st UD. KM. VHTO PRIMORSKI DNEVNIK VI - Štev. 33 (1721) PoStnma —n i----------------------------------------SDedizlor GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO _ plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. OZEMLJE TRST, petek 9. februarja 1951 Cena 15 lir h čimprejšnji sestanek namestnikov ggjzrekajo v treh zahiiiliiih preslolnicah jo, da bodo poslali sovjetski vladi kratko noto, v kateri bodo predlagali, se namestniki zunanjih ministrov sestali v Parizu - Komentarji tiska LONDON h Prestolnici ' v angleški ^tirajo v^eratir1PW0lj"0 k(> gle7e le' ***** A' ZSSR fn zaanje note rih. v Vl»a, sestanka šti-vladnih krogih izjav- zadnje ljajo, *Urnni da .^jdavnem spora-1a"^ zunanjega nS noti je da- svet r- v an,gl«iki mini-.^kor javljajo ob- Ministri jSS- ®° se angleški ^ Li^d /vojira se' šti^h Pohodno konfetih mii^L opnikov zima , ^ ne da bi prej Pojasnil p ?, R nadaljnjih n°Va navori; 80 noslali v wlLtafJeSkemu p<> 2naao 2I^ ngtonu- k' kot 50p V sSrČ an®lešk<> stali-5nerišSf govorih med w . ministrom €eskim in Iranco- Jonu. Vv J -™10 v Washing-*utkn r%KaZf' d® b0 v tem bližnji Jal° to mnenje ^j^afcujeio j3 ^anka štirih. ?le Posiai ’ j bcdto zahodne v bhžnjih dneh teri bi ,^kr?tk2 noto. v ka-66 ^stali^11® ZSSR. da bi Z druop a,mestmki v Parizu, na nnif3? javljajo da-^“'istrstvn i -6111 zunanjem gg j. • da j niso prejeli s.<ž?S"s.,s™«i=y» >Sig. »n ji » D . angjeSoemai m v Pragi, v Londo- sodijo rti u gl’ v Londona v v * Podobno noto P°ljska vlaS 6111 poslala tudi J? konf^^,?esa reda na bližjo, da h ’ ž,ltirih pnedvide-r^eva^ _ 0 angleška vlada za-j*v, da namestni- £ v dSUcij° na važno me-f^tojih JU?-1 -red razpravljanj I^kih Jf1’?Jstrov vprašanje S3? in Roi Madžarske, Bolga-S » r-""1*'- Tudi' v Lon-Acv,^?a mnenja, kot va*"’ *• 3e ^ 1,0 10 trieri^ ^ vzrok za se-^analT^dno napetost. «ir noiitnes>) trdli- da je dhiw 0 ta ZSSR opaziti , Skrito boiazen pred Res - Zahodno V "l ir ; ] Nemčijo«, kak! iS^Aog® za spora- Od| m ^Clje> prav tata> da k 1 izključitve *CJi Ui > ZSSR med po Žitev >ePrečj?onud1la m bi s <4 k-^iat n»j ..nemško oboro- nega stališča ZDA do Kitajske. Vprašanje satelitskih armad na Balkanu mislijo tudli- v ZDA postaviti na važno mesto bližnjih morebitnih posvetovanj. Newyorški časopisi sodijo, da bp po kratkem odgovoru treh vlad kmalu prišlo do konference štirih. Današnji «New York Herald Tribune« piše glede nemškega vprašanja; «ZSSR brez dvoma dobro ve. da Zahod ne more spremeniti svojih obrambnih načrtov, dokler ne bodo dali Rusi garancij za spremembo svoje politika na Dahnem vzhodu. Doslej je bilo mogoče upati, da bi z zakasnitvijo nemške oborožitve nastalo boljše . c je za razgovore z ZSSR. Toda zadnja nota ZSSR kaže. da ta zakasnitev ni vplivala na to, da bi bile obtožbe ZSSR manj hude.« «New York Times« pa pravi, da sedanjega strahu v svetu ni povzročilo samo «splošno postopanje Sovjetov, temveč so- vjetska napadalnost.« «£>rav napadalnost h, prisilila Zahod, da se oboroži in se zavaruje s svojo obrambo. To je treba popraviti, če se hcče, da bi na bližnji konferenci napredovali i.n odtpravili sedanjo napetost.« V pariških diplomatskih krogih pravijo, da so se z zadnjo sovjetsko noto zelo povečale možnosti za sestanek štirih namestnikov. To noto ima francoska vlada za zadostno podlago za bližnje razgovore v Parizu, na katerih bi pripravili načrt za konferenco štirih zunanjih ministrov. ZDA zahtevajo oomilev 672 lasi oi SZ WASHINGTON, 8. — Ameriška vlada je zahtevala od Sovjetske zveze takojšnjo povrnitev 672 ladij, ki ji jih je posodila v —‘ • - - lagi zakona o posojilu in zakupu. Državni departman je sinoči javil, da so sovjetskemu poslaniku v Washingtonu med sedanjimi razgovori izročili noto v tem smislu. Hkrati javlja državni departman, da zahtevajo ZDA od Sovjetske zveze plačilo 800 milijonov dolarjev za dokončno poravnavo njenega računa o posojilu in zakupu, ki znaša 10 milijard in 800 milijonov dolarjev. Sovjetski predstavnik pa je s svoje strani ponudil 240 milijonov dolarjev. Sovjetski poslanik Pamjuškin je javil, da njegova vlada odklanja povrnitev posojenih ladij, ker jih želi kupiti. Ameriška vlada pa bo pristala na prodajo omenjenih ladij samo pod pogojem, da Sovjetska zveza prej v celoti poravna svoj iačum Še ni sestavljena komisija za dobre usluge LAKE SUCCESS, 8. — V krogih OZN se sedai sprašujejo, kdo bo tretji elan komisije za dobre usluge, s tem v zvezi omenjajo libanonskega delegata Malika ter mehiškega delegata Padilla Nervo in tudi egiptskega delegata Fawzi Beya. Kakor javljajo, so številni delegati danes pozvali predsednika glavne skupščine, naj se Požuri z izbiro tretjega člana. Predvidevajo, da se bo glavna skupščina sestala na plenarni seji v prihodpjih dveh dneh, da odobri včerajšnje sklepe političnega odbora glede For-moze. Povratek nenaiskega kralja NOVI DELHI, 8. — Iz obveščenih krogov javljajo, da se bo nepalski kralj vrnil v domovino prihodnji teden in verjetno 15. februarja in da se bo sestavila vlada deset članov, od katerih bo pet pripadnikov ne palske kongresne stranke. Sestava nove vlade bi bila prva od napovedanih reform ir; s tem bi bil konec vladanja družine Rana, ki ie eno stoletje vodi Nepal. Za šliriletno dobo bodo letos izvoljeni občinski svetovalci aaij, Ki ja Jin je po- r vesteh'^e^nani I “Jcsa .viI,uua- ki so se zaceli v zadnji vojni na' p0Pd- I S^j ba?e‘ v^rj^l *>*> LONDON, 8. — Angleško-ame-riški razgovori o obrambi Srednjega vzhoda, ki so se začeli januarju na Malti, se ' ~ nadaljevali v marcu. Štiri nove ostavke pri KP Italije d.r-G-Sternini iz Bologne, bivši partizanski komisar in zdravnik ter invalid; G.Venturi biv. partizanski oficir, F. Serafmelli, župan v Montalto di Castro pri Civitavecchia in S. Vignoli, prof. na slikarski akademiji v Bologni BOLOGNA, 8. — Glasila KP Italije r.« objavljajo več izključitev iz stranke.. Njihovo število narašča namreč vedno bolj iz dneva v dan, tako da ustvarja med članstvom ko-minformovske partije nezaslišano paniko. Te panike niti Unita niti drugo časopisje noče seveda povečati. Zlasti pa ne uspeva kominformovskemu tisku, da bi dokazal, kako sta oba poslanca Magnani in Cuc-chi «izolirar;a», in ju nenehno obmetava s psovko izdajalca, ker pač nikakršnih drugih argumentov nima. Medtem pa so objavili par- na katerem so razpravljali o sklepu vodstva italijanskega narodnega udruženja partiza-nov ANPI, s katerim sta bila izključena oba poslanca in partizana iz udruženja, čeprav je v njegovih pravilih rečeho, da so njegovi člani lahko vsi partizani ne glede na različno politično prepričanje. Resolucija bivših partizanskih poveljnikov se glasi: ((Partizanski poveljniki spodaj navedenih partizanskih enot pokrajine Bologna so se danes sestali in pregledali sklepe vodstva ANPI, s katerimi Je izključilo iz združenja partizane, ki so bili tizanski poveljniki resolucijo, odlikovani z zlato in bronasto ki so jo sprejeli na sestanku, j meuaijo za vojaško hrabrost za- BiaK -v Sflv. -- enostavna za-Cth wSei!iSklih predlogov za zahodno ! Po aJf *^aily Herald« tu- jv ^VOt ... Vi Sf^?wmivo komenti- stanla m0r^vko noto. Pra- ,0(ilW jePn i 60 tega ^ s«(ian?viti ah nje8ov namen 2sih0 tied-na zmanjšali & zna«°vnaipeto^-W{A, 2SSr 1 kazel°- da »jgp ; Z resnim- pnPravljena tl‘? oK.men fe ‘ razpravljanji. i« d., *®ževan-Pnceti s ponov-Žen^te-at Toda ker se (>ior* 2ssfjpremeniio razpolo-- arr'- lz dincva v dan, ^a je to tudi ^^,’dfhiu tudl dar-es v*rotfkrav'jali Američani ra-v Ev bt^dna 2 o vseh ip nT napetosti etn^je 7n®mo 0 °boro-faij prcdlr1E,atZDA nimajo na. 0 t® t>i razprav- Kje je Clementis? V Beogradu izjavljajo, da nič ne vedo v zvezi z govoricami, da je Clemsnfis v Jugoslaviji - Nove aretacije in „čistke" v t,SR btisu3- Daljnega ^ hasarot^ em zopel 11 zaradi zr.a- BEOGRAD. 8. — Ravnatelj za informacije pri predsedstvu vlade FLRJ je na vprašanje dopisnika AFP glede vesti, da je bivši češkoslovaški zunanji minister Clementis pribežal v Jugoslavijo, uradno izjavil, da r:e ve, ali je ta češka politična osebnost v Jugoslaviji, in da zaradi tega ne more odgovoriti na vprašanje. Glasilo ameriških okupacij, skih sil na Dunaju «Wiener Kurier« piše, da je če koslova. ška policija včeraj aretirala generala Sirico. poveljnika mesta Bratislave, dalje bivšega češkoslovaškega poslanika v Budimpešti Horvatha in posla, nico Patkovo. Ravno tako so baje odstavili namestnika ministra za zunanjo trgovino Margoliasa in šefa oddelka za trgovinske odnose z zahodnimi državami Hrubisa. JUŽNO OD REKE HAN «0 A ° Z N * 80 kT^tO, g S s teniopet~DMedtem ko sl‘ tel,£9 e2em rnese-Seul, so se obstreljujejo s topovi Seul . poslale nova ojačenja na Korejo r so 6 . luzneje od čiuv w°r'''sk» številne s-- -Jn k't:Jjsk» sile in 0b:e- ir h|tro ,. se bodo bofch^V prek<> V *° daP M ho eli izognit N 'Z P*tlk*n<* siu n-^T,cm 'boji-& CC^sti e5o ZuN uapadle eh0l • km sevem,, S, 11 ' h » ■ K^hiš«. snvražnp Le 'ZVidni.ee & Hon ««* %**up|ne Zn. 8s°ri«u j« et napadle 3ji ^i?9 Žbak '2 tem ^°dr.p °wan, 17 •odPf>r. Za. Sako so “d Hoe^u,"1 severn0. sil. AS® vzhodni v Sm- °d ^iž^ia ort 'sileOZK vzhodnem •' jr'P.(ih;itlqa ,ene (Srta se neka gre S >S: 'h, IrSo', ? visna tudi od napredovanja na vzhodu. Poveljnik kitajske vojske Cu teh je danes naslovil poslanico na severnokorejske sile. naj ((nadaljujejo z napredovanjem«. Pri tem naj sodelujejo s kitajskimi prostovoljci do dokončne osvoboditve Koreje. V Washingtonu so danes potrdili vesti, po katerih so poslali na Japonsko in na Korejo velika ojačenja. S teim bo mogel general Mac Arthur izpopolniti in celo ojačiti svoje divizije. Kot je znaino j« Marshall pred kratkim dejal, da potrebuje vsak mesec Mac Arthur na Koreji J5 tisoč novih mož. V Washingtoniu pravijo, da je mogoče, da bo sedaj ta številka še prekoračena. Glede na to odločitev pravijo, da le najboljša kitajska armada, lei ji poveljuje Linpiao, doživela hudo preizkušnjo v zadnjih bojih na Koreji. Nov razvoj korejske vojne preizkuša tudli oskrbovalno mrežo Kitajcev. Mnenja so, da s tem upadajo zaloge ZSSR bolj kot ZDA, ki jih morejo nadomestiti. Prebivalstvo Izraela TEL AVIV. 8. - V maju bo število prebivalstva Izraela do. seglo 1,300.000 prebivalcev in bo znašalo dvakrat iol ko kakor ob ustanovitvi države pred tremi leti, ko je znašalo 650 tisoč, Te podatke je dal na tiskovni konferenci minister za Priseljevanje, ki ie poudaril, da se kljub velikim gospodam stam težkočam ne bp zmanjšal normalen dotok priseljencev, V Muenchenu krožijp tudi govorice, da je v teku vrsta čistk v češkoslovaški komuni, stični partiji in te čistke da so predvsem naperit ne proti ministrskemu predsedniku Zapo. tockemu, ki ga je že spomladi 1950 napadel glavni tajnik KP Slar.-ski. Nekateri krogi ne izključujejo možnosti, da je ve't o pobegu Clementisa razširil Komin-form, da bi s tem zakril ((izginotje«, kajti zaradi razburjenosti, kj vlada v Pragi, bi bil sedaj proces zar«di ((izdajstva« malo priporočljiv. Z druge strani poudarjajo, da je molk češkoslovaškega tiska jn radia kljub velikemu hrupu na zahodu zelo mogoče, da Clemen-tisu ni uspelo zbežati iz CSR. Dr. CLmentis ima 48 let. Po rodu je Slovak, po poklicu pa odvetnik in novinar Po prvi svetovTjj vojni je postal član komunistične partije in je bil kot njen predstavnik leta 1936 izvoljen v parlament. Drugo svetovno voino je preživel ob strani pokojnega dr. Beneša v Londonu. Leta 1945 — po o^vo boditvi CSR — se je čez Moskvo vrnil v domovino, kjer je bil tri leta tajnik v zunanjem ministrstvu. Po tajinstveni smrti Jana Masaryka je prevzel niegovo mesto in je bil od leta 1948 do marca 1950 zunanji minister. Po ostavki je bil imenovan za člana uprave Narodne banke, ostal pa je še vedno narodni poslanec v pra. ški skupščini. Znano je. da je že lan' na IX. kongresu komunistične partije Slovaške tedanj; podpredsednik praške vlade Siro-ky hudo napadel CIement'sa zaradi ((zahodnjaških simpatij« ((buržoaznega nacionalizma« in «partikularističnih težmj«. ki so v nasprotju z ((interesi mednarodnega proletariata«. Ta »kritika« se je v prvi vrst nanašala ra stališče nekaterih starih članov komunistične partije, ki so hoteli preprečiti pretirano pronicanje sovjetske-vpliva v notranje zadeve CSR. Clementis je obtožnico zavrgel. «Kesal» se ie svo-jth gre. hov, podvree’ se ie «avtokri'l-ki» in obljubil, da se bo poboljšal, Siroky pa ie zahteval, naj Clementis takoj poda ostavko, kar je moral Clementis tudi napraviti. Siroky mu 5e t"di očital, da ie med vojno živel z dr Ben-šem v Londonu. Najhujši očitek Pa je ve-lial ostrim besedam, ki jih je Clementis leta 1939 izrekel na račun sovjetske politike v,ča-s". ko je Molotov napival Hitlerju na srečno bodočnost Nemčije in sovjetsko-ameriške-gn oriiatelistva. Clementisov primer, ki pravzaprav ni nov. je ponoven dokaz krize, ki razjeda notranje življenje CSR, in razmer, ki vladajo po zaslugi moskovskih voditeljev v informbirojevskih državah. radi njihovega delovanja med osvobodilno vojno Alda Cuccbija in Valeta Magnanija ter Jih označilo za izdajalca samo zaradi tega, ker menita, da je treba meje domovine braniti proti vsakemu napadalcu in se v tem ne strinjata s politično linijo KP Italije. Partizanski poveljnik izražajo svojo partizansko solidarnost s Cucchijem in Magnanijem, ki sta s svojim uporom potrdila vzvišeni domoljubni značaj odporniškega gibanja«. V duhu, ki Je nekoč družil vse borce za svobodo, obsojajo zadržanje voditeljev ANPI, ki so s svojim sklepom dokazali, da jih vodi edino partijski interes v nasprotju z določbami statuta združenja samega«. Podpisani: Cavazzutti, na- mestnik poveljnika C.U.M.E.R., Trauzzi, član CLN, podpolkovnik Imbergamo, komandant mesta Piazza, Rossi, namestnik poveljnika brigade «Stella Ros-sa», Lucci, poveljnik «S. Justa«, Sternini, kemisar 7. GAP, Mar-chesi, poveljnik brigade «Bon-vicini«, Bonini, poveljnik 6. Giacomo, Venturi, oficir 36. brigade ((Garibaldi«, BelJi Esposti, poveljnik brigade «Matteotti», ravnina in mesto, Jussi, namestnik poveljnika 8. Masia, Oppi, oficir 62. brigade ((Garibaldi«, Patrignani, nadzornik formacij GL, Talon, oficir 62. brigade »Garibaldi«. Dr. Giorgio Sternini pa je objavil dolgo pismo, s katerim je podal ostavko, v katerem pravi med drugim, da obsoja izključitev Cucchija in Magnanija. «Edina zapreka« nadaljuje pismo, «za svobodno izražanje tega mojega prepričanja je bila žalost, ne pa jeza, strah ali pa želja za maščevanjem, ki so mi jih delavci ia težaki, med katerimi nenehno živim, izražali. Za trenutek se mi je zdelo najbolje ostati poleg njih ter zapreti oči in ušesa pred vsemi notranjimi moralnimi in političnimi prepričanji, ki so me silila v nasprotno smer. Nič drugega nisem zahteval. Toda 5. februarja zvečer po brezštevilnih spletkah, s katerimi so pritiskali na mojo osebo člani pokrajinskega aparata, sem se moral prepričati, da se v stranki ni mogoče izogniti sili, ki so jo voditelji vršili nad menoj«. Iz Rima javljajo, da je bil izključen iz KP Italije FRAN-CESCO SERAFINELLI, župan v Montalto di Castro pri Civitavecchia zaradi «izdaje». V Bologni je izstopil iz KP Italije tudi Sarti Vignoli, profesor na «Accademia di Belle Arti«, nosilec zlate medalje olimpiade iz leta 1936. Na ce- ličnem sestanku so prečitali pismo, v katerem pokrajinski komite naziva Cucchija z besedo izdajalec. frof. Sarti Vignoli takšnega sklepa ni hotel sprejeti, na kar ga je zastopnik pokrajinskega komiteja začel zmerjati. Prof. Vignoli je nato izročil partijsko izkaznico irJ sestanek zapust".. * RIM, 8. — De Gasperi se je danes razgovor j al z notranjim ministrom Scelbo glede prihodnjih upravnih volitev in z zunanjim mi nistrom Sforzo glede njegovega bližnjega sestanka s francoskim ministr-starn predse' •■. .kora Plevenotr. De Gasjperi in Storža sta se razgovarjala tudi o ameriški spomenici glede oboroževanja. DP Gasperi in Pleven ter Sforza in Schuman se bodo na prihodnjem sestanku razgovar-jali _ o sledečih vprašanjih; 1. splošna vprašanja političnega in gospodarskega značaja: izmenjava mnenja o mednarodnih vprašanjih, odnosi med Vzhodom in Zahodom v okviru atlantskega pakta; 2. evropska vprašanja: Evropski svet, nemško vprašanje, evropsko gospodarsko sodelovanje. Schumanov načrt. Plevemov načrt; 3. vpra-šar.ja, ki se še posebej nanašajo na italijansko-francoske interese: carinska zveza, izseljevanje, tesnejše sodelovanje med olbema državama, proučitev odprtih vprašanj med Italijo jm Francijo. Poslanci krščanske demokracije so se danes sestali da pro. učijo načrt zakona, ki naj da juridično vrednost delovnim pogodbam. Nocoj se je začelo zasrdan-je glavnega odbora CGIL Di Vit torjo je podal poročilo v zvezi z načrtom novega sindikalnega zakona in s predlogom za izredna gospodarska pooblastila vladi in je obrazložil žo znano stališče CGIL. V Rimu so svečano ustoličili novega predsednika državnega sveta Leonarda Severija, ker ie dosedanji predsednik Rocco dosegel starostno mejo. Ob tej priliki je imel De Gasperi priložnostni govor. TRST, 8. PIO — Conski ffo-veljnik je danes sporočil, da bodo občinski svetniki, ki bodo letos izvoljeni v občinah tega področja, ostali na svojih mestih štiri leta namesto dveh let, kakor njihovi predniki Porazdelitev sedežev v občinskih svetih po volitvah bo izvedena na isti način, kakor pri prejšnjih občinskih volitvah. Te predpise in druga določila o izvedbi volitev, ki se bodo ravnala po določbah ukaza ZVU št. 33 iz leta 1949, bo vseboval ukaz, ki ga bo objavila Zavezniška vojaška uprava. Uitimal ttttpi ZDA WASHINGTON, 8. — Danes je imel ameriški predsednik Truman svojo tedensko tiskovno konferenco. V glavnem je razpravljal o zadnji stavki železničarjev. Dejal je, da so povzročile velike skrbi zapreke, do katerih je prišlo zaradi te stavke, ki je ukinila važne železniške prevoze, tako vojaške kot civilne. Take zapreke bi bile tudi v drugačnih časih protiustavne, v sedanjem trenutku pa so popolnoma nedopustljive. z druge strani pa je Truman pohvalil železničarje, ki so kljub svojim zahtevam po zvišanju mezd, ostali na delovnih mestih. Pohvalil je tudi stavkajoče, ki so se vrnili na delo, ko so se zavedli, kakšne nevarnosti nos; s seboj prekinitev prometa. ((Ovtanejo nekateri neodgovorni, ki se ne zavedajo hitrih potreb svoje države. Potfebni so bili ukrepi. Zato sem zahteval od vojnega ministra, naj podvzame takoj potrebne ukrepe.« In res so danes ameriške vo. jaške oblasti postavile stavkajočim železničarjem dvodnevni ultimat; da se vrnejo na delo ali pa bodo odpuščeni. Kdor ne bo prišel na delo do sobote ob 17. uri, ga -bodo odpustili in bo izgubil vse, pravice do službenih let. Dokler se r_e bodo železniške družbe i-n sindikati sporazumeli zaradi plač, bo v veljavi današnji odlok vojaških oblasti, ki so najavile povišek plač za 12.5 centov na uro za kretničarje ta 5 centov za druge železničarje. Izplačati bedo morali tudi zaostanke,teh poviškov od 1. oktobra raprej. 1 Stavka železničarjev v ZDA se je že sikoraj končala po vsej državi razen v Chicagu'. Vendar tovorni premet še ne gre tudi preko Pittsburga, Clevelanda ta drugih mest. Trumain je govoril tudi o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih. Dejal je, da mu ni poslal Mac Arthur nobenega poročila. dig bi uporabil Ccng-kajškove čete na Koreji ali kjer koli drugje. Truman ni hotel povedati, če je Mac Arthur sodeloval pri določevanju bodoče ameriške zunanja politike. Pozneje pa je Trumam povedal v zvezi z nekim drugim vprašanjem-, da more o ameriški zunanji politiki po ustavi odločati samo predsednik Truman je dejal, da je' odobril priporočila bivšega predsednika ZDA Hooverja glede pomoči Indiji z nam-enem da bi preprečil; tamkajšnjo lakoto. Omenil to tudi sedanji ameriški proračun, ki znaša, kot znano. 71 milijard dblarjev. Dejal je. da je ta proračun minimalen in ni mogoče od njega odbiti nobene postavke. TRŽAŠKI SLOVENCI F, 5. Finž za osemdesetletnico Ministrstvo za znanost in kulturo LRS je Finžgarja podelilo Prešernovo nagrado brvatska prosvetna zveza a Trsta poslala sledečo čestitko: K Vaši osemdesetletnici Vam glavni odbor SLOVENSKO HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU v imena slovanskih kulturnih ustanov ta slovenskih prosvetnih društev na Tržaškem ozemlja najiskreneje čestita in Vam želi mnogo zdravja. Primorsko ljudstvo Vam je močno hvaležno za vso ljubezen in lepoto, ki ste mu jo odkrivali v svojih deliti. Iz njih je črpalo vero v vstajenje v najtemnejših dneh svoje zgodovine. Tudi danes, ko je še vedno izpostavljeno potujčevanju ta kulturnemu zatiranju, ga Vaša beseda tesno povezuje s slovenskim narodom v svobodni domovini. GLAVNI ODBOR Slovenskemu pisatelju F. S. Finžgarju, ki praznuje danes svojo (0-letnico, Je Slovensko- Amerio žilo Ifitfip WASHINGTON, 8 - Za pe_ tek so sklicali konferenco predsednikov komisij za zunanje zadeve predstavniškega doma m senata ter r.a-jvphvnejših re-Dublikanskih članov teh komi sij. Razpravljali bodo 0 pošiljanju žitaric v Indijo Tajnik v predsedništvu Joseph Short je danes i-javil, da ie bila današnja konferenca v Beli hiši pripravljelnega značaja. Na konferenci je predsednik Herbert Hoover javil, da želi podpreti in izve:ti ta načrt. Ameriška vlada ima namreč namen -oslat; v Indijo dva milijona ton ž;ta, da ji pom" ga zaradi velikega -nmanjkanja žita. Toda števlni člani parlamenta so se temu uorli ker se ne strir.jpjo z Nehrujevo pol!-tiko. Domnevajo, da bo vlada zmagala nad opoz’ciV> Uradno javljajo, da bi mr ra e prve po-šrljke žita priti v Indijo v začetku aprila. TIRANA 8. — Tiskovna agencija objavlja besedilo note. ki jo je albanski zunanji minister izročil italijanskemu poslaništvu v Tirani in s katero obtožuje italijansko vlado kršitve letalskega zračnega prostora albanske republike pd italijanskih letalih. Prešernova proslava in razdelitev nagrad v Ljubljani LJUBLJANA, 8. — V sredo je bila v Ljubljani svečana proslava 102. obletnice smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. O našem velikem pesniku je govoril podpredsednik Prezidi-ja ljudske skupščine in predsednik društva Slovenskih književnikov France Bevk, ki je poudaril, da se je bogastvo Prešernovega duha začelo pravilno ceniti šele 90 let po njegovi smrti. Pravilno pa so ga ocenili njegovi nasprotniki, ki so videl; v njegovih pesmih širjenje demokratičnih idej med slovenskim ljudstvom. V svoji ((Zdravljici« je pesnik tako rekoč s prstom pokazal na tisti cilj, ki je edini mogel Slovencem zajamčiti narodni obstanek, normalni razvoj in napredek. Med osvobodilno borbo, ko so šle naše brigade s Prešernovo h do v srcih svet. lim ciljem : proti, je pesnik končno postal last tistih širokih ljudskih množic, katerih prčbujenju je posvetil svoje veliko življenjsko delo. Srečno naključje je hotelo, da smo stoletnico njegove ((Zdravljice« praznovali prav v dneh, ko smo uresničevali njeno vsebino. Za govorom tov. Bevka so izvedli koncert novih simfoničnih del, ki so nastala bolj ali Na svečani proslavi so bili Sam«z8glasovi večine so laburisti zmagali v parlamenta Živahna debata o vprašanju pomanjkanja mesa - Protesti londonskih gospodinj - V ponedeljek se začne razprava o zunanji politiki - Zopet se širijo govorice, da bo Bevin odstopil LONDON, 8. — Podpredsed-. naj v parlamentu nik angleške vlade Morrison njih zahteve. VIDEM, 8. V Fratta di Pordenone se ie zgodila huda nesreča, pri kateri j- zgubilo življenje sedem mladeničev. Skupina osem mladeničev je napravila s čolnom izlet po reki Livenzi. Pri stočišču Liven ce ir; Medine je čoln zašel v vrtnice in se prevrnil. Od osmih mladeničev. Se je ssmo eden rešil, ostali pa so utonili. je dane« javil, da bo v ponedeljek v spodnji zbornici razprava o zunanji politiki. V sredo in v četrtek pa bodo ponovno razpravljali o načrtu za oborožitev. Marrison je dodal, da se je vlada odločila zahtevati zaupnico ob koncu razprave o obrambi. Kakor se je zvedelo, se je zdravstveno stanje angleškega zunanjega ministra Ernesta Be. vina že toliko zboljšalo, da so mu zdravniki dovolili sprejemati obiske. Kot prvi gost bo jutri pri njem angleški predsednik Attlee. Temu pogovoru pripisujejo parlamentarni krogi velik pomen. Prepričani so, da je vprašanje ostavke Bevina na mesto zunanjega ministra, samo vprašanje nekaj tednov ali celo dni. Pravijo, da vsa zanikanja angleških vladnih krogov, češ da to vprašanje sploh ne obstoji, ne veljajo veliko, ker je že y tradiciji, da ministrstva zanikajo spremembe, predno do njih pride. Tako zopet ugibljajo po hodnikih spodnje zbornice glede Bevi-novega naslednika. Angleški parlament so danes «zasedle» številne gospodinje, ki so hotele protestirati proti zadnjim znižanjem tedenskih obrokov mesa. 2ene so ustavljale poslance, ki so šli v dvorano, in so zahtevale od njih, V dvorani je konservativni poslanec Crookshank predložil resolucijo, ki dolži vlado slabega upravljanja in pomanjkanja predvidevanj v načrtih za preskrbo z mesom. 2e drugič v teku dveh dni so hoteli konservativci z vprašanjem zaupnice vreči vlado Kot znano, je bil šele včeraj dokončno odobren načrt vlade o nacionalizaciji angleške Industrije s 15. februarjem. Dvorana je bila zelo napolnjena in razpravo je otvoril sam Crookshank. Dokazoval je, da je vlada pooblastila neko družbo v Manchesterju za izvoz mesnih konserv- v Ar gentino, ZDA, ZSSR, Japonsko in Španijo. Crookshank je potem vprašal: «V kakšnih časih živimo, če nam Američani pošiljajo premog v New Castle, mi pa meso v Argentino«. V imenu vlade je odgovoril minister za preskrbo Maurice Webb. Dejal je, da se je proizvodnja mesa dvignila samo v Severni Ameriki in da je sedaj evropska proizvodnja mesa za 10 odst. manjša kot leta 1939. Na glasovanju je dobila vlada 306 glasov proti 298. Sedem liberalnih poslancev je glasovalo za opozicijo. ❖ * b Attlee je sporočil v spodnji tolmačijo | zbornici, da je moral angleški kralj načeti svoje prihranke za vzdrževanje kraljevske hiše. Ministrski predsednik je dejal, da kralj dobiva že od leta 1937 300 tisoč funtov šterhngov za stroške kraljeve hiše in 110 tisoč za osebne izdatke. Ker so se stroški povečali zaradi povečanja cen iti plač, bo vlada povečala prispevek za 40 tisoč funtov šterlingov letno. Veliki požari v Avstraliji MELBOURNE, 8. — Na tisoče kvadratnih kilometrov prerij in gozdov v državah Victoria. Severno Tazmaniie in Oueensland so v p’amenih Posebno resen je položaj r.*a področju Kurungara v Oueenslan-du, kjer od včeraj ne morejo več nadzorovati požarov. Požari grozijo tudi v drugih obširnih gozdnih področjih dr žave Victoria. Nad sto tisrč mož je v pripravljenosti v pri. meru, da bi se položaj poslabšal. Oblasti se namreč bojijo, da bi suša, močni vetrovi in visoka temperatura povzročili ta. ke katastrofe kakor leta 1939 in 1940 manj pod vplivom Prešernovih pesmi. navzoči tudi predsednik Prezi-dija ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar, predsedi-nik vlade LR Slovenije Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, minister za znanost in kulturo Boris Ziherl, minister za notranje zadeve Bbris Kraigher, minister za ljudsko prosveto dr. Jože Potrč ter drugi kulturni in javni delavci. Ob obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna je ministrstvo za znanost in kulturo podelilo nagrade za leto 1950 naslednjim znanstvenikom in umetnikom: Za literaturo: Francetu S. Finžgarju za njegovo življenjsko delo, nagrado 60.000 din. — Miletu Klopčiču za prevod Puškinovih pesmi, nagrado 30.000 dinarjev. Za znanost: dr. Francetu Koblarju za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike, nagrado 50.000 din. — Prof. dr. Antonu Meliku za razpravo ((Planine v Julijskih Arpah«, nagrado 30.000 din, — Prof. dr. Pavlu Lunačku za knjigo «Po-j'9dai®k,e operacije«, nagrado 30.000 din. - - Prof inž, Cirilu Rekarju za organizacijska -1.: znanstveno delo v metalurškem institutu, nagrado 30.000 din — Prof. dr. Romanu Ponižu ' za strokovno in organizacijsko de. Io pri ((Elektrotehničnem vestniku« nagrado 30.000 din. Za glasbo: Juliju Betettu za dosedanje umetniško in pedagoško delo, nagrado 50.000 din. Mirku Poliču za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe, nagra-do 50.000 din. •— Demetriju Ze-bretu za umetniško vodstvo mariborske Opere in mariborske filharmonije v letu 1950, nagrado 30.000 din. — Frideriku Lupši za vlogo Don, Kihota v istoimenski operi, nagrado 30.000 din. Za dramsko umetnost; Mariji Vfri za pedagoško delo na Akademiji za igralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe, nagrado 30.000 din. Za plesno umetnost: Pinu in Pii Mlakar za izvirne koreografije v letu 1950, nagrado 40JI00 dinarjev. Za upodabljajočo umetnost: Francetu Pavlovcu za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950, nagrado 30.000 dinarjev. <11 Comitato Italiano di Coordinamento Politico» Nenadoma se je izkazalo, da je zopet oživel v Trstu nekakšen «IL COMITATO ITALIANO DI COORDINAMEN-TO pOLITICO«, ki ga sestavljajo tržaške sekcije strank: Democrazia Cristlana, Fronte delVUomo Qualumie, Partito Liberale Italiano, Partito Re-pubblicano Italiano in Partito Socialista della Venezia Giu-lia. Italijanski nacionalistični tisk javlja, da je odbor imel že več sej, a s svoje zadnje sefe je poslal senatorju Bono. miju. predsedniku senata in Gronchiju, predsedniku zbornice v Rimu resolucijo, v kateri protestira proti prt vanju italijanskih parlamentarcev v Jugoslavijo. Nekaj podobnega je sklenil tudi alstrskj CLN«, o čemer smo nedavno pisali in tudi povedali mm -n takšnih protestov. Zato danes ne bi zadeve ponavlm.ll, (e ne bi bil najnovejši protest na svojem koncu hinavsko prenr-njem z besedami o «c^vos h dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo». Vprašamo se namreč, kako je mogoče verjeti, da hočejo dgjm^josedske odnose med Skozi sito in rešeto obema državama ljudje, ki si takšno dobro_ sosedstvo zamišljajo na nač n, ki mera roditi ravno nasprotno: blago re čeno — slabe odnose med , bel rna državama če ne že kaj več! Kako je namreč mor oče zahtevati od italijanskih parlamentarcev, da ne smejo niti potovati v Jugoslavijo in hkrati govoriti o dobrih odnosih s to državo? In zalcaj ne bi italijanski parlamentarci Po mn n ju zgoraj omenjenih tržaških sekcij italijanskih nacionalističnih strank ne smeli potovati v Jugoslavijo? Cujte odgovor: Zato ker ^nacionalne aspiracije Tržačanov in Istranov še niso zadovoljene»! Kaj se to pravi, zelo dobro vemo: Italija do reke Mirne kot prva etapa ati — recimo — pet odstotkov zadovoljitve rnacionalnih asp.racijs; Pulj, Reka in Snežnik kot druga etapa ali 60 odstotkov «nacio. nalnih aspiracij»; Dalmacija in še kaj kot tretja in četrta etapa... Naj torej živijo mdbbri So- sedski odnosi« med Italijo in Jugoslavijo pod «pogojem zadostitve nacionalnih aspiracij Tržačanov in Istranovi)! Naj živi «Ii Comitato It'liano di Coordinamento Politico» tržaških sekcij italijanskih na. cionalističnih strank v Trstu! Se non e vero, e b n trova-to! Po naše: ali je padel s hruške omenjeni «Comitator>, ali pa ta «Comitato» misli, da je Padel nekdo drugi! 10. februar Za italijanske nacionaliste v Trstu je 10. februar 1947 ko je bila siklenjena mirovna pogodba z Italijo v Parizu — strašen datum. Zato se bo moral o jutri °b četrti obletnici — nekaj zgoditi, Kaj? Demokrščanski uradni tednik «LA PRORA» nam, odgovarja: «V soboto 10. februarja ob 12 uri se bo vršila na bbčini ceremonija, ki bo na pomemben način obudila spomin na (krivico, kj se je zgodila pred štirimi leti na našo škodo in opozorila na nujnost reparacije, ki naj vsaj deloma uteši še živo bol v srcih Julijcev in vseh Italijanov. Rektor prof. Cammarata bo občini izročil spominsko ploščo otvoritve novega tržaškega univerzitetnega poslopja in župan mu bo v zameno izročil občinsko dragocenost, ki spominja na manifestacije. s katerimi je mesto leta 1902 zahtevalo ustanovitev italijanske univerze v Trstu. Na ceremoniji, pri kateri bodo sodelovali predstavniki profesorjev in študentov kakor tudi občinski upravni odbor ter načelniki občinskih u-radov bodo jzredeni govori, ki bodo prav gotovo poudarili pomen dneva, na katerega sta smatrala vseučilišče in občina za potrebno, da se sestaneta«. Ginljivo! Od ginljivosti so pozabili celo vseh pet ostalih občin cone A, katerih se menda univerza in 10. februar tudi tičeta, da ne govorimo o s Strani ZVU uradno priznanih 50.000 Slovencih tržaške občine in tistih Italijanih, ki ne smatrajo rektorja za svojega pasjega čuvarja ter župana za tolmača njihovih občutkov na jutrišnji dan. Za zaključek ie najnovejša vest ANSE, Ici kaže, da si menda tudi v Rimu zamišljajo dobre sosedske odnose pod omenjenimi «pogoji». AN S A •namreč poroča, da je zadeva S potovanjem «prezgodnja» in da Saragatovi poslanci najbrž ne bodo zaenkrat še odpotovali v Jugoslavijo kakor so bili nameravali. Edini zaključek, ki ga iz vsega tega lahko izvedemo — v primeru, da odlagajo potovanje zaradi tržaškega protesta — je ta. da je glavna vloga tržaških italijanskih naeto-nalističnih strank preprečevanje dobrih sosedskih odnosov med obema sosednima državama, ne pa ustvarjanje takih odnosov, kar hinavsko zatrjujejo, ePogojis so namreč takšni, da bodo Verjetno rimski parlamentarci še dolgo časa smatrali svoje potovanje za Rprezgodnje». Mislimo namreč na staro navado, da tržaške sekcije ital. strank prejemajo iz svojih rimskih central navodila. I Debata o proračunu v ameriškem senatu V ameriškem senatu se nadaljuje debata o proračunu, ki je pravzaprav debata o ameriški zunanji politiki Znani republikanski senator Taft je izjavil, da ne bi smele ZDA prispevati za atlantsko obrambo več kot ene divizije na 9 evropskih divizij. Zahteval je od vlade, da predloži natančen načrt glede glede pošiljanja ameriških čet v Evropo, in je dodal, da so Eisenhovverjeva poročila po njegovem povratku iz Evrope povzročila, da so sedanji o-brambni načrti «bolj nedoločeni in nejasni, kot so bil; pred njegovim povratkom«. Taft je še izjavil, da bo predložil navzlic zakonom, ki jih bo predložila vlada glede pošiljanja čet v Evropo, svoje predloge, po katerih ne bi smeli več kot 20 odst, suhozemnih in 10 odst. letalskih ameriških sil poslati na to celino. «Ce bomo poslali naše pomorske, letalske in kopnene sile in še 5 divizji vojske, tedaj bomo jzčr-palj 50 odst. vse naše sile«. Taft je še zaključil, da bi morale ZDA z najboljšimi svojimi četami zavarovati vire surovin v Afriki, na Srednjem vzhodu in drugod. Prav tako je v ameriškem senatu danes govoril tudi republikanski senator Smith. Dejal je, da bi morali poslati a-meriške čete v Evropo v primernem sorazmerju, vendar kongres ne bi smel omejiti njih števila. »Prezgodaj je, da bi določeval: številke«. Treba je počakati, da se povečajo o-brambni napori Evrope. Senator je dejal, da bi morale ZDA uporabiti atomsko bombo, če bi ZSSR pričela s totalno vojno. Na pennsilvanski univerzi je danes govoril Harold Stassen. Dejal je, da morajo ZDA zaradi lastne varnosti ojačiti Japonko, Formozo in Filipine. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 9. februarja 1951 POTREBNI SO NUJNI '1N ODLOČNI I IKRE Pi gJJ MMMM .TO Visok skok cen gumija in cinka na svetovnem tržišču ZA REŠITEV VINOGRADNIŠTVA na at)'Jo sk«n področju 'ii£a»kdg» K«mija Vinogradniki pridelajo na Vsem področju Tržaškega ozemlja letno povprečno do 35.000 hi vina kakor je to mogoče sklepati iz uradnih statističnih podatkov tega ozemlja. Ako raču. namo s povprečno ceno domačemu vinu na debelo na tržaškem trgu okroglo z 10-000 lirami na vsak hi, tedaj vidimo, Ha predstavlja ta pridelek za domače vinogradnike lep donos približno 350 milijonov lir letno. Nobena druga kmetijska panoga ne donaša domačemu kmetu toliko, razen živinoreje, ki proizvaja mleko in meso. Koliko donašajo ostale kmetijske panoge s svojimi pridelki na našem področju ni znano. Niti ni lahko izračunati dohodkov, ki jih nudijo njihovi pri. 'delki, ker statistični podatki ne Upoštevajo posameznih panog posebej. Tudi jih je v resnici težko ločiti, zlasti na tukajšnjem ozemlju, kjer se posamezni kmetovalci pečajo po večini Z raznimi panogami ^istočasno. Vsekakor moremo smelo trditi, da predstavlja vinogradništvo, poleg živinoreje in najbrže tudi vrtnarstva danes še glavni steber kmetijskega gospodarstva in udejstvovanja v coni A STO. Zaradi tega je tudi neobhod-no potrebno, da tudi sedanje pristojne oblasti tega področja posvetijo tej panogi, oziroma domačim vinogradnikom vso primerno pozornost in skrb za njihov gospodarski obstoj in tudi napredek. To so dolžne storiti vsaj v oni izmeri, ki so jih bili deležni v tem pogledu tukajšnji vinogradniki za čas a Avstrije, ko so bili tesno pove- zani s svojim naravnim zaledjem. Kjerkoli srečaš danes domačega kmeta-vinogradnika, bodisi pri njegovem vsakdanjem delu ,ali na strokovnih sestan. kih in seveda tudi po maši ali v gostilni, pri vsaki priliki se ti pritoži nad svojimi današnji, mi izredno težkimi gospodarskimi razmerami. Zlasti se pritožujejo naši vinogradniki, ker ne morejo odprodati svojega odvisnega pičlega pridelka vina po primerni in pravični ceni. Čeprav se že v sami tržaški občini izpije dnevno nad 600 hi vina, kar pomeni mesečno 18.000 hi, vendar obstajajo tež-koče pni prodaji domačega vina. Saj bi lahko popili v samem Trstu ves pridelek domačega vina v pičlih dveh mesecih. Kje pa tičijo vzroki, da se naše domače vino le s težavo proda na domačem trgu in še tedaj po ceni, ki ne plača tukajšnjemu kmetu vsega truda v zadostni meri. Potrošnje ali konzuma je na našem področju več kot dovolj za razmeroma zelo majhen domači pridelek. Kakovost tega vina tudi ni slaba. Nasprotno, potrošniki v Trstu in okolici zelo cenijo do. mače vino in ga še najrajši pijejo ter po njem tudi živo povprašujejo. Krivdo nosi v glavnem razmeroma nizka cena vina, ki ga k nam dovažajo iz Italije. Vsakomur, tudi preprostemu in zadevno le malo po-učenemu človeku je že jasno, da domači vinski pridelek ne more tekmovati v ceni z vinsko pijačo iz Italije. Prvič. Pridelo. vanje vrvna v Italiji, zlasti na zelo rodovitnem in ravnem svetu ter na veleposestvih, kjer je delovna sila zelo poceni, stane mnogo manj, kot pa stane našega vinogradnika na tukajšnji brdni in skopi zemlji. Drugič. Naš vinogradnik mora nuditi potrošniku, oziroma gostilničarju naravno in pristno vino, napravljeno iz zdravega grozdja odbranih sort trt, ki dajejo na splošno malo pridelka. Tretjič. Tukajšnji trgovci in gostilničarji dovažajo iz Italije po večini vino, ki ima sicer precej stopinj alkohola več kot domače, v premnogih primerih pa ni naravno, ker ni iz samega grozdja ,ali pa ga na cilju mešajo z vodo. Skratka italijansko vino, ki ga pijemo na tukajšnjemu ozemlju je po večini ponarejeno. V pogledu ponarejanja vina v Trta vrste malvazijo daje bogat zarod in dobro vino IŠPORTNl DNEVNIK Vi ari jgio o b p listi (1 19 51 Tri prvine tvorijo lepoto Viareggia; Apuansko gorovje, morje .borov; gaji. Sestavljajo čudovito celoto, k; doseže ob sončnem sijaju najvišjo mogočo popolnost; ta se dviga v harmonijo zadovoljstva Iti pelje v srečo. To pravi visokodoneči uvod v reklamnem prospektu, ki ga nudijo tujcem, ki jih pot zanese v Viareggio. Vsega tega kar obljubljajo na prv; pogled ni videti. Zaman sem iskal iz vlaka morje; šele po četrturni hoji od lepega mramornatega kolodvora sem končno prišel do človeka, ki me je odrešil-hudih dvomov; <-esno sem namreč začel misliti, da sploh nisem v kraju karnevala, «neskončnih lepot» in mednarodnega mladinskega nogometnena turnirja, Zaradi njega sem namreč prišel tja. Kakšen je kraj ? Mesto je naravnost ogromno; Vidi se mu, da ima za seboj ravnino, kamor se lahko razširi, kamor ga je volja. Korzo, ki je glavna prometna žila mesta in na katerem je tudi ogromen odstotek trgovin, lokalov in hotelov je dolg nad štiri kilometre; na njem prire-de vsakoletne znane pustne maškerade, ki privabijo skupaj na desetine tisočev zabave željnih tujcev. Ti so edini vir zaslužka domačinov, kar pravzaprav pomeni, da se dela v Viareggiu samo poleti, in nekaj dni ob pustnem času, ko se turisti spravijo na potovanja. Ni treba posebej poudarjati, da so Viarežani prav tako ljudje kot vsakdo drugi, ki jedo in pijejo ne samo v polni sezoni, ampak tudj tedaj, ko je v njih kraju pusto in ko se v daljavi Tirensko morje spaja v celoto s svinčenosivim nebom, ko je vse melanhonično in slabe volje. Zato si je treba pač zaslužiti poleti dvojno, da sg lahko prespi zimo na zapečku. Cene morajo biti na ta način najmanj dvojne in naravno, tudi obiskovalci taki, ki si to lahko privoščijo. V nogometu pa stvari stoie takole: Italijanska moštva so se poklala med seboj; rezultat tega puščanja krvi je bil ta, da je iz nadaljnjega tekmovanja izpadel eden izmed favoritov, Milan .First Vienna je porazil drugega kanona, Internacionale in Milana, Sampdoria iz Genove pa je izločila zagrebški Dinamo, ki je bil predstavljen publiki kot nekakšen bau-bau tekmovanja, kot moštvo, ki se ga je treba bati bolj kot vseh drugih skupaj. Tako mišljenje je potrjevalo osvojeno državno prvenstvo, zmaga nad dunajskimi jiuniorji s 4:0, itd. (Se nadaljnje) P m Joe Louis premagal na točke Kubanca Agramontija MIAMI, 8. — Joe Louis je odstranil včeraj zvečer še eno zapreko na njegovi triumfalni poti k stari slavi in premagal na točke V desetih rundah Kubanca Omelia Agramontija. Louis se je trudil na vse načine, da bi svojega nasprotnika knockoutiral, kar pa mu ni uspelo zaradi izvrstnega dela nasprotnikovih nog. Agrsm n. te je imel pod očesi rane, Joe ga je preganjal iz kota v kot, pa vendar ni uspel plas rati zaključnega udarca. Kljub hladnemu vetru je napolnilo stadion v Miamiju 19.000 gledalcev, ki jih je prignala radovednost, da bi videli, ako je črni bombarder zopet pridobil svojo staro okretnost. Da bi mogli zmagati KAIRO, 8, — Po nasvetu olimpijskega komiteta je egipčanski športni odbor prepovedal svojih tekmovalcem dvanajstih disciplin, da bi sodelovali do novembra na tekmah v inozemstvu. Te discipline so: lahka atletika, nogomet, sabljanje, košarka, boks, hokej, orodna telovadba, veslanje, dviganje uteži, streljanje, rokoborba in jahanje, t rej vse panoge, ki so na programu srednjeevropskih iger, ki bodo v Aleksandriji meseca oktobra Italiji naj bo tukaj le na krat. ko navedeno, kar o tem piše znana italijanska revija, «Epo-ca» št. 14 z dne 13. januarja t.l. Na tretji strani te revije čita-mo kratko razpravo o vzrokih bolezni ljudi na jetrih in želodcu, kjer piše med drugim izrecno: tVino je potrošniško blago, ki ga najbolj ponarejajo in to z različnimi sredstvi, ki jih menjujejo od cone do cone ali od kraja do kraja. V Puljaih in v Siciliji zelo uporabljajo v ta namen sirupe suhih fig, v Agro Romano saharin in v Severni Italiji pa sadni mošt in slad-kon. Dalje zopet navaja zelo razočarajočo vest, «da je bilo od vseh vzorcev, ki so jih vzeli pri trgovcih z vinom od 1. jan. 1950 do 30. septembra istega leta nič manj kot 40 odst. tako ponarejenih, da so morali njihove last. ruke ovaditi zaradi ponarejanja vinas. Ze iz navedenega je mogoče priti do zaključka, da je povsem zgrešeno pričakovati ali celo zahtevati od tukajšnjih »i-nogradnikov, da bi prodajali svoje pristno in naravno ter kakovostno prav dobro in zdra. vo vino po enaki ceni, kot lahko ponujajo na trgu vinsko pijačo iz Italije ali celo iz tržaške proste luke, ki večkrat ni samo potvorjeno, ampak ni ni. ti iz grozdja ter je pogostoma zdravju tudi zmernega pivca škodljivo. S tem sicer nočemo trditi, da bi iz Italije ne prišla lahko tudi pristna in dobra vina, ali taka prodajajo navadno le v originalnih steklenicah. Vse te okoliščine bi morali upoštevati ne le potrošniki in gostilničarji v prid domačim Vinogradnikom, ampak v prvi vrsti bi se morale za nje zavzeti tukajšnje pristojne oblasti. Tem bi moralo biti enako ležeče nn zaščiti potrošnika, kakor tudi domačega proizvajalca. Njihova dolžnost, je, da ščitijo zdravje tukajšnjim potrošnikom pred iznakaženim vinom ter poostri, jo nadzorstvo nad t rgovino z vinom. istočasno morajo tudi skrbeti, da ne bodo domači pridelovalci vina tako hudo prizadeti in gospodarsko ogroženi po neenaki konkurenci s strani tujega vina. Nadalje morajo upoštevati odgovorne oblasti to, da plačujejo domači vinogradniki pošteno svoje davke na tukajšnjem področju. Poleg tega pustijo domačini na tukajšnjem trgu po večini vse svoje izkupičke za vino in za druge pridelke. Proizvajalci iz Italije pa ne plačujejo tukaj davkov in tudi njihov izkupiček na tržaškem trgu ne prinaša koristi gospodarstvu na našem področju. Priznati je treba, da predstavlja potrošnja vina za naše tukajšnje občine gotovo precej važen problem tudi glede dohodkov iz trošarine, ki jih imajo občine neposredno iz potrošnje te pijače. Sicer pa tudi to vprašanje ni v odnosu do potrošnje domačega pridelka take težko rešiti. Saj pride v poštev za p-odajo, oziroma za trošarino od domačega pridelka mogoče komaj 15.000 do 20.000 hi vina, ker ostali pridelek popijejo vinogradniki z družino do. ma in je to vino itak že trošarine prosto. Dovolj bi bilo, če bi na pr. oprostili vso domačo proizvodnjo vina vsake trošarine, kar ne bi pomenilo za vse občine našega področja letno niti 50 milijonov lir zmanjšanega dohodka. Ta bi se gotovo lahko kril s skoraj neznatnim povišanjem trošarine za vina iz tujine, bodisi iz drugih dohodkov, po uvidevnosti občinske uprave. S takim ukrepom bi bil pereči problem domačega vinogradništva v coni A rešen vsaj za nepregledno dob o let. Zelo pri. poročljivo bi bilo, da bi vsaj naše podeželske občine rešile v tem pravcu vprašanje prodaje in potrošnje domačega, v lastni občini pridelanega vina. Seveda se tukaj ne moremo spuščati v popis podrobnosti in še drugih morebitnih načinov, na katere je mogoče rešiti problem zagotovitve prodaje domačega vina po primerni in pravični ceni tudi za tukajšnje kmete proizvajalce. Zato imajo odgovorne oblasti gotovo dovolj tehnično in pravno usposobljeno osebje. Treba je le dobre volje in resničnega čuta odgovornosti tistih, ki so za to poklicani. Domači kmetje, vinogradniki, ki imajo pravico zahtevati, da jih pristojne oblasti zaščitijo pred neenako konkurenco 'n jih rešijo pred gospodarsko propastjo, bodo za tako rešitev oblastem gotovo hvaležni. Kmetijstvo na splošno in vinogradništvo še posebej, pa bo za-dobilo s tem. zopet novega du-ška za svoj uspešni razvoj tudi v korist celotnega gospodarstva na tukajšnjem področju. A. C. &gp§l Namizno grozdje Med gumijem in cinkom ni nobenega sorodstva, vendar i-mata nekaj skupnega: v preteklem letu je njuna cena dosegla rsajvečjo višino in njuno glavno proizvajalno področje je jugo-vzhodna Azija. Cene gumija je notirala v Londonu 9. novembra preteklega leta 71 pesov za funt teže. Bila je to najvišja cena gumija v poslednjih 25 letih. Od začetka do konca leta je cena skočila za 186 odst., t.j. več kot pri kateri koli drugi surovini. Slično se dogaja s cinkom. Teden dni po pričetku vojne na Koreji je njegova cena skočila od 600 na 900 funtov za tono. V začetku oktobra je narastla na 1300 funtov, potem je polagoma padala tako, da je decembra znašala 1175 funtov. Glavni proizvajalec gumija in cinka sta Malaja in Indonezija. Njuna politična negotovost je verjetno tudi vzrok neobičajnega velikega povpraševanja po imenovanih surovinah. Gumo vsi iščejo kot zelo važno strateško surovino. Ze v 1949. letu so Sovjetska zveza, HIGIENA NOG Ce ne skrbimo za higieno nog smo v ku turni družbi nemogoči Dasi se zelo malo govori o higieni nog, vendar je to zelo važen del osebne higiene, čemu naj bi ravno o tem molčali, ko pa je prav nepazljivost, zanemarjanje in nečistoča nog in nošenje nepravilne obutve do. stikrat vzrok, da morajo ljudje v posteljo ali celo v bolnišnico. Ravno pri kopanju vidimo nič koliko nog, kakor koli okvarjenih in zmaličenih. Ena izmed najvažnejših zahtev higiene je, naj se čevelj prilagodi obliki noge, ne pa kakor je pri ženskah še vedno precej v navadi. Dostikrat nosijo ljudje preozko, premajhno in prekratko obuvalo. Noga se po začetni neudobnosti in bolečinah res nekako prilagodi, nastopijo pa škodljive posledice, kot so kurja očesa, razkrečeni prsti itd. Na oko so to sicer nedolžne napake, vendar prizadevajo člo. veku občutne težave: bolečine, srbenje, ozebline, okužitve itd. Lahko je dobiti kurje oko, težko ga je pa ozdraviti. Nevarnost je zlasti pri odstranjevanju trde kože kurjega očesa, kjer se ob nepravilnem in nečistem delu kaj hitro lahko okužimo. Primeri se celo smrtno zastrup-Ijenje krvi. Večje spremembe nastanejo na palcu, ph tudi na drugih prstih, če trajno nosimo spredaj preozke in prenizke čevlje. Prsta se zaradi pomanjkanja prostora v čevlju vzpno po svojih sosedih in celo zlezejo nanje. Palec pride v poševno lego, vi. deti je, kakor da bi zrasla nova kost. Nadalje nastanejo spre. membe na poko sinici in kosti, kar seveda silno boli in so včasih potrebne operacije. Vedeti moramo tudi za posledice, ki jih ima ^nepravilno prirezovanje nohtov na nogah. C e je namreč čevelj premajhen, se napačno rezani nohti lahko zaradi pritiska zarastejo v kožo. Ta okvara je precej pogosta in zelo neprijetna, kar močno boli, posebno če dobimo še kožno vnet- m Irft* 'i je. Lahko se obvarujemo teh nadlog, če nohte režemo ravno in jih na krajeh nič ne zaobli-mo, kar pa brez škode lahko delamo na rokah. Pri zaoblje-nju nastali rob rani kožo v jarku, z druge strani pa čevelj pritiska nohte v meso, V poletni vročini marsikdo trpi zaradi hudega potenja nog. Izhlapevanje potu zlasti močno ovira gumasta obutev. Poleti, ko se nege bolj potijo, so gumasti čevlji najmanj primerno obuvalo. Kadar se komu znojijo noge, je zelo koristno, če si po možnosti vsak dan menja nogavice. Čevlji naj bodo lahki, zračni, nizki. Važno je tudi dnevno kopanje nog in sicer v zavrelici hrastovega lubja, kar zelo čisti in utrdi kožo ter pre. prečuje premočno potenje. Vedimo, do smo v kulturni družbi nemogoči, če ne skrbimo za higieno nog. Poljska in Češkoslovaška nakupile velike količine gumija. V preteklem letu se je to ponovilo v nekoliko manjšem obsegu. V preteklem letu so ga največ nabavile ZDA. Prav te nabave so tudi privedle do naglega skoka cene. Amerika je nabavljala zaradi bojazni, da bodo tržišča juco-vzhodne A-zije‘ zaprta za kapitalistične de. žele. Zaradi tega so se Združene države trudile, da nakupijo kolikor mogoče mnogo. Upoštevati moramo, da Združene države porabijo vsak mesec okoli 90 tisoč ton naravnega gumija. Tudi druge dežele so si skušale zagotoviti potrebne količine gumija in zato je prišlo do takega skoka cen. Proizvodnja prirodnega kavčuka je bila ocenjena v letu 1950. na 1640 tisoč ton, a potrošnja na 1570 ton. Potrošnja v letu 1949. je bila ocenjena na 1437 tisoč ton. Poleg tega moramo upoštevati tudi ustvarjanje velikih zalog, za katere ni dovolj ponudbe. Vse to je prisililo mnogo držav, da so povečale proizvodnjo sintetičnega kavčuka, čeprav je proizvodnja sintetičnega kavčuka zelo draga in zahteva znatne količine tako važnih surovin, kot so alkohol in petrolej. Kljub temu, da se posebno v Indoneziji, vedno bolj veča proizvodnja naravnega gumija, še s hitrejšim tempom napreduje proizvodnja sintetičnega gumija. V 1950. letu je proizvodnja sistetičnega gumija dosegla 425.000 ton, a potrošnja 462.000. To pomeni, da je bila razlika nadokfaade-na iz prej ustvarjenih zalog. Ceni se, da bodo ZDA proizvajale v marcu t.l. na osr.ovi letne proizvodnje 950.000 ton. Gumi se uporablja v vseh mogočih panogah civilne proizvodnje, a še večji pomen ima za obrambne potrebe. To nam tudi razjasnjuje, zakaj ga danes vsi tako iščejo in zakaj je proizvodnja sintetičnega gumija dosegla tako velik nivo. V preteklem letu je dosegel med vsemi barvanimi kovinami cink na j večjo ceno. Niti ena druga cena se ni odlikovala s tako vrtoglavimi skoki, kot se je cena cinka. Od začetka do konca 1950. leta je cena skočila za 97 odst. Proizvodnja cinka se stalno veča in ceni se, da je bilo proizvedeno preteklega leta o-koli 170.000 ton. V Malaji niso proizvodne možnosti velike, računa se, da bo dala Indonezija in Belgijski Kongo še velite produkcijo. Za sedaj Združen* države Amerike dirigirajo ste" raj celotno produkcijo ote teh dveh dežel, kljub temu, «* one pokupijo skoraj ves ®a' lajski cink. Da se zmanjšuje)" pogoji za dolgotrajno ekspj® atacijo malajskih cinkovih ni* nikov, potrjuje tudi padec cij tamkajšnjih rudnite« kljub velikemu povpraševal in visoki ceni za to surovi* Povpraševanje drugih državj cinku ne more biti zadovolji posebno zato, ker šterliv blok prodaja svoj cink z« * larje. „ Svetovna letna potrošnja c® ka se ceni na 122.009 ton. tega odpade samo na ZDA 85 do 90.000. Ce se k temu da ustvarjanje zalog, zaradi F litične nesigurnosti južne Azi)* je razumljivo pomanjkanje surovine. Zato je bila v oltl, bru preteklega leta v konferenca predstavnikov dežel, ki proizvajajo in de* ki trošijo cink. Konferenca je razšla in ni rešila nega vprašanja: kako razP° diti cink po potrebah PoS®®!L nih dežel. Sele konec dece®15^ je prišlo do sporazuma 111 ZDA, Veliko Britanijo in F* ^ cijo. Po tem sporazumu naj se napravil plan proizvodni zalog in razdelitve nekatejj surovin, med njimi ima cink častno mesto. Predvideva se, da se v Washingtonu ustvarili 1*^^ teji za posamezne r.ajvažne! surovine. Ti komiteji bodo jali posameznim vladam P® poročila gledie proizvodnje, , log in razdelitve. Vlade zf>° ^ imenovanih dežei so predlaž® vsem ostalim deželam, da od dijo svoje predstavnike v ^ komitejih in so jim obe0^ F sporočile, da bo lahko v* država poslala v pristojni mite svojega predstavnika. »• bo lahko obrazložil PotrS. lasitne dežele za neko surovi^ Lahko pričakujemo, da se končno lahko rešilo tudi 79 šanje razdelitve kritičnih j rovin, med katere spada *. cink, čim bo pričel del^vj. predvideni mednarodni or® ^ zem za surovine. Ne ve®° ^ koliko časa bo treba, ®» ta mednarodni organizem 115 ri, vendar dejstvo je, da bo ves svet boril s pom311^^ njem cinka 'n drugih vse dotlej, dokler ne bo vprašanje njihove iazd® in cene. w 7.. Nov rekord avstrijs^ proizvodnje natt^ V letu 1950. je po poslednjih podatkih, avstrijska proizvodnja mineralnih olj dosegla nov rekord, ki znaša en milijon in pol ton proti 1,250.000 v letu 1949. in 960.000 v letu 1948. Dve tretjini proizvodnje prihaja iz polj v Zistersdorfu, a ostanek iz polj v Malzenu in Aderklaau. Sedanja srednja mesečna proizvodnja mineralnih olj znaša okrog 150.000 ton. Ce se bo nadaljevala skozi vse v i' stem obsegu bo dosegla letos skupno 1,800.000 ton. Na osnovi tega poslednjega povečanja proizvodnje pokriva Avstrija 50 odst. potrošnje z doma črpano nafto. Dvig britanskega w Po predhodnih podati® britanski izvoz y 1950. 1% okrog 15 odst. presegel^ leta 1949, in za 60 odst. i 1947. J Skoraj ena petina tega ^ šanja gre na račun avt®y ske industrije. Velika t ja je namreč pričela ti vrsto tehnično zelo v*sCf (t premijenih in ekonomičn' -ji1 tomobilov. Poleg tega Velika Britanija vrsto s .j|(t prehrambene izdelke, "mV volneno blago, železo. i Samo sukanec in tka®* bombaža niso v preteki^ (eft izkazali povečanja izvoF^e« več se je njihov izvoz P° nosti zmanjšal. Povejmo danes mašim ljudem vse podrobnosti o tistem delu, ki so ga aktivisti Osvobodilne fronte opravljali v času od 27. apri- la 1941 pa do osvoboditve, ko je bila točka programa OF — uničenje in izgon okupatorja — u-resničena v celoti. Vsi, ki so sodelovali, naj bi o tem pisali, to je njihova moralna in narodna dolžnost. Naš človek, ki je v tej veliki borbi zorel, rad bere take spomine. Ob njih si utrjuje zavest in vztrajnost v današnji borbi za izgradnjo boljšega življenja. Se bolj pa Je potrebno, da zve o tem naša mladina, ki se ji včasih učenje zdi nekako težko. Pot do tega svobodnega učenja je bila krvava in trnova. Gradili in utrjevali smo jo štiri leta. V JUBILEJNO KNJIGO PISE P. A. OGAREV Slika iz Slovenske Benečije Takoj po finalni tekmi je bilo razdeljevanje dani. Vorgič, kapetan Partizana se nasmiha z zmagovalnega stola; t> roki ima oba pokala, ki bosta odpotovala za leto dni v Jugoslavijo Levo od njega zastopnik Sampdorie, na desni Francoz Racinpa, še niže kapetan First Vierme. od Mrak je legal nad skromne beneške vasice, globoke grape in strme grebene, ko sem se spuščal po kameniti strmi stezi proti Klodiču. Se ves prevzet od močnega doživetja nastajajoče pomladi, ki sem jo srečaval v cvetju breskev, sliv in trobentic, sem obstaj ob majhnem vinogradu poleg ceste, ki pelje v Klodič, Lieso in dalje proti Čedadu. Tam ob vrsti trt je stal ves sključen in zgrbljen od teže let in trpljenja, možiček s snežnobelimi las. mi in privezoval z beko trtne mladike k oporam. Videl sem, da se mu je nekako mudilo, ker je sam sebe polglasno izpodbu-jal «Le pedvizaj, ker se že dela noč! To moraš danes dokončati!« Nisem mogel mimo, tako sem občutil moč in odločnost tega Benečana. Kar sam se mi je u-smeril korak proti njemu. »Dobro srečo in polno sadu želim«, sem pozdravil. «Da bi bilo res, kar voščiš to. variš«, je odgovoril in me preprosto dobrodušno pogledal, «Vaši partizanski vojski pa jaz želim čimprejšnjo zmago, da bi res vsi skupaj pobirali sadove našega dela«. Povabil me je, naj malo počakam, da bo povezal še zadnjo vrsto, bova potem spotoma kaj govorila. Opazoval sem ga pri delu. Se mu je roka gibčna in okretna, ie ko dela vozel, se mu na-lahko trese. Tema je že objela vasi v dolini, ko je privezal zadnjo mladiko k opori. «Tako, zdaj bo dobro za to leto«, je z zadovoljstvom ugotovil. «Treba je dobro pritrdi- ti, ker pričakujemo dobro letino. Grozdi bodo veliki in težki«. Gledal sem tega starega Benečana in mi je bilo ob tem tako lahko pri srcu. Eno leto je imel takrat, ko je bil ta del slovenske zemlje priključen I-taliji. Kdo ve, kako so nanj vplivali raznarodovalci, da bi ga odtujili rodu, iz katerega je izšel, da bi pozabil svoj jezik, da bi zatajil svoje slovensko poreklo. Ostal je zvest svojemu rodu, besedi, materi, domovini in krvi. Vitiar potujčevanja ni niti najmanj oškodoval njegove miselnosti. Videl sem, kako mu je zasijalo v očeh, ko senj z njim spregovoril — P° domače — o naši borbi, o ciljih borbe, o svobodi, o Titu in novi Jugoslaviji, «Tako lepo govoriš, tovariš. Tudi pri nas smo tako govorili, ko sem bil še miad. Zdaj je naša govorica težka, ker so nam tujke vsilili vanjo«. 4! * 4* To naj dobro prečitajo današnji oblastniki v Rimu in njihovi biriči, ki še strašijo in grozijo domačinom v Slovenski Benečiji. Tudi danes bi še radi — vsilili — tujo miselnost in jezik. Zato toliko hrupa, kadar spregovori odkrito besedo »Matajur«, glasilo slovenskih Benečanov. Tako besedo sem za časa borbe slišal po vseh vaseh Benečije. Potujčevalcem ni u-spelo, da bi jo bili zatrli. In jim tudi za naprej ne bo uspelo. Ko vsa se spuščala proti vasi, mi je ves zgovoren pripovedoval, da je tudi eden izmed njegovih sinov v partizanih. Zato pa je on, tudi če mu je 80 let, znova prijel za delo. Včeraj sta z najmlajšim vnukom tudi kopala, da bo zemlja vseeno vsa obdelana. Ko bo svoboda, se ne sme nič poznati, da je zemlja trpela, če ni bilo vseh doma Ko sva prišla v vas, me je povabil v hišo. Seveda sem p<>-vabilo rad sprejel in vstopil. Preprosto in skromno je bilo njegovo stanovanje, kot večina stanovanj v Benečiji. Vsedel sem se na klop na tistem tra- pom dicionalnem beueikepi ognji-1 Včeraj Drugi dan sem bil ŽJ zgodaj pri Sv. Petru *ie ob Nadiiki dolini, v je bil rojen Peter * Vi £ pesnik beneških SloV«n ^9' je v eni izmed •: zapisal tožbo o rabi sl® ga jezika: «Jaz nisem ne v uradu[ čeprav tu od vekov z'0ji, Kot tujka beračim f. uii* IA t» oorlriii "foirbtip “ Jf sede ostro obsodile yp,, le v cerkvi zavetje Ze takrat so te P valno politiko itali)8 šču, ki ga srečaš akoro po vseh vaseh in hišah. Čutil sem, da nisem prišel v tujo hišo — ampak domov. Vse je bilo tu tako domače in naše: posoda, o-rodje, slike po stenah, ljudje in govorica. Kmalu je zadišalo po pečenih kostanjih in polenti. Ponudili so tudi meni in £e kozarec vina. «Požegnaj ti bog«, so mi voščili dober tek. Med večerjo je stari oče zgovorno pripovedoval o delu, o partizanih, ki zelo radi prihajajo v njegovo hišo. Po večerji sem dvignil kozarec, nazdravil vsej družini in naši zmagi. Tedaj je stari oče nalil tudi sebi in kar čez plapolajoči ogenj trčil z mano. Ta prizor je bil tako lep in pomenljiv, da ga ne bom nikoli pozabil. Se danes mi je prav tako živ v spominu kot bi bilo m Osemdesetletni Benečan Titov partizan sta napila zmagi tiste Osvobodilne ironte, ki je povezala leta 1941 vse pošteno misleče ljudi v Sloveniji, na Primorskem, v Trstu in Slovenski Benečiji. Nič ni pomagalo, če so se njeni sovražniki posluževali vse mogoče propagande in celo z zrakoplovi pisali po zraku: Smrt OF. Tisto noč sem potem odšel na bližnji senik in si postlal v mehkem senu. Dolgo nisem mogel zaspati, ker mi vse, kar sem čez dan doživel ni dalo miru. Premišljeval sem: ta pomlad bo ostala tudi za Benečijo kot spomenik v zgodovini njenega suženjstva. Stari in onemogli ded je znova prijel za delo, da so sin in vnuki lahko odšli v borbo — za svobodo svoje Benečije. ki ji ni uspelo, d* 1tnu»jn 60.000 Slovencev Pog^o V dober zalogaj. Skozi ® $0 suženjstva se je rica doma za ognjišči lu na polju. „ f Danes več ne g tujka okoli — amP8*: ^ rf od hiše do hiše. slo^0jei®> nečani jo berejo v s šilu ((Matajurju«. I „i ustanovitve Osvobo ,a q te, njihova pisana 0 j več težka. Glosi se f0 p domače kot neka / priborili, ko so na bodilne fronte slovf ' v ^ roda tudi oni stC|P*' pod8 { proti okupatorju. Zal jpicj) neški Slovenci to 10 pravičeno praznovali ^ u odločnih borcev Pr°‘ p