Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 10. marca 1935. Štev. 10 Cena l Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Koga? Kak žalostno je živlenje v drüžini, če nega mira, ne lübavi. Če se bratje med sebov kregajo ali celo bijejo. Lejko majo vsega zadosta, krüha i penez, njüvo živlenje je pa le nezadovolno. Ravnotak je pa nevola v drüžini, če oča, to je glava drüžine ne v redi. Če je n. pr. zapravlivec, pijanec, grobijan. Žena i deca so sirote. Oče se bojijo i nikše lübavi do njega nemajo. Mira, sreče, zadovolnosti nega. — Drüžina je blažena, gda so starišje döbri i skrbijo za svojo deco. Deca pa stariše spoštüjejo i se tüdi med sebov lübijo. V takšoj drüžini je veselje doma. Vsega majo zadosta, čeravno so ne bogati. Bog takše blagoslavla. Ka je drüžina v malom, to je država v velkom. Država je velka drüžina. Vsi državlani smo pa njene kotrige, med sebov si bratje. Vse ka vala za drüžinsko živlenje, vala tüdi za državo. Če se državlani med sebov ne lübijo, nego se po strankaj sovražijo, nega pravoga mira, nega mirnoga živlenja. Pa pali, če so oblastniki, ki države vodijo, ministri i drügi, ne na svojem mesti, da ne skrbijo po zakoni i po düšnoj vesti za narod, je pa ne dobro. Narod trpi, ar ga odzgora klačijo, stiskavlejo davke, jemlejo slobodo itd. V takšoj državi, gde so vladni lüdje vsegamogočni i ne gledajo telko za siromaško lüstvo, nego bole za svoj hasek, je vsikdar vekša stiska, pomenkanje, nezadovolnost. V parlamentarnih državaj, to je v tistih, gde majo parlament, ki obstoji iz ministrov i poslancov (takša država je tüdi naša kraljevina Jugoslavija), pa lüdje sami odločajo, što de njim ravnao i vladao. Lüstvo si zvoli poslance, šteri se v imeni lüstva zberejo v parlamenti' i tam tumačijo žele i potrebe lüdi, če so poslanci na svojem mesti. Tam glasajo za različne zakone, šteri lüdem lehko jako hasnijo ali pa tüdi dosta škodijo. I ka tej poslanci tam v parlamenti zglasajo, to potom oblastniki po vsoj državi morajo spelavati. Sreča ali nesreča lüstva je teda v glavnom odvisna od lüdi Samih, kakše poslance si lüstvo zvoli. Če so poslanci dobri, pošteni i idejo za poslanca zaistino iz lübezni do siromaškoga lüstva, da njemi lehko pomagajo, gde le morejo, — če poslanci poznajo potrebe svojih volilcov i si te potrebe vzemejo k srci', — če poslanci ne iščejo svojega haska ali pa hasek par svojih prijatelov: te je lüstvo srečno, ar njemi poslanci pomagajo, ga zagovarjajo brez izjeme. Što je pomoči bole potreben, prle njemi priskočijo na pomoč. Če pa što kortešera okoli pri volilcaj zavolo poslanske časti, ali da si kaj spravi, ali da kakšoj drügoj drüžbi, banki, fabrikanti, trgovci pomore, tisti je lüstvi na škodo. Siromaško lüstvo, volilci, šteri se od takšij mastnij kortešov dajo zapelati. Bratje Volilci ! Tüdi mi bomo šli volit, ka ne bo dugo. 5. maj se približavle. Naša bodoča sreča ali nesreča, zadovolstvo ali nevole so odvisne od 5. maja. Koga si sami zberemo, da bo v našem imeni, v imeni siromaškoga prekmurskoga lüstva na-stopao tam v Beogradi, tak bomo te meli. Pa ne samo mi, nego tüdi naše žene, naša deca i mogoče tüdi deca naše dece. Istina, ka ne bomo volili samo mi, nego po celoj državi i ne bo odločao zakonov samo naš poslanec, nego vsi poslanci. Nego mi na to nemremo gledati. Vsakši naj si svojega zvolijo, šteroga spoznajo za pravoga. Če Vseširom zberejo prave, te de dobro za vse. Vsakši zato naj svojo dužnost včini. Bratje naši Onkraj Müre svoje, mi pa tü svoje. Zato dobro premislimo, komi se zavüpamo v majuši! Čas je kratek. Kortešje napnejo vse sile, da si volilce pridobijo. Pa ne dajmo se zapelati. Ne je tisti naš prijateo, ki de nam masno oblüblao, pa te nikaj ne da, nego tisti, šteri ma srce za nas. V Novinaj se bomo opominali i vküp držali. Čtite Novine i drügim dajte čteti. One nas bodo vodile. Če de se naše siromaško lüdstvo teh naših nasvetov držalo, te bo zmagao takši poslanec, ki vživa med lüdstvom spoštüvanje i ugled. Ne dajte se z vinom zapelati od takših kortešov, ki njim samo glavno to, ka si sami sebi napunijo žepe. Volilni proglas vlade g. Jevtiča. 26. februara je vlada izdala proglas volilcom: Jugoslovani! Po dolöčbaj ustave se letos obnovi narodno predstavništvo; senat i narodna sküpščina. Dopolnilne volitve za senat so bile že 3. februara, volitve v narodno skupščino bodo pa 5. maja. Jugoslovanski narod bo pozvani, ka jasno i odločno pove svojo reč, ka se tiče bodočnosti Jugoslavije i napredka vsega naroda. Naš Zedinjeni narod se mora zavedati odgovornosti, štera leži ravno v tom časi na nas. Zato je potrebno pri toj priliki pokazati, da bo ves narod do zadnjega brano i čuvao velko delo Stvoritela Jugoslavije, šteri je za njo darüvao svoje živlenje. Njegova smrt nam je pokazala ka je naša najsvetejša dužnost tak do vzvišenoga njegovoga naslednika kak do naroda. Narodno edinstvo i ta narodna celota stojita med vsakim posameznikom i nad vsako politično stranko, kak splošna narodna vrednota, kak velka nacionalna pridobitev. Težka i nevarna je zabloda vseh tistih, šteri mislijo, ka se naše narodno živlenje lehko povrne v začetno leto našega državnoga i narodnoga živlenja. Iskreno i globoko priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za koristna prizadevanja i za vse njüve gospodarske zaslüge. Sodobno živlenje i njegova bodočnost pa zahtevala od nas širših pokretov i vekšega poleta. Jugoslovani ! Nosilec državne liste g. Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskoga sveta i zvünešnji minister i vsi kandidati na njegovoj listi so odločni nasprotniki separatističnih, federalističnih i prevratnih stremlenj. Naša vlada je izdelala zaokroženi delovni program i ga je že začnola odločno i naglo izvajali. Kralevska vlada bo posvetila gospodarskim i finančnim pitanjom najvekšo skrb. Ništerne olajšave je že izdala, kak znižanje zemliškoga davka za 20%, znižanje davkov, znižanje taks, znižanje železniških tarif, koncentracija velkih denarnih zavodov za boljšo razdelitev kreditov, znižanje obresti pri kmetskih dugaj itd. Jugoslovani ! Sedem let bo ešče minolo, dokeč naš prelübleni mladi krao, šteri je herbao velko herbijo, štero njemi je zapüsto njegov velki oča, ne izpuni svoje kralevske punoletnosti i vzeme kralevske oblast v svoje roke. Zato ne smemo kloniti, ne odnehati i ne se ustavljati, to more biti najviši zakon našega narodnoga obstoja, naše narodne jedinosti. Jugoslovani! Vabimo Vas, da 5. maja vsi složno i odločno pridete na volišče i tam date glas za državno listo z nosilcem Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kralevske vlade. Dr. Franc Klar — Kandidat za narodnoga poslanca v srezi Dolnja Lendava. Dne 28. februara ob desetih predpoldnom se je vršo v dvorani hotela „Kronaˮ politični sestanek, na šterom naj bi se določo kandidat za narodnoga poslanca za dolnjelendavski srez na listi gospoda ministerskoga predsednika Bogoljuba Jevtiča i organizirao sreski Volilni odbor za isto listo. Navzočih je bilo okoli 350 zastopnikov iz vseh občin i iz posameznih krajov dolnjelendavskoga sreza. Zvün ednoga, so bili — ali osebno navzoči ali pa zastopani — vsi župani toga sreza. Sestanek je odpro i vodo agilen predsednik Lendavske občine, g. Bačič, ki je v uvodnom govori razložo važnost i pomen prišestnih volitev i povdaro, da more lendavski srez nevtrüdlivo po vseh svojih močeh izpunjavati testament blagopokojnoga Viteškoga krala Aleksandra I. Zedinila: „Čuvajmo Jugoslavijoˮ. Predlagao je, da se postavi za kandidata i narodnoga poslanca na listi gospoda Jevtiča v lendavskem srezi jako prilübleni i spoštüvani g. dr. Franc Klar. Predlog je bio soglasno i z velkim navdüšenjom sprejeti. Za g. Bačičom je navzočim, ki slovenskoga jezika ne razmijo, tolmačo v madjarščini pomen teh volitev, odvetnik g. dr. Strasser. Nato je Šla posebna deputacija, sestavlena iz štirih članov, k dr. Klari i ga oprosila, naj prevzeme kandidaturo. Deputacija se je taki vrnila i z njov je vstopo viharno pozdravlen od vseh navzočih g. dr. Klar. Pozdravo ga je s toplimi rečmi g. dr. Strasser. Nato je prevzeo reč g. kandidat sam i je v dugšem govori opisao razmere i potek dogodkov v zadnjih dveh letih, kda so se v dolnjelendavskom srezi vršile ostre politične borbe. Zahvalo se je vsem, ki so ga v teh težkih borbaj podpirali. Z ednim pa se je tüdi zahvalo za zavüpanje, šteroga njemi izkažüje dolnjelendavski srez, kda ga določa za svojega kandidata. Povdaro je, da je Šla njegova i njih vseh borba proti strankarskim izkoriščevalcom naroda, proti tistim, ki so dužili i blatili poštene i narodno i državno zavedne lüdi, ar ka so protidržavni i nezavedni. Ponovno je povdaro, da morajo bili volitve dne 5, maja za celi srez prava jugoslovanska manifestacija državne i narodne Zavednosti. Nato je orisao važnost i pomen nove Jevtičove vlade, razložo njeni program i pravo, da je potrebno to vlado podpirati. Pozvao je vse, da z njim sodelujejo; tüdi tisti, ki so dozdaj mogoče bili zavolo zapelanosti njegovi nasprotniki načel, ki jih je on zastopao. Pravo je, da ne smemo poznati političnoga maščüvanja, vendar pa tüdi ne smemo püstiti tistih brez kaštige, ki so narod na edno ali drügo formo zapelali i pa ščejo zapelati. Nato je g. kandidat obširno navajao glavne smernice svojega programa. Njegov govor je bio večkrat prekinjen z navdüšenim odobravanjom i večkratnim kričom „Živijo naš kandidat i poslanec dr. Klar ˮ Nato se je izvolo sreski Volilni odbor. Notri so bili sprejeti vsi gg. županje dolnjelendavskoga sreza, zvün župana občine Orešje. Poleg županov pa so v širšom volilnom odbori tüdi vnogi drügi občinski odborniki i vplivni možje iz celoga sreza. Nekak ob pol ednih se je sestanek z velkim navdüšenjom razišeo. Warm Springs, ustanova Roosevelta. V letah 1916. i 1921. je razsajala v ameriških Zedinjenih državaj strašna epidemija, znana nam pod imenom otroška paraliza. Napadla je tüdi odraste, med njimi popunoma zdrave lüdi, Med temi 1. 1912. je bio tüdi zdajšnji predsednik Roosevelt. Noge so njemi popunoma ohromele. Vsa zdravniška znanost, vse treniranje njemi je nikaj ne pomagalo. Med vnogimi, ki so proučavali pitanje epidemije, je bio tüdi Geoges Foster Peabody iz Columcie. Na njegovom posestvi je bilo vnogo toplih vrelcov i te kraj je bio daleč okoli Znani kak „Warm Springs (warm — topel, spring — vrelec, vretina, springs — vrelci). Povprečna toplina te vode je 35 do 37° C; Prihaja iz velikih globočin i v velkih vnožinah pa ma izredno zdravilno moč. — Peabody je povedao svojemi prijateli Rooseveli, kakši kinč je na njegovom posestvi i Roosevelt je skleno, ka presküsi to zdravilno moč na lastnom teli. Dao si je pritrdili plavalni pas okoli prsi i se dao nesti v vodo. Gda je bio duže časa v vodi je odkrio naravni zakon, šteroga je že Arhimed pred več jezero leti odkrio: njegovo telo je postanole zavolo vzgona vode navidezno ležiše i najmre za teliko, keliko je vagala odrinjena voda. Pali je lehko potegno noge skoro do prsi. Po nekaj tednih je bio teliko bolši, da je sprevido, ka je ozdravlenje ešče mogoče. Roosevelt je küpo od Peabodyja tisto vrelno ozemlje i je tam ustanovo L 1927. „Georgia Warm Springs Foundationˮ (izgovori favndejšn — ustanova). Milijonarje i človekolübi so prispevaii poleg samoga Roosevelta znatne vsote za zgraditev kopališča. Kak se vračijo ? Večinoma do poldneva zavzamejo kopeli i podvod- ne masaže. Betežniki ležijo v vodi i je tam po natančnejših zdravniških predpisaj masirajo. Obiskovalcov je vsikdar več. Vse je lepo urejeno tak, da betežnikom ne trbe hoditi po stubaj. Najvekše veselje je pa, če pride sam Roosevelt v Warm Springs. On je jako dobrohoten i lübezniv človek i ne pozabi nikdar svojih sotrpinov. Gda pride v kolonijo, prinese vsakšemi nekaj, pa če so to samo poštne znamke, ki pridejo iz vseh delov sveta v Belo hišo v Waschingtoni. Malo vkraj od kolonije je Roo-seveltova hiša „Mala bela hišaˮ. Tak se je zvala ešče prle, gda je ešče on ne bio predsednik. Za hišov je park i posküsna poledelska farma. Kak je prilübleni, kaže dejstvo, ka se je praznüvao letos njegov, rojstni den v vseh ameriških Zedinjenih državaj. Ob toj priliki se je nabralo poldrügi milijon dolarov za Warm Springa. Semenski krumpiš za lendavski srez. Banska uprava je dodelila lendavskomi srezi 2 i pol vagona semenskoga krumpiša kresnika, šteri se bo razdelo po 60 par kg. Kmetovalci, ki sé zanimajo za dobro semen, naj se kem prvlé prijavijo. Banovinska semenogojska postaja v Beltincih razdeli s subvencijov sreskoga kmetijskoga odbora nekaj semenskoga ovsa po 1 Din kg. Semen se prevzeme v Beltincih. 2 NOVINE 10. marca 1935. NEDELA. Prva postna nedela. Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je den zveličanja. V tej dnevaj se zato skažüjmo kak boži slüžabniki v velkoj potrplivosti, v posti, v verostüvanji i v nejalnoj lübavi. V. Svojim angelom je za tebe zapovedao. O. Naj te varjejo na vsej tvojih potaj. Molimo. O Bog, ki svojo cerkev z vsakoletnim štiridesetdnevnim postom očiščüješ: daj svojoj drüžini, da to ka od tebe šče dosegnoti, s svojov zdržnostjov, z dobrimi deli dopuni. Po Gospodi našem. O. Amen. * Evang. sv. Mataja vu 4. táli. Vu onom vremeni: Pelani je Jezuš vu püstino od Düha, ka bi se Sküšavao od vraga. I gda bi se posto štirideset dni i štirideset noči, teda je zaglado. I pristopivši sküšavec, pravo je njemi: či si Sin Boži, povej, naj eto kamenje krüh postane, ki odgovoreči pravo je: pisano je: ne žive z samim krühom človik; nego z vsakov rečjov, štera shaja z vüst Boži. Teda ga je gori vzeo vrag vu sveti Váraš i postavo je njega na Cerkveni vrh i pravo je njemi: či si Sin Boži, püsti se doli. Ar je pisano: ka je Angelom svojim zapovedao od tebe i na roke vzemejo tebe, da morebiti ne vdariš vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezuš: pa je pisano: ne boš sküšavao Gospodna Boga tvojega. Páli je gori vzeo njega vrag na breg kroto visiki i pokazao je njemi vsa Králestva sveta i njih diko i pravo je njemi: Eta vsa tebi dam, či pokleknovši mene molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš; odidi šatan; ar je pisano: Gospodnoga Bogá tvojega boš molo i njemi samomi slüžo. Teda je ostavo njega vrag: i ovo angelje so pristopili i dvorili so njemi. Berite iz pisma svétoga apoštola Pavla Korinčanom (2. Kor. 6 ) Bratje ! Opominamo vas, da milosti bože bodikajsko ne primiite. — Pravi najmre: „V čaši milosti sem te poslühno i na den rešitve sem ti pomagao.ˮ Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je den rešitve ! V nikom ne davlem nikšega pohüjšanja, da se naša slüžba ne bi grajala, nego se v vsem kažemo kak bože slüžabnike v velkoj potrplivosti, v nevolaj, v potrebaj, v stiskaj, v ranaj, v vozaj, pri puntanje v trüdaj, v prečütij nočej, v postaj ; s čistostjov, z znanjom, s prizaneslivostjov, s prijaznostjov, s Svetim Dühom, z nejalnov lübavjov; z oznanjüvanjom istine, z božov močjov, z orožjom pravice v desnoj i. levoj; v časti i nečasti, pri dobrom i slabom glasi; kak zapelivci i denok istinski, kak nepoznani i denok znam, kak vmirajoči i glejte, živimo, kak zbiti i denok ne vmorjeni; kak žalosti, pa vsikdar veseli, kak siromaški, pa denok vnoge bogatimo, kak da nikaj ne bi meli i denok mamo vse. * Z denešnjov nedelov se začne čas posebne bože milošče. 40 dnevni post naj bi naše telo malo vkrotio, njegove strasti vničo, da bi se tak ležej obrnoli na znotra, v svojo düšo. Na to najmre tak malo mislimo celo leto. Preveč smo zaposleni s telovnimi skrbmi. 40 dni od 360 letnij dni nam pa sv. Cerkev sama predpišüje, da se potegnemo v samoto, vkraj od posvetnoga veselja, hrüma i šüma. Samota je najbolši prostor, gde človek lehko kaj posebnoga napravi. Pred vsakšim velkim delom, ki ga ščeš dobro opraviti, se umekni v samoto i mirno, trezno prle premisli. Pa gvüšno dosegneš, ka nameravaš, če je samo mogoče. — Nega pa vekšega dela, kak klesanje svoje lastivne düše, da se vsikdar bole blišči v svet-niškoj glorioli. Svoje falinge: gizdost, nevoščenost, častiželnost, lakomnost, nečistost, sovraštvo trbe odsekavati kak sokle na deski, štero ščeš ogladiti. To naj se zgodi v tom svetom, resnom vremeni 40 dnevnoga posta. „Zdaj je čas milostiˮ pravi sv. apoštol. Zdaj sta našerci odpreta dva zakramenta, sv. pokora i sv. Oltarsko Svestvo, po šterih kak po potoki nájveč milosti preteče iz nebe v naše düše. V postnom časi so naše cerkve bole obiskane. Okoli spovednice se gnetejo verniki bole kak gda inda i se perejo v stüdenci neizmernoga božega smilenja. V količkaj dobrih faraj ne ostane niti eden vernik, da ne bi v tom časi očisto svoje düše i jo tak pripravo za posodo sv. Düha, bože milošče. Krščenik ! Na pepelnico si bio zaznamovan s pepelom. Namestnik boži te je opomno, kak vse je minlivo na zemli. Tüdi ti premineš, ar si prah i prah bodeš. Zato pa resno vrži oči malo naprej, na goristanenje Kristušovo i tüdi svoje. V postnom časi naj ti ta velka istina zažari, kak svetla zvezda, da se zato dostojno pripraviš. Opravi dostojno vüzemsko spoved, da bode tvoja düša zaistinsko vesela goristanenji Gospodovomi. Ka pravite, g. urednik? Gnesden svet čl duže bole moderen gračüje na vseh mogočih poljih. Pa tüdi na narodnom polji more biti modernost. Zdaj oseba, štera neve plesati, pa posebno šče „šimi,ˮ je ne oseba, nego mevša. Ali štera se neve pokloniti klanjam se, ali zdravo nego stari negdašnji pozdrav Hvaljen Bodi Jezuš Kristuš, je ne oseba za Zdajšnji čas, nego za Matjaš kralja čas. Ali šteri ne hodi zvečer po vesi i trobi z edne vulice v drügo, je ne prava oseba i bole moderni kažejo za njim, glejte ga drži se kak stara baba, vsigdar se znam drži materi za janko, da ga nega večer na vulice, s kokošmi ide spat s kokošmi Vstane. Ali oseba, štera nema vsigdar gvant zašiti „šimiˮ po modnom kroji ali z modernoga blaga. Koj bi te ali ta, drži se kak müha v močnikl. Ko pravite g. urednik ? Ali so resan to samo prave osebe, štere vse to posnemajo, v zdajšnjem modernom časi: Ali so ne one osebe, štere vse to ne posnemajo, pa bolše, tüdi na višjoj stubi, pa ne pred svetom. Razmnožavanje Evropskih narodov i njihova bodočnost. Razmnožavanje je odvisno od toga, kelko rojstev je pri šterom narodi. Zdaj se jih največ narodi v Rusiji, Jugoslaviji, Romuniji, Portu-galskoj i Grškoj, Vseširom na jezero lüdi se jih 30 narodi. Najmenje se jih pa narodi v Švedskoj, Nemčiji, Avstriji i Angliji, na jezero lüdi samo 14—16 dece. Pa to število rojstev v vseh drügih državah jako kaple, samo pri nas v Jugoslaviji tak po mali. Najmenje jih pa merje na Nizo-zemskom 10 lüdi na jezero lüdi. Pri nas jih merje na jezero lüdi dvajset. Najbolša mera za številčno rast je naravni prirastek, to je razlika med številom rojenih in številom mrtvih. Pri nas v Jugoslaviji je narodni prirastek 13 lüdi na jezero lüdi. Če se razmere nikaj ne zbolšajo te naravni prirastek tüdi spadne. Najslabše v tom tali je v Nemčiji i v Avstriji. Narod, pri šterom je vnogo starcov, je narod brez mladine, narod j brez bodočnosti. Najmenje mladine je v Franciji. Največ mladine pa majo | Slovanske države. Države s takšim številom mladine pa nemrejo biti gospodarsko močne, ar si mladina sama sebi nemre slüžiti krüha. Ravnotak pa je tüdi, ge so sami starci, ar starci vmerajo, mladina pa le ma vüpanje na bodočnost. Kak povedano, najbole se množijo Slovani. Eden nemški politik je vö zračunao, ka bodo Slovani meli v 35 letih že večino. Pri lüdskom štetji 1. 1930 so šteli Slovanski narodi v Evropi 226 milijonov, okoli 1. 1960 jih pa že bo 303 milijone ali 51%, Germanov pa 160 milijonov (27%), Romanov pa 133 milijonov (22%). Germanski i romanski narodi kaplejo, Slovanski pa rastejo. Kak se vse kaže, Prihaja Slovanski vek i ne je ne mogoče ka bo številčnoj rasti Slovanov zrasel tüdi vpliv v drüžini evropskih narodov. Zorjenice! Vse hvale vredno, ka smo se mi Tešanovčarje i drügi občinski uradi Slov. Krajine včakali, ka brezi dühovnika i cerkve tüdi zorjenice mamo, štere so se obslüžavale 2. t. m. med nami i štere je poslüšalo 2—3 osebe ednoga predgara, debeloga gosta, šteri je prišao k nam v zorji, da zvedi pri zorjenicaj teh 2—3 lüdi mišlenje, kak se guči okoli siromaškoga lüstva i či je sploj ešče gvüšno na hrbti siromakov gečati (starati). Pitamo mi ostali občani gospode, da li mi ne smo sinovje Slov. krajine i domovine Jugoslavije, da se samo v občini od 2—3 lüdi pita lüdska vola za volitve ? Ka mislite gospodje, da tiste 2 do 3 osebe nas ostale občane i okolice vse potegnejo za sebov i či se bodo tisti v maloj mlakici vode potaplali, ka se bomo mi tüdi ? ! Nej !! Zaenkrat ščista drügo mišlenje mamo, či gli fašenske zorjenice za novost mamo. — Tešanovčar. Politika! Lüdje denešnje čase dosta gučijo od politike, štera ravna narod, države itd. Ali na žalost denešnje ravnanje vse nikam ide na robe. - Nede naprej, nego nazaj ! Kola, štera bi se mogla naprej pelati vö z blata, se pelajo nazaj notri v blato, ar dosta takši lüdi je okoli te politike, šteri sebično ščejo eden, ali drügi narod pokončati, vsega vničiti i tak vse pravice od tistoga sebi spraviti. To je ne ravnanje, nego žaganje takši lüdi, šteri v ednoj ali drügoj državi samo tak znajo delati po svojem kopiti i tak vničavati tisto, ka je po pravici njuvo najdragšega — to je kmetski stan. Te stan največ more prestati zavolo takšega nepravilnoga žaganja, da se tak žaga okoli njega se nato njegov hrbet strašno znoji, nemre vö z blata, da bi zmogao tisto, ka je dužen včiniti za sebe i za državo. Znajte gospodje politiki, da je kmet fundament, na šteroga se zida visiki zid, od šteroga se naprej do najvišišega politika vse žive i denok se na njega tak malo pažnje obrne, kak on žive, kak se njemi godi itd. Že je sploj v dvojnosti te nevolen kmet, že nema vole niti delati, ar ne ve, štero bi lehko odao i s koj bi vzeo dinare, ka bi dačo plačao. Če skrmi govedo, staro 2 leti, dobi za njo okoli 1300 Din, bilice 20 para, svinje 4—5-7 Din za 1 kg. mrtve teže i keliko kmetov je, da njemi ešče drüga rdečica vse pokosi tisto, štero je mislo, da si s tem zmore, a ka pa more küpiti, tisto je pa vse drago i naj te kmet žive! Kak bo živo, či de tak šlo njemi, či se nišče ne gene za njega i tak samo drügo pejanje vsikdar. Dobro bi bilo, državniki, ka bi vi to pejanje, sovraštvo v državi, štero žagate eden proti drügomi, püstili pri meri i bi zavladala poštenost med vami, štera naj bi malo te carine i vse drügo, s šterim bi se odpomoglo kmeti, pregledavali i iskali poti, da bi ga vö z blata odpelali i tak bi tüdi sebe občuvali, ar či de vaš podplat na črevli üdi, ne bodete mogli stopati po kamenji, oditi brez bolečin, če ga ne bodete popravlali; bo vam noga odpovedala hoji i tak te betežni i plantavi, šteri te nej mogoči dosegnoti svoj cil. Prosimo vas gospode politike! Henjajte s sovraštvom med sebov v državi, ar to mi tüdi znamo, či gli velike rogle mamo, da s tem nas ne pomorete, nego pogüblate. Poštenjaki naprej, ar či ne bodete pošteni, se na svojem kvari navčite. Ki pod koga jamo kople, sam v njo spadne ! Nemeš Vince, kmet Tešanovci. GLASI SLOVENSKA KRAJINA. Črenšovci. Velko zanimanje je bilo zádnjo nedelo pri nas i to za igro „Mlinarjev Janezˮ, malo tüdi za politični shod bivšega poslanca g. Hajdinjaka. G. poslanec i njegovi somišljeniki so bili že veseli, kda se je valila cela trüma lüdi proti gostilni g. Škoberneta. Pa kakše razočaranje. Lüdje so zavili na mesto k Škobernetu v Naš dom. Mi Čerensovčari najmre mamo več smisla za lepe prireditve, nego za politične shode takše vrste. Kak se čüje, se je vseedno zbralo 20 lüdi. Pa od teh je bilo več iz drügih vesnic, celo iz Beltinec. Pač se vidi, kak smo čerensovčari zahvalni bivšemi poslanci, šteri se je telko trüdo za nas i šteri nam je telko dobroga Spravo. Dobro pa je bilo, da je bio te shod ravno v tom časi, ar smo zdaj vidili tiste, šteri so izda šče tak zaslepleni i poslüšajo lüdi iz pokojne JNS. Lüdje, spametüjte se že ednok! — Premeščeni je od nas g. Peček žand. podnarednik k Maloj Ne- VEČER. Mrak vesoljstvo prešinja, brezmočno se vdaja, vsa pestrost izginja, noč jo osvaja. — Noč se z dnevom bori v silni svesti zmage, negibno vse stvarstvo ječi: »O lüči preblage!“ Zaprti jih vabimo, svoje prižigamo — Včasih odgovor Bog dá: luna in zvezde nebá neslišno zableste in temo pode. Pa so le razredčile jo, zato so ko solzno oko . . . JUTRO. Bledijo že nočne lüči, njih življenje ugaša, zvon pa zaspane budi: »V naravi bo mašal" Zaprimo ušesa, odprimo oči, vzravnajmo telesa: Gospod k nam hiti! Zardeva obzorje, valovi kakor morje ... Glej, zdaj pa gori, vse bolj rdeče — ko kri-------- ko hostija po spremenenju se sonce dviga k novemu Življenju — Koga ne vžiga? Vzhod se je razcvel, v največjo polnost zablestel, v krog — — O Bog----------- PESEM. Temni glasovi dušo prepletajo, sladki sadovi se nam obetajo. Vsa teža svetá je neslišno prišlá v mojo notranjost — Zdaj gospoduje 1 In ko bo najhuje, bo glas še zunanjost. * Tok je pot iskat, melodije so zazvenele, lok je zavriskal — Strüne so onemele . . . „Gospod katehetˮ. Reč „katehetˮ je grčkoga izvora i pomeni tistoga človeka, ki včinila nekaj doni naokoli, da odmeva, davle „rüo“. V prvoj vrsti je to vsakši govornik, ki klonka na srca poslüšajo^, da bi jih odpro . . . Govorniki pa o vnogočem gučijo, da lüdi za tisto pridobijo. Najlepše je gvüšno, če što od Boga guči, posebno od Boga-človeka, od Jezuša; kak sladko je, če od toga malim guči. — ♦ Düh je zaplavao med šolske klopi, med najmenše, v prvi razred osnovne šole. Molitev dečinskih grl kipi proti sliki Srca Jezušovoga na sprednjoj steni. Od tam vodi molitev „gospod katehetˮ v čarnom talari, v obraz pa ves beli — kak sneg odzvüna. Zadnji odmevi molitve trepečejo v zraki, gda zadoni pitanje: „No, ste si kaj zapomlili od zadnje vöre?ˮ Odgovarjajo v kratkih, pretrganih stavkaj. „Preci ste se navčili, zato mo pa zdaj šli na — gostüvanje!ˮ Štirideset parov oči nevervano gleda govornika. „Ali znate, ka je to „gostüvanje?ˮ Gingava roka je skočila v zrak. 10. marca 1935. NOVINE 3 deli. Dobromi gospodi želemo naj se na novom mesti dobro počütijo i naj ne pozabijo na nas. — V prejšnjem tjedni je vmrla pri nas Kolenko lzidora žena. Komaj je nastopila zakonsko živlenje, že je mogla mreti stara okoli 25 let. Drügi den za njov pa je vmrla njena krstna botra, Ritos Petra žena. Bog njima bodi milostliv sodnik. — Dugo smo čakali, pa smo se le včakali. Najmre igre „ Mlinarje v Janezˮ. Zadnjo nedelo je to bilo. Že ob pol treh se se začnoli zbirati lüdje pri Našem domi. Prišli so z Beltinec, Polane, Hotize, Turnišča i celo iz ljutomerske okolice. Pač znamenje, ka se lüdje za lepe igre zanimajo. Vsa čast pa ide za to lepo igro Prosvetnomi drüštvi, predvsem pa našoj nevtrüdljivoj voditelici gdč. Boži Lutarjevi. Resan se je jako trüdila z nami. Skoro vsakši večer pevske vaje. Častno je bilo to, ka so bile vaje ločeno. Fantje posebi i dekleta posebi. Vaje so se končale navadno ob pol desetih (in ne kak smo zvedeli, da v eni naših vasi celo prek polnoči. Pač znamenje časa. Op. ur.) Naša velika dvorana je bila nabito puna. Sedeži so zmanjkali, stolce so mogli nositi celo od sosedov. Krasno so zvenele pesmi, razen mogoče edne pri šteroj so fantje spevali ščista tak, kak na vesi. Pa to smo njim ne zamerili: Igra sama na sebi je tüdi jako dobro izpadla. Pa kak ne bi. Fantje i dekleta v lepih narodnih nošah, posebno lepa je bila ob Marjetičina obleka. Igralci so rešili vloge jako dobro. Vsi od oče Pengara prek grofa Urha i Janeza, šteriva sta mela krasno obleko posebno grof Urh, prek vitezov vse do fantov i deklet so bili na mesti. Janez je bil Sicer mehek i je bole pa tüo gučao. Glasno i dobro se je odrezao Tone. Glasno i jako dobro je rešo vlogo tüdi grof Urh. Marjetica je bila vseskoz živahna, igrala pa je res prav lepo. Sploh je igra prav lepo uspela. Očka Pengar so se šče najbole vživeli v igro i so jako dobro igrali. Igralcom i režišeri gdč. Lutarjevi Boži čestitamo na tako krasnom uspehi. Sicer ništernim posameznikom (pa ne iz naše vesi) igranje ništernih igralcov ni ugajalo, to pa menda zato, ar neso oni igro vodili. Vsem igralcom pa Povemo, naj se ozirajo na kritiko večine lüdi, ne pa posameznikov. Gederovci. Na gostüvanji pri Serec Matiji dne 10. II. 1935. sta na želo starešine i svedoka nabrala drüžbam Kerec Štefan i Serec Jožef za Martinišče 35 Din. Vrlima drüžbanoma se vodstvo Martinišča prisrčno zahvalüje ! Zahvala. Novak Marija, dekla iz Satahovec je od svojega maloga zaslüžka v tovarni Šiftar darüvala za novi oltar Marije Pomočnice v Martinišči 50 Din. Nadale so darüvali za novi Marijin oltar gospa Kozar Etelka iz M. Sobote 50 Din., g. Gomboši Štefan, sodni oficial v M. Soboti 100 Din. Naj lübi Bog po Marijinih rokaj vse dobre darovnike bogato poplača i prosi vse dobrotnike, naj prispevajo v Marijino čast. Vodstvo Martinišča. Vse čtitele opominamo na denešnje priloženo knižico „Zdravjeˮ, da jo dobro preglednejo i si potom naročijo te zdravilni čaj „Hercanˮ, ki se dobi v vsakšoj apoteki i šteri jako dobro delüje za vse betege. Kniga vsebüje, kak se „Hercan” pripravla i kak se ga nüca. Vnogo zahvalnih pisem svedoči, kak je jako potreben ,.Hercan” pri vsakoj hiši. Preštite si to knižico dobro i jo priporočajte tüdi drügim. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo „Radiosanˮ Zagreb, Kovačija ul. št. 2. (kraj Pejačevičevog trga). Na Javnoj borzi dela v Soboti je iskalo delo: 91 hlapcov i pol. del., 1 vrtnar, 1 opek. kürjač, 4 kovači, 1 nav. klüčav., 1 klepar, 1 brü-sač, 5 stroj, klučav. pom., 2 mehanikara, 4 mizari, 1 kolar, 1 Žagar, 8 krojačov, 5 čevlarov, 5 mlinarov, 1 pek, 2 natakar, 15 zidarov, 3 slikari, 1 pomož. delavec, 3 slugi, 5 trgov, pom., 41 težakov, 1 kürjač, 1 uradnik, sküpno 204 moškov. — 207 pol. delavk, 2 šivilji, 7 pomož. delavk, 7 slüžkinj, sküpno 286 žensk. — Delo dobijo: 4 hlapci, 1 pekov. vajenec, 1 delavka, 3 slüžkinje. Odranskim dečkom. Prejeli smo pismo od odranskih dečkov, v šterom se opravičüjejo i razlagajo zakaj so šli pod Lipo. Telko njim po- vemo, ka gotovo ne so šli z dobrim namenom pod Lipo. No ja to pa, če ne so pelali biks i da ne so se bili, njim ide v hvalo i dober glas. Svetujemo njim pa naj ostanejo raj doma i se te izognejo takšim slabim glasom. Revizija senske akcije. Kak smo zvedeli, je prišeo re-vizor od banske uprave, šteri ma nalog, ka pregledne vse račune senske akcije, štero — kak je znano — je vodo poslanec Hajdinjak. Ar je splošno znano, ka so ništerni ne dobili seno, plačali pa so, smo mnenja, da bi g. revizor tüdi te kmetovalce mogeo zaslišati i vplačani penez — po mogočnosti — njim nazaj spraviti. Kratke novosti. Za ljubljanskoga župana je vláda imenüvala g. dr. Vladimira Rav-nikara, fiškališa i bivšega senatora. Za slučaj stavke je minister znotrašnjih poslov sküpno z ministrom vojske i mornarice izdao posebno naredbo. V toj naredbi so navodila za Postopek v primeri, ka bi štrajkali uradniki na železnica!, brodarstvi, na pošti, brzojavi i telefoni. S tov na-redbov lehko minister vojske i mornarice odredi Splošno ali pa samo delno mobilizacijo državnih nameščencov vseh kategorij i obeh spolov Politični pregled. Mussolini o Avstriji. V italijanskom listi »Popolo d’ Italia" priob-čüje {talijanski ministerski predsednik Mussolini dugši članek o Avstriji, v šterom pravi, ka ima Avstrija, čeravno je mala, svojo nalogo, štera pa ne odvisi od veličine države i od števila njenoga prebivalstva. Avstrija je nemška držáva, nego njeno nemštvo se tak loči od pravoga Pruškoga nemška, ka je ščista prav, če gučimo od dveh ločenih svetov. Avstrija ima svojo nalogo i to, da na svojem ozemli trdo i na polsirovo nemško kulturo Pruškoga pokolenja očisti i jo pripravi, da bo zavžitna za podonavske i balkan-ske kraje. V Avstriji mora iz nemške trdate izpadnoti vse ka odbija. V Avstriji se srečavlejo mlade kulture po-donavskih držav. V Avstriji se lehko človek spozna z nemškov kulturov. Naj bo Avstrija tista posrednica nad raznimi kulturami i med nemškov, ka se drüge kulture lehko spopunijo. Tretje poslanstvo Avstrije naj bo katoliška trdnjava med nemškim prd-testantizmom i vzhodnim pravoslav-jom, Avstrija naj brani katoliško prepričanje i naj bo most, po šterom se bodo razna krščanstva med sebom spoznava^ i Pripravlala na sküpno brambo krščanske kulture. ltalija. Abesinska vlada je protestirala proti oboroževanji italijanskih soldakov. Prostovolno se je prijavilo za vojno 3000 fašističnih miličnikov, štere je Mussolini sam pregledne, prle kak so odišli v Abesinijo. Italijansko-abesinska svaja je nikelko vtihnola, ar je abesinska vlada pristanola na to, ka se na njenom ozemlji določi posebno neutralne ozemlje. Nasprotno pa Italijani prevažajo svoje vojake v Abesinijo i zato je nevarnost vojne izda velka. Nedavno so bili v Libinji i v Slavonskom Brodi krvavi nemiri. Ništerni kmetje so bili najmre zapreti na orožniškoj stanici, ar so je krivili, ka so oni odstranili z državnij uradov predpisane napisne table, štere so bile napisane i v latinci i v cirilici. Ostali kmetje so se zato zbrali pri žandarskoj stanici i zahtevali, naj se vozniki püstijo na svobodo. Ar je bilo v nevarnosti živlenje komandanta stanice, so žandarmi začnoli strelati na kmete i so jih bujli okoli 12, šest pa ranili. Nevarno so bili ranjeni tüdi trije žandarmi. Madžarska išče trgovske zveze z Rusijov. Med Madžarsko i Rusijov se vršijo razgovori, da bi Madžarska dala Rusiji železniške tračnice, v zameno pa bi Rusi dali Madžarom sirovo železo. Nadale naj bi dala Madžarska Rusiji 5000 debelij svinj i vekše množine aluminijevega narata. i lehko tüdi odredi, ka duže časa slüžijo. Pri papovoj proslavi v Zagrebi je bilo navzočih na 15.000 lüdi. Lakner i Pančur večkratniva morilca, sta bila v pondelek 25. febr. obešeniva v Maribori. Bog njima bodi milostiven Sodnik. Slovenskih izseljencov, šteri Živijo raztepeni po celom sveti je okoli 334.000, Največ jih je v Zdrüženih državaj Severne Amerike, gde jih žive frtao milijona. Izseljenike pitanje je naša najvekša narodna rana. Najlepše i najbolše ceste v Jugoslaviji ma vrbaska banovina. To je preiskala i ugotovila posebna komisija. Varaš Nova Kaniža se bo po velenji notranjega ministra imenüvao Novi Kneževac. V Ameriki 16 miljonov nezaposlenih. Tak je povedao minister Johnson. Ameriški milijonar Rockefeller je odločo za popravo krasne cerkvi v varaši Rheims v Franciji 2,500.000 dolarov. Katedrala se popravla že deset let. Delo bo dokončane šče to leto. S prvim marcom letos so stopile v veljavo znižane cene na državnij železnicaj za prevoz potnikov, kak tüdi znižane cene za prtlago. Zavolo nagloga razpüščanja snega so reke jako narasle. V Potnoranji je okoli 660 hiš pod vodov. Jako naraščata tüdi Sava i Donava pri Beogradi. Pri zadnjih vojaških vajah poljske armade v Karpátaj je velki vojaški tank vlekeo smučare po globokom snegi. Vojaki so bili oblečeni v beli gvant, ka jih sovražnik ne bi opazo. Na ednoj francoskoj postaji so želežniški uradniki opazili vnoči 25. februara lokomotivo (mašin), štera je vozila mimo postaje (alomaša) s hitrostjov 40 km. Uradniki so včasi dali signal sosednjoj postaji i tam se je eden uradnik pognao v drevečo lokomotivo i jo v kratkom časi stavo. Na lokomotivi je najšeo neznanoga moškoga, šteroga je z lokomotivov vred pripelao na postajo. Tam so ugotovili, ka te možki ne pri pravoj pameti i so ga poslali včasi v špitao. PREKOSNICE. Ne pravilno. Učit.: Tak 3 i 4 je 7! Ka pa ti vrtiš glavo Nacek? N.: Kak je ne bi. Če ste nam pa Včera pravili ka 5 i 2 je 7. Od 6 let staroga Jožeka pita botra: „Gde so mama?ˮ — „Pred tremi vörami so edno minuto k sosedova odišli”. Mladi Kohn z lovine dva zavca prinese. „No, to me pa ja veseli, bar mo ednok fal obed jeliˮ pravi žena. „Fal obed pa ravno ne bode, zato ka sam petim priganjačom v noge streloˮ „Gda pogače jejo pa meso! Že celi küp rokic miga v zraki, „Pa krvajice !ˮ — „Gda mužika igra!“ — „Pa vino pijejo. —“ „Te pa ti mali že vino piješ?ˮ „Ne, jes pijem sladko pijačo.ˮ „Tak je prav. Liki mi mo šli na takše gostüvanje, gde vino pijejo, v Kano galilejsko.ˮ Vuja malih se špičijo. „Gospod katehetˮ piše novo ime na tablo, šolarčki zlogüjejo za njim. Nikelko jih ponovi posamezno, nato vsi vküper, v zbori. „Galilejska” se jako opoteče. „Pa Jezušova mati je bila tam. Što zna Njeno ime?” Vsi vprek odgovarjajo : „Marija !” „Povableni je bio tüdi Jezuš i Njegovi vučenci. Naednok je pa zmenkalo vino. Marija pravi Jezuši: „Vina nemajo”, kelnarom pa: „Vse včinite, ka de van Jezuš pravo!” Mali žmetno ponaviajo dugi stavek. „Stalo je pa tam šest kamenih vrčov. Poznate vrč?” „Jes mami nosim vodo.” „Pa si že tak močen? Pa vrhi — Liki tisti vrči so bili tak visiki kak ví. Bi znao ti namalati vrč, takšega velkoga ?“ Vanek ponosno korači proti deski. Še pet drügih je šlo, vsakši je lepšega stvoro. Nato pravi Jezuš kelnarom: „Napunite vrče z vodov!” Pa so je napunili do vreja. Znova jim pravi: „Zajmlite zdaj i nesite starešim”. Znate, ka je to „starešina” ?“ Eden negotovo odgovarja: „Stari lüdje”. — „Ja, ja, pa skrbi, ka nikaj ne zmenka na gostüvanji. — Gda je pa starešina koštao, je bilo — dobro vino. Mali senjajoče gledajo „gospoda kateheta”. „Tak je Jezuš včino svojo — prvo čüdo. — Znate ešče, što je včino prvi grej?” Drogen Jožek drži dva prsta gori. „Eva”. „Pa Adam, našiva prviva stariša. Zdaj pa dobro poslüšajte: Jezuš je prvo čüdo včino starišom.” Oči šolarčkov se navelci odpirajo. Dopunjavlejo se Jezušove reči: Zahvalim Te, Oča, da si to skrio modrim i odgrno malim, či ne postanete kak mali, ne stopite v nebesko kralestvo ... Zato, gda pridete domo, povejte ajteki pa mami: Starišje so včinoli prvi greh, Jezuš je prvo čüdo včino starišom. — Te znali povedati?” Mali veselo kimajo, pa težko ponaviajo. Nato „gospod katehet” pokaže velko sliko čüde. „Jezuš drži roke stegnjene nad vrči. Što je vido že tak stegnjene roke?” Mali Janček odgovarja: „Gospod plivanuš, v cerkvi.” „Meni so mama pokazali,” se oglasi Števek. „Ja, tan visiko, na oltari nad kelikom. Ka je pa v kelihi?” „Hostije”. „Vino”, se oglasi drügi. „V ednom kelihi hostije, v drügom pa vino, ki postane — Jezušova krv. Obprvim je Jezuš spremeno vino v svojo krv, pri zadnjoj večerji, pri prvoj svetoj meši.” „To je bila Jezušova zadnja čüda pred trplenjom. Tak je nadalüvao Jezuš: dopuno svojo prvo čüdo.” Deca kak trda z odpretimi lampami gledajo „gospoda kateheta”, šteroga obraz je zdaj rdeči kak krv... Oglaso se je šolski zvonec. * Tak smo najšli zapisano v dnevniki ednoga že davno pokojnoga „gospoda kateheta”. Nazadnje je še stala žmetno čitliva pripomba: „Toga sen jim pa ne vüpao povedati, da je to gostüvanje v še bole tesnoj zvezi z zadnjov večerjov. Tisto mesto najmre, gde pravi Gospod apoštoloma Petri i Janoši, ki sta šla pripravit mesto za večerjo: Glejta, gda prideta v varaš, vaj sreča človik z vrčom vode; idita za njim v hižo, v štero de šou. Da je te vrč sedmi i spada k onim šestim v Kani, kak šest delavnih dnevov, opojno veselih, najlepši pa sedmi v zavživanji Jezušove krvi v močno hrano düši, nedela, počitek na Srci Boga-človeka. Mislo sem, da mogoče ne bi razmili.” Še žmetnej smo pa prečteli to. „Starejši pa še menje razmijo, kaj takšega. — Da je pa Marija, tüdi v Kani, kak „drüga Eva”, na to moji mali sami „gori pridejo”. Ešče preci je bilo napisanoga na žutom papiri s slabov tintov, liki tisto je bilo že tak bledo, ka smo nikak ne mogli prečteti. Mogoče bi kakši seri vučenjak z vnogov „škerjov” znao vse „zgrüntali” . . . Naj počiva v miri „gospod katehet”. Prodam dobro posestvo v izmeri skoraj 6 oralov. Vpraša): Voličina št. 63, p. Sv. Lenart v Slov. goricah. KRM E K ALOJZ, Zg. 4 NOVINE 10 marca 1935. Rože na oknaj v Slovenskoj krajini. Kak so posajeni na stalno mestom je začnemo počasi nagibati navzdol, ko jim stem pokažemo pravo pot vasti. V jesen, prle kak pritisne mraz pa je odnesemo v nezakurjeno sobo ali pivnico i je jako malo poletno. Zdaj jim več na škodi mraz, kak v mladosti, a lübijo svetlobo i čisti zrak, zato prostor večkrat prezračimo. Če gojimo te tri vrste klincov, se naša okna okrasijo poleti i pozimi s temi prijetno dišečimi i lepo cvetečimi rožami. Begonije. Te faležne rože, štere si lejko zgojimo iz semena alipagomoljov v vsej obstoječi farbaj so med našimi rožami bole malo razširjena. So vrste, štere kinčajo našo okno svojimi prelepimi cveti cele štiri mesece. Drüge pa kinčijo naš ograček tüdi v senčnom kraji, kde drüge rože nemajo svojega odraska z bogatim cvetjom. Če je zgajamo iz semena, je v začetki potrebno preci pažnje i trüda, a vse to je sledkar poplačano stoterokrat z najlepšimi cveti. Seme od tej rož je jako drogno, zato ga pred sejanjom pomešano s čistim mürskim pesikom i tak posejana na vsestrani vednako. Zato nücamo dobro kompostno zemlo malo pomešano s peskom. Po sejanji za eden milimeter potrošimo ravno takše zemle v lonček ali kištico na seme i jo malo z rokov ali kakšov drügov ričjov potisnemo. Nato pokrijemo z glažovinov i je denemo na senčen prostor, kje je vsikdar ednaka toplota. Potek toga moremo skrbeti, ka bo vsikdar ednaka vlaga. Na ta način nam seme po 14. dnevaj sklije. Za štiri pet dni po sklitji semena začnemo mate rožice privajati k zvünešnjemi zraki, tak, ka najprle okno odtrznemo samo za 2 ali 3 minoti, drügi den pa več, i to Počasi naprej dokeč se zvünešnjemi zraki ne privadijo: Da pa so rožice dobite 3 do 4 liste je pikiramo — i z njimi ravnamo tak kak je prte bilo popisano. — Za tri ali štiri tjedne po pikiranji je posadimo na stalno mesto v tegline ali pa v ograček, če je že zadosta toplo i se nam ne trbej bojati mraza. Iz semena vzgajamo letne i tüdi zimske. Letne, štere nam bodo cvete od junija do kesne jeseni sejamo v drügi polovici meseca marca. Za zimo pa zememo seme od zimske Pravlice. Sejamo jo meseca julija i te nam bo začnola cvesti okoli božični svetkov. To je v časi, da nemamo skoro nanč edne cveteče rože. Listi so precej velki i svetlo zeleni. Cveti se pa bleščijo živo rdečerožnato. Cveté tudi to po 3 ali 4 zimske mesece i zraste do 30 cm visika. Polek cvetoči begonij mamo tüdi samo listnate, štere nas razveseljüjejo po leti i zimi s svojimi mešano farbanimi listi. Gomoljaste ali z lükom razširjene begonije dobimo visiko steblene, pri zemli cveteče i viseče. Nega ležejšega oskrbüvanja pri rožaj, kak tem štere širimo z gomoljom ali lükom. Ne nam je potrebno nikaj drügoga, kak si pripravimo potrebno zemlo, primerno globoko posadimo gomolje ali lükece i skrbimo za potrebno vlago. Te vrste begonije lübijo lejko i rodovitno zemlo. Jako njim pa tékne malo nitrofoskala i potom včasi rastejo bote živo, so košate i nastavlajo več, vekše i lepše cvete. Lübijo vsako, zvün tiste, kde med poldnevom najbole prepeče močno sunce. Pomali začnejo cvesti koncom junija i svoj Višek dosegnejo v drügoj polovici meseca avgusta. Od toga časa naprej pa pá začnejo pomali pojemati tak, ka gda prvi mraz pritisne so že zadnji cveti povehnoli. Septembra meseca je začnemo pomenje polevati. Njüva rast začne zastajati, listje se süšiti i odpadati. Nazadnje zalivanje popunoma püstimo. Počasi se steblica z listjom posüši i s tem tüdi zemla v teglini ali pa v gredici. To zemlo razdrobio i poiščemo gomole, je spravimo v kištico brezi vsake zemle i odnesemo v sühi prostor, kde ne zmrzüje i tam počivajo do sprotoletja. Prve dni aprila, če je vremen toplo, posadimo gomolje, a ne pregloboko. V tej gomoljaj je že v jeseni bilo telko jesti spravleno, kelko je nüca rastlinica, ka požene listje korenje. Kak pa opazimo, ka začnejo poganjati, je za 2 cm posadimo globokejše. To se pa zgodi tak, ka pri prvom sajenji posadimo malo globokejše i püstimo malo jamico, štero potom samo zasiplemo. Nücajo pa preci časa, ka poženejo, a po tom pa rastejo jako naglo. Viseče i prizemne begonije oskrbüjemo ravno tak, kak visiko steblne. Pri visečih mlade rastlinice pripogiblemo proti zemli, kak je to bole povedano pri visečih klincaj. ŠPORT. Občni zbor SK. Mure. V torek, dne 26. febr. 1935 se je vršil XI. redni letni občni zbor SK Mure katerega se je udeležilo 85 članov. Kot delegat podsaveza je bil navzoč predsednik gosp. dr. Köstl iz Ljubljane. Občni zbor je otvoril ob 20.30 uri I. podpredsednik, bančni ravnatelj g. Lipič, pozdravil vse navzoče, predvsem delegata LNP ter oba častna Člana gg. Hartner Ferdinanda i Benko Josipa, ter se v zbranih besedah spomnil vrhovnega pokrovitelja celoküpnega Jugoslovanskoga sporta — blagopokojnega Vitežkega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, kojega spomin so navzoči zborovali počastili s trikratnim „slava“. Nadalje je pozdravil Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so vsi navzoči zakričali v pozdrav trikratni „Živijo ˮ. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da se je klub v preteklem letu krepko razvijal in dosegel prav lepe uspehe, ki so v čast ne samo klubu, kakor tudi občini in celemu Prekmurju. Tajnik, g. Peterka Raoul je podal svoje izčrpno poročilo, iz katerega se zrcali ono nesebično, idealno in požrtvovalno delo, ki je združilo članstvo v prijateljskem in bratskem sodelovanju za napredek našega sporta. Klub šteje 8 častnih, 2 ustanovna in 182 rednih članov. Članstvo se je povečalo v minulem letu za 32 članov. Klub je imel 13 rednih odborovih sej in več članskih sestankov. Blagajnik, g. Cvetko Oton je poročal, da je klub močno občutil splošno gospodarsko krizo, da je pa kjub temu aktiven, gre zahvala predvsem prijateljem kluba in nad vse požrtvovalnemu odboru. Denarni promet je iznašal Din 64.117,50. Iz poročila gospodarja, g. Debelaka Štefana posnemamo, da je klub lansko leto veliko investiral, izpopolnil opremo itd. Klubovo premoženje je poraslo za cca Din 7000. Sledilo je poročilo prireditvenega odseka, katerega je podal g Frim Ladislav. Mura je priredila ob priliki desetletnice sve-čan banket, nadalje: trgatveno veselico, žalno manifestacijo in svečano zaobljubo članstva, članski sestanek v proslavo jesenskega nogometnega prvenstva, billard turnir, kegljaško tekmovanja in šahovsko simultanko. Tradicijonalni športni ples je letos izostal vsled narodnega žalovanja. Igralec Kardoš Ivo je prečita! poročilo nogometne sekcije: klub je odigral v minulem letu 31 tekem; zmagal je 19 krat, izgubil 7 krat, neodločenih je ostalo 5 tekem. Gol razlika 133:65 v korist kluba. Klub ima 44 verificiranih igralcev. DaIe. Na plüčaj betežni Že več jezero ozdravlenih. Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti ozdravlenje, ki je že vnoge rešila. More se nücati v vsakšem načini živlenja i pomore, da beteg naglo premagamo. Nočno švicanje i kašeo prenehata, telovna teža se zviša, a postopao ovapnenje konča beteg. Resni možje zdravniške znanosti potrjüjejo odličnost moje metode ino jo radi priporočajo. Kem prvle začnete z mojim načinom ozdravlenja, tem bo bolše. Sčista k šenki i poštnine prosto dobite mojo knigo, iz štere bodete lehko prebrati vnogo hasnovitoga. Pišite taki, zadostüje tüdi dopisnica na naslov Zbiralno poštno mesto: GEORG FULGNER, BERLIN, NEUKÖLLN Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 527. Banka Baruch 15, Rue Lafavette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandije: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24--16 Rozika. I. Okno starkino sobe je bilo napol odprto. Zunaj se je prebujala pomlad v toplih sončnih žarkih, ki so čez dan blesteče sijali in se odigravali v mnogih mlakah, kjer je ostala voda od stopljenega snega. Ker je sonce že močno ogrevalo zemljo in zrak, so ljudje radi podnevi odpirati okna in pri tem z veseljem dihati svež pomladanski zrak z nekim ugodnim občutjem, ki vliva v človeka novo vriskajoče pomladno življenje. Starka je sedela mirno na postelji in gledala zdaj skoz okno v si nje popoldansko nebo ali bele oblačke, ki jih je nalahno kakor barko nosti živahni južni vetrič, zdaj svojo malo vnukinjo, ki se je brezskrbno igrala z mačko v sončnih pramenih ob odprtem oknu. Dekletce je bilo popolnoma zamišljeno v svoje igranje; mačko je potegovalo za rep, da je vrteč se lovila njeno roko, ali pa s prstom vrtalo v njeno dlako, da se je mačka vrgla na hrbet in sekaje s tačicama prijemala dekličino roko in grizla njene prste. Pa obe sta delati to tako naraslo in pametno, da nobeno ni zabolelo. Čim bolj se je dekletce smejalo in čim hitreje je dražilo mačko, tem spretneje in živahneje je žival odgovarjala s sekanjem svojih tačic. Vmes je dekletce včasih odnehalo in se ozrlo proti mamici s smehljajem na obrazu a nekoliko v skrbeh, če morda ne dela prav. Starkin obraz se je vselej nasmehnii, mala vnukinja pa se je zadovoljno igrala dalje. Tedaj se je nenadoma naveličala; stisnite je mačko za rep, da je ta žalostno zamijavkala in skočila k vratom, ki so pa bite zaprta. Deklico je to iznenadilo, da je plašno zbežala k mamici; vprašujoče je pogledate v njen obraz in dejala: „Mamica, ali mačko tudi boli?ˮ „Boli, boli ! Ne smeš jo preveč stiskali !“ „Ali je mačka jokala?ˮ „Jokala ! Vsaka žival joka, kadar jo kaj boli.ˮ Rozika zdaj ni nič več vprašala, ampak je odhitela ven. Čez čas se je spet vrnila in prineste s seboj svoje štiri kamene kroglice, ki so bite ravno zato tako lepe, ker so bite vsaka svoje barve in so tako prijazno tekale po sobi, če jih je vrgla po tleh. Spet se je zatopila v igranje, včasih je glasno zakričala in se zasmejala, če ji je katera kroglica ubrala napačno pot. Starka je zadovoljno opazovala to brezskrbno zabavo nedolžnega otroka. * Zunaj pomlad, ki sije skoz okno v sobo in oznanja mnogotero življenje, ki se prebuja in bori za obstanek. Pomlad gre prek pokrajine in vidi mladost, ki hoče krišku, pa morda bo kmalu strta umrla. Koliko skrbi in bridkosti in malo upanja tere tega ali onega, ki bi rad živel in rasel v lepo bodočnost. Tu pá je dvoje bitij, ki se ne brigate za težave in bridkosti sveta, ki živita sami v sebi in zase svoje živlenje — ena starka, ki je že prehodila težo življenja, mladost in upanje cvetja, težke in resne dni sadov, in se je že nagnila k zatonu ; drugo mlado, ki je komaj začelo živeti, ki še ne ve, kaj vse bo življenje od nje zahtevalo, kje bo hodila in kakšna bo njena pot, ki še z nedolžnimi očmi žre v svet kakor Adam pred grehom, in je zato tako vesela in brezskrbna in otroško razposajena. Če človek pogleda to dvoje bitij, se mu zdi, da sta se združila začetek in konec življenja, da sta poljubila rojstvo in grob, da hočeta v neprestanem krogu živeti naprej. Tudi v starki je nekaj otroškega, njen izraz, njeno mišljenje, njena volja in zdi se, da je njeno teženje, spet postati otrok, znova rasti in zaživeti v svet v mladost, še enkrat začeti življenje, ravno preden ga je dokončala. II. Starkino življenje je bilo tako tesno navezano na to malo vnukinjo, da če bi ji jo vzeli, bi ji drugo ne preostalo, ko da bi legla v grob. Kakor da je vsa njena bitnost v tej mati deklici, kakor, da je to ona sama. ta mala vnukinja Rozika. Rozika ! Lepo ime, človek se Spomni na cvetočo rožo, na najlepšo, ki jo je kdaj videl, če ga sliši. Pa ga ji je sama izbrala! Ko se je otrok rodil, se niso mogli zediniti zavoljo imena. Za vsa različna imena so znati, pa nobeno ni moglo biti pravo. Tedaj je ona povedala, naj detetu dajo njeno ime. Rozika, ona da bo sama kmalu umrla, pa naj v otroku dalje živi vsaj z imenom. In za to so biti vsi. Od tedaj se je zgodilo, da sta obe Roziki začeli živeti, kakor da je ena sama premalo za življenje. Nič posebnega se ni moglo zgoditi v njunem življenju, ne da bi doživljali obe skupaj. Vsi pomembni dogodi so biti veliki doživljaji za obe. Tikali so se pravzaprav te mate, ker starim ljudem se ne more nič omembe vrednega pripetiti, še smrt je tako naravna, da se nihče noče čuditi. To so biti odločilni dogodki za malo Roziko; ko je začela hoditi, ko je začela govoriti in ko je začela motiti. Vse to sta deteti skupno in to so biti usodni trenutki, če bi se kaj ponesrečilo. Pa je šlo kljub vsem težavam po napornih trudih te po sreči. Kdor hoče kaj doseči, mora imeti trdno voljo, pogum in vztrajnost. In to je mate Rozika imela prav zgodaj, da so se vsi čuditi. Najprej sta vaditi hojo. Po štirih je prišlo kar samo od sebe, še preden se je kdo mogel spomniti na to. Še nesreča bi se bila kmalu zgodila, ko je kar na lepem prikobacala na konec klopi in se junaško prekopicnila dol. To je bil prvi samostojni junaški čin, pa se ni povsem posrečil, ker je nastala vmes neznanska ovira. Spodaj je zadovoljno čepela polna košara naluščene koruze, tja je priletela mala skakalka in ne do tal, kamor je najbrž nameravala, in obtičala v koruzi. Dasi je bilo nekoliko smole zraven, je bil to velik in važen dogodek, ki je znami novi čas v življenju male Rozike. Odslej bo hotela vsak čas, kadar ne bo spala, laziti okoli in poskušali nove prevratnosti. To je oznanila s kričavim jokom med naluščeno koruzo v košari. Stara Roza je spoznate, da namerava njena mala naslednika nadaljevati započeto delo. Zato je tudi v njej zavrisnilo, neka ugodna skrb se je odnekod vzete in ji napolnila srce. Veselila se je poste, ki jo je čakal. Strnila je vso svojo pazljivost v eno točko: Mati kričač bo hotel znati hoditi ! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernesta Dolnja Lendava. — Izdajatelj te urednik Klekl Jožef, župnik v pok..