v Sola na kmetih. (Is7en uredniitva). Naša ljudsko-Šolska postava ne dela razlocka med šolo na kmetih in med Šolo v mestih in trgih. Kar je morda ugodno v mestih, ni primerno povsod na deželi. Olrok v mestih kiti opoldne iz šole b. kosilu in je ob določenem času zopet v Šoli, poživljen 3 toplo hrano, Tudi otroka v mestu ne rabijo stariši za razna opravila kakor na kmetih. Tu je e d i n o p r imerenpoldnevni pouk zlastt v visokih p 1 a n i n s k ih, g o r a t¦ ih k r a j ih. Otrooi iraajo po eno uro in še več do Šole. Pogrešajo večinoma poldnevne tople hrane. Le malo je šol, kjer bi dobivali gorke jedi opoldne v Solski kuHinji. Zjutraj se otroku mudi, da zavžije komaj malo kuhe, Ko pride proti večeru domov, 6aka ga navadno prestana jed od ix>ludne. Zato grajajo zdravniki celodnevni Solski pouk, ker zaostajajo otroci v telesnem razvitku v ohi nežni dobi, ko jini je topla lirana opoldne potrebna, da so krepi telo, raste in se razvija. Kdo bi dvomil, da pri takih okoliščinah ne more otrok rabiti dovolj dušnih zmožnosti ter celi dan pazljivo slediti pouku? Popoldne je za pouk skoro nezmožen. Kakor uei skušnja na Kranjskem in Primorskem, kjer je na kmetili večinoma poldnevul pouk, dosežejo skrbni vzgojitelji tudi pri poldnevnem pouk« iste, ali celo boljše uspelie. Seveda raora biti r e d n i šolski pouk. Tudi poletno oprofefienje ni koristno, ker zaostaja otrok v redaem šolskem pouku. NaŠa zahteva bodi: K r ajša šolskadoba, redni šolskiobisk, in boljši bodo učni uspehi, maiBjši stroški zašolo. Daotroci ne zanemar i j q nadaljne šole, naj se vpelje ponavlj.alnašoia, katerase pečaj skme- t i j s t y o m. Tako se bode mladini priljubilo delo na domu, ker so se ga kot otroci priuCili že v Solski dobi in se ga bodo po dovršenem šolskem pouku pbprijeli s tem večjim veseljem. Koliklega pomena bo za kmeta poldneven pouk, ako se ohrani mladina na rodnizemlji, katero je z ljubeznijo obdelovala že iz mladih dni! Kjer otroci po dovrSeni 81etni Šolski dobi zanemarijo nadaljno izobrazbo, z 20. letom znajo komaj Se podpisati svoje ime in za silo brati. Ker se niso navadili dela v mladosti, izgube veselje do rodne zemlje ter hite v mesta in tovarne. Kmet pa išče delavo«v, ker mu delo zastaja. Te neznosne razmere privedle so tudi k o r o ški deželni zbordo tega, da je obrnil svojo pozornost na preosnovo ljudsko-šolskega zakona. Namerava se dolo5itišestletni5olskiobi s k , š t i r i 1 e t n a obvezna n a d a 1 j e v a¦ I našola, k jer zabtevajo razmere, naj se vpelje poldnevni pouk, V islem smislu se namerava, spremeniti Šolskai postava tudi v drugih deželnih zborih, da bo v korist kmetu. Ni dvoma, da bodo poslanci S. K. Z., ki p<H znajo potrebe kmeftkih volilcev, zastavili vse sile za preosnovo ljudsko-Šolske postave na Stajerskem. To bode v veliko olajšavo neznosnih Solskih bremen, kat«ra morajo nositi obfiine, krdetom pa v zdatno pomoft.: