Stev. 158 TRST, v soboto 10 junija (911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN lijak Is »raziik I h rt 5-, fk MnMJUb rt t. s|*tra|. Fmaiiie Itav. m predajalo po S nv6. (S alai)YB»offt tokakarnah t Tnts !a okolici. Gorioi, Kranju, BI. Mn, Postojni, Šarani, Kabroiiai, St. L«djl, Talaia«, i&ai. Dornberga Od. Zaatarala Hov. po 5 (16 ••LASI SE RAČUNAJO HA MILIMETRI t Nrakorti 1 kolona. GENE: Trgoviaaki in okriai oglari m • oc. oma, aaasrtniee. zahvala, pealaaica, oglaai 4aaara0& aavoAor ao 19 it mm. Za oglasa t teksta llata 4» 5 Trak 30 K, raaka nadaljok vrsta K 2. Mali oglaai po 4 stot. baasdn, asaai pa 40 sto L Oglasa tprqjama Inaaratai o4dalak uprava .EdinoiU-. — Plačaj a ta izključno lo naravi »Eiinorti*. ■ n - PlatlJIvo In atoJIJrva v Trstu. GPINOST NAROČNINA ZNAŠA lat« 24 K| pol lata a K, S saosecs 9K;ii >»- kras Aopoalana aarafintaa, ao mprava no osira. jMigjlfrRa Istaajo .JStvoiTI" aftaaai ao mSo Mt KfM W», u »al Krn l is. m^ so poflOJaio na *ra4niKve liata. Nafranko- M •prsjtBaJi Is rsksptal •• m tračaj« s in rsklassso^o je potikati na »prava lista. -------fOt attaa OUrflo Oalnttl IS (Naratfal tfaa) bdajatafl ta odgovorni uradnik ITIFIK 6SDDTA. Lastnik kooaaiog BMa „Bdiaon". - MatfaniU Tiskarna .£4inootu -pisana aairagn m aatsjaaia paraitvom t Trsta, nliao ■ €Horgia Oalatti ttsr. 11. „ Mki liranllnUnl rahi Hi MM52. TELEFON It 11-57. Naši kandidati: L Za prvi okraj: MAT KO MANDIĆ, urednik. II. Za drugi okraj: Dr. OTOKAR RVBAft, odvetnik. III. Za tretji okraj: Dr. JOSIP VVILFAN, odvetnik. IV. Za četrti okraj: IVAN ŠKERJANC, prožni mojster. V. Za peti okraj (okolica): Dr. OTOKAR RVBAft, hrvatsko stališče, in se je doseglo velik vspeh nasproti minolosti. Ministerska kriza v Belgiji. BRUSELJ 9. Dosedanji finančni minister Liebaert je odklonil sestavo novega kabineta. Kralj je poklical nato dosedanjega železniškega ministra de Broqueville, ki je po poldrugourni konferenci s kraljem vsprejel, sestavo kabineta. Lofldonsko mestno odposlanstvo na Dunaju. DUNAJ 8. Londonski londmayor pride dne 9. sept. s večo deputacijo na Dunaj, kjer ostane več dni. Kako so zanesli kolero v Benetke. BEROLIN 8. „Morgen Post" javlja iz Benetk: Sedaj se je doznalo, kako so kolero zanesli v Benetke. Prvi slučaj se je pojavil v neki pralnici. V to pralnico je bilo izročeno za pranje nekoliko perila z neke da je kralj Nikola izjavil njegovemu speci-jalnemu dopisniku na Cetinjah, da je vojna med Crnogoro in Turčijo neizogibna. Kralj Nikola ni v zadnjem času sploh vsprejel v avdijenci nobenega dopisnika kakega bolgarskega lista. In ni res, da bi se bil tako izjavil. Kralj se nasprotno nadeja, da stori Turčija vse možno, kar zahtevata previdnost in človečnost, da pomiri Albance. Kajti to bi bilo velike koristi za mirni razvoj Čr-nogore, ki zelo trpi vsled nemirov v svoji neposredni soseščini. Sicer pa ne pride v teh krajih do vojne, ker bi izbruh vojne v interesu skupnega blaga preprečile velevlasti. Kolera. CARIGRAD 9. Včeraj so ugotovili nov sumljiv slučaj kolere. V Unieh ob Črnem morju je ena oseba umrla za kolero. Potres v Meksiki. NEW-JORK 9. New-Jork Times poroča : ladije, ki je priplula iz Azije. Perilo je bilo! ^ksikV Povo^m zadnjega potresa je 'okuženo in nekoliko časa potem je ena ,pe- »?rt 1300 1Judl» sam0 v ZapoHanu odvetnik. ric obolela za sumljivimi znaki kolere. Osamili ^^ so jo v baraki zunaj mesta, ali kmalo je Tiflis 9. Reka Terek je prestopila bre-umria, a istočasno so se pojavili novi gove in napravila mnogo škode. _ slučaji. Dunaj 9. „Zeita poroča, da pride čr- -; Kolera v Benetkah. j nogorski kralj Nikola dne 1. julija na le- PnliH^nrt FHinncf1 BEROLIN 9. Iz Benetek došli potniki čenje v Baden pri Dunaju in da ostane runIJLI1U urUMVU „CtlinUM pripovedujejo, da so v Benetkah celi mestni tamkaj nekoliko tednov. — Spremljal ga sklicuje naslednje volilne shode deli, v katerih razsaja kolera, obiti z deskani. bo le njegov pobočnik polkovnik Popović. Atene 9. Zbornica je dovolila, da najme vlada 110 milijonov. umre v Benetah 10—15 oseb za . Na dan 1 kolero. Kolera v severni Italiji. INOMOST 8. Uradne brzojavke potrju-! jejo, da so pojedine slučaje azijske kolere In sicer- konstatirali v italijanskih mestih Bassano in Carpane na železniški progi Benetke-soboto 10. junija t. 1. ob 8. uri Trent. zvečer v gostilno g. Vondruška v ulici Požar na parniku. Belvedere št. 49 (posebno za c. kr.' BLAGOVEŠĆENSK 9. Na Amurskem mislil, da niti od daleč ne bo takega boja, finančne stražnike). parniku „Murajev Amurski" ki je vozil pa- kakor smo ga imeli leta 1907. V resnici *)\ m cnhnfn in • •• ♦ i i, o i/ t sažirie in tovore, je včeraj iz neznanega stoji stvar ravno narobe. Agitacija in tudi v sodoio iu. junija t. i. od & 2 uri vzroka nestal ogenj, ki je parnik upelil. Ko zanimanje je letos gotovo večje in raste od zvečer v gost. g. Perhavca v ul. Carli. je izbruhnil ogenj so ugasnile električne dne do dne. Zato bo 13. dan junija zelo 3) V soboto 10. junija t. I. ob 8. zvečer svetilke, kar je paniko še povečalo. Pa- vroč po vsej Avstriji. Mi tržaški Slovenci 1) Še tri dni! Trst, 9. junija. Še tri dni manjka do odločilne bitke. Sprva je vladala pri vseh strankah nekaka apatija napram tem volitvam. Vsakdo je v gostilno „Ai Istituto št. 2. due raspi1 ulici s32'1^ so prestrašeni poskakali v vodo. Gotovo je, da jih je mnogo utonilo. „ Ustaja v Albaniji. 4) v soboto 10. junija t. L ob 8. uri zvečer CARIGRAD 9. Turške čete so zasedle v gostilno gosp. Živica pr: Sv. Ivanu vasi Osonja in Selce, ki ste od oktobra (na lonjerski cesti). ; služile kakor zavetje ustaških Albancev. 50 5) v nedeljo dne 11. junija t. 1. ob 10. v ?nog£rH° MaIijorov se £ Pod~ J , .. J * ' \ vrglo. „Ikdam" beleži uradna poročila, ki uri predpoldne v gostilno „Gospodar- pravijo, da si tajni črnogorski odbori pri- . skega društvau v Rojanu (pri Boletu). zadevajo, da bi Miridite pregovorili na ILa? Je na tlS0Če utal,Ia Pri ljudskem štetju! r „orioi;^ rina n • * , . r - ustaio .Pokazati moramo še enkrat, da je tržaško neueijo une 11. junija I. I. 00 O. uri Vin^nm r. u ,____. izkliučno italiianstvo «samrk fllrriia in rln TVcf smo se iz-med vseh tržaških strank prvi jeli pripravljati na volitve. Prvo med Slovenci sploh je naše vodstvo jelo prirejati reklamacijske shode in pozneje volilne shode in to zavest imamo, da smo mi v Trstu priredili relativno največje število shodov. Volitve dne 13. junija bodo za nas tržaške Slovence velikanskega pomena. Tega dne moramo postaviti na laž tržaško kamoro, ki tific 1 n sto iil A MM! _- ■ 6) v nedeljo dne 11 junija t. I. ob 5 uri US ^RIGRAD 9 V vladnih krogih i^stn smo^z £ da Trst popoldne v gostilno »Gospodarskega triujej0, da so Miriditi pS svofneskok že,davno italijansko, tem- drustva" v Skednju. na Alesio aH biIi so 0Jjbiti več dvojezično mesto! Kamora se že sedaj na Alesio, ali bili so odbiti. Sultan v Solunu. SOLUN 9. Sultan je včeraj najprej j vsprejel semkaj došle deputacije in načel- DNEVNI RED: Državnozborske volitve. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, raz'ičnih b°Pčast°ih obč™> POtejn pa . . , .. , ' inozemske konzule. Nato je sultan nekoliko da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno časa počival, njegova sina sta se pa vozila ! po mestu, kjer sta bila povsod živahno j pozdravljena. Proti večeru je sultan izrazil željo, da bi rad videl svoje ljudstvo, nakar se je prebivalstvo trumoma podalo h konaku , in tamkaj defiliralo. SOLUN 9. Sultan je imel v obnovljeni mošeji Hagia Sofia selamlik, v prav isti mošeji, v kateri je leta 1863 prisostvoval okrepimo za bližnji boj! ODBOR pol. društva „Edinost" SRZOJflUNE l/ESTI. Konferenca hrvatskih državnozborskih selamliku njegov oče Abdul Medjet. Sultana delegatov. je živahno pozdravljala velikanska množica ZAGREB 9. Na konferencah hrvatskih ljuestva, ko se je peljal v mošejo. Ko je državnozborskih delegatov, katerih so se služba božja končala, se je sultan vrnil v udeležili tudi ban in sekcijski načelniki hr- konak. vatske vlade, je bil govor tudi o brambeni j Crnogora ne misli na vojno, predlogi. Zadovoljstvom se je konstatiralo, i CET1NJE 9. Popolnoma brez vsake da se je pri tej predlogi jemalo ozir tudi na podlage je vest nekega sofijskega lista, češ, O D L ! S T E K. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Toda gospa Kristina se je samo nasmejala in je ohranila svoj ledeni mir ter dejala : „Vidi se, da prihaja Tvoja kraljevska milost k nam iz kraja, kjer se dobiva naklonjenost in ljubezen žen s, prvo besedo, s prvim migljajem. Mi na Češkem imamo hladnejšo kri in se ne prenaglimo tako". In jela je pregledovati svoj krasni, drugim kamenjem posuti pas, kakor bi hotela svojemu gostu dati časa za premišljanje. Kralj Kazimir je bil resnično ves zmeden vsled vsprejema in vedenja gospe Kristine. Na tak tek svojega ljubavnega I pustolovstva ni bil pripravljen niti najmanje. Pričakoval je, da se mu bo godilo pri njej kakor pri vseh milostnicah, kolikor jih je spoznaval na svojih bojnih in političnih potovanjih po svetu in od katerih je mnogoštevilno zbirko redil na svojih gradovih v Poljski. Njemu, mogočnemu, strastnemu in darežljivemu kralju ni trebalo doslej prositi kake ženske; na stotine krasnih oči in damskih postav je povsod samo prežalo, | da on zapove! Pri svojih pustolovstvih v prvih rodbinah domačega plemstva ni zadel j do sedaj niti na najmanjše protivje; trgal in uničeval je cvetje ženske krasote, kjer-koli je naletel na nje, v vsem svojem dosedanjem .življenju ni spoznal, kaj da je spoštovanje in obzirnost nasproti ženski kreposti, kaj da je svetost zakonikih vezi, kaj zavest izvršenega greha nad nedolžnostjo, ki je nihče ne brani. Svet je bil poln ozirov do vseh njegovih želja, poln poslušnosti nasproti njegovim poveljem, poln užitkov, ki so le čakali, da se nakloni k njim. Sedaj je prvič zadel na zapreko, na neizpolnjenje volje. In pri kom? Pri me- sedaj grozovito trese pred nami. Smrtni pot jo obliva ob misli na število glasov, ki jih oddamo tržaški Slovenci svojim narodnim kandidatom. Neka stranka nam odreka pravico, da mi delamo in pišemo v imenu tržaških Slovencev, češ, da smo mi šele ena politična stranka. Da, res je, smo tudi politično organizirani, a v našem taboru je tako ogromna večina tržaških Slovencev, da se opravičeno smatramo za nekoliko več, nego za navadno politično stranko. Mi stojimo na narodnem stališču. Besedo „naroden" danes marsikdo noče razumeti, ali pa jo umeva po svoje. Mi tržaški Slovenci ra- i sestnik P r i b a c iz Šmarij. zumemo to besedo v tem pomenu, da po-\ Na Binkoštni ponedeljek, dne 5. t. m. drejamo cilje posameznika cilju skupnosti predpoludne je bil shod v Kaštelu, občina tržaškega Slovenstva. Mi vemo, da smo j Piran. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, napram sovražniku močni le toliko časa,' Predsedoval je dr. Č e r n e. Govoril je med dokler nastopamo skupno vsi stanovi. Naj drugimi prof. M a n d i ć. Na tem shodu je se ne misli o nas tržaških Slovencih, da smo bilo tudi nekaj italijanskih socijalistov, ki so sploh brez vsakih načel. Tudi med nami začetkoma nekaj prigovarjali in zabavljali, a obstajajo diference, kar se tiče svetovnega so se konečno prijateljski pozdravljali z na- Med nami, v takozvani narodni stranki, imamo n. pr. mnogo prepričanih socialnih demokratov, klerikalcev in tudi liberalcev. Vsi ti pa so prepričani, da za tržaške Slovence — vzlic raznim sirenskim glasovom — ni še prišel trenotek, ko se moramo ločiti po svetovnem nazoru in po socialnih nazorih. Pritisk od strani Italijanov je tak, da nas sili nehote skupaj na skupno delovanje za skupno stvar. Ne nacionalizem, ne umetni šovinizem, vse to nas ne drži skupaj. Moč narodne ideje, ideje narodne celo-kupnosti je ono, kar nam daja moči za naše delo. Naj se to imenuje solzarstvo ali sloga-štvo : mi smo prepričani, da delamo prav. In kakor nas uči izskušnja, je to tudi edina pot do vspehov, ne samo na volitvah, ampak do resničnih, realnih vspehov. Mi se razvijamo naravno in zato nočemo delati skokov. Nerešenih je še toliko vprašanj, ki se tičejo ekzistence našega naroda na tržaškem ozemlju, da smatramo vsak poskus za razbitje naših vrst za zločin. Tudi za nas tržaške Slovence pride čas, ko se bomo ločevali po načelih — to bo v onem trenotku, ko bodo dani za to vsi predpogoji, ko bo namreč naš narodni položaj tak, da nam to ne bo škodovalo. Zato puščamo mi za sedaj vsa taka lepa vprašanja, kakor so vprašanja o veri, o naprednosti, razrednem boju itd., na stran in imamo pred očmi zgolj vrhni naš cilj: da zagotovimo našemu narodu na Tržaškem obstanek za vedne čase ! A mi tudi vemo, da ta cilj dosežemo, če se skupno borimo. Ko bo naš obstanek zagotovljen, ko dosežemo vse narodne pravice, potem odpade sama od sebe opravičenost naše narodne organizacije v obliki, kakor jo imamo sedaj. Potem se lahko diferenciramo in se bomo tudi diferencirali. To so naši nazori, to so naša načela, v imenu katerih pojdemo prihodnji torek v boj! Kdor je z nami, naj voli za narodne kandidate! S tem koristi sebi in narodu, čegar sin je! Volilno gibanje. V ISTRI. V koperskem (mestnem, t. zv. italijanskem) volilnem okraju se je vršilo minulo nedeljo več slovenskih shodov, ki so vsi nepričakovano dobro izpadli. V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil predpoludne shod v sv. Mariji na Krasu. Tega shoda se je udeležilo okoli 150 volilcev. Isti dan popoludne se je vršil shod v Zam-bratiji (pri morju). V obeh teh krajih sta bila to prva narodna shoda. Ljudstvo je tam zelo zapuščeno, a že precej narodno probujeno; manjka mu samo voditeljev. O poslednjem kraju pravi ljudstvo, da se je prvotno imenoval Zaprtija, a so ga Italijani isti prekrstili v Zambratijo, da bi izgledalo bolj po laški. Na obeh teh shodih se je. predstavil volilcem kandidat prof. M a n d i ć. Isti dan se je vršil tudi Še shod v No-vivasi, občina Piran. Temu shodu je predsedoval g. dekan Škrbec; govorili so dr. Čeme, dež. poslanec V a 1 e n t i č in po- nazora. ščanki! In to celo pri taki, ki se enakim nakanam, s kakoršnjo je on prišel k njej, sicer ni upirala, pri milostnici, vseobče znani. Njegov ponos, in njegova strast sta se uprla proti misli, da bi samo od te ženske moral oditi brez vspeha, da bi na svojih grešnih pustolovstvih doživel v Pragi prvi poraz, v hiši vdove 1 Ko bi ne bila tako neizrekljivo krasna in zapeljiva, kako kruto in občutno bi jo kaznoval za njeno drznost, za njeno nespo-štljivost, nehvaležnost, neumnosti Toda en edin pogled na njeno krasno lice in postavo razorožil je njegovo jezo, njegov srd, in ga zavel zopet k ljubeznivosti in poželji-vosti. . Zatopil se je v čarokrasno sliko, ki jo je nudila njegovim gorečim pogledom, ko je, igraje se s svojim pasom, sklonila glavo k alabastrenim, polnim grudim. Sklonil se je k njej, prijel jo prijazno za roko in dejal z glasom, na pol prosečim, na pol tnročim: „Mari si, gospa Kristina, tako stroga, da me odganjaš od svojih krasot ?" šimi. „Kako bi se mogla vesti tako nespoštljivo proti Tvoji kraljevski milosti?" In zopet je sklonila glavo k valovečim grudim in vzdahnila. j „Kaj ti torej brani, krasna gospa, da mi ne dovoliš, da odpočijem v tvojem sladkem naročju ?" in prijel je tudi njeno drugo roko in pritegnil jo je k sebi s sedeža. Ni se branila in stala tesno poleg njega. Občutil je njeno vročo sapo, < el na njenih sencih tiho bitje njenega src Nekoliko trenotkov sta vstrajal a tako drug poleg druzega, kar je ona, uprši vanj svoj globoki čarni pogled, kakor bi ga hotela sežgati v vulkaničnem plamenu, spregovorila z glasom, polnim nežnosti: „Tvoje kraljevske milosti ponižna služkinja sem... toda samo pod enim pogojem..." In zopet je, odmaknivši se od njega, dala svojemu licu važen izraz. Vsa njena postava, mnogo manjša nego kraljeva, se je vzravnala pred njim. (Pride še.) Stran II. „EDINOST" št. 158. Volilni lokali, v katerih se voli. Opozarjamo narodne volilce, naj pazijo, da bodo glasovnice prav in pravilno izpolnili, da ne bodo volilci enega okraja volili kandidata druzega okraja. Vsak volilec ima zapisano na volilni legitimaciji, kje mora voliti. Da bodo pa naši volilci vendar za vsak slučaj popolnoma gotovi, objavljamo še enkrat sekcije in imena kandidatov, katere naj se v dotičnih sekcijah voli. I. V prvem volilnem okraju (Sv. Jakob in Staro mesto) je naš kand.dat Matko Mandić, urednik. Ime - Matko Mandić, urednik - naj zapišejo na svojo glasovnico vsi volilci, ki volijo 1. v gledališču Verdi. 2. v mestni šoli F. Venezian, uhod iz ulice Riborgo št. 10. 3. v dvorani za dražbe mestne zastavljalnice — Corso št. 43, 4. v otroškem vrtcu v ulici Antenorei štev. 14. 5. v muzeju Basevi v ulici Pasquale Be-senghi štev. 3. 6. v mestni šoli v ulici Paolo Veronese štev. 2. 7. v mestni šoli v ulici Istria št. 20. II. Za drugi volilni okraj (Novo mesto, Nova mitnica oz. Barriera nuova, Škorklja in Greta), je naš kandidat dr. Otokar Rybar, odvetnik. Ime - dr. Otokar Rybdr, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni volilci, ki volijo : 1. v mestni šoli v ulici Nuova štev. 25. 2. v občinskem gimnaziju v ulici Gin-nasio št. 1. 3. v mestni šoli v ulici Ruggero Manna štev. 7. 4. v ljudskem prenočišču v ul. Gaspare Gozzi št. 5. 5. v dvorani Acquino uiica S. France-sco št. 2. 6. v paviljonu ljudskega vrta. 7. v mestni šoli v ulici Giotto, uhod iz ulice Bachi št. 4. 8. V gledališču Politeama Rossetti, uhod iz ulice Piccolomini št. 10. 9. v dvorani Tersicore, ulica Chiozza štev. 7. _ ____ III. Za tretji volilni okraj (Stara mitnica oz. Barriera vecchia in Kjadin) je naš kandidat dr. Josip Wilfan9 odvetnik. Ime - dr. Josip Wilfan, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni, ki volijo : 1. v otroškem vrtcu v ulici Pallini št. 2, 2. v skladišču v ul. Pieta štev. 6 (vogal ul. Antonio Canova), 3. v ljudskem prenočišču v ulici Ponda-res Št. 5. 4. v mestni šoli v ulici Parini št. 1. 5. v mestni šoli v ulici Ferriera št. 1. 6. v otroškem vrtcu v ulici Alessandro Manzoni št. 14. 7. v mestni šoli v ulici Donadoni št. 20. IV. Za četrti volilni okraj (Sv. Vid in Gornja Kjarbola) je naš kandidat Ivan Škerjanc9 prožni mojster. Ime - Ivan Škerjanc, prozni mojster -naj zapišejo na svoje glasovnice vsi volilci, ki volijo 1. v mestni šoli v ulici Lazzaretto vec-chio (uhod iz ulice Sanita št. 23). 2. v telovadnici v ulici della Valle št. 3. 3. v skladišču v ulici Cavana štev. 18. 4. v otroškem vrtcu v Gornji Kjarboli (ulica Istria) stara štev. 526, nova' 382. 5. v mestni Šoli ustanove barona Mor-purga, uhod iz ulice Tartini št. 4. Istega dne ob 4. popoludne je bil velik shod v Materadi (občina Umag). Bil je to prvi narodni shod v občini Umag. Za pravo to niti ni več bil shod; to je bil že pravi narodni tabor, katerega se je udeležilo preko 1500 oseb. Predsedoval je dr. Čer ne.. Govorili so dr. Brnčić, Navijan, župnik Širovič in conte Marković. Ljudstvo je govornike viharno pozdravljalo in so vsi govori izzivali veliko navdušenje. * * * V. Za peti okraj (okolica) je naš kandidat dr. Otokar ?Sybar, odvetnik. Ime - dr. Otokar Rybar, odvetnik -naj napišejo okoljčanski volilci, ki volijo : 1. v Šoli v Skednju. 2. v gostilni „Alla Vittoria" Sv. Marija Magdalena zg. št. 657. 3. v gostilni Cosciancich Sv. Mar. Magdalena sp. via deli Istria Št. 2. 4. v gostilni Nichetto št. 576 v Rocolu. 5. v skladišču na Vrdeli št. 529 (ulica Donatello. 6. v slovenski šoli na Vrdeli št. 911. 7. v šoli v Rojanu. 8. v šoli na Prošeku. 9. v šoli na Opčinah. 10. v šoli v Bazovici. * * * Volilci! Slovenci! Prosimo, pazite vsi da se ne izgubi niti en sam naš glas zato, ker je oddan za nepravega kandidata ! Za nedeljo, dne 11. t. m. je sklical poslanec in narodni kandidat Matko Mandić v občini Podgrad dva javna volilna shoda in sicer v nedeljo ob 11. uri po sv. maši na Pregarjah in popoludne ob 4. uri po blagoslovu v Hrušici. Zategadelj ne pojde kandidat Mandić na napovedani shod v Krasico (občina Buje), kjer ga bodo nadomeščali drugi naši govorniki. _ Dom ce vesti. Slovenski volilci! Na tisoče slovenskim volilcem zbog napačnih naslovov ali iz druzega razlogov pošta ne bo mogla dostaviti glasovnic. Vsi ti naj se podajo v urad namestništvenega svetovalca v ulici Caserma štev. 7, I. nadstropje, levo, kjer dobe potrebne legitimacije. Omenjeni urad uraduje danes, v ponedeljek In torek od 8. ure predpoludne do 2. ure popoludne in od 5. ure pop. do 7. ure zvečer, jutri pa od 9. predp. do 1 ure popoludne. — Pri tem mora vsakdo dokazati svojo istovetnost s kakim dokumentom (domovinski, krstni ali poročni list, delavsko knjižico, potni list, legitimacijo itd.) Kdor je zgubil legitimacijo, dobi v istem uradu duplikat. Volilci, ki Še niso dobili legitimacij, naj se podajo v urad namestništvenega svetovalca v ulici Caserma, prvo nadstropje, na levo. „Goričino" Slovanstvo. — Ko je dr. Gregorin naglašal na shodih, da moramo mi Slovenci — ker smo sami za-se prešibki — iskati v parlamentu zaveznikov, in to najprej med sokrvnimi brati, Hrvati, Srbi in Čehi, se je „Gorica" rogala vesoljnemu Slovanstvu dra. Gregorina in njegovim „frazam" in je kričala in hujskala: našim ljudem treba napajališč in klancev, ne pa politik^! Ko pa se jej je po lekciji, ki jo je dobila od nas, in po težki obtožbi, da hoče naše ljudstvo nacijonalno in politično korumpirati, začelo dozdevati, da se je smrtno kompromitirala pred slovanskim svetom, pa je prav po farizejski začela hliniti užaljeno nedolžnost, češ, da tudi nje stranka išče opore pri druzih Slovanih, pri — Poljakih! Mari res misli „Gorica", da je pomo-tila kakega razsodnega človeka se svojim hinavstvom! Nje stranka res išče stikov s Poljaki. Ali ne v tisti namen, ki bi ga vsaki Slovenec glasno odobraval, v namen namreč, da bi pritegnila Poljake k slovanskemu udruženju v okrepljenje pozicije avstrijskega Slovanstva! „Goričini" somišljeniki iščejo zavezništva s Poljaki v pro-titežje proti Čehom, torej v oslabljenje slovanske opozicije v Avstriji! A sedaj vprašamo vsakogar, ki je zasledoval politične dogodke v naši državi: če že imamo izbirati, ali si ne izberemo kakor sv je zaveznike raje Čehe, ki so v resnici prednjaki avstrijskih Slovanov v vsakem pogledu, nego pa poljske politike, ki so bili doslej v svoji sebičnosti vedno le negacija vsakega odločnega slovanskega čutstvovanja! ! Če torej res hočemo pridobiti na politični moči in se s tem politično, narodno 'n gospodarsko krepiti, bomo volili može, ki bodo iskali zaveznikov tam, kjer čutijo z nami in kjer so že izskušeni pijonirji avstrijskega Slovanstva, ne pa pri ljudeh, ki se niso nikdar brigali za nas, ki našega položaja nič ne poznajo, ki niso nikoli čutili z nami, ki so nas v najhujih trenotkih borbe za naše narodne interese vsikdar puščali na cedilu! Ne bomo torej volili mož, ki iščejo zaveznikov le radi koristi svoje stranke — in med temi možmi je dr. Stepančič! Ampak volili bomo može, ki iščejo zaveznikov za cilje naše narodne politike l A takov mož je — dr. Gregorin. Volilcem kraško-ajdov-skega okraja ne more biti težka izbira med narodnjakom d.rom Gregorinom in stran-karjem Stepančičem ! V interesu zdrave, čvrste slovensko-narodne politike bo, če bo izvoljen dr. Gregorin !! V petdesetih letih je postalo iz nemške Prage češko mesto. Te besede, ki jih je spregovoril g. Skala na zborovanju slovenskih učiteljev, je porabil včerajšni „Pic-colo", da slika svojim bornim dušam prav na živo. nevarnost, ki preti italijanstvu Trsta. Čemu treba „Piccolu" da gre v Prago, ko mu je vendar Dalmacija mnogo bližja, ona Dalmacija, ki je postala v tridesetih letih iz „italijanske", slovanska pokrajina. Naj se obrne tam-Ie v Istro, glede katere mu damo že danes garancijsko pismo, da je v dvajsetih letih kljubu vsej Italijanom v prilog prikrojeni volilni geometriji, ne bo najbrž zastopal noben Italijan več na Dunaju! Ali misli „Piccoio", da bo Trst ušel svoji usodi l? Ne in stokrat ne. Kar je pravega italijanstva v Trstu, to se obdrži in ohrani, a vse kar je umetno se razruši in to morda preje, kakor to pričakuje „Piccolo" I in njegovi patroni! Pittacco razpošilja volilcem neko okrožnico, v kateri slika na steno vraga — to je slovansko nevarnost in grozno nesrečo, ki bi zadela Trst, ako bi ne bili izvoljeni italijanski kandidat je. Tržaški Slovani odgovore na te strahove s tem, da oddajo vsi do zadnjega moža svoje glasove za slovenske narodne kandidate! Rojaki! Ne zabite svojih dokumentov in rešitve reklamacij, ki vas čaka v Centrali Nar. Doma. Kdo dela zdražbo?! Dr. Gregorin! Na Krasu namreč! Tako kriče farizeji in hinavci okolo „Gorice". In zakaj dela zdražbo? S čim? Nu, s tem, da kandidira v kraško-ajdovskem okraju! Seveda bi utegnil kak naivnež rezonirati tako-le: Če dela dr. Gregorin zdražbo s tem, da kandidira, dela zdražbo tudi — dr. Stepančič! Mi pa pravimo, da dr. Gregorin ne dela prav nikake zdražbe, ker se poslužuje le pravice, ki jo daja ustava vsakemu državljanu! In toliko bodo morda farizeji in pismouki okoli „Gorice" pripoznali dr. Gregorinu, da še ni izgubil državljanskih pravic. Dr. Gregorin ne dela nikake zdražbe, pač pa dela zdražbe „Gorica" se svojim Stepančičem. Pa ne s kandidaturo, ampak s tem, da vohunijo, kje so si ljudje v kaki občini, ali pa morda občina in občina v kakem navskrižju radi kakega lokalnega interesa. Kjer so zavohali kako tako navskrižje, pa je skušajo izkoriščati v svoje politične namene, hujskajoč ljudij proti ljudem, občino proti občini! Dr. Gregorin pa na svojih shodih le uči ljudij in skuša vzbujati v njih smisel za javne stvari, posebno, v kolikor so v zvezi z interesi našega kmečkega prebivalstva. Dr. Gregorin skuša koristiti ljudstvu, zdražbarji okolo „Gorice" pa le hujskajo brezvestno. Le še tri dni nas loči od glavne bitke. Tri dni imamo še časa, da zberemo svoje čete, da uredimo svoje vrste. Zato pa porabimo te dni za to, da pridobimo vse, kar se še pridobiti da. Vsi oni izgubljeni naši sinovi morajo takrat na plan. Čimvečji strah obhaja nasprotnike, temvečji mora biti naš pogum. Na delo bratje! Manifestirajte prihodnji torek za pravice in čast svojega materinega jezika ob bregu sinje Adrije s tem, da glasujete za naše narodne kandidate! Pri Sv. Alojzu (Kjadinskem) se je vršil predsinočnjem, 8. t. m., lep in jako zanimiv volilen shod na planem. Prvikrat, menda, je tam zadonela beseda slovenskega govornika pod milim nebom. Zbralo se je lepo številce volilcev iz mesta, med njimi pa so se pojavili najprej redki, tekom shoda pa bolj in bolj številni domačini Sv. Alojza. Kako je bilo razveseljivo videti te naše ljudi, može, ženske, otroke, ki so tako izloženi tujinskemu navalu, da slovenska beseda gineva med njimi ne samo od rodu do rodu, nego celo v enem rodu, v enem razdobju, kako so pazljivo, z vidnim zanimanjem, z rastočim navdušenjem poslušali slovensko besedo, govorjeno iz slovenskega srca do slovenskih src. Govoril je samo kandidat za III. okraj, dr. Wilfan; zadovoljni so se poslušalci razšli; palo je marsikatero seme, če slutnja ne vara, v še rodovitna tla. Čast takim volilcem! Odbor političnega društva „Edinost" je nameraval mej drugimi zaključnimi shodi prirediti prihodnjo nedeljo tudi večji shod v Bazovici in je v ta namen poslal minole srede odposlanca tja gor, da se isti s tamošnjimi veljaki in zaupniki pomeni glede prostora in ure, da se vsestransko vstreže željam volilcev tudi v tem obziru. No v Bazovici so pa vsi vpliv-neji rodoljubi soglasno izjavili, da je razpoloženje mej volilci v Bazovici, Gropadi, Lipici In Padričah tako dobro in složno, da se z ozirom na veliko delo, ki ga ima te dni odbor političnega društva odpovedujejo volilnemu shodu z željo, da se priredi drugje v spodnji okolici tak shcd, kjer je bolj potreben. Volilci iz teh vasi so še hvaležni g. ar. Rybaru za prejšnji njegov shod in se bodo v nedeljo radi udeležili popoludanske slavnosti v Trebčah, da čujejo slavnostni govor gospoda kandidata. Ta uzorna' disciplina v onih prijaznih vaseh je res posebne hvale vredna in potrja le upanje, katero stavljamo v one vrle naše rojake na kraški planjavi. Dr. Daurant razpošilja sledeče okrožnice : Velecenjeni gospod! V predstoječi volilni kampanji mora podpisani odbor računati na sodelovanje vseh meščanov. Zato si dovoljuje Vam predložiti izkaz volilcev, ki — glasom volilnih imenikov — stanujejo v isti hiši kakor Vi, s prošnjo, da izvolite poskrbeti, da se isti dne 13. t. m. od 8. zjutraj do 6. popoludne, podajo v (sledi število) volilno sekcijo v (sledi kraj volišča) ter oddajo svoj glas za našega kandidata (sledi ime kandidata) V tej gotovosti bilježi Za narodni volilni odbor: Predsednik Dr. Ettore Daurant. Mi mislimo, da nam takih pozivov niti ni treba razpošiljati, ker bo itak vsak zavedni slovenski volilec storil svojo dolžnost, to je, da bo oddal sam svoj glas za narodne kandidate in spravil na volišče tudi vse druge njemu znane manj zavedne in zaspane volilce. Iz sodne službe. Za sodnike so imenovani avskultanti: dr. Ivan B a s t i a n i ch, za Lošinj, Ernest P e r u č i ć, za Pazin in dr. Anton Andrejčič za Volosko. V omogočenje glasovanja raznim nameščencem. Politično društvo „Edinost" se je obrnilo do c. k. namestništva in načelnikov raznih uradov, in posebno tudi do ravnateljstva državnih železnic in prometnega vodstva južne železnice, s posebno vlogo, da bi te oblasti ukrenile potrebno, da bodo vsi njihovi nameščenci mogli izvršiti svojo volilno pravico. Onim, ki niso dobili izkaznice, ali so jo izgubili! V smislu državnozborskega volilnega reda z dne 26.' januvarija 1907. poživlja namestništvo vse one volilce vsek peterih tržaških okrajev, ki so vpisani v volilne liste, a jim do 24 ur pred dnevom volitve niso bile uročene izkaznice, naj pridejo ponje v reklamacijsko pisarno pri c. k. na-mestništvenem svetovalcu v Trstu! Morejo se zglasiti v dnevih 10., 12. in 13. junija t. 1. od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne in od 5. ure popoludne do 7. ure zvečer, v nedeljo dne 11. t. m. pa od 9. do 1. ure popoludne. Priti morajo osebno ter izkazati svojo identiteto s kakim primernim dokazilom (domovinskim, poročnim, krstnim listom, legitimacijo in enakim). Dalje naznanja namestništvo, da se bo za izgubljene izkaznice na zahtevo volilnih opravičencev izdajalo duplikate. Istotako tudi za izgubljene ali pokvarjene glasovnice. — Obojni omenjeni duplikati se bodo izdajali v gori navedenem uradu, a na dan volitve tudi od volilnega komisarja. Oblak grozi! Po daljši dobi nestalnega vremena in ko smo že vsi siti oblakov, se je priklatili mal rojanski kapo z vilami Oblak z namenom, — da odnese našega Rybara! Ta oblak, oziroma njegov patron Mau-roner, je izdal tudi oklic na slovenske — renegate, poživljajoč jih, naj vsi volijo tega pristnega Romanjola Oblaka 1 Drugi so vsi tujci, privandranci. Radovedni smo, kaj poreče kandidat vseh štirih mestnih okrajev Stolfa, ko dozve, da ima v Oblaku konkurenta glede najpristnejega tržaškega domovinstva? Ta Oblak je oni visoki mož, ki je bil svoječasno aretiran pred cerkvijo sv. Vin-cenca, ker je Slovence zmerjal s ščavi! Da ga je bilo redarstvo rešilo iz rok vžaljenih Slovencev, to je bila Oblakova sreča, kajti, da ni bilo redarstva, bi bil gotovo okusil pesti sinov onega naroda, od katerega je on — odpadel. Oblaku svetujemo, naj ne hodi med slovenske volilce, da ga burja nevolje ne odpihne že pred 13. junijem ! Mauroneqa pa bi radi vprašali, kam da je spravil „cikorijo", katero je tako skrbno negoval celih 20 let ? ! Se je-li usmradila, ali ste jo le prebarvali z barvo „Corc.itato nazionale" ? Bilo, kakor bilo, nam je Oblak-Mauronerjeva kandidatura preskrbela malo humorja. Glede glasov pa lahko rečemo, da jih ne bo preveč in da burja dne 13. t. m. prav lahko odnese glasove in Oblaka ! Iz Škednja. O viharnih dogodkih povodom volilnega shoda, ki ga je sklicala tu socijalno demokratična stranka, je „Edinost" že poročala. Povedali ste tudi, da vzrok tem dogodkom je bil v nasilnem nastopu sodrugov nu volilnem shodu, ki ga je prejšnjega dne sklicalo politično društvo „Edinost". Le par besed bi hoteli mi izpregovoriti na naslov našega sovaščana gosp. Pa\Ia Facjo, ki se je posebno junačil, ko so bili itak že duhovi tako razpaljeni' Pavel! S čim, s katerim konkretnim dejstvmn, opravičuješ svojo trditev, da smo mi Škedenjci prišli na shod, da bi razbijali in pretepali ?! Ti nas poznaš dobro, da smo prijatelji miru in da nikomur ne skrivljamo niti lasu, če nas on sam z drznim izzivanjem naravnost ne sili v odpor. Ravno zato pa te svarimo, da na svoji propagandi za soc. stranko nehaš s takim sramotenjem in neresničnim očitanjem nepoštenih dejanj ! Z ene strani s tem čisto nič ne koristi svoji varovanki-stranki, ker mi Škedenjci smo že dovolj pametni, zreli in zavedni, da vemo sami, koga nam je voliti; z druge strani pa bi tudi sicer miroljubnim in vstrpljivim Skedenjcem utegnilo zmanjkati potrpljenja in moglo bi priti res do kakih neprijelnosti — za-Te ! Će že hočeš mešati, le mešaj — svobodno Ti! Saj je to v tvojem — značaju ! Javna tajnost je, da si bil pred leti Cikori-jaŠ, potem klerikalec, in sedaj si priromal na naslednjo postajo svojega političnega — Ali poznaš soseda Slovenca, ki še narodno spi, ki se še ne zaveda resnosti te volilne, borbe ? Če si pravi sin svojega naroda, če želiš sebi in svojim otrokom boljšo bodočnost, pojdi in stori svojo dolžnost; vzdrami ne-| zavedneža, ogrej njegovo dušo s prepriče-■ valno besedo narodnega apostola in reši trn slovenski glas narodni stvari f To je tvoja dolžnost in tvoja častna služba! „EDINOST* št. 158. Stran III. prepričanja: nastopaš kakor socijalist. Mi te nočemo odvračati od te poti, ker menimo, da mora biti vsakomur dano ■a svobodo, da se izveliča na način, kakor se zdi njemu prav. Ali eno si moraš zapomniti. Tudi mi smo delavci in obrtniki, ki si s poštenimi delom služimo svoj kruh. Ali pri tem ostajamo zavedni Slovenci, ki se ne puščajo žaliti s ščavi, kakor so nas žalili sodrugi na gori rečenem shodu političnega društva „Edinost". Le reagirati na ta žaljenja smo hoteli mi Škedenjci na shodu soc.-dem. v Skednju. Pogreb pok. Frana H. Luga, glavnega urednika „Triester Zeitung" se je vršil včeraj popoludne ob veliki udeležbi izlasti uradniških in časnikarskih krogov. Truplo so prepeljali na pokopališče pri sv. Ani, kjer so je položili v rodbinsko grobnico. Slavnosti pevskega društva wPrimorec" v Trebčah se udeležijo naslednja bratska društva: „Lipa" iz Bazovice, „Zastava" iz Lo-njerja, „Slovan" iz Padrič, „Hajdrih" s Prošeka, „Zvon" z Opčin, „Zarja" iz Rojana, Cerkveni pevski zbor sv. Ivanski, pevsko društvo „Trst" iz Trsta, „Višava" s Konko-nelja, „Gaj" iz Ban, „Slovanska Straža" iz Gropade ter kolesarsko društvo „Balkan", vsa korporativno. Slavnostni govor je prevzel blagohotno g. dež. poslanec dr. Rybar, slavnosti primerno deklamacijo pa neka go-spica učiteljica. Že vdeležba navedenih bratskih društev, slavnostni govor ter deklamacija garantirajo nam, da take slavnosti Trebče še dosedaj niso imele. A tudi od drugih strani se obeta nam jako obilna udeležba, iz česar sklepamo lahko mirnim srcem, da ta redka slavnost izpade vsestransko najlepše. Sprejem pevskih društev iz Prošeka, Občin, Konkonelja in Ban bo ob 4. uri pri prvi hiši proti Opčinam, vsprejem pevskih društev iz Bazovice, Lonjera, Padrič, Gropade in sv. Ivana bo pa ob 3. in pol uri pop. pri prvi hiši proti Padričem. Bratska društva naj blagovolijo vzeti to na znanje. Panika v vrstah kamore! — imejte pred očmi slovansko nevarnost, ki obstoji žalibog in ki stresa vedno predrzneje vrata naše hiše, tako glasi eden klicev Kasandre v včerajšnjem „Piccolu". Tudi sicer bi se dalo sklepati po pisavi v „Piccolu" in tajnih strahu polnih okrožnicah, ki jih kamora razpošilja, da je zavladala v njenih vrstah prava panika. Armado pa, v kateri je že pred glavno bitko, zavladala panika, je smatrati že za na pol poraženo, dočim je armada ki se boja veseli, ki željno pričakuje dneva bitke, že na pol zmagala, v isti meri pa, kakor vlada v italjanskih vrstah obup, zmešnjava in panika, v isti meri vlada v naših vrstah veselo razpoloženje, pogum in red. Italijani trepetajo v strahu in grozi pred 13. junijem, ki se ga pa veselimo. Zato pa nam je zmaga že naprej zagotovljena, ako bomo storili vsi vsak svojo dolžnost. Na delo torej! Slovenac i Hrvat bili su i biće uvijek brat. Slovenska narodna borba jest narodna borba Hrvata. Zato će na Antunovo svi hrvatski izbornici v Trstu glasovati za kandidate slovenske narodne stranke ! Vsem oskrbovalcem nabiralnikov in podružnicam družbe sv. Cirila in Met. Družbina pisarna vodi o prispevkih iz nabiralnikov posebno knjigo. Tam se zapisujejo vsi zneski vsakega nabiralnika. V knjigi je vpisano mnogo nabiralnikov, ki niso še poslali nobenega zneska, ali pa v teku par let tako majhen znesek, da ne kaže, da bi se nabiralnik pustil še nadalje v takem lokalu. Družbina pisarna je pričela vse one oskrbovatelje nedejavnih nabiralnikov opozarjati, da iste vrnejo, da jih odpošlje na tak kraj, kjer bodo družb: v korist delovali. Zgodi se lahko, da bo, ali je že bil kak nabiralnik tirjan, če tudi je dal že dokaj prispevkov. Pripetiti se pa zna to le v takem slučaju, kjer se ni sporočilo, da je bil poslani znesek nabran v tem in tem nabiralniku. Če bi se to kje prigodilo, naj se to ne šteje v zlo družbini pisarni, temveč pripiše naj se pogrešek onemu, ki ni sporočil, kje je poslani znesek nabral. Pisarna želi imeti povsod jasnost in točnost. V par mesecih dobi vsak nabiralnik vpisno tablico, kamor bodo oskrbovatelji istih vpisavali čas, kedaj so ga odprli in koliko so v njem prejeli, ter kedaj so denar odposlali. Toliko v uvaževanje. Tržaška mala kronika. Znatna tatvina draguljev. Ivanka Turco, stanujoča v ul. S. Marco, je včeraj zjutraj Šla ob 6. uri z doma in se je povrnila opoldne. Med tem so vdrli tatovi v njeno stanovanje in so jej vkradlt razne zla-tanine in srebrnine v vrednosti 225 K. Aretacije z volilnega torišča. Pred-sinočnjem so razni moreti prilepljali na trgu Caserma na tamošnjih hišah lepake za ka-morističnega kandidata in trgali doli plakate za socialističnega kandidata. Redarja sta posvarila morete, naj opustijo svoje poče-njanje. A moreti so odgovorili s psovkami in nasiljem nasproti redarjem. Trije moretov so bili aretirani, drugi so zbežali. Aretirani moreti so: 33-Ietni Karol Hartwiger, industrijalec, Aldo ApoIIonio, 29-letni trgovski pomočnik in 27-letni brivec Albert Bonazza. Drzna tatvina. Na nabrežju Sanita so neverjetno predrzni tatovi ukradli kar cel voz vreč cementa, ki so bili tam izkrcani. Voz so našli pozneje pred skladiščem tvrdke Leopold Feiner na nabrežju Grumula. Urad-diki tvrdke o vsej stvari niso znali ničesar. Policija je tedaj aretirala magazinerja in dva težaka, ki so izjavili, da jim je neznanec naložil, naj odnesejo one vreče in naj potem počakajo na njegove nadaljne ukaze. Druzega niso znali ali niso hoteli povedati. Zblaznel. Peter Barut, star 56 Jet, delavec, in Miha Godina, star 30 let iz Skednja, sta oba nenadoma zblaznela. Treves ju je pripeljal v opazovalnico. Najdeno truplo v morju. Predvčeraj predpoldne je neki trabakel na odprtem morju naletel na moško truplo. Truplo so dvignili na krov in je izkrcali na pomolu Sanita, Utopljenec, ki je po mnenju zdravnika ležal v morju že mesec dni, je 29Ietni bivši mornar Fran Pescaro. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Koledar in vreme. — Danes : Marjeta, kraljica. — Jutri: I. nedelja po Binkoštih. -Sv. Trojica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne +- 26° Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno, zvečer dež. Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Tupatam padavine. Temperatura malo spremenjena. Zmerni vetrovi. v -'J ; pr* Več potovalcev za pridobivanje članov požarnega oddelka sprejme ena prvih zavarovalnic. I Ponudbe naj se pošiljajo pod napovednico: „Zavarovalni potovalec št. 1004" Inseratnemu oddelku tega lista. Tn'TVH ' f^lMin^r*!1?! :: Restaurant Wurschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement —— s Dopustom 20tt/, Doktorica:: Klara Kukovec je otvorila : SVOJ AMBULATORIJ : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. TELEFON št. 23-58. LIFT. IBS BIIBIIIIliaiS S Umetni: (ototrolKd 1 isr-T^ atelje ulioa Rivo štev. 42 (pritličje) iri sv. J&ko->u - TRST. Društvene vesti. Tržaška Sokolska župa. ^ Župni cdbor ima danes v so-f&c**1-* ^oto ob 8. in pol zvečer sejo v pisarni brata staroste dr.a Gre-\ gorina. Sestanek župnega vaditeljskega $ zbora se vrši jutri, v nedeljo, ob 9. dopoludne v telovadnici tržaškega Sokola. — Ker so na dnevnem redu važni razgovori, poživljamo k mnogoštevilni udeležbi. Pevcem pevskega društva „Trst" se naznanja, da je skupen odhod v Trebče za centralo ob 2. uri popoludne izpred kavarne „Commercio", za podružnico Škorklja-Rojan odhod iz društvenih prostorov (hiša Muško-vič in dr.), ob 2 in pol popoludne. Podružnica ima danes zvečer pevsko vajo za moški zbor. Po vaji važen pogovor; sprejemalo se bo tudi nove pevce. Kolesarsko društvo „ Balkan" priredi 11. junija izlet v Trebče, na slavnost pevskega društva „Primorec". Prosimo, da se gotovo vdeležijo tega izleta vsi člani. — Odhod točno ob 2. url pop. izpred kavarne Commercio. Tržaško vojaško veteransko društvo. V nedeljo 11. junija od 1 ure popoldne naprej priredi to društvo streljanje v tarčo na c. in kr. vojaškem strelišču v Bazovici. Rezultati odstotkov bodo tudi upoštevani pri končnem razdeljenju daril. V interesu društva so vsi udje napro-šeni, da se udeleže teh vaj in privedejo s seboj svoje družine in znance. — Civilna obleka. _ Vesti iz Goriške. Iz Sežane. „Razno iz Sežane" je dalo povoda raznim razgovorom. Vsi pa so se vjemali z vsebino dopisa in prav je imel oni dopisnik, da je razkril malomarnost in j nedelavnost nekaterih na polju napredka vi DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v soboto! 10. t. m. od 9. do 12. ure. Zlata ura z verižico, igla z briljantom,; chiffonier, umivalnik z mramorjem in zrca- . lom. nočne omarice, slike, šivalni stroji za i čevljarje, testenine, rumena moka, kakao, čo- j kolada, prazne steklenice, vaze z bomboni, zdrob in druge jestvine. Od 3.-6. ppp.: j Velika množina mrežic, izolatorjev, sve-j tilk, števcev, niti, zvončki in električne luči,1 Pozor! Prevzame se stara, dobro npeljana mešana trgovina t večjem kraju Da Slovenskem. — Natančni podatki kolikor prometa, toliko zaloge in plačilni pogoji naj se pošljejo na Inseratni oddelek „Edinosti4' pod „Trgovec št. 1000". = 213 1 IrrrfoJ« mko fotografiflno delo, kakor tudi r&sglede, posnetka, notranjost lokalov, porcelana*ta ploM« u Ttakomtna apomeaika Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badl udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naročbe ln Jih lzTrtuje na doma, ereatuelno tadl tunaj me«ta. Y žepi in sMčičarai vogal ul. G-liega i o trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. = Aatl Spumante, Eefoik, sagrebikl Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Roie po najzmernejših cenah. UMETNI ZOBJE PlozsMraoje »oboT Izdiranje žobov hm S vsake bcisčin* Dr. J. Čer mak ¥. Tuschar : zsbsziraraik : koncesij, zsbai ttanif - TRST - aJIoa dali« C&sorsaa o t 13, II, n. Zaloga tu- In fnozsm. vin, Špirita likerjev lo razprodaja na debelo In drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via deile Acque št 8, Trst (Nasproti Cafife Centrale) Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih deeert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. BordeanK Burgnnder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Ram, konjak, razna žganja ter poeebni pristni troplnovee, ■Uvovec in brinjevec. Izdelki L vrste, doSlt iz dotičnih krajev, vsaka naročba se takoj izvrSi. Razno-Ulja ae po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 203 3[lne-BIoskop ,£dria' —=-a v Skednju 1 ■ V soboto 3. in nedeljo 4. t. m. Nov, interesanten program Gostilna „Pri fidriji" Trattoria „ALL' ADRIA". Podpisani naznr njam slavnemu občinstvu, da sem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH na obrežju štev. 132. Točim samo pristna domača vina in prodajam: Belo in Srno po 104 liter, Dreherjevo pivo po 56 Bt liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhlaja Je vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi Jedili. Za obiltn obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim ! Vekosiav Kocijanćić. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST =: V soboto IO., nedeljo 11- In pond. 12. junija: = ugibijiva svetilke. cev, žeblji, steklena pokrivala, S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8. t. m. mirno v Gospodu zaspala naša ljubezniva hčerka, sestra - polusestra Mano Požar j Pogreb predrage bode v soboto dne 11. t. m. ob 5. uri pop. SV. IVAN, dne 9. junija 1911. Anton in Marija Požar, stariši. Zdenka sestra, Milka polusestra, Ladi polubrat. 1. Nesreča pri zrakoplovni tekmi v Parizu. - 2. Več kakor Fregoli, v barvah. - 3. Drama v zatišju, trage- V torek nov program, dija. - 4. Komična IlOVOSt. V iorek nov program ITa obroke! jkCanafakture & kon|ekdje Na obroke! GASPARI & C.o - TRST Vekosiav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino Min in kolonOolneso blaga. s^s^vžžs: ri^t in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba BambiČa - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmenim cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. __ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgOVillO jestvln v ulici Farneto 10. Stran IV. »EDINOST« št. 158. V Trstu, dne 10. junija 1911. Sežani. Le jednemu ne gre v glavo, kako da je mogla „Edinost" priobčiti kaj takšnega, ko je on — kakor on sam pravi — že kakih 20 let naročnik „Edinosti". „Gerbez trattoria in Sessana" je vsled tega takoj odpovedala pošiljanje lista, oziroma ga noče več kupovati. Torej po njegovem mnenju bi morali časopisi prinašati le stvari, ki se ne nanašajo na javno delovanje oseb, ali pa le dobre stvari. Kaj slabega pa ne ! — Sicer pa je dovolj žalostno, da se g. Gerbeza — ki je vsak dan čital „Edinost" — ni prav nič prijela sodba, ki jo ta list piše dan na dan — o narodnih odpadnikih, da ga ni »Edinost" v dolgih 20 letih ni mogla izpre-meniti niti v toliko, da bi postal vsaj indi-ferenten, nekak internacijonalec! Ne, niti tega ni „Edinost" dosegla pri njem, ker sicer ne bi bil deklo, ki mu je prinesla iz štacune žigice dr. sv. C. in M., pošiljal v štacuno nazaj, češ, da on ne trpi v svoji hiši takih reči. — Svetujemo mu, naj se da lepo prekrstiti in naj si nadene morda znani Grbcu odgovarjajoči italijanski izraz. In potem bo patrija rešena. Grbcev je itak že dovolj po Krasu in enega bomo lahko pogrešali. Šest kandidatov v Gorici. V Gorici nastopi Šest kandidatov in sicer: Slovenci kandidirajo dr. Alojzija Frankota, socijalisti železničarja Gosettija, mazinijanci nekega Benkota (puro sangue!) italijanski krščanski socijalci Oskarja Ulma, urednika iz Trente, italijanski liberalci Dionizija Ussaia in Nemci A. Kropscha. _ Vesti iz Istre. Razmere na c. kr. poštnem uradu v Voloski. O ti pošti se je že toliko pisalo v novinah, da bi bilo pač umestno, da bi se slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu zavzelo za stvar na drug način in ne na tak, kakor se je zavzelo vsled dopisa v „Edinosti" od 3. maja t. 1. Brez vzroka, gotovo gospej poštarici na ljubo, so bile premeščene gospice uradnice, ki slučajno niso mogle vedno vstrpljivo prenašati mačeho-vanja te paŠinje. A slavno ravnateljstvo ni smatralo za potrebno, da bi niti s prstom mignilo, da bilo vstreženo želji občinstva, radi katerega je c. kr. poŠta tu. To je skrajno brezobzirno postopanje tolika proti ubogim c. kr. poštnim trpinkam, ki se jih brez vzroka na ljubo bodi že kateri predstojnici goni po svetu sera in tja, kolikor proti občinstvu, katero pač ni dolžno, da trpi vse, kar mu nudi kako ravnateljstvo, katero mora ono vzdržavati! Da na tej c. kr. poŠti ni vse tako, kakor bi moralo biti, v dokaz za to naj — poleg v dopisu od 3. maja t. 1. navedenih dejstev — služi dejstvo, da ima c. kr. poštni urad v Voloski pošta-rica, katere velecenjeni soprog je na pošti v bližnji Opatiji c. kr. kontrolor. Tega gospoda kontrolorja vidi se pa opravljati službo v Opatijski in Voloski pošti, kar bi bilo po našem mnenju pač preveč za eno samo osebo. Vprašamo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu : da-li dobiva ta gospod za obavljanje dvojne službe tudi dvojno plačo ?! Če je ne dobiva, ni prav ! Če jo pa dobiva, pa ni lepo od ravnateljstva, da s tem trga kruh drugim c. kr. poštnim uradnikom, ki so tudi že zdavnaj sposobni za avanzma, pa ne morejo naprej, ker c. kr. poštno ravnateljstvo skopari na način, da mora en uradnik kar za dva uradnika vršiti službo. Vidite, gosp. c. kr. ravnatelj, da je tu na naših poštah marsikaj potrebno vreditve, ako bi Vam bilo kaj ležeče na tem. Le pridite v Opatijo, oziroma v Volosko ! Saj je tu pri nas sedaj zelo lepo in poleg tega se lahko nekoliko pomudite v dišečih prostorih Voloske pošte! V Opatiji se Vam bo pa nudila ugodna prilika, da boste z občudovanjem opazovali c. kr. uradnike, kako se mučijo v potu svojega obraza v tistih prostorih (ki jih pa, če pojde dobro, kmalo zamenijo z novimi). In videli boste tudi druge uslužbence, kako natovoreni raznašajo poštne pošiljatve. Priporočamo Vam pa posebno, da radi tega dopisa ni treba nobenega uradnika ali uradnice premeščati na mesta, na katerih bi se jim slučajno ne godilo prav dobro, ker bi imeli še manjo plačo, nego jo imajo tu ! Kajti s tem, kakor s prvim dopisom, ni v zvezi nobeden c. kr. poštnih uslužbencev, kar gotovo potrdi tudi uredništvo „Edinosti- (Potrjamo — Uredništvo). Sicer pa bi se ne smelo vpraševati, kedo je pisal, ampak : kaj je pisal! In po tem se naj tudi ravna. Vološčak za vse someščane. Iz Klanca. Tukajšnje izobraževalno društvo „Slavnik" (prej bralno in pevsko društvo) priredi na praznik sv. Petra in Pavla, t. j. 29. junija, običajno veselico na planem in sicer v prostorih gostilne F. Žagarja.^ Na vsporedu bode razun pevskih točk tudi Stoke šaloigra „Mutasti muzikant". Slavnost in znanstveno predavanje. Iz Trušk. Kakor je bilo že javl.euo, priredi tukajšnje pevsko-bralno društvo „Straža" dne 25. t. m. svojo letno narodno slavnost. S to slavnostjo je združeno poljudno-znanst-veno predavanje: O pogojih za napredek našega naroda. (Dr. Josip Agneletto). Mislim, da bo slavnost nudila lep užitek. Da bo pa slavnost tem lepša, kličemo društva, da nam priskočijo na pomoč. Vabila so bila poslana bližnjim bratskim društvom. Prijavilo se je vrlo bratsko društvo „Svo- boda" iz sv. Antona. Ker je čas kratek, vabimo tem potom druga bratska društva, da nam pošljejo čim preje ime pesmi in nje skladatelja, da bomo mogli natisniti vspo-rede. Divjaštva italijanske mafije. Iz Dra-guča blizu Buzeta: — Dne 5. t. m. se je vršil v Draguču volilen sestanek. Predsedoval je c. k. beležnik Ante Justi iz Buzeta. Žnjim je prišlo Še nekoliko drugih gospodov iz Buzeta in okoliških vasi. Bilo je tudi prilično naroda iz sosednjih vasi, posebno iz Račica. Pravo sestajanja, združevanja, in posebno volilni sestanki so zajamčeni strogim državnim zakonom. Ali pri nas v Draguču kakor da sploh ne obstoje ne državni zakoni, ne državne oblasti, katerim je v dolžnost, da skrbe v narodu za red in da ščitijo svobodo vsakega držav-ljana.w Čim so draguški kaporijoni videli, da prihajajo gostje iz Buzeta in drugi žnjimi, da bi priredili rečeni sestanek, so takoj oborožili svojo pokorno bando z debelimi jesenovimi gorjačami. Čemu? to je jasno vsakomur. Takoj po maši je sklicatelj odprl shod na našem trgu. Ali vzlic temu, da je bila c. k. žandarmerija službeno prisotna in vzlic dejstvu, da je ista intervenirala, je druhal nasilno preprečila sestanejc s trobljenjem na glasbilo, sikanjem, žvižganjem, kričanjem in udarjanjem ob kose. Tako se dogaja povsodi, kjer je naš narod pod vplivom italijanske vladajoče kamore : njenih plačencev — demoraliziranih — na žalost — narodnih odpadnikov. Kakor pa vsako delo krasi konec, tako je tudi ta naša sodrga dovršila svoje junaštvo — seveda po noči — z razbijanjem vrat župnega vrta. Sedaj čakamo, kaj store na to c. k. oblasti ? !! Obenem jih opozarjamo, kam dovaja narod italijanska mafija ! Da vidimo, kako se bo vršil § 15 zakona od 26. ja-nuvarja 1907, drž. z. št. 18.! Druge slovenske dežele Slov. pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji priredi dne 2. julija t. I. v proslavo svoje 20-letnice koncert na dvorišču graščine „Slatna" s sodelovanjem ve-čih slov. pevskih društev. Koncert bo združen z veliko ljudsko veselico v grajskem parku. Natančneji spored se pravočasno objavi. Vsekakor pričakujemo od strani naprednega občinstva mnogoštevilne udeležbe. Slavna društva pa prosimo, da se na to prireditev blagovolijo ozirati. Zajedno opominjamo slavna bratska pevska društva na vrnitev vprašalne pole, da se more začeti s sestavo in razpošiljanjem vsporeda. Grad se je podrl. Iz Celovca poročajo, da se je v četrtek podrl grad „Strass-burg* v dolini reke Krke. Tele s petimi nogami. G. Ivan Bule v Mirni na Dolenjskem ima tele s petimi nogami. Peto nogo ima med plečetama na vrhu. Tele je lepo, je šest tednov staro in tehta okroglo 90 kg. Razno vesti. Koliko je krščenih Židov. — Neki židovski list je priobčil nedavno si edečo zanimivo statistiko: V 19. stoletju se je dalo krstiti okolu 204.000 Židov. Na Nemčijo odpade od tega števila 22.000, na / igleŠko s kolonijami 28.000, na Avstro-Og^sko 44.000, na Rusko 84.000, na Ameriko 13.000. — V Berolinu prihaja na 146 Židov, eno pokršče-nje na Dunaju pa na 260. V tem mestu se je v zadnjih 25 letih dalo krstiti 10 000 Zidov. Leta 1900 se je dajo krstiti 30u, leta 1904 pa 661 Židov. Pri moških pripadajo krščenci takozvanim svobodnim poklicom, pri ženskah nižjim in proletarskim slojem. Omenjeni list navaja tudi število mešanih zakonov. Na Dunaju prihaja na 100 židovskih zakonov 13 mešanih. V Budimpešti je naraslo število na 190 odsto, v Nemčiji na 24 odsto, v Frankobrodu ob M. na 30 odsto, v Berolinu na 35 odsto, leta 1905 in 40 odsto leta 1907, v Hamburgu 46 odsto. ■ a H SE I ST ZA BIRMO! ZA BIRMO I Ihlliollša in najcenejša darila za birmo namreč: ure in verižice zlate in srebrne, za moške in ženske, uhani in prstani z dijamanti, ovratni okraski in obeski, dragocenosti vsake vrste, se kupujejo edino v prod, ar ii dragocenosti G. BTJCHEE (ex drua Prag, Vehjeta) Corso št 36 — TRST — Corso št. 36. II 2 i Slovanska knjlgm Josip Gorenj« v Trstu, ul. Caserma 16 (poleg kavarne Commercio) se priporoča :: vsem botream in botrom :: za nakup mašnih knjig za birmance. - Ima v zalogi vseh vrst mašnih knjig po raznih cenah, kakor tudi po-dučne in zabavne knjige za mladino. - Lepa knjiga je koristnejše darilo za otroke, kakor zlato in sladkarije. Tnimuno soda-vode in pokalic se proda za I ovarnd 5000 krm, ki ima od 40 do 60 dobrih odjemalcev. Na teden Be proda Štiri t seč p kalic. — Naslov pove Inser^tni oddelek Edinosti pod št. 1017._1017 Vnroennnrlont 8 perfektnim znanjem alo-IVUrt/5|JUIIUClll venščine in nemščine po možnosti stenograf, daktilograf in s poznanjem ita lijanščine se išče za akcijBko družbo. Takojšnji nastop. Ponudbe pod „delaven" št. 10.0 na inseratni oddelek „E linosti". 1020 ggg^jjpj^ v središču mesta, Be odda takoj rivo 17. Mali strošhi. Ivaniževič, via Vnldi- 1021 m a se v najem Boba lepo meblovana z S™ družinsko hrano v ulici Caserma. IVA tnner. oddelek .Edinosti". 1022 Odda aruzinBKU iirauu v Naslov pove inaer. oddelek .Edinosti' Anton Gregoretič, 22 znanje svojim bivšim in novim klij-a*om, da 6e i vedno izvršujem svojo krojaško obrt, akoravno sem : prevzel gostilno „Vri postaji Repentabor" drž. žel. i Naročena dela se bodo tem cenej t izvrfieval^, ker imam še drugi pripomoček. Odzovem se vsakemu pismenemu oziroma nstmeneoou naročilu, kamor kdor želi; kakor krojaško obrt, enako priporočam I tudi slavnemu občinstvu svojo gostilno, v kateri se ' gost pofetreže z Gobrimi vini ter pristnim kraškim le ranom. Na razpolago so mrzla jedila, ob nedeljah in praznikih tudi gorka. Za naročila popolna postrežbe. — Z odi. spoštovanjem Anton Gregoretič, irojač in gostilničar „Pri postaji Kepentabor". 1011 Hranilnico In posojilnica u Tomalu reg zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 18. junija ob 4. uri popoldne v dvorani „ Vinarskega društva DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložftev in potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. NAČELSTVO. Iščejo se za restavracijo in kavarno natoKarsKi učenci Oglasiti se je treba pri vratarju ,H6tela Balkan* v Trstu. Gotovo govejo juho najboljšega okusa d£ jo kocke išče pri Blovenski ali nemški družini majhna SB meblovana soba s hrano v biižini od kolodvora južne železnice do glavne pošfe. Pismene ponudbe pod „M. M. T. št 1G09U. 1009 Gozdni uradnik, v računskem oddelku želi vstopiti v kak komptoar, kot uradnik. Vešč je slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter deloma hrvaščine in italijanščine. — Obenem je tudi trgovsko naobražen. Ponudbe je pošiljati pod šifro „Uradni k". Poste reatante - ttoian. 1017 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel dobro znano Gostilno „A! Telesrafo" v Trstu, via Squero nuovo 15 (nasproti glavni pošti) Točil bode vino: vipavsko belo, istrsko črno, kraški teran, dalmatinski opolo. Pivo Puntigamsko. — Kuhinja po domače. udam Jožef Gruden. Trapistični po . . . kron 1 SO kilogr. Tilsiter (delavski sir) po „ 1*60 „ PRVO ZAGREBAČKO MLJEKARSTVO Zagreb, Duga ulica 13. MJXq e velikim krasnim vrtom, z velikim dvorili lod gčem in lepim cvetliČnjfckom ter zraven gpadaiočim velikim travnikom — se odda v najem za več let ali proda. V hiši sta 2 vodovoda, zraven • druga nova hiša uporabljiva za spalne sobe; jako ; pripravno za hotele kjer je ob glavni cesti in v i obližju pi staje. Kje pove Inseratni oddelek Edinosti i pod štev. 90i. 908 ALEKS. FRANC MATER - TiiST žgal&ica kave TELEFON 1743. I&lboljil vir xa. dobivanje podano kav*. (J js S « 4> • KJ ■■ i> ca cb c/3 rsi ^ Na obroke! Velika« zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera Tolnenega blaga. Najzmeriiejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buffet Automatico' N 3* C/3 »SL S- "5T BJ o. M rx • rt> Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti V88 potrebne mrtvaške predmete, kakor: Krste, sreče, obleke, palčolnne, uence iz nmetnili cuetllc in peri Trgovina je bogato založena. Na izbero so vsi predmeti te stroke. Zastopstvo Mm Poeetea Poflletla v Trsta Corso št. 47 Uljudno se priporočata Alojzij Jdmšek m Franc Bernetič, mizarja.