Ivo Samec — predsednik operativnega štaba
Ljubljančani se zavedamo, da brez čistega zraka in vode jutri ne bo zdravja
Ljubljana z območjem petih občin predstavlja enoten komunalen, urban in življenjski prostor. Zato sta tudi varovanje in izboljšanje oko-ija — predvsem zraka in vode — nalogi vseh Ljubljančanov. Tokrat, ko se ponovno odločamo o zbiranju sredstev za zaščito teh /ivljenjskih dobrin iz svojega žepa — s samoprispevkom, se odločamo za blaginjo jutrišnjega dne in naših otrok. Referendumska odločitev za samopri-spevek prcdslavlja le nadaljevanje tistega našega »za«, s katerim smo v preteklih petnajstih letih obogatili Ljubljano za množico olroškili vrlcev, osnovnih šol, domov za ostarele, zdravstvenih domov..., in podaljšuje našo odločenost za solidarno reševanje skupnih težav. V javni razpravi (njen prvi del bo trajal do 27. septembra) se pojavljajo različna vprašanja, predlugi, pobudc in mnenja. IVO SAMEC, pred-sednik operativnega štaba za izvajanje sainoprispevka IV. pri mestni konferenci socialistične zveze, nam je osvetlil nekatere med njimi.
Ne le izboljšanje okolja, ampak tudi preživetje v izrednih razmerah
Projekte, ki jih predvideva program četrtega samoprispevka — ekološka sanaci ja Termoelek-trarne in toplarne Ljubljana, gradnja povezovalnega sistema mestnega vodovoda in lokalnih vodovodnih sistemov ter njihova sanacija, izgradnja kanalizacije, osrednje čistilne naprave, odla-gališča komunalnih odpadkov, komunalna sanacija grajskega pobočja ter komunafna ureditev prometnega središča ob ljubljan-ski potniški postaji — vse bi lahko imenovali »projekte pre-živetja«.
»Ne le preživetja v normalnih temveč tudi v izrednih razme-rah,« je dejal Ivo Samec. »Kar spomnimo se precejšnje požarne in potresne ogroženosti Ljublja-ne, primerov" razlitja strupenih tekočin v podtalnico ter grozlji-vih posledic černobilske kata-strofe. ko je bila oporečna voda iz lokalnih črpališč povsem neu-porabna in jo je bilo treba dova-žati iz centralnega vodovodnega sistema. Rcs je, da živi na pri-mestnem področju le 15 odstot-kov Ljubljančanov, a ne smemo pozabiti, da prehranjujejo celo mcsto, ob morebilnih nesrečah pa bi bilo v okolico Ljubljane evakuirano tudi vse njeno prcbi-valstvo,« je dodal lvo Samec. In če so pred leti po načelu solidar-nosti in vzajemnosti tudi prebi-valci primestnih zaselkuv plače-vali komunalni dinar za izgrad-njo centralnega mestnega vodo-vodnega sistema. je prav, da se jim slednjič ta denar tudi povrne z zdravo pitno vodo.
Zakaj samoprispevek?
Eno pogostejših vprašanj, ki se pojavljajo v razpravah, je tudi: zakaj naj se tako po-membne naloge s področja varo-vanja in izboljšanja okol ja finan-cirajo prav s samoprispcvkom je in ne iz sredstev. zbranih po redni poti.    »Najprej   povejmo.«   je
Ivo Samec
dejal Ivo Samec, »da pri nas ni-mamo nekakšnega državnega denarja, ki bi ga lahko porabili v ta namen, čeprav nekateri mi-slijo drugače. Denar, ki ga po samoupravno dogovorjeni poti ter s cenami, ki še zdaleč niso ekonomske, zberemo. velikokrat ne zadostuje niti za uresničitev rednih nalog. Kar spomnite se. s kakšno težavo poteka v združe-nem delu podpisovanje samou-pravnih sporazumov o temeljih planov sisov materialne proi-zvodnje. med njimi tudi komu-nale. Za nameček predvidevajo naloge. zapisane v srednjeročnih načrtih. stoodstotni pristop in tudi  priliv  sredstev.   Morda bi
predvidene objekte samopri-spevka IV. zgradili in financirali tudi po redni poti, a z dolgim za-mikom tja v leto 2000! Mi pa po-trebujemo zdravo vodo in čist zrak zdaj!«
Predlog programa četrtega ljubljanskega samoprispevka, s katerim bi predvidoma zbrali okoli dvajset milijard dinarjev (to predstavlja polovico potreb-nih sredstev za uresničitev pro-grama, ostala pa bi bila zagotov-ljena iz rednih sredstev in poso-jil), omogoča, da bi bili pereči Ijubljanski ekološki problemi re-šeni že v naslednjih petih letih ali — zaradi nujne faznosti izgrad-nje — v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Tako bi ostal marsikakšen komunalni dinar tudi za potrebe krajevnih skupnosti, ki jim zdaj ni moč ustreči.
Uspehi
dosedanjih treh
samoprispevkov so porok četrtemu
V drugern delu javne razprave, ki bo trajal od začetka oktobra do 5. novembra. ko bo mestna skupščina sprejela sklep o raz-pisu referenduma, bo vsaka na-črtovana naložba temeljito pred-stavljena s svojimi tehničnimi lastnostmi, ceno, tinančno kon-' s.trukcijo in faznostjo izgradnje. Zato so bojazni o nedoslednem uresničevanju programa odveč. »Zaupanje delovnih ljudi in ob-čanov Ljubljane lahko gradimo tudi na čistih računih dosedanjih treh samoprispevkov.« je dejal Ivo Samec.
Omenimo le rezultate tretjega samoprispevka. Od 36 objektov. ki jih predvidcva sprejeti odlok. jezgrajenih in predanih uporab-nikom 24 objektov. Pet (Mladin-sko klimatsko zdravilišče na Ra-kitni. porodnišnica. ter osnovne šole Kolezija, Danile Kumar in A. Jakhla) jih je se v gradnji. Dva objekta (zdravstveno postajo Škofljica in vrtec na Lavrici) bomo začeli graditi Ietos. Pet ob-
jektov (2 zdravstvena domova in 3 vrtci) pa bomo začeli graditi letos v začetem srednjeročnem obdobju, skladno s srednjeroč-nimi programi sisov družbenih dejavnosti. Zamik sta povzročila zakonodaja, ki je prepovedala negospodarske naložbe in tako tudi sofinanciranje objektov sa-moprispevka. ter zamik v izgrad-nji stanovanjskih sosesk.
Ljubljančani se zavedajo. kot kažejo dosedanje razprave, da brez ekološke sanacije zraka in vcxie jutri ne bo zdravega življe-nja, zato podpirajo ekološko na-ravnanost četrtega samoprispev-ka.
VIDA PETROVČIČ