POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1976 Leto 1976 pomeni prelomnico v družbenih in gospodarskih dejavnostih tako v občini Siška kot v celotni družbeni skupnosti. Ce- frav smo družbeni plan občine Ljubljaiia-iška sprejeli šele v sredini leta 1976, pa so tekle priprave osnovnih izhodišč, nalog in ciljev razvoja ter široke razprave o njih vse od leta 1974, zlasti še v letu 1975 tako, da je večji del temeljnih usmeritev družbenega plana že bil vključen v smernice gospodar-skega razvoja in plana samoupravnih inte-resnih skupnosti za leto 1976. Značilno za gospodarski razvoj v letu 1976 je bilo poslovanje po radikalno spremenje-nih gospodarskih predpisih zlasti v pogledu poravnave medsebojnih obveznosti in ugo-tavljanja celotnega dohodka (plačana rea-lizacija) s ciljem odprave anticipativne po-rabe dohodka kot osrednjega povzročitelja inflacijskih gibanj. Rezultati kažejo, da je doseženo ugodno izboljšanje likvidnosti, zmanjšana je neplačana realizacija, izbolj-šano je razmerje med izvozom in uvozom ter drugo. Poleg izredno težkih poslovnih in go-spodarsko ekonomskih problemov v borbi za stabilizacijo in protiinflacijske ukrepe so delavci v združenem dehi reševali v letu 1976 tudi vrsto izredno zahtevnih nalog na področju samoupravne organiziranosti in do-hodkovne povezanosti, na področju samo-upravnega družbenega planiranja in finanč-nih tokov družbene reprodukcije. Razprava o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih je močno vzpodbudila intenzivno in konkrctno aktivnost uprav-ljavcev v utrjevanju in izpopolnjevanju sa-monpravnih družbeno ekonomskih odnosov na ustavnih temeljih. S sprejetjem družbenega plana občine me-sta Ljubljane, SR Slovenije in SFR Jugosla-vije ter številnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov se je začel postop-no uveljavljati proces samoupravnega druž-benega planiranja kot pomembna sestavina socialističnega samoupravnega in družbeno-ekonomskega odnosa in oblika samouprav-nega dogovarjanja o skupnih interesih te-meljnih nosilcev družbene reprodukcije. Proces združevanja dela in sredstev na temelju dohodkovnih odnosov ter ,proces svo-bodne menjave dela, zaradi uresničevanja skupnih programov in planov razvoja, se je sicer začel, vendar pa se razvija le počasi. To velja zlasti za odnose med proizvodno in prometno sfero ter za odnose med gospodar-skimi in družbenimi dejavnostmi. Kljub temu, da obstojajo samoupravne interesne skupnosti že več Iet, v družbeno-ekonomskih osnovah, na katerih naj bi te-meljila svobodna menjava dela, še ni dosežen viden napredek. Delegatske skupščine so vse preveč v položaju, da bolj ali manj potrju-jejo predjoge, ki so jih pripravili izvršilni organi, oziroma v strokovnih službah. Delav-ci se ne odločajo z osebnim izrekanjem o sredstvih za realizacijo programov, še vedno je preveč avtomatizma pri zbiranju sredstev in še vedno prevladuje vidik porabe nad vi-dikom vlaganj za povečanje produktivnosti dela. Z vidika izvajanja srednjeročnega pla-na in politike ekonomske stabilizacije je tako eden temeljnih problemov upadanja repr«-dukcijske sposobnosti organizacij združenega dela v povezavi s še nezadostno rastjo pro-duktivnosti dela in dohodka, avtonomno gi-banje znatnega dela skupne porabe, neod-visno od možnosti, ki jih daje realni do-hodek. I. GOSPODARSTVO Za leto 1976 je tipično, da se v njem od-ražajo tendcnce in problemi, kakor tudi pro-tislovja iz preteklih let, kar je vse imelo vpliv na dinamiko gospodarske aktivnosti. Značilno je zaostajanje gospodarske rasti v prvem polletju in postopoma oživljanje v drugem polletju tako, da ni bila dosežena predvidena gospodarska rast določena z druž-benim planom za leto 1976. Nižja gospodar-ska rast je vplivala na postopno zmanjševa-nje obsega novega zaposlovanja, le-ta pa na rast produktivnosti dela. Povečanje deleža produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda je vzpodbudna, čeprav se kažejo še pomanjkljivosti v organizaciji dela, za-ostali in premajhni ekonomski motiviranosti delavcev za učinkovito delo, predvsem pa motivacija za učinkovitejše gospodarjenje z minulim delom. Kljub temu so se realni o-sebni dohodki na zaposlenega dvignili. V letu 1976 se še niso uveljavili v priča-kovanem obsegu tudi drugi kvalitetni de-javniki razvoja, kot so povečanje tehnične in tehnološke ravni, racionalna uporaba pro- Stopnje rasti v letu 1976: izvodnih zmogljivosti, modernizacija proiz-vodnih procesov, sodobnejša organizacija de-la in večji del.ež znanja in raziskovalnega dela v družbenem proizvodu. Dodatno pa je v letu 1976 vplivalo na stagnacijo gospodar-ske rasti nezadostno domače povpraševanje, zaradi česar so bile slabše izkoriščene pro-izvodne zmogljivosti, ki se niso mogle v kratkem času prilagoditi spremembam po-vpraševanja na tujih tržiščih. Gibanja cen, kot globalni odraz naporor za stabilizacijo gospodarstTa kažejo v letu 1976 pomembno umiritev. Po podatkih re-publiškega zavoda za statistiko so se gibale takole: Indeks — proizvajalčeve cene . 105,8 — cene v trgovini na drobno 109,5 — cene blaga 109,4 — cene storitev 110,5 Življenjski stroški so se v letu 1976 po-večali za 13,2 %. Iz navedenih kazalcev smo izvedli deflatorsko stopnjo, ki znaša okoli 12 %. ________nominalno %________ plan 76/75 real. 76/75 17.2 17,1 4,2 1,7 13,0 16,2 13.3 17,6 19.4 48 17.6 3.0 realno % družbeni proizvod zaposelnost produktivnost osebni dohodki 5,1 1,7 3,2 3,7 izvoz uvoz Poročilo o rezultatih gospodarjenja je se-stavljeno na podlagi doknmentov in obraz-cev, ki jih DO in TOZD posredujejo skup-ščini občine. V poročilo smo vključili po posameznih panogah naslednje število DO in TOZD: industrija kmetijstvo gradbeništvo' promet trgovina gostinstvo obrt komunala 66 1 15 6 21 6 26 1 skupaj 142 V letu 1976 so nastale tudi naslednje sta-tusne in organizacijske spremembe: — Slovenija promet — ukinjena, poslo-vanje vključeno v Emono, — Ljubljanske opekarne TOZD INDOP postal delovna enota GP TEHNIKA — TOZD Ljubljanske opekarne, — Mercator — TOZD Grmada, prenesla sedež v Bežigrad,- — Mobilia, se združila z MEGRAD TOZD Mizarstvo, — Pleskarstvo, preneslo sedež v Moste, — Gorjana, se združila z AERO — TOZD Celuloza Medvode. Navedene spremembe ne vplivajo na real-nost prikaza gornjih in nadaljnjih primerjav in prikazov. 1. Celotni dohodek, dohodek in porabljena sredstva Rezultati celotnega poslovanja TOZD na območju občine kažejo, da se je celotni dohodek dvignil glede na leto 1975 za 12,8%, če upoštevamo pri tem v letu 1976 le plačano realizacijo. Celotni dohodek (v tisoč din) I.—XII. 75 I.—XII. 76 " Področje ---------"-------------;——---------------------------—— Indeks znesek strukt. znesek strukt. Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 7,940.806 49.866 626.462 442.349 3,728.610 116.109 410.309 10.345 13,324.856 59,6 9,229.210 61,4 116,2 0,3 ' 56.626 0,4 113,6 4,7 617.239 4.1 98,5 3,3 496.915 3,3 112,3 28,0 4,017.259 26,7 107,7 0,9 138.828 0,9 119,6 3,1 459.741 3,1 112,1 0,1 8.224 0,1 79,5 00.0 15.024.742 100.0 112,8 Nad občinskim povprečjem se giblje rast celotnega dohodka le v industriji, kmetijstvu in gostinstvu. V gradbeništvu in komunali je pod povprečjem leta 1975, kar ima vpliv tudi za izkazane strukturne premike. Gibanje celotnega dohodka in porabljenih sredstev dokazuje usklajenost gibanja: ce-lotni dohodek 112,8; porabljena sredstva, vključujoč amortizacijo, 111,7. Delež porabljenih sredstev v celotnem doliodku znaša v letu 1976 79 %, kar pome-ni, da je ekonomičnost, ki predstavlja raz-merje med porabljenimi sredstvi in celotnim dohodkom, izboljšana. Tako razmerje ele-mentov poslovnega uspeha zagotavlja rast dohodka s 116,9, kar je vzpodbudno pred-vsem glede na polletni in dvetmesečni pre-rez. Narodni dohodek (doseženi dohodek) (v tjsog din) B . .. ~~ I.—XII. 75 L—XII. 76 ~7^ Podrocje -----------;-------------------:----------------------------------— Indeks znesek strukt. znesek strukt. Izplačani osebni dohodki Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 1,979.337 4.577 155.680 163.813 185.438 44.066 161.161 4.201 73,3 2,292.691 72,7 115,8 0,2 4.875 0,2 106,5 5.8 190.835 6,0 122,6 6,1 182.604 5,8 111,5 6.9 246.176 . 7,8 132,8 1,6 55.862 1,8 126,8 6,0 176.669 5,6 109,6 0,1 4.760 0,1 113,3 2.698.273 100,0 3,154.472 100,0 116,9 Izboljšana ekonomičnost poslovanja je o-mogočila hitrejšo rast doseženega dohodka od porabljenih sredstev v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, promet in obrti. V rasti dohodka izstopajo gradbeništvo, trgovina in gostinstvo. Iz doseženega dohodka pokrivajo TOZD Obveznosti in ostanek dohodka svoje obveznosti. Z razliko, ki je v letu 1976 manjša, razpolagajo same. Ostanek dohodka je dosežen le z 81 % ostanka dohodka leta 1975, kar dokazuje, da se je delitveno raz-merje med TOZD in drugimi udeleženci v porabi dohodka iz leta 1975 62,7 :37,3 po-slabšalo v le-tu 1976 na 58,6 :41,4. (v tisoč din) Struktura ______________________________________19?5 1976 Ind6kS 1975 1976 I. RAZDELJENI DOH. 2,734.749 3,167.655 115,8 100.0 100,0 1. Pogodbene obveznosti 231.038 270.252 117,0 8,4 8,5 — obresti za kredite 156.796 184.034 117,4 5,7 5,9 — provizije in dr. plač. za banč. stor. 15.088 23.786 157,6 0,6 0,3 — zavarovalne premije 40.116 45.276 112,9 1,5 1,4 — prispevek in članarine 4.795 7.606 158,6 0,1 0,2 — druge pogodb. obvez. 14.243 9.550 67,1 0,5 0,3 2. Prometni davek — — — — — 3. Zakonske obveznosti 322.947 434.881 134,7" 11,8 13,7 — po abč. predp. 2.719 6.055 222,2.....- 0,1 . 0,2:. — po predp. rep. in avt. pokr. 38.810 45.441 117,1 1,4 1,4 — po predp. feder. 9.103 1.300 1423- 0,3 0,1 — prisp. inter. skup. s podr. gospod. 15.387 18.821 - 122,3 '¦ 0,6 0,6 * • ; . — prisp. inter. skup. ,. s podr. negospod. 145.984 : .207.090 141,9 5,3 6,5 — prisp. stan. int. skup. 29.367 ., 37.664 .., 128,3, 1,1 1,2 — stan. prisp., ki zapade skup. porabi OZD 76.267 88.627 116,2 .-.. 2,8 .- 2,8 ~ — druige zak. obv. iz ¦. dosež. dohod. 5.310 29.883 562,8- 0,2 0,9 i ¦¦ 4. Prisp. iz OD in dr. oseb. prej. 466.640 607.420 130,2 ' 17,1 19,2 II. DEL DOH. ZA ORGAN. ZDRUŽENEGA DELA 1,714.124 1,855.102 108,2 62,7 58,6 > 1. Za oseb. prej. in dr. prej. neto 1,109.847 1,365.364 123,0 40,6 43,1 _ 2. Ostanek dobodka 604.277 489.738 81,0 22,1 15,5 Del dohodka, ki ostane organizacijam združenega dela za osebne dohodke in skup-no porabo, je nad lanskoletno vrednostjo za 8,2 %• Povečanje osebnih in drugih prejem-kov za 23 %, pa slabša razmerje osebnih in drugih prejemkov v letu 1975 iz 64,7 :35,3 na 73,6 :26,4 v letu 1976 vse v korist osebnih prejemkov. V sredstva skupne porabe so TOZD izdvojile le 81,6 % sredstev iz leta 1975. 2. Osebni dohodki, zaposlenost in produktivnost Nagrajevanje, odvisno od rezultatov v letu-1976, še ni v celoti izvedeno. Že med letom ugotovljene prekoračitve dovoljenega dela dohodka za osebne dohodke, zasledimo pri 28 TOZD tudi ob zaključku leta «)76. Skupni znesek prekoračitev znaša 55,1 milijona di-narjev, ali kar 11% dogovorjenih sredstev v teh TOZD, Komisije podpisnic samouprav- nih sporazumov po posameznih dejavnostih bodo morale proti kršiteljem nastopiti sklad-no s pozitivnimi predpisi. Področje nfto PrisP- bruto mdeks indeks indeks _________________1976/75 1976/75 1976/75 Industrija 118,3 122,5 119,5 Kmetijstvo 121,7 106,4 117,1 Gradbeništvo 117,7 127,4 120,5 Promet 110,3 134,2 116,9 Trgovina 122,7 125,8 123,6 Gostinstvo 126,2 134,5 128,6 Obrt 111,4 113,3 112,0 Komunala 112,9 116,0 113,8 Celotno gospodarstvo 117,6 123,4 119,3 Povečanje sredstev za neto osebne do-hodke je počasnejše od rasti prispevkov od osebnih dohodkov. Le-ti naraščajo hitreje t gradbeništvu, prometu, trgovini in gostin-stvu, kjer se zaradi sezonskih nihanj in dru-gih vzrokov opravi strukturno največ dela v podaljšanem delovnem času, dejavnost se opravlja nepretrgoma in pod različno tež-kimi delovnimi pogoji. Ob tem je zanimivo še dejstvo, da je v teh dejavnostih, predvsem v prometu, največ delavcev z beneficiranim delovnim stažem, za kar se odvajajo sredstra samoupravnim interesnim skupnostim po po-večanih stopnjah. Za celovitejši prikaz rasti mase neto oseb-nih dohodkov, moramo upoštevati tudi po-večanje ali zmanjšanje zaposlenih delavcev po posameznih področjih. (Glej tabelo spodaj!) Zaposlenost v občini se je v letu 1976 umirila, povečanje je le za 182 delavcev ali 0,7 %, kar bistveno prispeva k dvigii produk-tivnosti dela. Vendar taka umirjenost še ni bila odraz kvalitetnih strukturnih sprememb' v gospodarstvu, temveč predvsem vpliv sta-bilizacijakih ukrepov in zmaiijšanja povpra-šeTanja v letu 1976. Čisti osebni dohoidkj tjporprečni izplačani neto osebni dohodki) Področje 1975 1976 Indeks Industrija Kmetijstvo GradbeništTO Promet TrgOTina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 3.572 3.087 3.224 . 4.596 3.549 .-: 3.059 3.635 2.707 4.205 3.698 4.074 5.267 4.116 3.699 4.036 3.099 117,7 119,7 126,3 114,5 115,8 120,9 111,0 114,4 3.579 4.225 118,0 * Podatki po RAD-1. Povprečno število zaposlenih (stanje ob koncu vsakega meseca v letu 1976) ~ I.-XII. 1975~ I.—XII. 1976 ~~~^ Področje-------—~--------------;—:---------~—~--------—;——---- Indeks stevilo strukt. stevilo strukt. Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 18.339 77 1.702 1.404 1.661 560 1.663 38 72.1 1S.33S 71,6 108,1 03 76 0,3 98,7 6,7 1.641 6,4 96,4 5.5 1.434 5,6 102,1 6.5 1.716 6,7 103,3 2,2 597 2,3 106,6 6,5 1.764 6,9 106,1 0,2 40 0,2 105,3 25.444 100,0 25.626 100,0 100,7 Z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976 (5. člen), smo se zavezali, da bo stopnja rasti dela dohodka, ki ga na-menjamo za osebne dohodke, v povprečju največ 90% dejanske stopnje rasti družbe-nega proizvoda. Povprečni neto izplačani osebni dohodki so sledili zahtevam resolucij in družbenega dogovora. Družbeni proizvod (dohodek + amortizacija) I.—XII. 1975 I.—XII. 1976 Področje ---------:--------------——--------------------------- Indeks znesek strukt. znesek strukt. Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 2,302.772 5.104 160.319 225.411 200.289 49.414 167.299 4.356 3,114.964 73,9 2,641.460 73,2 114,7 0,2 5.523 0,2 108,2 5,2 197.627 5,5 123,3 7,2 242.698 6,7 107,7 6,4 265.848 7,4 132,7 1,6 61.711 1,7 124,9 5,4 187.015 5,2 111,8 0,1 4.936 0,1 113,3 100,0 3,606.818 100,0 115,8 Družbeni proizvod predstavljajo doseženi dohodek in amortizacija. Stopnje rasti so nomimalne, ne razpolagamo z deflatorji po posameznih panogah, tako da nam za oceno služi le skupna ocenjena stopnja 12 %. Za- nesljivo pa laliko ugotovimo vzpodbuden dvig družbenega proizvoda, za kar ima močan vpliv občuten porast amortizacijskih sredstev v vseh panogah, razen v prometu in delno v gostinstvu. Amortizacija področ.e - I—XII. 1975 I.-XII.1976 J^T znesek strukt. znesek strukt. Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Celotno gospodarstvo 287.663 527 5.297 61.598 13.489 5.348 6.138 155 380.215 75,7 348.407 79,3 121,1 0,1 648 0,1 123,0 1.4 6.845 1,6 129,2 16,2 52.012 11,9 84,4 3.5 17.181 3,9 127,4 1,4 5.834 1,3 109,1 1.6 8.060 1,8 131,3 0,1 176 0,1 113,5 100,0 439.163 100,0 115,5 Delovne organizacije so v letu 1976 obra-čunale amortizacijo: — po predpisanih minimalnih stopnjah 307.673 tisoč din ali indeks 141,1; — nad predpisanimi minimalnimi stopnja-mi 131.490 tisoč din ali indeks 81,1. Amortizacija je po predpisanih minimal-nih stopnjah naraščala hitreje od pospešene, razen v gradbeništvu, komunali in trgovini. Ostale panoge so zmanjšale poSpešeno amor-tizacijo indeksno od 92,4 v industriji, do 53,2 v obrti. Promet ni ustvaril pospešene amorti-zacije. Taka razmerja nam kažejo, da so organizacije v povprečju dajale pri delitvi dohodka večjo prednost osebni potrošnji. Organizacije so razpolagale z osnovnimi sredstvi v vrednosti 5,897.314 tisoč din in so jih povečale za 17,6%. S popravki vrednosti le s stopnjo 12,6, je narasla sedanja vrednost osnovnih sredstev na 2,839.333 tisoč din ali za 23,6%. Iztrošenost osnovnih sredstev se je povečala iz 1975. leta od 54,2 % na 51,9 % v letu 1976, kar pomeni, da je funkcionalna sposobnost osnovnih sredstev v občini nizka. Izgube V letu 1976 je poslovalo z izgubo 8 orga-nizacij združenega dela, ena pa je prikazala izgnbo kot rezultat preteklih obdobij. Skupaj je izgube za 15.025 tisoč din ali le tretjina izgub v letu 1975. Od tega je znašala izguba na substanci 854 tisoč din, prenešena izguba 918 tisoč din in izguba zaradi nedoseženega dohodka 13.253 tisoč dinarjev. Vzroki, zaradi katerih so nastale izgube, so različni. Dobro polovico izgub, (S milijo-nov), predstavlja izguba v TOZD Mestni pot-niški promet zaradi zadržanih cen. Pri drugih organizacijah pa vzroki leže v težavah pri prodaji proizvodov. Vse izgube v občini so že pokrite iz lastnih virov delovnih organi-zacij, razen v TOZD Mestni potniški promet, kjer se je izguba pokrila s pomočjo skladov skupnih rezerv ljubljanskih občin in mestne skupščine. 3. Zunanjetrgovinsko poslovanje V letu 1976 se je vključevalo v zunanje-trgovinsko menjavo proizvodov in storitev 56 TOZD. — Izvoženo je bilo za 1.278,5 milijonov din ali za 4,8 % več kot v letu 1975. — Uvoženo je bilo za 997,3 milijonov din ali za 3 % več kot v preteklem letu. Odstopanja od vrednostnih planskih pred-videvanj so občutna. V izvozu je bilo reali-zirano 96,4 % planskili predvidevanj, v uvozu pa le 75,7 %. Izvoz blaga in storitev v tisoč din Realizacija Plan Indeks Realizacija % izp. Indeks Področje 1975 i976 5:2 1976 plana 4:1 1 2 3 4 5 Industrija 1,130.529 1,225.942 108,4 1,134.263 92,5 100,3 Gradbeništvo — 500 — 298 59,6 — Promet 68.644 74.534 108,5 119.046 159,7 173,4 Trgovina 3.096 5.500 177,6 382 6,9 12,3 Gostinstvo 15.268 16.350 107,0 23.282 142,3 152,4 Obrt 2.348_________2.995 127,6_________1.276 42,6 54,3 Gospodarstvo 1,219.885 1,325.821 108,6 1,278.547 96,4 104,8 Izvozna dejavnost organizacij združenega dela v letu 1976 je pokazala določene po-manjkljivosti. Izvoznike otežuje na zuna-njem, predvsem konvertibilnem trgu, še ved-no razdrobljenost v nastopanju in slaba pro-učenost mednarodnega trga. To se je med letom pokazalo predvsem v obdobju zasiče-nosti domačega trga. Izvozna dejavnost TOZD mora imeti dolgoročno usmerjenost v skup-nem nastopu in prevzemanju rizikov na do-govorjenih dohodkovnih odnosih. Regionalna struktura izvoza, izkazana v prerezih med letom, je ostala nespremenjena. V socialistične države izvažamo 49,6 % proiz-vodov in storitev, v države v razvoju 6 % in 44,4 % v zahodne države. Uvoz se je v letu 1976 oblikoval z admini-strativnimi ukrepi politike gospodarske sta-bilizacije in opozoril OZD v posameznih de-javnostih na nevarnost dolgoročne politike gospodarske odvisnosti od uvoza reprodukcij-skega materiala in opreme. Kljub le 75,7 % izpolnitvi plana uvoza, so posamezne panoge industrije, industrija realizira 98,2 % celot-nega uvoza, prekoračile planska predvideva-nja: elektronska industrija indeks 125,1, gra-fična 125,5, živilska 102,9 in kemijska 96,6. (Glej tabelo zgoraj!) Razmerje med izvozom in uvozom je pozi-tivno tudi po posameznih dejavnostih, razen obrti, ki uvaža 10-krat več kot izvaža. V letu 1976 se je nebistveno, vendar že za-znavno, pričela spreminjati regionalna struk-turna neskladnost med izvozom in uvozom, saj uvoz iz socialističnih držav dosega 9,1 % celotnega uvoza. Ostalih 90,9 % uvoza repro-dukcijskega materiala in opreme pa je iz zahodnih držav. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala v tisoč din Realizacija Plan Indeks Realizacija % izp. Indeks Področje 1975 1976 2 : * 19~6 plana 4: 1 1 2 3 4 5 Industrija 969.278 1,315.317 135.0 997.315 75,8 102,9 Gradbeništvo 1.094 1.200 109,6 18 1,5 1,6 Promet — — — 39 — — Trgovina 6.498 6.000 92,3 3.275 54,4 50,4 Gostinstvo — — — 14 — — Obrt 9.129________19.090 209,2________15.054 78,8 164,9 Gospodarstvo 985.999 1,341.607 136,0 1,015.713 73,7 103,0 Celotni dohodek_________________________________________________________y t-soč dia I.—XII. 1975 I.—XII. 1976 T , , Področje -----------:-------------------;-------------------:--------------;— Indeks znesek strukt. znesek strukt. Šolstvo 124.189 Znanost 14.068 Kulturno-prosvetna dejavnost 5.534 Zdravstvo 13.721 Socialno varstvo 43.220 Telesnovzgojna dejavnost 23.256 Celotno negospodarstvo 223.96S 55,4 154.499 46,6 124,4 6,3 68.086 20,5 — 2,5 6.097 1,8 110,2 6,1 15.559 4,7 113,4 19.3 54.664 16,5 126,5 10.4 32.874 9,9 141,5 100,0 351.779 100,0 148,1 V delitvi celotnega dohodka zasledimo iz-redno povečanje porabljenih sredstev s 67,1 %, v čemer prednjači področje znanosti, telesne vzgoje (športni park Tivoli) in šol- stvo. V porabljenih sredstvih najhitreje na-rašča atnortizacija, indeks 243,4, kar vpliva na nižjo rast dohodka od celotnega dohodka. II. NEGOSPODARSTVO Na področju negospodarstva posluje v ob-čini Šiška 39 organizacij združenega dela. Zaključne račune za leto 1976 nam je do-stavilo iz: — šblstva 16 — znanosti . . ~ 2 — kulture — prosvete 3 — zdravstva 2 — socialnega varstva 11 — telesne vzgoje 1 skupaj 35 organizacij združenega dela. S področja zdravstva nam niso dostavili: Klinični center — TOZD interna klinika II. in TOZD specialistična ambulanta Emona, Zdravstveni dom Ljubljana — TOZD Šiška (dostavila šele 11. 3. in ni vključena v pre-gled), ZG železniški zdravstveni dom Ljub-ljana (dostavil poročilo za poslovno enoto Šiška), tako da zdravstva ni bilo moč anali-zirati in v pregledih predstavljata zdravstvo le dve TOZD lekarništva (lekarna Šiška in Šentvid). S področja negospodarstva nobena OZD ne prikazuje poslovne izigube, razen zdrav-stveni dom Ljubljana — TOZD giška 262 tisoč din, vendar ni vključena j pregled. Izgubo navedena TOZD pokriva iz lastnega rezervnega sklada. Nadalje moramo opozoriti, da so primer-jave izdelane za negospodarstvo v celoti, vključujejo pa poleg TOZD družbenih de-javnosti tudi: s področja znanosti: Turbo-institut, LEK — TOZD razvoj; s telesne kulture: športni park Tivoli in druge, ter se tako ugotovitve ne smejo istovetiti z rezul-tati samo družbenih dejavnosti. Celotni dohodek Povečanje celotnega dohodka je negospo-darstvo doseglo v letu 1976 za 48,1 %. Tako povečanje ni povsem realno glede na od-sotnost bilanc TOZD iz zdravstva, ki bi glede na syojo strukturno udeležbo vplivale na z^ižanje rasti celotnega dohodka. Doseženi dohodek_____________________________________________________________Y tisoč din I.—XII. 1975 I.—XII. 1976 T , , Področje -----------:----------------——-----------------:----------;—7— lndeks znesek strukt. znesek strukt. Šolstvo 91.658 Znanost 8.593 Kulturno-prosvetna dejavnost 4.067 Zdravstvo 2.342 Socialno varstvo 29.313 Telesnovzgojna dejavnost 9.840 Celotno negospodarstvo 145.813 62,9 111.075 55,2 121,2 5,9 32.322 16,1 2,8 4.537 2,3 111,6 1.6 2.665 1,3 113,8 20,1 37.238 18,5 127,0 6.7 13.318 6.6 135,3 100,0 201.155 100,0 137,9 Izredno povečanje dohodka, v primerjavi z gospodarstvom in amortizacijo, je vplivalo tudi na močan porast družbenega proizvoda, ki ima že vpliv na celotno občino za 1,7 točke. Druzbeni proizvod_____________________________________________________________v tisoč din D , v. L—XII. 1975______________I,—XII. 1976 rodrocje - 7 —-----------------',----------;—r~ Indeks znesek strukt. znesek strukt. Šolstvo 95.524 Znanost . 9.285 Kulturno-prosvetna dejavnost 4.250 Zdravstvo 2.390 Socialno varstvo 31.350 Telesnovzgoina deiavnost 10.827 62,2 118.372 53,8 123,9 6,0 39.435 17,9 — 2,8 4.776 2,1 112,4 1,6 2.780 1,3 116,3 20,4 39.574 18,0 126,2 7,0 15.234 6,9 140.7 Celotno negospodarstvo 153.626 100,0 220.171 100.0 143,3 Amortizacija Področje I.—XII. 1975 I.—XII. 1976 znesek strukt. znesek strukt. Indeks Šolstvo 3.866 49,5 Znanost 692 8,9 Kulturno-prosvetna dejavnost 183 2,3 Zdravstvo 48 0,6 Socialno varstvo 2.037 26,1 Kulturno-vzgojna dejavnost 987_________12,6 Celotno negospodarstvo 7.813 100,0 7.297 38,4 188,7 7.113 37,4 — 239 1,2 130,6 115 0,6 239,6 2.336 12.3 114,7 1.916 10.1 194,1 19.016 100,0 243,4 Izredno neusklajeno in intenzivno nara-ščanje porabljenih sredstev, predvsem pa materialnih stroškoT nad rastjo celotnega do-hodka, sočasna rast zaposlenih prek dogovor-jenih okvirov, dokazuje na prvi pogled ne-racionalnost trošenja sredstev in ekstenziv-nost zaposlovanja v nekaterih dejavnostih. Ob tem moramo pa upoštevati statusne spre-merabe na področju znanosti, nor TOZD Raz-voj v delovni organizaciji LEK in priliv 170 delavcev iz gospodarstva v negospodarstvo. V prihodnjih pregledih bodo take neprimer-Ijivosti zmanjšane. Povprečno število zaposleniu (stanje ob koncu meseca) _ . .. I.-Xn. 1975 L—XII. 1976" Podrocje —-—------------------——------------—-------------—— Indeks stevilo strukt. stevilo strukt. Solstvo 977 57,0 Znanost 71 4,1 Kulturno-prosvetna dejavnost 56 3,2 Zdravstvo 20 1,2 Socialno varstvo 454 26,5 Telesnovzgojna dejavnost ______137__________8,0 Celotno negospodarstvo 1.715 100,0 1.005 50,7 102,9 244 12,3 — 59 3,0 105,4 20 1,0 100,0 491 24,8 108,1 164 8,2 119,7 1.983 100,0 115,6 Pregled neto izplačanih osebnih dohodkov po posameznem delavcu, s tem, da smo v primerjavo vključili celotno negospodarstvo, tudi delavce TOZD, ki niso dostavili zaključ-nih računov zaradi pomembnosti in realnosti prikaza kaže, da so se dvigali neto osebni dohodki na delavca počasneje od rasti živ-ljenjskih stroškov, razen v zdravstvu in so-cialnem varstvu. Pregled je napravljen po poročilih RAD službe. Povprečno izplačani meseeni neto osebui dohodki 1975 1976 Indeks Šolstvo 4.141 4.638 112,0 Znanost 4.546 5.099 112,2 Kulturno- prosvetna dejavnost 3.303 3.504 106,0 Zdravstvo 4.402 4.988 113,3 Socialno varstvo 3.151 3.567 113,2 Telesnovzgojna dejavnost 3.497 3.657 104,5 od tega Zavod Tivoli 3.352 3.383 100,9 Skupaj negospodarstvo 3.938 4.426 111,8 Delegati Skupščine občine Ljubljana-Šjška do sedaj niso podrobneje razpravljali o po-slovanju TOZD s področja negospodarstva v občini. Prikazi, kljub nekaterim neprimerlji-vostim kažejo, da se na to področje dejav-nosti še niso povsem prebili elementi politike gospodarske stabilizacije in da bo potrebno skupaj z delegati SIS in njihovimi izvršilnimi organi ob konkretnem in konstruktivnem so-delovanju delavcev v teh TOZD pristopiti k temeljitim analizam poslovanja in izvesti učinkovite organizacijske in druge ukrepe. Materialna baza teh dejavnosti je zdrava, upravljajo jo z modernimi osnovnimi sred-stvi in napravami, katerih odpisanost dosega 22,3%, na gradbenih objektih pa le 12,9% v poYprečju. Najneugodnejša situacija, ki močno odstopa od povprečja, je v kulturno-prosvetni dejavnosti in delno v zdravstvu. III. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Značilnosti razvoja družbenih dejavnosti v letu 1976 so se odrazile predvsem: — v nadaljnjem ipoglabljanju in razvija-nju socialističnih samoupravnih odnosov. Pri tem so delegatske skupščine in izvršni od-bori ter delegati prek samoupravnih interes-nih skupnosti uspešno razreševali številna pereča vprašanja, ki so se navezovala na iz-vajanje programov posameznih samouprav-nih interesnih skupnosti; — v letu 1976 — kot tretjem letu delova-nja SIS, so se že pokazali nekateri posebno pereči pioblcaii ^lede na obstoječe stanje in nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti v ob- čini, ki bi jih bilo potrebno že v letu 1977 obravnavati na skupnih zasedanjih s pristoj-nimi zbori delegatske občinske skupščine; — obseg in način zagotavljanja finančnih sredstev za skupno porabo je bil v letu 1976 zajet v okvir družbenega dogovora o razpo-rejanju dohodka v letu 1976 v Ljubljani, iz-hajajoč iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter nepo-srednih nalogah v letu 1976; — vse samoupravne interesne skupnosti so v okviru javne razprave sprejele osnutkc in nato predloge samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980, ki so bili posredovani v razpravo združenemu delu; — glede na to, da so bila v okviru limiti-ranih prispevnih stopenj v skladu z družbe-nim dogovorom zagotovljena le sredstva za izvajanje osnovne dejavnosti za posamezno družbeno področje, ni bilo možno zagotoviti virov financiranja za razširjeno dejavnost. To izredno pomembno vprašanje je bilo uspešno rešeno na referendumu, na katerem so se občani Ljubljane izrekli za samopri-spevek II. S tem je bil zagotovljen temeljni vir za izgradnjo manjkajočih objektov druž-benega standarda v Ljubljani in v občini Ljubljana-Šiška za področje vzgoje in iz-obraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva in zdravstva. Območje občine je zajeto v enotni pro-gram gradenj objektov družbenega standarda s 15. objekti v vrednosti prek 329,000.000 di-narjev, ki jih v nobenem primeru v nasled-njcm srednjeročnem obdobju ne bi mogli pridobiti v okviru rednih prispevnih stopenj za financiranje SIS. 1. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V letu 1976 so bile v okviru sprejetih smernic in letnega programa uspešno reali-zirane naslednje naloge in cilji: — v osnovnošolskem pouku so bili napori usmerjeni k dvigu kvalitete pouka in k na-daljnjemu zmanjševanju osipa, ki je znašal v šolskem letu 1971/72 21,63%, v šolskem le-tu 1975/76 pa le še 6,59 %. Dosežen je bil tudi zaclovoljiv učni uspeh, saj je v šolskem letu 1975/76 napredovalo od 8.154 učencev 99,37 % vseh učencev; — zabeležcn je bil tudi viden napredek v procesu podružbljanja šole, ki se odraža v vedno uspešnejšem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizaci-jami in s temeljnimi organizacijami združe-nega dela. Pri tem se je načelo odprtosti šole uresničevalo v konkretizaciji vzgojnih smotrov prek različnih interesnih in drugih dejavnosti, pionirske in mladinske organi-zacije in šolskih društev, v okviru poklicne-ga usmerjanja v obrambni vzgoji ter v ohra-njanju in razvijanju tradicij NOB; — v šolskem letu 1975/76 je bilo vklju-čenih v celodnevni pouk 790 učencev (na os-novni šoli Stane Kosec Šmartno in na osnov-ni šoli Tine Rožanc je ibil realiziran prehod na celodnevni pouk od 1. do 8. razreda, na os-novni šoli Alojz Kebe pa za učence 1. ia 2. razreda); — dosežeai učni in vzgoini rezultati v osnornih šolah na območju abčine, so rezul-tat požrtvovalnega dela pedagoškega kadra, ki ga šolam iz leta v leto bolj primanjkuje. V preteklem letu je bilo na osnovnih šolah pri izvajanju pouka neustrezno zasedenih 56 delovnih mest, manjkalo pa je 64 peda-goških delavcev. Na podrocju investicijskih rlaganj: — se je v Ietu 1976 iz sredstev I. samo-prispevka ter iz sredstev skupnosti za otro-ško varstvo in proračuna abčine pričela pro-gramirana izgradnja osnovne šole v Kosezah z 18 učilnicami in drugimi pripadajočimi prostori; — pri osnovni šoli Zvonka Runka se je v skladu s programom za leto 1976 pričela iz-gradnja prizidka, s katerim bo ta šola pri-dobila manjkajoče učne prostore. Med nerešene probleme iz leta 1976, ki jih bo potrebno intenzivno reševati v letu 1977, je možno uvrstiti tudi: — vprašanje kadrovskega deficita t os-novnih šolah, ki ga bo potrebno neodložlji-vo postopno reševati v naslednjih letih; — vprašanje zagotavljanja finančnih sred-stev za nadaljnjo ustrezno valorizacijo oseb-nih dohodkov zaposlenih delavcev v osnov-nih šolah in VVZ, vprašanje zagotavljanja stanovanj delavcem zaposlenih v OŠ in VVZ, ki se neposrednp navezuje oziroma pogojuje kadrovski deficit; — vprašanje zagotoTitve manjkajočih sredstev za dokončno realizacijo programa gradenj OŠ in VVZ objektov iz I. samopri-spovka, pri čemer gre na območju občine še za izgradnjo VVZ Koseze in VVZ Medvode ter vprašanje zagotovitve manjkajačih sred-stev za investicijsko vzdrževanje abstoječih osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objek-tov. 2. OTROŠKO VARSTVO Na področju izvajanja vzgoje in varstva predšolskih otrok so bile realizirane v letu 1976 sprejete smernice in naloge na nasled-njih področjih: —¦ občinska skupnost otroškega varstva je iglavni del sredstev združevala pri mestni skupnosti otroškega varstva za izgradnjo pro-gramiranih vzgojnovarstvenih objektov, ki se navezujejo na program iz samoprispevka I. Pri tem je bil odprt VVZ Rezke Dragarjeve s kapaciteto za 250 predšolskih otrok, v ka-terega je dejansko vključenih 288 otrok, pri-čela se je tudi gradnja prizidka pri VVZ Litostroj za 120 otrok. V preteklem letu je bil odprt adaptirani stanovanjski ob;ekt pri VVZ Najdihojca, s kapaciteto za 46 otrok, občinska skupnost za otroško varstvo pa je pridobila projektno dokumentacijo za preureditev starega šolske-ga objekta v Pirničah in gostišča v Smled-niku. V Pirničah bo tako pridobljenih 60 mest, v Smledniku pa 40 mest. Občinska skupnost otroškega varstva je za obe adap-taciji že zagotovila potrebna sredstva s tem. da je VVZ Medvode prevzel investitorstvo za realizacijo obeh adaptacij, preureditvena de-la pa se bodo pričela v letu 1977. Planirana izdelava projektne dokumea-tacije za izgradnjo prizidka pri VVZ Ander-sen je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenešena v leto 1977. V letu 1976 je bila uspešno realizirana tudi organizacija in ustanovitev oddelka za prizadete otroke pri VVZ Najdihojca. Skupnost otroškega varstva občine Ljub-ljana-Šiška je v letu 1976: — usmerjala napore tudi v uresničevanje organiziranja varstva predšolskih otrok v drugih družinah. Pri tem sta izvršni odbor in skupščina občinske skupnosti že obrav-navala osnutek pravilnika o varstvu otrok v varstvenih družinah, ki je bil sprejet kot začasni pravilnik. Preko vzgojnovarstvenih organizacij je že izredeno evidentiranje dru-žin, s katerimi bodo VVZ na osnovi dokonč-ne izbire sklenile ustrezne pogodbe, upošte-vajoč enotna izhodišča glede organiziranja varstva otrok v varstvenih družinah; — na področju programiranega izvajanja kadrovske politike je abčinska skupnost združevala pri mestni skupnosti otroškega rarstva v okviru finančnega načrta del sred-stev za kritje stroškov v zvezi s strokornim izpopolnjevanjem varuhinj. V letu 1976 je bilo z območja občine vključenih v šolo za varuhinje 8 varuhinj. Občinska skupnost otroškega varstra si je v preteklem letu med drugim tudi priza-devala, da bi se vsestransko uskladil sred-njeročni razvoj otroškega varstva na območ-ju občine. Pri tem je bil sprejet program gra-denj novih VVZ objektov, katerih izgradnja se bo financirala iz sredstev samoprispevka II. in iz soudeležbe občinske skupnosti za otroško varstvo. Na področju izvajanja osnovne dejavnosti vzgojnovarstvenih organizacij je bil v letu 1976 uspešno realiziran program dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v družbeno orga-nizirano varstvo. Pri tem se je vsestransko poglobilo sodelovanje vzgojnovarstvenih or-ganizacij s krajevnimi skupnostmi in nepo-sredno s prizadetimi starši, katerih otroci še niso vključeni v vrtce. Na iniciativo občinske skupnosti, so bili v letu 1976 uspešno realizirani ustrezni po-zitivni premiki glede obračunavanja stro-škovnih cen v VVZ, ki se izvaja po enotni metodologiji, veljavni za območje občine in Ljubljane. 3. ZDRAVSTVENO VARSTVO Na področju izvajanja zdravstvenega var-stva so bile v okviru občinske zdravstvene skupnosti realizirane naslednje programirane naloge za leto 1976: — sprejet je bil srednjeročni program razvoja zdiavstvenega varstva občanov. Pri tem je bil sprejet tudi program investicij-skih vlaganj v zvezi s pridobivanjem manj-kajočega prostora z osrednjo investicijo, ki je Tključena v enotni program izgradnje ob-jektov družbenega standarda in se navezuje na izgradnjo prizidka pri obstoječem ob-jektu zdravstvene enote v Šiški. Za to grad-njo je bila pridobljena ustrezna projektna dokumentacija, razen projekta za zakloni-šče, ki bo pridobljen v začetku leta 1977; — v okviru kliničnih bolnišnic je bil pri bnlnici dr. Petra Držaja ustanovljen dispan-zer za borce NOV; — v cilju, da bi čim hitreje in uspešnejše približevali izvajanje zdravstvenega varstva zaposlenim delavcem v združenem delu, so bile na pobudo občinske zdravstvene skup-nosti izdelane programske osnove za orga-niziranje obratne ambulante y okviru delov-nih organizacij v Medvodali in v Litostroju; — na iniciativo občinske zdravstvene skupnosti se je pri osnovni šoli Staneta Kos-ca v šmartnem pričela adaptacija obstoje-čega šolskega prostora, ki bo po preuredit-vi t letu 1977 namenjen šolski zobni ambu-lanti za predšolske in osnovnošolske otroke za območje krajevne skupnosti Šmartno-Tacen. 4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na področju raziskovalne dejavnosti so bile v okviru občinske raziskovalne skup-nosti realizirane naslednje prioritetne na-loge: — organizirani so bili razgovori med de-legati in raziskovalci ter razvijalci v Lito-stroju, kjer so imeli delegati na kraju samem možnost obravnavati vprašanje izrednega pomena razvijanja inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela. Pri tem je bil na sestanku dan poudarek vlogi inovacij-ske dejavnosti v delovnih organizacijah, ki se v končnih rezultatih neposredno odraža v samih lgospodarskih uspeliih, v kolikor ima ta dejavnost pogoje za uspešen razvoj; — v občinskem glasilu SZDL in glasilu dclovne organizacije Litostroj so bili v okvi-ru in na pobudo občinske raziskovalne skup-nosti objavljeni tehtni vsebinski članki s področja delovanja in pomena občinske raz-iskovalne skupnosti ter članki, ki so imeli namen motivirati delegate ' v okviru posa-mezne tematike in vsebine člankov; — opravljeni so bili razgovori funkcio-narjev občinske raziskovalne skupnosti s tehničnim kadrom, raziskovalci in razvijalci glede poslovanja in njihovega odnosa do ino- vacijske dejavnosti. Razgovbri so bili izve-deni v delovnih organizacijah: Color, Tekstil-na, Donit, Aero r Medvodah ter v Ljubljani: Institutu za turbinske stroje, v delovnih or-ganizacijah Lek, Dekorativna, Litostroj, Skip, Avtomontaža in SGP Megrad; — izvedeni sta bili tudi anketi o množič-ni inovacijski dejavnosti, na katero se je od-zvalo le 20 % anketirancev in zaradi tega an-keta ni bila uspešno izvedena ter anketa o inovacijski dejavnosti v organizacijah zdru-ženega dela, na katero se je odzvalo 5S % anketirancev in jo je možno opredeliti kot uspešno izvedeno anketo. 5. KULTURA Občinska kulturna skupnost je v pretek-lem letu uresničevala program razvoja kul-turnih dejavnosti v skladu s sprejetimi cilji srednjeročnega načrta razvoja kulture v ob-čini. Pri tem je občinska kulturna skupnost posvetila posebno pozornost: — razvoju amaterske kulturne dejavnosti v občini; — izvajanju kulturnih. akcij v krajevni skupnosti, TOZD in v šolah, v cilju, da bi ta akcija zajela čim širši krog občanov. Nosilec kulturne akcije je bila Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Ljubljana-Šiška. V okviru danili možnosti je občinska kul-turna skupnost zagotavljala potrebna finanč-na sredstva za izvajanje pragrama kulturnih društev in skupin, kakor tudi za dejavnost ZKPO ter za dejavnost knjižnične mreže in rasti knjižnega sklada v občini. Med pomembne naloge, ki jih je prek ZKPO Šiška uresničevala občinsia kulturna skupnost v preteklem letu sodi tudi razvija-nje kulturnih dejavnosti v novih soseskah in krajevnih skupnostih. Spričo skopo odmerjenih finančnih sred-stev, ki so bila namenjena izvedbi kulturne-ga programa oziroma izvajanju kulturnih dejavnosti, ni ])ilo možno zagotoviti sredstev za investicijsko vzdrževanje ol)stoječih kul-turnih domov in za preureditve le-teh, niti ni bilo možno zagotoviti sredstev za izgrad-njo novili kulturnili domov, ki bi jih potre-bovali predvsem v novili stanovanjskih so-seskali. 6. TELESNA KULTURA Na področju telesnokulturne dejavnosti so bile v občini Ljubljana-Šiška v letu 1976 realizirane naslednje programske naloge: Množičnost: — v okviru vzgojnovarstvenih zavodov je bilo izvedeno zimovanje otrok, šola plava-nja, drsanja in kros; — v okviru šolskih športnih društev prve stopnje so bile izvedene šole v naravi — smučanje, plavanje, množične akcije učenja smučanja ter občiiiska prvenstva v velesla-lomu, smučarskili skokih, giminastiki, nogo-metu, rokometu, atletiki in igri med dvema ognjema; — šolska športna društva II. stopnje so iz-vajala program na ravni mesta ter se ude-leževala tekmovanj v raznih športnih pano-gah; — v okviru športnih aktivov v TOZD in KS, športnih klubov in društev Partizaa je bilo organizirano občinsko prvenstvo v vele-slalomu, teku na smučeh, malem nogometu, košarki, odbojki, rokometu, balinanju, stre-Ijanju, kegljanju in namiznem tenisu; — v krajevnih skupnostih so bile izvede-ne številne množične trim akcije in tekmo-vanja v krosu, lioji, teku, plavanju, kole-sarjenju, teku na smučeh in v streljanju; — v okviru ol)čine in krajevnih skupnosti so bila izvedena številna športna tekmovanja vključno s spominskimi proslavami (občin-ski praznik, krajevni praznik); — številne ekipe in posamazniki so bili udeleženi v rednih tekmovanjih posameznih strokovnih zvez v nogometu, košarki, gim-nastiki, atletiki, kegljanju, streljanju, roko-metu, balinanju, namiznem tenisu, kajak-kanu športu, drsanju, alpskem smučanju, smučarskih tekih, skokih, tenisu in v drugih športno rekreativnih dejavnostih. Na področju vrhuaskega športa združuje občinska telesnokulturna skupnost namen-ska sredstva. Na tem področju so bile vklju-čene v vrhunski šport naslednje organiza-cije z območja občine: — hokejski klub Olimpija, smučarski skakalci ŠD Ilirija, ženska in moška gimna-stika Partizana Sp. Šiška, Kajak-kanu klub Rašica ter košarkarski klub Ilirija. Na področju izobraževanja strokovnih kadrov je bilo v okviru občinske telesno-kulturne skupnosti organiziranih več izobra-ževalnih tečajev, seminarjev in oblik red-nega študija, ki se ga je udeležilo 117 obča-nov. Vsi udeleženci izobražeralnih tečajev so si pridobili kralifikacije vaditeljev in inštruktorjev ter trenerjev za 11 panog te-lesnokulturnih dejavnosti. Preostala programska realizacija se nave-zuje na vlaganje sredstev v redno investi-cijsko vzdrževanje objektov, ki so v uprav-ljanju društev in klubov, na sofinanciranju izgradnje otroških igrišč in na pionirske športne šole. Občinska skupnost združuje del sredstev^ na ravni mesta in republike za izvajanje skupnega rednega in solidarnostnega progra-ma, ki je bil tudi v Ietu 1976 opredeljen kot program skupnega pomena. Osrednji problem, ki je bil prisoten v pre-teklem letu na področju izvajanja telesao-kulturnih dejavnosti se navezuje na manj-kajoča sredstva, ki bi jih potrebovali za in-vesticijske nalbžbe v izgradnjo novih teles-no kulturnili objektov in za manjkajoči stro-kovni kader. 7. SOCIALNO SKRBSTVO Iz-rajanje programa na področju socialne-ga skrbstva se je v letu 1976 odvijalo v okvi-ru danih materialnih pogojev. Različna stop-nja razvitosti in standarda socialnega skrb-stva ter neenotna politika izvajanja social-nega srbstva v Ljubljani in proračunski na-čin financiranja te dojavnosti v letu 1976, so se neposredno odrazili tudi pri načinu izva-janja progvama socialnega skrbstva v letu 1976. Upoštevajoč okvir dovoljene porabe v le-tu 1976 ter obveznosti iz leta 1975 so občinski skupnosti socialnega skrbstva preostala za izvajanje dejavnosti le minimalna sredstva. Zaradi tega ni bilo možno financirati: — letovanj za socialno ogrožene otroke: — odpadlo je sofinanciranje dejavnosti humanitarnih organizacij in društev; — zmanjšan je ])il obseg izvajanja zim-ske pomoči ter enkratnih pomoči; — odpadlo je financiranje letovanj za od-rasle socialno prizadete občane; — sredstva za kritje stroškov v zvezi z regresi za malice in kosila za prizadete v zvezi z oskrbninami za prizadete predšolske otroke so bila zagotovljena Y okviru občin-ske skupnosti za socialno skrbstvo le do 1. 9. 1976; — zaradi manjkajočih sredstev ni bilo možno ustrezno valorizirati družbeno-denar-nih pomoči socialno prizadetim občanom, ker je bilo potrebno prvenstveno zagotavljati fi-nančna sredstva za poravnavo stroškov o-skrbnin v socialnih zavodili, v katere je vključenih z območja ol)čine preko 200 ob-čanov. Zaradi manjkajočih sredstev je občinska skupnost v letu 1976 izvajala le minimalni obseg socialaega skrbstva, ne glede na to, da število prebivalstva na območju občine iz leta v leto narašča in da se pri tem pove-čuje tudi število prizadetih občanov, ki jim bo potrebno zagotavljati primerno družbeno pomoč in socialno varnost v okviru večjega angažiranja družbenih sredstev. 8. KRAJEVNE SKUPNOSTI Leto 1976 je bilo prvo leto izvedbe sred-njeročnega plana in prvo leto realizacije sa-moupravnega sporazuma o načinu združeva-nja in uporabe sredstev za financiranje pla-nov in programov razvoja KS v občini, ki je v načelu tudi sprejet za petletno olidobje. Glede na to, da je bila na novembrski seji skupščine občine že obravnavana informa- cija o vlogi, delu ter financiianju KS, naj .v tem poročilu ponovimo, da je bilo s samo-upravnim sporazumom v letu 1976 zbranih le 5,5 milijona din ali 50—55 % glede na število in strukturo piebivalstva predvidenih sred-stev. Od tega je bilo KS v dveh obrokih na osnovi na skupščini sprejetega plana na-kazanih 4,5 milijona din, medtem ko je ca. i milijon din ostalo na posebnem zbirnem računu. Poudariti je potrebno, da se sredstva za leto 1976 zbirajo šele po sprejetih za-ključnih računili v DO in se bodo upošte-vala pri financiranju programov razvoja v letu 1977 s tem, da bodo tudi ti prvenstveno upoštevali nerealizirane naloge v letu 1976. Na področju uresničevanja ustavne kon-cepcije nadaljnjega razvoja KS, spremljanja in nudenja pomoči pri formiranju le-teh je bila v 1976. letu v okviiu OK SZDL formi-rana posebna komisija, ki je obiskala vse krajevne skupnosti in nato izdelala poročilo o delovanju KS in izvajanju delegatskega sistema. Pri tem je l)ilo ugotovljeno, kar ve-lja tudi danes, da se je družbenopolitično in samoupravno delovanje v KS zelo povečalo, kar je možno opaziti na vseh področjih dela in življenja v KS. Tako je v vseh organih krajevne samouprave vključenih veliko več delovnih ljudi in občanov, med njimi tudi veliko več žena in mladine. V lanskem le-tu pa so bili tudi v večini primerov izvoljeni oziroma aktivirani hišni sveti, katerim pa bo potrebno zaradi njihove vloge tudi v bo-doče nuditi vsestransko pomoč. V KS Litostroj in Koseze so bile izvedene tudi nadomestne volitve. delegacij. V preteklem letu so bili, kot pri ostalih akterjih, ki so sodelovali in se vključevali y srednjeročni plan občine, tudi v KS spre-jeti srednjeročni plani, s katerimi zaradi po-manjkania tovrstnega volonterskega kactra ni bilo malo dela. Na področju adaptacij oziroma izgradnje novili prostorov za delovanje KS je bil v Mednem adaptiran oziroma dozidan gasilski dotn in s tem pridobljenih okoli 300 m2 upo-rabne površine za delo gasilskega društva, KS ter ostalih družbenopolitičnih organizacij tako_. da ima sedaj tudi KS Stanežiče Medno za svoje delovanje primerne prostore. V okviru reševanja vprašanja delitve do-hodkov in osebnih dohodkov so zaposleni v KS v lanskem letu pristopili k enotnemu to-vrstnemu samoupravnemu sporazumu v SRS tako, da bojno imeli tudi na tem področju za vse zaposlene enake kriterije in s tem bolj-šo urejenost in zadovoljstvo. 9. KOMUNALNA DEJAVNOST V letu 1976 je bilo po programu komu-nalne dejavnosti realizirano: — Pri Drenikovem podvozu je zgrajena I. in II. etapa; III. pa je v izgradnji. Rok te je predvidoma 26. junij 1977, s tem bo iz-vedena kompletna povezava Šiška—Bežlgrad po tej trasi. Pripravljalna dela v III. fazi so v teku s tem. da so na tej trasi porušeni skoraj vsi za rušenje predvideni objekti — razen Uni-tasa, Mizarstva in še dveh individualnih hiš. Zaradi gradnje tretjega dela Drenikove ce-ste poteka promet po obvozu, in sicer: Celov-ška—Aleševčeva—Črnetova — Verovškova — Drenikova in nato proti Titovi cesti. — Priprave na gradnjo I. etape Celovške ceste na odseku skozi Šentvid (gostilna Ži-bert — Kosmačeva ul.) potekajo po pred-videvanjih, saj so načrti v glavnem priprav-Ijeni. Večina objektov na novi trasi je po-rušenih; opravljajo se pripravljalna dela za predvidene priključke na novo cesto. — Investicije po programih KS so bile realiziiane: Hotimirova med Smrekarjevo in Aljaževo. Del med Smrekarjevo in Zofke Kvedrove pa bo zgrajen v letu 1977 zaradi zahtovka spremembe trase. Medvedova ulica — del, ki obsega razširit-ve in povečanja radijev. Ni pa opravljena asfaltna prevleka, ker Plinarna predvideva po tej cesti položitev plinovoda do pivovar-ne Union. Po izvršitvi teh del pa se bo as-faltiralo vozišče. Vodnikova cesta od Kamnogoriške do go-stilnc Gustel — na tem odseku je že položena kanalizacija in urejeni priključki. Rekon- strukcija same ceste bo možna, ko bo oprav-ljen odkup dveh individualnih stavb, ki ovi-rata predvideno razširitev. Zgrajene so bile — del Hafnerjeve ulice, cesta Gameljne—Rašica. Naročena je bila projektna dokumenta-cija za cesto Preska—Studenčice; načrti so pripravljeni, gradnja se predvideva v letu 1977. Sanacija škarp in plazu na cesti Sora— Topol (Knapovže); načrti so pripravljeni in sredstva izločena. Z delom se bo pričelo v letu 1977. Naročena je bila še dokumentaci}a za Drobošnjakovo ulico, Ul. 24. avgusta, Hodo-škovo, cesto Utik—Polje, sanacijo ceste Med-vode—Svetje, ureditev pločnikoT za Alelev-čevo, Knezovo in v Šentvidu; avtobusno po-stajališče r Stanežičah (že lokacijski posto-pek). Za tacenski podvoz je pridobljena kom-pletna dokumentacija — vključno gradbeno dovoljenje. I. fazo se bo začelo graditi v letu 1977. Lokacijsko dovoljenje je izdano za tacen-ski most, ki je v pristojnosti RSC; z deli pa se bo pričelo v letu 1977. Izdelana je tudi dokumentacija za uredi-tev križišča na cesti Pirniče—Smlednik v Vikrčah. Zaradi novega prometnega režima v Ljub-ljani je možno ugotoviti, da se mestni potni-ški promet odvija hitreje kot prej. Vendar še vedno koristniki teh prevoznih sredstev niso v celoti zadovolfni s storitvami. V sodelovanju s KS se je pristopilo k ure-|anju cestne signalizacije — vertikalne in horizontalne ter s ciljem izboljšati prometne razmere, predvsem na izvenmestnem ob-močju, ki spada v občinsko pristojnost. Komunalna interesria skupnost v letu 1976 še ni bila ustanovlfena. S tem pa je poveza-na tudi reorganizacija in delo ustreznih ko-munalnih organizacij. Zgrajen je bil vročevod Litostroj—Stegne, del vročevodnega primarnega omrežja (KEL). Zgrajena je bila druga faza toplarne in postavljeni plinohrami. 10. UREJANJE PROSTORA Začrtane naloge na področju urejanja pro-stora v letu 1976 nismo v celoti uspešno iz-vršili. Vzroki predvsem leže v odlašanju k pristopu novelacije generalnega urbanistič-nega plana, za katerega je pristojna skup-ščina mesta in v neopredelitvi nalog s pod-ročij: — politike naročanja urbanističnih doku-mentov; — lokacijske politike in — zemljiške politike. Veliko oviro predstavlja tudi odsotnost nove zakonodaje. usklajene z ustavo in dru-gimi zakoni. kot na primer zakon o ureja-nju stavbnih zemljišč, katerega sprejem se je odložil v sredino leta 1977. Od konkretnih nalog v letu 1976 so bile realizirane ali so v uresničeTanju naslednje naloge: — preverjena je urbanistična zasnova Tacna, Smartna in Gameljn. V pripravi je razgrnitev tega dokumenta. Po sprejetju pro-grama se bodo delegati skupščine odločali o področjih, za katera se bodo delegati skup-ščine odločali o področjih za katera se bodo izdelali zazidalni načrti. — Za območje ŠS-12 Podutik so se v de-lih »C« otokov pričela izdajati lokacijska do-voljenja. Za ostale dele »C« otokov, kjer je prepoved gradnje, so v izdelavi zazidalni načrti. ki bodo dani v javno razgrnitev. V srednfem delu območja Dolnic in Gliac je potrebno še izvršiti urljanistično preverjanje in nato rezultat preveritve kot predlog spre-membe generalnega urbanističnega progra-ma posredovati SML. — Izdelaua fe urbanistična programska^ zasnova StaiTežič, v katero je vključeno tudi območje Guncelj in del KS Vižmarje-Brod, Vižmarje zahod. — V izdelavi je urbanistična dokumenta-cija za območja Vodic, Bukovce in Smledni-ka. — V končni fazi je kmetijsko-prostor-ski plan urbanističnega programa občine. — Ustanovljen ]e in deluje skrbniški od-bor za Polhograjske dolomite. Dosedanji razvoj v prostoru »bčine je z že izvedenimi, še bolj pa z načrtovanimi ak-cijami, močno prekoračil začrtane okvire generalnega plana Ljubljane. Izjemen inte-res, zlasti za stanovanjsko gradnjo, je t preteklem obdobju porušil ravnovesje med osnovnima strukturama v prostoru, to je med stanovauji ia delovaimi mesti. Porušeue strukture so povzročile, da da-nes, ko skušajo KS, OZD in drugi nosilci planiranja začeti z realizacijo družbeaega plana razvoja, občina nima astreznega ur-banističnega dokumenta, na katerega bi se oprli. 11. STANOVANJSKA DEJAVNOST Samoupravna stanovanjska skupnost ob-čine se je uveljavila kot nosilec organizi-ranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu. Z neposrednim vplivom na pro-gramiranje in načrtovaaje razvoja stanovanj-ske dejavnosti v občini, organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupaostih zago-tavlja odpravljanje načrtnosti in neusklaje-nosti značilne za pretekla obdobja. To se iz-raža predvsem v odpravi gradnje za trg in neznanega kupca in prehajanje ria načrtova-no gradnjo za znanega kupca, ki se prek samoupravne staaovanjske skupnosti aktivno vključuje s svojim interesom in sredstvi v ta proces. Stanovanjski primanjkljaj ni več tako o-ster socialno-politični problem v občini, ven-dar je pospešeno odpravljaaje statiovanjske-ga primanjkljaja zahtevalo gradnjo »spalnih sosesk;, kar sedaj povzroča velike težave v novozgrajenih soseskah zaradi pomanjkanja spremljajočih objektov družbenega standar-da, trgovine in obrti. Reševanje takega stanja pa zahteva v o-kviru samouprarnega družbenega planiraaja srečujoče se sodelovanje vseh samoupravnih interesnih skupnosti in drugili dejavnikor tako pri načrtoFanju kot pri združevaaju sredstev. Posledica preteklega obdobja je tu-di neusklajenost stanovanjskih in zaposlitve-nih zmogljivosti v občini. Skladno z določili ustave in zakona o združenem delu bo v nadaljnjem razroju stanovanjskega gospodarstva treba omogoči-ti hitrejše in dosledno podružbljanje te de-javaosti, saj moremo ugotoviti, da stanovanj-ska samouprava še ni dovolj razvita in uve-ljavljena niti v organizacijah združenega de-la, niti v krajevnih skupnostih in zato obli-kovanje stanovanjske politike, vpliv na ur-baaistično načrtovanje in projektiranje, zem-ljiško politiko in vpliv na ceae in racional-nejšo stanovanjsko gradnjo, niso še sestavni del samoupravne aktivnosti delavcev v zdru-ženem delu in občanov v krajevnili skupno-stih. V letu 1976 je načrtovani obseg stauo-vanjske gradnje sicer dosežen, rendar je pod povprečjem preteklih obdobij. Zgrajena je bila 501 stanovaajska enota, od tega 40 eno-družinskih hiš v organizirani stanovanjski gradnji. Nadaljevala se je izgradnja stano-vanjskih sosesk ŠS 7/1, ŠS9 Koseze, MES 7 Medvode, ni pa se pričela gradnja v ŠS 8/2, ker ni bila izgotovljeaa dokumentacija niti zagotovljena sredstva. Vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda ni bilo mogoče r celoti izvajati, kljub intenzivnemu prizadevanju iz razloga, ker stanarine še ne pokrivajo vseh stroškov in se uveljavljanje stroškovnih stanarin predvide-va etapno uresničiti do konca srednjeročne-ga obdobja. IV. LJUDSKA OBRAMBA S programom družbeno-ekonomskega raz-voja v občini za leto 1976 so bile načrtova-ne vse prioritetne naloge s področja obramb-nih priprav. Analiza stanja prikazuje globalni pre-gled prioritetnih dejavnosti v letu 1976, sklad-no z doseženo stopnjo obrambnih priprav, kjer ugotavljamo, da so se posamezni sub-jekti pri uresničevanju nalog na tem pod-ročju različno obnašali. Nekateri so obvez-nosti in naloge dosledno izvajali in realizi- rali, drugi pa na tera področju niso dosegli ustreznih in pričakovanih rezultatov, kar kaže, da interesi in potrebe ljudske obram-be še vedno niso našli pravega mesta v okvi-ru redne dejavnosti posameznih družbenih suibjektov. V zvezi z organiziranostjo in dejavnostjo družbenopolitičnih in družbenih organizacij, SIS, KS, OZD ter upravnih organov občine v procesu podružbljanja ljudske obrambe ter kadrovskih in materialnih pogojev lahko ugotovimo nasledaje: 1. Da se večina samoupravinih interesnih skupnosti še vedno ni organizirano in v skla-du s svojo funkcijo vključila v uresničeva-nje nalog s področja obrambnih priprav. Ta-ko še vedno ostaja ta samoupravaa družbena struktura slabo vključena v organizirana pri-zadevanja družbe za izigradnjo učinkovitega in enotnega obrambnega sistema. Izjema je le samoupravna stanovanjska skupnost, ki je pristopila k organizaciji hišne civilne zaščite v stanovanjskih objektih, s katerimi uprav-lja. Pri izvajanju te naloge so aktivno vklju-čeni štabi za civilno zaščito krajevnih skup-nosti in hišni sveti. Večina krajevnih skupnosti je dosegla raz-meroma dobre rezultate na področju po-družbljanja Ijudske obrambe. Zal pa so v to dejavnost vključeni predvsem odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in nekatere družbenopolitične organizacije, medtem ko so drugi samoupravni organi in delovna telesa krajevnih skupnosti ter neka-tere družbenopolitične organizacije y uresni-čevanju koncepta splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih premalo pris*otne. Prav tako krajevne skupnosti premalo izko-riščajo razpoložljiva sredstva in oblike (npr. sredstva informiranja), prek katerih je mo-goče učinkovito seznanjati delovne ljudi in občane z naceli in smotri splošne ljudske obrambe. Doseženi pa so dokaj ugodni rezultati pri podružbljanju Ijudske obrambe v TOZD in drugih OZD, čeprav velja tudi za večji del teh organizacij ugotovitev, da je dejavnost s področja ljudske obrambe omejena na od-bore za ljudski odpor in družbeno samozašči-to, štabe za civilno zaščito in vodstva, ter da v obrambnih pripravah kljub formalnim po-gojem še vedno niso našli ustreznega mesta in vloge samoupravni organi in družbeno-politične organizacije. Takšna ugotovitev velja tudi za občinske upravne organe, ki bodo morali v skladu z resornim načelom učinkoviteje posegati v problematiko obrambnih priprav iz svoje pristojnosti predvsem z vidika podružbljanja. 2. Na področju zagotavljanja zalog suro-vin, reprodukcijskega materiala, goriv in drugih pogojev za delovanje gospodarstva v vojni ter zagotavljanja blagovnih rezerv namenjenih preskrbi cnboroženih sil, prebi-valstva in ostalih potrošnikov y letu 1976 niso bili doseženi bistvenejši premiki. Dejavnost kmetijske skupnosti s svojo pragramsko zasnovo zagotavlja pravilno usmerjenost kmetijske politike, ki je uskla-jena z interesi splošne ljudske obrambe. S konkretnimi ukrepi o zaščiti kmetij ter ze-lenega pasu, se preprečuje nesmotrna in pre-komerna urbanizacija, ki je bila značilna za pretekla leta. Njihova vlaga se bo ob tesni povezanosti s strokovno službo upravnega or-gana brez dvoma pozitivno odražala tudi na področju splošne Ijudske obrambe, zlasti kar zadeva načrtno usmerjanje na področju poljedelske in živinorejske proizvodnje. Do-sledno uresničevanje zastavljenih program-skih nalog daje garancijo za nadaljnjo kre-pitev partizanske baze. Prav tako se je pristopilo k analizi obrtne dejavnosti z namenom ugotoviti dejansko stanje obrtništva ter njegovega nadaljnjega razvoja, z upoštevanjem razvoja uslužnostnih dejavnosti, ki imajo paseben pomen za kre-pitev splošne ljudske obrambe. 3. V skladu z razvojnim načrtom terito-rialne obrambe so bile načrtovane naloge v letu 1976 realizirane. V preteklem letu je bil poudarek predvsem na ustanavljanju enot in štabov teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih in enot v OZD ter preoblikovanju enot teritorialne obrambe za s,pecialne na-mene in sicer v kadrovskem, organizacijskem in materialnem pogledu. Nabavila se je oprema po programu za leto 1976. S takim pristopom k oblikovanju, usposabljanju in materializaciji enot terito-rialne obrambe ter skladno z realnimi mož-nostmi, je dosežena načrtovana raven teri-torialne obrambe ter njena mobilizacijska in vojna pripravljenost. Uspešno je bila izvedena akcija za prido-bivanje mladincev prostovoljcev za enote teritorialne obrambe. V letu 1976 na Dan mladosti je bilo sprejetih 142 tako, da je skupno število vključenih mladincev že 310. 4. Na področju organiziranja in priprav-ljanja civilne zaščite so občina, krajevne skupnosti in temeljne ter druge organizacije združenega dela dosegle pomembne rezultate. Na podlagi doktrinarnih načel civilne zaščite v SFRJ, navodil za vodenje civilne zaščite v SFRJ ter navodil sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito SML o orga-niziranju, pripravljanju in delovanju civilne zaščite v vojni ter izvedenih seminarjev za načelnike štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in OZD so uspešno opravljene na-loge pri reorganizaciji in dograjevanju civil-ne zaščite. V sistemu obrambne vzgoje na vseh rav-neh je bil dosežen vidnejši uspeh. Usposab-ljanje in pouk za obrambo in zaščito se iz-vaja v okviru rednega šolanja na vseh rav-neh od 5. razreda osnovne šole dalje, v okvi-ru centrov za pouk obrambe in zaščite, po-sebej organiziranega pouka za prebivalce, v enotah JLA, v teritorialnih enotah in enotah civilne zaščite. V sistem obrambne vzgoje so se poleg ustaljenih oblik usposabljanja obveznikov civilne zaščite in prebivalstva vključili tudi drugi odgovorni dejavniki, ki so v progra-mih rednega družbenopolitičnega usposablja-nja vnesli tematiko s področja ljudske o-brambe in družbene samozaščite. Poseben poudarek je bil na obrambni vzgoji prebivalstva. Skozi vse leto so se iz-vajala predavanja o samozaščiti. Razdeljena so bila navodila za ravnanje prebivalcev v primeru množičnih nesreč in obširnejša bro-šura z navodili in postopki ob nesrečah in v vojni z namenom zagotovitve majosnovnejše usposobljenosti vseh občanov. V. DRU2BENA SAMOZAŠČITA K organiziranemu in poglobljenemu ures-ničevanju družbene samozaščite kot naj-širšem varnostnem sistemu smo v naši ob-čini pristopili v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v ostalih Sredinah- konec leta 1975 na pod-lagi »Družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti v občini Ljubljana-Šiška«. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v naši občini, ki je začel veljati novembra 1975 in se začel uveljavljati v preteklem letu je podpisalo 190 podpisnikov, od tega 130 s področja gospodarstva, 38 delovnih organi-zacij s področja družbenih služb, vse kra-jevne skupnosti, vse do tedaj ustanovljene samoupravne skupnosti, občinska vodstva družbenopolitičnih organizaci; in skupščina občine. Za izvajanje dogovora o družbeni samo-zaščiti je pri skupščini občine skrbel ko-ordinacijski odbor za družbeno samozaščito na osnovi sprejetega odloka o ustanovitvi, sestavi in naloigah tega odbora. V temeljnih samonpravnih skupnostih pa so bili v ta namen ustanovljeni odbori za družbeno sa-mozaščito. V organizacijah združenega dela z več TOZD in v večjih krajevnih skupnostih z večjim številom delovnih organizacij pa so za izvajanje družbene samozaščite skrbeli tudi še koordinacijski odbori za družbeno samozaščito kot usmerjevalni oziroma uskla-jevalni organi na tem področju. Do izida zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah v septembru preteklega leta, je po sprejetih podatkih iz-vedlo organiziranost družbene samozaščite na osnovi družbenega dogovora okrog 75 % od vseh podpisnikov tega dogorora. Ostali, ki organiziranost družbene samozaščite še niso izvedli, bodo to opravili v letošnjem letu na podlagi zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prav tako pa bo že izvedena organiziranost družbene samo-zaščite usklajena z omenjenim zakonom. V do sedaj ustanovljenih odborih za druž-beno samozaščito pri temeljnih samoupravnili skupnostih je vključenih okrog 800 delovnih ljudi in občanov ali povprečno 7 oseb v enem odboru. Razmeroma skromne rezultate organizira-nosti in uresničevanja družbene samozaščite smo dosegli v samoupravnih interesnih skup-nostih, čemur bo potrebno posvetiti posebno pozornost v letošnjem letu v nadaljnjem do-grajevanju celotnega sistema družbene samo-zaščite. Poleg odborov za družbeno samozaščito v temeljnih samoupravnih skupnostih, so bili v preteklem letu ustanovljeni odbori ali ko-misije za družbeno samozaščito pri družbeno-političnih organizacijah, pri občinski in kra-jevnih konferencah SZDL pa koordinacijski odbori za družbeno samozaščito. Ti odbori oziroma komisije delujejo predvsem z idej-nopolitičnega gledišča uveljavljanja družbe-ne samozaščite in izobraževanja delovnih Ijudi in občanov za to področje in razyo;a varnostne kulture. Vse večje temeljne samoupravne skupno-sti imajo samostojen organ za družbeno sa-mozaščito, le v številčno manjših delovnih organizacijah imajo to področje združeno s področjem Ijudske obrambe. Skoraj vse tiste temeljne samoupravne skupnosti, ki so že izvedle organiziranost družbene samozaščite so to področje tudi pravno uredile v splošnih aktih delovnih or-ganizacij oziroma v statutih krajevnih skup-nosti. Kot del programa iz leta 1976 o vzgoji pre-bivalstva iz področja družbene samozaščite in s tem tudi razvoja varnostne kulture, je bila izdelana »Varnostna situacija občine Ljubljana-Šiška«, na osnovi širše varnostne situacije, dopolnjene s konkretnimi zadevami in razmerami s področja kriminalitete ter javnega reda in miru. Ta občinska varnostna situacija je bila izdelana v prek 300 primer-kih in dostavljena vsem odborom za druž-beno samozaščito, vodstvom družbenopolitič-nih organizacij in ostalim. s katero so se de-lovni ljudje in občani seznanili na svojih de-lovnih zborih, s tem pa tudi z oblikami, me-todami in vsebino sovražnega ter antisociali-stičnega delovanja. Za vsako krajevno skupnost pa je bil iz-delan tudi pregled kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, kršitev cestnopromet-nih predpisov in prometnih nesreč na njiho-vem območju. Čeprav programa enotnega organiziranega izobraževanja na področju družbene samo-zaščite in razvijanja varnostne kulture nismo v celoti realizirali, so vendar tudi tu dose-ženi določeni rezultati. Sami odbori za druž-beno samozaščito tu v preteklem letu niso dosti dosegli, vendar so bili številni primeri, da so imeli v številnih temeljnih samouprav-nih skupnostih razlione ohlike takega izobra-ževanja. Precejšnjo skrb so temu vprašanju posvetile družbenopolitične organizacije. Za idejnopolitično in strokovno tisposab-ljanje članov odborov za družbeno samoza-ščito in za člane komisij za družbeno samo-zaščito pri občinskih vodstvih družbenopoli-tičnih organizacij je bil v preteklem letu organiziran 6-urni seminar v 7 sknpinah. Te-ga seminarja se je udeležilo 430 članov od-borov in komisij ali približno 48 % vabljenih. Kot del programske zasnove o zagotavlja-nju izvrševanja nalog in ukrepov za zavaro-vanje pogojev dela in življenja ter za aktiv-no uresmičevanje zadev s področja družbene samozaščite v temeljnih samoupravnih skup-nostih, se je v preteklem letu organizirano pristopilo k izdelavi »Varnostne ocene« oziro-ma ocene varnostnih razmer v teh skupno-stih. Na podlagi tega pa k sprejemu kon-kretnega programa nalog in družbenopoli-tične aktivnosti za odpravljanje negativnih razmer in trajne aktivnosti na področju druž-bene samozaščite. Do sedaj je »Varnostno oceno« izdelalo več ali manj kvalitetno okrog 45 % od vseh podpisnikov družbenega dagovora. Ta zadeva je pomembna tudi še za naprej, ker mora vsaka temeljna samoupravna skupnost izde-lati po določilih zakona o družbeni samo- zaščiti, varnosti in notranjih zadevah var-nostni načrt oziroma načrt samozaščitnih var-nostnih ukrepov, kateremu temeljna podlaga pa je varnostna ocena. Na koncu poročila k programu za leto 1976 moramo poudariti tudi aktivno pomoč držav-nih organov, zlasti organov za notranje za-deve, posebno pa še Postaje milice Šiška pri organiziranju in uresničevanju družbene sa-mozaščite v naši občini. Z aktivnim angaži-ranjem vodstva postaje milice in vodij var-nostnih okolišev v prizadevanja za uresniče-vanje družbene samozaščite nastajajo nove kvalitete v odnosu in vlogi organov za no-tranje zadeve v razvijanju in uresničevanju družbene samozaščite. VI. SPLOŠNA PORABA Dogovarjanje na področju splošne porabe občin v letu 1976 je temeljilo na naslednjih načelih: — na načelu postopnega zmanjševanja razlik v splošni porabi občin; — na uačelu vzajemnosti in solidarnosti; — na načelu čiščenja splošne porabe in prenašanje finaaciranja izdatkov iz splošne na skupno porabo. Dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 je določil stopnje rasti splošne porabe na podlagi dovoljene porabe leta 1975, zmanj-šane za prenesene obveznosti na samouprav-ne interesne skupnosti. Poleg teh možnosti različnih rasti splošne porabe je bila y do-govor vgrajena stimulacija za ugodno izter-javo davkov, ki je za več izterjane davke dopuščala tudi višjo porabo občini. Dohodki 'proračuna občine Ljubljana-Šiška so v letu 1976 v primerjavi z lctom 1975 narasli za 16,9%. Skupna proračunska po-raba pa je bila uresničena z 9,2 °/o poveča-njem in je v skladu z rcsolucijskim izhodi-ščem. Prck 50 % povečanih dohodkov je ob-čina prek SML prelila za solidarnost in vza-jemnost. Načelo vzajemnosti in solidarnosti je obvezalo občine s presežki proračunskih dohodkov, da so te presežke izločile iz po-rabe in jih odstopile občinam, ki z lastnimi dohodki dogovorjene porabe niso mogle fi-nancirati. Glede na sočasno obravnavo poročila k zaključnemu računu proračuna občine Ljub-ljana-Šiška za leto 1976 so pokazatelji in do-kumentacijsko gradivo izostali. . VII. STALIŠČA IN ZAKLJUČKI < V letu 1976 so morali delovni ljudje v te-meljnih organizacijah združenega dela reše-vati v razmeroma kratkem času vrsto iz-redno zahtevnih nalog: delo na samoupravni organizirauosti in dohodkovni povezanosti združenega dela; realizaciji slabilizacijskih ciljev in zaviranjn inflacije; splošnein ure-janju finančnih tokov drnžbene reproduk-cije in usklajevanju proizvodnje z realnimi potrebami tržišča; družbenem planiranju in drugem. V tem letu je za gospodarska gibanja zna-čilno: — pozitivne spremembe dinamike gospo-darske rasti, predvsem produktivnosti dela, s tendenco naraščanja ludi v Iehi 1977; — odločilen napredek pri finančui disci-plini, realnem ugotavljanju dohodka in pri plačevanju medsebojnih obveznosti; — uspešno prilagajanje porabe dosežene-mu dohodku; — nadaljnje zaviranje rasti cen; hitrejša rast osebnih dohodkov od naraščanja dohod-ka gospodarstva, kar je imelo skupaj z ne-usklajeno izvengospodarsko porabo dohodka, vpliv na spreminjanje strukturnih odnosov v delitvi na škodo akumulacije; — nezadovoljiva investicijska aktivnost in odsotnost kvalitetuik strukturnih spremeinb v gospodarstvu; — ugodna zunanjetrgovinska bilanca, ob smotrnejšein uvozu tudi konkurenčna mož-nost na svetovnein trgu v porastu; — umirjanje zaposlenosti, posebno v iu-dustriji, kar je imelo vpliv na celotno gospo-darstvo občine. Z vidika izvajanja srednjeročnega načrta občine in politike ekonomske stabilizacije je eden temeljnili problemov upadanje repro-dukcijske sposobnosti organizacij zdrpženega dela v povezavi z avtonomnim gibanjem znatnega dela porabe, neodvisno od možnosti, ki jih daje realni dohodek. Nadaljevanje takih gibanj bi pomenilo resno oviro za na-daljnji razvoj, ker: — zmanjšujejo rezultate stabilizacijskib. gibanj; — zmanjšujejo obseg sredstev za razšir-jeno reprodukcijo; — omejujejo program prestrukturiranja gospodarstva. Vse to so temeljne naloge družbenega na-črta, ki smo ga sprejeli v lanskem letu in dinamiko njegovega uresničevanja za leto 197? opredelili v smernicah. Zato je potrebno: 1. Intenzivirati nveljavljanje samouprav-nih družbenih odnosov na osnovi zakona o združenein delu, zlasti pa uveljavljati druž-benoekonomske osnove dohodkovnih odnosov v celotni družbeni reprodukciji in intenzivi-rati proces združevanja dela in sredstev, svo-bodne nienjave dcla ter izpopolnjevanje si-stcma samoupravnega drnžbenega planiranja. 2. Vključiti v izvajanje nalog, dogovorje-nih-s smernicarai za uresničevanje družbe-nega plana v letu 19?7, vse nosilce razvoja od temeljnih organizacij združenega dela, samonpravnih interesnih skupnosti, krajev-nili skupnosti do družbenopolitične skupnosti. 3. Izdelati akcijske programe za uveljav-Ijaiije vsebine sistemskili zakonov, zlasti na področju zunanjetrgovinskega, deviznega in denarnokreditnega poslovanja z intenzivno preobrazbo finančiiib. funkcij v nove organi-zacijske oblike. 4. Zaostriti odgovornost za izvajanje spre-jetih samoupravnih sporazumov in družbenib. dogovorov, kakor tudi za racionalno gospo-darjenje s sredstvi, boljše izkoriščanje ka-pacjtet, zniževanje stroškov poslovanja, iz-boljšanje notranje organizacije dela in dru-gih ukrepov, _ki bodo zagotavljali učinkovito izvajanje politike gospodarske stabilizacije. 5. Na področju razporejanja dohodka je treba dosledno izvajati dogovorjene nsinerit-ve v oblikovanju in uresničevanju osebne, skupne in splošne porabe. 6. Vsi nosilci investicijskih odločitev, zlasti na področju infrastrukture in družbenih de-javnosti morajo zaradi upadanja reproduk-cijske sposobnosti organizacij združenega de-la ponovno analizirati svoje investicijske pro-grame in jih uskladiti časovno in po obsegu z materialnjmi možnostmi, kako bi ob skroin-nejši investicijski moči olajšnli izvajanje mo-dernizacije gospodarstva. 7. Vsi nosilci družbenega razvoja se mo-rajo v izvajanju svoje poslovne politike na stabilizacijskih izhodiščih pri oblikovanju cen proizvodov in storitev dosledno držati druž-benega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1977. V družbenem načrtu občine in smernicah za njegovo uresničevanje za Ieto 1977 pred-videvamo krepitev akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela v materialni pro-izvodnji in počasnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe od rasti družbenega pro-izvoda; v okviru porabe pa hitrejšo' rast skupue porabe od rasti osebne porabe. Re-zultati gospodarjenja v letu 1976 kažejo, da znaša nomiinalna rast družbenega proizvoda 17,1 %. Vse tri oblike porabe pa so po oceni porasle za 20,3 %, v tem okviru sredstva za osebne dohodke 17,6 %, skupna poraba 24,5 % ter splošua poraba 20,5 %. Ob upoštevanju dohodkov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, ki so se povečali za 32 %, pa se sredstva za vse tri oblike porabe skupaj povišujejo za 21,8 %. (Vir: Informacija o gibanju skupne, splošue in osebne porabe v letu 1976, Republiški ko-mite za družbeno planiranje in informacijski sistem, z dne 18. 2. 1977). Ob rasti osebiiih dohodkov so samouprav-ne interesne skupnosti, ki združujejo sred-stva na osnovi osebnih dohodkov, realizirale presežke, tiste samoupiavne interesne skup-nosti, ki združujejo sredstva na osnovi do-hodka, pa niso dosegle dogovorjenih. sredstev za kritje svojih programov. Takšno stanje je v veliki meri posledica prepočasnega uveljavljanja novib. družbeno-ekonomskih osnov na področju svobodne me-njave dela, zato je potrebno da: 1. Delavci v združenem delu morajo sku-paj s sainoupravnimi interesnimi sknpnostmi in skupščino občine na podlagi zaključnih ra-čunov za leto 1976 analizirati skladnost raz-merij v gibanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za zagotavljanje dogovorjenih raz-merij povezati z aktivnostmi pri pripravah samoupravnih načrtov ter proračuna druž-benopolitične skupnosti. 2. Samoupravne interesne skupnosti s pod-ročja družbenih dejavnosti morajo v samo-upravnih načrtih upoštevati tudi saniouprav-ne sporazume o temeljih planov republiških, regidnalnih in mestnih SIS, ki jih bodo spre-jele do maja 1977 in globalna razmerja v gibanju in razporejanju dohodka, ki so pred-videna v družbenem načrtu SR Slovenije. 3. V skladu z določili dogovorov o teme-ljih družbeuih načrtov in drnžbenih dogovo-rov o razporejanju dohodka, morajo SIS pre-sežke nad dogovorjenim obsegom sredstev za leto 1976 všteti v dogovorjeni obseg sredstev za leto 1977, v kolikor se delegati samouprav-nih interesnih skupnosti in delavci v zdru-ženem delu ne .odločijo drugače. 4. Vse SIS se morajo držati okvirov glo-balno dogovorjene valorizacije programov z uveljavljanjem racionalnejšega poslovanja, zmanjševanja stroškov in možnosti zmanjša-nja amortizacije, ki jo nudi republiški zakon. 5. Delavci v organizacijah združenega de-la morajo pri obravnavi zaključnega raeuna za leto 1976 in periodičnih obračunov ter pri ocenjevanju rezultatov svojega dela in po-slovanja v letu 1977 preverjati ali se doseženi dohodek razporeja v skladu s samoupravnimi spopazumi in v skladu z razmerji, dogovor-jenimi v družbenem plann. V primerih od-stopanja morajo proučiti vzroke in ukrepati za zagotovjtev dogovorjenih razmerij. Ravna tako morajo uskladiti merila za razporejanje dohodka na sredstva za osebne dohodke in sredstva za. razširitev materialne osnove v samoupravnib. sporazumih dejavnosti, če te ne zagotavljajo skladnosti razporejanja z usmeritvami druzbenoekonomske politike. 6. Izvajanje sistema ljudske obrambe, var-nosti in družbene samozaščite v skladu s sprejetim zakonom o ljudski obrambi in za-konom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih. zadevah z intenziviranjem aktiv-nosti na podružbljanju in razvoju teh dejav-nosti v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interes-ni_h skupnostih in družbenopolitične skupno-sti kot celote. Stališča in zaključki predstavljajo kon-kretizacijo nekaterih temeljnih ciljev iu na-> log, vsebovanih v smernicah za uresničevanje družbenega naČFta občine za obdobje 1976— 1980 v letu 1977 in so neposredna usmeritev v izvajanju obveznosti že opredeljenih no-silcev družbenega razvoja v občini za na-slednje obdobje. IZVRŠNI SVET