane in državljanke. Cerkev
se je tudi sama pripravila na obre-
de pred Veliko nočjo in na sam
praznik v nedeljo, 12. aprila. Tega
dne, na Veliko noč, bo nadškof in
metropolit Stanislav Zore, predvi-
doma okoli 11.30 ure, po televiziji
nagovoril slovensko javnost. Pri-
bližno v tem času naj bi na TV Slo-
venija zapeli tudi velikonočni zvo-
novi.
K vsemu obravnavanemu navaja-
mo še trditev, da imajo banke, tiste
mednarodnega pomena, za boj
proti koronavirusu menda na vol-
jo ogromno sredstev”, prave vreče
denarja. “Seveda pa bi morali ta
sredstva hitro in učinkovito pora-
biti. Evropska unija se v boju zoper
virus, ki ogroža ves svet in njegovo
civilizacijo, doslej ni izkazala. Zato
bi virus lahko povzročil tudi raz-
pad povezave.
Marijan Drobež
površno, brez globljega vpogle-
da v usode odrinjenih in izko-
riščanih. Opazili so tudi, da se
pogosto drame ukvarjajo “s sa-
mim pisanjem, z lastnimi pra-
vili in njihovim kršenjem, kar
je posledica dejstva, da so av-
torji pogosto vešči različnih
tehnik pisanja, manj spretni pa
so v prepoznavanju velikih
tem. Te, kadar nastopijo, so po-
gosto izpisane površno in neu-
strezno, kot da bi se spretnost
pri pisanju in najdevanje
ustreznih tem nekoliko razha-
jala. Pogosti so prizori nasilja,
tudi spolnega, in opaziti je, da
postajajo tudi čustva, če že ne
odsotna ali potlačena, pa vse
bolj razpoložljiva, pragma-
tična; s tem ustrezajo trženju in
prodaji vsega”. Člani žirije so
pri nekaterih prebranih delih
zabeležili: “Nizko stopnjo ob-
vladovanja jezika, ne le slovni-
ce in pravopisa, večji problem
je premajhna pozornost na je-
zikovne razsežnosti, jezikovno
karakterizacijo govorcev. Dia-
lekti in drugi substandardni
govori so sicer uporabljeni pre-
cej pogosto, a nemalokrat, se
zdi, v prostodušnem prepričan-
ju, da je z njimi dialog avtoma-
tično pristnejši”. Žirija je ugo-
tovila, da “vse več besedil mla-
dih dramatikov nastaja v okvi-
ru raznih delavnic in tečajev
dramskega pisanja, zato smo
bili razočarani nad večino be-
sedil, ki so prispela na natečaj
za mladega dramatika. Bolj kot
veščina v teh besedilih prevla-
duje želja po izpovedi, enkrat
gre za spolno orientacijo, dru-
gič za razkrivanje področij
družbene neenakosti in patolo-
gije. Kljub temu pa so redke
igre ta razmeroma nizki nivo
prebile in uspele predstaviti no-
ve glasove in pristope”.
IK
Pisatelj Drago Jančar bo za
svoj opus prejel avstrijsko
državno nagrado za
evropsko književnost
2020. “Da ob
posamezniku odločno
prikaže izkrivljenja naše
zgodovine: v tem je ena
velikih odlik njegove
literature”, se glasi
obrazložitev žirije. Nagrada
znaša 25.000 evrov.
Nazadnje je pri Jančarju za velik pozitiven odmev poskrbel njegov
roman In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017, v nemškem
prevodu pa leta 2019. Jančar v romanu, ki se začenja leta 1943
v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja
obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izkaže kot velik
pripovednik, kronist in humanist.
Avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo
za celoten literarni opus evropske avtorice ali evropskega avtorja,
ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. Delo mora biti
prevedeno tudi v nemški jezik.
Pomembno priznanje
Aktualno2. aprila 202014
Prejeli smo
Odmev na članek Gosarjev
pogled na slovensko
gospodarstvo
  lanek Gosarjev po-
gled na slovensko go-
spodarstvo, ki je bil
objavljen v NG, dne 5. 3.
2020, obeta se tudi nadalje-
vanje, je pritegnil mojo po-
zornost. Ob branju so se mi
porajale razne misli in pri-
pombe, ki jih bom skušal v
nadaljevanju obelodaniti.
Predvsem želim poudariti,
da to ni pismo uredništvu,
ampak razmišljanje bralca,
ki upa, da boste pripombe
in pomisleke prebrali.
Preidimo k stvari. Ko je Go-
sar razmišljal in pisal o slo-
venskem gospodarstvu,
družbenem redu, socialnih
problemih, socialni pra-
vičnosti, je bilo okolje po-
polnoma različno, kot ga
opažamo danes. Zasičeno je
bilo z več pogubnimi izmi,
ki so bili med tem časom
premagani ali so se sesuli,
izginili. Gospodarske raz-
mere pa so bile tedaj z in za
današnjo blaginjo nepri-
merljive, nepojmljive: pro-
duktivnost dela je bila pri-
bližno osemkrat nižja od
današnje in temu primerne
so bile tudi plače, standard.
(Moj oče mi je pravil, da je
njegov oče ves dan na dnini
kopal za štruco kruha.)
Danes živimo v popolnoma
drugačnih časih; avtorji, kot
je Luca Ricolfi (La Societa’
signorile di massa), menijo,
da živimo v “gosposki
družbi”. Družbi, v kateri
ima človeštvo na razpolago
neizmerno več dobrin. Mi-
lijoni so v tem času, predv-
sem po razpadu komunizma
in zamenjavi v mnogih po-
membnih in širnih deželah
planske ekonomije s pravili
tržnega gospodarstva pa tu-
Č di s sprostitvijo mednarod-ne trgovine kakor tudi z glo-balizacijo, informacijsko
tehnologijo, internetom,
mnogi, govorimo o milijo-
nih ljudi, splavali iz skrajne
splošne revščine.
Kot zanimivost naj nave-
dem, da se je tudi Ginijev
koeficient v zadnjih letih
premaknil v korist manj
premožnim za približno de-
set odstotkov.
V zadnjih destletjih sta se
na eni strani močno omilili
ost in privlačnost raznih iz-
mov, po drugi pa je tudi res,
da se danes množice ne za-
našajo več na socialistično
idejo (volilni pokazatelji to
jasno kažejo) in iščejo nove
prijeme. Po sili razmer, hote
ali nehote, spregledujejo, da
je edini učinkovit gospodar-
ski sistem tržno gospodar-
stvo.
Za nas je vsekakor zelo ak-
tualno sporočilo družbene-
ga nauka Cerkve. Naša
dolžnost, poklicanost, je, da
ga obravnavamo in razširja-
mo. Sveti Janez Pavel II. v
encikliki Centesimus annus
(34) zelo spoštljivo obravna-
va tržni gospodarski sistem
in meni, da omogoča zado-
voljevanje človeških potreb,
daje ljudem možnost
preživetja in tudi veliko več,
kakor tudi primerno aloka-
cijo, razporeditev razpo-
ložljivih redkih proizvodnih
sredstev.
Mogoče bi bilo primerno,
da bi tržno gospodarstvo
obravnavali kot gospodarski
sistem in od njega ne
pričakovali še drugih stori-
tev, kot je npr. socialna pra-
vičnost.
V članku je tudi govor o sa-
moupravnem gospodarstvu,
a zdi se mi, da po znani ju-
goslovanski izkušnji s sa-
moupravljanjem ni primer-
no, da bi ga jemali v poštev.
Pričakovati, naj bi bilo delo
podlaga pravičnemu
družbenemu redu, se mi zdi
prezahtevno in neprimer-
no, če ne zaradi drugega za-
radi sprememb, ki jih pri-
našajo nova tehnologija,
novi časi (J. Rifkin je že leta
1995 napisal knjigo The end
of Work – Konec dela). In
res je dela, kot smo ga poj-
movali v preteklosti, vedno
manj. Danes so na pohodu
ustvarjalnost, znanje, pod-
jetnost. Svoj delež zaslug za
sedanjo blaginjo pa ima tu-
di kapitalizem, ki ni isto kot
tržno gospodarstvo. Kapita-
lizem pa je pomemben del
tržnega gospodarstva.
Časi so se torej zelo spreme-
nili, in to na bolje. Žal mi-
slim, da je marsikaj, kar na-
vaja in zagovarja Gosar, da-
nes malo uporabno. Mo-
goče je res potrebno, da da-
nes bolj upoštevamo zako-
nitosti tržnega gospodarstva
in dopustimo, da jih izvaja
v svojem okolju. Za druge
cilje, na primer socialno po-
litiko, pa je treba poskrbeti
z drugimi, primernimi sred-
stvi ter se pri tem naslanjati
na družbeni nauk Cerkve.
Kar piše v nadaljevanju
članka, objavljenem v na-
slednji številki, pa mislim,
da je samo nadaljevanje
neuresničljivih, pobožnih
želja, ki so že nakazane v
prvem delu članka.
Hvala lepa za čas, ki ste si ga
vzeli za moje razmišljanje,
in lep pozdrav
Glavko Petaros
NATUROPATSKI NASVETI (285)Erika Brajnik
Pljučna obolenja v
naturopatiji (2)
Dihanje nas nenehno povezuje z okolico, saj
z njim dejansko interagiramo z okoljem,
odvisni smo od zraka, ljudje si med seboj
delimo isti zrak, ki je naše skupno dobro,
naša velika mati, iz katere črpamo življenje.
Zrak nas povezuje s kolektivno samozavestjo
in svetom.
Pomislimo samo na to, ko smo na predavanju
in je veliko ljudi v enem prostoru, vsi dihamo
ist i  zrak,  del imo isto
vzdušje.
Po TKM pravimo, da se
pljuča kažejo na koži, da
je čutni organ pljuč koža,
dejansko so pljuča naša
druga koža,  saj
predstavlja dihanje globljo
intimno zvezo s svetom, ki
nas skozi  požiralnik
simbolno popelje do duše
in naših emocij. Pljuča so
organ melanholije, žalosti,
joka … Nekateri pravijo,
da predstavljajo pljuča
most telesa do duše.
Podobo dihanja najdemo tudi v verskih
simbolih; v Sv. pismu je npr. označeno kot
“Božji veter”. Z vsakim vdihom nakazujemo
svetu, da se odpiramo novim dimenzijam
dojemanja, ki krepijo in bogatijo našo dušo.
Kronološka časovnica obolenja pljuč je taka:
prehlad, bronhitis, pljučnica, kronično
obstruktivni bronhitis, astma itd.
Pljuča so zelo pomemben organ našega
telesa in vredno jih je pravilno krepiti, da
bomo fizično in psihično pravilno živeli, veliko
ljudi namreč živi z nezdravimi pljuči. Deficit
pljuč se po določenem času nakopiči in
začnejo se težave z dihalnim traktom, ki se
zrcalijo na psihični in fizični ravni.
Kako bomo krepili pljuča in se znebili
prehlada?
Nekaj naturopatskih
navodil za samopomoč:
1. V hiši, v kateri bivamo,
je vlaga lahko največ do
30 %, po stenah pa ne
smemo imeti vlažnih ali
plesnivih madežev.
2. Če so pljuča polna sluzi
in kašljamo, moramo
najprej  ukrepati  pr i
prehrani  in prekinit i
nastajanje sluzi, tako da
iz prehrane odstranimo
živi la,  k i  v  telesu
proizvajajo sluz, to so
predvsem mlečni izdelki
živalskega izvora. Ko je kašelj moker,
odsvetujem tudi uživanje medu.
3. Inhalacije z vrelo vodo in soljo, na klasičen
način s polno posodo vrele vode, soljo in
brisačo čez glavo, vdihujemo 1 mesec vsak
večer 20 minut na dan, vdih skozi nos, izdih
skozi usta.
Prva naftna kri-
za, ki je zadela
svetovno gospo-
darstvo, je bila
leta 1973, v času
arabsko-izrael-
ske vojne. Arab-
ske države so
prvič v zgodovi-
ni uporabile nafto kot orožje proti Izraelu in z em-
bargom na dobavo nafte resno ogrožale ZDA in za-
hod. Da bi se italijanska vlada učinkovito soočila s
posledicami velike energetske krize, je, tako kot
druge evropske vlade, sprejela pomembne in stro-
ge varčevalne ukrepe z namenom zmanjšanja po-
rabe energije. Ti ukrepi so v zelo kratkem času spre-
menili navade državljanov in ozavestili javno
mnenje o dejstvu, da se je dolgo obdobje rasti pri-
bližalo koncu. Ljudje so se zavedeli, da je minil čas
pomembnih razvojnih
procesov in vsesplošne
gospodarske rasti, ki se je
skoraj neprekinjeno na-
daljevala že od konca
druge svetovne vojne -
končala se je t. i. “zlata
doba” in, prvič po veliki
krizi iz leta 1929, je na-
stopilo obdobje recesije.
Prvič so se pojavili tudi
pomisleki glede modela
o trajnostnem razvoju,
zato je država pozvala ljudi k varčevanju z energijo
za omejitev gospodarske krize, a tudi v ekološkem
smislu - začela se je razvijati neka nova občutljivost
za varovanje okolja in iskanje alternativnih virov
energije. Vlada je določila ukrepe, kot sta prekini-
tev avtomobilskega prometa in sistem vožnje z iz-
menično registrsko tablico, ki sta še danes aktualna
v nekaterih zgodovinskih mestnih središčih. Za-
nimivost svetovne krize zgodnjih sedemdesetih let
je bila njena globalna razsežnost: dogodki, ki so
nastali na tisoče kilometrov daleč od nas, so ne-
posredno in v zelo kratkem času vplivali na naše
vsakdanje življenje - svet je postal velik skupen eko-
nomski in socialni prostor.
Omejevalni ukrepi iz časa “austerity” so stopili v
veljavo 2. decembra 1973 in so trajali do 10. marca
1974, ko je bil uveden promet z nadomestnimi ta-
blicami. Omejitve so se končale v nedeljo, 2. junija
1974. Do tedaj so morale trgovske dejavnosti in
javne pisarne delovati s skrajšanim delovnim ur-
nikom, bari, restavracije in drugi javni lokali so
morali zapreti ob 24. uri, prav tako tudi kinodvo-
rane, gledališča in zabavišča, celo televizijski pro-
grami so se končali pred 23. uro. Občinske uprave
so javno razsvetljavo znižale za 40 odstotkov, med-
tem ko so trgovci morali popolnoma izklopiti
osvetljene reklamne table in napise nad izložbami
svojih trgovin. Nenaden padec razpoložljivosti su-
rovin in energetskih virov je v Italiji neposredno
vplival na prevozni sektor in avtomobilsko indu-
strijo, enega od največjih simbolov državnega raz-
voja.
Moj tast se spominja, kako je bilo življenje pred
krizo: po goriških ulicah, Štandrežu in drugih
bližnjih vaseh je krožilo veliko avtomobilov
znamk Alfaromeo in Lancia. Ljudje so z avtomobili
hodili v službo in zvečer v bare, gostilne in kinod-
vorane, po bencin pa “čez mejo” - takratni avto-
mobili so porabljali dvakrat več bencina kot da-
našnji. Z nastopom prepovedi uporabe osebnih
prevoznih sredstev se pa ljudje niso zaprli v svoje
domove, nasprotno, vrnili so se k navadam iz sta-
rih časov, ko je življenje potekalo na cestah, v
družbi prijateljev in sosedov. V službo so se peljali
s kolesi ali z javnimi prevoznimi sredstvi, ob ne-
deljah pa so se odpravili od doma peš ali s kolesi.
Dolge, hrupne vrste kolesarjev, mladih, starejših
občanov in družin z otroki, ki so sedeli na “štangi”
očetovega kolesa, so preplavile ceste. Ljudje so šli
na piknik ali v kako gostilno ali osmico, kjer so si
privoščili kozarec vina in pladenj pršuta. V tistih
časih je bilo takih lokalov veliko - gostje so igrali
na karte, balinanje in marsikdo je pregloboko po-
gledal v kozarec, tako da se je zvečer vrnil domov
peš. Priložnosti za druženje in veselo praznovanje
ni primanjkovalo. Znanci in prijatelji so se spet
srečevali in združevali v velikih skupinah, ki so se
peš premikale od ene osmice do druge - “Bil je ne-
ke vrste laičen križev pot! ”, mi je z nasmejanim
obrazom povedal tast. Spomnil se je tudi, kako so
ljudje v tistem času znova povle-
kli na dan stare vozičke in vozo-
ve na konjsko vprego (marsika-
teri kmet je tedaj v štali še imel
konje). Na njih so sedeli na ba-
lah slame, prepevali in se zaba-
vali ob glasbi kitar in harmonik.
Ceste so ob nedeljah postale ple-
sišča in “veliko lepih deklet se je
peš odpravilo v mesto…”. Moj
tast, ki je bil zelo iznajdljiv, fin
mehanik, izumitelj nenavadnih
predmetov, orodja in prevoznih
sredstev, mi je povedal, kako je s prijatelji ustvaril
dolg “tandem” z dvema kolesoma, a za štiri kole-
sarje. Dva vikenda se je s prijatelji srečno vozil po
štandreških in goriških ulicah, zabavali so se, se
veselili začudenih pogledov drugih ljudi in zavirali
s podplati čevljev, cestni ovinki pa so za originalno
prevozno sredstvo predstavljali nepremostljivo ovi-
ro. Prav ovinek v Štandrežu je bil usoden za “štiri-
mestno kolo”: “V trenutku so se napere koles zlo-
mile in vsi štirje smo se znašli na tleh v čudnem,
zavozlanem kupu železja, rok in nog”.
Naslednji konec tedna se je moj tast odločil za
umirjen, tradicionalen izlet - z zaročenko in parom
prijateljev se je odpeljal z navadnimi kolesi, vsak
se je vozil na svojem. Štartna točka je bila v Sovod-
njah, cilj pa v Ločniku - nič preveč navdušujočega,
a vseeno je bilo zabavno. Po poti sta fanta pripo-
vedovala šale in dovtipe, dekleti pa sta včasih
upočasnili poganjanje kolesa, tako da sta lahko
ostali sami in si povedali kakšno skrivnost. Ko so
se približali cilju, prijateljičinemu domu, se se
odločili, da bodo tekmovali: kdor bo zadnji prišel
do konca, bo skuhal kosilo. K sreči sta fanta prva
prišla na cilj, tako da je kuhalo dekle. V shrambi
ni imela dosti izbire, tako si je zamislila preprosto,
a zelo okusno “austerity pašto” s konzervirano tu-
no, olivami in paradižnikovo mezgo - ta jed je še
danes večkrat na naši mizi.
TESTENINE S TUNINO OMAKO
Sestavine:
Testenine, 2 majhni ali ena velika konzerva tune,
olivno olje, sol, 1 strok česna, peteršilj, 10-12 kaper,
malo paradižnikove mezge, malo mleka.
Priprava:
Medtem ko se v slani vodi kuhajo testenine, damo
v ponev malo olivnega olja, strok česna, tunino
(odvečno olje iz konzerve zlijemo), sesekljane ka-
pre, paradižnikovo mezgo in sesekljan peteršilj ter
sol po potrebi. Pustimo, da omaka nekajkrat zavre,
nato ji dodamo še malo mleka. Dobro premešamo
in z omako obelimo testenine.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (77)
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 31. marca 2020, ob 13. uri
Aktualno 2. aprila 2020 15
V splošni psihozi in uničujoči vihri 
Spet je med nami črta
  eje v svoji mladosti
nisem nikoli posebej
občutila. Bila je, a bila
je odprta, prehodna. Morda se
me je bolečina te ločnice prvič
dotaknila v Benečiji, kjer sem
tam pri Livku začutila trpljenje
tistih, ki so na kamen napisali
zaobljubo, da meje tu ne bo ni-
koli več. Nikoli več, sem pomi-
slila tudi sama. Spominjam se,
da je bil svetal poletni dan, poln
barv in veselja.
V Trstu je bilo drugače. Mi smo
čez mejo hodili vedno, brez
večjih težav. Menda je bila za-
prta le v času vojne v Sloveniji.
Tedaj me je bolelo, da nisem ve-
dela, kaj se dogaja v domovini,
ki je šele nastajala. Iz dežele je
postajala država. A je minilo,
kmalu. Mejo so ponovno od-
prli.
Zdaj, v okviru te splošne psiho-
ze in uničujoče vihre, ki so jo
poimenovali COVID-19, a bi jo
jaz najraje preimenovala v “ko-
nec vsega, kar je bilo, in konec
vsega, kar nam je bilo dano”, je
tista prekleta črta, ki je že lepo
število let pokopana v zgodovi-
ni, postala spet resnična. Mejo
imamo spet in tokrat je nepre-
pustna, neusmiljena. Odločno
zaprta.
Ko sem živela v Trstu in pozneje
na Krasu, v Sloveniji, mi meja
ni delala težav. Nikoli. Da je ko-
nec koncev v svobodni Sloveni-
ji postala samo nekaj simbo-
ličnega, človeškega, sem spoz-
nala, ko sem se preselila v Ko-
stanjevico. Priznam, da sem se
na začetku bala, kako bom svo-
je imetje s starim kombijem
prepeljala v svoje novo bivališče
na Krasu. Ker sem po značaju
zelo neposredna, sem se
odločila, da cariniku na mej-
nem prehodu Gorjansko eno-
M stavno povem, kako je z menojin kam se selim. Naneslo je, dasem za svojega zaupnika izbrala
Dragana, Srba s svetlo modrimi
očmi, ki je znal biti prijazen in
duhovit. Povedala sem mu, ka-
ko in kaj. Saj v tem ni nič slabe-
ga, se je nasmehnil in povedal,
da tudi on ni doma v Sloveniji.
Zaupala sva si marsikaj o me-
jah, rasizmu, ljudeh in prijatel-
jstvu. In ko sem vsako jutro po
malem prenašala čez namišlje-
no črto svoje imetje, me je ved-
no prijazno pričakal. Kaj pa je
danes v prtljažniku? Kak kraški
kamen, škrla za na vrt, skrinjica
ali ptičja kletka. Postala sva si
dobra prijatelja, tako da je
prečkanje meje postalo pri-
ložnost za prijetno druženje. In
priznam, ko so mejo odpravili
in je Evropa praznovala, je bilo
meni žal, da mi Dragan s svoji-
mi dovtipi ne bo več lepšal ju-
ter.
Mejo pa so vendarle odpravili,
ukinili, zbrisali. Ni je bilo več,
postali smo eno in zadišalo je
po Evropi. Po tem, kar smo že
prej in zdaj še bolj, poimenovali
enotni, skupni prostor.
Veliko lažje se je na nekaj nava-
diti kot odvaditi. Na ugodnosti
mislim, seveda. Predvsem če si
prepričan, da so samoumevne.
Zgodilo se je nenadoma. Ne-
pričakovano. Pripovedovali so
nam o vojni, o lakoti, spoznali
smo ekonomsko krizo, ampak
tega, da bi nas zaradi virusa
spravili dobesedno v arest ter
obenem zaprli mejo z našo do-
movino. Tega seveda nikoli
nihče ni pričakoval. Kajti Italija
v času, ko se je epidemija koro-
navirusa dogajala na Kitajskem,
v imenu svobodomiselnosti še
poletov in potovanj na Kitajsko
in s Kitajskega k nam ni prepo-
vedala. Nam pa se je zgodilo.
Nam Slovencem, ki živimo v
Italiji in ki smo od nekdaj veza-
ni na matično državo. Zaradi
kulture, jezika in prijateljev. Od-
pisali so nas, pozabili.
Kmalu sem se znašla pred težki-
mi cementnimi ovirami, ki so
mi zapirale pot tja, kjer se je od
nekdaj dogajala polovica moje-
ga življenja in kamor sem zaha-
jala vsak dan. Sporočila prijatel-
jev so prihajala drugo za dru-
gim... Vrni se, pridi, kaj boš sa-
ma v tujini. Pridi takoj nazaj,
skrbeli bomo za vaju. Pohitita,
mejo zapirajo. Kepa se mi je
začela nabirati v grlu in priz-
nam, da sem prvi trenutek
začela razmišljati, kako bi v naj-
krajšem času stlačila v avto vse,
kar imam, in se vrnila v Slove-
nijo. A kaj, tu so živali, računal-
nik, vrt, obveznosti, ki kljub
vsemu še obstajajo. Spoznala
sem, da je bežati težko, pre-
težko, v večini primerov skoraj
nemogoče. Čeprav imamo ljud-
je, tako kot vsa živa bitja, beg v
genih.
Tako sem ostala v Italiji, v ab-
surdni situaciji, da ne smem iz
hiše, pa čeprav še v zlatih časih,
sredi poletja, v naših gozdovih
ne srečaš nikogar, ki bi se pre-
mikal na dveh nogah. Prepo-
ved, ki menda velja samo v Ita-
liji in ki nam onemogoča, da bi
si jačili imunski sistem s hojo v
samoti, soncem in svežim zra-
kom.
V Kostanjevico od časa do časa
še pokličem. Ravno včeraj sem
se oglasila, nekaj minut potem,
ko mi je sovaščanka tu spekla
pito, me poklicala po telefonu
in mi jo pustila obešeno na ne-
kem drevesu na robu mojega
vrta … Kako lepo, da te imajo
tudi tam radi, so se na drugi
strani telefonske linije razvese-
lili Kostanjevičani, pa poizvedo-
vali, ali je radodarna soseda
zdaj pri meni. Kje pa, sem pri-
pomnila, pri nas se ljudje ne
smejo družiti, prepovedani so
vsi medsebojni odnosi, celo
med družinskimi člani, ki ne
živijo v istem gospodinjstvu.
Prijateljev, znancev in sosedov
pa se moraš skrbno izogibati.
Kostanjevičani ne razumejo.
Ravnokar je lepa skupina
vaščanov zbrana pri moji naj-
bližji sosedi Fridi in gledajo na
mojo prazno hišo in na drevesa,
ki jih na vrtu upogiba orkanska
burja. Frida se kot vedno veselo
smeje in mi našteva, kdo vse je
pri njej. Šestinosemdeset let
ima, če pa jo vprašaš, ali se boji
tega koronavirusa, zamahne z
roko in se nasmeji, ma bejž'te
dej. Kar bo bo, pravi zdrava
kmečka pamet in s tem se strin-
jam tudi sama. Stara legenda o
Samarkandi, kamor jezdec beži
pred smrtjo na najhitrejšem
konju, smrt pa ga pričaka ravno
tam, je že v davnih časih
pričala, da je beg pred smrtjo
nesmisel. Smrt je del življenja.
A na to smo vsi pozabili. Samo
Frida veselo sreba kavo, se mi
smeje po telefonu in pravi, da
bo umreti pač treba, prej ali slej,
glavno je, da uživamo vsak tre-
nutek in ne zapravljamo časa.
Vem, da so bili njeni na samem
začetku precej jezni, saj je nika-
kor niso prepričali, da bi v hišo
ne vabila vsakega mimoidočega
in bi s prijatelji ne kramljala ob
kavi. Ona se ne da. Ko jo
vprašam, kako ji zdaj prinašajo
kosilo, že dolgo let ga namreč
dobiva iz menze, ker je zaradi
zloma vezana na hoduljo, se
smeje. Ja, z masko na obrazu mi
ga prinesejo. Pa saj je noro. Itak
se dotaknejo pladnja, pribora,
krožnika, itak prihaja pošta,
časopis … Kar bo, bo, spet mo-
dro doda … Kaj bi se zdaj seki-
rali.
Vem, da ni sama, ki tako raz-
mišlja. Veliko starejših ljudi
poznam, ki se, čeprav živijo v
mestu, skrivoma prikradejo
vsak dan iz hiše in nato do Soče
in skriti v goščavi potem uživa-
jo sonce in zrak. Eden izmed
teh si je celo nakupil Lekadola
in čaja. Če zbolim, je rekel, me
ne vidijo v bolnišnici. Tam bi
zagotovo umrl. Človek ozdravi
doma, tam, kjer se dobro počuti
in je svoboden.
S Frido se še nekaj časa smejeva
po telefonu, tudi z ostalimi se
pozdravimo. Vrni se, mi govori
njena vnukinja Tea, s katero sva
prijateljici. Tu boš lahko hodila
po gozdovih, svobodno nabira-
la šparglje, pa še tistih italijan-
skih trobojnic ne boš imela
pred očmi. Težko mi je … Tako
daleč sta zdaj Kostanjevica in
Kras. Prekleta meja nas ločuje.
In tako rada imam te preproste
ljudi, ki premorejo veliko več
modrosti kot marsikateri zdrav-
nik.
Suzi Pertot
S 3. strani / Pogovor: Adriano Kovačič
“Prepričan sem, da
bomo to krizo... "
V teh dneh mnogi pou-
darjajo, da na svetu ob
koncu krize zaradi koro-
navirusa nič več ne bo,
kot je doslej bilo. Kako
kot predsednik banke
naše skupnosti gledate na
spremembe, do katerih
bo nedvomno prišlo?
Kriza, kateri smo danes
priča, nas sili v to, da se že
danes soočimo s potrebo po
spremembah. Kar kot banka
vedno izpostavljamo, je da-
nes toliko bolj pomembno.
Bodimo med seboj povezani
in ne glejmo vsak svojega
vrtička. Vsi gospodarski ak-
terji moramo stopiti skupaj,
saj le v povezovanju in sode-
lovanju bomo naši skupno-
sti zagotovili kakovostnejšo
pomoč in bomo torej lahko
učinkovito kljubovali krizi
in izzivom, ki so pred nami.
Veliko več odličnosti kot do-
slej zahteva današnji čas od
vseh akterjev, na katerem-
koli področju že delujemo.
V gospodarstvu in na dru-
gih področjih delovanja so
potrebne inovacije, nove za-
misli in pogum. Samo sku-
paj lahko kaj dosežemo. Kot
banka bomo odigrali našo
vlogo. V tem pogledu bomo
še bolj intenzivno kot doslej
sodelovali z ostalimi organi-
zacijami, s Kmečko zvezo,
Slovenskim deželnim go-
spodarskim združenjem,
LAS-om Kras in drugimi
partnerji. Ob koncu krize
bo nastopilo “ničto leto”,
ko bo treba spet začeti delati
s polno paro … Dosti je od-
visno od nas, kako in kaj bo.
Čeprav je v tem trenutku
težko, skušajmo na krizo, ki
nas je doletela, gledati tudi
kot na priložnost, da bomo
na novo postavili temelje
našemu vsakdanjemu
življenju in delovanju. Pre-
pričan sem, da bomo to kri-
zo premostili in da nas bo
morda tudi kaj izučila!
Svet ne bo isti kot prej. Šib-
kim členom naše družbe
bomo morali pomagati,
prav tako našim trgovcem,
obrtnikom, kmetovalcem,
podjetnikom, gostincem in
drugim. V tem času je toliko
bolj pomembno, da se po-
služujemo njihovih pridel-
kov, proizvodov in storitev.
Močnejši bomo lahko le
skupaj. Kot banka bomo
vedno delali za višanje ravni
strokovnosti, profesional-
nosti, odgovornosti in
etičnosti, vendar se ta pro-
ces tiče vseh in si bomo zato
morali med seboj pomaga-
ti.
Letošnje dosedanje rezultate bodo verjetno izničili
Športne sezone amaterjev je konec
  port mora biti zdaj
zadnja skrb. To za-
pišemo že uvodoma.
Za vrhunska tekmovanja,
ki so hkrati gospodarska
dejavnost, veljajo nekoli-
ko drugačne zakonitosti,
za amaterje pa ne sme bi-
ti v tem času izrednih
razmer predčasen konec
sezone nobena žrtev ali
razočaranje.
Zdaj je bolj ali manj ja-
sno, da pred septem-
brom ne bomo poročali
o prvenstvih, v katerih
igrajo naše ekipe in na-
stopajo naši posamezni-
ki, odrasli in seveda mla-
doletni. Razmere in ukre-
Š pi se iz dneva v dan naglospreminjajo, do trenutkaoddaje tega članka je se-
zono za dejavnost dežel-
nih odborov sicer for-
malno zaprla le košarkar-
ska zveza FIP. Če tega
medtem še niso storili,
bodo takole kot vse kaže
ukrepali tudi nogometaši
in odbojkarji ter ostali.
Primorje, Jadran, Sloga
Tabor, Olympia, Zalet (da
izrecno omenimo samo
najviše postavljene) in
ostali v sezoni 2019/2020
ne bodo več trenirali in
stopili na igrišče. Želimo
si, da bi se vse skupaj
umirilo in uneslo in da bi
se lahko varno in urejeno
začela vsaj nova športna
sezona 2020/2021.
Na dlani je, da zaradi pre-
kinitve delovanja do na-
daljnjega letos ne bodo
več tekmovali niti namiz-
no-teniške igralke Krasa
in hokejisti Poleta Kwins.
Odpovedan je tudi sve-
tovni pokal v umetno-
stnem kotalkanju, velika
prireditev, ki bi jo bil mo-
ral openski Polet v špor-
tnem središču na Pikelcu
gostiti v maju. Pri Shin-
kai karate klubu so tradi-
cionalni Pokal Zgonik
preložili na prihodnje le-
to. Za dvanajst mesecev
je prestavljena tudi
pričakovana Europeada,
mednarodno nogomet-
no tekmovanje jezikov-
nih manjšin iz Evrope, ki
bi se je bila morala ude-
ležiti reprezentanca slo-
venskih nogometašev v
Italiji. Na svetovni ravni
pa sta kot znano na leto
2021 preložena Olimpija-
da v Tokiu in nogometno
evropsko prvenstvo,
razpršeno po dvanajstih
državah Stare celine.
Kako se bodo nadaljevala
prvenstva, v katerih je
največ zamejskih ekip v
košarki, nogometu in od-
bojki, še ni znano. Naj-
bolj verjetno je, da bodo
letošnje dosedanje rezul-
tate izničili in začeli zno-
va, vsakdo v tisti ligi, v
kateri je bil. Odločitve v
tej smeri pa še pridejo, saj
bo čas. Zdaj je treba ostati
doma, da vsi skupaj v
čim večji meri zajezimo
širjenje okužbe z viru-
som. Zadnje odredbe ne
dovoljujejo niti sprehoda
ali teka v bližnjem gozdu.
Držimo se pravil. Gibanje
je možno tudi doma, tre-
ba je biti vztrajni, iznaj-
dljivi, potrpežljivi, v me-
dijih in na spletu pa je
vzgibov in nasvetov s
tem v zvezi še in še.
HC