PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, NEDELJA, 6. APRILA 1969 . LETO »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA. NARODA XI., ŠTEVILKA 94 . CENA 50 PAR GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO I P R ▼ A IZDAJ l] Naši delavci v Franciji Tiskovna konferenca predsednika sveta za j delo Polajnarja v Parizu OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PARIZ. 5. apr. < Po telefonu *. — »Interes imamo, da uredimo položaj vseh jugo-sl vanskih delavcev v Fran-riji. tudi sezonskih in tistih. ' ki prihajajo na delo v svoji j lastni organizaciji. Težko pa j -eveda vodimo računa o delavcih na črno. ker niso registrirani niti po naši, niti i po francoski strani.« je izja- | ul na tiskovni konfrenci. ki i }o je pred francoskimi in ju- J g slovanskimi novinarji imel j cb koncu svojega uradnega J obiska v Parizu predsednik j zveznega sveta za delo SFRJ t Anton Polajnar. V Franciji je trenutno za- j p •-•lenih 50 do 60 tisoč jugo- i slovanskih delavcev. Ne da j b: precizirali točno število in | upoštevali vsakokratno odira- j anje. so se sporazumeli, da ie realni ritem letnega priseljevanja ckrog 10.000 novih > delavcev. »Je pa za položaj j elavcev samin boljše, če se ! zaposlujejo po rednih poteh j v okviru sporazumov. Tako j zaposlenih delavcev je zdaj ? skoraj 40.000. Naši delav-ostajajo v Franciji pov-rečno 3 do 5 let. Ne glede a to. da se vprašanje s staranji rešuje šele postopno. Francozi raje vidijo, če pri-ajajo delavci z družinami, kot pa sami. Največ jih je ipcslenih v gradbeništvu, poleg tega pa tudi v kovin-ki industriji in kmetijstvu, ter kvalificirane gradbene elavce potrebujemo tudi dota v Jugoslaviji, sta se Ju--iavija in Francija dogo-r:li. da prakticirata pet do ---T mesečne tečaje v Jugo- mm S PRVE REPUBLIŠKE KONFERENCE ZMS Foto: Edi šelhaus 1 Ihtla!te»?me na zadnji M rani Gonja proti SFRJ Grobi r.apadi sovjetskih listov na jugoslovansko politiko dsednik Tito lovu MOSKVA. 5. apr. Del uvodnika v današnji številki sovjetskega tednika »Za rubežom« je pod mednaslovom »Čudna moda« posvečen kritiki stališč, ki jih je generalmajor JLA Berislav Badurina zapisal v »Komunistu«. V delu članka, v katerem pisec kritizira jugoslovanskega generala in jugoslovanski lisk oziroma jugoslovansko politiko nasploh, je rečeno: »V jugoslovanskem tisku i v katerem mu očita, da ne-vse pogosteje objavljajo član- ti »protisovjetsko kampanjo« ke. ki b- lahko mirne duše ( in da »zastruplja vzdušje prikrasti: strani ameriških ali j ja*eljstva in sodelovanja med zahodnenemških časopisov, j državama«, katerih p zici.ia bi bila ne- : Dozdevne »izpade jugoslo- kje na desnem krilu. Med j vinjskega tiska proti ZSSR« drugim gre za članke, sko- j časopis pojasnjuje s tem. da zi katere se vsiljuje nikakor I v Jugoslaviji obstajajo »neka-ne nova teorijica o tako ime- teri krogi«, ki jim je do tega, da potencirajo vzdušje, ki ni prijateljsko, in da zaostrujejo sovjetsko-jugoslo-vanske odnose. Časopis tudi ugotavlja, da »si nekateri v Jugoslaviji prizadevajo potisniti kazalce na uri nazaj in obnoviti predvojni politični režim«. Prizadevajoč si dokazati trditve, da jugoslovanski tisk žene protisovjetsko kampanjo. časopis navaja več spi- • •• Nadaljevanje na zadnji strani . aprila (Ta-rdnik republi- novanem .enakem zlu'. Avtorji te teoretične telovadbe postavljajo enačaj med NATO paktom in varšavskim sno-nz'.trnom, med imperialističnimi m socialističnimi državami. pri čemer vale enako krivdo za večjo mednarodno napetost na obe st ram. Poslednja .odsritja' take vršo bila objavljena v jutri Bugojnu, so bili j gcslcvanskem časopisu, ki se družbi predsednik j imenuje .Komunist". lOpom-i komiteja Zveze | ha: Po imenovanju časopisa sta v oklepaju dva vprašaja.: V" članku .Pogostni manevri" je avtor generalmajor Berislav Badurina zapisal, da nikakor ni vznemirjen zaradi manevrov NATO pakta, zaradi večje aktivnosti ameriških oboroženih sil v Evropi in zaradi sumljivega vedenja bundeswehra ob merah socialističnih držav. Ne. general Badurina vidi samo pakte in bloke, ne da b: nri tem kakorkoli razločeval agresivni blck NATO cd varšavskega sporazuma, ki so ga socialistične države sklenile v svojo obrambo. General Badurina je spra vil na isto stran tehtnice provokativno premeščante ameriških divizij v Zahodno Evropo in zakonite ukrepe, ki se jih lotevajo države varšavskega sporazuma zaradi lastne varnosti. Generalu Badurinu verjetno ni-o znani pojmi, kot na primer razredni prijem in razredna prtnciptalnost v jOJNO. — Pre sip Broz Tito. ki je vče ri -;iel v Bugojno, je pre-današnji dan na lovu. se je predsednik mudil i p -kem gospodarstvu »Ko- I st" nunistov Besne in Heree-:te Cvijetin Mijatovič. d- dnik skupščine Bosne Hercegovine Džemal Bije-predsednik republiškega ršnega sveta Branko Miku-in komandant sarajevske de generalpolkovnik Via J Ivanka Srez e^-fa bo?n»oo FOJNICA. 5. aprila »Tanjug: — Zena predsednika republike Josipa Broza Tita Jo-vanka Broz je prispela danes d .poldne v Fojnico. znane to-p ice okrog 50 kilometrov od Sarajeva, kjer e cdprla posebno bolnico za m.opančne in revmatične bolezni. Bolnico so sezidali iz republiškega denarja in iz prostovoljnih pr:?: sevko v državljanov iz vse j Ju? slavij e. Ta modemi ob- j :ma Ckrrt ; 290 post )•!. j Mei svoj: m obi^k.tn v b /ni- j Cl 4 » Jov anka Broz pode'i!a j brin itm oi rokom darila — -g . in knji; tanka B »kan n=r I to je njegova stvar. Hujše Piskala je tQ ker se je v n(.katerih amtnskt muzej v trati- jUgcslovanskih časopisih uve-:<-m samostanu v FaJ- t IjaviIa j„vd3- objavljati član Prebivalci Fojnici redsednika Tita r. zdravili. Študentski nemiri v Etiopiji ADIS ABEBA. 5. aprila »AFP:. Etiopska policija je danes izpustila iz zaporov vse študente, ki so jih v minulih dveh dneh ;ned demonstracijami aretirali v Adis Abebi. i ke. v katerih niti s pomočjo /tn<> I mikroskopa ne bi našli raz-prtsrčno _ retjne ocene akcij imperialističnih držav. To ni politika, marveč politikantstvo, in sicer najnižje vrste, brez elementarne socialistične prin-cipialnosti.« Članek je podpisal Nikolaj Dubrov. »Sovjetskaja Rossija« je v današnji številki v feljtonu čez dve strani objavila doslej najdaljši in najostrejši napad na jugoslovanski tisk. Molk o kongresa KF Kitajske poudarja pomen neodvisnosti rnKING. 5. apr. (Tanjug). V tem ko o delu 9. Kongresa KP Kitajske še zdaj, peti dan po njegovem začetku, vlada popoln molk, je kitajska javnost zvedela za nekatera reagiranja v svetu na ta dogodek. Danes so bila tu objavljena pozdravna sporočila še nekaterih parttj, s katerimi ima Kitajska stike. zi s kongresom, čeprav brez navajanja kakršnihkoli podrobnosti iz kongresne dvorane, vleče nit Gre za pozdrave KP Avstralije, Nove Zelandije in Cejlona, centralnega komiteja južnovietnamske fronte narodne osvoboditve in | vztrajanja na kitajski po-pozdravno brzojavko Se- | mični in gospodarski ne-kou Toureja v imenu gvi- i odvisnosti. To ni posebna nejske demokratske stran- j novost, toda glede na prejle- I šnji kongres, ki je bil skli- can pred trinajstimi leti. Kar zadeva reagiranje na kongres v sami Kitajski, stopajo v ospredje tri vprašanja v obliki mnogih izjav delavcev, kmetov, vojakov in drugih občanov. Opozarjajo predvsem na politični pomen kongresa in v zvezi s tem vztrajajo na nadaljnjem znatno širšem proučevanju in uporabi Mao Ce Tungo-vih idej v kitajskem razvoju. Poudarek je tudi na gospodarskih faktorjih in potrebi po pospeševanju proizvodnje. Tretja, zelo močno poudarjena komponenta v reagiranjih je v poudarjanju potrebe po »pripravljenosti proti vojni« in odločnosti, da se »meje domovine branijo za vsako ceno«. V zadnjih reagiranjih ni neposredno omenjena nobena dežela, marveč se splošno opozarja na to, da je potreben boj proti »im-peralizmu, revizionizmu in reakciji«. Neposredne obsodbe ameriškega imperializma in sovjetskega vodstva pa so zaobsežene v izjavah »prijateljev Kitajske« ali v posebnih člankih o temah, ki niso v zvezi s kongresom. Prav tako dobi človek vtis, da se skozi materiale, ki jih objavljajo v zve- je to ena izmed specifičnosti sedanjega zbora. ceneje za približno ! j 20* T™m) ' SODELUJTE V VELIKEM NAGRADNEM NATEČAJU Dekret Jahja Kana Opazovalci sklepajo, da bodo v Pakistanu prepovedali vse stranke RAVALPINDI, 5. apr. (Reu ter). Predsednik Pakistana Jahja Kan je sinočiobjavil dekret, s zaterim delno ponovno vzpostavlja ustavo, ki jo je bil pred desetimi dnevi preklical. Zadržal je namreč absolutno oblast v skladu z režimom obsednega stanja. Dekret o »začasni ustavi« ne upošteva v prejšnjem tekstu, razglašenem leta 1962, tistih odredb, ki zadevajo svobodo govora, gibanja in zbiranja. Prepovedano je tudi. da hi sodišča kakorkoli zanemarjala določbe obsednega stanja ali ukaze vojaških sodišč. Ena izmed pravic, ki jo negira »začasna ustava«, se nanaša na svobodo ustanavljanja združenj in sindikalnih unij. Opazovalci oh lem sklepajo, da bi general Jahja utegnil prepovedati vse politične stranze. Skoraj verjetno je tudi, da bo 80.000 lokalnih predstavnikov, ki so bili na raznih položajih za vlado Ajuba Kana, ob svoje funkcije. Na teh predstavniških ravneh pa ne more biti sprejeta nobena odločitev niti ni mogoče storiti kaj, kar bi se upiralo odločitvam Jahje Kana kot vrhovnega voditelja režima obsednega stanja. Dokazati z delom, ne le z besedami Republiška konferenca ZMS izbrala novo vodstvo — Mitja Gorjup predsednik, Dagmar Šuster sekretar ZMS LJUBLJANA, 5. apr. Deset mesecev po velenjskem kon-gresu slovenske mladine je bila danes v Ljubljani prva — programska in volilna — republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Razrešila je dosedanje, le začasno predsedstvo z »Osnovami za izdelavo programov organizacij ZMS«, začrtala pot k bodočim — programskim in republiškim konferencam, izvolila je novo republiško vodstvo ZMS, za predsednika Mitja Gorjupa, za sekretarja pa Dagmarja Šusterja. Razen 71. članov konference (izvoljenih v občinah) in članov začasnega predsedstva, so se kpnference udeležili tudi Janez Kocijančič, Sergej Kraigher, Franc Popit, Franc Leskošek-Luka, Vlado Beznik, Franc Kimovec-Žiga, Ivan Marolt, dr. Ernest Petrič in drugi gostje ter delegaciji Zveze mladine iz Srbije in Vojvodine. Finski KP grozi razkol Na kongresu so konservativci zagrozili, da se bodo »preselili drugam« OD NAŠEGA POROČEVALCA HELSINKI. 5. apr. (Po telefonu). — Čeprav po dnevnem redu posvečen programu te stranke, se je tretji dan kongresa finske partije sprevrgel v ogorčeno bitko, ki naj bi prejudicirala jutrišnje volitve vodilnih organov partije. Volitve novega centralnega komiteja so cd vsega začetka osrednje vprašanje, ob katerem se križajo meči naprednejšega vodstva in konservativne opozicije. Na začetku današnjega jutranjega zasedanja je konservativna opozicija predlagala, da okrožne organizacije same predlagajo kandidate za novi CK, pri čemer bi volilni komisiji kongresa ostala le funkcija, da kandidature potrdi ali zavrne. Okoli 20 kandidatov naj bi predlagale okrožne organizacije, vse ostale od 35, kolikor jih mora biti, pa bi izbirali med vidnimi voditelji partije, ki so na drugih funkcijah, na primer v vladi, sindikatih ali mestnih svetih. Po grobem preračunu ima opozicija oporišče v sedmih ali osmih okrožnih organizacijah, od 17, kolikor jih je vključenih v partijo. Precej takoimenova-nih vidnih voditeljev, ki niso na partijskih dolžnostih, izvira iz okrožja Uusimaa (okolica Helsinkija), kjer ima opozicija trdno bazo. S takš- 0900 Nadaljevanje na /mini' Po uvodnih formalnostih (sem je tokrat sodil tudi sprejem poročila o delu začasnega predsedstva, sprejem poslovnika in predlog sprememb statuta) je predsednik začasnega predsedstva MITJA GORJUP prebral uvodne besede k obrazložitvi osnov za izdelavo programov organizacij ZMS (prej so ta predlog imenovali stališča). »Vse prepogosto se srečujemo v družbi z ocenami, da smo mladi v prvi vrsti nosilci nereda in vznemirjanja. nekonstruktivni, presiti in nehvaležni. Odveč bi bilo dokazovanje, da so te ocene napačne ter da lahko v svojem bistvu porajajo številne konflikte. Poleg tega pa računajo le s pojavnimi oblikami stanja, ki bi mu morali iskati razloge in izvore, ne pa neustvarjalno udarjati po posledicah,« je dejal Mitja Gorjup in odločno podčrtal potrebo, da se mladina opredeli do slehernega problema naše družbe, saj so problemi družbe tudi problemi mladine. (Povzetek njegovih uvodnih besed objavljamo na 2. strani.) Predlog osnov je nato natančneje obrazložil DAGMAR ŠUSTER. Menil je, da bi bili lahko rezultati velenjskega akcijskega programa večji, če bi bilo to uresničevanje skrb več- f • • Nadaljevanje na zadnji strani mm mt DAGMAR ŠUSTER „Kriv je tisk” Vodstvo KPČ ostro obtožuje novinarje PRAGA, 5. apr. (Tanjug, CTK, AP). Izvršni komite predsedstva CK KPC je očital danes vodstvu zveze čeških novinarjev, češ da objektivno brani protisocialistične sile. Očita ji tudi, da ne podpira razglasov predsedstva KPC in vlade, marveč daje »smernice za delo reakcije«. Izvršni komite je zlasti zameril novinarjem, ker ne podpirajo predsedstva CK KPC kot celote, kar slabi avtoriteto tega partijskega organa (znano je, da so novinarji izrazili podporo Svobodi, Dubčku, Cerniku in Husaku). Položaj v državi je miren. Kakor poročajo časopisi iz raznih krajev, ljudje podpirajo praško vodstvo ob uvedbi ostrejših ukrepov za preprečitev neredov in obsojajo proti- sovjetske incidente. Takšne podpore prihajajo predvsem od vodstev partijskih in drugih organizacij in teles. Predsedstvo češkoslovaške ljudske skupščine je včeraj obsodilo demonstracije, ki so se razvile po zmagi češkoslovaškega hokejskega moštva nad sovjetskim. Pričakuje, da bo vlada storila razumne in učinkovite ukrepe, ki so potrebni za mirno in ustvarjalno delo. Obrambni minister Sovjetske zveze maršal Greč-ko in namestnik sovjetskega zunanjega ministra Semjonov sta včeraj končala krajši obisk v Brati- Izrael nezaupljiv »Neugodne posledice četvernih pogajanj« KAIRO, 5. apr. (Tanjug). Kairski časopisi izražajo upanje, da bodo pogovori predstavnikov štirih velikih sil v New Yorku o Srednjem vzhodu prispevali k praktičnemu uveljavljanju resolucije varnostnega sveta. Ahram« vztraja pri stališčih, ki so s "prvim znana in da »ne verjame, da j LS bi mogli pogovori prinesti kaj dobrega«. Izraelski minister tudi meni, da so četverni razgovori v New Yorku pokazali že dve neugodni posledici — arabske države odvračajo od tega, da bi sklenile mir z Izraelom, in zmanjšujejo pomen Jar-ringove misije; vsiljuje se vtis, da arabske države lahko več pričakujejo od štirih velikih sil kakor od misije posebnega odpo- AFP poroča iz Jeruzalc- slanca OZN' ma, da je izraelski mini- Gabli je v radijskem — „ . ster za informacije Gali- intervjuju še poudaril, da i kov, v katerih je protesti-li ob prvem sestanku pred- Izrael ne bo dovolil, da bi | ral proti sovjetski vojaški stavnikov štirih velesil iz- i ga imeli za objekt poga- i intervenciji v Ceškoslova-javil, da Izrael še naprej I janj med velikimi silami i ški. Današnji »Al spominja, da so pogovori tajni, in piše, da ni mogoče dovoliti kakršenkoli sporazum, ki bi bil v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta in ki ne bi določal popolne umaknitve izraelskih enot. Kairski časopisi poročajo, da bo pomočnik predsednika Naserja Mahmud Favzi prihodnji teden odpotoval iz New Yorka v Washington, kjer naj bi se ponovno srečal s predsednikom Nixonom. sekretarjem KP Slovaške dr. Gustavom Husakom o sovjetsko - češkoslovaških odnosih in o sedanjem stanju v češkoslovanški. AP poroča, da so češkoslovaški varnostni organi prepovedali šahovskemu velemojstru Ludeku Pach-manu zapustiti državo, tako ni mogel na mednarodni turnir v Bognor Regis. Organizatorji turnirja so sporočili, da jim je Pach-man poslal pismo in jih v njem obvestil, da je moral vrniti potni list. Pach-man je napisal nekaj čian- rDružinski prepiri Kdo je kriv, da v naših trgovinah ni dovolj masla? živinorejci, ker nasprotujejo uvozu. In kdo je kriv, da mesna industrija nima dovolj prašičev? Spet živinorejci, ker nasprotujejo uvozu ... A kdo je kriv, kadar rejci krav ne morejo prodati mleka? Mlekarne. In kadar ne morejo prodati pitanih prašičev in goved? Mesna industrija. Tako se namreč obmetavajo z očitki živinorejci, mlekarne in mesna industrija. Očitki pa letijo nekaj mesecev na eno, pa spet na drugo stran, kakor se spreminjajo razmere v proizvodnji in na trgu. Nobeden se ne domisli — ali vsaj ne predlaga ob pravem času — da bi morali vsi pošteno sodelovati kot velika družina, če želijo dobro sebi, sodelavcem in porabnikom živil. Dokler sta trgovina in živilska industrija lahko uvažali, kar sta hoteli, so živinorejci odprodajah plemenske svinje in goveda. Reja ni bila dovolj donosna, ali je prinašala celo izgubo, število prašičev in goved se je močno zmanjšalo. Lani so spremenili predpise. Za uvoz masla, prašičev in drugih živil so potrebna posebna dovoljenja. Sporazumeti se morajo živinorejci, mlekarne in mesna industrija. Brez takega sporazuma državni organi težko odobrijo uvoz. Živinorejci, mlekarji in mesarji pa so si v laseh vzlic vsem predpisom, ki naj bi jim pomagali izgladiti odnose in uskladiti proizvodnjo. Drug drugemu nagajajo — ali iščejo lastne koristi v njegovo škodo — kadar le morejo. Zato so v minulih mesecih živinorejci nasprotovali uvozu masla in prašičev, čeprav že hudo čutimo, da primanjkuje oboje. To gotovo ni prav — verjetno je le maščevanje za lanske razmere na trgu. Toda ali so mlekarne in mesna podjetja voljna jamčiti, da bodo v prihodnje odkupila od kmetij cev vse mleko in živino? Tudi tu so pomisleki. Sicer pa utemeljeni, če se sodelovanje ne bo okrepilo. Brez načrtnega gospodarjenja v kmetijstvu in živilski industriji in tesnega sodelovanja med njima ne more biti resnih obljub in pogodb. Proizvajalci, ki bi morali svoje dejavnosti tesno povezovati in skupno načrtovati, pa se raje obmetavajo z očitki in poskušajo pred porabniki živil zvaliti krivdo drug na drugega. Kako dolgo jim bo to še us-| pevalo? JOŽE PETEK OSEMINDVAJSETA OBLETNICA NAPADA NA JUGOSLAVIJO — V noči od 5. na 6. april 1941 so nemške enote brez vojne napovedi vdrle v Jugoslavijo. Po napadu nemškega letalstva na vojna letališča se je ob 6.30 začel teroristični letalski napad na Beograd, v katerem je sodelovalo 484 bombnikov in 250 lovcev, čez dan so nemške sile, ki so napadale iz več smeri iz jugozahoda in zasedle ključne položaje na severozahodu, dosegle uspehe, ki so ob sodelovanju z italijanskimi, madžarskimi in bolgarskimi enotami pripeljale do zloma jugoslovanske I armade in brezpogojne kapitulacije 17. aprila. — Na sliki: Beograd v ruševinah po bombardiranju. Poslanski kandidati VPRAŠANJI POSLANSKIM KANDIDATOM Za republiško skupščino: 1. - So programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev povedala vse. kar je danes za razvoj Slovenije važnega? Bi kaj dodali ali izpustili? 2. — Za kaj se boste predvsem zavzemali v delu skupščine? Uresničiti dogovorjeno Maks Jamšek —kandidira v 69. volilni enoti Radlje za republiški zbor Skupščine SRS Rojen 1928 v Radljah, pravnik, direktor trgovskega podjetja Dravski magazin v Radljah. Predsednik odbora občinske konference SZDL Radlje. 1. O programskih izhodiščih tmo tudi v naši občini dovolj razpravljali; dali smo tudi nekaj dopolnitvenih predlogov. ki so bili upoštevani. Ze lo težko bi sedaj kaj dodajal ali izpuščal. Veliko bolj pomembno se mi zdi. kako se bomo dogovarjali o tem. da bomo to. kar smo sprejeli kot program, tudi uresničili. 2. Od napredka na gospodarskem področju je oavis- I no. kako bomo lahko razvi { jali vse ostalo. Zato bi se j predvsem zavzemal za razvi- | Janje vseh oblik rentabilna proizvodnje, prav tako pa tudi za racionalno poslovanje v storitvenih dejavnostih in na vseh ostalih področjih družbenega dela. Sodim, da je v okviru teh vprašanj najvažnejše. da ustvarimo pego- MAKS JAMŠEK je za polno zaposlitev, hkrati pa »udi ustrezna sistemska merila za pravičnejšo porazdelitev bremen in delitve dohodka. Pospešiti skladen razvoj Bojan Lubej — kandidat za republiški zbor Skupščine SR Slovenije v občini Lendava Rojen 1921 v Ljutomeru, član IS Slovenije, vsa povojna leta imel odgovorne družbene in politične funkcije doma in v zamejstvu. Od leta 1967 poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije, ves čas pa imel vzorne stike z volivci na lendavskem območju. 1. Menim, da so programska izhodišča, ki jih je sprejela ob volitvah republiška konferenca SZDL Slovenije, solidna osnova za razrešitev bistvenih problemov, ki so pred slovensko družbo v prihodnjem obdobju. Naloge so začrtane jasno in koncizno ter tudi dovolj konkretno, kar bo nedvomno prispevalo k hit remu in učinkovitemu urejanju odprtih vprašanj, s katerimi se še vedno srečujemo. 2. Pred novo skupščino bo nedvomno predvsem naloga, da pospeši skladen družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Dolgoročni razvojni program Slovenije, ki je v pripravi. bo pomenil solidno in poglobljeno izhodišče za uspešno realizacijo teh prizadevanj in ga bo treba zato čim-prej dokončati. Okrepiti bo treba tudi ustvarjalno soodgovornost republike pri urejanju vseh vprašanj, ki so v pristojnosti federacije, in se zavzemati za nadaljnjo krepitev samoupravljanja v BOJAN LUBEJ vseh oblikah združenega dela. Menim, da je za našo republiko pomembno, da tudi v bodoče razvijamo ustavno načelo, da smo odprta družba z demokratično mejno zasnovo, kar pomeni, da se naši narodi, delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti in posamezniki neposredno vključujejo v razvojne procese sodobnega sveta. Bolj pogumno v reformo Alojz Zokalj - kandidat za poslanca gospodarskega zbora Skupščine SRS v brežiški občini Rojen 1918 v Krški vasi. Borec NOV od 1941. leta. član ZK pa od 1942. Sedaj predsednik republiškega cestnega sklada O tem. kaj meni o svojih poslanskih dolžnostih. je dejal: meram le. da bo moj koncept obenem koncept celotnega gospodarstva. ki bo podpiral uresničevanje družbene in gospodarske reforme. V tem okviru moramo razvijati »udi območje, na katerem so me predlagal; za posianea. Za ta predel je pomembno, da se vključuje v slovensko gospodarstvo bolj pogumno kot doslej. S kooperacijo in integracijo lahko razširi proizvodnjo in zaposli dodatno delovno silo. V turističnem pogledu trna možnost povezave s šir- ALOJZ ZOKALJ Planje sedanjih zmogljivosti. S skupnimi napori bomo morali Vprašujete me. kako razu- ustvariti tud: boljše razmere mem funkcijo ooslanea in v kmetijstvu in doseči stabil-kakšna stališča bom za-to- n ;st cen za kmetijske pridel-pal. če bom izvoljen. Reč: ke. SKLAD SR SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE IN PREDVAJANJA FILMOV zbira prijave za porabo sredstev v letu 1970 in sicer za proizvodnjo kratkih in celovečernih filmov. za obnovo kinematografov in za filmsko vzgojo ZA PROIZVODNJO CELOVEČERNIH FILMOV je sklad namenil 3.300.000 Ndin. od tega 3.000.000 kot posojilo, ki se v petih letih glede na obisk lahko spremeni v dotacijo ter 300.000 Ndin za nagrade celovečernim filmom. -Sklad predvideva, da bo s temi sredstvi omogočil izdelavo najmanj štirih celovečernih filmov; prijave bo sprejemal od proizvodnih skupin in podjetij za proizvodnjo filmov, ki morajo do 15. junija l%Jl predložiti tajništvu sklada za vsak projekt 1 zgodilo filma na eni tipkani strani v šestih izvo-dih 1 dokazilo o urejenih a\turskih pravicah (če ne gre za izvirni scenarij) 3 ime in priimek scenarista ter režiserja 4 predračun dohodkov in izdatkov filma. Sklad je zunaj omenjene vsote namenil 66.000 Ndin ta nagrajevanje filmskih scenaristov. Predloge za nagrade daje skladu posebna komisija, ki je v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih delavcev imenuje upravni odbor sklada. Kandidati za te nagrade naj predložijo skladu poleg naštetih elementov še tri izvode literarne snemalne knjige s točno oznako avtorstva. ZA PROIZVODNJO KRATKIH FILMOV je sklad namenil 1.000.000 Ndin. odr tega 930.000 po pogodbi za kritje izgub pri kratkih filmih 70.000 pa za nagrade kratkim filmom. Sklad predvideva, da bo s temi sredstvi omogočil izdelavo petnajstih kratkih filmov: prijave bo sprejemal od proizvodnih podjetij in producentskih skupin. ki morajo do I. septembra 1969 predložiti tajništvu sklada za vsak projekt 1 /gnilim na najmanj eni tipkani strani v šestih Izvodih 2 ime m priimek scenarista ter režiserja 3. izračun duhiulknv in izdatkov filma ZA OBNOVO KINEMATOGRAFSKE MREŽE je sklad namenil 600.000 Ndin; prijave z opisom predvidenih del. celotne stroške in zaželeni delež sklada pošljite tajništvu sklada do 1. decembra 1969. ZA FILMSKO VZGOJO je sklad namenil 400.060 Ndin: prijave z opisom vkcij. izračunom celotnih stroškov ter vseh pred videnih virov dohodkov pošljite tajništvu sklada do 15. decembra 1969. Prijav, ki bi prispele po označenih rokih, upravni odbor sklada ne bo upošteval Interesentom je v tajništvu sklada — Zupančičeva 3/m, Ljubljana — na voljo pravilnik o pogojih sklada za pospeševanje filmske proizvodnje v le tu 1970. 2799 Za večjo samostojnost Rafael Manfreda kandidira v 60. volilni enoti Nova Gorica za republiški zbor Skupščine SRS Rojen 1929 v Idriji ob Bači, elektrotehnik, vodja dob-Iarskega obrata Soških elektrarn, je občinski odbornik ter član komiteja občinske konference ZK, v podjetju ima več družbenih funkcij. samostojnost republike pri urejanju nekaterih družbenih vprašanj; mislim zlasti na upokojence. Problem upokojencev se vleče dolga leta. in sicer zato, ker so ob tem v republiki precej nemočni. V okviru vseh odnosov predstavlja panoga, kjer delam, še poseben problem. Gre namreč za elektrogospodarstvo, v katerem je precej različnih teženj. Mislim, da mora republika samostojno odločati o tej panogi, njeni organizaciji ter seveda tudi o graditvi novih objektov. Le tako bo mogoče s sodelovanjem strokovnih institucij doseči, da bodo ti objekti rentabilni. 2. Prizadeval si bom. da bodo prišle v okvir republiškega perspektivnega programa tudi komparativne prednosti našega območja. Mislim zlasti na izgradnjo energetskega sistema na Soči RAFAEL MANFREDA 1. V programskih izhodiščih bi bolj poudaril samostojnost republike nasproti zvezi, mislim zlasti na ekonomsko samostojnost. Ko bomo dosegli v tem večjo samostojnost, bomo lahko začeli tudi uresničevati samoupravne dogovore med republikami ter med republikami in zvezo. Prav tako postaja zelo nujna večja »Verovali bomo v prihodnost, če bomo gradili sedanjost” Iz uvodnih besed predsednika začasnega predsedstva ZM Slovenije Mitje Gorjupa, ki je podal osnovne težnje in naloge mladinske organizacije 8. kongres ZMS je v glavnih črtah izoblikoval stališča osrednje slovenske mladinske organizacije do vseh osnovnih vprašanj razvoja slovenske družbe, izrazil odnos mladine do tistih problemov, ki nas najbolj prizadevajo, začrtal smeri razvoja naše organizacije. Devet mesecev v družbenem življenju običajno ni dovolj dolga doba, da bi bilo treba že sprejeta stališča radikalno spreminjati. Kljub povsod občuteni dinamiki razvoja naše družbe ostajajo stališča 8. kongresa polnoveljavna in očitno še aktualna. Na reformnih pozicijah Milan Vižintin kandidira v 60. volilni enoti Nova Gorica za republiški zbor Skupščine SR Slovenije Rojen 1925 v Šempetru pri Gorici, po vojni opravljal številne odgovorne gospodarske in družbene funkcije. Bil predsednik goriškega in koprskega okraja, zvezni poslanec, član CK ZKS, član IS SRS itd. Zdaj je predsednik novogoriške občine in generalni direktor Salonita v Anhovem. I kretnih nalog pa bodo morali prevzeti z največjo hrab-. r.:stjo in odgovornostjo drugi organi, ki so poklicani za Ut. Ob vsem tem pa prav sedanje stanje družbenih odnosov in odnos velike večine mladih do aktualnih družbenih vprašanj narekuje prvi konferenci nalogo, da jasno opredeli način naše ustvarjalne angažiranosti pri njihovem razreševanju. Trdimo, da je eden glavnih virov določene napetosti med takoimenovano institucionalizirano družbo in njenimi strukturami ter delom ustvarjalne mladine prav relativna odtujenost mladih od družbenega odločanje. Tu je kal mnogokrat površno ocenjevanega radikalizma in destrukcije med mladimi. Ne more biti resničnega samoupravljanja, ne more biti uspešne in resnične demokracije brez mlade generacije. Zato je družbeno nesprejemljivo stanje, da je npr. šolajoča mladina vseh stopenj premnogokrat le objekt izobraževalnega in celo vzgojnega procesa, da mladih proizvajalcev skoraj ni v samoupravnih organih delovnih organizacij, da nas ni dovolj ali pa sploh ni v skupščinah vseh stopenj, da še tam, kjer smo, naš glas mnogokrat ni enakopraven. Naša želja je. da bi v družbi vendarle dozorelo spoznanje, da je vsako aprioristično nezaupanje do mladih odveč in skrajno škodljivo, da se o-sebnosti oblikujejo samo v delu, da je družbeno odgovornost mogoče zavestno občutiti samo takrat, ko se jo zavestno nosi, da bomo lahko prepričano verovali v načrtovalno prihodnost samo, če bomo gradili našo sedanjost. Mnogokrat se vključujemo v družbeno življenje in organizacije samo. če smo prepričani. da znotraj teh oblik lahko resnično izražamo in uveljavljamo svoj odnos do sveta in družbenih vprašanj. V tem izrazu racionalnosti, ki sama po sebi gotovo ni negativna, pa tiči mnogokrat ter‘nekaterih°‘četnih “pove- nevarnost Nesporno je nam---- 1 reč. da bodo samoupravni organizmi lahko izražali tudi našo angažiranost, da bo v Samostanske freske na znamkah BEOGRAD, 5. apr. (Tanjug). — Biro za poštne znamke in založniško dejavnost jugoslovanske skupnosti PTT bo dal v torek v promet novo serijo poštnih znamk — freske iz jugoslovanskih samostanov. To je za filateliste in ljubitelje umetnosti zelo zanimiva serija zato, ker predstavljajo znamke lepoto izrednih arhitektonskih rešitev in originalnih podob iz šestih samostanov. stališčih vseh inštitucij te družbe živelo tudi naše mnenje, ocene in zahteve samo takrat, ko bomo v samoupravnem življenju resnično živo prisotni. Naša ocena ni izraz pasivnega čakanja, da se stvari spremene. Hoče biti le poziv, da vsi mnogo hitreje ustvarimo z resnično reorganizacijo političnih organizacij in nadaljnjo demokratizacijo političnega življenja boljše pogoje za čimširšo vključitev vseh občanov, mladih še posebej, v družbeno življenje. Govornik je opomnil, da je ZMS na 8. kongresu sprejela nova načela političnega organiziranja mladine, ki so bila soglasno sprejeta, a se prepočasi uveljavljajo. Poudaril je, da mora ZMS nujno naprej, sicer bo ostala prav to, proti čemur se načelno v družbi najbolj bori — formalna oblika formalnega družbenega in političnega življenja. Dejal je: še nismo postali organizacija, v kateri bi večina m'a-dih videla sredstvo in način za svoje družbeno uveljavljanje, za lastno aktivno prisotnost v družbi. Vse to daje ZM marsikje še vedno bolj značaj organizacije za mlade kot pa organizacije mladih. x Dokument o seji republiške konference, ki ga je dalo predsedstvo v obravnavo, je govornik ocenil kot strnitev aktualnih vprašanj, ki so v nekem smislu globalna, ker hočejo predstavljati le osnovo za konkretne delovne programe organizacij ZM. Opredeljujejo se za energično, brezkompromisno in prepričano zavzemanje za hitro in dosledno uveljavljanje družbene in gospodarske reforme pri nas. ZM je čutila tudi potrebo, da se v dokumentu opredeli do vedno aktualnega vprašanja bratstva in e-notnosti jugoslovanskih narodov in se v tem brez pomislekov pridruži smeri 9. kongresa ZKJ. Dokument poudarja, da bratstvo in e-notnost ne smeta postati mit, temveč se morata potrjevati v vsakdanjem življenju, gradijo pa ju lahko povsem enakopravni in resnično suvereni narodi. Ob koncu je govornik orez nepotrebnega patosa. kot ie dejal, ocenil 9. kongres ZKJ kot pomemben dogodek za mlade in poudaril, da mladi v ZMS sprejemajo njegove družbene odločitve v zavestnem prepričanju o njihovi naprednosti in dolgoročnosti. V potrebi, da doživijo ta stališča v vsakdanjem -družbenem življenju svojo potrditev, je govornik v imenu prve republiške konference ZMS pezval vse mlade, da se ustvarjalno udeleže volitev. Delo izvršnega sveta in njegovih organov Prihodnji teden bo seja izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, na kateri bodo obravnavali aktualna vprašanja s področja pristojnosti odborov izvršnega sveta za gospodarstvo, za samoupravljanje in notranjo politiko, za socialno politiko in komunalna vprašanja ter odbora za znanost, kulturo in prosveto. Poleg tega bo odbor izvršnega sveta za samoupravljanje in notranjo politiko obravnaval več vprašanj, med katerimi predlog za poenostavitev veljavnega sistema obračunavanja prispevkov od osebnega dohodka in nadomestil ter predlog z- izboljšanje gospodarske dejavnosti kazensko poboljševalnih zavodov. Komite izvršnega sveta za zunanjo trgovinsko dejavnost pa bo obravnaval načrt carinskega zakona, vprašanje zmanjšanja devizno-kreditne-ga potenciala poslovnih bank in problematiko v zvezi z u-vozom tekstilnih surovin. Variacije na staro temo Alan Ayckbourn: Polovične resnice Za dve in pol ure lahke, nezahtevne, a vendarle meščanske spodobne zabave je poskrbelo ljubljansko mestno gledališče z zadnjo premiero, s komedijo »Polovične resnice« mladega angleškega avtorja Alana Ayckbo-urna. Ta doslej neznani avtor je stopil na evropske odre brez kakršnekoli senzacije, a dokaj uspešno. Ce bi bilo mogoče kaj domnevati o vzrokih takšne uspešnosti, bi se dalo ugibati o tem. ali je ni mogoče pripisati dejstvu, da se gledališča spet obračajo k občinstvu, da poskušajo postati komunikativ-nejša z njegovimi širšimi sloji. Zato iščejo poleg družbeno, politično angažiranih del. poleg iger, ki problemsko ali scensko šokirajo gledalce, tudi dela, katerih umetniška sporočila nikogar ne vznemirjajo, marsikdaj čisto preprosto zato ne, ker sporočil ni. Lahko se seveda zadovoljimo tudi s tem, da je njihova funkcija zgolj zabava na ustrezni, nepreten-ciozni kulturni ravni. Zabava, ki sprošča, ki se spremeni v psihični ventil, skozi katerega odtekajo napetosti vsakdanjega življenja in človeka. Povsem dober zgled takšne uporabe literarne skromnosti so tudi »Polovične resnice«. Ta sodobna variacija na klasično komedijo zmeš- MILAN VIŽINTIN 1. — Mislim, da bo treba začeti reševati predvsem nekatere probleme, ki so temeljni za razvoj tega področja. Hitreje kot doslej bo treba izkoriščati primerjalne prednosti obmejnega področja; zlasti bomo morali razvijati turizem. Pomembna je tudi uresničitev nače’no sprejetih predpisov o gradnji avtomobilske ceste, slednjič pa bo treba tudi nujno začeti z izkoriščanjem potencialne e-nergije Soče. To so problemi. pri vršitvi katerih bo morala poleg lokalno neposredno zainteresiranih skupnosti sodelovati tudi republiška skupščina s svojimi organi. 2. — Slovenska skupščina bo morala vztrajati na reformnih pozicijah. Pri tem mislim, da bo morala biti bodoča skupščinska zakonodajna aktivnost bolj domišljena. Varovati se bo treba stalnega spreminjanja zakonov, kar povzroča neljube jtosledice. Hkrati bi rekel, da se skupščina ne bo smela ukvarjat: z malenkostmi, ki so včasih po nepotrebnem napihnjene in dobivajo dimenzije. ki jih ne zaslužijo. Sam si bom prizadeval, da bo skupščina imela v svojih rokah strategijo reforme. Iz-jiolnjevanje posameznih kon- Podobna zakonska izhodišča Miloš Poljanšek poudaril tudi izredno lep sprejem delegacije slovenskega prosvetno kulturnega zbora v republiki Srbiji LJUBLJANA, 5. apr. Delegacija prosvetno kulturnega zbora skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik zbora Miloš Poljanšek, se je pred dnevi mudila na tridnevnem obisku v SR Srbiji in tako vrnila obisk podobni srbski delegaciji, ki je že bila v Sloveniji. »Res je, vrnili smo srbskim kolegom obisk, toda zdi se mi,« je dejal Miloš Poljanšek, ki se je ljubeznivo odzval prošnji, da pove še sveže vtise s pomembnega potovanja, »in najbrž kar drži, da so nam povsod, kjer smo se ustavili, vrnili mnogo več kot ljubeznivo gostoljubje. To naj bo tudi najpristnejši vtis, ki ga še močno občutim in ga bržkone občutijo tudi ostali tovariši iz delegacije.« Druga velika značilnost slovenskega obiska v Beogradu, Kruševcu, Novem Sadu in drugih mestih pa je sorodnost mnenj in pogledov na zadeve, o katerih je rekla beseda bodisi na uradnih srečanjih ali v osebnih pomen, kih. Delegaciji sta se domenili. da bosta stike med srbskimi in slovenskimi kulturnimi delavci še poglobili, in sicer ob čisto konkretnih vprašanjih, in jih razširili tudi na druge republike. Saj se je že zdaj pokazalo, da sta se republiki Srbija — z obema pokrajinama — in Slovenija lotili iz popolnoma enakih izhodišč, na primer, zakonodaje o visokem šolstvu in financiranja kulture. V Srbiji že imajo zakon o tako imenovanih kulturnih skunnostih, pravkar pa se na široko nosvetuieio. kako zakonsko urediti visoko šol- stvo. Pri nas je, kakor znano, ravno narobe. In kje je bilo tedaj več možnosti za temeljito izmenjavo izkušenj kot prav ob teh dveh obširnih temah? Poleg njiju sta delegaciji pretresali še splošno šolstvo. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da, na primer, v Vojvodini, ki se na šolskem področju v mnogo-čem lahko primerja s Slovenijo, posvečajo vso pozornost urejanju šolskega prostora. čeprav še niso popolnoma urejeni osebni dohodki prosvetnih delavcev. Posebno pozornost sta delegaciji namenili financiranju znanstveno raziskovalnega dela in ugotovili, da zdajšnja delitev prilično visokega zneska, ki z njim razpolaga zvezni sklad za pospeševanje raziskovalnega dela (230 milijonov din, kar je za 40 odstotkov več, kot znašajo združena sredstva iz vseh republik), ne ustreza — še zlasti, ker je znano, da gre polovica tega zveznega zneska za zvezne inštitute in ustanove. Ugotovili sta. da bo potreben širši posvet še s predstavniki drugih republik. Okvirni predlogi za ureditev tega že dalj časa perečega problema, kakor sta jih skicirali tudi deleča, clii, naj bi bili — trdnejša organiziranost, temelječa na načelih samoupravnih dogovorov in morda (kot v kulturi in prosveti) na posebnih skupnostih za raziskovalno delo, nadalje neposred-nejši stiki interesentov za raziskovalno delo z zadevnimi inštituti in ustanovami, uskladenost republiških potreb v razmčrju z vso državo itd. Slovenska delegacija, v kateri so bili poleg vodje Poljanška še Drago Seliger, Ela Ulrich-Atena, dr. Lev Prem-rou, Slavko Belak, Bojan Kardelj in Gojmir Komar, je obiskala v Beogradu tudi časopisno podjetje Politika, kjer so ji direktor in glavni urednik Milojko Drulovič ter njegovi najcižji sodelavci razložili obsežno dejavnost podjetja. V Kruševcu. kjer je bila delegacija deležna še zlasti lepega sprejema, je čutiti posebno živahno kulturno vzdušje, in to na vseh področjih; morda mu zagotavlja takšno dejavnost dejstvo, da daje gospodarstvo v tej občini kar zgledno vsoto tudi kulturi. V Novem Sadu so slovensko delegacijo sprejeli predstavniki Matice srbske in med drugim omenili tudi zadrege, ki jih častitljiva ustanova občuti v zvezi z jezikovnimi spori in nainove.jšimi zapleti pri izdajanju del srbskih in črnogorskih pisateljev Novosadski gostitelji so slovenske predstavnike popeljali tudi po več galerijah in k znanim kulturnim spomenikom. JANEZ ZADNIKAR njav se odlikuje z dokajšnjo profesionalno spretnostjo v zapletu, razpletu in dialogu, z možnostmi za situacijsko komiko — pa tudi z dokaj revno duhovitostjo. Človek bi vzkliknil s Cyranojem (torej nostalgija po lrancoskem espritu) — moj bog, kaj vse bi se tu storiti dalo! In vendar ni dvoma; delo je konjunktumo in efektno sodobno. Človek sedi namreč na partemem sedežu in brez velike zahtevnosti identificira osebe na odru z živimi modeli, ki jih je lahko v teh osebah prepoznati, in z vsakdanjimi življenjskimi situacijami. Po navadi so osebe, ki jih gledalec identificira, sosedje in znanci, le redko on sam. Sodobne zmešnjave, ki jih povzročajo trojni ali četverni stvarni in namišljeni ljubezenski trikoti v tipičnem meščanskem ambientu in z rožnatim, brezkonfliktnim koncem, je urejeno postavil na oder Igor Pretnar. V rahlo stiliziranem in romanti-ziranem realističnem pristopu k celotni postavitvi se je s pridom obnesel tudi njegov realizem v temeljnemu odnosu do dela: ne iskati v njem več, kot mefre dati. Njegova režija je bila povsem korektna, z veliko rutine. pa tudi z zelo dobrim okusom. In če je prav hvaliti očitno discipliniranost uprizoritve, ki jo je narekoval izpiljeni okus, se vendarle zdi, da je v komediji več priložnosti za razmah režiserske in igralske fant"7;:" Morda se motim, a zdi se mi, da je mogoče nad rutino in nad korektnostjo zaslediti še eno lastnost, ki pri Pretnarju sicer ni opazna. V rahlo pridvignjeni komiki se kdaj pa kdaj. žal preredko, posmehne tudi fina. blagohotna ironičnost. Povsem nepotrebna pa je večkratna razvlečenost igre. Med režiserjevo idejo in igralsko močjo v teh prizorih ni bilo pravega sozvočja. Pavza, torej čas. ko se nič vidnega ne dogaja ali spreminja na odru. ima v uprizoritvi lahko pomembno funkcijo. Toda samo takrat, kadar ie živ element igre. kadar nanol-njuje prostor, kadar so v niei intenaUmo navzoči igralci in gledalci. V kvartetu nastopajočih je imel najpomembnejši in tudi najhvaležnejši delež Zlatko Šugman kot Greg Iz tega nepokvarjenega, skoraj otroško preprostega ljubimca je sevala dobrodušna naivnost, ki je simpatična, ki nalezljivo osvaja in se ji težko zoperstavljaš. A se ne pustiš prevarati: v njem je embrio moža z dokaj trdnimi (in niti ne malomeščanskimi) živ-Ijenskimi načeli. Šugman ie nosil v sebi več, kot mu je omogočala šibka literarna predloga, a se kljub temu ni povsem sprostil v svoji komedijski izraznosti. Tako se tudi nista vselej harmonično ujela v duetu z Ginnv (Marija Lojk-Tršarjeva). Vzrok ni samo v očitni tremi in igralski nesproščenosti Lojkove, temveč tudi v zasnovi G:nny. Takšna — dejal bi ameriška kapriciozna lutka je Loikovi narekovala preveč zunanje afektiranosti in je dušila komedijski temperament. Tam. kjer je bilo te afektiranosti manj (na primer v drugem delu), kjer je bila boli neposredna in naravna, je prišlo do izraza tudi več igralskega daru. Tina Leonova je s korektno igro pomembno upodobila komedijsko pasivno, a dogajanje marsikdaj uravnavajočo Sheilo. Franci Preset-nik pa je bil rutiniran, spodoben poslovnež, ki je imel možnosti, da bi bogateje razvil plastičnost lika. Kostume je zasnovala Daria Vidičeva, sceno pa Milan Butina. MARJAN JAVORNIK Popravek Pod naslovom »Kaj se skriva pod tezo o enotnem e’ekfrogospodarskem siste mu?« smo v petkovem Delu na tretji strani objavili od lomke iz ekspozeja in raz prave člana republiškega iz vršnega sveta inž. Ivana Zu pana. V prispevek pa sta se prikradli dve bistveni tiskar ski napaki. V zadnjem od stavku tretjega stolpca se drugi stavek pravilno glasi: Za njegove teze in za stališča precejšnjega števila predstavnikov elektrogospodarskih podjetij, med katere pa ne štejemo predstavnikov podjetij iz Slovenije in Hr vatske, je značilno . . . Začetek drugega odstavka petega stolpca pa se pravilno glasi: Zadnji sklepi ZIS objektivno podpirajo to akcijo združenja jugoslovanskega elektro gospodarstva. Posebej pa podpira to akcijo zvezni sekretariat za gospodarstvo. V MODERNI POPOLNOMA HIGIENIČNI IN PRAKTIČNI PLASTIČNI EMBALAŽI NAGRAJENO Z ZLATO MEDALJO m ■ EXTBR .uh Prihodnji teden v skupščini SRS Zadnje seje štirih zborov Skupščine pred volitvami LJUBLJANA, 5. apr. — Prihodnji teden bodo zadnje seje štirih zborov republiške skupščine pred volitvami. So-cialnozdravstveni zbor j® imel zadnjo sejo že v petek. Predvidevajo pa, da se bodo vsi zbori zbrali še okrog 24. aprila ter obravnavali p .ro-čilo o delu skupščine, nova skupščina pa se bo zbrala prve dni maja. Ker so to 'zadnje seje zborov, je dnevni red tudi sorazmerno obširen. Sprejeli bodo resolucijo o zakedodajni politiki republike. Predlagane so spremembe in dopolnitve zakona o osnovni šoli. Pomembna sprememba je v tem, da je na novo urejena šolska obveznost. Otroci morajo obiskovati šolo od sedmega do petnajstega leta starosti. Učenec izpolni obvezno šolanje petem, ko je osem let obiskoval osnovno šolo. Med pomembnejšimi spremembami so tudi tiste, ki govore, kakšen učni u=peh mora doseči učenec, da lahko napreduje v višji raz-razred. Po dveh zakonskih predlogih bodo spremenjene sodne m upravne takse, s posebnim zakonom pa bi premogovnike, ki nimajo možnosti za nadaljnji razvoj, oprostili plačila republiškega prispevka iz osebnega dohodka in prispevka za republiške skupne rezerve. S tem bi jim c'ajšali prehod na drugo gospodarsko dejavnost in prekvalifikacijo za drug poklic. S posebnim odlokom bi republika prevzela odplačilo brezobrestnega posojila, ki ga je dal republiški zavod za zaposlovanje leta 1966 vzgojnemu zavodu Lsgatec v znesku 300.000 din. Predlagani so tudi finančni programi za financiranje obnove stavbe Arhija Slovenije, za drugo etapo gradnje dvojezične osnovne šole v Lendava in za adaptacijo stavbe italijanske osnovne šole in gimnazije ter dograditev telovadnice za potrebe italijanskih šol v Kopru. Zbori morajo potrditi še nekaj zaključnih računov republiških skladov, na dnevnem redu pa so še nekateri zakonski predlogi, osnutki zakonov in predlog: za izdajo zakonov. Odbori bodo prihodnji teden v glavnem razpravljali o graditvi, ki je pripravljeno za seje zborov. V. J. Več zanimanja za znanstveno dela Zvezni svet za znanost preje! že 50 zamisli za velike projekte BEOGRAD, 5. aprila (Tanjug). Resolucija zvezne skupščine o znanstvenem delu, ki so jo sprejeli pred štirimi leti, je pomembno vplivala na ustvaritev bolj ugodnega družbenega vzdušja za razvoj te dejavnosti. Predvsem se je izrazila v večjem zanima :>u in pripravljenosti gospodarstva za financiranje raziskovanega dela. saj je naložilo vanj okoli 60 odstotkov od vseh sredstev, ki jih danes odvajajo za znanost. Na včera.Všjj seji odbora prcsvetnokultmnega zbora zvezne skupščine za znanstveno delo so pozitivno ocenili to dejavnost, hkrati pa izrekli tudi precej pripomb. Predsednik zveznega sveta za koordinacijo znastvenih delavnosti profesor Dolfe Vogelnik je seznanil poslance s prvimi ukrepi sveta pri triletnem programu dela. k; temelji o red vsem na tako imenovanih makroprojektih. Zvezni svet je prejel že okoli 50 zamisli za te velike raziskovalne projekte, kot so; gospodarski in družbenopolitični sistem Jugoslavije, razvoj kompleksnega vodnega gospodarstva Jugoslavije, kompeksna avtomatizacija proizvodnih postopkov, kompleksna energetika Jugoslavije, zlasti jedrska energetika, vsi vidiki prometa, raziskovanje Jadranskega moria, transplantacijska imunologija, sistem informacij, prostorski razvoj Jugoslavije in mnog; drugi. Dr. Dolfe Vogelnik je tudi poudaril, da bo pretežni del sredstev zveznega siklada usmerjen prav k tem projektom, ob katerih se bo zaradi narave raziskovanj moralo zbrati veliko znanstvenih institucij in znanstvenikov. Sedma ladja v »3. maju« REKA, 5. apr. (Tanjug). — Danes so splavili v ladjedelnici »3. maj« sedmo linijsko ladjo iz serije desetih, ki jih gradi reška ladjedelnica za trgovsko mornarico SZ. Ladja ima 14 tisoč ton nosilnosti; do konca leta bodo zgradili še zadnje tri ladje iz te serije. Mnenja drugih O Češkoslovaški BRATISLAVA Zmaga nad sovjetskim hokejskim moštvom, nad šestkratnimi svetovnimi prvaki. nam je prinesla največjo vrednoto prav s spoznanjem. v čem je moč. Kadar šest mož stoji proti šestim. ko so pogoji torej enaki. tedaj se zelo očitno pokaže vrednost posameznika in delež moralnih vrednot. Vsako razliko v številu je treba nadomestiti s kvaliteto in tu je na prvem mestu prav etična kvaliteta. Občutke, ki so nam jih pripravili naši fantje v Stockholmu lahko primerjamo samo z občutki, ki so nam jih zbudile zmage Emila Zatcpka. Njegovi uspehi so — razen tega da so rušili rekorde — predvsem seznanjali svet s Češkoslovaško, s socialistično Češkoslovaško, za katero mnogi v tujini sploh niso vedeli, da obstaja. Čudovito so nam pomagali premagovati trpki kompleks majhnosti in nepomembnosti. V manifestacijah one noči se ■ te nad gorečimi bakljami. ' nad trobečimi avtomobili in j nad pesmijo dvigovala če- 1 škoslovaška zastava, ki je spet dobna večjo vrednost ne le pri nas doma. ampak tudi v tujim. MOSKVA Mnogi češkoslovaški časopisi. radio in televizija so že dolgo pred začetkom prvenstva v Stockholmu netili strasti občinstva. Pisanje sredstev za obveščanje je bilo očitno usmerjeno k razpihovanju šovinistične psihoze v deželi... Ti dogodki in vse. kar se je dogajalo prej, dokazujejo, da vsa ta provokativna dejanja dirigirajo določeni ljudje. Z njihovo pomočjo in pod njihovim nadzorstvom so se zbirale skupine ljudi z napisi in zastavami v raznih delih Prage. Sem so prihajali tovornjaki in avtobusi, ki so prevažali zbrane ljudi v središče mesta. Nekateri časopisi ganjeno omenjajo, da je na zborovanju na Vaclavskem trgu sodeloval nihče drugi kot Jo-sef Smrkcvsky. ki se je. kot je znano, že večkrat vpletal v podobne akcije. Tudi tokrat je bil med udeleženci antisovjetskega izpada. O Kitajski •no* jinnuo* muniiirt cccr MOSKVA Popolnoma očitno je. da •- bilo lanskoletno uničeva-e kitajske komunistične artije. njen:h kadrov in vodilnih crgancv pogoj, brez . tterega klika Mao Ce Tun-_•» ne bi mogla ustvariti nove partije. N: moč govoriti, da je - dstavništvo na kongresu skladu s statutom, spreje-m na VIII. kongresu KP : ajske. Delegat: na IX. kon-esu n:so bili izvoljeni, mar-č so jih izbrali Maovi cd-slanci med izbranimi ose-uni. Toda celo ta korak Maa ni bil lahek, čeprav ■ je kongres začel, je še ■dno zelo daleč do tega. da . uresničili cilje, ki si jih je zastavil. NEPSZABADSAC BI DIAlPEssTA 1952 so se tisti, ki so kitajsko gospodarstvo, :li. da povečajo tihotap-z mamili. - -verni Burmi se že dol--dijo boji med burman-armado in uporniškimi pinami separatističnih men. Maoisti govore o --. bodiinem boju«, pravil-r.-.-e pa bi bilo govoriti o . -k: vojni«, kajti ti »pra-v: revolucionarji« so samo navadni tihotapci z opijem. JTr Mo ni e PARIZ Po incidentih na Ussuriju je sovjetska vlada dneve in dneve grozila Kitajski z odločnim odgovorom. V noti. ki jo je pred dvema tednoma poslala Pekingu, je povedala. da je z njeno potrpežljivostjo konec. Sedaj pa kar naenkrat, vsaj na videz, spremeni ton in vabi svojega nasprotnika. naj z njo »v miru« razišče predmet njunega spora. Kaj jo je privedlo k temu pomirljivemu koraku? Mogoče se želi v tej aferi prikazati v lepi luči. ko predlaga razgovore, hkrati pa zvrniti vso odgovornost na Kitajsko. če bi se morebiti položaj na meji zaostril. Lahko pa je tudi. da resnično želi pomiritev. Najbolj važen pa je mednarodni okvir, v katerem ima odločilno vlogo bližnja konferenca komunističnih in delavskih partij. Toda vse kaže. da se ZSSR ni pripravljena spustiti predaleč v pomirjevanju. četudi bi Kitajska sprejela njeno pobudo. Mar ni Pravda obtoževala skupino Mao Ce Tunga. da hodi »po stopinjah najhujših sovražnikov socializma«, in da vsevprek napada ZSSR. »glavno silo, ki se bori proti imperializmu«? l’Unila RIM Noto sovjetskih voditeljev vladi v Pekingu, ki zadeva incidente na meji med obema državama, imamo za pozitivno dejanje. Menimo, da so nasprotja in razlike med socialističnimi deželami predvsem posledica • ibjektivnih vzrokov. Socialistični režimi so rojeni na razne načine; na razne načine so se tud: razvijali in uveljavljali. Ubadati se morajo z različnimi problemi, p dedovanimi iz preteklosti. Menimo, da je potrebno upoštevati različno stopnjo razvitosti. različne psihološke in zg-.dovinske tradicije vsake od socialističnih dežel, m njihov položaj v mednarodnem prostoru, kadar ocenjujemo te razlike. TAKI/. Sovjetska ambasada v Wa-i shingtonu ;« na zunaj podob-I na zanemarjeni hiši. katere j stanovalci so zašli v finančne težave. Znotraj pa je vzduš-I je popolnoma drugačno. Te | dni so sovjetski diplomati izredno ljubeznivi in govore, i kot da bi bilo znova geslo * nj.hove zunanje politike naslednje: mir in ameriško- sovjetsko prijateljstvo. Rusi le redko po naključju spreminjajo svoje razpoloženje. V glavnem so korektni: hladini ali prisrčni postanejo iz čisto določenega razloga. Kaže. da tokrat povsem resno jemljejo konflikt s Kitajsko, in da se žele istočasno izogniti vsem nepotrebnim težavam z Zahodom. glede Berlina. Srednjega vzhoda in razorožitve. MILAN MAVER NELJUBA SERENADA Spokojnost in mrtvilo Današnja Burma ne mara tujcev in se je zbirokratizirala, toda general Ne Vin je razbil gverilska gibanja val »čast«, da bi ga osebno pokončal. Toda Bo Jan Na-unga so izročili burmanskim rdečim gardistom. Skupina deklet ga je tepla, dokler se ni onesvestil. Potem so se ga lotili mladeniči z noži in naposled so se spet spra- Newsweek vile nanj dekleta, ki so si oprala roke v krvi umorjenega. Ti pokoli so prenehali šele takrat, ko se je komunističnemu gverilcu, ki se je bal, da je njegovo ime na črnem seznamu rdečih gardistov. posrečilo s pištolo ubiti voditelja kulturne revolucije v Burmi Thakina Tuana Tana. V tem trenutku se je vmešala Ne Vinova armada, da Sedem let po prihodu vojaške vlade generala Ne Vina na oblast je postala Burma skoraj popolnoma zaprta dežela, ki ne goji ne turizma ne stikov z zunanjim svetom. Med maloštevilnimi novinarji, ki dobijo burmanski vizum, je bil v zadnjem času tudi dopisnik ameriškega tednika »Newsweek« Maynard Parker. Takole piše: Burma je strogo budistična dežela in redki tuji obiskovalci. ki se jim posreči priti vanjo, ne bi smeli nikoli pozabiti na globoke duhovne vrednoste te vere. zakaj materialna plat življenja je skrajnje žalostna. Vsako jutro vzhaja sonce izza Pagode Sve Dagon in razsvetljuje njene pozlačene stolpe, toda glavno mesto Rangun je morda najbolj moreče mesto na azijski celini. Omet počasi odpada z velikih javnih stavb, ki so jih sezidali v letih kolonialne vladavine, in se nabira na tihih ulicah. Na pločnikih leži na stotine kilogramov smeti jn odpadkov, ki jih nihče ne čisti, tako da gnijejo dneve in dneve. Za tem žalostnim pročeljem umira gospodarstvo, ki je obsojeno na propad in se ne more postaviti na noge. Iz Burme so pregnali tuj kapital. S tem je bil zadan smrtni udarec uvozu in izvozu in vsemu gospodarskemu razvoju. Politika sedanje vojaške vlade, ki jo preveva strah pred tujino, zapira vrata v deželo celo dragoceni tuji valuti. Ne Vinova notranja politika. tako imenovana »burmanska pot v socializem«, je izpraznila mesta, zavrta kmetijstvo in spodbudila nezadržno rast nesposobne birokracije. ki nadzoruje vsakdanje življenje do najmanjših podrobnosti. Ce hoče prebivalec Ranguna kupiti električno svetilko, mora najprej dobiti dovoljenje od kakih ducat državnih funkcionarjev in potem zagovarjati svoj nakup pred »ljudskim odborom«. ki ga sestavlja pet članov. Ce ga uslžšijo, se lahko postavi v vrsto pred eno izmed 23 »ljudskih trgovin«. ki jih oskrbuje država. Zato je Rangun postal Meka za črno borzo, ki jo Bur-manci blagoročno imenujejo »štiriindvajseta trgovina ljudstva«. Pretihotapljeno blago prihaja po navadi iz Tajske. Nenavadno je to. da se Bur-manci ne pritožujejo nad takim stanjem. Po dolgih letih bede se lahko vsak dan po sitega najedo, na ulicah pa stojijo ogromni transparenti, ki jih spodbujajo: »Ravnajte lepo z živalmi — ne jejte jih«. To. kar je za zahodnjaka mrtvilo, imenujejo Bur-manci kratko malo »duhovna spokojnost«. Manj spokojna od prebivalstva pa je vojska, ki šteje kakih 130.000 mož. Po dvajsetih letih krvavih spopadov v džunglah in gorah se je Ne Vinovim vojakom posrečilo odločilno razbiti bojevnike komunistične organizacije »Bela zastava«, ene izmed najmočnejših gverilskih gibanj v Jugovzhodni Aziji. S svojih oporišč v pogorju Pegu, 160 kilometrov od Ranguna. je 5000 gverilcev »Bele zastave« redno prihajalo v ravnino, kjer so sabotirali kmetijske naprave, razstreljevali mostove, napadali osamljene avtobuse in vojaške oddelke in izvajali druge gverilske akcije. Kadri »Bele zastave«, ki so se izurili na Kitajskem, so prinesli s seboj v domovino ideje maoi-stične kulturne revolucija. Razširili so strahovlado po burmanskih džunglah in vaseh. Njihove glavne žrtve so bili stari komunisti, ki so jim nemudoma nalepili vzdevek »revizionistov«. Najbolj pretresljiv dogodek v tem notranjem boju je bil umor Bo Jan Naunga, komunista stare šole. Ovadil ga je lastni sin, ki je zahte- bi zadala milostni udarec komunističnim gibanjem. Burmanski vojaki, oboroženi z ameriškim orožjem, ki ga Washington naskrivaj prodaja Rangunu, so premagali strah pred nočnim vojskovanjem (v Burmi so ljudje prepričani, da v džungli ponoči hodijo zli duhovi) in začeli odločno napadati gverilce »Bele zastave« ter jih pognali proti severu, proti kitajski meji. Ko so bili komunisti razbiti, se je Ne Vin lotil drugih opozicijskih skupin, toda z drugačno taktiko. Razglasil je pomilostitve, dal je zgraditi ceste, predvsem sezidati šole, in je tako ublažil tradicionalni odpor obrobnih plemen proti osrednji vladi. »Zdaj vsaj ne streljajo več na vojaške oddelke.« je pripomnil tuj diplomati. Ne Vin je tudi izpustil iz zaporov 3000 političnih kaznjencev in je, da bi pomiril nestrpno burmansko inteligenco, naročil 33 politikom, med katerimi je tudi bivši premier U Nu, naj proučijo novo ustavo za Burmo. Ugleden oficir napadel vojsko Bivši poveljnik ameriških marincev pravi: stremuški častniki krivi agresivnosti ZDA General David M. Shoup, nekdanji poveljnik ameriškega korpusa pomorske pehote — »marincev« — je v dolgem članku za ugledno revijo Atlantic Monthly zapisal obtožbo, da stremuška elita visokih ameriških častnikov spreminja Združene države v »militaristično in napadalno državo«. V aprilski številki tega mesečnika je general zatrdil, da je treba vzroke za ameriško intervencijo v Vietnamu iskati tudi v pohlepu po vojaškem napredovanju, v tekmovanju med posameznimi rodovi ameriških oboroženih sil ter v želji po tem, da bi v praksi preizkusili posamezne vojaške doktrine. Po njegovem je to delno vplivalo tudi na množično ameriško invazijo v Dominikanski republiki. Za bombardiranje v Vietnamu pravi general Shoup, da je bila to »ena najbolj zapravljivih in pogoltnih sleparij. kar so jih kdaj vsilili ameriškemu ljudstvu«. Shoup trdi, da je bombardiranje res podpiralo operacije kopenskih sil, sicer pa je bilo povsem brez smisla. Po njegovih besedah je večina poročil o uspehih letalskih akcij »zavajajoča propaganda«. Tudi v kopenskih silah po generalovem mnenju ni dosti bolje. Tudi tu so si pripadniki kopenskih sil in ma-rinskega korpusa skakali v lase. ker so oboji hoteli prvi preizkušati novo opremo in nove taktične variante. Oboji so se spustili v dirko za to, »kdo bo privlekel na bojišče več sil«. Dirka se je ustavila šele, ko je bilo obojih enot že preveč, ko so prevzeli preveč obveznosti in ko je skopnela politična podpora doma. Tudi za izkrcanje 20.000 vojakov in marincev v Dominikam leta 1965 general Shoup pravi, da je bilo to navadno zapravljanje. Tam sta se namreč oba rodova jela »vzajemno preizkušati«, češ kdo je hitrejši in učinkovitejši. Vse politične cilje, ki so jih zasledovale ZDA v Dominikam, pa bi bilo po njegovih trditvah mogoče zagotoviti le z delom sil. ki so odšle tja. General si je med drugo svetovno vojno v bitki na pacifiškem otoku Tarawa prislužil najvišje ameriško odlikovanje Medal of Honor. V pokoj je odšel leta 1963. Ameriški vojaški zgodovinarji se ne spominjajo, da bi bil kdaj kak tako velik častnik tako hudo kritiziral vojaško politiko ameriške vlade. Shoup meni. da izvira Zmeda v francoskih šolah Profesorji obupavajo — Mnoge je že zadela srčna kap Profesor fakultete v Nan-terru je vprašal svoje študente, o čem bi radi, da bi jim predaval. »O sodobnem gledališču«, so mu odgovorili. Profesor se je skrbno pripravil in na prihodnjem predavanju vprašal: »Hočete, da govorimo o Bertoldu Brechtu?« V avli je nastala prava ‘eksplozija: »Brecht, ta stara copata. Zakaj pa potem raje ne o Racinu?« »Dobro — je odvrnil profesor — kaj menite, če bi obravnavali Living The-atre?« »Zakaj ne? — so vpili študentje. Toda o Living Theatre se ne predava, temveč se ga uprizarja«. In začeli so se slačiti. »Ce je tako — je melanholično končal profesor — vam jaz nisem potreben.« In umaknil se je iz predavalnice. To epizodo je povedal Jean Paul Sartre, ki prav gotovo ni nasprotnik študentovskega upora. Zato jo lahko vzamemo kot primer zmede, ki vlada na LA STAMPA TORINO francoskih univerzah. Ce pa se z univerz preselimo v gimnazije, najdemo še hujšo zmedo. Tudi glede tega bi bilo koristno navesti nekaj primerov. Zelo mlada profesorica literature, ki je začela pouk v razredu, je dijake, ki so bili le nekaj let mlajši od nje, obvestila, da sta za to leto na programu Montaigne in Pascal, ter jih vprašala, s katerim naj bi začela. Njenim besedam je sledil izbruh smeha, vpitja, žvižganja. Ko je s težavo vzpostavila mir, se je dvignil neki dijak: »Ne zanimajo nas, govorite raje o treh ma«. »O treh ma?« »Da, Manc, Mao, Marcuse.« Dekle je zmedeno dejalo, da bolj malo pozna te avtorje, češ da je študirala predvsem francosko literaturo. Potem je šla vprašat ravnatelja in dobila naslednji odgovor: »Poslušajte, draga kolegica. predvsem ne naredite ničesar, kar bi jih vznejevoljilo.« CM tedaj naprej preživlja večere sklonjena nad »Kapitalom« in »Rdečo knjižico Maovih misli«, da bi izbrala odlomke, ki bi jih lahko prebrala v razredu. Na neki drugi gimnaziji je profesor govoril o Deklaraciji človekovih pravic: to besedilo označuje rojstvo osebnosti. Od podložnika postaja človek državljan; nima več samo dolžnosti, temveč tudi pravice ... Neki študent ga je prekinil in vprašal: »Da, da. svoboda... Toda, če hočem iti v Britanijo, potrebujem potni list.« Lahko bi nadaljevali, toda zaključek bi bil vedno isti: avtodisciplina je prinesla kaos v francoske šole. Namen reforme Edgarja Faura je bil dati pouku modeme strukture ob upoštevanju večine profesorskih in študentskih zahtev. Ob nasprotovanju večine v vladni stranki, z amandmaji parlamenta in odklonilnim stališčem aktivistov levičarskih grupic ta reforma vsaj doslej ni dala kaj prida sadov. Mnogi profesorji so ubu-pali in zapustili prosvetno službo. Drugi, ki so skušali vztrajati, so končali v bolnišnici. Tako se je na primer minuli teden 55-letni profesor Andre La-o-arde med semestrskimi izpiti na nekem pariškem liceju zgrudil, zadet od srčne kapi, ko je nenadoma v učilnico vdrla skupina upornikov. To ni osamljen primer. V Rouenu je profesorja Vidalenca zadela možganska kap, ko je skušal pomiriti razbesnelo študen-tarijo. Profesor 1 Basquin, direktor višje tehniške šole, le s težavo okreva po srčni kapi, ki ga je zadela v podobnih okoliščinah. Neka profesorica liceja Antony je postavila pred vrata dijaka, ki je motil pouk. Kmalu nato se je dijak vrnil v spremstvu članov akcijskega komiteja. Odvlekli so jo iz razreda, zaprli v neko sobo in prisilili, da pokleknem izpove avtokritiko: »Sem nevredna učiteljica.« Pro- fesorica je poskusila narediti samomor in je zdaj v bolnišnici. Da bi naredili konec temu položaju, je minister Edgar Faure napovedal zakonski osnutek, ki predvideva kazenske in disciplinske sankcije. Kazenske bodo uporabili v hujših primerih, ko bo šlo za kršenje javnega reda in onemogočanje svobodnega pouka na univerzah in gimnazijah. V položaju, kakršen je sedaj, je to verjetno potrebno. Ne bo pa mogoče več govoriti o avtodiscipli-ni in tudi ni gotovo, če ne bodo policijski ukrepi povzročili še hujše nerede. bojevitost visokih častnikov iz njihove vzgoje, načina izbire in kodeksa časti. Tem ljudem dopovedujejo, da morajo »ubogati, ne pa razglabljati«, vzpenjajo pa se z »zado-ščanjem tistemu, kar od njih pričakujejo, in z ugajanjem nadrejenim. »Civilisti komajda dojemajo in le stežka verjamejo, da marsikateri poklicni vojak prav iskreno hrepeni po vojnah ter po možnosti za slavo in odličja, ki se ponujajo le na bojiščih. Mirnodobna vojaška kariera je za normalnega rednega častnika dolgočasna in prinaša sama razočaranja.« General pravi, da so si častniki te vrste po drugi svetovni vojni priborili nov ugled, ker so »mnenja in besede poklicnih vojakov« čedalje bolj upoštevani. Shoup piše, da so njihov vpliv okrepili tudi milijoni vojaških veteranov iz dinge svetovne in poznejših vojn, za katere so bila vojna doživetja »nemara najgloblja in najbolj vplivna izkušnja, kar so jih kdaj doživeli«. Po besedah Davida Shoupa to zvezo podpirajo še vojaški dobavitelji. »Med obrambno industrijo in vojaškimi strukturami obstaja tesnejša zveza, kot si to predstavlja BinMTOJil 3-Ceralb 'm* ^Tribune marsikateri državljan. Ta zveza se spreminja v zelo močno skupino pritiska, ki vpliva na javno mnenje.« General Shoup, ki je bil kot poveljnik marinskega korpusa nekdaj tudi član odbora načelnikov generalnih štabov, pravi, da vojaški kompleks pri načrtovanju politike zlahka prevpije politike in diplomate. »Vojaški planerji se oklepajo svojih doktrin, povezav, discipline in značilne želje po tekmovanju in zmagi.« Civilisti pa po njegovih trditvah »navadno niso tako samozavestni, kadar gre za to, kako reagirati na grožnje in nasilje«. Pripadniki vojaškega kompleksa so že vzgojeni tako, da so »skrivnostni, prebrisani in dvolični«. Končuje pa Shoup takole: »Ce je Johnsonovi upravi manjkalo iskrenosti pri poročanju o vietnamski vojni, bi prava resnica razkrila, da je velik del hokus pokuša vzniknil iz vrst kovarjev v vojaških službah doma in v tujini.« BERNARD D. NOSSITER ZDRAVNIKA ali FARMACEVTA išče zunanjetrgovinsko podjetje za delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA za terensko delo na območju LR Slovenije Prijave pošljite do 20. aprila na naslov: FABEG, Beograd, Trg Marksa i Engelsa. 2831 ' ' UŠ IN O V O Spray za suho umivanje las BONARO Odstranjuje maščobo in prah Ena bombica zadošča za 25-kratno uporabo Navodilo je napisano na embalaži Piše VIDA HREŠČAK Katoličani, Židje, muslimani, so te dni v Jeruzalemu složno mislili na religiozne dogodke, ki naj bi se bili zgodili v davni preteklosti v tem mestu. To je vojski in policiji omogočilo kratek premor. V Ameriki se ne morejo povsem brezskrbno prepuščati velikonočnim šegam in navadam, ker tokrat ta praznik sovpada z obletnico Kingovega umora, pa je zaradi tega deset tisoč pripadnikov nacionalne garde v šestih zveznih državah v stanju pripravljenosti, da bi takoj intervenirali v primeru novih večjih izbruhov rasnih nemirov. Tudi v mnogih drugih nemirnih delih sveta ta praznik, ne prinaša vernikom miru in jim ne dopušča sprostitve. Nigerija in Biafra sta vsekakor med njimi. In ker sem že omenila to ozemlje, spremenjeno v milijonsko pokopališče, se ne morem premagati in se odreči kratkemu skoku v britanski spodnji dom, kjer je Wilson poročal o svojem pravkar opravljenem afriškem potovanju. Prav neverjetno je, s kakšnimi cenenimi sofizmi si včasih pomagajo državniki, da bi neuspehe sprevrgli v uspehe. Kako nedopustno včasih podcenjujejo inteligenčno raven svojih poslušalcev! Wilson je namreč poučil člane spodnjega doma o napredovanju stališč nigerijske vlade, ki se je (seveda pod vplivom \Vilsonove »prepričljivosti«) odrekla postavljanju poprejšnjih pogojev za pogovore z Bi-afrčani. Gowon morda res ne določa več pogojev za začetek pogovorov, zato pa je kar sam brez Biafrčanov, določil kakšni morajo biti rezultati: brezpogojno bo namreč vztrajal pri enotnosti države in nikakor ne bo sprejel odcepitve Biafre. Ali naj bi se torej Ojukivu srečal z Go-utonom, da bi ponižno poslušal branje tega diktata? Pa tudi sicer so rezultati Wilsonove turneje »plodni«, saj mu je Gotvon preko lagoškega radia nemudoma sporočil, da je njegov predlog o pošiljanju nevtralnih opazovalcev v Biafro nepraktičen in popolnoma nesprejemljiv. Nekaj pa je Wilson morda le dosegel. Britanske pošiljke orožja, ki marsikoga bodejo v oči, bodo v prihodnje morda delno preusmerjene v Niger, odkoder bodo našle skrite steze do nigerijskih federalnih čet. Biafrčani vsaj trdijo, da praktični dogovor o tej manipulaciji pojasnjuje cilje sedanjega bivanja v Londonu predsednika države Niger. Izključevanje javnosti Dve nevarni mednarodni krizi dobivata zadnje čase nekatere istovetne značilnosti. Topništvo in drugi, modernejši dosežki vojne industrije še grme na frontnih linijah in v njihovem zaledju tako v Južnem Vietnamu kot tudi na Srednjem vzhodu. Toda rekla bi, da ti spopadi niso ne na eni ne na drugi fronti tisti poglavitni dejavnik, ki naj bi zagotovil ali omogočil razplet in razrešitev. Njihova vloga je vse bolj postranska. Zreducirani so kvečjemu na eno izmed silnic, ki vzdržuje lokalno »temperaturo« na visoki stopnji in so torej kot takšni svarilo in opozorilo, da bi čakanje in zavlačevanje iskanja kolikor toliko ustreznih rešitev bilo zelo tvegano, če že ne kar usodno. Proces razreševanja teh kriz pa teče zdaj v obeh primerih očitno za zaprtimi vrati. Nasprotniki na Srednjem vzhodu so zdaj — z začasno »upokojitvijo« Jarringa — še bolj prepustili drugim pravico direktnega odločanja, ne da bi bili hkrati prevzeli obveznosti, da se bodo podredili sklepom tega odločanja. Praktično bo torej igra štirih polcerašev v New Yorku res do skrajnosti hazardna in niti svetovna javnost, niti javnost prizadetih držav ne bo vedela, kakšna so plačilna sredstva za kritje medsebojnih dolgov. Poročevalci iz Kaira nam pravijo, da Egipt ne bo mogel reči »ne«, če bodo Rusi v New Yorku rekli »da«. Iz Tel Aviva pa ni slišati nobene podobne izjave. Qe bi bili optimisti, bi si ta podatek lahko razlagali kot dokaz, da so Egipčani dobili vnaprej razmeroma zadovoljiva sovjetska poroštva in da Tel Aviv nima takšnih jamstev s strani svojega zaščitnika. Toda nismo optimisti, zato se je kaj težavno znajti v lastnih mešanih občutkih: zmernem zadovoljstvu, ker so se le začeli pogovori predstavnikov štirih stalnih članic varnostnega sveia, ter ne tako zmerni skeptičnosti glede tega, kako in s kakšnimi sredstvi nameravajo ti štirje uveljaviti svoj sporazum — seveda če se jim bo posrečilo sploh priti do nekega sporazuma. Logično, da ta sporazum ne bi mogel zadovoljiti samo ene strani in zato ne bo zadovoljil nobene. Če naj bi ga uresničili — pod okriljem OZN — bo to še vseeno pomenilo prisiljevanje. Ali bo torej lahko trajen? Le če bi prizadeti, zavedajoč se brezizhodnosti položaja, izkoristili priložnost, da se pokažejo kot konstruktivni, ker se podrejajo sklepom varnostnega sveta. Toda v naslednji fazi bi morali na sceno stopiti tudi sami ter zapolniti ta papirni okvir z lastno realistično vsebino, s politiko, v kateri ne bi bilo več ne fanatizma ne demagogije, pa naposled niti prostora za ukoreninjenje tujih interesov. Kot rečeno je javnost očitno izključena tudi iz procesa reševanja vietnamske krize. Vse bolj kazno je, da pariški pogovori niso dosti več kot kulisa. To sicer pomeni, da je javnosti še vedno odvzeta faktična vloga korektorja svetovnih tokov, čeprav jo verbalno vsepovsod povzdigujejo na ta piedestal. Toda če bi tajni stiki v Vientianu (ali še kje drugje), katere bi seveda spremljala tudi vojaška deeskalacija, ki jo je napovedal ameriški obrambni minister bojda zaradi zmanjševanja visokih finančnih stroškov in na katere bi druga stran odgovorila z neko svojo ustrezno potezo — če bi torej vse to sprožilo razvozlavanje tega krvavega vozlišča, se ta svetovna javnost seveda ne bi spotikala ob formalizmih. Kako nujno je takoj skreniti z dosedanje poti, kaže namreč tudi izjava ameriškega zoologa, ki se je pravkar vrnil iz Južnega Vietnama, kjer je ugotovil, da bo obnovitev narave, uničevane s kemičnimi sredstvi, trajala najmanj 20 let. Po neizmernih stroških za vojaško uničevanje bo treba iskati in najti še mnogo bolj neizmerna sredstva, da bi to razdejanje odpravili. Za Američane bo res težavno kogarkoli prepričati, da je njihov vseskozi negativni saldo vendarle pozitiven. »Na robu prepada« Dubček je ob koncu tedna s svojim otožnim nasmehom spet spregovoril z malih zaslonov, da bi brez retoričnih figur predočil državljanom skrajno resnost položaja in jim povedal, da so se znašli na robu prepada. Še vse tisto, česar poslušalcem ni izrecno in direktno povedal, je le-tem bilo nesporno jasno. Ni jim napovedal kot možnost, marveč kot gotovost, da bodo morali plačati visoko ceno za demonstracije. Opozoril jih je. da jih novi primeri državljanske nediscipline lahko odvedejo nazaj v razmere, ki jih je dežela preživljala ob koncu avgusta. Zahodne agencije celo trdijo, da so v ČSSR že dospele tri nove sovjetske divizije in da se je število tujih vojakov povečalo na približno 110.000. Toda vsi že sprejeti politični in administrativni ukrepi, oktiviranje poleg policijskih sil tudi nacionalne vojske za ohranitev notranjega reda in miru, so takšni, da Rusom niti ne bi bilo treba pripeljati vojaških okrepitev, ker bodo naloge, ki naj bi jih vršila okupacijska vojska tako in tako morale opravljati nacionalne formacije. Najdaljnosežnejša politična posledica izbruha čustev, do katerega je prišlo 28. marca, pa je, po moje, enačaj , ki ga je Dubček postavil v svojem govoru, ko je avtorje izgredov ocenil istočasno kot antisovjetske in antisociali-stične. Takšna ocena, ali če jo hočemo imenovati priznanje, ali popuščanje,-je tista največja tragedija razvoja razmer, do katerih so postopno — toda kot kaže nujno — pripeljali posamezni sporazumi, ki jih je češkoslovaško vodstvo drugega za drugim podpisovalo. Kje najti v prihodnje jezove, ki bi zaustavili proces, katerega napoveduje omenjeni enačaj? Kritika nekih politikov, ki se utegne materializirati z njihovo odstranitvijo, cenzura, vračanje v redakcije oseb, ki so odšle iz njih pred lanskim januarjem, ukinitev nekih časopisov, vse to skupno vzeto ustvarja nevarne strmine, na katerih ostaja vse manj opor, ob katerih bi bilo mogoče zaustaviti drsenje k podnožju. Ali je potem tolikanj čudno, če so si neki komentatorji zastavili vprašanje ali se niso med razgrete demonstrante pomešali tudi takšni hujskači, ki so macchiavelistično predvideli ter s svojim individualnim prispevkom zavestno pospešili današnje politične posledice? Na Zelenici zmagal Sodat Uspel mednarodni veleslalom na Zelenici — A. Klinar deli 9.—10. mesto ZELENICA. 5. apr. Avstrijski reprezentant v alpskem smučanju Stefan Sodat je vnovič odšel z Zelenice kot zmagovalec. Lepega pokala, ki ga je prireditelj namenu najboljšemu, sicer ni vzel s seboj, ker ni utegnil čakati na razglasitev rezultatov; moral je takoj po tekmi domov, kjer ga je čakal nogometni dres in odločilna tekma za njegov klub. ki mu preti izpad iz področne lige. Medtem ko je bila pri moških zares močna udeležba, med ženskami ni bilo na startu najboljših. Z znatno prednostjo je zmagala domačinka Maja Kramar. Na Zelemci >e je zbrala skoraj >a Jugoslovanka in koroška srnu- L J\ER DNEVA Obljuba dela dolg Pred dnevi je predsednik ob finske skupščine Kranj Slavko Zalokar nagradi! >mučar>ka -kaicalca Stefančiča ji Mesca z.% njune uspehe v Plenici Na «em .-prejemu je v imenu krani-ke občm-ke skupščine rudi obljubi! vso pomoč pri izgradnji 75-mf»rske skakalnice na Gorenji Savi. Z deli bi Kranjčani radi zaceli že letos in skakalnico do druge sezone dogradili. Napravo bi rudi obložil: z umetno -novjo m rako rešili enega naj-ret-i:h problemov naših smučarskih skakalcev Kranjčani tako napravo vsekakor zaslutijo in je -amo upati, da ne bo ostalo zgolj |ri obljubah ... J- J. čar-ka elita. Med domačimi je manjkal le državni prvak v veleslalomi in smuku Blaž Jakopič, ki i« odle*el na študentsko tekmovanje na Finsko. Na 1800 m dolgi progi s 54 vrati in 480 višinske razlike, ki jo je t ra-.ral tržiški trener Janko Krmelj. so imeli poglavitno besedo koroški tekmovalci, ki so pobrali tudi vsa na i bol j vidna mesta. Za uvod so trije mladi tekmovalci Rauter. Heoer :n Ressman poskrbeli z.i redko presenečenje: kar vsi trije zapored so prišli na cilj z er.* kun časom — 1:51.». Bo imela letošnja Ze enica kar tri zmagovalce? Od favoritov je bil na stanu samo še Stefan Sodat. In prav on je -podrinil trojico z najboljšim časom. Od domačih tekmovalcev je v začetku najbolje kazalo Mirku Klinarju. ki pa je v spodnjem delu proge jade! in izgubil preveč časa. da bi lahko računal na boljše mesto. Vsi drugi so bili počasnejši in le Andrej Klinar se je za las še vrinil med prvo deseterico. Prvaka Šoštanj in Žalec Pionirski košarkarski festival vedno privlačnejši CELJE — Dve telovadnici v £*orah sta bili prizorišče zaključne akcije v okviru festivala pionirske košarke. Na tekmovanju se je zbralo kar 16 ekip iz sedmih občm celjskega področja, ki so se med seboj pomerile za naslove najboljših. Bilanca te akcije je na celjskem področju močno razveseljiva, sai je skupno nastopilo na občinskih prvenstvih 55 moštev, na področnem v Štorah pa še 16. Pri pionirjih so na področnem prvenstvu pokazal: največ znanja Šoštanjčani, tesno za petami pa so jim bili Zalčani in Prebold-čani. REZULTATI: I. -kupma - Šo- štanj II i Laško 38:6. Prebold : Mozirje 36:10. Prebold : Celje III 22.13. %oštanj II : Celje III 17 14. Šoštanj II : Prebold 33:22; II. skupina — Žalec Hudinja 24:15. Sl. Konjice II : Rog. Slatina 29:21. Žalec : Slov. Konjice II 16:13. Hudinja : Rog. Slatina 29:20; Finale: Šoštanj II Žale* 30:19. Prebold Sl. Konjice II 20:12. Hudinja : Celje III 20:0. Mozirje : Laško 28:17. Hudinja : Mo- . z:rje 26:20. Rogaška Slatina : La- I sko 23 13. \rstni red ekip: 1. Šoštanj II. I 2 Žalec. 3 Prebold. 4. Slov. Ko- j njice. 5. Hudinja. 6. Celje III. 7 Mozirje. 8. Rogaška Slatina in 9. Laško. Pri c.onirkah so Žalčanke že v predtekmovanju izgubile - Policami. vendar so se zaradi boljše razlike v koših uvrstile v finalni del tekmovama Nekaj srečanj je bilo odločenih šele v cod:iT iških. Odlične so bile Prebolričanke. ki so na tekmovaniu pokazale najboljše tehnično znanie in so naslov prvakinj izgubile v zadnji Mkund* igre za razliko v koših r žaIvankami. REZULTATI; I. skupina — šo-šTanj II : Celje II 16:4. Pre- bold : Laško 11:9. Celje II : La- ško 8:6. Prebold : Šoštanj II 12:6; II. skupina — Sl. Konjice II : Polule 11:10. žaleč : Sl. Konjice II 24:8 in Polule : Žalec 9:7; Finale — Žalec : Prebold 13 ll. Polule : Soštam II 4:7. Sl. Konjice II : Celje II 14:10 in Sl Konjice II : Laško 23:20. \ rstni red ekip: 1. Žalec. 2. Prebold. 3. Osn. š B. Rock. Šoštanj. 4. O-n. š. P. Kranjc. Celje. 5. II. osn. š. Slov. Konjice. 6. II. osn. š. Celje in 7. I.aško. Najboljši celjski in žalski sodniki so sodili tekme brezplačno. Slove-nija-vino je pogostila vse nastopajoče z brezalkoholnimi pijačami. KZS pa je zmagovalnima ekipama podarila košarkarski žogi. K. JUG Oba naslova Trati ŠKOFJA IOKA — Pri pionirjih je nastopilo 10 osnovnošolskih ekip Rezultati: Poljane nad Škofjo I.oko : L. Seljak . Trata I, Sel tak 24:6 «10:2»; od 4 do 6 mesta S Žagar : P. Voranc 14:2 «6:0*. T. Čufar : P. Voranc 7:10 <7:6». S. Žagar : T. Čufar 10:4 <8:4». Vrstni red: 1 Trata < Škofja 3. P. Kavčič. 4. Stane Žagar. 5. P. Voranc, 6. Tone Čufar. P. POKORN Razpisna komisija ža imenovanje glavnega direktorja razpisuje delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA podjetja JAVOR LESNA INDUSTRIJA PIVKA Za zasedbo delovnega mesta glavnega direktorja se razen splošnih pogojev zahteva še: a> visoka ali višja šolska izobrazba z večletno prakso b> ekonomska družbena razgledanost, organizacijske m vodstvene sposobnosti dokazljive z dosedanjim delom. Priglasitve sprejema razpisna komisija in naj jih kandidati pošljejo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpismn pogojev splošnemu sektorju uprave podjetja »Javor« Lesna industrija Pivka. Kolodvorska 9 a. Pivka, do 30. aprila 1969. Za to delovno mesto je na razpolago novo komfortno trisobno stanovanje v Postojni. 2821 SGP »ZIDAR« KOČEVJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. PRAVNEGA REFERENTA 3. ANALITIKA POGOJI pod 1.; da ima visoko strokovno izobrazbo in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali visoko strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ter da izpolnjuje vse druge pogoje, ki so z zakonom določeni za delovno mesto direktorja; pod 2.: diplomirani pravnik in 2 leti prakse v gospodarskih organizacijah; pod 3.: diplomirani ekonomist in najmanj 2 leti prakse v analitski službi. K ponudbam z dokazili o zahtevani izobrazbi in praksi naj kandidati predložijo še kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. $ Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa. 2775 V dvajsetčlanski koroški ekipi Je staral tudi Erik Schinegger. ki pa je zaradi padca v strmem delu proge odstopil. Proga je bila zaradi novozapadlega snega še težja, zato tudi ni manjkalo padcev. Pri moških je startalo 74 tekmovalcev, na cdlj pa jih je prišlo 50; 17 jih je odstopilo. 7 pa Jih je bilo diskvalificiranih. Med dekleti, ki so imele na progi 33 vrat. Je bil boj za zmago manj zanimiv. Kramarjeva si je že s st ar no številko 2 s hitro vožnjo zagotovila prvo mesto. Staralo je 10 tekmovalk, dve sta odst opili, dve pa sta bili diskvalificirani. Rezultati — člani: 1. Sodat (VSV UD) 1:49.5. 2.^-4. Ressman, Hebčr (oba ASKO Beljak) in Rau- ter (VSV UD) 1:51,9, 5. Fercher (Carina) 1:52,0, 6. Wagenhofer (ASKO Beljak) 1:52,5, 7. Metzger (Carina) 1:52,7, 8. R. Posautz (Carina) 1:53,5, 9.—10. A. Klinar (Jes) in H. Posautz (VSV UD) 1:54,3, 11. Soklič (Trž) 1:55,2, 12. Ponikvar (Jes) 1:55,5, 13. Gruber (VSV UD) 1:56,1, 14. Gazvoda (Br) 1:56,9. 15. M. Klinar (Jes) 1:57.1, 16. Pesjak (Jes) 1:57,2, 17. Klam-mer (VSV UD) 1:59.4, 18. Fanedl (Fuž) 2:01,1. 19. Puhak (Zagreb) 2:02,9. 20. Stare (Jes) 2:05.5. Članice: 1. Kramar (Trž) 1:53.8, 2. Lakota (Jes) 1:58.0. 3. Kurnik (Trž) 2:00,3. 4. Kemperle (Alples) 2:23,7, 5. Filafer (Pliberk) 2:28,8. J. DEKLEVA Naloge pri varstvu narave Pomembne ugotovitve na zboru v Kamn. Bistrici LJUBLJANA — Pred dnevi je bil v Kamniški Bistrici zbor načelnikov gorske straže in odsekov za varstvo narave pri planinskih društvih. Na zboru so poslušali poročilo komisije za varstvo narave in GS pri PZS ter sprejeli okvirni program bodočega dela. Mreža odsekov pri planinskih društvih je še zelo pomanjkljiva; tudi tam, kjer ti odseki formalno sicer obstajajo, so organizacijsko in strokovno zelo šibki in zajemajo v glavnem samo mlade gorske stražarje, ki so precej pre-ouščeni sami sebi. Osnova naj bi ne bil nepriljubljeni nadzor nad obiskovalci gora. marveč predvsem propagandno delo. tečaji o varstvu narave in poučni izleti, le od tega si lahko obetamo trajnejše uspehe pri vzgoji. Tu pa mora seveda pomagati komisija za varstvo narave pri PZS. kajti društva še nimajo dovolj sposobnih kadrov. Zlasti se bo treba usmeriti na večja središča (Maribor. Celje) *n na območja, ki so za varstvo gorske narave najbolj zanimiva (Jesenice. Radovljica. Tržič. Bovec. Tolmin). V zelo razgibani razpravi pa se je hkrati pokazalo, da bo treba tudi samo komisijo strokovno poglobiti, če naj bo kos prihodnjim nalogam, še letos bo namreč izšel republiški zakon o varstvu narave, ki opredeljuje to dejav- nost kot sestavni del prostorskega načrtovanja. Zakon bo tudi naložil pristojnim organom, da v roku enega leta uskladijo z novim zakonom vse obstoječe predpise o varstvu narave (katerih je sedaj blizu 70); pri tem bo gotovo vprašana za mnenje tudi planinska zveza, ki je zelo tvorno sodelovala že pri sestavi republiškega zakona. Ob takih nalogah pa komisiji seveda ne bo več zadoščala samo ljubiteljska vnema, ampak bo morala okoli sebe strniti predvsem tiste planince, ki so hkrati tudi poklicni naravovarstveni st rokovnjaki. Zato so na zboru izvolili samo novega načelnika komisije in petčlanski sekretariat, ki bo pospeševal ustanavljanje odsekov pri planinskih društvih, jim dajal organizacijsko in strokovno pomoč ter usklajeval njihovo delo. Hkrati pa so zadolžili ta sekretariat, da poišče ustrezne strokovne sodelavce za pripravo predlogov PZS na področju naravnovarst vene zakonodaje ter za strokovno seznanjanje ljudi o aktualnih vprašanjih varstva narave. V informativnem delu so udeleženci zbora poslušali predavanje o predlogih za ustanovitev sloven-sko-avstri.jskega krajinskega parka v Savinjskih Alpah ter podrobno informacijo o osnutku republiškega zakona o varstvu narave. M S. ZMAGA DOMAČINKI — Na Zelenici je pri ženskah zmagala Maja Kramar (desno), tretja pa je bila Eti Kurnik (levo). Foto: švabid | NOVO NA TLJK.M________________j PRAGA — V prijateljski mednarodni tekmi so košarkarice CSSR premagale Francijo 58:48 (33:20). BERLIN — Prvi rezultati mednarodnega mladinskega vaterpolskega turnirja »šest narodov« v zahodnem Berlinu so takile: Italija — Jugoslavija 7:3, Španija — Nizozemska 12:8. ZRN — Francija 11:3. BUDIMPEŠTA — Namiznoteniške igralke FTC Berlin (NDR) so osvojile pokal evropskih prvakinj za sezono 1963 69. V povratnem finalnem dvoboju so premagale madžarskega prvaka Budimpešto 5:4. V prvem srečanju so zmagale Berlinčanke 7:2. SAN JUAN — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Spear v paru z Egipčanom El Shafeijem izgubil proti ameriškemu paru Ashe — Pa-sarell 6:3, 3:6, 5:7. Za rekreacijo skrbijo Načrtna prizadevanja v Sl. Gradcu, Dravogradu, Ravnah in Radljah SLOVENJ GRADEC — Delovne organizacije v štirih občinah Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne in Radlje so v minulem letu športu in rekreaciji zaposlenih posvetile precej več pozornosti kot v prejšnjih letih. Prt teh prizadevanjih so jim precej pomagale posebne komisije za šport in rekreacijo pri občinskih sindikalnih svetih in ObZTK, mnogo pa so storile tudi same. Posebno razgibana je bila dejavnost v Slovenjem Gradcu, kjer so se člani dvanajstih delovnih kolektivov iz vse občine pomerili v številnih panogah, nastopilo pa je reč ko 200 delavcev — športnikov. Letos bo rekreacii«ka dejavnost, slovenjegraških delovnih kolektivov še bolj živahna; pri občinskem sindikalnem svetu so namreč sklenili. da bodo tekmovanja v številnih j-anogah. med katerimi so najbolj priljubljene nogomet, rokomet, kegljanje in šah, postala tradicionalna. delili pa jih bodo na . spomladanski in jesenski del. Ob 1 koncu bodo najboljše ekipe in po j samezniki dobili posebna priznanja j kah Ayjz(voo-qt qaA9s \vaEir u V Dravogradu Je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu lani pripravila dvoje tekmovanj — oh občinskem prazniku in dnevu republike. Udeležba na prvem Je bila dokaj slaba. fTecej boljša pa je bila na srečanjih ob dnem republike, ko so sodelovali člani osmih podjetij Letos spet. pripravljajo podobna tekmovanja in oblltibljaio tudi. da Jih bo več in da bo tud: uue’ežba boljša. V železarni na Ravnah imajo rekreacijo zelo dobro organizirano. Vse leto pripravljajo številna obrat, na in medobrarna tekmovanja, ki se jih vedno ud ueži več ko 500 sodelavcev. Za to imajo tudi zelo dobre razmere — moderen dom telesne kulture z zimskim plavalnim bazenom in drugimi objekti. Pred meseci so dobili še poklicnega referenta za oddih in rekreacijo, ki skrbi za vsa tekmovanja in oddih, ki je po napornem delu nujno potreben. V&i sodelavci železarne imajo enkrat na teden prost vpstor v zimski bazen, organizirano pa Imajo *udi stalno vadbo splošne telesne vzgoje, ki pa jo obiskuje malo deli-vcev. Tudi občinski sindikalni svet je v tej sezoni pripravil več tekmovanj za kolektive iz v«e občine, kjer je bila udeležba precej dobra. Lani so bili na Ravnah tudi prireditelji drugih slovenskih železarskih iger. Prav tako je rekreacijska dejavnost napravila korak naprej v radeljski komuni. Občinska zveza za telesno kulturo in komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu organizirata za delovne kolektive že vrsto let tekmovanja v občinskih ligah v nogo. metu, rokometu in odbojki, pripravijo ra še več priložnostnih tekmovanj Pozimi so priredili tudi občinska prvenstva v smučanju in sankanju. Udeležba je bila neko. liko slabša kot pri tekmovanjih v občinskih ligah. Tudi letos so se pri ObZTK zavzeli za doslednejšo uveljavitev rekreacije v delovnih kolektivih. V program dela. ki so ga skupaj s prošnjo za dotacijo poslali občinski skupščini, so m°d drug.m tudi zapisali: »Ne smemo imeti samo rekreacije na papirju, marveč moramo tudi dejansko pristopiti k realizaciji prepotrebnega razvedrila po napornem delu.« Letos bodo v okviru regije štirih občin spet organizirali srečanje delavcev — športnikov, ki ga lani ni bilo. Člani delovnih kolektivov iz omenjenih občin se bodo pomerili v kegljanju, malem nogometu, streljanju, šahu, plavanju in drugih panogah. Videti je, da se v številnih delovnih kolektivih štirih občin vse bolj zavedajo pomena rekreacije in oddiha; v okviru možnosti tud: ukrepajo. Letošnji načrti so obetajoči in ob primernem prizadevanju delovnih organizacij, občinskih sindi-kalnih svetov in delavcev samih bodo zastavljene programe zanesljivo izpolnili. Seveda pa tudi s temi rezultati ne bodo -smeli biti preveč zadovoljni; vedno bodo morali težiti za čimboljšo organizacijo in izvedbo te dejavnosti, ki je čedalje bolj sestavni del našega vsakdanjega življenja. I. PRAPROTNIK Novi načrti Blejcev Popraviti dom Partizana in združiti organizacije odber je že BLED — Novoizvoljeni TVD Partizan na Bledu si takoj ob nastopu znašel v velikih težavah. Prevzel je namreč neurejeno dediščino. Dom je v izredno slabem stanju, hišniški prostori so neprimerni za stanovanje, tako da z:useda hišnik druge prostore in je za osnovno dejavnost na voljo samo telovadnica. Ta je večji del dneva zasedena s šolsko mladino, tako da drugi športniki stežka pridejo na vrsto. Društvo pa mora skrbeti tudi za druga igrišča; neurejeno je glede nogometnega igrišča in smučarske skakalnice. Odbor bo najprej skušal urediti vzdrževanje doma in ga obnoviti. Edini denar, ki ga TVD Partizan dobiva za dom, je odškodnina šole za uporabo telovadnice. Sicer pa dobe dotacije ou ObZTK le posamezni športni klubi — po doseženih uspehih. Na tak način doma seveda ni mogoče vzdrževati tako, kot bi bilo potrebno. Športni klubi, ki dom uporabi jato, tudi niso pripravljeni prispevati k vzdrževanju, saj so sredstva, ki jih dobe za svojo dejavnost nizka. Novi odbor se je zato odločil, da bo za stalno vzdrževanje doma oskrbel sredstva na ta način, da bi se vse gospodarske organizacije Bleda priključile kot podporni člani in plačevale mesečno članarino p>o 50 din. Drugo pa je obnova doma. Ta zahteva večja sredstva, saj je treba zgraditi novo stanovanje za hišnika, rešiti vprašanje kurjave in strehe ter odločiti, v kakšne namene naj bi uporabljali bivši oder, garderobe itd. IIIUi(llli)lliltilllilillllllllillllllllllllllllllHlillillllillll|llllliiii'1 Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja STANOVANJSKO GOSPODARSTVO STANDARD LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 87 razpisuje po 21. Čl. Statuta delovne organizacije v zvezi s 76. čl. Temeljnega zakona o volitvah delovnih svetov in drugih organov upravljanja, prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz 55. čl. Temeljnega zakona o podjetjih izpolnjevati še tele posebne pogoje: visoko strokovno izobrazbo in vsaj 2-letno uspešno prakso na vodilnih delovnih mestih enake ali sorodne dejavnosti; višjo strokovno izobrazbo in vsaj 3-letno uspešno prakso na vodilnih delovnih mestih enake ali sorodne dejavnosti; srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 5-letno uspešno prakso na vodilnih delovnih mestih enake ali sorodne dejavnosti. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter potrdilom o nekaznovanju. Razpisni komisiji na gornji naslov najpozneje do 20. 4. 1969 v zaprti kuverti podr oznako: Razpisni komisiji«. 2808 Kje bodo dobili denar za obnovo, še ne vedo, na vsak način pa pričakujejo več sredstev iz občinskega proračuna, ki daje vsako leto določen znesek za vzdrževanje domov, prav letos pa je na vrsti blejski dom. Zaprosili pa bodo tudi večje blejske gospodarske organizacije za pomoč. To akcijo bi res morali podpreti vsi, saj gre za ureditev športnega doma. ki je nujno potreben vsej blejski mladini. V njem bi tudi mladinska organizacija lahko našla prostor, ki nanj že tako dolgo čaka. Novoizvoljeni odbor pa ima še večje načrte. Združiti namerava vse športne klube na Bledu, vse naprave in opremo in tako ustanoviti močno organizacijo, kakršno so tu nekoč že imeli. B. BENEDIK NOGOMET Vijoličasti bodo igrali na zmago MARIBOR. 5. apr. — Pozneje kot so napovedali so v soboto r o-poldne prišli v Maribor nogometaši splitskega Hajduka, ki se bodo pomerili v prvenstvenem srečanju z vijoličastimi. Tehnični direktor Vukas je po prihodu v hotel Orel povedal, da bo v nedeljo dopoldne ob 9. uri v prostorih mestne restavracije v Mariboru skupaj z nekaterimi igralci prisostvoval letni konferenci mariborskega združenja prijateljev Hajduka. Ker so dopo tovali vsi igralci splitskega prvoligaša lahko pričakujemo, da bo Hajduk v Ljudskem vrtu nastopil v najmočnejši postavi. Mariborski nogometaši so že v petek zvečer odpotovali v Radgono. Trener Omeragič je izjavil, da bodo njegovi varovanci igrali na zmago, da pa bi bili zadovoljni tudi z eno točko. Kot smo izvedeli včeraj se bo krilec Kaličanin že v naslednjih dneh ponovno vrnil v ZDA, kjer želita Toplak ir dr. Obradovič z njim okrepiti • ; klub v San Franciscu. P. K. | atletika" Atletski razgledi BEOGRAD — Na mestu predsednika izvršnega odbora trenerske organizacije Jugoslavije je dr. Kure-liča zamenjal Dragan Petrovič. V IO so še Krsmanovič in Štritof iz Beograda, Račič iz Ljubljane in Puhanič iz Zagreba. LJUBLJANA — Mednarodna atlet ska federacija je sprejela sklep, da bodo atleti odslej lahko nastopali samo v enobarvnih sprinteri-cah, da bi tako onemogočili boj k izdelovalcev opreme za posamezne tekmovalce. ULCINJ — Proučujejo možnost, da bi za zimske treninge atletov uredili tudi objekte, opremljene s tartanom. Ker so za treninge v Ulcinju zainteresirani v mnogih deželah, sodijo, da bi bila naložba rentabilna. M. R. j HOKEJ NA LEDU Zmaga Medveščaka BERLIN, 5. aprila — Na mednarodnem hokejskem turnirju v zahodnem Berlinu je Medveščak okrepljen z igralci Olimpije, pre magal domačo ekipo BFC Preus-sen 4:2 (0:1, 0:0, 4:1). Dva gola je dosegel Gojanovlč. po enega pa Beravs in Svetlin. | ŠAH Šahovska zveza počastila spomin tda Turnherja LJUBLJANA, 5. aP...a - V spomin na pokojnega i^da Turnherja, do.goletnega predsednika šahovske zveze Slovenije se je danes sestal izvršni odbor te zveze. Na kome-morativni seji je o liku pokojnika govoril Jože šiška. Poudaril je, da ie bil Turnher na čelu slovenske šahovske organizacije celih 17 let, 196*2. leta pa je postal njen častni predsednik. Pod njegovim vodstvom je igra na čmobelih poljih doživela v naši repub.iki največ ji razmah. Posebno pozornost je posvečal mladim šahistcm. V ča. su njegovega predsedovanja pa je Slovenija znova zaslovela po vsem svetu kot gostiteljica najboljših velemojstrov sveta. Tako je bil v Portorožu leta 1958 medeonski turnir FIDE, leta 1959. pa na Bledu polovica turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Razen tega pa je bil prav tako na Bledu leta 1961. eden največjih mednarodnih turnirjev v zadnjem času. Tudi potem, ko ni bil več aktiven predsednik, je ves čas živel z organizacijo in spremljal vsa dogajanja. Za svoje zasluge pri razvoju šaha mu je šahovska zveza Jugoslavije rodelila dve priznanji. Na zadnji konferenci SZS je prejel tudi naj višje šahovsko priznanje pri nas — zlato značko. Korčnoj povečal nasltok SARAJEVO. 5. aprila — Rezultati 13 kola mednarodnega šahovskega turnirja: Barzcai ; Uhlmann remi, Matulovič : Parma prek., Damjanovič : Korčnoj 0:1, Gliksman : Ko- vacs prek., Henninhs : Bukal prek., Lutikov : Gligorič remi, Vukič : Bogdanovič remi, Mešt.rovič : Ja-noševič prek. V prekinjenih partijah prejšnjih kol pa so bili doseženi naslednji rezultati: Hennigs : Damjanovič 0:1. Vukič : Meštrovič 1:0, Uhlmann : Meštrovič remi, Ko. vacs : Damjanovič remi. Vrstni red: Korčnoj 10.5, Matu-lovič 8.5 (1). Uhlmann 8. Gligorič, Damjanovič. Barzcai in Lutikov 7,5, Parma 7 (1), Gliksman m Ja-noševič 5,5 (1) itd. Korčnoj se je končno le oddaljil od najnevarnejšega tekmeca Matu-lovida. Zanesljivo je v tem kolu premagal Damjanoviča, medtem ko se Matulovič v srečanju s Parmo bori za remi. Parma ima v prekinjeni partiji kmeta več in možnosti za zmago. Gliksman je s Ko-vacsom prekinil v nekoliko boljši joziciji in ima tako še teoretične možnosti za naslov mednarodnega mojstra Vodstvo prevzel Portisch MONTE CARLO, 5. aprila. — V 5. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so igrali takole: Lombardy : Smislov prek., Hort — Ostojič 1:0, Portisch : Honfy 1:0, Bronštejn : Ghoerghiu remi, Teschner Schmid remi. Benko — Rossolimo prek. V nadaljevanju prekinjenih partij pa so bili doseženi naslednji rezultati: Lom bardy Teschner remi, Schmid — Bronštejn 1:0. Gheorghiu : Portisch ponovno prek. Vrstni red: Portisch 3.5 (1), Hort 3,5, Gheorghiu in Smislov 3 (1), Schmid 3 itd. Jugoslavija 14:6 Grčija ATENE, 5. aprila — Potem ko so ocenili edino nedokončano partijo prijateljskega šahovskega dvoboja med Jugoslavijo in Grčijo Pai-dusis — Deže v korist Grka. je kon&ii rezultat dvoboja 14:6 v korist SFRJ. Na brzopoteznem turnirju, na katerem so sodelovali člani obeh re prezentanc, so si prvo mesto razdelili Minic, Bertok in Messing s 7,5 točke. Za njimi so se razvrstili Marangunič 7,5, Trikalitos 6,5, Cvetkovič 5,5, Ivanovič 5 itd. Pionirsko prvenstvo Maribora MARIBOR — Na občinskem pionirskem šahovskem prvenstvu Maribora je sodelovalo kar 30o pionirjev iz 35 osnovnih šol. Rezultati ekipno: st. pionirji — B. Kidrič 14, P. Voranc 12,5, M. Konšak 10; ml. pionirji — A. Besednjak 9,5, P. Voranc 7, B. Kidrič 5,5. Med posamezniki Je bil najboljši Vohl; st. pionirke — Hoče 10,5. Gaj 5,5, Slivnica 5. Najboljša med posameznicami je bila Kremavceva; ml. pionirke — Gaj 24,5, S ivnica 19,5, Hoče 19,5. Krčovnikova in Ilešičeva sta bili najuspešnejši posameznici. Iz vsake skupine so se trije prvouvrščeni uvrstili v medobčinsko tkemovanje. Z. V. Zmagala gimnazija Tabor MARIBOR — Na ekipnem srednješolskem šahovskem prvenstvu Maribora je zmagala gimnazija Tabor, ki je zbrala 21 točk. Vrstni red drugih: 2IŠ 19,5, SGŠ 18, I. gimnazija 14,5 itd. Z. V. AVTO-MOTO Za evropski pokal v Beogradu LJUBLJANA — 20. aprila bodo v Beogradu dirke turističnih avtomobilov za pokal Evrope. Ob robu te tradicionalne prireditve, pa bodo imeli ljubitelji avtomobilizma priložnost prisostvovati še eni zanimivi dirki. Prvič po tridesetih letih bo na sporedu tudi dirka posebnih dirkalnih avtomobilov, imenovanih »formula V.« Ti najlažji dirkalni avtomobili — vgrajen imajo 1200-kubičnih motor volkswa-genov — so v Evropi zelo priljubljeni in prav tako tekmujejo za evropsko prvenstvo. V Beogradu bodo tekmovali izven konkurence, med 16 dirkači pa bodo nastopili tudi štirje jugoslovanski tekmovalci. D. KLARIČ VI (TO H GL'N.N LEI' l> \> ZA UMOK 39. nadaljevanje »Vi očitno mislite, da bo policija pozorno poslušala vašo pripoved, potem pa vas bo izpustila in se vam opravičila, kaj?« ga je pikro prekinil višji inšpektor. »Žal mi je, da vas moram razočarati, toda v resnici bo čisto drugače. Jaz vam verjamem, ker sem že sam ugotovil, da je večina dokazov podtaknjenih. Toda preiskavo vodi nadzornik Ingles, ta pa je prepričan, da so vsi dokazi pristni. Zanj je to popolnoma jasna zadeva. V tem je seveda velikanska razlika ...« »Amipajk, človek božji, kaj pa major Lo-veridge?« je nestrpno vprašal Bertie. »Pa Handie in Willy? In moja teta? Da, in Jill? Vsi me bodo podprli . . .« »Čeprav se sliši naravnost neverjetno,« mu je segel v besedo Cromwell, »pa je vendarle res, da po vsem videzu vaša teta prav ničesar ne ve o tej vaši šali. Rekli boste, da igra — zato, da ne bi prezgodaj izdala, da gre za šalo? Toda ali bi morala še naprej igrati, potem ko je zvedela, da so našli truplo njenega brata? Razen tega prekleto dobro vem, da ni igrala.« »Ampak to je fantastično, gospod Crom-well. Teta Emily mora vedeti. Ko je slišala, da je stric zares mrtev, jo je moralo to grozno pretresti.« »Slpoh ni bila pretresena — in to je ravno tisto,« je odvrnil Neomajni. »Pričakovala je, da bodo našli bratovo truplo. In zakaj? Zato, ker ni vedela ničesar o potegavščini — zato, ker je kakor vsi drugi verjela, da je vse, kar je videla v knjižnici, popolnoma pristno. Ne, Cartwright, prisežem vam, da vaša teta ni ničesar vedela. Iz neznanega vzroka ji vaš stric ni ni ničesar povedal.« »Kaj pa drugi? Drugi pa vedo, saj so bili zraven, ko smo kovali načrte.« »Mislite, da jih bo policija samo zaslišala, pa vas bodo spustili? Nikar se ne zanašajte na to, fant moj! To so samo vaSe pobožne želje. Njihovo pričevanje je brez vrednosti.« »To je vendar nemogoče . . .« »Res?« je revsnil Cromwell. »Ingles ima v rokah svoje dokaze. Dejstva, veliko dejstev. Prepir, ki ga je slišalo kdove koliko ljudi, ki lahko to kadarkoli potrdijo. Motiv. Vaš stric je bli precej bogat, kajne? In vi ste njegov edini dedič.« »Moj bog! Pa menda ne mislijo . . .« »Mislite, da ne? Nikar se ne slepite! Pa vaše čudno vedenje, ko so vas aretirali? To bo veliko bolj prepričljivo kakor fantastična zgodba o nekakšni potegavščini — zgodba, ki ste si jo verjetno izmislili pozneje, ko ste imeli čas za premi- slek. Truplo vašega strica ni šala, Cart-wright, ampak kruto dejstvo. Sledovi, ki ste jih vi tako skrbno pripravili, pa dokazujejo, da ste morilec vi in nihče drug. Dajte si že dopovedati, da ste si malo manj kot sami skopali grob. Za vas je samo eno upanje — da najdemo pravega morilca. Ce ga ne bomo našli — in upam, da mi boste pri iskanju pomagali — imate že zdaj praktično vrv okrog vratu.« Bertie se je zgrozil. »Nisem si mislil, da je tako resno,« je zamrmral. »Potem si pa zdaj mislite. Predstavljajte si majorja Loveridgea in druge vaše prijatelje, kako na prostoru za priče pripovedujejo, kako ste kovali načrte za potegavščino. Kaj mislite, kaj bo storil pameten tožilec njegovega veličanstva s takim pričevanjem? Raztrgal ga bo na koščke. Nobena porota ne bo niti za hip verjela, da je kaj takega res. Takoj si bodo mislili, da so si vaši prijatelji izmislili to zgodbo, da bd vam pomagali. Nič ne more spremeniti dejstva, Cartwright, da je vaš stric mrtev, umorjen. Vse to pričevanje o potegavščini vam ne bo niti malo pomagalo. Policija ima kristalno čisto zadevo v rokah in če boste prišli pred sedišče vas bo ta zadeva zanesljivo pokopala.« To je Bertieja očitno hudo pretreslo. Zdaj ni bil več videti tako samozavesten. Bil je čedalje bolj bled in v nemočnem obupu je strmel v višjega inšpektorja. »O, hudiča,« je rekel žalostno. »Jaz na to nisem gledal tako.« »Morilec pa je.« Bertie je planil pokonci. »Hočete reči ... Pa menda ne mislite, da je morilec namerno izkoristil položaj? Saj so za to vedeli samo major, Willy in dr. Handie.« »Morda je vedel še kdo drug,« je odvrnil Crormvell. »Vi veste o stričevih poslih več kakor jaz. Zato pa sem prišel sem. Morda mi lahko poveste . . .« »Ne morem,«je ugovarjal Bertie. »Nikogar ni. Nikogar, ki bi lahko storil kaj tako strašnega, da bi ubil mojega strica in ga vrgel v tolmun. Hvala bogu, da imam vas na svoji strani! A še zdaj ne razumem, zakaj vas je Jill prosila za pomoč.« »Jill se je obrnila name zato, ker ni ničesar vedela o potegavščini — zato, ker je mislila, da je vaš stric mrtev, vi pa v hudi nevarnosti.« »Ali se zavedate, kaj govorite?« je rekel Bertie hripavo. »Da ni ničesar vedela o potegavščini! To pomeni, da ji je moral major Loveridge namerno prikrivati dejstva. A zakaj, za božjo voljo? Pa teta Emily . . . Tudi njej ni očitno nihče povedal Ce bi se spustil tako daleč, da bi domneval, da je major Loveridge morilec, bi še razumel, zakaj ni Jill ničesar povedal. Toda to še ne pojasni, zakaj stric ni povedal teti, kaj se pripravlja. Menda ni koval zarote proti samemu sebi?« »Cartwright, zdaj je poglavitno to, da ne vemo, kaj se je zgodilo v Bassington Hallu po vašem odhodu,« je resno rekel Cromwell. »Vse je bilo pripravljeno za veličastno šalo. Kolikor sem slišal, je Loveridge čakal z avtomobilom na neki stranski poti, da bi sir Herbert lahko neopazno odšel iz vasi?« PO DOMAČIH KRAJIH MARIBOR — V zadnji tekmi štajerske zimske košarkarske lige je Maribor le s težavo premagal MTT 63:54 (30:28). Največ točk za zmagovalce sta dosegla Jagodnik in Lovše po 17, za MTTT pa Žiberna 14 in Cerpes 13. Sodila sta domačina Raj trna jer in Fink pred 50 gledaici. Z. V. LJUBLJANA — Na univerzitetnem prvenstvu v košarki je nastopilo 16 ekip. med katerimi so bili najuspešnejši študentje VŠTK. V finalu so tesno, a zasluženo premagali ekipo FNT. Rezultati — polfinale* VSPV — FNT 46:92, VŠTK — Ekonomska 88:40; finale: VŠTK — FNT 72:66. Končni vrstni red: 1. VŠTK II., 2. FNT, 3. Ekonomska, 4. VSPV I., 5. VŠPV II., 6. Filozof, ska, 7. VŠTK I., 8. Pravna, 9. Ekonomska II. itd. M. L. LJUBLJANA — Zveza študentskih organizacij za telesno kulturo je priredila tudi prvenstvo filozofske in ekonomske fakultete v smuča-Čanju Rezultati: filozofska — ženske: Kraigher 1:18,8. Mihelič 1:54,0; moški: Prelovšek 44,0 Mohorko 47,0; ekonomska — ženske: Kurnik 46.9. Černigoj 1:32,9; moški: Marolt 38,3, Ravnikar 57,4, Marolt 1:12,3. M. L. POSTOJNA — Delavske športne igre so postale kar tradicionalna tekmovanja in imajo med de.ovni-mi ljudmi vse več pristašev. Občinski sindikalni svet Postojna je kot pokrovitelj tega tekmovanja že poslal razpis vsem sindikalnim organizacijam v občini. Tekmovanje bo v aprilu in maju. V aprilu bodo tekmovali v streljanju, šahu in namiznem tenisu, maja pa še v balinanju, odbojki in malem nogometu. V vseh i anogah, razen v balinanju in malem nogometu, bodo lahko sodelovale tudi ženske ekipe. Prvaki v posameznih panogah bodo dobili pokale, drugo in tret je uvrščena ekipa pa diplome. Sindikalna organizacija, ki bo dosegla največ uspehov v celotnem tekmovanju. pa bo prejela prehodni pokal Dšl Postojna, ki ga je lani osvojil TP »Nanos«. Prvaki posameznih panog pa bodo nato nasto pili na sindikalnem troboju Postojne, Kopra in Nove Gorice, ki bo 1. junija v Postojni. H. D. KOČEVJE — Začele so se delavske športne igre, za katere je veliko zanimanja. Prvi so se pomerili strelci, pri katerih je v 16 ekipah nastopilo 48 tekmovalcev. Med ekipami je zmagala ekipa skupščine občine s 317 krogi, sledita pa ITAS 111. s 314 in Melamin I. s 311. Posamezniki: Junič (Inkop) 123, Kužnik (Mel) 114, Polovič (sk. ob) in Planinc (Rud) 113, Novak (Itas) 112, itd. A. A. KOČEVJE — Na društveni tekmi pionirjev v gimnastiki so bili rezultati takile: st., pionirji — Plot 44,30, Konte 43,30. Jarmi 40,80; ml. pionirji —Avpič 41,40, Kožar 40,40. Koleta 39,90. Skupaj je nastopilo 22. tekmovalcev. A. A. KOČEVJE — Odbojkarji Kočevja so se vendarle uvrstili v prvo republiško ligo. Ker je kranjski Triglav sam izstopil, so med najboljše orišli tudi igralci Kočevja, ki so bili na nedavnih kvalifikacijah drugi. S tem se je zanimanje za odbojko v Kočevju še povečalo, saj so si pristaši že dolgo želeli videti najboljše slovenske ekipe. A. A. KAPELA — Osnovna Šola na Kapeli v gomjeradgonski občini nima primernega igrišča za košarko. Zato so sklenili, da bodo pričeli tako igrišče v kratkem graditi. Največ bodo s prostovoljnim delom pomagali pionirji. F. K. RADGONA — AMD Gornja Radgona bo organiziral v nedeljo, 20. t. m. občinsko prvenstvo mopedistov. To tekmovanje, ki bo v tej občini prvič na sporedu, bo na dirkališču na peščeni stezi na Tratah. Za dirko vlada med mladimi veliko zanimanje. Nastopili bodo namreč lahko le tekmovalci stari od 15 do 26 let. Najboljši s tega tekmovanja bodo nastopili na republiškem prvenstvu v Kranju. F. K. AJDOVŠČINA — Na kegljišču Primorja je domača ženska keglja ška ekipa premagala gostje iz Anhovega 307:252 M. T. VRANSKO — Mladinski aktivi v Savinjski dolini so se že pozimi izkazali z organizacijo tekmovanj tako da jim je ObZTK tudi zdaj zaupala mnogo prireditev. Mladi Savinjčani bodo tekmovali skoraj v vseh športnih zvrsteh od atletike do rokometa. Žal pa je opaziti, da je v ekipah še vedno premalo kmečke mladine in je zato eden glavnih ciljev, da pridobijo tudi njo. I.F. TRŽIČ — Občinska zveza za telesno kulturo v Tržiču je v telovadnici osnovne šole heroja Graj-zarja organizirala občinsko prvenstvo v orodni telovadbi za višje razrede tržiških osnovnih šol za leto 1969. Sekretar občinske zveze za telesno kulturo Zdravko Križaj je po končanem prvenstvu dejal, da je z udeležbo, kakor tudi z kvaliteto zelo zadovoljen, saj je nastopilo kar 70 tekmovalcev in tek-prostih vajah in preskoku čez komo valk. Tekmovali so v plezanju, n ja ter na bradlji, drogu in krogih. Sodili so nekdanji telovadci Partizana iz Tržiča in Križev. Rezultati: ženske — 1. Bodlaj 47.75, 2. Horvat 47.50, 3. Markič (vse Oš Bračič) 46.25. Moški: Perko (OŠ Grajzar) 57.45, 2. Pušavec 56.35, 3. Meglič (vse OŠ Bračič) 55.60. Ekipno — ženske: 1. OŠ heroja Bračiča 368.45 točk, 2. OŠ heroja Grajzar ja 352.45, 3. OŠ Križe 297.60; moški: 1. OŠ heroja Bračiča 433.40 točk, 2 OŠ Grajzar 431.30 , 3. OŠ Križe 397.60. Na občinski zvezi za telesno kulturo v Tržiču so povedali, da bodo za učence in učenke osnovnih šol pripravili še tekmovanja v atletiki in rokometu, najprej pa bo na sporedu tradicionalni spomldanski kros. N. A. Vesti iz Kopra • Znani koprski avtomobilist Rajko Krasna, ki je zadnje čase vozil vozila Tomos Citroen, bo na prvem rallyju, ki ga organizira AMD Koper tekmoval že z avtomobilom SAAB. švedska tovarna SAAB je Krasni dala avtomobil, ki ga je te dni preizkusil. O njegovih kvalitetah se je pohvalno izrazil. Rally Brkini, ki bo 20. t.m.. bo prva preizkušnja Krašne na novem vozilu. J. K. • Te dni so se pričela medobrat-na športna tekmovanja v tovarni Tomos v počastitev praznika dela. Udeležba je zadovoljiva, najbolj množično pa bo po vsej verjetnosti tekmovanje v kegljanju, kjer se je že prijavilo 15 ekip. • Na letošnjem občinskem tekmovanju z zračno puško za občinsko zlato puščico ze v Kopru tekmovalo 17 strelcev iz treh družin. Rezultati so bili podpovprečni, zato pa so kar štirje strelci dosegli enako število krogov. Zmagal je Alojz Centrih (TOMOS) pred Hrovatinom (15. maj Koper). Ojom (Hrvatini) in štirikratnim nosilcem puščice Strmškom. Rezultat vseh ie 497 krogov. • V nedeljo bo v dvorani v Se- medeli prvo klubsko prvenstvo v namiznem tenisu. Sodelovali bodo trenutno vsi najboljši igralci koprske občine. J. K. | VESLANJE Spet zmaga Cambridgea LONDON. 5 aprila — Na reki Temzi je bil danes tradiconalni, 115. po vrsti, dvoboj osmercev un:-verz Cambridgea in Oxforda. Čoln Cambridgea je ponovil lanski uspeh in tudi tokrat zmagal s precejšnjim naskokom. Tako je zdaj stanje 63:51 za Cambridge, ena tekma pa se je končala brez odločitve. Letos so praznovali že 140-letnico tradicionalne prireditve, ki si jo je tudi tokrat ogledalo veliko število gledalcev. BRIDGE Bridge klub tudi v Kočevju KOČEVJE — Te dni so se v hotelu Pugled zbrali igralci bridgea in ustanovili šesti tovarstni klub v Sloveniji. Predsednik kluba, ki se daj šteje 30 igralcev, je inž. Dušan Oražem. Igralne prostore bodo imeli v hotelu Pugled. Vpisnina za zaposlene je 20 din. mesečna članarina pa 5 din. Nezaposleni plačajo pol manj. J. PRIMC UTRINKI | PLANINSTVO Priprave za triglavsko štafeto JESENICE, 5. apr. — Jeseniški mladinci so že pričeli s pripravami za letošnjo 21. triglavsko štafeto, ki bo z našega najvišjega vrha ponesla pozdrave in čestitke predsedniku Titu za njegov 77. rojstni dan Letošnja štafeta bo še bolj slovesna in množična kot dosedanje. Mladinci bodo namreč hkrati proslavili tudi 50-letnico ZKJ in SKOJ. Planinsko društvo Jesenic se je s svojim alpinističnim odsekom pod vodstvom Uroša Zupančiča že povezalo z drugimi planinskimi društvi širom Gorenjske, da bi štafeta kar najbolje uspela. p. K. OGLAŠUJTE V DNEVNIKU „DELO" OBČINSTVO PODELJUJE POKAL. — Na dunajskem stadionu bodo v ponedeljek odigrali nogometni tekmi med vodilnimi moštvi iz Avstrije in ZRN. Austria se bo pomerila z Borussio iz Mdnchengladbacha. Rapid pa z Munchnom 1H60. Ker bosta samo ti dve tekm\ bodo tradicionalni pokal podelili po jakosti aplavza občinstva. Po koncu tekem bosta zmagovalni ekipi (pri morebitnih remijih pa vse nepremagane ekipe) znova prišli na igrišče, potem pa bodo s fonomeri izmerili jakost aplavza za vsako. SP 1971 NE BO NA JAPONSKEM. — Na bližnjem kongresu mednarodne namiznoteniške zveze v Mtinchnu bodo morali določiti tudi novega prireditelja svetovnega prvenstva v letu 1971. Japonska je svojo kandidaturo namreč umaknila iz političnih razlogov. Vlada ne dovoljuje uradnih nazivov NDR in LDR Koreja. JAN JANSSEN IN DOPING. — Zmagovalcu lanske kolesarske dirke Tour de France nizozemskemu profesionalcu Janu Janssenu je francoska kolesarska zveza prepovedala mesec dni nastopati v Franciji, ker so med nedavno dirko Pariz—Nica ugotovili, da je jemal prepovedano poživilo. Nova kvalitetna cigareta za vas samo din 1,60 Tvornica duhana I embalaže, Rovinj NEDELJA, 6. aprila 1969 Gledališče l»K W. \ Ncvfclji«. 6 a| nla: zaprti. Fanedrljek. 7. apr:’a. oo 16: Do- i m:mk Smole. KRST PKI SAVICI : Ab.iaraa Dija*k; II in popol . rar.-kt. P* nedelje k: 7. aprila, ob *JO. url: ! D -n:mk Smole: KRST PRI SA-VICI. Abonma TS 1 OPERA l\ B\I.H SMS Kedflja. 6 aprila ob 19 3:»: Verdi: NABITCO Izven abonmaja. Edi-na :rvenabonn.:> t-*ka predstava v ^zam. Vstopnice vseh vrst >© Se na volio. Torek. 8 apr.!a. ob 19.30: Švara: CXE4N Abonma res l* in ir veti. VtAopntce »o tuui v prodaji. !’«• več ko enem letu la* dre%» »Pit na s|Nimlu Verdijeva «»|K*ra \ \BIC( O. ki jr iw*kaj (irej-njii* 'f/im polnila (IrililiM- / ikh oj>ii|«> ponov itv i.u pa hrlr/imo »e lij predstav na nj^ m odiu. Tolikšno popularno*! jr lej Verdijrtt operi prinesel prrtl%«4*ni /namenit« /»mr v 5. '»liki. \ MilUiirnili vlogah nastopijo: Frane lanpuo f.ašprr Itriniota. l>ani!o Merlak. Hilda Nada \ idmar. Friderik Lup* ■a. Marko Mrukelj in Milica |*o. lajnar. — l»rt-\i*nt,t ponovitev bo , ••dina i/venabonmajska predstava . Nahucea v tej sezoni. Vstopnice s«» v priHtaji »d 10.:«■ do 12.31» m «>d 18. ure do začetka predstave, j Zlato zapestnico. izgubljeno v j petek zvečer na Ajdovščini ali na trolejbusu do garaže, vrnite pr o- , •«:m prot; nagradi pod »Ze!o drag spomin« 7732-0 ! ŠFNT.11KOKSKO I.IJ DlLIscE MESTNI IH »M Nedelja. 6. apr., ob 16. un: CSbmer; PEPELKA. pravljična igra. Popol. danka pred*rava. Izven. Ob 19 30: The mas: PAPIGA IN PIsCANEC. komedija Večerna predstava. Izven. Rt^ervacije telelon ?12JK0. Inženirju kemije 'l\IIKl DOKI: UTKOVMI (.IKDILIŠCE Ul BIJAM Marionet**. I.ev*>tik«»\ trg 2 Neielja. 6 apr.ta. ob II un: N Kuret. OBITI MAČEK — izven. Ob 15. uri: J Malik: ŽOGICA MAROGICA — izven Ročne lutke. Reslje* a c. 36 Netit Ija. 6 aj rila. ob 17. uri: .1 ! Grabc>w-ki: VOLK IN KOZLIČKI — izven Preprodaja vstopnic za obe gledališču je vsak dan. razen nedelje in praznika od 10. do 12. ure v upravi gledališča. Resljeva c. 36 in pol ure pred začetkom predstave pri blagajni gedališča. Rezervacije vstopnic po tel. štev 312-020. oiL©0 Pionirski ©IfDfdani Trg VII. kon-G@V gresa ZKJ I. PREšKRNO\ O GLEDALIŠČE KRANJ Nedel ob ja. 6. aprila: URA PRAVLJIC, 10. uri. — Izven. »SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Nedelja. 6. aprila, ob 15. uri: Smetana: PRODANA NEVESTA — za šole Lendava. Čakovec. Afače. Koncert FESTIVALNA DVORANA »NEDELJSKI PLES« od 1» do 22.34». Igra ansambel »SA NKO-PF u Vabljeni! (.ORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Nedelja, 6 aprila, ob 16. un: A. [ Miller: VSI MOJI SINOVI, ume rišk;; protivojna drama v treh dejanjih — gosiovanie na Trnovem V PONEDELJEK, 7. t. m. koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za ZELENI ABONMA. Spored: Moidovan. Arnič. Strauss. Mozart. Solist JOŽE FALOUT. dirigent EMIL SIMON RTV Ljubljana SPORED ZA NEDELJO 6.00—g.ou Dobro jutro! — vme> ob 7.30— 7.45 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke: 8 35 Skladbe za mlatimo: 9.05 Koncert iz naših krajev: 10.05 Se pomnite, tovariš: . .; 10.3« Pe. -sm: borbe :n dela: 10.45—13.00 Na s: posl-isalcs čestitajo :n pozdravljajo — vmes ob 11.00—11 15 Poročila — Turistični napotki za lU. je gos'* . 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.15 Zabavna glasba. 13.30 Nedel?sita repoiaža; 13.50 Nov: an-Mmbl: domačih riž: 14 05—15.00 Popoldne cb zabavni glasbi — vmes ob I4J0—14.45 Humoreska tega tedna: 15.05 »Za vsakogar nek. . 16.00—18 'Hi Nedeljsko S> r no nopoldne: 18.00 Za ples :n razvedrilo; 19.H0 Lahko noč. otroci! I9 1o Obvestila: 19.15 Glas. bene :.trgiedn.ee. 19 3» Večerni ■« -k: dnevnik; 29.01» »V nedc.jo wcčfr«; 22.15 Sr rrnad:ii večer 23 05 Literain: nokturno: 23.15 Za. plešmio ob gla»sbi velikih orke. .s*rov; 24.00 Poročila in konec oddaje TELEVIZIJA 9.0.1 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI i Pohorje, Pleštvec» • Bt ograd» 9 25 POROČIT.A • Ljubi ;ana» 9.3.: PO DOMAČE Z ANSAMBLOM TONETA KMETCA (Ljubija nai 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — • Zagreb > 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — • Liubljana) 1U.50 OTROŠKA MATINEJA: H Ch Andersen: JELKA. PIONIRSKI TV DNEVNIK — FILMSKA BURLESKA — • I-jub! ?ana > 14 50 TV KAŽIPOT (Ljubljana> 15.10 NOVI ANSAMBLI - NOVE MELODIJE * Ljubljana! 16-30 PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V RUGBVJT _ Zagreb : Brodarac »do 17.40» «Zagrebi 18-15 GOSPOD FABRE — francoski film • Ljubljana» 19.45 CIKCAK • Ljubljana! 20.00 T\' DNEVNIK • Beograd! ! 20.30 3—2—1 (Ljubljana » 20.35 G. Mihič: MOJ GENERAL — humoreska i Beograd i 21.10 VIDEOFON: Srjepan Djimi Stanc (Zagreb* 21.25 ŠPORTNI PREGLED iJRT» 21.55 MLADI IN MAMILA — repor. taža 'Beograd! 22.25 TV DNEVNIK (Beograd! Drugi spored: 23 00 TV DNEVNIK (Zagreb! 21.00 II SPORED ITALIJANSKE TV Druge »ulil a jr na kanalu 9 8.30 ALBANSKI TV PREGLED — (Beograd 1 10.4a PROPAGANDNA ODDAJA — «Zagreb — Beograd! 10..Til n \STEMO 1 Beograd» 11.35 PAKTARI (Zagreb! 12.25 PO AZIJI »Zagreb! TV ABECEDNIK »Beograd! 12.55 ZNANOST 1 Zagreb! 13.25 REPORTAŽA (Zagreb) 16.10 RAGBY ZAGREB BRODARAC (Zagreb) 17.40 DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb) URARNA IN ZLATARNA LAURENTI (Piazza Goldoni) TRST. Largo Santorin 4 Ure najboljših švicarskih znamk: Longines. Darwil. Le. vret te Venu*. Areita Velika izbira zlatnine, zlato IR karatno 750%» 22-karatno zlato za zobe Poseoen popust! Kino MfiKLl! /% NLDFIJO hdsku *•■ » 1» \* i«.« i. KK!2 %XKE: ob 16. :a :n 20. ur: amer barv L.n. MOČNEJŠE. OD SLAVE. Rezija: Norman Jewin**o:i — igra*a — Doris Dav. James (i.tmer. Ar. . Francis D r.- Dt* na* komerir: in s o» nuio prijetno zabava tu >:«-0*10 •rpo«*3riia '3irh:i in krT-':k. neka*« re nezdrave pojave .-o-d -bnega amer.-k-^a ž;v!:*-n:a Predprodaja v$tOf n:c uro pred oredlsravo RIMI l NK IN :*.uer. barv tim POTO\ V NJE V DVOJE. Tednik FN 12 P-. d-*ave **> 15. 17 19 ;n 21 uri. KINO KOMI N V *a barvni film TUJEC Pred-- avr ob 15. 17. 19 ir. 21 tirt KlN»» sMN.L :* bat n. we-:em PF.I \! \ s; EVALCEV Ted: :k FN 11. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 ur: KINO \|« amer. barv are;sem POT NA ZAHOD. Predstave 00 16. 13.15 in 2*! 3»i. Gb 10. ur: matineja :fal. b* tr^s-em;* PET MACcFVAI,- ct:v zatnujc* KI"*:* >|s.i v 7 P S\!PT» P — ob 16. la in 20 3»*.. Zadnitč! Predstav ODPRODAJA VSTOPNIC v *.-«:• ^.nemarografih od II ure da-( . le v k:nu S-»va uro pred /a-- e-.kom orve predstave K' N*» iKlG|.%\ ob 16. 13 :n 2*» un ;au barv • -n ,-4 ope kriminalni Min NA ' »Dl* SMOD V* X A Prr- 0I--.-Š . agenta dim Ki':*.n: !;• no vzoru dogodivščin Jamr a BmkIsi p*•»»_ sta v s- »:.n.c od 15 ure da! te KINO \ KV*-E; ob 18 *n 20. ur: — :::• >.t vi: C s zgnciovintdc: film IVANHCUF-1 VRNITI : R > re.-s ;*j GLrla Lir:-ir Zadnjič! KINO ob I? tiri D i yev harvnz pxs*oiov>kj !:lm DR syN AL! STRAŠILO. Igra Parne McGoo- ban. KINO Z \|N)BRO\ \: ob 18. uri — ital barv CS kavbojka DESET Tisoč DOLAR JEV ZA UBOJ Igrata Gary Hud-*n»n in Loreikma Nu-ciak Zad. ! n*:č! KINO s% 01100% — ( RN1CE: šp. n ban t im NEUSTRAŠNI MAŠČEVALEC, ob 17 in 19. un. • KINO š\oh»»I!\. IH »L. MOST — IJI BLJAN \: »mer. barvni f:hn VESELA DE KLETA. ob 17 m 19. un K»X«» iii:i ^ic \ amer. bar*.- CS f ini BANDIT? ARIZONE, ob 1» uri KINO SAVI JE: amer. fiira BILLA* THE KID. ob K. uri. KJN«» (.1 MIJK: nun sla- H*.m POD MEHIŠKIM NEBOM ob 15. 17 in 1» uri KINO I»It * % UK — Ut RIJ %N A: »m-r bar, CS film RANČ S MR TI ob IH. I« tn 20. uri. KINO % RITNIK A: angl. barv CS film TRAJEKT : \ HONG KONG. ob 14 in 20 j uri š-.»d ljubezenski film DRAGI JOHN. ob 16 ur: amer. barv. trenem film DVOBOJ PRI DIABLL*. ob 18. uri. KINO i;i:\KE: amer barv vre«-tern l:lm DVO JOJ PRI DIABL1 ob 21» ur: -\INO SAORODA — ŠENTVID: amer barv. CS film BITKA V ARDENIH. ob 16 in 19. uri. Cene povišane zaradi dolžine !i!ma. KINO I:\IH»MI JE: m h b..rv VV 1 Im 4R l*R DO SMRTI, ob 15. 17 in 19 uri KINO IM»>17AI.E: «.nn-r oarr CS film REVOLVER. JI NE RAZPRAVLJAJO. 00 15. ' 17 m 19 uri KINO MENGEŠ; r-ngl -amer. r>a. . VV Irm LIKVI D\TOR. ob 16 111 19 ur: :*t!Ti.f»iri IMtMztIJ:: franc oanmi OS t . ir. VITEZ PARDAfLAN. gostuje v PREVO. ob 19. uri FINO KI.ED: un • b*rv. film — gangsterska drama BONN* 1F IN CLA*PE. ob 15. M in 20. uri. KINO Sim \ šKtM tx I (»K \: •rr, *. b:*rv ft?m R-AZBEUENE PIŠTOLE ob 15. 17 m 20 ur: KINO KADOVIJICA: ital. barv. pust. film SANDO. KAN. TIGER IZ MOMPRACEMA. od 14 uri. Ital. špan. barvni we>:em ZAKON BREZ ZAKONA, ob 1«. uri Angl. barvni zabavni f.lm LJUBE. ZEN IN BOLNIČARKE, ob 18 un. Angl barvni zabavni film ŽGEČKAJ MF ob 20. uri KIN»» STORŽIČ — KRANJ: amtr. kom film STANIO IN OLIO. ob 14. uri. Franc barv. li.m LEPOTICA DNEVA, ob 16. url Angl. barv. CS vojni film MEJA V PLAMENU, ob 18 un. Amer. barv. CS film REVOLVE-R AS Z RDEČE REKE. ob 2» un. KINO I.ENTER — KRANJ: alov. oarv Ulm KEKcLVK UKA. NE. ob 9.30 Amer barv. CS westem K E VOLVE P As Z RDEČE KEKE. ob 15 in 17 ur: i-ranc oarv tlim LEPOTICA DNEVA, ob 19 uri Premiera amer. barv. CS krim drama ČISTINA, ob 21. url K*N(» KRVAVEC: amer. barv. CS vohtin.sk: film TAJNI A ENT FLINT. ob 16 in 19. url KINO rKZIC: angl barv. CS film MOST NA ri:;;i k\vaj ob ?« :» r» uri KINO IH»%| _ K v MN Ih: >kiov. barv. film KEKČEVE l KANE. ob 15. un. Amer. barv. CS melodrama MOZ. KI NI ZN*Al LJUBITI. ob 17 in 19.3(1. Vstopnina zvišana! KINO 1*1.A\ Z — JESENIC E: frane ban. CS film SMER SAN. TA COSTA, ob IH :n 20. ur: KINO R \|»|0 — JESENICE: !*;•: ban. CS film ZA DOLAR VEČ. ob 17 in 19 uri KINO DOVJE: angl barvni film SMEsNE RE 1 «1 so s:: ZC^»DII.E NA POTI , V FORUM K'N(I ZIROV NI» V: amer b trv. CS i:!rn NF.NAVAD. NA KRAJA lvlN»» KRANJSKA GORA: franr :tal barv film JOHN N Y ! B.iNOO KINO CRNOMEIJ: amer ban. CS Ulm PIRATI IZ S MONFLETA. ob 17. in 20 uri I KINO SVOBODI — KRŠKO: PRERIJA ČASTI, ob 17.30 in 19 30. KINO DEL. IH »M TRBOVLJE: sov. ban. CS film VOJNA IN MIR II DEL. ob 17. m 20. uri. KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: amer. wester barvni CS film VRNITEV REVOLVERASEV. ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA — ZASAVJE. TR* BO VI JE: franc. ban. VV film MOZ IZ HONG KONGA, ob 17 uri. KINO VRANSKO: amer. barv CS film SINOVI KATI ELDER. ob 16. uri KI N<» RCM.ASKA SLATIN A* amer. barv. VV film OVCA. ob 16 in 19.30. kino SVOBODA, SE—HETER I - \\ INJSKI DOLINI: ital. ban* fi m ADIOS GRINGO. ob 15 in 19.30. KINO SC K: A — NOVA GORICA: ob 16. 18 30 in 21. uri KINO SVOBODA — ŠEMPETER PKI GORICI: amer ban. film NAJVECJI ROP amer barv. film MARY POPINS, STOLETJA, ob 16. 18 in 20.30. MARIBOR KINO UNION: Ob 10. uri fraiicosko-angleški bar. vni CS vojni film NOC GENERALOV. Cene zvišane! C N 13 30 :• :*• • rane >->«. barv CS glasbeni film NOC LOČITVE. Ob 17.SC* in 20. uri franc.-ang! barvni CS vojni film NOC GENERALOV. Cene zvišane! KI NO PARTIZAN: Ob 10. 13.30 in 15 30 grški gla-buno-ljubezenski film SIRTAKl Zadnjič' Ob 17.45 in 20. uri ital barvni p*|eto!nv*’c: f’m UGRABITEV KINO I D\RN:K: Ob 10. 13.30 :n !5-,0 franc barv CS komedija FANTOMASOVA VR. NITEV Ob 17 45 ;n 2» REVIJA KINOTEKE amer. fim ZNANILEC SMRTI Režiser: I.iKtis Friedlan-cit-r. Igralci: Boris Karloff. Belha L-t ro«i. Irena Ware Tednik St. 13-69. KINO POBREŽJE: Ob 16 30 in 19. uri am'*r. barv. CS Tve-tern SLAVNI REVOT.VE. RAŠ. Glavne vloge: Stewart G-anger. Rhonuu Flemmmg Obvestila \ (»KOLSC I Šentvida >e e :zgu ovčar -ivo črne bar. ve «* š: na ime C:t Okoli vratu nver ž:co 7 znamko Kdor kaj ve o n «:n. tir ; •■porodi prot; n. gr. di r»a naslov: Kunič — P;»d-ali 51.381 77 *7-8 Vrtnice, nizke m viaoke — sort:-ra e. vam nudi v -:*k u*n. razi n rierit ’e Vrtnarstvo I.orze Babnik. Ce'*x.ar-ka 13. L;ubi;ana. k::i«k-< i f l\ sKM r.a Bohoričev: ulici : zgubila pr-tun m uro s kocko Pr.i-im poštenega najdite! :a. da pr *; nagrad: vme na naslov: Zavodnik Metka, Gosposka I'» alte!. 24-433 7709Jt (V ETl-ICARN \ Slavica Androtič. L;tib!jana. Miklošičeva c 34 »dr. m s ddurstroi N»idi vam sv*»že c*.e* te ke. vence, aranžma e. ri ost ovija na dom in se pr poroča 0.1311 DELAVSKA UNIVERZA EORiS KiDRIČ LJUBLJANA Miklošičeva 26 o b v e S i- a cla pričeti ia z inlrnziv-nimi 7a»>tn»mi lefaji nems«'ine anulešt'ine in italijanščine Vpisujejo ob torkih in četrtkih od 16 do IR ure ter vsak dan. razen v soboto dopoldne od KI do 12 ure Obvestila dobite po telefonu 313-308 3767 • -JL BLJANA Oddelek /a »u rižem ZA MESEC MAJ SMO PRIPRAVILI IZLETE: — 4 dnevni smučark.«! izlet DOLOMIT! MARMOLADA 2950 n ni čarje-MOL od 1 5 do 4. 5 196!» 3 tinrvn: izlet GRADIŠČANSKA tja 1969 •okrajini. ki pri. telja črru* denarnica izgub' Jent mrd stanovanjskimi hišami. Pr» kopališke in Bavdkove ulice, ponoči od 18 do 21. ure 2 IV 1969. Nai odda upravniku samskega doma »Gradis« proti lepi nagradi po dokumentih JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT JAT OBVEŠČA CENJENE POTNIKE. — da s 1. aprilom prehajamo na letni vozni red — da so uvedene mednarodne linije za Amsterdam, Prago, London — da je uvedena sezonska linija za Dubrovnik Linija LJUBLJANA—BEOGRAD—LJUBLJANA JU-721 JU-225 JU-333 JU-720 JU-224 JU-332 METRO- ČARA- ČARA- Linija METRO- ČARA- ČARA- POLIT AN VELLE VELLE Tip letala POLITAN VELLE VELLE vsak dan 1. 5.—31. X. 1.5.—31. X. Vsak dan 1.5,—31. X. 1. 5.—31. X. razen ned. TOREK SREDA Dan razen sobote TOREK SREDA (16.30 15.40 21.35 Ljubljana J ^ 21.10 09.20 17.35 08.10 16.40 22.35 Beograd 19.15 08.15 16.30 Y 17.55 DO ZMAC.E IN NAPREJ - . . film »Beograd! 19.45 in 20.3« PROPAGANDNA QD | DAJ A »Zagreb — Boograd! • 22.25 VČERAJ. DANES, JUTRI — \ (Zagreb» Linija LJUBLJANA—DUBROVNIK—LJUBLJANA JU-217 ČARAVELLE Linija Tip letala JU-216 CARAVELLE Sobota Dan Petek 02.15 Ljubljana J k 19.15 03.25 , f Dubrovnik 18.00 2. 5. - 26. IX. MEDNARODNE LINIJE JU-224 CARAV. 1. 5,—31. X. TOREK 09.20 | V 11.43 JU-332 CARAV. 1. 5.—31. X. SREDA 18.05 V 19.10 JU-216 CARAV. 2. 5.-26. 9 Linija Tip letala JU-225 CARAV. JU-333 CARAV. 1.5,— 31. 10 PETEK T.OREK SREDA 20.00 Ljubljana 15.00 21.05 A | A Amsterdam 1 13.15 I V Praga 20.0« 22.25 London JU-217 CARAV. 2. 5.-26. 9. SOBOTA 01.45 V 23.25 PETEK Poslovalnica JAT, Ljubljana, Titova 38 uraduje od 07.00 do 19.00 vsak dan razen nedelje. Informacije in rezervacije mest na tel. 314-340 in 314-341. Tovorni promet, Miklošičeva 34. Delovni čas od 07.00 do 14.00 vsak delavnik. Telefon 313-845 in 313-885. nudi za vas avtomobil vsakovrstne AVTOMOBILSKE DELE U7//1-Č/71S vsakovrstni AVTOMOBILSKI PRIBOR v Via del Tore U, telelon 95178 na Piazza Uberdan 4 telefon 37089 TRST Zastopniki dobro znane tovarne »VVLBKR« za oplmjače in napeljave tek«»eib plinov od 1 do 3. maja 1969 anie ju pol; vabila največ turistov in Iju- Porovj.nie jo pol ~ ta b: tel jev zgodovinah sporne::. kov — 3 dnevni i/Iet na otok CRES — VEL LOŠINJ od ! do 3 maja 1989 *» dnevno potovanje RAVENA— RIM- NAPOL! CAPRI od 26 4. do 4 5. 1969 — 1 dnevni izlet v GRAZ z ogle- ; dom ve ese ma in dunajske dr. j saine revije 2 in 3. maja 1969 — 4 dnevni izlet z zanimivim tn , pestrim programom v ŠVICO od 10 do 14 maja 1969 dn vno potovanje BPT*XE-LF-S LONDON-PARIZ od 19 do 2!» m. ja 196!» PMOVlOje Je j organizirano v sodelovanju z Za-vodam /zi prosvetno in pedagoško službo. — 2 da vni :zle? po poti SOŠKE FRONTE in BENEŠKE Sl/JVE-NT JE od 17. do 18 maia 1969 — 16 dne*, no porovan?e v 6. želo •i^očtrih irzer FINSKO od 10. do 26 iul:ja 1969. P«,tovarne je organizirano v sodelovanju z F peran*skim društvom — 5 dnevno potovanje /a planince fOLOMITI MONT BI.ANC <*d I* do 19. julija 196!» ! — 8 dnevni dopust v Italiji z vklju-č-nimi izleti RIMINI—SAN MA-RiNf» PIRENZE PFSARO v mesecu juniju in juliju 196!» PRIJAVE IN* INFORMACIJE: SAP | LJUBLJANA. Titova cesta 38. telt- :on: 314.922 . 315-342 Agrokombinat TIKVES PREDSTAVNIŠTVO 1.11 BI JANA šmartinska 26 zaposli takoj kvalificiranega KLETARJA Pismeno ponudbe pošljite na gornji naslov. 2872 Osumeim I Multivitaminski napitek ! z okusom pomaranče I v prahu Orčolna& VCHAm&rUi DESETTIr-JK.I -.otrpmov. k: so kakor vi bolehal: na želodcu, jetrih, žolču :n črevesju, so se pozdrav::i z učink(»vit:m narav, mm zdravilom: rogi k.ri DONAT vrelcem V j vaša t? e zdravnika Zahtevale »DONAT« v svoji trgovini. re pa ga dobe v Ljubljani pr. ^Prehran:« .n »Mercatorju«. NT Čestitka Inženir tu kemije )I\KKI IH »RE. RJI »b d:j lomi L-kreno česiitajo: Mateja. Andreja. Tatjan?!. Vanje. Afenka. Martin. Nejc Jože. Jure 7723-č Ob 'idhodu iz ortopedske »>oln:š-ntre V’aIdoltra. kam »r sem *-e zatekel po zdravje, čutim svojo pošteno dolžnost, da se tem potem 'ahvalim specialistom kirurgom dr Kovač Maksu, ki me je operiral in dr Špehar Aleksandru Ugotav. j ijam. da »e vodstvo zavoda v odličnih in izkušenih rokah, da vlada v zavodu red. čistoča in discip ina Kakor sem jo večkrat redko našel v zavodih v inozemstvu, kjer «em , -se rudi radi iste bolezni večkrat zdravil. Med zdravniškim osebiem vlada duh Nog!asja. navdaja ga načelo humanosti in brige za bolnika. To n: samo moje mnenje, temveč mnenje večine, ki iščejo v tem zavodu rdravja. Temi* primerni so zato . tudi uspehi zdravljenja S spoštovanjem Kmet Anton Ze desetletja uporabljajo milijon. in milijoni po v*»em svetu ta znameniti, rastlinski zdravilni ekstrakt kot najidealnejše sredstvo za varno, učinkovito sončenje in nego kože in mu dali vzdevek »čarobna palica kozmetike«. Dežurne službe IJIBIJANA Nočna zdravniška dežurna služba za nujne primere na domu od 19 do 7 ure. ob nedeljah in praznikih ves dan tn v naslednjih enotah: Bežigrad: Kržičeva ul. 10. telefon . 310-533 Cenu-r: MlXloSu:eva 2. tel. 313 063 | Moste: Prvomaiska ulica 5. telefon 314-527 Šentvid: Šentvid štev 94. telefon 51-531. 51.534 Siska: Derčeva ulica, telefon štev. 55-644 . 55-221 Vič: Postojnska ulica 24. telefon 61.121 Služba stalne pripravljenosti je na območju: Orosuplja. Ivančne gorice Medvod in Velikih lašč Nočna, nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku«. II nadstropje, soba 5 LJUBLJANA Lekarna Miklošič. M Vitli«»K »Pri gradu«. Partizanska c. 1. Kavno žličko denite v pol kozarca vode. to je okusna osvežilna pijača za otroke in odrasle. PROMONTA ADRIA Hamburg Beograd KEMOFARMACIJA Ljubljana Ililliiiiiišfililii ; : .. II. jllUUSIBIlUlillilllllillUkUUiUlUliltlUttlUllillUIHIIIIIlllltUillliiNIllllUll!1 BALKANIJA podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Beograd GENERALNI ZASTOPNIK FIRME BULL GENERAL ELECTRIC razpisuje prosti delovni mesti s sedežem v Ljubljani za: 1. PROGRAMERJA za elektronski računalnik serije GE 50 2. ELEKTROTEHNIKA za vzdrževanje elektronskega računalnika in nielianografskili strojev POGOJI: pod 1.: srednja šolska ali višja šolska izobrazba, prednost imajo poznavalci programiranja elektronskih računalnikov, mlajše esebe in osebe z ustreznim nagnjenjem za programiranje, ki bo preizkušeno pod 2.: srednja tehniška šola. elektro smer šibki tok, prednost imajo elektrotehniki s prakso pri vzdrževanju elektronskih računalnikov, mlajše osebe. Usposobljenost bo preizkušena. Za obe delovni mesti so še naslednji pogoji: znanje enega od naslednjih jezikov: nemški, iran coski ali angleški, moški z odsluženim vojaškim rokom. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: BALKANIJA, predstavništvo Ljubljana. Miklošičeva 15. 2792 Upravni odbor »STEKLARNE« HERPELJE-KOZINA razpisuje naslednji delovni mesti: 1. SEKRETARJA podjetja 2. RAČUNOVODJE podjetja POGOJI pod 1.: višja pravna šola I. stopnje z dveletno prakso ali srednje šolsko izobrazbo z 8 leti prakse; pod 2.: srednje šolska izobrazba in najmanj 10 let prakse v finančni stroki. Prijave pošljite na UO »Steklarne« Herpelje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2 razpisuje prosto delovno mesto revirnega vodje na Gozdnem obratu Zasavje -revir Hrastnik POGOJ za to delovno mesto je diplomirani gozdarski inženir. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave z življenjepisom in dokazilom o dokončani šoli pošljite v 10 dneh po objavi upravi podjetja Ljubljana, Tržaška c. 2. 2877 ELEKTRODIZEL ali BENCINSKI AGREGAT po možnosti prevozni moči 20—30 ali več in napetosti 220, 380 V vzamemo V NAJEM za tri mesece Nudimo ugodno odškodnino. ALPINA, tovarna obutve 7.1 R 1 2889 ...................................... Razpisna komisija Filiale »AUTOTRG« LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 3 razpisuje , prosta delovna mesta: 1. VODJE KOMERCIALE 2. GLAVNEGA KNJIGOVODJE -konterja — bilancista Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: ekonomska ali njej enaka fakulteta, 5 let prakse v stroki in 7 let na vodilnih delovnih mestih ali srednješolska izobrazba, 7 let prakse v stroki in 9 let na vodilnih delovnih mestih; pod 2.: višja šolska izobrazba in 5 let prakse ali srednja šolska izobrazba in 10 let prakse na teh delovnih mestih. Nastop službe je možen takoj. Poizkusni rok je 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Kandidati morajo poleg pismenih vlog poslati na gornji naslov tudi dokazila o izpolnjenih razpisanih pogojih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 2893 MODERNA TOVARNA OBLAČIL NA TIROLSKEM I SC E šivilje, krojače in krojačice pu možnosti s prakso pri motornih šivalnih strojih. Prednost imajo zakonski pari. Dajemo najvišji zaslužek, možnost bivanja, preskrbo kot tudi razne socialne olajšave. — Prosimo, pišite na naslov: Moderne Kleiderfabrik. A-K010, Innsbruck. Postrach 203 Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tu jini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje m rol ŠTIRISOBNO STANOVANJE in GARSONJERO V LJUBLJANI najamemo za eno leto — od 1. septembra 1989 do septembra 1970 Najemnina in ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: INTERTRADE - Ljubljana, Titova 1 telefon 21-062 2746 ^©^©SsSTis&a. TEHNIČNI SEKTOR LJUBLJANA CANKARJEVA 3/1 išče v Ljubljani ali okolici bližnji SKLADIŠČNE PROSTORE površine do 200 m: Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. 2798 * SODOBNI PODI ® ■ plastične ploščice 3 3 topli pno »Moquette<« B m ves potrebni B material za ch »laganje fl I poda g . SINTETIČNE I PREPROGE | iVleraklon Leacril. B Naylon in 12 plastike | ■ — pralne neobčutljive 1 B za madeže in trpežne 1 ZLOŽLJIVA VRATA | _ 1 harmonika) B iz plastike — za ustrezno H m praktično rardelitev ■ orostnra I A R P , ,iTALPLAST 1’KSI ■ '................. 1 1’KST Piazza Ospedale 6 tel 95 919 1 nasproti glavne bolnišnice) Vsa pojasnila tudi v slovenščini ________________________j i Komisija za sprejemanje in razporejanje delavcev pri VELETRGOVINI MERCATOR POSLOVNA ENOTA »ŠPECERIJA« Ljubljana. Prisojna 7 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. mesarja - sekača 2. nekvalificiranega delavca za trgovino z ži\ iii Pogoji: pod 1.: kvalificiran mesar pod 2-.: izpit za voznika motornega tricikla Poseben pogoj: poskusna doba 60 dni Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na zgoraj navedeni naslov, do 14. 4. 1969. 2823 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DEU) IJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23 522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1' TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 2U-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311 897 POSTNI PREDAL 29 - ESKPEDIT TELEFON 314 792 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - 2IRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVOD STVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501 1 67 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 Komisija za razpis in izbiro kandidatov pri ^SUrENUUES LJUBLJANA Beethovnova 11 podjetje za izvoz-uvoz in notranji trg lesa in lesnih izdelkov razpisuje za svojo tovarno »SORA« MEDVODE prosta delovna mesta 1. medfaznega kontrolorja 2. inštruktorja 3. brusača rezilnega orodja za lesnoobdelovalne stroje Poies splošnih pogojev za sprejem v službo morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok in še naslednje pogoje: pod 1.: diplomo biotehnične fakultete — lesnoindustrijske smeri in 5-letno prakso ali TSS — lesno smet in 8-letno prakso ali VK mizar s 15-letno prakso: pod 2.: delovodsko šolo s 3-letno prakso ali VK mizar s 5-letno prakso; pod 3.: kvalificiran kovinar ali kvalificiran mizar. Poskusna doba pod 1. m 2. bo 90 dni, pod 3. pa 60 dni. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Osebni dohodki po pravilniku osebnih dohodkov tovarne »SORA« Medvode. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite tajništvu tovarne »SORA« Medvode. 9868 Po 93. členu temeljnega zakona o podjetjih razpisuje delovno mesto DIREKTORJA KEMIČNE TOVARNE MOSTE Kandidati za to mesto morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali kemijsko-tehnološke smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih: ustrezne organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja. Kandidati naj pošljejo ponudbe s priloženimi doka žili o izpolnjevanju pogojev, kratkim opisom dosedanjega dela in potrdilom o nekaznovanju komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 v 30 dneh po objavi razpisa. 2870 REPLCLI9U SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE sprejme VEČ PRIPRAVNIKOV ZA MILIČNIKE v splošno, prometno in mejno milico Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje: da so odslužili obvezni vojaški rok; da niso stari več kot 25 let: da so uspešno končali srednjo šolo ali najmanj popolno osemletko: da niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah: da so telesno in duševno zdravi; da obvladajo slovenski jezik. Za delo v mejni milici je zaželeno znanje tujega jezika. Pismene prijave sprejemajo vse postaje in oddelki milice v SR Sloveniji, kjer lahko kandidati dobijo tudi podrobnejše inlormacije. . KKPLBL1SKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVKMIi: 2871 ZAVOD ZA VARJENJE (raziskovalna ustanova) LJUBLJANA. PTUJSKA 19 razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VODJO Mtluelnu za organizacijo in racionalizacij«)-, diplomiram ekonomist z 8 leti prakse, od lega 3 leta na področju organizacije kovinsko predelovalne industrije, ali inženir z 8 leti prakse na področju kovinskih konstrukcij in kovinske tehnologije, v obeh primeni) znanje enega tujega jezika aktivno m dveh pasivno; 2. STROKOVNE SODELAVCE v istem oddelku, ekonomisti, matematiki, inženirji; praksa zaželena, ni pa pogoj; 3. VODJO koiislruKcijskcga oddelka. dipl. inž. III. stopnje gradbene ali strojne smeri. 5 let delovne dobe, od tega 3 na področju kovinsKin konstrukcij ali dipl. inž. II. stopnje gradoene ali strojne smeri, 8 let delovne dobe; od tega 5 let v stroki na področju kovinskih konstrukcij; v obeh primerih znanje 1 tujega jezika aktivno in 1 pasivno; 4. VODJO gospouarsko-komercialuega odseka. I. ali II. stopnje ekonomske ali tehnične stroke s prakso, znanje enega tujega jezika, razgledanost v komercialnih poslih (tudi z inozemstvom); 5. FOTOGRAFA vodjo fotolaboratorija in razmnoževalnice; kvalifikacija v loto stroki. Pismene ponudbe vložite na gornjem naslovu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodki po pravilniku. S stanovanji ne razpolagamo, pač pa pomagamo pri pridobitvi stanovanja. 2879 Hill Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA za odmero davka na dediščine in darila ter prometnega davka od nepremičnin in pravic 2. STROJEPISKE POGOJI: pod 1.: višja izobrazba ekonomske ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v davčni ali finančni stroki; pod 2.: dveletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo bo 3 mesece. Pismene ponudbe, kolkovane z Ndin 2, s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v desetih dneh razpisni komisiji pri delovni skupnosti uprave skupščine občine Ljubljana-šiška, Ljubljana, Trg prekmorskih brigad 1. 2883 Delavski svet Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina razpisuj e prosto delovno mesto za VODJO službe varstva pri delu POGOJ: — da je poklicni varnostni inženir s predhodno izobrazbo strojne ali gradbene stroke — strojni inženir I. stopnje s 5-letno prakso in potrebnim izpitom iz varstva pri delu (ali da je pripravljen opraviti izpit) — diplomiran strojni inženir s 3-letno prakso in potrebnim izpitom iz varstva pri delu (ali da je pripravljen opraviti izpit) Na delovno mesto za vodjo službe varstva pri delu se lahko priglasijo osebe (moški), ki imajo končano tehniško šolo strojne ali gradbene stroke in ki so pripravljeni nadaljevati študij za poklicnega varnostnega inženirja v šolskem letu 1969/70 pod posebnimi pogoji, ki jih daje podjetje. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. 2833 ZP ISKRA KRANJ Organizacija: Tovarna usmerniških naprav NOVO MESTO KADROVSKA KOMISIJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA montaže 2 ŠEFA ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE 3 KONSTRUKTORJA I. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta prakse v stroki ter smisel za organizacijo dela in vodenje: pod 2.: visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta ustrezne prakse; pod 3.: visoka izobrazba elektro stroke in opravljen pripravniški staž. Vloge sprejema kadrovska komisija tovarne v 15 dneh po objavi. 2878 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA posreduje prodajo naslednjih poškodovanih vozil: »ZASTAVA 750«. Lj 724-08, leto izdelave 1968, prevoženih 9000 km, ogled pri zavarovancu Zakrajšku Jožetu, Ljubljana, Resljeva 24, izklicna cena 11.000.— »SKODA 1000 MB«. KN 50-88, leto izdelave 1968 (nabavljen 10. dec. 1968), prevoženih 1800 km, ogled v garaži Gasilnega društva Novo mesto, izklicna cena 4500 Ndin »ZASTAVA 1100 R«, Lj 581-23, leto izdelave 1967, prevoženih 55.000 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana. Tržaška c. 133, izklicna cena 9000 Ndin »SIMCA 1000 L«. Lj 546-04, leto izdelave 1966, prevoženih 38.000 km, ogled pri »Libisu«, Ljubljana, Celovška c., izklicna cena 7000 Ndin »SKODA 1000 MB«, Lj 660-81, leto izdelave 1967, prevoženih 25.000 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Černetova 26, izklicna cena 9000 Ndin. »OPEL REKORD«. Lj 522-11, leto izdelave 1964, ogled pri Albinu Trobcu, Kozarje 112 pri Ljubljani, izklicna cena 12.000 Ndin. Javna prodaja bo v četrtek, dne 10. aprila 1969 ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva c. 10/11. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. 2881 V 58. letu je dotrpel naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat in stric Slavko Jaklič mesarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. aprila 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Cesta talcev 4 na pokopališče v Škofji Loki. Žalujoči: žena Minka, hčerki Metka in Stanka z družinama, Magda in sin Andrej, mama Marija, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Škofja Loka, Ljubljana, Kranj, Radovljica, Naklo, Celje, 6. aprila 1969 ll,|lm|l|||ll,;illillllillllllll|ll||||l|||lt|:i;|5!!;hill''lllllllllllillnillil,lilll:i!!!lllllliiillll|l!i:ili!llliil:-l,,lllli;ill!!l,;i;iili:lilil,.;lli:iili!il:iiti;3HJli:,!' KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta za 5 NK DELAVCEV za delo v proizvodnji za določen čas za dobo 5 mesecev POGOJ: poskusno delo 1 mesec. Interesenti naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja v torek, dne 8. 4. 1969, ob 11. uri. 2664 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Komisija za razpis vodilnih delovnih mest podjetja ELEKTRO GOSPODARSTVO MARIBOR KEMIČNA TOVARNA MOSTE LJUBLJANA, OB ŽELEZNICI 14 razglaša prosti delovni mesti 2 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV POGOJI: poklicna šola z najmanj 3-letno prakso in urejena vojaščina, dvomesečno poskusno delo. Poleg vloge naj kandidati predložijo dokazilo o strokovni izobrazbi in opis dosedanjih zaposlitev. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 2874 Švicarska firma Razpisna komisija pri SVETU I. GIMNAZIJE V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto KURJAČA POGOJ za prijavo je ustrezna kvalifikacija in nekajletna praksa. Reflektanti naj vlože pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela do 15. aprila 1969 na naslov: Razpisna komisija pri Svetu I. gimnazije v Ljubljani, Peričeva 12. 2862 MARIBOR. VETRINJSKA 2 razpisuje po 172. čl. statuta in 22., 23., ter 25 čl. pravilnika o delovnih razmerjih podjetja ponovni razpis za zasedbo delovnega mesta inženirja za tehnološke ekonomske študije razvoja Poleg splošnih pogojev se zahteva še: fakultetna izobrazba elektro stroke, energetska smer ali ekonomska fakulteta z 8 leti prakse v stroki. Delo se opravlja na Skupnih službah v Mariboru. Delo je za nedoločen čas. Delovno mesto se lahko zasede takoj. Stanovanje ni na razpolago in ra z g 1 a s za zasedbo delovnega mesta statistika Poleg splošnih pogojev se zahteva še višja strokovna izobrazba in 4 leta prakse na delih v statiki in analitiki. Delo se opravlja na Skupnih službah v Mariboru. Delo je za nedoločen čas. Delovno mesto lahko zasedete takoj. Stanovanja ni na razpolago. Za obe delovni mesti je poseben pogoj še odslužen vojaški rok in 30-dnevno poskusno delo. Ponudbe pošljite na naslov ELEKTRO GOSPODARSTVO MARIBOR, Maribor, Vetrinjska 2 v 8 dneh od dneva objave v časopisu. K ponudbi priložite spričevala ali diplome o strokovni izobrazbi in opis o dosedanjih zaposlitvah ter kratek življenjepis. ELEKTRO GOSPODARSTVO MARIBOR MARIBOR Razpisna komisija 2834 Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama, tašča, teta in svakinja Marija Turk roj. KOGEJ Pogreb bo v ponedeljek, 7. aprila 1969, ob 16. uri na pokopališče v Postojni. žalujoči: sin dr. Alojz, snalia Mira, vnukinja Tanja ter drugo sorodstvo Postojna, 5. aprila 1969 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje sestre Emilije Švajger-Babi se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v njen zadnji dom, ji darovali toliko vencev in cvetja. Prisrčno zahvalo izrekam vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji posvečali posebno pozornost med njeno kratko, a zelo hudo boleznijo. Posebno se zahvaljujem zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice v Brežicah za vso veliko pozornost in skrbno nego. Enako se zahvaljujem govorniku za tople poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Brat Mato z družino Trbovlje, 2. aprila 1969 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Frančiške Žgur se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Otroci: Marija, Ivan, Milan, ToVie, Jože, vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame Terezije Bitenc roj. KAVČIČ se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter organizacijam ZB in SZDL Jesenice za izkazano pomoč in poklonjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo prim. dr. Brandstetterju in dr. Sajevcu za zdravniško pomoč pri dolgotrajni bolezni in dr. Erženovi za toplo in nesebično prijateljsko pomoč. Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, še enkrat, prisrčna hvala. Žalujoči: hčere Vera, Darinka in Majda z družinami Jesenice, Kranj, 2. aprila 1969 PREHRAMBENE INDUSTRIJE želi zaposliti v ŠVICI ZA RAZISKOVALNO-RAZVOJNA DELA mladega TEHNOLOGA te stroke z zaključenim študijem Firma priskrbi dovoljenje za delo s strani švicarskih oblasti. Od svojega bodočega sodelavca pričakujemo dobro znanje prehrambene kemije, samostojno mišljenje in smisel za praksi blizu stoječe raziskovalno delo pod vodstvom šefa laboratorija. Pogoj je dobro znanje nemščine, prednost je še znanje angleščme. Nudimo prijetne delovne pogoje, moderno urejen laboratorij in sodobne delovne pogoje. PGnudbe z življenjepisom, podatki o šolanju in zahtevo o prejemkih izvolite poslati »Delu« pod oznako »Delo v Švici«. 2830 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA PREMINIL ALOJZIJ KOŠIR ŠEF IZPOSTAVE KZSZ KOČEVJE DOBREGA SOTOVARIŠA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI V PONEDELJEK, 7. APRILA 1969, OB 15. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI V JURJEVIČI ŠT. 35 PRI RIBNICI NA DOLENJSKEM KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA Z IZPOSTAVO KOČEVJE IN RIBNICA RIBNICA, 5. APRILA 1969 Sporočamo, da je tragično preminil moj dragi mož, oče, stari oče, brat, tast ANTON RUS upokojeni orožniški stražmojster Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek. 7. aprila 1969 ob 16. uri izpred pokopališča na Viču Do pogreba leži na Žalah v Nikolajevi mrliški vežici Žalujoči: žena Ivana, hči Anica por. Vojnovič z družino, sin Anton z družino, sin Janez z družino, brat Ignac in drugi sorodniki Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Gorje pri Bledu, 5. aprila 1969 V 90. letu starosti je dotrpel naš dragi brat, stric, svak in bratranec FRANK PLESKO Izseljenec — povratnik V njegov poslednji dom v domači zemlji je bil položen v petek, 4. aprila dopoldne, v spremstvu njemu dragih sorodnikov in prijateljev Vsem, ki ste mu kakorkoli lajšali bolečine, mu v zadnji pozdrav prinesli cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti — iskrena hvala! Posebno pa se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju otološke klinike in onkološkega inštituta za izreden trud in požrtvovalnost v času njegove bolezni. Žalujoči: sestra Ana Somrak, nečakinje in nečaki z družinami in ostalo sorodstvo Ljubljana, Portorož, Seattle ZDA, 5. aprila 1969 NEPRIČAKOVANO JE UMRL NAŠ SODELAVEC VILJEM KRPIC NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V TOREK, DNE 8. APRILA 1969, OB 15.15 IZPRED JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH NA DOBREGA TOVARIŠA IN ZVESTEGA SODELAVCA NAM BO OSTAL LEP SPOMIN DELOVNA SKUPNOST PODJETJA »JAVNA SKLADIŠČA« LJUBLJANA ; , ZAHVALA vsem. ki ste našo drago mamo Frančiško Kocjan spremili na zadnji poti. ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sostanovalcem za nesebično pomcč med njeno boleznijo, podjetju »Dekor« za pozornost, domu v Mengšu za oskrbo, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za zadnje spremstvo, liči in sin z družinama Koper. Ljubljana. 31. III. 1969. ZAIIVAL A Vsem. ki so ob smrti naše ljube žene in mamike z nami čustvovali, jo spremili k počitku in ji poklonili toliko lepega cvetja, najtoplejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo Krajevnima odboroma Zveze borcev in Rdečega križa iz Mislinje, članom kolektiva gozdarskega obrata iz Mislinje ter govornikoma za poslovilne besede Vsem. ki ste nam jo hoteli oteti bolezni in ji prizadevno lajšali bolečine iskrena, iskrena hvala. 'Im ••usti. hčerka Metka z družino in sin Matija. Mislinja. Ravne. 20. marca 1969. Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla naša draga žena in mama Terezija Batista roj. TRSTENJAK Pokopali jo bomo v ponedeljek, 7. aprila 1969, ob 16. uri na koprskem pokopališču.. 2alujoči: mož Stanko, hčerke Vera in Jožica z družinama, ain Branko in drugi sorodniki Koper, Trst, Linz, 5. aprila 1969 Ob smrti moje ljube žene Ivanke Zdražba Zapustila nas je naša zlata mama in stara mama Marija Žagar Iz hiše žalosti Dobrunje 20 jo bomo spremili na pokopališče v Sostrem v ponedeljek, 7. aprila 1969, ob 17. url žalujoči: hčerka Anica, por. Jager z možem, vnuki Matija, Jana in Milena, por. Kitek z možem, in drugo sorodstvo Dobrunje, Ljubljana, S. aprila 1969 Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri, ljubi sin, mož, očka, brat, svak in stric ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, strica in svaka Valentina Završnika se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Schrottu in zdravstvenemu osebju IPM na polikliniki, stanovalcem hiše v Malgajevi 18, ZB krajevne skupnosti Milana Majcna ter Zvezi prostovoljcev-borcev za severno mejo. Iskrena hvala tudi škofu Kovačeviču iz Maribora, ki je opravil pogrebni obred. 2alujoči: žena Irma in hčerka Bruna z družino Ljubljana, 31. marca 1969 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Stanislava Isteniča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter nam izrazili sožalje Žalujoči: žena in hčerka z družino. Vrhnika, Kranj, 2.4. 1969 se iskreno zavhvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Maroltovi za njen trud, zdravniškemu osebju infekcijske klinike interni oddelek. Zahvaljujem se tudi č. duhovščini. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Lojze Košir Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 7. aprila 1969, ob IS. uri izpred hiše žalosti v Jurjeviči. Dotrpel je naš dragi V >/ JOŽE STERBENC davčni inšpektor v pokoju Žalujoči mož Franc in sorodniki ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne, skrbne in dobre mame. stare mame. sestre in tete 2 a 1 u j o č i: mama. žena Olga, hčerka Branka, sinova Miran in Matija, brata Janez in France z družinama, družine Oražem, Gorše, Ilc, ter drugo sorodstvo Jurjeviča, Ribnica, Ontario, Canada, Dolenja vas, Kočevje, Ljubljana, 4. aprila 1969 Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 7. aprila 1969, ob 15. uri iz kapele na pokopališču Dravlje V globoki žalosti: žena Vanda, hčerka Snežka por. Vavpetič, sin Igor, brat, sestri, vnuki in drugo sorodstvo Z A II V A LA 1'kreno »e zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvoval: ob prezgodnji smrti našega dragega sa -premil; na njegovi zadnji poti in ga zasuli s cvetjem. p -e.v: .*» zahvaljujemo krajevni organizacij: ZB. pevskemu zboru, vrhniškemu pihalnemu orkestru, gov .miku za p .-lovilne besede, vsem pogrebcem in sosedom za pomoč. Žalujoči: l\n la. I ruš. Andraž Gruden Vrhnika. 6. aprila 1969. Z A II V A I. A Ob boleči izgubi naše zlate mame Antonije Žibert se toplo zahvaljujemo vsem. k: so nam v teh bridkih dneh izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in pospremili našo preljubo mamo na njeni zadnji poti. Prav p-jsebno se iskreno zahvaljujemo zdravnikom interne klinike Klinične bolnice Ljubljana: asistentu dr. Bohinjcu, dr. Mulaček-Mahkotovi. dr. žužkovi in dr. Mazovčevi za njihovo resnično človeško prizade-'Te hraniti nam našo zlato mamo še nekaj časa. ' -" '.a hvala tuii medicinskim in bolniškim se-•ram. ki so posvečale naši mami vso pozornost. Žalujoča ilrii/ina: Zihert-Plešcj 7 A II V A I. A Ob bridki izgubi mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste ga v življenju cenili, prišli v tolikem številu po zadnje slovo in ga obsuli s cvetjem. Globoko hvaležna sem dr. Kolbe-tovi za vso požrtvovalno skrb v času njegove bolezni. Zahvaljujem se g. župniku, dalje vsem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani in mi izrazili sožalje. Moja hvaležnost pa velja še posebej njegovim zvestim prijateljem. Žalujoča /ena Minka 7. A II \ A I. A Pr.-rcni. -c zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našega predragega Vladimira Jezovška ki ste mu stali ob strani v bolezni m čutili z nami ob težki izgubi pokojnega. Posebna zahvala za izkazano častno priznanje v lovskem domu. za zadnje spremstvo skozi mesto, pevskemu zboru Svoboda m mestni godbi za ganljive žalostinke. za tople besede zastopnikom cerkve, sodišča, upokojencev, •ah; s tov, za vsa iskrena sožalja, krasno cvetje, ki ga je tako ljubil m za zadnji pozdrav iz pušk svojih lovskih tovarišev. Žalujoči: /ena Marica, otrnci \ lailn. Cvetka. Marija z družinami. sestri Mela in Anka Murska Sobota, 3. aprila 1969 7 A II V A L A Ob prerani -mrti dragega moža. očeta, dedka, brata in tasta Ivana Gradišarja se naj iskrene je zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem dobrim sosedom, znancem od blizu in daleč. Delovni skupnosti TP. ZB. TV PARTIZANU. Gasilskemu društvu m pevskemu zboru, ki so v tako velikem številu počastiti njegov spomin, mu darovali polno vencev in Ovetja ter nam ustno ali pi-meno s toplo izraženimi sožalji lajšali neizmerno bol. Posebno izrekamo globoko hvaležnost in iskreno zahvalo profesorju dr. Rakovcu, tuk. zdravnikoma dr. Pungerčiču ir. dr. Pesjaku ter magistru ZumeTju za veliko skrb in zdravniško pomoč med njegovo hudo boleznijo, nadalje pevcem izbranih žalostink, godbi in govornikom ob slovesu iz domače hiše in odprtem grobu. Zena Anka in sinnva Ivan s družino in Cveto. Sevnica. 2. aprila 1969. Terezije Presterl roj. Drrnič po domače ZAKOTARJEVE MAME se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja in ustno ter pismeno izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Kuharju za vso požrtvovalnost, č. s. Rustiki za uteho in pomoč ob njem zadnji uri in čč. duhovščini za spremstvo. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu kvintetu A. T. Linharta za ganljive žalostinke in sočustvovanje z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala! 2 a 1 u j o č i: hči z družino, sinovi s družinami, brat in drugo sorodstvo Radovljica, Maribor. Bled, Stražišče pri Kranju. Zagreb, dne 4. aprila 1969. V 86. letu starosti se je tiho od nas poslovila naša skrbna in draga mama in stara mama Ivanka Bambič roj. KNAVS Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 6. aprila 1969, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Travniku 71, Loški potok Žalujoči otroci: Ivan, Jože, Tončka, France, Angelca, Cirila in Karla ter drugo sorodstvo Travnik. Hrib, Loški potok, Ljubljana, Maribor, Split, Kanada, 5. aprila 1969 Ljubljana, 5. aprila 1969 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene KATARINE ZAJEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala g. župniku fare sv. Jakoba za pogrebni obred. Posebna zahvala zdrav dr. Mariji Maček-Kolbe za njeno dolgoletno zdravljenje. Istočasno izrekamo zahvalo dr Klepaleku in strežnemu osebju bolnice Golnik, še posebej hvala kolegicam CGP Delo in stanovalcem Tesarske 2, 4., 6. za poklonjeno cvetje. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoče družine: Kenda. Keršič, Furlan Ljubljana, 31. marca 1969 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata. tasta. svaka in strica ZAHVALA ZAHVALA Jožeta Pezdiča se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, posebna zahva la dr. Rusu, dr. Kuharju in zdravstvenemu osebju bolnice na Golniku, ki so ga zdravili, organizacip zveze borcev, občini Radovljica, sostanovalcem in sosedom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, komornemu zboru, godbenikom, govornikom, sorodnikom. prijateljem in znancem. Lepa hvala vsem za izrečena ustna in pismena sožalja. Žalujoči: Zena Ančka, hčerka Maruška in sin Jože z družinama. bratje in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani smrti naše ljubp ing. arh. Maruše Zelenko se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Ki-rurgične klinike v Ljubljani, ki se je zaman požrtvovalno trudilo, da bi rešilo njeno življenje in ki ji je med težko boleznijo lajšalo trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti in darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi društvu slovenskih filmskih delavcev, Viba filmu in njenim kolegom za ganljivo slovo in spremstvo ter Francetu Kosmaču za lepe poslovilne besede. Se enkrat najlepša zahvala vsem. ki so kakorkoli počastili njen spomin in ob težki izgubi sočustvovali z nami. 2alujoči: mo/ Vladimir, starši, setra in drugo sorodstvo Ljubljana, dne 5. aprila 1969 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Frančiške Gornik Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem. ki so darovali vence in cvetje, nam kakorkoli stali ob strani v težkih dneh in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tomiču za nesebično zdravniško pomoč, gospej Leskovšek za pomoč pri negi v bolezni in sodreškemu gospodu župniku za poslovilne besede. Družine: Tršič, Zajc, Skrjanc, Glavan in Avsec ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene Francke Dragar se iskreno zhvaljujem vsem, ki so jo v tako velikem številu od blizu in daleč, spremili na zadnji poti k poslednjemu počitku bi darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekam č. duhovščini, dr. Nosetu, sosedom in njenim nekdanjim sodelavcem ter litijskim pevcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala. V globoki žalosti: Angela Sakotnik. Na Sanri, 31. marca 1969. Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka Franja Malaska profesorja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje, ki ga je tako ljubil in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. špilerju. njegovi družini in družini Rodič, govorniku, tovarišu šporerju za ganljivi govor pri odprtem grobu, zvezi kmetijskih inženirjev in tehnikov, KSS Grm, KZ »KRKA«, društvu ujJOkojencev. SC za gostinstvo in SDK — Novo mesto. 2 a 1 u J o č i: žena Rezi in hčerka Teri z družino Novo mesto, 6. aprila 1969 ZAHVALA Vsem, ki ste mojo drago ženo Marico Zaletel spremili na njeni zadnji poti v prerani grob, darovali vence in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem kolektivu, sindikalni organizaciji in upravi SKIP za skrb, ki so jo izkazovali med njeno boleznijo, za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi ob bolezni in težki izgubi nudili pomoč. MOŽ FRANC Stanežiče, 31. marca 1969 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše ljubljene žene, mamice, stare mame in tašče Barbke Povodnlk roj. ZALETEL se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, jo prišli od daleč in blizu po slednjič pozdravit, ji darovali cvetje in jo pospremili na poslednji poti. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ustno ah pismeno izrazili sožalje. Ohranite v spominu našo mamico tako, kot je bila vse življenje, ljubečo in vedro tudi v najtežjih trenutkih, pri pravljeno pomagati vsakomur, ki je bil pomoči potreben. Žalujoči: mož Josip in hčerka Milena Motoh z družino Maribor. Ljubljana, 31. marca 1969 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Bele Kalčič . roj. MRACEK se iz srca zahvaljujemo vsem. ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, vsem, ki ste ji darovali cvetje in vsem. ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodniku, vsem pevcem in obema govornikoma za njune tople poslovilne besede. Kalčičevi ter družini Žgajnar in Kadunc Novo mesto, Ljubljana, Khartoum, 2. aprila 1969 Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega VIKTORJA MODICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani, posebno še direktorju GP »Obnova« Ljubljana Andreju Plestenjaku in soprogi, kolektivoma »Obnove« in »Kolinske«, družinam Iglič, Piano in Kokalj, dobrim sosedom, domačim prijateljem ter vsem ki so nam pismeno in ustno izrazili sožalje in vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti. Družina Modic in drugo sorodstvo Ljubljana, Grahovo, 3. aprila 1969. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v teh dneh sočustvovali z nami. Posebna zahvala govornikoma, tov. Angelu Kosovelu in Danilu Turku, braniškemu pevskemu zboru, ter vsem darovalcem cvetja. Hvala vsem za izražena sožalja. I Žalujoči: Vidmarjevi in Matičevi ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta in moža JOŽETA KURALTA dipl. elektroinženirja se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v življenju cenili, ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Se posebej se zahvaljujemo Zavodu za varstvo pri delu in kolektivu občinske skupščine Koper, zdravstvenemu osebju, ki mu je stalo ob strani v najhujših urah ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoča žena s sinovoma Koper, 1. aprila 1989 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega nadvse dobrega in ljubljenega moža in očeta PAVLA ČEŠARKA uslužbenca in posestnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, Lovski družini Dolenja vas in LD Ribnica za izkazano mu čast in ganljive poslovilne besede ob grobu, podjetju Inles Ribnica, podjetju Brest Cerknica, podjetju Semenarna iz Ljubljane in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Žalujoča družina Češarek Ribnica, Goriča vas, Ljubljana, Cerknica, Koper, Novo mesto, Trst, Santiago KONFERENCA Zl.iS — V Ljubljani je bila včeraj prva — volivna in programska konferenca ZMS. Izvolili so novo republiško vodstvo ter delegate za zvezno vodstvo ZMJ. Konferenca je sprejela osnove za programe mladinskih organizacij v Sloveniji. Na siiki: Franc Popit v pogcvcru z delegat: med odmorom. Fcto: Selhaus SEKCIJA ZA PARTIZANSKO ZDRAVSTVO — Slovensko zdravniško društvo je 5. aprila ustanovilo sekcijo za partizansko zdravstvo, ki bo združevala vse partizanske zdravstvene delavce. Sekcija bo zgodovinsko proučevala partizansko zdravstvo, razvijala bo izkušnje zdravstvenega dela v izjemnih okoliščinah in razvijala revolucionarne tradicije in tovarištvo. Foto: Edi šelhaus UMETNO SRCE — V prsih sedeminštiridesetletnega Američana Haskella Karpa bije prvo umetno srce. Operacijo je v Houstonu izvedel doktor Domingo Liotta. Pacientu, ki je že umiral, je vgradil v prša mehanizem in upa, da bo dobro deloval toliko časa, dokler ne bodo dobili pravega srca, s katerim bodo potem zamenjali mehanizem, ki ga zdaj nadomestuje. Na sliki je roka s prvim umetnim srcem. Telefoto: UPI I #• »» M J svanje s prve strani Keši delavci v F»-erciii slaviii /! Uipcsabljanje ne-kvalUxi ranih gradbenih de iavcev. D- -lej so 'Ubija- li Irtno Irko c j 701 delavcev, od prih dnjega Ie:a ra bodo to število povečali na 1100. P 1 jnar ;e cb koncu tisk vne k n!'renče nn vpn.sa ugotov i, da zaposlovanje ju-gj'l sr.fiih delavcev v tujini nikuk r ni del neke hotene jugoslovanske politike. Zlasti za kvalificirane delavce srn,> zainteresirani, da ostanejo dma. »Nz z- I:mo pa z a'im ir:. - rativninii ukrepi ra- ; virat: rr. če si nekate- 1 r>. r:zb< l>šati gmotni poli žaj a’: drugi izbu!>ati kva i iilil-cac: -’. Skupno je v za- j h dni Evini, zlasti Avstriji, Skandinaviji. Belgiji. Franci- . i :n Zli Nemčiji 'zaposlenih >.vr .g 300 (Kul mar -':uranskih ! delavcev. Na »plašno se te ; dežele p iv; 1: > z tl -bro de-Icrao c-:! •:;!l::v st jo jug;-, slovar-:lit d.lavce.v. Najboljši na n ra : ;, da bi kvalificirane delavce ohranili duma . je vseka -.rt a. ti-a jim žago- j levimo zar =l:iev in ustrezno ' nagrajevanje.« Medtem k-> se I je 1. 1966 število deiovnih j mc't v Jugoslaviji zmanjšalo ' za l»MX*si in 1. 19K7 za 26.000. smo lani znova že zabeležili I p rast za 26.000 delovnih -me--, ict-.-s pa že spet raču- -namo na nadaljnjih 100.000 delovnih mest. Tako bi pri- j sli v nrmaini tek in letno j p večevanje za ekreg 2 do , 3 odst .-.e delovnih mest. kar ' b: Ustrezalo našemu gospo- , darskemu razvoju. BO -DAN POGAČNIK C-9 Dokazali z delom, ne Je z besedami ega dela mladine. Zato osno- j ve zdu: obvezujejo celotno ! rt puhli-> organizacijo. Er!ANE MUSAR ie cbraz-1‘š-il .red! ; sprememb statuta ZMS. Po poročilu verifikacijske ko.-m-ije. ki je ugotovila sklepčnost, je sledila razprava. V dopoldanskem delu je največ razpravijalcev n;!o vprašanja položaja * mladega človska — kmeta, ! d:j; -'». šnidenta ali delavca — na de!--.nem mestu, v šo- I I: in d ma. LOJZE RATOJO iz Trehntegj je predlagal.da b: ena .-.med problemskih konferenc načela vprašanje i razvoja kmetijstva in položaja mladega kmeta, pa še to, da bi bil pouk iz kmetijstva obvezen de! št Iškega programa zadnjih dveh razredov osemletke. TONE JAKOPIČ pa je menil, da n: treba na široko I.lozofirati o kmetij stvu. saj ga imamo, govorimo raje o kmetu, o njegovih težavah in problemih. JASNA KOLAR iz Kopra je r.o nekaterih zadnjih proble-m h v slovenskih gimnazijah opozorila na neurejeno, oziroma le formalno urejeno d> iac--> samoupravo. JANEZ KOCIJANCIC je dejal, da pade konferenca v čas. ko se degajajo pomembni družbeni dogo-, ri • IX. kongres, volitve*. Nemir med mladimi je pris .ten ves čas in je značilen za naše obdobje. Kak-’ zdaj ta nemir uporabiti kot pritisk in pobudo za reševanje problemov? Potrebno je. da družba bolj kot do zdaj sprejme logiko mladih ljudi. Dovolim'* mladim pravico d c napak, do zaletavosti, celo do provokacije, če le to spod buja k odkrivanju problemov. Nespretno zastavljenemu vprašanju ne odgovorimo arogantno in odbijajoče. Imeti moramo posluh za predloge mladine. To vrenje med mladimi se lahka sicer — če ostane le demokracija be sed — sprevrže v diaiog gluhih. ■ Mladinsko organizacija žanje danes različne in ostre kritike. Od dela mladih, raz mišljajočih ljudi, ki štejejo organizacijo prav tako med institucije. Prav je. da nas kritizirajo. da se ne bi uspo- j <*© 9 Očitek, da je crganlza- {Jojva rrot» F FR J • ja organizacija vodstev :n V prot. »-rnj organizacija vodstev m aktivistov je treba pobijati z delam, ne z besedami. IGOR ŽITNIK ie govcril o vzgoji in izobraževanju ter »e zadržal na tistem predlogu iz stališč, ki je govoril o petreni. da naj šolstvo v ce i sov. ki so izzvali neg ud j vanje uradne Moskve. Pri tem je značilno, da časepis postavlja na prvo mesto serijo Dedijerovih zapiskov- o Stalinu. »Sovjetska-ja Rossija« ne obvešča svojih bralcev, aa je publicist ^ jl'PrldSe±‘T°^' I bojevanju proti Ju- goslaviji. marveč opozarja — nilo in bo na vrsti takrat, ko bo republiška konferenca spregovorila bolj utemeljeno 0 teh problemih. JANEZ DOLNIČAR se je pridružil raz -ravi o samoupravnem po- 1 ž tju srednješolske mladine in menil, da bi morali bi'i .v ki ljubljanski primer: — dem mstrarivno odhajanje od pouka, gladovne stavke, pe »icije ob izvolitvi direktorja in podobne revclucicnam-* •netrde — spodbud:* i k razmišljanju o d -ežrei stopnji draške samouprave. Dopoldan je konferenca po-‘rdila kandidatne liste, razrešila začasno predsedstvo in 'klenila podpreti kandidaturo Janeza Kocijančiča za predsednika Z\IJ 90 mu Se dovoljevali oboe pa je pole niziral s članki ' javljati njegova dela. prešla-o stališčih ZMS (in piscem) Vl1 z literarnim pričevanjem | objav’irnimi v »Delu«. Menil o strahotah Stalinovih tabp-ie. da članki niso bili »dobra List namreč piše, da je zadeva«. ŽIVKO PREGL iz P '1™" objavila »protisovjet-L-ubjane pa je menil, da so 'ke* odlomke iz povesti A. Sol-še sile znotraj m zunaj m!a- žemc:na »Prvi krog«. »Borbi dinske organizacije, ki s: Pri- ! n=.“ ravnanje ',ceniuje list za zadevajo ohranit: organizaci- ' rlmer protisovjetske ideolo-j ; na osnovah klasične »sin- 1 'ilte dlverzlje-dikaiistične« organizacije. Posebni kritiki je »Sovjet-N AT ASA MARKELJ iz Grosu- skaja Rossija« izpostavila do- plja je pohvalila osnove, SILVANO SAU iz Kopra pa j« dejal, da bi zelo rad prečita! utemeljeno analizo o pisnike jugoslovanskega tiska v Moskvi. »Ti izkoriščajo naše gostoljubje in zelo veliko potujejo po deželi, ven- madrnski organizaciji. Menil ' dar o njej pišejo včasih ten-je, da v mladinski organiza- ! denciozno in zlonamerno.« ciji silno radi sprevržemo vse ■ Ce niti ne omenjamo »po dileme na tako imenovan; j litičnih kvalifikacij«, je že generacijski konflikt — češ, ; ocena o stat ut su in ravnanju ko bomo to odpravili bo vse I jugoslovanskih dopisnikov v dobro. Ne gre za zaviralno i Moskvi netočna tudi v po-politiko pri volitvah,« je de- j drobnesti, ki ne sodijo na ja!. »Sami smo krivi, če si i področje »čiste politike«. Ne-n:smo znali izkoristit: in ob- j '°čno je na primer to, da držati mesta « i jugoslovanski dopisniki mno- „ , . „ „ | ‘jo potujejo po državi, saj se Spregovori je tudi c.an iz- , lahko oddaljijo iz centra Mo-■’syeta dr ERNEST ■ s)Cve itomaj 4« kilometrov, za . I1 ,e P°Jasnd- da j vsak meter čez to mejo pa je Slovenija danes razpeta na i morajo dobiti posebno dovo-vr'*o težkih problemov m j ijenje. Pri vsem tem pa so- cbrazložil nekatere poti k njihovemu reševanju. STANE BOŠTJANČIČ iz Kranja je razpravljal o volitvah in mladini. »Volilni sistem pri nas je kot vreme. S to razliko, da se na vreme vsakdo spozna. na volitve pa le malokdo.« Menil je. da je bilo mlati m enostavno onemogočeno. da si izborijo mesto v skupščini, da so kandidacijske konference marsikje opravile delo volivcev in izvolile poslance. Konferenca je (skoraj) soglasno fob nekaterih slovničnih popravkih) potrdila osnove. Izvolila je novo. 27-člansko predsedstvo in nadzore odbor. Za člane predsedstva ZMJ je izvolila Mitjo Gortupa. Janeza Kocijančiča. Ivana Kmeta in Boruta Miklavčiča. Za člane zvezne konference pa Elico Jelen. vjetski novinarji v Jugoslaviji svobodno potujejo po vsej deželi. Časopis poimensko kritizira Marjana Sedmaka, dopisnika ljubljanskega »Dela«, in dopisnika beograjske »Politike« Zorana Zujoviča. »Sovjetskaja Rossija« piše, da bi tudi sovjetski novinarji lahko delali tako kot jugoslovanski. se pravi, da bi kritično pisali o nadlegah in težavah v državi, v kateri so akreditirani, vendar oni tega nočejo delati. Časopis za tem našteva, o čem bi lahko sovjetski novinarji pisali, pa nočejo, in navaja, da je v Jugoslaviji nez.aposlenost. da je »zelo razširjena prostitucija«, da je mnogo nepismenih itd. List pri tem pozablja neko malenkost, namreč, da o vsem ten) sovjetski tisk zelo pogo-] sto piše. vključno tudi temo Toneta Karnisa. Franza Ba- o prostituciji, o kateri je ne lantiča. V kija Musarja. Jože davno pisai celo »Agitator«, ta Rakuna in Adija Zuneca. j ki ga izdaja CK KPSZ in je IVAN VIDIC I namenjen kot priročnik lju- dem pri vodenju politično propagandnega dela v osnovnih organizacijah KP SZ. »Naš tisk ne dovoljuje izpadov proti jugoslovanskim voditeljem in Zvezi komunistov Jugoslavije.« Moskovski list je spet dckazal. da je »pozabljiv«. Uredništvo se namreč »ne spominja«, da je moskovska televizija konec minulega leta grobo napadla predsednika Tita. »Ne spominja se« tudi tega, da skoraj ni pomembnejšega jugoslovanskega pc!it:ka, čigar izjave ne bi bile citirane v okviru kritičnih zapisov o jugoslovanski zunanji in notranji politiki. »Pozablja« naposled tudi na vrsto »teoretičnih« del, ki so bila objavljena v minulih mesecih večinoma v revijah ali v dnevnem tisku in ki prinaša io kritike ter napade na celotno politiko Zveze komunistov Jugoslavije. Po mnenju »Sovjetske Ros sije« pišejo o Jugoslaviji samo »znanstveniki in specialisti«, in sicer pišejo v »prijateljskem tonu in z dobronamernih pozicij«. Koliko je ta ugotovitev točna, pa dovolj zgovorno dokazuje tudi današnji spis v »Sovjetski Rossiji«. «•«(» Finski KP grozi razkol no politiko bi opozicija lahko dosegla večino v novem CK. Ker se delegati o načinu kandidiranja niso mogli sporazumeti, je še! spor pred komisijo za proceduralna vprašanja. Takoj po tem sklepu je poslanec Sinisalo, eden od najbolj vidnih voditeljev konservativnih sil. zagrozil, da bodo delegati južne in vzhodne Finske zapustili kongresno dvorano ter se preselili »v drugo stavbo«, če njihovi zahtevi ne bo ugodeno. Grožnja z razcepom je torej jasna in odraža stanje v partiji, ki je praktično neposredno pred razpadom. Hkrati pa je treba pripomniti, da si vodstvo na vse načine prizadeva, da bi se takšnemu razcepu izognilo, prav od tod naj bi prihajale vzpodbude za kompromise z opozicijo. Ena od značilnih potez dosedanjega spopada je ta. da so napredne sile pritisnile opozicijo, da se nenehoma pojavlja kot razbijač kongresa in partije, kar pa stalinistom vsekakor ni v korist. Glede samega programa partije v razpravi ne vznikajo bistveni spori. Program v svojem notranje-političnem delu definira finsko mirno pot v socializem in sodelovanje partije v vladi na osnovi zbiranja levih demokratičnih sil, v zunanjepolitičnem delu pa korektno sodelovanje Finske s SZ ter finske partije s sovjetsko partijo. Zanimivo je tudi. da v dosedanji razpravi na kongresu še ni bilo slišati glasov zoper tisti j del referata generalnega se- j kretarja Villea Pessija, v katerem je Pessi odstopil od obsodbe invazije na Češkoslovaško. To dejstvo ocenjujejo opazovalci kot popuščanje pred pritiskom na dveh frontah: gre za pritisk v partiji sami s strani stalinistične opozicije, hkrati pa tudi za pritisk, ki ga je Moskva izvajala na partije v zadnjih mesecih. Danes je kongres v imenu ZKJ pozdravil član Izvršnega komiteja Krste Crvenkovski. MARJAN SEDMAK Razstava slik in fotografij PTUJ, 5. apr. — V razstavnem paviljonu Dušan Kveder so danes opoldne svečano odprli razstavo slik ptujskih slikarjev ter razstavo fotografij iz Ptuja in okolice. Razstava je posvečena 50-let-nici revolucionarnih sindikatov Jugoslavije in 1900-let.nici mesta. ozitivno politično razpoloženje množic Seja pokrajinskega komiteja ZK Kosova PRIŠTINA, 5. apr. (Tanjug). Pod predsedstvom Veli Deve je pokrajinski komite Zveze komunistov Kosova razpravljal danes o perečih političnih vprašanjih v pokrajini, o prihodnjih naiogah ZK, dejavnosti komunistov pokrajine pri uresničevanju sklepov devetega kongresa ZKJ in o programu za proslavo petdesetletnice ZKJ na Kosovu. Ko je ocenjeval politič-; ni položaj v pokrajini po i novembrskih demonstra-I cijah, je član sekretaria-; ta pokrajinskega komiteja | Ismal Bajra rekel, da je ena temeljnih značilnosti v tem, da so s širšo in za-i vzeto dejavnostjo komunistov zatrli protisocialistične elemente, ki so organizirali demonstracije v Prištini in nekaterih drugih krajih. Stališča, ki se je nanja postavil pokrajinski komite takoj po demonstracijah in ki jasno poudarjajo politični namen in sovrašni značaj demonstracij, so brez omahovanja sprejele vse napredne sile v Prištini. Bajra je poudaril, da tudi predvolilna dejavnost kaže na pozitivno politično razpoloženje komunistov in množic. Po novembrskih dogod kih je dejavnost sovražnikov zdaj bolj odkrita zdaj spet prikrita. Bajra je opredelil sovražne elemente kol) politično grupacijo, ki jo sestavljajo sovražniki vseh vrst in barv od razlaščenega razrednega sovražnika prek raznih političnih obsojencev, pristašev birokratskega etatizma, povratnikov iz zaporov, iz Albanije, informbirojev-cev, rankovičevskih elementov pa vse od najbolj skrajnih šovinistov in nacionalistov. Ne glede na to, da nastopajo z različnih pozicij, je temeljni namen njihove destruktivne dejavnosti boj proti četrtemu plenumu ZKJ, proti našemu samoupravnemu socializmu in bratstvu in enotnosti. Vendar se ti so- Profestni pohod Kingu v spomin WASHIN GTON, 5. apr. (UPI, AP, Reuter). V šestih ameriških državah so poklicali k pripravljenosti kakih 10.000 pripadnikov nacionalne garde. Danes je namreč obletnica smrti Martina Luthra Kinga. Včeraj se je kakih 15 tisoč ljudi udeležilo spominskega pohoda po ulicah Memphisa in s tem počastilo spomin na črnskega voditelja. Korakali so skozi mestno središče in šli tudi mimo motela, v katerem so ubili Martina Luthra Kinga. Množico je vodil Kingov naslednik Raiph Abemathi. Po končanem osem kilometrov dolgem pohodu so se ljudje zbrali pred mestno hišo in poslušali govor Ed-warda Kennedyja. Sovjetski gostje v Črni gori TITOGRAD, 5. aprila (Tanjug) — Gospodarska delegacija Sovjetske zveze, ki jo I vodi predsednik sovjetskega ; dela komiteja za gospodar | sko-tehničnega sodelovanja z ' Jugovslavijo Mihail Percev, je 1 danes odpotovala v Titograd. , Goste iz Sovjetske zveze, ki i se že ne.caj dni mude v Jugo slaviji, je sprejel podpredsednic izvršnega sveta skupščine Cme gore Vladimir Stje-povič. Med enournim razgovorom v klubu poslancev je člane sovjetske delegacije seznanil z družbenoekonomskim razvojem Črne gore sekretar za gospodarstvo Marko Or-landič. Posebej je poudaril možnost za večjo gospodarsko sodelovanje med Cmo goro in Sovjetsco zvezo. vražni elementi ne morejo upirati organizirani in enotni ofenzivi Zveze komunistov. Povsod, kjer se je ZK odprto in dosledno spopadla s sovražnimi in drugimi škodljivimi elementi, so bili sovražniki premagani. Ko je govoril o nekaterih gospodarskih vprašanjih, je Bajra poudaril, da je živahna gospodarska dejavnost v zadnjem času pripeljala do naraščanja industrijske proizvodnje, da pa predvsem v predelovalni industriji in pri politiki zaposlovanja še zmerom prihaja do resnih težav. Carapkin ponovno pri Brandtu BONN, 5. aprila (Reuter). Zunanji minister ZR Nemčije Willy Brandt je ta teden že drugič sprejel sovjetskega veleposlanika Sem j ona Carapkina. Včeraj se je z njim eno uro pogovarjal o budimpeštan-skem pozivu članic varšavskega sporazuma, ki predlaga sklicanje konference za evropsko varnost. Vladni predstavnik je po sestanku povedal, da je sovjetski veleposlanik izročil Brandtu odgovor svoje vlade na nekatera dodatna vprašanja, ki jih je zahodnonemška vlada poslala Moskvi ob budim-peštanski deklaraciji. Predstavnik bonske vlade je še dejal, da so dodatna pojasnila »koristna« zlasti za sestanek članic NATO, ki bo prihodnji teden v Washingtonu. Hud potres v ASbenijj BEOGRAD, 5. aprila (Tanjug). Radio Tirana je davi poročal, da je bil 3. aprila ob 23.15 v Albaniji potres sedme stopnje z epicentrom v južnih krajih Albanije. Prizadeta so mesta Fier. Tepelena, Galona, Bernt, Skrapar in Permet. Uničenih je kakih 1000 zgradb, več kot 2000 hiš in drugih objektov pa je poškod vanih. Ranjeno je 65 ljudi in neki otrok je ranam podlegel. Albanska vlada je začela sinoči ukrepati, da bi ublažila posledice potresa. Vse izdatke za pomoč poškodovancem bo krila država. Imenovali so posebno vladno komisijo, k; se bo ukvarjala z ocenjevanjem in popravljanjem škode. V mesta, ki jih je poškodoval potres, so prispeli podpredsednik vlade, notranji minister in drugi. K I. L E •»i a r ^)i Evropska in naša moda na 16 barvnih straneh, kozmetika, filmske in kulturne novice, nasveti za dom, horoskop. Sto strani sak drugi četrtek l(k J>\ - 5 dinarjev /z včerajšnje zadnje izdaje Bašev i o odnosih z Jugoslavijo Nerešena vprašanja je treba reševati z dobrimi sosedskimi odnosi SOFIJA, 4. apr. (Tanjug) — Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev je izjavil danes popoldne v narodnem sobranju, da je od konca 1967. leta prišlo ne po krivici Bolgarije do poslabšanja v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Za te odnose do tedaj, je dejal, da so se razvijali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja in da je bil dosežen uspešen razvoj navzlic nekaterim razlikam, ki so med obema državama na ideološkem področju. Bašev je izjavil, da si je Bolgarija prizadevala in se bo še nadalje trudila, da bi obvladala težave med obema državama. Bolgarija je zavračala trditve, da vodi protijugoslovansko kampanjo, da ima ozemeljske zahteve in se meša v notranje zadeve. Nerešena vprašanja med obema državama je treba reševati z dobrimi sosedskimi stiki, ustvarjanju mirnega ozračja in iskreno željo za medsebojno razumevanje. Poudaril je, da bolgarsko-jugo-slovanski odnosi nimajo samo dvostranski temveč splošno balkanski pomen. Dodal je, da se Todor Živkov strinja z mišljenjem predsednika Tita o pomenu Jugoslavije in Bolgarije za medbal-kanske odnose ter za mir in stabilnost na Balkanu, o čemer je govoril jugoslovanski predsednik v Leskovcu. Odložen kongres književnikov ČSSR PRAGA, 4. apr. (AFP). Češkoslovaška vlada je pod predsedstvom premiera Cer-nika danes proučila položaj v nacionalnem gospodarstvu v preteklem letu in v prvih mesecih letos. Sprejeli . so več ukrepov za postopno zboljšanje ekonomskega položaja v državi. Zvedelo se je, da so odložili kongres književnikov Češkoslovaške, ki je bil napovedan od 12. do 13. aprila. Vodstvo zveze književnikov je ugotovilo, da sedanji položaj ni ugoden za tak sestanek. V dobro obveščenih praških krogih se je zvedelo, da bodo v torek, 8. aprila, sklicali plenum CK KPC. Kmalu uvoženo maslo v prodaji BEOGRAD, 4. aprila (Tanjug). V nekaj dneh naj bi se v prodajalnah po vsej državi pojavile prve količine uvoženega čajnega masla. Zvezna direkcija za rezerve prehrambenih izdelkov je danes končno končala licitacijo v zvezi z uvozom prvega kontingenta 500 ton masla. Menijo, da se bo s tem uvozom nadoknadilo pomanjkanje masla na tržišču. Zatem bodo uvozili še en kontingent 500 ton masla za nadrobno prodajo. Prvi kontingent masla 500 ton bodo uvozili iz vzhodne Evrope. Končane vojaške vaje »Pomlad 1969« VARŠAVA, 4. apr. (Tanjug). Danes So se končale vojaške vaje štabov taktičnih enot in enot za zvezo armad Sovjetske zveze, Češkoslovaške, DR Nemčije in LR Poljske. Telegrami OBISK — NEW YORK. Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Vasil Grivčev je včeraj obiskal ewyorško ladjedelnico, kjer se je z njenimi voditelji pogovarjal o ekonomskih problemih. S člani jugoslovanske gospodarske delegacije je bil Grivčev na pogovorih v tukajšnjem svetovnem trgovinskem centru. KOČA POFOVIC BO OBISKAL U TANTA — NEW YORK. Na poti iz Washingtona se je član sveta federacije Koča Popovič za nekaj dni ustavil v New Yorku. Jutri bo obiskal generalnega sekretarja OZN U Tanta. DELEGACIJA — NEW DELHI, Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi generalni direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje dr. Rikard Štajner, je prispela na desetdnevni obisk v Indijo. Delegacija je prišla na pogajanja o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju med Indijo m SFRJ. ŠTUDENTSKI SEMINAR — BEOGRAD. Tu se je včeraj začel 6. mednarodni študentski seminar »Aprilska srečanja«, ki ga vsako leto za 4. april, dan študentov, organizira univerzitetni odbor ZŠJ v Beogradu. Udeleženci bodo razpravljali o temi »študenti in upravljanje na univerzi«. V Beograd so prispeli predstavniki študentov iz petnajstih držav STROKOVNJAKI — DAR-ES-SAALAM. Okrog sto sovjetskih strokovnjakov je prispelo v Tanzanijo, da bi pomagali odkrivati rudna bogastva. Doslej so strokovnjaki, med katerimi so bili tudi Kitajci, odkrili zelo bogata nahajališča železa in, premoga. Zdaj iščejo predvsem nahajališča žlahtnih kovin. PRESADITEV SRCA — TORONTO. V tukajšnji bolnišnici so včeraj presadili srce 41-letne žene 31-letnernu meškemu. To je že peta presaditev srca v Torontu in petnajsta v Kanadi. Po zdravniških zagotovilih je pacientovo zdravje zadovoljivo. Pa še to: VOLIVCI MU ZAUPAJO — Mladtena Oljačo so v njegovem domačem kraju na Kozari predlagali za poslanca v prosvetnokulturnem zboru zvezne skupščine. Tedaj je dejal: »Moji volivci mi tako zelo zaupajo, da niso niti pomislili na protikandidata. Prav zato sem tudi pristal na kandidaturo«. Vreme 5. aprila 1969 ob 13. uri Ljubljana Planica Brnik Maribor Slovenj Gradec Celje Novo mesto Koper Kredarica Reka Pulj Split Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Milano Genova MUnchen Ziirich Benetke 10 10 13 6 7 5 13 10 3 4 5 3 1 3 6 2 5 5 5 5 7 13 —6 12 14 18 16 11 15 10 18 14 5 5 10 8 8 15 6 11 Večji del Evrope je v območju visokega zračnega pritiska, medtem ko se v zahodnem Sredozemlju zadržuje ciklonsko področje. Z jugozahodnimi vetrovi je pričel dotekati nad vzhodne Alpe toplejši zrak, zato se bo še zadrževala oblačnost. NAPOVED ZA NEDELJO: SLOVENIJA: Zmerno do pretežno oblačno bo. Najnižje nočno, temperature okoli 0, v Primorju 5, naj višje dnevne do 10, v Primorju do 14 stopinj. JUGOSLAVIJA: V notranjosti države bo še precej oblačno. Burja ob Jadranu bo prenehala. Snežne razmere ot> 7 uri ziutraj obratujejo ~5’v3,°tCm Pr51ča na 160 cm Podlage, žičn MS1 ““ “z “ ' ™.-žL»^jovrlLzis; "ri.r 4TcCz^j8e2i5ŽcmiCesrenra-U-j^0- T “a ~ ™ranc: g %%c na 50 cm podlage, zgoraj 15 cm pršiča na 60 cm poSa-e žičnih r fcSl3 VZP“- ~2' 9„5 cm, prš"?, £S-B^e™eC n" obratuje"?-^ Vlečm^ pTanfca^fescr T' U?^ vl< ‘ cm,3sr6e5nCm: Do? nrehodn???n, rt„ -p dolina^ 2- *> i^en. ce?taTr Triglav - ^ ^ S"ega- Na Zelenici zmagal Sodat Uspel mednarodni veleslalom na Zelenici — A. Klinar deli 9.—10. mesto ZELENICA. 5. apr. Avstrijski reprezentant v alpskem smučanju Stefan Sodat je vnovič odšel z Zelenice kot zmagovalec. Lepega pokala, ki ga je prireditelj namenil najboljšemu, sicer ni vzel s seboj, ker ni utegnil čakati na razglasitev rezultatov; moral je takoj po tekmi domov, kjer ga je čakal nogometni dres in odločilna tekma za njegov klub. ki mu preti izpad iz področne lige. Medtem ko je bila pri moških zares močna udeležba, med ženskami ni bilo na startu najboljših. Z znatno prednostjo je zmagala domačinka Maja Kramar. Na Zelenic: se je zbrala skoraj vsa jugoslovanska m koroška smu- | IVER DNEVA Obljuba dela dolg Pred dnevi je pred-edmk občinske skuptene Kranj slav* ko Zalokar nagradil smučarska skakalca Stefančiča m-Mesca 7a njune uspehe v Planici Na tem sprejemu ie v imenu kranjske občinske skupščine tudi obljubil vso pomoč pr: izgradnji 75-metrske skakalnice na Gorenji Savi. Z deli bi Kranjčani radi začeli ie letos in skakalnico do druge sezone dogradili Napravo bi tudi obložil: z umetno snovjo in tako re&ili enega največ tih problemov naših smučarskih skakalcev. Kranjčan: tako napravo vsekakor zaslužijo in je samo upati, da ne bo ostalo zgolj j Ti obljubah ... J. J. ' farska elita. Med domačim: je manjkal le državni prvak v veleslalomu in smuku Blaž Jakopič, k; je odletel na študentsko tekmovanje na Finsko Na 1800 m dolgi progi s 54 vrati in 480 višinske razlike, ki jo je traairal tržiški trener Janko Kr* melj. so imeli poglavitno besedo koroški tekmovalci, ki so pobrali tudi vsa najbolj vidna mesta. Za uvod so trije mladi tekmovalci Raurer. Heber »n Resman poskrbeli za redko presenečenje: kar vsi trije zapored so prišli na cilj z enakim časom — 1:51,9. Bo imela letošnja Zelenica kar tri zmagoval* ce? Od favoritov je bil na startu samo še Stefan .Sodat. In prav on Je «podriml trojico z najboljšim časom. Od domačih tekmovalcev je v začetku najbolje kazalo Mirku Klinarju. ki pa je v spodnjem delu proge padel in izgubil preveč časa, da bi lahko računal na boljše me* sto. Vsi drugi so bili počasnejši ln le Andrej Klinar se je za las še vrinil med prvo deseterico. V dvajsetčlanski koroški ekipi Je startal tudi Erik Schinegger. ki pa je zaradi padca v strmem delu proge odstopil. Proga je bila zaradi novuzapadlega snega še težja, zato tudi ni manjkalo padcev. Pri moških je startalo 74 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 50; 17 jih je odstopilo, 7 pa Jih je bilo diskva* lificiranih. Med dekleti, ki so imele na progi 13 vrat. je bil boj za zmago manj zanimiv. Krama rjeva si je že s startno številko 2 s hitro vožnjo zagotovila prvo mesto. Startalo je 10 tekmovalk, dve sta odstopili, dve pa sta bili diskvalificirani. Rezultati — člani: 1. Sodat fVSV UD) 1:49.5. 2.7—4. Ressman. Heber (oba ASKO Beljak) in Rau- ter (VSV UD) 1:51.9, 5. Fercher (Carina) 1:52,0, 6. VVagenhofer (ASKO Beljak) 1:52.5, 7. Metzger (Carina) 1:52.7. 8. R. Posautz (Carina) 1:53,5, 9.—10 A. Klinar (Jes) in H. Posautz (VSV UD) 1:54.3, 11. Soklič (Trž) 1:55,2, 12. Ponikvar (Jes) 1:55.5. 13. Gruber (VSV UD) 1:56,1. 14. Gazvoda (Br) 1:56,9, 15. M. Klinar (Jes) 1:57.1, 16. Pesjak (Jes) 1:57,2, 17. Klam-mer (VSV UD) 1:59.4, 18 Fanedl (Fuž) 2:01,1. 19. Puhak (Zagreb) 2:02.9. 20. Stare (Jes) 2:05,5. Članice: 1. Kramar (Trž) 1:53.8, 2. Lakota (Jes) 1:58.0, 3. Kurnik (Trž) 2:00.3. 4. Kemperle (Alples) 2:23.7, 5. Filafer (Pliberk) 2:28.8. J. DEKLEVA Naloge pri varstvu narave Pomembne ugotovitve na zboru v Kamn. Bistrici Prvaka Šoštanj in Žalec Pionirski košarkarski festival vedno privlačnejši CELJE — Dve telovadnici v fttorah sta bili prizorišče zaključne akcije v okviru festivala pionirske košarke. Na trkmovanju se je zbralo kar 16 ekip iz sedmih občin celjskega področji* ki so se med seboj pomenle za naslove najboljših. Bilanca te akcije je na celjskem področju močno razveseljiva, saj je skupno nastopilo na občinskih prvenstvih 55 moštev, na področnem v Štorah pa še 16. Pn pionirjih so na področnem prvenstvu pokazali največ* znanja Šoštanjčani, tesno za petami pa so jim bili Zalčan: in Prebold-čani- REZULTATI: I. skupina — Šo- štanj n : Laško 38:6. Prebold : Mo zirje 36 10. Prebold : Celje III 22:13. Šoštanj II : Celje III 17:14, Šoštanj II : Prebold 33 22: II. skupina — Žalec : Hudinja 24:15, Sl. Konjice II : Rog. Slatina 29*21. Žalec : Slov. Konjice II 16:13. Hudinja : Rog Slatina 29:20; Pi nale: Šoštanj II Žalec 30:19. Prebold : Sl Konjirr II 20:1?. Hudir. a : Celje II! 20 0. Mozirje r Laško 23:17. Hudima : Mo zirje 26-20. Rogaška Slatina : La ško 23:13. Vrstni red ekip: 1 sošianj II. 2 Žalec. 3. Prebold, A Slov. Ko njice. 5. Hudinja. 6. Celje III. 7 Mozirje. 8. Rogaška Slatina in 9 Laško. Pn pionirkah so Ža Iranke že v predtekmovanju izgubile * Po lularai. vendar so se zaradi boljše razlike v koših uvrstile v finaln: del tekmovama Nekaj srečanj je S*1* v podaljških. Odlične so bile Preboldčanke. ki so na tekmovanni pokazale najboljše tehnično znanje in so na slov prvakinj izgubile v zadnii sekundi igre za razliko v koših 7. Žaicankami REZULTATI: I skupina — So š'anj n : Celie II 16 4. Pre bold : Laško 11:9. Celje II : La- ško 8-6. Prebold : Šoštanj II 12:6: II. skupina — Sl. Konjice II : Poiule 11:10, Žalec : Sl. Konjice II 24:8 in Poiule : Žalec 9-7; Finale — Žalec : Prebold 13:11. Poiule : Šoštanj II 4:7. SL Konjice II : Celje II 14:10 in Sl Konjice II : Laško 23:2»). Vratni red ekip: 1 Žalec. 2. Prebold. 3. Osn. š B Rock. Šoštanj, 4. Osn. š. P Kranjc. Celje. 5. II. osn. š. Slov. Konjice. 6. II. o*n. š. Celje in 7. Laško. Najboljši celjski in žalski sodniki so sodili tekme brezplačno, Slovenija vino je pogostila vse nastopajoče z brezalkoholnimi pijačami. KZS pa je zmagovalnima ekipama podarila košarkarski žogi. K . JUG Oba naslova Trati ŠKOFJA LOKA — Pri pionirjih je nastopilo 10 osnovnošolskih ekip. Rezultati: Poljane nad Škofjo Loko : L. Seljak (Kranj) 1:64. Prežihov Voranc : Šenčur 24:23. P Kavčič (Škofja Loka* : Trata (Škofja Loka) 34:35. T. Čufar (Jes) : Cerklje 20:16. Gorenja vas : S Žagar (Kranj) 7.28 Polfinale: L S*1 jak Prežihov Voranc 35-28 «24:18). Trata : T Čutar 25:21 «13:3). Trata : S. Žagar 47:29 i28:9). finale: Trata : L. Seljak 53:43 «25:13). Pn pionirkah je nastopilo 6 ekip Rezultati: P. Kavčič : S. Ža gar 14 3. Trata : Prežihov Voranc 23 9. T Čufar L. Sel tak 7:22; finale za 1. do 3 mesto- Trata - P. Kavčič 24:3 «10:0*. L. Sr Ijak : P Kavčič 14:9 (5:1). Tra ta L Seljak 24 6 (10:2); od 4 do 6 mesta: S. žagar : P Voranc 14:2 (6:0). T Čufar : P. Voranc 7:10 (7:6). S. Žagar : T. Čufar 10 4 (8 4) Vrstni red: 1. Trata (Škofja 3. P Kavčič. 4. Stane Žagar. 5. P. Voranc. 6. Tone Čufar. P POKORN’ Razpisna komisija za imenovanje glavnega direktorja razpisuje delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA podjetja JAVOR LESNA INDUSTRIJA PIVKA Za zasedbo delovnega mesta glavnega direktorja se razen sploSnih pogojev zahteva še: a) visoka ali vitja šolska izobrazba z večlet no prakso b> ekonomska družbena razgledanost, organizacijske in vodstvene sposobnosti dokazljive z dosedanjim delom. Priglasitve sprejema razpisna komisija m naj jih kandidati pošljejo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev splošnemu sektorju uprave podjetja »Javor« Lesna industrija Pivka. Kolodvor ska 9 a. Pivka, do 30. aprila 1969 Za to delovno mesto je na razpolago novo komfort no trisobno stanovanje v Postojni. ________ 2821 1. 2. 3. SGP »ZIDAR« KOČEVJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: DIREKTORJA PODJETJA PRAVNEGA REFERENTA ANALITIKA POGOJI: pod 1.: da ima visoko strokovno izobrazbo in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali visoko strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ter da izpolnjuje vse druge pogoje, ki so z zakonom določeni za delovno mesto direktorja; pod 2.: diplomirani pravnik in 2 leti prakse v gospodarskih organizacijah; pod 3.; diplomiram ekonomist prakse v analitski službi. m najmanj 2 leti K ponudbam z dokazili o zahtevani izobrazbi m praksi naj kandidati predložijo še kratek življenjepis m potrdilo o nekaznovanju. Ponudbe pošljite v zaprt: ovojnici z oznako »za raz pisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa 2775 LJUBLJANA — Pred dnevi je bil v Kamniški Bistrici zbor načelnikov gorske straže in odsekov za varstvo narave pri planinskih društvih. Na zboru so poslušali poročilo komisije za varstvo narave in GS pri PZS ter sprejeli okvirni program bodočega dela. Mreža odsekov pri planinskih društvih je še zelo pomanjkljiva; tudi tam, kjer ti odseki formalno sicer obstajajo, so organizacijsko in strokovno zelo šibki in zajemajo v glavnem samo mlade gorske stražarje, ki so precej prepuščeni sami sebi. Osnova naj bi ne bil nepriljubljeni nadzor nad obiskovalci gora. marveč predvsem propagandno delo, tečaji o varstvu narave in poučni izleti. Le od tega si lahko obetamo trajnejše uspehe pri vzgoji. Tu pa mora seveda pomagati komisija za varstvo narave pri PZS, kajti društva še nimajo dovolj sposobnih kadrov. Zlasti se bo treba usmeriti na večja središča (Maribor, Celje) !n na območja, ki so za varstvo gorske narave najbolj zanimiva (Jesenice. Radovljica. Tržič. Bovec. Tolmin). V zelo razgibani razpravi pa se je hkrati pokazalo, da bo treba rudi samo komisijo strokovno poglobiti. če naj bo kos prihodnjim nalogam. Se letos bo namreč izšel republiški zakon o varstvu narave, ki opredeljuje to dejav- nost kot sestavni del prostorskega načrtovanja. Zakon bo tudi naložil pristojnim organom, da v roku enega leta uskladijo z novim zakonom vse obstoječe predpise o varstvu narave (katerih je sedaj blizu 70); pri tem bo gotovo vprašana za mnenje tudi planinska zveza, ki je zelo tvorno sodelovala že pri sestavi republiškega zakona. Ob takih nalogah pa komisiji seveda ne bo več zadoščala samo ljubiteljska vnema, ampak bo morala okoli sebe strniti predvsem tiste planince, ki so hkrati tudi poklicni naravovarstveni strokovnjaki. Zato so na zboru izvolili samo novega načelnika komisije in petčlanski sekretariat, ki bo pospeševal ustanavljanje odsekov pri planinskih društvih, jim dajal organizacijsko in strokovno pomoč ter usklajeval njihovo delo. Hkrati pa so zadolžili ta sekretariat, da poišče ustrezne strokovne sodelavce za pripravo predlogov PZS na področju naravnovarstve-ne zakonodaje ter za strokovno seznanjanje ljudi o aktualnih vprašanjih varstva narave. V informativnem delu so udeleženci zbora poslušali predavanje o predlogih za ustanovitev sloven-sko-avstrijskega krajinskega parka v Savinjskih Alpah ter podrobno informacijo o osnutku republiškega zakona o varstvu narave. M. S. 39. nadaljevanje ZMAGA DOMAČINKI — Na Zelenici je pri ženskah zmagala Maja Kramar (desno), tretja pa je bila Eti Kurnik (levo). Foto: Švabic NOVO NA TUJEM PRAGA — V prijateljski mednarodni tekmi so košarkarice CSSR premagale Francijo 58:48 (33:20). BERLIN — Prvi rezultati mednarodnega mladinskega vaterpolskega turnirja »šest narodov« v zahodnem Berlinu so takile: Italija — Jugoslavija 7:3, Španija — Nizozemska 12:8, ZRN — Francija 11:3. BUDIMPEŠTA — Namiznoteniške igralke PTC Berlin (NDR) so osvojile pokal evropskih prvakinj za sezono 1968/69. V povratnem finalnem dvoboju so premagale madžarskega prvaka Budimpešto 5:4. V prvem srečanju so zmagale Berlinčanke 7:2. SAN JUAN — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Spear v paru z Egipčanom El Shafeijem izgubil proti ameriškemu paru Ashe — Pa-sarell 6:3, 3:6, 5:7. Za rekreacijo skrbijo Načrtna prizadevanja v Sl. Gradcu, Dravogradu, Ravnah in Radljah SLOVENJ GRADEC — Delovne organizacije v štirih občinah Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne in Radlje so v minulem letu športu in rekreaciji zaposlenih posvetile precej več pozornosti kot v prejšnjih letih. Pri teh prizadevanjih so jim precej pomagale posebne komisije za šport in rekreacijo pri občinskih sindikalnih svetih in ObZTK, mnogo pa so storile tudi same. Posebno razgibana je btla de. javnost v S oven jem Gradcu, k jer so se člani dvanajstih delovnih kolektivov 12 vse občine pomerili v števimih panogah, nastopilo pa je več ko 2.10 delavcev — športnikov Letos bo rekreacijska dejavnost s.ovenjegraških delovnih kolekti. vov še bolj živahna; pri občinskem sindikalnem svetu so namreč sklenili. da bodo tekmovanja v številnih fanogah. med katerimi so najbolj pril hibi jene nogomet, rokomet. kegljanje in šah. postala tra-diciona'na. delili pa lih bodo na spomladanski in jesenski del. Ob koncu fcodo najboljše ekipe in po. samezniki dobili posebna priznanja, kah Ayiz(voo-qt qaA9s waEir u V Dravogradu je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu lani pripravila dvoje tekmovanl — ob občinskem prazniku in dnevu republike Udeležba na prvem le bila dokaj slaba. precej boljša pa je bila na srečanjih ob dnevu republike, ko so sodelovali člani osmih podjetij. Letos spet pripravljajo podobna tekmovanja in obljubljajo tudi. da jih bo več in da bo tudi udeležba bol j>a. V železarni na Ravnah imajo re- kreacijo zelo dobro organizirano. Vse 1*.to priornvljajo številna obrat-na in medohratna tekmovanja, ki «e jih vedno ud *iežt več ko 500 so delavcev Za to imajo tudi zelo dobre razmere — moderen dom te. >sne kulture z zimskim plavalnim bazenom in drugimi objekti. Pred meseci so dobili še poklicnega referenta za oddih in rekreacijo, ki «krbi za vsa tekmovanja in oddih, ki je po naoorrem delu nujno po ♦reben Vs: sodelavci železarne imajo enkrat na teden prost vpstop v zimski bazen, organizirano pa tmajo udi stalno vadbo splošne te’esne vzgoje, ki pa to obiskuje malo delavcev. Tudi občinski sin-iika’ni svet je v tej sezoni pripravil več »ekmovanj za kolektive Iz vse občine kjer je bila udeležba pre. cei dobra Lam so bili na Ravnah »udi prireditelji drugih slovenskih ^»»lezarsk h iger Prav tako je rekreacijska dejav. nost napravila korak naprej v radeljski komuni Občinska zveza za •elesno kulturo in komi>ija za NJort ;n rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu organizirata za delovne kolektive že vrsto let tekmovanja v občinskih ligah v nogo. metu. rokometu in odbojki, pripravijo t* še več priložnostnih tekmo vanj Pozimi so priredili tudi občinska prvenstva v smučanju In sankanju Udeležba Je bila neko. liko slabša kot pr; tekmovanjih v občinskih ligah Tudi letos so se pri ObZTK zavzeli za doslednejšo uveljavitev rekreacije v delovnih kolektivih. V program dela. kj so ga skupaj s prošnjo za dotacijo po. slali občinski skupščini, so med drugim tudi zapisali: »Ne smemo imeti samo rekreacije na papirju, marveč moramo tudi dejansko pristopiti k realizaciji prepotrebnega razvedrila po napornem delu.« Letos oodo v okviru regije štirih občin spet organizirali srečanje delavcev — športnikov, ki ga lani ni bilo. dani delovnih kolektivov iz omenjenih občin se bodo pomerili v kegljanju, malem nogometu, streljanju. šahu. plavanju in drugih panogah. Videti je, da se v številnih delovnih kolektivih štirih občin vse bolj zavedajo pomena rekreacije in oddiha; v okviru možnosti tudi ukrepajo. Letošnji načrti so obetajoči in ob primernem prizadevanju delovnih organizacij, občinskih sindikalnih svetov in delavcev samih bodo zastavljene programe zanesljivo izpolnili. Seveda pu tudi s temi rezultati ne bodo smeli biti preveč zadovoljni; vedno bodo morali te. žiti za čimboljšo organizacijo in izvedbo te dejavnosti, ki je čedalje bolj sestavni del našega vsakdanjega življenja. I. PRAPROTNIK ŠAH \ Šahovska zveza počastila spomin Eda Turnherja LJUBLJANA, 5. aprila — V spomin na pokojnega Eda Turnherja, dolgoletnega predsednika šahovske zveze Slovenije se je danes sestal izvršni odbor te zveze. Na kome. morativni seji je o liku pokojnika govoril Jože šiška. Poudaril je, da je bil Turnher na čelu slovenske šahovske organizacije celih 17 let, 1962. leta pa je postal njen častni predsednik. Pod njegovim vodstvom je igra na čmobelih poljih doživela v naši republiki naj-večji razmah. Posebno pozornost je posvečal mladini šahistom. V ča. su njegovega predsedovanja pa je Slovenija znova zaslovela po vsem svetu kot gostiteljica najboljših velemojstrov sveta. Tako je bil v Portorožu leta 1958 medeonski tur. nir FIDE, leta 1959. pa na Bledu polovica turnirja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Razen tega pa je bil prav tako na Bledu leta 1961. eden na j večjih mednarodnih turnirjev v zadnjem času. Tudi potem, ko ni bil več aktiven predsednik, je ves čas živel z organizacijo in spremljal vsa dogajanja. Za svoje zasluge pri razvoju šaha mu je šahovska zveza Jugoslavije podelila dve priznanji. Na zadnji konferenci ŠZS je prejel tudi naj višje šahovsko priznanje pri nas — zlato značko. Korčnoj povečal naskok SARAJEVO. 5. aprila — Rezultati 13. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Barzcai : Uhlmann remi, Matulovič : Parma prek., Damjanovič : Korčnoj 0:1, Gliksman : Ko- vacs prek., Ilenninhs : Bukal prek., Lutikov : Gligorič remi, Vukič : Bogdanovič remi. Meštrovič : Ja-noševič prek. V prekinjenih partijah prejšnjih kol pa so bili doseženi niKlpHnii rp7iilinti- Runniuc »Vi očitno mislite, da bo policija pozorno poslušala vašo pripoved, potem pa vas bo izpustila in se vam opravičila, kaj?« ga je pikro prekinil višji inšpektor. »Zal mi je, da vas moram razočarati, toda v resnici bo čisto drugače. Jaz vam verjamem, ker sem že sam ugotovil, da je večina dokazov podtaknjenih. Toda preiskavo vodi nadzornik Ingles, ta pa je prepričan, da so vsi dokazi pristni. Zanj je to popolnoma jasna zadeva. V tem je seveda velikanska razlika . . .« »Ampak, človek božji, kaj. pa major Lo-veridge?« je nestrpno vprašal Bertie. »Pa Handie in Willy? In moja teta? Da, in Jill? Vsi me bodo podprli .. .« »Čeprav se sliši naravnost neverjetno,« mu je segel v besedo Cromwell, »pa je vendarle res, da po vsem videzu vaša teta prav ničesar ne ve o tej vaši šali. Rekli boste, da igra — zato, da ne bi prezgodaj izdala, da gre za šalo? Toda ali bi morala še naprej igrati, potem ko je zvedela, da so našli truplo njenega brata? Razen tega prekleto dobro vem, da ni igrala.« »Ampak to je fantastično, gospod Crom-well. Teta Emily mora vedeti. Ko je slišala, da je stric zares mrtev, jo je moralo to grozno pretresti.« »Slpoh ni bila pretresena — in to je ravno tisto,« je odvrnil Neomajni. »Pričakovala je, da bodo našli bratovo truplo. slek. Truplo vašega strica ni šala, Cart-wright, ampak kruto dejstvo. Sledovi, ki ste jih vi tako skrbno pripravili, pa dokazujejo, da ste morilec vi in nihče drug. Dajte si že dopovedati, da ste si malo manj kot sami skopali grob. Za vas je samo eno upanje — da najdemo pravega morilca. Ce ga ne bomo našli — in upam, da mi boste pri iskanju pomagali — imate že zdaj praktično vrv okrog vratu.« Bertie se je zgrozil. »Nisem si mislil, da je tako resno,« je zamrmral. »Potem sr pa zdaj mislite. Predstavljajte si majorja Loveridgea in druge vaše prijatelje, kako na prostoru za priče pripovedujejo, kako ste kovali načrte za potegavščino. Kaj mislite, kaj bo storil pameten tožilec njegovega veličanstva s takim pričevanjem? Raztrgal ga bo na koščke. Nobena porota ne bo niti za hip verjela, da je kaj takega res. Takoj si bodo mislili, da so si vaši prijatelji izmislili to zgodbo, da bi vam pomagali. Nič ne more spremeniti dejstva, Cartwright, da je vaš stric mrtev, umorjen. Vse to pričevanje o potegavščini vam ne bo niti malo pomagalo. Policija ima kristalno čisto zadevo v rokah in če boste prišli pred sedišče vas bo ta zadeva zanesljivo pokopala.« To je Bertieja očitno hudo pretreslo. Zdaj ni bil več videti tako samozavesten. Bil je čedalje bolj bled in v nemočnem obupu je strmel v višjega inšpektorja. »O, hudiča,« je rekel žalostno. »Jaz na to nisem gledal tako.« »Morilec pa je.« Bertie je planil pokonci. »Hočete reči... Pa menda ne mislite, da je morilec namerno izkoristil položaj? Saj so za to vedeli samo major, Willy in dr. Handie.« »Morda je vedel še kdo drug,« je odvrnil Cromwell. »Vi veste o stričevih poslih več kakor jaz. Zato pa sem prišel sem. Morda mi lahko poveste ...« »Ne morem,«je ugovarjal Bertie. »Ni- In zakaj? Zato. ker ni vedela ničesar o kogar ni. Nikogar, ki bi lahko storil kaj potegavščini — zato, ker je kakor vsi dru- tako strašnega/ da bi ubil mojega strica gi verjela, da je vse, kar je^videla v knjiž- in ga vrgel v tolmun. Hvala bogu, da imam . ... vas na svojj strani! A še zdaj ne razumerrlj zakaj vas je Jill prosila za pomoč.« »Jill se je obrnila name zato, ker ni ničesar vedela o potegavščini — zato, ker je mislila, da je vaš stric mrtev, vi pa v hudi nevarnosti.« »Ali se zavedate, kaj govorite?« je rekel Bertie hripavo. »Da m ničesar vedela o potegavščini! To pomeni, da ji je moral niči, popolnoma pristno. Ne, Cartwright, prisežem vam, da vaša teta ni ničesar vedela. Iz neznanega vzroka ji vaš stric ni ni ničesar povedal.« »Kaj pa drugi? Drugi pa vedo, saj so bili zraven, ko smo kovali načrte.« »Mislite, da jih bo policija samo zaslišala, pa vas bodo spustili? Nikar se ne zanašajte na to, fant moj! To so samo vaše pobožne želje. Njihovo pričevanje je brez major Loveridge namerno prikrivati dej-vrednosti.« stva. A zakaj, za božjo voljo? Pa teta »To je .vendar nemogoče . ..« Emily .. . Tudi njej ni očitno nihče pove- »Res?« je revsnil Cromwell. »Ingles ima d - -1 ■ f)i se spustil tako daleč, da bi do- v rokah svoje dokaze. Dejstva, veliko dej- rrJne.val> da )e major Loveridge morilec, štev. Prepir, ki ga je slišalo kdove koliko h’ ljudi, ki lahko to kadarkoli potrdijo. Mo- tiv. Vaš stric je bli precej bogat, kajne? In vi ste njegov edini dedič.« »Moj bog! Pa menda ne mislijo .. .« »Mislite, da ne? Nikar se ne slepite! Pa vaše čudno vedenje, ko so vas areti- bi še razumel, zakaj ni Jill ničesar povedal. T do pretežno oblačno bo. Najnižje nočn^ temperature okoli 0, v Primorju 5, najvišje dnevne do 10, v Primorju do 14 stopinj. JUGOSLAVIJA: V notranjosti države bo še precej oblačno. Burja ob Jadranu bo prenehala. ^r*e^ne fazmere ob 7 uri z|utra| obratujejo —Očnica —5 V eh nf4-163 na 160 cm P°dla8e> «či no ‘žiem^e obra^eio Z|1tnice: ~21° cm, pršič, smučišče tej ra vrh :snoda im en’ žiCaice obratujejo. - žičnica - špa nTtuje Pohorska^^H™ 'cm^odlagl Ifčn^f BoTfink obratSmta ~2’ 9„5 cm, pršič, vlečnici Belle™ obratuje01^ ftateče -pFaniC” smn.&ca —5 70J cm pršiča na 60 cm* sren — Dom na Kon prehodna?1cesta^do'savice “cm Tito podlage, žičnica obratuje, cPeSta prevoma _ LlLtojs£ koča Domna ?ra™?lmi2’ 2“ cm' vlečni^'“otaSSje — Crmošniice- O8 cnJJ* Cm cm cesta ni prevoz »»Sobrabi? £okvedr--°: °5 “ ^ KSFšTSidluK?obTatuJe- ~ Vojsko; »■110 S*5. - S nit o snega, sred.na snežne krpe, zgoraj 35 cm ze voznaeC—CJezerskrr1 ® 7 Ž‘°£,rska doli™ 2, 30 cm, južen, cesta -JSta^l?,S cmnsne^aPOSU>jna: X’ brez Snega'