VIII. letni tecsaj. 8 st. 1912. Augustus NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA Zmozsna 6oszp& Vogrszka. POBOZSEN MESZECSEN LISZT Reditel: BASSA IVAN plebanos vu Bogojini. Bassa Ivan: Miloscse szi puna B. J.: Prošnja . . .... . . . Disc.: Lepota preszv. Szrca Klekl Jozsef: Tretji Red . . . —: Szv. Vincencij Pavlanszki . Po Obl: Krscsdnszka mati . . (ba): Piszmo k Marijinomi deteti . 225 . 228 . 229 . 236 . 239 . 242 . 249 Drobiš. Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopiesov, naj mi naznani! Vsza piszma k meni, vu stamparijo nikaj ! Ki scsč liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vn Bogojini (Bagonya, Zalamegye) ali naj onomi d/i. od koga liszt prekvzeme vszaki meszee. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vesaszi pl&esati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po vecskrdtnih snmali, ali pa, kda bodo meli, naednok pldesaju! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. VIII. leto 8. st. 1913. Angnsztus. Miloscse szi puna. Aldov, z sterim matere po porodi Bogi prikazsejo szvojo deco, je za njd ne velki bio nikdar; nego tiszto dariivanje, z sterim je Marija daruvala dete szvoje, je velki, jako velki dar bio. Ona je znala, ka njčni szin zsivlenje szvoje m k dati za nevolen cslovecsi rod pa ga je ona zdaj zse z tem nakanenjom dariivala Ocsi nebeszkomi. Za jagnje daritve je priseo on na szvet, kak jagnje sze je dariivao pa tiidi mati njegova ga je z tem nakanenjom prikazala Bogi. To je bila prva viira za Mario, vu steroj szo sze zacsnola njdna trplenja, stera szo njčno szrcč do konca zsitka njdnoga prehajala. To dariivanje je bio prvi mecs, od steroga sztari Simeon prorokiije rekocsi: »Tiidi tvoje szrce prehodne mecs.« Luk. 2, 36. Matere navadno jako liibijo szvojo deco, szamo ka ne z nerazdeljenov liibčznosztjov, ar poleg deteta liibijo tiidi vnogo jalnoszti i hinavnoszti, pa liibijo dete tiidi dosztakrat szamo za szvoje csaszti volo bole, kak za deteta volo, najbole.pa liibijo szame szebč. Marija je pa Jezusa vise vszega liibila, z popunoga szrca, liibila je szamo njega. Verna hcsi Abrahamova ino naszlednica njegove mocsne vere je obladala vsze nagibe nature, naj bi mogocsa posztanola poszliihnoti bozso recs, ki je ono proszo od nj<ž za dar, ka je njoj najdragse bilo. Glej pčldo Marijino diisa moja, csi Bog aldov, kaksi-stdcs aldov zselej od tebd. Od Marije je Bog ono proszo, ka je liibila, ka je mela zrok liibiti. Od tebč pa ona pro-szi, ka tak i tak odiirjavati moreš. Csi zaisztino liibis Boga, lubav tvoja naj bo plemenita ino velkoszrcsna. Voszko, szvoj haszek iszkajocse szrcd nevej, ka je liibav. Jeli miszlis, ka je to liibav Boga, csi sze najmčn-sega truda zoszagas ? csi sze bojiš zacsnoti kaj taksega, ka z aldovom vkiipprikapcseno ? Csi vidčvsi tezsave vcsa-szi volo zgubiš ino szi neszlani vu tvojem poszli? Zlat sze vu ognji szkusa, liibčzen pa vu boji ino daritvi. Medlovnoszt ne ima nikaj z csiitenjami pravih vu-csenikov Jezusovih. Csi scsčs, ka sze tvoj dldov Bogi dopadne, daj ga brezi odlašanja, brezi pogodbe proti zsmčcsavi truda. Dobroj voli nagovarjanja ne trbej. Szvet zselej, pa prej szlobodno zselej od szvojih szi-nov aldove pa kak stdcs velke zselej od njih, vcsaszi szo kr^di z njimi, pa szamo Bog ne bi szmeo zseleti od szvojih vernih nikaj brezi toga, ka bi prle premiszlili, jeli ne zselej prevecs od njih ? Hej, da malo liibi Boga, ki szvedocsansztvi szvoje liibčznoszti tiidi mejd posztavla! Jeli liibi dete ocso, stero njemi ravno telko vcsini szamo, ka zapovedano ma? Jeli Hibi prijatel prijatla, csi bi njemi meo priliko dobra csiniti pa njemi ne vcsini? Bog je neszkoncsano dober za vszako sztvorjenje, nego tiidi za to je sztrah za liibav sztvorjenja, ar nescse, ka bi njegova sztvar drugo liibila, kak njega. Ne szluzsis Bogi tak, kak on zselej ino kak je vreden, csi njemi ne szluzsis »z popunim ino njemi zevszema podvrzsenim szrcom.« (Kolos. 4, 12.) Szram te naj bo, ka szi tak bojazlivi vu szliizsbi njegovoj ! Szram te naj bo, ka po vszem tom, ka je on vcsino tebi, ti tak malo vcsinis njemi i za njega ! Miszlis, ka vcsaszi Bog prevecs zselej od tebe: Ka bos pa te delao, kda de escse vecs zselo ? Placsa sze Imanje, pokoj, poštenja, zdravje, celo zsivlenje szo szama taksa dugovanja, stera bi lehko Bog zselo od tebč, ar ti je on dao vsza eta. Ne csudiij sze, csi tem vecs zselej, kem vecs ti je dao; za to zselej, naj bi ti escse vecs mogeo dati eti na zemli pa tiidi vekivecsnoszti. v szamo zaszliizsenim da. Bassa Ivan. \ Prošnja. Mati ktebi pribezsimo, Zgledni doli sze na nasz! Tvojo prošnjo szi proszimo; Kazsi szladki nam obraz! Deca tvoja mi szmo revna, Szkuz dolina nam je dom, Szpravila ga nam je Eva, Resi sztvojim nasz Szinom! Zbrisi szkuze nasga szrca, Pomocsnica boj nam ti! Proszi za nasz Szina tvoj'ga, Naj nam grehe odpiiszti! Szrcsno bomo vszi csasztili Milosztivno tvo szrcd, Sz falnov peszmov te szlavili, Falili na vsze krajd. Szlisi zato Mati mila Nase prošnje mili glasz, Szmrtna vora gda bo bila: Pelaj gori v nebo nasz! Neizmerna lepota preszv. Szrca Jezusovoga. Najdobrotiiveise Szrce. Med naj lepše Jezusove podobe racsunamo eto. Na szredi sztoji nebeszki Krao velicsasztne posztave, neizmerno prijaznoga obraza i miloga pogldda. Okoli njega je zbrano njegovo zvoleno. szpremsztvo. Pa kakse szpremsztvo ? Takse kaksega nema niksi drugi krao. Navadni krali i nemes njacje zbirajo okoli szdbe naj bole odlicsne mozse, szlavne po bogasztvi i vucsenoszti, plemenite po rojsztvi imenitne po zgodovini itd. Okoli nebeszkoga krala pa — glejte, kak genlivo — je zbrana. truma naj szrecsneisi. Kem be-tezsneisi je szirmak, tem blizse njemi je ; tii je prvi za kralom, steri med szvetom vala za zagnjega. Poglednite jih Jezusove liiblence. Okoli njega szo zbrani, szlepi gluhi, csunklavi, zslakomvdarjeni, obszedeni, pred sterimi vsze bezsi, gobavi, sterih sze vszaki boji, mrtveci iz groba, steroga grobni duh celo lasztivno szesztro presztrasi, szploh nevolni, sterih szo potrebni pomocsi za szdbe i za druge. Krao sze zgledavle po szvojih zbranih ; roke ma ra-.žperte, znam njim scse naznaniti szvojo kraleszko zapoved. Csiijete, ka njim pove? »Pridite kmeni«, szo njegove re-csih, »pridite kmeni vszi, ki szte ob terseni i trpite, i jasz vasz bom pokrepcsao«. Tiszto hizso, ge sze pred pragom pogoszci zbirajo szirmacje imenujemo dobro hizso; tisztoga csloveka, do steroga majo liidje zaviipanje, zovemo dobroga csloveka ; tiszto szrce. ki ma csiitenje z neszrecsnimi i je pripravleno povszod pomagati, ge je pomocs potrebna i mogocsa, imenujemo dobro szrce. Ali nam je mogocse Jezusovo Szrce v szredi neszrecsnoga pomocsi proszecsega cslo-vestva inacsi imeniivati, kak: naj bolse, naj dobrotli-veise Szrce ? Ge pozna sto taksega dobrotnika, da bi celo povszod szkrbno iszkao i zvao takse ki pomocs potrebiivlejo ? Doszta sze nam vidi — jako velko, csi sto pomocsi proszecsi ne odganja. I csi bi sze ge naiseo tak velki dušen dobrotnik, » da bi isztina poniivao szvoje dare : komi jih poniivle ?' Le nisternim, poszebno odbranim, ki szo njemi po voli. Ali poglednite dobroto Jezusovoga Szrca. Jezus Krisz-tus hodi po szvojoj domacsoj dezseli od kraja do kraja i povszod poniivle szvoje nebeszke dare. Zdaj pride v Jeru-zsalem i obiszkavle razne kraje po Judeji zove : »Pridite kmeni vszi ki szte obterseni !« potom ide na Galilejszko i zove od meszta do meszta, od veszi do veszi: »Pridite vszi kmeni steri trpite !« Na to sze poda v pii-scsavo, tiidi tam vabi: »Pridite kmeni vszi, ki szte obterseni !« Tiidi teliko szovrazšne Szamarije sze ne izogne, i naj bole oddaljenih krajov na ov kraj Jordana, i te kraj polek morja ne pozabi — povszod vabi i zove : »Pridite kmeni vszi, ki szte obterseni !« Znabiti zse ne prav niksega kraja v njegovoj doma-csiji, da ga nebi bar ednok obiszkao i tak vszakomi Izraelci poszebi priliko dao, naj szpozna njegov premili obraz i. naj ne zametavle njegovo prijazno vabilo : »Pridite kmeni vszi, steri szte obterseni, i trpite, jasz vasz bom olejsao!« Ne pravim ravno, da je z recsjov povszod tak zvao, ali to je pa prav gviisno, da je v njegovom bozsem Szrci odmevalo edno to prijazno zvanje. I liisztvo scse lezsi zarazmi glasz liibecsega szrca, kak recs obetajocsega jezika. Od vsze sztrani sze zacsnejo preszecije zaviipani proszivcov ; gore i doline odmevajo glaszne zahvali tiszti, ki szo pri Jezusovom Szrci csiidezsno pomocs zadobili. Poglednimo je nikelko, steri szo, poszliisajmo, ka proszijo, prepricsajmo sze ka dobivajo. Naj prvle prisztopi njegova liibldna Mati; ne za szdbe, liki za szirmasko drzsino proszi, stera je zavolo pozvanih gosztov v nevoli za vino. Jezus vcsini prvo csiido, da pomaga i razveszeli. Gda je Marija pokazala, kak csudovito — dobro Szrce ma njeni Szin, zacsnejo sze njemi blizsati vszi brez ra-zlocska sztana i sztaroszti. Tam vidimo malo decsico, takso, steri szami nemrejo priti k Jezusi, dobre matere jih prineszejo, — i Jezus je liibeznivo obimle i blago-szlavla, Tam zse nikelko vekse dete — dvanajszt letna deklica zboli, i merje — Jezus pride, jo prime za roko i zazovč — povehnjena rozsica palik zdigne glavico, palik sze povrne mlado zsivlenje. Tam szrecsa Jezus zse bole odrascsenoga mladenca, ki je biio zse mocsna potpora materi dovici, ali zdaj ga neszejo v prerani grob, — Jezus potrosta szk kuzecso mater : »Zsena ne jocsi!« tekne sze mrtveca, ga zazove, i vcsaszi gori sztane ar zdrav i ve-szeli ide palik z materjov nezaj v meszto. Tam zagledne bole posztavnoga csloveka, steri je 38 let v h udom betegi prezsivo i liibeznivo njemi pravi: »Vsztani, zemi szvojo poszteo i hodi !« Zdaj csudovito ozdravi szlepoga kodisa, zdaj pomaga betezsnomi szlugi, za steroga je proszo dober goszpodar, zdaj palik potrosta imenitnoga goszpoda kralicsa rekocs : »Idi tvoj szin zsivi!« Ednok razveszeli ocso, drgocs mater, tretjics szesztro, itd. t \ Ednok ma priliko domacsim pomagati n. pr. apostolom, da sze na vihernom morji ne vtopijo, pri driigoj priliki pa tihinci na priliko kananejka pri njem zazseleno pomocs dobi itd. Jezusovo naj bolse Szrcč je pomagalo vnaj razli-csneisih potrebcsinaj. — V kani na Galilejszkom je szfalilo pozvanim szvatom vino, Jezus njim je vodo vu vino szpremeno: v piiscsavi lacsni poszliisavci neszo meli kruha. Jezus njim je tiszte male kriihe i ribe, ka bilo dobiti v piiscsavi, tak csiidovito pomnozso, da szo bili vszi nasziczeni, ednok 5000, ednok 4000; szirmaski ribicsje szo celo nocs ribe lovili, pa neszo nikaj zgrabili, — Jezus njim pa preszkrbi taksi ribji lov, da szo sze mrezse trgale; szveti Peter je biio terjan za tempelszko porcijo (za szebe i za Goszpoda), Jezus njemi veli, naj ide kvodi i prvoj ribi stero zgrabi naj pogledne vnjo i so je i naiseo fcsaszi potreben penez za oba. Prav poszebno pa je brez racsu-nanim betezsnikom v raznih bolezni csiidovito pomocs talao. Niksa zsenszka je bila 18 let szkiicsena i sze nindri ne mogla prignoti ; da jo Jezus v szhodnici zglčdne, jo pozove kszebi i pravi: »Zsena, rešena szi od szvoje bolezni. I je roke na njo polozso i fcsaszi sze je prignola i je Boga csasztila (Luk. 13. 10—13). Biio je tiidi mozs, ' ki je meo posziiseno roko!« I jo je vtegno i bila je zdrava, kak oba. Da mi nede trbelo szploh zse znani recsih tii ponavlati, le sz katekizmusom na kratko omenim, da je ozdravlao gluhe, szlepe, nčjme, csunklave, gobave, obszedene i vszake fele betezsnike, celo mrtve ozsivlao. Takso lubezen je meo do betezsnikov, da je szam hodo okoli, da ne trbelo betezsnikom knjemi hoditi ali pa jih delecs knjemi nosziti. Szv. evangelium nam tak lepo pri-povedavle: »Jezus je obhodo vszo Galilejo ... i ozdravlao vszako szlaboszt i vszako bolezen med liidmi« (Mat. 4- 23). o Na driigom kraji: »Gda szo ga liidje szpoznali, szo poszlali po vszoj tiszti sztrani i szo njemi pripelali vsze betezsnike, i szo ga proszili, da naj sze le roba njegovoga oblacsila doteknejo, i steri koli szo sze ga doteknoli szo bili ozdravleni« (Mat. 14, 35. 36). I palik: »Prišlo je knjemi doszta liisztva, steri szo szeboj meli nejme, cson-klave, hrome i doszta drugih; i szo je devali k njegovim nogam i jih je ozdravo (Mat. 15, 30). Scse te gda je za-gnics priseo v Jeruzsalefn, szo njemi prineszli »betezsnike od vszeh sztrani, i vsze je ozdravo«. On je vecskrat na-* prej znao, da njemi bodo betezsnicje nezahv&lni, ali da ga bodo farizeusje zanicsevali, pred szodbo tozsili itd., pa venda sze ne dao premagati i njim je pomagao brez odlašanja. Od naj vekse dobrote do grešnikov, naimre, vam je bilo zse razlozseno. Kak neizmerno dobrotlivo je bilo Szre Jezusovo! Szv. Piszmo nam to dobrotlivoszt na kr&tko razslozsi v recsah: »Jezus je hodo okoli i dobrote szka-ziivao«. Zato nam je pa ta prelepa lasztivnoszt Jezusovoga Szrca naj obsirneise popiszana, teda pa more biti tiidi najbole poznana. Csi Jezusovo Szrce ne bi bilo tak dobrotlivo, bi biio tiidi szv. evangelium — popisz Jezusovoga zsivlenja ves kak za polovico kraesisi. Jezusovo Szrce sze more gviisno naj dobrotlivese imeniivati. v Kak velicsasztno sze pa scse nam zaszveti njegova radodarnoszt, csi premiszlimo vsze, ka je znebesz prineszlo i alduvalo za celi szvet, ka je tiidi dalo vszakomi zmed nasz i ka scse vszakomi neprenehoma davle ali bar poniivle! Szvoj nebeszki navuk je oznaniivalo, szvoj szveti zgldd nebeszkih jakoszti je za nasz kazalo, csiide tiidi za volo nasz delalo, szovje molitvi duge i gorčese je za nasz opravlalo, za nasz je zsmetna dela zvrsavalo i vroesi znoj potilo, za nasz je szvoj oszter poszt alduvalo, za nasz szkuze tocsilo, za nasz je szmrtne britkoszti trpelo, za nasz krv prelivalo, za nasz bilo preszmeknjeno, za nasz vszta-novilo szveto cerkev i nam tak rekocs kliicse zrocsilo de vszeh njeni kincsov. Ka je naimre Jezus za vsze-vcsino i aldiivao, to je za vszakoga poszebi vcsino i aldiivao. I tiidi vszakomi zmed nasz bi mogle biti vedno v szpomini i na jeziki prelepe recsih szv. Pavla : »Mene je liibo i za mene sze je aldiivao!« Oh radodarnoszt Jezusovoga Szrca je tak delecs sla, da sze je v zakramenti preszvčtoga Resnoga tela szamoga szebe aldiivala vszemi szveti. Tu ti davle szvoje cslove-csansztvo zevszem, ka szi je zaszliizsilo vu zsivlenji; tu ti davle szvoje bozsansztvo zevszem velicsansztvom ; tu sze ti davle bozse — cslovecse Szrcč i preszveta krv, ki sze je po njem pretakala. Vsze to ti Jezus aldiije. Ka sze ti pa aldiije, to je tvoje. Po vszoj pravici szmes teda praviti. To Szrce je moje, ta krv. je moja, to celo preszveto telo je moje. Jezus szam ti je aldiivao rekocs: To je moje telo, to je moja krv; vzemite, o le vzemite vszi, i jejte pijte! Nigdasnji Zsidovje, szo Jezusa med szebov meli! Tam je hodo od kraja do kraja, da je povszod dobrote talao. Prinasz je pa zse povszod nazocsi; zse prebivle po dnevi i po nocsi vu vszakoj dezseli vu vszakom meszti ali (varasi) vu vszakoj farnoj cerkvi. Vszaki ga lejko dobi v njegovoj sztalnoj domovini v tabernakelni. I csi ide kama inan, v druge kraje, ge nikoga ne pozna, tiidi tam lejko dobi szvojega Zvelicsitela. Ali ne to neizrecsliva radodarna lubezen — nedopovedlivo dobrotlivo Szrcč, stero po čelom szveti poniivle szvoje nebeszke dare rekocs: Pridite kmeni vszi, ki szte obterseni i trpite, jasz vam bom olejsao?! Ali sze ne bomo z viipanjom blizsali tomi sztiidenci bozse miloszti, ge je bilo zse miljon i miljon zsalosztni szrc potolazseni i oveszeljenih, ki szo sze priblizsali vdiisnih i telovni potre-bcsinaj! Gda szmo bili scse mali szo nasz dobri sztarisje vcsili, da more zdti, gda nam kaksi dobrotnik kaj \dar ponudi, vej bi bilo jako grdo i neliidno, csi sze poniivleni dar nescse zdti. Oh kak grozno neszpodobno i zsalivo je scse to, csi naj bolse Szrcč vszemogocsnoga Boga poniivle szvoje nebeszke dare, ti sze pa krej obracsas i ne maras za nje ! Szkoro, szkoro pride csasz, ka bos jako zsaliivao, da neszi steo, pa de — prekeszno. t Disc. J Tretji Bed Szvetoga Frančiška.* ' NavuJc za auguszt. | §|Ocsa nas . . . Zdrava Marija . .. Jezusovo Szrce daj vszem novakom v popolnoszti izkušnjo szprevoditi! Marija, kralica reda mdnjsih bratov proszi za nasz ! Kali clugo naj sze pripravljajo za obljubo ? § 4. veli »Kdor stopi v III. red, naj bo eno leto v poskušnji; potem naj se z »redovno obljubo« zaveže, da bo držal zapovedi božje, da bo pokoren besedam svete cerkve in da bo zadostil, ako se kaj pregreši v tem, kar je obljubil.« Iz teh recsih sze vidi, ka edno celo leto sze moremo pripravlati za obliibo. Poszkusziti, szkiisavati more novin-jek szamogaszebe, bo li mogeo tiszto zdrzsati, kaj obljubiti nameni. To edno leto je pa tak osztro naprejszpi-zsano, ka niti eden den naprej sze neszme obljuba vcsiniti i cse sze vcsini, je nevalana. Razumi sze pa to tak, ka poszkusnja pretecse tisztoga meszeca telikoga dneva, kelikoga je sto red naszdbe vzeo. Ne szme sze zato na tiszti pondelek ali tiszti szvčtek toga leta obljiiba delati, steroga je lani sto notrisztopo, zviin cse je te den teliki toga meszeca, kak je lani bio, ali je pa zse leto prek. Ki je pravimot na vuzem notrisztopo, szamo tak szme obljubo pa na viizem delati cse je ravno tisztoga meszeca tiszti viizem, kak je lani bio, ali pa keszneje, ne pa, cse je szamo en den prle. To zato opominam, naj sze neva-lano niscse pod obljubo ne piiszti. V leti poszkiisnje dobijo novinci ravnotak vsze od-piisztke, blagoszlove, odveze i majo vsze pravice, kot 14 szo obljubo zse naredili, szamo pri volitvi novih naprej posztavljenih nemajo pravice glaszii dati, niti nemorejo zvoljeni biti. Jezus ljubeznivi je pravo »Nieden, ki je szvojo roko na plug polozso i nazajgleda, — je ne pripraven za bozse kra-lesztvo« (Luk IX. 62). Te recsi szo novakom povedane. Ki novo zsivljenje zacsne neszme sztarine gledati. Neszme zdihavati, kak zsidovje v piisztini, gde szo nebeszko hrano, manno vzsi-vali, i szo szi nazaj pozseleli egipcsanszke piszkre z me-szom. Za njega je szvet mro, i on za szvet. Mrtev sze ne gene vecs od szdbe, ravno tak, ki sze nameni za vedno z liiblenim Jezusom zarocsiti, ne szme sze genoti na niksi poszvetni bliscs, na nikso njegovo dobroto. Ne szme ga brigati lepi oblecs, ne goscsenje, ne zabave, nego szamo to ga more brigati, naj sze navcsi vsze regule tretjega reda szpoznati i zdrzsati, ka gda blazseni den obliibe na-pocsi, bode znao natenkoma vsze, na koj bo oblubo dol-devao. To je prvi pogoj pred obliibov. More znati na pamet duzsnoszti szvoje i more je znati zdrzsati, to je v vszeh sze je duzsen v poszkusnje leti vaditi. Szvetovalci, tanacsnice sze naj szkrbijo, da vszak novak sze navcsi szvojih regul popolnoma. Nato naj sze zglaszi pri ravni-teli reda, ki njemi den obliibe dolocsijo. K tomi dnevi, gda sze bo neba veszelila, ka je edna diisa pa szvet za-piisztila i scsč Jezusovo razzsaljeno Szrce sz szvojov po-korov tisati sze naj diisa, ?kak najlepše oblecse, ar je Za-rocsnik jako lepo oblecsen. P£t nezgovorno lepi od milijon a milijon szunc szvetlesih dragi kamnov — to szo nje- gove szvčte rane — ma na szebi. Naj sze zato diisa tiidi* szveti i vsze leszkecse od csisztocse, — naj ma drage kamne — rane naszebi, naj sze zataji, kaj trpi naj sze popolnoma csiszto k tomi dnevi szpove, pr^csiszti na den obliibe i tak z Jezusom v szrci naj obliibo naredi Jezusi, ka bo njemi verna v vszeh zapovedah i v čelom pokor-nom tretjeredniskom zsivljenji. Ta obliiba je tak velike vrednoszti, ka, cse sze z pravim gorecsim szrcom opravi, nam odpiiszti vsze vremenitne kastige. Najbole sze to ticse onih, ki csiszto scsejo v tretjem redi zsiveti, ar sze te njihova obliiba nikaj ne locsi od klosterszke obliibe, ar tam je ta glavna recs tiidi: csiszto zsivlenje. V deviskom tretjem redi je Jezusi vsze prekdano, vsze dobimo zato tiidi od njega, Ne briga nasz drugo, kak on, i njega szamo mi. Zarocsnice szo nase diise njegovomi Szrci, kak klosterszke persone. Koga vlecse to Szrce, naj je szpre-meni z szvojim szrcom i gda bo obliibo doldevao v tretjem redi naj z ednim naredi obliibo csisztoga zsivljenja tiidi na radoszt celim nebeszam. Zmolimo za nase novince na csaszt szv. Diihi 7 ocsa-nasov i 7 zdravi marj, naj je napuni z szvojimi szedme-rimi dari i proszimo blagoszlov. Najszlajsi Jezus . . . Amen. Klekl Jozsef. (Jul. 19.) zvdti Vincencij Pavlanszki je bio szin szirmaskij sztarisov. Narodo sze je leta 1576. na Fran-coszkom. Kak decsak je bio pasztdr, pa zse v tej mladij letaj sze je odlikiivao v poszebnoj liibčzni do preszv. Resnoga Tela, pa do Matere bozse; njoj na csaszt je napravo na pasi malo kapelico, v steroj je lepo tiho opravlao szvoje pobozsnoszti. Bog njemi je pa poszlao dobrotnike, ka je zs njiivov pomocsjov so v solo, pa je posztao duhovnik. V diisnom pasztdrsztvi je bio jako gorčcsi za zveli-csanje diis, pa za szpreobrnenje grešnikov. So je scse v grozne temlice med najbole zapiiscsene, pa med najbole lagoje liidi. Zs njimi sze je dao notri zapreti, ka njim je te oznanjiivao szvdti evangeljom pa njim delio szvesztva. Tak szo sze temlice szpremenile v hizse bozse, pa je on vnogo zevszema pokvarjenij grešnikov pripelo na pravo pot. Poleg telsega dela je pa zato on vszaki dčn opravlao szvojo pobozsnoszt pred szv. Resnim Telom. Ob stiraj je sztano, pa sze je po kratkoj molitvi vcsaszik pascso v cdrkev, ge je osztao po tri — štiri vore; premislavao je, pa sze je pripravlao na daritev szvdte mese. Ravno tak sze je po szvčtoj mesi rad pomiido v cerkvi, pa je hvalo davao Bogi. Csi ravno ka je došztakrat meo szilna dela, je zato priprave pa zahvale za najszveteso daritev nej nigdar zamudo. Vszaki ddn je so dvakrat v meszto mimo cdrkvi, pa je vszigdar sztopo notri, pa je szkazao csaszt Najszvetesemi. Vsze szvoje zsivlenje sze je vojiivao proti zmotam, stere szo troszili med liidi neksi Baj, Janzenij, pa njiva vucsenicje. Njiiv krivi navuk je diisio pa morio krscsdnszko zsivlenje. Tej szo vcsili eta : Sto obzsaliije szvoje grehe z sztraha pred peklom, njemi sze neszmi podeliti odv6-zanje grehov, pa sze njemi more prepovedati szvčto pre-csiscsavanje do tisztih mao, pokecs nede pozsaliivao szvo-jij grehov z csiszte, popolne liibdzni do Boga, pa pokecs tiidi v djanji nede kazao, ka sze je pobogsao. Zgodilo sze je, ka je vnogo liidi po vecs let nej szmelo k precsiscsa-vanji. Toj pretiranoszti pa osztroszti, stero szo drzsali nes-terni za jedino pravi navuk v pobozsnoszti, sze je opro ze vszov mocsjov szv. Vincencij, pa njegovi vucsenicje, lazariszti. Kak miszijonarje szo sli na vsze kraje po szveti, pa szo pobijali janzeniske krive navuke, steri szo v krat-kon csaszi preminoli, tak kak \6d na szprotoletje, gda zacsa pijati juzsno vetrovje. Ndjbole zglddno pa najlepše je bilo Vincencijovo oponašanje pred szvčtim Resnim Telom. Velki csasztivec cer-kvenij obredov je steo, ka bi je njegovi vucsenicje tiidi tak postiivali, kak on. Vszaka hitroszt pa povrsnoszt v szliizsbi bozsoj njemi je bila zsmetna pri szrci. Zato je proti gra-jao, vcsaszi tiidi ocsitno, csi sze je kaj taksega zgodilo. Csi szi je sto malo hitrej eli pa nedosztojno poklekno pred olt&r, ga je vcsaszik nezaj pozvao, pa njemi je szam po-kazao, kak more delati. V szvojoj poniznoszti je pa zavolo nej dobroga oponašanja szam szebž delao za odgovornoga Pravo je etak ; »Sto je to kriv, bratje ? T6 szirmak tu — pa je pokazao szam na szebd — ki bi sze rad vrgeo pred vami na kolena, csi bi szamo mogeo. Odpiisfctite mi mojo onemogloszt!« Szvdtomi Vincenciji szo najmre nogd natelko onemogle na sztara leta, ka szi je nej mogeo vecs dol pokleknoti. To je drzsao za kazen bozso za szvoje grehe, pa je zato vecskrat ocsitno proszo odpiiscsenje, naj sze zavolo toga nad njin niscse ne pohiijsa. Ednok je pravo szvojim vucsenikom : »Csi opazim, ka moja driizsba v tom mlacsna posztane, te bom sze zato li triidio, naj bo to za menč kakstč tesko, ka pokleknem sz kolenom dotčo, csi bom sze zse te ravno mogeo na vasz steroga opirati, ka sztanem nezaj gor, naj van szamo ddm v tom lepi zglčd. Za nedosztojnoszti najmre, ka sze godijo v steroj diihovnoj driizsbi, szo odgovorni predsztojniki. Csi sze mi nemo zadoszta dosztojno pa szpodobno oponašali pred Najszvetesim, sze tiidi tiszti, ki pridejo za nami v driizsbo, nedo inacsi pa bole oponašali, kak mi, escse hitrej szlabse, pa de tak pobozsnoszt csiduzse m6sa, Proszim vasz zato, dragi goszpodje pa bratje, nanizavlite sze pred Bogom pazlivo, pa sze pri tom opravili oponašajte tak, ka de vasa znotrasnja pobozsnoszt szprevajala zvvinesnjo. Bog zselej, naj ga molimo zaisztino, pa v diihi; vszi pravi krisztjani sze morejo zato ravnati po zglčdi. Szina bozsega, ki sze je na Olszkoj gori z obrazom vrgeo na zemlo, pa je to telovno pozdravlenje zjedino z jako globokim znot-rasnjim ponizsanjom z szpostlivanja, do najvijsisega veli-csansztva szvojega nebeszkoga Ocs6.« Oh, kelkin krisztjanom bi sze mogeo povedati 16 lepi navuk szvčtoga Vincencija ! Vej lejko vidimo dčn za dnd-vom vszepovszčdi, ka sze vnogi liidjč pred Najszvetesim v cčrkvi pa odzvtina cerkvi oponašajo tak površno, ne-dosztojno, kak csi nebi meli nikaj vere, zlaszti pa tak, da nebi meli vere v isztinszko nazocsnoszt Jezosovo v preszvdtom, Resnom Teli. Vcsakao sze je szvdti Vincencij Pavlanszki 84 let. Csi ravno je na telo gledocs odnemogeo, je bio zato do szvoje szmrti (1. 1660.) zveszti pa sztanoviten csuvar pred Naj' szvetesim, steroga glčda zaj v nebčszaj od lica do lica. Krscsanszka mati. Dve poti. no sze zacsne pri deteti materino delo krscsan-szke zgojitvi. Kak jemlč mejki voszk na szebd vtisze od szvdcara eli podobara, tak jemld de-tecsa diisa na szebč vtisze od materinoga zsivlenja pa od govorenja zse v prvi letaj. Tej vtiszi sze szledka ne dajo vecs zbriszati. Csi mati povszddi iscse Jezosa pa njegovo szvdto volo, te de dete zgojeno v diihi prave pobozsnoszti. Csi je pa materino szrcd poszvetno, csi hodi po sorkoj poti, ge sze nahajajo vsze zemelszke tezsave pa jalnoszti, te posztane njčno dete v tom scs& malo szlabese od njd. Zato prid, kak mo szi od zgojitvi pogovarjali, moremo opomenoti matere na podlago, sz stere zrasztčjo mocsni krisztjani. Ta podlaga je diij vere, stera nasz lejko obcsuva pred poszvetnosztjov, zavolo stere vera pa prava szrecsa najvecskrat škodo trpita. Krisztos pa szvejt szta dve naszprotnivi poti, dva zevszema naszprotniva cila. Liidjd, ki sze odlocsijo za edno eli za drugo, sze locsijo eden od ovoga, kak nocs pa dčn, csi ravno vkiiper zsivdjo. — Diij' Krisztosov je diij prave poniznoszti. Najvčksi je bio Szin bozsi, pa sze je ponizo do jaszlic, je bio med razbojnike precsteti. Njegov je diij: zatajiivanja pa diij krizsa- Pio je kelij britkoszti pa zsaloszti do dna, neszeo je krizs na Kalavarijo, ge je dao za. szvoje szovrazsnike szvoje zsivlenje. Njegov diij je zato diij prave pobozsnoszti pa popolne vdanoszti v bozso volo. Pregnji navuk szvejta je pa ete : Szkrbi sze za bogžsztvo, szkrbi sze, ka do te drugi hvalili pa postiivali, zsivi, jej, pij pa plezi visziko po lesztvici zemelszke csčszti. Krnica szovrazsi szvetloszt. Vszaka Krisztosova recs je za szvejt pa za njegovo dete osztro grajanje. Kak zsalosztno sze kazse tč diij poszvetnoszti zse pri deci, szletkar pri deklinajj mozsaj pa pri zsenszkaj! Zacsne sze v mlacsnoszti, kazse sze v zseli, drugim sze dopadnoti pa odnji pohvaleni biti. Pa csiravno ster.oga ponikoj ma, njemi zato li dobro dener csi szovrazsnik stero dobro recs povej od njega. Ne pitar csi je to povoli Krisztosi, liki szamo csi je liidem povoli.. — Sz tem sze poszvetnoszt zacsne, z nemarnosztjov pa z neverov sze pa dokancsa. Tč diij poszvetnoszti sze kazse v tvojem zsivlenji, v govorenji pa v tvojoj driizsbi. Kelko škode napravijo tiszta nepotrebna pogovarjanja pa ogrizaVanja sz szoszedami pa z drugimi zsenszkami ! Zsmetno je zato pitanje : ka naj vcsini mati, ka njoj szvejt ne pokvari duha vere pa liibavi-do Krisztosa. 1. Szkusaj szebč pa szvoje obcsuvati sz poniznosztjov pa sz sztrahom bozsim, te szvoje szrcč lejko obvarjes pred poszvetnim duhom. Csi szpozna cslovek prav Boga pa szamoga szebč, csi vidi vszo jalnoszt pa szlaboszt, te more szam ponizsiivati pa obracsati k najbogsemi Ocsi, ki je szam neszkoncsani Bog. 2. Mej sz szvejtom cilo malo opravlenja. Najbose jč, csi sze oponašaš proti njemi, kak proti szlaboj szoszedi. Gucsi szamo te, gda je potrebno, ogibli sze liidi, pa gucsi szamo te zs njimi, da je szila. Sto szvejt bole nadrogni opazsiije, tiszti ga nede liibo, pa bojao sze ga tiidi nede,t liki odiirjavao ga bo. Kakste cslovek zveszto szliizsi szvejti, ga zdto szvejt li ponikoj ma, pa ga hitro pozabi, gda zse vecs nede pred njegovimi ocsmi. Sto bi bio mogocsi za-volo toga szvejta v nevarnoszt posztaviti szvojo diiso, mi-loszt bozso pa vsze druge prilike, stere vodijo k Bogi. 3. Nazagnje pa tiidi moreš znati, ka sze szvejta nig-•— Csernela Jozsef tSrkov 3.— Felbar Jozsefa dovica 2'— Berden Peter 2.— Zelenko Stevan 2.— Traibarics Martin Ker man Andr&s 3.— Berden Mihal 2.— Berden Martin — Berden Ferenca dov, — Rozsman Klara 4.— Berden Jozsef Lovrencsec Stevan 10.— Togrinec Bara 10.— Oslaj Stevan *>.— Oslaj Paveo 5.— Traibarics MiMl 10 — Vogrinec Treza 3.— Oslaj Stevan szpodnji 10 — Rozsmann Jflrja dovica 13.— Toplak Klara 3.— Berdčn Jozsef 5-— Tork Ivan 2.— Csernela Martin -Kerman Ivana dov 3-— Lovrenesec Jozsef Berden Anton Berden Mihal Berden Matjas Horvath Stevan Ivanics Balazs Puhan Janos Traibarics Juri Varga Ivan Fercsak Martin Kermdn Jozsef Balgacs Stevan Horvath Jakob Traibarics Martin Ivanics Stevan Rozsman Ferenc Nemec Martin benkovicskin Osernela Ferenc Jageritg Treza Cserv6k Miklos Traibarics Stevan oslaj o v Berden Paveo Osl&j Martin sztaresi Kerman Ferenc Kamplin Stevan Bojnec Jozsef Oslžj Miklos Nemec Stevan Sban Jozsef Berden Jiiri Nemec Stevan Kamplin Lovrenca dov. Felbar Ivan Berden Janos Bdna zsenszlja Hajdinjak Ivan Oslaj Magda Oslaj Ferenc Eden z Filovec Gyo/ek Treza Horvath Ivan Oslaj Stevana dov. Osernela Matjas Oslaj Stevan Lovrencsec Martin Oslaj Ivan Traibarics Jozsef Osernela Jozsef Nemec Jozsef szpodnji o*— 10'— 8*— ' 4-—- 5 — 3- 4-— 6-' 6 — 10-- 1 — 2-— 2-— &•— 3-10 — 10 — 4-— 4- — 10'— 10-— 2,-10- 5-5— 10 — "14-— 5-60 4 — 5— 5 — 3.— 5.— 5-— •20-— 4-— 4'— 5--20 — > 2 — 1 10-- 4.— 5.— 4.— 1.— 10.— 9,t- 5.— 5,- . -