SVOBODNA SLOVENIJA
ASO XXXVIII (32)
Štev. (No.) 32 h/ J
ESLOVEN1A LIBRE
BUENOS AIRBS 7. junija 1979
3 4. SPOMINSKI DAN
V slovenski hiši, 3. junija 1979
štiriintrideset let že drsi slovenska zgodovina po dvojnem tiru. Slovenija doma in Slovenija v svetu, štiriintrideset let se delimo Slovenci na „mi“ in „oni“. Na one doma in na nas v svetu. In obratno, štiriintrideset let smo med seboj razglašam, štiriintridestič že proslavljajo „oni“ — pognani v boj na ukaz tujih samodržcev — z oglušujočimi trobentami zmago nasilja nad lastnim rodom. Mar zato tako glasno, da prevpijejo in potišijo glas vesti? Slavijo — kaj ? Mar premoč podivjanih oboroženeev nad nebogljenimi mučeni -škimi telesi z bodečo žico prevezanih? Štiriintridesetič že počaščamo „mi“ spomin junakov, žrtev in borcev iz lastnega nagiba proti nasilju nad brati, za svobodo vesti, duha in misli, za samosvojost svojega naroda. Leto za letom. V tujini, a po vsem svetu.
V	našem spoštljivem spominu so na ta dan z nami vsi, ki se jim je utrnilo življenje, pa tudi tisti, ki so se jim z zvrhano mero trpljenja žrtveno pridružili v pomoč v enem najtragičnej-ših spopadov, v bratomorni vojni. Mnogo nas je tedaj. Z nami so domobranci, četniki, priporniki po zaporih in koncentracijskih taboriščih, talci, možje, fantje, žene, dekleta, tudi otroci. Da, celo otroci. Vsi združno z isto prošnjo, željo: Svoboda, mir med brati. Mi živi — prosivci, naši rajni — priprošnjiki. Leto za letom. Do slej in še naprej. Vse do časov, ko bo naša stara pravda zmagovita nad lažjo in prevaro.
Resda minevajo leta. Že v tretje se obnavlja generacija prosivcev. In vse ostaja pri starem. A prav vse — ne! Med prosivci je leto za letom čedalje več mladine. Fantov, deklet. Nihče jih ne sili, mladostnikov; niso doživljali zgodovine strahot, pa vendar natrpajo dvorano. Pravijo, da doma ni tako. Da je leto za letom med mladino zanimanje in zavzetost za „pridobitve narodnoosvobodilne borbe“ vse manjša. Le od kod ta razlika? Mar zaradi tega, ker sloves nepravičnih „pridobitev“ ne zdrži trajanja v času?
Mi nismo v dvomih. Naša pravda je pravična. Pravična je bila, je in taka bo ostala. Vsaka, še tako zatirana pravična stvar je prej ali slej zmagovita. Ti, ki so žrtvovali svoja življenja, niso mogli tega doživeti. Morda bodo dočakali že njihovi otroci, morda šele vnuki. In čeprav bi bili že pravnuki, vemo, da bomo in bodo vztrajali dotlej. Rajnim v zahvalo, živim v rešenje. In tedaj bomo uglašeni v sozvočje bratje vsi in ne bo več meja ne pregrad med Slovenijo doma in Slovenijo v svetu.
Tudi letošnji Spominski dan nam trdi to vero. Glej jih, prosivce, že ko prihajajo, da se zbero. Temu seva iz oči bridkost — tako daleč še vidi cilj; oni ves zamišljen, kot odsoten — mar hrepeni po zgubljeni domovini?; tam od žalostni naguban materin obraz izpričuj je smrt sinovo; tu vdova, saj vdano prenaša bolečino osamelosti, a se ji danes znova zajeda v srce vsa grenkoba u-sodnih dni. In končno se vsuje roj mladih ljudi, premladih, da bi mogli verno podoživljati čustva staršev. A že dovolj starih, da lahko z lastnih vidikov presojajo njihovo pravdo. Ni videti bolečine, ne žalosti, ne bridkosti v tej mladeži. Vedra je njihova mladost. Pač pa izpričujejo že s svojo navzočnostjo na tem slavju zavest, da niso povsem kot druga mladina. V vedrost večine naših mladih se vpleta lastno spoznanje in odločitev: sprejeti in prevzeti dediščino svojih staršev, biti o svojem času nosivci njihove zaveze, stremeti k uresničenju tega clija. Videti jim je pa tudi, da jim ta zadolženost ni v breme. Sprejemajo jo kot po sebi umevno, kot neoporekljivo danost v sklopu njihovega 'življenjskega poslanstva. Sicer ne bi bili danes tu. V
V	CERKVI MARIJE POMAGAJ
štiri ura popoldan. Maša v prenapolnjeni cerkvi Marije Pomagaj, naše
zaščitnice. Slovesna maša za rajne mučence, junake. IPet duhovnikov soma-šuje. Msgr. Orehar z gg. Lamovškom, Bergantom, Borštnarjem in Cukj atijem.
¡Slovesnost maše poudarja — kot vselej ob velikih praznikih — neutrudljivi zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Sa-velli in ob orglanju ge. Anke Savelli-Gaserjeve. Ker je binkoštni čas, začno s Forsterjevo Pridi sveti Duh in spremljajo nato mašnike z Venturinijevo Slovensko mašo. Pet duhovnikov posveča Njegovo telo in Njegovo kri žrtvam v počastitev. Pet duhovnikov priporoča njih duše Njegovi milosti. Tudi On se je žrtvoval. Za blagor vseh ljudi. Ve, kaj je žrtev. Uslišal bo prosivce, uslišal priprošnjike.
V cerkvenem nagovoru msgr. Orehar opominja k zvestobi naši ideji, zaradi kater smo zapustili domovino. Izprašajmo se, nas opozarja, če smo ostali zvesti samim sebi, če smo enakih misli kot tedaj. Smo znali našim otrokom dovolj nazorno prikazati naše vidike in vzroke, jim znali in hoteli razložiti v čem temelje naši Razori in v čem komunistični? Smo jim dali dovolj trdno osnovo, da bodo znali pravilno razločevati in vrednotiti eno in drugo ? Znamo povedati doma živečim rojakom na otipljiv in prepričevalen način resnico? Vse to so naše dolžnosti, ki se jim ne moremo in ne smemo izneveriti. Monsignor poziva še k slogi med nami, k premagovanju malenkostnih zamerljivosti, k vzajemnemu spoštovanju in k vztrajnemu sodelovanju.
Po zadnjem blagoslovu zmoli še molitve za rajne in Gallus zapoje vsem žrtvam v počastitev Mavovo Blagor mrtvim.
.NA DVORIŠČU PRED SPOMENIKOM
Ob zvokih trobente (Gusti Čop) obstane vsa srenja v spoštljivi tišini. V njej ena sama misel: Spomin na rajne žrtve. Kdo je med nami, ki ne bi med njimi našel svojca, prijatelja, tovariša? Krog spomenika naši predstavniki: za Narodni odbor predsednik Miloš Stare in Rudolf Smersu, za društvo Zedinjena Slovenija — predsednik Božo Stariha in tajnik Emil Cof, za slovenske okrajne domove gg. Marjan Bogataj in Tone Oblak za San Justo, Franc Zorc in Stanko Oberžan za San Martin, Matjaž Potočnik in Janez Bru-la za Ramos Mejia, France Pernišek za Slovensko pristavo, Andrej Goljev-šček za Slovensko vas, Jože Vidmar za Berazategui in Lojze Sedej za Carapa-
Lesorez, Ivan Bukovec
chay. Z njimi gotovo še predstavniki drugih organizacij. A kdo bi mogel med takim mnoštvom ljudi vse pregledati. V imenu obeh borčevskih organizacij polagata Ivan Korošec za Tabor in Slavko Urbančič za Vestnik pred spomenik med prižgane sveče venec z rdečimi nageljni, s slovensko zastavo in napisom V spomin junakom.
In v tem trenutku zbranosti je v domovini zagorelo po jamah, breznih, po poteptanih grobovih na tisoče luči, v mislih od tod prižagnih. Vse polno rdečih rož je z našim ljubečim spominom zažarelo po zavrženih kosteh.
V DVORANI
Spominski dan, ki je tudi naš vernih duš dan, dan junakov in ne nazadnje naš prošnji dan zaključimo vsako leto s spomiskim govorom in odrsko uprizoritvijo v dvorani Slovenske hiše. Na levi steni pred odrom visi v vsej višini stene slovenska zastava, na njej obešen domobranski grb. Pred njo govorniški oder, s koder letošnji govornik Milan Magister obnavlja mnoga pričevanja in podaja svoja razmišljanja o naši komajda pretekli zgodovini. Njegov govor bomo objavili v naslednji številki našega lista.
Odrska uprizoritev „In vendar — nekoč bo!“
Za letošnji dan je Zorko Simčič zbral iz naše zakladnice poezije pesmi, nanašajoče se na odlomke tragičnih dogajanj v revolucijskih dneh in na njih posledice. Zložil jih je v šopek, razdelil v tri časovne skupine ter jim dal skupen naslov In vendar nekoč bo! S tem optimističnim naslovom je potrdil za nas vse neomajno vero v našo zmagovito bodočnost. Avtorje je verjetno namerno poiskal po štirih celinah, čez katere se med drugimi razteza Slovenija v svetu: iz domovine (zdaj že rajni Stanko Majcen), iz Japonske (Vladimir Kos), iz Severne Amerike (Karel Mauser) in iz Južne Amerike (Zorko Simčič).
Prva skupina z naslovom V tistih dneh zajame v glavnem dobo ob koncu vojne, ko je rdeča revolucija slavila svoje krvave orgije. Povojna leta dajejo vsebino drugi skupini pesmi, naslovljeni Mati išče sina, žena moža, otrok očeta. Na sedanjost z reminiscenco na preteklost se nanaša tretja skupina Današnji dan, z žalostjo in mirom v srcu.
POLJSKA PROSLAVI JA SVOJEGA NAJVEČJEGA SINA
Na sv. Pavla dan, 30. junija 1933 se je dogodilo nekaj, kar Je zbudilo pozornost vsega sveta: Od leta 1870, to je 63 let, noben papež ni zapustil Vatikana. To je bil znak protesta proti nastajajoči Italiji, ki si je prisvojila ozemlje t, zv. papeške države. Energični Pij XI. je hotel temu stanju narediti konec, štiri leta prej je že uredil razmere z italijansko vlado, ki je priznala Vatikanu, omejenemu na neznatno ozemlje, položaj suverene države in tako je lahko papež zopet stopil v stik s svojim ljudstvom.
Po tem bežnem papeževem izhodu iz Vatikana se dolgo ni zgodilo nič podobnega. Pij XII., ki je kot državni tajnik veliko potoval po svetu kot papežev odposlanec, tudi v Buenos Airesu je bil, kot papež skoro ni stopil na italijansko ozemlje. Pojavil se je med vojno med razvalinami bombardiranega rimskega predmestja, tolažeč nesrečneže, v povojnih letih je vsako leto odšel na oddih v bližnji Castel Gan-dolfo, več pa ne.
Janez XXIII. je prvi, ki je ubral novo pot. Pojavil se je v jetnišnici Regina Coelli, v bolnišnici, na župnijah revnih rimskih predmestij. Z vlakom je šel na božjo pot v Loreto. Ljudje so dobrega papeža oboževali.
Pavel VI. je vladal Cerkev v času, ko je zrakoplov postal važno in hitro prometno sredstvo, ki ga je on porabil kot dobrodošlo pomoč za svoje dušno-pastirsko delo. Veliki papež je prelomil s starim mnenjem, da je treba iti v Rim, če kdo hoče videti papeža. Videl ga je, če je imel srečo, da je smel v množično avdijenco ali k slovesni papeževi maši, za katero so prav tako dajali dovoljenje. Pavel VI. je obiskal vseh pet delov sveta, ne kot turist, ampak kot pastir črede, ki mu jo je Bog izročil v varstvo.
Papežu Janezu Pavlu I. v kratkih dneh njegovega vladanja ni bilo dano, da bi na ta modemi način prišel v stik s svojimi verniki. So se pa ti z velikim zaupanjem zbirali okrog njega in poslušali njegove ljubeznive besede.
Sedanji vladar katoliške Cerkve je že v kratkih mesecih papeževanja dovolj jasno pokazal, da bo skušal zabrisati mnenje, da bodi papež „vatikanski jetnik“, oddaljen od svojih vernikov in obdan od svojih prelatov in mon-signorjev, ki ga vklepajo v neupogljive kalupe zastarelega protokola. Saj so vedeli povedati radovedni časnikarji, da je novi papež nekajkrat „ušel“ svojim podrejenim in šel po svojih potih: zdaj v bolnišnico, obiskat bolnega škofa, zdaj na sprehod po svojih vrtovih, zdaj obiskat kako rimsko župnijo; saj ima namen obiskati prav vse, kakor se za rimskega škofa spodobi.
Danes je navada, da papež zapusti Vatikan tako vsakdanja, da ne zbuja več posebne pozornpsti. Le če odide za dalj časa ali iz posebnih vzrokov med svoje vernike, je to dogodek, o kate-
Pesmi je Simčič med seboj povezal s svojimi teksti. Le-ti kratko komentirajo vsako prejšnjo in uvajajo v naslednjo pesem s poudarkom na najbistvenejše v dogajanjih ali v dobi, ki jih pesem opeva. Povezava sega v globino takratnih dogajanj in odraža tenkočutno zaznavanje bolečine in trpljenja, a ostaja smiselno skladna z vsebino pesmi. Ves libreto tvori tako kratek ciklus enajstih, v zaokroženo celoto zajetih postaj trnjevega pota naših usodnih let.
Odrsko podobo Simčičevemu prikazu je dal režiser Frido Beznik. Pripovedovanje posameznih pričevavcev je zamislil v prostor, ki bi dal vreden o-kvir besedi, v katero je uklenjen eden najbridkejših slovenskih časov, bo pa tudi v svoji neizrekljivi veličini žrtev ostal v zgodovini našega rodu težko
rem govori ves svet. Tako je bilo, ko je nedavno obiskal Pueblo, da je prišel v stik z latinskoameriškimi škofi in njihovimi verniki. Tako posebno te dni, ko je na obisku v svoji rojstni deželi in med svojim poljskim narodom.
To potovanje je vzbudilo pozornost ne le poljskih katoličanov, ampak širnega sveta iz več- razlogov:
Štiri in pol stoletja na Petrovem sedežu ni bilo drugega papeža nego Italijana in v skoro dvatisočletni zgodovini 'Cerkve ni bilo na papeškem prestolu nobenega Slovana. Janez Pavel
II.	je sin naroda, ki brez dvoma zasluži čast, da da Cerkvi poglavarja iz svojih vrst: naroda, ki je skoro stoodstotno katoliški ne le po imenu, ampak tudi v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Je narod, ki da Cerkvi sorazmerno največ duhovnikov in kjer njih število raste, medtem ko skoro povsod drugod pada. Je narod, ki je do danes mogel ostati zvest svoji veri, kljub brezbožnemu režimu, ki se bori proti nji. Je narod, ki je v skupni nevarnosti znal ohraniti svojo enotnost, trdno združen s svojimi škofi, ki jih s patriarhalno avtoriteto vodi kardinal Višinski.
Papež, sin tega velikega naroda, ki je nad tri desetletja živel pod brezbožnim komunizmom, je do dna spoznal vse probleme, ki jih le-ta povzroča poljski Cerkvi. Ni le poznal teh vprašanj, ampak je vedno tudi zastavil svojo besedo in svojo veljavo v prid stvari, ki jo je zastopal.
In sedaj se je odzval vabilu svojega ljudstva in prišel kot vrhovni poglavar Cerkve mednje.
Vlada je takoj videla, da bo papežev prihod povzročil med narodom navdušenje, ki mu ni upala nasprotovati. (Komunizem se boji množic, ki po svoje mislijo. Samo mase se ne boji, ki nemo sledi ukazom.) Vlada je hočeš nočeš dovolila ta obisk poglavarju vatikanske države in ga kot takega vljudno, a hladno sprejela in mu ponddila vso pomoč svojega varnostnega aparata, kakor je ob takih prilikah v navadi.
Narod je „svojemu papežu“ pripravil sprejem, kakor jih je verjetno le malokdo doživel, odkar se piše človeška zgodovina. Milijonske množice se te dni zbirajo okrog njega v Varšavi, v Gnie-znu, v čenstohovi in povsod, kjer se pojavi njegova bela postava. In on pozdravlja, blagoslavlja in govori svojim rojakom in preko njih celemu svetu, kakor more govoriti pastir svoji čredi, ki je v nevarnosti.
Dve velesili si te dni stojita danes nasproti na Poljskem: nadnaravna sila vere v Boga, ljubezni do pravice in volje po svobodi, sreče in miru na eni strani in velesila nasilja, sovraštva in suženjstva na drugi strani. Janez Pavel II. je z veljavo in dostojanstvom zastopal prvo in pravo velesilo.
KK.
dosegljiva moralna vrednota. Zato je Beznik dal sceni vzdušje katedrale, kar je nakazal z v sredini ozadja čez vso višino odra postavljeno vitražo, gotsko zključeno, in odel vse ostalo ozadje o-drskega prostora v črnino. V takem prostoru in podobi je bila zajeta resnobna tragika pa tudi že nakazano veličastje bodočega vstajenja, skladno s podajanim besedilom. Smiselno je Beznik uredil tudi odrske premike posamič nastopajočih recitatorjev, jim dal s smotrno usmerjenimi osvetlitvami primeren poudarek in tolmačenje. Kot pri vseh svojih režijah je tudi topot posvetil mnogo truda za pravilno izgovarjavo in interpretacijo, kar je z uspehom dosegel pri vseh nastopajočih.
Vitražo je zelo učinkovito poslikal1 Marko Jerman, naš mladi, čedalje bolj
'(Nad. na 2. str.)
Stras 2
SVOBODNA SLOVENIJA
...■¿"■u. ■...
34. SPOMINSKI DAN
(Nad. s 1. str.)
uveljavljajoči se inscenator: Na križu Križani, a ne več v bridkosti smrti, temveč že kot božji 'Sin vabi umirajoče žrtve k sebi.
Upra,vijanje, luči in zvočnih naprav je imej na skrbi Janez Jereb. Oboje je tokrat delovalo brez spodtikljajev.
Za naslovno stran programa je I-van Bukovec izdelal lesorez z motivom iz zadnje pesmi: Dolga vrsta prižganih luči ¡se iz raynin zemljine barve vije po svoji romarski poti navzgor proti goram, izza katerih seva resna zarja miru in svobode.
V pietetni in popolni tišini, čeprav smo do zadnjega kotička napolnili dvorano sede in stoje spodaj in zgoraj, smo pazljivo sledili zgodbi na odru. Odvijala se je diskretno, a prepričljivo. Brez kakih dramatično napihnjenih pómágal.
Primemo razpoloženje je ustvarjala že spočetka po končanem govoru odprta scena. Sredi same črnine, žalobno pa tudi veličastno učinkujoče, vse bolj is svetlobo ožarjeni Križani, pod njim trije fantje padajo v umirajočih mukah v smrt. V sprednjem desnem kotu učinkuje z ozkim Stožcem žarkov o-svétljeni lektor (arh. Jure Vombergar) kakor iz davnine vstala priča, skoro Samo kot poosebljen glas. Povezuje pesmi, jim pridaja potrebne uvode in komentarje. Iz temé sé pojavljajo in v temo izginjajo recitatorji eden za drugim. Ta tu, oni tam. Vsak poglobljen v svojo zgodbo, kot da jo živi in ne sanio pripoveduje. Ne bi kazalo posebej poudariti kakega posameznika. Vsi so podajali vredne interpretacije pesnikove zamisli. Le v kákem posameznem primeru nemara kdaj glas ni segel v globino pomanjkljivo akustične dvorane. To velja tudi za slavnostnega govornika, katerega govor iz nerazumljivih vzrokov ni bil ozvočen. Nemara bi kazalo opremiti oder z vsakokrat smotrno razporojenimi mikrofoni in namestiti v dvorano potrebne zvočnike, predvsem pod in na balkonu. To bi bila investicija, ki bi omogočila vsemu Občinstvu, tudi ob številni udeležbi, slediti dogajanjem na odru.
Že v uvodu opozarja lektor na turobno spominjanje: „Obujamo staro žalost? Da. A ne zaradi žalosti samé, ampak ker ne more dostojanstveno živeti, kdor se ne spominja.“ Iz zvočnikov nakazujejo prvo dobo ciklusa izredno ubrani glasovi Janeza Vasleta, Janeza Rodeta, Marka Finka in Mirkota Vaslet s pesmijo Oblaki su rudeči. Še donijo odmevi napeva, ko Janez Vasle s čistim, globokim glasom pripoveduje Kosovo Tajne o strahovitih morijah, ko „...drdra / vso noč strojnica, / da po gorah odmeva.“ A vse likvidiranje mora ostati za vedno tajna. — Z že mrtvimi toži z Mauserjevo Mrtvi živim Marko Fink o samoti v zavržena grobišča pometanih, „brez sveče, križa in brez rož“, a „tako bi radi počivali / med vami in pri cerkvi spali.“ — Kristina Jerebova se kot žena-žalujka z Jakopičevo Angelčkom pretresljivo spominja strahotnega zločina, ko so v Teharjih „mesto leseno, vas groze, prestolnica novih zločinov Heroda“ oropali materam dvanajst dojenčkov, majhnih otročičev, komaj rojenih. Brez vsakršne zaščite so jih izpostavili na sonce, in jih tam pustili ves dan „na tistem razbeljenem vozu, / na deri kraj taborišča, kjer žene norele so in se zaganjale v žice“. Tam se parijo otročiči nebogljeni, dokler se jih ob koncu dneva ne usmili in reši — smrt.
V drugo obdobje vpeljejo isti pevci s pesmijo Lipa zelenela je. Minevala so
|OUTVE
V Italiji so znova imeli splošne vo-litVe. iPreden je zapadel ustavno določeni rok, je pomanjkanje politične stabilnosti pripeljalo do teh novih volitev, s katerimi naj bi rešili zamotan ustavni položaj.
Kot znano, so imeli demokristjani manjšinsko vlado, katero so podpirali komunisti. Ko je zmanjkalo podpore, je vlada padla. Komunisti namreč zahtevajo soudeležbo v vladi, čemur se obločno (doslej) upira DC.
Tudi zadnje volitve glede tega niso prinesle nobene variante. Najbolj zanimivo je, da so komunisti zgubili precej glasov, morda jih bo to nekoliko umirilo. Dejstvo je, da tudi Krščanska •demokracija ni napredovala. Več glasov kot ob zadnjih volitvah so dobili
leta. Pet let, ko zatava, kakor mnoge druge, po sinu osirotela mati v plan in med gričevje, da poišče gomilo svojega sina.edinca. 'Ponazarja jo Marica May er-Debevčeva s tremi Majcenovimi: Kol, Ko bi le vedela, In spet bo pomlad. Jadna mati ne najde sina in ne grička, kjer je morda pokopan. In ko se na pomlad vse prebuja v življenje, preklinja osamela mati vsako pomlad znova, saj „vso črno jo vidim in grozno.“ — I|če pa tudi žena svojega moža. Rada bi ga „čeprav mrtvega, vsaj še enkrat objela.“ A ga ne najde ne v Kočevskem Rogu, ne v okolici Teharji, ne v kraških jamah. Le tam nekje pod Turjakom „še vedno v noči kri priteče“ in „grmi krvavi cveto“. Tako je . zapisal Simčič v pesmi Pet let kasneje. Tolmačita jo Jernej Tomazin in Alenka Smole (pomotoma neomenjena na programu), ki kot privid pojasnjuje svojemu mrtvemu možu, da sinek njun ne verjame v pravljični svet, „verjame pa trdno, / da grmi krvavi ti iz prsi ra-to!“ — Iz ozadja nekje zamolklo doni boben in z njim kot iz globine groba odmev „pod zemljo,;pod zemljo...“ (basi Janez Vasle in Marko Fink). V tem priteče mali Ivan Urbančičev, izredno naraven in ekspresiven, kot da bi hotel s Simčičevo Pet let kasneje mimogrede' povedati, kako so ponoči neke sence odpeljale atka, ki „potem ga nič več ni bilo“. In sinek ne ve, kje naj bi zdaj atek bil. Zamolklo mu spet boben in mrtvaški glasovi odgovarjajo „pod zem- , 1 j6, pod zemljo so sence skopale mu grob“. Ta otrok in njemu enaki „ne bodo nikdar resnično mladi.“
V tretji čas, v sedanjost, uvajajo spet pevci z Gozdič je že zelen. Tokrat govore živi mrtvim v Jakopičevi Našim stražarjem. Z njo zanešeno riše Tone Erjavec mrtvim stražarjem domovine podobo naše zemlje, domačega vzdušja in vero v osvobojenje. -— Danes, ugotavlja lektor, je v nas „veliki mir. Toda biti krotak, ne pomeni biti slabič. Predvsem pa... naj nihče ne misli, da smo naivni...“ A kljub veri v dan rešenja, se moramo spraševati: „Ali bom tisti dan jaz, ali bo tisti dan moj otrok doživljal z mirnim srcem, z mirnim ponosnim pogledom v oči vsakomur? Živemu in mrtvemu? Ali bo mogel reči: Nisem klonil — nisem se prodal ?!“ Ob podobnih mislih se pesniku Kosu še danes v vedno novih prividih vzbuja „strah tistih dni“ izražen v pesmi Po tridesetih letih, ko mu, v interpretaciji Marjana Lobode ml. šum bambusov ali vršanje vejevja ali ropot ob gradnji ceste, kličejo v spomin z žico spete žrtve, jetniške celice, krike „ustreljenih v prepad“.
'Ciklus zaključuje lektor zatrjujoč, da so hoteli ubijati in so ubijali naše ljudi, še vedno onečaščajo njihov spomin in „hočejo ubiti tudi našo idejo. Toda ideje se ne da ubiti. Naše ideje se ne da ubiti!“ Kajti „Na dnu, povsem na dnu naše žalosti je tudi danes svetlo-
ba... Mi vemo, da tudi kapljica krvi ni bila zaman prelita. Prej ali slej, kljub vsem črnim dnevom, mi vemo: In vendar — nekoč bo!“ Zaključno Simčičevo pesem z istim naslovom poda lektor sam, sedaj kot naš sodobnik (arh. Jure Vombergar) in zaključi: „nekoč bodo zagorele svečke / sredi noči bo svetal dan / od Triglava do Kolpe, / od Trsta gor do 'Šentilja. / ...Svečke, v zvest spomin / na vsa ta dolga tesna leta, / ko so bili nam (rajni) luč.“
Da, res verujemo: In vendar ■— nekoč bo iz dvanajsttisoč vrčev mučeniško prelite krvi, iz tisočerih žar trpljenja zasijala na slovenski zemlji resna zarja svobode in miru med brati.
dkp.
\ ITALIJI
socialdemokrati in pa radikali, a njih pomembnost na politični pozorni« je majhna.
Kar se rezultatov tiče, je DC prejela za poslansko zbornico 38,3% glasov (38,7 leta 1976) za senatorje pa
38.3	(38,9 leta 76) ; komunisti so, v istih resorjih, prejeli 30,4 (34,4 leta 76) in
31,5	(33,8 leta 76); socialisti imajo za poslance 9,8% (9,6) in za senatorje
10.4	(10,2). Ostale glasove so pobrali takole: 5,2 Italijansko socialno gibanje (neofašisti); 3,9 socialdemokrati; 3 republikanci, 1,9 liberalci in 3,4 radikali, ki pa so za senatorje prejeli le 1,3 odstotke glasov.
Taka je sedaj barva italijanskega političnega polja. Začenja se dolga pot iskanja stabilne vlade, in nato pot, ka-
La ruta de la histeria cristiana
En su viaje a 1& natal Polonia, al hablar ante una multitud reunida en Varsovia, el papa Juan Pablo II dijo también los siguientes conceptos:
“Es una gran dicha para ipi poder hacer este tramo de mi peregrinaje junto a María y estar con ella en la gran ruta histórica por la que he viajado...
La ruta principal de nuestra historia espiritual, la ruta seguida por todos los polacos, así como aquellos fuera de su patria en diversos países y continentes.
No podemos olvidar a esos hermanos nuestros. Confío que me escuchen. Sentiría mucho si supiera que no me escucharon. 'Vivimos en la era de la declarada libertad de información. Tenemos que trabajar tan decididamente, con tanta determinación, para crear nn libre intercambio de información.
’ Es imposible que en algún lugar del mundo haya alguien que no pueda oír la voz del Papa que es polaco y es eslavo.
El Papa viene a hablar en nombre dé otras naciones y pueblos olvidados. Es necesario hablar alto, para señalar el camino de vuelta al corazón de la Iglesia.
La ruta principal de nuestra historia espiritual es también una de las grandes rutas de la historia espiritual de todos los eslavos y una de las principales rutas espirituales de Europa.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Mednarodni teden
V	NICARAGVI je Somoza trdo pregnal komunistično sandjnistično o-fenzivo. A sedaj doživlja demokratični upor. Ta upor je podprla tudi katoliška Cerkev, škofje so izdali dokument, v katerem razložijo, da je upor proti vladi upravičen, kadar je očividna vladina nemorala, kadar se kršijo osnovne pravice in trpi javna blaginja.
VENEZUELSKA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA je doživela nov uspeh. Sedaj ponovno na vladi, je uspešno prešla preizkus občinskih volitev. Tako je v 70 odstotkih občinskih okrajev dobila večino. V celoti je 60 odstotkov občinskih svetovalcev bilo izvoljenih iz list KD.
V	MANILI je bila zaključena peta konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj. Rezultat je kaj pičel za države tkim. tretjega sveta, ki od teh konferenc vedno mnogo pričakuje. Res je, da razviti narodi kaj preradi gledajo na lastne koristi in pozabljajo na solidarnost s svojimi revnimi sosedi.
BREŽNJEV se je nenadoma pojavil na Madžarskem. Prihitel je v Budimpešto na „prijateljski obisk“. Pa, saj poznamo tako prijateljstvo in njega posledice, ki so ponavadi kaj malo ljube „gostiteljem“.
TAJSKA je prišla do kaj neljube, a pereče zagate. Iz Kambodže se na njeno ozemlje, in preko njega umikajo pregnani oddelki rdečega Khmera. Ti izgubljajo, ali namenoma puščajo na tajskem ozemlju ogromne količine orožja, ki pridejo v roke domačim komunističnim gverileem. Tako se je v kratkem času zelo ojačila udarna moč tajskih gverilskih formacij. Vlado ta problem skrbi, ne zna mu pa najti rešitve.
Na skupni seji obeh skupščin SFR Jugoslavije so 15. maja razglasili „izvolitev“ in sestavo predsedstva SFR Jugoslavije. Predsednik republike Tito je obenem tudi predsednik predsedstva. O-stali člani so: dr. Bakarlc Vladimir (Hr-vatska), Doranjski Štefan (Vojvodina), Hodža Fadil (Kosovo), Koliševski Lazar (Bosna in Hercegovina), Kraigher Sergej .(Slovenija), Mijatovič Cvijeti* (Bosna in Hercegovina), Stambolič Peter (Srbija), Žarkovič Vidoje (Črna gora).
Isti dan, to je na predvečer Titovega odhoda v Moskvo je predsedstvo jugoslovanske komunistične partije pripravilo izredno senzacijo. Na zasedanju parlamenta je govoril predsednik države in šef komunistične partije Tito. Med poslušalci je bil tudi Stane Dolane, ki mu je navdušeno ploskal kakor vsi drugi. Kot tajnik predsedstva Centralnega komiteja KPJ je nato Dolanc poročal o razvoju partije in dal tudi kritične pripombe ter smernice za bodoče. Zvečer so Titov govor ponovili po televiziji in nato še „mimogrede“ objavi-
Lani maja meseca je v Kanadi sklenila Vsepoljska zdomska skupnost iz celega sveta, naj bi se leto 1980 — imenovalo Katynsko leto, kot spomin vseh Poljakov na štiridesetletnico komunističnega pomora 14.500 najvidnejših poljskih oficirjev v gozdiču Katyn pri Smo-lensku. Dozdaj so odkrili sicer le 4.500 skupnih grobov častnikov, pobitih s strelom v tilnik iz enega taborišča, toda dokumenti obstajajo z imeni drugih desettisočev ujetnikov, ki so bili še v treh bližnjih taboriščih, istočasno, pa so bili poklani neznanokje: nihče od njih se namreč ni priglasil za vstop v Andersovo armado v Sovjetski zvezi. Treba jih je smatrati za pobite na isti način, in to leta 1940, še za časa sov-jetsko-nemškega zavezništva. Toda ker so te grobove odkrili šele Nemci np, svojem pohodu v Rusijo, so zavezniki zavpili, da so jih pobili Nemci ter umo-
ko ohraniti stabilnost. Nobena od obeh vodilnih strank si ne more zagotoviti večine brez socialistov in še kake druge. stranke; komunistom pa je skoraj nemogoče to večino doseči. Položaj je zato prav tako nejasen in zapleten, kot pred volitvami. Ali še bolj. Prej je vsaj bilo nekaj upanja, da bodo volitve prinesle kako rešitev, sedaj še tega ni več.
In vse je, kot je bilo nekoč. Vsaj tako izgleda, kar se tiče razmerja med sindikati in vlado. Končno se v Ženevi nahajajo predstavniki argentinskega delavstva, medtem ko je doma sindikalno polje razdeljeno, kot vedno, in je slavnih šest sindikalistov, krivih ponesrečene splošne stavke, še vedno zaprtih.
Če tako pregledamo celoten položaj, lahko zatrdimo, da je znova zmagala ' vlada, in sicer s kaj različno taktiko: močno roko napram poizkusom upora, in milo božanje, kar se približevanja tiče. Vendar s tem še ni rešen temeljni problem: prisostvujemo raznim pojavom „divjih“ stavk (npr. železničarska), ko delavstvo mimo (in večkrat celo proti) sindikalnemu vodstvu izvede stavko. Ti pojavi, posledica slabih plač in težkega socialnega stanja, so
IRANSKE vladne čete so premagale arabske oddelke, ki v tej državi skušajo doseči ločitev! Arabski separatizem zaenkrat nima uspeha v Iranu.
li, da je Stane Dolanc odstopil kot tajnik predsedstva CK ZKJ.
Temu je sledilo pojasnilo, da je bila istega dne na Titov predlog seja predsedstva CK ZKJ pod vodstvom po-slovodečega predsednika Nika Mikuliča. Na tej seji je bilo sklenjeno, da je funkcijo tajnika omejiti na dve leti. Navzoči Stane Dolac, ki je bil na položaju tajnika že osem let, je prosil za razrešitev, češ da je že prekoračil dvoletno dobo. Bil je takoj razrešen. Tito ga je odlikoval z najvišjim redom države in Dolanc ga je smel spremljati v Moskvo, a ne več kot tajnik, temveč le kot član predsedstva CK ZKJ. Na njegovo mesto je bil takoj izvoljen dr. Dušan Dragosavac, star 59 let, Srb iz republike Hrvaške in eden od treh zastopnikov te republike v predsedstvu.
Tak je bil potek odstranitve Dolanca, katerega so večkrat imenovali kot verjetnega Titovega naslednika iz dotlej njegovega pomembnega položaja.
Dogodek sam je imel velik odmev in številne komentarje v evropskem tisku.
re hočejo naprtiti sovjetom. Zaradi tega je nastal razkol med Poljaki in Sovjetsko zvezo, Angleži — predvsem Eden — je potegnil s sovjetsko tezo. Stalin pa je tedaj kot reakcijo na ob-dolžitev priznal prosovjetski lublinski odbor za poljsko vlado, s čemer se je začelo _ demontiranje poljske republike. Zanimivo je, da celo spomenik, ki so ga postavili 1. 1976 Katynskim žrtvam v Londonu Angleži v zvezi s Poljaki, ne govori o pobitih kot sovjetskih žrtvah, temveč na splošno: „Svetovna vest kliče po pričevanju resnice. V spomin
14.500	vojnim ujetnikom Poljakom, ki so izginili v taboriščih Kozielsk, Sta-robielsk in Ostaszkov, od katerih jih je bilo pozneje 4.500 identificiranih v skupnih jamah v Katynu pri Smolen-sku.“ — Samo to.
Vsepoljska zdomska svetovna konferenca je lani sklenila, da razglasi drugo leto Katvnsko leto za vse poljsko zdomstvo. Zato so se buenosaireški nekdanji vojni ujetniki v sovjetskih taboriščih in politični kaznjenci sedaj v Argentini odločili, da drugo leto postavijo viden spomenik, katynskim žrtvam v Buenos Airesu. V proglasu pravijo: predvsem zato, ker doma ni dovoljeno spominjati se teh pobitih in ker se tudi v svobodnem svetu stavijo vsemogoče zapreke takim spomenikom — misli predvsem na londonski spomenik brez navedbe morivcev! — zato naj se tak spomenik postavi v Buenos Airesu.
najbolj nevarni. In edini način, da se jih prepreči, je urediti gospodarstvo in izboljšati socialno stanje. Noben delavec, zadovoljen s svojim položajem, ne bo izpostavljal delavnega mesta v stavki, za katero ima interes edinole sindikalno vodstvo.
Eden pozitivnih pojavov, kar se delavstva tiče, je velika zaposlenost. Skoraj nj brezposelnih, in dober delavec kaj hitro dobi službo. Večkrat je to tudi način, da dobi delavec mimo uradnih povišic boljšo plačo, kajti sicer si poišče drugo službo. In tudi podjetniki imajo radi dobre delavce.
Kratek pogled na politično polje. Pred dnevi je notranji minister govoril na zaključnem zasedanju zborovanja guvernerjev. Tam je izjavil, da bo „soudeležba civilistov stvarnost, in ne samo „napovedana beseda“. In še je govoril o občinskem življenju, kjer naj „skupnost, po stalno rastoči udeležbi, pomaga pri reševanju lastnih problemov“. To omembo tolmačijo opazovalci kot namig, da bo „soudeležba“ civilistov uvedena postopoma, in sicer od „občinskih ustanov“ preko provincijskih do samega vrha v demokratizaciji centralne vlade. 'Stara Onganijeva zamisel, ki, upajmo, da bo to pot imela več sreče.
Kljub temu, da je doba, ko bo dovoljeno obnovljeno delo političnih strank še daleč (in še nihče ne ve, v kakšnih okolnostih bo to delo dovoljeno), so razni politični predstavniki zelo aktivni. Tako se npr. te dni skuša obnoviti enotnost posameznih demokrščanskih skupin. Kot znano, je argentinska krščanska demokracija razdeljena na več delov in delcev. A v glavnem prevladuje dvoje struj, ki jih imenujejo „ljudska“ in pa „revolucionarna“. Sprava med njima je skoraj nemogoča. Dejstvo je, da je zadnje čase v „ljudski“ veji prišlo do tako ostrih nasprotij, da je že grozil dokončen razkol. Sedaj se skušajo pobotati. Za ta četrtek 7. junija je bil napovedan prihod bivšega venezuelskega kanclerja Calderove de-mokrščanske vlade in sedanjega vodje senatorske komisije za zunanje zadeve Aristidesa Calvanija, ki naj kot posredovalec omogoči pomirjenje in nov nastop ljudskih demokristjanov.
•Posredovanja so na dnevnem redu. Kaže, da kar lepo potekajo zasedanja argentinske in čilske komisije v Rimu, ki pod predsedstvom kardinala Samo-reja skušajo rešiti beagelski problem. Seveda se od časa do časa kaj zatakne. Kot pretekli teden, ko so argentinski varnostni organi odkrili mrežo čilske obveščevalne službe. Sedem špijo-nov je bilo prijetih in postavljenih pred sodišče.
Kar pa se tiče razmerja s Paragvajem, smo v prejšnji številki pisali o dejstvu, da hoče ta država spremeniti dosedanji načrt za veleelektrarno Ya-cireta. Argentina je ob tem smatrala, da se Paragvaj ne zanima resno za to zadevo. Paragvajsko stališče je povzročilo, da je zapadel rok za vlogo prošnje za posojilo pri Medameriški banki. Zato je Argentina sklenila, da načrt enostavno arhivira za boljše čase in sama proučuje gradnjo elektrarn nižje ob reki, a celotno na argentinskem o-zemlju. Paragvaj sedaj skuša zadevo urediti, a je kaj malo izgledov. Yaci-reta je povzročil že preveč1, problemov, da bi Argentina vztrajal^ na njega izvedbi.
In končno dvoje pozitivnih novic. Prva: predstavljen je bil osnutek novega univerzitetnega zakona. Sedaj bo dopolnjen s predlogi zainteresiranih sektorjev in predložen legislavitvni komisiji. Druga: nenehno raste argentinski izvoz. V mesecu maju- je prodaja raznih žit v inozemstvo dosegla 2.650.000 ton, kar predstavlja za državo nov rekord. Da bi s se ta blaginja le klfcj kmalu poznala v socialnem stanju.
CBaaaaaB|BBRfcaaBaBaBBaBBaa«aBaBaBaa ■■ ■»■■■■■ ■■■■■■■■■■■■*■■■■ RBRaacsRBRBRtfBHaa ■■■■■■■»■■■
Bola»© odlikovan im degradiram
VELIK ODMEV V EVROPSKEM TISKU
Let© 193® — „Katynsko leto“ Poljakov
SPOMENIK BO POSTAVLJEN V BUENOS AIRESU
WMCC 6» ^■OW^yiSjC»
LJUBLJANA — Po podatkih iz leta 1976 je razvidno, da se čas študija na visokih šolah viša. Na dveletnih šolah diplomira povprečen študent v 3,7 letih, štiriletni študij se konča v 6,1 leta, petletni pa v 7,1 leta.
LJUBLJANA — Dr. Srečko Brodar, eden najpomembnejših slovenskih arheologov, je prejel ob svoji 86-letnici naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Profesor Brodar je ta naslov dobil med drugim tudi za odkritje znamenite paleolitske postaje Potočke zijalke na Olševi.
PIRAN •— Staro obzidje, ki se dviga nad mestom, je bilo pred leti spomeniško urejeno, pa so nanj skoraj popolnoma pozabili in celo za pot nihče ne ve. Zato je le malo turistov, pa še ti bolj slučajno zaidejo ha obzidje.
LJUBLJANA — Lani se je kljub razmeroma slabi vinski letini povečala potrošnja vina in naravnega žganja, povprečno je Slovenec popil lani 23 litrov vina in 54 litrov piva.
KRŠKO — Letošnje napovedi za sadno letino niso ravno obetajoče. V raznih predelih Slovenije je sadjarje prizadela v prvih pomladnih dneh pozeba, zaradi česar pričakujejo manjši pridelek. Razen tega je opaziti zmanjšano zanimanje za obnovo nasadov.
LJUBLJANA — V Moderni galeriji in Likovnem razstavišču Rihard Jakopič so 6. maja zaprli razstavo „Slovenska likovna umetnost 1945-78“, ki je sprožila vrsto polemik med umetniki, ki jih niso povabili k razstavi, med kritiki in likovnimi publicisti. Ogledalo si je to razstavo 27.000 ljudi. Podaljšati je menda niso mogli, zaradi 13. mednarodnega grafičnega bienala, ki ga bodo odprli v istih prostorih 8. junija.
LJUBLJANA — V prvih treh mesecih letošnjega leta se je zunanje-trgo-vinski primanjkljaj Slovenije povečal za 63 odstotkov v primerjavi za isto razdobje v letu 1978. Slovenski izvoz na tuja tržišča pokriva letos le 55 odstotkov uvoza.
VRBA — Zaradi obnovitvenih del je bila Prešernova rojstna hiša zaprta do srede maja. Pesnikovo hišo so na novo ometali, zidove same pa okrepili s cementnimi injekcijami.
MARIBOR —- V prostorih Mariborskega sejma so 16. majsj odprli 12. mednarodno razstavo Cvetja. Poleg domačih so sodelovali še cvetličarji iz Nizozemske, češkoslovaške in Madžarske.
LJUBLJANA — Učiteljev, usposobljenih in z diplomo, primanjkuje v Sloveniji. Tako so ugotovili na „komiteju za vzgojo in izobrazbo“. Podatke je zbral Zavod za šolstvo SR Slovenije. Pri „obravnavanju informacije o učnem osebju v osnovnih šolah“ so povedali, da je v minulem letu bilo razpisanih v Sloveniji 1.400 „delovnih mest za u-čitelje“, prijav pa je bilo le 560, a med temi jih je imelo diplomo samo —-160. V informaciji je tudi zapisano, da letos poučuje na slovenskih šolah 24 odstotkov oseb brez ustrezne izobrazbe.
Najustreznejšo izobraženost imajo učitelji v ljubljanski občini Center, 85 odstotkov, najslabšo pa v Metliki, le 24 odstotkov.
LJUBLJANA — Gondolska žičnica na Veliko planino vozi od aprila dalje s polovično zmogljivostjo; v oktobru, ob začetku zimske sezone pa jo bodo morali zapreti. Magnetoskop ski pregledi žičnice so ugotovili dotrajnost. Sedaj upravljal« žičnice iščejo rešitelja, ki bi dal za sanacijo deset milijonov dinarjev.
LJUBLJANA — Na odru ljubljanske Opere so se predstavili 13. maja slušatelji Akademije za glasbo in prikazali Offenbachovo opereto v enem dejanju „'Srečkovo pesem“. Oživljena operna šola — devet let ni bilo že o njej glasu — je to komično opereto izpeljala uspešno in pevsko mikavno.
PORTOROŽ — Veliki „Vseslovenski posvet o rabi slovenščine“ v Portorožu se je pričel 14. maja v Portorožu. Pripravilo ga je Slavistično društvo in Socialistična zveza delovnega ljudstva. Mnogo je bilo povedanega, največ negativnega, bolj malo pa, kako bi eim-prej prišli do resnične izboljšave. Predsednica Slavističnega društva Slovenije Breda Pogorelec je najprej zapisala v svojem referatu, da je bila s tem posvetovanjem prvič „dana možnost za široko razpravljanje o pomenu osvobodilnega boja in osvoboditve za večino Slovencev in pa o odnosu do jezika in njegovi vlogi, v sodobnih razmerah. Nato je pristavila, da so sprememba odnosa do jezika, do same norme in različni vplivi, ki so občasno vsiljevali izrazne možnosti, pa slaba priprava v šoli ter pritisk življenja krivi za občuten zaostanek jezikovne kulture. Razpravljale! so se dotaknili nato najrazličnejših tem: Kaj so sklenili v posameznih občinah za izboljšavo jezika, kako je s slovenščino v vojski, oziroma zakaj ni v Sloveniji v vojski slovensko uradovanje, kako izboljšati pouk slovenščine v šolah in kako izboljšati jezik v podjetjih.	i
. NOVA GORICA — Primorsko gledališče je kot predzadnjo premiero letošnje sezone pripravilo 17. maja Pi-randellovo igro ,‘Kaj je resnica“, zadnja pa je bila SO. maja z Linhartovo „Miss Jeny Love“.
Po športnem svetu
ANDREJ ŠTREMFELJ IN NEJC ZAPLOTNIK sta prva Slovenca, ki sta stopila na vrh najviše gore sveta Mount Everest (8848). Naveza je zavzela vrh
13.	maja ob 9.51 po srednjeevropskem času. Vrh pa sta naskokovali nekaj dni pred tem dve drugi slovenski navezi. Iz višinskega taborišča (8200 m) sta se prej odpravili navezi Podbevšek-Ro-bas in Grošelj-Manfreda. Toda navezi sta se morali zaradi raznih nevšečnosti vrniti, ko je prav malo manjkalo do vrha. 15. maja so stopili na vrh še Stane Belak, Stipe Božič in vodja Šerp Ang Pu. Pri vračanju se je smrtno ponesrečil Ang Pu, ki je bil na Evere-stu že drugič — lani z avstrijsko odpravo. Vodja šerp Ang Pu je omahnil v prepad; člani odpravi so se štiri ure trudili, da bi našli ponesrečenca, a je
Občni zbor Slovenske kulturne akcije
DR. TINE DEBELJAK IMENOVAN ZA ČASTNEGA PREDSEDNIKA
Od SKA smo prejeli poročilo o obenem zboru, iz katerega povzemamo:
Slovenska kulturna akcija, ki letos obhaja 25-letnico svoje ustanovitve, je imela na državni praznik 25. maja popoldne svoj občni zbor pod vodstvom predsednika dr. Tineta Debeljaka.
Odborniki in ostali funkcionarji so na njem podali svoja poročila o delu v zadnjem dvoletju.
Iz tajniškega in blagajniške.ga poročila povzemamo nekaj podrobnosti o tem: Odbor je imel v tem času 34 sej. SKA ‘e priredila 22 kulturnih večerov, od katerih so bili najbolj obiskani: Poklonitev Mauserjevemu spominu — počastitev kiparja Franceta Goršeta ob njegovi osemdesetletnici (s filmom); ta večer se je ponovil tudi v dveh Domovih — srečanje s p. Romanom žužkom SJ iz Rima o problemih krščanstva v Rusjji — stoletnica rojstva pesnika O-tona Župančiča — otvoritev razstave slikarja Ivana Bukovca — predavanje dr. Franca Rodeta CM iz Ljubljane o izvorih modernega ateizma — predavanje Jožeta Bokaliča CM o teologiji o-svobodifve — srečanje 'z znanstvenikom iz ZDA dr. Peterlinom — predstavitev dr. Krivčeve knjige Pij, fant, grenko pijačo!, ki je bil v Slomškovem domu. Posebej je omeniti tudi ciklus treh dr. Gogalovih perdavanj o evangeliza-
ciji po smernicah II. vatikanskega zbora, ki pa ni naletel na večjo udeležbo, dasi je bila obravnavana tvarina zelo aktualna.
V	pogledu knjižnih izdanj je SKA kot založba v zaostanku. Izdala je v tem času sicer tri knjige, 4 zvezke Meddobja in vse načrtovane Glase, a še iz ob dvajsetletnici napovedanih petih del dolguje knjigo: Antologija slovenske izseljenske lirike, iz zadnje knjižne napovedi novo zbirko novel pisatelja Franca Biikviča in pa celi XVII. letnik Meddobja. Omeniti je, da je rokopis za Antologijo lirike že pripravljen in da so že v tiskarni novele Franca Biikviča kakor tudi gradivo za novo številko Meddobja. Vzrok za zaostanke knjižnih idzanj je v težavah pri zbiranju gradiva na eni strani, na drugi strani pa vsaj deloma tudi preobremenjenost slovenskih tiskarn.
Odbor je mislil tudi na primerno proslavitev jubileja 25-letnice SKA in se je med drugim odločil, da kot jubilejni knjižni dar izda zbirko razprav dr. Vinka Brumna in Bibliografijo dosedanjega knjižnega dela SKA in morda tudi spev o. Vladimirja Kosa, ki ga je pesnik poklonil naši ustanovi za 25-letnico.
V	vseh 25 letih obstoja se je SKA morala boriti z gmotnimi; problemi, tako tudi v zadnjem dvoletju. Če je sicer
ŽEGNMJE OB 25-LEMCI SLOVEIVKSE HIŠE
Slovenci v Argentini smo v nedeljo
27.	maja, po prazniku Marije Pomagaj, patrone slovenske cerkve v Buenos Airesu, obhajali žegnanje, žegnanj-sko nedeljo.
Letošnje leto je bilo v znamenju dveh jubilejev: 25-letnice Slovenske hiše in pet-letnice blagoslovitve spominske cerkve.
Pred 25 leti so namreč naši dušni pastirji (Orehar, Jurak, Škulj, Hladnik, Lamovšek, Kalan, Avguštin ih Mernik) povabili rojake za gradnjo Slovenske hiše na ulici Ramón Falcón 4158 v Buenos Airesu. Povabilo je bilo zelo ugodno sprejeto. 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, leta 1957 je msgr. Anton Orehar že podpisal kupno pogodbo. Dve leti zatem so se naši uradi na Víctor Martínez 50 preselili na Ramón Falcón 4158. škof Gregorij Rožman je nato blagoslovil začasno kapelo in prostore. 8. julija 1962 smo začeli z gradnjo sedanje hiše. Pet let za tem je bila blagoslovljena. Na praznik Kristusa kralja 1971 so dušni pastirji zaprosili rojake za gradnjo cerkve in drugih potrebnih prostorov. Tudi ta akcija je bila kronana z uspehom. 25. in
26.	maja, pred petimi leti, je bila slovesna blagoslovitev.
Jubilejno žegnanje se je začelo s sv. mašo. Somaševali so msgr. Anton Ordhar, Matija Lamovšek!, Ladislav Lenček CM, dr. Alojzij Starc, Matija Borštnar, France Bergant in Janez Cu-kjati. Gregor Mali pa je spovedoval. Med mašo je pel pevski zbor „Gallus“
pod vodstvom dr. Julija Savellija, pri orglah je bila ga. Anka Gaser.
Med sv. mašo je msgr. Anton Orehar v cerkvenem govoru med drugim dejal: „25 let smo delali, da smo zgradili slovensko središče za vso Argentino; nje vrh je cerkev Marije Pomagaj. Mnogo tistih, ki so pri te msodelpvali, je v večnosti. V 1 cerkvi je bilo birmanih 354, krščenih 211, pfVo obhajilo jih je prejelo 974. Bili sta dve novi maši in dve Zlati maši. Koliko spovedi in sv. obhajil, zlasti slovenski duhovniki odtod nesemo sv. popotnico našim umirajočim. — Danes se zahvalimo Bogu za vse milosti, ki jih je podelil nam po prošnjah v tej cerkvi. Koliko ljudi Se v tej cerkvi priporoča Bogu, M drugod ne vidijo rešitve. Zahvalhi darovi kažejo, koliko različnih namenov je. Marsikdo ima pred Marijo še edino uteho: ali jo obišče v resnici ali v duhu od doma, posebej iz bolniške postelje. Zahvala gfe tudi vsem, ki ste sodelovali v molitvi, zbiranju darov 'n z darovi. Upamo, da boste sodelovali tudi v naprej pri preuredbi hiše, ki jo te dni začenjamo. Za dobrotnike se tedensko daruje sv. maša v tej cerkvi in bo tudi v naprej. Morda ne boste imeli nikogar, ki bi za vas molil in sami nimate veliko časa, tu se opravi maša za vse dobrotnike.“
Žegnanjske sv. maše se je udeležilo veliko rojakov iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa. Nekateri so po maši odšli na svoje domove, nad 300 jih je ostalo na kosilu v dvorani Slovenske
Ob štirih popoldne se je začel popoldanski program. Msgr. Anton Orehar se je zahvalil vsem sodelavcem in dobrotnikom Slovenske hiše in cerkve, podal kratek pogled v gospodarstvo Slovenske hiše in nakazal novi načrt.
'Poudaril je, da so glavni vir dohodkov darovi namesto cvetja na grobove, Ob krstih in zahvalah. Od 1. januarja 1979 pa do 80. aprila 1979 a znašali $ 10.027.600. Seveda so bili tudi izdatki veliki. V tem času so znašali $ 6.077.162. Veliko je treba dati za davke, elektriko, plin in sploh za vzdrževanje hiše in cerkve. Nato je podal kratek obračun „rife“. Prodane srečke so dale ? 27.500.000, plačane večerje $ 560.000. Nakup avtomobila Dodge 1500 je znašal $ 9.100.000, 2 vožnji za New York $ 2.830.000, večerja za 500 ljudi $ 1.370.000.
Po tem poročilu je nakazal nove gradbene načrte. Dejal je „Izravnali bomo pročelje druge stavbe, preuredili kuhinjo, naredili „bar“, uredili malo o-bednico in skladišče' ter položili tlak na dvorišču.“
Nato je sledil skoraj enourni film o blagoslovitvi cerkve pred petimi leti. Vsem navzočim so se osvežili spomini na mogočen oratorij „Assumptio“, ki ga je takrat izvajal „Gallus”. Vse je prevzela množica rojakov, ki se je takrat zbrala. Vsi smo v filmu z veseljem zagledali obraze, ki so danes že v večnosti.
Za sklep so bile v cerkvi Marije Pomagaj pete litanije Matere božje z zahvalno pesmijo.
-c

SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila dne 3. junija t. 1. krščena Katarina Nežka Avguštin, hčerka Franca in ge. Marije roj. Triller. Botra sta bila Aleks Avguštin in ga. Jožica Avguštin. Krstil je msgr. Anton Orehar. Čestitamo!
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
V nedeljo, 20. maja, je naše Društvo povabilo svoje člane na 30-letni občni zbor. Po slovenski maši smo se tedaj zbrali v Domu. Udeležba bi vsekakor lahko bila obilnejša!
Kakor vsako leto, so bile tudi letos soglasno sprejete predlagane pozdravne poslanice mehdoškemu nadškofu msgr. Maresmi, predsedniku Narodnega odbora g. Staretu, našemu delegatu msgr. Oreharju, Zedinjeni Sloveniji in vsem lokalnim slovenskim društvom na področju Velikega Buenos Airesa.
Po branju zadnjega zapisnika so sledila odborniška poročila. Iz njih je bilo razvidno, da je Društvo v pretekli poslovni dobi pripravilo nekaj prireditev, ki so predvsem vsakoletnega značaja, kot npr. dan slovenske zastave in narodnega osvobojenja, potem še pet razgovorov z mladino o naših dogodkih okoli rdeče revolucije, obisk misijonarke Silve žužek, misijonarja L. Tomažina DJ, Slovanski dan v priredbi naše mladine s povabili slovanskih skupin v Mendozi in še nekaj drugih.
bilo vse zaman. Z iskanjem ponesrečenca so nadaljevali in ga naslednjega dne našli. Ang Pu je zdrsnil po severozahodni steni kakih 1800 m globoko, člani odprave, ki niso sodelovali pri iskanju ponesrečenca, so pospravljali taborišča. Odprava je 22. maja odšla izpod Everesta, v Slovenijo se bo vrnila do srede junija.
NA 13. EVROPSKEM prvenstvu v . gimnastiki je nepričakovano osvojil prvo mesto v mnogoboju 18-letni Bolgar Delcev s skupno oceno 57.75. Na tem tekmovanju v Essenu, ki se je zaključilo 20. maja, ni nastopil svetovni prvak Andrijanov, vendar je bila zbrana vsa ostala evropska elita.
s težavo, a vendarle celo četrtstoletje zmogla nadaljevati s svojim delom in marsikaj visokokulturnega posredovati slovenskemu človeku, je predvsem zasluga (poleg avtorjev) sicer redkih, a zvestih naročnikov, prodajalcev knjig in dobrotnikov. Blagajnik Lojze Rezelj se je s tem v zvezi še posebej zahvalil u-radnici pisarne SKA gospej Veri Debe-ljakovi za izredno vestno in požrtvovalno sodelovanje.
Po vseh poročilih in razgovorih o njih je občni zbor naklonil prejšnjemu odboru razrešnico na podlagi poročil nadzornega odbora in pristopil k vo-litvi odbora za naslednji dve leti.
Predložena je bila le odborova lista, ki jo je odbor sestavil na zadnji seji. Sprememba je bila v predsedništvu in tajništvu, in sicer naj bi bil novi predsednik Ladislav Lenček CM, tajnik pa Nikolaj Jeločnik.
Volitve, ki so sledile, so uveljavile to spremembo.
Občni zbor je s posebno izjavo, ki jo je prebral Ladislav Lenček CM, nato imenoval dr. Tineta Debeljaka, zaradi njegovih zaslug za SKA in kulturno življenje slovenstva doma in v izseljenstvu sploh, pa tudi iz potrebe po njegovem nadaljnjem sodelovanju, za častnega predsednika Slovenske kulturne akcije. Ostali odborniki so ostali na svojih mestih.
Novi predsednik je ob zahvali za izkazano mu zaupanje poudaril zgolj organizacijsko vrednost svojega pred-sedništva in s tem v zvezi navedel nekaj idej glede bodočih prizadevanj odbora SKA.
V primeri s prejšnjimi leti je zaznati v siceršnji kulturno-prosvetni razgibanosti nekaj pojemanja med nami. K temu je prav predsednik Stane Grebenc v svojem govoru dejal, da pač setev ne obrodi vedno stoodstotnega sadu, da pa je v tem dejstvu dolžnost vsakega posameznega člana, naj ob tej priložnosti napravi obračun z lastno Vestjo, v kolikor je svoje članske dolžnosti izpolnjeval ali pa jih zanemarjal. Le prerado se dogaja, da za delo stopamo ob stran in pustimo, da bi „drugi^ šli naprej“. In tako ostajajo na pozorišču le redki in ■— vedno eni in isti.
Velika je sicer bila razgibanost odbora in pritegnjenih sodelavcev ter svetovalcev v reševanju prenovitve našega skupnega Doma. Sedanjo stavbo je namreč po zadnjem potresu zajel občinski zakon, ki prepoveduje starim stavbam, katere ne odgovarjajo protipotresnim predpisom, služnost za obče-stvene namene. Tako stojimo mendoški Slovenci pred nadvse težkim problemom zidave novega Doma. Po zamisli arh. Božidarja Bajuka smo se odločili za postopno prezidavanje, počenši s prostori v ozadju sedanjega igrišča, da Bi tako naše redno delo ob gradnji ne trpelo in ne zastajalo.
Osnutki in načrti so sicer tu; a pri vsem tem nas seveda najbolj teži u-ganka, kako bomo v današnjih razmerah reševali gmotne probleme.
Pri volitvah so bili za novo poslovno dobo izvoljeni naslednji kandidatje: za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen Stanko Grebenc; podpredsednika sta Pavle Bajda in Janez Štirn; tajnik Lado Šmon; blagajničarka ga. Matilda Petrena, ki ji bo v pomoč v vodstvu knjig pomagal inž. Jože Germ, kakor je že tudi doslej v vseh zadevah uradnih postopkov in zapisnikov, predpisanih za oblast, bil vedno na uslugo; gospodar Peter Bajda ml. s pomočnikom Petrom Slovšo; kulturni referent inž. agr. Janez Grintal z nalogo, da si pritegne v svoj delokrog potrebne sodelavce; odborniki: Davorin Hirschegger, Dane Žumer in Miha Bajda, ki ureja in vodi društveno člansko zavarovalnino; knjižničarka gdč. Darinka Žumer. V gospodarskem odboru ima vodstvo arh. Božidar Bajuk in sodelavci Frido Hirschegger, inž. Joško Šmon in Jaka Bajda; v nadzornem odboru so inž. Jože Germ, Dominik Heinrihar in Luka Grintal; v razsodišču ostaneta še vnaprej Peter Bajda st. in prof. B. Bajuk. Pri-
Na povabilo SLOGE so se 19. maja zbrali slovenski podjetniki iz Buenos Airesa in okolice, da se pogovore o predlogu, naj bi se letos pripravila druga razstava slovenske gospodarske podjetnosti v Argentini. Prireditev naj bi poudarila spomin na našo vselitev v Argentino pred tridesetimi leti in proslavila petindvajsetletnico SLOGE, ki bi tudi sprejela njeno pokroviteljstvo.
'
Predsednik SLOGE dr. Anton Šimenc je uvedel sestanek in prepustil besedo Stanku Jerebiču, vodji pripravljalnega odbora in tehničnih priprav EKPOSLOV 74, ki je utemeljil predlog in dodal misli za njega uresničenje. Po razgovoru so bile nato sprejete naslednje ugotovitve in sklepi:
1.	Izvede naj se razstava, ki naj ima ime EKPOSLOV 79.
2.	iPrireditev naj bo v prvi polovici novembra v osrednji Slovenski hiši.
3.	Pogoji za soudeležbo naj bodo
«gnr-1-
reditveni odbor za družabne društvene prireditve sestavljajo: gdč. Helena Hirschegger, Maks Ovčjak in Peter Bajda ml.
Po volitvah so navzoči še odločali o povišanju članarine in zavarovalnine ter poslušali podrobnejše poročilo arh. Bajuka o gradbenih načrtih in dosedanjih pripravah ter delni nabavi gradbenega materiala.
Po končanem občnem zboru so se navzoči zbrali na igrišču, kjer so že vabile pogrnjene mize k skupnem kosilu, ki so ga pripravile gospe iz Zveze slovenskih žena in mater.
Za začetek je v imenu Zveze vse pozdravila ga. prof. Marija Grintal in razložila, da pojde morebitni prebitek za rojake v njihovih potrebah in stiskah.
V prijetnem družabnem in prijateljskem razpoloženju smo ostali za mizami v pozne popoldanske ure.
Bb.
BUENOS AIRES
Zveza slovenskih mater in žena se
iskreno zahvaljuje vsem rojakom, ki so se udeležili ali pa na kakršen koli način sodelovali pri lepo uspeli „Ljubljanski večerji“. Dobiček tega večera je kril stroške za izvedbo naše zimske akcije,_ ki obstaja v razdelitvi oblačil in živilskih paketov našim potrebnim.
Popravek
V zadnji številki Svobodne Slovenije se je v naslov članka o POSMRTNIN-SKI PODPORI SLOGE vrnila neljuba pomota. ¡Pojasnjujemo, da znaša maksimalna možna podpora $ 1.140.000.— in ne $ 1.400.000.—.
Darovali so '
Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval dr. Peter Urbanc iz Kanade 38 dol. v spomin na pok. Pavla Fajdiga in 38 dol. v spomin na pok. dr. Rudolfa Hanželiča. Iskrena hvala.
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali : N. N., Olivos, 5.000 pesov; N. N., Adrogué, 2.000 pesov; N. N„ Mendoza, 2.000 pesov; N. N., Mendoza, 2.000 pesov; N. N., Mendoza,
2.000	pesov; N. N., Mendoza, 2.000 pesov; N. N., Mendoza, 2.000 pesov; N. N, San Martin 5.000 pesov; Valentin Potočnik, ZDA, 5 dol.; Jože Škulj, Kanada, 7 dol. — Vsem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
taki, da bodo dosegljivi tudi manjšim podjetjem.
4.	Takoj naj se začno organizacijske priprave, da bo razstava res lahko v ponos razstavljavcem in vsej skupnosti.
Nato so se prisotni zedinili na organizacijo delovnega odbora, ki ga bodo sestavljali upravno-finančni, tehnični in propagandni odsek, ter na njih zasedbo, predvsem z osebami, ki so si pridobile skušenj kot člani pripravljalnega odbora za EKPOSLOV 74. Skrb za koordinacijo priprav je prevzel Božidar Fink.
Sestanek se je končal z zaupanjem, da bodo naša gospodarska podjetja z veseljem pozdravila sklep o razstavi ter s svojo udeležbo omogočila, da se z najboljšim prikazom slovenske podjetnosti in solidnosti spet uveljavi naše ime in pridobijo novi prijatelji, obenem pa izrazi zahvala argentinski deželi, ki nam daje možnosti za življenje in napredovanje.

Expo s lov 79
OBVESTILA
NEDELJA, 10. junija:
Redni občni zbor Slovenskega doma v San Martinu ob 10. uri.
Roditeljski sestanek Slomškove šole. Predava msgr. Anton Orehar.
Redni občni zbor Društva Slovenska Pristava ob 10. uri Družinsko kosilo s kolinami ob 13. uri.
ČETRTEK, 14. junija:
Na Pristavi ob 15. uri redni sestanek ženskega krožka. Msgr. Anton •Orehar bo imel razgovor o temi: „Žena v družini.“
SOBOTA, 16. junija:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 21 večer ja-show v priredbi SDO in SFZ.
Gospodarski večer v “Slogi” ob 20. uri. Predavanje dr. Vladimirja Pezdirca: “Import-Eksport”.
TOREK, 19. junija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
epominsk proslava ob 18.30 v priredbi Lige žena-mati.
I. Kulturni večer SKA ob 20. uri v
mali dvorani Slovenske hiše. Predavanje univ. prof. dr. Vinka Brumna o temi „Naše zdomsko mišljenje“.
SREDA, 20. junija:
Družinsko kosilo v priredbi ženskega krožka iz Pristave. Popoldne tekmo-
■   . i-., j■ jm- .	s. ;
vanja v šahu, ping-pongu, taroku in podobno. Na voljo narodne vezenine s križci.
SOBOTA, 23. junija:
Očetovska proslava v Slomškovem domu ob 18. uri.
NEDELJA, 24. junija:
Procesija Sv. Rešnjega telesa v Don Bosco — Ramos Mejia ob 10. uri.
SOBOTA, 30. junija:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
Spominska proslava pod geslom: Narod slovenski živi naj, živi! v Slomškovem domu ob 19. uri. Sodelujejo: Slomškova šola, ramoški cerkveni zbor in SDO-SFZ.
NEDELJA, 1. julija:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 spominska proslava za padle junake.

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA bo 26. sezono svoje kulturne dejavnosti začela v znamenju svoje 25-letnice, srebrnega jubileja, s prvim letošnjim kulturnim večerom, ki bo v torek 19. junija 1979 ob osmih zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše. V o-kviru filozofskega odseka bo predaval univ. prof. dr. Vinko Brumen o temi: ,NAŠE ZDOMSKO MIŠLJENJE“.
IJS
KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z.
GOSPODARSKI VEČER V “SLOGI”
Import - Eksport
EKONOMSKA AKTUALNOST V ARGENTINI
Kratko strokovno predavanje, debata in praktični nasveti. Predaval bo 16. junija ob 8. uri v prostorih Sloge naš dober poznavalec zadevnih problemov DR. VLADIMIR PEZDIRC.
* • *
Vsi člani, zlasti še podjetniki, toplo vabljeni!
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a:
V SLOGI JE MOC!
Zadnja knjiga rajnega prof. dr. Hanželiea,
KI JE IZŠLA NEKAJ TEDNOV PRED NJEGOVO SMRTJO IN NOSI NOSLOV
družinska VZGOJA II.
je prava zakladnica vzgojne vede. Govori o dveh stvareh: o tem, da mora biti vzgoja vsestranska in o vzgoji v poedinih razvojnih dobah.
V	poglavju: „Vzgoja mora biti vsestranska“ je obdelana: telesna vzgoja, razumska vzgoja, estetska vzgoja, moralna vzgoja, socialna
vzgoja, spolna vzgoja in_ verska vzgoja.
V	poglavju: „Vzgoja v poedinih razvojnih dobah“ pa je rajni pisa-
telj obdelal predšolsko in šolsko dobo.
Glavni naslovi „predšolske dobe“ so: 1. Otrok pred rojstvom, 2. Prvo leto — detinstvo, 3. Prva otroška doba, to je drugo in tretje leto, 4. Druga otroška dolba, to je od 4. do 6. leta.
V	„šolski dobi“ so nakazane značilnosti te dobe in obdelana posa-
mezna področja vzgoje.
Knjiga ima 254 strani in stane sedaj $ 4.600.—. Na voljo je v Duino-pastirski pisarni in pri poverjenikih „Oznanila“.
Knjiga bo odličen priročnik staršem, posebej še mladim, mladini, ki se pripravlja na življenje in ustanovitev družine, in vsem, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja.
Knjiga bo trajen spomin na rajnega profesorja dr. Rudolfa Hanže-liča, ki se je z izredno zavzetostjo posvečal vzgojnim vprašanjem in jih z ljubeznijo ter jasnostjo nam posredoval.
ESLOVENIA LIBRE
Fditor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.419.886	
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RACE CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
Boja ne bije svetlo orožje, ampak srce junaka.
Star pregovor

■ ■■■■■■!<■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
SDO
SFZ
San Martin VEČERJO - SHOW
v soboto, 16. junija ob 21.
v Slovenskem domu v San Martina
Prof. dr. JUAN JESCS REASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ur« na privatni telefon 666-4366.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
? "SLOGA" z o. z.
* Jni * BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Poravnajte naročnino!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'
■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
OSREDNJA HIŠA:
j EOMAS DE ZAMORA
■
■
■
j	A v. Hipólito Yrigoyen 8854/62
Tel.: 243-2291
J
(med Boedo in S&enz)
Vse za dom
PohiStvo
PODRUŽNICE:
EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) TeL 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadre od občino)
EOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dchoraeije
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta, gospa
Marjeta Zupanc roj. Jagodic
'Pokopali smo jo v torek 29. maja 1979 na pokopališče Villegas, San Justo.
Iskreno se zahvaljujemo dr. A. Starcu za vso skrb v njeni bolezni, za molitev ob krsti, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba. Hvala msgr. Oreharju in g. Borštnarju za molitve ob krsti. Sosedom, ki so nam pomagali ali obiskovali našo mamo, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so jo prišli pokropit, se udeležili sv. maše in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem: Bog plačaj!
Pokojno mamo priporočamo v molitev.
Žalujoči:
Hčere: Micka, Pavla, Angela, Anica in sinova: Ivan in Francelj z družinami.
Vnuki in pravnuki.
Nečaka: Ivan in Florjan Jagodic.
San Justo, šenturška gora.
■■«■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■Nil
■■■■■■■■■■■■NBSBSBBflSBSSIlBDISHflHHmHHBBMEBaBBflBBMffHflHHKHBaBBaBBBBUIBBaflaaBHaaBttBaflBBBaaaBBBHBBBI
Otrpla revolucija
SOVJETSKA VSAKDANJOST V LUČI INOZEMSKEGA ČASNIKARJA
IV.
Sedanjost za „bodoči paradiž“
Tuj opazovavec dobi o Sovjetski zvezi vtis masivne, staromodne državne 'oblasti. Ničesar ni, kar bi lahko nazorneje pričalo o državni moči in gospostvu, kot orožje. Sovjetija se skuša zato enačiti z ZDA predvsem z naoroževa-njem. Veličastno razkazovanje tankov, topov, raket, letalstva na mimohodih po Rdečem trgu naj zbudi v ljudstvu ponos, inozemstvu pa kaže moč in pripravljenost na vsakteri napad. Negibna o-trplost sistema se kaže jasno pri slavnostnih zborovanjih v veliki kremeljski palači. Slovesen obred zborov poteka predvsem z govori, v katerih vihti vsakokratni govornik kadilnico sam sebi in našteva času primemo prikrojene pridobitve domovine. Moč na noter in na ven zagotavlja trajanje samovlad ja in obstoj državne vere, ki ne trpi poleg sebe nobenega drugega svetovnega nazora.
Osnovna dogma te vere blesti v čezmerno velikih črkah raz hišnih sten: „Živel komunizem, sijajna bodočnost vsega človeštva!“ Po tej družbeno razvojni teoriji „bo nastopila doba, ko ho vsakdo lahko zadostil vsem svojim potrebam, doba nesebičnosti, splošnega blagostanja, skrajnih možnosti uveljavljanja vseh družbenih članov, doba no-
vega sovjetskega človeka.'“ Politično vodstvo, ki je zahtevalo in še zahteva od svojih podložnikov največje žrtve in pomanjkanja, se mora nujno oslanjati na bodočnost. Jutrišnje zadovoljstvo in sreča opravičujeta včerajšnje m današnje odpovedi. Sicer pa je na Vzhodu vselej lažje govoriti o bodočnosti kot o pretelklolsti. Bivše politične vodje degradira vsakokratni vladajoči na stopnjo „neosebnosti“. Prikaz zgodovinskega razvoja je treba kar naprej spreminjati tako, da se prilega veličanju sočasnega oblastnika in osvobodi partijo vsakršne krivde.
Že od početka^ so : ovjetski vladarji projecirali uresničenje vsestranske sreče v bližnjo bodočnost. Lenin je že svoji generaciji ob1 j obijal tak dosežek. V Stalinovi dobi so podložniki zdržali nezaslišana grozodejstva v upanju na bližajoči se zemski paradiž. Kdor se je čutil zanj ogoljufanega, ga je hotel graditi vsaj za svoje otroke in vnuke. Hru-ščev je obljubljal zlati vek za osmo desetletje, in ker je svoje obljube podkrepil z gospodarskim razmahom in uspelimi vsemirskimi poleti, so se našli optimisti, ki so mu verjeli. Brež-njev se v svojem programskem govoru ob uzakonitvi nove ustave kanec 1977 ni več časovno vezal. Menil je le,
da so obrisi novih časov že spoznavni.
Medtem pa je ugled partije kot preroka že tako upadel, da se takim napovedim tudi povprečen državljan le še omalovažujoče in žalostno nasmehne. Sploh si pa posameznik težko predstavlja to končno odrešujoče stanje. Najpogosteje se že zadovoljijo z izrekom: „Več krme in manj dela“ ali „Hočemo preprosto to, kar so nam obljubljali: bolje živeti.“ Večne neizpolnjene napovedi velikolepja utrujajo. Sovjetski človek si danes želi velesili primerno družbeno stanje, tako, ki bi zdržalo primero z „gnilim kapitalizmom“, ki vedro vztraja pri življenju, čeprav ga kar naprej proglašajo mrtvim. A to so visoki cilji, previsoki. Zadovoljil bi se tudi z življenjsko ravnjo satelitskih držav.
Ne samo vero v paradiž, ljudje so izgubili tudi vero v „novega človeka“, kakršnega napoveduje partija. V vsakdanjem življenju imajo opravka z brezbrižnostjo za stiske in skrbi svojega bližnjega, z nevoščljivostjo, če je komu boljše, s pohlepom, če je kje kaj dobiti, z neenakostjo, s korupcijo. Tak postaja „novi človek“ v sovjetskem sistemu, čeprav mu gre brez dvoma boljše kot pred deestimi ali dvajsetimi leti. Boljše je oblečen, a še zmeraj slabo; stanovanjska stiska je nekoliko popustila^ la še izmeraj pogosto po več družin y enem stanovanju (Amal-rik npr. je delil stanovanje s petimi družinami); zaslužki so se zvišali, ljudje lahko celo hranijo denar — s katerim pa nimajo kaj kupiti. Sovjetske plače so v primeri z ostalimi v visoko
industrializiranih državah na najnižjem mestu, še nikdar ni tako cvetela črna borza kot sedaj, kar je zanesljiv znak za pomanjkanje.
Država zagotavlja svojim podanikom življenjski obstoj na zelo nizki ravni in ni ji mar, če se pri delu preveč ne napno. S tem zavira iniciativo in dejavnost posameznika, pa tudi hromi prevzemanje poklicne odgovornosti.
Večino državnega proračuna požira oboroževalna industrija, ki utrjuje samo državno varnost. Kar preostane, je premalo za produciranje potrošniških dobrin. Pod sedanjimi mogočneži se to tudi ne bo spremenilo. Nezadoščeno povpraševanje po potrošniških dobrinah pa bi moglo na daljšo dobo sprožiti večje nemire in hitreje kot narodnostni problemi ali borba za človekove pravice. To bodo morali kremeljski vla-stodržci vsekakor upoštevati.
Včasih vendarle zaveje kaka mala odjuga in napete vajeti nekoliko popuste, a nikdar za dolgo. Tako npr. v dobi razstalinizacije. Hruščev je tajni policiji, ki je država v državi, pristrigel peroti, prenehal z odkritim terorjem, odprl je sibirska taborišča, rešil rojake strahu pred tajno policijo in dal vojake, ki so stremeli po oblasti, na uzdo. Ni se pa dotaknil sistema, ki je vzrok vsega zla.
Hruščevi nasledniki se drže omrtvelega političnega konservatizma z močno vezanostjo na tradicionalne predloge, na stremljenje po ohranitvi oblasti. Kot taki odklanjajo vsako načelno reformo. Stebrom sovjetske družbe, tajni policiji in vojski je Brežnjev
vrnil njihove stare predpravice in polnomočja. Dovolil jim je znova soudeležbo na oblasti. Kult osebnosti, ki ga je Hruščev zatrl, se je spet vtihotapil skozi zadnja vrata v palačo. Brežnjev ni obnovil Stalinovih krvavih čistk, pač pa je utrdil samodrštvo z mrežo koncentracijskih taborišč po vsej deželi in z vsepovsod prisotno tajno policijo. Hlapčevstvo in podložnost partijski volji se spet bohotita. Teror se obnavlja. Kljub mednarodnim protestom uprizarjajo procese s kakršnimikoli obdolžitva-mi, in kritiki režima romajo v. psihiatrične klinike, zapore, gulage ali so izgnani iz domovine v tujino, odkoder nimajo več vpliva na rojake. Kremelj zadaja udarec za udarcem notranji opoziciji. čim večja odjuga na ven, tem strožji ukrepi proti oporekovavcem.
Vso kulturno dejavnost usmerja togi dogmatizem funkcionarjev. Občasne tendence popuščanja so kratkodob-ne kakor milni mehurčki. S traktorji pomendrane razstave neudinjanih upodabljajočih umetnikov — to je zdajšnja resnična partijska govorica. Vse drugo je le zavajanje zunanjega sveta. Brežnjev je poostril tudi cenzuro. 'Pisatelja, ki išče svojih potov, nov izraz brez odobritve ali napotkov „vsemogočnih“ izključijo iz pisateljskega društva. To je toliko kot ostati na cesti brez zaslužka in s prepovedjo objavljanja njegovih del. Napihnjene procese proti posameznim pisateljem uprizarjajo za strašilo in opozorilo o-stalim.
(Bo še)