Kmetijstvo Podravje • Letos medu samo tretjina od pričakovanega
O Stran 9
Ptuj, torek, 26. septembra 2017 letnik LXX • št. 75 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Podjetništvo Pomurje • Expano bosta postavila Lumar in Pomgrad
O Stran 7
www.tednik.si
■Stajerskitednik I Stajerskitednik
Podravje
Ptuj • Prenova igrišča za avtobusno postajo O Stran 7
Politika Videm • Ali je kaj trden (polansko-haloški) most?
O Stran 6
Podravje Dornava • Izgradnja vrtca se bo nekoliko zavlekla
O Strani 6 in 7
v
Šport
Nogomet • Maribor z igralcem manj uspešnejši v končnici
O Stran 11
Nogomet • Reflektorji zaokrožili sta-dionsko celoto
O Stran 12
Rokomet • Ključ je obramba
O Stran 13 RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3 www.radio-pl-uj.si
Štajerski TEDMlK
Ptuj • Mestna galerija pod okriljem Zavoda za turizem
V dveh letih za galerijo 190.000 evrov
Marca letosjesvoja vrata odprla Galerija mesta Ptuj. Gre ^zaprojekt^tujske občine, ki je bil po mnenju nekaterih ^^ultUrnikov^Ujn^pOtreben, po mnenju drugih pa povsem ^zgrešen inpolitično „izsiljen". Vsekakor pa zneski, ki se mu inamLenjajo, niso zane^arljivLMedtem ko so letos (za devet 1Ses^del3ganja galerijeliaistroške dela namenili nekaj ^manjii^tiiOjogn^rov, bi ^prihodnjem letu „potrebovali" rEfcte&kar 55.000 evrov. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Izobraževanje •
Vpis v šolo ali še leto dni brezskrbnega otroštva?
o Stran 4
Komentiramo •
Manipulacija, škandal in goljufija ali ... Užaljenega k j umetnika tožba?
o Stran 5
Krožišča •
Župani kot art direktorji
o Stran 24
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 26. septembra 2017
Ptuj • Mestna galerija pod okrilje zavoda za turizem
Ureditev galerije in deset razstav v dveh
Marca letos je svoja vrata odprla Galerija mesta Ptuj. Gre za projekt ptujske občine, ki je bil po mnenju nekaterih kulturnikov zanemarljivi. Medtem ko so letos (za devet mesecev delovanja galerije) za stroške dela namenili nekaj manj kot 10.000 evrov,
Prosim, objavite moj akt!
Po incidentu, ki je povsem zasenčil bistvo razstave Inventura, odprte minuli teden v Galeriji mesta Ptuj, se pravzaprav sprašujem, ali si sploh smem dovoliti pisati o tako delikatni in pomembni zadevi, kot je ptujska galerija. Diskreditacija novinarskega kolega, izkušenega Franca Milošiča, ki so jo zakamu-flirali v sodobno umetnost, je nedopustna in nesprejemljiva. Novinarji smo sicer vajeni marsičesa, nedvomno tudi kolega Milošič. Pa vendar, si celo umetnik, po mojem laičnem, skromnem, novinarsko nevednem mnenju tega, kar je storil, ne bi smel privoščiti. Če je umetnost to, da povečaš in razstaviš novinarski komentar, ki je, mimogrede, razgalil vse probleme, o katerih so Ptujčani (tudi strokovnjaki) brenčali ves čas, ter ga kot „izkušeni psihiater" opremiš z diagnozami duševnih bolezni, ki jih pripisuješ novinarju, potem te umetnosti resnično ne razumem. Kolega Milošič je s svojim pikrim jezikom morda res pičil tam, kjer najbolj boli, a odziv „užaljenih" je največ povedal o njih samih.
Zato me je dejansko kot nevedno novinarko strah odziva na pisanje o tem, kako nepotrebne se mi zdijo dodatne zaposlitve v mestni galeriji. Za šest razstav (ena bo v sklopu festivala) bi v prihodnjem letu namenili skoraj 100.000 evrov in zato potrebujemo dva redno zaposlena?! No, vidite, tako kot kolega Milošič ni razumel izbire najprimernejšega prostora za ureditev galerije, tako jaz ne razumem tako načrtovanega zapravljanja denarja.
P.s.: Če boste zaradi napisanega na kakšni prihodnji razstavi objavili kaj o meni, lepo prosim, ne uporabite fotografije iz osebne izkaznice kot pri Milošiču. Raje razstavite moj akt, da bo vsaj malo zanimivo in inovativno.
Dženana Kmetec
Slovenija • Izidi nedeljskega referenduma
Volivci podprli zakon o drugem tiru
Volivci so po neuradnih delnih izidih na referendumu podprli zakon o drugem tiru. Zanj je ob nekaj nad 20-odstotni volilni udeležbi glasovalo skoraj 53,5 odstotka volilnih upravičencev, proti pa 46,5 odstotka. Pobudnik referenduma Vili Kovačič je že napovedal ustavno presojo zakona, vlada pa se pripravlja, da bodo novembra stekla dela na terenu.
Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, bi moralo proti zakonu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je glasovanja skupaj udeležilo nekaj manj kot 351.000.
Pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kova-čič je po neuspehu na referendumu napovedal, da bo zakon zdaj vložil v ustavno presojo, obrnil se bo tudi na računsko
sodišče. Nad rezultatom ni skrival razočaranja. »Pričakoval sem, da bodo ljudje začeli misliti. Ampak očitno propaganda dela svoje. Propaganda je bila močna, na neenakopravnih razmerjih, bila je diskriminatorna in zastraševalna. In to od vsega začetka, od prve izjave, da tega referenduma ne sme biti,« je dejal Kovačič.
Vladna stran medtem v nizki volilni udeležbi vidi znak, da imajo volivci dovolj političnih igric in da odločitve o pomembnih infrastrukturnih projektih raje prepuščajo vladi.
Za uveljavitev zakona je glasoval največji delež volivcev v volilni enoti Ptuj, kjer jih je »za« obkrožilo 57,67 odstotka. Proti so se izrekli le v volilnih enotah Kranj, kjer je zakon podprlo »zgolj« 47,64 odstotka volivcev, ter Ljubljana Center, kjer jih je za glasovalo 49,68 odstotka. (sta)
Na dnevnem redu septembrske seje sveta MO Ptuj je tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem Ptuj.
Če bo ta sprejet, bo Galerija spadala pod ptujski Zavod za turizem, ki bi ga sestavljali dve notranji organizacijski enoti: Turistično informativni center Ptuj in Galerija mesta Ptuj. Zavod je bil sicer ustanovljen za opravljanje turistične dejavnosti na območju Mestne občine Ptuj, s spremembami in dopolnitvami odloka pa mu želijo dodajati še naloge s področja kulture. „V okviru nalog s področja kulture bo zavod opravljal naloge galerijske in razstavne dejavnosti. V ta namen prehaja pod okrilje zavoda Galerija mesta Ptuj, ki je po dolgih letih prizadevanj ptujskih umetnikov in kulturnikov začela delovati v letu 2017, v prostorih na Prešernovi 29. Poslanstvo Galerije mesta Ptuj
je skrb za kakovostno in redno predstavljanje ptujske umetnostne produkcije 20. in 21. stoletja ter za predstavitev likovnih dosežkov iz slovenskega in mednarodnega prostora. Cilj delovanja Galerije mesta Ptuj je krepiti kulturno ponudbo v mestu in skrbeti za višji kulturni standard občanov vseh generacij, hkrati pa oblikovati lastno stalno zbirko, ki bo zajemala likovna dela ptujskih in z mestom povezanih priznanih umetnikov," je pojasnjeno v gradivu za mestni svet.
Načrtovani dve (novi) zaposlitvi
A to, da bi Galerija z novim letom začela delovati v okviru Javnega zavoda za turizem Ptuj, ni edina sprememba, ki se obeta. Kot je navedeno v gradivu za mestni svet, je treba zavodu za delovanje Galerije zagotoviti določena sredstva za pokritje stroškov. Planirani sta tudi dve novi za-
poslitvi: vodja galerije/kustos ter strokovni sodelavec za izvedbo izobraževalnih programov, organizacijo razstav in komuniciranje. Občinski proračun je letos delovanje Galerije stalo 99.000 evrov, podoben
znesek je predviden tudi za prihodnje leto. A pozor: v letošnjega je bila všteta investicija, za stroške dela je od tega šlo nekaj manj kot 10.000 evrov. V prihodnjem letu pa so plani povsem drugačni: za materi-
Slovenija, Podravje • Devetletka prinesla tudi odloge vpisov v prvi razred
Vpis v šolo ali še leto dni brezskr
Da obstoja problematike in dvomov, povezanih s (pre)zgodnjim šolanjem nikakor ni mogoče zanikati, potrjuje tudi odlog šolanja in otroka v šolo namesto s šestimi leti vpiše leto dni kasneje. Razloga za takšno odločitev sta v večini otroštvo ali pa se bojijo, da ne bo kos vsem zahtevam v šoli. A ker je odlogov vedno več, je le vprašanje časa, kdaj
V skladu s 44. členom Zakona o osnovni šoli se vpis v prvi razred osnovnih šol opravi v februarju za naslednje šolsko leto. Najmanj tri mesece pred začetkom pouka, torej najkasneje do začetka junija, šola staršem otrok, vpisanim v 1. razred, izda potrdilo o šolanju oziroma odločbo o odložitvi začetka šolanja.
Zakon določa, da morajo starši v 1. razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili starost 6 let. Kaj pa v primeru, ko starši otroka kljub doseženi starosti še ne želijo vpisati v šolo? „Otroku se lahko priče-tek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za
vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripra-
vljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugota-
Številni starši se srečujejo z dvomom, ali je otrok dejansko pripravljen na vstop v šolo s šestimi leti. Iz leta v leto je očitno več takšnih primerov.
vljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Ob vpisu otroka v osnovno šolo pa se na željo staršev v skladu s prvim odstavkom 46. člena zakona lahko ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo, čeprav se zanj ne predlaga odložitve začetka šolanja," so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Tudi v primeru, ko je otrok v 1. razred vpisan in se ugotovi, da bi bilo smiselno šolanje odložiti, se ta postopek lahko spelje. Tudi v tem primeru lahko odlog predlagajo starši, šolska svetovalna služba ali zdravstvena služba. Postopek odločanja pa je enak kot v prvem primeru.
O tem, zakaj je sploh prišlo do uvedbe devetletke, ki je s seboj prinesla tudi vstop v šolo s šestimi leti, na Zavodu za šolstvo pravijo: „Z uvedbo devet-
Foto: DK
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: RadiaTednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmi-goc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 26. septembra 2017
Aktualno
ŠtajerskiTEDNlK 3
letih bo občino stalo vsaj 189.000 evrov!
nujno potreben, po mnenju drugih pa povsem zgrešen in politično „izsiljen". Vsekakor pa zneski, ki se mu namenjajo, niso bi v prihodnjem letu „potrebovali" petkrat več, kar 55.000 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
alne stroške naj bi zagotovili 15.000 evrov, za stroške dela 55.000 evrov in za programske stroške 20.000 evrov. A to še očitno ni vse: „Potrebna bi bila tudi ureditev pisarne, depoja in toaletnih prostorov ter
za obiskovalce še ureditev dostopa do galerijskih prostorov z dvigalom, za kar pa bi sredstva planirala občina in tudi izvedla samo investicijo."
Na potencialni vir prihodka sicer računajo tudi od vstopnin, vodenja, delavnic, prodaje katalogov, koliko, pa ni navedeno nikjer.
Kljub vsemu naštetemu in očitnemu povišanju postavk pri stroških v gradivu piše, da sprejetje odloka ne bo imelo finančnih posledic za proračun Mestne občine Ptuj in druga javnofinančna sredstva oz. ga bo imelo le v okviru vsakoletno določenih / sprejetih proračunskih sredstev za ta namen. V prepričanju, da gre za manj zahtevne spremembe ustanovitvenega akta, je župan Miran Senčar mestnemu svetu predlagal celo, da spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem Ptuj sprejmejo kar po skrajšanem postopku.
„Z Galerijo mesta Ptuj se na Ptuju vzpostavi stalna ponudba kakovosti sodobne umetnosti, ki je pomembna za destinacijo, ki sodi med ikone slovenskega turizma v Operativnem načrtu trženja kulturnega turizma 2018-2019 (Slovenska turistična organizacija). Za segment kulturnega turizma je mestna galerija pomembna pridobitev, saj je s tem razširjena ponudba vsebin za obiskovalce mesta, hkrati pa je institucija, s katero mesto gradi lastno stalno zbirko in se priključuje v mrežo mest z mestnimi galerijami," vztrajajo predlagatelji gradiva.
A dejstvo, da bo občina morala za vse to odrezati lep del občinskega kolača, ni zanemarljivo. V dveh letih bo iz mestnega proračuna za ureditev prostorov in deset razstav (od tega sta dve v sklopu festivala) šlo okrog 189.000 evrov. Kaj bodo o vsem tem rekli mestni svetniki, pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
Dženana Kmetec
bnega otroštva?
statistika. Ta jasno kaže, da se vedno več staršev odloča za primerov dva: starši otroku želijo podaljšati „brezskrbno" se bodo pogoji za odlog zaostrili.
letke se je v Republiki Sloveniji uvedlo zgodnejše vstopanje otrok v šolo, tj. šestletnikov. Ključna razloga za to spremembo sta bila dva, nizka vključenost oz. manjši delež starejših predšolskih otrok (starih 4 in 5 let) v slovenskih vrtcih v primerjavi z drugimi evropskimi državami in razlika v kakovosti oz. učinku takratne male šole v dveh njenih različicah, tj. obvezni pripravi na šolo za otroke, ki so bili vključeni v vrtce, in skrajšani obliki priprave na šolo (enkrat ali dvakrat na mesec v popoldanskih urah) za otroke, ki niso bili vključeni v vrtec."
Ob tem še pojasnjujejo, da je bila obvezna priprava na šolo tako imenovana mala
šola, ki da je v obeh različicah namenjena zmanjševanju razlik med otroki iz različnih socialnih skupin pred vstopom v šolo. „Enak namen kot z obvezno pripravo na šolo, a še bolj kakovostno, naj bi bil dosežen z vstopom otrok v šolo s šestimi leti, saj se je s tem želelo zmanjšati razlike med otroki, ki so bili vključeni v vrtce, in tistimi, ki niso bili, ob predpostavki, da bo za otroke pripravljen ustrezen program. Sam koncept in strokovna argumentacija všolanja šestletnikov po našem mnenju nista sporna, saj starost otrok pri vstopu v šolo zagotovo ni ključna za uspešno poučevanje otrok," odgovarjajo na
Šolsko leto	Vsi učenci 1. razred	Z odloženim vpisom	Odlogi v odstotkih
2016/2017	22.152	1.846	8,3 %
2015/2016	21.579	1.638	7,59 %
2014/2015	21.625	1.287	5,95 %
2013/2014	20.100	1.172	5,8 %
2012/2013	19.118	1.060	5,5 %
2011/2012	18.210	983	5,3 %
2010/2011	17.922	809	4,5 %
VIR: Zavod za šolstvo
Zavodu za šolstvo. Priznavajo pa, da problem nastane pri implementaciji tega koncepta v šolo, saj kot poudarjajo, je ključna prilagoditev vsebin in način njihovega podajanja.
A eden izmed razlogov, ki jih po njihovih izkušnjah kot argument za odločitev o odlogu podajajo starši, je ravno bojazen, da so vsebine v prvem razredu za nekatere otroke enostavno prezahtevne in jim ne bodo kos. Še pogosteje pa navajajo dejstvo, da želijo otroku omogočiti še leto dni brezskrbnega otroštva. Kot kaže statistika, je vedno več staršev, ki menijo, da je meja šestih let postavljena prenizko za vstop v šolo in se zato odločajo za odlog. Na pristojnem ministrstvu podatkov za novo šolsko leto sicer nimajo, saj jih zbirajo z enoletno zamudo, ko so znani dokončni podatki, koliko sedemletnikov se je vpisalo v 1. razred. A kot je razvidno iz podatkov, je v zadnjih letih število odlogov precej naraslo. Medtem ko so v šolskem letu 2010/2011 zabeležili 809 takih primerov, skupno število vpisanih otrok pa je znašalo 17.922 prvošolcev, je bilo minulo šolsko leto od skupaj 22.152 prvošolcev 1.864 takšnih, ki so odložili vpis. V odstotkih to v sedmih letih predstavlja zvišanje s 4,5 na 8,3 odstotka vseh prvošolcev.
Dženana Kmetec
Za plače drugo leto petkrat več denarja kot letos
V letu 2017 je v proračunu Mestne občine Ptuj za programske stroške v Galeriji mesta Ptuj namenjeno 11.750 evrov, za materialne stroške 7.580 evrov, za stroške dela 9.960 evrov in za investicijske stroške 69.827 evrov. To skupaj znese 99.117 evrov.
Za leto 2018 bi bilo treba (na podlagi pripravljene ocene stroškov) zavodu, kot je navedeno v gradivu za mestni svet, v proračunu zagotoviti (vsaj) 90.000 evrov sredstev za delovanje galerije. Od tega: za materialne stroške 15.000 evrov (skoraj podvojen znesek v primerjavi z letošnjim), za stroške dela okrog 55.000 evrov (petkratnik letošnjega zneska) in za programske stroške 20.000 evrov.
Letos je bila dejavnost Galerije mesta Ptuj vključena v okvir dela Občinske uprave MO Ptuj, vsa sredstva (za osnovno ureditev prostorov in stroške) je za prvo leto delovanja zagotovila občina.
Letos so v galeriji izpeljali štiri razstave: After China, strokovni izvajalec razstave Dušan Fišer, Albin Lugarič - Iz umetnikove zapuščine, strokovna izvajalka razstave dr. Marjeta Ciglenečki, Človek, krajina in fotografija - v okviru 15. Festivala sodobne likovne umetnosti Art Stays 2017, nosilec Jernej Forbici, ter Inventura.
Za leto 2018 komisija predlaga izvedbo šestih razstav. Ena od njih bo v okviru Festivala sodobne likovne umetnosti Art Stays in bo financirana v okviru festivalskega proračuna. Za preostale razstave pa bi sredstva zagotovili v okviru programa dela Zavoda za turizem Ptuj.
Manipulacija, škandal in goljufija mestne kustosinje ali ...
Užaljenega umetnika tožba?
»Vse kaže in mnogotera znamenja pričajo, da se je prikradlo pohujšanje v dolino šentflor-jansko. Tam si je postlalo, ob potoku, v tistem brlogu, ki je bil od nekdaj pribežališče vsega smradljivega. Pravi, da mu je Peter ime in da je umetnik. Že to je črno znamenje! Doline šentflorjanske ni blagoslovil Bog zato, da bi redila in pitala umetnike, tatove, razbojnike in druge postopače! Dolina šentflorjanska je živela brez umetnikov doslej, pa bo izhajala tudi poslej! Mi vemo, kar vemo: da je umetnost zakrpana suknja nečistosti in drugih nadlog!«
Ne vem, zakaj mi je prišel na misel veliki Ivan Cankar, ko sem izvedel, kaj so si privoščili sooblikovalci kulturne politike letos rojenega ptujskega razstavišča, ki si nadeva ugleden naziv galerija. Če še ne veste: na tiskovni konferenci nekaj ur pred novo razstavo (ki je na ogled v teh dneh) so javnosti predstavili 31 umetnikov, ki so jo s svojimi deli soustvarili, prisotnim so izročili celo katalog z opisi njihovih del - zvečer pa se je pojavil še 32. umetnik, ki bi v katalogu sodil na stran 22 (za FA na strani 21 in pred FO na strani 23). Pa ga tam ni. Tudi v kazalu ga ni, pa ne v opisu umetnikov, ki ga je napisala kustosinja Irma Brodnjak, niti ne na vabilu, ki so ga pošiljali naokoli. Povsod 31 imen. In na strani 22 en velik križ. Umetnik FI je prečrtan, izbrisan?
Si lahko predstavljate, da ste vi ta umetnik? Da ste zelo pomembni v svojih očeh in v očeh lokalnih politikov, saj so vas imenovali za predsednika Komisije za ustanovitev in razvoj mestne galerije. In potem vas neka iz Murske Sobote uvožena kustosinja kar enostavno prezre. Enako teta iz ozadja, doktorica umetnostne zgodovine, ki ji je pri postavljanju razstave pomagala ... In ste na razstavi niko i ništa ...
Pa je umetniku FI-ju prekipelo. Odločil se je, da na razstavi bo! Če ne kot razstavljavec, pa kot soavtor umetniškega programa ob odprtju. Ker od glasbe očitno ne obvlada niti triangla, da bi z njim pozvonil tistim, ki so ga spregledali, se je odločil za performans. Pač ena od vizualnih oblik izražanja svojega umetniškega talenta. Vsakdo ima pravico do svojega umetniškega izražanja, kajne, gospod župan? (Čeprav naj to počne za svoj denar!) Uvožena kustosinja in teta iz ozadja sta najbrž vedeli, za kaj gre, obiskovalci odprtja razstave pa so se malo čudno spogledovali ... Ampak saj smo na otvoritvah vajeni vsega hudega - od cigumiganja začetnika na harmoniki do glasbenega molka, ko nihče ne poskrbi za kakšno
glasbeno minutko. Konec koncev - tudi tišina je lahko del glasbe.
***
Evo - tudi tako se da gledati na torkovo večerno dogajanje, vi, ki iščete v dogajanju toliko slabega! Obupani umetnik si želi pozornosti - in jo je tudi dobil. Imel je svojih 5 minut slave - sedaj pa ga na razstavi spet ni. Preverjeno. Ni ga v katalogu, ki ga delijo v tretjem nadstropju Prešernove 29, ni obešen na zid ali položen na tla kot drugih 31 sodelujočih. Pač nima sreče. Kot dobijo medalje na raznih tekmovanjih prvi, drugi in tretji, tako jih ima na
razstavi prostor samo 31, tisti od 32 naprej pa so pač lahko v komisiji, ne pa v galeriji ...
Jože Šmigoc
P. s. Pa na tem mestu še opravičilo Jerneju Forbiciju: ko sem gledal tisto stran levo od njegovega imena v katalogu k razstavi Inventura, sem grešil v duhu, saj sem pomislil: 'A je res vsak križkraž že umetnost?' V resnici pa je to bil križkraž (čez) Dušana Fišerja ...
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 26. septembra 2017
Spodnje Podravje • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje
So nekdanji lastniki objektov ob bodoči avto
Za gradnjo avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje so odkupili več kot 103 hektarje zemljišč in nekaj deset stavb, za odškodnine vanj lastnikov, je razvidno iz podatkov DARS-a, saj se je okoli 30 % lastnikov na cenitve pritožilo.
DARS je za potrebe izgradnje avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje pridobil slabih 169 hektarjev zemljišč. Od tega je 103,42 hektarja odkupil, ostala zemljišča so bila v javni lasti. Na DARS-u so nam zaupali še, da so vsi stroški, povezani z odkupi zemljišč in objektov za potrebe izgradnje tega avtocestnega odseka, znašali 18,7 milijona evrov. Od tega so 17,8 milijona namenili za odškodnine za odkup zemljišč in objektov, 900.000 evrov pa so porabili za izvedbo odkupov (cenitve, parcelacije, zakoličbe itd.).
Na vprašanje, koliko objektov je bilo zaradi izgradnje avtoceste treba porušiti, so nam na DARS-u odgovorili: »Odkupljenih je bilo natančno toliko objektov, kot jih je bilo določenih na podlagi vladne uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-MMP Gruškovje iz leta 2010.«
Smo se pač lotili štetja: pridobiti je bilo treba več kot 2.000 parcel ter porušiti 24 stanovanjskih stavb, pa tudi nekaj poslovnih, trgovskih in gostinskih objektov, dva bencinska servisa, motel, neugotovljivo število gospodarskih poslopij in več objektov, ki niso podrobneje opredeljeni. Koliko torej znaša »natančno toliko«, žal nismo mogli ugotoviti.
Kot bi stavbe prodajali na trgu
Pri dosedanjih gradnjah državno pomembnih objektov (avtocest, železniških prog, daljnovodov, plinovodov itd.) so lastnikom, katerih nepremičnine so morali odkupiti in rušiti, te plačali po taki ceni, kot bi bile nove. Pri cenitvah skratka ni bilo pomembno, koliko časa so objekti že v uporabi, koliko so gradbeni materiali medtem zastareli in
koliko vrednosti so nepremičnine zato izgubile. Te stavbe so namreč svojim lastnikom (lahko) služile enako, kot če bi bile nove. Na kratko: država je nepremičnine lastnikom plačala po uporabni vrednosti. Pri odkupu nepremičnin za bodoči avtocestni odsek Draženci-MMP Gruškovje (cenitve so bile v glavnem opravljene leta 2013) pa so od ocenjenih vrednosti odšteli amortizacijo. To so v cenitvenih poročilih razdelili na fizično, ekonomsko in funkcionalno zastaranje. Na Ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da gre za »izgubo vrednosti zaradi obrabe, poškodb, atmosferskih vplivov, obremenitev in pomanjkljivega vzdrževanja«.
Če poenostavimo: nepremičnin ob spodnjepodravski avtocesti niso odkupovali po uporabni vrednosti kot doslej, temveč po tržni oz. kakor da bi lastniki svoje nepremičnine
prodajali na trgu. Morda ob tem ni odveč pripomniti, da so časi za prodajo nepremičnin sila neugodni, lastniki zemljišč ob bodoči avtocesti pa se za prodajo niso odločili sami, temveč jih je država v to, da se svojim nepremičninam odpovedo, dobesedno prisilila ... Za svoje objekte so prejeli precej manj denarja kot tisti, ki so jim nepremičnine odkupili v preteklih letih. Znašli so se torej v neenakopravnem položaju s preostalimi državljani Slovenije, kar je v nasprotju s 14. členom slovenske ustave, ki naj bi vsem državljanom zagotavljal enake človekove pravice in temeljne svoboščine oz. enakost pred zakonom.
Na DARS-u so poudarili: »Popolnoma enak strokovni pristop in metodologija sta bila uporabljena pri ocenjevanju vseh objektov na trasi Draženci-MMP Gruškovje in se uporabljata tudi na drugih
Koliko vrednosti so zaradi obrabe ali poškodb v povprečju izgubili odkupljeni poročilu, ki nam ga je uspelo pridobiti, se je vrednost stanovanjske hiše
odsekih, kjer DARS izvaja odkupe nepremičnin za potrebe gradnje.« Kako so nepremičnine ocenjevali na že izgrajenih
odsekih, sicer niso povedali, so pa pojasnili: »Zakonska podlaga za izvajanje cenitev v postopkih odkupa nepremič-
Ptuj • Programska koalicija 2015-2018
Projekti, za katere so se koalicijski partnerji zavzemali
1.	Arheološki park Panorama. Cilj: fazno park urediti kot mestni in arheološki park s kulturnimi in izobraževalnimi vsebinami, sprehajalnimi in rekreacijskimi potmi.
2.Celostna	ureditev cest, kolesarskih stez in pločnikov. Cilj: zagotovitev varnosti in pretočnosti prometa.
3.	Dominikanski samostan: nadaljevanje prenove. Cilj: vključevanje prenovljenih delov samostana v kulturno in turistično ponudbo Ptuja.
4.	Izgradnja parkirišč. Cilj: pridobiti nova parkirna mesta tik ob starem mestnem jedru. Nadomestiti parkirna mesta na gramoziranem parkirišču na Potrčevi cesti.
5.	Poenotenje energetske proizvodnje in iskanje virov. Cilj: povečanje energije iz alternativnih
virov.
6.	Ptujsko jezero. Cilj: izpopolnitev odškodninske pogodbe, izgradnja športnih površin za udejstvovanje krajanov, ureditev edinstvene turistične destinacije.
7.	Staro mestno jedro. Cilj: zapreti mesto za promet, zapolniti lokale, ki so v občinski lasti, prodaja občinskih stanovanj, ureditev turistične poti na relaciji grad-mestno jedro-Drava, postavitev arheoloških eksponatov v mestu.
9.	Strategija za mlade. Cilj: ureditev mladinske politike v MO Ptuj.
10.	Ureditev kompleksa Turnišče. Cilj: pripraviti podlage za iskanje virov financiranja za revitalizacijo parka, ki se ga uredi v mestni park. Obenem pa v park vrniti življenje, zasaditi nova drevesa, urediti sprehajalne poti, klopi, koše...
11.	Vzpostavitev dnevnih centrov aktivnosti. Cilj: ohranjanje aktivnosti starejših.
12.	Ustanovitev Zavoda za turizem Ptuj. Cilj: promocija mesta, informiranje turistov, pozicioniranje Ptuja kot edinstvene turistične destinacije.
Od naštetih projektov jih je le peščica (delno) realiziranih. A na občini poudarjajo, da gre za projekte, ki jih bodo izvajali fazno.
Kaj so obljubljali, kaj
Novi obrazi, ki so jih s seboj prinesle zadnje lokalne volitve, so na Ptuju obljubljali vezalo v programsko koalicijo, v kateri so začrtali poglavitne cilje in naloge. Dobri dve niso našli; ostali so le še trije partnerji. Kaj so obljubljali in kaj dejansko uresničili od
Nekaj mesecev po volitvah, julija 2015, so koalicijski partnerji Lista ZA Ptuj, SDS, SD, SMC, DESUS in Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj sklenili programsko koalicijo. „Naša prizadevanja bodo na prvo mesto postavila skrb za posameznika ter sledila razvoju takšnega okolja, ki bo krepilo možnosti slehernega, da razvije svoje potenciale. Skupni cilj koali-
cijskih partnerjev je napredek naše občine v vseh pogledih. Za doseganje tega cilja smo na podlagi ocene razvojnih prednosti Mestne občine Ptuj določili nabor programskih sklopov in projektov, ki izkazujejo vizijo nadaljnjega razvoja mesta in okolice, ki ji bomo koalicijski partnerji pri uresničevanju svojih zavez tudi sledili," so zapisali v uvodu.
Obljubljali so, da bodo delovali po načelih demokratičnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ter na podlagi argumentirane razprave odločitve sprejemali soglasno. A zelo hitro je postalo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Letošnje poletje je prineslo dokončen razhod, a v Listi ZA Ptuj so prepričani, da najnovejši izstop SDS in SMC iz pro-
Foto: CG
torek • 26. septembra 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
cesti dobili premalo?
so skupno namenili 17,8 milijona evrov. Da ocenjene vrednosti niso dosegle pričako-
Foto: CG
objekti, ne vemo. V edinem cenitvenem znižala za več kot polovico.
nin v javnem interesu so določila Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Cenilci, ki
pripravljajo cenitve, so izbrani na podlagi postopkov javnega naročanja in morajo izpolnjevati razpisane pogoje.«
Cenilec ima vedno prav
Ne le, da je cenitev posamezne nepremičnine v precejšnji meri prepuščena naključju (kdaj in kdo jo ceni ter kakšna strokovna izhodišča je dorekel z naročnikom cenitev); če se lastnik nepremičnine z ocenjeno vrednostjo ne strinja, je zakonska pot, po kateri lahko zahteva svojo pravico, sila nenavadna. Na DARS-u so pojasnili, da so se lastniki nepremičnin na cenitve lahko pisno ali ustno pritožili na izvedenih sestankih: »Če pritožba vsebuje argumentirane ali relevantne podatke, ki bi lahko vplivali na ocenjeno višino vrednosti, se pritožba cenilcem posreduje v izjasnitev, da se do nje oprede-
lijo. Če cenilec ugotovi, da določenih podatkov, ki jih navaja lastnik v pritožbi, ni upošteval, lahko cenitev popravi, če pa meni, da argumenti iz pritožbe ne vzdržijo, se do tega tudi opredeli in ocenjena vrednost nepremičnine ostane enaka.«
Priznali so, da se je do pritožb (sicer skladno s področnim zakonom) opredelil isti cenilec, ki je pripravil prvotno cenitev. Če so lastniki nepremičnin najeli svojega cenilca, se je cenilec, ki ga je angažiral investitor, do posredovane cenitve pač moral opredeliti. Nekaj razočaranih in ogorčenih nekdanjih lastnikov odkupljenih nepremičnin se je zato že obrnilo na Policijsko postajo Podlehnik, Komisijo za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS, pa na ministrstva za notranje zadeve, za pravosodje, za infrastrukturo itd., a doslej niso dosegli še ničesar.
Eva Milošič
gramske koalicije ne bo vplival na nadaljnje delo.
Seznam 12 želja -koliko je uresničenih
Da politične razprtije, pa tudi kupčije v mestnem svetu obstajajo, je nemogoče zanikati. A bolj kot to javnost zanimajo njihovi rezultati. Prav zato smo preverili, katere obljube so bile
izpolnjene. Ob tem je smiselno poudariti, da zanje ni odgovorna le Lista ZA Ptuj župana Mirana Senčarja, temveč vsi, ki so skupaj tvorili programsko koalicijo in ki sedijo v mestnem svetu.
Na ptujsko občino smo naslovili konkretna vprašanja o realiziranih projektih, navedenih v programski koaliciji. „Projekti, ki so bili v tej koaliciji, so večinoma večletni in se bodo izvajali fazno. Projekti, za katere smo določili rok dokončanja 2017 ali prej, so končani ali v zaključni fazi. Vsi preostali projekti pa so v teku," so na kratko na vprašanja, koliko projektov programske koalicije (2015-2018) je zaključenih v celoti, koliko jih je v teku in koliko še neuresničenih, odgovorili iz MO Ptuj.
C
V Listi ZA Ptuj trdijo, da zagovarjajo:
•	največ dva mandata za vse voljene funkcije;
•	transparentno delovanje na vseh področjih dela;
•	odkrito komuniciranje z ljudmi;
•	timsko delo strokovnjakov;
•	hitrejše vključevanje mladih na pomembne funkcije;
•	enakopravno obravnavo vseh občanov, društev, podjetij.
Strokovna izhodišča cenitev so »stvar dogovora«
Zanimalo nas je, kaj glede metodologije cenitev nepremičnin pravi zakonodaja. Po precej neusklajenih stališčih vseh vpletenih gre sklepati, da ne prav veliko. Računsko sodišče Republike Slovenije (RS) je v revizijskem poročilu že pred leti opozorilo na obstoj neskladnosti med posameznimi predpisi, ki urejajo vrste in način določanja odškodnine zaradi gradnje ali obnove železniške infrastrukture ter glavnih in regionalnih cest (odškodnine zaradi avtocest sicer niso bile predmet revizije). Posebej je opozorilo na že dosedanjo neenakopravnost med upravičenci zaradi različnih pristopov sodnih cenilcev pri izračunu odškodnine ter pomanjkljive postopke Ministrstva za infrastrukturo pri naročanju cenitev in preverjanju njihove vsebine: »Od ministrstva smo zato med drugim zahtevali, da uskladi pravne podlage, ki bodo zagotovile enotne in pravilne postopke pri določanju odškodnin.«
Vlada naj bi do oktobra 2011 z uredbo predpisala metodologijo ocenjevanja vrednosti, pa tega ni storila. Na RS so sicer opozorili, da tudi urejena zakonodaja ne bo rešila vseh težav: »Kakršna koli ureditev je že (ali bo) določena v zakonu, popolne enakopravnosti z dosedanjimi upravičenci ni mogoče doseči, saj že do sedaj ni bilo enotne prakse in so bili upravičenci v neenakopravnem položaju.« Glede amortizirane vrednosti, torej tiste vrednosti objekta, ki je bila z njegovo uporabo že konzumirana, je RS opozorilo, da tovrstne odškodnine Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ne pozna in torej za tovrstne odškodnine ni pravne podlage. Le da so jo do pred nekaj leti lastniki objektov pač prejeli ...
Še najbolj jasno stališče so podali na Ministrstvu za pravosodje: »Sodni cenilec opozarja, da za potrebe tovrstnih postopkov ne obstaja metodologija ocenjevanj vrednosti nepremičnin, čeprav jo Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor predvideva, zato so se cenilci ter naročnik cenitev (DARS) pred začetkom ocenjevanja dogovorili za strokovna izhodišča, po katerih bodo ocenjevali vrednost nepremičnin. Pri tem so upoštevali tudi mnenje RS iz revizijskega poročila iz marca 2014, v katerem se je to opredelilo do t. i. 'zadržane amortizacije'.«
(doslej) izpolnili
marsikaj. Da bi svoje cilje lažje dosegli, se je šest strank v mestnem svetu leta 2015 poleti pozneje je jasno, da partnerji v koaliciji skupnega jezika pri številnih vprašanjih 12 zastavljenih ciljev?
Računsko sodišče RS je opozorilo na že dosedanjo neenakopravnost med upravičenci zaradi različnih pristopov sodnih cenilcev pri izračunu odškodnine ...
Ob tem poudarjajo, da še niti enega od 12 navedenih projektov iz koalicije še niso dobili sofinanciranega, ker se prvi razpisi objavljajo šele zdaj in prijava nanje še poteka: „Smo v fazi priprave prijave na področju mobilnosti in kolesarske infrastrukture, v fazi prijave na 2. stopnjo pa imamo dva večja projekta (ureditev mestne tržnice in spominski park)."
Prvi v celoti uresničen projekt programske koalicije je bila ustanovitev Zavoda za turizem Ptuj, ki je „otrok" te mestne politike. Začela se je obljubljena ureditev Panorame, pa območja ob ptujskem jezeru na Ranci. Sprejeta je bila tudi obljubljena strategija za mlade. Izgradnja parkirišč, kolesarskih stez in pločnikov,
poenotenje energetske proizvodnje, ureditev kompleksa Turnišče in še kakšen projekt pa ostajajo še neuresničeni.
Na seznamu nerealiziranih „želja" je tudi ureditev stavbe, v kateri je nekoč deloval Ko-teks. „Ustrezno vsebino za ta objekt smo našli, pogovori so tekli z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj in v idejni programski zasnovi (za potrebe šole) smo preverili možnost umestitve koncertne in baletne dvorane v Koteks. Glasbena šola potrebuje te prostore, saj trenutne kapacitete ne zadostijo vsem njihovim potrebam."
Šola bi bržkone potrebovala prostore še za kaj drugega, ne le za dvorani, a ureditev stavbe na Dravski 14 ni na vidiku. Njeno stanje je zelo slabo, za ureditev bi potrebovali zajeten kup denarja. Občina jo je najprej nameravala zrušiti, a kon-servatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine so prepričani, da zaradi svojih značilnosti ta objekt ni za rušitev, temveč sanacijo.
Kot pri vseh projektih bo tudi v tem primeru vse odvisno od finančnih zmožnosti. Pa tudi od angažmaja in sposobnosti ptujske politike.
Dženana Kmetec
Zavod za turizem Ptuj: je
• v.f	.	rt
upravial svoj namen?
Prvi uresničeni projekt, kije zapisan tudi v programski koaliciji, je ustanovitev Zavoda za turizem Ptuj. Okrog tega je bilo veliko polemik, a vladajoča mestna garnitura je vztrajala in tudi dosegla svoje. Prepričani so, da je bila to pravilna poteza, Zavodu med drugim pripisujejo velike zasluge tudi za to, daje Ptuj v poletnih mesecih zaživel kot razgibana kulturna destinacija z živahnim mestnim jedrom: „Zahvala gre vsem festivalom in organizatorjem dogodkov ter Zavodu za turizem Ptuj, kije celotno dogajanje povezal v pravo kulturno poletje. V samo letu dni seje pokazalo, da smo potrebovali institucijo na področju turizma, ki bo mesto znova postavila na turistični zemljevid Slovenije. Ptuj je tako vodilna destinacija, ikona slovenskega turizma, zelena destinacija in finalistka Evropske destinacije odličnosti. Strateški pristop in jasna vizija hitro obrodijo sadove, zato tudi podpiramo nadaljnje pogumne korake vseh, ki se trudijo za turistični razcvet našega mesta."
Foto: EM
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 26. septembra 2017
Videm • S 23. redne seje občinskega sveta
Ali je kaj trden most?
Videmski občinski svet je kljub nekaj pripombam potrdil tretji rebalans letošnjega občinskega proračuna, pri osnutku novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa se je izkazalo, da most, ki v grbu simbolično povezuje haloški in polanski del občine, ni povsem trden ...
V letošnji občinski proračun naj bi se iz naslova nedavčnih in davčnih prihodkov, predvsem predvidene prodaje nepremičnin, steklo za okoli 312.000 evrov več, kot so sprva predvidevali. Ta sredstva so razporedili na več deset različnih proračunskih postavk. Največ denarja, okoli sto tisočakov, bodo namenili za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo struge poplavljajoče reke Polskave, ki jo bodo pripravili skupaj z Občino Kidričevo.
Na račun novih prihodkov so lahko povečali tudi sredstva za dejavnost vrtca, vzdrževanje športnih igrišč, varstvo starejših, sofinanciranje dejavnosti knjižnice, ureditev prostorov za dodatno ambulanto splošne medicine, javno razsvetljavo, zimsko vzdrževanje cest itd. Videmski proračun tako letos skupno predvideva za okoli 5,1 milijona evrov dohodkov in slabih 5,6 milijona evrov odhodkov.
Občinski svetnik Božidar Var-nica, ki se sestanka občinskega odbora za okolje in prostor demonstrativno ni udeležil, je ob tem opozoril: »Gradivo je prispelo isti dan, kot je bil sestanek odbora. Rebalans pro-
Videmski občinski svetniki bodo o razlikah med hribovitim in ravninskim delom občine še razpravljali.
računa je takšna stvar, da mi ne morete na mizo dati takšnega svežnja papirja in od mene zahtevati, da o njem še isti dan odločam. Človek takoj dobi občutek, da želi nekdo nekaj skriti. Če odločam, bi rad vedel, o čem odločam.« Prosil je, da bi gradivo v prihodnje pošiljali v skladu s poslovnikom.
Tudi v hribih se da živeti
Občinski svetniki so potrdili tudi osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Videm, ki bo pred dokončnim sprejetjem moral še v javno razpravo. Nov odlok bo nadomestilo določal po dejanski rabi zemljišč, ne več po njihovi namembnosti, za kar bo treba podatke po-
V Podlehniku razmišljajo o tretji coni
V sosednji občini Podlehnik pri obračunu nadomestil za stavbna zemljišča dve različni coni upoštevajo že vrsto let, bodo pa z novim odlokom dorekli še nekaj podrobnosti. Župan Marko Maučič je pojasnil: »Že v samem naselju Podlehnik so velike razlike, kakšna hiša s hišno številko Podlehnik namreč dejansko ni več v centru. Opredelili smo dve območji, če pa katera hiša izstopa, smo to v odloku navedli posebej. V ravninski del sodijo Podlehnik, del Sedla-ška, del Dežnega itd. Mislim, da je pošteno, da sta vsaj dve coni. Če bi hoteli biti povsem natančni, bi jih najbrž morali imeti še več.«
sodobiti. Večjih sprememb pri odmeri nadomestila za občane naj ne bi bilo, nov odlok pa je potreben zaradi novih smernic ministrstev za finance, za okolje in prostor ter za javno upravo.
Nov odlok bo stanovanjske objekte izenačil s počitniškimi (ti so prej dobili večje število točk), saj je po mnenju ministrstev takšno razmejevanje precej arbitrarno, s prijavo stalnega prebivališča enega člana družine pa ga je mogoče tudi preprosto zaobiti. Občinski svetnik Janko Baniček je komentiral: »V naši občini je počitniških objektov zelo malo, večinoma je eden od otrok revščino v hribih pač podedoval. To niso počitniški objekti, ampak objekti za garanje.« Tudi Andela Kozel je opozorila, da to niso počitniški objekti: »Tudi v hribih se da živeti, brez skrbi.«
V vsej videmski občini so doslej pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišče vse parcele točkovali po istem sistemu, nekaj občinskih svetnikov pa je predlagalo, da bi zaradi velikih razlik med hribi in ravnico uvedli dve coni. Življenje na strmini je v osnovi precej dražje, je pojasnil občinski svetnik Andrej Rožman: »Tistim, ki pridejo v ta-
kšne brege, ki so človeka nujno potrebni, bi morali dati nagrado. Dati jim moramo možnost dihanja.« Martin Vidovič je opozoril na drugo plat resnice: »Na ravnini je večji promet, imamo avtocesto, električne vode itd., torej tudi mi lahko zahtevamo kakšne oprostitve. To je zelo kompleksno vprašanje.«
Župan Vidma Friderik Bra-čič je opozoril, da bi bilo mejo med območjema zelo težko določiti: »Kako strm mora biti breg, da bo spadal v hribovito področje?« Pritožbe občanov bi lahko prišle vse do ustavnega sodišča ... Baniček je dejal: »Dve območji finančno ne bi veliko spremenili, bi pa na občini s tem pokazali občutek za ljudi, ki živijo v Halozah. Maribor ima tri cone, razlika med njimi je gotovo manjša kot med Vidmom in Halozami.« Župan je razpravo sklenil z obljubo, da bodo preverili prakse drugih občin in skušali najti rešitev: »To je občutljiva zadeva, hitro bi lahko komu povzročili krivico.« Priznal je, da je delo v 'dvodelni' občini precej zahtevno tudi sicer: »Da se oba dela razvijata v sorazmernem deležu, je potrebno veliko strpnosti.«
Eva Milošič
Dornava • Še o nesporazumih med občino
Izgradnja vrtc
Nesoglasja med Društvom upokojencem Polenšak in kovič seje namreč o tej temi na zadnji seji na dolgo
Še preden so svetniki sedli v občinske klopi, so si ogledali nov nastajajoč vrtec. Gradnja slednjega se bo še nekoliko zavlekla. Selitev v nove prostore je zdaj predvidena v začetku novembra.
Čeprav so svetniki imeli na mizi več pomembnejših zadev, ki so jih potrdili po hitrem postopku, so se najdlje zadržali pri točki tekoče zadeve. Župan Rajko Janžekovič je svetnikom med drugim podal svoje mnenje glede nesoglasij okrog Društva upokojencev Polenšak, ki so postala resna ob praznovanju letošnjega občinskega praznika. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je občina jubilejno plaketo želela podeliti Društvu upokojencev Polen-šak, ti pa so jo »zaradi nesoglasij z občino« zavrnili.
Kot je dejal župan, omenjeno društvo na lovu za občinska sredstva v zadnjih dveh leti resda ni bilo uspešno, to pa zato, ker so bile vloge nepopolne, brez zahtevane dokumentacije, če so »sploh prispele pravočasno.« Temu je pritrdil tudi predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Srečko Kondrič in dodal: »Če se ostala društva držijo pravil oz. razpisne dokumentacije, to velja tudi za njih. Ker pa se tega niso držali, so v zadnjih dveh letih dvakrat izpadli in mislim, da so si pri tem sami krivi.« Župan je nadalje povedal, da so zavrnili tudi njihovo vlogo o financiranju 40. obletnice, saj tega doslej niso financirali nobenemu društvu v občini. Po njegovem gre v ozadju za politične igrice: »Zdus je enako Desus. Gospod, ki je tudi regijski predsednik, je pod vplivom neke gospe in želi
Tako je prostore novo nastajajočega dela gredo proti koncu.
na občinski nivo vnašati neko politično opcijo. Moram reči, da sem po 11 letih županova-nja sam osebno zelo zadovoljen, ker se v tej sejni sobi ni izpostavljala nobena politična opcija. Vsi svetniki so/ste delali za neko področje, ne pa po politični opciji.« Obregnil se je tudi ob odnos, ki ga do vodstva občine gojijo vodilni v društvu: »Tudi starejši morajo spoštovati mlajše, ne pa da ustvarjajo nepotreben konflikti med generacijami. In vodstvo Polen-šaka bo moralo spremeniti ton in odnos. Ne gre za kritiko vseh upokojencev, nimam pa rad izsiljevanja določenih ...« V nadaljevanju pa je še pojasnil, zakaj njihovega dopisa o zavrnitvi plakete ni prebral na občinskem prazniku: »To ni problem cele občine. Občinski praznik je čas za praznovanje, ne pa da se bo cela skupnost obremenjevala z enim društvom.«
Doberšek: »Za nepomembno stvar zapravljamo ogromno časa«
»O tej temi smo razpravljali
Foto: EM
Markovci • Zgradili bodo dovozno cesto
Dela bo za dobrih 50.000 evrov izvajalo CPP
V kratkem naj bi Cestno podjetje Ptuj začelo izgradnjo dovozne poti do osmih novonastalih stavbnih zemljišč v delu naselja Markovci (za gasilskim domom) v vrednosti nekaj več kot 50.000 evrov.
V začetku oktobra bodo gradbinci Cestnega podjetja Ptuj zasedli še del naselja Markovci, in sicer zahodno od obstoječega gasilskega doma. Začela se bo namreč izgradnja 173 metrov dolge dovozne ceste, ki bo vodila do osmih še
nepozidanih stavbnih zemljišč. Kot je pojasnil Branko Zorko z oddelka za investicije in režijski obrat Občine Markovci, se bo v sklopu izgradnje ceste vgradila tudi vsa preostala cestna infrastruktura (javna razsvetljava, vodovod, kanalizacija, KTV ...).
Dela v vrednosti dobrih 50.000 evrov bo kot najugodnejši ponudnik izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Začeli bodo v prvi polovici oktobra, če bo izgradnji dovozne ceste naklonjeno tudi vreme, pa računajo, da bodo dela končali še v novembru.
»Če vremenske razmere ne bodo dopuščale vgradnje asfaltne prevleke, se bo ta izvajala v zgodnjih spomladanskih dneh naslednjega leta,« je ob tem dodal.
Koliko gradbenih parcel je sicer prodanih, nismo uspeli izvedeti. »Glede prodanih zemljišč nimam podatka, saj so v privatni lasti,« je na naše vprašanje še odvrnil Zorko. Dodajmo še, da bo investicijo iz lastnega proračuna v celoti krila občina.
Monika Levanic
Za izgradnjo dovozne poti (na sliki) v delu naselja Markovci so se potegovali štirje ponudniki.
Zap. št. ponudbe	PONUDNIK	CENA v EUR (vključno z DDV)
1.	KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d. d.	56.862,26
2.	KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d. o. o.	72.085,53
3.	KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ, d. o. o.	72.807,13
4.	CESTNO PODJETJE PTUJ, d. d., Zagrebška cesta 49 a,	50.809,95
Foto: MZ
torek • 26. septembra 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
in Društvom upokojencev Polenšak
a se bo zavlekla
vodstvom tamkajšnje občine očitno še niso povsem zamrla. Župan Rajko Janže-in široko razgovoril...
omenjenega zavoda. Občinski svet je podprl tudi sistemizacijo delovnih mest v enoti Vrtca Dornava. Župan pa je svetnike še seznanil z delom in realizacijo proračuna občine v prvi polovici letošnjega leta. Kot je pojasnil, realizacija polletnih prihodkov znaša približno 52 %, realizacija polletnih odhodkov pa je nekoliko nižja od pričakovanega, 37-odstotna. Nižja realizacija je predvsem posledica tega, ker bodo plačila v višini 720.000 evrov za izgradnjo vrtca večinoma zapadla v drugo polovico leta. Dela v novo nastajajočem vrtcu gredo proti koncu. Pri tem je župan še pojasnil, da so izvajalcu, podjetju Makro 5 gradnje iz Kopra, rok za izvedbo del zaradi slabega vremena podaljšali za deset dni, do 30. septembra. Vrtec bo tako dokončan do konca septembra, sledi še montiranje notranje opreme, tehnični pregled ter pridobitev uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da bi vrtčevski otroci vstopili v nove prostore po krompirjevih počitnicah.
Monika Levanic
vrtca svetnikom razkazal dornauski župan Rajko Janžekouič. Gradbena
več kot pri drugih točkah. Lahko bi se vi in predsednik društva pogovorila, sklenila nek ustni dogovor. Na nek drug način bi se to dalo rešiti,« je menil svetnik Marjan Hrga. V debato se je vključil tudi Franc Vrabl: »Mislim, da ni problem v upokojencih na Polenšaku, gre za peščico ljudi, ki so se zdaj uperili na občinski svet. Po mojem niso izbrali prave poti, da blatijo občinski svet in župana in vse druge po medijih ... Gospodje, ki vodijo to društvo, bodo res morali stopiti dva koraka nazaj.« Andrej Dober-
šek pa je razpravo takole zaključil: »Spremljam to debato. Imam mnenje, da za tako nepomembno stvar zapravljamo ogromno časa.«
Rok za izvedbo del podaljšali za deset dni
Sicer pa so svetniki na seji po hitrem postopku sprejeli več aktov, med drugim tudi odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, kar pomeni, da je občina vendarle pristopila k soustanoviteljstvu
Ptuj • Stroji na igrišču za avtobusno postajo
Končno prenova igrišča
Prenova športnega igrišča za avtobusno postajo se je načrtovala dolga leta, a dalje od obljub niso prišli. Zdaj je občina končno zagotovila potrebna sredstva za obnovo, ki se je že začela in bo predvidoma zaključena konec tega meseca.
„Športno igrišče za avtobusno postajo bomo v letu 2011 v okviru finančnih zmožnosti uredili. V preteklih letih je bilo urejeno v celoti. Zaradi pono-čevanja in razgrajanja mladostnikov je danes uničeno. V izogib vožnje z avtomobili po igrišču smo že večkrat postavili stebričke, vendar so jih vandali uničili, da so se lahko vozili po njem," so že leta 2010 obljubljali na ptujski občini. O tem projektu so govorili tudi vsa naslednja leta, glasneje leta 2014, a tudi takrat neuspešno. Letos se je obnova vendarle uvrstila med prioritetna pro-
jekte. Vrednost celotnega projekta je 23.640 evrov, delno pa ga financira Fundacija za šport, ki bo prispevala približno polovico sredstev, 11.483 evrov. Obnova, ki se je začela avgusta letos, bo predvidoma zaključena do konca tega meseca. Kot so pojasnili na MO Ptuj, ki je lastnik in investitor, se bo v sklopu obnove uredilo odvo-dnjavanje okrog igrišča, prepla-stili bodo košarkarsko igrišče in podlage za učenje rolanja, kotalkanja ipd., zamenjali bodo košarkarske table in obroče ter postavili klopi in koše za smeti. Obenem bo izvedena predpri-
prava za postavitev otroških igral v prihodnjem letu. „V sklopu projekta bomo odstranili del uničene asfaltne podlage in jo namestili s prodcem, del uničenega asfalta (zaradi težav z vodo) bomo ozelenili, obrezali pa bomo tudi drevesa okrog igrišča," so o tem, kaj vse bo narejeno v sklopu investicije, pojasnili na MO Ptuj. Sočasno potekajo tudi delna obnovitvena dela na garažah pod stavbo, v kateri je avtobusna postaja in so v lasti Mestne občine Ptuj. Tudi v prihodnje, po ureditvi, jih bo MO Ptuj oddajala v najem.
Dženana Kmetec
Prenova se je začela, naslednje leto naj bi tu namestili še otroška igrala.
Foto: CG
Pomurje • Na pragu urejanja regijskega promocijskega centra
Expano bosta postavila Lumar in Pomgrad
Na obrobju Murske Sobote, ob gramoznici Kamenšnica oz. Soboškem jezeru, bodo kmalu začeli postavljati paviljon, s katerim se je Slovenija predstavila na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu.
Pomurce favorizirali
Spomnimo, da so se na temo paviljona z razstave Expo pred dobrim letom in pol v ptujski politiki pošteno lomila kopja. Dejansko je bilo tako, da je vlada paviljon ustno obljubila Murski Soboti. Ker je bilo kandidatov, ki so izkazali željo po tem objektu, več, je agencija Spirit, ki deluje v sestavi ministrstva za gospodarstvo, za izbiro upravljavca paviljona objavila javni razpis. Čeprav je bil sprva predviden neposredni prenos na Mursko Soboto, brez razpisa, s sklepom vlade. A ob izkazanem interesu z več strani bi bil neposredni prenos paviljona na enega izmed kandidatov pro-tekcionističen in diskriminatoren, najverjetneje tudi protizakonit. Potem se je za Pomurce pot do paviljona pač nekoliko zavlekla. Prijavili so se na razpis in bili izbrani. Ptujčani pa so se lahko samo obrisali pod nosom. Dodajmo, da je paviljon, odkar so ga v Milanu razstavili in pripeljali v Slovenijo, skladiščen v Murski Soboti. Odločitev o tem, kje bo stal oz. kdo ga bo dobil v upravljanje, je bila tako ali tako dejansko sprejeta že pred razpisom. Tega so potem na gospodarskem ministrstvu ob velikem zanimanju več kandidatov in pritiska javnosti morali izvesti zgolj zaradi formalnosti in zakonitosti postopka (z že vnaprej znano odločitvijo).
V tem tednu je mestna občina (MO) Murska Sobota na portalu javnih naročil objavila ime izvajalca, ki bo na obrežju jezera sestavil montažni objekt. To je mariborsko podjetje Lumar, ki je tudi sicer zgradilo in postavilo paviljon v Milanu. Odločitev
zaradi pritožbenega roka sicer ni pravnomočna, a bo najverjetneje obveljala. Na javno povabilo za postavitev paviljona sta se prijavila dva ponudnika, poleg Lumarja še podjetje VG5 iz Ljubljane. To isto podjetje je kandidiralo na nedavni razpis
za izvedbo del na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Ponudbo družbe VG5 so zaradi presežene vrednosti, ki jo ima občina na razpolago za izvedbo investicije, izločili iz postopka in označili za nedopustno. Vrednost ponudbe, skupaj z DDV, je znašala skoraj tri milijone evrov, občina pa za investicijo načrtuje 2,6 milijona evrov, z dvoletnim financiranjem letos in prihodnje leto. Lumar je ponudbo za izvedbo del oddal skupaj z družbo Pomgrad, pomurskim gradbenim gigantom. Vrednost ponudbe, po kateri bodo dobili delo, znaša dobrih 2,4 milijona evrov, z DDV. MO Murska Sobota bo naložbo financirala s sredstvi iz Pomurskega zakona, mehanizma Celostne teritorialne naložbe - Trajnostne
Foto: MO Murska Sobota
Pomurci bodo kmalu pričeli postavljati montažni paviljon, za katerega si je podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek goreče prizadeval, da bi ga dobili Ptujčani. A politične sile v Pomurju s svojim ekonomskim zaledjem so bile močnejše od ptujske pobožne želje.
urbane strategije in z lastnimi proračunskimi sredstvi. Paviljon bo simbolično predstavljal vrata v Pomurje, namenjen bo promociji turistične ponudbe in pomurskega gospodarstva. Poimenovali so ga Expano, v njem bo združeno Pomurje v malem. Razdeljen bo na turistični in gospodarski del. Turistični del se dotika vsebine petih ključnih stebrov pomurskega turizma: narave, termalne vode, aktivnega turizma, kulinarike in kulturne dediščine. Gospodarski del bo predstavljal prostor za internacionalizacijo pomurskega gospodarstva. V paviljonu bodo tudi trgovina z domačimi dobrotami in spominki, center mobilnosti, restavracija in kotiček za posedanje ob kavi. Sočasno bodo uredili dovozne poti do objekta in okrog jezera ter drugo komunalno infrastrukturo. V načrtu sta tudi ureditev obrežja in ureditev plaže. Župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek meni, da bo paviljon stal na odlični lokaciji, tik ob avtocesti. »To je izjemno mesto za razvoj vstopne točke v Pomur-je in Slovenijo,« je poudaril in dodal, da si želi, da Pomurje za Slovenijo postane to, kar je Toskana za Italijo. Regijski promocijski center Expano oz. vrata v Pomurje naj bi namenu predali prihodnje leto.
Mojca Zemljarič
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo in podjetništvo
torek • 26. septembra 2017
Slovenija • Prireja in odkup mleka izkazujeta spodbudne podatke
Lani namolzli 650.000 ton mleka
Slovenija s pridelavo mleka presega 100-odstotno samooskrbo. Leta 2015 je bila samooskrba z mlekom najvišja v obdobju od leta 2003 (125-odstotna). Dejansko pa nikoli v imenovanem obdobju ni padla pod 110 odstotkov. Vseskozi se je gibala med 110 in 120 odstotki.
Narasla je tudi stopnja samooskrbe s svežim mlekom. Leta 2015 je bila 143-odstotna, leto pred tem 116-odstotna. Spodbudni so tudi podatki o prireji mleka za lansko in letošnje
leto. Lani so na 15.500 slovenskih kmetijah namolzli blizu 650.000 ton kravjega mleka, prodali so ga 575.000 ton. Večino mleka odkupijo mlekarne in drugi odkupovalci. Razlika
med namolzenim in prodanim mlekom se porabi na kmetijah - za prehrano in krmo. Mleko se je lani organizirano odkupovalo od 7.000 kmetijskih gospodarstev, na preostalih 8.500 kmetijah so ga uporabljali predvsem za krmo, lastno prehrano ali neposredno prodajo. Poleg 650.000 ton
Na kmetijah se predela samo 1,3 % mleka
Za predelavo v mlečne izdelke so porabili skoraj 8.500 ton na-molzenega kravjega mleka. Ocenjena količina je praktično enaka kot v letu 2015, se pa spreminja struktura mlečnih izdelkov. Še vedno prevladuje predelava v sire, vendar se je precej povečala predelava v druge mlečne izdelke (predvsem jogurte). Delež kravjega mleka, ki se v mlečne izdelke predela na kmetijskih gospodarstvih, je z 1,3 odstotka od vsega namolzenega mleka razmeroma nizek.
Vir: SURS
kravjega so na kmetijah lani na-molzli še okoli 450 ton ovčjega in 1.270 ton kozjega mleka.
Prireja kravjega mleka na kmetijskih gospodarstvih je v zadnjih desetih letih samo enkrat padla pod 600.000 ton. To je bilo leta 2013, ko so ga pridelali 595.000 ton. Največjo pridelavo kravjega mleka je Slovenija v minulem desetletnem obdobju beležila leta 2007 (666.000 ton). Od takrat je pridelava postopoma padala, od leta 2014 pa linearno narašča in se približuje rekordnima letoma desetletnega obdobja, to sta bili leti 2007 in 2008. Je pa bila lansko leto rekordna prodaja kravjega mleka mlekarnam in drugim odkupo-
valcem. To kaže na trend krepitve zaupanja pridelovalcev do odkupovalcev. Glede na statistične podatke se tako prireja kot odkup kravjega mleka od leta 2013 povečujeta.
Samooskrba s siri, skuto in maslom skromna
Če so podatki o samooskrbi z mlekom spodbudni, pa so nekoliko manj za mlečne izdelke. Leta 2015 je bila stopnja samooskrbe s svežim mlekom 143-odstotna, s siri, skuto in maslom pa le okrog 50-odsto-tna. Nekoliko boljša sta kazalnika samooskrbe za fermenti-rane izdelke (81 %) in smetano
Prireja in odkup kravjega mleka 2007-2016 (v tonah)
(90 %). Navedeni podatki so povzeti po Statističnem uradu RS (SURS) in Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).
Mlekarska zadruga (MZ) Ptuj, ki je v svoji branži največja v Sloveniji, je lani od pridelovalcev odkupila 62 milijonov litrov mleka oz. okrog 62.000 ton. S prodajo mleka je zadruga ustvarila 16,5 milijona evrov prihodkov. Pridelovalcem so za liter mleka povprečno plačevali 26,7 centa. Lansko leto je bilo za poslovanje ptujske mlekarske zadruge prelomno z več vidikov. Po 25 letih je zadruga dobila novega direktorja, na novo so sestavili upravni in nadzorni odbor, pripojila je dejavnost Pomurske mlekarske zadruge in njene člane ter postala solastnica Pomurskih mlekarn. Tudi letošnje poslovanje je po besedah direktorja Janka Petroviča stabilno, saj so ob polletju beležili zelo dobre rezultate. Če bodo polletni trend poslovanja obdržali do konca leta, se nadejajo 15-od-stotne rasti poslovanja v primerjavi z letom 2015.
Mojca Zemljane
Leto	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prireja	666.472	653.682	625.521	603.930	601.591	620.943	595.496	616.581	631.671	649.675
Odkup	530.374	524.311	516.792	519.500	525.592	535.057	516.971	531.694	553.678	574.714
Povprečna letna količina odkupljenega mleka na kmetijo 2007-2016 (v tonah)
2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
62,2	65,1	67,3	71,3	75,9	80,2	80,1	85,4	91,5	98,1
Vir: SURS
Vir: SURS
Hajdina • Zadovoljni z uspehom na razpisih
Na Hajdini ne „jamrajo", iščejo in tudi najdejo rešitve
Kljub temu da se občina Hajdina po številu prebivalcev uvršča med manjše v državi, je razvoj občine v zadnjih letih izjemen. Velikokrat slišimo, da razpisov, na katere bi se majhne občine lahko prijavljale, enostavno ni, a Hajdin-čani so že večkrat dokazali nasprotno. Tokrat so si zagotovili nekaj več kot 860.000 evrov nepovratnih sredstev, ki jih bodo namenili za kmetijstvo.
Občina Hajdina si je sredstva za agromelioracijo in komasacijo pridobila za tri operacije. Prijavili so območje Hajdina 1 (Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdoše), za kar so uspešno pridobili 253.000 evrov. Kot je pojasnil župan Stanislav Gla-žar, to komasacijsko območje obsega 240 hektarjev, na že izvedeni komasaciji pa bodo v sklopu agromelioracijskih del izvedli ureditev novih poljskih
poti v dolžini 8.912 metrov, rekonstrukcijo obstoječih poljskih poti v dolžini 1.566 m in planiranje terena v skupni površini 35.470 m2.
Še več sredstev so na razpisu dobili za izvedbo del na območju Hajdina 2 (Gerečja vas in del Zlatoličja), kjer komasacijsko območje obsega 109 hektarjev. Tam bodo pred začetkom agromelioracijskih del izvedli komasacijo, nato pa prav tako uredili
Na Hajdini so si pridobili kar 860.000 evrov nepovratnih sredstev.
nove poljske poti, rekonstruirali obstoječe, splanirali teren, odstranili drevje, grmičevje in kamen. Skupna vrednost tega projekta znaša 323.500 evrov. Podobna investicija bo izvedena na Zgornji Hajdini, kjer imajo za ureditev tega območja na voljo 287.000 evrov. „Izjemno smo zadovoljni, saj skupna višina odobrenih nepovratnih sredstev znaša kar 864.648 evrov, kar pomeni 100-odsto-tno vrednost operacije," je rezultate razpisa komentiral haj-dinski župan Stanislav Glažar. Seveda pa upa, da bodo v tem letu uspešni še na kakšnem razpisu, med drugim tudi tistem, na katerega se prijavljajo skupaj z Varaždinskimi toplicami in bi pomenil pomemben turistični napredek občine Hajdina.
Dženana Kmetec
Ptuj • Svetovno prvenstvo RoboCup 2017 na Japonskem
Mali Ptuj uspešen tudi na veli
Na svetovnem prvenstvu RoboCup 2017, ki je letos poleti potekalo na Japon-Elektro in računalniške šole. V štirih dneh so dokazali, da imajo ogromno zna-ekipami iz vseh koncev sveta. Za dijake in sponzorje, ki so jim omogočili udelež-sprejem.
Med ekipami, ki so si prislužile vstopnico za tekmovanje RoboCup 2017 - konec julija je potekalo na Japonskem - je bila tudi ekipa iz Ptuja. Elektro in računalniška šola Šolskega centra Ptuj je na svetovno prvenstvo s ponosom poslala svoje najboljše, dijake, ki so se izkazali že na nacionalni ravni. Ekipo so sestavljali: Aljaž Nahberger, Aljaž Galun, Matic Rašl, Urban Munda in Anja Strelec, na tekmovanje pa so jih pripravljali mentorji Iztok Milošič, Sandi Rihtarič in Marjan Bezjak, ki je bil tudi spremljevalec dijakov na Japonskem.
Tekmovalci so morali izdelati avtonomna robota za igranje nogometa, njihovi dosežki pa so pohvale vredni: v posamičnih tekmah so v sedmih odigranih tekmah dosegli štiri zmage in tri poraze. Kot pravijo, jim je bila najslajša ekipa proti gostiteljem, Japon-
cem. So pa si fantje in dekle prislužili prav poseben naziv, in sicer so v točkovanju najboljšega timskega duha med vsemi ekipami dosegli največje število točk in si za prvo mesto prislužili certifikat Best Team Spirit.
O tem, po čemer so se razlikovali od drugih ekip, pa Ptuj-čani pravijo: „Razlika med našimi in drugimi predstavitvami je bila predvsem v nastopu in pristopu, da smo vse pripravljali skupaj in da smo delovali kot dobra ekipa. Zadnji tekmovalni dan se je začel z zadnjo tekmo Superteam. Nato je sledila podelitev nagrad in certifikatov. Imeli smo dober občutek, da bi nam lahko pripadla kakšna nagrada. Z velikim navdušenjem smo se odzvali, ko smo slišali razglasitev: 1. mesto v kategoriji Best Team Spirit pripada ekipi SLOBOT. Tekmovalni del pa smo med 22 najboljšimi ekipami, ki so bile
uvrščene na svetovno prvenstvo, končali na 9. mestu."
Na dosežke ekipe je ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt izjemno ponosen. „Verjamemo, da sta naložba v znanje in zastopanje Slovenije na tako prestižnem
Ekipa, ki je barve Slovenije zastopala na
Foto: CG
torek • 26. septembra 2017
Kmetijstvo in podjetništvo
ŠtajerskiTEMUK 9
Slovenija • Vreme čebelarjem oklestilo pridelek
Medu samo tretjina od pričakovanega
Suša in pozeba, ki sta pestili letošnjo kmetijsko pridelavo, sta posledice pustili tudi v čebelarstvu. Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je medu samo dobra tretjina od predvidene letne pridelave na panj.
Povprečna letna pridelava na panj znašai8 kg pridelka. Letos so čebele v primerjavi z dolgoletno povprečno pridelavo po panju pridelale 6,7 kg medu. Podatki so povzeti po merilnih postajah Opazovalno-napove-dovalne službe za medenje pri ČZS. »Glede na vse paše v letu 2017 ocenjujemo letino kot zelo slabo. Paša na oljni ogrščici in spomladanska paša na cvetju in sadnem drevju se praviloma začne konec marca in traja do paše na akaciji, torej do 1. maja na zahodu in 15. maja na vzhodu države. Ta paša je bila letos skromna in čebele presežkov niso uspele nabrati. Zlasti na oljni ogrščici je bilo ves čas cvetenja slabo vreme. Dodatno je to pašo kasneje uničila še poze-ba. Paša na akaciji je letos izpadla. Akacija je v pozebi utrpela toliko škode, da ni medila. Cvetela sicer je, vendar je bilo donosov toliko, kot so čebele kasneje porabile zase in točenja ni bilo. Smrekova paša je bila letos povsod po državi, kjer je smreka prisotna, povprečna. Na smreki sta izločala veliki in mali smrekov kapar. Ta paša je
ČZS pričakuje, da bo država čebelarjem zaradi izpada prikodka, ki je posledica slabe letine, pournila del ekonomske škode.
bila edina, kjer so čebele uspele nabrati nekaj presežkov. Tudi lipove in kostanjeve paše ni bilo. Pozeba je vplivala na obe drevesni vrsti, enako kot na akaciji. Drevesa so cvetela, vendar je bilo cvetje zaradi pozebe zakrnelo in ni medilo. Donosov ni bilo in tudi ne točenja. Na koncu sezone je nato izpadla še paša na jelki in hoji. Glede na informacije s terena je treba omeniti, da je bila v letu
2017 spomladanska izzimitev čebeljih družin približno za 30 odstotkov slabša. Prav tako je pozeba uničila prvo spomladansko cvetje, ki je osnova za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za proizvodnjo medu. Čebele so se tako slabše razvijale in pripravile na kasnejše paše,« so pojasnili na ČZS ter opozorili še na težave razvoja čebeljih družin zaradi suše in visokih poletnih temperatur.
»Takšni vremenski pogoji na čebele delujejo negativno, ker zmanjšujejo njihovo vitalnost, številčnost in dolgoživost. Vročina kot takšna čebelam ne škoduje, saj v panju vzdržujejo temperaturo do 36 stopinj Celzija. Če se temperatura v okolici čebelnjaka dvigne nad to mejo, pašne čebele, ki so do tedaj mirno nabirale nektar in cvetni prah, v tem trenutku dobijo novo nalogo - dostavo vode
v čebelji panj. Panjske čebele dostavljeno vodo v drobnih kapljicah spuščajo na satje in z ventiliranjem znižujejo previsoko temperaturo. Poraba vode na čebeljo družino se v takšnih trenutkih giblje okoli štiri decilitre na dan. Visoke temperature in suša so predvsem šok za naravo, saj povsem izsušijo polja, travnike in gozdove, tako da čebele tedaj ne najdejo niti bilke, ki bi dala kaj nektarja ali cvetnega prahu. Čebelam ne uspe zagotoviti sveže hrane niti za svojo dnevno prehrano in normalen razvoj. Matica se temu prilagaja, in ko začuti, da je dotok sveže hrane upadel, hitro zmanjša zaleganje ali ga celo prekine. Stare čebele odmrejo, novih pa ni, zato se obseg čebelje družine krči. Najtežja preizkušnja za čebelarje in čebelje družine skozi vse leto tako ni dolga zima, ampak dolgo suho poletje brez paše. Izkušnje zadnjih nekaj let kažejo, da je v večini naravnih okolij v Sloveniji pomanjkanje paše za razvoj družin vse od julija pa do zazimitve družin.«
ČZS za razglasitev čebel kot ogrožene vrste
Čebelarska zveza si prizadeva, da bi v sodelovanju s kmetijskim in okoljskimi ministrstvom na Evropsko komisijo posredovali predlog o razglasitvi čebel za ogroženo živalsko vrsto. »Gre za io-letno prizadevanje, za katerega upamo, da bo končno realizirano. Menimo, da je čas pravi, pa tudi volja ter podpora domače in tuje politike. ČZS s tem predlogom stremi tudi k temu, da bi vsak čebelar, ne glede na število panjev, prejel finančno pomoč za vzdrževanje čebeljih družin. Čebele brez čebelarje-ve pomoči namreč ne bi preživele in ohranjale osnovnega poslanstva - opraševanja,« so pojasnili v vodstvu zveze. S predlogom bodo prihodnje dni seznanili tudi delegate na 45. svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia v Turčiji. Predlagali bodo, da naj prizadevanja tečejo v smeri, da bi se čebele po vsem svetu razglasilo za ogroženo vrsto.
Mojca Zemljane
kem Japonskem
skem, je barve Slovenije zastopalo pet dijakov ptujske nja in da se brez težav lahko kosajo z 22 najboljšimi bo na tekmovanju, je šola minuli teden pripravila tudi
Promocijsko sporočilo
tekmovanju dosežek za vse nas," je dejal na sprejemu, ki so ga minuli teden pripravili za dijake in sponzorje, ki so pomagali pri zagotavljanju sredstev za udeležbo na tekmovanju. Kot je izpostavil Fajt, to ni prvi uspeh dijakov
šole, ki jo vodi. S ponosom se spominja tudi dosežka Aleša Stojaka in Gregorja Krušiča s svetovnega prvenstva Robo-Cup v Singapurju 2010, ko sta osvojila nagrado za najboljšo konstrukcijo robota.
Dženana Kmetec
Japonskem.
Foto: Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj
Cisto mesto praznuje 25 let delovanja
Podjetje za ravnanje z odpadki Čisto mesto Ptuj že več kot 25 let uspešno deluje na podravskem območju.
Pod svojim okriljem združuje 16 občin Spodnjega Podrav-ja, ki svoje zaupanje tako v kakovost storitev kot korektnost poslovanja vlagajo že vseh 25 let. Podjetje, ki je v 100-odstotni hčerinski lasti podjetja Saubermacher Slovenija, je v vseh 25 letih že odvozilo okrog 5 milijonov ton odpadkov. Zavidljiva številka, ki prav tako dokazuje strokovnost zaposlenih, ki so v 25 letih s svojim voznim parkom prevozili kar 3,5 mi-
lijona kilometrov. Podjetje je v vseh teh letih sodelovalo z več kot 30 občinami na področju izvajanja gospodarske javne službe, mletja lesnih odpadkov in čiščenja črnih odlagališč. V letu 2016 so podpisali kar 11 koncesijskih pogodb z občinami, ki jim partnerstvo zaupajo za prihodnjih 15 let.
Direktor Čistega mesta Ptuj gospod Janez Letnik je ob tako častitljivem jubileju poudaril: »Posebej ponosni smo

4P
Mi recikliramo! Vi tudi?
Začnite še danes.
Janez Letnik
na zaposlene, ki v vseh vremenski pogojih prevozijo in poberejo odpadke v občinah, tudi v najodročnejših predelih podravske regije. In to storijo zmeraj z dobro voljo. Prav tako smo ponosni na stabilno poslovanje podjetja vseh 25 let ter na zgrajenih kar osem zbirnih centrov, postavljenih v letih 2014 in 2015. Vse to je vsekakor dokaz, da znamo razmišljati vizionarsko in da smo bili na področju ravnanja z odpadki v tem delu Slovenije gotovo pionirji.« V Čistem mestu Ptuj smo med prvimi v severovzhodni
Foto: arhiv Čisto mesto
Sloveniji v letu 2011 / 2012 uvedli ločeno zbiranje vseh odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, razen stekla, v letu 2012/2013 pa so v vsa gospodinjstva šestnajstih občin Spodnjega Podravja namestili posode za zbiranje papirja (približno 12.000 posod), s čimer so dosegli kar 25 % boljši zajem odpadnega papirja na izvoru. Z jasno vizijo za prihodnost in tehnološko naravnanim razmišljanjem bodo v Čistem mestu Ptuj z gotovostjo praznovali tudi 50 let svojega delovanja.
KG
Foto: MZ
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura
torek • 26. septembra 2017
Zavrh • Janko Kramberger, uspešen podjetnik, velik domoljub in donator
„Slovenija po osamosvojitvi ni šla po pravi poti ..."
Janko Kramberger iz Zavrha je eden tistih Slovencev - zdomcev, na katere je lahko naša domovina izjemno ponosna. Četudi je zapustil Slovenijo in si boljšo prihodnost, življenjsko in poslovno, poiskal v tujini, na domovino ni nikoli pozabil. V vseh 45 letih življenja in dela v Liechtensteinu si je nenehno prizadeval za promocijo Lenarta in Slovenije. Tudi v jeseni življenja ne miruje, razpet med Zavrhom, Lenartom, Slovenijo in Liechtensteinom še naprej skrbi, da bi se v tem času vzpostavljene vezi ohranile, utrjevale in nadgrajevale.
Pogovor v njegovi hiši poleg stare cimprače, ki jo je poimenoval Galerija Jožeta Pučnika, najprej nanese na njegova prizadevanja, da bi nekoč tudi Slovenija zaživela samostojno.
Politične kocke Janezovega življenjskega mozaika v Švici
Za to si je celo življenje prizadeval tudi Jože Pučnik. Aktivno je deloval v katoliški slovenski misiji pri patru Fidelisu, kjer so se družili in delovali Slovenci, ki so živeli v Švici in kneževini Liechtenstein. Misija je aktivno sodelovala tudi s slovenskim škofom Šuštarjem, ki si je prav tako zelo prizadeval za osamosvojitev Slovenije. Neprecenljiva pa so prizadevanja slovenskega kulturnega društva dr. Franceta Prešerna. Vlada in knez Liechtensteina sta bila tudi ena izmed prvih, ki sta priznala samostojno Slovenijo ter bila med njenimi prvimi obiskovalci. Društvo je tudi zaslužno, da je bila Slovenija s pomočjo takratnega veleposlanika pri OZN v Švici Antona Beblerja povabljena na sestanek EFTE v Vaduz, kjer je sodeloval tudi takratni zunanji minister Lojze Peterle. „S pomočjo kneza in Antona Beblerja smo naredili vse, da bi bila Slovenija sprejeta v EFTO, a do tega ni prišlo, ker je Slovenija potrebovala Evropo," je takrat ob zavrnitvi povedal Janez Drnovšek. To je bila velika napaka, poudarja Janko Kramberger; tudi zato so ob osamosvojitvi propadle
vse firme, ker so izgubile jugoslovanski trg.
Društvo dr. Franceta Prešerna je sodelovalo tudi pri promociji Slovenije na mednarodnem gospodarskem srečanju v Davosu v času, ko je Slovenijo vodil Janez Drnovšek. Janko Kramberger je vedno in še danes skrbi za kulturna in gospodarska srečanja občine Lenart in Obrtne zbornice Lenart z Gospodarsko zbornico kneževine v Liechtensteinu kot tudi za sodelovanje drugih kulturnih društev iz domovine.
Za večjo prepoznavnost Slovenije v Vaduzu je odprl umetniško slikarsko in steklarsko prodajno galerijo slovenskih umetnikov.
V spomin in na srečno vrnitev v domovino je Janko Kramberger občini Lenart in kraju Zavrh podaril kulturni spomenik - staro cimpračo in staro lipo. Ta je bila posajena v spomin podpisa pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med občino Lenart in občino Shan ter društvom Franceta Prešerna v Liechtensteinu.
Janko Kramberger je ustanovitelj slovenskega kulturnega društva dr. Franceta Prešerna, kjer je bil in je še vedno predsednik. Pri odločitvi, da podari staro čimpračo in da se ohrani vse, kar je bilo značilno za te cimprače, gaje podprla tudi hčerka Sarah Elkuch Kramberger. Skupaj s cimpračo je podaril tudi ves inventar, dodal pa je tudi staro lončeno peč, ki jo je kupil pred kratkim.
Janko Kramberger: „Srce me boli, kako mizerne so pokojnine Slovenk in Slovencev."
Razloga za odhod v tujino: Titova slika na glavi direktorja in -ljubezen
Zagotovo pa vsega tega ne bi bilo, če Janko Kramberger ne bi leta 1970 zapustil Slovenije in odšel v Liechtenstein, kamor ga je vodila ljubezen, odhod pa je pospešil tudi neljubi dogodek.
Zaljubil se je v Slovenko iz Dvorjan, ki je že živela v Lie-chtensteinu, ko je ta ob neki priložnosti prišla v trgovino v Zavrhu, kjer je delal. V času, ko je bil poslovodja, pa ga je vzel na piko direktor, ker je njegov brat pel novo mašo v Benedik-
tu. To šikaniranje je trajalo leto dni. Bil je tudi član delavskega sveta in edini, ki (še) ni bil član partije. Ker ni želel vstopiti v partijo, je izgubil službo, po delavsko knjižico pa je moral k direktorju. Ko je prišel k njemu, je ta sedel za mizo, za njim pa je bila na steni izobešena Titova slika. Še danes ne ve, kaj mu je bilo, da je sliko snel in ga z njo treščil po glavi. „Poklical je policijo, ki me je brutalno pretepla, tako da sem 'videl' partijo. Obsodili so me na šest mesecev zapora, odsedel sem štiri mesece in pol. Ob devetih so me izpustili iz zapora, ob enajstih sem bil že na vlaku za Liechtenstein. Najprej sem delal v trgovini, četudi nisem poznal jezika. Čez nekaj let sem bil že poslovodja. Pot me je s pomočjo dobrih ljudi zanesla tudi na druga področja, vmes sem imel tudi težko prometno nesrečo, skoraj sem umrl. Po pridobitvi gostinsko-hotelir-
Jure Jakob:
ske izobrazbe sem dobil novo priložnost v enem od priznanih hotelov. Kmalu pa sem na priporočilo dobrega prijatelja prevzel vodenje teniškega centra v Vaduzu, vodil sem ga deset let. V tem času sem se srečal oz. spoznal z vsemi ministri Liechtensteina in knežjim parom. V glavnem pa sem se ukvarjal z gostinstvom tako v Liechtensteinu kot v Švici. Imel sem restavracijo, žena hotel. Kot predsedniku slovenske-ga-kulturnega društva so mi bila in so mi še odprta številna vrata, da smo lahko vsi skupaj delovali za osamosvojitev Slovenije, pozneje pa za tesnejše gospodarsko in drugo sodelovanje. Pred sedmimi leti sem se upokojil in vrnil v Slovenijo, brez žene, ločila sva se, ker ni imela nikoli rada bivše Jugoslavije. Vsako leto me s prijateljem obiščeta, sama pa je najraje na Ptuju. Imam tudi hišo na Rabu, hčerka pa živi v Parizu."
»Srce me boli, ker se je v Sloveniji toliko pokradlo!«
Janko Kramberger je tudi častni občan Vaduza, na to je zelo ponosen. Danes ga srce boli, kako mizerne so pokojnine Slovenk in Slovencev, sam ima dobro pokojnino, ne more se pritoževati. Z njo v Sloveniji živi kot lord, to že lahko pove, nič mu ne manjka. V Liechtensteinu ima še dve podjetji. „Slovenija po osamosvojitvi ni šla po pravi poti, to sem prepričan. Govorili so, da bi Slovenija lahko postala druga Švica. Prva Švica bi lahko postali. Srce me boli, da se je toliko pokradlo. To, da bomo nekoč dobili vrnjen denar iz Liechtensteina, so pa pravljice za lahko noč! To se ne bo nikoli zgodilo. To lahko pripovedujejo in zavajajo samo nepoznavalci bančnega sistema oz. finančnih tokov,« še pove Kramberger. Društvo Franceta Prešerna pripravlja ponoven obiska kneza in kneginje Liechtensteina v Sloveniji in Slovenskih goricah v prihodnjem letu. Obiskala bosta tudi občino Lenart in si ogledala cimpračo, do takrat naj bi bila tudi obnovljena.
Kramberger je tudi avtor in producent filma pod naslovom Zavrh v štirih letnih časih, ki ga je zasnoval v želji, da bi lepote Zavrha spoznali po vsej Sloveniji.
MG
Hiše in drugi prosti spisi
Kajenje je sicer nekoristna razvada; pravijo, da je tudi nevarna za zdravje. Ampak lahko vam tudi koristi. Recimo, da vas zagrabi nikotinsko poželenje, greste ven iz neke stavbe (saj se v zaprtih prostorih ne sme kaditi) - in takrat se zgodi potres, stavba se poruši - vi pa ostanete nepoškodovani. Zaradi kajenja ...
Jure Jakob Hiše in drugi prosti spisi
Janko Kramberger v družbi Aleša Ariha pred cimpračo na Zavrhu 41, ki jo je podaril občini Lenart, da jo bo preuredila v etnološki muzej.
©
No, nam se ni zgodilo nič tako dramatičnega, ampak oni dan, ko smo šli v knjižnico po novo zalogo, smo srečali prijateljico, ki jo je zagrabilo cigaretno poželenje; beseda je dala besedo in priporočila mi je branje knjige, ki je sicer na knjižni polici nikoli ne bi opazil, avtorja pa doslej tudi nisem poznal. Jure Jakob: Hiše in drugi prosti spisi. Nekaj več kot sto strani branja. Prekrasna naslovnica, še bolj čudovito branje ... Najbrž poznate skladatelja Vivaldija in njegove Štiri letne čase. In se spomnite tistega dela z naslovom Poletje, v katerem nam z violinami oriše poletno nevihto. No, eden od Jakobovih »spisov« nam jo oriše z besedami. Kot bi Vivaldi prešel med pisatelje! Tako čudovit oris poletnega dogajanja, da smo se kar preselili v čas, ko smo bili na obisku pri svojem dedku in babici in smo doživljali prav to, kar opisuje zgodba za naslovom Vinetu (no, saj smo tudi Vinetuja doživljali enako, ko opisuje pisatelj - le da kakšnih 20 let prej kot on).
Zelo priporočamo. Hvala, draga kadilska prijateljica (pa čeprav: vzemi si k srcu, kaj piše na škatlicah s tem strupom)!
Ocena: 5+.
jš
Foto: MG
Foto: MG
Nogomet
Sreča tokrat na strani Drave
Strani 12
Kidričevo
Reflektorji zaokrožili stadionsko podobo
Stran 12
Rokomet
Ključ do zmage je bila odlična obramba
Stran 13
Rokomet
Uspešno kljub nihanjem v igri
Stran 13
Futsal
Reprezentanti pri Dejanu Zavcu
Stran 15
Boks
Venko do finala, Makovec do zmage
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiluiajti na.i na ivztovmm ijilztu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si -
Nogomet • 1. SNL, 10. krog
»Brez razočaranja, to bo ostalo za generacije za nami«
»Lepa reklama za slovenski nogomet,« so se privrženci obeh moštven strinjali po srečanju 10. kroga v 1. ligi, ko je Maribor v zgodovinski tekmi -v Kidričevem je bila sploh prvič odigrana tekma pod reflektorji - ugnal domači Aluminij. Več je bilo različnih mnenj o tem, kdo je bil v tem dvoboju boljši tekmec. »V tem dvoboju je izgubila boljša ekipa, saj smo prikazali boljšo igro in imeli več izrazitih priložnosti,« je po srečanju razlagal Slobodan Grubor, njegov kolega na mariborski klopi Darko Milanič je odgovoril: »Enostavno smo verjeli v to, da lahko tekmo zmagamo. Za nas je to tretja zmaga z rezultatom 3:2 v sezoni, zato fantje enostavno verjamemo v to, da smo tekmo sposobni preobrniti v svojo korist. Aluminij nas je dobro 'prečital', dobro so zaprli naše prehode, a smo poiskali prave rešitve in slavili.« Težko bi oporekali enemu ali drugemu ...
Tekma se je začela v izjemnem dekorju več kot 1500 gledalcev in z gosti, ki so bili za uvodno tekmo pod novimi reflektorji kot naročeni - državni prvaki. Ti so sicer nastopili brez Martina Milca, Marka Šulerja, Luke Zahoviča in Dareta Vršiča (poškodbe), a so proti Aluminiju vedno favoriti.
Mariboru posest, Aluminiju vodstvo
Aluminij je dobro začel tekmo, do prve priložnosti pa so v 14. minuti prišli gostje; strel Bajdeta so domačini blokirali. Že v naslednji akciji je Aluminij povedel: Nunič je dobil skok na polovici gostov, žoga je prišla do Tahiraja, ki jo je v nekaj korakih povedel do roba 16-metr-skega prostora in z natančnim strelom zadel v polno - 1:0. Ki-dričani so nato še naprej dobro zapirali vse dohode do gola, le aktivni Ahmedi je dvakrat zaključil akcijo s strelom, obakrat preko gola. Po poškodbi Kra-mariča je v 37. minuti vstopil 21-letni Izraelec Lior Einbrom, kar je bil njegov prvi nastop v vijoličastem dresu na uradni tekmi.
Vroče je bilo v zaključku prvega polčasa, ko je bil dvakrat
Aluminij - Maribor 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Tahiraj (15.), 1:1 Ahmedi (66), 2:1 Nunič (69), 2:2 Billong (74), 2:3 Hotič (89).
ALUMINIJ: Kovačič, Vrbanec, Jurčevič, Jakšič, Muminovič, Petrovič, Mesec, Škoflek, I. Mensah, Tahiraj (od 79. Bartulovič), Nunič. Trener: Slobodan Grubor.
MARIBOR: Handanovič, Palčič, Rajčevič, Billong, Viler, Kabha, Pihler (od 64. Hotič), Kramarič (od 37. Einbrom), Ahmedi, Bajde (od 46. Tavares), Mešanovič. Trener: Darko Milanič.
RDEČI KARTON: Einbrom (82.).
v ospredju Marko Nunič. Po akciji I. Mensaha in odbiti žogi Handanoviča je kidričevski napadalec v 42. minuti z idealnega položaja zadel Billonga, v sodnikovem podaljšku pa mu je Škoflek lepo podal, Handa-novič pa je strel ubranil z izjemno parado. Vmes je bil na drugi strani Einbrom v 45. minuti v dobrem položaju, a je predolgo okleval in je bil blokiran.
»Maribor ima v ekipi nesporno več kakovostnih igralcev, a mi smo v tem srečanju tudi pokazali svojo kakovost. Manjka nam to, da bi v odločilnih trenutkih tekmo prelomili v našo korist, za kar imamo priložnosti. Mlada ekipa smo, imamo svojo filozofijo, delamo na tem, da se izboljšamo, to se vidi na igrišču, a zaenkrat za zadetek ali dva porabimo bistveno preveč priložnosti,« je o tem povedal Grubor.
»Bolj napadalno, hitreje«
Gostujoči trener je o dogajanju med polčasom povedal: »Ob polčasu smo se dogovorili, da moramo odigrati še bolj napadalno, še hitreje. Že ob polčasu sem vedel, da bom v primeru lovljenja rezultata tvegal in v igro namesto branilca poslal Hotiča. Ko zaostajaš, pač ni druge izbire, treba je tudi tvegati. Ob tem smo vsi skupaj trdno verjeli v zmago.«
Trije zadetki v 10 minutah
Drugi del je bil za gledalce še veliko bolj zanimiv, napetost se je stopnjevala vse do samega zaključka srečanja. Maribor je zaigral napadalno, Kidričani so pretili iz nasprotnih napadov (Škoflek v 58. minuti tik mimo gola). V 62. minuti so navijači Maribora nad kidričevsko »šumo« uprizorili pravi ognjemet, ki je naznanil preobrat . Einbrom, Tavares in Ahmedi so v 65. minuti izvedli lepo akcijo, po kateri je slednji izenačil - 1:1. Gostje se še niso prav zavedli, ko so domači znova vodili: Jur-čevič je z dolgo podajo našel I. Mensaha, ta je lepo podal do Nuniča, ki je ustrelil »iz prve«, žoga se je od Billonga odbila v gol - 2:1. Gostje so znova pritisnili in si v 74. minuti priigrali prvi kot v 2. polčasu: izvedel ga je Ahmedi, Billong pa je z glavo natančno zadel za novo izenačenje - 2:2.
Mariborčani so verjeli kljub igralcu manj
V 82. minuti je Einbrom nespretno in nepotrebno startal proti vratarju Kovačiču, za kar je prejel drugi rumeni karton in je moral zapustiti igrišče. Domačini so začutili priložnost, da bi morda prišli celo do popolnega izkupička. Blizu so bili v 86. minuti, ko je Krajnc od-
»Kar uspešno?!? Zelo uspešno!«
Darko Milanič se je na novinarski konferenci najbolj zagrel ob trditvi novinarja, da »kar uspešno tekmujejo na treh frontah«.
»Kar uspešno?!? Jaz bi rekel, da zelo uspešno! Zmagujemo v prvenstvu, uvrstili smo se v Ligo prvakov, tudi točko smo že osvojili in pustili dober vtis. Narediti moramo vse, da bi tako nadaljevali, saj je do konca decembra še veliko tekem,« je odgovoril Milanič.
Francesco Tahiraj (Aluminij, rdeči dres) je dosegel prvi zadetek na srečanju z Mariborom, na koncu pa so se zmage vseeno veselili vijoličasti (na fotografiji Marwan Kabha).
vzel žogo in podal do Škofleka, ta pa se je tik pred zaključnim strelom zapletel . Minuto kasneje so imeli domačini novo »zaključno žogo«, a je tokrat ni izkoristil Bartulovič, čeprav je bil v idealnem položaju . Maribor na drugi strani za dosego zadetka ni potreboval idealne priložnosti, po hitrem nasprotnem napadu je Viler žogo podal v sredino do Mešanoviča, ta jo je s peto lepo spustil do Hotiča, ki je bil z levico zelo natančen - 2:3.
Kidričani so se zmage proti Mariboru kar nekako ustrašili, Mariborčani pa so v svoje sposobnosti verjeli močneje, tako zelo, da so jih udejanjili v zmagoviti zadetek. To je bila tudi največja razlika med moštvoma, ki ju v nadaljevanju čaka drugačna pot: Aluminij se osredotoča na prvenstvo in pokal, Maribor pa že v torek čaka nova tekma Lige prvakov.
»Mariboru želim proti Sevil-li vso srečo. V Evropi odlično
promovirajo slovenski nogomet in tudi druge slovenske klube, stiskamo pesti zanje,« je po srečanju dejal Sanin Muminovič.
»Izgubili smo točke, a ne smemo biti preveč razočarani: reflektorji, ki so danes prvič v uporabi, bodo ostali za vse generacije za nami in to je sam po sebi velik uspeh našega kluba,« so bile po tekmi besede vodilnih mož kluba.
Jože Mohorič
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Maribor smo imeli na kolenih, a smo v končnici samo za trenutek popustili pri koncentraciji in to nas je stalo točk. Tekma je bila kakovostna, prava prvenstvena, z vsem sem zadovoljen, le z rezultatom ne.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Tekmec je bil dober, organiziran, hiter, večji del tekme za žogo. Ta blok je bilo težko prebiti, saj je bilo zelo malo prostora. Če proti takšni ekipi dosežeš tri zadetke, potem je to vsekakor dober dosežek. Zaradi tvegane igre so imeli naši branilci v 2. polčasu nekaj več težav, vendar smo to dobro prestali. Tekmo smo z nekaj sreče zmagali: Aluminij je zaradi igralca več začutil priložnost in pustil nekaj več prostora, kar smo super izkoristili in slavili.«
Žiga Škoflek, Aluminij: »Če proti Mariboru v 86. in 87. minuti iz dveh priložnosti ne dosežeš zadetka, potem je težko pričakovati
zmago. Pričakovali smo izenačen dvoboj, saj na domačem igrišču igramo dobro in smo neugoden tekmec za vse ekipe.«
Dino Hotič, Maribor: »Verjeli smo, da lahko preobrnemo rezultat in to nam je tudi uspelo. Vsak gol, ki ga dosežem, je pomemben, še posebej pa sem vesel, da smo zaradi tega zmagali kot ekipa. Pri golu mi je Mešanovič odlično 'odložil' žogo, vedel sem, da bom zadel. Tudi na treningih odlično sodelujeva.«
Sanin Muminovič, Aluminij: »Na žalost smo v zadnjih minutah dobili zadetek, celo z igralcem več na igrišču. Maribor je ekipa, ki takšne napake kaznuje, naša krivda pa je, da smo to sploh dopustili - morali bi pokazati več koncentracije. Veseli me, da si je srečanje ogledalo tako veliko število gledalcev, želim si, da bi bilo vedno vsaj podobno. Motivacija je bila res visoka.«
12 Štajerski
Šport
torek • 26. septembra 2017
Nogomet • NK Aluminij
PRVALiGA TelekomSIovenije
Reflektorji zaokrožili stadionsko celoto
Foto: Črtomir Goznik
V četrtek, 21. 9. 2017, so v Športnem parku Kidričevo uradno zasvetili reflektorji.
Spontano, brez velikega pompa, so v četrtek zvečer v Športnem parku Nogometnega kluba Aluminij Kidričevo pripravili manjšo slovesnost ob prižigu reflektorjev. Gre za nov mejnik v zgodovini nogometa v Kidričevem, investicija pa je v prvi vrsti namenjena naslednjim generacijam.
Klub se je skupaj s Talumom odločil, da bo tudi v prihodnje negoval tradicijo odličnega in načrtnega dela z mladimi. Prav
mladim je pripadla osrednja vloga ob prižigu reflektorjev, saj so v spremstvu trenerjev na sredini glavnega igrišča formirali kroge okrog rdeče mize z žogo. Ob njihovem odštevanju od deset do ena so s simboličnim pritiskom na rdeči gumb prižgali reflektorje.
Da zažarijo v njihovi popolnosti, potrebujejo sedem minut. Ob tem dogodku je predsednik uprave Taluma Marko Drobnič izpostavil: »To
je pomembna pridobitev za vse naše selekcije, ki redno trenirajo v našem športnem parku, od najmlajših pa do članov. Najprej je letos prišlo do postavitve tribune, ki je plod naših idej in znanja, tudi postavitev smo izvedli sami. Z reflektorji smo športni park ne samo polepšali, ampak smo mu dali dodatno vrednost, ki je zavidljiva. Verjamem, da bomo znali to infrastrukturo, ki je sedaj na razpolago, tudi izkori-
Nogomet • 2. SNL, S. krog
Sreča tokrat na strani Drave
Drava Ptuj - AŠK Bravo 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Brekalo (88. avtogol)
DRAVA PTUJ: Domjan, Flis, Petek, Lonzarič, Vezjak, Pani-kvar (od 60. Džafič), Školnik (od 84. Kolar), Šporn, Marcius (od 60. Cuffaro), Čeh, Šalamun. Trener: Simon Sešlar.
AŠK BRAVO: Vekič, Dobni-kar, Kurtovič, Klemenčič, Bre-kalo, Filipčič, Poglajen (od 46. Roškar), Agboyi, Bajič, Piskule (od 68. Adamič), Sredojevič
(od 60. Zorc). Trener: Dejan Grabič.
Uvodno dejanje obračuna med Dravo in Bravom je pripadlo simbolični gesti domačega predsednika Nastja Čeha, saj je bivšemu igralcu in vodji ptujske nogometne šole Marko Roškarju - trenutno nastopa za ljubljanski nogometni klub -predal manjše darilo.
Gostje so se čvrsto postavili in predvsem v prvem polčasu nikakor niso dopustili, da bi modrim igra stekla. Zmeraj so pravočasno zaustavljali njihove
napade, hkrati pa so nekajkrat poizkusili presenetiti iz protinapadov. V prvem polčasu 350 gledalcev na Mestnem stadionu ni videlo kakovostne predstave, izpostaviti velja le strela Poglajena za goste čez gol ter Panikvarja za Dravo mimo gola.
Več se je dogajalo v nadaljevanju, ko je Drava bolj povezala svoje igralne vrste in nanizala nekaj obetavnih akcij. Igralci Brava niso uspeli več tako striktno pokrivati domačinov, ki so iz hitrih akcij prihajali do zaključnih strelov. Tudi napak je bilo v sami igri manj, kar je Dravi pri-
stiti, predvsem pa smo s temi investicijami obogatili pogoje za delo naših selekcij. Odločili smo se, da na simboličen način prižgemo te reflektorje z našimi mladimi nogometaši, ki so naša prihodnost.«
Z novimi reflektorji je Športni park NK Aluminij dobil zaokroženo stadionsko podobo. Premierno so objekt v večernem terminu s treningom preizkusili člani, ki nastopajo v 1. ligi Telekom Slovenije, inve-
Na lestvici se je formiralo pet parov
Druga četrtina sezone v 1. ligi se je začela z nekaj zanimivimi tekmami in nekaj presenetljivimi izidi. V prvi vrsti to velja za zmago Rudarja proti Domžalčanom, ki se po izvrstnih nastopih v kvalifikacijah za Ligo Evropa nikakor ne uspejo adaptirati na domače tekmovanje. V zadnjih štirih krogih so doživeli že tri poraze, izpadli so tudi iz Pokala Slovenije. Čas za alarm?
Derbi začelja je bil odigran v gorenjski prestolnici, veselili pa so se ... Primorci! Za njih je to zgodovinska prva zmaga v najelitnejši slovenski ligi, s katero so zapustili dno lestvice. Blizu dna so še naprej Celjani, a so vseeno uspeli odščipniti točko vodilni Olimpi-ji, kar veliko pove predvsem o slednji. Celjani so vpisali tretji zaporedni remi, do vseh so prišli brez enega samega doseženega zadetka!
V dobri seriji pa so Goričani (razen vmesnega poraza proti Mariboru), ki veliko tekem odločajo v svojo korist v 2. polčasu. Tudi tokrat je bilo tako ... V prvem polčasu jih je reševal vratar Sorčan, Krčani pa so med drugim zapravili tudi 11-metrovko - Mujan je pri izidu 1:1 streljal mimo gola.
Na lestvici 1. lige se je oblikovalo pet parov moštev: Olimpija in Maribor (oba 24), Gorica in Rudar (oba 16), Domžale in Krško (oba 12), Celje in Aluminij (11 in 10) ter Ankaran in Triglav (6 in 4).
REZULTATI 10. KROGA:
Aluminij - Maribor 2:3 (1:0);
Triglav Kranj - Ankaran Hrvatini 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Brukic (25.), 1:1 Poplatnik (41., z 11 m), 1:2 Cerovec (62.), 1:3 Mate (85.);
Gorica - Krško 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Ejup (6.), 1:1 Osuji (21.), 2:1 Kapic (73.);
Celje - Olimpija Ljubljana 0:0;
Domžale - Rudar Velenje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Mary (42.).
1. OLIMPIJA	10	Z	3	0	21:4	24
2. MARIBOR	10	Z	3	0	19:Z	24
3. GORICA	10	S	1	4	11:11	1B
4. RUDAR VELENJE	10	s	1	4	10:11	1B
5. DOMŽALE	10	3	3	4	19:13	12
6. KRŠKO	10	3	3	4	1Z:19	12
7. CELJE	10	2	5	3	10:13	11
8. ALUMINIJ	10	2	4	4	13:1B	10
9. ANKARAN HRVATINI	10	1	3	B	11:24	B
10. TRIGLAV KRANJ	10	0	4	B	S:21	4
sticija pa je pomembna za vse prihodnje rodove kidričevske-
ga nogometnega kluba.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so si proti ekipi Brava priigrali peto prvenstveno zmago v sezoni.
neslo nekaj obetavnih situacij. V prvi je Šalamun streljal mimo vrat, sledil je strel Panikvarja »iz prve« (prav tako mimo gola), medtem ko je kapetan Čeh s kakšnih 15 metrov streljal direktno v vratarja Vekiča ... Pred tem so Ljubljančani dosegli zadetek iz prepovedanega položaja, tudi Piskole je bil sam pred vratarjem Domjanom, a akcije ni uspel zaključiti. To sta bili tudi edini nevarnejši situaciji Brava, medtem ko je Drava postajala iz minute v minuto nevarnejša. S hitrimi akcijami so z zaključnimi streli poizkušali Šalamun, Petek (odličen strel s kakšnih 18 me-
Mura noče z vrha, prvi poraz Sežancev
Le še dve ekipi v 2. ligi sta neporaženi, Mura in Jadran, iz te druščine je izpadla ekipa Tabor Sežana. Ta je v tem krogu izgubila prav proti Jadranu, ki je očitno hitro prebolel visoki poraz proti Aluminiju v Pokalu Slovenije.
Strelci v tem krogu niso bili pretirano razpoloženi, le nekaj ekip se je napadalno izkazalo. Med njimi je bila vodilna Mura (Bobičanec znova zadel v polno), Ilirija (dva zadetka Erwina Tignja) in Fužinar (druga zmaga v zadnjih treh krogih). Pomembno zmago je v končnici dosegla tudi Krka, ki se je - podobno kot Fužinar - dvignila z dna. Tam še naprej presenetljivo ostaja Roltek, ki nikakor ne najde pravega ritma.
trov je vrhunsko obranil vratar Vekič), Šporn in Vezjak. Nagrada za trud in precej boljšo predstavo v nadaljevanju je prišla v 88. minuti, ko je Cuffaro podal predložek z leve strani, žogo pa je v loku v lastno mrežo z glavo
preusmeril Brekalo - 1:0. Igralci Drave so se veselili srečnega, a zasluženega zadetka, ki jim je v zares težki tekmi prinesel novo prvenstveno zmago in ohranil stik z vrhom lestvice.
David Breznik
Dejan Školnik, Drava: »To je bila še ena zelo težka tekma, podobna tisti v sredo v pokalnem tekmovanju s Celjem. Na zahtevnem igrišču nam je manjkalo nekaj svežine, ampak smo garali do konca. Ob tem bi izpostavil, da je ekipa Brava mlada in igra zelo dobro, kar se je videlo predvsem v prvem polčasu. Za nas je bil sam začetek nekoliko težji, saj nismo mogli prebiti njihove obrambe, medtem ko je bilo v nadaljevanju veliko bolje in smo si priigrali kar nekaj lepih priložnosti. Na srečo se veselimo treh novih točk.«
V derbiju kroga je Kalcer z enim samim zadetkom ugnal Nafto, podobno velja tudi za tekmo v Kranju, kjer so Breži-čani zadetek dosegli z igralcem manj.
REZULTATI 8. KROGA:
Drava Ptuj - Bravo 1:0 (0:0);
Fužinar Ravne Systems -Farmtech Veržej 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Jelic (63., z 11 m), 2:0 Fasvald (77.), 3:0 Pečnik (87.);
Cherrybox 24 Tabor Sežana - Jadran Dekani 0:2; strelca: 0:1 Stepančič (38.), 0:2 Podgoršek (67.);
Kalcer Radomlje - Nafta 1903 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Cerar
(16.);
Ilirija 1911 - Rogaška 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Tiganj (22.), 1:1 Ne-skič (29.), 2:1 Bokovic (39.), 3:1 Tiganj (46.), 4:1 Fortin (77.);
Krka - Roltek Dob 2:1 (0:1);
strelci: 0:1 Leskovar (31.), 1:1 Ša-ric (80., z 11 m), 2:1 Wilson (81.);
Zarica Kranj - Brežice Terme Čatež 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kožar (90.); rdeči karton: Petro-vic (68., Brežice);
Mura - Brda 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Bobičanec (26.), 2:0 Kozar (63.), 3:0 Karničnik (80.), 4:0 Šlak (90.).
1.	MURA
2.	KAL. RADOMLJE
3.	JADRAN DEKANI
4.	DRAVA PTUJ
5.	BREŽICE ČATEŽ
6.	ILIRIJA 1911
7.	TABOR SEŽANA
8.	NAFTA 1903
9.	AŠK BRAVO
10.	KRKA
11.	FUŽINAR RAVNE 8
12.	BRDA
13.	ROLTEK DOB
14.	ZARICA KRANJ
15.	ROGAŠKA
16.	FARM. VERŽEJ
Z B
S B
S S Z S
Z 4 Z 4 Z 2 Z 3 Z 3 S 2
1	0 23:S
1	1 21:13
3	0 1B:S
1	1 1B:9
2	1 10:S
0	3 1Í12
4	1 10:10
1	3 Z:Z
0	4 S:9
2	4 9:13
1	S 11:19 B:13
2 4 1 S
Z	1
Z	1
B	1 1 4
S	1 1 B Í1S
Z	1 1 S 5:1B
S:10 B:10
19 19 1S 1B 14 12 10 10 9
S Z
S
4 4 4 4
JM
2
torek • 26. septembra 2017
Šport
Štajerski	13
Rokomet • NLB liga, 3. krog
Ključ je odlična obramba
Jeruzalem Ormož -Trimo Trebnje 22:19 (11:9)
JERUZALEM: M. Šulek, Ba-lent (9 obramb); Voljč, Čudič 5 (1), Grabovac, Žuran 1, T. Hebar
1,	Kocbek 3, Šoštarič, Ozmec 1, Ciglar, Mesaric 1, Vujovic 1, Raj-šp 1, Cirar 5, Kavčič 3. Trener: Saša Prapotnik.
TRIMO: Urbič, Brana (12 obramb); Cvetko 1, Djurdjevic, Florjančič 5, Horžen 1, Skol, Matic Kotar 6 (6), Sikošek Pelko, Marko Kotar, Udovič
2,	Sašek 1, Pernovšek, Mlakar, Ratajec 1, Grandovec 2. Trener: Roman Šavrič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Trimo 6/6. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Trimo 2 minuti. IGRALEC TEKME: Miha Kavčič (Jeruzalem Ormož).
Na Hard EK-u je pred okrog 300 gledalci potekala čvrsta rokometna predstava z malim številom golov (le 41 zadetkov). Zmaga Jeruzalema je povsem zaslužena, saj so si domačini skozi celotno tekmo pripravili bistveno več »zicer-jev« kot na drugi strani roko-metaši iz Trebnjega. »Obramba je delovala odlično, napad slabo, a smo vseeno dosegli pomembno zmago,« je na kratko opisal dogodke na tekmi vratar Jeruzalema Tomislav Balent, ki je tekmo končal pri 9 obrambah.
Gostje so nastopili brez kadetskega reprezentanta Tima Rozmana, Ormožani brez ka-petana kadetske reprezentance in lani prvega strelca ekipe
Tilna Kosija. »Med tednom se nam je poškodoval levičar Rozman in na tekmi nam ni uspelo zapolniti nastale vrzeli na desnem zunanjem. Tu mislim, da je bil ključ našega poraza. Obenem pa čestitke Jeruzalemu, njihova zmaga je čista kot solza,« je po tekmi športno čestital strateg Trima Roman Šavrič.
»Na Hardeku nismo zmagali že pet let«
Gostitelji so že v 1. polčasu imeli priložnost, da si ustvarijo bistveno višjo prednost od dveh zadetkov (11:9), a je blestel vratar Trima Urh Brana. »V prvem delu mi je šlo super, v drugem bistveno slabše. Premagali smo sami sebe, saj smo v napadu preveč grešili. Moram pa pohvaliti obrambo Ormožanov, res je delovala odlično. Tu na Hardeku nismo zmagali že vse od leta 2012. Zaslužena zmaga domačinov,« je dodal Brana, ki je do odmora zbral osem obramb, do konca tekme pa dodal še štiri.
Ormožani so skozi celoten 2. polčas nadzirali potek tekme in vodili z razliko treh do petih golov. V 57. minuti je Miha Kavčič zadel za ormoško vodstvo s +5 (21:16) in domači ljubitelji rokometa so že začeli slaviti zmago. Vendar prehitro. Trimo je imel celo napad za -1, vendar je poskus Klemna Saška z desnega krila zaustavil Balent. Gal Cirar je s svojim petim zadetkom v 59. minuti postavil končni izid 22:19.
Treba je pohvaliti odlično
NLB liga (m)
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 22:19 (11:9), LL Grosist Slovan -Koper 2013 26:27 (12:14), Krka - Riko Ribnica 29:26 (16:13), Maribor Branik - Urbanscape Loka 32:21 (18:12), Dobova -Herz Šmartno 28:28 (12:14).
1.	MARIBOR BRANIK 3 2 10 5
2.	J ERUZALEM ORMOŽ 3 2 10 5
3.	KOPER 2013 3 1 2 0 4
4.URBANSCAPELOKA	3 2 0 14
5.	TRIMO TREBNJE 3	1113
6.	RIKO RIBNICA 3	1113
7.	HERZ ŠMARTNO 3	0 2 1 2
8.	KRKA	3	10 2 2
9.	LL GROSIST SLOVAN 3	0 12 1
10.	DOBOVA 3 0 12 1
igro domačinov v obrambi, kjer jedro obrambe sestavljajo golobradi fantje: Jure Kocbek (1996), Frano Vujovic (1997), Dominik Ozmec (1998) in Miha Kavčič (1998). »Obramba je ključ do uspeha. V prvih treh krogih smo na račun igre v obrambi zbrali pet od šestih točk. Škoda za izgubljeno točko proti Ribnici. Treba bo tudi v prihodnosti zadržati tako visok nivo igre v obrambi, napad pa popraviti. V tem primeru se lahko nadejamo dobre sezone,« je še povedal najboljši igralec tekme Miha Kavčič, sicer mladinski reprezentant Slovenije.
Ormožani po treh krogih zasedajo 2. mesto s petimi osvojenimi točkami. Isti izkupiček, vendar boljšo gol razliko ima na prvem mestu Maribor. V 4. krogu Ormožane v petek, 29. septembra, čaka gostovanje v Ljubljani pri Slovanu.
UK
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Zagorje enostavno premočno
ŽRK Aklimat Ptuj -Zagorje 18:36 (8:18)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec M., Kac 1, Kolenko 1, Kelc 1, Križanec L., Kolednik, Pu-šnik, Bedrač, Puž 1, Borovčak, Čagran, Selinšek 4, Majcen, Korotaj 6, Gomilšek 4. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Aklimat Ptuj 1/2, Zagorje 2/2. IZKLJUČITVE: ŽRK Aklimat Ptuj 2 minuti, Zagorje 6 minut.
Kakovostna razlika v prid Zagorja se je na dvoboju s Ptujčankami kazala od prve minute naprej in se na koncu tudi rezultirala skozi previsoko razliko 18 zadetkov.
Mlada domača vrsta na začetku tekme nikakor ni našla poti, da bi premagala gostujočo vratarko Pericevo. Slednja je obranila tudi strele s »čistih položajev«, njene obrambe pa so Zagorjankam dale dodatnega naboja, medtem ko so domačim kar precej »spodrezala krila«. Plod dobrih obramb je posledično gostjam prinesel
veliko »lahkih« zadetkov in že v 17. minuti neulovljivo prednost 2:10. Do konca polčasa so se igralke Aklimata strelsko vendarle prebudile, tako da razlika do polčasa ni več strmo naraščala (8:18).
V nadaljevanju je gostujoči trener Bojan Voglar na klop posadil nekatere nosilke igre. To je pomenilo, da so se Ptuj-čanke lahko kar nekaj časa
1. A SRL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Akli-mat Ptuj - Zagorje 18:36 (8:18), Ljubljana - Ž.U.R.D. Koper 27:31 (15:16), Jadran Bluemari-ne - Krka 16:28 (8:13), Z'dežele - Zelene doline Žalec 26:21 (12:9), Mlinotest Ajdovščina -Krim Mercator 17:32 (12:15).
1.	ZAGORJE	2	2	0	0	4
2.	KRIM MERCATOR	2	2	0	0	4
3.	KRKA	2	2	0	0	4
4.	Ž.U.R.D. KOPER	2	2	0	0	4
5.	Z'DEŽELE	2	2	0	0	4
6.	LJUBLJANA	2	0 0	2	0
7.	ZEL. DOLINE ŽALEC	2	0 0	2	0
8.	MLIN. AJDOVŠČINA	2	0 0	2	0
9.	JADRAN BLUEMAR.	2	0 0	2	0
10.	AKLIMAT PTUJ 2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Miha Kavčič (modri dres s št. 47) je eden od stebrov ormoške obrambe.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Do zmage kljub nihanjem v igri
enakovredno kosale z gostjami. Še več, s serijo 6:2 so se približale na rezultat 14:20. Bližje ni šlo ... Sledilo je ponovno uspešnejše nadaljevanje Zagorja v popolnejši postavi in strelsko učinkovit zaključek. V zadnjih 15 minutah, ko so v domači ekipi dobile priložnost za igro vse mlade rokometaši-ce, izredno serijo gostij 1:12 in končno visoko zmago z 18:36. Pri gostjah je v golu blestela Periceva, največ zadetkov pa sta zabili Ljepoja devet in Vrb-njakova osem. Pri domačinkah je Korotajeva dosegla šest zadetkov, izpostaviti pa je treba še Gomilškovo, ki se je po poškodbi uspešno vrnila v ekipo s štirimi zadetki.
Ptujske igralke so tokrat v športni dvorani Ljudski vrt naletele na absolutno previsoko oviro, saj bo Zagorje čisto pri vrhu lestvice. ŽRK Aklimat Ptuj bo pozitivne rezultate za obstanek v 1. A-ligi iskal na tekmah proti enakovrednim tekmicam.
David Breznik
Drava Ptuj - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 28:24 (12:8)
DRAVA PTUJ: Osterc 2, Mlač-Černe, Reisman, Bračič 2, Maroh 1, Krasnič 1, Koštomaj 1, Blažič, Polutnik, M. Žuran 1, Falež 1, Bedrač 1, Rožman 6, Gregorc 8 (4), Krabonja 4, S. Žuran. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 4/4, Jadran 6/7. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 14 minut, Jadran 4 minute.
Dodobra prenovljena in pomlajena rokometna vrsta Drave se je prvič v novi sezoni predstavila približno 100 gledalcem, ki so prišli na obračun z Jadranom. Obrisi igre so vidni, potrebno pa bo še veliko dela na podrobnostih.
Domačini so odlično začeli, najbolj je bil razigran organizator igre Rožman, ki je s prodori serijsko zabijal zadetke - v 18. minuti je Drava vodila 9:4. V tem obdobju je zelo solidno delovala obramba, zadetke so igralci dosegali iz protinapadov in tudi na postavljeno obrambo, prav tako pa se je razigral tudi vratar Sandi Žu-ran, ki je bil ponovno ključni člen do zmage. Na drugi strani so imeli tudi Kozinci v vratih v prvem polčasu razpoloženega
Ponikvarja, ki je Primorce še nekako ohranjal v igri. Slednji so po visokem zaostanku naredili serijo 0:3, a so ob koncu prvega polčasa spet popustili. Drava je odšla na odmor z lepo popotnico 12:8.
V 2. polčasu so bila nihanja v igri domače ekipe še izrazi-tejš. Ko so gostje bolje zaigrali v obrambi in so bili v napadu uspešni predvsem po zaslugi krožnega napadalca Gašperši-ča in desnega krila Dobrile, so v 44. minuti izenačili na 15:15. V teh odločilnih trenutkih srečanja je odgovornost prevzel povratnik v ekipo, izkušeni Gre-gorc, saj je uspešno zadeval z desnega krila in s sedemme-trovk - skupno je dal kar osem zadetkov. S tem je dal novega zaleta soigralcem in po dveh zaporednih zadetkih Krabonja je bilo osem minut pred koncem znova +5 za ptujske roko-metaše. A tudi ta prednost ni bila dovolj za miren zaključek, saj je Drava igrala kar s tremi izključenimi igralci manj v polju, kar je Jadran izkoristil za znižanje na 23:21. V sami končnici so domačini bolje zaigrali v obrambi, svoje je na vratih dodal razpoloženi vratar Žu-ran, mladi Osterc pa je postavil končni rezultat tekme 28:24.
Jan Gregorc, Drava Ptuj: »Delali smo določene začetni-
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Škerjanc Jadran Hrpelje 28:24 (12:8), Črnomelj -Istrabenz plini Izola 26:30 (11:12), Škofljica Pekarna Pečjak -Grosuplje 28:26 (15:14), Rudar - Brežice 28:23 (13:15), Dol TKI Hrastnik - Slovenj Gradec 2011 29:24 (13:12), Krim-Olim-pija - Radeče Papir nova 28:29 (12:18), Sviš Ivančna gorica -Krško 31:25 (15:12).
1.	SVIŠ IVANČNA GOR.	2	2	0 0
2.	DOL TKI HRASTNIK	2	2	0 0
3.	DRAVA PTUJ	2	2	0 0
4.	ŠKOFLJICA PEČJAK	2	2	0 0
5.	SLOVENJ GRADEC	2	1	0
6.	ISTRABENZ IZOLA	2	1	0
7.	GROSUPLJE	2	1	0
8.	RADEČE PAPIR NOVA 2	1	0
9.	RUDAR	2	1	0
10.	KRIM-OLIMPIJA	2	0	1
11.	JADRAN HRPELJE	2	0	1
12.	BREŽICE	2	0	0 2
13.	KRŠKO	2	0	0 2
14.	ČRNOMELJ	2	0	0 2
ške napake in z njimi tekmecem vedno znova dovolili, da se nam približajo. A predvsem z dobro igro v obrambi in z malo bolj umirjeno igro v napadu smo v končnici tekmo ruti-nirano izpeljali do zmage. Ob tem želim pohvaliti mlade soigralce, ki so zelo pridni na treningih. Njihovo delo se je kazalo tudi na tekmi, zato rezultat na koncu ni mogel izostati.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši so tudi na domačem igrišču uspešno začeli sezono 2017/18.
14 Štajerski
Šport
torek • 26. septembra 2017
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Sedem ekip ločijo tri točke
3. SNL sever: Visok poraz v Zrečah
REZULTATI 6. KROGA: Ko-
rotan Prevalje - Mons Claudius 0:1 (0:0), Zreče - Videm 4:0 (3:0), Tehnotim Pesnica - S.Rojko Dobrovce 1:0 (0:0), Dravograd Avto Grubelnik -Fosilum Šentjur 3:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Dravinja 0:3 (0:1), AjDAS Lenart - Kety EMMI Bistrica 1:2 (1:2), Šampion - Pohorje 3:0 (1:0).
1. ŠAMPION	5	4	1	O	2O:4	13
2. DRAVOGRAD	5	4	1	O	17:4	13
3. KETY E. BISTRICA	6	4	1	1	11:6	13
4. DRAVINJA	5	3	2	O	12:5	11
5.ZREČE	6	3	1	2	13:7	1O
6. MONS CLAUDIUS	6	3	1	2	1O:11	1O
7. VIDEM	6	3	1	2	g:11	1O
8. TEHNO. PESNICA	5	3	O	2	S:5	g
9. ŠMARJE PRI J.	6	3	O	3	6:14	g
10. KOR. PREVALJE	6	1	1	4	S:12	4
11 POHORJE	6	1	1	4	6:11	4
12. FOSIL. ŠENTJUR	5	1	O	4	7:16	3
13. S.R. DOBROVCE	6	1	O	5	6:16	3
14. AJDAS LENART	5	O	O	5	4:15	O
ZREČE - VIDEM 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Podgrajšek (28., z 11 m), 2:0 Zbičajnik (41.), 3:0 Brdnik (44.), 4:0 Lipičnik (74.).
VIDEM: Krušič, Koren, Ko-stanjevec (od 29. Bračič), Lončarič (od 69. Kovačič), Lah (od 46. Cesar), Cafuta, Hliš, Te-ment, Božak, Krajnc, Plajnšek. Trener: Primož Gorše.
Po lepi predstavi in zmagi v sredo na Prevaljah so tokrat
nogometaši Vidma spet gostovali, in sicer v Zrečah. Tokrat so prikazali precej manj in plod tega je visok poraz. Za zmago ali vsaj točko je bilo v soboto potrebno zadeti, tega pa gostje kljub kar nekaj situacijam niso zmogli.
Na slabem in precej mehkem terenu sta imeli v uvodu obe ekipi kar nekaj težav, da sta se nanj privadili, idealno priložnost pa je zapravil Božak, saj se je sam znašel pred domačim čuvajem mreže. Lepo situacijo je slabo zaključil še Tement, nato pa so vse nevarnejši postajali tudi domačini, ki so pretili predvsem iz protinapadov. Iz enega izmed njih so domačin prišli do enajstmetrovke, ki jo je zakrivil gostujoči vratar Krušič - 1:0. Da bi bile težave Vidma še večje, se je poškodoval še steber obrambe Kostanjevec, ki je moral iz igrišča. Ob koncu prvega polčasa so Zrečani zadeli še dvakrat in na odmor odšli z visoko prednostjo.
Drugi del so varovanci Primoža Goršeta začeli silovito: priložnosti so se vrstile kot po tekočem traku, a zaradi neučinkovitosti zaostanka niso uspeli znižati. Dve lepi priložnosti je zapravil Božak, nato še Krajnc, pa tudi naveza Ce-sar-Plajšek bi lahko obetavno akcijo bolje izpeljala. Po vseh
Športni napovednik
Futsal • Prijateljska tekma reprezentance Slovenije
Slovenija - Nemčija (v torek, 26. 9., ob 18.00, v športni dvorani v Kidričevem)
Nogomet • 2. SNL
ZAOSTALE TEKME 7. KROGA (SREDA, 27. 9., OB 16.00): Roltek Dob - AŠK Bravo, Farmtech Veržej - Zarica Kranj, Brežice Terme Čatež - Mura, Brda - Cherrybox 24 tabor Sežana. Srečanje Ilirija 1911 - Drava Ptuj bo na sporedu 4. 10. ob 15.30.
Pokal MNZ Ptuj, člani
PARI 2. KROGA (SREDA, 27. 9., OB 16.30): Apače - Podleh-nik, Središče ob Dravi - Videm, Hajdina - Zavrč, Markovci -Podvinci, Bukovci - Dornava, Zgornja Polskava - Kety Emmi Bistrica, Grajena - Gorišnica, Cirkulane - Drava Dakinda Ptuj.
Pokal MNZ Ptuj, mladina
PARI 2. KROGA (TOREK, 26. 9., OB 16.00): Korant Bukovci - Drava Dakinda Ptuj, Apače - Kety Emmi Bistrica, Aluminij -Ormož, Središče ob Dravi - Hajdina Golgeter.
Boks • 3. Dejan Zavec Boxing Gala
V soboto, 30. septembra, se bo ob 19. uri v Casinoju Mond v Šentilju odvil tretji v seriji Dejan Zavec Boxing Gala dogodkov. Tokrat se bodo naši boksarji pomerili z odlično ekipo iz Avstrije, zato boksarskega adrenalina zagotovo ne bo manjkalo. Doslej potrjeni pari, ki bodo nastopili na dogodku, so: Tomi Lorenčič (BK Dejan Zavec Boxing) - Marcel Meinl Aljaž Venko (BK Dejan Zavec Boxing) - Marcel Rumpler Jan Sekol (BK Dejan Zavec Boxing) - Suleiman Taher Luka Mejač (Fight Club Ljubljana) - Islam Aslahanov Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Umar Dzambekov Gregor Škrjanec (BK Chagi Ljubljana) - Stefan Nikolic Vstop na dogodek bo mogoč samo za osebe, starejše od 18 let z veljavnim osebnim dokumentom.
JM
zapravljenih priložnosti so domačini na drugi strani zadeli še četrtič in postavili končni izid tekme. V drugem polčasu je nad bolečinami tožil tudi Lončarič, ki je bil prav tako kot Ko-stanjevec zamenjan.
Videm bo že v sredo v pokalu MNZ Ptuj gostoval v Središču ob Dravi, naslednjo nedeljo pa bo v prvenstvu gostil ekipo Lenarta.
Super liga
REZULTATI 5. KROGA:
Bukovci - Cirkulane 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Pal (12.), 0:2 Pal (50.), 1:2 Zoreč (80.), 2:2 Medved (89.);
Podvinci - Gerečja vas 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Žgeč (10.), 1:1 Sagadin (67.);
Markovci - Stojnci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bezjak(54.);
Apače - Pragersko 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Šešo (68.);
Hajdina - Središče 3:0 (2:0); strelci 1:0 Prelog (16.), 2:0 Vo-grinec (24.), 3:0 Svržnjak (75.).
1 APAČE 2. CIRKULANE S. STOJNCI
4.	BUKOVCI
5.	PODVINCI
6.	MARKOVCI
7.	GEREČJA VAS S. HAJDINA
g. SREDIŠČE 10. PRAGERSKO
1 1 1 1 1 1 S O 1 2 1 2 1 2 2 2
0	4
1	4
14:S g:4 7:3 13:S
g:6
S:12 4:13 S:1S
Foto: Črtomir Goznik
V Bukoucih je bilo odigrano naslednje u nizu izenačenih srečanj Superlige: ekipi Bukouceu in Cirkulan sta si točke razdelili.
Strelci v 5. krogu Superlige, kjer je bilo na sporedu kar nekaj zanimivih obračunov, niso bili pretirano razpoloženi. Nekaj več zadetkov so gledalci videli le v Bukovcih in na Hajdini.
Derbi kroga je bil v nedeljo v Bukovcih, kjer je lepo število gledalcev videlo remi. Gostje so po dveh zadetkih Pala vodili že 0:2, toda končnica srečanja je pripadal domačinom, ki so izvlekli točko. V Podvincih zmagovalca prav tako ni bilo, po vodstvu domačinov je točko gostom prinesel Sagadin. Apače so minimalno ugnale Pragersko, ki je tako še edina ekipa brez zmage. Zmagovi-
ti zadetek za vrsto iz Apač je ob prvem stiku z žogo prispeval Šešo. Lokalni obračun v Markovcih so dobili domači in tako nekoliko presenetljivo rumeno-črnim prizadejali prvi letošnji poraz. Prvič letos je slavila Hajdina, ki je prepričljivo odpravila ekipo Središča ob Dravi s 3:0.
1. liga MNZ Ptuj: Skorba s preobratom do zmage v derbiju
REZULTATI 5. KROGA: Dornava - Ormož 1:0 (0:0), Polskava avtop. Grobelnik - Rogozni-ca 0:6 (0:3), Skorba - Grajena 5:3 (1:3), Podlehnik - Tržec 2:0 (0:0), Gorišnica - BOČ Poljčane 1:4 (0:2).
1.	GRAJENA 5 4 0 1 19:10 12
2.	SKORBA 4 4 0 0 16:9 12
3.	PODLEHNIK 4 3 0 1 11:4 9
4.	BOČ POLJČANE 5 3 0 2 13:9 9
5.	DORNAVA 5 2 1 2 6:10 7
6.	ROGOZNICA 5 3 11 15:6 4
7.	GORIŠNICA 4 1 0 3 8:11 3
8.	TRŽEC	5 1 0 4 8:13 3
9.	POLSKAVA 5 1 0 4 5:20 3
10.	ORMOŽ 4 0 0 4 5:14 0
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč - Majšperk Picerija Špajza 7:0 (3:0), Hajdoše - Lovrenc 1:3 (0:1), Makole Bar Miha -
Nogomet • Pokal Slovenije
Olimpija in Maribor že v četrtfinalu, Aluminij s Krko
Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so v četrtek opravili žreb četrtfinalnih dvobojev za pokal Slovenije. Med osmimi preostalimi ekipami v tekmovanju je žreb izvrgel par, ki bi ga mnogi raje videli v finalu, Olimpija - Maribor. Kidričani so za tekmeca dobili enega izmed dveh preostalih drugo-ligašev, novomeško Krko, in imajo zares lepo priložnost za napredovanje v polfinale. Prva tekma bo odigrana v Ki-
Slovenja vas 43 (3^), Zgornja Polskava - Leskovec 13 (1;o).
7. PODLEHNIK S. TRŽEC
2 2 1 3
5:7 4:13
1 ZAVRČ
2.	LESKOVEC
3.	LOVRENC
4.	ZG. POLSKAVA
5.	MAKOLE MIHA
6.	HAJDOŠE
7.	SLOVENJA VAS S. OPLOTNICA
g. MAJŠPERK
0	0	22:1
0	1	g:g
1	1	S:S
1	1	al)
1	1	S:g 0	3	10:13
0	3	7:13
2	1	4:5
1	2	3:12
VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 4. KROGA: Gerečja vas - Hajdina 13, Leskovec - Lovrenc 2;1.
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Dornava - Podlehnik 1:0, Markovci -Tržec 4:2, Borovci - Grajena 1:2.
1 HAJDINA
2.	SKORBA
3.	GEREČJA VAS
4.	LOVRENC
5.	LESKOVEC
6.	SP. POLSKAVA
0	1 1g:1O
1	O 14:1O
2	1 7:7 1	2 5:6 1	2 5:7 1	2 1:11
VETERANI 40
REZULTATI 4. KROGA: Videm - Majšperk 5:2, Ormož - Hajdo-še veterani 6:0, Zgornja Polska-va - Pohorje Oplotnica 5:1.
1 ORMOŽ	4 3 10 15:4
1.	PODVINCI
2.	DORNAVA
3.	GORIŠNICA
4.	GRAJENA
5.	MARKOVCI
6.	BOROVCI
17:2 6:3 12:5
O	O
0	1
1	O O	2 g:S 0	2 10:13 0	3 3:15
2.	VIDEM
3.	ZG. POLSKAVA
4.	HAJDOŠE VET.
5.	POH. OPLOTNICA 4
6.	MAJŠPERK 4
2
2	1	1
2	O	2
1 1	2
O O	4
1 1 13:1O
12:g
6:13 4:S 7:13
tp,jb
Tenis • Mednarodni turnir
Tamara in Nina v Podgorici
dričevem, povratna v Novem mestu.
Pari četrtfinala (dve srečanji):
Aluminij - Krka, Celje - Mura, Triglav - Gorica, Olimpija - Maribor. Termina četrtfinalnih tekem sta 18. in 25. oktober, že sedaj pa je znano, da bosta Olimpi-ja in Maribor tekmi odigrala v drugih terminih (Liga prvakov).
JM
V glavnem mestu Črne gore je pretekli teden potekal ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na njem sta nastopili tudi Tamara Zidanšek (198. na WTA) in Nina Potočnik (444.). 19-letna članica TK Terme Ptuj je bila na turnirju 1. nosilka.
Za Tamaro je sezona polna manjših poškodb, nastop v Podgorici pa je bil sploh prvi po junijskih kvalifikacijah Wim-bledona. Resnega turnirja ni v celoti odigrala vse od februarja (Perth) ... Ko je pretekli teden uspešno pomagala ekipi TK Terme Ptuj do članskega eki-
ITF-turnir v Podgorici, 25.000 dolarjev:
1.	krog: Zidanšek (1.) - Juhaz-sova (Slovaška) 6:7(4), 7:5, 6:0, Potočnik - Bogdan (Romunija) 5:3, prekinjeno;
2.	krog: Zidanšek (1.) - Herd-zelas (BiH) 6:3, 6:1, Potočnik - Gatto Monticone (Italija, 6.)
1:6, 5:7;
četrtfinale: Zidanšek (1.) -Maleckova (Češka, 5.) 1:6, 3:6.
pnega naslova državnih prvakinj, je bila naslednja stopnička vrnitev na svetovno teniško turnejo. Z uvrstitvijo v četrtfi-nale je bila uspešna, jasno pa je pomanjkanje tekmovalnih izkušenj. V 2. krogu je ugnala 20-letno Deo Herdzelas (349.), ki je pred tedni na Ptuju trenirala s trenerjem Zoranom Krajncem. V četrtfinalu jo je ustavila 23-letna Jesika Ma-leckova (278.), ki se je kasneje prebila do finala.
Nina Potočnik ima za sabo uspešnejšo sezono, osvojila je tudi svoja prva dva turnirja z nagradnim skladom 15.000 dolarjev, sedaj se preizkuša na turnirjih višjega ranga. 20-le-tna članica TK Galtena je v uvodnem krogu igrala z Eleno Bogdan, ki je pri zaostanku 3:5 srečanje predala. Še višja ovira jo je čakala v 2. krogu, ko je igrala proti 29-letni Giulii Gatto Monticone (272.). Izkušena Italijanka je bila boljša v končnici drugega niza, ko je imela Nina žogico za tie-break. A do njega ni prišlo ...
JM
torek • 26. septembra 2017
Šport, rekreacija
Štajerski TEDNIK 15
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Reprezentanti pri Dejanu Zavcu, v torek v Kidričevem z Nemčijo
V soboto se je v Kidričevem zbrala slovenska futsal reprezentanca, ki je v ponedeljek v Mariboru že odigrala prijateljsko srečanje z Nemčijo, drugo bo z istim tekmecem odigrala nocoj, v torek, v Kidričevem (ob 18.00, prenos na Šport TV). Za slovensko izbrano vrsto bo to 240. uradna tekma.
Sobota je minila v znamenju uvodnega treninga, obiska predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijato-vica in predsednice KMN pri NZS Samanthe Tine Lovše ter druženja z nekdanjim boksarskim asom Dejanom Zavcem.
Košarkarji za vzor
»Vsakič je lepo priti na priprave reprezentance. Nismo kompletni, a akcijo Euro 2018
je treba začeti. Želimo si, da misijo začnemo z dvema zmagama proti Nemčiji,« je povedal kapetan Igor Osredkar, ki je tako kot selektor Andrej Dobovičnik dejal, da je lahko reprezentanci za vzor košarkarska izbrana vrsta, ki je z zvrhano mero borbenosti, predanosti in discipline postala evropski prvak. »Košarkarji so mi dali novih moči in novega zagona,« je bil jasen Osredkar, ki je slovenski rekorder glede nastopov (136) in doseženih zadetkov (67) za izbrano vrsto.
Dobre želje Dejana Zavca
Ekipa je v soboto po treningu obiskala tudi Dejana Zavca v njegovem boksarskem hra-
Foto: futsal.si
Slovenska jutsal reprezentanca se v Kidričevem mudi na mini pripravah, v sklopu katerih se je ustavila tudi v telovadnici nekdanjega boksarskega šampiona Dejana Zavca.
mu na Ptuju. »To je bila prijetna popestritev treninga,« je bilo slišati med našimi igralci. »V Sloveniji futsal morda še ni tako popularen kot po svetu, sam pa ga imam zelo rad - ker je hitra in dinamična igra. Ekipi Slovenije želim uspešno delo ter obdobje brez poškodb in dobro nastopanje na domačem evropskem prvenstvu,« je ob obisku povedal Zavec.
UR
Motokros • Dirka za državno prvenstvo
Zadnja domača dirka Gajserju, zmaga v sezoni pa Kutnarju
Motokrosisti so v nedeljo na preizkušnji v Šentvidu pri Stični končali letošnje državno prvenstvo. Na zadnji dirki je v razredu MX open zmagal najboljši slovenski mo-tokrosist Tim Gajser, naslov prvaka pa si je privozil Luka Kutnar.
S sedmo dirko se je končala sezona državnega prvenstva v motokrosu. Novi državni prvak je v kraljevski kategoriji MX open postal domačin Luka Kutnar. Tim Gajser pa je z dvojno zmago na današnji dirki končal domači del sezone, zdaj ga čaka nastop za reprezentanco na dirki za pokal narodov in prestižna su-
perkros dirka Monster Energy Cup v Las Vegasu, kjer se bo potegoval za milijon ameriških dolarjev. V kategoriji MX2 je z zmago naslov prvaka potrdil Jan Pancar, ki kaže odlično formo pred reprezentančnim nastopom.
Sezono državnega prvenstva je sicer zaznamovala poškodba Gajserja, ki zaradi okrevanja ni mogel nastopiti na vseh dirkah. Prav tako velik del sezone zaradi poškodbe ni nastopal Klemen Gerčar. Svojo priložnost je zato zgrabil Ku-tnar, sicer domačin, ki je na tej stezi odraščal.
Tim Gajser je športno čestital novemu prvaku in priznal,
Športno plezanje • Svetovni pokal
Markovičeva do polfinala, Garnbretova do zmage
Karavana najboljših športnih plezalcev v težavnosti se je konec tedna mudila na Škotskem. Znova je blestela Janja Garnbret, ki je dosegla četrto zmago in se s tem utrdila na prvem mestu skupnega seštevka. Mlada Korošica je na petih tekmah zbrala vsega skupaj 465 točk, natanko sto točk manj ima na 2. mestu Ko-rejka Jain Kim, tretja je Belgijka
Anak Verhoeven, ki za vodilno Slovenko zaostaja velikih 161 točk.
V kvalifikacijah je odlično nastopila tudi Mina Markovič, ki je obe postavljeni smeri splezala do vrha in s tem delila 1. mesto. V polfinalu pa Ptujčanki ni uspelo ponoviti plezanja iz kvalifikacij in je nastope končala na 15. mestu. V skupnem seštevku zaseda 7. mesto.
Pri moških je Domen Škofic
zasedel odlično 4. mesto in je trenutno peti v skupnem seštevku.
Športne plezalke in plezalce pred novembrskim zaključkom sezone 11. in 12. novembra v Kranju čakata še tekmi na Kitajskem: 7. in 8. oktobra v Wujiangu ter 14. in 15. oktobra v Xiamenu.
sta
Boks • Mednarodni turnir v Sarajevu
Venko v v Sarajevu polovično uspešen
V glavnem mestu BiH je konec tedna potekal mednarodni turnir pod okriljem evropske boksarske zveze (EABA), na katerem so nastopili borci iz Anglije, Škotske, Walesa, Belgije, Nemčije, BiH, Makedonije, Kosova in Slovenije. Slovensko odpravo je vodil selektor Slobodan Andželic, nastopali pa so Aljaž Venko, Andrej Ba-kovič in Marko Makovec. Ba-kovič je izgubil uvodno borbo, Makovec (kategorija do 75 kg)
pa je slavil v obeh dvobojih.
Venko je nastopil v kategoriji do 75 kg, njegov prvi tekmec pa je bil domačin iz BiH, Branislav Malinovic. Borbe je bilo hitro konec, že po 30 sekundah, saj je domačin utrpel poškodbo nosu. S tem se je član BK Dejan Zavec Boxing uvrstil v nedeljski finale, kjer je bil njegov tekmec Kyran Jones. Izkušenejši borec iz Walesa je zasluženo slavil. »Tekmec me je na začetku kar nekoliko
presenetil s svojo kakovostjo. Bil je nekoliko višji od mene, kot levičar je predvsem na di-stanci pokazal veliko znanja. V prvih dveh rundah mu nikakor nisem mogel vsiliti svojega načina borbe, to mi je uspelo šele v tretji rundi, kar pa je bilo premalo za preobrat,« je o finalni borbi povedal Venko, ki ga že v soboto čaka nova preizkušnja, 3. Dejan Zavec Boxing Gala v Mondu v Šentilju.
JM
da je navdušen, ko je videl, koliko ljudi ga je prišlo podpirat. Svoje misli pa je že usmeril v prihajajoče dirke, med katerimi bo najprej na vrsti pokal narodov v motokrosu, ki bo na sporedu že prihodnji konec tedna v veliki Britaniji. V državni reprezentanci bo Gajserju delal družbo državni prvak v kategoriji MX2, mladi Jan Pancar, ki je na Cukrci, kot tej stezi pravijo domačini, dvakrat prepričljivo zmagal.
Ekipa GT243 in organizator sta bila tudi tokrat dobrodelna, saj sta sredstva tokrat podelila dolenjski družini in mariborski porodnišnici.
sta

Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing)
16 Šia/m&TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 26. septembra 2017
Slovenija • 16 mest z oskrbovanimi stanovan ji
V državi 400 oskrbovanih stanovanj, na Ptuju še nobenega
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ima v 16 krajih po državi v lasti skupaj nekaj več kot 400 oskrbovanih najemnih stanovanj, je v novozgrajeni stavbi v Brežicah pred nekaj dnevi odprl 12 tovrstnih stanovanj. Ta so namenjena stanovalcem, starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje.
Po podatkih omenjenega sklada ima novo zgrajena stavba na Prešernovi cesti ob Domu starejših Brežice pritličje, nadstropje in mansardo, tamkajšnja stanovanja pa se uvrščajo v energetski razred B2. Njihova površina znaša od 47 do 61 kvadratnih metrov, arhitekturno pa so jih prilagodili za gibalno ovirane ter opremili z dvigalom, držali, s širšimi prehodi in z drugim. Primerna so za bivanje enega ali dveh stanovalcev.
Vsa imajo predprostor, kuhinjo z dnevno sobo, spalnico, kopalnico, balkon in shrambo. Kuhinja je opremljena z lesenim delom, s
hladilnikom z zamrzovalnikom in električno kuhalno ploščo, arhitekturno prilagojena kopalnica pa s prho in z držali.
V pritličju so ob opremljenem skupnem prostoru za sestajanje stanovalcev še sanitarije, pralnica in kolesarnica. Za stanovalce je na voljo 14 parkirnih mest.
Kot je ob gradnji omenjenih stanovanj povedal direktor sklada Florijan Bulovec, so za gradnjo objekta brez opreme in razsvetljave namenil približno 1,1 milijona evrov.
Omenjeni nepremičninski sklad je sicer lastnik več kot
2800 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starostnike v skoraj 120 krajih po državi. Sklad je hkrati lastnik nekaj več kot 400 oskrbovanih najemnih stanovanj.
Oskrbovana najemna stanovanja imajo v Celju, Kopru, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani oz. na Brdu, v Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Trebnjem, Trzinu, Škofljici, Izoli in Brežicah.
Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji so ob domu starejših v Logatcu zgradili leta 2001. (sta)
Ptuj • Patiband, zgodba zlatega rokenrola in bluesa
Ko je darilo glasba in znov
Na Starklovem ribniku v Kicarju so se 8. septembra družili ljubitelji rokenrola in bluesa. ustanovitelj je Otmar (Pati) Gaiser, ki je v imenu banda tudi vabil na prvi rok piknik dicionalen. Člani Patibanda niso samo veliki ljubitelji glasbe, temveč tudi veliki prijatelji in tista, ki dela ljudi srečne in zadovoljne, to pa je tudi njihov glavni namen, da bi se vsi skupaj glasbi, zato so povabili tudi svoje glasbene prijatelje: skupino Hudobni volk, harmonikarja šansoni, glasbene prijatelje iz Maribora...
Band je po besedah ustanovitelja nastal po nekakšnem preblisku, in ker so za to obstajali vsi pogoji: prosti čas, instrumenti, glasba, note ..., predvsem pa ljubezen do glasbe, to občutenje glasbe. Malo glasbe pa je bilo tudi že v njegovi mladosti (kitara, orglice, Bob Dylan ...). Ko je nekega dne pred dvema letoma po naključju šel mimo glasbene trgovine, je ugotovil, da si lahko na kredit kupi ojačevalec, dobro kitaro in drugo glasbeno opremo. Tako se je začelo, pa tudi prosti čas po zaključku nekih zgodb ni bil več problem. Dodatni navdih pa je bilo iskanje darila za enega od prijateljev, kaj kupiti oz. podariti nekomu, ki ima pravzaprav vse; kaj če bi mu podaril band, ker tega pa zagotovo nima, mu pripravil presenečenje in žur z mojim bandom. „Na prvem roj-
Patiband je uspešno zažigal na letošnji Ptujski poletni noči.
stnem dnevu smo bili še malo manj glasbeno uigrani, letos pa smo že zaigrali tako, kot je treba. Tisti, ki so nas poslušali na Ptujski poletni noči, so bili prav tako navdušeni. S tem smo dobili zagon in voljo še za naprej. Vadimo v kleti naše družinske
hiše, v prostoru, ki smo ga prvotno namenili za družinska družabna srečanja, ki so se z leti razredčila, tako je prostor dobil še dodatno vsebino. Zdaj je postal naš vadbeni prostor. Za ansamble je velik problem, ker nimajo kje vaditi, mi tega
Ptuj • 120 let od prve kinopredstave na Ptuju
Praznovanja še ni konec!
Mestni kino Ptuj je s 120 leti najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Praznovanje častitljivega jubileja se je začelo marca letos, prejšnji teden pa je z izdajo monografije Kino je vedno dobra ideja: 120 let od prve kinopredstave na Ptuju in postavitvijo istoimenske razstave doseglo vrhunec.
Knjiga in razstava sta plod večletnega sodelovanja upravitelja ptujskega kina Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj in Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Lična monografija na približno toliko straneh, kot ptujski kino šteje let, bralca skozi zgodovino kinematografije na Ptujskem ne popelje le z besedo, temveč tudi z bogatim slikovnim gradivom, reprodukcijami dokumentov, načrtov, časopisnih
člankov, vstopnic in razglednic. Knjigo so natisnili v 300 izvodih, brezplačno jo je mogoče dobiti v ptujskem kinu ali CID Ptuj.
Uredniški odbor so sestavljali Mateja Lapuh iz Mestnega kina Ptuj, direktor CID Ptuj Aleksander Kraner in direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič. Dejan Zadravec iz ptujskega zgodovinskega arhiva je v knjigi predstavil bogato zgodovino stavbe na
Cvetkovem trgu. Zupaničeva je povzela zgodovino kinematografije na Ptujskem in spomnila na danes skoraj pozabljeno, a v 30. letih prejšnjega stoletja zelo uspešno igralko v nemških filmih Angelo Zalokar, rojeno v Moškanjcih.
Klemen Žun se je lotil popisa vseh kinematografov na območju nekdanje velike ptujske občine (v 70. letih prejšnjega stoletja jih je bilo kar devet),
predstavil pa je tudi zlate čase ptujskega kina med letoma 1945 in 1987 ter »konec kino paradiža« do leta 2008, ko je kino od Mestne občine Ptuj v upravljanje prevzel CID Ptuj. Pero je na tej prelomni zgodovinski točki prevzela Lapuhova, ki je predstavila digitalizacijo in raznovrstne projekte ptujskega kina vse do danes. Prav od omenjenega leta naprej število obiskovalcev kina spet vztrajno narašča; lani so jih našteli okoli 18.000 oz. toliko, kot jih je v kino dvorane privabil film Tita-nik iz leta 1998 ...
Vsaj za drobno knjižico gradiva ...
Lapuhova je pojasnila, da se je raziskovanje na neki točki zaradi manjkajočih dokumentov
zataknilo: »Zato smo angažirali še Žuna kot verjetno največjega strokovnjaka za zgodovino reproduktivne kinematografije v Sloveniji.« Nekaj gradiva so prispevali tudi sami obiskovalci kina, je dodala: »Ogromno ljudi je delilo spomine in nematerialno kulturno dediščino, ohranjenih dokumentov pa je žal zelo malo. Dobili smo nekaj krasnih fotografij kolektiva kina iz 60. let prejšnjega stoletja, pa celo zbirko filmskih listov ... Vse je bilo digitalizirano in je zdaj hranjeno v arhivu, gradivo pa še vedno zbiramo.«
Priznala je, da so se ob začetku projekta nadejali, da jim bo uspelo zbrati vsaj za drobno knjižico gradiva: »Ob koncu pa smo veseli, da lahko ljubiteljem kina in filma ponudimo tako obsežen pregled bogate ptuj-
ske kino-zgodovine - v 120 letih se je vendarle zgodilo veliko!« Najzanimivejše podatke ter najatraktivnejše fotografije in dokumente iz monografije si je do konca tega leta mogoče ogledati tudi na razstavi v avli ptujskega kina, nato bodo razstavo preselili v zgodovinski arhiv.
Praznovanje se s tem pravzaprav ne zaključuje, je napovedala Lapuhova: »Še naprej bomo sodelovali z Zgodovinskim arhivom na Ptuju, verjetno bo obujanje spominov na bogato zgodovino ptujskega kina in kinematografije na Ptuju postalo kar programska stalnica. Vsaj z občasnimi dogodki se bomo še naprej spominjali zlatih časov in izpostavljali zanimive filmske vsebine, vezane na naše okolje.«
Eva Milosic
Publikacijo ob 120-letnici kinematografije na Ptujskem so predstavili (z leve): Mateja Lapuh iz Mestnega kina Ptuj, Dejan Zadravec in Katja Zupanič iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju ter poznavalec zgodovine kinematografov Klemen Žun.
Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj
Leta 1916, ko je bila fotografija z razglednice posneta, je bil v stavbi današnjega ptujskega kina nemški društveni dom.
torek • 26. septembra 2017
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
a glasba
Povabil jih je Patiband, katerega odprtega tipa, ki bo poslej tra-ljubitelji druženja. Glasba pa je lepo imeli, uživali v dobri stari Edija Klasinca, ki razveseljuje s
Foto: Črtomir Goznik
problema nimamo. V naši kleti je vadbeni prostor vedno pripravljen, mešalna miza, ojačevalci, bobni, samo vklopimo in že se naše vaje pričnejo. Skupaj smo se našli glasbeniki po duši in srcu, v starosti od 35 do 65 let, različnih poklicev, saj glasba združuje, ne pozna meja. Izbrali pa smo predvsem roke-nrol iz njegovega zlatega obdobja in blues. Pevko sicer včasih potegne na kakšne kancone, se pač prilagodimo in tudi sami preuredimo kakšno pesem na drugačni ritem, na blues ali celo na rokenrol. Lahko rečem, da nekih stilskih glasbenih razhajanj ne poznamo. Vsi se ču-
Člani Patibanda so povedali:
Albin Brencl (bas kitara): „Pati mi je obudil notranje občutenje mojega profesionalnega glasbenega življenja. Danes lahko samo rečem, da mi je hudičevo žal, da sem ga sploh zapustil in se začel ukvarjati z industrijo. Z velikim veseljem prihajam na kateri koli oder, ker igramo nekaj takšnega, kar se ne da z ničemer primerjati, niti to ni potrebno. To je enostavno Patiband."
Žarko Jankovič (solo kitara): „V bandu nastopam kot mentor in učitelj, to je tudi poslanstvo mojega samega dela. Nemogoče pa je zanikati užitke ob izvajanju glasbe. Predvsem takrat, ko lahko dodajaš svoje stvari v smislu improvizacije. Tega je tu dovolj, kar prispeva k energiji in dinamiki glasbe. Lahko rečem, da je to, kar je Pati dosegel v enem letu učenja, mali čudež."
Petra Rola (pevka): „Igranje v Patibandu je zame čudovita nova izkušnja, čeprav rokenrol in blues nista bila ravno moj tip glasbe, vendar sem ob našem druženju, urjenju in izvajanju vzljubila tudi to glasbo, tako da sedaj uživam tako kot drugi. Želim si, da bi to trajalo, kajti zame je vsakič, ko vadimo pri Patiju, nov izziv. Navdušena sem nad prijaznostjo in gostoljubnostjo njegove žene, ki nam v studiu tudi postreže z dobrotami, da je vzdušje vedno pozitivno."
Mihael Jančič (basist, kitarist): "Rok glasba je nekaj posebnega, ker se igra v svojih posebnih lestvicah, ima svoj poseben zvok. Trenutno sem v tem bendu neke vrste v pomoč, če kateri 'odpove', pevska, ritemska ..."
Jernej Belaj (bobni): „Zame je igrati v Patibandu eno veliko zadovoljstvo, ki je lahko včasih tudi stresno. Že dolgo, dolgo nisem igral starega rokenrola. Ko se me povabili v band, se mi je želja po dolgem času znova uresničila. Vedno je zelo zabavno, vedno se je prijetno družiti."
Otmar (Pati) Gaiser (kitara, orglice, vokal, ustanovitelj ansambla): „Zadovoljen sem, da nam naša zgodba uspeva, da dajemo vse, kar zmoremo, da smo zadovoljni mi in občinstvo."
dijo, da nam je uspelo v dveh letih naštudirati 70 pesmi. Pred skupnimi vajami vsak vadi sam, in to zelo uspešno, saj nam v 75-odstotkih uspeva, da novo pesem uspešno zaigramo že v prvi izvedbi. Letos bomo v celem letu nastopili največ štiri- do petkrat, saj ne želimo z istim repertoarjem nastopiti večkrat, iščemo vedno nekaj novega. Imamo pa tudi že nekaj svojih skladb, vendar se s tem intenzivno ne ukvarjamo, ker ne želimo vsiljevati nekega svojega stila, ker nam je v prvi vrsti
pomemben odziv občinstva na že znano glasbo. Veseli smo, da je rokenrol zlatega obdobja priljubljen tudi med mladimi, četudi ga sami niso doživeli," je povedal Pati Gaiser, ki si skupaj z drugimi člani banda želi, da bi domači ustvarjalci dobili še več priložnosti, da se pokažejo na ptujskih zabavah in druženjih. Patiband je odprt tudi za sodelovanje z drugimi glasbeniki, ki s svojimi nastopi prinesejo še dodatne glasbene vrhunce v izvedbo določene pesmi.
MG
Prlekija • Pred 50 leti prva matura v Ljutomeru
Obujali so spomine
Ravnatelj GFML Zvonko Kustec v eni od učilnic v pogovoru s prvimi maturanti iz šolskega leta 1963/64
Prva generacija dijakov Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru (GFML) je srednješolsko izobraževanje začela septembra leta 1963. Štiri leta pozneje jih je čakal zrelostni izpit - matura. V dveh oddelkih jih je bilo več kot 40, ob tokratni visoki obletnici pa se jih je zbralo dvajset, med njimi tudi takratni razrednik Boris Zrelec in razrednik 3. generacije maturantov Ivan Lasbaher. Skupaj s sedanjim ravnateljem Zvonkom Kuste-cem so si ogledali gimnazijsko poslopje in znova sedli v šolske klopi. »Lepo vas je videti, za kar velja zahvala organizatorju in tistemu, ki se
mu je porodila zamisel, da se po pol stoletju zopet dobimo. Tovrstna srečanja so prav gotovo enkratna in nekaj posebnega,« je dejal Boris Zrelec, ki bo novembra dopolnil 84 let. Bil je prvi, ki se je takrat zaposlil na ljutomerski gimnaziji, poučeval pa je biologijo in kemijo. Leta 1971 je prevzel funkcijo ravnatelja, ki jo je opravljal najprej dva celotna mandata (do leta 1979), za tem pa še med letoma 1984 in 1986. V prvih letih delovanja ljutomerske gimnazije je bilo veliko dijakov z območja Gornje Radgone. Tudi dr. Ivan Rihtarič, ki se je po štirih dijaških letih pozneje v Ljutomer
vrnil kot profesor zgodovine in umetnostne vzgoje, v dveh mandatih pa je bil tudi ravnatelj. »To so bili prelepi trenutki, ki bi jih z veseljem ponovil. Imeli smo odličen učiteljski kader, stroge, a pravične profesorje,« se spominja dr. Rihtarič, ki je na ljutomerski srednješolski ustanovi poučeval več kot 20 let. Ob tokratnem obujanju jubileja so se dijakom prve generacije pridružili sedanji profesorji Mateja Godec, Irena Štuhec, Saša Pergar in Danilo Obal, ki so predstavili današnji potek pouka v sodobno opremljenih učilnicah.
NŠ
Ptuj • 25 let Joge v vsakdanjem življenju na Ptuju
Kmalu prvi dvorani za vadbo joge v mestu
Društva, v katerih jogo prakticirajo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (JVVŽ), so razširjena po vsem svetu, sedež krovne organizacije je na Dunaju. V okviru mariborskega društva že natanko četrt stoletja deluje tudi ptujska enota, ki bo ob j'ubilej'u končno dobila čisto svoj'e prostore.
Koordinatorka ptujske enote društva Sonja Trplan je pojasnila, da so v Mariboru društvo ustanovili leta 1991, na Ptuju so vadbe ponudili
leto kasneje: »Začeli smo v telovadnici Osnovne šole Olge Meglič, nato smo se selili in na koncu pristali v gasilskem domu.« Društvo je zdaj kupilo
Sonja Trplan je pojasnila, da je joga primerna za vsakogar: »Človeka lahko spremlja od rojstva do smrti.«
kletne prostore v Ulici heroja Lacka 10, prenovljene bodo predvidoma odprli novembra letos. Na dobrih 170 kvadratnih metrih bodo uredili veliko in manjšo vadbeno dvorano, garderobo, sanitarije in majhno kuhinjo.
Na Ptuju vadba joge letno poteka v dveh semestrih, enkrat tedensko po dve šolski uri. Izbrati je mogoče med prvo, drugo in tretjo do četrto stopnjo sicer osemstopenjskega sistema JVVŽ. V enoti društva ponujajo tudi vadbo joge za hrbtenico s fizioterapevtom, pripravili so brezplačne vadbe v Ljudskem vrtu in turniškem parku, že dve desetletji pa Tr-planova z vodjo mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljano Klemenčič soustvarja pravljične urice z jogo za otroke.
V novih prostorih bo lahko društvo svojo ponudbo še razširilo. »Razmišljamo o vadbi za osnovnošolce in za upokojence, morda bi lahko uvedli tudi skupino za meditacijo,« je napovedala Trplanova. Na semester povprečno naštejejo med 70 in 80 vadbenikov, vabljeni so tudi vsi, ki bi želeli narediti nekaj zase, je dodala: »Prvi obisk je brezplačen. Podloge imamo mi, zato so potrebni le dobra volja, udobna oblačila, večja brisača in v hladnejšem delu leta morda še kakšna odeja.«
Spoznati samega sebe
Trplanova je pravo pot zase, najprej v knjigah, iskala že pred več kot 30 leti. Na nekem seminarju je spoznala Paramhansa Svamija Mahešvarananda, avtorja sistema JVVŽ, ki jo je navdušil. »Sistem se mi je zdel nazoren, kakovosten in duhoven,« je dejala. Poudarila je, da se ta sistem prilagaja vsakemu posamezniku: »Napreduje od lažjega k težjemu, od preprostejšega k zahtevnejšemu. Prva stopnja je primerna za vsakogar; razteza telo, ga ogreva in krepi. Načinov poučevanja je sicer več, vendar: joga je joga. Dobro pa je, da začetnika nekdo vodi, usmerja in spodbuja, da začuti bistvo joge.«
Opozorila je še, da joga ne vpliva dobrodejno le na telo, temveč na vsa področja človekovega življenja: »Ljudje morajo najprej začutiti fizično telo in gibe uskladiti z dihanjem, potem pa pozornost usmeriti navznoter. Osnovni cilj joge je spoznati samega sebe, svojo bit. Joga poudarja pozitiven način razmišljanja, pozornost do sočloveka in nenasilje - v vseh pogledih in do vseh živih bitij.« Sklenila je: »Ljudje so v službah od jutra do večera, ostanek časa posvetijo družinam, časa zase pa jim zmanjka. Vse bolj potrebujejo odmik od stresnega vsakdana, sproščanja pa se je precej enostavno mogoče naučiti prav z jogo.«	Eva Milosic
Foto: NS
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 26. septembra 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Jesen je pri nas tudi koledarsko
Čeprav je vreme jesensko že vse od začetka septembra, je zdaj tudi uradno prišla v naše kraje. Delo na vrtu pa se seveda še zdaleč ni končalo.
Opravila na zelenjavnem vrtu
Poglavitna jesenska opravila so seveda spravilo pridelka in gnojenje, če je vaše osnovno gnojilo gnoj. To pa še ne pomeni, da je sajenja in setev že konec.
Na prostem v začetku oktobra posadimo čebulček, sama svetujem, da je to samo tisti, ki je namenjen pridelavi za mlado čebulo. Boste vprašali, zakaj? Zato, ker je čebul-ček samo čebula, ki ji je bila na silo prekinjena vegetacija. Čebula pa v naravi pomeni rezervoar hrane za cvetenje v naslednjem letu. Vsako živo bitje namreč vse svoje moči vlaga vedno v razmnoževanje. Da bi potekalo brez težav, se je v naravi skozi stoletja razvoja čebula prilagodila tako, da za oblikovanje in razvoj cvetnega stebla potrebuje dovolj hrane (velikost čebulčka) in določeno količino nizkih temperatur. Zato vsak čebulček, ki je večji od 25 do 30 mm premera ob določeni količini nizkih temperatur zacveti - požene cvetno steblo. Pozimi seveda ni vprašanje, naj bo še tako mila, je dovolj mrzlo. Zato večji čebulček požene steblo, s tem pa bo pridelek nižji, predvsem pa slabše kakovosti. Pri pridelavi mlade čebule to seveda ni vprašanje, saj jo populimo, preden se to zgodi. Zato svetujem, da jeseni sadimo čebulček samo za pridelavo mlade čebule.
Cel oktober še lahko sejemo zimske sorte solate, motovilec in špinačo. Prav tako še vedno bi prepozno za setev rukole in azijskih listnatih rastlin. Verjetno ste že vsi opazili, da dobite
pri nas seme dveh vrst rukole. Tista, ki ji rečemo divja, na vrečicah s semenom piše celo tankolistni dvoredec, prezimi skoraj v vsakih pogojih. Je pa ostrejšega okusa, ima nare-zljane, nekoliko manjše liste. Prava rukola, rukola, rukvica ali botanično Eruca sativa težje prezimi, ima pa večje liste z valovitim, a bolj ali manj ravnim listnim robom. Je manj izrazite arome, zato jo radi jedo tudi otroci. V mešanici azijskih listnatih rastlin najdemo kar nekaj vrst križnic, prav vse pa so odlične za izboljšanje našega imunskega sistema pred zimo.
Verjetno že vsi poznate tudi sorte zimskih solat. Pa vendarle na hitro kratek opis tistih, katerih seme se dobi na naših policah. Treba je vedeti, da je tradicija pridelovanja zimskih solat bolj ali manj naša. Zato v svetu ni veliko novih sort in se ta sortiment ne spreminja veliko. Ze od nekdaj poznam tudi jaz mehkolistni sorti zimsko rjavko (Brune d'Hiver) in nansen (Winter Butterkopf). Vprašali se boste, kaj pomenita tuji imeni v oklepajih, če pa poznamo ti dve sorti že nekaj desetletij. Kljub temu da gre za stari sorti, nista domači, nista avtohtoni, lahko bi jima sicer rekli udomačeni, a prvo ime sta dobili drugod. Po evropski zakonodaji pa mora na vrečici s semenom pisati tudi originalno ime. Po imenu pa boste razbrali, da je prva rdečelistna, druga pa je zelena.
Precej mlajšega datuma pri nas sta krholistni posavka in vegorka. Prihajata iz Hrvaške. Prva je zelena, druga pa rumeno zelena z nekaj rdečimi pe-
SEPTEMBER*ÍÍIHi			r Kimavec			
* PETEK 1 Ti len	35. teden — n	"J r- SOBOTA Ljudmila				4
—J SOBOTA Štefan	m	-1 f—1 NEDELJA I / Frančiška				do 11:00 od 12:00 dO 16:00
NEDELJA —J Dora		1 O PONEDELJEK IO Irena			3$. teden	•
/ PONEDELJEK M Zalka	36. teden d016:00	«<| /™\ TOREK 1 —/ Suzan«		i		I»
[- TOREK Lovrenc		SREDA w Svetlana			m 06:51	
/-* SREDA \mJ Zahariia	od 10:00	ČETRTEK ¿- 1 Matej				
1—1 ČETRTEK / Marko	Jji Sončni vzhod 06:32 Sonžni zahod 19:29	'")'") PETEK Mavricij				m
Q PETEK O Marija		SOBOTA Slavojko				d014:00 od 15:00
pj SOBOTA Peter	t	/ NEDELJA ¿iH Nada				
<■1 NEDELJA 1 U Nikolaj		•^r PONEDELJEK ¿—•—J Gojm'r			39. teden	
/1 «I PUNLULLJLK 37. teden M 1M0 1 1 Milan		TOREK ¿.U Justina				
-1 TOREK 1 L— Gvido		*-\r-7 SREDA Z— / Kozma, Damjan				Od 13:00 Ú0 15:00 od 16:00
SREDA iJj Filip	H)	*"")Q ČETRTEK ^LJ Venčeslav			■	*
* / ČETRTEK Rasto		*") O PETEK Í-ZJ Mihael				m
£ PETEK 1 —/ Nikodem	V matiini domovini ' "	n n ■ SOBOTA —- U Sonja				
za doto z ristiinjmi						
Cvetje in oljnice Sonimct lan. djiavni<e	Plodovke in sadje P|radiinik, paprika, grah.	jp»		Spremljan pričnemo sladkorno	io sladkorno stopnjo v grozdnem soku in 1 s trgatvijo belih sort, ks dosežejo primerno 1 stopnjo. Obiramo ja belka za ozimnico. 1	
Podtalni plodovi Korenje, pesa, krompir, ■	ib* Listnate rastline Solate, zelje, ohrovt. ^^ motovileč, cvetača, blitva...				ur pooeremo in osusimo orei	ie m lesniKe |
Foto: Miša Pušenjak
Črna redkev vam lahko pomaga v boju proti prehladu enako kot številna prehranska dopolnila.
gami. Domača, slovenska pa je zelena bistra. Za slednjo so značilne zelo velike, ne povsem trde glave in predvsem to, da je odlična brez gnojenja in lahko precej problematična, če jo gnojimo preveč.
Po večjem delu Slovenije lahko zimsko solato na prostem sejete do konca meseca. Zimske solate posejte v vrste 30-40 cm narazen. Le tako boste spomladi dobro obvladali plevele, prerahljali zemljo in ji s tem omogočili dobro rast. Povprek posejane rastline hitro preraste plevel, težje jih je rezati in predvsem rahljanje zemlje je skoraj nemogoče. Enako velja tudi za setev motovilca in špinače, le da so razdalje med vrstami seveda krajše (20-25 cm).
Konec meseca pa posadimo še česen. Sadimo tako zimske kakor letne sorte. Tudi spomladanski česen prezimi, le da ne potrebuje zime za dober pridelek. Pri česnu velja drugače kakor pri čebuli, debeli stroki dajo višji pridelek. Zato svetujem, da ob stročkanju (delitvi) ločite debelejše, zu-
nanje stroke od drobnejših. Prve sadite v vrsti 10 cm narazen, druge pa kar enega poleg drugega in te rastline pojejte kot mladi česen. Med vrstami naj bo vsaj 30 cm. Globina sajenja jeseni je 8-10 cm.
Setve in sajenja v rastlinjak
V rastlinjak sejemo pravzaprav iste rastline, le da jih lahko sejemo, sadimo nekaj dalj časa, še v november. Dodam lahko samo še setev mesečne redkvice, ki se vsaj v začetku oktobra še povsem obnese in presajanje sadik nadzemne ko-lerabice, če jih še kje dobite.
Vsekakor pa v rastlinjak lahko, a kasneje, mogoče konec novembra oziroma, ko se napovedo nizke nočne temperature, umaknemo tudi odrasle rastline endivije, radiča in zelja. Preprosto z lopato jih s čim več zemlje izkopljemo in prestavimo v rastlinjak ter posadimo. Tako zadržimo rastline žive, zelene in polne koristnih sestavin še dolgo v
zimo.
Peteršilj pozimi v stanovanju
Peteršilj v lonec posadi marsikatera gospodinja. Ker pa sem dobila kar nekaj vprašanj, kaj je bolje, saditi ga ali sejati v lonec, sem se odločila to kar napisati v ta članek.
Zagotovo je peteršilj za zimsko pridelovanje bolje posejati znova kakor presajati. Pa vendar ga velika večina gospodinj kar presadi.
Če se odločite za presajanje, potem presadimo korenasti peteršilj, in sicer ga je v ta namen bolje sejati kasneje, nekje v juniju. Svetujem pa, da ga presadimo čim prej, najbolje v začetku septembra. A nič ni prepozno, če ga presadimo zdaj. Na prostem ga pustimo čim dalj časa, lahko tudi še v času prvih slan. Se bolje je, če ga nekoliko ujame slana. Vendar bo v letošnjem letu tako presajanje težavno. Zaradi dolgega vročega obdobja, zdaj pa hitrega padca temperatur, veliko vlage in dežja je na vseh vrtninah, tudi na peteršilju, zelo veliko bolezni. Pa še ena težava se lahko pojavi - da bo zacvetel. Zato res predlagam raje setev novega. Vendar je žal že nekoliko pozno. Pose-jemo pa listnate, ne korenaste sorte.
Peteršilj za prezimljenje se-jemo najbolje nekje v sredini avgusta. V ta namen je bolje izbrati listnate sorte, saj pozimi po večini obtrgavamo listje. Še vedno ga lahko po-sejete, vendar bo trajalo nekaj časa, da ga boste lahko obtrga-vali. Peteršilj sejemo zelo plitko, raje seme samo pritisnite ob zemljo. Tudi po setvi naj peteršilj ostane čim dlje zunaj, na soncu oziroma na prostem, ko je letos sonca tako malo. Če imate rastlinjak, ga raje postavite tja.
Zelo pomembno je, da je peteršilj pozimi v svetlem, a ne pretirano toplem mestu. Najti bi morali prostor, kjer je manj kot 18 °C. Biti pa mora svetlo. Zalivamo ga zelo malo, le toliko, da se zemlja nikoli ne izsuši. Za vse, ki imajo
rastlinjake, je najbolje, če ga imajo cel čas kar v rastlinjaku in ga prestavijo v toplejši prostor samo v najhladnejšem delu zime.
Prav tako kakor peteršilj lahko imate pozimi v stanovanju tudi drobnjak. Tudi tega bi bilo bolje nekje v avgustu posejati, zdaj pa ga je treba presaditi v ustrezen lonec. Vse ostalo velja povsem enako kakor pri peteršilj u, le da drobnjak, ko se bo lepo prijel, dajte za 10-14 dni v zamrzovalnik. Naj vas ne bo strah, mora zmrzniti. Potem se bo pozimi po vašem rezanju ob-raščal. Drugače pa bo velik del zime počival in ne bo gnal novih listov.
Črna redkev in prehlad
Sezona prehladov se je že začela. Ta bodo vaša jetra manj trpela, ko morajo presnavljati velike količine različnih »zdravil« za prehlade, si pomagajte s črno redkvijo. Videli boste, da ravno tako zaleže, predvsem ko vas prehlad šele »voha« ali še bolje pred tem. Črno red-kev postavite na krožnik, ji odrežite dno, da dobro stoji, in vrh. Lupljenje ni potrebno. Nato z žlico na vrhu izdolbete meso, v dobljeno jamico pa daste med, če ga nimate, pa rjavi trsni sladkor. Čez nekaj časa se bo vse skupaj spremenilo v okusen sirup, ki ga pije-te po majhnih žličkah. Ponoči boste lažje dihali, podnevi pa manj kihali in kašljali. Kakšna okužba pa se vam bo tudi izognila. Izberite najprej raje naravne pripomočke, »zdravila« in nasvete naših babic, da ne bo potreben obisk zdravnika.
Na vrtu res najdemo prav vse, kar nam lahko nudijo različna prehranska dopolnila. Tako je veliko bolje, da namesto številnih dokaj dragih dopolnil, ki naj bi pomagala vašemu imunskemu sistemu, zdaj začnete uživati križnice: redkev, redkvica, rukola, pa tudi brstični, listnati ohrovt, zelje in seveda cvetačo in bro-koli.
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Kakovost vode za namakanje kmetijskih zemljišč
Ne glede na prihajajočo jesen je prav, da opozorimo na pomen kakovosti vode za namakanje. Vsakoletne suše vplivajo na kmetijsko pridelavo, zato je nujno razmišljati o uvedbi namakalnih sistemov. Suša ni nenaden pojav, ampak pride postopoma in vsaj v začetni fazi neopazno, po navadi pa se je v resnici zavemo šele takrat, ko je že prepozno. Zato sta potrebna načrtovanje in izgradnja namakalnih sistemov prej, preden nastopijo škodljive ali celo uničujoče posledice pomanjkanja vode.
Voda za namakanje ima različne lastnosti, ki vplivajo na rastlino, tla in okolje. Ločimo fizikalne, kemične in biološke lastnosti vode za namakanje kmetijskih zemljišč.
Fizikalne lastnosti so temperatura vode, barva, vonj, kalnost in vsebnost trdnih snovi. Temperatura vode je najpomembnejša lastnost vode za namakanje. Prenizke temperature neugodno vplivajo na rast in razvoj rastlin, še posebno tistih, ki imajo rade toploto. V našem okolju je to večina vrtnin in tudi koruza. Prehladna voda zaustavi rast in razvoj kmetijskih rastlin. Posledica je zmanjšanje pridelka. Hladna voda namreč hladi zemljišče, zmanjša mikrobiološko aktivnost tal, zmanjšuje dostopnost in sprejem potrebnih hranil. Optimalna temperatura vode za namakanje je od 24 do 28 °C. Minimalna temperatura vode za namakanje, ki jo
najobčutljivejše rastline še prenašajo brez poškodb, je od 15 do 20 °C, maksimalna pa od 33 do 35 °C.
Kemične lastnosti vode določajo:vsebnost različnih kationov (kalcij, magnezij, natrij, kalij), vsebnost anionov (klor, sulfat, nitrati, fluoridi, karbonati, bikarbonati), pH-vrednost, trdota, električna prevodnost, organske snovi, raztopljeni plini. Za namakanje ne smemo uporabljati onesnažene vode z industrijskimi odpadki (olja, maziva, barve ipd.), ker taka voda ne škodi samo rastlini in kmetijskim zemljiščem, ampak lahko škodi preko pridelkov tudi ljudem. Biološke lastnosti vode za namakanje določajo število različnih vrst bakterij, praživali in virusov, prisotnost alg in drugih organizmov v vodi.
Namakanje je najvišja oblika kmetijske pridelave. Voda je za kmetijsko pridelavo kot zdravje za človeka. Njenega pomena se zavemo po navadi šele takrat, ko je že pozno ali celo prepozno. Če je vode dovolj, je vse pomembno (setev, gnojenje, varstvo rastlin, agrotehnični ukrepi), ko zmanjka vode, vse postane nepomembno, edino pomembno je, da je voda čimprej na razpolago našim rastlinam.
Marko Černe, univ. dipl. inž. agr., specialist za namakanje
IDzaODV: 5li91iaS«
F	i ...i z ao.aLj.nj

Vir: KZ Ptuj
torek • 26. septembra 2017
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Mladi prijatelji
Vsakih nekaj let se pojavijo kot
))
Z ansamblom Mladi prijatelji, ki je klasičen kvintet z duplex basom, kakršnih danes ni več, bomo pobrskali po zgodovini narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Čeprav so „uradno" kariero ugasnili pred 15 leti, se kot ptiči feniksi občasno še pojavijo na odrih, in to v originalni zasedbi iz leta 1988, ko so začeli: Samo Celan (trobenta), Peter Robnik (klarinet, saksofon), Andrej Robnik (harmonika), Zdravko Ovčar (kitara), Ervin Matjašič (bariton, pozavna, bas kitara), Andrej Perkuš (bas kitara) in Rudi Kraner (vokal, vodja ansambla).
Tako je bilo tudi na 48. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017. Povabilo za nastop so sprejeli z velikim navdušenjem, še bolj pa bodo ponosni, če bodo lahko nastopili leta 2019, ko bo ptujski festival praznoval 50-le-tnico. Občinstvu je bilo zelo všeč, da so nastopali s šurci in klobuki, bili so njihovi, domači in preprosti, četudi so nekateri govorili, da so oblečeni, kot da gredo kosit in
tano, v vsako so vložili veliko energije, najbolj pa na pesem Ze-(( lena Štajerska, ker so tam doma, kjer je zelena Štajerska. Zanjo so leta 1995 prejeli prvo nagrado občinstva na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Zapeli so jo tudi na letošnjem večeru spominov - Odštevamo do abrahama - tretje desetletje.
Nastopali so na festivalih po Sloveniji, v TV- in radijskih oddajah, na porokah, obletnicah in na veselicah, na tistih pravih, na katerih so ljudje prisluhnili kvintetu, se zavrteli in v pavzi z muzikanti tudi nekaj spili. Igrali so tudi v tujini, v Švici, Nemčiji, Italiji, takratni Čehoslovaški, Avstriji, za turnejo po ZDA pa niso več imeli energije. Festivali so
bili v tistih časih zanje Youtube, da so se lahko pokazali Sloveniji. Vedno so najbolj uživali v družbi kolegov muzikantov. „Tudi letos je bil za nas najlepši del tisti za odrom. Še posebej smo ponosni, da smo bili edini ansambel, ki je nastopil v originalni zasedbi. Kot že ime pove, smo prijatelji in se veselimo, če nas bodo mogoče še kam povabili. Ansambel smo sicer dali v mirovanje, vsakih nekaj let pa se ponovno pojavimo kot feniksi. Imamo svojo spletno stran, na FB smo aktivni kot Yesterday banda," še pove Rudi Kraner, ki je na lanski prireditvi Odštevamo do abrahama - drugo desetletje nastopil z ansamblom Kogras.
MG
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Mladi prijatelji je v svoji aktivni dobi dvigoval prah tudi zaradi svojih oblačil: šurcev in klobukov ...
ne igrat. Prepričani so, da narodna noša ne more biti „merilo" o tem, kdo je pravi muzikant.
Igrali so glasbo vzornikov Avsenikov, Štirih kovačev, Alpskega kvinteta, Slaka, kasneje so dodajali svoje lastne skladbe, ki so jih pisali Andrej Robnik (harmonika), Tone Celan (trobentačev oče) in Rudi Kraner. Večino besedil jim je napisal vrhunski pisec in prijatelj prof. Ivan Sivec,
še posebej izpostavljajo pesem Zlata jesen, ki je bila nagrajena tudi na Ptuju. Besedila sta jim pisala tudi Metka Ravnjak Jauk in Rudi Kraner. Gospa Jauk jim je napisala tudi angleško besedilo za pesem Zelena Štajerska, ki so jo izdali na svojem drugem CD-ju Veseli poštarji, izdali pa so tudi tri MC-kasete z lastnimi skladbami. Ponosni so na vse svoje skladbe, ki so nastale spon-
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1981
drugi občins
rostor
Družbeni proizvod na prebivalca v ptujski občini znaša le 61 odstotkov republiškega, kljub temu da je povprečna rast družbenega proizvoda v zadnjih letih v občini presegla povprečno republiško rast. Od načrtovanih projektov nista izpeljani modernizacija in rekonstrukcija v TGA Kidričevo ter v farmi prašičev v KK Ptuj. Tudi na področju turizma in trgovine niso bile izpeljane nekatere naložbe. Prav tako ni bilo večjih materialnih možnosti za hitrejše odpravljanje še vedno velikih razlik v razvoju Haloz in Slovenskih goric. Na Ziherlovi ploščadi so zgradili 78 triplex garaž. Gasilsko društvo Tržec je pripravilo slovesnost ob 50-letnici svojega delovanja. Kmetijski kombinat Ptuj se je vključil v SOZD Emona. Tudi v tej obliki povezave bo glavna naloga - večja pridelava hrane za domače potrebe in izvoz. V Miklošičevi ulici v Ptuju so uredili sodobno prodajalno kruha, peciva, pogač, slaščic. V Slovenski Bistrici tudi s sredstvi tretjega občinskega samoprispevka ne bodo mogli zgraditi vseh načrtovanih novih osnovnih šol, obnoviti starih in
zgraditi otroških vrtcev. Zato že o nove referendum o občinskem samoprispevku, ki ga trenutno plačujejo v višini enega odstotka od osebnih in drugih dohodkov. Prof. Dušan Moškon je prejel Plečnikovo nagrado za arhitekturno urejanje Ormoža. Impol iz Slovenske Bistrice bo letos še povečal izvoz v države v razvoju (Afrika, države skupine Asean in dežele Srednjega vzhoda), letos naj bi ta zanašal že 40 odstotkov vrednosti celotnega izvoza. V Zamušanih so ponosni na novi gasilski dom. Na območju občine Ptuj je še vedno okrog 3000 ha zemljišč, ki jih občasno poplavljajo vode Dravinje, Polskave in pritokov. Največji onesnaževalci zraka so v Ptuju in Kidričevem. Heteropolucija v Kidričevem dosega III. območje, v Ptuju II. območje. 20., jubilejno Kurentovanje si je ogledalo več kot 40.000 obiskovalcev. Rudniki boksita iz Rovinja bodo v prihodnjih letih TGA Kidričevo dobavili letno več kot 120.000 ton boksita. Iz KS Žetale se je v zelo kratkem času odselilo okrog 600 prebivalcev, zdaj jih je le okrog 1700. Osnovni problem so težke življenjske razmere, pomanjkanje
Foto: arhiv OOZ Ptuj
Obrtniki s Ptujskega so prvo obrtno razstavo pripravili ob 10-letni-ci svojega delovanja.
Obramba pred „ledenim bičem" naloga vseh!
Če si je SR Slovenija v svoj srednjeročni program zapisala, da moramo zagotoviti 85 odstotkov potreb po hrani doma, potem mora biti tudi v interesu cele Slovenije, da obvarujemo pridelke pred naravno ujmo, ki ji ljudje pravijo tudi „ledeni bič", so ponovno poudarili v zboru krajevnih skupnostih in zboru združenega dela SO Ptuj. Zakon o sistemu obrambe pred točo je krivičen, saj obvezuje le delavce na ogroženih območjih, in še to samo tiste, ki delajo v kmetijstvu, kmetijski predelavi, v gozdarstvu in lovce, ko pa je hrana življenjska potreba vseh ljudi.
pitne vode, motena dobava električne energije, oddaljenost od velikih industrijskih centrov. V Ormožu so glasovali za lepšo prihodnost vseh 2800 šoloobveznih otrok. Nove šole bodo zgradili v Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in Ormožu. V letošnjem popisu prebivalstva so predvsem ugotavljali število prebivalcev in njihovo teritorialno porazdelitev. Po prvih rezultatih popisa naj bi v občini Ptuj v 217 naseljih živelo 67.591 prebivalcev ali 1824 (2,8 %) več kot leta 1971.
V Ptujskih toplicah se je kopalo 229.000 kopalcev
TOZD Haloški biser je posodobil gostilno Pri pošti, ob Dravi na Hrvatskem trgu bodo uredili ribjo restavracijo. Ponovno so odprli grajsko restavracijo, gostišče na Gorci in grad Borl, kjer pa se je gostinska dejavnost zožila na bife. V Ptujskih toplicah se je lani kopalo 229.000 kopalcev. V Moškanjcih, enem od 11 naselij v KS Gorišnica, so izglasovali
posebni samoprispevek za dobo enega leta, da bi lahko ob drugih rednih virih modernizirali vse ceste v naselju. V novem srednjeročnem obdobju bodo v občini Ptuj uredili 20 turističnih kmetij. Med prvimi so se za turistično dejavnost na kmetiji odločili Toplakovi na Vinšaku pri Juršincih. V nove prostore na Ormoški cesti v Ptuju so se preselili zaposleni TOZD Elektro Ptuj. Ob 12. krajevnem prazniku mesta Ptuj so odprli novo otroško in športno igrišče pri avtobusni postaji. Novo športno igrišče so uredili tudi v KS Olge Meglič Ptuj. Pri paviljonu Dušana Kvedra v parku ob Dravi so zasadili prvo drevo od 11-krat po 88 dreves v spomin na tovariša Tita. V Konusovem TOZD-u Lahka obutev v Majšperku so posodobili proizvodne prostore, s tem pa odprli tudi 25 delovnih mest. V Majšperku so se začela letošnja, že 20. delavska srečanja bratstva in prijateljstva. V TOZD Petovia bodo v prihodnjih letih povečali predelavo vrtnin, letos jih bodo predelali 2800 ton, od tega
1200 ton kumaric. MIP Ptuj je v Lackovi ulici uredil specializirano trgovino z žensko konfekcijo Oblačila. Destrničani so ustanovili turistično društvo, prvi predsednik je postal Otmar Simonič. TD Ptuj je vso gospodarsko dejavnost, ki jo je opravljalo v okviru lastnega turističnega biroja preneslo v novo agencijo Petovio v sestavi TOZD-a Avtopark Komunalnega podjetja Ptuj. V Ptuju so ustanovili kinološko društvo. V Dornavi so gostili šesto srečanje rekorderjev Jugoslavije v pridelovanju hrane v letu 1980. Med njimi sta bila kmetovalca iz ptujske občine: Jože Lah iz Pongrc, ki je v letu 1980 priredil 119.300 l mleka, uspešen je bil tudi v pridelavi sena, krompirja in prireji mesa, ter Vlado Zupanič s Hajdine, lanskoletni rekorder v prireji mesa, ki je oddal kar 53 ton govejega in 94 ton svinjskega mesa.
Bodo prepovedali plovbo z motornimi čolni po Ptujskem jezeru?
V ptujski občini so se lotili tudi urejanja plovbe po Ptujskem jezeru, predvsem naj bi motila vožnja z motornimi čolni, ki je na drugih jezerih prepovedana. Na Polenšaku so letos v okviru praznika žetve in 16. razstave kruha in pogač spekli 1000 kg kruha. Lovski turizem na Ptujskem in Ormoškem je lani prinesel več kot 50.000 dolarjev. Najstarejša gostilna v Ptuju, gostilna Pri pošti, staraje krepko čez 100 let, je dobila novo preobleko. Obnova je stala pet milijonov dinarjev. V KS Hajdina so za praznični dan izbrali 8. avgust. V Cirkovcah so uredili
letni prireditveni oder. Ob prazniku občine Ptuj so odprli dom krajanov v Stopercah, novo šolo v Trnovski vasi, v Muretincih pa prizidek k domu upokojencev. V Loperšicah že 70 let deluje gasilsko društvo, v Cirkovcah pa 50 let folklora. 12. festival domače zabavne glasbe je privabil nekaj tisoč obiskovalcev. 520 udeležencev letošnje ZMDA Slovenske gorice je izkopalo blizu 12.300 mjarkov za vodovod na manj razvitem območju ptujske občine. V Ptuju je začela delovati PE zadruge Avtoprevoz Maribor s 35 od skupaj 120 avtoprevoznikov, kolikor jih je v ptujski občini. Na prehojenih 20 let so ponosni v Kmetijskem kombinatu Ptuj, pomembni in veliki OZD na področju proizvodnje hrane, ki v 17 TOZD in delovni skupnosti zaposluje 1700 delavcev, ki letno ustvarijo okrog 2.500.000.000 dinarjev celotnega prihodka. V Juršincih so pripravili več prireditev ob 75-letnici organiziranega trsničarstva. V ptujski občini so izglasovali podaljšanje sedanjega občinskega samoprispevka, da bi lahko dogradili objekte pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, zgradili osnovno šolo pri Lovrencu in prizidek k osnovni šoli Ivana Spolenaka v Ptuju. Ob prazniku so v TGA Kidričevo odprli novo livarno. 30-letnico dela so praznovali v Agrotransportu, kjer so še posebej ponosni, da so ves čas poslovali pozitivno. V svoji sestavi imajo 90 kamionov in 40 strojev za zemeljska dela. V nove prostore so se preselili ptujski tiskarji. Prizidka k internemu oddelku so se razveselili v ptujski bolnišnici. V tragični nesreči slovenskega letala na Korziki so umrli tudi Ptujčani. GP Drava Ptuj je praznovalo 35 let. V tem času je zgradilo številne pomembne gospodarske, poslovne, proizvodne, šolske in druge objekte ter skoraj 1500 stanovanj v ptujski občini in zunaj nje.
Pripravila: MG
20 ŠtajerskiTEDlUK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 26. septembra 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
cvetačna kremna	štajerska kisla	goveja juha,	krompirjeva juha,	piščančji paprikaš,	kokošja juha, ocvrte	zelenjavno-mesna
juha, svinjski	juha, ajdovi žganci,	pleskavica, krompir	ocvrte ribje palčke,	kuhaniskutni	piščančje krače v	enolončnica,
zrezek v omaki, slan	jabolčno pecivo	v solati, hruška	francoska solata,	štruklji, endivija,	koruznih kosmičih,	polnozrnat kruh,
krompir, solata, pita			kompot	grozdje	dušen riž, solata,	čokoladne kocke iz
s slivovo marmelado					jabolčni zavitek	ajdove kaše
Čokoladne kocke iz ajdove kaše
Sestavine: 100 g ajdove kaše, 10 g masla, 100 g sladkorja, 3 jajca, 20 g kakava, 40 g moke, 1 pecilni prašek, limonina lupina; namaz: marelična marmelada, 120 g jedilne čokolade, maslo.
Ajdovo kašo operemo in kuhamo v slani vodi 10-15 minut. Odcedimo in ohladimo. Rumenjake in sladkor umešamo, dodamo maslo, limonino lupino ter presejan kakav, moko in pecilni prašek. V maso izmenično dodamo kuhano kašo in stepen sneg iz beljakov. Zlijemo v manjši pekač (naš je bil velik 28 x 19 cm, pa bi lahko bil še manjši) in pečemo 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ohladimo, premažemo z marmelado in prelijemo s prelivom iz čokolade in masla. (Recept smo si sposodili z zavitka ajdove kaše blagovne znamke Spar.)
Ocvrte piščančje krače v koruznih kosmičih
Sestavine: 6 piščančjih krač, žlička soli, 2 jajci, 3 žlice moke, 3 žlice krušnih drobtin, 3 pesti koruznih kosmičev, olje za cvrenje.
Piščančjim kračam odstranimo kožo in jih operemo pod tekočo vodo. S papirnato brisačo jih osušimo. To storimo en dan prej in jih čez noč namakamo v mleku ali pinjencu. Sočnejše bodo! Naslednji dan jih odcedimo, obrišemo in solimo. Pripravimo si tri posode: v prvo nasujemo moko, v drugo jajci in ju razžvrkljamo, v tretjo krušne drobtine in jim dodamo koruzne kosmiče. Nekaj jih na grobo zdrobimo, nekaj pustimo v večjih kosih. Piščančjo kračo najprej pomokamo, nato povaljamo v stepenem jajcu in nazadnje jo oblečemo v mešanici drobin in koruznih kosmičev. Ocvremo jih v vročem olje. Ocvrte položimo v mrežico, da se odcedi odvečna maščoba (sicer pa: zakaj ste jih cvrli, če vas moti maščoba?!). Če jih boste dali odcejat na papir, se lahko zgodi, da skorjica ne bo več hrustljava!
ZPS • Oglaševanje otrokom prek TV
Med najbolj oglaševanimi živili predvsem sladkarije
Ste se kdaj vprašali, katerih oglasov za živila je največ? Dvoma ni. Skoraj polovica oglasnega prostora v opazovanem obdobju je bila namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi ...), sledili so oglasi za mlečne in žitne izdelke.
Julija 2016 so bile sprejete Pre-hranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje, na ZPS pa so izvedli raziskavo, v okviru katere so preverili izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred uveljavitvijo smernic in po njej. Skladno z omenjenimi smernicami so bili pozorni na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi (zlasti maščobe, transmaščob-ne kisline, sol ali natrij in sladkor), katerih prekomerno uživanje ni priporočljivo. »Podatki kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo oglaševanje sladkih, slanih in mastnih živil otrokom, vendar ne enako uspešno pri vseh TV-hišah. Še vedno so slabše izbire v prehrani otrok pogoste,« je poudarila dr. Katja Povhe Jemec iz Ministrstva za zdravje.
Med 10 najbolj oglaševanimi so predvsem nezdrava živila
V okviru raziskave so analizirali izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom tako v času otroških televizijskih programov kot tudi širše (med 6. in 21. uro) pred uveljavitvijo smernic in po njej. Preverili so izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom na TV za prehranske izdelke, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščobe ter kako uspešno se uresničujejo smernice.
»Oglasna sporočila smo spremljali 14 dni, in sicer na sedmih televizijskih programih: nacionalni TV SLO 1 in TV SLO 2 ter na komercialnih programih Kanal A, POP TV, Planet TV, OTO in Minimax. Številni oglasi za prehranske izdelke so predvajani vsak dan med 6. in 21. uro. Skoraj polovica
oglasnega prostora pa je namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi ...), sledili so oglasi za mlečne in za žitne izdelke,« poudarjajo na ZPS in dodajajo: »Analizirali smo oglase pred t. i. otroškim programom (risanke, animirani filmi...), med njim in po njem, vendar glede na dejstvo, da je v številnih domovih le en TV-sprejemnik, da otroci ne gledajo samo risank in otroških oddaj, smo preverili oglase v 14-dnev-nem obdobju tudi med 6. in 21. uro. Raziskave potrjujejo, da so otroci v popoldanskem in večernem obdobju pred televizijskimi ekrani takrat kot starejši družinski člani. Torej so otroci pred televizorji tudi v času, ko so na sporedu družinski filmi, športne in druge oddaje, neredko so pred njimi tudi do 22. ure.« To so opazili tudi na Svetovni zdravstveni organizaciji in nedavno predlagali časovno po-
daljšanje omejitve oglaševanja med 6. in 22. uro (prej do 21. ure). Sicer pa so otroci tudi v času, ko na televiziji predvajajo otroški program, še vedno izpostavljeni številnim oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pogosto oglašujejo sladkarije in živila, ki naj bi bila na jedilniku otrok le občasno.
In kakšen je prehranski profil 10 najpogosteje oglaševanih prehran-skih izdelkov?
Pogosta rdeča luč na prehranskem semaforju ponazarja, da gre večinoma za izdelke, ki naj ne bi bili pogosto na našem jedilniku. Nič bolj obetavna ni slika, ko izdelke pogledamo z vidika Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili - med njimi je le en, ki je sprejemljiv tudi s tega vidika.
Korak v pozitivno smer na nacionalni TV
Ob primerjavi analize oglasov pred uvedbo smernic in po njej so ugotovili, da je frekvenca oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom na komercialnih televizijah večja kot na javni televiziji. Na TV Slovenija pa so po uvedbi smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov (še posebej pred otroškim programom, med njim in po njem), medtem ko na komercialnih TV-programih niso opazili premika v pozitivno smer.
Problem prekomerne teže in prehranjenosti otrok je globalni. Države vsaka zase iščejo načine, kako preseči samoomejitvene kodekse in priporočila, ki ne dajejo želenih rezultatov, še ugotavljajo na ZPS.
Med desetimi nftipogosteje oglaše-vanlml Izdelki Je Iv eden brez rdeče luči na prehranske m semaforju, le eden pa Je sprejemljiv tudi glede no Smernice.
Kkrtjer
<T10
mu^.
Ali se wteieK sns oylB&eval« glede ne Smernica (DA Nfl
POCKET COFFEE
NE
kinder
Čokolada maxi
NE
NssK <ni tnoSfobo
slotta*
M
„ eouim .. .
* « T m
pekarna GR05UPLJE-E?nbb¿bn knjh ^
DA
KINDER COUNTRY
Naaifiwut maäüiwi
SUOsr
Sil
NE
Sl.vfknr
countmt
^ Našli»» maJfiäjhii
% (tot.*,,
K INDER BUENO
NE
Sfadbgl Sol
MU MLEČNI NAMAZ Z 2ELIÍCI
NE
Ma«0t*
Nuím lluUúto
FMk«
Sol
NE
•
9	Nuttel« maitut»
•	Satfta
■	Eni
.feindet.
HBMS&
KINDER
SUR PRISE
NE
toascooe
Itisiíenp maíínbf SL*fcrr
M
+ MÍHÓbl
t 311*" ( Sa
Foto: ZPS
torek • 19. septembra 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je kovačeva kobila včasih res bosa. Oni večer smo opazili policiste, ki so: 1. bili parkirani na napačnem smernem vozišču; 2. njihovo vozilo je deloma stalo na kolesarski stezi; 3. šlampasto so z vozilom stali delno tudi na prednostni cesti. Njihovega pojasnila, da je trgovina, pred katero stojijo, itak ponoči zaprta, ne bi upošteval še tako dobrohoten sodnik. Ker navadni smrtniki moramo tudi v času počitnic upoštevati prometne znake o omejitvi hitrosti mimo kake šole, čeprav vemo, da so deca na počitnicah.
Govori se ...
... da smo na nedavnem folklornem srečanju gledali predstavo, v kateri naj bi plesalci ponazarjali vse človekove čute. Na srečo razen sluha in vida nič drugega. Kakšni vonjalni čuti niso prišli v poštev, pa čeprav so bili plesalci v nekem plesu bosi... Bi pa z veseljem uporabili kak tipalni ali okuše-valni čut ...
Prireditvenik
... da bi nek upokojeni hrvaški general v 48 urah poslal v Ljubljano vojsko. Ni čudno, da se je hrvaško osamosvajanje zapletlo v tako krvavo vojno, če so imeli takratni aktivni (sedaj upokojeni) generali tako nemiroljubne poglede na svoje sosede ...
... da mogoče hrvaški vojaki res lahko pridejo v Ljubljano v 48 urah, mi pa smo lahko v Zagrebu v slabi uri. Samo kaj naj bi tam iskali, glede na to,
kako zelo nepriljubljeni smo jim ... Živalski vrt pa imamo tudi doma ...
... da ormoški policaji res niso krivi, da so v tamkajšnjih obcestnih naseljih, kjer so v glavnem povsod enostranski pločniki (ker so tudi naselja enostranska), omejitve hitrosti enkrat 50 km/h, pa 70, pa 50, pa 70 ... Kakor se je nekomu fčesnalo. Ni pa najbrž naključje, da policaji lovijo »divjake« na tistih odsekih, kjer je omeji-
Foto: Tajno društvo PGC
tev 50 km/h, ne pa 500 m naprej, kjer lahko divjaš s 70 km na uro. Pa čeprav se odseka ne razlikujeta prav v ničemer (razen v treh nagradnih točkah in 250 evrih donacije).
... da je naša novinarska kolegica izjavila, da ko bo ona užalila Dušana, želi, da jo izobesi na fotografiji avtorice Sandre Požun. In sedaj komaj čakamo, da ga bo užalila. (Zlasti tisti, ki nas bo upodobil Boba ... )
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4			9	2			
		5	4		8			
1	8	9						
	7			4	1			
8								3
			9	7			6	
						1	4	2
			3		6	9		
			2	5			3	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	O
Bik	vvv	©©	€€€	OOO
Dvojcka	vv	©	€€€	OO
Rak	v	©©	€€	OOO
Lev	vv	©©©	€	OOO
Devica	vv	©©	€€€	O
Tehtnica	vv	©©©	€	OO
Škorpijon	vvv	©	€€	OOO
Strelec	V*	©©©	€	OOO
Kozorog	V	©©©	€€	OO
Vodnar		©	€€€	O
Riti	v	©©©	€	OO
Torek, 26. september
17:00 Ormož, MCO, cici urice za otroke od 2. leta dalje
18:00 Markovci, poročna dvorana, predavanje - Uravnoteženo zdravo prehranjevanje, predava Marjana Hari
18:00 Ormož, MCO, nosečniška vadba
Sreda, 27. september
14:00 Dolena, Dom občanov, slovesnost v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV-8 S
16:00 Ptuj, Slovenski trg, proslavitev svetovnega dneva turizma na Ptuju, predstavitev ptujskih turističnih ponudnikov in projekta Pridi v mesto, 10 let grand hotela Primus, podelitev dreves s Slovenskega trga, nastop otrok Vrtca Ptuj, podelitev priznanj TD Ptuj, Koncert pihalnega orkestra Ptuj ob 17.30, brezplačen voden ogled mesta, zaključek v Mestnem kinu z ogledom arhivskih posnetkov Ptuja
19:30 Zavod Bodidobro, Rajšpova ulica 14, Ptuj, Duhovne intervencije | Energetske operacije s Tomažem Flegarjem
Četrtek, 28. september
09:30 Ptuj, grajsko dvorišče, Trgatev na Ptuju 2017, tradicionalna trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču in renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu
17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, predstavitev knjige Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684, avtor Dejan Zadravec
18:00 Majšperk, Kulturno-poslovni center, predstavitev promocijskega filma - teaserja skupne haloške turistične destinacije
18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predstavitev knjige 101 vprašanje in 101 odgovor Jožeta Majesa
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige in slikarska razstava Antona Krajnca
19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Tretje srečanje skupine Open mind - mobing, mobing, pravni vidiki in pristop razvijanja ustreznejšega življenjskega sloga
Petek, 29. september
18:30 Sp. Voličina, restavracija Kmetič, Praznik KS Voliči-
na, delavnica uporabe defibrilatorja 20:00 Voličina, Kulturni dom, Praznik KS Voličina, koncert Mama rekla
21:00 Ptuj, Mestno gledališče, Akustični koncert skupine Avtomobili, ob izdaji novega albuma
Mestni kino Ptuj
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. septembra do 2. oktobra 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sreda, 27. september: 13:00 Z dojenčkom v kino: Kakršna mati, takšna hči; 18:00 vodenje po Ptuju in ogled filma Ptujska dežela.
Četrtek, 28. september: 18:00 predavanje dr. Aleksandra Zadela: Vem, da zmorem.
Petek, 29. september: 17:00 Lego Ninjago; 19:00 Ledena babica; 21:00 Mati!
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: CG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Zoja Vegelj, Skorba 50, 2288 Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. septembra 2017
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj-
Izkoristite ugodnosti pri • 50 ponudnikih najrazličnejših
storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %!
*
*
Radio-Tednik Ptuj tednik
Wm
Štajerski'
oooooi
Janez Novak
m
i i
Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad:
športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura
Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26. 12. 2017......

Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
Lepi spomini ne bledijo!
Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah
MtaKoetavKlanidrt — za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu.!
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
SEZONA PROJEKTA
	L K /fl L'3 B 1
	
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 700 OTROK
V treh letih je nastopilo več kot
90 OSNOVNIH SOL
iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot
10.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
30 OBČIN PODRAVJA
Po izbiri nastopi
MALČKOV IZ VRTCEV
(izven kategorije) Nastop kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OS
KONTAKT
Vodja projekta: Dalibor Bedenik
(031 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com
Drago Slameršak, direktor družbe
(031 681 253); drago.slamersak@radio-tednik.si
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika
-	poštna dostava na dom.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
3838898114427
torek • 26. septembra 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
08:0(1 IS. Rcdoii seja Destmik 09:50 Gostilna |:: Francef 10:50 Oddajn iz preteklosti 12:00 Video strani ! 5:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika it obilne Mnjspcrk 20:00 Kolklomi večer na Destmiku 21:00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi I 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.fii
08:00 Kronika iz občine Dornava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video sirani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja preteklosti 20:00 19. Redita seja Dornava 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
08:011 08:40 10:0(1 11:05 12:30 15:00 17:00 18:00 20:00 21:00 22:0(1 23:00
SIP
TV
Oddaja iz občine Hajdina Oddaja iz preteklosti Oddaja iz občine Starše Glasbena oddaja Video strani
Italijanska trgovina - v živo Seja sveta Markove i - V ŽIVO Pozdrav jeseni v Staršah Oddaja iz občine Hajdina Oddaja iz preteklosti Sreda v sredo Video strani
program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 11 fid, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing; Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
N0©A FONG
UŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FII GUST.
CUFTI
(odlični tudi v polnjeni papriki) 6 KOM
SAMO 3 €
ZORJENA SV. RIBA
(za toplotno obdelan« jedi kot so dunajski zrezki, pečenke ...)
4,95 €/KG
ZLATA MEDALJA
MESNI SIR IN MESNI SIZ Z ZELENJAVO
SAMO 4,88 €/KG
Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150
SREBRNA MEDALJA
JUNEČJI RAMSTEAK
ZORJEN, RAHLO SOLJEN SAMO 13,80 €/KG
Z VAMI ZE OD LETA 1988!
48. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "PTUJ 2017"
48. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2017» je za nami.
Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Posnetke 48. Festivala NZG Ptuj 2017 si lahko ogledate na:
TV Slovenija 1
3. del: 29.9.2017 ob 20.00 / ponovitev 1.10.20"» 7 ob 13.25. TV Maribor
1.	del: 30.9.2017 ob 21.25 / ponovitev 1.10.2017 ob 17.30;
2.	del: 7.10.2017 ob 21.25 / ponovitev 8.10.2017 ob 17.30;
3.	del: 14.10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 15.10. 2017 ob 17.30.
Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/.
Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PRODAM odojke mesnate pasme, možna dostava. Tel. 051 243 164.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajajo vsak dan med 8. in 18. uro. Rešek, Starše 23.
tel. 040 531 246._
PRODAM jagenjčke. Telefon 041 842
206._
ZA LASTNO uporabo kupimo traktor Ursus, Zetor ali podobno. Informacije ali ponudbe na telefon 031 851 485.
ZAPOSLIMO šoferja za razvoz mesa in mesnih izdelkov po Sloveniji. Več informacij na 02/80 39 150, Mesnine Štajerske, d. o. o., Spodnji Gaj pri Prager-skem 9, Pragersko.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Staj ers kited n i k -Stajerskitednik
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
M.-lijartfcrspov »ugi tir.AarkaHn za I
rovercl na Slovenskem , družinske ígotíto empsfcih prukoir
www.reporter.si
POLITIKA - Reprezentanca slovenske desnice: koalicija za prevzem oblasti
DOSJE - Afera Komteks: nezakonito čezmejno pošiljanje odpadkov INTERVJU - Dušan Hauptman, košarkarska legenda:
Nove Dragice in Dončice moramo delati v Sloveniji
*.?.• w ©
PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA
TOREK 26. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 Utrip Ormoža 9:00 Kuhinj ¡ca, pon. 9:25 Pogled nazaj, pon. 9:45 Sekvenca, pon. 10:00 glasba za vse, pon. 10:30 Cista umetnost-avgust, pon. 10:50 Dnevi poezije in vina, pon. 11:35 Potovanje na luno, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sreda v sredo: Laris Galser, pon. 13:20 Življenje kot ga poznaš 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujsfcs kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica [tuja], pon. 19:00 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dnevi poezije in vina, pon. 21:30 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 SkoK v poletje, pon, 23:55 Videostrani
ČETRTEK 28. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 Regi Gorišnica, pon. 9:00 Sreda v sredo: Stane Granda, pon. 9:50 Kuhinjica, pon. 10:15 Glasba za vse, pon. 10:45 Sekvenca, pon. 11:00 Pogled nazaj, pon. 11:20 Čista umetnost - avgust, pon, 11:40 Okus Posavja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Življenje kot ga poznaš, pon. 13:50ChaHie Chaplin: Njegova nova služba, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Skok v poletje, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Dne« poezije in vina, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22;25Guliverjevo potovanje, pon. 23:45 Videostrani
Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 28, info«petv.tv. www.petv.tv
5 REDA 27. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Utrip Ormoža, pon. 9:05 Gfasba za vse, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Življenje kot ga poznaš, pon. 11:25 Chaiiie Chaplin: Boksarski prvak, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon 12:40 Pogled nazaj, pon, 13:00 Cista umetnost - avgust, pon, 13:20 Gostilna »Pr Francetu, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica [slo.), pon. 18:55 Dnevi poezije In vina, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreda v srecfo: Stane Granda 21:15 Povabilo na kavo: Nada Polajžer, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica, pon, 23:25 Videostrani
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite ...
(A. M. Slomšek)
V SPOMIN Cecilija Kolar
25. septembra 2017 je minilo šest let neizmerne žalosti,
odkar si odšla v Nebeško kraljestvo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Vsi, ki te imamo neizmerno radi
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
v i m Štajerski i>	E	D	NI	K	www.tednik.si
					
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si
Štajerski TEDNIK
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
URI
DO 8. URI
mojda.segula@radiiHediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10,
za večje objave predhodno pokliCite.
Šlajcnki 1
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Slovenija, Ptuj • Jaka Babnik fotografiral slovenska krožišča
Sodobne top lokacije so krožnih oblik
V ljubljanski ulični galeriji TAM-TAM so nedavno predstavili projekt fotografa Jaka Babnika Top lokacija. Serija fotografij najnenavadnejših slovenskih krožišč, med katerimi seje znašlo tudi eno od ptujskih, bo prihodnji mesec izšla še v katalogu, spremljala jo bo znanstvena razprava kustosa Miha Colnerja o estetskih vrednotah v javnem prostoru.
Top lokacija je serija dokumentarnih fotografij tako ali drugače »okrašenih« krožišč po vsej Sloveniji. Tovrstna ustvarjalnost je namreč v zadnjih letih pri nas doživela bujen razcvet. V Tekačevem pri Rogaški Slatini so sredi rondoja postavili ogromno steklenico mineralne vode, v Mačkovcu pri Novem mestu orjaško vinsko pletenko, v Radovljici so si ob Festivalu čokolade omislili čokoladni prestol, v Ključarov-cih pri Ljutomeru v krožišču nasedla jadrnica opominja na nekdanje Panonsko morje, gigantska marela, klaviatura in harmonika v Lescah pa slavijo Avsenikovo glasbo ...
V seriji fotografij se je znašel tudi rondo na ptujski Pu-hovi ulici. Njegovo središče je zasnovano kot kolo motorja s špicami, ki popotniku v gibanju daje optično iluzijo vrtenja. V sredini na drogu stoji Puhov motor, podstavek nosi napis »Janez Puh 1862-1914«. Prav poseben spomenik našemu
Foto: Jaka Babnik
Krožišče na Puhovi ulici na Ptuju je u fotografski seriji Jaka Babnika Top lokacija eno najzanimivejših.
rojaku in njegovim izumom je dobro viden tudi ponoči, saj je osvetljen s talnimi lučmi. »Sočasno s poklonom izumitelju je namen spomenika predstavitev okolju lastne dediščine vsem mobilnim opazovalcem, poznavalcem in laikom ter lep vizualni zaključek osrednjega cestnega prostora,« so pojasnili v Društvu rojaka Janeza Puha Juršinci.
V seriji Top lokacija ima prav Puhovo krožišče posebno me-
sto. Babnik je namreč iskal takšne fotografske izseke, da krožišč ne bi kazila sodobna vizualna navlaka, torej oglasi, panoji, logotipi in podobno. To je bilo na Ptuju nemogoče: končna podoba je z javno razsvetljavo, prometno signalizacijo, napisi z imeni trgovin, ogromnim panojem in zastavami tako nasičena, da od gledalca zahteva precej pozornosti, da starodobno vozilo sploh opazi . Smemo podobo razumeti
kot kritiko vse agresivnejšega vizualnega onesnaženja javnega prostora prek vseh meja dobrega okusa, mestu tisočletij žal ne tujega?
Župani kot art direktorji
Fotograf je zatrdil, da s serijo Top lokacija ni želel podajati nikakršnih sodb; imenoval se je »dokumentarista, ki le beleži, kar so drugi ustvarili«. Opozoril
pa je, da se je z gradnjo krožišč v slovenski prometni in kulturni krajini kot tarča pogleda pojavil povsem nov tip prostora, t. i. top lokacija: »Lokalne oblasti so jo prepoznale kot odlično priložnost za izražanje identitete svojega kraja in okolice. Načrtovanja in urejanja krožišč so se lotile resno, včasih morda preveč zavzeto, zato je top lokacija v mnogo primerih postala prostor stereotipne podobe kraja in izražanja domačijske miselnosti, ki jo mnogi mimovozeči pogosto stežka razumejo.«
Postavljanje skulptur v krožišča sicer še zdaleč ni le slovenski fenomen, je pa po Babniko-vih besedah glede na število prebivalstva, število občin in vizualno raznolikost vsekakor vreden umetnostnozgodovin-ske in urbanistične obravnave. »S kustosom se nadejava, da bo izid kataloga izzval neko strokovno razpravo, v kateri bi morali sodelovati tako prometni tehniki, politiki oz. župani, ki so predvsem v manjših krajih gonilna sila in celo 'art direktorji' takih projektov, urbanisti, krajinski arhitekti, umetnostni zgodovinarji, etnologi in antropologi. Vse prepogosto se zdi, da postavitve delujejo predvsem kot oblika utrjevanja neke lokalne identitete,« je sklenil Babnik.
Ustvarjalnih zamisli mu tudi za prihodnost ne manjka. Napovedal je že novo serijo do-kumentarističnih fotografij, tokrat dreves, ki so bila v preteklosti priča prelomnim dogodkom in uspela preživeti do danes. Na Ptuj ga torej tokrat, kaže, žal ne bo ...
Eva Milošič
Slovenija • Dražbe najdenih predmetov odslej na Fursu
Kolesa naprodaj za manj kot 20 evrov
V skladu s spremenjenim pravilnikom o postopku z najdenimi stvarmi bo odslej javne dražbe najdenih predmetov namesto policije izvajala Finančna uprava RS (Furs). Prva dražba na novi lokaciji bo v začetku oktobra. Kupiti bo mogoče največ koles, izklicne cene zanje pa ne presegajo 20 evrov.
Dražba bo 7. oktobra ob 10. uri pred stavbo Generalnega finančnega urada na Šmartin-ski cesti 55 v Ljubljani. Poleg 37 moških, ženskih in otroških koles bo mogoče kupiti tudi kolo z motorjem, fotoaparat, slušalke, otroški voziček za dvojčke in še nekaj drugih predmetov. Najvišja izklicna cena je določena za slušalke znamke Beats Studio Wireless, in sicer 39 evrov.
Natančen seznam predmetov s fotografijami je objavljen na spletni strani Fursa, ogled pa bo možen dve uri pred samo javno dražbo, torej 7. oktobra od 8. do 10. ure. Kot pravijo na Fursu, bo postopek javne dražbe za udeležence zelo enostaven, saj se bo vse urejalo na samem prizorišču dražbe. Najmanj eno uro pred začetkom prodaje se bodo mo-
rali potencialni kupci registrirati, torej izkazati svojo identiteto z osebnim dokumentom.
Najboljši ponudnik bo lahko kupljeno stvar prevzel takoj, ko bo kupnino poravnal v go-
tovini ali s plačilno kreditno kartico. Na dražbi bodo ponudili predmete, ki jih najditelji prinesejo na policijo, v enem letu pa ne najdejo njihovega lastnika oz. se ta ne javi.
Doslej je bila za takšne javne dražbe pristojna policija, v skladu s konec leta 2015 spremenjenim pravilnikom o postopku z najdenimi stvarmi pa jih bo odslej izvajala finančna uprava.
sta
Osebna kronika
Rojstva: Estera Korošec, Skorba 26 b, Hajdina - deklico; Suzana Menoni Planinšek, Dor-navska cesta 25, Ptuj - deklica Nejka; Anita Gobec, Preclava 1, Podgorci - deček Niko; Marina Veselič, Gorenjski Vrh 7 a, Zavrč
-	deček Mike; Špela Rozin, Ra-dehova 7, Lenart v Slovenskih goricah - deklica Maša; Anita Ferjuc, Ilirska ulica 4, Ormož -deklica Taja in deklica Marina; Živa Kolarič Klobučar, Žgečeva ulica 6, Ptuj - deklica Mija; Petra Prelesnik, Osterčeva ulica
5,	Ptuj - deklica Franja; Barbara Adam, Cirkovce 65 a - deklica Zala; Sabina Golob, Šardinje 48, Velika Nedelja - deček Blaž; Rebeca Metelko Jessica, Radoslavci 68, Mala Nedelja
-	deklica Eva; Tanja Lončarič, Cankarjeva ulica 6, Benedikt -deklica Vita; Marina Rokavec, Ulica Pohorskega bataljona
6,	Zgornja Polskava - deček Anže; Mateja Purgaj Slapnik, Ljubljanska cesta 20, Rače
-	deček Gašper; Lidija Men-cingar, Lasigovci 11, Polenšak
-	deklica Neža; Mojca Rižnar Mlinarič, Krčevina pri Ptuju 86, Ptuj - deček Jan Janez.
Umrli so: Franc Kozel, Pod-lehnik, Podlehnik 5 f, roj. 1959
-	umrl 14. septembra 2017; Jožef Emeršič, Videm pri Ptuju, Majski Vrh 2 a, roj. 1953
-	umrl 15. septembra 2017; Jelka Čerpnjak, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 111 b, roj. 1972 -umrla 16. septembra 2017; Marija Brlek, roj. Krajnc, Cirku-lane, Gradišča 98, roj. 1943
-	umrla 16. septembra 2017; Anton Mohorko, Kidričevo, Ka-juhova 11, roj. 1938 - umrl 17. septembra 2017; Elizabeta Krušič, roj. Štrucl, Podlehnik, Strajna 19, roj. 1939 - umrla 17. septembra 2017; Franc Mohorko, Majšperk, Sitež 12, roj. 1935 - umrl 20. septembra 2017; Angela Hazenmali, roj. Peršoh, Cirkovce, Mihovce 28, roj. 1931 - umrla 18. septembra 2017; Silva Bajec, roj. Oblak, Domžale, Župančičeva ul. 4, roj. 1922 - umrla 19. septembra 2017; Franc Novak, Ormož, Pavlovci 26, roj. 1931
-	umrl 20. septembra 2017; Frančiška Bračko, roj. Mesarič, Zg. Leskovec 10 a, roj. 1947
-	umrla 20. septembra 2017; Mihael Koltak, Kidričevo, Čučk-ova ul. 7, roj. 1939 - umrl 21. septembra 2017.
Poroke - Ptuj: Marko Panič in Brigita Gabrovec, Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 13; Matic Majcenovič in Doris Toplak, Ormož, Podgorci 54; Drago Purg in Petra Majerič, Majšperk, Skr-blje 4 a; Silvo Hliš, Ptuj, Vinarski trg 7, in Ana Cafuta, Videm pri Ptuju, Jurovci 22.
Napoved vremena za Slovenijo
Šišk veliko Mihael da, igdnja bo zima in veliko snega
11/15
Danes se bodo občasno pojavljale rahle krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, ob morju in v Vipavski dolini do 15, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale rahle krajevne padavine. V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno a večinoma suho.
Vremenska slika
Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Z vzhodnikom v spodnjih zračnih plasteh k nam priteka vlažen zrak.
Foto: arhiv