"oStnlas Btata* * Leto XVL, št. 271 ^lovuasUvu. i^juMjauuk Hjiatijeva Ulica X — Aeirtan tt. ma &124. 812&, 81»k tnaeratnj >daeiejfc. Ljubljana, Selen- ourgova ai 4 — 1*1 Mttt. eoaružmca Maribor: UoepoaKa ulica It a - Aeieton ftt MS& Podružnica Jeije: Kocenova ulica St 11 — Telefon St liKi močjo se mu je vedno posrečilo preprečiti Zaghilu, da bi dobil v roke resnično oblast v Egiptu. Mnogi pravijo, da -je ravno to dejstvo izpodkopalo častihlepnemu Zaglulu zdravje m ga hitro spravilo v grob. Še prej pa je zginil z egiptovskega prizorišča lord Lloyd. Srdita zakulisna borba med njim in Zaglulom se je na zunaj kazala v obliki neprestanih demonstracij in izgredov. Ko je prišla leta 1928. v Angliji na krmilo Macdonal-dova vlada je bil, zato lord Lloyd odpoklican, za naslednika pa mu je bil imenovan Percy Lorrairvne. Ta je kot visoki komisar za Egipt poskušal ubrati milejše strune. Ker je medtem sledil tudd bojevitemu Zagluhu pomirljivejši Naha-3 paša kot vodja nacionalistične stranke, je nekaj časa že izgledalo, da bo prišlo med Kairom in Londonom do definitivnega sporazuma Res so se že dogovorili glede zmanjšanja an^ešHh posads v Egiptu, toda sporazum se je razbil na Sudanu, ki so ga Egipčani hoteli imeti popolnoma zase. ki ga pa Angleži za nobeno ceno niso hoteli dati iz LJubljana, petek tt. novembra 1935 Cena 1 Din Naročnina snaSa mesečno Din 25<— Za inozemstvo Oin tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knarijeva uuca & relefon 3122. 3123. 3124. 3125, 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon 9t 2440 Celje, Strossmaverjeva ulica Stev 1 Telefon et 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi PROCES V AIXU ODGODEN Na ponovno prošnjo novega branilca je sodišče odgodilo proces proti marsejskim zločincem na prihodnje porotno zasedanje, ki bo v januarju Aix en l'rovence, 21. novembra, d. Čeprav danes dopulune iii bno razprave v procesu proti marsejskim atentatorjem, ie bilo v sodili palači kljub temu zelo živahno. Neprestano so odhajali m prihajala novinarji, prišk pa so tudi število, odvetniki, da bi se informirali o najnovejših vesteh. Glavni predmet razgovora ie bil, kako se bo nadalje razvijal proces in ali se bo nadaljeval brez prekinjenja ali ne. Zvedelo se je namreč, da so se med odvetniki v Aixu pojavili resni pomisleki proti temu, da bi predsednik njihove zbornice obdržal lagovomi-štvo obtožencev, če se proces brez prestanka nadaljuje, ke>r bi mu bilo v tfc-m primeru skoro nemogoče tsfco temeljito preštudirati akte ,kakor je to za vestno zagovoraištvo potrebno. Novi zagovornik Sodineau je imel včeraj tudi sani pomisleke pno.ta takojšnjemu nadaljevanju procesa. Uklonil pa se je mnenju državnega tožilca, da zakonski predpisi ne dovoljujejo prekinjenja razprav. Da bi kljub temu mogle ustreči svojim dolžnostim kot zagovornik, se je poslužil pooblastila, ki mu ga je bilo včeraj dalo sodišče in je sinoči naprosil za sodelovanje pri obrambi tri marsejsike odvetnike. T: trije so že od začetka nastopali kcnt branilci aretiranih atentatorjev, pa so kesneje odstopili, ko so aretirane.! po nasvetu svojih voditeljev iz inozemstva izrekli zahtevo, naj jo h brani samo odvetnik De&bons. Zaradi, tega so ti trije odvetniki! tudi sedaj odklonili ponudbo Sodineaua, naj skupno z njim zope* prevzamejo obrambo. Danes dopoldine je Sodineau za radii teua naprosil za sodelovanje dva mlajša odvetnika iz Aixa, ki sta tudi izjavila svojo pripravljenost aa sodelovanje, vendar pa do tesra n. prišlo. Senzacijo je vzbudilo med novinarji in odvetniki, ko se je zvedelo, da so obtoženi Kralj, Rajič in Pospišil prejeli danes zjutraj pisma od svojega prejšnjega zagovornik« D-esbonsa. V Wimu jim je Desboeis svetoval, naj odklonijo eventualne druge branilce in zahtevajo za svojega zagovornika Andreja Berthona. ki Ihi zagovorništvo prevzel in že jutri prispel v Aix. Pariški novinarji So se takoj informirali pri s.voji)i redakcijah v Parizu in dobili odgovor. da je vest resnična. Berthon je na vprašanja iz redakoj odgovoril, da ie res sprejel zagovornistvo. da pa bo tudi ou zahteval odgoditev procesa, ker potrebuje fasa za proučitev aktov. Vse zanimanje se je sedaj koncentriralo na vprašanje ali bo sodišče sprejelo novega zagovornika, proti kateremu ni n.ikakih formalnih zadržkov in ali bo proces odgoden ali ne. Nekateri so se obrnil tudi na g. Sodineaua. ki jim je izjavil, da je po tehtnem premisleku tudi ou prišel do sklepa, da bo ponovno prosil za odgoditev procesa, ker se boji. da bi drugače ne mogel pravilno in dovolj skrbno izvršiti svoje zagovornike dolžnosti. Sodmeau ponavlja prošnjo po odgoditvi Konec ugibanja in negotovosti je prinesla razprava, ki se je danes vršila samo popoldne. Začela se je s tričetrturno zakasnitvijo. ob 14.40. ko je zavzel svoje mesto novi zagovornik Sodineau, se mu je poznalo, da je zelo razburjen. Cim 6o vstopili v dvorano sodniki in je predsednik otvoril razpravo se je Sodineau javil k besedi z razburjenim glasom je govoril: »Ko sem prevzel sv^jo težko d^Pnost, ki mi jo je včeraj povedlo sodišče, sem doživel navečje razburjenje svojega poklicnega življenja. Nihče ne more reči, da mi manjka vztrajnosti ali poguma, bal sem se pa zastran materialnega časa in sem prosil, da se razprave odgode Vi ste odločili drugače. Sicer ste dovolili, da se razprave vr_ še po enkrat na dan, a tudi to mi ne daje priložnosti, da bi p'odovito posegel v razpravo, kakor zahteva pravilna obramba. Razen tega sem želel da bi obtožence zagovarjal odvetnik, ki si ga sami izberejo, da bo obramba psihološka, to je, da bo za-govorništvu možno podati tudi osebnost obtoženih. Globoko sem prepričan, da mi bo tega manjkalo. V imenu vsega odvetniškega stanu vas, gospodje sodniki, rotim, da se proces odgodi do prihodnjega zasedanja. Za Sodineauom je dobil besedo državni tožilec, ki je izjavil: «Tudj meni je le preveč do pravnega reda in d?> ugotovitve resnice, da bi mogel zavzeti stališče proti temu, da gre stvar svojo pravno pot.« Takoj nato se je sodišče umaknilo na kratko posvetovanje. Ob 2.51 jc predsednik senata prečital kratek zapisnik o po. svetovanju- Ta zapisnik ie obtožencem pre-čitala prevajalka gdč Petrovičeva. Nato je obtoženi Mi jo Kralj izjavil: »Zahtevamo drugega odvetnika, ki bo v stikih z našim odvetnikom.« Prevajalka Petrovičeva je prevedla to izjavo sodišču v francoščino. Obtoženi Mijo Kralj je pristavil: »Prosimo. da bodi naš zagovornik odvetnik An. dre Berthon.« Prevajalka gdč- Petrovičeva je prevedla tudi to izjavo v francoščino. Nato je obtoženi Pospišil z odprio brzojavko v roki izjavil: >Prosim. da se določi za našega zagovornika g. Andre Berthon iz Pariza skupaj z mojim dosedanjim odvetnikom-« Rajic je sprejel to izjavo PospLšila s pri~ kimanjem glave. Prevajalka Petrovičeva je prevedla sodnikom v francoščino tudi to obtoženčevo izjavo. Nato se je sodišče umaknilo k posvetovanju. Posvetovanje je bilo zelo kratko. Po končanem posvetovanju je predsednik prc. čital naslednji kratki sklep sodišča: Razprave se odgode do bodočega zasedanja. Predsednik sodišča je po prevajalki sporočil obtoženccm, da se bo proces nadaljeval meseca januarja. Eno pismo in dve brzojavki Aix en Provence, 21. novembra. AA. »MarseilLe Soir« je med drugim graditvam o poteku procesa, priobčil tuida intervju a Deeibomsom, ki je med drugim izjavil: »Baaies dopoldne sem pi&ail svojim fc]i-jentom ,do. sem sikleuil vzeti kot pomočnika pri obrambi svojega tovariša '.n prijatelja Andireja Berthona. Poslafl sem jim eno pismo in drve brzojavki, in sicer pri-Poro^eiio p ismo z receptsom in brzojavko e povratnim recepiisom in še eno brzojav-ko, v kameri sem j!im sporočil, da dobe priporočeno pismo. Taki opreaoostni n&repd so bili na me-«bu_ Brzojavko sem posLad ob 10. dopoldne«. Na vprašanje dlopisnSka lista: >Kaj mar vaši klienti razumeli vaše sporočil^ ko je pismo risano v francoščini?« je Desfhons odgovoril: >Paspišš! je zmožen raizumeti ^o »poročilo, ker zadosti obvlada francoščino, Kakor sem že pri razpravi omenil. Razen tega ima pa pri sebi tudi frarnco-sko-hrvatfčki besedil jalk.« Znaki Mižnlih velikih v Aiesiniji Dočim na somalski fronti deževje zopet onemogoča večje akcije, se pripravljata nasprotniku na severu na resen spopad Berlin, 21. novembra, d. Položaj v Abesiniji presoja »Berliner Bdrsenzeitung«, ki ima tesne zveze z vojaškimi krogi, takole: Doslej so vodili vojino na severu skoraj izključno domacinske divizije, letalci in taroki, dočim evropske čete. ki jim je general de Bono prizanašal, sploh niso prišle v bitko. Sedaj se mora računati z njihovo uporabo v vetjem slogu. More se domnevati, da se maršal Badoglio ne bo ustrašil niti večjih žrtev, če se mu bodo zdele potrebne za iz-siljenje odločilne bitke. Da išče novi vrhovni poveljnik odločitev v bitki in da io bo iskal brezobzirneje kakor njegov prednik. ni nobenega dvoma. Če bo sedamjn nniir, o katerem se mmire sedaj v resnici govoriti kot o miru pred viha njem. trajal še teden dmi ali dva tedna, je brez pomena, ker se ne morejo zamakati znaki, da se vojna približuje odločilna fazi. Komunike št. Si Rim, 21. novembra. w. Ministrstvo za triislk in propagamdo je objavilo naslednji komunike štev. 51: Nacionalni in aritrejski oddelki prvega armadnega zbora so včeraj izvedilii izvid-mišksi napad na vas Adi Uel, južno-vzhodno od geftikota, ne da bi naleteli na o^Por. V drugih odsekih se vrše gibanja za očiščenje ozemlja pred italijanskimi črtami. Na poizvedovalnih poletih so ugotovili abes:n-sike čeife južno od Buije. Deževje onemogoča vsako večjo akcijo Rim, 21. novembra- o. V tukajšnjih krogih opravičujejo zastoj v prodiranju italijanskih čet v Abesiniji, češ, da je zlasti na somalski fronti nastalo veliko deževje, ki onemogoča večjo akcijo. V ogadenski pokrajini Sako močno dežuje, da so celi predeli pretvorjeni v močvirja in, da je vsai; • italijanskega denarja, je sedaj še '°žko , presoditi. Za Anglijo, ki se je ti izgredi v prvi vrsti tičejo, je to vprašanje tudi precej irelevantno. *Mpis dolgov agrarnih interesentov Beograd, 21. novembra, p. Danes zvečer je bila končana konferenca zastopnikov agrarnih zajednic in agrarnih interesentov v Icmetijskem ministrstvu. Po tridnevni debati je bil končno sprejet sklep, da se olajša položaj agrarnih kolonistov na ta način, da se agrarnim interesentom v severnih pokrajinah, to je v dravski ba. novini. odpiše od dolga za prevzeto asem. Ijo 50 odstotkov, v južnih pokrajinah pa 80 odstotkov. Ostanek dolga bodo morali agrarni interesenti odplačati v dvajsetih letih v malih letnih obrokih, Smrtna nesreča hčerke K^a1?! Matnrks Par z 21 novembra, o. Danes se je •*rort"o ponesrečila adopt?vna hč.-r'-:q pred. sednika turške republike Kemala %ta. turka. Med vožnjo iz Calaisa v Pariz je padla iz brzovlaka in se ubila. Pokolj na planoti Nočni napad abesinskih četnikov na italijansko taborišče — Zajeta italijanska avtomobilska kolona na somalski fronti Asmara, 21. novembra, o. V ponedeljek ponoči je prišlo v bližini Hausiena do lcr. vave bitke med oddelkom italijanske konjenice pod poveljstvom kapeta.na, Rinaldinija in močnejšim oddelkom abesinskih četnikov Italijani so se proti večeru ustavili na neki planoti v bližini Hausiena in se tam utaborili. Kljub temu, da so na vseh koncih taborišča postavili močne straže, se je posrečilo abesinskim oddelkom, ki so bili skriti v klancih nad taboriščem, da so se v temni in viharni noči docela približali taborišču. Postavili so na dobro zaščitenih mestih svoje strojnice ter nato začeli malo pred polnočjo od vseh strani obstrelje. vat) italijansko taborišče. Med Italijani je nastala silna panika. Kapetanu Rinaldini-ju se je le s težavo posrečilo preprečiti, da se niso razkropili na vse strani. Prišlo je do hudega streljanja, ki je trajalo celo uro, nato pa so Abesinei prešli v napad in se je razvil boj na nož, ki je trajal več ur. Na obeh straneh je obležalo več sto mrtvih. Abesinei niso nikomur prizanašali in so Italijane malone vse poklali. Le majhna peščica se jih je rešila. Med padlimi je tudi feapetan Binaldini. Ob svitanju so se Abesinei. ki so zaplenili tudi več ita. lijanskih strojnic in mnogo municije, zopet umaknili v planine. Vse to kaže. da razvijajo Abesinei ob severni fronti čim dalje večjo četmiško ak_ cijo, ki prizadeva Italijanom velike akrM in hude izgube. Se bolj kakor ta napad na, gorski planoti Maikaie, pa je presenetil Italijane včerajšnji napad Abesincev na somalsko avtokolouo, ki skrbi za dovoz živil in mu. nicije iz Somalije na fronto. Kolona, ki je štela 72 velikih tovornih avtomobilov, je bila pravkar na poti na fronto, ko so jo kakih 20 km izza fronte dooela nepričakovano obkolili in napadli abesinski četniki. Po kratki borbi so Abesinei poklali skoro vso posadko, okrog 150 mož. L© trem oficirjem se je posrečilo, da so pobegnili a par avtomobili, dočim so Abesinei 53 z urumeijo, strojnicami, puškami in granatami natovorjenih avtomobilov odpeljali kot svoj bojni plen. Hud poraz so doživel« tudi čete generala Grazianija. Abesinei so včeraj napadli strateško važne postojanke okrog planine Radove ter Italijane pregnali. Italijani so imeli velike izgube, ker so jih Abesinei potisnili na nezaščiten teren, dočim eo se sami dobro skrivali, tako da niso imeli skoro nobenih izgub. London, 31. novembra, o. »Times? poroča i i Adidlis A'bebe, da so Abesinei na se-vernii fronti, zlasti na desnem krilu občili svodo četniško akcijo- Večje uspehe beležijo zlasti v pokrajini okrog Adu« kjer jih voo zadnje dmi z gotovostjo zatrjevali, da bodo severne kitajske pokrajiine že danes proglasile svojo samostojno državo, pa so prispele sedaj ve-flii, da je šla akcija za odcepitev severne Kitajske po vodi. Kitajski guvernerji, ki so bili sprva pripravljeni proglasili samo-«V»imosit severne Kitajske, so se začeli sedaj obotavljat1'. Po najnovejših vesteh sta samo se pokrajini Cabar in Hopej navdušeni za japoTisike načrte, doči mse ostale štiri pokrajine nasfibajo bolj k n»nki:nški vladi, ki p ploh ni odgovorila na japonski ultimat, iz Česar sklepajo, da se čuti dovr-lj močno za odoor rrotr japonskim načrtom za razkosa nje Kitajske. Akcifa generala Doihare Peking. 21. novembra, o. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je oosM general Doihara. ki ie neke vrs^e japonski Law-renee. nankinški vladi ultimat, v katerem zahteva proglasitev samostojnosti severne TvitrMske. na lastno pest in brez znanja japonske vlade. Njegova ako ia je ostala brezuspešna. \fiO70 komentarjev ie ?budil vč<*-ra^nii dolgi razgovor maršala ^angkaj^Va 7 ianoml^"ii Drvi^nno še ver io fD"7i)»iin rvi tK,,^;!^ ^ o n vt on ■ 1 -' ? "jem i*-- rnn "H ne vVft -J"- • *V; !-5 Iti 'V' TT' * -, Tz '""a ■-^-V^^o Ji so rvr'*r'1<".?i:y .Totkvt"*1 ^-clV^e. ki hi V:l; zt Ki'n'cl'1 TOrrP jei^1'^'! in ki H? ni prevali konec napetosl:i na Daljnem vzhodu. Amerika čaka na ugoden trenutek Washington, 21. novembra d. Tukajšnji diplomatski krogi prarvijo. da bi «^aano-svojitev severne Kitajske dala Dnašfvu naro'lov novo priliko za ponovno uporabo goS'PoHelis«, s katero se bo kralj Jurij vrnil v Grčijo, pooblaščen, da predloži kralju besedilo zakona o amnestiji. Kralj bo podpisal ta zakon, kakor hitro bo vojna ladja prispela v grške vode. Podpis bo brezžično sporočen vladi, da bo lahko taikoj izvedla amnestijo. Govore, da je vlado predlagala kralju splošno politično amnestijo bres izjem, tako da bi b la pom:'loščena 'udi Venizelos in general Plasti ras. Poluradmi »Messasrgere d' A th en esc poroča o pogajanjih Jci so ee vršila med zastopniki kralja in Venizelofr*m. V 6porazumnu s kraljem so iaročili Vemizjelosu snomenico. na katero je odgovoril pismeno. Poslednja pogajanja je vodil grški poslanik v Parizu Romancs in sicer z bivšem zunanjim mini- strom Ruiusom, Venizelosovim zaupnikom. Temu je Venizelos poelail pismo, v katerem svetuje republikancem, naj glede ne kritični položaj v Evropi tolerirajo restavracijo monarhije v Grčiji in vsekakor počakajo, ali bo izpolnil kralj dane obljube, namreč, ali bo obnovil ustavo iz L 1911. in popolno individualno svobodo, kaikor tudi odredil splošno amnestijo. Venizelos se je odločil za ta korak zaradi spoTmania, da b' mogel postati razv^; dogodikov v Evroni za Grči jo usoden, če bi jn v prihodnjih dveh le so ga odstranili iz porotne dvorane. To poročilo je vzbudilo nekoliko pozornosti in nepoučeni so že pričeli z raznimi govoricami, kakor da bi pri stvari ne bilo kaj prav. Zato nekaj kratkih pojasnil. V Franciji veljajo zelo stari zakoni, za civilno pravo še Code Napoleon, za civilni proces istotako zakon iz leta 1806, nove« liran 1842. Kazenski zakon je iz leta 1810, noveliran 1832, torej nad sto let star. kazenski proces pa izvira iz »ordonanc« L I?39, 1670 ter iz patenta Ludvika XVI. 1. 1780. Sedanji kazenski postopnik je stopil ▼ veljavo 1. 1811. ter dobil sedanjo obliko 1832, torej tudi že pred sto leti. Bistveno v francoskem pravosodju zato ni toliko besedilo, kakor tradicija Predpisi, zlasti tudi oni o vodstvu porotnih razprav ki o redu pri teh razpravah, »o strogi im so naperjeni tako zoper sod* ntke, kakor zoper tožilce in advokate. Podobne predpise, kakor jih imajo v Franciji, smo imeli tudi v avstr. kaz. zakonodaji in jih imajo po vsem svetu, kjer polagajo važnost na redmo sojenje. Tradicija Francije je prastara tn »e nekoliko vidi iz zgorajšnjih letnic Redki so primeri, da bi se sodnik ali advokat spozabil. Advokata vežejo še posebni predpisi visokega »Ordre des avocats,« ki je. kakor že naziv pravi, ne samo poklic, ne sa* no stan marveč pravcati red, im »redovniki« advokati sami čuvajo nad tem redom, ker vedo. da jim bas on daje poseben ugled in veljavo. Za primero naj še navedem pri nas danes veljavne kazenske predpise. § 231 našega kaz. postoipka določa: Če branilec moti razpravni red. ga predsednik pozove, če vkljub pozivu nadaljuje, dobi ukor. če še nadaljuje, dobi kazen do tisoč dinarjev. Oe se še nadalje vede nedostojno tmi sme predsednik odtegniti besedo in pobrati obtoženca, da 9i najame drugega branilca Kjer je to mogoče, se takoj postavi drug branilec po službeni dolžnosti. Če je krivda težja, se prijavi ta prestop tudi komori, ki sme za dobo enega do šestih mesecev odvzeti pravico branilstva. Če bi branilec storil v svojih izjavah kaznivo dejanje, sledi se posebej kazenski pregon m odgovornost za to kaznivo dejanje, in če je krivda težja, ni izključena niti izguba advokature. Primeri so redki, in to je naši kakor drugim advokaturam v ča^t. Slični so tudi predpisi za tožilca Gospod Desbona je glasom poročil nastopaj kot političen advokat, ne da bi bil pri tem upošteval francosko tradicijo sodišč in svojega reda. Izgleda celo, da je bil stopi! ▼ zvezo z inozemskimi politični« mi interesenti, ž njimi se je sestajal v hotelu »Roi Ren©« v Aixu im nastopal kot zastopnik politične smeri, ki je doživela svojo sodbo ▼ Ženevi, katera politična smer pa je slejkoprej aktivna in ki se ni omejila na Pusto žalostnega imena, marveč sega v Pariz, v Ženevo in v Aix en Provence. To politično sestajanje ni kaznivo, dokler in kjer velja svoboda Ni pa dopustno pred sodiščem, in Desbon« je pozabil pravila, ki jih je napisal čestitljivi batonnier (predsednik advokatskega reda) H en ri-Robert o političnem advokatu. V okviru takega informativnega članka seveda teh izvajanj ne moremo citirati Gotovo ni v skladu niti z zakoni, niti s fromeosko sodno, ne odveb niško tradicijo, da branilec atentatorjev ne samo hote zavlačuje proces in stavi neutemeljene predloge, marveč da zaLi vso fran- cosko justico, napada državnega tožilca, napada tolmače, prisotne in odsotne, oči-, ta sodnikom nepravilna dejanja, odobrava madžarsko tezo, zanika eksistenco Janke Puste in končno pretira svoje trditve na način, ki je v hudem nasprotju z dostojanstvom francoske justice. Primer Desbonsa je osamljen, enkraten, in že skoraj stoletje je poteklo, odkar se je v francoski justični zgodovini pripetil sličen primer. Zato ni preostalo sodišču v Aixu nič drugega, ko da se je poslužilo zakona. Ko več opominov ni zaleglo, je sledil ukor, ko ni zalegel niti ta, je sodišče po posvetovanju soglasno sklenilo odstavitev branilca in njega izročitev zbornici. Predsednik zbornice je vskočil na mesto odstavljenega branilca in zbornica je po svojih predpisih brisala branilca iz svojega imenika. Kaznovanje se je izvršilo strogo po predpisih zakona, tako postopnika kakor advokatskega pravilnika, in kar je več, izvršilo se je v duhu tradicij francoske justice in ▼ duhu ornega »bon sense,« za kateri pojm manjka nam pravilnega izraza. Danes ▼ Franciji menda m advokata, ki ne bi odo« braval discipliniramje bivšega kolege iz Aixa, oe zato, ker je stopil na stran Madžarov, ampak zato, ker je zapustil francosko justično in stanovsko tradicijo, ker je nehal zastopati obtožence, marveč je prevzel zastopstvo onih, ki so atentatorje poslali. Admiral Jellicoe f i_onai>n, ii. .uoveuutira. a.A. fi umrl v tLmmdonu v aifarosta 7<5tet admiral girot JeHilicoe, po vsem svetu uuun smiago-vaiec v vtiuuiLii p©roaraki bitki pri Jutiamuu. Auje za^uga za uun.ia.uio ainsje&ko zma^o- i^eta laib je po&tai prvi ioi\l aniiijmi^i^cga avetja, TaKo} po premirju je iiU mi eno vam z& geaea-a^iiiega guveu1-nerja v .Novmoi ZAuanoiu, Kjer si jc povsou pruiooiil spao^ne tjiim.pa.Uje prabivai&tva. Za vojasae za^uge je o<>bu v dar luu-tov st/erdingiuv m naioaov grota. Ajdiniirau JelUicoe Je baft rojen vSouMi-amptuiiu. cšod^uoval je že laja v egipt-fiki vojna M pri ek^pexiiciji proti jtsui na Kita^iusn. Tedaj je poveljevali 13. iečm origajdO. Pogreb a>umirala JeUacoa bo t. m. Incident na matehu beniu. 21. novembra- »'. Kakor poroča »B., Z. am iVlittag«, je med dr. Aijeiiinom in Euwejem pri 21. partiji prišk) do zelo neljubega koutlikta. Dr. Aljehin je bil nam. reč tako vinjen, da ga je &uwe z lahkoto porazil, čeprav je dr. Aljehin izjavil, da pride šele pod vplivom alkohola v najboljšo formo. Posledice vžitega alkohola so bile pri Aljehinu take, da so mu zdravnisi prepovedali prihodnje dni nadaljevati tekmovanje. Kakor se doznava, namerava sve-tovua šahovska zveza nastopiti proti dr. Aljehiuu. iiuwe je izjavil, da pričenja njegovo zanimanje • za svetovno šahovsko pr_ venstvo popuščati, ker bi mogel sedaj biti osumljen, da more premagati Aljehiua le tedaj, ako ta ni pri popolni zavesti. Beležke „Domoljubove" ugotovitve V zadnji številki »Domoljuba« beremo med »Domačimi novicami« tudi naslednji dve notici: »Nujno razširjenje ljubljanske bolnišnice bi veljalo do 30 milijonov dinarjev, kar je vsekakor lepa vsota Če pa pomislimo, da je veljal most čez Donavo pri Pančevu 500 milijonov, čez Savo pri Zemunu 280 milijonov, os••■ seca maja bo kardinal Kašpar star 55 let. SUKNA DOBITE POVSOD! To velja. Ali mi, kot tovarnarji, Vas lahko bolje in ceneje postrežemo. CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin I1VI .Al )ATE0 KAROVI C l KOM P. cvamčin Mariborski mestni svet Vprašanje delavskega azila še ni urejeno — Znižanje najemnin v delavskih stanovanjih — Znižanje plač magistratnim nameščencem Maribor, 21. novembra Snoči je bila v mestni posvetovalnici 8. redna seja mestnega sveta mariborskega. Po ugotovitvi sklep "'nos' i je župan sporo. č'1, da je mestni šolski svet izdelal osnutek proračuna za narodno in meščansko šolo, ki bo prediožen odboru za sestavo proračuna. Nadalje je predlagal, naj bi mestni svet tudi letos odobril božičnico za polrebne mestne uslužbence in deLivce in je bil njegov predlog soglasno sprejet. Sledila so poročila posameznih odsekov. Za prvi odsek je poročal član mestnega sveti-, dr. Miler. Zadeva ureditve in znižanja prejemkov mestnih uslužbencev je bi. !a na predlog članov mestnega sveta preložena na tajno sejo, pravilnik o bencin, skih črpalkah pa se zopet vrne oiseku. Prav tako je mes ni sv©t zavrnil nekatere pritožbe zoper predpisane davščine. Za drugi odsek je poročal g. Aljančič. Na dnevnem redu je bilo samo vprašanje delavskega azila. Mestna občina mariborska je dobila od borze dela milijon dinar, jev brezobrestnega posojila, s katerim je zgradila delavski azil v Gregorčičevi ulici. Zgradba je bila dogotovljema že lani in se je v nove prostore pre-selila tudi ma. riborska borza dela. Prostori v prvem nadstropju so določeni za delavska prenočišča. Ker pa ni potrebnih sredstev m tudi občina nima razpoložljivega denarja, se doslej zasilna stanovanja še niso mogla urediti. Mestni svet je sklenil, naj bo delavski azil v Mariboru popolnoma socialna ustanova in da ga da na razpolago bor. zi dela, ki naj preskrbi potrebni inventar za njegovo ureditev. Ce pa tega noče, naj preskrbi denar meseni občini, ki ga bo sama uredila in sama vzdrževala. Za tretji odsek je poročal član mestnega sveta g. Stabej. Program za izdelavo regulacijskega načrta mesta Ma. ribora z okolico je bil sprejet, zavrnjeni so bili vsi pomisleki mariborskih hišnih posos nikov glede pravilnika o napravi in vzdrževanju hodnikov. Sprejet je bil tudi predlog za ureditev Kralja Petra trga. in sicer se bosta obe cestišči razširili na 8 m, doSim bo otok zožen za 1 m. Za četrti odsek je poročal član mestne, ga sveta Pušenjak. Občina je prodala Tur. kovo hišo Alojziju in Ani Vidmar. Domačemu pežpolku bo prispevala k njegovi krstni slavi 3000 Din, klubu »Brazda< pa bo dala 2000 Din. Prošnja predstojništva mestne policije za povečanje štedilnik* ln napravo ventilacije v policijski kasarni «e bo upoštevala pri sestavi proračuna. Upokojenima vrtnaricama Ruiperti StmončS-čevi in Štefki Mittereggerjevi je bila dovoljena enkratna podpora po 1000 Din. Nato je župan poročal, da je uprava Sta. novanjskih mestnih hiš sklenila znižati najemnine v zasilnih stanovanjih za 10%. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je imela mestm občina pri zasilnih stanovanjih 170.000 Din dobička, dočim pri stanovanjih v Smetanovi ulici doplačuje 860.000 Din iz svojega rednega proračuna.. Zato je tudi znižanje najemnih v Smetanovi ulici zaenkrat nemogoče- Tudi bodo mestna podjetja zaradi velikih izgub, ki jih ima avtobusni promet vsako leto. predela, la drva avtobusa na generatorski pBn( se na ta način izognejo večjim deficitom. Končno je župan še poročal, da je najet poseben uradnik, ki izvršuje obračun ta amortizacijo delavske kolonije, ki Je bila Zgrajena pred 8 leta. Sledila je tajna seja. Kongres rudarjev v Paračinu Beograd, 21. novembra, p V Paračinu je bil danes kongres Zveze rudarjev kraljevine Jugoslavije. Udeležilo se ga je okrog 60 delegatov, pretežno iz srbijan. jgkih rudnikov. Delegati iz Slovenije so sporočili, da se zaradi pomanjkanja sred. stev kongresa ne morejo udeležiti. Ob otvoritvi so se najprvo spominjali vseh onih tovarišev, ki so našli v teku preteklega leta smrt pri raznih rudniških nesrečah. Nato so obširno razpravljali o svojih stanovskih zadevah ter naposled sprejeli daljšo resolucijo, ki jo bodo predložili merodajmim činiteljem. V resoluciji opozarjajo rudarske organizacije, da je gospodarska kriza zajela tudi rudarska podjetja, zlasti premogovni. ke, v katerih je zavladala veSka brezposelnost. Rudarji zahtevajo, da ae zakonito zagotovi redno izpla,čilo rudarskih mezd. ker se zlasti v nekaterih južnih rudnikih često dogaja, da ostanejo podjetniki dolini rudarjem mezde po več mesecev. Resolucija pravi dalje, da uprave Delavskih zbornic niso izmz razpoloženja delavstva in da so izvoljene proti volji velike večine delavstva. R-udarji zahtevajo polno parite, to v upravah bratovskih skladnic. Resohi. cija končno protestira proti temu, da za. vzema položaj tajnika centrae Delavskih zbornic skapitalist in delničar raznih podjetij« g. dr. živko Topaiovič, ki je baje spravil centralo Delavskih zbornic v službo svojih političnih somišljenikov. Nova tržišča za naš les Sibenik, 21. novembra o. Kakor znano, je italijanska vlada prepovedala vsak uvoz blaga iz držav, ki izvajajo sankcije proti Italiji. Sem spada tudi les, ki ga je doslej Italija kupovala v Jugoslaviji. Naši izvozniki so se upravičeno bali. da bo pomenila izguba italijanskega trga za našo le^no industrijo hud udarec. Na srečo pa je prišlo do sporazuma glede vzajemnega kom-penziranja med sankcijskimi državami. Tako je dobila tudi Jugoslavija zagotovilo, da bodo države, ki izvajajo sankcije, prevze- le med drugim tudi vse one količine 1« ki ga je dosedaj Jugoslavija izvažala ▼ *ta. lijo. Ta sklep se je sedaj začel izvajati Prihodnje dni prispe v šibeniško luko Jsem velikih parnikov, ki bodo natovorili velike količine našega lesa. En parnik bo prevzel les za Aleksandrijo, en za Ajfir, en za Španijo, dva za Južno Ameriko, trije pa za London in Manchester Lesni izovzniki i se nadejajo, da bo prišlo do stagnacije v naši lesni trgovini, č« bo ta izvoz postal j trajen. Akcija slušateljev tehniških fakultet Z letošnjim šolskim letom je stopila v veljavo nova uredba za tehniške fakultete, ki v mnogih pogledih uvaja za izpite strožje in giospodarsko neugodnejše predpise. Slušatelji tehniških fakultet so zato začel; akcijo, da se uredba ali ukine ali spremeni. Ljubljanski tehniki so imeli o tej stvari včeraj zborovanje, na katerem so sprejeli naslednjo resolucijo: V soetosju s tovariši na beogra jski m zagrebški: fakulteti protestiramo protii uvedbi nove uredbe o tehniških fakultetah. Ta uredba nam stavi zlasti naslednje ovire: 1. Zaradi obiskovanja številnih predavanj in vaj ter izvrševanja programov, ki jih moramo oddajati ob določenih terminih, nam ne preostaja časa za obvladanje snovi in za dovoljno pripravni m zpite. kakor to predpisuje nova uredba. Ponovno vpisovanje in ponavljanje semestrov je za nas nesprejemljivo iz a motnih in moralnih ozirov. 2- Pretežno večino tovarišev silijo gmotne prilike k temu. da si poles študija morajo sami oskrbet sredstva za studii j. zaradi cesar je po novi uredbi pred vsem tem tovarišem študij, če že ne onemogočen, pa skrajno otežkočen. 3. Odločno vztrajamo na tem, da ostane akademski žtudii svoboden in da je vsakomur omogočeno posvetiti se in dokončati študij po svojih pnlikah. 4. Energično nasprotujemo taki m uredbam ki predstavljajo ekomomffc numerus clausus z nomenom. da postane študiM tehnike privilegij imovitejSih slojev Oh dejstvu. da je potreben na^mn narodu še velik gospodarski razvoj in tehničn- napredek, smo odločno proti takemu načinu za- ustavljanja dotoka inženirjev iz vt>ea alojev. 5. Odo-laujauio tuda obvezne brezpmcne praikoe, jli juii pj-euvuuova nova ureooa. Iz teh raziogov zahtevamo, da se ta ia-kuiiieUia ureo&a uituie. Ta resolucija naj se dostava dekanatu teh- n/iiške LaiKiutete, rat uoraau uer prosvetnemu imoistrstAiu, o Penam pa se naj objaiva v dnevnem tisku, oa se sezmam z njo tudi širša javnost, da na& podpre v naših zahtevah. V podkrepitev svojega stališča stopamo v tnodnevna protestni šlir&jk dne 21., 22. in 28. t m. Ako se do 10. januarja 1936. ne ugodi, naš Lin zahtevam, bomo pnunoram začeta ? soglasju s tovariši z beograjske in zagrebške univerze energično borbo za dosego s\ojih vitalnih interesov. V Ljubljani, dce 21. novembra 1935. Odkup vicinalnih železnic v Sloveniji Beograd, 21. novembra, o. Finannčno-eko- nomski odbor ministrov je na svoji včerajšnji seji sklenil, da država odkupi vse vi-cinalne železnice v Sloveniji, ki so sedaj v zasebni lastnini. Ta sklep mora potrditi še ministrski svet. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved: Poobla- čenje na zapadu in na ju^u, kjer bo mogoče deževaLo, ma/lo snega v planinah, hladno in pretežno jasno na severovzhodu. Dunajska vremenska napoved ra petek: Oblačno, padavine, morda v t.ku ponekod dež pozneje povsod aneg. Temperatura bo padla. Maši kraji tn ljudje Tako se širi Ljubljana Pogled s trnovskega mosta po Emonski cesti. Na desni je včasi stala stara Špe-letičeva hiša, na mesto katere pravkar postavljajo novo, vendar tako daleč stran, da je bržkone v tem stoletju ne bo treba več prestavljati V poslednjih desetletjih, bo se je najbolj širila, so Ljubljano na vse načine lepšali in še bolj kazili. Zaradi številnih sprememb regulacijskih načrtov se urejevanje mesta ni moglo vršiti enotno. Tudi pomanjkanje smisla za ohranitev zgodovinsko pomembnih in za baročno Ljubljano značilnih stavb je mnogo pokvarilo, in tako stoje p°ne^0(i sredi lepih starih hiš nove stavbe kakor strašila. Mojster Jože Plečnik je bil poleg arhitekta Fabijanija prvi, ki se Je regulacije mesta lotil s prave strani in za velik del Ljubljane napravil načrte, ki njen značaj smiselno poudarjajo, ne pa prikrivajo s papirnatim bahaštvoin {>o vzorcu Potemkino-vih vasi. Trnovski okraj, posebno na levem bregu Gradaščice, je najlepši dokaz, s kakim umetniškim čutom je Plečnik začel ustvarjati novo Ljubljano tudi v njenih najstarejših delih. Tod se poraja iz nekdanjih hišnih podrtij, njiv in vrtov lepa četrt, v arhitektonskem pogledu enotna in samobit-na, pa vendar vsa v okviru Ljubljane, kakršna je pravim meščanom pri srcu. S podrto staro Špeletičevo hišo ob Emon- ski cesti se je začel odpirati pogled od trnovske župne cerkve vse tja preko Napoleonovega trga in Vegove ulice na Kongresni trg. Krasna perspektiva se bo prikazala od oheh strani. Še je nekoliko plotov in starih hiš napoti, vendar bodo tudi te ovire v hližnji bodočnosti izginile s površja- Široka Emonska cesta, vredna svojega imena, bo držala prav iz mestnega osrčja naravnost v najbližje trnovsko predmestje. Razširjena Aškerčeva ulica s podaljškom Cojzove ceste jo bo križala na zgornjem delu in vezala zapadni del od tržaške ceste s šentjakobskim okrajem, ki je skoro že ves urejen po lepi Plečnikovi zamisli. Kakor Feniks iz ognja se iz starih razdrtij poraja novo mesto, vse lepše, prijaznejše, zračnejše. pa vendar ostaja vse tako domače kakor nekdaj. Občutek imamo, kakor da se prav za prav ni nič iz-premenilo, temveč le vse odelo v pražnjo obleko. To pa je tisto, česar dosedanji pre-oblikovalci mesta niso razumeli iu so vse le kvarili, dokler ni posegel vmes arhitekt J Plečnik, ki pravkar daje Ljubljani pečat, | nedvomno značilen za mesto skozi dolsa 1 desetletja. Jugosloven kot pionir belgijskega Konga Dragotin Le rman iz Požege, ki je bil generalni komisar Konga, je zadnja svoja leta preživel v Kreševu Sarajevo, 21. novembra Ko je letos Belgija proslavljala oOletnico svojih afriških kolonij, se ni nihče spomnil na hrvatskega rojaka, ki je bil med prvimi pionirji telgijskega Konga. Mož počiva na malem tihem pokopališču Kreševa (oKraj Fojnica) blizu Sarajeva. Na grobu je spomenik z naslednjim napisom: Dragotin German, Hrvat iz Slavonske Požege, član Stan-l>-> ve afriške ekspedicije, generalni komi-belgijskega Konga. Pokojni Dragotin Lerman nima v Kre-«f>vu nobenega sorodnika, njegov grob pa ,e vsako nedeljo okrašen s svežim cvetjem. Cvetje prinašajo na grob kreševska dekleta, zakaj Lerman si je v tem kraju s svojim delom in blagim značajem postavil naj-trajnejše spomenike. Dragotin Lerman se .ie rodil leta 1803 v Požegi, umrl pa je 12. junija 1918 v Kreševu. Njegovo življenje je roman, z,a kakršnega pisatelj p-otreboval precej fantazije. V Slavonski Požegi je bil Lerman trgovski pomočnik, v svet pa je krenil že okrog le ta 1880. Seznanil se je z nekim angleškim novinarjem ter se pridružil Stanle>*jevi ekspediciji v Afriko. Od leta 1882. do leta 18U6. je bil Lerman v Kongu. Svoje domovine ni nikdar pozabil in našim muzejem je poslal razne zanimivosti iz Afrike. Njegovo delovanje je bilo tako zaslužno, da so ga imenovali za generalnega komisarja belgijskega Konga. Ko je bil upokojen, je leta 1912. prišel v Kreševo in takoj se je lotil dela, da bi odkril in izkoriščal rudnike zlata, ki so jih v srednjem veku spravili v obrat saški rudarji. Pri bosanskih frančiškanih je Lerman o tem delovanju našel Pri slabem teku, zagatenju črevesja, poživlja ena čaša naravne FRANZ-J ©ŠEFOVE grenčice — pokvarjeno prebavo in očisti črevesni kanal. Ogi. reg. S. br. 1Č4S5/35 v starih spisih zanimive podatke. Dela pa se je lotil v glavnem zaradi tega> da bi mnogoštevilnim revežem v Kreševu in okolici oskrbel uekaj zaslužka. Pred vojno je rude pošiljal v preiskavo v Pariz in Belgijo in dobival je ugodne analize. Ko so bile izvršene velikopotezne priprave za izkoriščanje starih rudnikov, je izbruhnila vojna in vse delo je bilo ustavljeno. Večina rudarjev je šla na fronto in Lerman je imel le še malo svojih pomočnikov. Zaradi svojih zvez z Belgijo pa je bil tudi sumljiv in oblasti so mu ovirale delo na vse mo goče načine. Vse svoje prihranke je vložil v rudniški obrat in s svojimi delavci je živel kakor Dajtoljši prijatelj. Nekdanji kreševski rudarji se še sedaj živo spominjajo svojega Lermana ter pripovedujejo o njegovih romantičnih doživljajih v Afriki. Spominjajo se tudi. kako odlične obiske je sprejemal Lerman pred vojno iz tujine. Obiskovali so ga ugledni francoski in belgijski znanstveniki in udeleženci nekdanjih afriških ekspedicij. Med vojno je mož sameval. Avstrijo je sovražil iz dna duše in, ker je bil zasledovan od ovaduhov, se je družil samo s preprostim ljudstvom in s svojimi rudarji. Namesto odličnikov iz Francije in Belgije je kmete in delavce gostil s šampanjcem, ki ga je imel veliko zalogo iz mirnih časov. Ko je umrl, je sodna komisija našla še 20 steklenic francoskega šampanjca. Lermanovo dobrotljivost je poznala vsa okolica, vsem pa je bila vzor tudi njegova rodoljubnost. Večkrat je iziavil svojo željo, naj bi mu nad grobom zasadili lipo — simbol slovanstva. to se je tudi zgodilo. Fran Podbrežnik t V Beogradu je umrl pri svojem sinu g-inž. Podbrežniku g. Fran Podbrežnik, bivši župan, posestnik in trgovec z lesom v Gornjem gradu Pokojnik je dolga desetletja igral ugledno vlogo v gornjegrajskem okraju. Rojen je bil v Bočni, kjer je najprej opravljal posle občinskega tajnika Kasneje je prevze] tudi tajništvo pri okrajnem zastopu. Povsod je bil mož na svojem mestu. Opravljal je svoj posel z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo Hkrati je skušal povsod, kjer je mogel, pomagati ljudstvu, ki se je zatekalo k njemu, kadarkoli je potrebovalo kake pomoči ali kakšnega nasveta. Bil je odločno narodnega in naprednega mišljenja, vendar pa je bil v vsem svojem delovanju toleranten in kon-cilianten, vsled česar so ga uvaževali m cenili tudi politični nasprotniki. Ko so leta 1901. osnovali Martin Zidam, Fran Kolenc in R. Pustoslemšek v gornjegrajskem okraju napredno kmetsko stranko, se je tudi pokojni Podbrežnik pridružil temu pokretu ter bil zvest sodelavec v stranki ves čas, dokler je obstojala. Ko se je poročil s hčerko uglednega lesnega trgovca Jos Kranjca, se je prese'il v Gornji grad. kjer je po smrti svojega tasta prevzel tudi njegovo posestvo in trgovino. Tudi tu se je takoj uveljavil v javnem življenju. Postaj je občinski odbornik in skoro na to tudi župan- Zelo delaven je bil tudi na gospodarskem polju. Osnoval je splavarsko zadrugo in sodeloval pn raznih drugih gospodarskih organizacijah, zlasti pri Posojilnici v Gornjem gradu, kjer je prevzel že pred vojno mesto načelnika. Zgradil je na Dreti veliko žago, s katero je mislil mogočno dvigniti svojo lesno trgovino. To pa se mu žal ni posrečilo, ker je skoro na to nastopila težka gospodarska kriza, ki ji je podlegel tudi on. Pred štirimi leti se je preselil k svojmu sinu inž. dr. Podbrežniku v Beograd kjer mu je sedaj smrt prestrigla nit življenja. Z njim je ic-gel v grob eden izmed najmarkantnejših narodnih mož v gornjegrajskem okraju, ki je dolga desetletja 6kupno s pokojnim nad. učiteljem Franom Kocbekom sta] na čelu javnega življenja v Gornjem gradu in njegovi okolici. Pridobil si je za okraj neprecenljivih zaslug, ki visoko odtehtejo neuspehe. ki mu na žalost v zadnjih letih njego. vega življenja niso ostali prihranjeni- Vrlemu možu, ki je bil pionir narodne napredne misij v gornjegrajskem okraju, bedi ohranjen časten spomin, njegovi rodb'ni pa naše iskreno so/alje. Nevzdržne razmere v premogovniku Stanovskem 118 rudarjev stavka, ker se jim gode očitne krivice Poljčane, 21- novembra V poljčanski občim je p:emogovnik Stanovsko z dobrim rjavim premogom, ki je zaradi pomanjkanja sredstev ali drugih vzrokov zmerom menjaval lastnike. Zadnja leta do leta 1931. je bil premogovnik čisto zanemarjen, tedaj pa je bil obnovljen in od tistega čaea do danes stalno v obratu. Podjetje se je v tej kratki dobi povečalo in zaposluje danes li8 rudarjev. To ni baš ogremno število, vendar je za naš kraj precejšnjega pcmena. Mezde rudar, jev niso velike, vendar bi bilo delavstvo zadovoljno, če bi v redu dobivalo vse, kar mu pripada. Naši rudarji se moralo neprestano boriti za svoje pravice Vodstvo obrata zlasti ne izplačuje redno mezd temveč je skoro zmerom na zaostanku, včasih celo za več mesecev, kjer spravlja rudarje, ki imajo v premogovniku hudo delo pogosto v obup. Rudarsko delavstvo doslej ni bilo organizirano, zdaj pa je sklenilo ustanoviti podružnico Zveze rudarjev. Na zadevnem ■i KINO UNION ™ Telefon 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. FRANČIŠKA GAAL in njen največji, nenadkriljivi uspeh PETER Felix Bressart, Otto VVallburg, Hans Jaray. sestanku je izvolilo šestčlanski pripravljalni odbor- Dne 15. t. m. pa jet vodstvo premogovnika odpovedalo službo celotnemu pripravljalnemu odboru iz razloga omejitve v obratu. Zavoljo te odpovedi so rudarji v obrambo tovarišev solidarno začeli stavko. O dogodku obveščena Delavska zbornica in Zveza rudarjev sta skupno z obiastvem v svrho razčiščenja položaja in upostavitve normalnega stanja določili dan 19. t. m. za pogovor med vodstvem premogovnika in zastopniki delavstva. Na sestanku pa ni moglo priti do pozitivnih zaključkov, ker je bil lastnik premogovnika g. Klučenko zadržan. Istega dne popoldne so se rudarji zbrali pri Mahoriču in protestirali proti kratenju pravic Delavsko zbornico je zastopal g- Golmajer, strokovno organizacijo pa zvezni tajnik g. Arh. ki je o'o navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Šiške obrazložil zbranim rudarjem najvažnejše zakonske predpise. Uredilo se je tudi vse potrebno glede varnostne službe v premogovniku za časa stavke. Dne 20. t. m. je bil ob navzočnosti istih zastopnikov ponoven sestanek. Rudarji so zahtevali, da se odpuščeni delavci spet sprejmejo v službo in da se preneha neredno izplačevanje mezd. Prihodnji razgovor bo v ponedeljek, ki se ga udeleži tudi lastnik. Rudarji bodo stavili tile glavni zahtevi: zopetni snrejem 15. t. m. odpuščenih rudarjev in redno izplačevanje že tako majhnih mezd. Ravnatelj Strmšek zapusti Prekmurje Murska Sobota, 20. novembra. Sredi boja, ki se se vedno bije okrog naše samoupravne gimnazije, je vest o nepričakovanem odhodu ravnatelja dr. Pavla Sfrmška v Celje uidarec za vso ono javnost. ki ji je uspeh in napredek našega najvišjega prekmurskega učnega zavoda pri srcu. Ni še dolgo, kar je poln načrtov in volje do dela prišed k nann. Globoko započeti razo" v našem javnem in društvenem življenju sedaj mogoče zaman čakajo delavca, ki bo nadaljeval in dovršil nesebično delo- Pogrešala ga bo mladina na našem zavodu, saj ji je bili več kakor predstojnik in učiitelj. številno cvetje in prisrčno sdovo na zavodu so dokazi iskrene vezi, ki je bila med njion in diija-štvom. šele pred kratkim je ustanovil podružnico CMD v Murski Soboti- V zavesti svojega vzgojiteljskega poslanstva je uistariovffl tudi društvo: »šola in dom«. Da se je več, kakor mu je bilLa dolžnost, zavzemal za Izpopolnitev gimnazije, je javnosti dobrQ znano- Kot poslevodeči podpredsednik kuratorija samo-upravne gimnazije, pa je ob nedokončani zgradbi posvetili vse svoje m°či v dosego zastavljenih nalog. Svoj skopo odmerjeni prosti čas pa je Posvetil Sokolskemu društvu. Leto d.ni je bil društveni proS>vetar, nato mu je bilo zaupano vodstvo prosvete vsega okrožja. Od edinice do edinice ga je vodila pot kot Sokol Se j« zavedal naloge, kot javni delavec pa dolžnosti nasproti narodu. Iti stremi k napredku. Dnevno časopisje je V KINU SLOGI danes pri zadnji predstavi ob 21.15 razdelitev daril nagradnega natečaja „ANIMATOR" objavilo mnogo njegovih čtank0v. V vseh se je zrcalila ljuibezen do naših krajev in ljudi, odkrili so mansri.kaj onrm onkraj Mure, ki so si ustvarjali o nas svoje posebne sodibe. Njegova števifina javna, predavanja so žela vsesplošno priznanje ln dokumentirala človeka obsežnega znanja. Kakor naim je biilo vse jo v zadovoljit v'° in Ponos, nam je dane« žal, ko odhaja od nas in defli usodo s tistimi ljudmi, ki so v nasiti svojih sil in dela v Prekmurju mo-raTi zapu-s^iiti započete brazde. Sokoli ia drugi so se od ravna tedja iskreDo poslovili v hotedu »Kroni<. Vso srečo in zadovoij 6tvo želimo njemu iia družini na novem službenem mestu. Lovski zapiski inž. Vojka Koprivnika Ne samo lovec, temveč vsak odkritosrčen ljubitelj narave mora biti vesel knjige Vojka Koprivnika: Jugoslovanski lov. čevi zapiski- Jasen in uglajen slog, ki nam stavlja pred oči osredje opisanih zgodb z vedro neposrednostjo, kakor posebno tudi verjetnost in mikavnost podane vsebine privlačujejo čitatelja s svojo svežo silo. Prav v posrečenem izboru snovi, ki je ena temeljnih nalog dobrega pripovedovalca, najbolje spoznamo vrline pisatelja^ V tej knjigi ne najdeš samo lepih besed, ki pogosto le servirajo publiki manj vredno ali prestano snov, garnirano z različnimi omakami. Jedro teh povesti jc iz zdravega vira, na temelju lastneaa doživetja in čiste fantazije zrasla vsebina. Iz teh povesti pač nikjer ne pronica na dan kaj pruzneaa ali prisiljenega. Vse je samoniklo in kleno- Vse zgodbe te zadovoljujejo s svojo zanimivo in svojsko snovjo. Zajeta je v šumadiskih in črnogorskih hribih, v vojvodinskih hrvaških in slavonskih ravninah, ob jadranski obali in na slovenskih planinah. Naravno se porajnjo pred teboj podobe iz vse Jugoslavije- To dejstvo in pa iz vsebine opisanih zgodb dihajoča domovinska ljubezen pisateljeva ter po njem orisanih oseb vzbujajo v či" tatelju docela prirodno najgloblji patriotizem, ljubezen do Jugoslavije Če se z vsem bistvom uglobiš v posamezne »zapiske«, se ti živo razgrinjajo pred očmi pristno iz naobr. ških< gospodarjev. — »Buge was primi, gralva Venus!« — tu je koroški knez s svojimi vitezj leta 1227. sprejel Ulrika Lichtensteinskega, ki je potoval preoblečen v Venero, in ga je pozdravil: »Bog vas primi, kraljeva Venus.« Ubrik je to popisal v stihih: Da kamen mir wend'sche Manner entgegen als tUchfga Lanzenrenner... Iz najnovejše zgodovine je Humperk znan po srditih bojih naših borcev s folk. sverovci. ki so lahko tod z viška obvladali vso dolino. Velika junaštva so se godila tod. grozovite so zlasti bile borbe za most čez Dravo V serpentinah padamo k reki očarljivo lepa je ta dolina. Svetna vas leži desno pod klanci, bela in mična — kolika ško. da, c'a je nemčurska! Prav tako se je od vrgla vas čudnega starinskega imena Ko-žentavra ob cesti, že onkraj Drave, a sicer so tod ljudje zavedni, vse gori do Rutarjanov v strmih Karavankah najbolj zavednj in si fantje po jo mirnega srca; IPMIIOIE SENZACIJA DIVJI TOV1 EEMINSTVIEtNII FILM SEZONE Domače vesti * VVilsonov spomenik na Korčuli. Splitski rojak Anton Vilovič, ki se je kot la. djedelniški mojster že pred 40 ieti izselil v Severno Ameriko, je v New Y°rku ustanovil odbor za pos.avitev spomenika po. kojnemu predsedniku Z edin j enih držav in velikemu prijatelju našega- naroda Wilsonu na Korčuli. Vilovič( ki je častni predsednik in blagajnik odbora, je sani vložil v njegov sklad 500 dolarjev. Za svojega zastopnika v domovini je odbor imenoval g. Lupisa.Vukiča ter ga pooblastil, da osnuje odbor na Korčuli. Ta od-t>or že posluje in je že uvedel nabiralno akcijo v vseh občimih otoka. * Odmev iz Bolgarije. Danes je leto dni, odkar sg je vršil v Sofiji prvi koncert Jtfuibljaniaiiie Glasbene Matice. Zagrebška g.asbena revija »Sveta Ceciildja«, ki jo urejuje nionslgnor Jank0 Barie, prinaša v letošnji oktoberski številki diaijše giasbeno Izročilo iz boftje, ki pravi mol drugim: >V novembra, mesec dini po odhodu šalja-pina ia Sofije, nas je posetila ljubljanska Glasbena Matica, ki je bi/vala. v Bolgariji nad deset dni ter prh-edbla koncerte v Sofiji, PioTdivu, Stari Zagori, Trnovem, Varni, Sumeaii,' Ruse in Plevni z velikiim uspehom m na zadovoljstvo vseh. Za zbor Gjasibene Matice morem reči, da je triumfalno prepotoval Bolgarsko ter se povsod izkazal koit prvorazredni zbor. Od v teh zborov, kar jih je do sedaj prišlo k nam (nekateri maožanski), pa beograjska Obi-lič in 2>tankovič) nosi zbor Glasibene Matice palmo prvenstva. Dokazal je, da z lahkoto rešuje vse probleme glasbene umetnosti. Zborovodja M. Polič je s svojim velikim znanjem in umetniškim poudarkom iizvel ter raztolimačil star,o in novo glasbo v naše največje zadovoljstvo Vse skladbe, ki so bile na sporedu, so močilo ganilg poslušalce in odobravanju ni bilo ne konca ne kraja. Manifestiralo se je bolgarsko-jugoslovensko bratstvo aa najpriisrčnejši način in bivanje Glasbene Matice je ostavilo na nas vse neizbrisni in trajni v tisk. P. T. Belčev.« » »Poljsko — jugoslovensko društvo« v Zagrebu je dolga leta Po 6Vojem publicističnem delu in po lepih javnih priredbah bilo med prvima organizacijami te vrste pri nas. Sedaj pa čiitamo, da je njega predsednik pr0f. dir. Fr Kešič demisijoniral in Kra-Ijico Marijoi. Predavatelj Pirnat Viktor, Skioptične slike. — Pri Sokolu v Šiški drevi ob 20. Dr. Čermelj Lado o slovenski morski obali s skioptičnimi slikami. — Pri Sokolu v Črnomlju 23. t. m. ob 20. Dr. Fel-tacher, državni tožilec, o Koroški in Korošcih. Skioptične slike. Pri Sokolu v Planini 23. t. m. ob 20. Dr. Vrčon. o Abesiniji. — Pri Mcddruštvenem odboru v Kočevju 24. t. m. ob 11. dopoldne. Dr. Brež-nik Pavel, o francoski revoluciji. Spremlje-vanje diapozitivov. — Pri Sokolu na Vrhniki 25. t. m. ob 20. Kravos, o grozotah svetovne vojne s skioptičnimi slikami. — V vajenskem domu 25. t. in. ob 19. O potovanju s »Kraljico Marijo« po Grčiji in Egiptu z diapozitivi. * Obledele obleke barva v različnih bar-rah in plisira tovarna J0S. REICH. • Novi pomočniški zbori. Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani je imela v nedeljo IT. t-m. prvo sejo, na kateri se je izvolila eksekutiva im sicer za predsednika g. Franjo Melicer, za tajnika g. Lojze Sitar in za blagajnika g Ciril Lampič. Od!bor Zveze je sklenil po-slaiti na g. ministra trgovine spomenico. v kateri bodo obravnavana vsa važna vprašanja, ki se tičejo trgovskih pomočnikov Na isti seji se je sklenilo ustanoviti pomočniške zbore v naslednjih krajih: Radovljici, Kamniku, Litiji. Ribnici. Novem mestu. Kočevju, Črnomlju, Nova vas pri Rakeku, Krškem- Brežicah, Laškem, Ptujski gori, Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici, Or. možu, Konjicah. Ljutomeru, Dolini Lendavi, Sv. Lenartu in Murski Soboti. Odib0r Zveze prosi trgovske pomočnike iiz nave-Zvezi na naslov: Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani, Delavska zbornica. Opozarjamo pa, da Zveza ne sprejema v članstvo posameznih članov, temveč bo pomagala v vsakem kraju ustanoviti pomočniški zbor, kakor ga predvideva obrtni zakon. Prva seja te važne Zveze je pokazala, da se je lotila Zvetza svojega dela z vso resnostjo in je zato prav, da jo vsi trgovski pomočniki v svojem lastnem interesu podpirajo. » Uprava banovinskega zdravilišča R°-gaške Slatine potrebuje za zdraviliški prospekt za sezono 1936 umetniško izdelan osnutek za naslovno stran in razpisuje natečaj, katerega se lahko udeležijo vsi v Jugoslaviji živeči umetniki. Prva nagrada Din 500, druga Din 250, tretja Din 125. Odloča uprava zdravilišča. Vsak osnutek naj bo opremljen z geslom, naslov umetnika pa mora biti v zaprti kuverti, ki naj nosi isto geslo kakor osnutek. Uprava zdravilišča si pridržuje pravico odkupa vposlanih osnutkov po ceni Din 200.—. Termin: 15. december 1935. času, ko imenovane planinske postojanke pozimi ne bodo stalno oskrbovane, je do. voljen pose t le v spremstvu gorskega vodnika ali oskrbnika dotične postojanke. Planinec-smučar, ki hoče sam brez vod. nika obiskati navedene postojanke pozimi, ko niso oskrbovane, mora dobiti v pisarni SPD v Ljubljani od predsednika Osred. njega društva podpisano dovolilo, da sme posetiti planinsko kočo ter mora popreje položiti kavcijo. Opozarjamo planince.smu. čarje na ta navodila. ♦ Oče in dva otroka so zgoreli v h!Si. Dva mala otroka in njih oče Ljubomir Andjelkovič iz vasi Mlančs blizu Raške so storili grozno smrt v plamenih svoje hiše. Preden je zaspal, je Ljubomir moi-no zakuril v štedilniku, ki pa se ponoči, ko so trdno spali, odprl in se je žerjavica vsula po raznih predmetih, ki so se ta. koj vneli. Mala hišica je stala na samem in. ko so sosedje prihiteli na pomoč, je bila že vsa domačija v velikih plamenih. Mati nesrečne družine je bala po opra.v. kih v nekem drugem kraju in, Jio se je zjutraj vrnila domov, so sosedje komaj preprečili njene samomorilne namene. » Znanost proti koteinu. Tajni svetnik profe«or dir. Max Ruibner, prejšnji ravnatelj fiziološkega zav0ldne. u— 0 deklamaciji, igri, režiji, inscenaei-ji, šminkanju in vsem kar spada v področje gledališke umetnosti, se bo razpravljalo na dramskem tečaju ZKD. Tečaj bo petmesečen in se bo vršil 2 krat tedensko ob torkih in petkih od pol 20. do 21. Vpisovanje dnevno v pisarni ZKD, Kazina. H. nadstropje, kjer se dobe tudi vsa ostala pojasnila. u— V Šentjakobskem gledališču ponove v soboto 23. in nedeljo 24. t. m. ob 20.15 zabavno in duhovito Hopwoodovo veseloigro 2Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Igra je dosegla pri vseli dosedanjih uprizoritvah nenavaden uspeh in so bile vse dosedanje predstave razprodane. V glavnih vlogah nastopilo: Baranova- Klavo-rova, Hanžič. Košak. Petrovčič. Ker je odšlo ludi pri zadnji predstavi mnogo liudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že od jutri dalje. u— >Divji tovor«, ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani, je gotovo delo, ki bo zanimalo slehernega ljubitelja lepih filmov. Popelje nas v osrčje malajske džungle med še neznane ljudi in običaje ter med neznane živali in zveri. Lov na te živali je izredno zanimiv, še zanimivejše je pa dejanje filma. Frank Bučk- znameniti junak in neustrašeni gospodar džungle, nam pokaže take vragolije in vratolomnosti, da nam bo zastala sapa ob pogledu na vse, kar bomo videli v filmu »Divji tovor«. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4., 7.15 in 9.15 uri VELIKA PREMIERA največjega filma MARLENE D1ETR1CH KARNEVAL V ŠPANIJI (ŽENA IN MOZICELJ) Predprodaja od 11 do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice. Dopolnilo: Barvana črtana šala »IZLET NA LUNO«. PREMIERNl KINO u— Narodai muzej bo za splošen brezplačen ppset ouipn še prih^iUjO nedeijo 24. t.m. od 10. Pri belem konjičku« in sicer v ulo-gi Incognita. Zapoje z g. Gostieeui duet iz opere »Zidana uiarela«... G. Go.stic sam zapoje namestu dosedanjega kupieta »0 krizi« nov kuplet: »0 sankcijah na tem in onem svetu«. u— Danes ob 14.30 nasitopd Doroteja Wieck, slavna igiia^ka., v fiuiinu »Us(pamu od 30. t-m. od 4. decembra, na kateri bodo sodelovali naši najboljši saiioni oblačilne stroke skupno z ljaiibljanskiimi trgovci, bo izredna privlačnost in atrakcija, o kateri bo govorila vsa Ljuibljana. limeLi bomo priliko vidieti preko 100 moških in ženskih modelov. Režijo to dekoracijo ter zabavni diel programa, vodijo naši priznani umetniki s presenetljivo iznajdljivostjo- u— Sezonsko gradbeni delavci sklicujejo zborovanje. Ljoiibljanska podružnica Zveze gradbenih dJeCavcev sklicuje za ne-delijo ob pol 10. v dvorani Delavsk^ zbornice, zborovanje, na katerem bodo razpravljali o svojih zahtevah po kolektivni tarifni pogodbi, zavarovanju za brezposelnost in osem urnem dieita-vmiku. Glavni govornik b0 graiiibeni delavec Tomaž Brejc. Zveza gradbenih delavcev poftartrilja zahtevo, da se za delo na gradbi plača, najmanj 5 Din od ure. u— Odborniki in odbornice šentjakobsk»-trnovske Ciril-Metodove podružnice so zbrali v proslavo 50 letnice podružničnega podpredsednika g. ravnatelja Frana štruklja 30C» Din za eno pokroviteljnino. Zagreba na delu v Ljubljani. u— pripravljalni odsek za podružnico Filatelističnega kluba Ljubljana v šiški ima svoj redni sestanek v petek 22. t.m-ob 8. v gostilni »Pri raci«. Vabljeni vsi! u— Plavalni tečaj v zimskem kopališču SK Ilirije. Drevi ob 20. se prične priljubljeni večerni plavalni fečaj združen s sonuško gimnastiko. Voda je ugodno tean-perirana, na razpolago topel tuš. Vse interesente vabimo, da pridejo drevi v zimsko kopališče SK Ilirije. u— še dva velesejmska žeparja Iz Zagreba. Zagrebška policija je te dni izročila kriminalnemu oddelku v Ljubljani 22-jetno brezposelno frizerko Josipino iz Ljubljane in 27 letnega Josnpa Krležo -z Krapine. ki sta zaradi kraje in potepanja pred kratkim odsed€la kraijšo kaizen v zaporih zagrebškega sodišča, a je policijska preiskava odkrila, dta sta bila za časa jesenskega velesejma z drugimi pajdaši iz Iz CeSfs e_ Znižanje najemnin. V sredo proti večeru, torej po objavi naše notice »Znižanje najemnin,« zaradi katere se razburi ja včerajšnji »Slovenec,« je prejelo naše celjsko uredništvo naslednji razglas mestnega poglavarstva: Mestna občina celjska je, vpoštevajoč težke gospodarske razmere sedanjega časa. primerno znižala najem» nino stanovanskim najemnikom v svojih hišah. Hišni posestniki v mestu Celju se vabijo in pozivajo, da sledijo temu zgledu in tudi oni čim izdatneje znižajo najemnino svojim najemnikom. e— Občinski računski zaključki so do vključno 28. t. m. na vpogled pri mestnem računovodstvu. Pravico vpogleda ima vsak član mesta Celja in tudi vsaka oseba, ki od kateregakoli dohodka v mestu ali v bivši okoliški občini plačuje državni neposredni davek. Eventuelne ugovore je treba vložiti v navedenem roku pismeno pri mestnem poglavarstvu. e_ Andreiev sejem. V soboto 30. t. m. bo v Celju letni živinski in kramarski sejem. e— Nov prota. Za vojaškega svečenika m pravoslavnega proto v Celju je kot na* slednik pokojnega protojereja Manojia Cu-diča imenovan g. Bulovan, ki je bil doslej prota v Varaiždinu. e— Umetniška slikarska šola se odpre na celjski gimnaziji, interesenti se vabijo na razgovor, ki bo v nedeljo ot> 10. v gimnazijski risalnici. Pouk bi bil ob nedeljah od 9. do 12. e— Umrl je v zdravilišču za j etične v Topolšici pri Šoštanju narodni poslanec g. Krstič. V sredo so ga peljali z avtofurgo nom skozi Celje v njegov domači kraj v Šum ad i j i. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 377 brezposelnih nasproti 345 dne 10. t. ni. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Raj na zemiji« in zvočni tednik. a— Lep uspeh Jenkove proslave. V sredt zvečer je bi! v proslavo 100 letnice rojstv* velikega skladatelja Davorina tenka, tverež narodnih himen »Naprej« in »Bo.'e pravde« v gledališču koncert Ipavčeve pevske župe na katerem je nastopilo 6 mariborskih ir okoliških pevskih društev z bogatim spore, detn Jenkovih skladb Na koncertu, ki j« prav dobro uspel, je odpel, tri pesmi t 'd mariborski koncertni pevec g- Avgust Živ. ko, ki ga je na klavirju spremljal prof. V Mirk. ("vodoma ie spregovoril o Davorint Jenku kot človeku in skladatelju predsed n,ik Ipavčeve pevske župe prof V. Mirk čigar izvajanja so sprejeli navzoči s toplin aplavzom. Udeležba bi bi'a lahko bo':ša a— Abrahamovo Ne S kanem vrhu i< slavi! te dni v krogu svoje družine 50-'et nico rojstva vrli i-n agilni sokolski in nacionalni delavec obratovodja Andrej Kukec Prisrčno čestitemo! a— Uprava mariborskega pododbor? Udrnženja rezervnih oficirjev in bo|evni kov vabi gg. rezervne oficirje, da prisostvu jejo slavi 45. peš. polk.i v soboto 23. t m. ob 11. v kasarni Viteškega kralja Alek sandra I. Uediuitelia- (Meljska cesta). a— Iz gledališča. Prva letošnja popoldan ska predstava v ned l o ob 15. VprizoT se Frankova veselo:ira »Vihar v kozarcu« s štefo Dragutinov čevo v glavni ulogi. a— Nova opereta »Mgjdac ie prirejen? po besedilu J. Fr. Knafličeve vesele tro dejanke »Kmečka svatba«. Krstna predsta va bo v nedeljo zvečer. a— čaranje, ki je prineslo razočaranje V Ljmbušu je spoznala 39-le,-tna ciganka Miar^ja Roj« neko mlado tkalko ter ;o na govarjalia, naj si pusti prerokovati srečo v ljubezni. Od začetka ni hotela mladenka ; tam ničesar vedeti, ker pa ciganka ni mirovala, je naposled pristala Pred pričei-kom čarobnih ceremonij je morala mla denka prinesli ciganki 7 stotakov, par novih čevljev in zlat prstan, češ, da >e tt, za ugoden in nemnyt.en potek čaranja nujne POti-ebnp. Mfladonika je šla na iimanice izposodila si je denar in prinesla cjganki kakor je žeMa. Najprej je morala mladenka priseči, da ne bo o sitvari nikomur ničesar črhmia, ker eicer ne bo no'bene>gs uspeha. .\a;o pa se je pričelo čaranje, ki je poteklo v znamenju ž! ob udiranja aera-znmiljivih besed. Ko je bilo tega konec, j« dejaiia mladenki, naj ee zglasii nastlednjega dne, da ji vrne predmete in ji razoden« srečo, ki jo čaka v Ijfuibezni. Toda o ciganki ni biiio ne duha ne sluha, pa tudi ne fl denarju, čevljih in zlatem prstanu. Pc srečnem naključju pa je mladenka včera; opazila v Vetrin^ski uniči ciganko- Cigan ka je kanila pobegniti, a zajele s© jo trde stražnikove roke. Ciganko, pri kateri ai so ničesdr našli, so iizročiQii sodišču. a—Vabilo k izrednemu občnemu zboru Goapo^iarsikega društva, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, ki bo vrščil v nedeljo, 1. decembra ob 10. pred-poldne v posebni sobi gostiln« Samic v Košakih štev. 2. Dnevni red je naslednji: 1. či^anjo zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. pomočilo predsednika; 3. nado-mesttne volitve načeistivia in nadzorstva; 4. predilagii za bodoče posiovanje; 5. razno. Občni zbor sklepa veljavno, če je navzoča vsaj četrtma zadružnikov. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil na istem mestu in z jstiim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepaiti. a— Mariborski jadralci. ,Na sestanku ja-dTalno.letalske skupine mariborskega Ae-rokluba je članstvo izvolilo naslednji odbor: Danilo Vahter, predsednik, Karel Kos, I. tajnik, Aleksander Faninger. II. tajnik, Tomo Kralj I. blagajnik. Drago Muri d« II. blagajnik Marijan Škofic in Milko Škofic, go. spodaTja, Marijo Mlekuš in Karel Kos, referenta za propagando. Drago Munda. vodja delavnice. Na sestanku so se tudi določile smernice zc nadaljnje delovanje in si je na,1^ agilna jadralno-letalska skupina stavL la kot cilj za prihodnie leto zgrad4tev no" ves« visokozmo?ne?a 'e^ala tir>a »Gvnau Baby II« in dograditev kabine šolskemu letalu »Pohorc«. V župnišče jih je mikalo. Štirikrat »o neznani rokovnjači skušaj vlomiti v jare" nrnsko župnišče, štirikrat so bih prepodeni-Petič se menda ne bodo javili več ker so jim orožniki tik za petami a— Fingirano? Limbuški primer prijav, ljenega razbojništva postaja vse zanimivejši. Orožniki so tudi včeraj ves dan zasliševali razne priče. V spremstvu trgovca Grai-nerja, lastnika viničarije, so si orožniki včeraj ponovno ogledali vse prostore ter ugotovili novo zairmivo okolnost. Dognali so namreč, da je popolnoma izključeno, da bi se bil opisani razbojnik s krinko mogel vzpeti skozi napravljeno odprtino v Grei. nerjevo sobo. kjer je odprtina za odraslega človeka skoraj za polovico premajhna. Tudi včerajšnji dan je pokazal pravilnost nove smeri ter so orožniki prišli do rezultata, da je vse skupaj najbrže fingirano ter izmišljeno. Preiskava bo najbrže v teku današnjega dne končana a— Krivoprisežnild. 28 letni kroješki pomočnik Anton Rižnar. njegova 65 letna mati Marija in 26 letna sestra Liza so sedeli na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom obtoženi, da so 6. aprila lani, pred sreskim sodiščem v Ptuju lažno izpovedali ▼ neki kazenski zadevi. Obsojeni so bili vsi trije in sicer Anton Rižnar na 8 me. secev strogega zapora in dve'etno izgubo častnih pravic. Marija Rižnar na dva meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti, Liza Rižnar na 2 meseca strogega zan^ra. pogojno n« dve leti. Iz Ptafa j— Osebna vest. Cestni nadzornik g. Uhl Florijan pn ptujskem sreskem cestnem odboru s sedežem v Ormožu je po službeni potrebi premeščen k cestnemu odboru v Logatcu. Na njegovo mesto je iz Logatca premeščen cestni nadzornik g. Lederer Er-bart. j— Odbor za strokovno in splošno izobrazbo trgovskega in obrtnega narašča a priredi v soboto 23. t. m ob 20. v prosvet. ni dvorani »Mladike« predavanje zdravnika g. dr Brumna o alkoholu, nikotinu, spolnosti. Vabljeno tudi ostalo občinstvo-! Vstopnine ne bo. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20 in nedeljo ob pol 19. in po! 21. film »Knock-out«* Predigra ku'turni film in Foxov tednik. Dve hudi nesreči Maribor, 21. novembra V Braunšvajgu Se je danes ob 14. pripetila strašna nesreča: 30-letni posestnik a ji ton Medved je iz Starešincev gnal bika proti Mariboru. Kakor bi žival slutila, da jo pelje k mesarju, je bik nenadno pobesnel, podrl Medveda na tla in ga pohodil. Smrtno nevarno ranjenega Medveda so reševalca nnglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je mož že uro pozneje ižsdihnil. Zdravniki so ugotovili strašne notranje poškodbe, zlomljen je imel pa tu. ter g Ivan '»^otriič, je sklenilo prirediti drugo leto veliko razstavo za vse škofjeloško sodno območje s Selško in Poljarsiko dolino z žirmi. Sestavil se je poseben d0 tudi obrtna nadaljevalna, meščanska, uiršu.lin-ska in mlekarska So:«. Pozabljeni ne bodo škofjeloški cehi s akrirojiea.mi in dirugii spomeniki naše stare časti in slave. Ob tej priliki se bo izdala posebna knjižica. Ob črtsn razistave se bodo na Sv. Jakoba trg-u prirejale pasijonske igre. Odbor, ki s: jo na/de! na!o?o. organizirali: to vetiko razstavo, je iizven političnih etruj ha mu je edt'ma skrb, da čiim ve.%neje izpolni svojo nalogo. SOKOL Sokolski gledališki oder na Viču bo v začetku decembra slavil 15-letnico. Prvič je dramski odsek decembra leta 1920 uprizoril Finigarjevo »Naša kri«. Od tistega časa so se redno vrstile leto za letom gledališke sezone v viškem Sokolskem domu, ki je postal pravo žarišče narodne prosve. te v okolišu. Dramski odsek je hodil z uspehom gostovat tud v druge kraje Njegovo osebje se je stakio večalo in se urilo, da je lahko igralo tudi že večja dela. Na viškem sokolskem odru se je vzgojila prav lepa vrsta dobrih igralcev, ici bi delali čast tudi večjemu odru. Eden najvztrajnejših med njimi je gotovo br Da car. Viški dram. ski odsek bo proslavil 15-letnico v nedeljo 24 t. m z uprizoritvijo Schonherrjeve »Zemlje« v kateri bo igral br. Dacar glav. no vlogo Pridite, da pok?žete. kake cenite prizadevanje viških igralcev. Kamniško s0koIsko okr0žje priredi v nedeljo 24 m. v Sokolskem domu v Radomljah telovadno akademijo Na sporedu bodo skupinske vaje s petjem, s pa- licami in rajalne vaje. dadje simbolične vaje na pesmi: »Hej Slovani« »Po jeze-ni«. s-Kje iom je moj«, itd. Pri izvajanju programa bodo nastopali razni oddelki društev: Kamnik. Radomlje. D0b. Domža le, Mengeš in Trzin Ni dvoma da bo akademijo posetilo nacionalno občinstvo vsega kamniškega 6o&olSkega okrožja. Gospodarstvo Državni dohodki v predlogu novega proračuna Glavne podatke o predlogu novega dr. žavnega proračuna je »Jutro« objavilo že v sredo 20. t m- Predviden donos državnih davkov kaže v tem predlogu v primeri z dosedanjim proračunom nekatere važnejše spremembe. Donos splošnih neposrednih davkov je predviden v višini 1472 milijonov Din, to je za 145 milijonov Din manj nego v se. danjem proračunu. To znižanje predvidenega donosa splošnih neposrednih davkov je na splošno v skladu z manjšim donosom teh davkov v zadnjem času. V prvem polletju proračunskega leta 1935/36 (april —September) je znašal donos splošnih neposrednih davkov le 651 milijonov, to je za 79 milijonov ali za skoro 11% manj nego v istem razdobju prejšnjega leta. Znižan je predvideni donos vseh neposrednih davkov: tako med drugim donos 2gradarine od 300 na 270 milijonov, do. nos pridobnine od 320 na 280 milijonov, domos družbenega davka od 200 na 190 milijonov, domos uslužbenskega davka od 255 na 220 milijonov in donos rentnega davka od 60 na 40 milijonov. Glede zemljarine je v predlogu novega proračuna predviden donos 450 milijonov, to je le za 6 milijonov Din manj nego v sedanjem proračunu. Ta malenkostna re. (Jukcija predvidenega donosa zpnVjarine ni prav v skladni z znižanjem zemljarine, ki je bilo uvedeno letos z uredbo od 2. februarja. S to uredbo je bilo določeno, da se katastrski čisti dohodek od njiv (ora-nic) in katastrski čisti dohodek od vino* gradov na krševitem svetu zniža pri odmeri zemljarine za 20%. z zakonom o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36, je ta redukcija zemljarine pri njivah in vinogradih na krševitem svetu podaljšana še za davčno leto 1936, in to celo v iameri 33%. Ker tvori dohodek od njiv prav znaten če ne pretežni del zemljiškega dohodka, ki je obremenjena z zemljari. no. bi bilo pričakovati, da se bo glede na to znižanje zemLjarine zmanjšal tudi predvideni donos zemljarine v znatnejšem obsegu. V resnici pa predvideva novi pro. račun le znižanje za poldrugi odstotek in s tem le neznatno manjši donos nego v le^ih 1932/33-1935/36. ko je bila zemlja-rina predvidena v vseh teh letih v enaki višini 456 milijonov, čeprav se je na njive m vinograde plačala zemljarina v polni izmeri. Druga važna sprememba se tiče davka na poslovni promet. Pri tem davku priča, kuje finančno ministrstvo v bodočem proračunskem letu poviSanje donosa za 170 milijonov, namreč od 490 na 660 milijonov. Ni dvoma, da bi se dal davka na poslovni promet pri točnem in doslednem izvajanju davčnih predpisov še povečati, ker je dobro znano, da se mnogi obvezan, ci tega davka izmikajo plačilu. Finančno ministrstvo si je v zadnjih letih hudo prizadevalo, da poostri kontrolo pri pobira, nju tega davka in je imelo v tem pogledu tudi uspehe, čeprav ne take, kakor je bilo pričakovati. V letu 1932/33 je znašal donos davka na poslovni promet 340 milijonov (v tem letu je 2 in pol meseca veljala še prvotna davčna stopnja 1% namesto 2%); naslednje leto 1933/34 se je donos poslovnega davka dvignil na 485 milijonov. v letu 1934/35 pa na skoro 500 mi. lijonov. Tudi v prvem polletju tekočega proračunskega leta (april^sep^ember) se ie donos poslovnega davka nadalje nekoliko dvignil na okrog 265 milijonov nasproti 245 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta. če vzamemo za podlago dejanski donos poslovnega davka v prvem polletju tekočega proračunskega leta, te. daj bi mogli za vse leto računati kvečjemu z donosom 530 milijonovi med tem kn je v novem proračunu predviden, kakor rečeno, donos 660 milijonov, iz česar moramo sklepati, da so v pogledu tega davka predvidene neke reforme. Enodstotni Izredni prispevek obvezan-cev uslužbenskega davka bo v letu 1936-37 prinesel, kakor je predvideno v predlogu proračuna. 75 milijonov nasproti 80 milijonom kolikor je bilo doslej predvideno. Pri tej postavki je treba upoštevati, da odpade po ponovnih razsodbah upravnih sodišč za bodoče dolžnost pobiranja tega davka od delavcev in je glede na to okolnost znesek očitno prevelik, če ni morda mišljeno zrkonito razširjenje dolžnosti plačila tega prispevka tudi na delavstvo Pri trošarinah predvideva predlog proračuna povišanje donosa za 27.5 na £27.5 milijona Din. V letu 1934/35 je znašal dejanski donos trošarin 811 milijonov, letos pa je precej manjši, kajti v prvi polov-ei tekočega proračunskega leta je znašal le 385 milijonov, nasproti 406 milijonom v isfem razdobju prejšnjega leta. Pri taksah je predviden donos 1039 milijonov, to je za 66 milijonov manj nego v tekočem proračunu Pri tej postavki bi bilo morda potrebno še nadaljnje znižanje predvidenega donosa, kajti v letu 1934. 35 je znašal donos taks v resnici le 982 milijonov, v prvi polovici tekočega prora. čunskegn leta pa j p Tnnšal 403 milijone (lani v istem razdobju 425) Zmanjšanje donosa predvideva proračun predvsem pri prodaji kolfkov, in sicer za 100 milijonov, dočim računa s povečanjem vozninske takse za 60 milijonov na 280 nrtijomov. kar pomeni skoro 30% povečanje. Poviša. nip te -postavke prav tako kaže da je pričakovati nek-'h reform, enako kakor pri taksah za šolnino, ki v oredlosu novega proračuna niso več nosehei označene 'n se bodo očitno v bodoče plačevale v obliki kolkov. Pri carinah predvideva predlog proračuna povišanje donosa za 51 na 701 milijon Din. Donos carin se je v zvezi s povečanjem uvoza zadnji dve leti v resnici povečal. V letu 1933/34 je znašal donos carin 635 milijonov, v letu 1934/35 se je dvignil na 661 milijonov, v prvi polovici tekočega proračunskega leta (april-september) pa na 347 milijonov (prejšnje leto 334). Ce se bo postopno dviganje obsega naše zunanje trgovine tudi v prihodnjem letu nadaljevalo, je verjetno, da bomo dosegli predviden donos carin. Dvomljiv pa bi postal ta donos tedaj, če bi se obseg našega izvoza v zvezi z gospodarskimi sankcijami protj Italiji bistveno zmanjšal, kajti v tem primeru je pričakovati, da bo vzpo. redno nazadoval tudi uvoz in s tem donos carin. Cisti donog monopolov je predviden v višini 1590 milijonov Din. to je za 18 mi. lijonov Din več nego v tekočem proračunu. To povečanje naj bi se doseglo z ustre-zajočim zmanjšanjem izdatkov monopol-ske uprave. Dohodki državnih podjetij Pri državnih podjetjih je najprej omeniti državne železnice. Tu je predvideno povečanje dohodkov za 82 na 2022 milijona Din. Kosmati dohodki železnic so v le. tu 1934/35 znašali 1958 milijonov, v letošnjem letu pa so nekoliko nazadovali, ker povečanje prometa nI moglo v celoti nadoknaditi izpadka dohodkov zaradi občutnega znižanja potniške tarife. Tako smo imeli letos v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta pri železnicah 972 milijonov dohodkov nasproti 994 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta in se bo moral promet še nadalje povečati, če bomo hoteli doseči v proračunu predvidene dohodke. Dohodki državnih rudnikov so predvideni v višini 259 milijonov, to je sicer za 7 milijonov manj, nego v sedanjem proračunu, vendar pa znatno več, nego so v zadnjem času znašali dejanski dohodki rudnikov. V letu 1934/35 so znašali dohodki državnih rudnikov komaj 210 milijonov, letos pa so se nadalje skrčili, kajti v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali ie 90 milijonov nasproti 102 milijona v istem razdobju prejšnjega leta. Pri sedanjem stanju bi bilo torej za vse leto pričakovati le 180 milijonov dohodkov in iz proračuna nI razvidno, kako naj se doseže povečanje za skoro 80 milijonov Ce hoie finančno ministrstvo doseči to povečanje na ta način, da z administrativnimi ukrepi doseže več. je dob-ve premoga za te rudnike, potem bo to znova občutno prizadelo interese privatnih premogovnikov v naši državi, zlasti v dravski banovini. Dohodki državnih gozdov so ▼ proračunu predvideni za 8 milijonov višje, in sicer v višini 102 milijona. To je približno toliko, kolikor so znašali dejanski dohod, ki gozdov v letu 1934/35. Ponovno pove. čanje dohodka pričakuje finančno ministrstvo od Državne hipotekarne banke, kjer predvideva čisti dohodek v višini 61 milijonov nasproti 55 milijonom, kolikor je imela država pri tem zavodu čistega dohodka v letu 1934/35 in 1933/34. Od Poštne hranilnice pa pričakuje 74 milijonov čistega dohodka, to je prav toliko kakor doslej. Prijave za dopolnilno prenosno takso Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal poziv za predložitev prijav za odmero dopolnilno prenosne takse za taksno dobo 1936. do 1940. V smislu določb 12. pripombe k taT. št- 12 taksne tarife se začne s 1. januarjem 1936 nova taksna doba za odmero dopolnilno prenosne takse, ki traja do 31. decembra 1940. Pod to takso spada cerkvena nepremična imovina, nepremična imovina cerkvenih in prosvetnih volil skladov, fondov, samostanov. posvetnih in duhovnih občin, zadrug, zavodov, ustanov, društev in podobnih združenj (taksa znaša na leto 0.4% prometne vrednosti dotične imovine). Nadalje spada pod to takso nepremična imovina delniških družb in drugih pridobitnih družb in društev, katerih članom pripada določen delež osnovne skupne imovine (pri teh zavezancih znaša taksa 0-2% prometne vrednosti na leto)- Čiste industrijske družbe plačajo od prometne vrednosti nepremičnin na leto 0.1%. Lastniki in zastopniki lastnikov, uživalci in tisti, ki imajo to imovino, ali njihovi po zakonu določeni zastopniki odn. pooblaščenci so dolžni v svrho odmere te takse predložiti v roku od 1. do 15. januarja 1936 pristojni davčni upravi, na katere področju se nahaja dotično imetje, predpisano taksno prijavo. V prijavi je treba navesti vso nepremično imovino, ki se nahaja v naši državi, in vse pravice, združene s temi nepremičninami. ki se smatrajo po civilnih zakonih za nepremičnine, ter njihovo vrednost. Tudi tuje družbe, ustanove itd-, katerih imovina se nahaja v naši državi in je podvržena tej taksi, so dolžne na enak način predložiti prijavo po svojem zakonitem zastopniku. Temcli za odmero te tak«e je prometna vrednost dotične nepremičnine na dan 1. januarja 1936. V prijavi je treba navesti vso nepremično movino z veemi deli z navedbo površine in kakovostjo uporabe, nadalje kraj. in prometno vrednost za vsako imovino. Od vrednosti nepremičnine se pri odmeri ne bodo odštele obveznosti, ki so morebiti zdmžene z imovino. Pri imovini, glede katere se v taksni prijavi navede. da ni podvržena dopolnilni taksi, je treba predložiti s prijavo tudi potrdilo pri. stojne oblasti o izpolnitvi pogojev za oprostitev. drugače ta oprostitev ne bo priznana Kdor je imel doslei oprostitev dopolnilne takse, si s tem ni pridobil pravice do oprostitve za prihodnjo taksno dobo, temveč si mora ponovno priskrbeti potreb, ne Listine. Družbe in zavodi, ki morajo javno polagati račune, morajo priložiti prijavi tudi poslednji sklepni račun- Cisto industrijske družbe morajo priložiti prijavi tudi dokazila, da so res čisto industrijske. Davčna uprava mora po sprejeti prijavi izdati reverz o sprejemu. Ce davčna uprava dvo. mi o točnosti prijavljene premetne vrednosti. bo ukrenila potrebno, da dožene pravo prometno prednost. če se ugotovi, da je ta vrednost večja od prijavljene, bo dotična oseb« nosila po zakonu predpisane kazenske posledice. Kdor v roku od 1. do 15. januarja ne pošlje pravočasno prijave ali jo pošlje po končanem roku. toda pred izvršeno odmero mora vseh pet let plačevati dvojni znesek dopolnilne takse. Kdor d« predloži napoved šele po izvršeni odmeri ali je sploh ne vlo. ži, ali kdor zamolči odnosno netočno na. pove predmete, ki jih mora napovedati, pla-ča vrhu tega še kazen v višini dvakratnega zneska enoletne dopolnilne prenosne takse- K nameravani zamenjavi SO dinarskih kovancev 180 milijonov dobička za državo Kakor smo že poročali pripravlja naša Narodna banka za olajšanje pačilnega prometa izdajo bankovcev po 500 Din. S tem v zvezi obstoja tudi načrt, da se zaradi številnih primerov ponarejanja vzamejo iz prometa STebrni kovanci po 50 Din. ki naj jih država zamenja za državne bankovce po 50 Din, in sicer v enakem znesku, kolikor je bilo izdanih kovancev po 50 Din, tako da zaradi tega ne bi nastale nikake spremembe v denarnem obtoku. Tudi izdaja novih bankovcev Narodne bmke po 500 Din ne bi povzročila povečanja denar, nega obtoka, ker bi ti novi bankovci deloma nadomestili tisočake, deloma pa sto-take, in sicer v obsegu, kakor bi to zahteva! promet Načrt glede zamen iave 50 dmarskih srebrnih kovancev za državne benkivoe v enakem nominalnem znesku je zanimiv zaradi tega, ker bi na ta način storili isto. kar je Češkoslovaška storila že lani, ko je vse bankovce do 20 Kč' (v našem denarju do 36 Din) proglasila za državne bankovce. Na drugi strani pa bi taka zamenjava prinesla tudi državi lep dobiček. Država je po zakonu od 14- avgusta 1932 izda'a za 550 milijonov Din srebrnih kovancev po 50 Din, ki ima vsak 16.5 g čisteča srebra. Ker je država vsega izdala 11 mrijonov komadov srebrnih kovancev po 50 Din. je v teb kovancih skupaj 181.500 kg čistega srebra, ki predstavlja danes, ko je cena srebru prerej višja, nego je bi a pred leti, vrednost preko 180 mili ionov Din (kilogram srebra stane okrog 1000 Din). Pri z'men javi sTebnvh kovancev za državne bankovce bi to>ej država imela dobiček v višini 180 milijonov, ker bi to srebro, ki nem ni potrebno, lahko prodala v inozemstvu. Gospodarske vesti = Na pariški borzi so črtali notiranje Ure. Iz Pariza poročajo, da je borzni svet pariške borze v sredo ukinil nadaljnje notiranje lire, ker ni več jasnosti gede italijanskih deviznih predpisov in glede tehnične možnosti nakazovanja lir. Tudi na Dunaju zadnje dni ni biio tečaja za liro, in sicer iz enakih razlogov. = Davek na poslovni promet pri moki. Na ponovna vprašanja od strani mlinov, aH je treba vrednost vreče pri dobavah moke in miinskih proizvodov upoštevati v davčni osnovi za skupni davek mi poslovni promet, je finančno ministrstvo izdalo okrožnico, ki opozarja na določbo zakona, po kateri se >d osnove ne smejo odbiti vzporedni stroški (za pa kova nje, zavarovanje. prevoz, obresti itd.). V poš'ev pride tudi določba čl. 11 uredbe, ki pravi, da je davčna osnova za skupni davek odškodnina. sprejeta v denarju ali v denarni vrednosti za blago, stavljeno v promet. 'Ako v odškodnini niso vračunani vzporedni stroški, se imajo ti stroški prišteti k osrovi. Kot vzporedni stroški pa se smatrajo stroški za pakovanje in balažo. prevoz, zavarovanje, obresti in slično. = Opozorilo do'žnikom. Prejeli smo. Akcija za ustanovitev Društva dolžnikov je toliko napredovala, d« se bo prihodnji mesec sklical ustanovni občna zbor. /*ato se vabijo vsi interesenti iz vseh stanov, da prijavijo svoj pristop. Obenem naj se prostovoljno javijo vsi oni ki so pripravljeni prevzeti krajevno poverjen;štvo za sv*»J okraj ali občino. Prijavijo naj se vsi, ki vidijo v snu jočem se društvu dokaz samopomoči ter prvi korak za omiljenje naših neznosnih gospodarskih težav Ako se dolžniki ne bemo sami zganili in si skušali pomagati nam ne bo njhče pomagal. Prijave naj se vpošjejo na pripravljalni odbor Ljubljana. Škrabčeva 9. = Pred uvedbo prisiine organizacije hmeljarjev v Češkoslovaški- Kakor poročajo iz Prage, pripravlja češkoslovaško kmetijsko ministrstvo v zvezi s strogim izvajanjem omejitve Hmelj ski h nasadov, načrt statutov za prisilno organizacijo vseh hmeljarjev, tako da bi bil po tem statirtu vsak hmeljarski producent primoran včlaniti se v organizacijo, ki bi imela tudi funk-oijc v prenesenem delokrogu. Borze 21. novembra Na ljubljanski borzi sta se devizi Neltrid 42.0250, AmsterdBim 208.95, Berlin 123.75, Dunaj 57.20. Stock-hota 78.1250, OsOo 76.1350, Kobenhavn 67.6», Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.90.' Buikajrešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352.50—355, 7*/, invest. 78—79, 4% agrarne 43 den., 6°/o dalmatinske agrarne 58.50 —60. 6»/o begluške 61 dfcn., 70/, Blair 70— 72, 8°/# B>;air 80 den., 7*/. Drž. hip banka 74' den., delnice: BAB 228—231, Trboveljska 110 bL, geoerama Osrijek 130 bi. Be0grad. Vojna škoda 353-50—354.50 (363.50—355), za doc. 353.50—354.50 (354), 7«'o invest. 79.50 bil, 4®/o agrarne 46.50 W.-6»/« begfluške 63.50—64, 7«/» Blamr 70.75— 71 (71), 8®/o Bairr 80.75—81.25 (81), Narodna banka 6000-«050 (<|i>00), PAB 239— 239.50 (229). Blagovna tržišča žito -(- Chicago, 21. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.50, za maj 97-25, za julij 100.75; koruza: za dec. 60.625, 2» maj 60.50, ta julij 6125. -f- Winnipeg, 21- novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 85.75, za maj 89.75, za julij 90.125. + Ljubljanska borza (21- t m.). Tendenca za žito mirna Nudijo se (vse franco vagon nakladalna postaja) pšenica: baška 79/80 kg. in banatska 78 kg po 159 — 161 koruza: hašk^ po 101 — 103. banatska po 99 _ lol, nova, času primerno suha, po 86 — 87; oves: slavonski 132.50 — 137.50; moka: baška in banatska »Og« po 260 — 270, »2« po 240 — 246. >5« po 220 — 235: otrobi; baški po 110 - 115; krompir: beli štajerski po 60 — 65 BOMBA2 Liverpool, 20. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 6.48 (prejšnji dan 6.46), za maj 6.39 (637). Newyork, 20. novembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec- 11.92 (11.80), za maj 11.56 (11.52). Konec povodnji v Logaški kotlini Nekaj podrobnosti o poplavni katastrofi vzdolž Logaščice Dolenji Logatec, 21. novembra Martinova nedelja je bila za nekatere prebivalce vzdolž Logaščice zelo nesrečna-Neprestano deževje v zadnjih dneh je povzročilo da je sicer pohleven potoček, ki v poletnem času dostikrat niti za kopanje ne zadošča, narasel v deroč hudournik. Neobičajno hitro naraščanje vode je imelo za posledico, da ljudje niso mogli rešiti niti najpotrebnejše iz svojih stanovanj in gospodarskih poslopij. Zavoljo tega je škoda še večja- Mlini ob vodi so čisto razdejani. \o. da je vdirala skozi vrata in okna- Ljudje pa so si komaj rešili življenje na kmečkih pečeh in podstrešjih. Govedo in svinje so povsod še ob pravem času rešili, odneslo pa je s seboj velike množine poljskih pridelkov in drv, pripravljenih za bližajočo se zimo Pri posestniku Kavčiču je voda pnsla celo v prvo nadstropje stanovanjske zgradbe, mu zalila tvornico smrekovega olja in popolnoma uničila vodno žago. Pri Moljku je dosegla voda streho hiše in se je družina ponoči le z največjo težavo rešila v podstreš- je, ker je voda s tako naglico naraščala. Veliko razdejanje je voda napravila tudi v Furlanovem mlinu in žagi ter mu odnesla velike množine lesa- V celem je pri« zadetih okrog dvajset posestnikov. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa sta bili dve osebi v zadnjem trenutku rešeni s splavom. V torek je začela voda naglo padatL Poplavljeno ozemlje nam nudi strašno sliko. Mogočen pritisk vode je napravil v mnogih dolinah nove požiralnike, kjer je voda dobila nov odtok v kraškem terenu", s seboj pa je seveda nosila zemljo z njiv ter uničila ozimino. Z vodo prepojeno zidovje v hišah se v zimskem času sploh ne bo moglo posumiti. Tako visoke vode ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Sicer pa so ▼ zadnjem času poplave čedalje pogostejše in večje. Vsekakor bo neobhodno potrebno rešili vprašanje regulacije in očiščenja požiralnika Jačke. Oblastva se naprošajo, naj ukrenejo potrebno za izvedbo tako nujnega dela, da se obvaruje ljudstvo pred ponovnimi katastrofami in škodo. Kontrola ladijskih posadk in tovorov Po katastrofi jadrnice — Predlog ministrstvu socialne politike Split, 20. novembra. Nesreča jadrnice »Gospe od Karmene«, ki se je, kakor smo že poročali, potopila s tovorom peska in je pri tem izgubil življenje mornar Niko Brahovič. je izzvala ne samo globoko obžalovanje, temveč tudi dosti ogorčenja v krogih mornarjev in pristaniškega delavstva Ugotovilo se je namreč, da utopljeni Brahovič ni imel nobenih dokumentov mornariškega ooklica in tudi nobene sposobnosti za službo na ladjah Delavska zbornica v Splitu ie poslala ministrstvu za socia'no poPtiko direkcii pomorskega prometa in centralnemu uradu za zavarovanje de'avcev vlogo ki ugotavlja. da je bil ponesrečeni Brahovič name ščen kot mornar brez strokovne izobrazbe in brez vednoti mornariške organizacije in pristojni oblasti. Tudi okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ni bil prijavljen. Na ladji tudi ni bil. kakor zahtevajo predpisi strokovni upravitelj in poleg tega je bila jadrnica prekomerno obtežena s tovorom- Njeni tovori niso odgovarjali konstrukciji in velikosti V vlogi se zahteva, naj se vsaki ladji prepove plovba če tovori in posadke ne odgovarjajo vsem predpisom. Obasti naj bi v vseh pristaniščih uvedle raistnožjo kontrolo V pristan'ščih naj bi bil? nameščeni posebni kontrolni organi, če pa slučajno takih organov ni t"rn kjer se lad. ja poda na pot se mora izvesti kontrola v prvem pristanišču Kontro'ni organi naj bi pregledali tudi dokumente vseh članov posadke. Nove sončne Njih vpliv na našo prentičnico - Kakšna Že nekoliko mesecev opazujejo zvezdarne skupine sončnih peg, ki romajo 12 do 14 dni od roba do roba sončne površine. Ni manjkalo glasov, ki so se v zvezi s temi pegami spuščali v vsakovrstne napovedi, l e napovedi smo beležili tudi v našem listu. Te dni spet poročajo, da se je pojavila izredno velika pega v sredini sončne kro-gle. Sončne pege se pojavlja,jo, kakor znano, v večjem številu periodično vsakih 11 do 15 let. Tako ni bilo pred dvema letoma videti nobenih peg. Pege potujejo na sončni obii od vzhoda proti zapadu. kar je pač v zvezi z vrtenjem sonca. Za to potovanje potrebujejo 12 do 14 dni. potem izginejo za drugim robom sonca. Posamezne merijo v dolžino in širino na tisoče in deset tisoče kilometrov, tako da bi bilo v njih dovolj prostora za celo zemeljsko oblo. Pojavljajo se tam. kjer nastanejo na sončni obli, oziroma v njeni notranjosti, motnje. Poeiedica feh motenj je močnejše delovanje sonca, posledice močnejšega delovanja se pa kažejo tudi na naši zemlji. Tako pravijo, da je vroče poletje 1. 1935 pripisovati učinku sončnih peg oziroma motenj, ki so z njimi v zvezi. Na splošno pa takšnih prog-noz ne moremo postavljati. Da-li bo letošnja zima posebno mrzla ali mila, tega na podlagi sončnih peg ne moremo napovedovati, kakor je sploh vsako vremensko napovedovanje po sončnih pegah zelo nezanesljivo. Kadar se sončne pege bližajo 3redinl sonca, je njih vpliv na zemljo po dosedanjih izkušnjah močnejši. Vsekako opazujejo ob takšnih prilikah kopičenje severnih sijev, tako, da smo upravičeni dom ne- , vati, da so ti posledica sončnih peg. Te severne sije opazujejo, kakor znano, naj- ( bolje v polarnih pasovih, zgodilo pa se je že, da so jih videli daleč proč od teh pasov, n. pr. v Heidelbergu. Nastajanje severnih sijev si razlagajo z elektromagnetskimi motnjami, ki jih povzročajo sončne pege. Nadaljnje elektromacnetske motnje se očitu-jejo v nerednih nihanjih magnetskili igel, Eden, Id je preživel marsejske rane francoski general Georges (v uniformi), ki je bil hudo ranjen pri marsej-skem atentatu, ko je hotel s svojim telesom zaščititi blagopokojnega kralja Aleksandra, v razgovoru z znanci pred justično palačo v Aixu en Provence Kozaki ¥ abesinski vojni Ataman Rrilenko In njegov življenjski roman Abesinsika konjenica, ki obsega kakšnih 100.000 mož, stoji pod poveljstvom nekega donskega ko/aka, polkovnika Ivana Štefa-noviča. Kakor poroča dopisnik nekega ruskega emigrantskega lista, se je preteklih letih naselilo mnogo kozakov v Abesiniji. A že v prosluli bitki pn Adui, 1. 18%., so se borili kozaki pod vodstvom atamana Kri-lenka na abesinski strani in njih drzni na* pad na italijanske čete je menda odločil nesrečni konec te bitke za Italijane. Življenjska zgodba atamana Krilenka je pravi roman. Kot mlad častnik carjeve kozaške garde je živel življenje petrograjske »zlatne mladine« devetdesetih let Baletka iz, dvorne opere ga je veljala kup denajja in tako se je zgodilo, da je segel v polkov-no blagajno, nakar jc v strahu, da ga bodo odkrili, pobegnil na vrat na nos Odšel pa ni v Ameriko, kakor je hilo v takšnih primerih navada, temveč sc jc odpravil v Abesinijo. kjer jc vladal neguš Menelik II., velik prijatelj Rusov in častilec carja Alek« sandra III., ki je neguša imenoval edinega svojega prijatelja med vladarii Knlenko je napravil v Abesiniji kariero in je postal na zadnje celo vojni minister. Ko se je vojna z Italijo zmagovito končala, se je opogumil in obiskal Rusijo. S seboj je vzel neko črno princeso V varšavskem zooju je kupil mladega leva, potem je potoval daije do Petrograda, kjer mu je uspelo, da si je preskrbe! dostop do carja Leva in princeso je carju izročil kot dar abesinskega cesarja. Car je bil gm.ien in je svojemu bivšemu častniku odpustil, črno princeso pa je poslal v neki plemenitaški penzionat. Ktiopka se je pozneje poročila z bogatim ruskim posestnikom Krilenko. ki ga je car obsul s častmi, pa je obiskal še svojo domovino ob Donu. nato se je vrnil v Abesinijo s četo kozakov. Potomci teh kozakov žive še danes v Abesiniji in delajo Italijanom preglavice. Aljehin hvali Euweja Kakor smo poročali, se je dvajseta partija v turnirju za naslov svetovnega šahovskega prvaka končala z Aljebinovim porazom- Partija se je v nedeljo v slabši poziciji za Aljehina prekinila, ko je pa Euwe pred nadaljevanjem povedal ruskemu velemojstru svojo potezo, se je ta brez boja vdal. Ob tej priliki je Kmvejevo igro zelo pohvalil in je dejal, če bo Holan. dec še nadalje tako dobro igral kakor v zadnji partiji, tedaj mu bo moral svoj naslov pač prepustiti. Po tej pnrtiji je ostal Buwe samo eno točko za svetovnim prvakom, zdaj Pa ga je že dohitel. Oba imata po zmag. Nova stawiskijada v Pariza Pariška p°lici|a jc aretirala ravnatelja dveh liranlniških {tocljetij. Alaina Ducreu*a zavoljo sleparij in poneverb. Ducreus je pred več leti osnoval dve družbi. >Zvezdo doma« in »Hranilno družbo upokojencev«, ki sta šteli na zadnje preko 150.000 aktivnih članov, malih in srednjik uradnikov, upokojencev, rentnikov, učiteljev i.t.d. Doslej so ugotovili, da je Ducreux te ljudi opeharil za preko 100 milijonov frankov. Sto dolarjev te reši vesoljnega potopa V Teksasu se je pred leti osnovala sekta, ki je dala med tem ameriški javnosti že dovolj prilike, da se je zanimala zanjo. Člani te sekte, ki jo je ustanovil neki gostilničar, so namreč prepričani, da pride v doglednem času do drugega vesoljnega potopa. Ce se hočeš v tej katastrofi, ki nas čaka, rešiti, moraš pristopiti k sekti. Seveda pa to ne bi bila ameriška iznajdba, če bi z njo ne bila zvezana tudi denarna dajatev. Člani morajo namreč vsako leto plačevati po sto dolarjev kot prispevek za ogromno barko, ki jo sekta gradi, da se bo na njej odtegnila božji jezi. Ta barka bo dolga 300 m in opremljena z vsem modernim konifortom, imela bo jedilnico, kuhinjo, spalnice in skladišča. Med vesolj, nitn potopim na njej torej ne bo prav dolgočasno. Ker šteje sekta doslej 2000 članov, si lahko izračunamo, da so si izumitelji te »rešilne« akcije zagotovili lepe dobičke. IVERI Ljubezen, ki živi od komplimentov, utnre ob prvi resnici. Poklicni dvomljivci često sami ne verjamejo svojim dvomom. Često nas vežejo na življenje same _ vezL pege bo letošnja zima? ki jih pa more ugotoviti le tisti, ki ve, kako je ravnati s kompasom. V kompasu se magnetska igla odklanja od prave smeri in divje skače, dokler pač vplivajo sončne pege nanjo. Ker se pojavljajo sončne pege vedno v večjih skupinah in za dalj časa, je računali s tem, da bodo tudi dalj časa motile kompase. Drugih motenj pa se nam ni bati, vsaj z zanesljivostjo jih ne moremo orerc,kovati. Kdor bi imel srečo. bo skozi «la'j.iogled lahko opazil kakšno pego na soncu, in če bo imel še prav posebno sr^ča, tudi kakset sevemi sij. Ni še vse izgubljeno izjavlja abesinski cesar angleškemu poročevalcu Vojni poročevalec londonskega »DailT TeJegrapha« je bil od abesinskega cesarja pred njegovim odhodom na fronto sprejet v avdijened. Haile Selassie ga je sprejel v prestolni dvorani kjer je bil razgrnjen velik zemljevid abesinskega bojišča. Vladar je izjavil dopisniku: »Zdaj, ko stoji sovražnik na abesinskih tleh so pogajanja za mir izključena«- Sankcij 8 strani članic Društva narodov abes:n. ski cesaT ne smatra za odločilnega činitelj« v sedanji vojni, pač pa meni o njih, da bodo 'Abesaniji vsekakor koristile Abesini-ja je hvaležna vsem, ki 60 v tem pogledu na njeni strani. Nato je cesar izrecno povdarH. da abesinska vojska doslej še ni prišla v direkten stik z italijansko a inado. Abesniia je najavila mobiifizacijo šele ted:ij, ko je stal •»ovražnik /e g;oboko v deželi. Cesar pravi, da noče napovedovati zmage, toda še vedno je mogoče, da končno zmaga abesinska stvar. Haile Selassie je pred svojim edhodom na bojišče vprašal za svet svojega dvornega astrologa. Ta je napovedal, da nride do odloči-lne bitke v decembru in da se bo vojna seveda končaia z zuiago Abesinije. Hlll Marsejski zločinci na zatožni klopi v Aixu en Provence Od leve proti desni: P o s p i š ! I, R a j i c in K r a I j. Vsi trije so z verigami privezani k paznikom, ki cedijo poleg n£h. V sprednji vrsti na levi branitelj »ustašev« francoski advokat Desbons, ki je bil zaradi prekoračenja odvetniškega delokroga odstavljen od izvrševanja odvetniškega poklica in odstranjen iz dvorane z oboroženo silo Žarnica bodočnosti Plemeniti plini in manjša oblika hrušk Odlični francoski fizik in tehnolog je govoril te dni na nekem predavanju o razsvetljavi bodočnosti. Že dolgo si znanost prizadeva, da bi našla primerne načine za zmanjšanje jKirabe toka v električnih žarnicah. pri čemer naj bi se istočasno dvignila svetilnost To je uspelo deloma že pred nekoliko leti. ko so začeli žarnice polniti z dušikom, a še boljše uspehe so dali potem takozvani plemeniti plini, predvsem argon, pozneje 7so Claudovj pobudi tudi kripton in ksenon. Neka francoska družba bo prihodnje leto takšne žarnice spravila v veliki množini na trg. V novih polnilnih plinih se voUramova žarilna nitka zelo malo obrablja, tako da inia žaniica daljšo življenjsko dobo. Ker se pri žarenju tvori manj toplote, so žarnice lahko manjše, nego so bile pri isti svetilnosti doslej, a to pomeni, da so potrebne tudi manjše količine polnilnih plinov. Nove žarnice IkkIo porabile za 10 do 36 odstotkov manj toka nego žarnice z argonom, bodo pa tudi za celi dve tretjini manjše. Kako si ohranimo živce narave Prosti čas posvetimo razvedrilu! Za zdravje naših živcev je pred vsem potrebno, da si dan pravilno razdelimo. Ne moremo sicer postavljati pravil, ki bi bila veljavna za vse ljudi, vendar pa so neke točke, ki jih mora vsakdo upoštevati. Kakor ne more biti brezdelno življenje n. pr. nikoli zdravo in srečno, tako ne smemo niti z delom pretiravati, posehuo ne v poklicih, ki so zvezani z močnimi telesnimi ali duševnimi napori. Dalj nego deset ur na dan ni priporočljivo delati tn še lu je potrebno, da si privoščimo odmore, ki jih Vrhovni poveljnik abesinske vojske združimo najbolje z urami obedov. Ure, ko ne delamo, posvetimo razvedrilu. najbolj sprehodom v prosti naravi, telovadbi, piavanju. veslanju, smučanju in drugim športom. A tudi tu ne smerno preti-ravati, ker nam postane to lahko nevarno. Zadostno spanje nam najbolje ohrani zdravje živčnega sistema. Odrasel človek naj spi povprečno osem ur, mladina devet do deset ur. Redno gibanje nam je prav tako potrebno, čuvati pa se moramo zlorab z alkoholnimi pijačami, kavo in tobakom. Pametna nega kože in utrjevanje telesa spadata poleg zmiselne prehrane med najvažnejše pripomočke, da se ohranimo zdrave. Ras Ka s s a, o katerem se v zadnjem času mnogo govori in piSe Tukaj zaseda Veliki Spremenjeni okus med nosečnostjo Znan/) je, da dobe nose&e ženske nena dna poželenja po po®ebnih jedeh. Znan 61 veni ki so o tem že mnogo razmišljali, ne da bi prišli do pravega rezultata. Sedaj pa objavljata dr. Haneen in dr. Lan-ger iz Roetocka svoje izsledke p t©m vprašanju, iz katerih bi bilo razvidno, da 6o ta poželenja v z ve« i z živci okusa. Primerjala sta okus nosečih žensk z okusom normalnih žensk in ugotovila, da je okus prvih precej manj občutljiv Ker se zmanjša tudi i/z ločevanje v želodcu in izločevanje sline. se morajo pokazati nenavadni okusi, ki se izražajo baš z nenavadnimi poželenji. Shakespeare diktira novo modo Vlada r nove ncwvorške modne sezone je postal nihče drugi nego Shakespeare. Zaslugo za to ima posebno Mas Reinhardt s svojo režijo >Sna kresne noči«. Ženski svet se je zaljubil v figurine za to insce-nacijo in jih posnema v svojih oblekah, klobukih, pričeskah. Velik salon je »ustvaril« klobuke a la Puck, ki se končujejo popolnoma šiljasto. Zelo so v modi tudi večerni kepi a la Julija, z dragulji posuti plašči in ogrinjači. kakršne je baje nosila mlada dama iz Verone. Tudi toalete raznih drugih Shakespearovih ženskih figur so se pojavile v izložbah in na ulicah. .. iA. < iaiiSi Palača Venezia v Rima, kjer se sestaja Veliki fašistični svet ob vseh važnih prilikah. Tukaj so bili storjeni sklepi Italije proti sankcijam Mati Wildeovega ljubljenca V Londonu ie umrl? te dni precej ne-opaženo devetdesetletna markiza Queens b»rryjska. Ta ženska, ki je v svojih mladih letih spadala med najlepše dame angleške visoke aristokracije, ie že pred začetkom teg3 stoletja zaključila svoje življenje v javnosti ker se je čutila v nekem smislu sokrivo tragedije slovitega pesnika Oskarja Wildea. Bila je namreč mati lorda Alfreda Douglasa, najboljšega pesnikovega prijatelja. Nje mož. Douglasov oče, je, kakor znano. niladeTimesac kot škodljivo. Ko so Viktorijo kronali za kraljico, je bila nje prva želja, da ji prinesejo čašo čaja in »Times«. Željo so ji seveda izpolnili, na kar je kraljica čaj in časnik odrinila in dejala z nasmeškom: >Hotela sem se prepričati, da-li re® vladam.« VSAK DAN ENA £ ft Na policiji Komisar; »Aretirauec je seveda pijaju., Aretiranec: =Tako je. In gospod komisar tmJi. . 4 (>Tidens Tegnr) K ulturni pregled Kako Čehi premagujejo krizo knjige? Češka založba na zadružni podlagi 0 podjetnosti Cehov na gospodarskem kulturnem n političnem polju toliko stvore in pišejo da so postali po tej »voja lastnosti Bnani ne samo mod Slovanskimi naroda, temveč po vsem svetu. Najbolj znan in občudovan pa je njihov izreden smisel za organizacijo. K njim se ne hodimo učit samo mi tudi drugi narodi pošiljajo " ta namein svojo mladino v češka gospodarska in kulturna središča. Dasi se smsla za organizacijo ne more? naučiti — ta mora biti seveda prirojen — vendar tudi naši i u-dje odnesli že marsikaj koristnega e takih šhidijskih potovanj Samo prav bi bilo. ko b4 s« pri nas našla sredstva in bi pošiljali čim naše nadarjene mladine na Češko. č«5ka založništva so že pred vojno slovela po svoiri širokopoteznosti in izborni or?a,nizacr jn. Noj omenimo n. pr. samo praškega založnika J. Otta. ki je vst-vairil tako pod'i pit ie. da se je lahko merilo z največjimi v Evropi- V samostojni državi pa se je češka delavnost na tem polju še veliko bol j stopn ievaila. Nove ngzmere so prinesle v mloTrnisko prakso novega duha in poleg Trri-vntnih podietiH so nastajata velika Tplf*-fništva na zadnižm: pod"-'affi Med nji^i zavzema d»nes f»no od t>t\ h mest praska založba ^Drnžsfevni prace«:. f>7ndTnžtno delo«), Id se je v trinajstih letih srvoje*»a oh-s*oi1915«. Ta knjiga je privabila v zadrugo stotine n-" h čianov. m še istega leta je doživela "o izdajo, pozneje pa še tretjo. Kmalu e lahko zadruga ustanovile knjigovezni-•9. pozneje tudi t. z. »Krasno jizbo<. v .alen se vrše slikarske razstave, preda vaji itd. Sijajna organizacija in dobra izbiira knjig iz domače in tujih književnost1 je pripomogla, da je v trinajstih letih larssio število članstva na 21.000 in da je bilo do sedaj zdani b že blizu 400 del- Zadnja leta ;zhaja povprečno 40 knjig letno, vsaka približno v 3200 izvodih. Največjo zaslugo za tako na^lo porast ki k> skoraj po vseh mestih republike. Po->g organizacijskega dela v provinci pri- rejajo tudn predavanja. razstave slik in drugo, s čemer p.staja >Družstevni prace« vse bolj m bol: popularna Glavno leendo zadruge izvršujejo poleg teh podružnic štr-je sekretariati ki so v Brnu. Bratislavi, flradci Kralovem ln v Plzni. Zadruga sk bi da so Člani stalno informiran: o njenem delovanju m o važnih sodobnih kulturnih im literarnih pojavih. Zato že trina j ;o leto izdaje lastno, izborno urejeno literarno revijo »Panorama«. Niena naklada znaša okog 18.000 izvodov in siodi torej med najbolj razširjene češke reviie. Poleg tega izdaja »Družstevm prace« približno v 4.000 izvodih literarno-kulturni mesečnik »M-ga-zin Družstevni Pracec. Prve leta je bil urednik knjižnih zbirk znani literarni zgodovinar m kritik Dr. Miloslav Novotn? zdaj pa opravljajo uredniško delo pisatelja Petr Krička. dr K. J. Bene? in B M Klika. Knjige »Družstevni pracec izhajajo v nekaj zbirkah, med katerimi je ua j pomeni b-nejša »Žive knj.Lge«.. Tu zhajajo najboljši domači avtorji iu prevodi. Pesniška deit. izhajajo v zbirKah »Generaoe« iu »Siunovrai«-Dalje sta posebni zbirki za znanstveno un mladinsko literaturo. »DružstevDi praoe« je uvedla v češko literaturo vrsto modernih pisateljev im fim pripomogla do uspeh« Naj navedem samo Vančuro, Mah ena, K Novega, Herbena, Nemečka. Juemnickega. Mila Urbana in Drnaka. Poleg tega pa je seznanila široke citate!jske kroge z najpomembnejšimi imeni svetovne literature. Od jugoslovanskih avtorjev so izšli v njeni založbi: Nušič >1915« in »Občinsko dete«. Brlič-Maž ur arnič >Pra4jice iz davnih časov< in >Cudua naključja čevljarskega vajenca«, Krleža »Hrvatski bog Mars«. V tisku j penta-logi j.a Iva Vojnoviča »Mati«, ka bo obsegala jDubrovmiškio trilogijo«. »Ekvmoko j«. »Smrt matere Jugovičev«. r>Lazarovo vstaienje« in »Iinperatrix«. Dremie je prevedb, in za »Družstevni prace« znova priredil zaslužna prevajalec Jan Hudec. L. 1933. je »Družstevni prace« skupaj s praško založbo F. Borov? razpisala nagrade za najboljši češki roman in zbirko pesmi, in sicer za roman kot prvo nagrado honorar za naklado 15.000 zvodov t. j. oknogio Kč 60.000. in kot drugo nagrado honorar —t 10.000 izvodov t. j- oikroglo Kč 40 000: 2a pesniško zbirko pa nagrado Kč 10.0(10. Letos se udeleži »Družstevni prace« skupaj z založbo »Sfinxs svetovne tekme za najboljši evropski roman. t. j. nekakega literarnega Davns-Cupa. Ta tekma, ki je bila razpisana na pobudo londonskega založnika Pinkera. je največja literarna tekmo našega -Met i a in zmagovalec bo dobil nagrado. ki prekaša po vršimi celo Nobelovo V posameznih državah. ki so pp priglasile za tekmo namreč v AingiMja, Češkoslovaški Danskem Franciji, Italiji Madžarskem Nemčiji. Nizozemskem. Norveškem. Portugal«kpm. Poljskem, Španiji. Švedskem n ZdTnžeiiih iržavah. so razpisane narodne tekme in zmagovalci feh bodo prišli v drugo kolo. V tem kolu bo posebna porota, v kaiteri hostg med drugimi tudti Hugh, Walpoole in J Rojer. določila zmeeovaloa. ki bo dobil ^nagrado vseh narodov« segtojpčo iz honorarjev za vse izdaje v 14 omenjenih državah in i?, honorarja 25 000 dolarjev za pravicp fiilimania. ^Družstevni prace? junaško koraka preko težkih fl^irlobnih razmer k svoiemu petnaist-Mnemu jubileju Vrste članov «e množijo, šterilo knjig narašča, in ko govoriš z njenim raTnateliem g. J CerniPnom mu Irrežii otkrog ust zadovoljen nasmeh Imaš vtisk. da hone re^i; Res. težki časi so. toda mi znamo! Dr- Oton Berkopec. Nobelova nagrada za literaturo Svguska akademija je sklenila, dia. lieto-5-nje nagrade za literaturo ne podejii. Raz-<)ig je dokaj meglen; da So učeni i akademiki v zadregi pni izbiri med številnimi kaaidiidati, ne m.c>re biri vzrok, ker so to že od samega začerka. >Les No11 vel les Litteraires« pišejo, da jim stoje na poti »zek> resna poetična in jezikoma vprašanja«. Ta izgovor nam prav za prav nič ne pove, za^o pa tembolj preseneča najnovejša sklep učenih švedskih akadetni-•cov, ka jim je izumitelj dinainita Nobei zaupal nagrajevanje plemenitih mojstr0v peresa, zaslužnih miroljubcev in vodilnih znanstvenikov vseh narodov. Ob tej priliki navajamo nekatere podatke o Nobelovi nagradii, ki jiih je priobčila praška »-PfitomnosU iz peresa Otta Radia, pisec podrobneje razglablja Nobelovo oPo-roko in se posebej zauistaivija pri nje določbi, da morajo nagrajena dela razonleva-fi idealističnega duha. To je dokaj ohlapna zahteva, ter se lahko Pod idealizmom irarsiikaj razume; zato so morali izvrševalci oporoke zaprositi Haralda Hjorua za definicijo tega pojma m njegova izjava je postala menilo Zatem R&di razpravlja o posameznih nagrajenciih, razdeljenih v narodnostne skupine Značilno je, da iz med 33 dosedaj podeljenih nagrad za literaturo odpada na germanske narpde 19 in 6.cer 7 na skandinavska slovstva, 6 na nemško in 6 na angleško literaturo. Med Skandinavci so (udi imena, ki imajo samo iokaien pom^ (na pr. Gjellerup, Werner of Heidenstam, Henrik Pontap.-dan), večjo upravičenost je treba priznati Bjgrn-syerau Bjon.eonu, Kautu Hamisunu, Sejmi Lagerlof, SigTiti [jndsetovi, dasi 6ta tuda slednji drve iimemi sporni. Izmed Nemcev so mod Nobelovimi lavreata Theod0r MoanimiSea. znan kot sirrasten vsenemec in erborit nasprotnik Slovanov, Fichtejev-£ika tiiloaof Encken (kolikim tilozoiom bi šla bolj upravičeno ta nagrada!), Literarni epigon Paul Heyse, švifearski pisatelj Car,] Spitteler, Gerhardit Hauprmann in Thomas Mann. Slednjima dvema imenoma je težko oporekali. Najboljše so re-prezentirani Angleži: Kipling, 'Rabimdri-nath Tagpre, Irec William Butler Yeatz, G. B. Sbaw, John Galsworthy in Sinciair Med romanskimiri lavreati je več imen, ki so danes že zvezde gretje ali četrte velikosti Kaj je o®talo za delom Sullyja Pruidhommeja ? S Friderikom Mistralom je billo pritznano provencaisko prebujenje, to-da njegovo glavno delo »Miržlo« je danes že slabo in ga le redkokedo čita. L. 1^15, so švedska akademiki raizburi-li Francoze, ko so podelili nagrado Roma^nu Rotiandu, ki je taiknat veljal za germauofUa in je zbežal iz domovine v gvico- Auatoje France je prejel Nobelovo nagrado šele 1. 192i. L. 1927. je postal lavreat švedskih akademikov idealastični filozof Henri Bergsoa. Italijan Giosuč Carducci je bil po Radiu »tipičen avtor za Nobelovo nagrado: po:^ plemenitih Stremljenj, vendar pa čisto re toričen tajen,^. Kakšen trajen pomen umata za svetovno slovstvo Grazia De-ledda in Luigi pirandello? O Špancu Jo-sejiu Echega.rayu pravi Casson: »Bila Je to ena največjih, v Nobelovem Lmenu storjenih napak«. Isti kritik sodi o drugem španskem lavreatu Jacin;U Benovent': »človek ne ve, kako bi upravičil Nobelovo nagrado, ki ga je zadela«. Slovana so v S^ockhoimu že kar očitno zapostavljeni. Iz vseh slovanskih literatur so dosihma.1 prejeij Nobelovo nagrado samo trije: Hcnryk Sienkiewicz, \VTLadisilaw Revmont io Ivan Bunin Do smrti Leva Tolstoja so podeli]i enajs^ nagrad za literaturo, vendar so Tolstoja dosledno prezirali, čeprav so med tem prejeli nagrad« Frederi Miiisrail, Jose Echegarao, Selma La-gerlof in v letu smir.ti Tolstega Paul Hes-se. Prejel jo je fUdl Sienkiewicz, ki ga nikakor ne moremo po pomenu in umetniški meri primerjati Tolstoju. To je nemara še hujša napaka, kakor so jo storili švedski akademiki e jem, da niso nagradn-Id Ibsena Kaj čuidia, če je spričo take prakse presenetila odločitev 1. 1933., ko je stopil kot reprezenrant ruske literature med Nobelove lavreate Ivan Bunin. Nihče mu ne more odreči stilističnega mojstrstva fona vrednost teh iimen, razume, kako težko pridejo na vns^o Pisatelji malih narodov, zlasti če si ni®o pridobili evropskega slovesa. T0 pa kajtpak ne pomeni, da ne bi ustvarjali vrednot, ki mo-rda daleč prekaša jo dela Nobelovih lav-reatov. pri nek-ian em češkem kandidatu O. Bfezini je to nedvomno, takisto še pri marsikaiterem drugem slovanskem pisatelj. ' —O. Zapiski Slovenska drama na praškem odru. Praška uinevniik »ceske slovo4 je priobčilo la. t. m. v kulturni ruiOitki daljšo beležko dir. O. Berkopca o uprizoritvi drame dr. Ivana Soriija »Blodm ognju, ki jo pripravlja v proslavo jugoslovanskega državnega praznika ^cena dobrih avtorjev v Pragi. Pisec pravi v uvodu: »PoVoJma slovenska drama je b:la vse do nedavnt^ga kaj redek g()st aa čeških odrih. Vzrok je predvsem v tem, da Cehi ne poznajo slo-v eni tik e moilerne d .ama/tske tvorbe. Sceua dobrih avtorjev, ki pod vodstvom požrtvovalnega pr0f- O. Minanka ugra že peto leto izključno slovanske komade, je odprla tudi slovenskim igram pot na češki oder V prejšnji sezon; je uprizorila z velikim uspehom Lipahovo komedijo »Glavni dobitek« m Kreftovo zgodovinsko dramo »Celjski grofje«- °be ki iu tudi češka kritika e prejela prav ugodno, sta izšli letos v prevodu Borka in Mina-rika v »Knjižnici slovanskih drama tekih avtorjev«, ki jo izdaja Gledališka Matica. Zadnja izmed omenjenih dveh iger je žela velik uspeh tuda na Jiraskovih s-iavno-stih v Hrouovu. Se(Jaj prihaja na »Scenst, L užabua igra v . treh dejanjih, dr. -Iva šorlija »Blodni ognji«, čije premiera bo v Umetnostni beseda«. Nato dr. Berkopec označuje dosedanje literarno deio Iva gor-lija in posebej še dramo »Blodni ognji«:. Nje praška premiera bo stala pod okriljem Društva za slovansko vzajemnost, Ceškoslov. jiugo^lov. lige in Jugo&iov. kola v Pragi. Beležka je opremljena s sliko dr. šoridja. soglašajo: najboljše je riviera terpentinovo milo T Nogometni brzotumir SK Slavije na igrišču Jadrana v nedeljo ob 13. Najmlajši ljubljanski nogometni klub S. K. Slavija pripravlja za nedeljo ljubiteljem nogometa lepo presenečenje: brzoturnir s sodelovanjem Ilirije. Hermesa in Jadrana. Tekme so bodo odigrale po 2x20 minut v naslednjem vrstnem redu: ob 13.00: prvi par: Hermes : Slavija, ob 13.50: drugi par: Ilirija: Jadran, ob 14.40: tretji par: premaganca prvih dveh tekem, ob 15.30: četrti par: zmagovalca prvih dveh tekem. Sodelujoči klubi so se obvezali nastopiti s svojimi prvimi garniturami in je zato pričakovati lepega nogometa, kakršnega že dolgo nismo videli. V zadnjem času smo gledali le ostre lorbe za točke, torej nam bo ta turnir prinesel igro. ki bo res 'epa za oko in ki navdušuje. Da bodo udeleženci še bolj animirani, bosta prejela zmagovalca tretje in četrte tekme lepa darila Opozarjamo že sedaj pristaše nastopajočih klubov na ta turnir, ki bo gotovo vsakega gledalca zadovoljil. Službene objave LNP (14. seja p. o. dne 20. novembra 1935) Določi se tekma za podsavezni dan 24. t- m v Čakovcu, igrišče Gradianskejji ob 14.30 CSK-Gradjanski. službujoči Hoff-mann. kluba postavita po tri reditelje. Odobrijo se prijateljske tekme 34 novembra t 1.: že najavljeni turnir Slovana: Slovan-Svoboda. Grafika.Mars- Reka-Disk; Primorje-Hermes I in II; turnir Slavije z udeležbo: Ilirije. Reke Slavije, Primorja: odobri se reprez tekma 1- decembra t. 1. Maribor-Varaždin v Mariboru in nadaljevanje Slovanove«a turnirja z udeležbo premagancev in zmagovalcev s tekem 24. no" vembra. Odgodijo se prvenstvene tekme Primorja do povratka njegovega igralca St Ber-tonclja s turneje državne reprezentance. Na podiagi protesta Most in po premogu s. o. sc razveljavi prvenstvena tekma Brod -Moste z dne 10. oktobra t. 1 zakadi nere. gularr.osti igrišča. Odredi se ponovna tekma dne 8. decembra t- 1.: poziva sc B-od. da do 1 decembra M. javi. nn katerem veri" ficiranem igrišču se bo ponovna tekma igrala. v nasprotnem primeru določi igrišče LNP. Zavrne se po predlogu s o. protest J«- 4 drana proti verifikaciji prvenstvene tekme ' Jadran-Reka 7 dne 20 septembra t. 1., ker ni podana tehnična osnova za razveljav" lienie tekme Verifikacije igralcev: s pravico nastopa 30. novembra t. 1. 7-a Jadran Kobler Adolf: za Lendavo Toth Josin: s pravico nastopa 30. novembra t. 1-, 20 *ebruaria in 20 maja 1935. za Pri morie Glnšič Kamilo — Čita se za Lendavo Laczj Fran'o. verifikacija bo sledila po prejemu odgovora preko osr*dnie kartoteke Popravlja se v objavah dne 15 f m- p^-grešno objavliena verif;kac;ja Novaka Emila: pravilno se irora glasit; verifik^ia 73 Slavijo. — Zavrl Ivan preklicu ie za Jadrana. ostane pri Marsu. — Do poravnave obveznosti napram preišn'ima kluboma se stis-ner>di-i Zironnc Frar>p Reka in Glušič Kani "lo, Primorje — Poziva se Reka. d3 v roku treh dn; do^t^v! sivezno izkaznico z nd;avnico zn Gb'š'Ofl Kamila Na Tvod'*"!' iod"išVjVi n'vnoe'1 p<-e^io k- o : Dore TUrDa ženica lože Ko- rntan-K'-'ni T.e«e'- S:T>on Čiter V'li o'10 0'i'mn Ravuš Rek«- s tako^i-m 97ipn7om se preda k. o Ogrizek M<»-?bor Prihodnja seia n o sp ho sklicala s službeno notico tekoče zadeve naj medtem rešuje predsedstvo. Službeno iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 24. t. m.: igrišče Slovana ob 13. Slovan-Svoboda Joksič. ob 14.30 Grafika-Mars Štiglič; igrišče Reke ob 14.30 Reka-Disk Černe; igrišče Primorja ob 13.30 Primorje ILHermes II Jurkas, ob 14.30 Primorje-Hermes Cimperman; igrišče Jadrana, začetek objavi Slavija, brzoturnir Slavije Sondag. Jenko. V nedeljo 24. t. m. od 9. do 11. bo praktičen sodniški tečaj na igrišču Hermesa. Zanesljivo naj se javijo Lu-kežič, Škerlj. Joksič, Macoratti, Kos, Doli-nar, Martelanc. Mandič, šketelj. KuSar, 5ti-giič, Jordan in vsi kandidati; Hobacber in Strah sigurno Opremo je Drinesti seboj. Le v primeru dežja tečaj odpade. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.3o seja odbora poškodbenega fonda v podsavezni pi-samici. V neltaj \rstah. ASK Primorje je ipak izključen iz JLAS. Upravni odbor je namreč na svoji seji dne 13. t. m. odobril predlog kazenskega odbora, da se Primorje izključi za devet mesece^ namreč do 7. maja 1936 Stvar je, kakor znano, v zvezi z nastopom bolgarskih lahkoatle-tov na mitingu v Ljubljani, lei ga je priredilo Primorje proti prepovedi saveza .Kazen dejansko ni tako tragična, ker pade v zimske mesece, ko bodo naši atleti delali bolj interno. — Naša druga nogometna reprezentanca, ki bo odpotovala 27. t. m. v Rouen. odnosno Lyon kjer bo igrala z reprezentancama Normandije in lyonske b'ge, se je nekoliko izpremenila. Namesto Spasiča in Gayerja. ki sta odpovedala svoje sodelovanje, je savez določil Urcha ln Lechnerja. Kakor znano, potuje s to reprezentanco tudi igrač Primorja Stanko Bertoncelj. — Zagrebške ^Novosti« objavljajo senzacionalno vest. da bo mogoče meseca maja prišlo do nogometne tekme Angleška—Jugoslavija v Jugoslaviji. To bi bila v resnici se.jzacija za naš nogome* Savez ima baje v rokah ponudbo. nai pošlje angleškemu savezu poziv. Eden najznamenitejših oseb angleškega nogometa g. Rinder je izjavil, da bo s svoje strani storil vs?. da bi prišlo do tega srečanja. LZSP (Službeno). Seia upravnega odbora bo danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Prosimo točno in polnoštevilno. Vsem klubom LNP. Da se izogne pomotam in očitkom, a v vednost klubom sporo-roča podpisani odbor. da v Akcijskem odboru LNP ni bilo in tudi ni odbornika, ki bi bil istočasno tudi odbornik sedanje uprave LNP. zatorej ni ta odbor identičen z LNP. Odslej se odbor imenuje: Akcijski odbor na teritoriju LNP Na ta način je obvarovan odbor pred službenimi vplivi LNP in ie podana nepri«tranost delovanja. Akcijski odbor na teritoriju LNP. Smučarski gimnasti?ni večeri SK Ilirije. SK Iliriia je pričela zopet s smučarskimi eimnastičnimi večeri. Vaje se vršijo ▼ telovadnici na Liceju. in sicer za gospode vsak ponedeliek in potek oh 20.. za dame pa vsako sredo in soboto ob 18.30. Priiave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evropa ali pa v telovadnici pri gimnastifnih va iah. Spreieto ho le omejeno število interesentov. znto je troha s priiavami požurit? S.K. Ilirija (Tenis sekciia). Danes ob 2020 važna seja načelstva v kavarni »Ev. rona«. Ž.SK FTorme« (nogometna sekcija). Dane« ob 19.3H oestjmek vseh igra če v ▼ restavraciji »Staro šola*. Celovška cesta- nn«-nroti policije Ob 20 ie predavanje Predajata g Vrhovnik in škrl. Udeležba strogo o! 'vezn: za v=e Vrače. Gordnj tek SK Reke- V nedeljo 17 t. m. odpovedani cross countrv se vrši to nedeljo 34. t- m. ob vsakem vrememi. Tekmuje se na 5t 3 in 2 km. Start točno ob 10.30 na strelišču pod Rožnikom. Za člane smučarske sekcije kluba obvezno. Drugi tekmovalci irljudno vabljeni. Prvi vsake kategorije prejmejo lačne diplome. SK Svoboda. Danes ob 19. članski sestanek- I. moštvo igra v nedeljo pokalno tekmo s Slovanom, I. juniorji igrajo na Viču II. na Rakovniku. Ob 20. seja odbora. Naše gledališče Repertoar Narodneea gledališča t Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Petek, 22. novembra: Zaprto. Sobota, 23. novembra: Bratomor na Meta-vi. A. Nedelja. 24. novembra: Ob 15. Frak aH Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene. Ob 20. Kako zabogatiS. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. novembra: Otroci. B. Veseloigra »Vesela božja pot« se vprizo. ri v drami v teku prihodnjega tedna. Veseloigra ima za podlago prisrčno novelo, ki jo je napisal slavni pripovedovalec Peter Roseeger in vsebuje nebroj fletnih, zabav-i nih situacij in zapletljajev. Dobri ljudje, • idilična pokrajina in zdrav humor gorske-j ga človeka so največje odlike te veseloigre. Premiero pripravlja prof. Sest. OPERA Začetek ob 20. Petek. 22. novembra: Ob 15 Manon. Dijaška predstava. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Sobota. 23. novembra: Pri belem konjičku. Izven. Znatno znižane cene od 24 Din navzdoL Nedelja. 25. novembra: Ob 15. Mam'zelle Nitouche. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Madame But-teri'l>\ Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Penedeljek, 25. novembra: Zaprto. Izvrstna opereta »Pri belem konjičku« se ponovi prvič v letošnji sezoni v soboto. Josip Rijaree, gost v naši operi. Preden odide slavni pevec evropskega slovesa, nas rojak Josip Rijavec na svoja gostovanja v Rusijo, nastopi v naši operi in sicer v naslovni vlogi opere »Faust«. Rijavčevo gostovanje je določeno za sredo dne 27. t.m. Prihodnjo soboto bo v operi premiera Wagner-Regenyjeve opere »Kraljičin ljubljenec«. Opozarjamo rse statiste, ki so sodelovali pri »Kralju Edipu« in >Aidi«, da imajo ▼ petek 22. t. m. zvečer ob 20. vajo za »Veselo romanje« v drami. šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota. 23. t. m.: sškandal pri Rartletto_ vih< (Vzorni soprog). Nedelja, 24. t. m.: »Škandal pri Bartlelto-vihc (Vzorni soprog). Mariborsko gledališče Petek* 22. t m.: Zaprto. Sobota, 33. tJn.: ob 20.: >Vihar r kozarcu«. Red A. Nedelja, 24. t.m.: ob IS.: »Vihar v koaaur-eu.< Ob 20.: »Maijda«. Kretaa predstava. ______ ___ ■■ -— Vremensko poročilo 21. novembra, ^juhljona 7 761.7, 3.8, »8, O, 10, l^t, L9; Ljubljana" 14. 759.0. 6.0, 88, NE1, 10, dež,—' Maribor 7. 762.2. 6.0, 80, S2. 6, ' —, —! Zagreb 7. 762.5, 3.0. 90. ENE3, 5, —, —; Beograd 7. 765.8. 0.0, 80, ESE6, 0, —* —; Sarajevo 7. 767.3. —3.0, 90, O, 5, —•. —; SkoPlje 7. 768.9, 0.0, 90. O, 6, —; Kumbor 7. 765.6. 11.0. 70. SE4, 8, —, —i Split 7. 762.6, 13.0. 60. ESE8, 10, _ — Rab 7- 759.4. 12.0, 60. SSE7, 6, —> —: Rog. Slatina 7. — 2.0. 96. S2, 6. dež, 1.0 Temperarnre: Ljubljana 7.0. 1.0; Mar' bor 8.0. 0.0; Zagreb 9.0. 2.2; Beograd 8 < —1.0; Sarajevo 13.0, —4.0; Skoplje 12.0 —1.0; Kumbofr —,8.0; Split 13-0,9.0; Za ne Grey: 5 Teksaški iezdec šušljala sta med seboj. Razločil je samo temno, gosto strnjeno gručo. Kaj se jima je zdelo tako sumljivo ? »Motiš se, Bilk, je s tihim, a razločnim glasom rekel pni mož. »O konju niti govora! Še hujši si od jezdnega redarja! Samo to ti je na misli, kako bi ga ubil, nepridiprava. Vrniva se, da se najeva.« »Samo pesek še pogledam«, je odvrnil Bili. Duane je slišal, kako so ostroge udarile ob jekleni stremen in kako so škornji zaklobuštrali po tleh. Nato je sledil kratek molk, ki ga je prekinil rezek vzklik. Duane ni delj odlašal. Našla sta bila njegovo sled! Pognal je konja naravnost v gozd. Pri drugem skoku so se s ceste že razlegli kriki, in streli so jeli pokati za njim. Duane je slišal, kako mu je svin-čenka prižvižgala mimo ušesa in kako je s čudno pojočim glasom udarila v vejo. Streljanje in bližina letečega svinca sta zbudili v Duanu naglo, vročo željo po maščevanju, ki je hitro vzkipela v neukrotljivo strast. Moral je uiti, a vendar se mu je zdelo malone vse eno, ali uide ali ne. Jeza ga je gnala, da bi ustavil konja in vrnil zasledovalcema nemilo za nedrago. Ko je prejezdil kakih sto vatlov, se je vzravnal s sedelne hruške, na katero se je bil sklonil zaradi vej, ki so ga šibale v obraz, in poizkusil voditi konja. V temi in pod gostim drevjem je bilo težko pravilno ubirati pot. Vendar se rnu je posrečilo tako dobro in tako brez šuma, da se je kmalu odtrgal od zasledovalcev. Peket njunih konj, ki sta lomastila po goščavi, je utihnil. Duane je obstal in potegnil na uho. Pustil ju je bil daleč za seboj. Najbrže sta se sedaj vračala v svoje taborišče, da bi jutri ob prvem svitu vnovič poiskala njegovo sled. Vodil je konja za uzdo in bistro gledal po tleh, da bi se okoristil s prvo stezo, ki bi prišel do nje. Dokaj časa je trajalo, prede nje našel pot. Dolgo je jahal po njej in pozno je že bilo, ko je po neskončni blodnji med vrbovim grmovjem ob reki privezal konja in legel počivat. Spal pa ni. V mislih se je trpko prepiral z usodo, ki ga je bila zadela. Zaman je izkušal misliti na kaj drugega. Neprestano se je zavedal, da pričakuje Cala Baina. Trdovratno se je otepal moreče prikazni. Spet in spet si je dopovedoval, da je to samo domišljija, ki mora sčasoma miniti. A v dnu srca ni verjel svojemu upanju. Vziic temu se ni vdal. Branil se je sprejeti prikazen svoje žrtve za resničnost. Jutrnji razsvit ga je zagledal spet na sedlu, jahajočega proti reki. Po polurni ježi je dospel do goste hrastove hoste in vrbovega grmovja. Preril se je skozenj in prišel na pregaz. Onkraj vode je ustavil konja in mračno pogledal nazaj. Šele zdaj se je zavedel svojega položaja: radovoljno se je bil zatekel k izobčencem. Bil je v njihovem kraljestvu. Grenka, strastna kletev mu je planila na ustnice, ko je izpodboael konja proti grmovju na oni strani. Delj ko dvajset milj je jahal, ne da bi prizanašal konju in ne da bi se menil za pot. ?Le naj me iščejo!« je godrnjal sam pri sebi. Ko je jela vročina dne dušeče pritiskati in sta se oglasili lakota in žeja, se je jel Duane ozirati po primernem taborišču za popoldanske ure. Pot ga je privedla na cesto, ki je bila trda in izteptana od govejih parkljev. Prav nič ni dvomil, da je prišel do ene tistih cest, ki so jih rabili obmejni živinski tatovi. Zajezdil je nanjo, in še preden je prejahal miljo, je zagledal streljaj pred seboj posameznega jezdeca, ki mu je prihajal naproti. Oba sta kratko obrnila vsak svojega konja in se pripravila, da bi zdirjala in jela streljati nazaj. Komaj sto korakov ju je ločilo. Trenutek ali kaj sta stala in opazovala drug drugega. »'jutro, tujec!« je zaklical mož in pobesil roko, ki jo je držal ob boku. »'dan!« je kratko odvrnil Duane. Zajahala sta drug proti drugemu, vsak do poli razdalje, ki ju je ločila, in spet obstala. »Vidim, da niste jezdni redar. Da jaz nisem, pa dobro vem.« Glasno se je zasmejal, kakor da bi se bii iznebil imenitne šale. »Kako veste, da nisem jezdni redar?« je radovedno vprašal Duane. 2e na prvi pogled je bil nekako uganil, da ta jezdec nc spada k policiji, niti ne more biti živinorejec na sledi izgubljenega goveda. »Nu«, je rekel mož in pognal svojega konja v korak, »jezdni redar ne bi za nič dovolil drugemu človeku, da bi jahal mimo njega.« Spet se je zasmejal. Bil je majhen in žilav, zani-kai-no oblečen, oborožen do zob, in jezdil' je kaj zalega rjavca. Imel je bistre, poskakujoče oči, s katerimi je prosto in drzno gledal okoli sebe, m robat, bronast obraz. Očividno je bil dobrodušen nepridiprav. Duane je izprevidel resničnost njegove trditve in se začudil, kako hitro je bil ta človek spoznal v njem preganjanca. >-Luke Stevens sem in prihajam izza Velike reke. Kdo ste pa«vi?« je vprašal tujec. Duane je molčal. »Mislim si, da morate biti Buck Duane!« je začel Stevens. »Slišati je, da ste prekleto nagli s samokresom.« Zdaj se je Duane zasmejal, ne dvomljivi hvali, ampak temu, da ga je že prvi tovariš v izobčenstvu, ki ga je srečal, takoj spoznal. To je bilo dokaz, kako hitro so se raznašale vse istorije o pobojih na teksaški meji. »Nu, Buck«, je prijazno rekel Stevens, »ne lastim si pravice do vašega časa ali do vaše družbe. Vidim, da ste namenjeni na Rio. Toda nemara bi založili s tovarišem kak grižljaj?« »Sam sem lačen in zaloge nimam nobene«, je priznal Duane. »Potem bi bilo bolje, da se oskrbite, preden krenete v tisti kraj.« Široko je mahnil proti jugozahodu; menda je hotel pokazati, da leži tam prostrana, pusta dežela. »Da se oskrbim?« je zamišljeno vprašal Duane. »Seveda. Vsak človek mora jesti. Brez whiskyja lahko dolgo prebiješ, brez hrane pa ne. Zato je potovanje po tej deželi tako težavno. Pravkar jašem v Mercer. To je majhno gnezdo ob reki. Po živila sem namenjen.« Stevensove besede so bile vabljive. Očividno si je želel Duanove družbe, pa ni maral odkrito povedati. Duane je navzlic temu molčal, in Stevens je nadaljeval: »Tujec, v tej deželi sta že dve tolpi. Meni se to samotno volčje skitanje nikoli ni posebno prilegalo, čeprav nisem mogel drugače. Sčasoma postane utrudljivo, če se takole sam klatiš okoli. Pravkar sem bil v smrtnem strahu, da ne bi vrag prinesel po cesti kakega jezdnega redarja, ki bi me upihnil. Dobro bi bilo imeti tovariša. Morda vas to ne miče in vas tudi vprašal nisem. Zadostujem si sam.« »Ali hočete reči, da bi vam bilo prav, če bi šel 3 vami?« CENE MALIM OGLASOM Fo 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračuuajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas io enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za »Hkratno objavo oglasa Din 20.—-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. PonuclDam na šifre ne prilagajte znamk Oglasnega oddelka »Jutra« VI««« odgovor, priložite Le, če zahtevate od }»• v zraamJfcsh Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek Jntra", Ljubljana« simmm Beseda 1 Clo. Isvrfc ? Din. Šifro aH "lajanje naslova 5 Din. Najmanjši r.ueseH 17 Oin. Frizerko železne, rodne in t,-ajt>9 oiidulac-ije, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jut-a pod >Stalno«. 25560-1 Pekovski pomočnik tr~r.cn, pošten >n vo ja&č:ne pro.st, v«og« dela zjnožen, dobi stalno mešto. P.osina, [iama pekarna, Zagorje. 253.VM V Celju Be.-nla I Oio. Javek i Oin. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši mesred:il 151. J555S-16 iščem za mlajšega uradnika opremljeno sobo. l'o-nudl.e na podružnico J-itra v Celju pod značko •T.i-koj«. 35»7S-3Ca Mlad gospod fcfe opremljeno sobo. Po-i nudbe na ogl. odd. Jutr« pod >Točw plačnik«. 2"-jax; davek Din, te dajanje naslova 3 Din. naimaniSi inesefc 13 Oin. Državni upokojenec te>r lastnik majhnega zemljišča ra.M nujno gotovine 2K.000 Din. Plača 10% obresti ter tudi lahko že na račun 5—S bi najboljšega vina. Za o 1 plačil o dolga lahko dam mesečno 300 Din. Gttnj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenec 'VVV. 2S6i)6-il6 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani za Din 100.000. kupim proti mesečnemu odplačevanju Din 5.. Nudim garancijo. Pismene ponndbe na ogl. odd. Ju- Perfektna krojačiea tra P1*1 >t'=odBo 4<. •2fv>44-16 izurjena, z večletno prak- |__ dobrim okusom, točno ! Ktueluje plašča, kostume, j vočerne in dnevne obkike. I fo priporoča damam na i dom. iNasl-or * vseh posio-rainicaii Jutra. Stanovanje Krojaški 33 pomočnik ie.c.jj j l>iu javek Din. šifro ali dajanje oslovi i Oin. Najmanjši Tiesek 17 Din star 33 let dobro izve-ž-ban v malih komadih, zm«>žw. tudi mešanega de- : Ia, žel; stolno službo, tudi j proti mali plači. Xas-!o-v: | Z;ber Joško, kroj. pomočnik. Dečkov trg" št. fvl, Ueije. ^>77-2 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Informacije v brivnici Ivan Kosec, pridna ulica 1. 25531-31 Študent i«če sobo s posebnim vhodom. Ponudbe z navedbo r-ogoj-r n* osi. odd. Jutra pod »Juristc. ?o36S-23» ?-sed» » Oio. darefe i L r a Šifro ali daianje ->a«lovD Oin. Nalm«"-'?! 17 Din znesek Borovnica? pristen Naravni destilat. — Zelo poceni na debelo in drobno pri „A L K O" Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja. f L)io, JaveH j Utn. za Šifro ali dajanje aasluva 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Osmošolec (realč.m) »prejme iustnik-eije v vseh reviičnih predmetih po niiki ce&i. Naslov v vseh poslovalnicah jutr». Akademik .»[»rejme instrukcije nižješol-c« po zmerni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. i>S9.3-4 j > 0)u, laveU > r.i šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši tnesek 17 Oin Stanovanje r centnim. Edinstveno, Fes Fotodrcg, Gotovost. Gotovina 300.000. Gostilna ' <);>">. Harmonija, Kruh, Knjižica za [>olno v*oto. Kosast Francka. gotovina 65%, Ljutomerč«.n, Ljubezen in dota, Ljubljana 71. Lojze. Le-tcrvi-šče, Ljubljana šiška.,, Možnost zaslužka. Menjava, Malo jamstvo. Ve daleč, Nizka najemninn Organizacija. Pridna, Posebna ugodnost. Pod enim ključem. Pridna kuharica. Redka prilika 1035. Resen kupec. Slovenijo, Stalnost, Srečka pridi. Slučajna prilika, Snažno in takoj. Samo ljubezen, Simo resno, Složno gospodinjstvo, Pa- ] v.n-na. Udrrva. tTrcidnifc r*. mec. Sre'"a z r^ko v roko. ; Verzirana. Visoka provizi-S tal na služba 25?. Šivilja. ! ja. Vedno hvaležna. Zvestoba, Znafajnost. Zaupno 5» posebno ugodnost. Tri-ccvni radio Terapija. Trgovska hiša. Tehnik. To- 40.000, Zdrava, :ii»0.ia*., 30.00(1. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Vsak naročnik je zavarovan za 19.330 Din Več protituberkuloznih dispanzerjev Najnujnejše naloge prenovljene Protituberftulozne zveze Promm Bvsctl«. I Oin. iavel* On. ra šifro ali daianie -.astova 3 Oin Naimanjšl znesek 17 Oin Hubertu« moški Kir-tiio i Din. davek 3 Oin. ra šiTro ali daianie naslova 5 Oin. Najmanjši enesek 17 Oin (irafolog in hirosof N. Sadlucki v Mariboru. Vx* kiijent dobi usmene uasvete. k; mu morejo koristiti »koii vse življenje. Obiske po bišab vršim po 7 uri zvečer po dogovoru. Sprejema: Vsak dan od 9—12 n ?—7. Naslov: Maribor, hotel »Pri zamorcu«, soba 26 2o6CT-3t Glavno skladišče za Jugosl.: Hinko Mayer in drug, pait. cxiio, Zagreb ZAHVALA vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili sočutje ob bridki izgubi drage soproge, matere, sestre, snahe in svakinje, gospe Slavke Bolinšek roj. Žtspan vsem darovalcem številnih vencev in cvetja, posebno pa tvrdki Slamič za izredno veliko sočutje in naklonjo-nost, kakor tudi vsem nameščencem iste tvrdke in vsemu številnemu spremstvu, ki jo je spremilo na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Maša zadušnica za blagopokojno bo 25. novembra 1935. ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. tJe>cut ) Din. davek J Oin ra šifro ali daianje -aslova 5 Jin. Najmanjši enesek 17 Oin. Dva dijaka »spremočijiy, ■ - : sprejmem na *tan<*v«nje in (Umski !/>-_ Ihn. ^ d •> s kapuco On, treneh- ^ „ coath. .mpregniran samo : ^ Naslov v vseb "poelo- ™ i>;a' ,P"mrBTCth:^ i valnicah Jutra. Din 4S.- naprej, dob.te j pri PRESKERJU Sv. Pe- 1 tra cesta 14. 3!« | -- 25205-22 bc-eda > Oin davek Oin. ia šifro ali lajanje ial-nii.kom, kateri tudi Jtika :n stopa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tjrrševa .'>!. 25573-29 Sobo o d d ii Besedi 1 Oia. davek 3 Oin. za šifro ali daianie naslova S Din. Naimanf&i znesek 17 Din. Mesečno sobo v centru mesta, s kopalnico, oddam. Naslov v vseh po&lovalnicah Jutra. 35572-33 Kupitn Ov-r.ia I Din. davek 1 0ld. Jutra. 2T.466-7 Beseda I Din. Javek 3 Oin. » šifro ali dajanje naslnva 5 Din. Najmanjši metek 17 Oin Krasno sobo udobno, sončno, s poseb-;.:m viiodom nedoieč rd kolodvora, išče fin uradnik s 1. decembrom. Po- nudte r 3 '»c-1 odd. Jutra pod »Odgorarajuče«. 25566 35» V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno dobra in ljubljena žena, mama, sestra, teta in tašča, gospa IVANKA URBAS, soproga izdelovalca kranjskih klobas, trgovca, posestnika in mestnega svetnika, v četrtek, dne 21. t. m., previdena s tolažili svete vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni, za vedno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Slomškova ulica št. 13,« na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1935. MIROSLAV URBAS, soprog. JULIJA, por. KERN, MIROSLAVA, IRENA in MARJAN, otroci. KRISTINA CAKS, RUDOLF KERN, sestra. zet, in ostalo sorodstvo. Ljubljana. 18. novembra. Ko smo v ponedeljki izdaji poročali o zboru Protituberkulozne zveze, smo po referatu primarija dr. Neubauerja z Gol. nika obenem navedli nekaj zanimivih številk o ogromnem delu. ki so ga v preteklem letu opravili naši protituberkulozni dispanzerji. Temu poročilu naj dodamo še nekaj besed o velikih težavah, ki se zastavljajo temu važnemu delu. Zlasti primanjkuje sredstev za učinko. vito socialno pomoč siromašnim j etičnim in njihovih družinam. Organizacija javnega skrbstva, ki bi morala stati dispanzerjem ob strani, je še vedo zelo pomanjkljiva. in tako dispanzer nikjer ne najde možnosti, da bi bolniku ali njegovi družini preskrbel boljše stanovanje in hrano, še hujša pa je zadeva s prostorom v bolnišnici- Ce zdravnik za bolnika, ki je nujno potreben zdravljenja v zavodu, že pribori posteljo, bo bolnik gotovo mnogo pred časom odpuščen in stara pesem se začenja odkraja. Nikakor ni dovolj, da dispanzer pri bolniku ugotovi jetiko, tre. ba mu je brez odlašanja pomagati. Kaj nuj zdravnik štor; na pr. z mladim učiteljem, ki je hudo bolan, po vrhu še poroden, a. nima pravice do pokojnine, nje. gova bolezen pa se ne da izlečiti v roku, ki ga dopuščata zakon in oblastvo. A kaj naj stori brivski pomočnik, ki ima še zmerom bacile v izmečku in ne sme, morda niti ne more delati, možnost zdravljenja na stroške bolniške blagajne pa je izčrpal? Dispanzerski zdravnik pa tudi hudo pogreša zakona za pobijanje tuber. kuloze, po katerem bi mu bilo mogoče z«, silno izolirati takega bolnika, ki s svojo malomarnostjo nalašž ograž-i zdravje okolice. Vsekakor je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da Se smisel za dispanzersko delo zelo širi. o čemer priča veliko število prošenj za ustanovitev novih dispanzer. jev? ki prihajajo na zvezo. Za zdaj je vse pripravljeno, da se odpre dispanzer za Kamnik in okolico, tako d* bo Gorenjska imeia vse glavne postaje, ki so ji nujno potrebne. Potem bi morala za ta del naše banovine slediti še ustanovitev dispanzerja. v škof ji Loki in morda še ambulantni dispanzer za gorske kraje in manj. ši dispanzer na Bledu. Najbolj potreben pa je dispanzer za Dolenjsko in Belokra. jino. ki naj bi posloval v Novem mestu s podružnico v Črnomlju in morda še v Metliki. Zbrati bo treba vse sile, da se ta načrt uresniči prihodnje leto. Ce bomo po vzorcu Golnika dobili še ambulatorij v zdravilišču Topolšici in še dispanzer v Slovenjgradcu, bomo lahko z uspehi zadovoljni. Potem naj bi sledil« druga etapa: dispanzerji na Vrhniki kot podružnica ljubljanskega, v Kočevju, Brežicah in pozneje še v Litiji, če se bodo s pomočjo Higienskega zavoda izpopolnili še nekateri protituberkulozni oddelki zdravstvenih domov, bi bilo mogoče v treh aJi vsaj v štirih letih uresničiti ves načrt. Vzporedno s tem pa mora nujno iti še akcija za ustanovitev bolnišnice za tuberkuloz, ne v Ljubljani in oddelkov za jetičme pri vseh obstoječih bolnišnicah v banovini, pa še bolnišnice ali doma za jetične na Gorenjskem. V diskusiji, ki je sledila, so posamezni govorniki nanizali še vrsto nalog, ki jih bo morala Protituberkulozmn zveza izpolniti v doglednem času. Posebno je treba upoštevati dejstvo, da lahko vrše dispanzerji, katerih poslanstvo je zlasti, ugotav. ljati tuberkulozo, samo del boja in da je treba poživiti aU^vijo za gradnjo ofcre^»~ Jišč in ljudskih zdravilišč m tako sistematično ustvarjati pojoje zdravljenje j etike. Zlasti o 3 tuberkuloze ogroženim otrokom bi bilo treba nuditi možnost dn » vsaj po diva meseca v letu prebijejo pod zdravniškim nadzorstvom na zraku in solnou. Glede na počitniške kodom je j© Obveljal predlog, da zveza ne bo ustanavljala svojega doma, pač pa da bo letov*, nje svojih varovancev koncentrirala nr* kak drug način- Dobršen del naloge, ki pripada boinašnici in zdravilišču, vnše v današnji stiski dispanzerji sami. Nujne-pa je, da mora biti vsak dispanzer v stanu, dajati pnevmotoraks. brez katerega si p-^tktične borbe proti jetiki v moderni medicini sploh ne moremo predstavljati. Prav tako bj morala vsaka bolnišnica imeti postajo za pnevmotoraks in bansčko upravo bo treba naprositi, da poišče sred, stev in možnosti, da pride do smotrnega sodelovanja v tem pravcu. iTotituberkulozni dispanzerji ki jih vodijo specijalno izobraženi ftizeologi, so vredni vsega za. upanja, a vodilo naj bo. da se brez stro. kovno kvalificiranih zdravnikov dispan. zerji ne ustanavljajo. Vobče pomeni včerajšnji občni zbor pričetek novega razmaha na fronti borbe proti jetiki. R A B 1. 0 Petek, 22. novembra. Ljubljana 11: Šolska ura: Kako prvič po&iuišafi radio v šoli (g- Marjan l^rrv tar). — 12: Havajske kitare na ploščali.— 12.45: Vreme, poročila. — 13: cas, spored, obvesjila. — 13.15: Klaivirske skladba na ploščah. — 14: Vreme, borza. — IS: O kozmetiki (dr. A Ferenčak). — 18.2«: Micheie F>eta poje (plošče). — 1S.4«': Pravno predavanje: O zaščiti uipnikov (