GOSPODOSTVO V SVETO Ustvarjanje enotnega nordijskega trga če proutujemo nordijske drža-ve vsako posebej, dobimo zani-mive podatke o njiihovem notia-njem ekonomskem in političnem razvoju. Posebno pozornost pa vzbuja vse večja težnja za med-sebojno sodelovanje, po odstra-nitvi vseh tistih preprek, ki to sodelovanje otežujejo, — bodisi medsebojno ali pa z drugimi deli sveta. Ta prizadevanja teže za tem, da iz Skandinavije napra-vijo ekonomsko enotno področje, v katerem bi prišlo do polnega izraza bogastvo in potencial vsa-ke države posebej. Meseca februarja leta 1953 so ustanovili v Kjobenhavnu Nor-dijski svet, s čimer so ustvarili primerno obliko za sodelovanje med temi državami. Ceprav ima to telo posvetovalni značaj, ven-dar njegovi članč pretresajo zelo pomembna vprašanja in dajejo priporočila vladam — članicam sveVa. I Vsako izmed štirih zasedanj tega sveta, kolikor so jih imeli do sedaj, je po svojih priporoči-lih pomertilo korak naprej k ustvarjanju popolnejše integra-cije. čeprav priporočila sveta ni-so.obvezna, vendar pa dosedanja praksa kaže, da so skoraj vsa ta priporočila dobila zakansko sankcijo v državah članicah sveta. Če se ozremo na vprašanja, o katerih je svet dajal svoja pri-poročila, tedaj lahko ugotovimo, da predstavlja ustvarjanje edin-stvenega efconomskega podrofja enega osrednjiih problemov, ker posega v bistvo ekonomike teb držav. Ustvaritev edirstvenega trga bo vplivala na njjhov na-daljnji gospodarski razvoj in jih spremenila v dele celote. ki jo bo morala vsaka država v prvi vrsfl upoštevati. Is'and nima za-radi svoje velikosti posebnrih ko-risti v tem skJopu, zato ga niso [ vključili v to obliko integracije. . Stanje je trenutno tako, da ima vsaka izmed štirih držav vodilno vlogo v posameznih gospodarskih področjih. medtem ko ima v drugih področjih močno konku-renco svojih sosedov. Danska je lia primer najmočnejši kmetijski proizvaialec Skandinavi.ie. Sved-ska je industrijsko najbolj raz-vita. Norveška ima najbogatejše energetične vire in močno ladje-delništvo, Fiinska lesno industri-jo. Z edinstvenim tr.eom brez pregrai bi se idealno dopolnje-vale. Zato pa postaia edinstveno tržišoe vse bolj glavni problem integraeije. Dosedanji napori v tej smeri niso šli brez pretresliaiev, to tem prej. ker ustvarjanje edinstvene-ga trga ni šlo v račun nacional-nim buržoazijam skandinavskih držav. Zlasti se je buržoazija Norveške, ki je bila industrijsko najslabše razvita, ba)a inozemske konkurence. Zato se je Norveška modno protivila odstranilvi pre-prek. Po drugi svetovni voini pa se je stanje spremenilo. Social-demokratske vlade v posameznih teh državah so se skupno posta-viile po robu notraniemu odporu meščanskih političnih strank. In integracija, ki je nokdaj pomeni-la saroo željo, je zatela dobivati i konkretne oblike. L Na drugem zasedanju Nordij- skega sveta (avgusta leta 1954 v Oslu) so sprejeli prvo priporoči-lo za enotno tržišče. Potem se je začelo pripravljalno delo in proučevanje. Razen nordijske-ga ministrstva za sodelovanje so ustanovili tudi komite strokov-njakov, v katerem so zastopani najvidnejši ekonomski strokov-njaki Skandinavije. Komite je pripravljal predlog za ukinitev carinskah pregraj na tržišču tako imenovanih lahkih blagovnih področij, ki obsegajo 30"/» skup-ne medsebojne izmenjave. Sem spadajo proizvodi, kot je na pri-mer gumi, minerali, ies, papir, ladje, usnje in drugo. Po načrtu tega komiteja naj bi druga laza integraoije tržišča obsegala od-pravo pregraj v prometu s tako-imenovanimi »harpsundskimi ¦roizvodi«. S tem bi bilo ustvar-jeno enotno tržišče za železo, je-klo, kovine, kemične izdelke, elekti-otehnično in medicinsko industrijo. Za vsako skupino teh proizvod blagovne izmenjave med te-mi državami. Skandinavija pa bi morala imeti tako edinstveno tr-žišče, ki bi obsegalo 60 do lOf/o skupne blagovne izmenjave, če bi hotela da bi to edinstveno področje bilo priznano od GATT (Splošni sporazum za trgovino in carine), kar bi bilo zelo pomemb-no za odnos med skandinavskimi državami in ostalimi deli sveta. Zaradi tega je nordijsko ministr-stvo za sodelovanie med pvipra-vami za tetrto zasedanje Nordij-skega sveta (meseca januarja 1956) pripravilo predlog, na pod-lagi katerega naj bi se delo za gospodarsko sodelovanje razširi-lo tudi na strojno industrijo, ka-tere proizvodi so zaslopani z 10 do 12"/o v skupni izmenjavi na nordijskem tržišču. S tem bi iz-polnild pogoj, ki je potreben, da bi bila Skandinavija priznana tudii od ostalega sveta kot edin-stveno carinsko področje. Cetrto zasedanje Nordijskega sveta pa ni sprejelo take odloč-be, ker se je ukvarjalo z drugi-mi problemi. To je tem bolj ra-zitmljivo, ker ima za ustvaritev edinstvenega blagovnega trga važno vlogo tudi notranja. ustali-tev v vsaki posamezni državi. Niso pa prenehali s pripravami za uresničitev načrta, toda ne delajo naglo, kajti to ni enosta-ven posel, in skandinavske dr-žave ga žele opraviti s čim manj pretresljajev. Posamezne skandinavske drža-ve preživljajo danes ugodno ekonomsko konjunkturo. Proiz-vodnja raste v vseh gospodarskih painogah, zunanja trgovina se ši-ri. Norveška. kii je nekdaj imela dosti pridržkov glede integraci-je, ni danes več problem. Dolgo se je upirala, ker se je bala kon-kurenčne sposobnosti Svedske in Danske, ki sta bili bolj razvitl. V zadnjih letih pa so na Norve- škem podvojili industrijsko pro-izvodnjo, v nekih panogah pa so jo še bo]j povečali. Zlasti je okrepila svoje pozicije v elektro-kemični industrijii med tem ko se je proizvodnia aluminija za štirikrat povečala. Ker se več ne boji absolutne konkurence, je Norveška načelno pristala na ustvaritev edinstvenega trga in si je zagotovila, da bo tam, kjer ima vodilno mesto, dobila, kar bi na drugi strani utegnila izgubitl. To deistvo je bilo odločilnega pomena pri reševanju vprašanja enotnega trga. Kar zadeva Fin-sko, so jo šele letos, na četrtem zasedanju Nordijskega sveta sprejeli v ta svet, nekatere izja-ve njenih predstavnikov pa ka-žejo, da ima Finska do integra-cije pozitivno stališče. Z gotovostjo lahko trdimo, da je dosti ugodnih momentov za uresniditev skandinavske inte- Mehanizacija v iieki danski tovarni za predelavo mteKa gracije. Skandinavske države jmajo predvsem majhna notia-nja tržišča, rentabilna proizvod-nja pa zahteva kot prvi pogoj veliko tržišče, da bi se lahko po-večale proizvajalne zmogljivosti. Čeprav imajo skandinavske dr-žave zelo razvito blagovno izme-njavo z inozemstvom, vendar pa jih spravlja pritisk konkurence, zlasti iz Zahodne Nemčije in Ve-like Britanije, dostikrat v težak položaj. Tesnejše sodelovanje bo vsekakor lahko izboljšalo njihov položaj na mednarodnem tržišču. Delo za lntegracijo m do se-daj ostalo brez uspeha. Od 1. ju-li)a leta 1954 predstavlja Skan-dinavija edinstveno tržišče de-lovne sile, kar pomeni, da- se Skandinavci lahko zaposljjo brez kakršnih koli omejitev v kateri koli skandinavski državi. Razea tega obstoji unija soeialnega za-varovanja, pripravljajo unijo PTT službe, prometne uni.ie itd. Glede enotnega trga je tudi sko-raj v bližn.ii bodočnosti pričako-vati pomembnejših uspehov. L. Sekuloska