Џ1Ж, 31. JANUAR 1974 - ŠTEVILKA 4 - LETO XXVIII - CENA t DIN ÌLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: «kostroj« konjiče: vedeti je nuja _ zk celje: "'č iz- mikanja— cestno podjetje: premalo asfalta?—„lo- zirje: kritična ocena — politična šola: samouprav- ljanje je več znanja __ palače za govedo — vse za rekreacijo — dramlje; leta pa je bilo še zapisano, 1 so člani sveta odločno avrnili zahtevo občine Ve- nje, da je treba v okviru ve^sticije zagotoviti toplotno trei^nje Velenja, preskrbeti idomestilo za pitno vodo, jo TE Šoštanj uporablja, pokriti dodatne stroške za ilturo, prosveto, otroško irstvo, zdravstvo, komunal- ) ureditev itd., ki bodo na- ali z odpiranjem novih de- vnih mest « Čeprav se velenjski občani delavci, zlasti pa v So- anju, ne bodo pomirili s to odločitvijo in najbrž zadnja beseda še ni izrečena, mora- mo o tej upravičeni zahtevi Velenja in nerazumljivi ozko- sti sveta za energetiko spre- govoriti nekaj misli. Najprej pa se vprašajmo — ali tako velika in dolgoročno gledana naložba z mnogimi socialni- mi in drugimi učinki res lah- ko povsem prezre problem družbenega standarda delav- cev in občanov, še posebej pa vprašanje ohranitve človeko- vega okolja m zadostnih ko- ličin pitne vode. Eno plat razmišljanj seveda sproža dej- stvo, ali so zahteve Velenja previsoke. Nerealne glede vi- šine dodatnih sredstev za na- ložbo. Drugo pa je, ali bomo v Tiaši družbeni m ekonomski politiki vsaj v prihodnjih le- tih celovito vlagali sredstva v različne gospodarske in druž- bene objekte. To pa pomeni. da bomo upoštevali tudi so- cialni vdik, človeka, kader in njegove zahteve po šolst- vu^ kulturi, otroškem varst- vu itd. Se posebej pa njegovo ustavno pravico, da živi v či- stem okolju. V zadnjem času ugotavlja- mo, da smo deficitarni v energetiki in da bodo potreb- ne tudi še večje naložbe v bazno industrijo. Ali bomo pri tem res povsem pozabili, da teh objektov ne gradimo samo za to generacijo? In da čedalje hujša industrializaci- ja spreminja naše okolje v zračni prostor. V ujetost, ki je nezdrava, ki človeka v ne- čistem. okolju psihološko in zdravstveno onesposablja. Spomnimo se, kakšne posle- dice občutijo občani Hrastni- ka in Zasavja zaradi trbovelj- sJce termoelektrarne. Da se Celje že sedaj ne more po- hvaliti s prečistim zrakom. In da so posledice, če bomo na- nje brezčutno pozabljali^ šo- štanjske termoelektrarne IV v tem trenutku še nepredvidlji- vue. Zato je odločitev sveta za energetiko pri gospodarski zbornici neodgovorna in tudi ni skladna z družbenimi zah- tevami o naložbah, ki imajo v glavi samo stroje in zidove, ne pa človeka. Javnost mora zvedeti, kaj bodo storili v Velenju in v republiki, da bodo preprečili nezaželene posledice sicer prepotrebne naložbe v Šoštanj IV. S tega vidika zaslužijo prizadevanja velenjskih občanov, da pre- prečijo ozkosrčno izgrajeva- nje tako pomembnih objek- tov, polno podporo območja. Človekova ustavna pravica je, da živi v zdi'avem in či- stem okolju. Protiustavno de- la tisti, ki tega ne upošteva. Z vsako logiko pa so v tem trenutku spremenjega odnosa do družbenega načrtovanja skregane odločitve, ki v na- ložbah pozabljajo, povejmo v ustavnem jeziku, na integral- nega človeka. JOŽE VOLFAND KOMITE ZASEDA Jutri opoldne se bo v zgor- i stranski dvorani Narod- Iga doma v Celju sestal ko- ite občinske Konference Zve- komunistov. Člani komite- bodo seznanjeni z doi>ol- tvami statuta ZKS, razprdv- lli pa bodo o kandidatih za »legat« na obeh kongresih, volili bodo še komisije ko- iteja in potrdili program Ца celjskih komunistov do nija. SEMINAR V AERO »ro je med prvimi v obôirxi čela uresničevati program Sjnopolitičnega usposaoija- • za člane ZK. V Celju anreč leios želijo, da bi po- čali obseg idejnega uspo- bljanja iKsebno v organi- oljah ZK. V Aero se je se- Inarja udeležilo čez 20 mla- ti članov ZK. V program Bdavanj pa so uvrstili te- I s F>odročja samoupravlja- %, ZK, gospodarjenja in zu- nje politike. COíñET, TMC IN MODA PRVI Zreški Comet, celjski trg:ovski delo\-ni organiza- ciji Moda in TMC <и) prvi podpisali družbeni dogo- vo- o sofinanciranju infor- mali vne dejavno.sti, ki jo za občane in delavce na celjskem območju oprav- ljata Novi tednik in Radio Celje. Pričakujemo, da bo- do v priiiodnjih dneh pod- pisali pogodbe tudi drugi kolektivi na celjskem ob- močju. Pred dnevi so na posebni slovesnosti podelili priznanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije za vzorne voznike, ki v desetih letih niso imeli nesreče ali kakšnega drugega stika zaradi prekrškov s sod- niki in miličniki, v celjski regiji je to pomembno priznanje dobilo sedem voznikov in kot edina predstavnica ženskega spola Mija Hanžič, drugače sekretarka Občinske organizacije RK Celje in znana družbeno-politična in socialna delavka. Rekla je, da so se ji roke tresle, ko je sprejemala to pomembno priznanje, sicer pa kaj več o vzorni voznici preberite na notra- njih straneh. poto: DRAGO MEDVED Sajprej posebno sporočilo žalskim občanom. Posebej za vas smo danes natiskali NT v dodatnih 12.000 izvodih. Na notranjih štu iiii straneh je objavljen predlog družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v Žalcu v tem letu. Dobro ga preberite. V prihodnjih dneh se boste zbrali na javnih razpravah na terenu in v organizaci- jah združenega dela pa v delovnih skupnostih. Dogovarjali se boste in odločali o še hitrejšem razvoju žalske občine. Zato dobro sode- lujte. Ce ste NT prvikrat prejeli v roke, pa vas vabim, da ga dobro prelistate. In da postanete naš zvesti prijatelj vsak četrtek. Se ena kadrovska novica. Danes se po več kot sedemletnem pri- zadevnem in uspešnem delu v redakciji Novega tednika in Radia f-cije od nas le formalno poslavlja prejšnji urednik in sedaj novinar tinnì Strmčmk. Formalno zato, ker bo Berni z nami še vedno sode. lovai. In bo pisal. Pravi, da svojih bralcev in poslušalcev ne more pustit, na cedilu. Berni Strmčmk odhaja k televiziji. Postal je sa. ZolTniT'"''''''' ^^^ in sicer za gospodarsko po- ^Infi 1 predvsem na našem območju. Torej ga bomo siecevali m gledali. Mnogo uspehov, Berni, pa dobro sliko. In hva- lo. smo mu rekli. Tudi v vašem imenu. vaš urednik Laško ~DANES SEJA Za zadnji dan v tem mese- cu je v Laškem sklicana seja občinske skupščine. Pomemb- ne preloge je za sejo predla- gal svet za urbanizem, ko- munalne in stanovanjske za- deve. V razpravi bo odlok o pokopališkem redu, odlok o pogrebnem ceremonialu, na- dalje več zadev, ki zadevajo red in čistočo, odvoz smeti itd. Na tej seji naj bi spreje- li tudi sklep o pooblastitvi celjskega zavoda za gospodar- stvo za opravljanje strokov- nih zadev s področja urbani- stičnega planiranja. Končno bodo na seji odločili o pre- povedi točenja alkoholnih pi- jač v zgodnjih jutranjih urah. Sprejeli naj bi še sklep o enotnih merilih za dolcčanje prispevka od sprememb na- membnosti zemljišča. Precej zadev je pripravila tudi komi- sija za volitve in imenova- nja. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 31. januar I974 AH gre brez nezadostne? v àolah celjskega območja ima- mo nekaj oddelkov, kjer učenci vse polietje niso prejeli niti ene nezadostne ocene iz slovenskega jezika. Gre za zanimiv preizkus ocenjevanja, ki so se ga lotili nekateri učitelji pred tremi leU. Vedno pogoste^ se postavlja vprašanje, zakaj učenci v obvezni osnovni šoli ponavljajo nucrede in zakaj v osmih letih ne konča- jo osmih razredov. Da bi se pri- bližali temu cilju, so že uvedli vrsto zakonskih ukrepov, kot so napredovanje z nezadostno oceno, popravni izpiti, priznanje osmega razreda z nezadostno oceno iz tu- jega Jezik« in podobno, gole In ustanove, ki se ■ Solami ukvar- jajo, pa so storile že marsikaj, da bi se izbolJSaU kvaUteU po- uka. Dobili smo modeme Šolske stavbe, mnogo sodobnih učil in učnih pripomočkov, na razne na- čine se učitelji ob delu vse bolj izobražujejo, da bi bUo njihovo d«do kvaUtftneJSe. Samo majhen korak, samo skro- men prispevek k vsem tem pri- čevanjem pa Je tudi preizkušnja, oe se da normalno razvite otroke tako Bčiti in ocenjevati, da ne bi dobivali nezadostnih ocen. Lah- ko trdimo, da so prve Izkušnje pokazale xelo dobre rezultate. Ob koncu lanskega -šolskega leta so pokazali učenci preizkusnih od- delkov precej boljše znanje od učencev, ki niso bUi zajeti v pre- ^us. Sevedarpa pot do Uko bolj- ših rezulUtov (za eno osmino) «nanja ni bila lahka. Učitelji so morali učence najprej pridobiti za tak način ocenjevanja in jih na- vdušiti za to, da bi prav vsi vložili v delo toliko truda, da bi bil končni rezultat vedno pozitivno znanje. Da bi to dosegli, so mo- raii učitelji in učenci pričeti de- lati 7 veliko mero poguma in od- govornosti ter medsebojnega za- upanja in skupne odgovornosti za končni uspeh. Ni šlo vselej lah- ko, saj so mislili nekateri učenci, da bodo lahko ribarili v kalnem in prišli do pozitivne ocene brez dela. Seveda pa so to svojo Moto kaj kmalu spoznali. Uči- telji In učenci so morali tudi točno vedeti, kaj in koliko morajo znati za pozitivno oceno. Zato so si pomagali z minimalni- mi učnitni normami, ki določajo, kaj je tisto najmanj, da je ocena še pozitivna. Te norme pa so šele v preizkusu in je bilo delo zara- di tega težje, kot če bi bile že do- končno preizkušene in določene. Sprva se je zdelo, da bo tako delo terjalo od učiteljev in nekaterih učencev mnogo več dela, saj so morali učenci mnoge svoje izdel- ke, za katere si niso zaslužili po- zitivne ocene, ponovno premisliti, se naučiti tistega, kar je manjka- lo, nato pa ponovno narediti; u- citelji pa so morali vse to voditi In pregledovati. Toda znanje se je toliko izboljšalo, da so že v dru- gem polletju učitelji z veseljem spoznavali, da učenci presegajo "ian.|e drugih podobnih oddelkov. Ta zavest, da so naučili več, pa je bila in je zaenkrat še edino plačilo za povečane napore pri delu. K izboljšanju učnovzgojnih re- zultatov so v veliki meri prispe- vali demokratični odnosi med uči- telji in učcnci, ko so se oboji zavestno odločili za dosego bolj- ših rezultatov. To boljše znanje pa je nastalo kot plod skupnih prizadevanj. V takem odnosu so delovne naloge lepo razdeljene in vsak član kolektiva ve, kaj mora storiti in koliko tega je že nare- dil. Ko so se ob koncu lanskega solskega leta sestali učitelji, ki so preizkušali ocenjevanje brez nezadostne ocene, so vsi zatrjeva- li, da bi bilo potrebno pouk še bolj modernizirati, samoupravno dogovarjanje z učenci poglobiti in da je delo terjalo več naporov kot normalno delo v šoli. Toda uspeh, izražen z znanjem in za- dovoljstvom otrok, je tista nepre- cenljiva vrednost, zaradi katere bodo 7sl ti učitelji ostali pri oce- njevanju brez nezadostnih ocen, ga naprej preizkušali in razvijali in pridobili zanj še druge učite- lje. JOŽE LIPNIK „Kostroj" Konjice Miro Kukovič, 42 letni stroj- ni ključavničar iz konjiškega »KOSTROJA«, se je najprej opravičil, če. kot predsednik osnovne organizacije sindika- ta ne bo povsem na t^očem. Je bil namreč precej časa v bolniški. Pri današnjem tem- pu, kako si dogodki sledijo, je lahko že dan zamude občuten. Miro Kukovič je povedal, da je prvi del ustavne raz- prave v kolektivu že mimo, da pa bodo o spremembah l'ili. Medtem so se v političnih organizacijah (ZK in ZSJ) ter na ravni samo- upravnih organov posvetili evidentiranju. Trenutno imajo na seznamu 21 imen. Ti kan- didati za delegacije, v katere bodo volili svoje zastopnike, so tako moški kot ženske, mladi in starejši in po stro- kovni in izobrazbeni strukturi prav tako različni. Skratka, njihov seznam povsem ustreza dogovorjeni strukturi, ki jo je priporočalo občinsko vod- stvo sindikata. Glede vsebine predlogov in- teresnih skupnosti v občini predsednik Miro Kukovič še ni mogel dati nobenega mne- nja, ker so gradivo šele tisto jutro dobili. Kolikor je sezna- njen iz razgovorov med sode- lavci, le-ti odobravajo, da bo- do v bodoče vedeli, koliko zares zaslužijo in kam vse se njihov denar pretaka. Se- veda je ob tem spoznanju toliko bolj nujno, da bodo delavci zares seznanjeni z vsem, kar naj bo iz njihovega prispevka financirano. Teh sredstev pravzaprav ni malo in zdaj se bo slaba volja obr- nila še kam drugam, če ljudje ne bodo temeljito seznanjeni. Na obračunski listi najbrž ne bo zapisan vsak vrtec, vsa. ka kulturna prireditev, zato je nujno, da delavci vedo, kaj naj si pod posamezne odteg- ljaje predstavljajo. Miro Kukovič nadalje meni. da ni prav, kako republiške interesne skupnosti, predvsem kulturna in telesno-kultuma, še do danes niso seznanile slovenske javnosti s svojimi programi, v občinskih stroš- kovnih načrtih pa so njihovi deleži kar zaznavni. Bilo bi prav če osrednje slovenske interesne skupnosti svojih de- ležev tako dolgo ne bodo de- ležne, dokler se jim ne bo zdelo primemo javnost ob- vestiti o svojih načrtih in potrebah. Glede razprave o financira- nju skupne in splošne porabe predsednik Kukovič ni pesi- mist. Pravi, da je treba le do. volj jasno razložiti te pro- grame. V njihovem kolekti- ne bodo o programih raz- pravljali na skupnem sestan- ku kolektiva. Razpravljali bo- do v skupinah, zato se bosta morali organizacija sindika- ta in ZK v podjetju teme- ljito pripraviti. PRORAČUN NA TERENU v teh dneh v Celju zaključujejo z javnimi razpravami v TOZD o programih samoupravnih interesnih skupnostih. V Celju so v Javno razpravo startali predvsem s treh stališč: potrebna je mobilizacija vseh ljudi v gospodarstvu in negospodarstvu za povečanje proizvodnje in rezultatov dela; v tej razpravi so v ospredju osnovne postavke go- spodarske resolucije o družbeno ekonomski politiki za leto 1974 in nujno je, da upoštevamo temeljne zasnove resolucije; v tej primarni delitvi bo treba še bolj skrbeti za družbeni standard. Zbori so bili* dobro obiskani in so pokazali veliko zanimanje de- lovnih ljudi za neposredno odločan,je o tem kam bodo šla sredstva. Organizirano Je bilo približno sto mest dogovarjanja, kar pomeni, da je bilo za razlaganje programov angažirano veliko število ljudi, saj so se vsakega zbora udeležili predstavniki vsake interesne skupnosti. 3. februarja se bodo pričeli zbori v krajevnih skupnostih in bodo trajali do 10. februarja. Na terenu se bodo občani prav tako informi- rali o programih samoupravnih interesnih skupnosti, vendar bo večji poudarek — gotovo tudi v razpravi — na razlagi občinskega prora- čuna. Tej fazi bo sledilo podpisovanje sporazumov o obveznostih TOZD do interesnih skupnosti. Letošnje izkušnje pa učijo, da bo potrebno prav kmalu pripravljati programe skupnosti za prihodnje leto in že v decembru ali prej z njimi seznaniti proizvajalce in občane. M. S. 420 STANOVANJ Celjski občmsto solidarnostni stanovanjski sklad lani razpolagal z nekaj več kot 20 milijoni ШпЛ^ letošnji finančni načrt pa predvideva 36,690.000 dj* jev dohodkov tn izdatkov, pri čemer je všteto ^ bančno îxxsojilo. \ Lanski dohodek sklada je bil spričo povečanih (wL nih dohodkov celo nekoliko večji, kot so predvidi Navzlic temu je v skladu še nekaj neporavnaniij ^ veznosü. To velja predvsem za tisti delež, ki gg ^ rajo plačati zasebni obrtniiki na račun zapr^ delavcev. Gre za okoli osemdeset starili milijooo^ narjev, ki jih bodo izterjali letos. ^ Pretežni del lanskih sredstev sklada je šel za ^ ditev stanovanj (nekaj nad poldrugo milijardo stf dinarjev) na Lavi, drugi večji izdatek pa je bila^ vencija za stanarine. ^ Letos bo sklad raa^wlagal z večjimi sredst^ tudi tokrat bo njihov pretežni del porabljen za J ditev najemnih stanovanj v družbetii lastnini za ce z nižjimi osebnima dohodki, za mlade družim, za starejše ljudi. V ta namen bodo od skupne ^ sklada porabili 34,610.000 dinarjev, ^meotnbna pog^ ka v letoénjera proračunu je premiranje nameoai^ varčevanja za stanovanja. Gre za družbeno stimulac- tistim, ki se bodo odločili za namensko varöevaqj;^ graditev oziroma nakup lastnega staiiovanja. T» ú moč bo različna oziroma odvisna od privar6e»«i¿ zneska, od materialnih pogojev varčevalca itd. ^ pomoč je letos predvidenih 100 milijonov starih ( narjev! V celjski občmd je tako imenovanih stanov* skih varčevalcev okoli 400. Vsi imajo torej možan da oplemenitijo lastna sredstva z družbeno preiB| Po sklepu upravnega odbora in skupščine občinj ga solidarnostna stanovanjskega skada bo staj vanjsko podjetje po pooblastilu samoupravne sta vanjske skupnosti razpisalo natečaj za graditev ( novih stanovanj. Pri financiranju bosta sodelovala činski solidarnostni sklad in sklad združenih sreds¿ Gradnja vseh teh stanovanj se mora začeti letos!, tem okviru bodo gradili 10 odstotkov garsonier, 201 stotkov enosobnih stanovanj, prav toliko eno in ¿ sobnih ter 5 odstotkov trisobnih stanovanj. Sicer;, je ta razprava opozorila, da bo treba v prihodnje f, diti več večsobnih stanovanj, saj gre za precejk, število družin z več otroki, Umestne pa so bile ii^ pripombe na majhne garsioniere. Površina od 20 25 kv. metrov je res izhod v sili, tudi ssa samca, šele za mlade družine. Pomembna je tudi odločitev upravnega odbora:» skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada -,1 čine (^eljte, da poveča letošnja sredstva, namenjenai; reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV od prj videnih Q3 na blizu 200 milijonov dinarjev. Огек nujno rešitev starih zadev, ki jih ni moč odlašatj naslednja leta. M. BOÙ CELOVITI INTERESI ČLOVEKA PIŠE BOJAN VOLK KaJco v skupščino druž- beno politične skupnosti, zlasti občine, prii>eljati VSE INTERESE DELOV- NEGA ČLOVEKA IN OB- ČANA, je bilo osrednje vprašanje javne razprave • o ustavah (zvezali in re- publiških), vse do predlo- ga usuve, ki je te dni že v obravnavi v zvezni skupščini. Ta predlog je sleckioič, na podlagi jav- ne raapj-ave, izoblikoval ustrezno organiziranost skupščin družbeno politič- nih skupnosti. Predlog te- melji na delegatskem si- stemu in izvira iz družbe- no-ekonomskega položaja delovnega človeka in nje- govega neposrednega odlo- čanja o vseh stvareh ter skupnega odločanja na vseh ravneh. To, kar predlog prinaša novega, bi lahko strnili v naslednje: — delovni ljudje odločajo neposredno o vseh stvareh v temeljni samoupravni skupnosti in preko delega- cij skupno z drugimi de- lovnimi ljudmi; zato mo- rajo biti delegacije in de- lavski sveti sestavljeni ta- ko, da izražajo socialno strukturo temeljne samo- upravne skupnosti (nepo- sredni proizvajalci, mladi- na, ženske) in da so v njej zastopam vsi deli skupno- sti (TOZD); — za reševanje medseboj- nih sporov ustava izrecno nalaga sindikatu obvezno nalogo, da mora posredo- vati v sporu, ki je med delovnimi ljudmi po izčr- panju redne samoupravne FK>ti, ne glede na to, če se vodstvo sindikata z za- htevami teh delavcev stri- nja ali ne; — institut samoupravne delavske kontrole se kot obvezen uvaja v vseh te- meljnih organizacijah združenega dela in s tem zagotavlja nadzor delav- cev nad poslovanjem tn izvrševanjem pooblastil in nalog; — žene kmetijske proizva- jalke imajo enak samoup- ravni pK>ložaj v družbeno- ekonomskih odnosih, tudi če formalno niso lastnice kmetijskega posestva; — dohodek in osebni do- hodki imajo družbeni zna- čaj, zato osnove in merila za razp>orejanje dohodka sprejemajo kot skupne do- govore delavci vseh orga- nizacij združenega dela; — delovni ljudje z zdru- ževanjem dela zadovolju- jejo svoje potrebe in inte- rese na področju celotne družbene reprodukcije, za- to se združujejo v samo- upravnih interesnih skup- nostih' in združujejo sred- stva, da si na temelju so- lidarnosti in vzajemnosti določajo svoje skupne in posamezne obveznosti do teh skupnosti ter svoje skupne in posamične pra- vice, ki jih v njih uresni- čujejo. Na p>odročju političnega sistema je delegatski si- stem dosledneje in poix)l- neje opredeljen. Delegaci- je oblikujejo deIoл'm ljud- je v vseh temeljnih organi- zacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, M opravljajo skupne službe za dve ali več TOZD, de- lovni Ijiuidje, ki delajo s svojimi sredstvi v kmetij- ski proizvodnji in obrti, če trajno sodelujejo z združenim delom, delovni ljudje v državnih organih in v oboroženih silah SFRJ, delovni ljudje v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah. Te dele- gacije so temelj skupščin- skega sistema iz njih se »napajata« dva zbora ob- činske skupščiine — zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. V tre- tji, kajti vsaka občinska (in tudi republiška) skup- ščina ima tri zbore — v družbeno F>olitičm zbor delegirajo svoje delegate delovni ljudje, organizira- ni v družbeno političnih organizacijah (ZKS, SZDL, Zveza sindikatov, ZZB in ZMS). Sestav skupščine, njeno FKKiročje in še zla- sti enakopravno in dvo ali večdomno delo bo zago- tavljalo prisotnost celovi- tih človekovih interesov v tem organu družbenega dogovarjanja in odločanja. O posameznih pomemb- nih vprašanjih s področ- ja delovanja samouprav- nih interesnih skupnosti pa v dogovarjanju in od- ločanju nastopajo enako- pravno tudi skupščine sa- moupravnih interesnih skupnosti s področja vzgo- je in izobraževanja, kultu- re. zdravstva in socialnega varstva. Vse to namreč ■ omogoča, da bodo v skup- , ščini prisotni avtentični interesi združenega deia na eni strani, na drugi, interesi, ki jih delovni ljudje in občani oblikuje- jo in zadovoljujejo v kra- ju bivanja in tretjič, in- tegralni interesi delovnega človeka. Ker se bodo od- ločitve v skupščini spre- jemale enakopravno med posameznimi zbori, ff^ pri tem v bistvu za do- govarjanje in ne za glaso- vanje oziroma preglasova- nje. Za učinkovito delo- vanje občinske skupščine bo ta izvolila občinski i^' vršni svet, ki bo kot iz- vršilni organ skupščine opravljal dvojno funkcijo — usklajeval delo med p"" sameznimi upra-vnimi or- gani in kot celota izvrše- val in skrbel za izvrševa- nje dogovorjene politike ^ občini. Ustava nam torej prin»; ša ustrezen samoupravni mehanizem v ix)stopku P^ liitičnega dogovarjanja ^ odločanja. Izbor delegato* na splošnih volitvah P^ nam bo odgovoril na vp^ šanje, kako hitro ga ^ mo učinkovito uveljavil^' i gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 3 Inil tudi v znamenju red- h letnih skupščm krajev- h organizacij ZZB NOV. Jo je že trinajst delovnih upščin, jutri pa se sestane- še borci Medloga in orga- eacije »Tone Grčar«. Vsi Stanki so bili zelo dobro »iskani. Skupščine so tmele izrazit ilovni značaj. Borci so se i njih predvsem dogovorili svoji udeležbi in doprino- i k aktualnim družbeno po- ičnim akcl)am v tem času, ■egledali preteklo in se do- ivorili za bodoče delo. Rde- , nit razprav«? je bila čim taiitetnejše vključevanje članstva in organiracije kot celote v družbeno dogajanje. Zato so bili stanovanjski, socialno zdravstveni in drugi problemi potisnjeni nekoliko na stran, kar pa hkrati priča o izboljšavi predvsem na sta- novanjskem področju. Sklad za borce pri občinski skupščini je lani razpolagal z 1,800.000 dinarji za razne dajatve, letos pa so v pro- računu predvideli 1,510.000 di- narjev kot pomoč družbe ti- stim, ki so po izdelanih me- rilih p>omoči potrebni. Na predlog občinskega od- bora ZZB NOV in solidarno- stnega sklada pri občinski skupščini bodo v februarju pokrite potrebe po stanovanj- skih kreditih tam, kjer je to najbolj potrebno. Sklad bo letos financiral stanovanja za borčevske družine z 1,360.000 dinarji, vendar s tem še ne bodo rešeni vsi primeri. Pereč je tudi problem .dravstva, kar razimiljivo po- gojuje starost članstva. Z Zdravstvenim domom Celje je občinski odbor sklenil dogo- vor, da bo od jutri dalje dispanzer za borce odprt pet- krat tedensko, od ponedeljka do petka vsako popoldne med 14. in 18. uro. Takšno odloči- tev so narekovale potrebe, ki jim ni mogel zadostiti en sam zdravnik, saj bosta zdaj nameščena dva. Da pa bi dispanzer čimbolje opremili, potrebujejo še 100.000 dinar- jev za nakup dodatne opre- me. Polovico zneska bo za- gotovil sklad zdravstvenega zavarovanja, ostalo pa naj bi prispeval Zdravstveni dom, sklad za borce in invalide pri občinski skupščini in drugi. Dispanzer bi dopoldne deloval kot običajna ordinacija za vse občane in bi tako pomenil pridobitev tudi za sam Zdrav- stveni dom. M. SENICAR TOVARIŠ NIKO ROŽIČ, DIREKTOR VODNE SKUPNOSTI »NIVO« Vzporedno z gospodar- sko rastjo se izredno hi- tro razvija tudi naselje Šentjur kot center obči- ne. Trenutno živi v Šent- jurju približno 2000 pre- bivalcev, gornja meja pa bi bila po dolgoročnih predividevanjih 5000, če- prav jo nekateri postav- ljajo še više. Zelo živah- na individualna gradnja blokov prinaša s seboj tudi nekatera odprta vprašanja — življenjskega pomena za prebivalce Šentjurja. ,Med temi je gotovo naj- važnejša — voda. Dolgo vrsto let je Šent- jur posebno v poletnih mesecih občutil izredno pomanjkanje vode, saj se je nemalokrat zgodilo, da je iz vodovodnih pip pri- tekla rjava tekočina. No- vi vodovod, ki bi ga na- peljali iz Škofje vasi do Šentjurja, bi tako rešil trenuten problem oskrbe s pitno vodo in tudi za prihodnje obdobje v ka- terem predvidevajo po- rast prebivalstva. Obljub- ljeno oziroma dogt>vorje- no je bilo, da bo vodovod zgrajen do konca pretek- lega leta, vendar so dela šele na polovici. Prebivalce Šentjurja za- nima, zakaj je prišlo do zastoja in kako dolgo bo potrebno čakati na tako željeni vodovod, saj se glede na stare izkušnje bojijo — tu ni mišljena voda — da bi zopet po- zabili nanje. Ker na občinski skup- ščini nismo uspeli dobiti zaaovoljivega odgovora na vprašanje šentjurča- nov, prosimo za odgovor vas. Milan Seničar, NT IK Celje nič izmika Pisali smo že, da so v h dneh v vseh občinskih ■ganizacijah ZK na celj- :em območju organizirali iminarje za sekretarje os- )vnih organizacij Zveze >munistov. Seminarji po- .enijo predvsem politični >govor o povečani dej av- esti komunistov v pred- Jlilnem in predkongres- îm obdobju. Na takšnem jgovoru se je zbralo več 5t sto sekretarjev iz celj- te občine prejšnji teden i Dobmi. Sekretarji so >rejeli načrt nalog, ki jih xio uresničili v prihod- |ih mesecih predvsem na fcslednjih področjih: v Lzpravi o družbenem do- )voru in samoupravnem »razumevanju, o financi- mju splošne in skupne »rabe, pri pripravi voli- >v in v okviru javne raz- prave o resoluciji za VII. kongres ZKS in o statutu ZKS. Med drugim so se se- kretarji odločili, da bodo do 20. februarja pripravili krajše povzetke resolucije in jih obravnavali na se- stankih članov ZK. Pri tem bodo seveda upoštevali po- sebnosti delovne sredine in bodo pKjudarjali tisti del resolucije, ki bolj zadeva njihovo delovno življenje in okolje. O resoluciji bo- do razpravljale tudi vse ko- misije občinske konferen- ce in komiteja. Ilazpravo bodo končali do konca fe- bruarja. Na seminarju so spreje- li stališče, da morajo vsa vodstva in komunisti izka- zati v celotnem delu naj- večjo stopnjo pripravljeno- sti in odgovornosti za de- lo. Vsakogar, ki se bo iz- mikal delu, pa je potrebno politično in delovno naj- ostreje obravnavati. Celj- ski komunisti se zavzema- jo še za največjo koordi- nacijo dela med dnažbeno- političniini organizacijami. Zlasti pa poudarjajo vlogo SZDL in sindikata v pro- cesu družbenega dogovar- janja in v pripravi volitev. Komunisti v teh organiza- cijah so neposredno odgo- vorni partij slcim OZK za odgovorno uresničitev te- meljnih političnih nalog v tem obdobju. V OPEKL^RNI LOZNICA SO imeld v soboto letno Sindikalno konferenco in ¿bor delo\-ne skupnosti. Na z±)oni so sprejeli ne- kaj splošnih aktov, sin tlikalna konferenca pa je obra\-na\-ala delo v pre- lek'.em obdobju in poroči k) o rezultatih poslovanja r letu 1973. Kolektiv opekarne Lož- Blca je razpravljal še o pripravah na voUtve. KOZJANSKO OBSOTELJSKI DROBIŽ Obsoteljska cesta Rogaška Slatina — Sodna va.s j«? že lalj časa predmet vročih raz- prav, zla.sti še med prebivalci rasice Nimno. Cesta je skoraj- la neprevozna. Po njej pa se vsak dan vozi večje število lelavcev, zaposlenih v Šmarju n Rogaški Slatini. Uporabni» i£i ceste so tudi šolarji. Občani Nimnega in okoli- ških vasi sami ne morejo kaj iosti narediti. Odločili pa so »e, da bodo priskočili z vse- ni silami na pomoč pri re- konstrukciji ceste, če jim bo le kdo hotel vsaj malo poma- gati. Pretekli teden so v Nimnem sklicali sestanek, kamor so po- vabili tudi predstavnike druž- beno političnih organizacij ob- čine. Dogovorili so se, da naj bi pri rekonstrukciji ce- ste pomagala vsa podjetja v abčini, kjer so zaposleni ob- dani krajevne skupnosti Nim- no. Pridružil naj bi se Se ko- munalni .sklad občine in pa irajevna skupnost Rogaška Slatina. Lstanuvili so gradbe- al odbor, ki bo delo koor- diniral. Občani bodo prispeva- li za obnovo ceste svoj denar, pomaf^ali pa bodo tudi s pro- Uovoljnim delom. Dolgo pričakovani prosvetni dom v Lesičnem menda le po- rta ja resničnost. Ob cesti Le- iično — Viritanj so že pri- pravljeni betonski kvadri. De- lar za postavitev doma bo irispevala kulturna skupnost imarje pri Jelšah, večino pa M)do občani sami. Zanimanje ■Л dom Je pr^ce.Jšn^, zato me- lijo, da ne bodo imeli težav. KONJICE: PRIČETEK RAZPRAVE Konjiška podjetja so dobila v teh dneh material za javno raz- pravo o programiranju in finan- siranju skupnih in splošnih po- treb v letu 1974. Se v tem tednu bodo imeli razgovore na Izvršnem odboru SZDL in razširjeni seji predsedstva sindikalnega sveta, čez teden dni pa bodo program finansiranja obravnavali v te-, meljnih organizacijah združenega dela. Razprava bo tako stekla v 14 dneh in kot vse kaže dala tu- di ugodne rezultate. CELJE: MLADI KANDIDATI Faza evidentiranja možnih kan- didatov prehaja v Celju v zaključ- no fazo. S ponedeljkom je bilo od 2.000 potrebnih evidentiranih 1.400 kandidatov za delegacijo. Od tega jih je popi.sanih že 780. Evi- dentiranje bo končano do 5. ozi- roma 10. februarja. ZA PLESE ZAPRTO Л'еИка dvorana Narodnega do- ma bo do nadaljnjega za plese zaprU. Sklep za takšno odločitev je zahtevala slaba nosilnost tal. Kot vse kaže, bodo morali po- dreti tU ali kako drugače ri.šlti nič kaj prijetno vprašanje. Ve glede na to bodo y dvora- ni še vsa predvidena zliorovanja, za.4edanja občinske skupšči.ie ali družbeno političnih organizacij ter tudi koncerti. Zapora velja torej samo za družabne prireditve, m plese. Kaže, da bo trajala vs« do pozne pomladi. V VSAK DOM NOVI TEDNIK JOŽE MAROL T - PETDESET LET Takšnemu življenjskemu jubileju rečemo tudi sre- čanje г Abrahamom. Za človeka m komunista pa to nikakor ni mejnik, ob katerem bi se že moral ozirati v preteklost zaradi tega, da bi meril preho- jeno pot utrujen in s po- mislekom, da bi že bil čas predeti breme dela tn od- govornosti še na druga pleča Jubilant, o katerem gre beseda. je namreč ravno v zadnjem času ^re- di svojega dela in vseh prizadevanj v našem druž- beno političnem delu. ko uresničujemo novo usta- vo, ko znova potrjujemo in izpopolnjujemo zgrad- bo našega samoupravne- ga socializma. Profesor Jože Marolt je sin kmečke družine s Pie šivca nad Velenjem. Dru- ga svetovna vojna mu je s prihodom okupatorja vzela očeta, bil je ustre- ljen kot talec. Partizansko družino Maroltovih so v vsej svoji mračnosti spre- jela taborišča na Nem- škem. 1944. leta se ie pri- ključil partizanskim eno- tam. Bil je Sercerjevec, komandant jurišnega ba- taljona. Besede, ki zdaj tu nastajajo, ne morejo Izmeriti njegovega dela, ki ga je opravil do danes, saj to še nastaja. Ne sa- mo s strokovnim delom in tistim, ki ga je opraxh Ijal neposredno po osvobo- ditvi, ko je bil povsod pri- soten v mozirski občini in v Šoštanju. Nastaja to de- lo v veliki meri predvsem z njim kot človekom in komunistom, ki vedno za- stavi svojo besedo tam, kjer je treba in tam. kjer kaj pomeni in obrodi Tu- di naslednji stavki najbrž ne bodo všečni njegovi skromnosti, vendar bi bil poskus orisa jubilantovega dela brez njih nepopoln. Preko 18 let opravlja vidna in odgovorna dela v svojem poklicnem in družbeno političnem delu. Medtem, ko je bil v Ve- lenju ravnatelj osnovne šole, je opravljal delo ob- činskega sekretarja ZK, bil predsednik SZDL v Velenju, organizacijski se- kretar pri Okrajnem ko- miteju ZK, predsednik ok- rajnega odbora SZDL v Celju, član republiške kon- ference SZDL, zdaj je že sedmo leto odbornik celj- ske občinske skupščine in njen poklicni podpredsed- nik. Kot profesor je pou- čeval na celjski gimnaziji, zdaj pa je že več let rav- natelj Muzeja revolucije v Celju. Ni je interesne skupno- sti kateri ne bi s svojo besedo in delom pripomo- gel k uspehom. Zato nam je njegov jubilej v radost, ker je med nami prisoten s svojo toplino človeka, komunista in ustvarjalca. To nam je tudi zagotovilo in srečno upanje, da bo še vrsto let prav tako uspeš- no povsod tam, kjer bo delež njegove osebnosti nepogrešljiv. Zatorej — iskrene česti- tke in še na mnoga leta! DRAGO MEDVED Tehniški center in na- črt Golovec sta pred ures- ničitviijo. Družbeni dogo- vor, vanj sta vključeni obe naložbi, je najprimer- nejša pot za postavitev objektov, za katerega so delavci in občani Celja ne- posredno zainteresirani. Dočim bo pri gradnji teh- niškega centra nujno med- občinsko sodelovanje in dogovarjanje, saj sodi ta projekt med prioritetne, tiste, ki v kcmčnem učin- ku spodbujajo ustvarjal- no nioč gospodarstva in njegovo storilnost, pa bo tiiristično-rekreacijski cen- ter na Golovcu zrasel kot sad celjske solidarnosti. Kot rezultat spozïianja, da edino tako združena sred- stva dajejo najboLjée za- gotovilo za uresničitev cilja. Cilja, da bo Golo- vec stal in da bo že le- tos prva lopata povedala več kot vse dosedanje besedne obljube. 2e ne- kajkrat je začetek grad- nje Golovca padel v vodo zaradi objektivnih težav. V tem času pa je Celje že toliko večkrat uvidelo, kako neobhoden je tak »ljudski« objekt s prepo- trebnimi prostori. Najno- vejše težave z dvorano Narodnega doma in kot posledica močno okrnje- no diružabno življenje je samo zadnja pika na i. In Celju, celjskim delav- cem in občanom klic, da začne Golovec hitro rasti. Doslej je vendarle odla- šanje vselej samo škodi- lo. Čeprav se praktične ko- risti Golovca danes še ne da meriti, je morda važ- nejše še nekaj drugega. Integracija interesov Ce- lja. Čvrsta želja, da turi- sfcično-rekreacijski center postane pobuda ix>dobnim akcijam. V preteklosti je bilo Celje premalo pove- zano, ko naj bi izkazalo večjo mero enotnosti, ki bi presegla parcialne in- terese. Rekli bi — prižgana je zelena luč, da območje oziroma njegovo gospo- darstvo končno dobi teh- niški center. In da se projekt Golovec začenja uresničevati. Nad obema objektoma naj bdi volja družbenih dogovorov o letošnji skupni in sploš- nipo rabi. Ta bo najbolj- ši porok, da se cilj spet ne bo odmaknil. -nd KANDIDATI PRIPRAVUENI Evidentiranje kandidatov za de- legatski sistem Je pri kraju. Z akcijo so v Slovenskih Konjicsb zelo zadovoljni. Občinska skupščina, ki v teh dneh hiti s pripravo občinskega statata, bo do začetka tebrnarja poskrbela, da g» bodo dobile v razpravo vse krajevne skupnosti. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV D« M T Slovenskih Konjicah čimprej uresničili težnjA po kon- kretnih rexuIUtih, so zdrožili sredstva sklada sploine porabe In •klada sa otroâko varstvo. 1ж te- ga denarja bodo gradili posebno šolo, telovadnico v Ločah, adapti- rali bodo II. osnovno šolo, skrat- ka, program investicij bodo na podlagi združenega denarja hitre- je uresničili. EKONOMSKI SVET v ponedeljek se Je prvič se.4tal novoustanovljeni ekonomski svet prt občinski skapš/^tni. Pobudu, ki Je stara že dve leti In pol. za njegovo formiranje so dale Imžbeno politične organizacije. Svet bo imel kot strokovno po- litično telo predvsem koordinacij- sko funkcijo. Njegova globalna opredelitev bi bila: gospodarstva Celja T regiji, republiki. Jugosla- viji. Evropi In svetu. Oevet članov sveta, katerega predsednik je direktor Aera MI- RAN IVTEJAK, ie na prvi seji spre- jelo program dela. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 31. januar I974 v TOVARNI EMO so imeli ätiri zbore, na kate- rih so zaposleni razprav- ljali o programih interes- nih skupnostá'. Zbori so biU izredno dobro obiska- ni, kar dokazuje, kolikšen je interes delovnih ljudi, da sami neposredno odlo- čajo o tem, kam in za kaj bodo šla sredstva. Največ vprašanj je bdlo v zvezi z zdravstvom in otroškim varstvom. Tako je mnoge zanimalo, zakaj je var- stvo v varstveno vzgojnih ustanovah samo do 18. ure, ko so vendar mnoge matere zaposlene do 22. ure. Druge je zanimalo, na kakšen način bo oprav- ljen pregled realizacije na- log, zastavljenih v progra- mih in kako bodo o tem informirani delovni ljudje. Kolektiv lesne industri- je »Bor« v Laškem bo kmalu obogatil svoj pro- izvodni asortiment. V iz- delavi imajo prototip po- hištveni komplet za dija- ke in s tem razširjajo svoj program otroškega pohištva. Pol«g tega bo februarja na ogled tudi kombinirano pohištvo za manjša stanovanja. Gre za kombinacijo dnevne sobe in spalnice, ki bo dobro- došla posebno mlajšim za- koncem in ljudem z ni- žjimi dohodki. »Peta« v Radečah je za- čela izvajati program sa- nacije. Rekonstrukcija, s katero bo proizvodnja po- večana za dvakrat In bo dosegla 4 stare milijarde vrednosti, be veljala mili- jardo in 400 milijonov SD. Podjetju s krediti pomaga- jo: občinski rezervni sklad, Ljubljanska banka, »Lesnina« in polzelski »Ga- rant«. KAKO V BODOČE? To vprašanje so si postavili tudi delavci v nazarskem GLINU ter ugotovili, da je prav gotovo nujno po- trebno, da se lotijo izde- laove investicijskega plana za prihodnje. Tako so že ugotovili, da bo potrebno vložiti znatna sredstva v poplemenitenje ivemih plošč, katerih proizvodnja je odlično stekla, na trži- šču pa je po njih veliko povpraševanje. Poplemeni- tenje ivemih plošč, celo- ten program novih naložb bo predvidoma realiziran v prihodnjih dveh letih, bo nedvomno predstavlja- lo dodatno možnost še us- pešnejšega nastopanja te- ga kolektiva na domačem in tujih tržiščih. * PRVIČ NA SKUPNI PO- TI — Ta razveseljiva novi- ca velja za enajst sloven- skih avtoturističnih podje- tij in med njimi tudi za celjski Izletnik. Pogodba o posloTOo tehničnem so- delovanju je namreč pri- pomogla, da so se kolekti- vi odločili za nadaljnje združevanje, tokrat v or- ganizacijo združenega de- la. Delo je zastavljeno ta- ko, da bi že aprila podpi- sali sporazum o združitvi. S tem povezovanjem želi- jo doseči večjo racionali- zacijo dela, združevanja sredstev, poenotenje orga- nizacije in poslovanja itd. Zanimivo je dejstvo, da so tudi v tej fazi ugotovili, da lahko gre proces zdru- ževanja naprej. V vseh kolektivih je 10.750 zapo- slenih, imajo 1.465 avtobu- sov, 60 hotelov s 5.000 le- iiSči fbd. Planina pri Sevnici stiristo mest ? stalna dnevna migracija delavcev je značilna za veči- no krajev v šentjurski obči- ni, saj so po večjih vaseh industrijski obrati še vedno zelo redki. Takšna vsako- dnevna podjetja pomenijo precejšen fizični napor za de- lavca, ki na primer hodi na delo v železarno štore, saj niso redki primeri, da ima po pol in tudi celo uro peš do avtobusa. Tako še posebej pozimi odhajajo in se vrača- jo v temi. Hkrati pa zaposli- tev v drugem kraju pomeni tudi trošenje zasluška — vsaj v določeni meri — zunaj do- mačega kraja, to pa posred- no seveda manjša možnosti za njegov lastni razvoj. Zapo- slovanje v drugih krajih, ker pač doma ni delovnega me- sta, je nujnost, saj s krpico zerñlje, na kateri je težko uporabiti mehanizacijo, se- veda, če bi ta bila, ni mogoče zagotoviti dovolj denarja. Specializacija v kmetijstvu še šepa, saj zahteva večja vlože- na sredstva, mehanizacijo in večje obdelovalne površine. Tudi Planina pri Sevnici je kraj, od koder odhajajo pre- bivalci na delo v Šentjur in štore. Obrat Tovarne lahke obutve in pogodbena organi- zacija združenega dela za iz- delavo kmetijskih strojev, oba locirana na Planini, po- menita industrijski razmah samega kraja in s tem mož- nost zaposlitve prebivalstva Planine in bližnje okolice. Tako bo Planina v nekaj naslednjih letih postala eden močnejših industrijskih cen- trov šentjurske občine. Poleg razvijanja teh dveh obratov, bi naj povečali tudi dejavnost v kmetijstvu in gozdarstvu, to pa odpira možnost približ- no 300 do 400 delovnih mest oziroma zaposlenih do leta 1980. Perspektiva je torej jas- na, vendar pa bo potrebno zapreči vse sile, da bodo takšna predvidevanja tudi uresničena. Prvi korak so že naredili pred dnevi. Za določena šentjurska območja je "značil- na zelo slaba napetost v elek- tričnem omrežju. Na Plani- ni so se sestali predstavniki krajevnega družbeno politične- ga življenja, občinske skup- ščine Šentjur in Elektro Krško. Dogovorili so se, da bo Elektro Krško skupno z vsemi, ki so neposredno za- interesirani pa razvijanje go- spodarske dejavnosti na Pla- nini, pripravilo program oja- čan j a električnega omrežja, saj je to osnovni pogoj raz- širjanja industrijske proiz- vodnje in tudi drugih dejav- nosti. Usmerjanje Planine v indu- strijsko proizvodnjo ne bo pomenilo samo večjega kosa kruha domačinom, temveč pripomoglo tudi k temu, da odselite v iz tega kraja ne bo . več nujnost. M. SENIČAR Cestno podjetje PREMALO ASFALTA? ENKRATNO POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI ASFALTNE BAZE V VEL. PIREŠICI V CESTNEM PODJETJU CELJE SO MISLILI TUDI NA OKOLIŠKE PREBIVALCE Iz leta v leto so številnej- ši kilometri asfaltiranih cest, vzporedno s tem pa razumlji- vo raste tudi potreba po as- faltu. Pri celjskem Cestnem pod- jetju so v zadnjem obdobju ugotavljali, da imajo pri pro- izvodnji asfalta težave zara- di zadovoljevanja vseh po- treb, tolikšno je namreč pov- praševanje. Zato so se odlo- čili za dograditev obstoječe asfaltne baze v Veliki Pire- šici. Direktor Franc RADISEK nam je povedal, da je takšno odločitev narekovalo več fak- torjev. Potrebe po asfaltu konstntno rastejo iz leta v leto za 20 do 30 odst., lani pa so proizvodnjo omejevale še težave z elektriko. Tako so jih dogajanja v preteklem le- tu silila v razmišlanje o po- večanju kapacitet v proizvod- nji asfalta. K temu sta še pri- pomogla v republiki sprejeti program del na cestah za ob- dobje 74/75 in zaključeni pr- vi razgovori med občinskimi skupščinami celjske regije in republiško skupnostjo cest o srednjeročnem programu za obdobje 76/80. Hkrati s tem sta najavila pK)večanje potreb po asfaltu tudi celjsko komu- nalno podjetje Ceste in kana- lizacije in velenjski komunal, ni center, oba pomembna od- jemalca asfalta iz Velike Pi- rešice. Zato so v Cestnem podjet- ju takoj pristopih k izdelavi elaborata in se odločili za veliko povečanje kapacitet. V bistvu ne gre za gradnjo no- ve asfaltne baze, temveč za dopolnitev sedanjih kapaci- tet za več kot 100 odst. Asfalt- na baza v Vel. Pirešici je do- sedaj dajala 100 ton asfalta na uro, ko pa bodo k tej organ- sko vezali nove stroje, bo baza dajala še novih 130 ton asfalta na uro. V Cestnem podjetju so mnenja, da bo tolikšna proizvodnja zado- stovala za nadaljnjih pet let računajoč na tolikšen porast, kot so ga beležili dosedaj. »V povečanje smo šli zato, ker se 'ravedamo, da oprav- ljamo funkcijo nosilca razvo- ja oest v regiji, za kar nas obvezuje tudi zakon,« je de- jal Franc Radišek. Pri načrtovanju dopolnjene asfaltne baze pa so çe pojavi, la tudi razmišljanja o osamo, svojitvi pri proizvodnji asfal- ta pri podjetju »Ceste in ka- nalizacija« ter KOC Velenje. »Njim in vsem bolj zainte- resiranim občinskim skupšči- nam kot so Celje, Velenje in Žalec smo jasno prikazali sta- nje ter ekonomski račun, ki dokazuje, da so investicije v Veliki Pirešici najbolj uteme- ljene. Tam je že prodana os- nova za proizvodnjo asfalta v obstoječem objektu in su- rovinski bazi: kamnolomu, ki bo moderniziran, kot je, lahko še dolga leta pokrival potrebe. Poleg tega razpola- gamo tudi s potrebnimi kad- ri.« Cestno podjetje je že skleni- lo pogodbo s KOC Velenje, razgovori s »Cestami in kana- lizacijo« pa še potekajo. Zanimivo je, da oprema, ki jo bodo p>otrebovali za do- graditev baze v Pirešici, ne bo uvožena. Cestno podjetje jo bo kupilo pri podjetju »Kovinarska« Krško, ki je zgradilo že nekaj deset baz v Sloveniji. Nove kapacitete bi naj pričeli izkoriščati 15. maja. še posebej pa nas je zani- mal vpliv razširjene baze na okolico, saj je znano, da so prebivalci v Vel. Pirešici več- krat protestirali zaradi bliži- ne baze. Franc Radišek nam je o tem dejal: »Tri stvari lahko navedem, ki rešujejo ta problem. Pr/a je ponovna preiskava posle- dic miniranja v kamnolomu glede vibracij. To bomo opra- vili tudi v drugih kamnolo- mih. Drugo je to, da smo od graditeljev sedanje baze (ita- lijanska firma iz Milana) za- htevali pregled odpraševalnih naprav in v zvezi s tem bomo naredili vse, da bo zapraševanja čim manj. In tretje: dobavitelj nove opre- me zagotavlja, kar je tudi njegova obveznost v pogodbi, da bo odpraševanje v novi ba- zi skladno z našimi predpisi. Ko smo preverjali njihovo remo v drugih krajih, smo ugotovili, da je odpraševanje v znosnih razmerah.« M. Seničar SPREJET PLAN 74 Na zadnji seji je delav- ski svet EMO razpravljal o predlogu gospodarskega plana za leto 1974. Seja delavskega sveta je bila v TOBI, kjer so si člani delavskega sveta pred sejo ogledali obrat, na seji pa je bil obravnavan sanacij- ski program za TOBI. Po predlogu gospKJdar- skega plana, ki ga je spre- jel delavski svet, bomo morali napraviti znatno več kot v letu 1973, če ho- čemo poravnati vse obvez- nosti in vložiti nekaj v sklade. Neto prodaja je večja za 34 odstotkov v primer- javi z letom 1973, pogoj za realizacijo te prodaje pa je izpoilnjevanje proiz- vodnega plana po asorti- manu in količini. Planirani dohodek Je ve¿ji za 34 odstotkov. Delitveno razmerje med osebnimi do- hodki in skladi pa naj bi bi- lo 85,7:14,3, osebni dohodki pa bi lahko porastli le, če istočasno porastejo tudi skla- di. Delavski svet je sicer nače- loma sprejel gospodarski plan za leto 1974, o njem pa bodo razpravljali delavski sveti TOZD. ZANEMARJENO ZNANJE Sodeč po tem, kolikšne so pravzaprav moèno^. zaposlovanje novih delavcev v organizacijah zdruè^ dela na celjskem območju, bi na prvi pogled sku dokaj pozitivno. Tam je bilo na primer v osmih ^ nah celjskega območja več ali manj vse leto v pouv ju na voljo preko .2.500 delovnih mest, od tega industriji celjske občine preko tisoč. Letos bo ^^ praktično enako, le da se bo število moènih zapo¡i močno povečalo, saj bodo organizacije združenega^ nudile možnost zaposlitve skoraj 4.000 novim deic^ Posebnih problemov tod torej ni. Nasprotno, snua, bi, da je to vsekakor izredno ugodno. Pa vendar povpraševanje, ki je številčno sicer zelo zanimivo^ va v sebi pravzaprav hude probleme. Zakaj gre? Predvsem gre za to, da je v organizacijah združ^ dela, to pa ne velja samo za celjsko območje, tevt za vso Slovenijo, še vedno premočno prisotno potj. ševanje po takoimenovaneih enostavnem delu, saj je v lanskem letu več kot polovica odprtih delo,, mest ponujala nekvalificiranim in polkvalif idr ani-m- lavcem, nič boljše pa m v letošnjem letu. Ce k tc dodamo še to, da se bo število delovnih mest v doin nji meri povečalo tudi na račun novih obratov in j, njih stekla letos nova proizvodnja, potem dobiva p Olem zaposlovanja že druge dimenzije. V pogojih^ delovne organizacije v. tolikšni meri povprašujejo nekvalificirani delovni sili, ni pričakovati bistve, sprememb v rasti družbenega proizvoda in poveóeixt produktivnosti dela, saj taka struktura zaposlovanja kakor ni odraz tehnično visoke in tehnološko sodoj proizvodnje. Se več! Znano je, da nam v Sloveniji lavcev močno primanjkuje. Ne odpiramo pa delot mest, na katerih bi se lahko zaposlovali mladi, fco si poleg osnovne šole pridobili še kakšno drugo s; kovno znaje. Mladi in to je za Celje še zlasti гт no, se praviloma zaposlujejo drugod, v drugih кп: In v čem je vzrok? Preprosto v tem, da v Celju enor! no nimamo na voljo samskih stanovanj, saj poleg davno zgrajenega doma malih stanovanj pri Va skupnosti Nivo nismo v Celju takorekoč že petnajs zgradili niti enega samskega doma in jih imajo k kateri -kolektivi (Železarna, Cinkarna in gradbena d jet ja). Kako naj se mladi osamosvojijo, to pa je hova želja, ko nastopijo samostojno delo, če jim m dimo možnosti ustrezne nastanitve. Po nepopolnü datkih, ki so interesenti za nastanitev v samskem mu. Kdo ga bo postavil? Poskusi Zavoda za zapodi nje, da bi združeno gospodarstvo postavilo v Celju s nje velik samski dom, so klavrno propadli in to ! prosto zaradi tega, ker ni bilo moč najti nosilca te cije. Morda pa ne bi škodilo, če bi se celjsko gosjn stvo, saj kar se tega tiče, malo ozrlo паокоЦ po¿ lepi, mali Sloveniji, pa bi videli, da v drugih кк (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Koper) ni ravno t in da se do tega vprašanja obnašajo čisto drugače. In kaj storiti? Predvsem bo treba dati znanju t gacno veljavo. Ne samo deklarativno, temveč tvà praksi. Rešitev je nedvomno v tem, da bo treba bis: no spremeniti strukturo investicij ter z njimi odpt- večje število delovnih mest, ki bodo terjala večje i nje, oziroma višjo stopnjo izkoristka znanja in spa nosti ljudi. Kar pa se zaposlovanja mladih tiče, bo? gotovo zelo koristno, če bomo ob možnosti zaprnl intenzivneje razmišljali tudi o možnostih nastanite Na koncu — pred gospodarstvom so izhodišča d' beTio ekonomskega razvoja Slovenije v letošnjem li kot jih je sprejel izvršni svet. Ne bo mogoče uresr, vati nekaterih zahtevnih nalog, če se tudi v delovnih ganizacijah glede strukture zaposlovanja ne boda ri premaknile na bolje. Ekstenzivno zaposlovanje I naša s seboj probleme, zavoljo katerih bomo in^ bodoče še številne, predvsem pa, nepotrebne teèavt BERNI STRM6 Kostroj — izvoz NA VZHOD Tovarna Kostroj v Sloven- skih Konjicah, ki je v zad- njih letih nekoliko zanemari- la proizvodnjo usnjarskih strojev (osvajala je program plastičnih PVC profilov), je le-tej v letošnjem letu name- nila večjo pozornost. Pričela je z osvajanjem tržišča na Daljnjem vzhodu, medtem ko ima tržišče v vzhodnih drža- vah že osvojeno. Za to leto so zaključili pogodbe v Polj- ski, češki, Albaniji in Alžiru. Tržišče bi rada razširili tudi na Sovjetsko zvezo in afri- ške dežele. Trenutna ovira pa je širok asortiman izdelkov, zato krčijo proizvodni pro- gram za 70 odstotkov, ostale- ga pa bodo izboljšali. Tako bodo sposobni sprejeti koope- racije za izdelavo strojev, konkretno usnjarskih sodov, kjer bi Kostroj delal armatu- re, od partnerjev z Vzhoda ali iz Afrike pa bi lesene dele, ki so iz^f najboljšega afriškega* Skupno z druginú skimi podjetji gra^ ^ v Sudanu usnjamo, » zaključni gradnji, 2 so iztržili 600.000 ^ Kostroj pa je sodel^ pri opremi ostalih njarn, kd so jih podjetja že zgradil» nu. ^ Prav te dni pa tek^ ni' pogovori z Inter''^ usnjamo v Indiji, ^^ stroj že ima uvotu® nja za prodajo strojev. Za nje bo^ 60.000 funtov. ^ Kostroj izvaža opremo še v in slednjič — sejei^ sponate so poslali ^^ Kitajsko. j; gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 5 Mozirje Nedavno tega so v mozirski občini sklenili redne letne konference or- ganizacij Zveze komunistov, za katere je značilno, da so bile tako po orga- nizacijski. kakor tudi po vsebinski plati izredno dobro pripravljene. Pred- vsem velja poudariti kritičnost komunistov do lastnega dela, realno oceno družbeno političnih razmer, kjer posamezne organizacije živijo in delujejo ter konkretne dogovore o najpomembnejših nalogah v prihodnje. Poudariti velja, da se je ugled organizacij ZK v preteklem letu močno povečal. Njihova aktivnost je oživela zlasti po pismu predsednika Tita, kar vse se je odrazilo tudi v tem, da so v organizacijo sprejeli precej novih članov ter ustanovili organizacije tudi tam, kjer jih doslej ni bilo. Poleg splošnih ocen druž- beno politične situacije so v posameznih organizacijah ko- munisti mozirske občine spregovorili tudi o številnih vprašanjih, ki so specifična za posamezne delovne organi- zacije, oziroma za krajevne skupnosti. Ce bi strnili neka- tere osnovne ugotovitve, po- tem bi dobili naslednjo sliko, o čem je tekla beseda komu- nistov, ko so ocenjevali svoje lanskoletno delovanje. GLIN NAZARJE: Poglavitni napori komunistov so bili usmerjeni v uresničevanje us- tavnih dooolnil ter poglablja- nje samoupravne organizira- nosti. Aktivnost komunistov je v veliki meri pozitivno vplivala tudi na uspešno ure- sničevanje stabilizacijskega programa m prognuna varče- vanja v podjetju, pri čemer so bili v preteklem letu do- sežem pomembni u-spehi, ki pozitivno \-pl:vajo na celotna gospodarska prizadevanja v dolovni organizaciji. V delov- ni organiz^aciji imajo tudi že izdelan investicijski program za naslednji dve leti. Prema- lo pa so komunisti GLIN-a naredfli na področju spreje- manja novih članov. Prav ta- ko pa ni bila vedno najboljša udeležba na sestankih, kd jih je sklicevala osnovna organi- zacija. GRADBENIK LJUBNO: Po- membno v tem kolektivu je to, da so v lainskem letu sploh dobili svojo organiza- cijo ZK, ki je prej niso ime- li. Največji del aktivnosti so komunisti poevetili težkim kadrovskim problemom v podjetju, gospodarjenju in sprejemanju novih članov. Poživili so delo sindikalne organizacije. GORNJESAVINJSK.A KME TIJSKA ZADRUGA MOZIR- JE: Tudi v tem kolektivu so dobili organizacijo ZK v lan- ; skem letu, k: je s svojo aktiv- ! nostjo nemalo doprinesla k ! sanaciji razmer v kolektivu, j Ta je bil na\-znoteT precej razrvan, kar je bilo poslednca večletnega nepravilnega delo- vanja bivšega direktorja pod- jetja ing. Ermenca, ki ni de- loval v skladu z nalogami, ki izhajajo iz Pisma in 29. seje CK ZKS. Delo komunistov je büo zaradi tega v veMki me- ri usmerjeno v krepitev idejno politične enotnosti ko- munistov ter dvigu akcijske sposobnosti. ELKROJ MOZIRJE: V tem prizadevnem kolektivu so lani ustanovili svojo organizacijo Zveze komunistov. Organiza- cija se je takoj aktivno vklju- .ila v razreševanje številnih vprašanj v podjetju. Začeli so uresničevati ustavna do- polnila, ustanovili so organ samoupravne delavske kon- trole, odnosi znotraj kolekti- va pa so se bistveno izbolj- šali, SMREKA GORNJI GRAD: V tem kolektivu so ustanovili svojo organizacijo Zveze ko- munistov lani januarja. Kljub kratkotrajnemu delovanju od ustanovitve do letne konfe- rence, se je aktivnost komu- nistov v podjetju močno ob- čutila. Veliko so doprinesli k uspešni združitvi z GUNOM. MOZIRJE: V krajevni orga- nizaciji občinskega središča so se komunisti med drugim izkazali pri obeh lani izvede- nih referendumov. Resno so spregovorili o delu mladine, kulturno prosvetni dejavno- sti ter predlagali, da naj ko- munisti na mozirski šoli v doglednem času ustanove svoj aktiv. GORNJI GR.\D: Ocena družbeno političnih razmer je ugodna, poživiti pa bo treba delo nekaterih organizacij, med njimi še zlasti delo mla- dine, kajti le-ta ne najde pra- ve vsebine dela. PredJagali so, da naj bi komunisti v Smartnem ob Dreti ustanovili svxjjo organizacijo ZK. UUBNO OB SAVINJI: Čla- nom ZK se kljub prizadeva- njem m posrečilo v celoti, da bi razširili delovanje na vsa področja družbeno politi- čnega življenja v kraju. Orga- nizacija šteje sorazmerno ma- lo članov. Med njimi so tudi taki, ki so premalo aktivni, I>a se zaradi tega organizaciji ni posrečilo odpraviti malo- meščanske miselnosti, ki se uveljavlja v krajevni skup- nosti. Podobno kot drugod imajo tudd na Ljubnem pro- bleme z delovanjem mladine. LUCE OB SAVINJI: Komu nisti so podrobno analizirali tudi dejavnost klera, katere- ga delovanje se je po objaivi znane škofovske poslanice v tem kraju močno povečalo. Sicer pa so bili komunisti močno angažiram v razreše- vanju kompleksne problenia- tike v krajevni skupnosti. RECICA OB SAVINJI: Ko- munisti v tem kraju so se lani angažirali predvsem pri odpravljanju pretiranih soci- alnih razlik in odkrivanju ne- upravičenega bogatenja. Pre- maio pa so bili dejavni pri sprejemanju novih članov. Kritično so spregovorili o de- lu komisdje za ugotavljanje izvora premoženja, češ da je njeno delo v preveliki ano- nimnosti. NAZARJE: Kritična ocena, da organizacija po Pismu ni bila aktivna, predstavlja prav gotovo pomemibno izhodišče za večjo aktivnost v bodoče. Pasivnost komunistov se kaže predvsem v organizacij- ski nepovezanosti krajevnih dejavnikov. V kraju je čuti- ti prilično mrtvilo in nepri- pravljenost ljudi za sodelo- vanje pri reševanju odprtih vprašanj kraja. Naj sklenemo z ugotovi'cvi- jo, da so bile nedavne letne konference organizacij ZK v mozirski občini prav gotovo najkvalitetnejše v zadnjih le- tih in da je zaradi kritične ocene dosedanjega dela ter realnih programov dela v bodoče pričakovati, da bodo tudi v prihodnje doprinaša- le odločujoč delež k skupne- mu razvoju. ŽALEC: TOKRAT SLO v torek sta se sestala občinski zbor m zbor delovnih skupnosú skiL;>söine občine 2alec. Tokrat so odborniki razpravljali o splošnem ljudskem odp>oru in o problemauki s področja po- žarnega varstva, sprejeli so program dela skupščine občine za prve štin mesece tega leta. Odborniki so prisluhnili še poročilu komisije za vloge in pritožbe, poročilu delegata občine v skup- ščini SRS ter poročilu komisije za izvolitve in ime- novanja. Več o seji občinske skup>ščine preberite v pri- h(xlnji številki Novega tednika. B. S. VITANC ANICA »Imeti moraš interes, si vzeti čas, kajti narava ne čaka. Ogledati si jo moraš takrat, ko je lepo. Vso Jugoslavijo smo prebredli po dolgem in počez. Tri krat smo šli zastonj na Golico, ki j€ znana po nar cxsah, šele četrtič smo uje- li pravi trenutek, da je bilo vse v cvetju. To mo- raš videti in doživeli. Po- snamemo, SI napravimo diapozitive in potem to kažemo prijateljem ter jih tako navdušujemo za iz lete v tiste lepe — naše — kraje. Ali. ko se spušča- mo z Mangarta, vedno obiščemo še bolnico Fra- nja. Saj smo bili tudi v inozemstvu, samo doma imamo toliko lepih stvari, ki jih sploh ne poznamo.« Tako razmišlja Anica Vi- tanc, zaposlena na UJV Celje, kjer poleg rednega dele skrbi še za šport in rekreacijo. Cmolasa, vese- la, simpatična, predvsem pa velika ljubiteljica vsega lepega in koristnega. »Rekreacija? Sport? Za žene? Vsak si mora kljub velikemu delu najti ne- kaj minut za rekreacijo. Mora! Bolje ji bo. Sama vidim, kako je to. Reci- mo: v družini imamo vsak ponedeljek rezerviran za plavanje v kateremkoli ba- zenu v celjski regiji. Pa, kadar je čas, hodimo v naravo in — recimo — na- biramo gobe! Samo da smo zunaj, na svežem zra- ku in da se gibljemo, če samo lopatiš po vrtu, je že nekaj. Samo ljudje so se v zadnjih letih preveč zaprli med zidove, preveč so ob televiziji in sami s seboj. Mi pa gremo ven! Ne sami. s prijatelji. Prt jetneje je. verjemite.« Potem brska po katalo- gu »Sjx>rtna rekreacija« in pravi, da jt že tretje leto osvojila »športni re- kreacijski zlati trak«, le- tos tudi njen sin. in da so bile ženske UJV 13. v sku- pnem vrstnem redu. kar je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, kako malo jih je in kako specifično de- lo imajo. Potem govori o tem, da si ne more pred stavljati, da bi nekdo iz- med družinskih partner ev bil proti rekreaciji. Pri njej tega ni, kajti vsi so za razmipavanje in uži- vanje svežega zraka. Tudi mož, ki je nenazadnje predsednik skupščine TTKS Celje. Skratka, športna družina. »Smatram, da bi moral vsak sebe prepričati in najti čas za rekreacijo, ne pa se zavaliti v prepri- čanje, da časa ni. To je najMčno in ne vodi nika- mor. če se samo malo razgiblješ, se bolje poču- tiš. Živahnejši si in bolje razpoložen.« Potem govori o tem, ka- ko prijetno je, da vse te rekreacijske sprehode in akcije izvaja vsa družina, pa še, da so prijatelji zra- ven, da ni monotono. Go- vori tudi o tem, da če ne keglja (enkrat tedensko) ali ne plava (tudi enkrat tedensko) ali ne nabira gob (v sezoni) ali ne hodi gledati narcis (ko so), potem zjutraj doma telo- vadi, zvečer pa samo ta- krat, če ni preveč^ utru- jena. Simpatično je bilo kramljati z Anico Vitanc, ki kot žena vidi v športu in rekreaciji smisel in že^ li, da ta smisel spoznajo tudi druge žene. če bi to spoznale, bi bilo najbolj prav. T. VRABL Na občn«n zboru turističnega društva Šempeter so po- delili gojiteljem cvetlic več prizniuij. Na sliki: Julči štor- man sprejema priznanja Celjske turistične zveze, ki ji ga izroča predsednik TD Sempeter, Ivo Kuhar. LETO USPEHOV v soboto so se na redni letni skupščini sestali člani turističnega društva Šempeter ter ijregledali delo v pre- teklem letu. Minulo obdobje je bilo za društvo, ki šteje 236 članov, najuspešnejše od ustanovitve dalje. Obširno poročilo je podal predsednik Ivo Kuhar, ki je med dru- gim poudaril, da .ie velik uspeh tudi dejstvo, da je lani obiskalo jamo Pekel in Rimsko nekrop>olo rekordno šte- vilo obiskovalcev. Tako je Pekel postala tretja najbolj obiskana jama v Sloveniji. Poleg teh dveh objektov, ki so jim posvečali največ pozornosti, niso pozabili na ak- cijo »očistimo naše okolje«, na cvetlično akcijo in na ze- lenice po Šempetru. Najboljši gojitelji cvetlic so spre- jeli priznanja: Rozalija Storman, Vlasta Svet, Irena Ja- nič, priznanja celjske Turistične zveze pa so dobili: Vera Božič, Jožefa Gorič, Marija Hriberšek, Pavla Jagodič. Ivi- ca Sredenšek. Rado Stokelj, Julči Storman, Milka Skor- jak, Marija Volk, Nada Zagoričnik, priznanja za urejena nreieli: Ivanka in Peter Parfant, Anka Mastnak, Betka in Ivan Voh, Jožica in. Boris Voh, Marjeta in Ivan Povše ter Alojz in Frančiška Uranjek. Ob zaključku konference so sprejeli program dela za letos. Med najvažnejšimi nalogami je: rekonstrukcija in otvoritev nove spodnje jame, restavriranje 96 rimskih na- grobnikov in rimske ceste, barvni prospyekt itd. Tekst in foto: T. Tavčar KMET V KORAK S TURIZMOM Oči vseh, ki skrbijo za čimpopolnejši razvoj Šentjurja, že dolgo niso uprte samo v industrijo, vse pogostejši so pogledi in razmišljanja o razvoju turizma v tej slikoviti pokrajini. Medtem, ko Je bil kmečki turizem pred leti samo še rahla meglica na obzorju, je danes vse bliže, ne samo tistim, ki delajo na načrtih razvoja turi2ima, temveč tudi pri občanih, pri tistih neposrednih ponudnikih uslug, ki bodo ob določeni pomoči takšen turizem tudi uresničevali v svojih kmečkih domovih. Kljub nerazvitosti Šentjur ima možnosti turističnega razvoja. Tu so zgodovinsko-kultume znamenitosti; od izko- panin na Rifniku, rojstni kraj skladateljev Ipavcev, do Slomškove spominske sobe na Ponikvi, tu Je izredno lepa pokrajina z vasmi m zaselki, sadovnjaki, vinogradi. Občinska skupvščina Je imenovala posebno komisijo, ki je ž€ zasnovala izhodišča, katera bodo pozneje dali kot osnovo strokovnim institucijam za izdelavo projektov. Tu gre za graditev turizma na že obstoječih vrednotah, potrebno bo le 'še delo na njihovem razvoju in propagira- nju. Svoj delež bodo morali dati tudi gostinci in sicer z boliéo ureditvijo in postrežbo v svojih lokalih. Drugo področje Je kmečki turizem, ki ima prav zaradi lepote pokrajine izredne možnosti za razvoj. Prav zaradi tega, ker v Šentjurju ni toliko pogojev za stacionarni turizem (tega bi morali p>o mnenju predsednika občinske skupščine Vinka Jagodiča vgrajevati predvsem v regijo) Je kmečki pomembnejši, še posebej, če pomislimo, da je mestni človek vse bolj ob prostih dnevih ozira po pode- želju. V Šentjurju se zavedajo, da ne razpolagate s sred-stvi za gradnjo dragih in velikih turističnih objektov, nujno pa bo potrebno poiskati sredstva za pomoč tistim kmetijskim proizvajalcem, ki menijo, da imajo p>ogoje za nuđenje uslug turistom. Da bo vse to uresničeno, daje zagotovilo interes ljudi v celotni občini. Seveda pa bo potrebno še veliko priprav. Zato bodo angažirali tudi Kmetijsko izobraževalni center, strokovne službe Kmetijskega kombinata in druge, da bodo dale kar največ pomoii zasebnemu kme*¡ijskemu proizva- jalcu pri njegovem osebnem izpopolnjevanju na tem pod- ročju in ga pravilno usmerjale pri vlaganju sredstev. Skratka, gre za bo, da bo ta dejaivnost potekala c.rga- nizirano, saj bo le takšna lahko dajala pomembne rezultate vsakemu pK>samezniku in občini kot celoti. Komisija si je zadala nalogo, da letos ugotovi vse mož- nosti, jih ovrednoti, kadrovsko prouči in, da prihodnje leto pristopi k realizaciji organiziranega razvoja turizma. M. SENICAR 6. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 31. januar I974 Politična šola SAMOUPRAVLJANJE JE VEČ ZNANJA Branko Vivod Marija Toplišek Anton Krivec Prejšnji teden je bila na Teharjüi politična šola za ne- posredne proizvajalce. V Do- mu železairjev so se od tor- ka do petka vrstila predava- nja, v katerih so 60 delav- cem iz celjskih delovnih ko- lektivov predavali o naši družbeni ureditvi, ustavnih spremembah, samoupravnem sporazumevanju, temeljih skupščinskega siçtema, samo- upravljanju v organizacijah združenega dela, značilnostih obeh novih ustav, osnovah delegatskega sistema in dru- gem. že v februarju se bo poli- tična šola nadaljevala. Seda- nja predavanja so namreč sodila šele v prvi cikel, ki mu bosta sledila še dva. Na- men šole je jasen: našega delavca čim bolje usposobiti za delo v samoupravnih orga- nih in družbeno-političnih or- ganizacijah. Tri slušatelje politične šole smo p>ovprašali, kako so za- dovoljni s svojo odločitvijo, da se udeležijo te šole m ko- liko jim bo ta lahko pri nji- hovem bodočem delu koristi- la. Branko Vivod, Zlatarna: V tej SOM sem zadolžen za disciplino in nemoten potek predavanj, tako da nisem tu le kot slušatelj. S šolo sem zadovoljen, saj mi je veliko dala. Prepričan sem, da mi bo pridobljeno znanje v prihodnjem delu ve- llico koristilo. Seveda je to šele prvi cik- lus predavanj, zato upam, da bomo v prihodnjih dveh izve- deili še dosti več. Marija Toplišek, Tehnomerca- tor: V politično šolo so me po- slali skupaj s še dvema tova- rišema na predlog naše orga- nizacije ZK. S potekom šola- nja sem zaenkrat zelo zado- voljna, saj mi bo pridobljeno znanje v veliko pomoč. V prihodnje bom svoje de- lo usmerila predvsem v na- loge, ki si jih je zadala naša osnovna organizacija ZK. S predavanji, ki smo jih poslu- šali, sem zelo zadovoljna. Anton Krivec, Izletnik: V politično šolo sva pri- šla dva iz našega podjetja. Zadovoljen sem, da so iz- brali prav mene. Znanje, ki sem ga pridobil v šoli, mi bo namreč veliko pomagalo pri bodočem delu v družbeno po- litičnih organizacijah. Brez ustreznega znanja in F>ozna- vanja stvari ne moreš raz- pravljati in s svojim delom pomagati. Sedaj bo ta na- loga dosti lažja. B. STAMEJČIC KONJIGE SESTANEK TIS Izvršni odbor TIS v Slo- venskih Konjicah je priprav- vdl sestanek z okoli 40 pro- svetnimi delavci iz osnovnih šol ter zavodov, ki dobivajo sredstva iz njenih virov. Raz- pravljali so o predlogu letoš- njega zbiranja denarja za to področje in o finančnem na- črtu. člani tega aktiva bodo v prihodnjih dneh sodelovali na sestankih delavcev v de- lovnih organizacijah, ko bo- do obravnavali samoupravni sporazum o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974. Prosvetnim delav- cem, ki bodo razlagali pro- gram in financiranja TIS, so razdeUlá tudi ustrezno gra- divo. V. L. Petrovce SE BESEDA TABORNIKOV čeprav ni lepo motiti člo- veka, ki se pravkar »psihič- no« pripravlja, da bo zbra- nim govoril o delu, ki so ga opravili v minulem obdobju, sem vseeno poskusila. Mojo radovednost so »prenašali« trije »taglavni« taborniki 1. savinjske čete iz Petrovč. Prednost je imel starešina voda — STEFAN GORICA- NEC. »Samostojni odred smo ustanovili v septembru minu- lega leta. Prej smo v Petrov- čah imeli vod I. pohorskega bataljona, skupina pa je spa- dala pod odred Maribor — Tezno. V Mariboru sem nam- reč obiskoval poklicni šolski center in tam sem postal ta- bornik. Pritegnilo me je delo, kmalu sem postal vodnik, saj sem opravil vse potrebne iz- pite. Ko sem se vrnil v Pe- trovče, sva se z ravnateljem šole, Ivanom Centrihom, ki je predsednik občinske zveze tabornikov, dogovorila, da bo- mo v Petrovčah ustanovili svoj taborniški odred, v ka- terega je trenutno vključenih 75 tabomikoy, vključno z medvedki, in čebelicami, šte- vilne akcije, ki smo jih us- pešno izvedli v tem kratkem roku, so navdušile vse. PRVA množična akcija je bil izlet na Šmohor. Tu sem tabornike šele spoznaval, saj sem se zavedal, da bo delo veliko lažje, če bom spoznal njihove interese. Tudi akcija Zlati kostanj je lepo uspela. Naš odred je za- sedel 1. in 3. mesto. Med po- membnejšimi akcijami je bil izlet na Hum, ki je bil obe- nem tudi strokovni posvet starešin, vodnikov in načel- nikov. Imamo pa tudi probleme. Ne moremo dobiti prostora. Zbiramo se v jedilnici osnov- ne šole, težava pa je v tem, da je šola ob sobotah, ko imamo največ časa, zaprta. BRANKO TGMINSEK — namestnik načelnika odreda: Trenutno vodim medvedke in čebelice. Pripravljam jih za mnogoboj, ki ima teoretični in praktični del. Praktični del sestavljajo razne igre, pripra- va ognja in šaljivo tekmova- nje. V teoretičnem delu pa se bodo najmlajši taborniki pomerili v poznavanju spo- minskih dnevov, v orientaci- ji po naravnih znakih itd. SANDI SOREC — gospodar odreda: Nabavljam opremo. Zdaj imajo že vsi taborniki tudi uniforme. Zbiram dokumen- tacijo in čuvam zastavo, ki smo jo kupili iz prostovolj- nih prispevkov vseh članov našega odreda. Na pohodih in izletih pa skrbim tudi za hrano. To je na videz kar prijetno opra- vilo, pa vendar ni lahko. Do- dati pa moram, da nam daje starešina veUko moralno pod- poro. Vedno pomaga. Zato je, kljub nekaterim problemom, v našem odredu resnično le- po. A. K. ŠTEFAN GORICANEC BRANKO TOMINŠEK SANDI SOREC CELJE ZBORI OBČANOV OD' 3. DO 10. FEBR.I Medtem ko se razprj.^ o financiranju skupn^ splošne porabe med ¿w delovnih organizacij Wv koncu, se bo v nedeljo ,i februarja začela j^^s razprava o delovnih јд f< nančruh načrtih samoi».'' ravnih interesnih skup^' sti, predvsem pa o osto^ ku občinskega proračun* za letos v okviru кг^ nih skupnosti. Trajala vse do nedelje, 10. fejjJ arja. ^ Zbori občanov bodo p* naslednjem vrstnem ^ du: ^ 3. FEBRUAR: Strniéc ^^ 8.00 v šoli, Šmartno v ђој> ni dolini ob 8.00 v pti'' svetnem domu, Trebaji* ob 8.00 v dvorani kraj¿* ne skupnosti; ^ 4. FEBRUAR: Centôf oi'- 17.00 v Narodnem domtj- Gaberje ob 18.00 pri Ji^ Slovanu, Dolgo polje ol' 18.00 pri Miklavžinu, Ot? ob 18.00 pri Ingradu; ^ 5. FEBRUAR: Medlogi^'« 18.00 v zadružnem dom'' na Babnem, Trnovije (é" 18.00 v prosvetnem doat"^ Dobrova, Lokrovec, ft'; trožno ob 18.00 v g&a^ skem domu na Ostrožnat' h 6. FEBRUAR: Ljubeè^' ob 18.00 v krajevni sfef' nosti, Škof j a vas ob IS^ v gostilni Jevševar, št ob 18.00 v gasilskem l mu; 7. FEBRUAR: Cantero^ 17.00 v Narodnem donr^ Aljažev hrib ob 18.00 ^ dvorani OF v ZavKwi,'' Hudinja ob 18.00 v osnw' ni šoli, Dolgo polje 18.00 v četrti osnovni šol^ 10. FEBRUAR: Dobm' ob 8.00 v šoli, Frankoloi' ob 8.00 pri Turistu, Sod ob 15.00 v šoli. Pod gfij dom ob 9.00 v о&гШј šoli na Polulah, Svetimo. 9.00 v šoli, Vojnik ob 8.!¡ v dvorani krajevne sJciÇj nosti. C OBISK REPREZENTANCE v petek, 25. januarja, je prispela v šoštanj mladinska košarkarska reprezentanca Slovenije in se nastanila v hotelu Kajuhov dom. Reprezentanca, ki šteje 16 mladincev, najboljših igralcev različnih slovenskih klubov, bo trenirala v novi telovadnici osnovne šole Biba Rock. V Šoštanju se bodo pri- pravljali na bodočo sezono, do 2. februarja. JUBILEJ GASILCEV I^rostovoljno gasilsko društvo šoštanj — mesto praznuje letos 95-letnico svojca obstoja. V soboto, 2. februarja bodo imeU ob 17. uri slavnostni in ju- bilejni občni zbor v prostorih novega gasilskega doma. Na občnem zboru se bodo pogovorili tudi o pripravah za proslavo 96-letnice, ki bo 20. in 21. juhja letos. Ob tej priliki bodo organizirali gasil- sko parado, v kateri bodo sodelovali vsi oddelki, vključno s civilno zaščito. Bo tudi veliko ljudsko zborovanje- O delu občinega zbora prizadevnih šoštanjskih gasilcev bomo še poročali. SLOVENJGRADČANI NA OBISKU Gasüsko društvo šoštanj — mesto, ki ima že dalj časa prijateljske stike z industrijskim gasil- skim društvom Tovarne meril v Slovenj Gradcu, je le-te povabilo v šoštanj. Preko 20 gasUcev iz Slovenj Gradca se je vabilu odzvalo in preteklo soboto, 26. januarja, obiskalo šoštanjske gasilce. V spremstvu članov upravnega odbora gasilskega društva šoštanj so si ogledali Termoelektrarno šoštanj, nov gasilski dom in še druge mestne zanimivosti. Vsekakor je ta obisk še bolj utrdil in poglobil prijateljske vezi med gasilci Slovenj Grad- ca in šoštanja. V. K. PROSLAVA 30-LETMCE Ш DIVIZIJE Osrednja proslava v po- častitev 30. obletnice po- hoda XIV. divizije na Šta- jersko bo 11. februarja zvečer, ko bo v kulturnem domu v Slovenskih Ko- njicah najprej govoril predsednik ZB NOV Jaka Štefančič, potem pa bodo amaterji kultumo-umetniš- kega društva »Zarja« iz Trbovelj uprizorili odrsko delo s partizansko temati- ko »Delavnica oblakov«. Drugih prireditev in pro slav v občini ne bo, razen seveda svečana komemora. cija v Stranicah, kjer sta grobova stotih talcev. Ob- letnici, tako pohod kot le- to mlajši zločin, se časov- no skorajda pokrivata, za- to bodo tudi v Stranicah posvetili spomin padlim štirinajste. Kot v ostalih občinah, bo ludi konjiška mladina šla na pohod po sledeh divizije. Сб/јв \ ČEBELARSTVO USIHA člani čebelarske družine Celje so se nedavno zbrali na svoji letni skupščini. Družina Celje ima svoj la- sten čebelnjak s 25 naselje- nimi Až panji, stanovanjsko hišo v Zagradu in nekaj zem- ljišča. Vse to je poklonil pred 20 leti čebelarski učitelj, pokojni župnik Henrik Peter- nel. Darovalcu na čast je na čebelnjaku vzidana spomin- ska plošča. Poleg plošče je napisan stih darovalca: »Ne polja, travniki, ne nji- ve ne rodile bi sadu, če njih cvetja ne bi opra- šdle čebele pri nabiranju medu.« V čebelnjaku je poleg pro- stora za čebele, še poseben prostor za predavanja, kjer se p>oleg čebelarjev večkrat zberejo tudi mlajši šoloob- vezniki, ki naj bi postali bo- doči čebelarji, ker mladino pogrešamo tudi v čebelarskih vrstah. Čebelarska družina Celje šteje 85 članov, ki imajo skupno 1.200 čebeljih družin, člani redno obiskujejo stro- kovna predavanja. Med njimi je tudi več članov, ki preda- vajo pri ostalih čebelarskih družinah čebelarskega društ- va Celje. Poleg t^a vneto berejo strokovno glasilo »Slo- venski čebelar«, ki izhaja že 75 let. čebelarji so na skupščini ugotavljali, da jim strokov- nost ne bo pomagala, če ne bodo pristopili k radikalne- mu zatiranju nalezljivih bo- lezni čebel in zalege, ki se v zadnjem času pojavljajo tudi na celjskem območju kjer sta preteklo leto ugotovljeni dve žarišči kuge čebelje za- lege. Ta bolezen je za čebelje družine najbolj nevarna in jo uničujemo le tako, da panj z vso vsebino zažgemo. Ker pa obstaja možnost, da niso bila vsa žarišča odkrita, si je zbor zadal nalogo, da obvezno pregleda vse čebelje družine na področju občine Celje. To bi izvršili člani — izvedenci za čebelje bolezni v mesecu marcu in aprilu letos ob so- delovanju občinske veterinar- ske inšpekcije, kjer bo čebe- larska družina Celje zaprosi- la za finančno pomoč za del- no kritje, čebelarji pa so se obvezali kriti del stroškov. Na območju občine Celje obstojajo tri čebelarske dru- žine in to: Celje, Vojnik in Dobrna, ki poseduje skupno cca 2.000 čebeljih družin. Na zboru so čebelarji ugo- tavljali, da so v celjskem ba- zenu najslabši pogoji za K larjenje in zaradi tega ^ število čebelarstev v upi nju. Pred sklepom zbora' predsednik čebelarskega^' štva Celje Joško šlandeTj javil, da je Republiška ^ čebelarskih društev po* predsednMcu čebelarske ^ žine Celje Ivanu FegeiuJ višje čebelarsko odlifeojjj red Antona Janše I. sto{^ Martinu Rebovu pa je štvo Celje podelilo ^ Janše II. stopnje ter Vovku red A. Janše lU-^ nje. Navedenim so bila ' odlikovanja za njihovo gotrajno in požrtvovalni lo na področju stroko*^ dviga čebelarstva. g gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 7 Čigava si, kultura? Čeprav ne moremo povsem ritrditi začetnemu poteku tiroma načinu dogovarjanja predlogu ' regijskega scfi- anciranja tistih kulturnih ejavnosti (s sedežem v Ce- u), ki po svojemu pomenu t vsebini dejavnosti presega- Џ ožji občinski prostor, mo- lino o tej najnovejši akciji tljske kulturne skupnosti ne- a; zapisati. Tudi zato, ker t oilo v preteklosti na ceij- tem območju premalo spod- udnih primerov enotnosti, iruževanja in skupnega re- ivanja problemov. Predaleč i segla politična analiza trokov, zakaj tako. A najbrž rti, da je sedanji čas bolj oKlonjen boljšemu razume- tnju in združevanju intere- yv med občinami in na ob- lOčju. Ne glede na to, da elenje hodi svojo pot in \di svoje naravne možnosti wezovanja v koroškem pre- elu ali pa je zadovoljno s imostojnostjo znotraj 'obči- t. Sicer pa za celjsko območje zadnjem času velja, da je te manj občinskega zapira- In ko gre za skupne otrebe območja, pa se zara- i zgodovinskega razvoja ali travne lege in drugih razio- no te strnejo v Celju, se os topoma bolj široko odpi- ijo vrata dogovarjanju in tklajevanju. Kot zahtevata Stava in sedanjost, ki pou- ггја racionalnost, smiselnost i povezovanje. Toda razum- ivo je, da porajanje takih ovih odnosov vzbuja zahte- Î po jasno izkazanih in iz- rednotenih skupnih intere- h Najsi gre za šolstvo ah ulturo. In če govorimo o ulturi. potem mora predlog ifinanciranja naves osti, načrt dela. njegovo re- \Onalno razširjenost in od- lernosi, zahtevek in Judi na- Oiati podružbljanje te de- wnosti. Delavci v Lai'- J primer, bodo prispevali Ï tem smo prepričani uj nad 16 starih milijonov I Slovensko ljudsko gledali- }e v Celju. A njihove vloge t moremo omejiti le na da- inje sredstev. Regionalno družbeno dogo- trjar.je o sofinanciranju kul- trne dejavnosti mora sprem- a't zmest o postopnem po- ružbljanju kulturne tvorno- O vse večjem vplivu de- irc/y s celotnega območ- I na tiste ustanove v Celje. t s svojim kulturnim dihom tžejo v Urši prostor. To so godovinski arhiv. Zavod za X)menišk>o varstvo, Sloven- ko ljudsko gledališče, S'u ijska knjižnica. Pokrajinski xuzej in Muzej revolucije. Ce I se pogovarjali zaplotniško, I pač rekli, da te ali one itanove ne potrebujemo. Ali tlo, da kulture ne potrebu- imo. Po predlogu KS Celje naj i občine (Brežice. Hrastnik, rško. Laško. Mozirje, Sev- Ica. Slovenske Konjice. Sen- kr, Šmarje, Trbovlje, Vele- le. Zagorje in Žalec) v po- tvski. zasavski ir. celjski re- \ii prispeixile 4,474.873 di- trjev. Ce dogovor ne bo do- Men. bo kulturna dejavnost točno okrnjena. Bo nazado- lla. Poudarjamo — eno orašanje postavlja morebit- 3 realnost zahtevkov in ne- odelan jx>stopek pri začet- im dogovarjanju, ki mora tebovatt mnogo več kot le ihtevke in financiranje u- iay. Drugo pa seveda je. ali 0 v vse kulturne in delov- e sredine na širšem območ- t (tudi v Velenje J prodrla ivest. ne le med kulturne tlavce. da sedanje stanje Xhtcva družbeno dogovarja- le o kulturi. Četudi stojijo 1 us'anove v Celju. O kultu- in kulturnem razvoju tega bmotja. Daleč zadaj lahko prvem trenutku pustimo «Vilke. Važnejša je trdnost prepričanju, da kulturno Urnost potrebujemo, da mo- »7ПО njeno življenje soust- in ga materialno iz- ^dnotiti. Jože Volfand v Kulturna akcija v Žalcu Množičnost Po dveh letih, kar so v Žalcu pričeli izvajati kultur- no akcijo, 9o v občinski Zve- zi kulturno prosvetnih orga- nizacij skupaj s člani Kul- turne skupnosti pregledali in ocenil dosežke. Predstav- niki obeh organizacij poudar- jajo, da so deloma uspeli, še zdaleč pa niso opravili vsega. Bistven premik so dosegli pri množičnosti. Sekcije pri kulturno prosvetnih društvih so uspele v svoje vrste prite- gniti več aktivnih članov. Po- novno so oživeli pevski zbo- ri, dramske skupine, več je bralcev v knjižnicah. Pove- čal se je tudi obisk kultur- nih prireditev. Pri ljudeh torej vse bolj raste potreba po zadovoljevanju kulturnih dobrin. Drug uspeh so dosegU pri zagotavljanju pogojev za kul- turno in prosvetno delova- nje občanov. Program obno- ve kulturnih domov, uredit- ve odrov, prostorov za knjiž- nice in razvijanje klubske de- javnosti uspevajo dobro ure- sničevati. Edine težave na- stajajo pri najemanju dvo- ran, katerih lastniki niso kulturno prosvetna društva. Težave nastajajo zaradi nera- zumevanja lastnikov ali tudi zaradi nenamenske uporabe teh dvoran, ki jih često upo- rabijo tudi za skladišča. Vzgled vsem bi moralo biti društvo Svoboda iz Polzele, ki obnavlja in dograjuje svoj dom. Pri svojih prizadevanjih je to društvo naletelo na ve- liko razumevanje krajevne skupnosti in dleoTOih orga- nizacij. Z dosežki v kiiltumi akciji so 2alčani sicer zadovoljni, ne mislijo pa pri doseženem ostati. V program kulturne akcije si sedaj zastavljajo predvsem tole nalogo — do- seči večjo kvaliteto delovanja sekcij in kulturnih skupin, s tem, da še naprej skrbijo za množičnost in pridobiva- nje novih članov. Nujno je tudi izboljšanje sodelovanja med kulturno prosvetnimi društvi in sindikatom, ki bi lahko pripeljalo do širše vključitve delovnega člo\'eka v ustvarjanje in trošenje kul- turnih dobrin. Zveza kultur- no prosvetnih organizacij mo- ra letos skupaj z Občinsko konferenco Zveze mladine oživiti tudi delo mladinskih klubov in jim pomagati pri sodelovanju v letošnjih akci- jah — Naši besedi. Našem klubu in podobno. Tudi letos bodo v Žalcu pripravili več kulturnih pri- reditev. Posebej velja ome- niti občinske revije odraslih in mladinskih pevskih zbo- rov, godb na pihala, narod- no-zabavnih ansamblov in dramsko revijo. 2e lani so se vključili v poseben abon- ma Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Sodelova- li bodo tudi pri pripravah programa in izvedbe proslav ter množičnih manifestacij. Se posebej pomembno pa je, da skušajo z vsemi moč- mi nadaljevati bogato ama- tersko kulturno dejavnost. BRANKA STAMEJCIČ Sa vin O V razstavni salon z bogato vsebino Odkar so v Žalcu ob- novili rojstno hišo skla- datelja Rista Savina in uredili v njej tudi raz- stavni salon, so prizadev- ni organizatorja likoraih razstav uspešno izpolnje- vali program. Največja zahvala gre nedvomno li- kovni umetnici Jelici 2u- ža, ki je vložila dobršno mero časa in organizacij- skih sposobnosti za re- alizacijo likovnih razstav. Posebnost je tudi v tem, da pomeni vsaka otvori- tev likovne razstave tudi širši kulturni dogodek, saj je ni otvoritve brez literarnega večera aid slič- nega nastopa glasbenih umetnikov. Med najpo- membnejše razstave v lanskem letu lahko prav gotovo štejemo dela Sta- neu Kregarja, pa že i» kojnega Lajčija Pandurja iz Maribora in seveda akademika Božidarja Jak- ca. Izredna je bila tudi razstava nepogrešljivega likovnega pedagoga mlaj- ših slovenskih likovnih ge- neracij, profesorja Fran- ceta Miheliča in na2iadnje tudi Nikolaja Omerse, ki je svojo razstavo prene sel iz celjskega Ldiovne- ga salona. Savinov razstavni salon pa ne izkoriščajo za raz- stavljanje slikarskih del. V tem prostoru je našla mesto tudi znana umet- nica ikebane, žalska ro- jakinja Ksenija Grabusi- nova. Tako je omenjeni prostor zelo dobro izko riščen in vedno prinaša kvalitetne likovne razsta- ve. Spomnimo se samo razstave slovenskih slikar- jev od baroka do impre- sionizma. Žalski kulturniki načr- tujejo še dlje. Dokončno bi radi uredili Savinovo rojstno hišo, saj je zna- no, da je v zgornjih pro štorih že Savinov muzej, zraven pa gostujeta hme- ljarski in gasilski. Bili so že tudi prvi poskusi, ozi- roma načrtovanja o od- kupu Savinovega klavirja, ki je zdaj v privatni la- sti. Tako lahko pričakujemo v letošnjem letu dobro in kvalitetno razstavno de- javnost v Žalcu, ki je s to obuditvijo že nekih tradicij ix)novno pot-rdila potrebo FK) takšnih in po dobnih kulturnih manife- stacijah. DRAGO MEDVED Iz dnevnika SLG v Zagrebu V ponedeljek se je končala obsežna turneja našega gledališča, ki se je začela enajst dni pred tem v Gorici, nadaljevala v Trstu in v Ljubljani ter zaključila v Za- grebu. Samo nekaj bežnih vtisov. Z gostovalnim delom, s komedijo poljskega pisatelja Witolda Gombrowicza IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE je celjsko gledališče doma, v zamejstvu in v drugi republiki ponoimo dobilo potrdilo o napredni usmerjenosti programa, slišali smo laskave ocene o igralskih dosežkih, skratka: če za- ključimo s predstavo v Hrvatskem narodnem kazalištu, kjer je bil obisk enak obisku na njihovih premierah, kjer smo imeli odlično občinstvo in dolg aplavz, kjer je bilo mnogo uglednih gostov in predstavnikov tiska in televizije, smo lahko srečni in zadovoljni. Sprejemali smo čestitke, počaščeni smo bili s priznanji in pohvala- mi, da ima Celje prav to gledališče, prav tak ansambel. Vezi so se še bolj utrdile (lani smo bili v Zagrebu г Eliotovim Umorom v katedrali in Zagrebčani pri nas z odličnim Mollierom, šola za žene) in po 15. aprilu lahko pričakujemo njihov obisk. Letos nam bodo pred- stavili veliko dramo Miroslava Krleže GOSPODA GLEM- BAJEVI. ji Popravek v zadnjem NT (stran 7) jo je tiskarski škrat zago. del v članku Ali res pre- več no\itet. V sestavku pi- še: Zdi se, da pravda o tem, koliko slovenskih (iz- virnih) del v sezoni, še vedno ni DOVOLJENA. Pravilno je seveda — da pravda ni dobljena. Avtor- ju in bralcem se opraviču- jemo. ,,Pastirci" izredno Nov slovenski mladinski film Franceta Stiglica, »Pa- stirci« je doživel v Celju iz- jemen obisk. Na rednih pred. stavah si je to delo ogledalo 4149 obiskovalcev, na šolskih projekcijah pa 1500. S takšnim obiskom, čez 5600 gledalcev, se lahko pohvalijo le redki domači in tuji filmi. Nov do- kaz, kako zelo si želi naše občinstvo mladinska filmska dela. Cetkoviceve plastike v Konjicah Ob slovenskem kultur- nem prazniku, bodo pre- nesli sedanjo razstavo ki- parja Vasilija četkoviča, ki razstavlja v Muzeju revolucije, v Slovenske Konjice. PostavUi jo bo- do v lepem razstavnem prostoru osnovne šole Dušana Jereba. Otvoritev bo jutri ob 19. uri, od- prta pa bo štirinajst dni. Komaj smo se v ljubljanski Narodni galeriji po- slovili od čudovite razstave gotske plastike na Slo- venskem — in že nas čakajo v isti galeriji nova presenečenja. To pot beneško slikarstvo 18. sto- letja. Ta razstava je bila pripravljena ob videm- skem bienalu stare umetnosti in prirejena v Stari Gorici. Marsikdo si te razstave kljub želji m mogel ogledati v zamejstvu, zato nas toliko bolj veseli, da je Tuiši Narodni galeriji uspelo, da je celotna razstava prenešena v Ljubljano. Razstava bo odprta v Narodni galeriji od 25. januarja do 3. marca in nanjo posebej opozarjamo vse ljubitelje slikarske umetnosti. Na sliki: Giacomo Amigoni: Grof Rudolf di Colloredo. Težave pri delu Na letni konferenci so se minuli teden sestali člani DPD Svoboda Šempeter ter pregle- dali enoletno delo. Iz poroči- la predsednika Edija Mastna- ka je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu dob- ro delovalo. Med letom so imeli težave s folklorno sku- pino, saj so jo zapustili neka- teri člani, tako da so morali to vrzel nadomestiti z mlajši- mi, kar pa ni bilo lahko. Or- ganizirali so več prireditev: valčkov večer, maškerado, sil- vesrtovanje, v gosteh je bil tudi mladinski pevski zbor Iz Bukarešte in drugo. Za letos imajo zelo obširen program dela. Največja skrb društva je, da ustanovijo pevski zbor, bodisi, mešani, moški ali pa mladinski. Na sliki: mlada folklorna skupina Svobode Šempeter. Tekst In foto: T. TAVČAR 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 31. januar ђ^« pisma SLAB HIŠNIK v stanovanjskem bloku Dečkove ceste št. 52 že dalj časa vladajo nevdrž- ne razmere zaradi reda in čistoče, ker hišnik ne opravlja nalog po pogod- bi. V tem bloku je s hiš- nikom 14 strank, pred leti je bil hišnik OOTIC. Kljub visoki starosti je hišniška dela opravljaj vestno in pošteno, tako da je bil priljubljen pri strankah. Po smrti Ck)tiča se je pred dvema letoma in pol vselil v hišniško stanova- nje hišnik LESEK FRANC po zaslugi bivše predsed- nice hišnega sveta KOVAČ MILENE, ki je pri stran- kah agitirala in pobirada podpise, da bo LESEK dober hišnik, ker je vo- dovodni in elektroinštala- ter. LESEK je kot prizade- ven hišnik sklenil pogod- bo dne 14. 9. 1971, s ka- tero se obvezuje, da bo kot hišnik v redu oprav- ljal vsa hišniška dela in to: popravljal razne nasta- le okvare na vodovodni in elektro inštalaciji, skr- bel za red in čisto'čo v. stanovanjski zgradbi, red- no čistil dvorišče in ze- lene površine, v zimskem času odstranjeval sneg okoli hiše, vzdrževal nasa- de in skrbel, da bo hiša in okolica čim lepša in le- po urejena. Nadalje da bo zaklepal oba vhoda v po- letnem času ob 21. v zim- skem času pa ob 20. uri. Posebno pa je poudaril, da ga v primeru, če ne bi opravljal nalog, lahko )dstranimo iz stanovanja. Nas stanovalce je zelo razočaralo, ker smo že po prvih mesecih ugotovili. da se red in čistoča dan za dnem slabša, zato ker ne opravlja niti minimal- no tist^, kar je napisa- no v pogodbi. Naj navede- mo nekaj primerov: Nobene pomladi ni oči- stil (pc^rabil) zelenice, okrog in pod nasadom je polno raznih navlak, sko- zi celo leto dopušča, da se po zelenici dela steza kot cesta za pešce, v skup- nih prostorih Je po kotih polno smeti, stopiišče je neredno in površno vzdr- ževano, dovoli otrokom iz vseh vetrov, da z žogo uničujejo zelenico in raz- bijajo stekla na oknih in slednjič dopušča uničeva- nje zelenice z avtomobili. Zaradi zboljšanja reda in čisteče je devet stano- valcev vložilo pri Stano- vanjskem podjetju v Ce- lju dne 1. 8. 1973 vlogo, da se hišnik odstrani iz stanovanja ter namesti hišnik, ki bo ž veseljem opravljal hišniška dela. To zadevo sta obravna- vala uslužbenca Stanovanj- skega podjetja Celje BEN- CIK in SLANDER, vendar i ima reševanje ni šlo od rok, tako da je bil spis dan direktorju in tam ostal na mrtvi točki. V kolikor stanovanjsko podjetje ne reši pozitivno srložene pritožbe, stanoval- 3i nismo pripravljeni pla- Sevati hišnika. ANTON CUK ŠE »KAKO DELATI VOZNIŠKI IZPIT?« v rubriki »PISMA BRALCEV« je bil dne 17. januarja 1974 objavljen prispevek inštruktorja Av- to moto društva Laško Stanka VRABCA pod na- slovom »KAKO DELATI VOZNIŠKI IZPIT«. V zve- zi s tem je izpitna komi- sija pri Oddelku za no- tranje zadeve skupščine občine Celje po vsestran- ski analizi ugotovila, da se vam in vašemu kandi- datu Radovanu PAVCNI- KU dne 28. decembra 1973 ni storila krivica. Vaš kandidat je med iz- pitno vožnjo med drugimi napakami prevozil znak »ustavi B2«, ko je vozil Љ stranske Adamičeve ulice v prednostno Drap- šinovo ulico, kar se sma- tra za hujšo kršitev pro- metnih predpisov. Kandi- dat bi moral ustaviti vo- zilo na stranski ces^, na mestu, od koder ima pre- gled nad križiščem. Clan izpitne komisije je ravnal pravilno, ko je prekinil izpitno vožnjo in ocenil kandidata negativno zara- di hujše kršitve promet- nih predpisov. Odločitev člana komisije je v skla- du z veljavnimi cestno- prometnimi predpisi in z navodili republiškega se- kretariata za notranje za- deve SRS o ocenjevanju na vozniških izpitih. V svojem prispevku na- vaja inštruktor Vrabec, da član izpitne komisije nï bil popolnoma prepričan v pravilnost svojega rav- nanja, ker je vrnil kandi- datu karton brez podpisa, da je kandidat na izpitu padel, kar bi po predpi- sih moral narediti. Ome- njena trditev je brez prav- ne FKxilage. Pravilnik o delu avto šol in voznikoV inštruktorjev (Ur. list SRS št. 22/1972) določa, da X2pitna komisija vrne evidenčni karton inštruk- torju v koUkor kandidat ni uspešno opravil izpitne vožnje. V nobenem pri- meru pa član izpitne ko- misije ni dolžan vpisati v evidenčni karton, da kan- didat izpita ni opravil. Po že omenjenem predpisu je to dolžan storiti inštndc- tor, ker evidenčni karton služi kot dokazilo, da je inštruktor poučeval kan- didata skladno z določba- mi pravilnika o delu avto šol m voznikov inštn^- torjev. Inštruktor VRABEC na kraju prispevka postavlja sledeča vprašanja: Ali je potrebno, da obrača kan- didat v križišču spet po tem, ko je pravilno obra- čal že v enem križišču? Vprašujem se, ali veljajo prometni predpisi, da mo- ra kandidat, ki je pravil- no ustavil pri dveh »stop« znakih, ustavljati še pri tretjem in četrtem? Na prvo vprašanje lahko povemo, da izpit iz vožnje motornega vozila traja ta- ko dolgo (torej tudi obra- čanje se lahko ponovi), dokler se izpraševalec ne prepriča, ali kandidat ima potrebno znanje in spo- sobnost za varno vožnjo motom^a vozila ali ne (člen 14., zadnji odstavek Pravilnika o programu in o načinu opravljanja voz- nišk^a izpita Ur. list SFRJ št. 24/1970). V zvezi z drugim vpra- iJanJem pa lahko navede- mo, da cestno-prometni predpisi določajo, da mo- rajo vozniki ustaviti vozi- lo pri vsakem znaku »stop«. Mnenja pa smo, da so le redki udeleženci v prometu, ki jim to nii jasno. Povsem jasno pa bi to moralo biti inštruk- torjem, ki učijo in vzga- jajo bodoče voznike mo- tornih vozil. Zaradi take- ga neznanja in neupošte- vanja cestno-prometnih predpisov smo vsakodnev- no priče grozotnilh posle- dicam prometnih nesreč s smrtnimi izidi, huišimi in lažjimi telesnimi po- škodbami in večjo ali manjšo materialno škodo. Predsednik izpitne komisije JOŽE KUČER NOVE ŽELJE Mine eno, mine drugo leto, minejo desetletja. Mi- nilo je tudi 1973. leto. K nam je prispelo novo leto 1974, z njim pa so prišle tudi nove želje, novi na- črti in upi. Na novoletni dan sem se napotila po bližnji oko- lici, da zaželim vaščanom srečno novo leto. Ker sem imela priložnost po govarjati se z mnoginu ljudmi, sem jo tudi izko- ristila, in jih vprašala za želje, načrte, skratka za vse tisto, kar sd vaščani te ali druge vasi, dežele aid države žele v novem letu. E'rvič sem zapisala na papir željo starke, v kateri so bile izgovorjene besede prav iz dna srca. Njena želja je bila, da bi na vsem svetu, med vsemi narodi vladal mir in da ne bi trpeli pomanj- kanja hrane. Njena naj- večja želja pa je bila, da bi se njen edini sin čim- prej vrnil iz tujbie do- mov. Seveda ni pozabila želeti vsem delovnim lju- dem naše domovine in vsem našim roja.kom po svetu srečno in zdravo no- vo leto. In njeni upi: »Sin mi je obljubil, da se kmalu vme domov. Delal je, da bo prevzel kmetijo in zagos- podaril kot dober napre- den kmet. Zadnjikrat mn je rekel, da bo kupil stroje, ki mu bodo olajše- vali delo. ТЈтзат, da se bo to kmalu zsrodilo, kajti na stara leta si zelo srečen, če te nekdo ob bolečih trenutkih razvedri.« Srarka ie umolknila in kdo ve kai ie takrat mi- slila. Mogoče na sina. Mo- goče. čez čas sem videla, da si ie na-^^krivai obrisala solzo. Zakai. teea n*» vpm Nisem te hotela vprašati. Oziroma tudi meni jé bilo težko, ko sem vMela nje- ne solze. Se enkrat sem ženici zaželela srečno no- vo leto in se odpravila do- mov. V meni pa je ne- nehno tlela misel in tudi želia, tista, ki lo je izgo- vorila m^itii edineea sina. Da ne bi bilo na svetu voin in bi med narodi vsega sveta vladal mir. MARIJA DEBELAK SVET, KI GA ŽELIM Cez nebo se je potegni- la večerna zarja. Prelepa v svojih mavričnih barvah je tako bhzu in hkrati tako daleč, nekje na kon- cu sveta. Počasi bledi za obzorjem, kot bi padla v veliko brezno brez dna. Zemljo zagrinja mrak, druga za drugo se priži- gajo drobne zvezdice. In po svoji vsakodnevm poti priplava lima. S srebrno sivo svetlobo napohu vsak kotiček, pa naj bo še ta- ko skrit. Spet je ena tistih noči, ko ne morem spati. Skozi priprto okno opazujem drobne migetajoče lučke na nebu. Nočno tišino pre- moti brnenje letalskih mo- torjev. V mislih poletim z njim v daljne, komaj zna- ne kraje. Amerika. Toliko opeva- na sodobna, a lažna Indi- ja Koromandija. Visoke stolpnice, pisani reklamni napisi, velika letala, ladje, avtomobili, sodobni ato- mski in drugi znanstveni inštituti, raketna oporišča in še bi lahko naštevala, so lo naredili za gospo- darsko velesilo. A le red- kim izbrancem je name- nien ves ta blišč, ki ga ka- že svetu. Z ni im hoče za- kriti umazanijo, revščino, lakoto, bolezen in nasilje svojih velikih predmestij. Prvotni prebivalci teh po- krajin — lidiianci pa še vedno životarijo v rezer- vatih. Letalo leti naprej. Mimo Panamskega prekopa. Juž- ne Amer ke preko sto in sto otokov v Tihem ocea- nu do Afrike —prave do- movine črnskega ljudstva, ki v nekaterih državah ni- ma niti najosnovnejših ži- vljenjskih pogojev. še ved- no se na svoji zemlji bo- jujejo za golo življenie. Pot nas vodi na Indo- kitaiski polotok, od koder kljub pariškemu sporazu- mu poročajo o vedno no- vih kršitvah premirja. Revno vietnamsko ljudstvo se je , odločilo, da se bo borilo, dokler jim ne bo PREHRANA V STAROSTI Z"uTT 2. Mleko z mlečnimi proizvodi ima to prednost, ker vsebuje veliko kalcija, ki je v starosti zaradi defi- cita zelo potreben. Vzrokov za po- manjkanje kalcija v starosti je več in jih je iskati v spremenjenih pre- osnovnih razmerah. Dnevna potre- ba kalcija znaša cca. 800 mg. Tudi železo je eden od dopolnilnih ele- mentov, ki ga je treba organizmu dovajati. Mož star 75 let, visok 165 cm, težak 65 kg bi potreboval ob nizki telesni aktivnosti 1900 kalorij. Od tega 80 g beljakovin (30 g ži- valskih 50 g ostalih), maščob cca. 50—70 g dnevno, kalcija 900 mg, Vitam-ina A 5000 E, Vitamina B 1 1,5 mg. Vitamina B 2 1,8 mg. Vita- mina C 75,0 mg. V dnevni porabi hrane pri pri- bližno 1900 kalorijah bi slika izgle- dala nekako tako: mleko 40 g, me- so in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki 115 g, skuta 40 g, sir 20 g (40 odst. maščob), sočivje brez od- padkov 200 g, sadje brez odpadkov 200 g, krompir brez olupkov 150 g, hranilna dopolnila 3 g, kruh 200 g, med, marmelada 25 g in jedilna ma- ščoba, olje 10 g. Zelo važna je količina maščob v hrani. Ko ugotavljamo, da je za- maščenost posebna nevarnost za starejšega človeka, jo lahko najlaže preprečimo z omejitvijo oziroma odstranitvijo poglavitnega nosilca energije, to je maščobe v hrani. Pri tem moramo seveda upoštevati de- lež maščobe pri celotni dnevni ko- ličini kalorij s 40—50 odst. kalorij v maščobah, kot je to danes v so- cialnih zavodih in domovih često običajno in tudi v prehrani doma- če režije. Ta delež je brez dvoma previsok. Od skupne porabe dnev- nih kalorij, bi naj maščobe dale 25 odst. celotnih kalorij. In če želi- mo doseči redukcijo telesne teže, potem moramo še ta odstotek v maščobah zmanjšati. Zanimiv je se- daj subjektivni odnos ostarelih lju- di do različnih hranil. Ko so ugo- tavljali, kaj imajo starejši ljudje bolj ali manj radi v sferi različnih prehrambenih artiklov, k čemur so bolj nagnjeni in do česa več ali, manj odklonilni, so prišli do inte- resantnih spoznanj. 76 odst. vpra- šanih zelo rado uživa od mesa tele- tino in govedino in 54 odst. svinino in divjačino. Odklonilnega odgovo- ra ni bilo. Zelo radi imajo sir in skuto kar v 83 odst., odklanjajo pa ta jedila v 3,5 odst. Za posneto mle- ko, jogurt je navdušenih cca. 50 odst. vprašanih in za polno mleko celo 66 odst. Za maslo je 50 odst- proti 4 odst., za margarino je 13 odst., proti 11 odst. in za mast je le 4 odst. proti 45 odst. Sladkarije, potica, čokolada, puding gre j o v promet z 32 odst., med in marme- lada v 25 odst., bonboni v 12 odst. Zelenjavo zelo cenijo v 80 odst, medtem ko sadje radi jedo v 78 odst. Močno, v 45 odst. odklanjajo na sploh hranila v surovem stanju in le 12 odst. tako hrano občasno uživa. V 60 odst. imajo zelo radi črni kruh, 22 odst., pa črnega kruha ne mara. V 86 odst. preferirajo močno začinjeno hrano. Vidimo to- rej, da imajo ostareli radi zelenja- vo, medtem pa nasprotno relativno pogosto odklanjajo surova hranila in sadje. V oči pade tudi odklanja- nje maščob. Dalje je zanimivo, da ostareli niso ljubitelji koncentrira- ne in »fine« hrane, kot so to do nedavnega smatrali. Sicer pa je ta- ka ugotovitev razumljiva, če upo- števamo preosnovne mehanizme v starosti in njihovo fiziološko zmog- ljivost. Po teh izvajanjih lahko pridemo na bistveni smisel prehrane v sta- rosti. Danes laliko zavzamemo dvo- je važnih stališč v prehrani ostare- lih ljudi. Predvsem služi zdrava prehrana po možnosti čim dalje trajajočemu telesnemu in duševne- mu ugodju ter relativni storilni sposobnosti. Nadalje ima pravilna prehrana velik pomen, ki ga ne smemo podcenjevati, pri prepreče- vanju bolezni, ki jih spremlja nor- malen proces staranja. Tu bi ome- nili predvsem obolenje obtočil. Da- lje ima prehrana pomembno vlogo pri zdravljenju različnih bolezni, ki nastajajo ali ki že obstajajo. V ta- kih primerih so določena standard- na navodila za pravilno prehrano, sam sem pa bolj za individualni posvet, ki pa žal ni vedno in po- vsod možen in izvedljiv. Tako se pač v posameznih primerih poslu- žujemo priložnostnih že tiskanih navodil, na primer za diabetike itd. Po svetu imajo organizirane posve- tovalnice za pravilen način prehra- ne, kjer delajo posebni strokovni svetovalci, često, posebno v social- nih zavodih in domovih ni mogoče vedno idealno zagotoviti smotrne prehrane, pa tudi pri zasebnikih je to zmeraj vedno več ali manj one- mogočeno. Tukaj je naloga zdrav- nika, ki svetuje in v svojih zahte- vah ne popusti. Družba nas v na- ših prizadevanjih vsestransko pod- pira in čim večja je skrb za osta- relega človeka, toliko je večja kul- tura te družbe. Po drugi plati pa sama in polna denarnica še ne pomeni pravilne prehrane. Tudi v tem primeru do- sleden in pravilen nasvet in posvet odtehta svoje. Preden pristopimo k posameznim nalogam, si moramo biti na jasnem, da ni vse za vsake- ga in da bi bilo potrebno za vsake- ga posameznika individualno pravil- no obliko hrane predpisati in pre- veriti. Prehod na drugo obliko hra- ne je za ostarelega, ki je bil celo življenje navajen določene hrane, često zelo težaven. Okusni in slast- ni obroki so za ostarelega pogosto edini užitek v enoličnem življenju oskrbovanca v domu — zavodu, kjer je le več ali manj poskrbljeno še za razvedrilo. Dietetika je le en sam, čeprav tudi zelo važen faktor pri splošnem zdravstvenem varstvu in posebni in skrbni negi nam zau- panih ostarelih ljudi. Zavedamo se, da so ostareli ljudje pri vsakem ekstremnem eksperimentu v prehra- ni nevarno in nadvse ogroženi. Sta- ri ljudje prenašajo dolgotrajni post kot tudi nagle poskuse debeljen.i» zaradi popuščaj očih regulacijskih sposobnosti mnogo slabše kot ljud- je srednjih let. (Nsulaljevanje sledO gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 9 sasijalo svobodno sonce, [n potem Sanajski polo- ;ok, suha, nerodovitna po- Lrajina, katere usoda bi ahko zaradi vpleta velesil )grozila svetovni mir. V iuhu vidim dolge vrste sgrbljenih ljudi, lačnih, jolnih in odetih v raztr- gana oblačila. Razžarjen jesek, ki jih žge v stopa- a, ko beže pred vojno vi- jro, zalivajo s solzami. Ko pomislim na vse te д-peče ljudi sveta, me ne- tai na cinu srca zaboli in mi poraja vprašanje: »Zakaj? Zakaje vse te brez- îmiselne in številne vojne, to je vsem zaiano, da se \yo narod, ki se je odločil osvoboditi se, boril do smage ali do svojega kon- ca-« Vsi štfldentje sveta od- klanjajo teror, imajo ra- gna protestna zborovanja. fili tH^do takrat, ko dokon- gajo šolo in dobe v svo- je roke vodstvo sveta, iz- polnili svoje sedanje ide- je, ali bodo strmeli le za bogastvom? Ali bodo za- dostili svojim današnjim načelom in uresničili svoje Ideje? Bodo ušR z v na- prej postavi-enih timic yvetovne politike? Bodo iovolj močni, da ovržejo lačela svojih očetov, ki strmijo le za bogastvom, prodirajo v vesolje da bi prekrili bedo na zemlii? Morda pa bodo prav oni ustvarili deželo sanj in se bo takrat uresničila v zad- njem času tako aktualna pravljica: »Nekoč, ko si bodo vsi Ijudie podali roke in ko bo vsem ljudem tega sve- ta sijalo sonce enako to- plo . . . NOVAK BARBARA 7. C I. osnovna šola CELJE GREMO V KINO Moje pisanje nastaja fco', odmev na članek »Film.ski (ne)okus«. Sta- tistika kaže naš slab okus, toda ne zardevajmo pre- hitro. Vzemimo raje STOP št. 52. (28. dec. 1973) in primerjajmo na- to lestvico s podobnimi iz Ljubljane, Maribora, Kranja m Kopra. Povsod ie prepričljivo na čelu do- aaači film Sutjeska, Iti aam ркз sebi ne zagotav- lja, da je z našim oku- som vse v redu. Toda )rep,.istimo ta problem tritikom. Za Sutjesko pa le po različnem vrstnem redu sicer zvrste fimi, ki >i jih na kratko označil l etiketama — nasilje in hjks. V Ljubljani m Ma- riboru se znaóde vmes za- »esljivo tudi domači film Cvetje v jeseni (v obeh >rimerih — 6. mesto). Bi- itvenih raalik torej ni, le » lahko ugotovimo, da »mo se pač v preteklem etu pripraivljali na reduk- Üje elektrike bolj kot v tetalih mestih. (Kar pet îx>lno pikantnih slikanic mamo med veliko dese- orico. Upam le, da prak- le ne bo v stilu teh zvar- cov.) Rekel bi, da smo s em le v časovnem za- ostanku za drugimi (v -jubljani — kulturnem iredišču, je leta 1972. ab- lolutno prva Massurka v KKtelji z dvakrat večjim tevilom obiskovalcev kot krugo uvrščeni film), ki o to obdobje, vsaj kaže Bko, že prestali. Gledalce zan.ma nasüje tt seks, torej film kot za- bava, kot najboJj ceneni ir sprostitve in paša za iCi. Tak gledalec ni pri- pravljen na angažirano in razmišljanje, llmov, ki izzivajo k opre- j^tvi. sodelovanju, vča- « tudi sotrpljenju, tak gledalec ne prenese. Fil- ma ne jemlje kot medija za umetniško izpoved s svojo specifično govorico. Zadovolji se le z neanga- žiranim, enostranskim, ka- rikiranim proizvodom »in- dustrije umetnih sanj«, ki natanko ve, kaj gledalec od nje pričakuje. Kdo pa je ta obiskovalec in zakaj je tak? Naš obisk v kinu nas pouči, da je jedro publike danes mladina. Zožimo zdaj naš pogled samo na ta del občinstva in se vprašajmo: zakaj mladi ne sprejemajo kina kot prostor, kjer se lahko da- je tudi ena od umetnosti? Zakaj je obisk gledališča, razstave, koncerta, branje literature, zakaj je vse to že a priori kulturno de- janje, sedenje v kinu pa za večino le zabava? Re- kli boste, zato ker je re- pertoar neumetniški, ce- nen, kič, plaža in podobno. Res pa je tudi to, da so ob najbolj banalnih, kiča- stih filmih dvorane naj- bolj polne. Ob Buñuelo- vih, Bergmainovih in dru- gih filmih pa zijajo prazne. Odgovor vidim drugje. Mladina ne jemlje filma, bolje, ne razume ga kot umetnost, ker ga tako ne razumejo v večini niti vzgojitelji doma in v šoli. Odnos družbe do filma je še vedno bistve- no dnj^ačen, kot njen od- nos do ostalih — tradicio- nalnih imietnosti. Marsi- kdo si še ni na jasnem, ali je film industrijsko blago, pK>đvrženo zako- nom ponudbe in povpra- ševanja ali je morda kaj več. Iz tega odnosa druž- be do filmske umetnosti logično sledi odsotnost filmske vzgoje v našem izobraževalnem sistemu. Učimo se o literaturi, li- kovni umetnosti, glasbi, o filmu pa naj mimogrede pove kdo, ki se za to za- nima. Kolikor je storje- nega na področju filmske vzgoje, je le ljubiteljsko in na;črtno prizadevanje redkih posameznikov. Re- zultat tako neugodne družbene atmosfere je strah kinematografskih podjMij pred filmi, ki si zaslužijo naziv umetniški, a jim ob vsej svoji kvali- teti puščajo prazne dvo- rane. Značilen je postopek pred prikazovalnem izred- nega fi.lma Andrej' Rub- Ijev, ko so vsa množična občila nenadoma izgore- vala v prizadevanju, pri- vabiti tega povprečnega obiskovalca enkrat tudi k umetniško izredno uspele- mu filmu. Povedali so nam zgodbo, jo razlagali, razčlenjevali, opisovali, p>ovzemali, da bi naš ubo- gi filmski analfabet dojel vsaj del velike umetnine. Sreča, da je bilo vsaj to- krat tako. Korenine usodnega ne- sporazuma med filmsko umetnostjo in publiko so prav v nedojemanju fil- ma kot dela umetnosti, kulture in civilizacije 20. stoletja. Razlika filma od ostalih umetnosti je le v tradiciji, ki traja v drugih umetnostih že stoletja, in naravi medija samega. Spremeniti je treba gle- dalce, odnos vsakega po- sameznika do filma kot umetnosti. Sole vseh sto- penj bodo morale posve- titi tudi v to temo nezna- nja. Filmska vzgoja mora p>ostati integralni del estet- ske vzgoje. Javna občila imajo pj-av tako važno vlogo, da nadoknadijo ta naš zaostanek na področ- ju filma. Konkretno za Celje ve- lja, da manifestacije, kot »teden domačega filma« in podobno ne rešujejo ničesar. Njihov nespontan nastanek potrjujejo tudi prazne аП vsaj premalo zasedene dvorane. Lokalni sredstvi obveščanja (Ra- dio Celje in NT) sta za marsikoga na našem pod- ročju edini vir informacij. Zato smemo pričakovati, da bo film, kot ena od umetnosti, ki nam je naj- bolj dostopna,- tudi v teh sredstvih dobil bistveno ugodnejše mesto. Organi- zirate filmske prireditve, ki vzbujajo poiz»most po vsej Sloveniji, v vsako-, dnevni praksi pa ste do filma skoraj skopi. Teden- ski filmski pregled na Ra- diu je napisan v slogu slabega propagandnega li- stiča, v NT pa se zgodi, da celo sporeda ne najde- mo. Tak odnos do filma je za pobudnike zgoraj omenjenih manifestacij zelo neprimeren. Upam, da bo okrogla miza, ki jo pripravljate, pomenila tu- di za vas nov korak v bolj kvalitetno kulturno osveščanje in obveščanje o vseh kulturnih panogah, v tem sklopu seveda tudi o filmu. Mariborski in kranjski ljubitelji filma imajo svoj prostorček v oddaji »Gre- mo v kino«. Meni se zdi bolj primemo, da na Ra- diu (Delje sproti obvešča- te in ocenjujete celjski spored, ki se zelo hitro in dostikrat nenapovedano spreminja. Sproti naj рк)- meni po potrebi, ne samo en dan v tednu za naprej. r»ri vaših prizadevanjih na fKKiročju film.a vam želim veliko uspeha. Slavko Pezdir Celje ODGOVOR: Z vami lah- ko le deloma soglašam, zlasti v tistem, ko neko- liko podcenjujoče govorite o naših prizadevanjih na področju filmske vzgoje. Mi smo namreč prepriča- ni (ob realnem spozna- nju, da vsega še nismo storili), da predstavljajo v.se naše akcije sestavni del načrtne filmske vzgoje gledalca. Najbrž ste spre- gledali, da v Celju teh naporov v zadnjih letih nI malo (mladinsko in pio- nirsko filmsko gledališče, filmska srečanja za odra- sle, delo mentorjev film- ske \-zgoje, akcije NT in RC ipd.). Torej vidite, da poskiLsamo nadoknaditi zaostanek na področju filma in da zlasti kar za- deva NT in RC vaše kri- tike rdste naslovili na po- vsem pravo mesto. Nam pa s« je zdelo (le kaj smo upali!), da bo kdo rekel — lej si te novinarje, pa le hočejo primakniti kan- ček v mozaik integralne estetske vzpoje! Vi mi.slite pač na.sprotno, ker vča- sih v NT izpade spored! Glede filmskega pregleda v RC si kljub vašemu strokovno negativnemu mnenju dovolim pripom- niti, da je .sestavljen pre- gled iz dveh delov — v prvem je podana ocena filma, ki ga vrtijo ali so Ка vrteli v prejšnjem ted- nu, nato pa na kratko opozorimo 1Ш predvidene filme. Zato da gledalce seznanimo. In jim poma- gamo oblikovati merila za ocenjevanje fllm.ske stva- ritve. Morda bi seveda bi- k) bolje, da bi dela *protl ocenjevali. Vendar bi za tako spremljanje potrebo- vali več sodelavcev. Ker kaže, da ste strokovnjak, bomo vaše kritike radi ob- Javili. £ PERU svet je majhen Navada je bila, da praviloma k po- rodu zdravnika sploh niso klicali, če pa že, je bilo vedno nekaj posebnega: Zato sem se ne malo začudil, ko mi moji povedo, da naj grem čimprej v Bakionico, kjer se je sicer pri neki po- rodnici »že začelo«, vendar »se vse skupaj nikamor ne premalene .. Ko malce premislim, kaj vse bi utegnilo biti pri porodnici vzrok, da že na samem začetku »poroda ne gre«, se spomnim enakomerne zožene mede- nice — in ta domneva me kar ni več hotela pustiti, kot bi me bila obsedla. Pospravim torej v torbo kar sem imel, in se odpravim proti Bakiornci. Ta hip se spomnim tudi na porodne klešče, vendar le nisem imel za potrebno, da bi tudi te jemal s seboj. Na porodničinem domu me je spre- jel gospodar srednjih let, napravljen bolj po mestno, »strokovno« zgovoren pa kot kak »dobro verziran« obrtnik. Nenavadno je bilo tudi to, da je po- rodnica, precej suhljata ženska, ležala na postelji. V Srbiji so ženske (vsaj še takrat) rodile skoraj vse ali stoje ali napol čepe in se do poroda ploda sploh niso vlegle. Dobro se spominjam, kako me je neki naprednejši gazda kli- cal k svoji snahi že ob samem začet- ku poroda, ker je hotel, da je pri po- rodu navzoč tudi zdravnik, ki bo 7X)dil porod vse do kraja, in »da se bo po- rajalo na postelji, kakor je za Člove- ško bitje dostojno, ne pa po živalsko, kar na tleh«. Skrbno sem torej vse pripravil in snajko »nekako psihopro- jilaktično« pripravil do tega, da bo rodila na postelji, šlo je še nekako do pred koncem druge porodne dobe, ko je nihče ni več mogel zadržati na postelji, marveč se nam je izvila iz rok in planila ob najhujših popadkih z ležišča, zatulila in prav po mačje na pol čepe »iztisnila« svoj plod. Zapre- paščeni tast je malone besno siknil skozi zobe — »baš se mi poradjaš kao životinja, a ne kao pitoma žena...« Tokrat je bila porodnica, čeprav starejša prvesnica, razmeroma mirna, skoraj bi rekel, disciplinirana. Od po- padkov je sicer stokala in se ob njih tudi nekoliko zvijata, vendar je vse to bilo v teh krajih za mene »nekaj no- vega«. Porodnico sem pregledal kolikor mogoče natančno in čedalje sem njeno trenutno nanje pretehtaval, tem bolj sem spoznaval, da gre najverjetneje za етшкотето zoženo medenico. Zal ni- sem imel porodničarskega šestila, da bi z njim dobil tudi objektivne podatke. Z notranjim pregledom sem raje odla- šal in se nadejal, da najbrž niti po- treben ne bo. prav tako pa tudi ne kakšna posebna porodniška pomoč, saj so za zdaj popadki dovolj močni, gla- vica ploda pa se menda le že vstavlja v medenični vhod, čeprav je še od- makljiva. Torej, kaj storiti?! Odgovor je bil v takratnem porodničar skem pravilu — čakati, čakati in zopet — potrpežljivo čakati! Razen moža, ki se je kar naprej su- kal po sobi in v sosednji kuhinji, je najprej izgledalo, da pri hiši ni niko- gar drugega. Mož je v kuhinji nekaj , pražil, da je dišalo kakor po pečeni slanini, vmes pa hodil sem ter tja, ka- kor bi bil izredno zaposlen z nešteti- mi opravki. Ko je med popadki nastal daljši premor, iznenada pristopi kakor pri- kazen snajkina tašča. Skoraj nežno po- boža porodnico in ji da poljubiti iko- no Svete Bogorodice — in se zopet umakne. Od časa do časa sem kontroliral, kako se kaj vstavlja glavica ploda, vendar še le ni bilo tako kot bi že naj bilo po tolikem času. In vendar — treba potrpežljivo čakati! Medtem, ko nekaj časa popadkov ni bilo, je porodnica zadremala in zatem že kmalu zaspala. Po malem me je pričelo skrbeti, kako bo kaj potekal ta porod. Porodnica je imela že čez 30 let, pa še zožena medenica! Kar tako menda le ne bo šlo, pomislim. Koli- kor sem le mogel, sem brez večjega šuma brskal po svoji torbi, da bi se prepričal, ali imam s seboj tudi po- trebne injekcije za jačanje popadkov, saj je trenutno porodničino stanje pre- cej prepričljivo govorilo za drugotno (sekundarno) slabost 'popadkov. Odle- glo mi je, ko sem med drugimi am- pulami našel tudi ampulo pituisana. Porodnica se je prebudila, pogledala okrog sebe in zavzdihnila — muke mo- je! čeprav sem bil ob porodnicah ta- hih vzdihov že zelo vajen, mi tokrat porodničin vzdih le ni zvenel čisto pri- stno, da sem za hip prenehal s pri- pravljanjem injekcijskega materiala in drugega pribora, ki bi naj rabil, če že ne za kaj drugega, vsaj da bo vse po- trebno nared za podvezanje popkovni- ce — samo kje je še. to?! Moža se je zopet pričela lotevati preganjavica in je kdajkoli vpraševal — »kako ide. doktore?« Nisem prav ve- del, kako ga naj spodbujam k potr- pežljivosti, pa sem napol avtomatično zatrjeval — »pa biče časkom valjda, samo se još malko strpi!« Ko se je izkazalo, da popadkov sko- raj ni nobenih, sem se odločil za in- jekcije. Frankcionirano sem dajal pi- tuisan in res so se popadki že kmalu znova začeli in postajali čedalje moč- nejši, da je porodnica enakomerno in skoraj monotono stokala — »muke moje, muke moje!« In čudno! Ob njih sem se vsako- krat kakor v privdu zamislil v moja gimnazijska leta, ko sem hodil na po- čitnice k dedeku in babici v Loko pri Zusmu. Kaj je to z menoj?! Zdrznil sem se in se pričel zavedati položaja, ki me tare že toliko ur. Ob silnem popadku porodnice zo- pet glasno zastoka — »bože mili, bože mili...« Kaj čujem? Mar ni ta u ču- den, nekako zamolkel? Mar se ne ču- je kakor ou? Porodnico poslušam paz- ljive je — in res, ta u zveni. razločno kot ou, saj ravno zdajci razločno ču- jem — »mouke moje, mouke moje!« in kar nato — »bouže mili, bouže mi- li!« Pri porodnici se je v tem porod- niško stanje izpremenilo toliko, da ni bilo več časa za nadaljnja lingvistična razmotrivanja. Brž stopim k porodni- ci, da bi se prepričal, kako je s pred- ležečim delom ploda. Skoraj verjeti nisem mogel — glavica je že popolnoma vstopila in kazalo je, da bo porod- nica že kmalu morala pričeti s priti- skanjem. Mož ves srečen, da je le že tako daleč, se nekam umakne, jaz pa izkoristim ta trenutek in se nagnem k porodnici, ko je znova začela navi- jati s svojim »mouke moje, mouke moje!«, jo krepkeje stresem, da je v hipu prenehala s stokanjem, in jo po- baram — »čuj, odkod si ti doma?« Ko- liko bolj sem bil presenečen, ko se porodnica kratko odreže — »s Šmoar- ja!« Hipoma me je prevzelo čudno vzhi- čenje, da sem nadaljeval kar v njeni govorici — »prav, dekle, zdaj pa pri- tiskaj, pritiskaj kakor če bi graumska strajla vrajzala prajk no prajk!« Ni trajalo dolgo, ko se je v sramni poki pričenjala prikazovati plodova glavica. Povečana samozavest ob soču- stvovanja rojaka z rojakom je menda le v daljnjem svetu (v takratnih ča- sih pa prav zares!) precej pripomog- la, da je vrla Smarčanka ob mojem vodstvu disciplinirano pritiskala in da je še razmeroma kmalu privekal na svet fantek, sicer s precej »formirano« glavico, vendar čisto pravi in pristni Smarčan. Možu, ki je prisopihal šele, ko sem že prevezoval popkovnico, je bilo seveda žal, da je ravno čisto »zad- njo etapo« zamudil. In poljubljala sta se mož in žena, babica je otroka po- križala in še enkrat dala snahi ikono Svete Bogorodice, da jo poljubi, jaz sam pa sem bil dovolj zaposlen kot (porodniška) babica in zdravnik hkrati. šele ko sem začel pospravljati svoj zdravniški pribor, sem se toliko zbral, da sem mogel vse dogajanje strniti ta- kole: takrat ti je bila sreča naklonje- na. 'vsekakor pa je k srečnemu koncu precej pripomoglo tudi ugodno dušev- no razpoloženje v »zadnji fazi« dru- ge porodne dobe ob srečanju dveh rojakov v »takratnem« daljnjem svetu, ki pa se je tudi tedaj pokazal tako ze- lo majhen... Ko so me ob slovesu vpraševali — »koliko, doktore, da nama uzmeš za svoj posao?«, sem dejal: »Pa zemljaci jesmo, ja i vaša rotkinja! Neću valjda da vama »uzimam« ... Ob teh besedah je bil najbolj pre- senečen mož, ker se očitno ni nadejal, da bom poleg porodniške diagnoze pra- vilno razpoznal tudi šmarski prizvok in značilno šmarsko skandiranje v po rodničini srbščini. 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 31. januar DOGODKI CELJE: BORCI O SVOJEM DELU Aktivi Zveze borcev naj tudi v prihodnje delajo v okviru celotne delovne organizacije ne glede na takšno ali drugačno število temelj- nih organizacij združenega dela. To je bil eden izmed številnih sklepov, ki so ga sprejeli pred- stavniki aktivov Zveze borcev v delovnih organizacijah na nedavnem posvetu, ki ga je sklical občinski odbor Zveze združenj borcev NOV v Celju. Odločili so se torej za organizacijsko enotnost, opozorili pa na povečano družbeno politično aktivnost in na delež, ki ga ima or- ganizacija Zveze borcev v celotnem dogajanju znotraj kolektiva. Hvaležna je bila ugotovitev, da so osebne probleme materialnega značaja v glavnem že rešili, oziroma da ni težav pri njihovem seda- njem obravnavanju. Velja poudariti polno razumevanje, ki ga za reševanje takšnih vprašanj kažejo v delovnih organizacijah. vsi, od vodstev podjetij do samoupravnih organov In drugi. Splošen razgovor o teh in drugih vprašanjih, na katera naletijo člani Zveze borcev v delovnih cyganizacijah, je še opozoril, da naj bi bili takšni sestanki vsaj dvakrat na leto. Gre za nujno izmenjavo delovnih izkušenj, ki je koristna za vse. Vrh tega so se dogovorili za ustanavljanje novih aktivov in podobno. LEP UČNI USPEH ESC Na ekonomskem šolskem centru v Celju je od 905 učencev iz- delalo prvo polletje 788 ali 87,07 odstotka. Med tridesetimi rednimi razrednimi oddelki, kolikor jih zavod šteje, je kar šest oddelkov zaključilo prvo polletje s 100 odstotnim uspehom. Razveseljivo pri tem je, da je med njimi kar pet oddelkov četrtega, to je zaključene- ga razreda. Ocenjevalni seji učiteljskega zbora je tik pred zaključkom pol- letja sledila še seja sveta delovne skupnosti. Med drugimi zadevami sta bila na predlog odbora za medsebojna razmerja izvoljena prof. Dra- go Loibner za pomočnika direktorja centra ter prof. France Sirk za predstojnika upravno administrativne šole, ki sta se edina priglasila na razpis teh dveh vodilnih delovnih mest. G. G. ŽALEC: KOMORNI MOŠKI ZBOR MED KRVODAJALCI v petek, 25. t. m. zvečer je osnovna organizacija Rdečega križa Žalec počastila SO-letnicò krvodajalstva s pevskim koncertom v' dvo- rani hmeljarskega doma. v katerega je razen številnih krvodajalcev povabila tudi celjski komorni moški zbor. Kot zanimivost velja zapisati, da je bil ta nastop celjskih pevcev, odkar nastopajo tudi med delovnimi kolektivi, organizacijami in društvi, 25. nastop med zdravstvenimi organizacijami in zavodi ter podobnimi človekoljubnimi ustanovami. Koncert se je končal z nekaterimi dodatki, kar priča, da so bili Številni poslušalci — okoli 250 — s pesmijo komornega moškega zbora 'nadvse zadovoljni. G. G. CELJE: SKUPŠČINA TABORNIKOV Preteklo nedeljo so se taborniki odreda II. grupe odredov Celje sestali na redni letni skupščini, katere se je udeležilo 80 članov in 35 gostov, med drugim predstavnik občinske skupščine, KS »Center«, KOZK »Center«, ZM, JLA, občinskega odbora ZB, borci II. grupe odredov, častni član Fran Roš, in gosti taborniških enot Iz Maribo- ra, Novega Beograda, Sida, Kruševca In Vinkovcev. Starešina rjlreda Jože Krebs je v poročilu omenil delo na tabor- niškem rekreacijskem centru v Kokarju, v katerega so taborniki vložili že nad 20.000 delovnih ur. Pri izgradnji so jim pomagali pri- padniki JLA celjske garnizije, ki so opravili 5.000 delovnih ur In dali na razpolago vozila ter drugo tehnično opremo. Lansko leto so dogradili še šest planšarskih hišic, novo kuhinjo, skladiščni pro- stor in novo jedilnico, ki zajema 130 kv. m pokrite površine. Pro- stor v Kokarju bodo letos ob 30-letnIcI tega kraja izročili svojemu namenu. V poročilu je bil govor še o kadrih in vrednotenju vzgoje v taborniški organizaciji. Nakazane so bile finančne težave taborni- kov odreda II. grupe. Na skupščini je predstavnik taborniškega odreda iz Sida povabil Celjane na praznovanje 30-obletnice osvoboditve Sida, skavti Iz Kru- ševca, Vinkovcev In predstavnik občinskega odbora ZB pa so ob- ljubili finančno pomoč in nadaljnje sodelovanje. Podeljena so bila priznanja in izvolili so novo odredovo upravo ter nadzorni odbor. Sprejeli so okvirni program dela in akcij ter finančni načrt. Republiški zvezi bodo poslali odprto pismo, s kate- rim zahtevajo, da jim ta odgovori, zakaj se ZTS izogiba Celja In njihovih tabornikov. DREŠINJA VAS: GASILCI ZBOROVALI « Nedeljskega 27-občnega zbora gasilskega društva Drešinja vas se it udeležilo lepo število občanov in članov. Predsednik je v poročilu omenil, da niso mogli v vseh teh letih pričakovati kakršnokoli večjo pomoč s strani družbe, saj v vasi ni nobene trgovine In ne industrijskega objekta. Vse, kar so zgradili po vojni, je rezultat njihovega lastnega dela in finančne soudeležbe. Izpolnili so naloge, ki so si jih naložili. To je nova asfaltna prevle- ka na vaški cesti. Na vodovodnem omrežju so napravili štiri hidrante, obnovili gasilski dom, sedaj pa se pripravljajo na praznovanje 60- obletnice društva. Postavljeno je bilo vprašanje, če bodo lahko tudi nadalje so- delovali DrešinjanI na gašenju vseh požarov, sli se bodo morali ome- jiti le na bližnja področja, kajti finančna sredstva, ki jih daje ob- činska gasilska zveza, ne zadostujejo, da bi pokrili vse stroške, ki pri tem nastajajo. Lansko leto je bila zelo aktivna tudi mladinska sekcija gasilcev, ki je osvojila drugo mesto na občinskem tekmovanju, prvo na con- skem in prvo na republiškem. -hč ŠENTJUR: PROGRAM DELA ZK Sredi meseca februarja bo redna seja Občinske konference ZK Šentjur, na kateri bodo razpravljali in sprejeli program delovnih akcijskih programov za vse forume v organizaciji Zveze komuni- stov. Na isti seji bodo izvolili tudi delegata za X. kongres ZKJ (Šent- jur, Šmarje in Slovenske Konjice bodo imeli skupnega delegata), šti- ri delegate za kongres ZKS in nove člane medobčinskt^a sveta ZK Celje. PREVORJE: BRIGADE ZA VODOVOD Letos bodo v vasi Dobje pri Prevorju zgradili novo transforma- tor^o postajo, kar je neposredno povezano z gradnjo vodovoda na tem območju. Pravzaprav gre za dva vodovoda, centralnega in manjšega. Za prvega so že odobreni krediti, s sredstvi pa bodo sodelovali zain^ teresirani prebivalci, krajevna skupnost In občinska skupščina Šent- jur. Kot smo Izvedeli, bodo v poletnih mesecih del vodovoda gra- dile mladinske delovne brigade — vsaj takšna je želja. V petih iz- menah bi delalo približno 800 mlaidncev Iz vse Slovenije. VELENJE: EVIDENTIRANJE Včeraj je bila v Velenju skupna seja občinske konference SZDL In občinskega sindikalnega sveta, kjer so sprejeli volilne dokumen- te, poslovnik, kadrovska načela In določili sestavo družbeno — po- litičnega zbora po delegatskih mestih ter pregledali, kako poteka evidentiranje po posameznih TOZD In krajevnih skupnostih. Do se- daj so evidentirali 103 možne kandidate za člane delegacij samo- upravnih Interesnih snpnosti v skupščini občine in ostalih skup- ščinah ter za ostala telesa ta gospodarstva, iz krajevnih skupnosti 35в in za družbeno — politični zbor 29 Evidentiranje bodo končali 2. februarja, potem pa bodo pristopili k naslednji fazi uvajanja ■ovUi ustavnih načel. T. V. Celje ZA KS 2,3 MIO Osemnajst krajevnih skupnosti v celjski občini bo letos imelo za funkcionalne izdatke pa tudi za redno in investicijsko dejavnost 2,300.000 dinarjev ali za 40.000 din več kot lani. V primerjavi s pvotrebami in načrti je sredstev vsekakor premalo, pa tudi ix>večanje je malenkostno. Ta sredstva bo krajevninl skupnostim namenil občinski proračun. Gre torej, vsaj letos, za ohranitev starega načina financiranja krajevnih skup- nosti. četudi razprava na šesti seji zbora delegatov kra- jevnih skupnosti ni težila za povečanjem sredstev, saj bi morali hkrati tudi reči, komu vzeti, je vendarle ix)kazala, da denarja za večje akcije ne bo. To pa se- veda ne pomeni, da se ena ali druga .skupnost ob soudeležbi občanov in delovnih organizacij ne bo lotila kakšnega komimalnega problema. V tem pri- meru bo veljalo staro pravilo udeležbe občinskega proračuna. Debata o delu krajevnih skupnosti je še pokazala, da se mnoge borijo z osnovnimi vprašanji kot so de- lovni prostori, njihovo čiščenje, kurjenje in podobno. Več pripomb je bilo tudi na račun vzdrževanja jav- ne snage, odvoza smeti in podobno. Po zagotovilu predstavnikov občinske skupščine bodo sveti krajev- nih skupnosti dobili razpored, v katerih dnevih mora komunalna delovna organizacija opraviti določena de- la na predvidenih območjih. To pa hkrati pomeni, da naj bi tudi občani kontrolirali, ali bodo takšna dela opravljena ali ne. Mnogi so se nadalje zavzeli, da naj bi vzdrževanje zelenic prevzele krajevne skupnosti, ker bi bilo to ceneje. Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun slabe ceste v Ločah pri šmartnem v Rožni dolini. Ker so cesto uniöüi drugi (vodna skupnost, izletniki z avtomobili itd.), je domačini nočejo več popravljati in vzdrževati. Sicer pa se je v tej zvezi pojavilo tudi vprašanje, ali je prav, da je neurejeno šmartinsko je- zero že zdaj postalo tisto rekreacijsko območje, kamor prihajajo številni občani. Nekateri so celo predlagali, naj bi dovoz do jezera zaprli. Na vsak način je to vprašanje, ki ga ni moč prenašati iz leta v leto^ MB ČLOVEK ČLOVEKU Stanovanjski blok. Stanovanje številka 9. Za игад.' se sliši prijetno stokanje. Po stopnicah prihaja tovari^ ca Dobrotnikova težko obložena s polnima nakupo^^ nima torbicama. Sopihajoč se ustavi pred vrati sose^j Trpina. No, kakšno »jamranje« pa je zdaj to? Kaj ¡^ počne tale naš sosed? Oh, joj, pa menda ja ne! Seved^i Žena je odšla na obisk v Reko, sin študira v Maribo^ on pa takole. Prav gotovo ima »obisk«. Ko bi žena ш dela? Tovarišica Dobrotnikova urno pograbi svoji torbidi^ odhiti v svoje stanovanje. Na dolgo in široko poroit svojemu možu, kaj se prav gotovo dogaja pri sosedii; Ne boste verjeli, toda vsevedna soseda se je zmotii¡¡: Sosed Trpin se je med tem še vedno zvijal v hudih k', čih in bolečinah ter stokal, da bi se še kamnu zasm^' Oh, te vražje ledvice! Pa ravno zdaj je zbolel, ko ostal sam doma. Kako si naj pomaga? Sosedov ne ¡¡j • prosil. Kaj bi jih moril s svojo boleznijo, ko pa irnaf' samo dovolj skrbi. Ko bi le prišel do telefona! Moroji-. težavo, toda pogumno' se je privlekel do telefonske gì vorilnice pred blokom in sam poklical zdravnika. Zdroj nik ga je rešil hudih bolečin, toda bil je še ves neboc Ijen in slaboten. Ko le ne bi bil tako sam! V trgoT)jf^ bi moral. Nekaj mora pojesti. Pred vrati ga je srečd. soseda Dobrotnikova in ga očitajoče pogledala. Pogit ga, kakšen je. Ves izmozgan. Ko pa je videla počasr. in negotovi korak ter nenaravno bledico svojega soseác' ga je Dobrotnikova le povprašala, kaj je z njim. Pote jo je bilo sram. Le kako je mogla takoj pomisliti % najslabše in po krivem obdolžiti Trpina? Ta mora pi praviti. Vzela je njegovo mrežo, ga poslala nazaj v p: steljo in odhitela v trgovino. Potem so Dobrotnikovi vsak dan skrbeli za sosti. Trpina, mu prinašali živež in mu kaj postorili v stat.. vanju. Toda njegovo zdravje se ni hotelo popraviti. M: ral je v bolnišnico. Vrnila sta se njegova žena in si: Kljub skrbi in žalosti sta bila ponosna na očeta. Sa- še je hotel spoprijeti z boleznijo, toda vsa sreča, das na svetu še takšni ljudje, kot so Dobrotnikovi, ki » koncu koncev le radi pomagajo sočloveku. D- DRAGO KUMER PRVIČ NA STRAŽI Zdaj je sosedov Pepče in- validski upokojenec. Ni še v visokih letih, bolezen pa ga sili k tlom. On pa hoče ho- diti zravnano. Tako, kakor je pred tolikimi leti bil naj- mlajši partizan. Večkrat po- sediva ob kozarčku, često mi pripoveduje o partizanskem življenju. Vedno ga vidim, kako stopa v koloni, iz viso- kega snega se vidi glava, vi- deti je cev predolge puške. Iz mnogih pripovedi sem se- stavil tole zgodbo, ki sem ji dal naslov: Prvič na straži. Prèberite! Ceta utrujenih borcev se je ustavila. Iz teme so se po- kazali obrisi osamljene kme- tije in komandir Janez je ukazal: — Počitek! Komandir Janez je zlata duša. Komandir Janez ve, ka- ko so ramena razbolena od težkih nahrbtnikov in kako se noge zapletajo od napor- ne hoje. Tudi Pepe je zbit in za- span, Pepe še celo, ker je najmanjši in najmlajši v četi in bi še moral ležati v topli postelji, če bi ne bilo vojne. Ce bi ne bil partizan. Zakoplje se v seno, stisne k sebi puško in pravi: — Spet bova sanjala. S puško se meni kakor s prijateljem. Zelo je ponosen nanjo. Nikoli je ne da iz rok. Streljal še ni z njo, saj jo je komaj dobil. Kadar -pomisli na to, na boje, ki ga nemara še čakajo, se vznemiri. Majč- keno ga je tudi strah, a si za nič na svetu noče priznati tega. V spanju se oklepa gladke- ga kopita in sanja. O mami. O domači kuhinji. O prijate- ljih, s katerimi se je potepal po vasi. Pa o koncu vojne. Takrat stopa v sanjah na če- lu partizanske vrste skozi do- mačo vas. Ljudje stojijo pred vrati in ga pozdravljajo, fant- je ga gledajo z zavistjo in mama je na pragu in mu maha. Kje je sedaj nemški uči- telj, ki ga je v razredu oklo- futal? Kje je žandar Schutz, ki je očeta suval s puškinim kopitom? Vse so pregnali. Tudi on. Pepe, jih je pregnal. Zato v sanjah tako ponosno stopa skozi vas. Ne ozre se na levo, ne ozre se na dès- no... No, k mami že mora, mamo že mora pozdraviti na pragu, ko ga je tako težko čakala. In tako ponosna je nanj. Roke mu položi na ra- mo... — Pepe! Nekdo ga stresa za rame- na. Pepe se upira. Umika se nazaj v sanje in se otrese vsiljivca, a se nazadnje le predrami, plane pokonci in vpraša: Kaj? — Tiše! ga miri tovariš. »Komandir te čaka. — Mene? Ves omotičen odtava iz skednja in se strese v ju- tranjem hladu. — Na vrsti si, pravi loo- mandir Janez. — A? — Na stražo moraš. Naj še drugi počijejo! Pepe bi še spal, tako rad bi še spal, ampak dolžnost je dolžnost. Postavi se za deblo stare tepke, kakor mu je ukazal komandir, in se za- zre v gozd pod seboj, v sen- ce, ki tako varljivo begajo med drevjem. Kako sam je v tihi noči. Lunin krajec se skriva za redkimi oblaki, ki jih veter žene po nebu, vmes pa meži- kajo zvezde. Daleč spodaj, v dolini, se oglasi brnenje avtomobilov. To so Nemci. Potem je spet tiho. Samo veter šumi v krošnjah dreves in včasih zašušti listje; zim- ski mesec, ki pa je skoraj brez snega. O, pa bo prišel, ta nebodigatreba! To je kak ptič, si misli Pe- pe. Sova. Sove letajo ponoči in kličejo smrt. Se ni tam pod robom ne- kaj zganilo? Pepe se prilepi k deblu in pripravi puško na strel. Srce mu prav neumno razbija v prsih, kakor bi ga bilo strah. Pa ga ni. Res ne. Samo v grlu ga stiska. če so se Nemci priplazili za nami... si pravi. Pa nič. Zvezde blede, v jutranjem somraku pa je pogled še bolj varljiv. Potlej se senca spet pre- makne. Vzdigne se, se skrije za rob, plazi se ... Sedaj bi moral krikniti: Sloj! Tako so ga učili. Ven- dar Pepe molči. Usta ima či- sto suha in v grlu ga stiska, da ne more spraviti glasu iz sebe. Misli se mu kar izgub- ✓ Ijajo. Roke krčevito sü¡ puško in prst se kar san. makne na sprožtlu in udari med drevje. Senca pod robom s«r in obleži. V sadovnjaku zašumii v panju. Vsi so na Vsa četa in komandir [ in še gospodar, ki je v i spodnjicah pritekel i¡ — Kaj je? sprašujejo. Pepe pa kaže pod f jeclja: — Tam ... Komandir Janez se f proti senci, pograbi P za rep in jo vzdigne ' zakrohoče: — Lisjaka je podrl — Zato nas je vrgel nja, se jeze borci. In eden hudomušno — Nič odlikovanja * Pepe. Gospodar pa je drv misli. — Pa si ga le! prave- ga le! Koliko kur ^ pokradel. In treplja Pepeta P menu - in vabi: . — Kar v hišo, /fl«" Gospodinja je P^. zajtrk. Debele rezine^ mastne kepe zaseke J* rek mošta za vsakef Borci so dobre volje * Pepe bi se smejal, ^^ tovariši ne zbadali. * prej govore o lisjaic'<^ pe se boji, da se še prijelo. Lisjak! Le kaj naj bi s ta^ nom, ko pa je гтп^ njaril, da bo v partit ali Svarun ali Iztok? — Ni lahko v P^ vzdihne, ko si spet ^ hrbtnik. ' ^ Potem stopi za v dolgi vrsti potnih ^^ J^f^^ fi ^^ Pred vas prihajamo s programi samoupravnih interes- ih skupnosti, ki pokrivajo s svojo dejavnostjo različna po- dročja družbenih dejavnosti v občini, regiji in republiki ter izhodišči našega gospodarskega razvoja v letu 1974. To ie pomemben nadaljnji korak pri razvoju naših samouprav nih družbenih odnosov, ki zagotavlja vsem vam, proizvajal- cem in občanom naše občine, da odločilno vplivate na to, Koliko, zakaj, v kakšne namene dajete sredstva in kakšne vaše potrebe morajo biti s temi dejavnostmi zadovoljene. S tem pa imate tudi možnost odločilnega vplivanja o ti- stem delu vašega osebnega dohodka, ki doslej ni bil viden ob vsakokratnih mesečnih izplačilih. Istočasno pa ta novi pristop zagotavlja delavcem, ki delajo na različnih področ- jih družbenih dejavnosti v načelu enak družbenoekonom- ski položaj, kot ga imajo delavci na področju materialne proizvodnje. dosežki gospodarstva občine žalec v letu 1973 in izhodišča razvoja v letu 1974 V času po pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja in v pripravah za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ do- segamo v vprašanjih, ki so bila in so še odločilnega pome- na za dinamičen razvoj proizvajahiih sil v občini, Sloveniji in Jugoslaviji in za nadaljnji razvoj samoupravnih socia- listicrüh odnosov, visoko stopnjo idejne in akcijske enot- Naša občina je v primerjavi z republiko dosegla v letih 1961—1971 letno stonnjo rasti 7,6 odstotka nasproti 7 odsto- tkom v Sloveniji, vendar je značilnost tega gibanja hitrejša rast do leta 1965 ter počasnejša po letu 1965 od gibanja v republiki Sloveniji. . V letu 1970 smo beležili izredno visoka zaostajanja za kazalci razvoja SR Slovenije, ki pa so se v letu 1972 ter^ tudi v letu 1973 že bistveno izboljšala. To pomeni, da sta prvi dve leti srednjeročnega načrta SR Slovenije pomenili za našo občino občutno hitrejši raz- voj od slovenskega, zato tudi ne moremo govoriti o stagna- ciji gospodarske rasti občine v tem obdobju, ki pa je ka- rakteristična za Slovenijo, še bolj pa za Jugoslavijo. Realni osebni dohodki so se v Sloveniji že v letu 1972 zmanjšali za 1,2 odstotka, medtem, ko so v občini porasli za skoraj 10 odstotkov (nominalni porast v Sloveniji 18 od- stotkov, v občini 28 odstotkov). V letu 1973 pa je realni oseb- ni dohodek v Sloveniji padel skoraj za 3 odstotke ш žal skoraj za prav tolika^udi v naši občini. Takšno gibanje OD m vzpodbudno za uspešno gospodarjenje v prihodnje, saj zlasti v naši občini visoke rasti družbenega proizvoda in akumulacije ne stimulirajo višjih osebnih dohodkov. Zato lahko to ocenimo kot močno negativno komponen- to samoupravnih sporazumov in jih bo zato potrebno v tem smislu spremeniti. Zaskrbljujoče v dosedanjem triletnem izvajanju sred- njeročnega razvojnega plana SRS je, da dosegamo v repub- liki le polovično stopnjo planirane produktivnosti dela (3,13), letos pa bo znašala celo samo 2,1 odstotka. V naši občini so bila ta gibanja mnogo ugodnejša, saj je v letih 1970—1972 narastel družbeni proizvod na delavca za 70 odstotkov, v SRS pa le za 33 odstotkov, kar pomeni, da smo se iz 24 odstotnega zaostanka v letu 1970 povzpeli na 5 odstotni zaostanek v letu 1972. V letu 1973 se je ta zaostanek (po oceni) zmanjšal še za nekaj točk. Tudi akumulativnost (skladi + amortizacija nad pred- pisanimi stopnjami) se je v tem obdobju v občim moč- no povečala in sicer kar za 120 odstotkov nasproti 61 od- stotkom v SRS. To pomomeni, da smo 40 odstotni zaostanek za akumulativnost jo SRS v letu 1970 zmanjšali na 2 odstot- ni zaostanek v letu 1972, v letu 1973 pa sta se ta pokaza- telja y občini in republiki že izenačila. Na področju osebnih dohodkov smo v letu 1970 zaosta- jali v občinskem povprečju za 26 odstotkov, za OD v SR Sloveniji, v letu 1972 je znašal ta zaostanek le še 3 od- stotke, leto 1973 ni prineslo izenačitve OD v občini in SR Sloveniji, kar smo ob ugodni rasti produktivnosti in aku- mulativnosti pričakovali, ampak se ta razkorak prenaša tu- di na leto 1974. Osnovni okviri našega razvoja so predvidevali, da se bo družbeni proizvod v letu 1973 povečal za 26 odstotkov, za- poslenost za 7 odstotkov, realni osebni dohodki za 2 odstot- ka, inflacijski faktor pa bi naj bil 12 odstotkov. Nominal- no se bo družbeni proizvod res povečal za planirani zne- sek, vendar je stopnja inflacije za celih 5 o(^stotkov višja od planirane, to se pravi, da bo realni družbeni proizvod porasel v najboljšem primeru za 10 odstotkov in to ne ob plimirani 7 odstotni rasti zaposlenih, ampak 3 odstotni, kar kaže na 7-odstotno rast produktivnosti dela. Realni osebni dohodki v letu 1973 mso porasli, ampak so se v primerjavi z letom 1972 celo zmanjšali, za okoli 2 odstotka. Razkorak v osebnih dohodkih med republiko in obči- I "O se v letu 1973 žal ni zmanjšal, kljub ugodnejši rasti aku : mulativnosti in reprodukcijske sposobnosti našega gospodar- j stva, saj se bo, kot že rečeno, akumulacija v občini dvigni- ■ la za okoli 20 odstotkov glede na 13 odstotkov v Sloveniji. 2e v letu 1971 začrtana naloga sanirati deset delovnih , or^nizacij v občini oz. s skupnimi močmi realizirati raz- ''^jne programe v Montani, Keramičm industriji Liboje, Fer- ■ Minarvi, Garantu, Juteksu, Gradnji, v Zarji. Mik Pre- p TOld, Sigmi, je skoraj v celoti realizirana. Edino Sigma I Žalec bo pričela s svojo investicijo šele v letu 1974. « Ce zaključimo poglavje o dosežkih gospodarstva v letu 1973 in o planu za to leto, ki smo ga upravičeno imeno- vali kot zahtevnega in težko dosegljivega, lahko ugodno oce I, nimo, da se je planirana stopnja razvoja gospodarstva v 1/ občini skoraj v celoti realizirala ali celo presegla. Izredna dinamika razvoja večine delovnih organizacij, »nočna prizadevanja vseh tistih, kjer so tekli sanacijski pro- ^^esi ter izvršitev planskih nalog nosilcev gospodarstva, so skupno ustvarili te dobre rezultate v razmeroma težkih po- bojih gospodarjenja. Pri teh rezultatih ne smemo mimo izredno pomembne- ga sodelovanja občinskega sklada skupnih rezerv, družbeno- ekonomske komisije pri Občinski konferenca ZK, Ljubljan- ske banke, republiških rezerv. Zavarovalnice SAVA in Za- voda za produktivnost dela iz Ljubljane, ki so skupno po- magati kreirati našo razvojno i>olitiko in s tem uresničiti dobršen del nalog zastavljenih v načrtu gospodarskega raz- voja ter v akcijskem programu naše občine za leto 1973. II. Pospešitev gospodarske aktivnosti se v Sloveniji postav- lja kot osnovna naloga v prihodnjem letu, ker je hitrejša rast gospodarstva eden bistvemh pogojev za dosego vseh predvidenih ciljev družbenega razvoja. V izhodiščih druž- benoekonomske politike SR Slovenije za leto 1974 je pred- videna realna rast družbenega proizvoda za 6,5 odstotka do 7,6 odstotka, rast fizičnega obsega industrijske proiavod- nje za 8 odstotkov, zaposlenosti za 2 do 2,5 odstotka ter pro- duktivnosti za 4 do 5 odstotkov. Kot pomemben dejavnik poživitve gospodarske rasti na- vajamo povečanje produktivnosti dela, kar bomo dosegli z izboljšanjem tehnične in tehnološke ravni proizvodnje, so dobno in uspešno organizacijo dela, racionalnejšim zai)0- slovanjem in s tem povezanim izboljšanjem kadrovske strukture. Odločno poudarjamo, da bomo samo ï>od pogojem, če bomo dosegu predvideno hitrejšo gospodarsko rast, lahko reševali odprta vprašanja, ki se kopičijo na nekaterih pod- ročjih, kot so investicije, strukturna neskladja, rast real- nih in nominalnih OD ter problemi splošne in skupne po- rabe. Ce pa ne bomo dosegli ustreznega gospodarskega razvoja, potem bodu nujne omejitve na vseh področjih, ta- ko na področju osebne, splošne m skupne porabe, kot tu- di na področju investicij. Osnovna ekonomsko politična usmeritev v letu 1974 bo torej pospešitev gospodarske ra- sti na osnovi povečanja produktivnosti dela. Za našo občino so takšna izhodišča izrednega pomena, saj si že nekaj let prizadevamo doseči hitrejši gospodarski razvoj na osnovi večje produktivnosti dela in vnašanja čim več elementov sodobnega plamranja v delovne organizacije. Plod takšnih teženj v občini sta tudi srednje m dolgo- ročni program, ki zelo nazorno kažeta možnosti našega raz- voja in predvidevata najhitrejši način tega razvoja, kar je zgoščeno v enem samem pokazatelju in sicer v povprečni letni stopnji rasti družbenega proizvoda (realni seveda), ki bi naj dO ieta 1985 znašala v povprečju 10,2 odstotka. Druž- beni proizvod bi se tako do leta 1985 povečal za štirikrat v primerjavi z letom 1971, na prebivalca pa za 3,5 krat. Za- poslenost bi se povečevala povprečno 2,2 odstotka letno ta- ko, da bi se presežek aktivnega prebivalstva do ieta 1985 v glavnem zaposlil, kar je za razvoj naše občine izrednega pomena, saj je danes zaposlenih izven občino okrog 3Ü00 ob- čanov. Ta cilj je možno doseči ob izredno visokih inve- sticijah. Ob dejstvu, da se bodo cene v letu 1974 dvignile pred- vidoma največ za 17 odstotkov se naj bi družbeni proiz- vod povecai (nominalno) za 27 odstotliov in število zapo- sleniii za 2 do 3 oustotke. Osebni dohodki na zaposlenega se naj bi povečali za 20 odstotkov ali realno 5 odstotkov, kar je z ozirom na močen zaostanek v letu 1973 nujno. Osnovni icazalci razvoja za našo občino so v primer- javi s predvidevanji SR Slovenije višji, vendar ne toliko, kot v preteklem letu. Ce se vprašamo, kako bomo dosegli to visoko stopnjo rasti, moramo navesti dve osnovni komponenti, ki jih naj- demo tudi v resoluciji SR Slovenije: prvič: dvig prociuk- ■ tivnosti dela in drugič: pravilna vlaganja v razširjeno re produkcijo. Seveda pa je uresničitev teh nalog tesno povezana z ustreznimi kadri v našem gospodarstvu, saj je še vedno velik primanjkljaj predvsem ekonomskih in pravnih delav- cev z višjo in visoko izobrazbo. Ustrezni OD m družbeni standard naših prebivalcev morajo biti ob intenzivni poli- tiki štipendiranja vabilo za nove strokovne sodelavce v naše delovne organizacije, saj brez kadrovske okrepitve vsem za- stavljenim nalogam ne bomo kos. Taka so osnovna izhodišča ekonomske politike v naši občini v letu 1974. V primerjavi s preteklimi leti imamo ugodnejše rezultate od SR Slovenije m tudi celjske regije. Zastavljena politika, doseženi rezultati in akcija vseh s ci- ljem čimprejšnjega uresničevanja zastavljenih nalog, sta dober porok, da bomo končno le uspeli v dolgoročnih pri- zadevanjih našo občino uvrstiti med razvite občine v SR Sloveniji. B. predlogi programov in financiranja samoupravnih interesnih skupnosti I. Program in financiranje vzgojne izobraževalne dejav- nosti v občini Predlagatelj: Temeljna izobraževalna skupnost Žalec Naloge in organizacijo vzgojno izobraževalnih dejavnosti opredeljujejo poleg zakonskih predpisov predvsem osnovni družbeni doktmienti, kot so: — resolucija o dolgoročnem razvoju SR Slovenije — družbeno ekonomski razvoj v občini Žalec v letih od 1971—1975 — stališča in sklepi XIX. seje CK ZKS o idejno politič- nih vprašanjih vzgoje m izobraževanja — sklepi in stališča 3. seje konference ZKS o social- nem razlikovanju — dokument republiške konference SZDL o izravnava- nju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok Eden izmed neposrednih izvrševalcev politike, ki je na- vedena o omenjenih dokumentih je za vzgojno izobraže- valne dejavnosti v občini Žalec Temeljna izobraževalna skupnost Žalec (v nadaljnjem besedilu TIS). Delo temeljne izobraževalne skupnosti ni le razdeljevanje finančnih sred- stev, temveč tudi reševanje nekaterih temeljnih vprašanj razvoja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter njihove mate- rialne baze. a) Predšolska vzgoja Predšolska vzgoja zajema varstvo otrok v vzgojno var- stvenih zavodih, priprave otrok za vstop v osnovno šolo (male šole) ter testiranje novincev. ^ Na območju občine deluje v okviru vzgojnovarstvenega zavoda Žalec 10 enot s 30 oddelki, v katerih je vključenih 497 otrok, od tega 30 dojenčkov. Redno zaposlenih je 24 vzgojiteljic in medicinskih se- ster ter 32 ostalih delavcev (to je varušk, kuharic, snažilk, kurjačev). Za omenjeno dejavnost krije TIS le osebne do- hodke, medtem ko sredstva za materialne izdatke krije zavod sam s prispevki staršev. V letu 1974 predvidevamo ustanovitev štirih oddelkov in sicer dva na Vranskem in dva v Šempetru ter s tem povečanje števila otrok zajetih v varstvo za 57. Za poveča- no dejavnost bo potrebno nastaviti 5 novih delavcev, od tega 3 vzgojiteljice. Zato bo potrebnih 119.069 dinarjev. V preteklem letu je bilo v 25 oddelkih male šole 550 otrok, za vsak oddelek male šole je bilo opravljenih 72 ur. Za materialne izdatke je bilo za vsak oddelek dodelje- nih po 1.000 din. Tako je büo za male šole v letu 1973 po- rabljenih 75.516 dinarjev. Za leto 1974 predvidevamo, da bo v 26 oddelkih male šole vključenih 560 otrok. Opravljenih naj bi bilo 75 ur v vsakem oddelku. Za materialne izdatke pa bi vsak od- delek male šole dobil po 1.000 dinarjev. Za financiranje te dejavnosti bo i>otrebnih 101.075 dinarjev. V letu 1973 je bilo za testiranje novincev porabljenih le 2.500 din. V letu 1974 pa je predvideno, da bi testirali vsaj polovico vseh otrok pred vstopom v šolu ter na ta način ugotovili zrelost otrok. Zato bo potrebnih 20.000 di- narjev. b) Osnovno šolstvo V letu 1973 je delovalo na območju občine Žalec osem centralnih šol z enajstimi, podružnicami. V 165 oddelkih se je šolalo 4.150 učencev. Vseh učiteljev v rednem delov- nem razmerju je 191, od tega 96 na razredni in 95 na pred- metni stopnji. V dopolnilnem delovnem razmerju pa so trije učitelji. Razen pedagoškega kadra, dveh socialnih de- lavcev in osem ravnateljev šol, je na šolah zaposlenih še 69 ostalih delavcev (tajnice, hišniki, snažilke, kuharice). Redna osnovna dejavnost, ki jo financira temeljna izo- braževalna skupnost Žalec obsega: pouk po veljavnem predmetniku, dopolnilni in dodatni pouk, šolske svetovalne službe, (socialni deilavec), stimulacijo učiteljev za kombi- nirani pouk, stimulacijo na težavnih delovnih mestih, skupne potrebe zaposlenih, materialne stroške in amorti- zacijo nepremičnin. Druge dejavnosti, ki jih šole izvajajo pa so še: podalj- šano bivanje, prostovoljne dejavnosti, šolska prehrana, brezplačni učbeniki in učni pripomočki za novo matema- tiko. šole so poleg ur po veljavnem predmetniku opravile v preteklem letu pa po dve uri tedens-ko na oddelek dodatne pomoči, po eno uro na oddelek svobodnih dejavnosti (mla- dinska organizacija, pionirska organizacija, ŠŠD, knjižnica), po pol ure tedensko na oddelek pa za razredne ure. Vse te dejavnosti bi naj v nezmanjšanem obsegu opravile tudi v letu 1974. V programu dejavnosti temeljne izobraževalne skupnosti je predvidena v letu 1974 tudi razširitev dejavnosti t. j. razširitev podaljšanega bivanja (štirje novi oddelki: V Gri- žali, Petrovčah in na Polzeli) izpopolnitev svetovalnih služb t. j. nastavitev še enega socialnega delavca in psihologa. Za financiranje povečane dejavnosti bo potrebnih 316.532.- din dodatnih sredstev. Osebni doiiodki zaposlenih v prosveti znašajo glede na delovne izkušnje: 8 prosvetnih del. z visoko izobrazbo od 2.694 do 3.599 55 prosvetnih del. z višjo izobrazbo od 2.371 do 3.142 138 prosvet. del. s srednjo izobrazbo od 2.123 do 2.989 z nepopolno srednjo izobrazbo ali KV delavci od 1.60У do 2.152 V programu za leto 1974 je za vse zaposlene na področ- ju vzgoje in izobraževanja predvideno 18,5 odstotno pove- čanje osebnega dohodka. Temeljna izobraževalna skupnost daje vzgojnim in izo- braževalnim zavodom tudi sredstva za regrese za letni od- dih v višini 1.000 din na zaposlenega. Za družbeno prehrano je v postavki bruto OD in skupna poraba zajetih 100 din mesečno na zaposlenega, ker predvidevamo spremembe sa- moupravnega sporazuma, ki je veljal leta 1973 in določal 60,00 din. Ta sprememba bi naj veljala za vse zaposlene v Sloveniji. V primeru, da ta sporazum ne bo sprejet se onie- njena postavka lahko zmanjša za 143.200,- din. Za šolo v naravi oz. smučarske tečaje je bilo v letu 1973 porabljenih 40.000 din. V programu za leto 1974 pa je predvideno, naj bi se vsi učenci četrtega razreda naučili plavati, v petem razredu pa smučati. Za izvedbo te naloge bo potrebnih 154.875,- din, od tega bo 60.000 din porabljenih za prevoz ter bo učence potrebno pripeljati do smučišč in bazenov, kjer bi se naj šola v naravi izvajala. c) Posebno šolstvo Učenoi, ki so kategorizirani, kot lažje duševno prizade- ti, se šolajo v posebni osnovni šoli Žalec. V 13 oddelkih se šola 164 otrok. Na šoli delujeta tudi dva oddelka podalj- šanega bivanja. TIS Žalec plačuje tudi šolnino za lažje du- ševno prizadete otroke, ki se zaradi internatske oskrbe šo- lajo v posebni osnovni šoli v Celju, nekaj učencev iz Vin- ske gore pa se zaradi oddaljenosti iz Žalca šola V posebni osnovni šoli Velenje. Na posebni osnovni šoli Žalec je po- leg ravnatelja redno zaposlenih 12 učiteljev za predmetni pouk, štirje delavci honorarno poučujejo tehnični pouk, ko- vinarstvo, mizarstvo, šiviljstvo ter telesno vzgojo, dva uči- telja pa sta v varstvenem oddelku. Učni program posebne osnovne šole daje poseben po- udarek praktičnemu pouku (kovinarstvu, mizarstvu, šivilj- stvu), zato učenci s to šolo pridobijo toliko dtiovnih navad, da se lahko takoj vključijo v proizvodnjo. d) Glasbena šola Žalec V oddelkih Glasbene šole Žalec se šola 155 učencev. Red- no je zaposlenih 5 glasbenih učiteljev, šola pa ima zaradi pomanjkanja kadra še 133 honorarnih ur tedensko. Sredstva za osebne dohodke daje šoli TIS Žalec, z vplačano šolnino pa šola krije materialne izdatke in izplačuje kredit najet za izgradnjo glasbene šole. c) TIS in računovodstvo šol V sklopu TIS deluje tudi računovodstvo šol za vse šole, vzgojnovarstveni zavod, posebno osnovno šolo Žalec ter glasbeno šolo Žalec. Pri TIS Žalec delata dve delavki, za ra- čunovodstvo šol pa sedem. K dejavnosti TIS Žalec spada tudi štipendiranje in strokovno izpopolnjevanje prosvetnega kadra. V letu 1973 je bilo za štipendije in strokovno izpopolnjevanje porablje- nih 169.434,- din. Komisija za štipendije prosvetnega kadra pri TIS Žalec je v šolskem letu 1973/74 na novo dodelila 23 štipendij tako, da je trenutno 26 štipendistov. V letu 1974 pa je TIS Žalec v skladu z družbenim dogovorom za strokovno izobraževanje in štipendiranje izločila 1,5 odstot- ka bruto OD, kar znaša 392.485,- din. Trenutno znaša višina trebno povišati, saj imajo štipendisti najnižje štipendije v štipendije od 150 do 600 din. Obstoječe štipendije bo po- občini. V jeseni bo komisija razpisala še najmanj 6 novih štipendij na višjih in visokih šolah. TIS financira režijo TIS (potni stroški članov organov TIS, bančni stroški, seminarji itd.) ter vzgojno posvetoval- nico. Leta 1974 so za te dejavnosti predvidena le nekoliko višja sredstva, kot v letu 1973. V programu dejavnosti TIS je v letu 1974 zajeto tudi financiranje izobraževanja odraslih, za kar je predvidenih 30.000 din in to predvsem za organizacijo oddelkov za odrasle pri osnovnih šolah, za tiste delavce, ki niso končali popolne osnovne šole. V preteklem letu TIS Žalec tega izobraževanja ni financirala. Predvideno je, da bi TIS krila stroške tega šolanja za nezaposlene, za zaposlene pa bi naj plačale šol- nino delovne organizacije. S sredstvi TIS se financira tudi prevoze in oskrbnine šoloobveznih otrok. Osrbnine se plačujejo za tiste otroke, ki zaradi oddaljenosti od šole nimajo organizranega prevo- za in stanujejo pri tujih družinah bliže šole. Za prevoze in oskrbnine šoloobveznih otrok je bilo v letu 1973 porablje- nih 650.000 din. Zaradi povečanja cen za prevoze in oskrb- nine za 15 odstotkov predvidevamo za leto 1974 za te po- trebe 750.000 din. TIS Žalec bo v letu 1974 imela 1.230.000 din lastnih do- hodkov in sicer iz naslednjih virov: 1. od republiške izobraževalne skupnosti za defektološki dodatek za učitelje na posebni osnovni šoli v višini 117.000 dinarjev, za šolske ekskurzije 36.000 din. 2. iz sklada za otroško varstvo za sofinanciranje redne dejavnosti, oz. osebnih dohodkov v varstveno vzgojnem za- vodu v znesku 650.000 din. Za sofinanciranje stroškov po- daljšanega bivanja v šoli za socialno ogrožene učence v znesku 100.000 din. 3. varstveno vzgojni zavod Žalec in glasbena šola Ža- lec prispevata iz prispevkov staršev tudi del sredstev za osebne dohodke. Tako bo vzgojno varstveni zavod v letu 1974 prispeval za osebne dohodke 300.000 din, glasbena šola pa 27.000 din. Ker so celotni osebni dohodki VVZ in glas- bene šole v programu zajeti v bruto OD m skupni pora- bi, se za ta zr^sek znižajo potrebe TIS. TABELA: (predlog financiranja vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini Žalec) Iz pregleda je razvidno, da je temeljna izobraževalna skupnost porabila v letu 1973 za financiranje svoje dejav- nosti 20.104,625 din. Za isti obseg financiranja bi v letu 1974 potrebovala 24.824,825 din, indeks povečanja znaša 123,4. Za razširjen obseg dejavnosti potrebuje še 614,055 din, tako znašajo potrebna sredstva za vso dejavnost TIS Žalec za leto 1974 25.428,880 din, indeks povečanja pa znaša 126,4. II. Program in financiranje otroškega varstva v občini Predlagatelj: Svet za otroško varstvo pri Temeljni izo- braževalni skupnosti Žalec V zadnjih letih opažamo vedno večjo aktivnost števil- nih družbenih dejavnikov za uresniíitev začrtanih ciljev na področju otroškega varstva. Rednim virom za financiranje investicij za otroško varstvo (0,45% prispevek od bruto OD v letu 1974) so se pridružila tudi dodatna sredstva delovnih organizacij. Razen tega so delovne organizacije prispevale üuii sredstva za subvencioniranje dnevnega varstva otrok svojih delavcev, za kar je bil z delovnimi organizacijami sklenjen družbeni dogovor. Tako so za leto 1973 delovne organizacije za subvencioniranje dnevnega varstva predšol- skih otrok prispevale 300.000 din. Sklad za otroško varstvo pri TIS Žalec bo tudi v letu 1974 tako kot v preteklih letih sofinanciral redno dejavnost v Vzgojno varstvenem zavodu Žalec, iK>daljšano bivanje učencev v šoli ter program šolske prehrane. Tako je bilo v letu 1973 za redno dejavnost vzgojno varstvenega zavoda porabljenih 450.000 din za podaljšano bivanje 75.000, za šols- sko prehrano pa 160.000 din. V letu 1974 pa je zaradi pove- čanja osebnih dohodkov in ostalih stroškov predvidenih: — za subvencioniranje redne dejavnosti v Vzgojno var- stvenem zavodu 650.000 din — za subvencioniranje podaljšanega bivanja učencev v osnovnih šolah in Posebni osnovni šoli Žalec 100.000 din — za subvencioniranje šolske prehrane učencev osnov- nih šol in predšolskih otrok v višini 180.000 din. Za financiranje dodatne dejavnosti vrtcev, to je drugih oblik otroškega varstva je v letu 1974 predvidenih 10.000 din. S tem je predvidena рмз enkrat mesečno organizacija ur pravljic ali lutkovnih igric v popoldanskem času v zaselkih na območju občine, kjer ni enot varstveno vzgojnega zavo- da, oz. za otroke, ki ne obiskujejo varstveno vzgojnega za- voda. V letu 1973 je prejemalo denarno pomoč oz. otroški do- datek 183 otrok iz socialno šibkih kmečkih družin v znesku od 80 do 120,00 din mesečno. Republiška skupnost otroškega varstva je za 142 otrok prispevala mesečno po 50 din, raz- lika potrebnih sredstev pa je bila dana iz občinskega pro- računa. V letu 1974 pa bi se naj financiranje te dejavnosti preneslo na svet za otroško varstvo pri TIS Žalec. V pri- meru, da se višina te denarne pomoči ne br zvišala in da bo republiška skupnost otroškega varstva še nadalje prispevala po 50 din za otroka, in to za 142 otrok, bi razliko sredstev moral zagotoviti svet za otroško varstvo pri TIS, kar znaša 120.000 din. Sklad za otroško varstvo pri TIS Žalec daje pretežni del sredstev za investicije za otroško varstvo t. j. za adap- tacije obstoječih stavb in novogradnje. Tudi v letu 1974 bo pretežni del sredstev sklada za otroško varstvo namenjenih za investicije v skladu s sprejetim srednjeročnim progra- mom. Tako je predviden začetek gradnje vrtca na Polzeli, za katerega bo potrebnih 1,350.000 din, za vrtec Vransko 250.000 dinarjev ter za manjše adaptacije vrtcev Žalec, Šempeter in Prebold 135.0(X) din. V programu dejavnosti sklada za otroško varstvo pri TIS Žalec je zajeto tudi odplačilo anuitet ter sredstva za režijo skupnosti otroškega varstva. Predv.deno je, da bi z ustanovitvijo skupnosti za otroško varstvo bilo potrebno nastaviti enega delavca, ki bi opravljal administrativne in finančne posle te skupnosti. TABELA (pregled financiranja otroškega varstva v ob- čini Žalec) Iz pregleda je razvidno, da je svet za otroško varstvo pri TIS za financiranje investicij na področju otroškega varstva ter za subvencioniranje redne dejavnosti VVZ, po- daljšanega bivanja in prehrane otrok v šolah in WZ pora- bil v letu 1973 1.795.912 din. Za isti obseg dejavnosti bi v letu 1974 potreboval 1.926,815 din. Indeks povečanja sredstev znaša 107,2. Za razširjeno dejavnost bi svet /a otroško var- stvo pri TIS Žalec v letu 1974 potreboval 1.148,185 din, tako da znašajo potrebna sredstva za financiranje celotne de- javnosti 3.075,000 din, indeks povečanja pa je 171,2. III. PROGRAM IN FINANCIRANJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI PREDLAGATELJ: Republiška izobraževalna skupnost Izobraževalna skupnost Slovraiije naj bi v letu 1974 financi- rala skladno s predpisi, dnižbeno-političnimi dokumenti, naslednjo dejavnost: a) 19 zavodov za uspxosabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju z 1757 gojenci, za kar je potrebno 36,417.000 din ter dodatno za povečan ob- seg dela še 1,817.000 din. b) 138 srednješolskih zavodov in 19 srednjih šol pri go- spodarskih organizacijah z 72.896 dijaki, kar velja 400.730.000 dinarjev, za ix>večan obseg pa še 11.040.000 din. c) 25 visokošolskih zavodov, na katerih se izobražuje preko 20.000 študentov, je potrebnih 262.005.000 din ter do- datnih 11.450.000 din, za dodatne naloge za študentske do- move 3,600.000 din, za zdravstveno varstvo študentov 4.500.000 dinarjev. č) šolstvo narodnosti in šolanje otrok naših delavcev v tujini je planirano 9,597.000. d) izredni študij pedagoške smeri — sofinanciranje, za kar bo potretmih 2,500.000 e) 50 % stroškov podiplomskega študija 2,500.000 f) raziskovanlo delo na višjih in visokih šolah 3,0(X).000 g) delovanje združenih visokošolskih zavodov 13,240.000 h) nekaterim knjižnicam 12,578.000 i) nekatere zavode in organizacije 9,266.000 j) za založniške dejavnosti 1,300.000 k) reševanje nekaterih kadrovskih vprašanj 7,000.000 Poleg zgoraj navedenega pa bo veljala v letu 1974 po- sebna skrb materialni preskrbi učencev in študentov, mo- dernizacija vzgojno izobraževalnega dela ter reševanju inve- sticijskih problemov slovenskega šolstva, za kar so tudi planirana ustrezna sredstva. Republiška izobraževalna skupnost bo v letu 1971 fi- nancrala iz prispevka iz dohodka TOZD in OZD, ki bo ori- entacijsko znašala 11,50 "i b. IV. PREDLOG PROGRAMA IN FINANCIRANJE OTROŠKEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI PREDL.^GATELJ: Skupnost otroškega varstva Slovenije Na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji moramo v skladu z družbeno ekonomskim razvojem izvesti naslednje naloge: — izpeljati sistematično zdravstveno varstvo otr^ 15. leta starosti — v organmrano delovno varstvo in vzgojo na Vključiti 20.000 predšolskih otrok — podaljšano bivanje na osnovnih šolah omogofe, 15 % učencev, izboljšati šolsko prehrano (malice, коЛ. — doseči hitrejšo detekcijo in kategorizacijo priz^. otrok in razviti ustrezne oblike za njihovo usposabljanje ' — otroški dodatek uskladiti z gibanji osebnih dohcvj tn povečati pomoč družinam z nižjimi oseonimi doh(^ 1. Otroški dodatek za otroke delavcev bi naj tudi v 1974 znašal za prvega otroka 160 ali manj z oairom n^ moženjski cenzus -- OD, za drugega in naslednje otroljj'^ bi se ustrezno zvišal. Predvidena sta dve varianti i-w.- (glej prilogo DE). Potrebnih bo okrog 640,000.000. 2. Otroški dodatek za kmečke otroke bi naj znašaj dodeljeval pa bi se naj pod enakimi pogoji kot doslej to bo potrebno 30,000.000. 3. za posebni dodatek otrokom samohranilcev јц težje prizadete otroke bo določen v pavšalnem znesicjj trebnih pa bo 23.000.000. 4. porodniški dopust bi naj zaposlenim materam daljšali tako, da bodo lahko ostale doma do otrokovega polnjenega 6. meseca starosti. Do otrokovega osmega • seca starsti pa bodo imele pvolovičen delovni čas. Тђ uvedli od 1. julija 1974 naprej. Nadomestilo OD bo j šalo poprečno 64 — dnevno, kar bo znašalo 32,700.000 pKDmoč za opremo novorojenčkov bo pK>trebnih li,5o¿ din. Skupno bo torej za denarne dajatve družinam pot^ nih okrog 700,000.000. 5. za razširitev obsega otroškega varstva in naložb nove zmogljivosti je predvidenih 205,000.000. 6. za pvospeševanje razvoja otroškega varstva na в^ razvitih področjih in proučevanju osnov za orgar cijo dejavnosti in gradnjo objektov predvideva skupj 14,000.000 itd. Denarne dajatve družinam bi se naj po predlogu rej: liške skupnosti otroškega varstva zvišale za 37 Dejavnost republiške skupnosti otroškega varstva bo financirala iz odstotka od brutto OD zaposlenih, fc orientacijsko znašal 2,32 %. Podrobnejši prikaz programa je razviden iz priloge: lavske enotnosti št. 1—74. V. PROGRAM IN FINANCIRANJE KULTURNE DEJAVNO PREDLAGATELJ: Temeljna kulturna skupnost Žalet Temeljna kulturna skupnost je büa ustanovljena z konom. Njeno delovanje se nanaša na vsestransko usr janje in izvajanje kulturne politike ter zagotavljanje nančnih sredstev izvajalcem kulturnih programov. Pm me pa izvajajo: I. Kulturne ustanove in društva v občini II. Zavodi in ustanove v Celju za območje celotne - ske regije III. Kulturna skupnost Slovenije kot organ za janje kulturne politike za republiko Slovenijo. 1. Financiranje kulture v občini: 1. Temeljna kulturna skupnost Žalec Delo pri kulturni skupnosti se nenehno razvija, r bodočih nalog ne bo mogoče več opravljati brez redno poslenega strokovnega delavca, že fl^aj pa je s poloná delovnim časom zaposlena hišnica, pisarniške pcsle. opr Ija honorarna moč, blagajniške posle pa oseba z d« nilnim delom. Za vse te delavce je potrebnih 92.000, za materialne datke je potrebno zagotoviti 30.000 din, 5.000 din za t nice, potne in druge stroške. Pri Temeljni kulturni s; nosti Žalec delujejo: a) Odbor za izdajo Savinjskega zbornika, ki bo i¿' vsako peto leto, za kar se nalaga leto ркз 50.000 din. b) Komisija za likovni salon planira v letu 1974 ! 9 razstav priznanih slovenskih umetnikov, da bi z njiffi sredovala vrhunsko kulturo delovnemu človeku. Pre': čuvanje slik ter otvoritveni programi bi stali 20.000 i Odkup slik za ustvaritev galerije v Žalcu pa plani«¡ 30.0(K) din. c) Komisija za spomeniško varstvo ima v programt financiranje izdaje spomeniškega vodnika za mesto ^ in obnovo nekaj spomenikov iz prve svetovne vojne. č) Komisija za muzealstvo je zadolžena га iskanj' trebnih je 30.000 din. odkup ekspertov za Savinov in hmeljarski muzej. № tudi naloge, da pK>skrbi za 3 do 5-minutni film o pomeß osebnosti s področja kulture v občini. Za svoje delo trebuje 40.000 din. , d) Obvezna in tekoča rezerva je 80.000 din ter odpi' anuitet 16.686.— din e) Investicijsko vzdrževanje Savinove hiše 50.000-' 2. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih orgai^ Žalec povezuje, usmerja in podpira dejavnost 18 prosvi društev. Za uspešno delovanje potrebuje za: — 13 odraslih pevskih zborov * — za izvedbo cca 15 premier in 20 repriz dramske dejavnosti f — 3 godbe na pihala In tamburaški ansambel * — za delovanje dveh lutkovnih sekcij — za folkloro — nabavo kosturñov in delovanje skupine ' — za občinske revije — odrasli in šolski zbori, dramske skupine, godbe, zabavni ansambli * — medobčinske revije ter različna gostovanja | — seminarje, tečaje in drugo izobraževanje — investicije: oprema in vzdrževanje domov, odrov itd. ^^ — gostovanja poklicnih skupin J — OF>erativne izdatke sveta — honorar tajniku 3. Občinska matična knjižnica je splošna izobraŽ^ knjižnica. Občinska matična knjižnica deluje za I^raj f kot knjižnica splošno izobraževalnega tipa, za obmoc" čine pa kot matična knjižnica. V svojem sestavu ^^ šest krajevnih knjižnic, in to v Šempetru, Grižah- boldu, Polzeli, Braslovčah in na Vranskem. Poleg teh 6 krajevnih knjižnic je v občini še 10 i^r valnic v manjših krajih, preko katerih dobivajo vejše knjige, kajti njihov lasten knjižni fond je skro^i zastarel. , Pri dosedanjih sredstvih je knjižnica nabavljala 1400 knjig, po standardih pa bi morala letno nabavit knjig in bi morala razpolagati s 34.000 knjigami število prebivalcev. Treba pa bo tudi oskrbeti primerne prostore in opremo. K reševanju problei'^ nalog pri knjižničarstvu snada tudi namestitev še e" no zap>oslene strokovne osebe. Finančne potrebe matične knjižnice so: Za osebne dohodke 2 redno zaposlenih oseb in za na- grade zunanjim amaterskim knjižničnim delavcem moramo zagotoviti 180.000.—, ш skupno porabo 6.000. -, za operativ- ne izdatke 34.000.—, za funkcionalne izdatke (nabava knjig) 175.000 ter 70.000.— za mvesticije. 4. Antični park Šempeter je spomenik posebne zgodovin- ske vrednosti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bila leta 1968 prekinjena dela pri odkopavanju rimskih grobišč. Naša naloga je, da nadaljujemo z odkopavanji na vzhodnem delu. Za bo so potrebna sredstva v višini 100.000 dinarjev. Pri financiranju bo pomagala tudi republiška kul- turna skupnost. 5. Adaptacija kulturnega doma na Polzeli Glede na izredno veliko prizadevanje pri celotni akciji zlasti pa pri tem, da so na območju svoje krajevne skup- nosti na Polzeli zbrali nad en milijon din za ta namen, je naša kulturna skupnost prispevala lani 75.000.—, enako vso- to pa mora prispevati še v letu 1974, za kar Je že sprejeta obveza. • 6. Temeljna kulturna skupnost 2alec predlaga, da se predvidi postopna naložba za gradnjo kulturnega doma v 2alcu v letu 1974 250.000 din. II. Zavodi in ustanove celjske regije , V Celju, kot kulturnem središču regije so nastale in se razvijale profesionalne ustanove za potrebe celotne regije in kot take so tudi prejemale dotacije iz splošnih repub- liških virov. Z novimi samoupravnimi sporazumi je treba te zavode financirati iz virov kulturnih skupnosti celjske regije. Naša občina, bi prispevala za: Zavod za spomeniško varstvo 52.438 din. Zgodovinski arhiv 33.868.— din, SLG Ce- lje 350.595— din, študijska knjižnica 111.709.— din, Pokra- jiski muzej 71.866.— din ter za Muzej revolucije 57.084.—din. III. Kulturna skupnost Slovenije usklaja in financira kulturno politiko T slovenskem merilu, skrbi za kulturni razvoj Slovencev v zamejstvu in tujini ter financira razne velike kulturne akcije, ki so potrebne za razvoj slovenske kulture, kot naše narodne biti. Take naloge in akcije: so- financiranje filmske dejavnosti, založniške dejavnosti, de- javnosti na gledališkem, glasbenem, likovnem, arhivskem, spKDmeniškovarstvenem in drugih področij z izvirno ustvar- jalnostjo ter sofinanciranjem kulturne dejavnosti na za- ostalih območjih republike se nanašajo na dejavnosti re- publiške kulture skupnosti. Za direktno financiranje in so- financiranje akcij je kulturni skupnosti Slovenije potrebno 837.672.— din. TABELA (pregled financiranja kulturnih dejavnosti v občini, regiji in republiki) V tabelranem pregledu so indeksi razširjene dejavnosti način financiranja kulture v regiji in republiki. Za to so v letu 1974 višji zaradi tega, ker bo pismeno spremenjen doslej pritekala sredstva iz dela republiškega prometnega davka. Z republiško kulturno skupnostjo bo sklenjen poseben samoupravni sporazum, s celjsko kulturno skupnostjo za pogodbe. Dejavnost bo v letu 1974 financirana iz prispevne stop- nje na bruto OD. VI. PROGRAM IN FINANCIRANJE TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI PREDLAGATELJ: Temeljna telesnokulturna skupnost 1. Novembra leta 1973 je bila ustanovljena Temeljna telesnokulturna skupnost občine Žalec (TTKS). Že na usta- novni skupščini je bilo ugotovljeno in posebej poudarjeno, da mora biti ustanovitev TTKS prelomnica, ko se mora pojmovanje in vrednotenje telesne kulture začeti obravna- vati z mnogo večjo odgovornostjo. ■l'-i'KS je prejela akcijski program dela in določila osnovne pogoje, ki jih bo treba. izpolniti, da bomo napra- vi bistveni kvalitetni premik na področju celotne telesne kulture. Ti pogoji so: 1- kot osnovno bo potrebno zagotoviti sredstva za delovanje, ki bodo morala biti bistveno večja. 2. pridobiti prostore za sedež TTKS 3. nastaviti profesionalnega telesnokultumega delavca Osnovna za naše delo je program dela, katerega smo konkretizirali z akcijskimi programi dela posameznih ko- •^iisj, ká pokrivajo celotno področje dela. Vodilo pri se- stavi programov nam je bila množičnost, kar pomeni, da mora imeU vsak občan možnost, da se vključi aktivno v telesno kulturo. To bomo dosegli v prvi vrsti z izgradnjo primernih športnih in rekreacijskih objektov, ob telovadni- cah, zgrajenih s samoprispevkom občanov ter z bolj načrt- no vzgojo amaterskih kadrov. Le na tak način bo omogo- čena telesna kulturna dejavnost vsem, od predšolskih otrok do najstarejših občanov. Delo na področju telesne kulture se bo odvijalo v naši Skupnosti preko šestih komisij in sicer: 1- komisija za temeljno telesno kulturo 2. komisija za šport in rekreacijo 3. komisija za tekmovalni šport 4. komisija za vzgojo m izobraževanje kadrov 5- komisija za objekte 6. komisija za priznanja Združene naloge vseh komisij so: — razviti in razširiti telesno vzgojno dejavnost predšol- skih otrok _ sodelovanje z vzgojno varstveno ustanovo,^ — organizirano pristopiti k širjenju telesne kulture po osnovnh šolah in še bolj razširiti delovanje šolskih šport- nih društev — omogočiti telesno vz?:ojno in rekreativno dejavnost vsem zaposlenim v eni izmed oblik športne rekreacije (šport- „^Sre, trim, organizirana rekreacija — sodelovanje v ObSS in OOS) . — ustvarjanje možnosti za širjenje telesne kulturne de- ja\Tiosti po KS skupno s SZDL) ~ podpirati moralno in materialno delovanje vseh ostalih telesno vzgojnih organizacij kot so planinstvo in ta- bomištvo — gradnja in vzdrževanje obgektov — razmisliti bo treba o športnih in rekreacijskih centrih občine. — množična tekmovanja in nastopi — vzgoja in izobraževanje kadrov — povezava in sodelovanje s SLO — propagandna ^dejavno^ — zdravstveno m nezgodno zavarovanje športnikov — usklajevanje vseh akcij z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami v občini. Občinska zveza za telesno kulturo je skupno z društvi in organizacijami imela v letu 1973 naslednje dohodke: — iz občinskega proračuna 171.000,— — prispevki iz delovnih in drugih organizacij 690.000.— — namensko zbrana sredstva za investicije v športne objekte 220.000.— Skupno je torej v letu 1973 telesna kultura v celoti raz- polagala s 1,081.000.— Za realizacijo programa dela so potrebna naslednja fi- nančna sredstva: 1. temeljna telesna kultura v vzgojno varstvenih ustanovah in šolskih športnih društvih 100.000,00 2. športna rekreacija, ki vključuje delavsko športne igre, delo v TVD »Partizan«, taborništvo in planinstvo 380.000,CK) 3. tekmovalni šport, ki predstavlja vse oblike tekmovanj razen tekmovanj v občinskem merilu 250.000,00 4. strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov 150.000,00 5. vzdrževanje in izgradnja objektov 350.000,00 6. podelitev priznanj zaslužnim športnim delavcem, društvom in ekipam 30.000,00 7. funkcionalni izdatki TTKS 180.000,00 Skupaj potrebe za TTKS ŽALEC 1,400.000,00 Glede na to, da se v letu 1974 prvič sistemsko ureja vprašanje financiraja telesne kulture, je razumljivo, da je izredno veliko povečanje potrebnih sredstev v primerjavi s sredstvi, ki jih je prispeval občinski proračun v letu 1973. Preostala sredstva so društva zbrala v delovnih in drugih organizacijah v obliki posebnih dogovorov tn oglasov. Z ozirom na to je Indeks povečanja potrebnih sredstev za temeljno telesnokulturno skupnost 133, za celotna sred- stva pa 166. II. Poleg izvedbe in financiranja našega programa smo dolžni delno kriti stroške telesnokultume skupnosti SR Slovenije. Njihov program predvideva: — republiške akcije za razvoj množičnosti — propagando in založništvo — financirarïje republiških reprezentanc in reprezentan- tov ter sofinanciranje mednarodnih prireditev republiškega pomena — šolanje in izpopolnjevanje kadrov ter znanstveno raziskovalno delo — formiranje solidarnostnega sklada — financiranje delovanja skupnosti in 45 republiških telesno-kultumih zvez — investicije v objekte republiškega pomena Za izvedbo tega programa bo potrebno iz sredstev naše TTKS oddvojiti sredstva v višini 360.000.— din, za kar bo sklenjen poseben samoupravni sporazum med temeljno, in republiško telesno kulturno skupnostjo. Skupna sredstva, ki so potrebna za izvedbo programa TTKS in programa te- lesnokultume skupnosti SR Slovenije, za leto 1974, ki jih moramo zbrati v občini Žalec znašajo 1.800.000,00 din. Dejavnost bo financirana iz prispevka stopnje • na brutto OD. VII. program in financiranje raziskovalne dejavnosti smvenije PREDLAGATEnU: Raziskovalna skupnost Slovenije (RSS) 1. Situacija na področju raziskovalne dejavnosti v zad- njem obdobju ni zadovoljiva: sredstva, ki jih v Sloveniji namenjeno raziskovalnemu delu naraščajo prepočasi in njihov delež v družbenem brutto produktu se razmeroma hitro zmanjšuje. V letu 1970 so predstavljala še 1,30 % DBP, medtem, ko se je v gospodarsko razvitih državah to razmerje ustalilo nekje med 2,5 in 3 %. Zaradi (sicer po- časnega) naraščanja števila raziskovalcev padajo tudi sred- stva na vsakega posameznega raziskovalca, kar znižuje kva- litete in s tem zmanjšuje družbeno učinkovitost tega dela. 2. Raziskovalna skupnost danes financira le približno 25 % vsega raziskovalnega dela v Sloveniji, ostalih 75 % pa financirajo neposredni uporabniki, predvsem gospodarske organizacije, in s svojimi sredstvi seveda ne more odločilno vplivati na nastalo situacijo, lahko pa s smotrno politiko financiranja nekatere izmed teh negativnih pojavov omili. (Prav zaradi tega je RSS p^osebej skrbno pripravila svoj program za tekoče leto. Pretežen del sredsiev je namenila raziskavam tistih centralnih problemov (raziskave našega ekonomskega sistema, raziskave v zvezi z varstvom in za- ščito okolja v Sloveniji), ki bodo že v bližnji prihodnosti predstavljali ključna vprašanja našega razvoja (ključni projekti). Vse te prednostne smeri so organizirane tako, da pred- stavljajo kompleksen pristop k štirim osnovnim ciljem, ki jih je skupščina postavila za leto 1974 in prihodnje ob- dobje: .a) na nadaljnjem razvoju samoupravnega sistema zno- traj splošnega družbenega razvoja in nacionalne kulture posebej, b) razvoju materialne osnove družbenega dogajanja pred- vsem z razvojem in uporabo tehnologije in tehnoloških po- stopkov, c) ohranitvi in izboljšanju zdravja in drugih življenj- skih pogojev (zdrava prehrana, zdravo okolje itd.). d) racionalizaciji proizvodnih in upravljavskih procesov. Pri tem ti.sti del programa, ki predstavlja nadaljevanje dosedanje dejavnosti, predstavlja 200 milijonov, za tiste i:aziskave, ki pa jih želi RSS v tem letu povšem na novo začeti, pa bo p>otrebnih približno 62 milijonov dinarjev, ce- loten program je torej ocenjen na približno 322 milijonov dinarjev. Ta dejavnost se bo financirala Iz prispevka Iz dohodka TOZD. VIII. program in financiranje zdravstv1:nega varstva in zavarovanja na ob:moCju cekiske regije PREDLAGATELJ: Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje Gradivo je objavljeno v posebni prilogi, ki jo je izdala skupnost v Novem tedniku. IX. PROGRAM IN IZHODIŠČA OSNOV IN MERIL ZA FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA IN INVAIJDSKEG^ ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI PREDLAGATELJ: Skupnost pokojninskega in invalid skega zavarovanja SR Slovenije Gradivo je objavljeno v Delavski enotnosti št. 50 z dne 22. decembra 1973, objavljeno pa je bilo tudi v Novem tedniku. X. PROGRAM ZA FINANCIRANJE SKÜPNOSTI ZA ZAPOSmVANJE PREDLAGATELJ: Komunalna skupnost za zaposlovanje Celje Navajamo prikaz potrebnih sredstev za leto 1974 v pri- merjavi s porabo v letu 1973. 1. Sredstva za fnnot.no Zgoraj prikazana sredstva pod točko ena so namenjena za gmotno preskrbo nezaposlenih pri čemer računamo, da se število upravičencev ne bo pK>večalo. Pod točko dve so sredstva namenjena za strokovno usposabljanje delavcev. V primeru povečanega števila delavcev na usposabljanju bi se udeležba v financiranju sorazmerno znižala. Pod toč- ko tn so prikazana sredstva za delo zavoda, kjer smo ra- čunali, da se število zaposlenih delavcev na zavodu ne bo povečalo in da se bistveno ne bodo spremenili osebni do- hodki in materialni stroški. Za kritje zgoraj navedenih izdatkov se je doslej pla- čeval prispevek od neto osebnih dohodkov zaposlenih po stopnji 0,29 0/0, po novem zqkonu o zaposlovanju in socialni varnosti med začasno bre25>oseInostjo pa se predvideva razširitev pravic t. j. predvsem odprave cenzusov pri uve- ljavitvi pravice do denarnega nadomestila in razširjene pra-' vice pri strokovnem usposabljanju. Predpostavljamo da bo predlog tega zakona v besedilu, kot je bn. predložen skup- ščini, sprejet še ta mesec. Po izračunih pomeni novi zakon povečanje stopnje za SR Slovenijo od sedanje 0,29 "^'o od neto OD na približno 0,34%. Računati je torej na bistveno povečanje stroškov za službo za zaposlovanje, ki gre v celoti na račun razširjenih pravic delavcev, oziroma pove- čanje socialne varnosti. Skupna potrebna sredstva za celotno dejavnost v regiji za leto 1974 po predlogu zakona znašajo 6,801.776-din, v tem znesku pa je vključena razlika za razširjeni obseg varstva, ki znaša 2,361.795 din. Po sedanjem ohsegu pravic bi morala občina Žalec pri- spevati v letu 1974 551.446 din, po predlogu novega zakona, vsled razširjenih pravic delavcev pa 844.780 din. To pa po- meni, da občina Žalec s tem prispeva k celotni vsoti po- trebnih sredstev v naši regiji 12,42 %. C VIRI IN ORIENTACIJSKE STOPNJE ZA FINANCIRANJE INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1974 Z ozirom na to, da v letu 1974 prehajamo na sistem brutto OD, ki bo osnova za financiranje samoupravnih inte- resnih skupnosti, posredujemo prikaz lyutto stopenj iz osebnega dohodka delavcev, v primerjavi z leotm 1973. V letu 1973 so se iz brutto OD plačevali naslednji pri- spevki: stopnja — za občinski proračun 1,60 — za temeljno izobraževalno skupnost 2,90 — za republiško izobraževalno skupnost 3,44 — za zaposlovanje 0,20 — za zdravstveno zavarovanje 7,48 — za pxokojninsko in invalidsko zavarovanje 14,70 — za otroški dodatek 2,98 — za otroško varstvo 0,45 SKUPAJ 33,75 V letu 1974 je predvideno oblikovanje novih odnosov na področju družbenih dejavnosti tako, da se ti odnosi oblikujejo na podlagi svobodne menjave dela. S tem pa se spreminjajo tudi odnosi in oblike v zajemanju dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti v samoupravnih intere- snih skupnostih. Tako se samoupravne Interesne skupnosti v letu 1974 financirajo iz dveh virov In sicer: 1. iz prispevka iz dohodka TOZD stopnja (orientacijska) — izobraževalna skupnost SR Slovenije 11^0 — raziskovalna skupnost SR Slovenije 1,94 — skupnost p>okojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — del 9,60 — skupnost zdravstvenega zavarovanja — del 3,85 2. iz prispevka Iz osebnega dohodka delavcev po stop- njah, ki so orientacijske za posamezne interesne skupnosti. Ob predpostavki, da bi znašal poprečni osebni dohodek v občini v letu 1974 2.500 din, bi delavec od tega za financi- ranje interesnih skupnosti plačeval naslednje prispevke: Povprečni brutto ODD v občini v letu 1974 bi torej znašal 3.432,25 din. Stopnje za prikazane prispevke za samoupravne intere- sne skupnosti bodo dokončno dogovorjene v zaključni fazi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. NEKATERA IZHODIŠČA FINANCIRANJA SPLOŠNE PORABE (CISTI PRORAČUN) V LETU 1974 Po osnutku družbenega dogovora o osnovah programi- ranja nalog m o oblikovanju sredstev za skupno m splošno porabo v letu 1974 se lahko proračunska poraba vseh občm v SR Sloveniji v globalu poveča največ za 16% nad porabo v letu 1973. Povečanje proračunske porabe za posamezno občino se opredeli v posebnem dogovoru, ki ga v okviru skupnostt slovenskih občm sprejmejo vse občine. Pri dolo- čitvi povečanja se upoštevajo različne obveznosti posamez- nih proračunov v občini, razliko v ravni proračunske pora- be na prebivalca v občim ter na predvideno povečanje driižbenega proizvoda v îKvsamezni občini. V tem družbenem dogovoru se določijo tudi kriteriji, program in ukrepi za zagotavljajne solidarnosti med obči- nami. Enako kot v letu 1973 se pri določanju obsega prora- čimske porabe upošteva še poseben kriterij, ki določa, da sme proračunska poraba v občim porasti v letu 1974 največ do 2 % nad dogovorjeno raven za posamezno občino, če vplačila davkov, ki jih plačujejo ob^ni v letu 1974, preseže- jo 82-odstotne zadolžitve po stanju 30. novembra 1974. Upoštevajoč možnost povišanja obsega proračunske po- rabe na osnovi predvidevanj porasta družbenega proizvoda v občini, ki mora zaostajati za 4 poene za rastjo družbenega proizvoda m posebnega kriterija, ki dovoljuje porast po- 'troènje z ozirom na izterjavo davkov, ki jih plačujejo obča- ni, bi рк) sedanji oceni proračunska poraba napram letu 1973 laiiko porasla maksimalno za 4,185.500 din oz. za 25%, kar znaša 20.935.000 din. Uporabniki proračunsKih sredstev so na p>odlagl programov dela preložili svoje zahtevke za financiranje za leto 1974. Skupni zahtevki koristnikov znaša- jo 25,023.000 din, kar je za 4,088.000 din oz. za 20 % več, kot lahko maksimalno znaša proračunska potrošnja v letu 1974. Na osnovi korigiranih zahtevkov koristnikov proračima predlagamo, da se dohodki proračuna v letu 1974 razpore- dijo ^a naslednje namene: TABELA (o predlogu porabe proračunskih dohodkov v letu 1974) 04. SOCIALNO SKRBSTVO Za socialno skrbstvo je bilo v letu 1973 brez dopolnil- nih sredstev uporabljeno 3,607.779 din. Za leto 1974 predla- gamo, da se za te namene zagotovi 4,160.000 din — 15 % več kot lani. V tem znesku se zagotavljajo sredstva pred- vsem za priznavalnine borcem, socialne podpore ter oskrb- nine v domovih, kjer je upoštevano delno povišanje prizna- valnin in podpor ter zvišanje oskrbmn odraslih in otrok v domovih. 05. ZDRAVSTVENO VARSTVO Za namene zdravstvenega varstva je bil v preteklem letu brez dopolnilnih sredstev uporabljen znesek 994.198 din. V letu 1974 bo potrebno zagotoviti 1,878.55' din oz. 89 % več kot v preteklem letu. V tej vsoti se zagotavljajo sredstva za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja socialno ogro- ženih zavarovancev kmetov, sredstva za izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev, sredstva za kritje stroškov obveznega pokojninskega zavarovanja kmetov, sred- stva za fluorografiranje in za kritje stroškov zdravljenja socialno ogroženih občanov. 07. DELO DRŽAVNIH ORGANOV V zahtevkih za delo državnih organov so upoštevana določila samoupravnega dogovora o delitvi dohodka in oseb- nin dohodkov s tem, da bi nominalni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1974 porasel za 18,5 "/o. mateilaim izdatki pa za 15 %, V zahtevku so poleg izdatkov za financiranje dejavnosti upravnega organa zajeti tudi izdatki za financiranje občin- skega sodišča, organa za kaznovanje prekrškov, medobčin- skih organov, postaje müice, narodne obrambe, katastrske službe ter drug^ izdatki za delo državnih organov, tako, da znaša skupni zahtevek 11,283.767 din oz 36 % več kot lani. Pri zvišanju sredstev za redno dejavn'>st o'gariov upra- ve, je potrebno upoštevati, da na povečane zahtevke vpli- vajo spremembe samoupravmh sporazumov o delitvi oseb- nih dohodkov v letu 1973, nove zasedbe delovnih mest in zamrznitev OD v I. polletju 1973. Pri določanju višine sredstev za delo državnih organov je potrebno upoštevati tudi predlog dogovora o skupnih nalogah občin v zvezj z izvajanjem politike razvoja v letu 1974, po katerem je dosledno uresničevati zakonitost in izvajanje sprejetih nalc^, vsled česar je treba upravo ka- drovsko in tehnično okrepiti, da bo uspešno, samostojno in odgovorno opravljala strokovno upravne naloge ki jo pred njo postavlja nov skupščinski sistem, grajen na delegatskih odnosih. 12. DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predvideno je, da bi tudi krajevne skupnosti v novem sistemu delovale v okviru interesne skupnosti, kjer bodo imele določene svoje vire financiranja. Do formiranja inte- resne skupnosti je potrebno krajervne skupnosti začasno financirati še iz proračuna, kjer je za leto 1974 predviden znesek 800.000 din. 13. DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZ.ACIJ IN DRUŠTEV Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, ki izplaču- jejo osebne dohodke po m.erilih samoupiavnih sporazumov veljajo enaka določila, kot za dejavnost državnih organov. Poleg teh je doslej iz proračuna prejemalo dotacije še 20 društev. V novem sistemu financiranja splošne porabe veči- ne teh društev ne bo mogoče več financirati iz proračtma, ampak bodo nekatere od teh morale v svojo dejavnost vklju- čiti ustjezne interesne skupnosti. 14. NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva iic^oc).pixiais>K.e mvesucije so namenjena preuvsem za sotmanciranje izdelave topogralSKO-katasiisiun načrtov za odplačilo «nuitet, za nabavo opreme ш vzdrže- vanje upravne stavbe, za sofmanciranje osnovne di-žavne karte za kataster ter za sofinanciranje letx>višča za udele- žence NOV v Banjolah. 16. GOSPODARSKI POSEGI Za gospodarske posege je v letu 1974 potrebno zagotoviti 90.000 din in to za sofinanciranje informativne službe in za turistično dejavnost. 17. PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Obveznosti proračuna po zaključnem računu za leto 1973 bodo predvidoma znašale 500.000 din, nanašajo pa se predvsem na stroške izdelave osnovne državne karte, stro- ške socialnega varstva m zdravstvene zaščite, stroške, za kritje zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavaro- vancev kmetov, prispevek za sofinanciranje investicij bol- nice v Celju in za kritje stroškov kompenzacij proizvajal- cem kruha. 18. IZLOČANJE V REZERVNI SKLAD V rezervni sklad občine je potrebno рк) zakonu o finan- ciranju družbenopolitičnih skupnosti izločiti 1 % od doseže- nih dohodkov, kar bo v letu 1974 predvidoma znašalo 200 tisoč dinarjev. 19. NERAZPOREJENI DOHODKI V predlogu razporeditve dohodkov je predvidena pro- račimsKa rezerva v višini 500.000 din in to predvsem za pri- mer, če bi družbeni dogovor, sklMxien v okviru skupnosti slovenskih občm ne dovoljeval takšnega povxâanja ргота- čtmske porabe, kot ga predvidevamo v tem osnutku. V primerjavi s predvidenimi dohodki, ki bodo po oceni maksimalno znašaU 20,935.U00 din, nam za kritje potreb po korigirànem zahtevku primanjkuje še 1,049.802 din Tako bo v nadaljnjih fazah postopka usldajevanja in sporazumevanja nujno, da se predloženi zahtevki uskladijo z realnimi mož- nostmi proračunske potrošnje po že отетцешћ kriterijih. E DRUŽBENI DOGOVORI ZA FINANCIRANJE DOLOČENIH SKUPNIH POTREB V OBČINI v občini Žalec smo že doslej imeh šest različnih druž- benih dogovorov na osnovi katerih smo financirali posa- mezne dejavnosti s področja družbenega standarda. Pregled družbenih dogovorov za posamezna področja po virih finan- ciranja in v skupnih zneskih za leto 1973 je razviden iz na- slednje tabele: Iz tabele je razvidno, da je bila celotna obremenitev v letu 1973 na osnovi družbenih dogovorov 7,597.000 din. Za leto 1974 so veljavni še naslednji družbeni dogovori: 1. DD za izgradnjo in obnovo šolskih stavb 2. DD za narodno obrambo 3. DD za štipendiranje in kreditiranje Ad 1. DD za izgradnjo m obnovo šolskih stavb velja samo še za leto 1974. Stopnja 0,80 % se deli na 0,60 % zt investicije v osnovno šolstvo in na 0,20-0/'o za investicije v srednje šol- stvo. Ob predpostavki, da bo dohoden v letošnjem letu porasel za 24 %, bo znašal ta prispevek 4,854.000 din. Od tega participira srednje šolstvo l,213.5Uo din in osnovno šolstvo 3.640.500 din. Na področju investicij v srednje šolstvo ie predvidena i^radnja srednje tehmčne šole v Celju. Sreostva za izgrad- njo bi morale prispevati delovne organizacije iz območja celotne regije. Celotna investicija znaša 52,000.000 din, od tega prva faza izgradnje 28,000.000 din. Ce odštejemo 30 % delež republiške izobraževalne skupnosti, bi morala celjska regija prispevati 19,600.000 din. Delež posameznih občin je izračunan na osnovi števila učencev v šolskem letu 1971/1972 in sicer tako, da občine plačajo polovico leta 1974, ostanek pa leta 1975. Občina Žalec je imela v Tehnični srednji šoli Celje v šolskem letu 1971/72 78 učencev, kar pomeni, da je od celotnega števila učencev bilo 16,1 % iz naše (.Dčine. Glede na to je predlagana obveza v letu 1974 1,577.800 din in v letu 1975 1,577.800 din. Na osnovi že sprejetega družbenega dogovora za mvesticije v šolstvu, smo sp aogovonli za leto 1974 za mesek 1,213.500 dm, fcorej znaša nepokriva obveznost v letu 1974 364.300 dm. To razliko ba v ccloti lahko pokrili, če že dogovorjeni prispevek v višini 0,80 % od dohodka zvišamo na 0,85 %. Glede na to spremembo je potrebno k že obstoječemu družbenemu dogovoru sprejeti dopolnilo. Ad 2. DD za financiranje narodne obrambe velja vključno do leta 1975 Na osnovi te^a dogovora predvidevamo v letu 1974 300.000 dinarjev. Ad 3. DD za štipendiranje in kreditiranje velja tudi v letu 1974. Delovne organizacije prispevajo za te i.amene 0,1 % od bruto osebnega dohodka, kar znese za leto 1974 228.000 dinarjev. Prispevek v tej višini pokrije le obstoječe štipendije z upoštevanjem povišanja za dvig življenjskih stroškov, tako da za dodelitev novih štipendij iz sklada za štipendiranje ni predvidfâiih nobenih sredstev. Glede na to predlagamo, da naj OZD in interesne skup- nosti v letu 1974 prevzamejo štipendiste sklada. Za leto 1974 je potrebno na novo skleniti dva družbena ' dogovora, katerih veljavnost je potekla v letu 1973. Gre za družbeni dogovor za komunalno izgradnjo in dogovor za požarno varnost. 1. DD za komunalno dejavnost Ce želimo tuda v pritiodnje nadaljevati s komunaiii» izgradnjo na območju občme, predvsem pe tudi v prihodiy. izvajati občinske praznike v tistih krajevnih skupnudarek predvsem na priza- devnosti aktivov. Dejavnost bosta ocenjevala RK ZMS in odbor za kmečko mladino pri Zadružni zvezi. Prijavlje- ni aktivi bodo morali vsak mesec pošiljati poročila o de- lu, povezati se bodo morali z mentorjem in OK ZMS. Ti bodo ocenjevali delo aktivov, zato jih bodo motrali zadruž- niki povabiti vsaj na dve pri- reditvi. Ob zaključku tekmo- vanja bo prireditev s pode- litvijo nagrad in priznanj. Z delom aktivov MZ v žal- ski občini smo lahko zado- voljni, saj smo dosegli lepe uspehe na področju izobraže- vanja, zabave in zbližan j a mladih kmečkih ljudi. Pri tem velja še posebej omeni- ti prvo mesto žalske ekipe mladih zadružnikov na repu- bliškem tekmovanja v oranju v Murski Soboti. Tu so izbra- li tudi našega člana Borisa Sajevica za najboljšega orača med slovenskimi MZ. Upa- mo, da bodo lanski uspehi vzpodbuda za še večjo dejav- nost v tem letu. ZLATKA CENCEN PREMALO ZA KMEČKE OTROKE Republiška skupnost ot- roškega varstva je za so- cialno ogrožene otroke v laški občini namenila v lanskem letu samo 7 mi-^ Lijonov in 860 tisoč starih dinarjev. V laški občini so zbrali po kriterijih, ki jdh je določila republiška skupnost otroškega var- stva, okoli 300 otrok, ki bi bili potrebni socialne po- moči. Po republiških kri- terijih naj bi vsak kmečki otrok dobil 5.000 dinarjev pomoči, od občine pa 3.000 dinarjev. Ker na občini niso zbrali potrebnega denar- ja, kmečkim otrokom nis- mo mogli izplačati podpo- re v taki višini. Zbrati bi morali 16 miUjonov di- narjev. Mladi zadružniki v Laškem dva nova aktiva Če se si>omnimo, da se za kmečko mladino še nedavno v laški občini nihče ni zme- nil, da so obstajali samo ak- tivi delavske mladine in ak- tivi v strnjenih naseljih, je velik korak naprej, da je zdaj mladina organizárana tudi v čisto kmečkih krajevnih skupnostih. Srednjeročni načrt razvoja kmetijstva v laški občini predvideva okoli 400 kmetij, ki naj bi se z leti začele z blagovno proizvodnjo. To bo- do bržčas tudi takoimenova- ne zaščitene kmetije. Ni vse- eno, kako in kdo bo na njih gospodaril, zato je pred no- voustanovljenima aktivoma obilo nalog. Taka aktiva mla- dih zadružnikov sta bila la- ni ustanovljena na Vrhu in v Jurkloštru. Povsem jasno je. da bo treba podobno stori- ti tudi na Svibnem, v Vrho- vem in morda tudi v Rečici. Oba, že obstoječa aktiva, ima- ta za seboj prve uspehe. Med temi je izredno poučen izlet v Savinjsko dolino, kjer so obiskali kombinat in nekaj preusmerjenih kmetij. Na Vr- hu so v aktivu člani malo- številnejši, so pa zato večino- ma bodoči gospodarji. V Jurkloštru je aktiv številnej- ši, kar pa ni nič narobe, saj tudi mladi delavci, ki so Še vezani na zemljo doma, po- trebujejo pomoč, da bi več in lažje obdelovali zemljo. Poleg tega, da bo sčasoma v vsej občini razpletena mre- že tesnejših vezi med kmeč- ko mladino z aktivi, bo ob- činska organizacija ravno s pomočjo teh aktivov mogla organizirati problemske kon- ference. Mladinska organiza- cija ima v kmetijski zadrugi podporo in p>omoč. Zlasti so dragoceni p>ospeševalci. Torej se v tej občini premika. Ker se premika pri mladih, je to toliko bolj razveseljivo. ZDAJ K DEJANJEM Anton First. 60-letni kmet Iz Pobrežja pri Nazarju, je bil predsednik volilne komisije ob Folitvl samoupravnega organa v TOZD — kmetov lastnikov Rozdov v okviru GLIN Nazar- je. Takole je povedal o do- godku: »Kmetje gozdni posestniki so 5« polnoštcvilno odzvali vabi- lu na volitve. To kaže. da Jemljejo kmetje ta pomemben dogodek zelo resno in da ka- žejo poln interes za la.stno TOZD. Vendar pa kmetje zdaj pričakujemo, da bomo v bo- doče resnično lažje uveljavlja- li svoje pravice. Pričaku.jemo, da bomo re.ševall svoje In skupne probleme prek svojih delegatov Hudo bomo razo- čarani in nezaupljivi, če usta- novitev TOZD ne bo prinesla e seboj vidnega napredka in ugodnosti za nas. Seveda se bomo morali kmetje tudi sa- mi truditi In sodelovati, zdaj je namreč priložnost tu«. Kaplsal: P.M. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 31. januar I974 V Narodnem domu so s svečanostjo in podelitvijo pokalov ter ostalih priznanj končali lanske sindikalne športne igre in Trim akcijo. Tone Goršič je uvodoma povedal, da so igre tudi v lanskem letu dosegle ponoven razmah, kar vse kaže na to, kako je bilo prav, ko so pred desetimi leti začeli s takšno obliko rekreacije po delovnih organizacijah. Letos se začenjajo jubilejne desete igre, kjer upravičeno pričakujejo še večji razmah, za to pa bo potrebno veliko volje in sredstev za prepotrebne objekte. Marsikaj se bo po vsej verjetnosti rešilo že letos, ko naj bi začeli z gradnjo dolgo obljublje- nega športno-rekreacijskega centra pod Golovcem. Sicer pa o tem kaj več prihodnjič. Danes smo vam pripravili celo stran o igrah, ki pomagajo človeku do boljšega zdravja, razpoloženja in počutja tako na delovnem mestu, kot v zasebnem življenju. V lanskem letu je organi- zacijo rekreacije v občinskem merilu prevzela Zveza za športno rekreacijo in oddih, ki so jo ustanovili Občinski sindikalni svet. Občinska kon- ferenca ZMS, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Občinska zveza za telesno kulturo, z namenom, da še širše zastavi delo na tem področju, saj je na dlani, da razvoj športne rekreacije pre- rašča okvire dela sindikalnih organizacij. Seveda pa so tu- di lani bile sindikalne orga- nizacije osnovne nosilke orga- nizirane športne rekreacije, v bodoče pa pričakujemo še večjo angažiranost društev Partizan in vključitev telesno vzgojnih organizacij, SLO, JNA in še zlasti krajevnih skupnosti. Zveza je v celoti izpolnila zastavljeni program, ki je imel velik poudarek pred- vsem v ustvarjanju pogojev — objektov za športno rekre- acijo. Med dva največja uspeha v lanskem letu štejemo spet ponovno veliko povečanje šte- vila sodelujočih ekip (za 123) na sindikalnih športnih igrah in ureditev dveh objektov: večje asfaltne površine na Skalni kleti in igrišča v nara- vi na Gričku. Zlasti TRIM center na Gričku, kjer smo prvič (v SRS) vsakemu obi- skovalcu brezplačno ponudi- li vrsto rekreacijskih naprav in rekvizitov za odbojko, ko- šarko, mali nogomet, bad- minton, namizni tenis, mini golf, viseče kegljišče, loko- strelstvo, streljanje, vadba na TRIM stezi isn stezi 2a tefe, je že v prvem letu opravičil idejo in obstoj. To trditev in utemeljitev potrjuje deset piknikov TOZD s športno re- kreativno vsebino (pri če- mer je tudi pomagala zveza), Stevüni individualni obisko- valci, družine in kolektivi. Ob koncu tedna smo rmšteli tudi do 500 obiskovalcev, ve- čina je poprijela tudi za re- kvizite. Res, skrajni čas je, da to privlačno točko Celjani dokončno uredimo' Novo igrišče na Skalni kle- ti (naenkrat je lahko igralo osem odbojkarskih ekip) nam je v mnogočem olajšalo orga- nizacijo sindikalnih športnih iger. Prav gotovo so objek- ti pod celjskim gradom da- leč najboSj zasedeni, dnevno smo našteli tudi po 200 ig- ralcev rokometa, nogometa in odbojke. Kljub temu je še vedno čutiti pomanjkanje teh objektov, zato pozdravlja- mo odločitev ObSS, ki je pri- speval za izgradnjo strehe nad drsališčem, s čemer bo- mo dobili nov prostor za športne igre. — 9. sindikalne športne ig- re; ix>leg velikega povečanja števila ekip (610), kar priča o večji aktivnosti sodelujo- čih organizacij, čigar število pa se ni bistveno povečalo, preostale so še manjše orga- nizacije, ki pa bi se lahko prav tako našle v programu. Samostojno nastopa 71 (lani 65 organizacij), združeno pod enun imenom pa 84. Tudi posameznikov (vsak je štet samo enkrat!) je več — 2.385. Največ ljudi je aktiviral no- nogomet — skupaj z malim nogometom 920. Še jxDsebno kvaliteto iger vidimo v tem, da se v vseh športnih igrah tekmovanja odvijajo v ligah — kakovost- no različnih, kar daje sode- lujočim redno aktivnost, tek- movanju pa posebno draž. Precej Ï» je tudi že ekip, ki se pripravljajo na tekmova- nja z vadbo ali internimi tek- movanji. Izvedenih je bilo 24 tek- movanj v 13 panogah, za tri tekmovalne kategorije. Polo- vica se jih je odvijalo po »liga sistemu«. —TRIM športni znak in TRIM značka (modri in rde- či karton) sta akciji, ki letos nista tako uspeli kot lani, kar pa je razumljivo, saj je bila propaganda slabša tako v republiškem kot v občin- skem merilu. Zveza (stro- kovna služba) je večino časa posvetila gradnji objektov in SŠI, pa tudi organizatorji v delavnih organizacijah so tej akciji »za vsakogar« posvetili premalo pozornosti. PROGRAM ZVEZE ZA ŠPORTNO REKREACIJO ZA 1974. LETO 1. Telesna kultura je pravi- ca tn dolžnost vsakega ofcča- na (iz osnutka Ustave SFRJ)! 2. Stališča in sklepi Repu- bliške konference SZDL po- menijo najširši družbeno po litični dogovor, ki še posebej poudarja pomembnost mno- žičnosti v telesni kulturi in s tem predvsem v športni re- kreaciji. 3. Kot prvi osnovni cilj pro- gramskih izhodišč TTKS Ce- lje je zastavljeno »ustvarja- nje pogojev za telesno aktiv- nost vseh občanov«. 4. Vloga športne rekreacije je v modemi družbi iz dneva v dan pomembnejša. Njene glavne naloge so: — nuditi možnost sprostit- ve — omiiliti osamljenost — zoperstaviti se nevarno- sti nezaščitenega okolja in imičenja človeka zaradi vse večje telesne neaktivnosti. 5. Vsakemu delovnemu člo- veku (soustvarjali sredstva za telesno kulturo) bomo mo- rali znati odgovoriti na vpra- šanje kje, kdaj in kako se lahko ukvarja s telesno kul- turno aktivnostjo on in nje- govi družinski člani. — Da bi zagotovili »posle- dice« telesne aktivnosti v boljšem zjdravju, deloviü in obram^bni sposobnosti, nam mora biti OSNOVNI CILJ »UKVARJANJE Z DOVOLJ INTENZIVNO 2-3 KRAT TEDENSKO TELESNO AK- TIVNOSTJO VSAKEGA OB- ČANA«. — Aktivnost je lahko orga- nizirana, usmerjena ali indi- vidualna, zato moramo delo- vati v vseh treh obhkah, iz tega tudi izhajajo naloge in program športne rekreacije Vsebina dela zveze za špor- tno rekreacijo naj bo pred- issero v pomoči osnovnim or- ganizacijam pri programira- nju in organiziranju aktivno- sti, v ustvarjanju in ponuja nju možnosti za rekreacijo z objekti in navodili ter v pro- pagandi in dajanju progra- mov za individualno aktiv- nost občanov. Z organizirani- mi akcijami pa pomaga pri čimvečji aktivnosti občanov. Iz gomjüi odstavkov sledi, da moramo v telesni kulturi programirati na vseh področ- jih delovanja (aktivnosti, ob- jekti, kadri, financiranje itd.) najpre,! iz aspekta ideje »ŠPORT JE ZA VSAKOGAR« za čimveč ljudi, vseh struk- tur občanov. Tako načelo ve- lja tudi za naš športni pro- gram. Jože Jeram Vse akcije v organizaciji zveze bodio brezplačne! (v kolikor bo dosežen spora- zum o financiranju telesne kulture). a) sindikalne športne igre (program je posebej obde- lan) — v letu 1974 se organizirajo 10. jubilejne SŠI — vključiti je treba nove sin- dikalne organizacije (TRIM igre) — nadaljevati je treta s tež- njo po čimboljši organizaciji tekmovanj b) interna tekmovanja v de- lovnih organizacij ah — so zelo pomembna pri vključevanju čim širšega kro- ga zaposlenih — zveza bo pomagala pred- vsem pri sestavljanju progra- mov in omogočanju najema objektov C) ure rekreiranja (vadba) — vadba v okviru delovnih organizacij — omogočiti upo- rabo objektov, zlasti 'pred posameznimi teknwvanji za SŠI — vadba v okviru TVD Parti- zan — vzpodbujati in poma- gati pri ustanavljanju rekre- acijskih skupin — ustanavljanje skupin »zdra- vja in kondicije« pri delovnih organizacijah, TVD Partizan in športnih organizacijah — ustanavljanje novih skupin veteranov pri športnih orga- nizacijah (nogomet, atletika itd). d) TRIM športni znak (preizkus teOesne zmogljivo- sti) nadaljevati in povečati število akcij, predvsem s po- močjo organizatorjev rekrea- cije v delovnih organizacijah, TVD Partizan in drugih orga- nizacijah. Predvsem bomo akcijo vključili tudi v programe ak- tivov mladine, SLO, JNA in med srednješolsko mladino. e) nova iapolnjevanka TRIM aktivnosti (za trome- sečje) f) TRIM dnevi — organizi- rane propagandne akcije v hoji — 10 km, kolesarjenju — 20—30 km, plavanju 50— 600 m. Vsak udeleženec prej- me medaljo za sodelovanje — rezultati se v principu ne merijo, zato pa so naloge za- htevnejše. g) tečaji: — smučanje, tečaj za odrasle na Gričku — plaivanje, dati poseben po- udarek in propagando za to akcijo, dogovoriti se z upra- Marjana Lubej vo Zavoda Ivanke Uranjeko- ve o uporabi zimskega baze- na; vključiti JNA. h) ostale prireditve: — občinski praznik — orga- niziranje nagradne TRIM šta- fete na ljudskem kopališču in TRIM plesa v mestnem parku — sodelovanje pri prireditvah članov zveze i) izleti in pikniki s TRIM vsebino: — nadaljevati z akcijo v de- lovnih organizacijah; »NI IZ- LETA BREZ TRIMA«, izdela- ti nekaj predlogov in jih po- sredovati organizatorjem — na piknikih na Gričku ^ delovati pri org^iizaciji TRIM aktivnosti Program gradnje, vzdrževa- nja in upodabljanja športno rekreacijskih objektov je de- tajlno obdelan v programu komisije za objekte pri TTKS. Nekaj izvlečkov izho- dišč m nalog iz navedenega prog^-ama: 1. Predvsem se mora zago- toviti odprtost in dostopnost objektov vsem občanom ob vsakem času. V ta namen je treba zagotoviti tem orga- nizacijam celotna sredstva za vzdrževanje. 2. Graditi. moramo pred- vsem objekte, ki bodo lahko na razpolago čim večjemu številu ljudi za gojerne tn- koimenovanih aerobnih (kondicijskih) aktivnosti (tek, plavanje, igre ipd.). 3. V večji meri moramo izkoriščati naravne p>ogoje in prirodo, ker je to cenetio široko ponujeno in privlačno. 4. Se posebej za športno rekreacijo in še zlasti za žen- ske, moramo zagotoviti čiste, urejene in s tem privlačne objekte. 5. Pri gradnji in urejanju objektov upoSlevajmo obiske celotne družine (otroška igri- šča). 6. Za rekreacijo delavceiv ne gradimo objektov pri to- varnah (razen manjših na- prav za rekreacijo med de- lovnim odmorom). Objekti naj bodo čim bliže mestu bi- vanja, pri čemer je treba združiti tudi interese delov- nih organizacij za rekreacijo njihovih delavcev. Opomba: Člani so tekmova- li v dvanajstih športnih pa- nogah, sodelovalo pa je 68 delovnih organizacij. Op>omba: Clanice so tekmo- vale v sedmih športnih pa- nc^ah, sodelovalo pa je 37 delovnih organizacij. TABELA 3 STAREJŠI ČLANI: tekmovali v sedmih športnih panogah, sodelovalo pa je 34 delovnih organizacij. Opomba; Uvrščenih je 261 delovnih organizacij, ki soj | svojimi ekipami sodeloiRte ^ v vseh treh hategorijah. Ude- ležencev je biio 2385 (leta 1972 jih je bido 2^5), od tega moških 2120 in 265 žensk, šte- vilo vseh ekip v vseh treh kategorijah in panogah pa se je lani že povzpelo na 610 (leto dni prej 487). ri JOŽE JERMAN: »Takšne igre, kot so sindikalne in Trim akcija, se mi zdijo i» redno pametne. V vseh de- lovnih kolektivih bi morali spoznati smisel teh iger ii ponu^ti na vse načine, di bi v njih vključili čimveč de^ lavcev. Sam se že več trideset let ukvarjam s strd- skim športom in priznati moramo, da je tudi za to panogo veliko zanimanja, el pa nimamo dovolj sredstei za drago municijo in puške. Ker pa je prav streljanj« šport širšega pomena (tud zaradi obrambe), bi mu nJO- rail posvetiti več pozornosti« MARJANA LUBEJ: ЛЛ^ dni, kar sem v LJubljani banki v Celju, se prostovoH no ukvarjam tudi z organic cijo sindikalnih športni' iger. V začetku so bile veli* težave, saj pri nas Iju^ij® so vedeli za kaj gre. No, radi velikega razumevani vodstva smo začetne teiav kmalu prebrodili in že P*^ leto dosegli lep uspeh — ^ sto mesto v ženski konkur^ ci. Prepričana sem, da bo tos še bolje. Zdaj se prfp*^ ljamo na organizacijo niških iger v smučanju, ' bodo 2. marca na Golteb.« Zmagovalec v vseskupnem plasmanu (člani, članice in sta» rejši člani) je tokrat postala ekipa Aera. Predstavniku Aera' izroča pohala predsednik občinskega sindikalnega sveta' Ivan Kramer. '; gj 4 — 31^јапиаг 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 KONEC DOBER... Pol Solskega leta je miiülo. Šolarji so vendarle dočakali svoja spričevala. Eni so jih veseli, drligi spet razmišljajo, jja^ bi jih skrili pred strogim očetovim poglerugo poUetje se bom morada dosti več učiti, da sla- be ocene popravim. Ce bom upam, da bo šlo. Med počitnicami bom doma. Malo ff^^ "^öa, pomagala bom ^^ mami.« Zlatka Koželj, 7. a razred: »Izdelala sem z dobrim uspe- hom in sem zadovoljna. Naj- več težav mi dela matranati- ka, najiraje od vseh pa imam telovadbo. Upam, da bom tu- di v drugem polletju dosegla vsaj tak uspeh. Med počitni- camii še ne vem, kako bo. Smučam se, pa ni snega. K sreči tudi drsam, tako dami ni dolgčas.« obii ^^ zaželim našim šolarjem ob koncu? Predvsem Nik da bodo ocene še lepše. In za počitnice? obupajte, stisnite pesti, morda pa le še pade kaj Branko Stamejčič ^čanje Srečali sva se slučajno, ta- ko, kot dan za dnem sreču- jemo sto in sto ljudi. Pred- stavili sva se in malce pokle- petali. Razšli pa sva se zme- deno, saj sva si bili še ved- no tuji, pa vendar — znanki! Klepetah sva z Marico Audi- čevo iz Žalca. »Mi lahko poveste nekaj o sebi?« »Doma sem iz Žalca. Upo- kojenka. Zaposlena sem bila v Jut^u. 20 let.« »Kaj ste delah?« »Bila sem delavka. Po to- varniških obratih sem pregle- dovala blago.« »Ste bili z delom zadovolj- ni?« »O, ja' Zelo sem bila zado- voljna. Veste, v tovarni sem se lepo razumela s sodelav- kami, nikoli nisem imela problemov. Vsi smo bili zelo složni.« »Ste bili nK>rda kdaj razo- čarani v podjetju?« »Ne, nikoli nisem bila ra- zočarana. Vedno smo storili tako, da je bilo prav za ve- čino.« »Kaj pa sedaj? Ali še vzdr- žujete stike e podjetjem, s sodelavci?« »Da, s podjetjem imam še vedno stike. Čeprav sem upo- kojenka že od leta 1965, se v podjetju še vedno spomnijo na nas. Povabili so nas na izlete, žensk se sp>omnijo ob 8 marcu, letos so nas pova- bili tudi na zakusko ob no- vem letu. Zelo sem bila sreč- na, ker so se nas spomnili.« »Prebirate Novi tednik, po- slušate Radio Celje?« »Nisem naročnik Novega tednika, vendar ga redno ku- pujem in prebiram. Tudi ra- dio poslušam, najraje pa po- slušam čestitke in pozdrave poslušalcev in osmrtiüce.« »Kaj v tedniku najraje pre- birate?« »Preberem skoraj vse, ker me vse tudi zanima.« »Pa ste morda kritični do kakšnega prispevka ali rub- rike v novem tedniku, vam kaj ni všeč?« »Ne, spl(^i nimam pri- pomb glede pisanja.« »Kaj pa sporočate našim bralcem?« »želim jim veliko sreče, predvsem pa zdravjaJ Obe- nem se zahvaljujem tudi ko- lektivu Juteksa za pozornost, ki jo izkazujejo bi>^im de- lavcem in jim želim veliko uspehov tudi v bodoče. Že- lim, da bi se še velikokrat srečali tako kot ob novem letu, saj smo preživeli v to- varni veliko lepih uric, ki so danes, žal, še samo spomini.« Klepetala je: DAMJANA STAMEJCIC Dramlje Dobra štiri leta so minila, odkar so prebivalci Dramelj in okolice prvič močneje po- vzdignili glas in tudi dobili obljubo, da bodo trgovino v njihovem kraju preuredili oziroma zgradili novo. Stara trgovina je imela za- radi utesnjenosti slabo izbi- ro, potrebe pa so bile večje iz dneva v dan. Po različnih komplikacijah zaradi odkupa zemljišča oziroma zgradbe, je zdaj dokončno le jasno, da Dramlje dobijo trgovino. Se več, ne gre za adaptaci- jo starega lokala, temveč za gradnjo povsem nove in mo- derne trgovine. Stala bo na- sproti osnovne šole, nekoliko bliže odcepu za cesto Dram- lje—Šentjur. Ob tem bi lahko zapisali: »Kdor čaka, doča- ka«! Ne, Drameljčani so res- nično morali čakati dolgo, predolgo, saj so drugi večji kraji v občini mnogo prej dobili moderno urejene trgo- vine. Zdaj Drameljčani nekoliko vedre je gledajo v svet, želeli bi še samo boljšo povezavo z njim. Star problem je še vedno aktualen. V času, ko je mnoge pomembnejše ceste pričel prekrivati črni trak as- falta, so tudi prebivalca Dramelj ugotovili, koliko bi jim pomenila asfaltirana po- vezava s Šentjurjem. Pred dnevi so polni upa- nja poslali pismo na Skup- nost cest SR Slovenije, od katere pričakujejo ugoden odgovor. Asfaltna povezava bo pri- dobila na. pomembnosti tudi zaradi odcepa iz Dramelj na hitro cesto, saj se bo. tako promet na cesti Šentjur— Dramlje in v obratni smeri izredno povečal. Asfalt pa bi omogočil tudi razvoj turiz- ma, spodbudil gostinsko de- javnost in dal kmetom večje možnosti za prodajo pridel- kov. M. S. SEMINAR ZMS Občinski komite ZMS v Slovenskih Konjicah je pri- pravil v soboto, 26. januar- ja celodnevni seminar za čla- ne občinskega vodstva in za predsednike aktivov na tere- nu ter v delovnih organizaci- jah. Najprej jim je predsed- nik OK SZDL Janko Kovač razložil priprave na letošnje skupščinske volitve ter uved- bo delegatskega sistema, se- kretar OK ZKS Franc Ban pa je udeležence seznanil z nalogami pred 7. kongresom ZKS in 10. kongresom ZKJ. Zatem so govorili še o ne- katerih konkretnih organiza- cijah in o političnih ter vse- binskih nalogah mladine v konjiški občini. ŠENTJUR: PREMALO STANOVANJ V začetku preteklega leta so v občini Šentjur podpisa- li samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stano- vanjsko izgradnjo. Sest od- stotkov od bruto osebnega dohodka so razdelih: 30% solidarnostni sklad, 20°/o za usmerjeno izgradnjo (ta sred- stva so vezali pri Ljubljanski banki Celje za dobo 25 let z 2 odstotno obrestno mero) in 50 odstotkov, ki ostanejo de- lovnim organizacijam. Delo solidarnostnega skla- da v preteklem letu ocenjuje- jo kot uspešno. Člani sklada so posebej razpravljali o gradnji stanovanj za social- no ogrožene in mlade druži- ne, rezultat tega pa je grad- nja 24 stanovanj, ki bodo vseljiva v jeseni tega leta. Pripravili so program, ki je sestavni del celotnega progra- ma stanovanjskega gospodar- stva v občini do 1. 1977 in so v njem nakazani elemen- ti razreševanja stanovanjske problematike. In kakšna so predvideva- nja? Kljub povečanju od 4 na 6 odstotkov izločenih sred- stev za stanoranjsko izgrad- njo v občini Šentjur ne bodo uspeli docela zmanjšati sta- novanjski deficit do leta 1977, do obdobja, do katere- ga je program sprejet, saj znaša primanjkljaj od 350 do 400 stanovanj. DRAGO ZADRAVEC Kljub temu, da so letos snežne razmere tudi na Golteh slabe, smo vseeno poprašali smučarskega uči- telja Draga Zadravca, ki na Golteh vodi šolo smu- čanja, ali ima kaj tečajni- kov: »Čeprav so snežne razmere zelo slabe, se še vedno tu na Golteh najde- jo krpe snega, ki so dol- ge tudi po sto metrov, kar pa je za začetni tečaj smučanja več kot preveč. Trenutno imam dosti de- la. Pred dnevi sem končal z začetnim tečajem 13 Za- grebčanov, sedaj pa je na vrsti druga skupina 11 iz Pule, Reke in Zagreba. Mi- slim, da bo do konca me- seca zapadlo nekaj snega, ki bo tako le rešil pro- blem vseh tistih, ki bi se radi letos vsaj enkrat smučali.« T. Tavčar NAMESTO INTERVJUJA Počitnice so se pričele. Ne- kateri so že komaj čakali, da se zapro šolska vrata. Med njimi je bila tudi dijakinja ESC iz Celja — Marijana Novak. Njene razigrane oči ter nasmejane ustnice so dajale videz živahnega dekleta. Obi- skuje tretji letnik in je am- biciozna kot večina mladih. Ekonomska srednja šola je prva v občim, ki je ločila dijaško šolsko skuptiost od mladinske organizacije, kar je vsekakor velik korak na- prej. Medtem ko mladinska organizacija skrbi — med drugimi tudi za povezovanje z zunanjim svetom, se dijaš- ka skupnost ukvarja bolj г notranjim življenjem, Marijana je članica dijaške skupnosti, sodeluje pa še v interesni konferenci pri zvezi mladine v Celju. Poudarila je, da se prizadevajo vse bolj sodelovati z drugimi, pred- vsem delovnimi kolektivi. »Življenje mladih je danes enolično. Ti se večinoma za- držujejo po lokalih, sai se med tednom nimajo kam po- dati. Celje, kot ugledno mesto, ne premore niti enega mla- dinskega oziroma disco klu- ba. Na šolah bi moralo vla- dati boljše vzdušje, želim več razvedrila. Ob plesih se mla- di razvedrijo, žal pa je eko- nomska šola predvidïlçL le štiri plese v letu, kar prak- tično ne pomeni ničesar«. Ma- rijana meni, da bi plese pri- rejali enkrat mesečno, vseka- kor pa bi morali skrbeti za red in finančno vsai o podpreti lasten ansambel, ki se čedalje bolj uveljavlja. O profesorjih je sprva mol- čala, pozneje pa se je le raz- govorila. Profesorji naj bi bi- li idealni. Med profesorjem m dijakom bi moralo biti več neposrednih stikov, oziroma intimnejša povezanost, kar bi dobro vplivalo na uspeh. Se- veda imajo tako profesorji kot dijaki dobre in slabe last- nosti. Pri teh besedah se ^e raWjy nasmehnila. Znano je, da se v dijaških letih najbolj formira osebnost posamezni- ka, zato bi morali profesorji kdaj popustiti in upoštevati dijakovo mladostno radost. Počitnice preživlja Marijana kar doma, saj se ob branju, poslušanju plošč ter ob ple- sih dobro zabava. Ce pa bo ostalo še kaj časa, bo obi- skala še planine. Plahoma je pogledala na uro, čas naju je že prekoračil, zato sem ji zaželel veliko uspehov v šoli, predvsem pa, da bi se želje mladih na ekonomski šoli uresničile. Dvoje nog gre dalje. Mari- jana se je vračala v tçmo. Vili Jazbec 18. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 31. januar I974 RADO PLAUŠTAJNER: DO KITAJSKE IN ŠE DALJE (2) paličice... Zapustila sva Wat Mar- ket, se zapeljala s trajek- tom na nasprotno stran v Kowloon in poiskala me- stni predel Jordan Roud, kjer so vsakodnevni noč- ni sejmi. Ti sejmi so po- sebnost azijskih mest in nanje prinesejo trgovci ter obrtniki svoje blago šele zvečer, po sončnem zahodu ter ga prodajajo vse do polnoči in še da- lje. Takšen sejem zajema več ulic, ponuja svoje blago ali storitve, vendar nikoli vsiljivo. Tukaj naj- de Kitajec tudi pomoč pisarja, ki ima svojo »pi- sarno« brez sten in vrat, kar za majevo mizo ob robu pločnika. Ne boš prišel v zadrego, če se odločiš, da kupiš kakšno kačo, želvo ali kuščarja, kar ti seveda prodajalec vse nazorno pokaže, nam preplašenim tujcem v primerni razdal-ji, ki jo se- veda doiočimo sami in je odvisna od stopnje stra- hu, ki ¡o ta ali oni turist kaže do kakšne kače. Do- biš pa tudi slonovino in poldrage kamne, marsi- kdaj 'tudi nepristno in dober nakup se sprevrže v polomijo. Drugi dan začneva z daljšim izletom okoli oto- ka Hong Kong. V prista- nišču Victorie se vkrca- va na džunko, znani tip azijskih ladij. Prava džun- ka je poivisoka lesena ladja, dolga okoli 20 me- trov, z osrednjim večjim in dvema stranskima manjšima jadroma, ki so vsa vedno obarvana in preprosto nataknjena na nosilni drog. Naša, na ka- tero se je vkrcalo polno turistov, je bila na motor- ni pogon in nas je naj- prej prepeljala preko preliva do največjega pla- vajočega mesta v Hong Kongu, ki se imenuje Jau- mati, ob pristanišču Kow- loona. Tu živi na čolnih in ladjicah okoli 80.000 ljudi. Ladjice so stisnje- ne druga ob drugo, ene so večje, druge manjše, vsaka pa ima zaprt dvig- njen prostor, ki naj bi bil nekakšna hišica. Neka- tere so kar spodobne in udobne. Največ pa je manjših in prav te so še posebej zanimive, ker najbolj kažejo, kaj se do- gaja na niih Da bi bralci dobili polno predstavo, moram povedati, da ima takšno naselje tudi svojo cerkev, trgovine in šolo, seveda vse na vodi. Pre- bivalci so obiskov tujcev navajeni in mirno oprav- ljajo svoje posle, le otro- ci se za hip odmaknejo od svojih iger. Ni nobe- na posebnost videti manj- še otroke privezane na ladjice ali čoln, ker se le tako matere zavárujejo pred nevšečnostmi. In otroci ne bi bili otroci, če ne bi na mali palubi ne- ke ladje igrali nogomet. Drugo takšno plavajo- če naselje je ob vzhod- nem robu pristanišča Vic- torie. In tretje, ki je še najbolj slikovito v ribi- škem mestu Aberdeenu, na jugovzhodni strani otoka Hong Kong. V ne- posredni bližini tega pla- vajočega mesta, ki je manjše, sta zasidrani dve plavajoči kitajski resta- vraciji,' narejeni v značil- nem stilu kitajskih hiš. Posebej slikoviti sta po- noči, ko sta razsvetljeni z lampiončki in kitajski- mi napisi, toda tudi po- dnevi sta prav prikupni. Tu nas je čakalo kitajsko kosilo v plavajoči resta- vraciji Tai Pak. Že ob vhodu vidiš, da jo obi- skujejo najbolj znane ose- bnosti današnjega sveta, če se znajdejo v Hong Kongu. Razstavljene so fotografije z obiskov Joh- na Wayna, Elizabeth Tay- lor, Releja, in niz fotogra- fij drugih umetnikov ter politikov. Notranjost re- stavracije je poslikana s prizori z lova, žensk s cvetjem in podobno. Vse to dopolnjujejo ornamenti, ki so prikazani s topli- mi, vendar nenaravnimi barvami Kosilo je bilo potrebno jesti s pomočjo paličic in z Milanom sva ugotovila, dâ^ nama gre kar dobro od rok in da je opazen na- predek od zadnjega takš- nega kosila .v Nairobiju. Žal nisva opazila, da so bile paličice obrezane in posebej prirejene za ne- rodne tujce Kosilo se je začelo s koruzno juho, kar ni tipično, kajti Kitaj- ci pojedo juho nazadnje. Nato so servirali jastoga, razne vrste rižev ter go- vedino s papriko. Ves čas je bilo na voljo dovolj čaja, vendar se ta servi- ra vedno grenak. Morje okoli Hong Kon- ga ni čisto, posebno ne v samem pristanišču. Po- zna se precejšnja onesna- ženost, vendar pa ne po- znajo onesnaženosti zra- ka, ker nimajo težke ali^ kemične industrije. Na južni strani otoka je zna- na plaža Repulse bay, ki se še zdaleč ne more meriti s plažami našega Jadrana. Toda, ker je bila ravno na naši poti iz Aberdeena, kjer smo za- pustili džunko in se pre- stavili v avtobus, smo jo obiskali. Bila je prazna, saj je bil november in čas začetka zime. Za na- še razmere pa je bilo pre- cej toplo in morje takšno kot pri nas v juniju. Zato se z Angležem Donaldom predava valovom in za naključno prisotne doma- čine postaneva kar manj- ša atrakcija Avtobus nas zapelje na najvišji vrh otoka, Peak Victorio, kamor pelje tu- di žičnica. S približne vi- šine 500 metrov, lahko opazuješ pred seboj ves predel mesta Victorie in Kowloona, nekje zadaj čutiš tudi pokrajino New Territories Šele' tu je podoba in čudoviti vtis o tem me- stu zaključena in ne mo- reš si kaj da si ne bi ta- koj zaželel ponoviti ves izlet. Toda za kaj takega ni časa, ker se dan nagiba k počitku, noč k življenju. Vrneva se v hotel, od tam pa naju taksi odpelje v eno dobrih kitajskih restavra- cij. Postrežba v takšnih restavracijah je zelo soli- dna, hrana poceni, saj se približno za 3 dolarje lahko dva napokata do grla. Plavajoča restavracija TAl PAK v Aberdeenu, ribiški vasi. Vzorna voznica MIJA HANŽIČ človek pred pločevino Pred dnevi so v Celju podelili sedem republiških priznanj, ki jih vsako leto dobijo tisti vozniki, ki v desetih letih niso storili in zakrivili prekrška v cestnem prometu in kj so se sploh obnašali tako, kot je potrebno — člo- veško, obzirno In potrpežljivo ter vedno z enim samim ciljem, da je naj- važnejše človeško življenje, šele nato vse ostalo. K temu je veliko pripo- mogla tudi Mija Hanžič Iz Celja, ki je med sedmimi nagrajenci bila edina predstavnica ženskega spola v celjski regiji. Mija, ki je zaposlena kot sekretarka občinske organizacije RK v Celju, je veliko na cesti In tako preživlja vse težave našega vse bolj naraščajoče- ga prometa. To In pa priznanje, ki ga je dobila kot vzorna voznica (podelil ga ji je Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu SRS kot znak priznanja za vzorno upravljanje motornih vozil v cestnem prometu, za tova- rlškl odnos do ostalih udeležencev v prometu In varno vožnjo) nas je napo- tilo, da smo z njo malce poklepetali ... Mijo, to simpatično bitje, katerega nasmeh je širok in lep kot polje z žitom, sem poznal preko Rdečega križa, kjer razdaja svojo dobroto. Ni bilo malo izletov, ko smo se skupaj popeljali s social- nimi podpiranci v razne kra- je Slovenije in kjer je s svo- jo prešerno voljo m dobroto Wbila smeh na ostarela lica in jim lepšala en dan v živ- ljenju. Ni dneva, ^a bi tre- soča roka potrkala n,\ njena vrata in poprosila z-i nekaj lepih besed, ki јгл zna Mija tak(. lepo povedati. Vedel sem tudi, di? ima fička, takšnega ¿udno zelene barve, s katerim j^ več na cesti kot marsi'cdo drug. Mi- ja je tudi veliko na terenu in takšenle voziček ji kar prav pride. Torej, v ^Javnem sem vedel vse, razen to, da je tako vzorna voznica, ki v dvanajstih letih, odkar ima šoferski izpit, še ni imela te- žav z miličniki zaradi prekr- ška ali nesreče. Zaradi tega so ji tudi podelili priznanje, ki ga je izredno vesela ... »Roke so se mi tresle, ko sem sprejemala to priznanje, ki mi je največji stimulans, da bom v bodoče na cesti vozila še previdnejše in tako pomagala pri boju za večji red v prometu.u Potem se spominja Časov, ko je še vozila motor ,.. »Spomnim se, ko sem de- lala izpit, sem dobila na mo- tor najtežjega (po teži, jasno) ocenjevalca. Vprašal me je, če imam kaj treme in sem odgovorila, da jo imam. Vrnil mi je, kaj bo vas strah, če pa mene ni, ki se prvič pe- ljem z vami in še to na iz- pitu. Tako me je znal s temi toplimi besedami prepričati, da sem v trenutku izgubila vso tremo in lažje vozila. Mi- slim, da bi morali biti vsi takšni ocenjevalci. Voznika je treba znati psihološko pripra- viti, ne samo drugače.« Niste nikoli injeli težav z miličniki? »Ne, pravzaprav mož, ko sva se vračala iz Vodic, z do- pusta. Prehitro je vozil in ustavila nas je radarska pa- trola. Mož se je nekaj prepi- ral, miličnik pa mu je odgo- voril: Veste, meni je vseeno, ampak gre za vaše življenje' in vašo glavo. S tem je vse povedal!« Kakšni so po vašem mne- nju ljudje v prometu? »Eni dobri, drugi brezobzir- ni. Mislim pa, da bi vsi mo- rali biti do skrajnosti obzirni in tovariški, kajti nikoli ne vemo, kje nas kaj podobne.ga čaka in takrat bomo razoča- rani, če nam nihče ne bo po- magal. In še nekaj: izpit iz prve pomoči bi morali naredi- ti tudi tisti, ki ga še niso. Ne gre za niaterialno odira- nje, ampak za dajanje prave in strokovne prve pomoči. Drugače lahko samo škodu- ješ ali pa se tunakneš, ker ne znaš zaviti najmanjše in naj- enostavnejše rane.« Kako se zastopita s prija- teljem fičkom? »Fičko je pn obilnem delu moja desna roka in sva do bra prijatelja. Skrbim zanj in mu nudim vso potrebno nego, na določeno kilometra- žo se odpeljeva na pregled k zdravniku — avtomehaniku, ki mu pregleda delovanje sr- ca. Je pač tako, če ga kot pri- jatelja zanemarim, me bo on kot sovražnik lepega dne pustil na cedilu.« Potem je še rekla, da želi vsem kolegom in kolegicam — voznikom motornih vozil srečno vožnjo in čim manj prelivanja krvi na naših ce- stah, vsem pešcem in ostalim koristnikom cest pa čimbolj varno počutje. Ko bi bilo še več takšnih voznikov, kot je Mija Hanžič, bi bilo v cest- nem prometu tudi več reda. TONE VRABL RESNIČNA HUMORESKA KAKO SE PIŠETE Zazvonil je telefon. Poškodba pn delu. Nič resnega, vendar je delavka izgubila zavest. Verjetno alergija na kri. No, vseeno, poklicati je treba zdravnika. Pri po- škodbah, kjer pride do izgube zavesti, človek nikoli ni gotov, ali je to navada, telesna ali duševna prizadetost. Ko nisem uspel priklicati dežurnega »rešilca«, sem pohitel po službeni avto. Ko smo posadili delavko na sedež, se je zavedla. »Nič hudega, torej samo šok. Le naj zdravnik odloči. Pri taki reči je človek lahko hitro prebrihten in preuslužm.« Le še nekaj sto metrov je bilo do ambulante. Nezavest se ji je spet vrnila. Skoraj sem prepeljal rdečo luč semaforja. Preden se je signal zamenjal, sem bil že čisto poten. »Naj se kaj zgodi, bom pa imel sitnosti.« Ko sem izvlekel svinčeno, napol zavestno telo iz av* ta, se je začela prava predstava, številni radovedneži so takoj ugotovili, da nekaj z žensko ne bo v redu, ker so ji noge kar bingljale. Od čakajočih tako ni bilo pričakovati pomoči — pri zdravniku so navadno sami bolniki. »Sestra, prosim peljite jo k zdravniku«, sem zapro- sil prvo tovarišico v belem, ki je prišla mimo. »Spre- jemniea je na sobi št. 6,« je mimogrede omenila in iz- ginila za mlečnimi vrati. Odložil sem za trenutek težko sodelavko na stol in stekel do sprejemnice. »Pripeljite jo sem, moram najti zdravniški karton!« »Ampak, sestra, ona...» »Samo moment, telefon...» Medtem, ko se je pogovarjala z nekom o tem, da je »Sutjeska na sredi zelo žalostna«, sem pripeljal tre- sočo žensko in ji ponudil stol. Mehko se je zleknila za zid. Nezavest ji je spet pobrala zadnjo mrvico z ob- raza. »Kako se pišete gospa«, je službeno vprašala sestra čez ramo. »Ali ste že bili pri nas...» »Zdravnika, sestra, ženska mi bo še umrla«! Dovolj jezen sem bil, da bi zakričal, če bi se mi ne zazdelo, da je postal redek zrak. Bled in poten sem sedel po- leg nesrečnice, ki se je spet zganila. Stisnil sem zobe. Pomagalo je. Preden sem izgubil zavest, sem začutil za tilnikom toplo zdravnikovo roko in njegov globoki po- mirjujoči glas: .»Kako se piše ...« PEP! MIKLAVC 4-—31. januar 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 kanček profita Mirko Kovič ali legionar Miroslaw Kuci se je znašel v Afriki. Džibuti ob vhodu v Rdeče morje je bil zdaj tisti svet, ki ga je hotel videti. V mali, polneodvisni republiki Afar Jn Isa si je legionar iz Celja skušal vsaj malo po svoje urediti živ- ljenje do potek'a treh let, га kolikor je podpisal. Zdaj ko je bil že v zanki *o mu ni kazalo drugega kot ^ iz svojega položaja istisne nekaj, je zbral precej j volje in trme. Rosi, h kateri je zatekal kadar ni bil službi, ga je sicer stala t^lovico mesečne plače dokler J J® bil navaden vojak. Ko je ^tal desetar, je bilo že bolje. Njegovi odhodi k Rozi, kjer ®® je vgnezdil, kot bi bil do- so ga obvarovali prepo- gostih popivanj s tovariši, ki Prt cipah in barskih pul- ijo iskali uteho in razvedri- {jl^- Tako je ob tem, da je plačano ljubico, še vse- 1-v^ ^ekaj navarčeval, pred- Sl^ pa si je marsikaj kupil, .J^^vsem obleke. Ko je vi- . '' da mu že desetarski zna- Prmašajo lep kupček več, ItçJ®.odločil za podoficirski •Zari,^-^"^ ga je zaposljeval. ibiiW. J® v Ug in kdo ve, če bi Man - ^o^eljen kakšni zu- itU uA se ne lo- Med obiskovanjem ll^i^ sa je napadla bolezen. I ^eno mu je oteklo, da ga je komaj premikal. Vendaí je vseeno vztrajal. V bolni- šnici so ga hoteli zadržati dlje, pa je zahteval odpust, da bi ne zamudil preveč. No, saj ni šlo za čm. Zatrdno Je vedel, da bo po odsluženju treh let kot pribito zapustil legijo. Vlekla ga je premija, ki bi jo dobil ob koncu te- čaja. Ta premija bi kar pre- cej zalegla. Ko bi se vrnil v Francijo, zdaj je znal že francosko in bi ne bil več nebogljen novinec, kot pred letom v Marseillu. Tako si je zamišljal in tako je tudi ravnal. Približevalo se je poletje 1973. Zdaj je bil že dve leti in pol v legiji. Kadar ni bil na tečaju ali v službi je bil pri Rozi. Zavoljo tega dekleta je večkrat po- mislil, da bi jo, ko bo spet prost, vzel s seboj. Včasih mu je prišlo kaj takega na misel, ko je videl, kako so nekateri drugi vedno bolj za- padali pod vpliv alkohola in bili iz meseca v mesec vedno »švorc«. Nekega dne je videl, kako so pripeljali neko pobeglo skupino legionarjev v kasar- no. Možje so jo popihali čez etiopsko mejo in se prebijali globlje v Eritrejo. Bilo jih je pet, med njimi nek Čeh, Španec, dva Nemca in še eden, katerega narodnosti se Kovič ne spomm. Baje so naposled lé morali v vas in vaški poglavar jih je sprejel pod streho. Pogostil jih je vzel darila, ki so mu jih dali, toda sredi noči jih je že pre- senetila patrulja in jih ukle- njene v lisice odpeljala nazaj Seveda so bih že po i>oti deležni bunk, da so bili otekli in modrikasti, toda najhuje jih je čakalo potem v posebni enoti, kjer so dezerterjem vlivali spoštovanje do podpi- sane pogodbe. V teh rečeh so Francozi domiselni in kdor je deležen njihovih »iznajdb« globoko obžaluje trenutek, ko se je rodil. Bolj ko se je približeval konec Mirkove afriške pusto- lovščine, ki ni bila niti malo zanimiva, bolj vneto se je pripravljal za vrnitev. Premi- jo, ki naj bi jo dobil ob kon- cu tečaja, je sklenil pretopiti v francoske franke, da bi imel za začetek v žepu kaj cvenka. Bi mu bilo do tega, da bi čez teden dva že čakal na agenta legije ali pa se šel kar sam prijavit za nadaljna tri leta. Tako je načrtoval Mirko, nek podoficirski cepec pa je vso reč obrnil. Ko so bili na poti s terenskim avtom v eno od oporišč legije v okolici Džibutija, je poveljujoči pod. oficir priganjal šoferja naj porine plin do deske, vpil nanj, da je reva, ker si nič ne upa in tako se je zgodilo, da je vozilo na blagem ovin- ku začelo zanašati. Na kami- onu jih je bilo enajst. Vse to je bilo v trenutku. Nekaj kletvic je še slišal, potem bliskovito frčanje skozi zrak in potlej nič ... Predramil se je Iz omedle- vice ležeč v pesku. V bližini so stokali ranjenci. Ko pa se je hotel postaviti na noge, je zaječal in nemočno obsedel v pesku. Gleženj je bil zdrob- ljen. Prekleta smola. Namesto k izpitu bo moral v bolnišnico. Vse se je obrnilo na glavo. Upal je, da ni tako hudo in da ga bodo hitro zakrpali. S helikopterjem so ranjen- ce prepeljali v Džibuti, kjer so jih pokrpali in obvezali. Za Mirka Koviča niso mogli garantirati, da bi ga mogli ozdraviti v Džibutiju. Zdrav- niki so sklenili, da bo moral v Francijo k specialistom. Toda Mirko si ni mislil, da bo šlo tako hitro. Rozi, ki ga je prišla obiskat, mu je hotela prinesti njegove stvari, vendar je mislil, da je bolje, če ostane vse pri njej do odhoda. Legija ima svoje izkušnje. Kmalu po tistem so Mirka naložih v bolniški avto in ga odpeljali na letališče. Stla- čili so ga v DC-9 redne letal- ske Unije in najbrž je bil eden redkih potnikov ná li- niji med Džibutijem in Pari- zom, ki bi potoval v pidžami. V pidžami so ga poslali v Francijo. Bil je brez doku- mentov, brez denarja, brez svojih reči, skratka reven kot cerkvena miš. In zakaj so to storili? Najbrž zato, da bi mu onemogočili beg, da bi ga zaradi imetja, ki ga je že premogel, pripravili do tega, da bi se ne izneveril legiji. Čutil se je hudo opeharjenega. Tečaj je šel po gobe, z njim je spuhtela premija tn če bo celo invalid, kaj potlej? če bo invalid se bo legija od- vrnila od njega, kaj bi s po- habljencem ... (Konec prihodnjič: Ubežnik praznih rok) Koče iz blula, slamnati stožec kot streha, osli pa kot tovorne in jezdne živali, so vsak- danji prizor eritrejskega podeželja. 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 31. januar 197( SPREHOD PO TRŽNICI Obiskali smo celjsko tržnico m se spre- hodili med dokaj prazmmi stojnicami. Trž- ni nadzornik nam je povedal, da v zgod- njiJi jutranjih urah že dolgo ni bila tako zapuščena. Verjetno je temu kriva gosta jutranja megla. Kljub temu pa tržnica v poznejših doi>oldanskih urah nudi gospo- dinjam dovolj »materiala« za kuho. Naj- bolje gre v prodajo solata — endivja iz Splita p)0 12 do 15 din, sadje: jabolka рк) 4 do 5 din in hruške po enaki ceni ter kislo zelje in kisla repa po 4 do 5 din. Tržmca pa je založena tudi z radičem po 30 do 40 din, prav tako s špinačo in moto- vilcem po 35 do 40 dm. Regrat je ix) 25- do 30 din za kilogram, za kislo zelje v glavah pa bodo gospodinje odštele 6 din. Krompir je po 2 din, čebula i>a 5 do 7 din. Za smetano boste plačali 20 din, za skuto pa 16 din. Ker je »sezona« bučnic, si jih lahko privoščite kozarec po 2 din. Pa še jajčka, pri katerih se giblje cena od 1 do 1,40 din. Pogledala smo še v ribarnico. Tam so nas presenetili z novo zalogo svežih sardel po 8.20 din in sardelle po 7Д) din. Skuše lahko dobite po 9,20 din za kg, osliče p» 11 din, škarpine рк} 15 din, ligrnje po 30 din m filete po 24 din. Ljubi+elji brancin bodo zanje odšteli 29 din, za zobatca pa 21 din. Krapwv trenutno še ni, dobEi jih bodo v najkrajšem času po 22 din za kg. P. D. KRVNA PREISKAVA Tarejo me hude skrbi. Imam otro ka, kl ga njegov oče ne prizna, zato bo prišlo do krvne analize. Slišala pa sem, da je to zelo hudo in da vpliva na otrokov duševni razvoj. Zdaj ne vem, kaj naj ukrenem. Naj dam oče- ta brisati z izgovorom, da ne vem, kdo je? Bojim se zasmehovanja, bojim pa se tudi za svojega otroka, če bi imel kakšne posledice. MAMICA Draga mamica, če ste se trdno odločili, da ugoto- vite svojemu otroku očetovstvo, to storite, ker na otroku se ne bodo po- znale nobene posledice. Preiskava krvi za ugotavljanje očetovstva pa je drag proces in bo zato prizadet vaš žep, otrok pa nič, zato so vaše skrbi čisto odveč Ne razumem, .zakaj se bojite zasmehovanja, saj je čisto vseeno, ali je otrok očetov in vaš ali pa samo vaš. iVIislim, da sva se razumeli, mislim pa tudi, da ravnate prav, če otroku »zri- htate«, da bo imel očeta, če ne pra- vega, pa vsaj na papirju. NArAS4 RAZVESEUlVO »Daj, poišči Celje, zdajle bodo čestit- ke!« »Brrrfrrrčtvpipiiiiaaabr . .. končno! Tu nekje bi moralo biti. Seveda, slabo vreme je.« Glasba Avsenikov se komaj razloči od neke nemške operete. »Ze spet ne bomo slišali, čestitali bodo naši sosedi. Ta radio bom en- krat vrgla skozi okno.. .ojavijo pn uporabi svečk. Svečko moramo odviti iz papirja, jo nekoliko namazati s parafinskim oljem ali i>a jo malo pomočiti v toplo vodo. Nato jo neboleče potisnemo bolniku globoko v črevo. Podobno ravnamo z vložki, ki jih bolnice vlagajo v nožnico. JOŽE JAGODIC dipl. farm. SKRAJNI OBUP Pravzaprav sama ne vem, zakaj pišem ravno vam, ker vem, da mi ne morete poma- gati, a včasih tudi prijazna in lepa beseda tolažbe pomaga. Ko mi je bilo sedemnajst let j sem doživela veliko ljube- zen, ki je trajala dve- leti. Ko se je končala, sem mi- slila, da tega ne bom nikoli prebolela. Toda čas je zaceiii rane, le ljubezni nisem mogia več podariti nikv mur. Vse do lanskega leta sem se zapira- la vase in SiVVTa2ila ves mo ški svet. V avgustu pa sem spoznala moškega, ki mi le podaril ljubezen in tudi jaz sem ga ne le ijuoiia, 9mpak tildi spoštovfil') in umeia saj je bil do men« zeli, pozoren m üober. Imel je stanovanje, avto m ifpo službo, kar me je v začetku co njega celo odvračalo, ker sama nisem imela ničesar. Toda on me je prepričal, da to ni prav mč pomembno. Obljubil mi le. da se bova poročila in na njegovo željo šem pustna službo, kjer sem bila zai>o- slena kot priučena šivilja. Ko sem mu povedala, da sem noseča, je priznal, da ima v Svici ženo in dva otroka. Ponudil mi je denar za splav in se na vse načine opraviče- val. Nimam besed, s kateri- mi bi izrazila, kako sem se počutila takrat in kako se po- čutim danes. Odšla sem od njega brez besed in tudi na njegova pisma nisem odgo- varjala, čeprav ga še vedno ljubim, kljub nesreči, v ka- tero me je pahnil. Vem, da je. njegovo mesto pri ženi in otrocih, a kaj bo z menoj? Z denarjem bom kmalu pn kraju in brez službe ter TRI MESECE NOSEČA. Splava nočem narediti, raje bi se ubila sama, pa vem, da tudi to ne bi bila prava rešitev. Otroka si želim, a kam naj bi ga dala, kako bi ga preži- vela, ko še sebe ne zmorem? ce bi našla zaposlitev bi ne- kako že šlo, a vsa prizadeva- nja, da bi se zaposlila, so za- man. Imam аапш osnovno šo- lo in vem, da s tem ne bom nikamor prišla. Bila sem oa- iična učenica, a nisem mogla priti do poklica, kei ni bilo aoma denarja. Ze v tistih le- tih sem obupa v ala nad živ- ljenjem, danes јж sem tri- «irai boi j nesrečna. Iz dneva v dan sem tiOlj obupana in ne vidim nuoenaga izhoda. Od doma ne morem pričako- vati pomoči, baj vem, da se še sami p^eLijajo iz dneva v dan s skrajnim, močmi Jaz sem vedno nervozna in pc cele noči ne moreni spati. Ce se mi posreči, da zaspim, pa me morij-« huae sanje, da se vsa tresem, ko se zbudim. Ali še lahko upam, da bi kje dobila delo, kei sem noseča? Ali pa bom morala odstrani- ti otroka, katerega si želim in ki mi bi Dil edina uteha v življenju? Vem, tega ne bom zmogla, raje bi umrla. MAMICA Draga deklica, takoj se oglasi v našem ured- ništvu pri novinarki Zdenki Stoparjevi. Skušali ti bomo pomagati, samo vedeti mora- mo, kdo si in podrobne.je osvetliti tvoj težak položaj. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, do takrat pa bodi pogumna, kot si bila do zdaj. Pridi takoj! KATASA priporočamo v prodajalni Baby lahko kupit« ljubke otroške sintetične maji ce z liki priljubljenega Kalime ra in drugih pravljičnih likov ki bi gotovo razveselile vsake ga otroka. Na voljo so vam šte Vilke od 2 do 14, stanejo pa 0{ 22,75 do 34,60 din. INSTAMATIC SCHICK je apa- rat za britje z vložkom, ki tra\a najmanj 3 mesece. Nato vloželi preprosto zamenjamo, kupit( ga lahko na kozmetičnem od delku veleblagovnice Tkanin; in stane 70,40 dinarjev. Športne nogavice (dokolenke Alpin bodo dobrodošle pred vsem smučarjem in drugin zimskim športnikom. V trgovi ni Lovec jih prodajajo za 53,2t 65,90 in 72,80 din (odvisno o kvalitete volne). Na oddelku papirnice velebi govnice T prodajajo kvaliteti^ reprodukcije na platnu, ki s^ nejo od 170,00 do 360,00 iJ' brez okvirja in do 524,40 din okvirjem. gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 21 BREZ PLOTOV Na letošnji podelitvi pri- znanj ob zaključku SŠI 73 in akcije TRIM je med drugimi govoril tudi predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta Celje Ivan Kramer (na sli- ki), ki je med drugim pove- dal: »Tudi na področju telesne kulture moramo doseči tisto, kar smo že oz. poskušamo na ostalih področjih. Kaj že- limo? Želimo, da bomo na delovnih mestih imeli brez- skrbne, šolane in zdrave de- lavce in ne nazadnje kasne- je zadovoljnega ukopojenca. Ce pa hočemo to imeti bo potrebno, da bomo po delov- nih organizacijah zato zbrali potrebna sredstva. Za takš- no akcijo pa je potreben sku- pen nastop in se morajo po- dreti vsi plotovi, ki bi ome- jevali razvoj takšnih načrtov. Ze tako smo se preveč zaprli med zidove, postali smo ozki, med ljudmi ni več pravih od- nosov. To je vidno med to- varnami, občinami... šport je tisto, kjer plotov ni, zato jih tudi drugje ne sme biti.« Potem je govoril o objektih. ki so potrebni za rekreacijo in o prepotrebnem turistično — športnem objektu. Stvari (kmalu bo znano kaj več) so se premaknile z mrtve toč- ke, kar je vsekahor razvese- ¡jtvo, če hočemo, da bomo v naslednjih letih na športno — rekreacijskem področju dosegli še več, zlasti pa pri rekreaciji, ki je še kako po- trebna, če hočemo, da bomo na delovnem mestu resnično imeli takšnega delavca, ki bo sposoben tudi za najhujše fi- zične in psihične napore. In prav po zaslugi vse bolj razširjajočih sindikalnih športnih iger (preko 60 de- lovnih organizacij s preko 2000 udeleženci) smo v Ce- lju prišli do številnih novih športnih objektov (Trim ste- Skalna klet, nove pa še obljubljajo za letošnje leto) j, 'ra tega, da smo delavca izza I stroja v popoldanskem času spravili na igrišče. Lahko ob- stoja »visoki« šport, vendar ie ta oblika izrednega pome- saj nedvomno zajema tofcSno število ljudi, ki prese- leča. Marsikdo si prej ni ^'fipal« na kakšno igrišče, ker 'Po je bilo »sram«, zdaj pa je ^ed prijatelji in sovrstniki, enakimi. Na takšen na- pa se podirajo tudi pio- lezemo izza zidov, ka- ^or smo se umaknili. Posta- družabnejši in na de- 'Pvnem mestu sposobnejši. vsem tem pa so največje '^valitele tako sindikalnih športnih iger, kot tudi TRIM Zato smo prepričani, ^ bodo letošnje jubilejne 10. še uspešnejše. TONE VRABL Obiskali smo ŽNK Kladivar gledalci se vračajo Jutri bodo imeli člani ŽNK Kladivar delovno in volilno konferenco, ki bo prva kon- ferenca po šestih letih težav in napornega dela. V teh le- tih so sedajni odborniki dru- štva zamašili veliko vrzel, ki je nastala po izpadu celjske vrste iz druge zvezne" lige. Obiskali smo celjske nogo- metaše na Glaziji. V nedeljo dopoldne so vadili pod vod- stvom novega trenerja Mirka Lazareviča in njegovega po- močnika Iva Baumana. Kar 22 igralcev je bilo v megle- nem vremenu na eno in pol- urnem treningu. Vsi so sode- lovali resno in marljivo. To- rej v tehničnem pogledu je pri celjskem ligašu vse v re- du. Več o problemih, uspehih in načrtih pa nam je povedal vršilec dolžnosti predsednika ŽNK Kladivar, Zlatko Jeriček, ki je skupaj s svojimi sode- lavci posvetil ves prosti čas mladim igralcem. »Po šestih letih stopamo pred naše člane s pozitivno finančno bilanco. To je velik uspeh. Nogometaši niso danes nobenemu prav nič dolžni. Dolga je bila borba za vsak dinar, za vsak dolg, ki se je moral odplačati. Sedaj so ta- ko dani vsi pogoji, da v no- vo tekmovalno sezono stopa- mo brez te obremenitve. Zla- sti po tem, ko smo v pre- teklem letu dosegli lepe šport- ne uspehe, člani so tretji v republiški ligi, mladinci in pio- nirji pa so jesenski prvaki v celjski nogometni regiji. V naših vrstah imamo registri- ranih 34 članov, 34 mladincev in 92 pionirjev. Ti so razde- ljeni v več pionirskih ekip. V teh številkah se odraža us- pešno sodelovanje s šolskimi športnimi društvi. Glazija je ostala odprta za vse športnike ŠŠD in ljubitelje nogometa. Toda istočaso je Glazija po- stala tudi problem. Objekt je dotrajan. Enako naprave na njem. Potrebno bo misliti na novo lokacijo za osrednji no- gometni štadion v mestu ob Savinji. Brez pomožnega ig- rišča ne bomo mogli uresniči- ti naših ciljev. Potrebna bo pomoč Celja.« Mladine je dovolj, kaj pa kadri? »V naše vrste prihaja ved- no več mladih. Toda na to smo pripravljeni. Imamo le- po število članov v naših ko- misijah. Res da nekateri za- radi obilice dela na svojem rednem delovnem mestu ne morejo popolnoma sodelovati, toda dva profesionalna trener- ja s svojimi pomočniki tre- nutno še lahko uspešno de- lujeta. Ta dva trenerja sta Mirko Lazarevič, ki bo vodil skupaj z Baumanom prvo moštvo in trener mladinske- ga in pionirskega moštva Vla- do Glinšek. Toda poleg teh so tu še marljivi sodelavci Huse- in Maslo in Ante Jerkovič v tehnični komisiji ter dolgolet- ni člani upravnega odbora Miloš Zdovc, Franjo Hlačer, Franjo Kočar, Franjo Lubej in drugi. Načrti in želje? »V prvi vrsti je naša nalo- ga, da čimbolje pripravimo vse naše tekmovalne vrste na novo sezono, člani imajo mož- nost za prvo mesto in s tem za sodelovanje v drugi zvezni ligi. Pionirji in mladinci pa bi morali po osvojitvi pod- zveznega naslova presenetiti na republiškem prvenstvu. Pri reševanju vprašanja pripa- danja Glazije želimo, da čim- prej Celje reši tudi to vpra- šanje. Osebno si želim, da bi tudi leto 1974 privabilo na naš štadion čimveč gledalcev in naših nekdanjih prijateljev, ki so n^ več let bodrili in vspodbujali. Ti se sicer vrača- jo in so v preteklem letu v mnogem pripomogli k našem uspehu in reševanju proble- mov, toda dokončno bomo us- peli le, če bo Glazija kot nek- daj na vsaki tekmi do zadnje- ga kotička napolnjena z na- šimi navijači. Takrat bomo lahko rekli, da smo dosegli cilj.« J. KUZMA Novi trener ŽNK Kladivar Mirko Lazarevič na enem prvih treningov v letošnjem letu. Foto: Nenad Gluvič ŠEST TOČK Prvi del hokejskega pr- venstva je končan. Znane so ekipe, ki se bodo bori- le od prvega do četrtega mesta. To so Olimpija, Je- senice, Medveščak in Sla- vlja. V drugi skupini, ta se bori za peto do osmo mesto in s tem za izpa- danje, je vrstni red: Par- tizan 10 točk, Spartak 6, Celje 4 in Crvena zwezda 4 točke. Zadnje kolo je torej pri- neslo veliko spremembo. Najslabša ekipa tekmova- nja Spartak je uspela pre- magati Partizan in s tem osvojiti dve točki. Tudi Celjani so v srečanju pro- ti Slaviji presenetljivo zmagali in osvojili dve točki. Toda uspeh je bil jalov. Zakaj? V zaključ- nih bortìah se šteje samo rezultat ekip, ki tekmuje- jo v skupini. Torej uspe- hi celjskih hokejistov v borbi' proti Partizanu, Spartaku in Crveni zvez- di. Tu pa so Celjani bili prekratki. Premagali so sicer dvakrat Spartak, to- da izgubi И proti Zvezdi in Partizanu. Igra proti Slaviji je bi- la odlična. Zlasti vratarja žager in Audič ter igral- ci Lesjak, Dani Kerkoš, Dobovičnik in Bratec so pokazali izvrstno igro. To igro in zlasti borbenost bo potrebno pokazati v preostalih šestih tekmah. In v teh šestih tekmah je potrebno zmagati vsaj tri- krat. V vseh treh sreča- njih doma v Celju. Samo tako lahko ostanejo Celja- ni prvoligaši. Z igro, ka- tero smo videli v soboto, pa lahko dosežejo točke tudi v gosteh. Zlasti v Su- botici in Beogradu. Mlaj- ši igralci morajo v sreča- njih v gosteh pričakovati fizična obračunavanja, kaj- ti takšen je sedaj hokej. Tudi marsikatera poškod- ba bo prišla Vse to danes spada k hokeju. K sreči je bila poškodba Bratca na zadnji tekmi lažja in bo lahko igral v preosta- lih tekmah. Zato, igralci Celja, v preostalih tekmah je potrebno ponoviti so- botno igro. Mladinci Celja so v nada- ljevanju državnega prvenstva igrrali tokrat v Ljubljani proti Olimpiji. Osvojili so nepriča- kovani točki in zmagali 9:6. Manj uspeha so imeli pionirji, ki so izgubili proti Jesenicam 2:20. Hokejisti Gorenja so v sed- mi tekmi v drugi zvezni ligi igrali na Jesenicah in izgu- bili proti Kran,jski gori 5:11. Pri tem so pokazali lepo igro. Zadetke za Gorenje so dosegli: Spingler 2, Javomik, čepin in Kodrin. V nedeljo Igrajo od- ločilno tekmo za izpad z ING Iz Siska. J. Kuzm» SAHOVSKI MOZAIK NOV USPEH V INTER LIGI Celjski šahisti so v tretjem kolu mednarodne Inter lige dosegli nov uspeh. V srečanju proti kombinirani ekipi Gradca so zmagali preprič- ljivo 5:3. Ce pri tem upoštevamo, da niso v moštvu igrali Draksler, Streiher in Ojstrež, je uspeh celjske vrste še bolj pomemben. Tokrat ni bilo večjih spodrsljajev pri Celjanih. Pešec je zaigral zelo efektno, prav dobro igro pa so pokazali še Jazbec, Pertinač in mladi Agrež. MARJAN ŠPILJAR PRESENETIL Na mladinskem prvenstvu Celja že igrajo finale. Po petih kolih Je presenetljivo v vodstvu Marjan Spiljar Iz Tehnične srednje šole. Vsa srečanja je gladko dobil in s tem presenetil velika favorita Planinca in Agreža. Vrstni red po petih kolih: Špiljar 5, Gajšek 4, Planine in Agrež 3, Novak 2,5 (2), Borštner 2,5, Kos 2, Peternel in Mikac 1,5, Subotlč 1, Plahuta k. Orač 0,5 točke, OJSTREŽ Šahisti Ingrada so imeli tradicionalno prvenstvo kluba. Nastopilo je 14 tekmovalcev. V rednem prvenstvu, kakor tudi v brzopoteznem tekmovanju je osvojil najboljše mesto Ojstrež. Vrstni red: prvenstvo — Ojstrež 12, Studnička 11,5, Streiher 9,5 in Brinovec 8,5. Brzopotez- no prvenstvo — Ojstrež 13, Brinovec 12, Streiher in Gazvoda 11,5 to- čke. ZMAGA ŽALCA v prvem kolu področnega Šahovskega moštvenega prvenstva so se v Celju pomerili šahisti 2alca in mladinci Celja. Dvoboj je bil precej izenačen, zmagala pa je ekipa Žalca 2,5:1,5. Po.samezni rezultati so bili: Planine — Razinger 1:0, Agrež — Davidovič 0:1, špiljar —Brez- nikar remi, in KoStomaj — Grobelnik 0:1. V ligi nastopajo še šahi.sti Semiietra, Šentjurja, Velenja, Prebolda, Cinkarne in Nazarja. Zmago, valeč bo imel pravico nastopa v drugi republiški ligi. Zbral: J. KtiZM.\ BOŽO HORVAT Tehnični vod.la celjskih dvigalcev uteži Božo Horvat, ki po odhodu Jožeta Urankar- ja k Olimpiji skrbi za celjske dvigalce, nam je že pred pr- vim kolom II. zvezne lige po- vedal, da imajo velike težave pri sestavi moštva. Premalo Je resnih tekmovalcev za na- stop v sedmih kategorijah. Njegove pesimistične napovedi so se uresničile. V Domžale celjski tekmovalci niso odpo- tovali. Zato upamo, da se bo- do uresničile ostale itapove- di: »Dviganje uteži l>o dobilo »staro« mesto v našem mestu šele po povratku Jožeta Uran- karja. Samo Jože bo lahko ob povratku, kot trener, vzgo- jil nove dvigalce, mlade in željne borbe.« J. K. URBANČIČ IN AD KLADIVAR Tudi letos je Združenje športnih novinarjev Slo- venije razpisalo natečaj, kdo je bil v lanskem letu najtvoljši športnik, šport- nica itd. v Sloveniji. Po pričakovanju je med špor- tnicami bila izbrana Nata- ša Urbančič, medtem ko je najboljši celjski šport- nik Peter Svet bil med športniki drugi za košar- karjem in državnim repre- zentantom Vinkom Jelov- cem (Olimpija). Za naj- boljšega organizatorja ne- ke prireditve je bilo iz- brano Atletsko društvo Kladivar za uspešno izve- deno tekmovanje »APE 73« v Celju. Obema iskre- ne čestitke. tv TTKS CELJE: V POLNEM ZAMAHU Viki Dom, zaposlen pri občinski zvezi za teJesno kulturo Celje, je povedal- »Z zadnjimi pospešeni- mi akcijami bi radi dose- gli, da bi čimprej prišlo do skupščine Temeljno te- lesnokultume skupnosti Celje, kjer naj bi potrdili programe, ki jih zdaj v najrazličnejših akcijah pri- pravljamo. V Tncs delu- jejo štiri stalne in nekaj občasnih komisij. Stalne komisije so: za programe (v njej so Jože Lubej, Ka- rel Jug, Nace Krumpak, Mitja Pipan in Tine Ve- ber), za objekte (Tone Goršič, Viki Dom in Tone Žagar), za kadre (Sonja Ocvirk, Mirko Kolnik in Stanislav dr. Stanojevič) in za priznanja (Marjan Nunčič, Vinko Jovan, Ro- man Lešek in Bran? Sta- mejčič), občasne pa so komisija za interno kon- trolo za sestavo poslovni- ka in pravilnika (Aleš Vrečko, Jože Taivčar in Krist'na Ažman).« V torek je bila tako seia Izvršnega odbora TTKS Celje (predsednik Franc Ramskugler), kjer so raz- pravljali o programu ObZTK in ostalih organi- zacij, obra.vnavali poslov- nik IO TTKS in program komisije za objekte. Raz- prave po osnovnih organi- zacijah in vodstvih naj bi bile v naslednjih dneh končane, tako da bi lahko pristopili k dokončni izde- lavi materialov, ki bi slu- žili za skupščino TTKS in za kasneiše (po možnosti čimorejšnie) izvajanje v praksi. O tem bomo še poročali. V PODALJŠKU Košarkarji Kovinotehne so v Bosanski Gradiški osvojüi pomemtwii točki proti zadnje- utvrščeni ekipi Borca iz Ba- nja Luke v podaljšku z 98:97 (87:87, 41:42). Tekma je bila vseskoai izredno borbena, re- zultat pa do konca tesen, zdaj v korist ene, zdaj druge eki- pe. Domačini so sicer pove- dli s 6:0, a so Celjani že v 6. minuti vodili s 15:11, do polčasa pa so si domaćini uspeli priboriti točko predno- sti. V začetku drugega pol- časa so se najprej znašli Ce- ljani in povedli s petimi koši razlike, a domačini so stalno držali kontakt z go- sti. Dve minuti pred koncem ¡K> pKWedli s tremi koši razli- ke in vse je že kazalo, da bodo osvojili svoji prvi točki v prvenstvu, toda odlični Je- rič je samo dve sekundi pred koncem izsilil ix)daljšek. V podaljšku pa so bili Celja- ni mongo bolj zbrani, 54 se- kund pred koncem so si pri- borili pet košev prednosti, ka- tere domačini kljub dvem na- pakam Celjanov niiso več uspeli nadoknaditi. I»ri Ko- vinotehni so bili tokrat naj- boljši Jerič, Zmago in Miloš Sagadin, pa tudi vsi ostaM so se borili in ркзкагаИ izred- no voljo do zmage, koše za Celjane pa so dali: Zmago Sagadin 28, Miloš Sagadin 25, Jerič 25, Tone Sagadin 14, Ramšak 4 in Jug 2. Ocene trenerja prof. čepi- na: Jerič 5, Zmago Sagadin 3, Miloš Sagadin L In š eocena trenerja prof. čepina za ponovljeno tekmo z Istragradževnim: Tone Sa- gadin 5, Miloš Sagadin 3, Jerič 1. JANEZ CEPIN 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 4 — 31. januar 1974 Skoraj ni dneva v zad- njih dneh, da delavci UJV ne bi dobili prijave o vlo- mih in krajah, tako da lah- ko povsem upravičeno za- pišemo, da je zdaj zlata doba dolgoprstnežev. Na delu je prav gotovo dobro izvežbana skupina (ali več), ki vlamlja podnevi in to še na javnih mestih ali pa ponoči, zlasti v tem- nejših ulicah demontirajo kolesa z avtomobilov in vlamljajo ter odnašajo dragocene predmete. Kjer pa ne najdejo kaj drago- cenega, od besa vse raz- mečejo. Na upravi javne varnosti smo izvedeli, da so skupini že na sledu in tako lahko kmalu priča- kujemo vesele novice o prijetju tolpe. Pozivajo pa tudi občane, da jim pri hitrejšem odkrivanju ta- tov pomagajo, poleg tega pa da ne puščajo odprtih stanovanj in v njih na vi- dnih mestih raznih drago- cenosti. Tudi avtomobile, če nimate garaže, je bolje postaviti pod luč, kot pa kam v kakšen skrit in te- men kot. Na tiskovni konferenci je Matko Kosi seznanil novinarje z uspelo akcijo delavcev UJV in miličniki v Velenju, ki jim je konč- no uspelo odkriti skupino ljudi, ki je tri leta vlam- Ijala in kradla na območ- ju velenjske občine. To so: Anton Tempran (29) iz Lo- patnika občina Žalec, Ivan Dobnik (25) iz Skorna (oba sta v priporu), Jože Fideršek (28) iz Velenja in Stane Maršnjak (28) iz Hrastovca. Osumljeni so, da so v treh letih zagre- šili kar petnajst težjih vlo- mov in si na ta način pri- svojili za 120 tisoč dinar- jev sredstev. Predvsem sta bila agil- na prva dva, ki sta tudi v priporu, medtem ko sta zadnja dva več ali manj samo asistirala. Začelo se je v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, kjer sta pred leti bila Tempran in Dobnik zaposlena. Tako sta odnesla osem televizor- jev, mnogo drobnih gospo- dinjskih aparatov, elektro- motorje in podobno. Vse, razen šestih televizorjev, so našli v hišni preiskavi in zdaj vračajo. Vlomila sta oziroma so tudi v skla- dišče Vegrada in ERE ter poleg raznih strojev oiàne- sli tudi več vreč pšenice. Da ne bi imeli sitnosti s televizor.]! so si izposlo- vali v trgovini lažno potr- dilo o nakupu, tako da bi bilo vse v redu. Ptički so se končno ujeli, upajmo, da se bodo tudi tisti, ki zda.i strašijo po Celju in okolici. tv CELJE Poročili so se štirje pari. LAŠKO BOŽIDAR VENGUŠT, kjučavničar, Hrastnik in JANJA MIŠMAŠ, trg. po- močnica, Belovo ter KARL MAČEK, rudar, Lipm dol in ANGELA KUNŠEK, de- lavka, Marijina vas. SLOVENSKE KONJICE FRANC SKOFLEK, 35, Dobrava in MARIJA BRD- NIK, 44, Zeče ter ANTON PACNIK, 25 in LJUDMILA KOPRIVNIK, 20, oba iz Resnika. ŠMARJE PRI JELŠAH LADISLAV CAKŠ, Pijov- ci in JOŽEFA MARS, Dol pri Šmarju. CELJE CECILIJA BLA2IC, 45, Košnica ;JOŽEF AUZNER, 83, Zepina; LUKA KLJU- ČAR, 84, Pečovnik; TO- MAŽ PLOHL, 87, Tmovlje; MATEVŽ VODOVNIK, 67, Lahovna; JANEZ VIDEČ, 62, Šentjanž; ERNEST ESIH, 63, Novo Celje; FRANC KAJBA, 73, Store; DARINKA STOJSAVLJE- VIC, 51, Rog. Slatina; MARIJA LAMUT, 73, La- ška gora; ELZA BIANCHI, 73, Celje; JOŽEF JAZBIN- SEK, 68, Celje; IVAN KRISTANČIČ, 82, Dr^i- nja vas; MARIJA MAYER, 82, Celje; TEREZIJA GRO- BELNIK, 66, Ljubija; JO- ŽICA ROSENŠTAJN, 35, Rečica ob Savmji; MARI- JA JEREB, 84, Celje, JA- KOB KRANČAN, 74, Nova Dobrava; MARIJA KAJT- NA, 73, Trnovo. GORNJI GRAD JOŽEF BASTELJ, 71, kmet, Bočna. LAŠKO AMALIJA JANČIČ, 54, gospodinja. Mišji dol. CELJE 32 dečkov in 29 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 4 deklice UNION: do 3. 2. ameriško-itali- janski barvni film »Cosa nostra«; od 4. 2. dalje francoski barvni film »Zaklad na vrhu nebo- tičnika«. METROPOL: do 4. 2. francoski barv- ni film »Morilec trka ob zori«; od 5. 2. dalje fran- coski barvni film »Pri- je morala umreti«. DOM: do 3. 2. italijansko-nem- ški barvni film »Trije super možje v Tokiu«; od 1. do 4. 2. ob 16. uri ameriški barvni film »V deželi palčkov«; od 5. 2. dalje ob -16. uri ameri- ški barvni film »Tekum- ze«, ob 18. in 20. uri pa itaUjansld barvni film »Skrivnostni vikend«. PO LEVI STRANI VKNCESLAV «JSTERSIíK, 23, 1г JagoC, je na Halarjevem klancu pripeljal v desni ovinek prehitro, zalo ga je zane.slo na levo stran cestišča, iijer je zadel v nasproti vozeć avtobus. Pri trčenju teiesnili pošliodb ni bilo, na avtomobilih pa je šiiode za il.UOO dinarjev. NEPAZLJIVOST V KRIŽIŠČU VLADO ROJ, 22, iz Velenja, se je ustavil z osebnim avto- mobilom na Kersnikovi cesti v Velenju pred križiščem s Kidri- čevo ulico. Po tej je pripeljala voznica osebnega avtomobila IVANA PLNGARTNIK, 25, iz Velenja, ki je zajieljala v križi- šče prehitro, zavijala v nepravilnem loku in tako trčila v Rojev ivtomobil. Povzročila je škode za 5.000 dinarjev. POŠKODOVAN SOPOTNIK ALBIN LEB AN, 47, iz Vojnika, je v Kapli vasi prehiteval osebni avto, pri tem pa ga je zaradi preliitre vožnje pričelo za- našati. Zapeljal je v desno, se prevrnil preko strehe in obstal v jarku. Pri nesreči se je hudo poškodoval — ima pretres mož- ganov in ïlomljeno hrbtenico — sopotnik EDI JAGER, 30, iz Jarmovca prt Dramljah. Na avtomobilu je škode za 15.000 di- narjev. TRIJE RANJENI ZORKO MEJAC, 24, iz Čateža, je pripeljal na glavno cesto v Prihovi s tovornjakom in se ustavil. Iz >meri Mozirja pa je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom GORAN HORVAT, 19, Iz Nazarij, ki se je zaletel v stoječ tovornjak. Pri nesreči so se težje poškodovali voznik HORVAT ter njegova sopotnika ALOJZ HANZEKOVIČ in ALOJZ HOFBAUER, oba iz Nazarij. Škode je za 15.000 dinarjev. NA MOSTU GA JE ZADEL ANTON GOLOB, 28, iz Škofje vasi. je na mostu v Škofji vasi prečkal cesto v trenutku, ko je iz Vojnika pripeljal z osebnim avtomobilom MILOŠ J.AGER, 26, ix Ljubljane. Voznik je name- raval pešca obvozitl, le-ta pa je nenadoma stopil korak nazaj, tako da ga je zadelo zadnje levo kolo, pri čemer si je Anton Go- lob zlomil nogo v gležnju. TRAKTOR JE DRSEL LEOPOLD STRGARSEK, 73, iz Dobovca je ustavil traktor z neregistrirano prikolico pri zidanici v Zagradu pri Radečah. Ne- nadoma pa je začel traktor drseti po hribu navzdol. Po petih metrih se je prevrnil ter drsel po desnem boku. Pri nesreči so se poškodovali voznik ter oba sopotnika, škode pa je za 7.000 dinarjev. NEPRAVILNO PREHITEVANJE MILENA VONCINA. 36, iz Idrije, je pri Štrosmajerjevem do- mu v Rogaški Slatini zavijala v levo in to pravilno nakazala s smerokazom. Za njo je pripeljal mopedist ALOJZ SKORC, 23, iz Kamene pri Rog Slatini, ki je hotel prehiteti osebni avto. Ko pa je opazil smerokaz. Je skušal Vončinovo obvozitl po des- ni strani. Pri tem pa se je zaletel v zadnji desni del osebnega avtomobila in povzročil škode za 8.000 dinarjev. gj 4 — 31. januar 1974 NOVI TEDNIK — strar* 23 Zgodilo se je tìqbosumna na sina Nedavno tega je sodišče v Allgäu (Zahodna Nem- čija) obsodilo Marijo Te- rezijo Reichart na osem let zapora. V zaporu je Marija rodila sinčka, ki Pesnik in dramatik Mi- chel-Jean Sedarne je pisal v verzih Лп prozi, a je sam priznaval, da piše slabo. Nekoč je sedel v Akade- miji, med nastopnim go- vorom novega kolege. Ko je ta končal, je prišel Se- daine k njemu, ga objel in vzkliknil: »Sijajno! Že dvajset let pišem neumno- sti, kaj tako bedastega јм še nisem napisal.« "bo nekoč moral zvedeti, da je njegova ш^ата umo- rila njegovega bratca. Marija Terezija Reichart je pri svojih 28 letih prišla k zdravniku. V rokah je nosila zavitega dečka in ga položila na mizo rekoč, da se je igral z žebljem po vtičnici. Toda zdravnik je hitro ugotovil, da fan- tič ni umrl zaradi električ- nega udarca, ker je bil ves pomodrel, poln hudih udarcev. Po obdukciji so ugotovili, da je fantič umrl zaradi izliva krvi v mož- gane. Policija je pritiskala na mater, ki je naposled pri- znala, da je malega Jiirge- na pogosto pretepala. Mož, ki je službeno bil pogo- sto z doma, seveda ni opa- zil, da njegov ljubljenec tako hudo trpi. Včasih de- ček tudi po tedne ni smel iz hiše, ker se je mati ba- la, da bodo sosedje videli posledice njenih bunk. Na- zadnje pa se je primerilo, da je bil Jürgen, tako je sarkastično na sodišču me- nil zdravnik, rešen svojih muk, ker je umrl. Zakaj se je to pripetilo? Marija Terezija Reichart je bila na malega sinka ljubosumna. Ker je imel mož svojega sina močno rad ker ga je razvajal, se je Marija čutila zapostav- ljeno, odrinjeno. Moralo je biti precej narobe z njeno notranjostjo da se je lju- bosumno maščevala bitju, ki je bilo sad njune lju- bezni. Toliko bolj nepojmljiv je njen zločin, ker Jürgen ni bil edini otrok. Marija je že četrtič mati. Najmlaj- ši je neprostovoljni jetnik zaradi smrti svojega brata. Marija Terezija Rechart in njena žrtev — sinček Jürgen VROČE ŠALE Škoda, da na dekliški trgovski šoli ni trgovine z dekleti. Samo mošk0mu* je mogoče, da stegne vseh pet od sebe. — Zakaj si tako razpraskan. Si padel v trnov grm? — Kje pa. Boril sem se za čast nekega dekleta, pa jo je hotela na vsak način ob- držati zase. Ta dva sta kot nalašč drug za drugega. On je iz najstarejše družine, ona iz najsta- rejše obrti... Psihiater pacientu: Seveda ste povsem normalni, vendar me le zanima, od kdaj vas Brigitte Bardot vara? Kaj je vljudnost v zakonu? Vljudnost je, če zjutraj žena reče svoje- mu možu: me še potrebuješ, ljubi, preden se oblečem. Ljubezen po svetu ce moz ne more, soseda pomore Asandi, pleme v Centralni Afriki, so glede zvestobe na- tančni. . Žensko, ki se i23ieve- ri možu, privežejo za pran- ker, kjer je izpostavljenja sramočenju vse vasi in ko jo potem izženejo, pa ji ne pre- ostane drugega, kot da se kje v večjem mestu preda prostituciji. Asandi, zlasti bo- gatejši, imajo več žensk. Bolj kot je kdo bogat, neveste je treba plačati, večji harm ima. Ker pa so bogati navadno starejši moški in starci, so n\lada dekleta, ki gredo z njimi zamož, navadno hude reve. Starci ne morejo, mla- de ženske pa ne smejo tve- gati nezvestobe. Možje, ki imajo veliko čredo koz, si lahko privoščijo marsikaj, ženske kupujejo samo zato, ker kdor ima več žen, več velja. To je stara navada, ki je kriva, da se pleme ne mo- re prav razširiti, ženske v ta- kih družinah venejo brez po- tomstva, kajti ko stari trinog umre, so vseeno navadno že prestare in neprivlačne za ljubezen. Pa vendar te mlade žene ne živijo kot nune. Izkušnje so jih naučile solidarnosti. Vsa- ka Asandi-ženska bo poma- gala rojakinji v nuji, če se le-tej zahoče ljubezni. Njih spretne roke znajo iz raznih predmetov, od lesa do slad- kega korenja, izdelati na moč učinkovite nadomestke. Zato je pogosteje primer, da lju- bezenski šimii iz koč niso od njega in nje, marveč cd nje in nje. Tudi ti dve sestri sta ženi starega vaškega tirana, ki je samo njun lastnik, ne pa tudi resnični mož. Toda dekleti nista čisto brezpomočni... NOVI TEDNIK — Glasilo občmskib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 5, puštm predal 161; Naročnina m oglasi: Frg V kongresa 10 — Glavm m odgovorni urednik Jože Voltano Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčmk, Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljublja*\ï — Rokopisov ne vračamo — Cena E>osa-, mezne številke 2 dm — Celoletna naročnma 75 din, polletna 37 din. Tekoči raCun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljublana — Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.