Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IH

Ček. račun: Ljub' Ijana št. 10.650 in 10.349 za inseraie; Sarajevo šiv, 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni urwdni.štvn: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050

Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
t' p r a v a : Kopitarjeva 6, telefon 2992
Pravi in zdravi nauk
Sredi sodobnega kaosa idej in stremljenj se Jasno obrisujeta v politiki evropskih narodov dva nazora o značaju in svrhi človeškega občestva: boljševizem in fašizem. Posebno aktualen postaja zadnje čase fašizem, ki si je nadel ime »konservativne revolucije« in ima deloma kot reakcija na boljševizem, deloma kot vzpostavitelj mnogih starih vrednot moralnega in socialnega reda veliko privlačno silo tudi na mladino. Dočim se italijanski fašizem udej-stvuje bolj praktično, izpoveduje nemški fašizem celo teorijo, izoblikujoč se v pravi sistem, kakor je to pač navada pri Nemcih.
Kakor mora objektivni mislec obema sistemoma tako v praksi kakor v teoriji priznati gotove vrednote, tako mora zaznamovati na njih negativne črte, pred katerimi je treba družbo obvarovati, da ne bi oba sistema privedla do političnega kaosa in barbarstva, namesto da služita po svojih pozitivnih straneh za potrebno regeneracijo človeškega občestva. Obema sistemoma, boljševiškemu in fašističnemu, je skupno to, da se odvračata od individua in indivi-dualizma k občestvu ali kolektivu, kakor se temu danes pravi. Čisto pravilno opozarjata na veliko vrednost kolektiva, na nujno vitalno utemeljenost posameznika v občestvu, na ogromni pomen stremljenj in potreb družbe, ki izvirajo iz nadosebnih, nadrazumskih zakonov življenja. Oba pu pri tem hudo podcenjujeta in deloma naravnost tajita nič manjšo vrednost in pomen osebe, njene iniciative in ustvarjajočih moči, njenih primarnih, od kolektiva neodvisnih pravic in moralnega dostojanstva. Prav v tej točki se nam pokaže, neminljiva vrednost krščanstva, ki, upoštevajoč blagor in napredek občestva, ki mora biti merilo delovanja posameznika, vedno opozarja na fundamentalne pravice individua, kojega zmožnosti in stremljenja dajo pogon življenju občestva, ki bi brez osebne iniciative in samo-tvornosti postalo kmalu enoličen mehanizem, v katerem bi polagoma izumrlo vsako življenje
Priznati je treba, da je po neki čudni antinomiji privedel do teh protiosebniških naukov o človeški družbi baš liberalizem, in sicer ne samo po reakciji, ki ga je povzročila pogubna nebrzdanost praktičnega udejstvovanja liberalnih teorij v gospodarskem in socialnem življenju družbe, v kateri so posamezniki po medsebojni divji konkurenci uveljavljali svoje interese brez vsakega ozira na splošni blagor, sklicujoč se pri tem na »večne pravice individua«. Tudi zgolj teoretično se lahko najde opravičba sodobnega kc.iektivističnega nazora v nauku o državi, kakor so ga formulirali enciklopedisti in prosvetar-stvo 18. stoletja. In kakor je katoliško modroslovje in družboslovje že tedaj odločno nastopilo proti liberalnemu nauku o »vsegamogočnosti« in »edino-vrednostk države, tako tudi danes katoliška filozofija in politika nasproti zablodi skrajnega kolektivizma poudarja pravilni nauk o naravi in smotru države, oziroma občestva.
Med tozadevnimi dokumenti se odlikuje po svoji jasnosti in preciznih definicijah med drugimi prav posebno pastirska okrožnica nadškofa gnjezdn-sko-poznanjskega, kardinala H 1 o n d a , ki je te dni v njej ostro opredelil pravice državnega občestva na eni in pravice posameznika na drugi strani. Država, oziroma državna oblast je kot postulat narave od Boga, nikakor pa ni Bog — pravi z monu-mentalno besedo kardinal. Država ni niti izvor prava niti ustvarja moralni zakon, ampak je narobe, prav tako kakor posameznik, družina ali narod, moralnemu zakonu in naravnemu pravu podvržena. Čeprav je njena avtoriteta suverenska, pa nikakor ni vsegamogočna niti se ne razteza na vsa področja življenja ter ima svoje meje. Te meje so državi začrtane po naravnem pravu, po pravu posameznika in družine, po pravu drugih narodov in po pravu cerkve, to je, po neprekršljivih pravicah posameznikov in občestev, ki državo tvorijo ali se v njenih mejah udejstvujejo. Če se država oddaljuje od svojega smotra, ki ima po formuli sv. Tomaža popravljati nered in napake, izpolnjevati vrzeli in pospeševati splošni blagor, potem izgubi svojo avtoriteto in smisel svojega obstoja. »Nedopustno je, vladati proti interesom celote, nedopustno je, če samovoljni cilji in hotf posameznikov in strank ter strančic veljajo več kot blagor naroda, nedopustno je, če kdo istoveti koristi države z lastno koristjo ali s koristjo gotove skupine državljanov,« pravi kardinal.
Država, tako poudarja nadalje okrožnica poljskega hierarha, nikakor ni prvinska institucija. Pred njo so po stvarnem redu posameznik, družina, narod, Cerkev. »Država ni sama sebi namen niti ni končni namen za človeka, ampak narobe, blagor posameznih individuov je smoter in naloga države, to se pravi, država je zaradi državljanov, nikakor pa ne državljani zaradi države.« Duhovni viri stvari-teljske moči individua kakor tudi intimno življenje družine, pravica poštenega prepričanja in vesti ter duhovnega tvorstva posameznikov, eksistenčno pravo in pravo razvoja posameznih stanov po normah moralnega zakona, vse to so stvari in pravice, ki so nedotakljive in katerih država ne sme samovoljno izven vsake moralne norme kršiti, ampak mora v svoj blagor te pravice celo skrbno gojiti in pospeševati, da ne zamre življenje, ki je plodovito samo v svobodi moralno jakih individuov — tako kardinal. Okrožnica se potem bavi obširno z odnošajem med državo in Cerkvijo, ki je od države neodvisna, sama v sebi popolna družba, istotako s svojimi neodjem-ljivimi pravicami, in zaključuje z mislijo, da je oblast države omejena tudi po mednarodnih odno-šajih in pogodbah ter po oziru na blagor vsega člo-večanstva.
Zopet je s tem v enostavnih, n globokih besedah izpričan pravi in zdravi nauk o Človeškem občestvu. Spominjamo se na izrek nekega nekaloliškega sodobnega misleca, ki pravi: -Če ne morem verjeli v dogme katoliške Cerkve, pa ne morem odreči j znanja njenemu načelu občestvenega življenja, r.
Tik pred sporazumom
Italijanski „sacro e$oismo" v Lausanni - MacDonald za takojšen sporazum
Lausanne, 6. julija, ž. Izjava italijanskega ministra o ciljih konference v Lausanni je zelo izne-nadila in vznemirila britanske uradne kroge. Italija se je najpreje iz jasnih razlogov zavzemala za Nemčijo le tako dolgo, dokler ni imela ničesar za izgubiti. Takoj pa, ko se je od nje zahtevalo gotove žrtve in riziko, je brezobzirno odbila vse one koncesije, ki so jih hotele sprejeti druge države upnice, katerih žrtve bi bile mnogo večje. »Manchester Guardian« zatrjuje, da je Italija preračunano izvršila ta prepad v trenutku, ko je Nemčija v resnici odstopila od svojo tezo, da ne more nič več plačevati reparacij in sprejela predloge držav upnic. Italija je razbila fronto, ki jo je napravilo 5 držav upnic in s tem na eni strani podžgala ekstremno nacionalno strujo v Nemčiji, da obsodi stališče sedanjega državnega kanclerja von Papena. Grandi je odklonil nadaljno sodelovanje z državami upnicami in izjavil, da ne bo podpisal sporazuma med dsža-vami upnicami in Nemčijo, če se takoj ne zmanjšajo vojni dolgovi, ki jih zahteva Velika Britunija od Italije v sorazmerju s črtanjem nemških reparacij, oziroma da se ti dolgovi popolnoma likvidirajo. S tem svojim nustopom je Italija hotela doseči, da Velika Britanija anulira dolgove, ki jih zahteva od svojih bivših evropskih dolžnikov. To italijansko postopanje v lausannskih političnih krogih odkrito obsojajo in naglašajo, da je Italija razbila celotno fronto držav upnic. Kar se tiče stališča Velike Britanije v tej zadeTi, piše agencija Reuter, da italijanski pritisk ne bo mogel imeti nobenega vpliva, ker zaenkrat Velika Britanija ne more napraviti Italiji nikakršnih koncesij v pogledu plačila vojnih dolgov Italije, kaj šele, da bi jih popolnoma anulirala. Če bi Velika Britanija to napravila, bi se odrekla velikemu dolgu, ki znaša 200 milijonov funtov. Take velike žrtve pa Velika Britanija ne more prenesti. Koncesijo v tem vprašanju bi dala lahko Velika Britanija šele naknadno, ko bo Amerika spremenila svoje stališče, v pogledu revizije vojnih dolgov, ki jih zahteva tako od Velike Britanije kakor tudi od drugih evropskih držav.
Italija se je skesala
Rini, 6. julija tg. >Giornale d' Italiac prinaša informacijo iz Lausanne, da bo repara-cijsiki odgovor, kj ga pripravljajo j ur isti in bo imel ime »loza-nska pogodba«, štiri poglavij. V zadnjem poglavju bo slovesna iizjava vseh držav, ki bodo podpisale pogodbo. Države se v tej izjavi obvezujejo, da ne bodo začenjale ničesar, kar bi utegnilo motiti in ovirati
gospodarsko obnovo Evrope, radi česar nameravajo ustvariti trajne stike med udeleženimi državami. Obenem pa se bo neodvisno od te pogodbe sestavila listina, ki bo opisala finančne odnošaje evropskih upniških držav med seboj in tako ugotovila medsebojne pravice in zahteve. Bodoča »lausannska pogodba« nc bo stopila v veljavo, dokler je ne bodo ratificirali vsi parlamenti. S tem bi evropske države dokazale Ameriki dobro voljo, odgovornost za nadaljni razvoj [*> bi morala potom nositi Amerika. »Tribuna« piše, da se je včeraj zopet obnovila enotna fronta zavezniških upnic. Kot prvi znak z« to se lahko med drugim smatra tudi ta, da imenovani list, ki še včeraj zvečer ni ravno odklanjal nemških političnih zahtev, danes močno dvomi, ali so si Nemci izbrali pravi trenutek za to. V italijanski zunanji politiki velja preizkušena maksuna, da igra čas dobro vlogo. Ko bo enkrat Nemčija dosegla raizvel javi jen jc svojih političnih dolgov, bo lo vsekakor že prvovrsten uspeh, na kakršnega še pred kratkim ni bilo mogoče misliti .
Anglija proti Italiji
Lausanne, 6. julija, tg. Angleži hočejo, če le mogoče še danes doseči načelni sporazum, ker se hoče MacDonald že v četrtek vrniti v London, najpozneje pa v petek popoldne, tedaj
pa samo še z letalom. Za jutri jc ž.e rezervirana za plenarno sejo slavnostna dvorana v hotelu Beaurivage. Dopoldne se je MacDonnld razgovnrjal s llerriotom in drugimi državniki. Med tem pa sc juristi in strokovnjaki vseh delegacij pridno prizadevajo, dn najdejo formulacijo dobrohotnih izjav, da bodo pripravljeni, če pride do sporazuma.
Lausanne, (i. julija AA. G. MacDonald je imel konference z italijanskim delegatom Pirellijem in Bencduccijem. Po konferenci z italijanskima Ue-legatima sta imela sir John Simon in predsednik angleške vlade sestanek z ameriškima delegatoma gg. Gibsonom in Davvesoin.
Lausanne, (5. juliju. AA. V odgovoru na znano izjavo italijanskega zunanjega ministra Grandija o popolni ukinitvi reparacijskih plačil kategorično izjavljajo v tukajšnjih angleških krogih, da bo Velika Britanija ostala zvesta načelom Balfourjeve note, v kateri jo britanska vlada svoječasno izjavila, da se ji izplačajo vojni dolgovi samo v tisti višini, v kateri ameriška vlada zahteva od nje povračilo svojih posojil. Pod temi pogoji, trdijo v lausannskih angleških krogih, angleška vlada ne ho pristala navzlic zahtevam italijanske delegacije na to, da so odreče svojim terjatvam pri evropskih državah, in sicer vse dotlej, dokler USA s svoje strani ne pristane , da sc odreče terjatev nasproti Veliki Britaniji.
Zadnja minuta: da aH ne?
Lausanne, 6. jul. tg. Lausannska konferenca se bliža odločitvi. Oh 4 popoldne je bila pod predsedstvom MacDonalda seja pisarne, to je seja finančne komisije, ob 5 popoldne pa sta prišla von Papen in Herriot, ki sta morala nekoliko počakati na konec pisarniške seje. Potem je MacDonald povabil k sebi nemškega in francoskega državnika. Ob H zvečer je prvi zapustil MacDonahlovo sobo Herriot, ki je odšel k liltn popolnoma molčeč, kmalu potem pa von Papcn, ki je tudi molče, odšel po stopnicah. Niti prvi niti drugi nista dala skoraj nobenih izjav. Po večerji se bo konferenca nadaljevala.
Kljub prizadevanju MacDonalda, ki hoče posredovati s svojo zgovornostjo, so ostali Francozi neizprosno pri svojih zahtevah. Tako pravijo Nemci. Francozi pa pravijo: Četudi smo kolikor mogoče šli Nemcem nasproti, so ostali Nemci pri svojih nemogočih političnih pogojih. Francoska delegacija si predstavlja svojo popustljivost tako, da bi prvotne rc-
paracijske zahteve :tl miljnrd znižala nn 10 miljard. Tako popustljivost smatrajo na francoski strani za ogromno, o političnih pogojih pa sploh nočejo vedeti ničesar. V Lausanneu navzoči francoski socialistični poslanci izjavljajo, da ima Herriot za seboj vso Francijo s socialisti vred. če bi tudi v Lausanneu vse odklonil, kar diši po političnih pogojih, ker gre v Lausanneu samo za reparacijsko vprašanje, ki je že samo dosti zamotano, še bolj pu komplicirano zaradi vprašanja medzavezniških in ameriških dolgov. Za številčno vprašanje nemškega prispevka po francoskih virih v prvi vrsti sploh ne gre v resnem in trdem boju, ki *e ho nocoj še nadaljeval. Nasprotno pu izjavljajo v nemških krogih, da je ostal roditelj francoske delegacijo v vseh točkah enako nepopustljiv.
Jutri zvečer bi se imela po MacDonaldovi želji ( končati konferenca. Zopet se pojavlja vprašanje, ali i je sedaj to res zadnja kriza pred končno odločitvijo.
Anglija napovedala Irski bojkot
London, 6. julija. AA. Besedilo novega zakona o uvedbi posebnih carin na uvoz blaga iz Irske je, danes objavljeno. Te carine se bodo pobirale vrhu vseh drugih carin, ki morda že obstoje na irsko blago.
Dublin, 6. julija, ž. Predsednik vlade de Va-lera je izjavil v parlamentu, da se njegova vlada po-
gaja z Ameriko, Nemčijo in Francijo za slučaj, če bi Anglija onemogočila izvoz irskih agrarnih pridelkov. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da bo kljub visokim angleškim carinam na irske agrarne proizvode konferenci v Ottavvi uspelo, da pride do omejitve in likvidacije tega spora, ker računajo na posvetovanje poedinih dominijonov.
Avstrija ima prednost
Pogoji za posojilo niso tako trdi
Lausanne, 6. julija. Pogajanja za podelitev 300-milijonskega posojila Avstriji so v glavnem zaključena, le v nekaterih podrobnostih še ni bil dosežen končni sporazum. Spričo izrednega pomanjkanja denarja in spričo tolikih prošenj za posojilo, ki eo jih že davno poslale v Ženevo druge države in ki so že med zaprašenimi akti Zveze narodov, je Avstrija s svojim uspehom precej zadovoljna. Obveznosti, ki jih je morala Avstrija prevzeti, niso sicer prijetne, vendar ne tako hude, da bi prehudo kršile suverenost avstrijske republike. Doslej še ni bila n pr. vključena v zapisnik poslednja izjava, s katero naj bi so Avstrija, kakor v letu 1922, t. j. pri prvem posojilu, obvezala, da bo branila svojo neodvisnost in sc torej no bo priključila Nemčiji. Pogajanja glede te. točke še niso zaključena, vendar se zdi, da ne bo Francija vztrajala pri zahtevi, da so tudi zdaj vpiše v zapisnik podobna, klavzula, in sicer tudi radi tega ne, ker bi Nemčija v tem primeru ne sodelovala pri posojilu.
Neprijetna je brezdvomno obveznost, ki so jo garanti posojila naložili Avstriji, dn mora namreč svoje finance postaviti pod nadzorstvo dveh posebnih odposlancev Zveze narodov, od katerih bo eden nadziral državne finance, dragi Nnrodno banko. To je pač pokora, ki jo bodo za Avstrijo morale sprejeti tudi druge države za nesmotreno gospodarstvo, ako bodo hotele priti do denarja. Po teh nadzornikih se bo n. pr. Avstriji moralo izposlo-vati posebno dovoljenje za vsako dolgoročno obveznost na račun železnice in pošte, ki bi obtežila državni proračun. Posojilo bo dolgoročno in sicer za dobo 20 let. Ves ta čas bo Zveza narodov lahko
ških delegatov razširili glas, da je Francija podaljšala rok, ki je bil prvotno postavljen na 5 let, na 20 let samo zato, da bi Avstrijo obdržala v finančni in politični odvisnosti, tako, da bi se ta ne mogla priključiti Nemčiji. Avstrijski delegati so to vest takoj zanikali, češ, da je Avstrija sama prosila za podaljšanje roka, da bi svoje gospodarstvo bolj razbremenila in da bi ne bilo treba tako hitro amortizirati posojila.
Do sedaj so obljubile jamstvo za novo posojilo Anglija za 100 milijonov šilingov, Francija za 100 milijonov, Italija za 30, Švica za 12, Holandska za 3, Belgija za 5, med tem, ko se Nemčija še ni odločila, pač pa namerava prispevati s 7 milijoni. Danska, Švedska in Španija še niso določile svojih prispevkov in glede Češkoslovaške še ni znano, ali bo sploh sodelovala pri posojilu. Anglija sama ne bo dala novega denarja, ker bo smatrala za svoj prispevek kredit 100 milijonov šilingov, ki ga je Angleška banka dala Avstriji in ga zdaj podaljšuje vsake 3 mesece. Nadnlje bo morala Avstrija od novega posojila vrniti 90 milijonov šilingov banki za mednarodna izplačila v Baslu. Ostali denar bo Avstrija porabila za povečanje deviz pri Narodni banki. Tako upa avstrijska vlada, da se bo vrnilo zaupanje v šiling, ker se bo njegovo kritje jiovečalo; zato bo Avstriji tudi mogoče omiliti stroge devizne odredbe, kar bo le v korist mednarodni trgovini.
Bukarešt, 0. jul. ž. Romunski ministrski jired-sednik Vajda Vojvod je imel snoči dolgo konferenco s francoskim finančnim svetnikom pri romunski narodni banki Auboinom. O konferenci ni bil izdan uradni komunike vendar pa piše »Vito-
j obdržala svoje nadzornike nad Avstrijo, ki bo tako r„lc, da je Auhoiu zahteval, da Romunija še bolj 1 pod njenim nadzorstvom. Ker to nadzorstvo krš'	'
popolno suverenost Avstrije in jo bo brezilvomno tudi oviralo v njeni zunanji politiki, so iz vrst »em-
je namreč, osebnost najvišja vrednota, če ie v «k'adu z vesoljnim moralnim zakonom. Tu je lako nad osebo kakor nad kolektivom.« Iu izvira iz Boea — bi dodjali ini.

zniža državni proračun in poudaril, da pod sedanjimi pogoji ne more Romunija računati na finančno
Iiemcč inozemstva.
Kevav upor v Čile
evvvork. 6. julija, tg. Preteklo noč so bili v nem mestu čilske države Santiagu hudi '•lični boji ined levičarskimi radikali in vlad-
nimi čelnmi, v katerih jc bilo ubitih 3? oseh. Častniki vojske in mornarice so skušali strmoglaviti vlado Daville' iu osnovati vojaško diktat uro kot odgovor ua odredbo vlade, ki izjavlja, da je največji del mornarice raz-puščen. Poveljnik mornarice je stavil vladi ultimat um, dn mora v 12 urah odstopiti, kar pu jc. Davilla odklonil. Davida je dal aretirati kolovodje upora.
Iz Amerike v Berlin brez pristanka
Berlin, 6. julija, tg. Ob 17.42 sta dospela na berlinsko letališče Tempclhof, ameriška oceanska letalca Mnttcrn in Griffin, ki sta bila 18 ur neprestano v zraku. To je prvi primer, da so oceanski letalci iz Amerike pristali brez vmesnega pristanka v Berlinu.
Vojaška napredovanja
Belgrad, 6. jul. 1. V prometni oddelek glavnega generalnega štaba je bil imenovan inženjer-ski poročnik Komerliu Davorin, v poveljništvo kninskega vojaškega okrožja je bil imenovan za vršilca dolžnosti zu mobilizacijske pošlo iu statistiko pehotni kapetan l .razreda Tomaž Dobrila. Za upravnika skladišča poveljstva kninskega vojnega okrožja je imenovan pehotni kapetatTl. razreda Rudolf Viliccr. Za vršilca dolžnosti blagajnika 35. pešpolka je bil imenovan nižji vojni uradnik HI. razreda Planitovšek Milan. Za blagajnika 40. »Triglavskega« pešpolka je bil imenovan inlen-dantski poročnik Jože Nagoide. Za blagajnika 48. pešpolka je bil imenovan intendanlski poročnik Slavko Brusin. Za blagajnika 39. pešpolka jo bil imenovan intendanlski poročnik Viljem čenčer Za profesorja vojaško glasbene šole je bil imenovan kapelnik IV. razreda Lorbck Karel. Za vojaškega kapelnika 40. »Triglavskega« pohotnega polku je imenovan vojni kapelnik II. razreda. Frunjo Vinier. Za vojaškega kapelnika 53. pešpolka je bil imenovan nižji vojni kapelnik I. razreda Dra-golin Šiniil. Na službo na kraljevsko ladjo Orao« je bil imenovan strojni kapetan II. razreda Ivan Jazbec ter poročnik fregato Jožef Adamič. Za vršilca dolžnosti poveljnika ladje Galeb« je bil imenovan kapetan korvete Anion Gatin. Ž a poveljnika topničarke C 3 je bil imenovan kapetan korvete Ivan Kern. Za poveljnika torpedovke »T 8« je bil imenovan kapetan korvete Josip Ahlin. Za vršilca dolžnosti poveljnika ladje Silnica« e bil imenovan kapetan korvete Vladko Naglič. Z*a vršilca dolžnosti poveljnika ladje Orao je bil imenovan kapetan korvete Boris Pire. Za vršilcu dolžnosti poveljnika monitorja Suva je bil imenovan poročnik vojne ladje i. razreda Zdenko Papež. Za površnika monitorja Morava je bil imenovan kapele, korvete M.irušič Matej.
S kongresa Jugoslovanskega profesorskega društva
I Zahteve slovenskega učiteljstva
Drugi dan zborovanja
Belgrad. Ii. julija. 1. Danes dopoldne se je pričel kongres Jugoslovanskega profesorskega društva. Kongres je otvoril profesor Nedeljko Divak,
ki je naglasil važnost letošnjega kogresa tega združenja, ki je važen tako za srednje šolstvo kakor tudi ■'.a stanovsko vprašanje srednješolskih profesorjev. Za predsednika kongresa je predlagal Jurija Popo-viča, predsednika sarajevske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva. Novo izvoljeni predsednik Popovič je nato zaprosil podpredsednike in tajnike, da zavzamejo svoja mesta. Med podpredsedniki je tudi Kuno Hočevar, ravnatelj gimnazije iz Ljubljane. Nj. Vel. kralja je zastopal topniški polkovnik Dušan Jovanovič, prosvetno ministrstvo oa Spasoje Priča. Kongresa se je udeležil tudi rektor belgrajske univerze dr. Vlado Popovič. Najprej je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, v kateri srednješolski profesorji izjavljajo jvojo vdanost in zvestobo napram svojemu vladarju hi domovini. Nato so prešli na dnevni red.
Predsednik je zborovalce lepo prosil, naj vsaj •ekoni oficielnega in ceremonialnegu dela ostanejo disciplinirani, da se ne bodo na II. profesorskem •'.ongresu vršili incidenti, kakor so se vršili že pred ivema dnevoma na kongresu belgrajske sekcije profesorskega društva. Besede predsednika Popo. viča očividno niso imele zaželjenega uspeha, kajti takoj so se pojavili v dvorani incidenti, ki so se stopnjevali cul trenutka do trenutka in ni bilo mo-
goče slišati predsednikovih inlervendj niti govornikov. Vladalo je precejšnje razburjenje zaradi vprašanj stanovskega značaja in profesorji bi radi videli, če bi odbor kongresa takoj prešel na sesla-vo resolucij, v katerih bi bile izražene želje in pritožbe.
Nato je pričel sredi velikega hrupa govoriti g. Nedeljko Divak, ki je razlagal članom dnevni red in analiziral pred njimi delovanje odbora. Njegjv govor je bil večkrat prekinjen in ko je govornik v svoji razburjenosti, da bo zapustil svoj položaj, so mu od vseh strani vpili, da lahko takoj odide, ker ne bo težko najti njegovega namestnika, ki pa bo sigurno bolje branil interese profesorjev, kakor jih brani 011. Naposled je profesor Divak vendarle lahko nadaljeval svoj govor, v katerem je apeliral na svoje kolege, naj ga do konca poslušajo.ter mu izrečejo ali pa odklonijo absolutorij.
Za govorom prof. I)i\aka se je javilo še govornikov. Presednik je prečital došle pismene brzojavke, med katerimi so tudi brzojavke raznih banovin iz naše kraljevine, brzojavko predsedniku ljubljanske sekcije.
Popoldne jo bila skupšina Kreditne in podporne zadruge profesorjev v veliki dvorani novega vseučilišču, katere so se udeležili vsi [ profesorji geografi. Kongres bo nadaljeval jutri I svoje delo.
Obravnava proti mariborskim prevratnezem zaključena
Državni tožilec predlaga stroge kazni
Belgrad. G. jul. 1. Danes je bila končana razprava proti Slavko Neumannu in trem soobtožen-iam, ki so bili obtoženi sodelovanja s častniki v mariborski garniziji. Danes so dobili besedo zagovorniki. Prvi je govoril zastopnik Slavka Neumanna dr. Bole, ki ,je zagovarjal svojega klijentu tako, češ, da ni smatral vse stvari za resne in da nikdar ni verjel v prevratne akcije Milojkoviča in-Atauacko-viča ter da je Milojkoviča smatral za živčno bolnega. Dr. Bole je pravil, kako se je Milojkovič po Mariboru hvalil, da si je osvojil srce fcarlote Fried-feldove, kazal je okrog celo sliko soproge obloženega Neumanna, katero da si bo tudi pridobil. Dr. Bole prosi državno sodišče za zaščito države, naj uvažuje vse olajševalne okolnosti ter osvobodi njegovega klienta vsake krivde in kazni.
Zagovornik Šariote Friedfeldove dr. Sima Ada-nija je govoril o ljubezenskih odnošajih med nje-zovo klientinjo in rajnim Milojkovičem in dokazoval. da so bili Ii odnošaji izključno ljubezenskega mačaja ter da Šarlota ni nikdar vedela za afere tvojega zaročenca .
Tudi zagovornik Mile štefanovičeve je prepričeval sodišče, da ni imela obtoženka ničesar skupnega z akcijo pokojnega poročnika Milojkoviča, ki sp je pred njo hvalil, da bi ji tako bolj imponiral.
Za zagovorniki je govoril državni pravdnik dr. Ivan Marokino, ki je napadal Neumanna in vse tri
obtoženke ter dokazoval, da so lako Neumann kakor tudi obtoženke bili dobro poučeni o prevratni aferi ter da so krivi vsaj v toliko, ker niso prijavili zadeve merodajnim oblastem. Državni pravdnik zahteva strogo kazen za vse ter prepušča sodišču, da izreče višino kazni. Za njim so se zopet oglasili k besedi zagovorniki. Dr. Bole je naglušni, da je njegov klient Neumann mehke ženske narave, ki nima nobene energije, vsled česar je lahko podlegel vplivom obsojenih častnikov. Dr. Bole je ponovno govoril o vsem, kar je njegovega klienta zadevalo in razlagal sodnikom, da je njegov klient popolnoma nedolžen. Tudi dr. Sima Adanija se je še enkrat oglasil k besedi ter dokazoval, da je vsa korespondenca med njegovo klientinjo in rajnim Milojkovičem prežeta globoke ljubezni, in na koncu trdil, da njegova kiientinja prav za prav ne bi imela niti dolžnosti, dn bi kaj prijavila oblastem, ker je bila zaročenka Milojkoviču in v njem ni videla komunista ali pučista, temveč h1 svojega bodočega moža. Državni pravdnik je kratko posegel vmes ter rekel, da je bila Šarlota Friedfeld tedaj še poročena in da nima nihče pravice, pazivati jo kot zaročenko nekega tujega moža. Sodnik je nato pozval še posamezne obtožence ter jih vprašal, če imajo še kaj za izpovedati, nakar je bila razprava končana. Obsodb; bo izrečena jutri dopoldne.
Relikvije sv. Antona v Zagrebu
Zagreb. 6. julija, ž. Danes popoldne so prispele iz Padove relikvije sv. Antona Padovanskega. Po svetnikove kosti je šla iz Zagreba v Padovo delegacija. v kateri so bili dr. Bonaventura Burič. župnik cerkve sv. Antona pri Sv. Duhu, Vid Markovi-na, p. Ambrozij Maho, ga. Korenič in graditelj cerkve Ružinski. Delegacija je prosila merodajne cerkvene oblasti, da želijo zagrebški katoliki, da bi imeli v svoji sredi sv. Antona Padovanskega. De-legacj je bil izročen košček kosti od trupla sv. An-
tona Padovanskega obenem s potrdilom, da je kost v resnici njegova. Truplo sv. Aniona se nahaja v baziliki v Padovi. Košček svete kosti je izročil naši delegaciji rektor te bazilike. Ko je zvedelo ljudstvo. da prinaša delegacija svete ostanke Aniona Padovanskega, se je zbralo v tisočih in prepevalo pobožne pesmi. V cerkvi je bila darovana svela maša. odpeli so >Te Deum in s tem je bila svečanost končana.
Nova vlada na Portugalskem
Lisabona, 6. jul. ž. Finančnemu ministru v bivši vladi dr. Oliviera, g. Salazaru je po dolgih pogajanjih uspelo sestaviti novo vlado ter je poleg -iredsedstva vlade in finančnega ministrstva prevzel začasno še vojno ministrstvo, ker so se radi tega resora skoraj razbila pogajanja za sestavo nove vlade. Ta resor bo naknadno izpopolnjen. Za zunanjega ministra je imenovan dosedanji poslanik v Stockholmu g. Mentez. Smernice notranje politike bodo tudi v novi vladi ostale neizpremen,jene, ker predsednik vlade Salazar pripada struji, ki je nasprotna ustavni vladi na Portugalskem.
Osebne vesti
Belgrad. 6. jul. 1. V dravskem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani je napredoval za računskega uradnika 7. skupine Rudolf Lukež pri pošti in brzo-javu v Ljubljani II. Za uradnika 7. skupine sta bila imenovana Rihard Leopold in štibilj Ivan. Pri pošti Maribor II je bil imenovan za uradnika 7. skupine Cunta Jernej.
Belgrad, 0. jul. 1. Nj. V. kralj je odlikoval bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča s Karagjorgjevo zvezdo II. stopnje.
Belgrad. 0. jul. I. Romunski kralj Karel je odlikoval pomočnika notranjega ministra Dobrico Mat-koviča z redom romunske krone II. stopnje.
Belgrad, 6. jul. 1. Uradni Vojni liste od 6. julija prinaša nekatere važne spremembe in dopolnila k uredbi o uniformah častnikov.
Pred povišanjem carin v Avstriji
Dunaj, 6. julija. V zvezi t. obveznostmi, ki jih je Avstrija sprejela v Lausanni, pripravlja avstrijska vlada več dalekosežnih ukiepov, da bi spravila v ravnotežje proračun za železnice in pošto. Kolikor je znano, se bodo poštni tarifi povišali. Vlada namerava tudi zvišati nekatere carine. Prav tako bo povišala tudi prometni davek. V jeseni namerava razpisati veliko notranje posojilo. Pogoji bodo »akšni, da bodo lahko sodelovali tudi manj premožni Avstrijci.	_
Dunajska vremenska napoved: Prihod za-
oadnega vremena s hitrim padcem toni[x-ra-turc. Ponekod bodo fronta I ne nevihte, ki pa bodo le malo časa-motilc -seda-nio vročino.
Tudi Švica se oborožuje
Curih, 6. julija, tg. V švicarskem stanovskem sveut prve zbornice parlamenta se je pojavila močna opozicija proti kreditu, ki ga je zahtevala zvezna vlada za nabavo plinskih mask. Ta kredit pa je bil kljub temu dovoljen s 24:10 glasovom. Curiški vladni svetnik dr. \Vettstein je pri tem slovesno ugotovil, da je ta predlog v nasprotju z ženevskim protokolom, ki prepoveduje kemično vojno. Zelo slab moraličen vtis. napravlja, da hoče najmiroljubnejša dežela na svetu ukrepati take odredbe ravno v letu razorožitvene konference.
Drobne vesti
Pariz, 6. julija. AA. Letalska družba »Farman« je priredila na pariškem letališču v Bourgetu sprejem kapitanu nemške »Lufthanse -Kalovru, ki je kot prvi začel leta 1920 redno vozili na progi Berlin—Pariz in je pred kratkim slavil jubilej, ko je preletel prvi milijon kilometrov. Pri sprejemu je bilo zastopano tudi francosko letalsko ministrstvo.
Berlin, fi. julija AA. Vojvoda Koburški je sporočil kot predsednik nacijonalncga nemškega avtomobilskega kluba s sedežem v Postdamu pri Berlinu, da je bivši nemški cesar prevzel pokroviteljstvo kluba.
Pariz, (3. julija, ž. V zvezi z aretacijo poljskega dijaka Pira. ki je obtožen špionaže v korist sovjetski Rusiji, poroča danes »Echo de Pariš«-, da je poljsko sodišče izdalo tudi nalog za aretacijo bivšega komunističnega narodnega poslanca Duc-losa, ki pa je med tem že pobegnil čez mejo v sovjetsko Rusijo.
Pariz, O. julija. AA. Danes dopoldne je prišlo vkuloarjih parlamenta do incidenta med dvema poslancema iz. deparlmana Haute Saone gg. Valancy-jem in Andrejem Liauteyem. Poslanca sta se sprla pri ogorčeni polemiki o zadnjih volitvah in nato stepla. Liautey je lažje ranjen na obrazu. Prisotnim poslancem se je posrečilo nasprotnika ločiti.
Zagrebška vremensko napoved: Večinoma jasno s povečanjem oblačnosti, podnevi vroče.
Zagreb, »S. julija, ž. M nekaj dni vlada v Zagrebu neznosna vročina. Danes je bilo v senci 34 stopinj Celzija,
Ljubljana, 6. julija.
Danes dopoldne se je vršilo nadaljevanje zborovanja sekcije JUU v Delavski zbornici.
Dopoldne od pol 8 do pol 9 je nadaljevala svoj občni zbor še gospodarska poslovalnica učiteljstva. Od pol !) pa je v polni udeležbi delegatov otvoril zborovanje predsed. JUU g. Dimnik, ki je pozdravil predvsem došlega upokojenega tovariša g. Gnusa iz. Dola in nadzornika g. Rusa iz Kranja.
Na dnevnem redu so bila porodila odsekov, ki so zborovali včeraj popoldne. Najprej je poročal g. Miha Megla o
šolsko-prav nem odseku. Predlogi slovenskega učiteljstva, ki vsebujejo glavne njegove zahteve, so naslednji:
Nujno potreben je pravilnik k šolskemu zakonu. Pisarne okrajnih šolskih nadzornikov naj upravljajo le učitelji. Izdan je bil namreč odlok, da jih učitelji ne smejo, temveč le uradniki. Odlok banske uprave glede plačilu občinskih prispevkov naj se strogo izvaja, ker so občine, ki ne plačujejo. Ukine naj se monopol na šolske zvezke. Predsednik banovinske sekcije naj ob vsakoletnem zasedanju banskega sveta poroča o predlogih, ki so bili sprejeti na delegacijskem zborovanju sekcije JUU. Ob upokojitvah naj se strogo upošteva čl. 128 odst. 2 uradniškega zakona glede nakazil j upokojnin in to pri upokojitvah s polnimi, kakor tudi z nepolnimi leti. Draginjski razredi naj se ukinejo. .Za uspeh in napredek dela, tudi izven šole, je absolutno potrebna stalnost učiteljstva. Po izpraznitvi naj se vsako mesto razpiše in na osnovi razpisa tudi odda. Upraviteljem naj se za njihovo delo dovoli posebna nagrada. Mesta preglednikov naj se ukinejo, ker to vpliva kvarno na ugled šolstva in nadzornika. Le nadzorniki, ki so dalj časa v svojem službenem okraju, poznajo učitelj-stvo, ga morejo prav oceniti in dati smernice za nadaljnje delo. Učiteljstvu otežkočajo težke mate-rijalne razmere, uspešno izvenšolsko delo, ker je zvezano z velikimi izdatki. Ugotovjti je treba, da bo težko materijalno stanje kvarno vplivalo na nadaljnje izvenšolsko delo, kar naj oblasti vpoštevajo. Iz, istega razloga mora učileljstvo omejiti tudi izdatke za kulturne potrebe.
Črtanje postavk krajevnih šolskih odborov naj se opusti, ker vedo ti sami najboljše, kakšne so polrebe njihovega kraja. Vsem upraviteljem in učiteljem naj se izroče takoj ob namestitvi dekreti. Absolventom meščanskih šol naj se dovoli vstop na učiteljišče. Pri sprejemu na učiteljišče naj imajo pod enakimi pogoji prednost otroci učiteljev. Vsakoletne premestitve naj se vrše 1. avgusta. Vsako zbiranje denarja po šolah naj preneha. Disciplinarne zadeve učiteljstva naj se obravnavajo le v banovini. Na anonimne ovadbe naj se oblasti ne ozirajo. Za izpraznjena mesta v Ljubljani in v drugih krajih s srednjo šolo naj imajo prvenstvo le očetje in matere za te šole godnih otrok. Sekcija naj ugovarja, da bi se takšna mesta oddajala pod roko socialno dobro situiranim in protekcio-niranim kompetentom. Bansko upravo naj sekcija naprosi, da izda poročilo o svoječasno uvedenih poskusnih razredih, v pozitivnem primeru poročila naj se uvedejo laki poskusni razredi tudi po drugih krajih banovine.
Pri debati je g. Erjavec iz Most. delegat vzhodnega dela ljubljanske okolice, predlagal, naj se v slučaju premestitve učitelja, ki je premeščen brez predhodne disciplinarne preiskave, zavzame sekcija za prizadetega. Predsednik Dimnik je v odgovoru trdil, da sekcija to vedno dela. V smislu predlogov so govorili Dušan Šestan iz Ptuja, Egi-dij Schiffrer iz, Radovljice in Janko Polak, šolski upravitelj na Grabnu v Ljubljani, Predlogi odseka so bili nato soglasno sprejeti.
O predlogih
odseka za kmetijsko-gospodinjsko nadaljevalno šolstvo
je poročal g. Miloš Verk. Odsek je predlagal, naj izvršni odbor skrbi, da bi se učitelji in učiteljice izven Slovenije informirali in zainteresirali za kmetijsko-gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, ki je osnova za gospodarski in etični povzdig kmetske-ga stanu. Manjše število učiteljev in. učiteljic naj bi prihajalo v našo banovino, kjer bi proučevali naše nadaljevalno šolstvo. Na državni skupščini JUU je delegacija naše banovine na posebnem sestanku poudarjala praktičen in idejni moment teh šol, ki bi rade, oziroma že delajo za povzdig kmetskega stanu. Predlog je bil soglasno sprejet.
Za odsek za cbrtno-nadaljcvalno šolstvo je poročal g. Viktor Grčar iz Maribora. Odsek je odobril dosedanje delo sekcije glede pravilnika o obrtno-nadaljevalnih šolah, ki je bil predložen trgovinskemu ministrstvu in drugim pristojnim oblastem. Sekciji pa naj se naroči, da to delo pospeši. Predlog je bil soglasno sprejet, poročevalcu Grčarju, ki je svojemu predlogu priložil, tudi izčrpno karto o obrlno-nadaljevalnem šolstvu v Sloveniji, pa je bila izrečena zahvala.
K besedi se je oglasil star učiteljski veteran g. Galiršek. Omenjal je, kako so učitelji že pred 50 leti vnelo delovali za svoj stan, prav s takim navdušenjem kakor sedaj mladi delavci v društvu, čeprav jih tedaj ni bilo toliko. Tudi tedaj se učitelji niso dali upogniti. Govornik je pozdravil društvo in mu želel, da bi procvitalo in rastlo. Za lepe besede se mu je zahvalil predsednik Dimnik.
O odseku za tisk je poročal g. Škulj. Predlogi odseka se nanašajo v glavnem na »Učiteljskega tovariša . Mladinsko matico«, Naš rod« in »Popotnika«:. Zborovanje je izrazilo željo, da bi ostali vsi listi v dosedanjem obsegu. Glede vsebine. »Našega rodu-, sc pusti prostost urejevanja uredniku, ki
naj bo uvideven in naj po možnosti vpošteva potrebe olrok vseh starosti. »Popotniki-, naj skrbi za to, da bi naša pedagogika dobila specielno našo fizionomijo in so rešila odvišnih tujih vplivov.
O predlogih pevskega odseka je poročal šolski upravitelj Vlado Rape iz Moravč. Odobren je bil program odseka, ki določa med drugim cerkveni koneeTt v Ljubljani, koncert ženskega zbora v Ljubljani, koncert ub slovesni otvoritvi Učiteljskega doma v Mariboru iu koncert ob proslavi 00 letnica brežiškega društva.
O odseku /.a narodno izobrazbo je poročala učiteljica Zorana Huuptmunn. Odsek odobrava stališče sekcije glede izvenšolskega delovanju učiteljstvu. Pri oceni učiteljstva se jc treba ozirati predvsem na njegovo delo v šoli in šele v drugi vrsti na izvenšolsko delo. Učitelj naj se ne sili k dolu, za katerega ni sposoben. Skupščina naroča članstvu, nuj realizira lanske sklepe odsekov in referentov za narodno izobrazbo pri sekciji JUU, da bi se uspešno vršilo narodno izobraževanje. Čimprej naj se nastavijo tudi stalni učitelji za poučevanje nepismenih vojakov.
O predlogih odseka za obmejno šolstvo je poročal g. Jože šušteršič. Sprejeti so bili štirje soglasni sklepi glede povzdige obniej. šolstva.
Predsednik nadzorstvenega odbora, Ljudc-vit Ivanjšič, je )H>ročul o obračunu in delovanju društva. Obručun je bil odobren proti enemu glasu.
Govornik je navajal, da je bilo delovanje uprave in poslovanje blagajne vzorno in hitro. Sekcija je dosegla, da je bilo nastavljenih veliko kontraktualcev v drž. službo. Uspelo je v svojem stališču glede odtegljajev najemnin. Interveniralo je za oprostitev šolnin nu srednjih šolali. Pruv tako je interv enirulo glede vprašanja učiteljic, poročenih z upravitelji. Zanimiva so bila govoriukova izvajanja o ruzmerju učiteljstvu do Sokola. JUU se je redno obračalo do sokolskili ž up glede prestavitev učiteljstva. Sokolskn društva pa niso stopala v stike z okrajnimi učiteljskimi društvi glede potrebe prestavitev, temveč so kur sama vlagala predloge. Učileljstvo odklanja vmešavanje vsakogar v prosveto in za prestavitve naj bo kompetentna le prosvetna oblast. (Bravo!)
Govornik je tudi navajal, da se dogajajo primeri, da kdo v egoističnih in nesolidarno:»t-nih zahtevah pričakuje od organizacije pomoči. Organizacija seveda ne bo podpirala takega netovarištva. Pač pa je delo organizacije neprestana borba z.a zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva ter skrčitev za pokojnino potrebnih službenih let. Odobrava pa v imenu nadzorstvenega odbora tajniško poročilo. Sledile so nekatere interne društvene zadeve,' ki jih^ijfc navajal govornik, kakor glede obračuna meti društvi in sekcijo ter je stavil tudi hčke predloge. Dalje je predlagal, da se riahieravana omejitev »Učiteljskega Tovariša« nc izvrši. Delegat g. Erjavec pa je predlagal, da se ta predlog obravnava pri proračunski razpravi. Erjavčev predlog je bil odklonjen proti 15 glasovom. Ivan j če v predlog pa je dobil 32 glasov in je bil sprejet. Sprejet je bil dalje predlog, da se iz varčevalnih ozirov združita uredništvi »Učiteljskega Tovariša« in »Prosvete«.
Na Tvanjčev predlog je bil podeljen absolutorij predsedniku in odboru, predsedniku, obema tajnikoma in blagajniku pa s priz.ua-njem.
Zbo rovalci so imeli pred seboj proračun že tiskan in so takoj pričeli z debato o njem. Erjavec je pri tej priliki poudarjal potrebo, da se delo organizacije omeji le na gmotno in pravno zaščito svojega članstva, da se zavzame za stalnost učiteljstva in da zaščiti preganjane učitelje. Zahteval je, da se proračun omeji, kolikor je to le možno, tako, kakor je že včeraj predlagal na odsekov i seji. Omenjul je svoj incident s predsednikom Dimnikom iti za zahteval, da se ta spor obravnava pred razsodiščem.
Predsednik Dimnik je pojasnjeval, da je organizacija storila vse, kar je mogla in kar je bila njena dolžnost glede zaščite učiteljstva Odklanja pa predlog, da bi se organizacija omejila le na gmotno in pravno začito članstva, temveč mora imeti tudi idejno podlago. Tudi ne gre krčiti proračunu. Pristane na to da sc spor radi incidenta obravnava pred razsodiščem. Osebno je napadel Erjavca Plesko-vič, ki mu je očital, da mu ne gre za stvar samo, temveč zu morda kaj drugega ter da počenja demagogijo. Na Erjavčevo zahtevo jo predsednik pograjal taike napade.
Proračun je bil nato v celoti, kakor smo ga že objavili, sprejet z večino proti deset glasovom.
Ob zaključku se je predsednik Dimnik zahvalil vsem okrajnim društvom, zlasti njihovim predsednikom za mnoge pobude za aktivno delo, zahvalil se je tudi svojim ožjim sodelavcem v odboru, kakor tajniku, blagajniku in drugim, zahvalil se je tudi odsekom, ki so moralno in organizatorlčno dvignili organizacijo ter še enkrat poudaril, da organizacija ne sme imeti gmotnega cilju. Nato jc zborovanje zaključil.
Prihodnje leto se vrši. kakor čujemo v Ljubljani kongres vsega jugoslovanskega učiteljskega združenja.
Proti makedonstvujaščim
/ Sofija, 0. julija. AA. Včeraj okoli 5 popoldne je skupina policijskih agentov prijela na vogalu Ulice Marije Luize in ulice Slruma znanega makedonskega proiogerovista Lava Glavinceskega. Snoči ob S so na policiji konfrontirali aretiranega Glavinceskega z neko osebo, kalere ime je ostalo tajilo',
Policija je dalje aretirala še dva niakedoiistvu-jušča, ki sta v zvezi z umorom suolenla Ivana Hri-btova Todorovu.
Radi crknjene svinje 2 mrtva in 69 ranjenih
Bomliay, G. jul. ž. Včeraj je zopet prišlo do spopadov med muslimani in Indi radi tega, ker je i neki Ind zagnal crknjeno svinjo v džamijo. Policija je morala intervenriati ter rabiti pri tem orožje, i Pri spopadih slo hili ubili 2 osebi) 09 pa ie bilo ' ranjenih. Demonstranti še nadalje zažigajo in ple-^ njo trgovint.