Leto III. V Celju, dne 23. januarja 1908. St. 4. NARODNI UST Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; oko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane tO vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Osramočeni pred svetom. Včeraj 23. t. m. se je bila volilna bitka in številke govore proti nani. Zmagal je Terglav proti Zdolšku. Ali se naj čudimo? Ali naj pišemo ogorčene tirade? Nič tega! Odkrito pa izrečemo svoje globoko obžalovan je, ker je izvolitev tega človeka na večno sramoto slovenskega naroda na Štajerskem. Nikdar in nikjer se pri kulturnem narodu še ni zgodilo, da bi bil poslal v tako važno zastopstvo, kakor je deželni zbor, človeka s tako sramotno neizobraženostjo, s tako sramotno kla-vernim duševnim in posebej političnim obzorjem, ampak povsod skušajo baš najboljšim možem iz naroda poveriti zastopstvo narodovih potreb in koristi. Dan 23. jan. 1908. je črna točka v zgodovini štajerskih Slovencev, dan narodne sramote. Ali naj na dolgo in široko razpravljamo o vzrokih propada? Narodna stranka se takoj s početka ni mislila potegovati za ta mandat. Le vsled iziecne želje večine zaupnikov dne 22. dee. se je postavil kandidat. Iz celega volilnega gibanja pa se je videlo, da na naši strani ni prave volje za resen boj, ki bi se bil gotovo drugače obnesel, da so se naši somišljeniki z vnemo vrgli v boj. Dejstvo pa je, da so glasovi, oddani za kandidata narodne stranke, glasovi trdnega in neomajnega prepričanja, dočim bi lahko na sto in sto slučajih dokazali, kako so razni župniki in kaplani kakor klavno živino gnali mnoge volilce na volišče proti njih volji, proti njih boljšemu prepričanju. Eden vzrok neuspeha tiči tudi v tem, da je kandidat nar. stranke Zdolšek na eni strani res obolel in tako zamudil mnogo shodov, kjer bi se bil ljudstvu predstavil, na drugi strani pa ni pokazal glede shodov dovolj energije. To bodi vsakemu pa tudi v podobnih slučajih nauk: ljudstvo hoče vedeti in videti, koga voli. Izid volitev je, kakor smo že povdarili, velik neuspeh za štajersko Slovenstvo, ako pomislimo, da je izvoljen namesto vzorno delavnega, globoko izobraženega, politično vsestransko izvežbanega dr. Dečka skoro popolen analfabet. Baš to pa kaže, kako nujno potrebno je vsestransko kulturno delo, kaže, kako potrebno je baš sedaj, ko se bližamo splošnim volitvam v deželni zbor, da ne doživi Slovenstvo takrat takšne sramote, kakor dne 23. t. m. Klerikalci so pri minolih volitvah pozivali najnižje inštinkte ljudstva v boj zoper napredek. Kako drzno in podlo je hujskal „Slov. Gospodar" proti šoli in proti učiteljstvu. In najlepše je, da je zmagal človek, ki se je na svojih shodih izjavljal za — poldnevni pouk. Neuspeh narodne stranke v tem volilnem bojn je bil pač takoj v početku očividen. Jasno je, da 2 napredna okraja ne moreta zmagati proti 4 klerikalnim. Odkrito pa bodi tudi povedano, da je bila udeležba — ki je splošno bila sramotno slaba! — posebej tudi v savinski dolini od strani naših somišljenikov izvanredno majhna in gotovo je, da je samo v savinski dolini vsled neudeležbe odpadlo do 500 naprednih glasov. Zdaj bo torej na Terglavu, da pokaže svoje zmožnosti. Prepričan naj bo, da bo narod pazno sledil njegovim dejanjem. To bomo storili tudi mi. Klerikalci pa se naj svoje zmage ne vesele preveč. Par mesecev in stali bomo pred splošnimi volitvami v deželni zbor. Takrat poseže tudi narodna stranka s skrajno energijo v volilni boj, da odvrne od naroda sramoto, kakoršna se mu je zgodila minoli četrtek. Izid volitev včeraj 28. t. m. Zdolšek 1331 Terglav 2676 razcepljenih 27 Zmagal torej klerikalec s 657 glasovi absolutne večine. Naše občine za pravice naroda. Kakor vsako leto je c. kr. okrajno glavarstvo Celjsko razposlalo tudi letos na vse občine samonemške tiskovine: „Bericht über Geisteskranke", „Bericht über Blinde", „Bericht über Taubstumme", „Bericht über die Armen-Institute", „Bericht über Pflegekinder" in „Bericht über die Cretinen", naj jih do 12. prosinca izpolnijo ter vrnejo. Občina Kokarje je že pred 2 letoma zahtevala slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine, glavarstvo je pa odgovorilo, da ne more ustreči, ker ima samo nemške tiskovine na razpolago, na kar je občina vse nemške tiskovine predložila c. kr. ministerstvu za notranje zadeve v prevod. Po dolgem času je bil županov namestnik Zaje Ivan poklican k c, kr. politični ekspozituri, kjer se je izjavil, da ne more o nobeni tiskovini uradovati, ki ni slovenska. Ker je on za vse odgovoren, si hoče vsako tiskovino sam prebrati, kar mu pri nemških tiskovinah ni mogoče. Na ekspozituri so mu ponujali večji zvezek nekih nemških spisov, katere je bil pokojni župan Šeštir Jernej vrnil. Dobro je odgovoril razumni županov namestnik rekoč: „Ne sprejmem ničesar, pošljite vse spise po pošti na občinski urad, da si jih tam ogledam!" Toda na občinski urad niso doposlali oni kup spisov, tudi ni znano, kam so jih djali. Vse tß nemške tiskovine in spisi so ostali nerešeni. Iz tega je razvidno, da ne morejo županu vsiliti v uradovanju nobenih tiskovin, katerih ne razume. On je dolžan rešiti samo tiskovine svojega jezika. Izgovor glavarstva, da nima drugih nego samo nemške tiskovine na razpolago, je jalov. Njegova dolžnost je, oskrbeti slovenske tiskovine. Čemu pa ima država svojo tiskarno na Dunaju? Morda zato, da bi se v nji tiskale samo nemške tiskovine? Ne, temveč zato, da se v nji tiskajo tiskovine i. t. d. v vseh jezikih za vse državne potrebe. Dolžnost c. kr. okrajnega glavarstva je oskrbeti za slovenske občine slovenske tiskovine; k<=r se ono kaže za to dolžnost trmoglavo, naj slovenske občine odločno zahtevajo v smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1867.1. štev. 142 drž. zakonika slovenskih tiskovin, ter naj nemških tiskovin ne izpolnjujejo. Le tem načinom bode mogoče streti trmoglavost okrajnega glavarstva do izvrševanja naših slovenskih pravic. Ta zakon daje našim občinam tudi pravico, da smejo slovensko narodnost in slovenski jezik povsod gojiti in čuvati, torej tudi v občinskem uradu nasproti drž. uradom. Dodati je še treba, da nima nobeden državni niti deželni urad pravice siliti občino uradovati v katerem drugem, nego samo v njenem jeziku, kajti prej imenovani državni osnovni zakon je bil izdan za določitev pravic državljanov, a ne za državne in dež. urade. To je občina Kokarje v svojih ugovorih vselej naglašala ter je razorožila oblasti, da ji župana ne morejo z globo kaznovati, ker jim nemških tiskovin ne reši. On namreč odpošilja samonemške tiskovine c. kr. ministerstvu za notranje zadeve v prestavo, odkoder se navadno ne vrnejo; ako ga politična oblast priganja, naj zadevo reši, ji naznani, da je doposlal ves spis ministerstvu ter da ga hoče rešiti, ko dospe od tam slovenski prevod nemških tiskovin. Tako je doslej vsaka zadeva z nemškimi tiskovinami obvisela na Dunaju. Vse mora čakati na konečno rešitev. Ako bode tam izpadla razsodba na kvar pravicam župana in slovenskega jezika, pojde seveda tožba na državno oziroma upravno sodišče, kjer sodijo v smislu državnega zakona. Občine, ki ravnajo tako odločno in modro, koristijo mnogo našim pravicam, kajti glavarstvo prihaja do spoznanja, da mu brez slovenščine ni mogoče uradovati, namestništvo in ministerstvo pa se odpira prepričanju, da morajo vsi državni in deželni uradniki na Spodnjem Štajerskem biti vešči v govoru in pisavi slovenskega jezika. Županova pravica in moč sega tòrej v jezikovem oziru preko mej domače občine v srce dežele in države. Iz političnega sveta. V gospodarskem odseku državnega zbora. ki ima že seje. se je dne 16. t. m. živahno razpravljalo o razdolžitvi kmečkih posestev; izvolil se je odsek dvanajstorice. da stvar proučava. Predlog posi. Schoiswohla o zabra-nitvi nakupovanja samostojnih kmečkih posestev v špekulacijske namene jebilsprejet. Novi hrvatski ban Rauch je dne 16. t. m., ko so se mu predstavili državni uradniki, razvil svoj program, katerega glavne poteze so sledeče: 1. stoji strogo na stališču ogrsko-hrvatske nagodbe iz leta 1868., 2. hrvaški jezik mora biti na tleh Hrvatske in" Slavonije uradni jezik za vsak vladni organ; zadevo hrvaščine kot uradnega jezika na državnih železnicah ima rešiti regnikolarna deputacija; 3. pravice hrvatskega sabora se razširijo, tako da bo smel na predlog hrvatske vlade skleniti doklade na davke do gotove meje; 4. v najkrajšem času namerava predložiti načrt za spložno in enako volilno pravico. — Samoobsebi razumljivo take puhle fraze hrvatske javnosti ne morejo zadovoljiti. Sovražno razpoloženje proti banu Rauchu na Hrvatskem. Vojni poveljnik Gerba je barona Raucha pri sprejemu pozdravil v nemškem jeziku, na kar mu je Rauch odgovoril tudi nemški. To je povsodi po Hrvaškem izzvalo silno nevoljo. Ta nevolja je tem večja, ker se je izvedelo, da se je rudarski ravnatelj Bulovič drznil bana pozdraviti v madžarskem jeziku, ne da bi se Rauchu zdelo vredno, da bi to drznost zavrnil. Sovražno razpoloženje proti banu pa se jè poostrilo še zaradi tega, ker se je baje z ozirom na razmere na Hrvatskem izrazil, da bo našel, „dokler bo imel dovolj koruze, tudi dovolj svinj, ki jo bodo žrle". f Veliki nadvojvoda toskanski Ferdinand IV. je dne 17. t. m. na Dunaju umrl. Bil je rojen leta 1837 v Florenci. Pruski deželni zbor je sprejel znano nam protipoljsko predlogo, s katero se daje vladi novo orožje v roke za uničevanje in zatiranje Poljakov. Novi naučni minister na Ruskem, Schwarc, ki je stopil na mesto odstopivšega Kauf-mana, je v svojem nastopnem govoru izjavil, da bo vodil naučne zadeve v naprednem duhu. Izrekel se je tudi za avtonomijo vseučilišč. Iredenta v Pulju. Ko so člani avstrijske delegacije, ki si na povabilo vojnega ministerstva ogledujejo mornarico in njene naprave, dne 15. t. m. bili v Pulju, se je nabralo veliko laške sodrge, ki je pred okr. glavarstvom vpila: „Doli z Avstrijo, živijo Italija!" Vlada je zaraditega jako poparjena. Vendar enkrat vidijo gospodje, da govorica o laški iredenti v Avstriji ni le pravljica. Maroko. Od marokanskega naroda proglašeni saltan Mulej Hafid je izdal proglas, v katerem napove-dnje „sveto vojsko" proti Francozom. Proglas se j« prečitalv vseh mošejah in po vseh mestnih ulicah, Pričakovati je še velikih dogodkov. ^ T Dveletna vojaška služba. ; Javlja se e Danaja, da so v vojnem mini-sterstvn končana že vsa dela, tičoča se dveletne vojaške službe službe. Obenem s to uvedbo pa se zviša; rokrutni kontingent in se spremeni službeni reglemà.- ; . . ■< Za češki kot uradni jezik pri sodiščih se bije baš sedaj ljut boj med Čehi m Nemci, boj, kakor ga mi Slovenci še danes sploh ne poznamo. „ Naslednik Strosmajerja. Novi hrvaški ban Bauch hoče kot naslednika velikega Strosmajerja poklicati stenjevškega župnika Ivančeva, ki je hud madžaron. Hrvaški narod se bo tema najodločneje nprl. ■/-v: Slovenji gradeč. Dne 6. t. m. se je vršil redni občni zbor za tekoče leto tukajšnje narodne čitalnice. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodi: Jakob Blažon predsednik, Ivan Verdnik podpredsednik, Franjo Pichler tajnik, Vladimir Ferjan-blagajnik^ Franjo Peitler knjiž-ničar, Josip Drnškovič gospodar. Ivan Kac, Vavpot Lovro ia Knmer Janko odborniki. Med drugimi predlogi so se sprejeli tudi sledeči: 1. da se preskrbi gledališki oder, 2. da pristopi nar. čitalnic» kot redni član Ciril Metodovi družbi in 3. da se razširi čitalnica v ljudsko knjižnico. V svrho na-knpa čitalniškega odra so gospodi Ivan Kac, Fer-dinand Kac, Karl Barle in Ivan Verdnik vsak po 26 kron dobrodušno darovali, «a kar jim še na tem mesta posebno hvalo izrečemo. — Obenem se pa £e obračamo do dragih rodoljubov s prošnjo zapodpöre in prispevke v ta namen; da bodemo bolj pogosto kakor do sedaj kmala na lastnem odrn igre uprizoriti mogli, ^i?;: - Konečno se izreče zahvala gospoda predsednika za ajegovo požrtvovalno vodstvo, pev» skema odseku osobito pèvovodji g. Maks Ocvirka lo gospej Blažonovi za njeno izborno sodelovanje pri veselicah. Iz Št. Petra na Medvedovem selu. Mislili smo, da bo z novim župnikom izginilo „hišno blagoslavljanje za svetih treh kraljev". A varali smo se; celo vestneje se je izvedlo, kakor pred njim. Zakaj ? Čim več hiš obletam, si je mislil župnik Gomilšek, temveč ljndi pridobim za „Slovenskega gospodarja" in si tem bolj napolnim kotičke svojih sušičastih žepov. Nikar si pa naj ne domišljajo, da smo se s tem, da smo pritrdili njegovema vprašanja: „Ali Vam smem naročiti „Slovenskega gospodarja" ?, tudi zavezali ga plačevati. Ostaja naj bolj doma in ne hodi vedno po shodih praznit praznih predalov svojega znanja, da ne bodo umirali ljndje z Bogom nespravljehi; kar bi se bilo skoro zaodilo, ko je bil pri „soci-jalnem" kurzu v Celja, ko bi ne bil prisopihal v zadnjem trenatka. Od Sv. Janža na Drav. p. se nam poroča, da smo g. župnika v zadnji številki nekoliko po krivici prijeli. G. župnik je vobče priljubljen in spoštovanja vreden mož, ki vzorno živi ter ga ljndstvo prišteva med mirne in poštene duhovnike, kakor so danes redki. Da je praznik sv. Kraljev uporabil v agitacijo za „katoliške in dobre" časopise in proti „slabim in brezverskim" je storil pač na migljaj od zgoraj, ker je dr. Korošec v „Slov. Gosp." to komandiral. Pripominjamo pa, da ni nobenega časopisa imenoval po imenu. Samoobsebi razumljivo nam niti od da ni prišlo na misel, spravljati vzorno zasebno i ljenje g. župnika šentjanškega' v zvezo z živije njem gnusa Ilešiča. Posebej pa še pripomnimo, da z dopisom v zadnji številki ni šentjanško učitelj-stvo, posebej ne rodbina g. nadučitelja Reicha v nobeni zvezi. Fram pri Mariboru. Tukajšnje „Kmetsko bralno društvo" je priredilo dne 19. t. m. v šolskih prostorih v prid uboge šolske mladine veseloigro „V Ljubljano jo dajmo", ki je nad vse dobro uspela. Igralo se je izborno. Nekateri prizori so vzbujali mnogo smeha. Vrlim igralcem pristoja za trud in požrtvovalnost vsa čast. Želeti bi bilo, da bi še večkrat imeli priliko se tako izkazati. Po igri je bilo glavno društveno zborovanje v društvenih prostorih pri gosp. Turner ju in po zborovanja se je. pri zvokih izvrstaega kvarteta ravvila živahna zabava. Vseh. želja je bila: ; V kratkem, kaj enakega! Na svidenje! V Gornjem gradu se je koncem meseca septembra i 1. ustanovila j a vn al j u d-s k a k n j i;ž ni c a, katera šteje sedaj že čež 500 knjig razne vsebine. Posebno dosti je priporednih spisov in pa kmetijskih knjig. Izposojuje si lahko knjige vsakdo. Izkaznica stane 20 vinarjev in se na njo dobi 48krat po eno knjigo. Za vsako knjigo je še plačati 2 vinarja. ■ Gornjegrajci se knjižnice vrlo poslužujejo. Ker pa je namenjena ne samo Gornjemu gradn, temveč tudi okolici t j. občinam Bočna, Nova Štifta, Ljubno, Lnče, Solčava, je želeti, da pridejo tudi prebivalci teh občin po knjige. Posebno sedaj v zimskem času je prilika citati. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 11.—12. ure in je v čitalniški dvorani. Tudi med tednom lahko dobiš knjige, samo oglasi se pri knjižničarju g. Šijancu, učitelju. Prijateljice in prijatelji ljudskega napredka, darujte „javni ljudski knjižnici v Gornjem gradu" knjig, oziroma, prispevajte v denarju, ki se porabi za naknp novih knjig! Vsak dar dobrodošel! Gornja Savinskadolina. Na dan sv. Štefana so slavile vrle Gornjesavinčanke svoj narodni praznik. Ustanovila se je v Mozirja ženska podružnica Čiril-Metodove družbe za Gornje-savinsko ,dolino. Da so tndi naše narodne dame postavile v Gornjesavinski dolini jez proti hudemu navalu naših narodnih nasprotnikov, je pred vsem zasluga delavne in požrtvovalne gospodične učiteljice Tončke Ježovnikove. Moralen in gmoten uspeh zborovanja in veselice, ki se je priredila po zborovanja v prid naše šolske družbe, ji je obilo poplačal njen trud. Pri veselici se je izkazala gospodična kot spretna aranžerka. Ginljiv je bil nastop malih deklic, ki so z navdušenimi besedami klicale naše ženstvo na branik slovenske domovine. Diletantje so rešili svojo nalogo častno. Posebno pa nas je presenetil gracijozen nastop gdč. Lenike Goričarjeve in Anice Ježovnikove. Vsestransko pohvalo m žele vrle mozirske pevke pod izbornim vodstvom g- Rakeža. Po oficijelnem delu so nas zvabili lahki valčki neumorne mozirske godbe na plesišče, odkoder smo se vračali šele pozno v noči veseli in zadovoljni domov z iskreno željo, da naj bi užival stoteri sad naš tlačeni rod od podružnice, ustanovljene od zavednih Gornjesavinčank Sv. Lovrenc na Dravskem polju. „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", je učil Kristus, nauk, kateri bi naj veljal za vse človeštvo! Hm, hm, za vse človeštvo, ko še pa plemeniti izrek našega Gospoda v eni fari ne prodere. Celo pristaši „kmečke zveze", katera je baje ustanovljena na „krščansko-katoliški" podlagi, se nočejo ravnati po tem Kristusovem nauka. Evo vam slučaj: Pogorel je pri nas kmet-siromak, katerega na dan njegove nesreče ni bilo doma. Zavarovan je bil pri banki Slaviji. A kaj mu pomaga zava-i rovalna družba, ko pa dotičnik ni plačal zadnjega obroka o pravem časa! Prosil je torej tukajšnjega zastopnika omenjene družbe, g. nadučitelja pomoči. Slednji je zahteval po pravilih spričevalo, katero bi naj potrdilo, da pogorelec ni sam kriv nesreče, vsaj direktno ne. Toda glej, kaj se je zgodilo! Naša zvezar-ska kapaciteta g. Napast, podomače Rop, tačas po milosti Šentlovrenčanov „Rihtar", ki je poslal g. dr. Ploju nezaupnico, prej pa za g. dr. Ploja živel in umiral, je siromaku odklonil prošnjo. Izrazil se je baje: „Če bode Furek le eno uro zaprt, ne dobi od banke Slavije enega helerja ne." Vprašamo g. Napasta, ako hoče morebiti zapovedovati omenjeni zavarovalnici? Mislimo, da naš Rop ne bo dosegel nikoli dostojanstva ravnatelja banke Slavije. Ko je končno nekdo pogorelca podučil, kako I e mora vesti nasproti neznačajnemu ravnanju Napastovemu, je seveda slednji bil primoran izročiti že omenjeno spričevalo. Seveda mi dobro vemo, da je Napast žrtev druge znane zvezarske kapacitete. Po prizadevanja g. nadučitelja pa aobi sedaj Furek vso zavarovalnino, katero mu je slavna banka Slavija priznala! G. Tonče Mlakar, ali so bili tudi tedaj učitelji sovražniki kmeta?! Sploh pa še naš Tonče nikdar ni mogel pojasniti znane fraze: „Učitelji so sovražniki kmetskega stanu." Govoril ie to le takrat, kadar je bil v rožcah. Potemtakem bi gotovo dve tretjini učiteljev moralo — in to je • .•••V >• -.'. ir'-■' •• '■/'-' '" "V, v . t'\J-9 i JÒii" <91« i logično — sovražiti svoje starše, ker so kja^ skega stanu! O humaniteti pa imajo učitelj iJtaij nekaj pojmov. Tako mislimo vsaj mi, čeravao nismo učitelji. Za našega Tončka pa naj enkrat za vselej velja znani slovenski rek: „Le čevlje sodi naj kopitar", za druge zvesarje pa: „Vsak meri po svojem kopitu." Ko je nekdo vlomil v hišo bralnega io izobraževalnega društva ter pobil tam tudi nekaj šip, se je raznesla vest, — prosim da se ne boste smejali,.— da sta to storila dva učitelja! Zve-zarski nazadnjaki mislijo, da so narodnjaki ros še za 100 let v kulturi zaostali. In če bi tadi bili — kar je pa laž, bi tega gotovo ne storili, ker jim je nauk: „Ljubi svojega bližnjega" preveč svet. Bodite prepričani, da se narodnjakom ne izplača kamenje lučati v šipe vile „Mlakar"» kajti bila bi fnevarnost, da se podere! Takega maščevanja in delovanja so zmožni le produkti socijalno-krščanskih kurzov. Kot naprednjaki so lahko poslužujemo plemenitejšega orožja, kot sta kamen in nož, in to je „Narodni List", katerega bi si že davno moral naročiti vsak zaveden Slovenec, posebno pa kmet! V listu bodete našli vsaj pravice slovenskega kmečkega stanu., „In kjer je pravica — tam je Bog, In kjer je. Bog — tam ni nadlog," Več Šentlovrenčanov. Gaberje pri Celju. Zadnjo sredo smo spremili na zadnji poti preblago gospo Nežo Ža-panc, katero bodo posebno' pogrešali ubogi slovenski dijaki. Bila jim je vse življenje dobra m&iä in podpornica. Nikdar ni potrkal zastonj, kdor jO želel njene pomoči. Pomagala je, čeprav sama v stiski. Za svojo dobroto ni žela hvaležnosti. Kot je bila vse življenje blaga in dobra, toliko huje je morala trpeti zadnje dni. A tudi v teh trpkifc arah ni zabila svojega milega naroda, ne ubogih dijakov. Ostala je do zadnjega diha dobra trp«. čim in zvesta svojemu narodu in napredni misli. Nepozabnej dobrotnici: bodi ji lahka žemljica slovenska! Vučjaves na Mur. p. V dopisa pod tem naslovom, ki ga je priobčil g. Jakob Ros v 2. štev. „Slov. Gosp.", sumniči imenovani podpi-sanca, da je zadnji popisal g. Rosa kot „orjaka* v 55. štev. „Narodnega Lista". Ker se podpisanec ni zanimal za zasebne afere g. Rosa, zato prosim p. n. uredništvo za potrdilo, da podpisanec ni objavil v 55. št „Narodnega Lista" dopisa: Sv. Križ pri Ljatomeru.*) Jakob Černjavič abs. phil. Štajerske novice. Zadnja nedelja volilnega boja je potekla jt* narodno stranko nad vse sijajno. V krajih, kjer tega v danih razmerah nikdar nismo pričakovali, je dosegla narodna stranka to nedeljo krasn% uspehe. Na Ponikvi, v rodnem kraju našega kandidata Zdolšeka, sta hotela to nedeljo dr.Kov rošec in Terglav doseči bogvekaj. Že v soboto zvečer se je pripeljal Korošec in imel bojni svet s svojimi zvestimi, v nedeljo zjutraj je celo ma<: ševal in pridigal tam. Zdaj bomo pa Zdolška ob glavo djali, si je mislil. Pa je računal brez vrlik naprednih Ponkovljanov. Izmed 100 ljudi, ki s» bili pri Ošlaku na Terglavovem shodu, jih j®, komaj 20 dvignilo roke za Terglava (in to otroci0., Govoriti so hoteli naši kmetje Mahne, Ločičnik in Štor, pa jim Korošec ni dal besede in je hitro zaključil shod. Kmet Mahne je takoj sklical dragi volilni shod in vse je šlo k Podgoršku, kjer sta Mahne in Lo5ičnik imela sijajno uspeli shod. Živela napredna Ponikva! — V konjiškem o k raj n sta bila krasna shoda v Ločah in v Konjicah. Ker je kandidat Zdolšek zaradi težkega prehlada moral žal ostati v postelji, je razvil njegov program in govoril o nalogah deželnega zbora na obeh shodih dr. Božič iz Celja; v svojih Krasnih izvajanjih je posebej povdarjal gospodarske naloge naših poslancev. V Ločah je predsedoval shodu g. Ribič iz Žič, v Konjicah pa gosp. dr. Rudolf. Na obeh shodih se je soglasno sprejela Zdolškova kandidatura. V Konjicah je g. dr. Božič govoril tudi o nagodbi, o postopanja poslajcev takozvane kmečke zveze pri nagodbi, ki so glasovali proti kmetom. Sprejela se je sledeča rezolucija: Narodno napredni volilci Konjiškega okraja, zbrani na volilnem shodu dne 19. januarja v Konjicah, protestujejo proti protikmeč- *) Potrjujemo, da nam dotičnega dopisa ni poslal g. Jakob černjavič. Uredništvo. kenn delovanju v državnem zboru in mu soglasno iKtékajó nezaupnico. — Istotako krasno so uspeli ftéèi" v Zgornji Ponikvi pri Žalcu, na Pernovem in v Leven. Na Zgornji P o u i k v i (pri Vinku Valfa) se je zbralo do 80 samih volflcev. Predsedoval je kmet Verdév. Govorila sta gg. Piki in spindler. "Kandidatura Zdolškova soglasno sprejeta. — Na Pernovem (pri Keharju) se je zfinlo tudi do 80 ljudi, med temi kakih 15 zve-zòrskih mladeničev nevolilcev, ki so bili od Župnika tja poslani, pa niso imeli drugih dokazov za Terglava, kakor vpitje „živijo Tergi av" in pa mnenje, da hočejo imeti takega poslanca, ki ne bo za to, da bi se „grance" (meje) odprle. Seveda so se volilci njihovi neumnosti smejali. Shod j® vodil g. M. Ocvirk. Govorila sta Piki in Spindler in več kmetov. — V Leven pri Celju je bil pri Pergerju majhen sestanek volileev. G. dr. Gvidon Sernec iz Celja je navzočim razložil velik pomen volitev in so vsi odobrili Zdolškovo kandidaturo. Za strankini narodni (volilni) sklad so darovali gg. nadučitelj R. Jurko v Teharjih 1 krono, Jé®.: Cizel na Polzeli nabral po Zdolškovem shodu K 5'30, učiteli Ferdo Kokot nabral v veseli dru-ibi K 5'74, učitelj Ljudevit Ulčar nabral v veseli družbi pri Fr. Gučeku v Kozjem K 2'80, Kari Stramič, veleposestnik v Dragotincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici 1 K, dr. Jos. Rakež v Šmarju K 4'80. Nemci o celjskem okrajnem zastopu. Na zadnjem nemškem shodu v Celju je župan dr. Ja-boVnegg ponavljal trditev nemških listov, da je baje narodna stranka v Žalcu svoje stališče iz-premenila in da je odklonila one kompromisne predloge, katere je pred sama stavila. Da se ta neresnica ne bi smatrala kot priznana, jo odločno zavračamo. Narodna stranka ni nikdar nikjer izjavila, da bi bila zadovoljna z nemško večino v okrajnem zastopn. Vodstvo narodne stranke je pač bilo mnenja, če bi Slovenci dobili večino, naj bi se nemški manjšini dalo v odboru in odsekih ono zastopstvo, katero ji gre po razmerju, toda to se od narodne stranke Nemcem ni nikjer ponudilo, ker ta sploh ni prišla v položaj v tem «oirn se pogajati. Da bi pa narodna stranka bila kdaj v katerikoli obliki pripravljena priznati teicško večino v celjskem okrajnem zastopu, to jekratkomalo neresnica. Priznamo dr. Jaborneggu, da je mojster v fabrikaciji volilnih glasov, čeravno''na nenravni podlagi, kakor je to dokazal v Vojniku in na Teharjih, pa tudi v celjskem okr. zastopn, povemo mu pa tndi, da bode narodna stranka smatrala vsako sredstvo kot pri-pustno, da se nasilna tvorba nemških večin po dr. Jaborneggovem načinu izkaže končno kot nesmisel, ki tndi Nemcem trajno ne bode pomagal do vlade. Vrli demokratje so vsekakor naši ljubi celjski nemškutarji. Minolo nedeljo so imeli v Celju siborovanje svojega političnega društva; govoril je seveda Rihard Marckhl, njihov veliki poslanec, pà tudi slavni potomec nemškega rodu dr. Am-kroschiitz. Pa kaj je govoril ta slavni mož? Zoper rikirjenje volilne pravice za deželni zbor. Nem-Skutarji se strašno boje, da bi s pravično pre-mémbó volilnega reda v deželnem zboru se znašla Bàkrat ena tretjina slovenskih poslancev. Potem bi ne mogli več tako po svoji volji gospodariti. Zato naj raje ostane pri stari krivici. Tako so Alenili učeni politiki. „Slov. Gospodar" v svoji zadnji številki na podel način napada slovensko učiteljstvo, ker se W poteguje za naprednega kandidata. Ne odgovarjamo'na te napade. Kličemo le: slovensko učiteljstvo, z odločnim, vztrajnim kulturnim in gospodarskim delom med ljudstvom odgovori ti samo na te napade. Volitve v okrajni zastop brežiški se vrše «redi svečana t L, najbrže 17.-19. svečana. Slovencem je zmaga v veleposestvu, tedaj večina zagotovljena, če vsi store svojo dolžnost. Veleposestnikov je v imeniku 31, med temi 16 odločnih Slovencev. Eden nemški glas odpade vsled smrti, samostan oo. trapistov rajhenburški dosedaj nikdar Se ni Volil. Pričakuje se od vsakega volilca, da stori svojo narodno dolžnost. Nemci napenjajo I vse sile, da bi nam ugrabili par omahljivcev ali jih vsaj od volitve odvrnili. Slovenci, na delo! Za narodni svet. Iz ptujskega okraja piše nekdo v „Slov. Narod", o delovanju nemškega „volksrata", katerega člani so tudi razna nemška društva in korpotacije, ki plačujejo letni prispevek po 10 vin. Dopisnik priporoča, naj bi tudi slovenski narodni svet upeljal isto. Misel toplo pozdravljamo in upamo, da jo bo narodni svet za Štajersko upošteval. Organizacija narodne stranke za Mozirje, Rečico in Kokarje je imela dne 26. grudna 190?. svoj redni občni zbor, kateri je'bil povoijho obiskan. Pri volitvi v odbor organizacije bili dò z vzklikom izvoljeni sledeči gg : načelnik Marke J. Lipoid, odborniki pa: Franc Praprotnik, Franc Pušenjak, Franc Apat in Ivan Lipoid. — Ti gospodje odborniki nam svedočijo, da se bo začela tndi pri nas narodna stranka bolj gibati. — Ker g. dr. Jože Goričar, dosedajni načelnik, zaradi napornega drugostranskega dela ni mogel več načelništva sprejeti, se je njemu za dosedanji trud in požrtvovalnost zahvala izrekla. — Nabralo se je za potrebe organizacije 16 kron. — Mi vstajamo, a nasprotnikov je strah. Naprednjak. i Gornjemgradu so klerikalci ustanovili dne 19. t. m. bojno duhovniško posojilnico proti že obstoječi narodni posojilnici. Krstil jo je vele-značajni Vlado Pušenjak, ki se „zvesto drži načela", da je konkurenčni boj na gospodarskem, posebej zadružnem poljn" škodljiv. — Gospodinè Vlado, ali se še spominjate raznih pogovorov? Kumoval je pri ustanovitvi tudi kaplan Berk, velik sovražnik zakonolomstva in zaščitnik deviške čistosti! Vransko. Poročali smo v št 2. našega lista, da se je čitalnica v Vranskem spremenila V javno ljudsko knjižnico. Popravljamo to v toliko, da čitalnica ostane, kakor je bila, le svojo bogato društveno knjižnico je spremenilo v javno ljudsko knjižnico. V Slivnici pri Mariboru dobe v kratkem železniško postajo. Med Gornjimgradom'fri Kamnikom dobijo najbrž vozno pošto. Prosila je zanjo občina Nova-štifta in sedaj se vrše pogajanja še z ostalimi prizadetimi občinami. Želeti bi bilo gotovo, da se upelje naprava čimprej. Novaštifta dobi tndi svojo pošto. - ■ •' • V Majdičevi železninski trgovini v Celju je nastal v petek 17. t m. zvečer požar in sicer v I. nadstropju v skladiščih. Ogenj je nastal vsled male poškodbe na peči v neki sobi. Škoda je precej velika. Celjska požarna bramba je ogenj v precej hitrem času pogasila. Umrla je v Celju v noči od 20. na 21. t m. šolska sestra Ksaverija Lipovšek pri Krušičevi fodbini. Bila Je izobražena'^ blaga žena. Šolske sestre'za umirajočo niso imiele prostora. V Pesnici je utonil 39 letni Ivan Pečovnik iz Sv. Marjete, ko je šel v noči pijan domov. Sv. Križ pri Ljutomeru. V trgovino Gottlicha so vlomili tatje in odnesli blaga za 1300 kron. V Arjivasi pri Petrovčah je neznan tat pokradel veleposestniku Jeschounigu obleke za 1100 kron. fz šole. Nadučiteljem v Petrovčah je imenovan g. Ernst Slane, dozdaj nadučitelj* pri Sv. Bol-fenku pri Središču. — Definitivno so nastavljene kot učiteljico: Terezija Schmidlecbner pri Sv. Benediktu v Slov. Gor., Ladisiava Lavrič v Bučah, Al. From pri Sv. Benediktu v Slov. Gor.; za učiteljico ženskih ročnih del pa v Petrovčah Josi-pina Tratnik. Iz Slovenjega gradca. Zdravnik dr. Pollak se ni preselil v Pliberk, kakor se je v „Domovini" poročalo, ampak ostane v Slovenjem gradcu. Iz Bučečovec. Poštni urad pri Sv. Križu na Murskem poljn je dobil že ob novem letu drugega pismonošo, katerega sir o že več let zelo pogrešali in se zanj potegov» Obrnili smo se na poslanca dr. Ploja in naiü je on to izposloval. Zahvaljujemo se mu za njegov obilni trud. Umrl je pretečeni teden v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju posestnik J. Mo-horko. Bil je vrl narodnjak, ter je vzgojeval svoje otroke v narodnem duhu. Njegov sin g. Josip Mohorko je govoril na grobu v spomin svojemu očetu lepe besefle, kater so segale navzočim v globočino duše. ,dika mu žemljica! Pri Sv. isrneju nad Muto je umrla na suši ci zač upokojena učiteljica Marija Kralj dne 15. t. m. Na Venskem je umrla minoli petek po dolgi in mučni >!ezni gospa Fani pi. Wittenbach. V Ceiju je umrl dne 15. t. m. umirovljeni generalmajor V. Killiches. V petek 17. t. m. so ga slovesno pokopali. Mesarska zadruga v Celju si je zopet izvolila za načelnika mesarja in krčmarja Rebeu-schegga. V Hočah pri Mariboru je umrl v sredo 15. t. m. g. Anton Bernik, star 77 let, oče sedajnega župana. Bil je splošno spoštovan. V Petrovčah se je v nedeljo dne 19. t m vršil I. občni zbor domiate „Kmečke hranilnice in posojilnice v Petrovčah" ob maogöbrojni udeležbi in z izvrstnim uspehom/ ■: : :v ! M t i ^ '* Za Podčetrtek in letò 1908. so sodniški dnevi okrajnega sodišča v Kozjem določeni na 7. januarja, 3. februarja, 2. marca, «, aprila, *, maja, 1. junija, 6. julija, 3. avgusta, 7. septembra, 5. oktobra, 2. novembra in 7. decembra, ta> je na vsak prvi ponedeljek v mesecu. ■ ' •< ••■-•• .-;• V Šentjanžu na Dravskem polju so se vršile dne 16. t. m. občinske volitve -in so v -vseh treh razredih prodrli zavedni Slovenci proti Štajerčev-cem. Obširneje sporočamo prihodnjič. V Spodnji Poljskavi so dne 12. t fn. ponoči rogovilili nekateri fantje po va'si in kričali. Ko prideta mimo njih železniški delavec Rudolf Windisch in železn. pisar Franc Žager, ju napadejo. Windisch jim srečno uide, Žager ja pa! pobijejo na tla in ga tako težko ranijo, da je v 48 urah tf dihnil. Bil je star šele 26 let Glavni razbojniki Blažič, Kiker mL,- Lioherf in Loršak so že pod ključem. Čudni sadovi „Štajerčeve" vzgoje. Javno predavanje priredi zgodovinsko društvo za slov. Štajersko v nedeljo 26. t m. ob .3. ari pop. v Narodnem domu v Konjicah. Govori dr. A. Stegenšek o starih gradovih in- o grajskem življenju v konjiškem okraju. Vsakdo ima prost vstop. 'V v.,,.:/ 1 V Sromljah pri Brežicah bo vodil poštni urad žnpan Anton Petan. ; ^ Led na Dravi gre tako silne, da je v Središču odtrgal verige pri mlinih in 4 dravske mline potisnil v sredo reke, kjer so zamrznili Škoda je velika. ■• ..<^ V Št, llju v Slov. Gor. je umrl vrli narodni gostilničar in mesar g. Celcer. n- , Sodnijski oficijal je postal g. Franc Božičko v Slov. Gradcu. ' M* SHoM^ift Poročil se je v Slov. Gradcu narodni trgo-* vec g. Josip Druškovič z gospico Rozalijo Vreč-kovo. u ■ Zimi -. V Presiki pri Ljutomeru je umrl dne 16. 4 m. gostilničar Vid Jerebič. Ljutomerski Slovenci so se pri poštenjaku radi shajali pri rajni kap« ljici. . r/.CJvrrr* O'itì Občinski zastop v Podgorju pri Slovenjem gradcu je imenoval pri občinski seji dne 11. t m. g. nadučitelja Matija Šmid za zasluge, katere si je stekel za občino tekom svojega 20letnega delovanja kot nadučitelj in občinski odbornik, častnim občanom. „Slovenski kmečki koledar". Se jih je nekoliko, ki so sprejeli nad „Slov. kmečki koledar", a ga do danes še niše poravnali. Ser moramo m! poravnati tiskarske stroške, zato nujno pozivljemo vse dotične, da store svojo dolžnost. Obenem tudi prosimo vse one, ki »o sprejeli večje število koledarjev v razprodajo, da nam čimprej« blagovolijo nakazati izkupičke. , ,j Novice iz drugih slovanskih krajev. Agrarna stranka na Goriškem je postavila za bližajoče se deželnozborske volitve v vseb volilnih okrajih svoje kandidate. V Lazah pri Novem mestu namerava nemški šnlferajn sezidati nemško šolo. Kakor je videti, bo ponemčevanje tudi na Kranjskem začelo napredovati. Upamo pa, da bodo merodajni činitelji stali na straži. V Bilčivasi na Koroškem je „Prosveta" ustanovila svojo 28. javno ljudsko knjižnico. Smrtna kosa Naš rojak iz Rogatca Franc Drofenik, kraljevi finančni ravnatelj v pokojn v Zagrebu, je umrl. Bil je zaveden Slovenec. Kmetska stranka na Notranjskem ima dne 26. t. m. svoj glavni zbor v Postojni. Izvedla bo končno svojo organizacijo in bo določila kandidate za deželnozborske volitve. Slovenci v Trstu. Da Slovenci v Trstu na-'' predujejo, je nedvomno. To izhaja prav jasno iz „imenika slovanskih društev in udruženj v Trstn in okolici", ki je pred kratkim izšel. Izvidno je iz njega, da imajo: 1 politično društvo, 47 gospodarskih društev, 48 izobraževalnih društev, 5 podpornih in 6 raznih drueih društev. To je vse-£akor lepa slika narodnega življenja. Društvo slov. književnikov in časnikarjev je imelo v nedeljo svoj iobčni zbor in je izvolilo predsednikom za bodoče leto g. dr. Iv. Tavčarja. Hotel Triglav v Bohinjski Bistrici je vzel v najem g. Šeidl. restavrater v hotelu južni kolodvor v Ljubljani. Slovenska Gospodarska stranka na Kranjskem stopa v volilni boj za kranjski deželni zbor z devizo: „Gospodarski napredek nad vse!" Za nedeljo 26. t. m. sklicuje javni ljudski shod v Ribnico, na katerem naj ljudstvo določi 2 kandidata za kočevski-ribniški-velikolaški okraj. Veseli nas, da je nastopila konečno tudi na Kranjskem misel demokratske politike svojo zmago-dobitno pot. Naprej! i. slovensko društvo perotninarjev in rejcev malih domačih živalij v Tržiču ima svoj drugi redni občni zbor v nedeljo dne 26. januarja 1908 v eostilni „Sluga" v Tržiču točno ob 2. uri popoldne z raznovrstnim sporedom. Govorilo se bo med drugim o spremembi pravil ter s tem v zvezi o premestitvi društva v Ljubljano. Prav je to in mi misel toplo pozdravljamo. Le v večjem središču je tako važno društvo sigurno napredka. Kandidature na Kranjskem. V mestu Idriji kandidira kot narodno napredni kandidat Engelbert Gang!, učitelj na idrijski realki. — V dole n j s k i h mestih kandidira nar. napr. stranka notarja Piantana. — V žnženberškem okraju na Dolenjskem, v kateri okraj spada tudi par kočevskih občin, namerava kandidirati nemški klerikalec Obergföll. Nekateri slutijo, da ga bodo tudi slovenski klerikalci spoznali za svojega kandi-data. Sistem Schwarz na Kranjskem. „Slovenski Narod" prinaša v svojem uvodniku od sobote razkritja. ki kažejo naravnost nečuveno birokratiško predrznost pobožnega Schwarza, deželnega predsednika na Kranjskem, kadar se mu gre za to oškodovati Slovence in pripomoči par nemškim hajlovcem na Kranjskem do politične veljave. Sporočali smo že o raznih slučajih, kakor Prof-tova zadeva, zadeva dr. Ilešiča, nastavljanje nemških uradnikov itd. Tako je n. pr. pri deželni vladi za Časa Schwarcovega „predsedovanja" bilo nastavljenih 12 praktikantov, od teh 9 Nemcev, ki ne znajo besede slovenski. Nasprotno se je pa odklonilo 2 Slovenca, ki sta hotela vstopiti. In višek predrznosti je dosegel Schwarz s svojim poročilom, ki ga je poslal na Dunaj (seveda tajno!), da bi se pokril za slučaj očitanj pristra-nosti. Pisal je na Dunaj, da je politična uprava v zadnjem času po slov. uradnikih preveč nacionalizirana in da jo je treba preroditi s sprejemanjem nemških praktikantov, češ samo ti so zanesljivi stebri. — Bolj drzno se menda malokdo igra s slovenskim narodom. — Upamo, da bodo poklicani možje stopili temu birokratičnemu ger-manizatorju pošteno na prste. Pravičnost duhovnega vodstva. Zavednemu ter neustrašenemu župniku I. Lavincu na Strmcu na Koroškem je škofijstvo strogo ukazalo, da mora pisati vse krstne liste nemško. Župnik Lavrinc je eden izmed onih redkih duhovnikov na Koroškem, ki se docela zaveda svoje dolžnosti in ve, da treba dajati slovenskim župljanom slovenske listine. No, škofijstvo ga je poučilo drugače. „Mir" pa še trdi, da je na Koroškem samo vera v nevarnosti! Če bi bila vera v nevarnosti, bi bila pač le zaradi nestrpnih duhovnikov! Radogoj. Odbor Radogoja je po svojem pravnem zastopniku razposlal pozive onim gospodom, ki so za čača vseučiliških študij dobivali podpore in so danes v urejenih gmotnih razmerah, naj vrnejo prejete podpore brez vsakih obresti. Na vrsti je sedaj novi naraščaj, ki je potreben podpore in ki nanjo čaka. Sicer se jih veliko oglasi samih od sebe, povrnejo podporo in pristopijo kot ustanovniki društvu, a nekatere mora odbor opominjati na njih moralično dolžnost. Morda jih ta javni opomin zdrami, da vsaj odgovorijo pismenemu pozivu, kedaj in kako nameravajo začeti s povračilom. Koroški deželni odbor in slovenske občine. Koroški 'deželni odbor je dosledno zahteval od vseh občin na Koroškem, tudi onih, ki so v slovenskih rokah in sicer nradujejo slovensko, da občujejo z deželnim odborom edino le v nemškem jeziku. Slovenske dopise je deželni odbor dosledno zavračal. Tako se je potem godilo, da so slovenske občine, katere so imele vsaj nekoliko poguma, z vsemi drugimi oblastvi občevale slovensko, edino z deželnim odborom pa nemško. Končno se je vendarle opogumila občina Sele nad Borov- Ijamj ter radi zavrnitve slovenskega dopisa na deželni odbor nastopila pot pritožbe. V četrtek je državno sodišče razpravljalo o tej pritožbi ter razsodilo, da se je z vrnitvijo nerešene slovenske vloge kršila slovenskem jeziku po državnem osnovnem zakonu zajamčena enakopravnost. Ta razsodba je tem važnejša, ker je državno sodišče obenem tudi izreklo, da velja ta razsodba kot pravno veljavni ukrep. Sicer je zastopnik deželnega odbora ugovarjal, da državno sodišče nima pravice izdajati pravno veljavnih ukrepov, ali sodišče se je smatralo v tej zadevi za zadnjo in-štanco, katera ima pravico izdajati pravnoveljavne ukrepe. Svojo razsodbo je državno sodišče utemeljilo s tem, da je slovenščina na Koroškem v deželi navaden jezik in da imajo slovenske občine po določbah člena 19. drž. osnovnega zakona pravico rabiti slovenščino v svojih vlogah na vsa oblastva, ki so primorana v slovenščini pisane vloge ne samo sprejemati, temveč tudi reševati. Občina Sele je torej popolnoma zmagala v svojem boju s trdoglavo velenemško gospodo v deželnem odboru ter dosegla, da bo moral odslej deželni odbor reševati tudi slovenske vloge. Pri koroškem deželnem odboru ni bilo dosedaj niti enega uradnika, ki bi znal slovensko, ravno tako niti eden izmed deželnih odbornikov ni zmožen slovenščine, dasiravno je tretjina dežele slovenska. Sedaj se bodo pač morali namestiti uradniki, ki bodo zmožni slovenskega jezika. Vsekako je ta razsodba v boju koroških Slovencev za pravice slovenskega jezika velikanske važnosti in upamo vsaj, da se bodo slovenske občine odslej bolj resno oprijele slovenskega uradovanja, kakor pa doslej, in da ne bodo morda iz komoditete, ali pa da ugodijo želji tega ali onega deželnega ali državnega uradnika, še nadalje dopisovale oblastim v nemškem jeziku, kakor se je godilo večinoma povsod doslej. Saj sta dada in deželni odbor imela ravno v tej nezavednosti slovenskih občin doslej najboljšo oporo za svoje izključno nemško uradovanje in je bilo treba dolgih let, da se je vendar enkrat ena slovenska občina ojunačila, da se je upala tudi deželnemu odboru pokazati svoje slovenstvo. Občina Sele zasluži za svoj odločni nastop vse priznanje in ostale slovenske občine naj bi ji vsaj sedaj sledilo. Na Koroškem je nad 30 občin v slovenskih rokah, in dovolj sramotno je, da se dajo one, ki tlovensko uradujejo, našteti skoraj na prste ene roke. Morda bo odslej vendar nakoliko boljše. Upajmo! Gospodarski paberki. Cena jajc na dunajskem trgu dne 21. januarja 1908. jajca v zabojih I-ma jajca v sodčkih II-da „ „ „ Nižje in gor.-avstrijska I-ma štajerska jajca II-da „ „ I-ma moravska ,. II-da „ Sleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca à 26 kom. PO K 2 — k 27 » K 2.— & 28 ,1 K 2'— à 28 « K 2'— à 26 « 51 K 2 — à 27 » 91 K 2 — à 27 ji V K 2.— à 28 » V, K 2"— à 27 V }• K 2"— à 27 V V K 2'— à 27 » K 2'— Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca à K 105 I-ma banatska jajca à K 104 zgornjeogrska „ à K 104 I-ma sedmograška sortirana à K 105 I-ma „ nesortirana à K 103 bosanska jajca à K 103 I-ma bolgarska jajca à K 106 Il-da „ „ à K 103 I-ma srbska „ à K — I-ma gališka jajca sortirana à K 103 I-ma „ „ nesortirana à K 100 I-ma ruska „ à K — Il-da „ „ à K :— I-ma srednja jajca à K 94 I-ma mala „ à K 86 Hmeljarji, poskusite gnojiti hmelju z umetnimi gnojili! (Konec.) O resnični in praktični vrednosti umetnih gnojil se vsak hmeljar prav lahko natanko prepriča in sicer na sledeči način: Odmeriti je treba dvakrat po 100 rastlin; pustimo od teh polovico popolnoma negnojeno, drugo polovico pa gnojimo s 4 kg 40% kalijeve soli, 8 kg Tomasove žlindre in 4 kg čilskega solitra, Prvih dvoje gnojil že lahko potrosimo v jeseni in sicer najbolje dobro skupaj pomešana, ali pa v teku zime, če .sneg ni previsok, ali pa v spomladi hitro ko sneg skopni. S čilskim solitrom pa se gnoji vedno v spomladi in sicer damo to gnojilo v treh deležih: prvo tretjino pred rezjo v spomladi, drugo tretjino pri okapanju in tretjo tretjino ob času, ko začne hmelj kobilice poganjati. Kalijevo sol in Tomasovo žlindro lahko tudi zakopljemo, dočim čilskega solitra ni treba. Pri trgatvi potem suhi hmelj od gnojenih in negno-jenih 100 rastlin natanko stehtaj; na ta način se natanko prepričaš, koliko hmelja več je dal» 100 gnojenih rastlin. Potem preračunaš, koliko je* ta večji pridelek vreden, odštej od tega stroške za zgoraj omenjena gnojila, in najdeš dobiček, ki ti ga je umetno gnojilo prineslo. Tako je ravnalo že nekaj hmeljarjev iz Sa-vinske doline; hočemo le še eno poskusno gnojenje hmelju z umetnimi gnojili omeniti. Ta poskus je napravil posestnik Martin-Ocvirk v Mali Pirešci pri Petrovčah in sicer je gnojil imenovani 500 rastlinam s 40 kg kalijeve soli, 50 kg Tomasove žlindre in 30 kg čilskega solitra, torej zelo močno; 500 rastlin pa je pustil negnojenih. Trgatev je bila sledeča: 136 kg hmelja od negnojenih 500 rastlin, l701/2 kg hmelja od gnojenih rastlin, to je 341/2 kg suhega hmelja več, kot od negnojenih rastlin. 1 kg hmelja se je računal po K 1'50 in je tedaj ta večji pridelek vreden K 51'75. Gnojenje pa stane: 40 kg kalijeve soli (100 kg K 13) = K 5 20, 50 kg Tomasove žlindre (100 kg K 7) = K 3 50, 30 kg čilskega solitra (100 kg K 35) = K 10 50; torej skupaj K 19'20. Odštejmo sedaj te stroške za gnojenje od vrednosti večjega pridelka, tedaj nam ostane K 32'55 čistega dobička. To ravnanje ni drago, hmeljarja pa popolnoma prepriča, katero, gnojenje je najboljše. Koristi od umetnega gnojenja pa nimamo samo s tem. da je pridelek večji le v letu ko gnojimo, ampak pravo gnojenje učinkuje najmanj tri leta, posebno je uspeh gnojenja največkrat v drugem letu veliko boljši, ko v prvem, posebrio če se gnoji precej pozno, vsled česar se gnojila niso mogla v pravem času v zemlji razkrojiti in pridejo tedaj šele v drugem letu do prave veljave. M. Živinoreja na Ogrskem je v letu 1908. lepo napredovala. Število konj se je pomnožilo od 1,788.417 na 1,797.664, število govedi od 5,624.555 na 5,952.929, število ovc pa od 6,891.089 na 7,549.336. Ženska plemenska teleta se morajo rediti najmanj en mesec s čistim mlekom. Če se hoče vzrediti tolste bike, se jim mora dajati čisto mkeko v prvih 6 tednih. Mleka spije tele vsak dan 1/6 do 1/s svoje teže. Da so plemenske svinje dobre in plodovite, je odvisno od tega, če so telesno popolnoma razvite in radi tega se svetuje, da se čaka z ople-menitvijo 11 do 15 mesecev. Tudi mriasci velikih nemških in polangleških pasem se smejo pri primeroma dobri hrani rabiti za puščanje šele v starosti 12 do, 15 mesecev; majhni angleški se smejo rabiti že z 10. do 12. mesecem. Gospodu Janezu Kozinc, župniku in gospodu Blažu Dvoršaku, kaplanu v Slivnici pri Celju. Štirinajst dni sem sta se že bahala, čes, zdaj bomo vdarili po nadučitelju v „Gospodarju", da bo imel dosti. V predzadnji številki Leskovar ni natisnil vajinega pamfieia, pač pa ga je pre-drugačil v zadnji številki tako, da je vama vstregel, sam se kazni ognii, mene uaj bi pa oblatil. Toda moti e se, gospoda! Pšica, od vaja meni namenjena, raditega ni zadela, ker članka v decemberski številki „Nar. Lista", v kateri se vi gospod župnik napadate, nisem pisal ter tudi ne imel pojma o njem, kar prosim da mi slavno uredništvo potrdi.* Ker sta se že bahala, je izključeno, da bi kedo drugi pisal v „Gospodarja" kot vidva skupno ozir. g. Blaž, kateri upa na venec sjave kot slovenski pisatelj in ker nihče pri nas ni zmožen take kolobocije s tolikim žolčem pomešati in razliti. Ker sta tedaj začela, bodita uverjena, da tudi naša stranka ne bo molčala. Če bo pa kateri od vaju moral kako grenko požreti, vaju opozarjam že sedaj, da pozneje ne bosta šolskih svetov klicala na pomoč, trdeč: nadučitelj je prepirljiv in nestrpljiv. Ves čas mojega politikovanja nisem nikdar zaničljivo govoril o duhovščini, še menj pa o vama; to lahko priča vsa občina. Če vama pa kakšni podkupljeni šnopsar lažnjivo poroča, je to vajina stvar. Dokažem vama pa lahko, da huj-skata vidva in od vaju našuntani ljudje proti meni že od meseca maja sem. Pritrdita tedaj v prih. štev. „Gospodarjevi", da sta imela namen le po meni lopniti, dobila bosta tudi odgovor na ta dopis, vendar v dostojni obliki; na gnoj vama nikdar ne sledim. Slivnica, dne 14. januvarja 1908. Tomo Kurbus, nadučitelj. * Potrjujemo ! Uredništvo. Tri častne nagrade. ' za razstavo z geslom „Otrok" eno po 100 K in dve po 50 K razpisuje „Splošno žensko društvo" v Ljubljani za tri najboljše ilustracije slovenskih pravljic, oziroma za tri najboljše, otroškemu pojmovanju primerne slike ali risbe, katerim je najeta snov iz slovenskih pravljic, bajk ali narodnih pesmi. Glede vposlanih umetnin bode razsojala posebna jury, sestavljena iz slovenskih umetnikov, literatov in pedagogov. Vse sprejete slike in risbe se izlože na razstavi občinstvu na ogled in v nakup. Slovenski umetniki naj blagovolijo vposlati svoja konkurenčna dela najkasneje do 15. maja brez podpisa ter naj predlože v zaprtem ovitku, na katerem je zapisano geslo, svoje ime in naslov. Isto geslo naj se zapiše tudi na zadnji strani slike. Književnost. Zločin in kazen. I. del tega znamenitega dela ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega je izšel v založbi Ig. pi, Kìeinmayra in Ferd. Bamberga v Ljubljani. Stane broširan K 3'60. 2. in 3. zvezek izideta v kratkih presledkih. Ko izide delo v celoti, spregovorimo obširneje. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda se zglašajo narodni davkoplačevalci. Naš narodni Rakek izkazuje rodoljubkiuje in rodoljube: Lojzika Do-micelj, Ana Kozlevčar, Lina Vesoner, M. Domicelj, M. Brinšek, Pav. Čcsnik. Iv. Fatur, Fr. Gnezda, Fr. Gornik, Aut. Kozlevčar, Iv. Podboj, Ribarič, P. Repič, T. Schuller, L. Šebenikar, Lj. Ševar, O Sriblieh. Št. Udovič, Iv. Ulepič. — Mariborska nabiralna pola, katero je vposlal družbi trgovski sc.trudnik g. Fr. Majer, Št. Šuc, M. Stajnko, V. Bardaj*. dr. Rosina, dr. VI. Sernec, dr. Fl. Ku-kovec, Fr. Pišek, Iv. Šoštarič, dr. L. Poljanec. V. Bahovec, E. WeixeJ. V. Karba, Iv. Veras, dr. Ijj. Pivko. dr. Medved, L. Koprivšek. dr. V. Kac, M. Reicher. Jos. Volčič. Iv. Košan, Fr. Bureš. — Rodoljubi z Rakeka so uposlali v ta namen vsoto 19 K. v Mariboru pa so plačali štirje narodnjaki narodni davek za pol leta naprej; upo-slala se je svota 42 K. Novi nabiralniki družbe sv. Cirila in iftetoda še niso izvršeni. Oglase za nje si pisarna beleži iu naročilom ustreže takoj, ko prejme nabiralnike. Prispevki iz nabiralnikov naj se ob pošiljatvi vedno označajo kot taki, da je mogoča tozadevna evidenca, da bo vknjiženje jasno in jasni izkazi. Izjava. „Slovenski Gospodar" piše v svoji št. 58. z dne 19. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na družbini šoii na Muti morale umakniti z Mute, oziroma, da so same prostovoljno odpovedale vsled raznih napadov radikalnega dijaštva in nehonetnega postopanja odbora družbinega. Na ro povsem neutemeljeno in za družbino vodstvo žaljivo predbacivanje, dovoljujemo si vsled vodstvenega sklepa z dne 27. grudna 1907 na podlagi aktov konštatirati ta ie dejstva: Na Muti je imela družba doslej enoraz-redno dekliško šolo, ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega stanu z nasveti, uaj se šola spremeni v mešano dvoraz-rednico, ker šola samo za deklice ne donaša zadostne koristi. Tako je n. pr. č. g. kapelan Josip Somrek v Marenbergu v dopisu z dne 29. septembra 1900 stavil te tri nasvete: 1. da se šola razširi v dverazrednico, 2. da se sprejmejo dečki, kar je glavna stvar pri omejni šoli in, ker tudi kmetje in delavci to žele. 3. da se nastavi moška učiteljska moč. Tudi odborniki obeh podružnic mariborskih so z dopisom z dne 15. marca 1907 prosili, naj skuša družba preje kot mogoče ustanoviti tudi deško šolo na Muti ter so naglašali, da je treba nastaviti za deško šolo poštenega vernega, delavnega, vestnega in neomadeževanega učitelja. V 185. vodstveni seji je sedanji odbor sklenil na Muti otvoriti dvorazrednico za dečke in deklice. Na to so častite šolske sestre v Mariboru s pismom z dne 15. septembra 1907, št. 121 pisale to-le: „Predstojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo ureditvijo mutske šole odpustiti šolske sestre, ali jih če še nadalje porabiti za pouk in v kakem razmerju." — Na to jim je družba z dopisom z dne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, de je družba res sklenila šolo na Muti razširiti v mešano dvorazrednico — in pristavila to-le: „Ker pa je v svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po svojem tehniškem izvedencu še le študira vprašanje, se li bo dvorazrednica dala spraviti v naše poslopje, Vam danes ne moremo dati nobenega določenega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Vam pravočasno pišemo, ko bode mogoče storiti kak definitiven sklep." Na vodstveno prošnjo si je gosp. nadinženir Jul. Hilbert kot tehniški strokovnjak ogledal graščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izročil utemeljene nasvete o prezidavah in popravah bodisi sploh, bodisi radi pridobitve druge šolske sobe. V seji dne 6. novembra 1907 je vodstvo predlogom g. nadinženirja Hilberta pritrdilo in z dopisom z dne 7. novembra 1907 se je častitim šolskim sestram na Muti naznanilo, katere poprave in prezidave se morajo izvršiti na družbinem poslopju, ter da bode ta popravila in naredbe nadzoroval član družbinega odbora g. Pahernik. Na ta dopis so častite šolske sestre v Mariboru z dopisom z dne 9. novembra št. 147 odgovorile to le: „Ker vodstvo šolskih sester v Mariboru ni dobilo na prošnjo glede mutske šolo nobenega določnega odgovora, pač pa zagotovilo, da se osnuje na Muti v kratkem dvorazredna mešana šola, sklepa, da namerava družbino vodstvo glede učiteljskega osobja uvesti stanje, vsled katerega bi ne bilo več mogoče šolskim sestram poučevati na tamošnji šoli. Radi tega si usoja vodstvo šolskih sester v Mariboru družbi, sklicujoč se na pogodbo, odpovedati oskrbovanje šolskega pouka na Muti in javiti, da šolske sestre ostanejo le pod pogoji, ki so jim zajamčene v pogodbi z dne 8. grudna 1896 št. 2702, oziroma z dne 17. julija 1893, št. 2323, toraj samostojno, kakor do sedaj na Muti do 30. septembra 1908.— V tem dopisu šolske sestre ugovarjajo nekaterim popravilom, češ da so za časa njihovega bivanja na Muti nemogoča in da bi jih taka popravila in prenaredbe motile v njih posesti. — Ugovorom radi prenaredb v poslopju je vodstvo z dopisom 11. novembra 1907 v toliko ustreglo, da je naročilo edino le priredbo druge šolske sobe, priredba prostorov za pisarno in učila se pa odloži do časa izselitve šolskih sester. Dopis o odpovedi je vodstvo ua podlagi vodstvenega sklepa rešilo z dopisom z dne 2. grudna 1907, štev. 1759: „Častitim šolskim sestram v Mariboru. — Na cenjeni dopis z dne 9. novembra 1907 št. 147, se častitim šolskim sestram naznanja, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v seji dne 25. novembra 1907 odpoved oskrbovanja šolskega pouka na Muti in naznanilo, da se velečastite šolske ses'tre iz Mute izselijo dne 30. sept. 1908 vzelo obžaluje na znanje. — Pri tem se je konštatovalo, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda pri svojih dosedanjih ukrepih v zadevi družbine šole na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljen povod za napade, ki so se vršili po javnih listih na družbino vodstvo, in kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častitih šolskih sester na Muti. — Dalje je vodstvo v isti seji sklenilo, če bode le mogoče pričetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. ob Veliki noči 1908 na Muti otvoriti prvi razred mešano ljudske dvorazrednico. Poleg tega razreda še ostane drogi razred dekliške šole, v katerega pridejo deklice, ki pohajajo sedaj v prvi razred dekliške šole. Za pouk na mešanem prvem razredu se nastavi posvetna učiteljska moč, glede pouka v drugem razredu pa se naprosijo častite šolske sestre, da istega oskrbujejo pod dosedanjimi pogoji do 1. septembra 1908, t. j. do časa svoje izselitve. — Častite šolske sestre uljudno prosimo, da prejem tega dopisa družbi potrdijo ter obenem naznanijo, je li hočejo pouk v drugem dekliškem razredu oskrbovati do 1. septembra 1908." Častite šolske sestre so na ta odlok z dopisom z dne 17. grudna 1907, št. 162 javile: ,,da ni mogoče, dasi bi (predstojništvo) rado ustreglo želji slavne družbe, oskrbovati pouka v drugem dekliškem razredu do 1. septembra 1908 zajedno z moško učiteljsko močjo, ker so to ne strinja s pravili redovništva." To so fakta, na podlagi teh fakt blagovoli slavno občinstvo soditi, je li vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v tej st.ari postopalo res — nehonetno. Vodstvo družbe sv. Citila in Metoda v Ljubljani, 30. grudna 1907. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 187. vodstvena seja je bila 27. decembra 1907. Sejo je otvoril prvomestnik in naznanil, da so se izvršili sklepi družbinega odbora. Glede na napade „Slov. Gospodarja", ki očita dražbi „neho-netnost" napram šolskim sestram na Muti, se je sklenilo, objaviti vse tozadevne dopise med vodstvom in šolskimi sestrami na Muti, oziroma v Mariboru. — Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem se naprosi, naj upliva na „Mir", da preneha z napadi na družbo, ker bi družba v slučaju, da ne dobi s Koroškega prispevkov, morala ustaviti svoje delovanje na Koroškem. Stalno nameščenim učiteljem v Trstu se dovoli do preklica draginjska doklada letnih 240 K. — Gospodična Ema Zamejic se imenuje stalno učiteljico v Trstu, gospodična Ivana Ka-stelic stalno vrtnarico na Savi. — Proračun družbin za 1. 1908 se razpoloži v pisarni odbornikom na upogled in se bo sklepalo o njem v prihodnji vodstveni seji. — Dopis šolskih sester v Mariboru, v katerem naznanjajo, da ostanejo do 30. septembra 1. 1908. na Muti le pod pogojem, ako ostanejo same, ne da bi poučevale^ pod moškim vodstvom, se vzame na znanje. Šolski postrežnici pri Sv. Jakobu v Trstu se mesečna plača primerno zviša. — Na predlog dr. Žerjava se voli poseben organizatoričen odsek, kateremu bodi naloga, ojačiti društveno delovanje in imeti v evidenci podružnice in sploh narodnostno stanje po slovenskih pokrajinah. — Ker so sedanji pisarniški prostori pretesni, se najame od „Čitalnice" še jedno sobo. — Sklene se nadalje izreči vodstveno zahvalo vsem slovenskim listom, ki so podpirali 1. 1907. družbo. — Poleg tega se je obravnavalo o nekaterih notranjih družbinih zadevah. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da pošilja mnogo častitih rodoljubov razne doneske dražbi po poštno ček. položnicah, ne da bi naznanili, kakšen donesek je ta denar. Ker družba stremi zatem, da se knjigovodstvo vodi kar najuzorneje, mogoče je le takrat pravilna in jasna vknjižba vseh družbinskih prispevkov, če se natančni podatki dajejo o poslanih doneskih. Take notice bi bile: „narodni kolek, — računski listki, — nabiralnik št..... — koledar, — narodni davek, — razglednice" itd., in se naj označijo kar na položnice. S tem bi se prihranilo knjigovodju tudi veliko časa, ker hitro najde konto pošiljatelja! Rodoljubi, prosimo, uvažujte to! „Ženska in akad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Gradcu priredi dne 4. svečana 1.1. plesni venček. Kdor bi pomotoma ne bil dobil vabila, naj se blagovoli obrniti na vodstvo akad. podr. v Gradcu (Heinrichstrasse 8./II.). Odbor. Društvene vesti. Sokolska maškerada v Celju. Na občno željo občinstva priredi Celjski Sokol letos na pustno nedeljo, t. j. dne 1. marca t. 1. maskarado v celjskem Narodnem domu. Prireditve Celjskega Sokola so se vedne odlikovale po svoji živahnosti in zabavnosti. Zato se nadeja odbor, da se bo slavno občinstvo iz Celja in bližnje in daljne okolice udeležilo sokolske maskarade polnoštovilno. Celjski Sokol ima svoj redni zbčui zbor dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Čitalničnih prostorih Narodnega doma z običajnim sporedom. — Istega dne in v istih prostorih se bode vršil eno uro pozneje občni zbor društva „Sokolski dom". K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja zboruje v četrtek, dne 6. svečana 1908. v Gornjem gradu točno ob 11. uri. Letos bode društvo slavilo dvajsetletnico svojega obstanka in se namerava to slavlje vršiti v poletju. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 2. februarja t. 1. ob 1. uri pop. v Šmarji pri Jelšah. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Referat: Na delo med ljudstvo. 6. Volitev odseka za izvenšolsko delovanje. 7. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Rajhenburg. Prvi vojaški koncert v Rajhen-burgu, ki ga je priredila 6. t. m. tukajšnja čitalnica, je uspel nad vse pričakovano dobro. Občinstva je bilo zelo mnogo, posebno iz Brežic, Vidma, Krškega in Sevnice. Brežiški „Sokol" je napravil tudi pešizlet iz Vidma v Rajhenburg ter se mu je pridružilo tudi nekaj sokolov iz Celja in iz Sevnice. Četvorke je spretno vodil g. Stravs iz Zidanega mosta. Godba iz Karlovca pa je prav izborno in pridno svirala. Bila je vseobča zadovoljnost. Vsem udeležencem in vsem onim, ki so količkaj pripomogla, da se je ta velika prireditev tako dobro obnesla, izreka odbor tem potom najtoplejšo zahvalo. Gasilno društvo v Rajhenburgu priredi dne 26. januarja 1908. pri g. Juvančiču svojo pred-pustno veselico. Vstopnina za osebo 60 vin., za obitelj 1 K 40 vin. Začetek ob 4 uri popoldne. Svira veteranska godba iz Zagreba. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rajhenburg, Videm in okolico ima svoj ustanovni občni zbor dne 16. februarja pri g. Kosarjn. Istočasno se vrši v prid družbe koncert, pri katerem se bodo proizvajale pevske in godbene točke. Iz Središča. Vojaško veteransko in vojno društvo za Središče in okolico, priredi v nedeljo, dne 26. januvarja 1908 v gostilni g. Venigerholz-a „Plesni venček" h kateremu vljudno vabi odbor. Savinska podružnica „Slovenskega planinskega društva" imasvoj letni občni zbor v sredo dne 29. januvarja 1908 v sobi okrajnega zastopa v Gornjem gradu ob 2. uri popoldan. Ker pa ta občni zbor po pravilih itak ne bode sklepčen radi preoddaljenosti večine članov se vrši ob 4. uri istotam, isti dan drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu udeležencev. Mozirski Sokol v Mozirju priredi maškarado 26. prosinca 1908 v prostori „Hotel Ilirija" v Mozirju. Začetek točno ob pol 8. uri zv. K plesu svira mozirska godba na lok. Vstopnina za osebo 1 K. Člani v kroju in maske 50 vin. Čisti prebitek se uporabi za nabavo telovadnega orodja ter nove telovadnice. Odbor. Murski Sokol v Ljutomeru je izvolil pri občnem zboru dne 12. prosinča 1908 sledeči odbor: Starosta dr. Karol Chloupek, podstarosta Joško Rajh, načelnik Franjo Stanjko, odborniki: Anton Mišja, dr. Karol Grossmann, Janko Karba, Janko Tomažič, Fran Sagaj, Matija Seršen; namestuiki: Fran Schneider, Matija Lipša, Janko Horvat. 0 0 »O CB E o v o 5 u © © © Mozirje. V nedeljo, dne 26. prosinca se vrši XXVIII.-redni letni občni zbor „Savin. Sokola" z nasledjim sporedom: 1. Pozdrav in poročilo brate staroste. 2. Poročila bratov tajnika, blagajnika in načelnika. 3. Molitev staroste, podstaroste, načelnika in dragih odbornikov. 4. Upisovanje novih članov. 5. Slučajnosti. Bratje Sokoli, kot vsi prijatelji Sokola se vabijo najvljudneje k obilni nde-. ( ležbi. Ker je po. končanem občnem zboru maška-rada, pričaka jemo mnogobrojne udeležbe. Na zdar! Ža odbor: Blaže Goričar Dr. Jos. Goričar tajnik. starosta. Šoštanj. Opozarjamo še enkrat natridejan-sko opereto „Čevljar baron", ki jo uprizori na dan 8. svečana 1908 precizno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Avstrijé Šaleška podružnica Slov. plan. društva. Po igri je za prijatelje plesa plesni venček. Pri igri in plesu svira pomnožena šoštanjska narodna godba na lok. Ker bo nudil ta Večer cen j. gostom res nekaj izvanrednega, pričakovati je obilo obiska. Št. Jurij ob Jož. žel. Vabilo k občnemu zbora „Kmečke hranilnice in posojilnice", ki se vrši v četrtek, 30. prosinca ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni pri g. Fr. Černovšek-u po sledečem 8poreou; 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje revizijskega zapisnika. 3. Odobravanje računskega zaključka. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Občno zborovanje „Paznlškega in delavskega podpornega društva" v Trbovljah bode v nedeljo dne 26. prosinca 1908 ob 4. uri popoldan v društveni sobi g. Forte-ta na Vodi. Spored: 1. Odborovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Voljtèv. 4. Raznoterosti. — (Lažnjivim in obre-kovalnim listom bodi ob enim povedano da društvo ne bode ìazpadlo, kakor" nekateri želijo.) Predsedništvo „Pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah, dne 20. prosinca 1908. V Trbovljah prirede tamošnji narodnjaki v soboto, dne 1. svečana 1908 v dvorani g. Forteja na Vodah v zvezi s plesnim venčkom gledališko predstavo „Legijonarji", igro s petjem iz Napoleonovih časov, pri čemur bo sviral si. ljubljanski sekstet na lok. Dejstvo, da sodelujejo pri igri iste Osebe, ki so nam lansko leto s tako dovršenostjo podale „Cigane", nam zatrjuje, da bodo videle Trbovlje po dolgem času zopet nekaj posebnega. Zato pa naj nihče, komur je mar naš napredek in kdor išče dobre zabave, ne zamudi te prilike in naj pohiti v soboto, dne 1. svečana v Trbovlje. Z obilno udeležbo se izkažimo hvaležne požrtvovalnim prirediteljem, ki se ne boje ne stroškov ne truda, če se gre za blagor in napredek našega ljudstva. Cisti pribitek se obrne v dobrodelne QO ce o a o u ft td © rt HS O m O A O (A namene. . « ..L Podravska podrnžniea slov. planinskega društva v Rušah vabi svoje cenj. člane na občni zbor. ki se bode vršil 2. svečana v gostilni gosp. Jožefa Muleja ob 4. uri popoldne v Rušah. Posvetovalo se bode o važnih zadevah. Planinski pozdrav! Načelništvo. Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi svoj redni občni zbor dne 2. svečana 1908 popoldan ob 3. uri v gostilni gosp. Petra Kurež-a. Dnevni red: Letno poročilo blagajnika in tajnika. Volitev novega odbora. Sprejem novih udov in pobiranje udnine. K obilni udeležbi vabi uljudno stari odbor. Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptnja ima v nedeljo, dne 26. januvarja 1.1. po večernicah v šolskih prostorih svoj XV. občni zbor z običajnim vsporedom. K mnogoštevilni udeležbi vabi tačasni odbor. Drnštvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju priredi trgovski plesni venček 1. svečana 1908 v Sokolovi dvorani v Kranju. Slovensko telovadno drnštvo „Sokol" v Graden priredi dne 23. februarja 1.1. ples v Stein» feldski dvorani (Münzgrabenstrasse). Začetek je ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! Akademično tehnično društvo „Triglav" V Gradcu ima svoj V. redni občni zbor 25. prosinca 1908 ob pol 8. nri zvečer v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo upiaviteljevo. 4. Poročilo revizorjevo. 5. Slučajnosti. Hotelska drnžba „Triglav". Ker se je okoli novega leta priglasilo več novih deležnikov in ker so nekateri češki rodoljubi prosili naj se rok za podpisovanje deležev podaljša, se ustanovni občni zbor hotelsKe drnžbe še ni vršil in je torej še vsakemu dana prilika, da pristopi k družbi. Zlasti opozarjamo one gospode in zavode, ki so obljubili pristop, da drže dano besedo in se odločijo za podpis. Podpisanega je že veliko toda potret glavnica še ni pokrita in dovolj žalostno bi b. ko bi ne prišlo do ustanovitve tudi v narodnem oziru tako važnega narodno-gospodarskega podjetja. Čeprav je obrestovanje zasigurano, vendai se apelira tndi na rodoljnbnost rojakov in za vzgled navajanio besede iz pisma g. dr. T. z dežele: „Čeprav nisem materijelno bogvekaj dobro podprt, bi si vendar očital, ko bi se za Slovence tako važna zadeva kot hotelska drnžba „T:iglav" ponesrečila, zato pošiljam..Kralj, glavno mesto Praga je tudi brez posebnega povabila pristopilo k družbi ter je župan g. dr. Groš poslal delež z laskavim pismom, da se bo na Češkem delala propaganda za naše prekrasne kraje in želi da bi tudi naše občine posnemale zgled mesta Prage. — Ustanovitev drnžbe je gotova stvar in pripravljalni odbor je titdi že yposkrbel za izvrstnega , najemnika hotelov v Boh. Bistrici. Sklenil je najemno pogodbo z znanim hotelirjem hoteln pri „Južnem kolodvoru" v Ljubljani, gosp. Alfred. S e i d 1 n o m. Qì. Seidl je bil veliko let poslovodja in vodja velikih tnristiških hotelov na Tirolskem, v; Nemčiji, v Švici, na Angleškem in Francoskem ter govori pet jezikov. Pridobil si je tudi že v Ljubljani io na Kranjskem najboljši glas v svoji stroki in odboru se Čestita, da. je dobil tako priznano in izvrstno moč za najemniks Triglavskih hotelov. G. Seidl bo upravljal in vodil lepo podjetje na oni višini, ki jo zahteva moderni tujski promet. Hoteli bodo celo leto odprti. Mozirje. Še enkrat opozorjamo vso okolioo do Velenja, Celja. Vranskega in Nove Štifte ter Solčave, da je v nedeljo, dne 26. t m. V Mozirju pri Vàsletu II. velika ma&karada Sav. Sokola. Priprave so v i zborni h rokah. Dekoracije že v teka. Spored bogat in nadvse zanimiv. Kdor se hoče dobro in lepo zabavati, kdor želi preživeti lep večer naj gotovo pride na maàkarado. Lanska je Se vsem v najboljšem spomina. Tedaj, 26. t. m. vse v Mozirje, da podpremo in ojačimo vrlega Sokola. Na veselo svidenje! Nazdar! Vabilo k rednemu občnemu zbora „Kmečke hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mosta", kateri se vrši dne 26. januarja 1908 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Čitanje rev. poročila Zadružne Zveze. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Razne norosti. Kolera razsaja med mohamedanskimi romarji v Meki in Medini tako hudo, da zboli povprečno na dan 200 oseb, izmed katerih jih umrjè do 80. Koliko Slovanov je v Ameriki. V Zedinjenih ameriških državah živi okoli 4 milijone Slovanov in sicer 1,900.000 Poljakov, 500.000 Čehov, 500.000 Slovakov, 300.000 Rusinov, 300.000 Hrvatov, 200.000 Srbov, 100.000 Slovencev in 150.000 Rusov. V Južni Ameriki je število slovanskih naseljencev majhno ir jih je le fiekaj tisoč. Razen tesra najdete Slovane v Avstraliji, Novi Zelandiji, Transvaln in -Indiji. Srednjih šol ima Avstrija 381 in sicer 254 gimnazij in 137 realk. Učni jezik je v 290 nemški, v 167 slovanski, v 10 italijanski; vsi na-' rodi v Avstriji imajo srednje šole s svojim učnim jeztjkom, lej31ovenci nimamo niti ene! : Grozovit umor. V. Proještu na Romunskem je imela mlada žena. Aleksandra Antonescu z vednostjo svojega inožo Ijftbavno razmefje z grašča-kom Tištokom, ki ji je tudi zapisal za slučaj svoje smrti celo premoženje. Da bi prišli hitro do denarja, se je ženaf dogovorila s svojim možem in bratom, da sta pričakala graščaka, ki se je vračal s plesa. Zahrbtno sta ga napadla s sekirami ter mrtvemu odsekala glavo. Vse tri zločince so zaprli. TuriM sultan je dobil hčer, ki so ji dali ime Samie. ' ' ' ' Parnlk s« je potopit. Bliža ameriškega nabrežja se je potopil angleški parnik „Hartfield" s 30 osebami. V Zvezne države v Ameriki se je izselilo tekom 1. 1906/7. skoro 1 mil. 300.000 oseb. Nad 1 milijon oseb se je izkrcalo v Njnjorku. Petindvajsetletnih poštne hranilnice praznujemo letos. Prvi umrli poslanecnove državne zbornice je krščansko-socijaini poslanec Kübschelm, ki je urori dne 13. t m. Zastopal je okraj Oberhollabrnnn na Nižjem Avstrijskem. Pijani vojaki napadli častnika Nadporočnik Plundrih v Petervaradinu je opominjal pijane vojake, ki so po cesti razgrajali. Vojaki so mn odgovarjali, zato je enega vsekal s sabljo. Vojaki pa so navalili nanj in ga z bajoneti smrtno ranili Nesreča na drsališču. Na nekem ribniku v Bois de Bologne na Francoskem se je odri led pod drsalci. Nad 30 oseb je zginilo pod ledom. Rešili so jih le 20. Velikanska nesreča v gledališču. V operi v Boyertownu (Amerika) je nastal med predstavo požar. Zavladala je grozna panika. Nad 300 oseb je baje zgorelo, mnogo so jih zmečkali in po-' hodili. Operacija jetične. V Londonu so izvršili zanimivo operacijo na neki jetični ženski, kateri so zdravniki prorokovali le še par tednov življenja. Prežagali so ji par reber ter ji s posebnim kirur-gičnim instrumentom izrezali jetični del pljuč: Operacija se je popolnoma posrečila ter bo operirana ženska kmalu ozdravela. Bikoborbe v Španiji. Ta barbarska šega nikakor noče izginiti, temveč se celo še širi.«Vsako leto postavijo več novih aren; v kratkem dobi Madrid drugo areno, ki bo imela 8000 sedežev; Preteklo leto je bilo pri bikoborbah toliko mrtvih in ranjenih kakor še nobeno leto dosedaj. Sedem boljših matadorjev je obležalo mrtvih, a ranjenih je bilo 82. Pri teh „zabavah" je bilo med najhujšimi mukami zaklanih 2980 bikov in 2720 konj.. . " * • Ognjenik, ki bljuje zlato. Pri enem izmed manjših ognjenikov srednjih Andov v Jažni Ameriki so našli pred kratkim, da bljuje zlato. Pre-iskavali s Za mnogobrojne dokaze sočutja za bolezni in ob smrti naše nepozabne, preljubljene Neže Zupane izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in vsem udeležencem sprevoda na njeni zadnji poti v Celju. CSILJE-MOZIRJE, dne 19. prosinca 1908. 22 i Žalujoči sorodniki. Povodom smrti ljubljenega moža, oziroma brata in očeta, gospoda Jurija Košenina posestnika na Gomilskem izreka tem potom za sožalje vsem znancem in prijateljem, ki so se v toliko obilnem številu udeležili pogreba, srčno zahvalo. Žalujoča rodbina Košeriinova* Zaradi snežnih žametov na SotnosrraSkem je v .gora^b,krajih ves promet ustavljen. Izdiranje zob brez bolečin. Neki zdravnik je »našel nov način izdiranja zob iz gornje čeljusti brez bolečin. V neobčutljivo meso se vbrizgne neka tekočina. S tem se živec k bolnemu zobu stori tako neobčutljiv, da je mopoče izdreti zob brez bolečin, tudi ako je bilo meso ob zobu že vneto. Človeška koža pri strojarju. V Bukarešta je prinesel neki medecinec v strojarno velik kos kože. Delavec, ki jo je strojil, je spoznal, da si je medicinec prilastil človeško kožo v anatomič-nem oddelku, da bi dal vezati neko knjigo. , Vpliv alkohola na strelne uspehe vojakov. Na Bavarskem so vojaške oblasti preiskavale vpliv alkohola na strelne uspehe moštva. Približno 80 izstrelili vojaki 34.000 svinčeuk in sicer polovica po zavžitju alkoholne pijače, polovico po «ayžitju vode. Pri tem se je izkazalo, da moštvo po zavžitju alkoholne pijače mnogo slabše strelja. Natančnejših podatkov še nimajo, ker treba več Časa, da se stvar natanko določi. Skriti ni znal. Neki stotnik je zgubil pri lanskih vojaških vajah na Krasu denarnico s 800 K, katere ni bilo mogoče najti. Sedaj pa je prišel v cerkniško okolico mlad fant, pri katerem so videli več denarja, kar se je zdelo ljudem sumljivo, Naznanilo se je orožništvu, ki je dognalo, da je dotičnik našel izgubljeno stotnikovo denarnico, denar pa zakopal in prišel sedaj ponj. Ker dotičnik še služi pri vojakih in se je le preoble kel v civilno obleko, da je dvignil svoj zaklad, so ga izročili vojaški oblasti. Grozovito kitajsko maščevanje. 21. novembra so zapasili francoski uradniki majhen lesen splav na reki Caire. Videlo se je, kot da bi bili na splavu ljudje, zato so odposlali čoln, da bi stvar pojasnili. Strašen prizor so videli uradniki. Na čolnu sta ležali dve trupli. Ženska je ležala na hrbtn z razpetimi rokami in čez njo moško truplo. Z velikimi žeblji sta bila pribita počez drug drugega skozi roke in noge za splav. Ustnice nesrečne ženske so bile sešite, iztaknjene oči pa so strmele kvišku in kazale sledi grozovitega smrtnega boja, ki je trajal gotovo dneve. List papirja, ki je ležal na truplih, je pojasnjeval grozno dejanje. * Žena se je namreč svojemu možu izne*■ verila in slepar je bila druga žrtev. Kdor bi skušal nesrečni bitji rešiti, temu se je grozilo s strašnimi kletvami. Velikanski požar so imeli minolo soboto po-w>či v Njujorku. Pogorelo je 13 nadstropno poslopje Parkar. Škode je baje 1 milijon funtov sterlingov, t. j. okoli 24 milijonov kron. Zgoreli so 3 gasilci, 50 jih je bolj ali manj poškodovanih- Bazen tega poslopja je pogorel tudi sosedni hotel Florence, ena bolnišnica in ena zbirka umetnin. Na pogorišču se je zbralo nad 50.000 ljjudi. Mater umoril radi ene krone. Svojo mater jp ustrelil v Lundenburgu 25 letni Siegfrid Gerber, ker mu ni dala krone, ki jo je zahteval od nje. Morilec je šel nato k orožnikom, kjer je naznanil, „da se je doma nekaj zgodilo", •j- Svojo čast je maščeval. V Aradu na Ogrskem je zelo lepa 19 letna žena tovarniškega paznika Mezeyja ustrelila babico Lipoš, ker jo je ta zvabila v svoje stanovanje, jo opijanila, potem pa izročila bogatemu Bnmuncn Tonescu. Maščevalka sè je nato javila osebno policiji. Ko je njen mož to zvedel, je šel v stanovanje zapeljivca ter ga ustrelil. Dunajski župan dr. Lueger je smrtnonevarno zbolel. Bojijo se najhujšega. Roparstva na Ogrskem. Blizu Miškolca so napadli štirje oboroženi roparji voz, na katerem sta se vozila v spremstvu orožnika dva fužinska uradnika, ki sta imela s seboj 60.000 K. Boparji so streljali ter usmrtili orožnika in voznika. Uradnika je rešil le srečni slučaj, da se je pripeljal mimo vlak, ki ga je vlakovodja ustavil, nakar so roparji pobegnili. Z 12. nadstropja je skočila v Njujorku milijonarka Sears. Grozovito hudodelstvo. Pred štirimi leti so našli v Botenwaldu ubite tri sestre Krischke. Sedaj se je dognalo, da jih je ubil lastni 26 letni brat J. Krischke, ki so ga te dni prijeli na Dunaju. Umor v gostilni. Ključavničarski pomočnik Fr. Koren je na Dunaju zabodel z nožem gostilničarja Meixnerja, ki ga je hotel odstraniti iz lokala. Meixner je kmalu izdihnil. Razjareni gostje so morilca skoraj lineali. Rff i ) V ( ) V O v O v O v ( ) V ( ) V f ) Mlad gostilničar in posestnik brez stariSev, v najlepSem trgu Savlnske doline, se 2eli poročiti z gospodično, katera Ima do tega veselje. Premoženje se naj navede v prvem pismu: poste restante Petrovče štev. 26. 24 2-1 Kupujte Narodni kolek ! Adolf Btirsik čevljar v Celju, Gledališka ulica it. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah s in po solidnih cenah. 52-3 15.000 metrov dobrih belih platnenih ostankov! I-ma kva'iteta. Za najfinejše telesno in posteljno perilo uporabno; oddajo se po 25 krajcarjev per 1 meter. Ostanki so 5—18 metrov dolgi in brez pogreškov. Izbrani ostanki 14—20 metrov v dolgosti se prodajo po 27 krajcarjev per 1 meter. Najmanjšo oddajo poskusnih zavojev okoli 45 metrov po povzetju. S. STEIN, predilniea platna, is i. Nachod, Češko. Javna zahvala. Banki Slaviji v Pragi tet njenemu generalnemu in glavnemu zastopu v Ljubljani oz, Mariboru se tem potom Čutim dolžnega zahvaliti sé za njeno kulanco, katero je pri meni in ki jo sploh pri vsaki nesreči pokaže; moj mlin je-pogorel deloma in mL je Slavi+a po svojih pooblaščenih mojo škodo v popolno zadovoljnost priznala. Zavarujte svoje imetje pri Slaviji, ker je v resafcä pošteni domači vzajemni »m,- St J^nej-oad JlutOrt^f« 11..4*^.1908........- 14 1—3 Jurij Galer, kmet. G - Lepo posestvo (zraven Bejmišča). Vse v dobre«: stanu. Več se izve pri Janez Kresnik-u 16 2—2 Slance St. 3, pri Teharjih, p. Štore. 10 6-3 Imam v, •- 20 hektl. domačega vina katerega bi rad prodal. Tino zamenjam tudi za par toIot. Oglasite se pri meni. Franc Pirman. Topole, pošta RogàteoSlatina. Načelstvo „Podravskè podružnice slov! planinskega društva v Rušah" sé toplo zahvaljuje vrlim slovenskim ruškim fantom, ki so podarili svoto 76 K kot čisti prebitek „fantovskega venčka" prirejenega v prid omenjenega društva v gostilni gospe Marije Marinove. Davorin Lesjak, tac. nač. Službo išče išče trezen in marljiv viničar, izvežban pri novih amerikanskih nasadih in sadjereji: ••*». Nastop mogoče 1. svečana. Naslov: Jurij Novak, Zagrad 40, posta Celje. 24 t zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino po nizkih cenah na px>odaj