BJJJJJBJnnnnnnUnnnnUaaanZ
Zli ttevatti.
C«aa M Ttsarjar.
IUHIeti
.Slov«
.Slovenski Narod" velja po pošti:
K 24-. I*
»rta
. . 11-
•   . IVO
knciati vel^S   retrm«anf ■ peta vrsta ia enkrat po 14 via., za dvakrat po 1. sm , la ttiktai aii večkrat p»  10 vsi Pri teruti      ruph po dogovoru.
fa tor r aix . jimr   itkUrnacije, mserati itd.
to je mauno ir it r n atvao.
CrttfLiotooi BaaOara v lic a it S, o rriaVni Irsst.
Ki
■■a Stez aSaOsOse vpoilatvt nan* mi.e m:
ne ozira.
za Avstro-Ogrsko:
celo teto.......K 25 —
pol leta........ 13-
cetrt teta........6 50
na mesec     ......    . 230
za Nemčijo:
celo leto.......K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30" —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka k*. ¥•: Eaafiova attca St, 3, (spodaj, dvorišče le.o), telelan St- 85
Deželnosodn! prsascflnlft o
Ljiljani.
Le v ir nik   a* ni
le je pričel boj u ajc-na*L*lniku. Mi se nismo poli za kako gotovo osroo. ampak samo protestirali proti nemško - na cijocalnenia nad>vetniku Cliif r j a. katerega nam horo vsiliti nemški Volksrat«.
fia bi »lepili javnost, trde ne i »ki listi »X. Fr. Presne*. iTare»po»u in drugi, da je KNnT najstarejši Hati -
K^ipokU piše v zadnji številki: t L'por i zoper E Une rja i je popolnoma neutemeljen, ker je KUner po činu (»ranam«» na>tarejai uradnik gremija nadsodiara v Grarlrn in ker hi imenovaoje Slovenca značilo zapostavi jenje dvornega »vetnika Flsner
Ta trditev je lažnjiva. Klsner ni
; o činu najstarejši sodnik izmed « nih. ki pridejo v poštev. niti v Grad-
• i niti pri drv. arih §odnih dvorih. Klsner je postal nasvetnik dne -7. januarja 1907. 1.. služi 33 lat ter je selc čefrto leto v 6. rinovnem razredu, njegov kolera T o m a i e pa 15. leto. K*sner je titularu i dvorni svetnik šele nekoliko mesecev. Tomšič pa 7. leto. Tomšič ni bil nikoli nas politični pristaš ter se za politiko ni i ikoli brisal, vendar moramo priznati, da je pošten in izredno zmožen sodnik. Znano je. da že blizo 15 let šteje med najboljše juriste v Gradcu. Navzlic temu in akoravno se ni nikoli kazal Slovenca, je bil večkrat preferiran. Škodovalo mu njegovo čisto slovensko ime. Danes se bode izgovarjalo, da je Tomšič že presTar.
FUnerjn je vlada naklonila na-t >\ dvornega *\etnika z oeividnim namenom, tla bi »e mngia potem izgovarjati: glejte. Klaner je po činu starejši! Toda kje stoji zapisano, da se morajo deže|no*odni predsedniki »♦mati iz gremija nad*odišr? To je »*varno neutemeljeno in nasprotuje rudi d'tedanji   praksi. Predsedniki
• •-želnega sodišča v Ljubljani v porednih 40 letih so bili: Laofcio al. r'hengereot, fiertscner, Kaprefz. Ko-
• erar in Lev Ič nI k <od I. 1808.1. No —den izmed le-?eh ui prijel direktno >. graškega gremija na predsedniško nesto v Ljubljano. Samo Koć» var je •il nekoliko časa v Gradcu, a postal
najprvo podpredsednik * IJublja in šele   pozneje   po Kapretaov* »m rt i pn-rKednik. Lushin ^•her sta prišla iz Novega n*u~ T^vičnik iz ruinistrntva, Kapcetz je bil ie preje v Ljubljani.
Navedeni    predsedniki  so sicer
aru* 11 z vevjo ali uianjs«> \ nem«i }>-• i.avodilih «-eutraliie vlade, a iuh«-e zmed njih  ni bil pravi  Nensve ali ce!,. nemški na<-ijonalec
Pa starosti.   službe m    dobi in oloJbi mt aa čina atareji kakor Klsner
Kav i ič     (imenovan    ^5.    .na na 1«ae> ». nad»\etnik Polee \b. janu •   i  l*>*"vi   ui dniari.  Po       ii hirzo dve leti stareji kakor Klsner je dr.
Kavčič, se C let.i pre<lsetiiiik. izU.reu jurist in idealen sodnik, ki *e ni nikoli vmešaval v polit i k »-r n,- pri-rada nobeni politu-ni »franki v «k-ze-I ■  \' • n i v       i ne iiM*-
l#u*Uiii,» \ itui;**Ka u kitieea . Mi >m«» /4i to. da za\z«'iiii«> prvo sodnikovo aaaaaa v nepristranski In aa vse MTani n^«l\ i^ni mož. ki si je ifcVf-t »v<»jega |«*»kli«a in ima -> - »j*- ! . - . a in. ti. |»a ka«. |m» litik. katerega vodijo   stranke. Mi
nem-Ta«.
pi.i        '--iH m  uaein m njegova
krivda ui dokazala in «i*.ir;t < oton.
* __
.     -a   i 'i   dno ji- jiiog-
.. - I   / »11 11 k.m z 11 i* iT« * \ e
je ni.m ti t»it i /.upnik i u i ju a \ i lito ob-i »jei: . <i- /upiiikoN  je bilo |>rav;>»'tiiu »taliju
na i «    \ »i* k' * t t<»
nreo^Ki iM»iH.':ii<rii.a
i ki
if v
m
velja
aj
%keca      \"o!k>mta . blatta    it.L. k itati bi tos.fi v Ljubljani bolj neostri!. Ako Gradcu S m,
primernih la to. da
i   soffrnk -dejstvo, ila ji v G radet-n tko v,
to. tla ne pride al Gradec. K o nM a t a je v   zadnjih 44» 1 »tih samo par *4oven*ktl» kaferi ai%«> zatajevali tsvoje
preko Gradi a k aajvUW»ma dvom nihče. Tu je dvoje mogoče, ali ni nobeden   z *.~d s1 "venskih   sodnikov tnS štajerskem. Koroške m i »i Kranjskem zaseden aa tako me-to. ali pa jaatifaai t uf ra^a postopa pristransko. Tertinm ron datur. Tako daleč, kakor *e hr»di dane«, t'idi ni •>! rek» irla^oviti protivnik Slovencev.    pre<lšcdnik Wa-ser. ki je nekoč rekel slovenskemu sodniku,   da rad   priznava,   da so Kranjci bolj zmožni in marljivi, kakor Nemci na Gor. Štajerskem in Ko-
v". e|i mi.o nekatera nerzporlhn na fakta, katera lahko zavijajo naaa sovražni nemški li^ti. a jnstični minister jih ne bode mogel sata pri. kadar bode moral za*v»varjati •» »j<» no-4 »oomnili bi a*a. da je pravna temelj države, ne pa r**rm»ni/ .« ija in i/p*«dk.t|.a\anje pravnega f;ut .
f
Škofje in lopnit
Najnovejši dekret papežev je aav [ prav I pnaa4aVMna in temeljito konci-v?*aj relativni neixh M, -m kov.   8aaletja je bil kaavnmanao f-ravilno uoaearon župnik sanon-toi* ti '-Kronik *»voje    fare in ga ni    nih« •• sr*-\ odatavHi. *-e «e ni prearenil na
ki jih 1
11 fMltOUi
/•41.
dekrft j
. -tali
aam
c e je bil njegova krivda dekret po je dal
f ra\iio. tudi ka »p*-i*I<' onike le. da ga kaka h u irivie: .! "n.jeira I r.i\ i«-.». ",a žil Pai^-iev i
min
lahko deli kak
>i« .1   l»» . . «\ '. -!i i
Ltjego\ i -u^nji suliairiistm* i\ n sa. kadar aa mi
Ta pope.   v de krt'1 je      .mlii \« liko p<k .»riHist in veliko   ne\oljo v vseh katoliških deželah. Saj > v kri <*tn-»*ii!  ii;:mt  tju z \ ~.  . . inoderniini i.az*>n  »ti načeli in i**stavija na
ajavo «*i i.• t«• »■ ■ ji- cis* ■ /♦• pre<i stoletji spoznala za dobro.
Župniki v katoliških de/> lah bodo v prihodnji' na slabšem kakor hu-
kajti lnidoJi-ii a v Sibirijo aamo krivini in je bila dok laaan l^ajaži v župnfVe popolnonus Škofje imajo sedaj h;O* pravega \ zro-1 iz toužbe. Treoa jt» idobna tere ijalka j1 > in že ima škof ipnika odstavi, dekr*'L j«' Iprl iiP/km-ioosti vrata na siežaj ovnik ni imel nikdar pravnih jati'^« v. a zdaj je l/pofihil «-e zadnje, kar se je pr /.upnikih -.;<♦<• - natrati i a io garancijo proti krivici in na-pod katerimi sme /upnika odstavit i m - § m x 1 i; i -rlastu-m. da ni oobeo žaanaik varen, kajti tudi m v u im ika. ki idealno živi in id»alno iz}h»lnjiije v*e svoje d«!1 - i -t . j«> m«> goče na ucMlIaui pat*-, • v • ira dekreta obtrlaviti.
t .j-ili je bilo «i* :tj v zjriHlovin-skil» knjitrnh o «mlm m običaju t lirikih sultanov. Ce se jr -i.iianu kak
• . -   ivni   funketj« '»».»r  /ntp* m 1.  n h je l • -!a! svileno \rvieo in mož ^e moti, eo tudi ni m« i siir zakrivil.
Ta običaj je sedaj no|>e/ v|n»lial / i katoliške /upnike škof je i?obil pra-^ teo. do aOH* župnika pozvati, naj -e -.ir i.th'si. tu |»ra\ naj -aui od fw»ve župnij « - ipnik temu f>o-velju ne |Kikori. jnitem pra sme škof
♦ u-taviti in spoditi h«.»malitete. ki jih je papež aa te slučajo d«»Ui!t v., take. da lilijo niri^t«« samo na -meh.
K a
tako
S t«*in papeževim dekretom >o skofji /adobili velikausko oblast nad /upniki, ki so vendar k«<! eksp<»iienti eerkve važni faktorji, i '* ntraliziianje iihm i v <-erkvi je - tem j>ostalo največje. Daue^ so dulioviiiki vseskoz oreapravni sužnji, ki morajo > pasjo P«<koi nostjo izvrševali dana jim po-l>odo že kakršnakoli. V ea-ruuenega naziranja je to nor boo sonc P no. !feavoatav Jamianes duhovniki demo-ia jeziku, zanje same pa \ p»lj...»" i-trkveoi po^ia\ar uretllie, ki bi;« ;» v oltra^ najpripr^stejšim jiojmom o demokratizmu.
Kako se IkkI;* /.upniki >auii spri-;az?'j!i       novo .   . o «;d      bo. *o
j« popoinoiua njihova ^tvar. sodimo pa. da bodo dobili malo slabše mnenje o avtoriteti, kakor so je imeli do--lej in da bodo žareli dobivati nekaj pojmov, kaj je pravzaprav svoboda, ki -o jo doslej tako obhistno zani vali. ker   je   aam i   oiso pogrešali.
Smešno pa I..... hoteli župniki
še naoalje nu-topom k"t avtorit^-* ko jih je vendar papežev dekret degradiral ua staiišče. kakršno imajo v lari sanii rivali in ne ljudje.
>v ar in« pa še drn^rn >rnn. ki mora zaninsati vso javnost in vsakega p« >va m i enega državljana. Župniki namreč ni—' «-aua» *-erk\^ni služabniki, nego izpolnjujejo deloma tudi državna opravila in eksistirajo kot žnn-aiki sploh -am«. ih. volji in - privoljenjem države. Iirž-iva :ih priziava kot cerkvene funkcijonarje. ; n nala-!te posle in j i * • ? dovoljuje izvrševanje žaoooakih pravil —- pozna pa smo župnike, ki jih škofje ne ^nir-aa poljuhnosti od>tavl;iati. Ce je cerkev sedaj brez vednosti in privoljenja države premeni la pravno stališče župnikov, je s tem premenila vse pravno razmerje med cerkvijo in .ir.a\>. Zuoniki sedaj niso oof to. kar so bili. obseg njihovih pravi-/iin je «erke\ «»k*-oH;?. razširila pa obseg njihovih dolžnosti. Sedaj pa nastane vprašanj". e ^? ix> ilržava mogla s tem sprijazniti. O tem. da s* merodajni kn^gi v Avstriji ne bodo uprli, ne dvomimo čisto nič: Avstrija je danes najbolj nazadnjaška in najbolj klerikalna država v Kv-ropt. Vprašanje pa je. če se bo par-lameio tako laiiko udal. Kakšen vtisk j» napravil paiw,cv dekret, je spoznati iz a lasov, ki zahtevajo aii popolno ločitev države od eerkve ali vsaj i7vrsitev že sklenjene, a na papirju ostale |Kstavi» o ustanovitvi katoliških verskih občin, ki bodo imele i ravie.» svobodno voliti /.uonike tako. da ti ne l»odo odvisni ne od škofov n.' is! zlobnih ljudi. ne<ro samo od ijud-- ■ "ir;i . u 11 Ki n/ >
it enftrnt dr. Susteršič.
Pod tem naslovom citira Masa-ivkov »Ca^'- od dne 8. t. m. »Sloven-i-e\a izvajanja o češki politi-ki in odgovarja na ta izvajanja. »Cas'< piše med drugim: -Odveč bi bilo ponavljati, kar vemo vsi. Gospod dr. Šu-steršič se je zvezal z gospodom Udr-žalom v s vrli o obstrukc'je in je s po-močjo radikak-ev. ki \ nlpirajo vsako obstrukeijo. to obatrnkeijo izpeljal, akoravno ostale čtšk* stranke nis<j hotele obstniiratj ... (i. dr. Šnster-| ši< vidi v jK*liliki .Slov. Knote« )>od bvojim in g. Udržala vodstvom uspehe in taji neuspehe. - Na tem, da je 7(iaj »e vedno Bicuerthov kabinet I»ri krmilu, baje ni ležeče in to boje nima pomena. To je naravnost klasi-čen izrek. Slov. Enota< ni imela dru-K«*g-a )»rogra!ua, drugega cilja, nego strmoglaviti Bienerthovo vlado. In dr. Šusteršič ne vidi v tem neu--wiia. da je g. baron Bienerth pognal parlament.
(iosp. dr. Šusteršič se raduje in upa. da se v jeseni ne bo delala niti saiiKičeška. niti samoslovenska politika, temveč sku|ma politika. Vedno smo bili za združitev s Slovenci; tona g. ur. Šimteraič si razlaga to zveze preveč enostransko in sebično. Dve leti ni bilo o naših zahtevah niti govora, vedno smo delali skupno lolitiko. tako uspešno, da je vseh naših ljudi kar groza ... G. dr. Šusteršič se moti. če si razlaga skupno ]M>stopa.nje s češkimi poslanci tako. iia brn!.» zdaj v si naši poslanci delali njegovo politiko . . .
Doslej je imel g. dr. Šusteršič za vse delovanje samo — obstrukeijo. Ta se ni obnesla, in zato je zanjo pri nas malo navdušenja; morda niti ne t ri radikaleih . . .
Mi hočemo spet dohiti vpliv in !>omeu. ki nam gre in zato iščemo drugo taktiko. G. dr. Šusteršič se ji ' bo moral prilagoditi. Njegovo vodstvo se ni obneslo — mora ga pe»pu-fctitt drugim. O tem se bo — upamo — že prepričal.«
Uubliono - Trst.
Kakor znano, je za časa septem* berskih dogodkov 1908 takratni ljubljanski župan na vse možne načine. 7 v porabo vse svoje avtoritete in vse sile, ki mu je bila na razpolaganje, delal na to. da pomiri demonstrante in tla demonstracije prepreči in javno je povedal, da jv? pod njegovim vodstvom stoječa mestna iK>licija v\*e jK>lno ljudi aretirala. Demonstrant je so v Ljubljani takrat pač ]>obili precej šip, a
LISTEK.
U 90ID.
Jesensko liatj?, rdeče, žareče, je v fcolneu šumelo, pelo je smrt Večerni žarki, tiho bežeči,   so OS topili v laljni mrak.
Sedel  sem v senci  pod    k osla-♦ m Na srcu mi je težko ležala tista k: jo občuti človek, kadar sc raicda. kakor v neusmiljenem < rle • alu. seV> in svoje življenje, svoje neba nje in preobražanje, svojo mladost in ovoje umiranje.   Vse. kar je mislil io storil,   zadobi iienadoma drugačno lice in drug pomen. Prišel je v kroj. ki mu je bil drag v spomina, gledal je vos začuden in ga ni spoznal. »Kaj si to ti, si bel moje mladosti! To ni tvoj obraz, slepe so tvoje oči in me ne pozdravljajo!« Srečal je človeka, ki ga je v zda v ni h časih i -r> a ljubil; pust in hladen je njegov pogled,   njegova roka je mrzla, *ree ne govori več s srcem. Kar je bilo nekoč živo, je okamenelo, je brez
du-e m b -sede \ <*aka n»i-»cl, tako
m««čna in vroča v uri poroda. živi la le v edini tisti uri. nato je ovene-la. umrla; tako pode hst z veje. leži v prahu zgrbljen in mrtev. Vsaka mi-el. vsaka beseda, vsaka kretnja — ovenela. okonnoaela du^e ni več v nji. Kaplja za kapljo hje iz t-- posod**, ki <e ji pravi moje življenje; kmalu ho riostida prazna. List za li-storn pada s tega drevesa, ki se mu pravi moje življenje; kmalu bo drevo suho m golo. I Vena vijanja ni, oe prerajania: kaj bo iz prelite kaplja iz odr»adlega lista, kdo ve; ali prazna pohoda 1k» razbita, golo drevo se
\m,  p« isušilo . . .
Večerilo te je v gaju; zapihal je hladen veter, v goatejaih jatah je polet a v alo mrtvo listjv na tla.
Prišel j> mlad par. Tiho sta šla ia počasi, nista videla ne velega list ja ne večernih seoe. šla sta kakor »kosi svoje lasomo mlade sanje. Slišal sem šepetajoe»« besede, stisal sem jih raz I o* n o v *\oj#mi» «reii. ko sta bila že dale«-, dvoje sen«- v mraku . - Nič \ *« n** morem aovoriti. ne napi«aii t* h besed; meni so kaplje, v pesek ia- . lite. listje, pokojen o na tleh. Mladost, I
ljiilK»z#»n.  zvestoba,  i     o   •   \ prih.nl t.o^i     ♦ r;i  \  -r»*i «» Ik'^iIi' nera-
zumljive in prazne, kakor brezni i s« 1-rta govoi vel m \ \ t }*\ pi T;; m dale« \ mraku, tam so /ive in v roje: kmalu 1 »odo ležali- \ -p<onmu. kakor velo listje v pesku. Ti pr.'slail-ka. ljubezniva " k i#» s> /da/,, ti pre-sladka. Ijuliezniva? Še v daljnih mislih te ni ve-* ... Ti nadvse dragic . . . kje si zdaj * Še v daljnih mislih te ni več . . .
Prišlo je dvoj,, starih ljudi: vračala sta se v mesto, (hi se je opiral * h palico, ona je bila sključena v pas in je enakomerno stresala z glavo. Govorila *»ta počasi in momlja je z vel mi i ustnicami
Kmalu pritisne   zima, skrbeti bo treh« za drva!« Xa drva!«
Huda zima Im». se bojim!
I>aj Bog. da .jo prebi jeva!« Daj Bog!' V zdi ho vaje,   upognjena   in trepetajoča sta počasi tonila v noč.
Potegnil je močnejši veter in ploha listja se je vsula na pot...
Prišlo je z lahkimi koraki dvoje mladih fantov, dvoje veselih št m
tov. Poznal -eni pesem, ki sta jo i»ela. Tudi satu sem jo prepeval, to pesen« prešerne, boja željne, v zmago verujoče mladosti. Mlade oči so videle, mlado srce je spoznalo, da je vsa na-lodova preteklost častivredna fosili-ja brez življenja in brez sokov za sedanjost ter da je ta sedanjost sama jtopolnoma zgrešena vijugasta pot v močvirje. M bole oči so videle in mlado srce je epozualo vso našemljeno in našarjeno laž očitnega in skriteara življenja, častitljivo krinko na neča-stitljivih licih, čisto suknjo na nečistih telesih. In ob tem spoznanju se je uprla mlada volja, s silnimi porotni i se je vzdignila visoko nad močvirje, zmagoslavni prihodnosti naproti . . . Ne poznam več vseh tistih besed in misli; predaljne so mi. — kaplje, od peska popite, listje, v prah T »obojeno. Kje je zdaj tisto spoznanje, kje hrepenenje ia hoj in zmagat... Dvoje senc se je tiho izgubilo v mrak. v posuštevanju velega listja so vtih-n ili kozak i. Z njima je šlo in se je izgubilo spoznanje, hrepenenje, življp-nje — šla je in se je izgubila mladost ...
Prialo je mimo dvoje starih gospodov; vračala sta se t moato, trud-
na sta bila in vpognjena. v obnošene suknje tesno zapeta. Zdelo se mi je, da sem že videl, pred eno samo minuto videl ta nagrbljena. vela. siva lica, te udrte, zaspane oči, ta tenka, trepetajoča kolena; in da sem slišal te grgrajoče, težko so peče glasove, te puste besede, pred eno minuto slišal.
»Dober kofetek je tam gori, še zmirom dober kofetek . . .«
»Dolier kofetek! Ampak lani, bi se mi zdelo, da je bil še boljši!«
»Morda je bil res boljši .. . Smetane, mislim, da je premalo .. .«
»Nekako vodena je, bi se mi zdelo!«
»Res. vodena je! Ali drugače je kofetek prav dober!«
»Prav dober je!«
Momljajoča, upognjena sta se S tresočimi koleni počasi izgubila v m rak .. .
Vstal sem tudi jaz. Zmirom močnejši je bil veter, kakor prod nevihto se je usinalo listje na črna tla, že so štrlele gole veje proti nebu —
Ivan Cankar.
•drugače niso aa pm vili in ne ene ni u Nemra ni Vil nt ■ i t Ijna ne en los. Vzlie lena u pa vlada od tedaj \ Ljubljani nekako izjemno stan je. dva človeka sta bila ustreljena, osem jih je bilo ranjenik, cela vrsta obsojenih na strašio- ječe končno pa župan poglavitno zaradi kak deinon-stracij ni bil potrjen ta obe. avet raspu ščen.
V nedeljo so bilo v Trotu veli* kančki iafTedi proti 8loveooom. Po-
I • tja je vedela* da bodo izgredi. No le ker je italijansko časopisje h u jokalo, nego ker je vea Trat vedri, kaj Italijani pripravljajo. Zarodi tega js bilo koaaagniroojo vojaštvo, je bilo v službi 600 redarjev in je bilo poklicanih 200 orožnikov. Orožniki in redarji so bili zbrani okrog osovcacev
Hrvatov — aa hrbtom orožnikov ia redarjev pa so Italijani divjali po mesta kolikor *o hoteli. Korakali so •d ulice do ulice, od enega konca me-ata do drugega, raakijali tipe. deaso.
Ii rali cela, s palicami ia noži napadali in pobijali Slov care. moške ia žen »ke in otroke. Popolnoma proste roke so imeli in nihče jih ni oviral. Ke-ilarji in orožniki «*o pazili na Slovenec in Hrvate, konsign i ranega vojaštva pa ni nihče poklical. Tako slabo je eeaa raka   policija   v Trstu
t varovala javni red in imetje in telesno varnost.
Pri tržf-ških demonstracijah je tudi interveniral župan dr. Vale-r i o. ki ni samo župan, r.ego tudi de-7clai glavar in kot tak specijalni zr-
>;>nik krone. A dočim je Hribar v Ljubljani miril, skušal izgred.* pre-j rečiti in dal potno ljudi aretirati, je Valerio v Trota hujsLai tzgr-daike »n z njimi tako frateraiziral, da so ga v svojem navdušenju nosili na ramak. V Ljubljani je župan dal de-
• • n-rr mte arvtira»i. \ Trota BO i i *« > žnpon bodril aa izgrede, kličoe iim »iToragrfo floi eidu Triestc iialiaaa kar jc fakinav-o Las» razvnelo, da je pred očmi tržaškega žu-I a na demolirala celo kavarno.
Ljubljana — Trst. Kakšen razloček! A kaj je vzrok temu razmčru! Kieoertkov ■ litri, ki sloni na In. da je treba Nemce in Ital v ~ak način protežirati. Slov pritekati ob tla.
Načrt novega bazenskega
;akona.
Dr. Alojzij K o k a i j. XXIV.
Isvali^anja svoj«t-ir~ >e pa okri-
vi »»ni storilec, ki v »vrbo prem »tenja kupčiji ali prometu v napi** oa prodaj postavljenega a.i v promet spravljenega blaga ali pa v kakem takem, za večji krog namenjenem t z lasa, s katerim se ponuja na prodaj blago ali dajatev, uvrsti tako neresnično navedbo o kakovosti, o aa-i nu proizvajanja, o maoiiai. v kra-* n. iz* . ru ali . ilola\aem \iru k. je sposobna provzročiti nakup ali naročilo. Te vrste kaznivo dejanje s« pa kaznuje z lahko ječo ali zapo-rom do 3 anrseeev ali z denarno glo-l»o do 1000 K. S kaznijo na prostosti >«- pa sme »pojiti tudi dej
1000 K. Ako je pa storilec že krat zagrešil to dejanje, se naj ga pa « bsotli na lahko ječo od 1 tedna do 6 mesecev, poleg te kazni na prostosti *e mu pa sme naložiti še denarna ka-zi n do 2000 K. Pri razlagi izrazov je na uporabiti zgoraj obravnavani pr-\i odstavek § 385. To dol«Vilo se nam • • . zrlo umestno, ker se je doalej na Tem polju tako predrzno grešilo, da v* bolj pač ni moglo in vendar storilcev ni doletela zaslužena
ima tndi v t« odrediti odstranitev in : a nadel zaznamek z napačno na vedsko se po zaznamek ne da ločiti, 1 a zapade cela »tvar z zaznamkom vred. Po* led nje je pa tedaj izključeno, ako je prešla stvar te v kast kake tretje osebe.
Iz vseh dosedanjih določil pa lahko povzamemo, da se je načrt dede pomire je živil postavil na nekoliko milejše in treaaejše stališče, kakor po ilneedoj veljavni zakon in -tej>nio v dobro nagemu načrtu. Ilosedaj veljavni zakon je namreč mislil h i »reve i i ko strogostjo nadomestiti to. kar so poprejsni zakonodaja!«! zamudili in s tem je po seveda ustrelil preko cilja. Načrt po ubira i tem ožim sreda jo not in ta se zdi tudi nam edino prava.
Posebno zanimivo m tndi umestno ar nam po zdi kaznivo dejanje oškodovanja dobrega ffospodarskeca imeaa. Dosedaj veljavni zakoni takega izrecm ga določila niso poznali. Res je sicer, da je dobro gospodarsko ime tudi že doslej uživalo nekoliko kazenskega varstva, a to varstvo jc bilo očividno nezadostno in tudi nekoliko nespretno. Doslej je nudil nojBiiif aajno § 486. kam. ank. nekoliko zaščite proti napadom na dobro gospodarsko ime. ker je praksa a. pr. obrekovanje kredita smatrala za orc-atopek zoper varnost Časti po 5 t***, kan. zok. Ker je pa naš načrt ustanovil izrecno tako kazensko določilo v
mu štejemo to aa veliko
ataviiol po besedilu storilec, ki
zatrjuje proti tretji oaebi ali na ki ja aoatopam tod i tretjim tako noreMiiiemo orjatvo, ki ja apoaoboo onkodovati kom« apoea-vanje. kredit, kupčijski obrat ali izvršavanje poklioa Takega storil« a ne kaznuje z lahko ječo sij zaporom do «S atsnrv ali s denarno kaznijo do 2000 K. To denarno kasen po smatram«* za prenizko, ker ni v nepravem razmerju a škodo, ka-
tero lahko priza«teiie oškodovane o hudobni obrek ovale* V tem oairu bi poč želeli, da -♦• ta agrožeiia denar na kazen ladatoo zviša, t V se je pa z dejanjem aotanovila nevarnoat go->;HHlarskega poloma za napaden«-a ali oškodovalo t - \*-.-u- stavilo osek. potem se pa ima izreči kazen lahke ječe od l tedna do 1 leta. S kaznijo na prostosti ae pa, -me v obeh slučajih združiti todi še denarna globa ' - -i* t» K. Ta denarna globa do *Ji**i K je pa ««či vidno prenizka, ako se upošteva one grozne poaiediao, ki jih lahko provzruči to kaznivo dejanje in ki ao gospodarski polom ''d Za potrebno smatranu* v sled tega, da naj se vaporedna denarna globa prav loaotoo zviša in sicer najmanj na 10.000 K Da se da krivično napadenemu obrekovanen vsaj nel.o liko javnega zadoščenja pa določuje nadalje še načrt, da se szoe na predlog še razsoditi, da se ima obso-dilna razsodba ob«av iti. T določilo kot zelo umestno in pravično mora aao le najtoplejše pozdravljati. Storilca se pa ne preganja uradoma, temveč   le   na podlagi zasebne ob-
pri na-ilo ua
zanimi ] tero naziva navit tiranje di ta dolov i ta simpatična, je pri onih,   ki so sem načrtu.
to. da se že v kali zatro vse nepoštene in iumparske spletka rije od strani takih ljudi, ki hočejo živeti dobro in lahko na stroške drugih, to je svojih ubogih in neizkušenih žrtev. To kaznivo dejanje se no lahko zagreši na več načinov. Predvsem je to kaz nivo dejanje zakrivil oni storilec, ki je za tako novico v tiskovinah, ki naj bi vplivala na borzno veno kake-ga vrednostnega papirja ali blaga, dal ali obljubil ali sprejel ali si dal obljubiti tak imovinski dobiček, ki ni z njegovo dajatvijo prav v nobenem razmerju. Nadalje pa zagreši to kaznivo dejanje tudi oni Morilec, ki i"a drugemu ali obljubi imovinski dobiček za to. da ae ne bi v tiskov ini priobčila taka resnična vest, ki se nanaša na bistveno in za us-anovi-tev borznih cen pri vrednostnih papirjih ali blagu važno okolnost ali kdor za to sprejme ali -i da obljubiti imovinski dobiček. Taksna storil
ce-udi *er«
globa do MM K. M .rilcu naklonjeni imovinski «k>bi rek pa zapanie. Po ua*em mnenju je <o uarna kazen, na katero ae lihk-obsodi storilca in ki znaša do 10OM kron. veiiao prenizka, ker kodo to dejanje največkrat zakrivili od* veliki borzni spekulanti, ki si on ta nepošten način -zaslužijo« brez v ike-ca truda stotisoče ia atntiaafr i lo zailijooe. Ravn*» to pa velja
Tazo dhavm kanen. kakor km de parno   globo bode potreba    iz« lat no povišati, ker sicer to kazensko določilo ne bode   doseglo avojega plemenitega namena
To kaznivo dejanje pa zagreši tudi oni storilec, ki v namenu, da bi vplival na borzno ceno kakega vred-t -t nega papirja ali blaga, sklene kako navidezno kupčijo ali uporabi kako drugo tako sredstvo, ki ja ono-- ho da pr« vari o lasi okolanoti, ki je bistveno važna za ustanovitev borzne orne. Tega kaznivega dejanja ae pa okrivi tudi oni storile*-, ki razširja po tiskovini ali po kaktfc, za borzni promet namenjenih poročilih ali k«»očno na borzi sanmi neresnične vesti, da bi druge a tem pripravil do • ipisa, nakupa ali prodaje kakegj. vrednostnega papirja ali takejra blaga, a katerim aa na aorzi kapčnje. Takega stori len se pa kaznuje z lahko jočo od 1 tedna tlo ] leta. S to kaznijo na prostosti se pa sme spojiti tudi denarno kasen do 20.0UH K Ta vsota se nam zdi iz zgoraj po v dar jenih razlogov preniska. Končno navaja načrt pri tem kaznivem dejanju tudi še to annaatno dnaaotto* da oa same radi tiraaja kanov obsojenega storilca izključiti od •■•».- k -i Ivorze za 6 nssoreev. Vodstvo borze jc po upravičeno dobo izklju-« it ve raztegniti na 3 leta.
Nadaijno kaznivo dejanje je pa
nivo dejanje je pa todnj podano, ako ja storilec krati vladno prenov od. da
ali
pozival k izselitvi v to to kaznivo anjonje tndi oni storilec, ki je ao-
per svojo boljšo vednost javno kva-lisal goapodarake ali zdravstvene razmnro tuje liiiih on Ink aaeia, ki je spoaokon, da aa ljudje začno
ljevati v to deželo ali da se tako izseljevanje. To kaznivo dejanje se pa kaznuje z lahko jačo ali zaporom od 3 dni do o* mesene\ S to ni jo na prostosti se pa sme tudi žiti dranroo kazen do 200u K To do-ločilo našega načrta se nam zdi zelo a mestno, ker se je žalibog le že prevečkrat zgodilo, da so brezvestni agent je nagovarjali in silili naše ljudi k izselitvi v take kraje, koder ni bilo prav DoU-uega zaslužka in koder >«• po>tali ulsitri izmdjenei p«»tem čist«« na\adni sužnji, ali pa v take nezdrave kraje, koder so ubogi izseljen ci trumoma umirali za raznimi bo-lezinmi. Opozarjamo v tem pogledu o>otuto na nekatere kraje \ notranji Braziliji, kamor so brezvestni agent j« iz\abih eelo na>« >i«i\t-nske ljudi \ sled tega moramo tmli to doio< ilo ozuaeitl k««t umestil«*
Posebno zanimiv i st« pa naslednji kazniv i dejanji nas«ga načrta, to je zloraba delavske sile nedoraslih ali mlttdinskih os«>h in zl«»rabai ženske tlela v-k«- sile. Te «i\»- kaznivi dejanji in za nje ustanovljena določila so vsa prožeta nuHlerneira naziranja in prep »jena |>«» moderiwm s4*cijalnem duhu \ ■ -inlar Isnlemo tudi pri njih naleteti na velik pomislek. Načrt iz kljueuje uaiintr v gotovih slučajih kaznivosti tedaj, ««' je ja\ iiii oblast de.pustila tako delo iietiornslih ali mladinskih delaveev. Z ««/.irom na iias4i uprav o n«* more biti dvoma, da antuno-va naert p«si izrazom javna oblast - našo | m »I i t i<*ri< • gos|iosko.Ki'«*> ; p4»zm edin« i i.a tat •/ \ ;•» . > prosi i preinlarek «»prto }Nislovanje naših iMditičnih oblasti, katerih poslovanje /.i\'J»>v s*« vedno ni vezano na kako zakonito urt'jt'im po^t4»panje. oni 1» tud: dobro vodel. da načrt ni prav okori I. ko je tako važne odločbe prepustil ravno onim oblastem, ki -> najbolj okostenele in najmanj moderne. Želeli bi v tem r i radi dobre r*tvari izpr»»membo vsaj dotlej, dokler ne dobijo naše politične oblasti zakonit«« urejenih predpisov o postopanju, ki bodo enkrat za vselej napravili konec oni samovoljnosti in večkrat tudi brezpravnosti, ki se da danes še tako lepo pokriti s famoznim »prostim preudarkom . ki «la isto-e;;sn«i in po<l istimi okolnostmi enemu prosileu to. kar s*. (f» drugemu ♦ »ireklo. Iz teli stvarnih razlogov moramo tudi zahtevati, da se ingerenea prditienih oblasti na kaznivost ali nekaznivost izključi iz načrta.
Zlorabe delavske sile nedoraslih ali mladinskih oseb s#- pa okrivi <^ni. ki uporablja n«-doraslega otroka pred dopolnjenim 12. letom za redno obrt-no opravilo, nadalje oni, ki uporablja nedoraslega delavca za redno obrtno opravilo v tovarniškem podjetju ali pri drugem tak mi rednem obrtneni opravilu, kjer se dnevno dela čez o>em ur. ali pri rudarskem delu podnevi ali za nočna dela brez posebnega dovoljenja <a\>« oblasti, in končno oni. ki nedoletnika pred dopolnjeni!« letom  uporablja za
redna opravila v svojem obrtu ali pri rudarstvu v nočnem času. to je od 8. mre zveoer do 5. ure zjutraj. <V se ta k. raba ru dopustila po izrecnih
predpisih nI t ««d strani javne gosposke posebej dovolila.
Vsi tak • Ici s*, pa kaznujejo
z Mako jeeo ali zapori »ni do treh m« secev. ali pa z denarno kaznijo do -10 kron.
Zlorabe di letak« sil*, nedoraslih ali mladinskih «»seb «*e na okrivi tudi oni. ki up<»rablja nedV«letnika pred dof«v d njenim 1*> letom zji ■ .«s.. vila. glefle katerih more izprevideti, da morejo ustanoviti težko nevarnost za nravnost, zdravje ali t«desno varnost dotičnega ned«»letnika, nadalje <»ni. ki ned«detnika pred dopolnjenim 16. letom uporablja ali vadi za tako produkcijo, nastop ali drugo javno predstavo, gled • katerih more izprevidVti. da zamore jo ustanoviti n«'vam«st ,a nm> nost. zdravje ali te|«ssno varnost nedoletnika in končno tudi oni, ki prepusti nedoletnika pred dopolnjenim 1*1. let«»m drugemu za uporabo, če je nedoletnik pod njegovi m nadzorstvom in oblast jo Takeca storilca se pa kaznuje z l^nko ječo ali zaporom do treh mesecev ali pa z ficnamo kaznijo do 1000 kron. Po teh poslednjih določilih bodo posebno občutno prizadeti oni g!umaći, ki si s vratolomnimi produkcijami, pri katerih na uporabljajo celo otroke pred 10. letom njihove starosti, torej v najnežnejsi starosti, služijo po raznih cirkusih, po semnjih in drugod svoj »umetniški
kruh«. ____
Z vsemi temi določili kodo pa hudo prizadeti rami tonavnojši obrti po meotih in na dajali, kar na bodo več
robijati razne zelo mlade ljudi kot vajence.
ivo dejanje zlorabe ženske sile se pa more zagrešiti v dveh slučajih. Prvi slučaj je oni, če kdo uporablja osebo ženskega spola za noono dalo v tovarniškem podjetju, ali pri rudarstvu, če taka uporaba ni dopuščena po izrecnem predpisu. Drugi slučaj je pa j>osebno zanimiv. To kaznivo dejanje je podano namreč tudi tedaj, če se je osebo ženskega spola uporabilo za redno obrtno opravilo pred pretekom štirih tednov po njenem porodu. Kazen za t<» kaznivo dejanje je pa kazen lahke ječe ali zapora do treh mesecev, ali pa denarna kazen do 1000 K.
Nastopno kaznivo dejanj«* je pa delom r znosi.
Tega kaznivega dejanja se pa okrivi oni, ki se iz mržnje do dela potepa okn»g brez opravila, dasi nima noU-nih sredstev /a svoje preživljanje in jih tu«li ne skuša doseči na po-sl.-n način, nadalje pa tudi oni storilec, ki iz delomržnosti noče opravljati onega dela, ki mu je je radi tega, ker ali nima nobenih sredstev za svoje preživljanje, ali pa ne more izkazati nobenega dopustnega zaslužka, od k a zal a občina ali pa krajevna varnostna oblast proti plačilu ali biani. Kazen za to kaznivo dejanje je hi hka  j«-: a H  u « s«cev      i 'e jc pa
storile«« /. večkrat zagrešil to dejali ie. naj ga pa kaznuje z lahko ječo od 4 tednov do b* mesecev.
Kaznivega dejanja beračenja se pa okrivi oni storilec, ki iz delomržnosti ali <lobičkarije h« raei na spi -n«» pristopnem kraju, posebno na javnih potih in cestah, ali po hišah, ali -« poslužuje javne miloščin«-, ali pa javnih ah zasebnih dobrodelnih zavodov. Tega kaznivega dejanja so pa «>kri\i tudi oni, ki prepusti nedoraslega otroka drugemu za l>eračenje, ali ki iz delon ižnosti. ali dobičkarije uporablja nedoraslega za beračenje, pošilja lneračit, ali <-i prisvoji ono, kar je nedorasli priberačil. Kazen za to kaznivo dejanj«' je lahka ječa do 6 mesecev. ( e je pa krivec že večkrat zagrešil to dejanje, naj se ga pa kaznuje z lahko ječo od 4 tednov do 6 mesecev Pri ti priliki naj omenimo, da se nam zdi pravilno, da označuj«' načrt kot kaznivo le ono beračenje, ki ima svoj izvor v delomržnosti, ali pa v dobičk ariji, ker Is »de potem izključeno vsako kaznovanje takih oseb, ki aj*dujejo iz resnične potrebe na usmiljena srca svojih obratov, vsled česar bode so«Inik lahko oprostil UOakega resničnega reveža. Na drugi strani bi pa želeli že sedaj, da bi »oko pravice«: nekoliko strožje začel«^ opazovati ono številno bera-ško svojat, katera se zbira, dobro organizirana po raznih romarskih potih, po sejmih in na sličnih krajih, ker hode zasledila med temi številnimi berači moškega in ženskega spola mnogo pravih hrustov, ki bi si pri sedanjem splošnem pomanjkanju delavskih sil. prav lahko in tudi dobro služili s jK.štenim delom svoj vsakdanji kruh. Tudi bi že sedaj ne bilo odveč. ««• bi se v mestih, kar velja tu-«1 i za Ljubljano, policijski organi malo pobrigali za one navadno ^tuje rovi /A . ki čez dan na ulicah, cestah in trgih s primernim odkriva-ujem m poz«Iravijanjem obračaj* BO se poz«»rn«xst milosrčnih ljudi, zvečer pa v svojih gostilnah, oblastno za mizo sedeč obi raj«» ocvrte piske in druge boljše stvari, pri tem se pa še ii"rčujejo iz drugih poštenih del. oov. ki mora / dan težko delati, a <i /večer ne umrejo privnaoiti tako slasme in obilne večerje. Kakor je treba podpirati resnične reveže, tako je pa tudi treba odločno nastopiti proti onim trotom, ki hočejo izkori-šeati dobro sr«-» svojega bližnjika in brez dela živeti dobro na tuje stroške.
Kot zadnje kaznivo dejanje v tem poglavju pa najdemo kaznivo dejanje obrtnega izvrševanja prepovedanih Iger. Kavno pri tem kaznivem dejanju bomo pa tudi opazili, da so je načrt postavil na jako napredno in moderno stališče: le to moramo še karati kot nedostatek. da pripušča tndi načrt, da se sme nared-benim potom označiti imenoma posamezne igre kot take. ki so prepovedane. Po našem skromnem mnenju naj bi se prepuščalo sodiščem, da na podlagi splošne definicije o prepovedanih igrah odločajo, če naj se ta ali ona posamezna igra v konkretnem slučaju kaznuje ali ne. Kot prepovedano igro je pa po načrtu šteti ono igro, pri kateri sta izguba ali dobiček «>dvisna izključno, ali pa pretežno od slučaja. Kazniv je pa šele oni igralen, ki goji obrtoai prepovedano igro. Kaznuje naj ae ga pa z lahko ječo do 3 mesecev. To kaznivo dejanje pa zagreši tudi oni« ki od-platno prepusti prostor za izvrševanje prepovedanih iger. Takega krivca zadene kaafm zapora do 3 mesecev, ali denarna kanon do 1000 K. Ako ob je pn dejanje storilo obrtoma. naj aa pn izroča kanon lahko jene do 9 nzenoeev. V obok aluonjih oa pn ama
s kaznijo na prostosti združiti tudi denarna globa do 2000 K. Za izvrševanje prepovedane igre namenjene stvari in zastavljeni denar pa zapadejo. Kakor razvidimo iz ravnokar opisanih določil, smo jih upravičeno označili kot moderna. Želeli bi samo nekoliko višjo denarno kasen in višjo vzporedno denarno globo. V ostalem pa posebno toplo pozdravljamo, da je načrt kot kaznivo označil le obrtoma izvrševano igranje in da ne dela, kakor najdemo žalibog v našem kazenskem zakonu, noben« razlike med domačimi in inozemci, katere je po sedaj veljavnem kazenskem zakonu za ta malenkostni prestopek zadevala kruta kazen izgona. Ker se naše brate Hrvate iz troedine kralje vine Hrvatske smatra po kazenskem pravu tudi za inozemee, si lahko predočujemo, kako nevaren j« ba.š $ 522 kaz. zak., ki govori o prepovedani igri, za naše najbližje brate.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski mestni statut. V zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega .je klerikalno - nemška večina sklenila nov mestni statut in nov volilni red za ljubljansko mestno občin«*. Ta statut ni zadobil cesarjeve sankei.je in pride novic pred deželni zbor. Klerikalci razglašajo, da gre samo za neke malenkostne premem be. v bistvu pa da ostane vse tako, kakor je sklenila klerikalno-nem-:ka deželnozborska večina. Od podučene strani se pa sedaj čuje, da pre-membe, ki jih zahteva vlada, niso tako malenkostne in brezpomembne, kakor pripovedujejo klerikalci, marveč so jako važne. Vlada menda zahteva, da mora deželni zbor ugoditi najvažnejšim zahtevam, ki jih je glede novega statuta in novega volilnega reda sklenil bivši ol»činski svet. ker so zahteve mestne občine utemeljene v zakonu.
— Sodna razprava dr. Tavčar in dr. Triller eontra Ribnikar. V naš-* tozadevno poročilo v jutranji izdaji vrinilo se je nekaj netočnosti. Popravljamo torej 1. zagovornik dr. Kavnihar in obdolženec nista trdila, da je izvrševal ni odbor najprej sklenil, prepovedati izvolitev Hribarjevo, temveč sta trdila, da se je prvič sklenilo prepustiti odločbo Hribarju. 2. I>r. Triller ni trdil, da se je tudi drugi sklep izvrševalnega odbora (29. avgusta) storil na predlog načelnika Hribarja, temveč le prvi. — 3. Dr. Triller je izrecno konstatirah da le v silobrann izroča resnične sklopa izvrševalnega odbora javnosti, ker tudi v tem pogledu navedbe obdolžen-ca ne odgovarjajo resnici ter bi utegnile begati javnost. Tudi je naglasal. da je na izrecno željo g. župana Hribarja skusil preprečiti vsako pred-• asno časnikarsko polemiko o županskem vprašanju. Zategadelj je naprosil dr. Novaka intervencije pri »Ju-trn« oziroma pri dr. Žerjavu.
— Celovški škof dr. Kahn je vsled poloma koroškega klerikalnega zadružništva tako kompromitiran, da ira razglašajo za slaboumnega in mn hočejo vzeti vso oblast. Ostal naj bi škof samo imenoma, škofovska opravila pa naj opravlja koadjutor. Nadškof solnograški ima pravico, imenovati koad,iu:«^rja, a odločil se je. da prepusti to imenovanje papežu. Predlagal mu bo nekaj kandidatov in pa-pežu prepustil, da izbere izmed njih kogar hoče.
— K našemu članku Enoten če* ški klub. Praška Union z dne 9. septembra reproducira vsebino našega članka ter se «^brača proti pasusu v katerem izreka člankar mnenje, da se pripravljajo češki politiki za even-tualiteto vstopa v vladno večino. Pravi da je taka trditev le možna na podlagi pomanjkljive informacije ali pa tendencijoznosti. ker je vendar nrbi et orbi znano, da se vrši zena-tenje čeških strank v namerni dosedanji vladni sistem odstraniti. Ravno isto je poudarjal tudi naš članek in tam navedena eventnaliteta. da Cehi ne zavračajo a limine vstopa v vladno večino je imela izrecni pri-stavek, da tudi ta pot vede k odstranjenju sistema. Fniom . ki se tako ostro obrača proti tej en-entuaJiteti pa si je gotovo sv« sta. da spada že danes obstrukcija za enkrat med odloženo orožje slovanske politike. Gotovo pozna tudi v češki delegaciji prevladujoče mnenje, da dosedanje odklonilno stališče čeških strank napram vladi ni imelo za Cehe za željeni h uspehov. Priznala ho tudi, da slovanska stranke niso principijalno opozicijonalne i kakor upa soc.-demokratisJia) temveč, fla je slovanska opozicija sredstvo ki naj dokaže absurdnost ideje, da bi bil v Avstriji danes še mogoč trajen protislovanski sistem. Slovanske stranke, zlasti pa Češka delegacija imajo naravno v sebi »voljo do moči«, voljo do so v ladanja v tej državi. Enotni češki klub, katerega najbližji cilj je pri nespremenjenem poloia jo gotovo organizacija opozicije, ne more v tem cilju iskati konca in zaključka svojega stremljenja — enoten čoški klub no zbira 6oike drtav
nos bo reke delegacije, le go. marveč hoče imeti zbrano eVako parlamentarno silo tnrli in slučaj, da r» »stane sprememba vlaue aktualna. To saoanost je naš eJ jal. Tega dejstva ne videti in ne pri mati, bi se reklo iti   s zavezanimi ormi mimo ravno se vieeeih dogrod kov... In iz naših zaključkov napra viti tendencijozne   makinacije take dolgo ni pri postno, dokler »Cnion ne more   zavrniti   iklfpai nategi članka z drugimi dejstvi, kakor tisti mi ki jih itak navaja naš članek
+ T ljubljanski nemški stranki so nastala precej ostra navskrižja glede razmerja med Nemci ia med klerikalci. En del Nemcev se zavzema za zvezo s klerikalci, češ. klerikalci s* * odločili, da je Kočevje dobilo svoj nemški mandat za državni zbor. klerikalci so pomagali, da so dobili Nemci svojo nemško a^onaazijo v Ljubljani. Klerikalci so v deželnem /boru omogočili skleniti za Ljubljano tak volilni red. da si Nemci ne morejo teleti boljšega in ho ž njim LJubljani za vse večne čase vtisnjen pečat dvojezičnega mesta in ne bo nihče več mogel reči. <la je Ljublja
. i slovenska. Končno, in to je menda -r lav no. priznajo Nemci, da so klerikalci za majhen denar obvarovali timsko špnrknao in jo rešili v naj
ečji nevarnosti.     Druga struja pa obsoja   zvezo   s   klerikalci, cen, da -!vu Bi k« r>*: sananVfc kak«»r kV
kalizmu. da se klerikalci v sorodnih vprašanjih vzlie vsemu boju zo-:»er svobodomis« in m vedno uklonijo nritisku naprednjaku v in da ao 8so-
• nci   dobili   U>gate proti koncesije
!!> za \ -e. kar kVnkalci doslej dali Nemcem. Pa nasprotja v
mškem taboru niso več omejena na c z ino. marveč že odmevajo iz nem škega   časoensjn     -Alld Tagblatt energično nastopa zoper vezo Nemcev s klerikalci ravno ta
. kakor je svoj ta* na-t«»pal zoper
»*zo Nemcev z iiaprednjaku. - I bogi Matija Aru!
adna   Ljubljančanka« priobčila je
podobi uradnega razglasa sledečo
• ralico za ubogim Matijo Arhom: i/bris firme. Izbrisalo se je v za-rnfnem registru: Sedet firme: Rib.
mn. Besedilo fi
omejeno zavez«» v likvidaciji vsled »• a kupcij>. Matija Ark se posiv-a. da pošlje naknadno kolek za 2 K ia to*, de a. knjigo, ilerr ae bo prija-» za izbris oecijoniralo. in sicer te-m s ,lni. *    - r > kot trgov-
. sodišče v Ljubljani, odd. IIL.
• septembra 1910.« — Priobči brez komentarja.
tam iz Trsta: »Piccolo« od mini ponedeljku   je priobčil o nedeljskih • godkib v Trstu tri strani dolgo in -eskozi lažnjivo ter Slovence taleče -ročilo. Predsednik *NDO.*. dr. Josip Mandič. je takoj sestavil
_ovarjajoč popravek ter ga poslal l*ieeolu -   v    priobčenje   v smislu 19. — »Piccolo« > po v koš, ker ta židovski list sploh no. ■e.   da   bi ljudstvo v Trstu izvedelo resnico.     Ker popravka ni bilo na r-»n. je odbor A"PO.«* po r. Brunčiču   vložil proti »] /.I»o in v petek se je imel odgovorni rednik  »Pieeola '  zagovarjati pred zaskim kazenskim sodiščem. Ker bil popravek — kakor že rečeno — stavno   in $ 19. odgovarjajoče ae-v [jen.    in    ker   toliko odgovorni «!nik.   kolikor »Pieeolov« zastop-nista    imela navesti niti enega rravega vzroka, zakaj popravek ni pri občen,   je   sodišče obsodilo Pireolo« ▼ kazen 29 kron. v povrni-vidnih   stroškov in v takojšnjo nhIdo    priobčenje    poslanega popravka. f>okler pa »Pieeolo poprav, u ae priobči, je od nadsljnega izda-anja *»usprndiraB.
kake pojme imaj«* Italijani o foerafiji v Primorju! Vsled ogor-nja slovenskega ljudstva na Tržaš-i in Goriškem radi nedeljskih do-v Trstu in radi prepovedi koparske   dirke Ljublja na-ti ori ca. je ada radi javnega miru in reda pre-vsdala italijansko kolesarsko dir-K«»rmin-Trst. ker opravičeno mi-i bi jo znali Italijani hudo skuhal i jansk i listi so radi te provedi seveda kar iz sebe, češ. dirka bo vršila večinoma po tržaškem irr11 skem   teritoriju, in le tali.del po goriškem, katera oblast pravzaprav prepoved izdala. No, rsičnai, gospodje, omejeni Italijanski.   Ako vi v svoji omejenosti tega se veste, moramo vaa pa že mi pouči -•rta Kormin-Trst vesli po večiai preko slovenskega ozemlja in le med igraje m in Trži če m teče par kilometrov po furlanskih tleh. Od Kor-mina do Zagreje, od Trtica do Trsta, u» to je čisto slovonaka aesnlja, po kateri   italijanski provokaterji nikdar več ne bodo izzivali. Nikdar, pa naj se vlada na glavo postavi. Tako je sedaj nož obrnil svojo ostrino proti •zzivačein, kajti naše ljudstvo je «lo zrla sito italijanskih zaaramovanj.
+ Goriški Laki ae bojijo bojkota od strani bsovononv. Ko
junakom ja vlada prepovedala slavnom skega društva »Gorice«, kolera so ja imela vršiti v nedeljo 11. t. m. Odbor kolesarskega društva »Gorica« je izdal letake s tako le vsebino: Kolesarsko slavlje v Gorici dno 11. septembra L L je prepovedala vlada s odlokom št. 344. z dno S septembra. Nirai javnosti javljamo to tem po-tom lak doatavljaaao: Italijani, najhujši sovražaiki goriških Slovencev, i » marajo, da bi prihajali Sh»v, mi v tšortro zabavat se. uit o skla-ah froSnotni abod proti nameravani ne> dolžni prim^tvi, ■ T■ I janasu časopisje je bojskalo na napad m potro je ia vsega tega ae je vlada v»tra*ila in idteguila že dano dovoljenje. V Gorici in po deželi se pripravljajo od i ase strani protestni shodi proti temu kršenju društvena iTihnaV zajamčene v zakona s dne 15. novembra 1S457. Z glavnimi krivci, to je z Lahi. naj obračunajo Slovenci m Slovenke in naj jih poti pijejo za naj bolj občutljivo sanasO — za iop! To hodi ona odgovor? Odbor kol dr. tlortcg tiori^ki Lahi s«« ra«h te
ga vsi iz sebe. Vpijejo po svojih li-stik po »CofTzoru« in -Pareolo«, v M d - . kečer pa je imel ananasa1 m« ni svet sejo« v kateri je bilo tudi govora o teh letakih. Zupan Bombig je naznanil «l\a protesta proti tem letakom, katera sta podala nek »nar«hI ni < hI bor« v Gorici in po sVudtvo laških trgoveev. Zahtevajo, da naj se «mh1ii i j*.t, ,ja uapove-
M - * . v ,., >Llenil, «wistoanti to zad«-v<» pravnemu *xi**e-ku. Kakor se vidi. so gorniki Slovenci že potipali za pravo žilico svoje ljube laške sodezelane
li s«dske službe.    Prov. OČi-lj Fran Kotlušek   v Mirni peči je imenovan za prov. očit     i vodite-
en t inja
lerezjja Kant je imeuovana za prov. učiteljico v Selca h. sandentinja Fran-■ L« >♦ naj . za prov. ajit« Ijus, \ Cerkljah, leiteljski kandidat Avguv Fetjan je imen »van . ;«r »\ . učitelja v Razdrtem. Fčitelj Friderik Tr m x St. Riipertu > irt.enov.in za prov. učitelja v Raki: učiteljski kandidat Alfonz Zavrasuik v Kranju za prov. DČitelja \ Krškem in t:..:.; ^ki kan-dšdat Maks Kovačie v Št. stupe rt u za prov. učitelja v Svibnem. Prov. učitelj in voditelj Karel Sira1^ pride iz Cola za prov. učitelja in voditeija v Hotedermico.
»Narodna knjigama . Bliza sc začetek Jadikegi leta, čas. ku si dijaki preskrbe ^ *e potrebre knjige ia raznovrstne druge šolske, pisalne in risa i" •* r - in«-. Wfm\ Z.m 1 opo-zarji in « starše in dijake na Narodno k n j i g a r a o< v Ljubljani s toplim priporočil m. naj tamkaj nakupijo vse kar je p«»tr bno. Knjs-zrarua je opremljena in oskrbljen* z v sem in ima na prodaj najbolje blago po najnižjih cenah. Ipamo. da najde ta poziv ug«*den odmev prt slovenskem občinstvu.
Dovoljena šolska knjiga. Naučno ministrstvo je dovolilo srednjim -olam. na katerih se poučuje mate-itika v nižjih razredih v slovenskem jeziku, rals. knjige: Ma-Tek BI.. Aritmetika za nižjo stopnjo -rednjih šol. Po novih učnih načrtni rriredil Anton P-terlin. Tena 2 K m vna.
!*«»r**«'i| s^ je go*»n. Krnu ''*oI-*■■ kr. postni aassteat   v Liub-Ijaoi z gdč. Vilmo S e e m a n n Tbi-Costitani Novlee Iz KraajPike g«re. T'
SSDi: \  i7pr»p*dnitev dopi««. pr nesra v- »Inevnili  no\ ie;ib  \*aše^n ee-jenega lista 7 dne o. septembr   t. 1.. ajoda   »kurjega   junaka« iz nTalaon ve r»-»dbine. naj širš« javnost izve še sledeče: Bilo j*- mend;i v sr,._ do. dne 24. avgusta t. L. ko je omenjena    rodbina praznovala neko do slavnost.      Zbrana je bila eela obitelj   /a   smrekeami. rKistavljenimi pred Cvitarjevo    \<\^<> na trgu pred cerkvijo. Nič nimamo zoper to, da s#» 'aslužni"    soUki referent r*dpr*eije tukaj od -vojega >drndspol-nega dela« ter hladi v tej senčiei ali da se je doturi večer na istem prfe -toru hajlalo pozno \ noč (priče na razpolagoK in to v hofratovi rodbini, tega kranjskogorski občani od nase rastnega obrana, \ iteza Kalten-* gg rja ne Isitno požrli kar tja v on dan, ker obema je slovenska, popolno slovenska. O sta Kalteneggerje-va   veeja sinova, sedaj morebiti že častnika v rezervi, če je mlajši sin morila sedaj kurji junak in če je na nos led   sam    Kaltenegger »hofrat«, tedaj mislimo, da to še ni nikak privilegij za ha j lan je na javnem prostoru v občini, katera je izključno slovenska  frosp. vitez Kaltenegger. za-pomnite si samo to. da se kranjskogorski Slovenci ne damo izzivati. — I>etovišearji in lastovke nas polagoma zapuščajo, ker sezona, katero ja venčni o letos skrajno neugodno vreme, je končana.   Z lastovkami vred nas je zapustil tudi dični kaplan, ki je imel tukaj menda dokaj vroča tla. Želimo mu srečno pot, a avtspoda Bona vent uro prosimo, da naj nam pošlje  vrednejšega nsaledaika.
vat in ne bo delal združb mod občani, J ri sta bila tako marveč gojil prelepo geslo: »ljubite »e me«l seboj«. Seveda našim sv nikom je to zabranjeno . . .t! — V lira, katero je priredila tiril Meto dova podružnica in gasilno društvo se je kljub neuginlnem vremenu dokaj dobro obnesla. Čistega dohodka je   nad   .UMI kron, katerega pripade vsakemu društvu |»olov iea. Bliža se  kranjski  Sibiriji  dolgotrajna zima,  katero \m upamo, da  m bom«» prasne]i,   mai sef   delali potom izobrazbe na te,   da ostao.* Kranjska gora sL.ienska 111 napredna, in bod«j i.siih       besede:      V hribih se dela
v Oradeii
> ti
i h
/.'il"":« uničiti. In * mogel dvomiti o ~*i   soštiiiij^k i h Wosc'nnag-t«   1i1 ob;- dami    na plačilo naboj«*   in   za   prevoz od
gppve  l"s..  ti;i     kfdotrivor v S* dnik v  tiradcii j*> bil pa meten. <la je tožl>o zavrnil.
-t-    potegujejo ti /1 p delitev    — plem-
\V. J: S'nj i. "<<
*oli     ► T»ar„f
fn kakor si
\\'< • :ilrt stva!
K umoru    na   Polešnikii v Dal-
maeiji nam pišejo iz Za Iea pri Celju: Z župnikom Tomaseviecm vred aretirana .\ii?«mi tu Ojstris ni doma iz fiotov#dj. p,- je mtiogo b»t bivala
v Goto\-|j:«b umorjena Ana Ranči-gaj. I lila je kuharica pri župniku Troheju, ki je n kdaj »d u/ho val v Gri. ;di 111 p«>znej»i v St. Vidu nad v'aldekom; od tod se je z Ano Ran-eigt r»rs4dil k««t upokojeni župnik v Gotovi je in tam k 11; • 11 pos*»stvo ku-harieinega brata. Veljal je za zelo prerno'/negn: |«o njegovi smrti je dobi!:* « lo ".'ivu prunoženj«* umorjena Ana Rančtgaj. Komaj je nmrl TrolMJ, se je fNijavil v Gotovljah župnik Tomase\ie; Kančigajevo je pogosto obiskoval in jo je klieal za teto. Ljudje po pravijo, da mu ui bila teta, temneč mati in da je bil Tomaševič čudno podoben isikojnemu župniku Troheju. Moralo bi se torej dognati, kdo je Tomasevičev oče, kdo mati in kje je bil krščen. Na Tomaševičevo prigo var janje je A. Rančigaj pred 5 leti pr«slala vse svoje nepremičnine v Gotovljah in je šla s vsem svojim nemalim premoženjem v Dalmacijo. Za Tomašev ičevo zadevo se tukajšnje prebivalstvo naravno da zelo zanima.
rhoj. Ivan Krepsa v V odo 1 u pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je ovadil rva soseda Stojnika in Zorijo zaradi tatvine. Krepsa in njegova družina pa je sama zelo nevarna tatinska družba in Krepsova žena ravno zdaj odsedeva 20inesečno
bat vin. Ovadena iiojnik tn
Mali šmarea. Ta uWu je po na-va*h privabil velike pr«»cesije romarjev iz \ seb kraj*\  na vinsko gorieo
Tr^k«« g«»n» pri \i»vem mestu, ljetos je prišlo le malo romarjev, kajti trt>* na Trski gori je dooola oklestila to-« <« pale/ m peronospora sta uničila gr«iZ4ije. Slabi pridelek vina je vzrok -i<d»emii, pieieiioi >t«'Vilu romarjev na Ih»žji |m»t 1. na Tiski gori. C'im manj vina, trm manj vneme za božjo •pot. Vina malo. vere malo Mogoee po so ae ljudje že na romali v Novi Lurd, ki >fa še \edu«< obiskujt^jo kljub i/r.eiu or« \h>\*-ili /upnika lisjaka. \ ino je bilo sva gori dražje, kakor v mestu, in rekel l»i. tudi slabše. Nekateri so t«*eili !it»*r p«» Th; im 52 krajcarjev, eeneje p<- 4s krajearjev. Oroadje, ki je bilo lam ob tem času i li zrelo. Uto-, «■ zeleno m «lr«.l»nili zrn ponekod. \ nekaterih vinogra/lili je t«K*a pi»>nazila vse, da še za pober-k«»vailje ne U. Kometovo l-to bo pustilo iiiarMkninii s|al»o in nevesele sfiomine!
|reileut««v ( i pred m bliščem. Na ! r« dli g t rž.askega .1 r prav dnist v a je naj ^.„j,^-,. delegiralo jw>rotiio
sosnaee v ti r a d e 11 . da bo rodilo za-ii veleizdaje obtožene tržaške ire-
• ' 1 s ntes«*ea maja ude-
!i izle.i  i 1 /. t m ■ .■ t' t o v  v Milan. Ob-
tozene     - oent4»vee.  meo1   ! •
:^ » *:!.s^.i kaiuiidata »1 r. Heiiierth in dr. Tam;.; \ * raj že odpeljali
v Gradec.
t dika spiuJnjesta jerskih reaega-i«»v   i ■• ' -ijskemu to-
varnarju 111 ka}>italisT m W. •s^dinaggii r\ irn-bu s t ;| prišli tudi njeni sestri iz iiirol«-;t 0/11 »m«i iz lnomo>ta. 1 ■«••"♦' ri«* i 1 r:.*.:.- \\ oseh !iij trg >ta r. in udaj. sta ob ti priliki pokazala
»Inještajersko  iiem-kutarsko oliko teza, da sta aosšanmia. uroazam, «an ju boata okloTut.ila. Rali te grožnje sta -.-.t   obs«oeua   in sii-er stari na 2<i K. mladi pa on 90 K de-
• .;rn«- ka:.r:. l*ri«le 1 . s. ,.. S1 ; ilir. ia Voščilj,ak"\ K,t je zapustila *voji-
- - ama nekaj olileke in peril«^-Te stvari je tai»il Vos^lmagg v dva iz navadnih desak napravljena zabrs ja, za kar sta se mu dami lepo zahvalili. Ko sta dami odšii. je \Voseiiuagi:
* dposlal dotiene st\ari k«d nujno blago na napačni naslov s.»;no zato. da
ta imeli v»• str •-'.••v Dva dni po-s'-i! VVosehn ignj §p vsaki po on za Soj starih smrdljivih etinj in starih razbitih nočnih ftosod in sicer z«r; r kot nujno pošiljatev. Smrad, ki V prihajal / z^ls^jev, je ^>il ta!«« _rr z«»\ it. da sM iit«»rali na k«>-■ I' oru <in bi
r • m • 1 ■ •
na ovaditelja Krepao, da sta prišla zvečer na njegov dom, ga izvlekla na vrt ter sta toliko časa bila po njem, da je bil mrtev  Zločinca sta na to zbežala.
Nag ■prrbnjalcr V Gradcu se je do nagega slekel delavec Karel Fau-cher ter šel tak na ulico. Prehodil je dve ulici, predno je prišel stražnik, ki je »Adama« takoj aretiral.
Pri oranju se ponesrečil. Mlademu posestniku Martinu Šterbalu v Stojncih so *e pri orai.ju splašile krave. Pri tem je šel plug šterbalu tako iiesre4*no preko nog, da je dobil zelo težke poškodbe.
Poroka ob smrtni postelji. V Murziisehlagu se je poročil v četrtek davčni uradnik Josip Kuseher s svojo nevesto Hedviko Rovbiček. Ku-s«-lier je bil že dlje easa bolan, ko je pa v eetrtek začel slutiti, da se bliža njegov konec, se je poročil. Pol ure po poroki je mladi zakonski mož umrl.
Nesreča radi avtomobila. Blizu Laškega trga je neznan avtomobil P«»vozil hlajiea Vodiška iz Širja pri /.danem mostu.   Hlai»ec   ima strto
nogo.
Razstavna sleparstvo. Od dobro informirane strani se nam poroča, da tvidka l^iuis Hausser & Co. v Pati zii peča s tem, da preskrbuje kolaj-ne in prireja v ta namen takozvane lazstave. Da bi tvrdka is>stavila te dvomljive diplome v boljšo luč, izjavlja, <la je pr«>ti plačilu pavšalnega zneska pripravljena diplome dati poveriti l>o franeoskih oblastvib, kakor t u«1 i p<* lega** i ja h drugih evropskih držav. Omenjena razstavna agentura je delala ponpagan«io tudi za neko privatno j*odjetje v Bruslju, ki se imenuje ~Exj>osition indu.striel-1«'. eomrnereiale et airrieole^ in brez «'v« . nameravala zamenjavo te pri-vatu« razstave z ofieijalno.Pri okrož-nem s,blišču v Goriei s* i • uvedlo kazensko js»st«/panje proti sumljivim r ;./s av nini sleparjem. Neki Edmund (Visani, agent tvrdke !>:>uis Hiiiiv M-r A: Co. v Parizu, je bil ova-den radi goljufije, je bil že prije* in se sedaj nahaja v zaporu. Kazensko po-t« panje proti njemu »-daj še teče.
Klektroradiograf >Tdeal«, zraven trlavne peste, ima od sobote, dne 10. septembra do torka, dne 13. septembra sledeči spored: En dan na otoku Markonn. <Izv. posnetek.) Samari-tanka. (V barvah-\ Sanje detektiva. iKomieno. I Mehikanski skakalei. Ramon Guareia«. (Vari-ete.) Luka na dvolsDJu s topovi. (Komično.! Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Itodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Ljubezenski lijak. i Komično. 1 Prikazen iz preteklosti. <Drama) Zakonski mož. ki ljubi samo plavolas-ke. »Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slovenska Fi 1 ha rm on i ja«.
S eeste. Ko se je včeraj peljal po trančiškanskem mostu nek kolesar, mu pride nasproti nek delavec. Ker se kolesar ni mogel izogniti, je za vozil v delavea, vsled česar sta oba* padla in s, delavec pri tem nekoliko poškodoval. —- Istega dne je nek hlapet* peljal po Levstikovi ulici voz cementa. Ker je bi] \,/ preobložen, sta se konja ustavila. Mesto, da bi bil blai>ee odložil, je prije! za bičevnik ter jel žival z njim neusmiljeno pre-tepavati. Nato pa pristopi k vozu še nek delavec, ki je imel v roki desko ter začel še ta z njo po konjih tako udrihati, tla sta hila vsa Klobasa sta. Zadeva se je ovadila sodišču.
Izkaz posredovalniec slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 3 potniki, 13 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika železniške stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 bla-gajničarka, 1 kontoristinja, 3 prodajalke, 13 učencev. 3 učenke. Službe iš<*p: 3 knjigovodji. 5 kontoristov. 2 poslovodja. 3 potniki, 20 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov železniške stroke. 12 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov šmecerij-ske stroke. 3 pomočniki inodne in galanterijske stroke. 7 kontortstinj. 8 blagajn ičark, 12 prodajalk. 6 učencev. 5 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Zaklalo ae je v mestni klavnici od 7. do 14. avgusta 94 volov, 6 krav, 9 bikov, 155 prašičev. 232 telet, 71 koštmnov in 8 kozličev. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 krava, 3 prašiči, 23 telet in 222 kg mesa.
Izgubljeno. Nek gospod je izgubil zlat ščipolnik. — G. Ivan Šebert je izgubil svilnat dežnik. — Neka gospodična je izgubilo zlat prstan s na-pisom »Rekordo«. — Ga. Marija Brumauerjeva je izgubila zlat šči-pabiik. — Učenka Marjetica Kiferlo-zlato ionsko uro. ribonje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Maredoncev in 6 Hrvatov. 17 Hrvatov je šlo v Bud Gastein, 12 se jib je povrnilo v Zagreb. 8 pa na Reko. 9 Lakov m ja odpeljalo v
Dndhm nrcnnfla.
»Sokol« I. se zbira za župni izlet prihodnjo nedeljo, 11. t. m., v društvenih prostorih v Ilirski ulici šte~ vilka 22 do 12. ure opoldne. Ker je to zadnji letošnji pešizlet, naj bo udeležba polnoštevilna. — Odbor.
Sokolska župa Ljubljana L napravi svoj delni pešizlet v nedeljo popoldne 11. t. m. 2npno zbirališče je prostor pred II. mestno ljudsko šolo na Grabnu. Od tod se odkoraka ob ob 12.Vi v smeri Šent Vid-Tacen-.Šmartno - Gameljne - Jezica - Ljubljana. V Tacnu je kratek odmor in telovadba. Povratek ob 7.
Župno predsedstvo.
Žensko telovadno društvo V: Ljubljani vložilo je proti onemu odloku dežel nega šolskega sveta kranjskega, s katerim se je preklicalo dovoljenje, da sme poučevati v telovadbi učenke javnih in zasebnih ljudskih, šol ljubljanskih, pravočasno pritožbo na ministrstvo za bogočastje in nauk. Ker ima ta pritožba odloživa moč, ostane vse pri starem in se bode j>ouk šolskih učenk v telovadbi še vršil naprej dotlej, dokler ministrstvo ne reši pravočasno vložene pritožbe. Na to opozarjamo vse one star-še, ki hočejo svojim hčerkam nakloniti dobrote pod strogim tehnično-telovadnim nadzorstvom gojene telovadbe.
»Sokol« v Šiški priredi v nede» Ijo dne 11. t. m. popoldne pešizlet \5 Koseze. Zbirališče društvena telovadnica, od koder odkorakamo točno ob pol 2. skozi Št. Vid, Dravi je v Koseze, kjer se vrši na vrtu gostilne g. Zrimšeka javna telovadba. Bratje Sokoli se vabijo, da se izleta polno-številno udeleže. Istega dne dopoldne ob 10. vrši se v društveni telovadnici izvanredni občni zbor šišenskega »Sokolaa, ter se tem potom vabijo bratje, da se ga zanesljivo udeleže. — Na zdar!
Kam v nedeljo popoldne? Rodoljub: »Zdravo! Dobro, da sem te dobil. Kam greš v nedeljo popolclne?<c illačnež: »Pravzaprav se še nisem odločil, a mislim, da nss gre večja družba na Posavje.« — K.: »Saj pravim, ti si še vedno stari, nepoboljšljivi kimavec. Ali se sedaj ne veš, da je v; nedeljo v Stepanji vasi pri g. Jožetu Anžiča (»pri Soršu«) veselica Ciril-iletodove podružnice. Tja nas kliče naša sveta narodna dolžnost. * —-M: Že res. nekaj sem čital v časopisi h. toda ne vem. zakaj bi moral iti tja.« — K: »Iz Ljubljane se mora širiti narodna zavt Inost med vsemi sloji po eeli deželi. ZaU> moramo tudi podpirati narodne prireditve po (feželi. zlasti v neposredni bližini Ljubljane.« — M.: »V tem oziru imaš prav, toda. kaj naj počnem tam?« — TI.: Radi zabave se ne boj! Spored je jako mnogovrsten. In sprehod čes Kodeljevo v Štepanjo vas je tudi prijazen. Razen tega bomo. če posetimo veselico v obilnem številu, navdušili znova narodne delavce v Stepanji vasi, ker bodo videli, da ni njihov trud zastonj.« M.: »Popolnoma prav imas. V nedeljo gremo vsi v Štepanjo vas. Lep sprehod imamo in zadostimo svoji narodni dolžnosti.« R.: »Bravoi Če imaš kaj znancev, pnpelji jih seboj, kajti veselica se vrat ob vsakem vremenu. Na svidenje v Stepanji vasi!«
»Sokol« v Vinici. Piše se nam \-g Vinice:   Dne   4. t. m. je imel belokranjski »Sokol« svoj izlet na Vinico. Točno ob 3. popoludne je prikorakal »Sokol« s metliško godbo na Vinico. Pod slavolokom so ga sprejela viniška društva z zastavami in gospodične   so Sokolom pripele šopke. Tudi bratje Hrvati so bili častno zastopani in med njimi smo videli celo častnike in hrvaške domoljubne duhovnike.   Vinica je postavila »Sokolom« štiri slavoloke, za kar zasluži pohvalo g. Rudolf M i k u 1 i č , kateri sc je prejšnji dan in vso noč za to trudil. Sokolov je bilo nad 60 v kroju. Tudi črnomaljske »Sokoliće« zaslužijo za njihov nastop vso pohvalo, S Sokoli pa sc je pripeljalo tudi veliko število narodno-požrtvovalnih gospodov in gospa iz Črnomlja in ostale Belokrajine.Telovadba, bodisi proste vaje ali pa vaje na drogu, se je vršila vzorno, saj so pa bili med njimi tudi telovadci, ki so se udeležili že večjih telovadnih tekem. Telovadbi   je   prisostvovalo nad tisoč občinstva,   ki   je burno izrekalo pohvalo »Sokolom« telovadcem    in telovad-kam. Po telovadbi se je zbral Sokol in občinstvo v prostorih gostilničarja Školnika. Postrežba je bila prav dobra in navdušenje velikansko. Metliška godba je igrala neumorno in priznati se ji mora, da lahko nastopi ne le po deželi, ampak tudi v večjih mestih. Belokranjskemu »Sokolu« kličemo: »Na zdar in na svidenje«. — Bere se, da, ko je še Turek drl v naše kraje, ni kmalu zopet tam trava oze-lenela — bili ao zares hudi časi, toda taki pa vendar ne, kot jih sedaj naš gospod župan Kralj prerokuje. Ko je namreč čul, da pride »Sokol« v Vi-nioo, lazil je a svojim tajnikom, go-
in rotil
___
ljudstvo, da je proklet vaak prostor, kakor tudi vsaka streha, pod katero »Sokol« stopi in s tom strašil ljudi.
Seveda je g«»spod - toni svojim »fanatizmom« popolnoma pogorel in venomer zdihoval svoj kočevski: Aj-ha vendar. Njegov tajnik tudi ni razobesil zastave menda zaradi tega ne. ker je gostilalčar. — NoVmn -Sokolu<c po se enkrat trikratni »na-zdar!«
Iz Vipave. Plesna veseliva gasilnega društva v Vipavi izvršila as je nad vse pričakovanje dobro. — Vidi se pač. da je gasil, dnaltvo vkljnb v« :: nasprotatvom od goto\e strani pri občinstvu iako priljubljeno, kajti ni kdo ni pričakoval tako ogromne ideležbe. tako pri plesu, kakor zve-er pri igri. Drugega ne moremo re-i kakor: oprostijo naj nam oni. ki niso mogli dobiti več prostora v dvorani. Splošno so veselice gasilnega društva dobro obiskane, ampak tako. kakor je bila ta. pa že dolgo nt* nobe m» Mogoče, da igra ni bila vs»»ui po volji, dotični naj oprostijo; potruditi se hočemo prihodnjič, da poprav i mo kolikor ho v naši moči. Ples in sploh v*a prireditev vršila se je poooluo-ma mirno in v lepem redu. tako da ni bilo ni kakega posredovanja treba. Tukaj naj bi se prišli prepričat dotični gi-spodje. ki so hcteli ples zabraniti z vzrokom, da se pri plesu godijo nemoralnosti. Mudim* in upamo, fla nam drugi« ne bodo več toliko nasprotovali, kar bi bilo tudi 7a nje boljše. — Končno iz resam.* >kreno zahvalo prvič enim. ki oc pr^plačali vstopnino. drugič pa v-eni. ki so nam posodili razne priprave, kakor stolice, klopu napravo ac. luči in razno drugo pripravo; nadalje tudi igralkam in igralcem, ki so ««e vsak po svojih močeh potrudili, da je bila igra «I«»bro igrann n tiidi <»nim izrekamo 73hvalo, k* so
prib«iinje z* »pet vidimo.
Prosucta.
»Matica Slovenska javlja, da bofl.• letošnje njene knjige rano dotis-kane. Dr. B. Vošnjaka knjiga: »Napoleonova Ilirija« je že gotova, ieto-tako bo kmalu natisnjen prevod zanimivega češkega romana: »Jan-M irija Plojhar*. ki ga je opisal s*o-v 1 i češki pisatelj Zeiger. V tisku se nahaja tudi domač zg««dV>vim»ki roman : .-"Brambovri-. ki ho skupno obsegal nad 20 tiskanih pol in mu je avtor znani »dovenski pisatelj dr. Ivan Lah. Nadalje «0 dn4i«kane £e prve pole Letopisa« in zato opozarjamo člane in *e zlasti poverjeoi-k* . naj nem udom. i no* 1 jejo članari-no. ako hočejo najti svojo imena v inneuiku.
JlDU3H!Xi )0jL
n 1
Su-
dr. 1
pika. Bivši poslane«* v hrvaškem boru priob«i"-tije t Novem Lista« bi no razgovora, ki ga y imel z iH»m dr. TVNanšireiii. Pri tem v oru je dr. Toma«ič :*ag Lasni do je r*upib> napravil veliko i.apako. ker se ni aopet vrnil v koalicijo, «rc« da bi -* v teru slučaju urandkaj ne bilo zg«»-t'ilo v koaliciji, kar je imelo za to -dabr posledice. K<<'»-*no j»- !»an Supt-In predlagal, naj <r«no«?i »\ojr opori-t ijonalno stalr*WV in naj zopet vstopi v hrvaško-«rh* ko I f>-tf *<-i«» v |rat#-^a mucb ju lio lahko igral vooasno v loaro v konservativni politiku in :mel priliko storiti mr.ozro uspešnega Ta domovino. Sunilo ni dni bana na t* ponudbo nw»benega iftef initivacsra tidgoTora. rnarv«- -1 je -tvsr temeljito premislil ter na t«, banu «*tg.»roril v poaeboeni |H»mn. v ksterem mo je naznanil, da njego*** po.iudhe ne more sprejeli« če* «la ga \se njegovo bistvo sili k tetnu. da «•> bori proti «la>-•uzjočemii •»istemu, p--I katerim seriaj ♦rpi hrvaški in -rb-du narod.
Imaajčan in otaaljg aransususn kraljevima. Znano je. da je lj«idstvo ra potovanja -rl^koani pee»t«,|ooa-►! ninik 1 AIHt-aoilm oz jubilrjako •svečanost; na fVtin> priredilo le-•e-uii iskrene ovacijr \ Splitu in v Kotoru    Zaradi > policijo in
žandarmerija <* sabljami in bar met i t»j»t'»pala proti občinstvu. V Kosom je bil. kakor poro--« luhrovntška #Tr-v*-na Hrvatska«*. i»ri«vden nek i Du-iiajčan. ki se je zgražal nad takim fiostoponjem on>zn*itva Ta mož se je izrazil napram izvest i tel jo >4Yve-m Hrvitske*: »Kamo nemški znam. n od hrvaškega jezika poznam samo besedo iivio' Pri oni dem«»ostraciji« nisem -lišal n kakor to heamlo. fn zaradi te so orožniki z bajoneti razganjali I ju di in jih zapirali' Sa- tudi mi H*V-mo nemškem 11 «^Mrjn Viljema s boch- kadar prble na I bi naj a ne pršde nikomur na misel, da bi nas radi tega zapiral1 Tak«, misli o ^demonstracijah prot»a v«tri j*kegi značaja« pošten I bi na jčan. seveda, razni avstrijski državniki pa so dre j« od toga moža!
WUtOt (Ust
(Nadmlievank iz Jotiasjssa tasta)
A um W o h i 11 pravi,    da je
ujen sin klieal »Heil!«. ko so »Sokoli« mimo korakali. Potem ga je pa 1 obal ošud. da bi ljudje se rekli, da ga je Cobnl oahujskal.
Marija V r v a r je ališala. da je Wohinz »Heil!« upi! in da ga jo tolial pograjal.
Alojzij Drčar, tajnik okr. ltoiniske blagajne v Zagorju, pravi, da govori Cobnl, kakor ga kdo vpraša.
Ostale, danes zaslišane priče so deloma ponavljale in potrjevale iz-
povedi prejšnjih prič. deloma niso izpovedale ničesar važnega.
Anton Koder, pravnik, pravi, da mu je Hahc okrog 10 do 15 člankov poslal, katere je korigiral. Tega članka ni prečita I in se tudi ne spominja, da bi ga imel kdaj v roki. Bi ne spominja, da bi mu zaporedo ana poslal dva članka. Študiral je za i/pite in se ni mogel brigati za te stvari. Tudi s«- ne -|>«»minja. «OB bi mu pozneje poslal kake dopise za S i.\ »'Ti.^ki Var.nl
Dr.  21 g#v ti i k   predloži izjavo Jerine, ter pravi, naj s*> prečita, dni   dvor t.- odkloni.
I> r   Z, i r 1» v n i k     prijavi nič
niKfrt.
Ob 7. zvečer >♦* prt Lin« «»bravna-
** se nadaljuje danes, ob |m»1 lo.
dopoldne.
'■Cadiwv a a je prif.
Marija K o že I i pravi, da -e je po celem Zagorju govorilo o članku v Slov. Narodm in da je slišala obtoženca Ha beta. ko je rekel, da ga je
m n^ter da'
- pravi, da so se te njegove beoonr tikale nekega članka v Narodnem delavcu«.
Oreg r P u n g a r t n i k pravi, da se je po Zagorju spi t ino govorilo € teh člankih. Slišal je. da Habe do-T -uje v Nar. delav.-a . Da '»t pa Ha!>e pisal omenjen«! članka v- -Slo-\     -  i Nnnul-.   o tem ničesar ne ve.
Hodni dvorje *klenil. da m-ne zasliši Marija Soj kot ova in pa Lav^«lav Jerina. ker j* že \ sa stvar «aWolj razjasnjena. Ra v nota ko zavrne priče, katere je predlagal t žitelj
Dr. Z i r o v n i k
»ikom stavljena vpra«ianja
Po dolgem posvetovanju n! predsednik vprašanja, ki s in porotnikom. Porotnikom se stavi pet glavnih in tri evetuval-a a vprašanja.
Dr. Mirovni k nretllaga. naj n jietemu glavnemu vprašanju pri-fioda še e* entuvalno vprašanje, ali je obtoaer F-jrs- H a h*' doprinese] v t*- n slučaju dokaz resnice. Temu se protivi dr. Tekavčie kot aik t o bal s
Sodni dvor ne ugodi voruikoif predlogu. Vsled priglasi dr  7. i r o v n i k ni
gorju, so jak
Zagovor dr. Tekavriča.
I>r  T e k a v č i č je na v*- mr-g*«e načine umival t olv-'a. u ten. "I je «-al obtnanico ter ponovil vse. kar *o I p-«ve,|alc sor ijal'io «bouokratične priče CobnJove.   fVivedal edino tega ni. nj ima Cobol um ključe od ola-kon*  dru-*      kar nikakor ne ki «e stavi j« na
I  . ■ «*r dr. Ziro^nika.
Na to govori zagovornik dr. Jane ko Z i r o v n i k , ki govor? joko m pe ramen t no;   \" hudih |s»lrtičnih b*»-jih    %iwn*>.     Mrnnkarsko časopisje
svoji stranki pridobiti ogled in moč. Cobnl so jo poolnvil no čel*. — dem
k- /o. Zarafb tega^i bilo boljše, da bt ar aonUTOJ izvajal sv«»j program «n ne iskal aa take malen k 0*4 i zadoščenja v porotni dvorani. Nvojo čost bo na-lal v annponjo svojih s*«drugov im v svojem delo. ki rodi boje dobre sadove. Clastkar bi imel namena «'obala tM I */h ladi 1 nar«ada k»t osebo — temveč kot vodja ose. dem. -I ranke, ki je še tudi vet*kral prav tako ali pa ar hujše aonnsdnJ ssadg BBspudnil ' MofmaB je bil brez dela ia js |k »tre bo val denar. «aa ooauV bi Zagorja. T«» jr m«»ral «1'obol prav dobro vedeti in bi torej 11 • smel dojeti llofmaau še celo denar, da <«li«ie m da aBSBBsti pri kooa. društvu dolg. 1'hogal bi aiti prednednika kons. društva in je areoaab« vpoštevol ia-Urese kons. drnštva. Kar se tiče 'JJNJ kron. katere je «iab» kiuis. društvo . »g 11 acijskem u osfboru — ni bilo pravilno. Goaanuiarsko draotvo ni fannV tično in kot tako no sune podpirati l«»lituiib agitacij. In najbrže ne je dotiču* denar tudi rabil za obe- volit* ker je Raozinger snm priznal I ri obravnavi r Litiji, da so ga nje-fusvi sr^lrugi zapili. Nadalje pravi zagovornik, da je jnvao znano, da so •uicijalni demokrati v Zagorju zvezo-- neoiškutarji in * tovarno, torej s kapitalisti   Ko so bili Sokoli v
Duševni oče tega gibanja je pa edino Cobnl. Clankur ja pa v svojem članku pisni, <da se govori po zagorski dolini, da štrajka ne bo in da bo odletelo samo par Sokolov, rian-kar je hotel s tem Cobala pobijati kot vodjo hoc. demokratov, kot politika ne kot osebo. Zagovornik upa, da bodo porotniki vsa glavna vprašanja zanikali.
Kratki repliki dr. Tekavči-č a odgovarja dr. 2 i r o v n i k , da so se nekatere priče res izjavile, da se ;im je čudno zdelo, da gori ponoči v kons. društvu luč. Pravi tudi. da •»lank ar ni razširjal tistih govorie. Dokazano pa je, da so se te govorice t»o Zagorju razširjale.
Zastopnik tožnika dr. Tekav-• i č se je še v trrtjič oglasil k besedi In zag«»vornik dr. Z i r o v n i k mu je lojalno prepustil zadnjo besedo.
Na to poda predsednik resu me.
Oprostilna razsodba.
Porotniki -o vsa stavljena jim vprašanja zanikali, n;« k;ir .1»' s««dui dvor razglasil, da se obtozeai Franc Habe oprosti.
S to r »/-«-ilho it p*i kar najbolj oltoojana \ ^, politika, katero vodi vodja zagorskih *»ocijalnih demokratov fobal. ki misli, da -me vsakega svojega nasprotnika brez pardoiia napadat;, ga osebno žaliti ter poživljati celo k 1 h »jk« »t II zo|»er Vse t>-t«* obrtuikr in trgov iv, ki nočejo luli slepo orodje \ njegovih rokah. ki pa ol»eiu'Mi misli, da se m* sine pn -jati in p«» zaslu/enju kritiknvati nje govega delovanja, ki je v direktnem nasprotju 7 interesi zagorskega delavstva 111 1 narodnimi interesi in s katerimi podpira kapitalistično in nemškutarsko politiko nekaterih zagorskih mogotcev.
K■ ■ .!♦• t obal zaslišal M>r> stilno razs« il'»o. 1» (»obledel, t"11111 je par. da je zape!a smrtna ura njegovemu vodstvu, njegovi | m »1 it i k i in da si bo-/;ig. '-k: delavci v ImhIim-c znali poi-kali drugega v«Mlitelja, ki \*\ za-st««pa! edinole njihove delavsko inte-
Afero Rlelndicnst - Pn-pr'tnlK pred jodlicem
Kakor smo že poročali, toži zdaj rudi državno pravdništvo radoviji--k» ga Kb-indi*-n^ta radi precrr«^-k;i i >. h rn< . -11 rt i t v •■ hran i h ien« ga HBUvdnika Sok«da IVaprotnike pred elno sod ni jo. Zanimiva razprava «» tem slučaju, ki stoji * vrsti * zadnjem času se maožečih političnih ubojev, bo prihodnjo sol>ero. dne 17. -cptei p»»ldne ob 9. uri na «le-
želni sodni ji. Razprava je javna, kakor porotne in vse druge obravnave. Vdovo   nsmi če ne ga   Praprot nika in njene odškodninske zahteve bo /n-t f»al g«»-f»  odvetnik dr. Oblak. i»Mn ženen pa zagovarja go**p dr. Furlan.
kazenske okra v oa ve pred skrajnim
-od iščem.
Tepeni e. kr. vladni detekth Martin Iterlovie in njegove vzvi«»en« manirr.
K ♦■ manire ima ok
futani in obrcani e. kr. vladni detektiv ali. kakor sam pravi: »c. kr. vladni policijski agent Martin Oerlov o*, to j*« po Ljubljani ilobro /nano n.| ti^te dobe. I . ie na « brez pov«Kla napadel n»*k»-ga go-po-fla in je zato dobil plačilo v obliki por zaušnic in brc. ter globe in K. Poboljšal pa m «h! ti^tegu «*a-.-i nič, kar d«»kazuje slučaj, ki se je danes •dopoldne obravnaval pred tukajšnjim okrajnim s« hI iščem.
Tm«' a' gusta  !♦   bilo |h» l.juo
ljani zaradi ;upan«*ve ne|g»frditve veliko razburjenje. Fn-laro« Hribar je izdal na občinstvo iNuuirjevalni oklic, ki ga je po vlada zaplenila in prepovedala nalepiti na ulicah. C kr. vladni detektiv Martin Gerlov i«"-seveda ni imel nujmjšega posla, kot »»»»gledati f»o ulicah, če se vladna pre-|m»v«-d 1«' - ►o' natančno ujin«jtpvn Pri tej priliki je na Slovenskem trgu sre eal plakaterja goap. Mateliča. ki je šel. zatopljen v važen razgovor z gofcp dr Fettiehom. Oerlovič se ie od daleč zadere nad g«»sp. Mateličem, češ. da mora z njim govoriti Seveda je gnop. dr Fetthfk, ki s*' sicer za Oerloviča briga, kot za lanski sneg. ; »test i ral proti Oerlov ičevim mani ram in je potem, ko je Oerlovič končal svojo važno misijo, kritiziral Oerlovičeve manire, češ, da bi se bil moral Oerlovič najpreje legitimirati. Iz tega se je proti gosp. dr. Fettichu izkuhala ovadbo zaradi prestopka iimešavauje v uradne posle c. kr. vladnega detektiva Oerloviča
Pri današnji obravnavi sta sicer priči goap. M a tel i č in goap. Oblak izpovedali v prilog obtoneneu, Oerlovič pa, ki se je predvsem pobahal:
tudi toki saoj
fttrukejon« in ki jo uprav klasično ianovedal, da priseže, do ga goap. ob» skuBoo pozna, zato, ker se mu na ulici v obraz smeje, je seveda govoril T smislu ovadbe.
Obtoaoučev zagovornik gosp. dr. Novak v svojem zagovoru ostro kritizira Oerlovičeve vzvišene manire (Oerlovič se nervozno drsa po klopi semtertja) in pobija Oerlovičevo vei*odoatoJDost, ki je bila že neštetokrat pred sodiščem omajana. Lekcija o dobrih manirah pri Oerloviču seveda ne bo prav nič zalegla — o tem smo prepričani - ima že pretrdo kožo. Sodnik je obtoženca obsodil na 10 K globe.
C. kr. vladni detektiv Martin Oerlovič si je pridobil nov lavorov list v vencu svojih zaslug za javni mir in red; če bo tako pridu«) na«la-Ijeval, bo imel lavorja kmalu dovolj za pošteno porcijo — krompirjeve juh«*
Izpred tržaškega sodišča.
V petek se je vršila pred okrajnim sodišče in v Trsin obravnava ■> Tožbi pr»■'!s«,«lnika Narodne delavske organizacije« dr. -los. Mnndi«;a. zoper uredništvo Piccola- . Dr. Mandič je bil sestavi! »rUširen popravek radi neresničnih »Piccolovib*' trditev <> n»-deljskem izletu poljske N. D. O. v Trst Ker ni hotel »Piceolo« priolv ti ]»<iprnv ka. ga je dr. Mandič po svojem pniku «lr. Bmčiču tožil. Urouništv'o )-Piccola« je bilo obsoje-110 v denarno globo 20 K. objaviti 'nora rk>po-la* i p*»pravek tokom *2\ ur in v j*ovračilo stroškov v zne-eku Ml K.
Hladnikova afera. P«»pravljamo adnjo notico o Hla«inikovem slučaju v toliko,   da je državni pravdni k
annaknil ničnostno pritožno, vzdržal } .1 ... .« gieuc prenizko odmerjene kazni.
Bazne stvari.
* O draginji mesa. Pod silnim pritiskom m rada jočega - anstva s«* je vlada vendarle odločila, da bo storila vsaj nekaj, dosti itak ni pričakovati od naše vlade, da se vsaj nekoliko omeji grozna draginja mesa. K temu je gotovo prisilil vlado Tudi r»dločni nastop d;inajskega ma-_ri-trata. ki s*- je končno vedarle zavzel tudi za interes** meščanstva, a k«»ravno je precej odvisen od agrarnih mogotcev. Dunaj-ka vlada hoče .i*ia vendarle dovoliti uvoz argentinskega mesa. V to svrho je storila prve korake pri ogrski vladi, bi kater« >e dunajska vlada niti ganiti ne sme. Sele potem. ko bo ogrska vlada izjavila, da nima ničesar pr -ti temu. da bi se uvažalo argentinsV-meso v Avstrijo, se bo moglo misl na uresničenje te namere. Ker je dunajska vlada izjavila, da bi bilo tako dovolilo za uvoz argentinskega samo prov i/oričnega značaja in da se takoj prekliče, kakor hitro se pokala, da ima Avstro - Ogrska dovolj
ivine, smemo upati, da bo ogrska vlada dovolila Avstriji uvoz nekaj -t«»t«>\  argentinskega i Ta uvoz
bo tako omejen, da ne bo čist«« nič zmanjšal draginje. Poleg tega namerava vlada izdati tako stroge ži-v inozdrav niske odredbe za uvoz ar gentinskega mesa da je sploh dvomljivo, • - liodo hoteli Argentinci pokoriti tem odredbam in če ne bodo rajse svojega nie^a -e naprej izvaža h na Nemško in Angleško. Ampak nekaj nam vlada na vsak način namerava duti, če ž«' ne argentinskega meta. pa vsaj plačilo tistih komisijski h ogledov v Trstu. Hamburgu, na Angleškem in v Argentiniji. Kakor znano, hoče namreč «lunajska vi;1 da se preje p-slati v Argentinijo komisijo, obstoječo 1/ vis4»kih gospod«^v. ki U »do menda poskušali, če je argentinsko meso prebavljivo za avstrijski želodec. To je menda potrebno zato. da se napravijo davkopla-oovulosan vonji otroški. Ce pripeljejo
\rgentinci  dobro meso na Nemško 111 Angleško, potem bodo gotovo pri peljali dobro meso tudi v Trst Kakor se čuje, je vlada že poslala po sebnega živinskega izvedenca na Angleško. <la tam preštudira argentinsko meso in pa naprave, ki so jih odredili  Angleži. <ia se ubranijo živin ske kuge iz Argentini je. Ker se meta ki o uvaio v Evropo, pregleda že v Argentiniji. ki na vso moč skrbi <.a to. da si obdrži argentinsko meso dobro ime. in ker se meso uvaža v /.mrzlem Man ju. potem je pač izklju ceno, da bi mogla avstrijska živina na lest 1    kužne    bolezni    zaklane in zmrznene argentinske   živine. Zato so pn najbrž vse vesti o tem, da hoče vlada omejiti draginjo mesa. samo pasek v oči m«pščanst v u.
* IM makih iaseljeneev so vrnili dimov. 8to ruskih izseljencev je rniBoli todoti dospelo v luko Galve-ston, Taa. Naselbinska oblast je po izrekla nad njimi obsodbo, da so ne-zaaeljooi naseljenci in določila, da so imajo aazaj vrniti. Od vseh sto i; Ijanoov jih je sanzo pot vlomilo
vor v Washingtonu, vsi ostali pa kažejo, da so zadovoljni, da jih vrnejo. Ti so siti Amerike takoj, ko so jo ugledali.
* Orožen morilui stroj. General Leona nI Wood, načelnik generalnega štaba v Washingtonu je dobil od nekega izumnika načne za nov molilni stroj, katerega bi lahko uporabili pri morskih bitkah in baje groz-i«o deluje. Zadeva se tiče podmorskega orjaka, kateri se baje lahko pod vodo približa sovražnim vojnim ladjam, potem pa z mehanično napravo prime vojno ladjo in jo tako dolgo v morju obdrži, da vsa |>osadka utone. (j«'neral \V*xk1 j»- načrt«' tega moril-nega stroja izročil mornaričnemu odseku.
* Najnevarnejša žival na svetu. Neki Amerikanee z imenom Ja^kson 1 »ri povedu je v »American Revievv o i Reviews<. da je najnevarnejša žival na svetu naša domača muha. Po njegovem mnenju so najbolj strupene kače. levi in tigri prava nedolžna jagneta. Kakor je izračunal neoni gospod Jackson, nosi muha s seboj G7000.000 bakterij, ki provzročajo najmilsfiorjor bolezni, kakor kolero, jetiko, vročinsko bolezen, bolezni v grlu. dri>ko itd. Jackson trdi, da mu be ansore štiri milijone ljudi ene ge liCracije.
* Napad na zdravilišče. V Otbri-L u na Ruskem Poljskem ima zdravnik dr. Gurevie širom dežele znano zdravilišče, v katerem iščejo zdravja bolniki iz najboljših krogov. V sredo ponoči je v to zdravilišče udrlo se-lem maskiranih roparjev, ki so zahtevali, da jim vodja zavoda izroči ve.« denar. Grozili so mu z revolverji in bi ga bili najbrž tudi ustrelili, ako bi ne bil v tem trenotkn pridrdral na dvorišče nek voz. Roparji so m zbežali. Orožniki so pozneje prijeli dva sumljiva človeka. Roparji so seveda provzročili med bolniki grozen strah.
* Vohuni na Grškem. Pandane-vzdržujejo vse evropske držav • vohune, zakaj bi jih torej ne imela tudi Turčija, ki hoče biti v vnem mo-derna država. Turčija je poslala »voje vohune na Grško; v Tesali;i baje kar mrgoli turških vohunov. Grške oblasti so strogo prepovedal .»vojim državijanom na meji občevati s Turki. Kogar bi dobili v občevanju s sumljivim Turkom, bo tožen zaradi veleizdaje. V Volu. Larisi in Trikali so ie zaprli več Turkov, ki so ua sumu. da so vohuni. Pravijo, da so aretovanci turški e»fieirji. ki so g ■ preobleki i v trgovce, da lažje vohunijo. Grška vlada je naročila, da s mora posebno paziti na mrske konzulate in njihovo okolico. Policija mora dognali identiteto vsake osebe, ki prihaja ali odhaja iz turškega konzulata.
* Stotnik aretiran. V Trkutsku so aretirali stotnika Gadidulina. ki je baje poneveril iz polkovne blagajne .iOO.000 rubljev. Obenem so aretirali tudi sedem višjih uraduikov državue banke.
* Poljski pisatelj J os. Dtinin Karnieki je umrl 07 let star v Miz -ču v vobijski guberniji. Za svoja literarna dela si je izbral materijal iz volinjske preteklosti in iz zgodovin? ondotnih poljskih rodbin.
* Razstava na pokopališču. Kraljevcu so priredili na enem o«i starih — seveda že davno opuščeni^ pokopališč, razstavo raznih umetni" predmetov, ki so v zvezi s pokopališči: kameniti in kovani nagrobni1 itd-    Razstavili so samo dela prvi!: umetnikov.
* Razvoj ruskega šolstva. Rusija ima zdaj 160 milijonov prebivalcev in 'Y29 gimnazij in realk, tretjina teh šol — 103 namreč — je bila ust j? novljena v zadnjih treh letih: v isti d«ibi je bilo obenem odprtih 140 privatnih srednjih šol s pravico javnost i.
* Avstrijski vohun v Srbiji. Poročalo se je, da so v Rablji na Srbskem zaprli avstrijskega vohuna M lana Rodiča. ki se je izdajal za trgovskega potnika.    Kakor zdaj pišejo srbski listi, je aretiranee izjavil, da se n«- piše Rodič.    marveč Marija R«vjakovits. da je  avstrijski nadpo ročni k v Budimpešti in da ga je dr'. v«>jn«^> ministrstvo poslalo kot vohuna v Srbijo. Ko so Rojakoviča po tej izpovedi odgnali v njegovo celici', izvršil samomor. Srbska javnost radi tega dogodka upravičeno ogorčena in zahteva z \n>   *h;1 a
<la se grof Forgaeh takoj odpoJslie< iz Belgrada.
* Velika tatvina dragocenih knjig. V Neapolju je bil aretiran profesor Zaniboni, ki je nekemu mo-nakovskemu antikvariju ponudil na prodaj okoli 300 dragocenih starih knjig. Ko so o nameravani prodaji izvedeli v Neaplju, so v profesorjevi odsotnosti preiskali njegovo stanovanje, in tu so konstatirali, da je knjige ukradel v neapolski Narodni knjižnici. Našli 00 pri njem okoli 2000 dragocenih knjig, o katerih profesor ni mogel povedati, kje jih je dobil. V Italiji vzbuja zadeva veliko senzacijo. Aretirani profesor je baje zelo promoaanu
» Morite _r. Cripprn, V Mrtak m je nadaljevalo lasiiaevaaja pri© v rrippenovi ladevi. Zaslišana je bila najprej nek* prijateljica iijefove biv-neka _*~*pa Smithaon. Njej je dr. Cri|»f>en pravil, da je sla njegova žena v Ameriko; da je tam umrla in da ar je tam njeno truplo upepe lilo. Njen p"f*»l mu bo« to itak poslali v London. Crippvn votraja ie redno pri rvoji prvotni trditvi, da   mu je namreč žena run ušla v Ameriko. Po •»egnila pravi, tla je zato, ker jo je karal radi njenega lahkomi»ljcuega ljenja in ker ji je očital veliko potratno-r. < rippen je izjavil, da ga je ri >egova žena    finaneijalno uničila, •ne** si prizadeva, da bi odvrnil -um ■     gdč.  t a   Veva in -.ri\ i.
a ni čisto nič vedela, da živita z ženo v prepiru. Preiskava ostankov trupla, ki so *e na£li v kleti Crip-penoveg.t stanovanja j«*  bila zelo te-
.ivna. vendar je pa baje nedvomno dognano, da so to ostanki Crippenove /ene.
♦ Dunajski zdravniki. Kakor poročajo dunajski listi, so nekateri tamkajšnji zdravniki j.tko čudni r*v
'ijakt. Znano je. da je spravljanje
plodu prepovetlano. in da § 144. k. z. predpisuje za to zelo   stroga kazni, ir -   . .  ~      ~*\    j ■ |HČa mar-i-
Kak zdravnik, in marsikaka babica. Si »lučaji, ko je teka -operacija« iz
* i/ličnih tehtnih vzrokov potrebna i bi bila vsaka kazen za to neopravi-
• na. toda kak r pri t»-ra postopajo
njski zdravniki, je   vse obsodbe •dm».   Oni nič ne vprašajo, če je ••»eraeija potrebna, oni pledajo samo t f". da ori tak i u   «»ot^ra<-ijah čim liolj oskubejo svojo   žrtev. Ako ide kak« dekle, ali kaka omož^na -ka k takemu    zdravniku. tedaj i prvi - u«:sve*-   plačati rc-► \ _*>k lior.orar. Zdrav:, i k notem r*o-:ibi take ženske, da pridejo še dru-•#"*.  t-'-1 i"«-  rti;  JL"* veeK**f"t.  ?n v«ako-
. \ uiku večje Ako slednjič ženska izjavi, da
re \     zmagovati stroškov, te-»i zagrozil, da jo bo ova-
dniji ir da jo bo rnstil zapreti.
v. k' jo je na ta način ujel brez zdravnic   je    veda v velikem r. zato *e t *\u±\ vsakega are-1-* di ta'^. ir-   s-t'a pridr do kbn°ga d« r.arja. To že ni-o več
- niki. to »*. Tovarni   oderuhi in 1-i. ki spadajo v ječo.
- *i»pot«tr^**t orožnikov z"» riim !žarjem.   K- »et Emerih Vitali*.
/    S*. Marti na. je pred ne-dne>! ti - r- 1 i žlvirskcga trgovea ;a SntirTm. r!a bi ga oropal in svo-*ašč< . ker ni hotela uslišati njego-Tjubczeiisk::   predlogov. Za mo-takoj poslali ve*"* orožnikov, era po e Ig      i-.!:anju našli spe--i r a židovskem pokopališču v ob-rettvo - Sz*. Marton. Predno •""«>zniki V"ta1i-r orijeli. se j<» zbn-:n je začel   nanj*   streljati. En /r.ik je bil takoj ubit. eden pa tež-ranjer*. V »pmšni zmfd« nnsti se je rilcu posrečilo. dq je nše| s poko-tlišca. Zdaj ^o v o',iTiz:rali storietdc-t orožnik- •   ki t     in dan iščejo ne-arr „-
Nova cerkveaa neiimiost. Pa-
■ež je izda! ukaz. da   niorajo otroci raviti prvo obhajilo, ko so stari se-•} let. Pr» j je c»*rVev v« :la. da mora - »k. ki trn- k prvemu obhajilu, poj--t;    a j važnejše ranke katoli-er-rk*« e. in da mora ziasti pojmiti kak velikanski čude/      zgodi rri ajihi. Z-faj pa hoče papež vse eer-*e nanW' t»ri . rniti  in bi menda ajs#» obhajal ze dojenčke. Gotovo m<.ralo zguliti nekaj zelo važ-. i da *e je papež odločil
- \ej^i k«»rnk. Mogoče •e: aii >o postali otroci
letom pametni, ali je -
Tolstoj in mirovna *er I,l«>v«? -    poroča iz so. da je gr.»f Tolstoj, ko j»- iz-iz r-asopisov. da je Nobelov od-:"*edlagal njegovo kandidaturo rovno nagrado,    poslal odboru v kater*>m omenja svojo izja-leta l»f»T proti temu. da bi mu ;*odeljena mirovna  nagrada in : odreka Nolielovi miro%*ni na-Tr4*t'»j olienem predlaga od-naj ndr*»% no nagrado podeli -kim hudodelcem, izgnanim v lo. ki so mirovni st%ari izkaza ■ čje   u -1 uge.   Duhoborci no reč orlklotiili izvrševati vojaško ost. ker je po njih nazoru naj-greh in so bili zato od m4 h - prav kr ito kaznovani. Na in-• neij*. Tolstega so se saseli ime-Kn - ado. Grof ToKtoj jim je ačal str-^ke za izselitev.
RVOJ
> " 1       i * *
sed apež
naj
Moskve
'Mt*o. V Bologni se je pre% rnil nek < mmbn-. ^   katerem je b» fj» os*-b. Pri avtonsf>bilu se je po-srila zavora, radi tega ga *pre*-f«d-ni mogel ostaviti, ko je začel dr-navadol.   « oseb > bilo težko -kodovanih. dve »ta že umrli.
t hegel hotelir. Najemaik kote-Zentral« v Boirhenhallu. Hun-rtauber > pobegnil. Mož je sel v iaosrrad. odkoder po ni o njem no-sosra gbnsa. On^aonti so ne zoreli »niki. katerim je Unndertnnber od
lopo i
lnosnoatm. Dne 15. L m. no v dvorani r Inonnuntu rnjik kalni sbod. asaMkooi nknllfa pa bo in en proUkJenknlni anod, na katerem bo govoril birti jnzuit grof iii »en s bruci-h. Ti shodi bodo protestirah proti klerikalnemu kongrosa v luoinostu.
9 A ag leski slikar Haat s mrl. li Londona poročajo, da je tam umrl dne 7. t. m. slikar Hunt. Kttjen je bil leta 1W7. in si je vzel za vzor svoje tvorbe umetnike, ki so živeli pred Rafaelom. V začetku jo vzbudil uino-n uu>proisi\a, pozneje pa mu je do veljave pripomogel estetik Kuakin a »vojimi kritikami.
Zastrupljeaje z m rs sm. V Soli ngu je zbolelo 1«HI oseb, ki so nas* vale sekano meso, za zast ru pijenjem. Vendar so vsi in iz ne v ar nosi L Zdravniško raziskava nje je dognalo, da je bilo meso aknkeno s parat i fo-vimi hm-ili; gotovo pa je, da maso ni obsegalo nobenih škodljivih primesi. I * »žirom na zast rop) jenje je občina ^s din gen podaljšala šolske počitnjon za 14 dni.
9 Protičcska agitacija v Trul-novu. V četrtek je Trutnovska »Conska Beseda« tda\ila svojo 4tMetnieo in je nameravala prirediti veliko češko alavnoat. 1 deležno je prijavilo veliko število eeških nar« sini h dru stc\ Proti tej slavnosti pa so začeli i t rut nov sk i Nemci in - b natuli protestni shod s spre-' - < »k ra i:i ■ • glavar-
stvo   je   sicer sprevod prej>ovedaio, ^ r»    Nemcem protestni
* eh< .;.   I   im t t♦ ■ t " •% ♦■.!•! I • kon cert    na vrtu    Narodnega d >ma in pozdrav deputacij na  kobslvoru. V Trutnov je bilo  ; anih ot) «»r»z-
nikov a» >zdrzevanje ssii n ns reda.
* Arrtiran.i  K\ a.  \    r:orenci no
.jone-
ga ljubčka. ki se pa ne piše za Adama, marveč za Muzalla. Pri K vi so našli dragih kamnov v vrednosti milijon lir. pa tudi vrednostnih papirjev, ki reprezentirajo zelo visoko vnedmsT. Njen ljubimec Murallo je bil postni uradnik \ M.—mi. zato se domneva, tla jt v - t« -tvari ukradel, iz razvalin poruši ne Messtne.
Labkomišljen zlatar. K zlatar->piuu v V j - jmih varih pnsel :><»ieten n:ož. ki je nakupil za 14.7<*l kron dragocenosti. Vse to je plačal z italijanskim čekom. glase«im s** na ime Vaelav Zdenek v Splitu. Spitz je dognal, da ni ček niti vinarja vreden šele tedaj, ko je bi! slepar že na varnem. Proti nnmišlj»-uei!Mi Zdene-ku v Splitu se je izdalo zaporno povelje.
* L'pepel je vanje mrliče v.   V pri
hod nje m zasedanju pruskega deželnega zbora namerava vlada predložiti zak"ii-ki načrt, po katerem bi bilo dovoljeno na Pruskem upepeljeva-nje mrliče v.
rrkosta\ec    promoAiral za doktorja. « rV -*av»«    lian- Hinke iz Bielica v Avstrijski Js'leziji. je te dni j-r-.TfOviral  m   vseueilijiču  v liertni-uu  za doktorja    m«xiro^lovja- Dr. Hinke je napravil zrelostni izpit leta v Ohlavi. P.tem je dobil delo v neki tiskarni v Rerolinu. ki mu je kazala njegovo delo \ takem času. da je  lahko posečal  predavanja na .    M /.  ssora   \ —kako  n '.-p^dagati s pre<-ejšnjo mero v/trajnosti, da je tak . mtglo in ob takih d-sa.uh prisil ilo začrtanega cilj;
Nemški spijon na Aagb-sk i. i/ Londona so uradno panoia» da je Portsmouthu aretiran m ad i častnik, ki je osumljen i i ! -}-r - - fioroča.da -o pri njem našli plane raznih trdnjav. Imenu.- - Iblin in j* poročnik pri 21. pionirskem polku v Moguču.
Sprt klerikalna defravdaeija. Klerikalnih dcfra\oa«-ij ni ne krnic« ne kraja. 8f ena afera se ne poleže, pa je že druga oa vrati. Z Dunaja po-
r • •«-.». • .   <*.;*   .      -anj   4:    kn-t'.- v
dunajskem društvu katoliških roko-p-    oči iko\   .Julij Thummer t e iii u dri i — t *« 'j p4*iwveril  1J«KK? K jm, tem pa izginil. K albina liaje nič ne ve, kam je defravdant izginil
* Fraacoski gostje % Pragi. Na praško sadjarsko in vrtnarsko raz stavo, ki je bila pravkar otvor jena.
i kot zastopniki pariškoga o*-ia prsipradnndnik A. ) Masnund in -indikus 1 'i;. Prireditelj-tvo razstave in pra^l . i sajtn« občine jim je priredilo prav proarorti spr* jem. Praški župan dr. Groš ja fransUsakisn goltom v apouiin |***klonil krasno -rebrno čošo a ona kom kralj, glavnoga mesta Prage.
* Kaadidat aa Nobelovo aagra--   • [si   soeijjnlni demokrat Ur i k -
son je predlagal, da se prihodnja No U lova nagrada prunjan grofu Levu M. Tolstemu
ki dsuaajaki vojnam« t dobih na I h »stelji v odeja zavitega okrog dva nssnoon starega ot»-«»ka m »skega sprv la. I s »gnalo se je. do je otroka okri-vaj isriaoslo v vojašnico Lory zalo, ker je
V Moskvi
so ■■»Tli nunsjaasj nnssTnaituv. Pri
tom on prišli nm škod še drugi anar-hiotlbni družbi, od kanove to zaprli tridsont članov. Tudi ▼ Braniku so zaprli več anarhistov. Tam so baje našli tudi lidelovalnieo bomb. Kakor so dognali izvedenci, so to naj strašnejše bombe, ki jih je sploh mogoče izdelovati.
* Zanimivo je opazovati, v kako kratkem ea*u je gospodinja prišla do prepričanja, da se mehka tla najlepše lakirajo z oblastveno varovano pristno Kisensiadterjevo lakovo bar vo za tU »Eglaame«, ki nt v treh urah brez duha in n svetlim bi s kom Pasusi ter zagotavlja največjo »Lano-vitnost r^glasine«, hodna lakova barva se dobiva po n >eh večjih trgo viaah z materijalnim, bar\ium in š|»ecerijskim blagom Kdini izdelo-\aUM: Bratje Kis«'nstadt»*r Dunaj IV 1. Pazite natančno na varstveno znamko železni \ H»'Z . n |Kslobljono ia a saki skat Iji.
Književnost in umetnost.
Ib»polnilo   ci\ ilnopia\dnint /skumiiu /a leto l*HKS    1910« izšlo
pred kratkim.    Ireduik   dr. Volčie pravi v »vojem i        nvorn: Po letu r.AHi, ob katerega komu je i/>> 1 IV. \ i*zek    Pravnikove zbirke«,   so se nekateri pr <!,       dotične sno\ i pre menili, premnogi p«, < «11». |»al rbo\ nih sodišč pojasnili ter so se v rečeni knjigi nasji       nekateri    11 *«. t *-«- i tis kovni |m»^rreski. I Ms i je od \ s#*tra na Ti.-ii  knjig*- preostalo le s«* malo nad dvesto izvodov, vendar pri naših razmerah m upati, da se skoro zvedejo.
manj pa, da more v doglednem »asu izdati u.t»*n drugi natis. Zato sem v soglasju /. društvom Prav nik^ uredil dofiolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami \ red. ki jih je društvo med t» m izdalo (nova od\ etn ska t; r t m, jezi ko\ ni zakon Dalma<»ijol — poldni rx^ sedanjem stanju v vseh zgoraj označenih ozi-rih. Novi ktijM'i (ivilnopravdnih za-konova dola* dopolnilo* in med tem izišle omenjene objave vezan*' v eni knjigi, drogi si jih lahko nabavijo posebej upam, da vsem nad<»i.'n-s:» novo izdajo navedenega IV. zv. zbirke. Dostavljamo, dn je v Dopolnilu kr'*g 2*S» novih odločil vrhovi^-cra sodišča. Dopolnilo se za ceno 1 K 20 dobi"-q j)o vseh knjigarnah in pri uretlniku.
— Novi akordi.  IX.  letnika št"-\ ilka •">. ol»sejjra nasb*rlnje skladbe: \ D< bronič:    Intermezzr*;    H. Sattm-r: T. S   Premrl: Pesem aerj
J. N. Zaje: PjeMiia. Sla v ulje; J. I*aharnar: Spomin. Založil L. Schurentner.
Dllaška stanovoma.
Dijaško     društvo Domo\ina
preskr1 »'ij»- glasom svojih pravil tudi dijaška stanovanja, da tako začas-no nadomesti dijaški internat v Ljubljani. O<ii»or društva javi vsem staršem dijak« »v na d* ž*ii. da u pregledni adevnn stanovanja in prosi, da sc obrnejo kmalu \-i < ni starši, ki iti* poslati svoje sinove \ Ljubljano ali jih pa že pošilja jo in so glede dobrega stanovanja v zadregi, na odbor društva, ki jim oddaja v vsakem ozirn prit>oročljiva dijaška stanovanja. Natančnejša pojasnila daje društveni blagajnik gosp prof. Ant. Jug, 1 ubijana. 1 Dalmatinova uliea it. 3/1
Telefonsko in orzojavno poročila-
Izlet Kceano\ v Ilirsko Bistrico. R. — Reka. 1<>. s»-ot» mbra. Hr-\aska. ~r i»-ka m >lov*-nska društva i l?»k»- m i»ko!ie«'    prired*'    \ n»*deljo, t s   t   in. izlet na sokoUko slavuost v Ilirsko Bistrico Za izlet n» najeli po-ncIh-ii vlak. ki bo odšel  ' loke   m po] J   iM>fioldne. i/. Ilirske Bistrice pa ićaI ob lO. zvečer.
Zo|H**ni sestanek  V •hreni ha Is in San Gialiaaa.
Dunaj, !<» septembta \ *lobro l>oueenih krogih zatrjujejo, da sc na je^en minister gr«>f Aebrenthal se enkrat sestane s italijanski m mini strom zunanjih del markizom San Giuliam u >s,-».-iiiek » «» vršil \ n, kem mestu severne Italije, katerega ime pa ni znano.
Kralj Nikita poseti najprvo Ihana j. iHinsj. M» septembra. Siidslavi m-be KorresiM»mb tiz     javlja,    da bo črnogr.rski kralj Nikita najprvo po-aetil cesarja Frana Josipa n* Duna jn,   z IhmajaNpa se bo :ia|s>til v Pe-11 ograd na fioset ruskem u carskemu sh oru.
Kolera aa Dunaju. Dunaj, lO s#i>tembia Danes se m prigodi! noben nov >lueaj kolere, f *< ispa tfasselhuberjeva in njena hčerka Me danes veliko boljši. Kako aa je kolera lanaslt v to rodbino, as
Voarnj  jn bilo
obolele na znakih kolere. Pri vseb as je konstatira It da niso oboleli aa aatinki kolari, marveč na
vnetju črn ves.
Praga, 10. septembra. Oeški listi razpravljajo o bližajočih se česko-nemških spravnih pogajanjih in se izražajo z ozirom na inlransingent-nost nemške manjši u v zelo pesimistično in skeptično o uspehih teh konferenc
Praga, JO. septembra. Predsednik izvrševalnega odbra liiladoče-ške strmoke dr. Škarda je ^klieal vse češke deželne poslane« na skupno sejo, ki bo v ponedeljek, dne 12. septembra.
Dunaj, 10. septembra. Mini-trski pr*ds4*dnik baron Bienerth j«- danes konferiral z bivšim češkim ministrom - rojakom dr. Zat-kom.
Seja mlado« eskih poslance\.
Praga, 10. septembra Danes ima sejo parlamentarna komisija mlado-čeških deželnih jK^slancev.
Dbletniea  resaririne smrli.
Dunaj, lo sejitembra. Danes zjutraj je poseti I cesar ob priliki obletnice smrti cesarice Elizabete kapucinsko grobnico. Ob 11. je bil v dvorni cerkvi rekviem za pokojno oesarico. ki so se ga udeležili cesar in vsi elani vladarske hiše.
Proti dr. Adlerju.
Praga, 10. s4j>tembra. Organ češke socijalnodernokrat!-ke -tranke Pravo Lidu« priobenjn resolucijo centralne z\«/» >ti«, jnih delavcev v Kladnu. v kateri se ostro kritizuje postopanje dr. Adlerja na mednarodnem socijalnofleinokratskem kongre-sn ▼ Kodanju ter se imenuje njegov nastop ilojalen.
.Nesieca \   \ojni luki.
Pulj, lO. - -mbra. V vojni luki so \ . . raj nesli trije delavci težak kamen. Knemu izmed njih je izpo-drsnilo in vsi trije so padli ll metra globoko. Fklen je bil na niestu mrtev, druga dva pa sta Težko poškodo-v ana.
Zopet avstrijski vohun  v Srbiji. Belgrad,    lo.    - ptembra. r^eo-m» tra Lazarja Spiriea    iz Bosne so *   vali kot avstrijskega  vohuna v trenotku.    ko je hotel ustreliti elana obmejne komisije Dimitrijeviča. Proti cesarju Viljemu.
Berolin, 11. septembra. Snoči je bilo tu več protestnih shodov proti znanemu govoru cesarja Viljema v Kraljevcu. /.mi    en*ga iz-
med teh shodov so >e nato v sprevodu napotili proti risarskemu dvorcu, da bi tam demonstrirali. Policija jim je zastopila pot in jih raz gnal a
Cesar Viljem na Dunaju.
Berolin, 10. septembra. Razglasa se oficijalni program za bivanje cesarja Viljema na Dunaju. Viljem dospe na Dunaj v torek. dn«e *Jo. >eptem-••ra zjutraj. Xaf>oti se takoj v Šen-brun. Na kolodvoru ga sprejme cesar Fran .losip z vsemi na Dunaju biva-j»>čimi člani cesarske rodbine. Po-|M>ldne poseti \ iljem zapored vse elane cesarske hiše. zvečer pa prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda. V sredo dopoldne poseti mestno hišo, kjer si ogleda sliko, predstavljajoč., poklonstvo nemških vladarjev cesarju Franu .Tosipu ob njegovem jubileju. V sredo popoldne poseti Viljem lovsko razstavo.
Sf.nka na Angleškem.
London, 10. septembra. Na pre-gi angleške severne železnice izbruhne v kratkem splošna stavka. Vsi uslužbenci so sklenili, da prično s stavko, ako železniška uprava ne izpolni stavljenih pogojev.
Kancaster. JO. septembra. Fpra-a predilnic je sklenila razne delavske organizacije izključiti od dela. S tem bo na tisoče delavcev brez posla in pognanih na cesto
GosNdorstvo.
ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje 1. oktobra zapa-dnjoče kupone 4' .S< in \'■ nih komunalnih in železničnih obligacij, deželne banke kraljevine (rališke že J7. t. m. pri *»\oji blagajni v Ljubljani in njenih podružnicah: Split, Celovec, TrM. Sarajevo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravnistvu našega lista so poslali:
G. Josip Kovač v Šibeniku v Dalmaciji poleg naročnine K 1 —. — G. Stanko Ribnikar, c- kr davčni asistent v Zuženperku K 4656,' nabrali pri »KegljaSkem klubu« v Zuženperku od »pteakarjev« K 19-02, ob zaključku kluba aa nt aaasbai K 27 34. — Gosp. Ivo DcvtnL
K uTSb ^aK3h^- Hm r
_ _____ Gotovo nI
mačega zdravila, latćmifdatoljo »transko porabiti, nago ^nuunssjn ara SsjasBfrS srn so*", ki je Susto bolesti utesujoce, ako se namata i njim, kadar koga trga, kako to zdravilo valiva na mišice in živce krcnuno in je zatomi dobro, da se priliva kopeiim-Stekienica K t-M. Po postnem povzetiiso-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. atsjaes; c in kr dvorni založnik, ftunai, 1_suu_n_nnl 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno nfOIii m preparat, zaznamovan z varnostne
znamko in podpisom. 692
Podražitev živil je postala naravnost kalamiteta. Torej velja, gospodariti, dvakrat modro. Tako lahko lira tii in o pri izdatkih, ako rabimo preizkušeno kuhinjske pripomočke, kakor so n. pr. Maggijevi izdelki, katerih dobrota je splošno znana in ki i» njih cena ostala nizka, kakor je bila.
I>obra žepna ura je za vsakega človeka vsak dan se pojavljajoča poti eba. Obrnite se torej, če hočete dobro uro po izvirnih tvorniških cenah, na prvo tvornico ur Jan Konrad, c in kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Češko), ki razpošilja samo dobre, pre-regulimne in preizkušene ure s triletno pisineno garancijo. Zahtevajte bogato ilustrovani glavni katalog s .°»000 blikami zastonj in poštnine prosto.
Priporočamo nosi hi rodbinam
holinsko cikorijo.
Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržaje zobe tiste, bele tn zdrave.
samo  direktno! — črna. bela in barvana,
od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in te ocarinjeno se pošlje na dom.   Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. 1 62
Tovsrsa za mio ilHHG. Ziirkii.
Izborno varstveno sredstvo \r^X0yuEr---_----^
aikalična kislina
proti vsem
infekcijskim
boleznim ;
izvira iz čiste
granitne skale Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno.
Zahvala.
Povodom nenadomestne izgube naše dobre matere, oziroma stare matere in
tašče, gospe
Helene Erbežnik
nam je došlo toliko tolažilnih dokazov iskrenega sočutja, da se moramo le tem potom zanje primerno zahvaliti. Osobito pa se zahvaljujemo prečastitemu gosp. župniku Vrhovniku, kije blagovolil ranjko spremiti k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem cvetja ter za mnogobrojno časteče spremstvo pri pogrebu. Vsem najtoplejša zahvala. Ljubljana, 10. septembra 1910.
3059        talnjoči ostali.
HetcorolojKno poročilo.
v Uma u*4 wryem $9*'.
Srednji zračni tUk 7m-t mm
ta ■< V	Čat ssazs-, vaaja	Stanje barometra | v mm	S* ** >. i"_ «* a t— m	Vetrovi	Nebo
9.	z. pop.	735 3	201	si. jvzh.	pol. obla?
■>	9. zv. ;	73515	HO	si. szah.	oblačno
10.		7347	122	brezvetr.	dež
Srednja včerajšnja temperatura \4'2s norm. 15 7*. Padavina v 24 urah 4*2 mm.
M. t k PiiaMI
ordinira sopmt szssiisa.s va__
BJBjaj
mannnnnnnm
Proti
izuzruo deluje <*c sro
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki  : .       lesno  n odstraninje
neprijetno sap« ta mat.
t steklenica z navotfilosn 1 krona.
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ I'utliaal, Besljevi cesta štev. 1
ssfcg Frasc Joicfsreca jssilejse*a aestm.
!£ćIiL*iae-aztna ia zoprna voda.
Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908.
Blac £osck>_ tek-irTar'
Prosim vljudno, p * j;u ir.i zopet ;n stt.-i.eake Vaše Izborno
ro
zoper zoboboL utrja dlesno in od-srranja neprijetno sapo iz bsl Za caranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal
Mato Kaurino\ič, kr
rilld, <o dober hsaai čuva L le? velik pat« -o
emhardinec
"»fji'3=iL, mizarju na Bledu.
IftfeMSH-
r
Včeraj i
skoocea kaseti pomanjkanje
boleciae v vratu is požiralniku 'hi danes ? Vse proč, stran   In kaka? Csnitsia skatsjKa Favevih prtstaik sssVsamik mineralnih pasta}, Id se po K 1 25 dobivajo po  lekarnah ia drog enjah. je sapravila ves ta čudež (Vscfatao lassastv o za Avstro-Opsao: W Ta. Onni.ci: c ia kr dvursi zaloZnik Dunaj, IV 1, Grutte Ncaassse 17.
Zastonj
ia poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s tez 3000 slikami porabnih in darilnih predmetov vseh vrst, ki ga na zahtevo takoj pošljem C in kr dvorni dobavitelj -------* "---(češko) ***
Grammauca, letteratura,
Si comincia il L _ nlica S, priti, desno Si domanda dopo il JS. settembre.
II
i ]jt nm ■ i
Spisal Fr Remec K 1 50, eleg
g posto sa v.
SJStneilililn lil..... .min.
ki ga je občinstvo z naj-večjrm v
.narodna &n]i$*rna"
i       v Ljubljani. t:
instrukcijo
Ponudbe na A S. pri M. Zavrl Strel lika ulica it. 7. 3073
planino
na voglu Sv Petra ceste, vhod Radeckega c št 2, I nadstr
M ne ranoga!
A. IUKNEI
Ljubljana Sodni jaška ulica m t. 5.
• '7
Ženitna ponudba! -
Inteligenten mlad go;>pod čedne injosti z okrog 80 mmt lastnega n./,nia   v   prijazne« kraja
*ve
iC želi v svrho ; mirno, dobro
intekz^ntno, 20 do 3o letno 1:1 zdra\ . cico, ki bi imela veselje i t~i mu zamozla I eskom, ki ga je navesti,
pripomoči izvršiti ve:je industrijsko p   . et      P:-.si se tuai >v-.«e zn m zmotnosti in dom?će razmere poja-:.'.    . .j n< -r    a a! lčena in anoriTnr.«* rj
nudbepod „ te tim st srećo 5000a w. b. «aOt* \ naprti verti če mogoče s sliko, ki H nV skretno vrne   na:  Rudolf Mos-e, Dunaj I. Sc: .:>:atte 2 J
z 2 sobama in pritiklinami mirni stranki za s^vasvlnrt
m Trtaald caatl št 13.
3076
I»t«e »u
a gospodična
zmožna popolnoma aamicifia ia BJaoaailĆtsia v govoru ia pisavi.
Več c.sehno  pri  Jos. Eberle,
Ljubljana, Mestni trg 3075
Navi kratkokrilm
klavirji „Mi§non",
planini, kakor tudi
prsisrcfi! biavirll
aa prodaja zaradi opustitve obrti po nainiii.li cen-sh
kav notam se odšla zs novembra?
termin 3086
3 >uham! v 1 radstropu. — Za tvrdko
r. Drapati n namestnica (rad ilzt Mani, I. jrij&aaka ulica 42.
Inkasist
(pobiralec denarja)
ga aprajane takoj. Trezni, vojaščine prosti imajo predoost-
Ponudbe s izpričevali  na uprav-nistvo »Slov. Naroda«.
J. Z a m I jen
čevljarski mojster
I t LufcUoDl, Scdao ulica štev, 3
j se priporoča za vsa v svojo stroko j 349      spadajoča dela.
3z9elaje pravt gorske in telovadske čevlje.
■ji in * f i U1
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
r
j Narotlnž kajlgarni
i :: v Prešernovi ulici št. 7. ::
9*- S-
7 J.    • "»
Zahvala.
!
*a*sgWfSW*^ **•-■' **.*>s ■:
Globoko ginjeni nad tako vsestran>k.m sočustvovanjem, ki se nam je povodom nenadne, prebridke in nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne :e   opragai    nro — a mat re, - *r .     i--   mafr". ta ;e, ^va'^.n •   .n tete, preblagorodne gospe
Terezine Povše
mm BE usm
ter nam bilo v tek tug^poloih dneh v oeizmerno  tolažbo, se čutimo dolžne tem potom   izraziti vsem  ljubim   sorodnikom,  prijateljem in ia najtoplejšo zahvalo.
zahvalo izrekamo dalje vsem mnogobrojnim, o 1 blizu in daleč prihitehm udeležnikom zadnjega sprevoda prehlade ra n-.-?. posebno vsem preblago-rodntm m pre^asutim za. topnikom slavnih oblastev, zavodov m korpcjraci), imenoma gospodu deieinemu pred-edn ku baronu Schaanu, dvornemu svetniku grofu Chor-ifftakessiifv zastopaakoma »lav. deželnega odbora« gospodu prof dr. JaPCi in dr V. P«f|«iiai9 gospodu tinančnemu ravnate1 u dvor. svetniku Klimentu, deželnemu vladoeznu svetnik j v : L^a>csssMaiv premilostljivima ^podoma generalnemu vikarju J. FlvM ter stolnemu dekanu M. Kolarju, poštnemu ravnatelju Štrukelju, podpredsedo ku trgovske .a obrtne iborn.rp I. Kr^^mrju, blagorodnim gospodom <ast«»pmkom drzavnozborskfga »Slovenskega kluba« ter katoliško-narodaefa dijaltva, slavn'.rru zasnapatra C kr deželne hrambe, vsem ostalim mnogoštevilnim svetnim m redovnim gospodom duhovnikom ter gospodom državnim deželnim ta sns^ansl uradnikom, preblagorodaim gospodom zdravnikom, r sobi to gospodu primari ju dr. aUaijnser^jsi, ter časti ti m sestram v Leonisču za vso veliko skrb in posvtvos^snost, slavnim zastopstvom ljuN>anakih moških in ženskih Marijinih družb, ter slavne »Slovence krščansko socialne zveze«, ki so se udeležila žalnega sprevoda z zastavami, slavnemu glasbenemu društvu »Ljubljana« /a ganljivo, v stre segajoče petje pred niso žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu, vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasaih vencev sa šopkov, slavnima zavodoma Maruamsče in Lichtenthurn za udeležbo otrok pri pogrebu, ter končno vsem ostalim udeležnikom žalnega sprevoda ia sploh vsem, ki so kakorkoli počastili spomin blagopokojne nase rajntce ter nas tolažili ob nenadomestni izgubi.
Po^bno zahvalo pa smo dolžni visokocastitemu gospodu patru Ptacistlf, provincijalu čč. franč >kanor za njegovo veliko tolažbo v naii najbridkejši dobi« s katero je našo predobro, pobožno mamico oskrbel, kakor tudi našemu visokocastitemu preblagemu gospodu iupo'ku F. PawfW»sl za njegove tolažilne obiske naše r.-:  za^^", r.a boljše mam re v zdravilišču in za vodstvo prevoda m spremstva naše preblage mamice k poslednjemu počitku. Dobrotni Bog bodi vsem obilen plačnik !
Ljubljana, dne 7 septembra 1910.
Globoko žalujoči ostali
43
B9A
00^1
Z*kSl hi 4*_
hlasta lOrjUh iMk pvi
»kobUh tem. MM.
Znano je, da jo drsela i šolski svet prepovedal aoloobi«*kuj«K-im otrokom telovadbo pri sokolskih dru
•t vin. Proti tej prepovedi pm je pri-puscen rekurz na ministrstvo, ki ima nallii T i Ino asoe. to ne pravi, as#Bsf «,irm i j«> ?ak<» <tolzr«» telovaditi pri sokoKkik draštvik, dokler vloieai rekurz po tni»' ni rese«. r\»-
if.amo torej slovenske Marše, naj kres skrbi, kakor stade j. vnsaeja svsv Je otroke xa teloiadbo pri sok«»|vkik društvih.
Krinko prepoved, kakor sokolska društva, je dobilo tudi »Žensko telovadno dm>T\o*   v  Ljubljani. i*rv<i tej perpovedi je vložilo društvo po sv oje t u zastopniku, a*o>p. tir. A. kalju to - le pritožbo, ki jo priobeu-jeino v eeloti. ker lahko   služi kot vzorec- za pritožbe drugim društvom. Pritožba slove tako - le: Zoi»er   tuobla>tni    razpis z ti ne 30. julija 1010. st. 495*. ki se mi je dne 11>. avciiMa 1910 vročil z odlokom   inaariMrata d^želneara M«»lnejra mesta ljuhljan>k.*ra z dne 6. a\ruMa 1910, št. 1*4.271,   vložim pravoea^ito pritožbo na vi>oko e. kr. ministrstvo za lioizi^-a-tje in nauk. S tuoblaMnim razpisom z dne Ini. julija 1910. številka 4°-V_\ preklicalo se je meni s tnoblaMnim ra:-:pisom z dne 4. svečana 1UUK st. 145, izdano dovoljenje, da »nieui |ioueevati v telo\:idl»i n«V-»-ke   javnih in za.-e!»iiili   lju«l>kih >«»l v Ljubljani. Ta preklie x* mi pa zdi neutemeljen '.iko de far to. kakor tudi de lejre.   I žival ^em 9 in pol leta ono   dovoljenje,    katero se je sedaj preklicalo :n ^ni eel ta eas poučeval v telnva<r1r»i mV*ik»* javnih :n z^t>**H-niu iju<i>kin »oi v Ljubljanu, ne da kš poklicane   šol>ke    oblasti le enkrat prišle v položaj izpodtikavati se nad mojim poučevanjem v telovadbi ali jrrajati način poučevanja. Nasprotno se je eelo dogrodilo. da aa »e priznani pedae«rri   izrekli pohvalno o mojem poučevanja v telovadbi,   ker so MU z uspehi moje telovadbe nad vse zadovoljni,   in   Mcer tako v telesnem, kakor tudi v duševnem oziru.   V telesnem oziru radi teira. ker »o se šol. učenke vsled telovadbe, katero sem jim   nudil,   znatno   in vsestransko okrepile na ovojem telesu; v duševnem oziri: pa radi tejra. ker je telovadba, katere -*> bile deležne pri meni,   skrajno   blagodejno vplivala na njih  značaj  in pojmovanje ter jim oboje bistrila in krepila. Telovadba šolskih učenk se je pri meni utesnjevala edino le na telovadne prostore, ne da bi kateri krat te prostore prekoračile,  ker  nisem   puMila šolskih učenk    nastopiti    niti pri eni mojih javnih produ k« i j. pri katerih so nastopale      za~olj      odrasle telovdke.
Tudi sem strogo pazilo na to. da ni nikdar pri nas na Kranjskem zelo razvito ;olitično ari banje valovalo v vrsto mojih telovadk in *e manj med moje šol. učenke. Vsled te fra prepričana trdim, da ni bil de faeto podan prav noben razlog, da bi se preklicalo s tuobia.-*. razpisom od 4. sveč. 1901. št. 145, izdano mi dovoljenje. Moja pritožba je torej tudi raz to stali šee popolnoma utemeljena. Se bolj je pa upravi«*-na de lege.
Moderno na z i ra nje o odgoji >oI-skejra nara>*-aja. brez razlike spola, se bistveno razlikuje od on "ga nazi-ranja. katero je veljalo o odajoji šolskih otrok še pred malo desetletji.
Pred «'e«^t|etji «-e je polagalo namreč pri odjroji v-»o važno*4 le na razvitje duha. doeim se je šibko telo šolske mladine popolnoma zanemarjalo.
Vplivu anado-saškepra plemena, ki si je vzel za vzor »tare Sparta -'re zahvala, da je naziranje o odgoji šolskih otrok korenita i*pr» memlo in da se je obrnila pozornost tu-«li na >ibka ?.-!»• ~.-t šolskih otrok in na njihov telesni razvoj, kateresra **e je posebej pri na- v Avstriji poprej absolutno zanemarjalo.
Temu modernemu naziranju se imamo zahvaliti za intenzivno goje-
onih mladinskih i#rer v naših -rednjih šolah, katerim je na men, da okrepe telo onim mladim državljanom, ki bodo po dovršenih naukih zaaedli inteligenci pridržana mesta.
To moderno naziranje je pa bredrlo tudi v širša kroga ia aa rav-naje po večno resničnem izreku: sina i n corpore aaao* razširilo tudi na polje Ijmiske sole. koder v» je tuili začelo intenzivno gojili telovadbo in s tem že v nežni mladosti krepiti telesni razvoj ljudako • sokaka mladine obojega spola.
To moderno naziranje so pa podpirali razun odličnih pedagogov po--ebno še zdravniki - strokovnjaki, ki so najbolj in v prvi vrsti znali ceniti vrednost telovadbe in pa njene blagodejne učinke na telo in dušo naših šolskih učencev in učenk.
Temu modernemu naziranju se je pm pridružila tuci naša najvišja
v Avstriji ki ja
važnost te Iona ladino   aa Ijnst
skih ia srednjih šolah ia ki je tudi
izdala že ueštevilno ukazov, stremečih za tesn, da se uvede na ljudskih in »rednjih ^.lah , imU-ij intenzivno gojenje blaar«Miejue telovadb**.
ihr lege **e torvj telovatibi šolskt* m ls«iine ne more nič o*-i tati in ugovarjati.
1'kov ar jat i ni pa tudi ae sase gojenju telovadb r pri IjuoVko - šol
skih učenkah tedaj, če je poučevanje zaupano sasehtiemu društv,..
\t* -nieuio si namreč prikrivati, da vzie zgoraj nase njenemu iu u g* hI neti n »tališču naš«' najvišje oblasti aajsproti telovadbi ljuoSko m»L>kili učt . \ m učenk m na to merečiiii ukaz«»m le ta telovadba še nikakor nt na oni Mopnji, na kateri bi jo radi videli moderni    [»-datrogi. \m
zdravniki - strokovnjaki tn \m pra\ i in (Mlkriti prijatelji ljudsko - šolska mladine.
Zali U »g }N»gre>aJiio       dane«, na ljudskih šolah udobnih, imsiernih in I*'polnih telovadnic in ravnotako tudi telovadno - tehnično dovolj izobra ženih učnih moči.
\ - • -i lafja H Baba, .1 telo* adki na Ijtufeskih šolah pra\zapra\ >e v {•ovojih, kar \elja \h>~« bno še za ile-kli^k" IjiuNko ^»lo. \ nr\ 1 \rsti z.a one >   l r •     :ni Kranjski.
-*!etl tega je pa gotovo skrajno /JZrex n«, ral pe«iajr»»cieiio stališče in v ori*:dno kvar zdravem ti telesnemu razvoju /"n*»ke Iju^lska - šai--U' r:»f ««Iin«*. k - «1. I 1 t * • . i \ . i .»umi zasebnim društvom, ki hočejo n»ko r.'ki - M»Uku»M ohla^tmi i/.|M»lniti ta vrzel in 7 zasebnim trudom dati ei -ki Ijudsk.i -«.Uk> mladini prili ka\ da si p*hI primernim in natanč nim aadioiatfatn in \*m\ vodstvom
u« .   Ijie okrepi svoje teio.
1 -Itni tega bi se nik« t: »ie smelo takim zasoh.društvom ilelati s takimi preklici, kakor je s tem izpodbijani preklic, reprilik in te2av. temveč bi nasprotno n.orala taka .n;» društva celo z vs.n»i (iopustnimi <J*t\i podpirati v njihovem plemenitem stremljenja.
Iz vseh teh razlogov in ker mi je znano, da vlada pri naši najvišji šolski oblasti m*! »mo naziranje o potrebi Tei..vadl»e pri ljudsko - šolski niiad-!,.. pa tudi tnlno upam. da se bode le - tam ugodilo moji. \ temeljeni
z 2 sobama  in  priTikliraTr,  vrtom n
vodovod - sc alte sa Bovaznber ▼   3p.   Šiiki it. 2 5 5.
i|     Edino     I i
j j zastonstvD znamke I j
aobi ~
=gospodje
Natančneje se izve pri Fr. f.
2872
Pozor!
URINOVO OLJE
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
pTtpsrsća SVOJ«
veliko »togo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih hnvelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih tn najni/jih cenah izvrSujejo.
n
S. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
p«ie£ Ubaatcvc iranui. tr^ovisc priporoča
Klobuke
slamnike
Hm. \m raašKe aerile. krsvate. oviitniks iti iti
Bla^o imam soiidno. cene
zmerne. Pcstrezem točno.
sladoled
ledena kava
se dobi
v slaščičarni
- J. ZALAZNIK
ML Stari trs St. 21.
i    KINTA i
1053 I
j Zaloga Puchovih koles, j
• Kolesa sprejema a
•    yt v teku ?n trp**inosti
I koto scaaajosti.
I     Hraaia ki paailkl|aa|n ter |
j izposojevanje koles, j
laCaa, s#Utoi bi COtt liviilf f.
I
I
, Karel Čamernik,
: fjit^an, ahnajska cesti f.:
I raaSki aaasaal  sa inasnac i
l
odlikovano najboljše razkuževalno pleskanje   proti  nalezljivim boleznim, za stranišča itd. Samoprodaja
Avgust Pust.
Poljanska cesta 7.
Svoji k svojta!     Jfarodna tvrvla!
Milko Rrapeš
arar in trgovec
Ijubljaaa, ]ar&čr; trg i\a. 3.
—   Ustanovljeno leta 185?. ——
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954
atsnsklk Ia tepalk ar,
ta ▼ariiic.
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta. namenil sem se prodajati
poprariU tacat ia ceao!
Za vsako prodano zli popravljeno uro jamčim 1 leto.
f>.:. t*
lanenooljnati |irnež
Oljnate barve
Mh wm '„lk| ▼ ▼•Mik
fasadne barve
za kist, pt Tzottih,
Slikarski vzorci
■ pqnr za Tzottc.
taki
pnstii sifrfflri za za poaStra ki za ptic
Steklarski klej
Xarbolinej ss Jaavcc (gips)
za prtktojc ii zi starke.
Čopia
283
ta a nas svt**^
^Idolf JCanpliiuu
na lepem prostoru, 15 minut od mesta
oddaljena, |* po alaU aoal aaarodal.
Vila je pripravna za dve družini in ima lep vrt. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2953
Nnfttitn Lia pri Zidanem mostu
aprafaia s L oktobrom samskega
vrtnarja
kateri je v vseh strokah vrtnarstva dobro izurjen. — Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na L Jakfta, — 3016
V Ameriko in Kanado
ta zanesljiva soiafa
Cunard Line.
Pitani lz iomifsas pristanišča Trsta t
Carpathia 13. septembra 1910. Pannonia, 27. septembra 1910. Ultonia, 11. oktobra 1910.
Ia Uverpeola: 1515
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania 17. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 17. decembra 1910. Mauretania 10.  septembra,  1. oktobra, 29 oktobra, 19. novembra. 10. decembra 1910. Pojasnila in vozne karte pri
v Mnbljsal, ElosmJkove allca atav. 25»
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
! Vinko jtiajdič
v
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge; 25 ¥ Ljubljani: Podgradn, Trnovem, Botcvju, Trsta Gorici, Celovec, Beljaka, Bolcanu, Inomostn, Tri-denrn, Is dru, Spljetu, Ercegnovem, Kotom, Saralera in Pulju.
Brzojavi: Valjčni mliu, Keanj.
Ceno posteljno perje!
Najttljši reški naknpai vir. 2S15
Kg. sivega, dobrega, puljene$fa 2 K : boljšega 2 40 K; prima
poibelega 2 80 K: belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velefinega sne-fnc belega. pulje-nega, 640 K. 8 K; kg puha. sivega 6 K, 7 K, belega, nnega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K
Narteila al 5 \g laprej fraikt.
Zfotavtlene postelje
dregs, belega sli rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, J 20 cm Široka. 2 dvema zglavaicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh x4 K posamezne pernice 10 K, II K, 14 K, 16 K, »glavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga. 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povietju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za ueugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
L Bolsch, Dtiuice IL 767. Češko.
46
80
SUHI
doseiejo lepe, potne oblike s ssoj 99KMfsS>**1 ajamčeso neikocSjivo .
zsvhvaL   Karton stsne K ?20 po povsstja, 4
prosto.
mte
fs rasi.
i/A priČetktt   Š0l Poroča tvrdta
GRIČAR & MEJAČ
= Ljubljana, Prešernova ulica št 9 —
bogato zalogo
%gotiwljeaih oblek
konfekcijo so dome
OostHniska
koncesija
3020
Naslov pote uprava. »Si Naroda«.
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki z večletao
prsite ioM v atasao vstopiti
Pouve se v upravnistvu »Slov. Naroda« 3030
msšsi jam tifti
trsti«
se bode 296J
oo najnijjth ^ cenami
l mu. S II. sstn IS
pop«»idne oh p*»I 4 na licu mests v ■ovi vasi (Ctlissce) št v 7 S, županstva Vič
V h»*i so 3 stanovanja, lega pripravna, t k okrajne ceste v Brda. — Hlev ia klet _
Vzkbcrta cena SSOO K. Plačilni pogoji ugodni. Dražbe ni pifgoji so na »pogled pri zupan-ttu na Viču.
!oLLA"
Razglas.
\a c kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani
*e pnćae šolski pook
~ dne 20. septembra t. I.9 —
e~:   šc?o za stavbne obrtnike, katera se otvori
-   dne 3. novembra t. I. =====
ftStviStuu K sat>« pm issMajcn stssj«
sasssti ti. k a las« ^a|kas|St atssl
l>vii%* x »t» %s*v
OLLA
je več nego JUUj zd ravni -
zna l-»
il v
V oddelek za
šolo za Novi učenci se
sjnaa dedke, v dne t na lasa za obdelovan e lasi vezenje se novi ucenen ne bodo spre'emah.
v oddelek za lesno ia ka-
:a možke in za
Zaloga v Ljubljani
k. ssavfca. i.
Ssssik Gasrirl PkcsS. tesar-ssr. a. Sasc. srSferiJa. 4sL
evajat, da Vas* Vas asssviuij da
ru  ±t t    -       lf :\  rvl- 'h r   a**« I v
za tstt denar not OULA hvaliti za „ravno tako dobro blago"
smaSanaa, r^.cn k originalen :enov-ajki navtdbo proda) ai i«! zastonj od tvsr-
p. ST.
mneno podobarsivo, v obe javni risarski soli
ženske)* in v solo za stavbne obrtnike.
L'čecci. ki v>- i-    ra noTO T odete*«-k za lesno m ksnaassso porlsIsMstiu, dne IG. ali 17. septembra | zidarju tesarji m kamnoseki pa. ki narncraTvo vstopm v solo za stavbne obrtnike, naj se prijavijo v časa od 15. do 30« oktobra.
Vstop v obe javal risarski  šoli je mogoč tudi ased šolskim rtom. — Učencu kateri so *avod že obiskovan, is ki vstopajo v v^sse letnike, se morajo predstaviti dne 19. sepvaasnnsV*a»»
V vseh oddelkih imajo pristop tudi ženske.
V Ljubljani, dne 1. septeaabra 1910.
AGRO-MERKUR
aakvsoralaa ia prodajalna zadruga
v Ljubljani
r. s. s
priporoča g gostilničarjem, hotelirjem in privatnikom priznano r.^      ^a, na  Dunaju odlikovana, za amčeno
pristna vina v steklenicah
in sicer* ljutomerski muškat, silvanec, goriški rizling, teras. refoSkO m razna najfinejša vina. — V h razpoki ia pristni dolenjski cviček, ljutomerski Sipoo, ormoško, silaska, tem. refaska, vipavsko belo ia cmo istrsko. Kakor tudi drugo ral eno f no namizno vino V zalogi ima ucavUso asamaco si i ve v* o in konjak. — Oviojeni sodi od 5o I naprej do 30 ki ss vedss v zalogi.
najboljša ure sede ni osti:
tate, srebrn, tuli, itkeUiuti in Jeklcoa u dobi samo pri
H. SUTTHER
UuMlraa. Mestni tu
Ustanovljeno 1854 j
Ustanovljeno 1834 I
mr v SvteL
II 0
v Ljubljani.
Pouk se prične dne 1. oktobra 1910.
Vpisovanje za zunanje učence bo
dne 28., 29. in 30. septembra t L
SODE
9_•_*i
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita ra fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj ranljive za kar se Jamči, eansn v velikosti po 300, 400, 500. 600. 700 do 1000 litrov sa zahtevo tudi 100   do   300   nvov aH
Avg. TOasUaŽiČ,
C kr. priv. tovarna za cement
priporoča svoj priznano izvrsten Psi Masi sssnssrt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne m odporne trdote snvss aasatriljatatt dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila iti izpričevala 2944
razaib   uradov   in  na j si o v i tej š ih   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
Milite pivo ii Češke delniške pivovarn
v Čeških Budejevicah.
To jo iaasrna, na platenjski način varjeno pivo. Zalaga: LJaatiaaa: V. H. Rohrmaii. Trat: Schaiidt m Peloai. Psstalaa: Eamil pL varzarolli. Pul|: Lacko Krit. Trnovo: Rudolf 1875 Valaatic. Bska-Suaak: Ante Sablich.
af«:La,ss«i4a>«r«j ;«kif<i vsakovrstnih jesenskih in zim JlSjOOgdlEjSa IZOlia skih oblačil za gospode in dečki
Teiefo« slev. 291.
Kune
Wm is tnovisa z wšMm
l mm a BAflH
v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo
SaT* popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih uvedenih
učnih knjig
v predpisanih nakladah po najnižjih cenah.
m k i učnih knjig se oddajajo zastonj«
BjftSfljSl 1M3.
Siliiu hm
Kiljstna ros*??!!!«.
fljtarsoiliEiio 1883.
ANTON REISNER
Linbljaaa, Resl|eva cesta št 7.
največji in najstarejši
zavod za uniformiranje
na Kranjskem
krafna nsapolka *L 27. salsajsisii ivezs e. kr. tav, iamsiltell velika zlata »vetinje s diplomo ■afaka ssodaa razstave 1004 itd.
se priporoča novo vstopivšim
vsake vrste za izgotovitev BlSataV! kakor tudi po-_ kf^SttraalOi brezhibno in natančno po predpisih. Na podlagi  dolgoletne prakse sem v prijetnem položaju ds dobavim na tem polju najboljše in naiprileinejše
Istodobno se priporočam aajap. lliassllal odjOBtaloOBI za prihodnjo jesensko in zimsko sezono. Vsled trgovinskih zvez z inozemstvom imam vedno veliko zalogo pristno aafjjoiksfja aaaaaa in morem torej tudi v tem oziru najbolja postreći.
Izvršujem umevno tudi vsa druga v mojo stroko spadajoča dela najvestnejse ia solidno, tako n. pr. tals^fo ra g. sodnike ia č. dubovičino. 3062
0288
25234^
DF
ummWV P JIM
rtff Z4N ktL
Nemirno   prienknjemo maneslji-
vih poročil, kadar je politično obzorje oblačno. Strahouia opazujemo
usodepolne oblake, kadar trosi vojna v spremstvu v neb svojih nadlog.
Gorje deželam in srorje nnrooVisn, katere zadene nevihta. 1*ničen je trud delavca,   kmetovalca.   rok**l%*lea in
umetnika. Ponosna mea4a in preproste vasi iz|rine>> a površja armije. Krepostni in žilavi rod moških ja asairvrn ali pa pohabljen za celo življenje veleti naporov in ran. Nežni »pol ženski, oropan svojih voditeljev, podivja iu hira in osirotela mladina zgreši za mnogo, i ipogo let svojo nalogo.
Prilično take i uikr ao ivigale po možganih Grkov p-! J400 leti, takrat. k*> so L.veVi .i nakano perzij-**ke*ra kralja Parija.
Hrabrit iu j«in;i>tvo Marin Gr kov tega ču*l«.viu*ira naroda -njih v resnici ponosna ljubezen do domovine in do neomadež«*vane prostosti: vse te čednosti ol-orožile .-o narod, kateri je pokazal, koliko za-ouiikan pritlikavec proti a"i-— barbaru. In takrat, ko je dobil pri otimpskih igrah Temi>tokles lav o rje v vene*.*, okinčal je narod a tem tudi samega sebe. Vsaj je strmel v>ak Grk celo življenje s toliko čnstililepnostjo in gorečnostjo po najvišji odliki, «ia >*» dostikrat od samega veselja na licn mesta mrtvi ostali, tisti, kateri so bili odlikovani, ali pa njih sorodniki. Presrečen tak narod in stokrat srečna taka država?
Perzijske vojske, katere so bile namenjene Grke uničiti, postavile so jih na najvišjo stopinjo omike in zastonj se trmliino že nad lJUUM let jih doseči, kaj >e prekosi t L Tudi so rodile Miltiada i ti T«*mi*tokla. eelo vr-repn?z*-tilaa*.i« »\ i~io\e»lva: Aleksander Veliki. Aristoteles. IVmostenes, Peri k les i. dr.
Dne l'.V t. m. pa bo preteklo štiri-rndvajset^to let. kar je premagal ne-•.mrjočl Miltiade-» perzijsko armado nri Maratonu. Ta bitka in zmajra je gotovo ena najslavnejših, kar jih nagajamo v analih svetovne zgodovine in v zgodovini človeške« rodo. Si-'■er ni l*ila odlo«*ilna bitka, dasi ravno *? o«lvmila za nekaj let pretečo ne-arnost.   katera je grozila spraviti gensko omiko pod orijentaUko bar-
ve
Provzročila pa je obenem se huj-*i naval mogočnih perzijskih kraljev i brezštevilne nesreče za male grške Jriaviee. Ta zm.iiza      Kila vzrok, da e »pravil kralj Klserkses sedem mili-.onov I vojakov HW.OOO»ljtidi na noge.
katerimi je nameraval podjarmiti Grkr.
7* občtidm anjem poslušamo Očeta zgodovin*-*, ko pripoved nje o rirez>številnih trumah, katere ao korakale 14 dni in 14 noči čez HHe-spont. Z zanimanjem prebiramo, kako so bili v strahu sami večni bogovi pred ro velikansko armado, kateri enake niti do danes svet videl ni. Res mogočen vladar, katerega zapoved spravi trdi ko ljudstva proti sovražniku, da i.-ahnejo celo r*»ke. kadar se jim bližajo oddelki brezštevilna* armad«*, o kateri je Kserkses trdil, da I*, solnee otemnelo pred številom nj- ni h pnšie.
K<lo dn:ir. razun H»-letiov bi se lil postavil irrozovitemn sovražniku v bran za domače ognjišče, domače Varove, za gomile pradedov. za ljnb-.eno   donioviao in prostost naroda.
h lino le rojen Grk je zamogel •Ogovoriti bogu v človeški podobi: Tem bolje,   bojevali   se   bomo r
Zgubil bi bil afiltiade« bitko pri Maratonu, prišla bi bila Grška skoraj trotovo roke perzijakih «*atra-»v in potem z bogmii rraka kuloara. Gr*ki narod bi ne bil doživel ncer toliko in enakih groznih nearee, kakor jih je 10 let pozneje. Toda Miltiadova zmaga je kazala skoraj
-v o Tem ioklu črto. katere se je najbolj držal, da je spravil Ateace na otok Salami-. I>a je ie to doses-el. •irugo je 'Malo njejrovemu talentu Tialo skrbi.
Posredno ali neposredno nan--i:lh -ta M livade-* in Tem istok les stezo Aleksandru Velikemu k njesrove-au o-odcpolneniu ter zm agoaosaem u potu. pri kateri priliki je preblodil *a velikan orient z okeidentom.
NeizprosJjiva Klio pa je vpisala vernimi črkami: Pred sovražnikom ranjeni Miltiades poginil ja v jaači *voje domovine, ker ni imel prenošenja, da bi bil neko kazen plačal. T^ruLstokles se je v pregnanstvu skoraj gotovo zastrupil, ker ni hotel izdati vtvražnikii svoje domovine.
Hellas!  Neareeaa dežela! Tebe n Tvoj**   junaške   bosrove je Tvoja lastna krepost uničila ....
Hrasto v ran.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
kor so Amerikanci daieč pred Evropejci, tako tudi Amerikanke daleč prekašajo svoje evropejske tovariši-ce. atlaiia Amerikanka neprestano nalili aaaso to, kako bi dala svoji zunanjosti mirnejšo, prikupi ji vejšo shhko In kaze da ne brez uspeha, kajti mlada Amerikanka je da ada *,t*s naj*ntnejša dama, kakor pravijo poznavalci ženske lepote. Nedavno pa se ja ustanovil zavod, ki bora mlade dame navajati ua to, tla IkhIo lepe in prikupi ji ve — v aanavju. Voditeljica te najnovejše akademije, gosvt« Doprnan, pravi v svoji okrožnici, ki jo je razposlala vsem boga tejšim družinam, da mora mlado «*ekl»* paziti tudi un t<», tia jr v -»peuaji; ravno tako lepa. kakor kadar bdi. fVlovssmjo »profeaorie« nove akademije se prične potem, ko *e podajo hčerke višjih de**et tisoč k |točitku. Mar«ikakairoassnsiiesss> lajanj vea čar. ▼ao zapeljivost takoj, ko zatisae s*aL Marsikatera spi z odprtimi usti, dru-š*a *** prs v grdo zvije, zopet tlrutri* *r »am . rel in .!»•!.t j**z<«ii ..(.n? Vse to seveda ni ravno primerno za povečanje ženske lepote »Lepospel ua« akademija uči mlade dame. kako se morajo uleci. da pride leftota ujiho\»'ga 'hraza in njihov etri t. I. -a do izraza, uči jih, kako si m.»rajo spletati lase prediio irredo k počitku.
> treba napraviti ustnice if»i Kakor hitro mlade dame zaepr. jih i pvofeaoiire. Ako po koleno k bradi, ako gr-i čelo. ako krem ž i obraz ali pa celo smrči, tedaj jo profesoru a brez aaaniljenja zbudi ter ji pove njene napake. To se ponavlja toliko časa, dokler gosp<Mlirna ne zna lepo spati. — Marsikdo hi ttt-,:i ris ta naj-ov»»jš^ am«*riiun>*..i umi n«»et docela nepotrebna. To pa ni tako. Potreba, tla prid.-.i* nulijonar-ikaaiska dekleta kot zelo M»pn »gre v h lsc v isok i h aHstokratov in knezov. Da bi pa na knežjih posteljah plebej>kt ameri-kanke morda celo — smrčale, to vendar ne gre!
* Anseriški rad se krči. Zadnje poročilo o ljudskem štetju to dovolj dokazuje, zato to aa nore posebno razveseliti onih Am-?rikan«*v, ki m> na-aprotniki naulje van ju in r^ri vsak: priliki zahtevajo, da se izdajo v tem ozira strogi zakoni. Povodom ljudskega Štetja ao se pokazale številke, jasno in ari as no govore, da je na-**♦ ~ Ta Zed i njene države prepo-t rebri o. število prebivalstva, rojenega ▼ Zeclinjenih državah, se je v zastojih de^tih le*ih --amo za od-stotkov poTiinrr^ 1<>. V letih orl 1890 do lOOO je znašala ta poni n« »"Zitev še -1 odssnsksrv, torej je padla v zadnjem desetletju za l-> <MUt4,tkov. To d^kaz. da amerikanski rod izjnnja. Res je. da imajo danes Zedinj*m»- dr zave 90 milij<">nov 7 * • al*-ev in da -?e je prebivalstvo pomnožilo za 14 milijonov, ali ta pomnožite v bi se ne bila dosesrla. ako hi ne bilo prišlo tja na milijoae izseljencev. V prvi vsoti jf torej pomnožitev prebivalstva pripisovati naseljevanju. To slo<]i iz uradnega vladnega f*oroeila in vladni organi sami pri/na vajo, da se Amerika bliža razmeram, kakršne v Franeiji. \ lada Z#dinjenib držav bi bila aotovo raje poročala, da je zdaj naseljevanj* -jepotrebn- in da more Amerika izhajati br» na asajenr-tv - ** bi bila na p*Mlla*fi jud šk*-«^» stenja nioajla priti do te*c i za-kljurka. k*-r "UV J#. znano, < v Washin|rtonu niso posebno n; Issi-jeni na-ieljevanjn in je smatrajo le za j*«itrebno zlo. Ali številke zadnjr tra Ijnstasaaja štetja «k»kaziijejo, da amerikanski rod izumira. <h\ 14 mi-I:jonov — sa toliko se y \*»množilo prebivalstvo — pri-»ada na na«*eljen-ee 9 milijonov in na SSSS, ki so v Ze-d in jeni h državah rojeni, le 5 milijonov. Morda bode poročilo ljudskega štetja tudi vplivalo na t>.. da K-mI* me«-odajni faktorji gledali ti;i t*., da se čim prej*- izvrši naturalizarija nase! je n**** v. Sieer ^ pa ni trrba prav nič bati, da bi v A m »riki zmanjkalo ljudi. Ce ne bo nasledstva pri Amerikanci h, sra bo pa frr»*<»vo dovolj pH ljudeh, ki -o došli v Ameriko v zadnjih petd^-tih l*"tib. Zadnjesra pol stobtja se naseljujejo v Ameriki po veliki večini Slovani in ti so. kako*-splošno znano, zelo rodovitni.
4 Kriptovfcka tema. župnik J. C. Smrdej piše iz mesta Bismarek v Severni Dakoti newyorftkemu »Gla-fu Naroda*' sledeče: Cenjeni srospod urednik: Deset je nra dopoldne, po me«tu pa žgemo luč, da kaj vidimo. Nebo, polja, sploh vse, kar vidite, je krvavo rdeče od irozdn^h požarov v *oscdnji Montani Prav nekako tako je morala biti eariptovska tema. Kakor Tse kaže, bod** par dni dan ravno tak. kakor noč.
• /rt ve kolere. Po n radnih podatkih je obolelo na Ruskem za kolero do 27. a v sni* ta 1M.445 osek, od katerih jih je umrlo 74.723.^ Zelo verjetno pa je, da mnogo slučajev niti ni bilo prijavljenih, ia da tnala število žrtev mnogo reč, nago jih ia-
Jlvtiul RepK
40
aii n
usek-je. popravlja w prssaja vssksvrsts«
sode
Jlaž jesenko
Start trg 11
priporoča
klobuke
slamnike
cilindre, čepice itd.
najnovejs« faiont
po naj ni a j i coni.
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana
Skottic It, atarl trg %
Frtsemova ailea 4.
Cst z suljssa ssssv srsssstft f kratke« ci
iVarstvo žens^^FV^^ročtlMnaiprvi zdravniški strokovnjaki, porab no na leta. K t*00> Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke' mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin več, edina prodaja
H. AUER
tvornica za gumasto blago.
+
Ceno £*ftko
posteljno psrlel
5 kg novega sknbljenegi
K 960, boljeg* K 12* , , belega,  iako  mehkega skub-K 18*—, K 24*—,  snežno be-mehkega,  skubljenega K 30*—, . Pošilja se franko proti povzetju. Tudi  se    zamenja  ali   nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsei, L-obes 35. ari Pisna aa talkam. 2967
LJndo¥lt Borovnik
puškar v
lack) n
srljah (Fer-
roviian (i oroikem.
oea v
ik
iznelovaa|c vsaaurvv ta lovce In strelce po najnovejših pod popolnim jamstvom Tudi prastare sarnokresnice, sprejema vsakovrstna paoravttsv ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-13 vanl oanlkl zsstsnj.
•ffl
Svoji k svojim!
Pripor©ća  se koacesioniraaa
prva in edina češko-: slovanska tvrdka za :
1 --.^a nove in preigrane klavirje edino le najizvrstnejše kakovosti  po jako nizkih in
brez konkurenčnih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje precizno točno in le po najnižjih cenah. — Svetuje in posreduje tudi pri zasebnem kupovanju in prodajanju pre: gram h klavirjev. — jOlnikf nI Matic!4* uglašuje edino le imenovana tvrdka 179
G. F. J u r a s e k,
prvi araal^alov. salaševalec klavirjev
Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 62 a. I. nadstr.
* VST p
Jiafr-ri  i rit/c <VV>*i   /x- tent in
timori ™*/Gnrte/x~
Vst/Atvrs/nuSi^isniiu i+pc asasa^sanaVal
IztTitia pTuita za piti?nje
erlko
jI I Sta« Z sffTLli PatitJ
velikani:
Mtarrla Aafafte Vktaria. 25.000 toa
a 24»000
• ••••• 20.000 M
• ••••• 20»000 20.000 a
• 20»000
fr.seunTg
IJubU-MM,
KovO^Hrocslui iHcss St* 88a
creme
milo
puder
so dandanes na toriSču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno izgle-danje. Dobiva se povsod, kjer ne, se obr.iite na  izdelovalca S. PJittelbach, lekarna
„Salvator" hi dronerija, Zagreb, Jela-titer trg 2. 1776
Stampilije
vseh vrst za oradOf dmitra- trgoroe itd.
Anion te
graver ia lzdeiovatell kavčukovih štsnapilli
UabijflDO,iv. PetracS.
Csaikl franko.
Ptrotl «kntaemn In krosičcemn reTmat^Tmu v tlen-
SO O SSaSSSj Sasas% lsciiiasii. n-*vralptj«m itd.
pr po-očijO n*jprre zdravniške kapacitete posebno radi
i!
(Mcnfalcone) na Primorskem.
Prirodni fugo-skladi ta stalai 38—ia stokaj rroći k!oro-venatrijeri trdeč, iletao ti pitio zflraTljnsjt, dettrotera-
pjja  in Vac cdrarljenle pod  :irarr.'^.k^m
■ aiatinia — 4i elefantao opremi i er»ih sob v etablisse-njentn. Artotaob1*»ki ost ni bas \ozi ced Tržičem in Topli-caaii. — Prospekte ta pojasaĐa daje graščinska narava llj. s Tet i 95 ti kseza Aleksandra Thani ;?. Taiis t Devinu sa nanašata
2176
Lasne iplelke
(kite)
dolga preveza ...   K 5"— pol dolga prevoza        »7"— kratka preveza .   .   „ 9"— is ti      veča ,, 12'
nežno svetle (blond) in sire 20° 0 dražje
priporoča
S. Strmeli,
brivce ia lasaičar,
£jnbljana, pod Trančo št. 1,
(srsven čevljarskega mosta). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in oknsno. Cena za delo kite 3 K. Kupnje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenaa.
U64
mineralni in animalni, najpreiz-kušenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino
emlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za spomladnjo setev neutrpljivo.
Dalje
»liialnt kalijevi in solilravi
auperfosfati.
Dobavljajo jib vse tvornice za nmetca gnojila, kmetijske dražbe in društva.
Ram: Pran Prifcopv 17.
Bitri LiBornija
9M M i Voloskem
sntani hftl i li
Opatija,
staji ob drtarai cesti v bližini postaje, električar železnice. Preskrbljen je z vodovodom ia električno razsvetljava. Sobe imajo krasen razgled m nsorje. V boteli je restavracija z izvrstno kakiijo. Točijo se zna-sKaita istrska ia asJmtarska vtia.
1919
mm*
817286
560094
XF
Oospo§U6.M
se sprejmo
2999
na hrano in stanovanje
pri nađućitetjevi vdovi na_________
vm\ »O«  I- nadstropje <lev«»>
Kako m upa* mi prinesti kaj drugega, mm nego preizkušeno dobri £
tfOltOIHa^-eigamtni papir ali stročnice
|*flE^aaaW
HI
1464
Delniaaka dražba *dwna±mmSLm pivrnaran ralaci in Laiki trg v Ljubljani.
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva*
Ravnateljstvo v Laškem trgu
SVETOVMOSLUVMI
FERNET
UNCA
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
aamaa ta IzaJfntaa laataice tajnosti o pripravljanju
je asafaispeinejia želodčna grenčica na svetu!
■aatoaiiHa ▼ avakf tniiai! — Daniva aa v Ljubljani pri: WmW J. Buzzoliniju; Anton Staculu; sladicami Jak. Zalaznika. "VI
Gramofone
u a - :  :?   t** *e po   mjailji ceni ttcae. po-
Ivo Bajželj
j±. asi nssj aa ti
— I«W iCd K T—.
Vinske sode
nove i: klaae ni i*gane domaće ta slavonske hrast ovtne, trparjeae m ovimene, porahnr takoj i vsako \:      j-roilajj udruga
Agro - Merkur v LfabaJanL
Kupujte pri narodni tvrdki dotnati izdelek!
kakor zlisidr»o, kalijevo sol, kaj nit, rudninski aaperfoafat naročite za po-
nitartansk o gnojite v
pri zadrugi
Agro-Merkur v LJubljani.
NajboSjš
b ilBO 1)0
iz tienici u gub»lt\m
aa pa raeb bol; tih trgonnih aa trolma.
MOKO
izdelke izvrstne k a-
koTojti  dobavlja zadruga
Agro-Merknr v Ljubljani.
VINO
kakor ljutomersko, halosko. bizeljsko. dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko. zanesljivo
pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprei zadruga
Agro-Mer kar v Ljubljani.
Moi banka 0 %m sponft
podružnica v Trstuf
Piazza del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice    «V 4°0 ■
■ premijske vloge     4>34°0 ■
■ vloge v tekočem  računu ■
■ .*.     po dogovoru. .*. .*. a
Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije.
l na ^oijeega avstrijskega jekla, eootce oolike. ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in k lepa ne, ponuja
zadruga „agro - Merkur
po naimijih cenah. Vsaka kosa ;ma vtisnjeno ime »Ajjro Merkur«.
lil jm (|\|
Ijubliana, Vol/ovc ulice št. 3.
Velika zaloga
C' elov, zlatnine in sre-ine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. as w»
asa ai Janja
POZOR!
gnaT*   Najnovejši in najfinejši
plBtilni stroj
za jopice, aogavice, in druga ple-
taaiae nu&. vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek,
Glavno zastopstvo in prodaja za Kran sko. Primorsko itd. 257?
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
i Ljubljani, Sodna unca Bn.1
Prospekti in ceniki brezplačno.
«*aa
i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Sem«»s a |latmca a &,GCOOOO. Str it ar j* V«   ulica  Štev.  2. Rezervni  fond  450.000 kron.
POstrmiiiice y Spijo ta, Celovca, Trsta in Sarajevu. 1
Ivloge na kijižicc ii u tekoa racu ter jik ti  0|      Kupnje in prodaji srečke in vrednostne papirje vseh vrst
okrtstijc oi Sne tlofc po čistih Jjfc   (2  |0 P° 8ameci ^ria.
Piomete zeaslJUalh   rack k treba*}* i. iipliikra LLpt b Ma\ k irebaaja ttaaalh srečk 1. oktobra L L po K 8'—,
s*s*s*sssssas*sBss»
5 presna* zavarovasis C
c   a po najraznovrst^eiiih ujak psi laka agiaiiai | ta
Zlasti je
iv-
a-<o
zavarovanje na aart i sssBfssssfssi se
smastili
ajemno latarotalia banka w Pragi. S 4a.atl.7a7-. - laalneaaa aiifcUnssi in kas t talite E 10e.3»«.S60
Po velikosti droqa vzajemna zavarava I niča naše države z vseskozi slovansko-oarodno opravo.
Ml »«
na f U
cigar pisarne so v lastne) han*nei hiši
i nauki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kula ntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Fr. Mally & dr.
la opekama in tvornici za zarez« apela
v Srednji* Garneljalk ari l^as^aaL
Pi
ma v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
priporoča
1073
itza $m ato. stnjn Mi m opeko oa ioj iti
ta w Pollaka* auatiai.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. VomtttatortL Tv-kOfloneratorji9 električne železnice in lokomotive, žerjavi ia dvigala. lotmftCO i" sUsTatlCO vseh vrst
elHratnaiška sikuška
preje Konca ia dr.
Praga-Vyso£any
■ZSiT
Vodne tsrblae vseh sestavov (Francis. Peltoo). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za lastalirsajs. Odlitki iz Sieaens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- In malo obrt)
i
5
IX