8b54 AA osrednja knJržNICA P.p.126 66001 KOMER Joftnina plačana v gotovini ^ Abb- postale i gruppo Cena OliU lir 60100200 *.*SKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 207 (10.426) TRST, sobota, 8. septembra 1979 •Co^DSG^enTTreK,^ PNEVN,5 ?a 56' “ovembrs 1943 v vasl Zakrtž nad Cerk“'m’ - ciklostil. Od 5. do 17. septembra .9« se ie tiskal , tiskarni .Doberdob: ^ovcu Pn GorenJ1 Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim p n Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VSEDRŽAVNEM SVETU STRANKE RELATIVNE VEČINE SOCIALISTI IN SOCIALDEMOKRATI KRITIČNI DO STALIŠČ VODSTVA KD Glasilo PSI označuje De Mitov poseg za provokacijo, PSDI pa obsoja hege-monistične težnje KD - Za republikance pa je le prevladala odprtost RIM — «KD bo dala svoj prispe-Vek k razvoju proti demokraciji izmenjavanja pri vladi, dosledno z Bjdskim izvorom in krščanskim navdihom, ki sta označevala njen nastanek in njeno zgodovino*. Tako .Povzema Corrado Belci v današnjem 'Uvodniku strankinega glasila «11 Po-; Polo* usmeritev, ki je izšla iz vse-Ifiavnega sveta KD: zbiranje k I fcntru, okrog KD, kolikor mogoče Takega lcka sil, je pogoj za izmenjavanje na oblasti. Preteklo noč je bil Zaccagnini Previdneje zaključil demokrščanski Nedržavni svet, naslavljajoč vneta ®pr?vičila PSI, katere podobo so Blff razpravo kar precej maličili. PSI je vendarle stranka, ki z ^držanjem omogoča obstoj vlade Jpl^iga - Nicolazzi - Altissimo, tretjo je bilo torej pomiriti. Tajnik je govoril o «nekaterih nespo-^umiho, ki so bili nujni zaradi slo-?a njegovega poročila, ki je morajo obnavljati dogajanje med zadnjo Arleo, a je zagotovil, da «ni imel ecbenega namena, da bi iskal poleno s socialisti*. Spoštovanje KD :° PSI je »bistveno*. Zgolj «upravi-r?na potreba po r&zčiščenju* sili da razpravlja o izbirah PSI. ‘oda KD ne obravnava nobene sile _ negibne, nespremenljive, na pkršen koli način nam podrejene* ”n s tem je popravil De Mito). ^ak> se je Zaccagnini zagovarjal Prod obtožbami, ki so mu jih na-jdeniii njegovi nasprotniki. Tistim, S so ga dolžili, da je «pretrd* do M (Forlani), trdeč istočasno, da S. treba centralno vlogo stranke Jptiti l Pot kot Heng Samrin si lastita pravico med uradnim zastopstvom Kampučije, tretje stališče, ki ga je pred'.aga'a Kuba, pa «rešuje» vprašanje s tem, da bi ostal sedež Kampučije prazen. Jasno je, da je to stališče za večino nesprejemljivo, kajti pomenilo bi po eni strani dejansko priznanje Samrinovega režima, saj bi zakonita Pol Potova vlada ne imela pravice do sodelovanja v gibanju neuvrščenih. Obenem pa bi osvojitev tega stališča pomenila vsaj začasno dejansko izključitev Kampučije, na kar pa države, ki se sklicujejo na osnovna načela neuvrščenosti, nikakor ne morejo pristati. Govorice o «zamrznitvi* kampučijskega vprašanja izhajajo tudi iz dejstva, da je včeraj nepričakovano odpotoval iz Havane predstavnik Pol Potove vlade Khie Sam-' pan. Njegovo bivanje v kubanski prestolnici sicer ni bilo med najprijetnejšimi, kajti namestili so ga daleč od Havane in bil je edini tuji državnik, ki ga na letališču ni sprejel noben predstavnik Castrove vlade; vdhdar pa je le malo verjetno, da bi Pol Potov predstavnik zapustil Kubo, če bi ne bilo vprašanje kampučijskega zastopstva v okviru gibanja neuvrščenih na havanskem vrhu rešeno ali dokončno zamrznjeno. Večje preglavice pa povzroča politični komisiji bližnjevzhodna kriza. Če je razprava o Kampučiji dejansko razprava med neprizadetimi, kajti ne Pol Pot ne Samrin nimata vstopa v konferenčno dvorano, je palestinsko vprašanje predvsem razprava med direktno zainteresiranimi, to je med predstavniki Gibanja za osvoboditev Palestine in Egipta. Vendar kaže, da bodo tudi to vprašanje rešili in da bo politični dokument kompromis med stališči nasprotujočih si držav ali organizacij. V konferenčni dvorani, to je na plenarnem zasedanju je bil sicer zunanji minister Butros Gali zelo napadalen, saj je Palestincem celo očital pokole v Jordaniji. Kaže pa, da je razprava v politični komisiji bolj umirjena, iz virov PLO je prodrla vest, da so v politični komisiji črtali iz osnutka sklepnega dokumenta namig na «oboroženi boj* v zvezi s palestinskim vprašanjem. V uvodu dokumenta je tako rečeno, da vrh neuvrščenih jemlje na znanje, da je palestinsko ljudstvo, ki ga zastopa PLO, zavrnilo sporazume iz Čamp Davida" in da je pripravlje-no, da se izraelsko-egiptovskim sporazumom zoperstavi. V osnutku besedila je pisalo, «zoperstavi z vsemi sredstvu, tudi z oboroženim bojem*, ta stavek pa so. kot že rečeno, črtali. Iz osnutka dokumenta je tako izpadel tisti del, ki bi dejansko kršil enotnost neuvrščenih in bi celo spodbujal članico gibanja (PLO), da se z orožjem zoperstavi drugi članici, to je Egiptu. S tem popravkom je bil narejen pomemben korak pri naporih za izdelavo takega dokumenta, ki bi. v ■mafljši ali večji meri zadoyo)jjl vse članice gibanja neuvrščenih, ki so posredno ali neposredno vpletene v bližnjevzhodno krizo, (bbr) Podkomisija OZN proti pokolom Kurdov v Iranu ŽENEVA - Podkomisija OZN za človeške pravice je sklenila poslati iranskim oblastem brzojavko, v kateri jih pzziva, da «takoj prekinejo ubijanje Kurdov, o katerem prihajajo vesti iz Irana*, o čemer izrrža najostrejšo obsodbo. Podkomisijo, ki je pristojna za borbo proti diskriminacijam in za zaščito manjšim, sestavlja 26 izvedencev ki so imenovani osebno in ne kot uradni predstavniki držav. RIM — Trije zračni gusarji so včeraj ugrabili štirimotomo letalo DC 8 italijanske družbe Alitalia s 186 osebami na krovu, med katerimi je bilo tudi pet otrok. Do u-grabitve .je prišlo kmalu po vzletu letala z bejrutskega letališča; letalo je nato - pristalo v Rimu, kjer so izstopili skoraj vsi potniki in, v trehutku, ko poročamo, še čaka na vzlet, verjetno v Iran, čeprav ni izključeno, da bo cilj letala glavno mesto Kube Havana. DC 8 «Arcangelo Corelli* je vzletel včeraj zjutraj s teheranskega letališča. Letalo je letelo na progi Teheran - Bejrut - Rim. Ob odhodu iz Teherana, to je ob 10.45 po krajevnem času, je bilo na letalu približno 90 potnikov in 11 članov posadke. Letalo je pristalo v Bejrutu ob pol dvanajstih po krajevnem času in tam je vstopilo večje število potnikov. Po daljšem postanku je DC 8 vzletel in pilot Onorati se je usmeril proti Rimu. Ko je letalo preletalo Ciper, so trije oboroženi gusarji stopili pilotovo kabino. Prve vesti so sicer poročale o štirih gusarjih, ven dar je šlo za pomoto, kajti trojica je prisilila nekega potnika, ki obvlada angleščino, da je opravljal naloge prevajalca. Z mitraljez: in pištolami so veleli pilotu, nat u-smeri letalo proti Havani, slednji pa je odvrnil, da za tako dolgo potovanje nima dovolj goriva, ampak lahko poleti najdlje v Madrid ali v Nico. Gusarji so se odločili za Nico, kasneje pa so si premislili in ko je letelo že preletelo Rim so veleli pilotu naj se vrne in naj pristane v Rimu. Na letališču Fiumicino so medtem že uvedli vse varnostne ukrepe in najstrožje nadzorstvo. Odpovedali So vse polete, tako odhode kot tudi prihode. Letala so preusmerili na letališče Ciampino in na nekatera druga letališča. Takoj po pristanku so letalo' ustavili daleč od letališkega poslopja, vse naokoli pa je kordon policije stražil, da bi se nihče ne približal. Na letališče je tudi prispel ves generalni štab varnostnih sil s poveljnikom policije Co-ronasom na čelu. V Rim je iz Barija prispel tudi ministrski predsednik Cossiga, ki je hotel osebno slediti pogajanjem za osvoboditev potnikov. Mo pristanku na Fiumicinu so u-grabitelji ponovili svoje zahteve. Hoteli so gorivo, da lahko poletijo na Kubo, zahtevali pa so tudi hrano in zdravila. Začela so se dolga in mučna pogajanja in v popoldanskih u-rah so ta pogajanja obrodila prve uspehe. Gusarji so v zameno za 60 tisoč litrov goriva in manjšo količino hrane izpustili 141 potnikov, ki so jih prepeljali v letališko zgradbo. Eden izmed gusarjev je tudi stopil iz letala, da je prevzel hrano. Potniki in ponožno osebje — stevardi in stevardese — to tako postopoma zapuščali letalo. V trenutku ko pišemo, je na letalu še približno 40 oseb. Med temi je tudi tehnik družbe Alitalia, ki je moral opraviti nekatera popravila, a nato ni več izstopil. Na zahtevo gusarjev s0 tudi zamenjali generator, kajti med dolgim pristankom s pri- INTERVJU RTV LJUBLJANA ČLANA PREDSEDSTVA CK ZKJ Dolanc potrdil veljavnost načel gibanja neuvrščenih «Smo proti intervenciji tujih vojsk in si prizadevamo doseči dosledno spoštovanje svobodnega odločanja o družbeni ureditvi» Dosedanje preusmeritve letal družbe Alitalia RIM — Včerajšnja preusmeritev letala v Bejrutu je tretja v zgodovini italijanske družbe Alitalia. Prvo je izvedel mladi Genovežan Gianluea Stellinc, ki je leta 1970 preusmeril letalo na progi Genova - Rim in s strašilno pištolo prisili! pilota, da je pristal v Kairu, kjer se je mladenič predal policiji. V ietalu je bilo 31 potnikov, ki niso utrpeli nobenih poškodb. Dve leti pozneje je neka ženska z orožjem v roki prisilila pilota letala na progi Rim - Milan, da je pristal v Miinchnu. ženska, kj se je predala nemški policiji, je nato izjavila, da je hotela s preusmeritvijo opozoriti javno mnenje na usodo sestre, ki je bila že 15 let zaprta v psihiatrični bolnišnici. Omeniti moramo tudi neuspel poskus preusmeritve letala družbe ATI na letališču 9 Ron-kah v oktobru leta 1972, ki se je končal s smrtjo Ivana Boe-caccia. ki ie izgubil življenje v oboroženem spopadu s polipi jo. žganimi motorji so se izpraznili a-kumulatorji. Po prvih podatkih je bilo treba pripisati preusmeritev letala kurdskim ekstremistom. Vendar pa se je med postankom v Rimu izkazalo, da gre za tri libanonske državljane in da je sklep o ugrabitvi tesno povezan z Immamom Mousso Sa-drom, veljak šiitske skupnosti v Libanonu ki je izginil 31. avgusta lanskega leta na letalu družbe Alitalia med poletom iz Libije v Rim: kovčki so prispeli v Rim, Sadar pa ne. Gre za skoraj dva metra visokega človeka z gosto brado, ki ne izgine s tako lahkoto. Med libanonskimi šiiti zato prevladuje mnenje, da je treba izginotje Sadra pripisa- Razmišljanja o dolžnostih gostitelja u. (Poseben dopis) »M VANA - Dan, ki je bil napo-jj Qn kot zadnji te konference, se 6 **Posled začel in karkoli se bo ^slednjih nekaj urah zgodilo, bo tj.0 zadnji in najbolj opazni pečat iu u šestemu srečanju neuvrščenih hu. t^ ^ušje je dokaj nenavadno. Ne-t>rea,^no vsaj v primerjavi s po-y^njimi zbori neuvrščenih, in tu-skorajda ni mogoče najti ne-L lranskega človeka, ki ne bi raz-p Jskal v ravnanju gostiteljev. (w°>ožaj kajpak nikakor ni dra-»ice je pa toliko drugačen od ^ znanega vzdušja na netivršče-%,.°nferencah, da ie zaradi tega »e Va pozornost. Prav ta trenutek bih ved»o dogovarjajo nekateri vplivni udeleženci havan-sestanka in od njihovega sklepa je predvsem odvisno, kaj bo konferenca javno in uglašeno rekla o svoji največji zadregi — tako imenovanem vprašanju Kampučije. Na prvi pogled so dejstva dovolj jasna, toda tukaj (kakor sicer povsod drugixi na svetu) obstaja še drugi in celo tretji pogled. Za večino neuvrščenih Kampučija ne bi smela biti sporna v načelu, kajti dejstvo je, da Demokratični Kam-pučili nihče doslej nikjer ni javno odrekel pravice, da zastopa svojo deželo in kdorkoli bi to hotel storiti, bi seveda za to moral doseči konsensus. Ta konsensus, sodeč po prevladujočem razpoloženju tukaj, vsekakor ni mogoč, pa se torej prava dilema šestega vrha ne glasi kdo naj zastopa Kampučijo, marveč, zakaj predstavnikov Demokra- tične Kampučije ni'v kongresni dov-rani. To vprašanje po vsej verjetnosti zadnjič in odločilno rešujejo prav v teh trenutkih, toda zaradi narave stvari bo izid te razprave kajpak znan šele čez nekaj ur. Medtem pa v krogih tukaj zbranih delegacij še vedno ni mogoče najti več kot peščico delegatov, ki bi razumeli (še celo manj pa podprli) ravnanje kubanskega zunanjega ministra, ki je ministrsko konferenco neuvrščenih zaključil tako na hitro in tako samovoljno, da je to mnogim dobesedno vzelo sapo. Ta postopek je pri priči obudil že malce zaspano razpravo (ki je bila zlasti živahna v neuradnih stikih) o tem, kakšne so sploh pravice in dolžnosti gostitelja, ki ima zaradi svoje posebne vloge v svo- jih rokah najpomembnejše niti konference. Sedaj je kajpak postopek kubanskega ministra samo še en argument več na strani tistih, ki so že pri uvodnih zapletih in zadregah te konference menili, da se je treba o tem enkrat za vselej jasno in dosledno domeniti. Tega doslej še nihče ni storil, toda od tukaj, iz te prelestne Havane, kjer karibsko sonce rdeči o-braze (teles ne, ker nima nihče časa za kopanje na sicer imenitnih peščenih plažah) tujih gostov, je sedaj z vso zanesljivostjo mogoče reči, da to mnogi zares iskreno obžalujejo, če bi se o tem dogovorili poprej, bi si prihranili marsi-kako živčno vojno in skrbi. Teh pa tukaj niti ni bilo (in jih ■ni) tako zelo malo. J. ČUČEK LJUBLJANA — Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je na prošnjo RTV Ljubljana orisal svoje vtise o poteku in delu šeste konference neuvršč-nih v Havani. V odgovoru na vprašanj , ali so države — udeleženke razdeljene na tako imenovane »radikalne* in «zmerne», kakor je to slišati v javnosti, je Stane Dolanc odgovoril, da je takšna delitev povsem napačna. Po ovoru predsednika Tita je vsem postalo jasno, da je treba neuvrščene uržave ocenjevati s stališča, koliko se odločajo za univerzalnost in enotnost gibanja ter za izvirna načela politike neuvrščenosti, čeprav se zdijo nekaterim ta načela morda zastarela. Ni mogoče reči, da so «radikalci» tisti, ki zagovarjajo lastne ali blokovske interese, prav tako ni mogoče imenovati »zmerno* tisto stran, ki zastopa izvirna načela politik? neuvrščenosti. Blokovski interesi so bili na konferenci res navzoči, vendar tega ni mogoče imeti za radikalizem, temveč za nevarnost. Na vprašanje, ali je Kuba izsiljevala določena stališča, še posebej kot gostiteljica, je Stane T c dejal, da je treba počakati na zaključek konference, n"4, pa pristavil, da je prišlo na tej konferenci do bistve. 'a napredka, morda ne povsem konkretnega, vendar vsekakor v zavesti gibanja, da je fc ;-ba najti možnosti, po katerih bi spore med neuvrščenir.. reševali izključno na miren način. Temu je tovariš Dolanc navezal kampučijsko vprašanje in opozoril mo »v Inaokini lahko iskali mirno rešitev in govorili o sožriju tamkajšnjih narodov šele potem, ko se bo do vse vojaške sile umaknile s tujega ozemlja*. Nikoli nismo vztrajali in podpirali režima Pol Pota, ne branimo njegovega režima, pač pa branimo načelo pravice do neodvisnosti, je dejal Stane Dolanc in pristavil, da smo proti intervenciji tujih vojsk in da si prizadevamo doseči dosledno spoštovanje svobodnega odločanja o družbeni ureditvi. Na vprašanje, kako da Zahod skoraj s strahom pričakuje, kako se bo razvijala in končala konferenca in kaj bo prinesla svetu, je Stane Dolanc odgovoril, da je povsem logično, če je zanimanje Zahoda naraslo, Jcajti problemi, ki bi nastali v gibanju, bi prav gotovo vplivali na ravnotežje sil na svetu. To dokazuje, kako nujen je bil takšen nastop našega predsednika Tita Glede komentarjev govora tovariša Tita v vzhodnoevropskih socialističnih državah, kjer so, razen v Romuniji, precej skromni in selektivni, je dejal Stane Dolanc, da je to njihova politika, ki je ne želi komentirati, vendar misli, da je takš na politika kratkovidna. Nasploh' pa so svetovni komentatorji Titovega govora izredno pozitivni in pohvalni. Ob koncu intervjuja je Stane Dolanc znova poudaril univerzalnost gibanja neuvrščenih in zaključil, da je razprava v Havani pričevanje o tem, da velika večina članic gibanja neuvrščenih zagovarja stališče, ki ga je svetovni javnosti prikazal na besede predsednika Tita, da bo-1 predsednik Tito. (DD) OB POVRATKU IZ HAVANE Beograjčani pripravljajo predsedniku Titu veličasten sprejem BEOGRAD — Beograjčani se pripravljajo, da bodo slovesno pričakali predsednika Tita, ko se bo vrnil s šeste konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih. Priprave za sprejem tovariša Tita potekajo v vseh beograjskih kolektivih, krajevnih skupnostih, združenjih in društvih občanov. Tako kot pri prejšnjih sprejemih predsednika Tita z njegovih številnih potovanj miru, prijateljstva in mednarodnega sodelovanja, bodo tudi tokrat beograjske ulice slavnostno okrašene. Beograjčani se še vedno spominjajo veličastnega sprejema, ki so ga priredili tovarišu Titu ob njegovi vrnitvi z obiskov v SZ, DLR Koreji in Kitajski. Titova vrnitev iz Havane, kjer je s svojo udeležbo, državniško aktivnostjo in govorom v začetku splošne razprave dal po splošni oceni, osnovni ton poteku celotne konference, pričakujejo Beograjčani v želji, da bi ga pozdravili in mu pokazali, da oni tako kot vsi narodi in narodnosti Jugoslavije zvesto podpirajo do sledno jugoslovansko politiko, katere pobudnik in najboljši izvajalec je predsednik Tito. (DD) libijskemu polkovniku Gedafiju. Sadar ima med libanonskimi šiiti približno dva milijona privržencev. Zračni gusarji so torej, kot že rečeno, hoteli na Kubo. V popoldanskih urah, ko so bila že v teku pogajanja med italijansko in kubansko vlado, ki ni hotela dovoliti pristanka letala na svojem ozemlju, pa je prišlo do presenečenja: gusarji so se premislili in zahtevali, naj jih DC 8 prepelje v Teheran. Pri tem pa so postavili pogoj, da mora letalo pristati v Teheranu na območju letališča, ki ni pod policijskim nadzorstvom in da ga mora pričakovati iranski podpredsednik ali kaka druga vidna osebnost iranske vlade v spremstv i italijanskega veleposlanika v Teheranu. Tam bi gusarji izročili listino, s katero hočejo opozoriti svetovno javnost na izginotje Sadra. Zahtevali pa so tudi, da jim iranska vlada zagotovi, da jih ne bodo ne aretirali ne obtožili. Italijansko zunanje ministrstvo je takoj navezalo stike z iransko vlado, kar ni bilo lahko, ker je v Teheranu noč, obenem pa petek, ki ie praznični dan. Ptgajania so vsekakor v teku in v trenutku ko poročamo, ni znano, kakšna bo usoda štiridesetih oseb na krovu letala. Gusarji so namreč postavili ultimat z že omenjenimi zahtevami, ki pa seveda nrio odvisne od italijanske vlade, (bbr) V nočnih urah so iranske oblasti izdale dovoljenje za pristanek letata v Teheranu, ni na znano, kdai bo DC 8 vzletet, kaiti italitanske oblasti ne bodo dovode vzleta, dokler so v letalu še potniki. Carterjeve težave WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter se na vse kriplie trudi, da bi se izvlekel iz zagrte, potem ko je ameriška varnostna in obveščevalna služba z večletno zamudo odkrila, da se na Kubi nahaja sovjetska oklopna brigada. Določeni krogi so vest preko časopisja, radia in televizijskih omrežij umetno napihnili, da bi dali dogodku isti pečat kot ob kubanski krizi zaradi prisotnosti sovjetskih raket. Manever ie popolnoma jasen: jastrebi nočejo ratifikacije sporazuma o omejevanju strateške oborožitve SALT 2. Nesposobnost obveščevalne službe pa jim je o-benem nepričakovano darilo, da lahko rušijo Carterjev ugled. TRŽAŠKI DNEVNIK vA - Z VČERAJŠNJEGA JAVNEGA ZBOROVANJA 0 STANOVANJSKIH IZGONIH Velike odgovornosti občinske uprave pri reševanju stanovanjskega problema Občinska uprava se še ni sporazumela z zvezo gradbenikov za nakup 35 stanovanj, ki bodo namenjena družinam, ki jih bodo prizadeli sodni izgoni Dramatičnega problema sodnih stanovanjskih izgonov v mestu ni rešilo niti včerajšnje javno zborovanje o tem vprašanju, ki je bilo v prostorih ponprske postaje. Poleg predstavnikov sindikalne zveze in stanovanjskih upravičencev so se ga udeležili še" zastopniki nekaterih političnih oblastih, ki so s svojimi posegi pokazali, kako gledajo na to pereče vprašanje. Občinsko upravo je zastopal odbornik Alfieri Seri, prisotni pa so bili še načelniki svetovalskih skupin Mon-falcon (KPI) s svetovalcema De Roso in Costo, Richetti (KD) in Lanza (PSDI). Predstavnikov ostalih strank v občinskem svetu pa ni bilo. Pokrajinsko upravo je zastopal odbornik Pessato, avtonomni inštitut za ljudske hiše Cespa, devinsko-nabrežinsko občino podžupan Caldi, zvezo gradbenikov njen predsednik Tassi, stanovanjske lastnike odv. Fast ter federacijo gradbincev Mauri. Na zborovanju ni bil prisoten noben predstavnik prefekture, kar so nekateri prisotni še posebno negativno ocenili. Zborovanje je vodil pokrajinski tajnik sindikalne federacije CISL Degrassi, zaključke pa je podala predstavnica stanovanjskih upravičencev CGIL Jole Burlo. V razpravo so posegli predstavniki vseh o-menjenih strank, organizacij in sindikalnih federacij kakor pa smo že omenili je to dramatično vprašanje ostalo skoraj na isti točki, kot je bilo doslej. Ne bi posebej omenjali posameznih posegov, ker so si bili v marsičem podobni in je vprašanje že znano široki javnosti. Zaustavili pa bi se pri posegu predsednika zveze gradbenikov Tassiju, ki je praktično prisotne seznanil z nekaterimi dejstvi, ki še niso bila znana. Predvsem je Tassi poudaril, da je zveza gradbenikov že rešila to vprašanje — in brez nobene pomoči — v miljski občini, ko je dala na razpolago 24 stanovanj, ki so bila potreba za družine, ki jih je doletel sodni izgon. Kar pa je najbolj presenetilo in tudi razburilo prisotie — v glavnem so to bile le prizadete družine, drugega prebivalstva pa skoraj ni bilo — so bile Tassijeve besede, po katerih je zveza gradbenikov že dala na razpolago 35 stanovanj, od katerih so nekatera že vseljiva, druga pa bodo malo pozneje, občinska uprava pa se še ni sporazumela za njihov nakup. Povedati je treba, da bo občinska uprava nakupila teh 35 stanovanj v smislu sklepa občinskega sveta, ki je namenil del ostankov lanskega obračuna (milijardo in tri sto milijonov lir) za nakup stanovanj, ki jih bo nato dodelila prizadetim družinam. Te besede so prisotne precej vznemirile, saj si sindikalne organizacije na vse načine prizadevajo, da bi dobile kakšno neoddano stanovanje, na razpolago pa so že stanovanja zveze gradbenikov. Še enkrat moramo poudariti, da nosi občinska uprava svoj velik del odgovornosti, saj je prav ta ustanova, ki ima največjo pristojnosti za reševanje tega problema. Odbornik Alfieri Seri je sicer povedal da bo sporazum za nakup teh stanovanj čim prej podpisan, morda že v prvih dneh prihodnjega tedna. Pri tem pa je treba povedati, da se bo problem stanovanjskih izgonov s prihodnjim tednom še zaostril. Do 1.-5. septembra bo namreč'' ta usoda doletela nadaljnjh dvanajst družin, ki še ne znajo kam se bodo vselile: število stanovonj-skih izgonov bo pred koncem meseca naraslo na 29 primerov v mesecu oktcbru na 31., v novembru na 15., v decembru po 10. Problem se bo torej s prihodnjimi meseci še zaostril, občinska uprava pa se premika z zelo počasnimi koraki. V Ul. Baiamonti bo tudi preuredila nadaljnih 7 stanovanj za prizadete družine, ne zna se pa kdaj bodo na razpolago. Vsekakor pa so predstavniki vseh sindikalnih in drugih ustanov poudarili, da mora 12 prizadetih družin že na včerajšnjem zborovanju prejeti točna in konkretna zagotovila o njihovi usodi. Teh zagotovil pa jim občinska uprava ni dala, zato je predstavnica stanovanjskih upravičencev Jole Burlo v svojem zaključnem posegu odločno poudarila da v tem mesecu ne sme priti do nobenega sodnega izgona, občinska uprava pa mora že v ponedeljek podpisati sporazum z zvezo gradbenikov za nakup 35 s stanovanj. Lastniki stanovanj pa se morajo prepričati, da ne morejo metati prizadetih družin kar na cesto, (as) Odprto pogojno vpisovanje za tečaj «150 ur» na slovenskih šolah Šolski skrbnik prof. De Rosa Je v sredo, 5. septembra, pismeno pooblastil vse slovenske nižje srednje šole v tržaški pokrajini, da odprejo pogojna vpisovanja za tečaj «150 ur» za dosego diplome nižje srednje šole. Vpisovanje Je odprto na podlagi člena 8. ministrske odredbe z dne 4. julija 1979, ki predvideva nove tečaje v primeru potrebe, kolikor jih dopušča proračun in v pričakovanju dokončnega odgovora iz Rima na prošnjo Sindikata slovenske šole. šolski skrbnik je v stalnem stiku z ministrstvom za šolstvo glede tega vprašanja. V teh dneh Sindikat slovenske šole razdeljuje po slovenskih nižjih srednjih šolah obrazce za vpis z vsemi potrebnimi pojasnili in navodili. Vsako c aboto ob 16.30 oddaja radio Trst A program na temo «150 ur» za dosego diplome nižje srednje šole. Ponovitev v nedeljo kmalu po poročilih ob 14. uri. Rok za vpis zapade 25. septembra. Važno je, da se interesenti člmprej vpišejo, da s tem dokažejo potrebo po tečajih v slovenščini. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob 49. obletnici ustrelitve štirih junakov pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. JUTRI, 9. SEPTEMBRA, OB 15.30 Dvodnevni lovski praznik v Repnu Društvo slovenskih lovcev iz naše dežele, ki ima svoj sedež v Jamljah in združeje lovce slovenske narodnosti z goriškega in tržaškega ozemlja, prireja danes in jutri na glavnem trgu v Repnu lovski praznik. Kioske bodo odprli danes ob 16. uri; ob 18. uri bodo odprli v Kraškem muzeju v Repnu razstavo slik in lovskih trofej. Od 20. ure dalje bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Jutri ob 9. uri bo balinarski turnir, ob 18. uri pa bo kulturni spored z nastopom lovskih pevskih zborov Dekani in Doberdob, ob 20. uri pa bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. B. S. V PONEDELJEK V KOPRSKI LUKI SLOVESNO ODPRTJE NOVEGA KONTEJNERSKEGA TERMINALA Do leta 1985 naj bi število manipuliranih kontejnerjev doseglo 150.000 - Naložba je znašala 190 milijonov dinarjev V ponedeljek — Dan mornarice — bodo v Kopru slovesno odprli sodoben in največji kontejnerski in ro-ro terminal v Jugoslaviji. Gre za novo prometno strukturo, ki se razsteza na površini 12 hektarjev in ki razpolaga s 150 metri nove obale, ob kateri sta urejeni dve rampi za pretovor kontejnerjev po sistemu «roll on - roli off». Terminal je opremljen s kontejnerskim žerjavom, ki tehta 640 ton in je visok kar 73 metrov. Žerjav so izdelali v mariborski tovarni «Metal-na». Naložba — sredstva so prispevale koprska Luka in druge slovenske gospodarske organizacije s področja prometa — je znašal 490 milijonov dinarjev. Promet v koprskem pristanišču bo z novimi napravami lahko dosegel «tempo» 30 kontejnerjev na uro, tako da se bo ta specializiran promet do leta 1985 lahko povečal na 150.000 kontejnerjev. V tej zvezi naj omenimo, da je znašal kontejnerski promet v letu 1976 15.500, v letu 1977 22.700 in lansko leto 37.200 kontejnerjev. Že danes je Koper glede kontejnerskega prometa daleč pred vsemi drugimi jugoslovanskimi pristanišči in se v tem ■iiiiimiiiiiHitiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiHtmiMiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiHiiiiiiMiiiii KONČNO «STREHA NAD GLAVO« ZA NAŠO ŠOLO Strokovni zavod se bo v kratkem selil v prostore paviljona «B» Pročelje paviljona «B» v okviru pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Strokovna šola se bo vselila v njegove pritlične prostore pogledu že močno približuje Trstu, ki je v lanskem letu manipuliral 74.880 kontejnerjev. Ob slovesnem odprtju terminala bo luka odprta za občinstvo Ln računajo, da se bo v njej zbralo več tisoč ljudi. Slovesnost se bo začela ob 10. uri (po jug. času). Otvoritveni govor bo imel predsednik poslovodnega organa Bruno Korelič, nato pa bo spregovoril predsednik CK ZKS Franc Popit. Sledil bo kulturni program, v okviru katerega bodo nastopili pevski zbor «Srečko Kosovel* in igralci reške ga ter tržaškega gledališča. OB VČERAJŠNJEM ODPRTJU 33. ZDRAVNIŠKIH DNEVOV V GRUANU Priznanje trem slovenskim zdravnikom za diagnosticiranje pljučnih obolenj Doktorji Maja Demšar, Jasna Jelenc-Mikulus in Radoslav Ukmar prejeli študijsko nagrado - Danes predava dr. Cibic z Interne klinike na ljubljanski univerzi Včeraj stekel festival socialističnega tiska Na Sokolovem igrišču v Nabrežini se je včeraj popoldne začel festival socialističnega tiska, ki bo trajal do jutri zvečer. Osrednja točka prvega dne je bila debata o temi »Gradbene špekulacije in o-grožanje okolja*, ki jo je vodil moderator Peloso. Vanjo so posegli arh. Semerani (z uvodnim nagovorom), arh. Robustelli, član gradbene komisije pri devinsko-nabre-žinski občini, izvedenec Perco (KPI), odbornik tržaške občine inž. Rossi, zastopnik sklada WWF Del Beden in predstavnik združenja I-talia nostra Ulcigrai. Sledil je poseg o položaju v Latinski Ameriki, zatem pa koncert južnoameriške glasbe v izvedbi ansambla Barlovento. Luigi Žito je pripravil zanimivo fotografsko razstavo o psihiatrični oskrbi v mestu, obenem pa se je začela izdelava lutk in «muralesa». Danes odprejo kioske ob 17. uri, ko se bo nadaljevalo tudi skupinsko delo z lutkami in »muralesom*. Ob 18.30 bo razprava z naslovom »Socialistični predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, v kateri bedo sodelovali za PSI Castiglione, Volk in Beuede-tič, vabljeni pa so tudi predstavniki drugih strank. Od 21. ure dalje bo ples z ansamblom I Cardinali. Vatikansko glasilo o nedavnem romanju Vatikanski dnevnik *L’Osservato-re Romano* je posvetil veliko pozornost nedavnemu sprejemu 3000 tržaških romarjev slovenske in italijanske narodnosti pri papežu Janezu Pavlu II. List je v četrtek zabeležil dogodek z daljšim'člankom na štiri stolpce na prvi strani. Članek vsebuje najprej krajšo kroniko romanja, nato pa papežev nagovor romarjem v italijanščini ter njegov pozdrav slovenskim vernikom. Pozdrav je objavljen v slovenščini, pridan pa mu je prevod v italijanskem jeziku. Dr. Jasna Jelenc (levo), dr. Radoslav Ukmar in dr. Maja Demšar V IZVAJANJU DRŽAVNEGA ZAKONA Posojila za kmečke gradnje po znižani obrestni meri Dežela odobrila kriterije za dodelitev posojil Rok za predstavitev prošenj zapade lo. oktobra Na predlog odbornika za javna dela Biasuttija je deželni odbor, v smislu določil člena 26 vsedržavnega zakona 457 o desetletnem načrtu o stanovanjskih gradnjah, sprejel in dopolnil nekaj pomembnih določil, ki se nanašajo na posojila po znižani obrestni meri za kmečke gradnje. Odbor je namreč nje predložiti do 15. oktobra. Prošnje morajo izpolniti na posebnih obrazcih, ki jih je treba nasloviti izključno na deželno odbomištvo za javna dela v Ul. Cadoma 11. V poštev pridejo tako neposredni obdelovalci (lastniki ali najemniki, spolovinarji ali koloni) ter podjetniki, ki se bavijo s kmetijstvom, določil tako področja, ki pridejo v ] vendar pod pogojem, da se z obdelovanjem zemlje ukvarjajo že poštev za omenjene posege, kot ko ristnike posojil, ki so sicer krita z državnim posegom. Država je namreč odobrila skupni izdatek trideset milijard lir za ljudske gradnje, od tega bo naša dežela dobila največ 442 milijonov. Predvideno je, da s tem denarjem finansirajo več kot 300 posegov. Ker je naša dežela dolžna, da do 18. novembra letos porazdeli omenjeno vsoto, je deželni odbor sklenil, da morajo zainteresirani proš- Danes se poročita NADA BERCE’ in dr. RAIMONDO D'ARONCO Iskreno čestitajo prijatelji! »Rešitev ni prav idealna, važno pa je, da dobimo streho nad glavo*. Tako nekako je menil ravnatelj slovenskega strokovnega zavoda ing. P. Rudež, ko si je včeraj v spremstvu predsednika zavodskega sveta ing. J. Zaharja in nekaterih profesorjev ogledal paviljon «B» v o-kviru pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, kamor se bo v kratkem vselila šola. In to je res najvažnejše trenutno vprašanje za ta naš zavod, ki šteje nad 120 dijakov in 30 učnih in pomožnih delovnih moči. Šola se bo namreč morala v najkrajšem času seliti iz sedanjih prostorov, in sicer iz več razlogov: predvsem zaradi tega, ker so stari prostori pretesni že danes, kaj šele jutri, ko bo šola dobila še 4. in 5. razred Pa tudi najemninska pogodba je zapadla in lastnik stavbe je iz objektivnih razlogov ne more obnoviti. Nove prostore v paviljonu «B» je šoli dala na razpolago tržaška občinska uprava, ki jih je v ta namen najela od lastnika — pokrajinske uprave. Strokovni zavod bo sicer razpolagal le s pritličjem paviljona, saj sta zgornji nadstropji neprimerni za šolsko dejavnost, tu pa bo na voljo devet večjih sob, ki so primerne za preureditev v učilnice. ter več manjših prostorov za urade, laboratorije in skladišča. Kljub temu se bodo morali dijaki mehanične in kemične sekcije še naprej posluževati nekaterih laboratorijev pri italijanskem zavodu »Galvani*. Upati pa je, da bo zavod lahko uporabljal tudi kletne prostore paviljona, v katerih je danes nameščena manjša tiskarna, saj bi bili ti prostori pomembna dodatna pridobitev za zavod, kakor ne gre po drugi strani podcenjevati dejstva, da bodo dijaki v odmorih lahko preživeli vsaj nekaj časa na prostem v parku, ki z vseh strani obdaja paviljon. Seveda je treba sedanje prostore nekoliko preurediti, preden se bo vanje vselila šola. Občinska u-prava je sklenila spraviti ta dela «v ekonomiji*, se pravi z lastnim osebjem, kar je po eni strani pozitivno — saj bi se sicer postopek za oddajo del zavlekel v nedogled —, po drugi pa tudi neugodno, kajti občina razpolaga le s kakimi tride setimi delavci za vse šole na Tržaškem in dejansko so predstavniki strokovnega zavoda med včerajšnjim ogledom ugotovili, da so bili na delu vsega le trije delavci. Prostori so še razmeroma v dobrem stanju, električna in vodovodna napeljava sta v redu in tudi ogrevalne na prave ustrezajo. Glavno delo pred stavlja premestitev nekaterih notra njih sten in splošno čiščenje, nakar pride seveda na vrsto oprema. V tem trenutku je najbolj pereče vprašanje osnovnih preureditvenih del, zaradi česar bi morala občin ska uprava poskrbeti za zaposlitev čim večjega števila razpoložljivih ...................................................................................................................... delovnih moči. Tudi ob idealni po spešitvi teh del pa se zavod ne bo mogel seliti v nove prostore do začetka novega šolskega leta. Na vselitev bo treba najbrž počakati vsaj tja do decembra. Kljub vsemu temu pa kažejo zainteresirana določen optimizem, saj je bil osnovni problem »strehe nad glavo* — pa čeprav zadnji trenutek — vendarle kolikor toliko ugodno rešen. O vsem tem bo v ponedeljek razpravljal zavodski svet, ki se bo sestal ob 18. uri. Dnevni red seje predvideva tudi razpravo o poimenovanju šole ter o nabavi opreme za nekatere nove laboratorije. Tako naj bi šola med drugim dobila tudi elektronski laboratorij, za kar je zavod svoj čas vložil na ministrstvo za šolstvo prošnjo za podelitev ustreznega denarnega nakazi la (150 milijonov lir). (ef) Tehnična pomoč vinogradnikom Pokrajinska uprava bo tudi letos poskrbela za neposredno tehnično pomoč krajevnim vinogradnikom. V času trgatve bo za kletarje pripravila vrsto konferenc, poleg tega pa bodo razni strokovnjaki na razpolago za praktično pomoč v vinogradih in kleteh. Vsi. ki bd se radi poslužili te službe, se lahko zglasijo do 20. septembra na pokrajinski upravi v Ul. Geppa 21 (tel. 61812, int. 51). Urad deluje vsak dan od 8.30 do 10.30. PO SMRTI MLADEGA MORNARJA Organi pregona aretirali razpečevalca ki je prodal mamilo Liviu Zancovichu Diego Superina je baje kupil heroin v Milanu in ga nato razpečal v Trstu V vsaki dozi je bilo le 30 od sto droge, ostalo so bile strupene primesi Agenti oddelka za boj proti narkomaniji tržaške kvesture in finančni stražniki so včeraj zjutraj, kot kaže, prišli na sled razpečevalcu, ki je prodal Liviu Zancovichu u-sodno dozo heroina. Fanta, Diega Superina, ki se je rodil v Milanu, vendar živi in »dela* v Trstu, so aretirali včeraj zjutraj ob njegovi vrnitvi v naše mesto. Zdi se, da je izginil takoj po Zancovichevi , smrti v upanju, da bo zabrisal vsako sled za sabo. Kot smo poročali je smrt mladega mornarja, ki je najbrž bil žrtev strupenih primesi, iznenadila mesto, ki je bilo skorajda brutalno prisiljeno, da se sooči z vprašanjem narkomanije. Preiskavo o fantovi smrti je prevzel načelnik državnega tožilca dr. Zanetti, ki je nemudoma odredil obdukcijo trupla in naročil agentom oddelka za boj proti narkomaniji, naj napnejo vse sile in izsledijo razpečevalca. Policija in finančni stražniki so se res potrudili še zlasti, ker se je v krogih narkomanov razširil glas, da je heroin, ki je sedaj na tržiču, zelo »umazan*. V vsaki dozi naj bi bilo le 30 odstotkov mamila, ostalo so bile strupene primesi kot kodein, smukavec in marmorni prah. »Gre za pravo svinjarijo — pravijo v krogih preiskovalcev — saj so uživalci mamil prisiljeni razstap-Bati tako drogo z limonovim sokom in ne z vodo kot običajno*. Smrt mladega Livija je razburila tudi tržaške narkomane, ki so baje sklenili, da pomagajo pravici in razkrinkajo razpečevalca, saj so se dobro zavedali, da tudi sami tvegajo življenje, če si vbrizgajo v žile tako »umazan* heroin. Marsikdo je bil, kot kaže, prisoten, ko je dan ali ava pred smrtjo Livio kupil drogo od Diega Superina. Leta pa je bil, kalikor lahko sklepamo iz govoric, dokaj znan kot razpečevalec in občasen uživalec mamil med narokomani, ki se zbirajo na Oberdankovem trgu. Zato mu ni bilo težko priti na sled, fant se je ujel v mrežo policije, takoj ko se je včeraj vrnil v Trst. ...................................... Skrb za otroke ne sme biti privilegij Tekoče leto je bilo proglašeno, kot znano, za mednarodno lete o-troka. K pobudi je pristopila tudi Italija: na vsedržavni ravni je bil ustanovljen odbor za vsklajevanje ustrezne dejavnosti posameznih deželnih uprav. Odbor je zasnoval splošne smernice takšnega delovanja s priporočilom, naj se otroška problematika širše obravnava, torej tudi z ozirom na politiko sta novanjskih eradenj, šolstva itd. V odborovem dokumentu je tudi natančna navedba vseh ustanov, zdru ženj ter organizmov (neuradnih), ki bd morali sodelovati z deželnimi oblastmi. Deželna uprava Furlanije - Julij ske krajine je 3. maja sklicala svet vseh teh dejavnikov in na sestanek povabila tudi krajevne ustanove To je bilo prvo in zadnje tovrstno snidenje: z njim in pa z razmnožit vijo zidnega lepaka ob mednarodnem letu otroka se .je očitno deželi zazdelo, da je že dovolj ukrenila. Združenjem in sindikalnim organizacijam je le še obljubila pokroviteljstvo nad posamičnimi pobudami, potlej so deželne oblasti utihnile. Združenja ter organizacije ACLI, AGESCI, ANFAA, ARCI, UDI, CUH, Telefono Amico ter CGIL, CISL in UIL, katerih pokrajinska tajništva so nam poslala v objavo te vrstice, pa niso odnehali; skušali so združiti svoje sile, da bi dostojno proslavili mednarodno leto otroka, da ne bi. skratka, vse to pomenilo za naše mesto novo izgubljeno priložnost. Naenkrat pa — tam nekje junija — je tržaška občinska uprava dala nalepiti po mestnih zidovih spo- ročilo o ustanovitvi «odbora za vsklajevanje prireditev ob mednarodnem letu otroka*. Te dni pa je krajevni italijanski dnevnik priobčil vest o skorajšnjem začetku teh prireditev. Gori omenjeni organizmi se zaprepadeno vprašujejo, kako to. da jih ni nihče o tej pobudi niti obvestil, kaj šele, da bi .jih povabil na tiskovno konferenco podžupanje Gruber - Bencove o programu prireditev. Je mar skrb za otroške probleme zgolj naloga uradnih organizmov in kaj zares nobena od ustanov, katerih predstavniki sedijo v pripravljalnem odboru (občina, pokrajina, šolsko skrbništvo in CONI) ne ve za naš obstoj? — grenko sprašujejo imenovane organizacije. ki so ta protest tudi naslovile neposredno na pristojne o-blasti. Baje je med zasliševanjem na tržaški kvesturi že priznal, da je prodal Zancovichu usodno dozo mamila. Drogo je — tako vsaj pravi — kupil v Milanu in jo nato razpečal v Trstu. Ni znano, ali jo je kupil že v dozah pri tamkajšnjem razpečevalcu, ali pa jo je tudi sam nekoliko «razredčil». Superina vsekakor ni »velika riba*, pač pa razpečevalec, ki občasno tudi sam rad pokusi opoj mamila in ki se prebija skozi življenje tako, da razpečuje drogo. V bistvu gre za enega od tolikih narkomanov — razpečevalcev, ki so tudi sami sužnji peklenskega kolesa črne borze in podtalnega razpečevanja mamil. To dokazuje tudi dejstvo, da je heroin kupil v Milanu, ki je skupaj z Verono eno od glavnih središč razpečevanja v severni Italiji. Po ugotovitvah finančnih stražnikov in agentov oddelka za boj proti narkomaniji je Trst ena od glavnih prehodnih točk za tihotaplja-nje droge z Bližnjega vzhoda v Zahodno Evropo. Skozi naše mesto naj bi vodile tihotapske poti, ki i-majo kot kočno postajo Milan ali Zah. Nemčijo, vendar od tega veletoka se odcepi le majhen curek heroine za krajevne potrebe. Največkrat morajo narkomani in mali razpečevalci po mamilo v druge dežele, v Padovo, še pogosteje pa v Verono ali v Milan. Pri tej poti iz roke v roko pa postaja droga vse nevarnejša zaradi primesi, ki jih doda vsak razpečevalec, (vt) vsaj pet let in da so vpisani v stanovsko zbornico kmetijskih podjetnikov. Posojila so namenjena tako za izgradnjo novih poslopij kot za popravila že obstoječih kmetijskih objektov. Določeno prednost pa bodo vsekakor imeli tisti, ki nameravajo kmetijske gradnje le popraviti ali preurediti. Posojilo, ki ne sme presegati 24 milijonov lir, je mogoče najeti za dobo največ 15 let. Obrestna mera znaša 6 odstotkojf žg,,neposredne obdelovalce in 8 od sto za kmetijske podjetnike. Obresti pa se znižajo na 4 oziroma 6 od sto, če so poslopia na hribovitih področjih ali so vključena v komprenzorij hribovitih področij, kjer izvajajo melioracijska dela. Zainteresirani, ki so morebiti že predložili prošnje, morajo znova zaprositi za posojilo v skladu z novimi navodili. Smrtna nesreča Tržačana pri Pavii Na avtocesti Milan - Cjnova, nedaleč od kraja Zerbold v občini Pavia, se jo včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil 61-letni šofer Pie-tro Crismani, ki je prebival v našem mestu, na Trgu sv. Ivana 2. Crismani je bil s svojim dostavnim vozilom fiat 645 namenjen proti Milanu, ko je iz neznanih razlogov zavozil s ceste in se silovito zaletel v stebrič za hitro pomoč ACI. Vozilo se je sunkoma obrnilo . ter udarilo še v jeklen > obcestno ograjo. Odbiti stebrič je prebil vetrobran in ga težko ranil v glavo. V pavijsko bolnišnico so ga pripeljali okrog 14.40 v globoki nezavesti. Kmalu zatem je umrl. Pri Sv. Andreju več ur brez vode Zaradi okvare na vodovodu je bilo včeraj skoraj vse področje Sv. Andreja več ur brez vode. Do o-kvare je prišlo v Ul. Romolo Gessi v višini bivše tovarne strojev in je precej zaposlila tehnično osebje družbe ACEGA. V popoldanskih u-rah se je položaj docela normali V konferenčni dvorani grljanske-ga hotela Adriatico Palače so.** včeraj zjutraj začeli 33. zdravnis** dnevi. To je že tradicionalno znajr stveno zasedanje, ki traja sicerh-dva dni, je pa vsebinsko zelo gato. Letošnja priredba pod nasl ’ vom »Aktualnosti in uspehi v zdrav' niški terapiji* zajema štiri krog1 mize, in to o terapevtiki prebavi’ zdravljenju z antibiotiki ter zdravlj® nju duševne prenapetosti in s108' oziroma ožilja. Pozdravni nagovor je imel PreT sednik prireditvenega odbora PT°l' Elio Belsasso, ki je poudaril v Ijavncst prireditve, nato pa razlo®/ da so tokratni zdravniški dnevi svečani pretežno zdravnikom, ki v*' šijo svoj poklic svobodno. In res J vsebina zasedanja taka, da se zdrs niki lahko seznanijo z zadnjimi n® vostmi na terapevtskem in diagno* tičnem področju.. , Sledili so pozdravi tržaškega * oana Cecovinija (»Trst je mest • ki proizvaja in izvaža kulturo*1/’ prorektorja tržaške univerze K01!, dinija («prireditev lahko veliko PJT speva k raziskovalnim deiavnostuj krajevne medicinske fakultete*^ podpredsednika deželnega odbor* Cclonija (»takšne prireditve rn°r deželna uprava podpirati še pose no sedaj, ko se uresničuje zora ’ stvena reforma*), predsednika žaške pokrajinske zdravniške zb® _ niče, de Faventa in člana uprav®*] ga sveta deželne bolnišniške usta novfe (K Trstu de Pulcinija. . Zatem je dr. Belsasso Pre*L. imena 28 zdravnikov, ki jim je ® želna bolnišniška ustanova pode*1 študijske nagrade za njihove zasl ge na raziskovalnem področju (e® nagrado je podelilo tudi tržasl\ združenje zdravnikov). Nagrade poimenovane po pokojnih zaslužn zdravnikih. Med nagrajenimi so * di trije mladi slovenski zdravnik ■ dr: Maja Demšar, dr. Jasna lene - Mikulus in dr. Radoslav o mar. Deležni so bili študijske® grade poimenovane po dr. P1®\. Gropuzzu, to pa zato, ker so z zd*Jj. ženimi silami ovrednotili ter .uV®L, v tržaškem sanatoriju tako i®Jenu. vano biopsijo — posebno metodo gotavljanja pljučnih (predvsem * kastih) obolenj. O tej so tudi n pisali knjigo «Tecniche attuali ®®*V diagnostica delle lesioni broncoP® monari periferiche localizzate*. . j. Po nagraditveni slovesnosti je la okrogla miza o prebavnih o®^ len jih, za njo pa še o zdravljeni11 antibiotiki. Danes dopoldne bo za ^ danje o protmapetostnih terapijam.c katero poseže tudi dr. B. yl z Interne klinike na ljubljanski ®. verzi. Popoldne pa bo govor o s nih obolenjih, (dg) SINOČI V REPNU Lep koncert dua Balžarolsky- Varl Pred lepim številom ljubiteljev morne glasbe sta sinoči nastolP na akustičnem dvorišču pokrajin* ^ ga Kraškega kulturnega centra Repnu, violinist Volodja Balza1”. sky in kitarist Andrej Varl iz . Ijane. Njum gostovanje je org8 zirala zadruga »Naš Kras*. j,-Mlada slovenska umetnika stayj. vajala v duu ali solo skladbe , valdija, Bacha. Paganinija, v*1 Lobosa in Iberta in izpričal® soko raven muziciranja. Občin*< . ju je nagradilo s toplimi ap1® Več bomo še poročali. • Tržaška občina vaoi vse skr natorje na volitvah v evropski P.^ lament, ki še niso dvignili sv 1 j honorarjev, da to storijo v občinski zakladnici v Ul. N°r štev. 11. Namesto cvetja na grob ^®r g Brezavšček daruje Tatjana Goo Panjek 10.000 lir za Dijaško ^ ziral. tico. Avtonomni inštitut za ljud- ske hiše (IACP) ponovno obvešča svoje najemnike, da je treba stanovanjske najemnine Ob 8. obletnici smrti plačevati le na poštni tekoči račun štev. 11/1603. Vsakogar, ki bi se v imenu inštituta ali SAŠKA DANEUA koga drugega predstavil naje mnikom ljudskih hiš za dvie najemnine, naj prizadete družine takoj prijavijo pristojnim organom javne varnosti ter ravnateljstvu inštituta samega. i se Sa z žalostjo spominjajo žena Neva, sin Saši, mama, oče, sestra z družino ter tašča Hermina. Trst, 8. septembra 1979 Pogonski plin tudi v Lokvi GORIŠKI DNEVNIK 8. septembra 1979 Pri bencinski črpalki podjetja «Istra Benz» pred vasjo Lokev na cesti, ki vodi iz Bazovice v Divačo bo v kratkem — predvidoma konec tega meseca — začela delovati nova črpalka za pogonski plin. Tržaški avtomobilisti, ki so zaradi visoke cene vgradili v svoja vozila napravo za plpinski pogon, bodo imeli po no-kem na voljo na sosednem območju tri črpalke za to gorivo, in sicer na Kozini, v Izoli in pri Lokvi Pogonski plin stane danes v Jugoslaviji 5,2 ND kilogram ŠD PRIMORJE priredi danes, 8. septembra ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Kulturnega doma na Proseku «na Balanti*. Od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP. Delovali bodo dobro založeni kioski. V ponedeljek, 10. septembra, ob 20. uri bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku nagrajevanje ekip in nogometašev, ki so nastopili na turnirju za prvi memorial Žarka Raceta. Sledil bo ples s proseško godno na pihala. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Prosveta Odbor pevskega zbora »Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela obvešča pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v torek, 11. t.m., ob 21. uri. Odbor ob tem poziva zlasti mlade, da pristopijo k zboru in ga tako okrepijo. Izleti Jutri ob 10. uri bo v kapelici Kraljice miru na Katinari sv. maša v počastitev 40. obletnice njene zgraditve. PROJEKT JE ORISAL ARU. BRUNELLO Mestni rajonski svet soglaša z načrtom za upravno središče Novi center naj bi zgradili ob Korzu Italia. južno od spominskega parka - Načrt bo moral odobrili tudi občinski svet Gledališča Združenje Union priredi 16. septem bra izlet v Avstrijo v Velden k Woerhtersee (Vrbskemu jezeru). In formacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Telefon 64-459. SPDT prireja v nedeljo, 16. septembra, izlet na Mangart z osebnimi vozili. Zbirališče planincev ob 6. uri na Trgu Ulpiano ali pa ob 9.30 na Mangartskem sedlu. ŠD BREG s sodelovanjem PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi na PRAZNIK BREGA V ZABREŽCU DANES, 8. t.m., ob 18. uri — otvoritev ob 20. uri — ples z ansamblom POMLAD ob 9. uri JUTRI, 9. t.m., sUkdPški^fe^iiipre' mtri sfeža* Vpispvgpje pot:ure dred-hričttikort/'—" ' .... , • V,i as oj?, bo 8 m ob 14. uri — skupinski pohod po bodoči «triro stezi* ob 18. uri — koncert godbe na pihala «Breg» ob 19.30 — nagrajevanje ob 20. uri — ples z ansamblom POMLAD PONEDELJEK, 10. t.m., ob 20. uri — za staro in mlado bodo poskrbeli »Veseli godci* iz Boljunca Točili bomo vino domačih kmetov, jedi na roštilju in brežanski gulaž: ŠZ SLOGA prireja danes, 8., in jutri, 9. septembra, v BAZOVICI I. ŠPORTNI PRAZNIK SLOGE Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje jutri, 9. t.m. ob 17. in 20. uri ter v ponedeljek, 10. t.m., ob 20. uri v Ljubljani (Opera), v torek, 11. t.m., ob 20. uri ter v sredo, 12. t.m., ob 16. uri v Kočevju s predstavo Mihaila Bulgakova «1-van Vasiljevič*. (Začetek predstav javljen po jugoslovanskem času). Kino Ariston 21.15 «Finalmente arrivč 1’amore*. B. Reynolds, M. Kahn. Ritz 16.00 «Poliziotto o canaglia*. J. P. Belmondo. Barvni film. Eden 16.00 «1 fantasmi*. Barvni film za vsakogar. Exeelsior 16.00—22.00 «Hair*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.30—22.15 «1 guerrieri della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «Tiro incrociato*. C. Bronson, J. Ireland, R. Steiger. Mignon 16.30-22.00 «Oggi a me. do-mani a te*. Bud Spencer. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 14.45 «Porno tlack Afrodite* in «Blue movie*. Prepovedana mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «La poliziotta della squadra del buoncostume*. E. Fe-nech, A. Vitali, L. Banfi. Barvni film. Moderno 16.00 «11 dittatore del libe-ro stato di Bananas*. Bar- ni film. Aurora 16.30 «La liceale seduce -i professori*. Barvni film za vse. Capitol 16.30 »Contro quattro ban-diere*. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.30 «Assassinio sul Nilo*. P. Ustinov, M. Farrow, D. Niven. Detektivka A. Christie. Volta (Milje) zaprto. Lumiere 16.00 »La pattuglia dei do bermann al servizio della legge*. Barvni fi'm za vsakogar. DANES, 8. t.m., ob 15. uri odprtje kioskov pričetek odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev (igrišče v Bazovici). JUTRI, 9. t.m,. ob 8.30 pričetek finalnih srečanj v miniod-bojki (igrišče v Bazovici). ob 10.30 mali finale za Pokal bazoviških žrtev (igrišče v Bazovici). ob 14. uri odprtje kioskov ob 17. uri veliki finale za Pokal bazoviških žrtev ob 19. uri nagrajevanje ekip. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačimi specialitetami in dobro kapljico. Oba večera od 19. ure dalje bo igral ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET IZ VELENJA VABLJENI! ...Mini ■natiiHiiitiiiHiiiiitiiiHitiiHiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiHiiiiiiitiiiiHiiiiiiiHiiHiHiitiiiiiiniii Včeraj - danes ^#nes, SOBOTA, 8. septembra ti MARIJA liho6 Vz'de ob 6.34 in zatone ob Hg ~ Dolžina dneva 12.58 — Lu-•vtide ob 20.53 in zatone ob 8.48 J“W, NEDELJA, 9. septembra PETER taeaie v^eraj: najvišja temperatu tj; ** stopinj, najnižja 16,5 stopicali °k 1®- ur* 23,6 stopinje, zračni tiaK 1017 mb ustaljen, veter 6 km jl llro zahodnik, nebo jasno, morje h raj mirno, temperatura morja sl°pinj. b. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrč D’Aquino, CoCa Del Puppo, Maddalena Pocec /ti r rancesca Marchini, Annalisa w aJOo, Andrea Cherbassi, Giovan . “Ussani. 1(|.iMllLl SO: 25 letni Livio Zorovic, l8 Luigia Tedeschini vd. Cia-n. 69-letni Silvestre Canziani, Rosalia Bertocchi por. I*er. 58-letna Marta Žvab por. Novato, 61-letni Michele Pegan, 66-letna Laura Voitschek vd. Na bergoj, 67-letni Bruno Tomicich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15; JI. Ginnastica 44; Ul. F. Severo 112; Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2; Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 ualje) Ul. Oriani 2: Trg Venezia 2. Šolske vesti Ravnateljstva liceja »Fr. Prešeren*, trg. teh. zavoda «Ž. Zois*, učiteljišča »A. M. Slomšek* in strokovnega zavoda za obrt in industrijo /poročajo, da se bo šolsko leto 1979/80 začelo s službo božjo v torek, 18. septembra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv.. Ivanu. Službo božjo bo opravil tržaški škof Lovrenc Bello-mi. Redni pouk na posameznih šolah se bo začel v sredo, 19. septembra, ob C. uri. Pevce komornega zbora GM obveščamo, da je prva vaja, predvidena za 10. september, prestevljena na poznejši datum, ki bo javljen naknadno. Podružnica GM Nabrežina: vpisovanje bo v ponedeljek, 10. t.m., od 17. do 19. ure v glasbeni šoli. Podružnica GM Boljunec: vpisovanje bo v torek, 11. t,.m.t od 17. do 19. ure v gledališču F. Prešeren. Šola Clasbene matice — Trst obvešča svoje gojence, da 1 ponovno vpisovanje za šolsko leto 1979/80 do 10. septembre v tajništvu GM, tel. 418605. od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko teči n^v1 ge »uti, vendar je vpis omejen. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Trstu, Ul. Ginnastica 72 a'i Čampo S. Luigi 11, Iti. 573141 in 573142 (avtobus št. 25 ali 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da vpisuje redne in .. unanje gojence za šolsko leto 1979-80 vsak dan od 9. do 13. ure. V dom se lahko vpišejo dijti i vseh vrst in stopenj slovenskih šol, dijaki slovensKe narodnosti, ki obiskujejo italij- ske strokovne š le, ki jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 15. septembra oziroma do zasedb- prostih meti. V četrtek zvečer se je v Gorici sestala rajonska konzul ta za mestno središče, da b1 razpravljali o spremenjenem načrtu za nov u-pravni center. Na seji ste bila prisotna občinski odbornik Zuccalh in arhitekt Brunello, ki .je izdelal načrt. Po uvodnih besedah predsednika konzulte, je Žuccalli v glavnih obrisih seznanil prisotne z vsebino načrta. Pri tem so tudi upoštevali nekatere opombe in predloge, ki jih je dala konzulta, ko je približno pred poldrugim letom razpravljala o prvem osnutku. Za kaj pravzaprav gre? Načrt predvideva temeljito spremembo večjega štirikotndka. ki ga oklepajo Ul. Duca d’Aosta, od spominskega parka do križišča z Ul. Trieste, Ul Trento, Korzo Italia in Ul. P.uo-narroti. ki teče vzdolž spominskega parka. Gre za del mesta, kjer so sedaj predvsem stanovanjske hiše. V glavnem so eno ali dvo-nadstrop-ne hiše, je pa tudi nekaj večjih stavb, kot na primer tiste v Ul. .41-fieri, ki so zrasle brez potrebne pažnje na okolje. Načrt upravnega središča predvideva, da bi to podobo spremenili: v omenjenem štirikotniku bi podrli sedaj obstoječe stavbe, razen dveh palač, ki stojite med ulicama Al-fieri in Trento. Načrt predvideva izgradnjo večjih stavbenih komplek sov, ki bi deloma zadoščali stanovanjskim potrebam, deloma pa bi bili namenjeni uradom, trgovinam ter javni uporabi. V enem izmed novih gradbenih kompleksov predvidevajo namestitev novega sedeža poštne uprave. V načrtu je tudi izgradnja manjšega gledališča, ki naj bi služilo rajonskim potrebam. Prvotni načrt je predvideval, da bo tukaj novo mestno gledališče, toda odbornik Žuccalli je povedal, da občinska uprava namerava preurediti sedanje Verdijevo gledališče. Arhitekt Brunello je nato podrobneje opisal načrt, pri tem pa poudaril, da gre šele za urbanistični program in ne za operativni načrt. Projekt zatorej vsebuje le razvojne smernice, po katerih naj bi nastal center, za konkretno realizacijo posameznih stavb pa so potrebne investicije privatnikov. . Načrt predvideva, da bo skupna kubatura centra znašala 234 tisoč kubičnih metrov, medtem ko je sedaj na isti površini 141 tisoč kubičnih metrov zgradb. Od teh bodo ohranili .le dve. (za približno 30 tisoč kubi metrov); vse ostale pa bo-do'4fpftsdil(''tVa novo. Načrtovalec je uttoštevali'-predlog rajonskega sveta, naj bi stavbe ne bile preveč visoke. Večina novih stavb bo visoka med 12 in 21 metrov, kar pomeni, da bodo to 4 do 7-nadstropne stavbe. Izjema je 36 metrov visok nebotičnik, ki naj bi ga zgradili na mestu sedanjega manjšega nebotičnika v Ul. Alfieri. Načrt predvideva tudi precej zelenih površin, ki bi jih pridobil: tako, da bi del prvotno predvidenih parkirišč zgradili pod zemljo. Delno novost za naše mesto predstavlja tudi večja zgradba, ki naj bi jo zgradili ob Korzu. med Ul. Alfieri in Ul. Trento. Skozi omenjeno stavbo naj bi namreč speljali dve pasaž; v obliki križa, v katerih bi lahko nastal moderen trgovki center. Izvajanjem načrtovalca je sledila razprava, med katero so prišle do izraza težave pri realizaciji načrte. Ta je namreč prepuščen pobudi privatnikov in je tudi odvisen od volje sedanjih lastnikov, da prodajo hiše in zemljišča, če so za stavbo, kjer bo nova pošte in za ves del načrta, ki se približuje Korzu, perspektive kar dobre in optimist:čno računajo, da bi bil začetek gradnje možen že čez kako leto, so za nekatere druge dele direkcionalnega centra težave nepremostljive z o-menjemmi juridčnimi sredstvi, s katerimi razpolaga občina. Rajonski svetovalci so nato izrazili željo, da bi še več parkirišč zgradili pod zemljo m teko razširili predvidene zelene površine. Govorih so tudi o potrebi razširitve nekaterih mestnih ulic, predvsem ul. Trento in Trento. Z novim u-pravnim centrom bi se promet v tem delu mesta gotovo povečal in če upoštevamo, da bo v bližini tudi nova avtobusna postaja, bo treba omogočiti hitrejšo in udobnejšo povezavo med cestami, ki pripeljejo v Gorico in mestnim središčem. NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V GORICI Uspešen nastop folkloristov s Slapa ob Idrijci V nedeljo popoldne folklorna parada • Goriško društvo «Gruppo Marcia-tori* se bo v nedeljo, 9. septembra, udeležilo netekmovalnih pohodov v Nimisu in v Terzo Aquileia. Tisti, ki se mislijo udeležiti, naj se zberejo v nedeljo ob 17.00 pred telovadnico CONI na Rojcah. V Gorici se nadaljuje deveti natečaj folklornih skupin iz devetih držav za nagrado »Goriški grad*. Sinoči so nastopili folkloristi skupine »Ivan Laharnar* iz Slapa ob Idrijci, ki je v kategoriji žive folklore prikazala naslednje plese: Špic polka, Zibršrit, Muha, štrene, Dobilka in Polštertanc. Nastopili so tudi Francozi, Italijani, Nizozemci in Romuni. Občinstvo jih je prisrčno nagradilo z aplavzom. Folklorna skupina «Mičo Vitas* iz Tmjanina v Slavoniji je včeraj, dan pred nastopom, poslala telegram, da ne pride. Prireditelji obžalujejo, da občinstvu ne bodo mogli predstaviti te zares izvrstne skupine, ki nastopa ob spremljavi tamburaške-ga orkestra in ki bi si zaslužila visoko, če že ne celo najvišjo uvrstitev. Vzroki za odpoved niso znani, vendar se v Gorici govori, da je dan pred nastopom v Slavoniji s telegramom odpovedala udeležbo tu- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiH...«iiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuii POGOVOR S PREDSEDNIKOM JOŽETOM ŠUŠMELJEM V Novi Gorici z veliko zavzetostjo uresničujejo osimske sporazume Investirali precejšen del družbenega proizvoda tudi v manj razvite kraje ■ Poudarek šolskim gradnjam Jože šušmelj: V občini z veliko zavzetostjo uresničujemo osimske sporazume,.. spomin jaa Začetek goriške fronte, 9. septembra .1943. lete, slavi novogoriška občina svoj praznik. Letošnje praznovanje pa je še posebej slovesno, saj je povezano s 35. obletnico zgodovinskih dogodkov] ki so imeli odločilen vpliv v uresničevanju Titove revolucionarne poti in v razvoju ljudske oblasti na Primorskem : s tretjo partijsko konferenco KPS za Primorsko, ustanovitvijo pokrajinskega narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko in Trst ter z ustanovitvijo okrožnih narodnoosvobodilnih odborov. Tudi letošnje praznovanje, ki je posvečeno 36. obletnici goriške fronte, 60. obletnici KPJ in revclucio- lllllliiiii*l*aii*ili*llllilllii*i*ll.liliil*iiiiillliiiiiaiailii«>iiiai«a«*iti«siiiilliiiiiiiilll«lliiiiiflllliillliPlllllllllilillilig PODATKI ZA MESEC A VCUST NA GORIŠKIH CESTAH MANJ NESREČ KOT LANI Uspešno delo cestne policije - Ena sama smrtna žrtev ia večje število ranjenih ■ Prevelika hitrost vzrok nesreč Razstave Danes in jutri bo v prostorih Kraške hiše odprta razstava fotografij in trofej. Slike na temo Kras in divjad bo razstavljal fotoamater Dani Mikolj. Razstava t odprta od 16. do 22. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213 1.37: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ALOJZ MILIČ - Veliki Repen 49, je odprl osmico. OTROKA, tudi dojenčka sprejmem v dnevno oskrbo v lasten doni z vrtom na Proseku. Pišite na Pri morski dnevnik pod šifro »skrbna mati*. KUPIM knjige za prvi razred kla sičnega liceja. Telefon 416150. MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino. Nasprotno kot drugod po Italiji in tudi v nasprotju z skupnim potekom v prvih 8 mesecih letošnjega lete,1 so v mesecu avgustu na Go-škem zabeležili manj prometnih nesreč, kot v istem mesecu lani. Ta razveseljiv podatek izhaja iz o-bračuna, ki nam ga je včeraj na tiskovni konferenci posredoval poveljnik goriške cestne policije Giuseppe Demec. Letos so v goriški pokrajini v mesecu avgustu našteli 73 prometnih nesreč, medtem ko so jih lani 78. Za posledicami prometnih nesreč je letos umrla ena sama oseba (lani 3), medtem ko se je rahlo zvišalo število ranjencev (letos 73 v primeri s 67 lani). V istem obdobju so zabeležili en primer vožnje v vinjenem stanju, dvakrat pa sta šoferja, ki sta zakrivila nesrečo, zbežala. Oba je policija že izsledila. Med vzroki incidentov je na prvem mestu prevelika hitrost, nato pa neprevidno prehitevanje, preziranje cestnih znakov, kršenje predpisa o varnostni razdalji med vozili. Veliko večino nesreč so povzročile človeške napake, medtem ko je bil odstotek nesreč, ki, so jih povzročile mehanske okvare, minimalen. Letošnji obračun je torej pozitiven, zlasti če upoštevano, da je bil promet na Goriškem za približno 6 od sto večji, kot avgusta lani. »Da so bili šoferji bolj previdni priča tudi podatek o globah zaradi cestnih prekrškov*, je povedal poveljnik cestne policije. «Teh je bilo letos 2004, lani pa 2246. Morda bo zvenelo čudno, toda nismo z dovolj-ni, ko se nam ni treba posluževati tega represivnega ukrepa, ampak dosežemo varnost na cestah predvsem s preventivno službo*. Skupno so globe prinesle v blagajne cestne policije 17 milijonov 970 tisoč lir. Razliko v primerjavi z lanskim letom, ko so globe zna- šale skupno 14 milijonov 601 tisoč lir, je treba v glavnem pripisovati »superglobam*. S posebnim merilcem hitrosti autovelox so letos avgusta zabeležili 535 lažjih in 13 hujših prekrškov (lani 512, oz. 11). Kot običajno je bil mesec avgust predvsem za cesto policijo, naporen ki se je morala poslužiti vseh razpoložljivih mož. V teku meseca so sestavil 167 posadk, ki so s 14 a v tomobili in 17 motornimi vozili prevozili preko 36 tisoč kilometrov. V 51 primerih so pomagali šoferjem, ki so se znašli v težavah. Avgusta je cestna policija opravila tudi 19 cestnih blokov, med katerimi so pregledali 3001 vozilo in legitimirali 6305 oseb, od katerih so 12 aretirali ali prijavili sodišču. Poleg teh so predlagali odvzem vozniškega dovoljena za 21 avtomobilistov, ki so povzročili hujše prometne nesreče, 12 vozniških dovoljenj pa so odvzeli samo začasno. To so torej podatki, ki pričajo o bolj odgovornem vedenju šoferjev. »Na žalost so mlajši šoferji med 18. in 30- letom, še preveč neprevidni, medtem ko so avtomobilisti ostalih starostnih kategorij letos povzročili precej manj nesreč, kot v prejšnjih letih. Omenil bi še to, da so letos šoferji precej sodelovali s policijo. V dneh najhujšega prometa nas je veliko avtomobilistov spraševalo za nasvete o gostoti prometa na raznih cestah ih o možnih alternativnih smereh*. Kar zadeva gostoto incidentov sta bili avgusta najbolj kritični točki obe vpadnici v Gradež, iz Tržiča in Ogleja. V ostalih mesecih sta na Goriškem najbolj nevarni državni cesti Gorica-Videm in Benetke-Trst. Na teh, pa tudi na vseh ostalih cestah naj šoferji vozijo previdno in naj upoštevajo cestna predpise, in tako pomagajo policiji pri skrbi za varnost vseh nas. narnih sindikatov, bodo popestrile nove delovne zmage. Postavili bodo temeljni kamen za novo osnovno šolo v Novi Gorici, odprli sedež krajevne skupnosti Nova Gorica, predali namenu novo porodnišnico v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, odprli nove proizvodne .prostore kanalskega Plastika, odkrili vrsto spominskih obeležij borcem NOB in pripravili številne kulturne prireditve. Osrednje prireditve pa bodo danes, 8. septembra, ko b0 slav nostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in odkritje spominskega obeležja ob 35-letnici izvolitve pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje in Trst, ki bo na Laznah in na katerem bo govoril Branko Babič. O tem kaj je bilo v zadnjem času v ospredju delovanja družbenopolitične skupnosti jn o načrtih za v prihodnje pa smo se pogovarjali s predsednikom skupščine občine^ bo Nova Gorica Jožetom šušmeljem. »V preteklih letih dfho v občini precejšen del družbenega proizvoda namenili za nove investicije. Zgradili smo rovo cementarno, tovarno ivernih plošč, tovarno keramičnih ploščic, nove proizvodne hale in modernejše proizvodne zmogljivosti v večini delovn h organizacij. Pri tem smo zgradili tudi nove obrate v manj razvitih krajih občine in na ta način ustvarili osnovo za napredek teh krajev.* Na kaj kažejo globalni kazalci gospodarske rasti v prvem polletju letošnjega leta? «Prav gotovo kažejo na ugodno gospodarsko rast. Ta rast pa je dosežena z večjo rastjo zaposlenosti in prekomernim dviganjem cen v posameznih panogah, premalo pa na rasti produktivnosti dela. Sprejeti stabilizacijski ukrepi že zmanjšujejo prekomerno potrošnjo in proizvodnjo, ki sloni na uvozu.* Kakšen je položaj v kmetijstvu? «Letošnja suša je povzročila iz-, redno kritično stenje v živinoreji. Že deset let upada stalež živine, le-i tošnje leto pa je katastrofalno. V i naslednjih letih lahko pričakujemo že nadaljnje zmanjšanje živine. Mislim, da je pojav značilen za celoten srednjegorski svet Slovenije.* Kaj je bilo doseženega v zadnjem obdobju pri gradnji objektov družbenega standarda? «Zaključuje se gradnja splošne bolnišnice v Šempetru, za katero imajo zasluge ajdovska, tolminska in novogoriška občina. Pričakujemo, da bo v začetku prihodnjega leta bolnišnica dokončana. V srednjem šolstvu zaključujemo izgrad njo novega centra usmerjenega izobraževanja za potrebe lesne, kovinske in strojne stroke ter delavske univerze. Uspešno nadaljujemo izgradnjo šol in vrtcev po programu iz samoprispevka. Tako sta bila v Kanalu in Braniku zgrajena vrtca s tremi igralnicami v Ročinju je zrasla osnovna šola in vrtec, v izgradnii je šola v Šempasu in otroški vrtec v Dornberku. Začela se je izgradnja vrtca v Šempetru, pred zaključkom del je obnovljeni otroški vrtec v Solkanu, na Ledinah v Novi Gorici poteka gradnja otroškega vrtca s šestimi igralnicami, že prihodnji mesec pa naj bi začeli graditi novo osnovno šolo v Novi Gorici ob potoku Koren.* Na katerem področju pa je največ težav? «Prav gotovo pri posodobitvi cest. Precej dela je bilo narejenega, veliko pa ga bo ostalo še za v prihodnje. Osnovna zahteva Goriške v naslednjem srednjeročnem republiškem planu bo usmerjena v izgradnjo avtoceste Šentilj — Nova Gorica in sicer na odseku Razdrto — Nova Gorica. Izpredno slabo stanje ■ v katerem se ta cesta nahaja predstavlja že resno o-viro nadaljnjega gospodarskega razvoja občine. Torej cesta ni pomembna kot tranzitna cesta v zapadno Evropo temveč tudi kot prometna žila za naše gospodarstvo in celotno območje.* Kako bi ocenili uresničevanje o-simskih sporazumov? »V občini z veliko zavzetostjo u-resničujemo osimske sporazume v smislu odprtega, prijateljskega so- delovanja s slovenskimi občinami v Italiji, pobrateno občino San Ven-demiano, občino Gorica. Tudi nekatere krajevne skupnosti so razvile široko dejavnost v sodelovanju s sosednimi občinami v Italiji. V gradnji so objekti ki so predvideni v sporazumih in sicer mednarodni mejni prehod Vrtojba, prehod na Erjavčevi cesti, hidroelektrarna Solkan, izdelujemo dokumentacijo za cesto v Goriška Brda. Dogovarjamo se za skupno obrambo proti toči,' za gospodarsko sodelovanje in posodobitev Videmskega sprazuma. Vsakodnevno v praksi potrjujemo usmeritev in politiko odprtosti socialistične Jugoslavije.* Pogovor pripravil: JANEZ ALIČ di goriška folklorna skupina »Santa Gorizia* in s tem organizatorje spravila v zagato. Danes zvečer ob 21. uri bodo v dvorani v dolini Korna nastopile še zadnje skupine, ki so povečini iz I-talije, jutri, v nedeljo, ob 16. uri pa se bo po Korzu razvila tradicionalna folklorna parada, v kateri bodo sodelovali vsi nastopajoči na tekmovanju. Dopoldne ob 10.30 bo v ljudskem vrtu promenadni koncert pihalnega orkestra iz Bočna. Na čelu sprevoda, ki bo šel po Korzu, Ul. Boc-caccio in po stopnicah v telovadnico v dolini Koma, bodo šle goriške in deželne folklorne skupine in pevci Seghizzi, ki bodo nosili zastave sodelujočih držav. Občinski svet V ponedeljek, 10. septembra, . P° dalj- šem premoru zppet sejfal občinski svetJjtiihr*S^i1"bb občinski odbor se-«*hawP sVetofliBteP š 'sklepi, ki jih je odbor sprejel v zadnjih mesecih, Občinski svet bo moral tudi ratificirati nekaj odlokov. Med važnejšimi točkami na dnevnem redu je odobritev poslovnega obračuna občmske lekarne v Štandrežu. Ometih bi, da je lekarna tokrat prvič poslovala brez primanjkljaja. Odobrili bodo tudi odlok o finančni podoori raznim ustanovam in or-gatizaciiam v letu 1979. Na seji bodo proučili predlog deželnega odbora o razdelitvi deželnega ožemi ia v krajevna zdravstvena področja. Načrt predvideva e-notni zdravstveni okraj za celotno goriško pokrajino. Seja goriškega dela Mladinskega odbora pri SKGZ Po poletnem premoru se je v četrtek, 6. septembra, spet sestal goriški del Mladinskega odbora SKGZ. Na dnevnem redu je bila razprava o delovanju v prejšnjih mesecih, sestava kratkoročnega programa in razprava o 8. seminarju Mladinskega krožka iz Gorice. Predsednik Igor Komel je v svojem posegu o-menil predvsem opravljene akcije, od uspešnega izleta na Kozaro, ki je bil v juniju pa do prisotnosti delegacije na Poletni politični šoli v Ljubljani. Po njegovem mnenju dejavnost Mladinskega odbora v poletnih mesecih ni zamrla, kot se navadno dogaja. Po pregledu delovanja v prejšnjih mesecih je bil sestavljen kratkoročni program, ki bo predstavljen na seji celotnega Mladinskega odbora pri SKGZ. Poudarjeno je bilo predvsem nadaljevanje izvajanja lanskoletnih prireditev ob priliki 10. decembra, dneva človečanskih pravic. Tudi letos namerava Mladinski odbor vzpostaviti stike z drugimi mladinskimi organizacijami (ZKMI, ZSMI, MO SSk in mladino SSO), da bi spet združeno zahtevali predstavitev zakonskega osnutka globalne zaščite. Poleg tega bodo predstavniki MO prisotni tudi na 4. obmejnem srečanju, ki ga prireja OK ZSMS iz Tolmina. Sledila je razprava o 8. seminarju Mladinskega krožka iz Gorice, med katero je bil prikazan program seminarja, ki bo od 14. do 16. septembra v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Na sedežu CISL v Gorici se bodo v ponedeljek, 10. septembra, sestala pokrajinska tajništva sindikalnih organjzatij javnih uslužbencev. Razpravljali bodo o kritičnem stanju kategorije. Odlaševalno stališče vlade ne kaže izhoda iz tega težkega položaja, zato je enotna sindikalna organizacija napovedala za četrtek, 13. septembra, 8-urno vsedržavno stavko. | Razna obvestila Mladinski krožek iz Gorice obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 8. seminar, ki bo od 14. do 16. septembra v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Prijave sprejemajo na sedežu SKGZ, Ul. Malte 2, telefon 24-95. Hlinit m milil h ihhhhhhhhhhhhhhhhhhihiiiihihhhhhhhhhhihhhhhihhhhhihihhhb PONESREČILA SE JE Z AVTOM V ZAGRAJU ZARADI POSLEDIC NESREČE UMRLA FEDERICA RIBI V nesreči je bil ob življenje njen brat Carlo Zaradi posledic prometne nesreče ki se je pripetila 25. junija v Za graju, je včeraj umrla v splošni bolnišnici v Gorici 65-letna Federi-ca Ribi. Po nesreči, v kateri je izgubil življenje njen brat inž. Carlo, so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer se ji je te dni stenje poslabšalo ter je umrla zaradi pljučne embolije. Pokojnica je izhajala iz zelo zna ne goriške družine, ki je posebno med obema vojnama razvila v Gorici najmočnejše prevozno podjetje. Njen oče Federico je umri v prometni nesreči 1951. leta na Tržaški cesti. Po tem letu je sin Carlo vodil prevozno podjetje vse do takrat, ko je prešlo pod javno upravo. Kot smo že povedali, se je nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji, pripetila v Zagraju, v središču, kjer je cesta najbolj ozka. Zaradi vzrokov, ki niso še pojasnjeni (najbolj verjetno je šlo za slabost), se je Carlo Ribi z novim avtom (prevozil je komaj 3.000 km) zaletei v zid vogalne hiše. Udarec je bil tako močan, da so morali šoferja, ki je medtem že umrl, potegniti iz avte gasilci. Tudi sestra, ki je sedela ob njem, je bila takrat hudo ranjena in so si zdravniki pridržali prognozo. Vozilo je po trčenju ob zid odbilo na cesto, ki je bila zaprta za promet nekaj ur. Usodne posledice prometne nesreče Tržiški upokojenec je v četrtek zvečer podlegel poškodbam, ki jih je zadobil v prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek na državni cesti številka 56, ki pelje iz Tržiča v Gradež. 78-letni Fedele Rozer je s svojim kolesom zavozil s stranske ceste, ko ga je podrl fiat 500, ki ga je upravljala Lucia Isonzo stanujoča v Gradežu. Pri padcu se je Rozar udaril v glavo, kar mu je bilo usodno. Po mnenju nekaterih o-čividcev je bil v trčenje vpleten še avtomobilist, ki ga sedaj cestna policija vneto išče. Vdor v občinsko poslopje Neznani zlikovci so v noči med četrtkom in petkom vdrli v občinsko stavbo v štarancanu. Pri vlomu so razbili nekaj šip, po vsej verjetnosti pa niso odnesli iz uradov ničesar. V občinsko stavbo v šta-rancanu so že večkrat vdrli, zadnjič prejšnji teden. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »Tiro incrociato*. C. Bronson, G. Ireland. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «L‘inferno som-merso*. M. Caine in S. FielJ. VITTORIA 17.00—22.00 «Ero„ perver-sion*. A. Wilso.i Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Tržič EXCELS10R 1C.00—22.00 «Dimenti-care Venezia*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Tutti a squola». Nora Gorica in okolica SVOBODA 18.00-22.00 »Orlovska noč*. Ameriški film. SOČA 18.00—22.00 »Emanuela bela in črna, Ana in Andy*. Italijanska risanka. DESKLE 19.30 »Pustolovci*. Ameriško - italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22 68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salu-te», Ul. Cosulich, tel. 72 480. PRED POMEMBNIM SEMINARJEM V BEOGRADU PLODNA KULTURNA IZMENJAVA JUGOSLAVIJE Z OSTALIMI DRŽAVAMI NEUVRŠČENEGA SVETA Sklenili so že 55 sporazumov o kulturnem sodelovanju - Sodelovanje vse večje na področju muzeologije, spomeniškega varstva in obnove umetniških del, knjižničarstva, filma in gledališke ustvarjalnosti BEOGRAD — Organizatorji že tradicionalnega seminarja «Socia-lizem v jugoslovanski teoriji in praksi* v Beogradu pričakujejo, da bo na njem sodelovalo trideset neuvrščenih držav in dežel v razvoju. Tako se nadaljuje večletna usmeritev v kulturnem sodelovanju Jugoslavije s svetom, kjer je menjava in povezava z neuvrščenimi in deželami v raz- voju vse bolj pomembna, saj poskušajo v Jugoslaviji predstaviti njihovo kulturno dediščino in sodobne dosežke. Omenjeni seminar je le eno v vrsti znanstvenih, kulturnih in drugih srečanj, na katerih sodeluje vse več znanstvenikov, kulturnih delavcev in umetnikov iz tega dela sveta. Sestavni del akcije, katere namen je pospeševati medsebojno spoznavanje Carroll v Toskani Te dni so v Lucci v Toskani pripravili antološko rgzjitajfa, tržnega, slikarja Roberta Carrolla, ki je do sedaj naletela na živo zanimanje ljubiteljev umetnosti. Razstavo si je ogledalo tudi veliko tujih gostov, ki ta čas preživlja počitnice v Versiliji in sodelovanje, bo tudi prvi televizijski festival neuvrščenih v Hercegnovem v začetku oktobra. Jugoslavija je sklenila okrog 55 sporazumov o kulturnem sodelovanju z neuvrščenimi in deželami v razvoju, pripravljajo pa tudi nove dokumente za trajnejšo kulturno povezavo s še nekaterimi deželami. Do sedaj so že pripravili več kot trideset dvo- in triletnih programov akcij na kulturnem področju, vendar je število dežel, s katerimi Jugoslavija sodeluje — to sodelovanje je različnega ODsega in intenzitete — precej večje. Jugoslovanskim prizadevanjem na kulturnem in prosvetnem področju je skupna e-nakopravnost v vseh akcijah. Za sodelovanje je značilna tudi težnja, da bi, seveda v meiah njihovih možnosti, prispevali k hitrejšemu kulturnemu napredku o-mer,jenih dežel, ki so pogosto zibelke starodavnih civilizacij. Spoznavanje mora biti obojestransko, zato bodo tem deželam prikazali tudi najpomembnejše in najznačilnejše kulturne in umetniške dosežke v Jugoslaviji. Tako si je na primer v Burmi več kot 10.000 ljudi ogledalo uspelo razstavo kopij naših srednjeveških fresk. Po več uspešnih tednih jugoslovanskega filma v številnih deželah bodo v SFRJ pripravili teden kubanskega igranega in dokumentarnega filma, ki jih bodo lahko videli prebivalci več jugoslovanskih mest. Jugoslovanski strokovnjaki bodo v Somaliji pomagali svojim gostiteljem pripraviti razstavo o razvoju revolucije v tej deželi. Na najbolj znanih srečanjih jugoslovanskih pisateljev in pisateljev iz tujine v Jugoslaviji (struški večeri poezije, oktobrska srečanja v Beogradu ali podobne prireditve v Sarajevu in drugih jugoslovanskih mestih) sodeluje vse več književnikov in kritikov iz neuvrščenih držav in dežel v razvoju. Afriški inštitut za kulturo je povabil jugoslovanske strokovnjake naj vodijo seminarje o spomeniškem varstvu. Sodelovanje je vse večje tudi na področju muzeologije, spomeniškega varstva in obnove umetniških del, knjižničarstva, ustanavljanja kulturnih ustanov, nadaljujejo pa tudi s tradicionalnimi ob-1 tikami’ sodetovšrrja kot so gostovanja ansamblov in solistov glasbene in gledališke ustvarjalnosti, likovne in filmske umetnosti, književnosti in podobno. Sodelovanje na festivalih v Jugoslaviji je vča- sih možnost za uveljavljanje posameznih umetniških skupin iz tega dela sveta. Omenimo naj le dramsko skupino iz Ugande «Ren-ga Nois>, ki je po uspešnem nastopu na Bitefu dobila povabila za gostovanja v več evropskih državah. Pisana beseda je dragocena in nenadomestljiva v medsebojnem poznavanju in razumevanju med narodi. Na sejmih in razstavah knjig, na mednarodnih srečanjih pisateljev in kulturnih delavcev v Jugoslaviji se kažejo pomembni dosežki v prevajanju in izdajateljski dejavnosti. Pomemben je zlasti dosežek «Bagdale» iz Krušev-ca in knjižnice «Ves svet», ki so jo pripravili združeni izdajatelji. Objavili so namreč več antologij lirike in proze najpomembnejših ustvarjalcev in tako seznanili našo javnost s sedanjim književnim trenutkom ter z dediščino in književno tradicijo azijskih, afriških in latinskoameriških držav. (Po Tanjugu) Zadnji pozdrav poletju Poletje se že poslavlja od nas in tudi najmlajši skušajo ujeti še zadnje žarke zahajajočega sonca . . . ■iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiumiiiiiiii I___________________ NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ_____________________________________________________________________________________________________________________I Zlato še vedno sili navzgor Spet je na valutnih tržiščih živo, a ne toliko zaradi valut kot zaradi silnega povpraševanja po plemenitih kovinah, katere tudi kotirajo na valutnih borzah. Cena zlata se nikakor noče umiriti in sili- vedno bolj navzgor. Tudi v e-nem samem dnevu se zlato podraži kar za 3 odstotke. Svet je zajela pravcata zlata mrzlica, podobno kot se je dogajalo pred nekaj stoletji na Divjem zapadu. Razlika je le ta, da tokrat operaterji ne iščejo zlata v naravi, ampak ga kupujejo v švicarskih, nemških in britanskih bankah ter tako seveda potiskajo njegovo ceno navzgor. Zlato se je podražilo že v ponedeljek, in sicer od 317 na 322,7 dolarja za unčo. Mnogim se je zdela taka cena previsoka in prevladovalo je mnenje, da se bo cena zlata v prihodnjih dneh pomirila. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: v torek je stala unča zlata že 3.24.dolarjev., v sredo 329 dolarjev, v četrtek pa kar 340,85 dolarja. Tako se je plemenita, ru-meTig, kpym.a- podražila .V) tem .ter tu že za 40 odstotkov. Vzrokov za ta svetovni pojav je več, nekateri pa so seveda odločilni. V JANEZ TRDINA: TRAP Bil je en oče, ki je tri sine imel. Dva sta bila brihtna, najmlajši pa trapast. Primerilo se je. da je oče umrl. Starši in srednji sin si meni nič tebi nič posest razdelita tako, da na mlajšega nič ne pride. Trap gre proč, stopa tja v en dan naprej in milo joka. Gre po svetu in najprej sreča tropo pijancev, ki so se ga nasrkali, so ukali in vse sorte okrogle krožili. Zelo se jim za-mrzi, jokajočega videti. Padli so čez trapa in ga hudo našeškali. «Kjer se mi veselimo,» pravijo, *lam se ne sme žalovati.» Trap se bolečin vije in prosi. «Bum pa kaj drugega,* pravi, «za naprej delal, če ljudi srečam. Le povejte kaj?* Pijanci: «Prav, le govori: Imamo ga, pa še bi ga radi!* «Bom storil.* odgovori trap. Pri ti priči ga puste; on pa odide, gre in gre in koraka naprej. Pride do samotnega kraja. Bilo je na veliki cesti. Tam je neki mož veliko denarja izgubil in ga ravno skrbno iskal. «Imamo ga, pa še bi ga radi!* vpije trap, ko iščočega ugleda. Ta mem. da je denar najden, in veselo tujcu nasproti gre. «Dajte sem, prijatelj!* mu reče, «moj je, pa vi veliko plačo dobote.* — Pa trap kroži to svojo nadalje in oni je menil, da se norca dela. Vzame tedaj bič in mu vroče zaklada. IMIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIHIIIIHIUIIIUmilllllll Prevod Jurija Kozjaka v francoščino in italijanščino Pred kratkim je v Franciji izšla peta izdaja zgodovinske povesti Josipa Jurčiča * Jurij Kozjak, slovenski janičar», ki jo je v francoščino prevedel dr. Ferdinand Kolednik. Prva izdaja ie prišla na francoski knjižni trg l. 1937, se pravi pred 42 leti in od takrat je to slovensko aelo nastopilo svojo veliko pot po svetu, saj je bilo prevedeno v 55 jezikov, kakor najbrž še nobeno slovensko literarno delo. Tokratni naslov pete francoske izdaje nosi naslov «La ven-geance du tzigane* s podnaslovom *Le janissaire slovene Georges Koziak* (Ciganovo maščevanje, slovenski janičar Jurij Kozjak*. Založba ga je označila kot zgodo vinski roman in ga primerja z deli, kot jih je pisal angleški pisatelj Wolter Scott. Nedavno ie isto Jurčičevo delo istega prevajalca izšlo že tretjič tudi v italijanskem prevodu. «0 joj!* plaka neumec, «več ne bom govoril, pa povejte mi, kako hočem, da bo ljudem všeč.* Tujec: «Če te kak tak praša in če drugega ne veš, reci: 'Nič, nič!’* «Bom storil,* pravi trap. Potem odide, gre in gre in koraka naprej. Pride do vode. Tu so ribiči ribe lovili. «Nič, nič!* zavpi e trap, jih ugledavši. Ribiči res še niso nič ujeli in bili so silno nevoljni. Vse plane zdaj z mrežjimi drogovi na suho. Trap je vnovič tepen. Trap: «Odpusttte! Kako čem pa reč?* Ribiči: tDanes eno, jutri dve! je naš pregovor. Ta nam je všeč.* «Prav!* odgovori trap. Potem odide, gre in gre in še koraka naprej. Pride do vislic. Tukaj so ravno babo obešali. «Danes eno, jutri dve,* vpije trap. Ljudem se je ženica smilila, zelo jih tedaj besede neumnega zdražijo. Zagrabijo ga in ga tako nabijejo, da se komaj zave. Trap: «Ecg se usmili, ali nisem prav govoril?* Ljudje: «Tepec! Drugikrat reci: Bog se usmili duše.* pojemo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. septembra 1979 VESLANJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU NA BLEDU DANES BOJ ZA VSTOP V FINALE (lavni favoriti so vzhodni Nemci - Možnost napredovanja ima tudi Jugoslovan Stanulov Italijanski dvojec s krmarjem ima malo možnosti za uvrstitev med finaliste BLED 1979 Tako danes, kot jutri v velikem finalu, se bodo tekmovanja začela ob ll. uri, s tem, da je za vsako kategorijo rezerviranih 30 minut. * # # Zvezni kapetan Ropret: BLED — Na osmem svetovnem Prvenstvu, ki se je že prevesilo v klepni del, je bil včeraj prost dan, '®&dar je v tem slovenskem alp-kem turističnem centru vladalo tkakšno zatišje pred viharjem. **>liar» naj bi bil namreč današnje ^kmovanje v polfinalu in jutrišnji l®J*ki obračun za osem kompletov *0lajn, na osmem svetovnem pr bistvu v veslanju. Kaže, da bodo •akmovalci Nemške demokratične ^publike vendarle še povečali svo-?° ^e itak veliko bero zlatih kolajn 5*#i od svojega prvega samostoj-nff?a nastopa na svetovnih prven-f ^h leta 1966 do lani so osvojili fkr 27 zlatih kolajn. Nedvomno, da tokrat bero svojega zlata še ?™Satili, saj je kar osem njihovih °lnov v polfinalu in med njimi več k°t polovica tudi kandidatov za pjvišja odličja. Zanimivo bo samo k>.kdb se bo najbolj približal sko-jklda nepremagljivim veslačem J®”. Nemara bodo to veslači Sov-f^ke zveze, ki so v zadnjih letih H® daljši krizi precej napredovali ® se izredno resno pripravljajo za kstop na olimpijskih igrah Drihod-Je leto, doma. Med kandidati za rito kolajno sta tudi Norvežana ririta Hansen v dvojnem dvojcu, p Sta bila najboljša na svetu že {kri. Prav tako pa je precej širok kt0? kandidatov za naslov svetovja prvaka med skifisti, kamor jrptio zahodni Nemec Peter Kol-, ’ k* je lanski svetovni prvak, po-I oi Finec Pertti Karttinen. ki je riOs pobral Vrsto pomembnih mednarodnih zmag. pa mladi vzhodni Wer*iec Rudiger Reiche in ne nazadnje tudi Jugoslovan Milorad Sta-I '°v, nosilec bronaste kolajne z anskega svetovnega prvenstva, ki *? lotos že potrdil dobro formo z zmagama na regatah v riannheimu, mimo tega pa je bil drikrat drugi v Berlinu in Mo-zj, nameček pa še tretji na “Partakiadi. Jugoslovanski štirje rini, ki so se uvrstili med dvanaj-“ririco najboljših na ' sVetti. bddo iriskušali vsaj potrdliti 'uspeh, ki 'šo ka jugoslovanski veslači dosegli na “Vetovnem prvenstvu pred trinaj-:™ii leti na Bledu. Takrat je nam-j četverec brez krmarja nepričakovano osvojil bronasto kolajno, osmerec pa je bil peti, čeravno so rio pred takratnim svetovnim pr-,enstvom strokovnjaki pripisovali ridi možnosti za kolajno. V današnjih polfinalih bo nastopi tudi italijanski dvojec s krmarim. vendar se je znašel v precej jkki skupini, V težji kot je druga kopina, kjer nastopata tudi Jugova Celent in Mrduljaš in tako kaže nima posebnih možnosti, J® uvrstitev v veliki finale, tem-j se bo boril lahko le za uvrsti- j °d riesta sedmega do za dvanajstega > Jugoslovanski čolni tilke- v so v dana-polfinalu dobili take nasprot-skifist Stanulov bo nastopil drupj skupini, skupaj s Franco-Galletom, mnogo obetajočim r^jotskih skifistom Vasilijem Jaku-odličnim Švedom Svenssonom, '^hodnim Nemcem Reichom in švi-I”r'ern Destrezom. Kljub temu bi t? moral Stanulov vendarle uvrsti-J med trojico najboljših in to po-^m tudi v veliki finale. ^ dvojicah s krmarjem bosta Celent in j -- v^-jc-ni. m Mrduljaš za najstnike čolne iz češkoslovaške, j?aniie, Romunije, Poljske in Maorske. češkoslovaški čoln je bil r/1' drugi na svetovnem prvenstvu, jjjak: tretji, Celent in Mrduliaš C sta še do letošnje sezone veslava v drugi kategoriji, to je v čet-L.reu brez krmarja. Kljub temu pa |( sodeč po letošnjih dosežkih lah ».objektivno dosegla uvrstitev med riJboljšo šesterico. ».y. dvojnem četvercu bo imel ju-? slovanski čoln. v katerem veslaču Pretta'>en' veslači Arežina, Pan-Jj- Obradovič in Stefanovič, zelo bnasprotnike v Nizozemcih, mncozii, ki so bili lani tudi na l^tovnem prvenstvu, zahodnih j^cih, ki nosijo bronasto kolr-ino . rinskega prvenstva, čehoslovakih c Poljakih. Sodeč po prognozah liv!! yendarle najmani možnosti za 0 rstitev v veliki finale jugoslovan-fj1 osmerec, ki se bo v svoji polnilni skuoini kosal z Avstralci hf tl1 so bili četrti na svetovnem |j.Venstvu) z zahodnimi Nemci (na so prišli s srebrno kolajno etovoegg prvenstva) Novozelandski so bili lani tretji na podob-j.'*’ tekmovanju, ter s sovietsKim tli,, žkoslovaškim čolnom, ki lani »f m nastopila, vendar sta letos že » lrdi|a visoko kakovost na med hodnih regatah. L^ol italijanski čoln med sve-t, tto elito bo dvojec s krmarjem, Up Iri, kot smo že dejali, najbrž .bo imel realne možnosti za u-«wltev med najboljše, kajti v 1 °li skupini ima svetovne prvake l NDR čoln Sov.jetske zveze, ki pi,,1 sicer ni nastopal, vendar je g°va kakovost letos že znana. ST«, tega pa še čolna Zahodne feafddt.ie in Bolgarije, medtem ko t^voRt čolna ZDA (vsaj do sve-bib680 prvenstva na Bledu) ni *** Preizkušena. «Lahki veslači kategorija bodočnosti» Prof. Jože Ropret je zvezni kapetan jugoslovanske veslaške reprezentance. Vprašali smo ga, kakšno je njegovo mnenje o štirih jugoslovanskih «lahkih* čolnih. «Zel0 sem zadovoljen z uvrstitvijo četverca brez krmarja in z veslači Arga iz Izole, ki so zasedli deseto mesto, posebno pa še tudi s skifistom Grdovičem, veslačem kluba Jadran iz Zadra, ki se je uvrstil na deseto mesto, kakor je bilo od naše strani predvideno, v veliki konkurenci na letošnjem svetovnem prvenstvu. Mislili smo, da bo tudi Ivetta Volčič uspela priti v mali finale, a ji to ni uspelo, ker je veslala v zelo močni skupini. Če bi prišla v mali finale, bi gotovo bila približno na desetem mestu. Mi smo letos prvič nastopili z lahkimi veslači in veslačico. T0 bo lahko uvod v razvoj te vrste veslanja pri lahkih veslačih, katerih je vse več na naših državnih prvenstvih in na republiških prvenstvih; upam, da bomo tudi uspeli pripraviti za naslednja svetovna prvenstva boljšo ekipo.* «Videli smo, da je Romunija osvojila kar pet medalj, na lanskem svetovnem prvenstvu pa le eno. Kako si vi razlagate tak skok romunskih veslačev?* «Pred petimi, šestimi leti so Romunke šele začele veslati, moški pa so bili zelo močni. Tedaj je prišlo do stagnacije, zaio so pred štirimi leti začeli s sistematičnim delom in dobro izbiro veslačic, s profesionalnim trenerjem, tak0 da se danes vidi ta uspeh. Že na mednarodnih tekmah maja, junija in julija smo videli, da bodo Romunke zelo dobre na Bledu. Kar se pa tiče drugih držav, ima Vzhodna Nemčija že leta in leta dober sistem treninga in priprav svojih veslačev. Malo so presenetile Bolgarke, ki se niso ravno izkazale, kakor tudi SZ, ki ni bila med najboljšimi.* «Med lahkimi veslači smo videli veliko razliko v kakovosti med Jugoslavijo in tekmovalci iz tujine, kje so vzroki?* «Predvsem je pri nas še preslaba selekcija veslačev. Imamo zelo malo klubov, posebno takih, ki vzgajajo lahke veslače. Za državno prvenstvo smo imeli le tri četverce brez krmarja, od katerih smo zbrali enega, ki je bil takrat najboljši. Upali smo, da bomo s pripravami dosegli tudi boljše rezultate. Zato vidim našo slabost v tem številu: imam0 zelo malo trenerjev, KOŠARKA NA GOSTOVANJU Sloboda pri Kontovelcih Bosanci bodo ob tej priložnosti odigrali več tekem profesionalnih trenerjev pa sploh nimamo.* «V prvem delu svetovnega prvenstva so vse medalje med veslačica-mi osvojile tekmovalke vzhodnih držav, med lahkimi veslači pa je bilo obratno . . .?* cZelo pozitivno je, da je mednarodna veslaška zveza vpeljala kategorijo lahkih veslačev, da bi se lahko tudi tisti, ki ne tehtajo devetdeset kilogramov, ukvarjali z veslanjem. Lahki veslači v raznih državah trenirajo že petnajst let, posebno na Zahodu, kjer so (posebno v Zahodni Nemčiji, Nizozemski, Belgiji) imeli tako vrsto veslanja tudi na svojih državnih prvenstvih. Tako se je rodila ideja, da bi tudi lahki veslači imeli svoje lastno prvenstvo. Vzhod pa tega nima, tam imajo samo široko selekcijo za težke veslače in bodo sedaj gotovo tudi začeli z lahkimi veslači.* iU vodni del osmega svetovnega prvenstva je končan; kako ga vi ocenjujete po organizacijski plati?* «Prisostvoval sem zelo velikemu številu teh svetovnih prvenstev. I-mam občutek, da je tq eno najbolje organiziranih svetovnih prvenstev, kar sem jih videl kot strokovnjak. Imam vpogled v notranjo organizacijo, zdi se mi, da ni še nikjer tako dobro šlo kot pri nas; zato čestitam vsem, ki so se oprijeli organizacije tega svetovnega prvenstva.* KOLESARSTVO SAINT ElTENNE - Belgijec Ron-ny Claes je z naskokom zmagal na četrti etapi «Toura bodočnosti* za amaterje. Vrstni red: 1. Claes (Bel.) 4.47’07” (poprečna hitrost 36,883 km na uro) športna sezona 1979/80 je že pred nami. Večina ekip, je že pričela z nabiranjem kondicije. Seveda so profesionalni in polprofesionalni klubi že na koncu teh priprav in trenerji hočejo sedaj le še preveriti kondicijo svojih igralcev. Prav to hoče preveriti tudi trener košarkarske ekipe Sloboda iz Tuzle, ki je že lansko športno sezono zelo uspešno nastopala v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Slobo-P® končni lestvici uvrstila tik. pod vrhom, igrala je celo odločilno tekmp s Šibenikom za prestop v prvo zvezno ligo. Ta podvig pa ni uspel. Srečanje so izgubili s točko razlike. Kljub temu razočaranju pa Bosanci niso vrgli puške v koruzo. Z zavihanimi rokami so odšli zopet na delo, trdno prepričani, da jim letos napredovanje v skupino elitnih jugoslovanskih ekip ne more uiti. V ta namen so se športni delavci Slobode, med njimi Luka Talijan, že pred meseci, ko so s svojo naraščajniško ekipo sodelovali na turnirju prijateljstva, ki ga vsako leto prireja ŠD Kontovel, domenili z domačimi odborniki, da bi prišla njihova prva košarkarska ekipa prav v sklopu priprav na Kontovel, na enotedenske priprave. Že jutri bo tako prva ekipa Slobode na Kontovelu. V ta namen in ■'reiivsem na željo gostov, so se odborniki Kontovela med tem časom obrnili do raznih tržaških košarkarskih klubov, ki bi bili pripravljeni odigrati prijateljske tekme z omenjeno ekipo prav z namenom, da bi lahko trenerji še zadnjič, pred pričetkom prvenstva, preverili formo svojih varovancev. Poleg dveh tržaških ekip Alabarda in Don Bo-sca, ki sta se prav rade odzvale temu vabilu, se bosta srečala s Slo-bodo še dva kluba iz Slovenije. To sta Kraški Zidar iz Sežane in KK Kamnik iz Kamnika. To pa še ni vse, saj bo proti Bosancem igrala tudi zamejska slovenska ekipa, ki jo bodo sestavljali igralci Kontovela in Bora. Torej kot izhaja iz zgornjih podatkov, bo na kontovelskem igrišču že naslednji teden zopet zaživelo športno delovanje, ki j^ v teh poletnih mesecih nekoliko zaspalo. gostovanjem Slobode se praktično odpirajo vrata nove športne sezone tudi za to naše društvo, obenem pa se ponuja dobra prilika vsem ljubitelje tega športa, da si ogledajo kvalitetne košarkarske dvoboje. Razpored prijateljskih srečanj: Ponedeljek, 10.9. Sloboda - Alabarda 19.30 na Kontovelu Torek, 11.9. Sloboda - Kraški Zidar (Sežana) 21.00 na Kontovelu Sreda, 12.9. Kontovel - Kamnik 19.00 (predtekma kadetov) na Kontovelu Sredu, 12.9. Sloboda - Kamnik 21.00 na Kontovelu Četrtek, 13.9. Don Bosco - Sloboda 20.30 v Istrski ulici Petek, 14.9. Sloboda - Kontovel ■ Bor, 20 00 na Kontovelu. nogomet Turnir prijateljstva v Doberdobu V okviru desetletnice obstoja Mladosti se bo jutri na doberdobskem igrišču pričel turnir prijateljstva. Turnir bi moral biti izpeljan ob prazniku ŠD Mladost vendar so imeli tedaj odborniki težave z ekipami, zato so ga prenesli na jutrišnji datum. Tudi letos, kot že vsako leto, bo sta na tem turnirju poleg domače Mladosti in Sovodenj, nastopili tudi dve ekipi z druge strani meje in sicer ekipa iz Renč in pa Vodice iz Šempasa. Turnir je poleg športnega tudi prijateljskega značaja saj ima ŠD Mladost že vrsto let prijateljske stike z društvu iz bližnje Slovenije. Turnir bo služil ekipam kot priprava za nogometno prvenstvo. Jutri bodo odigrali polfinalna srečanja, prihodnjo nedeljo pa bodo na sporedu finalna srečanja. V prvem polfinalnem srečanju se bosta pomerili ekipi iz Renč in Sovodenj. V drugi polfinalni tekmi pa se bo domača Mladost pomerila z lanskoletno zmagovalko, ekipo Vodic. Spored tekem je sledeč: ob 15.15 Renče - Sovodnje; ob 17.00 Vodice - Mladost. D. Gergolet KOLESARSTVO ADSiA — iVioreno Argentin je prvi privozil skozi cilj na četrti in najdaljši etapi kolesarske dirke po Aosti za amaterje. 175 kilometrov od Leverogna do Pont Saint Martina je Argentin prevozil v 4.3'22" s poprečno hitrostjo 43,144 kilometra na uro. Vrstni red: Argentin Caneva Piatta Rovasio Taddei Neuradna lestvica: Paganessi Verza Minetti Godio Ferretti 4.322” po 4” po 10” 15.5’34” po 1’03” pi 1’20” po 2’20” Bogaert (Bel.) Averin (SZ) Rua (Portug.) Guse.inov (SZ) Lestvica: Gusejnov (SZ) Morozov (SZ) Averin (SZ) Picard (Bel.) Claes (Bel.) 4.48’ir 13.14’27” 13.14'28" 13.16’23” 13 16'57” 13.17'18” Uspeh rekreacije v Goric! Rekreacijsko igranje košarke, ki ga prireja Športno združenje Dom v okviru delovanja Mladinskega centra na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma tSimon Gregorčič* v Gorici, je doseglo nadvse zadovoljive uspehe, ki gredo vsekakor preko vseh začetnih predvidevanj. Posebno spodbudno dejstvo pa . je, če primerjamo z lanskoletnimi rezultati, s katerimi vsekakor nismo bili zadovoljni. Število letošnjih udeležencev stalno narašča, kar podčrtuje dejstvo, da so podobne pobude, vsaj v poletnih mesecih povsem potrebne in pozitivne, saj uspejo zainteresiraj tudi širši krog ljudi, v tem primeru ljubiteljev športa in rekreacije. Zato nameravajo prireditelji rekreacijskega igranja košarke izpeljati letošnjo poletno akcijo, ki se je pričela že meseca maja, vsaj do konca septembra, ali bolje rečeno, dokler bo vreme naklonjeno podobnim pobudam, ki se odvijajo na odprtih igriščih. Treningi rekreacijskega igranja košarke so dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 20.30 do 22. ure (igrišče Dijaškega doma, Ul. Montesanto 84 — Gorica). Treningov se lahko udeleži vsakdo, dovolj je. da se ob določeni uri prijavi na igrišče. —ik— KOLESARSTVO NA DVEH DIRKAH Peterica Lonjercev jutri v sedlu V jutrišnjem koledarju kolesarskih dirk bo na sporedu spet več nastopov. Tekmovalci lonjerske A-drie se bodo udeležili tokrat dveh nastopov. Med juniorji bo Sandro Čok dirkal ob 14.30 v Manzanu na 122 km dolgi in precej naporni progi po gričevnatih predelih okrog Čedada, z vzponom na Corno di Rosaz-zo. Lonjerski tekmovalec je zaradi šolskih obveznosti ta teden nekoliko opustil treninge, kljub temu pa upa, da mu bo uspelo popraviti nedeljski ne preveč sijajen nastop, ko se je pustil ujeti v koloni kolesarjev, ki je prispela na cilj z več kot štirimi minutami zaostanka za zmagovalcem Tocchettom. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je dirka odvijala v kraju Puia pri Pordenonu in so bili domači kolesarji nadvse favorizirani, predvsem pri vzponih, ko nj manjkalo pomoči. Med cikloamaterji pa bodo Macarol, Marušič, Poropat in Ferluga dirkali na krožni progi v Tržiču. Proga je povsem položna, odvija pa se na poldrugi kilometer dolgem krogu, ki ga je treba večkrat prevoziti. Lo-njerski vozači niso imeli na tej dirki, ki je bolj podobna kriteriju, kot cestni vožnji, nikdar sreče in niti tokrat ne odhajajo v Tržič z upanjem na visoke uvrstitve, medtem ko je absolutni favorit domačin Dean, izrazit hitrostni vozač. Lonjerski kolesarski delavci pa pripravljajo medtem še zadnjo letošnjo dirko cikloamaterjev v izvedbi Adrie. Dirka se bo odvijala 23. septembra, s startom ob 9.30 v dolinski občini, na 5 km dolgi krožni stezi, ki jo bodo morali vozači prevoziti desetkrat, nakar se bodo povzpeli do končnega cilja v Mačko-ljah. Celotna proga bo dolga 53 kilometrov. R. Pečar HA SVETOVNIH ŠTUDENTSKIH IGRAH V CIUDAD MEX1CU PRVI NASTOPI ATLETOV Nepričakovana zmaga kubanskih košarkaric nad Sovjetinjami CIUDAD MEXICO - Danes stopa v ospredje «kraljica športov* atletika. Poleg kvalifikacij so že prvi dan predvidena kar tri finalna tekmovanja in sicer v metu krogle za moške in ženske ter v skoku s palico. Kar se tiče kvalifikacij bodo prav gotovo pritegnile zanimanje tako jugoslovanskih kot tudi italijanskih navijačev. Na športno prizorišče stopajo namreč najboljši jugoslovanski in italijanski atleti: Simeoni (višina), Pisič (110 ovire), But-tari (110 ovire), Stekič (skok v daljino), v naslednjih dneh (atletika bo na sporedu, do 13. septembra) bodo prišli na vrsto evropski re- korder na 100 metrov Mennea, Sre-jovič (troskok), Scartezzini (3000 z ovirami) itd. Posebno zanimivo je, da Mennea ne bo nastopil na 100 metrov, tekel bo le na dvojni razdalji, kjer bo skušal zrušiti še drugi evropski rekord legendarnega Borzo va. Včerajšnji dan je potekal v znamenju premoči ameriških plavalcev in sovjetskih telovadcev. Prav atleti teh dveh reprezentanc so imeli levji delež pri osvajanju zlatih, srebrnih in bronastih medalj, še enkrat so Američani potrdili svoje res izredne plavalce, Sovjeti pa svojo dolgoletno tradicijo elitnih telovadcev. Med sovjetsko elito se je vrinila odlična Romunka Ungureanu, ki se je praktično sama postavila po robu taki velesili. Pri plavanju bodo na sporedu še kvalifikacije za moške na 200 metrov hrbtno in 100 metrov prosto. Posebno druga disciplina je zanimiva za italijanske navijače, saj bo na tej razdalji tekmoval Guarducci. Prav ta plavalec, veliki up italijanskega športa, je letos precej razočaral. To pa je tudi povsem razumljivo, saj je bil zaradi poškodovanega kolena precej dolgo miroval. Sedaj pa izgleda, da se počasi zopet vrača v prvotno dobro formo, kar je tudi dokazal pred nekaj dnevi v Tokiu. Največji optimisti pričakujejo od njega celo zlato medaljo, računajoč na dejstvo, da ne bo nastopal njegov največji nasprotnik Stein-bach. Vseeno pa je tak Guarducci-jev podvig malo verjeten. še eno lepo vest ža Italijane pred stavlja prva bronasta medalja, ki jo je včeraj osvojila italijanska plavalna štafeta 4x100 prosto. PLAVANJE (finale) 100 m metuljček ženske 1. Elizabeth Rapp (ZDA) r04"04 2. Laura Hinderaker (ZDA) 1’04”98 3. AUa Gričenkova (SZ) 1'05”28 200 m prsno ženske 1. I. Fleissnerova (ČSSR) 2’41”00 2. Debbie Rudd (VB) 2’41"88 3. Anha Skolarczyk (Pol.) 2'42”81 4x100 m prosto moški ZDA (Hillencamp, Miller) 7’36”03 Thornton, Sharpe) SZ (Lazbo, Priseldn, Kučepelev, Mihejev) Italija (Revelli, Quadri, Bollati, Guarducci) GIMNASTIKA (ženske posamezno) Preskok' Marija Filatova (SZ) Elena Davidova (SZ) Teodora Ungureanu (Rom.) 19.450 Parter Filatova (SZ) Ungureanu (Rom.) Davidova (SZ) Gred Ungureanu (Rom.) Grigoras (Rom.) in Grozdova (SZ) Bradlja 1. Ungureanu (Rom.) in Filatova (SZ) 3. Grigoras (Rom.) 7'40"40 7'49”20 •19.500 19.475 19.800 19.750 19.600 19.600 19.500 19.400 19.300 NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA FORTITUDO TUDI LETOS FINALIST V zadnji tekmi turnirja se bo danes pomeril z Vesno Portitudo — San Marco 2:0 FORTITUDO: Bertocchi (46. min. Scarcia), Ciacchi, Baldassin, Saia, Bintus, Predonzani, Braico, Rosset-ti, Callegaris, Repa, Andreassich (58. min. Galante). SAN MARCO: Balzarin, Giraldi, Toffanin, Ellini, Stradi, Paolič, Mo-satto, Čerin, Pacor, Rosin (46. min. Pison), Savi. STRELCI: v 16. min. Repa, v 27. min. Rossetti. SODNIK: Ferrario iz Trsta. GLEDALCI: 100. Miljska ekipa Fortituda -je drugi finalist letošnjega turnirja za prvi memorial Žarka Raceta. Fortitudo in kriška Vesna bosta torej danes odigrala finalno tekmo za prvo in drugo mesto. Lansko leto je pokal osvojila prav miljska ekipa, ki starta tudi v današnjem srečanju kot favorit. Križani pa prav gotovo ne bodo odigrali podrejene vloge, kar so tudi dokazali v prejšnjih tekmah. Polfinalno srečanje med Fortitu-dom in San Marcom je bilo na nizki tehnični ravni in brez dvoma ni zadovoljilo maloštevilnih prisotnih navijačev. Nogometaši Fortituda so vsekakor popolnoma zaslužili zmago, čeprav so stopili na igrišče v okrnjeni postavi. Igrala je namreč ekipa kadetov, le s tremi nogometa- ši članske ekipe. Niti San Marco ni igral z najboljšo postavo, kar se je seveda zelo poznalo na igrišču. Igra obeh ekip je bila raztrgana, brez vsake povezave in borbenosti. Izgle-dalo je kakor, da ekipi igrata trening tekmo, tako da je bila igra tudi zelo dolgočasna. Oba odločilna gola sta padla v prvem delu tekme, zaradi banalnih napak in raztresenosti obrambe San Marca, ki je v nadaljevanju skušal zmanjšati rezultat. Toda napadalci San Marca so bili vse preveč netočni, obramba Fortituda pa je bila vedno na mestu. ., id .. .j j Primorje je sinoči premagalo v malem finalu S. Marco z 1:0 (0:0) in je tako osvojilo 3. mesto tega turnirja. W. H. r t 6I J Pris[)f‘vujl(> sa DIJAŠKO MATICO ŠD PRIMORJE priredi danes, 8., in jutri, 9. septembra ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Kultm lega doma na Proseku «Na Balanci*. Od 20. ure dalje ples z ansambloma Supergroup in Tl.e Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski ........................................ DANES IN JUTRI V BAZOVICI Prvi športni praznik Sloge V okviru te prireditve se bo danes začel tudi ženski odbojkarski turnir za «Pokal bazoviških žrtev» Danes in jutri bo na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici prvi športni praznik Sloge. Mrzlične priprave organizatorjev so končane, tako da je v Bazovici že vse nared. Vsi upajo sedaj še na lepo vreme, ki bo v Bazovico prav gotovo privabilo lepo število obiskovalcev. Tam bosta, seveda, na razpolago prigrizek in domača kapljica, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel priznani šaleški kvintet iz Velenja. Vzporedno s praznikom potekajo tudi športna tekmovanja. Odbojkarski turnirji So v polnem teku; tako so na primer rekreativci svoj turnir zaključili, v mini odbojki so najmlajše opravile izločilna tekmovanja, danes in jutri pa bodo stopile na igrišče še članice. Rekreativci so igrali ves teden, zadnja tekmovanja so bila na sporedu včeraj. Oglejmo si vse rezultate in lestvico turnirja: Sloga 2:0 Breg Primorec - Kras Sloga -Kras Breg - Primorec Breg - Kras Primorec - Sloga 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 Lestvica: 1. Breg, 2. Primorec, 3. Sloga, 4. Kras. Po tekmovanju so igralci odšli v sedež športnega društva Poleta na Opčinah, v Konkonelski ulici, kjer je bilo na vrsti nagrajevanje. V mini odbojki so v četrtek in včeraj pri Banih odigrali izločilni koli. V četrtek je v A skupini prvo mesto osvojil Sokol, ki je svoja nasprotnika premagal z 2:0; druga pa je bila Sloga A, ki je z 2:0 odpravila Kontovel B. V B izločilni skupini je zmagal Kontovel A, ki je premagal Bor in Slogo B z 2:0, Bor pa je premagal Slogo B z 2:0. Finalna tekmovanja bodo jutri in sicer: mali finale ob 8.45, finale za prvo mesto pa ob 9.30 na zadružnem igrišču v Bazovici. V primeru slabega vremena bodo tekme v telovadnici ‘pri Banih. Daneš se bo začel tudi ženski članski turnir za iPokal bazoviških žrtev*, ki ga Sloga prireja v sodelovanju z odborom za proslavo bazoviških junakov. Ni slučaj, da bo ta turnir na sporedu prav v Bazo vici, kjer so pred 49 leti odjeknili prvi fašistični streli in tako krbto pretrgali nit življenja štirim mladim slovenskim fantom, ki sb zagrešili le to, da so ljubili svoj jezik in svoj narod ter verjeli v boljši jutri. Ženskega turnirja se bodj udeležile vse tržaške Slovenske ekipe in sicer: Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol ter Hrast kot goriškj predstavnik. Izločilna tekmovanja bodo na vrsti danes. Organizator je sestavil dve izločilni skupini: v skupini A igrajo Bor, Breg in Kontovel, v B pa Hrast, Sloga in Sokol. A skupina bo igrala na igrišču Slomškovega doma, B pa na igrišču Gospodarske zadruge v Bazovici. Težko je napovedati favorita turnirja, saj so ekipe v teh dneh šele začele s svojimi pripravami na prvenstvo in tako še niso v formi. Vendar mislimo, da se jeziček na tehtnici nekoliko nagiba na stran Borove ekipe. URNIK TEKEM A SKUPINA (Slomškov dom) 15.00 — Kontovel - Breg 16.00 — Breg . Bor 17.Ou — Bor - Kontovel B SKUPINA (Zadružno igrišče) 15.00 — Sokol - Hrast 16.00 — Hrast - Sloga 17.00 - Sloga - Sokol V primeru slabega vremena bodo tekme A skupine v telovadnici openske srednje šole, B skupina pa bo igrala v telovadnici pri Banih. Mali finale bo na vrsti jutri ob 10.30. Ob 15.30 bo pri spomeniku štirim bazoviškim junakom, osrednja spominska svečanost, kjer se bo z vencem poklonila spominu Bidovca, Miloša, Marušiča in'Valenčiča tudi Sloga. Takoj po proslavi pa bo na zadružnem igrišču finale za prvo mesto. Zmagovalec bo prejel «Poka] ba zoviških žrtev*. INKA 1. prvi drugi 2. prvi drugi 3. prvi drugi 4. prvi drugi 5. prvi drugi 6. prvi drugi 1 2 1 2 1 X 2 2 1 2 1 X Atalanta - Inter Bari - Roma Brescia - Pistoiese Cesena - L.R. Vicenza Fiorentina - Como Lazio - Udinese Milan - Genoa Napoli - Cagliari Palermo - Lecce Perugia - Sampdoria Spal - Bologna Ternana - Verona Torino - Op; mn TENIS ameriškega tenisa, ki je porazil vse najmočnejše na svetu, razen Argentinca Vilasa. Tudi v ženski konkurenci so prevladale Američanke, saj so bile o-stale tenisarke druga za drugo izločene. Edina, ki je zdržala, je Če-hoslovakinja Navratilova. Čaka pa jo zelo težka naloga: premagati mlado, a izredno borbeno Tracy Austin. V moških dvojicah sta John Mc-Enroe in Peter Fleming v finalu gladko premagala svoja rojaka Boba Lutza in Stana Smitha s 6:2, .6:4 in tako osvojila prvi naslov a-,meriškega odprtega prvenstva. igoi SKOKI V VODO - deska (moški) 1. Kosenkov (SZ) 589,08 2. Ruiz (Kuba) 562,17 3. Li Kom - Zheng (Čile) 547,56 Še rezultati tekem v ženski košarki. Veliko presenečenje so pripravilo košarkarice Kube, ki so povsem nepričakovano premagale renomirane Sovjetinje z 69:66. Jugoslovanke pa so izgubile proti Bolgariji s 97:65. Sovjetski vaterpolisti so premagali Italijane z 8:5, italijanski odbojkarji pa Madagaskar s 3:0 (15:2, 15:0, 15:9). Turnir rokometa v Tržiču V nedeljo 9. septembra se bo odvijal v Tržiču turnir v rokometu, na katerem bodo nastopile ekipe iz Italije in bližnje Slovenije. Nastopile bodo sledeče ekipe: Cividin iz Trsta, Izola in Škofije iz sosednje republike ter HC iz Trsta v moški konkurenci. V ženski konkurenci bodo nastopile sledeče ekipe: Inter in Auri-sina s tržaškega ter Izola in Škofije iz Slovenije. Turnir se bo odvijal na igrišču na Trgu republike, s pričetkom ob 14. uri. BOKS HACHINOHE (Japonska) — Kolumbijec Ricardo Cardona je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v super petelinji kategoriji (WBA). Cardona je premagal po točkah izzivalca Japonca Yukija Se-gawo. AVTOMOBILIZEM MONZA1 — V Monzi je bil včeraj na sporedu prvi del uradnih poskusnih voženj formule 1 za petdeseto VN Italije. Najboljši časi: ‘ Amoux (Fr.) 1’34”704 renault turbo Jones (Avstralija) 1’34”982 williams Villeneuve (Kanada) 1’34”986 ferrari Regazzoni (Švica) T35"339 williams Scheckter (J. Afrika) 1'35”501 ferrari 6. Jabouille (Francija) 1'35”665 renault turbo Dvajsetletni John McEnroe je nova zvezda ameriškega tenisa Delovanje ZSŠDI ZSŠDI sklicuje naslednje nogometaše za mladinsko prijateljsko tekmo z NK Ilirijo iz Ljubljane, danes, 8. t.m.,: Vidali, L. Gre-gori, Tul, Gašperlin, Kostnapfel, S. Kraljič, J. Milkovič, A. Sedmak, Pečar, F. Žerjal, Lovr' a, Tonict-ti, Finessi, Kalc, F. Kralj in Salvi. Zbirališče vseh sklicanih l igome-tašev bo v soboto, 8. 9. 1979, pred-Prosvetnim domom na Opčinah ob 9.30. Zainteresirani se lah... o* brnejo na urade ZSŠDI (tel. 767304) za r*e podrobnejše informacij:. •iiiiiiiiiiiititiiiiiiitiiMiiiitiiiiMtitiiittiimiiiiiiiHitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiitnii KOŠARKA DANES/N JUTRI V SEZAM NA FKViiri&iVL ZDA «OPEN» Premoč Američanov na domačih igriščih NEW YORK - Takoj ko so se vremenske razmere izboljšale, so se tekmovanja na odprtem teniškem prvenstvu ZDA spet začela. Izredno dobro so se v kvalifikacijah o-drezali Američani, ki ^e bodo v polfinalu spopadli med seboj. Iz tekmovanja sta namreč izpadla edina neameriška tenisarja, potem ko je Tanner premagal Borga, Gerulaitis pa Južnoafričana Krieka. Prva sta v četrtfinalu stopila na igrišče Johr. McEnroe in Eddie Dibbs. Publika, ki je morala zaradi dežja kar dolgo čakati na dvoboj, je bila razočarana, saj je po približno petnajstih minutah (ko je bil rezultat 2:1 0/30 za McEnroeja) Eddie Dibbs zaradi bolečin v hrbtu odstopil. Vitas Gerulaitis, ki se je kvalificiral v polfinale z zmago nad južnoafriškim tenisarjem Kriekom, se je moral potruditi za uspeh bolj kot je razvidno iz samega izida 5:7, 6:3, 6:4, 6:3. Veliko mu je seveda pomagala večja izkušenost. Tako se b0 v finalu spopadel Ge-fulaitis s Tanner jem; sedemindvajsetletni Connors, zmagovalec treh odprtih prvenstev, pa bo srečal dvajsetletnega McEnroeja, novo zvezdo ZANIMIV TURNIR Udeležile se ga bedo naslednje ekipe: Borac, Puljanka, Monting in Kraški zidar • Posreden spopad med Nikoličem in Žeravico ? KK Kraški zidar iz Sežane bo danes in jutri priredil kakovostni košarkarski turnir, ki bo za domače ljubitelje košarke in za ljubitelje športa sploh lepa priložnost, da si ogledajo zares dobro košarko. Na sežanskem turnirju bodo namreč nastopile naslednje peterke: Borac iz čačka, Monting iz Zagreba, Puljanka iz Pulja in seveda domači Kraški zidar. SPORED: DANES, 8. 9. 17.00: Kraški zidar — Puljanka 19.00: Borac — Monting JUTRI. 9. 9. 10.00: finale za 3. mesto 12.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v sežanski telo- vadnici. Glavni favorit tega turnirja je seveda čačanski Borac, ki ga vodi slavni Aca Nikolič. Košarkarji iz čačka so bili v minulem prvenstvu 1. jugoslovanske lige največje presenečenje, saj so kot za stavo premagali tudi bolj renomirane nasprotnike in so se uvrstili na zgornji del prvenstvene lestvice. Zanimivo bo tudi preveriti moč Puljanke, ki jo vodi drugi jugoslovanski strokovnjak svetovnega slovesa, to je Ranko Žeravica, ki je prav letos odklonil vrsto laskavih ponudb jugoslovanskih in tujih prvoligašev in je raje ostal v Pulju, da bi nadaljeval svojo tako uspešno delo. Žeravica je namreč v Pulju sestavil dobro moštvo, ki je v minuli sezoni napredovalo v drugo ligo. Sicer pa tudi Monting in sam Kraški zidar na tem turnirju ne bi smela odigrati podrejene vloge. Skratka, obeta se zanimiva košarkarska predstava, ki si jo velja o-gledati. (bi) OBVESTILO Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se ho začelo vpisovanje za minlbasket v torek, 18. septembra ob 1' u na siadloi • »Prvi maj* v Trstu, ' i , za igralce letnikov 1970 in mlajše, ob 18! uri pa za igralce letnikov 1968 in 1969. Obenem obvešča, da so se atk '-ske priprave za igralce L nik 1967 že pričele (vcak d n ob 16.30 na »Prvem maju*), in da bo naknadni sestanek za te igralce v torek, 18. septembra, ob 18.30 na »Prvem maju*. Košarkarska sekcija IT Bor obvešča, da se bodo treningi za košarkarje letnika 1966 pričeli v ponedeljek, 10. septembra, ob 18. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. 1 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN* V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 cjin, za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetia mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 rfe'd fenIHl tednom neposredno imenovalo ministrstvo za pravosodje potem ko so iz zapora prišla v javnost nekatera pisma in dokumenti, ki so jih napisali Toni Ne-gri in tovariši. Dejstvo da so zaporniki objavili vrsto dokumentov je sprožilo val polemik tudi v samem ministrstvu ki je tako sklenilo da imenuje posebnega nadzornika v tem oddelku. Predsednik vlade Cossiga v Bariju Nekaj dnj po namestitvi dr. Baldassina so zagovorniki priprtih avtonomistov na posebni tiskovni konferenci obtožili slednjega, da je uvedel v oddelku represivne ukrepe in kazni, ki niso v skladu s kaznilniško reformo. Oglasili so se tudi sami zaporniki, ki so prejšnji teden priredili hrupen protest in podpisali resolucijo, ki so jo naslovili ravnatelju Rebibbie. Iz tega torej odločitev da se nekateri avtonomisti predmestijo v druge zapore tudi zaradi tega ker se bo v Rimu 20. septembra začela sodna obravnava proti nekaterim pripadnikom «NAP»; ki bodo torej v tistih dneh v rimskem zaporu. Sprva so se širile vesti, da so včeraj ponoči premestili v druge zapore vse pripadnike delavske avtonomije in domnevne brigadiste med katerimi tudi Negrija, Moroc-dja in Farando. Kasneje pa je ministrstvo za pravosodje sporočilo, da so iz rimskega zapora premestili avtonomiste Farrarija Brava ,Ve-sceja, Zagata, Dalmavivo ter Scal-zoneja in pa urednika revije «Me-tropoli* Virna in Maesana. Zapornike so premestili v razne kaznilnice, ki veljajo za najbolj vame in sicer v Novaro, Cuneo, Favignano, Termini Imerese in na otok Asinaro. Kot je bilo pričakovati je sklep povzročil val protestov s'strani sorodnikov in zagovornikov, radikalna stranka pa je napovedala, da bo v zvezi z zadevo vložila interpelacijo v parlamentu. Nekateri sorodniki premeščenih avtonomistov pa so naslovili na predsednika republike in na višju sodni svet protestno brzojavko, v kateri med drugim tudi zahtevajo takojšnjo odstavitev nadzornika posebnega oddelka v rimskem zaporu, (st) PO SOBOTNIH MANIFESTACIJAH V SAN SEBASTIANU BASKOVSKA DEŽELA RAZPLAMTELA ZARADI UMORA ŠTUDENTA QUIJARA Policijskemu agentu nekdo stavil v puško pravi naboj namesto gumijastega Predsednik vlade Francesco Cossiga je včeraj svečano odprl 43. velesejem v Bariju (Fiera del Levante) (Telefoto ANSA) Napoleon in moškost LONDON — Seksualna revolucija nas bo, če ne drugega, zavarovala pred lakirni mitomani, kot je bil Napoleon. Tako se da vsaj sklepati iz študije angleškega zgodovinarja Jamesa Robinsona, objavljene v reviji nRogal societg oj medicine». Angleški zgodovinar je v zdravniškem poročilu, ki so ga napisali po Napoleonovi smrti na otoku Sv. Helena, izsledil, da je bil Napoleon •tvisok 1,65 metra, imel je široke boke, kot' zrela ženska, po telesu ni imel kocin, njegovo modo pa je bilo še celo premajhno...* Robinson zato trdi, da je Napoleon posvetil svoje energije osvajanju sveta, ker je imel na spolnem področju pač j.ienx«la možnosti za osvojanje žensk... PORDENON -r Neznanci so včeraj ponoči odvrgli proti hiši mestnega redarja v Pordenonu dve za-fcigalni bombi, ki pa sta povzročili 1« znatno materialno škodo. Hotel se je iznebiti zaročenke pa jo je «vtihotapil» na Poljsko .............................................................................................. tiskovna konferenca kampučijskega veleposlanika v Pekingu PEKING — Veleposlanik Demokratične Kampučije v Pekingu je tujim časnikarjem izjavil, da so biU »napak in skrajnosti* Pol Po-tovega režima krivi vietnamski a-genti, ki so se vrinili v upravni a-parat. Pich Cheang je tudi pozval princa Norodoma Sihanuka, naj prevzame predsedstvo nove '»Patriotske in demokratične fronte z.a veliko narodno enotnost Kampučije* (FPDGUNK). Veleposlanik je tudi prebral program nove fronte, ki predvideva «demokratične svoboščine* in politično koalicijo, katere glavni namen bo. »boj proti vietnamskemu agresorju*. HAMBURG - 23-letnemu Ernestu Kosnickiju je spodletelo, da bi svo-jo zaročenko Joanno Chrupek s silo in zvijačo odpeljal na Poljsko s pomočjo svojega prijatelja. Dekle je po rodu Poljakinja, vendar je lansko leto zaprosila zahod-nonemške oblasti za politično zatočišče, potem ko je prispela v Hamburg s turističnim vizumom. V tem mestu sta Kosnicki in Joanna živela skupaj, dokler se mladenič ni naveličal dekleta. Da bi se je čim-prej iznebil, si je izmislil načrt, po katerem bi jo odposlal v Poljsko. Od vzhodnonemških oblasti je najprej dobil zagotovilo, da bodo odstranile s svojega ozemlja Joanno in prijatelja: dekle bodo odposlali na Poljsko, fanta pa v Zahodno Nemčijo, Nastal pa je problem, ka- ko peljati Joanno v Vzhodno Nemčijo. Zato je Erneste skupno s prijateljem stlačil dekle v prtljažnik avtomobila, prijatelj pa je odpeljal proti nemškemu mejnemu prehodu, 40 km od Hamburga. Mladenič je privozil mirne zahodnonem-ških stražnikov, i,e da bi ti opazili nobene nepravilnosti. Na vzhodni strani pa so odkrili nesrečno dekle in aretirali mladeniča. V Hamburgu je vsekakor njegova mati javila policiji, da je sin izginil. Po tem dejstvu so hamburški policaji prišli na sled Kosnickiju in ga aretirali. (ns) TRENTO — Preteklo noč je v dolini Giudicarii tovornjak zašel s ceste, ker so mu odpovedale1 zavore in se zakotalil približno 60 me- trov po cestnem bregu. V nesreči je izgubil življenje 15-letni Sandro Grassi, medtem ko sta bila njegova sopotnika ranjena. VARŠAVA — Deset ljudi je izgubilo življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila včeraj ponoči v bližni Strazovva v južni Poljski. Potniški vlak, ki je vozil na progi Leipzig - Preiemysil je iz še nepojasnjenih razlogov čelno trčil v ustavljeno kompozicijo. BANJALUKA — V Banjaluki in sosednjih občinah so včeraj ob 13.50 zabeležili potres z močjo 5,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Pet minut kasneje so zabeležili še dva šibkejša potresa, škode ni. MADRID — Baskovska teroristična organizacija ETA, ki je po sestavi «statuta iz Guemice*, ponovno pričela brusiti svoje orožje, je pretekli konec tedna dobila od policije «v dar* dragoceno smrt. Uboj študenta Ignacia Quijara med sobotnimi demonstracijami v San Sebastjanu je za organizacijo ETA in njene politične zagovornike nepričakovani dar neba. Vrtoglava spirala terorja in nasilja bi lahko ponovno zajela nemirno in izmučeno baskovsko deželo, ki se na jesen pripravlja na referendum o «statutu iz Guemice*, s katerim ne bo dobila samo navidezne avtonomije, temveč ji daje možnost, da bo ta avtonomija resnična, zdrava in dolgotrajna. Policijski strel je medtem prekinil kratkotrajno premirje, ki so ga Baski doživljali v poletnih tednih v upanju, da se bo mir vrnil v deželo. Do nemirov na je prišlo, ko so .jih najmanj pričakovali. Baskovski separatisti v koaliciji »Herri Bata-suna* so za prejšnjo soboto napovedali poulične manifestacije v San Sebastianu v znak protesta proti odločitvi francoskih oblasti, da ne bodo več podaljševale dovoljeni za bivanje baskovskim političnim beguncem. Madrid in Pariz sta se namreč dogovorila, da se bosta s skupnimi močmi borila proti baskovskemu terorizmu, kot prvi u-krep pa so Frgncozi sklenili, da bodo povzročali sitnosti baskovskim beguncem v Franciji. Civilni guverner pokrajine Gui-poscoa je odbil dovoljenje za manifestacijo, ker se je bal, da bi prišlo do neredov. Poleg tega si niso smele oblasti privoščiti mani festacij v pričakovanju referendu ma, posebno ko je manifestacijo pripravila stranka, ki je tesno po vezana z organizacijo ETA. Prav zato je guverner ukazal policiji. naj razprši množico, ki se je v soboto zgrinjala na ulicah San Sebastiana. Prav tedaj pa se je zgodilo tisto, česar so se vsi bali — kri je ponovno tekla na ulicah San Sebastiana. Študent Ignacio Quijara je obležal na asfaltu zadet od policijske krogle. Politične strasti so se razplamenele: na ulice so stopili tudi tisti, ki niso nameravali protestirati. ETA in n je si pristaši so dvignili glas protesta, skoraj triumfalno so izjavili — Poglejte, v baskovski deželi je vse ostalo pri starem, ponovno prelivajo baskovsko kri, oboroženi boj .je torej edina rešitev, «Zakaj se je to moralo zgoditi*, se sedaj sprašuje španska javnost. Zakaj je policist streljal na Quija-ra? Je bilo dejanje namerno, je agent izvrševal ukaz? Španci se obeneip sprašujejo, če je bilo to dejanje fanatičnega posameznika ali pa del širše akcije, ki naj izpodkoplje politično trdnost v baskovskih pokrajinah. Španci se tudi čudijo, da je študenta ubila policijska krogla, saj v Španiji rabijo med manifestacijami samo gumja-ste krogle in ne svinčenk. Preiskava pa .je neizpodbitno dokazala, da je študenta zadela res policijska krogla, a za razliko od drugin je bila ta svinčenka. Nekdo je agentu podtaknil pravi naboj ta pa je streljal prepričan, da nima v rokah smrtonosnega orožja. »Kukavičja krogla* je torej povzročila v baskovski deželi novo napetost. Miru si torej ne želi samo ETA temveč tudi druge sile, ki so proti avtonomiji, ki je za njih za propad Španije. (voc) Zaradi nasilja nad umsko prizadetim Agenti pred sodišče RIM — Z izpustitvijo na začasno svobodo 42-letnega, umsko prizadetega Benita Di Curzia, ki so ga pred tremi dnevi agenti javne varnosti aretirali v Rimu zaradi »ne- odgovornih* besed ali gibov na njihov račun, se ta sodni primer še ni iztekel. Benitov brat, ki je tudi njegov skrbnik in še dve priči so namreč vložili pri državnem pravd-ništvu dve ločeni prijavi proti a-gentom, ki so sodelovali pri aretaciji. Iz prijave izhaja, da so možje postave skrajno grobo in nasilno postopali z umsko prizadetim, ki sploh ni bil napadalen ali nevaren. Pestili in brcali so ga tako pred kavarno, kjer so ga aretirali kot nato na komisariatu javne varnosti. Tam so isti agenti pretepli po glavi in zlasali tudi dve priči, ki sta skušali posredovati za izpustitev Benita di Curzia. Volčjaki ubili 12-letnega dečka TRENTO — Srhljiva smrt dvanajstletnega fanta, Crispina Lossa, je pretresla vse prebivalce doline Primiero blizu Trenta. Crispina so namreč napadli in do smrti obgrizli trije psi volčjaki, ki so stražili neko ribogojnico pri vasi Imer. Deček se je v četrtek popoldne odpravil v gozd po gobe, ker pa ga ob mraku ni bilo domov, so starši obvestili policijo. Skupine prostovoljcev, gasilcev in orožnikov so njegovo truplo našle šele včeraj zjutraj zraven ribogojnice. V ograji, ki obdaja stavbo, je policija opazila večjo luknjo, skozi katero so volčjaki zbežali ter nato napadli in obgrizli dečka. Obdukcija pa je pokazala, da verjetno niso povzročili smrti malega Crispina ugrizi, ampak srčna kap, ki je nastopila zaradi prevelikega strahu. NEW YORK - Predvčerajšnjim je na dražbi bila prodana za bajno vsoto 10.000 dolarjev Hitlerjeva knjiga «Mein Kampf*, ki je opremljena z diktatorjevim posvetilom majorju Schuelerju van Kriknu. Novo rekordno vsoto je treba zabeležiti tudi za prodajo slike iz 16. oktobra 1942, ki nosi Hitlerjevo posvetilo. Premožni kupec je za sliko potrošil 3600 dolarjev. tudi on svoje pristaše. Med Pra" znovanjem, ki se je zavleklo skoraj vse do jutra, so nekateri ^nedolžni* navijači delili letake, v katerih so napadali člane omenjene komisije. Nedaleč od prizorišča «športne» manifestacije pa se je komaj **" čela druga manifestacija, ki P®J* športom nima kaj opravka. Pred sedežem organizacije ameriške e-notnosti se je namreč v jutranji® urah zbrala množica sorodnikov, med katerimi je bilo največ žen* in otrok, nasprotnikov Videloveg* režima, ki so v zadnjem času n' ginili brez procesa. Ti ljudje s0 tiho pričakovali, da jih bo enega po enega sprejela posebna komisija. ki pa gotovo ni mogla poslušati vseh, saj so nekateri tuji novinarji našteli pred sedežom OSA nad dva tisoč ljudi. Vsekakor T nekaj sorodnikom «desparecidosov» le uspelo članom komisije prika^®' ti tragično usodo političnih nasprot' rukov v Argentini. O hudi represiji v državi pa zgovorno priča dejstvo, da je pred dnevi policija a' retirala pod obtožbo prevratniške dejavnosti Raula Aramendija, enega izmed vidnejših predstavnikov argentinskega odbora za človečanske pravice. Kaj je zakrivil hudega Aramendi, da si je zaslužil tako obtožijo? Prejšnji teden je kot predstavnik omenjenega odbora sprejel Irca Maierada Carrigana: Nobelovega nagrajenca za mir, je prispel v državo, da bi se n* lastne oči prepričal o človeških političnih svoboščinah v tej južnoameriški državi. V bližnjem Čilu pa je položaj A* hujši, saj je Pinochetova hunta i* večkrat odrekla mednarodni komisiji OZN za človeške pravice vstopni vizum. O dramatičnosti položaj* v državi pa priča kruto dejstvo, o* je včeraj policija s silo razgnal* skupino otrok, sinov in hčera V°~ litičnih jetnikov, ki so hoteli mirp-ljubno zasesti dansko veleposlaništvo in tako opozoriti svetovno fav' nost, da postajajo razmere v dri*' vi dan za dnem bolj dramatične' Tudi v ostalih predelih države f* širi protest proti teptanju političnih pravic. V Conceptionu, 500 kilometrov južno od Santiaga, je večja skupina sorodnikov politični® jetnikov miroljubno zasedla kate’ dralo in škofijo ob tihi podprl cerkvenih oblasti, ki so se pee® dnevi tudi javno izrekla proti r®' žimu generala Pinocheta, (st) GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Sede legale in Roma — Direzione Centr. in Trieste — Reg. Soc.: Roma 258/21 — 98 — Cod. Fisc. 00079760328 ZVIŠANJE DRUŽBENE GLAVNICE od 78.996.208.000 lir na 100.000.000.000 V smislu sklepov izrednega občnega zbora, ki je bil 30. juhija 1979, se bo začela 19. septembra 1979 brezplačna izdaja 5.250.948 novih delnic z nominalno vrednostjo 4.000 lir, ki bodo nakazane delničarjem po 4 nove delnice za vsak snopič 15 starih posedovanih delnic, koriščenje od 1. januarja 1979. Kotacija pravic na italijanskih borzah se bo pričela od že omenjenega datuma 19. septembra 1979 in se bo končala 18. oktobra 1979. Ustrezne operacije se bodo izvajale na sedežu družbe v Rimu, na centralni direkciji družbe v Trstu, na direkcijah v Benetkah in Milanu ali pri naslednjih pooblaščenih blagajnah: . v Italiji: Banca Agricola Milanese: Banca Antoniana di Padova e Trieste; Banca Cattolica del Veneto; Banca Commerciale Italiana; Banca Credito Agrario Bresciano; Banca cTAmerica e d I' talia; Banca del Monte di Bologna e Ravenna; Banca di Legnano; Banca Nazionale deirAgricol-tura; Banca Nazionale del Lavoro; Banca Piccolo Credito Valtellinese; Banca Popolare di Bergamo; Banca Popolare di Bologna e Ferrara; Banca Popolare di Lecco; Banca Popolare di Milano; Banca Popolare di Novara; Banca Popolare di Padova e Treviso; Banca Popolare di Sondrio; Bane* Popolare di Vicenza; Banca Provinciale Lombarda; Banca S. Paolo - Brescia; Banca C. Steio-hauslin & C.; Banca Toscana; Banca Vonwiller & C.; Banco Ambrosiano; Banco di Chiavari * della Riviera Ligure; Banco di Napoli; Banco di Roma; Banco di Santo Spirito; Banco di Sari degna; Banco di Sicilia; Banco Lariano; Cassa di Risparmio di Genova e Imperia; Cassa di R1' sparmio di Roma; Cassa di Risparmio di Torino; Cassa di Risparmio di Trieste; Cassa di Rispar-mio di Udine e Pordenone; Cassa di Risparmio di Venezia; Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza e Belluno; Cassa di Risparmio in Bologna; Credito Bergamasco; Credito Commerciale; Credito Italiano; Credito Lombardo; Credito Romagnolo; Credito Varesino; Istituto Bancario Italiano: Istituto Bancario San Paolo di Torino; Istituto Centrale di Banche e Banchieri; Itabanca - Societ* Italiana di Credito; Monte dei Paschi di Siena; v tujini: Creditanstalt - Bankverein, Dunaj; Banque Bnixelles Lambert, Bruselj; Banque de Neuflize, Schlumberger, Mallet, Pariz; Banquc Rotschild, Pariz; Lazard Freres & C.ie, Pariz; Bef-liner Handels und Frankfurter Bank, Frankfurt na Maini; Hambros Bank Ltd., London; Samuel M°n' tagu & Co. Ltd., London; Kredietbank S.A. LuJtembourgeoise, Luksemburg; Amsterdam - Rotterdam Bank N.V., Amsterdam; Pierson, Heldring & Pierson, Amsterdam; Citibank N.A., New York; Morgan Guaranty Trust Company ot New York, Nevv York; The Chase Manhattan Bank N. New York; Credit Suisse, Ziirich; Societe de Banque Suisse, Ziirich; Union de Banques Suisses, Ziirich; in morebitne droge banke, ki poslujejo s pooblaščenimi italijanskimi bankami v smislu zakon*1 Po 31. oktobru 1979 se bodo operacije za brezplačni nakaz lahko izvršile samo pri centralni direkciji v Trstu. Rim, 7. septembra 1979 ASSICURAZIONI GENERAL1