PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegùv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
“£a.irSiTvlni Cena 600 lir ■ Leto XLI. št. 223 (12.255)
Trst, nedelja, 6. oktobra 198!
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1
O- —: ^ O O- •" co o o c ~-o m m
5 C
iji ±-C 3>
2 S ?
~ o
2
I
r_
2 • ••
i-i
2
'J
0 ■0
1
Sindikati reformo ocenjujejo negativno
Vlada odobrila preosnovo količnikov davka IRPEF
Celovita in stalna skrb za Slovence v zamejstvu
IGOR GRUDEN
Na torkovi seji predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so vnovič potrdili pravico in dolžnost Slovenije in Jugoslavije, da stalno in celovito spremlja in vpliva na položaj rojakov v drugih deželah. Predvsem pa je njena konstantna dolžnost, da daje politično podporo republiki in zvezni vladi za stalno preverjanje, v koliki meri sosedje uresničujejo svoje ustavne in mednarodne obveznosti glede položaja slovenske narodnostne skupnosti.
Izkoriščajoč to pravico so udeleženci torkovega političnega vrha soglasno ocenili, da se osimski sporazum in avstrijska državna pogodba, kar zadeva manjšino, ne uresničujeta. In če se omejimo samo na področje Italije, so na torkovi seji ugotavljali, da je Osimo dal otipljive rezultate; definitivno je zakoličil meje ko', garant stabilnosti; spodbudil je intenzivnejše gospodarsko sodelovanje na meji, kar je prispevalo tudi h go-spodarski krepitvi Slovencev v Italiji; zgradili smo Sabotinsko cesto 'n si medsebojno priznali diplome. Toda preambula in 7. člen Osima nista uresničena. Brez globalne zaščite Slovencev v Italiji desetletna jubilejna bilanca Osima ne more imeti pozitivnega predznaka.
RIM — Vlada je odobrila Visenti-nijev zakonski osnutek o preosnovi količnikov davka na osebne dohodke IRPEF, ki mora zdaj še v parlament. Finančni minister je na tiskovni konferenci dejal, da v poslanski zbornici in senatu ne bj smelo biti večjih težav kljub predvidenim »korporativnim« zahtevam o izdatnejših davčnih olajšavah, češ da bo izvajanje njegove reforme itak omogočilo povrnitev zneskov, ki so jih davčni zavezanci odvečno vplačali. Drugačnega mnenja so CGIL, CISL in UIL, ki Visentinijev osnutek negativno ocenjujejo, ker ne predstavlja prave protivrednosti njihovemu tvornemu pristopu k pogajanjem o ceni dela in ne osvaja sindikalne zahteve o obdavčitvi dohodkov od državnih zadolžnic in velikih premoženjskih rent. Visentini je rekel, da srž problema ni v zadolžnicah, ampak v deficitu na področju javnih izdatkov, zato je slednje pač treba oklestiti.
Visentinijev osnutek predvideva, kot smo že pisali, oprostitev davka IRPEF za posameznike in družine z letnim dohodkom do 6 milijonov lir. Za dohodke od 6 do 10 mil. lir naj bi veljal količnik obdavčitve 17 odst., od 10 do 30 mil. količnik 26 odst., od 30 do 50 kol. 34 odst., od 50 do 80 kol. 41 odst., od 80 do 150 kol.
47 odst., od 150 do 300 kol. 52 odst., od 300 do 500 kol. 57 odst., iznad 600 milijonov lir pa količnik 62 odstotkov. Na boljem bodo po novem predvsem ljudje s srednje - visokimi dohodki.
Predvideni so nadalje davčni odbitki v pavšalnem znesku 492.000 luža vsakega davčnega zavezanca (u-službenca in upokojenca), 408.000 lir za zakonsko družico brez lastnih dohodkov, 48.000 lir za vsakega otroka in 96.000 lir za drugega člana v družini brez dohodkov. Uslužbenec, ki preživlja ženo in dva otroka, bi
moral po novem privarčevati na račun davka IRPEF 34.000 lir na leto,’ če mu znaša obdavčljivi dohodek 10 milijonov lir, 336.000 Ur z dohodkom 15 milijonov, 485.000 z dohodkom 20 milijonov, 615.000 z dohodkom 25 milijonov, potem 1.445.000 lir z dohodkom 40 miUjonov, 2.145.000 z dohodkom 50 do 60 miUjonov, 3 milijone 345.000 z dohodkom 100 milijonov itd.
Osnutek predvideva še ublažitev davčnega pritiska na dediščino in na dohodke, ki jih podjetniki vložijo v nove proizvodne pobude, (dg)
V
dem< proti naci
CELOVEC — Slovenske in avstrijske protifašistične organizacije so včeraj zvečer priredile demonstracijo proti zborovanju, ki so ga nemške nacionalistične sile priredile v Celovcu v počastitev 70-letnice bojev za južne meje Koroške in Tirolske. Lepo število udeležencev, ki so se zbrali samo kakšnih 100 metrov od zgradbe, kjer so zborovaU nemški nacionalisti, so s transparenti in govori opozarjali na hudo provokacijo, ki jo predstavlja oživljanje nemškega nacionalizma, tako za demokracijo v Avstriji, kakor tudi za slovensko narodnostno skupnost in njene jezikovne pravice na Koroškem.
Marjan Šturm je v imenu dveh osrednjih slovenskih organizacij dejal, da koroški Slovenci že 10 let opozarjajo, kako nacisti dvigajo glave. Tako kot so se za časa Hitlerja ilegalno skrivali v domovinskih kulturnih in drugih nepolitičnih organizacijah, tako se nacisti tudi danes angažirajo v rodoljubnih organizacijah in so pri-šU že tako daleč, da so si zagotovili pokroviteljstvo najvišjih predstavni-ko\ koroškega političnega življenja. Govornik je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju demokratičnih sil, da bi na podlagi zgodovinskih izkušenj preprečile to, kar jim 1938. leta ni uspelo preprečiti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
REŠENA KRIZA NA DEŽELI
VIDEM — Furlanijo - Julijsko krajino bo spet upravljala dosedanja petstrankarska koalicija ob zunanji podpori SSk. Tako so se sinoči načelno sporazumeli deželni tajniki KD, PSI, PRI, PSDI, SSk in PLI, ki pa niso še do pozne ure podpisali političnega sporazuma o novi deželni vladi. Za predsednika bo potrjen Biasutti (KD), ki bi moral razen presenečenj v kratkem predložiti deželnemu svetu seznam novih odbornikov. KD bo imela v novi upravi po prvih vesteh osem odbornikov, PSI štiri (enega več) ter po enega PSDI in PRI. V zameno za enega odbornika več se je PSI odrekla predsedstvu deželnega sveta, ki bo šlo liberalcu Solimbergu. SSk bi morala ohraniti predsedstvo ene svetovalskih komisij. Pot temu načelnemu sporazumu je v jutranjih urah odprl predsednik sveta Manzon, ki je sporazumno z deželnim in vsedržavnim vodstvom PSI napovedal svoj odstop.
Poslanica z včerajšnje manifestacije v Gorici
Regionalni, republiški in vsejugoslovanski politiki je bilo na torkovi seji naslovljenih nekaj nujnih in poštenih sugestij: Osimo je mednarodni sporazum, ki tudi glede manjšine obve-2uje oba partnerja. Zato je nujno :n edino logično, da enako temeljito spremljamo in vztrajamo na izvajanju obveznosti glede obeh manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Vitalna pomembnost »dobrososedskega sodelovanja«, »odprtih meja«, »prijateljstva med sosedi« integralno vključuje vztrajanje na celovitem Izpolnjevanju obveznosti do nacionalnih manjšin, če so sosedje, in še posebej če so dobri, morajo biti priprav-'jeni in sposobni, da povedo ali slišijo tudi kakšno ostro, nepopustljivo besedo, če gre za očitno razliko v odnosu med zdravicami in stvarnim odnosom do manjšine.
Delegati Socialistične zveze so vno-v'č in imperativno vztrajali na odprtosti meje in spodbujanju politič-mh, gospodarskih, kulturnih in obče eloveških obmejnih stikov in sodelovanj. V tem je 40 let Listine o človekovih pravicah, v tem je deset let Helsinkov in v tem je deset let Osima in ne nazadnje v tem je štirideset let zmage nad fašizmom. Takšna usmeritev je tudi pravi kažipot k ohranjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. In so dodali: ni nujna in bistvena polemika, ali ta Pojem uokvirja vse bogastvo odnosov med deli nacionalnega telesa; pomembneje je, da ob tem izrazu mislimo enako: na stalno in celovito medsebojno oplajanje in dopolnjevanje tvornosti ljudi istega naroda. Upoštevajoč ožji pojem kulturnega prostora pa mora. Socialistična zveza po mnenju torkovih razpravljavcev spodbujati in spoštovati avtonomno tvor-uost zamejske kulture in zagotavljati nemoten pretok kulturnih stvaritev zamejskih Slovencev prek državnih meja.
Torkova seja predsedstva je bila s kopico pošteno kritičnih opažanj samo koristna etapa v stalni manjšin-ski aktivnosti Socialistične zveze. Hkrati pa je bila politična verifika-eija stališč in ocen položaja Sloven-cev v sosednjih deželah pred bližnjo razpravo v vseh zborih slovenske
skupščine.
Otroci smo za odpravo vseh mej na svetu
GORICA — Pet golobov, pet simbolov miru je včeraj opoldne simbolično poletelo na pet kontinentov in poneslo poslanico italijanskih in slovenskih otrok, ki so se zbrali v Gorici in No-
vi Gorici, da potrdijo željo po prija teljstvu, miru in sodelovanju. »Otroci ne poznamo meje« so zapisali po slovensko in italijansko v poslanici, ki so jo z včerajšnje pomembne ma-
nifestacije na mejnem prehodu v Ška-brijelovi ulici poslali tajniku Organizacije združenih narodov De Cuellar-ju in gà poprosili, naj jim pomaga v prizadevanjih, da bi bilo na svetu konec vojn, trpljenja in lakote in da bi bile končno odpravljene vse meje. Meje, ki so med odraslimi nekaj neizbežnega, ki pa jih mladi ne poznajo, kakor dokazuje prav manifestacija italijanskih in slovenskih otrok. Manifestacija globokega humanega pomena, nekakšen izziv vsemu svetu, od koder dan za dnem prihajajo vesti o vojnah, pokolih, lakoti, izziv svetu, kjer vsak dan umre zaradi lakote 40 tisoč otrok. Manifestacija, ki je potrditev hotenja dveh sosednih narodov in držav, ki hočeta živeti v miru in prijateljstvu in ki v vsakodnevni praksi dokazujeta, da je to mogoče. In končno manifestacija, ki bo najbrž naletela na velik odmev v svetu, kakor tista, decembra leta 1983, ko je nad deset tisoč italijanskih in jugoslovanskih delavcev prav na tem mestu izrazilo svojo odločno voljo po miru, sožitju in gospodarskem napredku.
To je vsebina včerajšnje množične manifestacije otrok iz Slovenije in Hrvaške, iz vseh štirih pokrajin naše dežele. To je sporočilo, ki so ga nad tisoč mladim posredovali predstavniki italijanskega in jugoslovanskega odbora UNICEF dr. Arnaldo Farina in- dr. Stevan Baljoševič in predstavnik organizacije UNICEF za Evropo Mario Struna iz Ženeve, na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici, ki je tako zopet postal mesto zbliževanja in prijateljstva.
»Vzgled sodelovanja med dvema narodoma in italijanskim in jugoslovanskimi narodi je treba prenesti v svet, da bodo lahko vsi otroci na svetu srečni in zadovoljni, da ne bodo trpeli za lakoto in pomanjkanjem, da bo jutri nov, boljši svet«.
Slovesnosti na mejnem prehodu so se udeležili najvišji predstavniki obeh mest, goriški prefekt in številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, za priložnostni spored pa so poskrbele ljubljanske majoretke in pevski zbor solkanske osnovne šole ob glasbeni spremljavi.
Namizni ^enis: včeraj v ženski A ligi
Kras startal z zmago
KOŠARKARSKA B LIGA
Danes krstni nastop Jadranovega moštva
MONTECATINI — Jadranovi košarkarji bodo danes opravili krstni nastop v drugi italijanski ligi. V prvem kolu bodo igrali ob 17.30 v Montecatiniju proti -moštvu Panape-sca, ki sodi celo med favorite za napredovanje v A-2 ligo. Naše predstavnike čaka torej danes izredno težka naloga.
Jadranovci so.v Montecatini odpotovali že včeraj*z avtobusom, da bi tako bili povsem nared za današnje srečanje. Odpotoval je tudi Jadranov najboljši strelec Marko Ban, ki je med tednom imel bolečine v hrbtu in je kazalo, da prvega prvenstvenega srečanja ne bo mogel igrati. V Montecatiniju pa ne bo poškodovanega Iva Starca.
O današnjem srečanju in o predstavitvi drugoligaškega prvenstva obširneje na 15. strani.
BOČEN — Namiznoteniške igralke Krasa Globtrade so uspešno startale v prvi ženski itabjanski ligi. Včeraj so namreč v Bocnu v prvem kolu zasluženo, toda ne brez težav premagale domače moštvo Recoaro, ki ga sestavljajo izkušene igralke.
»Moram priznati, da smo srečanje začele z dokajšnjo tremo. Bilo je to pač prvo kolo. Na srečo pa se je vse dobro končalo, čeprav smo imele proti ekipi Bočna precejšnje težave. Glede na to, da Bemardičeva ni poznala svojih nasprotnic, je odlično opravila svojo nalogo. In povsem zadovoljna sem tudi z nastopom Damjane Sedmak, ki je Busnardovi odvzela celo set. V igri dvojic sva z Berandičevo igrali slabo in tudi zasluženo izgubili. Sicer bomo glede dvojice poskušali nekaj drugih va-
riant,« je po tekmi dejala igralka in trener naše ekipe Sonja MiRč, ki je bila s to prvo zmago seveda prezadovoljna.
Prvi sta za zeleno mizo stopili veteranka Edit Santifaller in Jasna Bernardić. Krasova predstavnica je gladko zmagala z 2:0. V drugi tekmi je Damjana Sedmak nudila Busnardovi močan odpor in bi ji lahko celo Uspel podvig, ko bi v tretjem setu igrala bolj sproščeno. Miličeva je nato po pričakovanju odpravila Fa-soltovo, bocensko moštvo pa je izid izenačilo z gladko zmago v dvojicah. Četrto srečanje se ni najbolje pričelo za našo ekipo. V prvem setu je bila namreč Busnardova boljša od Bemardiceve. Le ta pa je v ostalih
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Včeraj v Časnikarskem krožku
Predstavitev programa Glasbene matice
TRST — V prostorih časnikarskega krožka so včeraj predstavili 15. abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice. Novi program obsega devet koncertov, v katerih se bodo tržaški publiki predstavili številni že poznani glasbeni ustvarjalci, poleg njih pa bodo prvič v programu Glasbene matice sodelovali tržaška komorna skupina Continuum musicale, sarajevska pianistka Jasenka Roter - Petrovič in pa sovjetska violončelistka Natalija Gutman.
NA 4. STRANI
• V Celovcu
Na glasovanju o resoluciji so se ZDA vzdržale
Drama 9-letnega dečka v Mehiki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
' Mirko Messner pa je v zborovanju nemških nacionalistov videl podaljšano roko nemških konservativnih sil in nemškega militarizma, ki poskuša .1 ■ stvarjati napetosti v Evropi. Pravi paradoks manifestacije nemških nacionalistov pa je v tem, da te nacionaliste, ki strežejo po življenju avstrijski narodnosti in avstrijski suverenosti, ščitijo vodilni politiki koroških strank.
Na manifestaciji so sodelovali tu-d: predstavniki južnotirolskih Nemcev, kar dokazuje medregionalni značaj nemške nacionalistične manifestacije, ki hoče biti korak k uresničevanju politike »afirmacije nemškega Juga v Evropi narodov«.
Z drugačnimi gesli so nacisti takšno velikonemško ekspanzijo začeli pred drugo svetovno vojno, s posledicami, ki so vsem znane.
U JOHANNESBURG — Včeraj so pri Sowetu ubili črnca, ki se ni ustavil ob cestni zapori, njegovega sopotnika v avtu pa ranih. Po drugi strani je živ zgorel črnski policist.
Varnostni svet OZN obsodil napad Izraela na sedež PLO
NEW YORK — Varnostni svet OZN je včeraj sprejel resolucijo, ki obsoja torkov »oboroženi napad« Izraela na politični sedež PLO pri Tunisu in poziva države članice, naj s primernimi ukrepi odvrnejo Izraelce od nadaljnjih dejanj, ki bi kršila suverenost in ozemeljsko nedotakljivost katerekoli države. Resolucija, za katero je bilo oddanih 14 glasov ob vzdržanju ZDA (proti ni glasoval nihče), ugotavlja, da ima Tunizija pravico do odškodnine v skladu z gmotno škodo in človeškimi žrtvami. Tunizijski zunanji minister je navedel, da so izraelska letala (ki so po Arafatovem zatrdilu napad izpeljala ob neposredni zaslombi ameriškega vojnega ladjevja na Sredozemlju) ubila 68 civilistov in dobrih 100 ranila, a več oseb še pogrešajo.
Tunizijska vlada je vpričo resolucije VS izrazila veliko zadovoljstvo in dodala, da se gre zahvahti osebnemu posegu Burgibe, če je Reagan zadnji trenutek ublažil proizraelsko stališče. To je seveda obsodila telavivska in hkrati obdolžila OZN dvoličnosti, češ da palestinskega terorizma njene članice niso obsodile.
Italijanski zunanji minister Andreotti je sprejel delegacijo arabskih veleposlanikov (Saudska Arabija, Kuvajt, Tunizija in Arabska liga) ter zastopnika PLO, ki so izrekli rimski vladi priznanje za njeno odločno obsodbo izraelskega napada. Tunizijski ambasador je pojasnil, da sedež PLO pri Tunisu ne uživa statusa ekstrateritorialnosti, kot trdi Izrael.
»Monchito« še zasut
CIUDAD MEXICO — Drama »Mon-chita«, 9-letnega dečka, ki je včeraj bil že 17. dan živ pokopan pod ruševinami večnadstropne stavbe v glavnem mehiškem mestu, se v trenutku, ko to pišemo, še ni razpletla. Reševalcem so drug za drugim propadli vsi poskusi, da bi do njega skopah galerijo. Veliko galerij se je zrušilo, / vrtanjem tiste, ki je včeraj skoraj dosegla nesrečnega Luisa Ramona Nafarrete Maldonada, kot je otroku uradno ime, pa so morali odnehati: do dečka ni bilo več kot poldrugi meter, vendar vmes je bil cementni steber, katerega odstranitev bi povzročila usad več ton ruševin.
Spričo neuspeha vseh dosedanjih poskusov reševalcem ni preostala druga možnost, kot da s težkimi stroji začnejo odstranjevati goro materiala. pod katero je zasut »Monchito«. Na to rešitev so pristali tudi njegovi starši, tako da so stroji začeli delovati v prvih popoldanskih urah, ko
je bila pri nas že noč. Računajo, da bo potrebnih najmanj 24 ur, preden bodo dosegli zasutega otroka.
Medtem se seveda postavlja vse bolj pereče vprašanje, ali bo »Monchito« preživel. Včeraj so se reševalci dokopali tako blizu, da so ga lahko videli skoz špranjo. Z njim ro se tudi pogovarjah. Med drugim so ugotovih, da je otrok lahko ves ta čas ostal pri življenju, ker se je v njegovi bližini slučajno nabrala voda, ki so jo gasilci brizgali na ruševine prve dni po katastrofalnem uo-tresu. Po mnenju zdravnika Francisca Mercada, speciahsta v intenzivnem zdravljenju iz Ciudad Mexica, bi otrok lahko ostal pri življenju v tistih pogojih še precej dni. Potem ko so včeraj začeli kopati težki stro-j-, je »Monchito« vsekakor še dajal znake življenja, ki so jih zaznali s posebno občutljivimi napravami. Njegov' primer je vzbudil veliko sočutja v Mehiki, pa tudi drugod po svetu.
Po uspešnem obisku v Franciji
Gorbačov spet doma
PARIZ — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je včeraj končal svoj 4-dnevni obisk v Franciji. Na letališču Orly se je ob 13.30 od njega poslovil premier Fabius, pred tem pa se je sovjetski prvak sestal z glavnim tajnikom KPF Marchaisom in z delegacijo Združenja Francija - ZSSR. Z Mitterrandom se je zadnjič videl v petek zvečer na banketu na sovjet-skem veleposlaništvu.
Gorbačov je s svojim prvim obiskom na Zahod lahko zadovoljen, čeprav mu ni uspelo doseči čisto vsega, kar si je nadejal. Tako je Mitterrand gladko odbil njegov predlog, da bi se Francija ločeno pogajala o svojem jedrskem orožju s SZ, kakor tudi ni obsodil ameriškega vesoljskega ščita (SDI), čeprav Francija ne bo pri njem sodelovala. Francoski predsednik pa je v glavnem pozitivno ocenil predlog Gorbačova, naj bi SZ in ZDA za polovico zmanjšale svoje strateške jedrska arzenale, kar Moskva spet tesno povezuje z ukinitvijo SDI. Sicer pa bo vse to predmet ženevskih pogajanj in osrednja točka novembrskega vrha Reagan - Gorbačov.
Z obiskom sovjetskega prvaka se obnavlja tradicija rednih sestankov na vrhu med SZ in Francijo, ki jih je slednja prekinila 1981. leta zaradi afganistanske in poljske krize ter zaradi nespoštovanja človekovih pravic v SZ. Z obnovo stikov kaže, da je Francija postavila ta vprašanja nekoliko v ozadje, čeprav so nerazrešena kot pred 4 leti. Mimo tega pa je Gorbačov s svojim nastopanjem pustil dober vtis, pri čemer mu je nemalo pomagala njegova šarmantna soproga Raisa.
»Greenpeace« priplula pred atol Mururoa
PARIZ — Včeraj je ladja pacifistov »Greenpeace« priplula pred atol Mururoa v francoski Polineziji, znan po jedrskih poskusih, ki jih na njem izvajajo Francozi. Ostala je v mednarodnih vodah, se pravi dlje od 12 milj od obale, kjer se je že nahajala druga ladja pacifistov »Vega« oz. »Greenpeace III«, kot so jo preimenovali. Vsak čas se bo jima pridružila »Breeze«, na poti pa je še »Alliance«, ki bi morala pripluli čez tri ali štiri dni.
Pacifisti nameravajo s svojo odpravo manifestirati proti francoskim jedrskim poskusom na Mururoi, njihova pobuda pa je že imela velik odmev zaradi potopitve s strani francoskih tajnih služb ladje »Rainbovv War-rior« v novozelandskem pristanišču Aucklandu, od koder je nameravala odpluti proti atolu žalostnega slovesa. Politični potres, ki je nastal zaradi potopitve, se še ni povsem polegel, zahteval pa je že odstop francoskega obrambnega ministra Hemuja in je hudo omajal položaj samega predsednika Mitterranda. »Greenpeace« je odplula 18. avgusta iz Amsterdama, da bi nadomestila »Rainbow Warrior«, okrog atola pa plujejo francoske vojaške ladje in stražijo, da se pacifisti ne bi spustili v francoske vode.
V Seul« priprave na skupščine svetovnih finančnih ustanov
SEUL — V glavnem mestu Južne Kareje so v teku posvetovanja med različnimi skupinami pred torkovim zasedanjem redne letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Posebej se sestajajo zastopniki bogatih in nerazvitih držav, ki izdelujejo stališča in predloge, o katerih bodo prihodnji teden sklepali finančni ministri in guvernerji državnih bank. Skupina 24, ki predstavlja države Tretjega sveta, je v tem okviru že zahtevala ustanovitev posebnega odbora, ki naj pripravi preustroj mednarodnega finančnega sistema, kot tudi predloge za reševanje perečega vprašanja ogromne zadolžitve držav v razvoju.
Včeraj se je sestala tudi Skupina 5 (ZDA, Japonska, Francija, Velika Britanija in Zahodna Nemčija), ki je 5 ur razpravljala o krizi dolarja, novih pobudah ZDA za okrepitev vloge Svetovne banke in o odgovorih na zahteve držav v razvoju glede dolgov. Sestanek je bil strogo zaupen, tako da njegovi sklepi niso znani, zvedelo se je le, da je 5 ministrov pregledalo razvoj zadnjih tednov in da bodo skušali uskladiti enotno strategijo »bogatih« danes na seji Skupine desetih (v kateri je tudi Italija), nato pa v interinalnem odboru MDS, ki določa njegove politične linije.
IZBRANE DARILNE KNJIGE ZA MLAJŠE OTROKE
NEKAJ NAJPRIVLACNEJSIH IZDAJ JE RAZVRŠČENIH V ŠTIRI SKUPINE GLEDE NA OTROKOVO STAROST — LEPA DARILA
ZA VSAKO PRILOŽNOST, SAJ TUDI PRAZNIČNI DECEMBER NI VEČ DALEČ
MALČKIPALČKI, izbral Niko Grafenauer.
KNJIGE ZA OTROKE DO TREH LET MEDVED, KONJIČEK, MUCA
Tri slikanice, ki so narejene v obliki kartonskih raztegljivk, bodo najmlajšemu radovednežu hkrati tudi priljubljena igrača. Na vsaki raztegljivki je zrisanih osem živali, ki jih je vse upodobila slikarka Jelka Reichman. POLŽEK ORJE, Milan Bizovičar V ljubki pobarvanki bodo lahko otroci sami ali ob pomoči starejših vrstnikov in staršev doslikali kar trideset celostranskih podob različnih živali in vrste spremljajočih predmetov na bogatih risbah.
LENKA SE ŠETA, Milan Bizovičar Prav tako obsežna pobarvanka kot prejšnja prinaša risbe iz Lenkinega okolja, predmete v hiši, različne vrste sadja, pa še prometna sredstva.
KNJIGE ZA OTROKE OD ŠTIRIH DO ŠESTIH LET PIKA POKA, Lili Novy, II. Marija Vogelnik
Pesmi o živalih in naravi spremljajo bogate dvostranske in številne manjše ilustracije
v barvah, zvočni in nezapleteni verzi znane slovenske pesnice pa kar sami zdrsnejo v mlada ušesa.
JAKEC LOVI NOČ, Zmaga Glogovac, il. Alenka Luger-Peroci
Slikanica predstavlja skrivnostni nočni čas, kar dopušča avtoričini domišljiji kar najbuj-nejši razmah.
MIHEC LOVI DAN, Zmaga Glogovac,
II. Alenka Luger-Peroci
Slikanica s prikupno pripovedjo, ki zajema snov iz vsakdanje otrokove izkušnje in govori o pojmu dnevnega časa, kot ga dojema in doživlja majhen otrok.
PAJACEK IN PUNČKA, Kajetan Kovič,
II. Jelka Reichman
Velika slikanica o punčki, ki prebiva v hišici na samem, rada posluša zgodbe in izdeluje pajace.
ZDRAVILNO JABOLKO, slovenska ljudska,
II. Kostjo Gatnik
Velika slikanica prinaša pravljico o bolnem kralju in treh sinovih, ki so šli zanj iskat zdravilno jabolko.
II. Marjan Manček
89 pesmi so napisali najrazličnejši slovenski pesniki in pesnice za otroke. Vsaka po svoje prikazuje stvari, s katerimi se otroci vsak dan srečujejo doma, pri igri, v vrtcu, šoli ali naravi. Večina pesmi je opremljena z barvnimi ali črno-belimi ilustracijami.
KNJIGE ZA OTROKE OD SEDMIH DO DEVETIH LET LEVI DEVŽEJ, Prežihov Voranc,
II. Jelka Reichman
Pripoved o siromašnih sosedovih otrocih, ki so prihajali po košček kruha, suho sadje ali žep — to je devžej — orehov k Vorančevi mami. Veliko slikanico kot ponavadi krasijo bogate barvne ilustracije.
MEHURČKI IN PETDESET UGANK,
Oton Župančič, II. Marlenka Stupica V knjigi so Župančičeve pesmi za otroke iz zbirke Mehurčki, dodanih pa je še petdeset imenitnih ugank istega pesnika.
81 strani, umetno usnje.
ČRNI MUC VASUJE, Josip Ribičič,
II. Janez Trpin
Priljubljena povest je pripravljena po prvi izdaji leta 1946. Vedre zgode in nezgode črnega mačka s kitaro dopolnjujejo celostranske barvne ilustracije.
34 strani.
MALA MARJETICA IN GOZDNI MOŽ,
Vida Brest, II. Marjanca Jemec-Božič
Mala Marjetica je skupaj z zajčkom, medvedom in palčkom prisilila kosmatega gozdnega moža, da je izpustil v svoji votlini zaprto pomlad. Velika slikanica je razkošno opremljena z barvnimi risbami.
KNJIGE ZA OTROKE OD DESETIH DO DVANAJSTIH LET RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI,
Astrid Lindgren, il. Ilon Wikland
Avtorica priljubljene Pike Nogavičke pripoveduje o deklici in dečku, ki sta sicer otroka poglavarjev dveh roparskih tolp, vendar si bosta lahko pošteno služila za življenje. 172 strani, umetno usnje.
VOHLJAČI IN PREPOVEDANE SKRIVNOSTI, Branka Jurca, II. Božo Kos Mladega junaka, ki je zaradi slabe družbe zašel na stranpota, pisateljica z drobnimi logičnimi preobrati vodi k pravemu spoznanju in iztreznjenju.
191 strani, karton.
TOVARIŠIJA PETRA GRČE, Mato Lovrak
V vedri povesti je pisatelj opisal tri vaške fante, ki so sami popravili most in mlin ter tako pomagali vaščanom, da so spet lahko poceni mleli žito.
123 strani, broširano.
POTOPLJENA GALEJA, Anton Ingolič Siti strogega režima v počitniški koloniji se fantje in dekleta na lastno pest odpravijo taborit. Pri kopanju naletijo na potopljeno be-nečansko galejo, kar da njihovemu potepu nov smisel.
219 strani, broširano.
BRATA LEVJESRČNA, Astrid Lindgren,
II. Ilon Wikland
Poetična pravljica znane pisateljice o bratovski ljubezni, nasilju in pravem pogumu, ko se tudi otrok sreča s smrtjo.
159 strani, karton NEPREMAGLJIVA ENAJSTERICA,
Eduard Bass, II. Marjan Manček Dogodivščine enajstih bratov, ki so kot najboljše nogometno moštvo osvojili svet. Spoznamo, kaj je prava vrednost športa, ki ne sme biti samo gonja za uspehi.
117 strani, karton.
Knjige so vam na voljo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu ali pa jih naročite v Gorici na upravi Primorskega dnevnika. Drevored XXIV Maggio 1.
Pogovor z odgovornim za italijansko šolstvo prof. De Bernardijem
Vse večje zanimanje za italijanske šole na Obali
KOPER — V šolah italijanske narodnostne skupnosti na Obali so novo šolsko leto začeli z dobrimi občutki. Nadaljuje se namreč vse večje zanimanje in z njim tudi vpis v vrtce, osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Najverjetneje je temu botrovala prav kakovost učno-vzgojnega dela, ki so jo ob razmeroma dobrih materialnih pogojih in strokovnem učiteljskem kadru dodelili v nekaj zadnjih letih. Predsednik komisije za šolstvo pri obalni samoupravni interesni skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti Giuseppe De Bernardi o-svetljuje pomembno področje vzgoje in izobraževanja narodnosti.
Šolanje v materinem jeziku je za vsako narodnost življenjskega pomena, kajti le tako se lahko ohranja in razvija v narodnostno mešani skupnosti, v obalnem prostoru dosega to področje še pomembnejšo raven, sožitje med večinskim narodom in pripadniki italijanske narodnosti ter o-bojestransko dvojezičnost. Take vzgoje so deležni že malčki v vrtcih, kajne tov. De Bernardi?
Res je. Zadnje čase se je razširila nireža oddelkov predšolske vzgoje tudi na podeželju, kjer imamo šole z italijanskim učnim jezikom. Ocenjujemo, da je to zelo koristno, saj se otroci v vrtcih pripravljajo na vstop v šolo, tako da v teh pripravah dosegamo veliko boljšo kakovost. Hkrati pa narašča tudi zanimanje staršev za vpis v te oddelke. Pomemben korak naprej smo uresničili tudi tako, da smo že v predšolsko vzgojo vključili program z elementi jezika družbenega okolja. Tako otroka že v ranem otroštvu navajamo na rabo obeh jezikov.
Je ta dvojezična vzgoja morda odločilna za tiste iz mešanih zakonov ali celo iz družin večinskega naroda, ki vpisujejo svoje otroke v vrtce narodnosti.
Učni načrti naših vrtcev in tudi šole se bistveno ne razlikujejo od slovenskih. Prilagojeni so le v toliko, da otroci spoznavajo posebnosti italijanske kulture, italijanskega naroda in narodnosti. Sicer pa so taki elementi
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TER-MOPAN, pralne praške.
OBIŠČITE NAS,
NE BO VAM ŽAL!
OPČINE
Proseška ul. 22
LA MAGLIA
NOVA KOLEKCIJA MOŠKIH IN ŽENSKIH PLETENIN
JESEN/ZIMA
1985/86
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
tudi del učnih načrtov slovenskih šol na dvojezičnem območju.
Ne le učni načrti, pomembna je tudi kakovost učnovzgojnega dela, ki dosega prav v osnovnem šolstvu narodnosti zavidljive uspehe. Izolska šola »Dante Alighieri«, katere ravnatelj ste tov. De Bernardi, to vsekakor potrjuje.
Z vašo pohvalno oceno me spravljate v zadrego, vendar lahko rečem, da je osnovnošolstvo zadnja leta doseglo dobre uspehe. Vso skrb smo namenili strokovnemu učiteljskemu kadru. Ponekod smo obnovili prostore, čeprav take potrebe še ostajajo. Delo je kvaliteitnejše, z njim pa tudi večje zaupanje staršev in neposrednega o-koljà.
V šolah z manjšim številom oddelkov, kakršne so šole z italijanskim učnim jezikom je organizacija in izvedba učno-vzgojnega dela dokaj svojevrstna, kajne?
Včasih je bilo razširjano prepričanje, da imajo učitelji v naših šolah, kjer ni velikih razredov lažje življenje. Povedati moram, da ni tako. U-vajamo vrsto samostojnega dela, ki spodbuja učenčevo ustvarjalnost, o-mogoča dopolnjevanje njegovih sposobnosti in osebnih interesov. Učenci lahko ob rednem pouku izbirajo med številnimi svobodnimi dejavnostmi, ki zagotovo oblikujejo njihove delovne navade. Pri vseh teh oblikah pa imajo učitelji polne roke dela. Rezultati so na dlani. Uspehi na tekmovanjih, šolskih srečanjih v regiji in celo republiki. Ne more torej veljati mnenje, da je manjša šola v podrejenem položaju, z metodami in tehnikami dela, ki se razlikujejo od klasičnih v velikih šolah, smo dosegli zelo uspešno socializacijo otrok. Menim, da so v zadnjih štirih, petih letih v teh šolah pomembni premiki, ki le utrjujejo zaupanje v tako delo.
Srednje šole usmerjenega izobraževanja so v treh obalnih občinah Kopru, Izoli in Piranu. So ti programi primerni za število šolske populacije in potrebe narodnosti?
Programi so primerni, ne le potrebam mladine, temveč tudi širšega o-kolja. Ob prehodu na usmerjeno izo-
braževanje smo opremili več strokovnih učilnic, obnovili nekatere prostore, vendar bo tu nujno še marsikaj narediti. Težave so bolj ali manj sorodne slovenskim šolam. Le učbeniki nam še vedno povzročajo skrbi. Pot od šolske knjige ali delovnega zvezka do učenca v šoli z italijanskim jezikom je veliko daljša. Čakati moramo namreč na slovensko izdajo in jo potem prevesti v italijanščino. Prizadevanja in pomoč Zavoda za šolstvo in republiške izobraževalne skupnosti za hitrejše in kakovostne učbenike so pohvale vredna.
V Sloveniji se vrstijo številne razprave o planskih dokumentih o u-smerjenem izobraževanju. Pa o spre-
VIDEM — Trj dnj je trajal obisk skupine petdesetih novinarjev vseh večjih italijanskih dnevnikov ter periodičnih listov v Furlaniji. Na povabilo tamkajšnje trgovinske zbornice in zveze industrijcev so se hoteli soočiti z gospodarsko realnostjo Furlanije devet let po potresu in tudi s tem kar lahko danes Furlanija nudi v industrijskem, obratnem, kmetijskem ter turističnem sektorju. Šlo je pravzaprav za notranji, italijanski prikaz širše akcije znane kot »Made in Friuli«, ki ga videmska trgovinska zbornica vodi že približno dve leti in ki je doživela uspeh v tujini. Furlanske proizvode so namreč, tudi s pomočjo furlanskih izseljencev kot trgovinskih zbornic drugih držav, zelo propagirali v tujini, v ZDA, v Avstraliji, v Južni Afriki, v Kostariki, na Japonskem, ter v številnih evropskih državah.
Predsednik zbornice Gianni Bravo
membah standardov in normativov ter ureditvi osebnih dohodkov pedagoških delavcev. Kako se šole narodnosti vključujejo v te obravnave?
Rekel bi, da je naša samoupravna interesna skupnost za vzgojo, izobraževanje in kulturno aktivni oblikovalec šolske pohtike. Sodelovali smo pri tkanju šolske mreže. Pri nastajanju učnih načrtov predmetnikov. Vse naše pobude in pripombe so pristojna republiška telesa upoštevala in sprejela. Kar ocenjujem kot bistven korak naprej v uveljavljanju samoupravnega položaja italijanske narodnosti v politiki razvoja šolstva narodnosti in kulture v celoti. V razpravo se vključujemo tudi tokrat.
je hotel tokrat italijansko javno mnenje prek časnikarjev obvestiti o tem furlanskem fenomenu, saj se je izvoz, tudi po intenzivni propagandi nalepke »Made in Friuli«, zelo povečal. Prihaja že do posnemanja, kajti v Lombardiji nameravajo začeti s podobno akcijo.
Obisk novinarjev se je pričel že v ponedeljek. Srečali so se s predsednikom deželne vlade Biasuttijem, ministrom Fortuno in videmskim županom Candolinijem. V torek jih je v Vili Manin s furlansko realnostjo seznanil Gianni Bravo. Zatem so si o-gledali jeklarno Pittini v Osoppu, kjer so se sestali tudi z drugim; znanimi Danieli v Buttriu ter večerja kme-Danieli v Butriu ter večerja kme-tijsko-vinogradniškega posestva Luigi Valle. Včeraj pa je bila na videmski zvezi industrijcev tiskovna konferenca.
MARKO WALTRITSCH
predvsem ob osnutkih normativov in standardov, ki naj bi ne pozabljali na posebnosti v šolah narodnostne skupnosti.
Vzgoja in izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji je prav v tem času deležna potrebnih obravnav. V jesenskih mesecih bosta namreč v Ljubljani dva pomembna dogodka. Razprava o uresničevanju posebnih pravic narodnosti v republiški skupščini in mednarodna konferenca o vzgoji in izobraževanju v večkulturnih družbah. Razmere v narodnostno mešanem obalnem prostoru bodo zagotovo zanimiv prispevek v obeh obravnavah. MIRJAM MUŽENIČ
Tovorni promet v koprski luki
KOPER — V septembru je bilo v koprski luki pretovorjeno 410.526 ton raznega blaga, kar je za 122.026 ton več od planiranega prometa v tem mesecu.
Največ je bilo peretovorjeno v TO ZD Sipki tovori, in sicer 332.811 ton, kar je za 149.141 ton več od planiranega. V TOZD Generalni tovori je bilo pretovorjeno 32.189 ton, kar je za 17.811 ton manj od planiranega. V TOZD Kontejnerski terminal so pretovorili 32.300 ton, kar je za 1.534 ton manj od planiranega. V TOZD Tovori lesa pa 13.813 ton, kar je za 7.770 ton manj od planiranega prometa za ta mesec.
Tako je bilo v Luki Koper v prvih devetih mesecih pretovorjeno skupaj dva milijona 713.668 ton raznega blaga, kar je za 117.168 ton več od planiranega pretovora v tem obdobju.
Tako bo v Luki Koper v začetku tega meseca prvič v zgodovini obstoja luke pretovorjeno tri milijone ton tovora.	ZORAN VLAJIC
Zaradi pomanjkanja prostora danes ne objavljamo podlistka »Povest o dobrih ljudeh«.
NA PRODAJNIH MESTIH »COOPERATIVA Dl CONSUMATORI«,
ki je nastala z združitvijo Zadruge Danieli iz Buttria, Delavske zadruge iz Tržiča in Zadruge Borgomeduna iz Pordenona.
Azzano Decimo
Buttrio
Čedad
Krmin
Gorica
Majano
CONSUMATORI!
C00P si ti. Kdo ti lahko nudi več!
Maniago
Tržič
Palmanova Passone (Videm) Pordenon (sever) Pordenon (jug)
Ronke
Sacile
San Daniele del Friuli San Vito al Tagliamento Torviscosa Villa Vicentina
Na povabilo trgovinske zbornice
Italijanski novinarji na obisku v Furlaniji
Jutri se bo prvič sestal novoizvoljeni občinski svet
Še zadnja mrzlična pogajanja pred občinsko sejo v Nabrežini
Nekaj manj kot 4 mesece po upravnih volitvah se bo jutrj zvečer prvič sestal novoizvoljeni devinskona-brežinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana in novega občinskega odbora. Šele zadnja mrzlična pogajanja in srečanja med strankami, ki so bila na sporedu sinoči in se bodo nadaljevala še da nes in jutri, bodo mogoče jasneje povedala, kaj se bo pravzaprav zgodilo na jutrišnji seji, ko je po zakonu za izvolitev župana v vsakem primeru potrebna absolutna večina. Ob vsem tem pa lahko pride tudi do odložitve glasovanja, čeprav se za ta predlog doslej baje nihče ne ogreva. Po skoraj petih mesecih jalovih srečanj bodo torej morda za politično bodočnost devinsko-nabrežinske občine odločilne prav zadnje ure pred občinsko sejo, ki se bo pričela ob 19. uri.
Komunisti so se v petek zvečer ponovno srečali z delegacijo Slovenske skupnosti in s socialističnim občinskim tajnikom Burgherjem, včeraj popoldne pa so se spet sestali s SSk na sestanku, ki je bil morda odločilnega pomena vsaj za potek jutrišnje občinske seje. KPI in SSk sta se spet izrekli za domačo napredno upravo s PSI, v pričakovanju jasnejših stališč PSI, pa sta stranki
vzeli v poštev možnost nekaterih prehodnih in začasnih rešitev z namenom, da bo občina v kratkem dobila stabilno in večinsko upravo. Treba je vsekakor poraziti in osamiti tiste politične sile, v prvi vrsti demokristjane, ki se zavzemajo za protislovensko koalicijo in se že sedaj ogrevajo za komisarsko upravo.
O političnem položaju v občinj je v petek zvečer razpravljal širši odbor devinsko - nabrežinske sekcije SSk, ki je po poročilu Antka Terčona obsodil možnost sestave nacionalistične uprave in ugotovil, da nikakor niso izključene možnosti, da pride do obnovitve domače uprave, kajti doslej
se nobena od treh strank ni izrekla proti taki upravi. Potrebna pa je jasnost in zato SSk poziva PSI, da se jasno izreče o večini, ki jo želi sestaviti v devinsko - nabrežinski občini, da bodo odstranjeni še zadnji dvomi in da bo prišlo do seje občinskega sveta v popolni jasnosti. Morebitna nacionalistična uprava bi po mnenju SSk povsem prezrla zgodovinsko in sedanjo stvarnost občine ter bi odprla pot radikalizaciji odnosov med obema narodnostima. SSk v zvezi s tem poudarja nujnost, da se v Devinu - Nabrežini nadaljuje politika sožitja, ki jo stranka vodi že dvajset let. (st)
V Miljah enobarvni odbor Liste Frausin
V Miljah bodo jutri (ali v sredo) izvolili enobarvni občinski odbor Liste Frausin (KPI in neodvisni), ki ga bo vodil komunist Willer Bordon. Tako so na petkovi skupščini sklenili svetovalci in pristaši te napredne liste, potem ko je med tednom dokončno propadla možnost za izvolitev večinske koalicije s socialisti in s socialdemokrati. Lista Frausin razpolaga v milj-skem občinskem svetu s točno polovico glasov.
Na jutrišnji občinski seji je za izvolitev župana in odbora potrebna absolutna večina glasov, na drugi seji, ki je že sklicana za sredo, pa je dovolj relativna večina. Na petkovi skupščini je Lista Frausin določila tudi sestavo novega občinskega odbora, ki bo štel sedem članov. Komuniste bodo zastopali Bordon, Campagna, Ciacchi in Marina Marzi, neodvisni pa Vodopivec, Russignan in Tul. Med kandidati za odbor sta torej tudi Slovenca Jurij Vodopivec in Eligio Tul.
Po odličnih izkušnjah v Škofji Loki
Petdnevno bivanje v Ljubljani za tržaško šolsko mladino
Letovanje v Škofji Loki, ki ga je priredil julija Dijaški dom »S. Kosovel« pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajočo mladino pri Slovenski kultumo-gospodarski zvezi, je bilo za veliko mladink in mladincev tako spodbudno in prijetno, da niso hoteli preložiti ponovnega snidenja šele na prihodnje poletje. V njih je zrastla želja, da bi se srečevali in skupno zabavali tudi v zimskem času, ko ie pravzaprav veselje še bolj potrebno, saj mu dajejo ritem študij in druga resna opravila.
Petnajst - dvajset mladink in mladincev se je v tem času že nekajkrat zbralo v prostorih Dijaškega doma, kjer so praktično položili temelje za nekoliko bolj organizirano dejavnost. Vse je sicer še v zametku, v načrtu pa imajo ples, družabnost,
Obvestilo ENEL
Državna podjetje za električno energijo ENEL obvešča, da bo danes zaradi izrednih vzdrževalnih del na kabinah v Mavhinjah in Vižovljah prekinjena dobava električne energije od 7. do 11. ure v Cerovljah, Mavhinjah, Vižovljah, Slivnem in Prečniku v devinsko - nabrežinski občini.
Včeraj predstavili novo abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice
Ob nastopih že poznanih glasbenih umetnikov letos tudi prvič gostja iz Sovjetske zveze
V prostorih Časnikarskega krožka so včeraj predstavili že 15. abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice. Delovanje te glasbene ustanove se je v teku let trdno vraslo v slovensko kulturno stvarnost in danes predstavlja enega od njenih bistvenih in nepogrešljivih delov. S svojo kvaliteto pa si je Glasbena matica ustvarila širok krog občinstva in to ne samo med Slovenci, temveč tudi med Italijani.
Po besedah predsednika GM Adri-jana Semna pa so se tudi pri snovanju letošnjega abonmajskega programa ubadali s težavami finančne narave, kar je tudi deloma vplivalo na izbor koncertov, ki so sicer vsi prav gotovo visoko kvalitetni, vendar pa ne predstavljajo uresničitve vseh programskih želja. Letos vodstvu Glasbene matice žal tudi ni uspelo pridobiti za sodelovanje nobenega izmed domačih glasbenih umetnikov, ki so v prejšnjih letih tradicionalno sodelovali v abonmajskem programu.
Kljub temu pa letošnja sezona predstavlja izredno pester koncertni repertoar, kjer so pri izbiri izvajalcev in glasbenih del upoštevali predvsem kvaliteto. Tako bodo imeli poslušalci letos priliko poslušati že priznane glasbene umetnike, ki so se že večkrat predstavili našemu glasbenemu občinstvu, poleg njih pa bo v novi sezoni nastopilo nekaj priznanih glasbenikov, ki bodo letos prvič gostje Glasbene matice.
* Ob koncu svojega posega se je predsednik Semen zahvalil predvsem občinstvu, ki je v preteklih letih znalo ceniti prizadevanje te glasbene u-stanove in izrekel željo, da bi bilo tako tudi v bodoče, nato pa je letošnji koncertni program podrobneje obrazložil umetniški vodja GM Gojmir Demšar.
Prvi letošnji abonmajski koncert bo 24. oktobra, ko bo gostoval priznani pevski zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda, ki ga vodi Milovan Pan-čič. Zbor se bo predstavil z vokalnimi deli iz srbske zborovske literature, kjer so še posebej zanimive skladbe iz srbske glasbene preteklosti.
Za ljubitelje orgel bo poskrbljeno 7. novembra v cerkvi sv. Justa, ko bo nastopil znani organist Hubert Bergant. Pri tem je treba dodati, da se mu bo v P ur sellivi Trumpet vo luntary in Albinonijevem koncertu za trobento pridružil eden najboljših slovenskih trobentistov Anton Grčar.
Nato bo 19. novembra sledil samo-sioien recital odlične slovenske violinistke Monike Skalar, ki jo bo na klavir spremljal Aci Bertoncelj. Izvajala bosta skladbe Haendla, Tartinija (Vražji trilček), Prokofjeva, tri skladbe za violino in klavir mladega, a že uveljavljenega slovenskega skladatelja Janija Goloba in na koncu še izredno znano Saint-Saénsovo skladbo Introdukcija in Rondo capriccioso.
Prva novost letošnje koncertne sezone bo nastop tržaške komorne skupine Continuum musicale, ki jo sestavljajo sopranistka Stelia Doz, pia nist Roberto Repini, violinist Federico Agostini in klarinetist Giorgio Brezigar. Predstavili se bodo z deli Franza Schuberta in Albana Ber ga.
Tudi prvi abonmajski koncert v novem letu predstavlja novost. Prvič se bo 16. januarja predstavila našemu občinstvu sarajevska pianistka Jasenka Roter - Petrovič, ki jo jugoslovanski in mednarodni krogi prištevajo med najboljše jugoslovanske pianiste. Izvajala bo Beethovnova, Mendelssohnova in Chopinova dela, predstavila pa se bo tudi z deli iz domače glasbene literature, kamor sodita Ozgijan in Bjelinski (po rodu Tržačan).
Sledil bo koncert Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana (30. januarja), ki je v preteklih letih že večkrat navdušil naše občinstvo. Tokrat -se jim bo pridružil naš znani basist Ivan Sancin. Njihov spored obsega v prvem delu skladbe iz baroka in zgodnje klasike, v drugem delu pa skladbe iz 20. stoletja, med katerimi ši-vicevo delo za pihalni kvintet in bas.
Kot višek abonmajske sezone bi lahko označili gostovanje simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki bo pod vodstvom primorskega rojaka Marka Muniha prvič v Trstu predstavil delo Alojza Srebotnjaka Klic
narave, poleg tega pa bo na sporedu še koncert za fagot Carla Marie von Webra in Schumannova 1. simfonija.
V marcu bo po nekajletnem premoru gostoval v Trstu Slovenski oktet, sezono pa bo Glasbena matica zaključila 9. aprila z nastopom sovjetske violončelistke Natalije Gutman. S tem je Glasbeni matici po dolgoletnih naporih uspelo, da v svoj abonmajski program vključi tudi
sovjetske glasbene umetnike.
Za popestritev sezone bodo izven a-bonmaja zagotovili tudi nastop Jazz orkestra RTV Ljubljana, pod taktirko Jožeta Privška, zanimivo novost pa pripravljajo tudi za prve dni januarja, ko bo Glasbena matica na pobudo in pod pokroviteljstvom SD GZ v Kulturnem domu organizirala novoletni koncert, kar predstavlja precejšnjo popestritev glasbene dejavnosti v našem mestu.
Z včerajšnje predstavitve abonmajske sezone GM. Od leve proti lesni: Adrijan Semen, Gojmir Demšar in Aleksander Rojc
debatna srečanja o najbolj aktualnih in zanimivih temah. Prva priložnost, da se spet srečajo bivši »letovalci«, pa bo petdnevni izlet v Ljubljano, ki je predviden od 26. do vključno 30. decembra. Če bo takrat zapadel sneg, se bo lahko preimenoval kar v minizimovanje.
Konkretni realizatorji (želja je namreč splošna), so tudi tokrat vzgojitelji Dijaškega doma, kar daje jamstvo za resno in strokovno pripravo. Če ne drugega, ker imajo vsakdanji, večurni stik z mladino in dolgo izkustvo pri organiziranju njene vzgoje in prostega časa. »Mi smo prisluhnili njihovim željam, stojimo jim ob strani in pomagamo pri organizaciji, vendar nositelji vseh pobud so mladi,« pravi vzgojiteljica Sonja Pečar, ki je tudi vodila letovanje v Škofji Loki.
Zakaj so izbrali prav Ljubljano za svojo petdnevno »izletno« točko?
Ljubljana, je odgovor, nam je tako blizu, da se večina od nas nikoli ne odloči, da bi jo temeljiteje spoznala. Raje gremo v bolj oddaljena mesta, ah pa se v njej ustavimo le nekaj ui. V turistični hitrici nam tako malokdaj uspe, da bi zaznali njen pravi utrip, da bi spoznali skrite značilnosti, da bi nekaj dni »dihali« njene prvine. Na programu petdnevnega izleta so zato predvideni obiski in ogledi zgodovinskih in kulturnih značilnosti slovenske prestolnice, srečanja z delovnimi organizacijami, z vrstniki tržaških dijakov, gotovo ne bodo manjkali obiski muzejev, morda tudi bližnje okolice, spoznavanja drugih življenjskih navad in pobud, kot je denimo novoletni sejem.
Tržaška mladina bo stanovala v novem Dijaškem domu »I. Cankarja« na Poljanski cesti (torej blizu centra), kjer imajo še posebno okusno urejene klubske prostore in spalnice. Vpisovanje je odprto do polovice novembra, kot za Škofjo Loko naj se interesenti obrnejo tudi tokrat na u-rade SKGZ. Petdnevnega bivanja v Škofji Loki se lahko udeleži vsa šoloobvezna mladina.
Sindikati in Fincantieri o položaju v San Marcu
Predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM - FOM in UILM in tovarniški svet tržaškega arzenala San Marco so se v četrtek sestali s predstavniki Fincantierija, da bi obravnavali težko situacijo v tem podjetju.
Sindikalisti so zahtevali jasna za-gob)vila, da se podjetju zagotovijo naročila za izgradnjo plavajoče ploščadi SAIFEM in drugih specialnih konstrukcij, za katere je arzenal po svojih proizvodnih zmogljivostih u-sposobljen.
Predstavniki Fincantierija so potr-dtk, da si prizadevajo za pridobitev naročila za izgradnjo specialnih konstrukcij v okviru MICOPERI, medtem ko glede ploščadi SAPIEM Fincan-tieri smatra, da arzenal San Marco ni sposoben v celoti prevzeti naročila.
Kljub zagotovilom vodstva Fincantierija, da si bo prizadevalo za rešitev krize v arzenalu pa sindikati smatrajo, da je situacija še vedno zaskrbljujoča in zato zahtevajo pomoč vseh političnih sil in da ta problem obravnava tudi tržaški občinski svet.
Zborovodska šola v priredbi ZSKD začne s poukom v četrtek, 10.t.m.
V četrtek so se v prostorih Glasbene šole GM v Trstu sestali letošnji udeleženci zborovodske šole, ki jo že vrsto let organizira Zveza slovenskih kulturnih društev. Šlo je za prvi sestanek, na katerem so se tečajniki pogovorili s profesorji, ki vodijo šolo o delu, ki bo redno steklo v četrtek, 10. oktobra in bo trajalo vse do konca meseca maja.
Prvega sestanka se je udeležilo kakih deset udeležencev, ki obiskujejo zborovodsko šolo že nekaj let, devet pa je bilo takih, ki so se prijavili, da bodo sodelovali pri letošnjem po uku.
Šolo bodo vodili: Mirko Slosar, ki bo poučeval dirigiranje, interpretacijo posameznih pesmi in vse, kar spada k zborovskemu p>etju, Janko Ban, ki bo poučeval vokalno tehniko in Ignacij Ota, ki bo px>učeval harmonijo, solfeggio, teorijo in p>artiturno igro.
Pouk bo trajal vedno od 15.00 do 19.30, predavatelji pa bodo prilagajali svoj pouk znanju glasbe in njenih prvin posameznim udeležencem. Bodoči zborovodje so v glavnem mladi, nekateri že vodijo zbore, a žele svoje znanje izpopolniti, drugi se priprav-
ljajo, da bj vodili otroške, oziroma mladinske zbore.
Lani so ob koncu šole mlade zborovodkinje sestavile tudi svoj zbor in z njim nastopile ob otvoritvi razstave dveh umetnic - obrtnic Ozbičeve in Bogatčeve v juliju v dolinski Torkli. Takšen zbor naj bi pripravili tudi ob koncu letošnje šole, ki je zelo pomembna za rast in razvoj novih zborovodij in s tem tud j za rast in razvoj naših pevskih zborov.
•	Jutri, 7. oktobra, se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu ratifikacijo sklepov pokrajinske uprave. Seja se je začela ob 18.30.
•	Jutri, 7. t.m. ob 10. uri bo na sedežu CGIL v Ul. Pondares skupščina delavk Calza Bloch v dopolnilni blagajni. Sestanek! sklicuje enotni sindikat tekstilnih delavcev FULTA.
•	Jutri, 7. t. m., ob 17.30 bo v Novinarskem krožku okrogla miza o »muzejskem turizmu«, ki ga prireja deželna sekcija Touring cluba.
Vpisovanja za izlet z vlakom miru v Beograd
Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« se skupno z dekliškim zborom »Vesna« in folklorno skupino »Mladina« iz Križa« pripravlja na izlet v Beograd, ki bo od 17. do 21. t. m. V zvezi s pripravami na to pomembno potovanje so se v petek zvečer sestali predstavniki vseh treh skupin, da izdelajo program izleta.
Udeleženci se bodo v jugoslovansko prestolnico odpeljali s posebnim vlakom miru in bratstva med narodi, ki bo odpeljal iz Kopra, kamor se bodo 21. zjutraj tudi vrnili.
Nekaj informacij o tem pomembnem izletu smo v našem dnevniku že objavili; objavili smo tudi telefonske številke, na katere se lahko zainteresirani obrnejo za vsa nadaljnja obvestila in za vpis.
Tokrat bi želeli le poudariti velik pomen tega izleta, ki bo seveda povezan s praznovanjem obletnice o-svoboditve Beograda, s številnimi stiki z borčevskimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, kot tudi z nastopi tako v Beogradu samem, kot tudi v drugih krajih. Udeleženci izleta z vlakom miru in bratstva bo-
do tako izpričali svoje prijateljstvo do prebivalstva republike Srbije ter mu s svojim petjem in plesom prikazali delček svoje ustvarjalnosti na področju kulture, skozi katero se kaže tudi odločna volja slovenske manjšine, da vztraja v boju za dosego svojih pravic, kot tudi v naporih za krepitev dobrih in prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
V Rimu srečanje Marchio-Piccoli
Predsednik tržaške pokrajine Marchio se je v prejšnjih dneh v Rimu sestal s predsednikom Krščanske demokracije Piccolijem. Marchio je tridentinskega poslanca seznanil z delom pokrajinske uprave in se zavzel za čimprejšnjo odobritev tako imenovanega paketa za Trst in Gorico, o katerem teče prav v teh dneh razprava v poslanski zbornici. Na srečanju je tekla beseda o položaju v tržaškem pristanišču.
Tudi v Trstu dveurna splošna stavka s skupščinami na delovnih mestih
V sredo prvi odgovor delavcev na gospodarske ukrepe vlade
Delavci bodo prekrižali roke od 9. do 11. ure, javni prevozi se bodo ustavili med 10. in 12. uro - Zagotovljene nujne službe
Tudi v Trstu bo v sredo dveurna splošna stavka, ki so jo pred dnevi, kot prvi odgovor sindikata na finančni zakon, napovedali vsedržavni tajniki CGIL - CTSL - UIL. V vseh delovnih organizacijah bodo delavci prekrižali roke od 9. do 11. ure in se zbrali na skupščinah, javni promet pa se bo ustavil od 10. do 12. ure. Kot vedno bodo zajamčene usluge nujnih služb, posamezne kategorije pa bodo lahko prilagodile čas stavke, če bi to lahko prispevalo k večjemu uspehu.
Na skupščini bodo delavci razprav Ijali o sindikalnih protipredlogih, po katerih naj bi med parlamentarno diskusijo o finančnem zakonu vnesli popravke, na osnovi katerih bi se lahko pozitivno rešil sindikalni spor med sindikatom in podjetniki v zvezd s strukturo plače, znižanjem števila delovnih ur in drugih vprašanj, ki so trenutno predmet soočanja.
CGIL - CISL - UIL potrjuje svojo negativno oceno o finančnem osnutku, ki je v nasprotju s sindikalnimi prizadevanji za sanacijo gospodarstva, omejitev inflacije in za večjo stopnjo zaposlenosti. Finančni zakon, v obliki, kot ga je predložila vlada, pa ne
gre v to smer, ampak bo predvsem udaril po kupni moči delavcev, upokojencev, vpisanih v dopolnilno blagajno in družin z eno samo plačo. Sindikat opozarja, da postaja davčni sistem vedno bolj nepravičen, istočasno pa vlada ne najde rešitve za kronično razsipnost in neučinkovitost javnih uprav..
Mobilizacija ob dveurni stavki ima namen, da vlado opozori na tri pomembne odločitve za pravično uravnovešanje javnega dohodka, in sicer zagotovitev ohranitve dohodkov, ki jih je znatno okrnil fiscal drag, obdavčitev finančnih rent in uvedba davkov na velika premoženja.
Te ukrepe mora vlada čimprej sprejeti, z jasnostjo, ki je doslej ni bilo. Sindikat zahteva tudi soočanje glede poteka pogajanj za nov ustroj premične lestvice. V zvezi s podražitvami javnih storitev in socialnih dajatev hoče imeti sindikat možnost, da razpravljajo o njihovih kriterijih. Veliko kritičnih pripomb ima tudi glede določanja družinskega dohodka odvisnih delavcev; o vprašanju družinskih doklad (ki bi morale biti bolj realistične) in pokojnin pa meni, da bi ga bilo treba bolj tesno povezati
z ukrepi v korist družin z eno samo plačo. Med drugimi pa je »vroče« tudi vprašanje podražitev, ki bi lahko bile vzrok za nadaljnje naraščanje inflacije.
Enourno stavko in skupščino je napovedal tudi šolski sindikat CGIL -CISL - UIL v Trstu, ki opozarja, da je njegov protest usmerjen proti posledicam finančnega osnutka, kot tudi proti zavlačevanju pri dogovorih z vlado za rešitev sindikalnega spora o javnem osebju. Docenti bodo stavkali zadnjo učno uro, neučno o-sebje ravno tako, šolniki v celodnevnih šolah pa zadnjo uro vsake izmene. Skupščine bodo za šolnike ob 11.30, za neučno osebje pa ob 13.10, vedno v prostorih osnovne šole Mor-purgo na Elizejskih poljanah.
V zvezi z znatnimi poviški na takse v višjih srednjih šolah in na univerzi, šolski sindikat CGIL - CISL -UIL ugotavlja, da so nesprejemljivi, potem ko vlada že več let zavlačuje z reformo teh tako bistvenih sektorjev šolskega sistema. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se vlada spomni svojih struktur (zdravstvo, šolstvo ipd.) samo v trenutku, ko iz njih lahko iztisne mleko, ko jih je treba hraniti, pa jim pokaže hrbet.
Pouk je še stekel v Dijaškem domu
Tudi udeleženci tečajev SDZPI začeli z novim šolskim letom
V prostorih Dijaškega doma Srečko Kosovel so se začeli ta teden tečaji, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Z novim šolskim letom je stekel drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje, drugi letnik tečaja s kvalifikacije za tajnice v podjetju in prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike, poleg teh pa je pripravil SDZPI še vrsto drugih tečajev s kmetijskega področja, s področja informatike in fiskalnega področja. Zavod je organiziral tudi tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke, iz-
vedba tega tečaja pa je še pod vprašajem.
Na sliki' udeleženci tečaja SDZPI med učno uro v Dijaškem domu.
pismo uredništvu
ZAKAJ NI BILO SLOVENŠČINE NA NAGRAJEVANJU OSMIČ
Spoštovano uredništvo!
Zahvaljujem se Vam za pohvalno pisanje o nagrajevanju najboljših osmič, ki so se udeležile pokrajinskega natečaja.
Natečaj in samo nagrajevanje, ki je potekalo na kmetijskih dnevih v Boljuncu, je bilo uspešno. Natečaj žehmo ponoviti, morda bomo spremenili njegovo obliko. V zaključku Vašega članka pa opozarjam na netočnost, kjer pravite, naj bi se Pokrajina beda spregovoriti po slovensko. V resnici sem besedilo svojega govora z imeni vseh nagrajencev (in seveda motivacijami) dal tiskovnemu uradu, da bi poskrbel, da bi bil ob napovedovalki Pokrajine tudi prevajalec. Na žalost pa se je zadeva zaradi dvojnega nagrajevanja goveje živine in osmič zavlekla in zato je prevajanje v slovenščino odipadlo. Ponavljam pa, da slovenski prevod ni odmanjkal zaradi volje pokrajinske uprave. Vsekakor je naš namen, da bomo ob drugi priložnosti stvari bolje uredili.
S spoštovanjem,
pokrajinski odbornik za kmetijstvo Bruno Cavicchioli
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 le na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 6 razstavlja Jasna Merku svoje keramične reliefe.
V Nabrežini bo začela delovati grafična šola za začetnike
Umetnost je človekova zmožnost, da estetsko izraža svoje misli in čustva z govorjenjem ali pisano besedo, glasbilom ali človeškim glasom, z barvo ali črto, plastično obliko, konstrukcijo, z gibanjem itd. V širšem pomenu besede sodijo v umetnost leposlovna dela, glasba, balet, igra, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo in grafika. Ravno slednja smer umetnosti se zadnje čase ponovno uveljavlja v svetu pa tudi tu pri nas. Vendar ostaja, kljub stalnemu obveščanju, še vedno malo poznani del umetnosti.
Tako se je porodila zamisel, »projekt Atelier«, ki bo v kratkem odprl vrata vsakomur, ki bi rad spoznal in se preizkusil v grafiki. Zamisel, prihaja iz Tržiča in nam jo nudi ter predstavlja slikar grafik Mauro fo-net, katerega smo spoznali meseca junija, ko je svoj projekt in delovanje tega predstavil občinstvu v Galeriji Tržaške knjigarne. Slikar Tone» sodi med grafike generacije ’68, saj se je takrat začel izoblikovati in usmerjati v svet grafike. Večkrat je že razstavljal svoja dela in sodeloval v grafičnih laboratorijih-delavnicah.
Zamislil si je torej laboratorij, v katerem bi se obiskovalci seznanili s prvimi enostavnimi tehnikami grafične umetnosti. Seveda ne gre za po-klicno-usposobnostno šolo, iz katere bi izšli poklicni grafiki ali slikarji, ampak za širše tečaje namenjene za-
četnikom in pa tistim, ki se za tovrstno vejo umetnosti zanimajo.
, Ponuja se nam čudovita priložnost, katero ne gre zanemariti, saj se bo lahko vsak obiskovalec poglobil v delček umetnosti. Sedež projekta A-telier bo v Nabrežini, v tipični, restavrirani kraški hiši, ki bo najbolj primerna za prijetno, ustvarjalno delo. Otvoritev te nove pomembne pridobitve, ne samo za prebivalce Krasa, temveč za vse, ki jih grafika zanima, bo v sredo, 16. t. m., ob 18.30 v Nabrežini - center številka 16.
Danes javni prevoz tudi za živali
Kot vsako leto bo tudi danes, na dan blagoslavljanja živali, javnopre-vozno podjetje ACT dovolilo kosmatincem, pa tudi drugim štiri ali dvonožnim človekovim ljubljenčkom, da gredo na »pelaj« z mestnim avtobusom. Pravila tega izjemnega dovoljenja pa so zelo stroga: na avtobus bodo lahko vstopili le kužki, ki bodo nosili nagobčnik in jih bo lastnik držal na vrvici. Večji psi bodo marali peš. Druge domače živali bodo morale biti v kletki in jim ne bo dovoljeno, da bi kakorkoli motile sopotnike. Brezplačno se bodo lahko vozile le živali, katerih kletke bodo velike kot običajno dovoljena prtljaga. Za druge bodo
spremljevalci morali plačati listek in odgovarjali za škodo, ki bi jo njihovi zvesti prijatelji lahko povzročili osebam ali stvarem.
Z zidka padel v 5-metrsko škarpo
Prileten moški je včeraj popoldne padel z obcestnega zidka ob trbiški cesti in zgrmel v 5 metrov globoko škarpo. 67-letni Dante Rumetz iz Ul. Tesa 10 je malo pred 14. uro privozil po trbiški cesti s kolesom v smeri od Ratinare proti Ul. Flavia. V bližini enega od tamkajšnjih avtomobilskih odpadov se je ustavil in sedel na obcestni zidek, najverjetneje da bi se odpočil. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel vznak v 5 metrov globoko škarpo.
Iz škarpe so ga povlekli šele po posegu tržaških gasilcev. Rumetza so prepeljali na ortopedski oddelek ka-tinarske bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi udarcev v glavo, po nogah in rokah.
Tatvina v stanovanju
Nekaj dragocenih predmetov in 250 tisoč lir v gotovini jel plen, ki so ga neznani zmikavti odnesli v petek iz stanovanja 23-letnega Filippa Pellegrina v Ul. Parini 13.
V spomin na Rudolfa Hrovatiča
Pred kratkim je na Repentabru v osemdesetem letu starosti preminil Rudolf Hrovatič. Bil je človek mirne narave z izjemnim smislom za raziskovanje kraške narave. Vse do zadnjega vzdiha se je rad zatekal v naravo, ki je po njegovih besedah »najbolj poštena, najlepša in te nikoli ne razočara.« Izvrstno je poznal kraške gobe in marsikateri sovaščan se je ob najmanjšem dvomu zatekal k njegovim izkušenim nasvetom. Od leta 1965 je vsak dan redno pisal dnevnik, v katerem so častno mesto zavzemale gobe, njihova lokacija in kakovost posamezne gobarske letine. Tudi raziskovanje kraških jam, opazovanje živali in nabiranje zdravilnih rastlin so spadali med njegova največja veselja.
Rudolf Hrovatič se je rodil v Mav-hinjah, na »Punkišče« leta 1905. Ob začetku prve svetovne vojne se je njegova družina preselila na Repen-tabor, čeprav je njihov oče delal kot kamnosek v nabrežinskih kamnolomih. Rudolf se je lotil zidarskega poklica in se obenem aktivno zanimal za ogrožen položaj slovenskega človeka v fašistični dobi. Zato se je tudi povezal s podobno mislečimi vaščani in izvedel vrsto akcij pod vodstvom takratnih organizatorjev odporniške-
ga gibanja. Posebno rad se je spominjal sestankov s Ferdinandom Bidovcem in Franom Marušičem, ki sta pred svojo junaško smrtjo na bazoviški gmajni večkrat dajala navodila odpornikom po kraških vaseh. Spomladi 1930 so Rudolfu zaupali požig fašistične šole na Colu, nato pa se je pokojnik večkrat udeležil napadov na orožarno pri Briščikih in drugih akcij.
Vendar tudi njemu ni bila sreča vedno naklonjena; 29. septembra 1943 so Nemci- izvedli čistko po repentabr-ski občini in so odpeljali tudi Rudolfa, ki je nič hudega sluteč žagal drva na domačem dvorišču. Kot mnogo drugih Slovencev je bil dodeljen tovarni Fowerk v Wùppertalu, kjer je opravljal zidarska dela vse do maja 1945, ko so ga osvobodili Rusi. Srečo je imel, ker so z ujetimi delavci v tovarni Fowerk ravnali kot z domačini in jim podeljevali enake plače kot domačinom.
V povojnem obdobju se je umaknil v zasebnost in stkal nešteto dragocenih vezi s svojo ljubljeno naravo. Mogoče ne povsem naključno je svoje življenje zaključil prav v obdobju, ko se narava nagiba k zasluženemu počitku.
U. G.
razna obvestila
Društvo zamejskih likovnikciv vabi člane in prijatelje na srečanje z diapozitivi jutri, 7. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20.
V Društvu slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici 3 bo jutri, 7. oktobra, prvi večer društva v sezoni. Na sporedu je okrogla miza na temo »Me-djugorje - halucinacija ali resnica?« Govorili bodo škofov vikar L. Škerl, duhovnik Rustja in prof. A. Rebula.
Vlak miru v Beograd - Informacije in vpisovanje vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure po telefonu št. 226446 in 226133. V večernih urah vpisujeta tudi Oskar Sedmak, tel. 220-655 in Gigi Bogateč v Domu Albert Sirk, tel. 220505. Pohitite !
Tajništvo sekcije KPI »A. Gramsci« - škedenj-čarbola — javi vsem, ki jih zanima »gradbeni odpust«, da bo jutri, 7. oktobra, ob 18. uri v sekciji KPI v Ulici S. Lorenzo in Selva 4 posvetovalno srečanje s tehniki.
koncerti
Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine prireja danes, 6. t. m., ob 18. uri v repentabrski cerkvi tretji koncert niza »glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«. Miloš Pahor, Andrea Albertani, Dina Slama in Irena Pahor bodo izvajali skladbe Amandusa Ivančiča.
Prireditve in sporočila kulturnih druitet in organizacij
Plesna šola standardnih in latinskoameriških plesov KD F. Prešeren obvešča, da je vpisovanje od ponedeljka do srede od 18. do 19. ure. Sprejemamo otroke od 6. do 14. leta starosti.
Mešani pevski zbor Slavec obvešča, da bo prva vaja v torek, 8. oktobra ob 20.30 v kulturnem domu v Ricma-njih. Vabljeni vsi stari in novi pevci.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča, da bo prva vaja pevskega zbora v torek, 8. t.m., točno ob 20.45 za moške in v četrtek, 10. t.m. ob 20.45 za ženske. Vabljeni tudi novi pevci.
SKD Vigred obvešča, da bo prva vaja otroškega pevskega zbora jutri, 7. t.m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Vabljeni stari in novi pevci!
KD Kraški dom sporoča, da se bo nadaljeval tečaj glasbene vzgoje za osnovnošolske otroke. Tečaj bo ob sre dah v Bubničevem domu. Sestanek i otroki in starši bo 9. t.m. ob 16. uri v Bubničevem domu.
T	Zapustila nas je naša dra-
I ga žena, mama in nona
Silva Starc por. Regent
Žalostno vest sporočajo mož Pepi, hčeri Ani in Silvana ter sin Drago, zet Valentino, snaha Grazia, vnuka Claudia in Silvano ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Settimu, dr. Sandriju ter zdravniškemu in bolniškemu osebju III. splošnega oddelka na Katinari.
Pogreb, bo v torek, 8. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice do hiše žalosti in od tod v kontovelsko cerkev. •
Trst, 6. oktobra 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Nenadoma nas je zapustil
Josip Prašelj
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo užaloščena žena Fanni, sestri Marija in Mirka ter drugo sorodstvo.
Trst, 6. oktobra 1985
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Svojci
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet 27. oktobra v go-riška Brda (Jugoslavija) na PRAZNIK KOSTANJEV. Odhod z Oberdanovega trga ob 8.30. Vpisovanje v Ulici Valdi-rivo 30 - II. nadst. vsak dan (razen sobote) od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Tel. 61011.
Aleša Kozine
(VILOTA)
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin; posebno cerkvenim pevkam, nosilcem krsto, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Dolina, Boljunec, 6. oktobra 1985
Pred enim letom nas je zapustila naša draga
Zdenka
Spominjajo se je neutolažljivi
SVOJCI
Trst, 7. oktobra 1985
GLASBENA
IMI lili trst
KONCERTNI ABONMA — SEZONA 1985-86
KULTURNI DOM V TRSTU
24. oktober 1985 Pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda dirigent: Milovan Pančić 7. november 1985 HUBERT BERGANT, orgle ANTON GRČAR, trobenta 19. november 1985 MONIKA SKALAR, violina ACI BERTONCELJ, klavir
5. december 1985 Komorna skupina CONTINUUM MUSICALE iz Trsta umetniški vodja: Roberto Repini 16. januar 1986 JASENKA ROTER - PETROVIČ, klavir
30. januar 1986 20. februar 1986 13. marec 1986 9. april 1986
iz Sarajeva
PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA
sodeluje: Ivan Sancin, bas
SIMFONIKI RTV LJUBLJANA
dirigent: Marko Munih, solist: Jože Banič, fagot
SLOVENSKI OKTET
umetniški vodja: Anton Nanut
NATALIJA GUTMAN, violončelo
iz Sovjetske zveze
CENE ABONMAJEV:
PARTER 40.000 Ur	BALKON 32.000 lir
MLADINSKI IN INVALIDSKI
PARTER 28.000 lir	BALKON 18.000 lir
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29, telefon 418-605 od 15. do 17. ure od 15. oktobra dalje. Lanski abonenti, potrdite, svoj sedež do 14. oktobra.
V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1985 - 86
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
komedija v treh dejanjih Režija: BORIS KOBAL
PREMIERA
v petek, 11. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED A - premierski
PONOVITVE
v soboto, 12. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota po premieri
v nedeljo, 13. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 15. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED H - mladinski v sredo, 16. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 17. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota po premieri
v nedeljo, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
gledališča
CANKARJEV DUM
Velika sprejemna dvorana
Od jutri 7. do 11. t.m. od 9. do 17. ure: Računalnica 85.
Sejna dvorana E 1
Jutri, 7. t.m., ob 17. uri: Miško Kranjec. Predavanje iz cikla »Umetnost ob koncu tisočletja«. Predava Miha Kovač.
Okrogla dvorana
Jutri, 7. t.m., ob 17. uri: Recital planinske proze in poezije.
Mala dvorana
Do 31. oktobra: Dnevi filmov za otroke in mladino. Danes, 5. t. m., ob 10. uri: Zgodba brez konca - otroška matineja.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 7. t.m., ob 16. in 19.30 F. X. Kroetz »Ne krop ne voda« — skupna u-prizoritev s Cankarjevim domom Ljubljana in Kulturnim domom Gorica. Gostovanje PDG v SLG Celje.
čestitke
Draga FEDERICA! Danes boš ugasnila 2. svečko. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva ti želimo mama, očka in vsi tvoji.
Jutri bo nono DRAGO ugasnil 50 svečk, še enkrat toliko zdravih in »razigranih« let mu želi Devan.
Danes se poročita NADJA VODOPIVEC in GIAMPAOLO MOLINARI. Vso srečo na skupni življenjski poti jima želijo starši in vsi, ki ju imajo radi.
Na Suhorju pri Vodopivčevih se je Borisu in Cvetki rodila DRUGOROJEN-KA. Vso srečo v življenju ji želita Marija in Silva z družinama.
Danes upihne 26 svečk naša SANDRA. Vse naj, naj... ji kličejo odborniki KD Vesna.
RESTAVRACIJA PESEK
Pesek 69
se iskreno zahvaljuj'e
đarovalcern cvetja in daril, KD Krasno polje ter vsem, ki so se tako številno udeležili otvoritve novih prostorov.
SLOVENSKO STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA za sezono 1985/86
REPERTOAR:
Carlo Goldoni
PRIMORSKE ZDRAHE Pavel Kohout
MARUA SE BORI Z ANGELI
(gostovanje Drame SNG Ljubljana)
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Noel Coward
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Arthur Miller
LOV NA ČAROVNICE (gostovanje Mestnega gled.
ljubljanskega)
Ivan Cankar
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Matej Bor
RAZTRGANCI
(gostovanje Drame SNG Maribor)
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4.
kino
Eden 15.30—21.00 »Piaceri indecenti« in »Toccami al mattino«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30—22.15 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner.
Excelsior 16.30—22.15 »In compagnia dei lupi«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30—22.OC* »Scuola di polizia N. 2«.
Dvorana št. 2 15.30—22.15 »Nudo e selvaggio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 17.00—22.00 »Missing in action«.
Mignon 16.30—22.15 »Chi più spende più guadagna«. Film za vsakogar.
Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersaglio mobile«. Igra: Roger Moore.
Capitol 16.00—21.30 »Amadeus«. Režija: M. Forman.
Vittorio Veneto 16.00—22.00 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00—22.00 »II signore degli anelli«.
Alcione 16.30—22.00 »L’impero dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Madonna.
Radio 15.30—21.30 »Donna padrona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednja potovanja in izlete:
Od 13. okt. do 6. nov. PALMA DE MALLORCA
Z letalom. Cena 355.000 lir.
2. in 3. nov.
CELJE IN ROGAŠKA SLATINA
Z avtobusom. Cena 65.000 lir.
Od 1. do 3. nov.
MALI LOŠINJ
Z avtobusom. Cena 98.000 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« -Ul. Milano 20., telefon: 60261.
GLASBENA MATICA TRST
V torek, 8. oktobra ob 20.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29
ALEKSANDRA PERTOT - violina SILVANA PRETNAR - klavir
Na sporedu: H. Purcel, J. S. Bach, M. Bravničar, M. Bruch.
Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za zgodovino
vabi
na ogled arheološke razstave
RODIK
Kulturni dom v Trstu, Ulica Petronio 4.
Umik: 8.00-14.00 18.00 - 20.00 Ob predstavah v domu.
Deželni sedež RAI v Trstu Gallus Consort pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine
REPENTABOR
Skladbe Primoža Ramovša
Koncert bo v nedeljo, 13. oktobra t. L, v Avditoriju A, Ul. F. Severo 7, ob 18.00.
Vstop z vabili, ki so na razpolago pri vratarju deželnega sedeža RAI.
KD F. PREŠEREN pod pokroviteljstvom Občine Dolina
vabi na ogled veseloigre
»E ALORA STO PICIO?«
Lucie Scher
v izvedbi dramske skupine Italijanske skupnosti Izola v petek, 11. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
v okviru delovanja Športne šole prireja v nedeljo, 13. oktobra ob priliki Dneva planincev
IZLET NA KRAS
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 6. oktobra VERA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.36 — Dolžina dneva 11.27 — Luna vzide ob 21.37 in zatone ob 13.38.
Jutri, PONEDELJEK, 7. oktobra MARIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 21,9 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 21,7 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Settefontane 39 in Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124; Bazovica: teL 226-165; Opčine: teL 211-601; Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Sealjan: teL 299-197.
LOTERIJA BARI	44 41 33				18	80
CAGLIARI	26	87	11	28	4
FIRENCE	41	19	39	65	2
GENOVA	9	13	12	2	50
MILAN	75	77	67	3	81
NEAPELJ	11	79	67	47	83
PALERMO	68	74	41	67	24
RIM	43	82	35	49	13
TURIN	40	54	82	11	73
BENETKE	20	31	29	52	51
ENALOTTO XIX 121	2 X			X	1	2 2
KVOTE:
12 — 38.924.000 Ur 11 —	936.000	lir
10 —	80.000	lir
mali oglasi
Tel. 775-275
PRODAJAM opremljeni suzuki 750 GS v odličnem stanju. Cena 3 milijone lir. Telef. 82-05-67.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 — Onrinp
NOV INVALIDSKI' VOZIČEK na akumulatorski pogon prodam. Tel. 003862/ 26711.
PRODAM CITROEN 2 CV charleston, letnik ’82, pra/oženih 33.000 km. Tel. 574-583.
PRODAM porcelanasti jedilni pribor in perzijski tepih. Po dogovoru zaposlim tudi hišno pomočnico. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica.
KROJAČNICA KOŠUTA ponuja za jesen in zimo nove vzorce blaga za športne hlače, suknjiče, plašče, obleke, volnene jopiče za moške ter ženska krila, tailleurje, plašče. Krojačni-ca Košuta - Drevored D’Annunzio 11. KUPIM stanovanje (2 sobi, sobica in kopalnica) v Rojanu ali pri Sv. Ivanu. Tel. 945-233.
PRODAM ford transit bencin-plin letnik ’80, prevoženih 42 tisoč km, pripravljen za kampiranje. TeL 74-30-71 v večernih urah.
PRODAM rulotko znamke roller 3.80 m, za štiri osebe z novim predprostorom. Telefon 74-30-71 v večernih urah.
KUPIM knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede - št. 3«. Tel. 211-678. PRODAM kotalke z usnjenimi škorenjčki, št. 35. Tel. 911-119.
PRODAM stanovanje na Opčinah — 72 kv. m, telefon 211256.
19-LETNO DEKLE z višješolsko diplomo, z znanjem angleščine in z uspešno opravljenim tečajem za progra merje elektronskih računalnikov išče zaposlitev. TeL (040) 225-320.
85-LETNI VDOVEC išče starejšo gospo, Slovenko, za pomoč v gospodinjstvu. Tel. (040) 575436.
OD SOBOTE pogrešamo mladega črnega mucka. Kdor ga kje vidi med Furlansko cesto in Prosekom, naj se javi na telefonsko številko (040) 412-680.
MANUFAKTURA Ivana Pertot iz Nabrežine obvešča cenjene odjemalce, da so na razpolago novosti za jesen in zimo, za športnike pa najnovejši modeli telovadnih čevljev kronos. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. TeL Alpe-Adria 794-672. KUPIM ali vzamem v najem majhno hišo-stanovanje na Opčinah ali v okolici. Tel. 040/211-069.
NA GRETI je pred časom zbežala iz kletke zelena papiga vrste amazonla. Kdor jo je našel, naj telefonira na
št 04fl/41(P44Q
PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik '78. v odličnem stanju. TeL 727-837 ob Urah kosila.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ur« in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO
KULTURNO
DRUŠTVO
BARKOVUE
prireja danes, 6. oktobra - rožno-venčna nedelja, v Ul. Cerreto 12 tradicionalni
PRAZNIK KARAMALOV
Začetek ob 15.30 z otvoritvijo športne ploščadi.
Vabljeni vsi člani, prijatelji in podporniki.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi
na zamejsko predstavitev knjige
»ZLATA NAVEZA«
ki jo je napisal Marijan Krišelj o spominih dr. Mihe Potočnika. Prisotna bosta avtor in častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Potočnik, ki bo obudil najrazličnejša doživetja v gorah. Predavanje bo v četrtek, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
VABLJENI!
Slovenski dijaški dom v Trstu
pod pokroviteljstvom
Odbora za doraščajočo mladino SKGZ
prireja
5 DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI
od 26. do 30. decembra 1985 za mlade od 13. do 17. leta.
Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu - UL sv. Frančiška 20/3 - tel. 744-249 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
,oto kino
<3- ’àr c °Pti,'a
IRST Ul MoII,m 5/
CENTRO HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
•	ladijski podi
•	razni furnirji • iverice različnih vrst
rezane po meri • raznovrstni pripomočki TRST - UL Errerà 8 Telefon 040/823-553
(Industr. cona pri Italcementiju)
I. de Felszegy »>«
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040) 793814
♦	vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
♦	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
OL m 1 T POHIŠTVO
BIECHER
Trst-Ul. dell’lstria 27 Tel.: 750113
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI OD 50% DO 80%

NA VSE RAZPOLOŽLJIVO POHIŠTVO IZKORISTITE PRILOŽNOST! Obv. obč.
J
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«Tj
foto-kino (|l
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
y k. & g. v
konfekcije
Nudi vam novosti za jesen - zimo: puloverje, srajce, hlače, krila, spodnje perilo, nogavice, volno.
VSE ZA MOŠKE
IN ŽENSKE
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
Sodobna elektronika 85
LJUBLJANA, 7.-11. oktober 1985
32. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in jedrske tehnike
Visoka strokovnost sejma
Uspešna Iskrina pot v teleinformatiko
Jutri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli že 32. mednarodno razstavo Sodobna elektronika, ki je najstarejša specializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji in ena najuglednejših v Evropi.
Razstavni program zajema naslednja področja:
—	telekomunikacije in radiotelevizijska difuzija
—	profesionalna elektronika
—	računalništvo
—	sestavni deli, funkcijske enote in materiali
—	oprema za proizvodnjo
—	zabavna elektronika
—	inženiring in literatura
Razstava ima izrazito profesionalni značaj, ta usmeritev pa bo na letošnji varatavi še bolj poudarjena. Pomembno novost pa tokrat predstavlja prva spe-cmbzirana razstava robotizacije v Jugoslaviji, pod posebnim nazivom JUROB ^•Naujej se bo predstavilo 16 domačih razstavljalcev s področja robotike in eksibilne avtomatizacije. Iz leta v leto pa se veča število tujih razstavljalcev, Ki jih bo tudi letos kar tri četrtine ali 413, medtem ko jih je bilo lani 387 od 145 omacih. Najbrž ni pretirana ugotovitev, da je ljubljanski sejem elektronike sta specializirana sejemska prireditev v Jugoslaviji, ki pritegne največ tujih udeležencev, če pa k temu prištejemo, da je na razstavi celovito zastopana vsa omaca elektronska industrija, je na dlani, da se je v Ljubljani razvilo zelo zamimvo sejemsko tržišče elektronske industrije svetovne razsežnosti. Danes prištevajo mednarodno razstavo Sodobna elektronika med vodilne tovrstne razstave y Evropi, poleg miinchenske Elektronike, pariške razstave elektronike in redkih drugih.
navzočih, med tujimi razstavljal« prednjačijo tisti iz Zvezne ^?J*HkIikeNe_mcije (lani jih je bilo 123), na drugem mestu so Avstrijci (lani 54), edijo Združene države Amerike (lani 53), povprečno pa vsako leto sodeluje na sejmu po 15 tujih držav.
Tudi razstava Sodobna elektronika v Ljubljani je sledila pravilu, ki danes velja za vse važnejše specializirane sejme v svetu, in sicer, da jo mora sprem-ijati čim pestrejši program visoko specializiranih strokovnih srečanj. Z njimi se zanimanje obiskovalcev in strokovnjakov za sejem občutno poveča, sejem pa pridobi na pomenu tudi kot instrument sodobnega marketinga.
Ljubljanski Sejem elektronike pritegne vsako leto okrog 50 tisoč obiskoval-JT.’. ,od teh Pa je kar polovica mladih, predvsem študentov in dijakov. Kljub velili! prostorski stiski in nekaterim pomislekom, češ, da bi morala biti razdava zaprtega značaja, samo za poslovne obiskovalce, so prireditelji na široko prh vrata javnosti in mladim posvetili veliko pozornosti. Današnji študentje nodo namreč jutri inženirji, magistri in doktorji znanosti, zato njihovo izredno zanimanje za razstavo potrjuje njeno visoko strokovno veljavo.
Skrb za celovite rešitve v prid jugoslovanskega gospodarstva
»Ko je Krištof Kolumb leta 1492 odkril Ameriko, je Evropa o tem dogodku zvedela šele šest mesecev kasneje. Z umorom Abrahama Lincolna 1865 leta, je bila britanska vlada seznanjena šele po 12 tednih. Prve stopinje Neila Armstronga na Luni P0-smo gledali s pičlo sekundo in tri desetinke zamude. Pri nas se je v dobi turških vpadov sporočilo prenašalo s kresovi s hriba na hrib.
Današnje digitalne komunikacije z optično-kabelskim ali satelistkim prenosom — kljub velikemu številu prebivalcev — omogočajo vsakemu posamezniku dostop do njih. Informacija se v poljudni obliki (govor, pisani tekst, slika itd.) zajame, pretvori v obliko, ki je primerna za obdelavo in prenos, nato pa jo posredujemo uporabniku v zanj najprikladnejši obliki. To danes velja za najrazvitejše države.
Tudi mi se bomo morali hitro vključiti v ta razvoj, če ne bomo želeli postati informacijsko odvisni. Informacija pa danes pomeni osnovo za vsako delo.
Iskra na razstavi Sodobna elektronika 85 prikazuje zasnovo sodobnega digitalnega teleinformacijskega sistema, katerega uporaba bo omogočila, da prestopimo prag informacijske družbe.«
S temi mislimi se na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika predstavlja vodilna jugoslovanska elektronska industrija »Iskra«, ki je prvi korak v združeno telekomunikacijsko in raču-
nalniško tehnologijo naredila z uvedbo računalniško krmiljene telefonske centrale Metaconta 10C. Danes ima Iskra pet delovnih organizacij, na katerih temelji razvoj njene teleinfor-matike: Iskra Telematika, Iskra Elek-trozveze, Iskra Delta, Iskra Elektro-optika ter Iskra Mikroelektronika.
Iskra se zaveda močne nerazvitosti teleinformatike v jugoslovanski družbi in šibkosti njenega gospodarstva, zato sc vse njene poslovne in razvojne poteze naravnane k zagotavljanju naprav in sistemov, ki naj prispevajo k pospešenemu razvoju gospodarstva in samoupravnih družbenih odnosov.
Prav zato se dejavnosti Iskrinih delovnih organizacij, predvsem naštetih, povezujejo med seboj v prizadevanje, da bi zagotovili celovite rešitve za posodabljanje gospodarstva in njegove infrastrukture, produktivnosti in kakovosti.
Z ozirom na to, da ves svet, ne glede na družbeno ureditev spoznava, da so na eni strani decentralizacija pobud, poslovanja, proizvodnje, skrbi za zagotavljanje osebnega in družbenega standarda in na drugi strani povezovanje, usklajevanje, dogovarjanje, prenos znanja in tehnologije, skupna vlaganja rizičnega kapitala ipd., pogoji za razvoj gospodarstva, bo tele-informatika doživela nesluten razvoj.
Iskra se teh možnosti razvoja zaveda. hkrati pa že sedaj pokriva tehnično - tehnološke možnosti s področij računalništva, digitalne komunikacij-
ske tehnike, digitalnih multiplekserjev, optičnih komunikacij in mikroelektronike, da lahko ponudi podjetjem, ustanovam in PTT celovite rešitve teleinformatskih problemov.
Glede na trende v svetu in potrebe družbe, bo zasledovala predvsem naslednje globalne cilje:
—- prispevala bo k digitalizaciji javnega telefonskega omrežja, k izdelavi IDN (integrated digitai networa) omrežja;
—	zagotavljala bo celovite rešitve za prenos in obdelavo informacij poslovno - prometnih, bančnih, turističnih, varnostno obrambnih sistemov ipd.;
—	zagotavljala bo telematske terminale in storitve (teleteks, video-teks, faksimile) na obstoječih telefonskih in podatkovnih javnih omrežjih; zagotavljala bo računalniško materialno in programsko opremo za podatkovne baze videoteks storitve;
—	združevala bo znanja in rešitve, ki bodo pridobljene ob realizaciji ciljev a), b) in c) za to, da bi prispevala h graditvi ISDN javnega omrežja ter storitev in kasneje širokopasovnega ISDN omrežja.
Pri tem pa se v Iskri zavedajo, da so to kompleksni in obsežni problemi in zato pospešeno spodbujajo lastno vrhunsko znanje, vse oblike prenosa tehnologij, povezovanje s tehnološkimi centri v svetu ter predvsem povezovanje z jugoslovanskimi raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami.
Iskra
industrija za telekomunikacije
in računalništvo
»Telefonska garnitura ISICOM 80 bo zaradi svoje moderne in ergonomske oblike okras vaše delovne sredine; njena mikroračunalniška tehnika omogoča hitro, praktično in ekonomično komuniciranje.«
Barvni televizijski sprejemnik model 8256
Sprejemno-oddajna naprava TRAFFIC

Sodobna elektronika 85
LJUBLJANA, 7.-11. oktober 1985
32. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in jedrske tehnike
Na pragu poindustrijskega obdobja
Napovedovanje prihodnosti je postalo neke vrste popularna veda, ki vznemirja tako laike kot strokovnjake. Ne glede na njeno vznemirljivost pa je za razvoj tehnologije izjemno pomembno razumevanje družbenih sprememb in oblikovanja novih družbenoekonomskih odnosen).
Za današnji svet je značilno, da se porajajo popolnoma novi centri ekonomske moči (pacifiški bazen), medtem ko stagnirajo dežele in regije s tradicionalno močno in rutinirano manufakturno industrijo. Znanje in pametna politika vlaganj sta danes neprimerno pomembnejša od geografskega položaja, posedovanja surovin, tradicije ipd. To očitno dokazujejo dežele, ki so naredile v zadnjem desetletju presenetljiv tehnološki in ekonomski razvoj (Koreja, Irska, Finska, ipd.).
V razvitem svetu postajata gospodarstvo in družba storitveno in informacijsko orientirana. V storitvenih dejavnostih dela v ZRN 53 odst. zaposlenih, v ZDA skoraj 70 odst. zaposlenih posredno ali neposredno, pri čemer je v ZDA polovica delavcev v storitvah in industriji vključena v procesiranje informacij.
Ti trendi pa dejansko spreminjajo družbo in odnose v njej, kajti če opišemo predindustrijsko obdobje kot »igro« med človekom in naravnim okoljem, industrijsko obdobje kot »igro« med človekom in okoljem, ki ga je sam ustvaril (stroji), potem lahko opišemo poindustrij-sko obdobje kot »igro« med ljudmi, saj postane vsak človek vri svojem delu odvisen od ostalih ljudi (delovni, raziskovalni, zdravniški, šolski, organizacijski timi ipd.). Sicer je v vsakem zgodovinskem obdobju obstajala majhna skupina ljudi, ki se je ukvarjala z drugimi ljudmi (zdravniki, intelektualci, administratorji), vendar pa se je v poindustrijskem obdobju ta odnos razširil, na celotno družbo.
Druga enako pomembna dimenzija poindustrijske družbe je naraščajoča odvisnost od teoretične znanosti. Medtem ko so glavne industrije, ki jih imamo še danes, temeljile na izumih, ki so nastali intuitivno in so potrebovali manj teoretične podlage (avtomobil, letalo, telefon, žarnica ipd.), pa to ne moremo več trditi za izume, ki so temelj današnji telekomunikacijski in računalniški industriji (tranzistor, laser ipd.).
Prav spreminjanje odnosov v družbi in naraščajoča odvisnost od teoretične znanosti vodita k t.i. »tretji tehnološki revoluciji« (prva je bila uporaba pare v industriji, druga pa je temeljila na elektriki in kemiji), ki temelji na telekomunikacijah in računalništvu in ima naslednje štiri značilnosti:
Prva je sedanji skupni imenovalec teh dveh področij — digitalizacija. Digitalizacija pomeni pretvorbo informacije v (binarne) kode-števila, ki so sestavljena samo iz dveh številk (0, 1), kar nam omogoča, da informacijo predstavljamo v povsem elektronski obliki.
Druga značilnost te nove tehnološke revolucije je možnost pretvarjanja elektromehanskih naprav v elektronske sisteme. Najznačilnejši primer za to je telefon.
Tretja značilnost novega obdobja je miniaturizacija.
Četrta značilnost tretje tehnološke revolucije je, da so telekomunikacijski in informatski sistemi »mehki«. Zato jih lahko uporabimo za različne namene in prilagodimo najrazličnejšim uporabnikom
In kakšne so posledice te tehnološke revolucije na razvoj družbe? Vsaka družba je temeljno odvisna od treh infrastruktur: prometa, energije in komunikacij. Vse dejavnosti človeka so določene z njimi. Prvotno je bila najpomembnejša infrastruktura promet (reke, morja, nato ceste in kasneje železnice), saj so se mesta in trgi razvijali na križiščih teh poti. Toda ta odvisnost se zelo hitro spreminja, saj nastajanje novih mest in novih centrov ekonomske moči ni več odvisno od prometa, temveč predvsem od komunikacije med ljudmi (npr. Silicijeva dolina je nastala ob neposredni bližini Stanfordske univerze); trgov nič več ne oblikujejo križišča, prometnice (geografsko), temveč jih oblikujejo s pomočjo komunikacijskih sistemov. Najuspešnejši je tisti, ki ima pravo informacijo ob pravem času in na pravem mestu — to velja tako za politike kot za poslovneže, raziskovalce in razvijalce, pa vse do ustvarjalcev v kulturi in zabavi. Zato je razumljivo, da v razvitem svetu energijska infrastruktura izgublja ključni pomen in da se vedno bolj uveljavlja infor-matska in telekomunikacijska infrastruktura.
Program spremnih strokovnih srečanj
MIEL 85 — XIII. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki YUTEL 85 — XIX. jug. simpozij o telekomunikacijah SD 85 — XXI. jug. simpozij o e-lektronskih sestavnih delih ISEMEC 85 — XI. seminar s področja merilno - procesne tehnike
VAES 85 — IV. jug. simpozij vodenja in avtomatizacije elektroenergetskih sistemov EP 85 — VIL jug. posvetovanje o elektroniki v prometu
		(VPRFMA
	C3 jt	ur REJVIH ZA RAČUNALNIŠTVO
		BREZKONČNI OBRAZCI
		OGNJEVARNE OMARE
1N FORD ATA		
»Kako naj se učim delati s Personal Computer IBM, če že delam ves dan?«
Odgovor je pri nas:
SelTED s.r.l.
34132 TRST Ul. Fabio Filzi 23
Telefon: 040/61733 - 61381
C( )i k :< ‘SSK )t i. ir u )
Personal
Computer
uvoz - izvoz predstavništva
(Mirinim |h:x
TDCJT _ llllr-n rtonnn Q/I1
S. p. a.
TRST — Ulica Ceppa 9/111 Telefon: 68802 - 64489 • 62254
Telex: 460231
RESIM
ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
Ulica Cicerone 8 34100 TRST P.P. 101 Telefon: 61-241 — 61-478 62-112 — 62-995 Telex 460561
Filiala:
Korzo Italia 205 34170 GORICA Telefon (0481) 30840
33 Banca Agricola Gorizia » . o. . 3 Kmečka banka Gorica
VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
GORICA (Italija) - Korzo Verdi 51 Telefon: 0481/31811 Telex: 460412 AGRBAN
S. R. L.
IMPORT EXPORT
TRST/TRIESTE . UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 . 64449 Telex 460517 TECHNA I
To so naše tene !
COMMODORE C16
tastatura registrator 1531 kaseta
trak	220.000	lir
COMMODORE PLUS 4
tastatura
registrator 1531	360.000	lir
COMMODORE CBM 64
tastatura
registrator 1530	430.000	lir
SPECTRUM SINCLAIR 48K PLUS
tastatura + 8 kaset SINCLAIR knjiga SINCLAIR ZX SPECTRUM, kaseta SINCLAIR, priročnik
Sinclair	355.000	lir
Ramam
Vaša trgovina BMpert v Trstu — Ul. Revoltella 10
Če želite kupiti
računalnik COMMODORE računalnik SINCLAIR SPECTRUM
COMPUTER SHOP - Ul. Reti 6 - tel. 61602 METROMARKET - Ul. Filzi 4 - tel. 631064
VELIKA IZBIRA PRIKLJUČKOV. UČBENIKOV IN PROGRAMOV
SODOBNA ELEKTRONIKA 85
32. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, računalništva in nukieonike
od 7. do 11. oktobra 1985
Telekomunikacije in RTV difuzija Profesionalna elektronika Računalništvo
Sestavni deli, junkcijske enote in materiali Opreme za proizvodnjo Zabavna elektronika Inženiring in literatura
Sestavni deli elektronskih naprav in materiali zanje Oprema za proizvodnjo in laboratorije Viri električne energije Vakuumska tehnika Strokovna literatura
Na letošnji razstavi je poseben poudarek na eni od razstavnih panog z organizacijo posebne specializirane
1. jugoslovanske razstave robotizacije in fleksibilne avtomatizacije
UUROBJBS
na kateri sodelujejo vsi glavni jugoslovanski izdelovalci s tega področja
Odprto vsak dan od 9. do 18. ure Na dan otvoritve od 11. ure dalje
8? gospodarsko razstavišče Ijubljana
NOVOSTI: IZREDNO ZANIMIVE UGODNOSTI
na obroke
predlog i BREZ OBRESTI
ali
V trgovini Universaltecnica je sedaj možno odplačevanje na obroke do enega leta brez predplačila, brez menic in BREZ OBRESTI. Komentar ni potreben.
PREDLOG 2 DO PET LET
Kdor ima rajši odplačevanje na daljše obdobje, lahko plačuje obroke do PET LET! S tem si lahko z minimalnimi obroki dovoli velike nakupe. To je odlična rešitev za »programirane nakupe«. Universaltecnica daje primer nakupa, ko mesečni obrok znaša le
300°°
oooo'
ooo
oooo
QQOOO
oooooo°_
o ,—i anrvn' * ..„rttot P „ k08
O ^ p,0\-	cO
1 0
'\n°*
C 16
O O
o o o o o o z o o
50.000 lir
Š o P^OOO' %ooooo0°
To je čisto navaden shematičen primer: služi le za to, da vam pojasnimo sistem.
Pomislite, da ima Universaltecnica na razpolago več kot 5000 izdelkov: nemogoče, da vam kateri od njih ne bi bili potrebni ali celo nujno potrebni. Število možnih kombinacij je neskončno: vi si izberite tisto, ki je po »vaši meri«. Universaltecnica pa vam bo z veseljem pomagala pri izbiri. Danes se nakup na obroke izplača: obroki niso ovrednoteni, kar pomeni, da so cene od nakupa dalje blokirane. In to za pet let, kar ni malo.
In poleg tega še poseben dodatek trgovine Universaltecnica: SUPERGARANCIJA do treh let, v katero so vključeni brezplačno popravilo in rezervni deli.
GOO'
,00°°
,000°
o©00
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176
Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 PP 185
Filiala GORICA:
Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5
DEC SISTEMI sri
computermarket
Ulica Valdirivo 6 — TRST Tel.: 040/61946
Computer Macintosh, ki ga naše podjetje uradno zastopa in prodaja, razpolaga tudi z word — processing programom, ki uporablja črke Č, č, Š, š, Ž, ž iz slovenske abecede.
POVERJENI ZASTOPNIK	Apple COmpUtCF
BARVNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI
BLAUPUNKT - AUTOVOX
ŠIROKA IZBIRA ELEKTRONSKIH KOMPONENTOV
UNIVERSALTECNICA
TRST - Korzo Saba 18 - Trg Goldoni 1 - U' Zudecche 1 - Center za avtoradio: U’ Machiavelli 1
nudimo vam strokovno pomoč pri uvozu
ELETTRONICA MACUZZI
CORSO ITALIA 191 — GORICA
gorenje
elektronika široke potrošnje
A
AVDIO IN VIDEO OPREMA
•	individualne antenske naprave
•	sistemi za individualni sprejem satelitskega programa
•	video
•	avdio
ELEKTRONIKA V DOMU
•	mikroračunalniški sistemi v domu
•	elektronska oprema v domu
•	alarmno-varnostne naprave
ELEKTROTEHNA
SOZD Elektrotehna, proizvodnja in trgovina
61000 Ljubljana, Titova 51
telefon: 061/320241
telex: 31130, 31184 yu etehna
PROIZVAJA:
glasbene inštrumente: harmonike (diatonične, klavirske), kitare (klasične, električne), električne orgle tehnične izdelke: podvodni telefon, računalniška grafika, radijske oddajne in sprejemne postaje, požarnovarnostne centrale z opremo.
ZASTOPA:
54 svetovno znanih firm s področja elektronike, telekomunikacij, računalništva in opreme za elektrotehniško industrijo.
IZVAŽA:
elektrotehnične izdelke za industrijo in široko potrošnjo, les in lesne izdelke, izdelke kemične industrije in strojne industrije.
UVAŽA:
reprodukcijski material za industrijo, izdelke za široko porabo, polizdelke za elektrotehnično, kemično in strojno industrijo.
PRODAJA:
tehnične izdelke za industrijo in široko porabo na veliko OBIŠČITE NAS NA SEJMU SODOBNE ELEKTRONIKE
,n ma°	OD 7. DO 11. OKTOBRA
V LJUBLJANI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 6. oktobra 1985
Ponedeljek, 7. oktobra 1985
radin
italijanska televizija
italijanska televizija
Nedelja, 6. oktobra 1985
Prvi kanal
10.00	Lo spaventapasseri - TV priredba
10.25	Rich Rich - risanka
11.00	Maša
11.55 Praznični dan
12.15	Zelen; val
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	- 19.50 Domenica in. . .
14.20	Športne vesti
15.00	Discoring ’85 - ’86 15.45 in 16.45 športne vesti
18.20	90. minuta
18.50	Ital. nogometno prvenstvo
20.00	Dnevnik
20.30	Olga e i suoi figli - 1. nadalj. V glavni vlogi: Annie Girardot
21.50	Športna nedelja 23.05 Ombre del passato:
Sette storie di fantasmi
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Posvečena J. S. Bachu - koncert
10.50	Lady Madama
10.35 La mascotte dell’aereoporto -film
Igrajo: Shirley Tempie, James Dunn, Jane Darwell
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Dnevnik 2 - Neposredni šport
16.15	Totò cerca casa - film
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.20	Konjski šport - prenos iz Pariza
18.40	Dnevnik 2 - Gol flash
18.50	Le strade di San Francisco TV film
Meteo 2
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Sogni e bisogni - 1. oddaja'
Amore cieco - igrata: Paolo Villaggio in Lara Naszinsky 21.25 Tempi d’oro - 5. oddaja
22.40	Dnevnik 2 - Vesti
22.50	Dnevnik 2 - Trentatrè - oddaja o medicini
23.20	Šola in vzgoja:
Animali da salvare
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Odbojka, evropsko prvenstvo -finale
Tretji kanal
12.00	- 18.00 Neposredni šport
18.00	Avanvera - igra besed in glasbe
19.00	Dnevnik 3
19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Rockline
20.30	Domenica goal Kronike in komentarji
21.30	La paura nel cassetto - 1. oddaja
22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Di Gei musica - 3. oddaja
jugoslovanska televizija
Ljubljano
8.15 in 13.25 Teletekst RTV Ljubljana
8.30	Poročila
8.35 Živ žav: Risanke
9.30	Obiskovalci - 12. nadaljevanje
10.00	F. Švantner:	Življenje brez
konca, 2. del
11.05	Izročila
11.35	626 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila 13.40 Mostovi
15-10 in 15.35 Brands Batch: Avtomo-^ bilske dirke Formule 1
14.35	V. Majer: Očenaškov dnevnik - 3. del
16.15	Poročila
16.20 Angeli so izgubili sijaj - film
17.50	TV kviz - 1. oddaja
18.50	Knjiga
19.05	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne - 3. del
21.10 športni pregled 21.55 Slovenci v zamejstvu
22.30	Poročila
Koper
12.15	Primomercato - tržnica
14.15	Tenis - Davisov pokal: Jugoslavija - Francija
15.00	Pomorske zgodbe - TV film
16.30	Risanke
17.30	Na meji verjetnega:
Nenavadni podvigi
18.00	Tom Sawyer - TV film
18.30	Velike nesreče
19.00	Nepokorjeno mesto - TV nani-zanka
20.30	Kitajec v Scotland Yardu - TV film
21.30	Deset italijanskih režiserjev -deset italijanskih zgodb
22.30	Avtomobilizem: Formula 1 Tenis: Davisov pokal
23.30	Pogled na svet - aktualna oddaja
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Glasbeni tobogan
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Karlovška zvezda - izobraževalna oddaja
13.30	Govorimo o zdravju
14.00	Mali koncert
14.15	Hazarder - 7. del
15.15	Nedeljsko popoldne
17.20	Ivy - film
18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Zgodbe iz tovarne - 3. del
21.10 Športni pregled
22.00	Dokumenti našega časa
22.30	Dnevnik
zasebne
CANALE S
8.30	Alice - TV film 9.00 Fio - TV film
9.30	Le frontiere dello spirito - rubrika
10.00	Maude - TV film
10-30 Mada Malone - TV film
11.00	Napoved programov
11.30	Superclassifica show: Hit Parade
12.30	Punto 7 - aktualne razprave
13.30	Buona domenica - varietejska oddaja
30.30	Ano Domini - TV roman 1. nadaljevanka
Igrajo: McEnery, Susan Saran-don in James Mason
22.30	Napoved oddaje Jonathan
23.30	Punto 7 - aktualne razprave 00.30 Chicago Story - TV film
RETEQUATTRO
10.00	Col ferro e col fuoco - film
12.00	California - TV film
13.00	The Muppet Show
13.30	Jambo Jambo - dokumentarec
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Attenti a que; due - TV film 15.50 Accade a Brooklyn - film
17.15	Le tre spade di Zorro - film 19.05 Napoved programov
19.30	New York - TV film
20.30	California - TV film
21.30	Mai dire si - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Cinema e company - rubrika
24.00	I quattro moschettieri - film
ITALIA 1
10.30	II passo dell’avvoltoio - film
12.00	Hardcastle & Me Cormick - TV film
13-00 Grand Prix - ponovitev
14.00	Športna nedelja
16.00	Dee Jay Television
19.00	Lucky Luke - risanka
20.00	Occhi di gatto - risanka
20.30	Drive In - varietejska oddaja
22.15	Dopo la vita - film
Igrajo: Pamela Franklin, Rody Me Dowel...
postaje
24.00	Streethawk il falco della strada
-	TV film
1.45 Gli invincibili - TV film
TELEPADOVA
9.00	Gran bazar
12.00	La talpa - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Sam e Sally - TV film
15.00	I nuovi Rookies - TV film
16.00	Medicinska rubrika
17.00	Fotomodella 85
18.00	Sky Ways - TV film
19.00	L’eredità della priora - TV roman
20.30	Ricominciare ad amarsi ancora
-	film
22.45 Športna rubrika
23.30	Aktualna rubrika
1.00	Chips - TV film
TRIVENETA
6.00	Doppio gioco - film
7.30	II produttore - film
9.00	Risanke
9.30	Dokumentarec
10.00	Dražba
12.20	Speciale spettacolo
12.25 I cavalieri di Bretagna - TV film
12.55 Horoskop
13.00	Razstava starih izdelkov in dragocenosti
16.30	Razstava preprog 20.15 Week-end
20.20	Filmski spored
20.30	La vendetta - film
22.00	Razstava slik
1.00	Horoskop 1.10 TV film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	Superclassifica show
16.30	Atlas, Ufo robot - film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.00	Victoria Hospital - TV film
19.30	Športne vesti
20.30	Sahara Cross - film
22.30	Lo studente - film
Prvi kanal
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca? -Opoldanski spored
18.30	Dnevnik
12.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? -Zadnji poziv
14.15	Afrika - dokumentarec - 3. del
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja: Bolnišnice
16.00	Tre nipoti e un maggiordomo • TV film
K'.30 Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
11.05	Action now: nora Amerika
17.35	Yoghi, Bubu e soci - risanka
17.55	L’amico Gipsy - risanka
18.20 Le meravigliose storie del Prof. Kitzel - risanka
13.40	Sette spose per sette fratelli -TV film
20.00	Dnevnik
20.30	Sing Sing - film
Igrajo: Adriano Celentano, Enrico Montesano, Marina Suma
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Posebna oddaja Dnevnika 1
Drugi Kanat
10.00	Televideo
12.00	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2
IS .30 Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Paroliamo - nagradna igra
16.05	Šola in vzgoja: Italijanska kolonija v Afriki
16.30	Pane e marmellata Squadrone tuttofare - risanke
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti li.35 Maggiordomo per signora -
TV film
18.15	Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 . Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Incontri ravvicinati -Intervjuji
21.25 Philip Marlowe investigatore privato - TV film
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 II meglio del West - TV film
23.15	Šola in vzgoja: Alicina knjižnica
Tret|i kanal
13.20 Ancona: Košarka A-l - ženske
14.00	Trento: Skiroll
14.30	Marina di Tortora: Motocross
15.15	Milan: Kolesarstvo
15.55 Nogometno prvenstvo A in B lige
13 20 Speciale Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželna poročila
19.30	Ponedeljkov deželni šport
20.05	Šola in vzgoja: Živali
20.30	Avvanvera: besedna in glasbena igra
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja: Znanost srednjega veka
22.10	Ponedeljkov proces
23.15	Dnevnik 3
jugoslovanska televizija
Koper
14.20	Detektiv v copatah . TV film
15.00	Zdravniki in pacient - medicinska rubrika
15.45 Glasbena oddaja
17.30	Na meji verjetnega:
Nenavadni podvigi
18.00	Zdravnik in otrok - medicinska oddaja
15.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
VIDEM — Pogajanja zaradi deželne krize
TRST — Predstavitev sezone Glasbene matice - Intervju z Gojmirjem Demšarjem
GORICA — Srečanje italijanskih in jugoslovanskih otrok TRST — Predstavitev Bressanove knjige
TRST — Istra - razmišljanje za dialog ŠPORT
BOČEN — Namizni tenis - Kras MONTECATINI — Košarka - Jadran
12.50 Odbojka
20.30	Športni pregled
21.00	Nasvidenje v naslednji vojni -film
22.00	TVD Vse danes 22.10 Film - 2. del
23.20	Nečimrnost - variete
L|ut>l|ana
8.50 TV- v šoli: Kje naj se učimo. Ljudsko gradbeništvo. Ustno izročilo danes
10.35	TV v šoli: Književnost - romantika, Angleščina, Vojna svetov
12.40 Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.30	Poročila
17.35	Pekama
17.50 Življenje v kapljici vode
18.10	Murni - najmlajša skupina tabornikov iz Izole
18.25	Podravski obzornik le.45 Glasba za mlade
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
15.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
26.05	R. Marshall: Vedno na poti -2. del
21.05	Spoznano - neznano: Danes za prihodnost
22.10	Dnevnik
Zagreb
16.20 Videostrani
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila 17.35 Koledar
17.45	Podvigi druščine pet petelinčkov otroška serija
18.00	Skladatelji zà otroke
16.15	Ljudje pripovedujejo - izobraževalna oddaja
18.45	Glasba za mlade
19.30	Dnevnik
20.00	Andrea - drama
21.00	Svet danes . zunanjepolitična oddaja
21.30	Izbrani trenutek 21.55 En avtor en film:
B. žižič: Neko življenje
zasebne
CANALE 5
12.40	II pranzo è servito . kviz
12.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard _ TV film
17.30	Doppio slalom . kviz
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	C’est la vie - kviz lù.OO I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Altrimenti ci arrabbiamo - film
22.30	Jonathan dimensione avventura
RETEQUATTRO
15.00	Piume e paillettes - TV novela
16.40	II segno di Venere - film
17.20	Lucy Show - TV film
17.50	Bravo Dick . TV film
18.20	Ai confini della notte . TV film
16.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	55 giorni a Pechino - film
23.30	Alfred Hitchcock - TV film
24.00	Dock Tracy - TV film
ITALIA 1
13.30	Help . kviz 14.15 Deejay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.30	Magnum P.I. _ TV film
21.30	Riptide - TV film
22.30	Be Pop a Lula speciale:
Red Ronnie
24.00	L’anno scorso a Marienbad -film
postaje
TELEPADOVA
15.00	Capriccio e passione - TV film
15.30	Rubrika
10.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Voltus 5 - risanka
17.30	II magico mondo di Gigi -risanka
18.00	Trasformer . risanka
19.00	Peline Story - risanka 19.25 Speciale spettacolo
19.30	Carmin - TV film
20.30	Valanga - film
22.20	II ritorno del Santo - TV film
28.20	Filmske novosti
23.30	Film
TRIVENETA
13.30	Un caso particolare - TV film
14.20	Speciale spettacolo
14.30	Come ingannare mio marito -film
16.00	Filmski spored
17.30	Un vero buon uomo - film
19.00	I cavalieri di Bretagna -TV film
19.40 Dokumentarec
20.20	Filmski spored
20.30	Traffico d’armi _ film
22.00	Razstava preprog
TELEFRIULI
15.00	Povera Clara - TV film
16.00	Hanna e Barbera - risanka
16.30	Gunđam - risanka
17.00	Victoria Hospital - TV roman
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.00	Večerne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Nogomet: Avellino - Udinese 22 30 Nočne vesti
22.45 L’ispettore Bluey - TV film
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Volk in Rdeča kapica«. Radijska komedija za otroke; 11.15 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: Lahka glasba - (15.00) Na počitnice (ponovitev) - (16.00) Šport - (18.00) Neposreden prenos iz Montecatinija košarkarske tekme B ligo Pana pesca - Jadran.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7-15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa;
14.30	-16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Gulp; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna;
11.40	Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Glasba - Pepevka tedna; 14.30 Kaj je novega?; 15.15 Open; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12 05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna;
15.10	Pri nas doma - Lojtrca domačih;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra;
19.25	Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.05 Iz naših sporedov.
Ponedeljek, 7. oktobra 1985
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Četrtkova srečanja (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00; Lahka glasba; 13.20 Cecilijanka 1984;
14.10	Čas in prostor: Iz šolskega sveta; nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«.; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek.
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Aktualni problemi marksizma;
8.25	Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križem-kraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Popoldanski moziaik.
Nad tisoč otrok potrdilo željo po miru in prijateljstvu
Težko je z besedami opisati občutke veselja, ki jih je vsakdo od prisotnih imel na včerajšnji manifestaciji »0-troci brez meja«, ki sta jo v Gorici in Novi Gorici pripravila italijanski in jugoslovanski komite organizacije združenih narodov Unicef, ob sodelovanju obeh občinskih uprav. Težko je najti primerne besede, ki bi pravilno označile pomembnost pobude, ki je nastala, in ne slučajno, na meji ki je med najbolj odprtimi v Evropi na stičišču dveh narodov, ki tla s sodelovanjem in prijateljstvom potrdila, da se da premagati marsikatera težava političnega, družbenega in gospodarskega značaja.
Več kakor tisoč otrok iz Gorice in Nove Gorice, katerim so se pridružili vrstniki iz Istre in videmske ter por-denonske pokrajine, je včerajšnji sobotni dan preživelo v skupnem prizadevanju, da bi vsem, predvsem pa starejšim pokazali, da v prijateljstvu in sodelovanju je treba zgraditi boljšo bodočnost. Take misli je na jutranjem srečanju, na goriškem gradu, izrazil župan Scarano, ki je podčrtal pomembnost prireditve tudi kot priznanje upraviteljem Gorice in No ve Gorice za vsakodnevno skrb ohranjevanja in razvijanja dobrososedskih odnosov. Različnost družbenega u-stroja obeh držav, je nadaljeval Sca-
rano, ni v oviro razvoju ob meji: nasprotno, ta stvarnost je bila v pomoč vsem, da bi uresničili skupne cilje. Zato je prav, je nadaljeval go-riški župan, da otroci uživajo dobrine, ki jih prinaša ta odprta meja.
Na odru grajskega šotora so se zatem zvrstile številne kulturne skupine, ki so jih sestavljali dijaki raznih šol iz Gorice in tudi iz drugih krajev. Predstavile so se tudi dijakinje pevskega zbora nižje srednje šole Ivan Trinko.
Spored, ki je šel v splošno odobravanje, je obogatila med drugim tudi
članica tržaške Glasbene matice, II-letna flavtistka Erika Bužečan. Po nastopih folklornih skupin in športnikov na Travniku, se je dogajanje premestilo na mejni prehod v Škabri-jelovi ulici, kjer sta poslanico miru izrekla predstavnika Unicefa za Jugoslavijo in Italijo dr. Stevan Baljo-ševič in dr. Arnaldo Farina. Oba sta podčrtala pomembnost prireditve kot zgled prijateljstva in sodelovanja med narodi in se spomnila na težavni položaj otrok v nekaterih državah, kjer nespamet ljudi odigrava še vedno odločilno vlogo in sam podatek, da
zaradi lakote dnevno umre 40 tisoč otrok, ni zadosten, da bi se v teh krajih položaj izboljšal. V imenu ženevskega urada Unicefa je zbranim spregovoril predstavnik te organizacije za Evropo Mario Struna, ki je zagotovil, da bodo duh tega srečanja ponesli po celem svetu.
Ob spremljavi glasbe in petju pesmi so se otroci v popoldanskih urah sešli v parku pred novogoriško občinsko skupščino, kjer jim je spregovoril predsednik občine Nova Gorica Danilo Bašin. Izrazil je ponos mesta, da se je prvo srečanje odvijalo prav v
Gorici in Novi Gorici, kar potrjuje stvarnost odprte meje, obenem pa zavezuje tukajšnje ljudi, da nadaljujejo na tej poti ter dobrososedske odnose še poglobijo. Svoj poseg je Danilo Bašin sklenil z željo, da bi vsi otroci sveta uživali mir in vse dobrine, ki jim jih današnja družba lahko nudi.
Pesem in koraki mladih folkloristov sn včeraj popoldne odmevali po ulicah Nove Gorice, kjer je okrog štiristo golobov, v znak miru, preletavalo mesto in tako prenašalo poslanico miru in prijateljstva daleč naokrog.
Start in cilj v Novi Gorici
Danes na Goriškem osmič Kolesarjenje prijateljstva
Pravo sožitje ob odprti meji, kot je tista med Italijo in Jugoslavijo ni le niz administrativnih pravil in mednarodnih sporazumov, ampak in predvsem ustvarjanje tistega enotnega prostora, ko postane stik med ljudmi ki živijo ob obeh straneh meje vsakodnevni, pristnejši. V ta sklop spada vrsta prireditev, kulturnega, športnega, predvsem pa množičnega značaja. Današnje 8. kolesarjenje prijateljstva je prav gotovo ena pomembnejših prireditev, ki dajejo pečat sodelovanju in odnosom ob odprti meji na Goriškem. Pripravila sta jo novogoriška Zveza telesnokultumih organizacij in Posoška skupina za socialni turizem, v sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev na Goriškem.
Ne gre za prireditev tekmovalnega značaja, saj bodo udeleženci morali upoštevati prometne predpise in nasploh pravila glede varne vožnje. Proga je speljana po italijanskem in jugoslovanskem ozemlju, udeleženci pa lahko izbirajo med krajšo (30 kilometrov) in daljšo (90 kilometrov) progo. Start za vse bo izpred športnega parka v Novi Gorici, za udeležence na 90-kilometrski progi že ob 8.30, za ostale pa med 10. in 11. uro. Formalnosti bodo v glavnem enake
tistim v lanskem in prejšnjih letih: kontrolni kartončki, žigosanje itd. U-deleženci bodo prejeli tudi priložnostno kolajno in sodelovali v nagradnem žrebanju, potem ko bodo seveda privozili na cilj, ki je pravzaprav prav tam, od koder bodo Startali. Zanimanje za današnjo prireditev je, kot kaže, veliko. Do petka zvečer se je prijavilo že nad 2500 kolesarjev.
Podpredsednik ZIS Zemljarič na Vogrskem
Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Janez Zemljarič se je včeraj dopoldne udeležil slovesnosti ob pričetku gradnje velikega vodnega zbiralnika pri Vogrskem, v Vipavski dolini. Tu bodo zgradili enega največjih tovrstnih objektov v Sloveniji in ki bo služil za namakanje nekaj tisoč hektarjev melioriranih zemljišč. Iz potoka Vogrščka in drugih vodnih tokov bodo uspeli za potrebe namakanja zagotoviti okrog osem milijonov prostominskih metrov vode letno.
Včerajšnje slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za novi objekt, se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade, Dušan Šinigoj.
Razstavo del G. Tiepola bodo preselili v Benetke
Razstavo grafičnih del Giambattista Tiepola na goriškem gradu, ki se zaključi danes, si je v štirih mesecih ogledalo nad 35 tisoč obiskovalcev. Gre nedvomno za vzpodbudne podatke o uspehu prve razstavne sezone na gradu. Ta objekt naj bi namreč postal, po zamisli goriških občinskih upraviteljev, sedež za pomembnejše razstave, deželnega in celo mednarodnega pomena.
Obračun je pozitiven, kakor izhaja iz tiskovnega poročila občine, tudi po strogo finančni plati, kar je pravzaprav bolj izjema ob prirejanju takih in podobnih manifestacij. Razprodali so celotno naklado kataloga, razstava pa je imela zelo velik odmev v časopisih in revijah. Nekakšen obračun bodo podali danes, ob 11. uri v grofovi dvorani na gradu na srečanju z občinstvom, goriški župan Scarano, odbornik Obizzi in urednik kataloga dr. Succi.
Tik pred sklepom razstave (zaradi izrednega zanimanja je bil rok kar dvakrat podaljšan) pa je prišla vest,
da jo bodo preselili v Benetke, v pa lačo Ca Rezzonico, kjer je sedež ustanove Museo del Settecento Veneziano.
Razstava je bila v Gorici odprta od 7 junija.
• Po mednarodnem strokovnem posvetu o psihoanalizi in psihiatriji, ob koncu prejšnjega tedna, bo od petka do nedelje v Gorici študijski posvet podobne vsebine. Pripravlja ga združenje ASPER, ki ima sedež v Rimu, pod pokroviteljstvom goriške občine. Posvet bo v deželnem avditoriju.
razna obvestila
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici obvešča, da bo sestanek z u-porabniki Kulturnega doma v torek, 8. oktobra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Društvo upokojencev obvešča, da bo avtobus za Celje v soboto, 12. t.m. odpeljal ob 5. uri s Travnika, s postanki v Pevmi, Podgori in Štan-drežu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
VEČER MAKEDONSKE KULTURE
NASTOPAJO: vokalna, inštrumentalna in narodnozabavna skupina društva KOČO RACIN iz SKOPJA.
Kulturni dom, sobota, 12. oktobra, ob 20.30.
Informativni posvet v Šempetru ob Soči
Načrt krajinskega parka ob Sod napreduje - vendar zelo počasi
Zamisel 0 postopnem uresničevanju rečnega krajinskega parka ob Soči, od državne meje pri Gorici do izliva, se le počasi uresničuje. Medtem ko so bili pred kratkim narejeni prvi konkretni koraki glede ureditve krajinskega varstva ob spodnjem (in najbolj značilnem) toku reke, ni bistvenih premikov na območju više ob reki. Tu se je pravzaprav šele začel postopek informiranja upraviteljev občin in prebivalstva. Tej fazi naj bi sledilo dogovarjanje med občinami in šele nato načrtovanje. Glavno besedo morajo pri stvari imeti občine. Tako je bilo znova poudarjeno na informativnem posvetu, ki ga je v petek zvečer sklicala občinska uprava v Šempetru ob Soči in ki se ga je, poleg predstavnikov sosednjih občin udeležilo tudi zelo veliko občanov. Očitno gre za vprašanje o katerem želijo biti občani neposredno seznanjeni. Toliko bolj, ker je do vprašanj zaščite in varstva okolja občutiti še zmeraj precejšnje nezaupanje tudi, ker so o tem doslej v glavnem odločali le v ožjem krogu in ker je okrog tega vprašanja, žal, še zmeraj precej ne-
jasnosti. Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre pravzaprav za prvi tovrsten načrt v naši deželi m da so pomanjkljivosti in nedorečenosti pravzaprav nekako obvezne. Po drugi strani pa ni mogoče preprosto upoštevati izkušnje iz drugih dežel (npr. Rečni krajinski park ob Ticinu).
Na petkovem informativnem sestanku so sodelavci projektivnega urada Naturstudio in deželnega urada za prostorsko načrtovanje (Naturstudio ima nalog za izdelavo načrta) pojasnili cilje pobude in predvsem način, kako naj bi do različnih oblik krajinskega varstva prišli. Z ozirom, da .e na območju šempetrske in sosednjih občin kmetijstvo ena pomembnejših gospodarskih panog, je bilo kajpak precej pozornosti namenjeno prav obravnavi vinkulacij, ki bi tako ali drugače prizadele kmetijsko dejavnost. Tudi tu je še mnogo nedorečenega in prepuščenega zato kasnejšemu dogovarjanju, je bilo slišati na posvetu. Vsekakor ni mogoče izdelati enotnega i.i za celotno območje veljavnega stališča, kajti območje, kjer naj bi postopoma uredili rečni krajinski park
Kurilno olje na gladini Soče
Po hudourniku Kornu je v petek popoldne in zvečer pretekla v Sočo precejšnja količina kurilnega olja. Madež so opazili pri zajetju pri Loč-niškem mostu, kjer se za jezom nabira precej veliko jezero. Po dosedanjih ugotovitvah je kurilno olje odteklo v Koren zaradi okvare na rezervoarju nekje na območju Nove Gorice, kjer so nafto skušale zaustaviti še preden hudournik prekorači mejo. Očitno poskus ni uspel in je gorivo priteklo v Sočo, kjer je vodna gladina zaradi suše zelo nizka. Prav to povečuje nevarnost hujših posledic. Pred kakšnih mesecem je v Sočo odtekla precejšnja količina v vodi raztopljenega pralnega praška in povzročila pravi preplah.
Podjetna zmikavta
V goriškem zaporu sta se znašla, pod obtožbo kraje z obtežilnimi okoliščinami, 34-letni Peter Radič in njegov prijatelj H. Stosič iz Zemuna. V njunem avtomobilu so namreč policijski agenti našli lepo zbirko najrazličnejšega blaga sumljivega izvora, od nožev, oblačil, čevljev, do ribiških palic in športne opreme. Po vsej verjetnosti sta si blago prisvojila v različnih trgovinah v Tržiču in menda tud; v Trstu. No, spodletelo jima je v Tržiču, kjer sta v neki trgovini hotela odnesti majico, seveda ne da bi plačala. Prodajalka pa je opazila pravočasno nakano in stekla za njima. Kmalu zatem je bila na kraju tudi policijska obhodnica. A-genti so v volkswagnu našli kar celo zbirko najrazličnejšega blaga sumljivega izvora. Tako sta se fanta znašla v zaporu.
I včeraj-danes |
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 29. septembra do 5. oktobra:
RODILI SO SE:	Jacopo Mania,
Beatrice Virginia Marini, Giovanni Fanti, Alessio Andrea Roselli, Edi Antonio Simoni, Sendy lacolettig, Cristina Buyan.
UMRLI SO: 78-letni upokojenec Luigi Mocchiut, 64-letni upokojenec Ovidio Zorzin, 93-letna upokojenka Erminia Goi vdova Gressani, 74-letna upokojenka Teresa Pizzolato, 95-letna u-pokojenka Maria Chiaminut, 74-letni upokojenec Ubaldo Magnifico, 82-let-na upokojenka Assunta Marchi, 80-letni upokojenec Domenico Petean, 80-letna upokojenka Anna Pinat, 80-letni upokojenec Ettore Gioseffi, 85-letni upokojenec Giuseppe Pinat.
OKLICI: upravitelj lokala Valter Giampaolo Don in trgovska pomočnica Cristina Grudina, karabinjer Filippo Lopardo in gospodinja Rosetta Carrano, uradnik Giorgio Losani in u-radnica Silvana Bottaz.
POROKE: avtoličar Carlo Spitzl in učiteljica telesne vzgoje Renata For-nasir, delavec Guerrino Mazzon in uradnica Ann Nikolavčič, delavec Luigi Curato in trgovka Maria Irma Pi-scopo, delavec Dino Delbon in uradnica Rosanna Custrin, profesor Lucio Miani in uradnica Isabella Leggiadri Gallarli, paznik Vincenzo Sblendorio in gospodinja Isabella Gianella.
• Goriški župan je deloma spremenil nedavni ukaz o omejitvi porabe vode za namakanje vrtov in pranje avtomobilov. Prepoved velja samo za zasebnike.
obsega vrsto zelo različnih značilnosti, ki jih je treba ločeno obravnavati. Različna je tudi stopnja ohranitve prvotnega ekosistema.
Vsekakor, gre za vprašanja, ki jih bodo podrobneje obdelali med bodočo širšo razpravo. Naj omenimo še. Ja okvirni načrt ureditve krajinskega rečnega parka zadeva tudi sovodenj-sko in goriško občino. Faro, Gradišče, Zagraj in tudi nekaj občin videmske pokrajine.
kino
Gorica
VITTORIA 15.45—22.00 »Nightmare -dal profondo della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 »Porky’s n. 3 La rivincita«.
Triti
EXCELSIOR 14.00—22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Režija: Woody Alien.
COMUNALE 15.00—21.00 »Amadeus«. Režija: Miloš Forman.
Nova Gorica
SOČA 10.00 »Neustrašni Popaj«. Oh 16.00—20.00 »Mračni odmevi«.
SVOBODA 16.00 »Neustrašni Popaj«. Ob 18.00—20.00 »Satanovo bodalo«.
DESKLE 17.00 »Plemeniti Tom« in ob 19.30 »Ni problema z lepo Breno«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, telefon 72701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
POGREBI
V ponedeljek:	8.30 Umberto Lo
Schiavo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
1965	1985
Ob dvajseti obletnici tragične smrti
Bruna Lavrenčiča
se ga z ljubeznijo spominjajo
mama in sestri Ada in Karla z družinama
Odbor društva Oton Župančič in člani zbora izrekajo tajnici in članici zbora Marti Bizjak Zorn globoko sožalje ob smrti mame Frančiške.
Razgovor z režiserjem Primorskih zdrah Borisom Kobalom
»Goldonijeva poetika kreganja je kot ljubezen«
Slovensko stalno gledališče bo v petek, 11. oktobra, otvorilo s komedijo Carla Goldonija Primorske zdrahe novo gledališko sezono v Trstu. Preteklo je natanko trideset let, odkar so bile Zdrahe zadnjič uprizorjene na odru našega gledališča in. vendar ostajajo v zavesti vseh, kot en© temeljnih del našega repertoarja. Mislimo, da ne zgrešimo, ko trdimo, da naši ljudje enačijo Primorske zdrahe z Linhartovim Matičkom, saj sta domačnost in veselost, ki dihata iz te igre, naredili iz Zdrah eno najbolj priljubljenih komedij.
Primorske zdrahe še vedno o-stajajo vezane na imena Modesta Sancina in Jožeta Babiča, teh dveh stebrov slovenskega gledališča, ki sta skupaj režirala Goldonijevo komedijo leta 1955, medtem ko jo je sam Sancin postavil na oder že leta 1948 in leta 50. Boris Kobal (in nič več ga ne bomo predstavljali kot mladega tržaškega režiserja, čeprav vemo, da zadnje tržaške uprizoritve Zdrah ni mogel videti), je potemtakem tretji režiser, ki se v našem gledališču sreča z Zdrahami.
Vpr.: V kakšnem odnosu je tvoja predstava do prejšnjih?
Odg.: Povedati moram, da je moje srečanje z Zdrahami pravzaprav precej problematično. Primorske zdrahe niso tako lahko uprizorljive, kot bi sicer zgledalo. Gledalec jih gleda kot neko lahkotno zadevo, za tem pa se skriva veliko dela in veliko zamisli. V odnosu na novo izdajo Primorskih zdrah, in sicer po Babičevi in Sancinovi, ki so pač zaslovele v tem prostoru in zapustile vsaj starejši generaciji precejšnjo sled, stopi človek z minimalnim kompleksom, delno
do Babiča in delno do Sancina, ki sta pač veliki imeni v tem gledališkem prostoru. Tako sem se moral v prvi fazi otepati tega kompleksa in začeti kakor da bi to bil popolnoma nov tekst, napisan danes, za danes.
Vpr.: Katera je torej rdeča nit teh novih tržaških Zdrah?
Odg.: Idealno sem si zamislil Primorske zdrahe, da bi trajale dolgo vrsto let, da bi se začele z avstro-ogrsko monarhijo tu v Trstu in končale skoraj dandanes ali vsaj s prihodom anglo ameriške uprave. Na žalost sem moral delno odstopiti od te zamisli, ker mi tega Goldonijev tekst ni dovolil. Vse preveč je matematičen in shematičen. Zato sem se odločil, da bodo naše Zdrahe trajale od začetka prve svetovne vojne pa do padca avstro-ogrske monarhije, medtem ko bi na koncu doživeli še prihod fašizma.
Te Zdrahe, oziroma barufe, kot jim pravimo po Ruplovem prevodu, so odskočna deska še za eno zamisel. Delno sem se hotel izogniti realizmu in naturalizmu, ki sem ga videl v ostalih Primorskih zdrahah. Hotel sem dati delu neko poetično podlogo. Smatram namreč, da je tekst dovolj poetičen in da se lahko pojmuje Goldonijeva poetika kreganja tudi kot ljubezenski akt. Rdeča nit naj bi se tako prepletala prav med ljubeznijo in kreganjem. Prav zato sem se odločil za čimbolj nevtralno sceno, zavito v poetično sivino. Bolj realistični pa naj bi bili kostumi; interpretacija igralcev naj bi ne izgubila tiste iskrivosti in bliskovitosti, ki jo igra diktira, saj imamo opravka s komedijo, katere ritem in tempo bi moral biti naravnost vrtoglav. V poetičnem smislu sem si predstavljal tudi prihajanje in odhajanje raznih ljudi, ki so obiskovali mesto Trst. Daleč na obzorju je vseskozi prisotna ladja, ki stalno odhaja iz tega mesta, kajti povedati moram, da Primorske zdrahe niso več omejene na neko vas, ampak, da bi sko-
raj morale predstavljati mesto kot tako, ne glede na slovenski ali italijanski živelj. Zajeti bi morale mentaliteto celotnega Trsta.
Vpr.: Kot režiser si v zadnjih letih delal, in to z uspehom, na vseh slovenskih odrih. Veliko del, predvsem pa izredno heterogen izbor predstav. Primorske zdrahe sodijo v širši ali ožji krog, tebi bližji, tvojih postavitev?
Odg.: Zgleda, da je, čeprav sem zapadel v »nekak režijski kliše«, ki mi ga pripisujejo, češ da znam režirati predvsem komedije v latinskem smislu. Mogoče je to res, čeprav me tudi to po svoje zelo breme mi in mi ne pušča prostora za drugačne dramaturgije, ki bi jih želel delati. Za Primorske zdrahe pa moram odkrito povedati, da sem jih začel delati z veseljem, da mi je to veselje več ali manj trajalo, ampak da sem med delom zapadel v precejšnjo krizo in dobil celo nek kompleks do tega teksta, ker sem videl, da mi pušča vedno manj prostora. Z druge strani pa mo-roma povedati, da je ta režija med najtežavnejšimi, kar sem jih delal. Težavnejša je tudi zato, ker delamo v določenih pogojih v našem gledališču, ki niso vedno najbolj optimalni.
Vpr.: Primorske zdrahe, kot smo že rekli, so vezane na ime Modesta Sancina, ki je v zadnji tržaški uprizoritvi igral vlogo ribiča Lipeta in ustvaril, kot pričajo gledališke kritike, enega izmed svojih najboljših in vrhunskih likov. Komu si zaupal to težavno vlogo in zakaj?
Odg.: To je nerodno vprašanje, ker sem jo zaupal svojemu očetu. Zakaj sem jo zaupal? Zaupal sem jo zato, ker v tem momentu gledam na Silvija Kobala izključno kot igralca. Mislim, da ima igralec Silvij Kobal do-voljšnjo mero in občutek za fino ko-miko in da mu določen ljudski mali človek, taka je namreč vloga Lipeta, odgovarja. Modesta Sancina nisem
poznal, bil sem še premajhen. Pravijo, da je bjl dober. Dogajalo pa se je pred tridesetimi leti. Način igre in način gledališkega mišljenja je bil takrat bistveno različen. Eno je že zgodovina, to je Modest Sancin, eno pa aktualnost in to je Lipe Silvija Kobala.
Vpr.: Pa še problem jezika. Dr. Mirko Rupel je mojstrsko ponašil Goldonijevo besedilo. Za osnovo si je izbral neko mešanico naših primorskih narečij ali vaškega govora, kakršnega govorijo od Kontovela in Proseka pa do Križa. Za to novo postavitev ste se opredelili za barkovljan-sko narečje.
Odg.: Za barkovljanščino smo se odločili iz dveh razlogov. Prvič, da bi dosegli enotnost v govoru in sicer z jezikom, ki je blizu morja in me-
sta. Drugič, ker sem mislil, da bo lažje izgovorljiv, kakor na primer kriški, za katerega trdim, da ga lahko samo Križani govorijo. Z jezikom imamo vsekakor veliko problemov. Še vedno imamo veliko vaj, ki jih strokovno vodita Nadja Kriščak in prof. Jože Faganel.
Vpr.: Omenil si nekatere sodelavce, bi še ostale?
Odg.: Naj začnem s scenografom Marjanom Kravosom, s katerim delava skupaj že vrsto let in ki je v dobri meri razumel moje želje. Isto moram povedati za kostumografko A-lenko Bartl in glasbenika Giampaola Corala. In naj omenim še svojega bjvšega profesorja Andreja Zajca, ki mi je pomagal pri postavitvi, imenujmo jih kar, pretepov ali borilnih prizorov.
Zanimiva knjiga o punku na Slovenskem
»Punk pod Slovencu je zgoščena, dokumentaristično in sociološko barvita in prodoma knjiga Knjižnice revolucionarne teorije, ki jo izdajata Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije oziroma Univerzitetna konferenca iste organizacije. Knjiga, ki s skorajda osupljivo odkritostjo in neposrednostjo zbira praktično vse zapisane podatke, polemike, a-nalize in manifeste ter proteste, prvenstveno v obdobju od leta 1981 pa do danes, nekako v času, ko so zapadli sodnemu postopku člani pankovske skupine ČR (četrti rajh) in se istočasno razvije dokaj ostra in Polemizirana razprava, zakaj sploh punk v Sloveniji, in če že punk, zakaj takšen in s takšnimi oblikami, kot se je javljal. Znano je namreč, da. del pankovskega gibanja po svetu uporablja ali je še uporabljal med drugimi znamenji tudi znake nacionalsocializma, kljukaste križe, mrtvaške glave, tovrstno vojaško gar-derobo, kar je pri nas, namreč v Sloveniji, seveda vzbudilo val ogorčenja. Protestov, postopkov in nemara celo Pretiranih reakcij, ki jih je čas vsaj deloma postavil na pravo mesto.
In kaj je ali naj bi bil punk? Gibanje mladostnikov, okvirno podobno gibanju iz 60. let, ko so kraljevali dolgi lasje, gibanje, ki si izbira drugačne znake in znamenja, ličenje in pričeske, rekvizite, popevke, način glasbe in obnašanja. Nekakšno namensko akcentuiranje ostrine, večkrat tudi vulgarnosti, predvsem pa na zunaj mrkih ^obrazov in izrazov, ki so zaradi vsega povedanega odkrili tudi proslula znamenja Hitlerjeve Nemčija Toda zakaj tudi takšna sporna u-smeritev? V družbi, kakršna je jugoslovanska — pričujoča knjiga to do-
kazuje docela razvidno — so omenjena znamenja v dobršni meri, vsaj za nekaj časa, precej zameglila možnosti za mirno in objektivno obravnavanje pojava, afera se je predimenzionirala, zato se zdi izdaja te knjige smotrno dejanje, ki mirno in zbrano pojasnjuje dogodke kakor tudi smisel pankovskega gibanja. Kot se zdi paradoksno, je pankovsko gibanje v svojem realnem dometu mnogo bolj odmaknjeno od neposrednih dogodkov, kot je bilo svoje čase gibanje »Lasje«, ^ pravzaprav se kot resignacija nad dogodki sveta docela umika iz življenja, če hočemo tudi iz politike, kjer se zdi — vsaj v svetovnem smislu — marsikaj docela brezizhodno in brezplodno. Temu je treba prišteti še zapiranje ekonomske in vsakršne perspektive, kar doživlja mladina potencirano ostro, in že imamo pogoje za umik. Za umik, seveda, vendar umik, ki ga je mogoče videti, ki si ga prisiljen videti in opaziti: zato poseben način oblačenja in obnašanja, in končno zato takšno in docela izbrano izzivanje, ki bo prizadelo svet odraslih v njihovem največjem idealu. Med največji ponos sodobne zrele generacije sodi nedvomno zmaga nad fašizmom, in kot da bi punk nalašč izrekel misel, da je ta zmaga za prihodnost premalo, zato navidezno oboževanje fašističnih simbolov.
Na kongresu Zveze komunistov Slovenije je s pravo, pomiritveno mislijo postregel Bojan Adamič, ki je predlagal, naj bi pretehtali usodo in situacijo mlade generacije, potem pa sodili in nemara tudi obsojali, pred tem pa je del uradnega tiska sprožil misel o obstoju nacionalsocialistične stranke v Sloveniji ter na ta način do kraja zaostril vprašanje dnevne politike. Skupine, kot so »Pankr-
ti«, »Laibach« — veliko zgražanje zaradi nemškega poimenovanja slovenske prestolnice — so celo našle nekaj prostora na radiu in televiziji, ves čas pa so bile spremljane s protesti in ugovori, pojmov ni znala in mogla pojasniti niti Zveza socialistč-ne mladine Slovenije, ki je ravno takrat zapadla v težko krizo, saj se je pokazalo, da zaradi preveč formalističnih in tudi frazerskih izhodišč in načinov delovanja ne more vključiti v svoje vrste velikega dela mlade generacije. Institucionalna kriza se je s simboli propadlega Tretjega Reicha pomešala v skorajda nerazrešljiv vozel, ko je končno vendar zmagala zdrava pamet, kot pravi Rastko Močnik v isti knjigi, in vse več je bilo tistih, ki so opozarjali na širše, objektivizirane razloge punka na Slovenskem. Tako je med drugim padla v javnost misel, da pač naša televizijska hiša skupaj z radijskimi raje proizvaja nemogoče »kič« popevke z znanimi osladnostmi, ne da bi se kdo obregnil obnje, ne zna pa dovolj argumentirano postaviti izražanje punka v tisti kontekst, v katerega pravzaprav spada:	v eksaltirane izraze
mlade generacije, ki imajo zanje utemeljene razloge, se pa zaradi mladosti kažejo ti izrazi pretirani in celo razdiralni. Na vsak način je punk pretresel dogajanje zadnjih let, vzpodbudil prenekatero pero, končno pa se izčistil v tisto, kar je in kar hoče biti: kot uči zgodovina, se bo polagoma preobrazil v kultumejše oblike, ki jih bodo prevzele vsaj v modi in oblačenju tudi nekoliko starejše generacije, da bi čez deset ali petnajst let nastalo novo gibanje — verjetno ravno tako pričakano z osuplostjo in preostro obsodbo.
JANEZ POVŠE
Repentabrski glasbeni popoldnevi
Sonate Amandusa Ivančiča
Že četrto leto glasbena skupina Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI prireja ciklus jen senskih koncertov pod naslovom »Re-pentabor — glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe«. Nocoj, ob 18. uri je v repentabrski cerkvi na vrsti tretji koncert letošnjega niza glasbenih srečanj.
S člani Gallus Consorta Milošem Pahorjem (flavta), Dino Slama (čembalo) in Ireno Pahor (viola da gamba) bo tokrat sodeloval violinist Andrea Albertani. Doma iz Rovereta, Albertani je študiral violino in violo s Pedrollijem in Jannsenom. Že vrsto let se posveča izvajanju na baročno viohno; koncertiral je z violinistom Luigijem Rovighijem in v raz-ličnih komornih zasedbah. Bil je gost pomembnih koncertnih organizacij, kot so beneška Mednarodna akademija Claudio Monteverdi, Accademia Chigiana iz Siene, Teatro Stabile iz Sabbionate in Gli Amici della Pace iz Brescie. Snemal je za gramofonsko znamko Frequenz.
Nocojšnji koncertni spored obsega pet »Sonat a tre« za flavto, violo in b.c. (čembalo in viola da gamba) sko-
Andrea Albertani
raj neznanega slovenskega avtorja Amadeusa Ivančiča.
Skladatelj je baje živel v letih 1720-1780. Rodil se je verjetno na Štajerskem, deloval pa je v Gradcu. Njegov doslej znani opus obsega o-krog 100 posvetnih in cerkvenih skladb. Prepisi njegovih del so dokaj številni, raztreseni so namreč po raz-■ih evropskih arhivih, šele pred kratkim pa sp bile Ivančičeve skladbe prvič objavljene v Ljubljani.
ES
DOMA
Élp' IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
>“
OBUTEV
IGOR
a#
NOVA
KOLEKCIJA
JESEN-ZIMA
Fernetiči 14
TECNODELTA
ULICA NORDIO 9 TEL. 741189
Alpha Micro ELS —
enota
večnamenska
enota
feÉl... - Il
IBM - PC - XT kompatibilni
zagrabite priložnost
Na atletskem svetovnem pokalu
Včeraj več dobrih dosežkov
Košarka: v včerajšnji anticipirani tekmi A-l lige
Spodbuden začetek tržaškega Stef anela
CANBERRA — Drugi dan svetovnega atletskega pokala za celinske reprezentance se je odvijal v znamenju zelo dobrih dosežkov. Med te sodi v prvi vrsti zmaga in odličen čas Mika Franksa (ZDA) na 400 metrov. Znamka 44”47 je najboljši letošnji čas, osmi vseh časov. Sovjet Bubka je le za las zgrešil nov svetovni rekord v palici 6,01 m, Tim-mermann (NDR) je sunil kroglo 22 metrov daleč, medtem ko je bil o-limpijski prvak Andrei soliden tretji. Presenetljiv pa je poraz Kra-tochvilove (ČSSR) na 800 m.
Kar se tiče skupne lestvice je menda vse odločeno. Pri moških imajo ZDA le točko prednosti nad SZ, toda spored jim danes bolj ustreza. Pri ženskah je vodstvo NDR že dovolj zanesljivo, da ne bi smelo priti do presenečenj.
VČERAJŠNJI IZIDI
MOŠKI — 400 m: 1. Franks (ZDA) 44”47; 2. Schoenlebe (NDR) 44”72; 3. Egbunike (Afr. - Nig.) 44"99. KLADIVO: 1. Tamm (SZ) 82,12 m; 2. Rodehau (NDR) 78,44 m; 3. Logan (ZDA) 76,68 m. DALJINA: 1. Conley (ZDA) 8,20 m; 2. Emmian (SZ) 8,09 m; 3. Szalma (Ev. - Madž.) 8,09 m.
300 m ZAPREKE: 1. Kariuki (Afr. -Ken.) 8’39”51; 2. Marsh (ZDA) 8’ 39”55; 3. Fell (Am. - Kan.) 8’40”30. PALICA: 1. Bubka (SZ) 5,85 m; 2. Collet (Ev. - Fr.) 5,60 m; 3. Bright (ZDA) 5,40 m. 4x100 m: 1. ZDA 38”10;
2.	Amerike 38”31; 3. SZ 38”35; 5. Evropa (Ullo, Tilli, Pavoni, Simio-nato) 38”76. KROGLA: 1. Timmer-mann (NDR) 22 m; 2. Smimov (SZ) 21,72 m; 3. Andrei (Ev. - It.) 21,14 m.
ŽENSKE: — 10.000 m: 1. Cunha (Ev.
-	Port.) 31’07”50; 2. Knisely (ZDA) 32’19”93; 3. Bondarenko (SZ) 32’27”70. 100 m OVIRE: 1. Oschkenat (NDR) 12”12; 2. Zagorčeva (Ev.-Bol.) 12”72;
3.	Gusarova (SZ) 13”01. 800 m: 1. Wachtel (NDR) 2’01”57; 2. Kratoch-vilova (Ev. - ČSSR) 2’01”99; 3. O-lizarenko (SZ) 2’02”17. 100 m: 1. Goehr (NDR) 11”10; 2. Jackson (Am.
-	Jam.) in Žirova (SZ) 11”30. SKUPNI LESTVICI PO 2. DNEVU: MOŠKI: 1. ZDA 86; 2. SZ 85; 3.
NDR 77; 4. Afrika 68; 5. Evropa 65; 6. Amerike 57; 7. Oceanija 40; 8. Azija 23.
ŽENSKE: 1. NDR 81; 2. SZ 70,5; 3. Evropa 66; 4. Amerike 41,5; 5. Oceanija 37; 6. ZDA 36; 7. Afrika 32; 8. Azija 28.
SteFanel — Bancoroma 81:80 (42:43)
STEFANEL: Francescatto 11 (4:5), Fischetto 2, Bobiccbio, Golmani, Riva 2 (2:2), Vitez 12 (0:1), Shelton 21 (5:8), Bertolotti 10 (2:2), Terry 23 (1:2), Lucantoni.
BANCOROMA: Melillo 2, Sbarra 4, Picozzi, Flowers 17 (3:6), Rautins 17, Gilardi 18 (0:1), Polesello 20 (4:9), Brunetti, Solfrini 2, Rossi.
SODNIKA: Butti iz Milana in Nua-ra iz Genove: 3. TOČKE: Francescut-to, Rautins, Gilardi (4); PON: Sbarra in Terry (oba 40).
TRST — Stefanel je pričel na najboljši način prvoligaško prvenstvo, saj je na domačem igrišču pred TV kamerami premagal enega od favoritov za osvojitev državnega naslova, ekipo Bancoroma. Tržačani niso sicer pričeli zelo dobro, tako da so bili Rimljani v vodstvu vse, dokler ni trener De Sisti poklical z igrišča Flowersa in Sbarro, ki sta si že nabrala tri osebne napake. Stefanel je z dobro igro Francescatta in obeh tujcev prevzel vodstvo, Bancoroma pa je dobro reagirala in z nekaterimi »trojkami« Gilardija ponovno prevzela te-
sno vodstvo. Stanje se ni spremenilo vse do polovice drugega polčasa. V tem delu tekme je Tržačanom delal precej preglavic Polesello, ki je dosegel nekaj košev iz lahkega položaja. Tedaj pa se je razigral Boris Vitez; ki je dotlej igral dokaj medlo. Predvsem po njegovi zaslugi je Stefanel spet prešel v vodstvo, ki ga je obdržal do konca tekme, kljub nekaterim naivnim napakam v zadnjih minutah.
Danes bodo odigrali še preostale tekme prvega kola v A-l in A-2 ligi. Med najbolj zanimivi tekmami bo prav gotovo derbi A-2 lige med videmskim Fantonijem in goriškim Se-gafredom. (Marko Oblak)
DANAŠNJI SPORED (17.30)
A-l: Seavolim - Mulat; Berlomi -Cantine Riunite; Juve Caserta - Viola; Arexons - Benetton; Granarolo -Di Varese; Silverstone - Simac; Livorno - Marr.
A-2: Fantoni - Segafredo; Forli -Liberti; Sangiorgese - Gioco; Mister Day - Fabriano; Fermi - Rivestoni; Sebastiani - Annabella; Pepper - Li-bertas Livorno; Filanto - Yoga (ob 21.00).
Košarka: 1. jugoslovanska liga
D. Petrovič 112 točk proti Olimpijini kadetski postavi
ZAGREB — V prvem kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige je zagrebška Gibona premagala ljubljansko Smelt Olimpijo, ki je nastopila s kadetsko postavo, kar s 185:77, Dražen Petrovič pa je na tej tekmi dal rekordnih 112 točk.
OSTALI SINOČNJI IZIDI: Borac -Partizan 86:88; Bosna - Rabotnički 92:80; Jugoplastika - šibenka 86:87; Zadar - Budućnost 87:67. Danes: C. zvezda - Sloga.
V	hokeju na ledu
derbi Olimpiji
V	6. kolu 1. jugoslovanske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Kompas Olimpija - Crvena zvezda 7:3, Cinkarna - Jesenice 5:12, Kranjska gora - Bosna 6:3, Partizan - Avtoprevoz 10:1, Vojvodina -Medveščak 5:7.
Poskusne vožnje za VN Evrope
Senna pred Piquetom
Tenis: po 2. dnevu Davisovega pokala
Plavi in azzurri vodijo 2:1
NA ODBOJKARSKEM EP
Z zmago nad ZRN Italijanke že pete
ARNHEM — Italijanske odbojkarice so z zmago nad Zahodno Nemčijo osvojile prvi točki v finalnem delu evropskega prvenstva in so si praktično že zagotovile najmanj peto mesto, kar je doslej največji uspeh v njihovi zgodovini.
Proti ZRN so Italijanke slavile zmago s 3:1 (15:12, 6:15, 15:11 in 15:10). Prav vse so igrale zelo dobro, še zlasti pa Benellijeva.
MOŠKI: Francija - Italija 3:1 (15:4, 15:5, 12:15, 15:10).
Karpov prosil za preložitev
MOSKVA — Trinajsto partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka so včeraj preložili na prošnjo Anatolija Karpova. Partijo bodo odigrali v torek. Trenutni izid po 12. partijah med Karpovom in Kasparovom je izenačen (6:6).
BRANDS HATCH - Tudi na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo avtomobilsko dirko za VN Evrope v formuli ena je bil znova najhitrejši Senna, vendar se je moral pošteno potruditi (pri lotusu so mu colo pred poskuš-njo ogreli gume), predno je za nekaj stotink sekunde pustil za sabo rojaka Piqueta.
Prost je znova vozil precej previdno, imel pa je tudi nekaj težav, saj je njegov mc larein nekoliko poskakoval. Vsekakor ni kazal nobene zaskrbljenosti, posebno ker se je njegovemu edinemu možnemu tekmecu, Alboretu, godilo še slabše kot dan prej.
STARTNI VRSTNI RED:
1. VRSTA: Senna (Braz.) lotus re-
nault r07”169; Piquet (Braz.) bra-bham BMW 1’07”482; 2. VRSTA: Mansell (VB) Williams honda 1’08” 059; Rosberg (Fin.) Williams honda 1’08”197; 3. VRSTA: Streiff (Fr.) li-gier 1’09”080; Prost (Fr.) mclaren 1’09”429; 4. VRSTA: Surer (Švi.) brabham BMW l’C9”762; Warwick (VB) renault elf 1’09”904; 5. VRSTA: De Angelis (It.) lotus renault 1’10”014; Laffite (Fr.) ligier 1’10” 081; 6. VRSTA: Patrese (It.) alfa romeo 1’10”251; Boutsen (Bel.) ar-rows BMW 1T0”323; 7. VRSTA: Jo-hansson (Šve.) ferrari 1’10”517; Ghinzani (It.) toleman hart 1’10”570; 8. VRSTA: Alboreto (It.) ferrari 1’ 10”639; Brundle (VB) tyrrell renault 1T0”731.
CAGLIARI, BEOGRAD — O obstanku Italije in Jugoslavije v elitni skupini (16 najboljših) Davisovega pokala bosta odločali današnji igri posameznikov. Po igri dvojic obe reprezentanci vodita z 2:1. Jugoslovana Prpič in Živojinovič sta s 6:3, 6:3, 6:1 podlegla Francozoma Noahu in Leconteju, Italijana Panatta in Ocleppo pa sta s 6:4, 6:2, 6:4 premagala Čilenca Acuno in Hernandeza.
V Beogradu je bil jugoslovanski par po podvigih iz prvega dne po pričakovanju brez moči, saj sta bila Francoza ob mreži objektivno boljša Če k temu dodamo še medlo igro Živojinoviča je poraz na dlani. Zelo obetavno je spet igral Zagrebčan Prpič, zato lahko v taboru »plavih« optimistično pričakujejo njegov da-
našnji dvoboj z Lecontejem, ki bi moral biti odločilen, saj je malo verjetno, da bi lahko Živojinovič, glede na svojo formo, presenetil Noaha, šestega na svetovni rang lestvici.
Lažje bi moralo biti danes Italijanom, saj bi moral Cancellotti že v prvem srečanju dneva odpraviti šibkega Hernandeza.
Zahodna Nemčija in Švedska sta se medtem že uvrstili v finale za pokal, saj po drugem dnevu vodita s 3:0 nad Češkoslovaško oziroma Avstralijo. Becker in Maurer sta s 6:1, 7:5, 6:4 premagala Lendla in Šmida, Jarryd in Edberg pa s 6:4, 6:3, 6:4 Fitzgeralda in Edmondsoma.
Ostala izida dvobojev za obstanek: Danska - Romunija 2:1, Velika Britanija - Izrael 1:1.
V drugi italijanski nogometni ligi
Triestina favorit s Catanie
Včeraj v 2. nogometni amaterski ligi
DRAGOCENA ZMAGA ZARJE
Triestina bo v 5. kolu nogometne b lige gostila Catanio, ki se že nahaja v krizi. Doslej je izbojevala le tri točke, v zadnjih dveh kolih pa je doživela zaporedna poraza.
Tržačani so torej danes nesporni favoriti, saj bodo nastopili v popol ni postavi,
DANAŠNJI SPORED: Triestina Catania; Arezzo - Cesena; Bologna Cremonese; Brescia - Vicenza; Campobasso - Àscoli; Catanzaro - Genoa; Empoli - Monza; Palermo - Perugia; Pescara - Cagliari; Sambenedet-tese - Lazio.
Osrednja tekma v Milanu
Osrednja tekma 5. kola nogometne A lige bo v Mianu, kjer se bosta pomerila Inter (glavni favorit za kon čno zmago) in Verona (protagonist
pokalne srede), zanimivo pa bo tudi v Genovi, kjer bosta igrala Sampdo-ria in Milan, ki sta se v sredo prav tako izkazala.
DANAŠNJI SPORED: Avellino - U-dinese; Como - Fiorentina; Inter - Verona; Juventus - Atalanta; Lecce -Napoli; Pisa - Bari; Roma - Torino; Sampdoria - Milan.
Jugoslovanska
nogometna liga
SPORED DANAŠNJEGA .9. KOLA 1. ZNL: Dinamo (V) - Sutjeska, Čelik - Priština, Vojvodina - Sarajevo, Partizan - Velež, Osijek - Hajduk, Rijeka - Budućnost, Dinamo (Z) -Vardar, željezničar - C. zvezda, Sloboda - Beograd.
11. KOLO 2. ZNL - ZAHOD: Koper -Novi Sad.
Libertas — Zarja 0:1 (0:0)
STRELEC: v 86. min. Tognetti.
LIBERTAS:	Ulcigrai, Kocman,
Bianco, Francolla, Mottica, Borri, Sorrentino, Racher, Gatta, Gnesda in Pugliese.
ZARJA: Del Bello, Gotti, Grgič, Franco, Terčon, Sorelli (v 75. min. S. Sosši), Piscanc, Bon, Tognetti, Sulčič (v 79. min. Ražem), M. Sossi.
Zarja je včeraj v anticipiranem srečanju v 2. amaterski ligi nepričakovano, toda zasluženo osvojila obe točki v tekmi proti tržaškemu Liber-tasu. Zarjani so tokrat igrali zelo odločno in požrtvovalno. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, saj sta imeli obe nekaj več od igre predvsem na sredini igrišča. Le dvakrat so se domačini po zaslugi napak Zarjanov nevarno približali bazov-
skim vratom. V drugem polčasu sta se ekipi zaprli, saj se nista hoteli izpostavljati protinapadu. Toda Zarja je najprej v 54. min. s Tognetti-jem za las zgrešila vrata Libertasa. Po tej nevarni akciji se je odvijala igra predvsem na sredini igrišča, dokler se ni Tognetti v 86. min. z lepo osebno akcijo predstavil sam pred Ulcigrajem in ga spretno premagal. Do konca pa je manjkalo premalo časa, da bi lahko Tržačani izenačili.
(Big)
Cividin izločen
BERN — V povratni tekmi rokometnega pokala prvakov je tržaški Cividin v Bernu proti istoimenski e-kipi izgubil z 21:14 in bil tako izločen, saj je v prvem srečanju zmagal le s 5 zadetki razlike (19:14).
Od danes do konca sezone
Športna oddaja Radia Opčine
Tudi letos bo športna redakcija Radia Opčine pripravila svojo športno oddajo. Dve leti je bila le-ta ob sobotah, letos pa bo ob nedeljah od 15. do 20. ure. Poslušalci bodo seznanjeni z najpomembnejšimi rezultati košarkarskih in nogometnih tekem. Osrednja točka pa bo seveda neposreden prenos vseh Jadranovih tekem. Na sporedu bosta še dve stalni rubriki: amaterski nogomet in napoved Jadranovega trenerja o drugo-ligaškem prvenstvu. Tudi letos pa bo anketa za najboljšega športnika sezone. Skupina časnikarjev bo namreč ob koncu sezone izbrala tri najboljše športnike v sezoni 1985/86.
Državno prvenstvo na jadralnih deskah
Poljšak (Sirena) odličen tretji
• Kras
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dveh nizih pokazala svojo boljšo pripravljenost in osvojila dvoboj. Za četrto in odločilno točko za naše barve pa je poskrbela Miličeva, ki pa je odpravila veteranko Santifal-lerjevo le po treh setih igre.
Tanja Ukmar tokrat ni igrala. Trener Sonja Milič pa je dejala, da ji bo čimprej nudila možnost nastopa v A ligi.
RECOARO - KRAS GLOBTRADE 2:4
Santifaller - Bernardič 0:2 (12:21; 12:21); Busnardo - Sedmak 2:1 (21 proti 13; 19:21; 21:15); Fasolt - Milič 0:2 (15:12, 15:21); Busnardo, Santifaller - Bernardič, Milič 2:0 (12:14, 22:20); Busnardo - Bernardič 1:2 (21 proti 12, 11:21, 16:21); Santifaller -Milič 1:2 (21:14, 11:21, 15:21).
Prihodnje srečanje (2. kolo) bo Kras Globtrade igral v soboto v Zgoniku ob 18. uri proti Vigorju iz Ter-nija. (M.)
ŽENSKA C LIGA
Dom — Azzurra	4:5
Danes pa bo Kras Globtrade ob 10. uri igral proti TT Recoaru iz Bočna.
V petek se je končalo odprto državno prvenstvo Italije za jadralne deske 2. div. (IYRU). Prvenstva se je udeležilo 85 deskarjev, med katerimi tudi 8 predstavnikov 9. cone FIV. Med temi sta bila tudi David Poljšak in Aleš Žetko.
Ob lahkem, vetru so tekmovalci izpeljali le tri preizkušnje. Zaradi prenizkega števila končanih regat organizatorji niso podelili naslova državnega prvaka. Tekmovanje pa vseeno
ni izgubilo naziva državnega prvenstva.
V lahki kategoriji je nastopilo kar 44 tekmovalcev. Najboljši med njimi je bil Francoz Eric Belot, ki je premočno osvojil vse preizkušnje. Na odličnem tretjem mestu pa je pristal David Poljšak, član TPK Sirena, ki je za najboljšim Italijanom zaostal !e za 1,4 točke. Med »težkimi« je zmagal Francoz Colmas. Aleš Žetko pa je zasedel dobro 12. mesto. (Da.)
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
A. GERLI
L. Conestabo
cvetje in rastline
TRST
Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362
STROJI IN ORODJA ZA OBDELAVO MARMORJA
Glavina Nazario
Ul. Carpison 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC:
•	rezila za ploščice • električni stroji za lomljenje granita In marmorja • stroj za niveliranje in brušenje tal.
ZA KAMNOSEKE:
•	diamantne plošče za stroje • »flext • diamantne plošče »INCIMARt za brušenje nožev • loščilci • rezila na vodo in brez • stroji za sekanje marmorja O plošče »ZEC« • dleta in šila »WIDIA* • loščllnl svinčeni prah In krema • lepila in kiti • razna kladiva.
Naši košarkarji bodo prvo prvenstveno tekmo igrali danes v Montecatini ju (17.30)
Jadranovci začenjajo boje v drugi ligi
P. Žerjal: »Cilj prva B liga
Po tromesečnem obdobju predvidevanj, priprav in pričakovanja bo torej dejansko začel ples. Jadran bo danes opravil krstni uradni nastop med drugo-ligaši in ravno v prvem kolu se bodo »plavi« v gosteh spoprijeli z nasprotnikom, ki ga novinarji in trenerji uvrščajo v krog favoritov za napredovanje ali vsaj za uvrstitev v »elitno« B ligo.
Italijansko drugoligaško prvenstvo je dokaj kakovostna zadeva: klubi s profesionalno strukturo, igralci sami skoraj izključno profesionalci, mnogo visokodonečih imen, izdatne sponsorizacije... B liga je resnično predsoba za prvoligaško prvenstvo. Na nekaterih strokovnih revijah celo zatrjujejo, da bi marsikatero moštvo iz druge lige že sedaj lahko igralo v višji kategoriji.
Za Jadran se torej začenja serija novih izkušenj, srečanje z nekoliko drugačnejšo realnostjo, na katero se bodo morali, hočeš - nočeš, navaditi tudi gledalci in navijači, saj bo naše moštvo odslej delovalo v drugačnih razmerah. Iz vodilnega moštva, iz glavnega favorita se bo moral Jadran preleviti v novinca v ligi. To seveda ne pomeni, da bodo Žagarjevi fantje odigrali podrejeno vlogo v letošnjem tekmovanju, ampak je treba že odslej računati, da bo vsaka tek-ma poglavje zase in da bo borba za u-speh neizprosna. V intervjuju za revijo Superbasket je trener Cagive Dodo Rusconj nakazal šesterico moštev, ki bodo po njegovem mnenju boljša od ostalih: Citrosil Verona, Spondilat-te Cremona, Sweda Pordenon, Pana-pesca, Ferrara in Cagiva Varese. Navedene ekipe razpolagajo z odličnim igralskim kadrom, poleg tega so vlo-zila ogromno finančnih sredstev v letošnje prvenstvo in zasledujejo napredovanje za vsako ceno. Ferrara in Spondilatte sta lani izpadla iz A-2 lige, Citrosil se je znatno okrepil in najel Govonija (209 cm - nekoč pri Granarolu) in Lampertija (bivši standardni igralec milanskega Simac). Jadranov deželni tekmec Sweda se že dve sezoni borj prj vrhu druge lige, s prihodom Turela in centra Delle Vedove pa je še močnejši. Cagiva Varese je solidnemu ogrodju dodala izkušenega centra Lucarellija (210 cm) in Fabrizia della Fiori, dolgoletnega člana italijanske reprezentance, k j je bil do lanske sezone še vedno med protagonisti prve lige.
Kot vidimo bo konkurenca v vsa-kem pogledu zelo ostra in sploh ne bo takega moštva, s katerim lahko zanesljivo računaš na zmago.
Naša združena ekipa je torej zelo blizu špice italijanske košarke. In ce dejansko to še ni prva liga, je sistem, ki uravnava celoto in ki vključuje medsebojne odnose, pristop do dela in modus operandi posameznih klubov, popolnoma enak tistemu, ki velja v prvi ligi.
Zato da ugotovimo, kakšna je dejanska kakovost tega prvenstva, bo treba še malo počakati. Zaradi tega bo morda bolje, da preteče nekaj kol, preden se lotimo kakršnihkoli pred-
Današnje 1. kolo (17.30)
Panapesca Montecatini - JADRAN; Faciba Busto Arsizio - Maltinti Pistoia; Corona Cremona - Sweda Por-uenon; Montebelluna - Victors Alon-*a; Mauri Tre viglio - Arese; Robur Varese - Petrarca Padova; Citrosil Verona - Čelana Bergamo; Pali. Vicenza - Pali. Ferrara.
videvanj in napovedi. Za začetek bo dovolj, da je občinstvo številnejše kot doslej in da naše fante še bolj zavzeto bodri in spodbuja.
Panapesca iz Montecatinia je letos nakupila kar štiri nove košarkarje, ki bodo bržkone tudf glavni nosilci igre in standardni član; prve peterke. Na centru bo igral 298 cm visoki Marco Pedrotti, ki je doslej igral za prvoligaša Silverstone iz Brescie. Vlogi krilnih igralcev bosta prevzela Stefano Maguolo (202 cm bivši član prvoligaša Varese) in Mario Boni, ki prihaja iz Vigevana in je bil lani najboljši strelec drugoligaškega prvenstva. Ekipo bosta vodila dva odlična beka: Carlo Marchi, k; prihaja iz Imole in Stefano Ranuzzi, edini »domači« igralec v prvi peterki Pa-napesce (tudi on ima sicer prvoligaške izkušnje). Rezervni igralci so v glavnem mnogo mlajši, med njimi pa izstopa Niccolai, ki je član državne kadetske reprezentance. Na klopi Pa-
napesce bo letos sedel Massimo Masini, dolgoletni član reprezentance in simbol milanskega Simmenthala v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih.
Iz navedenega je razvidno, da je današnji Jadranov nasprotnik kvalitetno moštvo, ki upravičeno meri na visoko uvrstitev v letošnjem prvenstvu.
Prednosti Jadrana so po našem mnenju sledeče: tako za Panapesco kot za vsa ostala moštva (z izjemo Vicenze) so naši fantje neznanka in to že predstavlja določeno prednost. Poleg tega menimo, da bo marsikatero moštvo (tudi Panapesca) v težavah proti hitri in enostavni igri, ki jo naši predvajajo.
Upati je vsekakor, da je Marko Ban povsem okreval od četrtkove poškodbe in da bodo »plavi« stopili na teren brez kompleksov manjvrednosti.
Pripravljalno obdobje je mimo in prav bi bilo, da potisnemo v pozabo predprvenstvene poraze: izkustvo uči, da tista moštva, ki dobro igrajo pred začetkom prvenstva, so navadno neuspešna med ligo, ker so prehitro prišla v formo.
Pred popoldanskim spopadom v Montecatiniju želimo našim fantom, da bi že danes na igrišču potrdili to staro, nenapisano pravilo. . .
(Cancia)
Preverjanj, prijateljskih tekem, nastopov na turnirjih je konec. Jadranovci začenjajo danes veliko »a-vanturo« v drugo-ligaškem italijanske mprvenstvu.
Kapetana Jadra-novega moštva Petra Žerjala smo vprašali, kako je kaj ekipa pripravljena za nastope med drugoligaši.
»Po mojem mnenju nismo še v nr-venstveni formi. Razlogov za to pa je več. Med prvenstvenimi pripravami nismo bili skoraj nikoli v popolni postavi. Pestile so nas poškodbe. Marsikdo je med pripravami tudi zbolel. In zaradi bolezni smo na primer morali predčasno končati skupne priprave v Izlakah.«
»Odigrali ste več prijateljskih takem in nastopili ste na vrsti turnirjev, si z igro na le-teh zadovoljen?«
»Na vseh tekmah smo dobili preveč košev, kar pomeni, da smo bili pred-
Pogovor z odbornikom Finjadrana Vanjo Lokarjem
V'
Cimproj uresničiti akcijo z delnicami
O Finjadranu smo že marsikaj napisali. Tokrat smo zastavili nekaj vprašanj Vanji Lokarju, enemu od odbornikov te družbe.
»Kako poteka akcija z delnicami?«
»V prvi fazi, kot je znano, smo dobili sedem podjetij, ki so podpisala delnice v znesku 210 milijonov lir. V drugi fazi pa je naš cilj, da dosežemo kvoto 300 milijonov. To se pravi, da moramo dobiti nove delničarje, ki bi podpisali eno ali več .. delnic v skupnem znesku 90 milijonov lir Sicer nimam podrobnih podatkov, doslej pa nam je uspelo zbrati 30 - 32 milijonov lir. Apeliram zato na vse, ki so v stanju, da priskočijo na pomoč, da se vključijo v Finjadran. Akcijo moramo uresničiti v prvih tednih prvenstva. Zainteresirani naj se torej kar obrnejo na Robija Gantarja, ki nabira te prispevke.«
»Finjadran pa je že začel in nadaljuje tudi z drugimi pobudami. Bi nam kaj o tem povedali?«
»Cilj Finjadrana ni samo, da podpira Jadranovo moštvo, temveč tudi
da pomaga pri razvoju vse zamejske košarke. Pomagati je potrebno Ja-dranovim matičnim društvom, da bi zagotovila stalni priliv dobrih košarkarjev. Ena od pobud je bila ta, da smo najeli trenerja Petra Brumna, ki je s svojim strokovnim znanjem na razpolago vsem matičnim društvom. Društva pa, ki so nared s trenerskim kadrom in ki bodo predstavila svoje programe, bodo prejela pomoč v drugačnih oblikah.«
»Jadranu ste poskrbeli tudi sponso-rizacijo...«
»To je še ena od konkretnih pobud. Tržaška kreditna banka je pokazala veliko razumevanje za naš šport m nudila Jadranu tehnično sponsoriza-cijo, to je, da združena ekipa ne bo spremenila prvotnega imena. Sicer pa je TKB doslej že pokazala veliko la-
Jadranovi abonmaji
Cena Jadranovih abonmajev za 15 domačih tekem znaša 60 tisoč lir. Vstopnice za posamezno tekmo bodo veljale 6 tisoč lir, se pravi, da prihranijo abonenti 30 tisoč lir. Za mladino do 16. leta starosti je cena a-bonmajske izkaznice polovična, osnovnošolci pa bodo imeli prost vstop v dvorano.
zumevanje pri podpori tržaškega športa.«
»Tehnična sponsorizacija je dokajšnja izjema v športnih krogih...«
»Seveda, to je izjemen primer, ki ga gre tudi pohvaliti. Ne smemo pa pozabiti, da največji Jadranov kapital ni samo ekipa, ne igralci, temveč so številni navijači, ki se zbirajo na Jadranovih tekmah, ki imajo možnost, da se v tržaški športni palači najdejo, govorijo, diskutirajo. Ni namreč manifestacije pri nas, ki bi redno združevala tolikšnega števila naših ljudi in upati je, da jih bo še v večji meri v letošnjem drugoliga-škem prvenstvu. Finjadran se je rodil tudi iz tega namena, da bi tej sijajni publiki pomagal.«
»Kaj pa s prodajo abonmajev?«
»Do prve domače prvenstvene tekme nas loči samo še teden dni. Sicer nimam vseh podatkov o prodaji, objektivno pa sem pričakoval večji odziv. Zavedam se, da ne smemo monopolizirati našega ambienta, saj so tudi druge iniciative zelo važne (športne in kulturne). Na Jadranove navijače, ki bodo sledili vsem tekmam, apeliram, da kupijo abonma, saj bodo iako tudi prihranili lepo vsoto od skupnega zneska, kot da bi vsakič plačevali za posamezno domačo tekmo.«
(B. L.)
vsem pomanjkljivi v obrambi. Res pa je, da smo na več tekmah mnogo igrali individualno obrambo. Te obrambe pa v prejšnjih letih se nismo posluževali. Zavedam pa se, da bomo morali v tem prvenstvu marsikdaj igrati prav to obrambo.«
»Zarotti je prestopil k vam, ko so bile priprave že krepko v teku...«
»Res je! Zarotti se še ni povsem vključil v našo igro, ki je po svoje dokaj atipična. Prepričan pa sem, da se bo kmalu prilagodil našemu sistemu igranja in šele tedaj bo jasno, kolikšna okrepitev je ta igralec za naše moštvo.«
»Že v prvem kolu boste igrali z ènim od favoritov, z moštvom iz Montecatini ja...«
»Sploh je začetek lige za nas izredno težak. Igrali bomo proti, vsaj na papirju, zelo močnim ekipam. IJo mojem že v Montecatiniju se bo videlo, kako je z našo formo. Nastopili pa bomo brez Iva Starca, ki je zbolel, pa tudi Marko Ban se je moral takoj pozdraviti po bolečini v hrbtu. Tako močnemu nasprotniku, kot ’e moštvo iz Montecatinija, pa ne moreš že vnaprej ničesar darovati.«
»Marsikdo meni, da bo Jadran v tem prvenstvu marsikoga presenetil, s tem da je novinec v ligi in s svojo značilno igro...«
»Večina drugoligaških moštev nas ne pozna in to je za nas seveda lepa prednost. Poleg tega mi predvajamo za italijansko košarko atipično igro, s katero bi lahko marsikoga presenetili.«
»Kaj pa Jadranove pomanjkljivosti?«
»Ne vem, kako se bomo obnesli v boju pod košema. Slišal sem, da večina moštev ima zelo visoke in telesno zelo dobro pripravljene postave. Tehnično pa mislim, da nismo slabši od drugih.«
»In še Jadranov cilj v tem prvenstvu?«
»Naš cilj je seveda uvrstitev v prvo B ligo. To pa bo zelo težko, vendar bomo dali vse od sebe in ob pomoči naše čudovite publike upam, da bomo to uvrstitev tudi dosegli.« (bi)
PANAPESCA MONTECATINI
Stefano RANUZZI 1954 184 cm play Marco PEDROTTI 1956 208 cm pivot Carlo MARCHI 1960 186 cm bek Stefano MAGUOLO 1961 202 cm krilo Mario BONI 1963 198 cm krilo Antonio PAGLINI 1965 201 cm krilo Franco INGROSSO 1965 200 cm pivot Massimo BIANCHI 1967 186 cm bek A. RONCARÀ 1967 200 cm krilo Andrea NICCOLAI 1968 192 cm bek TRENER: Massimo MAŠINI
obvestila
ŠD SOKOL
sporoča nove umike treningov v na-brežinski telovadnici. Košarka - moški: letniki 75, 76, 77 in 78 ob torkih in petkih, od 14.30 do 16. ure. Letnika 73 ii y ob torkih, četrtkih in petkih, od 16. do 17.30. Odbojka - ženske: letniki 74, <5 in 76 ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16. ure. Letnika 72 in 73 ol Ponedeljkih in četrtkih, od 17.30 do 19. ure.
Vpisovanja neposredno pred treningi.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO
DRUŠTVO
sporoča, da se je športnomedicinska ambulanta preselila na Opčine v prostore v Villaggiu del fanciullo, Konko-nelska ulica 16. Ambulanta bo odprta °b torkih in sredah od 16. do 18. ure.
ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN sporoča, da se prične telovadba za otroški vrtec v četrtek, 10. t. m., ob 16- uri, na Stadionu 1. maj, Vrdelska cesta 7, tel. 51-377. Vadba bo v ponedeljkih in četrtkih od 16. udo 17. ure.
ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN sporoča, da se prične vadba za dvo-tnletne malčke skupno z roditeljem, v četrtek, 10. t. m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj, Vrdelska cesta 7, tel. 01-377. Starejši in otroci naj bodo šport-n°j “Meceni. Skupna vadba bo v ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure.
ŠZ DOM
obvešča, da so treningi ritmične gimnastike ob torkih od 16. do 17. ure (1. skupina) in od 17. do 18. ure (2. sku-Proa), ob petkih od 15.30 do 16.30 (1. skupina) in od 16.30 do 17.30 (2. sku-ter da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih, od 16. do 17. ure.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino «n sredah in petkih od 17. do 19. ure v telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše In sta-
rejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tel.: Raseni, 745-092.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča vse fante in deklice, ki so se vpisali oziroma bi radi gojili miniod-bojko, da bo prvi trening jutri, 7. t.m., ob 15.30 v Borovem športnem centru -Vrdelska cesta.
REKREATIVNA TELOVADBA za starostnike v okviru ŠZ Bor se bo začela v torek, 8. t.m., ob 17. uri v Borovem športnem centra.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se vpisovanje začetnikov v minibasket nadaljuje še v torek ob 15. uri, neposredno na igrišču.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so urniki odbojkarskih treningov naslednji: ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri za dekleta letnikov ’74, ’75, ’76 in ob 18.30 za dekleta letnikov ’71, ’72, ’73. Treningi bodo v dvorani športnega društva na Kontovelu.
Danes
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30 v Montecatiniju, Ul. da Vinci: Panapesca - Jadran
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15 00 v Beglianu: Begliano - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Repnu:	Kras - Aurisina;
15.00 v Dolini: Breg - CUS; 15.00 v Trebčah: Primorec - Chiarbola; 15.00 na Proseku:	Primorje - S. Marco;
15.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Gaja; 15.00 v štandrežu: Juventina
BOR - INFORDATA obvešča, da je vadba v atletski šoli atletskega društva Bor Infordata vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na stadionu 1. maj. Društvo vabi mlade med 10. in 12. letom starosti, naj tudi sami postanejo člani atletske šole.
Z S Š D I
obvešča, da se bo pričel plavalni tečaj v Lipici v torek, 8. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja v Ul. sv. Frančiška 20 od 9. do 13. ure (tel. 767-304).
MEBLOVI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi I-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespremenjena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
- Poggio; 15.00 v Vilešah:	Torria-
na - Mladost; 15.00 v štarancanu: Staranzano - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
8.30 v žavljah: Servola - Breg; 8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Sant’Anna - Kras
NAJMLAJŠI
12.00 v žavljah:	Servola - Breg;
8.45 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorje
ZAČETNIKI
12.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito - Breg; 9.45 na Proseku: Primorje - Sant’Andrea
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Recoaro.
domači šport
VSE ZA ŠOLO
•	trenirke
•	telovadne copate
•	torbe za športno opremo
•	vse za nogomet
TR2IČ - Ul. Parini 5 Telefon 0481/45735

T
Konfekcija Fany
Stefania Millo
KAKOVOST - ELEGANCA
JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI priznanih znamk:
Max Mara, Albinea, Rodrigo, Ragno. Vagabond. Lebole, Jeans Pooh in Spitfire, kopalke Parah.
k:
34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118
»LINEA»... TIROLSKI STIL
Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore.
»LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT	|fctjS| &antori»»k.
in tiska	Trst	[NISij zveze časopisnih
f »	založnikov REG
6. oktobra 1985
Terorizem ali navadni kriminal?
Nepojasnjeni umori strašijo Pakistance
ISLAMABAD — Mrtvih je zares veliko. Ponoči 10. avgusta so v Raval-pindiju pobili enajst članov družine, 24 septembra so na isti način uničili petčlansko družino v kašmirskem mestu Muzafarabadu, dva dni kasneje je bilo v bližini Abitabada (na drugi strani države) ubitih šest članov kmečke družine. V marcu in v aprilu so po raznih krajih Karačija našli II oseb z razbitimi glavami.
V pol leta je po vsem Pakistanu izgubilo življenje 33 oseb. Ker so bile vse pobite na isti način, se utrjuje prepričanje, da gre 'za politične umore, ki imajo za cilj, zasejati nered v državi. Policija in politiki to odločno zanikujejo, vendar doslej niso še postregli s sprejemljivimi dokazi, da ni tako.
Čeprav se je ta val nasilja razširil na vso državo, od Karačija do Ka-šimira, je na dlani, da ne gre »za novo modo« kriminalcev, ampak za nekaj »nečistega«. Preiskovalci so ugotovili, da so morilci vse žrtve najprej onesvetliii s klorofilom, potem pa so jim s trdim predmetom razbili lobanje. Z izjemo Karačija, so v vseh ostalih krajih pobili cele družine. Najbolj tragično pri vsem je to, da policija nima v roki nobenega doka-
za, kako zasledovati morilce.
V Pakistanu prevladuje mnenje, da ne gre »za navadne morilce«, ampak za delo teroristov, ki ubijajo zaradi političnih ciljev. Ob tem dodajajo, da so prišli ti »teroristi« iz inozemstva in imajo za cilj destabilizacijo države.
Malo je doslej tehtnih dokazov za utrjevanje takšne domneve, gotovo je samo to, da so ljudje polni strahu in negotovisti. Če naključno pozabite prižgati eno izmed številnih luči, ki jih sedaj nameščajo po vseh hišnih vogalih, vas bo sosed takoj posvaril, da dvorišče »osvetlite za vsak primer«. Če zjutraj zaspite in pozabite ugasniti luči, bo policaj pozvonil in vprašal, če je v hiši vse v redu. Ponoči so Islamabadove ulice, kakor zagotovo tudi ulice po drugih pakistanskih mestih, popolnoma prazne, kajti ob takšni psihozi je malokateremu do sprehodov.
Poleg številnih policajev patrulirajo po ulicah tudi »samozaščitne« skupine, ki jih policija ne gleda ravno prijazno. Policija je že nekaj časa predmet neusmiljenih kritik, češ da je nesposobna in korumpirana. Policijski poveljniki pa se omejujejo samo na izjave »o političnih umorih« in o tem, da »je preiskava v teku«.
Zaradi vojne 200 milijard dolarjev škode
TEHERAN — Iranski civilni objekti so v dosedanji iransko - iraški vojni utrpeli za 200 milijard dolarjev škode. V približno 50 mestih in 3 tisoč vaseh je bilo uničenih več kot 120 tisoč poslopij. Vlada v Teheranu je dosedaj porabila za obnovo 3 milijarde dolarjev in na novo zgradila 82 tisoč poslopij. V Teheranu pa seveda modro molčijo o stroških za vojsko, prav tako ne navajajo lastnih števil o mrtvih in ranjenih.
□	DAVOS (Švica) — Po podatkih švicarskega inštituta za proučevanje snežnih plazov je bila zadnja zima ena najbolj tragičnih v 20. stoletju, saj je samo v Švici izgubilo življenje 55 oseb. Za Švico je bila seveda hujša zima 1950-51, ko je pod snežnimi plazovi izgubilo življenje 98 oseb.
□	ISTANBUL — Po dveh letih plovbe je prispela v Istanbul lesena ladja enaka onim, ki so jih imeli vikinški trgovci v 11. stoletju. Švedski arheolog Erick Nilen je izplul z baltiškega otoka Gotlanda spomladi pred dvema letoma. Plul je seveda le poleti, kot so to delali nekdanji vikinški trgovci. S svojim podvigom skuša švedski arheolog dokazati, da so imeli Vikingi tesne trgovinske stike s tedanjo prestolnico osamskega cesarstva — 1-stanbulom za razne okrasne predmete in nakit.
Miguei Dm Cmrrantm»	44.
DON KIHOT
modeli za jesen
Nova trgovina čevljev vas pričakuje z najnovejšimi - zimo 1985-86
Stefani Claudio
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
tm/iotiv
mirnim
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
Nove pošiljke za jesen-zimo
OBLEKE — KOSTIMI, KRILA, DEŽNI PLAŠČI
IZREDNE CENE!
<9^° /<?:
%W.v^V
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
PRI BOŽOTU
REPENTABOR 1 Tel. 227-113
HOTEL — RESTAVRACIJA
f o ur ing
PROSTORNO PARKIRIŠČE — DOMAČA KUHINJA — DIVJAČINA POLETNA TERASA
Pesek (pri mejnem prehodu)	Tel. 226100
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
*	Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
OPEL
Ob sobotah popoldne zaprto.
Izložba: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
TEČAJI ZA PROGRAMERJE BASIC
in tečaji:
+ strojepisja + stenografije
♦ registriranja podatkov I B M
ŠOLSKI ZAVOD V TRSTU OD LETA 1919
enenkel
Ul. Battisti 22 - Telefon 761989