FoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 1 Ljubljana, sreda 3. Januarja 1934 Cena t,— Din U.iavuistvo. Ljutiijana. Knailjeva aiica 5 — releton št. 3122. 3123, 3125, 312t>. Lnseratni oddelek: Ljubljana, gelen- Ourgova al 3. — Tel 3492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — felelon št 2455 PouruZnica Celje Kocenova ulica št 2. — Teleton št 190 Rat:um pri pošt ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, CVipp 105 241 Umor v Sinaji Umor predsednika rumunske vlade je javnost sprva ocenila kot vse obsodbe vreden zločin mladostnega fanatika, neuravnovešenega in nezrelega mladiča, ki v svoji gorostasni zablodi ne razločuje donustnih in nedopustnih metod politične'borbe. V teku preiskave pa so prišle na dan stvari, ki kažejo na obstoj široko razpredene organizacije, naperjene proti sedanjemu državnemu redu. Kakor izhaia iz raznih ugotovitev, to škodljivo nasilniško gibanje ideološko ni nastalo na domačih tleh, marveč se opira zgolj na tuje vzorce in po vsem videzu deluje tudi za tuji račun. Najznačilnejša je pri tem poteza, da njen boj ne velja samo notranji politiki v Rumuniji, temveč posega prav v zunanje politični koncept, ki šra je zadnje desetletje izvajala rumunska vlada in ki je Rumuniji prinesel nesluten uspeh in ugled. Pokojni predsednik dr. Jon Duca, tragična žrtev prenapetega rumunskega fašizma, je bil demokrat v pravem pomenu besede in rumunski narod bo bridko občutil izgubo tega svojega izredno sposobnega politika in državnika. Po rodu je bil Bukareščan, sin gene-ralneea direktorja rumunskih železnic. Ze mlad se je vrgel v politiko in se udej-stvoval v liberalni stranki, ki ga je kmalu priznavala za enega svojih voditeljev. Komaj 35 let star — pred vojno je bila to še senzacija — je postal 1. 1914. prvič Tpr>;--'pr in minister je bil potem v vseh vladah, ki so jih sestavili lilerali. Največ ča=a je bil zunanji minister in kot tak med stvaritelji Male antante. Pravilno je spoznal, da je varna bodočnost Rumunije zajamčena samo v tesni zvezi z Jugoslavijo in Češkoslovaško ter roko v roki s tema dvema v zvezi s Francijo. Njegova politika ni bila fran-kofilska, kakor so mu to očitali njegovi nasprotniki doma in še bolj v tujini, marveč je bila izrazito rumunska politika, diktirana po življenjskih interesih domovine in obenem po stremljenju, da tudi Rumuniia prispeva svoj del k ohranitvi in utrditvi miru. Po padcu caranističnega režima je rreseca novembra sestavil novo vlado dr. Jon Duca. Da pride prei ali slej na vrsto on kot vodja liberalne stranke, je bilo pričakovati že dalj časa, odkar je kmečka stranka zaradi notranjih razprtij vedno bolj izgubljala svojo moč in svoj vpliv. Nad vse značilno je, da se je istočasno z vestmi o liberalni vladi pod Ducovim vodstvom začela nova. ojačena akcija rumunskih fašistov, tako zvane Železne garde. Akcija se je stopnjevala, ko je Duca res prevzel vlado. Razvijati je začela tak teror, da je Duca, ki ni hotel trpeti države v državi, končno fašistično stranko prepovedal in razgnal. In zopet je pri tem značilno, da sta bili najčešči med psovkami, s katerimi so ga fašisti ob tej priliki obsipali, »izdajalec domovine-.1: in »tuji plačanec«. Oboje zaradi tega, ker je odločno zagovarjal politiko sodelovanja v Mali antanti in v evropskem mirovnem bloku. Da ti očitki niso zrasli na domačih rumunskih tleh, je jasno. Saj se vsa *-az-sodna rumunska javnost zaveda, da bi vsaka drugačna politika bila za Rumu-nijo nevarna pustolovščina. Odkar je bil Duca zadnjič zunanji minister, je imela Rumunija že več različnih režimov in zunanjih ministrov, vsi pa so konse-kventno nadaljevali isto zunanjo poli-ko, — pač dovolj tehten dokaz, da je za Rumunijo najboljša. Edini, ki so se tej politiki upirali, so bili fašisti, ki so nastali kot slaba kopija italijanskega in nemškega vzora in od tam črpali svojo modrost. Od svojih nemških in italijanskih vzorov so se tudi nalezli presojanja rumunske zunanje politike. Ako se obistinijo vesti o ugotovitvah preiskave, uvedene po Ducovem umoru, pa zveza rumunskih fašistov z inozemstvom r.iso bile samo idejne, marveč tudi prav zelo materialne, ker so baje prejemali od zunaj tudi velike denarne podpore. To je dalo njihovemu odporu proti Du-covi zunanji politiki še poseben elan, nerazsodna mladina pa jim je v svojem odporu proti obstoječemu naivno nasedala. Poučno je pisanje fašističnih in hiti erjevskih listov o sinajskem umoru. Zločin =arn sicer obsojajo, ker drugače pred svetom pač ne gre. Toda obenem poskušajo opravičevati atentatorje m Železno gardo ter dokazujejo, da je sedanja notranja m zunanja politika Rumunije taka, da mora izzvati odpor. O zunanji politiki pravijo, da je zapeljala državo v panslavistične vode, v katerih mora utoniti. Take so bile pač tudi injekcije, ki so jih fašisti in hitlerjevci po svojih emisarjih sistematično vbrizgavali rumunski mladini, kolikor se je je zbiralo pod prapori Železne garde. Gotovo bi bilo krivično trditi, da je tudi misel sinajskega zločina prišla od zunaj. Neposredno odgovornost zanj nosijo poleg atentatorjev še morebitni in-spirator.ii iz vrst Železne garde. Del moralne odgovornosti pa pade gotovo tudi na one tuje vzore, ki so učili, da je tudi BESEDO IMA BERLIN Na Novega leta je francoski poslanik Francols Poncet Izročil Hitlerju francosko spomenico o splošnem razorožitvenem vprašanju Pariz, 2. januarja. AA. Francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet je včeraj izročil Hitlerju v navzočnosti zunanjega ministra dr. Neuratha francosko spomenico o razorožitvi. Listi pripominjajo, da se je Hitler nalašč zato vrnil v Berlin, da čimprej dozna vsebino spomenice, vzlic temu pa ne pričakujejo nemškega odgovora prej kakor šele čez nekaj dni. Komentarji pariškega tiska Pariz, 2. januarja, č. Francoski listi se danes obšrno baviio z izročitvijo spomenice v Berlinu. »Mat'n« meni, da je treba tolmačiti natrhco. s katero ie bil izročen francoski odgovor tako. da ;e hotela Francija staviti Nemčiji določene predloge. ki jih namerava predložiti tudi na bližnjem sestanku razorožitvene konference. Francoska vlada želi. da čimprej izve za nemško stališče g!ede teh Dredngov. da hi bila informirana že pred 21. januarjem, ko je napovedan sp- stanek razorožitvene konference. To pa je vsekakor tako kratek rok, da je bila naglica g'ede na izročitev francoskega odzovora na nemško noto povsem razumljiva. List izraža nadalje mnenje, da obstoja tudi še sedaj, ko ie Francija ze odgovorila na nemško noto, še vedno možnost nadaljnjih diplomatskih razgovorov med Berlinom in Parizom. »Journal« obžaluje, da nekateri francoski prijatelji in zavezniki še sedaj niso pokazali razumevanja glede francoske obrambe skupnih interesov. Francija je svoi memorandum dostavila tudi njim in dobro ie, da se vsebina francoskega odgovora na nemško noto ni izpremejiila, kakor ie to želela Anglija. Francija se spričo tega nima braniti le ured neprijatelji, marveč tudi ored gotovimi svojim', prijatelji. Nekega dne bodo morda končno rriznali. da je postopala Francija pametno in zelo obzirno. »Temps« izjavlja, da ta listina potrjuj© do'go!etno francosko tezo. po kateri se na- Pogreb dr. Buče Tragične smrti preminulega rumunskega državnika je spremila na zadnji peti stotisočglava množica Bukarešta, 2. jan. g. Danes ob 14. so se pričele velike žalne svečanosti. PogreDa pokojnega ministrskega predsednika Jona Duee se je udeležila ogromna množica ljudstva. Že rano zjutraj so prihajali zlasti na severno postajo posebni vlaki z delegacijami liberalne stranke iz vseh delov države. Računajo, da je prispelo v mesto nad stotisoč ljudi. Vsi so imeli na rokavih črne trake. Ves dopoldne so delegacije riefillra-le pred mrtvaškim odrom, na katerem je ležalo trunlo pokojnega ministrskega prea-sednika. Opoldne so krsto zaprli. Uro kasneje so se pričeli slovesni cerkveni obredi. Kralj Karol se sam ni udeležil pogrebnih svečanosti, ker je prehlajen .'n ne more zapustiti sobe. V Ateneju. kjer je bilo truplo položeno na oder, so govorili šefi vseh strank ra-e podal danes senzacionalne izjave, v katerih priznava, da je atentat delo široko razpletene zarote, ki je imela v programu še celo vrsto atentatov in drugih terorističnih dejan• Izpovedal je tudi, da je glavni iniciator atentata general Cantacuzene, ki je že pred dvema tednoma pisal pokojnemu dr Duci zločin lahko sredstvo politične borbe, in ki so posebno umorjenega Duco slikali kot glavno oviro za rumunsko »fašistično odrešitev«. anonimno pismo, v katerem mu je sporočil, da je z razpustom »Železne garde« podpisal svojo lastno smrtno obsodbo. Danes so se v mestu razširile vesti, da so našli glavnega voditelja »Železne garde« Codreana v bližini Ploestia mrtvega, toda sodna komisija je ugotovila, da gre za nekega drugega samomorilca. Codreana doslej kljub vsestranskemu poizvedovanju še niso izsledili, mislijo pa, da se še vedno skriva na rumunskih tleh. „€uventul" ustavljen Bukarešta, 2. januarje, p. Danes so oblasti prepovedale nadaljnje izdajanje tukajšnjega lista »Cuventul«. Kakor pravijo, je ukinitev začasna. Varnostni organi so obenem aretirali izdajatelji lista baš v hipu, ko je prosil za avdienco pri kralju. v Beogradu Beograd, 2. jan. p. V saborni cerkvi je bila davi zadušnica za pokojnim romunskim ministrskim predsednikom dr. Duco. Cerkveni svečanosti so prisostvovali general Veljkovič kot zastopnik Nj. Vel. kralja, člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Srškičem na čelu, zastopniki senata in Narodne skupščine, vsi člani diplomatskega zbora ter veliko število predstavnikov raznih nacionalnih organizacij. ___ Italijanski tisk demantiran Rim, 2. ian. d. Jugoslovensko poslaništvo je objavilo naslednji demanti: Nekateri rimski listi so objavili vesti z Dunaja o izredno strogih varnostnih odredbah, ki naj bi jih bila izdala varnostna oblastva za časa bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu ter o izsleditvi skupine ljudi, ki naj bi se bila v Zagrebu zarotila proti življenju obeh suverenov. Jugoslovensko poslaništvo izjavlja po naročilu svoje vlade. da so te zlohotne informacije absolutno neutemeljene. Krvava borba sredi Sofije Sofija. 2. jan r. Na Silvestrcrvo je prišlo sredi mesta v tako zvani Kazini do krvavega pokolja. Komunistični delavski sindikat je priredil silvestrovanje, na katerem se je zbralo mnogo komunistov. Oblasti so prireditev dovolile pod pogojem. da se ne bo vršila propaganda proti obstoječemu redu v državi. Proti obljubi pa je imel voditelj komunistov v Sofiji o polnoči govor, v katerem je razvijal komunistični program in poziival k borbi proti režimu in obstoječemu družabnemu redu Policijski komisar je na to zahteval, da zabavo takoj prekinejo in se v teku četrt ure razidejo Komunisti so na poziv odgovorili z revolverji. Med njimi in policijo se ie vnela krvava bitka, ki ie trajala nad eno uro. Izstreljenih je bilo na obeh straneh nad 2ft0 strelov Več komunistov je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Šele. ko je prispelo vojaško ojačenje, so prisilili komun;ste ki so se zabarikadira-1i v dvorani, da so se udali. Okrog 100 Hudi je bilo aretiranih. Izprememba v angleški vladi London, 2. januarja d. Dosedanji državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Eden je imenovan za čuvarja tajnih pečatov. Naslednik Macie Barcelona, 2. januarja d. Kot naslednik pokojnega polkovnika Macie je bil izvoljen za novega predsednika katalonske vlade Alojzij Companys. Velike povodnji v Kaliforniji Los Angele«, 2. januarja AA. Povodnji v južni Kaliforniji so zahtevale doslej 50 smrtnih žrtev. Mnogo ljudi pogrešajo, okoli 110 jih je ranjenih, 5-000 pa brez strehe. Stvarna škoda je zelo velika. merava ravnati francoska vlada. Vprašanje je sedaj, ali pride do odločitve v korist razorožitve, kakor jo predvideva čl. 8. ver-sailleske pogodbe do mere, glede katere naj bi se posamezne države šele zed:ni!e, ali ra do tekmovanja v oboroževanju, ki naj bi potegnilo s seboj tudi države, katerih armade so omejene po mirovnih pogodbah. Francija je hotela dokazati, da že obstojajo namere za razorožitev in da hoče v Zenev popustiti do skrajnosti, da bi prodrla s to tezo. Francoska spomenica ne zapira vrat za nemško-francoski razgovor, temveč nudi celo boljše ieglede za koristne razgovore o razorožitvenem vprašanju. Mnenje v Londonu London, 2. januarja d. V tukajšnjih me-rodajnih krogib trdijo, da je francoski odgovor nemški vladi mnogo bolj pomirljiv, kakor pa se je moglo pričakovati. Ne samo vsebina, temveč tudi ton francoske spomenice nudi možnost, da se nadaljujejo pogajanja na podlagi pobud, ki jih navaja Naročnina znaša uieatcuc uin 25.— Za inozemstvo Uin 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljevn ulica 5. Teletoo 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. francoska vlada in ki jih bo konkretizirala 21. januarja v svojem razorožitvenem načrtu, katerega bo predložila predsedni-štvu razorožitvene konference. »Observer« trdi, da je bil francoski odgovor na Hitlerjeve predloge sestavljen v iskrenem upanju, da bo Nemčija našla v njem dovolj oporišč za nadaljnjo uspešno izmenjavo naziranj. Poročevalci berlinskih in pariških listov soglašajo v tem, da predstavlja francoski odgovor v vljudni, toda odločni obliki zavrnitev nemških predlogov glede oborožitve in ravnopravnosti v vojaških zadevah. »Daily Telegraph« por arja, da se je Francija pokazala napram Nemčiji s svojnm odgovorom zelo ustrežljivo, vendar pa dvomi, da bo s tem dosegla povratek Nemčije v ženevo. Listi obenem nagla-šajo. da je angleška vl3da pripravljena še nadalje prijateljsko posredovati tako v Berlinu kakor v Parizu, da bi s tem v čim večji meri olajšala sporazum. Gdgoditev razorožitvene konference ? London, 2. januarja, g. Kakor poroča »Dai!y Telegraph«, namerava Henderson, če ne bo imela izmenjava misli med Nemčijo in Francijo takojšnjega uspeha, odgo-diti zasedanje razorožitvene konference, ki ie skljcana na 21. junija, na poznejši termin. John Simon v Rimu Sestanek angleškega zunanjega ministra z Musso-linijem zaradi izmenjave naziranj o razorožitvi in reformi Društva narodov MinHer dr. Stankovič na Bl^u Beograd, 2. januarja. Snočd je odpotoval prosvetni minister g. dr. Stankovič na Bled, da poroča Nj. Vel. kralju o zadevaJh svojega resora. Rim 2. jan. 'g. Angleški zunanji minister John Simon je prispel danes popoldne na letališče v Lidu pri Rimu, kjer ga je po nalogu fašistične vlade sprejel državni podtajnik v letalskem ministrstvu general Valle, razen tega pa angleški poslanik sir Eric Drummond ter mnogi visoki funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Simon, ki bo ostal v Rimu nekaj dni, se je nastanil v angleškem poslaništvu. Agencija >Stefani« pravi, da se za sestanek italijanskega ministrskega predsednika z angleškim zunanjim ministrom zanimajo nele v Italiji, marveč tudi v vsej zapadni Evropi. Poset Johna Simona sicer ni uradnega značaja, vendar pa je samo Po sebi umevno, da bosta državnika razpravljala predvsem o dveh najbolj perečih vpia-šanjih: o reformi Društva narodov In o reviziji obstoječega razmerja oboroženih sil v posameznih državah. Ze od pričetka ženevske razorožitvene konference sta si italijanska kakor angleška delegacija prizadevali, da bi čim bolj zbližali svoji stališči, tako da bi se dosegel oni minimalni sporazum, ki je potreben za sodelovanje na konferenci, kakor tudi v splošnem za gospodarsko ln politično obnovo Evrope. Kakor poročajo listi, se bosta MussoKni ln Simon dvakrat uradno sestala, med obema uradnima sestankoma pa bosta imela še nekaj zasebnih razgovorov, pri katerih bo sodeloval tudi angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond. Rekonstrukcija in ne reforma Društva narodov London, 2. jan. ž. Angleški tisk posveča sestanku Si™>na z Mussolinljem posebno pozornost Ln naglaša, da ti razgovori ne bodo imeii naloge formulirati definitivnih načrtov za nadaljnjo akcijo Italije in Anglije glede razorožitve kakor tudi reforme Društva narodov, temveč bodo imeli predvsem namen, razčistiti stališče Italije in Anglije in najti neposredno osnovo za spo- razum med tendencami, ki jih zastopajo posamezne velesile glede obeh omenjenih vprašana. Pri teh razgovorih naj se dože-nejo osnove načrtov o razorožitvi in reformi Društva narodov, na katere bi pristale vse evropske države. »Observer« pravi med drugim: Čeprav morda Rim in London ne bi soglašala glede nadaljnje usode Društva narodov, bi bilo vendar dovolj razlogov, da obe vladi izmenjata misli glede možnosti skupnega sporazuma. Treba je razlikovati rekonstrukcijo od reforme Društva narodov. Ženevske ustanove ni mogoče rekonstruirati na ta način, da se iz njenega sveta izločijo male države, dočim se na drugi strani splošno priznava, da so potrebne reforme, s katerimi naj Se pospeši poslovanje Društva narodov. Glede razorožitve pravi list, da se bosta Anglija in Italija bržkone sporazumeli ▼ tem, da je treba Nemčiji priznati delno oborožitev, ker bi bilo na ta način zad<> ščeno njenim intansigentnim zahtevam. Če bi se njene zahteve vsaj deloma ne izpolnile, bi se položaj ne izboljšal. Nemčija bi se namreč kljub temu de facto na novo oborožila. Ob zaključku svojega komentarja dodaja list informacijo, da je italijanski ministrski predsednik sestavil nov obsežen načrt za rešitev razorožitve, nih problemov, ki ga bo predložil Simonu. Rezerviranost v Franciji Paria, 2. januara. a. Vsa javnost pričakuje od razgovorov med zunanjim ministrom in šefom italijanefke vladf» Mussoliniiem zelo važne odločitve. NiMjlašaio. da &o diplomati pripravili sestanek podrobnosti in bo zaradi tega gotovo z?lo pomemben. Tisk ie za 6edai zelo rezerviran očividno noos kakorkoli motiti teh ra®?»vorov- Rimski dopisnik >Tempsa« meni, italijanska vlada oficiel^o §e nj zavzjLa koačnoveljavn ^t>a stališča. m se bo najbrž odločila v korie* delne nemsi,-e oborožitve z istočasno uvedbo splošna konti-0ie> Napetost v Grčiji Pred preosnovo grške vlade — Bojazen pred prevratom — Venizelos močno zastražen Atene, 2. januarja d. V političnih krogih napovedujejo obširno preosnovo grške vlade. Dočim je minister za letalstvo Ral-lis že demisioniral, bo po mnenju opozicije odstopil tudi finančni minister Lovardos, ki pripada zmernemu krilu vladne stranke. Opozicija je obtoževala že dalje časa Ral-lisa, da je bil soudeležen pri atentatu, ki je bil izvršen 6. junija na Venizelosa. V znak protesta proti Rallisu je več višjih grških letalskih oficirjev zaprosilo pretekli teden za odpust iz službe. Vlada je poverila sodniku kasači j skega sodišča Papa-oiliosu nadaljevanje preiskave zaradi atentata na Venizelosa, Papaoilios pa je, kakor že mnogi drugi višji sodniki prej. odklonil to nalogo. Nasprotstvo med venizelistd in protivenizelisti se z vsakim dnem poostru-je, zaradi česar se boje prevratnih poizkusov z desne in leve. čeprav vladni krogi obsojajo kampanjo proti Venizelosu, se boje. da ne bd prišlo do novega atentata fanatikov. Venizelos v zadnjem času sko-ro več ne zapušča svojega doma. Razen pomnožene policijske straže, 15 kriminalnih uradnikov in 80 orožnikov, ki ne skrbi samo za njegovo osebno varnost, temveč nadzira tudi njegovo početje, straži Veni-zelosovo vilo mnogoštevilna telesna straža, ki ga tudi vedno spremlja, kadar se pokaže na ulici. Resen položaj na Daljnem vzhodu London, 2. jan. d. Dočim je večina listov v svojih razmišljanjih ob novem letu navajala, da se je v zadnj'h mesecih pokazalo zboljšanje gospodarskega in finančnega položaja, sta »Sundav Expressstema voditeljstvo in to-taliteta, ki dopušča v javnosti samo me-diokritete brez lastne volie. Ali je tek novi duh narod obnovi] in dvignil, o tem bo pisala zgodovina. Mirno pa ie mogoče ugotoviti že seda i, da je zrnata rdeče in zmaga rjave revolucije prinesla težke motnje ne le v notrlo?ono. bo r>tvi letošnji redni sestanek zunanjih ministrov držav Male antante v srebu od 8. rto 11. januarja. "Ministri držav Male antant? c?e pripMjeio v Zagreb 8. ia-m-arja dopoldne in bodo imeli takoi r>o svu-j m prihodu kratko konferenco. Popoldne bo priredil ban savske banovine caianko v prostorih brniške jialaoe skupno s 6love&n:m sprejemom v čast rajstne«a dne Ni. Vel. kraljice Mari>e. Nato bodo iinedi zun&nii ministri daljšo konferenco. Dne 9 in 10. ia-p iaria se bo posvetovanje zunanjih ministrov držav Male antante nadaljevalo- Dne P. t. m. zv?č*r priredijo častniki zagrebške ff.irnizije v proslavo roMnesa do nd?tližili tudi zunanii ministri drživv. Dr*? 10. t. m. 1» po lakliuMtvi konference objavljen ko- munike o vseh vprašanjih, ki se bodo obravnavala na sestankih ministrov. Nj. Vel. krali Aleksander bo za svojima bivanja v Zagrebu s>pr?jel zunanie minu^-e držav Male antante v i/redni avdiienci. Sestanek Male antant° bo baš v trsn. ko mora Mala antanta s svoiini konstruktivnim d -Ioni pokazati, da je mogoče tudi po dnjrih preizkušenih potih delati za organizacijo mednarodnega sodelovanja v korist evropskega miru. To ie postalo važno zlasti v poslednjem čafu ko f? ie pričelo govoriti o raznih načrtih za reformo Društva narodov, ki naj bi se izvršila na ta način, da bi zmanjšala ravnopravnost nekaterih Mano, ženevske mednarodne lstanove. Izrednima nomena ie nadalje tudi d>rstvo. da se bo konferenca vršila v Zagrebu, in sicer baš v pa*u, ko biva v njem Nj. Val. kralj Aleksander. HeSorma ustav® v Italiji Mussoliii^ namerava odpraviti zadnje ostanke parlamentarizma — Povečanje vpliva velikega fašističnega sveta Rim. 2. januarja, r.. V času, ko je pozornost vstya sveta obrnjena na važne dogodka v '.nednarodni politiki, pripravljajo v lutl iji daiekosežne notranje reforme. V soboto se bo sestal ministrski svet, da defini-tivno odobri načrt zakona o korporaci ia h, ki ga je nedavno sestavil veliki taš-stični svet. Zakonski predlog je neke vrste po-obiastilni zakon, ki daje Mussoliniju kot predsedniku vlade dalekosežna pooblastila 7.a notranje reforme ter za ustanavljanje novih korporacijskih ustanov. To je obenem prvi primer, da je veliki fašistični svet, ki je doslej dajal samo nasvete, formuliral zakonski predlog Iz tega bi se dalo sklepati, da namerava Mussolim pretvoriti veliki fašistični svet, ki je vrhovni organ re/'ma, v regulator z ustavo določenih odpelje v ter za posebno zakonodajno telo. čim bo ministrski svet odobril načrt zakona 0 korporaciiah, bo zakon prtdložen poslanski zbornici in senatu v končno odobritev ki pa je seveda samo formalna Poslanska zbornica mora do 20. januarja sprejeti tudi še novi proračun Kakor piše »Tribuna«. bo poslanska zbornica s tem zaključila svoje zasedanje, ker ji poteče štiriletna funkcijska doba. Po informacijah lista bodo nove parlamentarne volitve razpisane že za 1. februar in bodo tvorile obenem uvod v novo državno ureditev v smislu pričakovanih ustavnih izprememb. Novi parlament bo takoj po 'zvršeni formalnosti za ustanovitev korporaci i pričel razpravo o reformi ustave. Nove parlamentarne volitve bodo na osnovi volilnega zakona od 17. maja 192S Vse delojemaiske in delodaialske organizacije bodo v smislu tega zakon.! predložile vrhovnemu režimskemu organu, t. j vel:kemu fašističnemu sveHi. v sorazmerju s številom svojega članstva odgovarjajoče število svojih kandidatov poslansko zbornico. Vsaka orgamzacija mora predložit; svoje kandidate velikemu fašist'čnemu svetu ki potem sestavi in proglasi skupno v«nd:dntno listo VolUni zakon ne dopušča 1 kakih drugih kandidatur. To bodo obenem,, ooslednie vobtve v Ita-i ji.. V bodoče se narodni prtdstavniki v parlamentu ne bodo več volili, marveč jih bodo določale v smislu novega zakona kor-pora^ije. »Popolo d'Italia« opozarja v daljšem članku na ustavne izpremembe v drugih državah in naglasa, da je bila v Italiji v teku zadnjih sto let samo dvakrat izpre-menjena ustava. Zadnjič se je to zgodilo leta 1848, ko je tedanji kralj Albert pr<*-klamiral novo ustavo V zvezi z reformo ustave bodo izvršene tudi dalekosežnejše upravne reforme. Napoveduje se predvsem nova upravna razdelitev države. Sedanja razdelitev je bila izvršena s kraljevim dekretom leta 1927. Italija ima sedaj 92 pokrajin Na čelu vsake pokrajine je prefekt, ki ga imenuje kralj. Politični svetovalci prefektov so pokrajinski fašistični direktoriji s pokrajinskim tajnikom na čelu, ki ga imenuje generalni tajnik fašistične stranke Z uvedbo te razdelitve so bili ukinjeni pokrajinski odbori, ki so se dotlej volili. Prav tako so bila ukinjena okrožja, ki odgovarjajo na primer srezom v Jugoslaviji. Iz temeljev so bile takrat preurejene tudi občine. Predsednike občin imenuje kralj, a posvetovalne odbore prefekt. Domneva se. da se bo nova upravna razdelitev nanašala na povečanje posameznih pokrajin in na poglobitev fašističnega vpliva v vseh pokrajinskih zadevah, da bi se na ta način razbremenila osrednja vlada. V Rimu so končane priprave za sejo nacionalnega sveta fašistične stranke, ki se bo sestal jutri v Cagliariju na Sardiniji. Seie se bodo udeležili Mussolini, vsi državni podtajniki, tajnik fašistične stranke Stara-ce z vsemi člani direktorija fašistične stranke, vsi pokrajinski tajniki fašistične stranke, ter predstavniki fašističnih strokovnih in omladinskih organizacij, kakor tudi načelnik generalnega štaba fašistične milice general Teruzzi. Obenem so bili te dni imenovani na osnovi zakona o korparacijah novi komisarji 13 obstoječih konfederacij. Inserirajte v „JUTRU" Poslanec Petovar med volilci na Dravskem polju Ptuj, 1. januarja. NTa povabilo občinske organizacije JN3 Dri Sv. Janžu na Dravskem polju je priredil narodni poslanec g. Lovro Petovar v nedeljo dne 31. decembra javen politični shod. Za shod je vladalo izredno veliko zanimanje, kar je pokazala tudi številna udeležba zborovalcev. Shod je otvoril predsednik občinske organizacije JNS g. Urek, k; je predvsem pozdravil narodnega poslanca g. Petovar. ia. banovinskega svetnika g. šolarja in tajnika sreske organizacije JNS. Narodni poslanec g. Petovar je uato obširno poroča! o zunanji politiki na Balkanu, o nažem notranjem gospodarstvu, o industrijski politiki, uvozu in izvozu in o cenah potiskih pridelkov. »Izredno zanimanje poslušalcev je vzbudilo tolmačenje uredb o zaščiti kmeta, o ureditvi obcestne meTe, o režij-skih stroSklh denarnih zavodov, o javnili delih, dalje o zadružnem zakonu in zako-nu_ o bankah in hranilnicah. Podrobno Je obrazložil g. poslanec tudi državni proračun. Po poročilu se je razvila živahna debata o občinskih loviščih, izterjevanju dav-kov, odplačilu dolgov in obrestni meri. G. poslanec je dajal na vsa vprašanja podrob-na pojasnila, za kar je žel toplo zahvalo vseh prisotnih. Na predlog g. Urek a je bila poslancu Petovarju soglasno izrečena zaupnica, nakar je bilo zaključeno 1**D« uspelo zborovanje. Sokolska društva in organizacije Narodne odbrane v Liubljani in okolici prirede s sodelovanjem ostalih nacionalnih organizacij v petek 5. januarja ob 20. v sokolski dvorani na Taboru manifestacijsko zborovanje v proslavo 5. obletnice še-stojanuarskega kraljevega manifesta Sreska konferenca JNS v Krškem Krško, 1. januarja. V soboto je bila v Stritarjevi gostiln, plenarna seja s reške ga odbora JNS. Na sejo je prišla tudi večja skupina županov in predsednikov občinskih organizacij JNS, tako da je imela značaj (širše sreske konference. Prisotni so bili tudi senator g. dr. Janko Rajar, narodni pusianee g. Aiojzij Drmeij ter člana banovinskega sveta gg. župan Joško Pieifer in Jože Kavnikar. Konferenco je vodil predsednik sreskeza odbora JNS g. Anton Gljha, ki se je po pozdravnem govoru z zbranimi besedami spomnil umrlega zaslužnega člana sreskega odbora g. Maksa Valeta iz Št. Jerneja. V imenu glavnega odbora JNS je pozdravil konferenco senator g. dr. Rajar, ki je poročal o političnem položaju po občinskih volitvah. Po ukinitvi banovinskih odborov JNS ie sedaj težišče strankinega dela pri sresk h odborih. Pozval je strankine funkcionarje naj sistematično organizirajo naconalne vo-ljlce. — Nar. poslanec g. Drmeij je govoril o gospodarskih uredbah ministrskega sveta. Poudarjal ie zlasti, da pomeni uredba o zaščiti kmetov pravično ureditev vprašanja kmečkih dolgov; uredba o javnih delih bo v veliki meri olajšala brezposelnost, uredba o denarnih zavodih ter druge uredbe, ki so z njo v zvezi, bodo izboljšale težki položaj denarnih zavodov in še težji položaj njihovih upnikov, predvsem vlagateljev. Končno je poročal govornk še o predlogu državnega proračuna ter o zopetni uvedb banovinske trošarine na vino in žganje. O zunanie političnem položaju, posebno o najnovejših akcijah za konso.idacijo in pacifikacijo balkana, kakor tudi o spletkah proti Društvu narodov ie poročal novinar g. Anton Ambrož. Da bi bile v sreskem odboru zastopane vse občinske organizacije JNS, so bili v odbor soglasno kooptirani gg. Matija Kožar st., predsednik organizacije v Vel, Ma-lencah. župan Franc Strgar iz Leskovca župan Ivan Dev iz Mokronoga, župan Aiou zij Šiško iz Rake, Josip Kapler, predsednik org. iz Bučke, Leopold Knez, tajnik org. v Sv. Juriju pod Kumotn, Franc Kariovšei« predsednik org. v Šmarjet'., župan Anton Kodrič iz Sv. Križa ob Krki, Jožef Lukek iti Matija Brezovar, predsednik in tajnik org. v St. Rupertu, Joško Prijatelj, podžupan a Tržišča ter Franc Kabuse. obč. odbornik & Kostanjevice. O organizacijskih vprašanjih stranke i« poročal sreski tajnik g. Uton Ambrož. V srezu je sedai 19 občinskih organizacij in 2 krajevni organizaciji JNS. V njih je organiziranih 3371» volilcev. V srezu je 14 nacionalnih županov z 268 naciona.nimi občinskimi odborniki. V vseh organizacijah bodo določeni posebni poverjen.ki z naiogj, da organizirajo naconalno mladino v mladinske organizacije JNS. Po poročilih se je razvila razprava, ki je trajala čez poldrugo uro. Predsednik organizacije v St. Janžu g. Ivan Majcen je izrazil nekatere svoje pomisleke glede ured-fce o zaščit: kmetov ter novih davčnih zakonov. Odgovorila sta mu senator g. dr. Ra-jer in poslanec g. Drmeij. O istem predmetu je govoril tudi g. Anton Grebene iz Le-skovca. O težavah naših hranilnic je poročal g. Lavoslav Bučar, predsednik organizacije iz Kostanjevice. Nadalje so še govorili gg. Bogomil Trepečnik ml. iz Radeč. Joško Rep iz Leskovca. župan Mart'n Hor-vatič iz Krške vasi, župan Anton Radkov;č vz Št. Jerneja ter Ignacij Stanič iz Sv Kr-ža. DoUSuss o svoji politiki Dr. Dollfisss zahteva za Avstrijo politično in vojaško enakopravnost, odklanja pa vsako vmešavanje Nemčije Dunaj, 2. januarja, d. Na Silvestrovo je govoril zvezni kancelar dr. Dolifuss po radiju, pri čemer je poudarjal, da je že zaradi spoštovanja do samega sebe umestno, če zahtevajo Avstrijci politično in vojaško enakopravnost z vsemi državami. Tako načelno kakor tudi praktično je že dosegla Avstrija v tem pogledu uspeh«, kar dokazuje napredek v njenem obrambnem sistemu. Prijateljsko razmerje z drugim' državami je mogoče le, če izginejo razlike med zmagovalci in premaganci. V tem pogledu sta nemška in avstrijska politika sicer spo-redni , toda avstrijska poiitika se razlikuje od nemške po prepričanju, da mora biti bistvo vsake nemške politike pridobivanje simpatij in prijateljstev za nemško kulturo. Zato pomeni za nemštvo nolitika izolacije življenjsko nevarnost Tudi evropske velesile morajo danes živeti v dobrem medsebojnem razmerju in se morejo Ie na ta način vzdržati napram svetovnim silam. Politika čiste nac;on«lne avtarkije bi po-men;la spričo «edaniej»a svetovnega pologa ia katastrofalno nevarnost. Zato ie sodelovanje mogoče le na r>oH!azeml;a s čnvaniem ustvarjaiočib kulturnih. polit:čnih in gospodarski sil avstrijskega prebivalstva ali z drugimi besedimi, ohran;tev historičnega poslanstva Avstrije na nemškem, pa tudi srednje-evropskem pobočju. Tnozem«k' svet je ta temelma načela priznal in zato ie samo po sebi umetno energično odklanjanje vs-kega vm»?avf»p;a v avstrijsko notranje živliepie. Dr. Dolifuss se je v svojih izvajanjih ba- vil tudi s socialnodemokratsko stranko, ki ji je očital, da je lani meseca marca z navdušenjem pozdravila odstop predsednika Narodnega sveta, s čimer je sama izločila parlament od sodelovanja ter prisilila vlado, da je poskrbela s pomočjo vojno-go-spodarskega pooblastilnega zakona za državne potrebe. Glede narodno-socialističnega pokreta je izjavil zvezni kance'ar, da je hotel izs;liti sodelovanje pri vodstvu državnih poslov preko meje svojega dejanskega pomena. Borba narodnih socialistov proti Avstriji se je čim dalje bolj razvijala v sistematski boj za priključitev Avstrije k tretji državi in s tem v napad na avstriisko-držav-no samostojnost Pri tem so se Avstrijci v pravem času zavedli vrednosti lastne državnosti in pravice do svobodne samoodločb'-. Zbudila se je zopet avstrijska zavest, ki ne bo nikdar več utihnila. Dr. Dolifuss je govoril tudi o avstrijskih odnošajih do sosedov ter je zlasti poudarjal pomen svojega poseta pri papežu. Omenil je nadalje, da je imel z Mussolinijem tri podrobne razgovore o poFričnem in gospodarskem polo/aiu srednie Evrope. Itali-ia ni izpolnila samo že prej sklenjene jateliske pogodbe z Avstrijo, temveč ie nud:'a preko nje še gospodarsko pomoč. Ital;ia je postala močna politična pri;ori oferra?ov3ti ^romn" «" e nred vsem našega prvega državljan? sokega do- brotnika ter zaščitnika siromakov Nj. Ve' kralja. Dalje je v lepih zaključnih besedah pozval navzoče, da sprejmejo darila orga nizacjje kot izraz onih človekoljubnih čuv-stev, ki iih goji organizacija nasproti s romaštvu in bedi v okraju. Nato je v imenu g. župana dr. Puca pozdravil vse navzoče mestni zdravnik g. dr. Franta Mis in vsem skupaj želel srečno novo leto. Pričelo se je razdeljevanje lepih in izdatnih daril. Z obrazov vseh obda-rovancev ie odsevala hvaležnost in zadovoljstvo, saj posamezno darilo ni bilo izpod 150 Din vrednosti. — Po božičnici, kateri so prisostvovali vsi činitelji okrajne organizacije, inšpektor prosvetnega odi. Danske uprave g. Franc Vrhovnik, za socialnj urad mestne občine g. Juvan ter za sresko organizacijo JNS za mesto Ljubljana i-Parcer in drugi predstavniki, ie podpredsednik g. Rupnik zaključil celotno prireditev, s katero se ie poljanska okrajna organizacija JNS postavila med prve naš:h organizacij v pogledu uspešnega izvajanja svojega socialnega programa. Za 42 milijonov hipotecnih terjatev v letu 1933. Ljubljana, 2. januarju Letošnja bilanca ljubljanske zemljiške knjige je v pogledu hipotek prav poučna. Zemljiškoknjižni urad je lani zabeležil vsega 6597 poslovnih številk. 22 manj kakor predlanskim. Na razna zemljišča v okolici, kjer je 249 vasi, in v mestu je bilo izvršenih 707 vknj;žb zastavne pravice za celotne hipotečne terjatve v znesku 41,969.768 Din. Dostikrat so bili vknjiženi milijonski zneski po 1 milijon. 2 in pol milijona in celo po 3 milijone. Vkniiženi pa so bili tudi posojilni zneski po 500 in 1000 Din. Najvišji znesek je bil intabuliran novembra, namreč 8.689 978 D n. drugi večji je bil januarja lani 6.156.704 Din najnižja hipotečna vsota pa je bila zabeležena maja lani. namreč 1.757.96S Din. Velika posojila so običaino znašala od 100 000 do 500.000 Din. Nasproti intabuliranim dol govom pa je prav znaten tudi izbris posojil. Izredno so se pomnožile realne ekse kucije O teh bomo poročali prih^dnj? dni. V splošnem je bilo letos intabulirant. z realnimi eksekucijami in prostovoljnim hipotekami do 100 000 milijonov din'ri" za 23 milijonov manj kakor 1. 1932. Vremenska na no ved Zaerebška vremenska napoved za d.ir Pretežno oblafno. deloma maeleno. boli no in hladno vremj. — Dunajska vremenska napoved za sre.l« Pret^inn ob1a?no. marsikod mjsleno. mor.i ta padavinami. Temperatura nai"-< malo spremenjena, pozneje bržkone nižja. Maši kraji in ljudje Ctibor Bloudek zapušča Ljubljano Ljubljana, 2. januarja Te dni se odpelje v Prago, na svoje novo službeno mesto v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu, dolgoletni uradnik tukajšnjega čsl. konzulata g. Ctibor Bloudek G. Bloudek je služboval pri ljubljanskem konzulatu od njegove ustanovitve do danes. Bil je desna roka vseh konzulov, ki so doslej vodili ta konzulat, zlasti v začetku njihovega službovanja, ko so se šele uvajali v naše razmere. G. Bloudek dobro pozna naše kraje in ljudi, saj se je rodil v Kranju kot s:n višjega inženjerja v državni službi, na Slovenskem naturali-ziranega češkega rojaka V Kranju je tudi maturiral. L 1013 je služil v Pragi rok enoletnega prostovoljca, in ko se Je imel vrniti v svojo drugo domovino, na Slovensko, ga je presenetila svetovna vojna. Tako je ostal nod voi-iško suknjo polnih sedem let. vse dn 1. 19?0. Ze v pnem letu vojne je bil v GaPciji ujet. v Rusiji pa se je takoj pridružil češkemu legionarske-mu gibanju in je doživljal vso usodo ruskih legij tja preko anabaze in srečne vrnitve v domovino. Po vrnitvi je optiral za Češkoslovaško in je bi! snreiet v službo zunanjega nvnistrstva. Dodelili so ga konzulatu v Ljubljani Sedaj bo imel priliko, da uveljavi svoie sposobnosti v centrali, kjer bo našel še več uglednih sodelavcev z ljubljanskega konzulata, med njimi svoi«i h'vša šefa konzula gg dr. Oto-karja Beneša in dr. Fr. Resla. trgovinskega atašeja dr. Zahorskega in Julija Novaka i. dr. G. B'oudek se ni uveljavljal v ljubljanskem družbenem življenju, živel je zi svoj pokl:c in svoj ožji kros?, toda vsi. ki so ga poznali, ohranijo v prijetnem spnm'nu teski 1eg'onar. a s to razliko, da se je v Rusiji tudi rodil in študiral. Poteka — prav kakor njegova gospa — iz rodbine če>kih kolonistov na Volinjskem. G. Martinek jc bil nekaj časa češkoslovaški konzularni uradnik v Tiflisu (Kavkaz), naj-dalje pa je služboval pri centralnih oblast-vih zunanjega ministrstva v Pragi, odkoder so ga sedaj kot sposobnega in izkušenega uradnika premestili v Ljubi jano. Preverjeni smo. da se bo g. Martinek kmalu vživel v naše razmere in — prav kakor njegovi službeni predhodniki — v ozračju češkoslov.-jugoslovanskega bratstva, kakršno vhda v Ljubljani, uspešno izvrševal svoje naloge. Tudi pa i>oIa se pozna kriza Število pisem in brzojavk se je zmanjšalo. nprasel pa .je promet tiskovin v notranjost države ter ves poštni in brzojavni promet z inozemstvom Ljubljana, 2. januarja Pri bilancah, ki jih delamo ob zaključku leta. naletimo vse povsod na posledice kr:ze in tnko se težje razmere zrcalijo tudi v pregledu naše poštne in brzojavne službe. F> )'žina naših brzojavnih prog znaša 92.195 km. \~a teh progah je bilo oddanih preko 4 milrione brzojavk s 74.294 besedanv Brzojavni promet se je zmanjšal za b';zu 30 odstotkov. Na sto prebivalcev odnade n« področju ljubljanske poštne direkci>e 25, v Zagrebu 27, v Beogradu 151, v Novem Sadu 23 v Sarajevu 14. v Skoplju 11, v Sni'tu pa 8 brzojavk. Zmanjšal se je tud> pisemsk' in tovorni poštni promet. Z;>n'nrvo pa jo, da narašča promet tiskanih pošiljate-.' I i časopisja, kakor tudi promet v poštni hran;ln'ci. Promet letalske pošte pa je od leta 1928. do 1932. narasel za blizu 100 odstotkov. Z inozemstvom je zrakon'ovna pošta ostala na isti v'šini. zmanjšal pa se je njen promet v notranjosti države. V notranjosti se zmanjšuje tudi število te'efonskih razgovorov, dočim promet z inozemstvom napreduje. Dnevno pa narašča obseg radijske službe po zaslugi emisijskih postaj v Beogra- ^vaszd&svri^i.>vjg^ag-tm «».- HARRY PIEL v velefilmu SLE© V SNEGU Scnzaeija kakršne še niste videli v ZVOČNEM KLNU DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2.--, 4.--, 6.-- in 8.-- Din du, Zagrebu, Kamenici in v Sibeniku. Ra-diofonske postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani izkazujejo znatno naraščanje zlasti v mednarodni službi. V poštni in brzojavni službi je bilo lani zaposlenih 4398 ženskih in 9673 moških moči. Zanimivo je, da je število moških v primerjavi zadnjih dveh let narastlo za 2 odstotka. Razmerje med številom moških in ženskh nameščencev je različno pri posameznih poštnih direkcijah. Tako n. pr. ima direkcija v Zagrebu zaposlenih za 15 odstotkov več ženskih moči kakor pa direkcija v Beogradu. Šolarčki za šolarčke, ki gladujejo Trbovlje, 2 januarja Zbirka v pomoč šolarskim kuhinjam v rudniških revirjih, ki jo je na pobudo ljubljanskega akcijskega odbora odredila banska uprava po vseh šolah v banovini, je do 28. prejšnjega meseca dosegla že vsega spoštovanja vredno vsoto 22.057.25 Din. Izmed 900 srednjih, strokovn;h in osnovnih šol je doslej obračunalo 277 zahodov. kar je vsekakor zadosti lepa številka, če pomislimo, da je med našimi podeželskimi šolami največje štev^o tako siromašnih, da od nj:h ne moremo prča-kovati podpor. Vkljub temu pa brez dvoma lahko rečemo, da je v doseženi vsoti največ takšnih dinarjev in par, ki so jih darovali šolski otroci, pri katerih razkošje tudi ni stalen gost. Med 92 šolami, ki so v zadnjih dneh poslale svoje prispevke, je največjo vs'>to nakazala drž. realna gimnazija v Celju (700 Din). Nadalje so zbrali učenci (?) deške osnovne šole v Ljubljani 263 Din, narodne šole v Orlji vasi pri Braslovčah 253 Din, dekliške narodne šole v> Kranju 245 Din in dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani 218.15 Din. Samo teh par navedb izpričuje, kako živahno so se udeležili te otroške solidarnostne akcije prav vsi učenci: po mestih in po vaseh, na deželi in po industrijskih centrih. Svoje zadnje poročilo naj izpopolnimo še z nekaterimi podatki. Drž. realna gm-nazija v Mariboru je v celoti zbrala 991.25 Din, tako da je ta zavod zdaj s svojim prispevkom na drugem mestu na lestvici vseh naših šol. Ravnateljica »Mladike« v Ljubljani ga. Jerica Zemljanov* je poslala znesek 300 D n s pripombo, »da se odkupi božičnim voščilom«. Učiteljski zbor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, je prispeval 430 Din namesto venca na grob pokojne soproge g. prof. Frana Dolžana. Drž. šola Svetinje pri Ivanjkovcih je darovala za svoje razmere vzgledno lepo vsoto 253 Din. Drž. narodna šola v Laškem je poslala 50 Din kot prispevek ženskega društva »Blago srce«, ki ga vodijo tamo-šnje učiteljice. — Univ. prof. dr. Skerlj v Ljubljani je po akcijskem odboru daroval za šolarsko kuhinio v Trbovliah 100 Din. Ne moremo posebej navesti prav slednjega darovalca in slednjo šo.o, ki se je požrtvovalna odzvala klicu na pomoč. Prisrčna hvala prav vsem. Teh nekaj objavljenih številk pa naj bo v pobudo ostalim, ki se prošnji še niso odzvali. Saj nič ne de. če se še niso: beda pri nas še zmerom noče odjenjati in prav tako kakor včeraj, smo danes še zmerom potrebni po-močL Obupno dejanje začasnega orožnika Zaradi neuslišane ljubezni in skorajšnjega odpusta iz službe je ranil izvoljenko in ustrelil sebe Dravograd, 1. januarja V jutru Novega leta, ob pol petih, so vznemirili dravograjsko okolico streli na Robindvoru pri Dravogradu, na posestvu trgovca Antona Pernata. Začasni orožnik Rakovič Milutin se je zaljubil v mlado Anico Pernatovo. Ona pa je srce poklonila drugemu, namreč podpregledn.iku finančne kontrole Zupanč:ču, ki se sedaj nahaja v službi v Livnu. Poroka bi se morala vršiti danes. 2. januarja. Milutin Je torej obupan prišel včeraj zjutraj na Ro-bindvor in z dvema streloma hotel uničiti mlado Aničino življenje, nato pa je naperil svoj službeni samokres tudi na sebe in ustrelil trikrat. Domači, ko jih je prebudilo streljanje v Aničini sobi, so prihiteli in naš'i v sobi na tleh Anico in Milutina v krvi. Takoj je bil poklican dravograjski zdravnik g. dr. Jožko Erat, ki je ugotovil, da Ani&ino stanje ni smrtno nevarno, ker je dobila dva strela ob strani vratu. Milutinu pa je strel v prsi prebil prsni koš in je krogla ostala zadaj na hrbtu pod kožo. Odrejen je bil takoj po uradnem pregledu prevoz v bolnico, vendar Milutinu niti najvest-nejša zdravniška veda ne bo mogla pomagati. Anica je lahko ostala v domači oskrbi, ker rane niso smrtno nevarne. Kakor navedeno, je bil Milutin le začasno v orožniški službi. Pri nedavnem zdravniškem pregledu je bil spoznan za nesposobnega za definitivni sprejem. Ko se Je tako znašel pred negotovo bodočnostjo, je še bolj vplivala nanj nesrečna, neuslišana ljubezen in v«e to ga je napotilo k nepremišljenemu dejanju. Ostra obsodba vlomilske trojke Tri leta robije za vodstvo zločinske akcije Ljubljana, 2. januarja Globoko so se oddahnili pred nekaj meseci prebivalci Jesenic ter bližnjih in daljnih okoliških krajev, ko so doznali, da je varnostnim organom uspelo spraviti pod ključ nevarno vlomilsko trojko, ki je v preteklem poletju in jeseni na debelo opravljala svoj zločinski posel. Po zaključeni preiskavi je bila trojka baš za božične praznike obsojena pred senatom okrožnega sodišča v Ljubljani zbog 12 raznih vlomnih tatvin in zbog grdega napada na jetničarja pri sreskem sodišču v Kranjski gori, kjer so hoteli dne 12. oktobra obdolženci šiloma uiti iz zapora. Planine Rupert, strojnik, doma iz Vidma pri Krškem, Grum Ivan. delavec na Jesenicah, in Jošt Ivan, čevljarski pomočnik, nazadnje v Slovenjgradcu, vsi trije samci, so se konec julija 1933 na Jesenicah organizirali v vlomilsko trojko ter prav drzovito izvršili številne vlome in tatvine. Najnevarnejši je bil vsekakor Planine Rupert, ki se je kot strojnik posebno dobro razumel na vlamljanje. Bil je intelektualni in tehnični vodja trojke. Ob prvem vlomu v trgovino Klabusa Avgusta na Jesenicah je prišel Planine v posest raznega ključavničarskega orodja, razen tega si je dal po lastnem modelu napraviti pri kovaču takozvano »svinjsko nogo«, nakar niso bili varni pred obdolženci niti najbolj zavarovani prostori in železne blagajne. Planine Rinpert je priznal vse očitane mu vlomne tatvine, zatrjujoč, da se ne spominja, kaj vse je odnesel in ni mogel j točno navesti niti denarnih zneskov, ki si jih je prisvojil v posameznih prilikah. Tu- j di Grum Ivan in Jošt Ivan sta priznala, da sta se bila s Planincem Rupertom do- I govorila za izvrševanje tatvin, ki so jih bili obtoženi. — Kako nevarna je bila ta trojica, dokazuje tudi grd napad, ki ga je izvršil Planine Rupert dogovorno z Jo-štom Ivanom na jetničarja kranjskogorskega sodišča. Ze popoldne 12. oktobra je jetničar pri sodišču v Kranjski gori opazil, da se trojka pripravlja na beg, zato je posebno pazil na imenovane tri pri svojem službenem obhodu. Ker je celo na lastna ušesa slišal, kako se jetniki pogovarjajo o nasilnem pobegu, je šel jetničar okoli 8 ure zvečer oborožen s samokresom v zapore in odvzel jetnikom obleke. Opravil je že pri vseh svoj posel v redu. Ko pa je odprl vrata v celico Planinca Ruperta, Je Planine skočil nenadoma v jetničarja, ga zgrabil za vrat in ga začel daviti. Z vrat je strgal žabico ključavnice ter z njo udarjal jetničarja po glavi in ga vrgel na tla. Metala sta se po tleh, pri čemer Je Planine strgal jetničarju iz rok šop ključev, s katerimi je jetničar zaklenil vrata, ki vodijo iz zaporov na prosto. Planine Je skočil proti vratom ter skušal jetničarja zapreti v svojo celico, kar pa mu ni uspelo. Jetničar je oddal dva streLa, ne da bi V slučaju zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grencice bistven pripomoček. Zdravniško strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenči-ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i in špecerijskih trgovinah. * ♦i : «i «i ALFRED PICCAVER prvi tenor dunajske drž. opere zapoje v velefilmu: 2IVLJENJE JE LEPO Sodelujejo: Nora Gregor, Szdke Szakall, Walter Rilla — Glasba: I>onca-vallo, Kaper-Jurmann — Film lepote, lepih žen in duhovite zabave! Predstave ob 4.. 7.^4 in 9.*4 uri zvečer Kot dopolnilo: Nov Paramountov tednik. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. |l Elitni kino Matica Telefon 2124 zadel Planinca. Uspelo mu je priti iz celice na hodnik: z eno roko se je skušal ubranita napadalca, z drugo pa je odklenil vrata s hodnika, kamor je med tem že prispela orožniška pomoč, ki pa ni mogla v zapore zbog zaklenjenih vrat. Prav posebni duha prisotnosti jetničarja se je bilo zahvaliti, da Planine ni pobegnil s tovarišema, ki sta bila z njim dogovorjena. Planine je imel v celici že zvezano rjuho in brisačo, s pomočjo katerih se je nameraval spustiti skozi okno iz prvega nadstropja na cesto. Jetničar je dobil ob tej priliki več težkih poškodb in je moral dobiti začasno namestnika pri opravljanju svoje težke, odgovornosti polne službe. Izmed tucata vlomnih tatvin navajamo samo nekaj hujših: Planine in Grum sta splezala čez plot in z vitrihom odprla bu-fet Cufarja Andreja na Jesenicah ter odnesla jedil, pijače in cigaret v vrednosti preko 1000 Din. Vsi trije so na Blejski Dobravi vlomili v gostilno Matjana Franceta tako, da so izžagali železno omrežje na oknu ter odnesli raznih jedi in pijače v vrednosti preko 2000 Din. Planine in Grum ;«ta v Bohinjski Srednji vasi vlomila v trgovino kmetijskega konzumnega društva tako, da sta izžagala železno omrežje na oknu ter odnesla jedil in p.ijač za preko 1000 Din, Planine sam je na Jesenicah vlomil skozi okno in več vrat , trgovino Klabusa Avgusta in s pomočjo svinjske noge v železno blagajno ter odnesel gotovine preko 9000 Din. Planine je odprl z odpiračem na Jesenicah glavno trafiko ter odnesel tobaka v vrednosti blizu3000 Din Zbog teh in drugih podobnih vlomov je bila razumljivo tudi obsodba primerno huda. Planine se bo tri leta v robiji ke-sal svojega početja, dočim sta prejela Grum poldrugo leto strogega zapora in Jošt deset mesecev strogega zapora. »- V Silvestrovi noči po nedolžnem nož v srce Št. Rupert, 2. januarja Da je fantovska podivjanost tudi v Silvestrovi noči zahtevala svoje žrtve, dokazuje najbolj žalosno krvavi dogodek v St. Rupertu na Dolenjskem. Jože Jamar, doma iz Zloganja v škocijanski občini, usluž-ben pa pri tukajšnjem gospodarju Jožku Tomincu, se je na Silvestrovo okoli polnoči mirno odpravil domov spat. Preden je legel, je začul pred gospodarjevo hišo ropot in divje kričanje. Radoveden, kaj se dogaja in če je treba koga braniti, je pohitel z dvorišča na cesto. Komaj se je pojavil, se je že zakadil vanj neki divjak in ga s stiletom zabodel naravnost v srce. Smrtno zadet se je nesrečni Jamar zgrudil in na mestu izdihnil. Jože Jamar je bil splošno znan kot miren delavec, zato vse ljudstvo obžaluje njegovo usodo. Orožniki so naslednji dan aretirali tri osumljence. že 100 kandidatov za dušeskrbniško službo. Ker duhovniki, ki nimajo nobene pokojnine, vztrajajo na svojih mestih, dokler le morejo, morajo mlajše mooi s starejšimi in najstarejšimi deliti službena področja in tudi vse vedno skromnejše zaslužke. Jubilej ugledne slovenske matere Šoštanj, 2. januarja V krogu svoje rodbine je tiho proslavila svojo GOletnico gospa Marija Schwar-zova, lastnica hotela »Jugoslavija« v Šoštanju. Jubilantka se je rodila v Sv. Juri- Revščina med pravoslavno vaško duhovščino Pravoslavni duhovniki nimajo sistemizi-ranih plač in pokojnin — Revno ljudstvo ne more plačevati obredov Beograd, 2. januarja Pod naslovom »Profesije v današnji krizi« je beograjska »Politika« že opisala eksistenčne skrbi nekaterih poklicev in je sedaj po pripovedovanju uglednih pravoslavnih duhovnikov iz mesta in dežele opisala tudi krizo, ki jo preživlja pravoslavna duhovščina. Pravoslavni duhovniki nimajo stalnih plač ter so že od nekdaj navezani na bero od svojih župljanov in na pristojbine, ki jih ljudstvo plačuje za razne obrede. Pravoslavni duhovniki v Bač-ki. Banatu in Sremu so nekdaj dobro živeli, ker so jim bila na razpolago velika zemljišča, takozvana »sesije«, na katerih so si uredili gospodarstvo, ki ni zadostovalo samo njihovim družinam, marveč je redilo še mnogo revežev, ki jih je duhovnik izbral iz svojega področja. Te »sesije« pa so se zaradi večjega števila duhovščine znatno skrčile in občuti krizo tudi duhovščina v najrodovitnejših krajih. Najhujša pa je na področju nekdanje Srbije, kjer so duhovniki še vedno navezani na bero in na prispevke za obrede. Zaradi splošne krize in pomanjkanja denarja so ta sredstva vedno manjša in se lahko reče, da so se v splošnem znižala za 75 odstotkov, dočim so duhovniki v mestih prikrajšani pri svojem zaslužku povprečno za 45 odstotkov. Boljše so oskrbljeni pravoslavni duhovniki v nekdanji Črni gori, ker jim je še od nekdaj ostala sicer skromna, a vendar le stalna plača s pokojninami. Ko se v teh težkih časih še ni začelo reševati eksistenčno vprašanje pravoslavne duhovščine, pa so se v srbskih pokrajinah parohije ali župnije zmanjšale, ker dela duhovniškemu stanu veliko škodo tudi hiperprodukcija naraščaja. Pravoslavna cerkev ima namreč 5 bogoslovnih šol in če iz vsake šole izide na leto 20 mladih duhovnikov, je to ju ob Taboru. Svoj obrt je vodila v Braslovčah, Laškem, Mozirju, Konjicah, kjer je bila njena gostilna vedno zbirališče vseh narodnih društev, katerim je bila tudi v najhujših časih vedno naklonjena, dokler se ni končno leta 1916. naselila stalno v Šoštanju, kjer je kupila Rajšterj^v hotel, katerega še danes vodi z vso vnemo. Tudi tukaj, v njeni dvorani, je imel Sokol zavetišče, dokler ni bil dograjen Sokoiski dom. Zavedna in dobra mamica tudi še danes rada podpira vsa nacionalna društva. Svojim petim otrokom je lepo ugladila pot v življenje. KULTURNI PREGLED Bogdan Popovič Tvlen največjih iJstetov in literarnih teoretikov Jugoslavije. profesor primerjalne kniižovnosti na beograjski univerzi Bogdan Ponovič doživlja sedemdeseto leto. Bocrdan Popovič se je rodil dne 20. decembra (po pravoslavnem kolfdarVi") leta 1863. v Beogradu. Dovršil jo leta 1881. beo-trra^co gimnazijo. nato pa je nadaljeval študije na filozofskem oddelku tedanji Ve-likp šole. T,. 1887 je odšel kot državni štipendist v Pariz in ip postal 1. 1892. na Sor-bonni licenriat kniiževnocati. Naslednji leto sn ga na bporraiski Veliki šoli izvolili za profesorja splošne zgodovine književnosti, 1. 19(V>. je postal rMni m-* lčiliški profesor za primerjalno književnost. Do tega časa je predaval tudi francoski jezik. Literarno delo Bocdana Popovida ni po^ sobno obrežno. vendar j* tr>m boli tehtno, saj je o Ponoviču znano, kakšno važnost laga na vsebinsko temeljitost ln oblikovno dognanost vcake^a ti^kan^ga se^itfvvika. Njegovi naiboliši eseji so zbr?ni v dv*h knjigah z naslovom »Ogledi iz književnosti i umetnosti«, novejša seetavke pa je predlanskim izdala Srpska kniiževna zadruga v knjigi >Član<*i i predavania«. Iznvad ostalih snisov omenjamo daljšo studiio o Beau-marchaisu, k? ie izšla pri Srpski književni zadrugi L 1925. Znamenita >e Popovičeva »Antologija novije srpsto? lirike«, ki jo je prvič izdala 1. 1911. Matica Hrvatska v Zagrebu. Z njo ^ Popovič pri tako delikatnem književnem opravilu, kakor je izbiranje pesmi za antologijo, pokazal evoi prefinjeni okus in vzorno objektivnost o?lo nasproti najnovejšim pojavom, katerim je bil sioer po svojih klasičnih estetskih načelih dokaj oddaljen. Odličen je njegov jvod v ta cvr tob?r srbske lirik1. Popovič^ve antologije ni še danes nihče prekosil, čoprav je sicer glede najnovejše polije zastarela. O nie priljubljenosti priča že samo dejstvo, da je izšla v šestih izdajah. Bogdan Ponori d se j« mnogo uveljavljal tudi kot književni in um^nostni kritik, pri čemer je imel priliko pokarati ne 1p svoio prodorno inteligenco, marveč tudi svoj izredno kultivirani okus. B. Popovič ni bil nikdar rezek napadala krMik, marveč fin analitik in obziren, vzlic temni pa dovoli odločen in jasen sodnik. Bil ie ustanovitelj in prvi urednik »Srpskega književnega glasnika«, pri katerem je 9odeV>val tudi v jx»nei-3k*m rardobrj, ko so drugi vodili po njem ustanovljeno revijo- Odlični po nadalje nafcateri Popovioevi prevodi iz francoščine. Bogdan Popovič ne zastorva kakSn'h posebno originalnih estetskih in kniiževnih teorij. Njegovi vw>ri so francoski kritiki 19. Poletja (Saint - Beuve, Taine in dr.), pri katerih se ie naučil sistematičnega dela. jasnosti in Stilistične veščine. Kot nrofesor primerialn e književnosti je imel velik vpliv na duhovno oblikovanje mnogih mladih ljudi, ki so poizneje zabeli ugledni mesta v srbsketm umstvenem življenju. S svoiimi predavanji in a sodelovanj asa pri raznih književnih in umetnostnih žirijih ie her--id-kr>krat razgibal duhove in sprožil v javnosti diskusije, ki so bile kajkrat izpodbidne in plodovite. po pravici poudarjajo njegj-vi življ enjepisci. da ie vpliv Bogdana Popo-viča mnogo večji kakor njegovo književno delo. Toda o tem delu smemo mirno reči. da ie od začetka do konca zrelo, dognano in užitno tudi tedaj, ko ee čita>tetli ne strinia s Popovidevo ponekod vendarle preveč konservativni estetiko (n. pr. njegovo odkla-nianie Ibsena!) in njegovim, ponekod '»črtno enostranskim racionalizmom. Glede eleganci* sloga in čistosti jezika pa ima Bogdan Popovič malo enakih v vsej srbskohr-vaSki književnosti. Njegovi spisi so dobra šola za vsikogar, kdor piše v erbskohrva-škem jeziku. Zeletii bi bilo. da bi Pn0 književnosti« postalo tudi pri nas n» le štivo v sr.-dnjih šolah, marveč tudi štivo v najširši javnosti. p->novid je v tem predavanju, kakor tudi v s?stavk.j »O vasoi-tanju ukusa«. iasno in prepričevalno orisal vrednost književnosti za osebno in obče-stveno živi«^ je. Tak uvod v književnoet P*i nns pogrešamo. Upajmo, da b.> Bogdin Pory>vid dovršil nameravano najobsežnejše delo. namreč svoj uvod v estetiko, ki utegne biti sinteza vseoa njegovega dosedanjega literarno-tio-retičnega in kritičnega deln ter nie^ovih zanimivih kritičnih premotrivani iz likovne umetnosti in wla<»be. Vzlic v tem ali one;n časovno uoravič<*n\ v mnogem pa pretirani kritiki Fopovifeveea dela (Paadtarovid, L M- Petrovič in dr.) ostane ime in delo Bogdana Fopoviča trajno v duhovni zakladnici srbskohrvaške literature. —o. Jfikob Wasscrmtmn Ime Jakoba NVassennanna, ki je te dni podlegel srčni kapi. je znano mnogim eita-teljem njegovih romanov, izmed katerih so posebno zasloveli >Gansemadchenc, >Chri- stian Wahnschaffe«, »Fab^r, oder die verlo-renen Jahre«, >Der Fall Mauriziusc in »Etzel AadergafiU. Znamenita sta tudi njo- XIV. SLOVANSKI VEČER TABOR 13. JANUARJA llomace vesli ♦ Direktor inž. Maks Klodič gre v pokoj. Bivši direktor ljubljanske železniške direkcije, sedaj želzniški direktor v Subo tlci g. i.nž. Maks Klodič je upokojen. Odlični naš strokovnjak v projektiranju železnic, ki se je zlasti mnogo prizadeval za zvezo Slovenije z morjem, je stopil v pokoj na lastno prošnjo. + Vojaške vesti. PrideljenI so: artilje-rijski podporočnik Jožef Bajuk in pehotni poročnik Jernej Viser kot manipulanta glavnega municijskega skladišča; pehotni poročnik Alojz Drame kot vršilec dolžnost.: manipulanta skladišča Jadranskega municijskega skladišča; nižji vojaški uradnik Metod Mohor kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišču komande tuzlanskega vojnega okrožja; nižji vojaški uradnik Adolf žužek kot vršilec dolžnosti nadzornika vojno tehničnega zavoda; dr. Stanislav Oblak pa kot zdravnik 23. samostojnemu artilerijskemu divizijonu in garni-stje v Kninu. Algocratine deluje aaglo pri vseh vrstah bolečin: migreni, oevralgiji, živčnih bolečinah in menstrualnih težkočah Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: E. LANCOS.ME. PARIZ Ojl. reg pod br. 19.876 »-i 30. »k t. 1933. ♦ Sofijsko pevsko društvo »Gusla« obišče Jugoslavijo. Eden od največjih moških pevskih zborov v Bolgariji, sofijsko pevsko društvo »Gusla« se pripravlja na turnejo po Jugoslaviji. Odlični bolgarski moški pevski zbor, ki ga vodi skladatelj in dirigent sofijske opere, Asen Dimitrov, bo koncertiral najprej v Beogradu, ter bo imel na svojem programu poleg bolgarskih tudi razne jugo-s ovenske skladbe. Pevsko društvo »Gusla« šteje 65 članov, izmed katerih mnogi sodelujejo pri sofijski operi, ustanovljeno pa je bilo leta 1926. po znanem bolgarskem skladatelju Hristu Manolovu. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Gunduličeva ulica 29, priredi danes društveni sestanek s predavanjem g. vse-učiliškega profesorja dr. Borisa Zamika, i O neu.mrjočnosti žive snovi« (s projekcijami). Začetek predavanja ob 9. ri zvečer. Gosti dobrodošli. ♦ Smrt ugledne Slovenke v Pragi. Iz Prage je dospela črno obrobljena vest, da je umrla gospa Dorica Volfova, soproga kapitana češkoslovaške žandarmerije g. Josefa Volfa. Bila je po rodu iz ugledne rodbine šušmeljeve v Bezovljaku pri Prva-čini na Goriškem. Njen pokojni oče je bil eden izmed najuglednejših posestnikov v okolici in nekaj časa tudi župan v Prvači-ni, brat Berto, ki ga je pobrala ob koncu vojne hripa. pa man kmetijski in sadjarski strokovnjak. Pokojmica se je v mladosti mnogo in agilno udejstvovala v nacionalnem življenju goriških Slovencev in to kot načelnlca prvaškega Sokola in predsednica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki je zlasti v Prvačini lepo uspevala. Cmel jo je vsakdo rad, kdor jo je poznal. Bila je preprosta, skromna, ljubezniva in zelo inteligentna žena. širom naokrog po Vipavski dolini pa je bila znana tudi po svoji dobrosrčnosti in radodarnosti nasproti siromakom, ki so jo blagrovali kot svojo dobrotnico. Svoje z žalostjo zagrenjene solnčne domovine ni pozabila tudi v svoji novi češkoslovaški domovini in je rada prihajala s svojo družino od časa do časa v svoj ljubljeni domači kraj, v prelepo Vipavsko dolino. Ob poročilu o njeni prezgodnji smrti se bo pač še orosilo marsikatero oko to in onstran meje. Razen soproga, velikega prijatelja Jugoslovenov, zapušča v -največji tugi še hčer Slavico, visokošol-ko in Sokolico, in sina Penička. Pokopali so jo ob veliki udeležbi občinstva v rodbin- sko grobnico na Olšanskem pokopališču v Pragi v soboto 30. decembra. Blago ženo bodo ohranili vsi, ki so jo poznali, v spoštljivem spominu. Naj ji bo lahka bratska zemlja! — V. J. ♦ Borec iz bitke pri Visu 1866, Na Silve-strovo je bil pokopan v Poljanah nad škofjo Loko Ignacij Demšar, po domače žlebedrov Nace. Mož je v vsej svoji veliki preproščini dočakal prav lepo starost, skoraj 90 let. Na nekdanjo vojaško službo je bil kaj ponosen in je rad pripovedoval marsikaj o svojem službovanju. Kot tr-dnjavski topničar se je udeležil bitke Iz trdnjave na Visu 1866. Kaj rad je navajal, da so basali v kanone tako težke krogle, da sta vsako morala prenesti dva moža. V spomin na to dobo je hrani! do zadnjega svoje vojaške hlače z rdečo porto, kakršne so tedaj nosili trdnjavski topničarji. Živel je skromno od svojega malega posestva, a bil je do zadnjega kljub visoki starosti še tako trden, da je prenašal koše na svoji skromni in brežni zemeljski imovini. Drugače je bil ob posebnih prilikah precej gla-san in odrezfiv. Ko ;e pred leti ob volitvah prišel k njemu neki duhovnik agitirat, je bil Nace kaj osoren ž njiim in ko mu je duhovnik omenil, da je ves svet zmešan, je Nace rezko odrezal: jZakaj ga pa potem še bolj mešate!« Drug za drugim legajo tudi v Poljanski dolini stare koreni.ne v grob. ♦ Novi grobovi. V 91. letu starosti je na Jesenicah umrl gosp. erdinand Kren, geometer KID. Nad 60 let e zvesto vršil svojo službo. Užival je vsesplošno spoštovanje. Uglednega pokojnika bodo danes ob pol 16. položili na pokopališče na Koroški Beli k večnemu počitku. _ Po daljšem bo- lehanju je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Otmar Novak, polkovnik v pokoju. Zvest v vojaški službi, za kar je bil večkrat odlikovan, je bil vse življenje vdan odločnemu narodnemu prepričanju, ki ga je vedno z vso iskrenostjo izražal. V spominu je zlasti, kako je med septembrskimi dogodki 1908. v Celju preprečil napad nemšku-tarske drhali .na Narodni dom. Zapušča vdovo Marijo in hčerko gospo Vero Koser-jevo. Pogreb bo danes ob pol 15. izpred ■bolniške mrtvašnice. _ Na Celovški c. 42, še niste nakazil naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družbi v Ljubljani, Tyrševa cesta 15. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. v Ljubljani je umrla gospa Terezija Grudnova in bo pogreb danes ob 16. V Poljčanah pa je umrla gospa Elizabeta Drassalova, vdova po carinskem uradniku; pokopali jo bodo jutri ob pol 16. — V celjski bolnišnici je umrl v starosti 62 let šol. upravitelj v p. g. Ignac S t e r m e c- k i iz Radmirja pri Bočni. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje! ■* Spomin na silno zimo 1902. Prejeli smo še: Poročal je nekdo v ponedeljskeim jJutrut 2. t. m. da je od začetka decembra 1901 do konca marca 1902 vzdržema trajal hud mraz. Kdaj se je začela in kdaj nehala tista huda zima, ne vem več, ker si nisem beležil. Spominjam pa se prav gobro, da sem šel dne 17. januarja 1902 (torej pred 32 leti) zaradi izredmo lepega in toplega vremena na šmarno goro. Bilo je tako toplo, da so na pobočjih grabili listje — moški kar goloroki. Vse križem so letali rumeni metulji (citrončki). Na vrhu sem naletel na pokornega upravnika »Slovenskega Naroda« Valentina Kopitarja in nekega njegovega prijatelja (zdi se mi, da je bil pokojni sodavičar Matko Zalar). V gostilni smo prosili, da so nam zanesli mizo In stole na prosto, kijer smo presedeli na toplem soncu do zahoda, odnosno do našega odhoda v dolino. Tako toplega januarskega dneva se ne spominjam v svojih 63 letih. Kakšni dnevi so bili prej in pozneje, ne vem več. _ A. B. ♦ Silvestrovanje s štorkljo. Iz večernega vlaka je na Silvestrovo izstopila na postaji Čušperku na Dolenjskem potnica kateri je ravno tu štorklja zabranila nadaljnjo pot v Ljubljano. Srečna mamica in mlada Silva se zdaj v skrbni negi postajnega načelnika v čušperku izvrstno počutita. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS, REICH. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. gova biografska spisa »Christoph Columbus, der don Ouijote des Ozeans« in sBula Mata ri< (H. M. Stanley). Jakob \Vasesrmann ie bil židovskega rodu, zato so tudi njegove knjige gorele ra prosluli grmadi v majj lanskega leta v Berlinu. Kot pisatelj, ki v svojih spisih idejno resno in umetniško prepričevalno obravnava razne probleme (žensko vprašanje, delavske probleme, vprašanje pravosodja, židovski položaj itd.), si r? pridobil sloves lu-di v svitu. Njegove spise so prevajali v mnoge tuje jezike. Z njim je umrl pisatelj velikega formata. Dve mladi pevki v „La Boheme" V soboto zvečer smo v operi »La Boheme«, ki so jo nastavili nalašč za njiju, slišali dve naši mladi pevki. Gdč. Anita M e-zetova je absolvirala ljubljanski konser-vatorij (ga. Fodranspergova) z odliko; proti koncu je vzporedno 6tudirala tjdi pri Loh. ter 6e sedaj po dobroti ljubiteljev in podpornikov mladih, visoko nacrarjenih naših ljudi šola na Dunaju Mladostni sopran Mezetove je že pri internih in javnih produkcijah domačega konservatorija vzbujal velike nad e. Koncert ni nastopi simpatične pevke doma in ob priliki koncertne turneje UPZ po Češkoslovaškem itd., v visoki meri pa uspeh njen? Micaele v Carmen (operno^ dramska šola ge- Medvedove in a. Šesta) so vodili umetnico v bjinj, da evoie znanje utrdi, razširi, predvsem pa. da posluša in zopet posluša, saj je to v neki dobi študijskega razvoja najboljša šola. Dosegla je častno nagrajeno m isto pri mednarodni pevski tekmi. Razumljivo je, da srn) z veliko pozornostjo pričakovali njeno Mimi. Tako Micaela. kakor Mimi sodita v ovir m'a-dostnega soprana z dvoaktovnim glasovnim obseigom od enočrtnega C navzgor; ta obseg pripušča v tretji oktavi še nekaj visokih, iasnih tonov. Naloga pevskih učiteljev v kategoriji te vrste sopranov ie predvsem ta. da izobrazijo vzneseno, gladko višino, dobro postiran glas z lepimi resonancami, nastavki, »šatiraniem«, spretnostjo itd. Vse to j? pevka v veliki meri pridobila že doma. glas pa ji je dala dobrotljiva priroda, 6aj tega ne more d^ti nobena izmed milijonov šol in metod. Mezetovo so leta ojačila. s krepkejšo figuro se je okrepil tudi glasovni fond, pojavila se je velika samozavestna sigurnost, ki ie pevki tidi prej ni nedostaja-lo. Nj,ena Mimi je bila v resnici prav lepa kreacija, v čast pevki im njenim učiteljem. Pevka pa se. kajpada, dobro zaveda, da TV>t do dovršenega znanja ni še končana in bo po kratkem bivanju doma svoje učemie nadaljevala. Prepričan sem, da se ji bo nato kmalu odnrla uspehapolua pevska karijera. — Gdč. Mezetova je bila deležna prav prisrčnega priznanja. Publika, ki je je bilo poln teater, ji je burno aiplavdirala. jo klicala po vsakem aktu pred zastor, cvetja pa te bilo visok kup. Gdč. Sokova je debutirala kot Museta. T.idi ona je absolventka domačega konservatorija (ga. Wisting'hausnova) teir smo jo imeli priliko slišati v različnih nastopih koncertnega, pa tudi owrnošolskega značaja. NjieDvo;e src v 3A taktu«-, si bo brezdvomno ogledal tudi ta film. Za ves predpustni čas si je ZKD oskrbela niz ljubkih filmov, ki bodo gotovo zabavali našo publiko >Dunaj, mesto petja« se bo predvajal v petek o>b pol 15. u_ življenje je lepo, ali lepšega si ne moremo predstavljati, kakor nam ga pokažejo Nora Gregor, Szoke Szakall in Alfred Piocaver v filmu, ki ga predvaja kino Matica. Film je umetnina; v njem je mnogo ljubkosti, lepo petje, smeh in zabava. Uprava kina Matice nam ni mogla nuditi lepšega dela za Novo leto kakor je ta film V splošnem se vidi da nam uprave prinašajo samo dobre filme. Na januarskem sporedu je nekaj del, ki jih moramo šteti med prvovrstne. u_ škandal v Budimpešti. IVančiška Gall, znana igralka in ljubljenka publike je pomotoma oklofutala nekega klavirskega virtuoza. De-anje se je izvršilo na stopnišču elegantnega hotela, ki je znan kot zibirališče moderne publike. Govori se, da bo iz tega nastala afera, ki bo imela ?hap-py end«, in sicer tako, da se oklofutani gospod in Francisca Gall poročita. Kako se bo stvar razvila nam bo znano že v par dneh. O tem bomo še poročali. u— Otroci na mestnem socljalno-političnem uradu. V prostorih omenjenega urada se oglaša skoro sleherni dan čedalje več poldoraslih otrok revnih staršev, ki prosijo za podporo. Z denarjem takih malih prosilcev seve ni mogeče podpirati, zato so bile potrebne številne informacije, da se ugotovi, kako žive starši. V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da so družine res siromašne, da se bog usmili, v številnih primerih pa je dokazano, da otroci dobroto zlorabljajo. Taki mali be-rački so se namreč navadili, da podarjeno blago in denar, ki ga pri prosjačijo pri strankah v mestu, porabijo za vse druge užitke, samo ne za res potrebne. Urad je prišel na sled raznim takim malim nepridipravom, ki So se podali na beraško pot, ne da bi bili potrebni podpore. u_ Pod tramvaj je padel. Na Tyrševi cesti se je včeraj dopoldne pripetila resnejša nezgoda. Okrog 9. je korakal po hodniku 27 letni kovaški mojster Franc Jermančič, stanujoč v hrenovi ulici 19. Prišedšemu do Mathianove hiše mu je na mokrem hodniku spodrsnilo baš v trenutku, ko je pridirjal tramvajski voz, ki je Jermančiča silovito butil v stran. Na več krajih poškodovanega Jermančiča so nato z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. u_ Aretacije na Silvestrovo. Na Silvestrovo je bilo v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča odvedenih 37 aretirancev zaradi raznih dellktov. Pač tu. di rekord. Vse te aretacije pa niso v zvezi z veseljačen-em, ki je v ostalem bilo tokrat izredno živo. Policija je v pogledu veseljakov bila precej obzirna in je odgnala na prične le nekaj posebno glasnih in udarnih silvestrovcev. u— Falzifikati 20dinarskih kovancev se spet pojavljajo v prometu. Na Novega leta dan je prišel v neko gostilno v šiški ne znan mlajši moški, ki je popil več četr-tink vina, nato pa plačal z 20dinarskim kovancem. Natakarica je šele pozneje, ko je spet posegla v žep. ugotovila, da je v posesti ponarejenega kovanca. Povedala je to gostom, ki so zadevo javili policiji. Uvedena preiskava je ugotovila, da je bil ta falzifikat, prinešen od nekod z dežele, iz kovnice, ki jo je oblastvo že pred ča som izsledilo. u_ Po Spodnji šiški prosita dva moška s ponarejenim podpisom g. Martina Marin ka, posestnika in prevoznika iz Sp. šiške, Verovškova ulica 5, novoletnih daril in izjavljata, da sta »smetarja z Jernejeve ceste.« Prepričali smo se, da g. Marinku ni o tem nič znanega in da pobiralec smeti v Sp. šiški še nikdar doslej ni prosil novoletne nagrade. Prebrisana prosilca sta morala tedaj ponarediti njegov podpis in izrabiti njegovo ime in zato opozarjamo hišne posestnike in stranke, da prosilcema ne nasedejo, marveč da ju izreče oblastvu. u_ Japonci poskušajo tudi z otroci dumping. Na 10. obrtniškem plesu 6. t. m. v Kazini bodo otroci tako poceni, da se jih nihče več ne bo branil. Najbolj obdarjen par tega ;japonskega« blagoslova prejme krasno darilo, ki ga je poklonila tvrdka Beno Gregorič, drogerija v Ljubljani. u— Da se izognemo morebitnim poznejšim očitkom posameznikov, da niso bili pravočasno obveščeni, si dovoljujemo cenj. občinstvo še enkrat opozoriti na prireditev 6. t. m. v hotelu Union. Ker je začetek točno ob 20.30 in konec točno ob 4. uri, bodo Imeli tudi smučarji najlepšo priložnost, da po končani zabavi zamenjajo dil-ce in smuknejo na smuk. _ Odbor. m^m^mm ^ J u_ Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani bo imel svoj III. družabtii večer 1. februarja v prostorih Trgovskega doma. Vsa društva se ponovno naprošajo, da na ta dan opusti svoje prireditve. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo jutri v dvorani Trgovskega doma. Posebnih vabil nismo pošiljali. Vsi cenjeni obiskovalci najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 20. uri. Iz Celja e_ Društvo absolventov drž. trg. šol v Celju priredi 4. t. m. pod okriljem ZKD v Ljubljani predavanje o bančni krizi. Predaval bo g. dr. Stanko Lapajne. odvetnik e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo zaradi sobotnega praznika sestalo že v četrtek 4. t. m. ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge v Prešernovi ulici. e— Odbor maturantskih plesnih vaj v Celju bo priredil svoj tradicijonalni ven-ček v soboto 20. t. m. ob 21. v gornjih prostorih Narodnega doma. Igral bo Ron-ny jazz iz Ljubljane. Cisti dobiček je namenjen revnim dijakom. e— Samo do 7. t. m. je 5e čas, da si nabavite nove srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Policija je imela lani 2921 prijav (stražnica v Celju 2338, stražnica v Gaber-ju pa 583). Leta 1932. je bilo 2420 prijav (1789 v celjski in 631 v gabrski stražnici). Lani je bilo prijavljenih 112 izgub in 99 najdbi. Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 orkestralno podlago prešibek. Še pod zelo obzirno taktirko ravnatelja g- Poliča se ie v srednjih legah utapljal, kaj bi se šele zgodilo, če bi stal pri pulta nezainteresiran kapelnik. Mislim, da ie poročevalčeva dolžnost, opzarjati mlad? začetnike na težave, ki bi jim utegnile s časom zagreniti njihove nade v bodočnost. Prav gotovo ima g lč. Sokova mnogo odličnih pevskih vrlin, s katerimi bi si zlasti na koncertnem odru lahko priborila iako lepih uspehov, svarim pa io pred opernim poklicem. Zani ie treba trdih komolcev in takih sil. ki se iim mora ukloniti tudi sovražni konkurent Nežna, l jubezniiva osebnost gdč. Sokove takem a boiu najbrž ne bo kos. Kaipada. tudi o-na ie« T>ri domačem, prijateljsko naklonienem občinstvu našla mno-"o razumevanja in simpatičnih aplavzov. Obe pevki, predvsem pa gdč. Mezgova, sta sobotnega večera prav lahko vetseli. —f- „R«f potepuhov" v ljubljanski drami Kakor ima naše gledališče že od nekdaj navado, da Silvestrov večer proslavi na prav vesel način, tako ie drama letos v seziji maksimalne produkcije, dala tej tradiciji š» poseben poudarek: naštjdirala ie za Silvestrovo novo komedijo »Raj potepuhov«, delo nemških avtorjev Horsta in Engla, ki ie sicer preprosta ljudska burka brez pre-tenzii. pa bi v luči kakšne sodobnv idoine predelave in interpretacije utegnila biti prav priiazna satira na razmer? v današmi fustioi. V tekstu, kakor sta ga naipieala vs. Engel in Horst. pa gibljejo komedijo o tem. kako skupina arestantov pobegne iz ječe, kako se takoj nato pojavi inšrvkcija in mora ravnatelj jetnišnice v stiski napolniti celice s svojim sorodstvom, in o vsem tem. kar se rodi iz teca — preceij lahkotni, naivni, malo verjetni zapletljaji. Toda občinstvo. ki je napolnilo hišo, da gledališče v svojih prostorih menda še nikoli doslej ni doživelo tolikšne gneče, je s smehom in odobravanjem glasno demonstriralo, da je ta repertoar po njegovi želji. jRaj potepuhov* bo temu občinstvu, ki ga zadovolji takšna skromna umetnost, lahko š>e nekaj veči-rov skromen raj. Burko je v živahnem tempu zrežiral prof. Š est- Med igralci — da navedem samo nekaj resnično živih kreacij, ki so jih podali Sancin, Cesar, Medvedova. V. Juvanova. Gresorin, Plut. Železnik, Slavčeva, P. Juvanova — so Plut, Gregorin in Medvedova s svojimi simpatično odurnimi liki nabolj zgovorno predstavili duha te burke. Fri. Nova književna revija. V Beograd"J 1- izšla prva številka revije »Danas«, časopisa »za književnost, znanost in socialno dokumentacijo«.' kakor se imenuje v podnaslovu Urednika sta Miroslav Krlela in Milan Bogdanovič. Prva številka prinaša odlomek nove drame Miroslava Krleže »U lo-goru«, članek Milana V. Bogdanovifia o današnji literaturi in prispevke Cesarca, dr. Vraneli6a. Marka Risti6a. Branka Gavelle. Veselina Maslefia ter razne beležke, delno iz peresa M. Krleže. Časopis izhaja v večjem obsegu (128 strani zvezek) in v latinici. Radio - kotiček Današnji radioprogram se izpremeni v toliko, da ostane do 20. vse, kakor je bilo objavljeno, od 30. dalje se pa zamenja z jutrišnjim programom. Ob 19. nam bo predaval dr. St. Gogala o narodni vzgoji. Sledila bo literarna ura. ko nam bo podal lektor dr. Preobražcnski s sodelovanjem ge. Maverjeve pregled razvoja ruske drame. Ob 20. se prične klavirski koncert prof. Mihovila Logara, ob 20.30 nastopijo sestre Stritar, ki nam zapojo več narodnih pesmi v tercetu, potem bo pa valčkova ura radio-orkestra. Jutri ob 19. nas bo zopet zabaval prof. Jožko Prezelj s svejim priljubljenim pogovorom s poslušalci, ob 20. nastopi Karol Rupel, ki nam priredi ob spremljevan ju ra-dioorkestra violinski koncert, ob 20.50 pa nastopi Jadviga Poženelova s klavirskim koncertom. Za zaključek zapoje še kvartet Glasbene Matice. e— Trije dolgoprstneži pod ključem. Na Novega leta zjutraj je bil v Celju aretiran 231etni, zaradi tatvin že ponovno pred-kaznovani in iz Celja izgnani delavec Vinko Pratnemer iz Loč pri Poljčanah, ker je 21. decembra popoldne ukradel iz stanovanja učitelja g. Branka Zemljiča v Jurčičevi ulici novo črno zimsko suknjo svaka g. Zemljiča. Pratnemeria so izročili okrožnemu sodišču. Ukradeno suknjo je prodal in je doslej še niso našli. V Celju so tudi aretirali SOletnega brezposelnega delavca brez stalnega bivališča Franca Wera. ker je v celjski bolnišnici, kjer se je zdravil, ukradel hlapcu Gašperju Lesarju iz št. Jurija ob Taboru 130 Din. Wer je tudi naznanjen zaradi hazardiranja. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča. — Dne 23. t. m. je 20!etni Miha S. iz Rifen-gozda pri Laškem izmaknil g. Rudolfu Oberžanu iz njegove kuhinje na Glavnem trgu 700 Din vredno srebrno tula uro. Fanta so 30. decembra izsledili. Ukradeno uro so našli na njegovem domu. Na Silvestrovo okrog 17. ure je nekdo ukradel iz neke gostilniške veže v Zavoani 150 Din vredne dvosedežne sani. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 uri zvočni velefilm »Mata Hari« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a_ Proračunska seja mestne občine. V četrtek 11. ob 18. bo na mestnem masri-stratu prva letošnja seja mestnega občinskega sveta, na kateri bo objavljen proračun za leto 1934. a_ Novi častni občani v Studencih. Na slnočnji seji so bili izvoljeni za častne občane v Studencih pri Mariboru general Rudolf Maister, sreski načelnik Milan Ma-kar, župan- g. Alojzij Kaloh. šolski upravitelj g. Anton Hren in podžupan g. Lor-bek. a— Protituberkulozna liga v Mariboru je v tekočem letu prejela od raznih dobrotnikov lepe zneske za azilni sklad- Zaradi štednje se vsakemu posamezniku ni pismeno zahvalila. Zato se ob obletnici te akcije zahvaljuje vsem dobrotnikom in jim želi srečno novo leto. a_ Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice bo Imelo svoj prvi letošnji sestanek v četrtek 4. t. m. ob 15. v Koštomajevi gostilni v Mlinski ulici. Obenem se upokojeno učiteljstvo obvešča, da stanuje učiteljica Ungerjeva, pri kateri se dobe bloki za obisk gledališča po znižanih cenah za člane Društva jugoslovenskih državnih upokojencev v Koroščevi ulici št. 2-III., in ne v Maistrovi ulici, kakor je bilo svoje-časno pomotoma objavljeno. a— Postaja za socialno skrb rek on val e-scentnih delavcev v Mariboru opozarja delodajalce in delojemalce na nedavno razposlano okrožnico, s katero vabi interesente k pristopu in sodelovanju. Pristopajte in pomagajte najbednejšim ljudem! a_ Izžrebane slike »Petorice«. V loteriji, ki Je bila združena z umetniško razstavo slik sPetorice« v Mariboru, »o bile izžrebane naslednje številke legitimacij obiskovalcev: 1S9, 316. 333, 357 i.n dijaška legitimacija št. 96. Slike naj se dvignejo pri akadem. slikarju g. »Ivanu Kosu v v Strossmajerjevi ulici 28 (banovinska stanovanjska palača) v roku S dni, in sicer vsak dan med 15 in 16.30 uro. a_ Nočni vlom v trgovino. V noči na včeraj so vlomili neznani storilci v Lepo-ševo trgovino šivalnih strojev, koles in gramofonov na Aleksandrovi cesti št. 39, v katero so prišli s pomočjo ponarejenega ključa z zadnje, dvoriščne strani. Iz ročne blagajne, ki so jo nasilno odprli, so odnos. 11 samo 107 Din gotovine, pri odhodu pa so se opremili še s potovalnim gramofonom v kovčegu in s 40 novimi gramofonskimi ploščami. Zaenkrat manjka za vlomile! še vsaka sled, nedvomno pa jih bo naša policija kmalu imela v svojih pesteh. Povzročena škoda se ceni približno na 3000 Din. Zanimivo je pri tem. da so nočni obiskovalci pustili pri miru fazne druge predmete, predstavljajoče precejšnjo vrednost. čitajte tedensko revijo rUENJE IN SVET m ^ FRANCIJKA VUMt>kL0m V BUDIMPEŠTI ---- Športno leto 1933 Splošni pogledi na lanski športni pokret Ob sklepu leta je že tako v navadi, da se vsak gospodar bežno ozre nazaj, preden se loti dela nanovo, da osveži vsaj važne dogodke preteklega leta, oceni svoje uspehe m neuspehe in si po njih in mimo slednjih ustvari nove smernice jn zastavi nove cilje. Kakor vsaki drugi ustanovi je koristen takšen pregled tudi za veliko družino naših športnikov; ob času, ko ko vsj delajo bilance, je prav, da pogledamo tudi športniki v knjige, zapiske in spomine ter s: po njih ustvarimo majhno bilanco in ugotovimo ali je aktivna ali je pasivna in a!o so naši športniki v preteklem letu plodonosno uporabili svoje dragoceno premoženje. Ne mislim pri tem na suhe številke jn finančne razmere, ki so pri nas za vse športne klube brez izjeme vse drugo kot razveseljive in bi brez idealnega dela že davno uničile večino njih, temveč vse bolj na to, kako so porabili zdrave sile in krepko voljo svojjh pristašev za dosego pravih športnih ciljev in za izpopolnitev nalog, ki so si jih zastavili. Urgani-za-ciie jn klubi, ki so izpolnili to nalogo, imajo močno aktivno postavko, ne giede na vnanje vidne pasivne in le takšni stopajo lafoko v novo ieto z zavestjo, da so na pravi poti. Samo ti vršijo svojo p.emen.to nalogo in bodo kljub oviram prej ali slej lahko pokazali med seboj vrsto kre-menitih značajev in pravih športnikov, ki bodo v danem trenutku prijeli z enako voljo In vztrajnostjo za delo tudi tam, kamor jih bo poklicala domovina. Takrat bo delo na-£ih športnih organizacij in klubov in vsakega športnika sploh doseglo najvišji smoter in najvišje udejstvovanje! Sestava takšne bilance za vse klube v v eh panogah, kot jo bom skušal podati v naslednjem, je težavnejša kot samo za klub ali za eno panogo in zato je razumljivo, da se moram — tudi z ozirom na odmerjeni prostor — omejiti samo na glavne obrise in potegniti črto le pod najmočnejše postavke, med tem ko moram obilico podrobnosti pri posameznih lepo napredujočih mlajših klubih in manj udomačenih panogah pustiti neomenjenih. Da bi ne bilo nesoglasij, ki so med športniki ža! še zmerom preveč pri vrhu, se s to ugotovitvijo zavarujem zoper morebitne nebistvene ugovore, češ, da tam nekje ona beseda nj popolnoma točna ali da tam nekje manjka pol besede v prid ali škodo temu ali onemu klubu ali panogi. Reči mislim, da mi v teh vrstah nj šlo za sestavo podrobnih statistik po klubih in panogah ali še celo disciplinah in imenih, temveč za splošen pregled o delovanju naših športnih organizacij na splošno in o uspehih, oziroma neuspehih aktivnih zastopnikov našega športa. S teh vidikov se mi zdi športno leto 1933 •v naši ožji domovini spet krepak korak navzgor. •Med prvimi, ki gredo to pot najbolj ko-rajano navkreber, so zastopniki smučarskega, plavalnega in lahkoadetskega športa; z opotekajočo srečo, toda tem večjo popularnostjo pa podpira ves športni pokret naš nogomet, ki se sicer ne more hvaliti z velikimi lavorikami, kot bi mu jih prisojal kot eni izmed najstarejših športnih panog med nami, pa je kljub temu tudi letos vzdržal konkurenco v težavnem tekmovanju za državno prvenstvo in si — čeprav ob robu — priboril svoj častni obstoj med osmimi klubi, ki so najboljši v državi in ostanejo še nadalje v državni ligi. Prav lep razmah beležijo v preteklem letu tudi ženski športi, med katerimi je na novo pogiiiala korenine lahka atletjka, o kateri že nekaj let ni bilo nobenega sledu. Sukal-ci raketa (na belih tleh in na mizah) nimajo pokazati velikih športnih rezultatov, zato pa so pomnožili svoje vrste in obeta se, da bomo med njiimi kmalu dobili tudi tekmovalce. Kolesarstvo životari v težkih prilikah, posebno na ce-stah, dobilo pa je z otvoritvijo dirkališča na Hermesu novo pobudo, ki se je lani pokazala samo z najboljše strani. Ko bo naše športno občinstvo spoznalo, da spada kolesarstvo na dirkališčih med napete bojne športe, nič manj kot nogomet, bodo tudi našim dirkačem zasijali lepi časi. Na tiheim in ob podpori najožjih prijateljev si utirajo pot težki atleti, kajakaši, veslači in pristaši še nekaterih manj domačih panog, ki so prišle preko začetnega stadija in za zdaj njihovih nastopov ne moremo presojati po kakšnem mednarodnem merilu. Hvala jim, da se ne strašijo truda in žrtev, kajti če hočemo kdaj doseči velike naloge v športu, bomo morali pokazati tudi v teh panogah, da srno se jim približali. GOSPODARSTVO Narodna banka ob koncu leta Razpis mladinske smučarske tekme v Ljubljani. S. K. Ilirija priredi mladinsko smučarsko tekmo v soboto dne 6. t. m. ob 14.30 s startom in ciljem pod Rožnikom na Večni poti, nekaj nižje od strelišča. — Tekmuje se v treh kategorijah: I. kategorija na ca. 1 km dolgi progi za tekmovalce do 12 let (letnik 1922 in mlajši). II. kategorija na 3 km dolgi progi Za tekmovalce od 13. do 15. let (letniki 1919 — 1921) in v III. kategoriji na ca. 6 km dolgi progi za tekmovalce od 16. do 18. let (letniki od 1916 — 1918). Tekmuje lahko vsakdo ne glede na to, ali je član kakega kluba. Prijavnine ni. Pismene prijave na klub z navedbo rojstnih podatkov, ustno se pa lahko prijavijo do 5. t. m. do 18. pri tvrdki: A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke, ali pa Kolb-Predalič, šelen-burgova ulica, žrebanje 6. t. m. ob 10. v klubski sobi kavarne Evrope (vhod Tyrše-va ulica, zadaj). Darila so določena za prvake vseh kategorij plakete, drugo in tretje plasirani vsake kategorije pa lične diplome- Službene objave MZSP. Smuški izlet na Zlatibor v Srbiji, ki ga izvede Putnik skupaj z JZSS v dneh 4. I. — 9. I. proti zelo znižani celotni pristojbini, se priporoča interesentom, da se ga udeležijo ter izrabijo to izredno priliko. Prijaviti se je pri Putniku ali pri podsavezu. — Verificirata se za SK Ptuj Stross Jožef in Na-veržnik Danica. Ponovno se opozarjajo člani na verifikacijo članstva, da se tri dni pred tekmami ne bo verificiral nihče. Isto velja za izstavitev oziroma podaljšanje verif. legitimacij. Tekme so veljavne edino one, pri katerih sodeluje savezni sodnik. Izpiti za sodnike k tekmam na daljavo se vršijo v Maribora dne 5. t. m. ob 15. oziroma ob 16. Vsak član naj gleda, da ima med svojim članstvom vsaj enega sodnika. Tečaj za savezne učitelje na Krvavcu 6. I — 18. I. 1934. Prijaviti se je 5. I. pri JZSS v Ljubliani. tečaj za tekmovalce v Mariboru oziroma pri Senjorevem domu na Pohorju 8. — 18. I. 1934, poučuje g. Mane iz Nemčije. Za vse tekme se morajo dostaviti razpisi najmanj 8 dni prej podsavezu, a najkasneje tri dni po tekmi se morajo podsavezu uposlati sodniške pole. Ponovno se opozarja, da moralo imeti vsi tekmovalci verif legitimacije, veljavne za leto 1934. Nabavite si pravočasno vse potrebne tiskovine. Pisarna pod-savpza v Mariboru. Kolodvorska ulica št. 1. Mariborski zimskosnortni podsavez, službeno Prihodnja odborova seja bo v četrtek 4. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Medklubski odbor za Z. P. Danes ob 19.30 važna seja pri Habjanu. Tekmovanje za Z. P- se nadaljuje 6. in 7. t. m. S. K. Korotan, Kranj, in pa domžalska kluba r.aj javijo, v kakšnem stanju so igrišča in če so sposobna za tekme. SK Ilirija — smučarska sekcifa. Danes ob 18. uri seja načelstva. Ob 20. uri sestanek tekmovalcev v klubski sobi kavarne Evrope. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važna seja načelstva nogometne sekcije bo danes ob 19. v kavarni »Evropi«. Gg. Zupan, Betetto, Soss, Kosec L., Pfundner, Melicer, Kuhar, inž. Bloudek, Jerala, Jerman in Kos obvezno! 2SK Hermes (Table tenis sekcija). Danes ob 18.30 seja pri načelniku. Vsi odborniki točno. S. K. Jadran. Danes ob 18.45 obvezni trening v telovadnici n. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti. Priti morajo: Pele, Brcar, Modrijan, Benedetič, Marolt, Lipovšek, Kranjc, Tomšič, Kalčič Jose, Kalčič Rudi, Verbič, Prezelj, Bezlaj, Luke-žič, Savišček, Goli, Klic, Gaberšek, Jer-šek, Vrančič, Burger, Marjetič, Vailgoni, Rokavec, Markič Vladimir, Trepše, Plan-tan. Naproša se tudi g. Potokar. T. K. D. Atena* Drevi ob 18. važna seja lahkoatletičnega odseka v telovadnici na liceju. Udeleže naj se vse članice točno in sigurno. — Danes ob 18.30 trening. Narodna banka je pravkar objavila izkaz o stanju na dan 31. decembra 1933., iz katerega je razvidno, da se je v zadnjem tednu decembra zlata in devizna podlaga povečala za 3.7 na 1906.2 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so popustile za 14.3 na 54.5 milijona Din, kovani denar v niklju in srebrn pa je nazadoval za 34.2 na 240.0 milij. Din. Posojila so se ponovno skrčila in sicer lombardna za 12.1 na 293.1 milijona Din, eskontna pa za 13.1 na 1808.7 milijonov. Skupaj znaša nazadovanje v zadnjem tednu decembra nad 25 milijonov. Stari državni dolg se je zmanjšal za 4.7 na 1715.6 milijona Din. začasni dolg glav- : ne državne blagajne pa je ostal nespreme- j njen na višini 600 milijonov Din. V novem izkazu se je povečala tudi postavka vrednosti rezervnega fonda za 7.9 na 55.0 milijona Din, kar je očividno v zvezi z novo ocenitvijo vrednosti tega fonda glede na višje tečaje državnih papirjev. Med pasivami je najprej omeniti povečanje rezervnega fonda za 14.8 na 84.3 milijona Din in ostalih fondov za 5.2 na 13.8 milijona Din. Obtok bankovcev se Je povečal za 150-0 na 4327.2 milijona Din. Povečanje obtoka ob koncu leta je vsakoleten pojav in je v zvezi s pripravami za bilance. Leta 1932. se je obtok v zadn ji četrtini deeemhra povečal za 165 milijonov, in sicer na 47*23 milijonov, tako da je bil obtok ob koncu pret. leta za skoro 400 milijonov manjši nego pred enim letom in za 815 milijonov manjši nego pred dvema letotna. Povečanje obtoka v zadnji četrtini decembra pa je edino posledica znatnejših dvigov z žirovnih računov. Obveznosti Nar. banke po žirovnih računih so namreč nazadovale za 174.8 na 474.4 milijona Din, vse obveznosti na pokaz pa kažejo zmanjšanje za 161.2 na 1031.0 milijona Din. Obveznosti z rokom so se povečale za 13.0 na 1106.3 milijona Din. Kritveno razmerje se je nekoliko zbolj-šalo in znaša kritje obtoka bankovcev in obveraosti na pokaz v zlatu in devizah 35.57 % (v zadnjem izkazu 35.43 %), kritje v samem zlatu pa znaša 33.50 % (33.43 odstotka). Stanje dne 31. decembra je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. dec.); aktiva: podlaga 1906.2 (+ 3.7), od tega v zlatu 1794.5, v valutah — (— 0.7), v devizah 111.2 ( + 4.4); devize, ki se ne štejejo v podlago, 54.5 (— 14.3); kovani denar 240.0 (— 34.2); posojila na menice 1808.7 (— 13.1); lombard 293.1 (— 12.1); stari drž. dolg 1715.6 (— 4.7); začasno drž. posojilo 600.0 (—); vredn. papirji 11.8 (— 1.6); vrednost rez. fonda 55.0 (+ 7.9); vrednost ostalih fondov 11.7 (+ 4.9); nepremičnine 153.7 (— 8.5); razna aktiva 115.1 (— 116.9); pasiva; glavnica 180.0 (—); rez. fond 84.3 (+ 14.8); ostali fondi 13.8 (+ 5.2); obtok bankovcev 4327.2 (+ 150.0); obveznosti na pokaz 1031.0 (— 161.2); od tesra nasproti državi 7.3 (— 0.2); po žirovnih računih 474.4 (— 174.8); po raznih računih 549.3 (+ 13.8): obveznosti z rokom 1106.3 (+ 13.0); razna pasiva 222.9 (— 210.7). Razvoj v zadnjih letih, če primerjamo posamezne postavke izkaza Narodne bank? za 31. dec. 1933 z ust rezajočimi podatki zadn jih lit, tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din): aktiva: 1931 1032 1933 podlaga 2097 1968 1H06 oil tega (lato 1758 1761 1795 devize 332 206 lit devize izven podlage 86 2 55 kovani denar 39 140 24!» posojila na menice 1966 2112 1n«9 lombard 287 345 283 stari državni dolg 1799 1S09 1716 začasni državni dolg — 600 600 pasiva: obtok bankovcev 5172 4773 4327 obveznosti na pokaz 417 698 1031 po žirovnih račinih 326 385 474 „ raznih računih 61 300 549 obveznosti z rokom 681 1459 1106 Kakor je iz gornje primerjave razvidno, se je podlaga v zlatu in devizah zadnja leta nekoliko zmanjšala, in sicer v preteklem letu za 60 milijonov. Navzlic temu pa te razmeri? kritja ni poslabšalo, ker se je skup-vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz prav tako skrčila. Vrh tega je tr »ba upoštevati, da se je povečala postavka »devize. ki se ne štejejo v podlago* od 2 na 55 milijonov. V tej postavki s? knjižijo deviz?, ki so izločene za zunanja plačila države. Povečanje teh deviz je v zvezi z uvedbo zopt'tn?ga delneca plačila obresti za zuna-nj? dolgove v devizah po doseženem sporazumu z zjnanjimi upniki. Posojila so v teku 1. 1933. precej nazadovala. in sicer menična za 393 milijone Din, lombnrclna pa za 52 milijonov, skupaj ton:] za 355 milijonov. V primeri z najvišjim stanjem meničnih in lombardnih posojil (22. okt. 1932: 2558 milij. Din) znaša skrčenje že 456 milijonov. Stari državni dol* se je lani zmanjšal za skoro 100 milijonov Din, in to navzlic obremenitvi te postavke zaradi obresti, ki jih plača Narodna banka na blagajnisk? bone (te obresti gredo na breme države). Redukcija starega državnega dolga je prišla zaradi tega, ker je država dM pri Narodni banki polož?nih anuitet za zunanje dolgove (ki so zapadle po proglašenem moratoriju) porabila po doseženem sporazumu z inozemskimi upniki za odplačilo starega dolsa- Obtok bankovcev se je vsa zadnja leta krčil in je bil lani ob konej l?ta za 845 mi liionov manjši nego pred dvema letoma. Ob veznosti na pokaz pa so se v zadnjih dveh l?tih povečale cd 417 na 1031 milijonov Nekoliko so narasle privatna žirovne naložbe, najbolj pa se ie dvignila postavka ^obveznosti na pokaz po raznih računih«, in sicer od 61 mili ionov ob koncu 1. 1931. na 549 milijonov ob koncu pret. leta. V tej postavki so tako zvani vezani dinarji inoz m-stva in dobroimetja inozemskih novčaničnih bank po klirinških računih. Že ponovno 3ino na tem mestu omenili, da vnašanje teh postavk med obveznosti na pokaz [čeprav ne gr? za obveznosti, ki lahko takoj zapadejo v plačilo) pomeni t<=žko obremenitev, ker je za obveznosti na pokaz potrebno nigv tako zlato in devizno kritje kakor za bankovce. Končno je omeniti še obveznosti z rokom. Ta postavka je v teku bnskeea leta nazadovala za 353 milijonov. Zaradi jasnosti bi bilo treba razčleniti to postavko, kjer je vknjiženo pol?g manjših obveznosti, ki niso takoj plačljive, dvoj? obveznosti, ki bi se morale posebno izkazati, in sicer 1. devizni krediti od strani Banke za mednarodna plačila in Francosk? banke in 2. obveznosti Narodne bank? zaradi izdanih blaeainiških bonov (teh ie bilo ob koncu leta 1932. po letnem poročilu Narodne banke vsega za 236 milijonov). Dividenda in obrestna mera Narodne banke Sokol Brezovica. Pod okriljem ZKD se bo vršilo 5. t. m. ob 20. predavanje o Luži-ških Srbih. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Sokol Mengeš. Dne 6. t. m. ob 15. se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanie o naši Primorski. Predaval bo j>. dr. Branko Alu-jevič. Sokolska četa v Velikih Dolencih je vpri-zorila na Štefanovo otroško igro »Čudežne gosli« z božičnico. Obdarovanih je bilo 60 otrok deloma z oblekami, deloma s šolskimi potrebščinami. Ciril Metodovi družbi prisrčna hvala za izdatno pomoč pri boživ-nici. Poset igre je bil prav dober. — Občni zbor naše čete bo na dan Sv. treh kraljev ob 15 . Iz Ptuia j— Kino bo predvajal danes in jutri ob 20. film »Naprej Bobbv«. Harry Piel, Hilda Hildebrant in Kurt Lilien. Repertoar VAR0DNEGA GLEDA F ISCA V LJUBLJANI DR4M\. Začetek oh 20. Sreda. 3.: Praznik cvetočih 5eš?nj- Sreda. Četrtek. 4-: Kulturna prireditev v Črni mlaki. A. Petek, 5.: Raj potepuhov. OPERA. Zsfotek ob 20. Sreda, 3.: Traviata. B. Četrtek. 4.: Tičar. Četrtek. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6. ob 15.: Boheme. Izven. Znižan? o ene. — Ob 20.: Zemlja smehljaja. Gostuje operna pevka Mirni Balkanska. Izver. Ljubljanska drama pripravlja novo komedijo, delo rask?ga pisatelja Juškjevioa. »Sonjkin in njegova sreča«. Juškijevič je znan avtor ruskih romanov iti j? delo še iz predvojne dobe. Obravnava življenje malega privatnega uradnika, ki je zadel glavni dobitek in nato tragično končal. Premiera bo v nedeljo 7. t. m. zvečer. Gostovanje slavne bolgarske nmetnire Mirni Balkanske v naši operi se je moralo preložiti za soboto 6. t. m., ker je morala odlična umetnica podaljšati svoje zagrebško gostovanje. kr?r gostuj? še ta teden. Umetnica Mimi Balkanska je privlačna sila prvega reda ter ima naiboliše kritike. V soboto 6. t- m. gostuje v »Zemlji smehljajnc. Vstopnice so že v preprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene zvišane. Sedaj, ko srno zaključili leto 1933., stopa znova v ospredje vprašanje dividendne politike Narodne banke. S to dividendno politiko smo se na tem mestu že ponovno pečali, ker nam je ta politika v zvezi z obrestno mero dajala dovolj povoda za kritiko. Kakor znano, je morala Narodna banka v svoji bilanci za 1. 1932. odpisati za nič manj kakor 50.8 milijona Din sumljivih odnosno dubloznih meničnih terjatev. To Je za novčanično banko, ki teoretično sploh ne more imeti izgub na meničnem portfelju, ogromen znesek, zlasti če še upoštevamo, da je morala Narodna banka tudi že v razmeroma usodnem 1. 1931. odpisati na ta način preko 11 milijonov, skupaj v 1. 1927_1932. pa preko 87 milijonov. Potreba tako znatnih odpisov pa je kafcor znano glavni vzrok, da Narodna banka doslej ni hotela znižati eskomptne in lom-bardne obrestne mere. ki znaša še vedno 7.5 odnosno 9%. ker noče svojih delničarjev navzlic izgubam prikrajšati na dividen-di. Zaradi teh odpisov pa ne trni samo vse naše gospodarstvo, ki moia plačevati tako visoko obrestno mero, temveč trpi tudi država, k: se je morala v 1. 1932 zadovoljiti z minimalnim deležem na dobičku v višini nekaj nad 4 milbone Din nasproti 56 milijonom v 1. 1931. Ugotovili smo tudi fcft, da se nikjer n* svetu ne vodi politika uovčaničnih bank z vidika pridobitnih interesov in poslovneža egoizma In da je splošno koristni značaj novčanične banke v vseh modernih državah našel izraza tudi v zakonodaji. Navzlic temu, da to poudarja tudi naš zakon o Narodni banki, vidimo, da mnogi še ve.l-no smatrajo to institucijo za privatno pridobitno podjetje delničarjev, čeprav je jasno, da se kreditna in valutna politika ne sme urejati po privatno gospodarskih vidikih, temveč le z vidika splošne koristi, če običajna delniška družba utrpi zaradi sia-bega gospodarjenja večje izgute, se morajo delničarji pač zadovoljiti s tem, da izgubijo za eno ali več let dividendo. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, obstoja pri Narodni banki nadaljna potreba po odpisih, zato smo mnenja, da Narodna banka za preteklo leto ne trne izplačati nobene divldende. Le tako lahko dobi možnost, Izločiti iz svojih aktiv vse ono, kar je dubi-ozmo in neizterljivo. Narodna banka ne sme še nadalje nalagati našemu gospodarstvu v najtežjih časih težka bremena v obliki visoke obrčfetne mere, očividno samo zato, da dobijo delničarji svojo dividendo navzlic poslovnim neuspehom, ki jih Je zakrivilo samo vodstvo banke, če velja pri običajnih delniških družbah načelo, da v letih poslovnega neuspeha izpade dividenda, tedaj mora to načelo še bolj veljati pri naši Narodni banki, ki Je splošna koristna ustanova in kjer mora interes delničarjev stopiti v ozadje v primeru, če pride v nasprotje z interesi narodnega *o-spodarštva. V zvezi z ukrepi kr. vlade za sanacijo naših kreditnih in gospodarskih razmer Je nujno potrebno, da Narodna banka pri- merno zniža svojo obrestno mero. Kr. vlada se je zaradi tega že v novembru obrnila na Narodno banko in jo pozvala, da končno izvrši to znižanje. Doslej žal še ne vidimo nobenega uspeha te intervencije, kar kaže popolno nerazumevanje Narodne banke za potrebe narodnega gospodarstva. Naše gospodarstvo se ne more zadovoljiti s tem, da bi Narodna banka znižala svojo eakomptno in lombardno mero recimo za 1%; če naj znižanje obrestne mere prinese olajšanje, mora biti občutnejše. Zato zahteva interes vsega jugoslovenskega gospodarstva, da Narodna banka z dobičkom v 1. 1933. odpiše vse dubioze in zato ne plača nobene dividende, kajti le potem bo v stanju, da izvede občutnejše znižanje obrestne mere. Naše gospodarstvo je zaradi slabega poslovanja pri Narodni banki, ki je dovedlo do tako znatnih dubioz, utrpelo že dovolj žrtev. Sedaj je potrebno, da doprinesejo malo žrtev tudi delničarji Narodne banke. Institucija s tako dalekosežnimi pravicami in dolžnostmi, kakor je Narodna banka, ki po zakonu vrši javno službo za državo ter vodi kreditno in valutno politiko, taka institucija ne more niti v normalnih časih voditi Izključno dividendno politiko; še manj pa je to mogoče v časih, ko je treba napeti vse sile, da se naš gospodarski in kreditni organizem izvleče iz blata. Tu se mora avtonomija Narodne banke nehati. Kraljevska vlada, ki je že ponovno intervenirala zaradi znižanja obrestne mere, ima v takih časih tudi pravico zahtevati od banke, da uravna svojo politiko po interesih splošnosti. če tega ne bo mogoče doseči drugače, bo treba končno misliti na spremembo zakona o Narodni banki. Gospodarske vesti ^Nemčija izvaža hmelj. Kakor poročajo iz Zatca, je tam prišlo do zastoja v kupčiji s hmeljem, ker je Nemčija uvedla nekako Med mestom in de2elo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. : li izvozno premijo. — Po poročilih iz Niirn-berga je bilo tam tudi v zadnjem tednu pri čvrsti tendenci več prometa, zlasti za izvoz. liallertauski hmelj se je trgoval po 200 do 240 mark, teitnanško izbrano blago pa ie zopet doseg'o 290 rnark za 50 kg. Vinski sejem v Ivanlkovc;h se bo vrši! v četrtek 4. januarja v Ivanjskovski dvorani. Prijavljeno je okoli 90 vrst vin iz letnikov 1933 in 1932. .So to sortirana in mešana vina. vsa pa iz ormoško-ljutomersklh goric. — Pri!:ka bo torej pogledati letošnjo kakovost. pa tudi nakupiti potrebno. Borze 2. januarja. l jubljanski borzi sta devizi NVwyork in London v skladu z zunanjim stili. Avstrijski šiling se j? tečaji popu-- privatnem kliringu trsroval nespremenjeno po 9.12 (v Zagrebu O.oj — 9.12 brez prometa, v B^o-crndu 9.00 zaključek). Na zagrebškem fifektnem tržišču s^ je Vcvna škoda trgovala za ka«o po 29fi..y* in 297. za februar po 2?ojiUi po 38 in v delnicah priv. agrarne bank? po 22b. Devize. Linbljana. Amsterdam 23GC.90 _ 2314.25. Berlin lSGo.l 4—1375.94, Bruselj 795.79 do 799.73, C lir: h 1108.3S_1113.85. T.mdon 185.87_1S7.46, New York 3586 05-3614.31, Pariz 22t.32_225.44, Praga 170.23- 171.09. Trst 299.90_302.30 (premija 2S.5?J). Avstrijski šiling v privatnem klirineru 9.12. Curih. Pariz 20.25. London 16.81. Ne\v-vork 326, Bruselj 71.75, Mi'an 27.15, Madrid 42.40. Amsterdam 207.55, Berlin 123.30, Dunaj 5S.10, Stockholm 86.60, Oslo 84.40. Ko-benhavn 75, Praga 15.35, Varšava 58, Bukarešta 3.05. Dimni fT»čaii v t/rlv kliri""" ) Npnijra'1 10.93, London 29.61, Milan 47.59, Newyork 568.49, Pariz 35.55, Praga 25.76. Curih 175.27. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 296 deu., 7% investicijsko 55 den., S% Blair 38 den., 7•/• Blair 35 den., 7% Drž. hip. banka 50 den.. 4°/o agrarne 26—29, 6% begluške 37—39. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 296—297, za jan. 286 den., za februar 2S5 do 287, za marc 284—2S7, za april 2S4—286, za maj 286 bi., 7% investicijsko 52.50—55, 4Vo agrarne 24—28, 7% Blair 34.75—35, Blair 37.75—38, 7% Drž. hip. banka 52.50 do 56, 6"/n begluške 37.25—38.50; bančne vrednote: PAB 22S—230: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 130 bi., Trbovlje 115 den. Beograd. Vojna škoda 298, 296.50 zaklj., za februar 290. 289 zaklj., 7% inve-sticijsko 55, 54 zaklj., 6% begluSke 39, 37.75 zaklj., 8% Blair 37.50—39. 7% Blair 35.50 zaklj., 7°/o Drž. hip. banka 54—57, Nar. banka 3950, PAB 235, 226.50 zaklj. Dunaj. Državne železnice lfi.30. Trboveljska 12.95, Alpine - Mcntan- 9.26. Sečerana 16.10. Blagovna tržišča 2ITO + Chlcago, 2. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 84.25, za julij 84.125; koruza: za maj 53.125. za julij 53.50. +Winnipeg, 2. maja. Začetni tečaji: Pšenica za maj 65.875, za julij 66.625. 4- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 3f) dneh): pšsni-ra (no mlevski tarifi): baška 79-80 ka do 142.50 — 145. s rimska in baranjska, 78-79 kilogramov po 140 — 142.50; koruza (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50: nova sušena 115 — 117.50, nova sušena za januar 122.50 — 125; moka: baška »0« p 245 do 250: ba natika po 255 — 260. + Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena, prom?t je bil slab. Pšenira: baška, okolica Novi Sad, Som bor. srednjjbanatska 92 — 93; erednjebaška 93 — 94; gornjebaška in slavonska 94 do 95; baška pot. 95—96; gornjebanat. 90—31; južnobanatska 89 — 80. Oves: baški, srem-ski in slavonski 51 — 53. Ječmen; baški. sremski 64 65 ks 63 — 65. Koruza; baška in sremska 48 — 50; nova sušena 63 — 65; nova za januar 50 — 5[2; eremeka stara 70 do 72; banatska stara 68 — 70; nova sušena 59 — 61. Moka: baška in banatska >0gc in -Ogge 170 — 190; s2« lv50 — 170; »5« 130 do 150; 5.6« 100 — 110; >7« 75 _ 78; »8< 05 — 70- -)- Somborska blagovna borza (2. t m.). Tendenca omahujoča, promet slab. Pšenica: baška, okol. Sombor in gornjebaška 91—93; srednjebaška 92—94; banatska 88—90: banatska potiska 92—94; baška potiska in slavonska 93—95. Koruza: baška nova 48—50: sremska nova 50—52; baska in STemska za aprilj-unij 67—69. + Budimpeštanska terminska borza (2. t m.). Tendenca prijazna, promet slab. — Pšenica: za marc 7.36—7.37, za maj 7.56 do 7.57; koruza: za maj 7.73—7.75. Iz Novega mesta n— Pogreb na novega leta dan umrle ge. Neže Perko-Jelenčeve je z veliko udeležbo občinstva dovolj pričal, kako priljubljena je bila pokojnica med ljudstvom. V posmrtnem obvestilu ge. Neže Perko - Jelen-čeve je pri naštevanju žalujočih rodbin ime pokojničinega sina g. Alojzija Jelenca, poštnega uradnika v pokoju, zaradi slabe telefonske transmisije iz Novega mesta pomotoma izostalo. t OMima LiuWiana Me*:ai pogrebni javod Marija Novak roj. Zencovich javlja v svojem ter v imenu svoje hčerke Vere Koširjeve roj. Novak in v imenu sorodnikov pretužno vest. da je po dolgotrajni bolezni preminil njen mož, oče, stari oče, stric, svak, tast, gospod OTMAR NOVAK polkovnik v pokoju in imejiteij številnih visokih vojaških odlikovanj Pogreb bo v sredo, dne 3. Januarja 1934 ob '/23 uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 1131 Ljubljana, Graz, Trst, dne 1. januarja 1G34. Vožnja v smrt Kako nastajajo železniške nesreče in kako se preprečujejo Pred nekaj dnevi je bila v francoskem ministrstvu za javna dela konferenca vseh predsednikov in podpredsednikov ter čla-nadzorstva francoskih železniških nov družb. Posvetovanja so se udeležili tudi ravnatelji in upravni svetniki železnic. Konferenco je otvoril minister za javna dela Paganon, ki je zahteval od navzočih, da mu morajo v najkrajšem času predložiti število nesreč skrčilo na najmanjšo mero. Pred odhodom vsakega vlaka se na od-hodni postaji pregleda, če je kompozicija v popolnem redu. Sele ko so na postaji vse tračnice v redu, se odpre signal, ki pokaže prc.to vožnjo in vlak se premakne z mesta. Progo nadzirajo čuvaji in če se kje pokaže kakšna nevarnost, se sproži signal, ki ustavi vlak. V gotovih primerih položijo na tračni- mm ' # ifl Na kraju strašne nesreče preiskuje komisija ob navzočnosti justlčnega ministra Ray-naldjja (X) funkcioniranje signalnih in varnostnih naprav. Po dosedanjih ugotovitvah je samo nepravilno delovanje teh naprav, za kar nosi odgovornost spet železniška družba, krivo največje katastrofe v zgodovini železnic program za povečanje sigurnosti življenja potnikov, ki se vozijo z vlaki. Minister Paganon je pred vsem zahteval, da se popolnoma modernizirajo signalne naprave, ki datirajo, kakor je pokazala preiskava katastrofe pri Lagnvju, večinoma še izza prešlega stoletja. Po konferenci upravnih svetov pa je Paganon sprejel odposlanstvo železničarjev, strojevodij in kurjačev, ki so mu predložili konkretne predloge, kako bi bilo treba reorganizirati s;gnalizacijski sistem, da se preprečijo nesreče, kakor se je bila primerila zadnjič pri Pomponneu. Vprašanje, ki ga je načel francoski minister za iavna dela. je silno važno za promet vobče. Odkar je namreč po svetu stekla železnica, si človeški duh prizadeva, da bi iznašel varnostne naprave, ki bi očuvale potnike nepredvidenih nesreč in smrti. Iznajdi-telj-i so v teku časa iznašli cel sistem varnostnih naprav, katerim gre hvala, da se je ce tu-di petarde, ki s pokanjem opozarjajo na pretečo nevarnost. Čuvajev osebni znak z rdečo zastavo pa itak pomeni, da je treba ustaviti. Trčenje vlakov preprečujejo bločne naprave. V trenutku, ko je vlak minil takšno napravo, postavi bločni čuvaj signal za blokom na »Stoji« in naprava ostane tako dolgo v tem položaiu, dokler ne zdrči vlak popolnoma mimo. Šele potem se signal te bločne naprave električno razklene in signal kaže zopet »prosto«. S tem doseže železnica to, da je v prostoru med dvema bločni-ma napravama samo po en vlak. . Poleg tega pa rabijo železnici še druge varnostne naprave. Na vsak vlak prežita brzojav in telefon in njegovo bližanje se naznani z električno sproženim zvonenjem. Kljub temu pa se železnice še ne zadovoljujejo s temi varnostnimi napravami in zahtevajo v interesu varnosti življenja svojih potnikov več. Anatel Lunačarski Življenje in delo potomca stare ruske plemenitaške rodbine Z Anatolom Vasiljevičem Lunačarskim, ki je umrl te dni v Mentonu, je izginila s prizorišča velika osebnost iz najtežjih dni ruske revolucije. Rodil se je kot sin stare ruske plemeni-taške rodbine. Njegov oče je bil guverner. Vzgojili so ga po tradicijah plemenitaš-kega razreda in v pravem kulturnem ra-fimanu, toda po vzorcu druge elitne ru- Anatol Lunačarski ske mladine tedanjih časov je prevzel politične koncepcije svoje kaste in se vrgel z navdušenjem v propagando za liberalne in celo za ekstramistične misli Leninove skupine, ki so prvič pokazale svojo moč v revolucijskem letu 1905. Tega leta so ga aretirali in odgnali v Sibirijo. Kako je od tam ušel, ni znano, vsekako se je pojavil že naslednje leto v Ženevi, kjer je prebil 15 let v tesnih zvezah z ubeglimi revolucionarji, zlasti z Leninom in Plehanovim. Bavil se je mnogo s politiko, kakor vsi njegovi rojaki, toda istočasno se je tudi literarno vneto udejstvo-val in je napisal več del o zgodovini, religiji in filozofiji. Njegova literarna predavanja so vzbujala pravo senzacijo v ženevskih umetniških krogih. Tistega dne, ko so v ženevi izvedeli za izbruh ruske revolucije in za novo vlado pod vodstvom Kerenskega, je tudi Lunačarski sodeloval na veliki manifestaciji, ki so jo ruski politični begunci priredili v tem mestu. Nekaj časa nato je odpotoval v znamenitem »plombiranem« železniškem vozu — Id pa ni bil prav nič ptorobiran — z Leninom v Rusijo in ob njegovi strani se je boril v vseh bojih med boljševiki In menjševiki, ki so prve končno spravili do oblasti. V Leninovi vladi je Lunačarski takoj prevzel vodstvo prosvetnega poverjeništva in lahko rečemo, da v boljše roke ta referat ni mogel priti. Prosvetno delo Je edino v Sovjetski Rusiji, ki mu pristaši kakor najhujši sovražniki boljševiškega režima priznavajo popoln uspeh in ta uspeh je v največji meri delo Lunačarskega. Lunačarski je bil mož najširših pogledov, pri tem po naravi dober in pravičen. Nešteto je bilo primerov, da je z osebno Intervencijo rešil najhujšega intelektualce starega režima. Baš te intervencije so mu često prinašale iz bolj še viških krogov očitke, da je sentimentalist in buržoazen. Toda njegove velike zasluge so ga varovale, da mu ni prišel nihče do živega. Sele po Leninovi smrti, ko je Stalin zavladal Rusiji, so se intrige proti Lunačar-skemu tako pomnožile, da je naposled ostavil prosvetni komisariat. A niti Stalin ni imel toliko brezobzirnosti, da bi postavil Lunačarskega tako v kot, kakor je kakšne Trocke, Zinovjeve, Buharine. Postavil ga je za ravnatelja moskovske akademije znanosti in potem za sovjetskega poslanika v Španiji. Se preden je mogel prevzeti to mesto, ga je napadla bolezen, ki jI Je podlegel v starosti 63 let. Da pa sistem varnostnih naprav in signalov brezhibno deluje, je potrebno še to, da spozna strojevodja vse signale pravilno ter se ravna po njih. Ta pot »preko človeka« pa včasi odpove pokorščino, kajti lahko se primeri, da je strojevodja močno utrujen in zaradi tega prezre signalno napravo. Lahko se tudi zgodi, da mu megla zakrije signal. Zato so strokovnjaki že leta in leta na delu, da bi zgradili avtomatično sigurnost vožnje ter bi v tem pogledu razbremenili zlasti pozornost strojevodje. Francoske železnice se poslužujejo sistema tako zvanega »krokodHa«. Ce vlak mine signal »stoj«, se zaradi lokomotiv, ki so vozile tam mimo, dvigne kontakt, in to povzroči, da začne iz naprave uhajati piskajoč glas, obenem pa se sproži svarilna raketa. Ta sistem ima pri vseh svojih prednostih tudi svoje napake. Ce je proga pokrita z ledom ali pri sicer neugodnem vremenu, ne delujejo kontakti popolnoma zanesljivo. Tudi pri brzini, ki presega 100 km na uro, se niso posebno obne«li. Zdaj ni tudi nobenega dvoma več, da ie prav ta s;stem »krokodila« zakrivil strahovito katastrofo pri Lag-nviu-Pomponneu. Nekatere države dajejo zaradi tega prednost sistemu, ki izključuje kontakte ter deluje elektromagnetsko. oziroma n^elcktrič-no. Za dosti zanesljivejše sredstvo od •kontakta se je doslej izkazala svetlobno-električna stanica. Na lokomotivi ie žaromet, ki stalno meče žarke kvišku. Ta svetloba »obtipava« vse kontakte. Na signalih so zrcala, ki spreminjajo lego s signali vred. Kadar lokomotiva mine signal, vrže zrcalo svetlobo žarometa lokomotivi nazaj. Tu zadene svetloba na električno stanico, v kateri se sproži šibak električni tok. kateri ravna zavoro ali drugo napravo. Vlak. ki prevozi signal na »stoj«, se brez sode-lovania strojevodje zavre in ustavi. S to napravo se doseže, da vlak ne prekorači za-želiene brzine. Če mora n. pr. na kakšnem nevarnem mestu zmanjšati lvtrost, «e to zgodi avtomat;čno s pomočjo svetlobne električne stanice. To je nrav za prav tisto, kar preprečuje katastrofe, ki bi bile sicer neizogibne. Varnost že1ezn:škej»a prometa Je torej mnogo večja, kakor si navadno predstavTia potn:k. Po zakon;h verjetnost: prde potnik ob živi jen ie praktično šele potem, ko prevozi ve? t;=oč let fračunpmo. da se vozi z brzmo 100 km ra uro ;n da naprav? milijardo km v 1000 letih). Poleg tega velja omeniti. da se zgodi rnno<*r> več p^r^j rs železnic' zaradi nenrpv^dnosti sam;h potnikov kakor no krivdi železnice. Seveda ne smerni pozah!ti tiidi tega. da if»ra pri železniških nesre*«h veliko vlogo konstrukcija vagonov. R?'.nn pri Lagnviu se je pokazalo, kai ■nr>men;;o stari vagoni iz 1e«a in za koliko iih prekašajo iekl^ni vagoni, kakor jih je 'm«»1 »tra^botirSki brzi vlak. Državniki In zimski šport Koi.iU-. i.u V i..Ulji imniSUT iltlliisiU a ženo v St. Moritzu, odkoder se je moral zaradi umora ministrskega predsednika Duce naglo vrniti v Bukarešto Novoletna deca j " Tv J * ■ ' ' ,, ♦ " ' " * ' j Teh devet otrok se Je rodilo v Silvestrov! noči v Parizu Po atentata v Romuniji Min. predsednik dr. D u c a . ki je postal žrtev fašističnega nasilja, organiziranega iz inozemstva Prosvetni minister dr. Angelescn, ki je določen za naslednika pokojnega min. predsednika Kaj prinaša leto 1914? Optimistične napovedi francoske »prerokinje" Bankirji, ki izgubljajo na borzah, ministri, ki ne želijo izgubiti svojih položajev, vojskovodje, ki bi si radi priborili novih lavorik, kupci srečk za francosko Narodno loterijo, dekleta, ki čakajo na uresničenje svojega ljubavnega sna — vsi ti obiščejo vsaj enkrat na leto madame Frevo, »prerokinjo«, ki kuje v Franciji bodočnost vsakega posameznika, ki zaupa njenim izrednim sposobnostim. Madame Freva pa ni samo v Franciji čislana gospa, njen sloves je segel že davno preko mej francoske domovine. V enem najdražjih pariških okrajev živi v razkošno opremljenem hotelu, kjer ne sedi na trino-gem stolu, ovita v škrlat, marveč sprejema svoje goste v solidni pričeski in moderni toaleti »Nisem nikakšna coprnica ali čarovnica ...« izjavi madame Freva vsakemu svojemu obiskovalcu takoj pri vstopu. ».Moje napovedi se naslanjajo samo na solidne izkušnje. če je res, da se da iz roke posameznika prerokovati njegova usoda, velja zame izkušnja, da se da iz rok oseb, ki pripadajo razn;m narodnostim, prerokovati bodočnost svetovne kolektivnosti. Ni namreč dvoma, da se kažejo v rokah ljudi, ki preživljajo isto razdobje, slične črte, ki dajo sklepati na isto smer usode. Na pragu leta 1934. ne vidim nobenih posebnih nevarnosti. Samo do spomladi bo nekje grozila vojna nevarnost, potem se bo ta ostrina zabrisala. Niti letos, niti prihodnje leto se nam ni nadejati vojne. Splošno zaupanje se začenja zopet dvigati in Franciji se obe- Bakterije proti jetiki Znani ameriški raziskovalec jetike dr. Maher je imel predavanje, v katerem je obširno pojasnil svojo novo metodo za zatiranje te bolezni. Z desetletnim poskušanjem Je vzgojil iz kokov jn diplokokov, ki so za človeka absolutno brez nevarnosti, bacile, ki uničujejo bacile Jetike temeljito in hitro. Maher pravi, da je njegova metoda absolutno zanesljiva in da odpravlja tuberkulozo prav tako pri ljudeh kakor pri živini in perutnini. Kdaj je bil rojen Kristus? Berlinski teolog prof. Gerhardt, doktor bogoslovja na univerzi v Erlangenu, objavlja rezultat svojega dvanajstletnega študija, da Kristus ni bil rojen 24. decembra leta 0, ampak v prvem tednu aprila sedem let pred tem časom. Novi prosti avtorji Med avtorji, ki so postali prosti s 1. januarjem 1934, je poleg drugih tudi Rudolf Falb, eden prvih znanstvenih raziskovalcev vremena. Zaradi njegovih spisov se je prelilo dosti črnila in tiskarske barve. Nadalje je postal s 1. januarjem prost pisatelj Ernest Krause-Sterne, avtor mnogih prirodoslovnih del, ki je odprl pot iarvinizmu. Nadalje Je postal prost sloviti oi sa tel j »Rimske zgodovine« Teodor Mommsen. Dela imenovanih pisateljev se smejo brez nadaljnjega prevajati v tuje jezike. Vrbsko jezero zamrznilo Vrbsko jezero pri Celovcu je zamrznilo. Domačini pričakujejo, da bo led pokril jezero čez in čez. Led na tem jezeru je redkost, ker je Vrbsko jezero eno izmed najtoplejših na evropski celini. ---^-- Prigoljufal 200 milijonov frankov Pariške oblasti so te dni ugotovile, da je slepar Serge Aleksander Stavinsky v šestih mesecih prigoljufal 200 milijonov frankov in nato izginil policiji izpred oči. Aleksander Stavinsky je organiziral tolpo, ki je jemala pri zastavljalnici Bayon-ne v zastavo dragotine in dragulje proti visoki odškodnini Družba je izdajala za zastavljene predmete zastavne listke, ko pa so hoteli nekateri lastniki vnovčiti zastavljene predmete, so se prepričali, da so ti brez vsake vrednosti. Namestu draguljev so Imeli predmeti vdelano ničvredno steklo, zlato pa je bilo nadomeščeno s pozlačenim srebrom. Mestna zastavljalnica v Bayonneu je bila na ta način oškodovana za 200 milijonov frankov. Takšnih tožb proti zavodu se je nakopičilo več sto. Sleparije je izvršil Sta vinski s pomočjo nekega svojega zaupnika. Med oSkodovancf je posebno mnoeo španskih plemenitašev. ki so se morali zaradi razmer umakniti v Francijo. Oblasti so zaradi teh man^pulacii odredile aretacijo ravnatelja zastavljalnice Tissierja. ta jo silni uspehi posebno na diplomatskem polju.« Kateri državn;ki si bodo pridobili največje zasluge v tekočem letu, tega madame Freva noče izdati. Prerokuje pa, da bo nastopila v diplomatskem svetu Evrope velika iz-prememba. Stari rod bo popolnoma izginil s pozorišča in pot se bo odprla mladim 'ju-dem, ki bodo dorasli svojim nalogam bolj nego n jih predniki. Mnogo politikov bo po-braia smrt. Toda kljub vsem tem dogodkom nas ne čakajo v 1. 1034 raiski časi. Milijoni pojdejo skozi človeške roke, bogastva se bodo ku-pičila in prekladala, smrt pa bo žela ob;lno. Na obzorju vidi madame Freva bolezni in epidemije. Opozarjamo na velezanimivo delo dr. VI. Travnerja -»Kuga na Slovenskem«, ki prične izhaiati v tedenski reviji »Življenje in svet. Znanost pa bo svoji nalogi kos. Napravila ho velik korak nanrej. zlasti v pogledu lajšania človeških muk. Raku stopa nasnroti sovražnik, ki ga bo premagal. Tudi v pogledu krize napoveduje mada me Freva boljše čase. Znaki izboljšanja se že kažejo in jih je vsak dan več. Ble ginja se bo začela polagoma obnavljati, se veda ne povsod v enakem tempu in ne zi vse v enaki meri. Velika industrija pa s: bo polagoma izmota'a iz tesnih Tazmer. Produktivne sile pa se ne bodo začele o -navijati v mestih, temveč na deželi. Rešitev bodo prinesle roke kmetov. Madame Freva je videla nešteto rok od tam in vse so se odlikovale s svojimi jasnimi črtami, ki pomenijo tolažbo in uteho za vsakogar, ki jedva čaka boljših časov___ Hintintinov naslednik Volčjak »Dolfi«, last Angležinje Bart Lur-tisove, je tako vešč vseh pasjih spretnosti, da je prejel poziv, naj pride v Hollvvvood, kjer so v zadregi za nadomestilo pokojnemu četverouožneniu filmskemu zvezdniku Rintintinu. Tako bomo Dolfija kmalu imeli priliko občudovati na filmskem platnu ANEKDOTA Auber, komponist „Fra Diavola«, je bil ljubezniv in duhovit človek. Nekoč je starost označil za »edini pripomoček, da moreš dolgo živeti«. Pri neki slavnosti mu je padel las v kupico. Pobral ga je iz nje in dejal z nasmehom: »Priznati morate, gospodje, da je moje vino staro — ima že sive lase.« VSAK DAN ENA »To je še edino dobro, da ne stanujeva na Groenlandu, kjer je noč šest mesecev dolga I« (»Everybodys Weckly«) a €l i o Sreda. 3. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plosce. - 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Komorna glasba rarlio - kvinteta. — 18.30: Radio-orkjgter. - 19: 0 vzgoji. - 19-30: Literarna ura. — 20: Violinski koncert Karla Rupla s spremijevanjem rarlin - orkestra. •>0 45: Klavirski koncert gdč- Jadvige Poz?-nelove. - 21.30: Kvartet Glasbene Matic?. — 2*2: Ca?.. plesna glasba na plo- ščah. Četrtek. 4. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Moka m kvas. različna testa (ga. Sv>telova). — 1S.30: Srbohrvaščina. — 19: Pogovor s poslusai-fi — 19.30: Plo5ee po željah poslušalcev. — Klavirji koncert prof. Mihovila Logarja. — 20.30: Narodne pe?mi H Sattnerja poieta gdč. Vedra lova in Zupanova. — 21: Malčkova ara radio - orkestra. — 22: Čas, poročila. radio . jazz-BEOGRAD 18.30: Pol reke pesmi za pl^s. _ 20: Pesmi. — 2030: Orkeetrabn kooi- (-,>rt. _ 22: Narodne pesmi z orkestrom- —- ZAGREB* 12.30: plošče. — 17: Popoldanski koncert — 9i>: Prenos iz Beograda. °215- Pl«na muz;ka. — PRAGA 19.15: Prenos iz Brna. — 2115: Proslava Sukove 00-l^tnice. _ 22.15: Smetanova glasba. — BRNO 19.15: Etnografske slike iz Mora vekih hribov. — 21.15: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Pl^na ?ln?ba. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.30: Arije in pesmi. — 19: T.ahka glasba. _ 20.15: Veseloigra. — 22.30: Plpsna o-bfiba na ploSčnh — BERLTN 2f'-05: Plesni večer — KoNTGSBERG 20.05: Program iz Berlina. - MCHLACKER 20.10: Narodna crln^ba. — 20.40: Slušna Igra. — 21.10: Glasbeni roman. — 23: Mešan oropam. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarsk? pesmi. — 19: Lahka rla=ba. _ 20.15: Koncert na ploščah. — 21.20: Veseloigra- — 23.15: Klavirski koncert. _ RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Orkestralen in pevski 1-onc.ert. __ Vremer^o poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj. višjo, druge najnižjo temperaturo 2. januarja Ljubljana 7, 766.8, 2.1, 98, NW1, 10, dež; Ljubljana 13, 766.1, 3.4, 93, Wl, _, Maribor 7, 766.8, 95, mirno, 10, dež; Zagreb 7, 763.1, 3.0, 90, SE1, 10, dež; Beograd 7, 76-5.8, 2.0. 90. E2, 10, ■dež; >arajevo 7, 765.4, 2.0, 90, mirno 5.4, 10, 4.4, 1.0. 0.5, 10. 1.0, dež; Skop!je 7, 763.6, 5.0, 85, mirno 10, _, -. Temperatura: Ljubljana —, 1.9; 4.0, —: Maribor 4.0, 1.0, Zagreb 5.0, 2.8; Beograd 6.0, 1.0; Sarajevo 10.0, 1.0; Skoplje 12.0, 4.0. Solnce vzhaja ob 7.9. zahaja ob 16.29 angleškega in češkega suknaI BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Do preklica jemijemo v račan tudi knjižice ljubljanskih prvovrstnih denarnih zavodov. ZA NOVO LETO svilene, ovratne rute, fini robčki v pastelnih barvah, »Breda« robčki za deco, torbice za 6er-vijete, zavese :n prigrinjala, vse po izredno nizkih cenah pri MATEK & MIKEš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Specialni ente; oblek in volan, ažur, predtisk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Pro ti predložitvi tega oglasa 5 odst. popusta. Elizabeta Drassal vdora po carinskem revidentu. Blagopokojno spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 4. januarja 1934 ob V2 16. uri na tukajšnje farno pokopališče. Poljčane, dne 1. januarja 1934. Žalujoči ostali o učno! Aparat, ki združuje vse odlike, ki jih zahtevajo: modema oprema, odlična kvaliteta, visoka selektivnost, idealno lep zvok, nizka cena in 12mesečno odplačilo! Obrnite se na naše zastopnike. ZASTOPSTVO „RADIO", r. z. z o. z. v LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon št. 3190 a Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega očka ^hana jheCcvea smo dolžni zahvaliti se vsem, ki so nam stali ob teh težkih urah ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalnost in ljubeznivost g. dr. Fr. Misu in dr. V. špornu ter preč. šentjakobskemu župnikiu g. Janku Barletu, ki je pri pogrebu opravil žalne molitve in danes zjutraj bral zadušnico za pokojnega. Najlepše in najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so našega skrbnega očko kljub skrajno slabemu vremenu spremili na njegovi zadnji poti, obsuli njegovo krsto s cvetjem, vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, številnim idrijskim rojakom, zlasti pa gg. pevcem Ljubljanskega Zvona in drugih pevskih društev, ki so mu zapeli v zadnje slovo ganljive žalostinke. 1132 V Ljubljani, dne 2. januarja 1934. ŽALUJOČI PRELOVČEM. Javljamo tužno vest, da je na novega leta dan preminil naš bivši uradnik, gospod geometer v visoki starosti 91 let. Blagemu pokojniku, ki je v našem podjetju zvesto služboval 60 let, bomo ohranili trajen in časten spomin. Jeseniec—Javornik, dne 2. januarja 1934. Kranjska Industrijska družba. ANDREJ SE BO ZAKASNIL !N TO SPET ZARADI ONE PLAVOLASKE - PREPRIČANA SHM . DA 6C TAKO. TUDI MOJ MOŽ NJI BIL BOLJŠI, ALI ANICA, POVEDALA VAM BOM, KAJ SEM NAREDILA da, in s popolnim uspehom. andrej je zaljubljen v mene bol], kakor kdaj jglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh9 K.rema fokalon brez maščobe hranilo za kožo (bele barve) prodre takoj v znojnice, umiri razdražene kožne žleze, razkroji vso nesnago znoj-aic, odstranjuje madeže, zoži razširjene znojnice ter napravi tudi najtemnejšo in najodpornejšo ko-tgmmmmmmmmammmmmmmmmrnmmmmmmmammm žo belo in nežno. V treh dneh da nepopisljivo novo lepoto ;n svežino. Potrebno je uporabljati jo vsako jutro, če imate gube in ohlapne mišice na licu. pa bi morali uporabljati tudi kremo Toka-lon »Biocel« hranilo za kožo (rožnate barve) zvečer pred počitkom. To sredstvo hrani in pomlajuj« Vaio kožo med počitkom. Zajamčeno ie, da bo tako ravnanje vrnilo Vašemu licu mladostni videz in dalo novo prekrasno polt v 28 dneh. V, nasprotnem primeru se Vam ves denar vrne. . ZAHVALA Vsem, ki ste našo preblago, nenadomestljivo mamico v tako obilnem in častnem številu spremili na njeni zadnji poti, nam ustno ali pismeno lajšali težko bol — našo iskreno, toplo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo preCastiti duhovščini, g. sreskemu načelniku, pevcem iz Vidma, Krškega in Leskovca za prekrasne, v srce segajoče žalostinke, uči-teljstvu vseh sosednjih šol, gasilski četi iz Leskovca ter vsem številnim udeležencem, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli od blizu in daleč, da počaste njen spomin. Istočasno se najsrčneje zahvaljujemo č. sestram zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, ki so tako požrtvovalno negovale blago pokojnico in ji s tem lajšale njene trpljenja polne dni. Celje, G raz, Videm, dne 2. januarja 1934. Franc, Rezka s. Filipina in Lojze Voglar. A. ChrisU: 18 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Na prvi mah sem mislila, da imaš res tak namen,« je dejala. »Ali bi te veselilo, če bi ga imel?« »Seveda,« je odvrnila, a glas je pričal, da ne čuti tako. ^Dobro mi de, da to slišim,« je rekel van Aldin. »Hvala Bogu, da prideš prihodnji mesec za menoj, papa. Pred menda ne utegneš, zaradi opravkov.« »Na žalost,« je vzdihnil van Aldin. »A zdaj je menda že čas, da greš na svoj prostor.« Ruth Ketteringova se je ozrla. Pri vratih enega izmed Pullma-novih voz je stala veKka, suha ženska v črni obleki. Ruthina sple-tična. »Malo potno torbico sem vam postavila pod sedež, milostiva.« »Hvala, Masonova. Zdaj pa kar glejte, da najdete tudi zase prostorček.« »Prosim, milostiva.« Spletična je izginila. Van AldLn je spremil Ruth v voz. Na mizico pred n.en.m sedežem je položil nekaj časopisov in mesečnikov. Nasprotni prostor je bil že zaseden, in Američan se je malomarno ozrl na damo, ki je sedela na njem. Dvojica lepih, sivih oči je zbudila njegovo pozornost. Ko je izpregovoril s hčerjo še nekaj besed, je pogledal na uro. »Zdaj moram iti. Vlak bo vsak čas odpeljal. Nu, do svidenja, dete. Ne skrbi, vse uredim, kakor je treba.« »Papa!« I Hitro se ;e obrnil V Ruthinem ?lasu je bilo nekaj, kar se mu je ^delo .ako tu;e njenemu enačaju. da ga je presunilo Zazveneli je kakor klic na pomoč. Nehote se ,e zganila, kakor da bi hote' planiti k n.eniu a v naslednjem trenutku se je že spet obrzdala. »Do svidenji pr hodnji mesec,« je veselo dejal. še mjiuto, in vlak je odpeljal. Ruth je tiho sedela na svojem prostoru in se na vse kriplje trudila, da bi premagala solze, ki jih ni bila vajena. Kar mahoma .o je bilo obšlo, da se ie čut la tako strašna jamo in zapuščeno. Divja želja jo je pograbila, da bi skočila iz vlaka, dokler še ni prepozno. Ona, ki je bila drugače tako mirna in se je imela tako v oblasti, se je zdela sama sebi kakor list. ki ga odnaša veter kdo ve kam. Ce bi oče vedel — kaj bi rekel! Blaznost! Da, res je bila blaznost! Prvikrat v njenem življen u jo je gnala strast, da je delala nekaj, o čemer je dobro vedela, da je neumno in neobrzdano. Kot hči Ruta van Aldina se je popolnoma zavedala svoje norosti. A še v nekem drugem zmislu ,e bila njegova hči. Takisto kakor on je imela železno voljo, doseči to, kar si je bila vtepla v glavo. Že od najzgodnjih otroških let je šlo zmerom vse po njeni volji. Kocka je bila padla. Zdaj n: mogla več nazai. Vzdignila ie oči. in n.ien pogied se je ujel s pogledom sopotn:ce, ki ji je sedela nasproti. Mahoma se ji je zazdelo, kakor da bi znala ta ženska brati v mjeiii duši. V n.emh očeh je videla razumevanje in sočutje. Pa to je bilo samo kratek dojem. Takoj nato sta obraza obeh žensk spt otrpnila v krinko dogovorne družabnosti. Gospa Ketteringova je vzela mesečnik v roko, Katarina Greyeva se je zagledala skozi okno. Ruth ni mogla toliko zbrati svojih misli, da bi se potopila v branje Hude slutnje so se je polaščale. Kako neumna .e bila! je zda. pomagalo, ko je bilo prepozno.. ' Ali je bilo res prej Ce bi imela koga pri sebi. ki bi se mogla razgovoriti z njim. ki bi ji mogel svetovati! Le kaj se je bilo zgodilo z njo? Cu. brezumnega strahu jo .e obhajalo. Skrivaj se je ozrla na damo, ki ji je sedela nasproti. Da ženska je bila videti taka, da bi se ji mogla razodeti. A to seved bilo mogoče. Kdo bi zaupava! svojo duševno stisko tujemu veku! Nehote se je nasmehnila ob tej misli. Prav za prav je b vendarle vse dobro premislila. Koliko sreče je imela doslej v ž \ 1'jenju in kakšne? Zakaj ne bi tudi ona že uživala — zakaj ne bi biL tudi ona srečna? Nikoli ne bo nihče ničesar zvedel... Vožnja v Dover ji ie minila kakor sanje. Na parniku je takoj odšla v kabino, ki je bila določena zanjo. Ko so pripluli v Calais. .e poiskala s spletično svoj dvojni oddelek v .sinjem ekspresu', takoj nato pa jedilni voz. Lahna osuplost jo je prevzela, ko je zagledala za svojo mizico prav tisto damo, ki se je že v Pullmanovem vozu peljala z n.o. Obe sta se nehote nasmehnili. »To je res naključje.« je rekla gospa Ketteringova. »Da, res.« je dejala Katarina. Natakar je priskočil in jima nalil juhe. Ko so podali predjed, sta že kramljali kakor stari priiatel.ici. »Veselim se južnega solnca,« je vzdihnila Ruth. »Ali poznate rivijero?« »Ne. prvikrat se peljem tja.« »Ni mogoče!« »Vi se gotovo vsako leto vozite na jug?« »Skoraj vsako leto. Januar in februar sta v Londonu strašna.« »Jaz sem zmerom živela na kmetih. A tudi tam ni zima kajsi prijetna.« Cene malim oglasom Ženitve In dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-s'ojbina za šitro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.— Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«. »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »V rednote«, »Informacije«, »Živali«. »Obrt« in »Les« ter pa\ ulka. plača ta vsak« begalo 30 par; ta naslov al' Šifro 3 Din. - Kdor □ a d i »■»Inink. p« »*»ko besedo l Din. la dajanje na-slova ali ta šifro po 5 Din. (3) Dober zaslužek mj-dim razpečevaicem. naj-ra.e upok "jtncem, ki poznajo dobro L/ubija ao in okolico. — Pojasnila daje Tcmažln. Cankarjev« d*-b: -i'e 5/11, med 12. in 14. uro. 313-3 ttiKMtU 1 Din; u <1* jsnje aa.«lova aii ca šifro 6 Din. Dijaki, b iščejo instr akcij«, pla ftajo vsako be^nd<* 50 par; u šifro ali ta da janj* na*Wa S Din. (4) Angleščino ui trancoščino poučuje prof. Brešnik. Dvorafcova ulica »lev. 10-47442-4 Nemščino poui-arjetm in pripravljam dijake za iz.r>:te (maturo}. Ponudbe na >glas. oddelek »Jutra« pod značko »Uč»-ttijioa nemščine«. 47438-4 Oglas trg. znaAaja po 1 Din beseda; ta da :anje na*lora ali ta Šifro 5 Din. — Oglasi wialnega inaSaia p« vnaka bevda 50 par: za dajanje naslova a!: m šifro pa 3 Din. »Planinski Vestnik« kompletne letn;ke 1895. 1896. 1S98 in 190! kupi B.n' tel i n« Angelo, Aljaževe cesta S5, telefon 3330. 276-8 Vsaka tx»-d» fio par; ta dajani« naslova ali u Šifro na S Din. (11 Za damsko kapelo mndo učenko z do-nrim gladom. Ponudbe e fotografijo na naslov: Ka-':ca Kneževič. ka.pe'r»:ea. Nori Sad, Ul. Batorjeva št. 46. 112-1 Biro »Central« Vagina 6. telefon 26-228. Beograd, potrebuje za •»! lične >bif-elji boljšo pnvat no »l'Jž'ine«d za R^ograd notranjost 44828 1 Gospodinjo l Šiviljska pomočnica vseh hišnih del, po I izurjena v vseh de ih. išče ve§čo vseh hišnih de!, po sebno kuhanja, šivanja in pran:a. išče štiričlanska druž:na. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 243-1 Hotelsko sobarico perf^ktino. z dobrimi spričevali, veščo nemščine in zmožno kavcije, kot prvo moč sprejme hotel Strukel 292-1 Služkinjo pridno in pošteno, za vsa hišna deia iščem. Pogoj je znanje likanja in krpanja. Naslov v oglsMeu oddelku »Jutra«. 286-1 Trg. vajenca sprejmemo takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo sinovi železničarjev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 229-44 mesto za takoj. Cenj. po j nuidbe na naslov: Benkovič ' Marija, šivilja, Bogoj-ina v Prekmurju. 266-2 ! Vaaka be»ed« 50 p.vr: ! m da jen je aanl r>T» »K ; t« Sifr« pa 3 Dim. (2) Šivilja gre š' ve • na dom po 20 Din dnevtvo; sprejme pa tudj 1e -o na dom. Poiive se v Šiški, Podju-ntke 19. 47532-2 Dekle perfekftia sobarica in šivilja, išče mesto samo pri boljši krščanski družini v Ljubljani, ali tudi izven. Punudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Filanič« 250-2 Mesto hišnika prosi rokodelec (kovinar), ki razume vsa hištM popravka im centralno kurjavo. — Ponudbe prosi na ogas. oddelek »Jutra« pod »Neomadeževen«. 2.77-2 Mesto gospodinje iščem k etri ali dvema osebama. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica«. 263-2 Brivski pomočnik išče za.posle.nje za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober babi Stucer«. 267 2 Čevljar, pomočnik za razma dera. išče delo. \«*i»v v og'asnem oddelku »Jutra«. 2-fr4-2 Brivski pomočnik mlad. želi praktioireti damsko strok". Naslov v vgl. oddelku »Jutra«. 271-2 G. Th. Rotman: Bili, Bobijev sin Strokovnjak za umetno grafiko in reklamo, pre-viame reklamno vodstvo in delo pri večjem podjetju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 13«. 292-2 | Oiptasi ttig. značaja po j I 1 Dis beseda; ta da j janje naslova ali n j SifT« 5 Din. — Osflam i-ociaJneg» tnačaja vaa ■ ka beseda 50 par; z* | dajanje aaskrva ali ta f *ifno Pa 3 Din. (61 ' Nagrobni spomenik kdor namerava kupiti, naj si ogleda bogato izbiro is'tih pri K o ban U.šuli, R«če. ž-el. poeta-ja Rače-Fra-m. 2ti6-6 »Berkel« tehtnica in kompletna trgovska oprava za polovično ceno naprodaj. Doipise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poceni«. ži-4-6 Knjižico Banovinske hranilnice v Ljuibljani. kupim. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 99-16 Ureditev dolgov poravnalne in kn-nkurzne zadeve, upeljavo knjigo vodstiva. sta n.i nadzor 'D vodsrvo knjigovodstva — sestavo b lanc. revizijo uprave, izde.avo prorafu nov in kalkulaoij, upravo hiš. vise 'nformativne i-n druge trgovsko obrtne po sle poveri? *au.pn,0 k on ■jesijoniram Komerpijal. pi sanM Lojze Zaje. sodni zadr. rev''« >f in zaprlseže ni »trok>vnjak v knj:po vodstvu. Ljubljana Flori ja-ncka uli^« »ujv 10/1. 4J940-1B Kdo posodi varno In sigurno 10.000 Din. Ponudbe na og'a.®ni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 15%«. 252-16 Hranilno vlogo Ljudske posojilnice v L;ub Ijani. 100.000 Din prodam. Ponudbe na o-gas. oddelek »Jutra« pod šifro »D"vtr« 287-16 i [>u> •a lajanje naniora al; « »-'fro m S Din '35' Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuje -afinerije Iragib kovin v Ljubljano t! Irski Kiča štev 36 — vhod Vidovdanskf ceAte (pri go •4t.il m Mnž'n«), 70 Starinska ogledala »like in ura naprodaj na Gallusovem nabrežju 27. 274-6 Brizgalni aparat za slikanje, dobro ohranjen. na električni pogon, poceni proda A. Šinkovec. Celje. 306-6 mmmtm u Oeimd«. Oglasi ■itjal n ega tnačaja po 50 paj beseda Za da janje oa&lo^a ali ta šifro S Din, miroma 5 Dift. (11) Gospod iz Šiške ki prodaja kolo (čeprav vojaško sposobno), naj se zg'asi: Cesto dveh cesarjev 95. 247-1.1 2___/ Oglasi trg. t na čaja po l Din beaeda; ta dajanje naslova ali ta najhitreje — Podlovu- ta vod d. i. Za gr^b Praška ulica St 6/U Za odgovor prosumo. da priloiete znamkio u 3 Din »47 16 Vloge bank Naknp, prodaja, zastavitev in posojila, kakor tudi vsa ostala naročila izvršujemo najugodneje. Poslovni za vod. d. d.. Zagreb. Pra ške ulica 6/n telefon 38-38 Za odgovor priložite znam Prodam knjižico Mestne hranMnice. z več:o vlogo. Ponudbe na 0-g'as oddelek »Jutra« pod š;fro »Vee;a vsota«. 47528-16 j Vsaka bt*«-x «fro r» 5 Din HS' Ženmi in neveste! Pohištvo iz zaloge kupite vsled solidnega izdelka na;ceneje edino le pri Avgustu Cemetu v Zgornji šiškii. Vodnikova 122 (•pfStajaiiiče tleinrlhar). Pozor! Pozor! Ženini «n neve&te! AH veste, kje dobite naj-bo^^še pohištvo, masivno it trdega les«, n. pr. bresto vo spa'nicn (13 komadov. 5 marmornih plošč in _ 5 og'edal). brezovo ipaln:en itd., tudi posamezne komade po p-'mern; ceni? Pri Ivanu Mariniču. Tla: dina pri Ptuju. 234J12 Vaaka txu*-da I Din ta da^uij« naalorva ali ta šifro pa 5 Din (2K Gostilno s posestvom tik tovarne, pri cesti pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 255-20 Lično hišo dobro ohranjeno. 2 sobi. kuhin a velik vrt in njiva, ob cesti, pripravna za obrtnika ali vp"kojenca — naprodaj v Leskovcu pri Krškem. Po;asnila daje 11. Šinkovec v Celju. 232-20 Dvonadstrop. hiša velika, v centru Ljubljani naprodaj prot! p'ači!u v goto-vini. — P "'d obreje se i poizve v p-sarni dr. A. I Smo I e ta. odvetnka v I L:uWjana. Dalmatinoma u . $t. 5.' 306-;« Zemljišče cc» 2 »raia. ob mestni meji i.n "b potoku, na lepem |irostoru — primerno za stavb;?ča. *ud' za tovarno pod usodnimi pogn;i tako naprodaj. Po;asni'a daje I Kaube v Mi-ibo'i: F"cbe va nlica 201. -20 Izredna prilika se nudi tistemu, ki misli kujiiti v Roga?ki Slatini, tik na meji zdravilišča, majhno posestvo: hišico s 3 sobami, 3 orali zemlj« šča. velkim vrtom, go-rpodarskim poslopjem itd. Ker je naprodaj larad; lio-Iezni in 'Kihodc. so i^igoji zelo ugodni in cena zelo nizka. Pojasnila da ;e sos-p. A. SJatanič. brivski salon. Rog. Slatina. 336-20 Pekarijo oddam v najem. Ce; I nudbe na naslov: j Grebene. Trbovlje onstran Save. i. po-F anc I -3L1-17 ] Enosob. stanovanje f lno.no in r-uho. takoj ali [■'jzneje oddani v Podmll-tjakovi ul. 31 — Berg'ad Sostanovalko sprejmem v .epo rr.-be. s ov jejve og asni »Jutra«. a: i i-i Vsaka tMtfefla 50 pa-r. ta dji anje naslova aH ta Aifr« 3 Din. Dijaka srednješolca, a i gospoda sprejmem z vso o>k• bo kot sostanovalca v sredin: mesta. Naslov pove ogasni oddelek »Ju'tia«. 2CŠ-22 Vflak. tKvnla 1 DUj. ta dajanje sasiova aY »a Vifro [a 5 Din .'17' Kavcije zmožna gospa bi prevze'a kako to čilnico. traf;ko ali prodajo kruh«. — Ponudbe na po dnižnico »Jutra« v Celju pod značko »Kavcije zmožna«. 304-117 Vsaka J Dlu. ! » da.ionj« naslova ali ' u šifio p» 5 Din (19 f Lokal z eno sobo |>ripraven za krojača ali mesarja, za 54H.1 Din od-ojin v Florijamski ul c-i 22 128-10 Slaščičar.-medičar. delavnico v br eik on k u r eaču»m kraju prodam, ali pa »mi m^m družabuika. Naslo-v v ogl. oddelku »Jutra«. 230-19 mi m o, Živimo v težkih časih, pogled v preteklost pa nas uči, da so bili prejšnji časi te neprimerno hujši. Samo v 17. stoletju štejemo v Sloveniji nad 80 kužnih let. Kuga je vtisnila svoj pečat vsemu človeštvu (in našemu narodu), ki ga ne morejo vec izbrisati vsi bodoči veki. Nad 250 cerkva in kapelic v vseh delih Slovenije, mnogo stotin kužnih znamenj in križev itd. spominjajo nanjo. Obenem je vphvaia na književnost vseh narodov, ustvarila nesmrtne umetniške spomenike in vzbujala silno ljudsko domišljijo. O kugi so poročali že mnogi naši pisatelji, toda njihova dela so cesto pomanjkljiva in težko dostopna. Tako nima povprečen Slovenec pravega pojma, kaj pomeni kuga v naši preteklosti. Delo dr. VLAD. TRAVNERJA, ki začne izhajati v našem obzorniku, je prvo slovensko delo, ki obravnava ta kompli: cirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsledki vede. Poleg tesra bo izhajal bogato ilustriran potopis mlade Američanke Margite Matches »DIVJI PARADIŽ«, kjer žive plemena še primitivno, toda v strasnih zablodah, ki jih zatre Evronec povsod, kamor seže njegova oblast. Vsebina je tako zanimiva, poučna in napeta, da bo vsak naročnik z njo izredno zadovoljen. Nadalje bodo izhajali ilustrirari tehniški pregledi, kjer bo našel vsak, ki se zanima v današnjih časih tehniškega razvoja za napredek, poučno štivo v lahko umljivi besedi. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče primerno zastopano leposlovje s prispevki domačih in tujih pisateljev. Naš obzornik bo seveda tudi v prihodnjem letu priobčeval poljudno znanstvene članke o vseh aktualnih vprašanjih moderne vede in človeškega napredka. Izpopolnjen bo tudi ilustrativni del obzornika s slikami domačih in inozemskih umetnikov. Poskrbljeno je nadalje za one, ki si žele zabave in razvedrila, z novimi rubrikami. Vaaka tws»-dji 50 par I ta dajanj« uaaJova ali j ta Kfr« S Dio. (£!-» Enosob. stanovanje i'dno. v mestu išče u ad Lic«. Ponudbe na og.asn1 c-ddelek »Jutra« pod šifro »Samo ena oseba«. 234-31 /a Stanovanje komfort.no, eno- aH dvosobno išči m v centru mesta. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šilro »Februar« 278-31/a Dvočlanska družina išče primemo '"an.^van^ v ceni do 1000 Din me-e**no. Naslov v ogasn.m Trisob. stanovanje oddam na S.«re.m %:s. št. 24.11. 231 -i . Sobo s štedilnikor pazn- c'i opr-mljeno ta ko-j oddam v RILarjevi u • 2 — za obitmo šo'o i Mlrju. 29C-: Trisob. stanovale pritlično, na Domobranski ce/a Vsaka 0o»»d» 1 Din. » dajanj« naslova ali xa lifro pa 5 Din. (al' »ŽIVLJENJE IN SVET« Ljubljana, Knafljeva ul. s« llillllHlllilllllllHllilllilllllllllllllUlllI Navzlic vsestranski izpopolnitvi naSega obzornika naročnir?1 «escremenie»a Enosob. stanovanje f kuhinjo in pritiklinami. I^po in suho. oddam v 2' Siiki 162 — Spance v a pot. __36-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritikiln oddam takoj ali po«oe.je v 1 » fifrw S D.ri Sostanovalca sprejmem v prijazno o toplo sobo. z zelo dobi o domačo Irano. v centra mes'a. Nas.ov v ogasn>m o-ddelku »Jutra«. 4751& 23 Sostrnovalca sprejmem k boljšemu go- s-iK)du. Nizka cena. poseben vfccd. Janševa ul. 15. Bežib au. 2->4-23 Lepo sobo st^arirano. oddam v Tivoli — Skrabicva u'. 611. 245 23 Lepo sobo v Zvezdi takoj oddani . nama ali zn!."nc iim . Naslov v oglas, delku »Jutra«. 297— ^ irrf^* ViwJ,a b«oWla i Din : za dajanje naaJova t> j šifr- pa R Din. (2-4 F. Ne zaslučiin. motiš se. mučena. Z Bogom. Smučarko v G2bC; p'>zdrav!.ieno z roko iz i ta. prosim za na- or j značko »Beli po'awer« t. oglasni oddelek »Jutra« L.ub.jani. - »Poročim takoi!< (45.208-24) Dvignite p:-27 Huzarček! Mnogi' sreče v novem leti iti Tebi Viktorija. fif. Vsaka DtKM^l« i L>;u. ia tL.j&aje oasJova vh Sifr» pa 5 Din (25 Sp. Šiški, Verovšk(rt-a 4' 290-20 Enosob. stanovame 'efK>. parketira.no. s priti-kHnami, v podpritličju, po zelo nizki ceni oddam. Vselitev moj-oča že 15. jam. Xa ogled v vili Petan. Majstrova ulica 16. 248-21 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vh"dom, v cent™ oddam. Nasov v og'asn>m oddelku »Jutra«. " 242-23 Kot sostanovalko sprejmem preiprosto g dično v zakurjeno f' ho s čisto in dobi o posteljo, v s-edini me lopo opremljeno. oddam f:nemu gospodu ne Ajdov-«"!ini — Dalmatinova nl:ea št. iim. 120-23 Vaffipo sobico oddam. Po:xve se v trgovini na Polvinski ces."; ;5 ____' 253-23 Prazno sobo s posibn:m vhodom takoj odda Kern, Soteska uiica št. 10 II. 256-23 Sobo 7. 2 posteljama ! v sre.1:nl mesta oddam za 24't l>:ri m sečno. Naslov v oglasili m oddelku JiKra 240-25 Sobico s poseb. vbodom n e'ek-triko oddam na Taho-u. X«s'ov v oglasnem •>!•'• '■ »Jutra«.. 283-23 Samostojen obrjnik in tigovec. re.i znanstvo z 20—S5 let s a t ij gospodično ali vdovo br^z otrok, z nekaj goto vine, v -v-ho takojšnje ženitve. Dopse po mo-žno-s.i.i s c ..v.J. »ii se vrne, og'r.s. cdd-lek »Jutra« I"*1 značko »Deb:a bodočnost. 266-25 l t V»aka Oceoda I Dui. i 4a d-t tanj* naAltrva al" z, Hifro in 5 Din (W Kratek klavir do bro ohranjen, z lop n g,asom, ter pletl'ni s.t"> 8 poceni proda Z'" Wolfov;i ulica štev. 1^1. 20; •:> Pianino kupim ! Ponudb« na ogasni od d !ek »Jutra« pod »Tako. v k1 Dm. t Dober mana čistokrvnega, z rocovtikom 10 tednov start?«, počen; proda A h:n Vret-k. Ljub ijana VU, Oeievšta 34. 307-27 Dvosob. stanovanje s kabine'om in pritik'ina-mi oddam s februar em družini 3—4 oseh. Naslov v cg'asnem oddeiku Jutra 249-21 Dvosob. stanovanje « kopalnico in plinom, solnčno, v centru odduin za februar. Nas'o^ v ogl. oddelku »Jutra«. 270-31 k» ?n 3 Din 52-15 Stanovanje i 1 eobo in kab:netom. s plinom, takoj oddam na Dom--.bra.nski cesti št. '71 308-21 2 enosobni stanovanii oddam takoj ali s 1- b-na-iem Vns'o. -.»r« n Sepprirano sobo poleg sodn!je oddam dvema. Nasov pove oddelek »Jutra«. 279-23 Sobo s strogo eeparlran-'m vhodom. v centru m»s'a oddam. Naslov pove o^aMii odde ek »Jutra«. 2S4 23 Sobo s nose<>n'-n vhod"m. takoj oddam v Rožni ulici št. 3 290-C3 V brezplačno oskrbo za eno leto sp-e'm'-m one ga ki mi posodi 20—30.000 Din. p-o-t- vrn:tv; r>e do-goro-u P.-vmid1!*- na ■ - - ..To"*. I Vsaka beseda 5<.t par: I >a da 'anje naslova ali I M šifro D« 8 Din (281 J Denarnico črne barve, sem izgubi! 24. f>. m. Pošten na d:telj na1 :sto vrne v Tavčar-evi u št. 12/1, vrata o. Denar s-lahko pridrži. 286-28 Zlato nalivno pero \Vaternunn. seni izgubila v soboto zvečer. Poštene? "a'ditel;a p-o»««.v..,. ■•>; št S'T. 312 29 JUitjujc jUavuiiii iUtVijcu. IžUiija ux iLOuiinvicij #Juua» AduU iUlJuii4.Ax. iNa^uouu us&aiuu o. o, aoi UA^UiUui^a eitum jucisca, m, au»vi<*uAt uw -Vsi > i-jujijaui.