DUHOVNO ŽIVLJENJE LETO X. — ŠTEV. 171 LA VI1DA ESP0K1TUAL AnO X. — NUM. 171 APRIL 1942 ABRIL1942 Na Velikonoč bo velika sveta maša v spodnji cerkvi Sv. Roze ob 10.45 h ob žalostni obletnici za žrtve sedanje vojne in za zmago naše pravice. Svete maše se bodo vdeležili tudi predstavniki zavezniških držav. Zapel bo naš veliki zbor. Praznik Vstajenja naj nam bo tudi izraz upanja v svobodo naše domovine. El Domingo de Pascua organizara la Colectividad yugoslava una misa solemne en sufragio de las almas de las victimas de la guerra. Ese dia se cumple un ano de la invasiön. Invitamos a todos nuestros amigos que concurran ese dia a las 10.45 horas a la Cripta de Santa Rosa (Pasco 409) para apoyar nues-tras stiplicas. gfp* iElZ DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer, sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Registro de Prop. Intelectual 81190 CERKVENI VESTNIK 5. apr,la Veikanoč. Maša na Avel.anedi ob 9.30 uri za j staviš 3 Lukač. V Sv. Roz. v spodnji cerkvi oh 10.45 uri ob obletnici vojske za vojne žrtve. Ob 12 uri pri sv. Rozi za Mihaela Bajt. Molitve na Paternalu ob 16.30 uri. 12. aprila maša na Avellanedi. Pri tv. Rozi z: Bufemijo Frančeškin ob 12 uri. Molitve na Paternalu. 19. aprila. PRVO Sy. OBHAJILO. Maša na PATERNALU OB 9 URI j za Jožeta Mežnaršič. Pri sv. Rezi ob 12 uri za Franca Slamič, obletnica. Molitve na Avellanedi. 23. aprila. Maša v Berissu ob 11 uri. Moiitve v Berissu ob 16 uri. Post. Na veliko sredo, čet er tek in petek jo zapovedan post. Post od mesa je samo veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedi je na Pa-temalu v soboto ob 15 uri; na Aveilane-di v soboto ob 17 uri. Velikonočno spovedovanje na Paternalu v soboto od 13 do 15 ure. Na Avellanedi v soboto od 16—19 ure. Spovedoval bo e. g. Kisilak. Krščeni so bili v Linicrsu Ana Francka Tuik iz Ciudadole; Viktor Maček iz Montevidea ter Karolina Terezika Skledar i/ AveVanedo pri sv. Kozi. Poročeni ko bili pri sv. Kozi: Albina žužek iz .Turšičev tor Anton Novo k i/ Trebnjega ia Mctcda Planinšek iz Veliko loke ter Jože Korelec iz Doberniča. Prvo sv. Obhajilo so bo vršilo 19. aprila ob 9 uri. — Povabljeni ste vsi rojaki, da sc to lopo svečanosti vdeležitc v čim večjem številu. Saj je to eden najlepših dogodkov. Povabljeni sto tudi, da spremite svoje male k božji mizi in ob tisti priliki spolnite svojo krščansko velikonočno dolžnost. Prilika za spoved bo v soboto popoldne in v nedeljo pred mašo. Spoved za otroke bo 18. aprila od 1 1 uo 15 ure. V BerisFo bom > pohiteli 26 aprila. Tam bo sveta maša in popodanskn pobožnost. Kdor bi so želel pridružiti, naj se prijavi čim preji) ali na Avellanedi v društvu ali pa pri g. kaplanu Hladniku,- Rojake v Berissu, v LaPlati in okolici toplo vabimo za ta dan. Prilika za spoved, bo v cerkvi v Berissu od 9 ure dalje. Cerkev stoji na ulici Cailao in Montevideo. Gabriel Luin star 37 let, doma iz Ga-brovice na Krasu je vzel slovo od svojih dragih in odpotoval tja od koder ni vrnitve. Bolehal je že dalje časa in slod- “LA VIDA ESPIRITUAL” j es una revista mensual de la Colec-tividad Eslovena. Para satisfacer tambičn a los que no conocen el esloveno, puhlica al-gunas päginas on castellano. Invitamos a los simpatizantes que tambičn se suseriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimle..to de esta revista. El abono es solo de 2 $ anuales. EL DIRECTOR de la Revista os el capclldn de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telet1.: 48-3361 y 0095. ADMINISTRACION: Paz Soldän i 4924. Tel. 59-6413. L_____________________________________ DESPUES DE UN AnO El 6 rto Abril se cumple un ano de la invasion germano-italiana contra Yugos-lavia. Er resultado inmediato de la resis-tencta yugoslava fue un desastre militar; iuego siguiö y sigue todavia el martirio de la Naeiön que no quie.e morir. Poro aunque vencida a Yugoslavia le queda un gian mervto: Fue el primer pais, que se opuse a ).a pol vtič a do violencia; lutgo, ademäs de demostrar el valor de una naeiön heroica, contiibuyö decisiva-mente para el desarrollo ulterior de la guerra, puesio que tu reslstencia hizo de-merar la invasion de Rusia tanto tiempo, que la m ä. quin a bšlica alemana no pudo rompsr la lestisten.ia ruša antes del in-viemc, por taitarle una; esacas semanas, — justo las perdidas en la campafia bal-cänica. La Situation en Yugoslavia es hoy des-esperada. Antes se exportaban enormes cantidaies de trigj, de ganads y de cer-dcs. Hoy mu3ien de hambre miliares de liombres. En Eslovenia, ocupadr por Lta-lia ias vacione; de alimentos son muy iu-tuficientes: por mes se da por persona 1 Kg de airoz, 1 Kg de fideos, 3 Kgs eie pan, 20 Dkgs. de manteca, 15 Dkgs. de ja-bön.... Las cifras de los masacrados no se co-noccn, pero te ealeuia hast.i 1 millön de desaparecidos, sin contar el otro millön de yugoslavos que hau sido expuisados de sus hogares, dando sitio sea a las fami-lias alemanas, como sucediö en Eslovenia, njič m bilo več pomoči. Imel je ruka mi želodcu. Umrl je v bolnici v La Plati. Večino svojega življenja v tujini je preživel v Berissu, kjer si jo ustvaril prijazen dom in je skrbel kot dober oče za svojo družinico. Smrt je prebridko zadela žalostno ženo in dva otroka, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Rajni jo umrl previden na smrt in je imel tudi krščanski pogreb. Na zadnji poti so ga spremili mnogi rojaki. Evfčmija Frančeškin rojena Vuk< je tudi zapustila solzno dolino. 4. marca zjutraj je ugasnila. Sicer jo že dolgo bolehala na srcu, toda trda borim za kos kruha ji iii dopuščala, da bi skrbela za svojo zdravje. K poslednjemu počitku so jo spremili mnogi rojaki iz Bilj, njene domače vasi in tudi drugi znanci. Pokojna je bila blaga žena, zgled skrbno matere in globokoverne rojakinjo. Kol'ko bridkih preskušenj j «.-morala prešteti v nehvaležni tujini, a je svoje težave prenašala z junaško voljo. Svoje delo je vedno vršila z vedrini obrazom in skrbnostjo, zato so jo tudi vsi venili, ka- o a los hüngaros (en el Banato) o a los Mlgaro; (en la Macedonia). En nombre del “orden nuevo” la; naciones vencidas no tienen ningün derecho. Entre los inas duramente tratadc; e rta el pueblo esloveno. L,a mltad da su territoiio, sacrifica-do a Alemania, ya fuč declarado “tierra alemana”. Los 800.000 eslovenos, en un pais netamente esloveno, donde no habia časi ningün a’.emän, ban... desaparecido: expuisados todoa los dignoj, iirmando los demäs un documento e a el caal renuncia-ron por siempre a la nacionalidal e slava, refugiandose los mas audaces en los bos-ques y en las montafias para luchar desdc Rili por la libertal de su patria. Ha/ pueblos donde han s: do fusilados todoi los varones de mas de 15 aiios y quemadas las casas. Han sido separados los hi j os menoies de sus padres y llevados n lugares desconoeidos. Da liorror pensar en la tragedia de una naeiön que no prste nciia otra cosa que defender lo que por los derechos divinos y humanos era suyo. Han sido eliminados todos los sacerdo-tes catölicos y suprimida la reiigiön. Hcrrible es este cuadro. Pero no menos rombrio serä aquel que ha de presentarse despues. iCömo podrän reconstruir un mundo nuevo y feliz hombres con el cora-zöa destrozado y peidido el sentido de la justicia? Pure, la historia se:ö materia da leyen-cias gloriosar, lo que pasa hoy en Yu-ges avia, pero para la actnalidad es una angusiia que arranca sudor de muerte. Sou ca,i 300.000 hombres loa invencibles guerrilleroa yugoslavos que lo arriesgan toclo por su patria y cuyo orgullo es sa-crificar su vida para un mejor porvenir de sv. naeiön. Bocorüando eatos hörcea, no podemos olviüa: aquelloa otro; que han caido pri-sioneroa y estän sufriendo extremas ne-cesidadea pero, en talea condiciones, que pueden rer socoriidos. Dirigimoa un pedido fervoros a los lec-tpres para que contr,buyan con algo para eso; märtires. Un paquete, contanlendo las cosas de mäs utilidad cuesta 11 Sj>. Los que puedan, hagau esta obra de ca-ridad ciistiana. Las contribuciones pueden mandarse al direetor de la Revista, Padre Juan Hladnik, PascD 431, Parro-quia Santa Rosa. tori Ri jo od bliže spoznali. Bila jo tudi neutrudljivo delavna pri vseh naših verskih stvareh in si je kakor s čudežem znala najti časa, da je prihitela k slovenski službi božji. Zapušča tukaj žalujočega moža in sina, katerima izreka D. ž. iskreno sožalje. Maša za rajno bo pri sv. Rozi 12. aprila ob 12 uri. •j- Anton Furlan iz črnega vrha nad Idrijo je tudi zatisnil oči. Pred 15 leti je prišel v Ameriko in našel svoje delo v Rosariju. V Barrio Godov si je ustanovil nov dom s Pepco Terčič. Pa je nenadno posegla smrt in ga 40 letnega položila v grob. Bridka jo usoda, ki je s tem zadela družino prav v trenutku, ko je tudi žena sama ležala nevarno bolna in je tudi še danes njeno stanje nevarno. Zapušča tudi 7 letega sinčka. Bil je jako priljubljen, kar je dokazal tudi njegov pogreli, katerega so so vde-ležili premnogi rojaki. Njegovim žalujočim naše sožalje. Za njegovo dušo pa je bila darovana sveta maša 22. marca pri sv. Rozi. Solza očetova... Rezko je udarjala reglja. Kakor da se nekaj zabada v človekovo srce. Bil je Veliki petek ob treh po poldne. Očetu je zastala sekira, s katero so ravno zabijali kol v plotu, ki ga je treba popraviti za pomladno pašo. Z žuljavo roko sc si zarisali križ. . . “V imenu Bogu Očeta in Sina in Svetega Duha. .. ” “Jezus je za svoje sovražnike molil: oče odpusti jim.... Oče naš, kateri si v nebesih Napol otrok sem bil še tedaj, pa vendar sem opazil, da je v očetovem očesu zablestela solza tisti hip. . . Nisem razumel zakaj. Premnogo jih je, ki tega ne bedo razumeli, dokler se ne bo razmaknila zavesa večnosti, ko bodo šele doumeli neizrekljivo in nedoumljivo dobroto božjo, ki se nam je na Veliki petek na Golgoti razodela. 21 let je že, ko počivajo v grobu rajnki oče, a tista solza v njihovem očesu na Veliki petek, solza, ki je drugače nikdar nisem videi v očetovih očeh, tista solza mi je ostala za vedno v spominu, a razumel sem jo .šele pozneje in spoznal, da je bila solza hvaležnosti. Pozneje šele sem spreumel tudi pomen vprašanja, ki so ga mi otroku postavili: “Janezek, kolikokrat se odkriješ, kadar greš v Rovte?” Pomislil sem tedaj in štel: “Pri petrovčevem pilu, pri janeževem pilu pa. ... ” “No, kje pa še” so silili oče. “Če srečam gospoda” sem se moško odrezal. “Pod klancem se ne odkriješ?” “Tam je pa samo križ na oboju; tam ni znamenja” sem se hitel izgovarjati. “Križ, da! Križ je. Ali ti ni dovolj zatb, da se mu odkriješ?” tako so presodili oče in mi zapisali tudi tisti razgovor globoko v spomin. Takrat sem bil otrok. Ko sem pozneje spoznal, kaj je svet in doumel skrivnost križa, mi je postalo marsikaj jasno. Tedaj šele, ko je dobrega očeta že črna zemlja krila, sem razumel njihovo veličino, ko so gologlav in sklonjen, zatopljen v molitev hiteli z blagosloveljeno vodo čez polje in okrog hiše; ko so z povzdignjenim glasom molili rožni venec na sveti večer, ko smo hiteli “okrog vogla”... ko so s čvrstim korakom stopili v nedeljo k maši in si v debelem snegu navezali krplje, da ne bi maše zgubili v debeli zimi. Se dobi takih modernih puhloglavcev, ki zaničljivo zganejo z rameni češ: “Kaj so pa vedeli oni naši stari? Saj niso sveta poznali! ’ ’ Mislim, da bi mu naš oče znali prav dobro odgovoriti. Če so znali govoriti tri jezike, je že s tem dokazano, da zanje svet ni bil zakrita uganka. Kdor je pa videl najmodernejše gospodarstvo našega doma na polju, v hlevu, na vrtu, v hiši, v kuhinji in v hišni knjižnici, je kmalu nehal s svojo votlo modrostjo. En resen očetov pogled je zato zadostoval. Solza velikega petka _ . Ko sem mnogo pozneje pregledoval hišne papirje in čital vojne dopisnice, ki so jih oče pisali materi domov iz tujine, kjer so služili vojsko, sem še vse bolj doumeval smisel one solze. “Razumem, da Ti je hudo, moja dobra Franca. Toda nikar ne jokaj! Saj bo tudi to minulo, kot je minulo že toliko hudega. Meni ni nič hudega, časa pa imam dovolj, zato lahko veliko molim. Ti pa si misli, da daš meni nagelj, pa ga zatakni križanemu v hiši in tamkaj pred njim zmoli njegovim ranam. Tam boš našla to- Con el Viernea Santo vienen las golondrinas de esperanza anunciando el triunfo sobre el mal. iažbo, ko se boš spomnila, da je bil On žejen in gol, razbičan in zapijuvan in še zasramovan.... Saj je bila ta pot, ki je Njega peljala v vstajenje in v slavo. Ljuba Franca, le tole premisli in spomni se na tiste, ki prav-tako nimajo doma mož in gospodarjev, kot ga nimaš Ti, pa tudi nimajo kruha in ničesar... Ti pa kar potolažena bodi, ker bo že spet vse dobro. Sedaj pa moramo čez križ in še hvaležni smo lahko, ker ni za nas najhuje . .. . ” Solza velikega petka! Pa to je bilo tedaj, ko so viseli križi po naših domovih in je živela globoka vera v srcih naših bratov. Tudi tedaj so prihajale teške preskušnje čez naše družine. Toda naši očetje niso bili strahopetci, ki bi si končavali v obupu življenje in zapuščali svojce v še hujši stiski. . Na podnožju križa so se učili modrosti in tam so dobili moč za nadaljnjo borbo, pa če je bila tudi dolga in brezkončna! Saj je vendar prav ta nauk hotel dati Gospod svojim vernim. Hotel nam je pre-dočiti vrednost trpljenja. Saj bi se on vendar prav lahko rešil križa. Zakaj pa tega ni storil? Zato, ker je prišel za nas in ne zase... Ne kot komedijan tar, ki se ponaša s tem kar zna in zmore, temveč kot Učitelj in Rešenik, da nas oboroži za živ-1 jenski boj. Lahko bi se izognil križu, pa se ni. Lahko bi si prihranil klofuto Anovega hlapca! Mogel bi se izmakniti krvavemu bičanju. Po pravici bi mu pristojala zlata krona, ne trnjeva. Z ničemer ni zaslužil, da sc Njega zavrgli in zahtevali Barabo. Imel je angelje na razpolago, pa je sam nesel križ. Njemu, ki oblači vse, so obleko vzeli. Vsem daje hrano, pa so mu vodo odrekli in jesiha z žolčem dali. Ni jih udaril, ko so ga križanega sramotili. Molil je zanje, ki so ga s krivično tožbo gnali v smrt. Prav do groba nam je hotel pokazati pot, da bi mu sledili brez oklevanja in nikdar ne podlegali obupu, v trdni zavesti, da je od Velikega petka do Velikonočne nedelje samo nekaj ur. To je modrost križa, katere današnji “vsevedni modrijani” ne razumejo več. Ker ne verjamejo v Velikonočno vstajenje, ne razumejo Velikega petka. Trpljenju se izogniti ne morejo, a izkoristiti ga ne znajo. Zato pa iščejo vse načine, kako najti izhod iz zadrege in v tej blodnji so zabredli v hudobije, ki so rodile svetu vojno gorje z vsemi neskončnimi krivicami. Kadar bo človeštvo spet postalo pod križem, bo našlo pot iz gorja! ’i1" ! De Betania al Golgota jUn suceso de los mäs comunes! Vodos los dlas puede pasar y todas las casas ser su marco. Sin embargo esa vez tenia algunos matices excepcionales y ensenanzas muy provechosas. Fue en Betania, escenario de unas cuantas visitas del Senor. En huena uniön vivian alli los hermanos del Evan-gelio: Läzaro, Maria y Marta. En uno de aquellos dias de primavera, de mucho sol y de viento frio, Läzaro se sintiö mal a raiz de un enfriamiento. Las dos hermanitas no omi-tieron ningön esfuerzo, pero la salud iba de mal en peor. Los medicos y los remedios resultaron esa vez impotentes. Jesus habia pasado por la casa de Betania pocos dias antes. Eueren para la familia de Läzaro horas inolvidables, durante las cuales llegaron a entender la doctrina de Jesus sobre el Reino de Dios y la dicha verdadera. Entonces com-prendieron las bienaventuranzas del Evangelio y que todos los sufrimientos y penas de este siglo son poco precio para la futura dicha de la eternidad. . . jQue felices se sintieron los tres al lado del Maestro! Jesus continuö su viaje; la familia de Betania quedö con las trivialidades de la vida que pronto se viö complicada con la enfermedad de Läzaro. Maria anduvo desorientada por completo. Era tanto su carino para el hermano enfermo, que se horrorizö pensando en la posibilidad de su perdida. Sin el la vida le resultaria imposible. Acurrucada junto a la cama del enfermo, sofocan-do los gemidos y ocultando las lägrimas tenia apreada la mano del hermano, como si con eso pudiera detener la vida que se desvanecia. Marta fue la que en esos momentos supo conservar el dominio de sus nervios. Ella logrö imponerse a su congoja e hizo lo posible para salvar al hermano. En vista de la im-potencia de los medios humanos se acordö del amigo de su casa, de Jesus de Nazaret. A Maria le pareciö esta idea una revelaciön divina. Sin tardar escribieron la carta que despa-charon por un mensajero. El recuerdo de Jesus presto nueva vida a la cara exangiie de Maria. “Cierto”, se decia, “Este, que abriö los ojos del ciego de nacimiento, podrä hacer que Läzaro sane”. “Y ^cömo podria negarse a socorrer a un amigo querido, si no nego su ayuda a la mujer cananea?”.. . Los tres recordaron acertadamente las palabras: “Bien-aventurados los que Uoran, porque serän consolados”. Con el recuerdo de Jesus volviö la tranquilidad al hogar entristecido. Mientras la esperanza de la interveneiön del Gran Amigo reanimö a la apenada familia, no fue menos benefico el consuelo que les inspirabaron las promesas de la dicha eterna, oidas hacia pocos dias. El dolor de la enfermedad, el horror de la muerte, la pena de la separaeiön consiguiente, perdieron esa sombra espantosa que aplasta a los incredulos. Pueden correr todavia lägrimas, pero ya no aquellas desesperadas; las alivian las palabras de Jesus: “En verdad os digo, que vosotros llorareis y planireis mientras el mundo se regoeijarä: os contristareis, pero vuestra tristeza se convertirä en gozo. . . yo volve re a visitaros y vuestro corazön banarä en gozo, y nadie os quita-rä vuestro gozo". Entre los tres seguian rec.ordando las palabras de la vida eterna, oidas al Amigo. Maria recitö aquellas del cui-dado paternal que tiene Dios de los lirios, que viste con un gusto tan exquisito; Marta recordö los päjaros que tienen la mesa puesta, mientras Läzaro quedö mäs tranquilizado todavia, pensando que dijo Jesus que “ni siquirea un päjaro cae sin la voluntad del Padre Celestial, que hasta los cabellos nuestros los tiene contados", de modo que todo lo que pasa .s porque asi ha de ser y algun dia ya comprenderemos lo que ahora nos parece doloroso e injusto.... El mensajero fue y regreso. Entre dolor y esperanza su-pieron las hermanas la promesa de Jesus, de que vendria. El enfermo siguiö sin embargo cada vez peor. Grande fue la pena, pero ya no era desesperaeiön, que sufrieron las hermanas al ver apagarse la vida de su querido Läzaro. Dolorosa fue la separaeiön del hermano, pero suavizada por el consuelo de que volverän a verlo y a reunirse con öl en la resurrecciön universal. YO SOY LA RESURRECCIÖN Y LA VIDA Jesus recibiö el mensaje pero no se encaminö enseguida, para remediar el mal. Fue sincero su carino hacia Läzaro, sin embargo no se dejö dominar por los sentimientos: quiso cum-plir con el deber que le imponia El Padre. Tuvo que postergar su regreso, para que los acontecimientos , que habian de seguir, coincidieran con el plan eterno del drama del Golgota, para el dia del Viernes Santo, ya que el milagro de Läbaro debia de tener una vinculaciön estrecha con su con-dena. Pero ademäs Jesus quiso proporcionar una lecciön pro-vechosa y necesana! En este valle de lägrimas hay tan tos motivos para llorar! Pero los momentos de pena mäs grande se viven al lado del lecho de los moribunds... j Cuäntos gri-tos desesperados, cuäntas blasfcmias brotan de los labios ape-nados en aquellos momentos criticos! Hay que abrir las ventanas, para que entre mäs aire. Pero tambien hay que abrir el pašo a los rayos de la aurora de la eternidad. Una mirada fugaz en el hogar de Betania en los momentos doloros, cuarudo se apagaba la vida de Läzaro, inspira consuelo a un corazön deprimido. Las dos hermanitas de Betania, desde luego, sufrian una pena horrible por la separaeiön. Pero el dolor de la despedida tue suavizado con el consuelo sacado de la ensenanza de Jesus: la muerte es el umbral de la eternidad, por el cual se entra en la dicha imperecedera. Alli podrän encontrarse otra vez sin tener que separarse jamäs. Na perdieron las dos hermanas la esperanza de que !es fuera devuelto el hermano. El poder de Jesus y su carino para el les alentaban. Pero con todo aceptaron con plena re-signaeiön lo contrario. El cuarto dia despues de la muerte reden aparece Jesus. Sin reproche, pero con una pena indecible, lo reciben las dos hrmanitas: “Senor, si hubieses estado aqui no habria muerto nuestro hermano”. Fue el grito dolorido, sin ser hiriente, de un corazon destro'zado, que tambien a Jesus arrancö lägrimas que llora-ban la perdida de su amigo y lägrimas tambien de compasiön, que habian de dar alivio a millones de almas nobles en los momentos semejantes quc han de repetirse a traves de toda la historia de la humanidad por Jesus redimida. “Yo soy la Resurrecciön y la Vida. Quien cree en Mi, aunque hubicre muerto, vivirä. Y todo aquel que vive y cree en Mi no morirä para siempre.” j Para que aflijirse! ya que la muerte no es un mal ab-soluto. Lo es si, para los incredulos, que no conocen esperan-zas eternas. Lo es para los malvados, ya que significa castigo; lo es para los mundanos, porque les corta los placeres; lo es para los ricos porque les quita los bienes; los es para los pre-potentes porque les priva dc su sitio elevado. Pero para los buenos, para los humildes, para los compa-sivos, para los que han recibido y civido la sabiduria eterna de las ocho bienaventuranzas, la muerte es el fin de las (jes-ilusiones y penas; es el principio de la dicha. Los que creen y cumplen el Evangelio comprucban en aquellos momentos decisivos de su existencia quc Jesus cs verdaderamente CAMINO, VERD AD Y VIDA, QUE ES LA LUZ. . . Despues de haber rccibido las dos hermanit.is con toda rcsignaciön la muertc de su querido Lazaro, despue? de ha-bernoc proporcionado el cjcmplo de como comportarse eo semejante trance, Jesus quiso demostrar que la confjanza de ‘ us amigos sinceros puede ser ilimitada. Hizo un milagro. Fue uno de los mäs grandes y tambien de los mäs fatales ya que ocasiono la decision de las au ton-dades judlas de eliminar a Jesus. Resucitö a Läzaro. Hizo estc milagro, para mamfestar la delicadeza que lesus guarda para sus amigos Intimus. . . jY no es El, quien se los elige, somos nosotros que hemos de elegirlo y de entre-garnos a El! A pocos dias siguio el Drama del Golgota, para armar-nos mejor todavia contra la pena de la mucrtc. Y luego siguio ei triunfo de Nuestro Senor Jesucristo, que venejo a la mišma muerte, para quitarle para todos sus amigos todo aguijon. El se levantö de su tumba. De modo que un buen cristiano, cuando le llega el fatal Skozi temö bridkosti in trpljenja sije vernemu kristjanu svit večne sreče in zaupanje v Nebeškega Očeta, ki je edinega Sini dal za nase odrešenje. momento de la despedida definitiva de todo lo que en este mundo queria, armado con un crucifijo, provisto con los consuelos de la fe de Jesucristo, limpio de sus pecados, con-fortado con el Pan de la Vida, se entrega confiado cn manos de Jesus y por haber sido en la vida su fiel amigo encontrani en El su Jucz misericordioso y su generoso Retribuidor. NEKAJ ZA STARIŠE NOTRANJI VPLIVI NA VOLJO Slišali smo, kako odločilno mesto in kako važno vlogo»inia volja pri vzgoji in kako jo je treba krepiti in vežbati za službo v dobrem. Da se nam to posreči, .)< treba dobro pregledati, kaj vse vpliva na voljo, kaj jo podpira in kaj ovira v delovanju. Poleg zunanjih vzgojnih in drugih činitoljev delujejo na voljo zlasti duševni vplivi: razum, čuvstva in domišljija. Razum in volja. Največji vpliv na voljo ima razum. Razum kaže volji: To je dobro in koristno, in volja se toga oprime. Volja gre za tem, kar je dobro, beži pa pred teni, kar Je slabo; ljubi oziroma sovraži tein sil-neje, čim bolj je za kako stvar vneto tudi srce, oziroma čim bolj ji je odtujeno tudi srce. Sodba razuma torej nagiblje voljo in čuvstvo srca vpliva nanjo, da se obrne od greha in se odloči za krepost. Primera: Povabijo te, da pristopiš kot član v pošteno, katoliško prosvetno društvo, kjer se od časa do časa nudi zdravo razvedrilo, prijeten odmor, kjer si moreš izpopolniti potrebno znanje in izomilco. Razum pritrdi in volja je pripravljena, da sledi in da pospeši odločitev. — Ali: Snuje se Marijina kongregacija. Razum, poučen po zanesljivih voditeljih, narekuje, da je kongregacija modernemu času najprimernejša cerkvena naprava, da je za sedanje nevarne čase najvarnejše in najboljše zagotovilo, da si mlad človek ohrani poštenost, da se zavaruje pred strupenimi vnanjimi vplivi. Srce te vleče tja, kjer si- zbirajo najboljši sinovi, na.j-vzornejše hčere katoliške Cerkve, kjer se Marija naj-lepše časti in najpopolneje posnema. To vse vpliva na voljo. Sodba in sklep je narejen: odločiš se za krepost! Razum pa utegne človeku tudi vprnv nasprotno svetovati. Utegne se namreč zgoditi, da se razum moti, to je, da smatra kako stvar za slabo, dasi je dobra in priporočljiva; ali pa ima to za dobro, kar je v resnic1 škodljivo. Vzemimo zgorajšnji primer! Recimo, da si je razum po prizadevanju nepoklicanih, nepoučenih ali celo zlobnih oseb, ki imajo napačne pojme o cerkvenih družbah in prav tako tudi o Marijinih kongregacijah, nabral raznih neutemeljenih predsodkov, bo brez dvoma potem slabo in odbijaje vplival na voljo, ki bo ostala neodločna ali se pa odloči na slabo. Že ta primera izpričuje, kako potrebno je, da si razbistrimo um, da si poiščemo zdravega pouka in čistih resnic, ki nam jih nudi krščanski nauk in krščansko nravoslovje. Kdor je v verstvenih resnicah dovolj poučen, kdor ne zanemarja božje besede, se mu ni bati, da bi ne znal ločiti, kaj je v resnici dobro in slabo. Bolj ko ho umeval razum nauke Kristove in navodila svete Cerkve ,bolj pravilno in tem lažje bo kazal volji srečno pot. GLAS VESTI Razum torej ni nem in mutast kažipot, marveč nalaga hkrati tudi neko obveznost ter veleva, da je treba to tudi izvršiti, kar je po njegovi presoji dobro in pošteno; česar pa razum ne odobri,'to je treba zavreči. Kakor hitro pride človek do spoznanja, ali kakor pravimo k “pameti”, se že zaveda te notranje obveznosti. — Res je sicer, da nas na to, kaj je dobro in hudo, opozarjajo razni vzgojitelji v rodni hiši, v cerkvi in šoli, z besedo in knjigo; toda primerno spoznanje, ki nasploh ločuje med dobrim in hudim, med dovoljenim in nedovoljenim, pa tudi potrebo, ravnati se po spoznanju, narekuje že zdrav razum. To notranje rasvetljenje, ta notranji glas, ki kaže in določuje pravo pot, ki opozarja, kliče, hvali, bodri ali pa svari in graja že pred dejanjem, zlasti pa po dovršenem dejanju, imenujemo vest. Vest je človeku najbližje notranje vodilo in ravnilo za vsa dejanja. Ni ga človeka, ki bi mogel reči, da je brez tega notranjega klicarja. Rimljani in Grki so pripisovali notranje očitke maščevalnim duhovom; imenovali so jih erinije, furije. Seveda ni to notranje spoznanje pri vseli ljudeh .enako živo in občutno. Ker je vest s človeško naravo tesno združena, torej položena v dušo od božjega Stvarnika, jo imenujemo po pravici: glas božji. Odtod tudi dolžnost, da se moramo po vesti vselej ravnati. Da je vest glas božji, to resnico potrjuje tudi sveto pismo. Sv. apostol Pavel je pisal Rimljanom: “Če pogani, ki nimajo postave, po naravi to delajo, kav je po postavi, so oni, dasi nimajo postave, sami sebi postava. Oni kažejo, da je delo postave zapisano v njih srcih, ker jim pričuje njih vest...” (Rim. 2, 14.) Temu notranjemu glasniku je pa treba dati dovolj časa, preden izreče svojo sodbo; le takrat kadar izda svoje povelje brez obotavljanja hi ugibanja, smemo takoj slediti. Ako se pojavijo dvomi, je li dejanje dovoljeno ali ne, se je treba potruditi, da se doseže jasnost, kajti če bi ravnali z negotovo vestjo, bi ne bili upravičeni. PO ARGENTINI SEM TER TJA Spet se mi je ponudila prilika, da po svetu pogl< dam. To pot me je klicala Akonkagua. Ti grda Akonkagua! Kar’ ne da nam miru! Pazite se, gospod, da še vas ne vzame!, mi je naročil Tone. Ciril je pa menil: “Zapeli Vam že bomo, kdo bo pa imel mašo, tega ne vem”. Pa je bilo z menoj nekako podobno kot z rajnim gospodom Jožetom. Ko je bilo razglašeno po časopisju, da se vrši izlet v Puente del Inča, je kar kmalu pozvonil telefon in ne dolgo za tem sem dobil tudi obisk nekega moža, ki mi je sprožil misel poti na Akonkaguo. “Spravljamo na noge ekspedicijo, ki naj ponese mirov ni križ na Akonkaguo. Ali ne bi hoteli vi z nami, da bi imeli tudi duhovnega vodjo s seboj?” Čez dan se je oglasil že drug mož z enakim predlogom.. . Zares sem se že kar sprijaznil s to mislijo in je že bila Akonkagua tudi zame zapeljiva... Toda Gospod Bog, ki človekove stopinje vodi, je odredil drugače. Ekspedicija se je namreč toliko zakasnela, da sem jaz že domov prišel preje, kot so imeli vse načrte izdelane. Tedaj je bilo pa že nemogoče, da bi zgubljal še kaj dragega časa, ki ga nn tako vedno nedostaja... Tedaj pa, ko sem odhajal na pot, nisem kar nič določno vedel, če ne bo Akonkagua tudi mene pritegnila v svoje višine. V sporazumu z alpinskim klubom v Mendozi je bilo že vse urejeno, da se vrši blagoslov novega spomenika na grobu rajnega gospoda Jožeta v Puente del Inča 8. februarja. Cilj potovanja je torej že postavljen. Treba je bilo izdelati tudi načrt glede podrobnosti. Saj je naših rojakov povsod raztresenih. Poiskal sem med prejetimi pismi in našel dopis iz La Gilda v Rio Cuarto. Pisal mi je Lojze G er go let, da je mama že pripravila mastnih petelinčkov, ki čakajo mojega obiska... Pa sem menil: naj napravim tem dobrim petelinčkom tudi eno... veselje. Kar hitro sem preštudiral vozni red in zemljepisno karto in ugotovil, da v Mendozo prav lepo lahko potujem čez Rio Cuai to in sem kmalu dognal, da bo to celo ceneje... Torej kar pero v roke in pismo na pošto. .. Ne vem pa, če so petelinčki tudi sprejeli z veseljem novico o mojem prihodu. Drugo pismo je bilo iz Colonije Elenc pri San Rafaelu od Marušiča, ki mi je sporočil, da že zore dini-je in da me tudi vsi sosedje željno čakajo. . . Tudi v Mendozi je nekaj naših rojakov, katere je treba kaj obiskati in v Čile sem pa že tudi dolgo časa namenjen. Saj sega moja dolžnost tudi do tja, ker tam nimajo naši ljudje nobenega svojega duhovnika, ki bi se mogel pozanimati zanje. Načrt je bil torej izdelan. Treba je bilo še dobiti potrebne pravice in ugod n osti. Najprej sem se obrnil na železniško upravo za znižano vožnjo. Kot misijonar sem to lahko dosegel. Nato sem potrkal pri čilenskem konzulatu. Tega pa nisem slutil, koliko nevšečnih potov in nepredvidenih stroškov mi bo to prineslo. Kar cel teden, vsako dopoldne med 10 in 12 uro sem moral pritiskati kljuke od Ponči j a do Pilatuša... Se sreča, da imam v rokah osebno izkaznico (cedula de identidad), ker brez nje bi bilo treba 14 dni tekanja. Zahtevali so od mene “certificado de residencia”, ki ga da “ Diree-cion de Inmigraeion”. Nato je bilo treba čakati dovo- ljenja iz Čile.... čas je pa mineval kot siromakov denar. Slednjič sem le imel vse v rokah. V RIO CUARTO. Mnogo Argentine sem že videl. Toda še vedno je mnogo dežela in lepih krajev, ki so mi neznani. Doslej sem že ogledal deželo ob FCP na potu v Mendozo .Poznam FCCA, ki vodi skozi Rosario v Cordobo. Vmes med tema dvema progama je pa še ena, ki vodi skozi najbogatejše argentinsko polje: skozi Capilla del Sefi or, Ar reci fes, Pergamino, Venado Tuerto. .. V pondeljek 2. febr. ob 7 uri sc je sprožil vlak. Motorni vlak z dvema vozovoma je to; na zunaj srebrno bel, na znotraj pa kaj udoben. Komaj smo našli vsi potniki prostora. Pa glej: ko smo bili v yictoriji, to je onstran San Isidro, na prvi postaji, je vstopilo toliko novih potnikov, da ni bilo za vse mesta. Tudi tukaj velja: kdor preje pride, preje melje! Še vse preveč se držijo te modrosti. Človek bi mislil, da so mestni ljudje kaj bolj olikani... Pa menda ne bi v zadnji hribovski vasi našel tako neotesanega fanta, ki bi svoj sedež rade volje ne odstopil nebogljenemu starcu ali ženski z otrokom... V mestu vidimo neštetokrat, kako mirno sedijo fantalini ali dekliči, med tem ko se zastonj ozirajo po sedežu taki, katerim je stoja na vozu neznosna. Pa tudi vidiš mater, ki bi lahko vzela v svoje naročje otroka — za katerega ni plačala niti listka — da bi dobil nekdo drugi potrebni * prostor.. . pa ji kladi kaj takega niti na misel ne pride... Zares! Kar pozoren sem postal tisti hip, kako se lio napravila “pravica” na vlaku. Ali bo kaj takih, ki bi imeli voljo, odstopiti svoje mesto tistim, ki jim jo naporna vožnja neznosna, če bo treba stati morda nekaj ur. . . Mislite, da se je zganil kdo? še dolgo ne! Seveda, kakopak? Ali mar nisem plačal vožnje? tako je mislil vsak in, da ste jih videli, kako je vsak strmel zatopljen v svoj dnevnik. Kaj se ve? Morda bo treba potem celo pot stati, če enkrat svoj prostor drugemu odstopim? Bilo me je volja, da bi ljudi kar na glas ozmerjal. Toda, kdo me je postavil za učitelja? Ves obupan je iskal s prosečim pogledom sključen starček, ali se ne br kje kdo zganil. Počasi je pridrsal do moje vrste, na kar sem mu ponudil moj sedež. Hvala Bogu! Saj je zame manj naporno potovanje stoje kot pa za njega sede, tako sem presodil. Hvaležno je možiček sprejel mojo ponudbo. Pa ni minila cela minuta, že so imeli mesta vsi stari in nebogljeni sopotniki. Vlak pa se je gnal dalje. V Oral. Pacheeo so nas še pozdravljali gosposki dvorci iz zelenih vrtov, sredi eukaliptov ali sadnega drevja. Še nam je presekala pot gladka asfaltirana cesta; spet tam dalje jo šele kopljejo, nato smo pa bili sredi širnega polja. Onstran reke Las Conchas je pokrajina oživela. Bičje, ki je znamenje močvirnega kraja je zginilo. Obdelanega polja je bilo malo videti, pač pa vsepovsod mnogo živine. Po tistih krajih je glavno bogastvo kmetovo v mleku, ki ga pogoltne nenasitno buenosajreško mesto. Na vsaki postaji je bilo videti dolge vrste mlečnih vrčev. Prvi večji kraj je Capilla del Senor, oddaljen 80 km od Buenosa. Izstopilo je nekaj potnikov, tako da je bilo nato sedežev za vse. Capilla del Senor je starodavno naselje, kar dokazuje tudi častitljeva podoba cer- Hace un afio nos reim mos los yugoslavos en la Cripta de Santa Rosa (Pasco 409) para pedir por la patria entonces agredida. Ei Domingo de Pascua nos reuniremos alli m smo para implorar la paz eterna para las yictimas de la guerra y la paz cristiana pava el mundo. Invitamos a todos nuestros amigos a diclia funclö.i que se reallzarä el 5 de Abril a las 10.45 horas en el mismo lugar. k ve. Prebivalcev ima 4000, je pa važno križišče železnic in cest. Od tani dalje se začenjajo.že velika koruzna polja. Brzeli smo skozi San Antonio, Capitan Sarmiento. Arrecifes, vsi precej veliki in bogati kraji, ki imajo vsak kakih 8000 prebivalcev. V te kraje so v prešnjih letih hodili mnogi naši na koruzno lomljenje. Marsikdo si je zaslužil prav lepe solde kako leto. Po tistih krajih je tudi-marsikateri naš rojak iz Dalmacije in Slavonije našel svojo srečo. Vzdolž železnice do Pergamina in še dalje živi marsikateri bogati čakarero naše krvi. V PERGAMIN Ü Največji kraj, pomemben kot gospodarsko središče je Pergamino, ki šteje 50.000 prebivalcev. 3 ure in pol smo zamudili, da smo prebrzeli 230 km železne ceste. Dali so nam 20 minut časa. Stara resnica je, da “prazna vreča ne stoji pokoncu”. Doma je šlo zjutraj vse preveč na naglo. Kuhinja je bila še mrzla, ko sem odhajal, pa tudi časa ni bilo... V ledenici sem opazil nekaj rodečega in že posegel po navidezni šunki, pa sem se zmotil. Za kakega huna bi bila slaščica, otroci dvajsetega stoletja smo pa vajeni kuhanemu ali pečenemu ali vsaj presušenemu mesu... V Pergaminu so mi dali časa, da sem mogel pojesti en sandvič in popiti en čaj. Tako sem bil preskrbljen za zajutrk in za obed. Ko sem vstopil v voz, sem bil v neprijetni zadregi. Moje mesto je bilo zasedeno. Grdoba vendar! kaj bo spet. treba stati? Že je vda ril postajni zvonec, ki napove odhod vlaka. Kadar zapoje zvonec, to pomeni: še pet minut časa. Tudi tisti so pretekli in ko je zabrlizgal v znamenje odhoda, je bilo takoj dovolj prostora, ker so izstopili tisti, ki so svojce odpremili. Dobil sem mesto nasproti novodošli gospe j z dvema otrokoma. Kar obstal sem. Pa ne morda zato, ker je bila tako grda, pa tudi ne tako lepa. . . Kar je zbudilo mojo pozornost je bilo to, da je bila tako “nagravžno” našminkana, kot da je prav za maškarado. Te bedaste ženske! Mislijo, da bodo bolj lepe, če si pobarvajo ustnice, pa se menda ne zavedajo, da dober slikar rabi nekaj več kot barvice in željo, da ustvari podobo, ki je lepa... najbrže se je siroti mudilo na vlak, pa je bilo premalo časa, da bi se prav nališpala. . . Tega pa menda ne ve, da bi bila mnogo lepša, če se ne bi nobene barve dotaknila. Zares! Zakaj so neki ženske tako strašno sužnje mode! Menda misli, da so šminke tako neobhodno potrebne k dostojni noši kot čevlji na nogi! Kdo bo zbadljivo menil: poglej ga no kaplančka, I kaj vse ga zanima! Kar je v redu in dostojno, me prav nič ne moti. Neokusno barvanje ustnic, ki kričeče nakazi obraz, ki naj bi bil izraz lepe duše ,pa izziva. Njej seveda nisem napravil nikake kritike, ker to ni moja stvar, pač pa hočem opozoriti bralke teh vrstic, da naj prav potegnejo črte svojih ustnic, če že menijo, da se morajo kaj načičkati, da ne bo obraz dal vtisa vegaste melone. . . Spet smo se gnali dalje. Neskončno polje nosi sem pa tja šope drevja, med katerimi iščejo prijetnega hlada pristave, razsejana tja do skrajnih mej obzorja; naša železna cesta pa je tu in tam vrezala v širše drevesne skupine, ki značijo večje naselje. Alfonso, El Ar-bolito, Colon. . . se berejo imena postajam. Pokrajina sem pa tja tudi kaj spremeni podobo. Velike mlake, ki so včasih prava jezera, požive pogled. In tole? je zbudilo moje začudenje, kako je vendar to, da sredi vode raste drevje. Ko sem si stvar bolj ogledal, sem opazil, da se nekatero drevje že suši. Spremljevalec pa mi jepojasnil: “Letos se je zgodilo nekaj čudnega. Kar nenadno je na več mestih vdaril-i voda iz zemlje in zalila obširna polja. Tako so nastala nova jezera. Nemilo je žgalo sonce. Divji dir našega voza nam je nosil prijeten hlad skozi okno, kadar pa smo postali med postajnimi stenami, je kar dušilo. Sreča, da smo kmalu spet pognali dalje. Spet je potegnil vetrič skozi vozove in nam prinesel pesem plodnega polja... kosmiče zrelega osata, ki so plesali po celem vozu, kot da smo v skednju, kjer se mlati zlata pšenica, katera brez neželjenega spremljevalca osata nikdar ne zori. Končna postaja motornega vlaka je Venado Tuer-to. Mesto ima kakih 20.000 prebivalcev in je križišče na progah iz Rosaria v Rufino in iz Buenosa v Rio IV. Dva vlaka sta čakala na nas tam, da poneseta potnike v zapadno in južno smer. Od tam naprej nas je vozil “lukamatija” starega testamenta. Sicer sem že preje opazil na postajah velike skladovnice drv, toda moje prave pozornosti to ni vzbudilo. Ko sem v Venado Tuerto iskal vlak. ki naj me pelje dalje, sem pa opazil, da nalagajo na lokomotivo — drva... razumel sem tedaj zakaj toliko tega blaga na vseh postajah. Premoga več ni, zato kurijo vlake kar z drvmi. Preprosta stvar je. Prijetna pa manj. To smo prav kmalu občutili na nadaljnem potu. Poleg osatovih kosmičev so nam hodile v naprej v goste tudi saje in duši j iv dim... Tudi vročina je postajala bolj občutna. Vlak nima restavracije, pač pa ima malo zalogo okrepčil. Žejni smo bili vsi kot penasti konji, tako, da nam uslužbenec kar ni mogel zadostiti in je bila kmalu njegova zaloga suha. Do Venado Tuerto, to je 400 km železnice, je bila pokrajina sveže zeleno polje. Po teh krajih se dež dostikrat oglaša. Naprej je pa dežela že bolj suha, zato pa prav primerna za pridelovanje pšenice. Vse polje je bilo posejano s kupi slame, pred katero je bilo videti lepe skladovnice žita. Bila je letos izredno bogata žitna letina. Na vseh postajah so stale dolge vrste kamijonov. v skladiščih pa so rastle visoke skladovnice zlatega žita. Na tisoče vreč se je kopičilo, da bodo ponesle kruha lačnim. Počasi smo jo rezali čez širno polje in dolgo sim-postajali, -predno se je spet spravil vlak v gibanje. Čudna imena nosijo postaje, ki jih nisem še nikdar slišal ne videl. Prostrana, sveže požeta žitna polja, so se nenadno umaknila obširnim jezerom, ako naj se tako imenuje ogromne mlake, v katere smo zavozili in ki so nas potem spremljale kakih 50 km na dolgo. Vse do obzorja je blestela vodna gladina in tisoči vodnih ptičev so kričaje pozdravljali hrumeči in kadeči vlak. Kar dolgočasna je postajala vožnja, ker je bila kaj enakolična, vroča in še polna prahu, ki je prekril s svojo sivino ves vlak in tudi moji častiti črni halji id prizanesel. Pogovor s sopotniki je docela onemel. Tudi nisem imel posebne volje za razgovor, ker sem namenil dokončati povest “Pepita Jimenez”, znano špansko povest. Nekdo me je namreč prosil, da naj mu podam mojo sodbo glede tiste knjige, ki obravnava zgodbo nekega bogoslovca, kateri je bil že na pragu mašniškega posvečenja, pa ga je “Pepita” zmešala... Ni vse modrost, kar se v tisti knjigi bere, a marsikatera velika resnica pa je zapisana v njej, resnica modrih mož, !;' so razumeli, da je-življenje za človeka dolžnost, ki jo mora izpolniti in ne zabaven piknik... Nekatere- zadeve. ki smo jih obravnavali v razgovoru s sopotniki na vlaku sem, kot nalašč, našel kaj stvarno rešene \ tisti knjigi in občutil brezglavost modernih ljudi, ki so polni graje okrutih vojnih dogodkov, ker si želijo, d;; bi v nemotenem miru stregli svoji pohoti in udobnosti... Brez dela, brez žrtve bi bili radi bogati; brez strogosti s svojim telesom bi bili radi zdravi in močni, zato da bi se pasli v mehkužnosti. .. Kakor tiste zeljnate glave, ki so se valile iz zvrnjenega koša na Prevalu in so si iskale pot ena čez drugo ali pa tudi ena skozi drugo..., dokler niso nazadnje razbite obstal«' zgubljene med grmovjem*. .. Malo hasne modrovanje, če je pa vse življenje ena sama velika zmota, ker je brez božje postave. Vlak pa je pihal dalje in slednjič obstal na postaji La Gilda, kamor sem bil namenjen in kjer je bližnja postaja tiergoletdvim, (Dalje sledi) NOVA KNJIŽNICA IN ŠE KAJ Prvega marca nas je iznenadil gospod Doktorič. Njegovo delo mu je dopustilo en teden časa, ki ga je porabil zato, da je prihitel v Buenos Aires in tako prevzel svečanosti ob priliki slave povečane cerkve sv. Neže in otvoritve naše knjižnico. Zbralo se je lepo število rojakov. Saj imajo vsi naši verni ljudje lepe spomine v cerkvici svete Neže, kjer so se v početku zbirali k molitvi in veselemu petju. Začudeno so pogledali in vsi niso spoznali gospoda, ki je stopil pred oltar. Nikomur pa ni ostalo skrito, kdo da je, ko je spregovoril in takoj razkril svoje slovensko primorsko srce. Dotaknil se je naše boleče rane, ki je danes še bolj globoko vrezala. Saj so celo zaprli nešteto cerkva in duhovnike pregnali. ... Pa smo bili vendar Slovenci tako veren narod .. Ali smo to zaslužili? Imeli smo velike može, ki so naš narod oblikovali. Slomšek, Jeglič, Krek, Sedej. . . to so bili velikani, ki so dvignili naš narod in če bi jih bili mi vredni, bi se gotovo ne zgodilo to kar se je... Saj naša tukajšnja kolonija glasno priča, koliko smo vredni: kje so tisti verni sinovi in hčere, ki jih je desettisoče tukaj, pa jih komaj kaka peščica še pride v cerkev; in v sedanjem času, ko domovina naša krvavi iz tisoč ran in narod trpi nepopisne boli, je tako malo tistih, ki v dejanju kaj storijo za olajšanje bede sobratom, polna pa so plesišča tistih, ki se zabavajo med tem, ko toliki drugi mrj6 v bedi in na vojnih poljanah... Bog je hotel nam odpreti oči, da bi spoznali vrednost trpljenja, kakor je sam Sin božji skozi trpljenje moral iti v slavo. Zato ker je danes svet tako strašno narobe in le zabave išče in noče požrtvovalnega dela in se ogiblje vsake neprijetnosti, je Bog poslal svetu in našemu narodu trd nauk, da bi se spametovali in razumeli, da življenje ni zabava, temveč sveta dolžnost. Sveta maša 1. marca je bila namenjena za vse rajne tistih, kateri so se službe božje vdeležili in je zapel tudi žalni zbor žalostinko. Popoldne se je Istotam vršila služba božja, pri kateri je tudi spregovoril g. Doktorič in povdaril posebno veliko važ- nost molitve, katero naj goji med nami obnovljena bratovščina živega Rožnega Venca. Nato je sledila otvoritev knjižnice v šolskih prostorih. Knjižnica šteje 600 le» pih knjig in jo vodijo šolske sestre. Na razpolago pa je vsem zanesljivim rojakom. Posluje ob nedeljah od 15—16, ter od 18—19 ure. Poslovnik In seznam knjig je na razpolago v knjižnici. Takoj nato je bratovščina R. V. dobil? tudi novo vodstvo in je sedaj najvažnejše to, da se vpišejo vsi verni rojaki in tako povečajo uspeh naše molitve tudi s svojim sodelovanjem. Isti dan pa je minilo ravno 6 let odkar je prišel v Argentino izseljenski duhovnik Janez Hladnik. Pred zbranimi je spomnil ta dogodek in z obžalovanjem prizna’, da se ne more ponašati z nika-kim uspehom svojega 6 letnega dela, kajti ta mala peščica, rojakov, ki se je prav ta dan zbrala, je slaba pohvala njegovega dela. Prišel je, da bi ljudem dajal božjega kruha in bežjih naukov. Pa je še vedno veliko takih, kateri niso nikdar prišli poslušat njegove berede, katero po svoji dolžnosti uči, pač pa pridejo po “priporočila”... še nikdar ga gospod Janez ni videl v cerkvi, sedaj naj ga priporoči kot dobrega človeka... menda zato, ker se je po šestih letih enkrat spomnil na svojega duhovnika... ko so mu že vsi drugi prijatelji odrekli.. . NA AVELLANEDI se je pa izvršil lep dogodek v nedeljo 15. marca. Vsako leto katerikrat se zberemo tudi na družinsko zabavo po popoldanski molitvi. Ta dan je bilo treba urediti zadevo bratovščino živega Rožnega Venca in tudi je bil namenjen spominu 6 letnice delovanja g. kaplana Hladnika v Argentini. Naše gospodinje so preskrbele za pogrnjeno mizo. Prav okusnih slaščic so pripravile in tudi zamočiti je bilo s čim, tako da je bilo kmalu obilo vesele volje v številni zbrani družbi, ki je napolnila vse mize in je bilo treba še novih postaviti. Dobri so naši Prekmurci. Saj vsako ue-deljo, kadar je tam maša, pribite v lepem številu. Kadar je pa kaj posebnega, tedaj se še bolj izkažejo in smo bili prav veseli tega dogodka. Izbrano je bilo vodstvo bratovščine, nakar smo stopili v "dvorano”, kjer smo najprej ogledali v filmu nekaj izbranih lepot argentinske republike, nato smo se pa razvedrili z zabavnimi filmi čapliuo-vimi in z Novo Noetovo barko. Tudi med rojaki na Avellanedi se je v šestih letih slovenske službe božje že marsikaj zgodilo. Toda nobena stvar ni spravila iz ravnotežja našega pevskega zbora, ki stanovitno vrši svojo prelepo nalogo, da drži pokoncu slovensko službo božjo. Vse p:hvale so vredni pevci. A neprecenljiva je tudi zasluga pevovodje ,g. Cirila Krena, ker se ne utrudi s svojim delom pri vodstvu zbora. Upamo, da nam bodo kako prijetno iz-nadenje pripravili za šesto obletnico službe božje na Avellanedi, ki bo v juniju. LATINSKI BLOK jv nov poskus Hitlerja, ki vidi, da je njegov nemški ponos blizu propada. Sami Nemci že ne dosežejo zmage, to je sprevidel, zato je zastavil svojo politiko v novo smor. Francozi naj bi se sporazumeli s Španci in Portugalci in osnovali “'latinski blok”, kateri bi Hitlerju odprl pol v južni Atlantik. Toda glej jo spako: Mussoliniju sc pa tale stvar prav niče ne dopade.... Toliko je žc žrtvoval in zgubil! Sedaj pn naj kar nenadno zraste ob njegovi struni nevaren tekmec in Italija bo ob Niz/.o, Mafoko, Tuniz in še vse drugo, po čemffr je Mussolini stegnil roke. Nc boš Dolfe! Zato dola italijanska diplomacija na vso moč proti temu “latinskemu bloku ’ NOVE ŽRTVE Spet so je vršil v Ljubljani proces proti nagim rojakom, ki se upirajo italijanski oblasti v deželi. Nemško uradno poročilo pove, da je bilo sojenih 60 “teroristov". Od teh je bilo 40 obsojenih na smrt. Za 12 je hila predložena prošnja za pomilostitev; 12 je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 9 jt> obsojenih na več let ječe, 8 je hilo oproščenih. 28 je bilo pa že ustrelje-n'h. Kdo so nove žrtve, ne vemo. To pa veni,o, da so bili veliki ljubitelji svojega naroda, ki jih bomo ohranili v vednenr spominu. Kdo ve, če ni med njimi kaj naših najbližnjih in najboljših. Traducciön de DARINKA ČEHOVIN CAPITULO TERCERO Ese dia, despuis de la ofrenda, Svarun ordenö descansar a todös. Se sacrificaron las vacas mäs gordas y todo un rebano de ovejas, para comer y festejar mejor el momento. Liubiniza trajo del castillo a un grupo de alegres muchachas que sir-vieron durante todo el dia a los guerreros, distribuyendoles miel en jarros y vasos al mismo tiempo que cantaban y baila-ban gozosas. En medio del campamento, sobre un tronco de roble, se scntö Radovan, juglar conocido por doquier pero de desco-nocida patria. Iba de una a otra tribu eslava, para cantar hcchos heroi-cos acompanado por su laüd, componer versos sobre las ha-zanas gloriosas y contar alegres historias. En su continuo an-dar, llegö hasta el Mar Bältico, y por tres veces invernö en Bizancio, y ahora volvia a el. Los mercaderes que comer-ciaban pieles y caballos con los hunos, lo informaron sobre los grandes espectäculos que se preparaban en Constantinopla para ese invierno. En tales ocasiones, de todas partes afluian los bärbaros a Bizancio. Eran los miserables, hambientos de pan y de diversiones, que sabian muy bien que los ricos se-nores los necesitaban para propagar su gloria por las calles, gritarla en el circo, hacerla publica en los bajos fondos y en los suburbios sombrios. Vivian como päjaros a los que una mano rica arroja abundante grano desde su ventana. Estaba pues Radovan sentado en medio del campamento, y golpeaba en las alegres cuerdas; envuclto en un manto largo, tenia atada en la cintura una cuerda blanca; nunca atö a ella un cinturön para colgar de čl la espada. Su tesoro y su arma era el laüd. Se loaba de que en Bizancio lo habian apre-sado creycndolo un espia. El mismo Emperador sc interesö por su persona y lo hizo llevar ante si. Fui con mi laüd ante Su Majestad — conto — jLes digo que ni el mismisimo Perün no es mas hermoso que ese Emperador! Cuando llegue a su presencia iluminöse delantc mio y me marce como si medio borracho hubiera mirado al sol. El Emperador di jo — ^Para quien espias? ^Cuäl es tu patria? —- — jSoy honrado y justo, y creo en Cristo! — Las jövenes se rieron. — En Cristo creo —, dije, y me persigne. — <;Tu patria?. . jTu patria! — Ordenö Su Majestad. — jEslavo soy, pacifico y humilde! — — jEslavo! Entonces eres un espia de esos bärbaros que saquean nuestra tierra. — jNo! jPor Cristo! jNo soy de esos eslavos! Soy del mar del norte, voy por el mundo tocando mi laüd para con-solar a los hombres. Mi mano nunca esgrimiö una espada. — — jToca el laüd! — Toque, a Su Majestad se le regocijaba el corazön cual si cayera grasa de cordero sobre las brasas. Luego me dijo: — Honrado eres, como lo son tus cuerdas. jSigue tu camino! — Me fui. Mas antes, supe que la misma Teodora, la Env peratriz, oyö mi laüd oculta deträs de unos cortinados, los levantö para mirarme y se dijo: jQue hombre hermoso este Radovan! Orgulloso, mirö a su alrededor a las jövenes que lo ro-deaban, pero eilas se le rieron a earcajadas. Radovan tocö entonces su laüd y comenzö la algazara. Cuando terminaron las fiestas, a la manana siguiente, Svarun enviö a algunos agiles mancebos a explorar los alre-dedores, con orden de regresar a la noche, despues de averi-guar donde se asentaba el ejercito de Hilbudi. Estaba seguro que los bizantinos atravesarian el Danubio antes del invierno, con la intenciön de recoger un cuantioso botin para los del campamento. Por eso se propuso conocer todos sus pasos, y aiejarlos de su fuerte. Diö ördcnes para que se afilaran ha-chas, lanzas, y espadas y que los arqueros practicaran todo el dia disparando flechas sobre calabazas a las que se las habia clavado sobre palos. Entre los exploradores se contaba tambien Iztok; el mas joven y el ünico hijo de Svarun. Su padre accediö a sus de-seos, en contra de los suyos propios, con la condiciön de que el eligiera a otros tres mancebos para que lo acompanaran. Todos los demäs fueron por los valles, bosques y llanuras caminando, tan solo el y sus companeros subieron a veloces caballos. Debian ir lo mäs lejos hacia el sur, directamente ha-cia el Danubio, donde sabian que se encontraba el fuerte de Hilbudi. Muchas veces cabalgö el joven Iztok tras el salvaje jahali; muchas se arraströ solo deträs del oso; otras, resoplö el lince sobre su cabeza cuando descansaba a mediodia en medio del rebano de ovejas, pero nunca latiö tanto como entonces su corazön. jEra un guerrero ya! jPor primera vez! No habia ac-cedido con gusto Svarun, pero cuando lo permitiö, le en-cargö la misiön mäs importante: le senalö el camino directo hacia el hormiguero enemigo. Liubiniza despues de haber perdido a nueve hermanos, temia por la suertc de Iztok, pero se scntia orgullosa de el. Lo conocia resistente, ägil excelente arquero y fuerte lucha-dor; sabia que le era indistinto recoger el hacha o la espada, el cayado o el arco. Por eso, fue a buscar con alegria un euere de linče para cubrir el dorso del caballo de su hermano y se dirigiö despues a las alamenas para verlo alejarse. Entre las carpas, los jövenes iban despacio. Cuando pa-saron los ültimos grupos guerreros lanzaron sus caballos a la carrera, cual si fueran cuatro cuervos negros que volaran hacia el valle. Bien pronto se perdieron en la lejania las negras sombras y desauparecieron entre los rectos tallos de los altos pastizales. Iztok cabalgaba salvajemente. Lo dominaba el deseo y sc sentia tan temerario que hasta hubiera saltado delante del mismo Hilbudi para golpearlo en la mejilla con su pufio y gritarle: jDeseaha encontrarte! Por primera vez sentia el cinto guerrero que se cenia a su cuerpo, por primera vez sus ojos no buscaban a las fieras.sino deseaban divisar los reful-gentes yelmos bizantinos. Desordenadamente golpeaban su pecho los latidos del corazön; una prisa indescriptible y po-derosa dominaba sus brazos; apretaba de vez en cuando de tal modo las riendas que el caballo resoplaba, enarcaba el cuello y se lanzaba en salvaje galope por el valle. Le pareciö que nunca habia brillado tan agradable ni tan libre el sol. — Pero Hilbudi deseaba ocultar, eclipsar ese sol libre a el y a su tribu que podi.i con libertad llevar sus rebanos hacia las lejanas estepas y buscar alli la presa que mäs deseaba. Iztok se propuso firmemente vencer a los bizantinos con los jövenes a quienes čl comandaba para arrancar el oscuro nubarrön que les ocultaba al limpido sol de sus antepasados. Los cahallos estaban sudorosos; el sol se levantö alto. El pequeno arroyo, a cuya orilla galopaban, se dcsviö hacia una garganta cubierta por un tupido bosque. Oelante de Iztok se extendia una llanura completamentc plana por la que ,;e doblegaba, cansado, el pasto otonal; parö el caballo y esperd a sus camaradas. — jDebemos desmontar. Si cabalgamos por esta llanura son capaces de divisarnos los atalayas bizantinos y estara todo perdido. Mejor serä que llevemos al bosque los caballos y uno de nosotros los cuide y los haga pacer alll. Los otros tres nos arrastraremos entre la hierba y los arbtistos basta esa elevaciön que se encuentra del otro lado de la llanura. Mi padre dijo que desde all! se ve al Danubio y en la orilla opuesta del mismo, al fuerte de Hilbudi. — — Iztok, la elevaciön esta muy lcjos. Apenas si llega-rcmos basta all! al anochecer. — — jDebemos llegar! jRado, tu cuidaras a los caballos basta que .volvamos! Si cuando caiga la noche no estamos aqui, galopa a‘nuestro encuentro; aülla como un lobo para que te reconozcamos. — Iztok hablaba como un jefe que ticne en sus manos el mando. Nadie le contestö. Saltaron de los caballos. Rado los tomö de los frenos y se fue con los animales a la cspesura para esconderlos. - jTü vas por la dcrecho, tu por la izquierda, yo por cl medio! jNos encontraremos en el cerro! — Se separaron enseguida. En el liano no habia ni scn-dero ni camino, estaba todo cubierto por una hierba bien alta y aqui y allä se divisaba unos matorrales. Por ningün lado se distinguia huellas de cascos de caballos. Hacia mucho que Hilbudi no c»balgaba por alli. Los mancebos sc quemaban entre el pasto y se deslizaban cautelosos y rapidos como zorros jövenes. Despues de dar un centenar de pasos, tan bien pu-dieron esconderse, que ya nadie podia sospcchar que por el pasto se arrastraban cuerpos humanos. A veces desaparecian completamentc, otras, se movian las hierbas como si soplara ’.i brisa sobre ellas. Iztok se deslizaba rapido. El sudor cubria su cara, sin molestarlo; ni siquiera sintiö que una hoja espinosa le aranö la espalda. De vez en cuando arrancaba algunos verdes tallos o unas hojas brillantes para masticarlas y aplacar de esa ma-nera su sed. Respiraha profundamente; las aletas de su nariz vibraban como si fuera un joven jabali que resoplara en cl bosque de älamos. Se detuvo ccrca de un ärbol solitario que habia sido castigado hacia un ano por un temporal. Trepö a su copa )• se sentö sobre una rama para descansar un segundo. Sus ojos buscaban la colina. Estaba mucho mäs cerca pero todavia !o separaba de ella la llanura tan extensa como el mar. No decayö su coraje. Brillaron sus ojos como los de un cöndor. Su mi-rada hubiera querido atravesar esa elevaciön para descubrir tras ella al ancho rio y al fuerte de Hilbudi. En ese instante algo brillö bajo la colina, cual si se en-ccndiera una brillante llamarada, para apagarse enseguida .Se irguiö entonces entre las ramas y con las manos hizo sombra a los ojos para poder ver en la lejania. De nuevo centelleö esa luz, y luego otra y otra vez. No mucho despues distinguiö a tres jinetes que cabalgaban hacia el. Brillaban sus corazas y refulgian sus cascos. Asi como lo hacen las aves cuando presienten un peligro, silbo Iztok para poner sobre aviso a sus camaradas. Le con-testaron. Se apresurö a esconderse entre las hierbas. En el primer instante, su corazön se inflamö. En su cinturön tenia tan solo un cuchillo. Si lo encontraban los bizantinos lo destrozarian. Mcnos mal que cediö el pasto y ya no se divi-saban sus rastros. Se echö de cara al suelo. Se deslizö como Radovan contando sus liazafias. una serpiente hacia el espeso arbusto espinoso. Un grandc y vspeso matorral se tendia como un topo en medio de la cstc-pa. Con piernas y brazos se arraströ hasta esa espesura en la que nadie puede entrar a caballo. Su corazön latiö de ines-perada esperanza. Temiö que vieran su rastro, desmontaran y lo buscaran entre las matas. Tendiö la mano hacia el cuchillo, pensö dctalladamentc en la forma en que se abalanza-ria sobre el primero y le atravesaria la garganta con su cuchillo, se asustarian los otros dos, y el aprovecharia entonces para acercarse a los caballos, montar en uno y volar fuera de esa estepa. De tal modo hizo realidad sus pensamientos, que encorvö su espalda como un gato salva je y esperö a su presa. Ya se oian los cascos de los caballos que resonaban con insistencia sobre la seca llanura. Se acercaban mäs a cada instante. j Alli estaban! Iztok viö a traves de un pequeno claro los brillantes aparejos, deseaba pelear, y faltö muy poco para que se irguiera y los desafiara. Los jinetes pasaron muy ccrca en un liviano galope. Oyö conversar y entendiö el nombre de Hilbudi, pero nada mäs, porque hablaban en griego. Lentamente se alejaron los golpes de los cascos. Cautclosa y silenciosamente, Iztok se iba levan-tando en el matorral, tan despacio, que su rizada cabcza parcela una flor de girasol que girara hacia cl brillo cada vez mäs lepano de los jinetes. — jSi doblan hacia el monte y encuentran los caballos! Se asustö ante este pensamiento. Estaba como una esta-tua en medio de los arhustos, sin poder dar con una idca razonable. Pero se fue aquietando. Los jinetes doblaron hacia la izquierda, hacia el arroyo, donde los caballos saciaron su sed, cruzaron las aguas y se perdieron al galope por el senden). Iztok no se moviö hasta que hubieron desaparccido en cl monte. Hubiera podido llamar a sus companeros y volver con cllos al castillo para avisar que los guerreros bizantinos no estaban lejos; pero Iztok queria seguir. Tal vez tras esa colina sc atrincheraba Hilbudi. Queria contar sus huestes y volver con noticias importantes para la lucha. Se retorcia como un gato; proseguia el camino por entre los pastös mäs altos; sc escondia tras los arbustos; se arras-traba; luego, cuando estaba bien resguardado, se tendia en el suelo. Bajaba el sol cuando alcanzö el pie de la colina, fa-tigado, rendido, con los musculos que temblaban sobre sus costillas. ( Habian llegado ya sus companeros? Silbo. Le contestaron muy cerca suyo, a derecha c izquierda. Poco despues los rodeö un oscuro bosque. Se deslizaron in-sensiblemente por una räpida pendiente y estaban encima del cerro antes de desaparecer el sol. Escucharon, Todo era silen- cio. Unicamente algunas aves se Uamaban entre el follaje. A lo lejos grunč un jahali. Aplicaron su orcja al suelo. jResuenan galopes! — Exclamaron todos al unisono. Iztok sc levantö y trepd a un arbol. — j El Danubio! — Časi gritd. Dclante suyo se extendia un amplio valle rodeado por un marco de rayos dc sol que se reflejaban en un ancho rio. Deträs del llameante encuadre, alti donde se tendia sobre las aguas una mancha negra, un puentc, se elcvaba de entre unas sombras un espeso humo. — jVeo el fuerte! -— Sus companeros se alegraron, y dcmostraron su sorpresa de la mišma manera que lo hacen los gatos salvajes. Iztok mi m hacia todos lados para ver de donde pro-venia el sonido de los galopes. Una vez mas brilld el sol v luego desaparecid el llameante cuadro. En esc mismo instante Iztok vid tres luces que se acer-doblaron bajo el eerro a la llanura para llegar cuanto antes al fuerte. Iztok bajö del arbol alegre y feliz. — lY si los jinetes descubrieron nuestro castillo? — — jTerrible caza! Debcn llevar importantes noticias. j Volvamos! — jEspcremos y descanscmos un poco! Saldra la luna y Rado nos traerä los caballos, pucdc que veamos y oigamos algo mas. — Los jdvenes sc dejaron caer, comieron un pedazo de queso de cabra, buscaron raices dulccs y-dijeron en voz baja palabras heroicas. Caian sobre la tierra las sombras con rapidez. Al estc se lcvantaba toda blanca la luna. Sus consternadas mejillas tcmian a los rayos solares que en aislados fulgores enviaban aün su saludo al cielo. El galopar de los caballos ya se habia silenciado. — j Volvamos! jSvarun ordenö que volvieramos al an o-checer! — Pedian los mancebos. Iztok no queria. Con juvenil terquedad se alegraba de ordenar por primera vez en su vida. Por eso no le importo el consejo paterno. Deseaba la gloria de llevar noticias aun mäs importantes al fuerte. —: No volveremos todavia. Si llega Rado con los caballos, ustedes esperaran a que yo cabalgue tras aquellos tres hasta el fuerte. — Sus companeros sc sorprendieron. — jPiensa! j Los bizantinos vigilan! j Te apresarän! - Iztok lanzd una carcajada, sus companeros, asustados, miraron alrcdedor. — i Morana te perdone! j No te arriesgues, Iztok! Dios no quiera soplar tu orgullosa risa a los oidos de Hilbudi! j Los hados malignos no despierten a los lobos del bosque, que nos cerrarian el camino y nos extraviarian. El mancebo que habld asi, acerco sus manos a los tres poderosos caninos dc jahali que su madre le habia colgado del cuello para que lo defendicran de los hechizos y de los espi-ritus malignos. Iztok se dejo caer de espaldas, la luna ilumino su rostro sonriente, lleno de cscepticismo. “Morana, hados, lobos...” murmuraban sus labios — ^Si le pudieran danar? Las ere-cncias de sus padres.... pero.... por que no les teme Hilbudi? — Ccrro los ojos; puso sus dos manos sobre la frente y režo con fervor para que la Providencia lo aquietara, pues clla es la que manda sobre los cuatro vientos, la que ve en la noche oscura y mira al brillante sol sin que sus ojos sc irriten. . . — jTra-tra-tra! — Los tres se pusieron de pie. Nuevamcnte: — jTra-tra-tri-tra. ...! — De lejos se oyen las trompetas. Iztok en un segundo se escondid en el arbol. Forzd sus ojos de liguila y los fijd en la oscura linea del Danubio desde donde sc habia elevado el humo. La luna ilumino la vasta regidn. A pesar de la poca claridad, vio moverse alli algunas luces titilantes que sc movian hacia el rio. —- j Hilbudi viene con su ejercito! — Iztok salto del arbol, en salvaje carrera fueron hacia el monte donde habian escondido los caballos. j Si viniera Rado! — suspird Iztok y arremetio a tra-ves de los matorrales. — jOye!, el lobo aulla. j Llega Rado! Ya esta cerea. ;R;ipido, hacia čl! — Los tres corrieron con ligereza increible hacia donde provenian los aullidos. De vez en cuando uno dc ellos res-pondia, y contcstaba čada vez mas cercano otro aullido. Muy pronto se oyö el pašo de los caballos y el ruido seco del pasto movido. Suspiraron y aminoraron el pašo. En la lejania sc veia moverse negras sombras por el valle. Iztok se paro. j Companeros! No traten de aleanzarme. Ya saben que mi caballo es el mejor de todo el fuerte. Al amanecer ya pueden llegar ustedro al castillo, yo debo llegar antes, para que se preparen los guerreros a combatir a Hilbudi. — Ni bien termino de decir esto, los caballos aparecieron delante dc ellos. Iztok salto sobre su potro como un päjaro. Este se asustö y se levantö sobre sus patas traseras cuando sintiö las manos del dueno en las riendas. Giro y vold como el pensamiento, hacia las montanas. De vez en cuando el caballito aminoraba el galope como preguntando el por que de ese apuro. Iztok lo apretaba con las rodillas hasta que res-piraba profundamente, volvia tirantes las riendas y com-prendia el animal que ese enojo no era broma y que de esa carrera dependia la vida o la muerte. Excelente caballito; se lo habia regalado al padre un jefe huno. Bajd la cabeza, se le abrieron las aletas de la nariz, una espuma blanca volaba de su boca hacia el aire. A los lados, huian los arboles y desaparecian como rayos en la lejania. Sobre su dorso, inclinado sobre su cuello cual si dur-miera, estaba Iztok, inmovil. Parecid haber echado raices sobre el caballo, tan solo sus largos bucles volaban en el aire y el cuero crudo colgaba del dorso del caballo. Al joven le parecia que el camino era dos veces mas largo. Mira tristemente las estrellas, pero no habia pasado medianoche aün. De nuevo apretd al caballo; murmuro a su oreja unas palabras llenas de carino y agradecimiento y siguid galopando a travčs de montes y valles. Contino galo-pando por la garganta, a orillas del arroyo. Ya esperaba ver los fuegos, pero el arroyo doblo hacia la izquierda, y tras la curva, seguia el silencioso bosque. Comenzd a resoplar y a re-linchar continuamente el caballo. Iztok comprendid que em-penaba sus ultimas fuerzas. loti in jo živela pri hčeri Margareti, poročeni Rusijan v Villi Deveto. Njenim visokim letom pa je bilo tu-kajšno podnebje v nesrečo in jo je zadela kap že pred 2 leti. Skrbna nega hčere je mater spet okrepila, toda zdrava ni bila več in je morala biti le doma v mračnem prostoru, kjer je bilo vse njeno življenje sama molitev. Bila je zelo vdana v voljo božjo in prav tako vdano in lepo s svetimi zakramenti pripravljena so je poslovila od toga življenja. Na njenem zadnjem potu so jo spremili premnogi rojaki in obložili njeno krsto z mnogimi venci. Sveto zakramente in pogrebno molitve je opravil P. Gabriel Arko, naš rojak, ki je bolnico tudi preje mnogokrat obiskal in tolažil. Naj v miru počiva. Njeni hčeri pa izrekamo sožalje. Novi svetnik kraljevega poslanstva, g. Nikolaj Vilhar je prispel v Buenos Aires pred nekaj dnevi. Bil je žc več let v jugoslovanski diplomatski službi in ga je sedaj vlada poslala v Južno Ameriko. Novi g. svetnik je vnuk znanega slovenskega pesnika Miroslava Vilharja. Dobrodošel med nami! Eskpedicija na Akonkaguo. 11). marca je odrinila ekspedicija pod vodstvom g. Linka, da ponese mirovni križ na Akonkaguo. Na onem vrhu bo stal križ, na drugem vrhu Akonkaguo pa drog z argentinsko zastavo in spominčki raznih držav, med katerimi je tudi naš, ki pravi: “La Colectividad yugoslava implora la paz del mundo y el bien de la Rcptibli-ca’’. SEZNAM ŽRTEV Ustreljeni oziroma obešeni so bili: Dne 30. julija v Krškem Grahor Jože, kmet, JČrnejec Peter, gozdar, Kaplan Feliks, občinski uradnik, Kaplan Friderik, brivski vajenec, Kaplan Eiril, brivski vajenec, Kastelic Frane, kmet, Kastelic Rajmund, kmet, Preska Anton, urar, Preska Franc, brivski vajenec, vsi iz Krškega ter Uran jek Ivana, učiteljica iz Griža pri Celju. Dne 1. avgusta v Begunjah Hren Ignacij ter Brencelj Leopold, iz Kamnika, Glavič Alojzij iz Mengša, Erlen Mirko iz Kamnegorice. Dne 5. avgusta so padli v hribih špirar Jože, Nahtigal Franc, Glavač Ivan, Pavčnik Frane in še štirje drugi naši, katerih imen ni bilo mogoče ugotoviti. Dne 6. avgusta v Begunjah na Gorenjskem Kolarič Milan, pleskar ter Kališnik Stanko, mehanik, iz Porovega pri Kranju; Černe Kazimir, mehanik, iz Kamnegorice in Finžgar Ivan, zidar, iz Javornika. Dne 9. avgusta je bilo ustreljenih v Begunjah še drugih deset nedolžnih ljudi, katerih imen še ne vemo. Dne 19. avgusta v Begunjah Štern Franc ter Sagernik Henrik iz Dravograda, Massner Jurij iz Ajhdorfa, Paulin Rafko iz Holmea-Prevalje, Špacapan Mihael, Jerič Anton iz Holmca. 20. avgusta so bili ustreljeni pri Smledniku in Krtini pri Moravčah, poleg nekaterih drugih: Pečnik Franc iz Kamnika, Pregelj Ivan, Kamnagorica, Gruden Štefan, Jeranovo, Sitar G., Bukovica, Sešek Franc, star 20 let Jeglič Anton, Kamnik, Grehek Anton, Moravče, Sušnik Ivan, Jeranovo, Repič Božidar ter Drolc Franc iz Kamnika. 23. avgusta je bil javno obešen v Kranju Stošič Milorad, Srb. 24. avgusta v Ljubnem Kavčič Feliks, čevljar, Stuler Mihael, čevljar, Krivič Jožef, čevljar ter Krivic Anton, čevljar, vsi iz Ljubnega-Podnart, Snedič Anton, delavec, Posavec. 28. Avgusta v Spodnjih Gorjah Pikon Jožef, Soklič Franc, Repe Bogomir, ter Repe Karel, Gorje; župan Ivan, HOTEL IN RESTAVRACIJA , " P A O I P I O O ” ANTON BOJANOVI6 CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel. Cena 3—6 $ s penzionom. Blizu Retira! V centru mesta! Nomenj. 29. Avgusta v Jaršah Dacar Jakob, kovač, Veliki Hrib, Vidmar Josip, čevljar, Radomlje, Vidmar Franc, Kamnik, Dragar Lovro, Podgorica, Merzelj N., rudar, Trbovlje. 1. septembra v Domžalah Kos Franc, delavec, Zalog pri Cerkljah, Sparovič Peter, delavec, Primskovo pri Kranju, Korošec Andrej, delavec, Domžale, Slemnik Oskar, klepar, Slovenjgra-dee, Hrovat Ferdo, Mekinje pri Kamniku, Korošec Pavel, delavec, Krasna, Pirnat Mirko, dijak, Jarše-Mongeš, Golob Franc, Spodnji Dravograd, Vertnik Ludvik, Marija Kast (Brezje). 4. septembra v Lescah Bernard Jožef, gradbenik ter Poje Anton, mašinist, Lesce, Dacar Jože, delavec, Črnuče, Mohorič Anton, Javornik na Gor., Krastek Franc, brivec, Javornik. 4. septembra v Jesenicah Savli Albin, mašinist, Frelih Franc, klobučar, Stražišar Ludvik, delavec, Jesenice, Kragolnik Karel, čevljarski vajenec, ter Podgornik Fran, gradbenik, Javornik. STALINOVO PISMO PAPEŽU KJaj bodo pač porekli naši fanatiki, ki “črnega” ne morejo videti in ki menijo, da je najvažnejši korak do prave preureditve sveta v tem, da “pobijejo vse farje”; kadar teh ne bo, tedaj bo prišel spet paradiž.... Najbržo bodo malo debelo pogledali, ko bodo brali, da je Stalin pisal papežu, kjer zagotavlja versko svobodo in prosi za upostavitev diplomatskih zvez med Vatikanom in Moskvo. . . Takole se počasi dani na vzhodu in uvidevajo komunistični voditelji, da brez vere in brez Boga ne bodo svetu prinesli ne miru ne blagostanja. Že marsikdo jo proti Cerkvi počenjal vse mogoče okrutnosti od začetka, pozneje je pa sprevidel FRANC KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. Av. FRANCISCO BEIRO 5327 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Deveto Kdor uživa mene, bo živel po meni in jaz ga bom obudil poslednji dan (Jan. 6, 54) svojo zaslepljenost in jo moral v V'; - nošo... To sc pravi priznati in obžalovati svojo zmoto. Prav na tej poti jo danes brezbožni komunizem. Upajmo da bo ta prvi korak pripeljal do popolnega razčiščen ja na Vzhodu. JUGOSLOVANSKO LETALSTVO Poroča se, da jugoslovansko zračne silo, ki jih je poloti prestregla nemška in italijanska vojska pri umiku iz Dalmacije, z jugoslovanskimi letalci in mehaniki, obstoje iz nekoliko oddelkov angleških letal, nemških Messerschmidtov m Hoinkelov ter lahkih ruskih bombnikov, so meseca avgusta prispeli v Jugoslavijo. Do pred kratkim je jugoslovansko letalstvo vršilo le poizvedovalno polete, ki so omogočili generalu Draži Mihujloviču zasledovanje gibanja nemških oddelkov. Jugoslovanska letala so prebarvana in brez znakov. Delujejo samo v slabem vremenu, kadar so sovražna letala na tleh. Kadar niso v zraku so zakrita z vejevjem, grmičjem in drevjem v skritih letališčih v sredi področja generala Mihajloviča v Srbiji. Zavezniški letalski strokovnjaki so smatrali jugoslov. letalstvo, preden je bilo z nemškim napadom popolnoma uničeno, kot najboljše malo moč v Evropi. Jugoslovanski letalci, izurjeni v Franciji in Angliji so bili enaki najboljšim letalcem K,A.F. Po poročilih jugoslovanskih vojaških strokovnjakov v zamejstvu imajo jugoslovanske letalske sile dovolj skritega goriva na nadaljevanje boja spomladi. SMET KOSI V AMERIKI t Cannonsburgh, Pa. — Tukaj je dno 7. januarja umrla rojakinja Marija yer-ček. po domače Salomonova mati, ki je dosegla častitljivo starost 82 let. Doma je bila iz vasi Kamnica, fara Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem. — It. K. •j- Valsenburg. Colo. — Tukaj je dne 7. januarja umrl rojak John Malevič, v starosti 70 let. Podlegel je pljučnici. Doma je bil v vosi Vidošič pri Metliki v eBli' Krajini, odkoder je pred dolgo leti prišel v Ameriko. Zapušča brata. ■j. Duluth, Minn.. — V Aurori je pred nedavnim umrl rojak John Kmet, v starosti 50 let. Doma je bil od Krškega na Dolenjskem. GOSPODARSKI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI je neznosen. Dlžava, ki je imela izobilje vsega, je bila v nekaj mesecih popolnoma vničena. Dežela je preje izvažala čez 10 ojo žita; bila je najbolj bogata evropska dežela na živinoreji. Nemci so odpeljali 00 o|o žita in skoro vso živino. Tekstilna industrija je vse delo ustavila. Ves zadnji pridelek konoplje, ki jo bila letno do 20.000 ton, so zaplenili Nemci. 400.000 Jugoslovanov je bilo izgnanih iz svojih domov na mejah s Madžarsko, Bolgarsko in Italijo. Hitler je poklonil Paveliču razkošen avtomobil marke Mercedes. To je nagrada za “dobrovoljce”, katere je Pavelič poslal na rusko fronto. Iz Splita, Šibenika in Trogira so Italijani odpeljali vso naše inteligente, ki so internirani v Istri, v kolikor še niso bili prepeljani v notranjost Italije. V Zagrebu je bil obsojen na smrt župnik cerkve sv. Petra Lončar, ki je bil preveč velikodušen v izdajanju krstnih listov Židom. Obsodba je bila omiljena na 20 let ječe. fin st. g. Lončar je zelo plemenit duhovnik, ki jo bil tudi nasproti Slovencem vedno ljubeznjiv. V cerkvi sv. Petra" so se ponovno vršili slovenski cerkveni koncerti. V Italiji so o Urejene stroge kazni za poslušanje tujih radio postaj; kazni dosežejo 8 leta ječe in 40.000 lir globe. V Paveličevi Hrvaški so po nagovoru ministra pravde dovoljene štiri veroizpovedi: katoliška, protestantska, muslimanska in starokatoliška. Pravoslavna je torej zabranjena. Njim torej na podlagi odredbe “sabora” ne preostane drugo kot ali zapustiti svoj dom ali pa sprejeti katero priznanih ver. Slovenska športna društva pod Italijo so bila vsa prisiljena vstopiti v italijansko športno zvezo. Samo na ta način morejo še nadalje delovati. Pravoslavna cerkev preživlja v sedanjem času teške preskušnje. Moskovski metropolit Sergij je obsodil delovanje Polikarpa Sikorskega, episkopa Vladiriiir-ske oblasti, ki je ustanovil “samostojno •ukrajinsko cerkev” tor Dionizija, ki je podobno proglasil samostojno poljsko pravoslavno cerkev. Pozval je vse vernike in duhovnike, da naj ostanejo zvesti svoji stari veri in slede junaškemu zgledu srbsko pravoslavne cerkve, ki ni sprejela ,ti-kakoga dobrikanja s strani tujcev nasilnikov. Jugoslovanske vjetnike v Italiji, ki so iz Macedonijc je obiskal bolgarski general in jim je ponudil, da se svobodni vrnejo na svoje domove, a ko se priznajo za Bolgare. Toda vsi vjetniki so enoglasno zavrnili ponudbo. V Mihajlovičevi vojski sc je posebno odlikoval Ivan Flegel, štabni major, doma iz Frama pri Mariboru, ki je padel v boju za svobodo. V Sloveniji pod Italijo se dobi na izkaznice: 1 kg riža, 1 lig makaronov, 2U de k masla, 15 deli mila, 20 dek masti na mesec in 1(1 dek kruha na dan. V Ljubljani so bilo mnoge večje stavbe spremenjene v zapore, v katere gredo posebno dijaki ter javni delavci. Nekateri izobraženci so brez sledu izginili. Slovenski četniki delujejo zelo številno iz svojih skrivališč v Kočevskih gozdovih in v Suhi krajini. NA FILIPINIH JE 70 ODSTOTKOV LJUDI KATOLIČANOV Novinarski urad narodnega katoliškega dobrodelja v Wnshingotnu objavlja vest, da je med 12 in pol milijoni ljudi na filipinskih otokih do 70 odstokov katoličanov, ostali so v večini Mohamcdani in nekaj malega spadajo k raznim pa- ganskim skupinam raznih rodov po otočju. Katoliška cerkev je organizirana v dveh provincijah pod vodstvom nadškofije v Manili in nadškofije na Ccbu, v katerih je dvanajst škofij in tri apostolsko prefekture. V Manili je tudi apostolski delegat. Luč sv. vere so prinesli Filipincem auguštinski redovniki, za njimi frančiškani in domonikani, ki so s svojim misijon-stvom prinesli filipinskim rodovom z lučjo vere tudi omiko in civilizacijo, v kolikor so tamošnji rodovi sprejemali. Ko so se španski duhovniki s Španci po porazu v vojni leta 1898 umaknili, jo katoličan st vo nekaj časa trpelo, a ne dolgo, ker je kmalu prišla pomoč od drugod in katoličanstvo se jo zopet začelo jačiti. Najbolj pa je seveda k temu pripomogla domača duhovščina, lii se je s pomočjo od zunaj začela vzgajati. Tekom zadnjih 40 let se je pokazal velik uspeh na polju katoliške cerkve na Filipinih. Zdaj je že sedem škofov, ki so domačini Filipinci. Je pa še vedno pomanjkanje domačih duhovnikov, zlasti misijonarjev, ki bi se hoteli žrtvovati za misijonstvo med onimi rodovi, ki so še pagahski. Kako bo z verskim življenjem zdaj po onih krajih, katere zasedajo .Ta'ponci jo težko še napovedovati. Ali kolikor se da sklepati in pa pričakovati po tem, kakor Japonci ravnajo s katoličani in misionajr-ji po onih krajih, ki so jih Zasedli na Kitajskem, ni pričakovati prevelike naklonjenosti od japonskih oblasti. Manila, Filipini. — Filipincem »se je posrečilo, da so rešili ob času zadnjih zračnih bombardiranj slaven Marijin kip, imenovan Nuša Roženvenslia Gospa, iz enako slavne stare španske Santo Domingo cerkve. Japonska bomba je razbila zvonik in streho omenjene cerkve, toda duhovniki in cerkveni uslužbenci so s tveganjem življenja kljub plamenom šli v cerkev ter odnesli iz nje kip, ki. je bil nepoškodovan. Kakor se trdi, je ta kip vsied dijnmantov, vdelanih vanj, vreden pol milijona dolarjev. KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356 LISICA ZVITOREPKA KROKARJEVA TOŽBA Toda poslušajte, gospod kralj, kaj se jc zdaj zgodilo! Moja ženka je vsa žalostna čepela ob glavi mrličevi in je jela kav. sati lepi rdeči jezik; a potuhnjcnka je bliskoma šavsnila po njej in jc moji ubogi Krokački odgriznila glavo. “Gorjč mi, gorjč! ’’ sera zakričal na vse grlo. Pa bliskoma je planilo poniglavka kvišku in šavsnila tudi po meni. Le za las je manjkalo, da me ni zgrabila. Ako ne bi bil tako uren, bi bilo po meni. Zbežal sem na bližnje drevo in od ondod sem moral gledati, kako jc grozodejka pojužinala mojo ženko. Tako lačna je bila videti, da I i bila najmanj še dva s tekom použila; no ene koščice ni pustila na tleh. Ko je Zvitorepka pogoltnila zadnjo mrvico, je malomarno odskakljala preko laza. S krvavečim srcem sem nato zopet sprhutal na tla. Hotel sem namreč nabrati dokazov, da podprem z njimi svojo obtožbo. A vse, kar je ostalo od ljubljene ženke Kroka-če, je peščica perja, ki ga vidite tule... Smilujte so me, gospod kralj, amilujto! Ako ne osvetite toga umora in ako pustite, da se Vaše zapovedi teptajo v prali, Vas bodo začeli vleči čez zobe. Zakaj slišal sem že dostikrat: Kdor ima oblast, pa roparjev in tatov ne poobčsi, ta sam sebi grenek kruh umesi!'”... Tako sta se pritoževala dobri kunec in žalujoči Krokač. Kralj Miroljub sc je razjaril in vzkliknil: ‘‘Pri svoji bradi sc zaklinjam, da bom te hudobije strašno kaznoval! Rjavki že pokažem, kaj se pravi mojo postave zasmehovati! Jaz pahnjenec, da sem rjavi lažnivki vse verjel, jo izpustil in vrhu tega ji še preskrbel torbo in čevlje 1 In v Rim, je dejala, da poröma! Tri sto zelenih, kaj mi je ta potepenka vse natvezla! Kako prekanjeno jo je pregnanka znala splesti, da si je pridobila naklonjenost kraljičino! Kraljica je bila, ki se jc potegnila za lažni vko; pa menda nisem jaz niti prvi niti zadnji, ki mu je bridko žal, da jc poslušal svčt ženske!... Ako bi pustil še nadalje, da mi zaplotnica u-ganja svoje hudobije, bi si nakopal še večjih skrbi in preglavic. Sramota bi bila res zame in za celo kraljestvo, ako ne bi bili takile lajharici kos. Poprimimo se resno dela in kmalu jo uženemo v kozji rog; ni kleka, še živo dobimo v pest! ” Miško in Lakotnik sta s slastjo poslušala kralja; trdno sta se zdaj nadejala, da se v kratkem osvetita Zvitorepki. Vendar si nista upala hujskati; zakaj Miroljub je bil slabe volje. Zato sta rajši molčala in tako so storili tudi drugi gospodje. Naposled se je Krunoslava ojunačila in pošepetala svojemu soprogu: ‘‘Lepo Vas prosim, moj kralj in gospod, nikarte so tako jeziti! Pa tudi preveč se zaklinjate in rotite; to utegne škodovati Vašemu kraljevemu ugledu! ” Te besede jc kraljica izpre,govorila potihoma; a glasno je nadaljevala takole: ‘‘Stvar še ni nikakor zrela; treba je prej Se obhoženko zaslišati. Ako bi stala Zvitorepka pred nami, Bog si ga vedi, ali ne ' -i molčal marsikateri, ki sc zdaj široko-usti in jo za hrbtom črni. če govori eden, ne govori nobene; treba je slišati oba, zakaj morebiti se najbolj repenči bas tisti, ki ima največ na svojem rovašu! Za Zvitorepko sem se bila samo zategadelj potegnila, ker jo pametna kakor malokdo. Da se pa utegne iz tega izcimiti taka nezgoda, kdo bi bil to slutili Smer pa bodi lisica hudobna ali pridna, njeni modri nasveti so vendarle občekoristni. In vrhu tega je tudi njeno sorodstvo silno obširno, in marsikaterega njenih prijateljev bi težko pogrešali. Zato Vam( svetujem dobro premislite vso zadevo in ne škodujte svoji časti s prenaglo obsodbo! Zvitorepka Vam itak pot ne unese. Saj ste vendar, gospod moj in soprog, kralj v deželi, in ako hočete lisico ujeti in obesiti, kdo Vam more neki to zabraniti? Samo Vam pristoji, da hudodelko obsodite, in kar sklenete, to se tudi izvrši.” ‘‘ Gospod, prav nič Vam ne bo omadeževalo časti,” pritegne govornici ris Lukovec; ‘‘le dajte, da tudi Zvitorepka iz-pregovori besedico v svojo obrambo! Saj vendar s tem nikogar ne oškoduje, fiem-braj, da ne, gospod kralj! Zato pa pravim: le storite to, kar Vam svetuje kraljica!” ‘‘ Vsakdo svetuje v svoj lasten prid!” se oglasi Lakotnik. ‘ ‘ Voslušajte torej tudi mene, gospod kralj in pa Vi prijatelj Lukavec! Ako bi stala Zvitorepka pred nami in bi se tudi otresla obeh obtožb, ki smo jih pravkar čuli, ostal bi še vendar madež na njej; zakaj umorila je Pla-huna in tudi našega gospoda in kralja je prelestila s tisto lažjo o zakladu. Svojo življenje zastavim, da so bile samo p ra z ne besede, kar nam je lisica načvekala o zakladu pri Vranovem viru v/Skočidolu in kar si je še vse izmislila, meni in M .-Škotu v sramoto in nesrečo. In če jo zdaj drugič pozovemo na zagovor, se bo zopet lagala, da se ho kar kadilo. Sicer pa, ako hočete, milostni kralj, ničvrednežko še enkrat zaslišati, privlecimo jo šiloma semkaj; težko, da bi sc vdala radovolj-no! ” In kralj je ukazal: ‘‘Ali naj odlašamo ,da nam predrzna rjavka naposled opustoši vse kraljestvo! Zapovedujem vam: Oborožite se vsi čiherni in bodite pripravljeni šesti dan! Brezobzirno porušimo Zvitorepki njen grad, da vidimo, kaj hrani v kuhinji in kleti!” In vsi navzoči vzkliknejo: ‘‘Karkoli ukažete, Veličanstvo, vse hočemo storiti!” ZVITOREPKA SE POSLAVLJA OD HUDE LUKNJE Pri kraljevem svčtu, ki je sklenil vojsko zoper lisico, je bil navzoč tudi jazbec Dremuh. Ta je bil še vodno z Zvitorepko nekoliko v komolce; zategadelj jo je potegnil tikoma z dvora in hitel, kur se jo dalo, k svoji sestrani, da ji sporoči važno novico. Ko je prisopihal pred Hudo luknjo, se je Zvitorepka haš igrala z dvoma mladima goloboma. Mladiča sta bila prvikrat poskusila izleteti iz gnezda, a krci jut i sta jima bili še prešibki in zdržala sta onemogla na tla; lisica pa je že prežala nanju in ju hipoma zadavila. Ugledavši Dremuha, ki se je spešil proti njej, ga je prijazno ogovorila: “Dober dan, bratran! Kaj pa je novega? Ali me neprijatelji na dvoru zopet po zobeh vlačijo?” Dremuh odgovori: “Slaba poročila 1 i prinašam, sestrana. življenje in imenje tvoje je v nevarnosti! Kralj so jo zare-kol, da te sramotno usmrti! Vsi veljaki in hrabri možaki se oborožujejo, da pri-drvč pred tvoj grad. Vsi čiherni so ti gorki, a čas za premišljevanje je kratek. Miško in Lakotnik sta zopet v kraljevi milosti in njuna beseda zaleže zdaj pri Miroljubu več nego moja pri tebi! Lakotnik je kralju do pičice dokazal, da si roparica in tatica, a tudi kunec in ga v ran Krokač sta te obdolžila črnih zlodejstev. Ni več dvoma, da te kralj obesi, brž ko to dobi v pest.” “Prazen strah, moj mili bratran, nič drugega kot prazen strah!” odvrne brezskrbno lisica. “To te je torej tako peklo, da si pridirjal k meni, kakor da ti je smrt za petami? Zaradi takih malenkosti si nikar ne beli las! Ako se kralj s svojim dvorom vred stokrat zareče proti meni, mi vendarle niso kos. Ti glupei da bi mene ugnali? To so pač prazne fiče-fače! ” Ker je dobil Dre nul h prijateljico tako brezskrbno, je tudi njemu oživelo upanje in je dejal: “Stopi le brez bojazni pred gospode in zagovarjaj svojo stvar, kolikor se da! Četudi ti niso obljubili, da se ti ničesar ne zgodi, a poslušali te bodo vendarle; zakaj gospod Lukavec, blagi ris, jc naglušni, tla nima nihče pravice te kaznovati, dokler te niso zaslišali, in krti Ijiea mu je tudi pritegnila. Pomni to ugodnost in se vrlo. okoristi z njo!” “Potemtakem se mi ni treba pač ničesar bati! ” odvrne Zvitorepka; “ako mi puste govoriti, se gotovo i zvijem! Nato sta stopila oba, Zvitorepka in Dremuh, črez prag grajskih vrat. V gradu je jela lisica gostiti svojega brat rana: prinesla je dobro ocvrtih golobčkov, in vsak jih je dobi! polovico. Dišali so, da je bilo veselje, in použila sta jih z največjo slastjo. Žal, da jih je bilo tako pičlo; če bi jih bilo kaj več, vsak po dva bi bila še spravila pod streho. Po južini je pozvala Zvitorepka svojo tri sinove v sobo, da bi pozdravili visokega svojega ujca jazbeca. Zvitorepka je pobožala otroke in je dejala Drcmuhu: “No, kako so ti kaj pogodu moji vrli de-čaki? Ne bo dolgo, da postanejo ponos svojega rodti; že sedati se izvečinc sami preživljajo. Bučman, moj prvence, ulovi že včasih kako gosko, Štrkolin jo znosil domov že dosti kuric, a tale falotek — Rjavčč ga kličemo, pa bi mu bolje prisl o ja lo Zvitorepec po materi — tale falotek je pricitral v brlog že marsikatero tolsto pišče. Zdaj se učč mladi junaki potapljati se v vodo, skrivati se v trstju in grabiti race in goske. Privoščila bi jim še večkrat tako nedolžno veselje, pa naučiti jih moram poprej dodobra, kako se jo ogibati skritim zankam in kako sc je varovati psov in lovcev. Ko se še tega nauče, potem bodo dobro odgojcni in nama bodo lahko prinašali založajev, ki jih zdaj še, žal, pogrešam, čisto po meni so no vrgli, moji vrli dečaki, osobito pa najmlajši; dobro so se posebno naučili, kako je kuretini priti do živega. Bliskoma skočiti, za grlo hlasniti in krepko prijeti: to je njih način. In to je tudi Zvitorepkinu navada in, kakor se mi zdi, najboljša navada!” (Nadaljevanje) UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 61-5184. Krščanska sociplna načela 6. TEMELJNA. ZMOTA SOCIALIZMA. Da bi odstranili moderno suženjstvo socijalisti, potem ko so zbudili nevoščljivost ubožcev do bogatinov, delajo na to, da bi se odpravila zasebna lastnina dobrin, in naj bi namesto tega bile vse dobrine posameznikov skupne vsem, te pa naj bi oskrbovali možje, ki vodijo občino ali celo državo. S tem prenosom dobrin od zaseo-nikov v skupno last bi se po njihovih mislih dalo sodobno zlo ozdraviti, ker bi se premoženje in pravice enako porazdelile med državljane. Toda ta izhod je za poravnavo spora tako neprikladen, da bi delavskemu stanu samemu škodoval, vrhutega pa je tudi krivičen, ker silo dela postavnim lastnikom, državne naloge pr c vrača in države skoz in skoz spravlja v nered. Vsekakor je vzrok truda, ki ga prevzamejo tisti, ki izvršujejo kako koristno delo, in namen, na katerega predvsem gleda delavec, ta, da' si pridobi gospodarskih dobrin in iste zasebnopravno poseduje kot svojo osebne last. Če namreč on daje svoje moči in svoje delo drugemu na razpolago, stori to radi tega, da bi si pridobil stvari, ki so mu potrebne za kulturno (človeka vredno) življenje, zato pričakuje od svojega dela resnično in popolno pravico, ne samo, da zahteva plačilo, ampak tudi, da istega uporablja, kakor sam hoče. Če si je torej s skromnim trošenjem kdo sam kaj prihranil, ter si je, radi varnosti, s tem prihrankom, ki je sad njegovo sledljivosti, kupil zemljišče, gotovo to zemljišče ni nič drugega kot njegova plača, le v drugi obliki, in s tem zemljiščem sme enako razpolagati kakor s plačilom, ki si ga je pridobil s svojim delom. Ravno v tem pa obstoji lastninska pravica do premičnin in ‘nepremičnin. S tem torej, da se socijalisti prizadevajo last zasebnikov spremeniti v skupno last, položaj vseh delavcev poslabšajo; ker jih ravno s tem, da jim odvzamejo svobodno razpolaganje s plačilom, oropajo upanja in možnosti, da bi si pomnožili svoje premoženje in si pridobili drugih ugodnosti. (Leon XIII.) Vsak človek ima pravico, da mu nihče ne oškoduje njegovega telesa in njegove duše, in si s svojim delom zagotoviti dostojno življenje. Kjer je za cele vrsto delavskega ljudstva izvrševanje te pravice obteženo ali celo onemogočeno, tam gospodarijo nezdrave socialne razmere. Posebno se čuti ta bolezen tedaj, če je premoženje zelo neenako razdeljeno. Kjer je bogastvo v rokah malo ljudi in večina hira v uboštvu, tam je razumljivo, da se reveži vedno bolj zavedajo krivic, katere se jim gode. Bridko jih tare, da nimajo nič, ko se drugi košatijo v izobilju. Žele si zboljšati svoje razmere; lastna narava jih sili, da hrepene, naj bi se pravičneje raz delilo premoženje. Če se ozremo na čas, v katerem je nastal socializem, vidimo, da so ga rodile pravkar omenjene žalostne gospodarske razmere. Gospodarski liberalizem, ki se je razvil v vsej svoji bohotnosti, je tako postal oče socializma. V osemnajstem, oziroma že koncem sedemnajstega veka so v človeškem gospodarstvu nastali povsem KTTI-.TTTRNA KRONIKA. 22. marca se je vršila Vseslovanska prireditev, prva to vrste. Zbrali so se na njej ne le zastopniki temveč tudi tisoči predstavnikov vseh slovanskih narodov. Slovenci smo bili častno zastopani in je pevski nastop Slovenskega doma dosegel najodličnejši uspeh. Tudi zbor Ljudskega odra je zapel izvrstno. novi časi. Pričenjalo se je tvorniško proizvajanje, prometna sredstva so napredovala, trgovina s prej neznatnimi deželami se je vedno bolj odpirala. Nastalo je vprašanje, kako naj država v teh novih razmerah uredi svoje premoženje in s tem splošno blagostanje njenih podložnikov, ti strani gospodarskih krogov se je poudarjalo načelo popolne gospodarske svobode in ker so lc-ti imeli v rokah tudi oblast, ni nič čudnega, če se je to načelo tudi čedaljebolj uveljavljalo. Med drugimi je Adam Smith v svoji knjigi: “Preiskavanja o naravi in vzrokih bogastva narodov”, utemeljeval gospodarsko svobodo kot podlago vsemu gospodarstvu. Država ima samo to dolžnost, da brani človekovo osebno varnost in svobodo ter njegovo last. Vse kar omejuje gospodarsko svobodo, se mora odstraniti. Vsak naj sme delati s svojim posestvo, kar hoče: razdeliti ga, zastaviti ga za dolg, kakor mu drago. Tudi vsi zakoni, ki silijo rokodelce, da so združeni v cehih, ali trgovce, da se vežejo v zadrugah, morajo pasti. Vsak sme začeti kakršnokoli obrt hoče. Trgovina bodi neomejena. Zato naj se odpravi carina, svobodno naj se uvaža in izvaža blago, kakor komu kaže. ti svojim denarjem lahko dela vsak po svoji volji. Lastnik sme torej početi z lastnino, kar hoče. Lahko zemljo obdeluje ali jo pusti neobdelano, spravlja pridelke ali jih pusti, da zgnijejo, uživa sadeže, kakor se mu ljubi ali jih meče proč, brez ozira na koga, brez vsakih dolžnosti do drugih. Bogataš sme po takem pojmovanju kopičiti imetje brez mej, četudi tisoči nimajo, kamor bi glavo položili, sme samopašnež pustiti, da gnijejo pridelki v skladišču, četudi krog njega umirajo ljudje od gladu, sine kapitalist potopiti žito v morje, da tako dvigne tržno ceno. Z eno besedo: zasebna last je nedotakljiva, ona je po trditvi liberalizma takorekoč sama sebi namen. Razumljivo je, da je proti temu nastal odpor. In ker «o ljudje videli toliko zlorabo zasebne lastnine, so prišli naravno do naziranja, da je korenina vsem socialnim zmedam zasebna lastnina, da je torej nujno potrebno najprej odpraviti zasebno lastnino in uvesti komunizem, šele potem more družba ozdraveti. Vse gospodarstvo obstoji v tem, da se daje v najem delo in tvar (inaterijal, kapital). Toda kakšna razlika! Dati v najem delo, to se pravi zasužnjiti se, dati v najem tvar, to pa je ugotoviti svojo svobodo. Zakaj delo, to je človek. Tvar pa je nekaj popolnoma različnega, in vendar se smatra delu enaka, in dobi človek zanjo delež bogastva, kakor da bi bil delal. Taki ljudje v gospodarskem oziru nadomeščujejo svoje delo s tujim delom, in bogate ne da bi delali. Vzrok socialne bede je torej zasebna lastnina. Obema, liberalnemu in komunističnemu načelu o lastninski pravici pa nasprotuje krščanstvo, ki trdi, da izvira zasebna lastnina iz človeške narave same. Zmota je v gospodarskem liberalizmu, ki trdi da je lastnina povsem neomejena, zmota pa tudi v komunizmu ali socializmu, ki vsled zlorabe lastnine, hoče zavreči to, kar je podlaga urejenega življenja, namreč primerno zasebno imetje. Gospodarsko društvo v Vlili Devoto jo praznovalo 8. marca 7 obletnico s sodelovanjem vseh bratskih društev. Društvo Edinost v Cordobi jo slednjič zopet uredilo nesporazume in doseglo složnost za delovanje pod novim vodstvom, sestavljenim iz članov obeh skupin. Slovenski dom je imel svoj redni občni zbor 22. marca, na katerem je bil podan pregled dela. Iz računov je bilo razvidno zlasti, kako veliko zaslugo za slovensko kulturno življenje ima to društvo, ki doprinaša visoke žrtve za vzdrževanje Slovenskega lista. Ob tej priliki naj opozorimo rojake na dolžnost, da sodelujejo po svojih močeh pri delu zn ta edini slovenski tednik. “SLOVENSKA KRAJINA“ V zadnjem poročilu,, ko Je bilo javljeno o novem društvenem odboru, je bilo izpuščeno, da je bil kot tajnikov pomočnik izvoljen Martin Gjörek, ki je bil odsoten ob občnem zboru, a je izvolitev sprejel. Nadebudni mladenič je že v premnogih prilikah pokazal svojo vnemo za društvo. Ob zaključku drugega poslovnega leta je društvo dokazalo svojo vrednost. Število rednih članov je čez sto. Nekatere, ki so še vedno gledali od daleč “Slovensko Krajino’’, je uspešno društveno delo že uverilo in pritegnilo. Kar naj pridejo vsi, katerim je mar za koristno delo v skupno korist vseh. Načelnik nadzorstva, .Jožef škaper, jo bil nevarno bolan in se je ravno za svoj god srečno vrnil k svoji družini. 2li aprila se vrši obisk v Berisso. Pevski zbor “Slovenske Krajine ’ ’ bo pohitel z velikonočno pesmijo v goste rojakom v Berisso. Povabljeni ste, da se vdeležite tega izleta. Prijaviti se je v društvu, pri Andreju Gombocu in pri Preiningerju. Odbor želi vsem članom in rojakom vesele velikonočne praznike! Društvo “Slovenska Krajina” se prav lepo zahvali članici Horvat Mariki na nju vom duri šteroga so da ruvali za društveni lokal, eden križec, št ero je znamenje našega krščanskega društva. Vesele Viizetnske svetleč Vam želeni v imeni društva “Slovenske Krajine” vsem rojakom in rojakinjam. Ivan Hozjan, tajnik. DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431 Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesičn 2560. ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na l i SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LI P IČ A R GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 j t V SOBOTO CELI DAN ; je odprto samo za naše ljudi, t da se fotografirate v FOTO SAVA I San Martin 608 — Tel. 31 - 5440 .................. e-.*........e......,.,,.... e..e„e.,,„e..,..,..e..e..e^ NEMEC SODI O HITLERIZMU New York. — “Nacizem ne more ostati pri življenju v Nemčiji. Kako in ite-daj se bo zrušil, ne morem povedati, ker nisem prerok. Tola, prepričan sem, da bo prešel, kakor preidejo ogabne nočne sanje in nemško ljudstvo se bo sramovalo te obžalovanja vredne nevednosti in nestrpnosti temnega veka.” Tako je zapisal bivši nemški častnik, kateri je pretrpel nepopisljivo mučeništvo cela štiri leta, ker ni hotel izdati svojih tovarišev Katoliškega mladinskega gibanja v Nemčiji katerega je bil vodja, in ker je odločno odklanjal podpirati hitle-rizem v nacijski vladi. članek, ki nosi naslov: “Hitler me je mučil zato, ker sem kristjan”, katerega je napisal Ernst Winkler, je bil priobčen v februarski izdaji “American magazin”, ki je zelo razširjen reden časopis in izhaja v New Yorku. E. Winkler piše: “Jaz verjamem, da najmočnejša opozicija nasproti nacijem je v Nemčiji vera in odločnost milijonov kristjanov. Komunistična podtalna organizacija je bila zlomljena isti dan, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Rusijo. Židom ne preostaja drugega, kakor nadaljevati usmiljenja vredno borbo, da se ob-drže pri življenju. “Preganjanje kristjanov, ki se nadaljuje odkar so naziji prevzeli oblast, je še vedno moč, na katero je treba misliti. Duh protestantstva je simboliziran v pastorju Niemollerju, bivšemu poveljniku podmornice, kateri je bil leta zaprt, toda še noče kloniti svoje glave pred svastiko. “V mejah Nemčije same živi približno 22,000.000 katoličanov, ki so vznemirjeni zaradi nacijskega paganskega programa. Nadahnjeni in združeni po muče-ništvu svojega duhovništva in lajištva, ne bodo nemški katoličani nikdar pozabili, nikoli ne bodo v svojih srcvih sklenili m ru z nacizmom. “Sami nemški kristjani, v območju nemške države, ne bodo nikoli izvojeva-11 zmage. Toda, ko pride pomoč od zunaj, ti možje in žene, fantje in dekleta — katoliki in protestanti — bodo presenetili svet s svojim pogumom, s katerim se bodo borili za svojo vero v Nemčiji.” E. Winkler je bil. eden izmed 2000 nemških častnikov, ki so odstopili od svoje službe, ko je nacizem prišel do oblasti. Bil je vodja Katoliškega mladinskega gibanja, ki je štelo 400.000 članov. Organizacijo je nacizem proglasil za protipo-stavno in Winklerja so zaprli, ker ni hotel nacijem izročiti imenika članov. Nobene uradne obtožbe niso dvignili proti njemu in nikdar ni bil pred sodiščem, tako pripoveduje, toda štiri leta in tri mesece je bil izpostavljen številnim nečloveškim mučenjem. Zobe so mu izbili, šib an je bil zopet in zopet, dokler ni omedlel, križe so mu rezali v hrbet, ko je privezan ležal na mizi. štirikrat je bil z no- žem ranjen v trebuh, člani gestapa so ga klicali “črna svinja”, to je bil njihov klic za katoličane. “Danes sem prepričan, piše, da so poveljniki in straže tega taborišča posebej izbrani, potem, 'ro so bili dobro preizkušeni glede svoje nepravilnosti, grozovitosti in sadizma. Noben normalen človek, naj bo naci ali ne, ne more biti zmožen tako neizrekljive grozovitosti, ki se dogajajo vsaki dan v koncentracijskih taboriščih, v katerih so tako imenovani “izdajalci”, katera “poučujejo” FUhrerjevo pot življenja.” Dalje še piše, da je videl katoličane in Žide — jetnike — ki so bili oboji enako ustreljen'. V koncentracijskem taborišču na E avarskem v mestu Dachau, kjer je preživel več mesecev, je bil on in trije frančiškanski bratje, ki so bili njegovi jetniški tovariši, prisiljeni očistiti motilno celico. Kljub vsemu t kar je prestal je bil, komaj je bil izpuščen, takoj združen z drugo katoliško organizacijo. Kmalu mu je bilo povedano, da so gestapovci zopet za njim. Tedaj se je rešil iz Nemčije s tem, da se je preplazil preko močno podmini-rane meje v državo Lichtenstein. Tam ga je dohitela njegova žena, kjer sta preživela mesece, dokler nista, izogibajoč sč nacijskih agentov, prišla v Švico in nato v Španijo, cdkoder sta končno prišla ua parnik, ki ju je pripeljal v Združene države, kjer sedaj živi. sase* mK >:«< mm x«< :<♦;< »:«< >:«•: ••<♦:< x«< -mi I 1 % Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja X $ spretnega advokata § Victor E. Clement 1 g A B O G A D O «S 'S Ä X Estudio: SAN MARTIN 233, IV. § 1 $ t A M A R O 1 I MONTE C U DINE 1 Telef. 33-6435; 63-3253 § ? X Horario: 10—12, 15—17. y,, ^ >»:X4BCX«-,.»x X«^:>»XX*>:XWX«<>>X A Z A F R A N MONTE CUD1NE » CALIDAD Y RENDIMIENTO I MONTE CUDINE S. R. Ltda. ! e * 4 BELGRANO 2280 |