TUR!Z N A p o v E D N • Toma meseca: Vetji projekti CPTS v letu 1998: Turistilno informacijska in promocijska mre!a slovenije · TIPS, Trtno komuniciranje z domato javnostjo, "Dobrodošli. Doma' . Še kak mesec K do lansiranja akcije ................... ........................................... ................ .. .................................. .. ............. 2. in 3. stran • Letni poročlU: Predstavništev na Dunaju in Zii richu ............... ........................ ......................... .. ...................... 4. stran • Izbor: Iz informacij Združenja za gostinstvo in turizem GZ Slovenije, ........... .. ..... ............ ...................... ........ 5. stran • Turlstllne agencije In prevozniki: IATA napoveduje - letalski promel se bo poveleval, vendar z vse manjšo stopnjo, Turizem os laja sektor z velikim potencialom za zaposlovanje ............. ................................ .......................... 6. stran • Sejmi in borzo: Ka j se bo dogajalo v Milanu in Berlinu ........... ................................... .. .. ................................ -7. stran • Zadnja stran: Kako smo se odrezali lani, kje je kdo, podrčtano .......................... .......................... .. .. ............ 8. stran Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je 9. In 10. februarja v kongresnem centru hotela Emona v Portorožu pripravilo tretji Slovenski turističn i forum. Poleg plenarnega dela foruma, na katerem so bile predstavljene aktualne naloge na področju turizma, izmenjana mnenja o ukrepih za pospeševanje turizma, predstavljeni rezultati ankete, ki jo je v okviru nacionalnega programa statističnih raziskovanj opravil Statistitni urad RS poleti leta 1997 med tujimi stacionarnimi tu•risti v t u ristič nih krajih Slovenije, model razvoja turizma v Ljubljani s programom aktivnosti in tržna raziskava o vsebini strokovne publikacije za turizem, ki jo je na osnovi ankete opravilo Delo Stik, so potekale še tri delavnice. Na prvi delavnici so razpravljali o rezultatih raziskave med tujimi turisti in o razvoju turizma v Ljubljani, na drugi so predstavili sistem zbiranja in posredovanja turističnih informacij in ugotavljali možnosti izdajanja strokovne turistične revije, na tretji pa so govorili o strateških ciljih igralništva, o zakonodaji, ki ureja to področje in o podelje• vanju koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. (D. Z.) Slovenija se tudi letos intenzivno predstavlja na delavnicah Evropske potovalne komisije (ETQ, ki je najpomebnejša marketinška organizacija za promocijo Evrope v ZDA. Delavnice ' European Roundtable and Supermarts' potekajo med 20. januarjem in petim marcem, skupno jih bo 25, CPTS pa se bo udeležil na trina jstih. Delavnice odlikuje visoka profesionalnost pri izvedbi. Med približno 30 sodelujočimi predstavniki različnih evropskih agencij, hotelskih verig, letalskih družb, je vedno prisotnih od sedem do deset nacionalnih tu rist ič nih centrov. Odziv ameriških tour operatorjev in agencij je izredno velik, od 220 do 350 udeležencev po delavnici. Ocenjujemo, da je prisotnost na delavnicah izredno pomembna za seznanitev ameriške turist ične javnosti o možnostih, ki jih ponuja Slovenija, predvsem na poti med Benetkami in Dunajem. Gre za potencial desetih miljonov obiskovalcev iz ZDA v Evropo v letu 1997, od katerih pa je Sloveni jo obiskalo samo 14.700. Ob sicer zelo omejenih možnostih širše pro· mocije, brez oglasov in minimalne navzočnosti v medijih, pripravljamo študijsko turo za ameriške agente, pomem• ben delež pa je prispeval tudi Kompas Holidays lnternational iz Floride, ki letos prvič samostojno nastopa tudi na tri • najstih delavnicah. Posebne programe ima tudi letos ' specialist za Slovenijo ' Kollander Travel iz Clevelanda, ki ob svojem 75•letnem jubileju delovanja pripravlja več programov za Ameri čane slovenskega rodu. Z zanimivimi progra• mi se predstavlja tudi Travelmax, lnc.iz Clevelanda, pod naslovom 'Slovenia off the main roads •. Prvič je svojo brošuro OŠloveniji pripravla tudi agencija Slovenia Travel iz New Yorka. Iztok Altbauer 114 8 O 5 8 4 - - .'~ • lrijo obiskujejo fi11a11tno vedno bolje stoječe ciij11e skupine. lArndi takih pozitiu11ih trendov namemvnjo a/!Slrijski botelitji u letošnjem. letu w 20 odstotkov poi-eč11ti i1111esticije v t11ristič11e objekte. AKTIVNOSTI SLOVENSKEGA TUR· ISTIČNEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU V LETU 1997 • INFORMATIVNA DEJAVNOST Lani smo posredovali skupaj 5515 informacij. To je za 46 % več kot v letu 1996. Največji del informacij smo posredovali pisno, veliko tudi po telefonu, obiskov v predstavništvu pa je bilo ca. 20 %. Glede na strukturo povp,aševanja se gostje največ zanimajo za obalo in kras · 33 %, sledijo slovenska mesta na čelu z Ljubljano in Mariborom . 26 %. Za gore in jezera povprašuje 18 % gostov, za zdravilišča pa 11 %. Ostalih 12 % pa išče splošne informacije in tiste o slovenskem podeželju. Izredno narašča interes za kulturne prireditve v Sloveniji, za pohodništvo, kolesar• jenje in vinske ceste. •STIKI Z JAVNOSTJO V letu 1997 je Slovenijo z našim posredovan- jem obiskalo 35 novinarjev. V juniju smo orga- nizirali dve študijski turi: po slovenskih vin- skih območji h in v Radence/Prekmurje. že v januarju smo pred dunajskim turističn im sej- mom organizirali odmevno tiskovno konferen· co. Pred predslavitvijo Alpskih cest v ce lovškem Intersparu smo organizirali tiskovno konferenco na slovenskem konzu- latu. Več pogovorov z novinarji smo orga- nizirali novembra na sejmih za seniorje v Gradcu, Innsbrucku in Celovcu. S tiskovnimi konferencami smo zakljucili v decembru na skupnem delovnem zajtrku v hotelu SAS v organizaciji Corps Touristique. Prireditev je obiskalo 46 novinarjev. V letu 1997 je z našim posredovanjem v avstri- jskih časopisih izšlo 72 člankov. Najbolj odmevne so objavili revija Maxima, dnevniki Kurier, Kronen Zeitung in Kleine Zeitung ter mesečnik Aulo Touring. Posebno priznanje za nas je pomenila anketa revije Re ise Magazin, kjer smo v primerjavi tujih turističnih pred- stavništev v Avstriji pristali na izvrstnem drugem mestu od dvajsetih. • POSPEŠEVANJE PRODAJE Sodelovali smo v organizaciji navedenih petih turističnih sejmov spomladi in treh v novem- bru skupaj s skupnostjo zdravilišc. Na sejme smo vabili poslovne partnerje, t.j. organizator- je potovanj, predstavnike združenj ter no- vinarje. Workshop Dunaj, 4. nov. v hotelu Wimberger je bil odlično obiskan tako s strani pred- stavnikov slovenskega turističnega gospo- darstva (37 podjetju, kot tudi povabljenih agentov, podjetij, združenj ter novinarjev (85). Večina ponudnikov in gostov je delavnico ugodno ocenila, zato bomo s to zelo konkret - no obl iko pospeševanja prodaje nadaljevali tudi v letu 1998. V drugi polovico novembra smo se udeležili dvodnevnega seminarja avstrijskih avtobuser- jev, kar se je izkazalo kot zelo pozitivno, saj ravno avtobusarji v Slovenijo pripeljejo veliko skupin, nam pa z njimi, v nasprotju z agencija- mi, manjka pravih kontaktov. Stike smo navezali kar z 22 udeleženci kongresa. • SODELOVANJE S TOUROPERATORJI Največ kontaktov smo imeli s tistimi, ki v Slovenijo pripeljejo največ gostov: Reiseclub / Seniorenreisen, TERRA, Platzl, Union, Ruefa, Blaguss/Springer, Gruber in Kompas Touristik. Verjetno bo veljalo razmis- liti o kategoriji touroperatorja "specialista za Slovenijo• s tem, da s tem dosežemo vetji efekt pri prodaji, da pa si istočasno ne zapre- mo vrat pri ostalih, ki tega naziva ne bi prido- bili. PROGRAM DELA SLOVENSKEGA TURISTIČNEGA PREDSTAVNIŠTVA V AVSTRIJI ZA LETO 1998 • INFORMATIVNA DEJAVNOST Na tem področju bomo letos poleg običajnega dela na informiranju naših strank izvedli še mailinge na naslove naših stalnih strank. posredovali jim bomo informacije o novostih in predstavitvah v Sloveniji. Predlagamo, da je to naš časopis Turizem, prirejen za končnega potrošnika. Tak mailing bomo napravili tudi skupaj z avlomobilskim klubom OAMTC, ki pokriva ravno za nas izredno pomembno ciljno skuoino individualcev, ki prihajajo z avtom. • STIKI Z JAVNOSTJO Januarja in februarja bomo novinarje povabili na našo stojnico (happy hour), na sejmih na Dunaju, v Linzu in Salzburgu. 18. februarja bomo organizirali redno letno tiskovno konfer- enco na Dunaju. študijska potovanja novinar- jev bomo organizirali na temo pri reditev v Sloveniji, turizem na podeželju (Idrija, Gornja savinjska dolina, Kozjanski park). Švica: rast gibanj • • organiziranega turizma Iz Ziiric/Ja: Zvo11e Petek • STANJE NA TR2IŠČU Po najnovejših podatkih o turističnih gibanjih iz Švice za leto 1996 je število tu rističnih poto- vanj v tujino v primerjavi z letom 1995 naraslo za 6 odstotkov • na več kot 10 milijonov. Za potovanja v tuji no so Švicarji porabili 9,3 mili- jarde frankov (+6,1%). štiri od petih potovanj se končajo v Evropi (+8,5%). Na prvem mestu je Francija (3,7 milijona švicarskih turistov), sledi ji Španija (1,5 milijona), Nemčija (848.000), Avstrija (746.000), VB, ZDA, Grčija in Madža1ska (152.000) . Velik premik v Evropi je napravila Romunija (18.000 turistov, +36,1%). • POL02AJ SLOVENIJE NA TR2IŠČU Organiziranemu turizmu se, sode č po rezu \• latih letošnje sezone, v Švici obetajo boljši časi. Našo državo je lani obiskalo 13.025 švic- arskih turistov oziroma za 13 % več kot leta 1996, prenočitev je bilo 37.349 ali za 14 odstotkov več kol leta 1996. Sodeč po zani - manju, ki ga je bilo čutiti na oktobrski tu· ristični borzi TTW v Montreuxu, utegne biti letošnja seona še boljša. Po dosedanjih podatkih se bo število švicarskih organ izalor- jev potovanj, ki bodo v svoje programe vključili slovenske destinacije povečalo . Trenutno ima Slovenijo v programu 25 organi- zatorjev potovanj, od teh je 15 avtobuserjev, specializirani TO kot so KOMPAS; AT, AGRAR Reisen, EUROTREK, Fly Fishing Adv., Kultur und Aktiv Reisen ter dva nova: CTS Travel (Ljubljana, zdravilišča) in COOP-Extra (Portorož). Novost je tuidi program: ST(DTEREISEN LJUBLJANA, ki ga je v sodelo- vanu s Kompasom turizem in mestom Ljubljana izdalo predstavništvo ADRIA AIR- WAYS in slovenski turistični urad. • PISANJE TISKA V treh mesecih lanskega leta je bila Slovenija deležna precejšnje pozornosti v švicarskem tisku in tudi na televizi ji. To je delno tudi posledica vklj u čitve Slovenije med kandidatke za polnopravno članstvo v Evropski uniji, k temu pa so prispevali tudi naši športniki in najbolj priljubljen voditelj TV dnevnika DRS H.J. Enz, ki se je odloč il oditi v Pleterje in si v tamkajšnjem samostanu po štirih voditeljskih letih nabrati novih moči. Pri 01ganizaciji nje- govega potovanja je sodelovalo tako pred- stavništvo kot tudi Adria Airways. Enzove reportaže so bile objavljene na prvih straneh časnikov z največjimi nakladami kot so Blick in Sonntagsbl ick, pa tudi na te leviz iji. Odmevna je bila tudi celostranska reportaža z naslovom • Najmlajša evropska prestolnica kot ljubica •, ki je bila konec septembra objavljena v Tages Anzeiger. • SLOVENIJA NA ŠVICARSKI TV Zelo odmeven je bil tudi prispevek o slovenski zimski turistični ponudbi v televizijski oddaji Marktplatz. Oddaja, ki poteka v živo, je bila na sporedu v nedeljo 14. decembra ob 20.00 na DRS 2, ponovitev pa je bila 28. decembra. Oddajo si je 14. decembra ogledalo 192.000 gledalcev, 28.decembra pa približno 100.000. Zadnjih 15 minut oddaje je bilo namenjenih Sloveniji kot še "neodkriti zimsko-špo1tni des- tinaciji z veliko tradicijo ". Za nastanek filmskega zapisa o Sloveniji se gre zahvaliti ekipi DRS, ki je ob skupni pomoči in organi- zaci ji predstavništva v Zu1ichu in CPTS pos- nela podobe Krvavca, Bleda in Vogla, v drugem delu pa je v televizijskem studiu nastopil tu-ristični predstavnik Slovenije, ki je odgovarjal na vprašanja voditeljev in gledal- cev. Kot že rečeno je imela oddaja velik odmev, saj se je veliko Švicarjev prek našega predstavništva v Zurichu zanimalo za zimske počitn ice v Slovenij i. • SLOVENIJA V STROKOVNEM ČASOPISJU V strokovnem časopisju je izšlo nekaj poročil o posodobitvi flote v Adriji Airways, saj se bo z vključitv ijo Canadaira na linijo ZRH-LJU bistveno izbol jšal tudi del ponudbe turističnega proizvoda. predstavništvo ADRIE v Zurichu je organizatorjem potovanj ponudili bistveno nižje IT tarife in je že knjižilo nekaj večj ih skupin za prihodnje leto. 22./23. novembra je obiskalo Slovenijo team vodilnega strokovnega časop isa Trave! lnside, z vrsto znanih turističnih novinarjev. Gostje so v organizaciji CPTS, predstavništva v Zurichu, Adrie Airways in Kompasa Turizem obiskali Ljubljano (ogled mesta in letenje z balonom) , Zemono, Novo Gorico (Perla), Lipico, Portorož in Piran. Potovanje je navzlic slabemu vre- menu sijajno uspelo, o čemer priča reportaža, ki je izšla po obisku v Trave! lnside. POROČILO PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH • ODNOSI Z JAVNOSTJO IN OGLAŠEVANJE Poslanih je bilo sedem sporočil za javnost Obiskov redakcij je bilo 12. Stikov z novinarji je bilo ob različnih priložnostih (SKAL, AONTES ... ) seveda veliko več. Pripravili smo tudi II individualnih novinarskih potovanj po Sloveniji. • SEJMI IN BORZE Udeležili smo se sejma EIBTM eneva v maju in TTW Montreux v oktobru. • SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI Zlasti na informativnem področju imamo stalne stike z veleposlaništvom v Bernu. Sodelujemo tudi s turist ičnimi predstavniki drugih držav. Med drugim je bil slovenski predstavnik na skupščini AONTES (združenje tujih turističnih predstavništev v ŠvicO izvol- jen za podpredsednika. • SODELOVANJE S TOUR OPERATORJI Obiskali smo 56 TO oz. agencij . Težišče našega dela · stikov (uspešnih) s potencialni- mi interesenti za slov. destinacije je bilo še več, zlasti med obiski turisticnih sejmov v Bernu, Zurichu in St. Gallenu. Avstrija - sedma iz serije raziskav EVROPSKA TRŽIŠČA Hrvaška turlstična skupnost je za analizo turlstKnih trgov Velike Britanije, česke, Slovenije, Hem6Je. Slovaške in Italije izdala sedmo analizo, tokrat anal• izo turističnega trga Avstrije. Avstrija leži na 84.000 lJijo okoli 500 avstrijskih !ilin· gov dnevno (kar je 18% manj od povprečne potro~n/e Avstrijca v tujini}. Dve tretjini gostov prispe lndiv\dualno, nekaj vet od tietjlne prek tur• islRnlh agencij. Vet. kot tri tetrl ine gostov je že prej obiskalo Hrvaško. Prejšnje letovanje je glavni vir informacij, sledijo priporoma. Na}ve! jih prispe z o,ebnim avtomobilom (54,2%), sledi letalo (24,3-., od tega polovica s chart 1etO. z avtobusom (13,2~) in vlakom {8,3%). 20% Avstrijcev letuje v notranjosti Hrvalke. Avstrijci, se s pretelno apartmajskega tipa turizma vrat.jo k hotelom, povpra!ujejo po kom· pletnlh paketih (športne aktivnosti, kulturni ogledi. zdravstvene storitve za goste v tretjem tlvljenskem obdobju). Na Hrvaškem so gostje Iz Avstrije pravilo- ma starejši od so let, prihajajo z drutino ali partner• jem, motiv prihoda so cene, z.1bava. bli?ina, šport in rekreacija, kulturne znamenitosti in zdravstveni razlogi. Avstrijci so tradicionalno vezani na hrvatko obalo vse; od Istre do Dubrovnika {68% Avstlijcev letuje v Istri in Kvamerju in ti~ na otokih in v Dalmadjij. Prednosti. zaradi katerih se Avstrijci odločajo za leto'lanje na Hrvaškem so: mediterantska klima, na1ava, ČISIO morje in razgibanost obale, relativno najbližJe morje In dobra dostopnost prek Italije ali Slovenije, gostoljubnost ln znanje nemškega jezika, konkurenčne cene, kulturna ponudba. Pomankljivosti. ki jih zaznava10 Avstrijci so: Se vedno premalo informacij o Hrvaški, ponudba še vedno ni dovolj tr1no usmerjena, nezadovoljrYa infrastruktura in slabe ceste. ob konkurenfnih cenah slaba kvaliteta. Avstrijci memjo, da Izgublja Hrvaška korak v primerjavi z ostalimi emiti\'niml trgi (Italijo, Špaoijo, Grtijo) p,edvsem zaradi slabe loFra strukture, slabe VIdr1evanosti objektov in neza- dostne možnosti Izgradnje novih kvalitetnih namestitven ih objektov in zaostajanja za konkuren(nim1 proizvodi na tujem trgu. V nadaljevnju analize tunstilnega trga Avstrije so našletl a~trijski touroperatorTT. Izbor iz informacij Združenja za gostinstvo in turizem Obiskovalci slovenskih Igralnic v devetih mesecih leta s997 Kot kažejo podatki Statističnega urada RS, je 10 slovenskih igralnic, ki prirejajo posebne igre na srečo, do konca septembra 1997 obiskalo 1,940729 gostov ali 2 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. Čeprav v absolutnem (1,759.608 obiskovalcev) in v ret• ativnem (90,7% delež) merilu vodijo tuji obiskovalci, se je v devetih mesecih obisk domačih iska lcev sreče (181.121) izjemno povečal (za +80%), medtem ko je bil obisk tujih za 3 odstotke manjši kot v devetih mese• cih leto prej. GZ Slovenije - . ~~~- ... _ Postojnska jama v letu s997 Postojnsko jamo si je leta 1997 ogledalo 393.665 obiskovalcev all 29 odstotkov več kot leta 1996. Tujih obiskovalcev je bilo 332.941 ali 37 odstotkov vet in domačih 60.724 ali 2 odstotka manj kot leto prej. Razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci je močno nag· njeno v prid tujim (15,4%: 84,6%) . Med tujimi obiskovalci (prišli so iz 114 držav) so bili z 39 odstotnim deležem (in s 33,2 odstotnim povečanjem v primerjavi z letom 1996) na prvem mestu Italijani; drugi so bi li Nemci (s 30 odstotnim deležem in 43,7 odstotnim povečanjem), tretji Avstrijci (s 7 ,3 odstotnim deležem in povečanjem za 24 odstotkov), čet r ti Poljaki (s 3,5 odstotnim deležem in povečanjem za 165 odstotkov), peti Angleži (s 3,2 odstotnim deležem in povečanjem za 58 odstotkov), šesti Nizozemci (z 2,9 odstotnim deležem in poveča njem za 45 odstotkov), sedmi Hrvati (z 2,8 odstotnim deležem in povečanjem za 8,8 odstotkov) itd . . Postojnska jama obeležuje v letu 1998 18o-o obletnico odkritja svojega podzemskega paradiža. Prva iz serije prireditev, s katero bodo obeležili častitljiv i jubilej, je razstava plakatov, prospektov in drugega drobnega tiska v Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer si je mogoče ogledati tudi najstarejše filmske zapise o obisku jame. Razstava z domiselnim naslovom "Velika veselica v Postojnski jami• je na ogled od 15. do 31. januarja 1998 vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 18. uro. V Predjamskem gradu lani 13 odstotkov več obiskovalcev kot leta s996 Po sobanah Predjamskega gradu se je leta 1997 sprehodilo 83.824 obiskovalcev od tega 37 odstotkov domačih (31.038) in 63 odstotkov tujih (s2.786). Tujih obiskovalcev je bilo 29 odstokov več kol leta 1996 in domači h za 6 odstotkov manj. Tuji obiskovalci so si po deležu sledili takole: 1. Italijani (62,3 odstotni delež, +30% povečanje v primerjavi z letom preD, 2. Nemci (13,7 odstotni delež, +22%), 3. Avstrijci (3,9 odstotni delež, · 10%), 4. Nizozemci (3,4 odstotni delež, +107%), 5. Hrvati (2,4 odstotni delež, +40%), 6. državljani Združenih držav Amerike (2,1 odstotni delež,+ 36%), itd. V vseh zdravlUšklh hoteUh lanskoletni Indeksi prenolltev pozitivni V vseh petnajstih zdravil iških turistič nih kra· jih, ki se ponašajo z uradnim statusom zdrav- ilišča, so zdraviliški hoteli v letu 1997 gostili za 5 odslotkov več gostov (290.670) kot leto prej, za 11 odstotkov več tu jih (109.471) in za odstotek več domačih (181.199). Delež tuj ih gostov se iz leta v leto povečuje, delež domačih in tujih gostov je pristal na razmerju 62% : 38% v prid domačim. Prenočitev je bilo leta 1997 v zdraviliških hotelih 1,647.184 ali 9 odstotkov več kot leta 1996, od tega 37 odstotkov tujih in 63 odstotkov domačih. Domačih prenočitev je bilo 5 odstotkov več in tujih kar 17 odstotkov več kot leto prej. V posameznih zdraviliščih so bil i lanskoletni odstotki povečanja vseh hotelskih prenoč i tev v primerjavi z letom 1996 naslednji: Terme Portorož +52%, Rogaška Slatina +14%, Zdravilišče Radenci +13%, Zdravilišče Laško +9%, Terme Čatež in Ptujske Toplice +8%, Terme Zreče in Šmarješke Toplice +7%, Strunjan +6%, Dolenjske Toplice +5%, Terme Dobrna in Moravske Toplice +2%, v Atomskih Toplicah, v Termah Lendava in v Topolšici pa so prenočitve ostale na indeksu 100. TURISTIČNI DEVIZNI PRILIV IN ODLIV V ENAJSTIH MESECIH LETA 1997 število Slovencev leta 1997 na letovanju na Hrvaškem Po podatkih Državnega statističnega urada Republike Hrvaške je letovalo leta 1997 na Hrvaškem 577.920 dršavljanov Slovenije ali 32 odstotkov več kot leta 1996. Med tujimi gosti so se uvrstili na čet rto mesto (za Italijani, Nemci in ČehO. Slovenski državljani so leta 1997 prenočili na Hrvaškem 3,735.047 krat (leta 1996: 2,861.833 kraO, kar pomeni 31 odstotni porast. Po številu ustvarjenih PRILIV 1.-XI. 1.-Xl.1997 INDEKS DELEZI V DELEZIV 1996 1 % % 1.- Xl.96 1.-Xl.97 Skuoai 1125.293 1,091.497 97 100 100 Odkup gotovine 493.270 494.080 100 43,8 45,2 Nakaz~a ttXistitnlm l'VYliPliem 99.652 115.557 116 8,9 10,6 Prodaje blaga tujcem 143.480 113.205 79 12 7 10.4 laralnice 136.939 121 .968 89 12,2 11 ,2 Drugo 251 .952 246.687 98 22,4 22 ,6 ODLIV 503.1 64 517.958 103 44.7 47 5 Vir: Banka Slovenije Podatki v tabeli kažejo, da je bilo ce lotnega deviznega priliva (1,091.497.000 USD) za 3 odstotke manj kot v enajst ih mesecih leta 1996 in da gre zmanjšanje predvsem na račun manjše prodaje v prostocarinskih prodajalnah (-21%), manjšega izkupička od iger na srečo(· 11%) in tudi siceršnje manjše prodaje blaga in storitev tujcem, ki je evidentirana v postavki "drugo" (·2%). Pravzaprav preseneča, da je ostal tudi lanskoletni enajstmesečn i odkup gotovine in čekov samo na indeksu 100, in da je bi l tudi novembrski odkup tuje gotovine in čekov od tujcev za celih 16 odstotkov nižj i kot meseca novembra leto prej, upoštevaje dejst· vo, da je bilo novembra leta 1997 tujih gostov samo 2 odstotka manj kot novembra leta 1996. Izrazito pozitivno stopnjo rasti (+16%) so po enajstih mesecih poslovanja zabeležila edino turistična podjetja, kar bi lahko pomenilo, da se delež tuj ih agencijskih gostov v Sloveniji povečuje. Podatki v tabeli pokažejo tudi, da je poraba deviz (s18 mio USD) za turistič na in službena potovanja v tujino v enajstih mesecih, v pr imerjavi z enakim obdobjem leto prej, porasla za 3 odstotke in da je znašal neto devizni izkupiček od turizma samo 573,5 mio USD (v enajstih mesecih le to prej še 662,1 mio USD), kar pomeni , da je bil neto devizni zaslužek za 13 odstotkov slabši kot v enakem obdobju leta 1996. Napovedi za leto 1997 ne bomo tvegali. December je nepredvidljiv, božičnonovol etni aranžmaji so bili menda razprodani. Leta 1996 je december navrgel v turist ično devizno bla• gajno 104,7 mio USD, koliko je december 1997, vedo ta hip edino čarovnice. prenočitev so se državljani Slovenije uvrstili na treije mesto (za Nemci in ČehO, za njimi so ostali Italijani, Avstrijci, Slovaki itd. Slovenci so na Hrvaškem letovali leta 1997 v povprečju 6,5 dni (v Slovenij i v povprečju: 3,9 dni) in ustvaril i kar 13 odstotkov več prenočitev kot doma. Sprememba cen življenjskim potrebščinam t11 gostinskim storitvam leta 1997 v pri111er- javi z letom 1996, Po podatkih Statističnega urada RS za leto 1997 so cene življenjskim potrebščinam v primerjavi z letom prej porasle za 8,4 odstot- ka (od tega za hrano in brezalkoholne pijače za 8,5%, za alkoholne pijače in tobak za 10,7%, za najemnine, gorivo in energijo za 13,2%, za obleko in obutev za 6, 2%, za poštne in telefonske storitve za 11,7, zapre• vozne storitve za 6,8%, za izobraževanje za 15,9%, za rekreacijo in kulturo za 7,9, itd.). Tudi cene gostinskim storitvam so leta 1997 v primerjavi z letom 1996 porasle za enak odstotek kot cene življenjskim potrebščinam (za 8,4%). Po skupinah in podskupinah se je gibal indeks cen gostinskih storitev leta 1997 (v primerjavi z letom 1996) takole: Jedi 108,4 začetne jedi 109,2 pripravljene jedi 110,2 pečenke in jedi po naročilu 109,0 prikuhe 108,4 solate 111,6 sladice 110,8 Akoholne pijače 111,3 Brezalkoholne pijače 112,9 Prenočitve 104,7 Skupaj 1o8,4 5 Stanje zaposl itev v turizmu 1996 (samo hoteli in gostlš(a s prenočišči) Or2a.~ Šl zapos!lev Oe!et t, %) Belgija 124.000 2J Danska 71.000 47 Nemlija 1.131.000 ,, Finska 66.000 32 fran,ija 718.000 11 Grtija 229.000 Velika Britanija 1.18o.ooo 51 lrs~a 71.000 23 Italija ss1.coo 11 Luk.sernburg Booo 9 Nizoumska zo;.ooo 55 Avstrija 19fi,000 17 Ponugatska 215.000 5 Švedska 101.000 28 Španija 736.000 11 Slovenija- 31.533 .... • Podatki zaposlenosti ,, Sloveniji po poja- snilu GZS - Zdrutenje za gostinstvo in turizem. niso primerljivi z metodologijo Eurostata. Vir: Eurostat 1996, CPTS 1997. IATA napoveduje - letalski promet se bo povečeval, vendar z vse manjšo stopnjo lnternational Air Transport W ~ Association (IATA) napove- /A TA duje, da bo v prihodnje povpraševanje po letalskem potovanju še naraščalo . Rast naj bi bila med šest in sedem-odstotna. Kljub temu, pa se bodo morale letalske družbe še naprej prav bojevati za tržne deleže, saj je konkurenca vsako leto večja. Začetek desetletja je bil prav zaskrbljujoč, letalske družbe pa so se - gledano v sve- tovnem merilu - šele leta 1984 vrnile na črne številke. Dve leti prej so izgube dosegle sko- rajda tragičnih 4,8 milijarde dolarjev, leta 1993 so bile še 4,1 milijarde, 1994 pa je bil že dosežen dobiček 1,6 milijarde dolarjev. Ta je bil pred tremi leti že 5,2, vendar se je takoj spet znižal na tri milijarde dolarjev. Porazne rezultate v začetku desetletja so pripisali velikanskim naročilom po novih letalih, krizi v Zalivu in mednarodni gospodarski recesiji. To se je pokazalo zlasti pri padcu dobi čka na pro- dukcijsko enoto (t. l. yield), zaradi česar so morali povsod manjšati stroške prevozov. Šele leta 1994 so se stroški nekoliko zmanjšali in ohranili raven, na kateri so tudi danes. Toda stopnja dobička na letalski prevoz se je očitno zmanjšala za vselej. IATA je bila ustanovljena aprila 1945 v kubanskem glavnem mestu Havana. Njena predhodnica je bila leta 1919 v Haagu ustanovljena lnternational Air Transfer Associatlon. Gre za glavno nevladno (torej zasebno) mednarodno organizacijo civilnega letalskega prometa in si danes prizadeva za čim boljše sodelovanje z ICAO (agencija OZN za civilni letalski promet), in varnost kakovost v letalskem prometu. lATA ima danes približno 230 članic iz 130 držav. Več o tem združenju, s katero so povezani številni organizatorji poto- vanj, tudi v Sloveniji, si preberite na Internetu: http/ /www.iata.org/ w Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je v minulem letu prepeljal več kot 628.560 pot- nikov oziroma za šest odstotkov več kot leta 1996, od tega na charterskih progah skoraj 223.820 potnikov. V enakem obdobju pa je prepeljal tudi 3.745 ton tovora, kar je za odstotek manj kot leta 1996. Za Adrio Airways je leto 1997 pomembno obdobje, saj je prvič po osmih letih poslovala z dobičkom. V začetku letošnjega leta je posodobila tudi fioto, saj je dve letali DASH-7 zamenjala z novejšima letaloma vrste Canadair R) - 200 LR Regional let in tako odprla novo poglavje v slovenskem letalskem prostoru. Drugo letalo je na brniško letališče prispelo v nedeljo, 25. januarja. Adria Airways je članica IATA. Adrla bo poletela v Bruselj Od drugega marca letos bo Adria Airways letela tudi v Bruselj. Potniki bodo potovali z novim Canadairom, ki ima 48 sedežev in v celoti nudi udobje poslovnega razreda. V bel- gijsko oziroma evropsko prestolnico se bo letelo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vozni red: ponedeli