ISSN0350-SS61
ZA fcofi^c
Pretežno jasno bo in nekoliko hladneje.
Op
ps.
številka 38
četrtek, 3. oktobra 2002
2S0SIT
ItAItlO
VELENJE, 1. oktobru - Deset let je že ni milo od /Âidnje velenjske mcmouranje. Oh letošnjem otK'inskem pni/nikii \m sta MO Velenje in ve« tenjskii knji/n}i funcbcij:) iidaVi novo« ki m» j» v lorek /ve^er pre<Ktavlli v >'elenj.ski knji/.nici» Vsebinsko morda nova monografija res ni lako bogaia in poclaikov polna kol prejšnja, gotovo pa gre za knjigo, ob kateri ho vsakdo prepričan, da živimo v lepem mcslu, mcsiu ssanja-
mi. Na 128 siranch mono^aHjc, ki jo jc uredil Vlado Vrbic, je objavljenih 160 l^arvnih fotografij dvtijscliii velenjskih fotografov. Predsia-viiveno besedilo, ki predslavi mcsio na veČ po-dročjili, pri icm pa se twre pit proicklosii in sc-danjtKii, je napisal Ivo Slropnik, Všečno jo je oblikoval Stane I lafncr. Knjiga je lepo darilo v&om, ki imajo radi mesto Velenje in tistim, ki ga morda premalo poznajo.	■
Srečanje gospodarstva
VELENJE- S»\1njsko-^ale.šk2) «^imoĆRii niA'o^a agencijii, (îZS
Ricii Velcr\je in obmoCní obrtni /bomki Mozirje lerVelei^je pri« pra>|iaji> številne prire<litve. ki bodo n»meii|enena\'e/<»>':i[ya po-.slovnih stiki »v, seznanjanj u / ra/« vojnimi prih»Anoslmi in pnijekti v regiji ter se/nar^anju širie jav-nosti % u4)s|>odarstV(Hn.
Osrednje bo 5. sreiřanje g^wpo-darslvji v Savinjsko-žalcáki rc^-ji z na.slovom Sodoben podjetniški pristop v lokalnem okrilju, ki bo potekalo od ] 7. do 19. ok-lobra v Velenju. ZaCeli ga bodo z kWrednjim referatom dr. Mak-
sa làjnikarja in predstavitvijo razvojnih usmeritev Ciorcnja. Ere, I^emogovnikii. BSI11 ličnih apii-ratov in Revoziu Pripravljajo pa tudi poslovno^rodajno razstavo in okrogli) mi/o o možnostih kooperacijske^ stxlcli^anja Na posiwni nizslavi, ki bo v Rdeči dvorani bo sodeloval ludi Euro
info center, ki stxleluje z 270 p<i-dobnimi centri po Evropi. Pripravljajo pa ^ veliko zanimivega, med drugim revijo pričesk, razstavo izvirnih spominkov, razstavo likovnih del in pogtrvore z znanimi športniki.
■ mz
ZAVAROVANJA
Stipims v svet odraslih
nEDSnmiilVO » potlman Mitn t Stim Vainij« (■<■: 03/ 887 50 96
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Rešujejo ribe
VELENJE • 0(1 začetk^i prejšnjega re<lna - o lem smo že pisali - /asipsivajulbrislično je/ero« ki Ih> nato živelo le še v spominu ti.stih, ki ob prostem času pogosto /.ahajaj«» na območje 'l\iri-stično-rekreacijskei^a centra Jezero, predvsem pa velenjskih rthičev
V teh dneh imajo prav ribiči največ dela, saj želijo iz njega "poiegniti" Čim več rib.
Jezero je bilo zelo bogato z različnimi ribjimi vrstami: v njem so bili krapi, tolstolobiki, kleni, smuči... Ribiči pravijo» da jih bodo rcšdi, kolikor jih bodo lahko. Od ponedeljka do Jorka so med drugim prcneslivsosednjc Velenjsko jezero tudi že okrog 500 mladie.	■ vos
SavInJskO'šaleška območna gospodarska zbornica
Slovensko gospodarstvo odporno na svetovno recesijo
(rost ponedeljkove seje upra-vntf^a tKJbora Savinjskch&ileške ohmoČnc gospodarske zbornice Velenje jť hll direktor Ekonom-ske^sa instituta Pravne fakultete iz Ljubljane <lr. Trance Kri/^nlč, osrednja tema pa te* koča (gospodarska ^lhan,ia In pričakovani trendi.
»(îlede na pričakovanja, letošnja gospodarska gibanja zelo dobra, slovenskem gospodarstvo pa se je pokazalo, da je odporno na sveliTVno recesijo, saj
izkazujemo v dveh tretjinah letošnjega leta 3,2-odstolno rasi bruto družbenega produkta. Na lo ima izjemno velik vpliv 10-odstotna rast v rudarstvu in energei iki, ki je tudi najbolj vplivala na to, da smo napovedovano krizo dokaj zlalika prebrodili. Posebej razveseljivo je, daje nekoliko porasla dodana vrednost, da smo povečali število delovnih mesl za 37(10 ...« je na kratko uvodoma simil letošnja slovenska gt.'wpodarska gibanja
dr. France KrižaniČ, ob tem pa izrazil nezadovoljstvo ob visoki septembrski inflaciji, ki je gla 0.8 odstotka, kar pomeni na letni ravni 10 odstotkov. Vendar pa ludi na prihodnost gledajo strokovnjaki lega inštituta optimistično, na slovensko rast pa bo nedvomno vpiivak> zanimanje sveiovnili ce ni rov kapitaia za sk>venska podjetja.
(Niftlalje^'Ufije na 2 s/rmî)
Most - vez med levim in desnim 0
Koga, kje in kako bomo volili? O
Je naročnik umora plačal O morilca s pokojnikovim denarjem?
Ka; imata skupnega Velenje in New York?
V nedeljo ob 20.0Í) je režiser VJiido G. Repísik Še zdiinjic s svečo v rokiih pot/abil v rudar-sko stanni^inje Mtizťja Prtíffia^ov-nišli/a SInueuije gledalce - vsak večer le 61 - na o^led njegovega medruir<xlne^a ^^ledališke^it projekta. Sprva ^a fe pohncuo' val f[UNT2lH}2, pot&n pa je hil in le eden ml naslovov kar ostnih predstav, h jih /e dol?ra dva meseca pripravljala mednarodna dědouška ckifM v Velenju. Pravzaprav je šlo za islo predstavo, z neka} spremernhaint na po-sameznih jmrtnierah. ÎM skrivm/stnosti, h so jo avtorji ohranjali vse do frrve premiere, pa je {)omenila tudi rxiločitev, da skoraj vsaka (tredsUtva nosi drugačen naslov. In to, da je po sloi^Jiskih medijih ime masla Velenje stalo oh New Yorku, ker naj hi tako naSe mesto imenovali nekaitri domačini (il). Predvsem zato, da hi se oci javnosti hol j zazT' h v Dolino, so si to zamislili avtorji ifrojekta; poleg kcpnika še Rohi KJanČnik, Igor Stroma-jer m Matja' Andraž VogrinČiČ. Sama sem si predstavo ogledala dvakrat, v raz^nikii nekaj več ítoř tedna dni. Vrvič se je imenovala Dvojnikinzavese (pisano skupaj), drugič mislim da Korunovzivadinov, Mogoče pa Modri-zob ali ^ilsonaplazi. Dvakrat sem se za ogled (xlločila predvsem zalo, ker so me po prvan pestili dvfnni. pravega navdušen/a noti celoto nisem Čutila, navdušili pa so me fnisa-mezni deli in p/jsameznikt v predstavi. Pa sem sj rekla, da je to verj&tno zato, ker sern o projektu in nastajanju predstave vedela kar frre-ce j. h/ da so Inla morda zat'i moja pričakovanja veliko večja. Dejstvo je, da je ime Vlada G. Repnika močno prepoznavno v slovenskem gledališkem I frost uru. Njegfjve predsta-
Tako mislim
ve so drugačne, saj v njih fn'edvsern raziskuje.
Pri tem poskrbi, da Šokira tn da morajo gledalci sodelovati v frredstavi. Tudi tokrat je h tlo taku. Odlično prizorišče muzeja je izkoristd v celoti. GleiialiŠki, uvrxini del predstave, je postavil v kopalnico. Gledalci so sedeli pod tuši, vsak na svoji brisači. Dogajanje na odru fe bdo dinamično, if^alci so z igro svetlobe, gibov in vokalov ustvardi celoto, ki se te dotakne. Drugi del projekta se je odvijal vdveh prostorih. Črni garderobi m Jnanjš^n prostoru oh kopalnici. Dogodke v prvt hi lahko fyjvezali s preteklostjo, ujetost/o, ki jo avtorji ponazorijo s kockami. Drug prostor ponazarja prihodnost. Šíro-majer ob predirljivih zuokih printerja na veliko mizo projicira odlične računalniške grafike, ki se zlivajo tudi po telesih enako oblečenih mladenk, (ùîklice m harbike. Na nekaj pruiistavah dog(xïkc v Črni garderobi spremlja glasba rudarske godbe, na drugih tolkalca Davor Vlambciger m Dejan Tarnše... Gledal-ca pustijo, da se potopi v svoj svet. Morda to počnejo make predolgo, sama sem p<^reŠala več dimanike...
O predstavi se veliko govori. Ne le, ker gre zagotovo za največji gledališki fnojekt v Dolini doslej, ludi zato, ker je razdvojila gledalce. Ostaja vprašanje. Je bil GFFSlres tako vrhunski kulturni drjg<idek, da uffraviČi fxfjda na več kotmilijonov tolarjev ocenjeno vrednosti Dejstvo je, da tako velikega (m {i-nančno zahtevnega) gledališkega projekta v Velenju šc ni bilo, bojitn pa se, da ga df)lgo tudi ne ho več.
■ Bojana Špeget
9770350556014
n ONOVitEC e
Gasilci o kategorizaciji
ŠOŠTAN.I - St«lřinjskj gasilci danes (Čeirlek, 3. oktobra) .stopajo vmcscc požarne vamo^ili z okroglo mizonb 19.3U. za kalcro bodo govorili o kalcgorizaciji in opremljanju gasilskih enou Prepise, ki urejajo lo podroOje bo predstavil član komisijo za Ichniko pri Ciasilski zvc/i Skwenije ho P'«ih(>le, SoAianj-ski î^upan Milan Kopiišurin poveljnik poveljstva ohćine Šoštanj Boris Ljimbi/.tir pa bosia podpisala pogodbo o opremljanju gasilskih enot v oWini.
■ f^^
Karta in Mlinska cesta
ŠOŠT/\NJ - Danes (éeinek, 3. oklobra) ob 18. uri bodo v Mestni galeriji v Šošlanju predstavili karlo obline .ŠoStanj. V okviru te predstavitve bodo opisali ludi projekt Mlinska cesta, /a kalerega je občina uspela pridobili nekaj sredstev Evropske skupnosti.
■	mkp
Priprave na sezono v poinem zamaiiu
GOLTE NAD MOZIRJEM - Lastniki rekreacijsko-turlstiCnc-ga centra (îoUc nad Mozirjem se vneto pripravljajo na novo smuiarsko sezono. V teb dneb izvajajo remontna dela, nekoliko so razširili tudi smučišče, osrednjo pozornost pa ta trenutek namenjajo zamenjavi nosilne vrvi na gondoli, zaradi katere so morali predčasno končali prejšnjo smučarsko sezono.
mtp
Jesen na Kavčniltovi domačiji v Zavodnjaii
VELENJE - V Muzeju na velenjskem gradu tudi v letanji jeseni pripravljajo astvarjalnc delavnice za (Uroke. Prva delavnica, kijobtxlo pripravili na Kavčnikovi domačiji v Zavod-njab, bo mladim poskušala približali jesen in nekdanje običaje v lem letnem času.
Tako otroke kol njihove starše vabijo, da skupaj preživijo nedeljsko dopoldne, 6. oklobra» na Kavčnikovi domačiji. Delavnica se bo začela ob 10. uri, mladim pa bodo pripravili stare tekmovalne igre, pekli bodo krompir, kcKtanj, kuhali polento, preSali sladek jabolčnik, izdelali punčko iz koruze... Obisk je napovedala tudi lelka Jesen z darovi. Prijave zbirajo na le 1. §1.89 82 630, predvsem zalo, da bodo lahki") pripravili dovolj materiala za udeležence.
■ bš
Srečanje starejših z Gorice
VELENJE - V krajevni skupnosti (rorica že leta negujejo tradicijo .s lem. ko skupaj povabijo sokrajane, starejSe od 70 Ici- Letaš jim srečanje pripravljajo v pciek, 4. oktobra, ob 17. uri, v prostoriji Osnovne Sole Gorica.
■	mkp
Reševalna vaja jamarjev
HUDA LUKNJA - V soboto, 5. oklobra, pripravljajo jamarji v vodnem rovu reševalno vajo Huda Luknja 2002. Začela se bo ob 7.30, njen poiekpa bodo analizirali ob 19. uri.
■	mkf)
Obnova gradu Šalek
Razvaline so postale nevarne
Pred približno tisiK letí /^^rajen ^rad Salek, ki je^.editlgii leta /na-iiiťnibi in značilna ruševina. Je kljuh «»hnovi pred slal>ini desellel-Jem postal nevaren/a <)l>isk<»v;tlce. Kamenje se namreč kar močno kru.si, xato st) l)ila novu oÍ>novitvenH dela nujna. Kulturnemu centru Ivana NajMHnika. ki skrlii hi kultumo-zgodovinski s|>()me* nik. Je finančno pomoč dala tudi dihava.
Skupaj z lokalno skupnostjo bodo z« obnovo in zaščito prepivjiav-ne oblike ostankov gradu Šalek letos in pribixinje lelo namenili oko I i 18 milijonov tolarjev. Zaradi del trenulno obisk graščine ni mogoč. Najnujneji^a v/dr^evalna dela so ze slekla, grad pa bo gradbi.šče se skoraj leto dni. Ali bodo lahko razvalino zaščitili tudi s streho, kar je bil eden od načrtov celovite obnove, pa je odvisno predvsem od denarja, ki ga bodo dobili v ia namen. Za to, da bi graàiino res temeljito obnovili in zaščitili pred nadaljnjim propadanjemin .sedaj zelo pogostim oblakom vandalov, bi namreč potrebovali vsaj še 30 milijon<w SH!
Mhš
Četrtek za Vefen/e, petek za Novo Gorico
Konferenca o e-demoitraciji
Danes ol) 9. uri se Imi v veliki dvonini hotela Paka začela dvodnevna konferenca z naslov<»m »C-občinu m prijaznejšo prihodnost«, ki Jo or};ani/irat{) med seboj v več točbih primerljivi MO Velenje in MO Nova Gorica. Otvoril Jo hopredsedmk dri^avne-ga /bi»ni Borut Pahor, že v uv<mIu pabodo Jolandi Ceplak i/ročili monografijo in plaketo mesta. V douajanje IkhIo p4»Nkušuli pritej*-niti tudi občane, /ato bo na Titovem tnsu postavljen f^otor s petimi dostopnimi mesti do intemeta. konferenco pa bo mogoče spremljati tudi na vai>ib hišnih računalnikih, .saj Jo hodov celoti prenašali.
Obema iibčinama so sc pri pripravi prve tovrsten konference
v državi pridružili MinLsirsivo za informacijsko družbo, urad za lokalno samoupravo in center vlade za informaliko, veliko pomoč pa bodo prispevala ludi podjetja iz Šale.ške doline, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi zahtevnega projekta. Svojo prisotnost je potrdilo 60 slušateljev, veliko jih bo po pričakovanjih organizatorjev konferenco spremljalo preko .sodobnih medijev. Danes se bo predstavilo mesto Velenje,jutri pa nova Gonea. Poleg domačih strokovnjakov bodo na njej sodelovali ludi štirje evropski sirokovnjaki.
■ bš
Savinjsko'saleška območna gospodarska zbornica
Slovensko gospodarstvo odporno na svetovno recesijo
(Nuddfjet mje s I.s/mni) Na seji se je razvila zanimiva razprava. Mag. Frai\in Bohi na c iz Crorenja se je pridru:?il optimističnim pogledom gosia, podkrepil pa jih je z ugodnimi Cîo-renjevimi gospodarskimi gibanji. Rťičunajo namreč, da bodo optimistično zastavljene načne za letos uresničili. V prvi poliTvi-ci leta so prihiKlke ptwcčuli kar za 17odslotkov.So pa kot pretežni izvozniki nezadovoljni s tečajem tolarja in previsoko inflacijo, ki zmanj.^uje njihovo konkurenčno sposobnost. Dr. Kriianič je ob lem pripomnil, da bi bilo tudi zaradi lega potrebno odpravili eskalacijo v plačni poiiiiki. Po njegovem je bila septembrska Že usodna in
bo pripeljala dozmanj^nja Števila delovnih mest. Veliko so govorili ludioprivalizaeiji bank in razprodaji sliwenskega gospodarstva, ob lem pa st>j^aiali ob mnenju mag. Pranja Bobinca, da se popolni liberalizem tudi v svetu ni prijel in da bi bila drsava lahko malo bolj selektivna in preudarna, saj ima vse moi^no-sti svojega vpliva. Jaro Vrta čni k (TES) pa je dodal, da je velika Skoda, da znanje premalo prodre do centrov odk>Čanja.
V nadaljevanju seje so namenili pozornost bližnjemu srečanju gospodarstva, na katerem bodo med drugim predstavili razvojne načrte R'i'C (konzorcij Premogi'ivnik, MO, Gorenje), 1er podjetij Gorenje, Premogov-
nik, BSIl Ilisni aparali, Revoz in Era. Dogovorili pa so se tudi za razpis »Mladi za razvoj Savinjsko-Sale Ske regije«. Želijo namreč, da bi o razvoju raz-mií^ljalí tudi dijaki in .študentje. Vabijo jih, da pripravijo razvojne projekte s področja podjel-niUva, okolja in prostora 1er razvoja človeških virov. Najboljše projekte bodo nagradili, morda pa bo, kak.^n projekt cclo tako
dober, da ga bodo pomagali udejanjili
V tem času poteka tudi evidentiranje drtavnih svetnikov. (iospodarska zbornica Slovenije ima v državnem :wetu tri predstavnike. Upravni odbor območne zbornice je predlagal Jožeta Slaniča iz (rorenja in mag. Jožka Č u loi. za elektroja pa dr. Evgena DnariČa.
■ Mira Zakošek
Dri Gorazd Dreveniek se predstavlja
Vabljeni na představiv dr. Gorazda Orevenška, predsedniškega kandidata stranke NOVA» 3. oktobra, ob 19.00 v Knjižnici Velenje.
Vabljeni ste na sodelovanje v javni razpravi na temo socialne problematike, skladnega regionalnega razvoja, zveze NATO in
volilni štab swnke NOVA
Skupni kiindidat N.Si in SLS za župana Šoštanja
Kandidirali bodo Draga Korena
SOŠTAN.I - Občinska odbora N.Si Saltan] in SLS Šoštanj, sta se dogovorila o skupnem nastopu na županskih volitvah. Njun skupni kandidat bo Drago Koren iz Lokovice. Ima univerzitetno izobrazbo in veliko izkušenj z delom tako v občinski kot državni upriivi.
V .strankah .s politično tradicijo, obe izvirata ii ljudsko-krščanske demokracije, ki so jo tvorili tako veliki možje kot sta Janez Evangelist Krek in Anton Kora^cc, so prepričani, da sozaSoštanj-skega župana na^li pravega človeka.
■ mkp
Z okrog/e m/ze o pr//ožno$f//i in možnostih razvoja reiijsl(ega turizma
Ni tako, kot je že bilo
Okrogla miza. ki jo jo pred nedavnim pripravilo Turistično dru.^tvo Mozirje ob 110.-letnico ik'hA^nja, ni t\ignvorila mi temeljno vprašanje: ali je i>pk>h mogtxe gcworiti o ra/vojnih priložntwiih turizmav Zgornji Savinjski dolini, če se turističtii subjekti kJjub prizadevanjem za iidxiljfcinje pt>nud-bc šc niî>o pripravljeni povezati. Je pil Opozoril», da poleg nepo-vezanosli pestijo tukajšnje turistične delavce Še preskromne nočitvene zmogljivosti, potnanj-kanjcm stacionarnih gostov ter z redkimi izjemami ludi z ncpreptv znavnost v širšem prostoru,
Na očitke, da regija v strategiji razw>ja turizma, ki jo je za obdobje 2()(J2 - 2006 pripravilo g*>spodar-sko ministrstvo, ni uvrščena med temelja turistična pi>drt^čja, se je njen uvtor dr. Bi»{«{intir Kovač odzval s preni?JiO koncentracijo obstoječe ponudile. >»Dejslvo dav Zgornji Savinjski dolini na področju turizma ni več tako. kin je ?e bilo. Strategija ne rešuje te de-javm*>ii. Potrebno je delali. Pomembni so projekti, ljudje, tudi
dihava. Novembra iett« bomo imeli prve kazalec, ki btîdo pt^kazali, ali mislimo v Sloveniji na področju Turi/ma resno. Cîre Zii eno redkih panog, ki v zadnjem desetletju ni dosegla ravni izpred icta
Po mnenju Janeza Sirsťta, predsednika na cm I na I nega turistično» ^ú združenja, turizem ne more več živeti od ljubi le Ijstva, iimpak gre za gí.>spt>darsk<í dejavnost, ki ne pi^zna več delitev na sewne. Nosilci lurisličnedejavniVvti morajo poskrbeti za to. da bo turist užival v.se leto, nc glede na letni čas, Rîvwîd poo Evropiscipiikdaj dobro obiskane giinike centre že prehitele terme in obmorski kraji.
Darja Radič, podsekrelark;* v ministrstvu /a jiospodarstvo, zadolžena za lurizcm, je udeležence dobr<^ obiskane okrogle mize med drugim seznanila, da drJ^ava v prihodnje ne bo več ptnlpirala samostojnih projektov, ampak le tiste, kjer bodo zadeve povezane.
Roris Kiančntk. direktor Ke^i* onulia*^a ra/.vojne{>a centra Celje je menil, daje airizem pt^sel in tako bi se do njega morali ob-
našati vsi. Drsava pa naj bi vzpostavila lakšen sistem, ki bi spodbujal nusilce dcjavni^ti k ptwczo-vanju-
Da je bilo to v /gornji Savinjski dolini v minulih letih pretežko breme, je opozoril l^i ,l»rjevec, direktor in lastnik Športnega cen» Ira Prodnik: »l.^ let se pogovarjamo o enem in istem, pa ničesar nismo spremenili- /. gradnjo objektov' ne pridobimo nič, če ti nimajo duše. Ne premore je niti naša dolina. Enodnevnih gostov je toliko, da vseli ne uiegnemo niti ptxsireči. malogctttov pa uspemo Ziidržati več dni. Lesje bil vsa ta leta mnc^m prava pc^tuha.'* Pf> njegovih Ivsedah bise vrenji morali j^edovati po Tuliinjski dolini. Glede na to, da je v Okonini do-volj tople vckde, bi lahko imeli toplice. Vsi bi morali tudi pt'>maga-ti vlagateljem na Cîolteh. ki se trudijo oživiti !a turislično rekreacijski center. Predstavnik(ioU Peter Sevnik je povedal, da brdo sami povezali lokalne skupnosti in ponudbo, če drugače ne bo šlo. D(3g(îvarjaji> se - na primer - z last-
nikom novo naslajajočega hotela v I/ikah pri Mozirju Marjanom Bendo (la je povedal, da bo najverjetneje novembra letos hotel ýegoiiw). Sevnik je lïpivûfil Še na pomanjkljivo turistično signalizacijo na glavnih prometnih povezavah. «Na avlo cestab naj je ne bi bilo, izjema je bila le Pi>slojnska jama. A. zdaj je tega vse več m v doglednem času jo homi> uredili tudi za Ciolte ter Mozirski gaj,« jc obljubil promel ni minister ,1 a kob Prcsečnik, V razpravo se je vključil Še no/o Ple.šec, predstavnik MozJrskcga t^aja. Med drugim je vprašal, kako naj zapn>sijo za ra/vojna sredstva, če jih strategija ne vključuje in niso vrisani v turističnem zemljevidu kljub temu. da gaj obišče vsako leto več llintù obiskovalcev. Z drugimi lokalnimi skupnostmi pa ne morejo sodelovati,
Piîdobnega mnenja je bil tudi Gusti Lenar direktor podjetju Lo* garska. bi mc^rala biti regija pre-pt>zjiavna-« mi pav zadnjem tlcsc-tletju še nikoli nismo bili tako nepovezani, vsi poskusi povezav pa so pnjpadli.« Ne glede na to naj bi letošnji turisijčni doluxlek za polovico presegel nekoč glavni de-javni*;ii v Doliiii kmeiijstw in gozdarstvo.
mtp
TnH^VT^ MAN	In RTV
mÉÊàJL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena posamerne^s pTvoda ^D SfT, iT>dseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđfetra naročnina 5.340 SIT. I«n8 naročnina 9.900 SIT.
Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk
(odgovoml urednik), Milena KrstiC-Plai^nc (pcmofnlca uradnika). Janez Plesntk, Tatjana Podgorâek, BoianaŠpegel (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja KoSuia-âjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} Geriak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo
KoneCmk, Jiye Bančnik (propagandista}:
$«det uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdhceve 2a. p. p. 202,
leleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854
E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.400 Svodw NenaroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu a DOV čas' uvr^n med pniizvDOe infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCu|e davek po 8.5% znižam stopt^L
3. oktobra 2002

OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ
Svečanost ob prazniku občine Šoštanj
Most - vez med levim in desnim ...
ŠOŠTANJ, 30. SEPTEMBRA • S	sej<» svela ol>(^ínť v
dvoru ní kulturnega doma in še pred tem z re/iinjeni traku preko novega mostu če/ Pako med kulturnim d(»moin In Aškerčevo ce.sto so v |>onedeljek v .kostanju pn»shivill ol)Činski pra/:nik, (*lavna »ta bila naura-jenai. Terme Tope ilš k a in Jane/ Viktor (Janko) Zacirkovnlk iz Šoštanja.
Veliko se jili je zbralo ?c pred svcćanosljo v kuhumcm domu, ob rezanju iraku preko novega pc.š moslu Ce/ Pako med kullur-nim domom in Aškerčevo. Ta ^asl je pripadla županu Šoštanja Milanu Kopu^arju in predsednici krajevne skupn<'«sl.i Šo,^-lanj, maj». Cvetki Tinauer Sledil je spa hod Cczcnj, ob soju ba-kel. Mosi bo, rekli, elemenl povezovanja in simbol med desnim in levim bregom.
V preddverje avle so postavili razsiavo likovnih izdelkov olrok, ki so naslajali v likovni delavnici z akademskim slikarjem VelJ-kom Toma nom.
Za svečanost v kulturnem domu pa bi sc lahko reklo: bila je preproslo lepa. Dva mlada sla prišla v kino, ugotovila pa, da filmske predstave ne bo, da pa se bo v dvorani vseeno nekaj dogajalo. Priplava! Nitisîavzelav svoje roke in jih povezala v uro trajajoč sproščen program, kjer so občinstvo navduševali pedagogi šo^tanjskega ^>ddelka glasbene Sole Frana Koruna -Knzcijskega.
Nagrajencema, za Terme Topotšica, direktorici Lidiji Ftjavž - Špe/i. in Janku Zacirhovnii<Uy je
izročit priznanje in Čestit ai župan M Han Hopušar.
Dobitniki priznanj občine Šoštanj
Terme Topolšica
'IbpoLšica je lesno povezana s termalnim vrelcem, ki je bil prvič omenjen ob koneu 16. stoletja. Leta 1838 so bile toplice odprle za javno uporalxx Od leta l89Hje vrelec urejen za zdravilne namene. Večji ra/voj je zdravilišče začeio doživljali po koncu 1. svclovne vojne, kosii vTopolšici uredili sena-torij za tuberkulozo.
Leta li^7se je s preureditvijo bolniškega oddelka Mladika v hotel začel ramjati tudi zdraviliški turizem. V letu 1983 je bil zgrajen hotel Vesna, leta 1994 pa je bil v Mladiki odprl Center multiple .skleroze Slovenije, Lani so odprli nw prizidek k hotelu Vesna, skupno imajo sedaj 4(H) ležišč različnih kategorij, povečali bazenske in terapevtske kapacitete.
Terme Topolšica so, kot je bilo rečeno, ves čas lesno pove-rane / življenjem ljudi v kraju, lose kaže vsc'wJelovanju na prireditvah, različnih akcijah, pomembno vlogo pa imajo tudi pri izgradnji infrastrukture v kraju. So glavni nosilec turistične razvoja t)hčinc, znane v Sloveniji in tujini-
Janez Viktor (Janko) Zacirkovnik
Je Scíštanjčan, živi in dela v mestu, ki zavzelo, nepristransko in s srcem dela in pomag« soljudem, vedno si V7ame čas za najrazličnejše aktivnosti, od Športa, kulture, glasbe. Ne dan, ne ura, ga ne ustaviia,če ga želijo zdaj na št^ianjskem i^Lšču, zdaj pri piKiavljanju prireditvenih odrov, zdaj kje drugje. Rad pri« skoči na pomoč tudi pri delih na šoli. Ni prireditve v mestu in ludi drugih krajevnih skupnostih v občini, kjer ne bi bil udeležen s svojim delom. Je tudi aktiven godbenik v Pihalnem orkestru Zarja.
Nov most bo vez med ievim in desnim bregom.
Zupan Šoštanja Milan Ko-pušar, je najprej nagovoril igrane. Spomnil jih je na september, mescc praznovanj in di>godkov, s katerimi so v Šoštanju počastili prazjiik in se ozrl v listo, kar so v občini in krajevnih skupnostih postorili v zadnjem letu.
Sprehodil seje skozi vse krajevne skupnosti in za vsako povedal, kaj je bilo narejenega. Pa vnaprej? Gotovo bo osrednjo dogajanje pwezanos tistim, kar bo naslajalo v prostoru biv^ga TUŠ-a: na področja družbenih dejavnosti naslajanje zavoda za kulturo, gradnja nove šole. temeljita prenova zdravstvenega doma, predvsem pa je podčrtal, da so v Šoštanju odločeni urediti prostore za mlade.
Potem je, ob obrazložitvi Jožice Andrířjc. predsednice Komisije za priznanja, opravil listo
najprijeincjše delo. Priznanji občine podelil Termam To» p<»lšiea In Janezu Viktorju (Janku) /acirkovniku.
■ Miiena Krstić - Planine
Čaka opremo, pričakuje nove stroje.
S am boste razširili svojo dejavnost, morate vedeti sami Kako boste zanjo zagotovili potrebno opremo in stroje, pa zaupajte nam Če je vsš posd obsc^eo sa uspeb, vam lahko zagotovimo daljii rok odplsčevanja. Dogovorili se bomo za pogoje, ki bodo v skladu z vašimi možaosmii. Na podlag bc^atib izkuseoj vam bomo svetovali, kako izpeljati vale načrte varneje in učinkcmceje. za vse dolgoročne dobrinel
Če pofiod^jace svojo dejavnost, obiščite na&.
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koro&ka cesta 37/b 3320 Vrenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/8891420,03/889 14 00
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za Individualne hiše:
03/89611 50 ali 69611 52 Za blokovno gradnjo; l)3/896H46alî8â6"1148 Za industnjo:_
ii'44
Pred vrati
lirajevni
praznik

Šoštanj slavi 8. oktobra
v počastitev 8. oktobra, pra/itika krajevne skupnosti Šostiinj, pnpnivljalži kni-jevna orgnni/acija ZZB NOR in kraje>naskupnost, príredíle>; ki Ih) na pra/nični Jtin.ol) IK. liri. v kiilhirnem domu.
V programu bodo sodelovali Pihalni crke.^ter /arja Si'ïàianj, mc5ani pevski zbor Drušlva upokojencev So§-tanj. mladi harmonikami iz Raven, z recitalom pa uíťn-ci osnovne sole Biba Roee-ka.
■ mkp
aprllla
HYPO
âlfE-àDIIAim
Uecing
PœJmlBlee hypo leA&dvg (Lox.
Ljubljana-01300 45 no Novo oifislo. 07 393 3620 Cc!]e-03i2573l0 Mftnbor-024^3900 Koper-05630 U20 Nova Gorica. 05 330 24 94 Vel«nie-09 898 2080
SKUTERJi NO
ENDURO WEI SPORT Vtl,
INFO: 03 898 4
AREA 51 495.609,00 SIT
I
ft.
u-
rsv Mille 1000 ccm 2.651.419,00 sit
ODSLEJ TUDI NA DVEH KOLESIH Ml
HABANA50 469,088,00 SIT
CLASSIC 125 648.144,00 SIT
efw».hypo-8lpe*adriajÍ

Volitve 2002
Koga, kje in kako bomo volili v nedeljo, 10. novembra?
10. novembra letos IxkIo y Sloveniji potekale predsedniške in lokalne volitve. Volili iMimo predsednika republike, obviaske svete in župane ol>čin ter marsilge tudi svete krajevnih, vaških in četrt-fiih skupnosti. V vseh treh občinah Šaleške doli* ne tudi slednje. I*oleu tejsa bodo |x)teka]e tudi vi»-titve v dr/avnl svet. Slednje so posredne volitve in z njimi volilne komisije, tako občinske kot volilne komisije volilnih okrajev, nimajo nobeneua opravka. Prišlo je torej do situacije, ki se lahko ponovi vsakih dvajset let! Zaradi te|>a In» izvedba teh volitev tehnično /elo zahtevna.
Mi se bomo v lom članku danes dotaknili predvsem lokalnih volitev, 5eprav se ludi predsedniškim ne homo izognili Veliko podal kov smo dobili iz prve roke, od prcdsednic občinskih volilnih komisij (OVK): Milene Hukvič- De/man (Mesina občina Velenje), Anice Zaje (SoSianj) in Anite (îmi (Šmartno ob E*aki). OVK so po rokovniku Republiške volilne komisije (RVK) že določile voliSČa.
Dva avtonomna volilna sistema
»Volitve predsednika in rako imeniwane lokalne volilve, v kalere slejemo tako voiilve župana, oWinskili svetov in članov svelov meslnih čelrti 1er krajevnih skupnosti, predstavljajo dva avionom-n<i voliinasistema, kisla vbisivu med seboj k>Cena in vsak deluje po svoje. Leios pa naj bi voliveu omogočili, da bi lako volitve predsednika kol lokalne volilve opravil istočasno in na islem volišču,« pravi Milena Dukvič - De;?man. To / drugimi iKscdami pomeni, da bo veliko »papirja«, veliko glasovnic, volilni odbor pa bo imel precej
dela. Najbrž bo moral bili doUxíen ludi vrstni red ugotavljanja volilnih izidov, na te bodo volivci, posebej pa kandidati, nabolj ležko čakali.
»Težnja vdržavi je, da bi volitve speljali lako, da bodo voliveu prijavne. To je nov izraz, pomeni» da je Ireba volivcu omogočili, da vse opravi na enem volL^u. Zasledovali pa so seveda tudi načelo ekonomičnosti Te volitve, če bi jih speljali ločeno, bi bile bistveno dražje,« pravijo predsednice OVK,
Kje bodo voiišča?
Na območju Mestne c^bčine Velenje je OVK določila 30 voli.§č. Pred štirimi leii jih je bilo 29. Pri tem ni všielo volišče za predčasno glasovanje. Do spremembe je prišlo na Kardeljevem trgu, kjer so v Vrtcu Lučka (Kardeljev trg 12), pripravih praslor za dve ločeni volišči. Prej je bilo eno, na Kardeljevem irgu 4, v prostorih mesi ne četrti, sedaj pa sc območje lega volišča, ra/dcli na dve območji. V Vrieu Lučka bodo glasovali volivci, ki so pred štirimi leti na K<irdeljcvcm irgu 4.
Do spremembe naslova volišča je prišlo tudi na Stantelovi. Prej je bilo volišče v skupnem prosi o-ru bloka na Stanieiovi 5 oziroma kasneje 12, zdaj pa je na Stanieiovi 32. »Sicer pa se območja volišč, niti lokacije glede na volilve v lelu 98 niso spremenile,« je povedala Milena Bukvič - Dcžman.
V občini Šošlanj so volišča na isl ih mestih kot so bila pri prejšnjih volitvah. »Zajemajo 13 voIiSČ, 12 rednih, eno pa je volišče za predčasne volitve,« je povedala predsednica OVK Šoštanj Anica 'Á&jc. »V občini î^martno ob Paki je svcl marca sprejel odlok o določitvi volilnih enolza volitve župana in Članov .svela, ki je prinesel lo spre-
MLSTM OBÙHÀ VEUN|I

Župan Mestne občine Velenje je na podlagi 2. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) sprejel dne 09.09.2002
Odredbo o načinu in pogojili lepljenja in nameščanja plakatov v času volilne kampanje v Mestni občini Velenje.
Lepljenje in nameščanje plakatov je dovoljeno na brezplačnih in odplačnih oglaševalnih mestih, ki so navedena v odredbi.
Določeno je dvoje vrst brezplačnih oglaševalnih mest. in sicer:
-	stalna oglaševalna mesta (določena v prilogi 1 te odredbe): gre za 16 oglaševalnih mest, kjer je možno namestiti 64 plakatov. Lokacija plakatov za posameznega organizatorja volilne kampanje na teh oglaševalnih mestih se določi z javnim žrebom, ki bo v sejni dvorani MO Velenje, v četrtek, dne 10.10.2002 ob 12 uri. Organizatorji volilne kampanje so dolžni namero za sodelovanje sporočiti do to{1<a, 08.10.2002 v glavno pisarno MO Velenje, soba št. 10. Na teh oglaševalnih mestih bo plakate nameščal samo upravljavec teh oglaševalnih mest - AMICUS d.o.o., Tomšičeva 10. Jesenice.
-	oglaševalna mesta> označena na karti - brezplačna oglaševalna mesta za volitve 2002, ki je na vpogled v Urad za okolje in prostor MO Velenje.Na teh oglaševalnih mestih lahko organizatorji volilne kampanje sami brezplačno postavijo svoje panoje oziroma lahko brezplačno oglašujejo. Gre za 71 lokacij. Organizatorji volilne kampanje pridobijo dovoljenje za lepljenje in nameščanje plakatov na podlagi pisne vloge, ki jo morajo vložiti v glavno pisarno MO Velenje, soba 10. V vlogi morajo navesti osebo, ki bo oglaševanje izvajala.
Lepljenje in nameščanje plakatov je možno tudi na dodatnih oglaševalnih mestih, in sicer:
•	ostala oglaševalna mesta, s katerimi upravlja koncesionar AMICUS d.o.o.(drobno plakatiranje);
•	na reklamnih panojih - jumbo plakati, s katerimi upravlja izvajalec Metropolis Media d.o.o., Vojkova 78.1000 Ljubljana {panoji formata 4m x3m )
-	reklamne table na drogovih javne razsvetljave, s katerimi upravlja izvajalec Birt d.o.o.. Trg mladosti 2, Velenje
Na teh oglaševalnih mestih lahko organizatorji volilne kampanje nameščajo plakate samo po dogovoru s posameznim upravljavcem in proti plačilu.
Lepljenje in nameščanje plakatov zunaj določenih oglaševalnih mestih je dovoljeno samo s soglasjem lastnika oziroma upravljavca javnih površin, za kar se neposredno uporabljajo določbe zakona o volilni kampanji.
Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili te uredbe, bo odstranila pooblaščene oseba MO Velenje na stroške organizatorja.
Odredba o načinu in pogojih lepljenja in nameščanja plakatov v času volilne kampanje v Mestni občini Velenje je bila objavljena v Uradnem vestniku MO Velenje št 9/02.
MO Velenje
mcmho, daje na mwo doU'iČcna ena volilna eno-ta. (ilcde na voliSCa, ki so že določena, pa zaradi lega ni prišlo do nobenih sprememb, ker sedaj vsako volišče pokriva svojo volilno cnolo,« pa je povedala predsednica OVK í>marino ob Pjiki Anita Grm. »Pri določitvi volISO 8. volilnega okraja pa smo upoštevali napotek, da naj bi volivcc oho je volilve opravil na enem voliáču. Zato smo določili dve dodaini voU5ci, lako da so v Smartnem ob Paki dve voližii več kol pred štirimi leli.«
Letos (k sreči) možno vse na enem volišču
Znalo pa bi se zgodili, da bo nu obmoCju Mestne občine Velenje priSlo v nekaj primerih do tega, da bi moral volivce predsedniške in lokalne volitve »obiskali« dve voliSČi. «Območje Cibčine
il svojo voljo. Kajli volil bi druge kandidate v7. volilnem okraju in druge v volilnem okraju.«
Volilni imeniki že razgrnjeni
Od 23. septembra so na krajevno dok>čen način že razgrnjeni volilni imeniki. Na območju Mesl-ne občine Velenje v proslorih upravne enole, v Šaptanju na sedežu občine (Trg svobode 12), v Smarinem ob Paki pa v kulturnem dt^mu o/iroma krajevnem uradu. Volivei lahko v njih preverijo, če drii, kar je zapisano v njih, če ni, lahko zahtevajo popravek- Na vpogled bodo do 26. oktobra.
»Volivec lahko preveri, če je vpisan v volilni imenik, čc jc prijavljen na pravem naslovu, če ni morda pomoloma izpadel iz volilnega imenika ... V teh primerih ima motnost, da na upravni enoti ustno ali pisno zahteva popravek.«
Predsednice občinskih voiilnih komisij: Anica Zajc, Anita Grm in Milena BukviČ - Dežman.
jc na državnem nivoju razdeljeno na dva volilna okraja, na 7. in 8. Meje volilnih okrajev potekajo po mejah krajevnih skupnastl, ki so veljale v letu 1992. ko jc bil Zakon o določitvi volilnih okrajev sprejet. Meje nekaterih krajevnih skupnosti znotraj Velenja so se v lem času spremenile. Će ne bi naredili popravkov in uskladili teh volišč, oziroma ne izhajali iz območja volišč, kol jih določa OVK, bi lalikoprillo do tega, da bi prebivalei Štirih prostorskih okolic, morali glasovali za državne volilve na enem, za lokalne pa na drugem volišču,« pravi Milena Bukvič - Dežman.
Tak primersovolivci dela krajevne skupnosti Sla-ro Velenje, ob C^eljsld cesii, del prebivalcev na meji med Starim Velenjem in Levim bregom. »Tu %o taki primeri, da hi volivcc moral na državne volilve na voliSČe vavtc^oio Relax, na lokalne pa v Staro Velenje. Ali primer, ko bi volivce Sel na drlav-ne volilve na GoriSko 48, na lokalne pa v Staro Velenje. Tak primer je tudi na meji med Plešivcem in Skalami, kjer bi volivec moral na državne volitve na volišče v PleSivec, na lokalne pa v vikale. Ker pa je letos la sreča, da se pokrivajo lokidne in predsedniške volilve (in ne volitve v državni zbor), ni pomembno, kam volivee ^e, ali gre v 7. ali 8. volilni okraj. Glasovnica za predsednika bo povsod enaka. Čc bo za predsednika glastwal na enem ali drugem volišču, lo na volilni izid v državi ne bo vplivalo. Tega pa izrecno ne bi bilo mogoče, če bi se pokrivale lokalne volilve in vohlve poslancev v državni 7boz. Tiikrat hi lak volivec obvezjio dobil dve vabili in bi moral na dve volišči, če bi IkhcI i/razi-
Kako lahko kandidiram?
Kaj mora zbrali listi, ki želi brez podpore su-an-ke v posamezni občini kandidirali za župana ali svetnika?
»V tem primeru gre za tako imenovano vlaganje kandidatur s podporo volivcev. Kar zadeva župana je podpora oziroma število volivccv, ki mora tako kandidaturo pcîdpreli, cjdvisna od števila prebivalcev v posamezni občini, tako kot lo dolcjča 106. člen Zakona o lokalnih volitvah. C/lede na to. dii Velenje sodi med eno večjih niesl v Sloveniji, ima več kol 30.01)0 prebivalcev (.stanje 31. december 2001), jeza kandidiranje za i^upana potrebno zbrali 200 podpisov, za občinski svet pa 15 pt^dpi-st)V volivcev. Podporo je treba potrditi na upravni enoti Za člane svetov krajevnih skupnosti ali mestnih čeirii, pa je predpisana podpora 10 volivcev, s to razliko, da se ti volivci podpišejo na poseben seznam in ni treba vsakemu volivcu posebej na upravno enoto. 'Ik seznam bo potem v celoti overjen oziroma p<nrjen na upravni enoti, kjer se ugotovi, Če so na njem ljudje, ki imajo volilno pravico.« je razložila Milena Buk\ač - Dežman.
»V Šoštanju je potrebno predložili 100 popisw za župana, za svet občine 1.^, za krajevno skupnost pa 10,« je dodala Anica Zaje.
»V Smarinem ob Paki pa je potrebno za župana predložiti 50 podpisov, za svei pa 15, «pa pravi Anita Cirm.
■ Miiena Krstič ' Pianfnc
Na hitro skozi rokovnik
rokovniku Republiške volilne komisije (RVK) so pomembnejši datumi, ki si bodo sledili do dneva volitev, If). novembra, naslednji ( brez oklepaja opravila za lokalne volitve, v i>kiepaju za predsedniške; če oklepaja ni, velja za oboje):
11. oktober: začelek volilne kampanje, iraja do 8, novembra, do 24. ure; (voíivci, ki .so na dan glasovanja v iujini,spt> fočijo RVK, da želijo glasovati po pošli ali na diplomatsko kenuzularnem predstavništvu): 16. oktober: zadnji dan za podpisovanje podpore kandidatu oziroma lisli kandidatov;
16. oktober, do 19. ure morajo biti pri Občinskih volilnih komisijah (OVK) vložene kandidature oziroma lisic za člane občinskih svetov ter župane; začenja se postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdajanje odločb o potrditvi m-nwa zavrnitvi kandidalure (do 24. ure morajo biti pri RVK vkyžcne kandidature za pred--sednika republike);
23. oktober: določitev seznama kandidatov oziroma list, ali drugače, žrebanje vrstnega reda na glasovnicah;
26. olstol>er: zadnji danza podajo popravkov na volilne imenike; javna objava seznamov kandidatov 1er list;
3. novembcn volivci, ki lahko
^asujejo po poŠti - oskrbovanci domov za starejSe občane, ljudje v bolnišnicah, na služenju vojaškega roka, tisti, ki so v zaporu ali priporu - morajo vk>žiti zahtevo za glasovanje po poSii;
6. in 7. noveniben predčasno glasovanje- VoliSča bodo v vsaki občini. Za volivce s stalnim bivali^m v Velenju v avli mestne občine; v ŠoSianju in Smarinem ob Paki na sedečih občin:
7.	noventben volivci, ki žara-dl bolezni ne bodo mo^i na volila, vložijo zahlcvo, daželijo glasovali na domu:
8.	november zaključek javne volilne propagande:
1(K novem l)en volitve.
3. oktobra 2002
«"áíilíí
NASI KRAJI IN UUDJE
Festivali dveh kultur za sodelovanje med obmejnimi regijami
Spoznajmo kulturno dediščino sosedov
V xacctku l&ta l^Hii sc ju sulem ptid/cmnih muzcjvv v Sloveniji. Avstriji in Il^ilUi p^ivexaiu v (rnns* vcr/ďlo pixi/xMTinih mu/ejvv in /a í/>ujanjc skupnega nnslopa pridobilo sredstva PHARE, namenjen» ^/mejnemu sodelovanju. Ti mu/cji so: i/ Slovenije Muzej premiřRovni^ivH Slovenycv Vele»
nju>Tiiristićni rudnik in muxeji/ Me'}.ice« Antonijev mv i/. Idrije, iz AvMrgeTerni mistiui izBnd Ble-ibcrgH, Kapnil^kaJaniH v Obirju, rudniki razstava in raz^tav^i mineralov v Hutlenherjžu ter i/. Italije Predilska jama v Predilu.
Ki>t skupen nastop so bile v pto-jekiu zapisane lele akcije: skupna
vstopnica 7a vse muzeje, skupna spletna stran, predstavitvene table vseh muzejiiv v vseh muzejih, urediiev ccnlra podzemnih mu-œjev 1er organizacija sln^kovnili in družabnih sreCanj oziroma prireditev. Vse te aktivnosti so do danes že uresničene ojanima tečejo, Šc več; vodilni v transverzali pod-
zcmnilî muzejev sc (rudljo. da bi bila ponudba vseh muzejev i>c bogatejša in da bi z zanimivim: prireditvami privabili v muzeje in kraje, kjer delujejo, šc več obisko-valcw.
Letos sose tako prijavili naraz* pis Ministrstva za gosp<'»darstvo Agencije Republike SUwenije za
Posknbe/f so za dobro razpo» loženje
regionalni razvoj za sredstva PHARC, namenjena Cezmejne-mu sodelovanju s projektom R*-slivali dveh kuUur. Nosilec projekta je MO Velenje, vodja projekta jc Franci Lenar! iz Premogovnika Velenje, strokovni vodja in koordinator aktivnosti Peter Pučnik iz Muzeja premogovništva SUvenije, finančni vtidja pmjekia pa Kristina /upanc iz Premogcjv-nika Velenje. V projektu sodeluje pet krajev: Mežica in Velenje iz
Najspretnejši, najhitrejši
Sbvcnlje 1er Bad Bleiherg.()birin j luttenberg iz Avstrije.
Osnovna ideja pixîjekia Festivali dveh kultur je piwezovanje tradicionalnih priredilev z germanskega in slovanskega podrwja. na katerih predstavljajo in ohranjajo bogato kulturno dedl^ino kraja. S tem bi pospešili tudi turistično sode k>va nje med obmejnimi regijami, seznanjali prebivalce (îbmejnih regij s kulturno dediščino sosednjih kultur in postavili temelje skupni turistični ponudbi.
Skupna predstavitev naj bi postala del teh tradicionalnih prireditev, .sestavljena pa bo iz razstave, ki se bo seiila iz kraja v kraj. ter iz žive predstavitve običajev, ki so značilni za posamezno partnersko meslo. C) lem naj bi izdali tudi hrcx^uro in izdelali skupno spletno stran.
V projeklu so omenjene štiri (ra-dicitînabie prireditve, in sicer Skok čez kožo v Velenju. Kt^ro^ki turistični teden v Črni na Koroškem, Reiftanzv I Jutlenberpj 1er Berg-mandl fest v Bad Bleibcrgu.
Prvo dejanje Festivala dveh k-ul-tur se je žc zgodilo, in sicer na Bergmandl festu v Bad Blcibergu 21. septembrs^. Bad Bleiberg je staro rudarsko meslt> na Avstrijskem Koroškem, kjer že vrsto let z različnimi priredi Ivami ohranjajo rudarsko tradicijo. V kraju je
bil nekoč rudnik svinca in cinka, sedaj pii je v njem urejen podzemni muzx'j Terra mistica.
Velenje so na Festivalu dveh kultur zastopali člani llarmonikar-skega orkestra Premogovnika Velenje, ki so najprej nastopili ob odprtju prireditve, nalo pa prispevali tudi tričlansko tekmovalno hkoipino. V njej so bili Karol Zlatar, Silvo Ivanek in Miran Plaz-nik. Tekmovali so v polnjenju "hunta s triglcem", vrtanju vrtine v kamen in izdelovanju "kurje loj-tre". V vseh treh panogah so bili člani velenjske ekipe najhitrejši in tako skupno zmagali» na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Mežicc in na tretje domačini.
[larmonlkarski orkester je na prireditvi astvaril odlično enje in navda^il gledalce, člani orkestra, ki niso tekmwali.pa so seveda med tekmovanjem z igranjem na Irajtonaricc spodbujali svoje tovariše. Načrtiwani koncert orkestra je ob koncu prireditve, l^al, nekoliko skraji>al de?, a kljub vsemu so se harmonikarji vrnili v domovinozadovoljnissvi>jim tek-rawalnim in glasbenim nastopc^m.
Kol že rečeno, bodo Festivali dveh kultur poštah tradicionalni in sc bodo selili iz kraja v kraj. V Velenju bo predstavitev partnerskih krajevvskJ opu 43. Skoka čez kožo, junija 20(13.
■ Diana Janežič
Popravek
Avtor fotognifije v 37. islevilki NiiŠcga časa, članku Ribiči za prehodni pokal mestne oWine jc Ione 1'er^er. V uredništvu smo avtorstvo pomoloma pripisali 1. Kaligaru, Se opravičuje-
mo,
namizni tenis badminton squash

mali nogomet
ŠRZ Rdeča dvorana vabi vse ljubitelje rekreacije, da si rezervirajo termine za tenis, badminton, squash, mali nogomet in namizni tenis v Rdeči dvorani za prihajajočo zimsico sezono.
plavanje, savna
Zimski bazen že obratuje!
Rdeča dvorana 03 / 898 74 00 fax: 03 / 898 74 07 Bazen Velenje 03 / 897 02 04
info@srz-rdeca-dvorana.si
Obiščite tudi poslovno razstavo s prodajnim sejmom, ki bo v Rdeči dvorani od 17. do19.ol(tobra!
Po rekreaciji.«* I^i

Kamnolom tufa v Gorenju
Odločitev znana marca prihodnje ieto?
Nťurejen kamnolom tufa, kaUre^M rudno bogastvo Je i/kori^áil velenjski Ve^rad od prihli/.no lela I960 do leta 1986« je kumen spotike krajanov okoliških krajevnih skupnosti, predvsem pu (torvnja In GnoČa, kar nekaj let. Krajani opozurj^j<», da približno 10 hektarjev veliko ek-^ploatucljsko območje, ki Je v lasti republiškega Sklada kjTieliJskih /emlji^c, ni primerno y^vanivano, v samem kamnolomu pa - milo rečeno-vlada nered.
»Krajani nas opozarjajo, mi naprej Vegrad. a do danes zaman. Kalcra tnJ dejavnosti, ki jo i/vajajo posamezniki v območju kamnoloma, je legalizirana in kalera na Crno ne vemo. Da se lu nekaj dogaja, pa vidimo: obratovala naj bi žaga, nekdo naj bi mlel kamen, lovci imajo t u strelišče, najlxMj sporen pa je avloodpad. Uradno na občinski upravi vemo samo. da je ministrstvo za okolje in prosi or Vegradu lani podaljšalo koncesijo za i/Jto-riščanje rudnega boga.slva,« nam je v zvezi s kamnok>mom v Gorenju povedal /upan ol)cine Šmartno ob I*aki Ivan Rakun in dodal, da se v občini zavzemajo za sanacijo kamnoloma, kar je Vegrad po rudarskem zakonu i udi dol?an storil i. »Morda bi kaj zaleglo,
Ivan Kotnik, direktor Vegrad Vemont: »Obhode v kam* nolomu opravfjamo, zato vemo, kaj se tam dogaja, ven» dar smo pri odpravijanju dejavnosti, ki tja ne sodijo, nemoàni.<*
Če bi prccej dvignili vrednost nadomestila za stavbno zemljišče.»
Po Irditvah Ivana Kotnika, direktorja Vegradove poslovne enote Vemont, pod okrilje katerega sodi kamnolom lufa v Gorenju, so uredilvi razmer v njem namenili zadnji mesec dni precej pozornosti. »Pa ne zaradi vašega obiska in vprašanj, ampak wiradi zakona
o rudarjenju, po katerem smo dolžni predpise sposlovali. Zavedamo se očitkov krajanov in se trudimo, da bi zadeve uredili, vendar imamo velike lei^ave. Verjamem, da.st>oiem seznanjeni policija, rudarski inšpektor in se kdo, vendar smo pri nekaterih zadevah nemočni.« Kol je povedal Kotnik, jim je za zdaj, vsaj upa lako, aspeUuHjsiraniii mlin /a mlelje kamna. Z republiškim rudarskim inspekioijem, ki je pred nedavnim v kamnolomu opravil redni letni pregled, se dogovarjajo glede Šporl ne dejavnosti lovskega druStva Oljka. Povsem na začetku so pri odstranitvi avîimdpada. »Kolikor vemo, lasînik ni pridobil dovoljenja za obratovanje. Pred nedavnim je umrl in zdaj v bUtvu ne vemo, s kom naj se pogovarjamo. Iščemo podatke, kdo je njegov pravni naslednik, saj odpada kar tako ne moremo odstranili. Pričakujemo, da se bodo stvari premaknile v me.seeu dni. Ctlede dejavnosti :?age pa stvari preverjamo. Vegrad namreč ni lasinik celotnega eksploataci-jskega polja, ampak imajo v kamnolom parcele iiidi lizične osebe. Lastnik ^age je odkupil eno takih parcel in menda tudi pridobil gradbeno dovoljenje za objekt. Mi sedaj preverjamo, ali je parcela, na ka-
teri stoji J^aga, naia ali ne. Cm ni nćL<a, ptnem ne moremo nič. Će pa je, da se bomo odločili v skladu z dogovorom z rudarskiiii iixspektorjem: ali legalizirali ali ukinili dejavnost.»
Na vprašanje, zakaj je Vegrad lani v!oM zahievek za podaljšanje koncesije in ga tudi pridcM.paje Kotnik povedal, da jim je to omogočil Zakon o rudarjenju. 'l\jf je posebnega pomena, uporablja se za proizvodnjo cementa. Ker pa te rudnine proizvajalci ce-mcnU za zdaj ne potrebujejo, kamen pa /a kaj drugega ni primeren, rudnega bogastva v (îorenju ne izkoriščajo. "Nismo si se povsem na jasnem, kaj bornem s kamnolomom: ga bomo zaprii in sanirali oziroma Ui uredili obrtno cono ali še naprej izkoriščali rudna bogastva v nje. Pi^ tihem upamo na slednjo mo;^nast, kajti kamen je dokaj kakovosten in tudi zaloge so ic kar velike."
Kol nam je še zatrdil, v nedogled odločitve o kamnolomu v CJorenju ne bodo vlekli. Z republiškim rudarskim inšpektorjem sose menda dogovorili, da se bodo poskašali odločili o njegovi usodi do marca prihodnje leto.
■ tp
Odpravljanje Izobrazbenega primanjkljaj s pomočjo države
Kandidirajte za sredstva!
Ce ste /i)|K>.vionii niste pryavljcni na /avodu /a poslovanje, ae tz« obratujete ali pa se ^c boste (mi lastne stmiikc), lahko po novem koristite 7i\ to tudi sredstva drávc iz |)roj>rHma tako imenovanja odpravljanja l/^)t)rH/l)ene(>a primanjkljaja.
Okvirna viSIna sredstev, ki jili ho minisirsivo za SoLmvo. znanost in špiirl namenilo v la program, znaSa 137.5 rallijoncw tolarjev. pridobitev sredstev lahko kandidirajo tisti, ki so .se izcibraževali f.c v Šolskem lelu 21)01/2 ali pa se nameravajo izt^braževaii v tem Nolskem letu v programih, ki se končajo/raaturt> al) poklicno maturo in programih, ki omogočajo pridobitev javno veljavne vEje ali vls<'>kc strokw-ne ter univerzitetne izííbraxbe; lahkopa.se prijavijo tudi (isti, ki so ali pa nameravajo tem letu opravili mt>jstrski, delovodski ali ptwlovt^d-skj Izpit.
Upravičence do teh sredstev bodo izbrali na podlagi točkwanja po v naprej znanih kriterijih. Prednost bodo imeli med drugim trajno presežni delavci, listi, ki imajo neustrezno izobrazbo za tklovno mesto, ki ga zasedajo, tisti, kise izobražujejo za pcurebe dek^dajalc3v7^pe«le-ni za doloien delovni čas ...
Prijave na predpisanem obrazcu sprejemajo na Zavodu republike Slovenije» zadnji rok pa je 31. oktober Kandidati pa bodi) o izbiri obveščeni najkasneje do 15. decembra, ki^ ho država (najbrž) Žc začela tudi izplačevali ta sredstva.
■ mkp
V Velenje prihaja
MOJST^ MIHA
Trgovina s p^tro ponudbo sanitarne opreme in keramike, lesnega programa, gradbenega programa, elektro programa...
prevent
pol stoletja razvoja
1952 - 2002
PRAZNUJTE Z NAMI
Vabimo vas na praznovanje jubileja, ki bo v soboto, 12. oktobra, na ietaiišču Slovenj Gradec, s pričetkom ob 12. uri
z nami bodo izvajalci zabavne glasbe:
Tereza Kesovija, Jaka Šraufciger, Andrej Šifrer, Rock'n bend, Select, Domen Kumer, skupina Nude, Foxy Teens. Rebeka Dremelj, Nataša Krajne (Miss Slovenije 2002)» Natalija in Milena Koišek, Slavko Ivančic. Irena Vrčkovnik. Matjaž Ograjenšek, Sašo Hribar. Neno Belan & Fiumens, Six pack Čukur» Moulin Rouge, Ansambel Strici, Magazin,
Sebastjan, Sanja Doležal, Milan Kamnik
in izvajalci narodno zabavne glasbe:
Ansambel Lojzeta Slaka, Rosa, Ptujskih 5, Jasmin. Navihanke, Pogum
in Ansambel Simona Plazla
Program bo vključeval tudi: letalski miting (ob 14. Uri), možnost skokov s padalom v tandemu in poletov z letalom
Pridite s prijatelji, skupaj se bomo poveselili
V prostorih Galerije likovnih umetnosti bo v času od 10.10. do 10.11. 2002 na ogled razstava o pol stoletnem razvoju Preventa
.•."^v.preventsi, prevent@prevenLsi
Prevent d.d.. Kidričeva 8, 2380 Slovenj Gradec, Tel.: 02 8823 000, Fax: 02 8823 010
Slovenci nismo naprodaj nikdarl
Saj vest t-, da si /efia verzff nisum imiislil jaz^ izjftislili si ga fiuJi niso listi v Sixiohneni slove tiskem ćasri, ki se po ujet» ravnajo. In ko( je ohiČaj' no pri nas, ga upora hfjajo »za svojega« na dveh radišnih bregovih. Ti-si. ki so odiov/io proti temu. da hi prodajali tujce/n, kar je stovcuskt' ga, pa tiuii tisii. ki so za prodajo, íelijo pa iz Uga éimve^ izíržiti. RaZ' prave o tem so se pri nas znova razp^amtete ob prodaji Sove Kjuhljan' ske banke, fe holj oh nameravanetn prevzemu enega naših paradnih konj, Ijiihlja/Lskega !.eka. In ko so eni ocUoČno profi vsaki prodaji, so dmgi zfl preudarno prodajo, nikakor a? razpr^>dajo. Seveda se najdejn tudi laki. ki hi razprodati vse; saj. menijo, da homo kmaht del Evrope, ko ne ho veř vaíno, kaj je od koga. Se!prodaja naših druŽh tujcem ho gotovo liuii ena od tem. ki seji ne hodo /nogU izogniti kandidati ZP no' ve^ pretlsednika driffve. 7/3 lo mexto je pri nas veliko zanimanje, toda v poslanskih klopeh je še večje zanimanje za »hivŠe^ predsednika«. V razpravah o zakonu o predse<h\iku države namreč mtiogi v expredsetl-niku vidijo določeno osebo, Mihna Kstrana, ki nm zagotovo poie^ mati' dat in ho tako zagotovo »bivši predsednik«, /i«/ bi mu radi oh »upoko' ji! vi« dodeliti Čin» manj.
VCeljn Sla se zadnji konec tedna miuli/a dva dnigii "pn'd" mařa Slovenije. Jane: IMiovJiek, premier, je prišcf med iwje Sn'e panterje. Nekatere je razoàirdl, saj so pričakovali, dajimhv ticsporoai, da za-prmejdiin kundidind zo shn enskegu prcdsSedniku. Tuko tih sicer veli' kem zanimonjii ostaja Še vedno precej .^peku/acij; kaj ho, če se Dr' novšťk nu ho podal i' lo hitko. Imojo oh tem moinosii^ du pridejo ť dni-p hvg kandidati, ki jim vsaj za zdaj v javnomnenjskih anketah (Še) ne kaze najMje. VCeijujemeàlazarî.ste, ki so slavili J50-letnivopri-
hoda v 10 meslo, prišel prvi moè shnenskih katolikov Fninc /<<hU\ In znoiv opozoril na naiimosti, k/ visijo nad našem človeku in ki se jim je treiw zoperstaviti.
Prav v čusii, ko po poshfiskih klopeh premetm'ujo nov zakon o uf>0' rtiN alkohola, je nastopila jesen, kije tudi lelos dala ohilen rod gnrzd' ja. In ko .w eni zadovoljni nad kakovostjo, .so dni^^ zaskrbljeni zaradi nizke odkiipne i'ene. In se hojijo, da če homo pri nas sprejemalo t(fke prohihicij.ske zakone, ho Šlo vim? Še slabše v prodajo in težav ho še več. Slovenija pri pridelavi vina pač ni neka evropska posebnost: dovolj, tudi kakovostnega, imajo indi v rnnoph dnij^h državah, /ff-to tudi z izv ozom ne moremo reševati naših vinskih viškow
V celjski bolnišnici pa Še kar perejo umazano perilo! V ponedeljek je prišel na ohLik.s'am minister Keher, po^mirjali so se, dogovorili pa menda nič. Da se pač noče mešati v njihove zitdeve. Zato je zdaj vse odvisno od nirdalje\utnja st^e Si'eta, kjer ho spet na kocki direktorjeva glava. Vendar zdaj ne gre več za delovni ča.s zilravnikov, zaradi kale-regti je v tej regijski bolnišnico dejansko začelo vreti, zdaj naj bi imdel zaradi nepravilnosti >-na zdravilih*'. In zaradi izgiihe, ki naj bi jo hil imaril. Je pa direktor, kot smo slišali, vrnil udarec: zdaj je on o\-adil Štiri zdravnike, ki so prej zaradi domnevnih groženj kazensko ovadili njega. 'Jako se hwlo vse zdravniške zdrahe verjetno res znašle še v palači pravice. Se po.^hno, če ho direku^rja lozila Še zdravniška zbornica, ker naj hi bil v inteivjfijii žalilzdtavni.^kipoklic. Pa Čq?nn' so mnogi rekli, da je povedal mnogo ii.sieg(t, kar.si navadni ljudje ne iiptijo. Fa hi!
m k
Mladinski center Velenje siopa v sedmo leto delovanja
»Vprašanje, komu smo namenjeni, je še vedno aktualno«
m
Pred Ireml ledni je minilo n»-tancno šcsl lut, odkar J v v Vvknju ^ačel delovati Mladinski center (MC) Velenje. Mesina ObCin« Velenje je /anj namenila in uredila pr<»sU>rcvRdeCi d>'orani. ki sose lani krepko ra/^iríli, saj so si v nadaljevanju in urejenih prostorov Kvojv nove prostore uri.'dili ćfani ^Hleske^H študentskť^jd Uuha. MC Velenje že od prvega dneva V4)-di Ales Ojsleršek - l^i, ki smo ^h ob sicer neoknigli obletnici pova-t)ili na klepet. Predvsem zato, ker n^sjc zanimalo, ksik^nc načrte imuju.
Uvodoma smo direktorja MC Velenje vpniSali. kako so center sprejeli mladi, ki jim je namenjen ji! kakci lokalna skupiiosukiga Čudi finančno pixlpjrw.Ak'SOjstcrà'k pravi: »Po vsem lem Ca.su so obi-ulki še vedno mešani.Vpraianje, kcimusmopravzapravniimcnjeni. je ves cas na dnevnem redu. Tisll, ki smo i»dgov(irni za vsebine v MC-ju smo opravili serijo sestankov, kjer ponovno razpravljamo o vsebinah, nekaicrc umikamo iz programa, nt^im pa dajemo vcC poudarka. Kar sc íičc lokalne skupnosti, torej obCine. ki nai je ustajiovi-la. la zadovoljno spremlja na^ dc-k). " ludi jťscn j bomo skTjpaj z županom presedali vsebine našega dela in sc skupaj odloČili. kaki> naprej. Pobud je namreč već. Ena sc tièe poljasociale - îc^rej dekwanja dnevnega cejitravnjem. Drugo pa jc vprašanje kuîiurnc ponudbe in prc^dukcije. Zaenkrat smo shajiiii z oîwma. po ízkuí^njah iz lujine pa kaže» da Ic dajejo veC poudarka polju sociale. To pa pomeni, da bi se še lK>lj posvetili mladim, ki živijo na obrobju dru/^be, da jim pomagamo dokončati !k:>Ianjc in po-
nudimo nova znanja, da pon ovno vzpostavijo stik z družlx>. »
MCVelenjeje aklK'cn tako v slovenskem kol evropskem prtwliiru. So Člani p^^membnih gibanj, v katcrili res aktivno sodelujejo, kar leU)s dcv k«i/.ali s kcknka'inimi pnv jekîi. Kulturna produkcija in pot>\ produkcija, ki naslaja pttd njihovim okriljem» ni majhna. Tu se Ojsleršeksirinja zl^-sedami let<')Šnjega častnega občana MO Velenje Ivana Marina, ki je ob podelitvi priznanja dejal, da bo imela lokalna skupncttt toliko novjfi vsebin» kolikor bo p<idprla svoje kulturne ustvarjalce. vDanes so sredstva potrebna povstKi,amaterizem in profesionalizem se vedno Ixilj loćila. Brez denarja ne î»rc,«< dodaja k temu.
ŠŠK in MC v dobri navezi
Povezovanje MC-ja s ŠŠK-jem pa ni le prostorsko. Nič novega ni, če povem, da center finančno reSuje prav la naveza, »/animw je, da ŠSK iŠčc polje stika s sviîji-mi Člani na pt^lju kulture. Na post-produkdjo vabijo .svoje člane, s lem pa ra7bremenij(3 programski del finančnega bremena MC>ia.7afo jim gre vse priznanje. Kako bo s lem prihodnje, je stvar dogovora. Oktobra bodo nove volitve v ŠŠK-ju. kakšna bo njihcw nadaljnja po litika, zato wtaja odprto. Laliko pa rečem, da so od projckKw, ki smo sc jih loliliskupaj. največ ime-
li prav mladi»« je prepričan Oj-stcršek-
Di-> konca leta ni več daleč, prav v septembru pa se je /aček» novo programskem obdobje. »Ževokk>-bru bomo ponudili finančno pomoč dvema velenjskima glasbenima skupinama ob izdaji novv CD ploíWe. To sta skupini KA07. in skupina SUPREMACY. V sode-I wan ju 7a rallie m Študent organi-i'iramo tudi dva koncerta klubskega maratona. Na p<'»!ju dela z mladostniki pričenjamo s seminarji. Svoj projekt bo uresničil Mitja Gre»
gorič. ki kol javni delavec že leto dni aktivno stxlcluje v našem programu. Tudi galerija bo ponovno 7.aživela: začeli bc>mos kulturniškimi večeri na polju stvioUiSkih in kuUuroloSkiii vsebin. Do konca lega leta bomo aktivni tudi pri oblikovanju i^ludijskc vsebine Mladinski delavec, kar naj bi ptistaJ poklic, Evropa ta pt>klic Že po/na in ga je zelo dobn'i prejela, verjel no se bo zanj kmalu mogoče izobraževali tudi v Skwcniji.«
■ Bojana Špeget foto iz arhiva MC-ja
MC Velenje leltx; predvideva okoli milijonov StV težak proračun, ludi lelos bodo p<ikivico sredstev pridobili na različnih razpisih, polovico pa prispeva mestni proračun.. Večji del sredstev usmerijo v projekie mladih, ki jim pt^magujo do uresničitve njihovih idej in iakob(^ ludi v prihcxlnje. Kerje<xlprl vsakdan in ves dan. bodo do kcmca leta pripravili vsaj 30tl različnih prireditev. Ib jesen bodo ponudili pomoč mladim, da se organizinijo na polju civilne družbe. Ustanovili naj bi nekakšen mladinski parkimcnl, ki konkurira lokalni skupnosti.
Inštituta za ekološke raziskave ERICo
Dobili bodo nove prostore
VELENJE • V ponede^ek^O. septembra, so v prostorih Inštituta /a ekološke ra/is' kiivť ERlCo Velenje podpisali pogodbo« s kiktero se dejansko pričenjajo dela izgradnjo novih pn>storov Inl^tilubi.
Pogodbo sta v prostorih investitorja podpisala direktor inštituta URK'o mag. Franc
Avberšek in I lilda Tovšak, direktorica gradbenega podjelja Vegrad u Velenja, ki je bilo na podlagi javnega r<iypisa kot najugodnejši ponudnik i/brano za izvajalca del
Naložba je vredna več kol lUO milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila predvidoma zaključena v ireh mesccih- S lem ho ERICo
pridobil okoli 600 kvadratnih metrov novih prostorov, ki bodo namenjeni predvsem širitvi inšiitutove laboratorijske dejavnosti. Novogradnja bo omogočila Še večjo kak<v vost in hitrosl storitev, kar sodi med osnovne stratei^kc cilje instituta, novi prostori pa bodo CR ICu zagotovili tudi možnosti za ra/voj načrtovanega Regionalnega tehnološkega centra za okolje in trajnostni razvoj, ki ga podpira tudi Regionalna razvojna agencija v Celju.
Piše:
Denis Oštir
perspektiva
E-Velenje
Havno danes, ko izide Naš Ca.':, se v l^lenju začenja mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju, bolje elektronski javni upravi. Velik dogodek, "a katerem bodo brez dvoma premlevali zelo pomembne reŠiive. predvsem .sistemske, ki nam bodo, tako nas učijo, v prihodnosti močno olajšale žii'ljenjc. Se naj' holj niijbrz ti.$iim, ki pišemo tele perspektive Tistim, ki.'nno razpeti medmetro/tolo in Dolino^ Najhrénam bodo skrMi/irilirimiti kak kilometer ali d\'a. in Ax» bo vse elektronsko, na medmrv^ii, v v.semini ali kjer koli že bo, [Hj-ma^tti, da bosohivanje ch oži\'k iii.'itih razpelih med Ljubljano in Velenjem) in enoSvk lažje. Najbrzsi niti ne /jredsiavljate. kako neprijetno je pre^'oziii kilometrov v vsako smer, da fiodaljšaš{jromei-no dovoljenje, da opraviš kar pač moraš na upravni enoti, da si izdelaš kak fisebni (hkumeni ali dohiŠ kakšno listino iz domačega ar-hhv. Vsakič kilometrov gor in H4 kilometrov nazaj. Bilo bi pno. Ne samo zame.
A vendar so spremembe na dlani mišljene na dolgi r<'k... zelo na doljfi rok... pravipmblemipa so danes in lu.
V.e lani je sicer novo imenovana ministrica svetnica Nevenka ČreŠnar Pergar na vhidi ukrepala, da so ministri sprejeli njen anti-birokratski prog/'am. Takrat se je imenoval J'rogram za zmanjševanje tidministrativnih ovir, skoraj nihče (z izjemo Pcrgarjcve) pa ni verjel v njen us^wh. Ko je pričela sestavljati in predlagati ptve pravne norme, kar konkreifte predpise, kako hi lahko zmanjšala admini-stmtivne ovire. skraj.wla \TSte pred okenci in podobno, je Že kazalo nekoliko bolje. In ko jih je na koncu sprejela vlada, nam je oh obljubah o ugifdnostih. ki naj hi jih zaradi konkretnih o<llokov imeli, USUI pošteno vleklo proti ušesom. A se Je sčtuoma širok nasmeh, ko je prak.'ia meso postala, skrajšal. Zdaj ga skoraj ni. Pjavzaprav se počasi iLSta prei'ešajo nav::dol.
i)cjsi\'oje,d(i fhgaije\'e nihče ne Jemlje resno. Kar je najlwlj smešno je, da i>ravzapniv vlado kol celoto pri tem pmgramu vsi ignorinijo. Čemti? 'lo vedo satni. Najbfi zato, ker je birokrat pač birokrat... in bo birokrat tudi ostal, ne gkde na to, kaj predpisi vel*n'ajo.
Eden najlyolj zanimivih predpisov, kipu ga skoraj ne upošteva nihč*; od ljudi, s katerimi se neprestano prepiramo pred okenci, je sklep vlade, ki diiavnim organom prepoveduje, da bi od držtnijanov zahtevali potrdila ali podatke, s katerimi rtizpolaga di^avni organ. To je vse. Rojstnega listu tako na upravni enoti ne smejo zahteK'ati od nas, kot uidi ne dacarji, da jim povemo, kakšen avto x'ozimo. 'ib mora iwstoriti birokrat sam. In mvno ta f>redpis. kot da ga ni. Na upnn nih enotah, tr/di na naši, mrgoli obrazcev, ki jim je potrebno priložiti potrdilo o stalnem f)rehivališčtiy čeprav ga ni organi/, ki kaj takšnega sploh lahko zahteva od vas. Ali pa denimo no prošnji za obroi^no odplačevanje dohodnine, ía je šele dobra. V njej je treba, naj se sliši Še tako nenavadno, navesti, koliko znaša vaš tlohodnin-ski dolg. Rdefi tega morate f)riložiii potrdilo tif)nivnc enote, koliko avtomobilov imate registrininih v vašem gospodinjst\'u, osebne dohodke vseh članov gospodinjstva ifiy to pa Je resntČen ocvirek, vaše dohodke za zadnje tri mtise<-e. Če hi na podatke o avtomobilu še pristal, saj je - v velenjskem primeru -za ta podatek treba Čez Jhov trg in nazaj (da ga dobiš na papirju: elektronsko gre tako ali takov nekaj sekundah ), na o.itale podatke enostavno ne morem pr/.^tati. Konec konc(ri'se prošnja na.^la\'lja na ÍXnrni i^rad... ja, na ločno tisti davčni urad, na katerega ste oddali napoved, ki vam je odločh/j o odmeri oddal, in na tisti lutul, ki mu vaš delodajalec vsak mesec sporoči vaš osebni dohodek in ki mu od njega plača pripadaji>če davščine. Povedano dntgače - vi imate z izpolnjex anjem obrazca mnogo več dela, kot l>i ga imel referent, da iz fascikla (če je staromoden in še ne uporablja računalnika) vzame vaŠdosje in... voila. Ne. birokrat je pač birokrat.
Da konec prejšnjega odstavka še kako drži, mi je potrdila ga'ipa na okencu davčne itprave. Ko sem jo, i»jdjičen z znanjem predpisa in pravic, ki mi jih daje (in njej jemlje), povedal, da ji jfodatkov ne dam, da naj si jih paČ poišče sama, mi je mrtvo hladno odgovorih, da predpis pozna, vendar pa se ji ziU tako zelo neavljenjski. Da nas je takšnih, ki pri njih vlagamo ^yrošnje in doktmumte, toUko, da vsakega pač ne morejo obdelati in da Jim to pmzroča hude težave. In. kar se mije zdelo še najbolj j)en-erzno, da če Selim, da moj primer rešijo kar najhitreje^ naj jim jxjda tke raje dam sam, drugače da lahko tntja kar nekaj časa. fn verjamem, da je tistih, ki i>o tej lekciji požrejo ponos in pač spišejo vse od svoje Štexilke gat do velikosti pn'.dprostora v .'Stanovanju, vse itradno fíotrdijo na tmtdih nadstropje višje, nižje in čez cesto, kar nekaj. Kdo hI se sploh trudil fiiivkrai je pač Nrokrat.
N<!\'enka Črešnar lïrgar u idi tc primere pozna. Davčna uf?rava je njen naji'ečji trn vpeti, saj ne. tega ne nol>cncga drt4^ga iz njenega Šopa predpisov ne upošteva. Dacarji so (MČ da ca rji, kot so umetni' ki pač timetniki in vsi dnigj bin)krati pač hkohati. Kdaj bo sploh začela spoštovati njene predpise (pa ne samo njene: jfodprla Jih je cela vlada, ki vedno odloča so^a.sno). Pergarjeva ne ve. Če bo po-ptkstljh ih ljudi, ki bodo uradnikom zavoljo ljubega mini pač dajali podatke, kiji ti od njih netnemeljeno zahtevajo, najbrž Še dolgo.
i^v zanima me, kaj botlo na konferenci v Velenju rekli na lo temo. Zanimivo hi) čuti, kam vse je Slovenija prišla na/x}dročju elek-tronizacije Javna upmve, ali smo res e-Slo\'eniJti in aH je naš kraj res e-VeJenje. Mogoče so za gosik)de, analitike in znanstvenike res dovolj jamy intemeina strttn, z velikimi Nešča\'imi naslovi, Î9palčni zasloni na upravnih enotah, lasersko gntvirani potni listi in drugi kva^moderni znaki eU'ktronijikacije, a zame in za vo.v najbri ne. Zanu! štejejo storitve. 7b da mi gospa v rdečem prihodnjič pred okencem ne bo več dejala, da so predphii, ki meni lajšajo življenje, neživ-Ijenjski in da bom končno, res končno lahko iz\ en mesta stalnega preJ^h'ahŠčii z i^emoplačevanja davkov {}pravilŠe kakšno upravno storitev.
W^mue
v v
ZAŠČITA
wVcSl DlUc Ljubija IS, 3330 MOZIRJE
jeans	TbI .386 (g)3 339 49 50,
fas;386(0)3 8394951
e-pošta:info@west-blue.com, www.west-blue.com
West blue jeans je slovenska blagovna znamka, ki jo že od leta 1984 s sodelavci oblikuje Milena Lukač iz Ljubije pri Mozirju. V sicer majhnem podjetju se odlikujejo s kakovostno proizvodnjo, v kateri, tako pravijo, lahko vsakdo najde kaj zase. Prve korake so začeli z Izdelavo usnjenih zaščitnih rokavic, danes pa vam lahko ponudijo tudi pester program ostale delovne zaščite, športnega in jeans programa. __
_____■ _ _ ^_■_______a.__1______M.__a_M.E y.___
Poleg teh izdelkov pa vas bo gotovo pritegnil pester izbor ostalih hlač iz jeansa, žameta, bombaža, v zadnjem času pa tudi jeans jaken in telovnikov in to za vso družino.
Paleta izdelkov in materialov se prilagaja povpraševanju na trgu, ker jim kot majhnemu kolektivu trendom ni težko slediti. Vedno se potrudijo, daje njihova izbira raznolika, kvalitetna In cenovno sprejemljiva.
Imajo tudi lastno industrijsko prodajalno, v kateri vam ob nakupu njihovih izdelkov opravijo vsa popravila ožanja in krajšanja in to takoj in brezplačno. Pričakujejo vas vsak dan od 7. do 18. in ob sobotah od 8. do 12. ure. In ni jih težko najti. V Mozirju, pred bencinsko črpalko, zavijete desno in se mimo uprave Zadruge Mozirje odpeljete še kakšnih 100 metrov. Tam vas pričakujejo nasmejani in ustrežljivi ljudje, v trgovini pa boste zagotovo našli kaj, kar vam bo ugajalo.
V centru družine
dobijo Družinski paket!
Ç > ^
v%
Povežite se v Družinskem paketu! Za 1 tolar lahko dobite do 5 telefonov - odslej tudi MotoroLo V50. Med seboj se boste pogovarjali za samo 3 SIT/min - z mesečno naročnino že od O SIT naprej!
Družinska
tarifa: 3 SIT/min!
novo;
v ponudbi !
Motorola V50
WAP
vibra zvonjenje govorno izbiranje ura, budill<a
simobil
musn iti asopiSMi mooik * mimi m asomi mozaik
msjSSi M
Vsako lelo konec seplcmbra ccljsko drusivo novinarjev oh izdalni pomoi^i gobarskega draživa Bisernica, pripravi gobji piknik. Običajno zgleda la lako, da se nt^vinarji, kose/berejo, najprej zakadijo v hoslo (s košaro in nožcmí), prinesejo iz nje kolikor loliko užitne gobjc primerke (strupene pravi gobarji lakoj iz-loCijo), gobarji pa pripravijo med lem kakšmj oka^no gobjo jed in postavijo razstavo.
Sledi pouCnI del, vsmislu zakaj je in zakaj ni, kiikána goba strupena ... Pripravijo pa tudi tekmovanje v poznavanju gob. Po dolgem času seje zgodilo, da sla našega predsednika (akti-
va) Korošca v tem prehitela kar dva člana datSlva: .îurhar in Piano. Slednji se ponaSa tudi s lem» daje edini od novinaijev našel gobana.
Iz na§ih dveh uredništev sta se piknika na kmečkem turizmu Dobroiin, v Tomaí:u nad Vojnikom, udeležila Mira ZakoŠek in Stane Vovk. Pravila» da je bilo prijcino, Jako kot je vedno. Da pa je lokral piknik bolj kol vpremle-vanju gob polekal o premlevanju zadnjih dogodkov v celjski bolnišnici. V petek dopoldne je bilo tam precej vroče.
■ mkp
»Priioinostndii razstava je bUd bogata, (foto: vos)
M9l9
NA KRATKO
REBEKA DREMEU
Zdaj že bivša slovenska miss je pri založbi Megaton Izdala svojo prvo zgoščen-koz naslovom »Prvi kora-ki«. Na njej |e dvanajst skladb različnih slovenskih avtorjev.
LUNAPARK
Po skladbah »Živa« in »Ko enkral greš« je rockerska zasedba Lunapark v eter spustila še eno svojo skladbo. »Lunallk« Je nastal pod producentskim ušesom Petra Penka.
GORAN BREGOVIĆ
Legenda spet prihaja v Slo-venljo. Skupaj s 46-ćlansko zasedbo Wedding And Funeral Band bo 27. oktobra nastopil v mali dvorani hale Tivoli.
ANJA RUPEL
V pričakovanju naraščaja v mesecu oktobru Anja Rupel objavlja novi single s svojega zadnjega albuma »Kolekcija«. Naslov skladbe je »Prepozno«.
NATAUJA VERBOTEN
Z novim singlom nas osrečuje tudi naša rojakinja. Tokrat je to nežna balada z naslovom »Tiho tiho«, ki jo najdemo tudi na njenem zadnjem albumu »Od jirtra do noči«.
DJ ALEKSIJ
Verjetno najbolj znani slovenski house didžej je predstavil svoj prvi video-spot. Njegov naslov je »Get Some«, režirala pa gaje Dafne Jemersič. Skladba je sicer z Aleksijevega cedeja »House Spectrum 01«.
Mladinski center Veienje: Special Supremacy Night
Jutri, v peiek, 4. oktobra, bo v Mladinskem centru Velenje ob 21.00 dealh metaJ koncert, na katerem bo nastopila skjplna Supremacy iz Šoštanja s svojimi gosti, Skupina, ki smo jo prei poznali pod imenom Arise, je nastala leta 1999. Lani je posnela komad »Rise Above», ki je Izšel na kompilaciji »Lignit 2«. letos pa so na Bledu po-
sneli še komad »Human Stag na cy« za kompilacijo »Slo Metak Eden od odmevnejllh dogodkov je bil tudi nastop v Ijubllanskem kiuûu K4 meseca maja, ko lupina IgraJa z nsmšic-ml legendami metala Krealor In Destruction.
Trenutno delujejo pod okriljem znamke Master Of Metal, po zaključku snemanju prvega cedeja pa si želijo najti založbo v tujini. Bend, ki trenutno deluje v postavi: Marko Duplilak (vokal), Dejan Kedacič (kitara), Miro Gavrič
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Vel^je dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.LUNA-2002
2.	CELINE DION-rm Allve
3.	B3-I.0.1.0.
Zmagovalec tokratnega sobotnega Izbora najbolj priljubljene skladbe tedna na Radiu Velenje je beograjski duet Luna. S skladbo z na^ovom »2002« sta Maja In Čeda, ki sestavljala ta uspeSni dance duo, premagala Celine Dion in njen
remiks uspešnice »I'm Alive« ter zasedbo 83 In njihovo »1.0.1.0.«. Skladba »2002« prihaja z najnovejšega albuma zasedbe Luna, ki je z naslovom »I u dobru, I u zlU'< izšel pri založbi City Records.
r —
LESTVICA
mm (BMmĚ
■n
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radlu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
I
Takole ste glasovali v nedeljo, 29.9.2002:
1.	PLANŠARJl: Pel parov cokel
2.	Pl-AZL: Na GraSkI gori pojemo
3.	HENČEK: Henčkov Abraham 5. BOHPOMAGEJ: Glasba je kot dekle 5, ROGLA; Furmanska polka
Predlogi za nedeljo, 6.10.2002:
1.	GAMSI: Vse je sposojeno
2.	MELiDS; Fantovske obljube
3.	MIHELIČ: Za konec tedna
4.	SAViNJSKI M.: Pozdrav Savinjskih muzikantov
11 glasov 9 glasov 7 glasov 3 glasovi 3 glasovi
ffMiwj mm
Faith Hifi se je njdila 21. septembra 1967 v mestu Jackson, v ameriški zvezni drlavl Mississippi. Ko se je pred 35. leti rodila, so ji nadeli ime Audrey Faith Perry, azvezde ji v prvih dneh življenja niso bile naklonjene In še ne teden dni staro so jo posvojili In JI nadeli novo ime Faith Hill. S lem Imenom je odraščala v mestecu Star ob Mis^sslppiju, kjer je že kot majhna deklica začela prepevati v lokalni cerkvi. Z devetnai-st ml leti se je iz majhnega podeželskega mesteca podaJa v Nashville, meko ameriške country glasbe, kamor se dnevno stekajo slave in uspeha željni mladi county Izvajalcu A uspeh le redko pride čez noč in ludi Faith je morala nanj dolgo čakati, Celih sedem let. Bilo ji je težko In kar nekaj časa je živeia le od makaronov s sirom, a nI obupala In vztrajnost ji je na koncu vendarle prinesla uspeh,
Njen ameriški prvenec je Izšel konec leta 1993, že s prvo sWadbo Wild One«, pa se je zavihtela na sam vrh ameriške country lestvice In tam ostala štiri tedne, kar izjemno redko
uspeva tudi že uveljavljenim pevkam, za novinko pa je to svojevrsten rekonl. Odlod je šla njena pot le še navzgor. Postala je slavna, njena slava pa seje razširila tudi izven meja njene domovine. Predvsem s
spevnimi baladami, ki Imajo s pravim countryjem le še malo zveze, je postala znana tudi pri nas. Zaslovela je predvsem z aibumom »Breathe«, s katerim se je v ZDA uvršala neposredno navrh lestvice najbolje pnDdajanIh albumov. V tistem le-dj (1999) je bila tudi med petimi najbolje prodajanimi izvaialkami na sve-Uj, za album »Breathe« pa je prejela kar tri gammye, kar je več kot katerakoli pevka dsto leto. Zanimiv je tUdI podatek, da je Faith Hill lani v Sloveniji prodala celo već albumov kot slovita Madonna 35-letna pevka je poročena s prav lako uspešnim country pevcem Ti-mcíTi McGrawom in par je konec lanskega leta dobil že tretjo hčed(o. Sled-njajetudi vzrok, da Fatih Hill že skoraj tri leta nI izdala nobenega novega albuma. A zatišja je zdaj dokončno konec, saj se Fatih že vrača s težko pričakovanim novim albumom z naslovom »Cry«. Album bo v Evropi Izšel sredi oktobra, njegova naslovna skladba, balada »Cry« pa je že osvojila vrhove amerišfah lestvic.
■ mà
Student naj bo
Po za nekatero slabšem druge biJljSem po\c-iju se spet VTaCamo. Tudi mi in naŽa clwcsiila so znak, da je Cas, bo treba zjutraj ob «dmih Hli osmiiî iz t^ple postelje v megleno mesto na bolj meglena predavanja. Tudi tak.<ni leini řaslpriclcji\ ni nam pomtxii. Obstaja pa seveda dobra stran vsega; mogoče k<lo na faksu uživa, kdo drug pa dolgočasne dopoldneve nadomeSčiispostri-
mi večeri. Vsekakor pa ostanejo vsem Se vikendi, ko jo nujno vraCanjc nazaj domov, će že ne zaradi Ccsa drugega, vsaj zaradi na^.
P(a'abili vas bomo že kar hitrem in sicer v petek, 18. oktobra, ob 19. uri v priwtoro Šaleškega studentskoga kluba, kjer se bo iSo-gajala vsakoletna revolucija oziroma formalno imenovana skupsCIna. Glavna loCka «vseveda volitve za novega predsednika ŠŠK - ja in tako pomembnega dogi>dka se res ne sme mudi ti. Za pridobitevvolilne pravice pa
je seveda obvezno, da prinesete pou^dilo o vpisu za tektîOo Siutlij-sko leto in pa osebni dt^kumeni. Zanimive^ bo le. če vas bo Cim veC. prav tako pa boste s tem na nek način prispevaii k delu SŠK-ja tekom leta, EV> sami skupščini pa so l>omoodkH»pili od politike, se priklopili naglasbi"» in seveda^. Tako ali tako je že znano, da w po manj zanimivih skupščinah bolj zanimivi žuri. Ibrej. 18. oktobra ob 19. uri ne samo mislile nas, ampak bodite z nami!
■ Maja Ahtik
(kitara), Zoran Kedačič (bas) in Peter Ježovnik (bobni), bi se rad že vnaprel zahvalil vsem, ki se bodo udeležili lega dogodka. Celota Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili za snemanje svojega prvega albuma, ki se bo začelo sredi meseca v ljubljanskem studij Metro.
Peter Gabriel
2 novim singlom »The Barry Williams Show«, je Peter Gabriel napovedoval svoj dvanajsti (!) solo albumz naslovom »Up«, ki ga je 23. septembra Izdal pii založbi Real WorldA^irgln re-
Vili Grabner
cords, »The Barry Williams Show« predstavlja humorístičen pogled na skrajne meje žreality TV'I V skladbi nam gostitelj Barry Williams, ki je zelo podoben znanemu Jerryju Sprín-ger|u, pripoveduje o prekomernosti svoje oddaje. V ostnh besedah opi^e najbolj bi zame pojave sodobne televizijske kulture. Peter Gabriel, sicer znan po svojih izrazitih videospotih, tudi lokral nI razočaral. Videospot je posnel z znanim igralcem in režiserjem Seanom Pennom. Rezultat lega sodelovanja pa je ironični videospot, v kateremu Peter Gabriel Igra vlogo osu p njen ega Barryia Wîlliamsa.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Savinjske čete 5,3310 Žalec
Upravna enota Žalec, na pod!agi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS. èl 52/02) ter na podlagi Odloka o razpisu volitev predsednika reput)lik8, Odloka o razpisu rednih volitev v občinske svete m redrie volitve županov (Uradni list RS, št. 66/02), objavlja
državljanom Republike Siovenije In tujcem s stalnim prebivališčem v Upravni enoti Žalec, o razgrnitvi splošnih volilniti Imenikov za volitve predsednika republike, redne volitve v občinske svete in redne volitve županov.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežu UE Žalec, soba št 16, v času uradnib ur od 21.09.2002 in na sedežu Informacijske pisarne na Vranskem (ob torkih) do 26.10.2002.
Vsak državljan ir tujec ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek.
Državljan in tujec lahko zahteva popravek:
' če sam ali kdo drug nI vpisan v splošrl volilni imenik volišča, na katerem Ima pravico glasovati;
-	če Je vpisan kdo. ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju UE ali volišča;
-	če ]e vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan in tujec ustno ali pisno na sedežu UE Žalec, soba št. 16 in na sedežu Informacijske pisarne na Vransi(em (ob torkih) v času uradnih ur do 26.10.2002.
Simona Stanter, unlv. dipL ekon.
VODJA ODDELKA ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE

Mdlila Dragi Cd Mavec in hči Nina Mavec - Krenker, z le-tolnjo na^ajenko mestne občine Anico Podlesnik. Slednjo poznajo mnogi Velenjčaoi kot prijazno učiteljico, danes pa dejavno upokojenko, ena najbolj zagretih Študentk Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Vse tri prisegajo na gibanje, Dragica in Nina na ples. Anica pa na pohodništvo« Je potemtakem čudno, da tako dobro izgledajo?
§

<<
)e beseda tekJa o novi knjižnici? Na folografíji Aleš Ojsteršek, direktor Mladinskega centra Velenje, svetnik t mestnem svetu in nekdanji predsednik skupščine, kot se je tistikrat imenoval župan Velenja, priljubljen ravnatelj Pankrac Semečnik ter ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbić.
Bo knjižnica res preseljena že letos, se je pozanimal Pankarc Semečnik. Čeprav zadnje čase ne živi več v Velenju, se za dogajanje v njem živo zanima. Sploh pa ga zanima, kako se odvija tisto, za kar je tudi sam dvignil roko v svetu.
Srečanie rodbine Borovnik - Krejan
Predsednik uprave Mure je VelenjČan Borut Meh. Novica o tem. da je v Murski Soboti zgorel njegov službeni avto, se je zato bliskovito razširila tudi po Šaleški dolini, kjer ga ljudje poznajo kot izvrstnega gospodarstvenika in vedno na pogovor pripravljenega someščana. Ob njem predstavnik za stike z javnostmi v Muri. Prekmu-rec Srečko Meolic, ki ga je Borut Meh k sebi »potegnil«iz Esotoca. fotografija je bila posneta na tekmi Rudar-Mura. Po nasmehu sodeč je bil z neodločenim izidom zadovoljen.
'Ione Kunsincrjc zapi^L da smi) na icj xcmiji vcćn:... zalo,.. ker no tej zemlji Bvimo, mi^ pradeifje in nn.^ dedje, ni/šf o^eijein maiere, mi.^i bratje rn sestre, mL^f smrni in liCem, mt^f vnuki in prcsvniiki... Srečanje prljalcljev. sodelavcev ali .sorodnikov je nekaj najlcpwga na sveiu. 7a slednjo smo se od-k>čilj tudi mi, kajli mnogo .sorodnikov se med sct)oj že skoraj ne pozna več.
Zbrali smo se sorodniki Avcraa-ni Mariina In Pesjak<>ve Apo-lonije. V soboto. 21. septembra.
sm^^ se J» svelo maŽti v cerkvi svetega Florjana v Dollću poklonili spominu vseh mrivih sorodnikov, nadaljevali pavgostISCu l^pUusk. Biloiiasjc kakiti8Í). Rod paSlejc približno 110 sorodnikov.
Tu smo se najprej med seboj spoznal: in kasneje nadaljevali dnižcnje. Bilo je veliko plesa 1er družabnih iger in ravno !ako sta se verjetno ludi spoznala Martin in Apolonija konec i S. stoletja.
Martin je za "jerbijo'* dobil Avc-manovo biijlo na Pai^kem Kozjaku. Skupaj sfa jo obnovila In nastala je hiSka, značilna za tiste ča.se, krita s skodlami, s podolgovato
"kuhinji^', "lopo" z belo kredenco. it hiše so zrla tri majhna okna, ob hi^l je bil tudi vrl. za njo pa preža. Vse Icsen<ï in lopk>.
VSlibelcu se je verjetno pričelo tudi življenje njimlli olrt)k: .îo^eta, Amalije In Ljudmile...
V zgodnjih jutranjih urah smo se polni veselja in radosti vračali na svoje domove, bogatejSi za nova spoznanja in sreènejii. da se bo spomin na na.^ prednike ohranil
Spomin, topel slisk roke. prijazna beseda, srečanje, sreča- ljubezen, dom, vse to in Ic veliko več. nam je potrebno, v tem hitrem tempu Ovijen j a.	■ bp
HIEftOQUFI
Pred 2500 M so v šoli učenci pi-sail s Nerogliti po mre^i učitelja: "Kii presvetli Ramzes je močan in polenta vladar," "Oprostite, učitelj, aH se potenten pl$e z âvema ali tremi jajci?'
Okna
ledom.
ALEIA
PVC OKNA ZA PRIJETEN DOM
alumini} montai, d.d.
kornen129a. 6223 kamen tel. 0S/739S 919
PREDSTAVNIŠTVO Celja: 03/425 4538,041 / 345 378
FRKANJE
Preslabo
MitiislrsTvo za kulturo lu-di Ido?, ni pt>dprln velenjske (vsosloveaske) prirctlitvc Pi-kin festival. Bojda zato. ker se jim zUi premalo kval i telen. Nekateri vidijo rcSitcs' v icm, da hi za častno pokroviteljico ali amhasador-
ko povuNIi kur ministrico.
Seveda Uihko tudi na tej Slami kdo rcùc, da lo ne ^c. Da jc premiilo kvalitcinal
Proti mamliom
Pri nas jc žc veliko akcij proti mamilom: z žogo proti drogi, tckproii mamilom, s knjigo proti zasvojenosti. V Velenju so se odU>Cili za eno: s kamero proti dzo-gi. Na Šolskih igrišćiti bodo dogajanje spremljali s kamerami. Dobro hi bilo, čc hi prcprodiijčilcc res ludi ujeli, ne le pregnali na drugo mesto.
Zakon
Pri nas je hil pcïsvet o zakiv nu o vodah. Lahko hi pri-pravili tudi kakšnega o našili vodenih zakonih.
Odmevnost
To, da je Vclenjian Borut Meh sj^rejel nov \/mv in se odlo<Jil. da bo poskuSal sanirati potapljajoio sc Muro. ^ vedno moOno odmc va. /daj po vsej državi ^ bolj odmeva podtaknjen požiir. kije uničil njegov avto!
Vrnitev oblasti
Pika je konec tedna spet vrnila ohlasi :^upanu SreOku Mehu. Jeseni se bo pokaya-lo, če so tudi ohCani za to, da mu k: za :5liri leta »vrnejo« oblast v občini.
Tveganje
Zdravniki zadnji radi govorijo o dejavniku ivcga-nja. O alkoholu, cigaretah, ne/d ravi prehrani. Verjetno hi bilo treba med take faktorje tveganja prišteti Sc nii5e politike. Oh ptwiuàanju njihoNôi; ra>:prav in ob nekaterih njihovih dejanjih se nam pi>g<wlo močno dvigne tlak.
Nevaren čuk
Nekatere jp prcvsçneiilo opozorilo strokovnjakov, dit je velenjski íuk nevaren. Pa ne gre za kakSno nevarno ptico, Le 7ii star objekt na Slarem trgu, v kateri je ludi gostilna (''uk-
Aktualna
Kad in Sod sta v teh dneh pri nas v sredinu pozornosti. Ne levaradi prodaje Leká, tudi /aradi pridobivanju tradicionalnega slovenskega belega in rdečega leka, kjersla tudi zelo pomembna kad in sod.
Nič posebnega
Le kako lo, da nekateri ne morejo pozabili tega, da seje ministrica Petrinova med obiskom v nazarski občini izgubila. Saj pri nas mnogi návrhu nevědo, kam gremo.
3. oktobra 2002
»»H^as
NASI KRAJI IN UUOJE
11
Krajani mestne četrti Levi breg dajo veiiko na lep Izgied okoija
i*»«« »»•*•'

Za dobre projekte se najde denar
Pr;i/iiovHfiju Mesin« ohčine Velenje so se s svečano seji> sve-hI in pijiielilvijo pri/nanj km-j;ih(»m. ki /^ledno skrbijo /a iirejenost okulja. vÍiikIov in balkonov. pridružili v Mestni četr-li Levi bre^ - /.uIkkI. Navdušil jih je obisk županrt mestne ohćine SreČksi Meha. »Kes je. da ni denarju xu vse« kiir bi radi. ni pa res, da se ua ne da do« Inti, će so /iimisli in projekti d(N bri,« jc poudaril.
Pred prisoinc jc ra/grnil vsebino projckKtv, ki so jih v olK'ini speljali V7adnjcm obdobju in jih sc/fnanil z vsebino lisiih, ki se /ačcnj.tjo. Med njimi pa jc kar
nekaj lakih, od kaierih bodo imeli precej ludi krajani Levega hrega.
Precej postorjenega
«v zadnjem lelujo biloprccej narejenega. To je ircba priznali. Mcslna občina je na n^TVo uredila in aslallirala del Pre.^emo-ve cesle, proplaslila parkirne pro.siore med Foiiwo H in 10, zamenjala semaforje in delno sanirala Šaleško ccsto, uredila parkirišča pri Trgu mladiwli 6 in zamenjala klopi na Tiiovem trgu.« ugotavlja predsednica svela mesine Čelrli Levi breg Kri-slina Skok, Poudarja pa. da v
me.sint Cetrli ležko čakajo na začetek obnove Foilovc cesie, za kalero bo denar prispevala država, me.sina občina pa pokrila stroške obnove pločnikov na obehsiriuieh ic.
»S sredstvi mestne čeirii in iidarniAkim delom smo uredili prusiore sveta, olroSko igrišče pred bloki na Foiiovi, prebarvali smo beli^nska cvetlična korila, zamenjali late na klopeh pred bloki,« je dodal član sveta jaii-kii Sme.
Priznanja spodbujaja
»Posebna akcija krajanov je bila urejanje okolja, balkonov...
Kristina Skok: »Veiiko Je bifo narejenega^t
V.sc za lepši i/gled mesla«, pravi Ivan Mere, član svelameslne čemi. »Nekatere balkone je res veselje pogledali. Tisie. ki no se pri tem kî ptwebej potrudili, iz-
tvan Mere: »Ljudje radi so-deiujejo^"
brala jih je tričlanska komisija, ki je urejenost cKenjevaia julija, smo povabili na svečano sejo in se jim zahvalili s posebnim priznanjem«.
Janko Sme: >^£ni si zasiužijo posebno priznanje".
'/.'d urejeno okolje in urejen vliod so podelili po eno priznanje. lepili balkonov pa je bilo zelo veliko, podelili so 19 priznanj.
■ Miiena Hrstič - Pianinc
Iz prve roke. Župan jim je povedal veliko zanimivega,
Najlepši so ...
Priznanje ah urejeno okolje je prejel Ji»Žc Stehamik (Foiiova 6), za urejen vhod Pji>tl Vrcôir (.lenkova 3), priznanja za najbolj urejene balkone in v/^ojo
ter nego cvetlic pa so prejele družino: Skonii^k [Foitovii 10). Uaiinvsťk (Jenktíva 1 ), Vctťniik (Prešernova 20). Kali^aro (Prešernova iS). Okanovič in Mernik {Prešernova 2), Sitar in Jayer (Kidriče vu (rorieancc.
!^traus. Sla.^ićaitia Ohrid. Ko/-man. Bu<inja, licnetck in i>onc'
(vsi s Salej^ke 2/A), Potočnik (Šalct^ka 2 C). Kimcc i Kraigherjeva 8/A), Hrilwrfick ( Kraigherjeva 6/A) in Jošt (Rudiirska 2),
Obisliaii smo e/(0/0Š/c/ kmetiji Ocepkovih in Kugovnikovih
Možnost, priložnost, predvsem po zdrav način življenja
Vse večja ekološkii zavest pri ljudeh. y;ivedai^a pomena zdrave prehrane m naše zdravje» nenazadnje Midi priložnost za pre/ivelje je spodbudilo nekatere kmeUjcev Sloveniji k razmišljanju I» kmetovanju brez umetnih unojil In pesticidov. I^ redki so bili med njimi še preti dobrimi sedmimi lell lako drzni in sledili strogim pravilom ekološkega kmetovanja. Danes Je menda v Sloveniji že blizu 9(H) kmetij. Pred nedavnim,je Zve/a druženj ekoloških funeti»v Slovenije pripravila pni dan «Hiprtih vrat na 56 ekoloških kmetijah. Med njimi tudi nsi kmetiji Sla->ice in Terda Ocepka v PiKÍjjor-ju pri Velenju ter Nevenke Ku-gonič* Kuuovnikv Pcxlgorju pri Letušu. 01)e smo obiskdi in pripravili tale z^pis.
Slavica In Ferda Ocep^:
»Stranka so navdušene, mi ie bolj.«
Kmetija Slavice in Ferda Oce-pek je bila med prvimi 13 v i^V Sloveniji, kjer so sledili načelu: le lislo, kar daje mati narava. »Začetki so l>iti/cl<» pestri.« Je/ačela pogovor Slavica. »Imeli .so nas za fanatike In zaradi drugačnega načina razmišljanja med ljudmi nismo hili najhalj priljuhljeni. A. danes ju na srečo preccj druj^ače. Vse več ljudi prihaja na našo kme* tijo« kjer se lahko prepričajo, da za zdravo rast kultur na naših njivah, travnikih, sadovnjakih ne uporabljamo umelnih gnojil ali pest icidov."
Std začela izpturebc.ckoltv^ke owcščcnosli»V prvi vrsti zaradi zxiravja. Je pa tudi res. da sva pred leti razmišljala, bij bova storila z zemljo, da iMiva <id nje kaj imela. Kur nekHj idej sv nama je porodilo, med njimi tudi o p(»siavit>i rastlinjakov, vendar s'>'4 misel /^radi prevelikih vhiganj opustila. Po pogovoru s kmetij-.vkima svetovalkama in klicu Iz Celja, če bi se udele/il predava-
nja o ekološkem kmetovanju v Mnrilxini, je odločitev o eko kmetovanju padla. Danes veva. da sva seiidločila prav;« je odgtm^ril Ferdo. po poklicu rudarski lehnik-
Nii 13 hektarjev veliki kmetiji. ixl tega je 4 hcktHijc obdckwalne zenv
tifikat in pred časom (udi znamko bH»dar - «mak jamstva /a živila 17. nadzorovane ekološke pridelave. Ce pogledate njivo kunven» cionalRi^a krnela in nase njive, razlike skorajda ne l>i>ste opazi» li. Jo boste pa spo/nali. k<» boste
Siavica in Ferdo Ocepek: »«Hrane je v izobilju, kakovostne
pa primanjkuje.«
Ije, Slavica in Ferdo pridclujeia zelenjavo» piro oziroma žito. gojita :iiare in pivizkušcne sorte jabolk, nekaj malega imata koz, goveje živine, ludi vietnamske divje prašiče. Pridelata toliko hrane, da je dovolj za lastne potrelK, nekaj malega tudi za prodajo. Po Slavič-inih iK^sedah pridelka kljub nekoliko viljim cenam v primerjavi s konvencionalnimikmeiijamispbh ni te?ko pnxlati. »Strankjevseveč in l)ojim se, da kmalu ne ]>imi mogla vsem ustreči. Količine so omejene. prodamo lahko le toliko paradižnika. paprike, solate, pire. kot pridelamo.« Ponudbo dopoi-njujeji>.se pc^ušena zelKCo, di>mača jabolka, pasleriliziran jabolčni sok iz domačih slarih son jabolk, lišeni napitki, suho sadje.
Zahtevam ekološkega kmetovanja sla morala prilag>diti vse: hleve. v kateriii mora biti dovolj svetlobe. zračnosti za živino, urejena in čisla okolica... »Na njivah smo bili ob prehodu Iz konvencional-nega na ekološki» kmetovanje dve leti pmktićn«! hře?, pridelbi. Šele, ko .seje zemlja očistihi kemikalij, se obnuvibi, smo lahko pobrali pravo »letim»«. Pridobili smo cer-
pridelek poskusili. Hrane danes je v izobilju, kakovostne pa primanjkuje.« Siavica in Ferdo pravita. da se ne boj it a nen a po\v danega obiska pcxsebne komisije i/ Marihc-)ra. Obišče ju vsaj enkrat na leto in Uikrat preveri vse od a do ž: živino v hlevu, prostor, v katerem hranijo krmo zanjo, setveni načrt, ki ga moraš imeti, analizirajo zemljo. Zaradi koiobarje-nja spiro Occpkova sodelujeta ? velenjskim [nStituu^m za ekološke raziskave ERIC-om iii tudi rezultate teh analiz zanimajci člane komisije. »Ljudje naju sprašujejo, kako se rešimo pršic in drugih škodljivcev na rastlinah. Vedno jim povem, da poskrbimo la to, da nimajo pog(»jevza razvoj. Ko-loradskej^a hrošča, ki prileti na krompirjevko, pa poberemo.«
Slavica in Ferdo pravila, da je ekoUwko kmeuwanje precej bolj zahtevno kol tratlicionalno kon-vencionidno. Nekatere rastline zahtevajo več nege in ročnega dela. med dru^m pa so tudi p;'>lrebc po nenehnem izobraževanju večje. Veliko sla se že naučila, a bosta morala, glede na izkuŠJ^je avsirij-sklh ekok>ških kmetovalcev, s ka-
terimi sodelujejo, dt^bivajo ideje. Še segal) po lileraturi, hoditi na prcdaviUija in podobn<'>. Odločena sta. dci ba<;ta stopala po ziistavlje-ni poti dokler hc^ta lahko. K temu ju je dodatno spodbudilo še približno Kil obiskovalcev dneva odprtih vrat.
Otmar, Nevenka In Dantjel KugovnIk: «Naill smo nekaj, kar nam je precej l2« boljialo ilvljeige!«<
Otraarja. Ncvenko in Danijela Kugiwniksrao našli na kmetiji malo pod Dobnïvljami. Vsakega pri sviijem opravilu. »Veste, pri nas vsak ve, la kaj je zadolžen, da stvari lečejo, kot morajo. Brat Danijel je odgovoren /a obde1ovHf\je zemlje, strojni park in logistiko pri obnovi don>ačii. Sestra Neven-
in priložnust. N:« zemljt^ smo lako močno navezani, da .smo storili kar drzne korake: brat in sestra. oba z izobrazbc>, sla pustila službo in sta danes piw.sem odvisna od ekološkega kmetovanja. Sam sem Še vsluibi v Ljubljani, a kljub temu močno prisoten pri lem projektu.« Kol je Še povedal, zanje ni Joliko pomembno, koliko pridelajo česa. ampak jim več pomenijo prednosti lega kmetovanja. ki jc hkrati njihov lasten način življenja. Več dohodka kol od pridelka si obetajo od luriziBa.
Njihovo g^^spodarstvo meri približno \00 hektarjev, osnovne dejavnosti sc> živinoreja, sadjarstvo, zelišča in zelenjadar.srvo. Porazdelili so jih na več kmetij, ki sc> v različnih občinah./ačeli .so v L:i-zah pri Senlilju, kjer so na zelo težkem terenu naredili prvo št>lo kmeicA'anja in tam ludi dozoreli. »l\j Imamo sadje, ekološke in len-
vedno upajo, dii st^ v bližini vrelci tople vode: v Matkovém kotu pa gojijo zelišča. Za sw^je pridelke in »^izclelke« lelos prav lako pridobili zank h k »dar.
Taki> kot Ocepkova tudi Kugf»v-nikovi pravijo. t(a vse vei ijudi spoznava pomen ekoloSkega kmetovanja in zdravih pridelkov. Dan odprtih vrat in obiski na kmciijali st> jih o icm Še dodano prepričail Pa iahki> danes živijo cvj ekološkega kmetovanja? Se da živeti in preživeli, smo slišali, kajii ko začneš lako kmetovali. temu prilagodiš svoje potrebe. »Lkohiško kmetovanje je drugačno in tudi učinek je drugačen. Na naših površinah je potrebno mnogo stvari narediti na roke. Zadovoljni smo. ker mim je pripravljeno pri tem pimiagati vse več ljudi Zii-(o. (iii doživijo naravo, <lobijo - na primer • kakšen /alKij dobrih ja-i)o)k. nam pa je njihova pomoč ze*
Akademik Otmar, Nevenka in Danijel Hugovnik: »Našli smo dejavrwst, ki nam je bistveno iz*
boijiala življenje. To je nai največji kapital in dobiček.«
ka finali/jicijo produktov in trženje, sam z.a llnance, sodelujem še pri strategiji. Star.ši, ki nam pomagajf», pa skrbijo za U>. da delujemo lu)t družina,« je zjičel pogovor p<^d košato lip^> v prijetnem (»kolju Otmar.
Ze kol srednješolci so se Kugov-nikwi navezali na zemljo, zato posebnih sp.^dbud za ekološko kmetovanje niso potrebovali.Ta ko kmelujeji'« praktično že čcirl stoletja. »Iz>korisiili smo le možnost
/Ivne nasade starih sort jalx)lk to-pez.il. preostanek kmetije bomo z.asadili z drugimi kulturami -hruškam i,maretica mi.« Kmetija pod Dobrovljami je napol gorska kmetija in z njo imajo največje načrte. »Nekaj goveje živ me že redimo, v lem okolju pa naj l>i si »šli« bolj (urizent: razmišljamo o čredi konjev, apartmajih.« luri-zem naj bi bil prednusina dejavnost tudi na kmetiji v Okonini v Zgornji Savinjski dolini, kjer Še
lo dobrodošlii.«
Kol nam je Še povedal Otmar Kugovnik, želijo svojo zemljo »spravhi« v takoobliko. da jcs bodo sami sposobni obdelovali, energijo, ki jim bo še ostala, pa bodo usmerili v izgradnjo luri-stičnih zmogljivosti Med drugim naj bi povezali svoje kmetije s konjsko »potjo«, na kmetijah pa usivarili ponudbo, Ziinimivo za vse letne čase.
■ tp
Mlađ dopisniki poro&cvl o
Univerza za tretje življensko obdobje
Zdrava hrana - zdravo življenje
šolsko jcio seje za uiencc OŠ Gorica /aCelo ustvarjalno. Pc-loSolci so skupaj ssvojimi uíiíc-Ijicami pripravili naravoslovni dan, na lemo: Zdravii hrana — zdravo :^ivljcnje. Zdrav način prehranjevanja jc aktualna lema, saj sc vsi zavedamo, daje pogoj za uspcsno delo vsakega človeka.
Osrcdrrjo pozorn^isi so učenci in uiiiieiji namenili vrednotenju umivanja sadja in zelenjave, ki naj bo biološko pridelana. Ker
je september bogai z gobami, so se mladi seznanili z različnimi vrrilami gob. Naučili .so se tudi, kako jih nabiramo in pripravljamo.
Delo je polekalo v skupinah. Prva skupina jc pripravila jedi iz sadja in zelenjave. Člani druge skupine so bili ustvarjalni na likovnem področju. Tretja skupina jc iz slovcnisčinc v angleščino prevajala »sadne in zelenjavne« besede. S vpraJiinjcm, kaj moramo vedeli o gobah, so
sc ukvarjali v ćetrli skupini. V okviru naravo,skwnega dne pa so učenci pripravili ludi pisano razstavo.
Na koncu so si uslvarjalnosl svi-kjih otrok priSli ogledal tudi slarSi. Ponudba raznovrstnih prigrizkov, jeseasko obarvana razstava in /adwoljslvo v olroskih očeh, .so jim polepšali sredino popoldne.
■ Dop/smshf krožek Oá Go» tica, foto Branka Mestnik
iriálílidi
Mnenja in odmevi
Ogrožanje varnosti planincev v Šentvidu (Siemenu)
v soboto sem se udeležil 51) obleinice izgradnje planinskega doma - Andrejevega doma na Slemenu. Dilo je veliko ljudi in vsi, z menoj vred. so se zgrozili ob tem, kar so videli. Na nekdanjem parkirl^u pred Andrejev«ni domom so zrasle skladovnice žaganega Ic.sa, ki niso ograjene in segajo vvišino preko 5 m. Skladovnicc so zložene tako, da zasedajo parkirišče in so na obeh straneh javne poli. ki poteka po nekdanjem parkirišču, ki jc zdaj deponija lesa.
Planinci in drugi turisti, ki prihajamo na to priljubljeno točko, smo lako prisiljeni na hojo in obračanje vozil med temi grozečimi kupi lesa, ki grozijo, da se lahko vsak čas poderejo. Posebno nevamtvil pa la les predstavlja za otroke, ki prihajajo na Sleme v Šolo v naravi ali kol labomiki. Nikakor nihče ne moro nad njimi zagotovili takSne kontrole, da sc kdo ne bi izmuznil med kupe lesa in nesreča je lahko tu.
Če je deponija sploh lahko lam, polcm bi morala bili urejena tako. da nepoklicanim oscbeun d(5slop do nje ni mogoč in odmaknjena od javne poli na vsako stran najmanj za nekaj mcirov. i^osim, ukrepajte, da ne bo prepozno.
■ Anton Híadín
Teu Semoliču v slovo in spomin!
Ihleijť se preliva i' jťnen, deževna sobola je biki. dne 2}. septembra, ko smo se zhirafiv dnižin' skem kroffi i/i hrjga prijateljev na žufni shn'esno' sti in ob žari prekriti s cvetjem pokojnega Tea vsi, ki smo ga poznali, cenili in spošlovaíi
Siara modrost pravic da .iozi'ezde na svojih /\5-telt tesno /vn ezane z na.^inU zemeljskimi/MimL
Si>oštovani Teo!
Škržati in hrinovke so li leta Í9J5 zapele pn-o iispavanko v [irestovici na Krasu. V Številni dmzini, v svojem okolju, kjersi odmšáil, si spoznaval svet okoli sebe. i^rimorciste hilipo I. s\'e-tovni ^ vjnipridrtdeni k Italiji Koliko vam je po • menil materin jezik - slovenščina, fahko prebiramo v knjigah Frfinceta Bevka in Ciri/a Kos-mača in kar sta nam predstavila filma Martin CfiJennacin Tistega lepezi dne. času med obema svetovnima vojnama je uiditelye kot številne Primorce zanesla pot v Slovenijo, v Celje, kjer si se iznčd tr^vske^i lyokJica in postal trgovskipomočnik. Med dmgo ss -eiovno vojno si pomagal materialno skupaj z zavednimi celjskimi trgo\'d partaanom. Primorci in Štajert i smo imeli nekaj shipnega. NL^mo imeli bele garde, niii domobrancem Po vojni si hitro napredoval, tvoje natanč?io zanesljiv delo te je piipeljalo do vodilnega mesta v tovarni noga\ic Polzela, kjer si /tV let vodil komercialne posle. Tako kot vsak
mlad Chjvek si si tfidi ti želel nekam nasroje. Bil si fant s sončne Primorske in spoznal dekle z zelene Stajersktí^ Ri}polarjei'0 Vido iz Velenja. Leta 1959sta seporočUa in ustvarila družino, rodil .'ie vama je sin Mirko. Z ženo Vido sta bila ponosna na tispešnega in nadarjenega sina '»liihiju'^. sSinu Mirka sta nudila vse, ČLsto utdi akademsko izobrazbo. Dnižina je Semoličevim pomenila največ.
Teman splet nesrečnih okoliKin je mami Vidi in očetu Ten iztrgal v najlepših, najix)lj ustvarjal-niii klik, v 3X letu .sina Mirka. Človek.^lesprašuje, kuj usoda dopušča? Verjetno so m zlogi za s timari, ki pre.'iegajo naŠe rrfzffme\'anje.
Teo in Vida sta odslej ostala sama.pj ne čisto sama, prijatelji smo jiJi ol)isko\'ali ter jima nudili moralno opom s tolažilnimi besedami Vsako leto, v jannajju, sem rui dan smninjunega sina Mirka, v ixrznih večernih ttrah spremljal olxt starša Vido in Tea v Píxlkríij h grobnici^ kjer smo prizgtdi lučke in f)OČastili sponun na nesrečo pred 10. leti
A vsaka ura zaznamuje nek Čas, ure radosti, ufvsnidenja, ure bolečine in ureslovesa.
SpaUovani Teol
VsepriJiodnostise zli)'ajo via trenutek - vsota v.seh trenutkov je trenutek večno.sti. Teo. nikoli le ne bomo pozabitli.
■ fvdnTamie
DAN. PRiČETBC	URA	KROŽEK	KRAJ
PONEDELJEK			
14 10.2002	08:00	Klekl [anie (nadal levalni)	Univerza za lil. živii^isko obdobie Velenje
Vsak 2, teden Vsak 2. teden	09:00 09:00	Premogov, in premogarji v Šaleški flodnl Skrbalastno zdravje	fyíuzeiVelenje Zdravstveni dom Velenje iseina dvorana)
	10 00	Kieklianle (začetni)	Univerza za lil živiieniskoobdobieVelenie
	10:00	Nemi ki jezik	Vila Herberstein Velenje
	11:00	Plavanje	Bazen Velenie
Vsak 2. teden	13:30	Zdrava orehrana	OS Gustav Šilih Velenje
	16:00	Likovni koH	OŠ Gorica
	16:00	Ckklfične klaviature	Univerza za lil. živlienjsko t Vul'înie
	16.00	Pletenje cekariev iz naravneoa materiala	Dom učencev (Il nadstroj)ieJ
	18:00	Ohrartjanje gibčnosti • 4. skuoina	OS Gorica Velenje
	19:00	OhranianiealbCnosli*5 sktJDina	OS Gorica Vel^ je
TOREK			
15.10 2002	08:30	Kitara	Univerza za lil. Živlienjsko obdobie Velenje
Vsak 2 teder	09 00	UsNaJid'' •• V: i.' 'M' • ! • ;	Dom učencev (učilnica ODER)
	10:00	Itahiansk: lozk	Vila Herberstein Velenje
22.10.2002 NOVO	10.00	Lutke • izdelava, igranje	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
NOVO	10:00	Delavnica za diatonično harmoniko	Univerza za lil. živilenjsko obdobie Velenje
	10:45	ft^ovoma nemščina	Šolski center Velenje
	15:00	Ročna dela (ŠoM)	Dnjštvo upokoiencev Šošlani
Vsak 2. teden	1546	Umelnostna zgodovina	Muzei Velenje
	16:00	Anoleskt jezik	GimnaziiaVeienie
NOVO	16:00	Oitrarska delavnica	Liudska univerza Velenie
	16:30	Kieklianle (začetni)	Univerza za ill. živilenjsko obdobie Velenie
NOVO	17:00	Novinarski krožek	Ljudska univerza Vel en Is
Vsak 2	17:00	ZQOdovinskû - etn^; ^rož^	KS Levi breaVeienle
	17:30	Plesni krožtí( (zaćf'i.'i.	Center za izobraž in u^osabljanie Velenje
	18.00	F^ovoma anaiešcma	OS MPT
NOVO	18:00	Kolo in kolesarjenje	Univerza za ill. živiienjsko obdobie Velen le
	18.45	Ohrar^ianje gibčnosti-3 skupina	OŠ Gorica Velenie
	19:00	Plesni krož^ (nadaljevalni)	Center za izobraž. in usposabilanje Velenje
SREDA			
16.10.2002	08:00	Kreata oosiikava svile	Dom učencev (učilnica ODER)
	08 00	Angleži jezik (zače&ii)	Univerza za lil živiienjsko obdobie Velenie
	10.00	Anoleški jezik (nadaljevalni)	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenje
	11:00	ňxiovoma nemščina	Liudska univerza Velenie
	16.00	Slovenske ljudske vezenine	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenje
23.10 2002 NOVO	17:00	Kvačkanje	Univerza za lil življenjsko obdobie Velenje
	1700	Računalništvo	šolski center Velenje, Poki. In teh. elek. In rač, šola
	1700	Ohranjanje gibčnosti -1. skupina	OŠ Livada Velenje
	17'50	Ohranjanje gibčnosti > 2. skuoina	OŠ Livada Velenie
	18:00	Aranžiranje cvetia	Dom učencev (učilnica ODER)
	18:30	RekrBaciia	Šolski center Velenie (telovadnica)
	1900	Ohranianie gibčnosti • 6 skupina	OŠŠalek
ÔETRTEK			
17.10,2002	09.00	BeremozManco Košir	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenje
NOVO	10:00	Kuhano s srcem	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenie
NOVO	11:00	Literarni krožek	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenie
Vsak 2. teden	14 00	Pohodništvo in zdravilna zeliSča	Gasilski dom Velenie
Vsak 2. leden	1400	Plan i na; jen ie	Gasilski dom Velenie
	16:00	Lončarski krožek	Topol šj ca 67
Vsak 2. leden	16:00	Sadjarstvo in vinogradništvo	Univerza za ill živilenjsko obdobie Velenie
Vsak2.leden	16:00	Graščinski in zdraviliški vrtovi in p^ki	Univerza za lil. življenjsko obdobie Velenje
	17:00	Likovni krožek (nadaj ievalni)	OSMPTVelenie
NOVO	1700	Bridae	Gostišče Upa (Šatek)
NOVO	1800	Carodej^i krožek	Univerza za lil. živiienjsko obdobie Velenie
NOVO (enje	18:00	Izobraž za ekološko osveščenost na lokalni ravni Univerza za III življenjsko obdobje Ve-	
PETEK			
18.10.2002	09:00	Pisno in ustno komuniciranje	Univerza za lil. ŽiviieniskoobdobieVelenie
	1600	Izdelava cvetja i2 krep papirja	Dom za varstvo odrasliti Velenje
AvtosolB Antlej
želimo vzgoiiti dobre voznike
VELENJE,26. sepltmhrd • Dan mlprtih vrat Jť una i/jned ohllk, a kiUcrimi sc Avtošola Aniloj vsako lelo v.saj cnkntt predstavi tistim, ki sc nimajo vozniškega iz-pilH. Taki^cn dan s» pripravili pn-cl velenjskim .^ol^kim conlrom, s kHtťfim tesno sodelujejo.
Ne slučajno. Tam jc veliko mladih in 7 zanimanjem so si ogledali njihcwa vo/ila in prisluhnili razlagi inštrukUvjcm. Mlade oiMsko-
valce je kakopak najbolj zanimalo, kakj^n je postopek za pridobi icvvozniškcga izpita. Tudi tosii zvedeli.
Pri Anlleju imajo dcscl avtomobilov in .ítirí motorna kolesa. Poučtije kar.iiiriindvajsct inštruktorjev, od toga dve ženske. Pri njih lahko opravite izpit za vse kategorije. Tečaje imajo dvakrat na mcscc. enoto so odprli tudi vNa-zarjaiî, tam pa pripravljajo tečaje
enkrat na mesec.
"V sklopu ^^Iskcga centra imamo interesne dejavnosti,saj tudi njihovi učitelji-inštruktorji pri nas poučujejo. Stremimo za tem, da vsakega, ki obiskuje naSoSolo, resnično kar najbolj uspt^sobimo Z3 vožnjo v vse gostejšem prometu in ga obenem pripravimo tudi na prometne pasli, vkaterih.se ho morda znašel," poudarja lastnik Sole Franc Anlkij.
HOROSKOP
Oven od	do 20.4.
Kljub vslfkim2eljdm Casm naiprimerneiSi za sklepanje dolgoročnih kupCij. Še mani pa je primeren za sQlne napetoďi ki |lh s svojimi iKseOami m ravnanjem vnašale v partnerski odnos. Partner se poCuti kol med ďveina ognierra. vi pa nikakor ne rnoreie lazumeii. zakaj je oko. Kot da se ne znate pasovi • ti v njegovo ko2û?Rîmisitie, kai ste v zadnjih leiih naredili zato, cta bi se pr vas doma kaj premaknilo \i mrtve loCke
Bik od 21.4. do 21.5.
Pri deiu bosfê sklenili zelo dobro pogodbo: nadrejenimi ^ seveda ne velia le za bste. kf so !ev5lu2bi. Tudi mlajlibiki si bodo m zaCetku šolskega ali studijskega leta znali izborili svoipolo?aj f^tnerski odnos bo Se naprej v krizi ftrlnerna-mret vaših namigov ne bo razumel, ker mu jfh bosle hoteli dopovedati po ovinkih Kaj ko bi tok/at udarili kar naravnost m poskuSaii v besednem dvoboju razčisliti. kar vam ne pale
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Tudi v naslednjih dneh vas bo izctalo zaupanje do drugih ljudi, ki Sle jim kot ponavadi preveč zaupali Nikar si ne belile glave, iziustale situaciie. sai se bo juha ludi iokril ohladila in to cetoprej.kotbo izgledalo na ačeDot Zato bo čas. da začnete spet misliti nase m na svoje 2elje Teh je zadnje čase bolj malo. $af vse prilazite svojemu prostemu ki ga nimate Ker dnj^na pričakuje čisto preveč.
Rok od 22.6. do 22.7.
Pozitivima energija bo §e naprej na vaši ^ni Počutje se vam bo iz dneva v dan izboijàevato, ne le telesno, tudi duševno Spet boste sposobni misliti za nekaj dni vnaprej in ne le, kako preliven cËn. ki je pred vami Tudi zato. ker sle si uspeli napolniti akumulatorje Pazile, da se zaloge enetgije nel^odo prehilTD izpraznile in poskrbite, da |ih boste tudi med letom bolj pndno obnavljali. Zdravje torej dobro, finance solidno, ljubezen pa bolj slabo
Lev od 2a.7. do 22.0.
V lem podopustniikem času le čas. da se odločite za kak^n tečaj ali izobraŽevanje, kt bi dobro del vaši nemirni duSi h nekaj časa namrečopaSate. dasi belite kai več kol le rutmiran vsakdan, kt seačne s službo, konča pa z gledanjem televizije, kjer vam skoraj mč ni v§eč Ravno zato. ker potrebujete spreTierrto vživiienju, si dobro poglejte ponudbo In se ob tem zavedajte, da se boste tudi s partnerjem bolje razumeli, če boste spet bolj zadovoljni ssvojim bv-ljenjem
Devica od 23.8. do 22.9.
Zgodilo se bo, kar ste pričakovali Se med poletnim dopustom Nacfre[enl vas bodo zasuli z nalogami, ki jim ne bo videti ne konca ne kraja Weh se boste totili z enako vnemo, saj pričah-jete. da bodo to opazfli m vas nagradili tudi linančno. 2al ne bo tako. Ko bodo videli, da zmorete, bo dela vsak dan već Treba se bo naučiti reči '»ne«* in tudi tega, da se kdaj boli odločno postavite zase Ne bojie se. Mih sposobnosti se zavedajo tudi §efi
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Čeprav vam bodo tisti, ki se dobro spoznajo na pot^ dogodkov. poskuSaiiSepravi časdopovecěti, kaj se dogaja, boste trmasto vTîaiaii pri svojem. In pn tem dosegli samo to. da boste začeli izgubljati karte v igri, ki je kazafa dobro, predobro Hišica se bo začela podirati kozdomins' najprej bopočilodo-ma, potem Se v službi Sai ne boste niti vedeli, česa vas jeboij groza, ker ste bili 7Jdnia leta navajeni le zmagov^u Tudi na račun drugiti
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Občutili boste dvom ob vsem kar bostepočelr. Zdelose vam bo. davampravničneu^evaQko. kot bi želeli, da vam vse izmika m da tudi dnjgi niso zadovoljni s tem kar počnete Da se vam vse skupaj le dozdeva, vam bo jasno že v začetku pnhodniega tedna. Ne k da vas bodo na glas pohvaiiliza dobro opravljeno delo, dobili boâe priložnost, ki ste si jo 2e dolgo želeli Panikař ne mislite, da bo tiaialo. Zato ne mencajte in se čim prej odločite.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Nekai lepih. sproSčujoúti, mimih dni je že za vami. A kot ponavadi boste tudi tokrat ugotavljati, da tenarjen|e resni za vas. da potrebu I ete kaj več. da je vaSa nemima duSaadovoljna Kdaj ste SI nazadnjevzeiičasza dobro knjigo? Ali ogled dobrega filma? £e je že predolgo, ponovile In fó tudi to ne bo pomagalo. potem se vpraSajte. kaj za hudiča je narobe pri vas doma. Sta se s partnerfem odtujila, ah pa vam mika kakSen skok čez plot iz čiste radovednosti m samodoka-zovaija
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Še sami ne boste mogli verieti. ko se vam bo godilo, da bosle lahko po dolgem suSnem obdobju iď^irali med dvema odličnima prilo!nostima. Ponudili se bosta pr^ično ob Isrem ÛSU inobesta povezani sčustvi. Čaka vas razburljivo ljubezensko žrvljen[e če si boste le drznili stc^it to, ^ vam veleva srce m potlačiti razum, h res, da vas vleče tja, kjer je vse bolj negotovo in kjer bovsetako. dadrugimnebovšeč Kaj lalikopasezgodi, da se bosteodločill drugače RDSledice boste morali pripisati sebi m n;komur dnjgemu.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
idej bo več kot preveč, poina glava. A se boste dobro zavedali. dajih Mo uresničite le. če boste vključili tudi zveze in po-znans^a. Sploh, ker seniti zavedate ne. ka; vse se labko zgodi, če vam uspe Nekdo se bo namreč močno ustr^il q svoj stolček in položaj, zalo bo storil vse, da prepreči vaSusp^ in ta nekdo bo nekdo, ki se že dolgo izdaja za vašega prijatelja. Zato vas bo prizadeto in bolelo
RIM od 20.2. do 20.3.
V ljubezenskih zadevah boste prehitevali samega sebe, zato boste izpadli kot zelo zmedeno bitje. Nič bolje se ne bo počutil izbranec. KI mu še nekai dni nebo jasno, pri čem je in kaj pravzaprav 2elite od njega Ustavite konje in dajte času čas Stvari je treba pustiti, da dczorijo, saj bo za uspeh povsem preiïelo. če se boste pripravljeni odreči le svojemu prostemu tesu. Prihaja čas sprememb ki se |ih boste težko navadili
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj v SvicI pel pred pet tisoč ljudmi
Ganjeni slovenski izseljenci
Potni kpib vtisov sej« i/ Svh C«, k^r M) preplavali slovenskim i/sel|enc«m nu prireditvi, kije pfilekatii v sklopu 34. slovenske-ua in 5. vse<^Topskq>;i n^nianj:! v Einsíťdelnu. vm It» osem in štirideset pevk in pevcev ter spreniljevdlcev Me.sane^ii pevskega lixtTň Svolinda .^oštjnJ, /l><»n»v<KlkinJe Anke Verdnik Jd/hec. [Cinsiedeln, s tisoč let starim benediktinskim s»m<v sta nom, Je tretja nHjveCja lK)/jii pol v Evropi, kamor na veliko nnnajo tudi Slovenci In slovenski i/seijenci i/ evropskih držav;
Ýá: prvi áetn obiska so sc predstavili Skwcnccm v Rutti -lan-nu, kjer ic pciindvajsel ici deluje društvo i/scijcnccv Triglav, /apeli so jim pri ki jo jc vodil slovenski nadškof l'ranc Ríide, po njej pa v kullurncm programu pred nekaj sto obiskovalci nastopili Si slovenskimi domoljubnimi pesmimi. Pravo pa'senećenjc in naslop pa jih je čakal v Cinsedelnu.kjcr jim je v veliOitsini baročni cerkvi prisluh-nili'i kar pei iLsoč romarjev iz vse Evrope, na prireditvi, ki je sledila, pa jc njihovo ubrano pelje spre mljalo već kol listič slovenskih izseljencev. Niisiopili pred lakim ol>činstvom? »»Sanje,« pravijo danes, ko se ozrcjo nazaj. »Na tem srečanju vsako leto sodeluje en slovenski zbor. Kriteriji, kako jih izberejo, mi niso pcivsem znani, najbrž pa mora /a 10 obstojali prava kombinacija priporočil in interesov.« meni Ivan SevSek. organizacijski vodja zbora. »Predlani smo na-
siopiiii pri Sltweneihv Berlinu, ťlanek o l.em je izšel v izselje-niSkem časopisu Slovenija. Organizator lokralnega sreč-
proti njim, prav čutila njih^jvo tankočutno pifilušanje indoí^iv-Ijanje pesmi 1er sol/e. ki so tekle.« je povedala 7borovodkinja
nilvi Svobode domov. Sporočil je, da se pri njem ustavljajo Slovenci in pripovedujejo, kako lepo je bilo in kako navdušeni so.
anja, parer Koliert Podnoršek.
ki nas je poznal ze od prej preko sorcxistvcnih vezi / na^o pevko, je videl ta članek in n'ds povabil. Mi smo vabilo z veseljem sprejeli.«
Slovence na tujem najbolj raz-vc.seli lepa domača pe.sem. zalo so sc jim tudi predstavili s lakim programtîm. »Ko smo peli slovenske domoljubne pesmi, sem, čeprav sem imela hrbet obrnjen
Anka Verdnik—Ja/I>ec. »Naslt^ v mcigočni banični cerkvi je bil 7« zbor nekaj božanskep, č-cpravje bilo kar icřko uskladili crganista in zbor, ker se nismo videli Pomagali smo si s kamerami.« Da so med skwenski-mi izseljencissvojim nastopom pustih globok viLs, je potrdil klic slovenskega generalnega konzula v Švici, maltcjvkega viteza Jožetu Ciraja, nekaj dni po vr-
Svaboda v Švici.
V soboto se je zbor udeležil tr-giilve v Ormožu, To je nekaj, kii-mor gredo vsako lelo s prav p^v scbnim veseljem. Zdaj pa sc ře pripravljajo na nove nastope, medobčinsko revijo v C'clju, k'sl novoletnih koncertov z vrhniškim orkcsirom in zborom Mavrica ter revijo v Maribcjru.
■ MUena Krstič • Ptaninc
29. Srečanje mladih pevcev v Esslingenu
Neopisljivi akordi, solze v očeh zdomcev...
MeMPZ Šolskega centra Ve-leT\je seje v sokM>t<» vrnil s Iradi-ci(»nalne^a gostovanja pri pevcih gimnazije Theodor Heuss v ICssUn^enu. Slavnostni koncert - že 29. po vrsti -je tokrat potekal v nekoliko manjši, a zato nabito polni dvorani v primesi« jo Esslinuena. .saj mestna dvo-ntna (naša tepili spominov pol* KI »Stadthalie«) ne opniv^ja več svoje vloge (i/bran je projekt /a nov konuresno-kulrtirni center, ki ho stal n:i tem mestu p» rušenju dvorane).
Našo pcvci so sc kol vedno predstavili s skrbno izbranim programom, tako za zahtevne posluša I cc, ki pričakujejo izdelane i me rp relacije sodobnih in klasičnih evropskih in ludi slovenskih skladaicljev (Mlškinisa, M. de Talla. A. KumarjH .,.), kol ludiza ljubitelje priredbsloven-skih narodnih. 'Lem posebej radi prisluhnejo naši g^wlitelji in ludi nekaj na^ih zdomcev, ki se konccrla vsako drugo Ido z veseljem udeležijo.
Leiošnji sprejem pevcev pri mestnih oblasteh je bil Sc p<'wclîej prisrčen. Gmpa Fahrion, ki je na mest ni občini pristojna za sodelovanje s partnerskimi mesti, je pcwebej predstavila pomen druženja mladih iz različnih dežel za prihodnost Evrope in i^sebnosi-ni razvojposameznikavduhu tolerance, spoznavanja in sprejemanja drugih in drugačnih. S takšno poslanico namje/ai^clc-
la, da bise partnerska mesta ponovno zavedla lega pomena, oživila sodelovanje in da bi mladi le svoje izkušnje prenašali v prihodnost in nove rodove.
Cîosiovanje se je v lakšnem
oplike /eiss, kjer smo gledali sk<3zi različne moderne opličnc naprave; zadnja dva dneva pa smo preživeliv mladinskem hotelu blizu mesia Aalen. Tu sla se oba zbora s skupnimi vajami že
lo -v druifenju s pesmijo plesli prijateljstvo med narodi in lako prihodnjim rodovom zagotoviti mir in sožitje v skupnt'sU različnih narodov in kuliur. lakšao vlogo opravljajo naši pevci z od-
vzdu.šju tudi nadaljevalo, (»osti-iclji so nas popeljali na ogled znameniiosii svoje dežele, med drugim ludi največje baročne cerkve v južni Nemčiji v Nercs-heimu, v kateri so pevci z nekaj pesmimi pt>iepšali trenutke naključnim obiskovalcem: obiskali .smo tudi Evropark (za sprostitev po koncertu), v katerem so nekateri preizkušali svoje adrenalinske meje na največjem »vlaku smrti«« v Evropi, pa muzej v Evropi in svetu poznane lovarne
začela pripravljati na jubilejni koncert, ki ho v Šolskem letu 20U.3/ÍÍ4 praznoval .10-lcinico.
Vodsivo Theodor Heuss gimnazije je zelo ponosno na stidelovanje obeh zborov, ki ima v njihovi kroniki najdaljšo iradi-cijo. Ponasni so» da so (in smo) v preteklosti kljubovali vsem političnim» linančnim in drugim si iskam, ki niso mogle preprečil i tega, kar se je v vseh letih rojevalo in prepletalo in zaradi č-esar je lo druženje sploh nasia-
Prijateijstvo
liko že od samega začetka.
Naj bo to njihovo spoznanje ludi sklepna misel iLsiim. ki imajo v rokah Škarje in platno pri nas (in vidijť> takáno gç\clo\'anje le kol finančno breme), v želji, da bi doživeli navdu.§enjc In cvn-cije poslušalcev v dvorani, neštete izrečene česiitkc pevcem in zborovodji, mravljince, ki jih povzročijo neopisljivi akordi, solze v očeh zdomcev...
■

ČETRTEK, 3. oktobra
PETEK, 4. oktobra
SOBOTA, 5. oktobra
NEDEUA, 6. oktobra
PONEDEUEK, 7. oktobra
TOREK, 8. oktobra
SREDA, 9. oktobra
SLOVENIJA 1
06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila, šport, vreme 09.05 Afriške pravljice. 4/10 09.10 Čarovnik 12 Oza, plesna
predsldVd 09,50 Zgodbe iz škdjke 10.20 Oddaja za t)troke 10.40 Atpe, Donava, Jadran 11.10 Mario
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Parada plesa 13.45 Cikcak 14 05 Oddaiaokulhjri 14 .30 Svetovni izzivi 15.00 Osamile nI planet 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 17.00 Enajsta šola 17.30 Kar seješ to žanieš, igrani fi]m
13.00 Dosežla 18.15 Humanisti ka 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Pfviindmgi 21.20 Osmidan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o kj^iigah 23.05 Rdeča poglavja zgodovine, 5/6 00.05 HumdrNSiika 00.35 Osmidan 01.05 Tednik 02.00 F^i In drugi 02.20 MaivTyIerMoore,43.del 02.45 Razmišljajoče morje, rÁzoz. film
SLOVENIJA 2
07-45 Videostrani 08.00 Tv prodaja 06 30 Mostovi 09.05 Dobro iutro 11.20 Vremenska parura ma 15.50 Tv prodata 16.20 Ushuala,8/10 17.05 MaryTyterMoore,43.del
17.35	FVebliskvslekienici,am.(. 19.15 ^deospotnice 20.00 Potprijateljstva.koncerty spomin na 11. septemlwr 22.00 Poslednji dnevi, amer. f. 23.25 Vsencikaledrale, 12/12 00.15 Videospotnice
09.10	Salome, nan.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.55	Med sowaštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Lepo ie bili milijonar, nan.
14.10	Varuhi luke, nan.
15.00	Tv prodaja
15.30	Ljubezen brez greha, nan.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, rtad.
17.20	Močno me objemi, nad,
18.15	Salome, rrad.
19.15	24 ur
20.00	Emirtoživlienje, nad
21.00	Prijatelii. nan.
21.30	Seks v mestu. nan.
22.00	Zahodno kfik^. nan.
22.50	Odpadnik, nan.
23.40	24 ur, ponovitev

kMfiall
4e
02
09.00 Županova torta, gost: Jurii Malovrh, župan občine Šentjur 10.05 Vabimo k ogledu 10,10 Odprta tema 11.10 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladi u^, mlad. oddaja 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.^ Vabimo k ogledu 20.00 Opozooilski pogledi na dogajanja v Mû Velenje, kontakîna oddata, gost: Franc Sever 21.00 Regionalne novice 21.05 Vplivregij, dok. oddaja 21,25 Vabimo k ogledu 21.30 Beli planino, zab. glasbena
odd.S.TVmreřa 22.45 Regionalne novice 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila, šport, vreme 09.05 Potujoči škrat 09.25 Karseieštožanješ,igrani nim
06.45 Enaistašola
10.15 Oddaja za otroke
10.30 Duhovni utrip
10.50 Humanistika
11.20 Dosežki
11.40 Prviindrugi
12.00 Wic divjine. 3/13
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Videostrani
13.35 SlovencivAvstraliji. 3, del
14.25 Osmidar>
14.55 Vsakdan|ik m praznik
15.55 Mostovi
1S.30 Poročila, šport, vreme
17.00 Marko, mavrična rfbica,
43. del 17.10 Iz popolne torbe 17.45 National geographic. 20/23 18.35 Deteljica 18.45 Risanka 16.00 Dar>es 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Praksa. 3/22 20.55 Železna doba na slovenskem, dokum. oddaja 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Sedem dni. 18/22 00.45 Natiorul geographic, 20/23 01.40 MaryTvlerMoore,44.del 02.05 Gluhi smodnik, bosanski
nim 04.10 Šport
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tv prodna 08.30 Mostovi 09.05 Ddjro jutro 11.05 Vremenska panor^a 15.55 Tv prodna 16.25 Hotel k/alja Davida.
dokum. oddaja 17.15 Mary Tyler Moore, nan, 17.45 Sopotnik, slov.nemški f, 16.15 Videospotnfce 20.00 Nadčlovek, 2/6 20,55 Trainsspoting. ang. film 22.25 Dušni pastirji. 1/6 22.55 Iz sk}venskih jazz klubov 23.35 Videospotnice
06.10	Salome, nan.
10.00	Moćno me objemi, nan.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha
12.40	Tvprodaia
13.10	Emino življenje, nad.
14.10	Varuhi luke, nan.
15.00	TVprodaia
1S.30	Ljubezen brez greha, nad.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Patriot, amer. Rim
21 45	Kameleon, nan,
22.40	Odpadnik, nan.
23.30	24 ur
27 4«
09.00 Dobro jutro, informativno
•razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledi; 10.05 Opozocijski pogledi na dogaianjavMOVelenie, pon., gost; Franc Sever 11.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 VabirTND k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš. otroška konl.
oddaja, 3. TV mreža 19.00 Videostrani 16.55 Vabimo kogledu 20.00 13. Pikin (estival, repor, 20.30 Regionalne novice 20.40 Predstavlja se LESNINA Leveč
20.50 Rože z mojega vrta 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo kogledu 21.30 Otvoritev prireditvene dvorane v KG Rogaška Slatina, posn. prireditve 22.30 Iz oddaje Dobro jutra 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.^	Zgodbe iz školjke
08.30	Arčibald. 14/26
08.40	Male sive celice, kviz
09.30	Ranč pri kraguljčkoví
sedmici, 14/14
10.00	žarko in dragulj, be Ig. film
11.35	Radio aktivnost, 26/26
12.00	Tednik
13.00	PoročHa, šport, vreme
13.15	Študentska ulica, oddaja
za študente
13.45	Mostovi
14.15	Slovenski utrinki
14.45	Mama in policaj, Šved. f.
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Slovenski magazin
17.20	Ozare
17.25	Návrtu
17.50	Legende morja. 7/13
18.20	PatčekDavid, 12/13
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TVdnevnik.šport,vreme
20.00	Onon
21.05	Beli konjiček, 5/6
21.25	Trend
21.50	Smaragdni otok, 2. del
22.20	PoroćUa. šport, vreme
22.55	Pod rušo. 3/13
23.50	Poučevanje gospe Tingle,
amer, film
01.25	Legende morja, 7/13
01.50	Slovenski magazin
02.20	Umori, amer, film
04.05	Šport
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tv prodaja 08.30 Mostovi 09.00 Vremenska panorama 09.25 Murphy Brov^rn, 11/22 09.50 Meč časti. 2/4 10.40 Dobertekvamželi
Renimol iz Indiie 10.55 Velikaotročaja.3/13 11.15 Jasno in glasno 12.05 Mladi filmarji 12.30 Tv prodaja 13.00 Hči Robina Hooda, am. I. 14.25 Družinski izlet. dok. odd. 15.00 Večer popularnih opernih zborov
16.25 Vrnitev v Berlin, dok. oúd. 17.15 Des^ brat, gled. predst, 19.15 Videospotnk:e 20.00 Dosas Que deie en }a Habana, španski film 21.45 Meč časti 3/4 22.45 Sobotna noć 00.45 Videospotnice
. 1 08.00 Tv prodaja 08.30 Mala Kittý, ris.serija 08.55 Mjav! Mjav!,ris.seri|a 09.05 Slonček Benjamin, ris.ser. 09.30 Pujsek Zlalko,ris.serila 09,40 Vrbja vas, ris.serija 10.05 Malinjt dol, ris.serija 10.15 Alica v Čudežni deželi,
risani film 11.10 Mali helikopter, ris,5erija 11.30 Šolska košarkarska liga 12,25 Preverieno 13.15 Bette, nsn. 13.45 Mojaboši, nan. 14.20 Zelenci, kanad, film 16.00 Bolr>išnic3 upanja, nan. 16.50 Gibona VIP-Pivovarna Laško, prenos košarke 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Za vsako ceno, amer, film 00.00 Doc Hollywood, amer. f. OlfO 24 ur. ponovitev

kanali
27
S2
09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 Otvoritev prireditvene dvorane v KC Rogaška Slatina 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Predslavljase Lesnina
Leveč 11.15 Najspotdneva 11.20 Videostrani 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 13-Pikin festival, report. 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1116.VTV magazin 20.30 Pr'Vitofjoti, zabavno
glasbena oddaja 22.00 Sovražnik po krvi, am. f. 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Najspotdneva 2ZA0 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.55 Nedeljska maša, prenos
iz Sežane 11.00 Orjaki 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Predmet poželenja 13.30 Kulinarika 13.45 Kultuma bivanja 14.05 Motoring 14.15 Osamljeni planet 15.05 Nedeljsko oko 15.10 Privlačna nasprotja 15.30 Kisb jabolko 15.55 Šport
16.00 Raymonda im^o vsi rad) 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoktneva 17,00 Glasbeni dvoboj 17.20 Družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.40 Žrebanielota 18.40 flisanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Mano, ned. večerviivo 21.45 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 8alada za demona, grški f. 01.35 Oušni pastirji. 1/6 02.05 Pokvarjena dekleta, 2/10 02.55 Vsakdaniik m pr3znđ(
SLOVENIJA 2
07.30	Vremenska panorama
08.00	Tv prodaja
08.30	Vremenska panorama
10.50	Rad imam Lucy, 93. del
11.15	Bogataš in revež, 1/12
11.55	Gregoriianski koral
12.30	Tvprodaia
13.00	Čudoviti svet glasbil
13.55	Lažje je premalo, ital. film
15.30	Kjer so ognjišča ugasnila.
dokum. film
16.30	Motociklizem za vn Pacifika, posnetek
18.15	Êvrogol
19.15	Videospotnice
20.00	Ushuaia,9/10
20.55	Murphy Brown, 12/22
21.20	Homo Turisticus
21.40	Pokvarjena dekleta, 2/10
22.30	Kurt sloos, port, koreografa
23.30	Zelena miza, balet
00.05	Videospotnice
08.00 Tv prodaja 08.30 Skinček Benjamin, ris.ser. 08.55 Vrbja vas, ris.serija 09.20 Mjav, Miav, ns serija 09.30 Malinjidol, ns.seriia 09.40 Mala Kitty, ris.seriia 10.05 Pujsek Zlatko.ris.senja 10.15 Peter Pan, risani film 11,10 Mali helikopter, ris. serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Pol v Kalifornijo, nan. 13.15 Bette, nan. 13.45 M(^ab05!,nan. 14.15 Oerbi, kanad, film 15.50 Bolnišnica upanja, nan. 16.40 Močno zdravilo, nan. 17.30 Otroški jok, amer, film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je bili milijonar 21.30 športna scena 22.25 Maccabi-Union
Olimpija, posn. košarke 00.10 24 ur
<53>
kanali
sd
09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1115. VTV magazin 10.50 Špoftni torek 11.05 Iz olimpiisldh krogov 11.10 Športni gost, gos^e: RK Prevent
11.40 13.Pikinfe^ival,report. 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Dober večer, gospa predsednica, gostja: Mariia Vrtačnik, preds. Elkroia Mozirie 13.15 Iz sred. odd. Dobro jutro 14.20 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 1116. VTV magazin 18.35 Iz pet. oddaie Dobro jcitro 19.25 Županova torta, gost: Jurij Malovrti, župan občine Šentjur 20.25 Predstavlja se Lesnina Leveč
20.55 Opozcijski pogledi na dogaiar^a v MG Velenje, gost: Franc Sever 21.55 Vabimokogledu 22.00 Odboika, posn. tekme Šoštani Topolšica : Astec Triglav Kranj 23.15 Videostrani
SLOVENIJA 1		i SLOVENIJA 1	
06.30	utrip	i 06.25	Kultuma kronika
06.45	Zrcalo tedna	i 06,30	Odmevi
07.00	Dobro jutro	: 07.00	Dobro iutro
09.05	Iz popotne tort»	i 09.05	Radovedni Taček
09.20	fvlariuD, mavrična ribica,	[ 09.20	Otok živali, 9/13
	43. dei	i 09.45	Fliper in Lopatka, 1/26
09.35	Polom, 2/7	j 10.10	Študentska t^ica
10.10	Orjaki, 4/6	? 10.40	Volia najde pol
10.35	Na vrtu	1 11.30	Obzorja duha
11.00	Tistega lepega	1 12.00	Manatea, 9/13
	popoldr^eva	i 13.00	Poročila, šport, vreme
13.00	Poročila, šport, vreme	1 13.25	Liudje m zemlja
13.15	Tistega lepega	1 14.15	Siiaj železa, dokum.
	popoklneva		oddaja
15.30	Legende morja, dokum.	i 14.45	Polnočni klub
	tlim	j 15.55	Prisluhnimo tišini
15.55	Dober dan. Koroška	1 16.30	Poročila, šport, vreme
16.30	Poročila, šport, vreme	i 16.50	Slovenske izštevanke
16.50	Radovedni Taček	i 16.55	Zlatko Zakladko
17.05	Otok živali, 9/n	1 17.10	Kniiga mene briga
17.45	Volia najde pot	j 17.40	Zgodba o možganih, 1/6
18.40	Risanka	1 18.30	Zakladi sveta. 7/26
19.00	Danes	i 18.45	Risanka
19.05	Vaš krai	Í 19.00	Danes
19.30	TV dnevnik, šport, vreme	f 19.05	Vaš kraj
20.00	Manatea, 9/13	i 19.30	TVdnevnik. šport.vreme
20.55	Gospodarski izzivi	\ 20.00	Totalna revoluciia.
21.25	Umetrir rai		dokum. meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme	[ 21.00	Aktualno
22.50	Knjiga mene briga	i 22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Ceri(ve ali sekte	Í 22.50	Motovun
00.00	Volja najde pot	i 23.20	A day in life, kanad.
00.55	Umetni rai		drama
01.50	Mary Tyler Moore, 45. del	i 01.05	Zgodba o možganih, 1/6
02.55	Studk) city	1 02.00	Zakladi sveta, 7/26
03.50	Končnkia	j 02.15	Totalna revoluciia.
SLOVENIJA 2			dokumentarec meseca
07.30	Vremenska panogama
08.00	Tvfïodaja
08.30	Sk^venskí utrinki
09.05	Dobro iutro
11.05	Vremenska panorama
13.55	Tv prodaja
14.25	Nadčlovek, 2/6
15.10	Sobotnanoč
17.15	Mary Tyler Moore. 45. del
17.45	Dobertekvamželi Rosario (2 Argentine
18.00	Vel^otročaia.4/13
18.25	Štafeta mladosti
19.15	Videospotnice
20.00	Studk)cňy
21.00	Končnica
22.00	Ključar božjega groba,
dokum. oddaja
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Videospotnice
SLOVENIJA 2
08.00 Tvprodaia 08.30 Dober dan Koroška 09.05 Dobro jutro 13.50 Tvprodaia 14.35 Studio city 15.30 Končnica 16.30 l^ary Tyler Moore. 46. del 17.00 SP v kolesarstvu, krorvometer do 23 let. posnetek 18.00 Skrinjica želja, nemški film
19.30 Videospotnice 20.00 Dvanajsta noč ali kar
hočete, amer, film 21.40 Pesniška liga, amer, film 23.20 Videospotnice
09.10	Sak^me, nan.
10.00	Močno me objemi, nan.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Športna scena
14.10	Varuhi luke. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen brez greha. nad.
16.25	Med sovraštvom in
liubeznijo, r^ad.
17.20	Moćno me obiemi, nad.
18.15	Salome,nad.
19.15	24 ur
20.00	Podenođreho. nad.
21.00	Sedma nebesa, nan.
22.00	Raztresena Ally. nan.
22.55	Odpadnik, nad.
23.45	24 ur, ponovitev
©
kanali
27 4«
92
09.00 Dobro jutro, infonnativno
' razvedrilna oddaia 10.00 Vabimokogledu 10.05 l116.VTVmagazin,reg.
informativni program 10.35 CkJboika. posn. tekme. Šoštanj Topolšica Astec Triglav Kranj 11.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Košarka, posnetektekme. Gibona VIP. Pivovarna Laško 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimokogledu 20.00 Županova torta, gost: Martin Mikolič, župan občine Rogatec 21.00 Regionalne novice 21.05 Rokomet, posnetek tekme. Prevent Skivenj Gradec: Rudar Trbovlje 22.20 Vabimokogledu 22.25 Nogomet, posn. tekme.
ERA Šmartno : Koper SL 23.55 Najspotdneva
y
09.10	Salome, nad.
10.00	fyloôno me objemi, nad.
10Í5	Meij sovraštvom in
liubezniio, nad.
11.50	Liubezen brez greha, nad
12.40	TV prodaja
13,10	Pod eno streho, nan
14.05	Varuhi luke, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen brez greha, nad
16.25	Med sovraštvom in
liubezniio. nad.
17.20	fvtočno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverieno
21.00	f^aiyínTim. amer film
22.40	Odpadnik, nan.
23.30	24 ur, ponovitev
kanali
a?
98
09.00 Košarka, posnetektekme, Cibor^a\^P: Pivovarna Laško 10.35 Vabimokogledu 1040 Županova torta, gost; Martin Mikolič. župan občine Rogatec 11.40 Najspotdneva 11.45 Rokomel, posnetek tekme, Preveit Slovenj Gradec: Rudar Trbovlje 14.00 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Nogomet, posnetek tekme, ERA Šmartno ; Koper SL 19.50 Najspotdneva 1955 Vabimokogledu 20.00 1117. VTV magazin, regionalni-informativni program 20.20 Športni torek, športna
intormaHvna oddaja 20.35 Iz olimpiiskih krogov 20.40 športni gost, kontaktna
oddaia, gostje; NK Rudar 21.30 Vivaturistica 22.00 Islamv Rritaniji-1.del
dokumentamega filma 22.30 Najspotdneva 22.35 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Oobrojufro
09.05	Slovenske izštevanke
09.05	Babar,1^13
09.30	Zlatko Zakladko
09.50	Oddaja za otroke
10.05	Knjiga mene briga
10.20	Sijaj železa, dokum.
oddaia
10.50	Zakladi sv^a, 7/26
11.05	Zgodba o možganih
11.55	National geographic. 20/23
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Orion
14.15	Totalna revolucija.
dokum, meseca
15.05	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, špcfft, vreme
16.50	Male &ve celice, kviz
17.55	Bratranci, 2/3
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19,30	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Veliki kanjon, amer, film
22.20	Odmevi, šport, vreme
23.15	Slovenski trobilni kvintet
23.25	Z umetniki...
SLOVENIJA 2
08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 Tv prodaja 15.50 Tvprodaia 16.20 Gregorijanski Koral 16.50 Homo Turfsticus 17.15 Mary Tyler Moore. 47. del
17.45 Princ Valiant, amer. Iilm 19.15 Videospotnice 20.00 Cossi fan totte. opera 23.05 Lawrence Kasdan 00.05 Veter, nemičb Iilm 01.25 Videospotnice
09.10	Salome, nad.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.55	Med sovraštvom In
ljubezniio, nad.
11.50	Ljubezen brez greha, nad,
12.40	Tvprodaia
13.15	Preverjeno
14.05	Varuhi luke, nan.
15.00	Tv prodaja
15.30	Ljubezen brez greha, nan.
16.25	Med sovraštvom In
ljubezniio, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Sak)me, nad
19.15	24 ur
20.00	8rez pristanka, amer. Iilm
21.40	Newyorška policija, nan,
22.30	Odpadnik, nan.
23.20	24 ur. ponovitev
kanali
27
92
09.00 Dobro jutro, inlormativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Športni gost. gostje v
studiu: NK Rudar 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18,10 Regionalne novice 18.15 V mojem ko^u je pa mavrica, otoška oddaja, 3. TV mreta 18.45 Najspotdneva 18.50 1117. VTV magazin.
ponovitev 19.10 športni torek, ponovitev 19.25 Iz olimpijskih krogov 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19,50 Vabimokogledu 19.55 25 let okteta LESNA.
posnetek koncerta 21.30 Odprta tema. 3. TV mrela 22.30 Regionalne novice 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vatómo k ogledu 23.30 Videostrani
3. oktobra 2002
«"áíilíí
MODROBIÊLA KRONIKA
15
Začetek so/enja domnevnemu naročniku za umor Matiaza Volka
Je naročnik umora plačal morilca s pokojnikovim denarjem?
Na Okro/iiem sodisču v Celju se je v torek /učelu sojenje 24-lelneniu (irej^orju Rri-tovšku i/. Tt>p<ilšice, ki je obložen. daje marcu leto.s 22-lel-nemii Nenudii Miroviču plaàil 31H) evrov za umor 25*]etneua MaljHŽH Volk» in mu ia priskrbel morilsko orožje. Pokoj-nefiu Vollu) je 19. marcu zgodaj /julTdj na osamljenem mestu bli/u sramo2:ne Jame v Ljubljani naSla naključna sprebajalka. Kriminalisti so pri njem našU rokovnik, v (ta-terem je Volk Imel /.apisane dol/nike« med ryími pa je / 12 liso^ evri Še posebej i/stopal obtoženi Britovi k.
Matjaž Volk in Gre&or Bri-tovšek naj hi se spoznala pred nťkaj leii, družil pa ju jc predvsem interes za uvoz, nakup in prodaj<> rabljenih avtomobilov višjega cenovnega razreda. Oba sla bila bre/p\>se[na: Bri-
U)Vj§ckje oličasno nastopal kiil slačifanl in delal v neki avto-mehanični delavnici, Volk pa je bil prcccj iznajdljiv in se je ukvarjal z vsem mogt)iim, tudi zglasbo. V zaCctku Ictašnjc-ga leta jc Britov^-k, lojc ludi priznal na sodišču. zasluliK da lahko od Volka izmami veliko denarja pod prelvezo, da mu bo iz Nemčije uvozil dva avtomobila. Volk mu je izroCil 12 tistv; evrov za plačilo obeh avtomobilov, lu pa so se začele napelasli v njunem odnosu.
Brilovšck ludi po več lednih avtomobilov Volku šc ni dosia-vil. ta po jc nazadnje /ahlcval denar nazaj- Ker jc BritovSck v tem Času že porabil okoli dva tisoč evrov Volkovega denarja, je - po mnenju tožilstva -skoval peklenski načrt, s katerim si je obetal, da bo zadržal Volkov denar in se obenem šc znebil upnika. V lorek je Bri-
lovšek na sodišču irdil, da naj bi mu Volk grozil s llzično silo, če ne bo vrnil denarja, Dri-tovSek pa sc jc menda usiraSil in ludi sam poiskal nekoga, ki bi bil pripravljen Volku pokazali, da se ludi z njim ne gre igrali. V Celju jespoznal 22-lel-nega Nenada Miroviča. ki naj bi zanj opravil umazan posel zastraševanja, ki se je po Bri-lovškovih besedah brez njegove vednosti sprevigel v brutalen umor.
Volk je vzačelku marca Bri-tov.^ku ponudil sodelovanjev donosnem paslu, s katerim bi lahko povrnil vt^ dolg in šc dobro zaslužil- Šlo naj bi za preprodajo vcčje količine zlata, tu pa je po mnenju okrožne državne tožilke Ulijane Dolžan Brilovšck zaslutil svojo priložnost. Tistega večera, ko bi moral z Volkom v Ljubljano, seje izgovoril in mu ponudil, da bo
z njim šel njegov prijatelj, še prej pa mu je plačal 300 evrov in priskrbel piSlolo z naboji. Volk Jc v ('clju s seboj v avto vzel svojega bodtJčcga morilca, ki ga ni videl še nikoli v življenju. med vožnjo proti Ljubljani pa je šc poklical BritovSka in mu dejal, da sta se s »kole-gi'im« našla in da je v.se v redu. Tleloverjetnojecelo,daje Bri-tovšek plačal umor Miroviču z denaijem pokojnega Maljaža Volka.
Medtem ko naj bi Brilov.šek o tem, daje osumljen napeljevanja k umoru i/vcdel iz medijev, sc jc za domnevnim mo-rilccm Ncnadom Mirovičem izgubila vsaka sled. Sojenje Gregoiju Britovšku se bo zaradi napeljevanja k umoru in goljufije nadaljevalo 22. in 23. tega meseca, ko ho senat zaslišal nekatere priče.
■ te
V 3 DVA
ZALLC, 24. septembra - V noči na torek jc neznancc vlomil v trafiko 3 DVA na Slandrovem trgu. Odnesel je večjo količino cigaret različnih znamk, mobi kartic, .srečk in manjšo vsoto denarja, vse skupaj vredno 500.001) tolarjev.
Vrata bo menjal
ZALBC, 24. septembra - Med 16. in 17. uro je neznancc iz odprtega skladiščnega prostora trgovine Slovenijalesv Medlogu odtujil nova rolo garažna vrata, opremljena z motornim mehanizmom, vredna okoli 300.000 tolarjev.
Kdo Je odpeljal »Jugeca«?
VELKNjK, 25. septembra - Med 7.30 in 15. uro jc bil na Ster-benkovi odtujen osebni avlojugo45, bele barve, letnik 1990, registrskih oznak CE 57-59C. Lastnik B. P-jc oškodovan za 120.000 tolarjev.
Spolzka cesta kriva za nesrečo
ŽALEC,25.septembra -PrcjŠnjosredo,ob 10.10, scjcpriDre.šin-jj vasi pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje poškodovala.
Z^-Ietna B. R. iz Liboj jc vozila osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Petrovč proti Celju. V daljši pregledni ravnini, je pred njo v isti smeri vozil osebni avto 49-letni M. H. iz Knezdola. Pri vrtnarstvu je zavijal levo. Zaradi na^^roii vi:)zcčih vozil je na vozišču ustavil Voznica, ki je vozila za njim, je na mokrem in spolzkem vozišču začela zavirali, kljub temu pa je s prednjim delom svojega vozila trčila v zadnji del osebnega avtomobila, ki je zavijal levo. V trčenju se je voznica huje pijškodovala.
Spregledal voznika
ŠOŠTANJ, 27. septembra - V petek, ob 19.55, seje 21-letni B. C. iz okolice Velenja z osebnim avtomobilom pripeljal po ulici Ive Lole RibarjavSoŠtanju. V križišču z reponalno cesto je zavijal levo priti Velenju, pri tem pa spregledal voznika osebnega avtomobila, 20-let nega E. A. iz Velenja, ki seje v tistem pripeljal iz velenjske smeri. V stase oba voznika lažje poškodovala, sopotnik S. R iz Velenja pa hudo.
Trčila v nasip
VTNSK.A (iORA, 29. septembra - V nedeljo ob 5.25, je 6(Meina S» iz Velenja vozila osebni avto po glavni cesti iz smeri Velike Pi-re.šicc proli Velenju. Pri vožnji skozi blag levi ovinek je zapeljala desno izven vozišča in trčila v nasip. Pri tem je utrpela lažje telesne poškodbe, sopotnik v njenem vozilu, 62-lelni L. S., pr4iv tako iz Velenja, pa se je v nesreči hudo poškodoval.
Poškodovan motorist
MARtlA REKA. 29. septembra - V nedeljo ob 14.5(1 seje pri na-.selju Marija Reka zgodila hujša prometna nesreča. 23-letni M. Ž. je vozil motorno kolo po glavni cesti iz .^meri Prebolda proti Trbovljam. V levem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. Pri tem sc jc hudo poškodoval.
Pri Čepljah umrl voznik
ZALEC, 29. septembra - V nedeljo okoli 14.20, seje na regionalni cesti pri naseUu Ceplje zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala Živyenje 43-]t!tnega PK.
Vozil je osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Prekopi. V dolgem levem ovinku je zapeljal na bankino, po nekaj metrih na varovalno <"»grajo, posledica česar je bila, da Jc vozilo začelo zanašali in prevračati po vozišču- Pri prevračanju jc voznik utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju umrl.
Ukradel motorno kolo
MOZIRJE, 29. septembra - Med 26. in 29- -septembrom jc neznanec na Prihovi vlomil v gospodarsko poslopje in odpeljal v neznano neregistrirano motorno kolo cross, izvedbe honda, čmo-be-lo-rdeče barve. V. H. je oškodovan za 500.000 tolarjev.
Gorelo v Stopnlku
ŽALEC, 29. septembra - Okoli 7.45 jc prišlo do požara na pcčeh za centralno napeljavo v kurilnici stanovanjske hiše v kraju Stop-nik, Ogenj je lastnik.!. B. pogasil sam, kljub temu pa je nastalo za okoli 70i).000 tolarjev gmotne Škode. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi grelca.
Laserski merilec hitrosti spet pri policistih
Kritične in črne točke
VELENJE-Velikokrat poročamo o tem, K|e in kdaj Im-do policisti z radarji usmeqa-(i promet. Obič^no rečemo, da bodo radarske ktmin»ie pote* kale na najbolj kritičnih odsekih ceftt. Katere pa so to na območju Policijske p4»htaje Velenje?
Gotovo je najbolj kritična glavna cesta 1. reda, Gi-4, od-.sek 1261 (izven naselja Velenje proti Celju), izven naselja Velenje, v naselju Velenja pajc to Šaleška ccsta- Hitrost na pr-
vi jc omejena na 90 km/h, na drugi na 50 km/h. Na prvi hi-trast merijo z radarjem M F6, na drugi ob tem ludi z laserskim merilnikom hitrosti. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč na prvem odseku ceste so hitrost, varnastna razdalja in vožnja po levi, na drugi pa tudi izsiljevanje.
Na glavni cesti Í. reda, 01-4, so se v letih 1^97-2001 zgodile 3 prometne nesreče s smrtnim izidom, 34.s hudimi iclc-.snimi poškodbami udeležen-
cev, z lažjimi poškodbami ude-Icžcnccv pa se je pripetilo 73 prometnih nc.srcč. Policisti to cesto »vodijo« kol zelo nevarno, zato ob njej iz preventivnih razlogov večkrat opravljajo meritve hitrosti.
Sledi regionalna cesta II- reda, R 426. Izven naselja Loko-vica, kjer je hitrost omejenji na 60 km/h. Merilve hitrosti na tem odseku se v glavnem opravljajo z radarjem M F6, Najpog(»icjši v/roki nesreč na tem odseku so hitrost in v(3žnja
po levi,
Med nevarnejše odseke sodi ludi regionalna ccsta IJ. redii, Kidričeva v Velenju. Omejitev hitrosti na njej znaša 50 km/h. Na lej cesti se pogosto dogajajo prometne nesreče z materialno škodo in telesnimi poškodbami.
Zato policisti najpogosteje uporabljajo radaije prav na teh cestah, čeprav jih ludi drugod, vendar ne v takem obsegu kot na teh.
Sestal se Je Sosvet za Izboljšanje varnosti občanov
Igrišča ob šolah opremiti s kamerami!
VELIXJE.23. st^temhra-Na seji Sos'vetik /a izboljšanje varnosti oličanov, vodi ga Bojan Kontič, prvi p<» počitnicah, je komandir n^licyske postaje Velenje Bo/ldar Pe/devšek. predstavil dit^ijanje na iHKlnaJu kriminalitete, javnega reda in miru ter prometa v času do 17. avgusta letos in jih primerjal z enakim lanskim oi)-dobjem.
Policisti so letos zabeležili 1.158 kaznivih dcjatij, 2 odstotka več kot lani v istem obdobju- Pri tem opažajo prccej.^en porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Obravnavali so 69y kršitev javnega reda in miru (lani 758) in 385 prometnih nesreč (lani 443). Nc^bena sc, k sreči, ni končala s smrtnim izidom.
Velik problem predstavljajo droge, je poudaril direktor Polici-j.skc uprave Celje, Edvard Mlačnik pri čemer tudi Velenje ni izvzeto. Pri tem poudaril, da se lahko policija ukvarja z že nastalimi problemi, za preprečitev in preventivo, pa so pristojni in odgovorni drugi. Pritrdila mu je mag, Jelka Fužir, direktorica Centra za scicialno delo Velenje in pri tem posebej izpostavila vlogo staršev, î^upan Srečko Meh je povedal, da bodo v mestni občini v prihodnje zagotovili nakup kamer, s katerimi bodo opremili igrišča osnovnih in srednjih šol ter na tak način skušali od tam pregnati razpcčevalce drog. Več sredstev so menili, pa bi mt>rali zagotoviti ludi društvom, .športnim, kulturnim in dnigim, da bi lahko vanje prilepila čimveč otrok in jih tako »spravili s ceste.«. Letos je mestna občina že opravila korak v to smer, ko so igrišča čez poletje odprli in jih va rovah.
Sosvet je na tokratni -scji obravnaval ludi pritožbo stanovalcev Kidričeve, Stritarjeve in Kersnikove zaradi preglasnega predvajanja gla-sbe v Rudnik Puhu. ki sedaj deluje kot Društvo dobrih prijaieljcv. )^Občina pri tem dosti pristojncKti nima, inšpekcija jc opravila nizgovor z lastnico, kije obljubila, da sc bo stanje izboljšalo, vendar se dcslej Šc ni. Redarji, ki me vikendom nadzirajo kaj se dogaja, pa ugotavljajo, daje slišati hrup tja do iretje aH četrte ure zjutraj. Sosvet bo paskušal poiskati primerno rešitev,« so med drugim zapisali v službi za stike z javnostmi, od koder smo dobili poročilo s seje.
■ mkp
Mesec oktober - mesec požarne varnosti
Brezplačni pregledi ročnih gasilnih aparatov
Tudi letašnji oktober bo v šaleški dolini mineval v znamenju mei>cca požarne varnosti. Poleg številnih preventivnih akcij in vaj, ki sijih boste lahko ogledali prav vsi, bodo v vseh prostovoljnih gasilskih društvih v Dolini pripravili brezplačne prevede ročnih gasilnih aparatov. Organizatorji pregledov so posamezna društva, izvajali pa jih bodo člani PGD Velenje, poklicne gasilske enote.
Povejmo, kdaj in kje vas pričakujejo gasilci. Če želite preveriti varnost in uporabnost vašega gasilnega aparata. PCD B«vîe
Sobota, 5. 10. od 14. do 15.30 ure. PCD Safek »Sobola, 5.10. od 16. do 17. ure. PCD Lokovica
Nedelja, 6. HI. od 8. do 9.30 ure. PCD Utuš
Nedelja. 6.10. od 10. do 1130 ure. PCD Pesi«
Nedelja, od 12. do 13.30 ure. PCD Skde
Sobota, 12. oktobra od 8. do 10. ure PCD Vinska Gora Sobota, 12. 10. od 10.30 do 12. ure PCD Cab«ri(e
Nedelja, 13.10. od8 do 10. ure PCD Šmorhio ob Poki
Nedelja. 13.10. od 10.30 do 12.15 ure PCD Padta vos
Nedelja, 13. 10. od 12.30 do 13.30 ure PCD Topol si(o
Nedelja, 20.11). od 8, do 10. ure pri gasilskem domu in od 10.30 do 12. ure pri gostiSču »Vida« v/avodnjah. PCD Šoštanj
Nedelja, 20. 10, od 12..30 do 13..^0 ure PCD Šeitfiij
Nedelja, 27.10. od 8. do 10.30 ure PCD Andraž Nedelja, 27.10. od 11. do 13. ure

m Rudar
Oboji upali na zmago
(ihem smti upali na ^maui). Z miili) več/hm-nosti pred domaî^im vraUirJem bt jo lahko tudi do* sc^^li. Kljub (emu nem /^idovoljc-n, »iijjc (o n»^» pr-va tiK'kii v iam prvcnsh u v gostch in bo pot<»v<) ve-likii spodbuda mojim ^ralccm v naclaljev2)nju«^ s<> bile t>cscdygt)Muj<îûiga Ircncrja Milana Knblvnter-ja, trenerja Mure na novinarski konlcrcnci po ick-mi-
Tudi velenjski ircner Marjan Marjanović in Rudarjevi navijaři síí pri^íaktwalj zmagfi. OCiinc^ pa se domaći nogometaši niso povsem *'pohrali'' po pO' razu v Šaleškem tlerhiju v prejšnjem krogu, kar je ptMrdil tudi Ircncr:
**Tvkma jc biUi na pi)pre^ni ravni. V naAi i^riscje úuHIa doJoćcoa /iidr^^nosl oxiroma krO« /aradi àc» sar ni slekla, kot sem Vsvkiikor so bili {«kdal-ci príknijsani, golovo so pričakovali već. I'o porazu /. Cni smo sv sku^li dvi^niH. Pii prvem delu smo resda vodili, (oda očitno se v Smurtnem nismo vc-liko naučili. ^ V4'dnoje bila pri nekaterih prisotna nedi.sci]>litia v i)>ri. po.sclwj pri pokrivanju ob pro* kinitvah; posicdica jeNI tudi l/enaCujovi Mu-rin tódetek."
Sicer pa je bil zaictek za domače obetaven, saj je Smon že vlrelji minuli z utiarcem í^oge p<^d prcCnik ogTc i gostujočega vratarja ISoionjica, v dcsei minul zaicm pa veliko veselje, a îudi zadnje na ickmi. Hi-Irega Smerna so med pn.Klorom po levi strani zaustavili s prekrSkom. Î'-oga je nalo prišla na sredino do Ribiča, ki je na lej tekmi zaigral v obrambni vrsti.
"Potegnil" je nekoliko v desno in se nenadoma odločil za udarec 7 već kol 30 m in mojstrsko zadel. Rudarjevi navijači pa tedaj niirt> slutili, da bo nji-hovo edino veselje na tekmi in da g»! bodo gc'^stje na ziičetku drugega polčasa skazili. Murini nogometaši so p(Wiajali vse nevarnejši, vse bolj prevzemali pobudo. Veliko priložnost prvega polčasa je zapravil Zcmljič, koje pi^ kotu sikwiio udaril žogti z L^avo / nekaj mclrov, toda vratar Sribar je je čudežno odbil v novi kol. Kar nekdanji Rudarjev igralec nisto-rilob koncu prvega dela. jev 13. minuti drugega. Domači so zncjva pturdili. da so tanki ol> prekinilvali. Z leve sirani je izvedel kot Romero. Denis /JUivce jc pt>daljŠal?ogoproti drugi vralnici,kjerjojc zro-ba poimetr.skega prcxMora /emljič ?. lepim udarcem poslal v mrežo ter izenaíil. Rudarji v nadaljevanju igrali slaMe. kot v prvem delu. na njihovo srečo pa mura^i 5e zdaleč ni«i bilo rako ra^r^i^loženi, kol teden p^>prcj.
Rudar-Mura 1 M (1 sO)
Velenje, Sladit>n ob jezeru, gledalcev 5ÍK), glavni sc^dnik Peler Sart (Prevaije): strelca: 1:0-Ribič (13), 1:1 -/emljič {53). Rudar: Srihra, iOimber«.wic. Jeseničnik. Ribic, Smon, DediO. Ibrahimovič (od 51. Alem Muja-kovtč), SpasojeviC, Hojnik (od od Amel Mu-jakovič), Mujanovič (od 77. ŠiŠiČ), Arlič.
KK Elektra
Le v drugi četrtini
K^isarkarji Elektre so v prvem kfi^ I. A lige ncwega prvenstva (pričakovani)) i^jubili ženim glavnih favoritov Cicoplinom Slovanom (78 : 88). Čeprav želje pred tekmo niso bile velike, so Šoš-lanjčani zapuviili Ljubljano z grenkim priokusom. Le v drugi četrtini so igrali odlično in nevarno zapreiili domačinom.
MiloS Sagadin, trener EleiLtre, kljub nizkim pričakovanjem pred lekmo. po njej ni skrival neza^lo-voljstva zaradi zapravljene priložnosti: "Po pričakovanju smo naleteli na močnega nasprotnika. Po /ačelni nervozi smo ui^o-tovili.tla je nasprotnik ranljiv, tak da sm<i liili sprelnejsi in ob polàtsu celo vodili sredi Ljubljane. V tretji četrtini smi» presenel« Ijivo popustili in nare<lili precej y4ičelniških napak. 'L lastnimi slabostmi smi» nasprotniku dovolili, da sije priigral previsoko pred-
V naslednjem krogu ho Elektra prostd, nalo pa hov domači dvorani gastila Triglav,
Mladi kt^rkarji Olektre so odigrali iri tekme. Vsobotoso kadeti v gosteh izgubili proti ('elj-skim vitezom s 66:77. Nedelja je biia bolj uspeiina. Pionirji so si na domačem terenu priigrali z/nago pnMi PMD Branik z H2 : 73. ravno tako mladinci, ki so bili uspeSncjSi ki« njihov nasprotnik EraVelenjes 112:67. Najvvč košev (51 ) je dosegel Nik Ivanovic.
■ T/âSâ Rehar
Míhš Sagadfn, trener Etek' tre (Mo: vos)
n<ist.V zaključku tekme nato nismo uspeli iztržili več kot časten piiraz."
Cîeoplin Slovan : li^lcklra Šoštanj X8 : 7X (65 ; 51, 3X : 41). 22 :15)
Oektra: Ćustič l6{5-ft),La. icwič8 (IM). Rupreht 2. Kiwač U (4-6), Tajnik 12 (1-4). Oor^k I (1-2), Nuhanovič 6 (O-I), Belanovič 19(7.11)
Poletno prvenstvo v skokih In nordijski kombinaciji
Peterka in Plevnilc najbolj vesela
v Mislinji je bilo v soboto na tamkajšnji 8 5 »me trski skakid niči (Misllnjčanki) potetm» državno i)rvtinslvo v skokih in nordijski kombinaciji z člane in mladince do 18 let, ki so skrbno pripravili člani tikmkajšnjeua klu* ba. Nastopilo je blizu 90 ickjiio-valccN' iz 15 kluhiw.
Mod najbolj zadovoljnimi sta bila na koncu dvakratni zmagtwa-Icc s\'etovnega pokala Primož Peterka (Triglav Kranj) in 17-lctni domačin Diyan Plevnik. Razlog z-a veselje pa je imel. prav tako Miblinjcaji. (iora/d Robnik.
Peterka je skočil je 92,5 nietm in 87^5 metra, za kar je dobil 2.^) točk. in steni pod\>]gcmčasu i^pei poslal drii^uvni prvak. Na druga mc^lo<itf je uvrstil s poUretjo i<>čko manj Darr^an FraA (Ilirija Feisped) in skokt'MUii 92 in 87.5 metra, tretji jc bií Gana litng 244^ («9 - 87), četr-ti pa na5 najboljSiskakaleev niino-1 i sezoni Rol>ert Kranjec, prav tako ćliin Triglava. V prvi seriji jc skočil kar 94.5 metra, karjc bil najtkiljsi skok prvenstva, vendar je padel.
Nadvse /zadovoljni so bili do-ruaćciu klubu z uvrstitvijo njiho^'c-
ga skakalca (iora^da Robnika. Z 231. Cúékaiiii in skokoma Hfi,5 m in metri« jc pristal na sedmem mestu, Uroš KoíHik (Veienjčan. ki skače za SSK Mislinja, jc bil 25 s m), točkami (90.5. 90). najboljši tekmovaloe velenjskega kluba pa je bil Marko Perse s 30. meMom -t7t,5 ioic (78, 70). To mesto je delil s ^kal^anom vlriglavu Mita» nrmi Živiceni (78,70).
Mislinjčani .«w se veselili tudi odličnih sk(-»kov in teka Plevnika, pa ćeprav sedaj tekmuje /m Kranjiíane. MoačIanijcbil5«.ximi229(84,W). med mladinci je v ^kokib /magul 229 (84,87.5). vnordijskikonïbina-ciji v i^tl kaieg<^rtji prav tako, nwd Člani pa jc bil absolutno drugi prcscncécnjcm tc discipline. Markom Štmlcem Prvt favorit iii edini Slovenec, ki naslopa v A pokalu. Andný Je/ATŠuk (Triglav) je bil zaradi slabih skokov tele Sesti.
LJvi>litve ÍC nekaterih velenjskih (V), mislinj'ikih (M) in Ijubenskih (L) skakalcev, skoki, elanii 12, Pri-nuiž Piki (L9.16. (raiper.Tuvan (iiba L). Ajr^e <')breza (M). .^7. Rok Reberčnik (L). 4.^. Luka Smagaj (V). 44. Igiir Žižek. Nastopiii^je 78 skakalcev.
Mladinci: 4. Ciasper.fuvan (L). 15. Anžc Obreza (M). 116. Rok Re-
berčnik (L). 20. Luka Smagaj. 21. Igor (oba V), 26. Scbiisljan Likar (M). .^2. Klemen Zaje (oba M), ?5. ladič(L).Robert Hrgola (V). 41. Menika Pogladič, 42. Bogdan Stopar (oba M). Nastiv pilo je 42 skakalcev.
Nordijska kombinačka, ćlaiii: B. An?e Obrezii, 11. Sebasljan Likar (oba M), 14. Luka Smagaj (V), 15. Janez Vogjar, 17. Klemen Zaje (vsi M), IR. Robi ilrgota(V), 19. Mo-nika Pogladič, 20, Bi^gdan Stopař (oba M): mladinri: 4. Obrozii, 7. Likar. 10. Smagaj. 11. Vt>glnr. 1.^. Zaje, 14,1 (rgcMa. 15. Pogladić. U>. Sotpar.
PoJutrišnjem na velenjski lepotici
člani in mladinci, hodo v soIkiCo. |)4ijiJtri,îsnjem. na&lopili na selenj-ski skakalnici K>85. s^ bo velenjski sniM^arskoakakalni klob pri-prav tckna> /h pokal Stfisvnye v skív kih in nordijski kombinaciji.
Poskusna serija sc bo začela ob 9.50, finalni tekmi pa ob 11. ari. Kou}binalorci pa se itodo ob 15. uri nacesliod Pksivca proli Gniíki Gi> ri pomerili še v leku z roletji.
■ vos
NK Era Šmartno
Nespameten Balagičev prekršek
h» neiteljski /niaui tloina pnn ti Rudarju Je bile» o/račje prťd drugim sosedskim derhijem v Cťlju ^elo dohro in oplimi» .stično. Smarčani sood^li v Ce« Ije prepričani, da lahko uspejo, vendar se Jim to ni posrečilo in so pregoreli v preveliki ž.elji, a vseeno nisc» m/'^čardli.
Dt>maČini so začeli izredno agresivno in so takoj nakazali, da belijo zmagati, da popravijo slab vtis s prejfvnjih nastopov, /cv 14. minuti .sodomačini povedli. ko so izvedli enega mmv gih napadov, ki ga jc zaključil Dcr.^njak s ,stfolom z glavo in ka/noval napako i>nuirskc^ vratarja Srage. Po icm so imeli tudi napadalci Cre svoje priložncv stl, vendar so bili nenatančni. Prelomni trenutek se je zgodil
v 31). minuli, ko jc dobil Bela-gii rdeči karton zaradi prekroka nad Boršnjakom in fimarčai;j s(5 ostali le 7 IO igralci, kar so dcv macini izkoristili in v 36. minuti dosegli drugi gol.
V	drugem polCasujc Crin Ire-ncr Jare posai na igrii^Ce nove moči. vendar tudi lo ni pomagalo, saj so domačini v 57. minuti preko Ćadikovskega povedli s 3 : O in dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Šmarčani so poi/kusali doseči vsaj čiistni zadetek, toda lokralsopregiKliv preveliki želji; loje pač nogomet.
V	nedelj» čaku nit)sh'o IZre nova velika preizkušnja. V /a-dnjeni krogu prvega dela ho go-slovaUi v Smsirtnem víkIíIiui eki* |)a Si.mobil lige S|K>rt Line Kik
per s pričelkoin (A) 15. uri.
CMC Publikum ; Era Šmartno 3:0(2:0)
Era: Sraga, Delagič, Stancer, Prednik. Ristič, Alibahič (Ro-niih). Kovačič» .lavornik (Repovi), Brmc, risnik (Borštner), SmajloviČ.
■ Janko Gončnik
Borut .Jarc, trener Ere:
"Porazu je botrovala predvsem izključitev niišega hranilca Balayiía, saj potem nismo imeli več pravih pri-bžnosli, do tedaj pa smo igrali zelo dobro, Prav zalo moramo proti Kopru ob podpori naî^ih navijačih spel pokazati pravi obraz."
I2Í1IÍ10. hroga:
SL Koper • Primože 3 r 0. CJorica • Maribor PL (J : 2. CMC Publikum - Hra ímart-no 3 : i), Dravograd - Ljubljana V&V 1 :({V01impiia - R. Koroian 4 : 0, Rudar -Mura 1: 1.
Vrstni red: 1. Koper 23,2. Olimpija 21, 3. Dravograd 15,4. Publikum 14,5. Maribor 14,6. Era 14,7. Rudar 12, 8. Cřorica 11, 9. Primorje 11, JO. Mura 8, 12. Koroian 7.
NK Šoštanj
Tretja zmaga po vrsti
TVelJeli^aš Soi>tanj nadabuje dohre i^re. V solMUoJe gostoval na Ravnah pri novincu v ligi Fu/inarju in po pričakovanju /magal. In to kar s 4:1.
Zadetke sc^ dosegli Kovaćič, I (udarin in Svarc, enega pa je prispeval domači igralec, ki jc po strelu llaliloviča 5:ogo odbil v do-mzùo mre? o.
Po osmem krogu sla na vrhu lestvico s 17. točkami Paloma in Bistricu, Š(\§tanjčani pas H. ločkami irenuinopeti. V naslednjem krogu, v sohoto, hodo doma g4»sl|li prav Bistrico.
RK Gorenje
Lažje, kot so pričakovali
Steklo je tudi novo dr^^vno ru-k<inietno pnensivo v tako imenovani SiOl ligi za nttKŠke. Ro-kumetasi (»orenja so v uvodni tekmi opnivlcih vlogo kandidata /n vn<»vično visoko uvrstitev. Če se pojutri dan po/na. potem dvomov v ponovitev lanskega tretjega mesta in vnovične uvr* stitve v enega i/nied evmpskih |>okjdovne hismeli»hifi. V'IVel>-njem so hili od domaćega IVi-ma. neposrednega tekmeca za visoko uvrstitev í>oljši za ^tiri zadetke, sa,i so zmagali 25:21, Vclenjiani so igrali izvrstno v obrambi in prek liltiih nasprcv tnih napadov sia zlasti Sirk in Ikinše (bila sla najboIjSa strel-
ca tekme) neusmiljeno polnila mrei'o domačih vratarje^.
V prvem delusosiphi^ali že ow;nizadetkiwprednosii, dtuxi-hoda na odmor pa sojo domači igrale i zmanjkali naSesi, Čeprav je moral zaradi poškodbe na klop ?e pred koncem prvega dela Bede kovič, njegovi soigralci niso dovolili, da bi v drugem delu njihova dokaj visoka predn^Kt skopncla,
Trener Ivan Vajdl: " Moram priznali. da njsmcf pričakovali takšne gladke zmage. Fantje so garali vseh .^c.stde«et mmut. Izvr.stni so bili obrambi, kar bo naš glavni cilj v novem prvenstvu, saj nam lo omt^tx'a hitre nasprcUne napade
in s tem zadetke. Poleg lega smo uspešno ustavili nnjboljScgii domačega strelca Stojant>viCa. ki je prvi zadetek dc)segel íele po dobrih desetih minutah Igre v drugem poliasu.Tudi naHratarSkof je zlasti blestel v prvem polčasu ... Skratka, vsi hi zasluzijo polivalo za imenilnti igro "
V sobolo bc^ Oorenjc v Rdeči dvorani v Velenju go.stilo Veliko Nedeljo (ob 19. uri).
l/idi I. kroga: Mobitel Pru le 67 -Termo ; 21. Pivovarna La.^ko -Slovan 25:17. Rudar-InlesRj-ko26: l^^: Pivka-CimosKoper 17:29. Velika Nedelja - Prevent 1^:22.
ZRK Vegrad Velenje
Presenetile v Celju
Podohni» kot v Siol ligi so tudi v 1. B ženski rokometni ligi steklo novo dr/.avno pnenstvo. Rokomelašiee Vegrada so pri-jelno presenetile v Celju, saj so bile holjše od domače istoimenske ekipe in zmagale s 27 :24.
Velen jska ekipa je po prejisnjem prven&ivu doj^ivela nekaj sprememb. Njihovo vadbo je prevzel Iztok Ro/man. dolgoletni nekdanji igralec Gc^renje, vmes pa se je že preizkušal pri mlajših selekcijah. Nekatere igralke, med njimi Snežana Rodić in Dragana Knn-lar s^) zapustik; klub.zatosi^veki-morali vključili mlaj^ igralke. Po besedah predstavnice kluba
Mojce Volk so dekleia med pt^le-tjem Irdcf delala 1er trud unovčili že na prvi lekmi. Glede na to, da je tudi finančni položaj v klubu n i r^ižnat, zato so bili Se loUh} b<ilj veseli uvodne zmage. Pa ludi zalo. ker jim bodo Celjanke glavne konkurente za uvrstitev v končnico tekmovanja, v kinerose bt>do na koncu prvenstva uvrstile tri najbolj.se ekipe iz 1. B-lige-vzhixJ, in X iz 1. B-Iige - zahod.
'lekma vCeljuje imela dva riiz-Lćna polčasa. V prvem so vodile domače igralke, njihova največja prednasi pa je znašala tri zadetke. Ib pa predvsem po zaslugi sla-l>ega izvajanja sedemmeircuk Ve-lenjčank. Imele so jili kar deset
(Celjanke Štiri in trikrat zadele), od tega so jih le polovico izkoristile. Po dobrih obrambah Av-berskove so do odmora v<^dstvo domačih izničile. Celjanke so sicer di'^eglc prvi z^deiek v nadaljevanju, kar je bilo tudi njihovo edino vodstvo v tem delu igre, nakar so Velenjčanke z dobro igro pred-v.vm v obrambi znova preobrnile potek igre v svojo korist in zasluzeno slavile.
Vegrad: Belci, Vajdl. Miz- Mu-rattwič 6, B<^ovič 6, Skaza. Dc^kL Bublk3.[]alilovic l,Sk(Kaj.Rt>žiC 1, .lukič. PerSe, Mir. MuraioviČ It). Avber^k.
Področno atletsko tekmovanje
Po tradiciji Livada najboljša
V lepem sončnrm vremenu je bilo prejšnji četrtek področno ekipno utlet^kii tekmovanje /a osnovne šole la dečke in dek« lice. Žal se je udeležilo le pet ekip; štíři eki|>e iz Vetenjji in ena ekipj i/ Šoštanja. Po tradiciji stn hi h tiiko pri dečkih kot pri dekliciih najlM>ljši ekipi osnovne sole Livadu.Ti dve ekipi imata lepe možnosti, da se uvrstita na dr/itvno prvenstvih ki l>o 10. ok-tot>ra.
Ekipni rezullall dečki: K Livada I.'5.074u^k,lSalck 14.432 ločk, 3. B. Roccku 13.702 lock, 4. A. ASkorca 13.545 točk, 5. G.Šiliii 13.311 ločk.
Posamezni rczukali - dečki, 60 m: R. Rudolf (Sal), L. Tesovnik (B. R.). M. Polak (Liv.): 300 m: T Kok (G. S,), A. PaSagič (Liv), M. Cvikl (áal); KHK) m: A. Kopič, S. Avhrchl (oba Lfv), L Pcrme (Šaj); 4x1 (K) m: Livada, Salck, (r. Šilih, B. Rocck. A- A^kcrc, B. Ročka 2, Livada 2; daljina: N. Lipník, M. vSkc>čič (oba Llv),A. Ćanič (Šal); krogla: D. Dragojkvič, A. Za-volovi^ck (oha Liv), L. Ciluk
(Sal);žogica: L Selič,D. Bračun (oba AA), D. Budja (B. R); višina:!. Jancžič (G. Š.)» Marmal (Šal). A. Bera (Liv).
Rezultati dcklicc, ňO m: T. KaliSnik, A. Trdin, K. Donko (vse Liv); 300 m: S. Aliliodžič, Ž. Ko^cljnik (obe Liv), U. Kralj.
Najbotjše attete Imâjo
(G. Š): UiOiJm: T Menili (Liv), A. Doki, A. Avdič (obe Šal); 4xl0()m: Livadal, Livada2, B. Rôckl. A. Aškcrc, G. Šilih, ŠalckU î>alek2: î^oglca: B. R., L Hudournik (Šal), M. Nikolič (AA), M. Velrih (Šal); daljina:
na veienjskf Uvadi (Mo: vos)
N. Kokal (Liv), K. Šlrigl (Šal), D. Tinauer (B. R.); Višina: D. BeSčič (Šal), M. Marline, J. Sei-dinovič (obe AA); krogla: A. Šljivič (Liv), T. Bukovnik, D. Bradarič (obe G. Š.).
■ tš
Kegljanje
Odščipnili točko Pivovarjem
KcgljačI Š<x§ianja so v 2, krogu druge lige vzhod pripravili največje presenečenje. V ( clju so lavoriziranim domačinom odščipnili točko.
Šožianjčani so ves čas srečanja vodili, Pi-
vovarji pa nl^^o znali /ausiaviti odlične igre Kri^ovnika In I lasičiča 1er oslalih fantov v rumenih drc.«iih. 1 litro vodstvo gostov .s 3 : O jc pt^kopalo v.^» upe na domačo zmago. Piko na i i^oSianjski igralci dodali v igri zadnjega para 1er nasmejani in zadovoljni zapuSČali kegljišče Golovca. Srečanje se je končali^ z rezultatom 4:4 (3136 :3023).
ŠoStanj: Križovnik 521 (1), Hasičič 531 (1), AmuS 497 (I), Šehič 497 (0), L Fidej 504 (1), Sečki 473(0).
Srečanje 3. kola med Soi^lanjem in mariborskim Konstnikioijem 11. Bovsoboioob 16.30. uri.
Sah

Vabijo učence
Velenjski Šahovski klub vabi učcnee stare od 9 do 14 let v brezplačno Šahovsko jUjIo. Ta bo v prostorili kluba na KopaliSki 3 (Dom borcev in mladine) v Velenju. Pričelck bo 4. oktobra ob 15.30, potekala pa bo trikrat na mesec. Na prvosrečanje v^ijo tudi star^ mladih šahistov. Podrobne inťormacijc: L Lendero,041 235 541.
Atletika
Nina Kokot znova
■ v
v reprezentanc i Slovenije« kije nastopila na pionirskem tro-lH)ju Hrvaška - Madžarski) - Slovenija v Osijeku, v nedeljo, 29. septembra, je us|>esno nastopilo 5 mladih velenjskih atletov. V močni konkurenci so dosegli naslednje rezultate:
Pionirke-daljimt; I. Nina Kokot 5.43; m: 4. Kaja Rudnik 1:39.37:2íHK) m: 3. Špela .iandrok r»:42,36 (ascbni rekord); kopje {6(H)\i)\5. Petra Po/nič 30.04 (osebni rekord); Pionirji - KM) m ovire: 4. Nejc Lipník 14^1 (osebni rekord); Slovenske tekmovalke so ekipno zasedle 2. mesto, fanljc pa so bili skupno tretji.
Karate
Prva pokalna tekma
Na prvi Ictííšnjl pokalni tekmi v LimbuSu (prc.išnjost^oto) za kadete in mladince so se med stotimi tckmovalci iz dvajsetih klubov zelo izkiizali mhidi karateLsti velenjskega Tigra. Njihove uvrstitve: kadetinje - kale: 1. AlLsa Rd:řié, 2. Mirela Šijak, 3. Danijela TamŠe; kadelinje -ekipno:!. meslovsesiaviAlisa Redřič. Almedina Han-kič, Mirela Šijak); 2. (Anita Anušić, Danijela Tamik;, Andreja Oiv-nik); kadeti: Omcr Tabakovič v katah 2. in 3, v športnih borbah (težka kategorija); kadeti - kale (ekipno): I (OmerTabakovIč.MI-rel liankić, Dragomir CVijič); mladinke - kate:!. Alisa Redžid.

Ô5M55W
Mestna občina Vejen|e • Ttirlitlôno-lnfomiflcl|sld in pronHKilskI z^shIca csnlar VelBn|e In Območna obrtna z&omlca Volanla	velsnj e
podâllâuleta rok za oddajo
IZVIRNIH TURISTIČNIH SPOMINKOV ŠALEŠKE DOLINE fiOOfi
(razpis ;e bli objavljen v tedniku Naš čas, 12. septembra 2002, na strani 2)
Izdelane spominke skupaj s prijavnico (prijavnica r^aj vsebuje Ime In priimek ter naslov Izdelovalca» naziv spominka in kratek opis spominka) dostavite v zaprti kuverti oziroma embalaži do ponedeljka, 14. oktobra 2002 na naslov: TIC Velenje, Šaleška 3 (Rdeča dvorana), 3320 Velenje.
Dodatne Informacije: TIC Velenje (03-897-84-66).
Bllf smo v deželi na koncu sveta
i
Zamisel o Športnih srečanjih Šolskih otrok s'veta se je rodila v Sloveniji in Velenje že od vsega zaCetka aktivno sodeluje v tem gibanju, ki ;?adnja leta deluje (udi v okviru Mednarodnega olimpijskega komiteja. Letošnje, /e pclintridesete igre, so sc bile od 30, avgusta do 2. scpicmbrav Taipeu, glavnem mcslu Taiwana. Iger v »deželi na koncu sveta« seje poleg mestnih reprezentanc Celja, Raven na Koroškem in Slovenj (iradca udelei^ila tudi reprezentanca Velenja. Vekipi je bilo Štirinajstih tekmovalcev, ki so nastopali v štirih športnih panogah in sedem spremljevalcev.
Na dolgo pot smo se odpravili v/godnjih jutranjih urah 27, avgasia; najprej 7 avtobusom do Ictališca na Brniku In po slabih dveh urah smo pristali na amsterdamskem letališču Schiphol. Letalo Boeing 747 kitajske letalske družbe jc bilo nato skoraj enajst ur na^ dom. Mnogi smo se v tem domu 12.000 metrov visoko počutili malce nelagodno. Čeprav je potovanje do glavnega mesta Tajske» Bangkoka, potekalo brez večjih nevšečnosti. Poleg spanja in pogostih obrokih (začeli smo se prK'ajati na kitajsko hrano, ki pa ni bila ravno po našem okusu) smo si čas krajšali z branjem, poslušanjem gjasbe, gledanjem filmov, pogovarjanjem, pretegovanjem naših odrevenclih udov in seveda gledanjem na uro, kdaj ho
tega dolgega poleta žc enkrat konec. Na vmesnem postanku v Bangkoku, ko so letalo očistili in ga napolnili z gorivom, smo si prelegnili noge na bangkoškem letališču, se malce osvežili in okrepčali 1er nato nadaljevali pot proti na.^emu cilju na otoku Taiwan. Tri ure letenja na relaciji Bangkok-Taipei so bile prava Šala v primerjavi z letom dolgim enajst ur. Okoli 13. ure po laiwanskem ali ob 7. uri zjutraj po .slovenskem času, 28. avgusla, smo končno pristali na letališču v Taipciu, glavnem mestu Taiwana.
Po več kot Šestindvajsetih uralï se je naše potovanje torej srečno končalo.
Veienjčani med éakanjem na akreditaclje.
Studentski dom, v katerem Je stanovala večina udeležencev iger.
Naporno pot z tetafom so nekateri v glavnem kar prespati.
(1)
Žc ko smo po posebnem hodniku zapuščali letalo, smo lahko zaslutili, kakšno podnebje imajo na'làiwanu, saj je v nas dobesedno puhnil vn>č zrak napolnjen z vlago. Po opravljenih carinskih formalncîslih (za Taiwan Slovenci potřebujeme^ vizo, zato se je z urejanjem viz na kitajskem veleposlaništvu na Dunaju za Matjaža C'ernovška potovanje na Taiwan začelo že kakšen dan pred uradnim odhodom), nas je v prijetno ohlajeni letališki stavbi s tablo z napisom Velenje, Slovenija, Čakala naša taiwanska vodička Yen Chun, ki je naslednji leden večino svojega časa preživela v na,^i družbi. S taiwansko klimo pa smo .se zares srečali, ko smo zapuščali letališko sta\^o: Slovenci vajeni čisto drugačne klime, .smo .se naenkrat srečali s 35 ® CX^lzija In več kot 90% vlago v zraku. Sonca In nam tako znane nebesne modrine pravzaprav nismo videli ves Čas naáegíi bivanja na tem otoku, saj je poleg vlage v zraku tudi veliko smoga, kar je posledica velikega števila prebivalcev, giistega prometa in seveda močne industrije, ki najbolj onesnažuje okolje. Prvi temperaturni .Ši>k na srečo ni trajal dolgo, saj smo se proti mestu laipei oziroma proii Študentskemu naselju, kjer smo bivali naslednjih sedem dni, odpeljali v klimatiziranem avtobusu. Vožnja od letališča do študentskega naseljaje trajala slabo uro, minila pa je kol bi mignil, saj smo si vsi člani velenjske ekipe sk(wi okna avtobusa zzanimanjem (3glcd(wali pokrajino, prometni vrvež in stariovan-jske soseske velemesta Taipeia ter pcwlušali vodičko Yen, ki nas je v kitajski angleščini opremljala s prvimi podatki o svoji deželi.
■ Piše: Oamjan Kijajlč
18
OBVESCEVALEC
"»'«Cas
3. oktobra 2002
KINO VELENaE v hotel U PAKA

AMIR-SERIF IZ NURICA
črna komedija
Režija: Miha Čelar
Vloge: Uroš Furst, Bata Živojinovič,
Magdalena Kropiunig
Dolžina: 82 minut
Petek. 4.10., ob 20.30 ■ predstavitev filmske ekipe Sobota, 5.10., ob 23.00 Ponedeljek, 7.10., ob 18.00 Torek. 8.10.. ob 18.00 Amir in Bojan sta odraščala v istem bloku. Ko se pri petindvajsetih ponovno srečata, ugotovita, da ju druži skupen interes. Bojan hoče posneti zaresni film, Amir pa je kot rojen za junaka saj je v hipu pripravljen na vsako neumnost. Nekega pustnega torks skleneta, da bosta izvedla čisto pravi rop menjalnice in »dogodivščino« pri tem tudi posnela. Amir je za tako akcijo specialist, saj njegov oče policaj. Bojan pa verjame, da bodo tak film gledali celo v Ameriki. Stvar pa se hitro zaplete saj se v menjalnici sproži alarm In stavbo obkoli policija. Amir in Bojan se ujameta v zanko vendar pa se zgodba zdaj nadaljuje v menjalnici, kjer skupaj z njima obtičitatudi dve mladi menjalniški uslužbenki Mojca in Siadana, s katerima Amir in Bojan spleteta nenavadno poznanstvo. Tu je še Amir-jev oče policaj... Po filmu se bo predstavila tudi filmska ekipa I
GLASNIKI VETRA
vojna drama
Režija: John Woo Igrajo: Nicolas Cage, Adam Beach, Christian Slater Dolžina: 133 minut Četrtek, 3.10., ob 20.30 Petek, 4.10., ob 22.30 - GLASNO PREDVAJANJE Sobota, 5.10-, ob 20.30 Nedelja, 6.10.. ob 20.30 Torek, 8. 10., ob20.30 Junija 1944 je med napadi zavezniških sil na japonski otok Saipan ameriška vojska izkoristila jezik Indijancev Navajo za šifriranje najbolj tajnih vojaških sporočil. Zato so bili Na-vajcl v nevarnosti pred Japonci inje vsak dobil svojega telesnega stražarja. Marinca, narednika Joe in Peter morata varovati svoja Navajca z nalogo, če bi se znašel v rokah nasprotnika, ga mora takoj eliminirati. Joe s svojim varovancem sčasoma postane prijatelj in, ko ga ugrabijo je postavljen pred nerešljivo dilemo, rešiti kodo ali prijatelja. Visoko proračunski film z verodostojnim prikazom krutosti pacifiških bitk in vojaških taktik.
DOVOU Ml JE
drama, triler Režija: Mictiael Apted Giasovi : Jeniffer Lopez, Billy Campbell
Dolžina; 114 minut Petek, 4.10., ob 18.00 Sobota. 5. 10., ob 18.00 Nedelja, 6.10., ob 18.00 Poftedeljek. 7.10., ob 20.30 Sreda, 9.10., ob 18.00 Slim je natakarica, ki se poroči z običajnim moškim, ki pa se po
rojstvu hčere spremeni v groznega, oblastnega moškega. Ker se boji za hčerino mu skuša Sllm ubežati, a Mitch jo neusmiljeno zasleduje, Nifiče ji ne more pomagati, niti prijatelji, niti policija, V fizični in psihološki vojni živcev in moči se spremeni v nepričakovano akcijsko junakinjo. Mamo, ki postane bojevnica, pripravljena storiti prav vse za hčerkino varnost
KDO JE BOURNE
akcijski triler Režija: Doug Liman Vloge: Mati Damon, Franka Polente Dolžina: 120 minut Premiera pred slovenskim startom! Sreda. 9.10., ob 20.30 Mornarji neke italijanske ladje iz morja rešijo moškega, ki je izgubil spomin. Njegovo življenje visi na niW, pri sebi pa nima ničesar razen v nogo vsajene številke bančnega računa v Švici. Moški, ki sploh ne ve ničesar o sebi pa odlično obvlada samoobrambo, jezike in borilne tehnike. V bančnem sefu v Švici najde celo vrsto potiih listov na različna imena, veliko denarja ni orožje ter njegovo pravo ime Jason Boume. Ob iskanju samega sebe ugotovi, da ga pozna veliko ljudi in vsi ga preganjajo. Pot ga vodijo do Langleya, kjer Ima sedež CIA. Njen cilj pa je odstraniti Jaso-na Bouma, Rim je posnet po romanu Roberta Ludluma.

DOVOLJ Ml JE
drama, triler
Petek, 4.10., ob 21.00
Sobota, 5.10., ob 21.00
AMIR-ŠERIF IZ NURIĆA
črna komedija Nedelja, 6.10., ob 19.30
ATLANTIDA - IZGUBLJENO CESARSTVO
animirani pustolovski film (Otroška matineja) Nedelja, 6.10., ob 17.00
Filmski ciklus In memoriam Kothrin Caltridge: NIKOGARŠNJA ZEMUA
satirična komedija Ponedeljek, 7.10., ob 20.00 Torek, 8.10., ob 20.00
Naslednji filmi: LOM VALOV, KARiERISTKE in GOLI
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
--------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuporjček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebati tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskiti predstav.
Ime in priimek:. Naslov:
Izžrebali smo: Matevž Skok, Florjan 231, Šoštanj; Alma Pajič, Kersnikova 2, Velenje; Lenart Žuber, Razborca 7, Mislinja.
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
ABONMAJI 2002/03
v prcjSnji številki Našega časa jo bi! objavljen razpis abonmajev za prcdstoječo sezono. Ra/pisani so bili: Beli gledališki. Zeleni gledališki. Zlali abonma in Pikina abonma. Vpisovanje se prične v ponedeljek, 7. oktobra, in se zaključi v petek. 18. oktobra. Prvi leden je rezerviran za dosedanje aborenie. Ker bodo zaradi znižanja .števila abonenlov lanskega Belega in Rumenega abonmaja letos organizirali samo en Beli abonma, bodo imeli imetniki lanskega Belega in Rumenega abonmaja enako možnost novega vpisa v novi Beli abonma, po novi razporeditvi sedežev, ki se bo začelo 7. oktobra 2002. ob 8.00.
Nagradna križanka kitajske restavracije Pekinško mesto
icM
RIMSKE 80GINJE USOOE,
TRI SESTRE
TRIK, PREVARA
vojaSki
pohoo, koračnica
80RIS VIAN
MESTNA
HIŠA. MAGISTRAT (NEKDAJ)
ITAUJAN. IGRALKA {MIRANDA)
SLOVEN. SAKSOFONIST (SDSS)
PRIPAD. SKrOV
POKRAJ. V ITALUl
U
M
B
R
A
A
R
BARimA TEHNIK« (ŽARO.)
TAJCI (REDKO)
K
FRANCOS. ZNAMKA AVTOMOBILOV
NAROD V
M7MENIJI
ALOJZIJ VADNAL
OOMAC* ilVAL, M OAJEVOU«}
daewoo.
TIP avtomobi la
eloCek
ustnih 2LEZ
REKA V ŠPANIJI
GL. MESTO ALŽIRIJE
T
zaosu. PREDICT (KHJIll
THOMAS MORLEV
A
ŽOGA IGRIŠČA
NEMŠKI SLIKAR-«OBERT
POVRŠIN. MERA
VREDfJOST. PAPIR
O
PRISTAN. MESTO V ITALIJI
T
R
A
N
Partizanska 1,3320 Velenje Tel.: 03/5864-310 Del. čas: vsak dan od 11. do 23. ure POIZKUSITE PRAVE KITAJSKE DOBROTE! Zaželjene rezervacije! NOVO - HRANO DOSTAVIMO TUDI NA DOM! Vljudno vabljeni! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 14, oktobra, na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka KITAJSKE RESTAVRACIJE - PEKINŠKO MESTO. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1.	nagrada: hrana po izbiri v vrednosti 4.000 SIT
2.	nagrada: hrana po izbiri v vrednosti 3.000 S!T
3.	nagrada; hrana po izbiri v vrednosti 2.000 SIT
Nagrajenci nagradne križanke "Kamnolom Poka", objavljene v tednHcu Naš čas T 9. septembra so:
1. nagrada: 5 ton peska po izbiri prejme: Stopar Jure, Prešernova 22,2380 Slovenj Gradec; 2. nagrada: 4 tone peska po izbiri prejme: Jeseničnik Ludvik, Prešernova 7b, 3320 Velenje; 3. nagrada: 3 tone peska po izbiri prejme: Čas Pavla, Ravne 183a, 3325 Šoštanj! Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Kamnolomu Paka. Čestitamo!
ČETRTEK, 3. oktobro:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročita; 17.00 Zdravniški nasveti; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. oktobra:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, S. oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 19,00 Na svidenje.
NEDEUA, 6. oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15,00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 7. oktobra:
6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Rjročiia; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. oktobra:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje.
SREDA, 9. oktobta:
6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18-30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 23. septembra 2002 do 29. septembra 2002 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 23. septembra do 29. septembra 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
IVIESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
$0$TAKJ TSfVMJiCA ZAVKMJE ERAjKA VEL9UE VBJKVRH ÉKiLE PESJE CCRA
■ 23.sep BZl.sep ■25.sep 126.sep BZr.sep BZS.sep BSS.sepj
mejna vrednost; 350 mikroj S02/m.í zrafia, spt^emljivo presejanje v lelu 2002:90 mikfivg S02/m3 zraka
3. oktobra 2002
«"áíilíí
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
DELO
R£DNO ali HONORARNO zaposlimo urejeno dekle za strežbo v bislroiu. Možnost stanovanja, OD po dogovoru. Gsm: 041/790-609. BISTRO BREQ-POD LIPO, Breg pri Polzeli 9, Polzela.
GRADBENI MATERIAL
RABUENO OPEKO KIkinda prodam po simbolični ceni. Telefon: 583-3071.
PARCELE
ZAZIDLJIVO parcelo (1070 m2|v Velenju prodam. Cena 17.000 EUR. Gsm; 041/315-072. V TOPOLŠICI • LOM prodam zazidljivo parcelo, primerno za vikend (1500 m2). Gsm: 041/569-267.
KMET PRIDELKI
JABOLKA (bobovecj prodam. Telefon: 588-1757, popoldan.
JAGODE, sadike v lončkih, ugodne prodam. Telefon: 589-0015. JABOLKA za ozimnico, starejle sorte insekularza drva prodam. Telefon: 5881-846.
RDEČE SORTNO GROZOJEin belo mešano prodamo po ugodni ceni. Telefon: 5755-418. ZELJE, ribano ali v glavah, prodam. Telefon: 5888-603. NEŠKftOPUENA JABOLKA (bo-bovci) prodam Telefon: 5882-388. JABOLKA za prešanje (bobove) prodam. Telefon: 5882-220. NEŠKftOPUENA JABOLKA Rohovec) predam za ozimnico ali predelavo. Gsm: 031/576-940. JABOLKA za ozimnico in bobovce za mošt prod^. Telefon: 5886-267,
STIKI-POZNANSTVA
IŠČEM ŽENSKO stare od 50 do 60
let, ki bi prišla k meni na deželo. Šifra: VOZNICA.
RAZNO PRODAM
ŠTIRI Zlf^SKE GUME (na platiščih) za Saxo 1,1 prodam. Gsm:
041/978-085.
ŠTIRI ZllflSKE GUME (145/70) za R13 prodam za 10.000,00 Sli Telefon: 5874-830.
ULEŽAN KONJSKI GNOJ z dostavo. Gsm: 041/344-883. HLEVSKI GNOJ. illežan, prodam. Telefon: 5890-214.
STANOVAN. OPREMA
STAREJŠO SPALNICO brezjegijev prodani za simbolično ceno. Gsm: 041/446-734.
TEf^NO RJAVO pohištvo iz masivnega lesa (miza, 6 stolov, kredenca) prodam za 53,000,00 SIT Gsm: 041/787-959. NOVO KOTNO sedežno garnituro prodam. Gsm: 041/289-529. HLADILNIK zzmrzovalno skrinjo, štedilnik, zgomje fajhlnjske elemente, puft z okroglim pomivalnim koritom in vodovodno pipo prodamo. Podarimo pralni stroj. Telefon: 5869-253.
STANOVAN^JE
OPREMUENO ENOSOBNO st^o-
vanje v Velenju oddam. Gsm: 041/696-815.
Gorenje Indop, d.o.o.

inJU
projektiranje, proizvodnja in tržerge industrijske opreme
SB ŽEUTE PRIDRUŽITI USPEŠNEMU, HITRO RASTOČEMU PODJETJU?
Svoja vrata odpiramo strokovnjaku za opravljanje dela
PREDSTAVNIK VODSTVA ZA KAKOVOST
Bodočemu sodelavcu nudimo
-	urejeno delovno okolje, z že vpeljanimi ustreznimi standardi kakovosti in varovanja okolja
-	ustvarjalno in dinamično delo v timu strokovnjakov iz različnih področij
-	možnost osebnega in strokovnega razvoja.
Će izpolnjujete naše pogoje
-	najmanj VI. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri
-	vsa potrebna znanja In izkušnje iz področja sistemov kakovosti ISO 9000 in ravnanja z okoljem IS014001
-	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika in enega pasivno
-	poznavanje deia z računalnikom in sodobnimi programi,
nam v 8 dneh po objavi pošljite Vašo cenjeno ponudbo z dokazili na naš naslov:
Gorenje Indop, d.o.o., Kadrovska služba. Partizanska 12 d. 3503 Velenje
Gorenje Indop, d.o.o., Partizanska 12,3503 Velenje, Slovenija
Tel.: 03 5864 360 Fax: 03 5864 479 E-mail: indop@gorenje.si, www.gorenje-indop.si
Ni većie boluCíne. kol v dneh žiihsli III/siti v srcu svečnili lini spomini.'
(Danic)
ZAHVALA
V trenutkih, kojc usada pretrgala nil življenja in nas je zapustila na§a draga mama, lašča, orna in prat^ahica
JOŽEFA SEVČNIKAR
1921 - 2002 iz Gubčeve v Velenju
nismo bili sami. Hvala vsem, ki ste z nami soCii'iivovali, nam izrazili pisno in ustno sožalje in njen grob okrasili s svečami in cvetjem. Se posebej hvala kolektivu Ciorenja Organizacija in informatika, pevskemu /boru Svoh4>da iz Šoštanja za <xipele j^alostinke, gospodu kaplanu za opravljen otued. gospodu Karlu Scmelu /a besede siovesa in pogrebni službi Usar.
Žaluj I
oct VM njen»
ENOSOBNO Stanovanje v Velenju prodam za 6.900,000,00 SIT 6sm: 031/650-463.
VOZILA
HYUNDAI PONY 1.5 GLS
ugodno prodam po delili. Gsm: 041/51$-489.
ŽIVALI
PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon: 588-5570 ali gsm; 031/ 874-813.
PUJSKE, težke 25 do 30 kg, prodam, Telefon: 5886-261, gsm: 031/542-798.
OSTALO
MARGIT d.o.o. Velenje - adaptacija stanovanj in kopalnic na ključ. Gsm: 031/290-127.
WUUGODNEÍAKRAIKOROČNA
GoramposoiiA
omaikmci,csmy><m
ff CEUE Kosovelova 16 03492 68 93 y.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Damir Hankie, Stantetova ul. 13, Velenie in Selma Cibrić. Stantetova ul. 1. Veten|e.
Jaramir Frančišek Audič. roj. 1939, ŽaJec« Ul. heroja Staneta 2: Elizabe-
ta Urankar. roj. 1912, Vinska gora 5; Marija BezamDSkL 1928. Větrník 43; Terezija Kotnik roj. 1929, Vitanje. Na gmajni 4; Antonija Špraliman, roj. 1919, Slatine 30; Ivan Jalšovec, roj. 1938, Velenie, Zupančičeva c. 6; Ljudmila Pimat, roj. 1923, Velenje. Uriskova ul. 10,
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavaromcL obveščamo vas. dajetef.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko /e zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo Sv-ljenje in je potrebno takqšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-4 78, dežuf-
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 27a (pri Veliki PireHci)
Mefon/fo» 03/ 572 dO 80
POSEBNA PONUDBA
Trgovina z mešanim biagom in kmetijsko tehnična trgovina Košarica iz Hmovega pri Vetiki PireŠici vam tudi v oktobru nudi veliko akcijskih artiklov, še vedno vse za ozimnico in ureditev grobov!
OZIMNI KROMPIR V ao kg vreči 39,90 OZIMNA CEBUU 10 kQ 599,00 POMURSKO MLEK0L 134,90 OUIE ZVEZDA 12/1 L SAMO 239,90 KAVABARlOOg	144.90
PRALNI PRAŠEK ARIEL 6 kg 2399,00
BEU NAGROBNI PESEK 2S kg 7^.90 KRMNIJEČMENIkg	34,90
PŠENIČNA KRMILNA M0KA4(V1 kg	27,90
SLADKOR 10/1 kg	175.00
MOTOR.OUEPROTONIOL 4499,00
Zs večje nakupe tifezplaftna dostava na dom. Cene veljalo tfo razprodaje zalog.
KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!
no službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, S. oktobra - dopoldan Mo-gilniclQ» dr med,, popoldan Lazar dr med,, nočni Slavio, dr. med. in Fhškovec, dr med. Petek. 4. oktobra - dopoldan Blatnik, dr med., popoid^ Mogilnicki, dr med., nočni Pirtoviek, dr med, in špital, dr med. Sobota, S. oMobra -dežurni Urbane, dr. med. in Mogiinicki, dr med.
Nedelja, S. oktobra - dežurni Urt)-nac, dr med. in Mogllnlcki, dr med Ponedeljek, 7. oktobra - dopoldan Čdic. dr med., popoldan Vrabič. dr. med., nočni Slravnik, dr med. in Lazar, dr med. Torek, 8. (Mc^ra - dopc^dan Šprtal, dr med., popoldan Mogil-nicki, dr. med., nočni Vrabič, dr med. in Grošlej, dr med. Sreda, d. oktobra - dopoldan in popoldan Mogilnicki, dr med., nočni Vldovič, dr med. in Stupar dr med.
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
-ilroka ponudba mnin^ev, evet^, loičnle... -poflíobno ttsrttft v celoti Moinact plafiila m nt olirtkof 24 v B4 da
ftl: 03/U8 96 BSM: 0411062 - SOt
Zobozdravniki:
s. in s. oMobra -Majda Budna, tir stom., v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1. Velenje (od 8. do 12, ure).
Lekarna v Velen
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drlâvnlh praznikih je organiziran odmorzakosilo od 13.00 do 14,00, telefon 898-1880,
Emmm^mi
Od 4. oktobra do 11. oktobra -
Tibor Slupar dr vet. med., gsm 031/671-203.
ZAHVALA
ob boleči Í7gubi našega dragega ata
ANTONA RAZGORŠKA
8.12.1922 -29,9,2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorcnlnikom, sosedom in znancem za izrečeno sť)/alje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju BiilnLŠnice Slovenj Gradec-Interni intenzivni oddelek za lajšanje bolečin.
'Žalujoči: VSINJEGOn
ZAHVALA
Ob izgubi na-scga dragega nio^a, očeta, dedka in tasta
Kogar iintiš rad nikoli ne le daleč je a vsrcu nunt ostom za vedno. mf/w
ANTONA VETRIHA
iz Pake pri Velenju 26. L 1937 - 20.9.2002
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sle darovali cvetje, sveče, izrazili pisna in astna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo Ivanu Zupaneu, dr. med.,
medicinskemu osebju Internega D oddelka Bolnilmce Slovenj (kadeč, kolektivu vrl ca Lučka, podjetju Habii., govorniku gospodu
Planincu, častni slraži Premogovnika Velenje, rudarski godbi, pcvcem 1er gospodu duhovniku za darovano sveto mašo in obred ob grobu. Sc posebej se želimo zahvalili so.sedom lvici in Marjanu Krajcer 1er Milanu Vodončniku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija» sin Tone in hčerka Nada z družinama
Pikine uniforme za leto dni nazaj v omaro
Velenje ima največ Pik no svetu
z veliko ofro^kt) /ubiivo v RdeCi <Jvor;tni s« je v soboto v velenjski Rdeći (lvi»n)ni >Q(kljiial 13. Pikin Testlval, mijvečji otroi^ki resllviil v Sloveniji. Pika Je lelos .skupaj s številnimi obiskovsilci pixio/.iveb potepanje po svetu. Orguni/^torja -Kulturni center Ivami Niip^itni* kii Velenje in Mecloličinska /ve* za prijateljev mladine Velenje • sta /.obiskom festivala /ek>/^-(lovoljnii. Vie<jnu dni je namreč festival obiskalo več k(»t 6(K0(M) obiskovalcev i/ vse Slovenije in tujine, kljub slabemu vremenu pa so uresničili pni^' v.se napovedane dogodke. Le delavnice na mestnem otroškem iun.šću su (Hi pad le.
V času festivala S() sc /vrstile šlcviinc glcdaE^c. plesne in lutkovne predsiavc, konccriu pla-ninskipobod \ii kinoprcdsiavc, ves cas leslivala pa je deiovalo več kol líX) Píkiniii usivarjalnilî deiavnic. Že pred /ačelkoin ťe-siivaia so na ra/ličnib lokacijah v Velenju odprli desel Pikinlb
Po tednu dnf je Pika županu vrnila oblast, (foto: R. V.) mcm Križnarjem, ki je bil gtvl /a pred.siavo Pelelin Caru.so v
festivala v peiek» ko se jc sprehodil po dciavnicah in zvečer pripravil izjcmno/aniniivo predavanje o svojih ''»dstih ljudeh«, ki jih je pred nekaj dnevi ponovno obiskal s kolesom.
Vetike in male Pike so dokazate, da domišljija nima meja,
ra/.slav. Ena med njimi je posvečena ludi leioSnji Častni pokroviteljici festivala • priljubljeni slovenski glcdaliSki igralki Štelki Drolc. ki je festival obiskala v čclrlek. Več o ganljivem večeru, ki je presenelil ludi le-loSnjo Pikino ambasadorko, vam bomo izdali priliodnjič. Tokrat naj izdamo le lo, daje častna pokroviteljica oh odhodu povedala, da se bo y novim nazivom z vesoljem in ponosom predstavljala po vsej državi, saj jo je kvaliteta fesiivala več kol navdušila, to mnenje je z nj<i de-lil ludi Avcdski veleposlanik v Sloveniji .lobn Crister Ahlan-der, ki je čel rte k preživel, kol je sam dejal, »med največ Pikami nasvciu«, Dopoldne ga je sprejel župan, potem si je ogledal (lorenje, se pometal med mlade obiskovalce Pikinih delavnic in zvečer v imenu svoje države čestital Časini ambasadorki in vsem, ki fesi ival pripravljajo.
Tudi lelOiije v okviru festivala pillekaia dobrodelna otroška akcija Novo S(mce - Pika pom<ig«i. Organizatorji ludi ta del festivala ocenjujejo kol zelo uspešen, saj seje Pikin hranilnik napolnil s kovanci, ki so jih /jt obnovo uničene }»ole Sarafai Džamu plemena Tačo v nubskih gorali na festival prina^li obiskovalci. Eni v vrečkah, drugi v prav za to priložnost narejenih §pa-rovčkih. NajlepSe tri so na zaključni priredilvi ludi nagradili z darili NLB, divixija Velenje. Akcijo je festival pripravil skupaj s svetovnim popotnikom lo-
režiji l/loka Valiča. Zlato piko /a najboljše likovno delo pa sla prejela Klemen Ilili in Žiga Iva-nuša, učenca osnovne Sole Jožeta Krajca iz Rakeka. Pravo presenečenje za številne obiskovalec v dvorani pa jc bila razgla-silevwPike leta«, ki sojo lokral razglasili prvič. To je postala vr-huaska atlet inja.Manda Cepíak. Ko jc prii^la na oder v zelo vistî-kih petah, je Piko Nogavičko zanimalo, če gre ludi v takih čevljih »lako hiuo«<. Jolanda se je spremo »zmazala« s predlogom, da se lahko prcizkaviia ali pa zamenjala čevlje. Potem pa se je pometala Še med Pikine pomočnike, mentorje in vodiče -kar 350 jih je \'sak dan skrbelo za mlade obiskovalce ťesiivala-ki so pod t^rom pri/gali lučke za vse otroke, ki nimajo lako srečnega otroštva, kot obiskovalci festK'ala. BcK^tjaii Demx»].
Na festival so mladi prihajali organizirano in s stars/. Uživali
so vsi,
iolanda Čeplak postala <<Plka l#ta«
Najbolj živahen dan festivala je bil ludi tokrai sobotni Pikin dan, ko seje nii odru in pod njim predslaviloveč kol 200 nastopajočih. Na večerni slovesnasli oh zaključku lci(^njcga festivala so podelili priznanja za najbolj pikasto gledališko predstavo in najbolj.^ likovna dela razpisa Na ptHepu po svetu. Zlato piko za najbolj pikasi<5 predstavo lega festivala jc devetčlanska komisija devetlcinih deklic podelila Mojemu gledalL^u iz Ljubljane
gla.sbeni gosi zaključne prireditve, je ob tem zapel pesem »^la prijatelje« ...
Pika je županu Srečkii Mehu. preden mu je vrnila oblast, postavila kar nekaj zahtev. Javno je obljubil, da bo poskrbela za veliko igre in ve.selja otrok, 73 več bombonov v trgovinah, da bo posadil več dreves... In ludi, da bo prihodnje lelo Pika spet vabila v Velenje. V upanju, da bo prihodnji zadnji teden v septembru vremensko bolj prijazen kol jebiJ leU)žnji. A to je čas, ki sovpada z mednarodnim tednom otroka, ki mu je že v.se od začetkov namenjen ta festival.

J
Saltika 2, Vtianit, Ul.: 03 898 87 84
NOVO - bogata ponudba izdelkov PHILIPS
Videorekoriiftr VR S30 Philips
6 glav, $lfifeo, srebrni borve. DSPC
rtdaa two
42.990*-
akii|ska mu
36*999.-
Brivnik
HQ S806 Philips 3 (lim6fl2ío(K]l(M brivng enoto« ki se pfilogolo obrozu, 1 uro
po1fl|ejija u) 10 cfni britja
Sesokc
HR 8564 Philips
navljorje kultlû
r«dna
20^90
ak<i|ska iona
17.999..
mino <tno
36.990.-
okdjiko Mito
19.999.-
Prenostii CD predvoiolftik CDP50AS
. ID sekundni sis^efli I
tmsljajem, onttrolin^, o boss boost íuflluijQ
UGODNO-6 alM 2 obrokov
/bela tehniko Gorenje/
foloaporolAlOO t? to^m loSi. USeprikljMk
re^no ftnn
68.990.-
ak<l]^ka<tna 44.1724' ^•999.- aUlsl^n
růúnu <«nii akd|slRi«tiio
35.999.«
Bon/níTV EVELUXSAD/0 dlogonolo 70 nn, lop teleiHT, stereo
mina <ono
79.990.«
akd|ska <»Ra
69.999.-

Fotooporol Minolta RIVA ZOOM 90 outofokus, wm 38-9Dmni, »mosprožilec, ovTomat^o previ|onje filmo

BorvnilV Goren|e SS MI
èi^s cm,
top Tohiext, noôwi flinr^n|o
feltfoaskihMk
téúun<•
43.99
akfl|»ka <
39.999.-
ČUDOVITA DARILA-za vse priložnosti
xl-.-
HMRAOHA KM - Od h okfobra do 30. novembra 2002 ^
ŽREB '20 napolnjenih hladilnikov Gorenje BREZ ŽREBA * nagradni paket izdelkov Henkel
f y poltetrJ? w skrivo pWBîkeàufe)

VeČinfomacijJcna t^jo vziožefilii, kip ntgdcfe v najbliži Srhu prodajalni,