V Ljubljani, v četrtek 23. avgusta 1923. poštnina pavsanrana. Leto I. Štev. 171. Poiio^ieiiia 'Sl^prlfiBta 1 oin. nmmm Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: I v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*~, inozemstvo Din 20‘- Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Uspehi pozitivnega dela. p »Samouprava«, glavno in službeno glasilo Narodne radikalne stranke, pripluje zelo zanimivo razmotrivanje o ravnokar izvedenih občinskih volitvah V Srbiji. »Samouprava« prihaja do sledečih zaključkov: »Kakor se je lahko predvidelo, so 3ne 1.9 t. m. na teritoriju kraljevine Srbije in Crnegore izvedene volitve izpadle povoljno za Narodno radikalno 'Stranko. Lahko je takoj ugotoviti, da je rezultat uspeha nadkrilil vsa priča-kovanja. Ako se upošteva besnost agi-■tacije naših nasprotnikov in njihovo ^strahovito kampanjo proti radikalom, se mora ugotoviti, da so radikali izvoje-vali to svojo zmago v izredno težkih razmerah. S čegavo pomočjo so zmagali radikali? Poraženi nasprotniki bodo brez-dvomno postavili to vprašanje in odgovorili nanj pristransko in zlobno, Mi pa postavljamo to vprašanje ne oziraje se na malenkostne zlobnosti in strankarske intrige. Na to vprašanje odgovarjamo: Radikali so pri tej priliki zmagali samo s svojim pozitivnim delom! V zadnjem času je narodna zavest zelo narastla in se razvila v smeri, ki se ji moramo diviti. Naš narod ne ljubi hrupne agitacije, volilnega podkupovanja hi praznih obljub raznih kandidatov. Narod ceni resno delo, realne in verjetno ustvarljive programe ter kandidate, ki so resni in pošteni, politično Preizkušeni in poslovno podjetni ljudje. Naša stranka je bila v zadnjem času zelo obremenjena z reorganizacijo vseh svojih krajevnih odborov. Ti obnovljeni ali srečno izpopolnjeni odbori so pridobili novih sil, in tem se je zahvaliti za najboljše rezultate. Odbori so delovali živahno; bili so v neprestanem ßtiku z narodom, zato uspehi niso izostali. V soglasnosti volilcev in radikalnih kandidatov korenini naša današnja zmaga. t V samem Beogradu se najbolje vidi, kako zaslužno je bilo delo teh odborov. Tu je bilo treba vzdržati največjo borbo z najnevarnejšim nasprotnikom. Ko-ahrani kapital in korupcija, neumnost in reklamstvo, vse to je balo poraženo potom . resnega dela naših odborov. Zastonj so bile vse komedije z ogromnimi Plakati, popisani trotourji ter špeđiter-skimi vozovi, na katerih so se vozili Savčičevi osebni prijatelji s pijanimi agitatorji. Nič niso' pomagali razni mogoči in nemogoči komunalni programi. Vsi napori demokratskih multimilijo-narjev so bili zastonj. Narodna zavednost je takoj spregledala svojo dolžnost in resni opazovalec je lahko ugotovil že v nedeljo, da je demokratom v nedeljo odzvonilo. Pametni volilci so odklonili - C]'rkllško reklamo kot nedopustno. Zrna-°a~at ie narodna zavest, radikcdska za-'h ‘ ^magaia je poštenost, zmagali , , naeelnost in zdrava pamet. Radi-ima8a v Beogradu in v notra-‘ja nLmč. drugega, nego zmaga na- iTnrinrcb- n.le80vimi političnimi in gospodarskimi izkoriščevalci. , . riS!Vein Narodne radikalne stran- keje totalna 2maga v Beogradu in na ^e^eI,, . .d°kaz, da sprejema narod nase ide it in naše delo z vedno večjo iiubezmio m oaobravanjem. Sedaj se naslanja naša stranka na podporo širokih mas. Pripomniti je treba, da je igral klic. * Pašiča!« veliko vlogo. Nič manjša opora p^ teh volitvah je bdo Plodno m pozitivno delo vlade in dolo radikalne večine v narodni skupščini. To je morda največ doprineslo k 2magi... Našim nasprotnikom bi na, ei,,»!! ta njihov poraz kot nekako zadnj svarilo. Nehati morajo s svojimi lažmi in obrekovanji, s tradicijami svoje tanta-zjie in morale. Zdi se, da oni te svoje dolžnosti ne bodo hoteli sprejeti. \z „n J1 ovih vrst nimamo pričakovati nič dobrega. V svojem besnem sovraštvu bo-do skušali kompromitirati divni značaj naš čiste, agitacijske akcije in moralno utemeljenost naše premoči. Pričeli so že z gonjo, češ, da so bile volitve izvršene pod Pritiskom, nezakonito in nepravilno. Bodimo za to pripravljeni in odbijmo dostojno vse bajke in ne pripusti-nio, da se vrši v naših vrstah radi tega hrupa najmanjši nemir. Odbijmo hladno in modro vse te napade besne onemoglosti, zastrupljene zlobnosti in raz-0Jaranja' Slavimo svojo zmago tiho in Pozihvno, da se tako oddolžimo narodu z& njegovo zaupanje. Pojdimo na Pred novo konferenco Male antante. Stališče Male antante v reparacijskem probSe-niu. — Vprašanje vstopa Poljske in Grške- Beograd, 22 .avgusta, (B) Vaš dopisnik doznava sledeče posameznosti: O prihodnji konferenci v Marijanskih Laznah se je dosegel sporazum med kabineti Male antante, da se v teku prihodnjega meseca vrši konferenca predstavnikov Male antante v Marijanskih Laznah. Dan sestanka še ni določen, vendar pa se bo začela konferenca 15. ali 18. septembra. Konferenca bo v glavnem nadaljevala delo, začeto v Sinaji. Na dnevnem redu sta sledeči vprašanji: 1. Madžarski dolg. 2. Reparacii-sko vprašanje. Glede prvega vprašanja bo zahtevala Mala antanta od repara-cijske komisije, da se madžarski dolg definitivno odredi, kakor tudi to, da se odrede definitivno plačilni roki. Gosp. dr. Ni n čič bo razložil na konferenci razultate pogajanj, ki jih je imel v Parizu z g. Poincarejem glede reparacij. Mala antanta se skoro gotovo ne bo postavila niti na francosko, niti na angleško stališče, temveč bo gledala, da pride do sporazuma med Londonom in Parizom, da bi se s skupno akcijo in skupnim sporazumom prišlo do likvidacije reparacijskega vprašanja. Kar se tiče razširjenja Male antante vsled vstopa Poljske in Grške, je to vprašanje definitivno odloženo in sicer iz sledečih razlogov: Poljska vlada stoji na stališču, da mora Mala antanta za ceno vstopa Poljske jamčiti za njene meje napram sovjetski Rusiji; to pa sta naša in češkoslovaška vlada odklonili. Nato je Poljska opustila svojo namero, da pristopi k Mali antanti, vendar pa je izjavila, da bo z njo sodelovala. Ker so kabineti v Pragi, Beogradu in Bukarešti opustili misel na vstop Poljske v Malo antanto, so obenem sklenili tudi to, da se vprašanje vstopa Grške odloži za nedoločen čas. (Glej tudi »Italijanski glas o Mali antanti« na 2. strani. Ured.) Sporazum v reškem vprašanju? POVRATEK ZUN. MINISTRA DR. NINČIĆA V BEOGRAD. Beograd, 22. avgusta. (B) Po informacijah, ki jih je dobil Vaš dopisnik, se pričakuje prihod ministra zunanjih del g. dr. Ninčiča za jutri ali po-jutršnjem. G. dr. Ninčič bo poročal ministrskemu svetu o rezultatih dela paritetne komisije v Rimu. Po gotovih znakih sodeč izgleda, da je naša vlada pristala na italijanski predlog glede uprave paritetne komisije nad Reko. Zahtevala je le nekatere podrobne spremembe, ki pa ne spreminjajo osnove sporazuma. Paritetna komisija bo nadaljevala svoje delo tudi vnaprej, posebno kar se tiče administracije same Reke. Beograd, 22. avgusta. (Z) Minister za zunanje zadeve g. dr. Ninčič pride te dni v Beograd, kjer ostane nekaj časa, nato pa odide na zasedanje Društva narodov. Izročitev beograjske mestne občine novi upravi. SVEČANA ZAPRISEGA NOVIH ODBORNIKOV. — RADIKALSKI KOMUNALNI PROGRAM. Beograd, 22. avgusta. (Z): Danes ob 10. uri dopoldne so se vršila v dvorani beograjske občine svečana zaprisega novega predsednika, podpredsednika, odbornika in članov občinskega sodišča nove beograjske občinske uprave. Dvorana je bila polna ljudstva, ki je prišlo, da prisostvuje izročitvi beograjske občine od strani g. Pajeviča v roke g. Marjanoviča. Okoli 10. ure 20 min. so stopili v dvorano novi odborniki in zasedli svoja mesta. Prota g. Božič je izvršil svečano zaprisego odbornikov, nato članov obč. sodišča, predsed. in podpredsednika, potem pa je imel govor. Za tem je izvršil rabin zaprisego dveh odbornikov izraelitske vere. Po končani zaprisegi je g. Bora Pajevič pozdravil novega predsednika ter mu predal posle in mu je čestitajoč želel, naj hi bil trud in delo nove uprave za blagor Beograda kronan z uspehom. Zahvalil se je vsem onim, ki so ga podpirali pri njegovem dosedanjem delu, a v prvi vrsti novinarjem, ki so se pokazali nepristranske in največ doprinesli za dosego svojih namenov. G. Marjanovič, novi predsednik občine, se je v svojem govoru toplo zahvalil in na to je razvijal svoj, že vnaprej pripravljen načrt za delo nove občinske uprave. Na programu je novi generalni načrt Beograda in njegovo oživotvorjenje, zgraditev novih kopališč v vseh delih Beograda, ustanovitev novih dečjih zavetišč, potrebnih novih sanitetnih ustanov, zlasti pa tlakovanje mesta, ta večni problem Beograda in slednjič zgradba novega pristanišča in nabrežja. Opozarjal je tudi na današnjo draginjo, katero je treba s pomočjo vseh novoizbranih odbornikov pobijati. Za g. Marjanovičem je dobil besedo g. Ljuba Davidovič, kot zastopnik opo-zicijonalne skupine in meščanskega bloka. V svojem govoru je želel g. Marjanoviču, da z uspehom izvrši, kar je napovedal. Izjavil je, da je blok pripravljen vedno nuditi svojo pomoč, samo če se bodo občinski interesi stavljati nad strankarske interese. Pri tem je naglašal posebno, da se v naši povojni družbi opaža kal jako opasne bolezni», t. j. korupcije. _ Na to je dobil besedo g. Milan Grujič, zastopnik neodvisne delavske stranke in Tasa Milojevič, zastopnik socijalne demokratske stranke, ki sta vnaprej izjavila, da nimata zaupanja v novo izvoljeno upravo, ker je buržoazna, kakor vse dosedanje. Navzlic temu je izjavil zadnji, da bo podpiral one predloge, ki se bodo nanašali na zaščito delavcev. Nato je govorilo še nekaj odbornikov, nakar so prisotni še enkrat burno pozdravili novo izvoljeno upravo in novega predsednika. Predsednik se je nato zahvalil vsem na zaupanju, ki se mu je izkazalo, pozdravil vse navzoče in zaključil sejo ob 11. predpoldne ter hkrati napovedal drugo sejo za jutri dopoldne. S tem je bila dovršena vsa ceremonija prevzema in predaje beograjske občinske uprave. Pariz, 22. avg. (B) »Journal« piše, da so občinske volitve v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se v nasprotju z drugimi balkanskimi državami ne vrši nikak pritisk na volilce, dale veliko spodbudo radikalni stranki, katero so te volitve definitivno konsolidirale. Volitve dokazujejo, da je radikalna stranka pognala globoke korenine v celi državi in da je država močna in napredna. Volitve tudi dokazujejo, da Srbi odobravajo Pašičevo politiko, ki je popolnoma lojalna napram zaveznikom. Beograd, 22. avgusta. (Z) Po komunikeju ministrstva za notranje zadeve so dosedanji rezultati občinskih volitev sledeči: radikali dobe 1414, demokrati 515, zemljoradnik! 83, nevtralci 71, džemjet 15, republikanci in komunisti eno občino. V 71 občinah volitve še niso izvršene ter se izvrše prihodnjo nedeljo. Iz nekaj občin še niso dospela poročila, vendar ta ne bodo dosti spremenila gorenjih številk. delo v trezne in napredne občine, ki so nam dale svoje zaupanje, da tako povrnemo ljubezen naroda s pozitivnim delom. Bodimo ponosni na to narodno ljubezen, toda ne izgubimo niti za en sam trenutek iz vidika splošnih interesov. Delajmo, ustvarjajmo kulturne predpogoje, zidajmo in ustvarjajmo brezobzirni napredek. Naše delo mora biti za splošno korist, rezultati tega dela in njihovo uživanje pa ne sme biti prikrajšano nikomur. Tako smo delali 40 let, tako naj bo tudi v naprej. Na zlobnost odgovarjajmo z velikodušnostjo. S tem borne organizirali zmago in ohranili med narodom ljubezen ter zgodovinsko dobri glas, ki pa uživa naša stranka v narodu. Radičeva akcija v angleški luči. Radič za federacijo pod Habsburgi. London, 22. avgusta. (B) Današnji »Morningpost«, »Daily Mail« in »Daily Express« prinašajo beležke o Radiču povodom njegovega bivanja v Londonu. Najdaljšo beležko je objavila »Morningpost«, ki opisuje dosedanjo politično akcijo Radičevo in njegove odnošaje napram vladi. Ta list pravi: Radič je prišel v opozicijo s Srbi takoj po sklepu ženevskega pakta. Povod navskrižju je bila zahteva, da morajo vsi poslanci parlamenta priseči kralju, Radič in njegova stranka pa so odklonili izpolnitev te zahteve, češ, da je v nasprotju z ženevskim paktom. Pozneje je Radič podprt po hrvatskem bloku nadaljeval pasivno resistenco, Srbi pa so ttemu nasproti začeli centralistično upravo v Hrvatski, kar je še bolj razdražilo Hrvate. Poslednje parlamentarne volitve so pojačale hrvatske in srbske centralistične elemente, dočim so zmerni elementi pretrpeli poraz. Kmalu se je skušal doseči kompromis med Radičem in vlado, toda brez uspeha. Po tem neuspehu je Radič postal nepomirljivejši v svojem republikanstvu. Končno je poslal manifest narodu proti Srbom in kraljevskemu domu ter je nato tajno prestopil mejo. Osebno zgodovino Radičevih odno-šajev napram vladi in Srbiji sta popisala »Daily Express« in »Daily Mail«. »Daily Express še pristavlja, da so poslednji dogodki privedli Radiča do tega, da se ne zadovoljuje več samo z avtonomno Hrvatsko. Povsem Izgleda, da Radič ni proti monarhiji, je pa proti srbski dinastiji Poskuša ujediniti stare pokrajine Avstro-Ogrske v federacijo pod dinastijo Habsburgov. Četudi to izgleda čudno, vendar pa ne bo izgledalo popolnoma nemogoče ljudem, ki poznajo Radiča. London, 22. avgusta. (Z) Bivanje v Londonu g. Stjepanu Radiču ni prineslo nobenega uspeha. Vsi njegovi poskusi, da bi se približat kakemu državniku, so se ponesrečili. Nato je začel posečati londonske redakcije, da bi se tam pritoževal nad Srbi in nad njihovo tiranijo. Pa tudi tu ni bil bolj srečen. Kakor izgleda, bo še ta teden s svojo gospo odpotoval v Švico in v Italijo. Namerava se stalno nastaniti v Švici, najbrže v Curibu, ker ima tam v bankah naložen denar. Od tam bi razvijal najostrejšo akcijo proti Beogradu In Srbiji. Tudi bi se tam ustanovila nekaka centrala hrvatskih emigrantov, ki bi bila v zvezi s Frankom in s Klobu-čaričem, razen tega pa tudi s probuja-jočimi se Madžari v Budimpešti. Budimpešta, 22. avgusta. (B) Tukajšnji listi javljajo, da je Radič dospel v London in da bo takoj začel delo v korist svoje stranke. Razpolaga t ogromnimi vsotami denarja. Početkom septembra pojde v Ženevo, da predloži želje svoje stranke Društvu narodov. Nato namerava oditi v Ameriko. Ponesrečena radičevska politika. Beograd, 22. avgusta. Današnja »Samouprava« polemizira s »Hrvatom« in braneč idejo centralizma v smislu Vidovdanske ustave končava članek tako-le: Radi tega bi morali Hrvati, ki jih še danes muči strah pred slabimi skušnjami z Madžari, priti v parlament in predložiti svoje zahteve in potrebe, lotiti se resne in objektivne diskusije, pa ako se pokaže srbska tes-nosrčnost in srbski separatizem, zoperstaviti se odkrito in pošteno proti temu. Govoriti tako v naprej in brez ka- kršnekoli osnove o srbskem imperijalizmu itd., pa še poleg tega izmišljati In govoriti neresnico, ali generalizirati neljube slučaje, ki jih mora vsak pameten človek obžalovati in z brskanjem po kakih malenkostih in njih razširjenje ovirati konsolidovanje skupne države in držati v nervozni mrzličavosti notranje politične življenje v državi V škodo njenega kredita in ugleda v inozemstvu, vse to ne more biti pamettia in poštena stvar. Vsebina francoskesa odgovora na angleško noto. Zakonitost zasedbe Poruhrja. — Francija ne zasleduje imperijalKstičnih ciljev. — Nemška trdovratnost. Pariz, 22. avgusta. (Agence Ha-vas) V odgovoru na angleško noto je izjavila francoska vlada, da Francija ni nikdar mislila v reparacijskem vprašanju na politiko egoiznfla, ker se repa-racijsko vprašanje ne da rešiti, če se pusti iz vida celokupnost evropskih interesov. Francija je nasprotno vedno resno vpoštevala mučni položaj, v katerem so se nahajali nekateri zavezniki, zlasti Anglija z brezposelnostjo, ki tam vlada. Francoska nota spominja nato na dolgo vrsto popustitev, ki jih je dovolila Nemčiji katera pa jih ni nikdar po-vračala, temveč se vedno z nova pre-greševala. Do konca leta 1922. je Nemčija svoj gospodarski finančni in bud* žetni položaj neprestano slabšala, medtem pa istočasno razvijala svojo indu-strijelno oborožitev in vzpostavljala svojo trgovsko mornarico. Francija je zasedla Poruhrje, ker Nemčija ni izpolnila nobenih svojih obvez in je re-paracijska komisija glede tega vprašanja dala Franciji prav. Zakonitost zasedbe je utemeljena tako z versaillsko pogodbo, kakor tudi s kolektivnimi izjavami zaveznikov. V nasprotju z določbami mirovne pogodbe je Nemčija vršila takozvani pasivni odpor, ki pa je bil v resnici aktiven in prav močan ter je izhajal iz Berlina in od industrije. Ta odpor nasprotuje tudi interesom Nemčije in jo stane več, kakor bi jo stala izvršitev obveznosti. Francija želi, da ta odpor preneha, ker bi bil to predpogoj za vsako pogajanje z nemško državo. Ko preneha odpor, bi zasedba trajala naprej na ta način, da bi se zasedeno ozemlje izpraznjevalo polagoma potem, kakor bi Nemčija odplačevala. Odplačevanje pa bi se pač vršilo pod drugimi pogoji kot doslej. Francija ob Ruhr! ne zasleduje nikakih političnih ati aneksijonlstičnlh ciljev. Doba, ki bi jo zahtevalo odplačevanje, zavisi od volle Nemčije. Za* dostuje, da opozorimo na to, kako je Avstrija hitro zopet prišla do produkcijske sposobnosti bi do kredita, da Si moremo predstavljati, kaj bo sijajno opremljena Nemčija mogla dati, če bo hotela. Francija, katere terjatve ne presegajo plačilne zmožnosti Nemčije, že nekaj mesecev kaže zaveznikom na svoj načrt in jih prosi, da se ji prizna pro-centuelni delež na obligacijo A in B od 26 milijard zlatih mark, ki ji gre po dogovoru v Spaa in da se ji hrani od bonov C oni znesek, ki ga sme zahtev iti iz naslova medzavezniških dolgov. (Radi pomanjkanja prostora nadaljevanje članka priobčujemo jutri.) IZ NEMČIJE. Berlin, 22. avgusta. (K) V kabinetni seji so se postavile splošne smernice. Od sklepov je najbistvenejši sklep o ustanovitvi deviznega fonda, ki je namenjen za podporo marke. Razmo-trivalo se je tudi vprašanje preskrbe s premogom. Kot najuspešnejše sredstvo proti nadaljnjim povišanjem cen za premog se ni smatrala številka davka na premog, ampak ustaljenje vrednosti cene, ki jo je plačati za premog. STAVKE V ZAGREBU. Zagreb, 22. avgusta. (Z) Delavci zagrebškega paromlina so danes začeli stavkati. Vzrok stavke je spor z upravo paromlina glede vprašanja obnove kolektivne pogodbe. Delavci zahtevajo, da se jim zopet oddaja moka, ki so Jo prej dobivali, kakor tudi stanarina, Id so jo preje uživali. Današnje prireditve« V Ljubljani: Kino Matica: »Dziu Dzicu«. Kino Ideal: »Mož brodovja«. p Kino Tivoli: »Izginula bila« — Harry Nadaljevani® najnovelžili poro€iS. NERESNIČNE VESTL Beograd, 22. avgusta. (B) Tis-«ovni urad javlja: Pooblaščeni smo izjaviti, da g. dr. Velizar Jankovič, zastopnik predsednika vlade, ni nikake-mu listu dajal nikakšnih izjav, niti kakršnihkoli izjav za časopisje o vprašanju Radiča. NOVI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK. Beograd, 22. avgusta. (Z) V ministrstvu pravde je zbran ves materijal za izdelavo novega državljanskega zakonika, V istem ministrstvu so izdelani tudi načrti konvencij za vzajemno sodno pomoč s Češkoslovaško in Poljsko. REVIZIJA INVALIDOV. Beograd, 22. avgusta. (Z) Komisija za revizijo invalidov je začela z delom. V ministrstvu za socijalno politiko je sestavljeno višje sodišče iz apelacijskih in kasacijskih sodnikov, ki bo reševalo predmete, katere mu predloži komisija. IZPLAČEVANJE VOJNE ODŠKODNINE. Beograd, 22. avgusta. (Z) Ministrstvo pravde je ustavilo izplačevanje zneskov na račun vojne odškodnine iz reparacijskega fonda. Ta posel je pre-nešen na upravo za. likvidacijo vojne odškodnine. ŽELEZNICA OD KOLODVORA DO PRISTANIŠČA V BAKRU. Beograd, 22. avgusta. (Z) Na predvčerajšnji seji ministrskega sveta še je pretresala ponudba angleškega polkovnika Devisa za zgraditev gravitacijske železnice od kolodvora do pristanišča v Bakru. Na tej seji je ministrski svet v načelu sprejel Devisovo ponudbo. Sedaj mora še gospodarsko-finančni odbor ministrov sprejeti ta načrt. Ako g. Pašič o tej stvari še ni obveščen, se pred njegovim povratkom v Beograd ne bo moglo definitivno sklepati o tem vprašanju. Po tem Davisovem načrtu, ki ga je vlada že v načelu sprejela, bi se nekaj višje nad bakarskim kolodvorom zgradila gravitacijska železnica z normalnotirnimi vozovi. Razen te železnice se zgradi tudi bakarska luka v moderno pristanišče. Stene, ki padajo s severne strani luke naravnost v morje, bodo porušene in se bo na ta način dobilo kamenje, ki se bo potrebovalo za zgradbo pristanišča. Ker je ta projekt zasnovan v tako velikem obsegu, izgleda, da bo bakarsko pristanišče postalo glavno Izhodišče ža našo izvozno trgovino. Polkovniku Devisu se je dovolilo osnovanje delniške družbe za izvršitev teh del ter je on na poziv naše vlade že vplačal kavcijo v znesku 100 tisoč funtov šierlingov. Z delom se bo začelo, ko bo naša vlada definitivno odobrila konvencijo. ZRAČNI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 22. avgusta. (B) Češkoslovaški minister narodne obrambe g. Udržal, je dal »Venkovu« izjavo, da je njegovo vzdušno potovanje v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev imelo za cilj, da preizkusi možnost zračnega prometa med Prago, Sarajevom in Dubrovnikom ter eventuelno med Prago, Dubrovnikom in Rimom. Rezultat preizkušnje je povoljen, tako da se lahko pričakuje, da se bo projekt v kratkem uresničil. Fašisti v Franciji Francoski listi so pred kratkim objavili sledečo notico, ki jim je bila do-poslana: G. Mussolini, ki je po pravici mne-nj3(, da se morajo v inozemstvu živeči Italijani udeleževati življenja in delovanja svoje domovine, je izrazil željo, naj se »fasci« ustanovijo v laških kolonijah raznih držav. Tako je skupina Italijanov, inspirirana po nezrušljivi veri v fašistvosko vlado in želeč podpirati gospodarski, trgovinski, industrijski in intelektualni razvoj kolonije, ravnokar ustanovila pariški »fascio«. Njegovo vodstvo prevzema odgovornsot te popolnoma italijanske inicijative, katere simpatije se pa enoglasno obračajo proti Franciji. Pariški fascio bo, kot vsi drugi fasci v inozemstvu, izvrševal svojo aktivnost v striktnem okviru italijanske kolonije in se bo trudil razširiti v Franciji spoznavanje in uveljavljenje akcije laške fašistovske vlade in dementirati napačne in tendencijozne govorice, ki so pogosto o nj'ej razširjene v inozemstvu. Vsako vmešavanje v francoske zadeve in v francosko politiko je strogo prepovedano, kakor natančno določa štatut za inozemske »fasci«. Italijanska kolonija v Parizu, ki je pod dobrotvornim vplivom velike »narodne fašistovske stranke«, bo postala — sn pri nas, tako prijateljsko zavetišče reda in dela pod okriljem plemenitega mesta, v katerem biva. — Tako se glasi dobesedno notica, ki je bila doposlana francoskim listom. Tendenca te notice že kaže, da izhaja iz italijanskega propagandnega urada za inozemstvo, smešno bombastični stil, ki nima nič francoskega na sebi, že razodeva, da jo je spisal Italijan, Če Parižani dovolijo, da bodo har-lekini — črnosrajčniki paradirali tu in tam po njih ulicah, nas to prav nič ne briga, gledali jih bodo z zanimanjem, kot gleda velikomestna publika vse, kar se godi po cestah. Važna je pa za nas druga stvar. Iz notice izvemo, da se ustanavljajo fašistovske podružnice povsod v inozemstvu — torej tudi pri nas. In tu moramo pa vlado opozoriti na to, da stvar takoj energično odkloni. Malo je v naši državi Italijanov, a pri njih svetovnoznani nesramnosti in izzivalnosti bodo to Mussolinijevo povelje sprejeli z največjim veseljem, saj jim daje najboljšo priliko izzivanja. Siidmarkovci, šulfe-rajnovci, fašisti — to ie vse ena klika, smrtno sovražna vsema, kar je slovanskega — zato proč z njimi. —žn— Pismo iz Po dolgem in deloma skoro brezupnem naporu se je posrečilo, demokratom in progresistom sestaviti ekse-kutivni odbor fuzijonirane stranke, ki stopa pod firmo »demokratski zgovor« v politično življenje poprevratne Bolgarske. V novi odbor so poslali progre-sisti (narodna progresivna stranka) sledeče osebe: Atanasa Burova, Dimitra Kristova, Cvetka Boboševskega, ministra trgovine dr. K. Milanova, dr. Ko-luševa in prof. Venelina Ganeva. Demokrati so v centralni upravni odbor »demokratskega zgovora« poslali Janka Stojenčeva, Petra Todorova, Hr. Sla-veikova, Tg. Vlajkova, Raška Madžarova, prof. I. Fadenhecht-a, prof. Da-najlova, Najdenova, Virginova, Stojanova, Vasiljeva, Ivana Harizana, Pada-reva in Petra Bojadžijeva. Organizacija narodnega zgovora je izvolila v to centralo nove stranke ministrskega predsednika Aleksandra Cankova, zunanjega ministra Risto Kalfova, generala Vazova, nadalje Georgijeva, dr. Kuleva in Račeva. Fuzija vseh sorodnih struj, se je izvršila v formalnem oziru 10. avgusta, definitivno podpisan pa je bil protokol šele 11. avgusta zvečer, 12. avgusta se je izvršil proces stapljanja radikalne in demokratske stranke, nato se je »stopil« narodni zgovor z ujedinjeno narodno progresivno stranko, naposled pa so se vse stranke združile pod imenom »demokratski zgovor«. Nova stranka je kar spočetka storila sklep, ki pokazuje, da ji je veliko ležeče na tem, da se razmere v Bolgarski ustalijo. Nova stranka bo podpirala vlado, tako danes kakor ob priliki volitev, obenem pa se ji nalaga moralna dolžnost, da zagotovi kooperacijo obeh kril, ki sta zastopani v današnjem kabinetu: kooperaci-:o nacijonalnih liberalcev na desnici s širokimi socijalisti na levici. Sofija si je oddahnila. Storjen je prvi . korak v smeri politične sanacije, in od strank, ki so se zlile v enoto, je odvisno, da Bolgarske. rp. Sofija, 19. avgusta. privedejo preizkušen bolgarski narod v pristanišče mirnega razvoja. Odkar j'e v Sofiji zapihal nov veter, ne najde Moskva pravega miru. Boljše-viški agitator Koretcki je nedavno refe-riral v Moskvi o političnem stanju v Bolgarski in ministrstvo zunanjih zadev je dobilo še istega dne dolg radiogram od Cičerina, ki je pa stiliziran popolnoma v ultimativnem smislu. Čičerin je zapretil Bolgarski ter zahteval od vlade sledeče: 1. Da bolgarska vlada obžaluje areticije, poboje in pogrome mas proti ruskim državljanom. 2. Krivce v vojnih in administrativnih oblastih se ima takoj kaznovati. V brzojavu je pripomnil čičerin, da, ako se to ne izvrši, tisočeri bolgarski državljani na ruskem ozemlju nimajo pričakovati boljšega postopanja od strani sovjetske vlade. Bolgarska vlada je na Čičerinov brzojav odgovorila, vsekakor pa je značilno, da posveča Moskva ravno Bolgarski, ki ni danes nič manj reakcij o-narna kot recimo Romunija, toliko pozornost Javnost stoji še vdno pod utisom plevnskih obsodb. Pet inicijator jev akcije z dne 11. junija je bilo obsojenih na smrt, dva na dosmrtno ječo, drugi pa so debili stopnjema zaporne kazni od 12 let do enega leta. Oproščenih je bilo le nekaj oseb. S to obsodbo si je nakopal današnji režim mnogo na-sprotstva, zlasti pa v delavskih vrstah. Trenutna politična situacija v Bolgarski stoji v znamenju tišine. Sedaj govore mesta, seljak, ki je vsled revolucije utrujen in ki se mu mudi s spravljanjem žetvev pa trdovratno molči. Ta molk je kakor žerjavica pod pepelom. Kdo ve, kaj prinese pozna jesen bolgarski deželi? :: Zahtevajte povsod JUTRANJE NOVOSTI ms in druge stranke. Vse opozicijonalne stranke v državi, kakor tudi v Sloveniji, neizmerno jezi 'm togoti, ker imajo v rokah državno krmilo radikali. Vsi, od socijalistične stranke, ki so popolnoma zbiti, komunistične, klerikalne, samostojne in demokratske stranke, pozabiti ne smemo še onih od »Organizacije slov. avtonomistov«, se trudijo dan za dnem, ne samo v uvodnikih, temveč tudi v nešte-vilnih malih zapiskih, dokazati, da je mogočna NRS tista, k? je kriva vsega zla v državi. Ker vedo voditelji vseh opozicij orialnih strank, da NRS ne morejo priti do živega s treznimi in zdravimi razlogi, ker vodi NRS že od početka svojega razvoja politiko širokih mas, ne pa bankirskih kast, kakor vidimo pri vseh ostalih strankah, jo skušajo oblatiti med širokimi masami z lažnjlvimi in tendencijoznimi poročili. V tej ostudni gonji sc odlikujejo zlasti klerikalci, katerim zvesto sekundiralo demokrati okoli »Jutra« ter ekstremisti okoli »Glasa Svobode«. Račun je seveda prozoren. Na svoje limanice hočejo ujeti vse tiste ljudi, ki bolj zaupajo časopisom, kakor pa svoji glavi, ter se na ta način pripraviti za bodoče volitve. Za dejanski položaj nočejo seveda niti najmanj delati, komaj toliko, da se lahko pobahajo, da so storili to in ono, previdno pri tem molče, da nimajo sploh nobene veljave. Za nas radikale je položaj popolnoma jasen. Stremeti moramo, da se bodo naše krajevne organizacije pridno množile, ter da se bo ljudstvo bolj zanimalo za pereča dnevna vprašanja, kakor se že zanima. V tistih krajih, kjer imamo že krajevne organizaieje, zlasti pa v važnih centrah, kakor v Trbovljah, Jesenicah. Novem mestu itd. bo treba gledati, da se bo vrstila diskusija za diskusijo, posebno na zimo. Posamezni centri morajo postati močna žarišča, odkoder bodo prodirale ideje NRS na kmete. Potrebno je predočiti ljudem politično situacijo v državi, kjer kar mrgoli različnih strank in sekt, ki se koljejo med seboj, medtem ko trpi zaradi tega državni aparat. V sedanjih kritičnih časih ne samo za Jugoslavijo, temveč za ves svet, so edino velike, mogočne stranke na mestu. Te za slučaj, če stremi ljudstvo po čimprejšnji rešitvi iz naravnost obupnega življenjskega položaja, lahko pomagajo prizadetim, medtem ko morajo male strančice čakati, da se dokopljejo do moči, če jim je resno na tem ležeče, da bi pomagale ljudstvu. V Jugoslaviji odgovarja navedenim pozitivnim lastnostim samo NRS, ki skuša v sedanjih razmerah popraviti vse tisto zlo, ki so ga zakrivile opozicijonalne stranke puščajoč vnemar blaginjo ljudstva. Da bo mogla NRS še bolj vršiti svoje sveto delo, je tedaj potrebno, priglašati vstop v stranko ter na ta način krepiti njene vrste. REPERTOIR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Nedelja, 26. avgusta: Medvedova tra-jeva tragedija »Hamlet«. Izven. Pond el j ek, 27. avgusta: Shakespeare-gedija »Za pravdo in srce«. Izven. Opera: Sobota, 25. avgusta: Foerster jeva opera »Gorenjski slavček«. Izven. Nedelja, 26. avgusta: Zajčeva narodna opera »Nikola Šubic Zrinjski«. Izven. Pondeljek, 27. avgusta: »Gorenjski slavček«. Izven. Začetek vsake predstave bo ob osmih zvečer. Značilen italijanski glas o Mali antant!. Rimska »Mea Nazionale« priobčuje članek svojega beograjskega dopisnika v Mali antanti, kjer izvaja med drugim: Odmevi sestanka v Sinaj! se se niso izgubili in že se govori o bodočem sestanku ministrov Male antante. Mala antanta čuti najbolj težo groznega evropskega položaja V Sinaji ni mučila ministrov Male antante toliko skrb glede balkanske situa-'cije kolikor francosko-angleški spor. Mala antanta bi se nahajala v slučaju razdora med Francijo in Anglijo na razpotju in ne bi vedela, kam naj usmeri svoj korak. Ne bi se mogla približati ne Franciji >in ne Angliji Kaj bo storila Mala antanta, ako pride do končnega razdora med Francijo m Anglijo? To je resen problem, ki so ga čutili v Sinaji. . Poleg tega so na dolgo razpravljali tudi o madžarskem vprašanju. Tudi v tem oziru je prinesel dr. Beneš slabe vesti iz Londona. Anglija je v popolnem soglasju z Italijo na strani Madžarske. Londonski bankirji so dali razumeti dr. Benešu, da države Male antante ne dobijo nobenega angleškega funta, ako bodo vodile sovražno politiko napram Madžarski. Približanje Male antante Madžarski pomeni v sedanji dobi tipično ironijo povojne zgodovine. Mala antanta, ki je v bistvu protimadžarska, je prisiljena, da se približa Madžarski iz več razlogov. To je ena posledic francoske okupacije Poruhrja. V Sinaji se je govorilo o Mali antanti, da je močen in kompakten blok, ki more funkcijonlratl kot velesila. Toda Mala antanta obstoja iz več negativnih nego pozitivnih razlogov. Njena vitalnost je vezana na mirovne pogodbe. Francija je hotela, da pristopi tudi Poljska, toda češkoslovaška in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, nsta hoteli vezati svoje usode s Poljsko radi ruskega vprašanja. Iz boljševiške Rusije, UPOR V TURKESTANU. Upor proti sovjetski vladi v Turkesta-nu je sedaj udušen. Muslimani so se umak-nili za kitajsko mejo ter pretijo z osveto onim, ki so se prilagodili komunističnemu režimu. NAZADOVANJE POLJEDELSKE PRODUKCIJE. Nemški delegat svetnik Gauschild je potoval po nalogu svoje vlade po sovjetski Rusiji. Bil je zelo zadovoljen s sprejemom, ki mu ga je pripravila sovjetska vlada. Glede poljedelske produkcije v Rusiji pa je njegovo poročilo precej neugodno. Hektar polja v Ukrajini, kjer se je poprej pridelalo 800 kg žita, rodi sedaj samo 480 kg. Sladkorne pese je posejane samo 110.000 ha, dočim je merila poprej z njo obdelana plo* skev 700.000 ha. POLOŽAJ RUSKEGA SELJAKA. Kozak piše Iz kubanske oblasti, enega najplodovitejših ozemelj v Rusiji, svojem» bratu v Jugoslavijo: »Dasiravno so izgledi na letino dobri, nas to ne veseli, ker ne vemo, če bomo ušli lakoti, če bomo morali oddajati to sveto žito za davek. Lansko leto je znašal davek 11 pudov od desjatine (kar znači 165 kg od ha), letos pa zahteva sovjetska vlada 25 pudov od desjatine (375 kg od ha) in to brez ozira, ali je bila njiva obdelana ali ne... Cerkve ne smemo obiskovati, otroci, kl se rode sedaj, niso krščeni in prebivalstvo umira brez molitve. — MascagnI, skladadatelj opere »Cavalleria rusticana« bo v kratkem dovršil svojo novo opero »Vistilia«, koje dejanje sa godi v Rimu. S svojimi operami si je pridobil lepo premoženje: »Cavalleria« mu Je nesla dvainpol milijona Hr, »Iris« en milijon sedemstotisoč lir, »Prijatelj Fric« en milijon petstotisoč lir. MascagnI je lastnik krasne hiše v Rimu, vile v Livornu in ima velika posestva v Toscani. Koliko so zaslužili slovenski skladatelji s svojimi deli?? — Solnograškl glasbeni prazniki. Vsa avstrijska kritika enodušno hvali popolni uspeh solnograških glasbenih slavnosti. Glasbena in tehniška višina vseh izvajanih glasbehih del je bila izredna. Pretežna večina skladb Schönberga, Bartoka, Stravinskega in Ravela spada med najboljša glasbena dela sedanjosti Pozornost sta vzbujala talenta Krenek in Hindemith. V svojih delih so tehnično Francozje (Schmitt, Rou-sell in Milhand) okusnejši, glasbena potenca Nemca Hindemltha in Slovanov (Krene-ka in Habe) vendar Francoze prekaša. R. S.: Nekaj spominov k Nemške Avstrije. če nainerja? na nemški sever, sedi raje v brozvlak, da se izogneš neprili-kam dolgotrajTiega čakanja in izstopanja na meji. Bilo je vroče nedelje, ko smo se z opoldanskim brzovlakotn odpeljali iz L ubijane v Nemško Avstrijo, da se poučim pobliže z ondotnimi prilikami. Po k:alki uri se je vlak ustavil na Zidanem mostu, nato pa je zapustil savsko dolino in kreni! proti severu. Po kratkem postanku v Celju smo ob 3. došli V Maribor. Med polurnim čakanjem na postaji sta se pojavila na peščenih tleh dva avstrijska železničarja v skromni, a čedni temnosivi uniformi, in sta od tu dalje spremljala naš vlak. Po četrturni vožnji smo se še za hip ustavili na naši obmejni postaji Št. liju, teto pa smo preko državne meje došli V Špilje. Gledal sem iz vlaka in sem se začudil, številne tračnice pred precej prostranim kolodvorom so bile prazne, le' par železniških voz je samevalo na nekem stranskem tiru. Na peronu je leno postajalo par železniških uslužbencev In dva financarja, ki sta vstopia v vlak in med vožnjo pregledovala potne liste in prtljago. Sicer pa povsodi grobni molk, inkjer kakega civilista; kolesa so zaškripala, vlak je ropotal dalje MP# öxadsu. V Slabi uri smo se ustavili v Gradcu, v tem najbolj nemškem mestu bivše Avstrije, kot so to ponosno zatrjevali naduti Nemci, ki pa nosi tako pristno slovansko ime, vsaj je Graz naš Gradec. Prostrani peron je bil ozaljšan z državnimi in nemškimi zastavami, kar je vsekakor pomenjalo, da preživlja mesto kako pomembnejše vsenemško slavlje. Na postaji sem izstopil in se napotil v mesto. Zunaj je vladala neznosna vročina in ker je bila vrhu tega še nedelja popoldne, se nisem čudil, da so bile uli-ec skoro prazne. Srečaval sem le pored-ke šetalce, skromno in borno oblecenq, raz hiš pa je vihralo nebroj zastav in zlasti vsenemške frankfurtarice so bile zastopane v velikem številu. Dospel sem do cerkve. Baš je v njo krenila manjša gruča žensk, mehanično sem jej sledil tudi jaz,' Presenečen sem se naenkrat znašel sredi velike množice ljudi, ki je napolnjevala cerkev do zad-njga kotička. Z lece je v temperamentnem res krasno zasnovanem govoru pridigal mlad duhovnik; kratek čas sem ga Poslušćal, nato pa sem se osupnjen s težavo izmotal iz pravcate gnječe in sem nadaljeval pot po mestu. Zunaj je vladala neznosna sopara, medtem pa so se začeli zbirati temni, oblaki, ki so kmalu zakrili solnce. Stopil sem v večjo kavarno; sem naročil kavo in listal po časopisju. Kavarna je bila precej pičlo zasedena; kmalu pa sem postal pozoren na svojo okolico. Nasproti mene pri dveh mizah je sedela družba mladih ludi nališpanih dekoltiranih gospodičen in kavalirjev, ki so bili v glasnem pomenku. Tupatam je padla med kavalirji kaka slovanska beseda; pazljivo sem prisluškoval in dognal, da imam pred seboj graške bolgarske visokošolce. Uvidel sem, da se samo prijetno ne zabavajo, ampak da si znajo tudi sicer dobro postreči, kajti venomer se je naročal sladoled^ čokolada in fino pecivo. Vendar tako visokega računa nisem pričakoval — troje akademikov je plačalo za vse okoli 300.000 kron. Zunaj pa se je medtem do dobra stemnilo; naenkrat' je svetel blisk segel preko neba, nekje je zagrmio; debele kaplje so se usule po cestnem tlaku. V kavarno se je usula dolga procesija mestne gospode, satna finesa v razkošnih oblekah, gizdalini v spremstvu gospodičen s Palčkami in starejši gospodje z družicami. Kavarna se je hipoma napolnila, v nosu pa me je prijetno požgečkalo. Opojni duh parfema se je razlil po celi kavarni, oblaki cigaretnega dima pa so se dvigali proti stropu in se razkrajali v vse finejše nevidnejše nijanse. Res, ubog;! beraška Avstrija, ki se nam razkriva na zunaj, a tu tale kontrast!! Zamislil sem se in sem zopet listal mehanično po časopisju. Zasledil sem v Grazer Tagblattu uvodnik in sem postal nanj pozoren. Pazljivo sem čital na&loy članka; Urserex jMeod — un- serer Rettung. Omenjeni članek posveča r>isec nemški mladini, na njej sloni ves njego\ up trdo preizkušenega nemštva in v tej nadi ga potrjujejo nešteta krdela mladeničev in deklet, ki so se sestali iz vseh strani v nemškem zavednem Gradcu, da ix>kažejo pred javnostjo na turnerskem slavlju svojo složnost in fizično moč in se tu na južni granici nemštva še bolj nasrkajo vse-nemškega duha. Tako neguje poraženi Nemec svojo mladino, ki mu bodi poslanika lepše bodočnosti; res vsa čast njih organi-zatornemu smislu za skupnost — in težko postane človeku, če se obenem spomni naših razmer, kjer se v svoji ozkosrčni razepljenosti ne moremo združiti v enotno falango v pravcu kake višje skupne ideje. V večernem mraku so ulice polagoma oživele, v mesto so se vračali prvi nedeljski izletniki. V ozadju se je pričelo jasniti in oster veter je podil sive oblake ' lil razmočena tla. (Dalje sledi.) — Mesto Rim ie razpisalo nagrado de-settisoč lir za najboljšo opero. Dosedaj je došlo na natečaj enoinsedemdeset oper. — Budimpeštanska operetna gledališča brez orkestra. Jesenska sezona na budimpeštanskih operetah prične koncem tega tedna. Ker zveza godbenikov in stanovska organizacija godbenikov grozi s štrajkom, v slučaju, da ravnateljstva ne povišajo gaž bodo morale operete igrati brez orkestra, s spremljevanjem klavirja, kot le to v bolj-fcviški Rusiji splošna navada. Iz prosirctnega življenja. GLASBENA MATICA NA BLEDU. V nadaljevanje svojih pokrajinskih koncertnih nastopov je pohitel pevski zbor »Glasbene Matice« preteklo soboto na naš gorenjski biser — Bled in v tamkajšnjem Zdraviliškem domu priredil dvoje koncertov. Prvi, večerni, je bil v prvi vrsti namenjen blejskim letoviščarjem-gostom, drugi, v nedeljo popoldne pa domačemu občinstvu. Oba koncerta sta v moralnem oziru vrlo dobro Izpadla, zlasti ljudski koncert je pokazal mnogo prav iskrenega umevanja za našo pesem in prizadevanje Glasbene Matice. Vzrok, da nista bila oba koncerta tako povoljno obiskana, kot bi bilo to želeti, je v prvi vrsti ta, da je — poleg mnogobrojnih prireditev izključno zabavnega značaja — blejska domača publika bila premalo in prepozno na koncerta opozorjena. Pevski zbor je zapel dolgo vrsto umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom gosp. Ferdo Juvanca, ki je spretno nadomestoval zaposlenega ravn. M. Hubada. Razpoloženje je bilo najboljše. Divoten kraj, kratki zleti v bližnjo okolico, prelepa vožnja po jezeru, je najugodnejše uplivala na navdušene pevce, ki so zlasti pri ljudskem koncertu morali ponavljati več pesmi, izmed katerih je koroška »Gor čez izaro« ganila poslušalce do solz. Vihar navdušenja je žel kot vedno Adamičev »Mlad junak«. Globok utis je izzvala Schwabova »Zdrava Marija«. Po prekrasnem dnevu In prožeta lepote našega raja, je spotoma prepevale odšla mala pevska četa z večernim vlakom iz postaje Bled proti domu z nado, da se drugo sezijo zopet vidi s svojimi starimi — pa tudi novimi prijatelji .a Dnevne novosti. Važno za razstavl|als@ na ljubil, velesejmu. »J n t r a n j e N o v o s t i«, ki so .se že v kratkem času svojega obstoja radi svoje vsestranske in prvovrstne vsebine splošno priljubile ter si pridobile naročnikov v vseh slojih našega naroda zlasti tudi na Hrvat-skem in v Srbiji, bodo izšle ob priliki otvoritve III. ljubljanskega velesejma v pomnoženi nakladi, ki je namenjena tudi za propagando v inozemstvu. Ta številka »Jutranjih Novosti« bo vsebovala članke v vseh evropskih jezikih ter se bo razposlala v inozemstvo. Zato priporočamo vsem, ki hočejo doseči s svojo reklamo uspeh, da oglašajo v našem listu, zlasti v velesejmski Številki. Vsem onim razstavljalcem, ki bi Želeli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcijskem delu lista objavljamo, da bomo priobčevali take opise, podatke in obširnejše članke samo onih. podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med 4. in 6. uro popoldne. — Naš poslanik pri Vatikanu. V ministrstvu za zunanje zadeve je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za našega poslanika pri Vatikanu dr. Josip Smo-dlaka. — Obisk francoskega poslanika na velesejmu. V torek, dne 21. t. m. popoldne Je obiskal francoski poslanik na našem dvoru, minister g. Clemens- Sim o n v spremstvu zagrebškega generalnega konzula g. Le Grande in tukajšnjega konzula gosp. Flache-a urad in razstavne prostore ljubljanskega velesejma. Gosp. ministra in njegove spremljevalce je sprejel ravnate'! velesejma g. Dular in tajnik g. Egon Zois. Gosp. poslanik se je razveselil, ko je spoznal v osebi g. Dularja tudi zastopnika Belgije. Sejmišče, zlasti lega, nadalje organizacija itd. so napravili na g. ministra najboljši vtis. Obžaloval je, da osebno ne bo mogel prisostvovati otvoritvi, obljubil pa je zastopnika v osebi generalnega tajnika komercijelnćga oddelka pri poslaništvu. Francoska industrija ima na velesejmu rezerviran razstavni prostor v izmeri 100 kvadratnih metrov. Francoski paviljon bo, sodeč po predpripravah, eden najlepših na celem velesejmu. — 34. velika skupščina »Družbe sv. Cirila ta Metoda« se vrši letos dne 8. sep- tembra v Ptuju. — Narodna čitalnica v Kranju slavi dne 1. ta 2. oktobra 60 letnico svojega obstoja; pri tej priliki odkrije tudi spominsko ploščo pesniku S. Jenku in nanovo preure-d večer po samotnih šetališčih v bližini mesta. Naletela je v bližini Tivolskega ribnika na nekega invalida, ki je taval precej natrkan proti mestu. Povedala mu je, da je lačna in on jo je peljal v Tivoli, kjer sta dobro jedla in pila. Od tam sta krenila proti kotlu Bellevue. — Med potjo pa je zahteval mož plačilo za večerjo s Čemer pa dekle še ni bito zadovoljno. Hotela je od njega še 100 Din. To je moža, ki je bil že precej vinjen, tako ujezilo, da jo je v hosti pretepel. Zaključek dogodka se završi pri policiji. — Male tatvine v Ljubljani. Katarini Srodomovičevi je bila ukradena bela moška obleka in usnjata ročna torbica, v kateri je imela 120 Din. — V mestnem kopališču je bito ukradeno Ivanu Perkiču par novih črnih čevljev. — Neznan tat je vlomil v stanovanje hišnika Gabrijela Masneca v Gorupov! ulici št. 4. — Na Fužinah je bito ukradeno gostilničarju Josipu Lampretu Iz gostilniške sobe koto znamke »Puch«, vredno 2400 Din. — Harmoniko novo, z zeleno rdeče obrobljenim mehom, vredno 5000 Din, je ukradel neznan tat rudarju Rudolfu Jaz-binšku in sicer Iz salona gostilničarja Stefana Lamperja v Sevnici. — Sumljiva utica. Zendannerijska patrulja iz Brezovice je našla v gostem smrečju v gozdu pri Podsmereki lično skrito utico iz vejevja z dvema ležiščima. V listju je bila zagrebena vojaška karabinka, 20 nabojev, par moških čevljev, dva dežna plašča ta več steklenic. V bilo dU« ia kta, — V Golem brdu pri Medvodah je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Sulcovs. Tat je odnesel 2 moški obleki, jopič, čevlje, nekaj perila In srebrno žensko uro, v skupni vrednosti 4600 Din. — Celjske novostL Uradne ure pri celjskem okrajnem glavarstvu so od pol 8. do 14. ure, ob sobotah pa ob pol 8. do pol 14. ure. — S stavbo nove palače bo v kratkem pričela Hrvatska štedionica v Razlagovi ulici. Pričeli so že s preddeli in navažanjem stavbnega materijala. Tudi palača Jadranske banke v Aleksandrovi ulici je že skoro zgotovljena in bo najbrže že pred zimo izročena svojemu namenu. — Razmere na celjskem trgu so se zadnji čas precej izboljšale in je sedaj trg z mesom zopet boljše založen. To je gotovo posledica dobre letine krme. — Mariborske novosti. Da se invalidom in vdovam omogoči obisk inclu-strljsko-obrtne razstave, je sklenil razstavni odbor, da se jim pri vstopnini dovoli 50% popust. — V Maribor prispe prihodnje dni modern cirkus »C o s s m y«, ki Ima prostora za tri tisoč ljudi. Cirkus ima svoj lastni vlak s 60 vagoni — 20 člansko družbo francoskega geografskega društva v Lilleu, ki je pod vodstvom vsetičiliškega profesorja dr. Lemana v torek popoldne dospela v Maribor, je v imenu tukajšnjega francoskega krožka pozdravil na kolodvoru profesor Gašperini, ki je peljal goste na to v Industrijsko-obrtno razstavo, za tem pa v društveno čitalnico francoskega krožka v državni gimnaziji. Tam se je zbralo večje število članov francoskega krožka, ki so postregli gostom s čajem in pecivom. Družba je odšla potem v vinarsko šolo ter na Kalvarijo, od koder si je ogledala Maribor in Dravsko polje. V sredo se je družba odpeljala z avtomobili v Falo, s popoldanskim vlakom pa v Rogaško Slatino. — Bivši pomorski kapetan Leopold Štros, stanujoč pri starših v Krčevini št. 80, je bil zaradi tatvine zneska 1020 Din, ki jo je izvršil na škodo svojega hišnega gospodarja Franca Kranjčiča, lastnika gostilne »Pri lovskem domu«, obsojen na štiri leta težke ječe. — 20 letni Karo! Lesjak iz Maribora je gospe} Breitwillerjevi ukradel 800 Din, da se je mogel s tem denarjem izkazati uslužnega svoji izvoljenki KatinkJ Ivanovičev!. Na ovadbo oškodovanke je bil Lesjak aretiran ta pri razpravi 20. t m. obsojen na osem mesecev težke ječe. — 36 letni Matej Ahaj Iz Vrhol je imel čudno navado, da se je ponoči ponovno oblekel v žensko obleko ter ob takih prilikah tudi kradel. Tako je raznim gospem pokradel 14 ženskih klobukov, večjo množino ženske obleke, perila in drugega. Pred sodnikom je priznal, da ima v ženski obleki posebno prijeten občutek. Ker se je ukradeno blago našlo, je bil obtoženec obsojen le na štiri mesece težke ječe. — Ptujske novosti. Klub naprednih slov. akademikov v Celju priredi v soboto dne 25. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer gledališko predstavo v Narodnem domu; vprizorlli bodo Halbejevo ljubezensko dramo v treh dejanjih »Mladost«. Po končani predstavi se bo baje vršila še prosta zabava. Kakor slišimo, je namenjen čisti dobiček prireditve ustanavljanju ter vzdrževanju klubovih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih in upati je potemtakem, da se bo ptujsko občinstvo radevolje in v zadovoljnem števlu odzvalo vabilu celjskih akademikov. — Prihodnjo nedeljo se vrši na Bregu pri Ptuju v gostilni Hojnig so-cijalistični shod, za katerega delajo »sodrugi« velikansko propagando, ker se bojijo, da bi doživeli popolen fiasko. — Podoficirska šola, ki je bila pri nas več mesecev, se je v pondeljek popoldne poslovila od našega mesta ter odpotovala v Brod. Ptujska mestna godba iz ena častna četa ste ji dali zadnje spremstvo; tudi mnogo občinstva radovednega se je zbralo na kolodvoru, da izraža na ta način svoje simpatije napram našim mladim braniteljem težko pridobljene nacijonalne svobode! Na marsikaterem mladeniškem obrazu smo mogli videti, da jim je postal Ptuj skoro druga domovina in da so se vsled tega zelo težko ločili od našega mesta, belimo jim mnogo sreče tudi izven naše ožje domovine in nadejamo se, da so odnesli iz našega mesta najlepše vtiske! — Minuli so lepi in topli dnevi; mestno kopališče ter dravski bregovi Si pridobivajo polagoma svoje staro lice in ni več daleč čas, ko bo tamkaj vsako življenje izumrlo. Skoro vedno imamo temno-oblačno nebo in redki so slučaji da bi imeli pred sabo pravo italijansko nebo, kakor Še pred kratkim časom. — Akoravno je letos manj jabolk kakor sicer, so cene vendar precej nizke, kar je gotovo v zvezi z nizko vinsko ceno; kpr je vino zelo poceni, bo tudi ja-bolčnlca deležna izvanredno nizke cene in kot nujna posledica tega morajo tuđi jabolka pasti v ceni. — Pozor Industrijalci ta trgovci! Legitimacije za VI. vzorčni velesejem v Pragi dobite pri češkoslovaškem konzulatu, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z, Ljubljana, Kongresni trg 3. — Kino Ideal predvaja od četrtka t. j. 23. t. m. do vštevši nedelje t. J. 26. t. m. veliko pomorsko tragedijo v petih dejanjih »Gospodar morja«. V glavni vlogi igra znani Karel Roger. Film je krasne vsebine, odlikuje se pa tudi po izvanredno lepih naravnih posetkih. Iz društvenega življenja. — Izredni občni zbor Slovenskega lovskega društva v Ljubljani se vrši v sredo 12. septembra 1923 ob 20, uri v lovski sobi restavracije pri »Štev. 6« na Dunajski cesti (poleg lekarne Piccoli) in sicer ob vsaki udeležbi članstva. Dnevni red: 1. Volitev novega podpredsednika. 2. Dopolnilna volitev štirih odbornikov. — Odbor SLD. Sokolski vestnik. — Novoustanovljeno Sokolsko društvo V Planini ima sVOf prvi lavni nastop dne 26. avgusta 1923, ki se prične ob pol 2. uri popoldne z obhodom po trgu in nato sledečo javno telovadbo, koji sledi tudi veselica. Ker društvo deluje ob naši skrajni južni meji in je največje važnosti za narod, državo ta sokolstvo, vabimo v Sokolski župl Ljubljana I. včlanjena društva, da se tega Javnega nastopa v čim največjem številu udeleže in podkrepe s tem društvo v. svojem pričetnem delovanju. Zdravo! Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana I. Šolstvo. — Na drž. gimnaziji v Kranju je vpisovanje učencev za I. razred v pondeljek, dn? 10. septembra od 8. do 10. ure, nato se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—Vlil.) je v torek, dne 11. septembra od 8. do 12. ure. Šolsko leto 1923/24 se prične v sredo, dne 12. septembra z običajno sv. mašo ob 8. uri v gimnazijski kapeli; redni šolski pouk se prične v polnem obsegu v četrtek, dne 13. septembra. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili 3„ 4. in 5. septembra vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. Dopisi. — Iz Rogaške Slatine napi pišejo: Vs. kaže, da starodavni slatinski pregovor »Dvajseti avgust Slatino zapust« letos ne bo obveljal: gosti se le nekako izmenjavajo, in dasi jih precej odhaja, prihaja novih vedno dovolj. Tako so se tudi materijalno obnesle prireditve, v nedeljo in ponde'jek: koncert gg. tenorsta Kovača in kapelnika Matačiča iz Ljubljane, veselica domačih in rogaških gasilcev ter ponovni nastop gosp. Kovača v družbi gospe Irme Polakove iz Zagreba ter gospoda in gospe Stojkovič z g. Cokičem iz Beograda — navzlic temu celo, da je bil v nedeljo poln tudi kino. a je privabil v še razpoložljivo dvorano svoje verne i obligatni »shimmy«. Za gg. Riiav* cem in Šimencem je zaključil g. Kovač vrsto naših najbolj znanih tenoristov. Ni bilo brez zanimivosti, da so si vsi trije igrali skoraj isti program, največ arije iz sedaj osobito priljubljenih oper; zdi se, da je bogata zaloga prelepih in nič manj hvaležnih skladb za koncerte popolnoma pozabljena. Gosp. Matačič je v nedeljo spremljal gosp. Kovača ter obenem srečno izpolnil večer kot odličen pianist. Družba g. Stojkoviča v kratki enodejanki ni našla prilike, da se kdo ve kako izkaže, vendar je bila tudi ta točka v skladu z ostalim sporedom. Gospo Polakovo je ob njenem nastopu burno pozdravil njen Zagreb, a višek večera so bile njene slovenske narodne pesmi, ki jih je zapela, kakor bi jih pač nihče ne mogel tako. Iskreno jo vabimo tudi za bodoče sezone v naše zdravilišče, ker smeh je tudi — zdravje. —o— — Šoštanj. Dne 19. L m. je nepričakovano na srčni kapi preminul v trgovskih in lovskih krogih daleč na okoli dobro znani trgovec Adolf Orel. Rajnki je užival med meščani in kmeti splošno zaupanje in veliko ugleda, je bil več kakor 20 let član okrajnega zastopa, čigar sej se je redno in z velikim zanimanjem udeležil. V mlajših letih strasten lovec, odlikoval se je kot izreden ljubitelj narave ta poznavalec tičev kakor tudi kot entomolog. Z njim je vlegel v grob res dober človek. Okrajni zastop spoštuje njegove zasluge s tem, da pokloni mesto venca za uboge mesta šoštanjskega znesek po 500 Din. Borzna poročila. Beograd, 22. avgusta. Devize. Berlin 0.0018—0.0019, Dunaj 0.1337—0.1340, Bukarešta 48.50—49.75, Ženeva, denar 1837.50, London 437.50--437.75, Milan, denar 413.50, New York 95.75—95.95, Pariz, denar 535, Praga 283.50—283. — Valute. Češkoslovaške krone, blago 281. Zagreb, 22. avgusta. Devize. Dunaj 0.13395—0.13475, Berlin 0.00175— 0.00225, Budimpešta 0.525—0.575. Bukarešta 47—49, Italija 411.50—414, London 437— 438, New York, ček 95—95.75, Pariz 535— 542.50, Praga 281.50—283, Švica 1737.50— 1740, Varšava 0.035—0.045. — Valute. Dolarji 94.25—94.75, avstrijske krone 0.13275 —0.13375, češkoslovaške krone 277—279, francoski franki 0—530, madžarske krone 0.30—0.40, romunski leji 43—46, švicarski franki 0—1730. Curih, 22. avgusta. Berlin O.OOOliO, New York 553, London 25.17, Pariz 30 55, Milan 23.92, Praga 16.175, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.55, Beograd 5 775, Sofija 4.75, Veršava 0.0024, Dunaj 0.007775, avstrijske krone 0.0078. Praga, 22. avgusta. Dunaj 4.69, Berlin 0.0875, Rim 150.50, avstrijske krone 1.68, italijanske lire 151.25, Budimpešta 17.75, Pariz 197.25, London 155.375, New York 34.05, Curih 628.75, Beograd 36.375. Dunaj, 22. avgusta. Devize. Beograd 733—737, Berlin 0.012—0.014, Budimpešta 3.85—3.95, London 323.000—324.000, Milan 3054—3066, New York 70.935—7U85, Pariz 4017—4033, Praga 2077—2087, Sofija 608—612, Curih 12.825—12.875. — Valute. Dolarji 70.560—70.960, levi 586—594, nemške marke 0.012—0.014, angleški funti 321.200—322.800, francoski franki 3970— 4000, italijanske lire 3030—3050, jugoslo-venski dinarji 724—730, romunski leji 323 —327, švicarski franki 12.710—12.790, češkoslovaške krone 2059—2075, madžarske krone 2.10—2.30. Berlin, 22. avgusta. Dunaj 7481, Milan 229.425, Praga 155.610, Pariz 301 245, London 24,139.500, New York 5,286.750, Curih 957.600, Beograd 55.860. Vremensko poročilo. »Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 22. avgusta 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 762-0 15-2 brezv. megla Ljubljana • • . . 14 759-5 26-3 jugovzh. del. obl. Ljubljana 21 760-0 21-4 brezv. Zagreb ....... 7 761-1 19-0 vzhod jas»» Beograd 7 762-9 19-0 »t Dunaj 7 759-5 15-0 brezv. I* Praga 7 757-4 15-0 jugovzh. H Inomost 7 759-4 14-0 zap. *1 BacoBurteri oMUnovit Gospodarstvo TRGOVINA. X Velesemenj v Bratislavi ČSR. — Mednarodna lesna konferencija. Dne 23. se bode otvoril v Bratislavi III. Dunavski mednarodni semenj. Bratislava, ki je eno izmed najvažnejših pristanišč ob Donavi polaga ves trud v to, da iz te slovaške prestolice napravi trgovski in prometni center prvega razreda. Njeni velikopotezno •urejeni sejmi nudijo udeležencem priliko pregleda celokupne češkoslovaške industrije. Češkoslovaška vlada, da podpre velesemenj, nudi posetnikom razne olajšave, kakor 33% popust na vseh državnih železnicah, 75% popust pri vidiranju potnih listov itd. Izmed ostalih kongresov, ki se bodo ob priliki velesemnja priredili, je treba poudariti posebno veliko važnost Mednarodni lesni konferenci, ki se vrši od 31. VIII. do 1. IX,. t. 1. Cilj konference je doseči zbližanje s tujino, olajšati z ureditvijo skupnih trgovskih odnošajev mednarodno lesno trgovino, doseči sporazum v postopanju interesentov glede odstranitve današnjih trgovskih ovir in končno položiti temelj za bodoči nastop v vseh tozadevnih vprašanjih z ustanovitvijo mednarodnega udruženja lesno - trgovskih zvez. Na konferenci bode sodeloval čsl. minister trgovine in industrije g. Novak, minister poljedelstva g. Hodža in minister za Slo- vaško g. Kalaj, ter bodo zastopane tudi vse evropske države, posebno one, ki se bavijo z lesno trgovino. Tudi Slovenija bo na konferenci zastopana. Zveza industrij-cev v Ljubljani bo delegirala na konferenco dva delegata in sicer g. predsednika drvarske sekcije Antona Redeža in tajnika g. Danilo Ooriupa. Mariborska skupina zveze industrijcev bo delegirala gen. ravnatelja lesne industrijske družbe »Drava« g. G. Križniča. Trgovske korporacije iz Beograda in Zagreba bodo tudi po svojih delegatih zastopane. Nadejati se je, da bo konferenca dosegla zaželjeni uspeh. X Znižano voznino obiskovalcem III. Ljubljanskega velesejma. Da se izognemo nepriiikam, sporočamo, da imajo posetniki III. velesejma na progi Maribor—Ljubljana in Rakek—Ljubljana 50% popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač' ni treba uporabljati brzih vlakov. — Poleg 50% popusta na vseh osebnih vlakih naš kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djevdje-lija—Beograd—Ljubljana, toraj na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzovlaka štev. 13 in 14. X Francja in Praški jesenski velesemenj. Pod egidom »Office nationale du commerce exterieur« bo francoska indu- strija korporativno sodelovala na praškem jesenskem velesemnju od 2. do 10. septembra t. 1. V 30 prvorazrednih expozicijah bo izložena svila, baržun, fine čipke, pariške igrače itd. Poleg tega bo posebni oddelek »Articles de luxe«, ki bo koncentriral čez 20 udeležencev najboljših pariških trgovin. Celokupna francoska exposicija bo zavzela približno 500 m*, kjer bodo izloženi francoski industrijski eksportni izdelki. X Mexiko in Praški velesemenj. Mexi-kanska vlada bo oficijelno sodelovala na jesenskem velesemnju v Pragi. V to svrho je že poslala večjo količino vzorcev, ki bodo na semnju izloženi v posebni ekspo-zicji. Pri mexikanski trgovski agenturi v Pragi bo ustanovljena stalna izložba mexi-kanskih izdelkov za srednjo in jugozapadno Evropo. X Velikoprodaja tobaka za leto 1924. Uprava državnih monopolov je zdelala pogoje, pod katerimi se bodo oddajale veleprodaje tobaka. Računa se, da se bo prodalo leta 1924 v celoti za 500,000.000 dinarjev tobaka in tobačnih izdelkov. KMETIJSTVO. X Škoda vsled toče v Sloveniji. Po uradnih podatkih je povzročila toča v Sloveniji sledeče škode: V okolici Maribora 2,300-000 Din, Kranja 140-000, Celja 50.000, Litije 802.200, Ptuja 220.000, Radovljice 50 tisoč. Krškega 5,000.000 in Brežic 1,331.000 dinarjev. Celokupna škoda v Sloveniji, ki jo je povzročila toča meseca julija, znaša 9,893.900, tekom ćelega leta pa 30,485.600 dinarjev. X Stanje letine v naši državi. Po uradnih podatkih računajo, da je stanje letine letos v naši državi za 35% boljše od lanske letine. Proračun, ki je bil sestavljen na podlagi podatkov v zadnji polovici junija in prvi polovici julija, je izkazoval še po-voljnejše rezultate, vendar se je položaj vsled nastopivše suše v drgi polovici julija poslabšal. Vendar bo žetev še vseeno izvanredno dobra. X Poljedelska fakulteta v Subotici. Mestna občina subotiška je začela energično akcijo za ustanovitev poljedelske fakultete v Subotici, kakor tudi za ustanovitev poljedelske srednje šole. Občina je pripravljena za ti dve instituciji dati na razpolago poslopje in zemljišče RAZNO. X Izpremenltev priseljeniškega zakona > Ameriki. Novi ameriški predsednik Cq-olidge namerava izvesti izpremembo dosedanjega ameriškega priseljeniškega zakona v tej smeri, da bodo dobili ameriški konzulati pravico, da bodo smeli sami definitivno reševati prošnje priseljencev za vselitev v Ameriko. Do tega koraka so privedle - novega predsednika neugodne razmere, ki so vladale na otoku Ellis Islandu, kjer so se zadržavali priseljenci, dokler jim ameriška oblastva niso dovolila definitivne priselitve. DOBAVE. X Dobava vijakov. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. septembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave večje količine vijakov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki _ je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intresentom na vpogled, X Dobava železne pločevine. Pri rav-> nateljstvu državnih železnic v Subotici še bo vršila dne 5. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave železne pločevine, Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava mesa. Dne 27., 29. in 30. avgusta 1923 se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave mesa za garnizije Savske divizijske oblasti. Predmetni oglas i navedbo kraja in časa ofertalne licitacije, ter količine mesa je v pisarni trgovske lij obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava mesa. Dne 27. in 29. avgusta t. 1. se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje, Slov. Bistrica, Ptuj in Doljni Dravograd. Predmetni oglas 2 navedbo kraja in časa ofertalne licitacije je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauoerin. (Roman.) (Nadaljevanje.) — Gospod Reverchon, je začela gospa Mau- perin... Posadila je bila mladega moža poleg sebe, na desno stran, in rekli bi, da se ga je njena pozornost dotikala. Obsipavala ga je s prijaznostmi in obdajala s keketerijo. Ves obraz se ji je smejal in govorila je celo s čisto drugim glasom kot ponavadi, s posebnim glasom, kot ob svečanih prilikah. Njen pogled je uhajal neprestano od mladega moža na njegov krožnik in od krožnika na služabnika. Mati je valila zeta. — Gospod Reverchon, zadnjič smo srečali enega vaših znancev, gospo de Bonnieres... Kako lepo je govorila o vas... — Imel sem čast, srečati gospo de Bonnieres v Italiji... Bil sem celo tako srečen, da sem ji storil malo uslugo .,. — Rešili ste jo iz rok roparjev? je zaklicala Renče. — Ne gospodična. Stvar je bila mnogo mani romantična. Gospa de Bonničres je bila v škripcih radi hotelskega računa. Bila je sama... Pomagal sem ji, da ni bila preveč oropana. — Torej vendarle roparska povest, je dejala Renče, - Gospa de Bonnieres je zelo prijazna dama, je nadaljevala gospa Mauperin. In njeno obnašanje ... Vi jo poznate, gospod Barousse?. je dejala in se obrnila proti Reneeninem botru. — Gotovo, milostiva, jako prijazna dama... — Čujte, boterček, podobna je satiru! je dejala Renče. Ko pa je videla smeh, ki ga je povzročila ta beseda, je čutila, da postaja rdeča: Da, pa samo glava. — Aha, spet se je vjela! je dejal Denoisel. — Ali ste ostali dolgo časa v Italiji, gospod Reverchon? je vprašala gospa Mauperin, da spremeni smer pogovora. — Šest mesecev. — In vaši vtisi? — Vse zelo zanimivo, toda živi se tam silno slabo... Tako se nisem mogel nikdar odločiti, piti kavo v kozarcih... — Italija? je dejal Henri Mauperin. To je zame najbolj žalostno potovanje in najbolj nepraktično. Kako poljedelstvo! Kaka trgovina!... Neki dan, ko je bila maškerada v Firenzi, sem vprašal natakarja v restavraciji, ali je odprta po noči. »O, ne, gospod, došlo bi preveč ljudi! To sem slišal na , lastna ušesa. Po tem morete soditi to deželo. Če i primerjate s tem Anglijo, to moč skupne in osebne inicijative! Če ste videli v Londonu delavnega ženija, angleškega državljana ali pa v Yorkshirju pridelek ene kmetije!.., To je narod! —■ Imam iste nazore kot Henri, je dejala go-I spa Davarande, Anglija je nekaj posebnega... Ta ! uljudnost... Kako znajo človeka predstaviti... In pa njih blago! Moj soprog mi je prinesel iz razstave obleko iz popelina... Ali veš, mamica, odločila sem se za svoj kratki plašč. Bila sem pri Albericu... Pomisli, kako je to čudno... pokliče gospodično in ta ti odene plašč na rame... nato pa se vrti okoli tebe in z ravnilom iz ebenovine kaže na mesta, kjer je napaka in se te komaj dotika, glej, takole: in povsod, koder se te je dotaknil z ravnilom, napravi gospodična znamenja s kredo. ... O, to je značajen človek, ta Alberic... On je edini... kar se tiče stila plaščev!... Včeraj, pri dirki, sem spoznala dva njegovih plaščev... Sicer pa je drag. — Da, ti ljudje služijo, kar hočejo, je dejal Reverchon; Edouard, moj krojač, je šel v pokoj s tremi milijoni. — To je izborno, naravnost izborno, je odvr-I nil g. Barousse. Srečen sem, če vidim take stvari. Sedaj obogatijo delavci! To je največja revolucija od začetka sveta sem,.. — Da, je pripomnil Denoisel, revolucija, ki da misliti na besede znamenitega tata Chapona: »Tatvina, gospod predsednik, je prva trgovina sveta.« — So bile dirke lepe, je vprašala Renee. — In koliko ljudi je bilo, je odgovorila gospa Davarande. — Krasne dirke, gospodična, je dejal Reverchon. Predvsem dirka za Dijanino darilo je bila sijajna. Plume-de Coq je stal na 35, a premagala ga je Basilicata z dvema dolžinama... Bilo je zelo razburljivo.,. — Kdo je ta ruska dama, ki se vozi vedno četverovprežno, gospod Reverchon? je vprašala gospa Davarande. — Gospa plemenita Rislev. Ima občudovanja vredne konje! — Vi bi se pa res že enkrat morali vpisati v Jockey-Club, že zaradi dirk, Jules, je dejala gospa Davarande soprogu. To je tako vsakdanje, če je človek skupaj z vsem svetom. Zares, če ima človek le malo spoštovanja do samega sebe... za ženska ... ni drugega kot tribuna Jockey-Cluba. — Henriette, je dejala gospa Mauperin gospej Davarande, dovoli, da malo pokaram tvojega soproga ... zanemarja nas... Več kot tri tedne va* že nisem videla, gospod Davarande. — Moj Bog, draga mati, če bi vedeli, kaj imarn j vse opravit! Saj veste, da sem Georgesov dober ! prijatelj... Njegov oče ima silno dela v parla-I mentu... Ker je šef kabineta, preostajajo vsi pošli Georgesu... In tisoče stvari da lahko edino le pö . zaupnih prijateljih urediti... Poznate ono veliko i zadevo, radi opere... Za to je bilo treba pogovb-i rov, razprav, tekanja na vse strani... Morali smo ! se ogniti sporu med dvema ministrstvoma... Da, imeli smo silno posla v tem času,.. Tako je pri-1 jazen, da nisem mogel... fTlHLI OSUŠI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadalina beseda 25 para, z dav&ino vred. lana Mi žima morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morsko trave, modrece na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki) — Za-h te Vaj te oferte in cenike) z S sobami, 2 kuhinjama, kletjo, možno zidana, pripravna za vsako obrt ob železniški progi Zidanimost — Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, 2 orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista. popolnoma nov za 300—400 kg teže se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. meblovano, veliko, s tremi posteljami, iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi Usta. za vsa dela se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Dii 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurencno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba,Ljubljana, Kongresni trg 3. iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr, lista. 1 ramii živih, 4 mlade in 3 stare, se proda. Komad po Din 15'— Izve se pri vratarju Blaznica Studenec. lioloMii 1. Austria Kamero 10 X 15-Dopell-Anastigmat Choroplast 1: 6.8. z 9 kasetami in eno filmkaseto in enim novim zavojem filmov 10 X 1° c«1“1 Din 900. — 1 amerikan. žepni kodak za filme 4l/s X 8- Rapid Reetilinear Objektiv Din 450. 1. amerik. jekleno ribiško palico z vretenom in nekaj trnki Din 400. — „Interess. Blatt“, 8 krasno vezanih knjig letniki 1914 do 1921. Din 500. — 1. starinska stenska ura z V« bitjem dobro idoča Din 500.— 1. starinska stenska Spindel ura več raznih starinskih žepnih Spindel ur. Naslov: M. Smolej, urar, Jesenice 16. Gorenjsko stane en mah' oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. Specijalne zaloge tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud- Sever, tapetnih in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6. več dobi Ih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom. ! Absolvent strojno elektrotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje službe. Ponudbe pod „Vesten“ na upravo „Jutranjih Novosti“. ErajSčiM elektrika, žaga, polnojarmenik na vodno moč 26 oralov, prima posestva živ in mrtev inventar 1,350.000 Din. Pncpcfiin od 3 do 175 ora' rUuuuIVlI lov v okolici Maribora in letno. Žaga z mlinom. USU takoj cela prazna ob IfllU parku Maribora. Uign gostilne, tovarne proda. lll0U| Posestvo v Nemški Avstriji se zamenja z tukajšnjim. Realitetna pisama Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszčlok. Minden tisz-tessčges embert szivesen lätunk, vikčkrol is. Levelek „Orger" cimzčssel a kiadöba küldendök. Bi železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista. Pozor! Dio. Hini! Eleganten francoski garderobe kovček se proda. Naslo v A. Šimnovec, krojač pred Škofijo 3. Ned. univ. Ludovik Zalar, Specialist za bolezni na mehurju, ledvicah In splošno kirursijo se je po večletni špecializaciji na urologično-kjrurgični univerzitetni kliniki prof. Hochenegga na Dunaju, nastanil v Ljubljani in ordinira na Sv. Petra c št. 26 od 10.—11. dop. in od 2.-3. pop. Odda se takoü stanovanje, 2 sobi in kuhinja v sredini Ljubljane tistemu, ki plača najemnino par let naprej. Ponudbe z navedbo za koliko let se plača, na Aloma Comp., anončna ekspedicija, Ljubljana, pod „Par let naprej“. Legitimacije za Graški velesejem 1. —9. septambrs prodaja častni zastopnik Aloma Company, I Ljubljana, Korisni trg 3. b Uspeh je gotov ako inserirate v „3UTRAN3IH NOVOSTIH“. Izšla je lili v založbi Mm In in Kolin v Ljubljani. Stanovanje v Ljubljani se zamenja. Interesenti naj pošljejo svoj naslov pod „Stanovanje" na upravništvo. Sobo meblovano, s posebnim vhodom in električno razsv. iščem ža takoj. Ponudbe pod „K" upravi. mm Stavbenik Rud. Ručali v Trbovljah izvršuje vsa stavbna dela. „Olla‘ , t i najsigurnejša, na jbolj ■poznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem URAN - PARFUMERIJA, Ljubljana, Mestni trg št. H. Zvezna knjigarna Ljubljana Marijin trg 8 Marijin trg 8 Zbirke pesmi: I. Albreht; Slutnje . . . J. Glaser: Pohorske poti. Igo Gruden. Narcis . . broš. 61— Din vez. 8—Din • „ 6 »> M 8' „ . „ 10— »# t, 12— ,. . „ 10— n » 12— „ . „ 20— »• w 23— „ : * : 8 Zahtevajte ceniki ***»*-»aaaa.aa.eu.oacaaa•••»*******■*•#aaa«»aa..aaaa«aa»a»**^ Konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trg 3. Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dedce, nadalje površnike, zimnike, ragiane, dežne plašče, ysnjene suknjiče, auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni šn športni predmeti. Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1S23 Cpavlilon it. 407). Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna is knjigarna« y Ljubljani