230. Ma. V umnu, v petek. s. ottoM 1109 XU1. leto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12*— četrt leta . . a . . . . m 6 — na mesec 2 — v npravntttvn prejeman: celo leto.......K 22-— pol leta........II*— četrt leta........ 550 na mesec......._ 1*90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje levo), telefon St. 34. izhaja vsak dan zvečer IzvzemSi nedelje In praznike. Inserat! veljajo: peterostopna peti! vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. »Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: « Nemčijo: celo leto.......K 25'— , celo leto.......K 28 — pol leta........ 13— četrt leta........650 na mesec.......• 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*- Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Upravnlštvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. OeželiMborjte volitve ca Gorisbem. (Z Goriškega.) Zmagali so torej klerikalci pri Volitvah iz splošne volilne skupine! Trije nesposobni slovenski poslanci so že tu. Deželni glavar Pajer se smeje v pest, ker se nadeja, da če bo šlo tako naprej, bo zopet komandiral V deželni hiši po svoji volji, kakor dela to že dolgih osem let. Klerikalci vriskajo in se veselijo zmage, ali naj le pojo in rajajo, resnica ostane, da napredni živelj na Goriškem je tako močan, da ga klerikalci nikdar ne bodo mogli zatreti; 9000 naprednih mož je stopilo na volišče v splošni skupini, klerikalcev je bilo nad 10.000. Čeprav jih je bilo več na volišču, je vendar dejstvo to, da je v deželi toliko protiklerikaleev, da njihovega števila klerikalci nikdar ne dosežejo. Klerikalci so od lani nazadovali, pa četudi so letos zmagali. Lani so imeli pri ožji volitvi 12.200 glasov, letos so dosegli 10.000, pa s kakšnim pritiskom, s kakšno skrajno silo in velikanskimi svotami. Kar je ,še njihovega, vse je bilo na volišču, taapredni strani pa je škodovalo premnogo politično šušmarstvo, katero se šopiri tuintam po deželi, potem pa tudi neugodeu čas. To se je pokazalo zlasti pri ožji volitvi.ko so v vinorodnih krajih ljudje šli v vinograde in ne na volišče; šlo jim je za to, da ne izgube enega dneva sedaj ob trgatvi, ko so drage ure, kaj šele da bi žrtvovali cel dan; še toliko bolj, ker je žugalo slabo vreme. Vse polno ljudi, na stotine takih je v svetu, ki bi bili volili napredne kandidate. Klerikalci so hoteli imeti volitve v tem času in vlada jim je rada ugodila, ker pač upošteva v polni meri Gregorčičevo hlapčevanje Pajerju v deželni hiši. Na laško-furlanski strani so tudi klerikalci zmagali pri ožji volitvi v torek. I>obili so po 8200 glasov, laški liberalci po 7000. Večina je 1000 glasov. Lani so imeli klerikalci ,v Furlaniji 4000 glasov večine. Gorica je dala 2600 glasov liberalcem. Vidi se torej, da v Furlaniji vladajo klerikalci. Pa so izbrali tri kandidate, ki kaj štejejo: prost dr. Faidutti, državni poslanec dr. Bugatto in uradnik Piccinini. Klerikalci na slovenski strani pa so poslali v deželni zbor župana Manfredo iz Idrskega in Jeriča iz Kobdilja, dva statista, ki ne bosta smela odpreti ust, da se ne blamirata, in pa ciničnega Josipa Fona, kateremu bo za deženozborsko delo toliko mar, kolikor mu je mar za državnozborsko, namreč nič; radi tega vlada v klerikalnih kolovodji-skih krogih samo eno mnenje, da Fon ni za poslanca. Gregorčič pa ga je vsejedno spravil v deželni zbor in morda bi hotel priti še v deželni odbor v družbi z Berbučem. To bi bil vesel Pajer! Potem bi lahko gradil Furlanom paradiž, katerega jim je obljubil na volilnem shodu v Za-graju. Važne volitve bodo v nedeljo 10. t. m., to so volitve v kmečkih občinah. Napredna stranka je postavila jako dobre kandidate. Ce bi bili vsi ti izvoljeni, potem bi bile kmetske koristi v goriškem deželnem zboru res dobro zastopane. Kmetje bi imeli sedem vrlih poslancev. Saj je že zadosti udarca s tremi klerikalci iz splošne kurije. Klerikalci so postavili letos kandidate tudi za Kras v tej skupini. Postavili so deželnosod-nega svetnika Stepančiča v Gorici in nekega Zlobca s kraških Ponikev. Ta Zlobec je povsodi že delal zgago. Če je bil na kakem shodu, pa je šio vse lepo gladko, se je prav gotovo oglasil intrigantski Zlobec. Gregorčič je bil pozoren nanj, pa ga je zapisal med svoje kandidate. In ta človek naj bi bil kraški poslanec? Zlobec, Jerič, kam bi prišlo dobro kraško ime ?- Na Kra.su kandidirata- dva dobra, vrla kraška sinova, dr. Gregorin in Alojzij St rekel j. Oba sta že opetovano pokazala, kako znata delovati za koristi slovenskega ljudstva. Na Krasu pa se vrši nekaj časa sem neka čudna, naravnost neverjetna gonja proti Štrekljevi družini. Ali to vendar ne sme priti v poštev pri volit vali sedaj v tako resnih časih. — Alojzij Št rekel j je jako delaven kmečki poslanec. To je opetovano ] »okazal kot deželni in državni poslanec. Ne obeša svojega uspešnega delovanja na veliki zvon, ker mu je le za delo in ne za hvalo. Zato pa ga moramo še toliko bolj priporočati ter polagati Kraševcem na srce, naj se ne dajo begati po umazanih intrigah, katere uganj; ijo izvest ni ljudje po Krasu, marveč naj imajo pred očmi to, da trebi poslati iz kmečkih občin dva dobra zastopnika v deželni zbor. Ta dva p.! moreta biti dr. Gregorin in Aloj/ij Štrekelj. Ne dobite boljših! Prav radi označenih intrig so se drznili klerikalci postaviti letos kandidate po Krasu in pravijo, da v zmešnjavi bi utegnili celo' ujeti kak mandat! Torej klerikalcem naj pomaga zaslepljenost in intrigiranje nekaterih oseb na Krasu?! Ta bi bila lepa, da bi klerikalci triumfirali radi intrigan-tov! Kličemo kraškim volileem: proč z intriganti, volite dva moža iz svoje srede, ki zaslužita biti deželna poslanca, in ta dva sta; dr. Gregorin in Alojzij Strekelj! Vabilo na naroanc-nanre&ne stranke ki bode v nedeljo, dne 10. t. m. ©S 11. uri dopoldne „p?i MmM1 na Giincah. Na shodu poročata župan in državni poslanec IvdD Hriba? in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar Somišljeniki iz Viča in okolice, pridite vsi na ta važen shod! 3zvrs. odber nar.-naprdtae stranke. Mestna hranilnica lju&-lianska. Ob njeni dvajsetletnici. VII. Kreditno društvo je pričelo poslovali dne 6. septembra 1909. in ima do sedaj 230 sprejetih članov, kar je zelo malo, ako pomislimo, da mu je področje široko začrtano. Pri kreditnih društvih, ki se ustanavljajo v področju hranilnic, ne vidimo nikjer napredka. Ta kreditna društva hirajo pri avstrijskih hranilnicah in pojemajo. Uzroka je temu iskati v zelo razširjenih zadrugah, katerih je povsod mnogo in se krepko razvijajo in se obilno pečajo z osobnim zaupom. Vendar pa mislimo, da bi se novoustanovljeno Kreditno društvo moglo v Ljubljani povoljno razvijati tudi poleg ogromne zadružne konkurencije. Hranilnica sama kot taka eskomptuje v Ljubijani plačilne menice proti predpisanemu poroštvu. Ali to poslovanje ni znatno. Vidi se, da so hranilnice za druge stroke bolj prikladne. V menični listnici je bilo koncem leta 1908. menic za kron 286.367-01. Zelo neznatna pa so posojila, izplačana proti zastavi vrednostnih listin; iznašala so le K 10.804•—. Glavna stroka, s katero se bavi hranilnica kot upnica, so posojila na zemljišča, občinska posojila in posojila raznim odborom in zastopom. Slovenski kmetovalec dobi posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Posoja se na zemljišča po 4 3A% na leto. Z obrestmi vred pa plačuje vsak dolžnik toliko na kapital, da iznašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol letu. Kdor paplačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako hoče. Koncem leta 1908. se je 5841 strankam posodilo na zemljiššča 17,612.174 K 55 v, •a 175 občinam K 5,294.83745, skupaj torej blizu 23 milijonov kron. Letos meseca septembra iznašajo ta posojila že, in sicer hipotečna 22 milijonov kron (ali 60*2%), občinska pa bi/2 milijona kron (151/2%), skupaj 27J/2 milijona kron. Mestna hranilnica ljubljanska ima vedno toliko denarne zaloge na razpolago, da se, dovoljujoč posojila, more ozirati na vse slovenske dežele in mesta. Teh mej ne prekoračuje, saj je poklicana, da na svoji zemlji dobrotvorno deluje. Mogla bi si tudi področje razširiti, osobito danes, ko tako nepričakovano napreduje. Zadovoljna bode, ako bode mogla doma izvrševati svoj poklic. Ima mnogo, a vendar premalo. V deželi je še mnogo slovenskih milijonov, ki spadajo v slovenske hranilnice. Nenavadno rase od leta do leta uložno stanje, kar je dokaz, kako nujno je bila v osrčju slovenskega naroda potrebna slovenska hranilnica. Nobeno leto, kar obstoji, niso uloge padale, ampak le rasle, in to znatno rasle, in če se še pomnožijo, hranilnična uprava bode jih znala dobro uporabiti in svoje delovanje razširiti. Na nekaj nam je opozoriti ula-gatelje. Hranilnična pravila določajo, da se pojasnila iz udeležniške kapitalske knjige in iz knjig o zasebnih dolžnikih ne dajejo tretjim osobam. Izvzeta so samo sodišča v kazenskih preiskavah in zapuščinskih razpravah. Nihče torej ne more izvedeti, koliko ima kdo drugi denarja v hranilnici. Večkrat se dogaja, da se ljudstvo bega in straši s tem, da se v hranilnici vse izve, če ima kdo kaj denarja v njej. Nikomur ni se treba bati, da bi se kaj takega izvedelo, ker nima nihče niti pravice, kaj takega vprašati. Tudi davčna administracija, ki odmerja davke, ni upravičena zahtevati, da bi se ji povedalo, ali ima kdo kakšno ulogo v hranilnici. Hranilnice torej varujejo po svojih pravilih popolno tajnost. Gibanje ulog od početka do današnjega dne. Leto denarnega prometa »toječih . knjižic Ulog K h 0 3 K h 1889 90 1 11,917.612! 64 2322 1,932.068 02 1891 13,799.721 80 3779 3,232.648 22 1892 15,190.384 60 5460 4,626.111 16 1893 15,995.674 58 6914 5,559.006 83 1894 16,303.270, 74 8477 6,775.904 61 1895 18,529.901'30 j 9544 8,061.687 64 1896 19,334.230 42 10482 8,746.849 66 1897 25,582.028 75 11921 9,873.523 33 1898 31,918.100 86 13661 12,636.833 02 1899 29,304.125 41 15073 14,403.664 86 1900 22,100.412 35 15597 ! 14,771.521 32 1901 22,859.164 24 15859 115,074.265 11 1902 22^.029 91 16836 16,848.040 02 1903 2^,028.657 10 17720 18,147.856 60 1904 28,109.691 27 18788 j 20,408.932 23 1905 29,631.001 »49 19641 21,793.206 28 1906 1 32,379.908 31,409.089 28 20753 123,439.367 63 1907 58 21528 124,873.003 17 1908 51,157.907 13 25167 33,371.627 64 Skopaj 1 459,608.912 45 1909 J 36,571.763 91 Ob dvajsetletnici svojega obstoja imela je torej Mestna hranilnica ljubljanska 27.000 ulagateljev, a ulog 36V2 milijona kron. Splošni rezervni zaklad iznaša nad 1 milijon kron. Narodna zavednost se nikdar poprej ni tako sijajno zasvedočila na gospodarskem polju, kakor leta 1908. Dnevi po 20. septembru odprli so slovenskim hranilnicam in zadrugam nove vire dohodkov. Zgodilo se ni nič protipostavnega. Slovenci so zbirali svoje gospodarske moči, ker so spoznali, da jim je tudi na gospodarskem polju treba nastopati in delovati po načelu solidarnosti. Ako so torej slovenski ulagatelji dvigali svoje denarje iz »Kranjske hranilnice« v Ljubljani, branili so s tem svojo gospodarsko in narodno korist, kar pa smejo storiti, saj jim je to po LISTEK. Tempi possotl. Vladimir Levstik. V. Laž in pomen laži. Pravljice pod staro češnjo. Kako je mali postal literat. Vzgojitelji, učitelji, profesorji, popje v zlem zmislu besede in enaki kulturni zločinci se niso naveličali razpravljati o pogubnem vplivu laži na otroško dušo, odkar jih nosi onečišćena zemeljska koža. To je nenavadno zanimivo. Skovali so iks-krat ipsilon metod in receptov v od-pravljenje in preganjanje lažnjivega bacila, ki pa temelje več ali manj vsi na pravzroku otroške laži, na absolu-tistovskem načelu človeške rodbine. Otrok greši; grehu sledi kazen; otrok se boji, drugič se zlaže. Kar kaže rodbina v majhnem, tare državo in družbo v velikem obsegu: kal vseh moralnih in socijalnih ran človeštva je laž iz bojazni. Dokler se ne popravi rodbina, družba ne bo brez zločinov, harmonija človeštva ne brez dis-akordov nasilja, sistem države in njenega v vojaški moči monopoliziranoga morilstva — ne odveč; dokler imamo to dvoje, ne bo sreče na zemlji. Mi tarnamo in filozofiramo; pacifisti smo in antimilitaristi; a čemu tirjamo z lastnimi dejanji laž, laž in vedno zopet laž od vseh pokol en j bodočega človeštva? Ali se hočemo odreči svojim grehom? Dobro, potem bo skoro konec ostalih križev in težav. Ali se jim ne odrečemo'? Čemu potem popravljamo streho, ko temelj hiše ne drži? Boljša bi bila železna pest, mitraljeze, bajoneti in diktatura; naši bedasti parlamenti so nizek kompromis med samodrštvom in anarhijo . . . »Ne pravim, da nisem za konstitucijo; toda za takšno — brez parlamenta!« — (Fjedor Solo-gub, Mali bes): Peredonov je bil tepec, toda modrijan. Ali v otroškem srcu kali še druga laž, ki ni tako razumna, ni preračunana in vtemeljena, pač pa mnogo lepša in plemenitejša od prve: laž domišljije. Otrokova duša je bogata, bogatejša od razvite psihe od-rastlega človeka; naprej hiti, vse meje podira v svoji svetli mladosti, in takozvana zrela doba je le začetek razpada te mlade, fantastične duše. Ali ta duša se ne more izživeti v dejanjih, razmahniti v gestah, namenjenih obstanku; zato živi, misli in diha v bajkah, išče bajk in pravljic in iih pesni sama, kadar lih nedosta- ja. Milijoni teh mladostnih bajk se izgube neizgovorjeni; milijoni — poginejo v vetru pozab ljenja med vrvežem bežečih dni; nekatere ohranijo tisočino svojega bleska, da se medlo in nedostatno zaorita tuintam v največjih pesmotvorih Človeštva; nekatere se izpreminjajo kakor čarovnice, se prerajajo in pretvarjajo v neizmerjenih energijah in postajajo naposled dejanja, ki dvigajo lenobo sveta iz zarjavelih tečajev. Opojne so mladostne bajke, in nevarne človeku, kakor vsak peneči napoj, ako njegova, preobilica otruje dušo in srce. Told&ba v alkoholu dela teško glavo, ne daje študirati aktov in računov in nažene kmalu bele miši in mačke po praznem podu tvoje spalnice; preobilica bajk izčrpa čar življenja v sanjah, prepoji misli in voljo s škodljivo mehkobo, nadomešča cilje življenja s himerami in te pripelje naposled* tako daleč, da ne postaneš vsaj čevlja? ali pisk rovezec, marveč slovenski literat.. V tistem kraju je bilo življenje sila pusto in prazno vsakatere igre. Ljudje — domači in tuji — o Bog;, kako prozaični) Resni, skrbni, vrli, marljivi, vsi zaerebeni v opravke in v bogu všečno popolnost življenja. •. Kraj, kjer ni fabrik niti železnice, da politike in ne socijalnega vpraša- nja — in vendar so že takrat izumirale pesmi, ugašale priče, bežali čari očaških dob. Stok delavnikov se je prekinjal kvečjemu z nedeljskim rez-getom robotne napolživali . . . Historije v knjigah, kajpada, so bile lepe in genljive; popoldne je minilo, če si sedel pri njih. Dečku so bile tako edine družice samotnih ur, da si je nad njimi izčital oči. Izza prvih let se je spominjal, kako je štel vsa okna gorske cerkvice, ki je na vrhu košate Gore Oljke venčala obzorje; ali prišel je dan, ko je le s trudom še razločil zvonik. — Toda vendar je bilo nekaj tujega v tistih knjigah ; čez leta, ko je tisti deček že davno nosil črno suknjo, naočnike in dolge hlače, pa je hotel napisati knjigo za otroke, je zaznal, kaj je bilo: Historije so iztuhtali odrastli ljudje. Šoli najbližja sta bila dva soseda; otroci so bili povsod dekleta. Tudi deček je imel dvoje sestra. Na zemljišču enega tistih dveh kmetov, med vinogradi in nad trato ki se je nagibala do grmovite struge žabjega studenca, je stala ogromna češnja. Deblo vse polno sivozelenkastih lisa-jev. Družba otrok je spomladi obirala češnje, kasneje je posedala popoldne — včasih pozno do večera — v češnjevi senci in skrbela sama za svoje pravljice in historije. Tam je tkala otroška laž svojo prelestno pajčevino. Pripovedovali so si sanje, ki jih nikdar ni bilo, povesti starišev in staruh v popravljeni in pomnoženi izdaji, in najneverjetnejše pustolovščine, ki so se jim baje pripetile na popotovanju po daljnih jutrovih deželah. Mali je bil najplodovitejši v takšnih izumih; večinoma je skrbel on za obče — in verno — strmenje poslušalcev. Tako vročično se je raz-grevala njegova domišljija, da mu je zadoščal že kratek izprehod po gozdu za najobširnejše razkaze o čarovnikih, ki so ga tam zajeli, hoteči ga živega speči in pogoltniti, o sedmerih kozoglavcih, ki so ga rešili, ter o Čudovitem konju Orlovinu, ki ga je nesel v ognjenem galopu preko morja in Čez najvišje vrhove indijskih gora . . . NekocLse mu je vzela kdoveod-kod prelepi, nedolžna, kakor z roso oškropljena povest o nagi deklici . . . In čeprav se je vedla tista deklica njegove povesti neverjetno dostojno, tako da se niti ni zaljubila, kaj šele ofantila, vendar ni ugajala kmetu, ki se je bil skril za deblom in poslu« šal. Temeljito je nakrepeličil pregrešnega Homerja ter spodil poslu* šalce domov. Ko ni imel več poslušalcev* je zakonu zajamčeno. Mnogokateri slovenski denarni zavod se je lepo opomogel. Slovensko hranilništvo in zadružništvo zahvaljuje narodni pro-bujenosti svoj današnji uspeh. V Mestni hranilnici ljubljanski je bilo uložno gibanje zelo živahno. Pričelo se je takoj po 20. septembru in ni ponehalo do meseca maja 1909. Uložilo je namreč: meseca strank kron oktobra 1908 2382 2,900.055*58 novembra » 2044 2,840.603*99 decembra » 2153 3,068.719-18 januarja 1909 2076 1,945.49710 februarja » 1431 858.13844 marca » 1626 1,179.528*20 aprila » 1308 902.568.82 maja » 1358 1,016.04022 Mestna hranilnica ljubljanska je največji denarni zavod slovenski te vrste, a med avstrijskimi hranilnicami zavzema odlično mesto. Izmed 727 avstrijskih hranilnic zavzemala je koncem leta 1908 po višini ulog 33. mesto. Letos koncem meseca septembra, ko se bliža 37. milijonu, zavzema že 21. mesto, in kakor nje napredek svedoči, bode skoro dosegla .15. mesto med vsemi hranilnicami v Avstriji. •vi* »i • liil Vabilo na nole-upii strati*. ki bode v nedeljo, 10. oktobra ob 8. zjutraj v Gerbecevi hiši na Igu. Dnevni red: 1. ) Politični položaj. Poroča deželni poslanec dr. Novak. 2. ) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Oton Fettich-Frankneira. S shodom je združen ustanoviti občni zbor Japr. polio, in oospoMega društva za Ig". Naprednjak!, storite svojo dolžnost in pridite vsi na shod! .*. Pripravljalni odbor. Deželni zbori. Nižje Avstrijsko. D u n a j , 7. oktobra. Jutri bo dež. predsednik imenom vlade odgovoril na nujni predlog v zadevi lex Axmann — Kolisko. Debata o odgovoru vlade bo takoj jutri. Cuje se, da se bo izvolil odsek dvajsetih članov, kateri bo obravnaval vsa jezikovna vprašanja; vodil bo tudi pogajanja z vlado glede sankeijoniranja Axmann - Koliskovega zakona* Koroško. Celovec, 7. oktobra. V današnji seji je I>i 1 mod drugim sprejet predlog, da naj deželni odbor izdela načrt novega občinskega in občinskega volilnega reda. — Deželni zbor bo odgođen prihodnji teden. Nemška svobodomiselne stranke. Dunaj, 7. oktobra. Danes je imel tu izvrševala i odbor nemških svobodomiselnih strank zaupno sejo, kateri je predsedoval dr. Svlvester. zagledal nekega dne, čečkaje po prazni spisovnici, svojo povest o deklici napisano pred seboj. Vedi zlomek, kod roma danes tista povest? Živ človek je ni bral, mrtev zvon je ni razglasil . . . Oče je imel čebelnjak. Pred če-beljnakom je bila greda, cvetja in milosti polna, poleg grede klop. Xa klopi je bilo prijetno sedeti: dišalo je po medu in po cvetlicah, brenčanje čebel je prepevalo v toplem zraku kakor monotona vztočna glasba, in iz solnčnih žarkov so se gradile v dečkovi zamišljenosti nad razpokano zemljo palače nepopisnih maha-radžev. Včasih ga je oče poklical za čebelnjak ter mu pokazal skozi steklena vratca v panjevih gradnjo in trud neumornih čebel. Red in sloga drobnega delavnega ljudstva je tako prijetno božala misli ter navdajala srce kakor s češčenjem do nečesa nemogočega, neznanega. De%ek je ljubil čebele; nekoč, ko so rojile, je zložil o njih ogrebanju svojo prvo pesem, štirinajst kitic dolgo. Vedi zlomek, kje je tista pesem? Čebele so izrojile, med so pojedli ljudje, greda pred čebelnjakom se je osula, pesem je deček izgubil in jih je delal čimdalje več ter se ni poboljšal, dokler — no, da . . . Človek ne bi verjel: ko so ga nesli h krstu, se mu baje ni nič poznalo, da se bo enkrat izpridil in politeratil. Govorilo se je o Aimann - Kolisko-vem zakonu, o Wahrmundovi aferi ter o dogodkih v štajerskem in mo-ravskem dež. zboru. Debata se je seveda sukala tudi okoli dogodkov na Češkem in v zvezi s tem okoli splošnega političnega položaja. Splošno se je izražalo mnenje, da ni pričakovati uspešnega jesenskega zasedanja drž. zbora. Po seji je dr. Svlvester povedal, da so na seji posamezni govorniki dali duška ogorčenju nad različnimi ukrepi vlade. Vlada se začetkoma kočljivemu vprašanju izogiblje, oddaljuje rešitev, pusti, da stvari gredo svojo pot in prepozno spozna, da bi morala pravočasno vmes poseči. Napadalo se je osobito naučno ministrstvo. Pri sedanjih razmerah se bodo v zasedanju parlamenta pokazale velike težave. Nemške stranke bodo sicer, kakor vedno, pokazale voljo k delu. K sklepu je povedal dr. Svlvester, da ne bodo nemške stranke odnehale prej, dokler se ne ustvari zakon, ki zagotavlja za Dunaj in Nižje Avstrijsko nemški značaj. Ogrska kriza. Budimpešta, 7. oktobra. Iz dvornih krogov se čuje, da nimajo na Dunaju nobenega povoda, da bi odpustili koalicijsko ministrstvo. Dokler monarh ne najde druge boljše rešitve ni z odpustitvijo ministrstva take sile. Jutri bo Wekerle pri cesarju v a v d i jene i prosil, naj se ministri odpuste tudi od provizoričnega vodstva vladnih poslov. — Posl. Hollo je izjavil, da mora državni zbor na vsak način skleniti samostojno banko. Somišljeniki! Vabimo Vas HaprednjaKi! na narodno-napredne stran&e ki bode v nedeljo, 10. t. m. cb 3. pop. v prostorih gosp. Alojzija Šlajpaha v Veliki Loki. Dnevni red: 1. ) Politični položaj. Poroča Adolf Rlbnlkar. 2. ) Organizacija narodno - napredne stranke. Govori prof. Anton Jug. Somišljeniki, pokažite napredno lice Vaše zavedne občine in pridite na shod vsi do zadnjega! 3zvrš, cdbor nar.-napredne stranke. Dnevne vesti. -f- Izredna seja občinskega sveta, ki je bila včeraj popoldne ob 5. uri. je trajala, v kolikor je bila javna, samo par minut. Župan je po otvoritvi seje imenoval overovatelje-ma zapisnika gg- obe. svetovalca Meglica in Ušeničnika ter je naznanil, da je vlada potrdila pravila mestne zastavljalnice. Nato je sledila tajna seja. -j- Dr. Šusteršič — minister. Danes smo imeli jako zanimiv obisk. Prišlo je namreč v naše uredništvo 12 Barjanov povpraševat, če je res, da je ministrski predsednik Bienerth telegrafično pozval dr. Šusteršiča k sebi ter ga za božjo voljo prosil, naj prevzame kak ministrski portfelj. Tako baje je pripovedoval nek agent škofove zavarovalnice, katerih v poslednjem času kar mrgoli po ljubljanskem Barju. Mi smo se seveda morali naivnosti naših dobrih Barjanov na ves glas smejati ter smo jim pojasnili, da ni še nobene nevarnosti, da bi (ir. Šusteršič, ki pada politično nižje in nižje naenkrat tako visoko padel. Ker je imenovani agent Barjanom grozil, da se bodo poslej državne podpore vsled ujem delile le po milosti ministra dr. Šu-steršiča in da bode on že skrbel, da oni, katerim je lani poslanec Hribar izposloval tako obilne podpore, poslej ničesar več ne dobe, ako se pri škofovi zavarovalnici ne zavarujejo, potolažil jih je naš odgovor blagodejno, da so se prav po barjansko izražali o nerodnem agentu in nesrečnem dr. Šusteršiču. — Ivanu P. Vencajzu bi bilo pa svetovati, naj svojim agentom naroČi, da ne bodo na tako neroden način delali reklame za dr. Šusteršiča; saj mu jo itak skrajno nerodno skoro v vsaki številki dela »Slovenec«. + Ljubljanski mestni statut. Klerikalni deželni odbor je pridno na delu. Zakone izdeljuje, da je kar veselje. Fabricira jih kar na debelo. Seveda so ti zakoni tudi taki, da človek ne ve, ali bi se smejal ali bi se jokal. Če pa kdo vpraša v deželno-zborskem odseku, kje je ta ali ona neizogibno potrebna določba, dobi od klerikalnega dež. odbornika klasični odgovor: »Nekje bo že«. Referent to- rej Se sam ne prebere načrta! In potem se ti ljudje de hvalijo, koliko da delajo! Prav kakor predpotopni biro-kratje, ki so si domišljali, da so že veliko storili, če so mnogo papirja porabili« Najnovejši produkt združenih nezmožnosti Ifclerikalnih dež. odbornikov je novi statut za mestno občino ljubljansko, ki bi ga klerikalci radi vtihotapili. Ta statut je nekaj sila imenitnega in če bi to obveljalo, bi ljubljanski davkoplačevalci kmalu v svoji lastni občini ne imeli nobene pravice in bi prišli pod komando Št. Vida, Dobrinj in različnih okoliških vasi. Klerikalci se popolnoma zavedajo, da je ta statut velikanska lumparija in zato ga hočejo tudi kar tihotapsko spraviti pred dež. zbor, ne da bi mestno občino prej kaj vprašali. Kar brez vednosti in proti volji občine hočejo klerikalci uveljaviti za Ljubljano nov občinski red. No, pa na svetu je že tako, da se nobena juha ne pokleplje tako vroča, kakor je skuhana! + Shod v Šiški. Društvo »Vodnik« je bilo sklicalo za sinoči shod v gostilni g. Moharja. Shod je bil primeroma zelo dobro obiskan. Po pozdravnem govoru podeli predsednik g. Drenik besedo dr. Žerjav u. Govornik priznava, da je vodstvo narodne-napredne stranke grešilo, ker se ni dosti brigalo za razmere v ljubljanski okolici. Dasi leži Šiška tik Ljubljane, je vendar v političnem oziru bila za Ljubljančane pravi severni tečaj. Da je bila to velika napaka, kažejo razorane politične razmere v Šiški. Govornik je prepričan, da je v Šiški mnogo pravih narodnih naprednjakov, da so celo v večini, ampak ni jasnosti med njimi. Treba je torej, da se shajamo, da spoznamo drug drugega, da se pogovorimo, kaj bi bilo dobro in koristno. Bilo bi potrebno o marsikaki stvari javno govoriti, kajti kritika ne more škodovati. Taka uprašanja, kakor je bilo n. pr. vaše vodovodne zadruge, kjer je vodja zadruge oddal delo sebi, famozna odredba novega občinskega odbora, da morajo biti pokrite greznice z betonskimi plošča-mi,katere bi moglovzdigovati komaj 200—300 mož, pa tudi namera klerikalcev, da sezidajo frančiškanski samostan, kakoršen je na Viču tudi v Šiški, vse take reči zaslužijo javno kritiko. — Govoreč o političnem položaju, je dokazal govornik brez-uspešnost klerikalne obstrukeije, ki nam politično ni koristila, gospodarsko pa škodovala. Kritiku je novi vladni finančni načrt, po katerem naj si dežele pomagajo iz stiske z davki na alkoholne pijače in z davkom na prirastek vrednosti zemljišč. Tak tla vek je na Kranjskem pač neizvedljiv, če pa bi bil, bi ga največ plačala okolica ljubljanska, kjer najbolj raste vrednost zemljišč. Davki na alkoholne pijače kot indirektni davki najbolj zadenejo reveže, torej bodo tudi ti davki teško izvedljivi, ker se bomo upirali do skrajnosti. Vkljul) temu deželni odbor denar razsiplje za klerikalne strankarske namene. Mnogo se dovoljuje na račun nesankcijoniranega zakona o najetju 10 milijonov. Velikanske zneske je dežela posodila klerikalni Zadružni zvezi«, kar je vsekako nečuvena pristranost, pa tudi zmanjšanje mobilnih sredstev naše dežele. Govornik je nato razpravljal o prijateljstvu deželne vlade in klerikalcev. V vseh šolskih zadevali (glej slučaj Žirovnik) gre vlada s klerikalci, ti pa Kalteneggerju dovoljujejo nemškutarske učiteljice. Ta tesna zveza z lokalno vlado je znana centralni vladi, ki se vsled tega »ob-strukcijonistom» smeje. Sešel se je zdaj deželni zbor.Videti je, da je delo po deželnem odboru slabo pripravljeno. Kvalitativno so vsi predlogi novih zakonov tako površna »plan-karija«, da se mora vsakdo tem novim zakonodajcem smejati. Občinski volilni red sloni na pluralnem principu, ker se klerikalci boje, da bi jim doslej brezpravni sloji v občinski upravi sitnosti delali. To je tista stranka, ki je obetala splošno volilno pravico za občine! Novi šolski zakon je napravljen po tirolskem vzorcu, po načelu, da mora vse priti pod kuto. — Govornik je končno pozval šišenske naprednjake k edinosti in delu. (Burno odobravanje.) — Gospod R i b n i k a r je nato popisoval kako so klerikalci kakor komedijanti klicali »le noter, le noter« volilcem. Ko pa so si ti pogledali, kaj je notri, so bili razočarani. Že danes se vidi, da klerikalci niti v državnem, niti v deželnem zboru niso ničesar izpolnili, kar so obljubili. Govornik na to obširno pojasni sramotno postopanje deželnega odbora v zadevi erari čnega sveta, ki ga je kupila ljubljanska občina in ga sedaj ne sme prodati. Govori o društvu »Mladika« in šikanah deželnega odbora. Zboroval ci so glasno dajali duška svojemu ogorčenju. Nato govori o zaupnikih deželnega odbora. Trm doli v Mokronogu ima n. pr. Lampe svojega za-> upnika, nekega 41let starega fanta, ki ga večkrat pokliče v Ljubljano na posvetovanje. Ta zaupnik as piše lastni oče še ni izročil posestva. Te ga zaupnika pošilja Lampe na Štajersko kupovat bike in krave, dasi baje niti bika od krave ne loči. Govornik popisuje naš deželni odbor, ki zboruje že 14 dni, pa še ni prav ničesar storil, ker zasedanje ni bilo dobro pripravljeno.Za svoj izborni govor je žel govornik burno pohvalo. — Na to se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. Sedej, Keršmanc in Ribnikar. Končno se je sprejela sledeča resolucija: Na shodu političnega društva »Vodnik« v Šiški zbrani zborovalci pozdravljajo odločen nastop narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru kranjskem ter jih poživljajo, naj se z najskrajnejšimi sredstvi borijo proti nasilstvu klerikalne stranke. -j- Deželnozborske volitve na Goriškem. Pri ožji volitvi v torek so zmagali na slovenski in na furlanski strani klerikalci. Med Slovenci imajo večine okoli 1500 glasov, med Furlani 1200. Slovenski klerikalci kričijo radi tega ter se babajo, ali pravzaprav se nimajo s čim bahati, kajti proti njihovim nezavednim masam stoji na Goriškem na tisoče in tisoče naprednjakov. Pri ožji volitvi je volilo naprednjakov 10.000. To je pač veličastna armada, na katero smemo biti ponosni in katera priča, da navzlic »zmagi« klerikalne stranke stojijo tisoči goriškega ljudstva v naprednem taboru in bodo stali tudi zauaprej. Te volitve pa jim dajejo navodilo, da treba učiti in učiti, potem se bo dalo prav na Goriškem iztrgati iz črnih krempljev še na tisoče slovenskega ljudstva. — Klerikalni kandidat je za kmečke občine, ki volijo v nedeljo, so: za Tolminsko dr. Anton Gregorčič in Anton Kosmač, župan v Cerknem; za goriško okolico Ivan Berbuč, profesor; Miha Mari-nič, posestnik v Podseniei in Miha Zega, veleposestnik v Kanalu; za Kras dr. H. Stepančič, sodni svetnik v Gorici ter Frane Zlobec, posestnik na Ponikvah. — Volitve za kmečke občine so zopet v nedeljo, da bodo mogli goriški nunci begati v cerkvi pred volitvami volilce ter jih potem goniti na volišče. Najbolje, če sploh ne gredo v cerkev v nedeljo, ker je tam le volilni shod ne pa prava pro-poved; cerkve pa so postavljene za molitev. Že lani se je pokazalo, da je protiklerikalna stran v tej skupini močna ne le na Krasu, ampak tudi v g-oriški okolici in v gorah. Mogm-e je torej priti do lepih rezultatov v tej kuriji. -j- Iz Zagorja ob Savi se nam piše: K nedeljskemu članku je še dostaviti: Slovenski volilci so bili izpostavljeni raznovrstnim psovanjem in inzultom od strani socialdemokratov, zlasti od strani steklarjev, kateri so na ta dan popolnoma zdivjali. Korbar in Prosenc sta bila na cesti dejansko napadena, Bajcerja je titu-liral Čobal celo v volilni komisiji z »Verfluchter Keri« itd. Da ni prišlo do krvavih spopadov se je zahvaliti edino le taktnemu postopanju naših volilcev. A tako ne more iti dalje. Proti takimi brutalnimi napadi je treba nastopiti z silo kazenskega zakona, kjer pa nikakor ne gre drugače, — v silobranu — pa z silo lastnih pesti. Ko se je Flisek le malo neprevidno o Cobalu izrazil, takoj ga je le-ta citiral k sodišču, naši pa vtaknejo mirno vsako krivico. »Zob za zob, oko za oko«, to mora biti v zana-prej našo geslo, konec mora biti tisti nehvaležni pri zanesljivosti, katero smo gojili do sedaj. Orožnikom v Zagorju pa priporočamo,da naj v vsili slučajih, kateri se tičejo njih delokroga, energično nastopijo, kaifti le tako bodemo prišli v Zagorju zopet do tistih razmer, ki so v civiliziranih deželah običajni. -f- Iz šolske službe. Mesto obolele učiteljice Antonije G e r m e k pride v Komendo učiteljska kandi-datinja Angela M i s e 1 j. — Učiteljska kandidat inja Teodora T r u g e r je imenovana za provizorično učiteljico v Mozolju. + Iz šolske službe. Učiteljske kandidatinje: Gantar, Maly, Okorn in Pogačnik so sprejete kot pomožne učiteljice na slovenski dekliški šoli v Trstu. — Slovensko deželno gledališče. V soboto se seznani naše občinstvo z dvema modernima francoskima pisateljema veseloigre književne vrednosti in vendar polne gledališkega življenja, psiholoških fines in efektnih dramatskih prizorov, z Robertom Flersom in A. G. Caillavetom. Ta pisateljska dvojica piše vse komedije skupno; podati hočeta z dovršeno tehniko Sardoua obenem moderno, psihološko poglobljeno komedijo brez teatralnih presenečenj in neverjetnosti, zabavno, a nikdar banalno. Veseloigra »Ljubezen bdi« je njuna najboljša veseloigra, ki je doživela v Parizu izreden uspeh, ki jo igrajo na Vinogradih že dve sezoni veduo iznova in ki je* na dvornem gledališču .dunajskem toli ugajala, da se je igrala več mesecev dan na dan. Vsi dunajski dnevniki so prinesli dolge feljtone o tej veseloigri ter. so govorili o novom tipu vesel« igra s svojo velezabavno vsebino iff s celo vrsto izvrstnih modernih značajev zanimala tem bolj, ker nastopijo v njej vse tri naše prve igralke, gospa Borštnikova, gdč. Wintrova in gdč. Kandlerjeva. Poleg teh dam imata veliko ulogo gosp. Nučič in gosp. Bohu sla v. Veseloigra »Ljubezen bdi« prav duhovito šiba pariško lazim oral nos t in nemoralnost ter o vzdušje aristokratskih salonov, kjer je zakonska nezvestoba moda, ki ne žali, ako se greši z okusom, eleganco in distingviranostjo; tej s humorom in satiro slikani moderni nemoralnosti pa tvorijo protiutež moralni ljubimci iz narodnih vrst, tako, da je tendenca veseloigre vseskoz? plemenita in idealna. — Slovensko gledališče. Snoči so ponovili Mihaelisovo »Revolueijsko svatbo«; umetniški uspeh je bil večji od prvič, naše obč. je pokazalo vsekakor premalo zanimanja do te v nekem oziru dovršene, veleestetske in efektne drame danskega neoroman-tika, ki je po drugih odrih s svojimi ostro risanimi karakterji in monumentalno izraženo idejo dosegla prave triumfe. — Vprizoritev je bila pošteno boljša in gladkejša kakor pri premieri. Omenjamo z vsem priznanjem gdč. Kandlerjevo in poudarjamo zopet njeno marIjivost,s katero si je osvojila slovenščino. Poklonjen ji je bil krasen šopek. Znatno napredovala od zadnjič je ga. Iličićeva, tudi pri ostalih je bil uspeh lepši. Obisk ni bil povoljen. — Razžaljeni patrijotje. Zgodilo se je nekaj strašnega. Prišla je v Ljubljano ciganska dogba. Na Ogrskem igra v tolerančnih hišah, v Ljubljani pa v hotelu »L^nion«. Zgodilo se je, da je na zahtevanje nekega oficirja štirikrat igrala Rakoczi-jvo koračnico. Sicer je Rakoczijeva koračnica skladba, ki je v Ljubljani noben človek ne pozna in ki tu prav gotovo nikogar ne provocira in tudi nima pri nas nobenega demonstracijskega pomena; lahko rečemo: zaradi Ljubljančanov naj cigani igrajo to skladbo magari noč in dan in nihče se ne bo vznemiril. V »Unionn« pa so se vznemirili neki Hrvatje in eden izmed njih je dal ciganom 20 K naj mu demonstrativno zaigrajo — Ra-deckega koračnico. Če bi bil možakar naročil hrvaško himno »Liepa naša domovina« ali »Još Hrvatska« bi rekli, da je dobro naredil. Ali da je; naročil Radeckega koračnico, loref nekako »grossoesterreiehersko« himJ no, to je bilo smešno. V Grossoester-reichu bi še Hrvatski še slabše godilo, kakor sedaj. Ta Hrvat bi zaslužil, da ga vzamejo k veterajnarjem. Sicer pa je po naši sodbi tako demonstriranje s patrijotizmom skrajno neslano. Naravnost bedasto pa je, kako se dela »Slovenec« ogorčenega zaradi žaljenja njegovih patrijotičnih čuv-stev. Dotičnega oficirja, ki mu ugaja Rakoczvjeva koračnica, bi rad na vešala spravil — lajtnanta Mavrja, ki je prelival slovensko kri, bi bil pa pred 14 dnevi skoro proglasil za višje bitje. Res, kdor hoče slišati »Patri-otengebell«, naj čita snočnega »Slovenca«. — Židovska nesramnost. Prejeli smo naslednje pisanje: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Knaflova ulica. Sklicuje se na § 19 tisk. zakona z dne 17./XII. 1862 drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dnevno vest v št. 219 dne 25./9. 1909 Vašega lista »Židovski potnik kot napadalec« in v št. 220 dne 2T./9. 1909 Vašega lista »Nasilen človek«, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da bi bil podpisani židovski potnik, marveč je res, da sem Ceh, pristojen v Prago in disponent tvrd-ke The Rex Co. Ni res, da bi se bil pohvalil »die windischen Trotteln lassen viel verdienen«, res je, da teh besedi nisem rabil nikdar. Ni res, da bi bila tvrdka The Rex Co. nemško-nacijonalno podjetje z angleško firmo, katera naj prikriva nemškonaci-jonalni značaj podjetja. Res je marveč, da je tvrdka The Rex Co. generalni zastop za Avstrijo-Ogrsko ameriške tvrdke L. C. Smith & Bros, Typewriter Companv, Svracuse New York. Ni res, da bi podpisanemu v zadnjem času pšenica ne cvetela več tako, kakor poprej, temveč je res, da sem nasprotno v Ljubljani, posebno v zadnjem času, napravil dobre kupčije. Ni res, da bi bil dne 24./9. 1909 brez vzroka in čisto nenadoma napadel in klofutal svojega slovenskega konkurenta, temveč je res, da sem nekega gospoda, ki me je žalil, pozval pred pričo, da naj prekliče žaljive besede, katere je govoril o meni, a ker tega ni storil, sem ga nalahno udaril po licu. Končno ni res, da bi bil dne 26./9. 1909 vnovič napadel gosp. Frana Perkota in sicer pred pošto, temveč je res, da me je g. Fran Perko v nedeljo, dne 26./0, 1909 raz-žalil na cesti pred pošto ter dobil i ozirom na svoje skrajno šaljivo govorjenje napram meni od mene na« lahni udarec po licu; tudi ni res, da bi bil kak stražnik posredoval napram meni. — Zahvaljujoč at iKHrsna prkm lMlaaa**a ■Ličnim spoštovanjem Eduard Zlo- Blc _ Opomba uredništva: K* to židovsko nesramnost imamo I omeniti: da vzdržujemo v polnem Ksegu vse, kar smo pisali, in da tega mda, ki se izdaja za Ceha, sloven-■einu občinstvu primerno priporo- p _Pevska župa za Ljubljano in ■iolico ima svoj občni zbor v nedeljo, t. m. ob 10. uri dopoldne v pro-■orik »Glasbene Matice«. Opozarjalo bratska pevska društva, ki še ni-m priglasila svojega pristopa, da to ■ravočasno store, kakor tudi, da ime-Kjejo svoje odposlance za skupščino Kr odposlanca, odnosno njegovega Kuuestnika v župni odbor. — »Stavka svoje vrste«. Glede ■otice, ki smo jo priobčili včeraj pod mm naslovom o stavki obrtno - na-Kljevalne šole obiskujočih vajencev, Kmstatiranio, da nas je ključavničar-Ki mojster g. \Veibl zagotovil, da ni Kkjer niti sam niti v družbi s Kre-Kirjem vodil kake agitacije, ker sma-Ka, da bi kaka agitacija sploh ne bi-I na mestu. I — Pripravljalni odbor za vin-lo trgatev društva slovenskih tr-lovskih sotrudnikov za Kranjsko s Kdežem v Ljubljani je pri resnem lelu. Živahno zanimanje kaže se vse-lovsod. Pričakovati je obilo zabave razvedrila. Trgatev vršila se bode I lepem zelenem vinogradu, kjer bo I biti tudi dokaj drugega sadja. Cula j i in vinearji že sedaj pripravlja-I >voje oči, da bodo dobro ogledovali Itove grozdja. Gmajnska kejha za »te bode tudi pripravljena. Za godbo I >krbljeno. Ples vršil se bode v po-1'hiem redu. Komur je za dobro raz-Bt-ilrilo in zabavo, naj pride v nede-t<\ dne 10. oktobra ob pol 5. popolni, na Zeleni hrib. Gotovo ne bode ni-1 iur žal. j — Zadruga gostilničarjev, ka--■arnarjev, žganjetočnikov in izku-■arjev v Ljubljani priredi tudi letos ■•-učni tečaj v kuharstvu, kletar-Ivn. gospodinjstvu, higijeni, knjigo-I Istvu in serviranju. Tečaj se bo ■r>il v novozgrajenem hotelu Tivoli, 1 ima v to moderno urejeno kuhinjo mi druge prostore. Podpore so zago-H > v i 1 i: c. kr. ministrstvo javnih del, ■■_r vinska in obrtna zbornica, dežel- ■ odbor in mestna občina ljubljan-wa. Tečaj za serviranje prične že 3. I embra in traja do 13- decembra m 1.. -T>lošni kuharski tečaj pa prič-|p ir>. iiovembra in traja do 18. de-m ti. 1. ter^konča s splošno^ ka-I -ko' raastavo. Knrz za serviranje. Ki prične že 3. septembra, je name-1 » u glavno za ljubljanske pripadni-I gost. zadruge, t. j. vajence, nata-I ice, natakarje, ter hčere in sinove ■ * i ini čar je v, — kakor tudi za go-I* Iniearke in gostilničarje same. Pri-I se sprejemajo pismeno ali ust-I in pri gostilničarski zadrugi v I Idjani, Gradišče št. 7. I — Potres. Danes dopoldne, kaki 1 sekundi pred 11. uro se je pri-I precej močan potres. V višjih I -rropjih ga je bilo tako čutiti, da t ljudje prav rosno prestrašili, I zvonci so začeli zvoniti in zibale >o se podobe in zrcala. V nekate-„ k iiŠah so se ljudje že pripravljali j g. Govori s( , da so na sodniji I i v razpravni dvorani potres ta-I L-no. da so gospodje, najprej j katje in potem sodniki nekoliko I trlo zapustili dvorano. Kolikor zna-I ni potres napravil nobene škode. I Rodovitna trta. V Št. .Jerneju I: Dolenjkem so bili na Hudoklino-I i vrtu spomladi pozabili odrezati I -tra 20 cm dolgo mladico na trti I abeli«, ker se je bila zamešala v I Špljine veje. Ta mladica je nastali la nenavadno veliko grozdja, tako, t■■: nosi sedaj 131 lepo razvitih zre- grozdov, kar je za tako dolgost I diee pač nekaj posebnega. Vsled strahu pred vojaško puško I porinil nož v prsi rudar Matija šak iz Hrastnika. Prepeljali so I *t no ranjenega v bolnišnico v O kaki regulaciji plač Štajer-tkt-mu učiteljstvu v letošnjem zase-I štaj. dež. zbora še ni he duha I -i uha in menda tudi ni kaj upa-fja. da bi stvar prišla na vrsto. Po-f ec, učitelj Otter, je stavil sicer predlog, naj bi se sestavila neka en-I o ki naj bi proučila način even-valnega zboljšanja gmotnih raz-štajerskemn učiteljstvu itd. To I tudi vse. — Če slišimo o »en-tah«, potem že vemo, kje smo; o i i nas je že dosti poučila preteklost, i t čiteljstvo bode pač moralo spet pjtrpežljivo čakati; saj je čakanja že t »! Tolažilo se je bode spet z le-[ ni — besedami, penezev pa zanj F'iia ne dežela, niti država. Res, a perspektiva! Potem pa naj še No poreče, da ni veselje in radost rWjanes biti ljudski učitelj . . . L Konkurz. Neštetim propadlim p'r*rikalnim konkurzom sledi zopet Nen. Klerikalni ljudski osrečevalci P° tako srečno vodili konzum v Št. rurJu ob Juž. žel., da je moral napo-Rdati konkurz. L Ponesrečil je na radgonskem ko- Mvoru železniški delavec Ficko. Pa-fjel mu je 360 kg težak sod na prsi, P* mu je pretrl ogrodje. Nesreča se je zgodila vsled priganjanja. Fieko je med vožnjo v bolnišnico umrl. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok. Zaprli so v Mariboru čevljarja Marka Plasoniga. Njegova žena ga je obdolžila, da je svojo drugo ženo pred devetimi leti z arzenikom zastrupil. Kazenskim potom jte prestavljen finančni komisar dr. Povalej iz Maribora. Nemška kultura v Gradcu. Nedavno so šli trije graški Slovenci na Hilmteich na sprehod. Dva sta se vsedla na klopico in sta govorila v svojem maternem jeziku. Pred njima je stal neki Nemec, ki ju je poslušal nekaj časa. Nenadoma se obrne proti njima in pravi: »Sprechen Sie deutsch, wiudische Hunde! Wenn Sie nicht deutsch sprechen wollen, schauen Sie, dass Sie abfahren.« — Seveda na to nista Slovenca molčala. — Tako stališče imajo Slovenci »in der rein deutschen Stadt Graz,« da še slovenski govoriti ne smejo. Tudi lep dokaz, kako napadajo graški Nemci tujce, ki govore v svojem materinem jeziku. Ali velja to samo za nas Slovence?! Ce je zadnje, potem pa: Slovenci le v Gradec, da boste lahko večkrat slično napadeni ! Vandaliziranje slovenskih imen. V Celovcu je itdal neki Alois Beer, k. k. Hof und Marinephotograph slike slovenskih planin in planinskih koč pod katerimi je v slabi hotentot-ščini — menda naj bi bila to ponem-čena slovenska imena — zapisano, kaj naj predočuje slika. Tako beremo » K or oseh ii t zali iit te «, »K red e riza«, »Crozenbiitte« (po evropsko je to Orožnova koča pod Črno prstjo), »Aljazbaus im Urasatal«, »Jelonc«, Okrescbel. Oistrizza, Jalonz, Moistro-kaspitze itd. Če so Nemci tako ubogi na duhu in črkah, da se ne morejo naučiti našega pravopisa, naj raje puste naša imena v miru, kajti s takim vandalizmom tudi ne morejo prevariti nobenega normalnega človeka, da bi bila to nemška imena. Iz Krmina se nam piše: V skrajnem zapadu solnčne Goriške leži prijazen trg Krmin, ki ga obdajajo proti severu in vzhodu vinske gorice. Iz Gorice do Krmina vozi vlak samo 15 minut in je mogoče priti skoraj vsaki čas z železnico, ker vsak dan prihaja sem 10 vlakov in ravnotoliko tudi odhaja. Po brdih okoli Krmina so naseljeni Slovenci, a v dolini in trgu samem pa prevladuje laški ži-velj. Naša dična družba sv. Cirila in Metoda je postavila v ta važni kraj šolo, da očuva mladino, ki bi se drugače potujčila v italijanskih šolah. Da je šola v resnici tu potrebna, priča to, da se je prijavilo letos 66 otrok za vsprejem. Ko bi ne bilo tu slovenske šole. bi bila vsa ta mladina izgubljena slovenskemu rodu, kakor je že na stotine drugih Slovencev, ki se no zavedajo več svojega pokolenja. V šolo bi se pa vpisalo še več otrok, ako bi ne bili nekateri Slovenci (kolonisti) odvisni od laških mogotcev in ti so jim prepovedali, da ne smejo pošiljati svojih otrok v družbeno šolo. V pojasnenje naj navedemo samo en slučaj. Italijanski bogataš ima več posestev, katere odda v najem Slovencem, ker ti so za delo zelo pridni, a v jeseni mora najemnik • kolonist) oddati svojemu gospodarju polovico pridelka, a drugo polovi eo si obdrži sebi v živež. Življenje teh kolonov je tako uborno in žalostno, kakor ruskega seljaka ali pa slovenskih kmetov, ko so bili še graščinski tlačani. Takorekoč brezpraven se mora v vsem ukloniti svojemu gospodarju. Mnogo dela še čaka tu, predno se rešijo ti reveži teg-a žalostnega stanja. — Vinska letina bode v naših krajih letos prav bogata, zato opozarjamo vinske trgovce že sedaj, da pridejo sem po vino, ker kakor znano raste tu tako izborna kapljica, da smelo trdimo, da je najboljše vino v Avstriji. Vina so vsa zelo prijetnega okusa, močna in jako zdrava. Dobi se ga lahko več vrst, kakor rizling, rebulo, brie, refoško in dr., a vsa vina so tako izborna, da se prav 1 ali ko delajo butilke. Vsak kdor pride sem kupit vino, napravi dvojno dobro delo, kupi sebi izborno kapljico in v drugi vrsti pa pomaga našim revežem, da ne zapadejo laškim špekulantom. Kdor hoče imeti prav dobro, pristno vino, naj pride v Krmin. Vsa pojasnila daje Janko Garvas, nadučitelj na slov. ljudski šoli v Kr-minu. Ustanove za poljedelske inženirje. Tržaško namestništvo je razpisalo na zemljedelski visoki šoli na Dunaju ustanovo za Primorca, ki bi se hotel posvetiti poljedelski stroki in po dovršenih študijah službovati na Goriškem ali v Istri. Ustanova znaša 420 kron; termin za prošnje traja do 15. oktobra. Tudi jubilejske ustanove goriškega dež. odbora so razpisane letos. Termin za poslednje je do 30. oktobra. Do kam sega italijanski fanatizem. Pred par meseci se je v Trstu ustanovil jahalni odsek tržaškega »Sokola«. Odsek tvori kakih 30 članov, ki zahajajo v jahalno šolo g. Bonitta v ulici Bossetti. V omenjeno jahalnico zahajajo jezdit izven Slovencev tudi častniki in c. kr. stražarji, kakor tudi neka lahonsko-irre-dentiška družba, na čelu jej* Žid Luz-zatto. Te zadnje imenovane klike — posebno Zida Luzzato — prav nič ne bole ušesa, ko govore častniki mej seboj nemški in stražarji slovenski, pač pa jih hoče vrag vzeti, ko čujejo slovenske, povsem mirne jahače govoriti mej seboj v svojem maternem jeziku. Gori omenjeni italijanski fanatiki so pričeli na vse načine ru-vati in ščuvati proti Slovencem, samo, da bi jim onemogočili vstop v večerno jahalnico. Pričeli so vprav nesramno gonjo po irredentističnem časopisju in naravnost pozvali gospoda Bonitta, naj Slovence zapodi iz svoje jahal niče, ker drugače bodo Italijani izvajali proti njemu posledice in — izostali. Inspirator teh nesramnih, Slovence sramotečih člankov — kakor se zagotovo ve — je žid Luzzatto, ki je obenem eden mastno plačanih uradnikov zavarovalnice proti nezgodam, katero društvo ima največ posla in zaslužka samo s Slovenci. Gosp. Bonitta se je hujkajočih fanatikov zbal in res prišel prositi slovenske jahače, naj bi brzo porabili kupljene listke in naj potem izostanejo, ker drugače ne bo miru pred temi hujskači. Imenovani je tudi v »Indipendentiju« izjavil, da je od 1. novembra naprej Slovencem zabranjeno v njegovo jahalnico. Člani slovenskega jahalnega odseka se pa s tem predlogom nikakor ne zadovolijo, kajti kupljeni listki veljajo za šest mesecev in ravno toliko časa imajo oni pravico zahajati v omenjeno jahalnico. — Ako bi pa g. Bonitta hotel ta termin po sili kršiti, bodo slovenski jahalci nastopili pravno pot. Iz predstojećega se zopet razvidi, kako daleč sega fanatizem in smrtno sovraštvo gotove italijanske klike proti Slovencem. Niti na strogo športnem polju, kjer nima politika prav nič opraviti, ne morejo vstrpeti slovenske besede. Samomor zaljubljenke pred očmi ljubljenca. Pišejo nam iz Trsta: Med raznimi zgubljenimi deklinami je živela v tolerančni hiši št. 6 ulica Solitario v Trstu tudi neka 221etna vitka plavolaska Amalija Zanier iz Splita v Dalmaciji. — Pred kakimi osmimi dnevi se je imenovana strastno zaljubila v nekega tja v »posete« zahajajočega težaka, 191etnega Gvida Potnika iz Trsta. — RauT poslednje imenovanega je Zanier zbežala iz zloglasne hiše in hotela po vsej sili živeti skupaj z golobradim mladeničem. Prisegala mu je večno zvestobo in rekla, da ne more drugače živeti, ako ni v njegovi bližini. — Potnik jej je sicer rekel, da je zanjo premlad, a to je zaljubljeno Zanier še bolj razburilo. V torek večer sta 6e šla po skupni večerji šetati po Aquedottu in bila sta v jako živem razgovoru. Pri stopnicah »Margeri-ta«, ki vežejo ulico Chiozza z Aque-dotto je Zanier stopila v stran in bliskoma izpila stekleničico strupa »acido fenico« in se zvijaje zgrudila na stopnice. — Mladenič je pričel ves prestrašen klicati na pomoč. — Na licu mesta se je nabralo takoj polno sprehajajočega občinstva in pri-hitel je tudi zdravnik z zdravniške postaje, ki je dal s smrtjo borečo se mladenko prepeljati v bolnišnico, kjer so jej izprati želodec. Ali vsa zdravniška pomoč in umetnost ni nič pomagala, nesrečnica je izdihnila pol ure pozneje. — Pri samomorilki so dobili pismo naslovljeno na ljubljenega Potnika, v katerem mu naznanja, da je storila ta usodni korak, ker ga preveč ljubi, ne more živeti brez njega, a nima nikakega upanja, da bi se jej želja izpolnila, — Prosi ga, naj prihaja pogostoma na njen grob, ker ona, da bo na »onem svetu« zanj prosila. Oh, ta ljubezen! Vinsko trgatev priredi podružnica »Družbe sv. Cirila ii Metoda« v Mostah v nedeljo, dne 10. oktobra v obširnih prostorih g. E. Predoviča na Selu. Vspored obsega rgatev, šaljivo pošto, koriandoli ter ples in prosto zabavo. Pri veselici svira godba na lok. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Amerikanske novice. Vlak je povozil v Jolietu Jakoba Jakša, doma z Brezove Rebri pri Semiču. V Ameriki je bil 22 let. Zapustfl je ženo v domovini in hčer v Ameriki. — V jami je ubila elektrika Štefana Jereba, doma iz Račevega pri fcirih. Vojaški novinci 27. nešpolka so se pripeljali danes zjutraj ob 3/44. semkaj s posebnim vlskofc. Od kolodvora do vojašnice jih! je spremljala vojaška godba in so po poti novinci tako kričali, da so te©- tam stanujoče stranke vse pnebudile iz spanja. Skozi okno skočil. Predno so danes zjutraj odšli pijonirski novinci iz cukrarne na kolodvor, odkoder so se potem odpeljali v Ptuj, je skočil novinec Anton Turk, rodom is kočevskega okraja s L nadstropja skozi okno na cesto od tam pa v Ljubljanico. Narednik Kosi, ki ie prilel iz Ptuja po ta transport, je naglo hitel iz cukrarne v vodo, odkoder je Turka vsega premočenega privedel že skoraj nezavestnega iz Ljubljanice. Ko je prišel k sebi, je šel na kolodvor, kjer so ga še enkrat preoblekli v suho obleko, v kateri se je potem odpeljal s svojimi tovariši v Ptuj. Vrla Žena. Neki Čevljarski mojster, ki stanuje blizu Glavnega trga, dela že od nedelje »blau«, njegovo ženo pa je videti vsak dan od jutra do večera sedeti na stolčku in nabijati ter popravljati čevlje, kakor kak pravi mojster. Nerodnež. V neko tukajšnje skladišče je prišel 401etni Anton Srebrnjak iz Hrvatskega ter začel skladiščnemu slugi tako nagajati, da ga je ta postavil pod kap. Pri tem se je Srebrnjak spustil v slugo in mu raztrgal urno verižico. Ker je pa tudi po ulici kazal svojo »koraj-žo«, ga je stražnik aretoval. Pri osebni preiskavi so našli v Srebrnja-kovern žepu zlat uhan. Nerodneža so potem izročli sodišču. Karambol. Ko je včeraj pripeljal s praznim tovornim vozom Ivan Marčun z Gruberjeve na Karlovško cesto, je v istem trenotku pridrdral po Karlovški cesti električni voz in ker ga ni mogel voznik tako naglo ustaviti, so zadeli konji z ojem v električni voz, ki se je vsled sunka zlomilo in se je tudi električni voz nekoliko poškodoval. Na ulici in sicer na Tržaški cesti si je bil predvčerajšnjem popoldne postlal nek vinjen delavec. Ko ga je mimoidoči stražnik zbudil, je šel v neko gostilno in tam natakarico oštel, da mu je ukradla denar. Ker le ni bilo miru, je došli stražnik pijanč-ka odvedel v špehovko. Delavsko gibanje. Včeraj se je v Trbiž odpeljalo 15, v Prago pa 7 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila zlato brožo z rdečimi kameni. — Hlapec Anton Srebrnjak je našel zlat uhan in ga oddal pri magistratu. Bel kakadu z rumenim grebenom je ušel. Kdor ga ujame, naj ga proti dobri nagradi odda Jakobu Se-liškarju na Tržaški cesti št. 23 v Ljubljani. Oddelek godbe »Slovenske Filharmonije« koncertira jutri v soboto v salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Začetek ob 8. zvečer. Vstop propt. Somišljeniki! Jfaprednjaki! V«at3llo na SHOD ki bode f nedeljo, 10. iktelra oU pol 3. popoldne v gostilni „Lajovic-0blak" -v Litiji. ===== Dnevni redi 1. ) Politični položaj. Poroča dr. Žerjav. 2. ) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Oabrtćek. Obenem s shodom se vrzi ustanovni občni zbor »Naprednega političnega in gospodarskega društva za sodni okraj Litija44. lilf nI«, izpolnit« svofo doUaost ln pridne vsi do zadnjega I Jzirttvtti Uter BaradBO-iaprcine stranke". Drobne novice. * Rabinsteinova vdova je dne 29. septembra umrla v Rimu. Gospa Vera Rubinsteinova je bila že več mesecev tako bolna, da ni bilo več misliti, da ozdravi. * Mednarodno zborovanje za odpravo trgovine z dekleti se je pričelo dne 5. t. m. na Dunaju. Zborovanje traja tri dni. Svoje zastopnike so poslale razen par izjem vse evropske države. * Obtošenl Slovaki. Slovak Pavel Šovec .iz Slatine je bil denunciran, da je šel iz cerkve ko je na pro-povednico stopil madjaronski duhovnik. Med preiskavo je prišlo na dan, da je šlo iz cerkve še 60 drugih oseb in proti vsem tem je podana obtožba. Razprava se je začela 28. septembra. Telefonska In brzolavna poroilla. Potres. Utlja, & oktobra. Močan 6 sekund trajajoč potres danes ob 11. do-Doldne. ' Kostanjevica, 8. oktobra. Točno ob 11. dopoldne močan 20 sek. trajajoč horicontalni potresni sunek V severno - južni smeri. Sv. Križ pri Kostanjevici, 8. oktobra. Ob 10*55 dopoldne 5 sekund trajajoč močan potresni sunek. Celje, 8. oktobra. Potres danes dopoldne ob 11. uri je trajal osem sekund. Od dimnikov in sten je odle-tel omet in ure so se ustavile. Brežice, 8. oktobra. Ob 11. dopoldne je bil potres. Maribor, 8. oktobra. Danes ob 11. dopoldne je bil tu potres. Ptuj, 8. oktobra. Tu je bil dane? dopoldne potres, ki se je čutil po cel? okolici. Pragersko, 8. oktobra. Tu smo ob 11. dopoldne čutili dosti močan potres. Gradec, 8. oktobra. Danes dopoldne ob 11. je bil tu jako močan potres. Čutili so ga po vsem Spodnjem Štajerskem, kakor javljajo poročila in tudi po Hrvaškem. Že mnogo let ni bilo v Gradcu tako močnega potresa. Profesor Hornes meni, da je bilo središče potresu kakih 200 kilometrov od Gradca. V fizikalnem institutu je potres napravil precej škode. Trst, 8. oktobra. Danes, kako sekundo pred 11. dopoldne je bil tu dosti močan potres. Zagreb, 8. oktobra. Tukaj je bil ob 11. dopoldne precej močan potres; trajal je 5 do 6 sekund. Potres so čutili tudi v Samoboru in orugih bližnjih mestih in trgih. Ob 12. se je potres ponovil, vendar je bil slabejši nego prvi. Zagreb, 8. oktobra. Današnji potres je bil jako močan. Od dimnikov in zidov je na mnogih krajih odletel omet in celo nekaj požarnih zidov se je podrlo. Lex Axmann - Koliko. Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji deželnega zbora nižjeavstrijske-ga je namestnik grof Kielmansegg precej obširno pojasnjeval vzroke, iz katerh vlada neče predložiti v sankcijo zakona Axman - Kolisko. Novega ni ničesar povedal. Ko je končal, je zaklical Silbercr: To ni vse skup nič. Lueger je potem utemeljeval s svojimi starimi frazami nujni predlog, da mora biti na vseh učiteljiščih na Nižjem Avtrijskem nemščina učni jezik. Debata je bila precej burna in prišlo je do viharja ko je Bielob'awpk nemškemu naci* jonalcu Weidenhorerju očital, da še Nemec ni, nego češki renegat. Ogrska kriza. Dunaj, 8. oktobra. Ministrski predsednik Wekerle je bil danes v avdijenci pri cesarju, da sprejme cesarjevo odločitev glede demisije ogrskega ministrstva. Po avdijenci je bil Wekerle pri ministru Aeren-thalu. O svoji avdijenci pri cesarju je \Vekerle povedal le toliko, da mu je cesar obljubil, odločiti se že tekom prihodnjih dni, da bo kriza prihodnji teden rešena. Dunaj, 8. oktobra. »Fremden-blatt« javlja, da je poročilo »N. Fr. Presse«, g-lasom katerega je prestolonaslednik izročil cesarju posebno spomenico glede ogrske krize, izmišljena. Dunaj, 8. oktobra. Glede ogrske krize se je danes razvedela senzacijo-nalna novica. Bodoči ogrski ministrski predsed. je Bela pl. Rudna;*, bivši policijski prezident v Budimpešti in za Fejervarvjevih časov kraljevski komisar za ogrsko prestolni-nico. Rudnav je baje že poklican na Dunaj. Če prevzame ministrsko predsedstvo, odgodi zasedanje ogr-kega parlamenta že prihodnji teden: v novembru bi parlament razpustil in za januar razpisal nove volitve. Veleizdajoiški proces. Dlinaj, 8. oktobra. Hrvaški bar Rauch se je izrazil, da pomiloščenje v veleizdajniškem procesu obsojenih Srbov ni aktualno in da se mora proces dognati v vseh instancah. Dunaj, 8. oktobra. Poročilo zagrebških listov, da minister zunanjih del, grof Aerenthal, ne odobrava protisrbske gonje hrvaškega bana, se od verodostojne strani potrjuje. Aerenthal je Rauehu brez ovinkov povedal svoje mnenje z dostavkoin, da je zagrebški proces kompromitiral monarhijo pred celo Evropo. Zagreb, 8. oktobra. Včeraj so zopet izpustili iz zapora 12 oproščenih Srbov. Obletnica aneksije. Belgrad, 8. oktobra. Včeraj so bile v znak žalosti, da je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, vse trgovine in delavnice zaprte in na vseh hišah razobešene črne zastave. Shoda pred spomenikom kneza Mihajla se je udeležilo na tisoče ljudi. Resolucija, ki je bila sprejeta z navdušenjem, pravi, da srbski narod ne bo nikdar priznal aneksije. Vsi listi so izšli s Črnim robom. Tudi občinski zastop je hotel prirediti žalno sejo, a je to na pritisk mini* strstva opustil. ^^.^:2A MeteoroloftlEno porodio. VHtaa Mi Srtttji vaM tlak 7M*« ■■. G Čas opazovanja 7. !2 pop. 9. zv 8. 7. zj. Stanje barometra v tnnt a« 6 2 h- 5 Vetrovi Nebo 7390 740 1 7397 141 si. sever I dež 131 mL jzahod] oblačno 120 si. szahodl megla Srednja včerajšnja temperatura 137°, norm. 120°. Padavina v 24 urah 14*3 mm. Izurjena 3756 šivilja lice dela po hišah; gre tudi zunaj Ljubljane. Naslov v upravništvu .Slov. Naroda". Velik in dobro poznat mlin za pšenico in rž išče radi pospeševanja prodaje za Ljubljano in okolico zmožnega, stro-kovnoizvežbanega in dobro vpeljanega zastopnika. Ponudbe pod „Primissima K 8030' na Haasenstein & Vogler A. G. Dunaj I. 3690 Uradu izurjen v raznovrstnih pisarniških poslih, sprejme na dom vsako pisarniško delo. Ponudbe se prosi pod ..uradnik" na uprav. »Slovenskega Naroda«, kjer se izve naslov. 3719 Z dobrim uspehom pripravljam k izkušnji enoletne prostovoljce. Tozadevna vprašanja na uprav. joSIov. Naroda« pod jlzkušnfa1. 3775 M« iriia' UnbUona, Kolodvorske alke 22 : jo vsak dan : vso noč odprta ter so toplo priporoča slavnemu občin siv & 3008 Nar. del. organizacija v Ljubljani kupi že rabljene tamburice za kompleten zbor. Ponudbe na „N. D. 0.:s v Ljubljani. 3762 trafiko in žganjetočem ter majhnim posestvom poleg rudokopa in posestvo 18 oralov gozda, travnikov in njiv, je takoj naprodaj. Cena trgovine 16.000 K, posestva 10.000 K. Vprašanja na nprav. »Slovenskega Naroda« pod „L Bfi 3776 Naročila na vsakovrstne ensniKE revije strokovne liste zabavne liste ^ ilustrirane liste ® humoristične liste modne liste ruske, češko, poljske, srbske, francoske p angleške, Italijanske, nemške itd. prevzema m Proiornova ulica it 7. o o o o o o o_ u ■ 3728 IliaanMIKlItlito ▼ stalno delo. Plača po dogovora. l m mm t m. Kdor ne ve, kaj naj svojim dragim kupi za ženitvanje, god ali božič, naj si ogleda moj glava! katalog s 3000 slikami, kjer vsakdo dobi kaj primernega in ki se na zahtevo vsakomur pošlje zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni zalagatelj Jan Konrsš, Most 481 (teško). 3585 Manchester, Angleško. Zmožne tvornice za klekljane šipke, namizne preproge, trakove itd. iščejo dobro uvedene zastopnike. Naslov: R. F. & CO. 21 NowtOD Str. Manchester. 3744 Pristen dober onnjevec se dobi pri L SEBENIKU V Spol SttL borovničar 1 prodala po ugodni ceni nik, Androj ilov. t, pošta 3736 Hotel Tivoli 3419 vet oral sil Hotel Ilirija Jturi, v soboto, 9. oktobra velik koncert INDRA-TEA najboljši in najfinejši čaj. 3773 v Vegovi ulici itev. 12 v Ljubljani se priporoča za izdelovanje oblok in v to stroko spadajoča dela. Najnižje cene, najfinejše delo, najfinejši kroj. Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem 3727 Josip Ahcin. Vstop prost. Začetek ob 8. Za prijazen obisk se vljudno priporoča 37S4 Marija Novak hotelirka. Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preseUl svoj brivski in frizerski obrt v hišo na Sv. Petra cesti 32 poleg kavarne Avstrija". Salon za dame s posebnim vhodom in separiranimi oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las. priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrajšek frizer u gospodi in dane. S?. Petra cesta štev. 32. Samo 6 dni 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6a50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. 3758 Vsi 4 pari samo kron 6-50. Za naročitev zadostuje dolgost. Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHME, Krakov štev. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Vljudno naznanjam slav. občiost da se bodo od nedelje 10. t i naprej dobile vsako nedeljo sv« riževe ln mesene klobas domačega izdelka v restavraciji pri Jokoflit i Za obilen poset se priporoča 3752 ML Ril! Prvi izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 3572 Priporočam sledeče specijalitete: zpri?tnono slivovko in vinsko žganje od znanega vinogradnika F. Simončiča v Sevnici. Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice. Češnje v konjaku. — Višnje v Simončičevi slivovki Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve Vsake vrste vknhano sadje in sočivje. US?" Kofeina proste žgane kave za bolnike. ~*S5t Fr. Kham, Bfflia $ JMlft M\Mm H t Št. 15.112. Hew York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine ht samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu". 2049 Jplosno kreditno društvo 2430 v Gosposki ulici št. 7 sprejema hranilne vlogo ln vlago na Iskoči ratna ln |lh obrastalo s L lnil|em 1909 pa 4'/«% krom odkitka rontnogn davka; eskomptira menJoo In dale posojila na eaeaal krodit po ■*/,% «• •VtV.. Lastno premoženje snaia v deležih in zakladih K 179 765 55 Skupna aktiva............ „ 1,24216677 Denarni promet v letu 1908...... . . 6,296.087 46 Razpis ustanov. Na podlagi deželnozborskega sklepa X. seje z dne 28. septembra 19} razpisuje podpisani deželni odbor pet ustanov za slušatelje medicini v znesku letnih 700 kron (sedem sto kron) s pripomnjo, da se štipendistom plačajo tudi takse za rigoroze. Pravico do teh ustanov imajo dijaki, rojeni na Kranjskem, ki se zave žejo z reverzom, da bodo vsaj tri leta služili v deželni bolnici kot sekundarjii Prednost imajo tisti, ki se nadalje še zavežejo, da bodo izstop:vši il bolniške prakse služili vsaj 10 let kot okrožni zdravniki na Kranjskem. Tozadevne s krstnim listom in izpričevali o dosedanjih študijah opren ljene prošnje je vložiti pri podpisanem deželnem odboru najdalje do 25. oktobra t. L Deželni odbor na Kranjskem) v Ljubljani, dne 7. oktobra 1909. Sirasne damske klobuke kal&r tudi za deklice in ofrofe najnovejše mode, v največji fcbiri, po je/o ugodnih, cenah priporoča Jrfodni salon P. Mfagdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. 9550 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Deimska glavnic« k sfooo.ooo. Stritarjev« ulica štev. 2« Rezervni fond 300.000 kron. Podružnica w Spljetu. Podružnica u Celovca. Podružnica v Trstu. m - m« h . km nt. to » M% q ^^^^^^ tkanje oi tac vb* n Bdk TT P |0 n tacmu kun. Izdajatelj in odgosorni urednik Valentin Kopitnr, Lastnina in Ude »Narodne tiakaiM* 4 30 16 85 5153