TRST, petek 12. junija 1959
Leto XV. . Št. 139 (1293)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-63B, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
ČIUEDNISTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-»08 IN 94-638 — Počtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 21 — i*}. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE “GLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA:	mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur - Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno1000 lir -
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din	Po,štnl	t	mn	7on	375
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Po včerajšnjem sestanku Herter-Gromiko
Pritisk zahodnih delegacij na Gromika
s formulo «pogajanj na podlagi 24 ur»
Zahodni ministri pravijo, da je od današnje plenarne seje odvisna nadaljnja usoda konference - Novi sestanki Herter-Gromiko ?
j*®NEVA, 11. — Ameriški državni tajnik Herter je danes daljši razgovor s sovjetskim zunanjim mikroni Gromikom v zvezi z novimi sovjetskimi pred-ki jih je Gromiko sporočil na včerajšnji ple-*®rni seji.
hrv? Prei so imeli trije za-• ministri skupno z vo-
zahodnonemške de Tsacije kratko posvetova
Po razgovoru z Gromi-m Pa je Herter imel nov
jt?anek z zahodnimi mini-
Sovom. jim pOr0Čal ° raZ‘
razgovorom Herterja jSJ“r°mika sta bila navzoča . 0 dva sodelavca, in sicer Da ®m®r*ški strani Merchant, t0v ^Jetski strani pa Solda lahna tem sestanku so 'ri 8a«l j e-	delegacije objavile
Hieriu.1?10	izjavo:	«A-
j( lskt državni tajnik Herter sporazumno z zunanjima Bri,1 .?ma Francije in Velike Gri,5?.^e	°dšel	ob 16. uri h
ttaJ	da §a	obvesti, kako
ten.n	zanje	razvoj konfe-
tu v* iV zadnjih dneh in nje-hru	je na	sedanja poga-
jaj Konferenca poteka se-J od dneva do dneva.« in a vPrasanje ali sta Herter v. yr°miko govorila o more*
o'1?* odložitvi konference ali
j ,em. da bi konferenco na-Smj~ •
B,Jeva1'. ujih namestniki, je ,(jj Pski predstavnik izjavi':
'"»•lini
se govorilo o odložitvi ali
o namestnikih. Naslednji dnevi bodo odločali o izidu konference.«
Na vprašanje ali so predvideni še novi privatni sestanki med štirimi zunanjimi ministri, je britanski predstavnik odgovoril negativno. Dodal je, da je za vsako informacijo o učinku Herterjevega koraka pri Gromiku potrebno obrniti se na sovjetsko delegacijo.
Francoski zunanji minister de Murville je po sestanku izjavil: »Pričakujemo konkretne stvari.« Na vprašanje ali bo konferenca odložena, je minister odgovoril: «Jutri bomo i meli sestanek. Gremo naprej od dneva do dneva.«
Zvedelo se je, da je Herter v začetku razgovora obvestil Gromika o «resnem zaskrblje-nju zahodnih ministrov«, toda ni bilo govora ne o odločitvi ne o prekinitvi konference.
Gromiko pa je zagotovil Herterju, da sovjetska vlada ni imela namena predložiti kakršen koli ultimat in da ne postavlja nobene grožnje v zvezi z Berlinom. Podrobno je obrazložil in utemeljeval sovjetski načrt in izrekel pripravljenost nadaljevati razgo-
'"iiiiiiiiiiiiiiiH, m minil nun iiiiniii iiiuiiiniiniiiii iiiiiiii n um iiiiiimiiii m mn lun,)
Vrsta
sporazumov med FLRJ in Grčijo
fohat Abas pri alžirskih ranjencih v Stubičkih toplicah
j^yezna skupščina Jugoslavi-i® danp« na «pii obeh do-gibanju
(Od našega dopisnika)
danes na seji obeh do-
iliiu.1 razpravliala 0	-------
y Slovanskega gospodarstva
..Prvih štirih mesecih letoš-leta.
CavrV, tajni-k za blagovni ntet Marijan Brecelj je v
ii,s(a..Po zaslugi povečane in-
poročilu ugotovil, da
Mu s proizvodnje, ki je ls„ ,Za 10 odstotkov večja od h»i» . ne’ osebna potrošnja »izvajalcev povečala v pr-« *inh mesecih za 8,4 od-j( • Brecelj je ugotovil, da j* an.j® zalog zadovoljivo, da kot i !*?e bolje oskrbljeno Jo8t*?.nj in da je nivo cen in-Mtoa ®a in potrošnega kot 1 Ce*° za 1 odstotek nižji ^ anskoletni.
Oarto.akupni seji sta domova •tjjh l*vala delo v posebnih koL xt- ZVeznem svetu je Nilu ,fyn“ev poročal o p redi o-o carinah, ki po HiVj ab referenta predstavlja
ba, Katovic in Bruslja. Cilj teh razgovorov je izmenjava izkušenj v angažiranju delavcev v uprav; podjetij v Jugoslaviji, na Poljskem in V Belgiji.
Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes bivšega predsednika republike Bolivije in predsednika revolucionarnega nacionalnega gibanja Estensora, ki je včeraj prišel v Jugoslavijo. Estensora je danes obiskal tudi predsednika zveznega odbora SZDLJ Veljka Vlahoviča in predsednika Zadružne zveze Jugoslavije Paška Romea, s katerim se je razgovarjal o razvoju zadružništva in kmetijstva v Jugoslaviji.
B. B.
**Cy4	.	'-viviuu	jJifuoiarijB
|iff(jjta°rak na poti končne
Vije ^lznega sistema Jugosla-■**««» zakon je dejansko del )Un-5a Programa sprememb st»aia°v1ansikega deviznega si-
zunanjetrgovinskega
®NW  ......................
»lova*1 bo vsklajen z jugo-lt—. *klrn gosnodarskim si-
• SosP°darskim trin * ki temelji na načelu
>bpst ®*.a gospodarstva, in s sa-v gospodarskih
le s* bb. Po sprejetju zakona
sv«,	zan-un«
^tdlo razPravljal in sprejel M d-8 zakona o spremembah
H, Polnitvah splošnega zako-K ' pre<Jitvi občin in okra-Predložene spremembe Sol^0®0«16 nadaljnjo iz-v jugoslovanskega ko-^**ne«a sistema.
{ey “ asn° je svet proizvajal-predlog zakona o ltvja Vaniu pomorskega lad-hh i-,ln zakona o spremem-^tj., a dopolnitvah zakona o
Na seji obeh svetov okraj nega ljudskega odbora Reke so sklenili, da se za razvoj književnosti na področju re-škega okraja ustanovi sklad, ki bo nosil ime umrlega istrskega književnika Draga Ger-vaisa. Vsako leto J. maja, na dan osvoboditve Reke, bodo iz tega sklada razdeljene nagrade za najboljša književna dela napisana v preteklem letu. Iz sklada se bodo nadalje štipendirali mladi pisatelji
1
''Šiških47'*’ *n P°sl°vanju po-
^ —. domov.
W?'ana grško-jugoslovanska !*tii *a> ki je od decembra “Zpravljala o vrsti vpra-Mtu, Področja medsebojnih ■ 'oii. j , Je uspešno končala
^|q-I delo V Beogradu. Vodja Slkn yanske delegacije vele-
 	ucic^dLijc
; l* Ljubomir Radovano-I “80«-. grški veleposlanik v ^Mir i (-akalotos sta danes ns a .a ,Več sporazumov, ki J>8t, . asai° na obmejni pro-i**i teh g°sPodarsko sodelova-Onično pomoč, na sode-S°8Po,rl na Področju vodnega
SstVa rstva in elektro-gospo-t*t» 1’ turizma, cestnega pro-v(no pravne pomoči, na kul-1*110 -.delovanje, na odškod-
Mt,,;-8 grško nacionalizirano hodite?, v Jugoslaviji in na »i n medsebojnih terjatev. Si v aP°razumi bodo podpi-lenah med obiskom
i<»- nega tajnika Koče Popo-
S<L^iPllnik začasne alžirske il minie5hat Abas in promet kiSkii‘Ster Busuf sta danes ,'hke skupino ranjencev al
lbalnem°lildi!.nL..vo*f.k'i,!
Na Reki ustanovljen sklad Draga Gcrvaisa
vore. Izrekel je presenečenje zaradi tolmačenja sovjetskih predlogov in poudaril, da ne gre za noben pritisk, noben diktat in noben ultimat.
Nocoj je predstavnik sovjetske delegacije Harlamov izjavil: «Vse kar lahko rečemo, je, -da se razgovori nadaljuje jo.» Na vprašanje ali tudi po mnenju sovjetske delegacije poteka delo konference sedaj «na podlagi 24 ur«, je Harlamov izjavil: «Ali niso morda vsa pogajanja na podlagi šti-rindvajset ur?«
Ameriški funkcionarji pa so izjavili, da bodo na jutrišnji plenarni seji določili, če bo nov privaten sestanek štirih ministrov in kdaj. V krogih sovjetske delegacije, kjer poudarjajo, da je Gromiko izrekel Herterju prepričanje, da je še vedno podlaga za pogajanja, trdijo, da se v kratkem pričakujejo nove ožje seje in da bo v teku tedna nov sestanek med Gromikom in Her-terjem.
Ameriški predstavnik pa je nocoj izjavil: «Za jutri je v programu plenarna seja; poleg tega ne vem, kaj se bo zgodilo.«
Zatrjuje se, da je Herter sporočil Gromiku, da je pripravljen vrniti se v ZDA, če ne bo sovjetska delegacija u-maknila svojih predlogov o Berlinu. Herter je Gromiku izjavil, da se Zahod ne bo pogajal «pod grožnjo ali pritiskom«, in da ima on lahko «v 24 urah« pripravljeno letalo, da se vrne v ZDA, če bo Sovjetska zveza ostala pri svojem stališču. Zahod bi lahko prekinil sedanje razgovore v Ženevi z obvestilom 24 ur prej.
Kakor javljajo ameriški funkcionarji, je Herter sporočil Gromiku, da so novi sovjetski predlogi v celoti nesprejemljivi kot podlaga za pogajanja. Ameriški funkcionarji izjavljajo tudi. da je današnji sestanek z Gromikom zahteval Herter, zato da mu sporoči zahodni ultimat.
Zatrjuje se, da razmišljajo zahodni ministri o možnosti prekinitve konference za šest ali osem tednov v upanju, da bi obisk Nixona v Moskvi, obisk podpredsednika sovjetske vlade Kozlova v Nevv Yor-ku in sestanek CK KP SZ. ki bo 24. junija, omogočili razčiščen je.
Med prekinitvijo naj bi ‘o-stali v Ženevi poslaniki štirih velesil, da zagotovijo fizično nadaljevanje dela konference. Zvedelo pa se je, da Gromiko nasprotuje prekinitvi dela ali pa prenosu tega dela na nižjo raven.
V krogih blizu sovjetske delegacije izjavljajo, da bo Gromiko morda že jutri odpotoval z letalom v Moskvo na posvetovanja s Hruščevom. To bo odvisno od jutrišnje plenarne seje štirih ministrov. Tudi Lloyd in de Murville bosta jutri odpotovala z letalom vsak v svoio prestolnico na posvetovanje.
Po današnjem sestanku med Herterjem in Gromikom in po številnih sestankih zahodnih ministrov prevladuje nocoj vtis, da se bodo še dalje trudili, da se prepreči dokončna prekinitev razgovorov, čeprav poudarjajo med zahodnimi delegacijami, da bo konferenca
namen zahodnih ministrov pritiskati na Gromika, da bi še nadalje popustil, medtem ko oni sploh ne popuščajo. Vendar pa kaže, da si zahodni ministri nočejo prevzeti odgovornosti za razbitje konference. Na sovjetski strani poudarjajo, da so vedno pripravljeni nadaljevati razgovore in da morajo sedaj zahodni ministri sporočiti svoje pripombe in morebitne nove predloge.
Na jutrišnji plenarni seji bo govoril Selwyn Lloyd. Pričakujejo pojasnila o možnosti nadaljnjih pogajanj.
Položaj v Nikaragui
SAN. JOSE, 11. - Vodstvo revolucionarnega gibanja v Nikaragui, ki je v San Jose v Costarici, je sinoči sporočilo.
da se je položaj upornikov med katerimi je 400 mož, znat no izboljšal. En teden potem, ko so uporniki prišli na ozemlje Nfkarague, so okrepili svoje položaje na vseh frontah. Pripominjajo, da so uporniki odločeni nadaljevati borbo in da imajo sedaj več orožja na razpolago.
Neki uporniški radio je javil, da vodijo uporniki v Sier-ra Amerisque taktične operacije in da se vsak trenutek pričakuje spopad z močnimi oddelki narodne garde. Radio je dodal, da se je mnogo kmetov pridružilo upornikom, ki se sproti oborožujejo z orožjem, ki so ga zaplenili narod ni gardi. Radio yp obtožil vla do Samoze, da muči nezaščitene kmete, zato da bi iz njih izvlekla razne izjave.
Hrusčev o Adenauerju
MOSKVA, 11. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je govoril v letonski prestolnici Rigi. Obžaloval je. da so zadnji sovjetski predlogi v Ženevi nesprejemljivi za zahodne države. Izjavil je, da so bili ti predlogi sporočeni v upanju, «da bodo lahko zanimali naše sogovornike«. »Očitno, je dejal Hruščev, hočejo ZDA in druge zahodne države nadaljevati svojo politiko sile, ki jo je pripravil Dulles in o kateri je on v zadnjem času svojega življenja videl nesmisel.«
Hruščev je zatem predlagal, nai se Skandinavski polotok in Baltiško morje spremenita v področje brez atomskega in raketnega orožja.
Dalje je Hruščev izjavil, da je navdihovalec politike sile A-denauer ter da se sedaj trudi, da ohrani mesto kanclerja. Pri tem niti ne prikriva, da z ohranitvijo tega položaja misli podpihovati ogenj hladne vojne. »Važno pa ni, je dodal Hruščev, mesto, ki ga bo Adenauer zavzemal, pač pa kdo bo za njim. Adenauerja podpirajo ljudje, ki se kakor on še vedno oprijemajo neuspele politike sile. Toda naj se trudijo kolikor hočejo, kajti ti ljudje ne bodo nikoli mogli dati življenja tej politiki ali ljudem, ki jo trmasto skušajo izvajati«.
Na zborovanju je govoril tudi Grotewohl, ki je ponovil predloge za sklenitev nenapadalne pogodbe med
Ollenhauer: Kancler je prepričan da lahko reče «država sem jaz»
Ostra debata v Bundestagu ■ Gerstenmaier kandidat za predsednika republike ?
BONN, 11. — Danes se je i razumem, čemu me Ollenha-v Bundestagu začela razprava I uer obtožuje, da preziram in o ororačunu Voditelj opozici- da hočem uničiti demokratični
o ororačunu Voditelj opoz je Ollenhauer je med razpravo kritiziral Adenauerja Gl-ienhauer je izjavil, da ie bilo prvo dejanje kanclerja, ko je sklenil, da sprejme kandidaturo za predsednika republike, »razvrednotenje« delovanja sedanjega predsednika Heussa. Dodal je, da je Adenauer dal jasno razumeti, da hoče takega kanclerja, ki bi sledil njegovim navodilom, ter da kanclerjevo ravnanje pomeni pomanjkanje spoštovanja do demokratičnih načel parlamenta. Ollenhauer. je izjavil, da je kancler prepričan, da lahko reče «država sem- jaz« in da ravna, kakor če bi to bilo res. Dodal je. da kanclferjevo ravnanje ustvarja v svetu dvom, da je Nemčija demokratična država.
Predsednik demokristjanske parlamentarne skupine Krone je izjavil, da Nemčija, demokracija in svoboda niso v nevarnosti, ter je očital socialdemokratom, da nočejo u-obema I stvariti z demokristjani enot
nemškima državama ter nena-
ne fronte proti komunizmu.
padalne pogodbe med vsemi j Sledil je govor Adenauerja, državami baltiškega področja.!ki je med drugim izjavil; »Ne
iiiiilimililiiiHiniitiiiiiiHHNiiiiiliiiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaiimiliiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiMiiiitiimmiiiiiiHtiiHimiiliiiiiiHummnlMHminimHHMnuunmaiHHHHm1*
la
ali
Siciliji KD pa Hilazzo
z
z
desnico
levico?
V poslanski zbornici odobren proračun obrambnega ministrstva Vodstvo PSI odobrilo dokument o spoju MUIS s PSI
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Kljub zasedanju poslanske zbornice in senata je glavno zanimanje usmerjeno na sedeže posameznih političnih strank, in to še vedno zaradi položaja na Siciliji. Nedeljske volitve niso dale rezultatov, ki bi mogli dati takojšnjo razjasnitev. In tako
in dajale dotacije knjižnicam _ za nakup novih književnih j odslej »potekala od dneva do del.	|	dneva«. V tem se vidi očiten
ostaja vprašanje, kako sestaviti novo deželno vl^do, slej ko prej nerešeno.
Domneva se, aa se sicer bliža razvozljanje zapletenega stanja. Pravijo, da sta dve poti iz zagate. Prvo bi predstavljala formula KD -MSI - PDI - PLI, to se pravi, da bi se demokristjani združili z misini, monarhisti in liberalci. Drugo pot pa bi predstavljala zveza med Mi-lazzom, komunisti, socialisti ter nekaterimi elementi, ki bi jih Milazzo osebno pridobil iz vrst misinov in monarhistov.
Za prvo rešitev mogoče ne bo posebnih težav, kajti vodstvo KD se je že izreklo v podobnem smislu. Na sestanku vodstva, ki mu je prisostvoval deželni tajnik KD s Sicilije D’Angelo ter pokrajinski tajniki, se je vodstvo izreklo proti ponovitvi takih položajev, ki bi pripomogli, da ostane KPI v sicilijanski vladi. Večinska stranka mora prevzeti pripadajočo ji odgovornost ter poskrbeti za tako vlado, v kateri bodo lahko sodelovale vse tiste sile, ki nameravajo delati za utrditev avtonomije in za gospodarski razvoj Sicilije. To pomeni, da so vrata odprta tudi za Milaz-za, vprašanje je le, če bo hotel skozi ta vrata. Scelba si sicer prizadeva, da bi ga pregovoril, in za tako posredovanje se ponuja tudi Gonella. Za te poskuse pa ni iz strankinega vodstva nikakih uradnih poverilnic.
Samo vodstvo stranke
lllllll III llllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllMIIIIIIIIIIHIIKIIIIIIIII
De Are grozi z militarizacijo železničarjev, če bi stavkali
jal postavitev raketnih oporišč naša na raketna oporišča v v Italiji, češ da je možna Italiji, študirajo pristojni ura-obramba proti enakemu orož- di, ki niso še izrekli nobene
verjetno bolj nagiba k desničarski rešitvi, zlasti še zato, ker so začeli rimski misini groziti, da umaknejo podporo vladi, če se tudi na Siciliji ne uveljavi enaka večina, kot jo ima Segnijeva vlada v Rimu. Tako je Segni pod stalnim pritiskom desnice. Pa tudi levica KD ni v zadevi sicilijanskega položaja spregovorila nobene odločne besede. Omejila se je zgolj na zadržek, da se sme dopustiti le zunanja podpora misinov ne pa njihovo sodelovanje v vladi na Siciliji.
Pri KD so že razmislili, kako bi si pridobili naklonjenost ne preveč prijazno razpoloženih liberalcev v primeru, da se sestavi vlada z dešnico Tako bi ponudili pre^lsedni-štvo nove deželne vlade predstavniku liberalne stranke Stagnu D'Aleontrezu, svaku bivšega zunanjega ministra Martina. Za La Loggio, ki bi bil na ta način žrtvovan, bi poskrbeli kako drugo dobro mesto. Iskanje poti na desno opravičujejo demokristjani predvsem z nujnostjo, da se ustvari protikomunistična večina.
Na hodnikih poslanske zbornice pa je Li Causi, poslanec KPI s Sicilije, kar odkrito navajal imena misinov in monarhistov, ki so pripravljeni presedlati k Milazzu, če bi kazalo, da se lahko na ta način zagotovi Milazzu večina. Po mnenju Li Causija so to Gram-matico, Mangano, Occhipinti, Madullo, Pivetti, Bettini n. Laterza. Seveda bi Milazzo dal vsakemu svoj resor. MSI sicer poudarja, a ne preveč prepričljivo, da je njena skupina zelo kompaktna. Pri monarhistih pa menda že govorijo, da se ne bi mogli upirati, če bi kdo od njihovih hotel podpirati Milazza.
ju edino tedaj, če ima država sama tako orožje. In Italiji je tako orožje potrebno, ker ga imajo tudi države varšavskega pakta, je zatrdil Andreotti. Zavrnil je tudi trditev komunistov, da mora italijansko ljudstvo plačevati stroške za omenjena oporišča.
Andreotti je tudi odgovoril na vest, ki jo je pred kratkim objavila sovjetska «Lite-raturnaja gazeta«, da so Nemci pri Lwowu postrelili 29 italijanskih častnikov. Na podlagi imen, navedenih v sovjetski reviji, je možno reči, da je ta vest brez podlage. Zanikal je nadalje, da bi bila generala Mancinelli in Liuzzi zato umaknjena s svojih mest, ker sta nasprotovala postavitvi raketnih oporišč.
V senatu so razpravljali o načrtu za amnestijo. Pravosodna komisija je dodala besedilu, ki je bilo odobreno v poslanski zbornici, mnogo popravkov. Zakonski načrt se bo moral torej vrniti v poslansko zbornico in bo še nekaj časa trajalo, da bo sprejet; prvotno pa se je to nameravalo za 2. junij. Predstavniki levice so danes ponovno zahtevali raztegnitev amnestije na kazniva dejanja v tisku.
Sovjetsko noto, ki jo je včeraj prejel italijanski veleposlanik v Moskvi in ki se na-
sodbe.
V razgovoru s časnikarji v poslanski zbornici je poslanec Paolo Rossi povedal, da je odhod delegacije PSDI v SZ odložen za nedoločen čas, ker so sovjetske oblasti sestavile skoraj turistični program obiska, medtem ko je delegacija prosila, da bi opravila študijsko potovanje, ki bi se dotikalo zlasti industrijskih središč.
A. P.
Predsednik Rajar odpotoval iz Rima
RIM. 11. — Predsednik turške republike Bajar je danes uradno obiskal papeža. Pozneje se je razgovarjal tudi s kardinalom Tardinijem. Ob 16.45 se je Bajar poslovil od predsednika republike Gron-chija in je takoj nato odpotoval s posebnim avtom v Neapelj. Tu se je vkrcal na turško šolsko ladjo «Savarona», s katero bo odpotoval jutri
red samo zaradi tega. ker sem odklonii kandidaturo za predsedništvo, ki sem jo bil prej sprejel.. V dolgem življenju in tudj v času nacističnega preganjanja sem nudil dokaz, da sem bil vedno za demokracijo in sem vedno verjel, da ima vsakdo pravico ravnati po svoji vesti. Ta temeljna demokratična svoboda velja tud, zame. tudi če sem .kancler. Ne razumem, čemu mi opozicija oporeka to pravico. Zahtevam, da opozicija spoštuje mojo odločitev, tudi če jo ima za zgrešeno«.
Adenauer je dodal, da je samo po temeljitem razmišljanju in v skladu « svojo vestjo sklenil, da ostane kancler in da umakne predsedniško kandidaturo. Izjavil je, da se mu zaradi razvoja mednarodnega položaja ne zdi u-mestno obnoviti precedent Churchill - Attlee iz leta 1945, ko je Attlee moral začeti pogajanja v Potsdamu ne da bi bil dobro pripravljen. Pripom. nil je, da bi men.iavn v predsedstvu vlade, ko so v teku mednarodna pogajanja, bila katastrofalna.
Kancler je dalje izjavil, da je laž trditi, da je na njego. vo odločitev vplivala Bela hiša, in je pripomnil; «Ravnal sem, kakor sem moral ravnati, kakor sem mislil, da moram ravnati v korist nemškega ljudstva«.
Zatem je Adenauer prebral pismo, ki mu ga je poslal Dulles 8. aprila in s katerim mu sporoča, da je zvedel za njegov sklep, da kandidira za predsedništvo. Dulles je dodal, da ne ve pravega vzroka Adenauerjevega sklepa, toda je gotov, da bosta še nadaljevala svoje skupno delo. Dulles mu je pisal s Floride, kamor je odšel, da bi okreval. Tedaj ni predvideval, da bo moral opustiti svoje delovanje V pismu ne skuša Dulles prepričati kanclerja, naj prekliče svoj sklep.
Zatem je Adenauer trdil, da se je v tem času svetovni položaj poslabšal, ter je povedal. da je 14. maja sporočil članom vlade, da je 90 odst. verjetnosti, da se ho odpovedal kandidaturi in da bp pstal kancler. Končno je izjavil, da je o zadevi govoril z. F.rhar-dom dvakrat, preden je ta odpotoval v ZDA V krogih Bundestaga se ponovno omenja predsednik Bundestaga Gerstenmaier kot morebitni kandidat za predsednika republike. Med privatnim razgovorom s člani demokristjanske stranke je Gerstenmaier baje danes izjavil, da ne želi kandidirati. Vendar pa ni še formalno spoilo-ČU, da odklanja kandidaturo.  «» —
ljali v bolnišnico, druga dva pa sta bila laže ranjena Prvi eksploziji s0 sledile še številne eksplozije V Rivoliju je bilo več hiš hudo poškodovanih Na srečo Pa ni bilo žrtev med prebivalstvom. Tudi večina delavcev je utegnila še pravočasno zbežati, ker je druga eksplozija nastala šele deset minut po prvi. Gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, se niso mogli dolgo Čača približati, ker so vse naokoli letele razbitine in goreči kosi; ves kraj je bil pokrit z gostim dimom. Telefonske in telegrafske zveze med Rivolijem in drugimi občinami so bile prekinjene. Zaradi pomanjkanja električnega toka ie bil prekinjen tudi železniški promet.
V Beogradu zasedanje o cestnem omrežju v Jugovzhodni Evropi
V Beogradu se je danes pri-čelo IV. zasedanje delovne skupine evropske komisije Združenih narodov za razvoj cestnega omrežja v Jugovzhodni Evropi Na zasedanju so delegacije Avstrije, Italije, Grčije, Turčije in Jugoslavije iti kot opazovalci zastopniki Združenih ameriških držav in Bolgarije. Udeležence zasedanja je pozdravil tajnik zveznega izvršnega sveta za promet in zveze Peko Dapče-vič, ki je ugotovil, da je lani Jugoslavija zgradila 500 kilometrov novih cest. Poudaril je nadalje, da je samo za izgradnjo treh modernih avtomobilskih cest Ljubljana - Zagreb, Beograd Dževdželija in Jadranske magistrale Jugoslavija do sedaj investirala 108,3 milijarde dinarjev.
BUENOS AIRES, 11. — Sinoči so z nekega avtomobila vrgli majhno bombo prpti palači, kjer je predsedstvo republi. ke. Ni bilo žrtev, škoda pa je malenkostna.
Beograjska Opera v Parizu
Šf «Katja Kabanova* in «Gorski veneo
Močna eksplozija blizu Verone
VERONA, U. — Danes po-popoldne je nastala v Rivoliju blizu Verone močna eksplozija v skladišču streliva nekega privatnega podjetja. Pri nesreči je z.gubil življenje en delavec, ranjenih pa jih je bilo sedem, ki so jih pripe-
popoldne v Turčijo. .
•Illll IIIIIIMIIIIIHIIIIIIMMIIIIHIII Hlinil II IIIIUlllllllll llllllll Hill 1111111111111IIIIIIIMIIHIII llllllll lim*tllll»l»MHIIMMMIIMHI»MMMIIMIIMIHMII»llll»MII
Sindikati so potrdili ukaz o stavki - Številne stavke v jeklarski industriji
PARIZ, 11. — Predsednik | leta 1957, toda je dosedanje I ustavili štiri karavane kamel,
i^Ho ^ *etovišču Stubičke m! »1*1*85. Z,a£.rebu- Zastopni-
% lr-ske vlade sta se sezna-
i? *ehur\e,odami zdravljenja 1 J Scev lltacije alžirskih ra-8e razgovarjala z jj zJI11 tanjene!.
H >--®rebu so se danes pri-
francoske vlade Debrč je opozoril, da bi utegnil odrediti militarizacijo železničarjev, če ti ne prekličejo sklepa, da bodo v torek stavkali. ((Vlada, je izjavil Debre sindikalnim voditeljem, ki so se danes sestali pri njem, namerava za vsako ceno zagotoviti delovanje ene glavnih javnih služnosti in bo zaradi tega odredila vse potrebne ukrepe in tudi militarizacijo osebja.«
Minister za promet Burn je zateni obrazložil sindikalnim voditeljem, da bi stavka škodila ne samo tujim turistom in dijakom vse Francije, ki morajo prav v torek množično potovati na državne izpite, pač pa tudi milijonom in vsej državi.
Po sestanku so se sindikalni voditelji sestali na posvetovanje in so sklenili, da ostane sklep o stavki v veljavi. Železničarji zahtevajo enajstod stolno zvišanje mezd. Tako ob-
,'0<U»feVori' med zastopniki sto,no zvišanje mezd.
a**oih organizacij Zagre- 9“bo so železničarji dobili ze
vlade niso izpolnile.
I ki so prenašale orožje za Al-
Postopoma se v vsej državi množijo zahteve posameznih kategorij delavcev za izboljša nje njihovega položaja. Nameščenci podzemeljske železnice in avtobusov v Parizu so že sporočili, da bodo v torek prekinili delo, če bodo stavkali tudi železničarji. Danes je bilo več stavk v jeklarski industriji na vzhodu Francije. Stavkali so tudi v nekaterih rudnikih v departmaju Meur-thie-Et-Moselle. Ravnateljstvo je odredilo zaporo sedmih rud nikov.
Atentat na vlak
ALZ1R, 11. — Nu progi Or-
leansville-Alžir je včeraj nastala močna eksplozija, pri čemer se je iztiril potniški vlak. Ranjeni so bili štirje potniki Francosko poveljstvo javlja, da so v zadmih petih tednih
žirce. Poročilo trdi, da so ka ravane prihajale iz Maroka. Opazili so jih z letali ter so jih blokirali s padalci, ki so se spustili v puščavi.
Nehru o Laosu
NOVI DELHI, 11. — Nehru je na tiskovni konferenci izjavil, da položaj v Laosu ni zadovoljiv in da bi morda bilo koristno sklicati mednarodno nadzorstveno komisijo. Dodal je, da Indija kot predsednica komisije ne želi, da bi se položaj še dalje slabšal.
DUNAJ. 11, — Uradno javljajo, da je predsednik republike Schaerf sprejel davi sovjetskega ministra za obrambo Malinovskega skupno z njegovim spremstvom in s sovjetskim poslanikom v Avstriji. Navzoč j® bil avstrijski minister za obrambo Graf,
Medtem ko so komunisti pripravljeni na kak način sodelovanja z Milazzom, pa so še vsaj trenutno socialisti videti manj naklonjeni kakršni koli rešitvi, ki upošteva tudi desnico. To so poudarili tudi na današnjem zasedanju vodstva stranke, vendar pa je Nenni dejal, da ne kaže izpustiti priložnosti, da se postavi KD v manjšino. PSI pa predvsem upa, da bo Milazzu uspelo pridobiti še nekaj demokristjanov na svojo stran — treba bi jih bilo vsaj pet — tako da ne bi bila potrebna ne neposredna in tudi ne posredna podpora desnice. Ker je Milazzo dovolj spreten, ne bi bilo nemogoče tudi kaj takega. Vodstvo stranke pa se vendar še ni izreklo proti kaki drugačni rešitvi z Milazzom; o tem bo odločal centralni komite stranke, ki se bo sestal prihodnji torek.
Danes so Imeli zasedanje tudi misini, ki pa niso izdali jasnega poročila. Vendar daje njih poročilo razumeti, da bi bili pripravljeni na Siciliji sodelovati v vladi, ne pa vlado podpirati samo od zunaj.
Vodstvo PSI je na omenjenem zasedanju tudi odobrilo dokument, s katerim se potrjuje spoj MUIS s PSI. Jutri pa bo vodstvo stranke zasedanje nadaljevalo.
Poslanska zbornica je dane« 7. 238 glasovi proti 158 odobrila proračun obrambnega ministrstva. Govoril je minister Andreotti, ki je zagovar-
Francija vitraja pri zahtevi
za podporo NATO pro
Posvetovanja v atlantskem svetu - Resolucije atlantskega kongresa
PARIZ, 11. — Danes se je sestal stalni svet NATO. Po seji ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Toda predstavnik NATO je potrdil, da je general Norstad podal izjavo »o sedanjem položaju, ki se tiče razmestitve oborožitve dela letalstva NATO«. Dodal je, da bo stalni svet NATO še dalje proučeval zadevo.
General Norstad je namreč govoril o sporu s Francijo zaradi atomskih zalog na francoskem ozemlju. KaKor je znano, se o tej zadevi in o drugih vprašanjih sedaj pogajajo predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije v Wa-shingtonu.
V svojem sinočnjem govoru v narodni skupščini je predsednik francoske vlade Debre podal novo izjavo o stališču Francije v zvezi z NATO, Izjavil je: »Nikoli ni bilo jasno obrazloženo, da je vrednost atlantskega zavezništva odvisna od podpiianja naše politike v Sredozemlju. Mi smo za atlantsko zavezništvo, toda zavezništvo potrebuje podporo naroda. Ta podpora bi zmanjkala, če bi primanjkovali popolno razumevanje in podpora naših zaveznikov za našo politiko v Sredozemlju.«.
Debre je izjavil, da Francija pričakuje tudi od družabnikov v evropski gospodarski skupnosti podporo «7.a francoske napore v Alžiriji«. Dodal je: »Evropska skupnost je nujnost. toda ne more biti evrop-
ske enotnosti, če ni Francija na enak način poplačana.«
Ob zaključku atlantskega kongresa v Londonu so objavili resolucije, ki se tičejo političnih. vojaških, gospodarskih in kulturnih zadev. Politične resolucije so: l. Moralo bi biti več posvetovanj in večje sodelovanje med državami članicami. posvetovanja bi morala biti stalna in ne priložnostna. 2. Morala bi biti širša in pogostejša posvetovanja med parlamentarci atlantskih držav, vlade pa bi morale sklicati posebne konference najvažnejših državljanov, da primerno proučijo sredstva za večjo enotnost, kakor je pri-ppročala tretja konferenca parlamentarcev NATO. 3. Vlade držav članic ne bi smele sprejemati važnih sklepov, ki bi se tikali NATO, brez poprejšnjih posvetovanj. 4. Poročilo »treh modrih« bi se moralo izvajati obširneje.
Vojaške re.«olucije so:	1.
Sile, ki sestavljajo evropski ščit, bi se morale čimprej zvišati na najmanjšo raven, ki jo določa strateška koncepcija NATO. 2. Vlade bi morale stalno skrbeti za izboljšanje vojaške strukture NATO ter za vedno večjo medsebojno odvisnost na vojaškem področju.
Gospodarske resolucije so: 1. Vlade bi morale skrbeti za čim večji gospodarski razvoj, za večjo proizvodnjo, za zaposlitev in za dvig življenjske ravni ter bi se morale izogniti omejitvenim gospodar-
skim ukrepom. Začeti bi morale akcije za zmanjšanje tarifnih pregrad in ohraniti valutno stabilnost. Upoštevajoč koristi OEEC in evropske gospodarske skupnosti ter koristi, ki bi jih lahko nudila katera koli druga oblika večstranske povezave, bi morale vlade skrbeti za povečanje u-godnosti tesnejše gospodarske integracije. 2. Upoštevati bi morali možnost, da se OEEC spremeni v organizacijo, v kateri bi bile vse države članice NATO lahko polnopravno u-deležene. 3. Države članice NATO bi se morale v veliki meri truditi, da pomagajo nezadostno razvitim državam pn izboljšanju življenjske ravni. 4 Pri teh naporih «ne smemo nastopiti kot tuji dobrotniki, pač pa kot njihovi člani v skupnem in svobodnem delovanju«.
Kulturne resolucije so; L Države NATO bi morale sprejeti učinkovite ukrepe proti sovjetski ideološki vojni. Usta. noviti bi morali mednarodni neuradni organizem za širjenje informacij v ta namen. 2. Ustanoviti bi se moral študijski center atlantske skupnosti, 3. Povečati bi se morala integracija znanstvenih raziskovanj, zlasti raziskovanj čiste znanosti. 4. Informativno in vzgojno delovanje bi se moralo okrepiti in razširiti, zato da se »pomen atlantske skupnosti izenači z njeno duhovno in moralno vsebino, da globoko prodre v srca in miselnost narodov sveta.*
PARIZ, 11. — Pariško časopisje zelo pohvalno piše o gostovanju beograjske Opere. U-plednj neodvisni list «Le Mon. de« se posebno toplo izraža o izvedbi »Fausta« — »velike predstave, ki je ne bomo porabili«. List ugotavlja, da je beograjska Opera izkazala veliko čast francoski glasbi, ker je ra nastop v Parizu izbrala Gounodovega «Fausta», katerega stoletnico letos proslavljajo. List ugotavlja, da je bilo potrebno precej hrabrosti, da se v domovini Gounoda prikaže njegovo delo. Da bi bilo sprejemljivo in privlačno za občinstvo, je bilo potrebno opero predelati in o-snežiti in pri tem ostati zvest duhu avtorja. sMoramo takoj priznati — piše list — da so Jugoslovani v tem uspeli«.
Kritik «Le Monden hvali odlično dirigiranje Oskarja Da-nona, svežino glasa Mile Ba-kočevič in Cangaloviča, ki j* dal očarljivega Mefistofela.
List sAurores posebno hvali zbor, za katerega pravi, da je mnogo boljši od zbora pariške Opere.
»Le Monde« poudarja tudi uspeh druge predstave Janač-kove sKatje Kabanoves »Interpretacija je dobra, celo izvrstna z Valerijo Hegbalovo, Melanijo Bugarinovii, Dragom Starcem in Slobodanom Krstičema — piše list in posebno hvali odlični orkester pod vodstvom Krešimira Barano. vica.
Nocoj ponavlja beograjski ansambel opero «Faust«, jutri bo repriza «Katje Kaba-nove«, v soboto pa zadnja predstava, na kateri bo Opera izvedla oratorij «Gorski venec« Hercigonje.
Uspešno zdravljenje z umetnimi ledvicami
LJUBLJANA, 11. — Mariborčanka Dragica Habrl je bila pred tedni hudo bolna pripeljana v mariborsko bolnišnico Po uspešnem zdravljenju sepse so nastale komplikacije in nastopilo je hudo obolenje ledvičnih kanalov. V hudem stanju so jo pripeljali v ljubljansko kliniko, kjer so delali prve poizkuse z umetnimi ledvicami, ki jih je sestavil dr. Slavko Rakovec. Ker je šlo za življenje in smrt, so se zdravniki odločili, da se poizkusi zdravljenje z umetnimi ledvicami. Po deveturnem poizkusu so anali* ze pokazale odlične rezultate. Ker po petih dneh naravne ledvice niso delale normalno, so ponovno vključili umetne ledvice. To pot je bil uspeh popoln, Naravne ledvice so obnovile svoje funkcije Ha-brlova je danes po treh tednih zdrava zapustila ljubljansko kliniko.
Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 30, najbižja 14.1, zračni tlak 1014.7, stalen, vi a« a 54 odit., nebo pooblateno, morje mirno, temperatura morja 17.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 12. junija
Cedomir
Sonce vzide ob 4.15 in zatone * 19.54. Dolžina dneva 15.39. Lun* vzide ob 10.04 in zatone ob z.!.«-Jutri, SOBOTA, 13. junija
Anton Pad.
ŠTIRJE VAŽNI ODLOKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA!
Val stavk po vsej državi
Predpi
isi o; staležih na slovenskih šolah
Uradni vestnik Vladnega get- 1ma pravico na vpis v poseb-
»eralnega komisariata, ki je Izšel vieraj, objavlja tudi spodnji odlok, ki najavlja u-stanovitev mest izrednega pre-, hodnega staleža; določa, kdo
ni 3talez in predpisuje način zadevne prošnje. Medtem ko se bom« k podrobnostim odloka povrnili v naših naslednjih številkah, objavljamo danes samo besedilo.
Odlok št. 1»
PREDPISI V PRID UČNEGA OSEBJA SOL S SLOVEN-
SKIM UČNIM JEZIKOM NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE TRŽAŠKO OZEMLJE
VLADE ZA
glede na ukaz bivše Zavezniške vojaške uprave št. It z dne 8. novembra 1947,
glede na odlok Vladnega generalnega komisarja št. 1 z dne 29. oktobra 1954,
glede na zakon z dne 13. marca 1958 št. 248, in sodeč, da je potrebno raztegniti predpise zakona z dne 13. marca 1958 št. 248 tudi na učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju,
zato, glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 ter na podlagi prejetih pooblastil od reja:
Clen 1.
Predpisi zakona z dne 13. marca 1958 št. 248 se raztegnejo, v kolikor so uporabni, tudi za učno osebje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju, ki ima vse pogoje, določene v omenjenem zakonu.
V ta namen, bo s kasnejšim ukrepom določeno, za vsaki predmet ali skupino predmetov in za različne vrste srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, število mest izrednega prehodnega staleža, enakega staležu. predvidenem v zakonu z dne 13. marca 1958 št. 248 za odgovarjajoče italijanske šole, ki se bodo ustanovili od 1. oktobra 1958 dalje.
Clen 2.
Nestalno učno osebje, vpisano v prednostnih lestvicah za dodelitev službenih mest posebnega prehodnega staleža, predvidenih v prejšnjem členu, ki je na dan 2*. oktobra 1954 poučevalo na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju z imenovanjem, veljavnim za celo šolsko leto 1954-1955, ima tudi pravico na vpis v posebni stalež, enak tistemu, ki ga predvideva zakonski odlok začasnega poglavarja države z dne 18. Julija 1947 št. 677.
Clen 3.
Prosilci, ki želijo biti uvrščeni v posebne prehodne sta leže, morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 200 lir in Ji priložiti dokumente v smislu predpisov ministrske odredbe z dne 21. maja 1958 št. 162, Vladnemu generalnemu komisariatu — Ravnateljstvu za javno šolstvo — Via del Pešce 4, Trst, v roku 45 dni od dneva, ki sledi dnevu objave tega odloka v Uradnem vestniku Vladnega generalnega komisariata.
Clen 4.
Učno osebje rednega staleža in posebnega prehodnega
staleža srednjih šol, ki ima potrebne pogoje, lahko zaprosi za premestitev na srednjih šolah s slovenskim učnim jezi kom na Tržaškem ozemlju.
Clen 5.
Za učno osebje osnovnih šol s slovenskim učnim Jezikom na Tržaškem ozemlju, se bo zakon z dne 13. marca 1958 št 248 izvajal s posebnimi ukrepi.
Šolski skrbnik v Trstu se pooblašča že sedaj da razdeli, upoštevajoč stanje in dejanske didaktične potrebe omenjenih šol, število učnih mest rednega staleža, ki Je namenjeno za omenjene šole.
Clen 6.
Izdatki, ki jih bo povzročilo izvajanje tega odloka, za Bilančno leto 1958-1959, v kolikor se nanaša na osebje, ki je na breme Vladnega generalnega komisariata, se bodo krili z normalnimi nakazili na korist Tržaškega ozemlja.
Clen 7.
Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku Vladnega generalnega komisariata.
V Trstu, dne 22. maja 1959.
Vladni generalni komisar: dr. Giovanni Palamara
Od 1. julija bodo tudi kmetje deležni bolniškega zavarovanja
Brodarji	hoč
zadušiti stavko pomorščakov
N N G
V nedeljo 14. junija ob 18.30 in ob 20. uri v dvoran: na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7
PETEK, 12. junija UH ItADIO TltS'1 a
HAU1U ‘	1	Rr(*.
7.00 Jutranja glasba; 11* f. obvezno, drobiž od vsrP«
Vztrajna prizadevanja kmečkih organizacij, občinskih uprav in drugih ustanov končno rodila uspeh
Po dolgem zavlačevanju je vladni generalni 'komisar včeraj izdal tudi dekret št. 20, ki j'e objavljen v Uradnem vestniku št. 17, s katerim se razšin na tržaško področje zakon št. 1136 od 22. novembra 1954 glede bolniškega zavarovanja kmetov. Odlok vladnega komisarja glede vzajemne bolniške blagajne kmetov bo stopil v veljavo 1. julija.
Omenjeni dekret vsebuje nekatere spremembe zadevnega zakona, ki velja v ostalih italijanskih pokrajinah že skoraj pet let. Glavni spremembi sta v tem, da na Tržaškem ne bo občinskih vzajemnih blagajn, ampak le e-na vzajemna bolniška blagajna za vse občine na našem področju; poleg tega bo pokrajinsko blagajno vodil komisar za dobo enega leta, dokler ne bodo člani izvolili u-pravnega odbora.
Vzajemna pokrajinska blagajna bo skrbela za splošno zdravniško pomoč na domu in v ambulanti, za splošno porodniško pomoč, za pomoč v bolnišnicah, za specialistično in diagnostično zdravstveno pomoč ter porodniško specialistično pomoč. Uslug bolniške blagajne bodo deležni neposredni obdelovalci zemlje ter njihovi družinski člani. Stroške za vzdrževanje blagajne in pomoč zavarovancem bodo krili z državnim prispevkom in s prispevki zavarovancev, kakor jih določa zakon od leta 1954.
Omenjeni odlok vladnega generalnega komisarja in zadevni zakon od leta 1954 bomo podrobneje analizirali v nedeljski številki,' ker je zadeva zelo važna za naše kmete, poudariti pa moramo, da s« se Kmečka zveza in Zveza malid posestnikov, občinske« uprave, razne ustanove in stranke dolgo časa prizadevale. da bi vladni generalni komisar razširil tudi na naše področje zakon o vzajemnem bolniškem zavarovanju kme. tov. Končno so ta prizadevanja le dosegla uspeh rn od 1. julija bodo tudi kmetje na našem področju uživali ugodnosti zakona o bolniškem zavarovanju Zares nerazumljivo je bilo, da vladni generalni komisar, ki je na naše področje razširil nešteto število italijanskih zakonov, ni tega zakona razširil že pred leti.
Prav gotovo se bodo začeli zdaj manevri, da bi uprava pokrajinske blagajne prišla v roke bonomijancev, kakor se je to zgodilo v mnogih italijanskih pokrajinah.
Zaradi tega opozarjamo kmete, naj bodo previdni, naj ne nasedajo zapeljivim obljubam in naj se v vseh ozirih obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, ki sta do sedal toliko napravili in se potrudili, da tudi kmetje na našem področju uživa-
•Hii»»Hnm»iiiimiiiiiimimHmm»MmmH»M»ttimi9»imi»»imiii»iiMM»ii»»iMiMiiiii8H»i»i»M8ii»n68i6iiiiiiii«iiiiiiiiHiHM*iiM»M»i68»ii6ii8ii»6»i«iii66
Zahteve po carinskih olajšavah in industrijska
Na eni izmed zadnjih sej tržaškega občinskega sveta je vodja komunistične skupine svetovalec odvetnik Pogassi ižjavil, da ostaja njegova stranka vedno pri načelni zahtevi po integralni prosti coni , toda da spričo krize zlasti v industriji slaščic zahteva, da se priznajo Trstu vsaj tiste ugodnosti kontigentirane pro-
Za Cvetko
i Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki:
A. Umek 2000, M. Bonas 500, M Marz 500, M. Kaučič 500, Mijut 1.000 N. N. 2.450, Hmeljak 1.000, A. Cergolj 200, Slava Sancin (Skedenj) 500, Pepi Volk 1000, N. N. 1.000, družina Race 5.000, bratje Hin
ko, Ladi in Karel Stib.el 7.0U0,
B Trgovske akademije
2.000, Razom 500, Aleksander Goljevšček 5.000, Jože Adamič
2.000, družina Sudim 1.000, Meri Samec 500, Marija Glavič 200, Ivanka Grgič 200, Pepi Pgrtot 500, Adrijana Borian 200, Margenta Novel 200, Vida Pahor 500, Drago Pahor 1.000, Manja Cesar 500, Milka Lipo-uec 3C0
Z Opčin smo dobili;
Veto Hauber 1000. Dfuštve-
na prodajalna Opčine 3.000, Učiteljstvo slovenske osnovne šole na Opčinah 5.000, Lučo Milič 200, Gigi Purič 300, Pepi Besednjak 500.
Z Repentabra in iz Velikega Repna:
Gostilna Furlan - Repenta-bor 5.000, Karlo Guštin Repen-tabor 1.000, Zofija Milič . gostilna 1.000, Ivan Kutin - gostilna 1.000, Stanko Hmeljak 500, Križman - Veliki Repen 2.000, Ivan Škabar . gostilna št. 72, 500 Štefanija Škabar št. 62, 500
Skupno 58.750 Prejšnja vsota 522.740
Skupno 581.490
Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika Trst, Ulica Montecchi 6, tel. •3808 in 94638 Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška It. 20, tel 37338.
ste cone, ki jih užiua Gorica.
S tem bi onemogočili konkurenco goriškth podjetij v nekaterih panogah živilske industrije.
Zupan Franzil je hotel prikazati to stališče komunistov kot nekakš -n umik, češ končno ste le prišli na naše položaje. Pri tem je pripomnil, da demokristjani že dolgo zahtevajo takšne .uocdnosti, kot jih uživa G#tica. Resnica je nam.1 re\ d« demokršftjuni jv*pi°lt niso nikoli iskreno hoteti' proste cone tudi zatn ker so jim tako ukazati u *im«, k Jer se «i*o Imeli odreti dohodkom, ki Jih p R naša carina, i* ker je cortfimntStrfd integraT n*, prosti coni vedno nasprotovala.
Pri tem pa je zanimivo, da
je župan Franzil pozdravil, čeprav z neko ironijo, stališče KP1, medtem ko je podobna zahteva svetovalca Jurage v pokrajinskem svetu naletela na jezen sprejem odbornika Deliseja, ki je očital komunistom nedoslednost, češ kaj hočejo: ali prosto cono ali olajšave, kot jih uživa Gorica. Toda eno ne izključuje drugega. Gre le za stvarno presojanje trenutnega položaja. Če na primer propada industrija slaščic tn so zaprli zaradi soriške konkurence tovarno Le-jet, sedaj pa nameravajo prekiniti obratovanje še v tovarni Alabarda, je pač popolnoma utemeljena zahteva, da se u-stvarijo takšni pogoji, da se tej industriji omogoči nadaljnji obstoj. Načelna in osnovna zahteva po integralni prosti coni pa še vedno ostane.
Pri nas sta se od propada Avstrije vedno borili med seboj dve struji, prva je zagovarjala tezo ,da je za Trst še vedno glavni vir življenja pristaniški promet in trgovina z zaledjem sploh, druga pa je trdila, da lahko reši tržaško gospodarstvo le razvoj industrije. Za časa fašizma se je zdelo, da ima prav druga struja, ker se je z ekspanzio-nistično politiko in s pripravljanjem na vojno precej zaposlila zlasti ladjedelniška industrija ,ki je gradila tudi velike vojne ladje. Toda ta industrijski vzpon je bil le navidezen, kar se je pokazalo po koncu vojne. Zato je po-
čeprav je imela še mnogo nasprotnikov. Toda z utrditvijo konservativnih krogov okrog Confindustrie so zagovorniki sindustnalizacijes zopet dvignili greben, češ Trstu je kot emporiju za vedno odklenkalo. Seveda so med zagovorniki teh dveh usmeritev še razni odtenki, toda v glavnih obrisih je razporeditev takšna, kot smo jo omenili.
Pri l tem seveda ne gre za
jo pokojninsko zavarovanje in da bodo od 1. julija naprej deležni tudi bolniškega zavarovanja. Volitve upravnega odbora pokrajinske bolniške blagajne bodo sicer šele čez eno leto; potrebno pa je, da se naši kmetje in strokovni organizaciji že sedaj začnejo na to pripravljati.
Razgovori o (klovni pogodbi kovinarjev
Iz Rima poročajo, da je ministrstvo za delo izdalo poročilo o poteku razgovorov med sindikalnimi organizacijami, Confindustrio in Intersindom
glede obnove delovne pogodbe kovinarjev. Iz tega sporočila je razvidno, da so delodajalci vsaj nekoliko popustili in da se bodo pogajanja nadaljevala, čeprav je ni rečeno, da je napravljen pomembnejši korak za rešitev.
V zvezi s temi pogajanji so člani notranje komisije ILVA poslali skupni telegram trem sindikalnim organizacijam in v vednost ministrstvu za delo. V telegramu pozivajo sindikalne organizacije, naj vztrajajo in naj ne popustijo glede bistvenih vprašanj ter izjavljajo pripravljenost delavcev tudi na stavko za nedoločen čas. Podobni telegram bodo poslali tudi sindikalni aktivisti Tržaškega arzenala.
Mornarji «Saturnie» prijavili sodišču poveljnika zaradi nezakonitega ukrepa - Z «Enotrie» so s policijo izkrcali posadko - Stavke v drugih podjetjih
Val stavk po vsej Italiji se nadaljuje in kaže, da se bo sindikalni položaj zaostril še v drugih kategorijah tako v vsedržavnem merilu kot tudi v nekaterih kategorijah na našem področju.
Tretji dan stavke pomorščakov je zajel še večje število posadk in stalno več je ladij, ki so ostala v pristaniščih Na osnovi sklepa sindikalnih organizacij, da borbo zaradi u-krepov brodarjev in oblasti zaostre in da prekinejo z vožnjami tudi obalne ladje, sta od včeraj ustavljene v Trstu obalne ladje #Monfalcone», »S. Marco di Rosandra« in »Gra-do».
Danes bodo pričeli stavkati
iiiw»»imin»iniiiiiiumnnniiMHWMiuunnn—mmwMn«iiiiiiinuMiMiHiHHfiHiii»HtiMHiHinmninnnHmiuni*imn»miHHinnnHiwnm»»i
Uveljavitev fašističsiega zakona za upravljanje Delavskih zadrug
Vladni komisar je s tem odlokom razveljavil demokratični statut iz leta 1922, da bi zagotovil demokristjanom monopol v tej veliki delavski zadružni ustanovi
ta, da bi zanikali potrebo in-trijsi
dustrijskega razvoja, ker bi to bil pravi absurd. Vprašati pa se moramo, ali,je takšen razvoj mogoč. Dotedanja praksa v iaoeljtkem industrijskem pristanišču, je pokazala, da je veema novih malih podjetij kaj kmalu podlegla in gospodarski položaj se te zaradi industrijskega pristanišča le ma. lenkostno izboljšal. Medtem pa je začel od lani močno padati tudi promet v pristanišču, ker ni vlada ugodila zahtevam po znižanju železniških in tarif za razne pristaniške usluge, za kar bi pač bila potrebna podpora Javnim skladiščem. Seveda je treba pri tem tudi upoštevati preusmeritev trgovine zalednih držav, toda z nekaj dobre volje bi se bilo dalo marsikaj doseči. Tako pa se tudi Avstrija vedno bolj odvrača od našega pristanišča.
Poleg odlokov, ki se nanašajo na ureditev položaja slovenskih šolnikov in zavarovanja kmetov, je vladni generalni komisar včeraj izdal še vrsto odlokov. Med njimi sta dva odloka zelo pomembna.
Odlok št. 21, ki se nanaša na predpise o prejemkih civilnega osebja bivše zavezniške vojaške uprave, v prvih treh členih pravi;
Clen 1.
Z učinkom od 1. junija 1959, se plača osebja, za katero velja pravilnik civilnega osebja bivše zavezniške vojaške u-prave, sestoji iz vsote sedanje plače, izredne doklade v izmeri 75 odst. tn iz celotne doklade za zvišano ceno kruha, ki so veljavne na zgoraj orne-: njeni dan, tako da ostane nespremenjena skupna vsota p la. če, ki jo sedaj prejemajo.
Izredna doklada pa sestoji iz ostalih 25 odst., ki pa, kakor zgoraj določeno, se ne bo dodala plači.
Clen 2.
Izdatek, ki nastane pri uporabi člena 1, zaradi poviškov na doklade, odškodnine in dr u. žinske doklade, ki se računajo na podlagi višine plače in kvote odnosnih zavarovalnih prispevkov na breme uprave, bo bremenil poglavje 265 bis in 565 ter ministrstva za državni zaklad — Predsedni-štvo ministrskega sveta, za finančno leta 1958—59.
Clen 3.
Ostanejo v veljavi predpisi člena 1 odloka vladnega generalnega komisarja št. 30 z dne 1. aprila 1958 in člena 1 odloka vladnega generalnega komisarja št. 46 z dne 8. maja 1958, glede dodelitve osebne doklade za nekatere kategorije civilnega osebja bivše zavezniške vojaške uprave.
Prizadeti sindikalni predstavniki niso včeraj tega odloka komentirali, saj ga morajo prej podrobneje proučiti ,kar pa zahteva določen čas. Vendar pa kaže, da bo ta odlok privedel do nekaterih u-godnosti za te uslužbence in da naj bi pomenil prvi korak za ureditev njih zapletenega položaja. Kritike odnosno pritožbe so se iz včeraj čule iz vrst pripadnikov civilne policije, češ da so na njih «poza-bili*.
Zelo pomemben je odlok št 23, ki se nanaša na predpise glede Delavskih zadrug. Prvi člen t<ga odloka razveljavlja ukaz ZvU iz 1. 1946, s katerim je bil uveljavljen demokratični statut iz 1. 1922 in ukaz iz 1. 1933, s katerim je bila imenovana začasna komisarska u-prava.
Z drugim členom pa se uveljavi ponovno Kraljevi odlok iz leta 1926 št. 1906.
Na osnovi kraljevega odloka, ki je prestavljal dejanski fašistični poseg in podreditev Delavskih zadrug fašistični stranki, je vodil zadruge desetčlanski odbor (pet voljenih, pet pa imenovanih in to predstavnik tržaške občine, tržaške po. krajine, «Banca nazionale di lavoro*. imenovani predsednik in predstavnik federacije fašističnih zadrug).
Sedaj pa bodo volili zadružniki šest članov odbora in bo prejela štiri člane lista, ki bo imela večino glasov,
dva pa lista ki bo glede glasov druga. Ponovno pa bodo imenovali 5 članov prav tako, kot so jih po fašističnem odloku z edino izjemo predstavnika ((federacije fašističnih zadrug*, namesto katerega bo prefekt imenoval «predstavnika potrošnikov*.
Odlok o ureditvi položaja Delavskih zadrug je torej prozorno nedemokratičen in tepta vse zakone o zadružništvu, povrh tega pa po vsej verjetnosti ni niti v skladu s civilnim zakonikom. Očitno je, da je pri tem odloku šlo za napore, da se demokristjanom še nadalje omogoči monopolno upravljanje Delavskih zadrug. Račun je kaj preprost: Pet članov bo imenovanih, ali neposredno od državnih organov, ali pa od ustanov, ki jih KD že ima v rokah. Od preostalih šest članov pa bo dobila opozicija največ štiri. To pomeni, da bo večina v vsakem primeru zagotovoljena KD in po vsej verjetnosti nje. nim ((Strokovnjakom* za zadružništvo.
* * *
Odlok št. 24 določa odobritev 5 milijonov lir kot dopolnilni prispevek v prid zavoda za umetnostno obrt, m premo in za dekoracije ladij in ladijske opreme. Odlok št. 22 spremenjuje predpise glede upravnega sveta Javnih skladišč in odlok št. 25 pravilnik zavoda IACP. Končno je vladni komisar raztegnil še vrsto ukrepov, ki imajo neposredno veljavo na tržaškem ozemlju. Med njimi so pomembnejši trije ukrepi, ki se nanašajo na imenovanje predsednika in čla-nov odbora rotacijskega sklada.
——«»------
Volitve novih notranjih komisij
V mnogih tržaških industrijskih podjetjih bodo v tem mesecu izvolili nove notranje komisije. Včeraj so tako volili na listi CGIL v podjetju «Siderocementi» zaupnika. Prihodnji teden bodo volitve v Orion, kjer dela okoli 300 de lavcev in kjer bodo izvolili petčlanski odbor. Pripravljajo volitve v podjetjih ILVA,
Taurus, Laboranti in Safog. V GRiDA pa bodo po sporazumu med sindikalnimi organizacijami volitve v juliju.
Pomembne bodo volitve v novi papirnici v Stivanu, kjer do sedaj sploh ni bilo notranje komisije. Volilo bo okoli 200 zaposlenih delavcev in u-radnikov petčlanski odbor sestavljen iz štirih delavcev in enega uradnika. V kratkem bodo volitve tudi v Italce-menti v žaveljskem industrijskem pristanišču, kjer so že sestavili paritetni volilni odbor.
11 odpustov v podjetju «Stock»
V podjetju Stock so sklenili odpustiti 11 delavcev. V pismu sindikalnim organizacijam je govora o odpustu zaradi dosežene starostne dobe Predstavniki Delavske zbornice CGIL so včeraj pismeno zahtevali sestanek na združenju industrijcev, kjer bodo govorili o teh odpustih
V nedeljo zborovanje ob dnevu upokojencev
Pokrajinski odbor upokojen cev bo priredil v nedeljo v dvorani kinematografa »Auro-ra* veliko zborovanje ob dnevu upokojenca, ki ga bodo proslavljali po vsej Italiji.
 <»-------
Za zaščito snažilk Tehničnega urada
na ladjah »Sisjiana* in ((Piave*, ki je v doku. «Piave» je naložena in bi lahko že iz doka odplula. Zato bodo pričeli stavkati verjetno že v do. ku in sindikalni predstavniki zahtevajo svojo prisotnost na ladji v primeru, če bi ladjo hoteli premestiti ' ob pomol pristanišča. Izvedelo se je tudi, da ladja «Africa» ni pristala v Aleksandriji in da je menda namenjena neposredno
Trst.
Do nerazumljivega ukrepa je včeraj prišlo na krovu ladje «Saturnia», ki je zasidrana ob pomolu pomorske postaje. Poveljnik je namreč zahteval, da se posadka izkrca, čemur so se mornarji uprli. Proti večeru smo izvedeli, da so poveljnika prijavili sodišču, saj mornarji na tej ladji sploh še niso pričeli stavkati in je torej poveljnik odredil «zaporo», ki pa je po zakonu prepovedana. Z «Enotrie» so opoldne s policijo izkrcali mornarje.
Včeraj so po vsej Italiji stavkali delavci mlinov, tovarn testenin in rižarn. V Trstu je bil odstotek stavkajočih zelo visok, saj so stavkali vsi delavci in delavke podjetja «Riseria Adriatica* in «Pastificio Mullich e Loren-zetti*, medtem ko je stavkalo 95 odstotkov delavcev podjetja «Pastificio Triestino*.
Kot smo že poročali se bo danes pričela stavka tekstilnih delavcev in delavk, ki bo zajela vso Italijo in tudi številna tržaška podjetja Ponovno se zaostruje položaj v trgovinski stroki in je včeraj bil na uradu za delo sestanek glede izvajanja sporazuma Na sestanku se je izkazalo, da delodajalci niso niti za las spremenili svojega stališča in ni prišlo do razbitja pogajanj izključno po posredovanju predstavnika urada za delo, ki je dejal, da bodo pripravil; kompromisni predlog. Sindikalne organizacije pa zahtevajo, da morajo pred morebitno obnovo pogajanj delodajalci pričeti izplačevati prejemke na osnov; novih tabel, ki so jih sprejeli z zna nim sporazumom.
Danes se bodo sestali na skupščini na sedežu v Ul. Pon-dares 8 pleskarji, ki zahtevajo znatno iztboljšanje delovnih pogojev, na kar pa nikakor nočejo pristati predstavniki male industrije, medtem ko so bili nekoliko popustljivejši predstavniki obrtnikov. Položaj se je zaostril in je verjetno, da bodo tud; pleskarji, ki jih je na našem področju okrog tisoč, pričeli z odločnejšo sindikalno akcijo.
Končno se bodo danes dopoldne ob 10. uri sestali na sedežu Delavskih zadrug vsedržavni in krajevni predstavniki sindikatov ter zadružništva. Razpravljali bodo o vseh perečih vprašanjih. Na tem sestanku naj bi uredili vrsto spornih vprašanj, zaradi katerih je že prišlo do enotne stavke osebja Delavskih zadrug.
Poslanec KPI Vidali je naslovil na predsednika vlade in na ministra za javna dela vprašanje v zvezi s pozivom snažilkam prostorov Tehnične ga urada, naj se prostovoljno odpovedo službi pred odobritvijo zakona, ki bo dokončno uredil položaj vsega osebja bivše ZVU. Vidali vprašuje, kakšni so razlogi za ta poziv Po členu 1 zakona 961 z dne 28 februarja 1954 je namreč vsemu osebju bivše ZVU zagotovljen sprejem v državno službo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiHiiimiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiim
Iz sodnih dvoran
Stroga obsodba mladeniča ki je goljufal univerzo
Dve leti in pol zapora Nemcu zaradi vohunstva
•8ll6|IIIIIBIIIItltllllllllllllllllMMIIIIIIIIIIII|ll|||686llll||ll|||||,||l||||llll|IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII8l|S
Tragična smrt mladeniča
Dvajsetletni Adrijan Ščuka se je ponesrečil z motornim kolesom in zaradi hudih poškodb umrl
Po vaseh nabirajo prispevke | tem kazalo, da bo končno le tudi prosvetna druitva.	prevagala politika emporiju,
Komaj dvajsetletni Adrijan Ščuka iz Ul. Sara Davis je včeraj popoldne postal žrtev tragične prometne nesreče, ki ga je spravila v prerano smrt. Okoli 15. ure se je na motornem kolesu «Ducati» peljal po »trmi Ulic; Commer-ciale proti mestu. Nedaleč od hiše št. 72 je zaradi prevelike hitrosti preširoko zajel ovinek, pri čemer je prednje kolo oplazilo rob pločnika Zaradi močnega sunka je fanta vrglo s sedeža naravnost ob rob stebra vežnih vrat omenjene hiše. Mladi Adrijan je ves v krvi obležal na tleh, medtem ko je motorček zdrsel še nekaj metrov naprej in se ustavil za fiatom 1100,
ki je bil ustavljen ob pločniku.
Z avtomobilom Rdečega križa so nesrečnega Adrijana z največjo naglico odpeljali v bolnišnico, toda na žalost mu nobena zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Podlegel je številnim poškodbam, kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnišnico, imel je prebito lobanjo od čela do zaril-nika ter druge rane, zlome in poškodbe.
Družini Adrijana Ščuke, ki je zavedna in napredna slovenska družina. Izrekamo glo. boko sožalje. Dan in uro pogreba pokojnika bomo sporočili jutri.
Nereo Derman ,ki si je zaradi neumnosti in pohlepa po tujem denarju zapravil dobro službo na univerzi, si je s svojimi prevarami, poneverbami raktur, skrivanjem pošte nakopal na rame 3 leta in 3 mesece zapora ter 30.0Q0 lir globe. Toda s tem še ni vse končano. Po odloku sodišča bo moral plačati odvetnika, ki sta zastopala univerzo in podjetje Brandolin ter bo moral povrniti tudi vso povzročeno materialno in moralno škodo. Samo univerzitetni upravi bo
moral plačati 2.660.120 materialne in 500.000 lir moralne škode. Podjetju Brandolin pa bo moral izplačati nadaljnjih 853.644 lir, katerim je treba prišteti še obresti od dneva ko so bile izdane fakture. Ce pomislimo, da je tožilec zahteval zanj več kot pet let zaporne kazni, je lahko Derman vesel, če se je izmazal z razmeroma milo kaznijo.
Od ostalih obtožencev je sodišče spoznalo za krive obtožbe neprevidnega nakupa Livi-jo Perottijevo iz Ul. Commer-ciale, Kupovo in Ramallijevo, zaradi česar ju je obsodilo na 10.000 lir denarne kazni. Pe-rottijevi so sodniki priznali pogojnost brez vpisa v kazenski list.
Preostali obtoženci pa so bili oproščeni, češ da niso izvršili dejanja, da dejanje ni kaznivo in zaradi pomanjkanja dokazov. S to formulo so tudi oprostili Dermuna obtož-
be, da je odpiral in prebiral pisma, ki ga ne bi smala zanimati.
Preds. — Corsi, tož. — Brenči, zapisn. — Urbani, odv zas. stranke — Slerco in Ce-
covini, obramba — odv. Mor-gera, Mascolin, Amodeo, An-tonini in C. Poillucci.
# * #
Hans Haedir.g, ki se je moral dva dni zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi obtožbe vohunstva, je včeraj dobil za svoje delovanje plačilo Sodišče ga je namreč spoznalo za krivega le zbiranja tajnih vesti, zaradi česar mu je prisodilo 2 leti in pol zapora po katerem ga bodo izgrali iz države. Zanimivo je, da je to žilec zahteval zanj kar 10 let ječe.
Preds. — Rossi, tož. — Vi-salli, zapisn. — Magliacca, o-bramba — odv. Nimira.
-—«» -----
Hude opekline l-letnega otroka
Mesec dni bo morala komaj eno leto stara Marina Barbarič od Sv. M. M. Spodnje o-stati na dermatološkem oddel ku, kjer so jo sinoči sprejel zaradi razmeroma hudih opeklin.
Oče, ki jo je spremil, je Izjavil, da je dekletce nehote zvrnilo nase lonček z vrelim kuhanim sadjem, ki je bil na mizi stanovanja njene stare matere, ki stanuje v ezulskem taborišču na Opčinah,
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
MARIN DR2IC
Tripče de Utolče
komedija v treh dejanjih
Obnovil dr. Vojmil Rabadan prevedel Janko Moder
režija Jože Tiran
Osebe:	Tripče	de	Utolče -
France Presetnik, Milan Brezigar; Mande, njegova žena -VladJšn Simčičeva; Kata, njuna služkinja - Judita Hahno-va; Lone de Zauligo, dubrovniški plemič - Franjo Kumer: Pedant Krisa, učenik - Janez Albreht; Džove, njegova žena - Vera Murkova; Turek - Fra-nek Trefalt; Anisula, starka -Ruša Bojčeva; Negromant -Danilo Bezlaj; Poveljnik straže - Franci Prus; Stražnika -Pavle Jeločnik in Angel Arčon; Mlada Dubrovčana Maks Bajc in Milan Kalan. Godi se v Kotoru pred Tripčevo hišo.
m predavanje: «0 ^icanjli r Desničarjih*; 12.10 za v e; nekaj; 12.45 V svetu kul^ 12.55 Lahki orkestri; 13.30 G i po željan; 17.30 Plesne z naru 18.00 Radijska univerza	_
Košir: Razvoj in Pom?1 * ni.lO (2) ((Gozd in prvi č»v«b>- s0m Respighi:	Rimski voduJ ■ [n
iomcna pesnhev; 13.36 R>™‘ _ pesmi; 19.00 Sirimo obzorja # Stari znanci, resne m š 8	^
vsakdanjih stvareh. (7J iVlarte-n-i lepak*, napisal Sasa^
lil is,**«*'".	  ,	ju«-	/'U.V'
la-nc; 19.30 Pestra
Spori; 20.30 Orkestra B. Ka ^
fert in Max G-reger; Ut*> UJ{J|
ICL Ml IVI«»A s-**
nost in prireditve v	22oa
Slovenske ritmične popev«, pjV_ Znanost in tehnika M re(jme-
lin: ((Sodobna embalaža v ^ tov široke potroši:je»; ‘ ■	^e-
mospevi Petra HjičJ CU* /a. ga; 22.30 Komorni kO'i«| ^ grebškega godalnega aa vodi Boris Papando£Uu
ga VLŽUl DUI‘3 1	rfPf	V	1
Jarnovič: Koncertna k^va^ jelše|
duru- Su-lek: Plesi z
koncerG
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
SOLA GLASBENE MATICE
v nedeljo 14. t. m. ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma v TREBČAH JAVNA PRODUKCIJA GOJENCEV GLASBENE SOLE Nastopajo gojenci iz Trebč, Trsta in Boljunca. Vljudno vabljeni!
IZLETI
Prosvetno društvo Lonjer-Kati-t>ara priredi dne 21, t. m. izlet v Trnovski gozd. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu prosvetnega društva v Lo-njerju. Zaključek vpisovanja 15. t. m.
KINO
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v
Dolini vabi na ogled razstave ob zaključku tekočega šolskega leta; razstavni prostori bodo odprti v nedeljo dne 14 junija od 9. do 19. ure ter v ponedeljek dne 15. junija od 8.30 do 13. ure.
Industrijski strokovni tečaj v Nabrežini in Križu bo imel razstavo risb In ročnih del učencev in učenk v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. junija t. 1. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure.
OD VČERAJ DO DANES
ItAZNA OIIVHNTII/A
PD (Rado Pregare* priredi 20. in 21. t. m. drugo tekmovanje ekipnega namiznoteniškega turnirja za pokal Danila Mladovana. Vpisovanje bo do vključno 18. t. m. od 20.30 dalje v društvenih prostorih. Ul. R. Manna 29,
UVDNKA PROSVBTA
Izvršni odbor Slovenske pro-
svetne zveze v Trstu bo imel sejo
danes ob 18. uri na sedežu v Roma 15.
«»■
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. junija sc je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 5 oseb, porok je bilo 14 POROČILI SO SE: uradnik Ar. mando Piergentili in gospodinja Maria Zanler, mehanik Egtdlo Palci In gospodinja Giuseppin-a Predonzani, inštalater Pierlno Škabar in šivilja Ada Zecohin-i, kovač Jožef Žagar in šivilja Dorina Perhavec, uradnik Luciano Servadei in prodajalka Maria Su-sanna Porcella, inženir Eabio Ep-pinger in gospodinja Dora Mor-purgo, železničar Giuseppe Bo-rini In delavka ldelma Petrei, ladijski kapitan Goliardo Frisori in uradnica Ondina Di Sallo, slaščičar Mario Bussolini in gospodinja Anita Verginella, uradnik Romano Spagnoli in telefonistka Maria Privileggi, težak Orlando Skoeaj In gospodinja Vlttorla Holci, uradnik Roberto Mayer-Grego in gospodinja Maura Fro-glla, uradnik Giovanni Bruno Savron In gospodinja Irene Ml-gnone, študent Glorglo Frausin in gospodinja Luciana Bossi, UMRLI SO: 87-letna Ida Ztmo-lo vd. Dlnelli, 88-letna Maria Cuocagna vd. Clbeu, 68-letna Ro-sslia Kuin vd. Lukač, 51-letn-i Angelo Rebecohl, 62-letna Fran. c esc a Krassovitz vd, Dorsl.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Ptaxmarer, Trg Unlti 4; Preridi-j ni, Ul. Tlzlano Vecehlo 24; HaraJ baglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Excelsior 16.00 «La runde*, Anton VVallbrock in Simone Si-gnoret Prepovedano mladoletnikom.
Fenlce 16.15 »Usmiljenje za meso*, J. Simmons, Dan 0’Nerhhy,
Arcooaleuo 16.00 »Nurnberški prol ces*. Največji in najbolj dramatičen proces v zgodovini. Prepovedano mladoletnikom.
Supercinema 16.00 «Pepelka» Walt Disneyevo delo.
Fllodraminatico 15.00 »Grof Max»,
A. Sordi, V. De Sica.
Grattacielo 16.00 «Kitty», Romy
Schneider, K. Bohm in O. E. Hasse.
Cristallo 16.30 »Zločinski bes*, O VVetles, B Dillman. Strogo prepovedano mladini.
Capitol 15.30 »Titamc, 41* Sever*, K. More.
Astra Hoiano 16.30 «Peklenskt Qulnlan», C. Heston, J. Leigh O. VVelles. Mlad. prep.
Alabarda 16.00 »Puščavski ljubimci*, R. Monta-lban, L. Sevilla in F. Bettoia.
Aldebarao 16.00 »Past se Je zapr. la», B. Suliivan in D. Malone.
Ariston 16.00 Glej poletni kino
Aurora 16.30 »Kapitan južnih mo, rij*, R. Hudson In C. Charisse.
Garibaldi 16,00 «Pionirji Aljaske*, A. Baxter, J. Chan-dler,
B. Britton.
Ideale 16.30 »Razvada in noč*, J. Gabin, D. Darrieux, N. Tiller.
Impero 16.00 »Sedmo Slnbadovo potovanje*, K. Matheus.
Ital ta 16.30 »La vioietera*.
Moderno 16.00 «Cristine», Romy Schneider, A. Delon. Techni-color.
S. Marco 16.00 «Veter strasti*, J. Chandler, E. VVilliams.
Savona 16.00 »Preveč ugaja*, B. Bardot, C. Jurgens, I. Corey. Prep. mladini,
Viale 15.30 »Napad 4000*, B. Johnson, J. Harrison.
VHtorio Veneto 15.15 «Goll in mrtvi*, A- Ray, C. Robertson, B. Nichols.
Masstmo 16.30 «S?’anove mračne sanje*, Basil Rathbone, Aklm Tcrpiroff.
Novo cine 16.00 »Gvajanski ubežnik*, P. Gay, L. Bontemps.
Odeon 16.00 »Mamma*, B. Gigli.
Hadlo. Zaprto.
LETNI
Arena del Flori 20.00 «Caj In simpatija*, D. Kerr, L. Erick-son. Prepovedano mladini izpod 16 let.
Arena Diana (Ul. P. Revottella 49 ) 20.30 »Ponos rodu*, J. Rus-sel in J. Chandler.
Artaton 20.30 »Angel ringa*, P. Douglas, J. Derek, J. Lavvrance.
Paradlso (Ul. Moltno a Vento 11) 20,00 »Svet pripada ženskam*, J. A'llyson, V. Heflin, L. Bacall.
Marconi 20.30 «Peklenski bes*. D. Dors, R steiger in T, Tryon.
Ponziana 20.15 «Zavod se zabava*, V. Mayo in R. Reagan.
Stadto 20.00 »Zapuščeno dekle*, T. Hun-ter in N. VVood.
Valmaura 20.15 »Vlak povratka*, R. Egan in D Wynfer.
Sulek:	Drugi	klasični	TlLova
23.00 Louis Armstrong m "J1)hno trobenta; 23.30 Glasba ž» noč.
TKST 17 45 NastoP
12.10 Tretja stran; H« <s)ivi0 gojencev gledališke soiaftet* jAmkoii; 18.45 Nastop Jval8.35 tržaškega krožka za jszt,
r r _ -    . — llma nčlP O
Zgodovina in legende o KonCert trgih in ulicah:	MM"	j^asserr«
violončelistke Claudrne _herpitzal
:n pianista Claudia 21.00 Simfonični koncert.
10.00
ti. program^ on,
Zeleni disk;	1 ■ strah«
ona	in tretji; 16.00	Or*1*?
18.00 Zensika oddaja;	zgo<*
ster	Olivieri; 20.30 R®	veterJ
bt, 22.00 Prenos drugeg«
VII. festivala neapeljske y-
12J0' 13.30'
KOFEH Poročila v lianjanSCi"'-
17 15, 19.15. 22.30.	3„
Poročila v slov.:
15.00.	7	00-7-'
5 00-6.15 Prenos RL’ a'do0!5 Prenos RL; 7.15 Glasba jj.OO jutro; 8.00-12.00 P.
JUH VI, O.VU-IZ..UV	1 O Art
Glasba po željah; 13Ay
ski nasveti; 13.45 Od me*<wualn°' melodije; 14.30	-anji*1
sti: «0 nekaterih vpras jUgosia-vorneza prometa*; 14.w -od-
da
vornega prometa*- i*’ . ra S°“ vanski samospevi; 13-^|asti
ba Zagrebške vojne odi ^ ot> V. Markoviča; 15.40 ,ua/-0tovac‘ letnici KPJ; 15.50# ^#, fj
letnici KPJ; Simfonično kolo;
ros RL; 17.00 Melodije,. - j£ -Cordutvener; 17.30	Me}®;/	19-0®
G,
vse; 18,10 Baletna B135™,, Pojejo C. Vlila, Carla_^° l9.30r
Consolini in N. Colorntk>, 22.15 Prenos RL; JA« Glenna Millerja.
SLOVENIJA
327.1 m, 202.1 m. -—-n „ Poročila: 5.00, 6.00, 7-vu ,9.j0.
10.00, 13.n
22 00. 22.55
15,00.
17.00,
ig(>l°’
8.05 štirje ramje •-".i, af‘)® 8.20 Mario del MonacO	i"
iz oper »Cavalleria rus- jjjjjv-»Glumači*; 8.40 Iz arhiv ^ n ne glasbe; 9,40 Pet m »k* jnja vo pesmico —	Pff.j
de risarje; 10.10 Kar f nr. il _ m in
rv/v 0(\ ...	K4JJ"
12.00 Ifla
Sate; 11.66' Za' dom in Operni zvoki; 11.30 3QJOj ped v-irskih preludijev; _ ggofje
sekstet «Švobode» iz ke; 12.15 Kmetijski^. Z#*
o?
Dr. ing, Franjo JanfSniceV ‘u nje bolezni in škodU^j; vrtu; 12.25 Mladen Pretiti
1____- n« Mzvoi D0®n®	*0	i;
VUU, 12,>d lVlldUV.li -	-.»MJV1 I
koncert; 12.45 Novi P° 13.3®,, sambi' Jan Cord-uvvenOG.,.. 1*.^ albuma zabavnih me“L-pnj0 Radijska šola za nižjo sn ' Kristina Brenk: Stekl^V1*, 14 35 Friderik Lupša vBOttcir.'’j »Ivan Sustnin*, «La,ciirje F,. «Evgen-ij Onjegin* m *' e Kri bijani*:	15.40 Iz svetov ^jorb
ževnosti — Francoise MS pctK0;
Nebeško kraljestvo:	^	10
vo glasbeno popoldne, glasaJ
Uče,r za” mlade l]ubiteli‘K?;ir^
17.25 Plesne melodije * Ris* :
Billy Vaughn in
18.1?
18.00 Družinski P0*®^0^1 ^
«r 1 dl,v c riuc,-.,'"	".(*■	lS.SJLl/l
vodstvom Petr.. LiparP' p3<tiJP [naših kolektivov;
18.00 Družinski P°*V.rsKi Umetne pesmi poje L-raoja-*iz ((France Prešeren* IZ_,„. 18.3" ,.i
dnevnik; 20.00 Igra Carste; 20.-5 Tedensk' MoJfitrS* politični pregled; 20.30	^
dela koncertne 1 ,e,rat ir,skl; ji oddala - Igor Stravi-£\0 »
oddaja — Igor Strav j0 truška, baletna stri**,	)5	tJT.
s epih Haydn: Mern^^t-rSt>k-,0
tiajn	“i«1	,	i.-nrpri'	«g
22.15 Nočni operni ko n .j33! Moderna plesna elaSD ’ popevkami po sve-J.
RTV JUGOFLAVIJ ^ Od 20.50 dalje prenos tuje TV postaje.
TELEVIZIJA <cn0pfč
14.00 Oddaja za šole;3()
nos športne tekme, vjjua; ‘Te •a otVoke; 18.30 Poej**} Oddaja za ženske, ‘ v,ja; * v in knjige; 20.30 Po' igf9^. »Clementina Pmfarou -^a ! aejl. 22.00 miio« a-pellS
rtST)
čera VII. festivala pesmi.
MALI O
PODI IZ FURNIRJA $ V kv m — se prodajal®
kv. m Gambinl 3
S O Z A
»K
Prosvetno drus|?(?e >VXit«
Skorklle 10b»»
voje mn*
Pregare* iz
družini Ščuka .sv-i" rti sožalje ob trafiicn Adrijana.
ZAHVALA	n>.
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgd° šega nepozabnega
FRANCA BANDELJA
du-
še toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala PeVC ude-hovščini, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se ^g. ležili pogreba in na katerikoli način počastili
min pokojnika.
Zena Ivanka, sinova Sergij in Vojko, br**^ , Lojze, noža in ostalo soro
Pepi, Stano
Opčine, I2.VI.1959
Sporočamo znancem in prijateljem, da je preljubljena mama in nona
na*8
ALOJZIJA KOMAC vd. BERGINC
........ nezfi0dfi'
podlegla v bolnišnici posledicam prometne n ^ fll.
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 1“-
ob 18. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Žalujoči: sin dr. Vladimir, hči vnuki, zet in snaha ter ostalo »or
Trst, 12. junija 1959,
COSTOV
P ---
H'
ANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
ina Držica
uprizori komedijo
Jfez^elaf dni bftmo M-W®T»ozdravili v svoji-sredi-uane ljubljanskega Mestka gledališča. Gledališke |?2?e ivz. Ljubljane in naše »■ftuališčnike vežejo že dolgoletne prijateljske vezi in Pogosta obojestranska go-®‘§yanja. Pred, nekaj meseci je naše gledališče “Pnzorilo v Ljubljani La-o«love «Madeže na soncu« Dardijev «Zločin m ka« trn. v nedeljo pa nam bo Mestno gledališče vrnilo z Držičevo komedijo J£r\Pče de Utolče» (Man-
dl ^
a se nanf ni‘nb
Tržaško občinstvo sp go-'?° se spominja! «Dunda
ar°jaj>j komedije, ki je iko ^a*t0 ^el° dubrovni-l®8R renesančnega avtorja J^nna Držiča in ki ga je im'P S^dališce pred leti Prizorilo v Trstu in oko-j.?*'Letos pa ima gostovale z Držičevo komedijo še' f a^. Poseben pomen, ker - 0	t*e*°	igrano v
Počastitev 450-letnice Drži-evega rojstva. Večina ju-sosiovanskih gledališč je v
J Jdbilejni in Držiču po-s ®?eni sezoni, sprejela v repertoar vsaj eno iz-ea Držičevih komedij, “tenjino pozorje» v No-Sadu pa je priredilo ‘josebno razstavo, posveče-o Drzičevemu življenju in Prejelo v svoj program več Ivovih del v izvedbi razlik jugoslovanskih gleda-
,Marin Držič, ki se je ro-j* 1- 1508 v Dubrovniku, sit jSin trgovske meščanko družine, spada namreč ®d tiste avtorje, katerih trdnost in cena narašča embolj, čim dalj časa je šo ° °d njihovega živ-J,enJa in dela. V prvi polo-,ci 16., stol., to je v času “legovega življenja, Marin ^ič še zdaleč ne pred-Pavlja tega, kar nam poceni danes. V vsem 17. in *• stol. ier prav tako v PVj polovici 19, stol. ko-da kdo pozna njegovo oio in ime. Njegovih ko-a*dij ne igrajo nikjer, niti f*1 ne, tiskajo. Od L. 1607, Je bilo tiskanih’ nekaj J egov ih iger, sta f pretekli Ififivin po1 stoletij do leta
tisk lt0	P°novno
(Jij*ana ena njegova kometi eno samo Držičevo
hranilo v- -originalnem rokopisu.
Vsa imamo le v poznejših prepisih iz 17. stol. Vse komedije in pastorale velikega komediografa in »očeta S renesančne drame* so bile I ohranjene v enem samem zvezku, poznanem pod imenom «Plava knjiga*. Tudi ta original ni popoln in iztrganih je vec listov, kljub temu pa predstavlja dragocen dokument o Držičevem delu. Na žalost pa tudi tega dokumenta ne hranijo v njegovem rodnem Dubrovniku, temveč ga je neki neznanec med obema vojnama prodal v Prago.
«
Marin Držič je spesnil zbirko lirskih pesmi ter spisal štiri pastorale in sedem komedij. Danes po 450 letih je ostal še vedno aktualen in vedno pogosteje se' pojavljajo njegova dela na odtfckih deskah tako v dopiovini kot v tujini., šele v zadnjih petdesetih letih so literarni zgodovinarji raziskali njegovo življenje in delo in šele danes imamo izdelano njegovo pravo podobo. V zadnjih dvajsetih letih je bil «Dundo Ma-roje», Držičeva najboljša in najbolj znana komedija, igran nad 3000-krat v 170 krajih Jugoslavije. V istem razdobju pa so doživele o-stale njegove komedije in pastorale v 60 krajih nad 1000 predstav. Razen v domovini pa je bil «Dundo Maroje* po zadnji svetovni vojni uprizorjen še v osmih tujih državah, v sto velikih mestih, z nad 420 predstavami. Preveden je v osem tujih jezikov.
Marin Držič je pisal pastorale in komedije, kakršne so poznali v tisti dobi tudi v Italiji. To pa, kar ga loči od drugih avtorjev in kar je v njegovih delih novo, so ljudje iz naroda, navadni smrtniki, ne mitološke osebe, često komični liki ali pa vsaj komiki zelo blizu. Držič nam je zapustil v svojih delih celo galerijo tipov, celo skalo zastopnikov raznih družbe-nih-slojev. Noben dubrovniški književnik ni tako natanko in temeljito poznal svojega časa in svoje družbe kot prav Marin, Držič,
Njegove osebe so jasne in preproste, kot je jasna in
preprosta narava sama, v sebi pa skrivajo mediteranski temperament, ki ne trpi zavlačevanja in odlašanja, temveč hitro akcijo. Prav te lastnosti pa delajo Držičevo dramatiko še vedno živo in aktualno. Držičeva velika zasluga je med drugim tudi v tem, da je «slovinski jezik* preobrazil v pravi književni jezik, v katerem govore’ ljudje iz ljudstva, ljudje iz najširših krogov in ki so povečini tudi nosilci dogajanja v Držičevih komedijah.
L. S.
er v,-|
■<¥>N*Xy
’ j, * \
r.
SMP w ■
..
Avgust Černigoj v razstavnem prostoru Občinske galerije
AVGUST ČERNJGOJ RAZSTAVLJA V OBČINSKI GALERIJI
:ih likovnikov v Trstn
1"" i
Černigoj je * neutruden ustvarjalec. Kakor je skojro pred 40 leti- zrevplucioniral tržaško umetnostno občinstvo, tako je še tudi danes na najbolj naprednih , umetnostnih položajih. Irt predstavlja' važen kulturni dogodek med slovenskimi ali italijanskimi someščani. A danes ni več sam in ne tako nerazumljen. O-bratno, toplina njegovih ustvaritev in orientalno živo pisana barvitost vzbujajo splošno naklonjenost in prizadevanje, da se približajo, razumejo, tudi kjer ni potrebno kakor se misli z nekimi mentalnimi zadržki, kdo ve kako «poglob-Ijeno misliti«, marveč že tako godovanje, neke vrste uživanje teh barvnih-likovnih harmoniji, dokazuje, da je umetnostno gledalstvo že v onem etstesko-vrednostnem območju te, skoro abstraktne umetnosti.
Da, recimo kar naravnost, I umetnostnih programov, struj,|čenost in strogo ____________________________
da je Černigoj napravil v de-( kot fufiiriStov, konstruktivi-1 tudi Je v veliki hitri to iagn-
lu za to razstavo še majhen korak naprej v abstraktnost. Na prvi pogled bi se zdelo, prav v čisto abstraktnost. Nekoliko bolj pazljivi gledalci pa so takoj ugotovili predvsem po oljih na levi strani v drugi sobi razstavne galerije, kjer tudi napisi kažejo, da predstavljajo bolj realno obstoječe pokrajine kot so Kriški portič, Barkovlje, Čolnarji, Barkov-Ijanski portič itd.
Morda se bo kdo vprašal, kakšen je bil Černigoj v'svojih deffh takrat'ob švojihi po-četkih, pred skoro štiridesetimi ‘l«i, ne^osibdho' po' prvi svetovni vojni — če ga primerjamo z današnjim.
Neposredno pred prvo svetovno vojno, od 1. 1098. dalje, je deževala cela vrsta tzv. umetnostnih manifestov novih
iiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiHMunMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimHiiiiMiMiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiinimMiiiiiiiiimiiiimiiiiniiiiimiiiimiiiinniiuOTiiiiminimiiiiiHiiimniiiMiimiimfiieemu
VTISI AMERIŠKEGA NOVINARJA S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI
Neizčrpni zakladi Sibirije v luči sovjetskih načrtov
Na področju, ki zavzema dvajsetino zemeljske oble, živi komaj stotina rivalstva sveta - Ogromna prirodna bogastva, ki* se z a Čerina j o e
"
vsega prebivalstva izkoriščati in v kar SZ vlaga 40 odstotkov razpoložljivih s!
MOSKVA,' junija — V legendarnem - področju onstran Urala, ki je splošno znano pod imenom Sibirija, kar je hkrati sinonim gole in surove divjine, se poraja nov svet. Je to sovjetski svet, s katerim bo-do morali pionirji starega «Novega sveta« delati račune.
Ogromno področje, ki je veliko kot poldruga Amerika in ki se širi med Urali, kjer se začenja Azija, in Beringovo ožino, kjer se konča Aljaska, krije bogastva, ki zdaleč prekašajo najbolj drzne sanje nekdanjih osvajalcev Severne Amerike.
Skozi stoletja so vsi, tudi sami Rusi, ki so bili njeni gospodarji, gledali na Sibirijo kot na neko provinco, kjer naj1 bi' si' ražiskovalci iskali slave, na Sibirijo so gledali kot na pribežališče preganja-
Slovm
Pariški nočni lokal aMoulin rouge« v Montmartru še vedno obstaja in tri generacije privlačna točka za tujce
nih ljudi, nezadovoljnežev in najbolj nevarnih revolucionar.
jev. Sele sovjetski komunisti so jo začeil smatrati kot zakladnico polno bogastev, kot na odločilen činitelj za izvedbo njihovih načrtov blagostanja in moči.
To, kar v splošnem imenujemo Sibirijo, predstavlja s tehnične plati marsikaj: Ura-le, zahodno Sibirijo, vzhodno Sibirijo, skrajni vzhod Sovjetske zveze, avtonomno republiko Buriatov, Jakutijo in še marsikaj.
Sovjetske oblasti, in one, ki v Moskvi delajo načrte, pa v zvezi s Sibirijo, zanima predvsem dejstvo, da ta dežela predstavlja dvajsetino zemeljske oble, hkrati pa živi na njej le stoti del prebivalstva sveta, le nekaj nad 20 milijonov ljudi, ki so začeli postavljati komaj temelje mogočne zgradbe, ki bo vsekakor postala zgodovinska zgradba.
V prihodnjih sedmih letih bo Sovjetska Zveza vložila v Sibirijo 40. odstotkov svojih razpoložljivih investicijskih sredstev. Ogromne hidrocen-trale, ki bodo dajale dvakrat več električne energije kot je dajo vse sedanje sovjetske centrale, zaloge premoga in jekla, ki neizmerno prekašajo zaloge Porurja, niso vež sanje, pač pa že konkretni načrti. Zenica, ki se zavija v ruto, sili potnike, naj pohite v letalo, ki bo vsak trenutek odletelo z nekega sibirskega letališča in pri tem kriči: »Kar naglo, tovariši, saj ste Rusi. Pohitimo, ker moramo biti prvi, prvi v vsem. Kaj se obotavljate, biti moramo prvi!«
In po lestvah se vzpenja v letalo geolog v gumastih škornjih in z dvema dragocenima kristaloma v žepu, ki ju je odkril na arktičnem področju. Ob njem je mlado plavolaso dekle. Odhajata za osem mesecev na plačan dopust, potem ko sta dolgo časa sodelovala pri neki odpravi. Z njima je še rudarski inženir
srednjih let, prav tako v gumastih škornjih in ki je prišel v Sibirijo, ker so njegovi otroci že odrasli in mu ni več mar za «evropsko udobje«. Nadalje je tu nekoliko nad mero vesel mladenič, ki maha z rokami po zraku in kriči: «Nisem drugega kot navaden delavec, navaden, ubogi delavec, toda s temi rokami bomo uspeli!«
Petdeset ur letite čez Sibirijo in v tem času morete videti kar petdeset različnih Sibirij. Tajgo, tundro, puščavo, velikanske reke in tokove, ostre gore in nizke griče. Pod vašimi očmi se razprostira temna in bogata zemlja, nekakšno blato ali pa večno za-mrzla skorja. Skozi okence sovjetskega reakcijskega letala motrite ocean zemlje, ki brzi
pod vami z brzino, 10;rnilj. na Kdpr pišg, ta .Krstiče, je, mo-
minuto. Le tu in tam opazite gel vse to opazovati v popol-
kako, naselje ali mesto.
Tujec, ki z radovednim pogledom opazuje rast življenja v najbolj skritih kotih Sibirije ali skrajnega sovjetskega Vzhoda, sme trditi, da se to področje dejansko usmerja k veliki slavi in da so mladi sovjetski ljudje zares našli pot k premagovanju divjih sil tega področja, ki jih spreminjajo v bogastvo.
Vsak dan na stotine Sibir-cev potrpežljivo čaka pred u-pravnimi sedeži, da bi podrezalo uradnike za novo stanovanje, ki naj jih spravi iz starih zatohlih prostorov. Na desetine Sibircev pa se muja okoli pultov v trgovinah, da bi si nakupili še kako malenkost za na pot.
miiiiiiiiiiiiniiiiiiitiliiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiinnniniiiiiHiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiminiiiiiiH
SLOVENSKI OKTET
Na povabilo društva tcAmici deUa mušica« bo Slovenski oktet gostova) danes v Čedadu, v soboto v Doberdobu, v nedeljo ob 18. uri pa v Podgori pri Gorici
''"""'liilrimiimiMimiiiilniilnimiiMiiKihlHuiMlMiiMiiMmllllllllliiliimiraimuKIMiinumiiiilll.,ili>lliiiimmmtlliiU!Hlim!ilimiiii<niiimiiiiilliiiiimiiMiilimilimmiiimiimuiiii,niiHimmililiiiMiiiimmmmimnilini....
^ W	--	prm	.	-*	Km	mm	a*	-v	■>..	-+**	'	"•*	**•**.	»/	rth**	-m*	mm	*
50 let slovenskega učiteljišča v Kopru
0(j	teden je bila v enem
liišf„edov brskega Učite-tCmv ^av\dez škroninaj zato pa zbrni° Pomembna slovesnost: 1 s° se skoraj vsi čivefi »Ice*,1’', so obiskovali v šol-Učit i-.. !l f'108-1909 koprsko So j Težko bi bilo reči, njih 0 to starci, dasi segajo tJe.„?Ta *eta krepko čez Sest-bru, ’n ko so jim mlade, prj e . dijakinje Učiteljišča 0U,„l’l:>ale Tdeče nageljne v *■ n’ce’ se je zdelo, da so rei } prikupni ljudje v hipu Katei'lrnirali- Po Pozdravu mv. Iftič^^tteljišča tov. Vflleb-(at0>,U.Se ie spomnil dijaških sfav” ,zPred 50 let Venče-ntjn °P>č in'iz njegovili spo-Povzemamo hekOj zani-dejl1 Podrobnosti. Predvsem tejjj.”°> da se je koprsko Uči-ttfH« C,* natanko pred petdese-«sjj, et‘> to je leta 1909, flre-lttg°tV Gor*co. Namreč: leta ” Koptu ustanov-je^. Učiteljišče, in sicer tro-it(jn ,l0 * sloUensfco, lirnatsteo in seveda z nem-Lel uradnim učnim jezikom. Se j”al° ie do leta 1909, ko nilj L kakor smo že orne-^5 Preselilo u Gorico,
hrvgško v Kastav, italijansko pa v Gradiško. Tedaj je temu jzavod u ravnateljeval Viktor Bežek, odličen pedagog in učitelj, koprska slovesnost je zalo v imenu njegovih bivših dijakov poudarila tudi 40-let-nico njegove smrti, ker tmaj-brž se nas ne bo nikoli več zbralo toliko, kolikor nas je danes luka j«. Kot pedagog Bezek ni bil kak kulturno-filo-zojski teoretik, ki bi silil vzgojnim problehiom do idejnega dna (njegova psihologija je bila' zd kaj takega prestaro-modčja), ampak zelo soliden in simpatičen, ob veliki ljubezni do >tvojega naroda pa ob bogatem. ižkustnu orientiran voditelj' na področju, ki je bolj blizu praktičnih plati vtgoj-štvtt.' Pa tudi kot šolnik, člo-vek iti družabnik je bil globoko mentorska duša. Ko je bilo i> nizanju teh spominov rečeno, da je zlasti Beikova zasluga, da je postalo koprsko, odnosno goriško Učiteljišče edina sloven&ka, namreč: nsto slovenska vzgojna ustanova v bivši Avstro-Ogrski, je ta podatek malo kasneje kategorično zanikal in pojasnil sloven-
ski mladinski pisatelj Josip Ribičič približno takole,- predvsem je zasluga dijakov tedanjega Učiteljišča, da je šola postala čisto slovenska, kajti dijaki so bili tiste čase, t. j. leta 1908 in 1909 izredno revolucionarni, prirejali so demonstracije (bilo je 1. maja 1906), kasneje celo štrajk, s šolskega poslopja je čez noč izginil avstrijski državni grb in ga je policija kasneje zaman iskala, kajti dijaki so ga bili vrgli v vodnjak in nemara je Se danes tam. Torej je bila zlasti in predvsem zasluga naprednih in revolucionarnih dijakov koprskega učiteljišča, da je njihov zavod postal slooen-ski, to pa je dosegel dr. Ribar v dunajskem parlamentu. To je bila majhna in uspešna Ribičičeva korektura, ki je vnesla med zbrane jubilejnike — bitiše dijake kal pritajenih komentarjev in seveda splošnega odobravanja. Se nekaj podatkov iz spominov tov. Čopiča: mnogim najbrž ni znano, da je bilo V stari Avstriji slovensko Učiteljišče v Gorici edina slovenska državna srednja Solo po učnem jeziku in uradnem
poslovanju. V Kopru so bila spričevala še dvojezična, v Gorici pa že samo slovenska. Druge slovenske gimnazije so imele sicer pouk v slovenščini, uradno poslovanje na Kranjskem in Štajerskem pa je bilo nemško. Zato je koprski jubilej še tem pomembnejši, kajti prav Koper in dijaki koprskega Učiteljišča so zasadili seme, ki se je. kasneje tako razbohotilo in ki je dalo seveda obilne plodove z narodno-zavedni. mi učitelji, od katerih jih danes še lepo število obuja spomine na svoja mlada dijaška leta.
Ko so zaprosili pisatelja Josipa Ribičiča, naj zbranim osveži kak svoj spomin na koprska leta pred pol stoletja, se je hitro znašel in — sicer nepripravljen — povedal tole tipično hudomušno dijaško zgodbico: Nekoč smo zvedeli, da gostuje v Trstu znani slovenski gledališki igralec Ve-rovšek, in sicer v igrici «Rev-ček Andrejček«. Nekaj dijakov, med katerimi je bil tudi pokojni Srečko Kumar, se nas je na neki barki med vrečami prepeljalo v Trst, seveda kljub
prepovedi, da slovenskih predstav ne smemo obiskovati. Denarja seveda nismo imeli in nekdo od nas, ki je Verovška vsaj od daleč poznal, ga je v r.ašem imenu šel prosit za prost vstop. Ko pa je Verov-iek spoznal, da smo učiteljišč-niki in seveda domneval, da znamo peti (česar niti nismo zanikali, saj smo imeli Kumarja), nam je obljubil prost vstop in še pet kron, če bomo ob koncu tretjega dejanja sodelovali v igri z «jodlanjem» za zaveso. Postavili so nas za neka železna vrata in ko nam je dal inspicient znak, smo začeli z «jodlanjem». To je bilo kajpada vse kaj drugega, samo ne prepevanje in Verov-šek, ki je stal na sceni na nekakšnem pan ju v gozdu s citrami pred seboj, je po tekstu govoril v avditorij: «Kako čudovito pojo naši fantje», potem pa se je na pol obrnil proti zavesi in zasikal: «Stran, Larabe!«. /n tako se je tragiko-' n ično zaključil naš prvi gleda-liškopevski debut v Trstu. Ta mala Ribičičeva retrospektiva je med zbranimi poslušalci in zlasti med bivšimi sošolci pre-
budila vrsto prijetnih in manj prijetnih spominov, ki so jih kasneje, na kosilu in popoldne oživljali ob kozarcu istrske črnine zbrani jubilejniki,
Ta navidez skromen dogodek na koprskem Učiteljišču ima dvojen pomen — zbral je skoraj vse še žiiieče dijake koprskega Učiteljišča iz letO 1909, ko se je zapod preselil v Gorico in za mlade dijake današnjega Učiteljišča, ki so tako najbolj neposredno spoznali ži(> izrez iz zgodovino te stare in za prosveto te pokrajine tako pomembne šole. Med zbranimi gosti seveda pi manjkalo jubilantov tudi iz Trsta in Gorice in prav bi bilo, če bi kateri od njih kdaj pa kdaj napisal stran ali dve svojih spominov, morda pa bi kdaj kasneje niti ne bilo odveč izdati Zbornik n. pr. ob 50-letnici prvega slovenskega Učiteljišča v Kopru in Gorici. Kajti take stvari ne bi smele iti v pozabo, ker bistveno dopolnjujejo nacionalni histori-jat Istre in Slovenskega Primorja.
ML
ni svobodi. V Sibiriji je sorazmerno lahko priti v stik z ljudmi. Morda so k temu pripomogli širši pogledi sovjetskih funkcionarjev, ki so že dobili popolno zaupanje vase. In če je zaupanje vase prišlo do izraza na vrhu, se to odraža tudi v nižjih slojih, kajti up prihaja od spodaj.
Pri mizi neke restavracije delavec, eden onih trideset tisoč delavcev, ki so se izselili v Bratsk, da bi zgradili eno novih mogočnih central na reki Angara, srka svoje ne preveč okusno pivo tukajšnje proizvodnje. Iz blagega rojstnega Kavkaza je prišel sem in pripeljal s seboj vso družino. Srka pivo in mi pravi: «Najin drugi sin je že pravi Sibirec. Rodil se je tu. Pridite in poglejte kako bogata, kako čudovita je tukajšnja zemlja. In ne pozabite priti sem, ko bomo dokončali sedemletni načrt. Tu bo vse spremenjeno!«
Naj obiskovalec o vsem tem sodi kar hoče, brez dvoma bo moral priznati navdušenje, ki vlada tu. Tako stari Sibirci, kot oni, ki so komaj prišli, so prepričani, da bodo »uspeli«, in hkrati vedo, da jim bodo evropski Rusi v tem dali vso pomoč. In zares, zdi se, da je v Sibiriji vsega. Ogromne zaloge cenene električne energije, premoga, železa, gradbenega lesa, aluminija, zlata, tungstena, kobalta, soli, grafita, azbesta, na novd odkritih ležišč diamantov itd., itd. In vse to čaka le da se-Žeš po njem.
Za Sibirijo so v načrtu velike jeklarne, ogromni jezovi, kemična industrija, ki jo bo poganjal zemski plin in čistilnice nafte, električni vodi, ceste, itd. Toda nekaj Sibiriji vendarle primanjkuje in to je delovna in predvsem strokovna delovna. siLt. Sibiriji tudi. manjkajo ceste/ transport in'še marsikaj, kat naj privabi sem gor delovno silo.
Nekaj krajevnih poseDnosti pa ie zaseneujejo»jiove značilnosti. Moskovski kolodvor v svojem zelenem irt belem baroku zasledite pa čeptav v miniaturi ob vsčj transsibi*ki progi, po vsem podeželju »za< sledite enake zgradbe so ž6v. V vseh sibirskih mefti opazite enake palače »Gastronom«, enake sedeže politiČ»ih ustanov in tudi tisk, pa
atov, -kubistov-- itd. Ako bi I bila tradicionalno hkavaa (
iskali pri vseh takrat novih j ilnost in postaja nekam boij .
umetnostnih credth nekak skupni imenovalec, nekaj kar je bilo vsem skupno, bi lahko rekli, da je bil v tem, v glav nem odpor proti točnemu, skoro fotografskemu slikanju realnosti, z istočasnim pozivom na umetnikovo domišljijo, na njegovega duha, ki naj sam iz sebe ustvarja svoj lasten svet, neodvisen od resničnega, realnega zunanjega sveta. V rem je bil dan začetek poti v abstraktizem, dasi se je ta naziv začel šele kasneje uveljavljati v besednem slovarju umetnostne literature — in to čisto upravičeno, ko je ta novi, abstraktni element že čisto prevladoval nad drugimi. Kajti to je pomenilo takrat pravzaprav začetek postopnega osvobajanja umetnikove u-stvarjalne svobode in domišljije iz objema stvarne resničnosti. Černigojevo umetniško ustvarjanje se je torej začelo prav ob prvih razmahih abstraktnega likovnega snovanja, po poteh, ki sta mu jih pokazala sama velika mojstra novega načina ustvarjanja Klee in Kandinsky kot gojencu na akademiji v Weimarju. Očitno je ustrezalo njegovi fantazijsko nebrzdani razvihra-ni duhovnosti. Tej domišljlj-sko-abstraktni smeri je ostal Černigoj zvest, dasi spočetka v manj izrazitih oblikah in seveda z nujno-prehodnimi koncesijami vladajočim umetnostnim okusom, ki mu še da-lečgniso mogli slediti. Toda polagoma in. vednp bolj dosledno' je ' izpopolnjeval svoje
e J £ H
prav v krajevnem jeziku, je enak, kot povsod v 'Sovjetski zvezi.
So sicer tu in tam tudi razlike. ‘V Moskvi na primer do-bjte ljubke Sibirske lutke iz plastike. Prodajajo jih na Rdečem trgu. V Sibiriji jih ni. Zadnje sledove sposobnosti sibirskih obrtnikov v Sibiriji danes dobite le še v muzejih. Sibirija je morje gozdov, toda težko pridete tu do papirnate vrečice. In vendar zasledite v industrijskih centrih Sibirije, v Omsku, Tomsku, Novosibirskem in drugod marsikaj, kar že spominja na Zahod. Toda, kdor se oddalji le količkaj iz teh središč, bo o-pazil, da se Sibirci, bolj kot za to, zanimajo za svojo, bohotno rast, za to, kako bi industrijskim središiem dali čimveč kruha. Sibirski človek gre s ponosno glavo dalje in za svoje delo dobiva občutno zadoščenje, pa čeprav je še vedno skromno.
MAX FHANKEL
(The Neu) Y_orJt Times),
olj' svojsko umetniško osebnost do današnje izrazitosti. Pri tem naj nas čisto nič ne, motijo poddine teoretične
opredelitve, ki so pravzaprav le označbe ene ali druge plati istega mnogostranega, pisanega likovnega pojava. Početni konstruktivizem je poudarjal ravno to umetnikovo fantazijsko ustvarjalnost, futurizem ua čisto na splošno borbeno usmerjenost v bodoče razmahe, z vključnim ostrim zavračanjem preteklih estetskih vrednot. Kubizem pa je hotel z odporom proti oblikovni nedoločenosti impresionizma dati ves poudarek prav izrazitosti oblike. Označbe iz zadnjih let, n. pr. abstraktni impresionizem aii sedaj, kot ga sam Černigoj poimenuje, analitično ku. bistični ekspresionizem, pa morda bolj razlikujejo ustvarjalni postopek oz. faze, ki je bolj, pri prvem v podajanju intuicije po prvem umetnikovem vtisu, drugi pa bolj v umetniški udejstvitvi v hotenem ob likovnem tolmačenju.
Naš umetnik, ki je lani preživel svojo 60-letnico ter 40-letnico umetniškega snovanja se nam letos pokaže znova z vso svežino novih ustvaritev. Njegov končni, čisto likovni dosežek je danes že daleč pretežno nekaka likovna glasba barvnih	in ob-
likovnih harmonij. Skoro orientalsko živa barvitost, blesteča v harmoničnih razporeditvah v domiselnih oblikovnih ritmih, ki včasih še spominjajo s svojo tematiko na davno njegovo ustvarjanje, a seveda v drugačnih oblikah, so neprisiljeno ugrajena v organsko povezano kompozicijo.
Predaleč bi se spuščali s podrobnim razčlenjevanjem poedinih del ob kalejdoskopski mnogostranosti Černigojeve u-stvarjalnosti. Saj je	komaj
mogoče v kratkem pregledati nekaj bolj splošnih	značil-
nosti.
V oljih, ki v ogromni večini prevladujejo, se kaže najbolje slikarjev elementarni	kolori-
stični ogenj. Vendar bi ne zadeli, če bi smatrali,- da je v ustvarjalni invenciji	oblik,
form, ^prostornih likov, manj riioTJSn. Zadostuje' pogledati katero koli sliko z ritmično prepletenostjo predvsem pravokotnih, geometričnih likov. Medtem ko so grafike, žal precej maloštevilne, včasih pravo vrtoglavo vrt.nčenjt blestečih oblikovnih ritmov/ predvsem krožnih; dinamizem ima pač tu skoro izKijučno možnost razžnaHal
«mur,ikalni».
Pa naj zaleze Čemi««« te
kar najgloblje v naviti poln in čist abstraktia še kjerkoli pojavijo iz krivulj človeško »bhčje postava, iz likovne ra ditve, daljni spomini na kM* no, tihožitje. Izhajam* i« povezava s stvarn..- realnim svetom. pa četudi morda k * prvi ustvarjalni intuieiji trne slike, je povsod očitna. V %<m smislu se morda Černigoj ao bo nikdar čisto odtrgal od vsakdanje resničnosti, četudi bi morda lahko rekli, da je cn od vseh naših likovnik«? najbolj univerzalen, ikmn kozmopolitski — najmanj povezan z neko lokalne svojo-vrstnostjo. Dasi seveda tudi v tem pogledu ne manjka povezav.
A motil bi se kdor bi hotdl morda videti v Černigoju cerebralno suhoparnega, teoretičnega konstruktorja in iskala* novosti za vsako cene. katM narobe. Naš umetnik Je nepffr »iljen, silno prirodno lahkote* in spontano intuitiven, akor* bi rekli likovni igralec, ki itaaa skoro brez mentalnega napeve vklepa v like svojo intuicije. Morda je v tej lahkotnosti celo njegova šibkost, ker se ne da disciplinirati v bolj vsestransko izdelane podvige, U bi ga nesli više.
Vsekakor je Černigojeva ree-
stava zakladnica izvirnih dei, Ki ne bi smel kuiturni tržaški Slovenec mimo nje, ne da kž se vanjo ne zazrl, kakor Černigoj zasluži po vsem svojca* 40-letnem delu, ki je dalo sodobni slovenski likovni umetnosti mnogo večji delež, kakor je ob neki priliki dobro ugotovil slovenski likovni kritik :n zgodovinar dr. Sijanec, kot se mnogokrat površno presrt. Ali pa se sploh ne upošteva v medsebojnem razlogovnet* vplivanju v svoji dobi. Morda je temu vzrok tudi njegoea dejavnost, skoro izključne tu, za mejo, v dolgih dobah skoro brez vsake povezave z osrednjim slovenskim likovnim i*-r.ščem, ki ga je neopravičen* nedovoljno ocenilo in upoštevalo, vsaj pri kakem posamea-nem ocenjevalcu, ki bi Mu take enostranske pomanjkljivosti ne mogli spregledati.
Z. JELINČIČ
HOROSKOP
 ZA DANES———
Komaj treba dodati še kompozicijsko neprisiljeno zaklju
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Zelja po neodvisnosti bo prevladala nad čustvom. Nepričakovano dobre novice.
BIK (od 21. 4. do 20. I.) — Vaši osebni načrti bodo prišli trenutno navzkriž z družinskimi obveznostmi.
DVOJČKA (od 21. 5. do M. (i.) — Odločite dokončno same takrat, ko boste povsem mirni. Borite se proti nestrpnosti.
RAK (od 23. 8. do 22. 7.) — Majhen nesporazum v družini, ki se je vlekel že dolgo, k«
odpravljen.
LEV (od 23. 7. do 22. 1) — Ne nasedajte hudobnim jMI’ kom, ki skušajo zasejati dveia v vaše srce.
DEVICA (od 28. g, do 22.1.1 — Izbirajte si sotrudnike p* razsodnosti, ne po simpatiji.
TEHTNICA (od 23. I. de M. 10.) — Kritično razdobja m čustvenem področju; nč mislite preveč na to.
ŠKORPIJON (od 24. 10. d* 22. 11.) — Utegnete kompromitirati čustveno trdnost, ki si jo pridobili s težavo.
STRELEC (od 23. U. do ML 12.) — Nenadno potovanje vam utegne prinesti hiter Mr ključek posla.
KOZOROG (od 21. II. do Al
1.) — Mnogo dobrega boak* slišali o osebi, ki vam jč psi sicu. a
VODNAR (od 21. 1. d* M.
2.)	— Pustite vat *e«bM» ljubljeni osebi in ne hedibe tako ljubosumni,
RIBI (od 20. 2. do 20. 8.) ** Ne imejte pomislekov in aar upajte se svojim najbliijit*.
L
Zemliti
. in skušaj biti tam bolj prebrisan hoj ti
beneški dnevnik
-g*fo v kino dvorani «Modemo»
Shod notranjih komisij
Predlog io sestanek je dala notranja komisija CRDA
Notranja komisija GRDA iz iča je organizirala za netijo 14.' junija ob 9.30 v nnerfiatografski dvorani »Mo-Jerftoi v Gorici shod članov v^eh notranjih komisij gori-Ike pokrajine.
predstavniki vseh sindikal JU h organizacij v notranjih Jgonftisijah tržiških ladjedelnic postali na sklicanje tega
SNG bo v nedeljo 14. , junija ob 20. uri gostovalo v Doberdobu na prostem s pravljično i-gro v štirih dejanjih
Pepelka
jUtpda, dasiravno je pokrajin-jjpo, rojstvo CISl javno spo-rcpjlo, da ga ne odobrava » To dejstvo je nadvse pomembno, ker dokazuje:
■'•f. da 'sindikalisti CISL v Tržiču ne poslušajo svojega pokrajinskega vodstva,
2, do sindikalisti CISL v Tržiču spoznavajo, da so proizvodne razmere v metalurških in drugih obratih v naši pokrajini tako kritične, da jan more od pom oči samo e-notna akcija.
4 Proglas, ki so ga notranje komisije objavile ža to priliko, poziva pokrajinske oblasti, parlamentarce in vse, ki fim je pri srcu napredek važnih industrijskih sektorjev, in sicer prav v času, ko se v R‘mu pogajajo za obnovo cele vrste delovnih pogodb (za kovinarje, tekstilce, delavce les-Ae industrije itd.), naj pridejo na sestanek.
Organizatorji se nadejajo, da se bo na tem shodu našla p-šitev za vsa najvažnejša Vprašanja.
 »>-------
PRIHODNJO NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU
Roditeljski sestanek in zaključna prireditev
• V t)^d^ljo 14. t. m. ob 15. uri je roditeljski sestanek v Dijaškem domu. Vabljeni so JTst ststrSt gojencev.
I	vabijo	gojenci
fctaVlataftv.1 šotodKike na za klitič-mo prireditev, ki bo v istih prostorih ob Id, Veseli bomo vašega obiska.
, .	Dijaška Matica
e— «»—----
V Trstu didaktični tečaj po Montessorijevi metodi
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da bo v Trstu od 1. folija do 30. septembra 1959 praktični didaktični tečaj po Montessorijevi metodi za vse Učitelje. Tečaj organizira ustanova »Opera Montessorin. Prodam tečaja je objavljen na šolskem skrbništvu.
Avtobusni izlet na padovanski velesejem
Zveza gonških, trgovcev organizira skupno z ENAL v nedeljo 14. junija avtobusni iz-Igt na velesejem v Padovo.
Izlet bo po sledečem programu: Odhod iz Gorice ob 6. uri »Korza Italia št. 5; prihod v gadovo ob 9. uri (ogled velesejma); ob 15. uri odhod v Be-etke; ob 16. uri prihod v Be-
odhod s Trga Roma; prihod v Gorico ob 24. uri.
Člani zveze trgovcev in društva ENAL plačajo za vožnjo in vstopnico na velesejem 1350 lir, nečlani pa 1.500 lir.
Vpisovanje do sobote 13. ju nija dopoldne na sedežu zveze trgovcev, Korzo Italia št. 5, tel. 3067, na sedežu ENAL ter v kavarni Ferigo, Ul. Roma tel. 2830.
Županstvo odgovarja Battellu in Battiju
Goriška občinska uprava je poslala v objavo dopis glede interpelacije svetovalcev Bat-tella in Battija. V njem pravi, da je sklicevanje svetovalcev na sklepe iz 1924. in 1925. leta nesmisel, ker je uveljavljenje novega pravilnika glede osebja že odpravilo stara določila. Obenem obljublja, da bo vnaprej sproti popravljala pravilnik, če se bo to pokazalo za nujno. Izvolitev notranje komisije uradnikov pa ne spada v pristojnost občinske uprave.
Danes seja občinskega sveta
Danes popold-ne bo seja go-ri.škega občinskega sveta, na katerem bodo razpravljali o številnih točlkah dnevnega reda, med katerimi je tudi predlog odbora, da se nakaže 125 milijonov lir za šolske zgradbe, predvsem osnovne šole in otroške vrtce. S tem posojilom bi do leta 1960 zgradili toliko šolskih poslopij, da bi morala povsem zadoščati potrebam.
Cesare je v Vidmu govoril o G. Matteottiju
Tri sekcije PSDI iz Vidma so včeraj komemorirale žrtev fKŠističnega terorja Giacoma Matteottija. O njegovem liku
Jutri enodnevna stavka
Tekstilci zahtevajo razne izboljšave
Stavko so proglasile vse sindikalne organizacije
Tri sindikalne organizacije i vilno sodelujejo v stavki, kaj-
so proglasile za jutri enodnevno stavko tekstilcev, ki se bo pričela ob 6. uri. Z njo bodo delavke podprle borbo predstavnikov sindikalnih organizacij, ki zahtevajo od delodajalcev normativne in mezdne izboljšave. Industrij-ci so dolžni sprejeti zahteve tekstilnih delavcev, ker so izredno povečali svoje dobičke kar daje delavcem pravico, da si zboljšajo svoj gospodarski položaj.
Pozivamo vse slovenske tekstilne delavce in delavke, ki so
j? govoril tržaški socialdemo- J zaposleni v podgorski in v kratsk; prvak Cesare.	|	rcnškd tovarni, da polnošte-
Danes 12. junija ob 21. uri bo gostoval v Čedadu, kamor ga je povabilo društvo »Amici della mušica*
SLOVENSKI OKTET
Jutri 13. junija ob 20. uri bo nastopil na letnem gledališču v DOBERDOBU, v nedeljo 14. junija,ob 18. uri pa v PODGORI — »Parco dei Principi*. Vstopnice za koncert v Podgori je mogoče rezervirati po telefonu, številka 24-95, vstopnice pa bodo prodajali eno uro pred predstavo. Oštevilčeni sede ži 300, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir.
Kadar je vino močnejše od volje
Prijatelj vinsKe Kapljice včeraj dočaKal 33. obsodbo
Vespist iz Trata obsojen, ker je dirjal in se na stražnikov žvižg ni ustavil
£
Goriški okrajni sodnik dr. Fabiani se je včeraj znova srečal z Ludvikom Kračino, 52-letnim Benečanom, ki je btez stalnega bivališča.
Ko se je Kračina usedel na zatožno klop se je razvil približno takle razgovor.
Predsednik sodišča (potem ko je ugotovil njegovo istovetnost in prebral 32 obsodb);
Kaj ste nasmodil-i, da ste spet tu?»
Kračina (nekoliko v zadregi); «Mira mi niso dali, pa sem jih ozmerjal*.
Preds.; »Kdo vam ni dal mira 7»
Kračina:; »Policaji*.
Preds.; «Kaj so vam storili hudega?*
Kračina; »Počival sem v Ul. Giusti; utrujen sem bil, pa sem se vlegel kar na trda tla. No, ja, morda sem tudi kaj pil. toda tega se ne spominjam. Prišli so k meni in me hoteli po vsej sili odvesti na kvesturo, ko sem trdno zadremal. Kdo mi more braniti, da ne smem leči, kjer mo je volja*.
Preds.; »In vi, kaj ste napravili, ko so vas pozvali, da pojdite z njimi?*
Kračina; »No..., kaj sem jim rekel? Nič takega, nič hudega, vsaj spominjam se ne ničesar*.
Preds.: »Brigadir javne varnosti Narduzzi in agent Po-iesello sta povedala, da ste jih zmerjal s ..svinjami", z „ušivci" in podobnimi priimki vpričo ljudi. Ali veste, da !« na tak način ne sme nahruliti lju ki so vam prav gr.tovo želeli dobro, če so vas hoteli spraviti pod streho; še celo pa se na tak način ne ogovarja predstavnike miru in reda*.
Kračina je gledal v tla in računal; 32 razsodb ima na grbi, pa tako dobro pozna kazensko pravo, da »e komajda še zmoti v raz-sodbi. Začel sem leta 1942, si je dejal. Tedaj sem napravil prvi hud
r.a arečo pogojno. Naslednje leto spet, in tako naprej po enkrat na leto do 1950. leta. T;stega leta je bil mejnik. Pričel sem pogosteje gledati v kozarec. Obsodbe pa so se množile. Lan; sem kar štirikrat sedel na zatožni klopi. Oh, to vino, to me bo spravilo ...
Predsednik sodišča je preki-
la za razne podpore 7.909.362 lir. Hiralnici je prispevala 1.778.563 lir, za denarne podpore 773.885 lir, za pakete z živilj 86.762 lir, pomoč v prehrani 1.458.900 lir ter nadaljnjih 162.432 lir za razne druge potrebe. V maju je prejelo pomoč 2565 ijudi, v javnem prenočišču je prespalo 990
ti samo na tak način bodo hitro in v celoti uspeli.
Slovenski oktet nastopi v dvorani Aviani
Iz videmskega »Gazzettina* povzemamo, da bo Slovenski oktet, ki bo drevi nastopil v dvorani Aviani čedadskega kulturnega krožka pel slovenske in jugoslovanske pesmi ter lirične pesmi italijanskega preporoda.
nil njegovo_ razmišljanje: »Ob- Qseb v hiralnico SQ jeli toženi Kračina se obsodi za-1 radi žaljenja agentov na šest mesecev zapora, zaradi pijanosti pa na 15 dni pripora in plačilo sodnih stroškov*.
Kračina je za prekršek v zaporu komaj dva tedna. Nekaj pred božičem bo spet zunaj. Do takrat se bo pokoril za svoje dejanje in pre-
mislil, če se mu splača nadaljevati po tej poti.
# # #
Sodnik je nato obsodil 32-lctno Ado Fabioli iz Drevoreda XX. septembra na 26 t:soč 667 lir globe, plačilo sodnih stroškov pogojno in brez vpisa v kazenski list. ker je izdala tri čeke (dva po 125 tisoč lir in enega za 290 tisoč lir), ne da bi bil na hranilnici denar za izplačilo.
# * *
Mestni stražnik Ferruccio Bosio je zažvižgal za vespi-stom 36-letnim Silvanom Pale-som iz M. Magdalene Spodnja št. 1284, ko je z veliko naglico vozil čez križišče Korza z Ul. Garibaldi. Vespist se j* na znak požvižgal in dirjal dalje. Toda roka pravice ga je dosegla. Sodnik ga je vdelaj spoznal za krivega, ker je vozil čez križišče prenaglo in je s tem spravljal v nevarnost pešce, in ker se ni ustavil na stražnikov žvižg. Zaradi tega prekrška ga je obsodil na 5.330 lir globe, zaradi drugega pa na 2.000 lir globe.
Delovanje ECA v maju
V mesecu maju je občinska
ftt (ogled mesta)j ob Jfl. uri | prekršek, da so me obsodili, podporna ustanova (Eca) izda-
eno osebo, skupno jih je 2086. Podporna ustanova je prispevala 25.000 lir za nabavo nove postelje v hiralnici.
Meščani so darovali v mesecu maju 11.000 lir.
 «*------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 20,4 stopinje ob 13. uri, najnižja 10,4 stopinje ob 4. uri. Vlage 70 odstotkov.
 «»------
Vpisovanje za <Veliko puntarijo>
ZSPD organizira avtobus na gledališko predstavo »Velika puntarija*, ki jo bodo prikazali v Novi Gorici v soboto 20. junija ob 20. uri. Vpisovanje na ZSPD ter v kavarni Bratuš do 17. t. m.. Vožnja 200 lir, vstopnina 120 din.
Tretje cepljenje otrok proti otroški paralizi
Goriško županstvo ponovno opozarja starše otrok, ki so bili ze drugič cepljeni proti otroški paralizi, da se zglasijo na higienskem uradu v Ul. Mazzini št. 7 od 9. do 12. ure, da jih bodo vpisali za tretje cepljenje.	,
Staršem bodo na uradu povedali dan in uro. cepljenja.
 »»——
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79.
 <»------
K in« v Gorici
CORSO. 17.15: «11 nudo e il morto*, A. Ray, cinemasco-pe in v barvah.
VERDI. 16.30: »Čarovnica v nebesih*, K. Novak, G. Ste-wart.
VITTORIA. 17.30:	»Zločinsko
orožje*, L. Scott, H. Marshall, .cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Malafem-mina», M. Fiore, N. Gallo, cinemascope.
MODERNO. 17.00:	«Poldne
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo 14. junija meddruštveno ekipno tekmovanje
■MED DVEMA OGNJEMA*
za otroke članov vseh prosvetnih društev. Posamezna tekmovanja se pričenjajo ob 10. uri.
	Na stadionu:
PD	»Cankar*
PD	»Škamperle*
PD	»Skedenj*
	v Dolini:
PD	»Vodnik*
PD	»Slovenec*
	v Križu:
PD	»Sirk*
PD	»Prosek-Kontovel*
PD	»Gruden*
V NEKAJ VRSTAH
O STOCKHOLM, 11. — Včeraj se je začel 22. kongres Mednarodne smučarske zveze, na katerem je 6 mest predložilo kandidaturo za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1962. Ta mesta so: Oslo, Garmisch - Partenkir-chen, Sestriere, Chamonix, Davos in Zakopani. Izvedenci me. nijo, da imata največ možnosti Oslo in Zakopani.
O RIM, 11. — Portugalska
Četrtfinale Davisovega pokala v Florenci
Danes prvi igri posameznikov
med Italijo in Jnžno Afriko
Sirola proti Vermaaku in Pietrangeli proti Forbesu
FLORENCA, 11. — V prisotnosti igralcev obeh ekip in namestnika sodnika Geelhan-da, ki se ni prispel v Florenco, je bilo danes dopoldne izvedeno žrebanje nasprotnikov za dvoboj v četrtfinalu evropske cone Davisovega pokala med Italijo in Južno Afriko, ki se bo začelo jutri s prvima igrama posameznikov.
V igrah posameznikov bosta Italijo zastopala Pietrangeli in Sirola, Južno Afriko pa Ver-maak in Forbes. V dvojicah bosta Italijo predstavljala ista igralca, v moštvu Južne Afrike pa bo Segal zamenjal Ver-maaka.
Izid žrebanja je bil naslednji:
Petek, 12. junija: Sirola (It.) - Vermaak (J. Afr.)
Pietrangeli (It.) - Forbes (J. Afr.)
Sobota, 13. junija: Sirola -Pietrangeli (It.) - Forbes-Segal (J. Afr.)
Nedelja, 14. junija:	Sirola
(It.) - Forbes (J. Afr.)
Pietrangeli (It.) - Vermaak (J. Afr.)
Italija in Južna Afrika se
strahu*, G. Lewis. ••••••HlllllimilHIHIIHIHHIIHIilHHIHIIIIIIIlJIimilUIHHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIHIIIHHHHHM
Prehod Rdeč« hita ima novo poslopje
Italijanska	obmej
se bo	vselila v
Tudi na jugoslovanski strani dokončujejo vstopni blok
Gradbeno podjetje Pasqua-lucci iz Benetk je včeraj dopoldne izročilo, predstavnikom finančne intendance novo poslopje pri Rdeči hiši, v katerem bodo uradi finance in obmejne policije. Prisostvo vali so dr. Scalisse, dr. Bor-ghini in kapetan Dainotto. V ponedeljek se bo v nove u-rt.de premestila obmejna policija, ki se je več let stiskala v dveh začasnih neprimernih prostorih, čez kakih 15 dni pa ji bodo sledili še o-stali.
Novo poslopje je zelo moderno. Celotni strošek (poslopje in zemljišče) novega
koli 80 milijonov lir. Poslopje je zgrajeno tako, da bodo ljudje, ki bodo namenjeni v Jugoslavijo, izrbčali dokumente na eni strani, ko se bodo vračali, pa na drug; strani poslopja Gradbeno podjetje je ckoli poslopja asfaltiralo veliko površino, da se vozači ne bodo mogli pritoževati, da nimajo prostora. Ko bo tudi na jugoslovanski stranj zgrajeno vstopno poslopje, bo mednarodni prehod Rdeča hiša zadostoval ne le za sedanje potrebe, ampak za veliko večje potrebe, ki bodo nastale z nadaljnjo okrep;tvijo vsestranskih odnosov med so-
nog. zveza je sporočila, da za- _______ ___ _______________
radi pomanjkanja prostih ter-1 bosta tokrat pomerili v tretje, minov letos ne bo nogomet-| V prejšnjih dveh srečanjih je nega tekmovanja za »Latinski i zmagala Italija, ki velja tudi pokal*.	| tokrat za velikega favorita,
HIHIHIHIHIHI Hill III llttlHIIIIIIIIIHIHIHIIHIItll lili Hilli HIIIII lili Hlltllllllllllllll liti Itllllllllllllll
Šport na slovenskih šolah
Dekleta Trgovske akademije prvakinje turnirja v odbojki
Turnirja so se udeležile ekipe štirih šol
obmejnega bloka se suče o- stdnima državama
V torek se je zaključilo odbojkarsko prvenstvo srednjih šol za dekleta. Kakor se je pričakovalo, je pokal že tretje leto odnesla Trgovska akademija. Dekletom se pozna, da vadijo precej več v odbojki kot ostale, kajti vsa ekipa Trgovske akademije telovadi in vežba na stadionu «Prvi maj*.
Treba pa je pohvaliti vse ekipe, ker so se zelo potrudile. Posebno učiteljišnice so se dobro izkazale. Odbojko so začele igrati šele letos in so vidno napredovale. V tekmah s Klasično in Realno so se dobro branile, posebno proti Realni, kjer so tudi v enem setu zmagale.
Graje pa je vredna neresnost deklet s Klasične gimnazije. V torek bi morala biti odločilna tekma Klasična — Trgovska, toda iz nerazumljivih vzrokov ekipe Klasične ni bilo, razen dveh igralk.
Tako je Trgovska odnesla pokal brez končne tekme, kar ji nikakor ni bilo pogodu, ker ima občutek, da si pokala ni priborila, kot bi bilo treba
Sestava posameznih ekip;
Trgovska akademija; Anica Hmeljak (kap.), Zorka Orel, Alma Kraljič, Danijela Nedoh, Mojca Rauber, Neda Mijot.
Realna gimnazija; Neva Martelanc (kap.), Darja Luin, Slavica Bandi, Pia Campagnali, 'Marjana Bolko, Anamarija Me. tlika.
Klasična gimnazija:	Sonja
Polojaz (kap.), Marija Cenda, Marija Colja, Diana Markežič, Marija Strekelj, Neva Furla-nič.
Učiteljišče; Vera Luksa (kap.), Eleonora Zavadlav, Majda Liparje, Zora Žagar, Mirela Malalan, Helena Prelili.
Rezultati posameznih tekem:
Realna — Klasična 2:1 (5:15, 16:14, 7:15).
Klasična — Učiteljišče 2:0 (15:13, 15:10).
Realna — Učiteljišče 2:1 (15:11, 7:15, 15:12).
Trgovska — Realna 2:0 (15:4. 15:2).
Trgovska — Učiteljišče 2:0 (15:3, 15:4).
Trgovska — Klasična 2:0 (brez tekme),
Končna lestvica:
1.	Trgovska akademija	S	t.
2.	Klasična gimnazija	4	t.
3.	Realna gimnazija	2	t.
4.	Učiteljišče	•	t.
M.	R
O DUNAJ, 11. — Ernst O-cwirk, je bil včeraj operiran na peti desne noge. Operacijo je izvedel zdravnik avstrijske nog. reprezentance dr. Robert Jelinek. Ocwirk ima sedaj nogo v mavcu, in bo jutri zapustil bolnišnico.
predvsem zaradi izvrstne forme Pietrangelija.
Pietrangeli in Sirola sta včeraj trenirala na igriščih Casci-ne skupno z Merlom in mladim Tacchinijem. Današnji trening se je zakasnil zaradi naliva, ki je trajal kaki dve uri. Vsi štirje italijanski tenisarji so v zelo dobri formi.
Južnoafrikanci Vermaak, Forbes, Segal in Veedon, ki so ves dopoldne počivali, so prišli na igrišče šele no 17. uri. Odigrali so nekaj setov in posebej trenirali udarce iz raznih položajev. Vermaak je po terningu izjavil, da je glavno igrišče, na katerem bodo borbe, v odličnem stanju.
Posamezne igre bodo delno prenašane tudi po televiziji.
 «*-------
Po povabilu iz New Yorka
Loi bi šel v ZDA toda samo na gotovo
MILAN, 11. — »Ce bi šlo res za borbo za svetovno prvenstvo, smo pripravljeni odpotovati v Ameriko še nocoj; če pa nam hočejo znova predlagati običajno propagandno turnejo, potem je naš odgovor ne kot je bil včeraj in kot bi bil tudi v bodočnosti.* Ta ko je Loiev prokurator Gio-vanni Busacca označil svoje in Loievo stališče v zvezi s predlogom organizatorjev Ma-dison Square Gardena.
»Dvoboj z zmagovalcem srečanja Ortiz-Lane — je nadaljeval Busacca — za svetovni na slov kat. welter junior nas navdušuje. Toda pred odhodom si hočemo biti na jasnem, če je v pogodbi jasno rečeno, da bo dvoboj veljal za svetovni naslov, potem je v redu. V nasprotnem primeru gremo lahko v ZDA samo kot turisti. V tem smislu sem tudi že odgovoril v ZDA.*
Loi je k izjavam svojega menažerja dodal:	«Svetovni
naslov je moja največja ambicija in mislim, da sem v več kot 100 dvobojih dokazal, da sem si zaslužil možnost, da se borim zanj. če bom imel to priložnost, si je ne bom pustil odvzeti. Tudi če bi bil moj nasprotnik Ortiz, Lane ali pa katerikoli drugi boksar, ne bo imel lahkega posla z menoj, če ne zaradi drugega že zaradi jeze, ki se je nako-
  ............Hill,I.I..IH..,............
Dirka po Hrvaški in Sloveniji
Nevenko Valčic zmagovalec etape Zagreb-Reka (180 km)
V ekipnem plasmaju vodi Beograd pred Rogom
REKA, II. — V današnji prvi etapi kolesarske dirke po Hrvaški in Sloveniji, od Zagreba do Reke v dolžini 180 km, je zmagal član hrvaškega moštva Nevenko Valčič.
V Zagrebu je startalo 43 kolesarjev katere je ves čas do Reke spremljal dež. Na cilj je prišlo 42 tekmovalcev, ker je Sime Bajlo iz Zadra med potjo odstopil. Dirka je bila zelo zanimiva. Posebno dobro je bil za borbo razpoložen Ve-selin Petrovič, ki je vozil skoraj ves čas na čelu in ki je šele v finalu moral prepustiti zmago boljšemu sprinterju Valčiču.
Kakih 20 km pred Karlovcem so se od glavnine odtrgali Hrovat, Valčič, Žirovnik, Vukojevič, Levačič, Petrovič in Jugo. Neposredno pred Karlovcem je njihov naskok znašal 500 m, v samem Karlovcu pa so jih zasledovalci dohiteli in skozi središče mesta je prvi vozil Levačič pred Petrovičem.
Takoj po Karlovcu sta se odcepila Šebenik in Petrovič,
za njima pa so vozili Zidan, Vukojevič in Bogovič. Skozi hriboviti del Vrbovške je prvi vozil Petrovič in za njim Šebenik. Takoj po Skradu pa je skozi drugi cilj za gorsko na-grado, ki je bil postavljen pri Krupljaku, vozil prvi Žirov nik pred Valčičem in Bajcem.
Dirka je bila tu praktično ze odločena, ker so bili v ospredju vsi najboljši.
Vrstni red na cilju:
1. Valčič (Hr.) 4.54’18”, 2 Petrovič (Bg.) 4.54,18", 3. ži-rovmk (Rog) 4.54’21”, 4. Bajc (Odred) 4.54’28”, 5. Vukojevič (Bg.) 4.56'56”, 6. Levačič (Hr.) 4.56'56”, 7. Nill (Nem.) 4.56,59” 8. Šebenik (Rog) 4,57,41", 9. VVeiss (Nem.) 4,57’41”, 10 Traven (Odred) 4,57’41” itd. EKIPNI VRSTNI RED:
1. Beograd (Petrovič, Vukojevič, Dellspetra) 14.50’03", 2. Rog, 3. Hrvaška, 4. Odred itd.
Jutri je na vrsti najprej pol-etapa na kronometer od Reke do Crikvenice in nato druga poletapa od Crikvenice do No. ve Gorice.
pičila v meni v vseh teh k® ko mi —• mislim po lcrlVIC:ve, niso omogočili borbe z* tovni naslov.*	-..»»t
NEW YORK, H. — otVL zatorji Madison Squar* v* dena so danes sporočili, P e Ouilio Loi pristal na *V0,"L zmagovalcem dvoboja za JL,«. prvenstvo vvelter junior vzru Lane. Načelno naj bi t* boj bil 21. avgusta.
Turnir Racinga v Part*1
Milan Izgubil tudi od Vasco de Gama (2:1)
PARIZ, 11. — Pred gledalci je brazilska enap? ca Vasco de Gama Pre la Milan z 2:1 (1:0) in la na turnirju Racinga mesto pred Milanom.	,
Strelci: v prvem polč?“V■. 39’ Almir; v drugem P0*.,,, v 5’ Sabara, v 44’ Occl«t» (M.).
Milan: Gallesi; Fontana, gatti; Occhetta, Mf.il-Schiaffino; Fogar, Favalh, tafini, Bresolin, Danova. ■ Vasco de Gama:	Barbo*
Paulinho, Viana; Laerie, so, Coronel; Sabara, B® , (Teotinio), Almir, Buben Pinga.
Igra je bila v prvih P°*	„
tn ciaKa v ie Danv
ura*1
zelo slaba. V 30’ je z močnim strelom P®* prečko, tri minute P®z :i0vit
se je odbil od droga s 0 strel Rubensa. V 39’ je *	0
de Gama dosegel prvi &■,.]& zaslugi srednjega nap*uran-Almira, ki je z 12 m neu ^ ljivo streljal na predloze* ( ge. Polčas se je zakljue*1 ofenzivo Brazilcev. . c*.
V 5’ drugega polčasa J'foja* bara dosege! drugi gol zfreij»l zilce,	ko	je	ponovno	? foj*-
v	mrežo	žogo, katero	je >B
tar Milana že prej odbil. ■ j, je dosegel častni gol_ v ,4. nji minuti igre iz gneče P® slugi Occhette.	(9
V tekmi za prvo i®,,,, je Racing club prema!*1 f;| tuno iz Duesseldorfa ' (2:»).
 ** v pri*
O MESSINA, 11. ~.y L? jateljski tekmi je Messina magala skoraj komplet® mo s 3:1.
—	a#	ct&rD
Državno prvenstvo
Straulino - Lapajfl* krepko v vodstvu
Državnemu prvenstvu' nic vrste «Star» (Zvezd*jeii° bilo vreme včeraj nak*®®1 Bt. in organizatorji so 1 *“ nl»ta* doknadili zamudo, ki ietmeV»* la zaradi odložitve tesn -e nja, ki hi se moralo zače jj. v torek. Vode tržaškega , va so bile mirne in P1 ugoden veter.	.	.	h	je
Po prvih dveh voznj« krepko v vodstvu 8lay,„0 t vorit prvenstva StrauU® f jadrnico «Merope Ift* sovozačem Lapajnejem. rt\ Prva vožnja: 1. Mer®P* p (Straulino-Lapajne), 2.	. j,
dendro (Rode-MazuchemJ-jj^ Brise (Rivelli-Marino), J, vola rossa (Salata-Marrat, p Nababoo III. (Danelon-® ger), 6. Tornado II.
Danieli) itd.	Rt
Druga vožnja: 1. MeroP« j|# (Straulino-Lapajne), Z. (Rivelli-Marino), 3. R®4 gt dro (Rode-Mazuchelli), *
j »it-
phad	(Vat terch i-Telera
Tornado II. (Ardito-Da01* >,
»t rossa (Salata-M en
red po prvi® "v j!
Nuvola
Vrstni
vožnjah
1, Merope
točk, 2. Brise 33, 3.. R®d?g A dro 33, 4. Nuvola rossa Tornado II. 27, 6. NababbO »-26 itd.	K	j|
Na cilj je prišlo ja-drnic.
O BUDIMPEŠTA, 11. —JS sporoča, da se bo Laszlo boril 18. julija v Mil?n^ ‘.\§r lijanom Italom Soorticht« i
Odgovorni uredniK STANISLAV	fr*
T'ska Tiskarski zavod Z't’T*
VIŠKO KRANJEC;
/'■“ •--------------
im 't, ‘iti	.»
Povest o dob
Hi
«Da ne bom ostal nehvaležen s svojim majhnim plačilom,* j* rekel Pater, »bom poleg denarja, ki vam ga bom lahko
odrinil, hodil z Jožefom po drva v gozd. Stari ste,* je rekel zdaj naravnost Jožefu, »otrok nimate, da bi vam pomagali, in kajtgtdo bi bilo, če bi samo gledal, kako nosite butare na svojih *sttirih plečih, in čakal pri peči, da bo spet topla. Vrh
tega seraj vaje delu, razen k današnji kaj Tak4, besi bili pd Riši i: ne
Nepošten tli veliko r*ali razbojnik, ticino i šef po Jožef inTv>: v
da bi r ponudil,
življenje mi je potekalo v neprestanem niso hoteli nikjer sprejeti, kar je dan-
ra stvar.*
_	ostale brez odmeva	v srcih vseh,	ki so
ga	poslušali. Prikupil se jim je na prvi	mah,
da so sumili v njem nekaj nadnaravnega, nikakor ni mogel biti, a opaziti je bilo tudi ' njinfin Petrom Koštrco, ki Je bil navaden trca je poležkoval v sobi in poslušal Ka-jaril. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi §e je rad sprehajal	po goedovih;	ko je
rka in svojo starost,	je takoj segel	v žep
ea kurjavo. Tisti denar je Jožef vtaknil 1 ^uhljad, ker se mu je zdelo pregrešno, ar za take stvari. Ta Peter pa se je takoj ilaggl pri delu, m sploh je kazal veliko Vedinju tako tudi v besedah.
ponižnost,
Kakor dom^ je sefcel mednje ea peč in se spustil v pogovor, predvsem sevedafz Jožefom in Ivanom, čeprav ni prezrl ne Marte ne Katice. Prevel^tOga zanimanja za ženske ni kazal in je spadal po vsem videzu mod ljudi, ki so že na neki način mimo tega. — Njegova zunanjost je bila sicer na prvi pogled arpitkupna/ ker ga je kazila brada, ki mu je močno pognala,
toda blage oči so razodevale dobro srce, a še lepše so ga razodevale besede in neredek nasmeh, s katerim je često odgovoril temu in onemu, ali pa se z njim opravičil.
V samoto, ki je postajala že mučna zaradi Martinih stvari, je posijal nov žarek živahnosti. Spet so imeli ljudje o čem govoriti in spet so posedali pozno v noč.
* * *
Samo Marta je bila daleč od tega bornega življenja. Pretesno ji je postajalo; srca se ji je polasčal nemir. Izgubila je stik z ljudmi. Posedala Je sicer med njimi večer za večerom, toda z njo skoraj niso govorili. Sicer bi lahko vedela, da nima kdo naravnost z njo govoriti, ker so pomenek vodili povečini moški, Jožef,	Ivan in Peter.	Ti	pogovori	so se dotikali velikega sveta, v	katerem so bili	že	vsi trije,	v katerega
se dva spomladi spet vrneta, ki je bil mikaven, toda težak in ni mogel zasenčiti lepote tega mirnega kraja.
Marta je ob vsem tem lahko samo sanjala. Sedela Je na oni strani peči, kjer sta v kotu čepeli mamica in Katica, se naslanjala ob toplo steno, zrla predse	in	se zasanjala. Besede
o svetu, o katerem so	govorili moški,	so	vzbujale	v njej vse
drugačne misli. Svet je pomenil zanjo kraj, kjer bosta živela ona in Peter Koštrca; in Katica. Ker odločeno je bilo in je bilo tudi samo sebi umevno, da pojde Katica z njima. Saj je Martin otrok in Ivan nima do nje ne kakih pravic ne dolžnosti.
Srca se je polaščal nemir. Predolgo se je že vleklo, postajalo je preveč mučno. Takrat, ko je Peter Koštrca odhajal, je bila prepričana, da se bo po nekaj dneh vrnil, da, še isti večer ga Je pričakovala. In prav lahko bi bil prišel. Zdaj pa Je že več ko mesec dni od tistih dob, blizu je pomlad, sneg je že skopnel, komaj za hišo na severni strani ga je še nekaj, prvo sonce Je posijalo, samo Petra Koštrce ni od nikoder.
Kljub temu ni mogla umreti ljubezen do njega, niti ni postala manjša. Skušala je pregnati celo nestrpnost iz sebe, ker se ji je zdelo, da dela krivico Petru Morda so ga res ujeli — *eveda po krivem — in ga zaprli. A kaj naj počne ona? Pomlad ni daleč in ni daleč pomladno delo. Takrat se bo Ivan Koren spet odlečil za v svet, in bo lepega dne rekel,
da krenejo od tod. Marta tega ne sme čakati, temveč mora prej od tod.
Tako se ji je zasnoval v mislih načrt, da pobegne, kakor hitro postane nekoliko topleje. S seboj odvede Katico in nekje v svetu srečata Petra Koštrco. O tem je bila trdno prepričana, zdelo se ji Je celo, da ve, kje Je kraj, kjer se bosta srečala. Samo tja mora priti.
Da bi ostala pri Ivanu? Lahko bi se spomnila mnogo takih zgodb, ki jih je bodi sama videla po svetu šli po vaseh bodi pa samo slišala o njih, in lahko bi vedela, da se je konec koncev vse dobro izteklo. Med možem in ženo se je dosegla sprava, odpustila sta drug drugemu, in v zavesti, da lahko samo s skupnimi močmi vodita življenje dalje, sta si naložila breme na pleča in nekaj let potem je bilo vse pozabljeno, kakor da se ne bi bilo nikdar nič zgodilo. Ali nista morda tudi Kostrčeva imela kakih podobnih stvari v življenju? se ■*e i ^r^eKala< vendar živita zdaj v največjem miru in v il ? Ul' Yse je pozabljeno. Prav tako pa je pozabljeno povsod drugod. In tako bi bilo pozabljeno tudi pri njih.
Ye’ .P1! t? ni mogoče. Marta je zasovražila Ivana.
sovraštvo izviralo samo iz golega dejstva, da jo je bil Ivan zalotil pri grehu. Saj se je borila prej sama s seboj prav zaradi Ivana: tudi s Petrom sta govorila o njem. Prav težko se je odločala in poslavljala od njega ne da bi se mogla docela sprijazniti z mislijo, da bo nekoč ta Ivan Koren, ki sedi tu pri peči in tako mirno govori, moral ostati sam in sam oditi po svetu. Ko pa je tedaj Ivan Koren obstal v sobi in zagledal Marto v Petrovem naročju, je začutila najprej nekaj, česar ni mogla opredeliti, ali je bil sram ali gnus nad samo seboj, dokler se vse ni sprevrglo v navadno sovraštvo. Bila Je ena sama pot iz tega: pasti pred Ivana priznati vse in ga prositi odpuščanja, ali pa, da bi bil Ivan' sam obračunal z njo, da bi jo bil pretepel in ozmerjal.
Ivan pa je molčal.
Ta molk je trajal že mesec dni, Marta se je s silo In z namenom, da bi prikrila svoje načrte, vrinila v njihovo družbo in zdaj posedala tu, kakor bi se bala svoje sobe, kjer je bila po navadi sama. ali pa je morala molčati, ker ni nikdar nihče spregovoril z njo.
Pri tem je opazila, kako vene njena lepota. Vsako je s strahom obstala pred ogledalom, ko se je česala »* zagledala v svoj obraz. Kje je tista lepota, ki jo je im«1® jeseni, ko se je vrnila? Ali ni to lice preveč bledo, utruj* ali niso na njem prve gube? Videla jih je, kako so se z»Je od oci proti sencem, drobne, toda neizbrisne. Guba se Je pravila na čelu, gube so se pojavile ob ustnicah in ce»°
i£«tU' ^re?tr1šil,a se je> k0 ,e Pomislila, da taka ne bo ugW Petru Takrat, ko sta se prvič srečala, je bila njena v najlepšem cvetu; in če bi bila pomislila na to, da ys roza nekoč odcvete, bi se bila laže sprijaznila s tem dejsf . Toda ona je lepoto potrebovala, ker je bila lepota vse, je imela; lepota je bilo tisto, kar Je ugajalo svetu in česar bi jo svet ljubil.
In ko se je vsega tega do potankosti zavedla, so se orosile oči. Ta zima, ki jo mora preživeti tu, je postala usoc zanjo. Tudi zaradi tega mora čimprej od tod, čimprej, ima vsaj še rahel odsev tiste velike lepote, ki jo Je v krasiia.
V dneh, ki so priučili prvo lepo sonce. Je postala nestrpnejsa. Vedela je, da je čas blizu, toda šele zdaj **, določneje pojavilo vprašanje: kam. Svet je bil širok, P*: prostran, da bi mogla kar tako najti tisto pot, kjer bj srec Petra Koštrco. Saj niti Jožef niti Ana nista vedela, _ odšel, niti nista vedela, kje po navadi živi. Peter Kostrc* predstavljal tuj, neznan svet, kamor ne moreš priti- L . je živel kje v bližini, lahko Je živel sto in sto kilom*11 daleč, samo kje, tega ni vedel nihče.
Vse to življenje je povzročalo velike skrbi tudi K*"1, vima. Saj sta prenehala že zdavnaj živeti zase, živ*1® samo še za druge. Med njima se ni moglo zgoditi nič nega več. To, kar sta ohranila, je bila samo še ljube***1-ljubezen pa se Je obračala do drugih in se vznemirja*" mislih na njihovo usodo. Vsak dan znova sta si mora1® * znati: Nič se ne zgodilo. To, kar bi se imelo zgoditi, JeM sprava med Ivanom in Marto. Te pa ni bilo Tudi Pre“ £ čem sta bila Ivan in Marta sprta, vendar se Je takrat večer zgodilo: ljubezen med mladima zakoncema se novo prebudila.	...
/Nadaljevan)t *le