številka 2, letnik 9 128.1.1999 cena 250 SITI 1 Jj'3? m 1 TRBOVELJSKI ODHAJAJO N e fit M DIAMANTNA IN ZLATA POROKA V VELIKI KOSTREVNICI HIŠA KOMPAS SRCA * nniDMn servis HRIBAR, s.p. Selo 72, 1410 Zagorje, tel.: 0601/64-033 HRIBAR ITniT SV SZ OVNA ZNAMKA, I 4 1 Ur Prebrati S d I i Resnico od laži, dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali. f VEČER časnik s težo www.vecer.com IDNJA .. CEliiK' 7. n J n 28. PROSINCA 1999 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: ■KI KKKUfKlMMI ZAGORJE: 01-002 TRBOVUE: 21-102 BUMIMiBJlIl RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/803-142 9 Slovenec leta v Litiji fi) Ivan Pavšek-intervju 22) Literarna uganka 24) Mia na Angleškem 2 32) Biserni in zlati v Veliki Kostrevnic )4Ž) Pariz, ljubezen in umetnost ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.p.. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj. Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. J* ~~ ^ J . I J . J J . f r u (ir c PESEM JE KOT SVETLOBA Srečanje pesnika in prevajalca Toneta Pavčka s hrastniškimi osnovnošolci. Tone Pavček je že nekaj mesecev "predmet proučevanja" osnovnošolcev, ki obiskujejo dodatni pouk za slovenski jezik. Zato so ga želeli hrastniški in dolski sedmošolci in osmošolci osebno spoznali. Z njim so se srečali v sredo, 20. 1. v posebni sobi Delavskega doma. Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje poteka na šolah v štirih težavnostnih stopnjah. Na prvi stopnji se pomerijo sedmošolci in osmošolci, na ostalih treh pa srednješolci. Letošnje tekmovanje poteka v spoznanju štirih pesnikov: Pavčka. Menarta, Koviča in Zlobca, ki jim je skupna misel, izbrana za naslov tekmovanja - Naj pesmi govorijo. Na prvi stopnji pa se ponašajo s Pavčkovim verzom Pesem je kot svetloba ali milost ali pa je ni. Kako se počuti eden najvidnejših pesnikov, ker ga šolarji tako množično spoznavajo? "Predpisana literatura je navadno zoprna... Torej Pavčka v kot in berimo kaj drugega," seje pošalil. Potem je spregovoril o zbirki Pesmi štirih, kije izšla 1953 leta in ima že več ponatisov. Kritika jih je dobro sprejela, saj je drobna knjižica poezije štirih mladih pesnikov predstavljala mejnik slovenske poezije, ki je spet postala lirična. Pravzaprav je srečen človek, pravi, ker je celo življenje živel s poezijo. Poezija je zanj nekaj milega, neskončno lepega, trepetanje v duši kot zaljubljenost, iskanje smisla življenja... Je milost in je dar. Pesnik bolj kot drugi zaznava sebe in svojo okolico. Je bolj občutjiv in ranljiv. Vendar je bolečina, ko jo izrazimo, že premagana. Tudi Prešeren, ko kliče smrt, na koncu izzveni v ljubezenski obliki- predolgo se ne mudi... Misel na smrt ne boli več. Ko mu je 1982 leta umrl sin Marko, je mislil, da bo s pisanjem prenehal, da mu poezija ni potrebna. V tem času je prevajal ruskega pesnika Pasternaka. Tudi v njegovi poeziji je ujel verz, da pesem premaguje smrt. Zato je hvaležen poeziji, da mu je v življenju odprla oči... Na svetu si zato, je dejal Pavček, da greš za soncem, da ga gledaš, da si sam sonce. Tako pomagaš tudi drugim, da premagujejo sence... Mladi ljubitelji lepe besede so želeli še kakšno zgodbo iz otroštva. Tone Pavček je dejal, daje bil dober učenec, vendar kljubovalen in nagajiv. Živel je v internatu Marijanišča, kjer so poučevale nune. Ko bi moral iz 4. razreda v prvi razred gimnazije, so ga odslovile, češ daje pokvarjen. Tako je moral prestopiti na drugo šolo, kjer so dvanajsletnega "pokvarjenca" niso bali. Ta dogodek mu je zapustil življenjsko spoznanje, ki ga ni nikoli pozabil: ljudi ne smeš izločevati. Ljudi je treba sprejemati. Dodal je še zgodbo iz časov, ko je bil urednik pri Cankarjevi založbi. Alpinist Nejc Zaplotnik je bil edini avtor knjige, ki jo je Pavček izdal, ne da bi se z njim srečal. Rokopis za knjigo POT mu je poslal s sporočilom, da se bosta o vsem pogovorila, ko se vrne s Himalaje. Ni se vrnil, njegovo knjigo pa so že večkrat ponatisnili. Bralce navdušuje iskrena pripoved, ki nosi sporočilo - v življenju niso pomembni cilji, ki jih imamo - pomembna je pot, po kateri hodimo. In kaj Tone Pavček trenutno počne? Hodi po šolah, čaka ga še nekaj proslav ob kulturnem prazniku, potem pa bo treba spet kmetovati. V Seči pri Portorožu ima 600 trt, olive, treba bo ustekleničiti vino in tako naprej. Med pogovorom se je pesnik in prevajalec Tone Pavček zazrl v razstavno mizico, ki se je širila od njegovih pesniških zbirk, ponatisov in prevedenih del. Dejal je: "Ko tole gledam, mi je nerodno, skoraj meje sram... Živim v času, ko tiskanje knjig ni problem. Vsak od nas, avtorjev Pesmi štirih, je v življenju izdal 80, 90 knjig. Menart, s katerim sva prijatelja že od bivanja v Marijanišču,jebil glavni "živec" nas štirih. Zavedal se je, da imamo premalo svetovnih biserov iz književnosti, zato nas je kar razporedil, kaj bo kdo prevajal. Jaz sem "pokrival" slovanske jezike in samo iz ruščine sem prevedel štirideset knjig. Mnogi enkratni, nedosegljivi pesniki pa niso v času svojega življenja izdali nobene knjige - Kosovel, Kette, Murn, ali pa samo eno - Prešernove poezije. Tudi pesniška zbirka mojega sina Marka je izšla šele po njegovi smrti..." Res je, časi so se spremenili. Vendar pesnik svoje priljubljenosti in pomena ne more zanikati. Podelili so mu vse najvišje nagrade - od Prešernove do Sovretove za prevajanje. Za otroške zbirke je dobil Levstikovo nagrado celo dvakrat. Za zadnjo - Majnice -butaste pesmi so prvič podelili nagrado za slovensko mladinsko literaturo Večernice prav njemu. Zbirka občutljivih, vedrih, ljubeznivih pesmi sodobnih najstnikov. Podpis Toneta Pavčka za bralce Zasavca. Zapišimo za konec vsaj prvo kitico Pesmi o zvezdah, kije natisnjena v Pesmi štirih na zadnjem mestu: Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu... Tone Pavček izžareva tudi pri svojem sedmem križu vitalnost, duhovitost, neskončni optimizem, beseda pa mu teče kot pesem. Zaželimo mu obilo zdravja, osnovnošolcem pa zadovoljstvo pri spoznavanju njegove poezije in uspešno tekmovanje, ki bo potekalo na vseh slovenskih šolah že 10. februarja ob isti uri. FANČI M0UK 40 LET NOVEGA POŠTNEGA POSLOPJA V TRBOVLJAH Dne 10. L letosje poteklo 40 let odkar je bilo zgrajeno novo poštno poslopje na Trgu revolucije v Trbovljah. Zgradili so ga na lokaciji, kjer so dotlej stali objekti rudniškega hleva za konje, ki so predstavljali dobršen del takratne rudniške "motorizacije" na zunanjih delih. Konjske vprege so takrat uporabljali za prevoze jamskega lesa, za vleko lesa iz splavov na Savi, za prevoz živil, raznega potresnega materiala, za odvažanje pepela in odpadkov iz pepelnih jam v stanovanjskih kolonijah, za odvažanje fekalij iz številnih greznic v kolonijah, za razvažanje deputalnega premoga in drva in še za marsikaj drugega za potrebe rudniških obratov. S postopnim uvajanjem tovornjakov za potrebe rudnika Trbovlje, so tudi hlevi za konje in pripadajoča gospodarska poslopja ob njih, postali odveč. Zato so to izjemno lokacijo izkoristili za postavitev tovarne Mehanika in za zgraditev nove pošte. Dotlej je pošta stala in poslovala na Trgu revolucije v zelo majhni zgradbi poleg rudniškega konzuma, kije že davno odslužila za vse večje potrebe po poštnih storitvah. Danes stoji na mestu, kjer je včasih stala pošta, stolpnica RUDIS -a in Banka Zasavja d.d. Zgradbe za novo pošto je projektiral arhitekt Martinc, gradnjo pa financirala takratna poštna direkcija v Ljubljani. TINE LENARČIČ IV CENTER ŠIRI SVOJ PROGRAM TV Center je uvedel z 19.1. novo oddajo. Na programu bo od 10. do 11. ure, oddaje pa bodo potekale v živo, vodil pa jih bo Aleš Matko, ki ga že dalj časa poznamo po Ekos-u. V tej oddaji se bodo zvrstili razni gostje, obravnavali bodo brezposelnost, vreme z dobre in slabe strani, onesnaževanja in čiščenje krajev, turizem, živali, sprehode po krajih, dogajanja čez vikend ipd. IL lTitlš 28. PROSINCA 1999 OTROKE RAZVESELJUJEJO URE PRAVUIC A poznate robček? Prav gotovo ga imate v aktovki ali v žepu, ampak malčki, stari od 3 do 5 let, so robček spoznali iz slovenske pravljice, ki jim jo je predstavila knjižničarka, Romana Bizjak. V četrtek, 14. januarja so se malčki ob 17. uri zbrali v Knjižnici Zagorje in sprva malce negotovo, potem pa kar smelo prisluhnili trem pravljicam: o robčku, o zelo lačni gosenici in še o hvaležnem medvedku. Kot je dejala knjižničarka, Romana Bizjak, bodo ure pravljic potekale vsak drugi četrtek v mesecu ob 17. uri - za otroke od 3 do 5 let in vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri - za otroke od 6 do 9 let. In zanimanja za ure pravljic je obilo. Izjemoma so v mesecu januarju ure pravljic za osnovnošolce iz nižjih razredov pripravili že v četrtek, 21 .januarja, ko so prisluhnili pravljici o ničkaj korajžnem zmaju. Po besedah Romane Bizjak je največ interesa za ure pravljic v zimskih mesecih. In otroci na ure pravljic v Knjižnici Zagorje zelo radi prihajajo, četudi včasih v večjem, drugič v manjšem številu. Saj zvedo veliko novega, spoznajo nove prijatelje in se imajo prijetno. Ker pa v knjižnici popestrijo tudi kulturne dogodke, bodo 8. februarja pripravili razstavo o pesniku Francetu Prešernu, kateremu bo posvečen 2. slovenski knjižni kviz za osnovnošolce, ki se bo pričel ob slovenskem kulturnem prazniku. Ura pravljic v februarju, kije tudi mesec mask, pa bo v četrtek, 18. februarja ob 17. uri. Kajti v četrtek, 11. februarja ob 17. uri bodo najmlajši izdelovali pustne maske, kar bo verjetno otroke še dodatno razveselilo in opogumilo za pustovanje. Tekst in foto: PR. NOVO V DELAVSKEM DOMU TRBOVUE V zadnjih mesecih so v Javnem zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje postorili marsikaj za izboljšanje dela te osrednje trboveljske kulturne hiše. Zadnje dni so namreč dokončali ureditev garderobnih in skladiščnih prostorov v kletnih prostorih za potrebe društev Svoboda center, ki imajo društvene prostore. Prenovili pa so tudi svetlobni park na odru, prebelili avlo in postorili še marsikaj. Tudi število prireditev in obisk le teh seje povečal. Dela so veljala 4 milijone tolarjev, od tega je polovico prispevala republika, drugo polovico pa občina Trbovlje, ki je tudi lastnik objekta. Tine Lenarčič Svetniške litijske in radeške KLIUB ZAPLETOM, KONČNO, LE KONSTITUIRAN Na decembrski konstituivni seji litijskega občinskega sveta je prvi zaplet povzročil svetnik SLS -a Marko Juvančič s predlogom 7 članske komisije za volitve in imenovanja sestavljene izključno iz pomladnega trojčka. Temu predlogu so nasprotovali svetniki ostalih strank zastopane v občinskem svetu (LDS, ZLSD in DeSUS), ki v komisiji ne vidijo svojega predstavnika. Martin Brilej je zahteval odmor za uskladitev predloga in ga po uskladitvi tudi prebral (v komisiji ima vsaka stranka svojega kandidata). Drugi zaplet pa sta povzročila svetnika Mirko Močilar (SLS) in Martin Hostnik (SKD) s pritožbama češ, da je na predčasnih volitvah v litijski občinski stavbi volil mladoletnik. Zahtevala sta razveljavitev predčasnih volitev, da ne bo prihajalo do očitkov, ker je lahko volilo več mladoletnikov in ne samo eden. Kaj narediti v tem primeru, ni vedel povedati niti predsednik občinske volilne komisije Anton Primožič, brez pregleda volitev iz navedenega volišča, so sejo prekinili. V januarskem nadaljevanju seje je predsednik občinske volilne komisije svetnikom obrazložil, daje na predčasnih volitvah v Litiji volila nepolnoletna oseba in da en glas vpliva na razdelitev mandatov, ter daje naloga svetnikov, da mandate potrdijo. Zoper člane volilnega odbora in mladoletnika pa je podana ovadba na pristojnem javnem tožilstvu. S to obrazložitvijo se nista strinjala Mirko Močilar, ki je ponovno zahteval razveljavitev predčasnih volitev in Franc Čeme (SLS), ki je dodal, da seje v prejšnjem mandatu od Brileja nekaj naučil in da bo med glasovanjem sejo zapustil. Po končani razpravi so litijski svetniki končno po dveh mesecih le potrdili svoje mandate in mandat starega - novega župana Mirka Kaplja (LDS). OBČINSKA SEJA V ZNAMENJU SPREJEMANJA STATUTA V sredo 19. januarja ob 9.uri je v Radečah potekala 2.redna seja občinskega sveta v novem mandatu. V desetih točkah, kolikor jih je bilo na dnevnem redu, so največ časa posvetili predlogu novega statuta Občine Radeče in težavam okrog samega'proračuna za leto 99. Predstavljena je bila naloga o tem, daje potrebno in to čimprej sprejeti Statut z vsemi spremembami, ki so nastale na področju lokalne samouprave.Na predlog župana Ludvika Sotlerja so za podžupana izvolili Valentina Medveda iz vrst stranke SDS. Izvolili in potrdili so člane nadzornega odbora, statutarne komisije in komisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja. Slednja je po prvem zasedanju za predsednika izbrala Janeza Vec. Svetniki so bili tudi seznanjeni z neporavnanimi obveznostmi, terjatvami in primanjkljajem finančne izravnave na zadnj i dan preteklega leta. Neporavnane obveznosti tako skupaj znašajo skoraj 194 milijonov tolarjev, medtem ko so terjatve okrog 30 milijonov tolarjev. Med vsem temi je verjetno največja obveznost pri Čistilni napravi Radeče in Zdravstvenem domu.Na znanje so tudi vzeli poročilo o investiciji v Kulturni dom Radeče in možnost njenega zaključka obnove. Poleg tega so sklenili, da odprodajo občinsko službeno vozilo Peugeot 406, čigar knjižna vrednost je 2,975 milijona tolarjev. Kupili pa naj bi kombinirano vozilo, ki bi prevažal šolske otroke. S tem naj bi tudi prezaposlili dosedanjega občinskega šoferja,ki bi prevzel te prevoze.Do naslednje seje pa naj bi se pripravili tudi na pogovore in rešitve glede delitvene bilance s prejšnjo skupno občino Laško. 28. PROSINCA 1999 J. li j?, n? h (E j* STILCEK 98' Sredi januarja, kije na vseh področjih bolj suh mesec in kulturne prireditve niso kdove kako številne, nas je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje spet povabilo na podelitev štiičkov. Prireditev je postala že tradicionalna, čeprav je bila do lani interna. Prvič so javno podelili gledališka priznanja lani januarja. Na letošnji podelitvi so se gledalcem, ki jih je bilo zavidljivo veliko, predstavili tudi novi člani, ki sojih "veterani" sprejeli medse septembra lani. Po prvem vtisu sodeč, bodo v kratkem, pod dobrim vodstvom in zgledom svojih predhodnikov, prav tako dobri, kot oni. In "oni", mladi amaterski igralci, ki imajo za seboj še prav lepo število gledaliških sezon. Oni so zares zelo dobri. S svojim nastopom navdu- šujejo in presenečajo in zagotovo vnašajo toplino in ponos v srca publike. Zaslužili so si šdlčke in ne samo to, zaslužili so si aplavz, dolg in buren, skratka takega, ki si ga vsak, ki tako ali drugače sodeluje pri odrski stvaritvi, želi in si ga zasluži. Letos so bila podeljena priznanja v osmih kategorijah. Za najvidnejši napredek v gledališču sta ga prejelaNina Lanišnik in David Lindič. Priznanje za naj maskerko je pripadlo Tanji Bivic. Za dramsko besedilo je priznanje prejel Uroš Piki, ki je v svoji Klovnijadi sam napisal tudi besedila pesmi in jih uglasbil. Za najboljšo recitatorko sta bili proglašeni Barbara Krasnik in Jerneja Alič. Za ples je bila nagrajena Gordana Mohor, najboljša improvizatorja pa sta Katarina Pajer in Iztok Lužar. Kot vsi dobitniki priznanj, sta morala tudi onadva dokazati na sami podelitvi, da si ga zares zaslužita. Vlogi, v kateri sta se morala znajti, je določila publika v trenutku podelitve in prav zares nista mogla vedeti, da bosta morala odigrati Clintona in Moniko in uspelo jima je! Štilček za režijo je pripadel Janezu Rusu. Naslov najboljšega igralca je dobil Iztok Lužar, ki je pravzaprav v tem gledališču "deklica za vse" in vskoči, "kjerpač je". Najboljša igralka pa je tokrat Ines Oštrič, ki se po devetnajstih uspešnih gledaliških sezonah poslavlja, pa čeprav ji do srebrnega Linhartovega priznanja manjka samo še ena sezona. Vsi upajo, da bo dobila tudi dvajseto vrtnico, ki je manjkala v "poslovilnem" šopku in jo čaka v gledališču. Za dvanajstletno delo na tem področju je dobila bronasto Linhartovo priznanje Katarina Pajer. Skupaj z Urošem Piklom sta vodila podelitev štilček 98' in dokazala, da sta na odru "doma" in daje tudi morebitni nepredvideni dogodki ne bi spravili v zadrego. Za glasbene predahe med podelitvijo priznanj Štilček 98' je poskrbela skupina Kukavičje gnezdo in sicer tako dobro, daje po zadnji pesmi publika obsedela in ni hotela iz dvorane. Prijeten in uspešen gledališki večer se je zaključil s prijateljskimi pomenki ob pogostitvi v preddveiju dvorane Svoboda Trbovlje. Marta Hrušovar Naj-improvizatorja: Katarina Pajer in Iztok Lužar ŠTIRJE LETNI ČASI V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI Franci Horvat, amaterski fotograf in alpinistični popotnik iz Celja, je imel v knjižnici Antona Sovreta v četrtek, 21. januarja spet zanimivo predavanje, še bolje prikazovanje diapozitivov o lepotah naše dežele. Štiri letne čase predstavjajo kipi v Mokricah, s katerimi je začel prikazovanje svojih posnetkov. Pomlad nam je pokazala prelepa cvetoča drevesa pa tulipane iz Volčjega potoka, nasade cvetočih breskev iz Dornberga, za katere pravi, da ne pozna večjih in lepših. Nadaljeval je z vodami, od Soče, Kobariških korit do manj znane Bloščice, Kamniške Bistrice do drugih lepotic. Poletje predstavlja kip dekleta z žitnim klasom in že so se prikazala žitna polja, olepšana z rdečim makom. Pa še polja oljne repice in sončnic. Poletje je posnel tudi na Planinskem polju, Divjem jezeru, Črnem jezeru na Pohorju. Ob morskih posnetkih je opozoril, da 15. avgusta začno cveteti lokvanj i v Sečovljah. Zažarele so še mnoge planine in gorsko cvetje. Tudi jesen je ujel v vsej plaeti barv in zdi se mu najlepši letni čas. Rodnost so pomenili motivi iz Jeruzalema, Haloz, Bizeljskega, Goriških Brd, pa s Krasa, Cerkniškega jezera in oddaljene Koroške. Za kakšen posnetek prevozi tudi 200 km. Na začetku zime je pokazal posnetek prelepe rdeče vrtnice, ki jo je okame-nel prvi mraz. Vrnil seje na slapove Krke, zamrznjen slap Rinke, izvira Krupe in zimski Bled. Ob številnih posnetkih zasneženih smrek in macesnov je dejal, da je vse težje priti do njih, saj ni več tiste prave zime. V svoj objektiv je ujel tudi ivje na drevju v Gabrskem in samotni javor ob hrastniški knjižnici. Franci Horvat je še istega večera ob polnoči odpotoval za 25 dni v Afriko. Vendar je to že druga zgodba. Fanči Moljk NOVI KOŠI ZA SMETI Pred kratkim so v Trbovljah na najprometnejših točkah namestili vrsto novih košev za smeti, precej starih pa so popravili in znova usposobili, potem ko sojih nekateri "junaki" dodobra zmaličili pri svojih herojskih podvigih v nočnem času. Košev za smeti je sedaj več in je domala vsakomur dana možnost, da bodisi na cesti, na dvoriščih, v parku ali blizu raznih prodajaln smeti in odpadke odloži v nameščene koše. Obstaja upanje, da jih bodo občani obeh spolov in vseh starosti dejansko tudi uporabljali, komunalci pa tudi izpraznjevali. Tine Lenarčič NATEČAJ NA TEMO NARAVNE IN DRUGE NESREČE V oktobru so prejeli na osnovnih šolah in vrtcih v Zasavju vabilo Uprave za obrambo Trbovlje za natečaj na temo Naravne in druge nesreče. Za otroke iz vrtcev so priredili le risanje, za osnovnošolce pa tudi pisanje na temo Poplava. Uprava za obrambo Trbovlje je prejela 64 prijav, od tega 16 literarnih in 48 likovnih del. Izdelke so poslali z OŠ Izlake, OŠ Trbovlje, OŠ Slavko Grum Zagorje in OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ter OŠ Hrastnik in Zagorje. Direktor Jože Čibej in obenem vodja tega natečaja je povedal, da so člani komisije skrbno pregledali vse prispevke in najboljše poslali v Ljubljano, kjer bodo konkurirali na državnem nivoju. V četrtek, 21 .januarja pa so mlade avtorje z njihovimi mentorji povabili na sprejem v sejno sobo Občine Trbovlje in jim podelili lepe knjižne nagrade. Fanči Moljk SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA PRI MOSTU ČEZ SAVO Nekaj let že poteka akcija, da bi križišča pri mostu čez Savo v Trbovljah, semaforizirali zaradi cestnega prometa. Pristojna direkcija za ceste v Ljubljani je odobrila potrebna sredstva za semaforizacijo križišča. V tekuje izdelava potrebne dokumenatacije, znan je že tudi izvajalec del tj. Asis. Dela bodo veljala okoli 10 milijonov tolarjev. Predvideno je, da bi z deli lahko pričeli marca letos. Tine Lenarčič Iv š r? ;l [ SVEA V LETU 1998 Z 120 MIO SIT DOBIČKA V torek, 12.1.1999, je bila na Svei tiskovna konferenca, kjer je direktor Svee, Miroslav Štrajhar, predstavil poslovanje Svee Zagorje v letu 1998. V obeh tovarnah kuhinjskega pohištva, v Zagorju in Gabru v Starem trgu pri Ložu, so v letu 1998 povečali fizični obseg za 8% in presegli plan za 5%. Razvili so nova kuhinjska programa, javorjevo kuhinjo Leona in kuhinjo Mateja. Za kuhinjo Leono so na zagrebškem sejmu Ambient prejeli zlato plaketo. S prodajo proizvodov so ustvarili 34 mio DEM prihodkov. Letni plan so tako presegli za 11%. V letu 1998 so končali z izgradnjo poslovno prodajnega objekta, denar so namenili med drugim za posodobitev proizvodne tehnologije, razvoj tržišča, razvoj izdelkov in za razvoj kadrov. Odločili so se za nakup počitniškega apartmaja v Atomskih toplicah, da bi vsem zaposlenim nudili raven družbenega standarda. Glede ciljev za leto 1999 je obrazložil, da na dinamično rast v preteklih letih in na vse bolj zahtevane kuhinjske programe v Svei Zagorje načrtujejo povečanje proizvodnje za 2%, nameravajo obdržati prvi tržni delež na domačem trgu in povečati delež na tujih trgih, ISO 9001 bodo nagradili z ISO 14000, ki opredeljuje okoljevarstveno problematiko. Sicerpa v letošnjem letu zagorska Svea praznuje 50. obletnico delovanja. Tekst in foto Alenka Kellner TSG LUNAR Samostojni podjetnik Aleksander Lunarje 20. januarja odprl poslovalnico TSG LUNAR tudi na Ulici L junija 1, v Trbovljah (blagovnica). Sam pravi, da seje za odprtje poslovalnice odločil zaradi razširitve ponudbe in velikega zanimanja strank iz Trbovelj. Posledica razširitve ponudbe pa je tudi ta, da je zaposlil novo delovno silo in sicer Boštjana Potočnika. Poslovalnica bo odprta ob delavnikih od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 12.00. Tekst PM. in foto PRAV BORZNA DOGAJANJA Minil je skoraj mesec odkar smo začeli leto, ki bo zaznamovalo konec tisočletja. Leto 1998 bo preudarnim investitorjem ostalo v spominu, na eni strani kot leto mega zaslužkov, z grenkim priokusom pa se ga bodo spominjali tisti, ki so slepo sledili samo svojim občutkom in niso pravočasno izstopili z drvečega vlaka rasti tečajev in na drugi strani kot leto začetka kotacij delnic skladov. Borza je do konca leta na prosti trg C sprejela 3/4 delnic vseh skladov. Zelena luč za prodajo je večini imetnikov prižgana, ni pa rečeno daje tudi smiselna. Delnice so na borzi vredne med 280 in 700 SIT, odvisno od tega kolikšen del certifikatov je posamezni sklad uspel zamenjati za delnice podjetij in druge dovoljene naložbe. Do konca leta je to uspelo le petim skladom. To so sklad Nacionalna finančna družba 1, Pomurska investicijska družba, Triglav Steber 1, Vipa Nanos in sklad Zvon ena. Zaradi tega so njihove vrednosti na borzi, z izjemo PID-a Zvon 1, najvišje. Vrtijo se okrog 650 SIT za delnico. Zvon 1 pa je po zadnjih podatkih vreden 425 SIT. Te vrednosti imenujemo tržne vrednosti delnic. S časoma se bodo približale knjižnim vrednostim (knjižna vrednost delnice je vrednost zapisana v knjigah in naj bi bila odraz kakovostnega poslovanja podjetja - sklada). Trenutno se tržne vrednosti gibljejo šele med 30 in 40 % knjižnih vrednosti. Normalno pa bi bilo, da bi bile tržne vrednosti knjižnim vsaj enake. Razmerje med tržno in knjižno vrednostjo je edini pomembnejši kazatelj, ki ga za lažji pregled nad gibanjem cen delnic lahko izračunamo. Žal zanje še tudi borza ne izračunava indeksa gibanja cene. Mogoče so delnice ravno zaradi tega še manj odvisne od zunanjih dogodkov ali drugih informacij. Pri skladih je opaziti le občutno zmanjševanje števila delničarjev, t.j. lastnikov. Takšna nepovezanost med ceno in dogodki bo trajala vse do trenutka, ko bo lastništvo delnic skoncentrirano na le nekaj lasntikov. Takrat lahko pričakujemo tudi proces združevanja skladov med seboj. Drugače je pri delnicah podjetij. V lanskem letu je bilo, v sedmih letih dosedanjega poslovanja, na borzo sprejetih največ delnic. Sedaj lahko izbiramo med kar 83 uvrščenimi delnicami, od tegajih je v kotaciji A 20 %, v kotaciji B 10 % in kotaciji C 60 %. Zaradi večjega števila in s tem možnosti razvrščanja po panogah, možnosti izračunavanja indeksa in drugih analitičnih kazalcev o gibanju cene in prometa, je pregled nad delnicami lažji. Borza izračunava indeks - SBI, ki kaže smer gibanja najboljših dvajsetih delnic. In običajno je, da cena preostalih delnic sledi le-tem delnicam. Večina analitikov računa analitične kazalce, kot so donosnost, likvidnost, dividendni donos in razmerja med sedmimi cenami, kijih borza dnevno objavlja v borzni tečajnici za vsako delnico posebej, itd. Cene delnicam so v celem lanskem letu porastle toliko, daje po upoštevnju stroškov nakupov, prodaj, davka in prometnega davka, zaslužek enak zaslužkom v bankah. Razlika je le v tem, da bančni investitor ni tvegal izgube premoženja tako kot jo je borzni investitor. Res so lahko borzni investitorji, ki so skrbno sledili trendu, v poletnih mesecih, ko je vladala vsesplošna rast tečajev, zaslužili zelo veliko, vendar tisti, ki niso bili pri prodajah hitri, so ta z aslužek tudi izgubili. Večina investitorjev je bila takrat prepričana, da bodo cene na doseženih ravneh tudi ostale in da so ravni npr.: 35000 SIT za Krko, 55000 za Lek, 30000 za Petrol, 40000 za Drogo... realne ravni. Vendar vsi ti investitorji niso upoštevali dveh vzrokov, zaradi katerih je prišlo do tako močnega in hitrega porasta cen. To je omilitev ukrepa o uvedenih skrbniških računih in razmišlajnja slovenskih investitorjev, ki verjamejo, da kaj dobrega v Sloveniji lahko začnejo le tujci. Tujci so se na našem trgu res pojavili, vendar so spiralo rasti zgradili slovenski kupci v hlastanju za denarjem. Ko so cene delnic dosegle mejne vrednosti in jih tujci niso bili več pripravljeni več plačevati, so cene zdrsnile še hitreje kot porastle. Sedaj so ujete med svoje psihološke meje in promet je premajhen, da bi dvignil raven cen nad te višine. Slovenci pa kot vedno, čakamo tujce, da bodo prišli, kupili kar je vrednega, mi pa bomo pristavili vsak svoj piskrček in nekaj zaslužili. Vendar osebno menim, daje to le izgovor, katerega spretno izrabljajo borzniki za svojo pasivnost. V resnici borzniki čakajo, da se cene še dodatno znižajo. Do pomladi se bo to zagotovo zgodilo. Takrat se pričakujejo novi poslovni rezultati in objave dividend, ki so edino upanje, da se začeti negativni trend preneha. Velenje, 15. januar 1999 ABERŠEK Vinko J . OSKRBOVANCI DOMA POLDE EBERLI JAMSKI PREJELI DARILA Predsednik RK Zagorje, Franc Grošelj je trinajstega januarja obiskal Dom starejših občanov Polde Eberle Jamski na Izlakah. V imenu organizacije je vsem oskrbovancem doma podaril simbolična darila ob novem letu. S to obdaritvijo naj bi oskrbovanci doma začutili, da niso pozabljeni in da se poleg domačih tudi drugi spomnijo na njih. Tekst in foto: ŽANA V HRASTNIKU IZŠEL KOLEDAR PRIREDITEV V začetku letošnjega leta je Občina Hrastnik izdala Koledar prireditev 1999 v nakladi 1500 izvodov. Zloženka ima za vsak mesec zbrane podatke, kje se bo kaj dogajalo, kdaj in kdo je organizator. Poleg tega so objavili razne pomebne telefonske številke, ki pomagajo na hitro poklicati razne dežurne službe, občinske službe, bencinski servis, vlečno službo... Zanimivi so tudi osnovni podatki Občine Hrastnik, ki povedo, da ima 10.746 prebivalcev na 58 km2 površine. In še deset KS z dvajsetimi naselji. Navajajo tudi podatke, daje 3.389 delovno aktivnih prebivalcev in 63 društev. Gradivo je zbrala in uredila Radojka Odžič, višja svetovalka za gospodarski razvoj na Občini Hrastnik. Pravi, da se krog prirediteljev širi. Vsako leto se pojavijo kakšne ustanove ali društva, ki želijo oz. napovejo, da bodo naslednje leto vključili kolendar prireditev. Za zloženko sta se zanimali tudi sosednji občini Radeče in Trbovlje. V čem je poleg navedenega še dobrodošla? Prav pride tudi tistim prirediteljem, ki še niso navedeni v koledarju, le ta pa jim pomaga pri časovni orientaciji. Za prireditve se zanimajo tudi gostinci, ki lahko ponudijo svoje storitve. In kako so zloženke razdelili? Poslali so jih v planinska društva, na KRC, kjer se največ dogaja, šolam in ostalim javnim zavodom, novinarjem in še kam. Naslovno stran poživljajo sličice planinskih koč, panorama Hrastnika in nekaj prizorov iz športnega oz. kulturnega življenja. FANČI MOLJK NOSILNI STEBRI NA DOLU ŽE STOJIJO Nosilne stebre za športno dvorano, od katerih tehta eden 15 ton, so na Dolu postavili že prejšnji teden. Vseh osemnajst so pripeljali kos za kosom iz Vegrada Velenje s tovarnjakom, strešne nosilce z dolžino 30 m pa bodo morali natovoriti na vlak. "Ta teden bomo morali z montažo športne dvorane prekiniti za nekaj časa, ker moramo opraviti še nekaj klasičnih del," pravi Zdene Avflič, vodja gradbišča 6D Hrastnik. FANČI MOUK BREZPOSELNI IN JAVNA DELA V TRBOVLJAH Po podatkih pristojnih organov je bilo konca lanskega leta na področju Trbovelj skupno 1839 brezposelnih, kar pomeni blizu 25% brezposelnost. Od tega je brez dela 1052 žensk. Vse več je brez dela moških starih nad 40 let in mladih do 26 leta starosti. V dobršni meri to krizo premoščajo javna dela, ki jih v glavnem financira država, ki pa jih bo odslej financirala le v višini 80%, ostalih 20% pa občina. Javna dela potekajo na področju komunalnih dejavnosti, varovanju naravne in kulturna«dediščine, turistični dejavnosti, varovanju šolskih objektov, raznih dejavnostih v Domu upokojencev F. Salamona, Splošni bolnišnici in še kje. Računajo, da bo tudi v letošnjem letu možno zaposliti TRADICIONALNA LICITACIJA KRAČ V Kotredežu so na sam dan Sv.Antona zlicitirali okoli 25 krač, dobiček pa namenili za obnovo kotredeške cerkve. MM, foto PRAV pri javnih delih vsaj 130 brezposelnih. Sicer pa je s 1. januarjem pričel veljati nov zakonski predpis, ki se nanaša na status brezposelnih oz. na javnih delih, ki v marsičem ugodneje rešuje status le teh. Tako bo npr. brezposelnemu zaposlenemu na javnih delih tekla delovna doba kot zaposlenemu za določen čas, status brezposelnega pa mu bo v tem času miroval. TINE LENARČIČ HRASTNIŠKI POLICISTI V BELEM V petek, 22. januarja, je gledalce hrastniške lokalne TV razveselil posnetek motranjosti policisjke postaje, kjer so policisti z vso vnemo pleskali svoje bivalne prostore. Človek bi pričakoval, da bo za lepše prostore državnih uslužbencev poskrbela država, vendar kaže, da ni tako. "Predolgo bi čakali, da bi se nabralo dovolj denarja," je pojasnjeval Bogdan Peruci, "zato smo se lotili dela kar sami - v prostem času seveda. Dobili smo le material, pomagali so celo sponzorji..." Ker so časi udarniških podvigov že minili in so se ohranili le ponekod na podeželju, je akcija hrastniških policistov tembolj pohvalna. FANČI MOUK OBČNI ZBOR SADJARSKEGA DRUŠTVA Sadjarsko društvo Litija je imelo svoj šesti letni občni zbor 22.1. 1999 v Kulturnem domu v Šmartnem, ki se gaje udeležilo 108 članov. Člani društva, ki deluje že pet let, so sprejeli poročilo o delu upravnega odbora v letu 1998 in sprejeli program dela za leto 1999. Litijski sadjarji so imeli v preteklem letu naslednje izobraževalne akcije: L Predavanje z naslovom "Sajenje in vzgoja koščičarjev" (Kotar F.) 2. Predavanje z naslovom "Varstvo koščičarjev" (mag. Seljak) 3. Prikaz obrezovanja (Maležič M.) 4. Prikaz obrezovanja (Babnik M.) 5. Šola obrezovanja (tečaj rezi 10 umi pod vodstvom Kotar F.) 6. Sadjarska ekskurzija na Primorsko (Brda, spomladi) 7. Sadjarska ekskurzija v Petrovče - Mirosan (jeseni) 8. Sadjarska ekskurzija v Val di Non (J. Tirolska - Italija) V letu 1999 pa bo društvo za svoje člane organiziralo naslednja predavanja in ekskurzije: 1. Predavanje z naslovom "Pridelovanje lupinarjev" (mag. Solar A.) 2. Predavanje z naslovom "Varstvo vinske trte in pečkarjev" (ing. Mamilovič) 3. Predavanje z naslovom "Pridelovanjejagodičja" (ing. Koron D.) 4. Prikaz obrezovanja (Maležič M.) 5. Prikaz obrezovanja (Babnik M.) 6. Sadjarski krožek (Kotar F.) 7. Sadjarska ekskurzija na Gorenjsko (jeseni) 8. Priprava občinske sadjarske razstave Društvo trenutno šteje 170 članov. V društvo se lahko včlani vsak, ki sprejme statut društva in plača članarino za tekoče leto, ki znaša 2000 sit. Vse informacije o dejavnosti društva lahko dobite v društveni pisarni ali po telefonu 883 - 554 (Kmetijska svetovalna služba Litija). VB. T) :i 3 tti n r Pisma bralcev 1 Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. TET 3 Politični bumerang hrastniškega župana, ki gaje odvrgel pred volitvami, z ignoriranjem protikandidata in volilcev, seje vrnil ob neuspelem referendumu pri poroštvu države za TET 3. (Mene je ignoriral župan, njega pa država). Po mojem je v Zasavju oz. v Hrastniku nekaj zelo narobe. Mislim, da nas ZLSD in LDS peljeta v politično in gospodarsko osamo. To smo pred volitvami tudi napovedali. Menim, da v Hrastniku opozicija ne deluje v dobro svojih volilcev. Na primer strankarsko so povezane družine kot; oče - LDS, mama - ZLSD, sin SNS, tako, daje v bistvu ista oblast, ki so jo porazdelili med sinove in hčere. Zato ne razumem dejanja SLS in SKD, ki zastopata v večini kmete, ki so tudi v SLS in SKD, pa se danes tožarijo za visoke odškodnine, ki jih povzroča škodo TET Trbovlje, če želimo, da politično in gospodarsko uspemo, bo potrebno spremeniti politiko na lokalni ravni, to pa je; zamenjati, (totalitarno - komunistično oblast z občanom na čelu), občinsko oblast in porazdeliti oblast na vse-strankarsko. Pozivam vse opozicijske stranke, da se bolj odločno borijo za oblast in s tem rešijo politično in gospodarsko osamo Hrastnika in pa s povezavo na državni ravni pripelje zdravo in ekološko ekonomijo v Zasavje. Najbolj pa zamerim g. Potrču, ki je pred referendumom izjavil na TVC Trbovlje, da župniki po cerkvah med mašo nagovarjajo farane, da naj volijo proti, kar pa ni res. Grobo napadanje cerkve in vmešavanje cerkve politikov na takšen način je sramotno dejanje in kršenje človekovih pravic po 18. členu o človekovih pravicah, ki pravi; vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpopolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov. Ta člen je trn v peti ZLSD in LDS, ki so proti členu o človekovih pravicah. G. Potrč je s tem nabiral politične točke zase in ZLSD, ki jim pripada in zavajal zasavski narod, ker ni Hrastničan me takšno početje ne čudi, prav tako pa je tudi neprimeren za poslanca, ki zastopa Hrastničane, prav tako dvomim v njegove izjave, češ da je slovenski narod zaplankan, da ne vejo kako se glasuje na referendumu. Odgovornost za neuspeli referendum nosijo ključni ljudje iz Zasavja, ti pa so g. Potrč ZLSD, G. Jerič LDS in pa predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. To je moje osebno mnenje. Igor Pavelšek ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE - MALO IZ ZASAVJA Konec lanskega leta je izšla iz tiska Enciklopedija Slovenije - 12. zvezek oz. knjiga. Ta del vsebuje gesla, splošna in stvarna ter biografska. Vseh gesel je 885, zajemajo pa gesla, ki se začenjajo s črko S, pa še to ne v celoti. Zvezek - knjiga obsega 416 strani leksikalnega formata, pri pisanju gesel je sodelovalo 464 piscev, sicer pa je bilo vseh sodelavcev precej več. Predvidoma bo izšlo v celoti 15 zvezkov - knjig te enciklopedije, čeprav je bilo sprva predvidenih le 12. Natisnili so 18.000 izvodov tega zvezka. Pri prelistavanju knjige nas iz Revirjev predvsem zanimajo gesla, ki se nanašajo v celoti ali deloma na Zasavje in ljudi, ki bivajo v zasavskih dolinah. V domala vseh doslej izišlih zvezkih ES lahko ugotovimo, da je gesel, ki se nanašajo na naše kraje in ljudi razmeroma malo. Tako je tudi z zadnjim tj. 12. zvezkom. Med biografskimi gesli lahko zasledimo naslednja imena: Snoj Benigen (pravo ime Franc Snoj) iz Zagorja ob Savi, tudi naslednji je Snoj Franc z Izlak, bivši politik, Stare Franc iz Šmartnega pri Litiji, arheolog, Stereniša Marjan iz Radeč, častnik. Med stvarnimi gesli pa se med socialno varstvenimi zavodi omenjeni domovi oskrbovancev v Impoljci, Loki pri Zidanem mosti, Hrastniku, Šmartnem pri Litiji (Tišje), Trbovljah in Izlakah. Pri geslu Sokolstvo so omenjena društva v naših krajih in pa nekateri posamezniki, ki so se udeležili svetovnih in olimpijskih tekmovanj kot člani Sokola (Slavko Hlastan, Miro Forte). Posebno geslo ima Splošna bolnišnica Trbovlje, prav tako tudi Strojna tovarna Trbovlje, Steklarna Hrastnik, Steklarna Zagorje, med spomeniki pa je omenjen spomenik J. V. Valvasorju v Medijskih Toplicah, spomenik padlim na Sv. Gori (Zasavski), pri geslu Stavke pa je omenjena stavka jan. 1958 v Rudniku Trbovlje - Hrastnik, pa tudi nekatere druge stavke v Revirjih v predvojnem času. Pri geslu Svoboda so omenjena kulturna društva s tem imenom v predvojnem in povojnem času. V tem zvezku enciklopedije pogrešamo več gesel iz naših krajev. Tako bi lahko imela posebno geslo Steklarna Trbovlje (Glažuta), časopis Srečno, ki ga izdaja Rudnik Trbovlje - Hrastnik, lahko in morali bi biti objavljeni spomenika Vurnika, Kalina in Batiča v Trbovljah, pa tudi v Hrastniku in Zagorju, ter še kje, posebno geslo bi morala imeti gladovna stavka rudarjev L 1934 v Trbovljah in Hrastniku, pa tudi stavka 1. 1958 v obeh teh dveh rudnikih, kije bila prva stavka v nekdanji državi. Svoje geslo bi lahko imel tudi Škrinjar Jože, zborovodja, skladatelj in literat in po vsej verjetnosti še kdo od znanih Zasavcev, ki so dosegali s svojim delom in uspehi na kateremkoli področju nadpovprečne uspehe in rezultate. Sicer pa se največ gesel začenja s "slovenski", "socialističen", "socialen". Mnogo gradiva je objavljenega v tem obširno zasnovanem enciklopedičnem zborniku, ki v zgoščeni obliki prikazuje oz. razlaga bistvene pojme našega časa in preteklih časov Slovenije in Slovencev ter Slovenk. Tine Lenarčič IZJAVA ZA JAVNOST Referendum za financiranje TET 3 je mimo. Rezultati samega referenduma niso presenetljivi ravno tako tudi zelo slaba udeležba na voliščih, razen v Zasavju. Rezultati referenduma so jasno pokazali, da so Slovenci, razen v treh zasavskih občinah, proti takšnemu financiranju velika poraba finančnih sredstev proti, saj so argumenti proti prevladali. Naša stranka razume oboje. Tisti, kateri so glasovali proti niso iz Zasavja, nepoznajo tukajšnjih razmer in niso vezani na rudarjenju, katero že daje kruh več kot 100 let ljudem v Zasavju.Ker jih te problemi ne zadevajo mislijo bolj v smeri stališč strogih ekoloških normativov EU, katera hoče zmanjšati emisiji toplogrednih plinov in ostalih produktov, kateri prekomerno onesnažujejo zrak in okolje. Drugič vidijo pri finančnih sredstvih, katera bi bila potrebna za izgradnjo TET 3 preveliko finančno breme, katero bi padlo na ramena davkoplačevalcev, kateri so že tako preobremenjeni s prevelikimi dajatvami državi. Zasavci so si želeli, da referendum uspe, saj je nazaposlenost in socialna stiska tu največja v državi, zato je izguba vsakega delovnega mesta v Zasavju katastrofa. V gradnji TET 3 ljudje iz Zasavja vidijo, posebno še zaposleni, prepotrebno ohranitev delovnih mest, saj ob mislih, daje v Zasavju uradno 20% brezposelnih (neuradno 25%) zastrašujoča vsaka izguba delovnega mesta. Ob vsem tem dogajanju in dejstvih je žalostno to, da se v vseh 8 letih v samostojni državi Sloveniji niso hotele ponuditi nekdanje in sedanje vladne strukture najti druge nadomestne alternativna gospodarstva še predno bi se šlo v zapiranje rudnikov. Zasavje bi zaradi svoje specifične lege resnično potrebovalo bolj čisto industrijo, katera ne bi onesnaževala Zasavja. S tem bi lahko rešili marsikatero delovno mesto pravzaprav bi jih lahko veliko pridobili. Vaša stranka je že vseskozi opozarjala širšo slovensko javnost na problem brezposelnosti posebno še v Zasavju, in je tudi za gradnjo TET 3, čeprav vidimo tu le kratkoročno rešitev. Zahtevamo tudi, da se župani med seboj dogovorijo, da se Zasavje v zakonu o lokalni samoupravi sprejme odlok, da postane Zasavje samostojna regija ne pa v sklopu Ljubljanske regije, saj bi le tako realno prikazali brezposelnost v Zasavju, (sedaj ko spadamo v ljubljansko regijo komaj 11%), socialne probleme in navsezadnje lahko samostojno nastopali pri dodelitvi financ od EU, katera jih daje v različne namene, kot so sredstva za razvoj regij... Sedaj, ko je referendum mimo, se že občuti grupiranje strank in njihovih volitev v blok zaradi večinskega sistema. Prilaščanje nekaterih političnih strank izidov referenduma in poudarjenih njihovih zaslug za izid je praktično brezpredmetno, saj je izid referenduma rezultat volje volilcev pravzaprav njihovih osebnih prepričanj in mnenj glede na argumente za ali proti, kateri so bili dani od različnih strokovnjakov. Pri teh odločitvah ni igralo nobeno politično prepričanje volitev, ampak kot sem že dejal osebno prepričanje volilcev. Za visok odstotek v Zasavju je prevladala skrb za delovna mesta, socialna varnost in še količkaj življenja vredno človeka. Glede na udeležbo volilcev že pri lokalnih volitvah in sedaj za referendum, katera je bila še slabša, razen v Zasavju, bi lahko naši politiki spoznali, da so ljudje siti manipuliranja od strani raznih političnih strank in njihovih liderjev, ker si pač gleda njihov materialni in socialni položaj vseh obljub katere neuresničijo, saj se nnjihova kvaliteta življenja vsako leto krepko znižuje. Zato nas tudi čudi, zakaj se brezposelni ne organizirajo v sindikat, kakor druge veje gospodarstva in negospodarstva, saj bi le tako postali zaznavni v naši družbi in se lahko borili preko predstavnikov za svoje pravice, kot ostali sindikati v Sloveniji. SLOVENSKI FORUM 28. PROSINCA 1999 "fi jj j, r: LITIJA: NEDELJSKI DNEVNIK + BRALCI =SLOVENECLETA (ali fedo je dobil največ povabil na bosilo) Stemnilo seje že, v Litiji pa je čutiti nekakšno naelektreno pričakovanje, saj je športna dvorana pol ure pred pričetkom svečanosti nabito polna, tako da so tisti z malo zamude kar zavidljivo gledali proti vrstam praznih stolov, rezerviranih za nominirance Slovenke ali Slovenca leta. Nakar seje pričelo - točno ob napovedani uri! Nastopajoči, Orleki kot prvi, so dvorano lepo zagreli, da seje program dokaj gladko odvijal. Nominiranci so od desetega mesta naprej hodili po nagrade: Vika Potočnik, Borut Pahor, Desa Muck, Mario Galunič, Brigita Bukovec, Adi Smolar, Štefka Kučan in Dr.Janez Drnovšek. Vmes so proglasili še častnega Slovenca, Lojzeta Slaka, ekipa leta so postali Bobri. MM Tudi Slovenca leta, Dr.Janeza Drnovška so nastopajoči nasmejali... (foto Vera Zmrzlak) ...pa še drugi del “klopi" nominirancev, (foto Vera Zmrzlak) Fmm Fmm m PRIZNANJE TUDI ZA LARO IN NEJCA V prejšnji številki smo objavili seznam vseh dolskih in hrastniških učencev, ki so prejeli priznanje 8. januarja. S šole pa so nam sporočili, da sta prejela posebno priznanje tudi učenca 8.a Lara Gornik in Nejc Kovač. Njunih imen nismo objavili, ker so se zanju odločili šele potem, ko so seznam že odposlali na naše uredništvo. Lara je bila celih devet let v baletni skupini GŠ Hrastnik, v družabnih plesih pa je lani na odprtem tekmovanju na Otočcu s soplesalcem Markom Žagarjem dosegla prvo mesto. Tudi Nejc je uspešen na kulturnem področju, saj že vrsto let igra v rudarski godbi, na športnem področju pa dosega vrhunske rezultate v kajakaštvu. V sem. še enkrat čestitamo. Fanči Moljk ČRN! REVIRJI VZASAVSKEM MUZEJU Lansko leto so vse tri revirske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje soglašale s tem, da se dotedanji Revirski muzej preimenuje v Zasavski muzej. Odtlej muzej deluje pod tem imenom. Dejavnost muzeja je zelo Glavni štab prireditve ( Rado Časi, Tone Fornezzi-Tof in vrhovni komandant Joško Godec, edini Slovenec s Š-jem. (foto Vera Zmrzlak ) pestra in raznovrstna. Potem, ko so stalno muzejsko zbirko v Trbovljah umaknili, se sedaj intenzivno pripravljajo na postavitev nove stalne zbirke, ki bo nosila ime Črni revirji. Zbirajo gradivo pa tudi denar za ureditev zbirke in nakup opreme. Pripravljajo pa tudi izdajo ustreznega kataloga, ki bo nekak vodič po razstavi. Sicer pa so muzejski delavci angažirani pri obnovitvenih delih v muzejih v Hrastniku in rudarskem v Kisovcu. Tudi v teh dveh muzejih bodo obnovili ter dopolnili zbirke, obnovili del opreme ter poskrbeli za vzdrževalna dela na zgradbah. Tine Lenarčič DOBIU NOVO DVIGALO V Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah so se odločili, da bodo zgradili novo tovorno dvigalo na negovalnem oddelku. Veljalo bo okoli 5 nilijonov tolarjev. Sredstva so si ustvarili z raznimi dejavnostmi izven doma tako npr. z razvažanjem hrane na domove naročnikov, izvajanje frizerskih storitev, pranjem perila ipd. IL. ^Trtn Nekoč je živel v neki ozki, s hribovjem obdani kotlini kralj, ki je imel dokaj neperspektivno, a vendarle svoje kraljestvo. Vladal sicer ni preveč modro, saj ga je v glavnem zanimala lastna sreča in dobiček, zato ga ljudje, ki so se od jutra do mraka preživljali s težkim delom v rudniških rovih, niso pretirano cenili. Rudnik premoga je bil namreč edino naravno bogastvo, ki ga je kraljestvo imelo. V želji po čim večjim in čim hitreje zasluženem bogastvu je kralj zahteval, da ljudje kopljejo v rudniku noč in dan . Na posledice, ki bi ga to prekomerno izčrpavanje za ljudi in okolje imelo, seveda ni niti pomislil. Nasprotno, dal je zgraditi veliko, potratno in na rudarstvu temelječo umazano industrijo. Leta so tekla in vse je bilo po starem, z eno izjemo, ki je kralju spremenila tok življenja. Nekega dne gaje po naključju obiskal kralj iz sosednjega kraljestva. To je bil inteligenten mož, s smislom za posel, inovacije, naložbe. Zato se je čudil takšnemu gospodarjenju kralja te, s hribovjem omejene kotline, ki nič ne vlaga v razvoj in ne skrbi za zadovoljstvo in izboljšanje razmer svojih podanikov. Kralj iz sosednjega kraljestva je bil tudi svetovljan, videl je že mnogo dežel in obiskal veliko kraljestev. Povedal je tako kralju, v čem vse ga druga kraljestva prekašajo, zato se mu je porodila neizmerna zavist. Tudi sam, željan slave in moči, je hotel v nečem prekašati druge. Sklical je zato vse modrijane svojega kraljestva, da bi se spomnili nekaj izvirnega, nekaj, kar bi bilo edinstveno in s čimer bi se lahko ponašal ter prekašal druge. Razmišljali so in razmišljali toda nič nenavadnega se niso domislili. Imel pa je kralj tudi nekega pametnega, a skoraj fanatično vdanega služabnika, ki bi bil za kraljevo zadovoljstvo pripravljen celo umreti. Tudi on si je belil glavo s tem problemom in nekega dne je svetoval kralju: »Presvetlo veličanstvo, kaj ko bi postavili neko napravo za izboljšanje na ekološkem področju. Imel sem namreč vizijo, da bo ekologija v prihodnosti hud problem in kdor bo tu na izviren način reševal probleme, bo lepše in bolje živel pa tudi drugi vas bodo zaradi tega cenili. Naredili boste dobro delo za vse in želi odobravanje«. Kraljuje bila všeč predvsem ideja o tem, da bi žel odobravanje, vendar še vedno ni vedel, kakšna »naprava« naj bi to bila. Ni namreč imel preveč izobraženih ljudi, ki bi mu znali kaj takšnega skonstruirati. O izobraževanju svojih ljudi pač nikoli ni razmišljal. Hodil je tako po svojih sobanah in razmišljal, razmišljal... Kar naenkrat se mu je posvetilo: »Zgradil bom dimnik, tako visok, da v nobenem kraljestvu ne bo enakega in to bo takšna ekološka pridobitev, ki bo žela odobravanja med ljudmi še dolgo po moji smrti«. Vendar, da bo dimnik resnično največji je zahteval kralj od svojega zvestega služabnika, naj obišče vsa kraljestva in poizve po merah vseh dimnikov. Tako se je služabnik odpravil na pot. Kjerkoli je hodil in poizvedoval ter govoril o kraljevih željah, so se mu smejali. Tudi pri sebi je začel dvomiti o pravilnosti in smotrnosti takšne kraljeve odločitve. Mislil si je: »Čudna so merila našega kralja. Kar je za druge pogubno, je pri nas modro. Vendar ukaz je ukaz in izpolnil bom, kar mi je bilo naročeno«. Rečeno, storjeno. V kraljestvu so zgradili takšen dimnik, da ga je bilo videti celo iz sosednjih kraljestev. Kralju je bil v ponos in vedel je, daje prekosil svoje kolege kralje vsaj v eni zadevi. Postal je neizmerno srečen. Vsak dan gaje občudoval in kadarkoli gaje pogledal, se mu je kar samo smejalo. Služabnik sicer nad pridobitvijo ni bil navdušen, vendar ker že dolgo ni videl kralja tako zadovoljnega, je bil srečen z njim. Leta so minevala in iz dimnika seje vztrajno kadilo. Toda kraljevo navdušenje je z leti pričelo upadati. »Tudi kralji so samo ljudje,« sije mislil služabnik, »naša pridobitev, dimnik ga nič več ne spravlja v dobro voljo, navadil se je nanj, tako kot smo se mi navadili na njegove pogubne posledice«. Opazil je tudi, kako kralj iz dneva v dan postaja isti nergač, nezadovoljen z življenjem. Tako je nekega dne kralj zopet dal poklicati svojega vdanega služabnika in mu velel: »Pogled na ta naš naj večji dimnik me nič več ne vzradosti tako, kot nekoč. Poskrbi, da bom ponovno neizmerno srečen, kadarkoli ga bom pogledal!« Služabnik je postal izredno razočaran nad kraljevim egoizmom, nad tem, da je vedno skrbel le za svojo lastno srečo, medtem ko mu zdravje in počutje ljudi, ki jim je vladal, ni nič pomenilo. Takrat seje odločil: »Naredil bom nekaj takšnega, da kralja ne bo le razveselilo in naredilo neizmerno srečnega, kadarkoli se bo ozrl na dimnik, temveč da bo tudi enkrat za vselej spremenilo njegovo nečimrno naravo. Pa tudi zame je napočil čas, da neham pokorno izpolnjevati vse kraljeve kaprice, se izpostavim, če tako čutim in zagovarjam lastna spoznanja.« Vzel je vedro bele barve in z velikimi črkami na dimnik nekaj napisal. Ko je kralj drugi dan zopet po stari navadi naveličano in otožno pogledal svojo največjo življenjsko pridobitev - dimnik in na njem prebral napis, gaje popadel takšen smeh, da ga ni mogel ukrotiti. Smejal seje in smejal do onemoglosti. Vendar, ko seje še drugič ozrl nanj, je postal neizmerno žalosten. Na dimniku je pisalo: »Tudi to bo minilo«. Mia Južina TRBOVLJE 28. PROSINCA 1999 F. 71 jr,FV,F A NKE1A Brez in z napakami Ozreti se, ko je potrebno; pristopiti, kadar se zahteva; razbremeniti, kar terja situacija; pohiteti, četudi v visokih petah; začeti nasmešek, če je treba oziroma: prav(iln)e in napačne stvari so na vsakem koraku. Mnogokrat zgolj slučaj - pa je zadeva pravšnja. Marsikdaj pa - četudi preudarna gesta ali drzna stopinja - je storjeno narobe, skratka, nekdo je užaljen, se ne strinja ali pa ni pravega zadovoljstva. Obsojati? Nikakor. Thdi napake so gonilo, del vsakdana, drobec sreče. Napake preudarijo stvari in razkladajo, kaj je všeč enemu in kaj drugemu. Brez napak stvari nikoli ne bi mogle biti boljše ali prijetnejše. Morda le preveč vznejevoljijo - čeprav ni petek, trinajstega. Tokratni anketiranci pa so pokramljali o tem, če kdaj odkrijejo kakšno napako ali jo celo, ojoj, storijo. Tekst in foto: Petro Radovič r*'' - Ani Babič, čistilka iz Hrastnika: "Sploh nimam navade nikomur reči, da je storil kaj narobe, saj si potem le očitamo. In še to je - kar se nekomu zdi narobe, je za drugega super stvar." Nika Rozina, učenka iz Trbovelj: "Včasih tudi kaj narobe storim, včasih me celo drugi opozorijo, da je zadeva napak. Najbolj napačno je, da zmeraj stvari povem preveč naravnost in mi potem kdo zameri. Če se trudiš, lahko napake tudi izboljšaš." Lili Kunšek, študentka iz Trbovelj: "Seveda rečem, da storim kaj napačno. Napake si priznam, saj se dostikrat zmotim ali naredim kaj narobe, povsem človeško seje motiti. Če sem jezna ali slabe volje pa sploh naredim več napak." Rado Daradan, učenec iz Trbovelj: "Tudi napake delam. Včasih za napako smatram kaj takega, kar se zdi drugemu povsem prav. Pogosto koga preveč naderem ali se zjezim nanj, ko bi bilo boljše, da bi bil tiho." Mihaela Lapornik, učenka iz Trbovelj: "Napake vsi delamo. In včasih smo dovolj odkriti, da si napake priznamo. Napak ni treba očitati, ampak jih oproščati sebi in drugim." POPRAVEK Tiskarski škrat jo v prejšnji številki Zasavca zagodel in namesto Špela Zidar iz Zagorja napisal Tea Zidar. Špeli se iskreno opravičujemo! Marjan Košir, upokojenec iz Trbovelj: "Včasih naredim tudi kaj narobe in včasih si napake tudi očitam. Vendar se na napakah tudi učimo." Jure Oberžan, dijak iz Trbovelj: "Ne bi vedel, katera je bila moja največja napaka doslej. Ljudi ne sodim po napakah, saj včasih ljudi tudi spoznavamo glede na to, kaj se odločajo. Sicer pa hitro pozabim, če kaj storim narobe." Anel Delič, dijak iz Zagorja: "Se je že zgodilo, da sem se za kakšno stvar tudi opravičil. Napake so stalnica življenja, vsakdo jih dela, le da se vsem ne zdijo iste stvari napačne.” Maja Tripunovič, učenka iz Zagorja: "Tudi zaseki-rala sem se že zaradi kakšne napake, ki sem jo naredila. Nisem sicer pretirano natančna in pedantna, a mi gre vseeno kdaj vse narobe ali pa počnem čisto napačne stvari." 28. PROSINCA 1999 n.t?ftxiti,*]3 hina g Marta Hrušovar: timi: - MIMACAl V okviru večernega abonmaja se je trboveljskemu občinstvu v torek, 19. 1. 1999, predstavilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje z. delom N. Evreinove Vesela smrt. Dobro naštudirano in kvalitetno izvedeno delo igralcev amaterske gledališke skupine je dokaz, da se tudi stvaritve, ki prihajajo iz domačih logov lahko mirno postavijo ob bok zvenečim imenom iz večjih kulturnih središč. Zanimivo bi bilo vedeti za pravi razlog precejšnjega števila praznih sedežev v dvorani, ki so običajno na abonmajskih predstavah zasedeni. Bog ne daj, da so moje zle slutnje resnične. Marje temu res vzrok "ta domače "? Je morda vzrok za slabši obisk premalo zveneče ime gostujočega gledališča? Čeprav je bila po času trajanja igra kratka, je zahtevala od vseh sodelujočih polno angažiranosti, in še posebej, če vemo, da so to sami amaterski igralci (sosedje, prijatelji, znanci) ni večjega zanimanja ali vsaj tolikšnega, kot za Mladinsko gledališče Ljubljana, ki s svojo predstavo v decembru tudi ni navdušilo vseh gledalcev vsaj po prisluškovanju njihovih komentarjev sodeč. Mar nas še vedno živi prepričanje, da je tuje vedno najboljše, samo da nima vonja po domačem ognjišču. To me boleče spominja na čas socializma, ko smo vsi drveli v šoping in na počitnice čez mejo, češ da je tam lepše in boljše. Pa je bilo vse res? Svetilo se je že, svetilo, zlato pa ni bilo! Očitno je ta miselnost še vedno prisotna med ljudmi in to v kulturi. Če bi takrat, davnega leta 41' tako mislili, bi danes vsi lahko danes nemško "šprehali", če pa že to ne, pa vsaj srbohrvaško kasneje.Izborili smo si svojo državo in svoj jezik. Lepo in prav! Še bolj prav pa bi bilo, da bi naš patriotizem segel do domačega ognjišča. Ne v negativnem, ampak v pozitivnem smislu! Kako ironično je, da drugje publika bolj pozna naše kulturne vrednote, kot pa mi doma in jih tudi bolj ceni. Vi imate pa dobre gledališčnike! Ah, kaj bi, nekaj se trudijo! Ta, čeprav lažna skromnost, je še vedno boljša od brezbrižnosti ali celo zmanjševanja prave vrednosti samo zato, ker je "domače". Toliko v razmislek o "domačem in tujem blagu ". Vsak berač svojo malho hvali, je zelo znan pregovor, zakaj je ne bi tudi mi, če ravno nismo berači na kulturnem področju vsaj zaenkrat še ne. Ob tako mačehovskem odnosu do svojih "otrok" pa lahko kar hitro to postanemo. Torkov slabši obisk gledališke predstave je bil samo kaplja čez rob čaše, ki se je polnila že vse leto od lanskega kulturnega praznika in namen tega razmišljanja je, da bi se pravočasno zbudili iz zmotnega prepričanja, da je tuje boljše od domačega in končno že pričeli ceniti sebe, nas, naše delo, prizadevanja in uspehe! Zgodilo se je, da se je domači kraj zadnji zbudil, spregledal in podelil priznanje svojemu Človeku potem, ko so to storili že mnogi drugi pred njim! Zakaj? Ali gre za tako visoko stopnjo zahtevnosti, ali pa... Petra Lipec: mSA SLillEA VEST - KAS IIELOiUETEir Ko razmišljam o našem življenju in o odločitvah, ki jih sprejemamo vsak dan, mislim, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi rekla, kako vsak trenutek, pridem do zaključka, da je naše življenje včasih res težko. Razpeti med egom, interesi drugih in vestjo, se poskušamo vedno znova odločiti, kaj storiti, da bo prav, tako za nas, kot za druge. Težka stvar, kajne? Kdor dela - greši! Ja, vse lepo in prav, dokler nismo mi sami tisti, ki grešimo in dokler s tem nekim grehom nismo prizadeli ali kako drugače oškodovali koga, kogarkoli že. Kako smešno! Vse dokler se ne tiče nas, je vse lepo in prav; in vsi pregovori in reki so logični in držijo in vsak ima svoj prav in res je tako in.... in.... in.Vse dokler gane polomimo! Potem je konec vseh in-ov in ostanemo sami. Sami s svojo napako in s slabo vestjo. Ta se, kot najbrž veste, oglasi takoj, ko je le mogoče. Niti ne potrka, niti ne vpraša, če lahko vstopi, kar vdre v našo vest in potem ne odide lep čas. No, poleg vsega naštetega, pa je jeza tistega, nad katerim smo si "privoščili" napako, včasih prav tako huda, kot slaba vest. Potem pa se sprašujemo, zakaj je v Sloveniji in svetu toliko samomorov in ljudi, ki včasih zgubijo nit s realnostjo. Vendar, kakorkoli že, dragi moji, jaz bom še kar poskušala delati, pa čeprav za ceno napak. In upam, da boste takšno pot ubrali tudi vi. "Lepa duša", je v enem od svojih del zapisal znameniti Hegel in i tem označil ljudi, ki se bojijo prav vsega zgoraj naštetega. Zato ne delajo nič, duša pa postaja vse bolj nemočna in gradi vse samo na tej nemoči. Sicer je Hegel s tem označil bolj nedelovanje v politiki, vendar mislim, da lahko to posplošimo na vse ljudi in dejavnosti, ne le politiko. Torej, takšni ljudje, ki se ničesar ne lotijo in z ničemer ne spoprimejo, kmalu postanejo betežni in za vse nezainteresirani. Za ceno lepe duše. Lažje, sigurno je in še lažje bi bilo, če bi obstajal nekdo, k kateremu bi se lahko obrnili, ko bi nas mučile odločitve, ta vseved pa bi nam vedno pravilno svetoval in vedno pokazal pravo pot. Pa smo, na žalost ali če hočete, srečo, samo ljudje iz mesa in krvi, eni z več, drugi z manj pameti, ki sprejemamo odločitve vsak dan, ne vedoč ali so prave ali ne. Včasih imamo srečo in se odločimo prav..., včasih pa na žalost ne. In če smo na slednji poti, težji del šele prihaja. Priznati sebi in bog ne daj, še komu drugemu - da smo naredili napako. Kako hudičevo preponosni smo, da bi kdaj kaj priznali in rekli - oprosti! Saj morda s tem mogoče ne bomo veliko popravili, mogoče še poslabšali, vendar pa je opravičilo lepa in vljudna poteza, ki bi jo v svojem bontonu moral imeti vsak človek. Stari modrijani so bili mnenja, daje ob priznanju že pol oproščenega. Najbrž kakorkoli in kakorkdaj. Napake so del našega vsakdana, ene so velike, druge male, marsikatera pa zaznamuje življenje. Vendar naša usoda je takšna in le-te, kot veste, ne gre spreminjati. Zato delujte in delali boste napake. Opravičujte se in mogoče vam bo pol oproščenega. 28. PROSINCA 1999 j i.n.ufirTrj 77 Ivan Pavšek: ‘Optimizem je v zadovoljstvu potnikov” Leta 1980 je postal poslovodja zagorske enote SAP Ljubljana, kije že sedem let samostojno avtobusno podjetje INTEGRAL Zagorje. V svojih dejavnostih združujejo javni potniški promet, vzdrževanje vozil in turizem. Tudi računalniško so se posodobili in z avtomatsko obdelavo podatkov urejajo vse segmente dela v podjetju. Zaposleni se trudijo, da ustrežejo šolarjem in vsem drugim, ki se radi razbremenijo napornega šofiranja, četudi le kdajpakdaj zaužijejo dan malce drugače. Integralov! vozniki takorekoč poznajo sleherni zaselek, gravitirajo pa na atraktivno urejeni avtobusni postaji Zagorje ob Savi. Prilagajajo se tehnološkemu napredku ter posodabljajo proces dela, to je: razvoj avtobusov in način opravljanja dela. Avtobusi se vse bolj posodabljajo, kako pa je z avtobusnim prometom? Glavna dejavnost podjetja INTEGRAL Zagorje je opravljanje zunanjega linijskega prometa in medkrajevnega prometa po Sloveniji. Poleg tega so še primestni promet v občini Zagorje ob Savi in prosti oziroma komercialni prevozi. Skušamo se prilagajati tržnim razmeram in potrebam potnikov ter biti uslužni. Pojav taxijev v Zasavju je sprožil kar nekaj govoric in preorientacij potnikov... Ugotovili smo, da se ljudje tako na krajše kot daljše razdalje raje vozijo z lastnim prevozom, kar se je sploh v zadnjem času zelo razmahnilo. Odkar so se pojavili taxiji, ki v pravem pomenu besede to niso, saj po pravilu taxist zaračunava Startnino in je taximeter merilo izvajanja vožnje, pa je število potnikov na nekaterih relacijah nekoliko upadlo. Vendar bomo potnike privabili nazaj, čeprav to verjetno ne bo enostavno. Kako? Gre bolj za zunanjo spodbudo, kot tudi za ugodnejšo varianto vožnje. Znani in že konstantni so popusti za šolarje, dijake, študente, delavce, zdaj bomo uvedli še dodatne popuste za tiste, ki se veliko vozijo, tako da bo z nakupom magnetne kartice za recimo deset voženj na določeni relaciji vožnja cenejša, kot v primeru, da bi sproti plačevali ali kupovali žetone. Bi rekli, da so se ljudje razvadili glede vožnje? Kljub temu, dani dovolj parkirišč, ljudje še zmeraj vztrajajo, da večino potov opravijo z osebnim avtomobilom. Ogromno je tako imenovanega mirujočega prometa, ljudje so se dejansko razvadili, skoraj vsakdo ima svoj avto in v tej prenatrpanosti, ko vsakdo koristi svoj prevoz, pa javni potniški promet ni atraktiven, ker ga nihče ne aktualizira. Ali taksije povsem tolerirate? Zadevo s taxiji povsem spoštujem, toda ne v smislu javnega linijskega prometa. Čeprav je tudi smešno, da se recimo na železniški avtobusni postaji poleg avtobusa drenjajo še taxiji, ki imajo za nekaj tolarjev ugodnejšo vožnjo. Tudi mi nudimo taxi prevoze, ki pa niso kdove kako cenejši, razen v primeru, ko je več koristnikov. Taxi namreč pomeni višjo obliko vožnje, čeravno tudi z avtobusi stremimo za udobno in ugodno vožnjo. Toda ljudje na trenutke ploskajo taxijem in se ne ukvarjajo s tem, ali bodo ostali zvesti avtobusu, ker jih pritegne cenovno ugodnejša vožnja oziroma vožnja, ki je bolj na dosego. Med nami sicer ni bilo nobenih konfliktov, malce prepirljivega vzdušja je povzročilo le dejstvo, da so dejavnost kakšnih minibusov približali ljudem v obliki taxijev, kar pa to ni. Po eni strani so taxisti tako konkurenca, čeprav ne v poslovnem smislu, saj ne nudijo ljudem varnosti. Zmeraj pa je treba iti v korak s časom in tega se držimo tudi pri Integralu. Kaj je vaše gonilo pri uspešnosti? A je to sploh uspešnost? Večina potniškega prometa v občini Zagoije ob Savi ni dobičkonosna, ampak ima elemente sociale. Vendar skušamo biti uslužni ljudem. Kajti bolj, kot so ljudje zadovoljni, večje je tudi zadovoljstvo ob delu z njimi. Se avtobusni vozni red prilagaja šolarjem in delavcem? Morda smo v poplavi osebnih avtomobilov kar malce razvajeni. Idealno in na uslugo bi bilo, da bi avtobusi vozili vsakih pet minut, kar pa ne more biti. Imamo konstanten vozni red, ki je po najboljših možnostih prilagojen šolarjem, delavcem in nenazadnje tudi voznemu redu železniškega prometa. Kajti mnogo se jih v šolo ali na delo vozi v Ljubljano in treba je stremeti k temu, da je avtobus vezan na prihode in odhode vlakov. Z ljudmi želimo imeti spoštljiv odnos in jim zagotoviti, da jim ni treba predolgo čakati na železniški postaji ali iskati taxi prevozov, ker ni na voljo nobenega avtobusa. Seveda je vozni red ob praznikih ter vikendih zredčen, vsekakor pa še zmeraj dovolj fleksibilen. Želimo biti kakovostni, ugodni ter prijazni ljudem in okolju. Je težko biti uslužen, hiter, dostopen, ugoden z avtobusnimi prevozi? Pred kratkim je nov vozni red železniškega prometa močno razburkal dijake in študente, saj so ukinili vlake, ki so spremenili doslej znano dejstvo, daje z vlakom vsako uro možno potovati v Ljubljano. Tako da so se dijaki, študenti posluževali takorekoč "predhodnih" vlakov, saj so imeli še uro ali dve do predavanj ali drugih obveznosti. Zdaj so sicer naknadno uvedli še nekaj vlakov, da so ublažili negodovanja potnikov. Ampak če mora nekdo v Ljubljano toliko časa prej, kar mu dejansko spremeni dnevni načrt, pa skušamo vendarle slediti tudi voznemu redu železniškega prometa, tako da takrat, kadar so vlaki, tudi naš avtobus čaka in ni bojazni, da bi nekdo z Izlak moral še pol ure čakati na naslednji avtobus. To se zgodi zelo redko, ampak agilni smo tudi v snežnih razmerah. Da vozimo na pol ure sigurno ni korak nazaj, marveč korak k redu, organiziranosti, ekologiji, varnosti, točnosti. iTt M rsT v\iTi 28. PROSINCA 1999 In ugodnosti privabljajo ljudi? Za ljudi, ki se dosti prevažajo z avtobusi, bomo uvedli določene ugodnosti. Sicer te populacije še zdaleč ni toliko, kot recimo v Ljubljani, kjer je to način življenja, vendarle naj imajo ljudje občutek, da je vama in ugodna vožnja tudi naš cilj. In kdor zaupa nam, mu tudi mi zaupamo in nudimo ugodnosti. Z magnetnimi karticami bomo pridobili zaupanje potnikov. Najprej na relaciji Zagorje - Trbovlje ter Zagorje - Izlake, potem še na drugih relacijah. Kolikor se da, se prilagajamo potrebam potnikov in posledično tudi trgu. Vse te relacije včasih odražajo tudi način življenja - če je ta prijeten ali če je odraz nespoštovanja. Tudi ljudje smo si takorekoč na različnih relacijah - ste kritični do znancev, prijateljev? Besedi: dolgoročno, dolgotrajno, imam najraje. Zato me tudi pri stikih z ljudmi najbolj zanima nekaj, kar bo še pojutrišnjem prineslo rezultat. Za prijateljstvo seje treba potruditi in ljudje, ki so pripravljeni storiti kaj zase, so se ponavadi pripravljeni razdajati tudi za prijateljstvo. Kaj spoštujete pri ljudeh? Zanesljivost. Se radi smejite? Ja, mislim, da smeh privlači ljudi. Če človeka pogledaš v oči, mu stisneš roko, je to veliko. Saj kaže na to, da ne živimo odtujeno. Poslovanje je zato zmeraj zanimivo. Tudi čimbolj na dosego skušam biti, kajti promet se odvija vsak dan. Vsak dan se kaj dogaja, trg ni fiksiran, vsak dan se je treba odločati. Poleg vsega sodelujete tudi s šolami, podjetji in širite turistično dejavnost? Dejansko nam manjka prihodek na primestnih linijah za: Čemšenik, Podkum, Tima, Dobrljevo, Medija-Kotredež, Kandrše..., kjer je primanjkljaj potnikov in ga polnimo iz prihodka na dmgih linijah. Seveda nastopa bojazen ukinjenja teh linij, zato bi bilo dobro, ko bi našli skupen interes še občine in krajevnih skupnosti teh zaselkov. Dosti delamo tudi na pogodbenih, komercialnih prevozih. Včasih je tehtnica bolj nagnjena v eno, včasih v drugo smer. Glede na potnike se prilagajamo in gremo v korak s časom, sodelujemo v šolskih, društvenih in drugih izletih. Struktura sodelavcev je takšna, da imamo veliko informacij glede tržnih zadev, kar nam olajša pristop do potnikov. Sicer pa sem vseskozi posloval s prijetnim kolektivom, kateremu gre zahvala, daje podjetje poslovalo uspešno. Koliko stika imate s šoferji in kako jih spodbujate, da so prijazni, ljudem prijetni? Voznikom je treba včasih znati zlesti pod kožo, pri čemer je merilo konstantnost poslovanja. Vse tiste obljube, ki nastanejo na njihovo pobudo in kar rečeš, mora držati. Zato skušam biti zanesljiv in se ogibati praznih obljub. Kriterij, način, pogoji dela so namreč jasni in pomenijo spoštovanje kolektivne pogodbe. Saj nimamo najboljše osebne dohodke, toda vzgajamo pripadnost kolektivu. Mlajši so sicer manj učinkoviti, kajti starejši so bili bolj tolerantni, kar spodbujamo tudi pri mlajših. Stik z zaposlenimi mi ni nikoli odveč, k delu pa jih spodbujam oziroma motiviram na način, ki se mi zdi najprimernejši, kajti šofer mora biti spočit, ko gre na vožnjo. Ste dostopni, zmeraj prijaznih besed, dovzetni za novosti... vam je kot poslovnežu kdaj težko biti zgled? Včasih sem tudi oster, toda ta besedna ostrina je le trenutna. Nikdar pa ne zamerim. Moje vodilo je, da ne pogrevam stvari. Ni važno, kaj je bilo, kdaj je kdo napravil kaj narobe in kaj vse je že naredil narobe, temveč je najpomembneje usmeriti energijo naprej, v izboljševanje situacije. Sploh nisem tak človek, da bi me pretirano zadrževale pretekle odločitve. Pogrevanje tistega, kar ne moreš spremeniti, je naj slabše. Za kar pa ni nujno, daje odločitev slaba, saj včasih botruje neugodna situacija ali kup drugih vplivov, toda najslabše seje izgovarjati, očitati ali stvari pogrevati, marveč vedno iskati variante za naprej. Zato človeka sprejmem takšnega, kot je in zanemarim vse morebitne zamere. Pri poslovanju je treba ustvariti prijetno vzdušje. Dostikrat pa napačno predvidevamo, da bo pogrevanje čustvenih konfliktov kaj izboljšalo, navadno pa medsebojni odnos še poslabša. Enostavneje pač treba zaupati v prihodnost in s tem v človeka. Se vam zdi fleksibilnost pri delu pomembna? Z informacijskim sistemom smo si olajšali delo, delo s strankami je hitrejše, prodaja vozovnic ni več tako zamudna. Človek in čas sta najdragocenejša elementa. Zato tudi nimam časa, da bi v banki čakal v vrsti ali da bi čakal pri zobarju. Čakalne vrste so utrudljive, čeprav si dopovedujem, daje včasih dobro tudi počakati. Seveda ni pravilo, da je hitrejše delo učinkovitejše, toda v marsikaterih službah se da delati hitro in učinkovito, nikakor pa to sprovajati za vsako ceno. Prav tako ne zanemarjam truda ljudi, ki opazijo našo dejavnost oziroma so naši partnerji ter na nek način prednostni. Kaj pa turistične dejavnosti -pozimi smučarija, poleti tudi kaj? Ljudi obveščamo prek raznih medijev. Turistične dejavnosti se prilagajajo letnemu času, praznovanjem, organiziramo hotelske, dopustniške, izletniške, letalske aranžmaje doma in v tujini. Ljudje si lahko v naši turistični poslovalnici zagotovijo vse svoje potrebe počitnikovanja, izletov in potovalne radovednosti. Če je sneg, vozimo tudi na smučišča. Poskrbimo za vse, po čemer oddiha in potovanj željni ljudje hrepenijo. Radi delate v Zasavju? Ko sem prenehal službovati v Trbovljah in pričel v Zagorju, sem imel še nekaj časa nostalgijo po Trbovljah. Rad imam Zasavje, zato tudi pri ljudeh še najrajši vidim, da se ne ozirajo toliko po tujih stvareh, marveč da jim je všeč tisto, kar je domače. Kako sprejemate konkurenco? Spoštujem konkrenco in trdim, da je prava konkurenca potrebna. Kajti konkurenca ne odžira posla, marveč išče nove boljše rešitve. Vendar je težko govoriti o konkurenci, saj se večina stvari pojavlja iz želje po tekmovalnosti. Radi potujete? Za dva do tri dni mi je vsaka država všeč, sicer sem pa najraje doma, v Čolnišah. Ste dosledni za napake drugih in ali zlahka oproščate? Zlahka oproščam in to je napaka. Tudi dosleden nisem. Ker pa imam napake, tudi od drugih ne zahtevam, da so brez napak. In hobiji? Področje gasilstvaje zame izziv. Rad tudi kmetujem. Sploh imam naravo rad in jo spoštujem. In tudi v družbi sem rad. Si kdaj preberete horoskop? Horoskop prebere žena, da ga jaz slišim. Rajši preberem iskrice v Delu na zadnji strani, ki so včasih izziv za cel dan. Sreča je... Srečo si naredi človek sam. Da bo človek kaj imel, se mora zagledati vase. Ali veliko časa preživite z družino? Kar dovolj, zdaj nam je v veliko veselje vnuk Matic. Tekst in loto: Petra Radovič fTT.n.č ur* ro [PISOTrESTrKfA EAIPOEA ©ESTE m EEIŠAIRI Že v zadnji številki Zasavca smo zapisali, da so krajani Bris, Okroga in Suhega potoka - v kolikor s podjetjem IGM ne pridejo do nekega dogovora, ki bi uredil pereč problem z odlagališčem Suhi potok - na sestanku v GD Kotredež, ki je potekal ob zaključku lanskega leta, zagrozili z zaporo ceste, ki pelje na odlagališče. V četrtek dopoldne so krajani, očitno nezadovoljni s potekom dogovarjanja o ureditvi ceste in odlagališča, cesto za približno eno uro protestno zaprli in s tem onemogočili tovornjakom dovoz na deponijo. Po besedah Bojana Sirka, ki živi v hiši pod starim (grozečim?), žal nikoli dokončno saniranim odlagališčem, so bili na protestni shod z zaporo ceste povabljeni krajani Briš, Okroga, Suhega potoka, Lipovice, predstavniki medijev ter župan Zagorja M. Švagan, ki se le te ni udeležil, kakor tudi ne preteklih sestankov. Za zaporo so se odločili z namenom, da se deponija uredi tako, da bodo tam živeči krajani živeli varno, kot živijo drugje v Sloveniji, da se asfaltira cesta do deponije, ki je v deževnem vremenu za osebni promet neprevozna ob sončnem vremenu pa je vse zaprašeno. »Še kako svež in boleč je spomin na dogodek izpred 14.1et, ki seje končal s smrtnim izidom, čeprav so obljubljali, daje deponija povsem vama. Žalostno je, da še po toliko letih ni sanirana, kar so pokazale tako meritve kot izgled«, še dodaja Bojan. Povedal je še, da so se dogovorili za skupni sestanek »sprtih« strani na občini in v kolikor ne bo prišlo do takšne rešitve, ki bi tam živeče krajane zadovoljila, bodo s protestnimi zaporami ceste nadaljevali. Naslednji dan je do skupnega sestanka med krajani Briš, Okroga, Suhega potoka, Izlak ter predstavniki IGM-a pri županu v Zagorju prišlo. Kot nam je po sestanku povedal Fortunat Sirk, so župana seznanili s perečim problemom deponije in ceste ter se dogovorili za skupni sestanek v začetku februarja, kjer bodo poskušali najti za vse sprejemljivo rešitev. Do takrat pa bo IGM poskrbel za redno čiščenje ceste na deponijo. »Ker vem kaj se je v preteklosti dogajalo s staro deponijo in poznam tudi vse takratne obljube in lepe besede o varnosti, sem tudi glede varnosti nove nezaupljiv oziroma »stroki« ne verjamem več«, je dodal F.Sirk. Upa, da bo sedanja občinska uprava znala prisluhniti nezadovoljnim krajanom, ki bi radi živeli varno. Pred desetletji pravega posluha ni bilo. Torej krajani zahtevajo varno odlagališče, varno in urejeno cesto, saniranje starega odlagališča, kakor tudi zmanjšanje hitrosti tovornjakov, ki vozijo na deponijo. » Vem za dogodek, ko je voznik delovnega stroja storil hujši prekršek (poškodba voznika osebnega vozila in uničenje vozila), vendar ni nihče to dal v javnost«, je še povedal Bojan ter dodal: »Opažam, da na OPOlO^ILOj.bM,^ g. 'HOČEMO m£77 BREZ j. * KATASTROFE KMO% VSMMRiATLJAN MJA VCEIOVENUF" K-S,mjNSt - cotoi/ vs r Ko krajanom zavre. deponijo ne vozijo le ostanke, ki nastajajo pri gradnji avtocest, temveč tudi dele podrte zagorske separacije ter smeti. Imam fotografije, ki dokazujejo moje trditve« Kakorkoli že, do naslednjega sestanka ne bo ponovne zapore ceste na deponije. Kako pa bo po »pogajanjih«? Za odgovor o primernosti tovrstnih protestov krajanov, smo poprosili tudi župana Matjaža Švagana: "Zapora lokalne ceste Briše - Kolovrat in idustrijske ceste Briše - Suhi potok, ki so jo dne 21.1 1999 izvedli nazadovoljni krajani naselja Briše in zaselkov Suhi potok, Okrog inLipovica, zaradi neizpolnjevanja dogovorov glede prevozov odvečnega materiala z gradbišča avtoceste čez Trojane na deponijo Suhi potok, resda ni pravi in demokratični način reševanja konfliktov, vendar pa krajane omenjenega naselja in zaselkov, glede na obljube dane s strani gospodarske družbe IGM Zagorje d.d. in glede na pretekle izkušnje, ki jih imajo krajani s tem podjetjem, kije lastnik in upravljalec deponije Suhi potok v Brišah, razumem in hkrati menim, da so lahko le na ta način opozorili na probleme povezane z varnostjo bivanja v bližini omenjene deponije in na nevzdržno nesnago, ki jo na lokalni infrastrukturi povzročajo kamioni, ki v povečanem obsegu prevažajo odvečni material na deponijo. Zaradi zavarovanja interesov krajanov, varnosti bivanje v tem delu KS Mlinše - Kolovrat in zaradi danih obljub, da bo IGM Zagorje moderniziral dovozno cesto do deponije Suhi potok se bom tudi sam v prihodnje aktivno vključil v reševanje problemov tega dela KS Mlinše - Kolovrat in občine Zagorje ob Savi.” Tekst Igor Goste Foto Bojan Sirk Dvoranski karting je v Evropi vse popularnejši, saj si marsikdo želi tovrstnih užitkov za popoldansko zabavo, namesto sprehoda ali namakanja trnka v sosednjem potoku. V Sloveniji je najbolj znana proga za karting v Portorožu, kjer je možna tudi izposoja kartov, tako da lahko v odmorih med kopanjem dopustniki skočijo tudi na vožnjo s pomanjšanimi formulami. Ker pa je slovenska obala vsaj za prebivalce naših krajev sorazmerno oddaljena, smo lahko toliko bolj veseli, da v Ljubljani izposojajo karte že kar na treh različnih prizoriščih. Ledino so zaorali pri Mobikartu, kjer so na Celovški 492 v nekdanjem Metalkinem skladišču postavili 330 metrov dolgo progo. Celotna proga je speljana v dvorani, tako da izposoja poteka vse dni v letu, ne glede na letni čas in vremenske pogoje. Podlaga je liti asfalt in izredno drsi, zato so užitki “nedeljskim dirkačem” kljub majhnim hitrostim zagotovljeni. Karte poganjajo 160 kubični hondini motorji, ki razvijejo 5.5 konjskih moči. Vsi imajo vgrajene oddajnike, ki zagotavljajo stalno računalniško merjenje časov, računalniško vodeno razvrstitev tekmovalcev in prikaz najboljših časov na krog. Voznike pred odhodom na stezo poučijo o signalnih napravah in pomenu zastav, tako da ]#žje razumejo kretnje in mahanje redarjev ob progi. Uporaba čelade je obvezna. V dvorani je tudi lokalček, kjer se po vožnji lahko vsedete in v miru odžejate. Na Rudniku najdemo drugo prizorišče, tako imenovano Pisto Barje. Viatorjeva asfaltirana parkirišča so spremenili v 390 metrov dolgo progo, ki ni namenjena zgolj kartingu, temveč naj bi bil to tudi vadbeni poligon za kolesarje, voznike s skuterji, radijsko vodene modelčke... Na voljo imajo podobne karte kot v prvem primeru, vendar pa je precejšnja razlika v sami stezi. Na barju je namreč podlaga precej grob asfalt, ki dobro drži, zato je tudi pista bolj odprta in tako primerna za že malo izkušenejše voznike, ki hočejo izkusiti tudi malo hitrosti in ne samo zabavo ob drsenju skozi ovinke. Podjetje Žinex, ki upravlja progo, je jeseni organiziralo tudi prvo vztrajnostno dirko. Devet moštev, v katerih so bili najmanj po trije vozniki, je vozilo neprekinjeno 5 ur in glede na dobre odzive bo v prihodnjem letu na sporedu še več podobnih dirk. Tretje prizorišče je še najbolj priročno, saj ga najdemo v BTC na Šmartinski cesti. Sobotne nakupe si lahko tako popestrimo še z družinsko dirko, poraženec pa mora za kazen na primer po kosilu pomiti posodo. Indoor karting ponuja 320 metrov dolgo progo s podlago iz litega asfalta, podobno kot na Celovški cesti. Velika razlika glede na prejšnja dva primera so tukaj karti, saj so opremljeni z elektromotorji. Njihova prednost naj bi bili kljub večji teži boljši pospeški, višja končna hitrost, stabilnejša lega in vožnja brez hrupa ter izpušnih plinov. Pospeški in hitrost so kar solidni, vendar pa pomanjkanje hrupa bolj škodi kot koristi, saj nekako ni pravega dirkalnega občutka, če dirkalnik ne ropota. Tudi tukaj vas bo ob progi pričakal lokal z dirkaškim imenom Rollbar. Zabava za vse bencinske navdušence je tako zagotovljena, le preizkusiti jo bo še potrebno. Pa ne pozabite: dirka se konča, ko izstopite iz karta, na cesti vozimo po predpisih! .uTLTiriM rrr n 28. PROSINCA 1999 ŠPORTNIK LETA 1998 V petek, 29. januarja ob 19.30 uri bo v gledališki dvorani trboveljskega Delavskega doma potekala prireditev, na kateri bodo izbirali najboljšega športnika, najboljšo športnico in ekipo ter najboljšega športnega novinarja Zasavja v letu 1998. Seznam nominiranih športnikov so z glasovnicami, po lastni presoji, izbrali športniki in športni delavci sami. Prireditev, katere namen je populazirati šport v Zasavju, in ki jo letos organizira TV center, bo vodila Karmen Cestnik, svoje spretnosti pa bodo prikazali akrobatska skupina Flyers, mažorete, plesne navijačice iz Športnega raja in skejtarji. Gosti podelitve bodo med drugim tudi Vesna Ojsteršek, nekdanja igralka namiznega tenisa, Mirko Lebar, ekstremni športnik, Zdravko Ačkun, nekdanji rokometaš rokometnega kluba Rudar, Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja in športni novinar Igor Bergant. Priznanja bodo podeljevali zasavski župani, Ladislav Žgajnar, Matjaž Švagan in Leopold Grošelj. Nagrade za življensko delo v športu letos ne bodo podelili. Zato pa bo prihodnje leto potekalo izbiranje zasavskega športnika stoletja, nagrada za življensko delo pa bo odtlej poimenovana po njem. Po končani slovesnosti bo za obiskovalce prireditve še sprejem s plesom. Igral bo ansambel Avia Band z gostjo Sanjo Doležal. Karte, stale bodo 1.500 tolarjev, bodo prodajali v Delavskem domu in na TV Centru. Urša Kmetec OSTEOPOROZA GROZI NAM VSEM Osteoporoza je neke vrste tiha epidemija, resna, razširjena in draga bolezen, za katero zbolevajo starejši ljudje, predvsem pa ženske v menopavzi in postmenopavzi. Pri tej bolezni gre za zginevanje kostne mase do te mere, da postane kost krhka in lomljiva. Ker je osteroporoza "tiha bolezen" in traja desetletja, udari na dan s komplikacijami, kot so zlomi kosti v zapestju, v skočnem sklepu, sesedanje in zvijanje hrbtenica in najnevarnejši zlomi kolka. Za to boleznijo zbolevajo in si zlomijo kosti vsaka tretja ženska in vsak deveti moški po 60. letu starosti, pa tudi že prej, saj pred osteoporozo niso imuni niti mladi niti otroci. To sporočilo pomeni, da moramo bolezen spoznati in se proti njej boriti že v mladosti. Dobro je vedeti: L daje osteoporozo možno preprečiti, če jo dovolj zgodaj zaznamo, 2. daje osteoporozo možno zaustaviti, če seje že začela razvijati, 3. daje osteoporozo možno omiliti, če seje že zelo razvila in so nastale posledice, zlomi, sesedenost vretenc, zgrbljenost, kronične bolečine. Tudi Evropska skupnost se zaveda in opozarja pred množničnim naraščanjem osteoporoze in komplikacijami, ki sledijo, to so zlomi, invalidnost in socialne odvisnosti pri starejših ljudeh, ki bodo zasedali večino posteljnih kapacitet v prihajajočem tisočletju. Pri nas država in zdravstveni načrtovalci še niso postavili osteoporoze na prioritetno mesto ogroženosti starejšega prebivalstva. Bolniki so zato prepuščeni samemu sebi, iznajdljivosti in možnostim, kako priti do diagnoze in zdravljenja. Začele so se ustanavljati sekcije bolnikov z osteoporozo in tistih, ki nočejo zboleti za osteoporozo. Z združevanjem sekcij se bo zgradila močna organizacija, ki bo delovala kot samopomoč pri premagovanju ovir in spodbujanju aktivnosti,ki pripeljejo lahko do izbolšanja stanja. Izdelan je program preventive, kako se upreti osteoporozi. Zato moramo vedeti: L Nekaj o osteoporozi kot bolezni, njenim potekom in posledicami. 2. Zdravo živeti, kar pomeni zdravo prehrano z nekaterimi dodatki vitaminov in mineralov, predvsem kalcija. 3. Se veliko gibati, rekreirati, hoditi, teči, si povečati mišično moč. PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA -ŠPORT V LETU 98' Zveza športnih društev Trbovlje je v sredo, 20. 1. 1999, v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje organizirala športno prireditev, ki sojo poimenovali Proglasitev športnika leta - šport v letu 98'. Ker je bila to že tradicionalna dvajseta prireditev, so se odločili spremeniti tudi kriterije po katerih so do sedaj zbirali športnike oz. športnice. Letos so podelili priznaje za športne delavce, ki ga prejme po en klubski funkcionar, enotna priznanja, ki jih prejemejo vsi državni prvaki ter športnika in ekipo leta. Samo prireditev je potekala v športnem duhu, nastopile so tudi mlade članice Društva športni raj oz. t.i. navijačice, ki že nekaj let vzpodbujajo naše košarkaše. Spregovoril pa je tudi novi župan Trbovelj g. Ladislav Žiga Žgajnar, ki je napovedal, da bo športno dvorano že letos dograjena. To pa tudi vsi upamo. V spomin na dolgoletnega športnika, trenerja in neuradnega športnega delavca, g. Janija Hren, ki je v prejšnjem mesecu umrl, smo z minuto molka počastili njegovo prezgodnjo smrt. Priznanja: Denis Bovhan (tenis), Jure Bola (plavanje), Dalibor Filipič (karate), Poldi Herman (karate), Jernej Simerl (karate). Ekipa mlajših mladincev karate kluba Tika Trbovlje. Brez državnih prvakov oz., ki niso postali državni prvaki: David Otopal (tenis), Matej Duranovič (plavalec), Miha Kovačič (karate), Franja Štravs (košarka), Špela Volaj (smučarka). Priznanja za neumorno delo skozi vse leto: g. Jani Hren, g. Franjo Glavica (predsednik karate kluba Tika Trbovlje), g. Aleš Bergar (teniški klub Trbovlje), g. Toni Leskovec (plavalni klub Rudar), g. Jože Potrpin (košarkarski klub Malgaj Rudar), g. Jože Knez (smučarsko društvo Kum Dobovec), g. Anton Sušnik (neumorni kolesarski delavec), ga. Alma Knaus (ž. košarka ter ŽKO Studio Jin - Jana) Športnik leta: Uroš Stoklas (KK Rudar) Športnica leta: Alenka Ličar (plavanje) Ekipa leta: Članska ekipa Strelskega društva A. Hohkravt. Alma Mujič vzdržljivost in prožnost, kar pomeni obenem preventivo proti padcem. 4. Izogibati se dejavnikom tveganja kot so: nepravilna prehrana, negibanje, alkoholizem, nekatera zdravila in nekatere bolezni. 5. Zgodnje odkrivanje osteoporoze z aparati kot so: ultravijolični denzitometri za hitro, množično odkrivanje bolezni in s posebnim rentgenskim denzitometrom za natančnejšo diagnozo težjih primerov in spremljanje učinkov novih terapij in raziskav. 6. Ustrezno zdravljenje. Danes poznamo že kar nekaj uspešnih zdravil. Predvsem pa naloga sekcije pokazati, daje osteoporoza množnična in uničujoča bolezen današnje dobe, ki joi bodo obravnavati, vlada, politika, zdravstveni načrtovalci, zavarovalnice in postaviti oskrivanje in zdravljenje osteoporoze kot prednostno skrb za vse obolele. Potrebno je zagotoviti več zdravstvenih centrov za osteoporozo z usposobljenimi zdravniki, z ambulantami opremljenimi z .aparaturami za raziskave, diagnostiko, preventivo in terapijo. V Trbovljah so mnogi bolniki, mnoge medicinske sestre in nekateri zdravniki že zaznali zlo, ki ga prinaša ta bolezen. Pred enim letom, 5.2.1998 je bila v Trbovljah že ustanovljena Sekcija bolnikov z osteoporozo. Svoj začrtan preventivni program trboveljska sekcija že izvaja in ima vsak dan več članov, s tem pa tudi večjo moč in možnost narediti kaj zase in za druge, kajti bolezen ne izbira. Mi smo tisti, ki se želimo upreti in premagati ter ustaviti osteoporozo predno ona ustavi nas. Seveda pa je treba take Sekcije ustanoviti še drugod po Sloveniji in pri nas v Zasavju, še v Zagorju in Hrastniku. Tako se bomo združili v skupni borbi za priznanje osteoporoze kot bolezni, ki se je ne da več spregledati in jo odrivati. MAJDA ULAGA PUST DR. MED. SPEC. GIN. SMUČARSKI DOM NA MARELI Januar se nagiba h koncu, v dolinah pa skoraj ni več snega, le v senčnih predelih se še najde kakšna zaplata. Tudi na Zasavskem smučišču Marela ga počasi pobira. A brez panike. Strastni smučarji bodo ugotovili, da se še lahko do utrujenosti nasmučajo. Skrb za urejenost proge, vlečnice in sedežnice je v rokah smučarskega kluba. Poglejmo, kakšna je ponudba? V snežnih razmerah sta koča in smučišča odprta od 13.00 do 18.00, sobota in nedelja pa ne glede na vremenske razmere je odprt smučarski dom od 8.00 do 19.00, ki ga oskrbuje Stane Hriberšek. Mnogi so ga že spoznali, če so izkoristili nagrado (dve porciji golaža), ki sojo prejeli v rubriki Se spoznate. Poleg golaža se za okrepčilo dobijo vse vrste zrezkov, najboljši je srnjakov zrezek v čebulni omaki, postrvi po tržaško, ocvrt sir, narezki, palačinke. Smučarski dom na Mareli je zelo primeren kraj za razna praznovanja v okviru zaključenih družb, do 80 oseb. Ob tem so zaželene rezervacije vsaj teden dni prej na telefon: 71 - 125. Če kdo pogleda pregloboko v kozarec, lahko tudi počije do streznitve. Marela je tudi prijetno vzletišče za padalce, omogočen je tudi polet s tandemon za tiste, ki se ne bojijo višine. Vse podrobne informacije se dobijo pri izkušenemu padalcu Luki Groboljšku na številki-?! - 706 ali neposredno na Mareli 71 - 125. LOVSKI GOLAŽ (6 oseb) 1 kg divjačine 1 kg čebule začimbe: česen, majaron, brinove jagode, kumina, pekoča paprika -mleta, poper, sol, lovor, 2 goveji kocki, 2 del črnega vina. PRIPRAVA: Drobno narežemo čebulo prepražimo, dodamo narezano meso in dušimo pol ure. Dodamo začimbe, dušimo še 10 minut, zalijemo z vodo (cca 31). Vse skupaj naj vre še 15 minut, dodamo podmet za zgostitev. Na koncu prilijemo še črno vino in pustimo vreti 15 minut. DOBER TEK! ŽANA ZDRAVILNE RASTLINE V prvi številki Zasavca smo vas povabili k sodelovanju. Torej, če poznate skrivnosti zdravilnih rastlin, nikar ne molčite oziroma vzemite svinčnik v roke in nam na uredništvo pošljite kakšen vaš koristen nasvet zdravljenja z rastlinami. Prav radi ga bomo objavili. SMOKVA Izvira iz držav, ki so na vzhodni obali Sredozemskega morja. Od tamkaj seje razširila v vse države okoli njega, tako raste tudi na obali Jadranskega morja. Zaradi prijetnega okusa in hranilne vrednosti je smokev zelo cenjeno sadje, bodisi sveži ali sušeni plodovi. Plodovi vsebujejo vitamin C, BI, B2, B6 in PP. Pri zdravljenju npr. zaprtja, zobobola, kašlja, bradavic, vnetju grla, čira,... uporabljamo: zelene, zrele in suhe plodove in mleček mladih smokev. Plodove, kijih nameravamo uporabiti za odstranjevanje bradavic, obiramo, ko so še zeleni. Nasveti »naših mam« Proti zaprtju 4 zarezane suhe smokve in 10 šipkov čez noč namočimo v četrt litra vode. Zjutraj vodo odcedimo in pojemo smokve na tešče ali pa pred spanjem pojemo pet smokev in pet suhih sliv. Proti zobobolu in vnetju dlesni smokve prepolovimo, skuhamo v malo mleka in jih tople damo na boleči zob. Pomirile bodo bolečino, vse dokler ne gremo k zobozdravniku. Za odstranjevanje bra- davic naberemo zelene smokve in z mlečkom, ki teče iz njihovih pecljev, večkrat namažemo bradavice, vse dokler ne odpadejo. Proti vnetju grla in kašlju v malo vode skuhamo smokve, jih stlačimo in pojemo, tekočino pa popijemo. Proti žuljem in kurjim očem, žulje in kurje oči čim pogosteje drgnemo z zgnetenimi svežimi smokvini listi. PRAPROTI So rastline brez cvetov. Po svetu raste na tisoče različnih vrst praproti. Vsaj štiri izmed njih pa se uporabljajo v zdravilstvu. Pri nas je najbolj razširjena velika orlova praprot, imenovana tudi stelja. Baje je radioaktivna in ohranja to lastnost dve leti. Uporabljamo jo lahko za slamnjačo in blazino, tako da jo žanjemo jeseni. Ko se posuši na steblu jo osmukamo in z njo natlačimo slamnjačo in blazino. Tako pripravljeno ležišče velja za zelo zdravo. Na njem se človek dobro odpočije, zdravi krče, trganje po udih, protin in revmo. Kopeli v prevretku listov in korenik zdravijo protin, revmo in celo gangreno. Sveža praprot v blazini zdravi naglušnost zaradi prehlada in prepiha. Sveži listi praproti, navezani na čelo in oči, bistrijo oči in odpravljajo bleščavico. Nasveti »naših mam« Za natiranje bolnih udov, opeklin in oparin odlično pomaga praprotni izvleček v domačem jabolčnem kisu: velik šop praproti, listov in korenik sesekljamo, zalijemo s 4-5 litri domačega jabolčnega kisa, namakamo tri dni, odcedimo v steklenice in dobro zamašimo. Praprot deluje na maternico, zato jo nosečnice ne smejo uživati, niti na njej ležati. Pripravil Igor Coste ifilliliillli Velika ponovoletna razprodaja ( 1998 y Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom) Kangoo, Tvvingo, Clio 120.000 SIT; vsi modeli Megana in Scenic 180.000 SIT; Laguna, Safrane, Espace 240.000 SIT; modeli z motorji nad 1,8 I 264.000 SIT. Popust velja za avtomobile, kupljene in dobavljene v januarju. murnom MALGAJ. I Trbovlje Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA UGODEN NAKUP VOZIL LETNIK 98 Pri nakupu vozila POLO ^Vam podarimo Webasto grelec ali gotovinski prihranek : . 97.000 SIT Za varno vožnjo vam PODARIMO komplet zimskih gum Imejte syoj AVTO LETA HRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A - CAR li I Limuzina in Variant 1.9 TDI 1,1.9 TDII syncro 1.8 syncro, 1.8 Turbo dobavMA*01 Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgaj.si * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) *avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 EO.rČTT H T7.J7. ulobalgo 7 PAVLA KORDIŠ "Tudi v pedagoškem poklicu se srečuješ z antipatijo in simpatijo," je rekla, ko je razpredala šolske doživljaje iz malce več kot tridesetletne delovne dobe. In navado ima, da vsakršno stvar razjasni, podebatira ter s tem odpre pot novim vtisom in delovanjem. Poučuje na Osnovni šoli Ivan Kavčič Izlake in večinoma je vseskozi razredničarka drugošolcev. Toda vsako šolsko leto je v nečem drugačno, kot je povedala, so zadnjih nekaj let šolsko leto sklenili tako, da so se zaključnega izleta na morje udeležili tudi starši, kar je vse skupaj še posebej zbližalo in razvedrilo. Pravi, daje treba srečo iskati v drobnih stvareh, vendar jo poleg vsega osrečuje tudi to, da opravlja poklic, ki ga ima rada. Kopica hobijev - od ročnih, vrtnarskih, športnih... - pa mnogokrat pripomore k pestrejšim šolskim uram. Radovedna pa je tudi glede dramskega ustvarjanja, zato je nedavna prevzela dramski krožek, s katerimi pripravijo prijetne igrice bodisi za novoletne bodisi za pomladne dni. Čeravno seje težko posvečati zgolj posameznemu učencu pa je dejala, da je veliko priložnosti, kjer lahko spozna učenčeve značajske lastnosti, interese in podobno, pa tudi učenci se na naravoslovnih, kulturnih in športnih dneh bolj spoznajo med seboj. Poudarja, daje vzgoja vedno prednostna, zato jih venomer spodbuja k poštenosti. A dodaja: "Pri otrocih največ velja pohvala." Mnenja je, da so današnji šolarji zelo obremenjeni, zato v šolske ure vnaša tako smeh kot resno delo. Kajti kadar učenca učna snov pritegne, bo dosegel boljše rezultate. Šolske ure ji ne predstavljajo rutine. Čeravno je zanimiva razlaga povsem v učiteljevih zmožnostih. Že pri drugošolcih pa opaža tekmovalnost, ki je včasih le trenutna reakcija, a kot je dejala, kjer je storilnost, je pogosto tudi tekmovalnost. Tudi o sodelovanju med učitelji in starši pravi, da ni površno oziroma da starši, ki hočejo, lahko čudovito sodelujejo z razredniki. Kljub temu, da je vedno urejena, dostopna, prijazna in komunikativna pa zatrjuje, da so otroci zahtevni kritiki. Ki napake radi oproščajo in radi kramljajo tudi o očem in ušesom prijetnih zadevah, saj z igro in s komunikacijo spoznavajo stvari. Dosti se posvečajo druženju, ki je v šoli nasploh pomembno. Tudi vzdušja v kolektivu ne zanemarja, saj ji medsebojno ujemanje veliko pomeni. Všeč so ji samozavestni ljudje, nikakor pa ne preveč samozavestni. Pozornost pa ji je vodilo v življenju, kajti s pozornostjo ustvarja kulturne predstave na šoli, pritegne dobro družinsko počutje in skrbi za malenkosti, ki dajejo ugodje. Dejala je, da seje treba znati tudi prilagajati in stremeti k sodelovanju. Rada omeni pregovor, da se dobro z dobrim in slabo s slabim povrne. "Biti mama pa je najtežja stvar na svetu,” pravi. Ampak družabnost kdaj popestri triletni vnuk Tin, ki vsakodnevnim obveznostim pridoda tisto osrečujočo noto, ki sicer iz kolegov naredi prijatelje. SVETI BLAŽ, ŠKOF IN MUČENEC (3. februar) Sveti Blaž je bil škof iz Sebaste v Armeniji. O njegovem življenju ni veliko ohranjenega. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, pripoveduje, daje bil Blaž po poklicu zdravnik, kasneje pa je postal škof v Sebasti. Ko je pričel cesar Licinij kristjane preganjati, so prijeli tudi svetega Blaža. Peljali so ga pred sodnika. Nasproti mu je prihitela vdova s svojim edinim sinom terjokaje prosila svetnika, naj njenega edinca reši gotove smrti, saj je požrl ribjo kost, ki mu je niso mogli spraviti iz grla. Fantje trpel silne bolečine tako, da gaje že dušilo. Sveti Blaž je pomolil, mladeniča blagoslovil, nakar ga je ozdravljenega vrnil njegovi materi. Sam pa je šel naprej pred sodnika. Sodnik je Blaža obsodil na mučenje. Rablji so ga neusmiljeno pretepali in mučili na najrazličnejše načine, naposled pa ga je sodnik ukazal obglaviti. To se je zgodilo okoli leta 316. V zvezi s čudežem, ki gaje storil svetnik na poti v smrt, deli Cerkev vsako leto na god svetega Blaža - t.i. Blažev blagoslov. Duhovnik pri obredu najprej blagoslovi sveče namenjene za obred blagoslova, ob tem moli obredno molitev, nato pa sveče pokropi z blagoslovljeno vodo. Blagoslov vernikov pa duhovnik opravi tako, da prekriža dve sveči in jih približa grlu (tistega, ki to želi) ob tem pa podeli blagoslov z besedami: Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te reši Bog bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Češčenje svetega Blaža je med ljudstvom zelo razširjeno tako med narodi krščanskega zahoda kot tudi vzhoda. Še posebej izrazito češčenje je pri sosednjih Hrvatih, predvsem Dalmatincih. Mesto Dubrovnik si je svetega Blaža, ki mu pravijo Vlaho, že v desetem stoletju izbralo za svojega patrona. Njemu v čast so sezidali tudi cerkev v najlepšem delu mesta. V dubrovniški stolnici hranijo tudi del svetnikovih posmrtnih ostankov (relikvij). V času samostojne Dubrovniške republike, so svetnika imeli celo na državnem praporu, trgovski zastavi, državnem pečatu in na kovancih. Svetnik je priprošnjik za ozdravitev bolezni grla, upodabljajo pa ga kot škofa s škofovsko palico in mitro, evangelijsko knjigo ter prekrižanima gorečima svečama. Branko Nimac Tekst in foto: Petra Radovič VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO Po poslanih dopisnicah sodeč in pravilnih odgovorih, z našo zadnjo uganko niste imeli težav. Odgovor se je glasil : Simon Gregorčič. Nagrado, knjigi Francija LakovičaiVapotepu in Iztoka Osojnika Luske in perje, prejme Edi Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje. Tokrat, v 13.literarni uganki, vas sprašujemo po imenu in priimku pesnika, ki je napisal pesem z naslovom Pesma na moje rojake. Gre pa takole: Krajnc! Toja zemla je zdrava. Za pridne nje lega najprava, Polje, vinograd, Gora, morje, Ruda, kupčia, Tebe rede. Pesnik seje rodil leta 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani v družini gostilničarja in prekupčevalca z vinom. Šolal se je v Novem mestu in Ljubljani. Leta 1784 so ga poslali za duhovnika po gorenjskih župnijah. V tem času se je seznanil z Zoisom; ta gaje spravil v Ljubljano, kjerje leta 1798 postal profesor na ljubljanski gimnaziji. Za časa Napoleonove Ilirije je postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih šol. Po vrnitvi Avstrije so ga leta 1815 upokoj ili zaradi prejšnjih simpatij s Francozi. Umrl je leta 1819 v Ljubljani. Njegove pesmi so zbrane v dveh zbirkah: 1806- Pesmi za pokušino, 1809-Pesmi za brambovce.Pesmi je objavljal še v Veliki in Mali pratiki, v Lublanskih novicah. Napisal in izdal je tudi več knjig za šolo ter še nekaj poučnih knjig (Kuharske bukve, Babištvo, pratike..) Nagradi, ki vas čakata: dve knj igi ter lončnica vijolica ali ciklama, ki jo poklanja Cvetličarna Klara iz Kisovca. Uganko sestavil Igor Goste V Avtor: Moje ime: Naslov: Uroš Šetina - Uri Ameriških TOP 5 (15.-17.1.) v milijonih dolarjev 1. Varsity Blues (17.5$, 4'dni) 2. Patch Adams (98.7$, 25 dni) 3. A Civil Action (31.3$, 25 dni) 4. The Thin Red Line (14.4$, 27 dni) 5. At First Sight (8.4$, 4 dni) Stepmom - Susan Sarandon igra bivšo knjižno urednico, ki se razvije v predmestno mamo. Ed Harris igra bivšega moža, ki vzame Julio Roberts za svojo drugo ženo. Medtem, ko se Robertsova (modna fotografinja) trudi vključiti v njegovo družino, se zave, daje RAZPISUJEMO NATEČAJ ZA ZASAVČEVO LITERARNO NAGRDADO Spoštovani literarni ustvarjalci! Nekako smo se navadili, da za praznik kulture dodamo literarno prilogo LIST, ki pa je brez vašega truda nikakor ne bi izdali. Tudi za prihodnji 8. februarje želimo izdati. Pravila natečaja so vam tako že znana, vendar jih bomo še enkrat ponovili. Natečaj je javni, v konkurenco sodijo pesmi in prozna dela, ki jih še niste objavili. Prispevke pošljite do 6. februarja 1999 na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, (in NE Z VAŠIM IMENOM IN PRIIMKOM) dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, nanjo pa zapišite vašo šifro, v kuverto pa vaše ime in priimek ter naslov. Uredništvo nedobrodošel dodatek in tarča sovraštva s strani Sarandonove. V drami igrata še Liani Aiken in Jena Malone. Režiral je Chris Columbus. Pri nas predvidoma konec marca. You've Got Mail - Tom Hanks in Meg Ryan sta znova združila moči v romantični komediji postavljeni v Čas elektronske pošte. Hanks tokrat igra podjetnega lastnika knjigarne, ki ima pod seboj eno največjih verig na Manhattnu. Ryanova pa je mlada dama, ki upravlja z majhno knjigarno za otroke. Prodajalca knjig se spopadeta v resničnem življenju, vendar se preprosto zaljubita v kiberprostoru Interneta. Poleg njiju igrajo še: Hallee Hirsh, Dabney Coleman, David Chappelle, Greg Kinnear, Michael Palin in Parker Posey. Režirala je Nora Ephron. Na slovenskih platnih že konec februarja. A Civil Action - Odvetnik John Travolta zabrede pregloboko. Travolto in njegovo malo pravno firmo najamejo, da bi tožili industrijske velikane, katere obsodijo onesnaževanja dveh vodnih izvirov v majhnem mestu Massachusetts. Kathleen Quinlan igra mater, katere sinje umrl zaradi levkemije, ki je na čelu osmih oškodovanih družin. Robert Duvall brani interese industrijskih konglomeratov za vsako ceno. V vlogi vodilnega ameriškega okrajnega sodnika, bomo videli Johna Lithglovva. Film je napovedan v naših krajih enkrat spomladi. Varsitj Blues - Jon Voight igra brezkompromisnega glavnega trenerja vodilnega gimnazijskega nogometnega moštva (ameriški nogomet). Medtem, ko vodi svoje moštvo do še enega laskavega naslova, se poškoduje eden od glavnih igralcev, tako da ne bo mogel igrati do konca sezone. James Van Beek)e, nadomestni igralec, kateremu zaupajo glavno vlogo. Nejevoljno sprejme in se ves čas bori s pritiskom postati Stadionski junak. V tej uri in tričetrt dolgi drami igrajo še: Scott Caan, Amy Smart in Paul Walker. Patch Adams -Robin Williams igra študenta medicine, ki verjame da je smeh najboljše zdravilo. Čeprav ravnanje spravi v nevarnost njegovo kariero, zabavne smešnice spodbudijo industrijo k razmisleku nad zdravilno močjo humorja. Film, v katerem so zaigrali še Michael Jeter, Monica Potter, Bob Gunton in Harold Gould, temelji na resnični zgodbi. KŠEFTI INF0FMA8IJE FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F > REDARSKE STORITVE NA PRIREDITVAH > KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA > IZTERJAVA DOLGOV Trgovsko podjetje otrošnja c koJ/ sajno/ t/L^OAjina/... MAKU? PREKO SINDIKATA MOŽNOSTI NAKUPA- * nakup do 10.000,- sit v 2 obrokih brez obresti * nakup nad 10.000,- sit do 20.000,- sit v 3 obrokih brez obresti * nakup nad 20.000,- sit do 40.000,- sit v 4 obrokih brez obresti * nakup nad 40.000,- sit v 5 obrokih brez obresti POBOJI NAKUPA- Podpisana pogodba s predstavnikom sindikata podjetja in ponudnikom. Obračun pri plači. MOŽNOST SINIjIKAI NFr;A NAKUPA V. SALONU POHIŠTVA, MODNEM SALONU, BLAGOVNICI ŽIVA IN ŽELEZNINI INFORMACIJE za predsednike sindikatov na tel: 0601-64-423 ^.INTEGRAL ^INTEGRAL 4L. INTEGRAL. JL~ INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55-100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si še nekaj prostih mest razprodaja - MUnchen odhod iz Zagorje 30.01.1999 BENETKAH SSo(DSo2(D(D® * LETALSKE VOZOVNICE - ne plačujte jih dražje kot je potrebno * SMUČANJE: Slovenija, Avstrija, Francija, Švica, Italija, Kanada... * GRAN CANARIA že od 60.960,00 SIT dalje * Egipt-HURGADA že od 79.900,00 SIT dalje * Kenija, Dominikanska republika, Maldivi, Bali... * ŽENEVA AVTOSALON 12.03.1999 * EKPODIDAKTA BARCELONA 18.03.1999 OMOGOČAMO PLAČILO NA VEČ OBROKOV ivaoajLNi^r wao3±Ni^ -ivaoajLNi^ 28. PROSINCA 1999 j J G u Na Emerson Collegeu v Angliji m Tako kot praktično vsa Anglija je tudi Emerson College, kjer se izpopolnjujejo bodoči waldorfski učitelji iz vsega sveta, zgrajen in opremeljen v dokaj tradiconalnem slogu. College sestavlja več zgradb z namenskimi učilnicami, tako da se študentje med predavanji selijo. Glavna stavba se imenuje Pixton House, kjer imajo pisarne, kuhinjo, jedilnico, glasbeno sobo... Ambient v prostorih je zelo prijeten. Velik poudarek je na razgibanosti prostora in vspodbujajočih barvah v njem. Poleg tega pa študentje s svojimi kreativnimi izdelki tudi sami popestrijo predavalnice ter jim pridajo nekaj osebne note. Razredni učitelj, ki v waldor-fskih šolah spremlja učence od prvega do osmega razreda, le-tem ni samo prijatelj in vodnik, ampak jim mora biti tudi terapevt. To pa učitelji dosežejo skozi poznavanje psihologije otroških risb, s pripovedovanjem ustreznih terapevtskih zgodb ob pravem času in na pravi način, s terapevtsko evritmijo (posebnimi telesnimi vajami), z dobrim opazovanjem in usklajenim medsebojnim sodelovanjem ter posvetovanjem. Poleg tega pa se tudi od staršev pričakuje, da so mnogo bolj časovno, čustveno in moralno angažirani, da kažejo iskreno zanimanje in interes za šolo ter seveda za svoje otroke v njej. Po drugi strani pa se tudi waldorfske šole skušajo prilagajati načinu življenja staršev in otrok ter jim olajšati njihovo vzgojno nalogo. Izučiti dobrega waldorfskega pedagoga - terapevta, pravzaprav sploh ni lahko. V kolikor se ga izučiti sploh da. Vzgoja je namreč po mnenju psihoanalitikov nemogoč poklic. Je prava umetnost in ravno skozi umetnost se dostikrat vtkejo nezavedne pozitivne psihološke spremembe pri otrocih. Predmetnik za bodoče vvaldorfske učitelje tako poleg klasičnih obsega tudi mnogo nam nevsakdanjih predmetov, kot je npr. pripovedovanje zgodb, ročna dela, kreativno pisanje in govorjenje, evritmija, drama ipd. Svet je poln zgodb, toda ustvariti zgodbo primerno dogajanju v razredu, je plod prav posebne sposobnosti. Takšne pravočasne, pravzaprav terapevtske zgodbe so pomembna naloga razrednega učitelja waldorfskih šol. Kajti skoraj vsak razred ima Pepelko ali Grdega račka do katerih so otroci lahko zelo neusmiljeni. V korist vseh mora takrat waldorfski pedagog v dogajanje terapevtsko poseči. Prav toliko, kot mora biti kreativen waldorfski pedagog, so kreativna tudi predavanja na Emerson Collegu. Predavatelji vedno skušajo v razredu ustvariti neko posebno dinamiko. Od študentov pričakujejo povratno informacijo, razvije se razprava, izmenjajo se mnenja. Dostikrat pa učilnica kar naenkrat postane ustvarjalna delavnica, v kateri študentje predavani temi sami dodajo lasten umetniški izraz. Kljub vsemu pa obstajajo tudi določeni kritični pomisleki o tovrstni pedagogiki, njenim prizadevanjem in rezultati. Včasih se namreč zdi, kot da se od waldorfskega učitelja zahteva popolna predanost temu poklicu, kot da je »biti učitelj« njegov način življenja, ki ga povsem okupira in mu časa za druge prostočasne dejavnosti bolj malo ostaja. Glede na to, da je waldorfska pedagogika netekmovalno naravnana, saj ne poznajo številčnega ocenjevanja in rangiranja učencev, se pojavi vprašanje, kako se bo otrok, ki ga vvaldorfska šola skuša nekako zaščititi pred stresnimi situacijami, znašel v »življenjski džungli«? Poznavalci in profesorji waldorfske pedagogike odgovarjajo, da je povsem napačno to džunglo prenašati v šolsko učno situacijo, še zlasti, ko so otroci še majhni. Na trdo prihodnje življenje jih je treba pripraviti z vzgojo, razvijati njihove notranje sile, da bodo kot trdne karakterne osebnosti kos vsakdanjim problemom. Statistikaje s pomočjo biografske metode (preučevanjem biografije učencev) ugotovila, da se vvaldorfski učenci v povprečju v življenju odlično znajdejo. Po začetnem stresu se ti ljudje, ki jim je šola dala »nekaj zraven«, zelo dobro prilagodijo realnim življenjskim razmeram, še več, te tudi kreativno spreminjajo. Odlikuje jih namreč impulz iniciative. Njihova harmonična osebnost jim omogoča spopad z zunanjo postvarjenostjo, iz katere izidejo kot zmagovalci. Vodilni predstavnik članstva vvaldorfskih šol prof. Christopher Clouder je na vprašanje, kako je z uspešnostjo pri zaključnih izpitih, ki jih morajo v zaključnem letniku osnovne šole v Angliji opraviti tudi otroci waldorfskih šol odgovoril, da je v šolskem letu 1996/97 ta izpit brez vnaprejšnje selekcije uspešno opravilo 63,5 odstotkov otrok iz vvaldorfskih šol. V državnih šolah je bilo na tovrstnih izpitih uspešnih 42,5 odstotkov, v neodvisnih, privatnih šolah s predhodnjo selekcijo, pa je bilo uspešnih 80,4 odstotkov otrok. Torej, Clouder ugotavlja, da so podatki povsem primerljivi in izraža prepričanje, da v kolikor se otroci, ki obiskujejo vvaldorfsko šolo odločijo narediti tovrstni izpit, ga tudi uspešno opravijo. Mia Južina Študenta VValdorfske pedagogike: Boštjan Štrajhar iz Trbovelj in Michael Na predavano temo smo kasneje po lastnih asociacijah iz gline izdlelovali Neary iz Irske uživata v trenutku brez dežja pred pričetkom novih predavanj. podobe planetov s človeškimi obrazi. Tiskarna Fotokopiranje ^ A-S DOMŽALE HOISTOTV M * i i Servis in trgovina d.o.o„ 1230 Domžale, Ljubljanska cestal _______lel.: 061/719-450. (ax: 061/716-183_ TOURING GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Komet ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R CHOOPER GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadow VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V AfricaTvvin XL 600 V Transiap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R SCOOTER X8R-S X8R-X (cestni) (cross) CROSS CR 250 R* CR 125 R* CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98) cena brez P.D. MPC 2.626.250 3.151.500 NOVO 1.821.660 2.185.992 1.670.450 2.004.540 1.590.870 1.909.044 1.137.240 1.364.688 1.033.780 1.240.536 NOVO 1.511.200 1.813.440 1.431.700 1.718.040 1.312.300 1.574.760 683.600 820.320 1.981.600 2.377.920 NOVO 1.511.280 1.813.536 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.145.200 1.374.240 1.113.300 1.335.960 954.200 1.145.040 708.200 849.840 NOVO 1.495.300 1.794.360 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.001.900 1.202.280 834.800 1.001.760 787.800 945.360 NOVO 635.800 762.960 NOVO 370.000 444.000 366.000 439.200 853.395 896.064 834.285 876.000 555.885 583.680 525.000 551.250 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene. • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP postanite "Uti dat! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVS/GNA ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ]?. srcdiščs Slcvpr.ii> L tel.: 061883 740 28. PROSINCA 1999 F. jir.c.i j p. AKCIJA ZA NAJ'POSTARJA ZASAVJA "A si že spet pozabil?" je zadnjič nekdo na avtobusu ogovoril poznanega. Debata je bila podobna pomenku gospodinj, ki tarnata nad preveč zapečenim kruhom. Očitno pa sta tista dva nekomu skupno pisarila ter si delila KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: stroške za pismo in znamko. S prejemanjem pismov je itak tako, da se nekaterim zdi zelo pomembno kaj in kako napišejo pismo, drugi imajo nasploh radi pisemska prijateljevanja, kakšni pa spet kaj drugega. In več kot si imate povedati v pismih, težje pričakate poštarja. Tokrat odpišite tudi nam, saj ne zahtevamo zaupljivosti, le kuponček za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA Ime, priimek in naslov glasovalca: izpolnite, da bo tudi Zasavčev nabiralnik pokal od vaše pošte. Miran Gorišek, pošta Izlake Marko Mates, pošta Zagorje 1. Marko Fele, pošta Zagorje, 75 2. Ivo Kolar, pošta Zagorje, 59 3. Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 43 Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 43 5. Ivan Vodenik, pošta Podkum, 34 B. Miran Gorišek, pošta Izlake, 28 7. Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 24 8. Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 23 9. Sandi Kuder, pošta Kisovec, 22 10. Primož Vastič, pošta Trbovlje, 20 11. Jože Rozina, pošta Trbovlje, 17 12. Johan Mates, pošta Zagorje, 13 13. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 12 14. Miha Trošt, pošta Trbovelj, 10 15. Dani Amon, pošta Šetlambert, 8 IG. Slavko Kuder, pošta Trbovlje, 5 17. Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 4 18. Darko Pograjc, pošta Zagorje, 3 Marko Mates, pošta Zagorje, 3 20. Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 2 Lojze Plevel, pošta Radeče, 2 POD KOŽO SMO VSI... MARINKA RAINER: »RADA PREBIRAM OREHE ZA POTICO!« Kje je na najlažji način mogoče zaslužiti bajne vsote denarja? Na loteriji. Kje ga lahko prav tako hitro izgubiš? Na loteriji. Nisem hazarder, toda prepričan sem, da bi loterija težko poslovala z dobičkom, če bi bilo več takih. Na srečo, tudi moje današnje sogovornice, zastopnice Loterije Slovenije v lokalu Deteljica v Zagorju, Marinke Rajner, so mnogi Zagorjani pripravljeni za svoj delček sreče kar globoko seči v žep. Nekaj pa sem se odločil, ko sem spoznal prijazno in simpatično Marinko. Če ne zaradi drugega, zaradi njenega humorja in optimizma bom pogostejši obiskovalec »njenega« lokala. Bom brez denarja vsaj nasmejan odšel iz Deteljice. l.Ste zastopnica LS v lokalu Deteljica v Zagorju, kjer ljudje iščejo srečo, vi pa jo delite. Kakšni so občutki? Ljudje iščejo srečo in srečo je vsekakor treba deliti, saj nesreče nihče ne mara. 2.Mnogokrat vas opazimo na različnih zabavnih prireditvah. Ste človek, ki se rad giblje v veseli družbi ali je takšen le vtis? Vtis vas ne vara. Zelo rada hodim na »fejst žurke«, ki pa jih v zadnjem času v Zasavju ne manjka. Rada se gibljem levo-desno, sem ter tja-ha, ha, ha! 3. Radi hazardirate? Če hazardiram? O, la, la, kakšno zanimivo vprašanje! Malo že.vendar do prave meje! 4. Če bi vpričo vas odprl srečko z velikim zneskom, bi bili nevoščljivi? Najprej bi vam iskreno čestitala in ne bi vam bila »fovš« denarnega ali blagovnega dobitka! S.So Zagorjani bolj naklonjeni igram na srečo, kot v drugih mestih? Zagorjani; kaj pa vem; ne tako. Cela Slovenija, vsi igralci stremimo za dobičkom, pa naj bo takšen ali drugačen! 6. V prostem času najrajši....? Bolj malo je prostega časa. Sicer pa najrajši plešem in pojem. 7. Kaj je za vas sreča? Zame je sreča: zdravje, mir, ljubezen, zadovoljstvo in denar, kije sveta vladar! 5. Kaj vas vrže iz tira? A, kaj me vrže iz tira? Malo za šalo: »Ali sploh obstaja tako širok tir zame?« Čisto za res pa hinavščina in zahrbtnost! 9. Vaš najljubši pregovor se glasi? Moj najljubši pregovor- geslo se glasi: Srečo je treba deliti! 10. Kaj najrajši prebirate, poslušate, delate in gledate? Rada prebiram orehe za potico, revije in kakšno dobro knjigo, poslušam glasbo, rešujem križanke in gledam kakšne super s... film! Igor Goste Le kaj nam pa morejo, če smo vesel?! Spoštovani Vabim Vas m likovno razstavo v knjižnico Toneta Seliškarja v Petek, 5.2.1999 ob 19th. Razstavo sem, v počastitev 8. Februarja, slovenskega kulturnega praznika, pripravil samorasli slikar Jože Ovnik SMUČIŠČE KANDRŠE VIDRGA vas vabi na smuko vsak dan od 9. do 17. ure. Dodatne informacije 0601-75-150 SE SPOZNATE! Kupite si svojega Zasavca in pridite z njim na uredništvo do 10. februarja, kjer vam bomo izročili potrdilo za oskrbnika smučarske koče na Mareli, Staneta Hribovška, ki vas bo pogosotil z odličnim golažem. Na podlagi Pravilnika o štipendiranju Javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Trbovlje razpisuje Javni zavod Splošna bolnišnica Trbovlje 2 (dve) štipendiji in sicer za VIS0K0STR0K0VNI ŠTUDIJSKI PROGRAM ZDRAVSTVENE NEGE -GINEKOLOŠKO PORODNIŠKA SMER (BABICA) Prijavi na razpis je treba priložiti: * dokazilo o vpisu v tekoči letnik Visoke šole za zdravstvo * dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja * potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije * življenjepis Pogoj za dodelitev štipendije je, da štipendist po končanem šolanju sklene delovno razmerje s Splošno bolnišnico Trbovlje. Vloge sprejema komisja za štipendije Splošne bolnišnice Trbovlje 8 dni po objavi. Izbranim kandidatom se dodeli štipendija s 1.2.1999. V podhodu med Občino Zagorje in Zdravstvenim domom. m Cesta 9. augusta 8c 1410 Zagorje, tel, [0001] GOoSZO POPOLNA PONUDBA ZA LJUBITELJE FOTOGRAFSKIH STORITEV RAČUNALNIKOV # razvijanje filmov # izdelava fotografij v eni uri «expresna izdelava fotografij za dokumente # izdelava fotografij po naročilu # izdelava diapozitivov # slikanje na terenu # fotografski material S KARTICO ZAUPANJA DO RAZNIH UGODNOSTI iz vašega filma ne izdelamo samo fotografij, vaše posnetke lahko shranimo tudi v priročni obliki diskete ali CD-roma mm «5% popust za dijake, študente in upokojence # pridobite si pravico do stalnega 5% popusta pri vseh storitvah in gotovinskemu nakupu blaga sjsza vsak deseti prinešeni film imate brezplačno razvijanje in izdelavo slik # in še druge ugodnosti mm ODBOJKARICE Z DOLA VABIJO Del dolske ekipe, ki je imela ob novem letu družabno srečanje z delom ekipe LB in Davčne uprave iz Trbovelj, (foto B.K.) Dolske odbojkarice se rekreativno ukvarjajo z odbojko že pet let kot smo pred kratkim poročali. Danes želimo spodbuditi še kakšne kandidatke, ki so si pridobile v šolskih letih nekaj osnove, predvsem pa veselja do odbojke. Njihove vrste so se namreč zaradi bolniških in porodniških problemov nekoliko razredčile, zato bi bile vesele vsake nove moči. Odbojko igrajo vsak torek od 19. Zadnjič smo rekli, da kakšno TV oddajo zamenjajte s sprehodom v naravo, danes predlagamo risanje okraskov. Mislite, daje to preotročje? Ni, brez skrbi. Gre namreč za posebno vrsto ustvarjalne risbice, ki jo imenujemo mandala in je simbol svetovnega reda v naravi oz. harmoniji. Mandalo v naravi lahko vidimo v kiviju, če ga prerežemo, v cvetu, kristalu, snežinki. Povsod je na sredini center, iz katerega razvijamo naprej. Pri tem risanju pride do izraza ustvarjalnost, logično mišljenje, koncentracija. In ko dobimo novo podobo, smo zadovoljni. Upamo, da nas boste zasuli s svojimi izdelki. Imate neskončno možnosti. Za vzorec objavljamo mandalo, ki je obdelana računalniško, drugače pa sojih te dni ustvarjali šestletniki iz vrtca Lučka na Dolu. MICHAEL JORDAN-RAVNATEU ŠOLE Nekega dne je Michael Jordan prišel v šolo Alojza Hohkrauta. Postal je ravnatelj šole in je čisto spremenil urnik in hišni red. Cela šola je postala ogromna telovadnica. Imeli smo le en razred. V šoli smo bili vsi močni. V glavi pa nam je rojila samo košarka in ostali športi. Tam smo se zelo zabavali, saj se nam ni bilo treba učiti. Vsi otroci, ki so končali to šolo, so bili zelo dobri košarkarji. Ravnatelj Michael Jordan je na koncu leta določil dva najboljša učenca. To sta bila Špela 0'Neal in Urban Rodman. Še zdaj se ta šola imenuje A.H., toda znana pa je po ravnatelju Michaelu Jordanu. Špela Alič, Urban Sušnik, OŠ A. Hohkraut ure dalje. Prispevek za čiščenje telovadnice in rezervni fond za sokove ob toplejših dnevih znaša 300 SIT. Fanči Moljk PESTER PROGRAM HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA TRBOVLJE Hortikulturno društvo Trbovlje je pred kratkim vsem svojim članom poslalo program dela za 1. 1999. Kakor je znano, ima društvo svoje društvene prostore na Gimnazijski c. 22 v Trbovljah, kjer se srečujejo člani in drugi občani bodisi na sejah ali delovnih razgovorih. V programu je, da bodo februarja organizirali predavanje o urejanju skalnjakov, marca pa predavanje o obrezovanju sadnega drevja. V času od 11. do 14. marca pa bodo organizirali tudi avtobusni izlet na Ažurno obalo v Franciji. Ogledali si bodo Cannes, Vallauris, Nico, Monaco, Monte Carlo in Eze. ZAGLEDAL SEM ZMAJA Doma imamo veliko klet. V njej je polno ropotije in nekaj je v njej tulilo in ropotalo. Bilo me je zelo strah. Potiho sem se splazil do vrat. Pogledal sem skozi luknjico v ključavnici. Grozno, zagledal sem velikanskega zmaja, ki je bruhal ogenj. Bal sem se, da bi nam zažgal hišo. Zbral sem pogum in sklenil, da ga bom spodil. Na glavo sem si namesto čelade dal naj večji mamin lonec, v roke sem vzel vilice in nož. Tako oborožen sem šel proti kleti. Pred vrati sem poslušal. Slišal sem njegovo smrčanje, zato sem čisto Obiskali bodo muzeje, eksotične vrtove ipd. V programu dela pa je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami, podelitev zlate sončnice, organizacija izletov ipd. IL. RELIK NA JESENICAH V salonu Dolik na Jesenicah so S.januarja odprli skupinsko razstavo likovnih del članov društva Relik iz Trbovelj, ki jo je organiziral klub Dolik in Relik. ki zelo tesno sodeljujejo že pred mnogimi leti, sodelovanje pa se izraža med drugim tudi z vsakoletnimi izmenjalnimi razstavami na Jesenicah in v Trbovljah. Otvoritvi razstave na Jesenicah je prisostvovalo tudi osem članov Relika. Predstavnik organizatorja je razstavo odprl s slavnostnim nagovorom, krajši kulturni program pa so izpeljali jeseniški kulturniki. Člani Relika so se tokrat na Jesenicah predstavili s tiho šel v klet. V kleti je bilo temno, zato nisem ničesar videl. Ko sem hotel prižgati luč, sem zmaju stopil na rep. Začelje grozno rjoveti. Tudi jaz sem vpil na ves glas ter hitro prižgal luč. Potem pa seje zgodilo nekaj neverjetnega. Ko me je zmaj zagledal v moji čudni opremi, se me je tako ustrašil, daje od strahu umrl. Tako sem pregnal hudobnega zmaja. Marko Vodnik, OŠ Litija, Enota s prilagojenim programom PO DOMAČE Moji mami pride iz šihta čist zmatrana. Še predno si odveže šnerence in sezuje šuhe, že nori po kuhinji odpirat ladelce in gredence. Ven vlači velike piskre, kuhlje in šefle. Zelo na hitro pove, da sta za večerjo dve izbiri, ali bo makaronflajš pa motovilc ali pa funšterc in mleko. Mami, Dare in Joco izberejo prvo, jaz pa drugo. Potem nastopim jaz. Iz mize pospravim ašnpeher, pušelc in tištuh ter pripravim talerje in bištek. Kar naenkrat zavpije mami - večerja! Pa naj nekdo ferenke skupi potegne! Dober tek! Ina Šparemblek, OŠ A. Hohkraut ilTTlŠ Jn7 3 7LO 28. PROSINCA 1999 petdesetimi deli v raznih slikarskih in grafičnih tehnikah, z različnimi motivi. Prevladovali so iz krajine, rudarstva, naravne in kulturne dediščine, nekaj del pa je bilo tudi abstraktnih. Tokrat so se predstavili tudi člani fotosekcije tega društva ter mladi likovni ustvarjalci. Dela za tokratno razstavo sta odbrala dr. Cene Avguštin ter ak. sl. Severina Trošt Šprogar. Razstava je odprta do konca januarja. Tine Lenarčič ALPINISTIČNE NOVICE V nedeljo, 11. jan. 1999 so se člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič, Matjaž in Aleš Klinar, mudili v Kamniško Savinjskih Alpah, z namenom, da nekaj preplezajo v zimskih razmerah. Lotili so se vzpona v južnem pobočju Grintovca (2558 m). Vstopili so v smer Grapa čez jame. Dolžina smeri je 200 m in njena težavnostjo ocenjena III +, z naklonom 60 - 45 - 50 stop. Glede na to, da je v gorskem svetu za ta letni čas razmeroma manj snega kot običajno, so plazalci imeli nekoliko lažje pogoje. Razmere so bile iz trenutka v trenutek različne, od trdo pomrznjenega snega do vodenega leda in svežega snega, ki se je udiral plezalcem tudi do pasu. Smer so vsi trije uspešno preplezali do roba stene. Tu pa jih je v popoldanskih urah sprejel kar precej močan in mrzel veter. Domov so se vrnili dobre volje. Tine Lenarčič DEJAVNO DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE HRASTNIK Pravijo, da je njihova prvotna naloga dejavnost, da skrbijo za druženje mladih s podeželja. Da pa ima tako druženje tudi temo, se pustijo podučiti o kmetovanju, pridelovanju hrane, z novimi pristopi na teh področjih, o okoljevarstvenih problemih z vidika kmetijstva, se poveselijo in včasih tudi kam gredo. Tako so lansko leto s Kmetijsko svetovalno službo organizirali tečaj za varno delo s traktorji in priključki ter izpit za mlade člane društva, pa tudi od drugod so prišli. Pomerili so se v znanju o ekološkem kmetovanju, zadružništvu, o gozdarstvu in varnem delu v gozdu ter o evropski skupnosti in povezovalnih procesih vanjo. Zmagovalna ekipa se je udeležila regijskega kviza v Velikih Laščah in se uvrstila v sredino osemnajstih udeleženk. Poleti so organizirali kmečke igre v Turju (kar smo v Zasavcu poročali!), ogledali so si tri kmetije v Posavju, ki so se iz govedoreje preusmerile v pridelavo zelenjave, pa še turistično kmetijo na tem koncu so obiskali. Izdeleli so tudi bilten društva, ki so ga prejeli vsi člani in sponzorji društva. Da, tudi sponzorje so si pridobili, saj tako razvejana dejavnost zahteva določena sredstva. Sicer bi vse slonelo le na članih, pravzaprav na žepih njihovih staršev, saj so večinoma še srednješolci. Družijo se ob sobotah in pravijo, da starši niso v skrbeh, če se pozno vračajo domov, saj pridejo trezni in zadovoljni, saj pijejo le čaj in sokove. Vabijo vas, da se jim pridružite na Dolu pri Hrastniku, c. VDV brigade 40, telefon 42 - 267 . m MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ ZIMSKE POČITNICE NA DEBELEM RTIČU Lani februaija smo se za teden dni odpeljali iz Litije s kombijem proti Ljubljani. Imeli smo prijazno tovarišico. Nekaj časa smo bili čisto tiho. Potem pa me je prijateljica vprašala: "Kako ti je ime?" Odgovorila sem ji: "Meni je ime Bojana." Nato sem jo še jaz vprašala: "Kako pa je tebi ime?" Rekla je, da ji je ime Zvezdana. In tako sva se začeli pogovarjati. V Ljubljano smo se pripeljali ob 9.30. Potem smo do 10. ure čakali avtobus. Nato so nas klicali po imenih. In tako smo se srečno pripeljali na Debeli Rtič. Tam so nas razdelili v skupine. V moji skupini so bile: Tanja, Katarina, Katja, Martina, Jelena, Marjana, Tanja, Indira, Katarina, Katja in jaz. Potem smo šli na sprehod. Ob 8.30 smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo šli v svoje sobe. Ob 9. uri je prišla tovarišica Martina oceniti sobe. Ob 9.30 smo šla vsa dekleta iz naše skupine h tovarišici, ker smo se pogovarjale, kaj bomo delale. Na izbiro smo imele: odbojko, namizni tenis in sprehod. Te dejavnosti smo imele do 12. ure. Ob 12.15 smo imeli kosilo. Po kosilu smo odšle v sobe. Počitek je trajal približno tri ure. Med počitkom smo ležale, se pogovarjale ali smo šle k prijateljicam. Ob treh smo včasih počeli iste stvari kot zjutraj, včasih pa smo šle gledat košarko, ki sojo igrali fantje. Popoldanske aktivnosti smo imeli do 16.30. Potem smo se oblekle v kopalke in smo šle plavat v bazen. Jaz sem se kopala samo tri dni. To pa zato, ker sem dobila po telesu rdeče pike. V sredo sem šla k zdravnici in je rekla, da sem alergična na klor in potem se nisem smela več kopati. Zato sem bila takrat zelo žalostna. Ob 18. uri smo imeli večerjo. Po večerji smo lahko gledali televizijo, plesali ali pa šli na sprehod. V sredo zvečer je prišel Vili Resnik. V petek zjutraj smo se peljali z ladjo v Koper. Zvečer pa je prišel čarovnik. Na Debelem Rtiču smo se imeli zelo dobro. Dobila sem veliko novih prijateljev in prijateljic. Zato se vsem tovarišicam zahvaljujem, da so izbrali prav mene. Bojana Kurent, OŠ Litija, Enota s prilagojenim programom IZLET NA DUNAJ V lanskem šolskem letu sva se udeležila natečaja EKO programskega sveta OŠ Toneta Okrogarja in za najina spisa Ekošolar in Ekoavto dobila knjižni nagradi. Hortikulturno društvo Zagorje, katerega predsednica je tudi članica prej omenjenega sveta, pa naju je nagradilo z izletom. Ko sva izvedela, da si bova ogledala predbožični Dunaj, sva komaj čakala ta dan. Odpravili smo se v soboto, 19. decembra ob 4 h zjutraj. Po dolgi in naporni vožnji smo prispeli v to veličastno mesto. Skozi avtobusno okno sva videla tramvaje, stare cerkve in zanimive hiše, Zgodovino mesta nam je razložil vodič. V Operi smo videli sobe, oder, slike in star popotniški klavir. Ogledali smo si tudi naj starejšo cerkev sv. Štefana, ki je kljub starosti še vedno zelo lepa. Posebno lepa sta parlament in mestna hiša; dvorec Hasburžanov Schonbrunn smo si ogledali le od zunaj z vsemi zgradbami in parki se nama je zdel prav veličasten. Čisto zraven je tudi rastlinjak. Tu smo si ogledali tropske rastline, ki so zelo lepe in nekatere celo nenavadne. Bilo je kakor v pravljici. Potem smo se odpravili po dolgi poti v park in videli neustrašne veverice in zanimive ptice. Po končanem ogledu smo se zapodili v trgovine. Peljala sva se tudi z vlakom. Srečala sva veliko ljudi z vseh koncev sveta. Ker nisva znala govoriti nemško, sva se sporazumevala z rokami. Da sva si lahko ogledala to prečudovito mesto, nama je omogočila ga. Vesna Cvetič. Sašo Ostrožnik, Uroš Radakovič, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje eni.rIr.Gj.j.JT.eJr.s Vreme je začelo kazati zobe in zunaj je zopet mrzlo. Mogoče nam bo letošnja zima le še naklonila nekaj snega. Upam, da napredujete v uresničevanju svojih novoletnih želja in ciljev. Po slovenskih srednjih šolah (predvsem po gimnazijah) je zapihal nov modni veter in dijakinje so se vrgli na delo ter začeli pripravljati literarne večere. To pomeni, da so vse svoje občutke, misli in posebne dogodke izlili na papir in jih kot pesmi ter kratke spise ob glasbeni spremljavi predstavili publiki. Na trboveljski gimnaziji so tretji letniki že pred časom krstili publiko, sedaj pa jim bomo pogumno sledili še dijaki drugih letnikov. Nadaljnje podatke boste našli v Zasavcu, ali pa povprašajte zasavsko mladino. Sama ne morem prav zares verjeti, kako lahko vreme vpliva na ljudi, tudi na mlade. Prejšnji teden, ko je sonce nekaj dni malce grelo asfalt, je vse začelo gomazeti. Okolica naše preljube šole je oživela. Med odmori so bila vhodna vrata zabita in komolci so ti zvesto služili v prerivanju do lastnega sončnega prostorčka. Skejterji so neutrudno nabijali svoje dilce, prfoksi pa so pošteno zatežili z večnim: "Zaprite okna!" Tudi kadilci so bolj pogumno vlekli in se nastavljali toploti še bolj izzivalno. Večina se nas po šoli ni odpravila domov, ampak na redke klopi okrog šole, ali pa samo gret zadnjice in hrbte ob stene vseh okoliških zgradb. Užitek seje pretegovati na toploti in misliti na nič. No, komaj čakam, da bo spet posijalo sonce in ozračje ne bo več tako sivo dolgočasno in zamorjeno. KATRA Kdo pravi, da ŠKLAB ni kulturen oz. kultiviran?! Za vse tiste, ki še w dvomite v to in KLUB ZASAVSKIH ŠTUP£UT$V vse tiste, ki niste 0601 64730 več d\ 0111 Ij i vci SC bo zgodilo! »ČASTNI POVABLJENEC« bo končno priromal tudi v naše kraje oz natančneje v Zagorje 5. februarja ob 19:30 in v Hrastnik 6. februarja ob 19:00. Vzemite si čas in si ga oglejte, kajti pošteno se boste zabavali in nasmejali. Pa tega vam ne govorim samo zato, ker bi bilo vse res, ampak strici so mi povedali, daje tako... Da pa ne bo kakšne pomote in ne bo kdo koga tožil (kar se vse pogosteje dogaja), vam moram povedati, da »ČASTNI POVABLJENEC« ni oseba, temveč gledališka predstava v izvedbi Gledališča slepih in slabovidnih - NASMEH. Zdaj ko je nam in vam vse jasno, pa moram še poudariti, da se z ogledom te komedije ne boste le razvedrili, temveč boste s svojim prispevkom pripomogli pri nakupu endoskopa za bolnišnico Trbovlje. Tako, zdaj sem povedala vse, kar je bilo povedati potrebno... za vse dodatne informacije pa pokličite na ŠKLAB (0601/64-730). ana OBVESTILO: Vabljeni ste na 4. REDNO SKUPŠČINO ŠKLABA - KLUBA ZASAVSKIH ŠTUDENTOV, ki bo v soboto, 30.1.1999 ob 20 uri v Gostišču Kum v Zagorju. Pripravili smo kratek kulturni program, ter malo daljši zabavni. \Cdo Kdo sem? Človeku je življenje dano predvsem zato, da ugotovi, kdo je, kam je namenjen in s temi odgovori najde smisel lastnega obstoja. Vsakdo se zagotovo sprašuje, zakaj živi. To vprašanje je posledica nezadovoljstva z lastnim delom, življenjem. Kdo sem? Sem živo bitje, saj diham, jem, spim, govorim, čutim. Sem živo bitje, ki razmišlja. Razčlenjujem svoje dosedanje življenje na majčkene kose in se poglabljam vanje. Poglabjam se v svojo notranjost in iščem razloge za svoj obstoj. Mnogo jih je in večinoma so dobri. Moje življenje ima nek smisel. Sem oseba, ki zapolnjuje čisto posebno mesto na našem planetu. Če mene ne bi bilo, bo to mesto napolnjevala praznina in vse moje okolje bi se obnašalo drugače. Ljudje bi drugače govorili, mislili in zabavali. Nekatere rastlinice in drobcene živalce bi še živele, saj jih ne bi pogoltnili moji koraki. Sem osrednja točka lastnega okolja. Pa zaradi tega nisem nič več od ostalih. Nimam vzišenih namenov in razlogov za uničevanje svojih sobitij in okolja, v katerem živim. Nisem pa tudi nič manj kot drugi. Ne klečeplazim pred drugimi in se ne pustim poniževati. Če me kdo brcne, brcnem še močneje nazaj in vračam za vse trpeče trenutke. Imam svojo lastno voljo, ki počasi, a vztrajno oblikuje mojo notranjost. Pod vplivom lastnih misli, občutkov okolja, ki ga ustvarjam, se oblikuje moj lastni jaz. Torej sem jaz lastni jaz. Individualna, edinstvena osebnost. Brez mene bi bil svet drugačen in za marsikoga dolgočasen. Bila sem že prej, obstajam zdaj in bom obstajala večno. Edina jaz, v lupini različnih teles. KATRA V S0b0~[0 V IMPE-EJU5LL ...je bila neznosna gneča, ogromno mladih je uživalo v ritmih disco glasbe. Kot je bilo napovedano, se je malo čez enajsto uro zvečer začel hard fashion show. Frizerja Studia Stevo iz Ljubljane sta urejala pričeske tistih, ki so si tega zaželeli Pravilni odgovor na zastavljeno vprašanje:"Od kod izvira beseda "AVE" in kaj pomeni?", se glasi: "AVE” je bil pozdrav Starih Rimljanov. Izžrebanci pa so: SAŠA OBLAK, Opekarna 7, Trbovlje (celoletna poslovna karta Imperius - za 5 oseb);BLAŽ GUNA, Fakinova 13, Zagorje (celoletna poslovna karta Imperius - za 5 oseb);DAVOR DREČNIK, C.9 avgusta, Zagorje (celoletna poslovna karta Imperius - za 5 oseb);BOJAN NIKOLIČ, Keršičeva 20a, Trbovlje (celoletna poslovna karta Imperius - za 1 osebo) ;MATEJA BORIŠEK, Jablana 5, Zagorje (celoletna poslovna karta Imperius - za 1 osebo);ZDENKA ČEŠNOVAR, Izlake 19, Izlake (kupon v vrednosti 5 000 SIT, vnovčljiv v Imperiusu);LADO JERMAN, Župančičeva 19, Zagorje (kupon v vrednosti 5 000 SIT, vnovčjiv v Imperiusu); ŠPELA RAVNIKAR, Sp. Izlake 18, Izlake (kupon v vrednosti 2 000 SIT, vnovčljiv v Imperiusu);ANAMARIJA CEFERIN, Trg revolucije 24, Trbovlje (kupon v vrednosti 2 000 SIT, vnovčljiv v Imperiusu);KATARINA LEŽIČ, Ribnik 9a, Kisovec (kupon v vrednosti 1 000 SIT, vnovčljiv v Imperiusu) Katja S. VlDEE_TA AhbAlvj&LA ZAAiAVO Izšla je videokaseta s koncerta ansambla Zasavci 30 let, ki je bil 23. 10. 1998 v športni hali Zagorje. Dobi se na sedežu ansambla in v specializiranih trgovinah. “hi Trt? n.tti n 28. PROSINCA 1999 čxz.ct\ Skupina Hiša je izdala četrto zgoščenko, z naslovom KOMPAS SRCA. Na njem je 12 pesmi, ki sojih posneli v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Avtor skladb je Andrej Guček, s katerim sem se o albumu tudi pogovorila. Tako dovršen izdelek, kot je album Kompas srca, zahteva ogromno dela, potrpljenja, talenta,... očitno tega članom skupine Hiša ne primanjkuje. Vse mora biti popolno, brez napak, nič na silo, vse s časom,... Koliko časa je nastajal ta album? Album smo s prekinitvami snemali od marca do novembra 1998. Na njem so pesmi, ki so nastale v letih od 1994 - 1998. V studio vedno pridemo dobro pripravljeni, vendar skušamo biti odprti in pustiti, da se, kot so nas naučile izkušnje, album sam dokončno oblikuje šele v studiu. To seveda zahteva dovolj živcev, tako naših, kot živcev tistih, ki v studiu delajo z nami. Mislimo, da stil glasbe, ki jo igramo drugačnega pristopa sploh ne dovoljuje. Kakšna so pričakovanja glede nove plošče? Naučili smo se, da so pričakovanja lahko odvisna predvsem od tega, kar sam vložiš v projekt. Predvsem mislim tu na promoviranje projekta, v smislu popularizacije. Res pa je, da Slovenija spričo svoje majhnosti, v popularističnem smislu, prenese predvsem "pogrešni" pop in agropopovsko glasbeno estetiko. Besedila vabijo k razmišljanju; pogosti so paradoksi, ki naredijo besedila, na prvi pogled, popolnoma nerazumljiva. Poslušalec potrebuje poglobitev v besedilo, da sploh razume. Je morda prav zato vaše poslušalstvo nekoliko starejše? Vas moti, da mladina ni zastopana v večjem številu na vaših koncertih? Na naše koncerte hodi publika, ki ji mi v šali rečemo "jazz publika". Od starejših ljudi, intelektualcev, adolescentov, srednješolcev,... Da mlajše publike ni v večjem številu, ne iščemo vzroka v tekstih. Gre enostavno za banalno stvar, ki je v tem, da zaradi ignorantskega odnosa do popularizacije, sploh še nismo posneli videospota - to skušamo sedaj popraviti. Po tem vemo, da bo še več srednješolcev, ki tudi sedaj pridejo z navdušenjem povedat, da jih je naša glasba "zadela". Če se to zgodi pa imajo seveda obilo možnosti, da v tekstovnem "labirintu" poiščejo samega sebe. Razpoznavni znak Hiše je prav gotovo večglasno petje, ki pričara, včasih nekoliko otožen prizvok, a pesem na kakršenkoli način poživi. Čuti se, daje vsaka pesem (predvsem balade) odpeta iz srca, zdi se, da je vsakič nekaj novega, vsakič drugače doživeta. V čem je čar vaših balad, da so tako prepričljive? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Če je tako, kot praviš, potem smo zelo veseli. Mislimo, da bi na to vprašanje morali odgovoriti poslušalci. Dobili pa bi verjetno toliko različnih odgovorov, kolikor bi bilo poslušalcev. Pesem "Mesto prihodnosti" je prirejena po ljudskem izročilu. Trboveljska občina se šele gradi? V pesmi je tudi nekaj pristnih, trbovskih:"fuk" - kakšnega izvora je ta beseda? Besedilo ne odstopa dosti od "ljudskega" originala. Predvsem tisti del o TET 3 je prirejen za "moderne" potrebe. Kar se tiče "graditve trbovske občine", vidimo, daje napočil trenutek, ki bi tako ali drugače moral nekaj spremeniti, kajti situacija ni najbolj rožnata. Ko sprašuješ glede izvora besede "fuk", mislim, da si že sama sebi najbolje odgovorila: "le kakšnega izvora je ta beseda". Ker človek ne more simbolizirati užitka se lahko pod neko besedo, ki ga formalno označuje, znajde karkoli. V kontekstu pesmi lahko "fuk" npr. pomeni "vse bo šlo narobe", "veseljačenje", "spolni užitek", ... Vaši koncerti zgledajo precej drugače. Delujejo umetniško. To niso koncerti, kjer bi poslušalstvo norelo pod odrom. Vaši nastopi so nekakšna sprostitev in ponujajo resnično uživanje. Najbrž tudi vam prinašajo veliko zadovoljstva? Spet vprašanje za publiko. Mi delamo koncerte v skladu z našimi prepričanji in predstavami, kako naj bi igrali naš rock ljudem. Nikoli pa ne bomo v živo sami sebe slišali in videli igrati. V Sloveniji ni nobene skupine, ki bi vam bila podobna. Ste svojevrstni. Pa vendar se le redkokdaj kje pojavite in iz lastnih izkušenj vem, da se celo v Zasavju najde kdo, ki vas sploh ne pozna. Očitno popularnost ni v vašem interesu? Ni res, da ne bi bili radi popularni. Po moje je malo ljudi, ki si tega vsaj malo ne želijo. Gre za to, daje popularnost, na kateri gradimo mi, drugačne narave. Tista publika, ki nas posluša danes, nas bo poslušala tudi čez deset let. Večina tiste publike, ki pa danes posluša npr. Rok'n'band, bo čez deset let poslušala nekaj drugega. Katja S. 3-PIČkCA ^ Tokrat smo prejeli izjemno veliko dopisnic. Dobri sodelavci ste! Nagrado trgovine EURO-TRADE prejme JANJA BAŠ, Šentlambert 10, Zagorje. Čestitke!! Pošljite poleg glasov še nove predloge! Š-PIČKO poslušajte na frekvencah radia GEOSS, ob nedeljah ob 14.uri! 1 .NIKA - ROK'N BAND 2. BRIGA ME - VILI RESNIK 3. CELA ULICA NORI - KINGSTON 4. PORNO POLKA - ORLEK 5. DVE POMLADI, DVE JESENI -VIKTORIJA 6. KALIFORNIJA - ZASAVCI 7. POJDI Z NJO - MARTA ZORE 8. KOMPAS SRCA - HIŠA 9. MESEČINA - DEMOLITION GROUP 10. (predlog) KO JE NI - FLIRT NOVA LASTNICA KASETE ANSAMBLA AJDA je SABINA STEGENŠEK, Trg svobode 3b, Trbovlje. Čestitke! S®PICK(1 m\\ GECSS IN ZASAVCA S°PICHfl RADIA GE088 IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: EURf>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575 28. PROSINCA 1999 TT Jj (7 Jf. O j CTT fr Jr,£ PRAZNOVANJA V VELIKI KOSTREVNICI BISERNA POROM PRI LESARJEVIH Redko imamo priložnost prisostvovati in počastiti zakonca, ki sta si zvesta kar šestdeset let. Ana in Leopold Dobravec sta se namreč daljnega leta 1939 vzela v Št.Vidu pri Stični. Leopold Dobravec, Lesarjev po domače, iz Velike Kostrevnice, rojen leta 1910, je hodil po poslih in v Šentlovrencu spoznal Jarmovo Anico. Takrat je namreč Polde kot najstarejši sin pomagal kmetovati, pa še pri Knafliču je bil od petnajstega leta zaposlen. Očeta je izgubil že pri štirih letih, tako daje s tem materi pomagal preživljati še dva mlajša brata. Naključje je hotelo, da je bila Anica izučena trgovka, litijski trgovec Beranič pa je v Kostrevnici v Lesarjevi hiši postavil poslovalnico in Dobravčevi so prevzeli poslovanje le te trgovine. Vojna je Poldeta zanesla v Žužemberk in pa v nemški zapor. Dobravčeva sta vzgojila in h kruhu spravila šest fantov. Ko so se vozili v Ljubljano, je mati Ana vsako jutro vstajala ob pol štirih, jih zbudila, pripravila zajtrk in jih odpravila od doma. Sta pa Dobravčeva še polna življenjske sile in humorja. Za dolgo skupno življenje pa pravita, da je potrebno trdo delo, domača hrana in zdrava, pristna kapljica. Leopold komaj čaka, da se otopli in jo bo mahnil v hrib, v vinograd, obrezovat. Pa tudi za koso še prime. Tako sta 23. januarja ponovno potrdila pripadnost drug drugemu, na gradu Bogenšperk, ko je njuno zvezo ob prisotnosti vseh šestih sinov in njihovih družin, kamor sodi 15 vnukov in 7 pravnukov (zaenkrat!), svečano potrdil Mirko Kaplja, litijski župan. Obred so ponovili tudi v šmarski cerkvi, tako, da sta zvezo potrdila še pred oltarjem. Na mnoga leta, draga slavljenca! Tekst in foto MM ZLATA POROM PRI SIRKOVIH V soboto, 23. 1. 1999 sta si po petdesetih letih izmenjala prstana na zlati poroki tudi zakonca Vika in Jože Sirk iz Velike Kostrevnice. Jože, kmečki sin, seje vrnil iz partizanov in se zagledal v čedno, šest let mlajšo sosedo, Poglajnovo Viko. Ustvarila sta si dom. Jože je postal poleg kmetovanja mojster v oblikovanju lesa, zlasti poznan daleč naokrog po izdelavi lepih in kvalitetnih stopnic, Vika pa izvrstna gospodinja in umetnica v slikanju na steklo, izdelavi slik iz suhih rož in vseh vrst ročnih del. Rodilo se jima je pet hčera in sin. Vzgojila sta jih v marljive, sposobne in poštene ljudi. Obvezuje pa jih tudi trinajst vnukov. Želimo jima še veliko srečnih in zadovoljnih dni. Mojca M., foto MM LETO 1999 -LETO STAREJŠIH Združeni narodi so 1. 1999 proglasili za mednarodno leto starejših, ki bo potekalo pod geslom "K družbi za vse starosti". Zato bo treba v tem letu izvesti precej akcij na državni in društveni ravni. Gre za popestritev in obogatitev življenja starejših ljudi, predvsem v pogledu socialne varnosti in varstva starejših, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Na državni ravni bodo organizirani posveti o položaju starejše generacije oz. upokojencev v Sloveniji. Pripravili bodo vrsto razstav in predstavitev dejavnosti starejših (likovna, literarna, športna, glasbena, izobraževalna dejavnost ipd). Dana bo pobuda za izdelavo analize o življenskih razmerah starejših ljudi in za oceno, kako se program varstva starejših ljudi do 1. 2005 uresničuje na državni in lokalni ravni. Aktivnosti bodo izpeljala društva upokojencev na občinski ravni, ki se bodo odražale na okroglih mizah in posvetovanjih, srečanjih z mladimi, kulturnih srečanjih, razstavah, sprejemih pri županih in srečanjih v družbah oz. podjetjih. Tudi društva sama bodo morala posvetiti vso pozornost raznovrstnim dejavnostim starejših in prispevek le teh k bogatejšemu življenju vseh generacij v krajevnih okoljih. Podelili naj bi tudi priznanja starejšim za razvoj kraja in ohranjanje kulturnih in zgodovinskih vrednot. Razvili naj bi tudi nove socialne aktivnosti na področju medsebojne pomoči, kulturnega ustvarjanja, fizičnih aktivnosti ipd. Vika in Jože Sirk sta se napotila proti matičarju. Tine Lenarčič LOKOSTRELEC ALOJZ PAVLOVIČ, ŠPORTNIK MESECA DECEMBRA Bralci Zasavca ste zbrali še zadnjega športnika meseca v letu 98. Tokrat ste laskavi naziv najboljšega prisodili lokostrelskemu asu Alojzu Pavloviču, članu LK Valvasor Zagorje. Alojz ima tudi v tem letu polno načrtov, predvsem pa se želi marca udeležiti največje dvoranske tekme v Las Vegasu. Seveda, če mu bodo sponzorji naklonjeni. Očitno bralci Zasavca spremljajo vaše lokostrelske dosežke in za vas tudi glasujejo. V preteklih letih so bili v ospredju zanimanja javnosti predvsem nogometaši. Zakaj mislite, da seje to spremenilo? Verjetno zaradi tega, ker so naši rezultati dobri in so bralci Zasavca z njimi dokaj dobro seznanjeni oz. jih spremljajo. Kateri so bili vaši najboljši dosežki v minulem letu? Moj največji uspeh je bilo tretje mesto v skupni uvrstitvi slovenskega pokala, kjer je tekmovalo okoli 600 lokostrelcev. Razvrstitev pokaže celovitost lokostrelca v vseh disciplinah. Lani sem bil tudi tretji na DP (900 krogov) in četrti v Forest Round-u). Ste se z dobrimi rezultati uvrstili v državno reprezentanco? Predlani sem bil v reprezentanci na EP v disciplini 3 D. Takrat sem postavil tudi evropski rekord ter osvoj il tretje ter ekipno drugo mesto. So te discipline, kjer nastopate, olimpijske? Ne. Na olimpiadi se strelja samo z lokom brez škripčevja, brez koles (prosti stil). Sam streljam le z compoundnim lokom, streljanje z njim pa zaenkrat še ni olimpijska disciplina. Dal bom zanimivo primerjavo. Vzemimo plavanje kot športno panogo, kije olimpijski šport. Na olimpiadi pa bi dovolili tekmovati plavalcem le v hrbtnem slogu. Torej le v eni disciplini. V prsnem, delfinu itd. pa ne. Kaj pomeni vaš klub v Sloveniji? Imamo vse večje uspehe. V naš klub so prestopili trije dobri lokostrelci iz Ljubljane, pričakujemo še enega iz Dolenjske. V dvoranski disciplini In-door 18 metrov, tako lahko rečem, imamo najboljšo ekipo v Sloveniji. Na uvodnih 4.tekmah v decembru smo se trije »valvazor-jevci« uvrščali med prvih pet, šest najboljših . Enkrat smo bili celo drugi, tretji in četrti. V soboto, prejšnji teden, je naš član U.Krička v prvi letošnji evropski tekmi, v disciplini 3D v dvorani, postavil nov evropski rekord. Od 28-tih tarč samo na štirih puščica ni šla v deset, v center. Koliko je klubov, tekmovalcev v Sloveniji? Članov vašega kluba? Klubov je 32, tekmovalcev z licenco okrog 950 do 1000. V našem klubuje 18 članov, od tega ima osmerica tekmovalno licenco. Kolikokrat tedensko trenirate? Treniram vsak dan. In kaj je najpomembnejše pri lokostrelstvu? Ko enkrat dosežeš nek nivo, ko si sposoben ustreliti normo za EP ali SP, je v nadaljevanju vse v glavi. Torej 80% psihične pripravljenosti, ostalo je fizična kondicija in oprema. Koliko časa traja posamezna tekma? Dvoranska tekma, kjer izstreliš dvakrat po trideset puščic, tri do štiri ure. Najnapornejša je disciplina Fita, ko se strelja na 90,70,50 in 30 metrov po 36 puščic. Tekma traja običajno od 8.ure zjutraj do 18.ure popoldne. Potrebno a zelo težko je ves dan ohraniti koncentracijo. Načrti v tem letu? Kar štirje člani zagorskega kluba smo kandidati za državno reprezentanco, v disciplinah 3D, Ar-rowhead in mogoče še kje. Ekipa šteje štiri člane. Če se ne bomo uvrstili v ekipo za EP v Avstriji, se ga bomo udeležili individualno, predvsem Rebec, Krička in jaz, saj smo postavili evropski rekord vsak v svoji disciplini in nas bo verjetno organizator prvenstva sam povabil. Igor Goste NK SVOBODA KISOVEC IMA NOVO VODSTVO Sredi januarja, so člani NK Svobode Kisovec na občnem zboru razrešili staro in izvolili skoraj povsem novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Franca Omahna, bo na tem mestu zamenjal Sandi Debevec, pred katerim je vsekakor veliko dela. Udeleženci občnega zbora, so največ časa posvetili članski ekipi, kije v prvem delu tekmovanj a v 1 MNZ Ljubljana na zadnjem mestu inje z rezultati in delom povsem razočarala. Skupna ugotovitev je bila, da se da z resnim delom v nadaljevanju prvenstva marsikaj zamujenega nadoknaditi, predvsem pa poiskati sožitje med tako imenovanimi starimi in mladimi igralci.. Po besedah trenerja članske ekipe Marjana Ocepka bi bile zelo dobrodošle okrepitve, saj je klub zapustilo ali pa so prenehali igrati več kvalitetnih nogometašev, kot so Škofca, Savšek, B.Vrtačnik in drugi. PRVAK ZASAVSKO-POSAVSKEREGIJE UROŠ STOKLAS Uroš Stoklas je še enkrat dokazal, daje odličen tekmovalec. V Litiji, kjer je potekalo finale zasavsko- posavske regije, je osvojil prvo mesto s skupno 2949 podrtimi keglji. Drugi je bil Blaha (2824), tretji Izgoršek (2774), četrti Šeško (2764), peti Novak, Litija (2748), šesti Mažgon (2720), sedmi Jerič, oba Rudar (2709) in osmi Lebeničnik, Litija (2708). Štirje prvouvrščeni so člani KK Rudar Trbovlje, kar priča, kako dobro so v tej sezoni pripravljeni. Nekoliko slabše rezultate ima v tej sezoni Hribar (a še vedno dobre), ki že dalj časa vleče neprijetno poškodbo vrstnih vretenc. Upajmo v čimprejšnje okrevanje. V ženski konkurencije prepričljivo zmagala Planinškova izLitije(1675), ki se je tako kot prvih pet uvrščenih pri moških, uvrstila na DR Druga je bila Škafarjeva iz Krškega (1612), tretja Novakova, Rudar (1607). Sledijo Hribšek (Krško), Mlakar (Rudar), Bogožalec (Rudar), Pušenjak (Litija) in Lopan (Rudar). KADETI LITIJE ZMAGALI NA DP V Litiji je sredi meseca potekalo DP za ekipe kadetov. Prepričljivo je zmagala domača kadetska ekipa v sestavi: Čolič, Kolenc, Mahkovic in Selovski, s 2611 podrtimi keglji. Drugi so bili kadeti Brest Cerknica in tretji Konstruktor Maribor. Med kadetinjami so bile najuspešnejše kegljačice Bresta iz Cerknice. PRVAKA ZASAVSKO- POSAVSKE REGIJE MED DVOJICAMI STOKLAS-BLAHA Zmagovalca tekmovanja dvojic v kegljanju zasavsko-posavske regije sta v Hrastniku postala Stoklas in Blaha, druga sta bila Hribar in Mažgon in tretja Izgoršek in Jerič (vsi Rudar Trbovlje). Vse tri dvojice so se uvrstile na DP. KIRBIŠ POSTAVIL REKORD KEGLJIŠČA V zaključku turnirja Litija 98, kije potekal v zadnjem tednu lanskega leta, je Kirbiš s 1007 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča in s tem osvojil prvo mesto. SKUPŠČINA KBZ - SLOVENIJE V ZAGORJU V soboto 23.1. so se v gostišču Kum v Zagorju na letni skupščini zbrali predstavniki klubov vključenih v KBZ - Slovenija, kije tudi članica OKSlovenije.. Trenutno je v zvezi 15 klubov. Še pred samo skupščino seje sestalo predsedstvo, katerega član je tudi Zagorjan Alojz Miklavčič, kije ob tej priložnosti povedal, da je bila tudi lani skupščina KBZ - Slovenije v Zagorju in predvsem zaradi dobre lanske organizacije, je bila zagorskemu klubu zaupana tudi letošnja. Predsednik zveze Darko Filiput nam je v krajšem pogovoru povedal, da so načrti zveze še naprej v dvigu kvalitete v tem športu ter seveda, da se tudi v tem letu udeležijo vseh večjih tekmovanj, kjer so športniki že v preteklosti dosegali odlične rezultate. Prednost bodo dali tekmovanjem v organizaciji IAKSA in WAKO. »Do sedaj smo bili na teh tekmovanjih zelo uspešni in upamo, da bo tako tudi v bodoče, saj se v slovenskih klubih dela zelo kvalitetno, kar je zasluga predvsem strokovno dobro podkovanih vaditeljev«, še dodaja predsednik zveze. Zanimalo nas je tudi njegova oceni dela v obeh zagorskih klubih, a se je vprašanju diplomatsko izognil in povedal le, da se kvaliteta dela v Zagorju in na Izlakah ne razlikuje bistveno od dela v drugih slovenskih klubih. Vsekakor pa ni pozabil pohvaliti novembrskega mednarodnega turnirja, ki ga vsako leto organizira Pon-do-kwan klub Zagorje. Oba naša sogovornika sta izrazila željo, da bi kick boxing postal tudi olimpijski, kar pa je »stvar višje politike« Zbral in napisal Igor Goste ŠPORTNI RADAR 14. kolo LB Moška košarkarska liga GD Hrastnik 78: Krško 62, Zagorje 75: Ilirija 57 2. SKL 14. kolo vzhod, ŽKK Maribor 70 : Malgaj 63, Bistrica 71: Litija 64 15. kolo LB Moška košarkarska liga Banex 71: Zagorje 70, GD Hrastnik 49: Rogla Atras 67 Zagorjani so trenutno vodilni, GD Hrastnik pa 10. 2. SKL 5. kolo vzhod, Litija 88: ŽKK Maribor 61, Malgaj Rudar 72: Črnomelj 57; Malgaj Rudarje s 24 točkami, trenutno na 3. mestu, Liljani pa so z 20 točkami na 8. mestu. ' 28. PROSINCA 1999 j. n KEGLJAŠKA TRIM LIGA - ZAGORJE Odigrano je bilo zadnje kolo prvega dela tekmovanja - Borbene igre. V derbiju, je Alnex premagal Eti EE1344:309, v ostalih srečanjih pa so favoriti zanesljivo zmagali. Trenutni vrstni red: 1. Trefl 14 točk 2. Varnost Elektronika 14 točk 3. Alnex 14 točk 4. Eti EEI lOtočk 5. Tref II 8 točk 6. Fejst Pub 4 točke 7. Udarnik/ NLP 4 točke 8. IGM 2 točke 9. Eti EE II 2 točke Končan je tudi Novoletni turnir v organizaciji Kegljaškega kluba Piramida Zagorje, vendar bomo zmagovalca dobili naknadno, po oddigranem dvoboju med vodilnima, ki sta dosegla enak izzid (409 podrtih kegljev) - Drobne in Prelogar - Tretje mesto je dosegel Nedeljko (407), četrto Šum (403), sledijo: Hribar M., Poglajen, Juvan Klemen, Javoršek, Stariha... Sodelovalo je preko 50 igralcev. Grčar Igor TURNIR MINI ROKOMETA V nedeljo, 16. januarja je v organizaciji športne šole in pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško potekal v Celju mednarodni turnir v mini rokometu (4 igralke in vratar) igrajmo rokomet za letnik 87 in 88. Na turnirju so zelo uspešno nastopile igralke ŽRK Zagorje pod vodstvom trenerja Ota Pavlina so deklice letnik 87 v konkurenci 28 ekip iz Slovenije in Hrvaške osvojile 2. mesto z naslednjim rezultati: 1. Zagorje: Kočevje 10:7 2. Zagorje: Ogulin 12:5 3. Zagorje: Opatija 8:9 4. Zagorje: Intercommerce Zagreb 12:6 Enako uspešne so bile deklice letnik 88 pod vodstvom trenerja Marjana Lipovška. V konkurenci 20 ekip iz Slovenije in Hrvaške so osvojile drugo mesto ob naslednjih rezultatih: L Zagorje: Kočevje 7:5 2. Zagorje: Ormož 6:14 3. Zagorje: Škofja Loka 7:1 4. Zagorje: Umag 9:0 V soboto, 16. januarja pa so na 3. dnevu slovenskega rokometa uspešno nastopile v konkurenci starejših deklic letnik 83 reprezentantke ŽRK Linne Zagorje Manca Jere, Nina Vrhovnik in Ines Ramšak. ŠAH Na rednem mesečnem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec januar 1999 v pospešenem šahu je sodelovalo 18 igralcev. Turnir seje odigral po švicarskem sistemu 7 kol in gaje vodil sodnik Rudi Komlanc. Rezultati: 1. mesto: Franc Kotnik 6 točk 2. mesto: Hinko Jazbec 6 točk 3. mesto: Oto Kranjc st. 5 točk 4. mesto: Marko Jurič, 5 točk 5. mesto: Ludvik Jerman 4 točke 6. mesto: Rok Hržica 4 točke Naslednji turnir bo dne 4. 2. 1999 ob 17.00 uri v prostorih šahovskega kluba Rudar v Trbovljah. Kovač PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO OBČINE TRBOVLJE V soboto dne 16. 1.1 1999 je bilo na osnovni šoli Trbovlje in v organizaciji šahovskega kluba Rudar odigrano pionirsko šahovsko prvenstvo za leto 1998. Prvenstva so se udeležili učenke in učenci samo treh osnovnih šol. Žal smo pogrešali učence iz osnovne šole Ivan Cankar. V skupini pionirk je nastopilo 7 igralk. L mesto: Janja Gabrijel 5,5 točk 2. mesto: Jasna Gabrič 5,5 točk 3. mesto: Edita Gabrič 4 točke 4. mesto: Maruša Živkovič 3 točke Skupina mlajši pionirji 14 udeležencev 1. mesto: Nik Žlak 7 točk OŠ A. Hohkravt 2. mesto: Alen Čufurovič 5,5 točke OŠ A. Hohkravt 3. mesto: Alen Perič 5 točk OŠ A. Hohkravt 4. mesto: Adel Hoti 4 točk OŠ A. Hohkravt 5. mesto: Anton Dedič 3,5, točke OŠ Tončke Čeč 6. mesto: Matija Tominšek 3,5, točke OŠ Tončke Čeč Skupina starejši pionirji 20 udeležencev L mesto: Marko Žagar 7 točk OŠ T. Čeč 2. mesto: Samed Saletovič 5 točk OŠ A. Hohkravt 3. mesto: Denis Selimovič 5 točk OŠ Trbovlje 4. mesto: Zlatana Vrebec 5 točk OŠ T. Čeč 5. mesto: Bojan Cankar 4,5, točke OŠ T. Čeč 6. mesto: Damjan Došič 4,5, točke OŠ T. Čeč Po trije najboljši iz vsake skupine so se uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki bo na Izlakah. Vsi nastopajoči so prejeli diplome in skromna priznanja. Vsi udeleženci so prikazali solidno šahovsko znanje ter veliko borbenosti. Kovač VELESLALOM BARCAFFE Dne 17. 1. 1999 je bilo 3. tekmovanje rekreativcev v veleslalomu za pokal Barcaffe ski open v Kranjski Gori. Na vsaki tekmi tekmujejo tudi smučarji iz Zasavja, kjer uspešno dosegajo vidna mesta. Deklice - 4. mesto Marija Tople ženske 20 - 30 let 3. mesto Beti Špajzer ženske nad 31 let 4. mesto Jasna Malovrh ženske nad 50 let L mesto Neda Kotar Moški 30 -40 let 4. mesto Igor Špajzer moški nad 50 let 3. mesto Srečko Forte moški nad 60 let 1. mesto Polde Renko iz Izlak 4. mesto Franc Drnovšek iz Zagorja. ŠPORTNIK LETA 1998 Kot smo napovedali na začetku preteklega leta, bomo tudi tokrat izbrali športnika leta 1998. Skozi vse leto ste glasovali in tako odločili, kdo je zmagal v posameznem mesecu, da bi vam osvežil spomin, skupaj poglejmo zmagovalce preteklih 12 - ih mesecev: Jože Gačnik, Robert Gačnik, Bojan Hlebec, Ines Ramšak, Uroš Stoklas, Poldi Herman, Vido Erzar, Branko Žagar, Peter Kavzer, Bogdan Hribar, Uroš Stoklas, Alojz Pavlovič Tokrat prvič objavljamo glasovnico za športnika leta 1998, ki ga bomo predvidoma razglasili v marcu 1999. Novost pa je ta, da lahko glasujte za kogarkoli in ne samo za zmagovalce posameznih mesecev. Naj torej zmaga najboljši! Športna uredništvo! za naj športnika leta 1998 GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico za naj športnika meseca januarja GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico ----------------------------------------------------------- (§> Malgaj Audi vas vabi na veselo druženje Lontovž sobota 6. februar Smučanje brez vozovnic za vse Rekreativna tekma v veleslalomu BOGATE NAGRADE Zabavno tekmovanje'TQ'otroke z velikimi zračnicami is. Sponzorji: RADIO Trbovlje in Smučarsko društvo Trbovlje Tampo Print, Pizzeria Dimnik, BIG-D 28. PROSINCA 1999 | c js c r -r. Ir 26. EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V KARATEJU V dneh od 11. do 15. februarja bo v Oviedu v Španiji potekalo 26. Mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. Na omenjenem prvenstvu bo nastopila tudi reprezentanca Slovenije, tokrat že osmič zapored. Slovenska ekipa tudi tokrat odhaja na prvenstvo optimistično razpoložena. Lansko leto v Grčiji naši tekmovalci sicer niso osvojili nobene medalje, vendar se je kar pet tekmovalcev borilo za bronasto odličje, med njimi tudi Trboveljčan Miha Kovačič, ki je na koncu osvojil izvrstno peto mesto. Tokrat bodo barve Slovenije zastopali kar trije člani Karate kluba Tika Trbovlje, Miha Kovačič, Jernej Simerl in Edin Salkič. Že samo število nastopajočih Trboveljčanov kaže to, da se v Trbovljah izvaja dober karate. Miha bo tokrat nastopil v ekipi starejših mladincev, saj je prav s prepričljivo zmago odločil finalni dvoboj z reprezentanco BIH na 3. Mednarodnem božičnem turnirju v decembru minulega leta. Jernej bo nastopil v športnih borbah v kategoriji 75 kg v konkurenci kadetov (16 do 18 let). Edin bo nastopil v športnih borbah v kategoriji do 65 kg v konkurenci starejših mladincev, istočasno pa bo kot prva rezerva čakal na svojo priložnost nastopa tudi v ekipnem delu. Predstavljamo vam tekmovalce Karate kluba Trbovlje, ki bodo nastopili na 26. Mladinskem evropskem prvenstvu: Miha Kovačič, rojen 7. 1 1981 je dijak 4. letnika Gimnazije v Trbovljah. Karate je začel trenirati s svojimi šestimi leti v trboveljskem klubu. Miha je mojster karateja, nosilec črnega pasu stopnje 1. Dan. Poleg tega, daje uspešen tekmovalec, je Miha aktiven tudi kot pomočnik trenerja. V svoji šprtni karieri je osvojil kar 55 medalj na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Petkrat je osvojil naslov državnega prvaka in kar petnajstkrat stal na naj višji stopnici medanrodnih turnirjev. Če k temu uspehom prištejemo še medalje iz regijskih, klubskih in prijateljskih tekmovanj, bi številka osvojenih medalj presegla trimestno število. Proglašen je bil za najuspešnejšega tekmovalca pokalnih tekmovanj v okviru karate zveze Slovenije v letu 1996 in 1997. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1996 zlato in leta 1997 srebrno priznanje. Miha bo letos nastopil na EP že tretjič. Na lanskem EP v Grčiji je v športnih borbah v svoji težnostni kategoriji osvojil izvrstno peto mesto, kar je naj večji uspeh v njegovi športni karieri in eden najboljših rezultatov v zgodovini trboveljskega karateja. S tem rezultatom tudi opravičuje status športnika perspektivnega razreda, ki ga uradno priznava olimpijski komite Slovenije. Jernej Simerl, rojen 3. 2. 1982, je dijak 3. letnika Ekonomske šole v Trbovljah. Karate je začel trenirati s petimi leti v trboveljskem klubu. Jernej je v trboveljskem klubu aktiven tudi kot pomočnik trenerja. V svoji športni karieri je Jernej osvojil 28 medalj na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarosnih turnirjih. Jernej je v letu 1997 osvojil 10 medalj na uradnih državnih prvenstvih, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu Trboveljskemu karateistu. V letu 1996je osvojil 2. mesto na pokalnih tekmovanjih v okviru karate zveze Slovenije. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1994 in 1997 zlato priznanje. Jernej bo letos nastopil drugič na EP. Z odličnimi tekmovalnimi rezultati tudi opravičuje status športnika mladinskega razreda, ki ga uradno priznava Olimpijski komite Slovenije. Edin Salkič, rojen 15. 2. 1979, zaposlen v podjetju Kovit Trbovlje. Karate trenira že več kot 10 let. Edin je v trboveljskem klubu aktiven tudi kot pomočnik trenerja. V svoji športni karieri je Edin osvojil 12 medalj na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1996 bronasto priznanje in leta 1998 srebrno priznanje. Z odličnimi tekmovalnimi rezultati tudi opravičuje status športnika mladinskega razreda, ki ga uradno priznava Olimpijski komite Slovenije. Edin bo letos nastopil prvič na EP. Franjo Glavica 1 7, A V07 ELA mimšm maszaa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 V DRUGO TISOČLETJE V MAZDI TEHNOLOGIJE, UDOBJE IN KV sljlii Z VSO VARNOSTJO AVTOMOBILSKE POTRJENO Z VSEMI CERTIFIKATI. VOZILA NA ZALOGI OB NAKUPU NOVIH VOZIL LEPO DARILO NUDIMO SISTEM STARO ZA NOVO IN PREPRIČAJTE SE, VSAK DAN OB 8 - 18 u KREDITE S FIKSNIMI OBROKI PREISKUSITE TESTNA VOZILA ^ SOBOTAH 9 - 13 ure. Tel.: 0601/64 - 729 ^ OKI>iC0 /A 28. PROSINCA 1999 KRADEJO KOT SRAKE UKRADLI SO MU DENAR - Dne 24. I. 1999 se je na PO Hrastnik zglasil D.D. iz Hrastnika in prijavil tatvino denarja. Ugotovljenojebilo, da seje D.D. v nočnem času nahajal v gost. lokalu Atlanta, kjer mu je neznan storilec s pulta ukradel denar med drugim nekaj dolarjev. Policisti storilca še iščejo. PRIJELI ROPARJA - 20. 1. 1999 OB 7.37 uri so na Savinjski cesti prijeli osumljenca ropa Š.B. Le ta je prišel na avtobus in s solzilcem poškropil vozniku. Nato je s torbice z dnevnim izkupičkom pobegnil. Osumljenca so prijeli v bližini ropa. Po razgovoru so ugotovili še, daje preko noči vlomil v trgovino Šport plus v Zagorju in odtujil več oblek in obutve. Pridržali so ga in ga odpeljali direktno k sodniku. VLOM V KLET - 11. 1. 1999 OB 20.15 je bila policija obveščena o vlomu v klet na C.9. avgusta. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec odtrgal ključavnico na vratih kleti ter iz nje odtujil glasbeni stolp in nekaj ozimnice. Storilca še iščejo. UKRADLI CIGARETE - Dne 12.1. 1999 - so v Litiji v Centro-merkurju zasačili mladoletnike k i so ukradli "šteko marllborra". Patrulja je ugotovila, da se je to v preteklosti dogajalo. Predlagali so jih sodniku za prekrške. ODKLENJEN AVTO -13.1.1999 - Spodnji Log - Pri Dorniku je voznica pustila nezaklenjen avto, ob 14.00 uri pa je ugotovila, da je neznanec iz avta ukradel radio, vreden 15.000 SIT. VLOM V LEKARNO - 14.1. 1999 - Litija - Skozi zadnja vrata skladišča lekarne na Trgu svobode, so vdrli in vzeli večjo količino tablet apaurin in travol, brizge in igle. Podatke še zbirajo. POŠKODOVAL STEKLO - 14.1. 1999 - Litija - Na Brodarski je čez noč na pasatu neznanec popškodoval vetrobransko steklo. Škode je za 60.000 sit. Storilce bodo odkrili. POŠKODOVANI TOVORNJAKI - 15.1. 1999 - Zagorica -Občanu, ki ima v Zagorici parkirane tovornjake so skušali vlomiti vanje. Poleg tega je patrulja ugotovila, da je storilec z ostrim predmetom, prerezal štiri cerade, in očitno gledal, kaj bi bilo za odnesti. Kaže da mu ni bila nobena stvar po godu. Storilca še iščejo. VLOMIL V BAGER - Dne 15. 1. 1999 ob 8.00 smo bili policisti obveščeni o vlomu v delovni stroj -bager. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec od 14. 1. -15. 1. na silo odprl zaboj za orodje ter iz njega odnesel več orodja v vrednosti 150.000 SIT. Za storilcem še pizvedujejo. VDRLI V TOVORNJAK -18.1. 1999 - Kresnice - Šoferje pustil čez vikend za mrežo tovornjak. Vdrli so mu, zbili obe stekli na vratih vzeli avto radio, CB postajo, in naredili škodo. Čuvaja pa preko vikenda za na IAK ni. Storilce še iščejo. ODTUJIL USNJENO JAKNO - Dne 18. 1. 1999 ob 17.20 je K.B. prijavil, da mu je neznani storilec odtujil usnjeno jakno v ZD Zagorje. Storilca so čez tri dni izsledili. Jakno so vrnili lastniku. Sledi kazenska ovadba. POŠKODOVAN AVTO - Dne 21.1. 1999 - Litija - Klicala je občanka in povedala, da je bratov avto nekdo preko noči poškodoval. Pokvaril je pokrov tanka, pa še nekaj bencina sije sposodil. PROMETNE -ZASAVSKI FRKER VOZNICA V STOP ZNAK - 13.1. 1999 - Šmartno - Iz Dvora je pripeljala voznica ni upoštevala "stop" znaka in se zaletela v avto, ki je vozil po prednostni cesti. Mandatno sojo kaznovali. PROBLEM VARNOSTNE RAZDALJE - 14.1. 1999 -Šmartno - Zaradi prometne varnostne razdaje je trčil pred seboj vozeč avto. Nastala je manjša materialna škoda. Povzročitelj pa je dobil plačilni nalog. TRČIL V ROŽE IN POBEGNIL - Dne 15. 1. 1999 so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je neznan voznik na Dolu z vozilom trčil v ciprese, last B.B. in ga oškodoval za najmanj 20.000,00 SIT, s kraja nesreče pobegnil. Policisti so 18. 1. 1999 izsledili povzročitelja in ugotovili, da gre za A.K., kateri je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje z osebnim avtomobilom znamke alfa romeo 33 trčil v ciprese last B.B., nato pa s kraja pobegnil. Zoper njega so policisti podali predlog sodniku za prekrške. 15.1. 1999 - Jesenje - Krajani Jesenja imajo težavo s prometom. Zato so postavili znak, ki prepoveduje vsako vožnjo s kamioni. Vendar ta znak ni v skladu z zakonom. Morali so ga odstraniti, sicer pa se IAK, občani in Občina že pogovarjajo, kako bodo prišli do zadovoljive rešitve. RAZBITE LUČI - 15.1. 1999 -Litija - Zjutraj je poklical občan, da so pred cvetličarno Vijolica razbite okrasne luči. Patrulja je ugotovila, da je to storil, voznik avtomobila, ki je preko noči prehitro peljal v ovinek. Voznika še iščejo, ko ga bodo našli, ga bodo prijavili s.p. PREHITRO MIMO CERKVE - 16.1. 1999 - Šmartno - Iz Šmartna proti Litiji je pribrzel voznik v os. avtomobilu in pri cerkvi prehiteval. Pri tem je trčil v nasproti vozeče vozilo. Ker je bilo hitro prehitro, bo svoje povedal pri sodniku za prekrške. DOBRO GA JE IMEL POD KAPO" - Dne 16. 1. 1999 ob 1.30 uri je K.A. iz Trbovelj z neregistriranim os. avtomobilom znamke zastava jugo opravljal premik na parkirnem prostoru pred lokalom Shake's, pri tem pa trčil v parkiran osebni avtomobil znamke mazda 323, last M.J. Na vozilih je nastalo za najmanj 75.000.00 SIT škode. Policisti so na kraju ugotovili, da K.A. nima vozniškega dovoljenja in da kaže očitne znake alkoholiziranosti. Odredili so preizkus, kateri je pokazal kar 3,56 g/kg alkohola. K.A. so prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške. VINJEN + NEPRILAGOJENA HITROST = NESREČA - Dne 17. 1. 1999 ob 2.30 uri je L.I. iz Dola vozil os. avtomobil znamke zastava jugo po regionalni cesti od Hrastnika proti Dolu, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v os. avtomobil znamke seat cordoba, ki gaje vozil B.M. iz Trbovelj. Policisti pa so na kraju zoper L.I. odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, kateri je pokazal "Gn.f.čn.r; kar 1,25 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo in napisali predlog sodniku za prekrške. Na vozilih je nastalo najmanj 110.000.00 SIT škode. KAJ JI JE STORILA OGRAJA? - 19.1.1999 - Zgornji Log -Voznica je zaradi nepri-lagojene hitrosti zdrsala zaščitno ograjo in pri tem poškodoval tudi svoje vozilo. Še sodnik jo bo vprašal, čemu tako. BOLEČI VRAT - 20.1. 1999 -Litija - Na PP je prišla dama, in povedala, daje imela prejšnji večer karambol v Kimovškem klancu. Vanjo seje zaletel voznik osebnega vozila. Izmenjala sta si podatke, naslednj dan pa jo je začel boleti vrat, tako, da je iskala zdravniško pomoč. PLAČILNI NALOG ZA NAGRADO - 21.1. 1999 - Kresnice -Pri Kresniškem mostu je zvečer osebnega vozila zapeljal v nepregledni ovinek, vozil po nasprotnem pasu pri tem mu je nasproti pripeljal voznik, ki se mu je umikal in zapeljal s ceste. Povzročitelja so nagradili s plačilnim nalogom. VOZIL VINJEN IN BREZ DOVOLJENJA - Dne 22. 1. 1999 ob 00.05 uri je P.B. vozil osebni avtomobil znamke golf po mestni ulici proti Novem Logu 7 v Hrastniku, kjer je pred križiščem z vozilom ustavil. Tedaj seje pričelo vozilo premikati vzvratno tako, da jez njim zapeljal čez pločnik in trčil v železno ograjo. Policisti so na kraju ugotovili, da P.B. nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Odredili so tudi preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 2,15 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške. ZAPELJALA ČEZ RDEČO LUČ - Dne 13. 1. 1999 ob 7.20 uri so na Trgu svobode pri tržnici obravnavali prometno nesrečo, kjer je voznica S.I. zapeljala v križišče kljub temu, daje imela na semaforju rdečo luč. Trčila je v J. A., kije prav tako predčasno zapeljal v križišče. IZSILIL PREDNOST -Zagorje, dne 18. 1. 1999 ob 13.20 se je zgodila prometna nesreča na Cesti zmage pri Mladinski knjigi. Voznik os, avtomobila P.R. je izsili prednost voznici D.J., nastala je materialna škoda. Iv ? n tvI ivti n PREVRNIL SE JE NA STREHO - Zagorje, dne 19. 1. 1999 ob 20.30 se je zgodila prometna nesreča v Kisovcu. R.F. je vozil os. avtomobil iz smeri Kisovec -Zagorje. Zaradi neprilagojene hitrosti je v ovinku zapeljal z vozišča ter se prevrnil na streho v potok. Sledi predlog sodniku za prekrške. VOZNICA IZSILILA PREDNOST - Izlake, dne 20. 1. 1999 ob 7.45 je voznica G.M. zapeljala iz stranske na prednostno cesto ter izsilila prednost vozniku tovornega vozila N.Š. zaradi povzročitve je bil G.M. izdan plačilni nalog, zaradi prehitre vožnje pa je bil izdan plačilni nalog tudi vozniku tovornega vozila. SOPOTNIK HUDO POŠKODOVAN - Zagorje, dne 24. 1. 1999 je policija obravnavala prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo, ki se je zgodila že 23. 1. 1999 ob 4.15. Ugotovljeno je bilo, da je voznik os. avtomobila S.M. vozil iz smeri Sp. Izlak proti Zavinam. V Sp. Izlakah je zapeljal preko roba vozišča, nakar je vozilo večkrat prevrnilo. Po nesreči so voznik in sopotniki vozilo zapustili. Naslednji dan pa je bilo ugotovljeno v bolnici Trbovlje, da je potnik R.R. dobil hude telesne poškodbe. Sledi kazenska ovadba proti vozniku os. avtomobila. USTRELIL SE JE V GLAVO - Dne 23. 1. 1999 ob 10.00 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da na Logu pri stadionu leži neznan moški. Policisti so pohiteli na kraj in ugotovili, da tu leži B.J. iz Hrast- nika, kateri se je s pištolo ustrelil v glavo. Ker je B.J. še kazal znake življenja, je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Trbovlje. GORI - ZAŽGAL GARAŽO -Dne 18. 1. 1999 ob 23.10 uri so policisti in gasilci pohiteli v Ulico prvoborcev, kjer so ugotovili, daje neznan storilec zažgal garažo, v kateri sta bila dva osebna avtomobila in sicer last S.J. in B.M Požarje zajel še sosednjo garažo, v oz. ob kateri je bilo še kolo z motorjem in gorsko kolo, katera sta prav tako zgorela. Po prvih ocenah je nastalo za najmanj 1.000.000.00 SIT škode. Dne 19. 1.1999 ob 2.00 uri pa se je na PO Hrastnik sam zglasil KJ. in povedal, da je on zažgal garažo. Ker je grozil, da bo tudi fizično obračunal s svojim zetom S.J., so ga policisti pridržali. Zoper K.J. bo na ODT poslana kazenska ovadba za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. POLICIJA OPOZARJA! Vozniki ne puščajte stvari v avtih, ker je to vaba dolgo-prstnežem. POLICIJA OPOZARJA! V zadnjem času so obravnavali več tatvin denarja oz. denarnic z vsebino in sicer iz garderob v osnovnih šolah, v popoldanskem času v telovadnicah ter v- čakalnicah. Zato obveščajo občane, da primerno zavarujejo svoje prostore oz. onemogočijo tatvine denarja in drugih tatvin. Aufbiks 0 12.1. Odpravnik vlakov iz Litije je javil, da na vlaku, ki prihaja iz Ljubljane razgrajajo. Patrulja je dobila pet razgrajačev, ki so razbili steklenico in kozarce ter stropno luč na vlaku. Bili so vinjeni nekateri pa tudi nekaj drugega... Predlagali sojih sodniku. £ Litija, 14.1. 1999 - Sosedje parkiral avto na sosedovi zemlji, zaradi česar sta se sporekla, kričala in nazadnje še popljuvala. Policija je naredila zapisnik, razsodil pa bo sodnik. £ 16.1. 1999 - V stanovanju v Litiji sta se sporekla izvenzakonska partnerja. Možak je prinesel malo vinjen, denar za preživnino, pa je kanil kar tam ostati. Bivša življenska sopotnica je poklicala policijo. Patrulja ga je umirila in napotila iz stanovanja. Svoje nastanitvene namere bo pojasnil še sodniku za prekrške. £ 17.1. 1999 - Prizorišče - dvorišče policijske postaje v Litiji. V zelo zgodnih jutranjih urah je pritekel okrvavljen občan. Povedal je, da ga lovijo in da so ga že pretepli. Kmalu seje na dvorišču zbrala večja grušča mladcev, ki so ga še hoteli tepsti. Dežurni je posredoval, nakar so se razbežali. Patrulja je končno ugotovila, da so se v motorističnem klubu sprli, in daje okrvavljeni možak nekoga že pretepel. Tisti, ki so ga sledili, so ga lovili, da bi se mu odolžili. Vse so popisali, svojo težo pa bo povedal še sodnik za prekrške. £ 17. 1. 1999 ob 21.00 uri so policisti PO Hrastnik odšli v Savno peč, kjer so ugotovili, daje v stanovanje M.F. prišel na obisk k M.O., s katero ima tudi otroka, K.E. iz Hrastnika. Med K.E. in M.F. je prišlo do spora, med katerim je K.E. grozil, da bo požgal njegovo domačijo in vse pobil. Policisti so se s K.E. pogovorili, ga napotili iz stanovanja, zoper njega pa podali predlog sodniku za prekrške. £ 18.1.1999-Litija-Napolicijojeprišel občan, ki je našel pištolo, injo prinesel s seboj v vrečki. Našel jo je za železniškimi tiri v Jevnici. Očitno jo je nekdo v nuji odvrgel. £ 19.1. 1999 - Litija - Policija je imela sodni nalog : hišno preiskavo. Precej časa so zvonili in prosili naj jim odpro, medtem pa se je začel iz dimnika valiti hudo črn dim. Ker so sumili, da občan uničuje dokaze, kaznivega dejanja, so vdrli in naredili preizkavo. Zasegli so za sodišče zanimive stvari in odšli. £ 22.1. 1999 - Na Bregu so že dopoldan odšli na intervencijo. Sestra je sestri vrgla kangljico z mlekom, sprli sta se. Predlog sodniku za prekrške sledi, soju pa umirili. £22.1. 1999-Litija- Zvečer je poklical užaloščeni fant. da mu je prijateljica razbijala po stanovanju. Bila je rahlo vinjena, in užaloščeno osamljena ter očitno iz dolgega časa malo razbijala. Se bosta pobotala pri sodniku za prekrške? £ 23.1. 1999 - Litija - Klicala je občanka, da mož razgraja. Patrulja je ugotovila, daje gospa z ostrim jezikom moža tako razkurila, da ji je v obraz vrgel vsebino kozarca kislih kumaric. Le ta pa mu je vrnila s krožnikom. Če se še nista pobotala, se bosta gotovo pri sodniku za prekrške. £ Dne 23. 1. 199 ob 9.50 uri se je na PO Hrastnik zglasil L.J. iz Hrastnika in prijavil, da ga je v 22. 1. 1999 v gostinskem lokalu Bumerang pretepel V.J. Policisti so L.J. izdali Obvestilo o telesnih poškodbah in ga napotili v ZD Hrastnik. Zoper kršitelja V.J. bo napisan predlog sodniku za prekrške, kateri mu bo razložil, da se mu bo dejanje slej ko prej vrnilo kot bumerang. £ Dne 23. 1. 1999 ob 20.25 uri je lastnica gostinskega lokala Point 21 zaprosila PO Hrastnik za intervencijo, ker se v lokalu nahajajo pijani gostje in kršijo javni red in mir. Policisti so na kraju ugotovili, da so se v lokalu nahajali Š.Z iz Dola ter mladoletnici RŽ in R.I iz Hrastnika, katerih lastnica lokala očitne pijanosti ni hotela postreči z alkoholno pijačo, zaradi česar so jo pričeli zmerjati. Policisti so se s kršitelji pogovorili, zoper vse pa podali predlog sodniku za prekrške ter jih napotili iz lokala. £ Dne 14. 1. 1999 ob 15.10 uri so bili policisti obveščeni, da so trije neznanci pretepli P.D. na železniški postaji. Ugotovljeno je bilo, da gre za osebe iz Trbovelj, za katere bodo podali predlog sodniku za prekrške. £ Dne 20. 1. 1999 ob 8.15 uri so pridržali B.J. zaradi kršitev v pijanem stanju. Vpil je, se nedostojno vedel do prodajalca na tržnici in ni upošteval odredb policistov. 28. PROSINCA 1999 IT) Ri j. Ofli.R R7. 1 JJliiJj r-------------------------—-------------------------------------*-------------------------i ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Iipolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno • skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. OPRAVIČILO! V prejšnji številki smo pomotoma objavili stare oglase, pri tem pa so izpadli novi oglasi, ki smo jih prejeli za objavo v 1.letošnji številki. Za napako se vsem iskreno opravičujemo in tokrat napako popravljamo. CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE NA TRŽNICI V ZAGORJU oddamo poslovni prostor v nadstropju, primeren za pisarne, projektivne biroje, predstavništva, izobraževanje, kulturno dejavnost... Informacije dobite na Območni obrtni zbornici Zagorje, Cesta zmage 35 (tržnica), tel.: 68-080 ZAMENJAMO dvosobno najemniško stanovanje v Kovinarskem naselju 1A v Trbovljah, tel.: 27-670 PRODAM v Hrastniku stanovanje 48 m2 CATV, centralno ogrevano. Tel. 42 - 185. PRODAM v centru Hrastnika prodamo stanovanjsko hišo (klet, prtljičje, mansarda) staro 50 let. Lega na sončnem pobočju komunalno urejenega zemljjišča, možna dograditev garaže. Površina prostorov neto m2 114'00, stavbno zemljišče m2 667'00. Prometna vrednost celotne nepremičnine znaša 9.861.000.00. AVTOMOBILI, DELI PRODAM VW hrošč oldtajmer, letnik 1971, zelo lepo ohranjen, prevoženih 158 000km, tel.: 0601/ 22-762 Z" PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) V------------------------------/ PRODAM Golf JGLD letnik 1984, reg. do 6/99, bel, lepo ohranjen, cena 220.000 SIT, tel.: 0601/61 -846, ali 041/ 744 - 267. PRODAM tovorni avto Mercedes, nosilnost 8 t, 190 km, letnik 1978, tel.: 0601/ 62 - 303. PRODAM Citroen Visa 11 RE, letnik 1986, rdeče barve, reg. do maja 1999, teh: 0601/ 35 - 535. PRODAM R5 campus, letnik 1992, december, garažiran, prevoženih 60.000 km, reg. do 12/ 99. Tel. 35 - 034. PRODAM Opel kadet 1.1, letnik 70, neregistriran. Cena po dogovoru. Tel. 041- 501 - 373. PRODAM Alfo 33, 1.5 (4 krat 4), letnik 93'. Prevoženo 70.000 km. Informacije na tel. 75 - 339. PRODAM Vauvxhall VX 1800, vozen, neregistriran. Cena 145.000. Tel.: 041- 501 - 373. RABUENA VOZILA Audi RS -2, letnik 1995, cena 8.150.000. 00 sit. Audi A6 2.8 avant, letnik 1994, cena 4.436.700.00 sit. Audi A62.0 E, letnik 1995, cena 2.850.000 sit. Audi coupe 2.3 20 V, letnik 1995, cena 3.183.000.00 sit. VW Golf JX 1.3, letnik 1991, cena 775.000.00 sit. VW Golf JX 1.6 D, letnik 1990, cena 822.000.00 sit. Opel Astra 1.6 16V, letnik 1995, cena 1.740.000.00 sit. Opel Astra 1.6 16V, letnik 1995, cena 1.691.000.00 sit. Opel Astra 1.7 D, letnik 1993, cena 1.200.000.00 sit. Renault laguna break, letnik 1995, cena 1.933.000.00 sit. Renault R5 five, letnik 1995, cena 765.000.00 sit. Renault R5 five, letnik 1995, cena 699.000.00 sit. Renault R5 five, letnik 1994, cena 764.000.00 sit. Renault clio 1.2 RL, letnik 1995, cena 930.000.00 sit. Škoda octavia 1.6 GLX, letnik 1998, cena 2.270.000.00 sit. Fiat tipo 1.4 DGT, letnik 1994, cena 881.000.00 sit. Peugeot 806 SV 2.0 T, letnik 1995, cena 1.256.000.00 sit. Vse informacije dobite na telefon: 0601-26 -525. RAZNO PRODAM gramofon brez igle znamke technics quartz direct drive automatic turntable system SL-Q33, cena 10.000 SIT, tel.: 041/ 679- 176 PRODAM 2 smučarski karti za smučišče ARNOLDSTEIN, tromeja 30% manj, tel.: 73-522 PRODAM snegobran novi za salonitno kritino, 150 kom., tel.: 28-440 PRODAM daljinsko vodeno letalo Delta Hawk z dvema motorjema, navodili, video kaseto po polovični ceni 30.000.00 SIT, tel.: 041/679- 176 ZASAVCI! Pridite po dobro vino v okolico Podnanosa pri Vipavi. Cene so od 200 - 250 SIT/ liter. Tel.: 065/ 69 - 455 PRODAM vino - laški rizling, letnik 98, vonorodni okoliš Bela Krajina. Dostava na dom. Infor. tel: 064-744-010. PRODAM zelo poceni prodam skrinjo omara 2101 - kot nova. Tel: 45 -307. PLETEM ročno iz vaše ali moje volne. Tel. 041 - 407 - 962. PRODAM komb. voziček Hauck, športni voziček Hauck in nahrbtnik za nošenje otroka. Tel. 43 - 846. PRODAM peč na trda goriva -kiperbuš. Cena po dogovoru. Tel: 041- 745 865. PRODAM nova okna Jelovica 100 krat 120 termoton 8 kom. Tel. 77 - 153. PRODAM malo rabljeni enofazni zračni kompresor 1801/ min, 6 bar CTC oljni gorilec, navojne čeljusti od R 1/4 do RL Tel: 063 - 736 - 045. KUPIM stekleno kristalno kroglo premera cca 15 cm. Tel. 063 - 730 - 433 ŽIVALI PRODAM zajce za zakol ali za nadaljno rejo stare 3 mesece, tel.: 28 - 440 S ------------—----N Siva toy pudlica išče partnerja za parjenje. Tel: 21 - 756. PRODAM kozla star 8 mesecev, pasma - srna alpina, rjav za pleme. PRODAM kokoši, nesnice stare 1 leto za nadaljno rejo ali za zakol. Tel: 069 - 67 - 629. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297____ umil | DELO DELO NA DOMU, nezaposleni, študentje, dijaki, skratka vsi, ki želite z nekaj urnim lahkim donosnim delom na domu (polnjenje Ipvert), dobro zaslužiti, tel.: 041/^72-045 ali pišite: Boštjan, p.p. 8, 1217 Vodice DELO NA DOMU, v varstvo vzamem majhnega otroka, lahko tudi občasno. Cena po dogovoru. Tel: 63 - 272. ZAPOSLITVE ZAPOSLIM natakarico, poleg rednih ur sobota dopoldne, nedelja, prazniki prosto, tel.: 24 - 044 . VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 V__________:____________/ SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 _ RT£\ TR (TjCČi n rL/KlTTCT). K\ za brezplačni mali oglas Tekst: .............................. Moj naslov: ra—Mn—r——mnnir——rim ur umi 'iiiiimiii»mnin[ »mhii—hi tm iimiinnnm ii OBVESTILO O KONCERTU Obveščamo Vas, da Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje gosti vokalno skupino Kompolčani. Koncert bo v sredo, 3. februarja ob 19.00 v Domu svobode v Trbovljah. Izvajali bodo prireditve narodnih ter pesmi domačih avtorjev (Gallus, Ipavec, Vodopivec, Adamič, Kernjak...) Umetniški vodja skupine je je Milan Kasesnik. Vstopnina za koncert je 300 SIT. Kulturno rekreacijski center Hrastnik vabi v četrtek, 28. januarja 1999, ob 18. uri, v Knjižnico Antona Sovreta Hrastnik na "Uro pravljic". Poslušali boste pravljico Radovedni medvedek, ki jo bo pripodovala pisateljica in pravljičarka iz Litije, ga. Darinka Kobal. Pravljica o radovednem medvedku je pravljica o medvedku, deklici in trenutku, ko se pravljica lahko spremeni v resnično zgodbo. Vabimo otroke in starše, da se nam pridružijo. Vabilo! Knjižnica Zagorje vas Vabi na potopisno predavanje o potepanju po Kubi. Predavanje bo v četrtek, 28. januarja 1999 ob 18 uri, v prostorih mladinske knjižnice. O svojih vtisih bo, ob diapozitivih govoril g. Iztok Trček. Vabljeni! OBVESTILO IN POZIV Na podlagi tretjega odstavka 36. člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 9/94, 16/97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da sta v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju: rdeč vartburg brez reg. številke, kije bil odpeljan s Ceste Borisa Kidriča, rumen fiat 126 P brez reg. številke, ki je bil odpeljan križišča na savskem mostu. Pozivamo lastnika vozil, naj vozili prevzameta, sicer bosta vozili v skladu s citiranim odlokom odprodam!. Vabilo Kralj Matjaž legendarni in opevani vodja, kralj kmečkih in uporniških krdel, že 500 let spi v kraljestvu Pece. Njemu v čast in slavo pripravljajo v Črni na Koroškem že sedmo leto zapored razvedrilno tekmovalno prireditev gradnje snežnih gradov kralja Matjaža. PD Zagorje vas vabi, da se nam 30. 1. 1999 pridružite pri ogledu prireditve. Ogledali si bomo gradnjo gradov, se srečali s kraljem Matjažem in Alenčico ter se sprehodili v Podpeci. Prijave zbiramo na sedežu PD Zagorje v čertek 28. 1. 1999 od 17 -18 ure. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE VABI; * 5. februarja na otvoritev razstave Jožeta Ovnika ob 19. uri, razstava bo od 5. do 20. februarja. * Na tematsko razstavo na mladinskem oddelku ob slovenskem kulturnem prazniku, od 9. do 12. februarja. * Uro pravljic za najmlajše obiskovalce 9. in 23. februarja ob 17. uri. * 18. februarja na Literarni večer Ervin Fritz ob 18. uri v čitalnici knjižnice. * Odprta vrata knjižnice od 9. do 12. februarja - mini bukvama. Delovni čas knjižnice vsak dan od 9. do 19., v soboto od 8. do 12. Slikarska razstava Bogdana Baroviča v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah bo do 30. januarja 1999, ogled razstave je možen od 9 do 19 ure, v sobote od 8-12 ure. PD Zagorje vabi v nedeljo dne 14. februarja tega leta že XI. tradicionalni spominski planinski pohod "po poteh 1. štajerska bataljona" Start pohoda in delitev kontrolnih listkov bo kot dosedaj od 6.30 do 10.00 ure pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju, za udeležence iz Kisovca pa v Čolnišah. Trasa pohoda je ustaljena. Pohod gre skozi Čolniše preko Pleš do Planinskega doma na Zasav. sv. gori. Pohoda se udeleži vsak na svojo lastno odgovornost. Startnine ni! Povratek je možen v smeri Tirne do železniške postaje Sava, druga smer je do Izlak, odkoder vozi lokalni avtobus do železniške postaje Zagorje ob vsaki polni uri. Vabimo vse, ki si želijo tovrstne rekreacije v tem času, še predvsem družine z otroki. Sama pot ni zahtevna (od 3 do 4 ure) in ob lepem vremenu primerna za prav vse generacije. Pot časovno ni omejena in jo vsak pohodnik prilagaja svoji lastni zmožnosti oz. kondiciji, zato nasvidenje na XI. pohodu iz Zagorja do Zasavske Svete gore. Moda fashion '99 Ljubljanski sejem d.d. Ljubljana vabi na prvi letošnji sejem Moda fashion 99', ki bo med 10. in 12. februarjem 1999. 28. PROSINCA 1999 TT G j j G J j. o P. V. P. o CD O -— U u » Pariz ? Pariz je Eifflov stolp, ki s svojo konico sega v nebo,« poje znani francoski chansonnier Maurice Chevalier. Pariz je eno najlepših mest na Zemlji. Nepozaben je prvi sprehod po Champs - Elysees, čudovitem drevoredu, ki se na zahodu konča s Slavolokom zmage; med letoma 1806 in 1836 gaje dal Napoleon zgraditi v spomin na francosko vojsko. Ko gledamo Pariz, lahko rečemo, da so imeli francoski arhitekti, vselej pred očmi en sam cilj - ohraniti skladnost mesta. Pariz je svetovno znano središče umetnosti in ponuja obiskovalcem (domačinov na ulicah ni veliko), veliko muzejev, različnih cerkva, katedral, galerij. Najbolj znamenita in svetovno znana stavba je Louvre. To palačo so leta 1200 zgradili sprva kot trdnjavo, v 16. st. je bila kraljeva rezidenca, potem pa so jo v naslednjih stoletjih dograjevali, tako da se današnji kompleks stavb razteza 800 metrov po nabrežju reke Sene. Danes je nekdanja palača postala ena najbogatejših in najpomembnejših umetnostnih galerij na svetu. Louvre hrani dela kot sta Miloška Venera ali Leonardova Gioconda-Mona Lisa. Zanimiveje, Odštevanje dni do leta 2000 na Eifflovem stolpu. Pogled z Eifflovega stolpa na novi del mesta LaDefense (nakupovalni center). m ta Park Ludvika XIV, dolg 2,5 km. če bi si hotel ogledati vse v Louvru in bi si eno sliko ogledoval približno 30 sekund, bi za celoten ogled potreboval približno 4 mesece. Ena zanimivejših ulic oziroma četrti je seveda Pigalle, ki kot najbolj razvpita četrt nudi seksualne užitke v praksi ali na platnu. Ko se sprehajaš po ulici, te pri vsakih vratih vabita ženska in moški, da bi se pridružil t.i. orgiji. Ulica živi le ponoči, kjer vladuje Moulin Rouge s prepoznavno erotično-rdečo barvo. Navkljub barvni nasičenosti Pigalla in po drugi strani kulturno-umetniško bogatega Pariza, pa se v prednovoletnih dneh ne čuti prazničnega vzdušja. Čeprav bi sodeč po slovesu Pariza pričakovala bogato okrasitev ulic, me je Pariz, iz tega vidika, kar malo razočaral. Navsezadnje se je spet potrdil znani rek:« Povsod lepo, a doma najlepše.« Upam si namreč trditi, da se Pariz glede okrasitve, prazničnega vzdušja in ognjemeta (ki ga v Parizu sploh ni bilo), ne more kosati z Zagorjem. Mojca Baloh TRBOVLJE "h n fin htl 28. PROSINCA 1999 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Veliko dela boste imeli in ni se bati, da bi ga ne zmogli. Iznajdljivi boste in tudi nepredvidene okoličine vas ne bodo spravile iz tira. Trenutno boste z odkritosrčnostjo pridobili kar nekaj ljudi. Kljub temu bodite taktni. Št.: 10. Bodite iskreni in priznajte, da tudi vi ne nudite drugim vsega, kar od njih pričakujete. Ne bodite preveč usmerjeni vase, sicer bodo težave na ljubezenskem področju. Potrebno bo več konkretnega dela in manj sanjarjenja. Št: 21. Pomembno vam bo>da se v"” dokažetge in to vam bo v precejšnji meri tudi uspevalo. V družbi boste trmasto vztrajali na svojem, čeprav vam bo hitro postalo jasno, da nimate prav. Št.: 15. Spoznali boste, da stvari, ki so minile, ne morete več vrniti, še manj pa jih spreminjati. Po-zz.o.-zo./. sledice napa-enih odločitev segajo tudi v sedanjost in s tem se boste morali spopasti. Št.: 20. Pomembno je, da v tem času ne zanemarite zdravja. Imeli boste veliko volje in znali se boste premagati tudi v situacijah, v katerih sicer podležete. Potrebovali boste oporo partnerja, pa tudi njegovo konkretno pomoč. Št.: 8. Partner vam bo znal pomagati, zato se boste ob njem počutili varne. Več boste delali kot navadno in vaše delo bo tudi bolj 24.8.-23.9. opaženo. Ni po-’ trebno, da bi sami opozarjali nase, saj boste dosegli zavidljive rezultate. Št.: 19. 24.7.-23.8. /Vača bodočnost C Petljo da in tot^e^oo- Delille In kar devetnajst čisto majčkenih človečkov bo to vsaj občasno počelo - osem fantkov in enajst deklic je prijokalo k nam v času od 11.1. do 24.1.1999. 11.1. 1999 Natalija Arnšek, Potoška vas 40 b, Zagorje, sin Klemen Marija Razpotnik, Briše 8, Izlake, sin Jure 13. 1. 1999 Lidija Šmid, Okič 4, Boštanj, sin Žiga 14. 1. 1999 Metoda Sotenšek, Zavine 22, Zagorje, hči Anja Polona Vidmar Kos, Naselje A. Kaple 8b, Hrastnik, hči Tjaša Jasmina Mujezinovič, Petelinkarjeva 7, Kisovec, hči Lejla 16. 1. 1999 Veronika Anžur, Pot F. Pušnika 21, Hrastnik, hči Tinkara Karmen Kreča, Črni vrh 28, Tabor, Žalec, hči Nina Paša Hodžič, Eberlova 3, Zagorje, sin Adis Milena Fajs, Na gmajni 1, Celje, sin Luka Urška Koren Grošelj, Podlipovica 43, Izlake, sin Vasja Metka Novak, Spodnji Prhovec 8, Izlake, hči Urška 17. 1. 1999 Tanja Kosem, Radeče, Pocarova 3, hči Maša 21.1. 1999 Mateja Pisnikar, Cesta zmage 37, Zagorje, sin Blaž 22. 1. 1999 Maja Teržav, Mlinše, Zagorje, hči Nika 23. 1. 1999 Berta Kosmač, Kajuha 3, Sevnica, hči Franja Branka Lindič, Zagrad 14, Radeče, hči Katja Andreja Kranjc, Loke 14, Trbovlje, sin Domen Kunič 24. 1. 1999 Marija Klinar, Pustna ulica 18 a, Laško, hči Klara Cvetje, darila... Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 egan trgovina 24.9.-23.10. Čeprav vaše fizično počutje ne bo ravno najboljše, vam dobre volje ne bo zmanjkalo. Ni nujno, da bo vse potekalo tako, kot bi želeli, vsekakor pa vas nepredvidljive situacije in ovire ne bodo spravile iz tira. Št.: 1. Ljubezenje nekaj, kar nas bogati in nam daje smisel. Pomembno pa je, da vam to ne postane edini smisel. Vaše razpoloženje bo precej spremenljivo in tak bo tudi vaš odnos do okolice. Št.: 23. Potrudite 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. se, da boste bolj neodvisni in notranje svobodni, sicer boste ne-nčhno žrtev vsakdanj ih dogodkov, stresov in ljudi, ki vam želijo kaliti duševni mir. Nujno je, da uredite nekatere stvari v sebi. Št.: 3. Spremembe so včasih nujne, zato je » pametno, da č^W,-se-iim ne upi' a__r-yjsli rate. Poskr- 2342,204 ^ da v7 bodo prinesle kar največ lepega. Težave, ki ste jih imeli, so vas marsikaj naučile. Tokrat boste postopali drugače. Št.: 14. Nikar ne bodite preveč agresivni in vsiljivi, čeprav ste prepričani, da imate prav. Nikar se ne izpostavljajte za vsako ceno v stvareh, na katere se ne spoznate najboje. V družbi boste zabavni in polni domislic. Št.: 18. Ne dovolite si, da vam delo ali vaši domači d i k ti raj o tempo. Če se boste večno čutili krive, ko si boste vzeli čas zase, se boste izčrpali. Razmislite, ali niste s svojim občutkom odgovornosti do vsakogar, le šli predaleč. Št.: 27. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BORUT LEVEC IZRAŽANJI HVALEŽ- NOSTI, ZAHVALA SLOVENSK KOROŠKI PESNIK (FRAN) SREDNJE- VEŠKA LUTNJA RUSJA- NOVO LETALO EVROPSK NERCS CENJENIM KRZNOM PLAČILO NA RAČUN AKONTACIJA RODOŠEK IH" Tlif (GEORG) GLAVAR- a NEKDANJ SOVJETSK POLITIK HRUSCOV EKVI- VALENT 5L0VENSK PEVKA ZABAVNE GLASBE SLOVENSK PEVEC ZABAVNE GLASBE ITALIJAN- SKI PISATELJ CORRADO DOMOV™ S1' PREMIKANJE PO ZRAKU MESTO V NOTRANJI DALMACIJI MfS™ LJUBLJANE ŽIVO- PISANA PAPIGA TROPSKIH ^Rg^gv NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR SKAARDAL GRŠKA NESREČE ČETRTI IN PETI VOKAL NASE ABECEDE LOVSrKI PERZIJSKI DUH ZLA AMERIŠKI HUMORISTIČNI PISATELJ TWAIN SLOVENSKA GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA HITER KONJSKI TEK ŠVEDSKI FILMSKI REŽISER SJOBERG lif ŠTEVILO 30TKoSv Lffi BLAGAJNA iastlPnaz VELETOK š PODOEMA RASTLINA H SKRIVNI ODPO- SLANEC VEČ RASTLIN, RASTLINE m j ALGE IN PLAVAJOČE RASTLIME NA AFRIŠKA ANTILOPA RISAR STRIPOV BROWN BOMBAŽNA TKANINA _ WKI jSAMALA.) ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA NOVOTVORBE JUŽND- ASKA P«, VOJAŠKO PRISTANIŠČE NA SEVERU NEMČIJE IIIIII SN%D NAMI IVO SVETINA S KOŽNO VNETJE, MAHOV- NICE : igsiSjijiigšKSf: PRISTAŠ CARTIZMA KAREL ERBEN SLOVENSKA POPEVKA- RICA GODEC f š ENOTA V NEKDANJI SOLSKI ZAPOR 1 si SLOVARČEK- ILUMINAT: razsvetljenec LEINE: reka v Nemčiji RAPE: mahovnice __________________MIRIADA: neskončno število LAVTA: lutnja KARCER: šolski zapor ZELO HITRO "Kdaj pa zdaj vstajaš, ko si na počitnicah?" "Ko me obsijejo prvi sončni žarki..." "Zakaj pa tako zgodaj?" "No, saj to ni tako zelo zgodaj. Okno moje sobe je obrnjeno na zahod." DRUGAČNO MNENJE "Pazi no malo, kam stopiš, govedo!" reče Polde potniku v prepolnem avtobusu, ne da bi pogledal. "Kdo, jaz?" odvrne ozmerjani. Polde ga pogleda in vidi, da je za glavo višji... "Ne, sploh ne! Saj vidite, koliko goved je okoli naju..." se skuša izgovoriti Polde. NA SODIŠČU "Ne boj se, glavnemu sodniku si zelo simpatičen..." reče odvetnik obtoženemu. "Kako pa to veste?" "Veselo se je nasmehnil, ko sem mu rekel, da si nedolžen..." V LEKARNI "Dajte mi še eno tako stekleničko otroškega sirupa proti kašlju, kot ste mi ga dali pred pol ure!" "Nemogoče, da bi otrok popil že ves sirup!" "Seveda ne... Da bi odprl usta, smo morali vzeti vsak po eno žlico jaz, žena, babica, dedek, teta in stric in še sosedje..." L/ ...da je, ko se je zapletla v mrežo lovcev, divja koza z goratega področja Azije padla v nezavest. ...da dobijo na Filipinih državljani volilno pravico, ko so stari 15 let, v Andori pa pri 25-ih letih. ...da so najširši slapovi na svetu od 12 do 15 m visoki slapovi Khone v Laosu: široki so 10.800 m, njihov pretok pa znaša 42.500 m3 na sekundo. ...da se pražival Glauco-nia, ki se razmnožuje z binarno delitvijo, vsake tri ure razdeli v dve novi bitji - v enem samem dnevu postane kar šestkratna prababica s 510 potomci. ...da najmanjše kokošje jajce tehta 12,69 g, veliko je 34 mm, obsega pa 87 mm. Znesla ga je dveletna kokoš nesnica v kokošnjaku Iva Zukanoviča v Piranu. ...da je palača bruneiškega sultana v prestolnici Ban-dar Seri Begawan, ki so jo dogradili leta 1984 in je stala 300 milijonov funtov, s 1788 sobami največja palača na svetu. V podzemni garaži je prostora za 110 avtomobilov. Iv Ti 7, Iv T -H 7 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 10.2. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.2/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000.00 sit, dnevni in nočni bar Imperius Izžrebanci nagradne križanke 2/ '99 (nagrade prispeva Frizerski salon Mateja. Izlake ): 1. : Trajna v Frizerskem salonu Mateja Izlake GRČAR MANJA, Levstikova 9, Zagorje ob Savi 2. : Striženje v Frizerskem salonu Mateja Izlake GRČAR DARINKA, Levstikova 9, Zagorje ob Savi 3. : Striženje v Frizerskem salonu Mateja Izlake NUŠA PROSENC, Trg pohorskega bataljona 6, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 28.1.1999 do 10.2. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. ML >11' :T*Vi 1 Četrtek,28.1. in 11.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 29.1. in 5.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Soboto, 30.1. in 6.2.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 31.1. in 7.2.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 1.2. in 8.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 2.2. in 9.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 3.2. in 10.2.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko dnevni ban -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161 Petek 29.1.1999 BOMBA PARTY predstavitev nove energijske pijače, ■ gostje večera Marcel ter plesalke. Žrebanje glavne nagrade večera v ■ vrednosti 50.000.00 sit. Sponzorja Badex Domžale. ■ Sobota 30.1. 1999 LOVEC PARTY (slovenski Jagermaister) Gost g večera Dejan Madžarevič mister univerzum, ki praznuje svoj 27. rojstni ■ dan. Žrebanje glavne nagrade večera sedežna garnitura sponzorja Tom ■ Comerce Mirna v vrednosti 95.000.00 sit. ■ Petek 5.2. 1999 HEINEKEN PARTY žrebanje nagrade večera ■ sponzorja Živex v vrednosti 40.000.00 sit. * Sobota 6.2. 1999 BALON PARTY žrebanje glavne nagrade večera v a vrednosti 50.000.00 sit. Alkoholne pijače po lastni izbiri. Sponzorja AIV n Maribor. ■ Nedelja 7.2.1999 OPEN PARTY + ZLATOROG PARTY. Vstop prost. a Vsak petek in soboto pa je tudi žrebanje vstopnic za glavno nagrado kluba Imperius v vrednosti 1.000.000.00 sit. Vabljeni! a KINO HRASTNIK 31.1. BLUES ZA SARO (krim.kom) ned. ob 17.00; 3.2., 4.2., 7.2. NORI NA MARY (kom.) sob. ob 19.00, čet. ob 17.00; 7.2. KRIK 2 (srh.) čet. ob 19.00; 9.2. OUTSIDER (ljub. drama) tor. ob 18.00; 10.2. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (zg. romanca) sred. ob 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 6.2. NORI NA MARY (kom.) sred. ob 18.00; KINO TRBOVLJE NOVOST ZA OBISKOVALCE KINOPREDSTAV- PLAČAŠ 9 PREDSTAV, 10. OBISK ZASTONJ 1.2. KAČJE OČI (tiler) pon. ob 19.00; 2.2. - 4.2. MR. BEAN (kom.) tor. in čet. ob 17.00 in 19.00, sred. ob 19.00; 5.2. - 8.2. POPOLNI UMOR (psih.trii) sob., ned. in pon. ob 17.00, pet., sob. in ned. ob 19.00; 9.2. - 11.2. VROČE NOČI erot.črna kom.) tor.ob 17.00 in 19.30, sred. in čet. ob 19.00; KINO IZLAKE 7.2. BLUES ZA SARO (krim.) ned. ob 19.15; KINO ZAGORJE 1.2. - 2.2. POPOLNI UMOR (triler) pon. ob 19.00 in tor. ob 18.00; 2.2. FILMSKO GLEDALIŠČE ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (rom. kom.) tor. ob 21.00; 3.2., 4.2., 7.1. ZA ENO NOČ (drama) sred., čet. in ned. ob 19.00, ne 5.2. GLEDALIŠČE SLEPIH IN SLABOVIDNIH NASMEH: ČASTNI POVABLJENCI ob 19.30; 6.2. - 8.2. BLUES ZA SARO ( krim.) sob., ob 18.00, ned.ob 17.00, pon.ob 19.00 - vstop prost. 10.2., 11.2., 13.2. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (zg. rom.) sred.in čet. ob 19.00, sob. ob 17.00; popoldne 15.00 Zasavski dnevnik Noč z radijem (do 6.00) 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med * Obvestila - načeloma vsako uro nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja pet minut pred polno uro med 8.00 in poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00< 19.00 28. PROSINCA 1999 J.j.Jr.nf. Janša in Kelemina sta že 12. junija 97 vložila predlog sprememb zakona o poslancih, (v grobem gre za zmanjšanje njihovih plač) Parlamentarna procedura je tako zapletena, dajo niti SDS ne zna(?) pospešiti, če je že predsednik DZ noče uvrstiti na dnevni red. (obnašajo se v stilu: "PRIMITE TATU!" - HORUK) ITALIJANSKI NAFTARJI SO POSILI NAFTOVOD SKOZI SLOVENIJO. (sedaj pa i vseh ust spet pljuvajo po Sloveniji - hooorukk!) Gradili bodo ta vod. ( BO NAŠA DRŽAVA SPET SAMO VESELO GLEDALA, ALI BO KONČNO TUDI KAJ ZASLUŽILA - HORUKERJI? ) V SLS se spet gredo kravje kupčije. Okoli ministra za obrambo. (JIM INTELEKTUALNI DOMET NE SEŽE DUE? HORUK) BRIŠANSKI "ŠEF" JE POTREBOVAL ZASAVCA ZA PRIPRAVLJANJE TERENA, KO PA SO NAREDILI ZAPORO IN IMELI GLAVNI SESTANEK, SO GA MIRNO PREZRLI... ( dobri za na karbid špukat, hooruk!) Negativni izid referenduma naj bi bil za Zasavje nekakšno razsvetljenje (prosto po Petrletu) tudi odrešenik se nam je že prikazal in to v dolby tehniki in zastonj. Le kaj bi še radi? MAH Predvidevam, da M. Jazbinška sedaj nekaj časa ne bo v Trbovlje, glede na to, daje v ponedeljkovi debati omenjal nekakšne grožnje o tepežkanju v primeru negativnega izida referenduma. Usliši nas, o gospod! MAH LITIJSKI SVETNIK FRANCČERNE PRAVI, DA SE JE V PREJŠNJEM MANDATU NAUČIL OD "STARIH MAČKOV" KAKO ZAPUSTITI SEJO. (ni pa se naučil, kdaj, da je kaj haska-horkuk) NAD ČOLNlšČAMI, POD PODKUMOM... PREDVOLILNI BOJ ŠE TRAJA. Plakatirna mesta z odlokom odrejena.... ho-ruk! ISKRICE NA ZADNJI STRANI NAGRADNO VPRAŠANJE - PRVIČ Na uredništvo ste nam na naše vprašanje V čem je skrivnost dobrega seksa? poslali le malo odgovorov. Očitno so tovrstna vprašanja v Zasavju tabu. A nekaj junakov seje le »pokorajžilo« in najduhovitejši odgovornam je poslal Matjaž Drobež iz Čemšenika, kije zapisal: SKRIVNOST DOBREGA SEKSA JE V »DOBREM PETELINU.« Matjažu poklanjamo 3.mesečno naročnino na Zasavca, dva kilograma pomaranč ter kilogram banan. Objavljamo še dva odgovora, ki sta nam ga poslala Bojan N. iz Trbovelj in Jana J. iz Zagorja. Prvi je zapisal: V viagri, le da je predraga (bi rekli upokojenci). Za nas mlade to ne velja. Jana je zapisala: Skrivnost dobrega seksa je v tem, da ostane tajnost oziroma pod šifro strogo zaupno. Kajti, če pride v javnost, si lahko ob partnerja ali pa predsedniški položaj, če slučajno živiš v ZDA. Ker pa ne živimo v ZDA, se to pri nas ne more pripetiti, ker so pri nas kljub pisnim dokazom, še vse interpelacije propadle. Kot ste opazili, tudi v Zasavju živijo veseli in humorni ljudje. ZAPORA-E Krajanom, ki živijo neposredno v bližini deponije Suhi potok (občina Zagorje) je zavrelo. Protestno so zaprli cesto. Kakor se odvijajo dogodki, bo zavrelo tudi na Izlakah. Predvsem tistim iz OŠ Ivana Kavčiča, za katere so številni prevozi kamionov namenjenih na deponijo, še kako vprašljivi. Motijo namreč pouk (hrup), ogrožajo varnost učencev (bližina šole ter prometnica brez pločnikov). KAKO SE POŠALITI PO DOMAČE RINGA, RINGA, RAJA, PODOBNIK DRNOVŠKU NAGAJA. PA JANŠA PRITEČE, JIMA INTERPELACIJE V OBRAZ ZMEČE. DELAVEC DI&KRAT »ŠTRAFANc Prvič se to zgodi (prepogosto), ko mu delodajalec prekine delovno razmerje (po domače- ga da na cesto) ter drugič, ko čaka, tudi več kot štiri mesece, da se ga zavod za zaposlovanje »usmili« in mu da nadomestilo osebnega dohodka za brezposelne. Nadomestilo bi moral dobiti že 15.dan od prejema odločbe o pravici do nadomestila za brezposelnost. Zakaj ni vedno tako? NAGRADNO VPRAŠANJE - DRUGIČ Na naše nagradno vprašanje, kateri zasavski ansambli so v stavku: NA ORLEKU, KJER CVETI AJDA IN PIHA VETER, V HIŠI IGORJA IN ZLATIH ZVOKOV, POJEJO EVERGREENI PESMI DRINKERSOV, smo prejeli lepo število pravilnih odgovorov, ki se glasi: ORLEKI, CVET, AJDA, VETER, HIŠA, IGOR IN ZLATI ZVOKI, EVERGREEN IN THE DRINKERS. Žreb je nagrado: kaseto ansamblaTgorja in Zlatih zvokov, dodelil Tadeju Zakonšku iz Kotredeža. Iskrice zbral in dodal Igor Goste v Študent naj zavarovalnica triglav, d.d. /o Celje - skladišče banka zai D-Per 6/1999 5000006898,2 Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke COBISS o l! Ufi Šl ■' ■- thjfSlr : * 4 _ '-i? m UIED1T1 10000/ J r:;/ - r IZJE OBRESTI o novi ponudbi kreditov povprašajte v najbližnji enoti Banke Zasavje