Leto III., štev. 6 Potfnfm pavsrnlli-MBr V Uubljanl, sobota dne 7, januarja 1922 Posamezna štev. 50 D8r • 2 * Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 K aesečno...... . 20 . za inozemstvo -. 600 , *%iasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 'i K aiaii oglasi do 30 mm stolpe« (68 mm) . . . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo; Miklošičeva eeatz 3f Afi. Telefon «1 Upravnlštvo; C'f*aernova oBca t. i-Telefon it. Sfc Racnr kr. poit čet. uradi itev. UMU Ljubljana, 6. januarja. Naši pravoslavni bratje praznujejo te dni največji oraznik krščanstva —• Božič. Individualnost srbskega dela našesra naroda je mnogo večja kot hrvatskega ali slovenskega dela. To se zla-sti jaso kaže po tem, da so Srbi očuvali svoje prastare narodne običaj 3 in c!a so se znali do danes obvarovati pred prevelikim tujim vplivom. Tudi njihova proslava božičnih praznikov nam to potrjuje. Srbski narod ne praznuje Božiča z drevesci in svečkami na njih; tudi ne popiva na sveti večer, da se nato lahko v večji razuzdanosti udeleži polnoč-nic v cerkvah. Tridnevni božični prazniki so posvečeni slavi v domačem krogu: prvi dan lanom domačije, drugi dan sorodnikom, tretji dan prijateljem. Božični praznik je posvečen novemu' življenju in prerojenju. Zato sleherna srbska gospodinja za božične praznike očisti svoj dom ter lepo osveži hišno perilo. V 2nak preloma s starim in začetkom novega si sleherna kmečka hiša oskrbi iz gozda panj. da ga zažge na domačem ognjišču. Ker zna Srbin ceniti narod, zato njegove pripreste običajf spoštuje vse. kar čuti narodno. Tako vidimo, da pohiti na sveti večer v gozd tudi narodna vojska. In tudi kraljeva garda prijielje na ta dan \z šume «badnjak», da ga moštvo ob navzočnosti gardnih oficirjev zažge v ognjišču kraljevega dvora. Karakteristična poteza srbskega dela našega naroda io, da so vsi njegov; stanovi in sloji čutijo ena sama enota. Kar je milo seljaku. je drago tudi izobražencu. Med Srbi ne vidiš tako velikega prepada med preprostim narodom in med inteligenco, kakršen zija na široko pri nas in še bolj med Hrvati in ki je morda eden najbolj nsodepolnih pojavov v našem narodnem življenju. Le tako se je mogln ohraniti individualnost srbskega naroda. iz katere je srbstvo črpalo vso svo-k> narodno moč. četrtič praznuje letos srbski del našega naroda božične praznike, odkar je njegova domovina zopet osvobojena. Po tolikih preskušnjah, po nepopisnih mukah, ko je skozi dolgo vrsto Kralj odpotuje še-ie danes Beograd, 6 januarja. (Izv.) Kralj Aleksander ie svoje potovanje v Rumunijo, ki je bilo napovedano za danes zjutraj, za en dan odgodil in bo odpotoval šc-ie jutri zjutraj. Peijal se bo s posebnim dvornim vlakom preko Novega Sada v Sinaio, kier bo že zbrana rumunska kraljeva rodbina z grškim prestolonaslednikom. Poleg dvornega ministra Jankoviča, prvega adjutanta generala Hadžiča in dvom. maršala Damjanoviča bo spremljalo kralja tudi nekaj višjih uradnikov iz zunanjega in vojnega ministrstva, vslcd česar se v političnih krogih govori, da se bodo vršile v Sinai tudi konference političnega In vojaškega značaja. Vse časopisje živahno razpravlja o vesti, da se bo naš kralj v Sinaji zaročil s princciinio Mariolo. Skoro brez izjeme! pozdravljajo lisii to vest in povdarjajo j nedogiedna politične posledice, ki bi jih j mogla imeti tako tesna zveza med našim j In rumunskim dvorom na bodoči razvoj političnih razmer v jugovzhodni Evropi. Včeraj se je po mestu govorilo, da bo spremljal kraija na njegovem potovanju tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. Ta vest se danes dementira. Pašič bo ostal v Beogradu in to ne le z ozirom na svojo visoko starost, ki ga pač ne vabi na daljša potovanja, ampak predvsem j zaradi nujnih političnih opravkov, ker bodo začeli vsi parlamentarni odseki takoj po glavnih božičnih praznikih zopet z delom. Uporaba podmornic proii Irg. ladfam prepovedana VELIK USPEH AMERISK O-ANGLEŠKE POLITIKE. Živahna borba za madžarski prestol ZADNJI POIZKUS RAZKRALJICE ZITE. — ODLOČEN ODPOR GROFA BETHLENA. — KMETSKI KRALJ. — KANDIDATA STA HORTHY IN NADVOJVODA ALBREHT. Washingtos, 6. januarja. (Izv.) Na konferencah brodovnega odsika jo bilo doseženo popolno soglasje vseh zastopnikov, da se mora vsak napad pedvodnikov na trgovske in potn ške ladje smatrati kot nezakoniti. Z malimi izpremembami je bila v sinočni nočni se;i sprejeta Rootova resolucija, ki poživlja vse narode, naj privolijo v io, da se prepove uničevanje trgovskih ladij, petere velevlasti pa se zavezujejo, da bodo upoštevale to prepoved, tuJi če pride med njimi samimi do vojne. Francija je zaman poskuševala zavlačevati debato z vprašanjem, kaj je irrivzap-av trsrovska ladja. Washingtonski in uowyorški večerni listi beležijo z velekim zadovoljstvom in veseljem vesti o doseženem sporazumu, ki ga odkrito proslavljajo kot zmago angleške in ameriške polit ke nad franoos-skim militarizmom. Listi opozarjajo na lalekosežnost omejtve podmorske vojne za nadaljnji razvoj vseh mednarodnih voj- nih določil. Pri tem poudarjajo, da je «»• shingtonski zaključek enakega kulturnega in gospodarskega pomena, kakor r-bila nekdaj zašč ta privatne lastnine fc-•Janikov vojujočih se driav. London, 6. januarja. (Izv.) Dsaa&jji listi objavljajo, nekateri celo v posebnih ;zdajah, vesti o sklepu washingtonske ko:i ferenoe, s katerim se omejuje raba podmornic v vojni. Vb! listi brez izjeme pozdravljajo ta sklep kot velik kulture« logodek, ki bo popolnoma preobrazil it--natno omili! bodoče vojne na mors-* Times* poudarjajo, da znači ta sklep sipino zmago angleške miroljubne politike in izražajo na^o, da. bo tudi FranciS--:maiu uvidela, da j? omejitev uporab:-podmornic ne le ne škoduje, ampak rs-ravnoit koristi. Vsakdo, komur je napredek prave kulture, mora vashing-'oiiski sk!ep odkritosrčno in rsdc taa p zdraviti. Budimpešta, 6. januarja. (Izv.) Na včerajšnjem banketu stranke malih posestnikov se je ministrski predsednik grof Bethlen na vso mogoče načine trudil, da bi orisal nevarnost oživljanja Icgitimistične stranke. Opozarjal t je pri tom na dejstvo, da legitimisti, j odkar se jim je ponesrečil zadnji prevratni poizkus, zbirajo nove sile za svojo propagando, kar je najboljši dokaz, da ima Madžarska opraviti z ljudmi, ki stavljajo vse na eno kocko. Grof Bothlen je dalje naglašal, da bi zmaga Icgitimistične politike pomenila razdelitev madžarske države med nasledstvene države. Uspeh govora ministrskega predsednika je bil popoln. Radi nevarnosti, ki jim je bila opisana, so zastopniki stranke malih posestnikov pozabili na po-mislfke proti grofu Bethlenu in so mu navdušeno ploskali. Zvestobo mu je Uati proti Budimpešti. Ako bi možčani i hoteli voditi drugačno državno politiko. kakor kmetje, potem bo kmečka armada gledala, da pogazi vse, kar ji je na potu. Pri dosegi svojega cilja se no bo strašila nobenih sredstev. Govorilo je še več govornikov, nakar so bile državnemu upravniku Hor-twyju prirejene s strani malih posestnikov viharno ovacije V političnih krogih se razlagajo včerajšnji govori, posebno namigavanja na kralja Matijo, v tem smislu, da je stranka malih posestnikov odločena, ua definitivno obračuna z legitimistič-i)0 politiko in da spravi na madžarski kraljevski prestol enega svojih kandidatov. Kdo naj bi postal kmečki kralj, o tem si govorice silno nasprotujejo. Nekateri opozarjajo na to, da si je ministrski predsednik grof Bethlen izbral Francifa v Cannesu osatnlfetia OTVORITVENA SEJA. - MOLČEČI DIPLOMATI. - ANGLIJA VZTRAJA NA RAZOROŽITVI. - TUDI BELGIJA POPUŠČA. seboj in da ima zlasti položaj Rusije silen Cannes, 6. januarja. (Izv.) Po predhodnim posvetovanjih med LIoyd Gcor-gem, Briandom in posameznimi drugimi vodilnimi antantiniir.i državniki, ki so se vrši a včeraj in predvčerajšnjim, je bila danes ificijeino otvorjena zavezniška konferenca v Canncsn. Dospeli so sedaj sem že vsi najavljeni zastopniki antantinin držav s svojim spremstvom. Pač pa se j korist Francije. mudi nemški minister za obnovo, Rathe- j Cannes, 6. januarja. (Izv.) Koncem nau, še vedno v "Parizu, kjer bo bržčas j današnje popoldanske seie vrhovnega počakal tako dolgo, da ga todo direktno sveta ie -Djj jZ(jan sledeči oficijelni komr-pozvali v Cannes. nike: «Prva oficijelna seja konference zz- Današnja prva seja je bila tajna. V | veznikov se ie vršila danes, ob 11. uri, vpliv na ves svet, posebno na Nemčijo. Opozarjal je nato na odnošaje, ki vladajo med vzhodno in zapadno Evrcpp in izrazil mnenje, da bi se gospodarski položaj Nemčije nedvomno jako izboljšal, ako bi se obnovila njena trgovina z Rusije, kar bi bilo končno v prvi vrsti tudi « priseglo celo onih pet poslancev, ki so v- madžarski prestol nadvojvodo Al- Carnesu je sicer zbrana cela armada no- ' potj predsedstvom ministrskega predsed- včoraj naznanili 'izstop iz njegove j brehta. ki ima tudi med stranko malih | vinarjev iz vseh delov sveta, k posveto- j Brianda. Po pozdravu delegatov s stranke, ker se ne strinjajo z njegovo! posestnikov mnogo pristašev, dočim : vanjem pa ni bii pripuščen nihče. i strani 3rjanda je ministrski predsednik politiko. so °stah orot: vsakemu Haboburžanu i o poteku otvoritvene seje je bil izdan , Za ministrskim predsednikom gro- j hi hi najraje spravili na prestol seda- • oiieijeini komunike, ki pa r.e pove ničesar let po njegovih domovih divjala vojna, j fom Betlilcnom jc govorilo še več go- • njega državnega upravnika, admirala | stvarnega. Tudi antantni državniki so od naškim borcom, ki so dolgo dobo let daieč od domovine iz strelskih jarkov zrli na svoje domačije z nevenljivini idealizmom in se tudi še potem, ko smo že vsi drugi za božične praznike sedali na toplem za zapečkom, niso mogli udeležiti božične slave v svoji domačiji stoječ še vedno na braniku nove j>ovcčane domovine z zavestjo dobrega in junaškega državljana. Obenem s Srbi praznujejo prihodnjo mrzli Donavj je bila postavljena krneč- j zaradi boiezri enega svojih otrok v Curih. ka armada, ki ie Matijo izvolila za i Domneva se. da se namerava kraljica kralja. Ured.) j Z ta vmiti s svojim najstarejšim sinom Za parlamentarnim predsednikom je>0:onom v Sobotišče (Steinamanger). govoril vodja stranke malih posestnikov, St"fan Szabbo. ik je iz:avi!. da ?o madžarski kmetje pripravljeni, posta-. . viti polinbno močno armado za dosego dni božične praznike tudi bratje Rusi. sv-ojih oiliev Opozarjal ie ministrskega!njene otroke, venlar pa kljub temu pre- P— n X.. f, .A /IA.\AM X r* .. /V /-1 rt ..ALI. AMA - — " _ _ • 11* . - , . vladuje mnenje, aa 00 mala entanta, ki Madžarska vlada pričakuje zaradi tega nove notranje politične težkoče, ke>r se abdikaeijski zakon nanaša samo na krar i;a Karla, ne pa tud. na kraljico Žito in Tragična je danes še usoda velikega j predsednika grofa Bethlena na to naj ruskega naroda. Z radostjo ne bo mo-; sl.rbi da bo oborožena sila v takih gel letošnjega Božiča noben zaveden i mI;aI, ^ b^do služile le državni poli- Rus praznovati. Najprisrčnejša želja vseh Slovanov pa je, videti čim prej'' Rusijo srečno in mogočno. Prihodnje dneve naj bodo srca zlasti nas Jugoslovanov, ki imamo v veliki mori zahvaliti svojo današnjo svobodo Rusiji, osredotočena v molitvi, da bi že skoraj praznovalo tudi izmučeno rusko ljudstvo praznik vstajenja in prero-^nja. tiki. Izjavil je, da je v nasprotnem slučaju kmečka stranka prinravljena. če treba, tudi z milijonom ljudi kora- ;e onemogočila povratek kralja Karla na madžarski prestol, storila tudi sodaj vse, da prepreči vsako novo razburjenje av-stro-ogrskih nasledstvenih držav s habsburškim vprašanjem Bolezen «fr. Zsr ava se obrala kolje ZASTOJ V POLITIČNEM ŽIVLJENJU. Beograd. 6- januarja. (Izv.l Vsied peratura je znašala danes 38.6,J, bolezen se razvija normalno. Danes popoldne jc povpraševal kralj Aleksander po stanju boieznl dr. Žerjava. ! nik demokratske stranke Ljuba Davi- Kraljev božični pozdrav armadi Beograd, 6. januarja. (Izv.) Povodom. oravoslavnih božišnih praznikov jPjPopo!ane sta posetila bolnika prosvetni halj Aleksander naslovil naši vojski j minister^Svetozar Priričevič in^predsed-?3edeči božični pozdrav: . ' J" 1 r>""' Vojaki! V prepričanju, da Va? najdem vedno pripravljene da se s svojim srcem. 5 svojimi mišicami in s svojo neomajno vero v vsemogočnega Boga odzovete zahtevam naše ujedinjene kraljo-sine: da hočete in zmorete zdržati vsej rrtve. ki in kadar jih zahteva od Vas Jomovina in Vaš vrhovni komandant. Beograd. 6 januarja (Izv) Bolezen pr,vosIavnih bo2ičnii! nraznikov ie danes ministra socijalen polnke dt Žerjava sc zasta]o vse Mrlamentarno iR po!itjeno je obrnila znatno na bolje. Najvišja tem- dcIo> Mnogj ki SQ doma izvcn dovič. Z ozfrom na zbolišano stanje dr. Žerjava se ministra n. r. dr. Kukovec in dr. Kramer že jutri zvečer povrneta v Celie, oziroma v Ljubljano. izstsai iz musSfmin-sksia kluba Beograd, 6. januarja. (Izv.) Musliman- raoji dični junaki! veličino domovine! v ponos m [ interesov musl manov-seljakov. Današnji j »Beogradski dnevnik* piše ob tej priliki: Aleksander. PRISEGA NOVEGA VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 6. januarja (Izv.) Danes opoldne ob 12. uri je položil novi vojni minister general Vašič prisego v roke icralju. Prisegi je prisostvoval na dvoru hidi ministrski predsednik Nikola Pašič. J V muslimanskih poslanskih kakor tudi vo-jlilnih krogih se opaža veliko nezadovoljstvo zaradi povišan'« davka, kar je najbolj zadelo Bo«no in Hercejjov no. dočim se je davščina za Srbijo in Črno goro celo znižala. V političnih krogih se srovori. da bo poslanec Kovačev č odloži! svoj mandat. Verjetno je, da bodo izstopili iz kluba še nekateri drugi poslanci Beograda, in skoro vsi poslanci so se odpeljali deloma na svoje domove, deloma v svoje volilne okraje. Danes ni imel seje noben parlamentarni odbor. V narodni skupščini so se mudili le posamezni poslanci, zadržani po nujnih opravkih. POSLANEC PIŠEK UMRL. Maribor, 6. januarja. (Izv.) Danes zjutraj je umrl na svojem posestvu v Slivnici pri Mariboru narodni poslancc Franc Pišek. Pogreb bo v nedeljo popoldne. POTOVANJE ANGLEŠKEGA TRGOVINSKEGA DELEGATA PO JUGOSLAVIJI. Beograd, 6. januarja. (Izv.) Delegat angleškega ministrstva za prek morsko trgi •• ino Mr. Florton odpotuje nocoj v Zapit b, kjer bo ostal dva dni. Iz Zagreba odide v Ljubljano, kjer bo gotoeo ostal rrai en dan, nato pa se odpelje v Txm-doa čez Dunaj. GROF ZEPPELIN UMRL. Berlin, 6. januarja, (izv.) Včeraj je umrl v Stuttgartu v visoki starosti 75 let 'zr.ani grof Zeppelim Lioyd George pojasnil svoje stališče napram splošnemu položaju v Evropi in -i* stavil gotove predloge. Načelniki raznih i govarjaii na stavljena vprašanja novinar-; delegacij so v načelu privolili v te pred-. i i ____11.....i L' mejne sporne točke na ta način, da se eventualno zamenjajo nekateri obmejni kraji vzajemno po narodni pripadnosti. Tako bi se seveda naše in rumunske koncesije obojestransko kompenzirale, kar je doseči tem lažje, ker poteka tu meja po ravnem in se sploh nc more ravnati po kakih naravnih mejnih osnovah. Toda nemogoče pa je ustreči vsem rumunskih pretenzijam. Kajti treba jc povdariti, da vztrajajo doslej Rumuni na tako bsežni korekturi, da bi jim mi prepustili mesti Belo Crkvo in Vršač. Naša vlada je že ponovno smatrala za potrebno, da dementira te rumunske vesti. Seveda, posest Imenovanih dveh mest bi šla zelo lepo v rumunski račun, kajti ležita na zapadnem vznožju Kanalskega gorovja, ki je ostalo s svojimi bogatimi premogovniki in železnimi rudniki v rumunski oblasti. Skozi Vršač in Belo Crk-vo vodi direktna, skoro premočrtna železnica lz Temešvara na Bažijaš na Donavi. Vršac je največje mesto v našem delu Banata .in predstavlja s svojo okolico, kjer Je cvetoče vinogradništvo, svilarstvo in rževi nasadi važen del našega Banata. Da Rumuni nimajo do nJega pravico niti po narodnem načelu. Je razvidno iz sledečih podatkov. Vršac (mesto) ie štel po uradni ogrski statistiki leta 1910. med svojimi 27.372 prebivalci 9.047 Srbov (tu ie vštetih tudi 4U5 Cehoslovakov) 13 :56 Nemcev. 3.890 Madžarov n le 879 Rumunov. Bela Crkva pa je imela leta 1910. 2370 Srbov (med njimi vštetih 357 Slovakov), 60a2 Ncmcev, 1213 Madžarov in e 180 Rumunov. Ako sedaj pustimo v obeh mestih Nemce in Madžare kot v ru-munsko-jugoslovanskem narodnem sporu nevtralne v nemar. Je kenstatirati neprimerno močnejše zastopan srbski živclj, poleg katerega igrajo Rumuni popolnoma neznatno ulogo. Važno Je tudi, da Je bližnja okolica obeh mest povsem srbska: srbsko pa je tudi okrožje Bažiljaša, Ki Je prideljeno Rumuniji, a bi imelo za nas ve'ik pomen ko izhodiščna postaja za železnico in donavska luka, dočim lezi za Rumune res nepriročno. ctske vlade predlagal Kitajski vojaško zvezo z Rusijo proti Jsponskl. Na drugi strani se baje snuje Irancosko-japcnska zveza. Tozadevne vesti pa Je sedaj odločno dcinentiral predsednik francoskega odposlanstva v VVasliingtonu, Sarraut. ki jc poslal državnemu tajniku liughesu pismo naslednje vsebine: •Listi objavljajo baje oficijelne dokumente takozvane Citanske vlade, ki naj izvirajo od francoskih oblasti in vsebujejo dozdevne dokaze za dogovor med Francijo in Japonsko glede skupne politike v Sibiriji. Ugotavljam, da so dokumenti ponarejeni in tozadevne vesti popolnoma neresnične.« Ravnct..k demanti Je izdalo francosko zunanje ministrstvo. Kaj je na stvari, bo pokazala bližnja bodočnost. Ze tedaj, ko »e bil g. Jellč imenovan delegatom za pogajanja z Južno železnico, smo dvomili, da bi zastopal javne interese v taki družb! dunajskih preva-jar.cev. Režime provisoire bi se morda glasil drugače, ako bi ne mislil g. ing. Jellč, da se mora pogajati prav on z družbo. Danes smo pa Izgubili vsako vero v nJega. Vidimo, da jc na napačni poti, da si pridobi zaupanje. Na vsak naičn pa mora popravit! napako, ki jo jc zagrešil. In dati zadoščenje južnim železničarjem. Ameriški dioSomsf o Jugoslaviji V znan! angleški reviji »Contemporary Review» priobčuje neki ameriški diplomat, ki se je podpisal z O. de L. članek «Tlie prospect in Jugoslavia*. — V članku razpravlja z razumevanjem in poznavanjem razmer v naš! državi, podaja pregled političnih dogodkov od osvobojenja in navaja najvažnejše politične osebe. Obširneje se je ustavi! pri srbsko-hrvat-skem vprašanju, v katerem dokazuje, da obstoji mržnja med Srbi In Hrvati zaradi dveh različnih koncepcij glede ujedinjc-nja jugoslovanstva. Srbi so bili za uje-dinjenje pod Karagjorgjcviči, Hrvati pa pod Habsburžanl. V Jugoslaviji se Je tovodom ujedinje-n}a odigral isti proces kot v letih 1866 do 1872 v Nemčiji; antipatija med Srbi in Hrvati je popolnoma slična razmerju med Bavarci in Prusi. Tu so v vprašanju razlike temperamenta, vere in kuiture; Zagreb se smeje primitivnosti in siromaštvu Beograda, Beograd pa prezira neod-kritosrčnost In mehkopoltnost Zagreba. Današnje generacije Srbov In Hrvatov se mogoče še ne pomirijo, sedanja generacija Hrvatov bo sanjala o velikohrvat-stvu, toda v novih pokoljenjih teh neutemeljeni nasprotstev ne bo več! Ameriški diplomat nadalje ugotavlja, da je nepobitno dejstvo, da Je Jugoslavija ustanovljena in da obstoji na moči srbske vojske! Tega ne taii nikdo in lahko trdimo, da je danes ravno Jugoslovanska vojska ona aajmočneiia vez. ki Južna železnica in &osp. Jeltč Dopis Iz krogov železničarjev. Dne 21. dcccmbra se je vršila na Sc-mmeringu seja upravnega sveta Južne železnice. Seji je prisostvoval tudi od naše vlade prezentirani upravni svetnik, pomočnik saobračajnega ministra, g. Jelič, ki jc pri seji jako čudno nastopal napram Jugoslovanskemu uslužbenstvu Južne železnice. Odkar je v veljavi časovno napredovanje uslužbencev, je družba Južne železnice, kakor druge železniške uprave, delila napredovanje svojih uslužbencev v redno in izvan redno. Izvali rednega napredovanja je bilo jugoslovansko uslužben-stvo pred prevratom naravno le v mali meri deležno; po prevratu se je to razmerje izboljšalo ter je tukajšnje ravnateljstvo dobilo innicijaiivo v tem pogledu. Seveda ni bilo mogoče na enkrat liono-rirati hvalevredno delavnost uradništva, kateremu sc ima družba zahvaliti, da se je administracija tc diiekcije tako hitro konsolidirala ter da uživajo jugoslovanske proge posebno dober g as. To omenjamo samo, da se bolje, razume nastop g. Jeliča v zadnji seji upravnega sveta. Tudi v tej seji je bil predložen predlog na izvanredno napredovanje jugoslovanskih uslužbencev ter je bil tudi sprejet. Proti koncu seje zahteva g. Jelič ponoven razgovor o tem napredovanju. Ko so mu pojasnili, da je predlog že sprejet, se dvigne ter protestira proti sprejetju predloga. Na ugovor s strani predlagateljev, da le pravzaprav vse uslužbenstvo zas'užilo, da jc to celo premalo kar mu hoče uprava dati s tem, se je baje celo izrazil »da ie pozna juinoželczniško osol/Je*. G. Jellč se ni dal prepričati; seja se je prekinila in g. Jelič si Je poiskal zaveznika v italijanskih zastopnikih, s katerih pomočjo je končno dosegel, da ni bil predlog sprejet. Tako nastopa zastopnik naše vlade, ki ima obenem v roki dobrobit vseh jugoslovanskih železničarjev, v Internacionalni družbi proti lastnim rojakom. Državni železničarji so v rokah neso-cijalno čutečega moža, ki ne dovoljuje zboljšanje položaja privatnih železničarjev zaradi tega, da ne pridcio z zahtevami tudi tisti njegovi »podiožniki*. s katerih energičnim in uspešnom delom se more sploh šc obdržati kot pomočnik ministra. Opozarjamo Javnost, da so bili pri tej seji podani predlogi tudi za osobje ostalih direkcij in tudi generalne direkcije, vendar si gospod Jelič ni dovolil protestirati vkljub temu, da je bilo razmeroma mnogo več osobja predlaganega. Vendar pa morajo tudi jugoslovanske proge vzdržati del stroškov, generalne direkcije. Politične beležke 4- Lepo uspel shod JDS se je vrgil včeraj do|*j!dne v Kočevju. Ilefcriral ie gosp. Ur. Vladimir Uavuihar iz Ljubljane. 4- O ministru dr Gregorju Žerjavu je napisal nukj beograjski list lep članek, v katerem konstatira njegovo visoko inteligenco, neumorno delo in požrtvovalnost. Gosp. minister jc sedaj bolan. Kdor ga pozna, (med klerikalci jih je mnogo, ki ga osebno dobro poznajo). mora vsakdo, tudi najhujši njegov politični nasprotnik, priznati, da jc dr. Žerjav res neumorno delaven, priden in izredno sposoben. Toda sedaj ko se ta najboljši mož Slovenijo bori s tržko boleznijo, pride klerikalna hijena v »Slovencu«, glasilu duhovščine, in pravi: »Vprašanje je, če bo hotel (onemu čbnku o Žerjavu) kdo verjeti in kakšno vsoto je to pot prejel tisti list.* Takšna sirovost pri listu, ki J>i moral govoriti o krščanski ljubezni? Mi sc ne čudimo. Očividno imajo ti lopovi lc|>e krščanske nade. Njihov Janez Zgaga pravi: »Sej tud 2erjon na u na ministrskem stolacu sodnmu dneve trobil* Boljšega od klerikalcev tudi ■listno pričakovali. Dolžnost pa imamo, da o|«jzorimo svoje častite bralco na to klerikalno sirovost srca, na katero bo vsak poštenjak brez razliko stranke rekel: «Fej!» -f »Razdor v demokratski stranici* vidijo ljudje, ki žive samo oJ razdorov in zdražb. Ce razdora ni, ga pa naredijo, seveda le v svojih hujskaških listih. To pot žo nekaj dni piše o razdoru Pcskova »r.adstrankarska* »Jugoslavija*, ki gleda, kje je kakšen »razdor*, da bi ona od njega po možnosti pridobila. Vesti, ki jih ima. so prejiisane iz zagrebške »Tribune*, glasila manjše skupine, ki tudi žo celo leto piše o »razdorih*. Pa bodo morali počakati že hujših razdorov! No puhtite so begati od takšnih »razdorašev*! Kar je naprednjakov, spa lamo skupaj v eno fronto proti zunanjim in notranjim nasprotnikom, pa bo Jugoslavija močna i.i velika. 4- NikJo ne sme delati! Cim se kdo •jane, lop po njem! Gosp. dr. Ilus jc imel te dni v »Političnem klubu* v Ljubljani interno predavanje za člane. Pri tem ii šlo za njegov govorniški • lar. ampak za referat o zgodovini načrta za ui»ra v no razdelitev države, o statistiki itd. Tudi v to interno zadevo so se morali vtakniti >lo!gi jeziki. Dva Rusova rojaka, oba dovolj zmešana, sta ira osebno na|>adla z bedastim viuešnjem. Eden (S.) v »Jugoslaviji*. drugi (P.) v »Napreju*. Ali ta dva lista es nimata nobenega pametnejšega dela. ko takšne prazne kvante? -f Novi listi v Jugoslaviji. V Dubrovniku prične izhajati radikalno glasilo »Dubrovnik*, v Sihcniku »Jadranski sainobran*, v Sarajevu izdajajo neodvisni, a mladi in politično bojevm ljudje »Sl.ibodno misio*, v Subotici pa je začel izhajati tednik demokratskih zemljoradnikov »Sloga*. + »Samouprava« in nove politične grupacije. Nedavno smo objavili jtoro-čilo o nekih političnih skupinah, ki se hočejo pridružiti, oziroma se spojiti s sTbsko zemljoralniško stranko. Glavno glasilo radikalne stranke _ »Samouprava* so bavj s temi vestmi, a oV enem omenja še tendcncijozne vesti o raznih krilih v radikalni ter demokratski stranki in pravi, da so take nove politične grupacije popolnoma nemogoče. »Srbski zemljoradniki. a to pravi zemljoradniki, ne oni iz beograjske promenade, ne bodo pristali nikdar na sprejem teh gruj> v svojo stranko, kar lahko potrdita dr Trnmbič in dr. Smod-laka. ki sta hotela med zemljoradnike. a oni jih niso sprejeli. Dr. Smodlaka, ki sc je celo udeležil zemljoradniškega kongresa, «o zemljoradniki odklonili s tako odločnostjo, da je Smodlaka ob-upal nad usi>ehom svoje akciie v Dalmaciji.* — Kar se tiče akcije Trilm-našev z Milanom Marjanovičem na čelu pa pravi radikalno glasilo: »Gospod Marjanovič bi naredil mnogo bolje. če bi pustil po,itiko in da 90 z'?" čel haviti s stvarmi, s katerimi se je bavil doslej. V našem javnem življenju je gosjiod Marjanovič ugleden nacionalni delavec in intelektualna osebnost. zato bi splošni stvari mnogo več koristil, ako hi *e posvetil kulturnemu in prosvetnemu delu, kjer bi imel gotovo hvaležnejše polje in bogatejše narodno priznanje, nego v tako_ dvomljivi in negotovi politični akciji.* 4- Janez Zga?a, stolni kanonik Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič je imenoval slavnega klerikalnega litera-ta Janeza Zgago za stolnega kanonika ter mu zopet (»overil uredništvo podlistkov v »Slovencu*. Včeraj je izšel v »Slovencu*, najodličnejšem glasilu klerikalne stranke, prvi podlistek Ja-jneza Zgage, na katerega je katoliška duhovščina lahko zelo Donosna* -f Hujskanje in hujskanje. M Je stvari, ki bi se bila vsem poštenim ljudem bolj priskutila, ko večno hujskanje. Ni je j« tudi stvari, ki bi jo klerikalci raje uganjali, ko hujskanje. Znani Sinirak (klerikalni poslanec), je v nekem svojem govoru govoril tudi o poncvarjalski aferi polkovnika Vasiča. »Slovenec* je dal temu poročilu naslov »Državotvorni Vašič*. Dalje: V dolgem članku piše »Slovenec*: »Pred prpmctno katastrofo v Jugoslaviji*. Pravi, da so kriminalni l>eogra;ski tipi spravili vse vagone v Bolgarijo, da bodo prevažali odškodninski premog, ki ga tam zastonj prevzcino, nain pa prodajajo. Zato, da napravijo »kšeft*. se jc moral ustaviti rudnik v Sen ju in dobave iz Pečuja. in doma ni vagonov dovolj za transport doma producira-nega premoga.* Ce bi bilo to res, bi to bila infornalna zloba. Toda čemu nam »Slovenec* rnč pove vse natančno, kako se to dela, ne pove pa. kdo dela to? Iz njegovega članka je razvidno, da ne ve nič, ampak da govori t a v en dan, kakor se pač po beograjskih ulicah prenašajo čenče. Dolžnost »Slovenca* je. povedati imena, — peveds te dolžnosti izriolniti ne bo mogel. Njegovo pripovedovanje ima le prozoren namen, hujskati proti Beogradu in delati zgago, kakor je stara klerikalna navada. V ostalem pa to »Slovenčevo* poročilo bije po lastnih klerikalnih poslancih. Do danes namreč še noben klerikalni poslanec ni zinil o tem prevažanju vagonov v Bolgarijo. Zakaj molče? Zato. ker so si to najnovejšo hujskanj« najbrže izmislili. Na dan z imeni in dejstvi! -f- Demantirana italijanska laž. Rimska »Tribuna* je nedavno objavila dolg intervju svojega atenskega dopisnika z grškim kraljem Konstantinom. V tem razgovoru se je kralj onstantin baje dotaknil tudi odnošajev med Grško in Jugoslavijo, češ, da niso posebno tesni, a da tudi ni tipati, da bi se v sedanjih razmerah poboljšali. Sedaj pa grška vlada objavlja uradno poročilo, v katerem izjavlja, da grški kralj ni govoril z nobenim žurnalistom ali dopisnikom kakega lista, najmanj z dopisnikom »Tribune*, torej so vse tozadevne vesti prosto izmišljene. -f Italija v straha. »Giornale d' Ita-lia* priobčuje brezobziren napad r.a ministra zunanjih zadev della Torretto povodom njegovega odhoda v Cannes, češ da bo tam Italiji s svojo jtolitiko le škodoval. Navaja več političnih in diplomatskih neusi>ehov della Torette in pravi, da je on s svojo nerodnostjo jiokvaril vse. kar so storili njegovi predniki Najobširneje razlaga zadnje dogodke in ugotavlja sledeče: Nikakor nc sme Italija prezreti dejstva, da obišče predsednik jugoslovanske vlade Pašič Dunaj in Prago. Ta obisk je v te«ni zvezi z resnimi stvarnimi in energičnimi poskusi Masarvka in Beneša. ki hočeta stvoriti v osrednji Evropi močan slovanski blok. Ugotoviti se pa mora. da je vsa ta srednjeevropska politika izrecno protiitalijanska. kakor so !>rotiitalijanske sploh vse diplomatska akcije, ki se zadnji čas vodijo v srednji Evropi. Isti list |>oroča iz Pariza, da se je v tamošnjih informiranih jugoslovanskih krogih naravnost in odločno trdilo, da je potovanje Pa-šiča. oziroma že sama vest o njegovem potovanju v zvezi z dogodki in kon-iliktom z Italijo. Istotani se je tudi govorilo, da bosta jugoslovanska in češkoslovaška vlada predložili skupno noto konferenci v Cannesu. ki bo odločno odklonila italijansko vmešavanje v zadeve srednjeevropskih držav. Kako bo branil v Cannesu italijanske interese della Torretta. si lahko misli vsak, kdor pozna njegovo dosedanje diplomatično delovanje. »Giornale d' Italia* na koncu odločno zahteva odstop della Torrette in pravi, da se Bonom! s svojo vlado izpostavlja veliki nevarnosti, ako bo [>osktil;al držat' lella Torretto Se dal'e na krmilu italijanske zunanje politike. Po sveiu — Predsednik Masaryk rovablien v Pariz. Kikor poroča praška »Tribuna*. je dobil |«redscdnik Ma-aryk povabilo francoskega predsednika Mille-randa. naj pride v Pariz. O odpotova-nju se bodo začela posvetovanja takoj ko dospe zunanii minister dr. Beneš iz Karpatske Rusije. — Nevtralna komisija za razlskava-nje vzrokov svetovne vojne. V Kristijan^ se je konstituirala komisija, sestavljena iz zaKtopnikov vseh nevtralnih držav razen Danske, ki je dobila vsled svetovne vojne Slezvig in je torej ni več smatrati za popolnoma nevtralno. Delovanje te komisije je vzbudilo splošno zanimanje. Odbor, ki :ra srer podpirajo vse nevtralne vlade. nima službenega značaja. — Dunajskim profesorjem — za brezplačno hrano Ameriško društvo za zaščito otrok je u-tanovilo za profesorje danajske univerzn in drugih visokih Sol tako imenovane »profesorsko menzo*. kjer dobivaio profesorji omenjenih zavodov brcznlačno hrano na račun tega društva. To društvo je določilo kot božični dar lo.OOO dolarjev kredita za te »profesorske menze*. kar znači 85 milijonov avstrijskih kron. S tem je obstoj te dobrodelne institucije za dolgo dobo zagotovljen in siromašni učenjaki refieni akrbi za vsakdanji kruh. Prosvcta NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. Sobota, 7. Jan.: »Boroa*. E. Nedelja, 8. Jan.: Popoldne ob 3. ur! «Pe» terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 8. ian.: »Roza Berndova*. Izv. Ponedeljek, 9. Jan.: »Pampeliška*. Izv. Torek, 10. jan.: Zaprto. Opera. Sobota. 7. Jan.: »Evangeljnlk*. B. Nedelja, 8. jan.: »Paust*. Izv. Ponedeljek 9. jan.: Zaprto. Torek, 10. jan.: »Boris OoUunov*. C. • • • Vaškovičev konccrt. Operni pevec Vu- škovič priredi te dni v Zagiebu koncert Pel bo točke Beethovna. Brahinsa. L»-joviča In Sirole. Klub prijateljev lepe umetnosti v Va-kovaru. V Vukovaru na Hrvatskem se je osnova! imenovani klub. katerega člani bodo širili med občinstvom smisel za m lizikama, literarna in slikarska dela in bodo v to svrlio vsak teden prirejali predavanja. Skupno delo čeških in Jasaslovenskih umetniških revij. Češka umetniška revija »Uilo» ie sprejela za referenta za jugoslovansko umetnost M. D. Ujuriča, slikarja in grafika, ki se mudi sedaj v Pragi kot delegat kolegija jugoslovenskih grafikov. Kolegij bo priredil to leto če-ško-jugoslovensko retrospektivno grafično razstavo, razstavo lepe knjige, razstavo ekslibrisov, map itd. V svrlio boljše orijcntacijc in stila razstave bo odpotoval g. Gjurlč tc dni v Florenco, da bo proučil tamkajšnjo grafično razstavo. V reviji »Dilo* se objavljajo reprodukcije jugoslovenskih umetnikov Račkega, Rašice, Bužana, Santla in Smrekarja, naša »Umetnost pa bo prinašala reprodukciie Cehov Silovskega, Simone. Alekse In drugih članov kluba »Hollar*. S takim vzajemnim delom bo omogočen napredek slovenske umetnosti, ki io Je sedaj duši? prestiž zapadne umetnosti. Rusko kiparstvo v Parizu. V pariškem »Salon d' Automc* so razstavili ruski umetniki veliko del. Časopisje ugotavlja ob tej pri.iki nazadovanje francoske umetnosti, katero so tuici v Parizu samem popolnoma potisnili v ozadje. Najbolj hvalijo pariški listi de!a Jurjeviča, Mješčanikova, Bokovuskija, Orlova, Sud-binina, I.učanskega, Lcvlckcga. Palažana in Cathineova. Otvoritev milanske «Scale». Pred par dnevi sc je otvorila milanska opera »Sca-la», katero so popravljali ti i leta. Otvoritvena predstava v popravljeni operi je bia Verdijeva opera »FalstafU. Milanska. »Scala* obstoji že nad 150 let. Molierjeva tristolctniča. Skupina Fran-cozov, prijateljev umetnosti, Je začela razpošiljati vsem francoskim gledališčem prošnje s predlogom, kako naj proslavijo tristoletnico Moliejevega rojstva. Menijo, naj bi na jubilejni dan vsa gledališča na Francoskem uprizarjala vsaj po eno komedijo velikega komediografa. Posebno slovesno bodo proslavila tristoletnico pariška gledališča, ki bodo skozi štiri tedne uprizarjala Molierjcve komedije, v katerih bodo nastopali najboljši Igralci. Samo v »Comedie Francaise* bodo dali 25 Mo-Herjevih dram. Pripravljajo se tudi nove izdaje Molierjevih del in izdaja njegovih pisem. Gledališče v nekdanjem dunajskem «Holbursu» je bilo otvorjeno dne 27. decembra m. 1. s predstavo Mozartove opere »Figaro se ženi*. Gledališčna dvorana se nahaja v bivši redutni dvorani cesarskega dvora. Doursei in relorma srednje šole. Na Francoskem je sedaj akiuaino vprašanje latinščine na srednjih šolah. »Journal des Debats* je otvoril dtcato o tem in sc je na prvem mestu obrnil na Paula Bourge-ta, ki je navdušen pristaš latinščine. Slavni romanopisec Je rekel med drugim: «Ce je mogoče poznati samega sebe, sc ml zdi, da je ravno /nanje latinščine in metoda, po kateri sem se učil latinščine dnla tisto, kar jc v moji duši najboljšega. Ce premišljujem druge umetnike, moram ugotoviti isto. Zato mislim, da bi povzročila vsaka tozadevna reforma enostavno nazadovanje*. Soriški vestnih Občni zbor telovadnega društva Sokol v Sodražici se vrši dne 8. t. nt. ob treh popoldne v društveni dvorani pri br. Str-benku z običajnim dnevnim redom. K občnemu zboru se vabijo vsi člani. Kot zastopnik župe se udeleži br. župni starosta. Zdravo! — Izobraževalni odsek Sokola v Sodražici le priredi! na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra predavanje, ki ie bilo zelo dobro obiskano. Govoril Je br. ravnatelj meščanske šole v Ribnici, Mcrvič. Sporf Smačl, rabljene, razdeli Športna Zveza v LJubljani danes dne 7. t. m. popoldne. Športni klubi, ki so zaprosili zanje, nsl pridejo ppoldne ob 5. uri v skladišče g. Gorca, Gosposvetska cesta 14. Princso naj potrdila svojega kluba in kavcijo po 25 dinarjev za par. — Športna Zveza. S. K. «Hermes* v Ljubljani Ima svej redni občni zbor v soboto dne 14. t. m. ob sedmih jvečer uri Mohariu v Spodnji SiSkL Domače vssfl * Iz npravništva »Jutra*. Zadnje dneve nam naročniki prav pridno pošiljajo naročnino. Poleg slarili, ki so nam oJali zvesti do zadnjega, se oglaša tudi razveseljivo veliko in stalno naraščajoče število novih naročnikov. Starim naročnikom pošiljamo list na njihove, nam že znane naslove, novim pa ga moremo seveda poslati še le, ko zvemo za njihovo ime po poštni položnici. Zaradi obilicc dela, ki ga ima ob novem letu tudi pošta, prihajajo poštne položnice na upravo le počasi. Zato prosimo čitatclje. naj nove naročnike ovozore na to okoliščino in jim svetujejo, da istočasno, ko odpošljejo denar sporoče še po dopisnici Upravništvu ■iJutra* (Ljubjana, Prešernova ulica 51) svoj natančen naslov z opazko, da so odposlali naročnino, nakar se jim bo začelo »Jutro* takoj pošiljati. Tudi prosimo naj pri pošiljanju naročnine vsak z besedico ♦nov* ali »star* označi, je Ji nov ali star naročnik. S tem prihrani apravništvu mnogo dela in omogoči hitrejše poslovanje. Pripominjamo pa, da se v upravništvu »Jutra* vkljub ogromnemu delu pošta rešuje vsak dan sproti. * Beograjska redakcija in administracija «Jutra» je nameščena v Gruča-nički ulici št. 16 (telefon št. 1442). Prijatelji našega lista imajo priliko da tjakaj sporoče morebitne nujne in važne vesti, ki bi jih radi uredništvu v Ljubljani sporočili telefonično. Iz administracije v Uračanički ulici je tudi organizirana prodaja »Jutra* v Ceogradu tako po trafikah, kakor v kolportaži. Kdor ima v tem oziru kako željo ali opozorilo, ga prosimo, da sporoči to beograjski administraciji cjutra*. • * Minister poljoprivrede gosp. Ivan Pncelj je povodom pravoslavnih božičnih praznikov prišel v spremstvu svojega kabinetnega šefa gosp. Miloča Štiblei^a v Slovenijo. Minister Fucelj se udeleži danes seje izvrševalnega odbora SKS, v pondeljek pa se vrne v Beograd. — TuJj več drugih ministrov se je čez božične praznike odpeljalo iz Beograda na svoje domove. * Proslava donošenja fcadnjaka v Ljubljani. Včeraj popoldne je pričelo tudi v Ljubljani praznovanje pravoslavnega božiča z donošenjem ladnja-ka. Okoli 13. ure je izpred komande dravske divizije, kjer se je zbralo mnogo občinstva, odšla velika povorka oficirjev in vojakov na konjili in okrašenih vozovih, na čelu jim barjaktar. v tivolski gozd. odkoder je pripeljala slavnostno okrašena božična drevesa. Povorka se je najprej ustavila pred stanovanjem divizi'onarja generala Dokida, kjer to oddala drevesce in bila pri tej priliki po pravoslavnem običaju pogoščena s kupico vina. nakar je oddala posamezna drevesca še po vseh vojašnicah. Sicer pa in b;lo letošnje slavje donošenja badnjaka še pod vti-»om dvornega žalovanja: manjkala je namreč običajna godba in izostalo je tudi streljanje povorke. a Proslava badnjega dne v Maribora. Včerajšnje proslave badnjega dne obhodom po mestu se jo poleg pra * Odlikovanje pisatelja Plnžgarja. Danes ob 11. dopoldne bo gosp. pokrajinski namestnik Hribar izročil red sv. Save tretjega razreda znanemu slovenskemu pisatelju župniku Francu Finžgarju v Ljubi-ani. Slovesnost se vrši v trnovskem žup-nišču. * Odlikovanje. Za zasluge na narodnem in prosvetnem polju med vojno je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stepena vpok. profesor vojaške realke v Mariboru, major Anton Ivanovič Mec-g e r. Odlikovanje Je v zvezi z njegovim piedstojcčim imenovanjem za državnez-i upravnika narodnega gledališča v Mariboru. * Umrl je na povratku iz Nemčije v domovino dne 4. januarja v nekem dunajskem sanatoriju zagrebški odvetnik dr. Svetimir Korporič v 47. letu svojega življenja. Poko;nik je bil odlična osebnost v hrvatskem javnem življenju, 2e kot akademik je v dijaških krogih ostro nastopal proti J goljuf, M se Izdali zi InZcnlria Andr6\ Chaovina iz Pariza. Pravi tudi, da Je zaposlen pri francoskem poslaništvu na Dunaju. Možakar pa ima čudne navade, ki diplomatom prav nič ne pristojajo. Gospodarstvo NASI GOSPODARSKI STIKI S CESKO. Ovira razvoja in napredka naših go- Na prav kavalirski način se seznanja z; spodarskih stikov s Češkoslovaško so v ženskami, katerim potem izvablja denar | glavnem treh vrst, in siccr promcine, va-in dragocenosti, ako pa to ne gre. sc po- lutne in trgovinske v ožjem zmislu. služi tudi drugih poslov. DosedaJ je osre- Največjega pomena so prometne ovire, čil francoski »kavalfr* že razna avstrij- Cehi so kot dobri organizatorji takoj u-ska mesta, posebno Salzburg, Linz In: videli, da je predpogoj za uspešno orga-Insbruck, povsod pod drugim Imenom. j nizacijo zunanje trgovine, ureditev odne«-Pojavil se Je dalje na Semmeringu, kjer no kontrola prome a. Zato so uvedli po je zapustil v spominu 150.000 kron dolga oeli Avstriji, v Trstu in tudi pri nas pjo-in potem neznanokam izginil. Ni izklju-: metna zastopstva, zvezno uradnike, ki vo- čeno, da obišče kmalu tudi našo državo, lijo natančne cvijonce o g.banju izvoznih • Tihotapec napadel avstrijskega mej- Ln uvoznih transportov Češkoslovaške nega stražnika. Nad Lučanami, ob naši i preko ozemlja drugih držav. Ker je po severni meji, je v sredo neki tihotapec prevratu obstojala nevarnost, da bi Av-napadcl tamkajšnjega avstrijskega ob- i -trib bojkotirala češko-jugoslovanski prometnega stražnika in ga težko ranil. Ra- met so organiz rali direktne hangarove njenega paznika so našli naši granlčarji i vlake, ki vozijo vse pošiljatve iz Ceškn-in ga takoj prepeljali v najbližjo hišo, j tlovažke direktno v Maribor. Toda tu nakar so obvestili o dogodku avstrijske j /ačen,;a kaauiiteta. Medtem, ko se blago tovariše, ki so svojega ranjenega otpra-vill v graško bolnico. odinole praškj kreditni banki, Id je mo-: nopol po svoje izkor.stila. Sedanja za-j časna trgovinska pogodba ima zelo ozek obseg. Njena veljavnost se automatično j podaljšuje od treh do treh mesecev. Glav ni pomen pogodbenega stanja je, da u j živa uvoz obojestransko ugodnost mini malne carinske tarife. Dosedaj se še ni s :nobene strani dala micialiva za revizijo odnosno razširjenje trgov.nske pogodbe Trgovinski direktni stiki naš 1 tvrdk f češkoslovaškimi dat.rajo po večini že izza stare Avstrije, vcudar igra Dunaj še vedno važno posredovalno vlogo, ker so mnogi ne morejo otresti prejšnje tradicije Vzorčni sejmi, strokovno časop sje in vzajemni po&ctl imajo praktično nalogo, da pospešijo direktne stike in zbl žajo gospodarske kroge obeh držav, ki se morats gospodarsko dopolnjevati. .^11.11» UMlILVttK MUUM.1.., MV > ^ za Slovenijo redno dostavlja, zastaja se- - Manborska obrtni razstava Sloven daj že mesece ve? tovor, ki je določen sko obrtno društvo je skieuilo, da priredi ' ~ . . , ,...,. _____• ,___. t ml; lota 10->5> nhrinn rarstavn in sicer * Izgnana sta iz naše kraljevine in za Zagreb ji vzhodno ležeče postaje, ker prenapolnjen in ne Ulllvl lOIVI Ut i 1000 dinarjev dobe srečke 3388. 43.432. občinstva. Po obhodu ie sledil v vojaž-!53 7U2(i in 5000 dinarjev niči pešpolka št. 45 žakusek za čast-1 srečka 85.482: po 600 dinarjev srečke št. trike in povabljene goste. i'^7- 22.942. 24.571, 25.642. 56.281 in * Italijanska provokaclja v Sarajevu. Na Silvestrov večer jo v neki sarajevski restavraciji prišlo do incidenta med nekim našim oficirjem in nekim italijanskim vinskim trgovcem. Nekdo izmed trgovčeve družbe se je vmešaval v prepir z izjavo, da je italijanski oficir in da bo oklofutal naše oficirje. Nato ga je naš oficir, neki poročnik. braneč narodno in oficirsko čast udaril s sabljo, nakar se je hrabri Italijan naglo izgubil skozi vrata. • Kaj je na Koroškem nevarno javnemu miru. V Globasnici na Koroškem Je tamkajšnje izobraževalno društvo nameravalo na novega leta dan uprizoriti »Desetega brata*, okrajno glavarstvo v Velikoveu pa je uprizoritev prepovedalo ter poslalo v Globasnico tudi leta 1922 obrtno razstavo in sicer Fl',»nn"*¥«lervr^ievrm"režrmu Med I Poslana preko meje kot nadležna tujca je Zagreb s tovori prenapolnjen in ne i * veliko večjem obsegu, kakor je bila ifprhcoritel^^e!^ I alT»eriški državljan Rubin Oueroz iz Rio j sprejema nadaljnjih pošilajtev. Posledica » P-a obrtna razstava. Nova v Zagrclu je bil tudi Korporič, ki_ je bil vsled toga relegiran z zagrebške univerze Svojo študije je dovršil v Pragi, kjer je urejeval revijo »Hrvatska misao*. Kot odvetnik je deloval v Brodu in pozneje v Zagrebu. V dobi mirovnih jiogajanj v Parizu je naša vlada odposlala dr. Korporiča kot eksperta za gospodarska vprašanja v Pariz. Pred letom dni je obolel na ledvicah. Zdravil se je v raznih nemških sanatorijih. Na potu iz Nemčije v domovino je podlegel težki bolezni. • Hrvatski pokrajnski namestnik v Beogradu. Iz Beograda poročajo: 1'okr. namestnik za Hrvatsko in Slavonijo g. De-metrov 8 je imel danes daljšo konferenco s finančnim ministrom dr. Kumanudijem, na kateri je poudarjal potrebo povišanja dodatkov na plačo občinskim uradnikom v Hrvatski in Slavoniji. G. minister je obljubil, da bo potrebne vsote za te dodatke realizir.il s S in pol milijona dinarjev, ki se bodo dobili od dela lOodst. davka na takso, ki je predviden za to leto. Dance dopol lne je g. namestnik po-setil tudi prometnega ministra ter mu tiaglaial potrebo, naj se čimprej začne s popravili v pristanišč h v Bakru in Mar-tinščici. Minister je obljubil, da bo sto-r 1 vse potrebne korake. Nato je g. namestnik zainteresiral g. ministra o potrebi dela na progi v Rogaško Slatino. Za ta prometna popravila je že predviden j kred t v tem ministrstvu. • Lesene hišice za Jugoslavijo. Kakor se iz Beograda poroča, je ministrstvo za agrarno reformo zahtevalo od reparacij-ske komisije, naj nam Nemč ja na račun vojne odškodnine dobavi večje število lesenih hišic, kakor jih je v več:em številu žo zročila drugim državam, zlasti Franciji. Take hišice so baje prav lične in bi se na ta način tudi naša stanovanjska mirer ia nekoliko ublažila. • Razredna loterija. Pretekli pondeljek in torek se je vršilo v Beogradu žrebanje srečk tretjega kola razredne loterije. V prvem razredu so večji dobitki odpadli sedem orožnikov, ki so šiloma zabra-nili predstavo, h kateri se je zbral.) nad 800 ljudi. Ljudstvo je bilo sicer npravičeno razburjeno, vendar se kljub temu mir ni kalil. Tako nasilno dušijo avstrijske oblasti kulturni razvoj Slovencev v zasmeh mirovnj pogodbi, ki narodnim manjšinam jamči narodne pravice. * Ptujski župan potrjen. »Naprej® poroča iz Ptuja:: Glasom brzojavnega obve-st la iz ministrstva notranjih zadev je bil dne 3. januarja podpisan ukaz, s katerim je sodrug Tomaž Lozinšek potrjen za župana v Ptuju. 4 Nova palača ministrstva za šume in govcu Gustavu Scnšcku v Dobovi Brežicah je bilo v noči od 30. na 31. dc-csmbra ukradeno iz zakenjenega kozolca zi 7350 K perila in raznih drugih drobnarij Dan poprej ie v Isti občini izginilo posestniku Josipu Jut kanu 5 rjuh, vrednih 2500 K. Tatvino Je izvršil nedvomno Isti tat, vendar pa doslej niso dobili nobenega drugega sledu kakor stopinje. * Nezvesta služkinja. Frančiška Dobe vec, služkinja pri tvrdki Geršak na Kongresnem trgu je izmaknila solastnici tvrdke, Mtftji Klobčar, desetdolarski bankovcih Tatvino Jc dalje časa drzno tajila, vendar JB le policija končno do gnala, da )e Dcbcvčeva izmenjala bankovec v Eskomptnl banki. Gospej Klob čar je v zadnjem času zmanjkalo tudi okoli 7000 K našega denarja. Dcbcvčeva je že pod ključem. * Rebra sj je polomil pilarski pomočnik v Tržiču, Ivan Vavpotič, brez rednega stanovanja. Prenočeval je v neki podstrešni luknji. Ko je šel pred dvema dnevoma zopet v svoie zasilno stanovanje, je v temi padel čez neki podstavljeni zaboj na sosedni tram in si pri padcu polom I rebra na desni strani. * Nesreča. Pri gradnji prekmurskega mostu čez Muro je ponesrečil delavcc Peter Markič iz Hrvatske. Pri dviganju hloda mu je zmečkalo nogo. Težko ranjenega so prepeljali takoj v mariborsko bolnišnico. * Tatvine v ljubljanskem »Balkonu«. V skladišču ljubljansekga »Balkana* so se že dalj časa vršile velike tatvino. Tvrdka Dular & Fabiani jo zapazila da 'i zmanjkujejo celi kosi manti-fakture. Tatu pa se ni moglo |witi na sled. Tvrlka je končno najela neketra užitniuskega paznika, da je prenočeval v skladišču tfr čakal tatu. Preteki pondrlick ponoči pa ie tižitninski par-nik, ki je zopet |»režal na tatu, nenadoma zapazil, da se je nokdo priplazi' v skladišče, prižgal vžigalico in ker ni videl nikogar, potegnil kos manufak-ture iz sklad;šča. V t»m trenotku pa zažari električna svetilka užitninskegii 37.331 in 73.451. Prem 'o v znesku 60.000 paznika, ki je tatu takoj »poznal: bil ,i„Ki j0 (o Ludovik Mihelak. nočni čuvaj »Balkana*. Mihelak je sicer zbežal, a dinarjev dobi srečka 60.550. • «Obrtn! koledar za leto 1922» je izšel. Naročnikom. »Trgovskega lista* in »Obrtnega Vestnika* zunaj Ljubljane se ba razposlal po poštnem povzetju in sicer s poštnino vre l za 0 dinarjev 20 para. Naročnikom v I.iubljani so bo pa dostav 1 proti plačilu 7 dinarjev 50 para, policija ga jo kmalu aretirala. Dn G. januarja se je v Mihalekovcm stanovanju tzvTšila hišna prriskava. Na šlo se je mnogo manufakture, ol;n. riža, cikori:f> in mila. Mihelak je tatvino končno priznal ter povedal, da j- Vel ko palačo namerava zgraditi i k;ra,1t>» ip. .marJ'.a lanskega leta Tatu so izročili sodisču. ljubljanska Zadružna gospodarska banka v Mariboru. Predela so se že pričela. Palača bo stala na voga'u Aleksandrove in Frančiškanske ulice in bo baje petnadstropna, torej največje poslopje v Mnrboru * Naraščanje draginje v Maribora. Z novim letom je pričelo v Mariboru, ki Je veljal dosedaj ne samo kot najcencjšc mesto v Sloveniji, ampak sploh v Jugoslaviji, nenavadno naraščanje draginje. Kavarnarji so povišali svoje tarife za 25—50 odstotkov; njim so sledi'1 tudi re-stovraterji in gostilničarji. Tendenca draginje se kaže tudi v trgovinah In na trgu. Mesarji napovedujejo 50 odstotno povišanje cen mesa. * Pni ples Slov. lovskega društva v Mariboru, ki se je vršil v četrtek zvečer, je bil ena največjih slovenskih prireditev te vrste v Mariboru. Prireditev so posctili tudi gosti iz Ljubljane, Dopisi rude v Beogradu se bo nahajala v ulici j Celja ln Ptuja in je gmoten uspeh zelo Miloša Vel kega. Poslopje bo imelo štiri zadovoljiv. nadstropja; načrt je izdelalo 14 arhitektov, a stroški bodo znašali 12 milijonov lina r je v. * Gibanje demokratske stranke v Mariboru. V zadnj h tednih je pričelo v krogih demokratske stranke Izredno živahno g banje. Ker se priglašajo vsak dan novi Rani, ki bi se radi udeležili občnega zbora krajevni organizacije, se isti ne bo vršil ta teden, kakor je bilo napovedano, ampak šele sredi januarja. * V Liubljanl je umrl dne 6. j-mara gospod Filip Kaian, poštni po-luralnik. Smrtna kosa ga je pobrala nenadoma sredi moške dobe 49 let. N. v m- o-' Izjava. Na željo g. Mirka Vandc uredništvo radevolje izjavlja, da ni on napisal svoječasno r »Jutru* priobčene-era dopisa o mariborskih učiteljsk h ter-nopredlogih in da — v kolikor je uredništvu znano — z dopisom tudi ni bil v zvezi. • S.ianska bolezen v Zagrebu. V Zngre-bu se je zadnje dni pojavilo več sluča-"ev španske bolezni Kakor poroča »Ri ;eč», doslej še ni nevarnosti, da bi se h"leTn v več'em ob?e<»u razoisla. • Francoski «kava'lr». Ljubljansko policijsko ravnateljstvo Je dobilo obvestilo, da se klati no avstrliski republiki neki pri j no jih hoče državna železnica sprejeti Pri tem si lahko mislimo, s kakšnimi stroški in izgubami je ta zastoj zvezan. Preko Cekšoslovaške se prevozi blago iz najbolj oddaljenih krajev v treh do •iiinh dneh, prsko Avstrije rab jo han-^arovi vlaki povprečno tudi toliko, a kaj pomaga vso skupaj, ko zastane pri nas ako j na meji. Stoji vozni park, mora se plačevati ogromna najemnina za vagone, rgovcc je brez nlaga, medtem ko je moral fakturo plačati naprej, zamudi sezono, blago so kvari, industrijska podjetja ne obratujejo, koks pa stoji medtem na Teznem. Poudarjamo še enkrat, da južnj ?eIezn'co v tem oziru ne zadene krivda in da se ona trudi spraviti blago naprej, la pa ie to pri razmerah na državni žc-loznici nemogoče. Nedavno se je dogodilo la jc stalo tnaziluo olje in stroji za sladkorno tovarno v Carvcnki na Teznem 22 lni, odnosno 17 dnu tovarna pa vslo-1 tega ni mogla obratovati in je imela Incvno do 50.000 dinarjev škode. Knko naj naš trgovec kalkulira, ko se ■nn medtem vabita lahko za 100 odstotkov spremen ? Kako naj nosi tako ogromni riziko pri tako nezanesljivih pro-netnih zvezah. Cehi so se trudili, da b tudi pri naši državni železnici razma-o zboljšale, toda min strstvo saobračajj e odklonilo vsak projekt, medtem pa samo ni bilo kos razmeram. Usodnosti hangarovih vlakov se večina naših trgovcev ni posluževala. Oni so navadno oddajali blago dunajskim špediterjem, ki so dolgo časa delali reekspe-'ieijo čeških vagonov na Dunaju. Poznc-o je češkoslovaška vlada strogo prepovedala vsako reekapedie jo deških vago-•ov v inozemstvu, posebno na Dunaju. Vsled tega so se morale pošiljatve iz čeških vagonov vsklališčiii v spedicijska ■klal šča in so se morali na novo iskati vagoni za prevoz k nam. Stotine pošilja-ov so se vsled tega zadržale po cela mc-•eco in vendar so naši trgovci še velno verna kli entela dunajske špedicije, ki :o zkoriščajoč te razmere ustanovila podruž lice v Mariboru in Zagrebu. Vzhodne pokrajine nase države imajo nnogo ugodnejšo in ccnejšo prometno •.vezo s Češkoslovaško po Donavi. Ta iromet se velno bolj razvija na škodo ranzita po železnici preko Slovenije. Druga ovira je valuta. Relativno na-ii porast češkeslovaške krene na mednarodnem trgu dela češkoslovaški eks-oortni industriji s Ine skrbi, ker je Češkoslovaška obdana okrog in okrog od amih slabcjfiih valut. Porast krone je izzval tu-li v češkem notranjem gospodarstvu. v premogarstvu in železarstvu dost' močne krize. PojaCar.Ja češke valuto je naravna posledica imotrene gospodarske oolitike. Češka je takoj po prevratu od-oravila vsakršno uvozno carino na živita in brezobzirno prepovedala uvoz vsega, kar izdeluje v žalostni množini domača "ndustrija. S tem je dosegla, da je trgovinska b ianca zelo aktivna. Aktivna je tudi v zvezi z našo državo, v katero se uvaža iz Češkoslovaške velike množino vsakovrstnih manufaktur, stekla, porcelana, železa, sladkorja, koksa, strojev in cela vrsta drugih drobnih predmetov. Nasprotno ml z našimi agrarnimi produkti nimamo na Češkoslovaškem nobenega tr-rri. Posledica tega je. da je moral pasivni saldo tudi v cenitvi valute najti za nas neue b la, da se je le nezna-•cn del dovoljenih kontingentov proda! od BELA ERAJINA. Ko se je čulo. da nameravajo priklo-piti Belo Krajino Hrvatski, so nastopile skoro vse belokranjske občne in protestirale proti priklopitvi k Hrvatski. Pred kratkim časom pa so vložili Marindolci nujno prošnjo na pokrajinsko vlado v Ljubljani, da se zavzame za nje in jih priklopi svoji oblasti. Ta korak je popolnoma razumljiv, kdor pozna belokranjske razmero. Marindol stoji na »slovenskih* tleh. dasi dela povsod drugod Kolpa mejo. Prevoza, oziroma spoja s Hrvatsko Marindolci nimajo. Dočim vodi iz Črnomlja skozi Adlešiče do Vrhovcev okrajna ccsta. ki sicer tudi ni prvovrstna, izgine na Vrhove h, kjer se začne »suha* meja s Hrvatsko cesta popolnoma t travi in kamenju. Ker na most pri Zuničih, ki so zopet enklava v hrvatskem polit čnem ozemlju (geografsko tostran Kolpe) ni misliti, je Marindolcev absolutna gospodarska potreba, da se jih priklopi k Sloven ji Vsa »velikanska pridobitev* bi znašala komaj 50 hiš i kakimi 250 prebivalci. Prosimo tem potom tudi naše poslance, da se zavzamejo zato, da pridejo Marindolci pod upravo Črnomlja, ker to zahtevajo vsi gospodarski, prometni in naravni oziri. V demokratski državi pač ne smemo več trpeti, da mli tam kupovati sladkor, železo, premo; bi trpeli gospodarski interesi naroda za i steklo itd., ker ga od dmgcd nismo mo- 1 ~ J J , . ~ ~ ~ " " radi kakih grofovskih kapric, ki so ustva- ,al?e Vsi na delo, da rešimo brate! •tanal« M 80 btiedt 01*. 8*—. rokih Mdallnltli S btu4l I Om. - Trga»»ki eql»-.J. oipUortni«. 4« SO Mt«5l 5 OHi., »Militi nadtisith S t»n« 8 Dla. - Pni« •« Mprai. 'Lanke wdi» —aaamkafc.1 Na «pr«l«»'» •• odjerarla i« la »praSa«!« »rlloiaaa »nanika aa edgow. Stanovanj« 28 * Ljubljani, obstoječe iz treh sob s priti k linami, z električno lučjo iu vsem drugim koufortom, ua lepem prostoru, se zamenja a enako stanovanje v Mariboru. Ponudbe pod »Takoj* na upravo »Jutra*. Sobo, eventualno s brano in če mogoče s posebnim vbodom, išče mirna gospodična. Ponudbe »od »Mirna 70* na upravo .Jutra". 31 Težka zim ska suknja se proda. Naslov pov6 upr va »Jutra*. 27 Klavir, dobro ohraujen, 6« prav po cepi proda. Grada-ka ul. 18, II. nadstr, levo. 23 Sva mlada palčka, zelo prijazna, male pasme (t.i. nemški pinc) se prodasta. Ljubljana, Kongresni trg JK. v pr.tlieju, levo. 21 Stroj za izdelovanje poka lic in so-davice kompleten.ilobro ohranjen. s pripadajočimi steklenicami, na predaj. Cen* 25.UOO K. Pojasnili daje iz prijaznosti g. AJalbert Ru-žicka, Ptuj. 13 Ka dobro dozračo hrano se spre:me'o gospodje. Isto-tam se vzame tudi dijaka na stanovanje in hrano Nas ov v upravi „Jutra". 33 Razpošiljalna KONKURENCIJA priporoča M 1998 »Slovenski bombaž M za pletenje znamke Jagnje" Ljubljana - Z g. Šiška v vseh idočili barvah in vsake debelosti. Podpisani obžalujem, da sem gospoda Božidarja Ssverja v Dol. Lendavi v svoji vlogi na okrožni agrarni urad v M. Soboti z dae 12. marca 1921. po krivem obdolžil, da je od uprave veleposestva vojvode E3terhazyja za razdelitev med ubožne sloje občine Dol. Lendava prepuščeno žito v jeseni 1920. lorodal v Čakovec in da se je s tem okoristil za okoli 56.000 EL. Izjavljam, da sem se o neresničnosti te svoje trditve prepričal in se zahvaljujem gospodu Severju. da je odstopil od zasebne obtožbe. Siman Falei. Najboljše okrepčujoče in dietetično sreAsnn za Mi ii otroke je železnato >ino lekarnaru G. PlOOOlija v Ljubljani. 1U90H im Frima dunajski špiritov najbolj?« znamke, največjo vzbajalno silo, teško sk v arij i v, dobavlja od 4 kg nadalje po najnižji ceni 207(< IVAN ROY Glavni trj* 3, Maribor. Ekspert dunajskega, kvasa ln ilv-ljeosklb potrebščin. Naročajte dnevnik „Jutro"! Tožnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preSalostao vest, da je naš predobri soprog, eiiuosno oče, brat in stric, ^ FILIP KALAN poitn! podoradntk danes ob dveh ponoči, previden s svetimi eakramenti ra amirajoče, v 49. letu starosti po d.lisem hiranja nenadoma preminul. Pogreb ragega rajnika bo v soboto dne 7 laouarja ob pol treh popoldne iz hiše žalosti na Rimski o-št i št 10 oa pokopališče k Sv. Križa. Sveta maša zadcšuica se bo darcvals v šupni cerkvi Marijinega Oznanjenji. V Ljubljani, dne S. janoa ja 1922. Sprejme se več zidarjev in stavbnih delavcev pri 3 Stavbni dražbi d. d.. Llabljana, Levstikova ulica 19. Žalujoči ostali. Zmožnega 32 tovarniškega kleparja izurjenega posebno v strojnih in leseno cementnih strešnih popravilih. išče predilnica Tržič. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ,JUTS!@" Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leto 1922. Pod novim uredništvom pesnika Fr. Albrechta bo novi letnik jako zanimiv in mnogovrsten. Sodelovali bodo najboljši naši leposlovni pisatelji, tndi tisti, ki se zadnja leta niso več oglašali «5? Naročnina za celo leto znaša 60 dinarjev in se pošilja na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. J * * * * 4 t* > Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge u o]e pod najngodnejUimi pogoji. -s=s3 Prevzema vse bančne posle najtožneje in nai&ulanlneje. *--- <» A m Celje, Dubrov .ik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko vi 6. Sarajevo, Split, Šibenik, Zaqreb, * Wien, Opatija, Zadar, || New York, Frank Sakser, State Bank. U i Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. i Natisnila Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani.