UREDNIŠTVO ZARJE le v Ljubljani, FrančišknnsRn ulica St. 8 (tiskarna 1. nacisti-.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. not oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	: : :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsti o-Oaisko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K C'40, mesecma K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 88'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*,	v
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburjrovi ulici .šle v. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. /.večei lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popoten prostor, poslana a:	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
-- —Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 513.
V Ljubljani, v sredo dne 19. febuarja 1913
Leto 111.
Mars pleše kankan.
V	Londonu sedi krožek ekscelenc, ki sugerira sebi in svetu — sebi z večjim uspehom kakor svetu — da zastopa in predstavlja Evropo Od časa do časa prihaja od tega novodobnega aeropaga glas, ki ima namen zbuditi po deželah mnenje, da arhontl dvajsetega stoletja nekaj delajo, zlasti da utrjujejo evropski mir. Nepovabljen pa sedi v tem mitološkem krog i mitološki bog vojne; včasi se mu zazeha ob dolgočasnem modrovanju, ob dolgovezni praznoti in ob lepobesedni onemoglosti evropskih varuhov, in boječ se, da bi ga ne premagala zaspanost, vstane, pa zapleše kankan. Gospodič diplomatje, ki morajo napenjati vsa čutila itt vse živce, da se iz velikega napora nemara vendar izleže kakšna majhna misel, ne vidijo in ne slišijo ničesar. Ali daleč okrog po deželah se tedaj zasliši žvenketanje meča in oklepa, in ob teh zvokih zledeni temu kri. zleze onemu strah v kosti: Stari Mars pleše kankan, to nc pomeni nič dobrega.
Princ Bogumir Hohenlohe je bil v Peterburgu Daši je ces. kr. polkovnik, je bila njegova misija baje popolnoma mirovna. Ali mir je inH hude sanje pred njegovim potovanjem, zdaj pa že tako težko sope, kakor da ga mora tlači. Namesto da bi se politično nebo zjasnilo, se kupiči na njeni več in več Črnih oblakov, od dne do dne je večia nevarnost, da plane polovica Evrope na drugo polovico Evrope ter da izbruhne požar, čigar plamen poseže do neba.
Resnično, vojna nevarnost se je silno povečala; vse ostrine so se poostrile, vse napetosti so se še bolj napele.
AH
—	za vraga! — Kako in zakaj? Vojne se dandanes vendar ne morejo vnemati zaradi kakšne besede, zaradi krivega pogleda ali pa zaradi zaprašenih škornjev kakšnega diplomata. Da se tepo doli na Balkanu, vemo. Tudi razloge poznamo. Ali zakaj morajo narodi v Avstriji trepetati dan in noč, da jim pobero sinove in očete ter jih odženo tja od koder se jih velik del nikdar več ne vrne, drugi pa pohabljeni in hirajoči?
Največja nevarnost položaja tiči — tako nas poučujejo — v razmerju med Rusijo in Avstrijo. 1 u so nasprotja, nesoglasja, disonance, tukaj se je bati, da popokajo strune, tukaj so kupi smodnika, nad katerimi švigajo iskre.
Ali kako, zakaj, odkod? Zahteva li Rusija našo Bukovino ali vzhodno Galicijo? Ali si je Avstrija nadela nalogo vzeti Rusiji poljske kraje in zopet usta..oviti neodvisno Poljsko? Ali pa sili Rusijo, da uvede resnično konstitucijo in odstrani nevarnost za one koščke svobode, ki jih ima Evropa?
Kaj še! Grof Berchtold si je dal napraviti nekakšen zemljevid Albanije, in kakor jaha otrok ves božji dan na palici s konjsko glavo, tako se diplomatično legendarna »Avstrija« žene za to Albanijo in nadleguje z njenimi mejami svoje, narode in ves svet. Albanija, za kateio so pred par leti v neki dunajski kavarni blizu univerze sestavljali slovnico na račun avstroogrskega kabineta, Albanija, katere ne pozna dvajset Evropejcev, ker je bilo lažje potovati po Kitajskem in po Sudanu kakor po Albaniji, ta čudežna Albanija je zdaj kriva, da je Avstrija nenadoma vulkan, ki vsak hip lahko izbruhne.
Naši oficiozi imajo seveda vajo v sofizmih in so nevarni stavek po svoje tako obrnili, da se vsaj v svoji domišljiji blešče v glorioli čudovito modernih in svobodomiselnih nazorov. »Balkan balkanskim narodom« je zapisal »bremdcnblatt« kot Bcrchtoldovo geslo. In kolikor se spominjamo, so že ob začetku balkanske vojne vse države podale izjave nevtralnosti. Balkanski narodi so pa ravno pri tem, da si razdele Balkan tako, kakor je bila na Balkanu in v Evropi in po vsem svetu že stara navada: S puško v roki in z bajonetom na njej. To je zelo barbarska metoda, ali dokler žrtvujejo vzorne velesile same največji del svojih bidzetov enaki metodi, nimajo pravice vihati nosove, in se jim tudi moralne pridige prav slabo Podajajo. Na Balkanu teče kri. To je obžalovanja vredno. Ali vsekakor bi bilo mnogo huje, če bi tekla kri po vsej Evropi. Kadar gori hiša. je je pač škoda; ali če je ni mogoče rešiti, je vsaj treba poskrbeti, da se požar omeji.
Velika, srednja, mala Albanija — kaj nas briga, kakšna naj bo in katera? Skader, Prizren, Janina — kaj nas skrbe ta mesta, o ka-terifi večina Avstrijcev niti ne ve, da so na •svetu? Naši fantje in naši možje so več vredni |od vseh teh gnezd in od vse te Albanije, ki ni podala doslej niti najmanjšega dokaza, da ima jsploh kaj sposobnosti za življenje. Tudi zmagoviti balkanski narodi ne bodo dosegli vsega, po čemer hrepene in zadovoljni bodo morali biti s tesnejšimi mejami, nego jih je risala njih domišljija. Kakšni bogovi so pooblastili nas, da bi ravno Albancem ustvarjali državo, kakršne niti sami ne zahtevajo vsi in da bi za albanske meje prelivali kri svojih narodov? J(do je pooblastil ravno nas, da bi protežirali s svojimi vojnimi zbori Albance, ako niti svojih narodov nismo znali zadovoljiti? Če grof Berchtold ni sposoben, da bi ohranil mir, tedaj bi bilo najbolje, da bi sam sebi privoščil pokoj in najvdaneje prosil, da ga puste domov na njegovo lepo posest. Skrbi imajo avstrijski narodi
doma dovolj; Albanija pa nam je Hekuba in za pežcljivost arnavtskih begov nimamo ne časa, ne denarja, ne krvi.
Z občinske seje v Idriji.
Dne 11. svečana t. 1. je bila sklicana javna seja občinskega zastopa mesta Idrije. Prisotnih je bilo 6 občinskih svetovalcev. 17 odbornikov in 4 namestniki. Zapisnikar: Julij Novak, mestni tajnik. Zupan sodr. Ivan Štraus otvori sejo ob 6. zvečer in konštatira sklepčnost. Naznani dnevni red seje in imenuje za overova-telja zapisnika odbornika Filipa Vidica in Josipa Moderjana. Pred prehodom na dnevni red prečita župan okrožnici deželnega odbora z dne 4. listopada 1912, št. 21.040, in z dne 20. grudna 1912, št. 16.045.
1. Čitanje zapisnika zadnje seje. Zapisnikar Julij Novak prečita zapisnik javne seje občinskega odbora z dne 23. listopada 1912. Ugovora proti zapisniku ni.
2. Prošnje za sprejem v občinsko zvezo mesta Idrije. Zupan poroča, da prosijo za sprejem v občinsko zvezo mesta Idrije sledeči: Blaška Neža, vdova v Idriji, št. 443; Gioven-zini Marija, vdova v Idriji, št. 575; Kobal Tomaž. rudar v Idriji, št. 573, z ženo in dvema otrokoma; Križič Ivana, vdova v Idriji, št. 509; Levin Neža, vdova v Idriji, št. 19; Liker Franc v Idriji, št. 440, z ženo in petimi otroci; Med-vedič Anton v Idriji, št. 432, z ženo in štirimi otroci; Tratnik Ivan v Idriji, št. 343, z ženo; Gregor Troha v Idriji, štev. 529; Vončina Stefan v Idriji, št. 126, z ženo, in Žigon Ivan v Idriji, št. 448, z ženo in tremi otroci. Starešinstvo ima pomisleke proti Blaška Neži, ker dobiva podporo od nje domovne občine; proti Trohi Gregorju, ker še ne biva postavno dobo v Idriji, in proti Ivani Križič, ker ima že več časa brezplačno občinsko stanovanje. Načelno pa ne ugovarja sprejetju vseh prosilcev. Po krajši debati se soglasno sprejmejo vsi prosilci v občinsko zvezo mesta Idrije.
3. Računski zaključek »Mestne hranilnice« v Idriji za leto 1912. Občinski odobrnik Filip Vidic poroča, da je pregledal računski zaključek »Mestne hranilnice« za leto 1912 in našel vse v popolnem redu. Ker imajo odborniki računske zaključke v rokah, lahko odpade podrobno poročilo. Predlaga, da se računski zaključek »Mestne hranilnice« za leto 1912 odobri. Predlog se soglasno sprejme.
4. Nameravana premestitev c. kr. državne realke iz Idrije v Ljubljano. Župan poroča, da so se zadnje čase razširile po mestu govorice, da namerava vlada premestiti c. kr. rudniško realko iz Idrije v Ljubljano. Ta vest je naravno presenetila vse idrijsko prebivalstvo, ki si nikakor ni moglo tolmačiti takega koraka c. kr. vlade. Mestb Idrija je ogromno žrtvovalo za ustanovitev in večletno vzdrževanje mestne realke, nakopalo si ravno vsled realke nad
400.000	K dolga in sedaj naj bi sc brez vsakega povoda vzel Idriji srednješolski zavod, ki je neprecenljive koristi vsemu idrijskemu prebivalstvu. Predlaga občinskemu odboru sledečo resolucijo, ki naj se predloži c. kr. vladi:
»Ker se trdovratno vzdržuje govorica, da se hoče idrijsko realko premestiti v Ljubljano, Idriji pa dati v nadomestilo neke vrste obrtno šolo, smatra občinski zastop kot poklicani čuvar koristi mesta in njega prebivalcev, da tej nameri in takemu poizkusu nasproti vlaga svoj najodločnejši protest. Mesto Idrija je za sinove svojih rudarjev in meščanov z ogromnimi žrtvami ustanovilo in vzdrževalo realko, zato smatra premestitev tega učnega zavoda iz Idrije v Ljubljano za neopravičljivo prikrajšanje svojih pridobljenih moralnih in materialnih koristi.«
Občinski odbornik Leopold Troha vpraša, ali je županu uradno znano o nameri vlade, da premesti realko iz Idrije v Ljubljano. Zupan odgovarja, da mu uradno to ni znano, pač pa prihaja govorica iz tako verodostojnih virov, da jih je treba upoštevati. Občinski odbornik Jakob Kavčič je mnenja, naj bi se županstvo pooblastilo, da vpraša pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Ljubljani, kaj je na teh govoricah resnice in šele potem naj bi se ukrenili vsi potrebni koraki proti premestitvi realke iz Idrije v Ljubljano. Občinski odbornik Alojzij Pegan v daljših izvajanjih priporoča sprejem resolucije. Resolucija se na to soglasno sprejme. Občinski odbornik Ivan Kavčič priporoča, da županstvo v slučaju, da res obstoja namera vlade premestiti realko iz Idrije, osebno na merodajnih mestih poudarja potrebo realke v Idriji. Zupan odgovarja, da bo županstvo vse potrebno storilo, želi pa, da se še dva druga odbornika udeležita posredovanja pri merodajnih faktorjih. Predlagana in soglasno izvoljena sta odbornika Alojzij Pegan in Leopold Troha.
5. Novo sklepanje o postavkah III. poglavja proračuna (ceste, ulice, trgi itd.) za leto 1913 na odredbo deželnega odbora vsled pritožbe c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji. Zupan poroča, da je deželni odbor z odlokom z dne 31. prosinca 1913, št. 26.664, naročil županstvu, naj se z ozirom na izjavo c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji v pritožbi proti proračunu za leto 1912 predloži celo poglavje III. občinskega proračuna (ceste, ulice, trgi itd.) še enkrat v posvetovanje občinskemu odboru in da svoj tozadevni sklep eventualno
I	reasumira. V svoji pritožbi namreč izjavlja i c. kr. rudniški erar, da hoče pričenši z letom 1913 sam vzdrževati in oskrbovati ceste in trge, ki so v privatni lasti c. kr. erarja. Znižanje te točke pa pri tem pride malo v poštev, kajti rudniški erar ima kot svojo privatno last samo ceste v mestu, vse stranske poti in ceste pa bodo tudi še nadalje v občinski upravi. Zato predlaga starešinstvo, da se postavka ceste, ulice, trgi itd. zniža samo za 1400 K, torej od
10.000	K na 8600 K. Predlog soglasno obvelja.
6.	Slučajnosti. Župan poroča, da prosi podporno društvo idrijskih realcev, da potrdi občina izpremembo pravil v tem pogledu, da prevzame po § 11 v slučaju prenehanja društva premoženje za ustanove revnim in pridnim dijakom srednjih in visokih šol slovenske narodnosti in pristojnim v Idrijo. Zupan predlaga, da se tej prošnji ugodi. Sprejeto soglasno. Zupan prečita dopis deželnega odbora v Ljubljani z dne 25. prosinca 1913 o zadevi regulacije Nikove. Se vzame z odobrenjem na znanje. Zupan poroča, da je naraslo občini vsled tožbe Julija Petriča zaradi demoliranja njegove hiše 353 K 65 v pravdnih stroškov. Petrič je s tožbo pri najvišjem sodišču propadel, ker občina nima od njega kaj izterjati, bo morala te stroške sama nositi. Se vzame na znanje. Zupan poroča, da se je na poziv trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani treba izreči za ureditev nedeljskega počitka v trgovskem obratu, ker šteje Idrija čez 6000 prebivalcev. Predlaga v imenu starešinstva, da so trgovine v Idriji odprte ob nedeljah in praznikah od pol 7. zjutraj do pol 11. dopoldan. S tem se da tudi doslej zelo izkoriščanim trgovskim uslužbencem nekaj več prostosti, trgovci pa itak nič ne izgubijo. Sprejeto soglasno. Odbornik Kavčič vpraša župana, zakaj se za idrijsko občino še ne pobirajo občinske doklade od užitnine, do-čim se za druge občine, n. pr. Žiri in Vojsko, pobirajo že od sredi januarja. Zupan odgovarja, da deželni odbor še ni rešil prošnje županstva za pobiranje 15 % užitninske doklade, dasi se je prošnja že sredi decembra vložila. Nato zaključi župan javno sejo ob pol 8. zvečer, na kar sledi tajna seja.
Shod v Šiški.
Na pondeljek zvečer je sklicala socialno demokratična organizacija v Sp. Šiški ljudski shod k Sternu, da informira šišensko prebivalstvo o dveh za Šiško važnih vprašanjih, namreč; o inkorporacjji Sp. Šiške Ljubljani ter o vodovodnem vprašanju. Liberalci so, kakor je že »Zarja« poročala, predzadnjo soboto pri Kankcrtu govorili o teh dveh vprašanjih, ali tako neresno, da je nastala nujna potreba; povedati, kako je pravzaprav! — Shod je ctvorii s. Št. Dražil, ki je predlagal v predsedstvo s. Udovča in Rudolfa, kar je bilo soglasno odobreno. — K prvi točki dnevnega reda (in-koiporacija Sp. Šiške) je dobil besedo sodr. Anton Kristan, ki je izvajal sledeče:
lukorporacija je menda sklenjena stvar, časopisi so že poročali, da je deželni odbor elaborat že končal, in prihodnje zasedanje dež. zbora bo že vse odobrilo. Govori se celo, da tekom leta 1913. bo vso izvršeno. Šišenski obč. odbor se je izrekel proti inkorporaciji, ljubljanska občina tudi. Liberalno pol. društvo »Vodnik« hoče uvesti protestno zborovanje. Naloga naša je tedaj, da se vprašamo: v koliko borno pod Ljubljano kot Ljubljančani bolj obremenjeni nego smo kot »Šiškarji«. Kakor se je vsakdo iz »Zarje« lahko podučil, plačujejo ši-škarski pridobitni davkoplačevalci 26 % obre-klad več nego ljubljanski. liišnonajemni davek z dokladami pa v Šiški povzroča za 11% obremenitve več nego v Ljubljani. Užitninska tarifa zdražiijc v Ljubljani živila, za Šiško pa ne pride še dolgo let v poštev. Šiška je vas, ki je bila doslej upravljana kot vas. Cesta, pota, steze, razsvetljava — vse imamo tako kot v zadnji kmečki vasi. Kanalizacije ni. Požiralniki vsprejemajo v sč gnojišča, stranišča, cestno vedevje — poleg tega pa ima večina hiš še vodnjake, iz katerih včasih priteče prav smradljiva voda. Za reveže v Šiški ni preskrbljeno itd. Ljubljančani so v tem oziru veliko na boljšem. Res je, da bo inkorporacija povzročila
11	večjo obremenitev hišarjev, ali — naj ta obremenitev b< vzrok, da naj z glasnimi protesti branimo samostojnost občine Šiške proti inkorporaciji. Dež. poslanec Ribnikar je na zadnjem liberalnem shodu pripovedoval o groznih dokladah, ki nastanejo za Šiškarja, ko postane Ljubljančan. Iz povedanega sledi, da to ni res, da je bilo Ribnikarjevo govorjenje bolj b:tv-bav. Vprašanje, ki ga naj reši današnji shod, je: ali so vzroki za protest proti nasilju deželnega odbora z ozirom na inkorporacijo — ali je inkornoracija nekaj takega, česar se moramo braniti na vse kriplje? — Oglasil se je nato g. licejski učitelj Kralj, ki je poudarjal, da je res g. Ribnikar prevelike številke navajal
—	ali on je prepričan, da sc motimo, če mislimo, da bo Ljubljana v Šiški napravila boljša pota in ceste ter boljšo razsvetljavo nego je sedaj. V ljubljanskih listih tako beremo vedno o slavnoznanem ljubljanskem blatu. Ljubljana bo morala zvišati doklade, in Šiškarji bomo trpeli pod njimi, če bo Ljubljana naredila kanalizacijo, jo bo le zasč, za Šiško pa ne. Šiška je bogata občina, Ljubljana pa ni. — Obč. svetnik
| g. Cimerman je zastopal enako stališče kot go-| spod Kralj. Oglasil se je tudi kot liberalec gospod Noč, ki je trdil, da bodo zbežali vsi najemniki iz Šiške, če bo inkorporirana. Šli bodo na Vič in v Dravlje in Zgornjo Šiško. Noča je zavračal sodr. Klemenčič. Sodrug A. Kristan je resumiral vsa izvajanja ter izjavil, da ni nikdo navel kaj takega, da bi bilo smatrati inkorporacijo za nasilje nad nami Šiškarji, proti kateremu bi se bilo z vso silo postavljati v bran. On upa, da bo Ljubljana za Šiško prav tako skrbela kot za druge dele mesta. Velika občina ima pač več sredstev na razpolago kot mala.
Pri drugi točki (občinska vprašanja) je razjasnjeval sodr. Anton Kristan vodovodno vprašanje. Vodovodna zadruga je 29. septembra 1912 položila občini obračun zgradbenih strokov per K 38.798-54, ki ga naj ji občina plača, pa dobi vodovod. Občina je tožila vodovodno zadrugo na izročitev vodovoda, ne oziraje se na to, da ji je ta že izročila obračun v roke. Pri razpravi na c. kr. dež. sodišču je vodovodna zadruga zvišala obračun še za upravne stroške in pristojbine. C. kr. dež. sodišče je tožbo občine Šiška zavrnilo. Sedaj je stvar pri višjem sodišču v Gradcu in na Dunaju na upravnem sodišču. Dr. Gosak kot referent c vodovodnem vprašanju je na zadnjem liberalnem shodu govoril, da hoče vodovodna zadruga 172.000 K, kar je z ozirom na povedano neresnica. Dalje je neresnica, da je deželni odbor prepovedal občini Šiški tožiti zadrugo. Govornik citira tozadevni akt deželnega odbora, v katerem pravi deželni odbor, da mora občina za velike obremenitve v zmislu § 90 občinskega reda dobiti od deželnega odbora dovoljenje, za katero je pač z dopisom 16. novembra 1912 zaprosilo, katerega pa deželni odbor ni dal in ga brez predložitve celotnega finančnega načrta ne more dati. Sodrug A. Kristan citira postavke vodovodne zadruge, izjavlja, da je tudi to vprašanje precej drugačno nego se ga slika iz liberalne strani. — Gosp. obč. svetnik Cimerman (lib.) se zgraža nad zahtevami vodovodnih kapitalistov, češ: upravljali so javen denar in si je za šest let dela zaračunalo 6 odbornikov po 500 kron remuneracije. Postavke računa, oziroma obračuna nimajo pravilnih pobotnic. Gospodje so si sami potrjevali izdatke.
V	enakem zmislu je govoril še g. Kralj (lib.). Nato je nastala kontroverza med poslušalci — govorili so gg. Noč, Vrhovec in sodr. Klemenčič, nakar je sodr. Ant. Kristan še enkrat poudaril sledeče: ne gre zato, ali se da ena ali druga točka obračuna izpodbiti — gre zato, da občina Spodnja Šiška ni pravilno postopala. Za prevzetje vodovoda ni napravila finančnega načrta, deželni odbor ni še dal odobritve za sklep obč. odbora z dne 27. julija 1912 — tožba občine proti Vodovodni zadrugi je bila tudi zato odbita. Lahko le mogoče, da se v obračunu Vodovodne zadruge da kaka postavka izpodbiti — kakor pri vsaki kupčiji, ali tu gre zato, da ne sme pavšalno sumničiti koristne samopomočne institucije, kakršna je Vodovodna zadruga, ker eno je gotovo, brez nje bi še danes Šiška ne Imela vodovoda.
Shod je bil zelo poučen in zanimiv. Vsakemu je bila dana beseda — tako da smo se do dobra izgovorili, kar je edino prav.
LHibbana in Kranjsko.
Izvrševalnl odbor ima nocoj ob 8. sejo v uredništv i »Zarje«.
— Stavka v Vevčah se nadaljuje. Ko se je
v pondeljek zjutraj delavstvo vevške papirnice vrnilo na delo, je ravnatelj ne glede na proto-kolirano obljubo začel odbirati delavce In jih je mnogo zavrnil. Delavstva se je polotila vsled infamnega ravnateljevega besedolomstva velika razburjenost in se stavka zopet nadaljuje. Več o tem prihodnjič! Besedo pa ima tudi klerikalni »Slovenec« in tisti klerikalni matadorji, ki so se brez delavcev pogajali z ravnateljem!
— Kako poroča klerikalna »Gorica« o umoru s. Schuhmelerja: »Poslanec Schuhmeler na Dunaju umorjen. Ko se je vračal soc. državni posl. Schuhmeier v torek ponoči od nekega socialističnega posvetovanja v Stockerau na Dunaj, je pristopil k njemu od zadaj socialist Pavel Kunschak ter izprožil proti njemu strel iz Broivningove pištole. Kroglja je šla skozi levo uho in predrla možgane. Poslanec Schuhmeier je ostal na mestu mrtev. Kunschak pa se je mirno pustil prijeti.« — »Gorica« poroča, da je umoril socialista Schuhmeicrja socialist Pavel Kunschak. Zakaj tako poroča? Na Goriškem imajo navado socialni demokratje, da se imedujejo kar socialiste, ne pa socialne demokrate. »Gorica« imenuje torej socialista sodr. Schuhmeierja in prav tako tudi morilca krščanskega socialista Pavla Kunschaka, češ, da bodo čitatelji mislili, kakšni lopovi so ti socialisti, da se kar med seboj jiobijajo. To poročilo odgovarja popolnoma klerikalni morah, zaKaj socialni demokraciji podtika na nesramen način krščansko-socialnega morilca z očitnim namenom, da preslepi čitatelje. — Misijonarji pa priporočajo, da naj veren kristjan čita take lažnjive časopise.
— Zanmiva kazenska obravnava. Senat tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča je včeraj pod predsedstvom dvornega svetnika g. Pajka po kratki razpravi v celem obsegu potrdil razsodbo okrajnega sodišča v tožbi krojaške-
ga mojstra Josipa Ahčina zoper njegovega vajenca E. B., ki je Ahčinu očital, da pri njem strada. Pri prečitanju izpoved!) prič so se vsi navzoči zgražali, in če bi imel Ahčin le trohico rahločutnosti v sebi, bi se sramežljivo odtegnil pogledom poslušalcev. S svojim prizivom je Ahčin dokazal, da ga sramežljivost nič preveč ne obtežuje; zato upamo, da mu bo ustreženo, če ga s članki »križev pot krojaškega vajenca« predstavimo tudi širši javnosti.
— Sleparske manipulacije pred obrtnim sodiščem. Kakor znano, se ves obrat pri poglobitvi Ljubljanične struge vrši na ta način, da je sprejemanje, odpuščanje in izplačevanje delavcev prepuščeno akorclautom, ki prve izkoriščajo, kjer in kakor le morejo. Tako se je delalo pri tvrdki Czcczowiczka & sin in tako se dela tudi sedaj. Naš list se je že večkrat pečal s tem sistemom obratovanja, in kakor je videti, se bo moral še večkrat. Obravnava, ki se je vršila včeraj pred tukajšnjim obrtnim sodiščem, je podala nov dokaz, kakšnim nasilnežem je izročeno delavstvo pri teh delih. Akordant Jan Kočarek je bil izvabil iz Hrvaške 13 delavcev pod pretvezo, da bodo zasluzili po 34 vin. na uro. Delavci so lepim besedam Kočarekovim verjeli ter se pripeljali v Ljubljano. Ko je prišel dan plačila, jim je pa Kočarek plačal le po 20 vinarjev od ure. Posledica tega je bila tožba pri obrtnem sodišču. Tu je pa Kočarek poleg lastnosti, na sleparski način izvabljati delavce v Ljubljano, jjokazal še svojo drugo plat na način, kakor dozdaj menda še nihče, odkar imamo sodnijo v Ljubljani. Nastopil je tako su.-ovo in brezobrazno, da bi ga moralo podjetje takoj odpustiti, če ima le količkaj samospoštovanja. Ko je osleparjeni delavec Tomo Hanžek razlagal v imenu tovarišev dejanski stan, je akordant Kočarek slekel svoj vrhnji in spodnji suknjič ter ju z besedami »Nate, vse mi vzemite; še to vam dam!« vrgel delavcem na glavo, potem pa si začel odpenjati še telovnik. Sodnik g. dr. Papež mu je sicer poštene povedal, zaslužil pa bi nesramnik pravzaprav vse kaj drugega. Na sodnikovo zahtevo, da naj predloži plačilne liste, se je Kočarek zvijal in izgovarjal, da jih nima pri sebi, da bi izgubil preveč časa, če bi šel ponje itd. Ali sodnik je vztrajal pri svoji zahtevi in Kočarek je moral rad ali nerad po plačilne listke. Potekla je cela ura. Kočareka pa le ni bilo. Naposled je prinesel neki deavec 65 K, in ker so se delavci s tem zadovoljili, je odpadla nadaljna razprava. — Zadeva je pri sodišču sicer končana, dobro bi pa bilo, če bi se tudi tvrdka nekoliko zanjo pozanimala. Vsiljujejo se namreč vprašanja: Zakaj se je Kočarek branil predložiti plačilne liste? Ali se nakazuje akordantom denar na podlagi plačilnih, oziroma takozvanih »šihtovnih listov«, ali pavšalno? Končno: Kje je dobil Kočarek 65 K, da jih je poslal na sodišče? Če je prejel Kočarek denar na podlagi plačilne liste, bi bilo zanimivo izvedeti, s kakšno svoto je bil enourni šilit zaračunan. Odprava škandaloznih razmer, kakor jih je odkrila ta razprava, ni samo v interesu delavcev in tvrdke same, ki ne more dobiti zadostnega števila primerno kvalificiranih delovnih moči, temveč tudi v interesu javnosti, ki ima pač pravico zahtevati, da se dela ne le zavlačujejo in po nepotrebnem draže. Za denar, ki ga stanejo akordanti & la Kočarek, bi se lahko napravilo marsikaj koristnega, najmanj pa dobilo strokovno bolj podkovane nadzornike nego je Kočarek.
— Vzorno gospodarstvo v deželni bolnišnici. O bivšem uslužbencu v deželni bolnišnici, Komanu, se trdovratno vzdržujejo po mestu vesti, da ni le prodajal las v bolnici umrlih, kakor smo poročali že včeraj, temveč da je tudi prodajal zobe umrlih, rezal glave mrličem in jih prepariral za prodajo in prodajal kosti. Dalje nam je znan slučaj, da je Koman lansko poletje zahteval od uboge stranke, ki ji je umrl oče v 'deželni bolnišnici, 10 K zato, da je izročil truplo umrlega pogrebnemu zavodu v Ljubljani, ki je imel nalog, da prepelje truplo domov. Seveda ni bil upravičeu zahtevati niti vinarja. Od delavske družine pri Devici Mariji v Polju je zahteval 2 K, da je smela ta svojega očeta, umrlega v bolnišnici, preložiti v boljšo krsto, ki jo 'Je naročila pri ljubljanskem pogrebnem zavodu. Od uslužbencev pogrebnih zavodov je zahteval Ivedno in vedno denar za posle, ki jih je moral izvrševati. V bolnišnici so se torej godile stvari, ki bi bile izključene, če bi bilo nadzorstvo tako, (kakršno je v takem zavodu potrebno. Ali gospodje v deželnem odboru hodijo seveda raje po Dalmaciji predavat. Koman je bil tudi v disciplinarni preiskavi, nato upokojen, a pokojnino je dobivala njegova soproga. Deželni odbor naj poskrbi, da se te umazane razmere počasne in prokleto dolžnost ima. da se pozanima itudi za one ljudi, ki so od Komana kupovali lase, zobe itd.
— Čedne razmere pri okrajni bolniški blagajni v Postojni. Pišejo nam: Neki monter, ki je bil zaposlen pri »Reški parni opekarni« v Mali Bukovici od začetka decembra 1912 do konca januarja letos, se je podal po izstopu iz službe v pisarno tega podjetja na Reki, da mu Izstavijo listek za zdravnika v Ilirski Bistrici. Oosp dr. Viktor Gregorič je delavca preiskal in mu dal nakaznico za sprejem v bolnišnico v Postojni. Tu je bil delavec oskrbovan skozi 7 dni in je bil odpuščen na lastno željo, hoteč se podati v oskrbo staršev na Selu pri Ljubljani. Preden pa se je delavec odpeljal, se je podal k postonjski bolniški blagajni, da jo o tem obvesti oz. si izposluje dovoljenje, da sme na dom, ker je v Postojni tujec in nima tu nikogar. ki bi mu stregel. Tu je pa delavec slabo naletel! Uradnik te blagajne mu je povedal, da ni član, ker ga tvrdka ni priglasila, in da nima nobene pravice, od blagajne kaj zahtevati. In ker delavec po tem prečudnem mnenju ni imel tiikakih pravic do blagajne, je uradnik kljub temu »nečlanu« izplačal K 2.40 za vožnjo k blagajniškemu zdravniku v Ilirsko Bistrico in nazaj. Oosp. dr. Gregorič je delavcu potrdil, da je delal pri imenovani tvrdki in da je obolel. Prišedši domov, se je delavec pismeno obrnil do blagajne v Postojni, proseč jo, naj ga izroči
v oskrbo okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Priložil jc tudi omenjeno zdravniško potrdilo. Ali če je delavec računal, da ima opraviti z ljudmi, ki poznajo zakon o bolniškem zavarovanju delavcev, se je kruto motil. Pod štev. 60
mil je namreč došel odgovor, ki je po svoji obliki in vsebini tak, da zasluži, da se ga razstavi v kakem muzeju. Na vrnjenem zdravnikovem potrdilu nasvetuje uradnik delavcu kar tako po domače, s svinčnikom, naj tovarno toži. ker ga ni priglasila, da bo stvar dolgo trajala itd.! Samo tega blagajna ni sporočila, ali naj delavec za ta čas zapre svojo bolezen v kak kovčeg ali pa jo vpošlje blagajni, da v svoji kunštnosti kako pametno iztuhta. V dopisu vprašuje blagajna delavca: Zakaj ste izstopili iz bolnišnice? Dalje: Če ste bolni, pojdite nazaj v bolnišnico na račun tovarne itd. Brihten birokrat, ta človek, ki tudi ne ve, da blagajn, izven v gotovih slučajih, člana ne more silit v bolnico in da se član lahko zdravi tudi izven njenega okrožja, zlasti pa pri svojcih, kjer mu je zagotovljena postrežba. Delavec je sedaj brez vseh sredstev, in če si tudi najame zdravnika, je vprašanje, če bi mogel kupiti predpisana mu zdravila, ker ni pričakovati, da bi bilo razsodišče blagajne kaj bolj modro od njenega upravitelja, se je delavcu nasvetovalo, naj se obrne do deželne vlade z nadzorstveno pritožbo, ki naj potem pristojnega okrajnega glavarstva blagajno enkrat za vselej pouči, kaj je njena zakonita dolžnost. To se je zgodilo tudi zaraditega, da se rešitev zadeve pospeši in tako koristi bolniku, blagajni pa prihrani stroške, ki bi nastali, če bi delavec ostal še dalje brez, zdravniške oskrbe. Od deželne vlade pa pričakujemo, da ne bo ravnala tako, kot Je v slučaju pritožbe nekega člana šentvidske bolniške blagajne, češ: Pritožite se na razsodišče, in ko je to razsodilo: Sklep razsodišča je po postavi sankrosankten, dasi je bil skozinskoz protizakonit in sploh cela zadeva taka, da bi se dala potipati morda tudi s kazenskim zakonom. Postojnski slučaj bomo obdržali v evidenci.
— Kaj vse briga jeseniškega župnika. S
Save nam piše družinski oče: Stara navada je po mestih in vaseh, da se na pustni torek ljudje maskirajo in nekoliko ponore po ulicah. Le jeseniškemu župniku Skubicu se zdi občna veselost na pustni torek nekaj pregrešnega. Poučuje na jeseniški šoli verouk in je zagrozil otrokom, da bo vsakega kaznoval, ki bo šel gledat pustni korzo. V cerkvi je pa odredil ob treh popoldne molitve in zapovedal otrokom, da morajo priti v cerkev. Ko je bil pustni sprevod po vasi, so se usule iz cerkve jeseniške tercialke in Marijine device ter drle za maskiranimi. Kdo bi se torej čudil, da so tudi otroci pozabili na župnikovo prepoved, ko so zagledali veseljake in hiteli tje kakor pobožne device. Pri prihodnji uri pa vpraša župnik v šoli otroke, kdo da je od njih videl maskerado. Otroci, ki so odkritosrčni, so takoj z veseljem povedali, da so jo videli, drugi so pa tajili. Za svojo odkritosrčnost so dobili pa otroci slabo nagrado: župnik jim je naložil kazen in sicer so morali desetkrat prepisati odstavek iz katekizma in zapovedal je, da morajo starši podpisati kazensko nalogo. Nekaterim staršem se je zdelo preneumno, da bi se podpisavali pod kazensko nalogo, ki so jo morali otroci napisati prav nezasluženo. Ta odpor je dušnega pastirja jeseniškega na vso moč razjezil. Vpričo otrok je pričel zmerjati starše dotičnih otrok, da so neumni in namigaval je, da- bodo dobili otroci slaba izpričevala, ker ga starši ne slu-šajo. Prizadeti starši vprašamo gospoda župnika: Ali se tako razlaga četrta božja zapoved, ali tako učite otroke spoštovanja do staršev? Nadalje opozarjamo c. kr. okrajni šolski svet, naj raztolmači gospodu župniku Skubicu, da ima on samo verski pouk v šoli, nič ga pa ne briga, kaj da delajo otroci z dovoljenjem staršev ob prostem času; starši ne pošiljajo za to otrok v šolo, da bi župnik pred otroci poniževal starše, ki niso njegovega političnega prepričanja.
— Obrtna zadruga na Bledu ima dne
2.	marca ob 2. popoldne občni zbor v hotelu »Triglav« na Bledu.
— Koncert »Glasbene Matice« dne 7. marca t. I. v Ljubljani. Kakor čujemo je operni pevec, g. JosiD Rijavec, sedaj na Dunaju, dobil od »Glasbene Matice« povabilo, da sodeluje pri velikem koncertu »Glasbene Matice«, pri katerem se bo izvajala svetovnoslavna Dvo-Fakova zborova balada * Mrtvaški ženin«. Gospod Rijavec bo pel eno glavnih partij tega dela, namreč ženina. G. Rijavec je pred kratkim priredil v Ljubljani v zvezi z nadebudnim mladim skladateljem in pianistom g. Ravnikom v vsakem oziru lepo uspeli komorni koncert in dosegel veliko in povsem opravičenega priznanja. On že danes lahko velja za najodličnejšega interpreta moderne slovenske pesmi. Njegov nastop v koncertu »Gl. Matice« zbudi brezdvomno vsestransko zanimanje.
— Iz gledališke pisarne. Danes v sredo se izven vsakoršnega abonementa kot kronska predstava prvič in zadnjič v sezoni ponovi Schwayerjeva štiridejanska drama iz življenja mladega dijaka »Red iz nravnosti« z g. Šestom z Dunaja v vlogi dijaka Feliksa. Ob prvi letošnji uprizoritvi prošlo nedeljo zvečer je občinstvo to dramo prav roplo pozdravilo, g. Šest se je moral ponovno zahvaljevati za glasno priznanje, dnevna kritika je uprizoritev soglasno hvalila kot vrlo lepo uspelo. Opozarjamo na to, da bo med odmori koncertiral polnoštevilen orkester »Slovenske Filharmonije« in da so se kronske predstave — nova uvedba letošnje sezone — kot najcenejše družabne prireditve pri občinstvu zelo priljubile. Začetek predstave ob pol 5./ konec ob 10. zvečer.
—	Jutri v četrtek (za abonente par) se prvič ponovi vsestranski priljubljena Leharjeva opereta »Grof Luksemburški« z gosp. Ljubišo Ili-čičem iz Trsta kot gostom.
— Skloptični večer »Slovenskega planinskega društva«. Opozarjamo še enkrat na to zanimivo prireditev, ki bo nocoj v dvorani
»Mestnega doma« ob 8. zvečer. Spored slik je sledeči:	Kamniške	planine: dolina Kamniške
Bistrice, Velika planina (poletne in zimske), Krvavec (zimske). Grintovec, Skuta itd. (zimske in poletne), skupaj 59 slik. Karavanke: največ s Stola (zimske in poletne) 20 slik. Julijske alpe: Triglav in Prisojnik, 11 slik. Opozarjamo še posebno ljubitelje skijaškega športa na slike s skijaških tur na Veliko Planino, Krvavec in Stol, ki bodo gotovo marsikoga izvabile v ta idealni teren za skijaški Šport. Slike Je napravil tekom zadnjih dveh let Jos. Kunaver. Vstopnina 20 vin., dijaki prosti.
— Umrli so v Ljubljani: Ivan Bogataj, vpo-kojeni kurjač tobačne tovarne, 50 let. — Marija Berce, mestna uboga, 71 let. — Janez Sojer, kajžar, 65 let.
— Pomagati si je znal. V 431. številki z dne 13. t. m. smo priobčili sledečo, po ljubljanskem »Slovencu« posneto vest: »Ignacij Cunder je bil zavrovalni agent pri banki »Slaviji«. Kot tak je dobival 40 odstotkov od čiste zavarovalnine, potem pa še od vsacega zavarovanca posebej po 2 kroni. Ker je pa dandanes na tem polju za potovalne agente vsled prevelike konkurence jako malo opravila, torej malo zaslužka, jc pogodil obtoženec drugo. Fingiral je sam zavarovance, podpisal na ponudbah njih imena, za kar mu je zavarovalnica provizijo izplačala. Na ta način je banko »Slavijo« oškodoval za znesek 275 K 73 vin. Obdolženec, ki ničesar ne taji, bo sedel za to šest tednov v ječi. Banka »Slavija« nam sedaj naznanja, da Ignacij Cunder ni agentiral zanjo in ni dobival od nje 40 odstotkov čiste zavarovalnine, potem pa še od vsacega zavarovanca posebej po 2 kroni, da tudi ni banko »Slavijo« oškodoval za 275 K 73 vin., temveč da je bil Cunder agent »Vzajemne« — takozvane škofove — zavarovalnice« v Ljubljani, da je le-to oškodoval za 275 K 73 vin., dia ga je ona izročita sodišču in da je na podlagi njene prijave bil obsojen na 6 tednov ječe. Ker smo to vest po »Slovencu« posneli v dobri veri, popravljamo jo radevolje. Pripominjamo pa glede na navedeno pojasnilo banke »Slavije«. da je morala katoliškega časopisja pod psom.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo je šlo v Ameriko 25 Hrvatov, 17 Makedoncev in 4 Ogri. T Heb Je šlo 17, v Inomost 14, v Buchs 17, v Rudolfovo 37, v Kočevje pa 25 Hrvatov.
V	Line se je odpeljalo 16, na Dunaj pa 27 Kočevarjev.
— Pomiloščena Jetnica. Leta 1907 pred poroto v Novem mestu obsojeno ženo Marijo Žabkar iz Drnovega pri Krškem, ki je imela zaradi poskušenega zavratnega umora na svojem možu prestati osemletno ječo v Begunjah, je cesar pomilostil.
— Cigan pred poroto. V pondeljek jc stal pred poroto v Novem mestu cigan Rudolf Hu-dorovič, star 18 let, ki je bil že večkrat radi manjših tatvin kaznovan. Porotniki so vprašanja zaradi tatvine potrdili in sodni dvor mu je prisodil ISmesečno ječo.
— Kinematograf »Ideal«« Novi spored Je poln zanimivih slik. Prve vrste Je salonska komedija »Dolarska princesa« s Psylandrom, ljubljencem vseh dam v glavni vlogi. Zanimiv je Pathe - Zurnal. Nepopisen smeh zbuja sijajna burka »Moric kot kino operater na Balkanu«. Petek »Najdenecff, drama v dveh delih.
Idrija.
— S se]e bratovske skladnice c. kr. era-ričnega rudnika v Idriji, ki Je vršila dne 13. svečana 1913, posnemamo sledeče:	V	povl-
zijo stopi rudar Jakob Dolinar s 401etnim službovanjem z letno provizijo 939 K 12 v. Carl Franc, rudar s 351etnim službovanjem z letno provizijo 804 K 90 v in Miklavčič Ivan z 301et-nim službovanjem z letno provizijo 670 K 80 v. Pri tem naj omenimo, da se po starem plačilnem pravilniku, ki je stopil z 31. decembrom 1911. iz veljave, znašale provizije delavcev s temi službenimi leti Le najmanj 449 K 28 v in največ le 773 K 46 v. Kdor starim rudarjem, ki so celih 25 ali še več let skoraj zastonj delali, ne privošči teh provizij, katere vsaj zaslužijo svoje ime, ta še vedno zabavlja čez socialne demokrate, ker so si dovoli trditi, da je novi plačilni opravilnik vsaj za stare ^delavce ugodnejši, kot je bil stari. Mladih dolžnost pa je, da si nov pravilnik zopet po svojem izboljšajo ...
— Še enkrat volitev v bratovsko sklad-nico. Klerikalna »Naša moč« z dne 14. februarja, št. 11, t. I. piše, da je socialno demokratična lista pri volitvi v bratovsko skladnico v Idriji zmagala le z majhno večino, ker njihovi somišljeniki niso prišli volit. Uredništvo »Naše moči« k idrijskemu dopisu dostavlja sledeče: Ta dopis smo objavili neizpremenjen, kakor smo ga sprejeli, in sicer iz vrst najboljših naših mož. Upamo, da se pri bodočih volitvah sedanje hibe odpravijo; glavno pa bodi našim sodelavcem v Idriji, da zrušimo rdečo trdnjavo. Tej pobožni želji dostavljamo rdečkarji, da se to dolgo vrsto let ne bo uresničilo. Kajti kakor smo že poročali, je bila ta večina pri Jamskih oddelkih 327 proti 157 glasovom. Pri stavbenem oddelku so dobili klerikalci izmed devet mandatov sedem mož, ki pa so prišli samo z enim glasom večine in le vsled brezbrižnosti naših volilcev do mandatov. Da so klerikalne listine dosegle napredek od zadnjih volitev, je pripisati temu. da se od naše strani ni nič agitiralo in ker so klerikalci goljufali, da se je vse kadilo. Njih somišljenik, katerega ime za enkrat še zamolčimo, je volil v Antonije vi čakalnici za svojega sina in potem še v žgalnici zase. Seveda je komisija to šele po volitvi opazila in ni hotela sitnosti še z drugimi volitvami delati. Sicer pa na svidenje, kadar Vam je drago.
— Letošnji vojaški nabor v Idriji sc vrši dne 12. in 14. aprila, in sicer dne 12. aprila za mladeniče iz občin Spodnja Idrija, Žiri, Vojsko, Godovič, Čekovnik in črni vrh. Dne 14. aprila pa za mladeniče iz občin Idrija in Dole. Nabor se oba dni prične ob 8. dopoldne.
— Shod članov podružnice »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji se vrši v soboto dne
22. februarja ob 9. zvečer v društvenih pro« storili »pri Tončku«. Dnevni red shoda je za, člane zelo važen, zato naj se ga zagotovo vsf udeležijo.
Štajersko.
Hrastnik. (Predavanja. — Konsutmio društvo rudarjev. — Zdravstvene priprave pri rudniku. Razno.) Združene delavske orga* nizacije \ Hrastniku so v novih gostilniških prostorih »Konsumnega društva rudarjev« začele prirejati redno vsako nedeljo popoldne predavanja. Prvo se je vršilo 9. t. m. Predaval jc namesto zadržane sodružice Štebijeve sodr* K. Malovrh o »pomenu izobrazbe za delavsko ljudstvo«. 16. t. m. se je vršilo drugo predavanje. Predaval Je o predmetu »Zakaj smo so* dal isti?« sodr. Anton Kristan iz Ljubljane, Ve* ix gostilniška dvorana je bila polna. Vsi poslušalci so pazno sledili zanimivim izvajanjem sodr. predavatelja. V nedeljo 23. t. m. pa bo predaval sodr. Kjtek. — Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku se prav lepo razvija Ra* lfaže zopet lep napredek. Obuui zbor diuštva bo 2. marca popoldne. -*
V	Trbovljah razsaja legar (tifus). Bati se je, da ne izbruhne ta huda bolezen tudi v Hrastniku, kajti pri rudniku in rudniškemu delu so sanitarne naprave enake veliki 0. Gospodje, ki upravljajo trboveljsko premogokopno družbo, se prav nič ne brigajo za zdravje rudar-
KonJl! ni N lVmu° V rudniku’ ie nezadostna. Kopelji ni. Ne koplje se po delu nihče ker ni
nobenih priprav. Upati je, da bo žalostili trboveljski slučaj tudi v Hrastniku zboljšal sanitarne razmere Gosp. revirni komisar, vzdignite se! Po zakonu je Vaša dolžnost, da šl-tite rudarje, ne pa rudniške kapitaliste Pa tudi občin« mora nekoliko pritisniti na rudniško upravo! — Pevski zbor rudarske organizacije lepo napreduje. Pevovodja sodr Balog poučuje mladeniče vsako nedeljo po dve do tri ure. V kratkem mladi pevski zbor nastopi, da pokaže, kaj zna. — Tudi »Zarja« se prav, čedno razširja. Vsak zaveden rudar jo ima. Uvidevajo pač že vsi, da je potreba čitati delavski dnevnik, ker mora delavec pač biti in* formiran o vsem, kar se krog njega vrši
— Slovensko gledališče v Mariboru V ne* deljo 2. sušca sc uprizori na našem odru prvič zgodovinska slika v Štirih dejanjih »Benhur«. Začetek ob pol 8. zvečer. Za prihodnjo nedeljo
23. svečana napovedana Igra »Rokovnjači« se e vsled velikih predpriprav za »Benhur« pre* ložila za poznejši čas. — Dramatično društvo v Mariboru vabi na redni občni zbor ki se vrši v četrtek dne 20. svečana 1913 ob 8 v re-stavracljl »Narodnega doma« v Mariboru.
Goriško.
— Goriški deželni glavar umrl. V pondeljek zvečer je umrl v Gorici deželni elavar dr. Ludvik Pajer de Mouriva. star 84 let. PoKjnik
—	vodja italijanskih liberalcev - je bil član goriškega deze nega zbora od leta 1868., de* želm glavar od leta 1877.
Socialno politični pregled.
= Celoleten občul zbor podružnice lesnih delavcev v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo 16. t. m. pri »Levu«, je bil jako dobro obiskani Predsednik Babšek je otvoril zbor konstattf ral sklepčnost, opravičil sodr. Handia iz luo-mosta, ki bi se imel udeležiti zbora, pa je4 bil zaradi pogreba Schuhmeierja zadržati K prvi točki dnevnega reda je bil prečitan zapisnik polletnega občnega zbora, ki ga je zbor vzel brez debate na znanje. Nato se je sodr Zore * toplih besedah spomnil v preteklem letu umrlih elanov - sodrugov: Petra Gačnika ki je umrl na proletarski bolezni, Franca Rodeta, ki je ponesrečil v vodi, Antona Kogovška, ki je umrl nagle smrti na cesti, in poslanca sodr. Schuhmeierja, ki ga je na zavraten način umorila pobesnela klerikalna nestrpnost na kaf so se navzoči v znak sožalja dvignili s sedežev. Nato Je sodr. Rok Pogačnik podal blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo sle-deče: Računi zvezine blagajne. Dohodki: 10884 prispevkov po 66 vin. je 7183 K 44 vin. 60 prispevkov po 50 vin. je 30 K. 100 vpisnin po 50 vin. je 50 K. 2 duplikata po 30 vin je 60 vin. Skupaj 7264 K 4 vin. — Izdatki- Brezposelna podpora 1611 K 6 vin., bolniška podpora 2192 K 50 vin. posmrtnina 160 K, potnai podpora 304 K 68 vin. pravovarstvo 25 K 85 v, zadržalna podpora 16 K. list 1222 K 18 vin,
aRita,c'ia 110 K, krajni skupini ^ K64vm ltikaso 109 K 44 vin. Skupaj
v -5 V‘n‘ Na ZVeZ0 se * odposlalo
z,v<^ ima dati skupini 201 K £ .J111' , ^a^un 'obalne blagajne. DohodkiJ Saldo od leta 1911. 170 K 32 vin., 6 vin. prispi od zveze 656 K 64 vin., terjatve 202 K 10 vin., globe pri knjižnici 15 K 45 vin., popust pri listu 178 K 80 vin. Skupaj 1223 K 31 vin Izdatki? Izredna podpora 144 K 70 vin., agitacija in tiskovine 67 K 82 vin., predavanje 16 K 8 vin., upravni izdatki 53 K 50 vin., stanarina 180 K.. strokovni komisiji 139 K 44 vin razno 49 K 54 vin., dolžniki 202 K 10 vin. Skupaj 853 K 18 vin. Saldo za leto 1912 370 K 13 vin Stavkovnega sklada se je v letu 1912 nabralo 450 K 82 vin., Silvestrova veselica leta 1911. je dala čistega prebitka 68 K 9 vin., skupaj torej 518 K 91 vm. Silvestrova veselica od leta 1912 pa je dala čistega prebitka 160 K. Ko je podal sodr. Pogačnik še nekaj primer iz prejšnjega leta’, je sodrug Kavčič v imenu nadzorstva poročal,
da se knjige, gotovjna znamke nahajajo V najlepšem redu ter predlagal odboru absolu-torij. Zbor je nato brez debate odobril blagajniško poročilo in podelil odboru odvezo. Nato je podal poročilo predsednik sodr. Balešek, da je imela podružnica v poročevalni dobi 1 celoletni in 1 polletni občni zbor, 6 mesečnih tet večje število delavniških shodov. Rednih sel se Je vršilo 11, izredne pa tri. Zahvalil se je nato vsem dosedanjim odbornikom tudi za delovanje v preteklem letu. ki ie zahtevalo Dre-
I
cei požrtvovalnosti od posameznika. Izrazil je upanje in željo, da se bo tudi novi odbor lotil z vso vnemo dela. Knjižničar sdrug Josip Martin je poročal, da ima društvena knjižnica 306 knjig, izposodilo se jih je pa 369, kar je razveseljiv pojav. Priporočal je pa, da naj se so-drugi še bolj z vnemo poprimejo čitanja. Nato so bile pobrane glasovnice, ki so jih imeli se-šveti naslednji sodrugi-skrutinatorji:	Kavčič
Tomaž, Skalar Ivan, Vreček Franc in Pogačar Alojz, med tem časom pa je občni zbor prišel na četrto točko: sklepanje o predlogu načelstva za povišanje prispevkov za stavkovni sklad. Ta predlog je sodr. Babšek v jedrnatih besedah podprl, na kar se je razvila živahna debata, v katero s> posegli sodrugi: Bradeško. Ježek, Lotrič, Krave. Varšek, Skalar, La-pajner, Rihar, bebave. Žagar. Sedlar, Zaje in Hlebš. Vsi so povdarjali potrebo povišanja tega sklada. Izražala pa so se tudi nasprotna mnenja. V zaključni besedi je sodr. Zore razjasnil vsa ta nasprotna si mnenja, ter dokazal, da je povišanje sklada neobhodno potreba z ozirom na dogodke, ki nas še čakajo v bodoče. Povdarjal je, da živahna debata, ki se je vnela pri tej točki, že sama dokazuje, da se jjubljan- i ski mizarji v polni meti zavedajo resnosti po- 1 ložaja. Opozarjal je. da naj ne zamudi važnega I
trenutka ter sklene povišanje prispevkov. Na to je bil predlog, da se zviša prispevek za stavkovni sklad za 10 vin. na tjpen od I. maja t. 1. naprej, ter se pobira obenem z zveznim prispevkom. z vsemi proti 11 glasovi sprejet, ker so navzoči navdušeno pozdravljali. — Izid volitev je bil sledeči: Predsednik Franc Babšek, njegov namestnik Viktor Zore. Odborniki: Jakob Golar, Rok Pogačnik. Valentin Peterlin, Vinko Bec. Andrej Bradeško. Mihael Valpotič, Ivan Oblak, Ivan Rasulnik, Franc Žagar, Fr. Bezlaj. Namestniki: Franc Skalar, Anton Rihar, Anton Brolih, Matevž Tominc, Franc Gol-tes. Nadzorstvo: Franc Puhar. Franc Šlosar, Franc Hlebš. Franc Bizovičar, Jakob Kelhar. Namestniki:	Josip Brtoncelj, Alojz Pečnik.
Knjižničarja: Josip Zupan, Mihael Lisec. Izvoljeni so izvolitev sprejeli. Nato se je sklenilo, da se od čistega dobička Silvestrovega večera da podpora po 15 K sledečim članom, oziroma njih ostalim, in sicer: vdovi Čebular, vdovi Kogovšek, vdovi Mrva, Rodetu, Štruklju in Arharju. K zadnji točki je sodrug Zore prebral pismo zagrebških lesnih delavcev, ki naznanjajo, da se nahajajo tik pred bojem. Ko so se rešile še nekatere zadeve, je sodi. Babšek s pozivom, da se člani krepkejše lotijo dela za organizacijo, zaključil sijajno uspeli občni zbor.
Nova nevarnost na Balkanu.
Razmerje med Bolgarsko in Rumunijo je skrajno napeto. — Albansko vprašanje je še vedno pereče. — Na bojiščih
ni nič novega.
BOLGARSKA IN RUMUN1JA.
Sofija, 19, Zastopniki vseh velesil nadaljujejo svoje posredovalno delovanje. V tukajšnjih merodajnih krogih pa sodijo, da ni zdaj nič upanja na sporazum. Ker pa se bo romunski odgovor na zadnji bolgarski predlog najbrže nekoliko zavlekel, mislijo, da pride do odločitve šele koncem tedna. Boje se, da se tedaj z ozirom na razbito pogajanje prekine diplomatična zveza med Bolgarsko in Rumunijo in d» zapusti romunsko poslaništvo Sofijo.
Posredovanje.
Bukarešt, 19. Dasi je po dosedanji brez-uspešnosti pogajanj napetost med obema državama že nepresežua. vendar v oficielnih krogih še niso izgubili vsega upanja, da se spor mirno poravna. Predvsem bodo velesile še enkrat posredovale v Sofiji, in sicer bo intervenirala po ena sila obeh zvez. V tukajšnjih poučenih krogili pričakujejo, da bo Bolgarska naposled vendar še kaj popustila.
Posredovanje, ki ni posredovanje.
Dunaj, 19. Diplomatični krogi posvečujejo Dolgarsko-rumunskemu sporu največjo pozornost. Zadeva je v akutnem štadiju. Vse velesile delujejo z vsemi močmi na to, da bi se dosegla direktna sprava med Bolgarsko in Rumunijo. Tajiti se ne more, da je bil ta napor doslej brezuspešen. Koliko važnosti pripisujejo temu vprašanju vse velesile, je razvidno tudi iz tega, da se je konferenca poslanikov v Londonu na svoji zadnji seji bavlla z njim. (Ta usmiljenja vredna konferenca ubogih ekscelenc se itak »bavi« z vsem, kar je in kar ni; a če bi se ne »bavila« z ničemer, bi se to na svetu ravno toliko opazilo, kakor če se »bavi«.) Ce sc izkaže, da je neposredna sprava med Bukareštoiu in Sofijo nemogoča, kar se po dosedanjem stanju pogajanja prav lahko zgodi, bi bilo misliti še na posredovanje velesil, s katerim se ne smejo zamenjavati dosedanji prijateljski koraki velesil. Ah tako oficielno posredovanje bi bilo le tedaj mogoče, ako bi obe državi oficielno izrekli željo, da se izvrši. Brez takega koraka od obeh strani ne bi imele velesile po nazoru dunajskega kabineta nobene podlage za posredovanje.
Nemogoče zahteve.
Sofija, 19. Rumunske zahteve označujejo
V	tukajšnjih krogih za skrajno pretirane in nesprejemljive. Tudi kralj Ferdinand stoji baje na stališču, da se ne sme Silistrija na noben način odstopiti.
Razburjenost na Bolgarskem.
Berlin, 19. »Lokalauzeiger« javlja iz Sofije: I ukaj je vse razdraženo zaradi romunskega nastopanja. Povsod je slišati: »Naj Ru-muni le prikorakajo, če hočejo.« — V diploma-tičnih krogih presojajo položaj bolj optimistično. Včeraj se je trdovratno vzdrževala govorica, da je dobil rumunski poslanik ukaz za odhod. On pa odločno demantira to trditev. Ministrski svet je bil snoči do 9. zbran. Po končani seji so zagotavljali, da je po vesteh iz Bukarešta soditi na zboljšanje položaja.
Razburjenost na Rumunskem.
Bukarešt, 19. Na Rumunskem je razburjenost tako velika, da je vsak čas mogoče kakšno presenečenje. Vkljub vsem zatajevanju, so med posameznimi ministri nasprotja. Po vsej deželi hujskajo na* shodih zoper Bolgarsko in pridigajo vojno. Tudi odlični profesorji in drugi prvaki so med hujskači.
Poslaniki se oglašajo v Bukarešto.
Bukarešt, 19. Poslaniki velesil so po nalogu svojih vlad priporočili rumunskemu kabinetu, naj, preden stori odločilne korake, naprosi velesile za sodelovanje pri rešitvi bolgarsko-rumunskega spora. (Dolgo je trajalo, preden so se zmislile, da se ne prepira Bolgarska sama s seboj!)
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Nič zbližanja.
Dunaj, 19. v krogih, ki imajo stike z dunajskim kabinetom, zatrjujejo, da smatrajo diplomatični krogi vprašanja Albanije za izredno kočljivo. V teh krogih upozarjajo, da so neka-
teri dunajski listi pisali tako, kakor da bi bilo upati na gladko rešitev albanskega vprašanja in kakor bi bil grof Berchtold v tem zmislu govoril na skupni ministrski konferenci. Berch-toldovi zaupniki pa naglašajo. da so te trditve v kričečem nasprotju z dejstvi in da so popolnoma neutemeljene. Vprašanje albanskih meja se ni še nikamor genilo, ker so ruske zahteve baje skrajno pretirane. Upanje na mirno rešitev je zelo majhno.
Francoski nazori.
Pariz, 19. Vse francosko časopisje se bavi z albanskim vprašanjem in koustatira, da se nasprotje med Avstrijo In Rusijo ni nič zmanjšalo. Pisava tukajšnjega časopisja je izredno pesimistična.
Personalna unija med Srbijo in Albanijo?
Belgrad. 19. »Pijemont«, ki izraža nazore vojaških krogov, priporoča fLasledtijo »rešitev« albanskega vprašanja: Srbi imajo danes v oblasti polovico Albanije; naša dolžnost je, da čimprej očistimo še Valono in preženemo on-dotne klovne, predvsem Iztnaela Kcmala. ki plešejo po dunajski melodiji. Kralj Peter naj se pa po zgledu Dušana Silnega proglasi za kralja vseh Srbov in Albancev.
KONFERENCA POSLANIKOV.
Pariz, 19. Francoski poslanik Cambon se danes vrača v London z novimi instrukcijami, ki gredo za tem. da bo Francija izkušala izravnati nasprotja med Avstrijo in Rusijo v vprašanju albanskih meja. Misel, da naj bi se odposlala posebna komisija v Albanijo, ki naj bi tani študirala razmere, se je zdaj opustila. Avstrija je od začetka odklanjala ta predlog.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Belgrad, 19. V srbskem časopisju je opaziti. da sodi nekoliko bol! opitimistično o možnosti. da se zboljša razmerje med Avstrijo in Srbijo.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
Berilu, 19. V nemških diplomatičnih krogih upajo, da se doseže med Avstrijo in Rusijo kompromis v Albanskem vprašanju. Rusija bo, kakor kaže, privolila, da ostane Skader albanski, zato pa pričakuje od Avstrije koncesije glede na druga mesta, ki jih zahteva Srbija. Nekoliko je baje Avstrija pripravljena popustiti. Srbska vlada posreduje med Avstrijo in Rusijo (?).
NIC NOVEGA.
Carigrad. 19. Uradno javljajo: Včeraj je sovražnik s presledki bombardiral Odrin. Sicer se ni zgodilo nič važnega. Pred Bulajirom se ni nič izpremenilo. Ob Čataldži se nadaljuje rekognosciranje m utrjevanje pozicij.
SKADER.
Cetinje. 19. Obstreljevanje Skadra se nadaljuje. Črnogorci imaio v pozicijah, ki so jih zavzeli, mir. Turki nastavljajo stare kanone, ker nimajo boljših; Črnogorcem pa ne prizadevajo škode, ker ne neso dovolj daleč.
TURKI DEMENTIRAJO.
Carigrad, 19. Vesti zunanjega časopisja, da so Turki pred Bulajirom izgubili 15.000 mož so hudobno pretirane. Izmišljena je tista vest. da so Grki izkrcali 10.000 mož v luki Bešik.
SRBI IN BOLGARI.
Belgrad, 19. »Politika« trdi, da se Imajo po srbsko bolgarski pogodbi osvojeni kraji razdeliti po razmerju sedanje velikosti obeh držav. Osvojeni kraji se morajo skupno braniti; izgubo kakšnega kraja mora drugi del sorazmerno nadomestiti s svojim zemljiščem.
EN V ER BEG ZDRAV.
Carigrad. 19. Vesti o atentatu na Enver bega so izmišljene. Enver je zdrav v Galipolu.
HAKI PASA.
London, 19. Konferenca poslanikov §e bo bavila z vprašanjem, če je mogoče, misijo Haki paše, ki ima zaupen značaj, sprejeti kot oficielno.
Dunak 19. »Jugoslav. koresp.« javlja, da Je Mahinud Sevket paša zopet obiskal avstrijsko, nemško, francosko in angleško poslaništvo in izrazil željo, da bi velesile pospešile Hakljevo misijo, ki gre za tem, da se kmalu doseže mir.
SOCIALNI DEMOKRATJE IN DAVČNA KONTROLA TRG. KNJIG.
Iz finančnega odseka.
Dunaj, 18. Finančni odsek je danes nadaljeval razpravo o kontroli trgovskih knjig. Socialni demokrat dr. Renner je izjavil, da l.icli-tov predlog (ki odpira davkariji trgovske knjige šele na drugi inšlanci) pači kontrolo trgovskih knjig in davčne goljufije, ki ne silijo prehudo v oči, bi ostale neodkrite. Danes doseže le 4 % davčnih pritožb drugo inštanco in če se to število tudi za 6 odstotkov poveča, se bo davčnim defravdantom še vedno prav dobro godilo in nevarnost, da pridejo njih goljufije na dan, ne bo prav velika. Glavna napaka Liclitovega predloga pa je v teni, da cenzlt ni zavezan pokazati trgovskih knjig in mu komisija v tem slučaju odmeri davek na podlagi drugih pripomočkov. Davčna morala zahteva, da se da davčnim komisijam brezpogojna pravica za vpogled v davčne knjige in da zakon davkoplačevalcev ne zapeljuje v krive napovedbe.
V	imenu vlade izjavlja sekcijski načelnik Barck, da sc v splošnem strinja z Lichtovinii predlogi.
Socialni demokrat dr. Diamand predlaga, naj se vsem, ki imajo nad 5000 K letnih dohodkov, naloži postavna dolžnost, da vodijo knjige o dohodkih in izdatkih.
Nato je bila debata zaključena in generalni govornik Schlegl (soc. dem.) je še enkrat preciziral socialno demokratično stališče in zahteval. da se uvede kontrola trgovskih knjig že v prvi instanci. Strah, da bo gosposka zbornica tak predlog zavrnila, je prazen, ker bodo socialni demokratje predlagali junkthn med davkom na žganje in dohodninsko reformo: Gospodje, ki uživajo bogate žganjarske bonifikacije, postanejo, ako zbornica sprejme junktim, hitro krotki.
Nato je bila seja zaključena; prihodnja seja jutri dopoldne. Glasovanje o kontroliranju trgovskih knjig bo v četrtek. Ta teden reši odsek še amnestijske in kazenske določbe. Ako se vladne stranke pobotajo o razdelitvi plena, bo mala fiaančua reforma v odseku sredi drugega tedna sprejeta. Zbornica se bo pečala z njo najbrž šele po veliki noči.
LORDI «DELA.|0«.
Dunaj, 19. Prihodnja seja gosp. zbornice bo v tgrek. Na dnevnem redu je med drugim prvo čitanje društvene novele, drugo čitanje zakona o službenem napredovanju pisarniških ofician-tov in zakona o službenih prejemkih državnih slug. (Kakor znano, predlaga komisija gosposki zbornici, da gre preko zakona o pisarniških oficiantih na dnevni red. Socialno demokratični poslanec Glocke! je provociral proti tej predrznosti za državne nastavljence oster protesti)
IZMIŠLJENE BRZOJAVKE.
Peterburg, 19. Peterburški brzojavni urad poroča iz najboljšega vira. da so vse brzojavke o vsebini carjevega pisma avstrijskemu cesarju Izmišljene.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Novi Jork, 19. Vladne čete so v soboto v Cihvahivi ustrelile vstaškega vodjo Peraza z 20 pristaši. Tudi več dingih njegovih pristašev so vjeli in jih hočejo usmrtiti. Boji se nadaljujejo. Madero hoče pognati v zrak arzenal, ki je zaseden od vstašev. Rebeli drže svoje pozicije. General Huerta se pripravlja, da obkoli sovražnika.
RUSI IN MONGOLI.
Peterburg. 19. Iz Urge javljajo, da’ sta
mongolski minister in ruski pooblaščenec Ko-rostovec podpisala pogodbo, po kateri odpošlje Rusija v Mongolijo oficirje, da organizirajo In izvežbajo mongolsko konjeniško brigado.
Lukacsev panama.
(Naše posebno poročilo.)
Budimpešta, 19. februarja.
Včeraj je sodišče obsodilo poslanca Zoltana Desyja. Snoči je javnost obsodila Lu-kaesa. Afera, zaradi katere je ogrski ministrski prezident tožil Zoltana Desyja. Je zdaj šele postala Izredno dramatična. Vsled prečudnega razvoja razprave, ki je bila
očitno tendenčna,
je oficialna sodba popolnoma brez pomena. Politični del procesa, ki Je bil najvažnejši, je ostal formalno nerešen; ali v Budimpešti si je že vsakdo napravil svojo sodbo.
Sodišče
ni pripustilo dokaza
o dveh najvažnejših točkah: Zagovornika sta hotela dokazati, da Je Lukacs dobil 4,800.000 kron od ogrske bančne in trgovinske delniške družbe, da jih pa ni oddal državni blagajni, ampak vladni stranki za njeno agitacijo; in nadalje sta hotela dokazati, da Je ravno tako storil z denarjem razredno loterijske družbe.
Dokaze o teh dveh faktih je sodišče zavrnilo, češ da Lukacs eventualno sprejetih svot ni porabil zase. Nato je zagovornik dr. Va*zso-nyl priglasil pritožbo ničnosti, obenem pa izjavil, da se zagovornlštvo ne udeležuje nadaljnje razprave, pa se tudi ne bo mudilo z dokazi zaradi hišne prodaje v Zalatni, kajti mala Luka-eseva umazanost, da je profiliral 12.000 ali
15.000	kron na račun države, ne igra take vloge, kakor vprašanje, če je Lukacs porabil 4,800.000 kron za
podkupovanje volllcev.
»Sodišče«, je dejal Vazsonyi, »pravi, da ni Panama, če Lukacs ni porabil denarja zase, ampak da je taka oseba protektor. Na ta način hoče sodišče Iz največjega panamlsta napraviti nekakšnega lordprotektorja. O stvari bodo sodili drugi sodniki . . .«
Zaradi teh besed je dobil Vazsonyi ukor, katerega je pa predsednik preklical, ko J*e zagovornik pojasnil, da bo o stvari sodil parlament in javno mnenje. Poslanec Urmanczy, ki Je bil med poslušalci, je ob zadnjih Vazsonyje-
vih besedah zaklical: »Prav ima!« Zato mu je' predsednik zažugal. da ga bo izgnal iz dvorane, če sc to ponovi; Urmancz.v pa je odgovoril: Itak ne bi ostal v dvorani, v kateri sodijo tak! sodniki.
Oba zagovornika sta zapustila dvorano. Desy je izjavil, da se pridružuje postopanju svojih zagovornikov. Potem je državni pravilnik pral Lukacsa. Desy ni ničesar pripomnil.
Sodišče se je posvetovalo dobro uro, pf tem je izreklo:
sodbo:
Desy se obsoja zaradi javne žalitve časti na mesec dni zapora in 400 K globe.
Naravnost senzacijo je zbudila sodba ne zaradi svoje mere, ampak zato. ker sodišče ni ostalo pri obrekovanju, temveč se je zateklo k žaljenju časti. Splošno so govorili, da so sodniki na ta način napravili kompromis med svojo vladno vdanostjo in svojo vestjo.
Državni pravdnik je naznanil priziv, Desy pa ničnostno pritožbo.
»Panamisti ne vidijo Paname!«
Takoj po končani razpravi je bilo na stanovanju grofa Andrassyja posvetovanje o na-dafjnih korakih; konference se je udeležit tudi Desyjev zagovornik dr. Vaszonyi. Grof An-drasSy je ob tej priliki izjavil: »Obtožba in obsodba sta dognali dve stvari, ki sta obe hudo žalostni. Prvič je potrjen Desyjev očitek, da je dobil Lukacs pri pogodbah z ogrsko bančno in trgovinsko akcijsko družbo 4,800.000 K. Druga reč pa je še žalostncjša: da se ne zde ne vladi In ne sodišču te kupčije panainistlčne.«
Obnovljene obdolžitve.
Ker sodišče v Desyjcvi pravdi ni dopustilo dokaza resnice, nameravajo opozicionalni poslanci ponoviti Desvjeve očitke in prisiliti pa-namista, da Jih s tiskovno pravdo postavi pred poroto. Desyjeve očitke nameravajo izdati v posebni brošuri, ki jo podpišejo vsi opozicio-nalnl poslanci. Zagovorniki bodo Zbrali ves pravdni material in izročili javnosti tudi tiste dokumente, ki jih sodišče ni pustilo prečitatl.
V	brošuri, ki jo nameravajo natisniti v miljon-skl nakladi in razdeliti po vsej deželi, bodo tudi fotografski posnetki in izvlečki iz zemljiške knjige, nanašajoči se na škandalozno prodajo Lukacsevih hiš v Zalatni.
Odprto pismo grofovske trojice: Andrassyja, Apponyja in Zichyja.
Budimpeštanski večerni listi objavljajo sledečo izjavo grofovske trojice:
»Zoltan Desy je nameri! težko obtožbo zoper ministrskega predsednika Lukacsa. Dokazovanja teh očitkov je v imenu vlade ugovarjala obtoževalna oblast s formelnimi ugovori. ki Jih je sodišče odobrilo; na ta način je preskrbela obdolženemu ministrskemu predsedniku navidezno zadoščenje. Ampak vprašanje, ki se dotika javne dostojnosti, s formalno rešitvijo dejanskega stana in z oktroira-nim prikrivanjem še ni končano. Gospodu Lu-kaesu nudimo priliko, da poišče namesto formalne satisfikacije dejansko zadoščenje.
Izjavljamo, da smo se prepričali o resničnosti sledečih dtjstev: Gospod Lukacs je dobil na prosto vporabo iz dispozicijskega fonda ogrske banke več kot štiri miljone kron za različne med državo in banko sklenjene kupčije, pogodbe in dogovore, ko se je podaljšala sola-rinska pogodba. Te svote, dasi so jo kyitirali državni uradniki, gospod Lukacs ni nikoli izročil državni blagajni. Teh zneskov finančni minister ni obračunal, temveč jih je vporabil za volilne stroške stranke nar. dela. Pobotnice so še danes ohranjene pri ogrski banki. Gospod Ladislav Lukacs je torej izrabil priložnost. da je svoji stranki zagotovil nezakonite dohodke.
To obtožbo ponavljamo poznavajoč dejstva in v svesti si svoje resne odgovornosti in pričakujemo, da bomo poklicani na odgovor.
Grof Andrassy, grof Apponyi. grof Aladar Zichy.
Lukacsev odgovor.
Budimpešta. 19. Z ozirom na odprto pismo Andrassyja, Apponyja in Zichyia objavlja Lukacs izredno klavrne izjavo, v kateri pravi: »Gospodje, ki so srečno pripeljali politiko opo-zicionalnih strank v zagato, bi zdaj očividno radi spravili pravosodje na stranski tir. (To bi očividno rad Lukacs, kar se je pokazalo že na včerajšnji razpravi.) Nočem se zdaj baviti (!) s tem. kakšna so tista dejstva, o katerih resničnosti so se gospodje prepričali. (Ampak to je glavna reč!) Ker pa je vsak človek brez predsodkov v tej deželi prepričan (?), da ne vodi omenjenih gospodov želja po resnici, ampak stremljenje, da bi me moralno uničili, vlačeči politične obtožbe v okvir kazenskega postopanja, ker me ne morejo politično strmoglaviti, mi žal ni mogoče podpirati njihovega stremljenja, da bi se na ta način motilo normalno pravosodje.
Vsi današnji jutranji listi komentirajo proces in izjavo opozicionalnih grofov. Razun vladnih listov izražajo vsi prepričanje, da je Lukacsevo stališče nevzdržno.
Vestnik organizacij.
Železničarska organizacija skicujc sledeče sestanke
Dne 19. februarja skupno odborovo sejo odborov obeh ljubljanskih podružnic. - Vse te priredbe se vrte v gostilni »International" na Resljevi cesti žt. 2S' '"J11" prisostovat železničarski tajnik s Jos. Kopač	Dol-
žnost prizadetih Je, da se sestankov udeležijo in tudi zanje agitirajo.	 ___.
Razsodbe obrtnih sodišč.
Če odstopi delodajalec pred nastopom službe od pogodbe, mora povrniti mezdo za odpovedim dobo.
25. februarja 1911 je sprejel pekovski mojster F. K. delavca A. R. za pekovskega pomočnika v službo. Pogodila sta se za tedensko
r
3
JT> «• j
uotz.
9
jubliana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
žsss—====—	Sco^tenrevtce:	 __=
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov m\ maeega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in Inozemskega blr->a.
Solidna postrežb«.	iv.. ,.sii£fe cesje
mezdo 7 K, prosto stanovanje in hrano. A. R. bi moral nastopiti službo 8. marca 1911. Delavske knjižico je delodajalec takoj sprejel.
Nekaj dni pred nastopom službe pa je vrnil pekovski mojster tožniku knjižico s pripoin-njo, da mu ni treba nastopiti službe, ker bo ostal dosedanji pomočnik, na mesto katerega je bil sprejet tožnik. Ko je 8. marca tožnik prišel k tožencu in se mu še enkrat ponudil, je toženec dejal, da leliko ostane, če se zadovolji s tedensko mezdo po 4 K s prostim stanovanjem in brano. To pa je tožnik odklonil in zahteval odškodnino za 14 dni.
Toženec utemeljuje, zakaj da ni sprejel tožnika v delo tudi s tem,'Icer je izvedel, da hoče tožnik^ čez 14 dni že zapustiti delo, zato d;| ic obdržal prejšnjega pomočnika.
Sodišče je priznalo tožniku odškodnino 37 K 80 vinarjev za 14dnevno odpovedno dobo.
Razlojji: Obe stranki sta brezdvomno sklenili mezdno pogodbo in zato je bil toženec zavezan, da izpolni pogodbo, ako ne more navesti zakonitih vzrokov za razveljavljenje pogodbe.
Tožcnčeva utemeljitev, da bi tožnik kmalu zopet zapustil službo, pa ni zakoniti vzrok, kakor jih navaja § 82 obrtnega reda za razveljavljale pogodbe. Toženec mora zato, ker je bil tožnik pripravljen, da nastopi službo, povrniti mezdo za odpovedno dobo.
1 oženčev predlog, da bi vstopil tožnik za tedensko inezdo 4 K poleg prostega stanovanja in hrane, pa ni obvezen za tožnika, ker bi morala^ skleniti prej novo pogodbo, to pa je pre-pušu no svobodni volji tožnikovi; sicer pa bi smel tožnik takoj zapustiti delo vsled enostranske določitve manjše mezde, kakor je pa bila pogojena, in bi imel pravico do odškodnine po {? 8:?. a lit. obrtnega reda.
Odpust ni »pravičen vsled zapiskov v delavski
knjižici, ki so bili pri sprejetju znani.
Dokazano je, da je toženec sprejel 19. maja 1912 tožitclja v službo, da ie sprejel njegovo delavsko knjižico, da ga je pa takoj prihodnji dan odpustil z utemeljitvijo, da je oseba tožnikova sumljiva, ker je njegova delavska knjižica duplikat in ima od okrajnega glavarstva v P. naslednje potrdilo: »Velja za 14 dni kot legitimacija za potovanje v tuzemstvu na potu v domovino.«
Sodišče je priznalo na izplačilo štirinajstdnevne odpovedne dobe.
Razlogi: Vzroki, ki jih navaja toženec za ti kojšnii odpust tožnika, nikakor niso utemeljen v § 82. obrtnega reda. zato ie odpust tožnika neutemeljen in ima ta pravico do odškodnine za^ štirinajstdnevno odpovedno dobo.
Toženec je takoj pri sprejemu tožnika sprejel tožnikovo delavsko knjižico in je imel torej priliko, da jo je preglodal in da bi izrazil svoje dvome. Ce pa je to opustil, tedaj ne more teh dvomov uveljaviti s tem. da krši pocrodbo. Ne prlede na to, so pa toženčevi pomisleki čisto ncosnovani. ker ni prav nič izredneea, če išče delavec z duplikatom delavske knjižice delo in bi sc toženec lehko prepričal, da ono potrdilo ne vsebuje nič sumljivega, če bi povprašal pri politični oblasti. Ono potrdilo jc napisala politična oblast le iz vzrokov previdnosti.
Obrtnik ima pravico, da odpusti takoj delavca, če je ta Inido razžalil na časti sostanovalca.
Sodišče odkloni tožbo pekovskega pomočnika A. H. proti E. S. na odškodnino 19 K 69 vinarjev za štirinajstdnevno odpovedno dobo.
Razlogi: Tožnikova trditev, da je bil brez vzroka odpuščen iz službe, se je izkazala za neresnično. Priča A. S., sestra toženca, je pod prisego izpovedala, da ji je očital 2. februarja 1911 tožnik vpričo vsega osobja, da jo je na povratku od veselice prejšnjo noč objemal mo-<ški, na cesti. Ista priča je tudi izpovedala; da §o je tožnik istega dne popoldne pred osobjem nespodobno prijemal.
Obe dejanji tožnikovi spoznava sodišče za hudo razžaljenje časti sostanovalke toženca, Kato je bil ta opravičen po § 82 obrtnega reda za takojšnjo odpustitev iz službe.
Odgovorni urednik Fran H a r 11.
Izdala in zalaga založba »Zarie«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v 1 iubljani.
Zahvala.
Povodomneprlčakovanesmrti našega iskreno-Ijubljenega soproga, odnosno očeta, sina in brata, gospoda
Josipa Kasch
strojevodje c. kr. priv. južne železnice
nam je došio vsestransko toliko dokazov odkritosrčnega sdžalja, da si usojamo tem potom izreči našo najiskrenejšo z;hvalo vsem tistim, ki so nam ob težki uri poleg stali in blagega pokojnika na zadnji poti spremili. Posebno pa se še zahvaljujemo g. kurilničnerriu nače'niku gr sp. inž. Šegi za izraženo sožalje, gg. zastopnikom železniške uprave za spremstvo pokojnika, pevskemu odseku .Vzajemnosti* za gin-Ijive nagrobnice in pogr. podp. društvu železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani za vzorno meditev pogreba.
Ljubljana, 18 februarja 1913.
Žalujoča rodbina.
'mm
-■iMM
Svarilo!
i Kctler se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
c M
jSfEf
naravnost od izdelova 1 niee
pod naslovom:
Rastlinska destilacija ,FLORI AN”
Kavarna
Unione ¥ Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
Biljardi
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
v Lj u b lij mi j
Postavno varovano
-J
Maksim Gorki j
.Mati64,
Tobaka?ne oziroma prodajam« »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Ka,sni Silos pred vhodom v prosto luki Moze, ulica Miramar 1 Beden, ulioa Mariortnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanm Boi
cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam serata)
Pipan, ulica Ponte della Kahra. Gramaticopulo, Piami liarriera,
Bruna, ulica del Hivo.
Raitinger, Kiva Grumola st 20.
Hoeltl, tiafika na državnom kolodvoru Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodaialna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sene Fontane 14 Geržina, Roian.
Benussi, Gretta.
Skladišče II« kons. zadrut:’ na I>elvederA Artuš, Belvedero 57.
Sekovar, Piazza Oaaerma
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje hrani!, vloge po brez odbitka rentnega davka.
4:
0
v Ljubljani
0 od 1. januarja 1913 naprej
Rezervni zaklad nad K 700.000
Cena K 4*~.
To pohvalno delo 'lavnega ruskega pisatelja je izšlo tc dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi BZarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
najboljše postreči.
TT"'"  —^^
OTR0SM
n—r
0\i//\ \
Naznanilo in priporočilo.
Usojam se vljudno naznaniti, slavnemu občinstvu, da sem otvoril
cvetlični salon
Sel* nliurgova	štev.	6	zraven	glavne	pošle.
Ker sem služboval v tej stroki veliko let pri znani tvrdki Al. Korsika, kakor bil tudi v inozemstvi’ se čutim zmožnega cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar naibolie no>itrefi in se toplo prippročam za naročbo vencev, Šopkov, bodisi svežih, kakor suhili, sploh vse vezen e najmodernejši fazorti. Zraven tega bom imel v zalogi	J	v	•*
= m^cgrcvrstrs.©, sem.e:3a.e, —■
v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah od domače, zanesljive tvrdke A. Korsika, ki za kakovost jamči in vse r>o najnižjih cenah. Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil tuda v vsakem oziru
Z odličnim spoštovanjem
V'*lUtor Bajt.
JI
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
ši-valaa-Hi. strojev ==------
in stroie za pletenje (Stric kmaschinen)
za t eh yce spl h !n prometne usiužoence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je iako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koedar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Mm ži na razpredelnica. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. -— Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni :ari! — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzo;avnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo". — Največja mesta na zemlji, — Obilna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna n^dzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slikaj. Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v letu. — Oglasi.	;;
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	„Zarje‘	v Ljubljani po zaupnikih. ::
^ Q$Ž5—
• r /	v,	--
za rodbino in obrt
Pisalni stroji Adler.ffgpjsg
~\7~ozna kolesa CenVki ^e dobe zastonj in Iranko.
'ipf
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvoiska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta,
Blaž, L>una|ska ^la.
St^rkovič, l,u"a|!ska cesta.
Fuchs, Marije Terezi )e cesta Tivoli, na žel. prel pri Nar. domu £?ubič, Miklošičeva cesta.
Sen k, Kes I jev a centa Kanc, »Sv. Petra oesta Treo,
K ušar,
Podboj, r Biziak, Bahoričeva ulica. Remžpar, Zelena iama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, SeJenbui^ova ulic« Suhadolc Anton, Zelena jama 5
Dolenec, Prešernov« ulica ^ichler, Kun^resm trt».
senčnik, »iovsk« uiina.
!SiaK, tiosficlska iiiica \ Seinstein, Jurčičev trg. Uene, Valvazorjev trsr, \«>šip, Hilšeneva ulica. UŠfiik, KimskH iiHsta. i lanšek, Tržaška cesta. Kner, Kopitarjeva ulica »lazi ik, Stari trg.
< ustrin, Bre« v°vep, Krakovski naAip. ržavns kolodvor.
■i riža? i:i Kotnii , Si* kar, lilince. ezeršek, Zaloška cesta