m PRIMORSKI DNEVNIK uT-r^— GASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ESLVI > Stev, 262 (1950) 5fflZ.Wtin.VSW! TRST, torek 6. novembra 1951 Dovolj je krivic! Zahtevamo enakopravnost! Cena 20 lir Italijanske šole vhtrskem knmjaanja Proti ioin , u otoroij-- - ča- cln1' ki jim oltrožju še ni pcne-’ -se, so se tisti dikt.ra tros; im-TT- znova zagnali tal,- i Jj oblasti ter ji cč,-v f diskriminacija v *Ci0?“, ljanskeoa šolstva. !“J d* ilt * Trieste-h je nap:-IjiiL. plasti v coni B nada-uk njan a i'a-Hrs& xn je navedel pri-ftktaiu , , Qva vas u bujskem (liii Ikufrnoj bi živeli v ve- i!,o italr^m,in Mer nai bi r‘e «Kt ,p J,?sk-e šele. Ker pa se k rta vrt j laT nepopolna, ki boleha DANES SE ZAČNE VI. ZASEDANJE glavne skupščine Združenih narodov 'bolel?61 •,e 11 -oii Učitelj> Ur-J ■ m tuberkulozi. Jn' vGiornale jeste)) ne mislimo odgo- u«i, zuradi šol v Novi loii„\m?eč jim hočemo vre- “°Cit< s -'--jim hočemo pre-’■'!» ioistk° stan^e itoUjon- v Istrskem p0žju »Ptoh. so zlagane vse ui}ih š rii° vsi 1 2 «Giornale di totsK s ’}a čelu. da se itali-We , fZeJ^raio in da se ™ doseči popolno raz-y°mln ,ItCliianov. Nazna-/talijnm . De So izvajali fcrok fc.°. biI<> v Italiia in se m ze- HVan * j v *s««. 0 tonaš. Poi!ti?5led*c O*-1* ..n„ e raznarodovalne -prlie Popolnoma, odpraviti, tenCe i„2 mr,c90 šol 2a Slo-* dr,«, H^te, nismo pa šli trdilAJ!^an' P° Poti raznih J«! notoS relormy ker so \af* • ,* pojmi docela !'!i srn " fašintovski, tem-'dttlr, U tmtogoiili in O-r ■•rv kd.rcfi,..jnnom na šolskem vsestranski razvoj PnS}r)v'ncem in Hrvaem . -ji tw*dt m. tu navaja• da nima nihče 0 Sfp„; , , V \ Wrl- ’ kx j’h tihloJ'tjto da n.™. -„vt “a s? pritožuje zoper 0(jxtal:ianskeija šolstva. P a 1945 ni bila zaprta S B taVjansko šo-Omop čilo se le obstajanje -tah-> v Bhre ih, čeprav ser>« e l’£ega S otrok. Fo-oL?i?. bi!i odprti v Istr-J'ioN , ‘Jn dne nt- os^csj-£ A->r. sicer n Portorožu in }*#»$* f ir c '«, da se težave, ki jih ima o z vsakodnevnim peša- ^ v. ital; {c>m je t; eba upo-Jt itni:.-, o, da so Ostale S^ce šele v istih pr - 1. ' ' ^r0,. frli hrvitska žila, „ kii0fcŠ?r Drpd ^ojno in da Se enega p š „ j. nlj (irnfsl isti s avbi ’t1 1--- -* " " * ^ ''a J2J171 e(e te šole prari-JSio rt Prodore in ne-C 2? iJ;el°vanje, k-r jih ce-. Po zaslugi jatiz-bifo, p obalnih me-l}vr*Ureil k vca vojne ce-InJhliia*,- ln P pr e vi jenih tn}Wh s j b osnovnih in J n>j ‘?a kar 'e je po* milijonov dinarjev. % j' *i M» bil ,«VS š^S:» ss i o'iip z°d-vo’jiv Zn jn» n:trn; , 3e obstajal med *kki1x aJn'ami P°Le° itdH- $X cV^mentOv le !ice< v fe^lo 259^?; leta 1940 obi-J>ii. nJI dlilkov z 21 pro- Kf-1*.rrk?mPl ,im?j° ku^nen- , okrožju r-oieg tl Piran, e i nov Pr P°(n srednjih strokovnih šolah. V o-krozju je enajst srednjih in srednjih strokovnih šcd. ki jih je obiskovalo 620 slovenskih dijakov, s 53 profesorji. Hrvat-ski dijaki pa so imeli na razpolago srednjo šolo v Bujah, ki jo je obiskovalo 146 učencev z S profesorji. lz tega je razvidno, da je tudi v srednjem šolstvu razmerje v pogledu učnega kadra v korist Italijanov za najmanj 10 odst. višje v primerjavi s številom učnega kadra slovenskih in hrvatskih šolah. O laži, ki jo je objavil pred dnevi c11 Giornale di Trieste» v zvezi s šolo v Novi vasi, pa naj bi povedali, da je to nov pr,mer potvarjanja resnice. List je pisal, da več kot polovica otrok ne obiskuje hrvit-skih šol ter da je italijanska šola odpravljena. No, resnica je. da italijanske šole v Novi vasi ni, ker tam skoraj ni italijanskih otrok, Italijani bivajo v glavnem v naselju Ante-vale, ki spada pod krajevni ljudski odbor Nova vas, v dolin’j Mirne, in tarn imajo tudi svojo šolo. ki jo obiskujejo vsi otroci. List je pisal tudi, da so bile italijanske družine kaznovane z denarno globo, ker niso hotela pes lati otrok v hrvatsko šolo. O takih globah v okrožju nihče ne ve V šolo ne hodita le otroka sestre nekdanjega župnika Ivana Žugana,, ki na vso moč mrzi ljudske oblast. Zupmik Zugan je pobegnil v Trst že leta 1945. O tuberkuloznem učitelju v Novi vos i pa naj povemo, da ga še nikoli ni bilo, kakor jih ni v vsem istrskem okrožju. V Novi vasi poučuje mlada in zdrava učiteljica. Takšen je tudi dejanski položaj italijanskega šolstva v Istrskem okrožju. Urednikom pri «Ii Giomnale di Triesten Pa naj povemo le to, da je že čas da bi rrenehaH lagati in z lažjo hujskati svoje čitatel 'l proti tisti oblast>, ki je Italijanom še prav posebej na šolskem področju dala in daje ves kot je dajala mačehovska vlada v Rimu. Sinoči se je formalno zaključilo V. zasedanje - Vprašanje kitajskega predstavništva zopet v ospredju * Ugibanja o vsebini Ac/iesonovega načrta ■ Tri zahodne države predložile vprašanje volitev v vse/ Nemčiji skupčini OZN, Wilhelm Pieck pa je stavil kompromisni predlog Heussu PARIZ,, 5. — Jutri se začne 6. zasedanje glavne skupščine OZ-N v veliki palači Chaillot. Se prej pa je bila danes potrebna formalnost zaključitve 5. zasedanja. Današnji seji je predsedoval Nasrollah Ente-zam. Sovjetski delegat Malik je predlagal, naj se vprašanje predstavništva Kitajske preda novemu zasedanju skupščine, ki se začne jutri. Njegov predlog pa je bil zavrnjen z 20 pasovi proti 11 in 11 vzdržanimi. Malik je nato izjavil, da si pridržuje pravico to vprašanje znova predložiti na 6. zasedanju. Med vzdržanimi so tudi Velika Britanija. Izrael in Brazilija. Britanski delegat je izjavil, da se je vzdržal, ker se mu zdi sovjetski predlog odveč v sedun.il fazi razgovorov. Odob-breno je bilo nato poročilo posebne kem-sije o predstavništvu Kitajske v OZN in s tem je bil izčrpan dnevni red današnjega zasedanja. Govorili so nato še nekateri delegati o splošnem poteku 5. zasedanja in so izrekli pohvalo predsedniku Entezamu, Ta se je zahvalil in s svoje strani izrekel priznanje glavnemu tajniku Trygve Lieu in njegovim sodelavcem. Nato je predsednik zasedanje zaključil. Na jutrišnji otvoritveni seji bodo izvolili predsednika in predsedstveni urad. Predsedstvo sestavlja predsednik in 7 podpredsednikov (med katerimi predstavniki petih velikih držav) ter predsedniki 6 odborov, ki opravljajo pravo delo skupščine. Medtem so se danes sestali trije zahodni zunanji ministri. Angleški zunanji minister Eden je po razgovoru z Achesonom izjavil, da se Velika Britanija obstajg sporazum o načrtu miru, ki ga -je bil že omenil tudi francoski zunanji minister Schuman. Na vprašanje, ali je upanje na uspeh, je Eden odgovoril: »Jasno. Ne bi gg pred-dložili, če ne bi bilo upanja na uspeh*. Acheson bo v glavni skupščini govoril v četrtek in tedaj bo gotovo obrazložil svoj načrt. V sredo zvečer pa bo. kakor že napovedano, govoril predsednik Truman v Washingtonu. S tem v zvezi je predstavnik državnega departmana Mac Dermott izjavil, da so ZDA stalno vodile politiko za uspešno razorožitev, ki naj se izvede s pomočjo QZN, ter še dalje proučujejo vse možnosti s tem v zvezi. Na podlagi informacij se zdi, da bo Acheson predložil načrt za razorožitev, ki bo bolj ali manj povezan z načrtom za okrepitev kolektivne varnosti. ,V londonskih obveščenih krogih izjavljajo, da bosta Velika Britanija in Francija podprli Trumanove predloge za znižanje oborožitve in za mednarodno nadzorstvo nad njo. Poudarja se. da bi ta iniciativa poudarila obrambni značaj vo-jaške strategije atlantskega pakta, z druge strani pa bi stavila pred preizkušnjo iskrenost sovjetskih pozivov za mir. Z druge strani pa se zdi, da hoče tudi sovjetska delegacija znova predlagati konferenco štirih velikih držav, ki naj bi proučile najvažnejša vprašanja med Vzhodom in Zahodom. Prav tako pravijo, da je verjet, no, da bo Višinski predložil načrt za izvedbo volitev v vjej Nemčiji pod nadzorstvom štirih okupacijskih držav. Glede Nemčije pa so ameriška. britanska in francoska de- strinja z ZDA glede načrta, ki | legacija danes zahtevale od ga misli Dean Acheson predlo-, glavnega tajnika OZN, naj se ž:ti glavni skupščini. Na v.pra- vpiše na dnevni red 6 zaseda-šanje dopisnikov je izjavil, da I nja vprašanje določitve med. Danes bo angleška vlada naznanila svoj program Predvidevajo, da bo prestolni govor napovedal denaciona* lizacijo železarske industrije in drakonske gospodarske ukrepe Ko?>L,?Rlt in šest osemle'k ’ % ,Z°H. Sečjolah, °vem gradu in v še aviamen- VL?*k'l riL 5?. d.ai? njihov ktrZ1 »Zb3taWo JtiSi®i, klrz letošnjim letom cilj ijtufiriiot nitan-rSne koni-Italijani razpo- » svojim oddelkom f' n-a razpclago HP. v Piran i. doma: v Ko-ana, ki ju prej ni .nyu n,, oblast v Istrskem V-kiVio ? 1 skrbela in ne 9l‘ hajhtfJP' da so šolski V S temveč tudi, V taiJ ? Tnski uče~ VJii ir,.,.. ?. kakor sloven-možnost, da Ulmski. hstoPn f jp *ole in v/1'1 šolah XZobrazbe. Na s in midnn štipen- dmkov■ p* tež, šolah so r>& A Im iza*e, ki izvirajo V. uč'teij„ delstva, da je za- ave ^‘»a:y»Pr°f'ioriev J. h P dpi klkOr ie araie vev «oH° , r je graje s. rJld-h-oJl’ da te bilo la-NISt- dUnUUPeiu VeČ k0t ri3 k°v negativno 'kmM », Ve poseben pro-iVj, potrebno še (%t$lvnskih šolah je vsa-S Snei® diskriminaciji KS?? ie ftl -až če sc ra-ftlo učencev v d ud?,venskimi xn » y*6 in profe- (Jed ^ šouc i0tali jP bilo u V t te m Vt’fnr-Pr- I?'1 105 uči medtem k0 je S'] učiteljev * sol. Vsako t*>vpr^emi razredi k Hi y _ ^«0 Po 100 učenci * 1 ‘retin jih ln LONDON, 5. — Danes popoldne se je sestala pod Churchillovim predsedstvom angleška vlada in razpravljala o prestolnem govoru, s katerim bodo jutri otvorili zasedanje novega angleškega parlamenta. Prestolni govor bi moral prebrati kralj, napiše ga pa po tradiciji ministrski predsednik. Zaradi kraljeve bolezni pa bo govor prebral lord-kancler Simonds. Politični krogi menijo, da bo prestolni govor, ki bo očrtal politiko vlade v prihodnjih mesecih, vseboval predvsem dvoje točk: 1. Napovedal bo zakon, ki bo predložil denacionalizacijo železarske industrije, ki bo pa kljub temu ostala pod tristranskim nadzorstvom (država, delodajalci in sindikati). Izvedba denacionalizacije bi bila pover. jena Churchillovemu zetu Dun-canu Sandysu, ki je bil imenovan, kljub številnim kritikam med opozicijo, za ministra za preskrbo. 2. Poudaril bo težavnost gospodarskega in finančnega po- ložaja Velike Britanije zlasti glede trgovske bilance, in pred. lagal splošno varčevanje pri državnih izdatkih. znatno zmanjšanje investicij in končno novo znižanje uvoza. Angleški finančni krogi z nestrpnostjo pričakujejo poročil o novih finančnih ukrepih, ki jih bo moral podvzeti finančni minister Buttler, da bi zajezil britansko dolarsko krizo. Krožijo govorice, da je položaj AngJije mnogo resnejši, kot se je zdelo. Zmanjševanje zlatih in dolarskih rezerv na šterlin-škem področju — pravijo v istih krogih — je postalo že »katastrofalno*. Te govorice potrjuje do neke mere znatno zvišanje ameriškega uvoza zla. ta od septembra dalje. V tretjem trimesečju tega leta je ameriški uvoz zlata dosegel vrednost 480 milijonov dolarjev. V istem času so se dolarske rezerve na šterlinskem področju zmanjšale za 598 milijonov dolarjev. V oktobru se je uvoz zlata v ZDA spet skokoma povečal in dosegel vrednost Spor zaradi Sueza ne bo predložen Ozm Izjave egiptovskega zuuonjega ministra v Parizu - Dokončno stališče do štiri-stranskega predloga bodo določili na sestanku arabskih predstavnikov - Egiptovski delavci ki bodo delali za Angleže ob Suezu, bodo obtoženi veleizdaje PARIZ, 5. — Obveščeni k,ro_ &i izjavljajo, da je Acheson pri včerajšnjem razgovoru sporočil Edenu, da bo VVashiragton podprl britansko politiko glede Sucškega prekopa in Sudana. Egiptovska vlada pa je danes izrcčiJa britanskemu poslaništvu dve noti, v katerih protestira zaradj oviranja svobodne, ga gibanja sodnih oblasti in tunkvionarjev zdravstvene služ. be na področju Sueškega prekopa. Z druge straru tajnik Arab-ske lige na tiskovni konferenci izjavil, da se bo Sudanu lahko priznala popolna neodvisnost pod pogojem, da se ohrani združitev obeh dežel pod eBin tovsk0 krono. v Egiptovski zunanji minister Pa je na tiskovni konferenci v grizu med drugim izjavil- »Nimamo namena predložiti za sedaj anglo-egiptovskega spora Varnostnemu svetu ali skupščini OZN. Vendar pa se naše stališče lahko spremen; glede na razvoj dogodkov.* Dejal je dalje, da angleško postopanje hudo ogroža mir na izredno kočljivem in važnem področju Glede predloga za obrambo Srednjega vzhoda j* Šalah El Din poudaril, da ga je Egipt za. vrnil kakor bi zavrnil vsak dru. gi tak predlog, dokler bodo britanske čete v Egiptu in Sudanu. iiStiristranski predlog — je na. daljevaj minister — predvideva bivanje neomejenega števila čet štirih držav na eg-ptovjkem o. zemlju, Vendar P8, ce bi An- gleži izpraznili Egipt in Sudan, bi bila egiptovska vlada pripravljena upoštevat; vsakršni o-brambni načrt za obrambo splošne varnosti v okviru listine Združenih narodov.* Na koncu }e Sajah El Din izjavil, da se fco na sestanku predstavnikov arabskih držav v Parizu določilo končno stališče do štiristranskega predloga. Egipt je sporazumen z ostalimi arabskimi državami, da nobena ne zavzame stališča, dokler se ne posvetuje z ostalimi. Egiptovska vlada je poslala protestno noto tudi Mednarodnemu uradu za delo v Ženevi. V noti izjavlja, dla Britanci z grožnjami silijo egiptovske delavce, da delajo v taboriščih ob Sueškem prekopu. Verjetno pa Urad za delo ne bo za sedaj spr ejel nobenega sklepa v pričakovanju zaključka pariških razgovorov. /I -v- p ed-" zakon, na podlagi katerega bo vsak egiptovski delavec, ki 00 delo.1 v britanskih taboriščih na Področju prekopa, kriv veleizdaje. Predvidena je smrtna kazen. prisilno delo in odvzem državljanstva. Namestnik egiptovskega zunanjega ministra Ibrahim Barag paša se je danes sestal f so. vjetskim poslanikom v Kairu Raztovarjala sta se o trgovinskem sporazumu za Izročitev večje količine egiptovskega bombaža proti sovjetski dobavi žito, strojev ln kemijskih proizvodov. 390 milijonov dolarjev, od če. sar 189 milijonov samo v zad. njem tednu oktobra. Na podlagi teh številk cenijo nekateri britanski finančni izvedenci, da se bodo zlate im do. Iarske . rezerve šterlinškega področja, katerih vrednost je bila ob koncu septembra 3269 milijonov dolarjev, izčrpal«, v enem letu. Računajo, da bo novi finančni minister posegel po novem zmanjšanju uvoza, zlasti z dolarskega področja, jp obenem poskusal čimbolj okrepiti izvoz. Vendar Pa poudarjajo- da so tem programom postavljene dokaj ozke meje; izvajanjp oboroževalnega načrta namreč omejuje razpoložljivost anale-sk proizvajalne kapacitete Finančni krogi omenjajo možnost treh korakov, ki bi jih mogla konservativna vlada nod vzeti, da h; nekoliko olajšala težki položaj britanskega J? spodarstva: s viVa ^lada mogla zaprositi ZDA za spremembo ambrtSi. cijskih pogojev ameriškega n«, sojila iz leta 1946. prvj zacijski obrok bj moral zapa-' sti ob koncu tega leta- M“P*“ da bo Buttler poskušal dtoseči znižanje obrestne mere in po-daljšanje amortizacijska rti-vSl 2. Angleška vlada ^ šala dobiti čim večjo bonSS™" izdelanem orožju od ZDA^ V 3. Vlada bi zaprosila za n«w, ameriško posojilo v zneSL ali dveh milijard dolarjelT\w dar menijo nekateri izvedenci, da bodo ZDa w protiuslugo za morebitno britev posojila zahtevale od2£ Eisenhower pri Trumanu W ASHINGTON 5 Eisenhower, ki i ' ~ Gen. v VVashingtcn, se S mi oči govarjal s predsednik^"’iaz-manom, pri katere,,? T™' na kosilu. 11 je bil tudj narodne preiskovalne komisije pod nadzorstvom OZN, ki naj ugotovi, ali je mogoče izvesti svobodne volitve na vsem nemškem ozemlju. Tri delegacije so s tem usvojile zadnjo Adenauerjev« zahtevo v tem smislu. Ta predlog, ki ni sicer prišel nepričakovano, je povzročil nekaj hrupa. Namen predloga je namreč, naj glavna skupščina razsoja o težavah, ki jih imajo okupacijske države v Nemčiji. Predvidevajo, da bo Sovjetska zveza kakor leta 1948, ko je šlo za predložitev berlinskega vprašanja Varnostnemu svetu, vztrajala na nepristojnosti glavne skupščine. Teda v glavni skupščini se sovjetska delegacija ne bo mogla poslužiti veta, kakor je to v Varnostnem svetu. Medtem javljajo, da sta se predsednik Zahodne Nemčije in Adenauer danes razgovarja-la o pozivu, ki ga je v petek ?r ai- • Predsednik Vzhodne Nemčije Wilhelm Pieck Heussu, naj bi se sestal z njim da bi razpravljala o vprašanju enotnosti Nemčije. Ustanovila naj bi se nemška komisija se-stavljeM iz predstavnikov Vzhodne in Zahodne Nemčije pod nadzorstvom štirih okupacijskih držav, da bi ugotovila. ??u5 vedut, polni lažnih vesti o težkem gospodarskem stanju v coni B, o lakoti in pedobno. Pri temi jih prav nič ne moti, da se stalne zapletajo v protislovja in da so najprej grajali garantirano preskrbo, obvezni odkup; ko je bila trgovina sproščena, so pa spet pisali, da je bilo prej bolje itd. Seveda, s svojim pisarjenjem in laganjem nis« megli ustaviti gospodarskega razvoja v coni B in kljub vsem lažem o lakoti, ni tam; za lakoto nihče llmrl; nasprotno življenjske razmere so se stalno boljšale. Prav včeraj pa so se zopet znižale cene nekaterim življenjskim potrebščinam, in sicer: cene tekstilu so se znižale odi 5 do 15 odstotkov, pralnemu milu, ki ima 60 odstotkov mast ndh kislin, se je znižala cena od 400 na 250 din za kg. Milo, ki vsebuje- 45 odlst. mastnih kislin, bo stalo 190 din kg. Znižala se je tudi cen.a sladkorju, in sicer kristalnemu za 55 din, onemu v kockah pa za 50 din. dalje cena jajc v prahu za 24 odst. Cena drv je padla od 100 do 250 din pri kub. metru. Medtem ko cene v coni B Pa-dajov pa zaznamujemo v Trstu stalen porast cen mnogih predmetov, kakor mesu, rr.aslu, divam itd. To je pač najbolj zgovoren odgovor vsem šovinističnim hujskačem v Trstu. Pismo Tržačanke Hvalevredna pobuda Včeraj dopoldne me je obiskala gospa z mladim dijakom. Teden našega dijaka je in takoj sem ved-la, zakaj sta prišla. Mladeniča poznam. Sam res nj potreben, a ve. da mora pomagati svojim tovarišem. Mnogi si niso, pa čeprav je že lep čas šcla mogl; š kupiti vseh knjig in zvezkov, ki jih letos potrebujejo, ker nimajo denarja. Starši jim ne morejo dat; knjige pa so strašilo drage. Brez knjige pa seveda ne morejo študirati. Rada sem se odzvala njunemu povabilu in pri pevala po svojih močeh za naše potrebne dijake. Razumem, da je treba za šolanje mnego denarj., s s.r-ši pa v veliki večini nimaj0 do. volj sredstev, da bi vzdrževali svoje otroke. Zato morajo b ti dijaki nata skupna skrb, saj bomo tudi vsi Slovenci imeli koristi od naše bodoče inteligence. ki sj jo moramo vzgojiti. če se hočemo ohraniti na zemlji naših dedov. Zato tudi pozivam vse. da v «Tednu našega dijaka* ne zavrnejo nabiralcev praznih rok. Ze z malim prispevkom bomo pomagali naši mladini. Tq je naša dolžnost TR2ACANKA «Unita» se znebi vsak teden. na. ki mu najbrž .z navadnimi kake prav debele, vendar na je bombami ne bodo mogli do ži- v nedeljo prekosila vse deseda-1 vega. vržejo celo atomsko bom nje. \ Trstu bodo delali voja- bo na Trst! Kaj pa m slite? ško letališče, in sicer na Pro- Od kod je vse to dični kom-seku. Pa zakaj ravno trm? Z". tofcrmiSUČni časnikar izvedel, to, ker je blizu velika jama. v seveda ne pove. Pa - bomo mi kat.ro codo -‘ec, iti ltiai.. h. kakšna letala? Tudi to «Unita» dobro ve in še celo, koliko jih bo. Ker mi nismo tako dobro obveščeni, b:.mo lepo prepisali od njih, da bo menda kakih sto lovcev na reakcijski pegor. Celo to vedo, da so najprej mislili spraviti v jamo lahke bombnike, pa imajo ti prevelika krila in jih ne bodo. Jamo bedo tako preuredili, da bodo da glav svojih «kapctov». Pa ni vendarle malo smešno, da l> neumni Američani vse-povedo, preden sploh začnejo kaj dela-j li, svojim sovražnikom št. 1. Tokrat je njihovo prvenstvo J nekoliko omajano. Vsa njihova S pisarija ni nič drugega kot | smešen napad na novo organi-| zn ano letalsko družbo TAC. j Tukaj pa so jih že prehiteli j njihovi bratci iredentisti, ki jo ' že precej časa napadajo. Kom- Zato se morajo prilagoditi sedanjim cenam marmorja špekulacije komiutormovcev z otroško božičnico Na sinočnji seji sveta v Nabrežini s0 v glavnem razpravljali o občinskih je iz svoje glave ali pa iz kamnolomih. K zadevi se bedo j letala v njej v nekaj nastrop- ! j ih in posebno dvigalo jih bo| c< - , . * , - a •„ 1 \T ur- • j V , mformistom je seveda zal in so dvigalo V bližnji dolini bodo 2ato tokrat udariu težki.mi napravili skladišče munidje m ] kalibri in: izlegli zelo debele !|0 1 „Teden za našega dijaka“ JE PREIZKUŠNJA ZAVEDNOSTI IN ČUTA ENOTNOSTI IN SOLIDARNOSTI MED SLOVENSKIM LJUDSTVOM NA TRŽAŠKEM OZEMLJU. VSAK, KI SE ČUTI VEZANEGA V NARODNI SKUPNOSTI, BO V TEM TEDNU PODPRL ((DIJAŠKO MATICO«. ! kalibri im izlegli benema. Od tega skladišča pa j laži. bodo skopali poseben rov do jame in letal, tako da bo vse skupaj pod zemljo. Vse to pa zato. ker bodo menda gradili na Proseku letališče. To ve seveda «Unita» iz prvih virov in zato tako lepo obvešča tržaško javnost, da bomo dobro vedeli, kaj nas še čaka. Saj lahko zaradi bodočega letališča svetovnega pome- tudi pravico do stavkanja Zelo važen dogodek za vse italijansko delavstvo in zaradi •tega važen tudi za delavstvo Tržaškega ozemlja; pred dnevi je namreč ministrski svet v Italiji odobril načrt sindikalnih zakonov ter ga predal v proučitev še parlamentu. Glavna vsebina, novega načrta b sindikalnih zakonih je pravilnik o pravicah stavke. Zakon predvi. deva, da ,Je delavcem dovoljeno stavkati samo v sporih, ki imajo za preamtt sestavo ali pa izpremembo delovnih pogodb. Ce bedo ti zak-oni stopili v veljavo. potem bodo prepovedane vse stavke v znak solidarnosti, vse stavke proti kršitvam de-lovnih pogodb, proti odpustom z dela, proti nečloveškim in težkim delovnim in socialnim pogojem, itd.. In še celo tista stavka, ki bo po predvidenem zakonu dovoljena, bo lahko veljavna le, če bodo vsi poizkusi mirne rešitve propadli in če bo 48 ur po prekinjenih pogajanjih javljeno njeno sklicanje odgovornim oblastem. Na ta način bodo prepovedane vse bele stavke, prav tako bo delavcem prepovedano, da bi se vzdržali dela v znak protesta, in kar je najhuje, stavke se ne bodo smeli posluževati delavci usluž-beni v državnih ustanovah, katerim bo dovoljeno, da se samo organizirajo ter da v težjih primerih intervenirajo pri odgovornih oblasteh. Organizatorji stavk, ki ne bi odgovarjali določilom zakona bodo, kot predvideva omenjeni načrt, kazensko odgovorni. Ce bo parlament odobril nov načrt sindikalnih zakonov, potem pomeni to enega največjiii porazov, kar jih je italijansko delavstvo doživelo v zadnj-h letih. Na ustanovnem kongresu so Enotni razredni sindikati že pojasnili svoje stališče glede pravice do stavke ter so poudarili, da mora biti razredni sindikat prost vsukin državnih ali kor-porativističmh vezi, prost pri svojem sindikalnem delovanju, prost torej, da vodi borbo v obrambo interesov in pravic delavskega razreda. Enotni razredni sindikati stoje na stališču, da imajo delavci pravico do stavke, kajti zgodovina je pokazala, da je vsako kratenje te pravice postalo v praksi glavni princip in ne samo navadna izjema. Enotni razredni sindikait ne morejo priznat; u-temeljenosti nobenega izgovora, s katerim bi hotele italijanske odgovorne oblasti opravičiti to svoje dejanje. Zato je povsem razumljivo, da se Enotni razredni sindikati, oziroma v njih včlanjeni delavci, s takimi zakoni ne morejo strinjati ter jih lahko smatrajo le za ukrep, proti kateremu bi ee moralo združeno delavstvo z vso odločnostjo boriti. V zvezi s tem važnim dogodkom lahko omenimo tudi borbo, ki jo je ponovno pričelo delavstvo in sicer borbo za izboljšanje plač. Združenje indu-strijcev heče tudj v iem primeru izkoristiti dobro priliko, ki mu jo nudi razcepljenost tržaškega delavstva ter odklanja vsakršno prilagoditev plač današnjim življenjskim razmeram. Namesto, da bi Delavska zbornica in Enotni sindikati podprli z vsemi silami borbo tržaškega delavstva, so s svojo odklonitvijo predloga za skupno borbo že naprej onemogočili vsak uspeh začeti borbi. Kaj bodo storili tržaški delavci? Mislimo. da sedaj ni čas, da bi tržaško delavstvo šele čakalo, kaj bodo dosegli italijanski delavci. kot bi to hoteli Enotni sindikati. Nasprotno, prav sedaj je čas odločne ofenzive vse. ga delavstva proti delodajalcem, ofenzive, ki ga bo edina lahko privedla do zaželene zmage. Zato bi morala biti dolžnost tržaškega delavstva, da prisili svoje sindikalne voditelje, da prično s skupno borbo, ki bo edina lahko prisilila delo dajalce, da popustijo ter jim priznajo zahtevano povišanje Plač. ŠE Q GOSPODARSKEM POROČILU ZVU Ule industrija, ampak trgoi/ina je bila narai/ni vir za razi/oj Trsta Trst je imel pred vojno le malo pomembne industrije-, če seveda izvzamemo ladjedelnice. Naše mesto je b:lo vedno predvsem trgovsko in prometno sre. dišče. Poročilo ZVU ugotavlja, da je zaradi izprerr.enjeoih trgovskih običajev to zaridi mehanizacije vseh potrebnih del pri prekladanju blaga treba sedaj mnogo manj delovne sde, kot je je bilo nekdaj. Ladjedelniška industrija pa lahk.0 ddje velik zaslužek, lahko pa nič ne obratuje. Ker je obenem poraslo prebivalstvo (tukaj pred vsem štejejo eng desettisoče italijanskih optantov, raznih beguncev in priseljencev iz Italije) je po. trebno — po poročilu — najti nove vire zaslužka,, nove vire zanosih ve. • Za to Š6 napravili precej obširen načrt, po katerem bi; ,1. obnovili vse v vojni porušene obrate. 2. razširili in modernizirali obstoječe in 3. ustvarili pogoje za nove industrijske pc- budp Po obnovitvenem načrtu so obnovili na primer; največjo čistilnico mineralnih olj, ladiedel. ni ce, jeklarno, čistilnico narav. . . _ nih olj (Gaslini), konopljamo, I slile okoli 1500 delavcev, jn nekatera druga manjša indu- j Vendar se ile moremto •atrijska podjetja, * njati s poročilom Poročilo pravi, da če vzamemo proizvodnjo 50 največjih tr. žaških tvrdk 1938. kot enako 100, dobimo seda j za iste obrate 108. Vendar se ni povečala pro. izvodnja v vseh obratih enako, tako s« je na primer čistilnica mineralnih olj povečala v taki meri, da sedaj proizvaja skoraj dvaikrat toliko, medtem ko jeklarna skoraj miruje. Prav tako niso dosegle predvojne ravni papirna industrija, tiskarne in tekstilna industrija, medtem ko sta bili industrija likerjev in piva zelo zaposleni. Največji nesmisel ebnove predstavlja brez dvoma obnovi, tev čistilnice naravnih olj «Ga. slini*. Čeprav so zanjo potrošili več kot eno milijardo lir iz raznih fondov, ker je bila v voj. ■tff popolnoma porušena in čeprav je eno izmed najmoden rjejših podjetij, vendar ne pro izvate skoraj nič in je bila v zadnjih letih praktično neaktivna. To dejstvo zelo odkritosrčno priznava tudi poročilo samo. Zelo pravilno je, da se trudi ZVU povečati indutrijskj poten, clal. Taiko bodo v 2avljah zrasle nove tovarne večinoma majhnega obsega, ki bodo zapo. stri- v oni točki, IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Začetek proslav 400-letnice slovenske knjige na Koprskem Čestitke Te dni je dip oimrala v Trstu gospa Roža Haggia-Sčuka za učiteljico za defektne otroke, Cestk taraol V soboto popoldne je bila v Kopru v mali dvorani Ljudske, ga gledališča lepa slavnost ob začetku proslav 400-letnice slovenske knjige. Rod geslom: «Od Trubarja do Kajuha* je bila ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, množičnih organizacij, zastopnikov, prosvetnih društev in ljubiteljev knjig ot-vorjena knjižna razstava. Predstavnik Podzveze briPZ tovariš Vilhar Srečno, ki je imel ob tej priložnosti kratek govor, je med drugim dejal: «Naše razstave slovenskih knjig zgovorno pričajo, da se tudi Slovenci v Istri čutijo sestaviti del slovenskega naroda*. Ta knjižna razstava prikazuje razvoj slovenske knjige od Trubarjevega Katekizma iz leta 1551 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584 naprej. Poleg dobe protestantizma v naši književnosti je na razstavi prikazana doba katoliške literature, nada. 1 je nova doba prosvetljenstva originalna izdaja poezij Franceta Prešerna iz leta 1847 ter številne knjige, ki so bile tiskane od Levstika do današnjih dni. Na razstavi je zastopana tudi prevodna literatura. Poseben prostor imajo knjige, ki so jih tiskale naše partizanske tiskarne v dobi okupacije. Na razstavi so tudu časopisi in publikacije iz časov pred prvo svetovno vojno v Trstu in Gorici ter partizanski tisk na Primorskem za časa druge svetovne vojne. V nedeljo je bila v Dekanih slovesna otvoritev proslav 400-letnuce slovenske knjige in 82. obletnice obstaja tamkajšnjega prosvetnega društva. Ze dopoldne je bila odprta razstava slovenske knjige, ki prikazuje tudi delavnost vaškega prosvetnega društva. Velika zanimivost na tej razstavi so redke nad sto let stare knjige, ki jih je hranil vso dobo okupacije in terorja proti pisani in govorjeni besedi učitelj Benko. Tako je med temi Ciglerjeva *Sreča v nesreči*, ki jo je izdal Blaz-znik v Ljubljani leta 1836, ((Novice* iz leta 1849. ((Drobtinice* iz leta 1862, partiture pesmi, ki jih je pel pevski zbor nekdanjega prosvetnega društva, članski trak — trobojnica z na pisom: Čitalnica v Dekanih sov po ustanovitvi Čitalnice, tamburica prvega tambilraške-ga zbora, fotografija ustanovitelja Čitalnice tovariša učitelja Ivana Benka. Veliko zanimanje vzbuja posebno med ženskim svetom 150-let stara narodna noša. last tovarišice Marije Sturman. Popoldne je bil najprej koncert godbe iz Eobegov.-Cežarjev. nato p& v dvorani zadružnega doma otvoritvena proslava. Clan odbora prosvetnega društva «Jadran* je imel kratek govor, kjer je med drugim dejal; «Veseli smo. da smo doživeli take čase, da lahko pokažemo. kar je našega*. Spregovoril je tudi zastopnik Podzveze SHPZ, ki je domačemu društvu častital k doseženim uspehom. Ko je omenil zatiranje slovenske besede, je dejal: «Danes, ko slavimo veliko obletnico Trubarjevega Katekizma, živimo v boljših časih. Slovenska kultura se nemoteno razvija*. Sledil .je zelo zanimivi del proslave, ki je prikazoval literarni razvoj slovenske knjige v živi besedi lektorice in recitatorjev. Prebrali so lepo sestavljene odlomke iz del pesni, kov in pisateljev od Trubarja do današnjih dni. V recitacijah so nastopali mladinci ter pionirji. pionirke in domači pevski zbor. Domači pevski mešani zbor je lepo zapel nekdanjo staro: «Ne vdajmo se, Primorci«, ki jo je pevovodja Gregorič skrival vsa leta okupacije to še druge partiture. Ta zbor je zapel še dve drugi pesmi, nakar je nastopil pevski mešani zbor prosvetnega društva iz Šmarij z dvema pesmima, temu je sledil mladinski mešani pevski zbor iz Tinjana, ki šteje 24 članov. Lepo je zapel tri pesmi in pokazal, da bo lahko veliko na. predoval, če bodo mladinci in mladinke, ki ga sestavljajo, tako redno obiskovali vaje. Zadnji je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva «Oton 2upančič» iz Kopra, ki je zapel tri pesmi. Zadnji dve točki sta bili nastop moškega pevskega kvarte. ta v spremljavi harmonikaša, ki je zapel venček narodnih pesmi in nato domači «Brški 1869, Poleg tega je razstavlje- ples*, ki ga je ob splošni pozornih več fotografij iz prvih ea-1 nos ti izvedla fclkloma Skupina, ki poudarja; ((Gospodarski pro-cvit Trsta je odvisen od' dviga industrijske proizvodnje*. Res je sicer, da sG sedaj dela v pristanišču mehanizirana ter ne zahtevajo še zdaleč toliko delovne sile, ko so jo še pred desetletji. Vendar je bodočnost Trsta zelo tesno povezana z morjem, s pomorskim prometom, saj je prav zaradi njega tudi nastal. Celotna tržaška zgo, do vi na nas uči, da je Trst najnaravnejše zaledje Srednje Evrope to da se je zato tudi v njem najprej razvil premet. Se, le na osnovi prometa so nasta. le ladjedelnice in ožtala industrijska podjetja, ki -pa so tudi skoraj vsa služila prav ladje del-nicam kot pomožni obrati. Poleg tega nima Trst naravnih virov surovin, niti nima kolonij od koder bi jih poceni dobival. Vse -to še bolj povezuje njegovo usodo na njegovo osnovn0 funkcijo. Prav je, da se v Trstu ustanavljajo nova industrijska pod. jetja. vendar predvsem ono, ki imajo tukaj realno bazo za obstoj. Primer Gaslini je dovolj poučen: več kot milijarda proč vrženega denarja. Osnova tržaškega življenja pa je drugje: ena je na morju v njegovi trgovski mornarici, ki bi mu po prirodnih gospodarskih zakonih morala dati osnovo za zaslužek. Zepo lepo je od ZVU, da razvija s svojo pomočjo, manjša industrijska podjetja in to predvsem podjetja lahke industrije, ker pomenijo tudi ona bistven prispevek k reševanju brezposelnosti in k zboljšanju gospodarskega položaja. Ven. dar ni prav, da ostane tako dolgo odprto vprašanje tržaškega ladjevja — tega osnovnega vira. Trst stvarno razpolaga s koma i 150.000 tonami ladjevja, medtem ko je že pred prvo sve. tovno vojno imel okoli 600 tisoč ton. Pomanjkanje ladjevja zelo močno vpliva na promet, ker so zaledne države prisiljene pošiljati " svoje blago skozi severna pristanišča, namesto skozj Trst. Prav o tržaškem ladjevju ni v gospodarskem triletnem poročilu niti besedice, razen morda onega stavka, s katerim pravijo, da zaradi reorganizacije italijanske trgovske mornarice nj treba, da novo zgrajene ladje ostanejo v Trstu. Kakšen bo rezultat letošnje akcije Sklada za zimsko pomoč ? Pred, dnevi smo objavili v na. sem časopisu podatke o dielova-uju Sklada za zimsko pomoč v preteklem letu. iz podatkov je bilo razvidno, do, j* Sklad za zimsko pomoč nabral približno okrog 58 milijonov lir, odi kate-™ s0,42 milijonov že razdelili, 16 milijonov so pa obdržali z namenom, da jih prično deliti v tej zimi, in sicer verjetno že meseca decembra. Razen teh preostalih 16 milijonov pa bo upravni odbor Sklada za. rimsko pomoč prejel verjetno od Zavezniške vojaške uprave še podporo v znesku 5 milijonov lir, katerih izplačilo pa še ni bilo končno potrjeno. Tako bo že takoj v začetku nabiratoe akcije razpolagal u-pravni odbor Skladb za zimsko pomoč z vsoto 21 milijonov br. Ker se je pretekla leta zavleklo izplačevanje podpore brezposelnim ter vsem, ki dobivajo stalno pomoč od ustanove ^ f/. prav zaradi nabiralne akcije, ki ni bila, preveč kratka, nnislta** da bi moral ta izgovor letos odpasti. 21 milijonov lir bi upravni odbor lahko razdelil P° *:-tT n im res še v zimskih mesecu' Kot druga leta, tako bodo tudi letos prejeli podporo Skfaoa za zimsko pomoč vsi brezpose -ni. ki ne prejemajo nooene podpore, a so družinski P°g. j varji, nadalje vsi brezposelni, ki so redno vpisani v seznamu -rada za delo od novembra preteklega leta ter vsi, kn majo podpore od ustanove **•/ - - * - višini Kaj je pa res? V Trstu se je osnovala družba. . ki hoče prevažati mime potnike a čisto običajnimi potniškimi letali. Ker je bil njen sestav v nasprotju z italijanskimi zakoni, se je pred nekaj dnev.i reorganizirala jtl je odstopil prejšnji predsednik. Brez dvoma predstavlja ta družba (kot bi tudi vsaka druga) napredek za tržaško gospodarstvo. Več sto ljudi bo z njo dobilo zaposlitev, pri gradnji civilnega letališča bodo tudi zaposleni i mnogi brezposelni. Trst bo pa dobil redno letalsko potniško zvezo z vsem svetom. Tako zvezo ima sedaj že vsako večje mesto in je nujno potrebna tudi v našem. Kar se pa tiče, da bodo letališče lahko izrabili v vojni za vojne namene (da pustimo ob strani smešnice o tunelih, podzemskih jamah itd.) je pa to žail res- Vendar lahko v moderni yojnj izkoristijo vse. prav vse v vojne namene. Ce bi delali s to perspektivo v glavi, bi ne smeli več graditi novih bolnic. ker v vojni postanejo vojaške bolnice, ne cest, ne ladij na katere se da topič in postanejo v vojni pomožne vojne ladje, ne avtomobilov, ker se bodo lahko z njimi vozili vojaki itd.. Skratka, če se hočemo izogniti bojazni, da bi kakor koli sodelovali v vojni, se moramo sleči do nagega in skakati po drevju kot opice. Le tako na« ne bodo mogli na en ali drug način mobilizirati. Pa še takrat, ne vemo, če bomo prav vami. še vrnili na prihodnjih ssjah, ker so kamnolomi velikega pomena za gospodarstvo nabrežji ske občine. Po čitanju zapisnika zadnje seje se je začela diskusija o izbiri kraja za zidanje nove stanovanjske hiše v Nabrežini. Italijanska skupina je zahtevala. naj bi zidali novo hišo v bližini občinskega sedeža, ostali svetovalci pa pri nabre-žinski železniški postaji v bližini zdravilišča. Pri tajnem glasovanju je dobil ta predlog večino. Denar za gradnjo je nakazala občini ZVU, občinska uprava pa mora poskrbeti in oddati brezplačno zemljišče ter napeljati vodo v zgradbo, ki jo bo upravljala ustanova IACP. Kakor običajno pa potrebni domačini ne bedo dobili stanovanj, pač pa razni esu-li in tujci. Čudno, da So vsi svetovalci kratkomalo pristali na brezplačno oddajo zemljišča ustanovi, ki gre mimo potreb in želja domačinov in zasleduje politiko raznarodovanja in potujčevanja naših vasi. Sledila je dolga in zanimiva diskusija o občinskih kamnolomih; Odbornik Gratton je podal kratko poročilo komisije, ki ima nalogo proučiti problem in predložit; konkretne predloge občinski upravi. Iz poročila je bilo razvidno, da podjetniki, ki imajo že mnogo let v najemu nabrežinske kam. nolome, plačujejo občini premajhno najemnino. Stvar je nekoliko zamotana, ker so najemniki sklenili s predvojno občinsko upravo pogodbe, ki so le njim v prid. Takrat določena najemnina nikakor ni sorazmerju s sedanjo tržno ceno kamna in vrednostjo lire. Industrije; so imeli od te pogodbe velike koristi, saj sp do leta 1949 plačevali nabrežinski občini enako najemnino kot pred vojno, čeprav jie vrednost iire od takrat močno padla. Sele zadnja leta je občinska uprava dosegla majhen toda še vedno ne ustrezajoči povišek najemnine. Za vse kamnolome prejema sedaj nabre- občinskega žinska občina letno okrog 700.000 lir, prodajna cena kamnu pa je od 36 do 46.000 lir za kub. m. Ze samo zaradi tega dejstva bi se morala občinska uprava krepko zavzeti zg za- SMRTNA NESREČA PRI MILJAH Z GLAVO POD KOLO AVTOBUSA Včeraj zvečer kmalu po 18. uri s® je Pri Miljah zgodila hu_ d'a nesreča, pri kateri je našel smrt 68-letn; Paolo Strain stanujoč v Sv. Brigiti. K njegovemu identificiranju, on napireč ni imel nikakega dokumenta pri sebi, je pripomogla njegova svaki*ja Lucija Macor, ki je prišla na mesto, čim je zvedela o nesreči. Policija, ki je prišla na mesto, je ugotovila naslednje; Šofer avtobusa družbe ACNA, ki vozi na progi Milje - Cliiam. pore, 32-letni Oscar Carli doma iz Milj, je ob 18.15 pognal avtobus in komaj je zavozil kakih pet metrov, je zaslišal razne krike. Ustavi] je vozil,., misleč, da: s° zamudniki, ki želijo vsto. piti. Takoj za tem, pa so ga ljudje obvestili, da leži pod avtom trdplo starejšega moškega. Izstopil je in ugotovil, da je res neki starejši človek, Paolo Strain, leža] z glavo pod zadnjim levim kolesom in ni dajal nobenih 2naifcov življenja. Verjetno je mož, ki je hotel ujeti še avtobus, skočil z nekega zida na trgu v Hrvatinih in stekei do avtobusa. Tedaj je izgubil ravnotežje in se znašel pod kolesom, ki je možu stisni-la glava. Mož je bil na mestu ir.rtev. Po končani preiskavi so truplo Ponesrečenca odpeljali v mrtvašnico. Podpore bodo verjetno v ..—. od 3 do 5 tisoč lir za p°sam najhnega Zidu na Trgu pri Sv ndegi akobu, Tq je toliko časa po- Avtocisterna v zid Velika avtocisterna s prikolico polno nafte, last družbe ClCSA iz Portogruara, katero je vozil 36-letni Ferdinando Schiff doma iz Tržiča, je včeraj okoli li, ure zjutraj vozila s precejšnjo brzino po Ul. Ba-iamonti proti ladjedelnicam. V višini stranske ulice Roncheto je šofer opazil, da so zavore popustile _in je takoj začel zavirati težko in okorno vozilo s predstavami. Vse to ni nič pomagalo, kajti cesta se polagoma spušča in vozilo je nadaljevalo svojo pot. Prav na kri-?1«cu ^edenjske ulice pa je šoter, da bi preprečil trčenje, ostro zavil na levo. Vsa teža tovora se je v prikolici premaknila na levo stran in posledica je bila, da se je prikolica zvrnila, medtem ko je prvo vozilo nadaljevalo svojo P.° j,1? končno treščilo v nizek , • i gre vzporedno s Skedenj-sko ulico. Prikolica, ki je ležala prav na tračninah, je utrpela precejšnjo škodo in iz neke razpoke je začela uhajati nafta. Takoj so prišli na mesto gasilci, ki so težko vozilo dvi-gnili in tako očistili cesto, da sel®. Promet lahko neovirano nadaljeval. Šofer in njegov spremljevalec sta k sreči osta-j hpPoškodovana. medtem ko se niso ugotovili točno škodo na vozilu samem. Slab konec otroške igre Komaj 10-letni Sergio Schiu-az iz Ul. Corridoni 17 je vče-i?3 d°Poldne veselo skakal z skušal, dokler ni končno pošteno padel. Ko se je dvignil, je začutil skeleče bolečine v rokah. Ljudje, ki so videli stvar, so takoj poklicali rešilni avto. ki je fanta odpeljal v bolnico, kjer so ga sprejeli zaradi zloma zapestja leve roke na ortopedskem oddelku. Ce bo šlo vse po sreči, bo okreval v 30 dneh. Prerezal si je žile Zgodaj popoldne so z rešili nim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na opazovalnem oddelku, 23-letnega Marčela Miheliča iz Ul. T. Vecellio 4, ki je izjavil, da je sit življenja to si je v ta namen hotel z žepnim nožem prerezati žile na zapestju. Padec s tramvaja V spremstvu nekega policijskega agenta so včeraj z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 77-letno Francesco Vadual vd. Depetri iz Androna S. Tecla 14, ki je izjavila, da je padla s tramvaja št. 9 in si poškova-la roko. Zdravniki sb ji ugotovili zlom zapestja leve roke ta močan udarec z verjetnimi kostnimi poškodbami na levem kolku. Sprejeli so jo morali na ortopedskem oddelku, kjer bo ostala verjetno od 30 do 90 dni v zdravniški oskrbi. Ni ouazil žice sredi ceste Malo pred poldnem je 34-let. ni Umberto Toscano iz Ul. T. Luciani št. 3 vozil s svojim motorjem po Ul. di Fiume v smeri proti Trstu. Bil je pa verjetno zamišljen in ni opazil, da so na cesti pred njim nekateri delavci nategovali z enega konca ceste na drugega električno žico, ki je tedaj visela morda kak poldrugi meter od tal. Motociklist je tako kljub krikom delavcev priletel v žico in seveda odletel na tla. S policijskim avtom so ga takoj odpeljali v bolnico, kjer pa 6o mu samo izprali in obvezali lažje rane na ličnici, levem kolenu in levem komolcu. Moža so nato poslali domov. Železje na delavca Zdravniki so morali sprejeti okoli 14. ure na opazovalnem oddelku 19-letnega kovača Nic-cola Depontea s Kolonkovca, ki je imel več ran na kolenu, komolcu in nad levim očesom. Delavec, ki je prišel v bolnico z rešilnim avtom miljskega odseka Rdečega križa, je izjavil, j da je med delom v miljski bolnici padlo nanj ttaka) železnih drogov, ki so služili za konstrukcijo v zidarskih delih in ki so bili tedaj naslonjeni na zid. Stvar sicer ne bo huda, ker bo mladi kovač okreval verjetno, če seveda ne bodo na-stopile komplikacije, v o ali 8 dneh. sčito občinskih . interesov. Stvar pa je še bolj pereča, ker prihodnje leto zapade rok pogodbe trem podjetjem. Več svetovalcev je poseglo v diskusijo o kamnolomih. Predstavnik italijanske skupine Bandini, ki ima vodilno mesto pri podjetju Montecatini, je v glavnem zagovarjal stališče industrijcev. kritiziral občinsko upravo to dal nekaj predlogov. Njegove trditve so pobijali ostali svetovalci, župan in tajnik. Padel je tudi predlog, oziroma namig, naj bi ob prihodnji priliki sama občina upravljala en kamnolom in b; tako imela večje dohodke kot pa od najemnine. Po dolgem razpravljanju so sklenili, naj komisija še bolj prouči vso zadevo in predloži izčrpno poročilo občinskemu svetu. Pred zaključkom je odbornik Gratton predlagal, naj bi občinska uprava dala svojo pomoč in prispevak za «Natale del bambino*, ali Vidalijevo božičnico. Temu predlogu pa občinski svet ni nasedel. Občinski tajnik in župan sta povedala, da se lanski poizkus ni posrečil, letos pa da bo občim ska uprava baje razpolagala z enim milijonom lir, ki ga je ZVU obljubila nabrežinski ob-čini za božična darila. Verjetno se bodo z enakim predlogom oglasili kominfor-misti tudi na drugih občinskih svetih, zlasti kjer imajo komin-formisti v svojih rokah občinsko upravo. Pravilno je, da vsaka občinska uprava s svoje strani prispeva za božično obdarovanje revnih in potrebnih družin ali naših otrok, poudarimo pa, da to ne sme in ne more postati monopol določene politiSae skupine, ki izrablja tudi to, da v svoje strankarske in propagandistične namene uporablja občinski denar ter ga deli le svojim pristašem. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 17, Čakajo - da bo prepozno ? Na kmelijsko-induslrijskem strokovnem tečaju v Plavjah še vedno ni rednega pouka Na kmetijsko-tadustrijakem tečaju v Plavjah še vedno ni rednega pouka, čeprav se je za. čela šola predi enim mesecem. Vrh tega pa je bilo štiri mašeče počitnic. Menimo, da je to dovolj časa, da bi šolske oblasti v tej dobi uredile vse potrebno. da bi se pouk potem v oktobru lahko normalno začel. Toda v štirih 'mesecih počitnic in sedai še v oktobru ni«o mogle šolske Oblasti urediti šole, niti pravočasno namestiti dovolj učnega- osebja'. Ni čuda potem, če starši, ki žele, da bj otroci v šoli kar naj. več pridobili, pošljejo svoje o trake v miljsko strokovno šolo, ki je seveda italijanska in jih tako odtujujejo svojemu naredit Zakaj taka nerednost na. sip. venskih šolah? Zakaj ne nasta. vijo dovolj učnih moči, da bi se, lahko neovirano to-u-SPesrio razvijal? Saj je vendar dovolj strokovno usposobljenih učiteljev, ki so vložili prošnje za namestitev, pa jih i? Višje šolsko nadlzomištvo odbito. Jasno je> da so ljudje zaradi razmer na silovenskih okoliških šolah nejevoljni. Prav tako imajo težko delo sami učitelji in profesorji, kajti na šolah, kjer morajo vedno nadomestovati v več razredih, uspeh ne more bL ti takšen, kakor bi bil sicer. Ni dovolj, da ne odpirajo novih šol za katere starši prosijo in za katere so stvarne potrebe, še tiste šole, ki že delujejo, ovi. rajo. d3 hi se razvijale tako, kakor žele starši to učiteljstvo. Kmetijskotodustrijski stro- kovni tečaji je bil odprt lansko leto. Namesto, da bi mu dala šolska uprava in špfeko nad-zomištvo možnost, da bj šola napredovala in se od' leta do leta izpopolnjevala, pn zane. marjajd odgovorni še tiste najosnovnejše potrebe, kot jo zadostno število učnih moči. Dajte slovenskim šotam možnost razmaha, db bo naša mladina lahko dosegla čim več znanja za svoje bodeče življenje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. 4. in 5. novembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 6, umrlo Pa je 13 oseb Poročili so se: mehanik Teodoro Ferlatti in gospodinja Li. bera Cattarini, šofer Vattovanj Giuseppe in ■ gospodinja Ade" Romani, vojak ameriške vojske M. James Eargle in gospodinja Anna Cozžolino. občinski uslužbenec Giovanni Pierobon in gospodinja Vanda Leo, slaščičar Bruno Lupieri in gospodinja Annamaria Lavorino, poljedelec Mario Meula in gospodinja Emilija Kozlovič. Umrli so: 59-letni Romano Zamperle, 63-letna Marija Zobec, 58-letni Emilio Perini. 67-letna Marija Kralj vd. Svetina. 75-letna Angela Bavdaž vd. Cej, 78-letna Marija Žagar vd. Giraldi, 76-letna Karmela Ziv-kovič, 75-letni Emili0 Giaume, 72-letni Antoni0 Custerlina. 56-letna Margherita Chiodi por. Caiola, 76-letna Frančiška Skof por. Cicchetti. 27-letna Lina Rocco por. Bratuž. 35-letna Z GORIŠKEGA Fašizem in šovinizem na nedeljski manitesiaciji Cepr&v so z velikim truščem in ogromnim propagandnim aparatom pripravljali proslavitev 4. novembra kot dneva «zmage» v Ravnem polju in v Gorici ter skušali zvabiti čim-več ljudi na te manifestacije celo s tihim prišepetavanjem. da bo v Gorico prišel tudi De G3«peri in povedal spet nekaj «pametnih» besed o itali-janstvu Gorice in morda tudi Trsta, morajo organizatorji vendarle priznati, da število udeležencev niti zdaleč ni bilo tolikšno kot prejšnja leta, ampak neprimerno manjše. Vzroke za tako majhno udeležbo moramo iskati v dejstvu, da take in podobne šovinistične manifestacije, ki naj bi dosegle čimbolj državen okvir, ne vlečejo in se jih zaradi tega ljudje ne udeležujejo. Kakšen namen pa imajo take manifestacije in kakšni so ljudje, ki se jih udeležujejo, pa najbolj jasno dokazujejo ne. kateri dogodki, ki so jih Gori čani lahko videli, odnosno slišali na lastna ušesa. Ko se je sprevod pomikal s Travnika proti spominskemu parku, je neka godba, ki je igrala razne italijanske šovinistične pesmi, katere posebno mi, Slovenci »prav dobaa poz-znamo, zaigrala tudi «Giovinez-zo», fašistično himno. Seveda pesmi niso odigrali do kraja, ker so se nekateri godbeniki in menda celo sam kapelnik zavedli. da igranje te pesmi še ni aktualno, udeleženci manifestacije so se nato razkropili po mestu in pili do poznih ur. V skupinah so se sprehajali po mestu, nosili trikolore okoli vratu in kričali «V'iva Tita-lia* itd.. Okoli enajste ure, ko so se že skoraj vsi manifestanti odpeljali v Trst. Tržič in ostale furlanske kraje, se je po Korzu sprehajala še vedno skupina fantov in deklet, ki so precej dobre volje prepevali Naenkrat pa je eden izmed njih prislonil roke k ustom in zakri. čal «Evvic& il Duce»! in ženske so mu V zboru odgovorile «Evviva»l Ce k temu dodamo še po cestah razstresene listke, na katerih je. bilo napisano tudi ime «Fiume», tedaj si lahko mislimo. v kakšno smer se je izrodila manifestacija, ki nto bi po. častila spomin padlih vojakov tretje armade. Seveda o vsem tem nismo našli niti besedice v dobro obveščenih ponedeljskih jutranjikih. pač pa kopo besedi, kako je naše mesto ponosno na mrtve, katerih bele okostnice ob Soči čuva z ljubeznijo, in besede prvega meščana mesta Sv. Justa, «kako globoko smo danes bolj kot poprej začutili, kot da bi Trst bil Italija in Italija bila Trst*. Zaključil pa je z vzklikom «Evviva il nostro Eserci-tc». Zdi se. da ga je pri tem gnala želja MSIjevskega šovi-nističneka govornika De Mar-sanicha, ki je pred časom dejal. da bi bilo treba Trst zr.se-,sti z vojaško silo, kajti zakaj 'naj bi sicer tržaški župan vzklikal italijanski vojski in jo celo imenoval «našo vejsko*. Nesreča mladeniča Na Drevoredu XX. septembra J ,v<5eraj dopoldne prišel pod avtomobil 18-ietnj Karlo Komic iz Ul. Baiamonti 3. Pri nesreči si je mladenič pretresel rrožga-neter globoko ranii v glavo. Rešilni avto Zelenega križa ga Je pripeljal v mestno bolnišni-c° Brigata Pavia. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili, se zdravniki še niso izjavili o njegovem stanju in ga pridržali na opazovanju. Pri čiščenju stopnic si je zlomila nogo Z vedrom vode in krtačo V rokah s« je včeraj zakotalita po stopnicah 50-letna gospodinja Marija Loviš por. Minovič, ki stanuje na Travniku 10. Mino-vičeva je snažiila stopnice to ji je spodrsnilo, ko se je vračala k delu z vedrom čiste vode. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Rešilni voz Zelenega križa jo je pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravela bo V 40 dneh. Rodil se je 29. oktobra v Malem Repna. Borec K $ velove brigade je poff ^ oktobra 1943, a padel J? ^ položaju pri Vrabcad «■ vembra 1943. tflcmc IH Rodil se je v G® tj,ane ie julija 1916. Med ^ stopil septembra stal borec Južnopnma odreda. 6. novembra padel v borbi proti 50 ku v Rihemberku. SLOI/EMSKO H ARO IB » RtEDflI*IsCb za Tržaško ozgsffi V sredo 7. t. m. ob gostovanje v Kopru z T Miroslava Krlože Gledališče 'om Luigija Almira^ M pila z novo igro « na sP^e Karla Battle*. Jutri KronJ" du «Tcplo in mrzlo* *• li.vncka. — skočil Izlet s kolesi na ^ven.6r?'Jr ske jame 17. in 18. vpf ganizira OF IV. o V nedeljo Uto Vpis°v martinovanje PBi- . večerjo kakor zg or Izlet v Sežan« .,i-zaClJ3 lil Pionirska org^Itarše ^iJerfaV pionirje, njihove s v J: >?!J? “nionirsk^jp 1> n 7 t m. od 17. do 1*. u‘ ven«L,i goriju* v ul:nI^°jen^osKrh1Jj5j<^ - vj-V* EROS V ETN Prosvetno druij*° da p^et Škamperle* cP.°* ,r{ ’ vsujte t društvena Knjiwn poSiuž „ov nd 20. do 20.30 ure- mIl0go knjižnice, ki hud izbire. ____ sožal!V? Družini D : v c- lak & ;vc izražata ob izg*i P gele, članice O^bljfjb 0* jegn članstva n-.., odt krajevni ta »k* v Nabrežini. S««**' Posloi«*1 . Ilirsko Š.ii.l ^ eTi BNODNBVN'fy 25. novem*« Skop« K aSu Kopriv« «a Karojbo Podgrad Gračišce (Ilirov Črniče na .Pionirska pionirje, njihove v ^T»aii*' te)je mladine na ka » * i8; Izlet organizira P1 nedfVa zacija 111. dkraJ®. f.-. n* t.m. Vsi, ki bi žc dan p* lahko vpišejo vsa« Ar, VKP,- VpisoVanle novembra. I/ip^jf od d° dnevnik POROČILO 6. novembra 1951 PROF. FR. RAUBERJA NA OBČNEM ZBORU SHPZ Znanost in umetnost naj bosta last vseh poštenih Slovencev! Ki cm.enim. da je ■flviien J*' , občnem zbora i %ost'®-"ac?lnika odseka za 8avbar ?• ametnost prof. Miro ^Mna] inJe mes-o že prej *?«<« svoje fi. 'mu ] m pronica- m- epiavdal na način, Wvr dn ° mog ie lla^ti 1 zaeumi la naslednika, ko hjt družin ?1 'n Se vrnil k >Baudarn1-n bi S tega me' fofe zacj,, 1 nJegove neprecen-v JJ§e za slovensko pro-% brvifJ j v teh povojnih •ikv gio.« -da i'e delal kot taj-?edo»s uS CU’ urednik «Raz-Jli irni načelnik tega odse. ^>«Sa^ aVateli- ZnaI *awtj «pfsno na več mestih po-lovska. Prav je, ^triznak-1 današnji zbor izre-c Darije m zahvalo. ’*§5Wjjaired let°m moj prednik *» taJni f^jralne momente "'snanovi venske Pogreši v-% m umetnosti na Tr. ^ovinJ eiplju, lahko danes le ^feč ugotovitve, ča *ei>5lte tr??i‘na meia loči slo-** vi' kulturne delav-%, in slovenskih umet-flovensfcu ?nan.slvenikov. da so JJVcj j 1 ‘rzaški kulturni de-Sl šn»;Ul?1?.t?lki stisnjeni v r^ih in imperia- l h nami k! jim ne prizna-'[šravnr,.,ne In kulturne ena-za -k,1 ln da so gmotni po-?°sti „ f°i umetnosti in zna-JTOti i? ozemlju posebno .®kviru teh razmer se no pripomoglo h glasbeni vzgo. | ne zajema sploh vsega takega Ji našega občinstva. Seveda je delovanja na STO. bila tudi tukaj odločilnega po- Kakor smo protj vsakemu 1 slovenj! vanje na področ-l0sli tuni znanosti in umet-,Da?i j- v Preteklem letu. ‘ji 2nanst,Znanosl oziroma uspe-? nih potreb za-h^ttku5 °- .ie v danem } na2aHp.a^ najbolj nujno, in £ Je zaradi nomanika- s^L 1° (lei0Vetino P go j za znanstve- tfST*"' ‘ S?Ptlu nit; zaradi pcmanjka-ga Urejenega in mirne-ij vm83 življenja, ki je ,jo '[utio p g0 j za znanstve-.^,7 zaradi vsega tega se eiJ0 Posvetiti znanstvene-Si in j ali ono snov. Go- i tisti, ki bi želeli l.6' da pa j i ,e- d i^iu prične pravo de-Jnali k1 t5onio gotovo lahko ^Vir.aa da bo treba še dobre mečne in pravilne, se vendar tudi na Rum Siviijj a Pomoč iz svobodne »V&1**0 da,a kaj korist SSozn»redavanja. ki jih je h-ip s* ho prinravila Narod-** Su^r' C’*- nLj?kcnodai‘ ^avant1^ ko ?ta UU1 Jav' •h ^iriu r- Mirka Rupla t, Arn i„ ln njegovih vezeh kJj°3a n Predavanje dr. Mil-»s^Vani;. 28°dovini Trsta. Ta ŽShanji , s° Zbudila znatno kv y° ri.ar lahko imamo za L^jirn a bodo z enakim in ■<ž,.l6ttKr, mianjem sprej'eta tujikni v,ia Predavanja. Pod . Pripravila Narod-ra Wska knjižnica. Ta iter 2e *an‘ Priredil* Jiw)edirn Van^1 in sicer ie P°" • dr vi. postom predaval otojan Pretnar o go-v Jugo sta bili jav- Ka^°dne in študijske C’ tudi ženski lite- t*k ,v tei • kakršen j'e bil ie „ ysti Pretekli četr-6iL,Ja Rr,^-ni.Y- Profesorica dr. "ie 'lici fnikova govorila o »s;................ oVc'a urednici nekda- tolr.,,1' Marici Nadli-'Itm^kdani-u1'1 so se čitala V * rev‘je s -delavk orne- H: ^rarn^u01^ smo imeli ne-te? veherov v oko- W' slovpn'(Grani ko So na' S.JaUe r^nfki. književniki iz s° r>„ Jšnii književni-uspeHnastopu v tei dvo-iudi v.Sestovah v ja-E«i 1 v Ljubljani in Ma- ^ s!ier udejstv°vanje pri tjjiedi)) u. cx-'raza v reviji S0 v t€m 1,etu do-\hlo s l2haJ3li. - ,k°t lani. Pred ?Ji|i #R^° Pmmčilo o S p^a2f'edih». ki ga je S^ir b lno Leši | krnai,, a.rto1« ki t (Ma , .LU izdal knii , . V reviji so- Yalcq majhno izje- Legiša. bo ver- tudi ‘zda1,.knjigo no-ftY) pa hPa. daljšem tekstu. I Mii knjnr,-, 1Zala monografi- »V.kl h? ?Ukarju Ebertu »)tiWc v naPravil dr. \^!o priiYt pretekli sezo-J ^n° Pisano, no- bXnst^JCltl° Pisano, po-trj^ta pe h° deIo profesor. S«. enka »Tržaški rib- te, da^h, leto je mo-tl ra>, bl1 namen po-aa?y.oj slovenske tr- ^>»iaioče umehto^I ^ C ati dt'la upodab-Vznikov K\ VUTrnJk°v marsikdaj L S-. Horr, u so med pre- ak«,-_, “ razstavljali Ru-Qgdan Grom in K Bu8' rhtt- bi Vo- k lastne raz. v,1 ie le5,vidtl- 2e ob W vaekaj d žal hudo bolan »H^ih sv®h.j« dokončal > nf- Na; ,0t;al ahasversko fefSlnT ^ ”d fei f razstau/-eto' iako so ® sl^i e'ii t ! pa ’'e raz-Sfki hkarja .Lukežič. I •»«* Ub°‘L”"'’ gotovo a pPUchriolaJ,bo' mo-pr ° opazen1, da ^ bil 2nat,'n na kvaii p*no v mi-ltV. kfn • e R'asbe-Je nedvom- mena pomoč umetnikov iz Ljubljane in Maribora. Uvelja" vili pa so se tudi domačini, bo-aisi kot solisti ali v zborih. Letošnja koncertna sezona se je pričela s koncertom Komornega zb.ra, ki )e ped vodstvom Ubalda Vrabca zapel program umetnih in narodnih pesmi. Pretekli torek zvečer pa je bil koncert dveh gostov, pianista Antona Trosta in violinista Karla Rupla. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da prihaja na te prireditve že tudi dijaška mladina. Glasbena Matica, kf pri nas voc'i glasbeno delovanje, ima tudi glasbeno šolo. ki nudi gojencem možnost muzikalne in splošne glasbene izobrazbe. U-spehi So se že pokazali na javnih produkcijah. Število gojencev je letos naraslo in sega daleč' čez sto. — V kratkem bo izšla glasbena revija pod uredništvom Ubalda Vrabca, ki bo izhajala za zamejske Slovence. —- Komponist Vrabec je napisal daljše simfonično delo, ki ga bomo gotovo še slišali. Gledališče se je tudi letos obrnilo na upravo gledališča «Verdi» za dodelitev dvorane za nekaj predstav. Prejelo je odgovor, da je za letos nemogoče na to misliti, ker je gledališče že za vso sezono 1951-52 oddano. ZVU pa je na prošnjo, naj pri upravi «Verdija» intervenira v smislu prošnje SNG, odgovorila, da se ne namerava vtikati v zadeve avtonomnih ustanov in da bo pač zato že uprava «Verd'ija» sama odločila. Odločila je, kot sem prej oroenii, Smrt je lansko leto segla tudi v vrste gledališča, ko je 10, nov. ugrabila neumornega m nadarjenega režiserja Milana Košiča. V preteklem letu je imelo SNG 8 premier. Kot zadnjo premiero je Jože Babič pripravil na prostem Kreftove «Celjske grofe»; veličastno sceno je na pravil ing. Viktor Molka iz Ljubljane s sodelovanjem J. Ce. sarja. V tej predstavi moremo nedvomno videti enega izmed vrhuncev v delovanju SNG. Za letošnjo sezono je deloma že določen repertoar, oziroma so izbrana dela, iz katerih se bo repertoar še črpal. 7. «G"-spodo Gl'embajevimi» Miroslava Krleže v režiji gesta dr. Branka - Gavelle, enega :zmeč prvakov jugoslovanskih režiserjev, se je pričela letošnja sezona. V tem delu je proslavila 25-ietnico gledališkega dela Ema Starčeva, medtem ko je enak ju-bTej slavila v lanski sezoni Nada Gabrijelčičeva ob uprizoritvi «Za narodov blagor« v režiji ravnatelja ljubljanske Drame Slavka Jana. Prav v zvezi z obema deloma, s katerima j'e SNG doseglo višek v svojem dosedanjem delu s Kreftovimi «Celjskimi grofi« in s Krleževo »Gospodo Glembajev mi«, je SNG doživelo do sedaj najhujše napade, ki so žal pisani v slovenskem jeziku, vendar pa daleč od vsakega slovenskega stali- Priznavamo vsakomur pravico lastnega nazora, mišljenja in gledanja, ne moremo pa priznavati pravice nikomur, ki bi hotel veljati za Slovenca, da napada našo eminentno kulturno ustanovo na način, ki ne pomeni neke kritike najmanj pa konstruktivne — temveč razodeva «lukajeranščino» najbolj klavrne izdaje, modernizirano edino s čisto fašistično miselnostjo. Poudariti je treba, da vodijo SNG pri repertoarni politiki zdrava in pravilna ter za gledališče. ki naj bo reprezentativno slovensko gledališče, tudi edino možna načela. Gledališče, ki je z uspehom postavilo v svoj repertoar Shake-spearja, Moliera, Goldonija, Gogolja ali od modernih Hall-manovo, Shawa in druge in k* ima v programu še Schillerja, Lope de Vega, Dostojevskega, Hauptmanna, Vulicfkl in še toliko svetovnih imen ne more v svojem repertoarju iti preko domače dramatike. Zato ie na reporterju tako Finžgar kot Cankar in Kreft. Ne more biti slovenskega gledališča, ki bi ne igralo Cankarja, kakor n'e bo šlo mimo Krefta. Sploh pa ne more mimo Krleže, ako hoče pokazati vrhove jugoslovanske dramatike Samo od tega, ali je gledališče že dovolj pripravljeno in sposobno, more biti odvisno ali naj igra Krležo ali ne. Vznemirjenost, ki jo je pri nekaterih povzročila vloga dr. Silberbrandta, je pa kar simptomatična. In kakor nam prihaja na misel Hamletova sen-tenca, da drži umetnost dobi ogledalo, tako se tu spominjamo besed, ki jih je nekje uporabil Gogolj: če imaš grd obraz. ne dolži za to ogledala! Ker pomeni igrati v Trstu napredne jugoslovanske dramatike, spustiti se v tekmo z itali-lijansko dramsko proizvodnjo, ki se mora ob Krleži gotovo končati v našo korist, moramo tudi zaradi tega obsoditi napade na SNG, ker pomenijo slabljenje naše kulturne afirmacije na taki točki kot je Trst. Končno zavračamo napade na SNG zaradi tega. ker nočemo gledati na umetnost z ozkih stališč «naše» ali «ne naše« umetnosti. In takega gledanja tudi v repertoarni politiki gledališča ni. kajti SNG je igralo vsakršne avtorje in se bo po tem ravnalo tudi v bodoče upoštevajoč zgolj umetniške vidike in zmogljivost ansambla mon.poliziranju, tako menimo, da je pomoč, ki nam jo nudi svobodna domovina s tem, ko nam pošilja koncertiste, režiserje, predavatelje, namenjena vsem tržaškim Slovencem, ki pošteno mislijo, četudi v vsem z nami n'e soglašajo. Ker so tudi taka področja, za katera lahko trdimo, da je nesmotrno tratenje sil in naporov. ako hedimo tržaški Slovenci po raznih poteh daleč vsak sebi. bomo mi delali na tem, da se naše poti zbližajo. Ne moremo si več dovoliti luksuza, da se na tako izpostavljenem ozemlju v teh časih cepimo — v izključno korist naših sovražnikov. Silno si želimo, da bi čimprej besede «naše gledališče«, »naši koncerti«. «naše slikarstvo« zares pomenile slikarstvo, koncerte, gledališče — sploh znanost ip umetnost nas vseh, poštenih Slovencev Svobodnega Tržaškega ozemlja. Na nov most preko kanala so že položili tračnice K NAJNOl/EJŠEMU TRILE1NLMU GOSPODARSKEMU POROČILO ZVU Poročilo ZVU poudarja, da bi brez ameriške pomoči in po trebnih kcrakov ZVU ter itali. janske vlade propadla vsa lad-jedelntšfca industrija. «ZVU se je v soglasju z italijansko vlado odločila rekonstruirati tržaško trgovsk0 mornarico s, po-močjo fondov ERP iz protipo stavk. Upali so, da bodo s terni sredstvi zaposlil; ne samo industrijo za tri leta, temveč tudi mornarje, natakarje in dtruge, ki so ostalf zaradi vojnih posledic brez svojih osnov, nih sredstev za preživljanje«. Tako prirejen program je ob. segal 96.000 ton ladjevja. Več), no je prevzela v delo CRDA (88.000 ton) in manjši del ostale ladjedelnice našega ozemlja (8.000 ton). Ta program so finansirali s pomočjo sredstev ERP, k; so jih dali kot dolgoročno posojilo na osnovi 4 odstotnih obresti. Del pa je dala italijanska vlada s proračunom Tržaškega ozemlja, k; ga upravlja ZVU in tretji del so prispevali lastniki sami. Program so takole izvrševali: 1948. leta so splovili 19.200 ten, 1949. leta 1.000 ton, 1950. leta 64.000 ton in letos od januarja do junija 23.000 ton. Manj- m prav rožnat še ladjedelnice pa so sp’ovile: 1948. leta 2.500 ten, 1949. leta 2.825 ton, 1950. leta 2.560 ton in letos od januarja do junijii 760 ton. Do tukaj smo skoraj dobesed. no ponovili vse, kar je rečeno v poročilu. Iz zgoraj obrazlo Ženih številk lahko sklepamo, da je položaj tržaških ladjedelnic zelo rožnat in ni nikake bojaizni, za njihov nadaljnji razvoj ter procvit. Vendar poroči, lo, moremo reči, da tokrat zelo objektivno, prihaja do dru. gačnih zaključkov. ((Vprašanje, kako obdržati to stopnjo zaposlenosti, ko bo pričela izginjati pomoč ERP je bilo prečen e t vrste preučevanj in to s strani ZVU kot tudj ladjedelnic samih. Dvig' cen za material in dvig delavskih plsč so zavrli vse pozitivne rezultate.« ZVU zaključuje z zelo pestmi, stično ugotovitvijo; «Ce ne bo. dio db spela privatna naročila bo postal položaj ladjedelnic verjetno kritičen, čim bo pričela izginjati pomoč ERP«. Za gradnjo ladij je dala zVU zelo veliko vsoto iz protipostav: UMETNA REJA KOŽUHARJEV JE ZA KRZNARSTVO VEDNO BOLJ VAŽNA Ali veste od kod Je krzno na vašem plašen? Vloga živalskega kožuha pri človeku - Vedno mani divjačine Reja domačih 'srebrnih in modrih lisic * Boberček in pižmovka sta zelo cenjena zaradi svojih kožuščkov Močno je tudi pri nas že zapihala jesenska burja, ki nam naznanja bližnji prihod zime. Dnevi so se znatno skrajšali in zrak postaja z dneva v dan bolj mrzel. Saj tudi sonce greje vedno manj. Poletno, lahko oblačilo je treba zamenjati z zimskim, gorkim oblačilom, da nas ne bo mraz toliko stiskal. Med zimsko oblačilo lahko prištevamo tudi krzno, ki ga izdelujejo iz živalskih kožuhov. Živalski kožuhi so bili verjetno prvo oblačilo pračloveka. Človek se od pamtiveka poslužuje krzna, da ga obvaruje pred mrazom in istočasno ga rabi za lepotičenja ter premnogokrat. tudi za 'šemljenje z njimi.^Vb-lik ljubitelj krzna je zlasti než. ni-spol in uporaba tega je dandanašnji že tako velika, da kožuhi divjih živali ne zadostujejo več za močno povpraševanje po njem. Zaradi tega redijo vedno več kožuharjev umetno, oziroma v jetništvu. Gotovo bo marsikoga zanimal razvoj krznarstva in umetne reje kožuharjev ter gospodarska važnost, ki jo ta panoga zavzema v človeškem udejstvovanju že iz zgodovinskih časov. Zgodovina nam pove, da je bila raba krzna nekaterih cenjenih živali že pri starih Rimljanih tako razširjena, da so morali trgovino z njim urejevati z zakonom. V srednjem veku, ko so bili poklicni cehi na višku so videli v krznarstvu posebno umetnost. Krznarji so imeli tedaj tudi svoje zastave slikami raznih kožuharjev, zlasti veverice in lisice. Pri Slovencih so tedaj posebno cenili polha. V cvetoči dobi srednjeveških svobodnih občin so z olepševanjem , oblačil s krznom že toliko pretiravali, da so bile oblasti prisiljene uvajati celo najstrožje kazni za prekomerno uporabo krzna in pobijanje kožuharjev. S krznom obložene in okrašene obleke so nosili tedaj na splošno, razen plemenitašev in dvornih dam, tudi bogati meščani, obrtniki in umetniki. Od pamtiveka pa nekako do polovice 18. stoletja so izdelovali krzno le iz kožuhov divjih živali. Izjemo so delale le kože domačih kuncev; ki pa so jih redili predvsem zaradi mesa. Na Francoskem m v-Belgiji pa so v drugi polovici istega jto^ letja začeli rediti kunce zlasti za pridobivanje kož. Z zelo skrbno odbiro in rejo živali so dobili oolj velike in krasne kože z gladko in gosto dlako, ki so jo na poseben način tudi barvali in strigli. Medtem je v Severni Ameriki hiter razvoj industrije in trgovine dovedel do velikega blagostanja in vedno več ljudi si je tam lahko privoščilo iepa in topla krznena oblačila. Povpraševanje po krznu je postalo tako veliko, da je nastala nujna potreba p0 proizvodnji vedno večjega števila kož. Dragocene kože divjih kožuharjev so postale vedno redkejše in če bi hoteli zadovoljiti z njimi vsa povpraševanja, tedaj bi v razmeroma kratkem času najbrž sploh iztrebili te lepe živali in, viri najlepšega krzna bi bili uničeni. Zaradi tega so začeli podjetni lovci ip trgovci s kožami re-diti umetno kožuharje v jetništvu v ustreznih omreženih prostorih. Pionirji so bili na tem polju umni rejci domačih kuncev za kože, katerim se je posrečilo po številnih poizkusih vzrediti z zadovoljivim uspehom tudi nekatere divje kožuharje, ki so dajali mnogo bolj dragoceno krzno kot kunci. Divje lisice, ki jih lovijo po Severni Evropi, Rusiji, Sibiriji in po Severni Ameriki so rjave, bele in tako zvane modre barve. Pri rjavih lisicah se barva menja odi popolnoma svetle, sipj^j bele pa do temno sive, skoroda črne, posebno na gfavh in na hrbtu. Iz te temne pasme so vzredili lisice, ki imajo skoraj popolnoma črno dlako i belimi pikami in jih imenujejo «Alaska». Rejci so iz takih živali vzredili sedanje ((srebrne lisice«. Kanadski specialisti pa so dobili s skrbno odbero teh popolnoma srebrne tipe, ki so jih križali z belimi lisicami. Njihovi mladiči so bili ((platinaste lisice«, ki so prišle močno v modo. Srebrne lisice so bile še v začetku našega stoletja zelo redke in drage. Pozneje pa jim je cena polagoma padala. Vzreje-vališča v omreženih prostorih so se pač izpopolnjevala. Spoznavala so postopoma pravilnej še načine hrane in nege ter zatiranja lisičjih bolezni. Napra- vili so mnogo vzrejevališč lisic tudi izven Kanade, zlasti v severnih državah Združenih držav Amerike, v Skandinaviji in Rusiji. Blaga je bilo vedno več in zato je postalo vedno ceneje. Kože srebrnih lisic so se prva leta po zadnji vojni zriat-no pocenile, ker so se v vojnem času nakopičile znatne zaloge, ki so pritiskale na trg s krznom. V zadnjem času pa se morda zopet bolj zanimajo za lisičje kože nasplošno in cene so se tem utrdile in znašajo na-drobno po kakovosti od 20.000 do 50.000 lir za kos. Ravnajo se cene predvsem po stopnji barve, ki gre od 1/4 na 1/2 ali 3/4 in do popolnoma srebrne, oziroma platinaste. Zlasti vpliva na ceno tudi oblika in popolnost repa. '" Mnoga vzrejevališča so mora. la zaradi povojne krize prenehati s svojim delovanjem. Izginili so mnogi, tako zvani ((zlati rudniki« — rejcev kožuharjev. Tudi v Poadižju so poskušali umetno rediti srebrne lisice, toda brez zadovoljivih u-spehov. Čeprav odgovarjajo tamkajšnje Alpe v kolikor se tiče podnebja in mraza, vendar pa imajo važno vlogo pri reji teh živali še drugi činitelji, ki jih Poadižje ne more nuditi. Glede modrih lisic moramo tudf omeniti, da v resnici ni lišic, ki bi imele dlako res modre barve. Dali so jim tako ime, ker so te živali na snegu in ledu, zaradi odseva, od daleč videti, kot bi bile res modre ali sir.je barve. Reja pižmarice ali kanadske podgane, italijansko «visonei> je tudi zelo razširjena in donosna, ker uporabljajo njen kožuh za ovratnike, okraske in za izdelavo krznenih plaščev. Za srednje velik plašč je potrebno približno 70 kožic pižmarice. S skrbno odbiro so rejci uspeli izpremeniti v nekaj desetletjih izvirno, svetlo zlato-kostanjevo barvo divje pižmarice v temno zlato. Njen kožuh je postni tudi precej večji in dbbil je daljšo ter gorke.išo dlako. Zapeljive uspehe obeta v zad. njem času umetna reja «činči- Srebrni lisjak za pleme kaj parov teh živalic ujeli žive i-n jih z letalom prepeljali iz Peruja v Zd^žene države, kjer jih sedaj redijo v jetništvu. V Argentini in v zadnjih letih tudi na Francoskem ter v Italiji redijo prav uspešno bobru podobno žival, ki jo v španščini imenujejo «nutria». V italijanščini pravijo «castorino» in mi bi ji rekli »boberček«. Dočim so vsi prej navedeni ko. žuharji mesojede živali, je boberček travojed in živi ob rekah ter potrebuje zato v jetništvu velika korita z vodo Za samice boberčka je značilno, da imajo seske na hrbtu, ker no si.jo in lahko dojijo svoj e mladiče tudi takrat, kadar plavajo. Ko govorimo že o kožuhih in krznu, moramo vsekakor nekaj povedati tudi 0 ((astrahanu«. Saj sanjajo o njem skoraj vse elegantne dame in gospe in so pač še vedno razmeroma redke one, katerim, se te sanje tudi uresn;čijo. Astrahan je od nekcaj prav elegantno in trajno krzno, katerega je mogoče lepo krojiti in tudi predelati. Ta izredno čislana kožuhovina je poznana že iz davnih časov kot proizvod skrbne ovčereje in dolge_ odbire Izdelujejo ga iz kcž jagnjet perzijske ovce pasme «karakul». Ime pa je do. bilo to krzno od mesta Astra Nutria ali boberček je zaradi svojega kožuščka zelo cenjena živalca , iu-,a)>’ ki je zaradi svo- han ob Kaspškem morju, ki t2na Prav.znamenita ži- spada k Rusiji, a je bilo v mi-- neusmiljenim lovom -v j nulih stoletjih glavno tržišče njeni domovini so. jo skoraj že teh kož. atrli. Pred kratkim pa so ne-l Nemci so ustanovili okoli leta 1900 velike farme za rejo teh ovac v tedanji svoji Jugoza-padni nemški Afriki. Po prvi svetovni vojni do leta 1918 so prišla ta vzrejev3l:šča s kolonijo; vred v angleške roke, ki so jim dali novo spodbudo, V Afriki prdobljene kože astra-hana so zaradi svojega lepega sijaja naletele na trgu sicer na ugoden sprejem, toda perz jski je š'e veano bolj cenjen. Poizkuse z rejo ovce «karakul» so delali tudi drugod, n. pr. v Daliji in tud; v Jugoslaviji. V ta namen so poskušali tudi križanje domačih ovac s pasmo «ka, akul«. Do praktičnih trgovskih uspehov pa le niso še prišli, ker je zanje potrebno dolgoletno skrbno delo in veliko kapi ala. Seveda je še mnogo drugih živali, divjih in domačih, ki dajejo dobro kožuhovino. Med divjimi naj omenimo le jelena m razne zveri mačjega rodu, med domačimi pa razne pasme ovac. Kože teh živali pa nimajo za krznarstvo tiste važnosti, ki jih imajo prej navedene, ker so nekatere bolj redke, druge pa manj vredne v trgovini. Sicer pa je dosegla današnja krznarska obrt in umetnost že tak# stopnjo. č*a lahko nudi krzn0 za vsak okus in tudi sko. raj za vsak žep. Saj je mogoče dobiti na trgu čedne damske krznene plašče, ki so celo manj dragi kot plašči iz res dobrega sukna. A. C. ke pomoči ERP jn to 17.847,9 milijonov lir. K jub tej zelo veliki vsoti in kljub nekaj manjših vsot, ki jo /e prispevala Italija za g.ad. njo ladij, vendar ni položaj tržaških ladjedelnic trden in je bodočnost precej temna. To je še tembolj čudno, ker vlada prav sedaj po vseh svetovnih ladjedelnicah zcio velika ko. njunktura in imajo norveške ter ang.eške l.djedeinJoe ogromno naročil za 3—4 leta naprej. Tržaške lad'edidnice proizva. jajo žal po višji proizvodni ce. ni, kot jih delajo ostale velike svetovne tvrdke. Višja cena iz. vira predvsem ;z višjih stro. škov za material in zaradi izredno visokega cdstotka sploš. nih stroškov, / Večino materiala potrebnega pr; gradnji ladij dobiva Trst iz Italije zaradi davčnih sporazumov in iz njih izvirajočega ze. lo visokega davka na uvoz železa in železnih izdelkov. Računajo, da je cena italijanskega jekla za okoli 40 odst. višja od cene na svetovnem trgu. Splošni strošk; predstavljajo ono skupino stroškov, ki se ne izpranem, če podjetje deluje ali ne. To s0 stroški za vzdrževanje obratai, za osebje, ki ni zaposleno direktno v proizvod, uji t. j. direkcijsko osebje, administrativno, čuvaji itdi. ter vsi stroški, ki so s tem v zvezi. Ker so tudi tržaške ladjedelnice praktično sestavni del državne italijanske družbe, je tudi v nje prodrl birokratski duh, kj vladh v celotnem itaib janskemi aparatu. Zato je tudi ladjedelnicah zaposlenega precej neproduktivnega in nepotrebnega osebja1. Na drugi strani, pa niso bile, tako ladjedelnice, kot tudf vse ostale tovarne, ki dobavljajo za nje potrebne stroje (predvsem tovarna strojev Sv. Andreja) v vseh letih po vojni polno zapo. slene ip logično teže splošni stroški, k.i so enako visoki ne-glede na obseg proizvodnje, tena težje na izgotovljene ladje. De. loma je krivda višjih proizvajalnih stroškov tudj na zastarelosti nekaterih obratov ter na premajhni specifikacij; proizvodnje. V Angliji se n. pr. ne. katere ladjedelnice posvečajo gradnji samo petrolejskih ladij, druge gradnji drugih ladij. Ce upoštevamo pripombo po. ročila, (o kateri smo že obširno pisali) ki tako skrivnostno trdi, da je' pokrajinski značaj tržaškega ladjevja izginil in za. radii nekp temne reorganizacije italijanske mornarice in da za. radi tega ni potrebno, da bi ladje grajene v Trstu tudi ostale v njem, pa če še upoštevamo, da so dejansko vse novozgrajene ladje odplule v Ita. lijo, vidimo, da so bile vse milijarde pomoči potrošene pred. vsem za zgraditev italijanske trgovske mornarice. Z drugimi besedami vseh 6 tisoč ton ladt jevja; ki so ga zgradili alf pa še bodb, v Trstu na račun pomoči je stvarno pomenilo krepak prispevek k obnovi itali. jaoskega brodevja. Finančno to pomeni, da je Trst užival srmo to prednost, da jP lahko gradil ladje, nič pa se ni s tem, povečalo njegovo csnovno bogastvo. Z renitabijnejšo izrabo perno. či, brez sodelovanja italijanska vlade, ki skrb; predvsem' zase, bi lahko v marsičem reorganizirali tržaške ladjedelnice in jih usposobili za konkurenčno bor. bo s tujino. Na drugi strani pa bi s svobodnim; valutami, ki jih zasluži Trst, s .pomočjo svo. jega brodovja in pristanišča, ča seveda, ne bi bil finančno priklenjen na Italijo in odvisen odi njene volje, lahko kupovali potrebne surovine na svetovi; nem tržišču po nižjih cenah. Obenemi pa bf to omogočilo zgraditev lastnega tržaškega1 brodbvja, ki g'a Trst tako potrebuje. S. B. Ce ne mislimo, da bi bilo to poročilo popolno niti kolikor zadeva delovanja v znanosti in umetnosti kj se zanj lahko SHPZ neposredno zanima, toliko manj hočemo prikrivati, da Stalinova atomska dinlomaciia talin^^d n^nimpotr na pobirajo_pddpise za mir. Ti <,Mi smo odšli iz Ženeve tod« . .... ..... , ... .... u=„ .... W Stalin_____ diil, da ie bita v ZSSR drugič preizkušena atomska bomba. Pri tem je zapretil: ((Zares, pri nas so preizkusili eno vrsto atomske bombe. Tudi v bodoče bemo preizkušali atomske bom. be raznih kalibrov na osnovi obrambnega načrta naše države predi napadi anglo-ameriškega napadalnega bloka«, «Torej, zapomnite si«, pravi Stalin, ((preizkusili smo eno vrsto atomske berabe«. To pomeni, da ima ZSSR več vrst atomskih bomb in zaradli tega «bodo tudi v bodoče1 preizkušali atomske bombe raznih kalibrov» Torej, pazite se, preti Stalin — mi imamo mnogo vrst atomskih bomb, mi smo v stanju, da vas uničimo. Zanimivo bi bilo razčleniti, zakaj Stalin preti, komu prav. zaprav preti in zakaj je izbral prav ta trenutek za take grož: nje. Verjetno je vse to v zvezi s skorajšnjim, zasedanjem Orga. nizacije združenih narodov, s pcložajicm na Koreji, z manevri v Nemčiji fn z vse težjim položajem v satelitskih državah. Zaustavili se bomo samo na ne. katerih splošnih vprašanjih. 2e na prvi pogled vidimo, da grožnja z atomsko bombe v Stalinovi izjavi ni znak prepričanja v moč njiegove sile in pravice. Prav tako jc težkr ver. jeti, da bo ta grožnja kogarkoli preplašila, najmanj pa tiste, katerim je namenjena. Preplašijo se lahko samo tisti smešni a-gtnti, ki v imenu istega Stali- agentf so po Stalinov; izjavi res v zelo nerodnem položaju. Vendar ni treba, Stalinove iz. jave vzeti kot osamljene. Ta se zelo logično navezuje na njegov© stališče proti OZN t i organizaciji, ki v svetovnih razmerah bdi nad mirorr. Februarja tega leta je Stalin v izjavi dopisniku »Pravde« de. jak »Organizacija Združenih narodov, ki je bila ustanovljena za ohranitev miru, se danes pretvarja v orožje vojne, v sredstv0 za razbesnitev nove svetovne vojne«. Ko je Hitler oktobra 1933 „ da je fašistična Nemčija izstopila iz Društva narodov, je med drugim dejal-»Vlada predlaga ljudstvu to odločitev skupno s svoj© novo deklaracijo v korist iskrene politike miru in sodelovanja« To db marca 1935. leta jr Hitler vpadel v sarsko pokrajino, da b0 lahko kasneje marca 1938 poteptal Avstrijo, zasedel Češkoslovaško (marca 1939) ;u izzval drugo svetovno vojno i z stop iz Društva narodov je mo tivirai s tem, češ da so v društvu narodov podvzemali »diskriminatorske mere proti nem škemu narodu«, ker se «druee vlade« niso držah odlokov« s katerimi s© se obvezale pri ir.i rovni pogodbi« in ker «Nemčiii ni priznana enakopravnost, ki je je vredna«. Ko je Mussolini leta 1937. objavil izstop fašistične Italije iz Društva narodov, je dejal: »Mi smo odšli iz 2eneveutoda lin obtožujejo ves svet, da oe to ne pomeni, da zapuščamo je zaroti] proti njim. mvnin T>r,l 1 + 11»-.-. !_• • . I TT . , v J svojo osnovno politiko, ki je usmerjena k sodelovanju, fn TOi ru». Aprila 1939. leta je napadel Albanijo, da je nato oktobra 1940 lahko napadel Grčijo. Skupno s Hitlerjem je organiziral drugo svetovno vojno. Iz.stop iz Društva narodov je Mussolini opravičil s tem, ker so v njem «delovale neke mračne, sovražno razpoložene sile ki -'o delovale proti Italiji jn Proti naši revolucijo^ ;n, ]u 7. linijo fronte ob podpi. si* premirja, pri čemer Di bili mogoči »primerni popravki«; 2. demilitarizirano področje naj bo široko Ses-t kilometrov; 3. podkomisija, ki bi jo sestavljali trije častniki za vsako stranko, ti ugotovil« dejansko Ircntno 1 nijo in določila potek in meje demilitariziranega pod-roč ja ; 4. Sporazum o teh točkah naj se predloži v odobritev glavnim delegatom na plenarni seji; delegacije naj bi nadaljevale razgovore o naslednjih točkah dnevnega reda in pustili točko 2 (razmejitev) vnemar, dokler ne bi bilo mogoče tega vprašanja dokončno rešiti. Kot je znano je kitajsko-se-vernokorejska celegacija v začetku avgusta odklonila predlog delegaciji OZN, naj -.g začno pogajanja o 3. točki dnevnega reda, če za sedla» o točki 2 ni mogoče doseči, sporazuma. Glavni dogodek dneva na fronti je bil silovit napad kitaj, ske divizije na zahodni fronti v bližini Jončona. Pod silovitostjo napada so čete OZN morale zapustiti nekatere važne strate. ske položaje, za katere so se na. to vneli težki boji. V protinapadu so čete OZN večino teh položajev spet pridobile. Na vzhodni fronti so oddelk* zdm. ženeta poveljstva nspavdovali y:i tri kilometre severno zahodno od* Kansonga. Na ostalih od. sekih fronte je bila samo patruljna delavnost, razen jugovzhodno od Kumsonga, na sred. njem delu fronte, kjer so čete OZN odbile manjši nasprotni napad. 177 mrtvih zaradi mraza v ZDA NEW YORK. 5. — Vzhodne in srednje predele ZDA je zajel nenadem mrzli val, ki je povzročil do dosedanjih poročilih 177 smrtnih žrtev. Od teh sta dve osebi zmrznili, ostali pa «o neposredne žrtve nenadnega mraza-, 138 je smrtih Žrtev zaradi prometnih nezgod, ki »o jih povzročile zaledenele cestp 16 oseb pa je izgubilo življenje zaradi riesreč, ki so posledice prerazgretih peči. Sedem ljudi je utonilo, štirinajst pa jih je postalo žrtev raznih drugih nesreč. Huda je tudi škoda na poljih. Zlasti so prizadeti bombažni nasadi in pa plantaže južnega sadja na jugu. Marsikje je tudi obilno aie-žilo: Zlasti mnopo sneg-n je za-oadlo v državi New York, kjer 3e nikoli ni bilo v tem času toliko snega in takšnega mraza. Meteorološki urad v Chicagu je napovedal, da bo mraz trajal še precej časa. DJAKARTA, 5. — Strahovit požar je v predmestju indonezijske prestolnice uničil 190 hiš. Brez strehe je 800 oseb, večinoma kitajskih državljanov, MELBOURNE, 5, — V južnem delu države Victoria je bil danes zjutraj hud potres, ki ga je spremljal skrivnosten blisk in močno grmenje, podobno eksploziji. V mnog'h okrajih je prebivalstvo zajela panika. Potres ie trajal tri minute. Ves pojav pripisujejo padcu meteorita. Več sto oseb je razločno videlo tik pred eksplozijo, kako je šinil čez nebo velik živobarven žareč predmet. Računajo, da ie meteorit padel na tla kakšnih 300 km jugovzhodno od Melbourna. RIO DE JANEIRO, 5. — Tovorni avto, poln navijačev, kj so se vračali z neke nogometne tekme, se Je zaletel v stolp daljnovoda visoke napetosti. Stolp se je podri, žice pa so oplazile potnike v avtomobilu. Tok z napetostjo 25.000 voltov je takoj ubil devet oseb, dva potnika pa sta umrla kasneje na posledicah živčnega pretresa. 21 eseb je ranjenih. man. Cilj je preblizu, da bi ga Zvezda Izpustila. Mrak se spušča na veliki sta. dion Partizana, ko Stefanovič odžvižga konec gigantske borbe. Pogled je mogočen. Stotine in stotine bakelj razsvetljuje poltemo. Na licih navijačev in igralcev Zvezde pa sama svetloba. Dolgi sen je izpolnjen. * * s Hajduk je v Splitu visoko pb. razil Spartaka s 7-0 (3-0). Su-botičani so se tako na nelep način poslovili od elitne družbe, Zopet gredo za leto dni v drugo ligo. Je ie njih usoda taka; eno dol. V precej nezanimivi igri sta igrali v Zagrebu Lokomotiva in Mačva neodločeno 1-1 (1-1), Prava tekma zadnjega kola, v kateri Lokomotivi ni hotela igrali vloge morebitnega krvnika. Ako bi namreč Spartak v Splitu uspel in Mačva izgubila, bi ta šla v nižji razred. Vojvodina je premagala Sarajevo s 3-0 (1-0), Napredajc pa Borca z 1-0 (0-0). * * * V Ljubljani je domači Odred izgubil proti Metalcu iz Zagre-da z 1-0 (0-0). Tekmo je zapravil neučinkovit napad. Ostali rezultati; Vardar : Proleter O. 4-0 (1-0), Radnički : Proleter Z. 0-2 (0-0), Velež : Zeljezničar 1-2 (1-0), Tekstilec : Dinamo 2-3 (2-3). V prvo ligo se preselita torej obe skope!jski moštvi Vardar in Rabotnički. LAHKOATLETSKO PRVENSTVO STO ZAKLIOČENO Pirančani 15 p r v i I osvojili Ii mest KONČNA LESTVICA II. zvezna lige 7 64:24 6 71:36 g 58:30 8 60:38 8 69:45 9 46:33 Vardar 30 Rabotnički 30 Budučnost 30 Velež 30 Radnički 30 Metalac 30 Proleter O. 30 Odred 30 Dinamo 30 Kvarner 30 Zeljezničar 30 Pro!eter Z. 30 Zagreb 30 Rudar 30 Tekstila« 30 Bokelj 30 KONČNA 42 41 40 37 36 34 34 5 3 12 62:38 33 4 4 12 60:57 32 3 4 13 68:57 30 1 7 12 43:43 29 0 6 14 42:50 26 0 6 14 35:45 25 6 3 21 35:92 15 4 5 21 38:74 13 3 6 21 26:117 12 I. zvezne lige Crv. zvezda 22 17 1 4 50:21 35 Dinamo 22 16 3 Hajduk 22 14 4 Partizan 22 10 4 BSK 22 Lokomotiva 22 Sarajevo 22 Vojvodina 22 Bo rac 22 Mačva 22 Spartak 22 Nspredak 22 3 45:19 35 4 52:21 32 8 34:24 24 8 34:24 22 9 32:34 20 8 25:30 20 8 3 11 26:30 19 7 4 11 30:33 18 6 5 11 25:33 17 7 2 13 16:47 16 2 2 18 16:60 6 8 6 7 6 6 8 Muccinelli in Boniperti močno poškodovana TURIN, 5. — Muccinelli in Boniperti, igralca Juventusa ter obenem italijanska reprezentanta poškodovana v nedeljo na tekmi proti Sampdorii, sta bila flanes pri posebnem zdravniškem pregledu. Zdravnikov odgovor je bil žalosten. Muccinelliju so nogo že dali v mavec ter za gotovo v nedeljo ne bo igral proti Švedski. Bo-nipertijev položaj ni mnogo boljši in je zelo možno, da tudi on do nedelje ne bo zdrav. Triestina zopet zgubila Tri minute pred koncem je Palermo po zaslugi Michelonija odvzel Triestini točko, s katero je že na pol računala. Igra je bila hitra, zadosti dobra in niti ne surova, kakršna je običajno v Palermu. Priznati je treba, da je zmaga domačinov zaslužena, o čemer pričajo tudi koti: 11:0 v korist Palerma. Dobro so igrali Gimona, Santamaria in Foglia za Palermo ter Bo-scolo in Mariuzza med gosti. Najzanimivejša tekma tedna je bil mestni derby med Inter-jem in Milanom. Proti vsem pričakovanjem je Inter, čeprav nepopoln in v zadnjem času ne preveč v formi, vodil še 15 minut pred koncem ter je Milan izenačil le po sreči. Precej presenetljivih rezultatov smo lahko zabeležili to nedeljo; koristili so le dvema srečnikoma, ki bosta dobila za svoji «trinajstici» na Totocalciu vsak 77.811.000 lir. Za 12 se dobi 2.900.000 lir. • * * MILAN, .1, — Izvršni odbor italijanske košarkarske zveze ie določil program za prihodnjo sezono. Na sporedu bodo te samo potovanje. Zdaj gor. zdaj tnednarodne tekme: 8. januarja v Parizu: Francija - Italija (moški); 5. marca v Parizu Francija * Italija (ženske); 8. marca v Italija - Belgija; od 5-11 maja; Tekmovanja za tr fe-jo «Aldo Mai ra n o» ob udeležbi petih najboljših moštev z evropskega prvenstva (poleg Italijanov); julija in avgusta ol m-piada v Helsinkih; v septembru v Carigradu ponovitev letošnjega mednarodnega turnirja. VELIK USPEH JUGOSLOVANSKEGA NAMIZNEGA TENISA DOLINAR PRVI na mednarodnem prvenstvu Avstrije DUNAJ, 5. — Jugoslovanski namiznoteniški igralec Žarko Dolinar je osvojil prvo mesto na mednarodnem prvenstvu Avstrije, ki se je končalo sinoči ob prisotnosti igralcev ZDA, Velike Britanije, Zapadne Nemčije, Francije, Avstrije in Jugoslavije. Dolinar je najprej premagal Francoza Amorettija z 2:1, nato Avstrijca Rusaka z 2:0, v polfinalu bivšega svetovnega prvaka Angleža Bergmana z 2:1 in v finalu Jugoslovana Vogrinca s 3:1. Plasman o-beh jugoslovanskih igralcev predstavlja zelo veliko uspeh. Oba nasprotnika v finalu sta se plasirala tudi med prvo osmerico v parih. Jugoslovanska zastopnica Dolinarjeva je zavzela tretje mesto v ženski konkurenci. KOŠARKA Sv. Ivan-Sv. Križ 47; 40 (20:18) Čeprav igralci Sv. Ivana tehnično niso bili boljši od Križanov, so vendar z .večjo odloč- V nedeljo je bil v Kopru I M d koprsko Auroro. S to ima-drugi del tekmovanj za lahko- j go se moštvo Partizana uvršča atletsko prvenstvo našega o zemlia pod pokroviteljstvom ZDTV. Kakor je bilo predvideno so tudi v drugem delu bili najboljši Piriočani, ki so poleg osmih iz prvega dne osvojili danes še sedem prvih mest. Iz ostalih društev so se odlikovali le poedinci fcot Olivieri, Zetto in nekatera dekleta iz Portoroža. Tržačani ponovno niso dosegli onih rezultatov, kakršnih smo od njih pričakovali. Slabo vreme je nemalo oviralo reden potek tekmovanj. Po končanem prvenstvu je bilo razdeljevanje nagrad. Vss nastopajoče je v imenu glavnega odbora ZDTV pozdravil tov. Bandelj iz Trsta. Za Istro pa je pozdravil neutrudni lahkoatletski trener tov. Corsi iz Pirana, Tehnični rezultati: MOŠKI: 400 m z zaprekami; 1. Olivieri (Koper) 59.4; 2. Venturini (Piran) 61.0; 3. Mene-ghetti (Trst) 68 800 m: 1 Zomero (Piran) 2.15 Q; 2. Mikuž (Koper) 2.18.0; 3. Kleva (Koper) 2.21,0. 200 m: 1. Venturini (Piran) 24.4: 2, Ravalico (P ran) 24.6; 3. Zetto (Koper) 24.8 Met kopja: 1. G ar.olla (Buje) 41.39 m: 2. Pitacco (Pirrn) 33.26 m: 3. Muiesan (Piran) 32 m. Skok v daljino: 1. Zetto (Koper) 5.85 m; 2. Venturini (Piran) 5.42 m; 3. Ravalico (Piran) 5.04 m. ZENSKE: skok v daljino; 1. Tamaro (Piran) 4.01 m; 2. Deponte (Koper) 3.87 m; 3. Zomero (Piran) 200 m: 1. Zomero (Piran) 31.0: 2. Coleva (Piran) 33.1; 3. Ražman (Portorož) 33 3 Met kopje: 1. Coleva (Piran) 26.05 m; 2. Krbovič (Portorož) 3. Grbac (Portorož) M:t kopja: 1. Coleva (Piran) 31.14 m; 2 Grbac (Portorož); 3. Sergaj (Portorož) Štafeta 4x100 m: 1. Piran v 58.4; 2. Portorož v 64.3, PNS med najboljše Rezultati tekem; v Ankaranu: Rdeča zvezda - Buje 1:0, v Novem gradu: Piran - Novi grad 6-1; v Umagu: Umag -Strunjan 2-0; v Sečjolah: Soline - Meduza 1-1: v B tonlgli: Izola - Brtoniela 7-0; v Kopru: Partizan * Aur^ra 3-2. PNS nostjo pred nasprotnikovim ko. šem zmagali v prvi tekmi košarkarskega turnirja z.a pokal «Napredek». Tekma je bila zanimiva, hitra; mokro igrišče je škodilo posebno igralcem Sv. Križa, Pri zmagovalcih sta imela srečen dan Racca in Man, medtem ko se je pri Sv. Križu odlikoval kot običajno odlični Magajna. Druga tekma na programu: Polet - K, K. Trst je bila preložena na sredo ob 20. uri na stadionu «Prvi maj». Mladi igralci Poleta niso favoriti, bodo pa znali pokazati, da tudi požrtvovalnost in dobra volja nekaj veljata. PLAVANJE Dobri rezultati v mrtvi sezoni BRUSELJ, 5. — V drugem dnevu mednarodnih plavalnih tekmovanj, na katerih sodelujejo tekmovalci mnogih evropskih držav, so zabeležili te rezultate: 200 metrov prsno: 1. Hartel (Avstrija) 2:50.5; 2. A. Bidoul (Belgija); 3. Defruit (Belgija). 100 metrov prsno: 1. Jany (Francija) 59.8; 2. Boiteux (Fr.) 1:01.0; 3. Ostrand (Švedska) 1:01.4. 100 metrov hrbtno: 1. Violes (Fr.) 1:10.2; 2. Novak (Avstrija); 3. Ramael (Belgija). 200 metrov prsno ženske: 1. Vergaumen (Belgija) 3:01.8; 2. Spoor (Holandska). 400 metrov prosto: 1. Boiteux (Fr.) 4:56.0; 2. Ostrand (Švedska) 1:58,0; 3. Steinwender (Av. Strija). * * * BEOGRAD 5. — Jugoslovanska državna košarkarska repre. zentanca bo igrala 25. novembra v Lau?anne proti švicarski reprezentanci. V tem mesecu bo gostovalo v Švici tudi moštvo beograjske Crvene zvezde. - s S košarkarske tekme Sv. Križ - Sv. Ivan KINO V TltSTC 21.15: Revija VVanda Rossetti. Osirls «Galanterija». Excelsior. 16.30, 18.05, 21.45: «Samson in Dalila«, H. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 16.30: «Predstraža izgubljencev«, G. Peck. Fenlce. 16.30; ((Neizprosni#, R. Brazzi in C. Dupnis. Filodrammatico. 1S.00: ((Normandija)), David Brian in J. Agar. Arcobaleno. 15.00: «Hočem biti tvoja», Ava Gardner, R. Mit-chun in M. Douglas. Mladoletnim prepovedano. Astra Rojan. 17.00: «Tajni vrt», M. 0’Brlen In H. Marshall. Alabarda. 16.00: «Ind'ianopolis», Clark Gable in B. Stanwyck. Armonia. 15.30: «KroKodil na Pia. vi», M. Vitali, F. Latimore. Aurora. 15.00: ((Razkošna križar- 20.00 ka», G. Brent in J. Powell. Garibaldi. 15.00: ((Ljubezen in kri», M. Montez, M. Serato. Ideale. 16.00, 18.00, 22.00: ((Dunajska dekleta«. Impero, 15.45: «Kaspa, kralj džungle«, Buster Grable. Italia. 15.30: «Ljubimec ene noči«, M. Morgan in J. Marais. Mladoletnim prepovedano. Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 16.00: «Ceprav si lopov, te imam rada«. Savona. 15.30: «Pepelka», delo Walta Disneya, tehrukolor. Viale. 16.00: ((Komandant Johny», G. Cooper in J. Greer. Vlttorio Veneto. 15,30; ((Življenje z očetom«, W, Povzeli. Azzurro. 16.00: »Morski ore'l», G. Cooper, J. Wyatt. Belvedere. 16.0C: »Zadnji dvoboj«, J. Carrol in F. Tone. Marcsnl. 15,30: «Ponos in predsodek«. Massimo. 16.00: «Dekleta, ne ozirajte se po mornarjih«, B. Hut-ton, Bob Hope. Novo Cine. 16.00: «Od polnoči do zore«, M. Stevens, G. Storm. Odeon. 15.30: «v tem najem življenju«, O. D. Havllland, B. Davis, G. Brent in Dennls Morgan. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: «Sobaričin dnevnik«. Vittoria. 16.00: «Nocoj vzide sonce«, J. Jones, J, Garfield, RADIO JlttOSMMANMKK CO M K TRSTA TOREK, 6. Eovembra 1951, Poročila ob 7.00, 13.30, 19,30, 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Na harmoniko igra Rajmund Hrovat. 14.00 Igra orkester Radio jugoslovanske cone Trsta. 14.30 Oq včeraj do danes. 14.45 Klavirske skladbe izvaja Vuga Marta, 18.00 Dve Suppejevi uverturi. 18.15 Kulturni pregled. 18.30 Igrajo mojstri ritma. 19.00 Samospevi slovenskih skladateljev. ..... Peter HJ« Caj‘kovsKi. genij Onjegin«- opera v tre« jn Janjih. 22.30 Za ples. 3.10 Glasba za lah^ KI,OHi«lJI 12.00 Iz slovanske zabav« be. 12.40 Zabavna glas<* lsra Za vsakogar nekaj »• Cve-Vaški kvintet, POj«ta >>* *‘1# j* težar in Sonja j;, - bavna glasba. 15.30 *ele ^ poslušajte! 16.00 P°P°ld.*»e cert Jugoslovanske sii«t(j|jra. glasbe. 17.10 Glas.b*!'?.nn |n «t* 17.30 Skladbe za ,ksll^onsKiaiil)f kester. 18.00 Violinske Lucijana Marija sK.eJi velik*n Polka za polko. 19.W ern{ji ruske literature na w odru. 19.40 Zabavna Mozart, Beeth0V,eJ1„, in ura). 21.20 Od Deimesa * ^ , ja (plošča). 22.15 Ottori jUj. gni: Fantastična prodajal® ta. 22.45 Zabavna giasoa. T,iST ,I* 1130 Z» 7.30 Jutranja svet. vsakega nekaj, 12.-M N 12jj 12.10 Ljadov: Kikunor. ZJ. Dve Lisztovi rapsodiji. ^ bavna glasba. 13.00 Glas jg.oo 1 teh. 17.30 Plesna gl«"* Kon-Glas Amerike. 18.15 CIM® gacnj. ceri v e-molu. I8-4®. Štiri1 Havaneza. 19.15 Suk- „oOO P? be. 19.32 Veseli ritmi. Z ln0Stl, stra glasba. 20.30 A Koncert 20.45 Lahka glasba. 21.w 2i.}0 sopranistke Otte ve^r"« Komorna glasba, a***. melodije. 22.30 Beethoven ^ cert za violino in poir.oir‘* Nočni motivi, glasba. »T I. T K 7.45 Jutranja Amerike. 12.00 Preskoo«^ ,3,ji 8.15.^ tlvi. 12.20 Operetna mot' Slavni glasovi. 14.10 S- iKr> vi. 14.30 Issa Pereir* l8.«t fonu. 17.30 Spored Orkester C. Savine. «», glasba. 19.00 Glas Amer v Orkester modernih ritm j,no, Instrumentalni oktet, t™ , N Pizzi, G. Latina KC,,r ((Karmen#. 22.50 Kiav* cert. 23.20 Plesna glas0-1' IZŠLA JE ČETRTA ŠTEVILKA REVIJE »JUGOSLAVIJA” Posvečena je predvsem srednjeveški umetnosti na našem Jadranu - Posamezne revije so na razpolago v SRBOHRVAŠČINI ANGLEŠČINI FRANCOŠČINI in NEMŠČINI V T R S I' U jo dobite v vseh večjih rtzprouajalnicah časopisov in v obeh slovenskih knjigarnah - Stane 750 lir Začeitek nogometnega prvenstva Istrskega okrožja Visoki zmagi Izole in Pirana V nedeljo se je pričelo v Istrskem okrožju nogometno prvenstvo, na katerem sodeluje 12 najboljših moštev. Nepričakovana zmaga Partizana A. PERTOT TRST > UL GINNASTICA 22 - TEL. 95- timihlnli.llM.HhnrT! Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah GELOSO [ Popolna superheferodin Radicgramofon z 12 ploščam* GELOSO je višek elegance in ekonornicn^ Vsi si ga lahko nabavite pritvr R A D I O it* KORZO GARIBAt-^l s samo 1000 lir takoj 3.000 Otopimo rabljene aparate po MII........ IIIMIIIIIM ■■■■ III | IM || ||1 IIIIII" III IM IIIII Milili" lil ■■■•■■ ■■■■■■ II IM M 111M11II1111 ■ IM Ml M1111111111111......................... lilllll.Illllllll IIIIIIIIII llllll IIIIIIII lili ..Illllllll III lili.Illlll.Illltlllllll.........................111II11II111 Ml 111III.I MII Illllll...IIIIMIMMIIIIMIIIMIMIMIMI.........Illllll I Ulil.......IH.....111......."gffi ffi ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- * —- . , ...... - . Po Portoroi je lep obmorski kraj. Tukaj sonce vzhaja zjutraj na vzhodu in zahaja zvečer na zahodu■ Leži med Izolo in Piranom, ob globokem zalivu, v katerem so plitve soline, koder pridelujejo sol in komarje. Zaliv se kcrnča z «naj-zapadnejšim rtom na Balkanu«, pri Savudriji, kjer stoji svetilnik in kamor vozijo barkarji z jadrnicami za 1200 din osem odraslih in neomejeno število otrok. Ne glede na to. da vozi skozi Portorož tramvaj, ki veže vasico Sv. Lucijo s starim piratskim mestecem Piranom - in stane 10 din v eno smer — so v okolici čudoviti sprehodi; vsaj tjakaj jih je mogoče opraviti peš; k ((Ribiču« ob solinah, ali k «Belemu križu« na vrh griča med Portorožem in Fieso. SjMŠtovani bralci so najbrž že uganili, da na obeh izletniških točkah prodajajo pristno belo in črno vino. Crno vino pijejo tisti, ki še ne trpe na prehudem krvnem pritiaku, in slabokrvne žene, češ da si bodo z njim zaredile kri. Belo pa pijejo domačini, letoviščarji s pritiskom, navadno pa svetlola-si ljudje, ker menda bolje ustreza po svojih sestavinah njihovemu pigmentu, kar je v »organski fiziološki zvezi z individualnim organizmom», kakor je ta pojav- razlagal zaročenec gospodične Rozalije; bil je sicer abstinent in pLuvač, toda o tem je bral v brošuri nekega gostinskega podjetja ter se s svojim pojasnilom hotel vsaj do neke mere «oddolžiti očku in mamici za prijetno po-vabilo na počitnice«. Brez nadrobnih razlag naj mi cenjeni bralci verjamejo, da je bila hrana po kategoriji A oMVna, tečna in sivna. Otroci jo prenašajo dva do tri dni, potem pa jim je treba s tako imenovano «grozdno kuro«, še bolje pa z grenko soljo ali z ricinovim oljem očistiti ielodč-ke nakar postanejo celo zelo ljubeče matere bolj previdne in jim ne tlačijo v usta vsega, od juhe do tort in sladoleda. Za odrasle seveda to ni tako kočljivo vprašanje, marveč sestavni del oddiha, ki ga je brez težav mogoče razkrojiti s kozarcem vina, če ima kdo že tako razvajen želodec. da mu sam ne proizvaja dovolj kisline. V družini gospe Amalije je na' tem do neke mere trpel samo oojpod finančni inšpektor. Po sredi glave je bil dobri gospod brez las, ob straneh pa je že zdavnaj osivel in si tako ni vzel k srcu razlag/e mladega kandidata za zeta; skušal je pomagati želodcu z obema vrstama vina. Pri tem se je ravnal izključno po svojem prirojenem in dobro negovanem okusu in za zdaj naj samo na kratko povem, da so ob istrskem vinu ImaJija Š KAN D ER \ LJUBLJANSKI L AMERIKANCI pričele spet bohotno čutiti ne-nove brbončice, nekoliko za-vzgojene po slabih ljubljanskih pijačah da ne omenjam razkošnega razvoja njegovega voha, o čemer bom govoril nekoliko kasneje, Po kosilu sta se šla mlada dva kopat. Gospa Amalija in gospa Emilija sta %U> ^pZJternffjfrfU idetni oddih*' uietuV^J: urrt‘,r nerazunilju o rfa bo ,0 c, prav bi bilo ’ no imenovati tiran? ^ žavljanu kako dragah' £ jrfl/ / jtj t # veka dvakrat !a^,jjo«, kJ„, ne\Lf kako z<'an'*\n ^ očeh tisoiffi nt0, lil. tiafl. — Telefon Stev. »3-8U8 In Dt-638. — PoStnl predal 90U. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30 • n ln od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm v»Sine v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnantno-upravni 100. osmrtnice »0 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. tetrtletna «00, polletna 1700, celoletna 3'JOO lir. Cona B: Izvod 6, mesečno .150 din. FLHJ- lzv0^ |noieinsK< t fH* Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5371. — za Jugoslavijo: Agencija demol